ф
64. številka.	Ljubljana, soboto 18. marca.	IX. leto, 1876.
SLOVENSKIHAROD.
Izhaja vnuk (lan, izvzeniSi ponedeljke in dneve po prazntclh, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - oge r 9 k e dežele za celo leto 16 gl<L, za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 18 gld-, /a četrt leta 3 gld. 30 kr,, zn en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n» doni bo račun» 10 kr. za mesce, IM> kr. ш četrt teta. — Za tujo dežele toliko vef, kolikor poštnina iziinSu. —Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja mižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. fiO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če sc oznanilo enkrat tiekiv, ."> kr., če so dvakrat in <1 kr. 60 se tri- ali večkrat tiska. Dopisi пнј ве izvole frinikirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljuhljnni v Franc Kolmanovej hiäi št. •<>!>—2<i poleg gledališča v „zvezdi", 0 pra vil i S tvo, ua katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kaj bode na slovanskem jugu?
Jako zanimivo in pomenljivo se nam zdi, da glasilo Črnegore, „Glas Črnogorca" v zadnjih dveh Številkah namestil uvodnega članka prinaša izvrstno preučen spis o „strategičnem in taktičnem postopanji vojno na Balkanu," ki nij še dovršen. Na tanko razlaga črnogorskim Sokolom, kako bi se mogla in morala Hercegovina in Bosna zasesti. I)a bi cel Članek priobčili nam manjka prostora, pa bil bi našim bralcoin tudi nekoliko preslabo razumljiv, ker pri nas vsaj sploh nemarno tako natančnih zemljevidov in iz praktičnega potovanja ter živ\jei\ja ue moremo zemljišča niti iz daleka tako poznati, kakor ga poznajo ta-rnošnji ljudje vojnici.
Mej tem uže sama vladna „Pol. Con." poroča, da je v Belgradu jako vojevit duh, da je vojska pripravljena, da jo bilo 13. t. in. pri knezu Milanu posvetovanje o vojni. — Torej Srbija in Črnagora bosta udarili na Turka. Ksy potem!
Potem avstrijska vojska sigurno joden del Bosno in Hercegovine poseile. Zato se one dve kneževini ne bodo mogli zmeniti. One bosta morali najprej turško vojsko zmrviti, staro Srbijo, Bulgarijo vzdigniti. Potem pride še Rusija . . . dalje so ugibati 110 dajo.
Hrvatski „Olizor" veruje v avstrijsko intervencijo v Bosni, ter se mu v zadnjem članku jako znamcuito zdi, da uže „P. L.", ki je bit jako protiven vsacemu vmešavanju od strani nase monarhije v turške razmere, da ta organ o intervenciji misel izproža, videč da k'jubu vsem reformam nij bilo mogoče vstanek pomiriti in beguuce nazaj v Bosno spraviti, kateri se branijo „za živo glavo" vrniti se drugače, nego s spremstvom avstrijskih bajonetov. To se ve da Se „P. L," meni, da bi stroške to okupacije nosile vso evrop-
IrMteL
Novljansko kolo.
Mudeč se v hrvatskem Primori, prisostvoval sem tudi glasovitemu kolu v Novem. Čul sem uže poprej mnogo o njemu, in vsak iui je rekel: „gospodine, dok ste kod nas v Primorji ne propustite novljansko kolo viditi, i ;>urno vam nočo žal biti." Slučaj je res tako nanesti], da sera so cele četiri dni v Novem zadržaval, iu v teh četirili dneh se je kolo trikrat igralo, naime na pustno nedeljo, na pustni ponedeljek in na pustni vtorek. Sicer se pa saiuo oh nedeljah iu praznikih.
Božo moj to novljausko kolo! Kdor ga nij videl, nc ve kaj je kolo. Človek so misli prenesenega v tiste davne čusc, ko slovanski narodi So nijso toliko izvanjskih sovražnikov imeli, nego jih denes imajo v tiste Case, ko
ske oblasti a ne lo Avstro-Ogorska. Pa to je ravno tako iluzija, kakor so bilo reformsko mule. Nobena druga država nema v Bosni interesov tacih, nego Avstrija. Če pa bode jedenkrat plačala, veliko stroške imela, morala bodo tudi hoteti obdržati to plodovito zemljo, če se Nemcem in Magjarom to ukrep čan je slovanskega el omen ta so tako gabi.
Hrvatski minister Koloman Bede-ković.
Iz Zagrela 10. marca [Izv. dop.J
— a—■ Najvažnejši politični dogodjaj na Hrvatskem je denes imenovanje Kolomana Bedekovića hrvatskim ministrom. Bedekoviči obogatili so se, ravno tako kakor tudi drugi zagorski plemiči Keglevici, Oršici, Vojkovici (VojkfTy) po padu celjskih grofov, razdelivši mej soboj njihova velika posestva na Hrvatskem. Bedokovidi so samo enostalni plemiči in razmerno z druzimi zagorskimi velikimi posestniki samo srednje bogati.
Minister Bedekovič je v svojem krotaiyi žive gestikulacije, sicer pa slab govornik, da no rečem nikakšen. Diplouiatična graviteta mu celo manjka. V tem je Mažu ranit- pravi uzor, Leta 184H. nijso Bedekoviči nobene posebne rolo igrali. Bili so, kakor vsi drugi plemiči, nuigjaroni. Po uvedenji duvalizina, postal je Bedekovič prvi hrvatski minister, Bauch pa prvi civilni hrvatski ban. V koliko je bil Bedekovič sokrivec Haucliovega vladuhovanja, je teško reči, gotovo je, da je k vsemu molčal. Gluhega in slepega se je delat za vso. Mej tem je pa ndrod cvilil pod llauchovemi brez-postavnostmi, pod njegovim nasiljem in preganjanjem vsega, kar je bilo narodno, kar je bilo hrvatsko.
Po padu Itauchom je postal Bedekovič drugi civilni bau hrvatski. Njegovo banovanjo
so naši prftdedi idilično živeti, črede pasli, polja obdelavali, mesta zidali, kupčevali v z Л-drugah živeli, Peruna in Svaroga molili, in so devojke kolo igrale.
Bože moj to novljanski kolo! Kdor ga nij videl, no ve kakšen biser jugoslovanskih narodnih običajev je to. Jedini kolo zaslužuje, da človek v Novi potuje. — Božo moj to novljanski kolo! Kdo bi ga mogel tako opisati, da bi čitatelj, bravši opis, tisto sliko pred soboj videl, ki jo gledalec pred soboj ima. To je nemožno. Ni jedcu jezik nema pravih izrazov za to.
V Novem jo več narodnjakov nego kdor koli drugod v Primorji, vplivnih, bogatih inteligentnih narodnjakov, kaj so ne bi mogol fotograf iz Ueke pozvati, tla kolo fotografuje. Svet bi se čudil divuej sliki. Novljansko kolo jo uprav „unicum." Kolikor jo meni znano, hrvatskih pisateljev šo nobeden uov\janskcgp,
je bilo kratko. Tod njim je narodna stranka neke inalo zmagice priborila, kar bo mu v Budim-PeSti strašno za zlo vzeli. Vedno so v njega silili, naj vladino vojsko bolje strmo nategno, — pa Bedekovič nij bil mož za to. Ker mu nijso nikakor mira dali, odpovedal so jo banst,va, ter fiel v Zagorje na imanje. Za njitn je prišel, kakor znano Vokanovič, ki nij bil sicer, Itauch, — pa Itauehič
Odstopivši minister Petar Pejačevič je bil vso druzega, samo hrvatski minister no. U politiki nij imel nobenega pojma. Doka', da more ogerska vlada prav dobro shajati, če na stolici hrvatskega ministerstva tudi kak taterman sedi. Narodna stranka jo vedno Pejačeviča zbadala, za kar so pa niti zmenil nij. Narodna stranka Je ^računala, ,da če Pejačevič odstopi, bo kdo iz njenih vrst listnico sprejel. In kaj no bi, saj je narodna stranka zmirom ubogljiva bila nasproti Budim-PeSti, in to bi vendar zaslužilo, kako recompense od strani Mapjarov! Kandidatov za ministersko stolico v vrsteli narodne stranke nij nikoli manjkalo! — Narodna stranka jo snovala, Budim-Pešta pa kovala: minister so nij vzel iz njenih vrst! Imenovanje Bedekoviča je prišlo dosta nenadano. Cela dežela povprašuje: kaj to imenovanje pomeni? Sodrug Rauchov jo denes sodrug Mažuranicev! Ali, nij to ironija? Ali bodeta mogla ta dva moža razne politične kovi složno delovati? iu Čo ne bodeta? Gotovo je, da bo v slučajih neporazuni^jenja Tisza nad Bedekovičem roko držal ne nad Mažuraničem. Tako zahteva magjarska politika. Daljno konsekvenco iz tega si more vsak misliti.
Naravno je, da so se vsled imenovanja Bedekovičevega v narodu porodilo pomisli n4 najskrajnejše slučaje. „Obzor" kalmujo nemirno javno mnenje s tem, da sta se Bedekovič in Mažuranič prijateljski pozdravila. Bog
kola opisal nij. Hrvati pač ue vedo kaj v nov-Ijanskem kolu imajo.
Pa da začnem z opisom.
Moj vredni prijatelj Srečko Sriča, kateremu tukaj svojo hvalo in pod jednem svoje poštovanje izrekam, priskrbel mi je mesto na balkonu hišo, pred katero se na javnem trgu kolo igra. Gledajoča svetina se je začela po malem okolo četrt ure po polu dne zbirati, ter obstopila precej veliki prostor. Najprej je prišlo osem pevcev in pod jednini vodjev kola. Bili so članovi pevskega društva „kola". Za roke se drže, začno takoj peti in po taktu pesni korake kola stopati. Ne trajo dolgo iu uže je jedna plesačica tu, primži pevca za roke, takoj ž njim pleše. Sedaj pridejo tri, četiri, pet in še več njih, se sprimejo v vrsto in plešejo kolo, čo jo dozvoljeno reči plesati mesto igrati. Po malem prihaja rajda dolžeša. Plesalke so 110 drže za dlaue, nego roke izpod
moj, пецо kako bi se mogla ali morala, inače pozdraviti 'i! Iz prijateljskega kourtoisnega pozdrava poroštvo tudi za prihodnje politično prijateljstvo sklepati, to je za čitajoče hrvatsko občinstvo malo odveč naivno.
Razna znamenja kažejo na to, da se bliža leto 1877.
Politični ra'Äurled.
\utr^isj<> dci»1!«'.
V Ljubljani 17. marca.
S'.irptin miiiiMtei'Stvn sestavlja proračun, ki se delegacijam predloži. Vojni minister bode zahteval dva milijona več za poboljšanje živeža vojakom.
V	čeH-fin deželnem zboru so usta-vaki omutali volitev Staročeha Mi Idej а. Гп tej priliki je Nemec Heinrich rekel: „Vlada pri volitvah sama slab izgled daje, ker politični uradniki njeni proti-postavno agitirajo." Zavračal Ra je sicer namestnik iu trdil, da je vlada objektivna.. .
V	fđ'tlit'iji so bili pri zadnjih dopolnilnih volitvah v deželni zbor samo c. kr. uradniki voljeni. Žalostno znamenje za neodvisnost prebivalstva.
VHttuJt» ilr>,uT4'.
Mtfilijnnskn ministerska kriza, ki se pripruvUa, bode za Avstrijo jako neugodna, kakor zatrjuje glasilo grofa Andrassv-ja. Železniška vprašanja, konvencija s Francosko, odkup italijansko Črte južno železnice, — vse je začeto s tem ministerstvom in ne ve se, kaj bode z novim. — Iz Rima se poroča „N. Б'г. Pr.'*: Položaj ministerstva je vedno te^ji. Kralj je pozval Dopretisa na dogovor o stanji.
Mctn,ifut vlada v Ilerliiiu je od kitajskega cesarstva zahtevala zadosten j a za oro-panje nemške pomorske ladije „Ana", katero so kitajski pomorski roparji oplenili. Pripo-magajo jej vlade: ruska, angličanska ia se-verno-amoriška.
Severno - <ttnrt'ikmt*kn zbornica je zavrgla nasvet republikancsv, da imajo zjedi-njenje države samo jeden närod (nation) v sebi. Namestu tega je bil sprejet demokra-tovski nasvet, ki pravi, da je vlada le federativna unija z omejeno, po ustavi lokalnih vlad posameznih držav določeno oblastjo. Torej centralistično poželenje je zavrženo bilo zopet letos.
V	AmvrHti se trudijo spačeiye uradnikov odpraviti. V državi Mtssissipi je governer postavljen v obtožni stan. Tudi druzih državnih uradnikov več je prijetih. Republika je brezobzirna in to je v jednacili slučajih prav in dobro.
Dop
LSI.
Iz Mpljctil v Dalmaciji 18. marca [Izv. dop.] Ravno sem izvedel sledeče data o
ujetyi Ljubiliratü'a: O jutranjej zori 10. in&rca je prišel Ljubibratit1 s svojo vojsko iz Posjušja v turäko selo Vinjane, kjer je s svojo četo počival. Mej tem, ko je četa jedla, dojd« iz Inioskega okrajni glavar Dauche (rodom Ceh) z 1 kompanijo vojakov od pes polka Jelnčič pod poveljniätvom stotnika Filous sa (rodom Čeh), Po pozdravu pravi C. kr. okr. glavar Dauche Ljubibratii'u, da jo avstrijsko mejo prestopil. Ljubibratič se temu upre na temelju karte kojo je stotnik od avstrijskega generalnega štaba Itoškie\viez vsled naredbe c. kr. avstrijskega goneraluega štaba službeno izdelal in narisal in koja karta jo izdana od c. kr. vojaškega geografičnega zavoda.
Vendar je pa Ljubibratič! četo svojo poslal nazaj. — Njega samega pak ter p). Ге-troviiia, gospodičino Markus, Conte Faella, Cesaria in Se 4 drugovo pozove stotnik Fi-louss, naj poobedovajo na mestu kder so, kar je ljubibratic! zahvnlivši se sprejel. Po končanem obedu se jo hotel so svojimi drugovi podati k svojej četi. — Stotnik Filouss inu je dal po nekern-častniku reči, naj si ob o dno pride v Inioski ter naj tam prenoči. Ljubibratic se zahvali za ponudbo ter jej odreče in v tem trenotku obstopili so njega in drugove avstrijski vojaki, ter se mu je reklo da je zajot, akoravno je proti temu pro-tcstoval. Го noči so zajete eskortirali v Inioski, kjer so jih vse zaprli v žantlarmerijskej kasarni in 12. t. m. so je gnali pod komando jeilnega častnika in CO vojakov proti Sinju, kamor so denes o polu dne oh 1. uri dospeli. Porota se iz Sinja, da se take demonstracije v Sinju še nij nikdar videlo.
Iz (■riHlcti, 14- marca. [Izv. dop.] Malo pozno uže — pa vendar vam hočem poročati, ker nobeden drug nij toga hotel storiti, kako je bilo v soboto 11. t. m. pri „ventku," kojega je „slovansko pevsko društvo" napravilo. — Prej smo se bali, da pride premalo gospic in gospoj, pa je bilo baš nasprotno. — Lepo število dam se je nabralo bilo, kakor še morebiti pri nobenem slovenskem „ventku" tukaj v Gradci, ker plesalo je tetvorko 50 parov. —
Prvi dol programa so je naglo vršil, samo da so je prej do plesa pri SI o, kar so gospice uže komaj pričakovalo. Pelo se jo izborno, posebno druga pesen: „Kdo je mar," katero je g. dr. Ipavic na glasoviru spremljal. Gosp. Schuler je na citre tako vrlo dobro igral, da je moral ponoviti. Le-to so dä, vsemu oporekati, da je bilo vse pretiho peto, kakor tudi
igrano, a zagovarjati sc di to s tem, da je dvorana prevelika in se glasovi razkropevajo. Gg. pevcem bi le to priporočal, da drugokrat z občutkom poje jo, da to, kar poj o, tudi v srcu občutijo, inaSi nema petje nobeno prave veljave. Nemec je rekel našim pevcem: sie haben keinen Vortrag! in to je najvažnejši. Sploh pa se mora pevcem priznati, da so se prav marljivo vsega naučili in vse zadovoljili.
1'Ies se je bil začel uže ob desetih in je trajal do pol šestih v jutro, dok nas je morala godba zapustiti. Vsi, posebno gospice, so rekli, da so so prav dobro zabavali in da žele, da bi zopet kntalu še kak „ventek" napravili, da gotovo vsi pridejo, koji so nas ta veEer počastili bili.
Z vsem drugim zadovoljni, samo s tem nc, tla je tako malo gospodov prišlo. Sloven-ccv dijakov skoro družili nij bilo, kot pevci, in od Srbov in Hrvatov le po trije ali Štirje. Tako so je lehko zgodilo, da imamo namesto dobička — le izgubo, akoprem no veliko. Tukaj se je tudi nekoliko pokazalo, koliko jo Slovanom na blazem namenu ležeče, da bi ubogo revno slovanske dijake podpirali.
Naj še omenim, da jo od vseh poslancev (bili so vsi povabljeni) jedini g, ŽnidarSifi prišel bil. To je lepo od g. Žnidaršiia in upamo, da boite popolnem na našo slovensko stran pristopil,
rovodal jo uže „Slov. NArod," da so mariborski nemčurji vložili protest proti volitvi g. Radeja, pa vendar je deželni zbor soglasno njegovo volitev potrdil. To jo najboljši dokaz, kako tiičeva so bila sumničenja mariborskih netnäkutarjev.
Kakor sem cul, namerava literarno-zubaviio društvo „Triglav" napraviti v ponedeljek LŽO. t. m. besedo s petjem gospodom slovenskim poslancem na čast.
1 v. M» vi ii,f4lt4* «iollnc 16. marca [Izv. dop.] Denes smo dobili v roke: „Rech-nungs-Abschluss des Spar- und Vorsi'huss-Vereines Schönstem für das zweite Geschäftsjahr 1875". Veseli nas prav, da šoštnnjska posojilnica tako vrlo napreduje, posebno zarad tega, ker je narodni zavod osnovan od šoštnnjskega rojaka državnega poslanca g. dr. Vošnjaka. — Л da so v uradovanji nemščini prednost daja nikakor no bodo in tudi nij po volji slovenskemu prebivalstvu, so meiy pa osnovatelju društva g. dr. Vošnjaku, kateri je gotovo jeden prvih boriteljev za narodnost na Slovenskem. Kako smo 'se pa čudom čudili, Ibravši podpiso: „Für den Aufsichtsrath: etc."
rame sklopijo, tako, da jedna tik drugo stoje. Pravi živi lanec. Zdaj začnejo plesalke od vseh strani vrveti. Raj da prihaja zmirom dolžeSa in uže je prvi kolobar sklenjen, ki se pa ne priklopi na plesalko, ki je prva prišla ter se pevcem priklopila, nego za prvim kolobarjem raste drugi kolobar naprej, in sicer jako naglo, ker sedaj plesalke v celih tropicah na kolišče dohajajo. Okolo prvega kolobarja ustvari se naglo drugi, Četrti in celo peti. Prostor v sredini je toliki, da bi mogli na njem lehko četiri pari kvadriljo plesati. Iz česa more Čitatelj soditi, koliki so kolobarji. Jaz sem sam pri sebi mislil, vseh plesačic skupaj je gotovo kakih 300. Da za to mojo cenitev potrjilo dobim, rečem mojemu prijatelju, čujete, jaz bi Število plesalk na kake tri sto računal. Jih je več, mi prijatelj odvrne, računajte slobodno na vsak kolobar 80 plesalk in pet kolobarjev je, pa bodete našli pravi broj. — Pristopiti
ali izstopiti iz rajde more kdor hoče ali kcilaj hoče, rajda ке zavoljo tega ne pretrga. Plosaje pomičejo se rajde na okoli. Takt je precej počasen, kar drugač tudi ne more biti, kajti kakor som užo rekel, stoje plesalke ramo do ramo, kar Živejše kretaqje brani. Zadnji kolobarji morajo se ve da živejše korakati, ker imajo večjo periferijo za premagati. Pleše so po taktu pesni. Mej plesalke se vrine tudi kak mladenič. Ilekel bi, da na vsakih deset plesalk pride po jeden moški. — Kar se pesni tiče, po kateroj taktu se pleše se mi je dosta čudno videlo, da te pesni — poje se razne nijso nij malo erotične. O ljubezni, o mladosti o hrepenenji nij spomenka. Pesni so skozi junaško. Slave se junaki kraljevič Marko, Miloš Obilic, Aleksander Macedonski in drugi, nabrojajo se vsi jugoslovanski narodi, ter se iznižujejo simpatjje do njih. Čul som napome-nuti Korašce, „tako zvane" Kranjce in Šta-
jerce. Celo Mažuraničevega Čengić Ago pojo če jim užo druzega gradiva zmanjka. Pevci izmenice pojo, da se jedni odahnejo, mej tem ko drugi pojo. Kolo so igra dve do tri ure. Proti koncu, ,ko je uže polovica plesalk odšla, in je dovodne j šega prostora, postane ples burnejši, in preide celo polni dir z vzklici veselja. Tudi pisec toga si nij mogel kaj, da je dvakrat zakolobaril. Plesalke so samo Nov-ljanke. Jeilna je krasnejša od druge, jedna mlajša od druge, in k temu Še lopn narodna noSryft! Mnoge so bile v svilnej opravi. Nepotrebnih rokavic nij nobena imela. To so bali novljanski, Samo naj ostanejo Novljanke pri tej lopej naroilnej zabavi, iu naj puste na strani kulturne plesovo, ki so navadno nemoralni in v svojih divjih kretanjih in skokih zdravju škodljivi- Meni pa bodo dnevi, v Novem preživeni, vedno nepozabljivi ostali. —a—.
V Novem 29. februarja.