od leta 1959
10-SI
Letnik XXXX, št
Povabilo na praznik “Steklo in svetloba 2000”
Spoštovani!
Običaj je že, da v jesenskem delu leta priredimo družabno srečanje zaposlenih in upokojencev v okviru praznika “Steklo in svetloba”. Ponavadi smo imeli takšen praznik predzadnjo ali zadnjo soboto v mesecu septembru, letos pa žal ta termin ni bil najprimernejši, saj smo se intenzivno pripravljali na generalno obnovo “I” kadne peči, ki se je pričela ravno zadnjo soboto v mesecu septembru.
Zato smo se letos odločili, da priredimo srečanje vseh, ki se tega srečanja radi udeležijo, v soboto, 25.11.2000 v športni dvorani v Hrastniku, s pričetkom ob 17.00 uri. Srečanje bo po mojem mnenju po uspešno opravljeni generalni obnovi še toliko svečanejše, saj bo uspešno opravljena obnova peči in ene proizvodne linije ter montaža ene povsem nove linije resnejši korak v smeri tehnološke posodobitve podjetja, ki smo jo planirali v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Spoštovane kolegice in kolegi, izkoristimo torej priliko, ki nam bo dana v soboto 25. novembra 2000. Morda se boste zopet srečali s tistimi, ki jih niste videli že celo leto ali še dlje, izmenjali bomo lahko svoje misli in vtise o prehojeni poti, se pogovorili o marsičem zanimivem, na sami prireditvi bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Zasavci, za dobro hrano in dobro kapljico pa bo poskrbel KRC Hrastnik.
Vljudno vabljeni na prireditev “Steklo in svetloba 2000”.
Direktor
mag. Stojan Binder
IZ VSEBINE:
-	Steklo svetloba 2000 -140 let tradicije
-	Sejem MOS 2000
-	Zagrebški sejem
-	Podjetje Glascom
-	Remont
-	Volitve 2000
-	Opal
-	Sindikat
-	Zanimalo vas bo
-	Križanka
Osnutek scene steklo svetloba 2000
STEKLO SVETLOBA
Steklarna Hrastnik, 140 let delovanja, 210 let tradicije
Znane evropske in ameriške steklarne se rade pohvalijo s tradicijo. A redkokatera med njimi lahko tekmuje z nami:
•	RoccoBormioli (Italija) je bila osnovana 1825. leta
•	Durobor (Belgija) je bila osnovana 1928. leta
•	Stolzle-Oberglas (Avstrija) je bila osnovana 1889. leta
•	Libbey (ZDA) je bila osnovana 1818. leta
Če se spomnimo neposredne predhodnice Steklarne Hrastnik (steklarna pod Lisco je začela obratovati 1790, leta 1802 pa je bila prestavljena v Jurklošter in nato 1860 v Hrastnik), lahko štejemo letos 210 let naše steklarske tradicije. Iz zgoraj podanih letnic obstoja znanih svetovnih steklarn vidimo, kje je naše mesto.
Daleč pred nami je začela z delom le steklarna St. Gobain (Francija), ki beleži začetek v letu 1665.
V	izčrpnem prispevku Korenine Steklarne Hrastnik (Steklarji št.5-12/1994) sem razčlenil zgodovinsko, politično, programsko in tehnološko stran prehojene poti Steklarne Hrastnik. V prispevkih raznih avtorjev v zadnjih Steklarjih je prav tako opisana najnovejša podoba Steklarne Hrastnik v primerjavi z evropsko konkurenco in trgom. Zato je morda zanimiv pogled v steklarstvo na prostoru Slovenije s ciljem iskanja razlogov, da je ena od skupno 20 takratnih steklarn (1790 leta) svojo dejavnost uspela nadaljevati (na novi lokaciji) vse do danes.
V	18. stoletju je na ozemlju današnje Slovenije pričelo z delom okrog 20 steklarn, večino teh v drugi polovici stoletja (ljudje na splošno steklarstvo niso gledali kot industrijo, marveč steklarsko umetnost - ars vit-raria). Težišče je bilo v gozdovih
vzhodne polovice pokrajine (zlasti na Pohorju in okolici); močno se je steklarstvo razširilo proti koncu 18. stoletja in je dosegalo po kvaliteti in kvantiteti izdelkov lepe uspehe. Jasno je bil viden vpliv čeških mojstrov (Češka je imela najkvalitetnejše steklarne v Avstriji, tudi glede organizacije dela je bila vodilna v monarhiji), ki so s svojo kakovostjo dosegli, da je beneško steklo izginilo iz naših tržišč.
Življenjska doba steklarn je bila v glavnem odvisna od velikosti gozdne parcele, s katero je razpolagala. Večina steklarn je delovala po 25 let. Razvitejša steklarna je letno porabila do 1300 klafter drv, za pridobivanje potrebne pepelike pa še dodatnih
12.000	m3 lesa. Če je torej steklarna razpolagala z manjšim gozdom, se je morala seliti ali končati dejavnost.
In ravno predhodnica Steklarne Hrastnik izpod Lisce je že po enem desetletju morala spremeniti lokacijo zaradi pomanjkanja lesa. Nova lokacija v dolini Gračnice (Jurklošter) je omogočala bistveno daljšo dobo izkoriščanja gozdnih površin (v primeru te steklarne več kot pol stoletja). Za steklarno v Jurkloštru obstaja tudi podatek iz 1.1852: zaposlenih je bilo 33 delavcev (5 otrok) in en uradnik. Proizvodnja je bila 80 ton letno. Za primerjavo: največja takratna steklarna v Sloveniji (Vivat, Ruše) je zaposlovala 256 ljudi, proizvedla pa 840 ton letno.
Sicer pa je bilo L 1825 v steklarstvu Slovenije zaposlenih okoli 800 delavcev, letna proizvodnja je znašala 2254 ton. Tako že lahko govorimo o steklarski industriji.
In ravno v tem stoletju je steklarstvo doživljalo velike spremembe. Lastniki steklarn so v borbi za zaslužek iskali nove materiale (Benedikt Vivat uvede 1838 kvalitetno glino za lonce), novo cenejše gorivo za peči (premog), pa nove izdelke
in trge, predstavljali so se na obrtno industrijskih razstavah itd.
Izrednega pomena za obstoj steklarn je bilo vsekakor gorivo (premog). Steklarne, ki so svojo prihodnost gradile na lesu, so bile glede na velikost, program in trge obsojene na konec. Na drugi strani pa sama uporaba cenejšega premoga ni bila garancija za obstoj steklarne. Tako sta steklarni v Zagorju (začetek leta 1803) in v Trbovljah (začetek leta 1825) končali z delom (prva z vmesno prekinitvijo 1. 1926, druga L 1873), medtem ko je mlajša hrastniška steklarna obstala. Uporaba generatorskega plina (L 1873) v Hrastniku je bila popolna novost tudi za monarhijo; nekatere velike steklarne v Sloveniji so takrat še uporabljale drva (npr. Žusem -zaprta L 1886). Hrastniška steklarna pa je bila tudi programsko in tržno pozicionirana v Evropi, saj je
L 1890 preko lastnega skladišča na Dunaju ponujala tri programe (namizni, razsvetljavni, embalažni).
Pa vendar je na prelomu stoletja podjetje zaradi slabega vodenja zašlo skoraj v bankrot. Hitra in učinkovita programska in tehnološka preobrazba, ki jo je vodil poslovnež Wieltschnigg, je do 1. 1919 ustvarila koncem. Leta 1940 je bilo samo v Hrastniku zaposlenih 1100 delavcev (1. 1860 pa 61), ki so proizvedli okoli 1600 ton stekla. Vendar je tehnologija zaostajala za razvojem v Evropi in je temeljila na ročnem delu.
Po vojni 1. 1945 je steklarna delala s 25% obsegom glede na 1. 1940. Vse do 1. 1959 je bil nosilen asortiman predvojne Jugoslavije; novo izdelan program je ocenil delež Hrastnika glede na potrebe Jugoslavije v obsegu 6400 ton letne proizvodnje, pomembni novosti pa sta bili usmeritev v izvoz (razsvetljava) in množična avtomatska proizvodnja.
Zgrešena investicija v linijo kelihov 1. 1976 pomeni največjo povojno poslovno napako. Sanacija razmer je zahtevala tudi novo vodstvo (1. 1978).
Zaprt jugoslovanski tržni prostor je omogočal monopolno situacijo, kar je uspavalo razvojne, programske in tržne aktivnosti v Steklarni Hrastnik. Izjema je bila tehnologija H-28.
V nepredvidljivih dogodkih zloma jugotrgov (od 1. 1989 - 1991), pa velikem požaru (L 1990) je Steklarna Hrastnik preživljala kritične trenutke. Ponovila se je zgodba iz preloma stoletja, ko je samo odločno in sposobno vodstvo (zamenjava na vrhu L 1992) uspelo obdržati podjetje pri življenju.
Poskus razčlenitve razlogov za uspelo 210- letno tradicijo Steklarne Hrastnik lahko torej zaključimo z ugotovitvijo, da samo od sebe ni bilo nič podarjenega. V velikih kriznih situacijah za Steklarno Hrastnik je bil človek tisti, ki je iskal in našel času in problemom ustrezno rešitev.
Slavko Marčen
SEJEM MOS 2000
33. mednarodni obrtni sejem
Celje je bilo prizorišče prve modeme sejemske prireditve že oktobra 1863. Razstava kmetijskih pridelkov in obrtniških izdelkov je bila sicer lokalnega značaja, vendar izjemno pomembna za nadaljnji razvoj gospodarske dejavnosti. Petnajst let kasneje, leta 1878, je Celje priredilo svojo prvo pokrajinsko razstavo in leta 1888 še drugo.
Mejnik v sejemski zgodovini mesta pomeni prva obrtna razstava leta 1922. Udeležilo se je je 167 razstavljavcev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih dežel. Razstavo, kakršne po mnenju ljubljanskega Jutra “v Dravski banovini še ni bilo,” je obiskalo 25.000 ljudi. Sledile so tri celjske razstave v letih 1935, 1937 in 1939.
Po prvi svetovni vojni so celjski obrtniki leta 1947 pripravili prvo gospodarsko razstavo v prostorih sedanje Gimnazije Celje Center. Zanimivo je, da je bil zabaviščni del sejma pripravljen na obeh bregovih Savinje in celo na reki sami.
Samostojni finančni zavod “Celjska razstava” je organiziral odmevno prireditev “Celje 57”, ki je v dneh od 24. avgusta do 4. septembra v mesto ob Savinji privabila okoli 120 razstavljavcev in več kot 43.000 obiskovalcev. Odločitev o vsakoletnem Obrtnem sejmu je bila sprejeta deset let kasneje na prvem obrtniškem zboru 2. septembra leta 1967 na Dobrni.
Prvemu Sejmu obrti na stadionu Atletskega društva Kladivar leta 1967 so sledile vsakoletne obrtniške razstave. Z dograditvijo rekreacijskega centra Golovec je Obrtni sejem dobil svoje stalno bivališče. Sejemska dejavnost se je razširila, jesenski Obrtni sejem pa je pričel utrjevati in potrjevati vlogo osrednje slovenske predstavitve obrti in podjetništva.
Danes je Mednarodni obrtni sejem največji gospodarsko poslovni dogodek v Sloveniji in kot tak uživa ugled tudi v Evropi in po svetu. Sodelovanje med Obrtno zbornico Slovenije in Celjskim sejmom je s premišljeno organizacijo v preteklosti postavilo uspešno sejemsko prireditev. Odlika sejma je izredno širok razstavni program, ki pa je sistematično razčlenjen po vsebinskih
Ena od razstavnih vitrin
sklopih. Takšna zasnova sejma omogoča preglednost razstavnih programov in ga vključuje med pomembne sejemske prireditve s področja obrti in podjetništva v Evropi.
33. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 2000 se je odvijal v 22 dvoranah in na zunanjih razstavnih prostorih. RAZSTAVNE POVRŠINE:
60.000	kvadratnih metrov razstavnih površin, od tega 39.000 kvadratnih metrov pokritih površin in 21.000 kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin.
RAZSTAVLJALCI:
Skupno število razstavljalcev je bilo 1821, od tega je bilo 924 direktno prisotnih in 897 zastopanih podjetij.
Vsekakor je nastop Steklarne Hrastnik d.d. na tem sejmu promocijskega značaja, saj smatramo, daje to edini primerni sejem v Sloveniji. Prikazali smo samo nove izdelke, ki ponazarjajo naše zmogljivosti. Poudarek je bil tudi na promociji nove hčerinske firme, ki bo pričela s svojim samostojnim delom naslednje leto.
Vsekakor se Celjski sejem trudi, da prevzema in povezuje določene segmente slovenskega gospodarstva, kar mu z leti tudi uspeva.
Vili Petrič
Tudi letos smo se udeležili Obrtnega sejma v Celju kot razstavljala in prodajalci.
Namen udeležbe je bil predvsem ugotoviti želje široke potrošnje po naših izdelkih, kajti na sejmu je veliko različnih kupcev, kjer lahko prideš do zelo pomembnih podatkov.
Naša predstavitev je bila predvsem s poudarkom na novih izdelkih dekoriranega stekla, ki so naleteli na zelo pozitiven odziv, saj smo se z novo paleto modnih barv zelo približali željam kupcev. Mnogi so bili presenečeni nad tem, da so to naši izdelki.
Tudi letos je bilo veliko zanimanje za embalažni program, kjer kupce vedno presenečamo z novimi oblikami steklenic in vse širšo ponudbo. Opazno je bilo povpraševanje po izdelkih, ki se lahko uporabljajo kot darilo oz. darilnemu programu.
Udeležba na sejmu ima tudi velik reklamni pomen, saj v našo industrijsko prodajalno prihajajo novi kupci, ki so nas spoznali na sejmu.
Najpogostejše vprašanje na sejmu je bilo: Kje se še lahko kupijo naši izdelki, razen v Hrastniku?
Bine Čulk
BIO 17
76. JESENSKI MEDNARODNI VELESEJEM - ZAGREB
Na letošnjem Zagrebškem jesenskem velesejmu je na razstavnem prostoru, velikem 109.167 m2 bilo prisotnih 1.811 razstavljal-cev, od tega jih je bilo 1.014 oz 56% iz tujine. Strukturno jih lahko razdelimo v tri skupine:
•	52 % proizvodnja,
•	39 % trgovina,
•	9 % storitvena dejavnost.
Sejem ima izrazito internacionalni značaj, saj so na prireditvi sodelovali razstavljalci iz 37 držav sveta, predstavljenih je bilo 15 kolektivnih predstavitev tujih držav, izvršenih je bilo tudi 39 strokovnih spremljevalnih dejavnosti, od tega je bilo 15 strokovnih srečanj, 6 od teh z mednarodnim značajem. Na teh srečanjih je bilo skupno zbranih več kot 2300 udeležencev.
Letošnji Jesenskih mednarodni velesejem je obiskalo približno
145.000	obiskovalcev, od tega je bilo 35 % poslovnih obiskovalcev. Največ poslovnih obiskovalcev je bilo iz Hrvaške (84%), od tujih jih je bilo največ iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Italije in Češke.
Neizogiben je poslovno finančen vpliv letošnjega Jesenskega mednarodnega velesejma na gospodarstvo mesta Zagreb in na davčne prihodke Republike Hrvaške. Študija, ki jo je za potrebe Zagrebškega velesejma že predhodno izdelalo miinchensko podjetje Infratest Burke, kaže izredno pomemben pozitivni vpliv aktivnosti Zagrebškega velesejma na gospodarske tokove v mestu Zagrebu in tudi v Republiki Hrvaški, saj ta sejem:
kot samostojna prireditev inducira okoli 150.000.000 DEM prihodka v Zagrebu, na podlagi potrošnje razstav lj alce v in obiskovalcev na področju trgovine, turizma, prometa in ostalih storitev,
•	sejem s svojo aktivnostjo inducira dodatnih 30.000.000 DEM davčnih prihodkov Republike Hrvatske ter
•	aktivnosti Jesenskega mednarodnega zagrebškega velesejma odpirajo 1,8% delovnih mest v Zagrebu v hotelirstvu, gostinstvu, prometu, maloprodaji in propagandi.
Na tej jesenski prireditvi je bila prisotna tudi Steklarna Hrastnik v sodelovanju s podjetjem Stedek d.d. Trbovlje z razstavnim prostorom velikim 40 m2.
Kljub vsem zgoraj omenjenim parametrom prireditev izgublja na svojem prvotnem pomenu. Čutiti je namreč gospodarsko oslabelost Hrvaške. Steklarna Hrastnik vzdržuje stike s svojimi stalnimi odjemalci, za kar pa je bil primeren trenutek tudi ta Zagrebški jesenski velesejem. Vsekakor pa bo potrebno razmisliti, če ne bi kontaktov s svojimi odjemalci poskušali vzdrževati na še bolj neposreden način.
Vili Petrič
BIO 17 je pritegnil blizu 300 oblikovalcev iz 17 držav, ki sodelujejo s 350 eksponati; pomembnejše od tega je dejstvo, da je celotna kvaliteta dokazana na visoki mednarodni in tekmovalni ravni.
Mednarodna pomembnost BIO je podčrtana z dejstvom, da ga podpirajo Mednarodni svet za industrijsko oblikovanje (ICSID), Mednarodni svet združenj grafičnih oblikovalcev (ICOGRADA) in Biro evropskih oblikovalskih zvez (BEDA). Te profesionalne organizacije so imele v mednarodni žiriji BIO 17 tri člane, dva pa sta bila iz Slovenije. Merila žirije so bila sledeča:
•	inovativnost ali ustvarjalnost
•	način, kako oblikovanje izpolnjuje svojo vlogo
•	način, kako naj oblikovanje prispeva k reševanju problemov naše družbe
•	spoštovanje kulturnih vidikov
•	način, kako oblikovanje jasno sporoča svoj namen in vrednost.
Žirija je bila posebno pozorna na izdelke za prizadete in starejše ljudi, predmete za nego in javno rabo. Oblikovalci in oblikovanje imata in morata imeti pomembno vlogo pri reševanju socialnih, etničnih in kulturnih problemov in tako prispevati k oblikovanju naše družbe in kvalitete življenja. Ta vloga je čedalje bolj prepoznavna ne le v Evropi, ampak po vsem svetu.
Ob tem pomembnem oblikovalskem dogodku velja poudariti, da so slovenski oblikovalci dokazali sposobnost soočanja z mednarodno konkurenco in nastopanja na mednarodni ravni ter s tem sodelovanja pri rasti slovenskega gospodarstva, krepitvi položaja na mednarodnem trgu in splošne kvalitete slovenske družbe.
Iz poročila mednarodne žirije BIO 17
Oblikovalec Slavko Marčen je na BIO 17 predstavljen s 14 izdelki iz stekla - seriji Freedom in Soho (Glaskoch) in serija kozarcev Amantea (Steklarna Hrastnik). Vsi omenjeni izdelki so v redni proizvodnji Steklarne Hrastnik, tehnologija izdelave je avtomatsko stiskano in avtomatsko pihano.
Podjetje GLASCOM
Vodstvo Steklarne Hrastnik d.d. je na enem svojih kolegijev razpravljalo o trženju njenih izdelkov na slovenskem trgu in ugotovilo, da je Steklarna Hrastnik kot edino slovensko podjetje, ki se ukvarja z avtomatsko proizvodnjo gostinskega stekla, s svojimi proizvodi premalo prisotno na tem trgu. Odločilo se je, da ustanovi hčerinsko podjetje, ki se bo ukvarjalo s prodajo steklenih izdelkov za široko potrošnjo. Priprave za ustanovitev podjetja so stekle. Pri oblikovanju koncepta družbe smo se odločili za ime firme, ki se glasi Glascom d.o.o., družba za trženje.
V mesecu juliju so bili pripravljeni vsi ustrezni dokumenti in firma je registrirana z datumom 16. 08. 2000. Glede na to, da je za popolno
raterjev v smislu dopolnitve prodajnega programa. V začetni fazi bo posvečena največja pozornost predvsem obdelavi slovenskega trga, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je slovenski trg zelo zahteven in “razvajen”, bomo uspešni le s kvalitetnim pristopom, kar pa zahteva svoj čas in ustrezno organizacijo dela in drugič, ker se je z nastopom na drugih navedenih trgih potrebno in smiselno uskladiti s prodajno politiko Steklarne Hrastnik.
Prodajni program
V prodajnem programu družbe bodo zastopani vsi aktualni proizvodi Steklarne Hrastnik, poseben poudarek pa bo dan proizvodom višjega kakovostnega in cenovnega razreda, oplemenitenih z dekorjem, s čimer se bo zasledoval cilj višje donosnosti proizvodnega programa na podlagi oplemenitenja z izvirnostjo in individualnostjo.
S temi proizvodi se bo pokrila tržna niša predvsem na področju darilnega programa v maloprodaji in darilnega programa na splošno -
aktiviranje podjetja potrebno poleg ustanovitvenih aktivnosti opraviti še veliko organizacijskih in poslovnih aktivnosti, smo se odločili, da začne družba Glascom d.o.o. poslovati s 01.01.2001.
Cilj družbe
Družba Glascom d.o.o. bo v sklopu svojega poslovanja zasledovala cilj ustrezne ponudbe proizvodov Steklarne Hrastnik in ostalih proizvajalcev stekla in deko-
izven trgovine. Največja poslovna priložnost družbe je predvsem na slednjem programu, medtem ko splošni prodajni program tržijo tudi že uveljavljeni grosisti.
Aktivnosti
Steklarna Hrastnik je namenila novoustanovljeni družbi za nemoteno opravljanje njene dejavnosti skladišče v Podkraju. Skladišče smo opremili z ustreznimi regali in njegova kapaciteta znaša 864 paletnih
mest. Prav tako sta bila nabavljena	pripravili simpatično novoletno
ustrezna viličarja.	ponudbo, ki pa se trži v sklopu
Steklarne Hrastnik.
nekaj kupci.
• v septembru smo začeli in v oktobru zaključili projekt novoletnega programa in s tem priprave na hitro se bližajoče praznike. V tem sklopu smo z uspešnim sodelovanjem oddelka za oblikovanje Steklarne Hrastnik, ki je pripravil dekorje in firme Stedek, ki je izdelala vzorce,
Do sedaj so bile izvedene še
naslednje aktivnosti:
•	postavljena je bila organizacija družbe z določitvijo poslovnih funkcij.
•	izdelan je bil trenutni prodajni asortiman, cene in ostali komercialni pogoji.
•	skladišče v času od njegove usposobitve v septembru postopno polnimo z zalogo blaga, ki je vključena v prodajni program družbe.
•	vzpostavljen je kontakt z že kar
Čas začetka poslovanja družbe Glascom d.o.o je tik pred zdajci in sedaj je ravno pravi čas, da ji vsi skupaj zaželimo SREČNO.
Lea J. Lekočevič
OPAL
OPAL SKOZI PRIZMO SODELAVCEV
Ko smo koncem lanskega leta še v Steklarni Hrastnik prejeli sklepe o razporeditvi v drugo podjetje - v naš Opal, so večino prevevali mešani občutki. Po eni strani smo bili zaskrbljeni in prestrašeni pred samostojnimi koraki, kot otroci pred odselitvijo od staršev, po drugi strani pa je večina gojila pozitivna pričakovanja in zagon, da bomo sebi in drugim dokazali, da zmoremo. Takšni so bili tudi vtisi iz ankete, ki je bila objavljena na prvih Opalovih straneh.
Deset mesecev skupnega dela je za nami, morda je zdaj čas, da naši sodelavci ocenijo, kako so zadovoljni pod novim okriljem in kakšen je razkorak med pričakovanim in dejanskim.
Dubravko PAVLEKOVIĆ. ročni pihalec 1 brigadir
Morda smo na prihodnost res gledali s prevelikim zanosom in nam žal realnost ne dopušča izpolnitve nekaterih pomembnih ciljev.
Mislim, da se nekateri delavci, pa tudi predpostavljeni, ne zanimajo dovolj za dobre rezultate dela, predvsem pa ne posvečajo dovolj skrbi - po moji oceni, veliko prevelikemu odpadu. Premalo se vsi skupaj borimo za vsak komad, v katerega je poleg dela rok velikega števila ljudi (ki nas je seveda potrebno plačati) vložena tudi določena količina stekla, porabljene energije... To velja tako za nekatere delavce v osnovni proizvodnji, pregledalke, brusilnico, skladišče in tudi “šefe”. Pričakoval sem, da bo pod novim okriljem več reda, pa je v glavnem enako kot prej.
Mislim, da je delavcev premalo, še težje kot v Steklarni si izborimo pripadajoči dopust (tudi tiste tri dni, za katere kolektivna pogodba dopušča svobodno izbiro termina). Še bolj pa me skrbi, da ni podmladka, da se na področju izobraževanja in priučevanja nič ne dogaja, kar je dolgoročno gotovo slabo.
Plačna politika je še vedno enaka, kot je bila v Steklarni, čeprav smo pričakovali stimulativnejše nagrajevanje delavcev kot doslej - da bo dobro delo nagrajeno, slabo pa destimulirano. Vsekakor dosedanji plačilni sistem ni vzpodbuda za boljše delo, pač pa potuha tistim, ki želijo za čim manj dela čim več plačila, torej voda na mlin špekulantom. Mislim, da je na tem področju takojšna korenita sprememba nujna.
Prav tako me moti, da se od mojstrov posameznih brigad terja čedalje večja odgovornost, razlika v plači v primerjavi z ostalimi delavci skupine pa je minimalna. Zato bi večina mojstrov rade volje prepustila “častni naslov” komurkoli od sodelavcev. Če se terja odgovornost, jo je potrebno tudi ustrezno nagraditi.
Zadovoljen pa sem z uvedbo sestankov, kjer lahko izrazimo svoje probleme in naša videnja za reševanje in nekoliko večji posluh za organizacijo dela, pa tudi takšne “malenkosti”, ki ljudem veliko pomenijo, kot je npr. strnjen dopust ob praznikih, ki ga dosežemo s predhodnim delom ob sicer prostih sobotah.
Boian KUDER, rezalec 2 - hrusilnica
Naštel bom nekaj, po mojem mnenju najbolj aktualnih problemov našega obrata, katerih sprememba ne bi terjala prevelikih stroškov, pač pa več pripravljenosti za spremembe in dobre volje posameznikov.
V	našem oddelku smo zlasti veliko računali na rezultate nove hladilne peči, ki pa po mojem mnenju glede na napore in vse stroške ni izpolnila pričakovanj. Proces umivanja je slab, v hladilni peči ostajajo drobci stekla, sušenje ni dobro, skratka hladilna peč je potrebna mnogih izboljšav (ne vem, koliko so izvedljive). Sedaj pa se pregledalke z delom ob njej zelo namučijo. Mislim, da ne bi bilo odveč tudi pregledati kemikalijo, s katero se pere steklovina, saj se pojavljajo grde razpoke na koži rok.
Menjave na stroju za žaganje niso narejene dovolj kvalitetno, zato je po njih nemogoče pričakovati natančno žaganje.
Poleg tega je v našem obratu narava dela takšna, da se skoraj pri vseh delih pojavlja precej poškodb pri delu, in sicer vreznin. Ne moremo se pritoževati, da nimamo zaščitnih sredstev - rokavice - celo po dva para. Vendar bi glede na pogostost poškodb služba varstva pri delu skupaj z vodstvom morala najti ustreznejšo zaščito.
Prej ko slej bo potrebno razmisliti tudi o nabavi viličarja (kare) za odvoz in dovoz, saj so zaboji, ki jih odvažalec vleče, zelo težki, dodatno pa je delo oteženo zaradi neravnih tal.*
Še najbolj sem pod okriljem nove firme zadovoljen s povečano disciplino -tako splošno, kot tudi zahteve po pozornosti pri rezanju in drugem obdelovanju artiklov - zlasti vrednejših. Usmeritev, daje bolje narediti manj in tisto kvalitetneje, oz. paziti na vsak komad, v katerega je do naše faze dela vloženega že veliko dela, se mi zdi pravilna in vredna vse pohvale.
V	prid manjšemu lomu in manjši založenosti obrata je tudi odločitev vodstva, da se vsak komad izdela v enem zamahu od prve do zadnje faze dela. Na sploh se mi zdi zanimanje vodstva za naše delo, za komade in splošno proizvodnjo večje kot prej. Nekaj pozitivnih rezultatov teh prizadevanj se že kaže, upam, da jih bo, skupaj z upoštevanjem naših sugestij, vedno več.
Josip LIJ.TIĆ. nabiralec 2
Mislim, da se je sleherni od nas, ki je bil izbran za delo v novi firmi, zavedal, da bodo zahteve v njej večje. Dobro delo je osnovna zahteva vsakega delodajalca in tudi naš interes je, da bi se postavili na svoje noge prav na račun boljšega lastnega dela. Zato smo pripravljeni izpolnjevati večje zahteve vodstva tako glede kvantitete (kar pomeni večje število komadov - včasih tudi povečanje normativov) in kvalitete. Mislim, da se večina maksimalno trudi in sledi tem ciljem, seveda pa zato pričakuje tudi ustrezno plačilo. Mislim, da so plače delavcev v osnovni proizvodnji, glede na zahteve in napomost odločno premajhne.
Prav gotovo pa so še rezerve. Če jih bo vodstvo znalo pametno izkoristiti, se da iz nas potegniti še kaj. Zavedati pa se je potrebno, da so norme za nekatere artikle postavljene tako, da se več ne da narediti, razen na škodo kvalitete izdelkov ali zdravja delavcev. Preutrujeni in izčrpani delavci namreč niso nikomur v korist. Večina od nas ima družine, za katere je potrebno skrbeti, zato se zaradi manjšega dohodka boji bolezni oz. bolniške. Mislim, da tistih, ki jo neupravičeno koristijo, skoraj ni več.
20 let delovne dobe imam, vseskozi delam na “lajkah” in mislim, da svoje delo in vse specifike izdelave dobrega izdelka poznam. Zato me zelo moti, ko nas na vse pretege prepričujejo, da je za večino napak krivo naše slabo delo, čeprav je pogosto krivda v neustreznem steklu. Tega seveda pripravljala zmesi ne bodo priznali in nato smo v začaranem krogu prenašanja odgovornosti. Prav pri zadnjih težavah se je potem, ko so nas že vsi okrivili, da slabo delamo, po izboljšanju zmesi izkazalo, da temu ni tako.
Mislim, da bi morali zaposliti še nekaj dodatnih ljudi, saj sedaj včasih ni časa niti za kozarec vode ali pot v WC, nikoli ni dovolj ljudi, da bi lahko izkoristili pripadajoči dopust ...Pri tem pa rabimo delavce z univerzalnejšimi znanji - za delo na različnih strojih, da lahko vskočijo v primem nenadnih odsotnosti.
ZANIMALO VAS BO
KADROVSKE VESTI
Slab mesec je komaj od zadnjih podatkov s kadrovskega področja, zato je novosti prav malo.
V tem času nihče med nami ni PREKINIL delovnega razmerja.
Na novo pa smo v oddelku brusilnice sklenili delovno razmerje za določen čas z LJILJANO C AR ANO VIČ na delovnem mestu rezalke stekla L
Mesec september smo zaključili z 227 zaposlenimi.
JUBILANTI
Ena naša delavka je v tem mesecu dopolnila okrogli delovni jubilej:
* 20 LET - Marija GREŠAK. Čestitamo.
OSTALO
Šele sedaj smo izvedeli, da se je že poleti našemu delavcu Alešu Volfandu in njegovi Damjani rodila hčerkica Aljoša, prav tako pa v mesecu avgustu Franciju Rotu hčerkica Špela.
Čestitamo in vse dobro.
Kadrovski referat Marinka Anžlovar
Sanda VODENIK, nregledalka stekla
V	primerjavi z delom v Steklarni je pregledalkam ročne in polavtomatske proizvodnje v družbi Opal naloženega precej več dela - delo na dveh hladilnih pečeh, poleg tega pa mnoga dela, ki so jih prej opravljale delavke Sineta (prepakiranje, armature...). V primeru, da ni odvažalca palet moramo same poskrbeti tudi za to.
Mislim, da je to prenaporno že za mlajše delavke, ki pa smo v manjšini. Pri tem je bolje, da o delu proti koncu naše delovne dobe, ki se, kot je znano podaljšuje, raje ne razmišljamo. Takšen način dela je večkrat vzrok slabih medsebojnih odnosov, tako med nami, kot do steklarjev, ki terjajo čim več zapakiranih izdelkov. Odpad pa se nato pokaže v brusilnici ali celo pri kontroli kupca, za kar smo odgovorne oz. destimulirane pregledalke.Tudi vzrok marsikaterega bolniškega staleža je v izčrpanosti delavk, ne pa bojkot, kot je bilo tudi slišati.
Poleg tega pa je nezadovoljstvo veliko, ker za svoje delo nismo primemo plačane. Mislim, da si glede na vloženo delo in odgovornost zaslužimo vsaj še enkrat tolikšno plačo, kakršno prejemamo sedaj. Vem, da zaenkrat takšne plače nimajo realne podlage v strukturi sredstev podjetja, vendar bi bilo o skoku iz minimalnih prejemkov, pri vseh zahtevah, ki jih terjajo od nas, le potrebno razmišljati.
V	zadnjem času so bili storjeni tudi nekateri premiki za boljše delo s strani predpostavljenih. Po delih že prejemamo razvid artiklov našega obrata glede na specifiko vsakega komada, zahteve kupca, način pakiranja, odpreme ... To nam bo zelo olajšalo delo, zmanjšalo nesporazume in prihranilo veliko živcev.
Besede naših zaposlenih so dokaj kritične, morda v nekaterih ušesih ne bodo zvenele najbolj prijetno. Vendar mislim, da smo lahko veseli razmišljanj iz teženj dobrobita podjetja. Teženj, iz katerih lahko razberemo voljo za boljše lastno delo in delo sodelavcev, željo po dvigu proizvodnje z lastnimi močmi. Pripravljeni so se še bolj potruditi, se čemu odreči, preliti še kakšno dodatno kapljo znoja, tudi sodelavce opozarjati na pomen vložka vsakega med nami. Čas trepljanja po ramenih, zato ker smo stari znanci in prijatelji, je absolutno za nami. T\idi kakšna pikra mora pasti. Lahko smo veseli, da delavci sami težijo k redu in disciplini. Seveda pa pričakujejo, da se bo tudi iz plačnega sistema odražalo, koliko kdo resnično vloži in doprinese našemu podjetju. Vodstvo se je prav v teh dneh lotilo spremembe sistema nagrajevanja, rešujejo se tudi mnogi drugi proizvodni in neproizvodni problemi. Če bo zagon takšen, kot je razvidno iz besed sogovornikov, lahko postanemo dobra firma. Takšne firme pa imajo navadno tudi sredstva za nagrajevanje dobrih delavcev.
Med sodelavci Marinka ANŽLOVAR
VOLITVE 2000
15.oktobra smo volivci odšli na volišča in se odločili.
Končni - uradni rezultati so znani. V državni zbor se je uvrstilo osem strank:
LDS 36,21 % - 34 sedežev SDS 15,80 % -14 sedežev ZLSD 12,07 % -11 sedežev SLS + SKD 9,53 % - 9 sedežev NSi 8,76 % - 8 sedežev DeSUS 5,16 % - 4 sedeži SNS 4,38 % - 4 sedeži SMS 4,33 % - 4 sedeži
Izkazalo se je, da je zaupanje naših volilcev manjše od pričakovanega.
Vroče volilno dogajanje je za nami. V občini Hrastnik imamo dve osebnosti, ki bosta zastopali naše interese v državnem zboru.
Intervju s prvim, g. Grošljem (ZLSD) je nastal pred prvo sejo državnega zbora, drugi pogovor z g. Jeričem (LDS) je bil zapisan po tej seji.
•	Kdaj oz. kako je nastala odločitev za vašo kandidaturo?
Za svoje dejanje sem se odločil čisto v zadnjem trenutku, ker nisem mogel sprejeti poteka celotnega kandidiranja v moji stranki - Združeni listi socialnih demokratov, saj je prišla zadeva že tako daleč, da naj bi naša stranka celo ne imela na volitvah svojega kandidata. V preteklosti smo večkrat bili deležni kritik na račun tega, da smo v naš volilni okraj pripeljali g. Potrča, to je bilo konec leta 1992. Takrat je potekel tudi moj mandat v Zboru občin in odločil sem se, da ne kandidiram več. Nato so potekla 4 leta, spet smo ugotovili, da nimamo svojega kandidata, zato smo se trdno odločili, da bomo na naslednjih volitvah (se pravi zopet čez 4 leta) na to pripravljeni. Bližalo se je leto 2000, vodeni so bili razgovori v okviru naše stranke. Sprejel sem povabilo predsednika naše stranke - g. Pahorja in prišlo je do odločitve za mojo kandidaturo v že omenjeni stranki. Ostal sem ji zvest od vsega začetka ter tudi večino svojih funkcij, ki sem jih opravljal, delal ravno v okviru Združene liste socialnih demokratov.
•	Ste zadovoljni z rezultati volitev v Hrastniku?
Iskreno povedano, naša stranka je v celoti zadovoljna z rezultati volitev, se pravi, zadovoljni so na sedežu naše stranke, kot tudi mi v Hrastniku. Osebno pa lahko rečem, da nisem zadovoljen.
Pojavljajo se nekatere nove stranke z novimi kandidati, kot npr. DeSUS (g. Krsnik), Zeleni Slovenije (g. Barič), Slovenska nacionalna stranka (g. Barovič), ki je, moram reči, dosegla lep odstotek. Na račun teh strank, mislim, daje bil naš uspeh manjši, saj je šlo najverjetneje za prehajanja iz ene stranke k drugi.
Moja pričakovanja so sicer bila, da bo stranka dosegla nekje med 25 in 30%. To je moja realna ocena, glede na moje osebno prepričanje, glede na zaupanje, ki ga imamo pri občanih oz. volivcih.
Izkazalo se je, da je zaupanje naših volivcev manjše od pričakovanega. Če gledamo rezultate v okviru našega celotnega volilnega okraja, ki obsega področje vse od Črnomlja, preko Novega mesta, vključuje tudi vse Zasavske, Posavske občine, lahko rečemo, da so dobri. Volivci in volivke so dokazali, da vlada, ki je trenutno še na oblasti, ni dobro opravila svojega dela, oz. ni opravila dela v skladu z njihovimi pričakovanji.
•	Kako gledate na dosežene mandate svoje stranke v Državnem zboru?
Poglejmo, kaj se je dogajalo v preteklih nekaj letih. Leta 1992 je stranka dosegla skoraj 13%, vmes je bilo zaznati padec na 9% in letošnji rezultat 12,7% oz. 11 sedežev kaže določene izboljšave. Vidimo, da gre za porast 35%, oz. kot rad pove predsednik naše stranke - g.Pahor, da se je 35.000 volivcev na novo odločilo za nas v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Namreč dano je bilo zaupanje za dobro, dolgotrajno delo, saj 5 let delati v opoziciji ni bilo lahko. Vložiti je bilo potrebno mnogo truda, izvedenih je bilo mnogo aktivnosti.
•	Kakšna so vaša predvidevanja glede možne koalicije in vlade?
Naša stranka ima jasno začrtane poti svojega delovanja. Je leva stranka, LDS se javno potrjuje kot sredinska, SLS, SKD sta desno-sredinski. Gledano z vidika stabilnosti delovanja vlade in tudi parlamenta, mislim, da bi bilo zelo dobro, da bi prišlo do širše koalicije. Dela je za vse izredno veliko. Državnemu zboru je potrebno povrniti nekdanji ugled, seveda le z resnim delom. Če bo koalicija temu primemo sestavljena, je mogoče marsikaj storiti, marsikaj doseči.
ZLSD je Evropsko priznana stranka. Šla bo v koalicijo, vendar ne za vsako ceno. Mislim, da je mogoča koalicija z LDS.
• Katere so prednostne naloge Državnega zbora?
Sem kandidat, ki sem svoj kompletni program predstavil med prvimi v svojem volilnem okraju. Program je bil narejen oz. potrjen tudi s strani lokalne skupnosti, ki pa sicer zahteva nekatere spremembe celo na ustavnem področju. Gre v bistvu za program, s pomočjo katerega bi se Zasavski del naše dežele hitreje razvijal. Kot prednostna naloga je bila izbrana REGIONALIZACIJA. Zadeva, ki trenutno poteka (pa če gledam le občine Hrastnik, Trbovlje, Zagoije) mora zaživeti. Regionalizacija mora biti dosežena, sicer lahko pride do zaviralnega momenta v razvoju občin oz. naše občine.
Namreč, vse naše pobude s katerimi prihajamo pred naš center (Ljubljano) so vezane na določeno velikost, zahtevajo svojo moč, skupen, usklajen nastop. Nastop mora vsebovati veliko mero samozaupanja, mora biti izredno prepričljiv.V Hrastniku smo si tako uspeli izboriti Državni urad.
Kakšni problemi so prisotni na področju zdravstva? V primeru regionalnega nastopa (regija: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje) bi imeli svojo dežurno službo, ki bi delovala v okviru zdravstvenega doma in bila na ta način financirana. Se pravi, če bi nastopili kot regija, bi skupaj šteli
47.000	prebivalcev in bi izpolnjevali kriterij 15.000 prebivalcev za avtomatsko organiziranje dežurne službe. Ker v Hrastniku ta pogoj
15.000	prebivalcev ni izpolnjen, nas lastna organizacija te službe letno stane cca 5 mio SIT. Enake zgodbe je zaslediti pri organizaciji dežurne lekarne, dežurnega zobozdravnika ter tudi na področju primarnega zdravstvenega varstva, pa tudi šolstva,....
V bistvu gre za nenehno poskušanje zagotavljanja državnih virov financiranja, saj si resnično težko predstavljam, da bi neka občina projekte oz. programe izvedb sama financirala v celoti. To bi bilo zelo neučinkovito oz. nesmiselno. Poleg tega bi trajalo predolgo, da bi si enota zagotovila ustrezna sredstva.
Trenutno sta v Hrastniku v teku dva projekta:
a)	čistilna naprava - sama dispozicija je bila predstavljena tudi Evropski uniji, dosežena so bila tudi sredstva Ministrstva za okolje. Na podlagi sodelovanja z EU predvidevamo, da nam bo zagotovljenih 75 % nepovratnih sredstev.
b)	deponiranje odpadkov - projekt je mogoče predstaviti Evropski uniji na podlagi regijskega sodelovanja, saj namreč vključuje še 7 drugih občin).
Seveda so pri t.i. regijskem sodelovanju prisotni tudi nekateri problemi. Lansko leto je bilo predlagano pismo o nameri, ki je predvidevalo ustanovitev pokrajine oz. regije Zasavje. Na žalost tega pisma občina Trbovlje ni podpisala. Tako zadeva od 23.06.1999 miruje. Tovrstna politika je po mojem mnenju škodljiva, še posebej prizadene manjše občine.
Namenimo še nekaj besed o Zakonu o zapiranju rudnika. Zapirata se rudnik Trbovlje in rudnik Hrastnik. Po tem zakonu se predvideva dobiti 40-50% nepovratnih sredstev, 60 oz. 50% sredstev mora zagotoviti občina. Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti ta sredstva, kako zagotoviti delovna mesta, kako rešiti nastajajoče socialne probleme. O teh problemih je potrebno razmišljati že danes, ne čez 7, 8 let, ko bo morda že prepozno, ko bo socialna kriza morda že prevelika.
Prizadeval si bom torej, da ta razdrobljenost, neenotnost (po posameznih občinah), ki pa se navzven potencira, daje slab vtis, počasi ugasne in namesto nje Zasavje dobi podobo neke prave “Zasavske regije”.
Kraj naj postane prijazen, dobi podobo urejenega mesta. To nam omogoča že dokaj dobro obstoječa cestna in nenazadnje tudi železniška infrastruktura. Do Celja imamo dobrih 16 km, do Zagorja tudi. V okviru tega področja - regije ne bi smelo biti nobenih prometnih ovir. Posamezno regijo je nujno potrebno infrastrukturno povezati z vso državo.
• Kakšni so izgledi za občino Hrastnik v luči novega Državnega zbora in vlade?
Na to je potrebno gledati zelo objektivno.
Tako je npr. od leta 1990 na Zavodu za zaposlovanje zaznati
nezaposlene delavce kot tehnološke viške. Največji problem nezaposlenosti trenutno predstavljajo ženske s I. in II. stopnjo izobrazbe. Večje težave utegnejo v prihodnosti nastati z iskanjem novih zaposlitev. Tako smo v letošnjem letu razpisali 40 štipendij za 5., 6. in 7. stopnjo izobraževanja, na naši občini tudi financiramo 15 mladih, vendar v okviru dolga do javnega zavoda. Ampak enostavno smo razpisali štipendije, da poskušamo pomagati predvsem tistim, ki so v takem položaju, da ne morejo pridobiti štipendije iz združenih sredstev. Tovrstna štipendija je podeljena brez obveznosti odplačila, ker mladim ne moremo zagotavljati zaposlitve. Prav tako so predvidena tudi sredstva za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo, izobraževanje ob delu. V te namene ni predvidenih malo sredstev, zato upam, da bodo podjetja predstavila svoje potrebe po omenjenem financiranju v okviru dobro izdelanih zaposlitvenih programov.
• Kaj se v občini Hrastnik predvideva postoriti?
Najprej je predvideno dokončanje obrtne cone v zgornjem delu Hrastnika ob potoku Boben. Etapa A in B sta v fazi zaključevanja, verjetno se bo izdelalo še cca 5 objektov na
levi strani potoka. Po zaključku del na obrtni coni je, odvisno od interesov, predvidena industrijska cona v spodnjem delu Hrastnika. Odločitev nastopa del je torej na Tovarni kemičnih izdelkov in Steklarni Hrastnik. V kolikor tega interesa po izgradnji industrijske cone ne bo, je možna prestavitev opravljanja del v Podkraj.
V	načrtu imamo tudi izgradnjo nekaterih novih stanovanjskih objektov, seveda po dobro izdelanem projektu.
Potrebno bo tudi porušiti staro tržnico, urediti pločnike, razsvetljavo.
V	že omenjeni coni oz. regiji je potrebno maksimalno izkoristiti naravne danosti. Organizirati je potrebno uvajanje raznih dejavnosti (razni izleti v naše prečudovite gore, rafting na Savi,...). Izdelati bi bilo mogoče čim več programov raznovrstnih aktivnosti. Na ta način kraj “diha”, daje občutek da “živi”. Tako bi bilo mogoče zaposlovati nove kadre.
G. Grošlju izrekam iskrene čestitke ob njegovi izvolitvi v Državni zbor.
Je človek z mnogimi izkušnjami, zato sem trdno prepričana, da mu bo uspelo doseči večino ciljev, ki si jih je zadal za naslednja štiri leta. Mnogo uspehov!!
V nadaljevanju sledi že omenjeni pogovor z drugim hrastniškim poslancem g. Jeričem.
• Menim, da imate mnogo izkušenj z dosedanjim delom kot poslanec v Državnem zboru, zato vaša ponovna odločitev za tovrstno delo ni bila težka?
Kljub izkušnjam ali pa ravno zaradi izkušenj je bila odločitev za kandidaturo težka. Že pred letom dni sem se skoraj stoodstotno odločil, da ne bom več kandidiral, potem pa so me moji poslanski kolegi ter prijatelji ponovno prepričali, da sem si premislil. Včasih prideš pač v neko krizo; naveličaš se nerednega delovnega časa, nikoli ne moreš planirati svojega prostega časa vnaprej, stalno si odvisen od drugih in se moraš prilagajati drugim, pri tem trpi tvoje osebno in družinsko življenje in tako si pač enkrat rečeš - dovolj! In ko pride do družinskih tragedij, ko se zaveš, kako malo je vredno tvoje življenje, kako kratko je, in da ga v bistvu pre-
malo preživiš s svojimi najdražjimi, takrat pa bi absolutno najraje nehal. Toda za dežjem posije sonce - življenje gre naprej in očitno še en mandat ostajam poslanec.
•	Ste zadovoljni z rezultati volitev v Hrastniku? Kako je z rezultati zadovoljna vaša stranka?
Kakšna so bila pričakovanja?
Z rezultati volitev v Hrastniku sem več kot zadovoljen. Moram priznati, da so presegla celo moja tiha pričakovanja, lahko bi rekel celo tihe želje. Ne glede na to, da so bile to državne volitve, se noben kandidat z veseljem ne sooči s protikandidatom, ki je hkrati župan, saj so župani med občani nenehno prisotni in imajo z njimi stalne in neposredne stike. Tako sem ravno zaradi županove kandidature realno pričakoval izid okrog 37%, z željo tja do 42% glasov. Prepričan sem bil, da si bosta LDS in ZLSD v Hrastniku porazdelila cca 70 do 75% glasov. Tako se je tudi zgodilo. Vedno pa sem poudarjal, da ne gre vleči nekih paralel med občinskimi in državnimi volitvami in da so državne volitve nekaj popolnoma drugega kot občinske, siguren pa le ne moreš biti in negotovost vedno ostaja. Volivci znajo biti nepredvidljivi, predvsem pa jih ne gre nikoli podcenjevati, zato je pač treba počakati na njihovo voljo. Ko pa je bil znan končni rezultat, je bilo veselje neizmerno. Seveda je bila tudi stranka z našimi rezultati v Zasavju več kot zadovoljna - enostavno niso mogli verjeti, kaj se je zgodilo. Konec koncev je to potrditev minulega dela njenih ljudi. Mislim, da je bil hrastniški rezultat eden prvih, s katerim so v volilnem štabu stranke v Ljubljani razpolagali, tam je bil namreč moj sin Marko, ki je bil ves čas na “vroči liniji”, tako da je bilo presenečenje in hkrati veselje tudi tam veliko.
•	Kako gledate na dosežene mandate svoje stranke v DZ?
Prva evforija je za nami, zdaj se bo potrebno organizirati in vestno in pošteno delati. Naša poslanska skupina šteje 34 poslancev in to je ogromna skupina različnih ljudi, različnih interesov, želja ter mnenj in to bo zelo težko usklajevati. Glejte, SNS ima npr. 4 poslance, z lahkoto se bodo dogovorili o vsaki zadevi,
uskladili interese in dogovorili opcijo, ki jo bodo zastopali. V naši stranki bo to zelo težko, razen pri strateško pomembnih odločitvah, kjer se mora pač volja posameznika podrediti mnenju večine in ne gre, da bi filozofiral vsak po svoje. Na drugi strani je tako številčna poslanska skupina tudi prednost, saj si bomo po strokovni plati lahko zelo razdelili delo v odborih in komisijah, tako da se bo vsak posameznik lahko bolj posvetil samo določenim področjem. Tu pa je problem tistih v manjših poslanskih skupinah, ki bodo težje pokrivali vse odbore in komisije.
•	Kaj bi lahko rekli o konstituiranju DZ, kaj o izvolitvi predsednika?
Menim, da velikih presenečenj vendarle ne more biti. Če gledamo rezultate volitev, potem gre vendarle za precejšen zasuk v levo, in konstituiranje Državnega zbora, pa tudi izvolitev predsednika in podpredsednikov ne bi smelo biti vprašanje. Zdaj ni več razmerje 45:45 in dogodki se morajo odviti hitreje. Na drugi strani veljajo tudi neka pravila o razdelitvi vseh funkcij v Državnem zboru glede na rezultate volitev, ne glede na oblikovanje koalicije, tako da mislim, da se bo oblikovanje in izvolitev delovnih teles in vodstva Državnega zbora kar hitro odvilo in bomo lahko pričeli z delom.
•	Kakšna so vaša predvidevanja, oz. kakšno je vaše stališče o možni koaliciji in vladi?
Glede na povedano pri prejšnjem vprašanju menim, da bo koalicija LDS - ZLDS - Desus, čeprav bi bilo dobro, da bi bila vključena tudi SLS-SKD, ki pa mora najprej rešiti svoje težave in notranje razprtije.
•	Katere bodo prednostne naloge novega DZ?
V ospredju bo seveda sveženj t.i. “ evropskih zakonov”, torej usklajevanje naše zakonodaje z evropskim pravnim redom. Drugo, kar bo pomembno, je sprejem proračuna za leto 2001, kar bo še posebej težko, saj bo Vlada morala predlagati kar nekaj varčevalnih ukrepov, ki bodo zapolnili nastalo vrzel. Pomembno pa bo tudi sprejetje novega Zakona o vladi in s tem povezane spremembe poslovnika DZ. Seveda pa v parla-
mentarni proceduri na obravnavo čakajo številni zakonski predlogi, tako da dela ne bo zmanjkalo. Počasi bi si tudi že želel, da bi se tudi pri nas zakoni lahko sprejemali počasneje, da bi se imeli poslanci čas o predlogih posvetovati tudi v svojih sredinah, tako pa vedno hitimo in ugotavljamo, kaj vse je narobe potem, ko so zakoni že sprejeti.
• Kako bi ocenili rezultate vašega dosedanjega dela v DZ, katere naloge ste si zastavili za v bodoče?
Vem, da sem delal vestno in predano. Na sejah odborov, komisij, niti na plenarnih zasedanjih ne manjkam brez tehtnega vzroka in se zavedam, da je to moja služba. Za
seje se pripravim in vedno predelam gradivo, o pomembnejših zadevah pa se v poslanski skupini tudi posvetujemo drug z drugim. Že večkrat sem povedal, da sem se najbolj angažiral na področju infrastrukture, kjer sem bil tudi podpredsednik Odbora za infrastrukturo in okolje, hkrati sem predstavljal stranko še v Odboru za obrambo in Komisiji za nadzor nad delom varnostnih služb, predvsem zaradi moje prejšnje zaposlitve in s tem izkušenj na področju obrambe. Prav zaradi mojega dela v infrastrukturnem odboru sem lahko v obeh dosedanjih mandatih uspešno deloval na projektu modernizacije zasavske magistralne ceste Ljubljana-Hrast-nik, kar bi želel, da je v tem mandatu dokončano. Tudi v tem mandatu bom poskusil ostati v infrastrukturnem odboru in si bom prizadeval še za
posodobitev regionalne ceste Čeče-Boben in nadaljevanje modernizacije magistralne ceste do Radeč.
Seveda pa poleg neposrednegam dela v parlamentu redno sodelujem s številnimi strokovnimi službami, predvsem na projektih, ki se tičejo Zasavja in Hrastnika. Vem, da sem se maksimalno angažiral na vseh projektih, ki smo si jih zastavili v Hrastniku in lahko mirne vesti rečem, da sem bil na teh področjih uspešen. Vsak pač lobira za svoj kraj in regijo in tudi za to je potrebno veliko časa, volje in energije.
• Izgledi za občino Hrastnik v luči novega DZ in vlade?
Državni zbor absolutno ni telo, kjer naj bi bili predstavniki lokalnih interesov, temveč gre za najvišje zakonodajno telo in v prvi vrsti je dolžan vsak poslanec sprejemati dobre in pozitivne odločitve za državo in njene državljane in ne za posamezno občino ali regijo. Seveda se temu ne da ali pa nočemo izogniti, tako da pričakujem v tem mandatu predvsem usklajeno delo petih zasavskih poslancev, ki predstavljamo tri stranke in če bomo delo zastavili tako, da bo naša prioriteta razvoj regije ter naših občin in ne naša osebna promocija ter medsebojna tekmovalnost, potem se mora to v Zasavju poznati. Zasavski zakon kot tisti element, ki naj bi zagotovil pogoje za razvoj te regije, je Državni zbor že sprejel, na Vladi in Ministrstvu za gospodarske dejavnosti pa je, da zagotovita, da bodo sredstva operativna, predvsem pa, da bodo resnično namenjena na nove programe oziroma delovna mesta. Seveda bomo morali biti vsako leto pozorni, da bo Vlada v proračunu zagotovila tista sredstva, ki so s sprejetim zakonom že določena za te namene. Zasavski zakon predstavlja pač veliko priložnost za razvoj Zasavja - ter s tem Hrastnika - a obenem tudi veliko odgovornost vseh sodelujočih pri realizaciji tega zakona.
Gospodu Jeriču izrekam iskrene čestitke ob ponovni izvolitvi in mu hkrati želim mnogo uspehov na zastavljeni poti.
Brigita Stopar
Vsak pač lobira za svoj kraj in regijo in tudi za to je potrebno veliko časa, volje in energije.
Milan Vincelj
Josip Hršah
UTRIP REMONTA
Predstavitev zunanjih izvajalcev
Ali ie slučaj ali nraksa da sodelujete pri remontu v Steklarni Hrastnik?
Ivo DŽOMBA, Inženiring Tivoli, Ljubljana
Inženiring Tivoli opravlja šamot-erska dela na vseh vrstah peči. Z našo firmo, ki se je pojavljala pod različnimi imeni (KIP, RCT, Inženiring) sodelujem pri remontih peči že 15 let - tako pri steklarskih, kot tudi pri drugih (termoelektrarne, toplarne, cementarne, apnenice, sežigalne peči...). Smo največji izvajalec tovrstnih del v Sloveniji. Smo utečena ekipa in prav gotovo ni naključje, da sodelujemo pri remontu.
Josip HRŠAK, Špiljak d.o.o. Hum na Sutli
Tudi mi imamo že precej dolgo tradicijo pri sodelovanju na remontih. Naša domena je izdelava kovinskih konstrukcij peči. Konstrukcijo izdelamo v delavnici, ob remontu pa teče montaža.
Potekajo dela po predvidenem programu?
Ivo DŽOMBA
Pričeli smo z zamudo, ker za začetek naših del še ni bilo vse pripravljeno. Med tem časom smo nato opravljali gradbena dela v podpečju. Ko smo z delom na remontu pričeli, so naša dela stekla še bolje od planiranega. Sedaj smo pričeli delati na komori. Nekatera dela so bila fizično zelo težka, saj je bilo potrebno vgraditi bloke od 900 do 1000 kg. Ker ni dvigala, je bilo toliko bolj pametno upoštevani zakone fizike in si dela na drugačen način olajšati.
Josip HRŠAK
Pri naših delih je prišlo približno do enoinpol dnevnega zamika glede na plan. Ker nismo imeli ustreznih pomagal, je bilo ogromno ročnega dela, dvigovanja z močjo mišic, marsikdaj tudi v življenjski nevarnosti. Pomagali smo si s primitivnimi pomagali - običajne in jeklene vrvi,
Milan VINCELJ, IMO Straža
Pri remontu v Steklarni sodelujemo že tretjič. Pri prvih dveh smo bili podizvajalci, sedaj pa smo ena od izvajalskih ekip. Naša ekipa je zadolžena za izdelavo in montažo železnih konstrukcij za feedre.
viličar (s katerim smo lahko dvigovali le do 3 metrov visoko). Če bi imeli primemo dvigalo, žerjav ali vsaj nosilec za namestitev ročnega dvigala, bi bila dela opravljena veliko hitreje, predvsem pa z manj muke in varneje. Takšne zamude tudi s kasnejšim izjemnim hitenjem ni možno nadoknaditi.
Milan VINCELJ
Naša dela potekalo po predvidenem programu.
■Te ta remont zahtevnejši od predhodnega?
Ivo DŽOMBA
Za nas je potek dela enak, kot pri dosedanjih remontih, saj se tako
Josip HRŠAK
Vedno je lažje delati, če gre za popolnoma novo konstrukcijo, zato posebnih težav nismo imeli. Malo več zahtevnosti je terjala izdelava komore, kjer smo star del kombinirali z novim.
Milan VINCELJ
Napram prejšnjem remontu je sedanji potekal z modernejšo opremo, zato je bilo naše delo lažje.
izdelava peči kot sam material ne razlikuje od predhodnih. Na F bani je šlo za kombinacijo starega in novega dela, pri ostalih dveh pa gre za kompletno novo konstrukcijo. Posebnih problemov zaradi zahtevnosti ni.
Pri remontu na I kadni peči sodelujejo kar tri večje zunanje izvajalske ekipe. Z delovodji le teh smo na kratko pokramljali o njihovih vtisih pri tem delu. Ker so dela v polnem teku, smo jih komaj izluščili iz delovnega procesa, saj so se vsi bali, da bi zaradi izgubljenega časa nastala kakšna zamuda. Upam, da so teh nekaj minut razgovora hitro nadoknadili.
Upam, daje zadovoljstvo obojestransko in da bomo skupaj sodelovali še pri kakšnem remontu. Vem, da je bila planirana postavitev nove velike peči, kjer bo možno delo z dvigali.
Josip HRŠAK
Čim več uspeha pri nadaljnjem delu, kar pa se tiče vašega časopisa, želim, da bi bil ta čim bolj zanimiv in predvsem bran.
Milan VINCELJ
Upam, da se še vidimo pri kakšnem od bodočih večjih del, do takrat pa lep pozdrav.
Zamuda, ki je nastala pri izvajanju del je prav gotovo rezultat objektivnih okoliščin (otežkočena mehanizacija). Tako tuje kot domače ekipe so delale v izjemnih pogojih, včasih skoraj proti
Kako ste sodelovali z našimi delavci in delavci drugih ekin?
Ivo DŽOMBA
Dolga leta sodelujemo in dobro se poznamo. Naše sodelovanje je vzorno, tako z zidarji pod Perovim vodstvom kot s preostalimi ekipami in njihovimi vodji.
Josip HRŠAK
Naše sodelovanje je tradicionalno dobro, tudi skupno delo pri tem remontu ni izjema.
Milan VINCELJ
Na skupno delo s preostalimi
ekipami nimam pripomb. Vsi smo uigrani, kot da vedno delamo na istem delovišču. Če pa je potrebno kakšno skupno posredovanje, se dogovorimo z g. Polakom. Naša dela smo že skoraj zaključili, naslednje dni pa bomo pomagali pri ekipi Spil-jak d.o.o.
Imate kakšno sporočilo za bralce Steklarja?
Ivo DŽOMBA
Priznam, da smo zadovoljni z naročili takšnega obsega, kot so remonti v vaši firmi, saj je tukaj več kot polno zaposlenih več kot 30 ljudi.
Ostanki iste peči po izpustu stekla.
zakonom fizike, da ne govorimo o maksimalnih fizičnih naporih, in izpostavljanju nevarnostim, večinoma v 12-urnem delavniku, brez prekinitev.
Zato si gotovo zaslužijo vse priznanje za njihov trud in pohvalo za maksimalno angažiranje. In prav gotovo bodo sestavni del prihodnjih remontov v Steklarni.
Pogovarjala se je Marinka ANŽLOVAR
PRIPRAVE NA SINDIKALNE VOLITVE
V skladu z dogovori, sprejetimi na letni seji sindikata, bomo v mesecu novembru in decembru izvedli volilne postopke in volitve za sindikalne zaupnike, ki nas bodo zastopali v naslednjem štiriletnem mandatu.
Spremembe zadnjih let, predvsem drugačna organiziranost ter izločitev nekaterih dejavnosti so razlogi, da bomo v letošnjem letu postavili tudi drugačno organiziranost sindikata. Osnovno merilo pri tem je, da so vse enote pokrite s sindikalnimi zaupniki, predvsem zaradi boljše informiranosti zaposlenih, pri čemer moramo upoštevati specifiko štiriizmenskega dela.
Poleg drugačne sindikalne pokritosti vseh delov proizvodnje pa bo v naslednjem obdobju uvedenih še nekaj novosti, ki naj bi pripomogle k večji samostojnosti in veljavi sindikalnih zaupnikov posameznih sredin. Bistvo vseh sprememb je v tem, da mora biti sindikalni zaupnik zaupnik svoje sredine v pravem pomenu te besede in prvi naslov, na katerega se v primeru problemov obrnejo članice in člani. Zato naj bo osnovno merilo pri kandidiranju in izvolitvi novih sindikalnih zaupnikov predvsem spoštovanje in zaupanje v predlagane kandidate.
Ponovno pa bomo uvedli tudi letne članske sestanke (delne občne zbore) posameznih delovnih sredin, na katerih bodo poročilo o svojem delu in problematiki podali sindikalni zaupniki teh sredin. Sam pa ob izteku mandata pripravljam izčrpnejše poročilo o delu in problemih, s katerimi smo se srečevali v času mojega predsedovanja v sindikatu Steklarne Hrastnik.
Pred štirimi leti, ko sem v posameznih sredinah dobival podporo še za en mandat, sem hkrati tudi pojasnil, da bo to verjetno tudi moj zadnji mandat vodenja sindikata Steklarne. V teh dneh sem se tudi dokončno odločil, da svoje delo nadaljujem na področju, ki je zelo podobno tematiki, s katero sem se ukvarjal zadnjih osem let. Glede na določbe zakonodaje bom za naslednje štiriletno obdobje profesionalno opravljal funkcijo predsednika sveta delavcev Steklarne Hrastnik.
Soupravljanje je namreč eno izmed področji, katero v letih po izvolitvi sveta delavcev ni dobilo prave veljave oziroma ni zaživelo tako, kot bi lahko. Poleg tega pa bi rad dosegel, da številne spremembe, ki smo jim nenehno priča, poleg podjetniškega interesa v večji meri upoštevajo tudi interese zaposlenih.
Številne organizacijske spremembe, s katerimi se in se bomo še srečevali, se po mojem globokem prepričanju dajo prav tako izpeljati in le malce dobre volje in posluha za zaposlene je potrebno, da tudi ti ukrepi dobijo prijaznejši videz.
Soniboj Knežak
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA LAZNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej iskrena hvala pevcem Steklarne Hrastnik za odpete žalostinke, kolektivoma Osnovne šole Hrastnik in GD Hrastnik. Hvala govornikoma g. Kaludru in g. Kocmanu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in g. Potočanu za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Sofija, hči Darinka z možem Dragom ter vnukinji Tina in
Vesna
ZANIMALO VAS BO
Mesec SEPTEMBER 2000 smo zaključili s številom 510 zaposlenih, od katerih je 225 žensk in
285	moških, od tega je v delovnem razmerju 18 delavcev zaposlenih za določen čas in en pripravnik.
V	mesecu OKTOBRU 2000 smo za določen čas 6-ih mesecev NA NOVO ZAPOSLILI 2 pripravnika, in
sicer:
V	Proizvodnem sektorju bosta kot ključavničarja opravljala 6-mesečno pripravništvo Dejan Flajs in Marko Bašič, oba pa sta bila v času šolanja tudi štipendista Steklarne Hrastnik.
Delovno razmerje pa je na lastno željo prekinil Boštjan Smode, ki je bil zaposlen kot strojnik v Proizvodnem sektorju.
Mesec OKTOBER 2000 je Steklarna Hrastnik zaključila s skupnim številom 511 zaposlenih, od katerih je bilo 225 žensk in pa
286	moških, od tega je bilo 18
delavcev sprejetih za določen čas in pa trije pripravniki.
POROČILI SO SE
Za zakonski stan z Gordano Železnik se je odločil Viktor Kepa, zaposlen kot vzdrževalec v VRS-ju. Mladoporočencema čestitamo in jima želimo uspešen zakon.
JUBILEJNE NAGRADE:
10 LET
Kajič Štefanija
20 LET
Darinka Dolanc, Martina Kandolf, dipl.oec., Nevenka Podkoritnik in Jožica Pušnik
30 LET
Munib Durmiševič in Jože Drugovič Čestitamo vsem
Kadrovska služba Sabina Medved
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi drage žene, mame in babice
OLGE KOVAČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo pevcem in godbi za zapete in odigrane žalostinke, govorniku Ediju Babiču, g. župniku ter sodelavcem z izmen Kaiser-Močilar iz Steklarne in Oberčkal
iz Opala.
Hvala tudi vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Mož Alojz in vsi njeni
ZAHVALA
20.10. nas je v 65. letu starosti zapustila draga mami in stara mama
SLAVIPOTUŠEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem Steklarne Hrastnik za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči hčerki Ksenija in Milena z družinama
Nagradna križanka
VINORODNA
RASTLINA
JEZERO V KANADI
DIVJA
MAČKA
MESTO V FRANCIJI
LASTNOST IZKRIVLJEN JA
SUMERSKI
BOG
POLKROŽEN
MORSKI
ZALIV
KRILOV
IVAN
DRŽAVA V ZDA
OBELEŽJE
RAZMERJE,
RELACIJA
SLAVKO
AVSENIK
ODPADKI
PRI
SEKANJU
LESENA
OGRAJA
JUTRANJA
PADAVINA
FRANCOSKI
SLIKAR
(EDOUARD)
DROBNI DELCI V ZRAKU
VRSTA IGRE NA SREČO
PETIN TRI JE
TEŽA
EMBALAŽE
NAJDALJŠA REKA NA SVETU
SLOVENSKI
IGRALEC
(IVO)
VOHALNI
ORGAN
GNOJNA
BULA
RIBJE
JAJČECE
PRITOK DONAVE V NEMČIJI
PODOLGOVAT KOS LESA
IRENA
VRČKOVNIK
ZALOŽBA
OBZORJA
GLAVNO
MESTO
TUNIZIJE
RIMSKI
GRIČ
'-VRSTA
ZIDNE
OBLOGE
MADŽARSKI
SKLADATELJ
KODALY
PARTI-
ZANSKA
ČEPICA
AMERIŠKI
ASTRONOM
(GEORGE
WILLIAM)
ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKIH NACIONALISTOV
EMIL
NAVINŠEK
KROMPIR
ODLIČNE
SORTE
PRITOK SAVE PRI MEDVODAH
NASILNA
TATVINA
JAJČECE UŠI
JOŽE OLAJ
RAČEC
OSNOVNA
MERA
BARVA KOŽE
OTOK V JADRANU
NASKOK,
ATAKA
MORSKA
PENA
STARA MERA ZA VINO
KOŽNI IZRASTEK NA VRHU PETELINOVE GLAVE
MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU
NEMŠKI FIZIK (ARTHUR)
SIBIRSKI
VELETOK
STEBRIŠČE V ATENAH
KRAJ PRI CRIKVENICI
GLAVNO
MESTO
JORDANIJE
NEKDANJI
SVETOVNI
ŠAHOVSKI
PRVAK
(MIHAIL)
NANUT
ANTON
POPOLNO
UJEMANJE
ŠVED. IME ZA FIN. LUKO TURKU
RAZSTAVNI
PREDMETI
STARI OČE
NAŠA
HUMORISTKA PUTRIH
CELOTNO
AVTORJEVO
DELO
ROMAN
DOSTOJEV-
SKEGA
GLOBOKA
NEZAVEST
KDOR PRVIČ NASTOPA NA ODRU
POSODA ZA VODO
MENIČNO
JAMSTVO
ČRTA, KI SPAJA NOTNA ČRTOVJA
MESTO V TURČIJI
SLADKOVODNA RIBA
Sin bogatega podjetnika stopi nenapovedan v očetovo pisarno in ga zaloti, kako narekuje pismo tajnici, medtem ko mu ona sedi na kolenih. “Oče,” reče mladenič, “zdaj bi bil pa že čas, da mi prepustiš nekaj svojih poslov.”
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev, in sicer:
1.	nagrada - 5.000 tolarjev
2.	nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 15.12.2000.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.7-9/2000 smo prejeli 43 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - 5.000 tolarjev: Igor Gošler
2.	nagrada - 3.000 tolarjev: Andreja Pavlič
3.	- 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Marjana Ranzinger, Anica Poslek, upok., Milan Čadež, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
VODORAVNO: smuk, Abo, Vaduz, vata, lov, Inari, SEJEM NAMIZNEGA, ptiči, Po, Brook, sirena, šah, Aar, Sava, Aron, delta, Ag, Lom, Magdalena, Patna, ido, okretač, Lome, Labin, analekta, bazilika, Tomc, okarina, Ela, L, Stael, Robespierre, AM, Aelita, AL, Icaza, Varaždin, Cadiz, obod, Orff, Ika, hrana, napa. NAVPIČNO: PROGRAMA TENDENCE.
K.D.
STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Ksenja Jakopič.
Glavni urednik: Slavko Marčen.
Oblikovanje: Alenka Leskovšek.
Fotografije: Branko Klančar.
Grafična priprava in tisk: Grafex Izlake
Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 54 600.