135
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski
V 3. seji 19. aprila je deželni glavar naznanil, da vlada stavbenega reda, katerega je deželni zbor sklenil vlani, ni potrdila; izročil se je ta red gospodarskemu odseku vnovič v prevdarek; potem je naznanil, da je vlada poslala načrt postave, kako je na meter-sko mero in utež predevati tiste mere in uteži, ki so v deželnih zdaj veljavnih postavah; tudi ta predloga se je izročil gospodarskemu odseku. Dalje so se dotičnim odsekom izročile različne peticije, izmed katerih omenimo danes prošnjo Javorske občine nad Skofjo-loko za podporo pogorelcev na Vovči, prošnjo dramatičnega društva za podporo, prošnjo Št. Vidske občine nad Ljubljano zavoij podpore za šolo, prošnjo Starološkega župana Moharja glede dovozne ceste do kolodvora, prošnjo občin Col in Podkraj glede uravnave mitnine na Hruševski cesti, prošnjo občine Col za odpravo mitnine na Colu, prošnjo Jerneja Globočnika iz Mošenj za odpis dohodnine od mostu v Globokem, prošnjo občin Vipavskega okraja za vpeljavo pregledovalnega vojaškega nabora v Vipavi namesto v Postojni.
Dr. pl. Schrev je predlagal načrt postave, po kateri naj bi se učiteljice na ljudskih šolah plačevale tako kakor učitelji, vtemeljeval bode ta predlog v prihodnji seji. — Potem se je potrdila volitev g. Pet. Grasselli-a za deželnega poslanca v občinskem volilnem okraji Postojna-SenožeČe-Bistrica-Planina Lož. — Potrdil se je potem proračun vino- in sad j ere j ske šole na Slapu za leto 1876 (potrebščina 6609 gold., zaklada 3515 gold., primanjkava 3094 gold., katera je pokriti iz deželno-kulturnega zaklada), — in računski sklep iste šole za leto 1874 (dohodki 7470 gold. 85 V2 kr-, stroški 7407 gold. 72V2 kr.). — Še nekatere druge predloge deželnega odbora so se izročile dotičnim odsekom, o katerih pa poročali bodemo, kedar se rešile bodo. — Konečno so se volili v šolski odsek: Desch-mann (načelnik), Obreza (namestnik), vitez Gari-boldi (perovodja), dr. Bleiweis, vitez Langer, Kotnik, dr. Razlag; in gospodarski odsek se je pomnožil še za 2 uda, namreč Kotnik in dr. Schrev.
v
Deželni zbor Stajarski.
Dr. Vošnjak je interpeliral vlado zarad zaprek pri volilnem redu. Pri premembi opravilnega reda je bilo tudi sklenjeno, da se sme odgovorom na interpelacije pripeti debata. Dozdaj to ni bilo dovoljeno. Vladnemu zastopniku ta sklep ni po volji, rekel je, da to je dovoljeno le v državnem zboru. Najbrže se vlada boji takih razgovorov. Celjski poslanec je interpeliral zarad vravnanja Savine, ki je zelo potrebno. Tedaj so tudi tu interpelacije najvažnejše dogodbe. — Vlada je ponujala že drugi pot postavo o konjedercih, pa zbor je ne mara, zato jo je tudi zdaj odložil.
V 3. seji 8. t. m. se je po predlogu g. Hermana, ki je poročeval v imenu deželnega odbora, dovolilo, da zamorejo trgi: Arnež, Mahrenberg in št. Lenart v Slov. goricah 2 gold. dače pobirati od svojih pesov, kujžekov in ščenet. Na dalje bode v Mahrenbergu 10 gold., v št. Pavlu pri Priboldu 15 gold. plačal vsak, kateri hoče ondi kot srenjčan sprejet biti. Okrajnemu zastopu v Stanjcu se je dovolilo ljudem naložiti 40% okrajne naklade. Res, trda daća! Kmetske srenje, dozdaj združene z Lipniškim trgom, so prosile za razdruženje. Gosp. Herman je prošnjo podpiral — zastonj. Liberalna večina je z 22 proti 20 glasom prošnjo odložila.
V 4. seji 9. t. m. so se volili razni odbori, katerim so se dotične stvari v pretresovanje izročile. Slovenske poslance imamo: g. Hermana v odboru za srenjske zadeve , dr. Srneća za šolske , dr. Dominkuša za gospodarske stvari, dr. VoŠnjaka za deželni proračun.
Deželni zbor' Koroški,
Vlada je predložila postavo o metrični meri in vagi in o vravnanji bregov reke Zilje. Posebne važnosti je bila tudi interpelacija poslanca Petriča do vlade, ali ne bi hotela čakati z rubljenjem za davke do jeseni ? Vladni zastopnik na to ni naravnost odgovoril, temveč izrekel, da se bo to zgodilo tam, kjer je huda sila in da se bo ozir jemal na mnenje županov. — Poslanec Einspieler je pred volitvijo odsekov izrekel željo, naj bi se v posamezne odseke volili poslanci iz vseh skupin (velicega posestva, mest in kmetijskih občin). A vkljub temu so sestavili odseke po svojem, tako da ni noben slovensk poslanec v kak odsek voljen.
Deželni zbor Tirolski.
Poslanec Greuterje stavil predlog, da se odslej tudi kaplanom ali duhovnim pomočnikom sploh da pravica za deželni zbor voliti in voljenim biti; to pravico so jim „liberalci" dozdaj pridržavali.
Deželni zbor Poreski
je lotil se cestne postave in tudi postave o nadzorstvu ljudskih šol. Čudno, da zadnja postava pride še le v tem zborovanji na vrsto.
136