Vapaj. (Istarski guslar.) Ob drugi obletnici narodnega ujedinjenja. Zmerno. Uglasbil Ferdo Juv&nec. tnt s. nt. ^^^^-v a tempo 1. 0 - vam1 o - va - mo pre-ko pla - ni - na do-dji-te, bra-co, 2. 0 - vam' o - va mo na kr - va - va br - da Go - ri - ca zo - ve rit. rr=—,-, a tempo ^^^ . >=_ ^^^ >=_ i do - ne - ste spas. Maj - ke je Sla - ve još dje - do - vi - na, ju - nač - ki rod. Slo - bo - du tra - ži iz jar - ma tvr - da, do-kud uz So - 6u spu-šla se Kras. spu-šta se Kras. o - va-mo hi - tro u - pra-vi-te hod. pra-vi-te hod. Celotno besedilo te pesmi (9 kitic) smo priobčili na 249. strani lanskega letnika. Danes prijavljamo njen značilni napev, ki se naj razlega po vsej naši zemlji kot klic naše skupne narodne bolečine, kot visoka pesem našega neomajnega upanja, da junaška sreča bodočnosti združi v Jugoslaviji nas vse, ki smo sestre in bratje po krvi, jeziku in mišljenju! Naši zasužnjeni rojaki na ugrabljenem ozemlju nam neprestano ponavljajo krepke besede istarskega guslarja: ,,Slobodna brača naša su nada — donijet slobodu njihov če mar." — Bratje in sestre, čujmo ta klic in se priprav-ljajmo na rešitev svojih nesrečnih rojakov! Iskrice. III. j (Po Lenauu). /n D- „ -i Kaj srcča tvoia je, srce? (Po Burgerju.) Le hip> ki koJmaj ge rodij Ce jezik te strupen grdi, za vedno spet se potopi tedaj tolaži mi tako se: v brezdanje večnosti morje. Najslabše sadje tako ni, ki ga objedajo mi ose! IV- j, . V Boga zaupaj, vedi: Bog pomagal ti bo iz nadlog! O, ne obljubljaj mi nikar, če veš, da spolnil mi ne boš, v- najžalostnejša to je stvar, Boljša ko cekinov pest če kdo ostane — figamož! mirna je in dobra vest. 43 VI. čakajo v bližnji bodočnosti. — Bodi odlio« i&rjsrts? s^ssr'"™ "itell"b"Uhk- Obrt in trgovina v radovljiškem okraju. Kdor ni lenuh ima svoj kruh. P°" tem naslovom smo v zadnji številki lanskega letnika priobčili na straneh 260 VIII. do 266 spis, ki ga danes dopolnjujemo s Vsaka dobra stvar *enJi dodatki: Na Koprivniku stoji še se» od Boga je dar. daj eclini mlin na veter v Sloveniji. — Prvi koprivniški župnik in prvi slovenski IX- pesnik Valentin Vodnik je v letih 1793 Jezik jih ubije več do 1797 tamkaj »duše pasel«, kakor piše nego li na vojni meč. sam- Svojo faro je Vodnik imenoval po sosedni vasi Gorjuše. Preprosto ljudstvo X- na Bledu še danes govori in pozna le Lepi mesec maj Gorjuše, a Koprivnika nič kaj ne poznajo. zemeljski je raj. Valentinu Vodniku so na župnišču vzidali spominsko ploščo z napisom: XI. Vinarju dokladaj vinar, SffiuSS. Sič kmalu boš imel goldinar. nlvt fegfava XII. me snežne kopč. Kogar muči glad, V zadnjem času so začele v radovlji« sok bi jedel rad; škem okraju delati pletilje s stroji. Na če pa človek lačen ni, stroje pleto nogavice, rokavice, jopice v še meso mu ne diši. Radovljici, na Javorniku in Zgošah. — ¦vtii Pred vojno je v tem okraju izdelovalo skoro v vsaki fari nekaj deklet — idrijske Svete vere luč čipke. Vojna pa je to obrt zamorila. Go* do nebes je ključ. tovo pa se v kratkem zopet poživi in še VT-V7 bolj razširi. Dekletom bo donašala obilo X1V- cvenkal Zapomni si. otrok: Josip Korošec. Po smehu pride jokl XV. Josip Juraj Strosmajer. Slovenec naj se vsak zaveda: Dne 4. februarja 1921 je minilo 106 let, Sladka je materna beseda kar je bil rojen v Osijeku biskup dja* m Ijub m mil je rojstm kraj, kovski — Josip Juraj Strosmajer, ki oboje ljubi vekomaj! smo njega življenje in delovanje natan& Janko Leban. neje opisali že v II. letniku »Zvončkaa. — Josip Juraj Strosmajer je v Zagrebu Luka Svetec osnoval akademijo znanosti in umetnosti ter dragoceno galerijo slik. V Djakovu V prijazni Litiji je dne 21. januarja pa je dal sezidati veličastno cerkev, ki 1921 umrl notar Luka Svetec v 95.letu ostane trajen spomenik njegovega slavne« svoje dobe — starosta slovenskih rodo« ga vladikovanja. Z radodarno roko ie Jo« ljubov, ki je že leta 1865. sanjal o uje» sip Juraj Strosmajer podpiral vse jugoslo* dinjenju vseh jugoslovenskih plemen. Sre* venske in slovanske prosvetne ustanove. ča mu je bila toliko prijazna, da je Syetec Gojil je prijateljske vezi z vsemi zname* v 93. letu starosti videl uresničene svoje nitimi možmi vseh Slovanov svoje dobe mladostne sanje — ustanovitev Jugosla> — ni poznal nobene plemenske ali verske vije. — Med največje njegove zasluge mo« razlike; temveč je vse Slovane sploh in ramo šteti njegovo sodelovanje pri usta« vse Jugoslovene posebe objemal z enako novitvi družbe sv. Cirila in Metoda, ki ljubeznijo velikega rodoljuba in Slovana! je na tisoče slovenske mladine očuvala Umrl je v Djakovu dne 8. aprila 1905, pred potujčenjem in ki jo še velike naloge star 90 let. — Slava njegovemu sporainu! 44 Čislani gospod Dodopoljski! Odgovor: Sedaj Vam pišem prvič, ker šele letos Ljubi Avgust! dobivam »Zvončka«. Hodim v IV razred Sedajj ko Ti 0dgOvarjam na Tvojo do* ljudske šole v Gornji Radgom. Jako rada pisniCO( si ze — tako vsaj upam — po* se učim. Imamo dobrega ucitelja. Stara polnoma zdrav in si zopet žeUš na vrh sem 12 let. Jako mi ugaja Vas hst. Ho* sivega očaka Triglava. Kadar se vrneš z dim tudi k sokolskemu narašcaju te* njega utrUjen in lačen domov — kaj bi lovadit. Kmalu bomo s soucenkami kot si delal zaradi tega sive iase! Saj imaš telovadke nastopile pn Sv. Junju. Pro* sestrico doma, ki Ti skuha in napeče sa* sim, priobčite tudi moje pisemce v svo* mih dobrot polno skledo in zvrhan lonec! jem kotičkul Blagor Ti! Z odličnim spoštovanjem * Onorata Zornadova, Cenjeni gospod Doropoljski! učenka v Gornji Radgoni. ^^ sem m razreda narodne šole Odgovor: na Trebelnem. Doma sem iz Zabukovja v Ljuba Onorata! prijazni dolinici. V šolo hodim jako rada. ,. „. , . Z mano hodi tudi moia sestra Francka. Ne povem Ti nio novega, ko pravim, Posebno me veseh da bi šla v meščansko da z ucenjem konstis sama sebi. Tega m §ol da w se jzuči]a za trgovko. Z žalost, treba poudarjati Tebi, ker sama trd«. ^ srcem Vam iše g_ Doropoijskii da da se rada ucis. Govorim pa o tem za. sem brez ofieta yMoj oče ^ je umrl v radi tega ker se vendarle utegne dobiti Ameriki dne 3- septembra 1919. leta. Ko kak kotickar ki mish, da je sola m uce< pridem iz šole dom^v> vzamem »Zvonček« • nje — peto kolo! in _ čitam Zato Va8 zagotavijami dragL * g. Doropoljski, da hočem biti stalna na» ročnica »Zvončka«. Upam, da mi ne boste Cenjeni gospod Doropoljski! odrekli kotička za moje pismo v svojem Oprostite, ker Vam po dolgem času zo* listu. pet pišem in Vam naznanjam, da sem bil Srčno Vas pozdravlja letos zopet na visokem Triglavu. Moja Andpi« SktiSkova druščina je bila: moj botrček Ivan 2agar, An2ela Huškova- stražmojstr z Jesenic, in še gospod Šetinc, Odgovor: uradnik iz tvornice naSavi. Imeli smo lepo Ljuba Angela! vreme in lep razgled. Vidili smo nekaj .. , , _. ' . . laških vojakov. Dospeli smo srečno do, M Ne odrekam Ti prostora v svojem ko« mov. Sedaj sem že 18 dni v postelji. BO tack.u - ze zato ne, da Tx morem izraziti sem hudo bolan, zdaj mi je pa že bolje. f°Je iskreno socuvstvovanje ob smrti Vendar ne bom mogel o pravem času v dragega oceta, ki Ti ga je smrt ugrabila j šolo. Letos pojdem v II. gimnazijo. Se, daljnji tujini Izvrsevanje doknosti m cw strica se sedaj uči kuhati doma pri mami. ta"f ty& .^J1? .»** J1 7. zal°stl f"% Oprostite slabi pisavi. Roka se mi še uteha ob tej preBndki izgub. Ako ostand trese. Upam, da ta dopisnica ne pojde v ^ztrajno pndna, se Ti gotovo izpohii z« koš v ' r y J lja, da pndeš iz domace sole v mescansko šolo ter da se izobraziš za pošteno in Pozdravlja Vas spretno trgovko. Bog daj srečo! Avgust Tancar na Jesnicah. * 45 Velecenjeni gospod Doropoljski! Odgovor: Brala sem že večkrat v »Zvončku«, cU Ljubi Alojzij! ste velik prijatelj mladine. Tudi jaz sto* p0 fej fi izročam Tvoje pozdrave pam danes v krog Vasah kotočkarjev Sta, vs ki SOH jim namenjeni. _ f{ mi na>e™ Y. 7>mu Moj oce ]e naducitelj 0 mki ej kako je d izkušnja na tukajsnji soh In je rekel daVas po. _ 1p02naiL stično in bližnjo njeno oko. zna, da je ze z Vami govonl Obiskujem K ki je j . vabljiva. In kako ugod, V. razred ljudske sole. Izpncevalo sem no moraJ b;tf Tebi fa Tvojim součen|enij imela prav dobro. Stara sem 11 let »Zvon. ko se izprehajate po tem krasnem kosčku ček« citam jako rada, posebno Vas ko. slovensk^ zemije! Y ticek. Skozi naso vas se je peljal prestolo« naslednik Aleksander. Pozdravila ga je • moja součenka. Meni je to jako ugajalo, ko sem videla prestolonaslednika Alefe Velecenjeni gospod Doropoljski! sandra. Pa tudi moj ata je govoril z njim. ^ . Prosim Vas, če priložite to pismo v svoj . Dosedaj Vam nisem se nicesar poro» kotiček ca"a- Danes se oglasam prvič. Stara sem „ . ,. , 12 let. Hodim v II. razred ljudske šole Z iskremm spostovanjem Vas pozdrav, v Q0Tn^ Radgoni. Še preden sem do» lja vdana ^ vršila IV. razred, sem se vpisala k na< Julka Dlejceva. raščaju. Kmalu bomo nastopili pri javni Odgovor: telovadbi. Naročnica sem sedaj tudi Liuba Julka! »Zvončka«. Ko sem ga dobila, sem bila jako vesela. Prvi dan, ko sem ga sprejela, Dan, ko si videla našega prestolona* sem ga takoj gitaia ter prebrala v njem slednika Aleksandra in ko je tudi Tvoj tu(u iepe si0Venske pesmi. Moja dobra oče govoril z njim, Ti gotovo ostane v traj= mamica je jako vesela, ker se pridno nem spominu. — Veseli me, da imaš ve= u{;m. še vegje veselje pa delam s tem selje z našim »Zvončkom«. Saj nimamo dobremu gospodu učitelju. Prositn, pri* druge želje in druge naloge, nego da ra= občite tudi moje pisemce v svojem ko* dostimo in zabavamo z njim slovensko mlas tičku. dino. Njeno veselje je moje veselje! M , ,, , Mnogo pozdravov m poklonov! • Justina Hervatinova. Dtagi g. Doiopoljski! Odgovor: Danes Vam hočem napisati, kako se mi Ljuba Justina! godi. Tukaj je prav lepo. Večkrat gremo Verjamem, da delaš s svojo pridnostjo na izprehod Ziveza unamo dosta. V uce. dj^ y ^ j > ^ d- ^d nju mi gre dobro Prosim Vas, ce bi mc Tebe d J, T ^ j ^ k ustT^ postamh v svoj koticek. »Zvoncka« jako ' du J j , 'j fc . pogresam, ker ga rad berem. Shski samo, T ^ K ozarjena z občo radostjo, stan ,e med dvema hriboma ter ima lep ki ^ naj ostane Jneskaljena do konJca razgled. Tukaj nas je 16. Najvec je Sta» dnj, J J jercev. Jaz sem sam Gorenjec. Menihov je malo. Ta samostan je kupil Mererau od države. In od tam so prišli semkaj menihi. V ta samostan so prišli tudi že Ljubi gospod Doropoljski! enkrat Turki in so vse patre poklali. Tudi jaz se hočem oglasiti v Vašem Zdaj pojdemo k izkusnj! v drzavno gim, [istu LeJta m6 sem bi]aB na Muti> kjer nazijo ah pa pndejo profesorji iz Ljub. sem zaLela hoditi v šolo Tam je le ljane. Zdaj se bo posta podrazila, m zato kraj_ Za nago hi§0 se je dvi d visoki Vam pisem malo vec. hrib> kjer je stak cerkvica sv_ primoža. Prav lepo Vas pozdtavlja Z Mute sem se preselila v Gornjo Rad* Alni^H 7ahrpf 8on0, kjer sem letos dovršila 4. razred. v Stični Kavno danes smo lmeh zadnji solski dan ' in sedaj bom imela čas čitati »Zvonček«. Pozdravite vse tiste, ki mi »Zvonček« D , . ,. . pošiljajo in ga tiskajo, in vse tiste, ki ^ozdrav m poklon! »Zvonček« berejo. ' Aleksandra Skuhalova. 46 Odgovor: tudi po svojem narodu — ne samo po Ljuba Aleksandra! syoj[ Prirodi .T. krasna in m°g°čna vsa 3 nasa Jugoslavija! Upam, da si tekom počitnic pazno pre* • čitala »Zvonček« in si trdno ohranila v _ . , _ ,. . .. spominu, kar si dobila v njem dobrega in Drag' gospod Doropoljski! lepega. — Muta, ta znamenita narodna Danes Vam hočem pisati o naši srnici trdnjava, se more glede prirodne lepote Nadici. Imamo jo že pet mesecev. Ko meriti z Gornjo Radgono, ki se vablji^ nam jo je atek prinesel, je bila čisto vo razprostira pod zelenim gričem. Vsak majhna. Takrat je bila jako boječa in se kosček naše zemlje je lep v svoji poseb* je večkrat jokala. Sedaj pa je krotka. nosti. Pozna že nas vse in naš dom. Nekoliko* • krat je že ušla v gozd, a je zopet pribes žala domov. Takoj je poiskala v kuhinji Velecenjeni g. Doropoljski! svojo skledico. Nalil sem ji mleka in na* Ker je danes končala šola, imam pri« drobil kruha. S sestrico sva skakala od liko, da se prvič oglašam. Dosedaj sem veselja in božala našo ljubo Nadico. bila učenka 4. raz. v šoli pri Sv. Petru V tistem gozdu, ki ga ima naša srnica tik Radgone. Lepo izpričevalo, ki sem ga tako rada, sem našel danes prvi zvonček. prejela, mi je pokazalo, da sem sposobna Pošiljam Vam ga v pozdrav. za 5. razr. 2e dosedaj me je najbolj vese» Vdani lila izvun šole telovadba, h kateri sem Danilo F ii r s t vedno redno zahajala. Še večjo priliko pri gv Duhu. za telovadbo bom pa imela zdaj ob po* čitnicah. Rada bom pa prebirala tudi Uclgovor: »Zvonček«, ker je v njem dosti lepih pos Ljubi Danilo! Milka Dobajeva. na živalca! Ampak lepo moraš ravnati z Odgovor: nJ°. da Ti ne uide v gozd — za vedno! t ¦ u M-ii i Spominjam se svojih mladih let, ko smo Ljuba Milka! tudi mi doma imdi tako srnicOi ki je bila Telovadba koristi predvsem telesu, a prav krotka. Nekoč so jo pa ogrizli psi, nam zbuja in utrja tudi kreposti duha: čia je bila ubožica vsa krvava in ranjena, vztrajnost, pogum, odločnost, značaj. V zato smo jo dali mesarju, ki jo je zaklal. zdravem telesu se razvija zdrava duša. Še danes mi je hudo, kadar sc spomnim In zdrava po telesu in po duši bodi vsa* nanjo. Klicali smo jo za Miško. — Hvala ka Slovenka, vsaka Jugoslovenka, da bo za prvi pomladni pozdrav! Bog daj v le« močan in kreposten ves naš rod, da bo tošnjem letu mnogo cvetja in sadu! 47