Poštnin« plačana t rotorinj Posamezna številka 8 dfef DolenfsKi lis/ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 16. NOVO MESTO. 18. APRILA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Od tedna do tedna Sramotno londonsko mešetarjenje se je po nekaj dneh počitka spet začelo. In spet ves svet lahko sliši naše ogorčenje, naš odločen »Ne!«, našo zahtevo, naj se v Londonu zbrani diplomati treh držav razidejo, ker njihovih sklepov naši narodi ne bodo priznali. Motijo se režiserji te konference, ako mislijo, da smo se zadovoljili z vestmi o nepomembnosti londonskih razgovorov, o zadržanosti zastopnikov zahodnih sil do italijanskih zahtev. Dovolj nam je bilo, ko smo zvedeli, da bodo za našim hrbtom sklepali o tržaškem vprašanju, da se bodo brez našega sodelovanja menili o naših interesih in naših pravicah. Naj se končno zavedo neodgovorni politični krogi na zahodu, da ne prenesemo nikakega barantanja več, da ne pristanemo na nove žrtve in da smo odločni braniti svoje pravice. Mar jim ni že dovolj jasno, da pomenijo diplomatske spletke, kakršnih so se lotili v Londonu, slej ko prej kalitev miru, podžiganje agresivnih pohlepov, nete-nje šovinističnega sovraštva, opogum-Ijanje fašizma, smrtnega sovražnika človeškega napredka in dajanje potuhe kalnemu ribarjenju moskovskih politikov. Naše ljudstvo se vsega tega dobro zaveda in je te dni enotno zahtevalo, da je treba napraviti konec takemu spletkarjenju. Stališče naše vlade je stališče šestnajstih milijonov Jugoslovanov — je eno izmed pomembnih gesel mogočnih manifestacij, ki se vrste dan za dnem po vse naših mestih. In to stališče, ki je dvignilo na noge vso Jugoslavijo, se glasi: Rešitve tržaškega vprašanja ne more biti brez Jugoslavije! Odločnost in solidarnost naših narodov je najboljša podpora demokratičnim množicam Trsta in še posebej Slovencem v angloameriški coni STO, ki so se pretekli ponedeljek zbrali v Bazovici, v kraju, kjer so pod fašističnimi kroglami padli štirje slovenski muče-niki. Več kot petnajst tisoč Slovencev je v Bazovici manifestativno izrazilo svojo voljo: »Nikoli več pod Italijo!" Zastopniki raznih političnih skupin so naglasili, da je tržaškemu ljudstvu že dovolj krivic, ki so jih nad njim poče-niali fašisti in jih tudi Se sedanje oblasti nočejo odpraviti. Zato se dobro zavedajo, kakšno usodo bi jim pomenil povratek razbesnelega italijanskega iredentizma, ki steguje kremplje po Trstu. Bazovica je bila zelo zgovoren opomin vsem, ki se pečajo z mislijo, kako bi Trst vrnili Italiji. Odločne množice TrŽačanov pa so tako tudi najlepše podprle svoje zastopstvo, ki je odpotovalo v London, da protestira zaradi tristranskih razgovorov v korist Italije. Kakor se zdaj le nekaj časa od tedna do tedna vleče tržaško vprašanje, ki mu iz razumljivih razlogov naše časopisje posveča največ pozornosti, je v svetu že dalj časa tudi precej zanimanja za nemško vprašanje. Spominjamo se še, da je nepričakovano Sovjetska zveza ponudila zahodnim velesilam, da bi bila pripravljena za, razgovore o Nemčiji. Presenetila je zlasti z nenadnim predlogom o ustanovitvi nemške vojske, proti čemur se je doslej tako odločno upirala. Zaradi tega je Zahod s precejšnjo zadržanostjo sprejel sovjetsko noto in odgovoril, da je prvi pogoj razgovorov o Nemčiji sovjetski pristanek na svobodne vsenemške volitve. Mnogi so tedaj napovedovali, da bo Moskva odbila to zahtevo in bo tako za zdaj spravila nemško vprašanje z dnevnega reda. Toda to pot gre kremeljskim strategom Nemčija bolj do živega, kakor se je splošno pričakovalo. Nekaj tednov so v Moskvi molčali, potem pa le odgovorili in očitno pokazali, da nočejo vreči puške v koruzo. Zadnja njihova nota spet priporoča razgovore štirih o Nemčiji, ki naj se združi, postane enakopraven član svobodnih držav in dobi lastno vojkso. Le o volitvah imajo sovjeti drugačno mnenje. Ne tako kakor predlaga Zahod, da bi možnosti volitev ugotovila posebna komisija OZN, pač pa Moskva želi, naj bi to nalogo prevzeli zastopniki štirih velesil. Zdaj je spet vrsta na zahodnih velesilah, da povedo svoje mnenje o Nemčiji. Uradni krogi menda z vso resnostjo proučujejo sovjetsko noto in se nočejo prenagliti z odgovorom. Po komentarjih njihovih časopisov pa je jasno, kaj jih najbolj prizadene. Sovjeti hočejo speljati nemške vode na svoj mlin in jih odvrniti z zahod ve ooramnne skupnostiK kateri se ie Zahodna Nemčija že precej dokončno pridružila. Zato Moskva tako vneto pmvaaira enotno nemško arm.ado. ki na ostane nevtralna, to se pravi, naj odpre Sovjetski zvezi vsai mnln mn?vn<>+i. do hi ftonku* Sala močvie vreveati SVO* vpliv z Vzhodne Nemčije še na zahodne 'pokra iine. Prav gotovo bn nkroa Nemčije Se m.vnao vairfjrii^ri^^ih t)f)«VtWT(»fJC. ki ne ke^nirt. da W -">«nrr T»ri*'n pravične retjtve nem tkena. vprašanja. * • - Do 23. aprila bo prevladovalo lepo vreme, ki bo le tu in tam prekinjeno 8 krajevnimi padavinami. Proti koncu meseca nestalno vreme s pogostimi padavinami. Nekoliko hladneje. Obsojamo londonsko mešetarjenje na račun naše krvi I Vsaka nova krivica nas dela le še bolj borbene S Tovarišu Mihi M arin k u, predsedniku vlade LRS, Ljubljana Člani ZB II. terena v Novem mestu, zbrani na občnem zboru svoje organizacije, Vam pošiljamo iskrene borbene pozdrave! Obravnavali smo delo naše organizacije in si postavili naloge za l. 1952. Ob vsem tem, kar se v teh dnevih dogaja v Italiji, kjer stari in novopečeni fašisti z roko v roki z iredenti in ko-minformovci odpirajo požrešno žrelo fašistične zveri, kar jim dovoljuje in potrjuje brezbrižnost zahodnih sil, ki so šle na limanice italijanske vlade, ob vsem tem dvigamo bivši borci NOB in aktivisti naše oster protest. V„ letih naše velike revolucije smo se zvesto borili z zavezniki za uničenje fašizma. Nikdar in nikoli nismo izdali zaveznikov, iz- dajalcem — italijanskim fašistom — pa se dajejo danes nagrade za njihove zločine! Prosimo Vas, dragi tovariš predsednik, da naše razpoloženje in odločno voljo za borbo proti fašistom in vsem njihovim zaveznikom z vzhoda in zahoda tolmačite tudi naši vladi in vrhovnemu partijskem vodstvu. Kakor v letih borbe, kličemo prav člani Zveze borcev tudi danes: SMRT FAŠIZMU! EnoduŠno smo do skrajnosti predani naši Partiji in tovarišu Titu! Za nas ni odstopanja s poti, na katero smo stopili v letih NOB z iskreno željo, da se bomo borili za nov, boljši in pravičnejši svet! Tudi danes smo dosledni borci za mir in enakopravnost vseh narodov na svetu! Obžalujemo, da zapravljajo bivši zapadni zavezniki naše zaupanje v njihovo poštenost in njiho- ve namene! Govorijo naj dejstva, ne pa besede! Obsojamo londonsko mešetarjenje na račun naše krvi!! Borili smo se in se bomo proti fašističnemu nasilju. Obljubljamo Vam, da nas vsak nov napor in vsaka nova krivica, ki se nam vsiljuje, dela le še bolj borbene! SMRT FAŠIZMU! SVOBODO TRSTU! Člani Zveze borcev II. .terena Novo mesto Novo mesto, 8. aprila 1952. Odobreni so Uredili za javna dela v novomeškem okraju Za nadaljevanje obnovitvenih del na odseku zvezne ceste Zagreb—Ljubljana skozi Novo mesto je bil pretekli toden odobren nadaljnji kredit 10 milijonov dinarjev. Za obnovo novomeškega vodovoda je bilo odobrenih 7,500.000 din, za dograditev šole v Stopičah in za popravila šol v Škocjanu in Šmarjeških toplicah pa 3,500.000 din. Za javna dela v Dolenjskih Toplicah je bil odobren republiški kredit 10 milijonov dinarjev, direkcija gostinstva pa je odobrila za ureditev gostišč in parkov v Toplicah nadaljnjih 3,500.000 dinarjev. Informirani smo, da bodo v kratkem odobreni nadaljnji krediti za obnovo šolskih poslopij, Križati je v Novem mestu in za nekatera nujna komunalna dela. Roke proč od naše zemlje! Podpredsedniku Zvezne vlade in zunanjemu ministru tovarišu Edvardu Kardelju, Beograd Rezervni oficirji okraja Novo mesto, zbrani na ustanovnem občnem zboru našega okrajnega Združenja rezervnih oficirjev, Vam pošiljamo tradicionalne borbene pozdrave! Ko se ob tej priliki spominjamo tudi 21. obletnice napada fašistov na staro Jugoslavijo, hkrati najostreje obsojamo gnusno fašistično gonjo, ki jo je začela z vso reakcijo podprta današnja italijanska vlada. Poznamo podle namene italijanskih imperialistov, saj smo se proti njim borili in zmagali nad njihovim fašizmom in nemškim nacizmom. Reakcija vseh barv naj si dobro zapomni, da bomo znali očuvati vse to, za kar smo se borili in kar smo plačevali s krvjo in življenji naših najboljših tovarišev! Roke proč od naše zemlje! Naše geslo je: SMRT FAŠIZMU! Delegati Združenja rezervnih oficirjev okraja Novo mesto Novo mesto, 6. aprila 1952. Ne kličite nad sebe gorja! Člani Zveze borcev iz Žužemberka pravijo v svoji protestni resoluciji med drugim tudi tole: »... Najodločneje protestiramo proti nesramni gonji italijanskih fašistov in njihovih podrepnikov informbirojevcev. Obsojamo njihove žalitve naših naro* dov. Pohlep po naši zemlji, ki je bila osvobojena in prepojena s krvjo milijonov življenj naših najdražjih, bo pokopal vsakega, ki bi prišel na naše meje. Našel nas bo pripravljene! Če bomo primorani stisniti v naše pesti puške, se bo utrgal plaz borcev s klicem: SMRT FAŠISTOM!« Borci narodnoosvobodilne vojske iz Žužemberka eOčili odborom OF u Nad 15.000 Slovencev iz Trsta in okolice se je v ponedeljek zbralo v Bazovici in odločno zahtevalo: Nikoli več pod Italijo! Papež že spet podpira fašiste Bilo je pred dnevi v eni izmed novomeških trgovin. Gruča ljudi, ki so prišli nakupovat blago, se je zapletla v pogovor. »Kaj bo v Italiji?« je zaskrbljeno spraševala starejša ženica. »Nič! Gobec brusijo, kakor navadno delajo in znajol Saj jih poznamo še izza zadnje vojne! Ali ste brali tisto v Poročevalcu, da Francozi nočejo mejiti z nami? Naj bi postavili — če bi bilo treba — naše in fašistične vojake nasproti — in naj dajo našim samo krepela v roke, pa boste videli, kako bo bežala vsa ta svojat!« je samozavestno odvrnil možakar srednjih let iz St. Petra. »Jaz sem verna ženska, saj veste, da smo bili tako vzgojeni... ampak to, da papež vse te svinjarije in fašistično politiko podpira, me tako moti, da skoraj res ne vem več, če so tam sploh še verni ljudje doma,« je pristavila neka ženska. Drugi so ji pritrjevali. Mar niso fašisti vedno sloveli po zahrbtnosti, izdajstvu in dvoličnosti!« Vedno so jih dobili po grbačah, za diplomatsko mizo pa so potem zmeraj izvlekli kakšne koristi na račun drugih narodov!« Protest Topličanov in Mirnopečanov Protestom našega ljudstva proti oživlja-jočemu italijanskemu faizmu so se pretekli teden pridružili tudi prehivalci Dol. Toplic in Mirne peci. V Toplicah je hiln zborovanje domačinov in zdraviliških gostov v dvorani zadružnega doma. Zhorovalci so pozdravljali govornikove besede ter odločno obsojali pohlepnost italijanskega imperializma in popustljivost zapadnih sil, ki pomagajo italijanskim fašistom in so se ustrašile vpitja italijanskih nahujskanih študentov. Z zborovanja je bila poslana resolucija zunanjemu ministru tov. Edvardu Kardelju. V Mirni peči je bilo zborovanje v nedeljo zjutraj. Zborovalcem je govoril o fašistični gonji za Trst in o stališču naše vlade ter o govoru tovariša maršala Tita ravnatelj nižje gimnazije A. Božič. Zhorovalci so vzklikali z navdušenjem naši sveti stvari v borbi za našo zemljo in svobodo. S pozdravnimi vzkliki Trstu, maršalu Titu in naši Ljudski armadi so zborovanje zaključili z geslom: Ničesar brez naše udeležbe! Tinke proč od nase zemlje! V Titovi Jugoslaviji živimo partizani, ki smo osvobodili Trst ispod nemškega jarma! Smrt fašistom! »Res je, ker so znali zlesti diplomatom - švigašvagom v zadnjice! Zdaj pa naj ves svet čuje, da smo v Titovi Jugoslaviji novi ljudje! V borbi za naše pravice se ne damo ustrahovati od nikogar na svetu! To naj vedo vsi, ki bi radi mešetarili z našo svobodo ali ki mirno gledajo in celo podpirajo fašistični pohlep po naši zemlji!« je hitro pristavil na novo vprašanje soseda drug moški. 27. april je dan ustanovitve Osvobodilne ironte slovenskega naroda, praznik vseh irontovcev in trontnih organizacij, katerega bomo tudi -leto« proslavili čimbolj slovesno. Letošnje praznovanje naj poteka v znamenju utrjevanja občinskih frontnih odborov, v sprejemanju novih članov posebno iz vrst mladine, v kulturnih prireditvah, mitingih in podobno. Sodelovanje z vsemi organizacijami in društvi naj bo pri letošnji proslavi še prav posebno poudarjeno Fronta je naša temeljna množična politična organizacija, ona je pobudnik in usmerjevalec političnega, gospodarskega in kulturnega življe, nja pri nas, iz nje so zrasle ostale množične organizacije. V počastitev praznika OF naj občinski odbori Fronte skličejo svečane seje, na katere naj povabijo vse osnovne organizacije in zastopnike vseh drugih organizacij in društev ter čimveč irontovcev, Take množične seje ali konference naj imajo dva dela. V prvem delu bi pregledali dosedanje delo, nastanek in razvoj OF, njen pomen za slovenski narod, njeno veliko zgodovinsko vlogo v NOB, v dobi obnove in danes. Kritično je treba pretresti dosedanje pomanjkljivosti in napake v sami organizaciji in vsem družbenem življenju kraja. Drugi del seje ali konference naj bo posvečen konkretnim nalogam Fronte in ostalih organizacij v bodoče. Kjerkoli je mogoče, posebno v vseh večjih krajih, je treba pripraviti po seji kulturne in zabavne prireditve v so- žene Bele krajine pred IV, kongresom AFž Slovenije V letošnjih zimskih mesecih je organizacija AF2 v okraju Črnomelj svoje delo precej poživela. Prosvetni delavci in sekcija žena-zadružnic so s pomočjo Partije priredili več koristnih tečajev in predavanj. 2ene in dekleta so obiskovale 14 gospodinjskih In 15 tečajev za domačo obrt, mnoge pa so obiskovale splošno izobraževalne tečaje. Na teh tečajih so se naučile marsikaj, kar jim bo koristilo v gospodinjstvu in gospodarstvu, saj so se poleg kuhanja učile še šivanja in domače obrti. V Adlešičih je bil tečaj za tkanje domačega platna. Mnogo koristnega pa so tečajnice slišale tudi o negi dojenčka, o higieni, vrtnarstvu, zadružništvu itd. Vendar pa so vodstva tečajev ponekod pozabila dati tečajem pravilno sodobno vzgojno osnovo. Po tečajih so po nekaterih krajih organizirale žene kulturne prireditve, največ pa so dale na zabavne večere. Treba je pozdraviti zamisel vodstev tečajev v onih krajih, kjer so tečajnice organizirale lepe kulturne prireditve za 8. marec. V bodoče bo-treba praktične tečaje tako usmeriti, da bodo na njih tečajnice pridobile trdno osnovo o družbeno gospodarskem sistemu. Zakaj ne bi smeli našim ljudem povedati, da se delovni človek lahko množično izobražuje le v pogojih take družhene ureditve kakor je nafta! Mar bomo pustili, da bodo reakcionarni vseh barv imeli vpliv na naše žene? Odgovorna funkcionarka AFZ je povedala, da so ji pred začetkom tečaja v njenem kraju rekli: »Kaj pa mislite, da boste dosegli s tečajem, saj vam ne bo uspeltlc »Pokazali bomo, kaj zmoremo, prepričana sem, da bomo uspeli,« je odgovorila. Prav v tem kraju sta bila dva tečaja, ki sta prav lepo uspela. Naše žene naj tudi v bodoče ne nasedajo zlonamernim prišepeta-vanjem. To naj bo tudi primer, kako je treba vzgojno delo med ženami le še bolj okrepiti. Po sklepu Izvršnega odbora AF2 Slovenije ho letos 4. in 5. oktobra IV. kongres AF2 Slovenije. V predkongresnem tekmovanju, ki se prične s 1. majem in ho trajalo do kongresa, bo treba tudi v okraju črno melj organizacijo AFŽ organizacijsko in politične utrditi. Predvsem pa bo treba pri tem zajeti vsa vprašanja naših delovnih žena, ker bo vsa ta vprašanja naše organizacije obravnaval tudi kongres. Prva naloga, ki je trenutno najvažnejša, so volitve občinskih odborov AFZ v okraju Črnomelj. Doslej so izvoljeni trije občinski odbori, ki pa v celoti še ne delajo. Da to vprašanje še ni rešeno, je krivda tudi v tem, ker je treba najprej izvesti reorganizacijo po teritorialni razdelitvi občin. Namesto prvotno mišljenih 16 občinskih ljudskih odborov jih bo sedaj le 8. Na novo izvoljenih vaških odborov AF2 je 36. Da bo delo AFŽ prišlo čim bolj do izraza, naj skrbe partijske organizacije na področju ohčin, da bodo dobre in delovne žene vključene v upravljanje podjetij, ljudske oblasti, odbore zadrug in v vodstva raznih društev. Partija naj tudi pomaga, da izvoljeni občinski odbori začnejo čimprej delati in da utrde vaške odbore AF2. Rešujejo naj vprašanja, ki so važna za njihovo območje. To mora zajeti tudi predkongresno tekmovanje. Občinske, vaške in mestne organizacije naj organizirajo seminarje za prvo pomoč in nego dojenčkov. Za obiskovalke je treba predlagati najboljše žene, da bodo skrbele za mladino, ki bi bila ogrožena s katerokoli strani. Da bi lažje spremljale gospodarski, politični in kulturni razvoj domačega okraja in vse Dolenjske, naj žene naroče »Dolenjski list*, pa tudi »Naša žena* jim bo posredovala mnogo koristnih nasvetov za dom in gospodinjstvo. Ravno sedaj zbiramo gradivo za ureditev Belokranjskega zbornika. 2ene, ki so kakorkoli sodelovale v borbi, bodo pisale svoje spomine, zbirale pa bodo tudi dokumente NOB, s čemer so v Črnomlju že pričeli. Poleg vsega tega pa naj občinski, vaški in mestni odbori AF2 vključijo v svoje delo v predkongresnem tekmovanju še probleme, ki so važni za njihov teren. O medsebojnem tekmovanju občinskih odborov AFZ bo okrajni odbor AFZ Črnomelj vodil evidenco in najboljše organizacije nagradil. Za postopek pri volitvah za delegatke okrajne konference, na kateri bodo izvoljene delegatke za IV. kongres, bodo občinski odbori dobili i« pojasnila- Rezina Fir delovanju z ostalimi organizacijami in šolami. Te seje, konference ali proslave so lahko 26. aprila zvečer ali pa na sam praznik. OF je najbolj množična organizacija — to je treba prav posebno poudariti na letošnji proslavi. Tudi osnovne organizacije naj skušajo čimlepše proslaviti naš veliki praznik. Prvi maj je praznik vsega delovnega ljudstva. Frontni odbori naj povsod sodelujejo tudi pri pripravah in proslavi tega praznika. Vse organizacije naj se povežejo s kulturno-prosvetnimi društvi, sindikalnimi organizacijami in učiteljstvom v svojem kraju, da bo proslava dneva res množična. Kar velja za praznik OF -— 27. april — in prvi maj, velja tudi za praznovanje rojstnega dne maršala Tita. Pri tradicionalni Titovi štafeti naj sodelujejo člani naših organizacij. Vse organizacije prosimo, da o pripravah za proslavo 27. aprila- prvega maja in rojstnega dne maršala Tita takoj poročajo na okrajni odbor OF in uredništvu Dolenjskega lista, da bomo lahko o pripravah in proslavah pisali v našem glasilu. V št. Rupertu je ena izmed najdelavnejših mladinskih organizacij Dolenjske Bogata, v ravnini ležeča polja obdajajo št. Rupert v mokronoski okolici. Tod okoli je zraslo leno število kmečkih fantov in deklet, izmed katerih so mnogi našli pot v partizane Ln pomagali graditi naso svobodno domovino. V marcu 1943. leta je bil v št. Rupertu že organiziran mladinski odbor s sko-jevsko grupo. Dobro Ko Se spominjajo Zgon-čevi fantje in drugi, kako so v težavnih po gojih prirejali nabiralne akcije asa partizansko vojsko. Osvoboditev je samo še okreptila mladinske vrste. Lepo število mladincev in mladink je prihajalo v št. Rupertu na sestanke — tudi do SO jih je prišlo prva leta. Počnejo je polet usahnili — in leta 1949 je kazalo, da mladinske organizacije v St. Rupertu sploh ni več. Takrat pa je Zgončev Ivan spet zhral nekaj mladincev. Okrepili so organizacijo, delo je začelo »pet napredovati. Skrbeli so za kulturno izobraževanje. V najem so vzeli 60 arov polia *n 2e prvo let« navzlic znamenu vaščanov dobili za pridelan krompir ln oljno repico 30.000 dinarjev. Z raznimi nastopi in igricami so zaslužili 25.000 dinarjev. Preko noči ao bili najbogatejša mladinska organizacija v okraju. Okrajnemu komiteju mladine v Trebnjem so podarili 25.000 din priredili so izlete v Postom jsko jamo. Bohinj in na razstavo OF v Ljubljano. V zapuščeni hiši so si uredili mladinsko »oho, v njej Šahovske mizice, kupili 18 stolov, prejeli pohvale CK LMS in OK LMS. Radio jih razveseljuje na sestankih, stenski časopis je živa slika delavnosti mladinske organizacije, ki pozna svojo pot. Ob četrtkih imajo šahovsko večere, oh sobotah sestanke, ob nedeljah je čas za smeh in veselje. Še harmoniko hi radi, da bi bilo za plesne vaje. S kulturno-umetniiSkim društvom imajo tesne stiike, učitelj in režiser Bojan Brezovar jim rad pomaga. Skrbe za ftvoje ftlane. Za mtadinoa-invalida bodo pre skrbeli službo. Za Darinko, uslužbenko v kmetijski zadrugi, kj se nesramno vode do mladinske organizacije, so predlagali, naj jo dajo iz službe, če res lahko ž M sama »lso. kakor pravi. Le nekai Še kazi ftentrupersko mladino: malo preveč je ljubosumna na svoje uspehe. Premalo gleda na razširitev orgamizaeijo. Mladinski aktiv v Slovenski vasi se jim je hotel lani priključiti, pa niso bili nič kni za to. No, to bodo popravili, saj dobro vedo, da je le v skupnosti moč. Mladinska organizacija v St. RupeHu je lahko marsikateremu vaškemu aktivu vzor delavnosti in požrtvovan j a. Ob tn,ki mladini smo Lahko mirni: v dobre roke predaja ono pridobitve velike narodnoosvobodilne vojne. ^48282 99 Pisma Dolenjskemu lista Tovariš uredniki Dolenjski list je pred meseci razpisal anketo o preimenovanju ulic odn. o dopolnit vab nekaterih Imen, Id se vedno čakajo kot Trnjulčlra na rešitev nierodajnlh faktorjev natega mesta. Kar zadovoljni smo hlll. ko smo brali v našem tedniku predloge za nova imena novomeških alte. ki bi dala našemu junaškemu In borečemu se mestu tudi zunanje pravo partizansko lice. Toda — kmalu je bilo konec veselja; upanje, da bomo lahko v kratkem Imeli na ulicah In trgih nova Imena, je splavalo po Krki. Ko se je zavelo razpravljanje o predlogih, dodatkih In protl-predlogth, smo nehote pomislili, da se skrivajo za tem drugi nameni, da hI obdržali čim dlje stara Imena svetnikov In svetnic na naših ulicah, da bi tako staro mesto obdržali morda celo lahko v mejah »Rudol-fovega«... Ker po 7 letih svobode zaveden Novome-sfan ne more razumeti tega zavlačevanja, so člani sindikalnih podružnic zahtevali od MLO, da pove, čemu ta zastoj. Okrajni sindikalni svet je pred tedni poslal protestno pismo MLO, v katerem zahteva pojasnila In prosi, da se takoj Izvrši te sprejeti sklep ln končno da Novemu mestu tndl / Imeni ulic zunanji izgled partizanskega mesta. Toda — delovni človek Novega mesta za- man čaka na to pojasnilo. Zato pozivamo s tem odprtim pismom MLO Novo mesto, da se izjasni, kaj je s preimenovanjem naših ulic ln trgov. Ali Je res, kar se čuje v mestu, da bi preimenovanje nekaterih ulic stalo pol milijona dinarjev? Ali nI morda pri vsem tem delu tudi nekaj strahu, češ »kaj bodo pa rekli gotovi ljudje v Novem mestu?« Natočite nam čistega vina In povejte jasno In po domače, kaj je z Imeni naših ulic In trirov. sicer bo delavstvo samo pomedlo z napisi staromodnega srednjega veka! *"'as je, da prenehamo s takim zavlačevanjem! C'e se bo tudi postavitev dostojnega 'partizanskega spomenika tako zavlačevala, bomo v Novem mestu res, čakali na vsako stvar leta ln leta! Novo mesto, 12. aprila. Za Okrajni sindikalni svet: Marijan Tratar Opomba uredništva: Gradivo, ki ga je dobilo v razpisani anketi uredništvo Dolenjskega lista, je bilo medtem oddano MLO Novo mesto v nadaljnjo obdelavo. Zal pa se k anketi niso priglasili mnogi za to poklicani javni delavci Novega mesta in številni meščani, ki bi lahko s svojimi predlogi izboljšali izbiro, ki stoji pred komisijo za preimenovanje ulic pri MLO. Takih »predavanj« res ne potrebujemo »Dolenjskemu listu«, Novo mesto! Lično napisani lepaki, časopisna reklama in zanimanje za letalstvo me je zvabilo v ponedeljek 7. aprila zvečer v Sindikalni dom, kjer je Aeroklub Novo mesto napovedal predavanje o tipologiji letal, prvo iz vrste predavanj o letalstvu. Čeprav je bilo predavanje za člane Aerokluba obvezno, sta se ga udeležila samo dva člana odbora, dva mlada fanta — navdušena modelarja ter dva odrasla človeka. Kje je članstvo kluba, kje je klubov odbor? sem se začudeno vpraševal in se oziral po skoraj prazni prostorni sobi. Predavatelj Raz-nožnik se na predavanje ni pripravil; to je bila druga in skoraj še hujša ugotovitev od prve. Mož je bil močno na-treskan! Namesto, da bi poslušalcem predaval o tipih letah, jih je spraševal, ZA NAŠE GOSPODARJE kakšna letala so bombardirala med vojno Novo mesto, kakšni avioni so frčali po zraku nad Slovenijo itd. — Skratka, spraševanje in tipanje namesto predavanja! Videl sem, kako si je predavatelj zaman prizadeval skriti svojo pijanost pred mladimi ljudmi. Namesto napovedanega predavanja »O tipologiji letal« sem prisostvoval mučnemu večeru, ki bi prav lahko nosil naslov: »Kako lahko .predavam' pijan treznim poslušalcem ...« Kako bi bilo, če bi se predavanja udeležilo kakšnih 30, 40 mladih, navdušenih ljudi — pa bi se začudeno spogledovali nad zadrego vinjenega predavatelja, ki je z zmedenimi očmi lovil zvezo med svojimi zmešanimi mislimi in — milo povedano — ni imel skoraj kaj povedati. Več ovsa za dolenjsko živinorejo in kon'ereio! Oves je po strokovni literaturi priznana rastlina, ki je med žiti v takem položaju kot »Pepelka« pri mačehi. Tam, kjer mislimo, da ni prostora za krušno žito, sejemo oves. Torej vse celine, preorani pašniki in manj zagnojena zemljišča morajo biti dobra za pridelovanje ovsa. Povsod tam, kjer imajo dobro urejen kolobar, dajo tudi na dobro obdelana zemljišča oves. To je zelo hvaležna rastlina za vsako zemljo in nam daje tudi temu primerno lep pridelek. Pri ovsu so korenine zelo razvite, grejo na široko in dovolj globoko v zemljo in so tako sposobne vse ostanke redilnih snovi v zemlji dobro izkoristiti. Za oves bi morali imeti zemljo že v jeseni 20 do 22 cm globoko zorano (sprašeno). Tako bi mraz, dež in sneg pospešili sprstenje debelih in grudovi-tih brazd in bi se spomladi, ko se njive osuše, dala setev pravočasno pripraviti. Mi pa za oves navadno orjemo šele spomladi in vlažne brazde se dajo težko razbranati, seme se težko spravi v zemljo, ki izgubi veliko zimske vlage. Tudi seme, ki ga sejemo, je v večini primerov zelo lahko in ima majhno hektolitrsko težino (35 kg). Le težko, dobro izbrano zrnje je dobro za seme (45 kg). S setvijo ovsa moramo pričeti čimprej, ker mu mraz ali sneg ne more škodovati. Kakor ima vsaka rastlina rada dobro obloženo mizo z redilnimi snovmi, tako je tudi oves zelo hvaležen za primerno gnojenje z dodatkom umetnih gnojil, posebno dušičnatih (150 kilogramov) in kalijevih (100 kg). Fosfornih snovi imajo naša zemljišča že prilično dovolj, če ga sejemo po koruzi ali kaki krmski rastlini (stari detelji). Hlevski gnoj v sveži brazdi ni tako dober, ker bi oves preveč bujno rastel in polegel, hlevskega gnoja nam pa že tako za okopavine zelo primanjkuje. Gnojnica je za taka zemljišča pred setvijo izborno gnojilo. Tudi dober lesni pepel veliko zaleže, posebno ko Je oves že ozelenel. Kmetijske delovne zadruge bi morale oves sejati s sejalnimi stroji v vrstah 20 do 22 cm narazen; kmetje ga navadno sejejo z roko na vrh brazde in potem zabranajo. Pri strojni setvi je treba na en hektar 100 kg semena, pri ročni pa 130 do 140 kg. Ker so umetna gnojila draga in jih nI dosti na razpolago, se moramo zanesti le na domači gnoj in računati z ostanki gnoja predhodne rastline, ki včasih zadostuje tudi za dober pridelek ovsa. Težko je pisati recepte, ker se tudi zdravila težko dobijo. Najboljši pridelek daje oves smrekar ali ješprenovec kakor ga imenujemo po domače. Metli-čar daje manjši pridelek zrna in slame. Za dvig dolenjske konjereje in živinoreje, posebno pa za plemenske živali, je oves nenadomestljiva hrana. Vsi plemenjaki bi morali dobivati dnevno od 2 do 5 kg ovsa. Mi pa ga zelo malo pridelamo. Komaj 8 do 10 q povprečno na hektar, kar je za 2 do 3 q manj kot po drugih krajih. Po lastnih izkušnjah vem, da je bil pridelek ovsa na Grmu, Če ga ni uničila rja, 24 do 25 q na hektar. V Srebrničih sem ga pridelal tudi 26 do 27 q na hektar skozi več let. Slovenija je po svoji legi, podnebju in zemlji zelo prikladna za pridelovanje ovsa, le da je na žalost pri nas oves res prava «pepelka«. če je oves v maju zasušen oziroma zaskorjen, se dobro obnese brananje posevka z lahkimi branami. Naše lesene brane lahko podložimo z dračjem črnega ali belega trna, da zobje ne rijejo preveč po zemlji in ne potrgajo korenin. Tako pre-zračenje zemlje na površju pospešuje dostop zraka koreninam in žalosten oves kar čez nekaj dni bujno ozeleni. — Skrbimo za to, da bomo imeli vedno dovolj ovsa za vso živino. Bilo bi žalostno, da bi čakali na uvoz ovsa iz tujine, ko ga lahko pridelamo doma. F. M. Takih »predavanj« v Novem mestu ne potrebujemo! Upajmo, da bo Aeroklub naredil red v svojih vrstah, pijance pa poslal iz svojih vrst! A. M. Novo mesto, 12. aprila. Lep zaslužek — ali izkoriščanje? Uredništvu »Dolenjskega lista«! Da je zemlja dragocena, vemo vsi. Navzlic temu pa človeka vendarle zanima, ali je res tako dragocena, da znaše najemnina za krajec njive, dolg morda kakih 100 ali nekaj več metrov, širok pa dobrih 8 metrov, za eno leto 2000 dinarjev... Tako ceno je namreč zaračunal nek novomeški posestnik ženi uslužbenca. Za dveurno oranje in brananje tega kosa zemlje pa je možak nato zaračunal 800 dinarjev. Će pomislimo, da računa Mestno prevozništvo za enako delo na uro 220 dinarjev, kar bi nar neslo v našem primeru 440 din, se zdi človeku cena 800 din vsekakor previsoka. Ce računamo k temu še malico, ki jo je mož dobil, pa žganje, vino in kruh, je oranje vredno vsaj še 200 din več. Ko je najemnica zavzdihnila, da je to vendarle malo predrago, je možak dejal, da ceneje ne bo delal, da raje konje pobije, sam pa leži. Ne spoznam se dovolj na kmečka dela. Vprašam pa javnost, ali so gornje cene pravilne ali ne? Ali gre samo za »dober zaslužek« ali pa le za nesramno izkoriščanje? P. C. Novo mesto, 14. aprila. Kratke vesti Ljubljana. — Po vsej državi »pet velike protestne demonstracije. Ko so bile pred 14 dnevi po vsej državi velike protestne demonstracije, so bili naši narodi prepričani, da bo naš protest zalegel.. Toda vsi glasovi z londonske konference govorijo, da so nas hoteli potolažiti z lepimi besedami, za našim hrbtom pa spletkariti o bodoči usodi Trsta. Prav tako je italijansko časopisje nadaljevalo z umazano protijugoslovansko gonjo, kateri stoje na čelu najbolj razvpiti italijanski fašisti. Zato je ta teden preplavil našo domovino nov val protestnih demonstracij, ki so zajele vse naše kraje. Na protestnem zborovanju v Beogradu je bilo nad 280.000 ljudi, v sredo, 16. aprila, v Ljubljani nad 110,000 ljudi, velika zborovanja pa so bila tudi v Zagrebu, Sarajevu, na Reki, v Osjeku, Nišu, Tuzli, Kragujevcu, Bitolju, Novem Pazarju in številnih drugih krajih. Beseda vseh milijonov naših ljudi je jasna: Nobene krivice več! Prekinite londonsko konferenco, ki žali naše narode, pa tudi svobodoljubne ljudi vsega sveta! Trst. — 15.000 Slovencev na mogočnem taboru v Bazovici. V ponedeljek je bil v Bazovici velik tabor, na katerega so prišli Slovenci iz Trsta in bližnje okolice. Vsa množica je ob spominu bazoviških in vseh drugih dragocenih žrtev, ki so jih dali za svobodo primorski Slovenci, zahtevala, da prenehajo z barantanjem za ta kos slovenske zemlje. Nikoli več pod Italijo! to je bila glavna misel zborovanja. Celovec. — Obletnica množičnega preseljevanja koroških Slovencev. Minule dni so se koroški Slovenci in z njimi vsi jugoslovanski narodi spominjali žalostne obletnice. Pred desetimi leti so naci-fašisti množično preseljevali koroške Slovence in zagrešili velik zločin nad našim narodom. Danes sede glavni organizatorji tega zločinskega preseljevanja na raznih važnih mestih v koroški deželni upravi. Se več. Danes spet krojijo isti ljudje pravico našim ljudem na Koroškem. Vse kaže, da so odgovorni ljudje tam pozabili, kdo je bil v minuli vojni premaganec in kdo zmagovalec! Ljubljana. — Ljudska skupščina LRS je sprejela novo upravno-teritorialno razdelitev Slovenije V petek 11. :n v soboto 12. aprila je bilo v Ljubljani zasedanje Ljudske skupščine LRS. Skupščina je razpravljala o osnutku zakona o novi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije. Po živahni razpravi je skupščina sprejela novi zakon z nekaterimi popravki. Sprejem novega zakona je pred skupščino utemeljil predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti dr. Marijan Brecelj. Po novem zakonu imamo sedaj v Sloveniji 19 okrajev, v katerih je 378 občinskih odborov ter 3 iz okrajev izločena mesta, in siger Maribor, Ljubljana in Celje. Razen tega je skupščina razpravljala tudi o reorganizaciji ljudskih odborov, o stanju obrtništva v zvezi z novim družbenim planom. Sprejela je tudi resolucijo o tržaškem vprašanju. Beograd. — Tu je bil minuli teden kongres ekonomistov. Na kongresu je govoril tovariš Boris Kidrič, ki je med drugim omenil, da se resnična demokracija lahko razvije le na temelju ekonomske demokracije, to je ekonomskih pravic neposrednih proizvajalcev. Poudaril je, da je naloga ekonomistov proučevati pogoje našega ekonomskega razvoja s stališča celotnega procesa in stvarnih podrobnosti. Uspehi prvega delavshego sveta nidnlha Hotevte Preteklo nedeljo je bilo odkritje spominske plošče na rudniškem upravnem poslopju v 6pomin prevzema podjetja po proizvajalcih. Pri slovesnosti je sodelovala rudarska godba, kratek slavnostni govor pa je imel sekretar rudniškega komiteja KP tov. Pod-reberšek. Po odkritju .kateremu .je prisostvovalo precejšnje število delavstva _ in uslužbencev, je bilo v dvorani na Trdnjavi prvo zasedamjo novoizvoljenega delavskega sveta; navzoč je bil tudi stari delavski svet. Po uvodnih formalnostih je poroAa.l predsednik dosedanjega upravnega odbora tov. Zakovfiek o delu delavskega sveta in upravnega odbora v .preteklih dveh letih. Člani upravnega odbora so r>Mi zelo aktivni, pri svojem delu pa objektivni in gospodarski. Upravni odbor je vedno koordinaral svoje Franc Gole, novi predsednik delavskega sveta Franc Zakovšek, dosedanji predsednik upravnega odbora delo z delom partijske in sindikalne organizacije. Ob prevzemu podjetja v upravljanju po DS so bile v sklopu rudnika Še obrti kot gostilna, točilnica pri jami. brivnica, krojaška ln šiviljska delavnica, mlekarna, mesarija in trgovina. Vsa ta podjetja niso bila ne le rentabilna .marveč so napravila rudniku precejšnjo izgubo. Zato je upravni odbor oddal vse te obrti krajevnemu ljudske- ZA ENO MILIJARDO DINARJEV GALANTERIJSKEGA BLAGA SMO UVOZILI Beograjsko osrednje uvozno podjetje »Ju gotehna- je nedavno kupilo v Avstriji, na švedskem, v Nemčiji. Franciji in Angliji razno galanterijsko blago v skupni vrednosti ene milijarde dinarjev- Vse to blago je namenjeno široki potrošnji ln je deloma že uvoženo, tako da ga bo mogoče v kratkem dobiti v vseh prodajalkah V naši državi. V celoti gre za Otrog 800 vMI blaga. Med uvoženimi predmeti lo brivski aparati, strojčki za striženje las. ščetke za britje, britvice raznih kakovosti, vžigalniki, vžigaCi za lovske puške, kvalitetne budilke »Junghans* in »Kienzle«. škarje z» vinogradnike in druge škarje, ključavnice, razne vrste si-vank, igle za pletenje in kvačkanje, gumbi iz biserne matice, razne varnostne in druge zaponke, otroške igrače z mehanizmom ter igrače iz gumija in celuloida. Ker so bile kupljene velike količine tega blaga, ho trgovina z njimi dobro založena. mu odhoru. obdržal je le menzo in Čevljarsko delavnico. Razen tega je upravni odhor reorganiziral delo in so bila delovna mesta administracije sistematizirana, tako da je rudnik zmanjšal število uslužbencev od 76 na 48. kvaliteta dela pa je danes mnogo boljša in administracija vselej ažurna. Na dnevnem kopu je upravni odbor začel načrtno odkrivati tretji sloj in je bilo v preteklem letu odkritih 340.000 kuh. metrov odkrivke, ker je pripravilo več desettisoč ton premoga za odkop. Na dnevnem kopu je bilo uvedeno plačevanje po akordu, sama reorganizacija dela pa je dvignila storitve in znižala stroške za nad 50 odstotkov. V preteklem letu je rudnik dobil tudi nov bager goseničar na električni pogon. V jami je tehnično vodstvo uvedlo nov način odkopavanja: širokočelno odkopava nje z vso odgovarjajočo mehanizacijo. Širokočelno odkopavanje ima velik pomen: daje možnost koncentriranega odkopavanja in e tem nastavitve večjega števila odkopov v eni sami progi. Pri širokočclnem odkopava-nju se lahko pridobi več debelih vrst premoga, kar poveča vrednost izkupička. Za odvoz premoga iz širokega čela se lahko uporahi mehanizacija (stresalke, transportni trak. verižni trasporter itd.), medtem ko to v prečnih odkopih ni ekonomično. Pri uvedbi širokočelnesra odkopavanja ie značilno, da se je v Kočevju ta način odkopavanja uvedel in obnesel takoj, medtem ko so v Trbovljah uvajali širo.ko čelo celo ve* let. Pri dobavi mehanizacije sta Kočevju pomagala kolektiva Trbovlje in Raše. Delavski svet je uvedel tudi odpiranje četrtega obzorja z novo izvoznico, kar je povzročilo pocenitev proizvodnje in lažji odvoz premoga. S štirimi vrtinami so raziskali tudi peti ln šesti sloj, tako rta je današnja slika o premogovnih rezervah realna. Nadalje je rudnik izpopolnil z mehanizacijo nakladalno postajo in jo razširil ter postavil mostno tehtnico za tehtanje državnih želez niških vagonov. V preteklem letu Je bil dograjen internat za rudarsko šolo. ki ho sedaj služil za samski dom. Mnogo Stanovanj, ki so bila v skrajno slabem stanju, je bilo v preteklem letu popravljenih. S pomočjo delavskega sveta ln upravnega odbora se je izboljšala delovna disciplina. Nekaj ljudi, ki so hoteli živeti na račun drugih, je bilo odstranjenih. Nad finS dela nezmožnih rudarjev je bilo komisijsko pregledanih in so dobili v skladu z delanezmož-nostjo rento ter pokojnine, tako da danes nimamo bolnih in izčrpanih delavcev, ki bi bili zaradi svoje bolezni prikrajšani na pre-jpinkih. Delovni pogoji so se na vseh obratih izboljšali, povprečni zaslužki so se dvignili in posledica tega je. da je pridobil rudnik toliko AS ugledu, da mu delovne sile ne primanjkuje Danes se kočevski rudnik uvršča med najboljše rudnike v gospodarskem pogledu ali v disciplini Vse to pa je lahko Delavski svet zgradil na visoki zavesti članov kolektiva, med katerimi je precejšnje število starih borcev za delavske pravice in veliko število dobrih in hrabrih partizanov, ki se še danes borijo za izarradnjo socializma z največjo požrtvovalnostjo ln zavestjo Po poročilu predsednika starega upravnega odbora je novi delavski svet dal dosedanjemu razrešnlco z burnim aplavzom v znak priznanja za njegovo uspešno delo. Sledile so volitve predsednika novega delavskega sveta in članov novega upravnega Martin Peterlln. član delavskega sveta ln eden Izmed naj. boljših delavcev kolektiva, nagrajen po VGZ odbora. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Franc Gole, star borec za delavske pravice, ki se je boTil za skorjo kruha desetletja v tujimi in j« član Partije že od leta 1934 V upravni odbor so bili izvoljeni: Nose Stanko. Cingerle Abel. Južnič van. Oberft Franc III., Smuc Ludvik. Kavs Alojz, ing. Gos tiša Boris, Grm Kari in Cenčie Jože. Nato je poročal o zaključnem računu za leto 1951 tov. Grešak ter analiziral finančni rezultat podjetja. Po daljši diskusiji je delavski svet sprejel bilanco za preteklo leto, katero jo predhodno odobril ie upravni odbor. V7 diskusiji se je oglasil tudi direktor podjetja tov. Klančišar. ki je čestital delavskemu svetu k izbiri predsednika in celotnega upravnega odbora Podal je nekaj smernio za novo delo z upanjem, da bo tudi sedanji delavski svet prav tako kot stari znal ščititi Interese podietja ln kolektivu, kar bo letos ob vstopu v nov finančni sistem še bolj aktualno Dva dni kasneje ie imel tudi novi upravni odbor prvo sejo, na kateri so izvolili za novega predsednika tov. Cingerle Abla z dnevnega kopa. Novi upravni odbor je skupno z upravo rudnika Izrekel staremu odboru s predsednikom tov. Zakovškom na čelu vse priznanje za nadvse uspešno delo. Zlasti dosedanji predsednik je z bogatimi izkušnjami rešil miogo problemov v dobrobit podjetja. Tarifne pravilnike iz predalov! Ena izmed važnih nalog, ki jih v teh dnevih izpolnjujejo sindikalne organizacijo, je sestava tarifnih pravilnikov v vseh podjetjih. Okrajni sindikalni svet je zato pred dnevi sklical posvetovanje zastopnikov sind. podružnic Novega mesta ln vseh delavskih svetov, na katerem so razpravljali po referatu člana GO ZSS tov. Koželja, kako naj delajo komisije za sestavljenje teh pravilnikov. Doslej je bilo v naših podjetjih in sindikatih vse premalo političnega poudarka pri tem delu. Zaradi tega izdelujejo ponekod tarifne pravilnike le »strokovnjaki« za zaprtimi vrati brez sodelovanja celotnih delovnih kolektivov. To je treba takoj popraviti. Zastopniki tekstilne stroke, zdravstva in komunalci so poročali, da so te zainteresirali kolektive za to delo. Zastopnik podružnice Narodne banke je obljubil, da bo njihov kolektiv pomagal s predavanji o finančnem poslovanju in z razlago novega načina izplačevanja. —ar 1(3 L ASU J TE V »DOLENJSKEM LTSTTk >Za navodila podrejenim oddelkom sporočam, da po divizijskom poveljstvu kroži oddelek okrog 140 belogardistov, ki se bore proti komunisti?nim tolpam. V pričakovanju posebnih navodil prosim, da poveljnike podrejenih oddelkov previdno obvesti te, naj belogardiŠHčnih ujetnikov ne streljajo, ampak naj nanje opnzore to poveljstvo, ki ima seznam belogardištifnih pripadnikov.