URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANACENTER
Pričakovali smo več, kot zmoremo
Delegatl občinske skupščine so se s prvo oceno uresničevanja družbenega plana občine v letu 1983 srečaliže na zasedanju v prvi poloviči julija; septem-bra so sprejeli poročilo o polletnem gospodarjenju, v teh dneh pa obravnavajo tako imenovano jesensko analizo gospodarjenja.
Vsa tri gradiva soočajo dele-gate z dokaj neugodnimi giba-nji v občinskem gospodar-stvu. Gre predvsem za upada-nje fizičnega obsega proiz-vodnje, nedoseganje planira-nih izvoznih rezultatov in oeugodno gibanje na področ-ju cen in življenjskega stan-darda. V prvih dveh poročilih smo sicer še optimistično na-povedovali možnost pospeše-nega in intenziviranega tem-pa poslovnih prizadevanj do konca leta ter s tem izpolnitev načrtovane obveznosti. V je-senski analizi gospodarjenja pa že bolj stvarno ocenjujemo možnosti do konca leta. V letu 1983 bo družbeni proizvod ob-čine realno padel za 3-4% (z resolucijo je bil planiran 0,5% porast), industrijska proiz-vodnja bo nižja za 10%, izvoz na konvertibilno področje pa za 6% v primerjavi z letom 1982.
Neugodna struktura gospo-darstva v občini, na katero si-cer že leta dokaj glasno opo-zarjamo, nam je šele sedaj po-kazala svoje zobe. Med pano-gami gospodarstva v občini namreč prevladujejo tiste, ki jih že dolgo poznamo po šte-vilnih problemih in dajejo za-to tudi drugje v Sloveniji pod-povprečne rezultate. To velja predvsem za proizvodnjo in predelavo papirja, grafično dejavnost, proizvodnjo in pre-delavo živil in delno tudi za tekstilno industrijo. Razvojno obetavne industrijske veje, kot je strojegradnja, proizvod-nja električnih strojev in ke-mična industrija, so se v pre-teklosti selile iz občine in so sedaj v njenem gospodarstvu le neznatoo zastopane (1,5% dohodka).
Ob dobro in celovito pred-stavljenih objektivnih okoli-ščinah, ki so botrovale neza-dovoljivim rezultatom gospo-daijenja, pa lahko jesenski analizi očitamo, da ni dovolj dosledno prikazala subjektiv-
nih slabosti. Nestvarno, pred-vsem pa nekritično bi bilo na-mreč priCakovati, da tudi te niso odigrale pomembne vlo-ge pri doseženih rezultatih. To še zlasti velja za uresniče-vanje nalog na področju eko-nomskih odnosov s tujino. Res je, da je bil 18% porast izvoza (ob le 0,5% rasti druž-benega proizvoda) načrtovan izredno optimistično. Prav ta-ko drži, da so na zunanje trgo-vinske rezultate neugodno vplivali prepozno znani pogo-ji gospodarjenja v tekočem le-tu. In res je tudi, da izplačeva-nje zveznih izvoznih stimula-cij ni bilo tekoče in da so vrsto problemov povzročile izvoz-nikom tudi nejasnosti glede režima cen. Toda, z istimi pro-blemi so se srečevali tudi izvozniki drugje v Sloveniji, pa so kljub temu beležili bolj-še rezultate.
Ukrepi ekonomske stabili-zacije, ki so bili sprejeti in uvajani v tekočem letu, so že vzbudili pozitivne procese. Zmanjšale so se nekatere oblike porabe, povečala pa se je ekonomičnost poslovanja in akumulativna sposobnost gospodarstva. Uresničujemo tudi splošna družbena priza-devanja za zmanjševanje za-poslenih v delovnih skupno-stih družbenopolitičnih orga-nizacij in samoupravnih in-teresnih skupnostih (število zaposlenih je manjše za 3%). Za celo tretjino smo zmanjšali število pogodb o delu.
Sredstva za skupno porabo oblikujemo v letošnjem letu v skladu z razpoložljivim ustvarienim dohodkom, kar pomeni, da za 50% zaostajajo za rastjo dohodka. Vendar pa se materialni položaj družbe-nih dejavnosti iz meseca v mesec zaostruje, pri čemer predstavljajo največji pro-blem zlasti naglo naraščajoči materialni stroški.
A. B.