4000 iztisltov
Št. 13.
V Gradcu, 1. julija 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List 2;a gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 krone.	Udje drnžbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dbbd list zastonj.
Vsebina: Razglas glede letošnjega ogledovanja živine. — Razglas glede prirejanja tečajev o lovljenju miži in krtic. — Razglas. — Tečaj o kmetijskem knjigovodstvu. — Sadjerej8ki tečaj. — Nove štajerske agrarne postave in agrarne oblasti. — Mednarodni trg za mleko in mlekarske izdelke 1909/10. — Proti napenjanju živine pri zeleni krmi — Našim vinorejcem in kletarjem v prevdarek. — Ali naj naše dolinske paše uredimo za krave ali za mlado živino. — Gospodarski pomen gozda. — Veliko mesto in zdravje. — Pridelovanje ajde. — Važna iznajdba za mlatinice. — Občni zbor južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu. — Poročilo o stanju hmelja. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila.
-----1--—'	....... '■	.... ■"	1 ■ ■■ 11	m r i i~. i i^m^graasB.grsaE^riSis.iwsgniiagTrsTaa'ii r-r	rr-11
^ *■-	o/
-Razglas glede letošnjega ogledovanja živine.
Visoki deželni odbor je z odlokom z dne 20. junija 1910, štv. 24.355/VII. 418 od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe predlagane roke za letošnje ogledovanje živine po dogovoru s p. n. okrajnimi odbori odobril. Po tem se bodo na Spodnjem Štajerskem vršila ogledovanja v sledečem redu:
1.	Dne 30. avgusta v Slov. Gradcu,
2.	„	1. septembra v Šmar ju pri Jelšah,
3.	„	3.	„	na Laškem,
4.	„	5.	„	v Brežicah,
5.	n 7. „v Radgoni.
Ob jednem opozarjamo na določbo v odloku visokega odbora z dne 20. julija 1899, štv. 26.106 in § 20., odstavek 2. in 3. živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak. štv. 41, da lakko dobi vsak posamezen razstavljavec v eni kategoriji (biki, krave, v plemenskih okoliših mlada živina) le po eno darilo v denarju in da ima, če prižene v kaki kategoriji 3 goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do bronaste, če pa jih prižene šest v eni kategoriji, pa pravico do srebrne deželne kolajne.
Od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe.
Razglas
glede prirejanja tečajev o lovljenju miši in krtic.
P. n. vodstvom podružnic naznanjamo, da je osrednji odbor namesto odsto-pivšega mišarja Kamaritscba nastavil sporazumno s štajerskim sadjerejskim društvom novega v osebi Gregorja P audits cba (Heinrichstrafle 45).
Podružnice, ki žele imeti take tečaje, oziroma kmetje, ki želijo pomoč tega tnišarja, naj svoje prošnje pošljejo osrednjemu odboru.
Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Razglas.
Dodatno k drugim Člankom obja-vamo in naznanjamo, da je gospod c. kr. okrajni komisar Sima-Gall v Celju, lokalni komisar za agrarne opera-cije na Spodnjem Štajerskem, pripravljen v podružnicah svojega delokroga
brezplačno predavati o novih agrarnih postavah in agrarnem postopanju.
Slavna vodstva podružnic poživljamo, naj se te prilike z ozirom na veliko važnost novih agrarnih postav za kmetsko prebivalstvo po možnosti v izdatni meri poslužujejo in prosijo pri osrednjem odboru za taka predavanja.
Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Predsednik:	Glavni tajnik:
Attems m. p. ________ Juvan m. p.
Tečaj
o kmetijskem knjigovodstvu na deželni poljedelski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel.
V dopisu visokega * tajerskega deželnega odbora z dne 17. junija 1910, štev. 10.616/11. 1437 na vlogo osrednjega odbora štajerske kmetijske družbe z dne 24. januarja t. L, štev. 290, se naznanja, da je v proračun za leto 1911 za prirejanje tečajev o kmetijskem knjigovodstvu na deželni podjedelski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. postavljen znesek 500 K za nagrado vodji tečaja in podpore udeležencem. Leta 1910 pa se na imenovani šoli tak tečaj ne da prirediti, ker ni zanj potrebnih sredstev na razpolago.
Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Sadjerejski tečaj na štajerski deželni poljedelski šoli v Grotten-hofu pri Gradcu.
Od 18. do vključno 23. julija t. 1. se bo vršil na poljedelski šoli v Grottenbofu pri Gradcu
poletni tečaj za sadjerejo.
Teoretično in praktično se bo poučevalo poletno ravnanje s sadnim drevjem, formiranje pritlikavcev, ravnanje z rodnim lesom, spoznavanje sadnih vrst, pokonče-vanje škodljivcev, zbiranje, shranjevanje in vdelovanje sadja.
Teoretične pouk se vrši dopoldne od 8. do 12., praktični pa popoldne od 2. do
6.	ure. V gostilni blizu šole bi lahko dobil večji del udeležencev za nizko ceno brano in stanovanje. Iz Gradca se pride z električno železnico do (Wetzelsdorfa) v 40 minutah.
Priglasi se naj s pristojbino 2 K vred pošiljajo ravnateljstvu štajerske deželne
poljedelske šole Grottenbof, pošta Wetzels-dorf pri Gradcu. Onim gospodom, ki so se udeležili na naši šoli spomladnega tečaja za sadjerejo, ni treba plačati pristojbine.
Ravnateljstvo štajerske deželne poljedelske šole v Grottenhofu pri Gradcu.
Nove štajerske agrarne postave in agrarne oblasti.
(Dalje.)
3.	Postava za varstvo planš in pospeševanje planšarstva.
Ta postava je zelo važna za štajerske kmete v gorah in namerava sledeče:
a)	ohraniti vsem planšam njih pravi planški značaj;
b)	omogočiti redno gospodarstvo z zadružnimi in občinskimi planšami.
Njih pravi značaj se planšam na ta način obrani, da postava ne prepoveduje Bamo spremembo planše v kako drugo vrsto kulture (n. pr. gozd), ampak prepoveduje tudi vsako negospodarsko ravnanje ž njo (opuščanje gnojenja, premočno spaševanje) in grozi za to s kaznimi, odločilno za planšo in njen značaj je, da se vpiše v planš ko knjigo, ki je za vsak politični okraj pri dotični agrarni oblasti. Kakor hitro je kaka planša v to knjigo vpisana, stopijo pri njej vse zgoraj navedene prepovedi v veljavo.
Če hoče kdo na planši uvesti — izjemoma — kako drugo kulturo, mora za to imeti dovoljenje agrarne oblasti.
Kaj se naj smatra za planšo, to se posname iz narave, ali pa se v dvomljivih slučajih (meja proti gozdu) na licu mesta od strokovnjakov dožene.
Zadružne in občinske planše morajo po tej postavi biti korenito regulirane in urejene in sicer s tem, da se sestavi gospodarski načrt (planški red) in upravni poslovnik.
S to ureditvijo na novo pa naj bode v zvezi vse potrebno, da se povzdigne pridelek na planši (meliorizacija); v istem redu se morajo zboljšati tudi paše po dolini in hlevi pri udeležencih in tako se mora omogočiti, da lahko pri kmetu celo ono število živine, ki ga je zboljšana planša lahko preredila, tudi brez posebne predaje prezimi.
V vseh planških stvareh pomaga agrarnim oblastim alpski svet in v vsa-
kem političnem okraju alpski odbor kot posvetovalni organ, ki ima po postavi določen precejšen vpliv na vse doslej opisane agrarne zadeve.
Sedaj smo v velikih potezah spoznali bistveno vsebino agrarnih postav, a pri tem smo se ogibali vsakega strogo juri-stovskega naštevanja paragrafov ali definicij.
Sedaj pa si moramo še oblikovno stran vse zadeve ogledati, to je, na kratko povedati, kako morajo v agrarnem postopanju te čisto na novo ustvarjene agrarne oblasti rabiti določbe teh novih agrarnih postav.
II. Agrarne oblasti in agrarno postopanje.
I. Agrarne oblasti.
Zgoraj navedene postave izvršujejo novo ustanovljene agrarne oblasti, ki so svoje delovanje že začele.
To so: lokalni c. kr. komisar za agrarne operacije v Steinachu za politične okraje Grobming z ekspozituro v Osojah, Lieznu in za sodni okraj Eisenerz; v Ljubnem na Gornjem Štajerskem za politični okraj Ljubno (izvzet je sodni okraj Eisenerz) in Judenburg s političnima ekspoziturama Knittel-feld in Murau; v Gradcu za vso Srednjo Štajersko (politični okraji Gradec, Videz, Voitsberg, Lonč, Lipnica, Feldbach, Hart berg, Radgona) in politična okraja Most ob Muri in Miirzzuschlag; v Celju za vso Spodnjo Štajersko.
Ti lokalni komisarji fungirajo v agrarnem postopanju ali kot prva instanca ali kot organi za pozvedovanje in konstatacijo, pred vsem pa vodijo oni vsa pogajanja z udeleženim in zanimanim prebivalstvom; treba je, da vživajo posebno zaupanje vseh, ki so na novih agrarnih postavah interesirani in da so tem v vseh rečeh agrarnega postopanja stalni in zanesljivi svetovavci.
Posebno pa še treba povdariti, da niso lokalni komisarji v prav nobeni zvezi z uradi za odmero dače in da je popolnoma izključeno, da bi se gospodarski podatki, dognani pri tem ali onem agrarnem postopanju, lahko porabili pri odmeri davka.
Lokalni komisarji bodo v svojem uradnem delokrogu povsodi v zvezi s kmetijskim prebivalstvom, občinami, okraji, zadrugami, kmetijskimi društvi in kmetijskimi Šolami in bodo v svojem uradu in o priliki svojih službenih potovanj dajali drage volje vsa potrebna pojasnila o novih agrarnih postavah. Kdor torej želi uvedbo agrarnega postopanja zase ali za svoje udeležence (delitev, ureditev, zlaganje ali zboljšavo kmetijskih posestev — meliorizacijo), ta se naj pred vsem obrne osebno do pristojnega lokalnega komisarja za pojasnilo, na vsak način pa prej, ko meni oddati pismeno prošnjo.
V uradnih listih posameznih okrajnih glavarstev se bo naznanilo, katere dni je mogoče lokalne komisarje dobiti v njihovem uradu.
Ysak lokalni komisar ima za izvrševanje tehničnih del, kakor merjenje, sestavljanje načrtov o delitvi, regulaciji in zlaganju, gospodarskih načrtov, planš-kih fedov in gospodarskih Statutov, za izdelovanje meliorizacijskih načrtov, ocenjevanje in bonitiranje zemlje poseben
tehniški oddelek s potrebnim tehniškim osobjem. Ta tehniški oddelek vodi c. kr. agrarni nadzornik, ki je poklican sodelovati kot zaupnik interesira-nega prebivalstva ob strani lokalnega komisarja in ki ga mora večkrat in v mnogih rečeh zastopati.
Za posebne zadeve varstva planš je nastavljen kot uradni organ alpski nadzornik, ki mora nadzorovati tudi vse planšarstvo dežele.
Druga instanca nad lokalnim komisarjem za agrarne operacije je c. kr. deželna komisija zaagrarne operacije v Gradcu, ki ji predseduje c. kr. namestnik za Štajersko.
Deželna komisija je kolegijalen urad, v katerem so Člani tudi sodniki in zastopniki deželnega odbora štajerskega; ta komisija ne odloča samo kot druga instanca o prizivih zoper odredbe lokalnega komisarja, ampak odloča sploh že kot prva instanca večino Btvari, ki spadajo v agrarno postopanje in sicer kakor v sodnijskem kolegiju pri civilnih sodnih stvareh; ona tudi odobri vse načrte za delitev, ureditev, gospodarske načrte, gospodarske poslovnike in načrte za meliorizacijo.
Zadnja instanca je c. kr. mi niste ri-jalna komisija za agrarne operacije na Dunaju, ki odloča o prizivih povsodi tam, kjer je deželna komisija sodila v prvi instanci; ta komisija ima vrhovno nadzorstvo nad vsemi agrarnimi oblastmi in agrarnimi operacijami in lahko, če tudi ni nobenega rekurza, vsakokrat direktno poseže v agrarne operacije. Tudi ta1 komisija je kolegijalen urad in organizirana kakor sodnijski kolegiji.	(Pride še).
Mednarodni trg za mleko in mlekarske izdelke 1909/10.
PoroČalnica za cene pri švičarski kmetijski zvezi nam je poslala tretje poročilo o gibanju na mednarodnem trgu za mleko in mlekarske izdelke in sicer za zimo 1909/10. To poročilo so pomagale sestavljati kmetijske korporacije Nemčije, Avstrije, Ogrske, Italije, Francoske, Norveške, Angleške in Švice. Poročilo ima naslednja poglavja:?
1. Svetovno gospodarstvo na splošno.
1. Pašni dohodek s krmo in cene za krmila.
3.	Produkcija mleka.
4.	Poraba mleka.
5.	Cene mleka.
6 Cene sira.
7.	Cene surovega masla.
8.	Pregled.
Pri sp 1 o šnem gos p o darsk em položaju se opaža ojačitev gospodarskega življenja iz tega vzroka, ker je sejem za delo vkljub zvišani obrestni meri in zimski dobi ostal precej na isti višini; razun bombažne in svilne industrije so imele vse precej dela, prejemki železnic, transportnih družb in promet bank se je zvišal za precej. Finančni krogi sodijo zelo ugodno o položaju svetovnega gospodarstva in skoro pri vseh trgovskih vrednotah se opaža dviganje kurza.
Malo manj ugodne so razmere pri pridelku krme in paši, dasi so se v primeri z zimo 1908/9 precej poboljšale.
Jesenske paše je bilo po svetu skoro povsodi obilo; izjema so le manjši deli severne Nemčije, Danske, Norveške in severne Rusije. Zato se je lahko kolikor možno dolgo paslo in s tem se je prihranila krma za zimo. Glede pridelka krme se poročilo ne glasi baš ugodno. Pridelek je bil glede množine in kakovosti le srednje dober. Primanjkljaja je bilo v Nemčiji 20 odstotkov, v Združenih Državah ameriških 10, v Kanadi nič, v Belgiji je bil pridelek slab, a natančnejše številke niso navedene. Razun tega je bila tudi kakovost krme zelo slaba. V Švici je bil pridelek krme tudi le srednji, na Švedskem in Norveškem boljši, Argen-tiniji pa je bil pridelek glede množine in kakovosti tako slab, da se železnice za znižano ceno vozile živino iz slabih krajev v boljše, kar bi bilo treba priporočati tudi v Avstriji. V severni Rusiji je bila le kakovost krme slaba; v vseh balkanskih državah je bila krma glede kakovosti in množine slaba, tako da se je moralo v Srbiji, Rumunski in Bulgariji število živine zelo skrčiti.
če si pregledamo vse to, pač lahko rečemo, da je bil pridelek krme jako malo zadovoljiv. Posledica tega je bila vedno visoka cena za krmo.
Povprečno se je plačevalo za metrski stot: navadno seno v Avstriji 9 K 39 v, v Ogrski 7 K 87 v\ deteljno seno v Avstriji 10 A 20 n, v Ogrski 7 K 92 v, navadno seno v Italiji 10 K, deteljno seno 8 A 20 v; navadno seno na Francoskem 10 Z 22 v\ v Nemčiji 10 K 44 v, deteljno seno v Nemčiji 10 A 84 v, navadno seno v Švici 8 K 96 n, v Belgiji 9 AT 60 v, na Norveškem 7 K 26 v, deteljno seno na Norveškem 7 K 92 v, travniško seno v Beverni Rusiji 30 K 24 v do 45 K 72 n, deteljno seno 45 A 72 v do 76 Z 20 navadno seno na Angleškem 9 A 96 y, za deteljno seno 11 A 28 n, za deteljno seno na Škotskem 10 A 56 v, za travniško seno v severni Ameriki povprečno 5 A 21 v.
Razun Avstroogrske, kjer se je cena za krmo nekoliko znižala, je v vseh državah poskočila; posebno na Francoskem, v Nemčiji, v Belgiji in v Rusiji; tem visokim cenam krme primerno so tudi primerno visoke cene za slamo in močna krmila še bolj.
Pridelek mleka je bil v zadnjem četrtletju razun v Italiji, Avstraliji in Novi Zelandiji manjši ko v isti dobi leta 1908. Torej se je že pokazal učinek vedne in dolgotrajne suše.
Glede porabe mleka konštatira poročilo v alpskih deželah nekoliko večji konzum, na Češkem in Moravskem pa nazadovanje. Poraba mleka za sir in surovo maslo je v Avstriji nazadovala. Na Ogrskem je ostala ista, v Italiji se je direktni konzum mleka zvišal, poraba za sir in surovo maslo pa je nekoliko nazadovala. Tudi na Francoskem je poraba mleka napredovala, ravno tako tudi v Nemčiji in Švici.
Splošno se reče, da se je, če se oziroma na celi svet, fabrikacija sira in surovega masla zmanjšala, direktni konzum mleka pa povišal.
Cene za mleko: Ysled dolgoročnih prodajnih pogodb cene mleka niso mogle takoj slediti cenam ostalih pridelkov; za
prihodnje mesece pa se pričakuje zvišana cena za mleko, razun v Italiji in Norveški, kjer bo najbrž padla. Naslednja tablica nam daje pregled cen za mleko:
	Dežela	Konzum na veliko	io mleko na drobno	Sirarsko mleko	Mlekar- sko mleko	Mleko za konden- ziranje
		vinarjev	vinarjev	vinarjev	vinarjev	vinarjev
	Avstrija . . .	20.79	16.71	12.90	12.44	16.67
	Ogrska ....	19.60	15.27	12.61	12 77	—
	Italija ....	21.68	14.70	12.53	12.35	?
	Francoska . .	22.62	14.86	13,56	12.96	12.35
	Nemčija . . .	20.40	16.33	14.48	13.29	16.86
	Švica ....	22.—	16.09	15.72	14.95	15.77
	Norveška . .	18.92	15.18	12.38	12.43	?
	Rusija ....	19.30	—	7.60	7.10	—
	Angleška . . .	—	29,—	—	?	—
	Škotska . . .		26.—	"	?	?
Razun v Italiji so za konzumno mleko po ostalih evropskih deželah ali stalne, ali pa naraščajo.
Cene za sirarsko mleko gredo kvišku, cene za mlekarsko mleko so precej nespremenjene, mleko za kondenziranje pa je tudi postalo dražje.
Trg s siri.
Trgovina s siri se je od tretjega Četrtletja naprej nekoliko zboljšala; danes je sir v trdnem tržnem položaju. Najboljše blago je obdržalo svoje cene in jih je deloma celo zvišalo.
V imenovani dobi se je ementalskemu siru zvišala v Avstriji cena pri, 100 kg za 10 Kj na Ogrskem za 20 K, v Švici za 18 K 75 v do 22 K 80 v, v Berlinu za 12 K do 19 K 20 v, v Milanu za 25 K 20 v, isto velja tudi O finejših mehkih sirih; tudi v severni Ameriki so cene precej poskočile; v bodoče bo prirna blago svojo ceno nele ohranilo, ampak tudi še v ceni napredovalo.
Cene za surovo maslo.
Trg s surovim maslom je mnogo ugodnejši ko lani: zaloge je malo. Zaradi tega bodo cene še bolj poskočile; ob Božiču so zelo poskočile in so bile za precej više ko ob Božiču leta 1908. V decembru je stalo 100 kg v Avstriji približno 26 K več, na Ogrskem 20 K, v Italiji 7 K 56 v, na Francoskem 6 K 72 v, v Nemčiji 16 K 60 v, v Švici 15 K 16 v, tudi na Londonskem trgu so bile cene višje.
Splošni pregled.
Naša napoved, da bo tržni položaj pri mleku in mlekarskih izdelkih v zadnjem čertletju 1909 boljši, se je potrdila, dasi je dolga in dobra jesenska paša primanjkljaj pri krmi precej popravila. Po splošnem gospodarskem položaju, naraščajočem konzumu, razmeroma visokih cenah za krmo in močna krmila, nazadovanju produkcije mleka in vedno večji udeležbi konzumnega mleka pri splošni produkciji pa lahko sklepamo, da bodo cene ostale in da se bodo tudi v letu 1910 lahko dobile za mleko in mlečne izdelke zadovoljive cene.
Glavni tajnik Juvan.
Proti napenjanju živine pri zeleni krmi.
Navadno damo 15 do 30 vgašenega apna iz jame v pol litru vode, dobro pomešano v kaki močni steklenici ali pločevinasti kanglji, ali pa 15 g salmijaka na enkrat na enaki način pomešanega, napeti živini.
List porenske kmetijske komore priporoča razun tega še 75 g žgane magnezije, kakor zgoraj, ali škarnicelj (majhen) tobaka za nos (šnofeca), ki se z roko porine živini v goltanec, da ga požre. Ko se popir razmoči, začno plini uhajati.
Požiralnikovo cev moramo najprej z mastjo namazati, potem pa jo počasi in previdno s sukanjem vpeljati. Ce se je zamašila, jo počasi izvlečemo, omijemo in zopet počasi zavrtamo.
Ce je jabolko ali kaj enakega prišlo v goltanec, ga s cevjo počasi porinemo iz goltanca v želodec.
Cev se mora po porabi oprati, namazati z vazelinom in shraniti na suhem prostoru.
Navadno smo mi shajali s prvima dvema sredstvoma, enkrat v sili, celo s tem, da smo živinčetu polili boke (lačna) z mrzlo vodo in le enkrat smo morali poseči po trokarju.
Da se živina ne napenja na paši, je dobro, če imamo posejan kumič, med deteljo pa travo. Mlado deteljo krmimo s slamino rezjo — seveda se ne sme ogreti — da ni nobene nevarnosti.	L—r.
Našim vinorejcem in kletarjem v prevdarek.
Napisal Fr. Zweifler*.
Ker so gospodarske in klimatične razmere v opisanih vinorodnih krajih zelo različne od naših, je pač samo po sebi umljivo, da načina pridelovanja, obdelovanja in spravljanja vina, ki je tam v rabi in ki se zelo dobro obnaša, ne moremo v celoti in neposredno prenesti tudi na naše kraje. V marsikaterem oziru pa se iz onih razmer lahko mnogo dragocenega naučimo; v naslednjem hočem opisati, kako se da to primerno izrabiti za naše kraje.
Tudi pri nas imajo ljudje rajši mlada vina. Starejša, zrela in vležana vina pije žalibog le še redko kdo, dasi so za dalje časa primernejša in imajo posebno za bolnike mnogo več vrednosti ko mlada. Ali je ta zavzetnost za mlada vina prikazen, ki kakor vsaka druga moda pride in zopet odide, ali pa bo ostala trajna, to se danes še ne da povedati. Gotovo je le, da vsled nje ni mogoče, da bi že po naravi dobro vino doseglo višek svoje kakovosti in lahko popolnoma pokazalo vse svoje dobre lastnosti, da pa tudi pivec takega vina ne dobi.
Sedaj pa so mlada, ne pretežka vina zaradi svojih lastnosti tako priljubljena, da se moramo ravnati po zahtevah večine vinskih pivcev, če hočemo svoja vina sploh prodati.
Iz tega vzroka moramo sedaj posebno paziti na mlada vina. Vrste, ki so za Štajersko priporočene, dajo za to več ali manj prilike, če se pravilno izbirajo in v kolikor mogoče omejenem številu čiste sade in o pravem času oberejo, potem lahko vino prilagodimo zahtevam. Pri tem pa bomo seveda morali gledati na to, v katerih delih dežele uspevajo boljše lažje, v katerih pa
* Gospod Fr. Zweifler, ravnatelj deželne vino-rejske in sadjerejske šole v Mariboru, je poročal v nemškem glasilu kmetijske družbe o svojem poučnem potovanju ob Renu in Mozli v celi vrsti člankov. Zaradi pomanjkanja prostora lahko podamo samo zaključek teh člankov, v katerem daje vinorejcem in kletarjem zelo primerne nasvete in navodila.
težje in plemenitejše vinske vrste. Oni kraji, kjer so se doslej pridelovala iz zelo sladkornih vrst in v poznem branju vina, ki so imela mnogo alkohola, n. pr. v Ormožu, Ljutomeru, Pohorju in Radgoni, bodo te vrste ohranili še zanaprej, tem bolj ker so ta vina v primeri z drugimi enakih vrst še vedno zelo zaželjena in ker se bodo pač tudi v bodoče lahko prodala. Le v letih, ko to grozdje ne more dovolj zazoreti, bo treba tudi po teh krajih delati tako, kakor po ostalih delih dežele, namreč skušati dobiti manj močna in lažja vina.
Po različnosti teh vin se ravna tudi njih pridelovanje in ravnanje ž njimi. Dočim ostane grozdje zelo bu-ketnih vrst, n. pr. muškata, male graše-vine ali pa izbrano grozdje v boljših legah, daljši čas, navadno 12 ur skupaj v drozgi, da se cvet kolikor mogoče popolen dobi, oziroma sladkor popolnoma izluži, se morajo vse druge, pri katerih se to še ne vrši, takoj stisniti kakor ob Mozli. Izbira se naj grozdje le po potrebi in izjemoma, kajti, kar izgubimo na množini, tega nam tudi izredno dobra cena navadno ne nadomesti; pač pa navadno zboljša glas kakega vinorodnega kraja in vpliva tudi po tem ugodno na ceno drugih vin. S tega stališča presojajo izbere ob Renu in to bi naj sprejeli tudi mi. Težka, močna, ekstrakta polna vina pa bi bilo treba kakor ob Renu gojiti, t. j. obravnavati jih dalje časa in pri tem vpoštevati vse praktične kletarske izkušnje, ki so se po drugih krajih obnesle.
Za velik del naših vin pa bo pred vsem v prihodnjem času važen način obdelovanja, kakor je v navadi ob Mozli. Pred vsem moramo tukaj opozoriti na šilherja, ki se da le, dokler je še mlad, vporabiti za pitje. Veliki posestniki, ki svoja vina sami dalje časa obravnavajo in prodajajo na drobno, kletarske zadruge in vinotržci, vsi ti bi morali ravnati na enaki način, pred vsem pa posvetiti več pozornosti vinu v steklenicah. Dobro pripravljeno vino ohrani v steklenici sedaj tako zelo cenjeno svežost in doseže zrelo in prelito v steklenice ono popolnost, ki je v sodu ne more. V steklenicah se da lahko razpošiljati tudi na velike daljave in dalje časa hraniti. Da se tudi v steklenicah vino ceno dobi, to smo omenili že na drugem mestu. Kaki uspehi se dado pri tem doseči, nam dokazujejo velike vinske trgovine ob Renu, Mozli in v Palaciji. Saj smo n. pr. ob Mozli videli kleti, v katerih je ležalo po 160 000, 250.000, 500.000 do 2,000.000 steklenic. Res je žalibog, da se sedaj pri nas vina v steklenicah malo zahtevajo. Vzrok za to je v tem, ker so pivci ne-zaupni nasproti vinom v steklenicah, ki se sedaj prodajajo za neprimerno visoke cene, ki niso v nobenem razmerju ž nji-hovo^ dobroto.
Če bi se dajala za primerno ceno dobro pripravljena vina, bi se pivci počasi že navadili na vina v steklenicah. Naša boljša in celo srednja vina so za to zelo pripravna, kakor nas uče skušnje. Izvoz, za katerim moramo na vsak način stremeti, če naj pridelek v boljših letih primerno spravimo v denar, je mogoč samo in najboljše pri vinu v steklenicah, kar se je jasno pokazalo po vseh vinorodnih krajih, ki prihajajo pri tej stvari v vpoštev.
a
Prodaja na drobno je v steklenicah lažja, vina se nič ne raztrosi in razgubi, kar se godi pri sodu, posebno če teče dalje časa. Da ne bo nikakih nesporazumljenj, omenjamo kar tukaj, da pospeševanje prodaje vina v steklenicah ne izključuje prodaje v sodih in da se da oboje zelo dobro in zelo lahko strniti, kakor kažejo kraji ob Renu in Mozli.
Končno še par besed o boljšanju vina s sladkorjem in vodo. Na ta način so se ob Mozli lahko naredili slabi letniki primerni za prodajo in spravili v denar. Seveda stvar ni smela iti predaleč. Za nas pa izhaja iz tega nauk, da moramo biti pri takih stvareh zelo previdni in dajati sladkor — po avstrijski vinski po-Btavi je dodajanje vode sploh prepovedano — le tam, kjer je to res potrebno. Ta potreba pa se pri nas pokaže vedno bolj redko, ker pri nas izginjajo vedno bolj stare, kisle vrste trsja in se pri novih nasadih nadomeščajo z boljšimi.
Naše bolj južno podnebje jih bo navadno zazorilo tako daleč, da Človeške pomoči v tej stvari ne bodo pogosto potrebovali in če bo treba, si bomo lahko pomagali na ta način, da bomo taka vina pomešali z vini, ki imajo manj kisline in več sladkorja. Sicer pa moramo imeti tudi rezna. „slatinska" vina, ki nam dajejo v vročih dneh zelo dobro, okrepčujočo pijačo.
Pred vsem bomo torej morali posebno skrb posvetiti pridelovanju naravnih vin in morali bomo na ta način skušati povzdigniti in ohraniti dobri glas naših domačih, pristnih štajerskih vin
Ali naj naše dolinske paše uredimo za krave ali za mlado živino.
Na programu za povzdigo živinoreje je tudi ureditev planinskih paš in brez dvoma je, da se dd ž njimi mnogo storiti v korist in prospeh živinoreje. Ali se naj take dolinske paše uredijo za krave ali za mlado živino, to je seveda v prvi vrsti odvisno od tega, ali imamo tam planše na razpolago in kako velike, čim več planš ali planinskih paš imamo, tem manj je umestno urediti dolinsko pašo za mlado živino. Pač pa je v tem slučaju popolnoma primerno, če uredimo planinsko pašo za krave.
Za mlado živino, ki raste in dorašča, je planinska paša prednost, ki se ne d& z ničim nadomestiti, tudi ne z dolinsko pašo, ki ima za mlado živino neprimeren, slab zrak, preslabo krmo in premalo prilike za svobodno gibanje, ki je velike važnosti za živinče, ki se šele razvija. Če se nadalje prašamo, v kateri starosti je za mlado živino planinska paša najprimernejša, potem dobimo skoro soglasno odgovor, da je planinska paša za starejšo, že doraščajočo mlado živino brez dvoma najboljša. Glede mlajših telet je v Avstriji, kakor tudi v Švici, navada, da se vsa teleta, ki so bila povržena pred novim letom, ženejo na pašo; z drugimi besedami, teleta, ki so stara vsaj že pet mesecev, se lahko z uspehom ženo na planino. Ta mlada teleta, ki gredo sedaj prvič na planino, bodo že v tem prvem poletju precej pridobila; samoumevno je, da se morajo znati pasti, ko gredo na
planšo. Ker bodo drugo leto planinsko pašo že poznala, bodo drugo leto še boljše uspevala. Zanimivo in vsakemu praktiku znano je, da izrabi mlada živina, ki gre drugič na planinsko pašo, pašo mnogo boljše ko ona, ki je prvič na planini, dasi je enako stara.
Za krave je splošno dolinska paša mnogo boljša ko planinska, to pa iz sledečih vzrokov:
1. Skoro vsepovsodi se da mleko v dolini boljše izrabiti in spraviti v denar ko na planini.
Povprečne dajejo krave v dolini, če se paša primerno izrabi, mnogo več mleka, nego na planini.
Vzrok za to prikazen tiči v tem, da so dolinske paše navadno manjše in bolj ravne ko planinske. S tem pa je v zvezi popolnoma naravna posledica, da se krave v dolini, kadar si iščejo travo, telesno mnogo manj trudijo ko na planini. Čim bolj pa se krave trudijo, tem manj je mleka. Še danes je mnogo planš, kjer se pasejo do j ne krave na Škodo lastnikom, ker dajejo vkljub najboljši krmi zaradi prevelikega telesnega napora le približno polovico toliko mleka, kolikor bi ga lahko dajale na zložni dolinski paši. Na Štajerskem je cela vrsta takih planš, kjer imajo kmetje samo škodo na tem, da gonijo nanje svoje dojne krave.
3. Ne glede na to, da se na planši mleko teže spravi v denar, tudi molzenje, obdelovanje in spravljanje mleka in mlečnih izdelkov je mnogo težje ko v dolini.
Torej se moramo na vsak način držati načela, da je v goratih krajih, kjer je dovolj planš, na vsak način neprimerno, pasti mlado živino v dolini; tudi bi bilo zelo dobro, če bi se v načrtu vseh onih oblasti in društev, ki se pečajo s to stvarjo, že vnaprej izreklo, da se naj mlada živina ne pase v dolini, da pa je dolinska paša tudi v goratih krajih za krave zelo velikega pomena in posebno še tam, kjer kmetje doslej še gonijo krave na planino, kar pa je zelo napačno.
Take razmere imamo po večini na Gornjem Štajerskem in če hočemo imenovati kak določen slučaj, potem lahko opozorimo na dolinsko pašo Kraglgut v zapadni severni Štajerski (pri Mittern-dorfu), ki jo je uredilo c. kr. poljedelsko ministrstvo. Tega pa ne storimo zato, da bi stvar samo po sebi pobijali ali grajali, ampak da bi se izraba te lepe dolinske paše uredila na ta način, da bi kmetom res koristila. Danes se goni na to pašo le mlada živina in kmetje po onih krajih morajo goniti krave izvečine na take planše, kjer imajo samo škodo, ker ne morejo dobiti od njih tam dovolj mleka. Izgovor, da se je s Kraglgutom odpo-moglo veliki potrebi, ker mnogi kmeto-vavci svoje mlade živine ne morejo goniti na planino, ker nimajo primerne služnosti ali lasti, je ničev, če si ogledamo velikost in primernost za pašo na plan-šah v tem okraju. Tudi to se mora pomisliti, da bi na planše lahko šlo mnogo več mlade živine, če bi krave bile na Kraglgutu.
Da se držimo tukaj navedenega primera, podajmo še tudi podrobnejši načrt, kako bi se to lahko izvedlo v korist naših kmetovavcev:
Naj bi se razpisalo, da se naj prijavijo dobre dojne krave za pašo m Kraglgutu pod tem pogojem, da se plačajo za pašo vsak teden 3 K in da plača vodstvo paše za liter mleka 18 w; množina bi se dognala vsak teden s poskusnim molzenjem; s tem bi bilo ustreženo obema deloma, ker bi se dobilo dovolj pašnine in ker bi tudi kmetje za svoje mleko imeli lep dohodek.
V onih krajih, posebno okoli Osoj, je navada oddajati krave v najem na ta način (navadno za štiri mesece), da se plača za kravo mesečno oni znesek, ki ga je vredno mleko krave takrat, ko se odda. Če ima n. pr. krava takrat, ko se odda, 10 litrov mleka, potem mora najemnik plačati za njo vsaki mesec 20 K: torej v štirih mesecih 80 K, ali za liter mleka na mesec 2 K in sicer tako, da se računi množina mleka, ki ga je imela krava pri prejemu. Samo ob sebi je umevno, da v tem slučajo ni treba paše posebe plačati. Ker traja paša na Kraglgutu povprečno 140 dni, bo krava, ki da v tej dobi 1000 kg mleka ali povprečno 7T4 litrov na dan, ob času prevzetja dajala pač kakih 10 litrov. Sedaj dobi lastnik take krave, če jo da v najem, za štiri mesece 80 K. Pri predloženem razmerju pa bi bil račun naslednji:
Pašnina za 20 tednov po 3 K kot izdatek kmetovavca . ... K 60.— za 1000 kg mleka po 18 v kot dohodek kmetovavca . . . „ 180.—
Torej bi dala taka dojna krava v štirih mesecih čistega dobička.......................K 120.—
To je za 40 K več ko dobi kmetovavec za tako dojno kravo danes. Poleg tega bo taka krava, ki se bo na Kraglgutu dobro osrbovala na vsak način bolj zdrava in rejena Šla s Kraglguta domu ko pa krava, ki se da v najem, zapira v hlevu in krmi.
Popolnoma prepričani smo, da bi kmetje v okolici Osoj kmalu in zelo hitro začeli ceniti prednost take uredbe.
Zato bi predlagali, naj se kmetje v interesu svoje lastne stvari obrnejo na vodstvo Kraglguta, naj stvar v tem smislu spremeni.
S temi vrsticami ne maramo odrekati planinski paši prednosti za mlado živino, pač pa kolikor se da povdariti, da je v krajih, kjer imamo na razpolago planše, plauša v prvi vrsti primerna za mlado živino, dolinska paša pa pred vsem za dojne krave.	Dr. P. Schuppli.
Gospodarski pomen gozda.
Znano je, da so razna drevesa, posebno ona, ki imajo plitvo koreničje, dolgo deblo, gosto in vedno zeleno obleko, bolj ali manj izpostavljena poškodovanju po vetru. Najmanj varna pred nevihtami je smreka, ki ji večkrat že krajevne nevihte narede mnogo škode. Tako škodo dela veter najbolj v visokih in sploh vseh onih legah, ki so vetru izpostavljene, pred vsem tedaj, če so bo doslej gosti in sklenjeni gozdi s tem, da so se posekali celi deli, razredčili preveč, tako da ima veter prost dostop do njih.
To škodo dela veter dorastlemu drevju, ki je že doseglo svojo višino ali jo, kakor
v vseh zrelih gozdih, že davno prekoračilo, najbolj, ker se veter v visoke, razraščene krone zelo lahko upre.
Škoda, ki jo dela veter gozdu, je tem pomembnejša, ker lahko povzroči, da se v poškodovanem lesu zelo lahko razplo-dijo razni škodljivci.
V	mlajšem, napol doraslem gozdu ne napravi veter nikdar tolike škode kakor v starem, zrelem gozdu.
Najboljše varnostno sredstvo proti vetru za gozd je, Če ga na oni strani, ki je obrnjena proti vetru, tako posekamo, da kaže njegov rob proti smeri vetra popolnoma ravno črto brez kotov in voglov.
Večkrat pa nas gospodarski oziri silijo, da moramo posamezne dele gozda odpreti proti vetru.
V	takih slučajih moramo skrbeti za varstvo gozda s tem, da pustimo pred njim bolj ali manj širok varnostni pas, narejen iz bolj ali manj redkega gozda. (Je moramo za to posekati dele starega gozda, ki je doslej stal popolnoma sklenjen, potem je uspeh že v naprej dvomljiv, ker jih bo veter, kakor uči skušnja, ravno tako podrl kakor stari gozd, ki bi ga naj varovali.
Uspešnejše je to sredstvo tam, kjer prihaja v vpoštev mlajši ali srednje stari les, ki se naj črez krajši ali daljši čas poseka, s tem, da posekamo počasi a pravočasno (10 do 15 let prej) 10 do 20 m široke pase. Drevesa ob robu dobč počasi močnejše korenine in veje ter postanejo tako bolj odporna proti vetru. Ta način je posebno priporočljiv tam, kjer bo veliki gozdi razdeljeni v drobne parcele z raznimi lastniki, ker se da tako vsaka posamezna parcela brez ozira na svojo okolico izrabiti. Tudi v tem slučaju ni potreben zgoraj vpisani varnostni pas iz starejših dreves, ki je že zaradi tega negospodarski, ker mora lastnik v njem pustiti les črez ono dobo, v kateri se lahko gospodarsko najboljše izrabi.
Kar smo posekali, to lahko takoj zopet pogozdimo, da nimamo Škode pri izrabi zemlje.
Oni deli lesa, ki n. pr. ob robu, obrnjenem proti vetru, lomijo že po svoji naravi škodljivo moč vetra in varujejo zemljo, da ne opustoši, se morajo ravno tako ohraniti kakor grmičje, ki se je razvilo pod njimi. Daši to grmičje nima posebne vrednosti, vendar upliva, posebno pri zelo ubogi in rodi zemlji, zelo ugodno na prst in tla gozda.
Če sadimo nove gozde, ki so bolj ali manj izpostavljeni nevarnim vetrom, moramo robe bolj gosto obsaditi in primerno gojiti, da bodo postali dobro in izdatno varstvo ostalemu gozdu.
Veliko mesto in zdravje.
Kako slabo vpliva veliko mesto na zdravje, to vidimo posebno jasno na poročilih šolskih zdravnikov v Schonebergu za leto 1907/08. Ko so se otroci prvič preiskovali pri sprejemu, jih je bilo med 1790 83 duševno manj vrednih, 202 telesno zaostala, 416 rahitičnih, 541 skro-fuloznih, 145 jih je slabo videlo, 127 slabo slišalo, 92 jih je slabo govorilo, 160 jih je bilo na pljučih bolnih, 36 tuberkuloznih, 80 bolnih na srcu, 79 jih je imelo kilo, 137 pa počenjajočo grbo.
Med vsemi jih je 556 moralo ostati pod trajnim zdravniškim nadzorstvom. K temu še pride v ostalih razredih 1961 otrok, tako da so se morali zdravniki v tem letu pečati z 2527 otroki. Posebna skrb se je posvetila duševno zaostalim, ki so se poučevali z uspehom v posebnih pomožnih razredih. Daši jih je le malo lahko vstopilo v normalno šolo, vendar jih je večina dosegla usposobljenost za višji razred. Cela šestina otrok, ki so bili brez vsake domače oskrbe in vzgoje, pa je trajno ostala na najnižji stopnji izobrazbe. Da postanejo tudi iž njih relativno po-rabni ljudje, zahteva poročilo ustanovitev posebnih zavodov. Iz teh zdravniških podatkov izhaja torej, da se v Schonebergu komaj še lahko govori o zdravi deci. Bolni otroci imajo tako veliko večino, da prihajajo zdravi komaj še v vpoštev. In take so razmere v enem najboljših, tudi v zdravstvenem oziru, predmestij Berlina, ki se je nedavno iz kmetijskega kraja razvilo v mesto. Vidi pa se na tem tudi, kako bridko se maščuje teženje za mestom in vedno večja industrijalizacija ljudstva.
Kot kmetovavec po poklicu moramo konštatirati, da se nam je ponižanje Človeka do stroja zdelo že takrat nedopustno iz lastnega videža, ko so nam bile žalostne iskušnje na Angleškem in West-falskem še neznane. Vsega usmiljenja se nam zde vredni oni kmetje, ki še vedno tako hitijo v mesta in tvornice. Stremljenje po svoji lastni zemlji je pač v najvišji meri umljivo in zemlja ima tudi dovolj prostora za vse.	L—r.
Pridelovanje ajde.
(Po lastnih izkušnjah zapisal Vičanski Škerl ec.)
Spominjam se še prav dobro, kako so kmetovavci čislali ajdo pred kakimi 25 leti na Spodnjem Štajerskem. Isti čas pa je ajda prinašala izvrstno lepe pridelke, in ni bil noben čudež nad ono rodovitnostjo. Takrat so naši kmetovavci pridelovali ajdo na bolj počinjeni zemlji, katero so orali v praho, ter ji debelo pognojili in je sejali v manjši meri ko sedaj, pridelali pa več. Ako si pa ogledamo v današnjih razmerah ajdinske setve, nimamo skoraj nobenega dobička, ako-ravno posejemo z ajdo vse prostore na njivah, ki so ob tem času prazni. Ne more drugače biti, ker ji ne gnojimo povoljno-zadostno; vedno bolj primanjkuje povsod živinskega gnoja; kjer pa ni hranilnih snovi, se tudi ajda ne more razvijati. — Da si pomagamo do obiljnejših pridelkov pri ajdi, si dovolim, da podam kratko navodilo o gnojenju k ajdi z umetnimi gnojili. Prepričal sem se pri svojih tozadevnih večletnih poskusih, da se stroški za tako gnojenje obilno povrnejo; ajda je zelo hvaležna za gnojenje z umetnimi gnojili.
Da kdo ne razume krivo! Umetna gnojila priporočam v prvi vrsti onim, katerim primanjkuje hlevskega gnoja.
Najboljše kaže, da se vzame za hektar njive 100 kg 40% kalijeve soli, ta stane 12K 70v, 300 kg superfosfatal. razreda, tega stane 100 kg 11 K, ter ta gnojila 14 dni pred setvijo enakomerno potrosi in podorje. Ko so ajdinske rastline kake 3—4 cm visoke, se potrosi 40 kg čilskega solitra, seveda na hektar pre-računjeno (to je približno l3/4 orala, torej
precej velika njiva). Za kake 3 tedne potrosi zopet 40 kg čilskega solitra, ali to se naj zgodi vselej ob suhem vremenu, ker drugače se ožgejo listi na rastlinah. Čilski soliter stane 100 kg 30 K 50 v. (Ta gnojila dobiš pri gosp. Petru Majdiču v Celju in se cene razumejo iz Celja).
Važna iznajdba za mlatilnice.
= Kar dandanes kmetu največ skrbi povzroča in ga največ stane, je delo. Ne samo da je delavska moč v ceni zelo poskočila, ampak kar je še hujše, da pogosto za nujna in dolgotrajna dela sploh ni mogoče dovolj delavcev dobiti, ko n. pr. za mlačev s cepmi.
Veliko posestnikov si je radi tega že omislilo ročne mlatilnice ali še boljše na gepelj. Vsako leto pa Čitamo po časopisih: pri tem posestniku je mlatilni stroj odtrgal delavcu roke, pri drugem mu zmečkal prste in tako enako. Takšna nesreča zadene sevede najhujše poškodovanca, pa tudi delodajavec je pri tem prizadet. Nekaj mu že vest očita, da je več ali manj sokriv nesreče in ima še razven tega pota, sitnosti in stroške. Pogosto pa je gmotno tudi oškodovana občina, katera je primorana potem za takega pohabljenca do smrti skrbeti.
Dva uradnika tvrdke Majdič Merkur Celje, gospoda Zamuda in Vivoda Bta iznajdla pripravo, ki se da na vsak mlatilnični stroj pritrditi, ki vsako takšno ponesrečenje zabrani in onemogoči. Izdeluje jo znani ključavničarski mojster gospod Rebek v Celju, na katerega se lahko vsak v tej zadevi za podrobno pojasnilo obrne.
Skoraj gotovo bode politična oblast to res potrebno in koristno iznajdbo, katere patent je že naznanjen, v porabo pri vsaki mlatilnici zaukazala.
Vsem posestnikom mlatilnic bo prav nujno priporoča, si to pripravo naročiti, da se s tem izognejo nesreče in odgovornosti.
Občni zbor južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, 4. aprila.
Načelnik društva gospod dr. Mih. Bergmann je pozdravil številno navzoče hmeljarje, otvoril občni zbor in prosil gospoda poslovodjo, naj poda delovno poročilo o pretečenem letu. To poročilo je sledeče:
I.
Društvo ima žalibog samo 64 članov. Občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 100 hmeljarjev iz raznih krajev sodnih okrajev Celje, Vransko, Gornjigrad in Šoštanj, se je vršil 28. marca v Žalcu. Društveno vodstvo je imelo 28 sej, na katerih je rešilo tekoče posle in razposlalo 14 poročil o vsakokratnem stanju hmelja, o tendenci sejma, o cenah i. t. d.; ta poročila so se priobčila skoro v vseh strokovnih listih Avstrije in Nemčije in poslala zanimancem. Na drugi strani pa se je v določenih dobah prevedlo mnogo takih poročil iz 126 krajev na slovenski jezik in priobčilo v lokalnih listih. Za priobčevanje teh poročil, ki so vodstvu delala sicer mnogo truda, a ugodno vplivala na cene hmelja, se je vodstvu izreklo
od vseh strani priznanje. Razun tega so se telegrafična poročila iz Žalca in Niirn-berga v času hmeljske sezone (od 15. avgusta do 15. novembra) o položaju trga nabila na črni deski na rotovžu in priobčila v lokalnem časopisju.
Ker je za časa hmeljeve sezone, posebno med obiranjem, premalo delavskih moči, je delavske moči oskrbelo vodstvo društva iz krajev, kjer ni hmeljarstva: Šmarje, Rogatec, Ptuj, Kozje, Sevnica, Laško, Brežice in celo s Hrvaškega; v ta namen se v vseh krajih (v nad 100 občinah) oznani začetek obiranja hmelja. Nadalje se je za vse te ljudi, ki prihajajo v velikih množinah in zelo radi v Savinjsko dolino, na vseh postajah južne železnice izposlovala za polovico znižana vožnja, dočim c. kr ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku prošnji do tega časa še ni moglo ugoditi.
Največjega pomena za južnoštajersko hmeljarstvo pa je ustanovitev javne, od države potrjene in pod njenim nadzorstvom stoječe zaznamovalnice za hmelj v Žalcu; v ta namen so se pod navodilom in vodstvom hmeljarskega konzulenta v c. kr. poljedelskem ministrstvu, gospoda dra. J ali j a Olschowega sestavila zanjo pravila in poslovnik in predložila c. kr. namestniji v Gradcu, da jih potrdi. Ta zaznamovalnica bo nastavljena v sedanjih prostorih za prepariranje in odpremo hmelja, ki se bodo z državno (7000 K) in deželno podporo (3500 K) morali razširiti in povečati; vse to delo bo še v teku tega leta opravljeno.
Da bi naš hmelj, ki glede svoje kakovosti komaj zaostaja za žatečkim, dobil na svetovnem trgu primerno priznanje in veljavo, je vodstvo v pretečenem letu poslalo nad 8000 reklamnih listov v nemškem in 300 v češkem jeziku večjim pivovarnam v tuzemstvu in v inozemstvu.
Razstave hmelja, ki se je priredila pretečeno leto v Brnu, se je udeležilo 21 hmeljarjev iz Južne Štajerske s 34vzorci hmelja; jeden izmed njih je dobil prvo darilo (baron C no bi och-San ek), osem pa jih je dobilo drugo: A p at na Vranskem, Antloga v Gotovljah, dr. Bergrnann v Žalcu (dve darili), vitez pl. Ha up t na Straufienecku (2 darili), Karl Janič v Žalcu in Jožef Lorber v Žalcu.
Ker so v pretečenem letu naredili bolhaČi in uši na hmelju precej škode, so se v lokalnem časopisju priobčili Članki, kako jih treba pokončevati. Za pokonče-vanje uši je vodstvo kupilo tudi eno prevozno škropilnico, katero je poskusilo 21. junija v poskusnem nasadu. Poskusa se je udeležilo zelo mnogo hmeljarjev; uspeh je bil popolnoma zadovoljiv. Da se konštatira na hmeljevih koreninah nova bolezen, se je naprosilo c. kr. poljedelsko ministrstvo, naj blagovoli poslati hmeljskega konzulenta za alpske dežele, gospoda dra. Julija Olschowega v Žalec; prošnji se je ustreglo; da se dobi hmelj kolikor mogoče dobre kakovosti, se je v lokalnem časopisju priporočalo izbiranje (selekcioniranje) in so se za to podali potrebni nasveti. Da se spoznajo razne vrste hmelja, je priredilo vodstvo — kakor vsako leto — tudi lani 26. septembra predpoldne razstavo 15 hmeljevih vrst, ki se gojijo v poskusnem nasadu; ta razstava je vsako leto zelo dobro obiskana. Po-
trebna pojasnila pri nji daje vedno poslovodja. S podporo c. kr. poljedelskega ministrstva se je udeležil poslovodja 3. in 4. maja 1909 tečaja za bonitiranje hmelja, ki ga je priredilo društvo nemških hmeljarjev v Niirnbergu. Enak tečaj se je vršil pod vodstvom hmeljarskega konzulenta, gospoda dra. Julija Olschowega in poslovodje 26. septembra, od 3. ure popoldne naprej v risalni dvorani obrtne nadaljevalne šole v Žalcu.
Dne 2. januarja 1910 je vodstvo društva priredilo v Žalcu, 9. januarja 1910 pa na Vranskem protestno zborovanje, na katerem so se sprejele odločne rezolucije proti nameravanemu zvišanju deželne doklade na pivo in odposlale deželnemu zboru.
Končno bodi še omenjeno, da je vodstvo društva vedno in vsakomur rado dajalo pojasnila o gnojenju, o oskrbovanju hmeljišč, obiranju, sušenju in spravljanju hmelja i. t. d.
II.
Poročilo o denarnem prometu društva, ki ga je podal tudi poslovodja, je bilo naslednje:
Društvo je imelo v letu 1909 4390 K 50 v izdatkov in 3844 K 10 v dohodkov, torej 546 K 40 t; primanjkljaja. Denarni promet je torej znašal 8234 K 60 v in se je od leta 1881, odkar se je društvo ustanovilo, podesetil. Račune sta pregledala gospoda Franc Hodnik in Franc Šušterič, oba v Žalcu.
Končno še omeni poslovodja, da so pregledovavci računov pregledali in odobrili račune društva za leto 1908.
III.
Nato je govoril gospod Miloš Stibler, zadružni inštruktor v Uelju, zelo poučno o bistvu in pomenu kmetijskih zimskih šol na splošno ter je pozdravil namero hmeljarskega društva v Žalcu, središču južnoštajerskega hmeljarstva, da hoče osnovati zimsko šolo s posebnim ozirom na hmeljarstvo. Omenjal je nadalje, da na Danskem in Hanoveranskem zimske šole dobro uspevajo in da ima tam skoro vsaki sodni okraj svojo. Za strokovna in zanimiva izvajanja so gospoda Stiblerja navzoči glasno zahvaljevali. Na koncu se je vodstvu naročilo, naj poskrbi vse potrebno, da se bo v Žalcu osnovala zimska kmetijska šola s posebnim ozirom na hmeljarstvo.
IV.
Pri zadnji točki dnevnega reda „Praktične skušnje v hmeljarstvu" je poročal poslovodja o zatiranju škodljivca „plinthus porcatus“, ki je posebno letos v spomladi pogosto nastopil, o pravilnem obrezovanju hmelja, o izbiranju in splošno o gnojenju hmelja. Tudi ta govor so poslušavci hvaležno sprejeli.
Končno se je še mnogo navzočih hmeljarjev vpisalo v društvo za člane in predsednik je zaključil zborovanje, ki je trajalo 3 jn pol ure.
V Žalcu, 10. aprila 1910.
Anton Petriček.
Poročilo o stanju hmelja.
Žalec-Savinjska dolina, 8. junija 1910. (IV. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Vsled zadostne moče in primerne toplote se hmelj hitro razvija; zrastel je do */2, 3/4, me-
stoma celo po celi hmeljevki, ima zdravo, sveže zeleno podobo in je brez škodljivcev.
Vodstvo društva.
Zborovanja podružnic.
Rogatec-Slatina. Kmetijska podružnica vabi k izvanrednemu občnemu zboru v nedeljo 3. julija ob 2. uri popoldan v hotelu „Pošte". Na dnevnem redu je: 1. Volitev podružničnega načelnika; 2. volitev odbora; 3. dveh računskih preglednikov ; 4. slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi	načelnik.
Iz podružnic.
= Ivanjkovci. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 12. junija ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Kralj a svoj občni zbor. Udeležba je bila povoljna z ozirom na člane ko tudi druge zanimance. Vendar se je pogrešal marsikateri. Načelnik je poročal kot delegat o glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe, ki se je vršila 16. in 17. marca s posebnim ozirom na točke, zadevajoč tukajšnje kraje. Naznanil je tudi, da dobi podružnica 70 K subvencije za čistilnik za zrnje ter da je dobila celo brezplačno 4 Škropilnice proti peronospori. Podal je natančni načrt o porabi podružničnega orodja ki obstoji danes iz 1 travniške brane, 3 drevesnih škropilnic, 4 vinogradniških ter 2 požiralnikovih cevi, kar je pri še le enoletnem obstoju podružnice vsekako lep uspeh. Poročilo se je vzelo soglasno na znanje. Po tem je predaval gospod deželni vinarski pristav Anton Puklavec izborno o poletnih opravilih v vinogradih ter nekoliko tudi o kletarstvu, za katero stroko se žalibog ravno pri nas ljudje premalo zanimajo. Njegovo predavanje je zadovoljilo izven-redno vse poslušavce, več jih je stavilo razna prašanja, katera je gospod predavatelj vsa natančno razjasnil. Načelnik se je zahvalil gospodu predavatelju, kakor tudi vsem navzočim za njihovo prisotnost ter po tem zaključil občni zbor.
Št. lij V Slov. gor. Kakor lanskega leta, so se tudi letos razdelile trsne in drevesne škropilnice v splošno uporabo. Z ozirom na dosedanja mesta in na priročno uporabo se je določilo 1. junija v odborovi seji škropilnice, ki so nam na razpolago, razdeliti tako: a) Trsne škropilnice: pri Francu Haslu na Jareninskem bregu, Ivanu Maieru v Cajzečkem vrhu, Francu Schewederu v Vertički vasi, Ani Flucher v Dobrenji vasi in pri Benediktu Senčiču v Gornjem Jakobskem dolu. 6) Drevesne škropilnice so pri Avg. Hauptmannu, nadučitelj pri Sv. Križu, Antonu Kr 611 u v Cirknici, Fr. Frassu pri Spodnji Sv. Kungoti, Ivanu Baumannu v Štrihovcu, Ivanu Schuntneru v Podigracu in ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Drevesne škropilnice se lahko uporabljajo pri škropljenju trsja. Udje kmetijske podružnice si lahko izposodijo škropilnice na najbližjem jim mestu in je morajo po porabi zopet vrniti tja. Objednem opozarjamo p. n. vinogradnike, da zlasti pri sedanjem toplovlažnem vremenu obračajo vso pozornost na zatiranje peronospore;. tam, kjer 86 še ni škropilo, naj se to še hitro kolikor mogoče v malih presledkih stori. Pri vsakokratnem škropljenju je dobro tudi grozdje požveplati-
AD RUGA.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Qradec, Franzemplatz 2.
I.
Predložitev računskih zaključkov za leto 1909. c. kr. okrajnim glavarstvom.
Od strani c. kr. okrajnih glavarstev se posojilnice sedaj poživljajo, naj pred-lože svoje računske zaključke za leto 1909. najpozneje do 15. junija t. 1.
Zvezino načelstvo pa je že 22. aprila t. 1. vložilo pri visoki c. kr. namestniji v Gradcu prošnjo, naj se ta rok podaljša do 15. decembra t. 1. za predložitev računskih zaključkov za leto 1909.
Ker zvezino načelstvo še ni dobilo rešitve te prošnje, ker pa se ugodna rešitev kakor prejšnja leta tudi za letos pričakuje, se je obrnilo zvezino načelstvo s prošnjo na vsa c. kr. okrajna glavarstva, naj počakajo na predložitev računskih zaključkov, dokler ne bo prošnja, ki je vložena pri c. kr. namestniji, končno rešena.
Tozadevna rešitev se bo svoječasno naznanila vsem interesiranim posojilnicam in kmetijskim zadrugam.
Zato se naj s predložitvijo računskih zaključkov počaka do te dobe.
II.
Poročilo glede blagovnega prometa zveze.
l.
Prodaja semenja za setev in zeleno krmo.
Ajda, črna vrsta, zelo čista, pridelana na deželni poljedelski šoli v Grottenbofu, na rodi zemlji. Cena 20 K 50 v.
Poletna graholjka, prvi pridelek od Svalofske zboljšane sive graboljke, daje zelo mnogo izborne zelene krme, pridelana na semenskem vzrejališČu grofa Piazzija v Loosdorfu na Nižjem Avstrijskem. Cena 29 K.
Poletni grah, pridelan na suhi peščeni zemlji, 640 m visoko nad morjem, z ostrim, mokrim podnebjem, daje mnogo slame in zrna, zgodaj zrel. Cena 27 K 50 v.
Na zahtevo pošljemo drage volje vzorce na ogled in za poskus njo.
Cene so proste in neobvezne, dokler je kaj zaloge, od železniške postaje Gradec, plačljive v teku 14 dni od dneva naše fakture, če ni drugače dogovorjeno.
Pri grahu, grah olj ki in vseh
drugih semenih je v ceni za 100 kg vreča že zaračunana.
Vsa druga, tukaj ne navedena semena pošiljamo po možnosti in za kolikor mogoče najnižje cene.
2.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska bel a in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka z vezi ne vzorne kleti v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie stv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
iiitfg'OiHEI. g ' L'. T J.ŠTI apk.r.J"T!»■■ mm

iJTti
Tržna poročila.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		oi				fl							
Mesto		•a o >CQ Ph		S		0 1		02 O		Ih O M		Proso	
	3												
		K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	r
Celje .. .	50	10	50	9	50	9	50	8	50	7	50	10	—
Ormož .	50	12	50	10	—	9	—	9	—	7	25	10	—
Gradec .	50	13	25	9	25	8	—	8	79	7	50	7	50
Ljubuo .	50	14	50	9	25	9	—	9	—	8	—	—	—
Maribor	50	12	50	8	50	8 j—		7	50	7	25	8	—
Ptuj....	50	11	50	8	50	8		9	—	8	—	8	—
Inomost. Celovec .	50	—	—	9		—	—	8		8		—	—
	50				Ob	""			10		zo		
Ljubljana													
	aO	—											
Pešt ...	50												
Solnograd	50	10	90	7	95	7	50	7	55	8	—	—	—
Dunaj . .	50	11	27	8	01	6	31	7	88	7	04	—	—
Line .. .	50												
Mesto		Ajda		Bob		Seno sladko		Seno kislo		Ržena slama		JI m Ha	
					1								
		K	V	K	V	K	v	\k	V	K	V	ti	V
Celje ..	50	9			10		2	50	2			2	50	2	—
Ormož	50	7	25	15	—	3		2	80	3	50	3	—
Gradec	50	8	50	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Ljubno	50	—	—	10	—	6	—	5	—	5		3	50
Maribor	50	6	50	11	—	2	25	—	—	2	—	1	75
Ptuj ..,	50	7	—	—	—	5	—	4	—	4	—	3	—
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 13. junija do 19. junija 1910. Pripeljalo se je 26 vozov s 218 metrskimi stoti sena in 13 vozov s 83 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno,
kislo od A 6 20 do A 9.—, sladko od A 6.50 do A 9.50; ržena slama od AT 4.60 do A 5.50; pšenična slama od A 4.50 do A 5 40, ječmena slama od A —.— do A -.—; ovsena slama od A-.— doA--—; ježna slama od K-.— do A4.—.
Sejem z rogato živino dne 23. junija 1910. Prignalo se je 380 volov, 165 bikov, 480 krav, 151 živih telet, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 4 voli, 30 bikov, 12 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 148 volov, 25 bikov,	100	krav,	3 teleta; Predarlberško:	61
volov, 21	bikov, 36	krav, — telet; v Nemčijo:
25 volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: 1 vola, 2 bik, 12 krav, — telet; na Češko:
—	vol, — bikov, 5 krav, — telet; v Trst: 7 volov, — bikov, 70 krav, — telet; v Švico: 20 volov, 15 bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od AT 82.— do A 96.— (izjemoma A 106.—), poltolsti od A 76.— do A 82.—, suhi od A 72.— do A 74 — ; voli za pitanje od A 72.— do A 80.— ; klavne krave, tolste od	A	68.—	do A 76.—, poltolste	od
A 52.—	do	K 64. — , suhe od A 38.—	do
K 50.— ; biki od A 74.— do A 90.—; dojne krave do 4. teleta od A 66.— do A 80.—; črez 4. tele od A 56.— do A 64.—; breje od K 60.— do A 70.—; mlada živina od A 74.— do A 80.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do A do -.—; svinje od A -.— do A -.—; pitanske svinje od A do A .
Sejem klavne živine dne 24. junija 1910. Zaklana živina: 676 telet, 1461 svinj, 5 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od A 1.30 do K 1.40; teleta la (izjemna cena) od A 1.42 do A 1.50; nemške mesne svinje od K do A ; nemške pitanske svinje od A 1.36 do A 1.40; ogrske pitanske svinje la od A -.— do A —; ogrske pitanske svinje Ha od A 1.38 do A 1.44; mesne svinje od A 1.36 do do 1.50, bošnjaške pitanske svinje, debele, od A do A —; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A -.— do A -.—; ovce od A —.80 do A —.96; kozlički in jagnjeta od A 5.— do A 8.—. Cene svinj so padle.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. julija v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 8. julija v Pišecah**, okr. Brežice; pri Sv. Emi**, okr. Šmarje pri Jelšah; pri Sv. Juriju ob Pesnici, okr. Maribor.
Dne 9. julija v Brežicah (svinjski sejem). Dne 10. julija v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica.
Dne 11. julija v Oplotnici**, okr. Konjice. Dne 12. julija v Ljutomeru*; v Ormožu
(svinjski sejem); v Rogatcu** (sejem z veliko živino); v Radgoni*; na Planini*, okr. Sevnica; v Šoštanju**.
Dne 13. julija v Mariboru*; na Ptuju (sejem s ščetiuarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice.
Dne 14. julija v Gradcu-Dne 15. julija v Arvežu (sejem z drobnico j; v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Dobovi*, okr. Brežice; v Zdolah**, okr. Brežice. Dne 16. julija v Dobji*, okr. Brežice; v
Brežicah (svinjski sejem).
Dne 18. julija pri Sv. Ani na Krembergu*, okr. Maribor; pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; na Muti**, okr. Marnberg; v Velenju**, okr. Šoštanj; v Oplotnici**, okr. Konjice.
Dne 19. julija v Ormožu (svinjski sejem); v Artičah**, okr. Brežice.
Dne 20. j ulij a v Arvežu**; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetiuarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor.
Dne 21. julija v Bučah**, okr. Kozje; v Gradcu*.
Dne 22. julija v Gradcu (sejem z malo klavno živino); pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ivnici**; na Malih Rodnah**. okr. Rogatec.
Dne 23. julija v Brežicah (svinjski sejem)
Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi celjene družbine ude, da Inse* ir raj o v „Gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družblni pisarni.
Oznanilo „Gospodarskega Glasnika" za Štajersko.
T
255—6
4 k
4JF v; te
Zahtevajte brezplačno predstavo za Vaše gospodarstvo primernega „Tubularja", predloge za zamembo in cenik št. 74.
je oni pridelek, ki ga lahko kmetovavec vsepovsodi najhitreje spravi v denar. Važno pa je, da dobimo od mleka kar največji dobiček in to je možno le, če ga posnemamo s „Tubularjem11, ker dobimo na ta način največ in najboljšega surovega masla. „Tubular1* zviša dobiček iz mleka za približno 28 do 60 odstotkov. Za „Tubular" se vedno garantira. Stare separatorje konkurenčnih podjetij vzamemo za plačilo.
Karl Ebner
Gradec, Strauchergasse sten. 11.
NniinCf f Mayfarthov stroj za iz-IlUUUal. kopavanje k r o m p i r j a.
Izkopalnik ,WELT‘
postavno zavarovan. — Izvenre-lni uspohi. — Najmočnejše in najsolidnejše sestavljen, dela točno. Posnema človekovo dolo. Nemška kmetijska družba ga je imenovala po poskusih ž njim „novost In /.name* nitostw. Ismetajoče vilo gonijo zobnata kolosa iz litega jekla brez krhkih gonilnih grljelov. Naravna se lahko tako. da se krompir dene tja, kam hočemo. Prihrani veliko delavskih sil. Izredno lahko za vleči. Poškodovanje krompirja izključeno. Oddaljonost brazd se da naravnati, tako da se lahko uporablja za na rodko in gosto posajen krompir. — Zahtevajte posebne cenike o izkopalniku „WeltM iz tovarne za kmetijsko stroje	273—5
_ Pii. Dayfarth & Co., Dunaj II., TaborstraOe Nr. 71.
Novosti
215—5
SMST 100.000 *90
teh novih in v različne sisteme in vzorce spremenljivih
uiivmi-irwii jydrolina"
Patentirano in patenti napovedani!
(razkuženje)
še se sicer ni razprodalo, toda ne bo več trajalo dolgo do tega, kajti to je brizgalka (škropilka) v bodoče. Deluje veliko tudi avtomatično. Dobi se povsod, če ne pa naravnost iz tovarne. Ceniki zastonj. Foaiebua tovarna asa torijagallto
Franc KecM-ova »JKSKlffL. Dunaj. Ill, MaigaietMraOe 98 d.
Vzoroo I. se da predrugačiti v vse iz te slike razvidno druge vrste.
GLAVNO SKLADIŠTE
RADIOL
I (lovi artikel: THE RADIOL Co. LO10OIQ.
I Najbolje qredstvo ta odalenjo svake vrsti otek-
GLAVNO SKLADIŠTE
H STEVENS UlNTMENT
HURT R. STEVERR, iJvnU ■ L.OMOIU.
.‘konja, pasa Ud. naiiiTrsUn ko l konjakih noga. Cena s malo 8 k.
sa oetom ali vodom, ' tekočina sa ojačanje
Knjižic* uatonj.
U GORNJA AVSTRIJA; OSOBITA TRGOVINA ZA ŽlVNIŠKE PROIZVODE
f davno K bteter neoataV
> na ti v oliki propU
Caaa a awlo: >/. dkatle 4 k. >/, ikatla S k.| PrcprodavataOcen a ihrnlkoa rabat. Knjižica aaatonj. — Preprodavateijem a thrnlkom rabat pobIvaH u avim apotekam, ako nema, treba ae o bratit goretpomenutom glavnom aKtadUtu.
283—6
Superfosfate
rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino
= za vsako zemljo. =
Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek, največji pridelki.	6—12
Za Jesenske naseve neizogibno potrebno.
Dalje
anonijakove. kalijeve in solit rove superfosfate
požigajo
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopy 17.
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Nadomestek za gumi!
. Zamaški iz pa-jj plrja ,Hermeta‘ za mlečne kangljc, zavitke masla in sira.
Artur Weinberger
Hodonin. 30-W
Velika dobrota
za živino je, ako
(V
se umije s postavno zavarovanim
milom (žajfo) proti muham.
1 kg po K 5.—. Prežene iz hleva vse muhe, komarje, mušice i. t. d. in torej neobhodno potrebno za vsakega gospodarja. — Glavna zaloga: Dunaj, VI., Ufer-gnsse 6. — Tisočera priznanja.	289—6
Važno za kmete!
Vlačne grablje in vile prodaja kot specialiteto tvornica 162—6	zajvlačne grablje	v
Franc Hegenbarth, Kunnersdorf pri Schluckenau (Češko).
— Kjer nismo zastopani, pošiljamo naravnost. — Zahtevajte cenik. —
Lekarnarja A.Thlerry]a balzam
Allein echter Balsam
lus der Schutzenjel-Afsothek* dts
A. Thierry in Preuredi fcai a.Utuh-SiMrtniijij.
(postavno zavarovan)
pristen edino z nuno kot varstveno
Dober zoper želodčne krče, napetja, za-slnzenost, motenje prebave, kašelj, bolezni na pljučih, prsih, hripavost i. t. d. Zunaj čisti rano, lajša bolečine. 12 malih ali 6 velikih steklenic ali 1 posebno velika 5 kron.
Lekarnarja A.Tbierryja edino pristna
centltolUskn mažo
učinkuje zanesljivo pri tvorih, ranah in vnetjih, pa naj so še tako stara. 2 dozi 3 krone 60 vinarjev. Pišite lekarni 69—12	„pri angelju varhu“
Dobita setndi v večini lekaren.
Gospode naročevavce
uljndno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.
s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba pravočasno
kalijeve soli
za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dušeč ne moreta sama nikdar narediti največjih pridelkov.
Kajnit
in koncentrirane kalijeve soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe in zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih gnojil daje brezplačno
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikatanaDunajuKHI/!, Skodagasse 8.
247—W
Izvirna ,Melottec
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena
mlečna centrifuga.
Močno in solidno nare jena.
Posname Izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko delo vsak otrok ž njo.
Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte".
VIodel f 009 Je v mursieem zboljšan.
53-12
Dobri zastopniki zaželjeni.
Melotte - Werke. Dunaj. IV. lyrtrfw 16.
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. Tiska „Leykam v Gradcu.