OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na___seji Zbora združenega de!a dne....... in na...... seji Zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO Š 10 - PIRNIČE I. UVODNE DOLOČBE l.člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 10 - Pirniče, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu juliju 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 10 - Pirniče določajo merila in pogoje za posege v prostor v območjih urejanja: ŠS 10/1 Vikrče ŠS 10/2 - del Spodnje Pirniče SŠ 10/3 Spodnje Pirniče ŠS 10/4 Zgornje Pirniče ŠS 10/5 Verje ŠS 10/6 Zavrh ŠGX 10/1 ŠGX 10/2 ŠK* 10/1 ŠK 10/2 ŠK 10/3 ŠR 10/1 Vikrče ŠR 10/2 Spodnje Pirniče ŠR 10/3 Zgornje Pirniče 3. člen Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih1 opredeljuje dolgoročni družben plan v planski celoti Š 10 - Pirniče,' S - površine za stanovanja in spfemljajoče dejavnosti, R — parkovne, športne, in rekreacijske površine, K - pretežno kmetijske površine, K* - pretežno kmetijske površine z rekreacijo, G" - pretežno gozdne površine z rekreacijo. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo, 3 - območja osrednjih dejavnosti, 4 - območja mešanih dejavnosti (stanovanja + centralne dejav-noti + malo gospodarstvo), 5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo, 8 - parkovna, športna, in rekreacijska območja, 9 - zelene površine. Glede oblikovanja imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava, C - kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo, D - vaška jedra. 6. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-nem katastrskem načrtu v M 1;5000 in M 1:2880 oziroma M 1:1000. Prostorski ureditven pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Ur. 1. SRS, št. 11/86 47/87) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000 - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000, M 1:1000 in M 1:2880, - obrazložitev meril in pogojev za posego v prostor s soglasji prostojnih organov, organizacij oziroma skupnosti, - besedilo odloka. n. SKUPNA MERILA IN POGOJI 1. MERILA IN POGOJIGLEDE VRSTE POSEGOV V PRO-STOR 7. člen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor veljajo za vsa obravnavana območja v planski celoti, razen za naslednje morfološke enote: - v ŠS 10/4 Zgornje Pirniče: 3A/1, 4A/1, 9/1, - vŠR 10/1 Vikrče: 8/1. - v ŠR 10/2 Zgornje Pirniče: 9/3, - v ŠG* 10/1: razvojno poselitveno območje Skaručenska gmajna. V navedenih morfoloških enotah veljajo glede vrste posegov v prostor posebna merila in pogoji (členi 41., 44., 48., 49.). OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 8. člen V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov. nadzi-dave in prizidave stanovanjskih objektov, - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, - gradnja objektov osnovne oskrbe, - gradnja objektov storitvenih dejavnosti, - gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, - gradnja objektov za drobno gospodarstvo, - gradnja gospodarskih objektov in hlevov, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd., - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - vodnogospodarske ureditve, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do inten-zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine. Gradnja gcspodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovo-ljena na zemljiščih, ki so dovolj velika in ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov ter zadostne površine za dovoz in manipulacijo. V 20 m širokem pasu ob reki Savi so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Samou-pravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana. OBMOČJA ZA OSREDNJE DEJAVNOSTI 9. člen V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja poslovnih objektov (pisarne, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.), - gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno (osriovna oskrba in specializirana trgovina), - gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo. - gradnja objektov družbenih dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja družbeno-političnih organizacij, družbenih organizacij in društev, - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela, - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti, - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij, - gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dostav-nih ramp in ureditev utrjenih površin, - gradnja parkirišč, - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi ter postavitev mikrourbane opreme, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Zasnova objektov mora zagotoviti javen značaj pritličij. OBMOČJE ZA ŠOLSTVO, INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN OTROŠKO VARSTVO. 10. člen V morfološki enoti z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja objektov družbenih dejavnosti, - funkcionalne dozidave in nadzidave obstoječih objektov, - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov ter tekoča vzdrževalna dela, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču kot so nadstrešnice in ograje, - postavitev kioskov, reklamnih znamenj in spominskih obe-ležij, - urejanje površin kot so zelenice, otroška igrišča. pešpoti in ploščadi, - gradnja parkirišč, - spremembe dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe druž-benih dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. PARKOVNA, ŠPORTNA IN REKREACIJSKA.OBMOČJA ll.člen V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja športnih in rekreacijskih objektov in naprav in ureja-nje površin za množične športne prireditve in rekreacijo - funckionalne dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekrecijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.) - urejanje večjih zeleni površin z mikrourbano opremo - postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak - vodnogospodarske ureditve, - gradnjo objektov in naprav za potrebe SLO in DS, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez. 51 ZELENE POVRŠINE 12. člen V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: - urejanje večjih zelenih površin, - postavitev mikrourbane opreme, - urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, - postavitev obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, - vodnogospodarske ureditve, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunalne in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. PROMETNE POVRŠINE 13. člen V rezervatih za ceste in železnico in v varovalnih pasovih obstoječih cest in železnice ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Možni so tudi posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. Ob soglasju upravljalca ceste je v zazidljivih površinah izjemoma v varovalnem pasu ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizi-dava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav, če so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi, če je predvidena dejav-nost v mejah dovoljene hrapne obremenitve in stopnje onesnaže-nosti zraka ter če ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode. V zazidljivih površinah, prek katerih poteka varovalni pas želez-nice, je dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave le v soglasju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. KMETIJSKE IN GOZDNE POVRŠINE 14. člen V območjih z oznakama ŠK in ŠG, ki so namenjena kmetijski proizvodnji in gozdovom, so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdarski dejavnosti, - funkcionalne dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajcni z dovoljenjem, - gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nadomesnti objekt, - postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zem-Ijišč stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovo-Ijenjem, - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa, - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turi-stičnih oznak, - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejav-nosti (meritve, zbiranje podatkov), - izkoriščanje mineralnih surovin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstoja istovrstno črpališče. V lokacijskem dovoljenju mora biti predpisan rok črpanja in način sanacije, - melioracije zemljišč, - vodnogospodarske ureditve, - spremembe namembnosti objektov za potrebe kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez, - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. 15. člen V območju z oznakom ŠK* in ŠG", ki so namenjena poleg osnovne dejavnosti tudi rekreariji, so dovoljeni vsi posegi iz 14. člena. Na zemljiščih, ki niso opredeljena kot I. območje kmetijskih površin, pa so dovoljeni še naslednji posegi: - ureditev zelenih in parkovnih površin, - gradnja ali ureditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijske dejavnosti v območju s tem, da ni okrnjena osnovna namembnost območja, - sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma. VODNE POVRŠINE 16. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav. Regulacija mora biti izvedena v celotnem vodnem toku na enak način. V potencialnem območju hidroenergetskega sistema na Savi ni 52 dovoljena gradnja objektov in naprav razen postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. Izjemoma so trajni posegi dovoljeni ob soglasju upravljalca, če ne predstavljajo nevar-nosti za vire pitne vode in pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ZAČASNI OBJEKTI IN KIOSKI 17. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna ter s svojo dejavhostjo ne predstavljajo nevarnosti za vire pitne vode. Začasni objekti sezon-skega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodo-vodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdržcvanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA 18. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti. Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stano-vanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premoženja. VARSTVO PRED POŽARI 19. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osiv-^a pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehnič-nih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni razdalji ob zunanji strani interventnih poti: zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBJEK-TOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 20. člen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in dru-gih posegov v prostor veljajo za vsa obravnavana območja v plan-ski celoti razen za naslednje morfološke enote: — v ŠS 10/3 Zgornje Pirniče: 2D/1 — v ŠS 10/4 Zgornje Pirniče: 2D/1 — v ŠS 10/6 Zavrh: 2D/1 V navedenih morfoloških enotah veljajo glede oblikovanja objektov in drugih posegov v prostor posebna merila in pogoji (členi40.,41.,43.). 21.člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno obli-kovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoli-škim objektom in ureditvam po: — zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, — odmiku od sosednjih objektov, — sestavi osnovnih stavbnih mas, — višini in gradbeni črti, — naklonu streh in smereh slemen, — razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, — merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, — barvi in teksturi streh in fasad, — načinu ureditve odprtega prostora, — načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. ( 22. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohra-njati: — krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, — značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi), — naravni relief (če to ni mogoče, raorajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), — krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandrira- nje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves). Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali. Za izkoriščanje mineralnih surovin in za gradnjo objektov v rekreacijskih območjih je potrebno zaradi varovanja krajine pridobiti soglasja in pogoje pooblaščene strokovne organizacije. 23.člen V območju brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nega objekta: - vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od taba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo, - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno-tehnična ocena ali študija osvetlitve, - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. 24. člen Oblikovaiski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno prikazovati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, - kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto, Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka- cijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 25. člen Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja mora biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno nes-kladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKOSTI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 26. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zem-ljišč je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč, - urbanističnc zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje), - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje — proste površine, intervencijske poti). *. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 27. člen Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: - naravne spomenike in dediščino z oznako N, - arheološke spomenike in dediščino z oznakami: A 1 (prva stopnja stopnja varstvenega režima) A 2 (druga stopnja varstvenega režima) A 3 (tretja stopnja varstvenega režima) - kulturno dediščino umetnostnega, pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti s historičnim pomenom, gradovi), - etnološke spomenike in dediSčino z oznakami: E 2 (posamični objekti - dediščina) E 3 (omejitev širjenja naselij), - zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz odobja NOVzoznako S. 28. člen Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne zname-nitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določiii oziroma določili razglasi-tvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 29. člen Na ostalih območjih in objektih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in dblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvir-nosti, preprečevati spremembe njihove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti so navedeni v poglavju Posebna in dodatna merila in pogoji inT se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 10/1 Vikrče ŠS 10/3 Spodnje Pirniče ŠS 10/4 Zgornje Pirniče ŠS 10/5 Verje ŠS 10/6 Zavrh ŠGX 10/1 ŠG* 10/2 ŠKX 10/1 ŠK 10/2 šK 10/3 ŠR 10/1 Vikrče 5. MERILA IN POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA 30. L\en Gradnja objektov in naprav za potrebe prometa in zvez je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede prometnega urejanja pa veljajo v območju urejanja SS 10/4 - Zg. Pirniče. 31. člen Skupne širine varovalnih pasov in rezervatov cest, za katere so natanko znani poteki, so glede oa kategorizacijo cest, vrsto pro-meta, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora na-slednje: - 30 m varovalni pasovi in rezervati za obstoječe in načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima ste-zama in hodnikoma za pešce ter postajališči za mestni potniški promet izven vozišč, - 10 m varovalni pasovi in rezervati cest za obstoječe in načrto-vane dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce - 7 m varovalni pasovi in rezervati cest za obstoječe in načrto-vane enopasovne ceste, lokalne dostope in intervencijske poti. Skupna širina rezervata za hitro železnico je 100 m. 32. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA 33. člen Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike in telekomunikacij je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji glede komunalnega in energet-skega urejanja pa veljajo v naslednjih območjih urejanja: - ŠS 10/2 Spodnje Pirniče - del, - ŠS 10/3 Spodnje Firniče, - ŠS 10/4 Zgornje Pirniče, - ŠS 10/5 Verje, - ŠS 10/6 Zavrh. 34. člen V rezervatih obstoječiH in predvidenih energetskih ter komunal-nih vodov ni dovoljcna gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma pred-lagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 35. člen Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformator-ske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. 36. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnth in energetskih vodov morajo biti medseboj usklajeni. Za priključitev objektov na telekomunikacijsko omrežje je potrebno zgraditi manjkajoče omrežje. Kanalizacijsko omrežje Vse urbanizirane površine morajo imeti urejen odtok meteorne vode. Čiste meteorne vode so lahko speljane v ponikovalnice, če pa sestav tcrena tega ne dovoljuje, jih je potrebno speljati v mete- 53 orno kanalizacijo. Če je območje hudourniško, je potrebno pred izpustom vode v ponikovalnico ali kanalizacijo zaustavljati prod in sanirati erozijske komplekse. Meteorne vode s cestišč in parkirišč je potrebno speljati v meteorno kanalizacijo oz. v ponikovalnico prek maščobnika. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja priključiti na greznico. V območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna javna in interna kanalizacija. Vodovodno omrežje Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojena z isto-časno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oz. zagotoviti dostop k površinskim vodotokom. Javna razsvetljava Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Kabelsko razdelilni sistem - KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. PTT omrežje Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in povezati s telefonsko centralo v Tacnu oz. z novopredvideno ATC v Pir-ničah. Eletrično omrežje V primeru porasta porabe električne energije na posameznem območju je potrebna postavitev novih transformatorskih postaj z visokonapetostnimi priključki. 7. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA OKOUA 37. člen Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski ceioti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območju urejanja ŠG* 10/1. Gradnja novih objektov in spremembe namembnosti ter dejav-nosti v obstoječih objektih so dovoljene, ie nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju kot so s predpisi dovoljene. Varstvo zraka Za varstvo zraka je potrebno: - meriti emisije posameznega vira onesnaženja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo, - urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka, - vse stranovanjske in ostale objekte priključiti na čisti vir energije, - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem. Varstvo pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšarije hrupa do dovoljene največje ravni, ' - zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken), - spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da v območjih urejanja ŠS 10/1 Vikrče, ŠS 10/2 Spodnje Pirniče - del, ŠS 10/3 Spodnje Pirniče, ŠS 10/4 Z^ornje Pirniče, ŠS 10/5 Verje, ŠS 10/6 Zavrh, ŠR 10/1 Vikrče, SR 10/2 Spodnje Pirniče in ŠR 10/3 Zgornje Pirniče ne preseže III. stopnja ravni hrupa, - upoštevati normativne določbe. Varstvo vodnih virov Za varstvo voda je potrebno: - sanirati obstoječe vire onesnaženja, - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda. Za posege v varstvenih območjih lokalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke.je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati: - da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, 54 v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa je lahko odjemno mesto na javni površini, - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nad-strešnico na utrjeni površini. Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na dvoriščih obrtnih delavnic. III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI 38. člen V območju urejanja ŠS 10/1 Vikrče veljajo dodatna merila in pogoji za varovanje naravne in kulturno-zgodovinske dediščine za nasled-nje objekte in njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • reka Sava/vodotok z bregovoma in obrežno vegetacijo • 2 kleka, 2 divja kostanja, pacipresa od hiše Vikrče št. 30 - arheološka dediščina • najdišče antičnih grobov v celotnem območju 39. člen V območju urejanja ŠS 10/2 - del Spodnje Pirniče veljajo dodatna merila in pogoji za komunalno urejanje: V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanali-zacijsko omrežje ter napajalni vodovod 0 200 mm in sekundarno omrežje. Zgraditi je potrebno tudi novo trafo postajo z visoko in nizko napetostnimi kabli ter krajevno omrežje (KKO) in novo ATC postajo Pirniče. 40. člen V območju urejanja ŠS 10/3 Spodnje Pirniče veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in dragih posegov v prostor • Morfološka enota 2D/1 Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: - legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s parcelno razdelitvijo, - funkcionalnem zaporedju objektov na parceli, - velikosti objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi, - smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh, - ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave, - merilu in razporeditvi stavbnih odprtin. b) Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturno-zgodo-vinske dediščine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • lipa pri cerkvi sv. Lovrenca v Sp. Pirničah - arheološka dediščina • arheološki teren s srednjeveškimi ostanki pri cerkvi sv. Lovrenca v Sp. Pirničah - kulturna dediščina umetnostnega pomena • »Jurjev križ« v Sp. Pirničah nasproti hiše št. 53 • zidana niša na hiši v Sp. Pirničah št. 58 • lesen križ pri mežnariji v Sp. Pirničah • lesen križ v sredini vasi v Spodnjih Pirničah - zgodovinski spomeniki in dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča posvečena spominu Tineta Rožanca in njegovih sinov v Spodnjih Pirničah št. 18 c) Komunalno urejanje V območju urejanja je potrebno zgraditi primarno in sekun-darno kanalizacijsko omrežje in nov napajalni vodovod 0 200 mm do vodohrana Verje. 41.člen V območju urejanja ŠS 10/4 Zgornje Pirniče veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov • Morfološka enota 3A/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: - dozidava objekta krajevne skupnosti za potrebe krajevne skupnosti, - adaptacije in tekoča vzdrževalna dela za obstoječe objekte, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču (nadstrešnice, ograje), - urejanje odprtih površin kot so zelenice in ploščadi, - postavitev reklamnih znamenj in spominskih obeležij, - spremembe dejavnosti za potrebe družbenih dejavnosti - gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale, zvez, SLO in DS. Dozidava obstoječega objekta mora biti izvedena na severo-vzhodni strani. • Morfološka enota 4A/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: - dozidava župne cerkve v Zg. Pirničah, - tekoča vzdrževalna dela na obstoječem objektu, - urejanje odprtih površin kot so zelenice in ploščadi - gradnja parkirišč, - postavitev znamenj in spominskih obeležij. • Morfološka enota 9/1 V območju ni dovoljena gradnja objektov. Dovoljena je le postavitev pomožnih objektov za primarno gospodarsko rabo. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor • Morfološka enota 2D/1 V območju vaškega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor določila tč. a 40. člena tega odloka. • Morfološka enota 4A/1 Dozidava župne cerkve mora biti zasnovana kot samostojna arhitektonska in funkcionalna enota, ki je povezana z osnovno enoto le z komunikacijskimi elementi oziroma manjšim veznim členom. Višina veznega člena \n višina nove enote ne smeta presegati višine obstoječega osnovnega objekta. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturno-zgodo-, vinske dediščine za naslednje objekte ter za njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • 3 divji kostanji, 3 lipe in oreh na gostilniškem vrtu Mihovec, • hrast blizu hiše v Zg. Pirničah št. 76, • lipa pri hiši v Zg. Pirničah št. 76. - etnološka dediščina • pritlična kajžarska bajta z lesenim bivalnim in zidanim gospo-darskim delom v Zg. Pirničah 71, • pritlična, deloma lesena deloma zidana stavba v Zg. Pirničah št. 74. - kulturna dediščina umetnostnega pomena • kapela zaprtega tipa z nišo pri Bučkovih • zidano slopno znamenje - znamenje Sv. Aleša • lesen križ pri cerkvi v Zg. Pirničah • lesen križ na koncu naselja v Zg. Pirničah • lesen križ ob Bogatajevem posestvu v Zg. Pirničah - zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spomenik padlim borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja v Zg. Pirničah št. 6. • spominska plošča na hiši partizanskega pesnika in koman-danta škofjeloškega odreda Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja v Zg. Pirničah št. 84 • doprsni kip narodnega heroja Tineta Rožanca v osnovni šoli. d) Proraetno urejanje Predvideni dovoz do šole v Zg. Pirničah mora potekati z vzhodne strani v podaljšku obstoječe ceste s priključkom na cesto Vikrče-Verje. V območju farne cerkve mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest z dirktnim dostopom na lokalno cesto Vikrče--Verje. e) Komunalno urejanja V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanali-zacijsko omrežje in dopolniti napajalni vodovod 0 200 mm do vodohrama Verje. Zgraditi je potrebno tudi sekundarno omrežje za potrebe požarne in sanitarne vode. Postaviti je potrebno novo trafo postajo z visoko in nizkonape-tostnimi kabli. V območju ŠS 10/5 Verje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • lipa na križišču v Verju; - arheološka dediščina • arheološko območje s prazgodovinskimi ostanki; - zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča, vgrajena na rojstni hiši narodnega heroja Franca Bukovca-Ježovnika v Verju št. 44. d) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanali-zacijsko omrežje in dopolniti napajalni vodovod 0 200 mm do vodohrama. Zgraditi je potrebno sekundarno omrežje za potrebe požarne in sanitarne vode. Požarni bazen mora biti zgrajen izven vodovod-nega omrežja. Zgraditi je potrebno tudi novo trafo postajo z visoko in nizkona-petostnimi kabli. 43. člen V območju urejanja ŠS 10/6 Zavrh veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor 0 Morfološka enota 2D/1 V območje vaškega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor določila tč. a 40. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine limet-nostnega pomena za naslednja objekta in njuno neposredno bli-žino: •kapela zaprtega tipa iz leta 1660 v naselju Zavrh •rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu 1 c) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno kanali: zacijsko omrežje, izvesti rekonstrukcijo obstoječegt vodovoda ter delno zgraditi napajalno omrežje do obravnavanega območja. 44. člen V območju urejanja ŠGX 10/1 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor V razvojnem poselitvenem območju Skaručenska gmajna ni dovoljena gradnja objektov in naprav. Možna je le postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja kulturne dediščine veljajo za Smledniški stari grad, kjer je kompleksno arheološko najdišče s prazgodovinskimi in srednjeveškimi ostanki, ter za najdišče iz večih arheoloških obdobij na Zavrhu - Gradišče. c) Varovanje okolja Del območja leži v II., del pa v III. varstvenem pasu lokalnih vodnih virov v Ljubljani, kjer velja strogi oziroma sanitarni režinl zavarovanja lokalnega vodnega vira. 45. člen V območju urejanja ŠG" 10/2 veljajo dodatna merila in pogoji za varstvo kulturne in naravne dediščine za dodatna merila naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • reka Sava/vodotok z bregovoma in obrežno vegetacijo; - kulturna dediščina umetnostnega pomena • kapela zaprtega tipa ob stari cesti proti Smledniku - Kobivar-jev znamne, • lesen križ ob severnem robu gozda pri šoli - križ na Gmajni, • rdeči križ na hribu Brezovec; - zgodovinski spomeniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominsko obeležje padlima borcema Stanetu Burgarju in Jožetu Štruklju v gozdu nad hišo Zg. Pirniče 114, • spominsko obeležje padliraa aktivistoma Francki Jeras in Ludviku Thumi v gozdu na vzhodni strani Zbiljskega jezera. 46. člen V območju urejanja ŠKX10/1 veljajo dodatna merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: - naravna dediščina • reka Sava/vodotok z bregovoma in obrežno vegetacijo, • hrast na križišču v Vikrčah, • divji kostanj ob poti, ki vodi na brv čez Savo v Vikrčah, • gostilniški vrt gostilne Kovač v Vikrčah, • hrast na polju pod Sp. Pirničami; - arheološka dediščina • arheološko območje s prazgodovinskimi ostanki v Verju, • najdišče antičnih grobov v Vikrčah; - kulturna dediščina umetnostnega pomena • kužno slopno znamenje, ki stoji sredi polja pod Mihovcem - »Smolčev znamne«, • lesen križ, pritrjen na lipo ob gostilni Kovač; - etnološka dediščina • enonadstropna kmečka stavba pri gostilni Kovač v Vikrčah št. 30. 47. člen V območju urejanja ŠK 10/2 veljajo dodatna merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine za 55 naslednja objekta in njuno neposredno bližino" — kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ ob cesti od šole proti Sp. Pirničam, • slopno znamenje z dvojnimi nišami na polju pred Matjaževino na Zavrhu. V območju urejanja ŠR 10/1 Vikrče veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov • morfološka enota 8/1 Dovoljena je gradnja športno-rekreacijskih objektov in naprav odprtega tipa, pomožnih in začasnih objektov. Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest in urediti dostopno cesto. Možni so posegi v zvezi s prometnim in komunalnim ureja-njem ter gradnjo objektov za potrebe SLO in DS. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine za naslednje objekte ter njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • reka Sava/vodotok z bregovoma in obrežno vegetacijo; — arheološka dediščina • najdišče antičnih grobov v Vikrčah. 49. člen V območju urejanja ŠR 10/2 Zg. Pirniče veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov • Morfoioška enota 9/3 V območju so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja športno-rekreacijskih objektov in naprav odprtega tipa kot npr. poligon za gasilsko brigado, — urejanje večjih zelenih površin, — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak, — gradnja parkirišč, — gradnja objektov za potrebe SLO in DS, — gradnja objektov za potrebe prometa, komunale in zvez. IV. KONČNE DOLOČBE 50. člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizačijam in skupnostim stalno na vpogled pri komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška, pri Zavodu za tzgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubijane, pri krajevni skupnosti Pirniče in pri Mestni upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 51. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 52. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeS 17, 18, 20, 22 - Verje, Zg. Piraiče (Glasnik, št. 19/ 1969). 53. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška OTMAR ZORN OBRAZLOŽITEV Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 10 Pirniče določajo tnerila in pogoje za posege v prostor v naslednjih območ-jih urejanja: ŠS 10/1 Vikrče, SŠ 10/2 - del Sp. Pirniče, ŠS 10/3 Sp. Pirniče, ŠS 10/4 Zg. Pimiče, ŠS 10/5 Verje, SŠ 10/6 Zavrh, ŠG* 10/1, ŠG* 10/ 2, ŠK* 10/1, ŠK 10/2, ŠK10/3, SR 10/1 Vikrče, ŠR10/2 Sp. Pimiče ŠR 10/3 Zg. Pirniče. To so vsa območja urejanja, za katera določa dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 urejanje s prostor-skimi ureditvenimi pogoji. Obravnavani prostorski izvedbeni akt bo s svojimi merili in pogoji glede vrste posegov v prostor, glede oblikovanja novogra-denj in drugih posegov, glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, glede varovanja okolja in še posebej naravne in kulturne dediščine ter glede prometnega in komunal- 56 nega urejanja osnova za izdelavo lokacijskih dokumentacij za posamezne posege v prostor. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana v M 1: 5000 in prikaze meril in pogojev za posege v prostor v M 1: 5000 in 1:1000 oz. 1:2880. Tekstualni del obsega besedilo odloka in obra-zložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji. Tako iz grafičnega kot iz tekstualnega dela je razvidno, da so posamezna območja urejanja razdeljena na manjše zaokrožene prostorske celote - morfološke enote, ki so oblikovane glede na možne vrste posegov in oblikovanje teh posegov. Glede možnih vrst posegov so morfološke enote označene z arabskimi številkami, ki imajo naslednje poraene: 2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo, 3 - območja osrednjih dejavnosti, 4 - območja mešanih dejavnosti (stanovanja + centralne dejav-nosti + malo gospodarstvo), 5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo, 8 — parkovna, športna in rekreacijska območja, 9 - zelene površine. Glede možnega oblikovanja so morfološke enote označene s črkami, ki imajo naslednje pomene: A - prostostoječa zazidava, C — kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo, t D - vaška jedra. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem že v maju 1987. Komite za urejanje prostora ga je obravnaval na svoji 4. seji dne 15. 7. 1987 in ugotovil, da je osnutek izdelan v skladu z Dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS 11/86) in z Družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, 45/86, 47/87) ter v Skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84, 37/85, 29/86) in z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, 14/85), da pa je potrebno opraviti nekatere pomanjkljivosti. Izdelpvalec je pomanjkljivosti odpravil, Izvršni svet občine Ljubljana-Siška pa je na svoji 98. seji dne 9. 11. 1987 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev je bil javno razgrnjen v prostorih KS Pimiče in v avli občinske zgradbe od20.11.1987do 20. 12. 1987.Pojavnirazgrnitvijebila6. 1. 1988organiziranatudi javna obravnava osnutka na krajevni skupnosti Pirniče. Na razgrnitvenih mestih je bilo zbranih 22 pripomb. Večina pripomb (10) se nanaša na tisti del območja urejanja ŠS 10/2 Pirniče, ki ni predmet obravnave prostorskih ureditvenih pogojev, saj je zanj v izdelavi zazidalni načrt, in na določila dolgoročnega plana (7). Le 5 pripomb se nanaša na vsebino osnutka prostorskih ureditvenih pogojev. Pripombe je obravnaval Izvršni svet na svoji 115. seji dne 22. 2. 1988 in zavzel do njih naslednja stališča: 1. Pripomba: Skupina krajanov, lastnikov zemljišč v območju urejanja ŠS 10/2 Sp. Pirniče v svoji pripombi zahteva, da se tistim, ki želijo zidati, omogoči individualna gradnja, ostali lastniki pa naj uporabljajo še naprej zemljišče za kmetijske namene. Želijo sode-lovati pri nadaljoji izdekvi dokumentacije. 2. Pripomba: Ivana Levar, lastnica parc. št. 322 k. o. Sp. Pirniče nasprotuje načrtovani gradnji, dovoljuje le gradnjo dveh individu-alnih hiš za svoji nečakinji. Ravno tako je tudi mnenja, da bi z nepravilno strnjeno gracjnjo uničili ta del podeželske krajine s kozolci in cerkvico, gosta naseljenost pa bi povzročila dodatno onesnaženost zraka. 3. Pripomba; Jamnik Andrej, lastnik parc. št. 307/1 je proti zazidavi na tem območju, saj zemljišče uporablja za kmetijske namene. 4. Pripomba: Sešek Feliks, Iastnik zemljišča parc. št. 310 k. o. Sp. Pirniče je proti zazidavi na dobri zemlji. Meni, da ima tudi on otroke, ki bi želeli zidati. 5. Pripomba: Miserit Darja, lastnica parc. št. 316/3 je proti strnjeni gradnji, želi individualno gradnjo, ki je iz finančnega vidika dosegljivejša. 6. Pripomba: Oman Anton, lastnik parc. št. 328, 330, 331 Sp. Pirniče je proti gradnji, saj zemljišče obdeluje. 7. Pripomba: Pečavar Ivana, lastnica parc. št. 311/2,311/3,311/4 ne soglaša s strnjeno pozidavo, želi individualno gradnjo 8. Pripomba: Jeraj Anton, lastnik parcele št. 314 k. o. Sp. Pirniče želi izvedeti kdaj in kje so se krajani Pirnič odločili, da se kompleks I. vrste obdelovalne zemlje določi za pozidavo in to v času intenzivnega prizadevanja o zaščiti obdelovalne zemlje. Pripominja tudi, da je bila prvotna meja zazidljivosti le do 110 KW daljnovoda. 9. Pripomba: Jeraj Mirko, lastnik parc. št. 313/2 Sp. Pirniče ne soglaša s predvidenim načinom gradnje v zazidalnem otoku ŠS 10/2 Sp. Pirniče. Želi individualno gradnjo v lastni režiji, ki je po vseh raziskavah cenejša od tako opevane družbeno usmerjene gradnje. 10. Pripomba: Juvan Franc, lastnik parc. št. 337, 336/2, 336/1, 324/1, 324/2, 335, 334, 337/1, k. o. Sp. Pirniče je proti gradnji v zazidalnem otoku ŠS 10/2 Sp. Pirniče. STALIŠČE: Navedene pripombe se ne nanašajo na prostorske ureditvene pogoje za plansko celoto Š 10 — Priniče, saj le-ti ne opredeljujeo niti namen izrabe območja Š 10/2 Sp. Pirniče, niti ne opredeljujejo pogojev za gradnjo. Namembnost obomočja je sprejeta s plan-skima dokumentoma, to sta dolgoročni in srednjeročni plan. Z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Šiška dne 26. 11. 1985 in Skupščina mesta Ljubljane, dne 5. 12. 1985 je določen obseg in namen območij. Prostorske usmeritve glede organizacije dejavnosti v tem območju pa so bile opredeljene s programskimi zasnovami, ki so sestavni del družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986— 1990 in določajo, da je to območje namenjeno organizirani stanovanjski gradnji nizkih str-njenih enodružinskih hiš, kar predstavlja racionalnejšo uporabo prostora. Območje se ureja z zazidalnim načrtom. Izdelane so posebne strokovne podlage z dvema variantnima rešitvama, ki bodo javno razgmjene. Izbrana strokovna rešitev bo osnova za lzdelavo zazi-dalnega načrta. 11. Pripomba: Žiber Fani, lastnica parc. št. 122/3 želi vključitev parcele v zazidljivo območje, saj smatra, da leži na robu zelenih površin. 12. Pripomba: Češnovar Lado in Vida, lastnika parc. št. 8/11, k. o. Zg. Pirniče prosita, da se parcelo vključi v zazidljivo območje na katero meji. Ž gradnjo sta že pričela, v izdelavi je že lokacijska dokumentacija. 13. Pripomba: Jakše Angela, lastnica parc. št. 535/3, 531/2 in 535/3 Sp. Pirniče želi, da se parcele vključijo v zazidljivo območje, saj so na sosednjih parc. št. 535/4 in 535/2 iste k. o. že zgrajene nove hiše. 14. Pripomba: KS Medvode ugotavlja, da je breg nad hlevi KZ Medvode neprimeren za kmetijsko obdelavo in predlaga, da se zemljišče vključi v zazidljivo območje. Del tega zemljišča je bilo ob komasaciji dano dvema občanoma v zamenjavo za kmetijska zem-ljišča v komasacijskem območju. 15. Pripomba: Petač Ivanka in Jernej, Strojan Štefka, želijo da se parc. št. 208/1, 209/3, 208/4 k. o. Zg. Piiniče vključijo v zazid-ljive površine, tako kot je opredeljeval prejšnji dokument, na osnovi katerega so dobili sosedje vsa dovoljenja. 16. Pripomba: Kern Anton, lastnik parc. št. 215/4 k. o. Zg. Piraiče želi, da se parcele, vključno z obstoječim objektom vklju-čijo v zazidljive površine. 17. Pripomba: Lozar Uroš, lastnik parc. št. 67/7 k. o. Zg. Pirniče prosi, da se parcelo vključi v zazidljive površine. Parcela je bila po prejšnjem dokumentu zazidljiva, pridobil si je lokacijsko dovoljenje, ki mu je zapadlo, saj zaradi finančnih težav ni zaprosil za gradbeno dovoljenje. Sosedje, ki so istočasno dobili dovoljenje, imajo objekte že zgrajene. STALIŠČE: Vse pripombe se nanašajo na dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000, saj gre pri vseh za spremembo nezazidljivih površin v zazidljive in jih zato ob pripravi prostorskih ureditvenih pogojev ni mogoče upoštevati. 18. Pripomba: Erjavec Jože, lastnik parc. št. 780/2 k. o. Zg. Pirniče želi graditi indivudualno stanovanjsko hišo. Pred leti je bila parcela namenjena gradnji otroškega vrtca in trgovine, kar pa danes zaradi spremenjenih razmer ni več potreba. STALIŠČE: Pripomba je upoštevana. Po obravnavanem dokumentu je na parc. št. 780/2 k. o. Priniče možna gradnja individualne stanovanj-ske hiše. 19. Pripomba: Petač Jože, lastnik parc. St. 201/1 k. o. Zg. Pirniče ne soglaša s predlaganimi prostorskimi ureditvami, ki na njegovi parceli predvidevajo gradnjo trgovine. Na tej parceli stoji kozolec, ki mu je nujno potreben za svojo kmetijo, želi tudi zgraditi garažo za kmetijske stroje. Del zemljišča želi podariti sinu za ureditev parkirnih prostorov za že obstoječo gostilno. STALIŠČE: Parc. št. 201/1 k. o. Zg. Pirniče se nahaja v območju urejanja ŠS 10/4, morfološka enota 3 A/2, ki opredeljuje območje za oskrbno dejavnost naselja Verje, Sp Pirniče in Zg. Pirniče. Lokacija je edina večja prosta površina v centru Pirnič, ki s svojo centralno lego ni ob glavni prometnici in ustreza opredeljenemu namenu. Parkiranje za obstoječo gostilno je mogoče rešiti v okviru pred- videne dejavnosti z dvonamenskimi parkirnimi mesti t. j. skupaj za trgovino in gostilno. 10. Pripomba: Vrhunc Polonca meni, da so planski akti neuskla-jeni, saj čez topli vrelec v Pirnčah, ki je naravni spomenik, poteka rezervat ceste ali železnice. Spomenik je evjdentiran v seznamu najporaembnejše naravne in kulturne dediščine Slovenije in je za njegovo revitalizacijo kulturna skupnost že namenila sredstva. STALIŠČA: Po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 poteka čez topli vrelec v Pirničah rezervat za hitro železnico. Sama trasa poteka hitre železnice znotraj rezervata še ni točno definirana, ravno tako še ni povsem določena njena tehnična izvedba. Ali bo trasa potekala na stebrih ali pt> nasipu, bo znano šele, ko bodo izdelani detalnejši načrti. 21. Pripomba: Božič Vinko meni, da v kolikor postane »Straža« v Vikrčah športni rekreacijski center ŠR 10/1, je potrebno najprej urediti dovoz. STALIŠČE: V rekreacijski coni ŠR 10/1 ni mišljena ureditev športnega rekreacijskega centra. Aktivna rekreacija t. j. športna igrišča s pomožnimi objekti so predvidena le v morfološki enoti 8/1, ki leži znotraj rekreacijskih površin. V preostalih rekreacijskih površi-nah, ki so v naravi gozd je predvidena le ureditev parkovnih površin. Dovoz do teh površin bo potekal po obstoječih cestah od Kovača in iz vasi. 22. Pripomba: Božič Francka in Franc, lastnika parc. št. 442/4 in 442/1 k. o. Zg. Pirniče prosita, da se vključi v zazidljivo obmdčje obstoječi objekt na parc. št. 442/1 za katerega je bilo v letu 1969 pridobljeno dovoljenje. Želita tudi dovoljenje za spremembo namembnosti obstoječega objekta v stanovanjsko hišo, dovoljenje za drvarnico in garažo v velikosti 5x10 m, ter ureditev poti do obeh parcel. STALIŠČE; Glede vključitve parcel v zazidljivo območje je obrazloženo v stališču do pripomb, ki se nanašajo na določila dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Gradnja novih stanovanjskih objektov ter sprememba namemb-nosti nestanovanjskih objektov v stanovaojske niso dovoljeni v površinah, ki so namenjene za kmetijske dejavnosti, razen v primerih, ko gre za lastnika, ki se s to dejavnostjo ukvarja. Iz tega razloga ni dvoljena tudi gradnja garaže in drvarnice. S pro-storskimi ureditvenimi pogoji ne predvidevamo ureditev poti do posameznih nezazidljivih parcel. Na osnovi teh stališč in na osnovi pripomb nekaterih soglasoda-jalcev je izdelovalec prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 10 Pirniče osnutek dopolnil in popravil ter pridobil potrebna soglasja. Izvršni svet je na svoji 149. seji dne 25. 8. 1988 določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 10 Pirniče in predlaga zborom skupščine da ga obravna-vata in sprejmeta. IZVRŠNISVET