ea leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K G0 vin.) — Posamezne številke se pro-•- ■ - - dajejo po 10 vin. ■■■ ■■ . ■ ■ =
Slovenskemu ljudstva v pouk in zabavo.
Splfll in doplal se popiil&jo: Uredništvo .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. 3. =====
Ste«. 44.
0 UnUlanl. dn£ Z9. oktobra 1908.
LetO XJtL
Pred novo dobo.
Dne 14. decembra imamo na Kranjskem dopolnilne volitve v deželni zbor. Splošne in enake volivne pravice nismo sicer popolnoma dosegli, toda spravili smo v veljavo volivni zakon, kakoršnega nima nobena dežela. Veleposestniki imajo 10 poslancev; v splošni skupini jih bomo pa volili enajst. Veleposestniki so bili odslej jeziček na vagi med mestnimi in kmečkimi poslanci; zdaj so prišli na zadnje mesto; kmečki poslanci (16) imajo s poslanci iz splošne skupine (11) sami zase večino.
Kar je obetala S. L. S., je tudi pošteno držala. Kmet bo imel odslej večino v deželnem zboru in seveda tudi v odboru. Zdaj je pač gotovo, da zmagajo na deželi povsod kandidati naše stranke. Neodvisni kmetje so se skrili za svojo liberalno peč; liberalci pa sploh nimajo prav nobene volje brez potrebe metati denar za volitve. Ko bi imeli tiste tisočake, ki so jih doslej izdali brez uspeha za volitve na kmetih, bi se jim boljše godilo, nego se jim zdaj. V črnomaljskem okraju se iim sicer zelo cede sline, pa Metličani in novomeški okraj bodo prav natančno pokazali tistim par kričačem iz Maceletove bratovščine, po čem je maslo.
Zmagali nasprotniki ne bodo; to je gotovo. Gotovo je pa tudi, da ne bodo dali miru; ne pusti jim žilica. Morda se okorajžijo tudi v postojinskem okraju in pošljejo koga iskat kostanj v žerjavico. To je njihova reč, ki naj jo po svoji previdnosti urede, kakor vedo in znajo. Za nas je jasno, da more kakoršenkoli nasprotnik na Kranjskem zmesti samo tedaj, če bi sc mu posrečilo razbiti kmete in razsuti njihovo edinost. Rovarjev se nikjer ne manjka. Kjer ni liberalnega krčmarja ali štacu-narja, ie pa vsaj liberalni učitelj, ki dela, ali bi vsaj rad delal zgago. Saj jih pozna-
mo. Vse, kar dela stranka, kar se trudijo njeni poslanci, izkuša zakriti in iz trte vije sumničenja in napade proti njim. Možje, ki berejo naše časopise, seveda niso dostopni takim čenčam. Res je pa tudi, da ni take prismode, ki bi ne našla sebi enakih, da ni mogoče trditi take neumnosti, da bi je kdo ne verjel. No, pa teh junakov se nam zdaj še m' treba bati. Dovolj smo trdni in zedi-njeni, da se jim lahko smejamo in gremo na svoje potrebno delo.
Edinosti nam ni treba samo pri volitvah; potrebujemo jo tudi pri delu. Ko se volitve skončajo in prične deželni zbor svoje posle, potem je edinost še važnejša. Naša stranka prevzame odgovornost za deželno gospodarstvo. To je tako važen in pomenljiv dogodek, da se ga mora vsak naš volivec popolnoma zavedati. Odgovornost pada namreč tudi na vse naše volivce, na vse, ki se v naši deželi prištevajo S. L. S.
Zanemarjenega je dovolj na Kranjskem. Treba bo marljivega, vestnega dela. Prepričani smo, da ga bodo naši poslanci s tistim veseljem delali, s katerim bodo naši volivci nesli zanje volivne listke. Vse gospodarstvo se bo pa moralo goditi v znamenju kmečkega stanu. V Domoljubu smo že veliko takih vprašanj obdelali, ki se bodo morala rešiti v bodočem kranjskem deželnem zboru. Zdaj hodijo iz Bolgarije, Rusije in iz vseh avstrijskih dežel. iz Qalici;e in Dalmacije, s Hrvaškega in Poljskega, gledat naše zadružništvo, ki ga je v kratkem času vstvaril naš kmet. Čudijo se temu in ponavliajo, da se nikjer ne morejo meriti z nami. Mi pa vemo, da smo šele začeli.
Ravno tako naj bo v deželnem gospodarstvu. Upamo, da bodo kmalu hodili iz drugih dežel učit se k nam, kako sc dela za ljudstvo. Čudežev se sicer v deželi, ki ima omejene, skromne dohodke, ne more delati. To se pa lahko pokaže, da se skle-
nejo res napredne, pravične, ljudstvu prijazne postave, in da se vsak krajcar, ki ž njim razpolaga deželni zbor, vestno in po skrbnem prevdarku porabi.
S. L. S. je že zdaj povzdignila čast in veljavo našega ljudstva, našega kmeta pred svetom. Ni še dolgo, ko se ie po nam nasprotnih vladah in po strupenih nemčur-jih širil glas, da smo surov, neotesan, neveden narod, da sploh ne bo boljše v naših krajih, dokler nas Nemci ne dobe popolnoma v svojo oblast. Danes govore že drugače; danes smo Slovenci sploh in seveda v prvi vrsti kranjski Slovenci našega mišljenja že tako daleč, da nas vpoštevajo, da nas cenijo in se nam čudijo.
Liberalec se za ljudstvo ni brigal. Naša stranka je pa ljudska stranka in zato je njen edini namen dvigniti dušo in telo, omiko in premožeme našemu ljudstvu. — 14. december se bliža! Poskrbimo, da nas najde pripravljene na vse strani. Politično delo sicer ni edino, a važno je, in zaveden mož ga ne prezre. Zmagonosno naj zapla-pola ta dan po vsi deželi naša zastava. Stranka pričenja ž njim novo dobo. Cc sc pa hočejo št ti liti kaki nasprotniki, liberalni ali morda kak socialni demokrat, pa jim pokažimo, da imamo še dovolj prostora za njihove politične grobove.
Uestnfk »Kmečkih zvez".
»Kmečka zveza« za okraj Met'iko, ki
je zborovala 27. sept. t. I. v Metliki, je sklenila sledeče resolucije, ki se bodo odposlale na pristojna, merodajna mesta v rešitev.
»Kmečka zveza« za politični okraj Črnomelj in Metlika, zbrana na svojem prvem rednem občnem zboru dne 27. septembra 1908, prosi slavno vlado, da se v
sporazumu z železniškim ministrstvom pri merjenju in kupovanju sveta za zgradbo nove belokranjske železnice ozira na zahteve in interese posestnikov in da vlada prizadete posestnike pravično odškoduje za prepustitev zemljišča. Obenem izreka željo, da se k ogledni komisiji prideneta tudi dva člana »Kmečke zveze«.
»Kmečka zveza« prosi poslance S. L S., naj izposlujejo pri visoki vladi, da se pri nabavi krme za Belokrajino voznina vračuna v kupno ceno, tako, da meterski stot krme velja v resnici samo 5 K.
»Kmečka zveza« se vljudno obrača do visokega deželnega odbora, da blagovoli ta v sporazumu z »Gospodarsko« in »Zadružno Zvezo« prirediti poučni zimski kmetijski tečaj za Belokrajino.
Glede cest in klancev »Kmečka zveza« prosi deželni odbor oziroma drž. vlado, naj pospeši delo za popravo naših cest oziroma potrebno preložitev nevarnih klancev, zlasti na Drušički cesti. •— »Kmečka zveza« za sodni okraj Metliko je ravno sedai velike važnosti za ondotne kme-tovalce-posestnike. Kmetje se morajo ob priliki zgradbe nove železnice skozi Belo Krajino trdno in zavedno organizirati, morajo svoje krajevne razmere natanko preštudirati, da bodo znali braniti svoje koristi nasproti ogledni komisiji. Zato je prva resolucija posebno velike važnosti za celo Belokrajino. Na vsak način mora »Kmečka zveza« odločno in jasno zahtevati. da se tudi iz njenega odbora vzameta dva člana, ki se pridelita ogledni ko-misiii pri trasiraniu železnice. Na to vas kmete že sedai opozarjamo, da ne boste potem tožili okrog.da se nihče ne zmeni za vas. in da se vam škoda in krivica godi. Ako takoi od začetka ne zastavite vseh svojih moči, se boste pozneje kesali, kc bo že prepozno. — Kako se kmetje jezijo ob trebanjski železnici, ker se jim je baje krivica zgodila pri zgradbi železnice. — Toliko v opomin našim Belokranjcem!
»Kmečka zveza« za Kranj In Škofo Loko je imela 25. t. m. shod zaupnikov v $kofji Loki. Več o tem shodu prihodnjič.
Shod v Radečah pri Zidanem mostu.
V nedeljo, 25. t. m., je zborovala S. L. S. v Radečah pri Zidanem mostu. Shod je bil takoi zjutrai po prvi maši v »Narodnem domu«. Kljub zelo slabemu vremenu in da je bila ob 10. uri služba božja na Brumku, se ie shoda udeležilo lepo število krepkih mož. ki so pokazali, da se res zanimalo za dnevna vprašanja. Na shod so prišli iz Ljubljane kot govorniki gg.: dež. odbornik dr. Lampe, zdravnik dr. Zajec in dr. Rožič.
Dr. Rožič otvori zborovanje kot tai-nik S. L. S., pozdravi vse navzoče, posebno one. ki so prišli od daleč kakor iz Šetianža in Boštania in predlacra predsednikom zborovanja g. župana Rižnarja. O. R'žnar prevzame predsedstvo in podeli besedo deželnemu odborniku dr. Lampetu. Dr. Lampe ie govoril o deželnem gospodarstvu. razložil način, kako se bo skušalo deželo zopet spraviti v redne finančne razmere. — Dr. Zaiec je govoril splošno o zdravstvenih zadevah in je na poliudno-praktičnih vzgledih pokazal, da je tudi pri
nas potreba temeljite in korenite izpre-membe in izboljšave v zdravstvenih ozi-rili. — Dr. Rožič je govoril o izobrazbi z ozirom na kmečki stan in je razložil pomen in namen kmečkih zvez za današnje čase. Na govornikove besede se je sklenilo osnovati »Kmečko zvezo« za okraj Radeče
Sestavil se je sledeči pripravljavni odbor »Kmečke zveze«: Jožef Ravnikar, predsednik, Rateče, nadalje: Jakob Riž-nar, Umek Franc, Redenšek Franc, La-harnar Fr., Peternel Miha, Povše Jožef, Medved Henrik, župnik Hiersche in kapkin Jerič. — Pravila je pripravljalni odbor že vložil na vlado in ko bodo potrjena, se bo sklical ustanovni občni zbor. — Pri slučajnostih se je sklenilo več lepih reči, tako n. pr., da se naprosi deželni odbor, da priredi poučni zimski tečaj za Radeče in okolico, da se osnuje tečaj pletarske šole. da se mladina, ko izostane iz šole, tudi kaj dobrega, koristnega nauči za vsakdanje življen'e. NadaFe se je naprosilo deželnega odborinka dr. Lampeta ia se tudi priredi prvič živinorejska razstava v Radečah, drugič, da deluje deželni odbor na to. da tudi kranjska dežela priredi doma obrtno razstavo in razstavo kmetijskih strojev. Deželni odbor se tudi naprosi, da podpira čebelorejo in sploh skrbi za strokovne učitelje vseh panog kmetijstva. Izreklo se je še več drugih lepih misli, ki pa se bodo izpeljale, ko se ustanovi »Kmečka zveza«. Shod ie v vseh ozirih velikega pomena za radeško okolico in upamo, da vsestransko obrodi dobre sadove. Bog daj!
»Kmečka zveza« za Ribnico je zborovala v nedeljo. 25. t. m. v Ribnici. Shodu ie predsedoval na splošno zahtevo in že-lio občepriljubljeni veleč, gospod dekan Dolinar. Na shod je prihitelo nad 300 mož iz vseh krajev ribniške okolice. Na shodu ie govoril dr. Pegan. Razvijal je program S. L. S., ki se vjema s programom »Kmečkih zvez«. Zbrani poslušavci so z veseliem vzeli na znanje lepe misli in nauke. ki jih ie govornik podal navzočim.
»Kmečka zveza« za Trebnje ie tudi zborovala v nedeljo. 25. t. m. v Trebniem. Na shodu so govorili državna poslanca dr. Krek in dr. Hočevar ter deželni poslanec Mandelj. Govorilo se je največ o novi trebanjski železnici in o škodi, ki se je ob zgradbi te železnice povzročila kmetom, ki imajo svet ob železnici.
Ustanovni shod »Kmečke zveze« za košansko-reški okrai (okrai Ilirska Bistri-ca-Trnovo) se je vršil tudi 25. t. m. na Premn v graščini. Govorila sta poslanec dr. Žitnik in nadučitelj Jernej Ravnikar iz Trnovega.
»Kmečka zveza« za Krani In Škofjo Loko je 25. t. m. zborovala v Škofji Loki in Stražišču pri Kranm. Na obeh shodih je govoril profesor Fvgen .Tare iz Luibljane.
Shod v Št. Janžu pri Trebniem. Slovenska Ljudska Stranka je v nedeljo, 25. oktobra t. 1., ob 3. uri popoludne po sedmih letih zopet zborovala v glavnem liberalnem gnezdu na celem Kraniskem. Na shodu so govorili deželni odbornik g. dr Lampe. zdravnik dr. Ivan Zaiec in tainik S. L. S. dr. Rožič. — G. kaplan M. Noč
otvori shod in podeli deželnemu odborniku dr. Lampetu besedo. Dr. Lampe pravi-Pred državnozb. volitvami je zborovala tukaj naša stranka. Takrat so nam na-1 sprotniki skušali razbiti shod in pobiti ljudi. Zato sem danes s seboj pripeljal tudi zdravnika, da bo v slučaju potrebe takoj na mestu. (Veselo smejanje in klici: Živio dr. Zajec.) Dr. Lampe je nadalje govoril o liberalizmu, o socialni demokraciji in o oderuštvu. Seveda tudi to pot se ie še znašel človek, »velik prijatelj« kmetov, ki se je pa vkljub svoji »kmetski« ljubezni repenčil in delal medklice, kakor bi kak polž repnik skladal. Liberalno - socialno-demokratično seme se je nekaj vsajalo in se upalo javno črez kmetski stan zabavljati. Gospod Repolusk, pojdite rajši drugič drugam svojo liberalno repo sejat in socialno-deniokratični repnik skladat. — Dr. Ivan Zajec, zdravnik iz Ljubljane, je prav poljudno razložil načela in program S. L. S. in na podlagi najnovejših dogodkov dokazal, da je zadnii čas, da odzvoni gospodstvu nemškutarstva na Kranjskem, in to s pomočjo poslancev S. L. S. — Burno odobravanje in živahno pritrjevanje je sledilo govornikovim besedam. — Tajnik S. L. S., dr. Val. Rožič, je govoril o stanovski zavesti našega kmeta, o potrebi trdnega združevanja in organizovanja kmetskega stanu. Poživljal je vse navzoče: može in mladeniče, da naj se trdno, zvesto oklepajo velike, močne organizacije S. L. S., ki obstoji v zadrugah, v »Kmečkih zvezah« in izobraževalnih društvih. — Tudi govoru dr. Rožiča je sledilo navdušeno odobravanje in 2'mo-klici. — Nato se je zaključil lepi shod in s tem shodom, upajmo, je tudi šentjanški liberalizem zaključil svoje življenje za vedno.
Političen pregled.
DELEGACIJE.
V vojnem odseku avstrijske delegacije je govoril tudi delegat dr. Korošec. Pri tej priložnosti je povedal pred vojnim ministrom in pred celo javnostjo vso resnico o znanih žalostnih dogodkih v Ljubljani. Povdarjal je, da je strašno nesrečo zagrešila le brezvestnost mladega poročnika in sovraštvo do Slovencev, ki vlada med vojaki 27. pešpolka. Vojaki niso le samovoljno ubijali ljudi, temveč so množico tudi izzivali, žalili in psovali. Zato zahteva, naj se takoj odstrani 27. pešpolk iz Ljubljane in naj vojni minister strogo pazi, da se taki dogodki nikdar več ne ponove. Vojake naj vodijo pri demonstracijah le zreli, razsodni častniki in ne domišljavi mladeniči. — Vojni minister Šenajh je branil vojaštvo in poročnika Majerja nasproti dr. Korošcu. Dejal je, da so demonstranti psovali in s kamenjem napadli vojaštvo m da je poročnik šele tedaj, ko je dvakrat brezuspešno pozval množico k redu, ukazal naskok z bajoneti. Ko pa demonstranti le niso nehali napadati, je velel vojakom, naj se pripravijo na streljanje. Med hrupom niso vojaki natančno slišali povelja
in so streljali posamezno, dasi jim ni bilo ukazano. Minister pravi, da je bilo vojaštvo v tem slučaju po svojih predpisih dolžno rabiti orožje. — Vojni minister je seveda govoril tako, kot so mu poročali uradniki. Ker so pa ta poročila napačna, mu je delegat dr. Korošec takoj pojasnil resnico. Tam, kjer je stal oddelek poročnika Majerja, ni nihče napadal vojaštva in tudi ne grozil s samokresom. Minister imenuje to dejstvo, da so vojaki streljali brez povelja, pogrešek, v resnici je pa to zločin. Zato ne more sprejeti ministrovega odgovora in bo s svojimi tovariši poskrbel, da se ves ta dogodek nepristransko preišče in da se krivci pravično kaznujejo. — Kasneje so obravnavali v delegacijah o Bosni in Hercegovini. Zunanji minister je izjavil, da se je priklopitev izvršila popolnoma mirno in da se vrše pogajanja med Turčijo in našo državo o tej zadevi. Dr. Šusteršič je pri tej priložnosti zopet povdarjal jugoslovansko stališče glede Rosne ter zavračal misel, da bi se ta dežela priklopila ogrski kroni.
BEKOVO MINISTRSTVO.
Bravcem »Domoljuba« je že znano, da sta odstopila oba češka ministra zaradi nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru. Cesar do sedaj še ni potrdil njunega odstopa. Baron Bek si na vso moč prizadeva, da bi poravnal razpor med Čehi in Nemci, ki preti vreči celo ministrstvo; zato je cesarju svetoval, naj ne sprejme od-,stopa, toda vladar se do sedaj še ni odločil. Ce bi pa sedanja češka ministra vendarle odstopila, tedaj namerja Bek druga dva Čeha poklicati v ministrstvo, ker noče imeti na ministrskih sedežih uradnikov, temveč vplivne poslance, za katerimi stoje močne državnozborske stranke. Toda ali se mu bo posrečilo dobiti dva Čeha, ki :bi bila voljna postati v sedanjih težkih časih ministra, je zelo dvomljivo. Kajti češki opslanci menijo, da morajo dobiti zadoščenje za to, ker so Nemci preprečili zasedanje deželnega zbora in deželnozbor-sko volivno reformo. To se pa ne zgodi s tem, da prideta namesto sedanjih dveh čeških poslancev druga dva, ker so Čehi v tem slučaju tam, kjer so bili prej. — Ko se je slišalo, da si namerja baron Bek zagotoviti zanesljivo večino v državnem zboru, so časopisi poročali, da upreže tudi Jugoslovane v vladni voz s tem, da jim da jugoslovanskega ministra. Nekateri listi, so že pisali, da so se vse jugoslovanske državnozborske stranke zjedinile v tem, da bodi njih minister dr. Šusteršič. Toda ta vest je popolnoma izmišljena in sedaj se ne more še nič zanesljivega reči o jugoslovanskem ministru.
ČEŠKE DEMONSTRACIJE .
Kot odmev grdega divjanja nemških poslancev v češkem deželnem zboru so se pojavile v Pragi protinemške demonstracije, ki so se vršile 17., 18. in 19. t. m Velika množica je hodila po mestu, pobijala nemška javna poslopja, snemala nemške napise, prepevala češke pesmi. Narodni socialci so pobili celo okna na palači na-
šega zunanjega ministra ter klicali: »Maščevanje za Srbijo!« Vodil jih je namreč kričavi poslanec Klofač, ki je nenavaden prijatelj Srbov. V nedeljo bi se imel vršiti obhod nemških vseučiliščnikov na Grabnu. Ob deseti uri je prišlo na Graben več sto narodnih socialcev z rdeče - belimi nageljni. Okoli enajste ure pridejo nemški dijaki iz kazine. Narodni socialci jih obkolijo ter izjavijo policiji, da ne puste obhoda. Ko pa nemški dijaki ne odnehajo, napade jih množica s palicami. Policija poseže vmes, in nemški dijaki so bili potisnjeni nazaj v kazino. Tudi pred vratmi nemškega doma so bili burni prizori, množica je udrihala s palicami po Nemcih. Policija je potisnila množico na ulico. Čehi so peli »Hej Slovani«, Nemci »Wacht am Rhein«.
Dasi so demonstrantje bili zelo divji, dasi so padale palice in kamenje, dasi je moralo poseči vojaštvo vmes, da pomiri množico, ni vendar bil nihče ustreljen . . .
MEDNARODNA KONFERENCA.
Vse je bilo že tako napeljano, da bi ne bilo treba nikakega mednarodnega posvetovanja zaradi balkanskih zadev. Naša država se je začela dogovarjati o Bosni in Novempazarju naravnost s Turčijo, .katero edino ta reč zadeva, ravno tako so se začela pogajanja med Bolgarijo in Turčijo zaradi neodvisnosti; mislilo se je že, da mednarodnega posvetovanja sploh ne bo, ker je nepotrebno. Toda premeteni Angleži so naenkrat prekrižali te račune. Ker sami upajo od mednarodne konference kakega dobička, so prigovarjali svoji »prijateljici« Turčiji, naj se ne pogaja dalje z Avstrijo in Bolgarijo, temveč naj to prepusti mednarodni konferenci. Turčija se je res dala pregovoriti od svojih angleških prijateljev in je pogajanja pretrgala. Avstrija je vsled tega zelo užaljena ter vztraja na svojem stališču, da se konference ne udeleži, če mislijo pri tem obravnavati o Bosni in Hercegovini. Ravno tako je izjavila Nemčija, da sodeluje pri konferenci le v tem slučaju, če se bodo upoštevale avstrijske želje.
SRBIJA.
Srbski najboljši politiki so odpotovali v inozemstvo, da ga pouče o svojih zahtevah, v Belemgradu se pa dalje navdušujejo za vojsko in demonstrirajo proti Avstriji. A sedaj se množica ne omejuje več na to, da bi v avstrijskih trgovinah nič več ne kupovala, temveč jih je začela tudi dejansko napadati. Hiše avstrijskih državljanov mora ščititi vojaštvo, da se prepreči nadaljna škoda. Srbska vlada se je, kakor se dozdeva, ustrašila avstrijskih vojnih ladij, ki se tik pred Belimgradom vadijo v ostrem streljanju in je izdala stroge nared-be za red in mir v mestu. Našemu zastopniku je obljubila, da poravna vso škodo, ki so jo demonstranti napravili avstrijskim državljanom. Prestolonaslednik Jurij je pa še vedno enako bojevit; ministru dr. Mi-lovanoviču je naročil, naj v inozemstvu govori v imenu 250.000 bajonetov, ki so pripravljeni za Avstrijo. Njegov oče, kralj Peter mu je vse premalo vnet za vojsko, zato se je resno spri z njim vpričo častni-
kov in le tem se ima kralj zahvaliti, da ga ni njegov junaški sin pri tej priložnosti oklofutal. — Srbska vlada sicer trdi, da ni misliti na to, da bi kralj Peter odstopil, toda ta vest se vedno bolj širi in ni popolnoma neverjetna. Stranka pristašev prejšnjega kralja je proti njemu, ker je soodgovo-red za umor prejšnjega srb. vladarja, zarotniki pa, ki so ga dvignili na prestol, tudi niso z njim zadovoljni, ker ne nastop! odločneje proti Avstriji. Baje namerjajo oklicati prestolonaslednika za kralja. Ta se fte bi tega veliko branil, ker ne more pričakati časa, da odkoraka z vojsko v Bosno. Izdal je celo oklic ta sffrski narod v Bosni, ki je tiskan v 500.000 izvodih in po-zivlje k uporu proti Avstriji.
ČRNAGORA.
Črnogorska narodna skupščina (državni zbor) je sklenil, da se začne vojska z Avstrijo. Toda knez Nikita je bil še bolj pameten kot njegovi prebrisani poslanci ter je ta sklep skupščine razveljavil in to z lastnoročnim pismom naznanil predsedniku skupščine.
Izobrazbi.
Levstlk-Stritar.
(Dalje.)
Da si razjasnimo Levstikovo delovanje, se moramo ozirati v literarno in politično stanje one dobe.
Ko so izšle Prešernove pesmi in zadnji zvezek »Čebelice«, je bil Levstik v ljubljanskih šolah. Bral je tu lepe pesmi v domačem jeziku, nato pa pride v veljavo Koseski s svojimi bučnimi, nerazumljivimi izrazi. Levstik, ki je že od nekdaj povdarjal narodno govorico, se je zavzel tudi za domačega duha v pesmih, kakor je videl pri Prešernu. Zato je z vso odločnostjo nastopil proti naslednikom Kose-skega, ki so pačili jezik in pesmi, iz nemškega prestavljene, izdajali za svoje. Vsem tedanjim slovenskim pesnikom je zabrusil:
Malo pevcev imajo slovenske gore; kar more, na enega osla jih gre.
Tako je polagoma Bleiweisu dopovedal, da se ne razume na poezije mnogo. Res niso »Novice« dolgo odločevale v slovstvu, kajti najboljše slovenske pisatelje je združil Janežič okoli »Glasnika«, tudi Levstik mu je bil zvest sotrudnik od leta 1858 do 1868, ko je izhajal. Toda pohlevni Janežič se ni upal objaviti vseh strupenih Levstikovih spisov zoper »No-vičarje«. Ko je videl, da ne more z mladimi več izhajati, je tudi nehal izdajati list. Pridobil si je »Olasnik« mnogo zaslug za razvoj slovenske proze in Levstik ni bil zadnji, ki je kazal, kam naj se obrne slovenski pisatelj. Vplival je zlasti na Jurčiča, kateremu je dal tudi idejo za »Desetega brata«. Stritarju je pokaza »Pikinega Jožeta«, katerega mnogokrat srečamo v njegovih povestih. Nazadnje j'e še sam spisal »Martina Krpana« leta 1858.
Stran g92
Domoljub 1SOS
M. 44
..tč!: samo ime s-oversjco. Levstik je pokazal taka;, mora imet: slov«
pa sam: er.e • "ni ;e :crej pokazal Pre-■>•>	ljudstvo. od-
r.er
K - - - A c.
Kornu izmed Slovencev ni znana pove?: od tega junaka, k: je nosi! sol na sv>:;: kobilici? Levstik je slišal vaščar.e. ki so pripovedovali. kako so nekdaj r.; s... sol :-z morja: zdaj se :'e spomni; :,s:ih časoven opisal je narodnega junaka Martina Krpana. BO je to junak, ki ie z dušo in telesom Slovenec: drugi pisatelji so si izmišljevali povesti o narodnih junakih, a t; so
Irugega pa n;č. kaK
iška pese:".. \ Krpanj je več resnice, čeprav je izmišljena oseba, kot v zgodbi o Krištofu Lfctr.bergarju. kajti v Krpanu je utelešeno življenje .r. m.šljeme vsega slovenskega 'udstva. v Lambergarj osebe. - Pesnik, šerna. pisateljem pa do: koder se mora začeti naša umetnost. \ pesništvu smo že imeli krasen začetek. Prešerna, v prozi je bilo treba šele delat: podlago.
Toda jezik je bil tedaj spakedran, da :'e 1-.:: grdo. Vse je pisale slovenščino po v z c rca: stavil: so besede k; t v če niso znal: kake slovenske o :o kar iz nemščine skovali. Tetnt: se je Levstik leta 1S5S odločno uprl. k je sp.sal Napake slovenskega pisar.ja<. Tam je pokazal pravi vir, od koder je treba slovenščino črpati, namreč narodno govori: j. Vplivala je ta razprava močno na vse pisatelje. Jurčiču .r. Erjavcu je ž odprl razumevanje za lepoto slovenskega jezika.
Kakor se je Prešeren uprl nekdanjim Ihrcem. tako se je tudi Levstik uprl z vso odločnostjo proti onim, ki so svetovali, na; se Slovenci oprimejo hrvatskega jezika. Vprašanje je še zdaj na dnevnem redu, a gotovo je, da se Slovenci ne bodo oprijeli tu'"ega jezika: spodobi pa se za vsakega olikanca, da se pr>uč. hrvatskega jezika. Vse svoje moči pa je posvetil slo-vensko-nemškemu slovarju, delal je zanj no: in dan: ker je pa delo šlo počasi naprej. so mu vse odvzeli. To mu ;e zagrenilo življenje in vrgel se je v politiko.
Z letom 1*45 smo dobili vse polno časnikov. A le dobra tri leta so živeli, potem je pa vse propalo razun Novic« in Danice . Levstik se je tedaj tako norčeval:
Nekdaj uživali smo boljše čase. oj boljše čase in časnikov več!
Leže le-ti zdaj vsi pokopani: al mi pa še jemo pečenko in bob, redimo se, da se nekdaj debeli zvalimo pozabi v tesni grob.
Osem let (1S-52 do 1S60) se niso smeli Slovenci ganiti pod absolutno vlado. V tem žalostnem času so se zlasti množili nemškutarji, ker so upali dobiti pri vladi boljšo službo. Imena Sio%-enec niso hoteli slišati, rekli so, da so Kranjci. Govorili pa so spakedrano nemščino, ker je bilo to bolj imenitno. Levstik pa je zgrabi! nem-škutarje in ponižnega, neodločnega Blei-\veisa - Tomanom vred. če tudi večkrat po krivem. Storil je to zlasti v »Napreju-. ki je izhaja! samo eno leto, in v Pavlihi«,
k: ie živel komaj pol leta. Pr:zana>~. --.._ narodmakom. nikjer n. mar...:.
šč:ne, poštenost povsod. In to ;e b.. tu-. vam vseskrzi: poštenja* ; J temena -
Kakoršen je bil v ž:v..en:u. tak ;.--ud v pesmi. Njegove pesmi >: veren, nezlagar izraz njegovega živ..en;a. L»a«. •so ga preganjale nadloge vsepovsod, vam j vendar veje iz vseh pesmi neka nepr.s..;---I na veselost. seveda pomešana vcasn z ' bridkim nasmehom. Naspromo najdemo j pri Stritarju, ki se mu ni bilo treba tako borili kot njemu, mnogo več žalosti. A Levstik se ne kremži. če ne d i seže. .-:ar bi rad.	_
Pri ženskah n: imel sreče: :n ;e r:.
_•; Kmet?-:
njegova beseda pa ;e zalegla kaj pri možakih, pri katerih se ;e dobro počutil:
Pri vseh ljudeh po svet: povsod sem izpre.et. Le ko se ženskam bližam, na gotov idem led.
A popotnik, kot je bil on. se ne zmeni al. s;je solnce. ali se oblaki zbirajo: zauka krepko in gre dalje, kakor pravi sam o sebi:
On ne sadi. nikdar ne seje, nikdar mu polje ne rodi: pri svoji peči se ne greje za svojo mizo ne sedi.
Povsod poznan, nikjer doma. Kjer vleže uro se poslednjo, tam smrt mu domovanje da —
(Dalje prih.)
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
t LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmznn D. J
(Dalje.)
Toda velikim duhovnikom — zakaj se njim ni prikazal?;
Cemu? Saj so vedeli, da je od mrtvih vstal! Videl: so tudi znamenja in čudeže ob njegovi smrti: nenaravni solnčni mrk. potres, raztrgano zagrinjalo v tem-peiju. Imeli so pričevanje čuvajev, katere so postavili ob njegov grob, pa so vendar nalašč tajili vstajenje! Ali so torej zaslužili. da bi jih Gospod obiskal? Njim je moralo zadostovati pričevanje njegovih apostolov, ki so v imenu Vstalega pred vsem svetom delali velike čudeže v po-trjenje svojih naukov, in so za Zveličarja z veseljem prenašal: udarce in pretrpeli smrt. Samo napuh je zaslepil velike duhovnike: hoteli niso verovati. Tudi ti, moj prijatelj, se varuj, da ne zapreš oči svoje duše pred lučjo resnice! Zdaj mi ne odgovarjaj dalje! Ne v prepiru, ampak v mirnem razmišljanju in molitvi se odpira duša resnici. Premišljuj torej in moli! Večno modri Bog naj te razsvetli!«
Po teh besedah odide Evzeb.i. Rabi Sadok p-stane ve-- ogorčen vsled trd;tv> da je križani tesarjev sin pravi Odrešenik! Vendar je bil učeni Jud dovolj pošten in •••;• priznal, da proti Evzebijevim d .-azom ni ugovora. Toda dolga je še pot j naravnega spoznanja do nadnaravna vere. Ko bi rabi poslušal Evzebijev na--, -.-t in t: m '1:1, bi mu prišla na pomoč ::..lost božja. Toda on se je žaiibog razjez.l nad Evzebijem in njegovim dokazovan;.: :er je konecno reke! pri sebi: Iz te hiše hočem proč! Ne maram imeti opravka z Naza--encl. Jutri bom zahteval nazaj - .oje imetje, naje! si bom na tihem kje -;ano-va.nje in. rom skušal poizvedeti. al. ;'..- M.e-h a. ki me je semkaj zvabil, v re-:o.; *ak zlobnež, ali pa so njega in ben Kajio ie obrekovali pri meni.*
S tem sklepom leže rabi k počitku. Toda zaspati ne more. Po mislih mu blo-d.ta ubog: sinček in njegova hči. na katera je mislil noč in dan. Kje nek: biva mali Benjamin?
Sel. ki ga je Nikanor poslal v tabo-rišče pod samotnim hrastom, ni izvedel ničesar niti o dečku, niti o žen. Evzebijev:. ker so roparji prej zapust taborišče.
!n njegova hči? Ali se je dala v resnici odpeljati od pogana? Očetu o bilo mogoče verjeti kaj takega. Pa vendar so videli rimskega častnika spremljat: nosil-nico, v kateri je zapustila mesto. Ne. ne, to je bila pomota! Njegova Tamara ::: storila ničesar, za kar bi jo moral oče preklinjati. Toda kje je bila? Kako j je vojak mogel zopet najti? Da bi vsaj m.,'a človeka poslal v Jei uzalem, ki bi mu pomagal! Peščica prijateljev, ki j::: je nekdaj imel v mestu, je pomrla, in že dolgo on ni bil v Jeruzalemu. Samo darove je pošilja! v tempelj in je misli, da je s tem že zaaostil postavi, ki zapo\eduje v-ako-letni obisk svetega mesta. Vest mu je zdaj pričela očitati, da je t miačnost v izpolnjevanju postave. Velika ne-reča. ki ga je zadela, tako je mislil. ;e božja kazen. ker ni redno obiskal tempelja Gospodovega.
V takih mislih se je premetaval Sadok po postelji v noči brez spanja^. Naenkrat zasliši trkanje na hišne duri. Cez malo trenotkov stopi nekdo v Evzelvevo stanovanje, ležeče poleg Sadokove *obe. in zasliši se čist. mladenišk glas, tak močan. da je rabi razumel vsako be>ed
Oprosti, Evzebij. da te motim >redi noči. A ne vem si pomagati drugače, k tebi se zatečem s svojim zakladom. Ko sem predsinoči z njim zapustil materino hišo, sem takoj zašel med čete upornikov. Moj Bog. koliko strahu sem presta, za to sveto podobo! Toda blagoslov ča-tit-ljivega Simeona me je varoval, in angeli varuh mi je pokazal dobro skrivališče, >ele zdaj sem se upal k tebi, ves lačen in žejen, a posrečilo se mi je vsaj rešiti dragoceno podobo.«
Daj. da pogledam,« sliši rabi reč: di-jakona. če je častitljiva podoba ostala nepoškodovana. Hvaljen bodi Bog. ki je v svoji milosti varoval tebe in ta sveti zaklad! Glej, kako milo gleda njegovo oko
izpod strašne trnjeve krone! Moliva hvaležno in ponižno našega Odrešenika!«
Zdaj je Sadok slišal na lastna ušesa' Nazarenci častijo malike kakor pogani Pred navadno podobo molita — kai je to drugega, 'kakor malikovanje? »Jasno je« tako je prevdarjal rabi sam s seboj, »da je ta Evzebij goljuf vkljub svoji hlinjeni ljubezni do bližnjega, ali pa jc bil goljufan in prevaran od drugih. Vse eno je ... . Ne mararn imeti opravka z malikovalci! Tudi ne verujem več, kar so mi p.avili o sinu. Vse skupaj je samo zvita prevara in le zato mi še niso ukrali obeh mošenj, da bi se pozneje pod krinko ljubezni in pravičnosti polastili vsega mojega imetja.«
Take misli si je nezaupni mož bolj in bolj utepel v glavo. Drugo jutro je zahteval od Evzebija precej obe mošnji in mu je izjavil, da zapusti njegovo hišo. Zaman je skušal dijakon komaj okrevajoče-ga odvrniti od njegovega sklepa. Prinesel mu je obe mošnji. Rabi vpraša Evzebija, koliko zahteva za postrežbo. Dijakon mu odvrne, da ni stregel za denar, ampak iz ljubezni do bližnjega, in torej ne tirja ničesar od njega; če pa hoče kaj podariti za reveže, bo z veseljem vsprejel. Nato seže rabi v mošnjo, napolnjeno z zlatom, našteje toliko »zlatih denarjev«, kolikor dni je preteklo od velike noči, ter reče: »To bodi dovolj. Ničesar nočem ostati dolžan malikovavcem.«
»Malikovavcem?« zakliče Evzebij začuden.
»Da, malikovalcem! Božja volja je bila, da sem nocoj proti svoji volji bil priča, ko si ti z nekim svojim učencem molil podobo. Jehova pa je s Sinaja govoril svojemu služabniku Mojzesu: ,Jaz sem Gospod, tvoj Bog ... ne delaj si izrezljane podobe, da bi jo molil!'«
»Pridi in poglej podobo. Ne jaz, ampak Bog sam jo je čudežno naredil.« Evzebij je snel pokrivalo, ki je pokrivalo Ve-ronikin prt, in je hotel razložiti rabiju, kako je nastala podoba. Toda rabi Sadok si je zatisnil oči in je zakričal: »Satanovo delo je! Kako bi Bog storil drugače, kakor je govoril na Sinajski gori!«
Dijakon zapusti rabija, žalostno govoreč: »Ubogi zaslepljenec! Bog ti odpusti in te pripelji do miru in sreče!«
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
Odhod v Pelo.
Vojska z Rimljani se jc torej pričela.
Naslednjo noč je zbral škof Simeon
svoje dijakone in levite v dvorani zadnje večerje. Prenesli so kelih v obokani prostor pod dvorano, kjer so se skrivaj zbrali tudi drugi kristjani, med tem ko je Flor za-povedal rimskim vojakom pleniti in moriti po mestu.
Eden izmed bratov, izurjen kovač, je napravil po Nikanorjevem načrtu umeten prostor za kelih v starem zidovju. Po pritisku na neko pero, ki je bilo znano le škofu in dijakonom, je pričel delovati skriven mehanizem, in odprla se je votlina, z najdragocenejšim blagom prevlečena, ravno dosti velika za kelih z Najsvetejšim.
Pred to votlino je klečal Simeon v krogu svojih duhovnikov precej časa v goreči molitvi. Nato se je obrnil k zbranim in jim govoril:
Bratje! Sklical sem vas semkaj, da se pogovorim z vami težke reči. 2e so tu strašni dnevi, ki jih je oznanjal Gospod. Spominjate se njegove prerokbe, kajne? Bilo je na dan njegovega zmagoslavnega prihoda v Jeruzalem. Ko je prišel vrh Oljske gore in je gledal mesto pod seboj, se je razjokal nad njim in govoril: ,Da bi spoznalo, in sicer ta svoj dan, kaj je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani; in bodo v tla pomendrali tebe in tvoje otroke v tebi; in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.'')
»In ko so učenci opozorili našega Gospoda in Učenika na mogočnost in veliča-stvo tempelja in na njegov močni marmor, tedaj reče Gospod: ,Ali vidite vse to? Resnično vam povern, kamen ne bo ostal na kamenu, ki bi ne bil razdejan.'2) In ko so ga potem apostoli vprašali, kdaj se bo vse to zgodilo, jim reče, da bo najprej nastopilo več lažnjivcev, ki se bodo izdajali za Kristusa in bodo skušali zapeljati ljudi. Ali se ni to zgodilo pred našimi očmi? Kot drugo znamenje je napovedal Gospod: ,Kadar boste videli gnusobo razdejanja, prerokovano od preroka Daniela, stati na Svetem mestu — kdor to bere, naj ume! — tedaj na', kateri so v Judeji, beže na gore; in kdor je na strehi, ne hodi z nje je-mat kaj iz svoje hiše.'3) Kadar pa boste videli, da je Jeruzalem z vojsko oblegan,
') Luka 19, 41—43.
2)	Mat. 24, 2.
3)	Mat. 24, 15—19.
, takrat vedite, da je njegovo razdejanje blizu. Tedaj naj, kateri so v Judeji, beže na gore; in kateri so v sredi v njem, naj gredo proč; in kateri so po deželi, naj nikar vanj ne hodijo. Zakaj dnevi maščevanja so to, da se vse dopolni, kar je zapisano. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni. Zakaj velika stiska bo po deželi in jeza nad tem ljudstvom. In padali bodo pod mečem, in vjeti bodo med vse narode odpeljani, in Jeruzalem bo od nevernikov poteptan, dokler se časi nevernikov ne spol-nijo.'')
Tako se glasi Gospodova prerokba o Jeruzalemu. In zdaj, o bratje, mi je dal Gospod spoznati, da se je približala ura kazni nesrečnemu mestu. On mi je v svoji milosti pokazal tudi varno pristanišče, kjer nas bo čuval ob času nevihte. To je prijazno mestece Pela v gorah onstran Jordana. In ker nam je naznanil, da bo nesreča tako nenadoma prišla nad Jeruzalem in ne bo tisti, ki se mudi na strehi, imel časa poiskati si svojega plašča v hiši, zato se bomo nemudoma preselili na kraj, ki ga nam je Gospod pripravil v svoji usmilje-nosti. Parmenas, ki je prišel semkaj na velikonočni praznik, mi je sporočil, da dobimo tam stanovanja za vse brate iz Jeruzalema. 2e sem poslal v Pelo naša zvesta dijakona Timona in Nikanorja, katerih gorečnost in modrost vsi poznate, s precejšnjim delom našega skupnega premoženja. Vi, dragi moji, bote spremljali krščanske družine čez Jordan. S pomočjo svojih di-jakonov sem napravil zapisnik o njih, in vsakdo izmed nas bo vodil določeno število družin. Urno torej zberite vam izročene ovčice in jih privedite na varen kraj, predno Bog kaznuje to nesrečno mesto in predno se vse izpolni, kar je Bog zažugal mestu v svoji pravičnosti zaradi krvi edi-norojenega Sina, ki so jo klicali zaslepljeni prebivavci nase in na svoje otroke.«
Na migljaj škofov prebere nato Evzebij zapisnik družin in imena vodnikov. Vsi so bili s tem zadovoljni. Ni še bilo takrat v Jeruzalemu veliko krščanskih družin. Prvo preganjanje, v katerem je apostol Jakob pretrpel mučeniško smrt, je razkropilo jeruzalemsko občino čez vso deželo, in od tistega časa še ni ugasnilo sovraštvo »visokega zbora« do zaničevanih »Naza-rencev«.	(Dalje prih.)
') Luka 21, 20—24.
Razgled po domovini.
Poduk za deželnozborske volitve prinašamo danes v posebni prilogi. Pristavljamo še sledeče:
Iz priloženega popisa vohvnega postopanja se razvidi, kako velike važnosti je, da se v vsaki občini vsi volivci nase stranke brez izjeme volitve udeležijo. 1 reje, po starem volivnem redu je bilo to drugače, ko so se volili v kmečkih občinah samo volivni možje, koji so potem šele vo-
lili poslanca. Takrat v občinah, kjer so volivci bili enoglasno za vol. može naše stranke, ni bilo potreba večje udeležbe volivcev, da so le potem vol. možje vsi šli poslanca volit. Slično je bilo v slučaju, da je bila v občini močna nasprotna večina, tako da je bila zmaga naših volivnih mož popolnoma izključena. V tem slučaju so naši volivci z mirno vestjo doma ostali. Sedaj je stvar popolnoma drugačna. Vsak
posamezen glas ima svojo veliko vrednost in važnost, in čimveč je volivcev naše stranke v posameznih občinah, tembolj je potreba, da vsak brez izjeme odda svojo glasovnico na vTflišču, kajti z velikim številom glasov iz ene občine pobijemo nasprotne večine v celi vrsti drugih občin. Ravno tako se uvidi iz tega, kako važno je. da gredo naši somišljeniki vsi do zadnjega moža tudi v tistih občinah volit, kjer
so v manjšini; naj si bode v kaki občini tudi en sam volivec naše stranke, drugi pa vsi nasprotni, je vendar njegova dolžnost da svoj glas odda, ker pri konečnem skupnem štetju v glavnem volivnem kraju ravno en glas lahko odločuje na eno ali drugo stran.
Pri direktni volitvi pride vsak posamezni volivni glas do veljave. To se ne sme nikdar pozabiti.
V slučaju ožje volitve zadene gospode zaupnike dvojen trud, ker morajo skrbeti, da volivci še enkrat pridejo pol-noštevilno na volišče; pa ne samo to, gledati morajo, da še nove volivce pridobijo ali pa nasprotne odvračajo, kajti pri ožji volitvi je še bolj kot sicer vsak posamezni glas največje važnosti.
Volivno akcijo treba torej organizo-vati tako, da bode udeležba od strani volivcev naše stranke tako velika, kakor je sploh mogoče. V to ime bode kazalo, da se postavijo po vseh posameznih vaseh vsake občine zaupni možje, ki bodo imeli nalogo skrbeti za to, da iz vsake vasi zadnji mož pride odločilni dan na volišče, ter prinese seboj izkaznico in pravilno izpolnjeno uradno glasovnico. Gospodje zaupniki se prosijo, da naj take volivne odbore takoj organizirajo.
Seveda je pa ta organizacija lahko različna po razmerah kraja in drugih okoliščinah.
Povdarjali smo že, da se mora v glasovnico natančno vpisati ime in naslov kandidata. Drugega se v glasovnici ne sme nič vpisati. Zlasti postane glasovnica neveljavna, če se v njo zapiše kak pogoj ali pa naročilo izvoljencu. Neveljavna je tudi glasovnica, v kateri fii kandidat jasno označen Taki neveljavni glasovi se sploh ne štejejo, kakor da bi jih ne bilo. Toraj: V glasovnice napišite natančno ime, stan in naslov kandidata — druzega pa prav nič. Tako se izognete vsaki nevarnosti, da bi se glas proglasil neveljavnim.
Somišljeniki, spravite zadnjega moža na volišče — potem je zmaga naša!
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Železniki je podeljena č. g. Valentinu Marčič, župniku na Slapu; župnija Brezovica je podeljena č. g. Frančišku Honigman, župniku v Kropi. — Premeščena sta čč. gg. kapelana Frančišek Zaje iz Starega Loga (Altlag) za župnega upravitelja v Polom (Ebental), Janez Jaklistch iz Crrnošnjic v Stari Log.
Odlikovanje. Preč. g. Ivan Slavec, župnik in dekan na Opčinah pri Trstu in mestni župnik dr. Trifon Pederzolli pri novem sv. Antonu v Trstu, sta imenovana za častna kanonika.
V Št. Jakobu ob Savi je bil v nedeljo, dne 18. t. m. ustanovni občni zbor k. si. izobraževalnega društva ob obilni udeležbi zlasti mož in mladeničev, ki so prav pozorno poslušali izbrani in poljudni govor veleč. gosp. Luke Smolnikarja. Vpisalo se je takoj 36 članov, ki so obenem takoj plačali ietnino. Upanje je, da se jih v kratkem oglasi še več.
Socialni demokratje na Kranjskem sklicujejo na dan 1. novembra t. i. v Ljubljano
svojo deželno konferenco. Na dnevnem redu so: Dežeinozborskc volitve na Kranjskem in organizacija. — Prepričani smo, da bodo tudi to pot dežeinozborskc volitve za socialne demokrate prekislo grozdje. Naše kmečko in delavsko ljudstvo vidi v socialistih svoje najhujše sovražnike in prave pijavke ubogega delavstva, zato jim ne more zaupati.
Javni napisi. Povodom zadnjih nemirov so bili v nekaterih občinah na Kranjskem odstranjeni, oziroma zamazani nemški napisi na krajevnih deskah. Razna okrajna glavarstva so nato strogo naročila županstvom, da morajo zamazane deske takoj očistiti, oziroma napraviti zopet dvojezične napise. Vsled tega so nam došla od mnogih županstev vprašanja, kaj naj store. Povoljnega odgovora jim ne moremo dati. Paragraf 9. držav, zakona z dne 29. sušca 1869, št. 67, o ljudskem štetju namreč tudi veleva, da deželna vlada določi, v katerih jezikih se mora napraviti besedilo na krajevnih deskah. Na podlagi te zakonite določbe je določila deželna vlada kranjska z ukazom z dne 18. oktobra 1892, št. 2032, da morajo biti napisi na krajevnih deskah dvojezični, slovenski in nemški. Dokler torej deželna vlada ne prekliče, oziroma izpremeni svojega ukaza, so mogoče le pritožbe na deželno vlado. Malo čudno pa je le, da okrajna glavarstva delajo odgovorne župane osebno za točno izvršitev ukaza. Kaj pa naj stori župan, ako je neznana oseba zamazala nemško besedilo ali mu je celo občinski zastop naročil samoslovensko besedilo? Na svoje stroške gotovo ne bode napravljal novih krajevnih desk, v občinskih proračunih pa tudi ni kredita za te izredne stroške. Vprašanje je torej jako kočljivo. Ker se pa nekatera županstva sklicujejo na Ljubljano, opozarjamo, da so tukaj preporno vprašanje ulični napisi, ne pa krajevne deske.
Čipkarsko šolo so ustanovili v Horjulju. Navzoča sta bila državni poslanec Gostinčar in ravnatelj g. Vogelnik z Dunaja.
»Kmečka zveza za novomeški okraj« je zborovala v nedeljo, 18. t. m. v Prečni in v Vavti vasi. Govorili so poslanec Dular, tajnik S. L. S. dr. Rožič, profesor Jarc ter domača gg. župnika. Na obeh shodih je bila soglasno sprejeta kandidatura gosp. župana Zurca iz Kandije.
Socialni demokratje so igrali ob štrajku popirnega delavstva čudno vlogo. Na Sor-škem polju jih sicer ni, nekaj jih je še pač v Vevčih. Stavkokazie je najgrše ob delavskih bojih. In glavni stavkokaz je bil višji sodrug rink v vevški popirnici, ki je ves čas delal in ni stavkal. Ta Fink je ob predzadnjem vevškem štrajku igral veliko vlogo. Bil je celo predsednik štrajkarskega odbora. Zdaj pa je kazil stavko. V Podgori je bilo delavstvo pri-cetkom stavke pripravljeno, da stavka. Sicer je v Podgori že razpadla socialno-demokraška organizacija, nekaj rdečih puranov je pa seveda še v Podgori. Te je nakuril Ante Kristan akc, da so preprečili štrajk. Peljal se je nalašč za to v Podgoro.
Zopet sijajen shod spodnještajerskih mladeničev v Brinjevi gori v konjiškem okraju. 18. t. m. je tu zborovalo nad tisoč zboroval-cev, samih zavednih mladičev in vrlih kmečkih mož, pod milim nebom. Glavna tovornika vIČ. g. dr. Hohniec in g. državni poslanec Pišek sta žela obilno priznanja. Tudi mladeniči-govorniki so izvrstno govorili Navdušenje za krščansko-slovensko stvar je bilo velikansko.
Iz kranjske hranilnice so odnesli v zadnjem času nad šest milijonov in 400.000 kron denarja in ga naložili v slovenske zavode
Svoji k svo jim! Ljudska posojilnica obrestuje denarne vloge po štiri in pol odstotkov Vzajemno podporno društvo pa celo po štiri
in tri četrt. To društvo ima svoje prostore poleg uršulinske cerkve. Denar je pij (l|,e> zavodih jako varno naložen.
Po vseh kranjskih župnih in redovnih cerkvah se je preteklo nedeljo, 25. t. mi. pra/ novala na slovesen način petdesetletnici mašništva sv. očeta Pija X. Povsod so bile slovesne sv. maše s primernim govorom V stolnici je daroval slovesno sv. mašo prctiiil gospod knezoškof Anton Bonaventura.
Državna podpora za savski most pri Tacnu. Ministrstvo javnih del je dovolilo za popravo savskega mosta pri Tacnu podporo v najvišjem znesku 50.400 kron, to ju ,30 oti stotkov na 164.000 proračunjenih stroškov" ixid pogojem, da se zagotovi pokritje ostalih' stroškov in da sc ne bo pobiralo mostnine
Roparski napad na duhovna v Ameriki Iz Beatty v Severni Ameriki se nam piše C g. Ivan Smolej, ki biva en teden na odmoru v našem gorovju, jahal je odtod proti večeru k benediktincem v Beatty, da bi šel drugi dan k zobozdravniku. Med potjo skočila sta naenkrat dva moža na ovinku izza gozda, eden .ie zagrabil za uzdo, a drugi mu ie z besedami »Hands up« (roke kvišku) nastavil revolver na prsi, nakar sta mu vzela 208 dolarjev (okoli 1000 kron). Nato sta zbežala, a nista opazila revolverja, ki je bil skrit v sedlu, (jospid Smolej ustrelil je dvakrat za napadalcema a takoj nato so začele žvižgati kroglic od nasprotne strani in gospodu ni drugega ostalo, kakor 7 brzini konjičem odnesti pete. Bil jc' to na tem mestu že tretji napad. Stvar je naznanjena oblastem, a težko bo zločince najti. — Grozna suša vlada tudi pri nas po Pensyl-vaniji; že od avgusta meseca nobenega dežja; vodnjaki in potoki so vsi suhi. Vsak dan znaša škoda pol milijona dolarjev na polju. Mnoge tovarne so morale radi pomanjkanja vode ustaviti delo.
Novice iz Amerike. V Clevelandu je vlak povozil 25 let starega Slovenca Alojzija Vidmarja iz Zagradca-Fužina. Odtrgalo mu je levo nogo. — Umrl jc v Clevelandu 23 let stari Slovenec France Gorup iz Št. Ruperta.
Ponesrečila sta se v premogokopu v Jolin-stounu Slovenca Anton Vičič. star 19 let, in Feliks Prošt, oče treh nepreskrbljenih otrok. V jami se jima jc uncl plin. Vsled groznih opeklin sta umrla.
V	Črnučah jc bil 18. t. m. slovesno inštaliran novi župnik g. Nikolaj Stazinski. Prelepo okrašena cerkev, slavoloki in zastave so oznanjale veselje Črnučanov. Novemu župniku so priredili kaj prisrčen sprejem, pri katerem je navdušeno govoril domači g. učitelj. I ozdravila je novodošlega tudi g. Ltickmann.
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Rožeku na Koroškem so zmagali Slovenci. Bolj ko nasprotniki zatirajo Slovence, bolj vstajajo.
Kmetijski shod v Šmarju. 18. t. m. v jutru po prvi maši je bil dobro obiskan mlekarski shod v Šmarju. Govorila sta gg. mlekarski konzulent Lcgvart in domači kapelau Vrhove. Osnovala se je mlekarska zadruga.
Deželni zbor goriški jc odložen in ne zaključen. Poslanci so še vedno deležni imunitete (so neodgovorni) in sodnija jih ne more preganjati, ako jih kdo ovadi katerega kaz-njivega dejanja. Ali je to vlada nalašč storila, ah le slučajno in nehote? Čuje se, da bo raz-puščen v kratkem. S. L. S. in njeni volivci bodo storili svojo dolžnost.
V	mariborsko bogoslovje so bili letos na novo sprejeti sledeči gg. abiturijenti: Peter Berdev iz Št. Petra v Sav. dolini, Ivan Blu-mer iz Ri0 Claro v Braziliji, Franc CasI iz Rečice v Sav. dolini, Iv. Cilcnšck iz Ootovell pri Žalcu, Anton Čcčko iz Frankolovega, Viktor Lunder iz Vel. Poljane na Kranjskem, rranc Polak iz Celja, Jožef Potočnik od bt.
Roka ob Sotli, Franc Zagoršak iz Polenšaka, Ant. Zupanič od Sp. Hajdine pri Ptuju.
Shod železničarjev se je vršil dne 18. t. m. v Laškem trgu. Govorila sta poslanec dr. Benkovič in nadsprevodnik v p. gospod Mila-vec. Pristopilo je več železničarjev k »Prometni zvezi«.
Upravitelj laške dekanlje je postal veleč, g. Edvard Janžek, župnik pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah, provizor na Laškem pa tamkajšnji vikar veleč. g. Fortunat Končan.
Slovenski liberalci za gospodarski kompromis v teoriji In praksi. Od raznih strani nam prihajajo pisma in pritožbe, da liberalna »Zveza slovenskih zadrug« dan na dan nadleguje župane in posestnike po deželi s pismi ter jim ponuja krmo, katere še nima ne. Mi našim ljudem svetujemo, da taka liberalna agentska pisma kratkomalo vržejo v peč, še prebrati jih ni treba. Tukaj hočejo liberalci lepo v kalnem ribariti, a se jim ne bo posrečilo. Torej liberalna pisma v koš!
Prvi korak k reševanju tržaškega šolskega vprašanja. Minoli teden je dobil držav, poslanec dr. Rybar od merodajne strani obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo. S tem je storjen prvi korak na poti do končne rešitve tega vprašanja. Nadejamo se. da pride reševanje tega vprašanja sedaj v hitrejši tempo in da vlada slednjič uvidi, da treba v Trstu ne samo Nemcem, ampak še bolj Slovencem omogočati pouk v materinem jeziku. Slovenski poslanci naj tudi v bodoče posvetijo vso pozornost temu, za obstanek našega naroda v Trstu prevažnemu vprašanju.
Snaženje sadnega drevja. V smislu deželnega zakonika iz leta 1870. naroča magistrat vsem posestnikom, ki imajo sadne vrtove v mestnem okrožju, da osnažijo svoje drevje, grmovje in s tem v dotiki stoječe nasade do 15. novembra letos goseničnih gnezd, zapretkov, ličink in podobnih mrčesov. Spomladi pa je najkasneje do 15. maja očistiti in pokončati gosenice na drevju in hrošče, veje, ki se jih ta mrčes drži, pa je odžagati in s tem vred sežgati. Kdor bi se ne pokoril temu ukazu, se bo dalo delo na njegove stroške izvršiti, oziroma se bo isti kaznoval z globo, oziroma z zaporom.
Strašna nesreča v Škofji Loki. Pretekli teden se ie ponesrečil v Škofji Loki pri popravljanju kolesa v Krevsovein mlinu Valentin Osredkar, tesarski mojster. Padel je na k«lo. Kolo mu je zmečkalo glavo. Bil je takoj mrtev. Bil je blag mož, ud kat. izobraževal, društva ter zvest pristaš S. L. S. Mir njegovi duši!
Iz Fojane na Primorskem poročajo: Dne 15. t. m. je umrl, previden s sv. zakramenti umirajočih, č. g. Franc Pavletič, vikar, v najlepši moški dobi 52 let star. Rojen ie bil v Štandrežu dne 1. oktobra 1856., v mašnika posvečen 18. septembra 1880. Služboval je v Cerknem, Ločniku in od leta 1891. naprej v Fojani. Zadnjih osem let je bolehal na obistih, huda zlatenica mu je prestrigla nit življenja. Bil je mož blagega in tihega značaja, priden delavec v vinogradu Gospodovem, zlasti vztrajen v spovednici. Malo imetje je zapustil škofijskim zavodom. Pogreb njegovih zemeljskih ostankov se je vršil dne 17. t. m. Obilo ljudstva se ga je udeležilo. Iz Gorice je došcl tudi veleč. mons. Jože Pavletič z bratom Go-tardom, dekanom v Št. Petru. Cerkveno opravilo je vodil župnik iz Biljane preč. g. Ludo-vik Kumar, sošolec pokojnika, v spremstvu 9 duhovnikov sobratov. Po župnikovem ne-krologu na grobu so šentlovrenski pevci zapeli »Jamica tiha«. Naj počiva v miru!
Grozen samouinor v Ricmanjih. Iz l<ic-manj nam pišejo: V soboto 17. t. m., začul se je ob 1. uri popoldne močan strel kakor iz
topa. Zupan je takoj poslal obvestit orožni-štvo v Boljunec in se sam podal na lice mesta, kjer je našel razmersarjeno truplo samo-morilčevo. Samomorilec je dal dinamitno pa-trono na tla, legel na trebuh nanjo in jo — prižgal. Koščke mesa se je našlo tudi 15 metrov daleč. Samomorilec se imenuje Ivo Poščič, rodom je iz Frančic, občina Kastav. Stanoval je v Ricmanjih pri Ivanu Zuljanu nad leto dni. Bil je dalje časa bolan na želodcu. — Pismo, ki so je našli pri njem, se je glasilo, da je bil prisiljen usmrtiti se vsled tega, ker je bil hudo bolan in ker ga bolniška blagajna ni hotela vsprejeti v podpornino.
Liberalno tolovajstvo v Podgorl. Minuli petek, ko so se naši podgorski telovadci vračali od telovadbe domov, so bili od znanih podgorskih surovežev in nasilnežev tolovajsko napadeni. Naši telovadci se niso hoteli pretepati s takimi ljudmi in so se umaknili v neko hišo. Toča debelega kamenja je letela za njimi v vežna vrata. Celo na hodnik je padel debel kamen. Nekaj telovadcev je poškodovanih. Storilci so znani in njihova imena že naznanjena pristojni oblasti. To se je zgodilo sedaj že četrtič. Že trikrat poprej so napadli naše telovadce! a se ni k sreči nikomur nič zgodilo. Enkrat se je za našimi ljudmi streljalo. Krivci tedaj niso bili znani. Pač pa je bilo vse to naznanjeno orožnikom, ki niso mogli ničesar ukreniti. Sedaj pa pričakujemo, da crožništvo poskrbi za varnost poštenih ljudi pred takimi nasilneži.
Kaj se deta meseca listopada ? Razna opravila. Čebele varuj rnraza. Dober gospodar računi, za koliko glav ima klaje črez zimo; kar ima preveč glav, proda ali pa počasi kolje; kolje naj, kadar mraz nastopi. Živini skrbi skozi celo zimo za topel in snažen hlev; hleve dobro zapiraj, a zrači jih po dvakrat na dan. — Drevje zavaruj pred zobom zajčjim. Cas za obrezovanje prikladen; orehi in kostanji se obrezujejo le sedaj. Krog mladih dreves v širini krone pokrij z listjem ali čreslom, da koreninice ne pozebejo. Pečke posejaj kadar črez noč zemlja že zmrzuje. Živo-mejo lahko zasadiš. Izkoplji jame za pomladno sajenje dreves. Sadnice se pripravijo, posejejo. Vzgojena drevesca se lahko izkopavajo in presajajo. — Trta. Če se bojiš, da pozebe, deni nežnejše mladike na zemljo in pokrij. Prikladen čas za rigolanje. Rigola se tako: natrosi vrhu zemlje gnoja in izkoplji ob eni stranici vinograda (gredice ali njive) jarek, toliko širok, da lahko v njem kopljcš in toliko globok, kakor zahteva namen (za trto okrog 80 centimetrov, za drevje do 50 centimetrov, za površno zelenjad primerno manj); dno še razkoplji, nato začni kopati zraven precej drugi jarek, in prst devaj v prvi jarek; tako dobiš na dno, kar je bilo poprej na vrhu zemlje. Zadnji jarek se zasuje s prstjo prvega jarka. — Na vrtu se vzamejo vsa zeljišča, ki ne morejo na prostem prezimiti, ter se spravijo na zimski prostor; zadnje endivije se pokrijejo v jamah ali kleteh. Prazen svet je treba gnojiti; onim rastlinam, od katerih zelenjad uživamo, najbolj, korenjskiin manj. Spargelj-nove gredice naj bodo čiste plevela in močno gnojne. — Cvetlice gledamo le še v upanju prihodnje pomladi. Skrb za nje je enaka vinotokovi. Glavno opravilo, da pokriješ pred mrazom zunaj zimujoče. Tla se nasujejo z listjem, deblo upogne k zemlji ter vrh pokrije, ali pa se naredi obod, ki rastlino pokriva pred snegom. — Na polju se dopolnjujejo dela prejšnjega meseca. Ozimni ječmen se že seje. Pognoji njive za prihodnje leto. Prazne njive opraši. Za zgodnjo zeleno krmo lahko v zelnik poseješ rži. Umetna gnojila se trosijo vrh zemlje ali vrh snega. Če se je bati, da pri tajanju v curkih voda odteka in tako gnoj odnaša, se trosijo le ob prav malem snegu. Z
umetnimi gnojili se zboljšujejo za polovico vrednosti travniki in senožeti.
Ljubljanske demonstracije pred Kraškim višjim deželnim sodiščem. Graški listi poročajo, da ie obsodilo graško višje deželno sodišče Javomika Andreja, ki je bil obsojen v Ljubljani na šest tednov, v šestmesečno, Pir-nata, ki je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, v dva meseca, in Kadunca, ki je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, tudi v dvame-sečno ječo. — Javornik je bil obsojen, ker ie rekel ob demonstracijah Rudholzerju, naj zapre trgovino, Pirnat, ki je bil aretiran ob šišenskih protibelgijskih demonstracijah in ki je klical, ko so ga tirali orožniki v zapor: »Slovenci, pomagajte«, Kadunc pa, ker je vrgel za dragonsko patrulju kamen, ne da bi koga cadel.
Socialni demokrat Kristan v Tržiču. Piše se nam: Pravo ste pogodili, ko ste v zadnjem »Domoljubu« nekoliko okrcali rdečega brezverca Kristana. S strahom so opazovali starši, kako zapeljuje Kristan mladino in jo zastruplja z brezverstvom. Nekaj lahkomišljenih mla-deničev je že vjel v svojo mrežo. Upamo, da bo pošteno misleča mladina pokazala hrbet krivemu preroku iz Ljubljane. Kristanovi nauki morajo podivjati in posuroveti našo mladino, zato ne bomo dopustili, da bi ta hujskač še nadalje hodil v naš trg. Naše mladeniče poživljamo, naj vstopijo v društvo sv. Jožefa, kjer je preskrbljeno za dobro berilo in tudi za telesne vaje v telovadnem odseku, ki se lepo razvija. S Kristanom pa ne imejte nikakega stika!
V Istri so zmagali pri deželnozborskih volitvah v splošni kuriji, kakor ie bilo pričakovati, kandidatje, ki jih je priporočalo hrvaško in slovensko politično društvo za Istro. Mlada krščansko-socialna stranka se je začela šele razvijati in še ni mogla prodreti s svojim kandidatom.
Angelj sužnjev. Brazilska povest. Kot 15. zvezek Spillmanovih povesti je izšla povest Angelj sužnje v, spisal O. Ambrož Schupp, prevel Ivan Pirnat, nadučitelj. — Ljubka, ginljiva povest iz Brazilije o življenju sužnjev bogatina Rodrigueza in o angelju sužnjev, njegovi hčerki Mariji, ki se je popolno posvetila skrbi in pouku ubogih sužnjev in dosegla po svojem očetu, da je bila leta 1883. razglašena v Braziliji svoboda za sužnje. Snov v celi povcstici je tako zanimivo zapletena ter ima toliko ganljivih prizorov, da knjige prej ne odložiš, dokler nisi prebral zadnje strani. Mladenka, ki pazno prečita to knjigo, videla bo, kako široko polje se ji odpira za njeno delo na krščansko-socialnem polju, posebno za vzgojo zanemarjene mladine. Ne tam, kjer vlada mrzla učenost, tam, kjer kraljuje gorka ljubezen, tam je mesto za mladenke. — V mladini, ki bo čitala to povest, vzbujali se bodo čuti bratoljubja, da Bog ni vstva-ril sužnja in prostega, marveč da smo vsi sinovi enega Očeta — enakovredni. Povest je izšla kot XV. zvezek Spillmanovih povesti v zalogi »Katoliške BukvarnevLjub-I i a n i« in velja 40 vinarjev, karton. 60 vin. Izmed prej izdanih povesti te zelo priporočljive pripovedne zbirke navajamo še posebej: »Prisega luironskcga glavarja«. Cena 60 vin.
—	»Boj in zmaga«. 60 vin. — «Korejska brata«. 60 vin. — »Rdeča in bela vrtnica«. 40 vin.
—	»Zvesti sin«. 40 vin. — »Kraljičin nečak«. 40 vin. — »Tri indijanske povesti«. 60 vin. — »Sultanovi sužnji«. 60 vin. — »Arumugam, sin indijskega kneza«. 40 vin. — »Vjetnik morskega roparia«. 40 vin. — »Praški Judek«. 40 vin.
—	Vsak zvezek trdo vezan velja 20 vinarjev več. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Slovenska trgovska šola otvori z novembrom tega leta pripravljalni razred in zadruž-
no šolo. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14. novembra od 9. tire dopoludtie naprej v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2. Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prineso seboj krstili list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra.
Krščansko-socialna zveza ima vsak torek y društveni dvorani v »Unionu« svoje predavanje. Pričetek ob pol 8. zvečer. Prvič je predaval dr. Krek, zadnji torek dr. Lanipe. Opozarjamo vse ljubljanske somišljenike na ta velezanimiva predavanja.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Gojzda pri Kamniku se nam piše: Lepo cerkveno slovesnost smo obhajali v nedeljo, IS. t. ni., v naši župniji. Blagoslovili j smo nov križev pot, delo inekinjskega mizarskega mojstra Karola Legediča, katerega tem potom prav toplo priporočamo. Križev pot je blagoslovil v navzočnosti treh gg. duhovnikov č. pater Kerubin. Na koru je popeval pod vodstvom g. nadučitelja Cerniča domači pevski zbor vrlo dobro, in sicer prvikrat to pot latinsko mašo. Iz župnišča se je pomikala pro- j cesija po polju ob najlepšem vremenu. Vsako : postajo križevega pota sta nosila dva mlade- i niča in svetili sta poleg po dve članici Marijine dekliške družbe. Ljudstva se je nabralo iz domače in sosednjih župnij jako veliko. Vsi , so soglašali v tem, da tako lepe cerkvene slovesnosti še nismo imeli v Uojzdu.	|
k Iz Most. Dne 5. t. m. je umrl po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče v svoji 831etni starosti Janez Kopitar iz Most. Bil je 61 in pol i leta cerkvenik pri imenovani podružnici. Celo od prevzvišenega naupastirja je bil ranjki pohvaljen zaradi snažnosti in lepote v cerkvi. V znak zvestega cerkvenega službovanja se mu je ob 401etnici podelila zaslužna svetinja. Bil je 72 osebam krstni in birmanski boter. Na dan pogreba ie občina pokazala ljubezen do ranjkega s tem, da se je udeležila v velikem številu pogreba. Nosili so ga tisti, ki jim je bil krsti,i boter. Ranjki zapušča tri preskrbljene žalujoče hčere. Naj uživa lepoto nad zvezdami! — J. J.
g Iz Suhadol pri Komendi. Danes, 24. oktobra, ko vam to pišem, je pričelo deževati. A smo veseli tega deževanja, akoravno se v jeseni navadno splošno govori: čim manj dežja, tem boljše. Letos pa ni tako. Vodnjaki pri nas razen jednega so se že vsi posušili. Sedaj cela občina hodi po vodo na bližnji potok Pšato. V resnici bi se nam bilo bati, ako pritisne v bližnji bodočnosti še kak hud mraz, da bomo gotovo brez vode. — Suhadolska občina je naredila precejšen korak naprej, in sicer na gospodarskem polju. Največje zasluge pri tem ima naš vrli, letos drugič izvoljeni župan Ivan Brgant, posestnik v Suhadolah. Več kot 20 let smo ugibali, kako nam usušiti nad 50 oralov močvirnate zemlje travnikov. Lahko smo jo imenovali jezero, ne travnik. Po-sestniki so puščali več let staro mrvo notri, ker jim je bilo nemogoče jo ven spraviti. Sedaj, ko smo nad dva tisoč štirijaških metrov izkopali grabna za odtok vode, pravijo, da se je odtekla
več let stara voda. Mnogo grabnov so izkopali posestniki sami, da so izpeljali vodo v glavni odtok. — Izboljšanje travnikov smo izgotovili iz zasebnega občinskega zaklada. Tudi sosednje občine so s tem jako za-
dovoljne. — Slavno županstvo, se en dober nasvet. Potrebna bi bila občinska naklada na kralia alkohola. Kdor ni gluh m slep. laltKo vidi in sliši, koliko ponočnega nemira nam napravi ta divji alkoholni nočni razbojnik. Naj bi se glasila povsod uporna pesem: »vladar mogočni alkohol, trpinčil si nas let dovolj!«
Iz ljubljanske okolice
Sostro. Našo sostrško faro je zapustil č. g. dr. Alojzij Merhar. Komaj dobro leto je deloval med nami in vendar ustanovil Marijino družbo in za našo faro tako potrebno izobraževalno društvo, katero tudi dobro uspeva. Upamo, da dobimo novega g, kapelami, ki bo tudi tako vnet za blagor ljudstva in izobrazbo mladine. Dr. A. Merharju pa želimo obilo sreče in blagoslova božjega v novi službi, zahvalimo se mu za vse, kar je sto-t ril pri nas. Mi sosterški farani pa si ga ohranimo v hvaležnem spominu.
Lurško slavlje v Rakitni. Imeniten, vesel dan je bil za našo skromno župnijo, ko smo imeli Prevzvišenega na žegnansko nedeljo, 18. t. m., v svoji sredi. Na praznik posveče-nja cerkva so imeli namreč Prevzvišeni pri nas slovesno sv. opravilo ob 10. uri in krasen govor o posvečenju ccrkva in posvetitvi kristjana; popoldan ob 2. uri pa so imeli krasen, zanimiv govor Marijini družbi o lurškcni romanju in o lurških čudežih, ki so se vršili v Lurdti v Njih prisotnosti. Naj še omenim, da so Prevzvišeni pri nas neumorno spovedo-vali v soboto od 4. popoldan do polunoči in v nedeljo od 4. zjutraj do 10. dopoldan. Da smo Prevzvišenega slovesno sprejeli, cerkev okusno okinčali, mlaje postavili, je samo ob sebi umevno. Ko so Prevzvišeni po večernici odhajali, jih je burno pozdravljalo naše dobro ljudstvo, zlasti pa Marijna družba, katera jim kliče v slovo: »Prevzvišeni — Marijine družbe najvišji vodnik, za ves Vaš trud bodi Vam Bog stoterih plačnik!«
V Črnučah je od kapi zadeta naglo umrla J. Snoj, vdova po ranjkem organistu in županu. Nesreča za nesrečo je zadela letos to hišo. Najprej jim je vse pogorelo. Ranjkega so bili za smrt bolnega prenesli v župnišče, da ni zgorel. Nato je umrl on, in sedaj pa še ona, in tako naglo! Gospod bodi njeni duši usmiljen sodnik I
Iz kranjskega okraja.
Iz Gorič. Dne 18. oktobra je priredila goriška mladeniška in dekliška Marijina družba jubilejno slavnost v proslavo Brezmadežne, sv. Očeta Pija X. in cesarja Franca Jožeia 1. Slavnost se je vršila v prostorih go-spoda Ivana Zaplotnika v Srednji vasi. Z zelenjem in zastavami je bil okrašen prostor pred odrom. Predsednik Marijine družbe, mladenič Ivan Bidovec, je z navdušenimi besedami razložil pomen trojih jubilejev in pripomnil, da hočejo tudi preprosti Goričani pokazati svojo ljubezen do Brezmadežne uda-nost in zvestobo do sv. Očeta in presvetlega cesarja. Na odru se prikaže živa podoba-»Lurška devica in Bernardka« pred katero ie mladenič Ivan Urbanec vzneseno deklamoval »Za lurski jubilej«. Ta prizor je nad vse ugajal občinstvu. Nato sta nastopila še dva govornika. Pred okrašeno papeževo sliko je izvrstno prednašal pesem: »Pozdrav Piju X« mladenič Jurij Markičt Pred okrašeno cesarjevo sliko pa je navdušeno govoril v nro-s ayo cesarjevega jubileja mladenič Karol Za-plotnik. Dekleta Marijne družbe pa so vpri-zor.le igro »Nežka z Bleda«. Vrlo dobro so
JS1-	uloge. Tako izvrstno
so igrale da se jim nrav nič ni poznalo, da večina njih prvikrat nastopa. Med posamez-
nimi prizori pa ie cerkveni moški zbor pod vodstvom pevovodje Ant. Petelina lepo pre. peval Drimerne pesmi. Vsa čast mladeničem in dekletom, ki so ob tej priliki pokazali, da so vneti za dobro stvar in da se ne plašijo dela in truda. Ves čisti dobiček so izročili šolskemu vodstvu za dobrodelne namene, za kar jim bodi na tem mestu izrečena še posebna zahvala.
g Novice iz Križev pri Tržiču. Zelo smo se veselili nove železnice, ker smo mislili, da bomo vse stvari lahko hitro oddali, kakor tudi prejeli, a smo se zelo zmotili, ker vse je zdaj še bolj počasno kot poprej, vrhu tega pa še tako drago. Ako se pelje iz Tržiča v Kranj, se plača 20 vinarjev manj, kakor pa ako' se rj e iz Križev. Pa kako je sedaj vse počasno! Pošto smo na primer prej, ko so konji vozili] prejemali hitreje kot pa sedaj. »Domoljub« na primer smo prej dobili vedno že v petek, sedaj ga pa dobimo največkrat šele v nedeljo. Z drugimi stvarmi pa ie ravno taka, vrlin tega pa še tak pismonoša! Namreč deklica, ki še pohaja v vsakdanjo šolo. Pa ko bi še prinesla naravnost naslovljencu, bi še bilo, ko pa ti popušča po hišah, tako, da se ljudje že resno pritožujejo. Ali bi se ta stvar ne dala tako urediti, da bi imeli rednega pismonošo? Zadnjič ste poročali v konsumnem društvu, kako vrlo napreduje; ni čuda, da se trgovci tako jeze, da bodo vsled jeze popokali. Kaj pa izobraževalno društvo, ali je zopet zaspalo? Ali ne vidite rdeče povodnji, kako žuga vse uničiti? Pri nas je rdečih backov že mnogo in če bo šlo tako nadalje, bo kmalu večina delavcev- v soc. dem. taboru, ker lepe obljube ljudi mičejo. Dobro bi bilo, da bi tudi Kat. izobr. društvo napravilo kdaj predavanje, ter ljudi poučilo o teh rdečih sleparjih, zakaj pri nas jih ljudje še ne poznajo, zato jo pa tako za njimi derejo. Ali bi ne kazalo v izobraževalnem društvu prirediti kako igro, da bi se zopet malo oživeli. Kaj pa telovadni odsek, ki se je bil ustanovil binkoštne praznike? Nekaj časa so pridno hodili telovadit, sedaj pa jih že nekaj časa pogrešamo. Fantič, vpišite se v telovadni odsek, tu se najde prava zabava, ne pa po gostilnah na plesih!
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Strašen požar. Iz Metlike se nam piše: V petek, dne 16. t. m., okolu 3. ure popoldne, zapazili smo ogenj v na 1 dobro uro hoda od Metlike romantično ležeči vasi Božjakovem. Zvon na župni cerkvi dal je žalostno znamenje. Požarna bramba ie bila takoj na nogah, ali predno je ista na svoje mesto došla in jela delovati, je bilo v ognju že okolu petdeset poslopij, namreč devet hiš in okolu 40 drugih stavb, kakor podov, hlevov, kletii itd. Kazalo ni drugega, kakor ogenj lokalizirati. To se je tudi posrečilo. V veliki nevarnosti je bila tudi sv. Marije Magdalene prav lična cerkvica s stolpom. Zvonovi, proti katerim .ie plamen švigal, so tako žalostno zvonili, da se je človek, ko je šel proti nesrečni vasi, moral zjokati. Radi pomanjkanja vode pogorelo je vse, kar je ogenj zagrabil. Zgorelo je do zemlje vse petim posestnikom, štirim so ostale le hiše, ki so zidane in z opeko krite. Ognjegasci so delali zelo požrtvovalno od pol 5. ure popoldne pa do 3. ure po polnoči ter zaslužijo vso pohvalo, kajti ako bi ne bilo požarne brambe, zgorela bi bila cela 43 hiš broječa vas s cerkvijo in šolo vred. Ker so imeli ljudje že vse pod streho in niso mogli prav nič rešiti, se vsa škoda ceni lahko na 160.000 K. pa bode Prej več kot toliko škode, kajti zgorelo je vse
orodje, posodje, živež, krma, okolu 200 veder vina, okolu 3800 kron gotovih novcev in nekaj prašičev. — Prosimo torej gospode poslance, da pri merodajnih faktorjih izposlujejo izdatno podporo. — Ljudje in živina nima ne stanovanja ne živeža. Zima trka na duri — glad preti. Ubogi ljudje! — Rojaki! Priskočite tem revežem, ki so imeli do vas v vseh stiskali usmiljeno srce, zdaj na pomoč. Bog vam bo obilno poplačal!
d Za črnomaljski okraj se v kratkem ustanovi posebna »Kmečka zveza«.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Trška gora pri Novem mestu. 22. okt.
Kmalu bo 300 let, kar so pobožni zatiški menihi postavili krasno cerkev Matere božje na vinorodni »Trški gori«, pa takega shoda in take slavnosti ni še videla, kakor letos 21. okt., v god sv. Uršule. Marijine družbe novomeške dekanije so praznovale skupno »lurški jubilej«. Niso hotele zaostati za svojimi tovari-šicami po drugih krajih in se zbrale k veličastnemu shodu. Bilo jih je najmanj 1200 deklet, cela armada za Marijino čast in za brezmadežno življenje vnetih src. V procesijah so hitele družbe od raznih straneh kvišku, s svojimi voditelji in krasnimi banderi. Zastopanih je bilo enajst družb. Cerkev je bila okusno ozalj-šana in z venci prepletena. Navdušenje Marijinih hčera je razvnel do najvišje stopnje slavnostni govor g. župnika iz Toplic. Govor bo dekletom v spomin prinesel »Bogoljub«. Po sv. maši in iitanijah je bilo darovanje za zlati kelih jubilanta Pija X., Slava Brezmadežni lurški!
d Iz Loškega potoka. Na željo več članic se je tudi v »Dekliški zvezi« predavala zgodovina našega domačega kraja. Slišale smo marsikaj zanimivega in lepega iz preteklosti naše župnije, o prvih naselnikih v naših krajih, o postanku in razvoju našega Tabra in njegovih cerkvic itd. Predavanje je bilo kaj zanimivo. Le kmalu zopet kaj lepega! Pristopilo je zopet več članic v naš krog, nabral se je tudi znesek za »Društveni dom«, za katerega se navdušuje tudi naša »Dekliška zveza« in hoče po svojih močeh prispevati za zgradbo stavbe, ki bo tudi naš »Dom«.
d Iz Dobrepolj. Dne 18. oktobra je pri nas predaval g. Slavko Ravniliar iz Ljubljane o kmetijstvu, živinoreji in sadje-reji. Predavanje je bilo prav podučno. Soglasna sodba jc bila, da v zadružnih prostorih takega govornika še nismo slišali. Čast možu, ki jc letos imel že 16 predavanj na deželi. Upamo, da še pride.
Notranjske novice.
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Dobili smo novo lepo ograjo okolu cerkve. Namestu prejšnjega razdrapanega zidu, obkroža sedaj cerkev lep betoniran zid in lepša ne samo luso božjo, ampak celo vas. Vsa čast g. županu, da je stvar sprožil in podpiral. — V Kanjem dolu pa je vrl in zaveden posestnik po do<i mače Židanek, postavil v časv M. B. lično kapelico. Pozdravljamo navdušenje vrlega Uor-jana. Saj lepa znamenja po naših slovenskih krajih, katerih se zadnji čas veliko zida so znamenje pravega verskega čuta, in dokler bo ta čut preveval naša srca, m se nam treba bati ničesar. - Tudi šolsko poslopje stoji sedaj prenovljeno sredi vasi. Popravljeno je v notranjih prostorih in tudi na zunaj lepo osna-ženo, tako, da je sedaj naj epša hiša v ceh vasi To je pač znamenje, da ljudstvo ni zo-
per šole, pač pa zoper učitelje po Silvestro-vem kopitu! — 12. t. m. smo imeli pri nas občinske volitve. Zavedni volivci so si izbrali za odbornike poštene in za občinski blagor vnete može, same pristaše S. L. S. Liberalcev je bilo strah in so se na dan volitve poskrili. da ni bilo nobenega nikjer. — Naše kmetijsko društvo zelo napreduje. Imamo že lep prebitek in prihodnjo spomlad mislimo začeti s popravljanjem in razširjenjem konsun. ske hiše. Pri nas so ljudje jako navdušeni za konsum in zatorej mora vspevati, samo da je pošten poslovodja, in takega imamo v osebi g. Ivana Rupnik. — Pogorišče. V soboto, 17. t. m., nas jc počastil s svojim obiskom g. dež. odbornik dr. Lampe. Ogledal si jc namreč pogorišče in uvidel je na svoje oči, da se res ne pretirava škoda in zato nam je tudi obljubil pomoč. Ogledala sta si tudi z g. inženerjem Podkrajškom vse potrebno za vodovod, ki je že dolgo samo želja ljudstva. Zlasti sedaj ob priliki požara se je pokazalo, kako nujno ie potreben. Zapustila sta nas gospoda z obljubo, da se bo kmalu začel delati. Tako jc prav. (ig., ki imate tukaj odločilno besedo, le potrudite se. ljudstvo vam bo hvaležno.
Od Pivke.
n Umetno gnojilo. Najpripravnejši čas za gnojenje travnikov je jesen. Pisati o koristi gnojenja je odveč, saj so že mnogi imeli najlepše uspehe pri tem. Čudno je le to, da se še kdo najde, ki se ne bi poslužil najizdatnejšega sredstva za izboljšanje paše, travnikov — torej tudi za izboljšanje gmotnega stanja — umetnega gnojila. Umetno gnojilo preskrbi za občino Št. Peter po naročilu ondotna kmetijska podružnica ali pa tudi hranilnica in posojilnica v Št. Petru.
n Suhorje jc goreio dne 22. oktobra. Pogorelo je 13 poslopij, krma in živež. Ubogi kmetje! Bog daj dosti usmiljenih src, da se tem revežem beda olajša. Darove sprejema kuracijski urad na Suhorji, pošta Dolenja Košana.
Tri cesarstva jc prehodil neki c. kr. gospod v Postojni. On sam je menda zelo ponosen na to. Posebnega se pa ta gospod vse-jedno ni naučil na svojih potovanjih — k večjemu bi bilo omeniti, da ima pokvarjen želodec, ker je mogoče kje srečal prav dosti — klerikalcev, pa so mu obležali . . .! Da bo tisti gospod vedel nekaj več, mu povemo, da policijskega reda ne napravljajo občinski odbori, temveč je eden in isti policijski red napravila za celo deželo Kranjsko deželna vlada v Ljubljani. Drugič povem še kai več od potovanja !
Idrijske novice.
✓ n Iz Čirov. Og. profesorji iz Idrije so začeli hoditi v naš Sokolski dom predavat ob nedeljah popoludne. Res nam sicer manjka enega gospoda kapelana, toda takih profesorjev, ki ob'2. popoludne, ko jc v cerkvi krščanski nauk, v Sokolskem domu svoje »nauke« oznanjajo — za take profesorje se zahvaljujemo in naj si bodo tudi doktorji ali kar hočejo. Seveda je poslušavccv malo in šc ti samo tisti, ki so zagrizeni pristaši »svobodo-misclstva«. Po zadnjem predavanju g. prof. Bcnka se jc govorilo: »Ne, k taki pridigi pa ne pojdem več; potem niti h Kainšku niti k Bohaču več ne smem«. Gospod profesor je namreč govoril zoper — alkohol. Mi priznamo, da bodo gg. profesorji povedali marsikaj koristnega (saj kaj takega se lahko tudi po knjigah bere); vemo pa tudi, da bodo včasih po mrvicah, včasih po velikih kosih drobili svojim poslušavccm in poslušavkam hrano brezverstva. Zato se razume, da kar ie trez-
no mislečega pri nas, ne hodi in ne bo hodilo zajemat svojo modrost v naš Sokolski »pekel«. Kako pa ima naš občinski sluga pravico ob nedeljah, ko stoji kot uradna oseba pred ljudstvom, vabiti in priporočati obilno udeležbo k tem predavanjem —: o tem bo sodilo si. c. kr. okrajno glavarstvo, kateremu smo zadevo pojasnili.
n Hudo sušo smo imeli doslej v idrijski okolici, ker ni deževalo že od Malega Šmarna sem. Tudi vpdovodi nam niso dosti pomagali, ker je bilo v rezervoarjih ali malo ali pa čisto nič vode. Dne 24. oktobra pa smo dobili dežja.
n A Kristan je zgrešil poklic. Najraje namreč govori o papežu in veri, kar je stvar duhovnikov. Torej škoda, da ne nosi talarja. Čudna so pa vendar njegova razmišljanja o veri. Ve, da je dosti verskih naziranj in pripadniki vsake vere menijo, da imajo edino oni prav. Katera vera je torej v resnici prava? G. Kristan, vprašajte svojega škofa dr. Adler-ja na Dunaju in ta vam bo nasvetoval judovsko vero, če na vsak način hočete Boga častiti.
n G. Zazula se boje naši občinski gospodarji, druzega gerenta bi še trpeli. Mi pa pravimo tako: Ce ste pošteno gospodarili, tedaj sme vaše dosedanje delovanje pregledovati kdorkoli si bodi (tudi nasprotnik), ker bo našel vse v redu; če ste pa nepošteno gospodarili, potem ie vaš strah opravičen.
11 Idrijska železnica. Konzorcij za to železnico je imel 19. oktobra sejo v Ljubljani. Kako stoji torej stvar? Najbolje. Prošnjo za traciranje je ministrstvo rešilo prav hitro. Daje se za eno leto dovoljenje, da konzorcij preskrbi podrobne načrte za progo. Obljubilo je povrniti vse stroške v slučaju, ko bi država res gradila železnico. Železniškemu ministru je ta načrt zelo simpatičen in vojni minister tudi vidi, da bo zanj ta nova proga velikega pomena.
Iz raznih krajev Notranjske.
n V Studenem pri Postojni smo rožen-venško nedeljo blagoslovili novo jub ilcjno Iurško kapelo. Ljudstva se jc mnogo udeležilo, domačega in sosedov. Počastili sta nas s svojo zastavo sosednji Marijini družbi iz Postojne in Hrenovic. Slavnostni govor na prostem ie imel č. g. Andrej Ažmau, meščanski katehet v Postojni. Priporočal nam je če-ščenje Matere božje, vabil k lurški Mariji in nas vse izročil Mariji. Hvala mul Po blagoslovu se je vršila slovesna procesija skozi celo vas s kipom Lurške Marije in z rožen-veusko podobo. Med popevanjem in streljanjem s topiči smo ::e vrnili zopet \ cerkev. K zidavi te kapele so pripomogli domači in mnogi drugi ptuji dobrotniki. Bog povrni vsem na priprošnjo Lurške Matere božje! V teku časa napravimo še novo lično ograjo, kapelo preslikamo, ko si kaj opomoremo. V spomin na ta dogodek sc bo vsako leto dne 11. svečana, na dan prikazovanja Marije v Lurdu, brala sv. maša za vse dobrotnike in v nedeljo potem se bo molila ura molitve v ta namen; to bo nekaka večna maša in večna ura molitve. Naj se na priprošnjo lurške Marije še bolj poživi vera v Boga in ljubezen do Marije! Podobni porcijunkolski odpustki, kot so bili ta dan na roženvenško nedeljo, sc lahko dobijo po najnovejšem dovoljenju sv. očeta Pija X. na vernih duš dan v vsaki cerkvi. Kdor bi se jih hotel udeležiti, mora imeti tako imenovano jubilejno svetinjo sv. Benedikta, ki mora biti blagoslovljena. Ako bi hotel kateri imeti tako svetinjo, jo lahko dobi tu. Pove naj se število takih svetinj in po kaki ceni, pa se mu rado postreže. Svetinje so po 4, 6, 10 vinarjev, tudi dražje. Naj sc naroča skupno, da je manj sitnosti in manj stroškov. To sc priporoča so-
sednjim krajem; drugi jih lahko dobiio v Ljubljani pri čč. oo. misijonarjih ali v Kamniku pri frančiškanih itd. Pripomni se, da se mora svetinja prej naročiti, potem se šeie blago-, slovi.
n Iz Hrenovic. 22. oktober je bil za našo občino zgodovinski dan. Ta dan smo namreč prinesli z volišča zastavo, ki se je na njej blestel napis: »Pri občinskih volitvah je danes prvokrat, kar pomni zgodovina, zmagala S. L. S. v 111. in II. razredu!« Nasprotniki so v očigled temu, zanje nepričakovanemu dejstvu grozno poparjeni in pobiti, ker jim seveda naši odborniki v želodcu ležijo in jih tiščijo. Svoji onemogli jezici so po izidu volitve dajali duška s tem, da so prepevali zanje pomenljive pesmi žalostinke. Da smo pa mi te zmage neizrečno veseli, je samoobsebi umevno, tembolj, ker jo moremo presvetlemu vladarju ob šestdesetletnici njegovega vladanja v hvaležen dar pokloniti. Izvoljeni so v III. razredu sledeči odborniki: Ivan Debevec, posestnik v Slavi-n.iah; Ivan Zupan, župnik v Hrenovicah; Ivan Šatltelj, posestnik v Goričah; Franc Cebokeij, posestnik v Šmihelu; Rupnik Franc, posestnik v Landolu. V II. razredu pa: Franc Ipavec, posestnik na Velikem Ubeljskem; Jakob Hreščak, posestnik v Hruševju; Štefan Dužriik, posestnik v Hrenovicah; Franc Gorjanec, posestnik v Sajevčah; Janez Premrov, posestnik' v Malem Ubeljskem. Potemtakem imamo v občinskem odboru s katastralnimi odborniki vred mi petnajst zanesljivih mož naše stranke, dočitn jih imajo nasprotniki z vi-rilisti vred le enajst, od kojih iih je en par na pol naših. Živeli zavedni volivci in predramite se nezavedni, da bomo 14. decembra zopet zmagoslavno korakali raz volišče, sebi v korist in radost, nasprotnikom pa v novo, neznosno bridkost!
— Otvoritev društvenega doma v Borovnici. Vsa slavnost je vspela nepričakovano. Ni čuda, saj so se vsi farani pripravljali s pravo vnemo za ta pomenljiv dan. Mladeniči so postavili nepregledno vrsto visokih, vitkih mlajev, odičenih z zastavami in venci, katere so spletle dekleta cele župnije. Vse mlaje so pa darovali posestniki društvu, za kar se jim izreka na tem mestu zahvala. — Carovito lepo se je priredila napovedana bakijada društvenemu predsedniku gosp. Antonu Kobiju. Društveni zbor je zapel pred hišo tri pesmi med umetalnim ognjem, kar je vzbudilo v ljudstvu en klic, kaj tacega pa še ne. — Otvoritveni dan so se zbirale množice ljudstva na prostoru društvenega doma. Z vlaki in vozovi in peš privrelo je popoldne nenadno veliko ljudstva. Ob napovedani uri pa prikorakajo med glasnim trobentanjem v ponosnem koraku združeni vrhniški in logaški telovadci. Blago-slovljcnje doma je izvršil prečastiti gospod dr. Fr. Čekal, kanonik v Ljubljani, ki je v svojem govoru klical blagoslova hiši, ki naj bo ognjišče in .središče prave omike. Za tem je zapel mladeniški zbor gladko, dovršeno in s pravim občutkom nalašč za to slavnost zloženo pesem »Naš dom«. Skladba je delo šolskega vodje gosp. Ferdinanda Juvanca v Postojni — ki navdušeno deluje na poslušavca; zato srčna I
hvala imenovanemu gospodu za njegov trud. Telovadbo je pa občudovala nešteta množica ljudstva, ki se je divila in kratkočasila ob spretnem in samosvestnem izvajanju težkih telovadnih točk ter zvokih umetnega ljubljanskega seksteta. Vrhunec navdušenosti je prevzel ljudstvo ob prelepi skupini, ki je zaključila telovadbo pod spretnim vodstvom g. Jeršinovca z Vrhnike in g. A. Jeločnika iz Ljubljane. Po telovadbi se je ljudstvo vsulo v notranje prostore prekrasnega doma in napolnilo obširne prostore. Dom otvori g. dr. Lovro Pogačnik z govorom, v katerem izraža veselje in hvalo nad svatovskim sprejemom Borovnice, povdarja pomen doma za izobrazbo, govori o nameravani ustanovitvi telovadnega odseka in navdušuje mladeniče za telovadbo. Nato zapoje mešan zbor Laharnarjevi »Pozdrav« in »Vesela tovarišija« v splošno zadovolinost. Za tem se dvigne zagrinjalo in na odru nastopajo v predstavi »Pri gospodi« domače moči, gospodične Majaronova, Kosova, Ramovževa, Kraljeva tako izborno in samozavestno, da so se gostje kar čudili. Zopet se dvigne zagrinjalo in pred sabo zremo nastopati domače mladeniče v igri »Za letovišče«, tako naravno, da se ti zdi, da zreš pred sabo resne podobe iz življenja. Videti Napasena, blebetavega Italijana, zavestnega berača in druge brez izjeme, mora človek priznati, da so pravi igralci. Obilen srečolov, pri katerem so marljivo prodajale in hipoma razprodale lističe gospodične Švigljeva, Kobijeva, Kosova, Ramovževa, je zbral ob odru srečne ljudi. Med gosti v dvorani smo zapazili g. župana dr. Marolta, nenavadno število Vrhničanov in drugih odličnih gostov od blizu in daleč. Razume se, da so se vrstile napitnice navdušujoče vsebine za narodno delo. Za okrepčilo je skrbel pohvalno g. Godec, gostilničar v Borovnici .Zato srčna hvala vsem gostom in domačinom, ki so po svojih močeh pripomogli, da je ta slavnost uspela preko vsakega pričakovanja tako nenavadno sijajno. — Ko se je ljudstvo zabavalo, se je ustanovil telovadni odsek za Borovnico. Govorila sta mladeničem gospoda dr. Lovro Pogačnik in A. Jeločnik. Uspeh je bil ta, da ima Borovnica sedaj 33 članov v svojem telovadnem odseku. Da bi le vztrajali mladeniči v svoji navdušenosti! Saj poštena zabava krepi dušo in telo. Tedaj, mladeniči, le naprej, da tudi vi kmalu pokažete uspehe svoje dobre volje.
Narodno gospodarstvo
Kako je postopati z grozdjem, ki ga je slana oparila, oziroma z dotičnim moštom ?
V mrzlejših legah se velikokrat zgodi da grozdje opari zgodnja jesenska slana. Tako grozdje postane rjavo in ima nepriieten duh in okus po zmrzlini, ki ostane tudi v moštu in vinu. Takega vina seveda skoro ni mogoče spraviti v denar. Mnogo pa lahko izboljšamo I ta pridelek s pravilnim postopanjem na ta-le način: Pri bratvi je huje opaljeno grozdje posebej zbirati in ga, če le mogoče rebljati na I
vsak način pa takoj iztisniti. Ako grozdje'ni rebljano, naj se zadnji stisk posebej primerno porabi. Mošt je naliti v močno zažvep|jal sode (2—-2'/s žvepljena traka na 4 hI.), da žveplo za nekaj dni zadržava kipenje in se usedejo kalne snovi mošta na dno. Crez dva do tri dni se mošt previdno'pretoči v dnin nc-zažvepljan sod in se mu doda na 4 hI. kakih ki litrov zdravega kipečega mošta. Sc bolj pa se priporoča uporaba čistih kipelnih d rož. Ka-kor hitro je mošt pokipel in se nekoliko očistil, naj se ga zopet nemudoma pretoči, če vino še ni popolnoma izgubilo rjave barve, naj se pridene na 100 litrov 5 gramov natriimibisul-fita. Ako se vino tekom leta skrbno pretaka, izgubi sčasoma skoro popolnoma duli in okus po zmrzlini.
Iz raznih krajev.
Bolezen ruske carice se ni še nič izboljšala. Boleha na vnetju žile dovodniee :n veliki nervoznosti, ki se večkrat stopnjuje do histerije. Vožnja po finskih vodah jt imela za posledico le melanholijo in cistična nagnenja.
Umorjena je bila v središču Londona od neznane roke 18-letna Ester Prag iz Varšave. Ljudje so razburjeni temboij, ker je bilo tudi lani ob istem času tam umorjeno neko dekle.
Zrakoplovne dirke. Upravni svet francoskega zrakoplovnega kluba je skle-rvl I. 1909. organizirati veliko dirko letalnih strojev ter je v to svrho založil svoto 100.000 frankov. Dirka se ima vršiti na ravninah Champagne ali Beauce.
Zavod za raziskavanje radija, za katerega je nek bogataš zapustil mestu Dunaju en miljon kron, bodo zgradili poleg fizikalnega inštituta na Dunaju.
k Poskušen samoumor. Računski podčastnik pri 2. stotniji 9. lovskega bataljona se je ustrelil v glavo — baje iz strahu pred kaznijo vsled nerednosti v uradu. Bil je zelo priljubljen pri predpostavljenih. Zadel se ni smrtno, pač pa se težko ranil ter so ga prepeljali v bolnišnico.
Nesrečna smrt pijanca. V Forokszent-miklosu je prišel minole nedelje kmet Hal-mi zopet pijan domu in se pričel prepirati x ženo. Ta je v razburjenosti zgrabila kuhinjski nož in z njim prerezala svojemu možu vrat. Halmi je izkrvavel, nesrečno ženo so zaprli.
Krvavo »žegnanje«. 20. t. m. je bilo v občini Pakert pri Aradu cerkveno žegna-nje. Kakor se to rado dogaja — prišlo je med kmeti v gostilni do prepira in pretepa. Prišli so posredovat orožniki, katerim so se pa baje kmetje složno uprli. Orožniki so pričeli streljati ter so bili štirje kmetje smrtno, šesteri težko in mnogoštevilni lahko ranjeni. Kasneje so dobili orožniki pomoč in boj se je razvijal dalje. Še-le po ponovnih salvah orožnikov so se kmetje raz-tekli in je nastal mir. Ranjeni so bili vsi orožniki.
Mažari na zagrebškem vseučilišču.
A ažari že tiho in oprezno iztezajo svoje roke po Bosni in Hercegovini. Letos se ie 20 Madžarov — vsi sami štipendisti ogrske vlade — vpisalo na zagrebškem vseučilišču. Na dlani leži, da imajo biti to bo-
doči državni uradniki v Bosni in Hercegovini, pa pač tudi v Hrvatski sami. Zagrebški listi opozarjajo na to nakano pohlepnih Madžarov ter opominjajo domače dovršence visokošolce, da se oglašajo za vsa razpisana mesta v anektiranih zemljah.
g Sviloreja na Ogrskem je letos napredovala za 200,000 kg proizvajanega blaga, kar pomeni za proizvajalce 500.000 kron več zaslužka. Letos se je v 2300 ogrskih občinah bavilo 75.000 rodbin s svilo-rejo in se je pridelalo skupaj 1,427.000 kg kokonov, ki so se prodali za 2,965.000 K. Svoj delokrog so povečale tudi svilopre-dilnice.
Bryan in Taft — najboljša prijatelja.
Kandidata za predsedniško mesto Združenih držav, Bryan in Taft, med katerima se vrši volivni boj na smrt in življenje, sta prišla dnč 8. t. m. na shodu zveze za napravo kanala med Čikagom in Mehiškim zalivom skupaj. Prvi dan je govoril Bryan, drugi pa Taft. Oba sta bila častna gosta pri banketu na čast zvezi in sedela sta drug pri drugem. Pri pozdravu sta si segla v roke in se laskavo smehljala. Ves večer sta se ljubeznjivo pogovarjala m imela lepe napitnice, ki so vse navdušile. Kakor da bi se igrala pes in mačka!
Roosevelt — žurnalist. Ameriški državni predsedniki ne dobe nikake pokojnine in sploh nikake odškodnine, kadar zapuste — radi ali neradi — svoje visoko mesto in postanejo zopet navadni državljani. Tako je bivši slavni predsednik Cle-veland umrl kot reven mož, ki si je ino-< ral služiti kruh pri zavarovalnih družbah. Sedaj*pa poročajo listi, da postane dosedanji predsednik, ko pride z lovskega pohoda iz osrednje Azije, soizdajatelj nju-jorškega časopisa »Outvolk« in bo imel plače 30.000 dolarjev.
KaSelj,
MvYnP'(V|°uS'|d,e)imk0 S'P0 pr,tže"""° »Pel-
Ljudski koledar bi se smela po vsej pravici imenovati jubilejna »Družinska pratika« s podobo sv. Družine na prvi strani. Prinaša namreč tako mnogovrstno vsebino, da jo lahko s pridom rabi vsak obrtnik, poljedelec in delavec. V prvi vrsti je seveda namenjena našemu ljudstvu po deželi in zato naj ne boJnobene naše hiše na Slovenskem, kjer bi si ne omislili letošnje edino naše »Družinske Pratike«. Seveda se vam bo z mnogih strani usiljevala kaka druga, mnogo manjša pratika, toda zahtevajte pov-sodi le našo edino pravo »Družinsko Pra-tiko« ter odločno zavrnite vsako drugo. Ravnajte se tudi v tem slučaju po geslu: Svoji k svojim!
Puške, pištole, samokrese, vse lovske potrebščine, vozna kolesa in šivalne stroje kupite najbolje, in najceneje pri znano strogo solidni in pošteni firmi F. Dušek, Opočno na drž. žel. (Češko). Ilustrovani cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Imena trgovcev, ki se branijo na zahtevo naših somišljenikov naročiti in prodajati našo »Družinsko Pratiko«, smo si dobro zapomnili in bomo ta imenik porabili ob prvi ugodni priliki. Prosimo naše somišljenike, naj le še naprej pošiljajo taka imena in se ravnajo strogo po geslu: Podpira j mo svoje! _
Mnpfcrd
1! Uno-inlečno-iiflo.
Najmilejše milo za koto. Ctialraiba to6aa i	Nizka cene I
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 24. oktobra: 64,13, 31, 71, S. Line, 24. oktobra: 2, 1, 74, 20, 58.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Pšenica, domača
Rž.....
Oves .... Ajda, črna . . Ajda, siva . . Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižof, mandalon Fižol, ribenčan
Ljubljana, 27. oktobra.
23, 18,
17,
18,
17,
15,
18,
16, 28, 26, 26,
Zobotehni&ni atelje
Oton Seydl
v Rossovf hiši nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedeljo in ponedeljek od 8. dopoldne do 5. popoldne.	2 56 10-1
T) O« O.
o 3 o
3 S-
M * ui orq ~ <-»
sa. <■* :r
" <0	£. <
*n	w
o "	«
c/y - p
ST 03' o « a
S 1-TJ
e
o«
(/> TJ
!<
m C DO y--
7T *
O. rx m
(D O
M n>
to
00	u w O
cr
1	»
s g-
S O
iS: s s>
c/)< o
C
ax
rh (0 •n
ro
J*
O" 3 <
O rt N g"« ~
!§a!?
° S I iS
N 3' 2 n M H p in »p M" o rr 3
< o-g a —
•S- S _. N
£.a-B«> u
i. * s
O. p.3
w w " " o _
O.— ™ t" _
^•gsrS " < < 5"
O m O
aa«
„ n
„ ^ o
o o
«2.3. 3 3 _
So" g i
<
« o
Dunaj,
Marlohilferstr. 136
K 48-80
2733 1-1
GERSTL
Vellkalibera kožuhov kakor tudi turlstovsklh, lovskih. športnih In služabniških oblek, l.nadstr.:Lastni oddelek za naroČila po meri do najboljše vrste. Točno razpošiljanje na deželo prot\ povzetju. Za neugajajoče denar nazaj. Navodilo za mero in Ilustrovan cenik zastonj.
Pazite natančno na tvrdko in ime Geretl.
Jesenska obiska obstoječa Iz:
1 Gerstl-površnika najnov. moda; 1 OerstI-obleka (komplet); 1 Oerstl-hiače (posebe); 1 Gersti-telovnik (fantaz. blago) Najnovejša fai;ona, skupaj K 48-60; zimska obleka is zimsko suknjo) K 56-80.
Gersttova špecljalitsts: 1 jesenski površnik K 24 —; 1 zimska suknja (s prešito podi.) K 25--; 1 zimska suknja (s atlas-po dlago) K 36--; 1 modna obleka K 26--; 1 lodnasta obleka (podlož.) K II 50; 1 pelerina (zimskai K 12-—.
Oddelek za otroks: 1 obleka za šolo K 7- ; 1 matroz. kostum K 7-50; 1 obleka za mladeniče K 13- ; 1 jopica za brod K 9- — ; I pelerina K 7 -; 1 paletot za otroke (podlož.) K 11'—.
zatfljte
Pozor!
2772
vsak dan Ukerski kozarček dr. Homnel-a
Haematogen neposredno pred kosilom.' Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam cjaCi. utrujenost irgine in naglo se po vrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel • ov Haemar.gen in za.mite ponarejanja:	1953 26-1
Potrdilo
i v vrednosti K 3*—. s
Od 1. oktcbra do 1. decembra 1906 se spre;me to le potrdilo * vrednosti
K 3 — pri pismenh naročilih v naj-rran;§em znesku K 30'—, ki naj se
pošlje napre;. Po!e£ tega prejme \ sak — naročnik še koledar brezplačne. —
Max Bohnel,
Dunaj IV., Margaretenstrasse it. 27 19.
Zaloga ar, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte glavni cenik s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto.
50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za 7 krti.
Vliti r.akrpi velike z»Soft ler-~rr m pr-jdi-1 le caiik it! po iedonr. nižin crni 2 r»r« ier-
er 11 gt-tpežt in 2 para I)di ca 'ni l mc-čuiic: p.:-dp.ati. rr ne c-kov«.. z izred»o Esnratopr*^. zeioe.eg - ca=.fas = ::ci Veliko« r cffl V s; 4 pa.-i i« T K. Poji i; i p-, porrers Za-etca dov&liena.tadi dnirnu;
D. Kessler, izvoz čevljev Krakov št. ¥> 331.
2759 2-1
Hiša se proda
vgišz: r.a D-.ier.jikem. Pn h ši je lepo gospodarsko | p.i. p.c :.". reki. s\e:a. Posekepr.merno je pose- j s:. . zi krojača kramarja, ki bi otvori! malo trgov ker ni t krajo konkurence. Ponudb« naj j se p i/i na ,Poštni predal 35 v Ljubljani*.
>M«j»tf«>- ___-
mjns^fmil^iISCSifiOttgrtjefliini vtTil^nt^imi pernilg
feanfla dajezastopnik K. , w
nubljana gio}^-uiiccžv28
"^Odkcd e jgUj»»» n«kj	Hdn».
K 3Z5.000
glavni dobitek
9 vsako- Jfc
letnih |1
žrebanj w
pri nakupu treh. gotovo izžrebanih vr.g srečk, ki se vedno zopet lahko prodajo
3 orl$. srečke:
1 ital. rdečega križa I srbska tri tobač. IJosziT.fiates Herz1
Prihodnji dve žreb nji že 2 in 16. nov. 1908. Vse tri orig. srečke za skupno ceno K 77-75 ali v 30 mesečnih obrokih » K 3- .
Zastonj ie poštniiepresto
Ž* prri o br o k ta go to H igral, pravico do rnth originalnih mr^rk pod oblastv. nadzorstvom.
Cenik žreoar.ja zastonj
Menjalnica
Oton Spitz
Dunaj ly
Schoitmring 26
ogel Gonzagagasse.
c :t:rz.. : i: t
|H-nn$ Konrad
1 t Brili il*r a« Ct*i*a
S a sa km Mi K 4*11 ' ;0 5'- » n Lu x* f: ? K Cr 0. 1 — 1 4". - t j.; > t»t r:i i	i., n-
i'.ti	ur	i
2730 2 1
in Iraiuko a j
ve.i*i	.
e«nik x &*d 3000 yA t* mi cr, sUi-mn«, srebrnine itd.
kPrva tovarna ur v Br(Jxu št. 926 (Češko)
Hanns Konrad
c In kr dvorni zaloinlk.
Pr»T» šTic^nVi nik. *t.k.-remoo. m, • »tem feukoif K 5 —, 3 koni»di K 14'—. K*(p»tr. Ad.er-Kosioj-f Lik. fctk.-;«n:.ara K 7 — Pr»»» s ebr&a rem. u a K 40 Nik»k ri*i*o: ^Aiteo* dv»ol*n» k6Z2 » i der.fcr uu<, cO 1
Vydrova tovarna hranil v Pragi Vili.
1*50
3. _
2- -
izdeluje in priporoči Vydravo žitno kavo po poŠti v 5 kg zavitkib K 4-50
Vydrovo otroško moko 1 kg za....... 2-40
Vydro»e juhne konzerve grahovo, gobovo, lečno, riževo in rezančno; ', kg (20 25 porcij.i Vydrov juhni pridatek 1, kg steklenica . . Vydrov malinovi grog 1 steklenica .... Vydrove oblate fmaslence, svetovnozn.) žkatlja
25 kosov................ 2* —
Vydrove oblate .Dessert delicat' z medenim
kremom. 30 kosov...........f> j. _
Vydrove oblate .Delicatesse' sadnega okusa in
s čokolado, 20 kosov..........„ 2-50
Vyd rov ^Buchtin" dišava za pecivo, 1, kg steklenica zadostuje ravno za 25 kg moke . . . „ I,— Vydro»e iumača bunbone „Ambo" in tudi
s ,sidrom- v štanjolu 5U kosov....... 2- —
Vydrovo gorčico (ženof) po francoskem in
in kremžkem načinu 1, kg......... 0-80
= ..Domoči prijoteU" z"htlv^k09V.rpi'=

>4

Protin ssi23io
■	r«la bolezen
*e niglo In zanesljivo odpravi z zavlivanjem iz rasli snovij pripravljen. B*m»*i~evtga
olja jir oti protinu in rermi.
Vsako drjpi enje brez uspeha. Sleldenica z navodilom K 6- — . Številna, sijajni priznanja.
Cliem. P.-j-m L»bor»'oria!D
KABI. BEM3TEL Ltnd,-hut lOti. Barartko.
X.*.T3 «6 1
Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pulk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki M»tonj in franko.
Strmite!!!
4 pare čevljev za 7 kron JoSlD Janko
v. ^ TVrtiA Tv i« n:>sre i*-	r
Vj.*-d	i* '"■■
iT M	-« krat*k Ut
■-.i-.T.v. • xt. (*' ■	•ht
ia i	:l črk pv» itC-
n i r-k	x n. - r. a. m .
n ....■':: vi '. 'iL i itrtdn<-fi®» «»•
i v.* tei«
t* i*	E xi. Vt;.i<.»: »
- L :• -Vi; 4	T k'
i ;
t - i	ir^A.*
M. Kaufler. Krakov 109.
L«poilovni meieinik
„Dom In Soef
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Lrtibljani.
urar v Kamniku
Velika ulica, pnp .r.ia ve-liko zairjKo t "i" sten-I skih ur. budil-nic, verižic, prstane v, uhanov, brošev. kakor tudi vsakovrstnih o 'a! po zelo n:zki ceni. P:: :-.v|a tudi najtežavnejša, zvršini vestno pod p-, r šivom 2M1 l-i
¥ajence
sprejme ve ika mesarija. Naslov pove uprav-ništvo .Domoljuba*.	2564 3-i
Vajenca za čevljarsko obrt sprejme takoj Matej Oblak,
27 iS
Kongresni trg št 6, Ljubljana.
2-2
Zastonj pošiljam cenili
šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
1805 11
Lorenc Rebolj
Glavai trg v Kranju.
Lepo posestvo
z gostilniško obrtjo in tobačno trafiko,
blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, ležeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim poslopjem, s hlevi z živino, s krmo, z žitom se zaradi družinsk i: razmer prodi. V kratkem se začne tu tudi preriji kopati. Naslov pove uprav. .Domoljuba". 26 1 3 3
Ceno 6eiko posteljno perjel
5 kg nov temn K 9 60. boljše K 1 —, polbelo skubljeno K 8 - . belo K 21-, ■neinobelo. kot poh mehko Jkublj. K 3 —, K 36-—, K (2- Pošilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobis it. 159 pn Plana. Češko.
,1
Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana J
#	priporoča svoje izvrstne G
transmisijske (gonilne) jermene
r posebnega stroja (Gerbang) dalje {
jermenčke za zavezavanje j
|	in drugo 2734 8 i |
enakovrstno jermenje
BUDILKA Z ZUOHILOM K 650
z bitno opremo liki zvonu. 2049
I kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi / glasnim zvoncem, s ponoči svetečim steklenim cifernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer
kron 6*50.
3 lelno jamstvo. — Razpošilja po povzetju
Maks Bohnel
Dunaj IV
Margaretenstr. 27/19.
Cenik s 50 0 slikami zastonj in franko.
■ l
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2J-0, belega K 4, finega K (J, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
zelo gostpgf, j? ko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170X116 cm z 'i blazinam , velikost 80X5*S, napoln|ena z jako lepim mehkim perjem K if>, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posarrezne pernice K 12, 14, 1- ; blazine K 3, K 3\>0, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje
Maks Berger v DeSenici št. 223.
Če&*< les. 2599 52-?
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. pr.
I
Hiša se proda
na Gorenjskem. Ista je 1 nadstropna v najboljšem stanu, s 6. sobami, veliko verando in prostori za prodajalno in gostilno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi.	2800 2-1
Hiša je jako primerna za penzijonista, ki bi imel veselje do male trgovine.
Sobe se prav lahko oddajo po ietu letoviščarjem. Ev. se da tudi trgovina z gostilno ali brez iste v najem. Ponudbe naj se pošljejo na ,Po&tni predal 35, v Ljubljani.
f&ainihL -•>■ ,Amon/to Jfatcri ie/ijo dvb/v. po ceni m , xa^iesl/ivo pek:vali naj se obrne/o
nSimv/icTc/firieteteci
v AJub/juni 'Jfolodvorske uhce20. "Hša/coors/nu^cisniUi <ic</o se l>vytlačno.
Istotam sprejemalo se dobri In zanesljivi zastopniki.
U Ameriko In mm
vožnja i
najzložnejša, najcenejša tn najvarnejša
Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta i Carpatia 10. novembra 1908, Ultonia 17 novembra 1908, Slavonia 1. decembra 1908. Iz Llverp-lai Lusitanija, (najboljši, največji In najlepši parnik svetal, 14 nov., 5. dec. 1908, 16. jan., 6 febr., 27. febr. 20. marca 909, Maure-tania 2. jan„ 23. jan., 13. febr., 6. marca 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 17
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka iira je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zastopnik 6vicarske tovarne ur. — Ljubljana, "t*r> tr<t 2fl
Le najfinejše, pošiifeoe
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
Jedilno
masf
ki se rabi za praienje, kuhanje In pecivo.
ima na prodaj Jakob Cucek, Gorenja Ko-šana št. 18. Notranjsko.	^770 3 1
Mlinarja
za mletev koruze, iščem za svoj mlin na motor. Oženjeni imajo prednost, ker ima žena lahko še postranski zaslužek. Vstop takoj. A. Domicelj, Rakek. 2783
290 tucatov
zarobljenih rjuh brez šiva
150 cm širokih in 2 metra dolgih, garantirano platno, iz na|boljše preje se proda vsled reduciranja produkcije I kos a K 2-30. — Ravnotake rjuhe toda 2 m 25 cm dolge I kos a K 2-60. — Najmanjša pošiljatev 6 kosov 2786	proti povzetju.	1 — 1
mr	»rilo!
Opozarjam p. t odjemalce, da so moje platnene rjuhe cenejše in boljše, kakor druge pod tem imenom in na st' tine pohvalnih pisem, ki vedno dohajajo, spričuje o tem. — Neugajajoče se vzame vedno nazaj, vendar do sedaj se še ni vrnil noben zavitek.
I dana Lowi, tkalnica platna.
Arnau, Češko.
liainovplii Okleni nakit za božič drevesce
12 kos. sort. pisanih in srebr. \ sUklen. krogltic in sadežev skrbno zavitih v k*rtonu, po velikosti in izvršitvi K-'40, - 50, - 60, - -70. -'80, 1- , 1-30, 2- . - 6 ko«, v kart. v vetji Izvršitvi K - -60, •80, --90. Zbirka 24 kos. za K - -80, 1- , 1-20. -3t> kos za K 1*35, 1*60, 2* , 48 k. K 2-10, 2-50 2 60; 00 k K 2-20, 2-80, 3-20. 3 kosi stekl. balončk. K -50, angeli za božično drevesce K - -40, --50, - 60. Lametta, angel.lasci srebr. a I zlati, kuv K 06; žica za orrlie 10» kosov K '20. Sveflcc 24 kosov v kartonu K - 50, — 60; večje lf> kosov v kartonu K - 58, — 75 dria|cl za sveče, lucat K --50. — Razpošilja proti na-prej vposlanlm denar|era, naročila čez 2 kroni po povzetju
! C.ln kr.dvorni založnik Hanns Konrad 12723 razpotiljalnica v Mostu 1853. 7-1
I Ilustriran glavni katalog na zaht vsakomur zastonj In Iranko
I
Dobre hormonike K 4*80.
Nad 50.000 komadov razprodanih.
Nlkake carine I Jamstvo I Zamena dovoI|en« ali pa denar naza|.
Št. 30 13/4, 10 tipk, 2 reg„ ?8 glas, vel 24/12 cm K 4-80. St. 677 i/4 10 tipk, 1 reg., 28 gla., vel. 30/15 cm K 5-20. - St. 6i6 3/4 10 tipk, 2 reg., 28 glas., v. 30/15 cm K 5-40. - Št. 305 3/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20. - Št. 6&31/4 10 tipk, 2 reg., 50 glasov, vel. 31/15 cm K 8.-. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hanns Konrad
razpoSiljalnica glasbil v BrUxu 2624 štev. 1011 CČeSko). 10-1
Glavni cenik s 3000 slikami zastonl.
M
S
s 8
SI
Najboljša in najsigurnejša prilika - - za štedenje.	-
Denarni promet leta 1907 čez 64 milijonov kron.
3T3f3u.il
Lastna glavnica 354.645*15 kron.
crraaoopocjoaaaacMaaaa^
Stanje vlog 30. junija 1908 čez 14 milijonov kron. laaaacsaaaaaaaacaaa^
Sedaj Kongresni trg št. 2, I. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. ter jih orestuje po
4
|| Qj brez kakega odbitka, tako, da n I sprejme vložnik od vsacih vlo-2 O ženih 100 K 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.902*59. Denarni promet v letu 1907: K 64,813.603-92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne
~ položnice na razpolago.	—
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Sent Vidu nad Ljubljano. — Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec i. t. d. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. - Karo! Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. - Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. - Ivan Pollak ml., tovarnar. - Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. - Gregor
Šlibar, župnik na Rudniku.

i
IVAN SAVMIKU v Kranju
po domače pri Besenčanu na glav trgu
kotcnina z imenom „Besenfcanowo olatno" kakor tudi srajce spodn e in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinja"i,šerpe volnene m sv,lene rute in še druge stvari. Tovarniška^aloga *gor$Ž i jo« ternepremočljivih pelerin za ženske in moške po zelo nizkih cenah i Krojači In Šivilja Imajo znaten popust na drobno in na debelo. 3
Nalcen. nakup ieSkega
posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 940) boliši K 11*80f 5 kg dobrega napol belega K 16-|belo,mehkoK23-50| 5 kg snežnobelo, mehko K 28 -, K 30- , K 34*—, K 36 [ 5 kg snežnobel ne-oskublj. K 23* , K 26*-, K 20* | puh siv 4 K 3*40, bel a 4* 40, snežnobel a K 5 80 in K 6*40 pol kg. Pošlljatev franko po povzetju Sme se zamenjati in nazai vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovitz a. d. Angel 16 prt Klatovu, Češko.
Ounajs»e jesenske modne špecijalitete.
Pozornost vzbujajoča pliš-jopi ca z lično garn. ovratnikom K 13'—.
Naslikane novosti do najfinejše izpeljave v zalogi. Vsak komad po meri po isti ceni najskrbneje izvršen. Razpošilja natančno po pustnem povzetja.
Prilika
velur flanelasta
nočna suknja, izredno umerjena z všivom in čipkami garnir., zajamčeno periina
K 11-80.
Specialni oddelek za turiste Obleka iz lodna za turiste iz dobrega, ne-premočij lodna solidno delo
K 17-50.
Dežni plašč iz
lodna, 110 cm dolg, nepremoč. za gospode in dame, v vseh barvah K 9-80.
Krilo Iz lodna
lepo lep kroj, vse
barve K 5-90. Prilika:
Sviieno-klotasta spod. suknja s
svilen, robom In volani, bogsto nakičen, krasen
kroj K 4*70.
Pristni ruski ovratnik Iz kožuhovine 25' cm dolg, senzac. cena K 7-80 „ „	» rjav 2 50 m „ , „ K 8-50
Ravnotak ovratnik 2 m dolg, senzaclonelna cena.......K 6-50
rjav, 2 m dolg, senzaclonelna cena.....* 7-20
190 cm dolg, ,	, .....* 3-90
rjav, 190 cm dolg .	......* B"50
Mfiener Volkswarenhaus
Dunaj VIII. Alserstrasse 63.	7785
Trgovsko »odno protokollrana tvrdka, ustanovljena leta 1892.
1-1
Pufike!
Lancaster . od K 26 — FlobcrtpuSke „ , 8 50 Pištole . . , „ 1 50 Samokresi „ , 5- — Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370
F. Dušek. Opočno 123, Čechy
30 dni na poskušajo;
razpošilja na vse strani
NBiima-sctiinen-Versnnd-Hous
Strauss,
Dunaj VII., Stiftgasse 21|t51.
VVertheim-Elektra K 80 —
povsod kot najboljši šivalni stroj sedanjosti priznan in vzame vsacega, ki bi se ne obnesel nazaj. Wertheim-blagajne se vidijo povsod. Zahtevajte cenik šivalnih in ple-tilnih strojev ter \Vertheim-
blagajn.
26i6 6
Naoh Q«brmuoh
Milijoni gospod, in dam
rabijo yFeeolini
Vprašajte svojega zdravnika, ni li »Feeolln4 ntfjboijše ko-smetično sredstvo za kožo, lase in zobe I Še tako malo čist obraz in še grše roke
Jiostanejo takoj aristokratično ine in lične z uporabo ,Fee-ollna'. - »Feeolln4 je iz 42 naiplemenitejših in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi ,Fee-olina' brez sledu izginejo vsaki izrastki in gube, ogrel, rdečica Itd. ,Fee-ofin' je najboljše sredstvo za čiščenje las in njih ohra-njenje, preprečuje izpadanie las, plešo in bolezni v glavi. Zavežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoli«n s ,Fee-ollnom'. Cena kosu K 1» 3 kosi K 2 50, 6 kosov K 4, 12 kosov K 7 Pošilja M. FEITH nasJ. Dunaj, Marlahllferstrasse št. 45f dobiva se tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah in lekarnah monarhije 2176 4-1
Budilka
SNtulpnimzvODcem, Iakakov., •iO ur iduča, ki bne ure in pol-ui e tur ima glasen bnd. zto-n.-c, s svetlogladkiin okvirjem, 30cm t premeri), kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, » letnim pismenim jamstvom samo K 6 60 samo S ponoči svetlim kszalnl« kom K 7 20. Nlkak rlzlko! Zamena dovoljeua ali denar nazaj I — Kazp. sil.ja proti po-vv.etu ali prejvposlatvi denarja Prva tvoruica ar r Bruxu
Hanns Konrad
c. In kr. dvomi založnik
vBruxu št. 567 (Češko).
B-gato ilu-trovan cenik z nad 3000 podobami poiljom na za -htevo zastonj in franko
2625 10 1
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4(.00 kom. takozvanih
MjnSKili Koče« zo konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Steiner>jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 G
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Ortinwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.	2267
Pri dnntinji draginji
se zamore Slediti samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za gospode, gospe In otroKe, oprem za neveste naravnost Iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo
In poštnine prosto velik katalog Zlasli priporočamo lz tega:
Wuln- ?8ta"Se LL »In-
i 1 meter DP6Z Hibe	4 1 meter
0 —'a m dolge po izberi Iz lodna, barhenta, flanele, zimskega sukna, oksforda Itd. Blago za bluze, predpasnike In brisače. 2559 10-1 Bluze za gospe iz volne, barhenta,
moderne in solidne v vsaki velikosti od K 3 SO nad. Srajoe za gospe, zelo gorke ... od K 2-30 nad
Hlače za gospe, zimske.....od K 1'70 nad.
Srajoe za moške, z ovratnikom ali ne od K *•— nad. Spodnje hlače za moške, močne in
gorke	.......od K 1'flO nad.
Plašči za dečke (od 5-14 letne) . . od K «'fio nad. Plašči za gospode, vsake velikosti . od K 11-40 nad. Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja ............od K 5*50 nad.
Težki, močni konjski koci .... od K 3'- nad. Pišite po katalog na naslov:
Gebr. REICHART, tovarna
Dornbirn 18, Predarlako.
5000 ur zastonj
C«nik politem viikomur brezplačno in P'0«10
Kron
Roik. pel. J-srebr. rosk. 6' — ielez , 7-— srebr. dvo|. pilit. . 8 -
□ raz nihal.	7'—
zbitj. n iv	«—
z budilko	10 —
z godbo .	l2' —
Izvirne Oitfgj, Schaffhauaen, GlashOttt, Helloj, Amalfa, c kr preizk od K IS. kakor tudi zlatnina In irebrnlna po izv lov cenah. 3letno Jamitvo Zamene
tli denar nazaj.
IV., WarjE»rttenstr 27 19,
v lasmi bili
Zapriseženi cenilec in vešiak — Največja in najatarej • Ivrdka — Uiianovljeno '40 — 5000 slik v katalogu ,:	zasloni In franko.
Hox Bobnel. Dunaj
Brazay
Francovo-žgan je
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, in-fluenci, trganju, revma-tizinu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izbcren za masažo, najboljše preizkušen za
ohranitev las Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, lil 2 Lčwengasse 2 a.
Priložnostni nakup!
Krasna žepna ura z verižico K 3 50.
u k >< t komadov
kupl;en'h. zaradltega poifljam t krasno s« ur idočo 1 r,e t ur -Oloria- srebrno anker-rem.
■ -lic	« l«po Rraiir ok pjem. s
sekundnim kazalcem in epo pozlačeno ali posrebr verižico natinčno idoču le za K J — Trii etno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju
S. KO H ANE. Schweizer - Uhren - Exporthaus
2771
KRAKOV št. 48.
1- 1
Neiteviloo priznan in donaročil — Za neugajajoče denar i i|
Kako postanem zdrav?
brezplačna knjiga
„Abhand lun g uber moderne Elektro-Theraple".
Zato piiporočamo bolnikom. zlasti takim, ki trpe na nervoznosti, neurasteniji, revma-tizmu, bolečinah v hrbten)-i, glavobolu, želodčnih in črevesnih težkočah, srčni slabosti ohromelosti in vsakovrstnih sla-bos Ih, da se nemu-domaobr-nejo na nas in po-■ Šljejo spo-' dajšnji kupon, na kar pošljemo vsakemu zastonj in franko omenjeno brošuro pod zaprto kuveito. Tisoči priznalnih pisem potrjujejo na najlepši način scnzacionelne uspehe našega zdravljenja.
Elektro-terapevtlška ordinacija Dunaj I., Schvvangasse 1, s 1, I. nastropje.
t
i
Kupon za brezplačno knjigo.
Na	25./X. 1908.
clektroterapevtiftko ordinacijo na Dunaju,
Schu angasse 1, s/j. I. nadstr.
Prosim poSljite mi knjigo ,,Eine Ab-handlung fkber moderne Elektro-Tlie- "j rapie" gratis in fianko pod zaprto kuverto.
Ime:	............. ^
<C r-
Naslov:	... ^
M
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilaice, gepeljni, čistilnice, preie za sadje i. t. d.?
1703
Edino le pri:
26-9
FR. STUPICA
« Ljubljani, Mar. Terezije cesta tla*. I., Valvazorjev trg iiev. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-treb&6in, portland-cementa, traverz. železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic

Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobol a, bolečin v hrbtu In kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečii e lajšajoči 16-1
Ichtyomentol
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan. Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekorja S. Edelmann-a v Boho-rodczanv (via Lemberg) oddelek 26.
Franko se pošilja od 5 st>klenic nadalje proti vposlitvi 6 K ali po [■ovzet.u za 20 h več, 10 slekl franke JOK, 25 slekl. franko 23 K.
Novost!
Znamenito!
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljantno angel zvonilo za božično drevo št. I
popolnoma iz kovine s 6 pozlač. angelci 30 cm vis. Ne-zdrobljiv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. NajlepSi in najnovejši okras bož. drevesca, ki ga naj ne pogreSa nobena krSČ. družina.
Gorki zrak treh
prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički na udarjajo na troje zvoncev in blagozvon-čno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprej vposlanim
K I 50
3 kosi K 4-A . „ 5-20 6 kosov „ 7-50 9 . „ 10-80 12 , „ 13-50 24 . „ 26.50 Po postnem povzetju 2 vin. več. S». 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, Izvršeno veleelegantno in posebno fino po-nikljano. s sukanimi stebriči za zvonce in Ireml prekrasno žarečimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod.
vred naprei poslano K 2--. 3 kosi .... K ,v50 ' 9 kosov ... K 15-50
1...... 1-25 12 . . . . „ 20-25
6 kosov . . . . „ 10-50 21 „ . . . „ 39-50
Po postnem povzetju 20 vin. več. Pri naročitvi več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov izbranih umetno Izgotovljenih razglednic, med temi božične in novoletne, ki jih prodajajo "povsod po 10-12 vin.	722 7 I
Zamena dovoljena ali denar naza), zato nlkak rizlko. Naročila naj se pravočasno naslovljajo na:
C. In kr. dvor. založ HANNS KONRAD, BrU* 1878, CeSko.
Zahtevajte moj najnovejši glavni katolog. katerega do-poSljem zastonj in poštnine prosto.


f f +
•f •f 4-•f
Ustanov. 1.1854.
Prva domača slov. pivovarna
Telefon it. 210
G. AUER=jevih dedičev
Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana.
2549 1
Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno
:: marčno pivo::
v sodcih in steklenicah.
•f ■* •* ■r-f ■-f ■T-■* •+	+-f-f 4 ♦ 44+
•■dsjatsl| ia odfovorol artdalk: Dr lfaul| fltalk.
Tlikala: .Kitollik* Tiskana*.
illl---Domoljub 1908_____ Stran 705
PODUK
za
<leŽ€^lno»:1io«e volitve
Iz splošne kurije
v voJvodini Kranjski.
Sestavil Osredni volivni odbor Slovenske Ljudske Stranke.
Ponatis prepovedan.
Predgovor.
Hud boj, ki ga je bila Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem, da izposluje vsaj načelno splošno in enako volivno pravico tudi za deželni zbor, je končala z njeno zmago. Obe nasprotni stranki, na-rodno-napredna in nemško-veleposestni-ška, sta prišli do zaključka, da ne kaže upirati se mogočni volji in nepremakl.ivim zahtevam ljudskih mas, v prvi vrsti pa našega kmečkega ljudstva. Ne iz ljubezni do kmetovalca, ampak pod pritiskom nujnih sil sta prišli nasprotni stranki do sporazuma, da naj se da ljudstvu na deželi še deset poslancev iz takozvane splošne vo-livne kurije.
Volitve so razpisane za dan 14. decembra 1.1., in gotovo je, da bo ta dan prinesel Slovenski Ljudski Stranki zmago, kakoršno smo praznovali pri splošni vo-litvi za državni zbor minolo leto in pa iz kmetskih občin za deželni zbor dne 21. februarja t. 1.
Upanje je sicer, da prihodnje volitve ne prinesejo tako hudega boja, kakoršen ;e bil pri zadnjih dveh imenovanih volitvah, vendar nas pa mora najti čas pripravljene zlasti v tem, da vemo, kaj pri volitvah sinemo in česa ne smemo. Poznati moramo natančno volivno pravo, vedeti nam je treba vse postavne določbe o vo-l:tvi, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da v posameznih krajih glasovanje ne bi dalo prave slike o razmerju strank. Zato se je sestavil naslednji poduk, v katerem naj-de'o naši somišljeniki vse bistvene točke volivnega prava za splošno kurijo. Ker je poduk namenjen najširšim slojem slovenskega ljudstva, je sestavljen kolikor mogoče poljudno in so mu prideljeni razni praktični migljaji, ki naj zlasti naše zaupnike in voditelje opozarjajo, kako v volivni borbi pravilno in previdno postopati.
Da ne bo kakih zmot, opozarjamo, da na i se gg. zaupniki drže samo tega poduka in naj se ne naslanjajo niti na poduk, ki je bil izdan za deželnozborske volitve leta 1907, niti na oni, ki je izšel letos za dežel-nozobrske volitve v kmečkih občinah ter mestih in trgih.
Volitve s pripravami vred prinesejo lahko toliko različnih slučajev, da je nemogoče v naprej dati v poduku za vse take
nepričakovane primerljaje potrebnih navodil. Kdor v kakem bolj kompliciranem slučaju ne najde zadostnih navodil v tem poduku, naj se obrne na Osredni volivni odbor pod naslovom: »Tajništvo Slovenske Ljudske Stranke v L j u b 1 j a n i.«
Prosimo nujno, da se gg. zaupniki obračajo na tajništvo v vseh dvomljivih slučajih; odgovor s potrebnimi navodili dobijo takoj, seveda brezplačno.
V Ljubljani, mes. oktobra 1908
Osredni volivni odbor S. L. S.
i.
V čem obstoji volivna preosnova.
Deželni zbor kranjski se je sestajal doslej iz 37 članov in sicer:
1.	Virilni glas presvtl.knezoškofa ljubljanskega..................1
2.	Poslancev kmetske skupine .	16
3.	Poslancev mestne skupine . .	8
4.	Poslancev velikega posestva .	10
5.	Poslanca trgovske zbornice .	2
skupaj . . 37
Poslanci kmečke skupine tvorijo svojo kurijo, enako poslanci mestne skupine z odposlancema trgovske in obrtne zbornice in konečno imajo svojo kurijo poslanci velikega posestva.
Po zakonu z dne 26. avgusta 1908., deželnega zakonika št. 15, pride k tem trem kurijam še četrta, ki se sestoji iz 11 poslancev iz splošnega volivnega razreda. Od teli 11 poslancev pride eden na mesto Ljubljana, ostali pa na volivne okraje, kakor jih spodaj navedemo.
To je najvažnejša določba volivne preosnove.
K temu pride še daljna določba, da dobi deželno stolno mesto Ljubljana štiri poslance iz mestne skupine, med tem ko je imelo doslej samo dva zastopnika v deželnem zboru.
Posebne važnosti je posledica volivne preosnove, da dobi nova splošna kurija tudi svojega zastopnika v deželnem odboru. Deželni odbor se bo tedaj sestajal iz deželnega glavarja ter petero odbornikov, od katerih pripadejo trije Slovenski Ljudski Stranki.
II.
Volivni okraji splošne kurije.
Volivni okraji za volitev poslancev splošnega volivskega razreda so:
1.	Deželno stolno mesto Ljubljana (krajevna občina).
2.	Sodni okraj Ljubljana brez krajevne občine Ljubljana.
3.	Sodni okraji Radovljica, Kranjska-gora, Tržič.
4.	Sodna okraja Kranj, Škofja Loka.
5.	Sodna okraja Kamnik, Brdo.
6.	Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica.
7.	Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož.
8.	Sodni okraji Litija, Višnjagora, Radeče.
9.	Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje.
10.	Sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemperk.
11.	Sodni okraji Novo Mesto, Črnomelj, Metlika.
Kakor se iz tega vidi, se volivni okraji za deželnozborsko splošno kurijo krijejo z volivnimi okraji za državni zbor. Razloček obstoji samo v tem, da volijo nemške občine sodnega okraja Kočevje v splošni deželnozborski kuriji s sodnimi okraj.i Velike Lašče, Ribnica in Žužemperk enega poslanca, med tem ko volijo v državni zbor kočevske nemške občine svojega poslanca, navedeni trije sodni okraji s slovenskimi občinami kočevskega sodnega okraja pa zopet svojega poslanca. Iz deželnozborske splošne kurije se voli 11 poslancev, za državni zbor pa 12.
Na vsak gori navedenih okrajev pride po eden poslanec.
III.
Kdo ima pravico voliti ?
V splošni kuriji ima pravico voliti (aktivna volivna pravica) vsaka oseba moškega spola, ki je izpolnila 24. leto, ki po določilih volivnega reda od volivne pravice ni izključena ali izvzeta in ki ima vsaj eno leto svoje redno bivališče v oni občini, v kateri hoče voliti.
Ta enoletna doba prebivanja v občini se računa od dne, ko so se voiltve razpisale, nazaj.
Za dan 14. decembra so se volitve splošne kurije razpisale dne 15. oktobra, zato šteje enoletna doba od dne 15. oktobra 1907. Kdor je bil vsaj ta dan ali pa prej v kaki občini na Kranskem in pozneje svojega rednega bivališča ni izpre-menil. je upravičen voliti, če ga ne izključuje kaka posebna določba volivnega reda.
Od volivne pravice so po določilih volivnega reda izklučene sledeče osebe:
1.	ki stoje pod varuštvoni ali ku-ratelo;
2.	ubogi, ki dobivajo podporo iz javnih ali občinskih sredstev ali pa. ki so tako podporo dobivali v zadnjem letu pred vo-litvijo, ali pa, kateri sploh živijo od javne milosrčnosti;
3.	osebe, o kojih se je otvoril kon-kurz, dokler tra a konkurzno postopanje;
4.	tiste, ki so bile sodnijsko kaznovane zaradi kateregasibodi hudodelstva, pri kakem deželnem ali okrožnem sodišču, ali pa zaradi prestopka tatvine, ponever-jenja ali goljufije pri kakem okrajnem sodišču.
5.	osebe, ki so bile obsojene zaradi pregreška zoper kazenskopravne določbe v obrambo volivne svobode, ako se je kaznjivo dejanje zgodilo pri volitvah v državni ali deželni zbor.
Zaradi jasnosti povdarjamo, da se pregreški zoper volivno svobodo kaznujejo samo pri deželnih ali okrožnih sodiščih. Tedaj le tisti, ki je bil pri kakem deželnem ali okrožnem sodišču obsojen zaradi kaznjivega dejanja zoper volivno svobodo, je izključen od volivne pravice. Kdor pa je bil kaznovan bodisi pri okrajnem glavarstvu ali okrajni sodniji, obdrži volivno pravico.
Izključenje od volivne pravice preneha pri hudodelstvih večinoma po preteku pet let po prestani kazni, pri prestopkih po preteku treh let, odkar je obsojeni kazen prestal. Za pregreške zoper volivno svobodo velja temu nasproti šestletna doba.
Pri nekaterih hudodelstvih posledica izključenja preneha takoj po prestani kazni, v nekaterih slučajih pa še le po preteku 10 let. To velja zlasti tedaj, če je bil kdo obsojen na najmanj 5 let ječe.
Ker bi vodilo predaleč, če bi hoteli vse tozadevne določbe tukaj natančno in podrobno razlagati, povdarjamo, da v danem slučaju dobi lahko vsakdo poduk pri tajništvu stranke.
Previdnost veleva, da se v vsakem slučaju, če je kdo imel kako sodnijsko kazen in pripada k nasprotni stranki, vloži proti njemu reklamacija. Pri odločitvi o tej reklamaciji se bode potem že pokazalo, ali ga zadenejo že zgoraj označene posledice ali ne.
Naši pristaši naj bodo pri takih reklamacijah v toliko previdni, da se natančno prepričajo, čc je bil dotični nasprotnik v resnici kaznovan in zaradi česa je bil obsojen. To lahko poizvedo pri pristojnem okrajnem sodišču in pri c. kr. državnem pravdništvu v Ljubljani.
Tudi take poizvedbe lahko opravi tajništvo stranke in je treba v to svrho na-
znaniti ime, priimek, stan, 'bivališče ter dan, mesec in leto rojstva nasprotnika, ki se hoče zoper njega vložiti reklamacijo.
IV.
Začetek volivnega postopanja.
Volivno postopanje se začne s tem, da se objavi v občini volitveni razpis deželnega predsedstva, glasom katerega se volitev poslancev splošne kurije vrši dne 14. decembra 1908.
Potem (proti sredi meseca novembra) se bodo v vsaki občini razpoložili pri županstvu volivni imeniki, in prične se vele-važno reklamacijsko postopanje.
Ni mogoče zadostno povdarjati, kako važno je, da se naši zaupniki reklamacij-skega postopanja z vso odločnostjo, marljivostjo, skrbnostjo in vstrajnostjo udeležujejo.
Postopanje je skratka sledeče:
Zupan sestavi imenik splošnih volivcev, ga razpoloži na javen upogled in objavi to primernim potom, zlasti s tem, da zadevni razglas nabije na občinski tabli.
Treba torej najstrožje kontrole, kdaj da je zadevni razglas nabit na občinski tabli, ali kakorkoli objavljen. Posebno stroga mora kontrola biti tam, kjer je župan ali občinski tajnik pristaš nasprotne stranke. Dan za dnevom je treba iti gledat na občinsko tablo.
Od dne tega razglasa dalje skozi 8 dni ima vsak volivec pravico reklamirati, to se pravi, zahtevati, da se osebe, ki po mnenju reklamanta nimajo volivne pravice, iz volivnega imenika izločijo, ali pa, aa se osebe, ki imajo po mnenju reklamanta volivno pravico, v volivni imenik vpišejo.
Važnost tega se uvidi na prvi pogled. Kolikokrat se nahajajo po pomoti nevo-livci v :,nenikih, na drugi strani pa so izpuščeni volivci! Pogostoma se to godi tudi iz zle volje. Najdejo se namreč tudi brezvestni župani ali občinski tajniki, ki namenoma volivce naše stranke izpuščajo iz volivskih imenikov, zanašajoč se na to, da ne bode nihče reklamoval.
Prva naloga zaupnikov je tedaj, razpoloženi volivni imenik pravočasno in natančno pregledati in potem vložiti potrebne reklamacije.
Volivni imenik je potem, kadar je re-klamacijski rok potekel, pravomočen in nobeno jadikovanje nič več ne pomaga. Kdor ni v volivnem imeniku, nima volivne pravice. Kdor se pa nahaja v volivnem imeniku kot volivec, ta ima brezpogojno volivno pravico, če tudi sicer ni opravičen voliti. Tu velja stavek: »Vigilantibus iura« Kdor čuva nad svojo pravico, ta jo ima; kdor pa spi, ta pravico izgubi.
Osobito je treba paziti na to, da so imena volivcev v volivnem imeniku prav pisana. Kaiti na podlagi nalašč ali pomotoma napačno pisanih imen so se pri raznih volitvah godile že najhujše sleparije. Vsaka taka sleparija pa se zabrani naprej, ako zaupniki spolnijo vestno svojo nalogo, pravočasno in pravilno reklamovati.
1. Kako se reklamuje.
Reklamuje se ustmeno ali pismeno pri županu, tedaj ne pri okrajnem glavarstvu. Kdor ustmeno rekiamuje, naj natančno pazi, da se njegovo zahtevanje takoj, natančno in pravilno sprejme na zapisnik, in naj zadevni zapisnik dobro prebere. Naj. bol:e je pa, če se reklamuje pismeno in si-cer tako, da se zadevna pismena vloga vpričo dveh prič, ki sta poprej vlogo pre-čitali, vloži pri županu. Previdnost zahteva, da reklamant pridrži doslovni prepis svoje reklamacije. Reklamacija se lahko napravi po spodaj sledečem obrazcu.
2.	Kdo ima pravico reklamovati.
Za splošne voiivne imenike sme reklamovati vsak, ki ima v splošni skupini v zadevnem volivnem okra;u volivno pravico. Ne sme torej reklamovati volivec iz drugega volivnega okraja. Pri tem pa volivec nima pravice samo zase, svojo lastno volivno pravico reklamovati, temveč sme reklamovati tudi pravice drugih. Iz tega sledi, da je koristno, kolikor mogoče kolektivno reklamovati (n. pr. eden za vse skupaj.)
3.	Kdo odločuje o reklamacijah?
O reklamacijah odločuje okrajni glavar. Zoper odločbo okrajnega glavarja pa je dopustna v treh dneh pritožba, o kateri odločuje deželni predsednik; pritožbo je vložiti pri okrajnem glavarstvu. Vse reklamacije in pritožbe so koleka p r o • s t e.
V sledečem podajenio obrazec za pismeno reklamacijo:
Slavno županstvo
v......
Podpisani vlagam zoper tukajšnji volivni imenik za deželnozborske volitve v splošni kuriji sledečo
reklamacijo.
1.	V volivnem imeniku pogrešam sledeče osebe, kojirn pristoja volivna pravica, in sicer:
Janez Muha, posestnik v........
št. . . .
Miha Trobec, posestnik v . .......
št. . . .
Jakob Kenda, posestnik v........
št. . . .
2.	Nahajajo se v volivnem imeniku sledeče osebe, ki nimajo volivne pravice v splošni kuriji, in ki so torej protipostavno v tem imeniku:
Janez Skvarča, iz . . . ., št.....je
prišel v našo občino še-le 18. oktobra 1907. torej do razpisa volitev še ni bival tukaj eno leto.
Jakob Komar, v...... št.....ic
bil kaznovan pred dvema letoma pri sodišču v ... . zaradi prestopka tatvine.
Janez Kvas, iz...... št.....je bil
pred tremi leti pri deželni sodniji v Ljubljani kaznovan zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe.
3. Ime volivca Janeza Goreč, iz.....1
št_____ je v imeniku pod red. št.....napačno vpisano kot »Gobec«.
Predlagam, da se osebe, navedene pod 1. sprejmejo v volivni zapisnik, osebe pod 2. iz imenika izločijo, ime volivca pod 3. pa pravilno popravi.
V....., dne .... 1908.
Ivan Gabrovec. posestnik v .... št.....
V.
Postopanje po končanem reklamacijskem postopanju do dneva volitve.
Po končanem reklamacijskem postopanju postane volivni imenik pravomočen, to se pravi, volil bode na dan volitve samo tisti, ki je pravilno vpisan kot volivec v volivnem imeniku, drug nihče.
Potem, ko so volivni imeniki pravo-močni in v smislu reklamacijskih odločb urejeni, dobi vsak v volivnem imeniku vpisani volivec dve od okrajnega glavarstva izdani listini in sicer:
a)	volivno legitimacijo ali »Izkaznico« (legitimacijski list) in
b)	glasovnico.
Obe te listini se dostavita vsakemu volivcu v stanovanje. Posebej je opom-
ad a) Volivna izkaznica (legitimacija), izdana od okrajnega glavarstva, vsebuje zaporedno številko dotičnega volivnega imenika, kraj, dan in uro pričetka volitve m pa ou kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadal.e ime in bivališče volivnega opravičenca (volivca).
Stvar zaupnikov je, paziti na to, da pre me vsak naših volivcev v resnici izkaznico. Kajti ta list je treba pri volitvi pokazati in če ga kdo ne pokaže, ga komisija lahko izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak dobi in jo tudi dobro shrani, in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo.
Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volivca. Ce bi kdo najpozneje 3 dni pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, naj gre sam po njo k okrajnemu glavarstvu; če bi pa bilo razglašeno, da se izkaznice dobe pri županstvu, potem naj gre k županstvu po njo. Na vsak način je polagati največji važnost na to, da je vsak volivec naše stranke pred dnevom volitve v posesti pravilne izkaznice (legitimacuskega lista)-
ad b) Glasovnica mora biti opremljena s pečatom tistega okrajnega glavarstva, ki je izdalo izkaznico.
Drugačna kakor taka od okrajnega glavarstva izdana glasovnica je popolnoma neveljavna.	.
Če bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu Kosovnica zgubila ali pokončala, naj se oglas, za drugo glasovnico pri okra nem glavarstvu ali župan" vu, na dan volitve pa pri volivnem komisar u, kjer dobi novo Klasovmco
Zaupniki morajo torej vpeL-ati strogo kontrolo in sicer najbolje po aupmh mj žeh v posameznih vaseh o tem, da vsak
volivec sprejme pravilno izkaznico in glasovnico s pečatom okrajnega glavarstva in skrbeti za to, da noben voiivec teh listin ne da iz rok.
Zadnje dni pred volitvijo zadene zaupnike sicer nadležna ali neizogibna dolžnost, glasovnice naših volivcev izpolniti z imenom našega kandidata. Pri tem naj pazijo, da se vpiše v vsako glasovnico popolnoma natančno in razločno celo ime, stan in bivališče kandidata tako, kakor bode objavljeno v zadevnem volivnem oklicu našega centralnega volivnega odbora.
Ako se v tem oziru pripeti kaka pomanjkljivost ali pomota, (nastopi nevarnost, da glasovnica postane neveljavna, zaradi nerazločne označbe kandidata. Na primer: Ime »Ivan Zajec« se lahko ponavlja na Kranjskem, torej se glasovnica, ki se glasi samo na ime »Ivan Zajec«, ali tudi »dr. Ivan Zajec« lahko, zlasti ako je volivna komisija nasprotna, proglasi kot neveljavna. Nemogoče pa je to, ako se glasovnica glasi na: »Dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani.« Potem je kandidat tako jasno označen, da pri vsej zli volji ne more nihče najti povoda, proglasiti dotično glasovnico kot neveljavno.
Posebej pa je treba povdarjati, da se sme glasovnica spolniti le z izrecnim dovoljenjem dotičnega volivca. Lastnovolj-no postopanje v tem pogledu lahko spravi v kazen in zgubo voiivne pravice.
Ko se izpolnuiejo glasovnice, so vsi naši volivci točno in odločno opozoriti na to, da naj se na dan volitve, že takoj ob pričetku volitve zglasijo na velišču in prinesejo seboj izkaznico in izpolnjeno glasovnico, — ter da naj ne glasovnice ne izkaznice iz nobenega vzroka ne dajo iz rok prej, nego na dan volitve volivni komisiji, kjer bodejo izkaznico pokazali, glasovnico pa oddali; tako bode onemogočena vsaka sleparija od strani nasprotnih agitatorjev.
Navadno ne bode kazalo nič drugega, nego hoditi od hiše do hiše in pisati glasovnice ter dajati volivcem zgorajšnji poduk.
Previdnost zahteva, da se glasovnice naših volivcev v zadnjem trenutku pred volitvijo še enkrat revidirajo in tako za-' dobi popolna sigurnost, da ni noben volivec postal žrtev kake zmote ali sleparije.
Ponavljamo konečno še enkrat: Vsak volivec prinesi seboj na volišče izkaznico in glasovnico. Ne enega, ne drugega ne sme doma pustiti.
VI.
Volitev sama,
Volitev se vrši tajno po listkih. Vsak volivec ima oddati glasovnico, na kateri bodi natančno zapisana tista oseba, katero hoče voliti kot deželnega poslanca.
Dan, ura in kraj volitve označen je natančno v izkaznici.
V	vsaki občini, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju več kakor 500 prebivalcev, se bode volilo doma. t. j. v občini sami na v izkaznici označenem kraju.
V	večjih občinah sme okrajno glavarstvo določiti več volišč in določiti, v katerih voliščih da volijo volivci iz enega ali
iz drugega kraja. To pa se mora v občini pravočasno in kraju primerno razglasiti. Zaupnike zadene dolžnost na to paziti in volivce pravočasno in primerno poučiti.
Občine s 500 ali manj prebivalci pa se navadno zložijo skupaj s sosednimi občinami istega sodnega okraja. Kje da take skupaj zložene občine volijo, to določi deželni predsednik v sporazumu z deželnim odborom.
Volivci se zglasijo ob določeni uri na volišču. Razen razpisa v izkaznici ne prejme volivec od urada nobenega povabila. Zato je stvar zaupnikov gledati na to, da volivci sigurno ob pravem času pridejo na volišče.
Volitev vodi volivna komisija v navzočnosti volivnega komisarja.
Volivni komisar je lahko vsaka poljubna oseba, katero okrajno glavarstvo imenuje volivnim komisarjem.
Volivna komisija pa se sestavi sledeče:
Občinski zastop dotične občine, v kateri se voli, imenuje dva člana voiivne komisije. Volivni komisar sam pa tudi dva člana.
Na ta način določeni štirje člani komisije volijo z absolutno večino glasov petega člana voiivne komisije. Ce pa ni mogoče na ta način doseči večine, in sicer tudi ne pri ponovljeni volitvi, potem imenuje volivni komisar tudi petega člana voiivne komisije.
Vsi člani voiivne komisije morajo biti volivci; nevolivci so izključeni. Občinski zastop, kakor tudi volivni komisar morata torej člane komisije vzeti iz vrste volivcev.
Volivna komisija vodi volitev in odločuje z večino glasov ne glede na to, koliko jih glasuje. Če se glasovi enako raz-dele, odločuje glas predsednika voiivne komisije, ki sicer ne glasuje. Volivna komisija odločuje o dopustitvi glasovanja ali pa o veljavnosti oddanih glasov v sledečih slučajih:
a)	Če nastane pri glasovanju dvom o osebni istoti volivca;
b)	če nastane vprašanje o veljavnosti ali neveljavnosti posameznih oddanih glasovnic;
c)	ako kdo ugovarja proti volivni pravici kake v volivski imenik vpisane osebe pri volitvi sami; tak ugovor pa je dopusten samo tako dolgo, dokler dotična oseba svoje glasovnice ni oddala in samo v slučaju, da se je pri dotični osebi po pravo-močnosti volivskega imenika pripetil kak slučaj, kateri razveljavi volivno pravico, n. pr. če je dotični volivec po pravonioč-nosti volivskega imenika bil pravomočno sodnijsko obsojen zaradi kakega hudodelstva, ali radi prestopka tatvine, nezvestobe, ali goljufije, ali prišel v konkurz itd.
Volivna komisija mora o vsakem ugovoru takoj sklepati, predno se še volitev nadaljuje.
Pritožbe zoper odločitev voiivne komisije ni.
Volivni komisar ima skrbeti za to, da se pri volitvi vzdržuje mir in red in da se strogo varujejo določila volivnega red« Volivni komisar ne sme dopustiti, da bi
volivna komisija prekoračila svoj delokrog.
Od tistega trenutka dalje, ko je dolo-ločen pričetek volitve, ne sme volivni komisar dovoliti, da bi v volivnem prostoru samem volivce kdo nagovoril.
Izkaznica opravičuje vsacega volivca, da sme vstopiti v volivni prostor (v voliv-no dvorano).
Če bi se ob pričetku volivne ure ne zglasilo toliko volivcev, kolikor jih je treba, da se konstituira volivna komisija, potem prevzame volivni komisar sam vse pravice in ves delokrog volivne komisije.
Potem, ko je volivna komisija sestavljena, prečita predsednik volivne komisije zbranim volivcem nekatera določila vo-livnega zakona in jim razloži način glasovanja s pozivom, da naj svoje glasove p(< svojem prostem prepričanju brez vsakega samopridnega ozira oddajo. Nato se prične
oddajanje glasov.
Vsak volivec sme voliti le osebno. Pooblastila so izključena. Kdor ne pride sam na volišče, izgubi volivno pravico, tudi če je na primer zadržan po bolezni ali kakorkoli.
Preden se prične oddajanje glasov( prepriča se volivna komisija, da je posoda, v katero se bodo dajale glasovnice (»urna«) prazna. Potem oddajo svoje glasovnice člani volivne komisije. Nato sledijo drugi volivci. Predsednik volivne komisije prevzame od vsakega volivca glasovnico, ki bodi skupaj zganjena tako, da se ne vidi, koga dotičnik voli.
Vsak volivec mora, ko oddaja svojo glasovnico, pokazati tudi svojo izkaznico (legitimacijski list); potem ko jo je pokazal, naj jo pa zopet spravi, ker jo morebiti potrebuje za ožjo volitev. Komisija ima same pravico, izkaznico pogledati, ne pa obdržati jo!
Predsednik volivne komisije glasovnico prevzame in vsako posebej položi v urno in pazi samo na to, da ne odda kdo več kakor eno glasovnico. Položiti pa mora glasovnico ravno tako zganjeno v po-t sodo, kakor jo je od volivca sprejel. Dokler se oddajanje glasov vrši, nima nihče pravice pogledati, kaj da je na glasovnici zapisano, tako da ne more nihče vedeti, koga da je ta ali oni volil. To se pravi: volivna pravica je tajna.
Če je kdo glasovnico izgubil ali pa, če se mu je pokvarila, naj se zglasi pri volivnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico.
Veljavne so pa samo tiste glasovnicej katere je izdalo okrajno glavarstvo in opremilo s svojim pečatom. Glasovnica torej, ki ni opremljena s pečatom pristojnega okrajnega glavarstva, nima nobene vrednosti.
Ob določeni uri se volitev sklene. Toda tisti volivci, ki se ob sklepu za volitev določenih ur nahajajo še v volivni dvorani, smejo kljub preteku volivnih ur še oddati svoje glasove. Nadaljnim volivcem je pa uhod v dvorano od tega časa dalje za-branjen. Če je n. pr. bila volitev določena od»osme do dvanajste ure, potem se točno ob osmi uri prične a točno ob dvanajsti uri
sklene. Toda tisti volivci, ki so ob dvanajsti uri še navzoči v volivnem prostoru, smejo še vedno svoj glas oddati. V volivni prostor se pa po dvanajsti uri ne dopusti nihče več. Torej ob dvanajsti uri bode v tem slučaju volivni komisar zabranil nadaljnim volivcem vhod in dopustil samo še navzoče volivce k glasovanju.
Ko so tudi ti glasovali, se oddajanje glasov sklene.
Iz predstoječega se razvidi, koliko važnosti je pokladati na to, da se volivci naše stranke že takoj ob pričetku določene ure zglasijo na volišču. To je važno iz dveh ozirov.
Prvič zato da se morejo naši volivci upoštevati pri sestavi volivne komisije.
Drugič pa zaradi tega, ker zaupniki temlažje kontrolirajo, so li vsi naši volivci že oddali svoje glasove in potem eventu-elno še lahko do sklepa volivnega časa pripeljejo zaostale volivce na volišče, pri čemur jim lahko pomagajo vsi tisti volivci, ki so že oddali svoje glasovnice. Poslednji so potem sploh na razpolago za agitacijo.
O agitaciji med volitvijo samo ni treba veliko reči. Zaupniki morajo gledati na to, da vsi naši volivci oddajo pravilne glasovnice; skrbeti za to, da zaostali volivci še pravočasno pridejo na volišče; paziti na to, da se od nobene strani ne krši zakon; pridobivati volivce od nasprotne stranke, jih eventuelno nagovarjati, da odidejo, ne da bi oddali svoj glas itd. To vse mora dati trenutek in je velike važnosti skrbeti za to, da je zadostno število agilnih ljudi kot agitatorjev na razpolago.
Potem, ko je oddajanje glasov zaključeno, se vrši
štetje glasov ali skrutlniranje.
Predsednik volivne komisije najprej pomeša v urni glasovnice, nato jih vzame vse skupaj ven in prešteje, konštatuje, koliko glasov je sploh oddanih bilo. Potem ko so glasovnice preštete, odpira en član volivne komisije posamezne glasovnice in jih po vpogledu odprte izroča predsedniku, ki vsako glasno prebere in izroči tudi drugim članom komisije na vpogled. Dva člana komisije zabeležujeta oddane glasove.
Po končanem skrutiniranju objavi predsednik volivne komisije razmerje glasov, nakar se podpiše volivni zapisnik, volivni spisi zapečatijo in izročijo volivnemu komisarju.
Zaupniki naj prisostvujejo štetju in razglasilu razmerja glasov in naj isto takoj brzojavno naznanijo uredništvu »Slovenca« v Ljubljani, zato da bode vodstvo stranke pravočasno obveščeno o razmerju glasov v posameznih občinah. Prosimo gospode zaupnike, da naj tega nikakor in pod nobenim pogojem ne opuste. Na za-htevanje povrne zadevne stroške volivni odbor.
VII.
Konštatiranje končnega izida volitve.
Volivni spisi vseh posameznih občin enega volivnega okraja pošljejo se koneč-no tistemu okrajnemu glavarstvu, v koje-ga okolišu leži glavni volivni kraj, to je
tisti kraj, na katerem se konečno seštejejo vsi v posameznih občinah oddani glasovi, na podlagi zapisnikov dotičnih volivnih komisij, in se konečno zračuni, kdo da je izvoljen. Glavni volivni okraj (glavno volišče) je v vsakem splošnem volivnem okraju tista občina, katero določi v to deželni predsednik.
Na glavnem volišču se sestavi glavna volivna komisija, ki ima nalogo, dognati skupni volivni izid celega voli\ nega okraja.	^
Ta komisija sestaja iz sedem članov, namreč župana in njega namestnika iti dveh članov občinskega zastopa glavnega volivnega okraja, potem iz treh po volivnem komisarju imenovanih volivcev, ki so se volitve udeležili. Teh šest članov izvoli potem sedmega člana, če pa ni za nikogar dobiti večine, ga imenuje vladni komisar. Predsednika glavne volivne komisije si izvolijo člani komisije z relativno večino glasov iz svoje srede.
Vsak pri volitvi udeleženi volivec sme, ako pokaže izkaznico, stopiti v prostor, kjer zboruje glavna volivna komisija.
Glavna volivna komisija sešteje vse v posameznih občinah dotičnega volivnega okraja za posamezne kandidate oddane glasove.
Poslancem je izvoljen tisti, ki je v celem volivnem okraju skupaj dobil nadpo-lovično večino oddanih glasov.
Ako pa ni nihče izmed kandidatov dobil pri volitvi nadpolovične večine oddanih glasov, potem se vrši
VIII.
Ožja volitev.
Radi možnosti ožje volitve je potreba, da vsi volivci svoje izkaznice tudi še po volitvi shranijo. Gospodje zaupniki naj strogo na to pazijo in volivce natančno o tem poučč.
Na morebitni razpis ožje volitve morajo zaupniki skrbno paziti.
Glasovnice za ožjo volitev se dobe pri volivnem komisarju, ali pa že preje pri okrajnem glavarstvu, ali občinskem uradu — če se ne dostavijo v hišo.
Ožje volitve se smejo udeležiti tudi taki volivci, ki se prve volitve niso udeležili.
Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glasovi, ki so oddani za eno tistih dveh oseb, ki sta prišli v ožjo volitev. Vsak drug glas je neveljaven. — Zaupniki morajo torej strogo paziti, da se v tem pogledu ne pripeti kaka zmeda. Lahko se n. pr. pripeti, da se od nasprotne strani naši volivci begajo s tem, da se jim reče: »Složi-mo se za ožjo volitev, ne volimo ne enega ne drugega protikandidata, temuč soglasno tretjo osebo«. Stvar zaupnikov je paziti, da se tak manever prepreči. Ako se razglasi, da se vrši ožja volitev med A in B, je vsaka glasovnica, ki se ne glasi na eno teh dveh oseb, neveljavna, ravno tako, kakor da se ne bi bila oddala.