Dopisi.
Iz Tersta 2. aprila. A. K-s. Od slovenskih i g roka z o v, ktere so slovenski domorodniki v Gradcu izdajati obljubili, smo pervega ravno prejeli. Ime mu je „Dervartt. Akoravno je osnova iz nemškega posneta, se mora izda-teljem v hvalo spričati, da so jo glede predmeta prav dobro zadeli. Igra ni samo izverstno poslovenjena, ampak je slovenski narodnosti tako lepo primerjena, da se bo gotovo vsem Slovencom lahko prikupila. Ravno tako jo bodo tudi sosedi naši na Horvaškem z veseljem prebirali, ker je nekoliko rol v njih jeziku spisanih, kar se igri posebno dobro prileze. Dobrovoljci, spravite jo berž na oder! ploskanja vam manjkalo ne bo. Na tem jgrokazu se pozna, da je uredništvo v dobrih rokah, in to nam je porok, da bojo drugi igrokazi, ktere še pričakujemo, pervemu se prilegli. Akoravno smo unikrat po ,?Novicahu zvedili, da gg. izda-teljem do 300 naročnikov še njih veliko manjka, se vendar nadjamo, da se bo toliko več iztisov po bukvarnicah spečalo. Omeniti, da bi nam dobri izvimo-slovenski igrokazi še ljubši bili, nam ne bo nihče zameril, pa preden bomo takih vča-kali, bo zajcu lahko dolg rep zrastel. Ravno tako malo nam bo  pa  kdo zameril,   ako si   boljših   igrokazov   drugih
110
narodov na svoj jezik preložimo, in jih naši narodnosti spodobno primerimo. Tako delajo vsi izobraženi narodi: Angleži, Francozi, Nemci in Talijani. Berž, ko se je med kterim teh narodov kak dober igrokaz vrodil, ga kmalo vsi drugi na svoj jezik pretočijo; zakaj bi jih mi v tem ne posnemali, ki še nimamo nobenega gledišča, nobenega igra-lišnega družtva? Razun tega, da si bojo naši domorodniki s slovenskimi igrokazi včasi kako večerno veselje napravili, se bo z njimi tudi venec kratkočasnega berila umnožil, ka-koršnega nam še sila veliko manjka. Slovenski igrokazi bi pa utegnili tudi najmogočniše sredstvo biti, naš ženski spol za slovensko narodnost oživiti, za ktero je dozdaj skoro čisto mertev. Častiti gospod Matija Majar je v 25. listu lanskih J?Novicu temeljito dokazal, da le kazališče v domačem jeziku more slovenske gospe in gospodične sprijazniti s slovensko narodnostjo. In ker so igrokazi sploh tistim najkoristniše berilo, ki se iz njih kakega jezika učijo, bojo slovenski igrokazi tudi v tej zadevi mnogim prav posebno ustregli.
Iz velih Mun v Cičarii 31. merca. — Otroci in pa oginj niso nikoli dosti obvarovani. 26. dan t. m. popoldne okoli četerte ure nese neki otrok ogenj iz ene hiše v drugo; po poti mu pada na tla in za malo časa se pokaže strašen požar, ki spremeni več od 40 stanovanj v pepel, in tako je večidel pogorel veli-Bergud, ekspositura jelšanske dekanije, dve uri zgorej Kastve na Krasu. Mislite si žalost in siromaštvo teh nesrečnih ljudi! Oj! da bi vendar kadaj nesreča taka ljudi z^rihtala, na ogenj in otroke pa-zljivišim biti in nevarno žerjavico le v varni posodi čez pota in memo hiš nositi! — „Sušec z glavo zvije ali pa z repom"; pri nas jo je zavil z repom; že celi dan gre dež s snegom — pa veseli smo ga, ker že dolgo časa ni bilo kapljice izpod neba; sedaj še le bojo travniki in njive zeleneli. Žita so srednje pri nas; krompir nam nič ne gnjije; zdaj še le so ga začeli saditi. Zelje se nam zdrav In okusen derži v kadeh. Drugikrat kaj več.
Sajovec Jakob.
Iz Ljubljane. Domači batalijon, ki nas je v četertek zapustil, je bil pred odhodom v pričo obile množice ljubljanskih prebivavcov z vinom in smodkami prijazno go-stovan; tudi čez 120 fl. v dnarjih se mu je za popotnico nabralo. „Srečni!a je bil slovojemanja serčni poslednji klic.
111