44069




v







■ .






/v/ c 'S/ r Z/////  />/ /tryr,

za /2t&/ : ^ry/7 //rsu/fr/

•Svetnikov Božjih

in

razlaganje prestavnih praznikov ali Svetkov.

Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo

ft

dal

Anton Slomšek.

Peno pol leta.

7  7  ,

* * (/

J

— --

U Gradcu 1853.

Ima na prodaj Jožef Sirola.

Natis in papir od Jož. A. Kienreiha.

44069

Sveti bodite, ker sim jaz svet:

Govori Bog u III. Mojz. 11. 44.

Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče pebeški popolnoma:

Veli Kristus: Mat. 5, 48.

Prosim vas tedaj, po meni se ravnajte, kakor tudi jaz po Kristusu:

Opomina sv. Paul I. Kor. 4, IG.

Svet cerkveni sbor vkaže vsim škofam in vsim drugim, ki imajo dolžnost
učiti in za duše vernih skerbeti, naj verne zvesto učijo, kajti svetniki s
Kristusom kraljujejo, in svoje molitve za ljudi darujejo, in da je dobro
in koristno u nje ponižno klicati:

Sv. kat. cerkev u Trki. sboru. sej. 25.

0$0o&}931-

ITzemi in beri Djanje S ve tniko v božjih, iz vole nih pri¬
jateljev in prijatelje tvojih. „Zivlenje svetnikov,  pravi
sv. Frančiško Zalezian, je živ e v a n geli  Kristusov, ki ti
prelepo kaže pot izveličanja — pot živlenja svetiga.

Hočeš po pravi poti izvelieanja srečno hoditi, bali, ho¬
čem te u ograd ali vert naše preljube matere, svete kat.
cerkve peljati, u rožni ograd, kteriga je vsmileni Jezus svoji
nevesti zasadil, in kojega sv. Duh rosi, da rastejo in nepre¬
nehoma u njem cvete božji svetniki in svetnice, kakor ne¬
beške rože, mnogoverstno pisane po svojih čudežih in sve¬
tih čednostih.

Pervo dobo kristjanov so cvetele rože kervavo ru-
deče svetih mučenikov,  ki so prelili za Jezusa svojo
kerv. Svet njih ni bil vreden, in Jezus jih je presadil u ne¬
beški vert svetiga raja. — Za njimi najdeš u pušavi skrite
modre violi c e svetih pušavnikov  — po mnogo samo¬
stanih bele lili e čistih devic,  nedolžne Jezusove neve¬
ste. Pod ojstrim ternjem posta in pokorjenja so prirastile, in
napolnile s žlahnim duhom svete ponižnosti in notrajne sve¬
tosti ves keršanski svet. —

Za njimi so rastli in še rastejo zeleni rožmarini  sve¬
tih spoznovavcov  in pobožnih vdovic  vsakega stana in
vsake starosti. Lepo se je svetija luč njih čednosti pred ljud-

IV

mi, in pripravleni so sli kakor modre device s svojim ženi¬
nom u večno veselje. Iz vsili tih nebeških cvetlic spleta sveta
kat. cerkev veličasten venec premage svojemu ženinu; oni
so krona Jezusu, in Jezus je sonce svojih izvoljenih. — Oh,
kako čuden je Bog u svojih svetnikih! Kako ljubeznivo nam
občestvo svetnikov! Oni nam roke podajajo in nas oživljajo
za nebesa skerbeti.

„GIej žive izglede svetnikov, u kterih se je prava sve¬
tost in popolnost svetila, in lehho boš spoznal, spoznala, ka¬
ko majhne in skorej nič so vse naše dela. Joj! kaj je pac
naše živlenje, ako ga njihovimu primerimo ? izdihuje pobožni
Tomaž Kempčan. — Na svetu so bili ptujci, Bogu pa bližni
in domači prijateli. U svojih očeh so bili nic, in od sveta
zaničevani; od Boga pa izvoljeni in veliko češeni. — Lep
izgled so vsim bogaboječim; in bolj bi nas naj zapoboljsan-
je vneli, kakor da nas toljko mlačnih pohujša

Boš, duša moja, gledala u vertu božjih svetnikov tolike
svetosti žlahen cvet, hoče se tebi serce vneti, tudi za du¬
hom njih svetih čednost hiteti — po izgledu prijateljev bož¬
jih tudi za Boga živeti in umreti. Djanje svetnikov ima čud¬
no moč oživeti za sveto živlenje; besede mičejo, izgledi pa
vlečejo. — Oh, naj bi tudi nas srečno potegnuli iz te solzne
doline u svete nebesa med izvoljene božje!

Živlenje svetnikov je kristianom vsigdar veliko veljalo,
in še velja, ter ljudi u pravej veri terdi, budi grešnike k po¬
kori, pravične u dobrem stanovi, drami zaspane, mlačne ogre¬
va, tolaži žalostne in osupnjene serca; daja bolnikom poter-
plenje, jim dela kratek čas, in revne oveseljuje. Niti staro¬
sti, ne stanu, ki bi u svojih revah in težavah med svetniki
tovarsa ne najdel, ki ga prijazno vabi rekoč: „Bavnaj še
po meni, kakor sim se jaz po Kristusu / 4  — „Se ho¬
čemo enkrat u družbi svetnikov veseliti, mormo, jih posne¬
maje, za njimi hoditi. Svetniki so bili slabi, kakor mi — so

v

bili vsih stanov, kakor mi — so imeli skušnjave, kakor mi
— so u sredi hudobnega sveta živeli, kakor mi; oni so s
božjo pomočjo premagali; zmagali bomo tudi mi. Ako so oni
in one, zakaj bi pa mi ne?“ pravi sv. Auguštin.

Svetniki  ali svetci se sploh imenujejo vsi, kteri u po-
svečjoči guadi božji žive in umerjejo; posebno pa kličemo in
častimo one svetnike, kojih sveta krepost ali čednost je bila
u živlenju junaška, draga pred Gospodam njihova smert, po-
terjena s čudeži njih svetost, toliko, da jih sveta kat. cer¬
kev med zveličane  šteje, ali zastran posebne slovesnosti
očitnih čudežev še višej med svete,  med izvoljene svetni¬
ke in svetnice uversti, in jim poseben dan odkaže, naj jih
častimo in u pomoč kličemo; kakor nam svet Duh veli,  re¬
koč: „HvaIimo slavne može in naše očete; mnogo
slave je Gospod skoz svoje velike delaodpočet-
ka nad njimi s kazal. — Njih telesa u miru poči-
v a j o, n j i h i m e p a ž i vi od roda  d o r o d a.“ Sirah 44,1 —14.

Angele in svetnike sveta kat. cerkev po redu čedno
ver s ti, kakor nam litanie vsih svetnikov kažejo. Perva
je preblažena devica Maria,  kraljica vsih svetnikov; po tem
so Kerubimi in Serafimi, arh angeli in angeli.  Za
njimi nastopijo stari očaki  ali patriarhi, kteri so u starem
zavetu sloveli, nam pravo spoznavo božjo ohranili, alj pa pri—
hodnega Izveličarja napovedvali, kakor preroki. Apostoli
so od Jezusa izvoljeni in poslani, sveto vero oznanovali; in
kakor vesoljna cerkev svoje — tako vsak kraj svoje apo¬
stole ima, ki se učeniki  rodov zovejo. Sveti mučeniki
ali marterniki so častiti premagavci, kteri so rajši vse pre-
terpeli, in tudi živlenje dali, kakor bi bili za noht odstopili
od svete vere, ktero je Kristus razodel.

Spoznovavci  se imenujejo svetniki, kteri so si po ju¬
naško vse prizadeli po vozki stezi nedolžnosti ali pa ojstre
pokore u nebesa priti.

VI

Device  so ohranile svojo sveto čistost neoskrunjeno —
vdovice  zvestobo svojega stana, zadoseči večno živlenje.

„Zasluženja svetnikov pa ne prejiskuj, in ne tehtaj,
kdo je svetejši od drujega, ali veči n nebeškem kraljestvi.
Take reci pogosto krege in prazne prepire napravijo, ker
hoče prevzetno ovi tega, uni onega svetnika imenitnejega ime¬
ti. U nebeškem kraljestvi so vsi edno, u ljubezni med sebo
sklenjeni; vsi imajo le ene misli, ene želje, eno ljubezen
uči pobožni Tomaž Kempčan.

V sak dan celiga leta sveta kat. cerkev spomin več
svetnikov obhaja,  ker njih za nas števila ni; pa izmed
vsili sim za vsak dan tebi ravno tisto rožico vtergal, ki je
po svojem stanu alj djanju za te naj bolj prav — takega
svetnika alj svetnico izbral, ki se po naših slovenskih kra¬
jih sosebno časti, lepe bele cerkve ima, alj se daja otrokam
u sveto ime. Pa tudi takih svetnikov živlenje bereš, ki so po
naših krajih hodili, učili, in našim prednikom mnogo dobrega
storili, so pa skorej pozableni od nehvaležnih ljudi; kar je
velika nehvaležnost. Bili so naši; naj tudi naši ostanejo —
oni naši u priprošnji, mi pa njihovi u posnemanju iu u hva¬
ležnem počešenju. „Hočeš pa s dobičkom brati (djanje svet¬
nikov), čitaj ponižno, priprosto in zvesto, in ne želji sluti, da
si učen. Poprašuj rad in molče poslušaj besede svetnikov,
ter starih pregovorov ne zaničuj; ne povedajo se zastonj
to ti pobožni Tomaž Kempčan svetuje.

Preveliko ob ednem brati, pa premalo premisliti, dobro
ni, in nima teka. Kdor prenaglo bere, je bolniku podoben, ki
neprenehoma je; ker pa hrane prav ne povžije, poslednič
gladu imierje. Kedar vtegneš, beri vsak dan djanje svetnika
edniga; če pa med tednom časa nimaš, si u nedelo poprej
naj lepših in tebi pristojnih naberi, ter jih skoz tjeden pre-
mišlovaje obhajaj. Pač hi veselo in lepo bilo, duša moja, imeti
vsak dan svojega pomočnika bližej svetih nebes.

VII

Mnogoverstni so darovi, koje nam sveti Duh deli, in
mnogotere rože po vertih cveto. Kakor iina vsakoverstna ro¬
žica svoj poseben duh, ima tudi vsak izvoljen božji kako po¬
sebno čednost ali krepost u svoji svetosti, ktera se iz vsih
drugih naj lepše sveti; njo skoncoma posebno razkladano naj¬
deš. Nauk  in  p o sne  mo  torej pazuo preberi, in nauči se od
mučenikov keršanske močnodušnosti, pobožnosti od pušavui-
kov; vadi se po izgledu svetih spoznovavcov pravo vero in
vse njene nauke zvesto terditi — od devic ohraniti sveto či¬
stost in nedolžnost. Uči se od eniga svetnika zvesto moliti,
od drugega pridno delati po svojem stanu, od vsih pa Boga
nad vse ljubiti in vse iz ljubezni do njega storiti. Tako boš
rastel u sveti popolnosti, kakor je tvoja in moja dolžnost.

„Vsaka pobožba pa ni za vsakega,  pravi Tomaž
Kempenzar; nekimu je bolje to, drugemu drugo.“ Tudi vsa¬
ko djanje svetnikov ni za posnemati vsakemu; čudne dela
občuduj, in hvali Boga, ki svojim zvestim služiteljem toliko
moč da, kaj tako čudnega storiti, toliko težavnega prebaviti
za božjo čast in u izveličanje duš. Komur ni dano čudov de¬
lati, tudi ni vkazano jih svojevoljno počenjati; Boga brez
potrebe poskušati bila bi grešna prederznost, ne pa svetost.
Dobro torej razloči, kaj je u djanju svetnikov za posnemati,
kaj za častiti; to je prava keršanska modrost.

Ako to »j a nj e svetnikov  pazuo čitaš, ne spotikaj
se, če zapaziš, da niso vsi popisi svetnikov iz edniga pe¬
resa pritekli* Popisali so jih gospodje časti in hvale vredni:
Jožef Ulaga, Mihael Pikel, Joanez Zumper, Juri
Caf, Felician Globočnik, Peter Cizej, JernejCi-
r in g e r, M a t e u ž B a v n ik a r, S t e f a n K o c i a n č i č, F r a n c
Sorčič, Franc Kosar,  in še drugih prijateljev kaj. Ka-
k° r  u občestvo svetnikov verjem, tako obsežno delo ljubim
ni mu zaupam, kajti sdružena moč veliko premore, in

veliko jih Jehko stori, kar bi ednimu bilo pretežko. Kakor pa
ljudje u vsakem kraju ravno tistega jezika nimajo, in razne

besede razno gucijo (govore), jih tudi včasih razno zapiše¬
jo. Gerdo bi bilo jih vkarjati, in še gerše jih za to grajati,
ako se vsakemu beseda prav po domače ne zarobk Prava
ljubezn ne sodi hudo, pa tudi komarjev ne preceja, kedar
potreba ni*

Oce mili pa blagoslovi alj požegnaj nas spisatelje in
vas bravce alj čitatelje , kakor je blagoslovil nepreštevilno
trumo svojih izvoljenih iz vsili narodov in jezikov, kteri pred
tronam in pred Jagnetom u belih halah stoje, in oljke večne
premage u svojih rokah derže, s velikim glasom pojo: Sla¬
va Bogu našemu!  Oh,  naj bi tudi mi njih svete čednosti
brali in tako zvesto posnemali, da bi enkrat veselo pred tro¬
nam Jagueta med njimi stali, in prepevali hvalno pesm, rekoč:
„Hvala in slava Bogu našemu na vse večne  čase.“
Amen.

Pri sv. Andreju na božjega lica 1853.

Anton Slomšek.

Zivleiije Svetnikov

za vse dni januarja ali prosinca.

I. Dan januaria ali prosinca.

Obreza Jezusova. — Hovo leto.

Jezus Kristus, naš zveličar in odrešenik, je nad vsimi svet¬
niki sam naj svetejši, začetek in vir vse svetosti. Kakor zvez¬
de od solnca svetlobo dobivajo, so vsi na njegovi svetosti
luc svojih čednost prižgali. Njemu torej pervemu med vsimi je
posvečen pervi dan leta. Iz njegovega presvetega živlenja
nam cerkva danes le eno skrivnost razodene, ktera nas po be¬
sedah sv. Bernarda k obcudenju, ljubezni in k posnemi opomi¬
nja. Ta skrivnost je njegova boleča, pa ljubezni polnaobreza.
Sv. evangelj nam od te tako govori: „Ko je bilo osem dni
dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo
dano ime Jezus, k ter o je bilo imenovano od an-

1

2

1. Januar ali prosinec.

gela, preden je bil spočet u maternem telesu.“
U razum teh besedi je treba vedeti, da je Bog u stari zavezi
bil Abrahamu vkazal, naj sebe in vse svoje možkega spola obre¬
že, naj se pa tudi ves njegov zarod po tej zapovedi ravna.
Obreza je bila njemu in vsim Izraelcom veden spomin storjene
z Bogom zaveze, porok, da hoče Gospod zvesto dopolniti, kar
je obljubil; pa tudi znamenje, da so od Boga izvoljeno ljudstvo,
po kterem znamenju so se od vsili drugih nevernih narodov lo¬
čili. Hrepene pričakovajeprihodnega zveličarja je veren Izraele
u temu znamenju tudi odpusenje izvirnega greha dosegel.

Pa Jezus ni bil dolžen postavo obreze dopolniti, akoprem
je bil Abrahamovega rodu, kakor to še clo nekteri Izraelci
spoznajo. Bil je brez greha od sv. Duha spočet u cistern te¬
lesu Marie; devica mu je bila mati, ter je devica ostala, ven¬
dar je prostovoljno hotel tudi u tem pokoren biti zapovedi
božjej, p er vic zato-kakor sv. Tomaž Akvinski govori, da nas
je prepričal svojega včlovečenja, naj ne mislimo, kot nekteri
krivoverci, da je le na videz človeško meso imel, temoc naj
vemo, da je resnično kot človek terpel in umeri za nas.

Drugič  je hotel obrezan biti, da mu Judi niso mogli reči:
ti nisi pravi odrešenik, in ne izhajaš od Abrahama, kterega ro¬
du odrešenik biti mora, ker nisi obrezan; in pa, da mu nebi
bili očitali zaničevanja postave, ktero je Bog sam dal.

Tretjič  se je obrezi podvergel, naj bi mi spoznali ne¬
zmerno ljubezen do nas, in kako iz ljubezni hrepeni za našo zve¬
ličanje terpeti. Iz ljubezni do nas se je včlovečil u deviškem
telesu Marie. Iz ljubezni do nas je o terdem zimskem času u
zaničljivem hlevcu rojen bil. Iz ljubezni do nas je donašni dan
pri obrezi skelečo ranjen bil, ter je pervokrat svojo sv. kerv
prelival, naj bi nas to zagotovilo, da bo enkrat polnoleten vso
svojo kerv daroval nebeškemu očetu na stebri sv. križa za
našo odrešenje. Po besedah sv. Bernarda je tako močno žel-
jel za naše zveličanje terpeti, da je komej pričakoval časa tiste
kervave daritve, ktero je h koncu živleuja doprinesel. Postavo
obreze je dopolnil poslednič  tudi zato, da bi mi njegov iz-
gled posnemaje se učili ponižnosti, poterpežljivosti 'in pokor-
šine. Ponižnost nam priporoča, ker se u podobo hlapca, še clo
grešnika poniža; poterpežljivost nam priporoča, ker skeleče
bolečine na svojem nedolžnem otročjem telesu voljno terpi; po-
koršino nam priporoča, ker postavo obreze na tenko dopolnuje,
ktero je nebeški oče le grešnikom dopolnovati zapovedal. Ta¬
ko nas nedolžno dete Jezus, ki še govoriti ne more, že u iz-
gledu obreze uči, kar nam pozneje s besedo priporoča: „U čite
se od mene. Jas sim vamizgled dal, da tudi vi sto-

3

Obreza Jezusova. Novo leto.

rite, kakor sim jas storil . 44  Ponižaj se človek pod mo-
gočnoj rokoj božjoj in pred ljudmi; prebavi voljno nadloge in
britkosti živlenja, ki ti jih Bog' pošlje, ali bližnega sovražna
roka naklada, ali sijih  sam naložiš; spolnuj zvesto božjo za¬
poved, k čemur te veže sv. dolžnost, da večnega zveličanja ne
zgubiš. Blagor tem, kteri poslušajo te opomin nebeškega uče¬
nika, ter se po njem ravnajo! —

Sv. evangelj nam pove, da je bil zveličar osmi dan po svo¬
jem rojstvu obrezan, in sv. Epifani meni, kakor tudi več dru¬
gih cerkvenih očetov, da seje to uBetlehemu njegovem i*ojst-
nem mestu godilo. Pa kdo ga je obrezal, se za gotovo ne ve.
Toliko vemo iz sv. pisma, da pri obrezi duhoven ni bil potre¬
ben. Abraham, ki ni bil duhoven, je svojega sina Izmaela in
druge domače obrezal; Sefora-akoprem žena-je tudi svojega
sina sama obrezala. Torej menijo mnogi, daje  sv. Jožef božjo
dete obrezal, ali pa njegova mati Maria; drugi pa terdijo, da
se je u dopolnenje te zapovedi duhoven ali levit poklical. Nam
to enako velja; da le vemo, zveličarje bil osmi dan po posta¬
vi obrezan, in Jezus  imenovan.

Bila je pri Judih navada ob času obreze otroku ime dati,
zatorej je tudi božjo dete te čas dobilo ime„Jezus,“  klero
si je bil nebeški oče že prej izbral, ter ga po angelu Marii in
Jožefu naznanil. Gabriel Marii tako govori: „Glej! spočela
boš u svojem telesu in rodila sina, in imenuj nje¬
govo ime Jezus . 44  vSv. Jožefu tudi angel pravi: „RodiIa
bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus ; 44  zraven pa tu¬
di pove uzrok, zakaj se bo tako imenoval, „o n bo nam¬
reč odrešil svojo ljudstvo od njih grehov . 44  Jezus
se pravi toliko ko odrešenik, zveličar.  Božji sin je zato
prišel na svet, da bi človeški rod rešil in zveličal, torej mu je
dano bilo ime Jezus. Bilo je u stari zavezi več oseb tega ime¬
na, kot Jozua, judovski vojskovodja innasleduik Mojzesov, Je¬
zus Sirahov sin, in Jozedek vikši duhoven. Nektere so tudi
odrešenike imenovali, ko Jožefa, Gedeona, Samsona. Pa nobe¬
den ni tako po pravici nosil tega imena, ko Kristus naš gospod,
ker nobeden ni bil uresniči zveličar vsega sveta, nobeden se
enega človeka grehov rešiti ni mogel. Le Kristus sam je u
djanju vse dopolnil, kar to sv- ime obseže; u terplenju in u
smerti je rešil cel svet greha in pogube, ter je resnično Je-
zus, zveličar.

Več svetnikov, kot sv. Bernard, sv. Bernardin Sienski,
sv. Bonaventura, in drugi so pisali od tega sv. imena in njego¬
ve moči; pa zdavnej pred njimi nas uči sv. apostol Paul, da
je to ime črez vse imena, in da se u njem priklonejo naj vse

\  #

4  1. Januar ali prosinec.

kolena u nebesih, na zemlji in pod zemljoj. Kristus sam nam ra¬
zodene moč svojega imena, ker pravi, da nam nebeški oče vse
dal bode, kar kolj ga bomo u njegovem imenu prosili. Pove nam
tudi, kako mnogo in velikih čudežev se bo godilo u moči njego¬
vega imena: „U mojem imenu bodo hudiče izganjali,
nove jezike govorili, kače pregnali, in če so kaj
strupuega pili, jim ne bo škodovalo. Bolnim bojo
roke  p o k 1 a d a 1 i,  i n b oj  o o z d r a v i I i.“ Da se je to dopol¬
nilo, beremo u djanju apostolov in u živlenjopisu mnogo-mnogo
svetnikov. Znano je, da so nekteri s posebnoj pobožnostjoj to
presveto ime častili, in ga pogosto izgovarjali, ker je sladko in
tolažno vernim kristjanom, strašno in grozno peklenskim duho¬
vom. Sv. apostol Paul ga je v svojih listih več ko dvestokrat
zapisal; po »pričevanju sv pisma so se apostoli veselili, kadar
so zavoljo tega imena kaj terpeti mogli. Ko so sv. Stefana kam-
nj ali, j e klical: „G o s p o d Jezus, vzemi  m oj  o d u š o!“
Morebiti ravno od todar izhaja lepa navada pobožnih kristja¬
nov, da ob smertni uri radi to sveto ime večkrat izgovorijo. Da
boš pa to enkrat k svojemu pridu storiti zamogel, varuj se greš¬
ne navade, ga nepremišljeno izgovarjati; skaži mu dolžno čast,
ter u potrebah zavupljivo ga kliči! Kdor je ud bratovšine tega
imena, zadobi popolnoma odpustke, ako u smertni uri to presve¬
to ime pobožno izgovori, bodi z jezikom ali u sercu. Se ve, da
se mora prej u zakramentu sv. pokore greha očistiti in vgnadi
božji biti; za nespoko rje nega grešnika ni nobenih odpustkov.

Na uk in p o snem a

1. Jezus Kristus tvoj zveličar in odrešenik se iz ljubezni do tebe danes
poniža u podobo grešnika. Ne sramuje se pred ljudmi ko grešnik se skazati,
akoprem je sama svetost. Zakaj se pa ti čez druge povzdiguješ? Zakaj hočeš
pred ljudmi pobožen in pravičen veljati, ker si pa pred Bogom grešnik, mo¬
rebiti velik grešnik? Jezus na nedolžnem otročjem telesu iz ljubezni do tebe
hude bolečine voljno prenese; kako nevoljen si pa ti, kadar tvojo grešno telo
le nekoliko terpeti mora! Jezus dopolnuje postavo, kar storiti ni dolžen; kako
pa ti spolnuješ božje in cerkvene zapovedi, kterih zanemarjenje ti večno po¬
gubo prinese ? Jezus hrepeni iz ljubezni do tebe kerv preliti, ter jo preliva že
osmi dan živlenja; ti pa živiš že mnogo dni, mesencov in let, pa kaj si
storil iz ljubezni do njega? Kako dolgo se boš še mudil njega saj nekoliko
tudi ljubiti! Danes še skleni, ga posnemati u čednostih, ktere ti zveličar u svoji
obrezi priporoča. Ne povzdiguj se čez bližnega, ker veš, da si grešnik. Ne
hlini se pred ljudmi pobožnega, temuč skerbi, da boš pred Bogom pobožen

Obreza Jezusova. Novo leto.

5

in pravičen. Terpi voljno, ako tvoje grešno meso kaka bolest zadene, in po¬
misli, da še več terpeti zaslužiš. Spolnuj na tenko božje in cerkvene zapove¬
di, da ne bo Kristusova prelita ker v nad teboj zgubljena. „V s i m tem, ki
so njemu pokorni, je on uzrok večnega zveličanja.“

2. Današni dan,  posvečen sdragocenoj kervjo Kristusovoj, je tudipervi
dan novega leta. Zveličar daruje danes perve kaplje svoje kervi nebeškemu
Očetu, daruj mu tudi ti vsaj pervi dan leta, in posvečuj ga s pobožnimi de-
lami; zahvali se mu da ti je dal doživeti začetek tega leta, med tem ko je
jezero drugih iz sveta poklical; prosi ga tudi po preliti kervi Jezusovi, naj ti
da moč, to leto knjegovej časti in tvojej duši k pridu obemiti. Saj veš, koli¬
kokrat bi te bil Gospod lehko u grehih pred sodbo poklical in te večno po¬
gubil, kakor je to brez števila mnogo drugim storil. Tudi ne moreš tajiti, da
si po svojih grehih to obilno zaslužil. Pa vsmiljeni Bog, kterega si tolikokrat
žalil, ti je po svoji veliki milosti še zdajni čas dodelil k poboljšanju živlenja.
O spomni se vsigdar te velike milosti, in služi mu zanaprej brez greha zve¬
sto! Ako boš nehvaležen tudi to leto z grehi ga žalil, si res nepridna, le
pekla vredna stvar. Ali nebi Kajn ali Judaž, ki sta na večno zaveržena, u
pokoro obernila čas šivlenja, kterega je tebi Bog tako vsmiljeno podaril? ali
bi njima bilo mogoče dobrega Boga še enkrat žaliti? njemu nezvestima biti?
Sam si na to lahko odgovoriš. Skerbi, da boš u prihodno Bogu še bolj zvesto
služil, kakor bi mu služila Kajn in Judaž, ako bi jih Bog iz pekla spustil.
Zakaj veča je milost, da te Bog u grehih večno pogubil ni, kakor da bi te bil
pogubljenega iz pekla rešil, pravi sv. Krizostom.

3. Pervi dan leta si danes nastopil; ali boš pa tudi zadni dan leta do¬
živel? Tega ne veš. Mnogoteremu bo to leto zadno živlenja, lahko da bode
končalo tek tudi tvojih dni. Koliko jih je, ki so danes novo lčto veselo po¬
zdravili ; pa preden se bo luna dvanajstkrat pomlajila, bojo že u večnosti pre¬
bivali! Nekteri bodo pred koncom leta se u nebesih veselili, mnogi pa u pe¬
klu ječali. Kde boš pa ti? To sam Bog ve. Jeremia mora nekdaj po božji
povelji krivemu preroku smert napovedati rekoč: „To leto boš vmerl.“
Misli si, da ti Gospod po meni ravno s temi besedami danes smert napovA
AH mu ne boš goreče služil? ali ne boš storjenih grehov serčno zgreval, ter
si prizadeval u ojstri pokori dušo oprati ? ali se ne boš varuval z naj manj¬
šim grehom Boga žaliti, pred kterega sodni stol boš stopil, da slišiš obsodbo
za celo večnost? Scer za gotovo ne veš, ali boš letaš vmerl; pa to veš, da
te lehko zadene. Ako ne umerješ, te gotovo grevalo ne bo, da si Bogu zvesto
služil, se pokoril, in greha zogibal; ako pa umerješ, te bo ravno to u smerti
tolažilo, in up večnega živlenja podpiralo. Bodi prepričan, če zaveržeš moj
opomin, se ti je letašne smerti bolj bati, kakor na daljše živlenje se zanašati.

Spomni sej, kaj sv. evangelj govori od smokovega. drevesa, ki tri leta
ni rodilo. Gospod vinograda zapovč ga okopati; na prošnjo vinogradnika ob¬
ljubi še eno leto sada čakati; ako pa tretje leto tudi ne bo rodilo, se mora
brez vsmilenja posekati. Ti si tisto drevo. Mnogo let že nisi rrinesel sadu

6

2, Januar ali prosinec*

pokore in dobrih del; /.e zdavnaj si zaslužil, da bi bil posekan in u večen ogenj
veržen. Pa Bog ti je prizanesel, ti je čas nategnil. Če pa tudi zdaj ne rodiš
vrednega sadii, ne poboljšaš živlenja, boj se, da te Gospod usvoji serditosti
to leto poseka, in u večen ogenj verze. Ako željiš tej strašnej kazni oditi, ne
odlagaj dalej, temne danes s novim letom začni novo živlenje. Naj si je ravno
težko, le skleni; Bog ti bo pomagal. Reci s pobožnim Davidom: Se danes,
precej „z d a j hočem začeti!^

M o It tv a.

O Bog, kteri si častitljivo ime našega Gospoda, svojega edinorojenega
Jezusa Kristusa svojim vernim ljubeznivo in sladko, hudobnim duhovom pa,
ki to sveto ime slišijo, strašno storil; dodeli milostljivo, da bodo vsi, kteri
to sveto ime na zemlji častijo, sladkost tvoje tolažbe na žemlji prijeli, in
večno veselje in zveličanje u nebesih vživali. Po ravno tem Gospodu našem
Jezusu Kristusu tvojem sinu, kteri s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha
Bog vekoma. Amen.

II. Dan jannaria ali prosinca.

Sveta Angela Folinjska, utlova in spokorni ca.

Angela Folinjska blizo mesta Asisa na Italianskem v 13.
stoletju rojena, je veliko let po šegi pregrešniga sveta ži¬
vela, kakor ljudje žive, kteri le ime kristjanov, djanje pa
hajdov imajo, in za izvelieanje duše malo, ali clo kaj ne sker-
be. Bila je bogato omožena, je imela vee otrok, pa tudi pre¬
moženja dovolj, kterega je po željah serca vživala. Svet njo
je imel za srečno ženo; ali pred Bogom je revna bila, in
clo mertva na duši.

Angelo zdramiti iz nevarnega dušnega spanja, in jo s
Bogom spraviti, ji zmert hitro mater, moža in deca pobere.
Svojo počasno spreobernitvo nam ona sama v osemnajstih stop¬
njah popiše rekoč: „Perva stopnja je bila spoznava mojih
grehov, ki mi je toliki strah pred peklom včinila, da sim se
milo jokala. Druga stopnja je bila grenka kas ali grevenga,
in pa tolika sramota, da nisim dolgo časa zamogla se ispo-
vedati, in odveze prijeti. Pokoro opravljati meje še huje bo¬
lelo. Po tem pa spoznam vsmilenje božje, ki mi gnado po¬
kore daja, ter me hoče pogublenja oteti. Po ojstrila sim svoje
pokorila, pa tudi čedalje bolj svojo pregrešnost spoznala, po
koji sim reva si pekel zaslužila, prepričana, da so moji grehi
Kristusa križali. Bolelo me je, da sim svojemu Zveličarju to-

7

Sv. Angela Folinjska, spokornica.

liko terplenja včinila; obljubila sim mn, če ravno težko, ve¬
dno čistost trupla in duše, sim sladnim jedilom odrekla, in situ
izslekla svoj posveten kinč in svojo drago obleko."

Angela popreda svoje pristave, in razdeli svoje premo¬
ženje med vboge, gre vAsis k sv. FrančiškuSerafinskemu na
božjo pot, se potolaži, da ji je Bog po zasluženju Jezusovem
grehe odpustil, od svojega bogastva le toliko obderži, da sta
sedno prijatelco naj potrebnej prevžitek imele, in stopi v tretje
redovno sv. Frančiška. Ko je po tem terplenje Kristusovo prav
živo premišljevala in priserčno njegove bolečine sočutila, si
ji Kristus upodobi križa prikaže, rekoč: „Noben človek ni¬
ma izgovora, ako ne bo zveličan. Ne boj se, moja hčer! zdra¬
vila, koje ti hočem dati, te bodo popolnoma vsih tvojih sla¬
bost ozdravile, ako le hočeš te ozdravila u duhu prave po¬
božnosti rabiti. Za tvoje grehe, ktere si skoz svoje napčno
vmivanje lica storila, pri opletanju svoje glave, krišpanju
las, in drugo lepotičanje storila, sim jaz moral ternovo krono nositi,
in u obraz zapljuvan biti. Za pregrehe tvojih oči in ušes, tvo¬
jih ust, tvojega jezika in nosa, sim moral krive tožbe, obre¬
kovanje in obsodbo k smerti poslušati, lakoto in žejo terpeti
žolč in kis piti, smrad gerdih opljunkov prebaviti in s svojini
solzami omili. Za grehe serca tvojega, za pregrešne želje
tvoje, za preradovanje tvojega života, za potrato blaga tvo¬
jega je morla moja duša veliko britkost in zapušenje ob¬
čutiti, sim jaz boleče bičanje in zasramovanje prestal, sim
bil izslečen, sim svoje roke in noge dal sžebli na križ pri¬
biti, s sulico svoje serce prebosti; in ves vbožen svoje telo
v pluje pokopališče položiti. Vse peklenske muke sim za grehe
tvoje tako popolnoma prestal, da si na večno jih rešena, ako
boš zvesto za meno hodila po poti terplenja in vboštva, po
stezi zasramovanja in zaničevanja / 4

Zvesto je sv. Angela vse to storila, je velike bolečine
telesa neprenehoma terpela, pa tudi grozovite znotrajue sku¬
šnjave imela, s kterimi jo je Bog skušati dal, naj bi se ne
prevzela po velikih razodetvah in tolažbah božjih, sama sebi
preveč ne dopadla in u sveti ponižnosti ostala. Kmalo je njo
huda jeza, kmalo nečisto poželenje, zdaj skopost, kmalo prev¬
zetnost u mislih nadležvala; tu si ji zdi, kakor bi bila od
vsega dobrega zapušena. Sopet ji na misel pride, kakor bi
u globočini tema in suhoti serca vso vero in ljubezen zgubila,
in morla vekoma pogublena biti. Vidlo se ji je, da je vsa u
grehih, in je do takih gerdih pregreh skušnjave imela, kojih
vse svoje žive dni storila, tudi nikolj poprej na nje mislila
ni. Ker je pa dobro vedla, da vse te in take skušnjave niso

8

2. Januar ali prosinec.

greh, dokler se dopadeuje do njih nima, jih je močno sludila,
in tudi srečno premagala u poterdenje svoje kreposti.

Kar si je sama žalosti skusila, je znala potem drugim
svetvati, in jih tolažiti; je pa tudi cljala, da dober Bog skuš¬
njave gizdosti, skoposti in nečistosti pogosto takim grešni¬
kom u zasluženo kazen pošilja, kteri so poprej ovakim pre¬
greham vdani bili. „Kdor hoče Boga, edino potrebo našo, nai-
ti, se mora pri njem shajati in pri njem bivati“ — je sv. An¬
gela učila- „Odpovedati se moramo torej vsemu nepotrebnemu
znanju, nevarni obhoji s drugmi, vsim necimernim pogovorom,
skerbem in opravilom, posebno pa prazni radovednosti; mora¬
mo svoje misli u se oberniti, da prepad svoje srošine in rev¬
nosti prav spoznamo, veliko vsmilenje božje pa vedno u spo¬
minu imamo, kojega nam je vsmileni Jezus skoz svoje velo-
vecenje skazal.“

Na svoji smertni posteli je sv. Angela svojim sosestram
djala: „Za oporoko ali testament vam sporočim ljubezn, da
se med seboj rade imate, in pa veliko ponižnost. Ne obso¬
dite nobenega človeka, ako ravno velik greli na njem vgle-
date; studite greh, ljudi pa ljubite.“ Previdena s svetmi za¬
krament mi in vsa u božjo voljo vdana je pohlevno umerla 5.
januaria leta 1309. Njeni spomin se 18. prosenca obhaja-

Nauk in posnema .

1. Kdor pot pokore in poboljšanja nastopiti želji, naj si začne vje-
stvi in pitvi pritergati, ter svojo slatino st u živežu  krotiti; požrešnost
jih je veliko pogubila. Sv. Ariguštin pravi: „Potrebno je sicer jesti za ohraniti
živlenje; pa živež se mora tako jemati, kakor zdravilo, ne več, kakor je po¬
treba." Nezmera ujedi  in u pijači duši in truplu škoduje; zakaj gotova je, da
veči del betegov iz pregrehe požrešnosti in pijanosti izvira." Mertudnice, hitrice,
zapertnije života, glavobolenje, skernina ali hudiča, bodenje in več drugih
bolezn, ki sc ozdraviti ne dajo, iz požrešnosti izvirajo. Pa še večo škodo po¬
žrešnost duši čini, in je po pravici naglavna pregreha, košata mati veliko dru¬
gih grehov. Sv. Tomaž pravi: ; ,Nezmernost otemni pamet, da ne more
premišljevati, ne moliti." Tudi sv.Krizostom veli: „Kdor nadevan trebuh ima
je ladji podoben, ktera se prav premikati ne da, in je u veliki nevarnosti po¬
toniti, ako ga vihta skušnjave napade." Za to sv. Duh opomina: „Ne prena-
jej se na obedu."

2. Svojo pojedičnost imamo zatajevati v izberi jestvin,  da našemu
stanu primerne jedila za dobro vzamemo. Kdor si u jedilah izbera, očitno poka¬
že, da ni pravega duha. „Božjo kraljestvo ni jed in pijača, ampak pravica

♦ 9

Sv. Genofefa, devica.

in mir, pa veselje u sv. Dulm , u  uči sv. Paul.— Zatajevali se imamo u obil¬
nosti jedi,  danejemoveč, innepogoje, kakor za potrebo, in ne bo jed truplo te¬
žila, ampak redila. Na to ra je s malim zadovoljna, če ni razvajena. Ne hodi ugostiv-
nico, kadar nisi potreben, pa tudi potreben ne pozabi u pivnici, kdaj je zadosti. Ako
ješ, raz da si lačen, in piješ brez žeje, si že na pol u požrešnost zagazil. — Ne jej,
ako ni ob času, in kadar ješ, čedno in hvaležno zavživaj božje dare, ne po
volčje. Sv. Duh pravi: „Ne bodi pri nobeni pojedini samogolten, in ne segaj
po vsih jedilih/' — Lehko si včasih kaj malega iz ljubezni božje pritergamo,
in Bogu dopadljiv dar prinesemo.

3. Kamo človeka požrešnost pripelja, ako si nič ne zna pritergati, in
si vse dovolji, česar mu serce pozelji, nam bogat pojedim pokaže, kteri se je vsak¬
dan bogato gostil, po smerti pa je bil u pekel veržen. Ravno to nam sv.
Angela spokornica pravii in poterdi besede sv. Paula, ki uči: „Bratje! (ni se¬
stre) nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli; zakaj če bote po mesu
živeli, bote umerli; ako pa bote dela mesa s duhom morili, bote živeli. Zakaj
ktere Duh božji vodi, oni so otroci božji. “

M o 1 I t v a.

Neskončno dobrotlivi Bog, kteri nas nisi stvaril, naj bi le pili in jedli,
marveč nam jesti in piti daš, da bi tebi služili, daj nam na prošnjo sv. An¬
gele spokornice po njenem izgledu svoje telesno poželenje krotiti, tvoje darc
po meri vživati, in vselej trezno živeti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

III. Dan januaria ali prosinca.

Sveta Genofefa, devica.

Sv. Genofefa, zaštitnica glavnega mesta Pariza je bila
ne daleč od tamo u Nauterui rojena okoli leta 422 po Kri¬
stusu. Njeni starši Sever in Gerontia so bili revni, to da pra¬
vični in pobožni. Zato so pa tudi u mlado serce svoje hčerke
seme pobožnosti zarano vsejali, ktero je veselo klilo, in u žla-
hen sad dozorilo. Ze u otročjih letih je pokazala deklica Ge¬
nofefa bister um in angelsko čednost. Ko je sv. German, An-
tisiodorski škof po svojem popotvanju skoz njeni rojstni kraj
prišel, in jo osem let staro med ljudstvom zagledal, praša, či¬
gava je? Starši se oglasijo; on pa jim pravi, po sv. Duhu
razsvetljen: „Blagor vam, ki ste Bogu tako dopadljivo dete
na svet rodili. Skerbife, kolikor naj več zamorete, da ga do¬
bro odgojite; ker Bog si ga je izbral za sebi prijeten dar.“
Svojo roko na glavo dekliču položivši jo opominja, naj vedno

10

3. Januar ali prosinec*

le Jezusa ljubi, njega ženina ima. Mala Genofefa mu to ser-
čno in veselo obljubi. Škof njej da po tem bakreno svetini-
co, na kteri je bil križec viditi, ter ji reče: „Nosi to, moje
dete, na vratu u moj spomin, in u spomin svoje obljube; pa
ne kiuci nikolj vrata ali perstov z zlatom, srebrom, ali žlaht¬
nimi kameni. Le tako boš nebeško lepoto vedno obderžala,
ako posveten lišp zaničuješ.“ Od te dobe je Genofefa vidno
u čednosti rasla, z ljudmi je malo govorila, akoprem jih je
sereno ljubila. Molila je zvesto, in skerbno delala, pa rada
na samem bila; nikomur ni želela dopasti, kakor samemu Bogu.

Enkrat je mati u cerkvo šla, in Genofefa prosi, naj sme
s njoj iti. Mati tega ne dovolji. Deklic pa le joka in prosi re¬
koč, da je škofu obljubila sveto živeti, torej bi rada večkrat u
cerkvi bila. Mati se razjezi, ter jo v lice vdari. Pa pri tej priči
je mati oslepela. Genofefa žaluje, da je mati zavoljo nje
slepa, in moli za njo; tudi mati spozna, da se je pregrešila,
ter jo greva, posebno kadar se spomni škofovih besedi, ven¬
dar eno in dvajset mesencov preteče, preden sopet pregleda,
po tem, ko jej je Genofefa oči izmila z vodoj, čez ktero je
križ storila. To je bil pervi čudež sv. Genofefe, za kterim
je brez števila mnogo drugih sledilo.

Stirnajst let stara prosi Parizkega škofa, naj bi njo in
še dve tovaršici u samostan vzeli, ter jih redovnice blagoslo¬
vili. Bila je vslišana, in svetim devicam prišteta, kder je Bo¬
gu vedno čistost obljubila. Poslali so jo po sinerti roditelov
v Pariz k njenej botri. Pa tam jo je Bog s hudim protinom
obiskal, Poterpežljivo in ponižno je terpela težave bolezni,

11

Sv, Genofefa, devica.

dokler jej Bog' spel zdravje da, in jo po mnogih čudežih po¬
veliča. Atila, grozoviti kralj Hunov je z nebrojnoj armadoj na
Francozko priderl; povsod, kodar je sel, je mesta požigal
in rušil, prebivavce moril, in vse pokoneaval. Parizčani ne
dvomijo, da bo ž njimi in njihovim mestom ravno tako delal;
zatorej hočejo vsi pobegnuti. Pa Genofefa jih pregovarja, naj
umestu ostanejo, ter z molitvo, postom in milošnjo pri Bogu
pomoči išejo, gotovo jih bode vbrauil, ter mesto obvaroval.
Mestjani so po njenem nasvetu storili, ter u mestu ostali, Ge¬
nofefa pa je z njimi vred postila se, in molila. Bog jih je vsli-
šal, Atila je s svojoj armadoj mesta se zognil, in se drugam
oberuul. Tako je bilo mesto rešeno po nasvetu in priprošnji
device Genofefe- Drugokrat je huda lakota mestjane silno
stiskala. Ko si že ne vejo več pomagati, se Genofefa na morje
poda, ter iz drugih dežel ednajst bark pripelja s žitom na¬
polnjenih. Tako reši mnogo prebivavcov pogina.

U teh dveh pregodbah je Genofefa celemu mestu poma¬
gala; u mnogih drugih priložnostih pa je nad posameznimi ose¬
bami čudeže storila. Nekega dne je iz dvanajst obsedenih
hudiče izgnala. Hromim je isprosila zdrave ude, slepim po¬
gled, nekeršenega otroka, ki je v šterno padel in umeri, je
u živlenje obudila, in čuda mnogo bolanim je zdravje prido¬
bila. Bog je namreč tej sv. devici zavoljo nje pobožnega živ-
lenja moč dodelil, mnogo čudežev storiti. Otročjo nedolžnost
je do smerti ohranila, in je bila u svoji deviški čistoti bolj
angelom kakor človeku podobna. Svojo telo je bolj krotila,
ko mnogoter pušavnik. Posiila se je tako ojstro, da od pet¬
najstega do petdesetega leta ni nič drugega vživala, ko ne¬
kaj ječmenovega kruha in sočivja ob nedelah in četertkih.
Le od petdesetega leta naprej si je po škofovi povelji morala
živež za toliko zboljšati, da je tudi nekoliko mleka in ribje¬
ga mesa zavžila, Vina nikolj okusila ni. Njeuo serce je bilo
goreče ljubezni do Boga tako navdano, da je skorej vselej
jokala, kadar je na nebesa pogledala, ker je k nebeškemu
ženinu priti željela. Nar bolj jo je bolelo, kadar je slišala,
da se ljubi Bog žali- Zatorej se je od praznika sv. treh kra¬
ljev do pervopostnega čelertka u svojo malo sobico zaperla,
ter je ves te čas molila, postila se, in se pokorila, ker ljudje
takrat pustne norčije vganjajo, in dobrega Boga naj bolj ža¬
lijo. Uresniči! če človek pomisli, kako se u predpusti posebno
po mestih godi, bo poterdil, kar sv. Karl Bor omej ski od pred-
pusta govori, da je hudičev praznik.

Ko je Genofefa že osemdeset let stara bila, nji pošlje
Gospod zadno bolezen, napovedufco smerti že dolgo zaželjene.

12

3. Januar ali prosinec.

Umerla je sveto, kakor je sveto živela. Mesto Pariz, ki ga
je bila pogube otela, si jo je zaštitnico izvoljilo, pa tudi moč
njene priprošue n mnogih nadlogah spoznalo. Bila je poko¬
pana u cerkvi, ktero sta kralj Klodovej in njogova ženaKlo-
tilda na prošnjo te device bila lepo postavila, in ki se ji zdaj
cerkev sv. Genofefe pravi. Podobarji dajo tej svetnici u desno
roko oljkino vejico ino dva ključa, v levo roko pa gorečo sve¬
čo. Oljkina vejica pomeni njeno nepremagljivo čistost; in
ključa opomnita, da so zaklenjene mestne vrata pričo straže
se jej same odperle, ko je šla za obsojence milosti prosit h
kralju Kilderiku, ki je zvunaj mesta prebival in vrata zakle¬
niti dal. Goreča sveča pomeni njeno žiro vero, po kteri je to¬
liko čudežev storila, in širila božjo čast, po besedah Kristu¬
sovih: „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bojo v i-
dili vaše dobre dela, in častili vašegaOceta, kteri
je u nebes ih.“  Pravijo pa tudi, da sije u temi dostikrat luc
vžgala brez druge svetilne pomoči.

Nauk in posnema .

1. Sv. devica Genofefa je bila od revnih staršev rojena, pa zavoljo po¬
božnosti od Boga tako obilno obdarovana, da je Čudeže dopernašala. To nam
je u poduk, da Bog ne gleda na plemenitost roda, ne na bogastvo, ne na po¬
svetno čast, ampak le po meri svetosti deli ljudem svojo milost. Nizkega sta¬
na zamoreš po Čednem živlenju pri Bogu bolj u časti biti, ko da si cesarske
ali kraljeve kervi. Pa tudi pred svetom čednost dalše slovi, ko samo posvet¬
na čast in bogastvo. Koliko mogočnih velikašev, koliko kraljevih hčer je po-
merlo, ki jih nihče ne pomni; vboga devica Genofefa pa živi in bo vedno ži¬
vela u spominu mnogo jezero pobožnih kristjanov.

Ne pozabi pa tudi, kaj je Genofefa ob času predpusta storila. Ce si se
namenil Bogu služiti, in njegovo čast iskati, moraš to vselej in povsodi sto¬
riti; nobeden čas te utem zaderžavati nesriic: „Kdor roko na oralo po¬
loži, pa se nazaj ozira, ni vreden nebeškega kraljestva,“  go¬
vori Jezus. Ne misli, da ti je mogoče nekaj časa posvetnemu veselju, mese¬
nemu poželjenju in Satanu streči, pa vendar tudi božji služavnik ostati: ,,Nihče
nemore dvema gospodoma služiti; ali bo namreč enega sovra¬
žil, in enega ljubil; ali se bo enega deržal, in enega zaničeval
Ne morete služiti Bogu in mamonu.“  Bog je ljubosumen gospod; celo
serce hoče imeti, ter ga za vselej imeti. O daruj mu ga, in služi mu toliko
zvestejše, kolikor huje ga drugi žalijo!

%.  Sv. Genofefa je živela vedno nedolžna, se ni nikolj smertno pregre¬
šila; dobre dela je doprinašala, molila, postila se, in svoje telo krotila; tudi

IS

Sv. Tit, apostolski škof.

hudo bolezen, ktero ji Bog pošlje, je voljno preterpela. Glej! ravno to moraš
tudi ti storiti, ako ti je božje časti in zveličanja mar. Varuj se greha, da si
vrata nebeške na večno ne zapreš; kdor greši, ne služi Bogu ampak sovražniku
božjemu in svojemu. Opravljaj marljivo dobre dela, ter ne nehaj moliti, k
božji službi hoditi, božjo besedo poslušati. Omij in okrepčaj svojo dušo po¬
gosto u sv. zakramentih, da boš krepko stal zoper napade hudičeve; drugače
ne moreš biti služavnik božji. Terpi pa tudi s keršanskim duhom težave, ktere
ti Bog pošlje; saj veš, da le pot terplenja u nebesa pelja. Po tem potu je
Kristus hodil, in ga tudi nam priporočil, ker pravi: „N c beško kraljestvo
silo terpi." In: „Kdor hoče moj učenec biti, naj vzame križ na
svoje rame, in naj hodi za menoj!"

3. Sv. Genofefa se je svetu odpovedala, ter je samoto ljubila, kder je
ojstro živela, molila, se postila, in na skrivnem dobre dela dopemašala. Ali
boš tudi ti svetu slovo dal, in u samostan šel? Tega nihče ne tirja, ako ni¬
maš volje in poklica za to. Vendar jo zamoreš tudi u tem posnemati. Povsodi
se najdejo nektere pobožne osebe, ktere posvetno djanje zapustivše le za Boga
živijo, borno hodijo oblečene, se ne možijo, za sebe malo potrebujejo, toliko
več pa milošine delijo, — to da na skrivnem, — molijo neprenehoma, m če j>I>
želiš najti, jih moraš doma, u cerkvi ali pri kterem bolniku iskati. — Varuj
se, da ne boš takih zaničeval; terejalke, pohajklivke, hinavke zmerjal! Njih
živlenje teče tiho, pa ne brez hasna. „Pobožnost je za vse reči dobra"
pravi sv. Paul. Dostikrat je njih lep izgled in pameten nasvet bližnega iz pota
hudobije overnul; še večkrat pa je njih molitva morebiti že tebe, tvojo hišo,
celo sosesko nesreče ovarovala; mnogoter bolnik je ozdravil, mnogoter greš¬
nik se spokoril po njih priprošnji, ker „inolitva pravičnega mnogo
zamore."  Kar Bog ceni, človek ne zaničuj! Kristus sam pravi, da je nauka
željna Maria boljši del izvoljila, kakor kuharica Marta. Ako tedaj pobožnim
dušam unjih gorečosti enak biti nočeš, ali ne moreš; ne tirjaj, da bi one tebi
enake bile, ko da bi tvoja mlačnost bila pravo merilo keršanske pobožnosti.

4

Molitva.

O Gospod naš Bog, kteri si sv. Genofefo pred ljudmi po čudežih pove¬
ličal, daj nam uživlenju jo tako posnemati, kakor se njenih čednosti sveseli-
nw>. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

IV. Dan januaria ali prosinca.

Sv. Tit, apostolski škof. ■

Od živlenja sv. Tita, njegovih čednosti in keršauskih
del, toliko verno iz listov sv. Paula, da je bil goreč kristian,
škof in priden delavec u vinograda Gospodovem, vreden na-

14

4. Januar ali prosinec.

šega počastenja, Sv. apostol ga imenuje brata, sina, tovaisa,
sodelavca. Dal mu je duhovno oblast cez otok Kreto ali Kan-
dio, kder gaje škofa postavil. Pisal mu je poseben list, v ktc-
rem ga podučeva, kako se naj obnaša u ti oblasti. To vse
nam dovoli spričuie, da apostol Tita visoko časti, m da je
prepričan njegove čednosti in svetosti. Bil je lit rojen
Koriučan, sin nevernih roditelov, kakor to sv. Krizostom terdi
in več drugih. Že od mladosti je žive! pošteno in cisto; ned
se je marljivo posebno svobodnih umetnosti in jezikov Ko
sv. apostol Paul pervokrat u Korint pride,. in evangelj Kn-
stusov oznanuje, je bil Tit med pervimi, ki so u Jezusa ve¬
rovali, in željeli keršeni biti. Sv. Paula veseli litovo lepo
zaderžanje, njegova bistra glava, in žlahno serce; uvenga
dobro poduči, in kersti. „ . ,

Tit pa s tem ni bil zadovoljen, da sam Kristusa spozna,
marljivo si je prizadeval tudi druge u to spoznanje pripraviti.
Torej ga vzame sv. apostol na svojem popotvanju tovarsa
seboj, ter ga hoče vedno pri sebi imeti. Bil je z njim pri
cerkvenem sboru u Jeruzalemu leta 51, po rojstvu Gospodo¬
vem ; poslal ga je h koncu leta 56. u njegovo rojstno mesto
Korint, ondašni cerkveni prepir poravnat; po tem ga je, v
obziru na njegovo keršansko učenost, in apostolsko marlji¬
vost u škofa posvetil za otok Kreto in bližne otoke. Nevtrud-
livo je Tit brezbožne Krečane učil, dokler ga apostol k sebi
u Nikopol pokliče, ter ga leta 65 na Dalmatinsko pošlje, tudi
tam sv. evangelj oznanovat. Sejal je seme božje besede, ter
je svojo nalogo doveršil; po tem pa se verne u svojo škofijo

15

4. Sv. Tit, apostolski škof.

nazaj. Koliko truda in dela je sv. Titu prizadjalo, ko je to¬
liko dežel prehodil; koliko obrekovanja, preganjanja in dru¬
gih muk je prestal, kadar je neverne ljudstva podučeval; ko¬
liko jezero jih je k pravi veri pripeljal in Kristusu pridobil,
to sam Bog ve. Bil je vreden učenec velikega učenika, sv.
Paula, in zvesto je dopolnoval, kar mu te apostol usvojeni
listu na njega priporoča; zato je pa dosegel krono pravice,
ktero je Gospod svojim služavnikom obljubil.

Ni dvomiti, da je pri oznanovanju sv. evangelja mnogo
čudežev storil, in po njih nevernike u verne kristiane spreo-
bernil. Med več drugim se pripoveduje tudi to: Krečani so
imeli dragoceno podobo krive boginje Diane, ktero moliti ni¬
kakor niso opustili. Sv. Tit se oberne u molitvi k Bogu. Po
moči njegove molitve je Diana iz visokega stojala tako silno
na tla telebila, da se je u kose razdrobila. Slepi malikovavci
pa so spoznali, kako slabo stvar so kot Boga častili. Neko-
krat gre Tit memo prelepega malikovavskega tempelna, kte-
rega je deželni oskerbnik Sekund po cesarskem ukazu h časti
maliku Jupiteru sozidati dal. Po božjem navduhu sv. mož tem-
pel prokleje, kakor Kristus nekdaj smokovo drevo, in pri tej
priči se tempel zruši, akoravno se ga nihče ni doteknil. Ti
in drugi čudeži, ki jih je sv. Tit s božjo močjo doperna.šal,
so nevernikom oči odperli, da so resnico vere spoznali, ktero
jim Tit oznanuje, in so li Kristusu pristopili.

Osem in trideset let je sv. škof nevtrudeno delal u vi¬
nogradu Gospodovem. Ko je štir in devetdeseto leto starosti
doživel, gaje  Gospod k večnemu plačilu poklical. Ob smertni
uri se mu angeli prikažejo, ter ga vabijo k nebeškemu veselju.
Po smerti se je vidilo njegovo obličje s nebeškimi žarki raz¬
svetljeno. Sv. Krizostom pričuje, da je živel do konca u de¬
viški čistoti, ktere visoko vrednost je poznal po naukih sv.
apostola Paula. To angelsko čednost je pa tudi svojim po-
slušavcom pogosto priporočal.

Njegovo truplo je bilo hranjeno u veliki cerkvi glavnega
mesta Gortina na Krečkem otoku, kder so ga, kot pei‘vega
nadškofa častili- Pa leta 023 so muhamedanci mesto razdjali,
ter od ostankov sv. Tita se ni po tem drugega naišlo, ko
glava, ktero so u Benedke prenesli, kder se še zdaj u cerkvi
sv. Marka časti.

16

4, Januar ali prosinec.

Nauk in posnema .

1. Sv. Tit je živel vedno deviško  nedolžen, pa si je prizadeval tudi
druge u enaki čistosti ohraniti, ali jih saj od pregrehe nečistosti odverniti.

Ako res zveličan biti željiš, skerbi da boš čist po svojem stanu; zogi-
baj se vsega kar to sveto čednost kali in nedolžno serce omadeža. Ni je pre¬
grehe Bogu tako zoperne, nobene človeku tako škodljive, kakor nečistost. Kdor
se njej vda, se redko kedaj poboljša in spokori, zato je pa pekel poln ne¬
čistnikov in nečistnic. Sv. Duh opomina mladenča, naj se ne prijazni z ženoj,
ki ga prilizovaje hgrehu vabi: „ker njena hiša se u pogubo nagiblje,
in njeni poti peljajo u pekel.“  Strašno je to! Brez čudeža božje mi¬
losti se nečistnik ne poboljša. Ali pa zamoreš čudeža pričakovati, ker zdaj
prederzno na božjo milost grešiš? Ali ti bo pozneje Bog pomogal, ker zdaj
njegovega opomina ne poslušaš, in priložnosti ne zapustiš ? „K d or n e v a ra ost
ljubi, u nevarnosti pogine.^

2. Sv. Tit je svoj jezik le k temu rabil, da je ljudi h Kristusu pripelja—
val, jih u pravi veri podučeval, Boga hvalil in častil. Tudi tebi je Bog jezi k
dal,  da bi z njim Boga častil, ter sebi in bližnemu k pridu pomagal. Ali si
pa to zvesto storil? Žalibog, da ne! Kolikokrat je tvoja beseda Bogu nečast
delala, kadar si klel, prisegal in se rotil! Kolikokrat si nedolžnost pohujšal,
kadar si nesramno govoril, nespodobne pesmi pel! Kolikokrat je tvoj jezik
bližnega ranil, kadar si čez njega lagal, ga obrekval, opravljal! ga morebiti
ob službo, čast in premoženje spravil! ,,J e z ik je majhen ud, pa ima cel
svet hudobije, kadar je od pekla  vžgan.“ Gorje! če bi te Bog danes
pred sodbo poklical, kako boš obstal zavoljo grehov, ki si jih le s jezikom
storil ? Ako kogar ogoljufaš, okradeš, obropaš, mu moraš škodo poverniti,
scer ti Bog ne odpusti; kako boš pa povernil škodo, ki jo je tvoj jezik na¬
pravil ? Glej, narasla je čez tvojo moč! Kakor požar po suhem listju, gre
beseda od ust do ust, in preden se zaveš, je u ognju tvoje obrekljivosti bli¬
žnega dobro ime zgorelo. Mnogo se jih po nevošljivosti, mnogo po požreš¬
nosti , še več po nečistosti, pa naj več se jih po hudobnem jeziku pogubi.
Zato opominja sv. Auguštin: „Clovek naj si prizadeva'svoj jezik berzdati; naj
pa tudi od Boga k temu pomoči prosil Kakor kroti divje zveri človeški um,
tako naj kroti človeški jezik božja milost. —

3?I o 1 i t v a.

O Bog, kteri si sv. Tita po podučenju tvojega sv. apostola iz temote
neverstva k luči tvoje resnice pripeljal; dodeli nam, da bomo, ki smo u tistem
nauku podučeni, ga tudi udjanju skazati, in druge u njem podučiti si priza¬
devali. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Kristjana, keršanska pasterica. 17

V. Dan januaria ali prosinca.

Sveta Kristiana, Iteršanska pasterica.

Sv. Kristiana je bila nizkega stanu, ter je u svoji mla¬
dosti živino pasla. Pa med tem ko je naj nižji delo oskerbo-
vala, in telesno u družbi neine živine bila, je opravljala naj
žlahnejše opravilo, in je boljši tovaršijo imela, ko da bi bila
med kralji in knezi prebivala. Pogovarjala se je namreč s
Bogom u molitvi in premišljevanju, Živina se po zemlji pase,
pasterica pa po nebesih hrane iše za svojo dušo. Kakoršna
je tovaršija, takoršen je človek. Mladene in devica, ako se
s umnimi poštenimi ljudmi tovaršita, bota umna in poštena,
ako se s hudobneži družita, bota hudobna. Oblika, ktero naš
duh u mladih letih u tovaršiji dobi, mu vedno ostane. Človek,
ki nepopačen od posvetnih zmot Boga u duhu družnika ima,
bo božje svetosti podobo u sercu ohranil, nekaj angelskega si
pridobil. Tako tudi sv. Kristiaua. Vsa njena narava je bila
tako čista iu sveta, da jej je vsigdar slabo prihajalo, kadar
je kaj nespodobnega slišala. Tako silno se ji je včasi nepošte¬
no govorjenje gnuzilo, da je za hudo zbolela. Torej se je
bila navadila ušesa si zatisnuti, kadar hudobnim marnom dru¬
gače uiti ni mogla. Dostikrat so jo zavoljo tega zasmehovali,
pa to je ni bolelo. Bila je naj rajše sama; kedar je pa mo¬
rala po svojem poslovanju med ljudi iti, se ni ozirala, da ni
vidila, kar bi bilo njeno čisto dušo žalilo. Namesto da bi se
bila lišpala po navadi drugih dekličev, je lep obraz navlaž
si odurila, naj se nebi možkemu spolu dopadla.

Kar je govorila ali kar je storila, vse njeno djanje in
nehanje*je bilo tako pošteno in častitljivo, da se nihče ni
prederznul vpričo nje nespodobno ali prešerno se obnašati.

Bratji so jo hoteli u možitvo prisiliti, pa nje duša je bila
tako Kristusu vdana, da se u posveten zakon ponižati ni mo¬
gla. Zavoljo tega so jo bratji sovražili, psovali in tepli, do¬
kler da jim uide, ter si u mestu pri poštenih ljudih službe
poiše. Plačila nič ne terja, le malo jedi, in nekaj bornega
oblačila si izgovori; zato ji pa naj dovoljijo, da vsaki dan nekaj
časa u pobožnost oherne. Hodila je bosa, pa postila se tako
ojstro, da je dostikrat le prisiljena kaj malega povžila. Učasi
je jedla le za to, da se niso ljudje nad nje postom zgledo¬
vali. U svoji revni sobici je prav serčno molila in terpljenje
Gospodovo premišljevala, pesebno ob petkih tako, da niso sa¬
mo oblačila, ampak tudi tla mokre bile njenih solz.

2

18

5. Januar ali prosinec.

Pozneje se je u Rim na božji pot podala. Prigodi se, da
jo pobožna vdova pod streho vzame, ter ji novo obleko po¬
dari ; pa Kristiana kmalo to obleko nekej siroti podeli, ter si
spet svojo staro obnošeno poiše.

Po tem si zbere nekoliko devic, s kterimi u samostan sto¬
pi. Živele so skupej vbožno in pobožno; pa vendar zmerej
milošine delile, po razmeri več ko bogati ljudi Ko enkrat
huda dragota vstane, podari Kristiana edino oblačilo in po-
sledni denar, ki ga je imela, ter se sama s sterganimi cunja¬
mi pokrije. Kot predstojnica samostana zapove na samostanski
njivi znam postaviti, da si tam slehern vbožec sočivja nater-
gati sme. Kmalo so te lep izgled keršanske darežljivosti tudi
drugi posnemali.

Sedemdeset let staro mertvud zadene, ter ji desno stran
usmerti, da se tri leta ganuti ne more. Vendar ljubi zveli¬
čarja ko poprej, pa tudi druge redovnice njo tako ljubijo, da
jo vsaki dan k svetimu povzdigovanju u cerkvo nesejo.

Ko se pa posledna ura približa, se sveti njeno obličje u
posebnem veselju in lepoti, kakor se sveti obraz otroka, ki po
dolgi,ločitvi ljubo mater sopet zagleda.

Ze ob živlenju so Kristiano sploh svetnico imeli. Reklo
se ji je za prav Orinea; pa ljudstvo jo je Kristiano imenovalo
zavoljo njenega kristianskega živlenja, in to ime ji je ostalo.
Ko je bila umerla, je neprenehoma brezbrojna množica ljudi
ekolo mertvega trupla stala, ter jo gledala. Čudna lepota, ki
je umirajočo lepšala, ji tudi po smerti ostane. Akoravno je
truplo deset dni nepokopano ležalo, vendar ni bilo duhati mert-
vaškega duha. Med trumoj ljudi pride tudi žena slabega ime¬
na mertvo svetnico ogledovat, pa ko bližej pristopi je svetni¬
ca, kakor pravijo, si s lastnim pertom obraz zageruula. Se vec
drugih čudežev se je zgodilo, po kterih je Bog dopadenje
nad toj svetnicoj pokazal.

Nauk in posnema.

1. U nobenem stan« se toliko ljudi no znajde, kakor u služevnem. Svet
tega stan« posebno ne časti; pa Bog ne pozna razločka stanov. Marsikter slu-
ževen misli, da ga je Bog zanemaril; pa Kristus govori; „Kdor izmed vas
hoče biti velik, naj bo kakor služeven, in kdor izmed vas je
p er vi, naj bo kakor hlapec; tudi sin človekov ni prišel, da bi mu
stregli, ampak da streže/'  Cc se ti včasi milo zdi, da na širokem svetu
nič svojega nimaš, in te celo živlenje pluje vrata po petah tolčejo, spomni se

Sv. Kristana, keršanska pasterica. 19

Jezusa božjega Sina, ki je u revnem hlevu prišel na svet, ter ni imel, kakor
sam pravi, kamor bi bil glavo položil. Vboginvboga, kakor si, zamoreš ven¬
dar komur še kaj dobrega storiti. Kristiana je bila vboga deklica, vendar ker-
šanske dolžnosti do drugih vbogih ni pozabila. Tudi ti najdeš dosti sirot, ki
tvoje pomoči potrebujejo; daruj jim kolikor zamoreš. Kosec kruha, ki ga svo¬
jim ustam pritergaš, pa vbožčeku podeliš, več pred Bogom velja, kakor bo-
gatinca gotov denar; tvoj krajcar več, kakor njegov zlat. Tudi hvaležnost za
tvoj dar je bolj serčna, kolikor je dar bolj ljubezniv. Plačnik je pa Bog ki
pravi: »Kar ste naj manjšemu svojih bratov storili, ste meni
storili."

2. Sv. Kristiana je Boga vedno u sercu nosila; gospodarju je zve¬
sto služila,  še zvestejše Bogu.  Ne misli, da usluževnem stanu tega ni
moči. Morebiti u nobenem tako lahko ne. Le pogumno poskusi, pa Boga po¬
moči prosi, se boš te resnice kmalo prepričal. Ako ne boš sv. Kristiani enak,
ji boš vendar podoben. Pri težavah, ki te zadenejo, misli na težave u živlenju
Jezusovem. Moraš ojstre ali dolge pote hoditi, da imaš noge obžuljene in ker-
vave; misli da je popotovaje od enega kraja do drugega celo deželo po dol¬
gem in širokim večkrat prehodil. Moraš mnogo grenko besedo požreti od go¬
spodarja, gospodinje, ali otrok; misli koliko obrekovanja, krivih tožb in prič
je poslušal. Moraš težke butare nositi, da ti znoj iz čela kipi; spomni se, da
poln kervavih ran je nosil težko pezo križa za nas. Povsodi, delaj na polji,
ali doma, pasi, ali predi, povsodi je blizo ti Bog, ki rad posluša tvojo moli-
tvo, šteje zdihleje tvojih pers, in ti tolažbe vlije v otožno serce.

8. Vsak stan ima svoje hude priložnosti  in skušnjave; tudi uslu¬
ževnem stanu se jih ne manjka. Morebiti služiš pri ljudeh, kder te zapeljivost
zalezuje; ponujajo se obljube, denar, obleka u slabo zamenjo za oblačilo ne¬
dolžnosti; — morebiti služiš u mestu pri ljudeh, ki so kristiani komej po
imenu in te iz gole lakomnosti ob nedelah ucerkvo ne pustijo; bodi si eno
ali drugo; beži iz hiše nesramnega prešestnika! beži iz hiše lakomnega ne-
verca! Bolje ti je deklici pošteni od hiše do hiše beračiti, kakor siroti zgub¬
ljeni se u zlatili kočijah voziti. »Kaj pomaga človeku, ko bi cel svet
pridobil, na svoji duši pa škodo terpel!"  Sv. Kristiana je brate in
njih hišo zapustila, ker so jo silili se pošteno omožiti; zapustila je službo,
ker je željela uRimu bolj goreče Bogu služiti. Kolikor bolj si dolžna ti za¬
pustiti človeka, ki ti grešiti veljeva, zapustiti službo, kder Bogu služiti ne smeš!
Ne reci: kaj bom počela ? ali kam se bom djala '(  Bog za svoje vedno skerbi,
kakor je skerbel za sv. Kristiano.

M o 1 i t  v a.

Gospod vsmiljeni Bog! ki za vse svoje stvari po očetovo skerbiš; daj
nam po prošnji sv. Kristiane tebi vedno tako služiti, da bomo tvoje skerbi
se vredni skazali. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

20

6. Januar ali prosinec,

VI. Dan januaria ali prosinca.

Sv. trije kralji, ali god ra/glasenja Gospodovega.

Tri skrivnosti u živlenju Gospodovem nam danes katol-
ška cerkva u premišljevanje ponudi. Perva je prihod sv. treh
modrih k novorojenemu Odrešeniku sveta. Druga je kerst Je¬
zusa Kristusa v reki Jordan. Tretja je sprememba vode u
vino, pervi čudež, ki ga je Gospod storil pri ženitnim u Kani
Galilejski. U teh treh prigodbah je Kristus ljudem razglasil
svoj človeški prihod na svet. Nevernikom ga razglasi po čud¬
ni zvezdi; Joanezu in veliki množici judovskega ljudstva
po glasu Očeta nebeškega in po prikazni sv. Duha u podobi
goloba; učencom pa po pervem čudežu, naj stanovitno veru¬
jejo v njega. Zatorej se donašnemu prazniku veli: god razgla-
šenja Gospodovega, kteri god je bil že od nekdaj u keršan-
ski cerkvi med perve praznike štet. Veli se mu tudi god sv.
treh kraljev od perve prigodbe denašnega dne, ker se je Go¬
spod trem modrim možem nevernih narodov odrešenika naznanil.

Ko berž je rojen božji Sin po Marii devici, precej raz¬
glasi svoj prihod Judom in nevernikom. Pobožnim judovskim
pastirjem angela u (e namen pošlje, ki jim s očitnoj besedoj
njegovo rojstvo oznani; nevernikom ujutrovih stranih pošlje
zvezdo, naj spoznajo po njej, da se je prikazala zvezda, od

Sv. trije kralji, ali god razglašenja Gospodovega 21

ktere je prerok Balaam že zdavnej prej govoril, da bo kralj
na Judovskem rojen, ki bo cel svet odrešil. Tako razuinijo
namreč cerkveni očeti besede preroka. Zvezda, ki se modrim
prikaže, ima veči svitlobo od drugih zvezd neba. Bog, ki jo
je poslal, je pa tudi serce in um modrih razsvetil, in jim dal
spoznati, da zdaj je rojen po preroku naznanjen kralj judovski,
odrešenik ljudstev. Kristiani pervili časov, in cerkveni uče¬
niki so te tri modre tudi kralje imenovali. Berž ko ne, da so
res kralji bili, le ne mislimo si jih tako mogočnih, kakor so
kralji Europejski zdajnih časov. Posestnik le enega mesta,
očak in zapovednik čez nekoliko jezero ljudi, se je kralj ime¬
noval. Saj pa tudi u sv. pismu stare zaveze prerokovano stoji,
da bojo Kristusa kralji iz Arabie molili, ter mu častne dare
darovali. Ti trije kralji, ki jim sploh Gašpar, Melhior, Bal-
tažar pravijo, se podajo na pot brez pomude, berž ko zve¬
zdo zagledajo.

Zvezda jih je po potu vodila, ter jih pripeljala do mesta
Jeruzalema; pa tam jim zgine spred oči. Velika je za to
njihova žalost, pa vendar ne obupajo naiti zažeijenega deteta,
ker mislijo, da u glavnem mestu judovske dežele bo gotovo
znan rojsten kraj nje novorojenega kralja. Torej grejo na
ravnost u mesto, ter brez sumnja poprašujejo: „Kd e je kralj
Judov, ki j e rojen? Z a k a j v i d il i s mo n j ego v o z ve-
zdo na Jutro vem, in smo ga prišli  mol  it.“ .Teruzalem-
ci se čudijo teinu popraševanju, in ne vejo,  kaj bi odgovo¬
rili. Od ust do ust Se pripoveduje od njihovega prihoda in
prašanja. Tudi kralj Herodež to kmalo sozve. Bil je vlado-
željen in sumljiv, torej se prestraši in ves Jeruzalem š njim,
nebi li novorojen kralj njega ob prestol spravil. Skliče ve¬
like duhovne in pismarje, ter jih izprašuje, kde bi imel Kri¬
stus rojen biti? Vsi mu odgovorijo, da odrešenik se mora ro¬
diti u Betlehemu na Judejskem, kakor prerok Mihea govori.
Kralj to slišati, modre skrivej pokliče, ter skerbno pozvedu-
je, kedaj so zvezdo vidi li, od ktere so govorili, in kako
se jim je prikazala? Od vsega podučen jim reče: „Pojdite
u Betlehem in skerbno oprašujte po detetu, in kadar ga
najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jas grem, in ga
molim'. 4 * Tako hlinjeno govori hudobni kralj, ki ne misli de¬
teta moliti, ampak ga iz sveta spraviti, ter s tem vterditi svojo
kraljestvo.

Modri pa, zadovoljni s tem, kar so od kraljazvedli. se
veselo podajo proti Betlehemu. Mesto Jeruzalem zapustivšini
se jim sopet prikaže zvezda, njih nebeški voditelj, kterega
so na jutrovem vidili, ter jih pelja do kraja, kder je novo-

22

6. Januar ali prosinec.

rojen kralj prebival. Oj koliko je bilo to veselje, zagledati
dete, po kterein je njih serce hrepenelo! viditi kralja, kterega
počastiti, se dalnega in nevarnega pota vstrašili niso! Božje¬
ga duha navdani spoznajo, da je to dete, ki tu na krilu de¬
viške matere počiva, božji Sin, obljubljeni odrešenik sveta.
Na kolenih ga počastijo kot Boga in kralja, ter mu darujejo
trojen dar: zlato u znam kraljeve časti, miro u pomen prihodne
človeške britkosti, kadilo a spoštovanje božje veličasti. Do¬
polnilo se je, kar je sv. pesnik že zdavnej prej prerokoval
rekoč: „Kralji iz Taržiša in otoki mu bodo d are da¬
rovali; kralji arabski in iz Sabe mu bodo darila
prinesli. 44

Sv. evangelj nam od tega nič ne pove: kako dolgo so
ti trije pobožni moži u Betlehemu ostali, kaj so z Mario in
Jožefam govorili, in kako jih je Kristus nadaril; pa verjetno
je, da se niso precej k domu vernili, da sta jim Maria in Jo¬
žef skrivnost božjega včlovečenja pri temu detetu razodela,
in da je zveličar sveta njih duše obilno oblagodaril s nebe¬
škim veseljem.

Praša se, ali sta Jožef in Maria s detetom še u hlevu
prebivala, ko so modri prišli, ali sta že kde drugde stano¬
vala? — Nekteri mislijo, da je Jožef po rojstvu deteta si u
Betlehemu staniša poiskal, po tem, ko se je ptuja množica
ljudstva razišla; večidel jih pa misli, kakor tudi nekteri cerk¬
veni očeti, daje  sveta družina tam ostala,- kder se je Kri¬
stus rodil. Bodi si eno ali drugo; to za gotovo vemo, da je
zvezda tam obstala, kder je dete bilo. i,f )

Ko so modri svojim pobožnim sercom zadostili, ter zve¬
ličarja po dolžnosti počastili, se hočejo čez Jeruzalem domu
podati, da željo Herodežu izpolnijo, ter mu povejo, kakor so
najšli. Pa angel Gospodov jim u spanju napove, naj se ne
vernejo k temu kralju, ampak naj grejo po drugem potu u svojo
deželo nazaj. Tako so tudi storili. Gotovo so tudi svojim de-
želanom in domačim oznanili prihod tistega kralja, ki bo vse
ljudstva osvobodil in rešil pogube; u tem vernem pričakovanju

*) Opomba. U jutrovem se na počasnih velbludili sila počasno popotje, posebno kadar gre
pot čez pušave. Naj so modri Kristusovo rojtno noč, in več noči zvezdo vidili, in
sklenili ga obiskat, je med pripravoj k popotvanju gotovo nekoliko dni preteklo.
Popotvanje samo je tudi terpelo morebiti cele tjedne, ako mesence ne, ako ravno
se ne ve, iz ktere dežele so bili. Torej njih prihod u Betlehem ni mogel biti kmalo
po rojstvu; vsaj pred očišenjem matere ne, ker Herodež ni odlagal vojakov u Bet¬
lehem poslati, ko berž se je prepričal, da so ptujci po drugem potu odšli. Prihod
modrih in morija Betlehemskih otrok sta se godila po očišenju Marie, ki je bilo
po preteklih 33 dneh. Ni verjetno, da bi bila Jožef in Maria s detetom po tem, ko
ga je mati u tempelnu darovala, nazaj u hlev se vernila, in tako dolgo u njemu
stanovala. Berž ko ne so modri ptujci Jezusa u Betlehemu u mesticu najšli.

Sv. trije kralji, ali god razglašenja Gospodovega. 23

so pa tudi sami sveto živeli, da so bili kot pravi očaki opra¬
vičeni. Zato jih pa katolška cerkev visoko časti, ter njih spo¬
min sveto obhaja.

Nauk in po snem a-

1. Sv. trije kralji so bili neverniki, preden so Kristusa spoznali in u njega
verovati začeli. Zato jih sv. očeti imenujejo pervence naše vere. Po tem takem
je danes rojsten dan keršanstva u krajih, ktere je prej tema neverstva pokri¬
vala. Tudi naši preddedi so malikom darovali, preden jih je milost neba k spo¬
znanju edinega Boga, k luči prave vere pripeljala. Torej smo dolžni današni
praznik posebno sveto obhajati, in vsmiljenemu Bogu iz serca hvaležni biti za
neizrekljivo dobroto, da nas je poklical k pravi edino zveličavni veri. „Velika
neprecenljiva milost je — pravi sv. Auguštin — da mi je Bog dal se roditi
ob takem času in med takimi ljudmi, po kterih sim prišel k pravi veri. Vi¬
dim, da jezero in jezero ljudi te milosti ne doseže. “ Res še mnogo jezero
duš u slepem neverstvu ali pa u krivoverstvu tiči, ter se jih večno pogubi, ker
so si dostikrat sami krivi svojega neverstva. Tebe je dobrotljivi Bog že u
zibeli k pravi katolški veri poklical, ukteri zamoreš, ako le sam hočeš, go¬
tovo zveličan biti. Oj zahvali se mu na kolenih za toliko dobroto, časti in po¬
veličuj ga s ustmi in s sercom iz vse moči! Veča ko je njegova milost, vek-
ša naj bo tudi tvoja hvaležnost do njega.

2. Sv. trije kralji so svojo vero u djanju skazali; na kolenih so molili
Kristusa pravega Boga, na kolenih mu darovali zlato, miro, in kadilo, ter so
ga vernivši se domu, svojim deželanom veselo oznanovali. Glej! ravno tisti
Bog, kterega so kralji s tolikim strahopoštovanjem molili, je u naših cerkvah,
na naših altarjih upodobi kruha pričujoč. Ne dvomim, da u njega veruješ;
skaži u djanju svojo vero! Moli ga na kolenih, daruj ponižno vse ude svo¬
jega života, vse dušne moči u službo k njegovi časti! Ne posnemaj nehvalež-
nikov, nevrednih keršanskega imena, kterim ni moči pokleknuti, kadar se bož¬
ji Sin nebeškemu Očetu daruje, ali se njegovo sv. telo izpostavi; še glave
odkriti ne morejo, kadar se bolnikom zadna popotnica nese. Velika je ta pre¬
greha pred Bogom in žalostno znamenje njihove nevere na pričejočnost tiste¬
ga, ki je njih gospod, Bog, in sodnik. Gorje jim, posebno ob uri, kadar bojo
pred njegovim sodnim štolam stali! Saj pravi; „K d o r mene ne spozna
pred ljudmi, tega tudi jaz ne spoznam pred svojimOčetom ne¬
beški  m.“ Taka nespodoba pa tudi svedoči dušno gnjilobo in popačeno serce.

3. Navada je, da se ob času sv. treh kraljev začnejo pustne norije, ki
so ostanek tistih norij, ki so jih paganski Rimci u čast svojega malika Baha
vganjali. Od kod pa pride, da se ta paganska svečanost ravno zdaj obhaja,
ob času spomina, da so se pervi pagani h Kristusu obernili? Sv. Karl Boro-
mej misli, da je tega kriv zaštitnik paganstva-satan, kteri sovraži Bogajn

24 6. Januar ali prosinec.

keršanstvo. Torej je več sv. učenikov reklo, da kristjan, kteri se pustnih no¬
rij vdeleži, se ravno s tem odpove Kristusu, ter k poganstvu pristopi. U sta¬
rih časih so pravoverni kristjani rajše vse muke, tudi smert prestali, ko da
bi bili malikovavsko svečanost obhajali; dan dana šen pa ga ni okrutneža, ki
bi k taki svečanosti silil, vendar je ne,številno mnogo kristjanov, ki se nje
prostovoljno vdeležijo, pa še tega clo za greh ne štejejo. Ako je kdor nekdaj
med strašnimi muka m i le zvunajno od vere odstopil, ter malikovavcom se pri¬
družil, je bil pekla vreden; zdaj se pa to iz zgol razujzdanosti godi, — pa
bi bilo brez greha?! — To je slepota! Kaj pa hočeš ti, moj kristjan, ob
tem času storiti ? — boš se s pravičnimi veselil, da si u keršanki včri izre-
jen, ali se boš slepim nevernikom pridružil? — boš Kristusu zvesto služil,
ali se boš satanu vklanjal? — Kakor Karl Boromej svoje Milančane, opo¬
minjam tudi jaz tebe s besedami sv. Paula: „Ne družite se s nerodo¬
vitnimi delami tmine, temveč strahujte  jih.“ — Ne vlecite jar¬
ma s neverci. Kakoršno ima neki družtvo pravica skrivicoj? ali
kakoršno tovaršijo luč stminoj? kako se li zastopita Kristus
in Belial? ali kakoršen delež ima pravoverc znevercom? ali
kako se priliči tempel božji malikom?  Torej opusti, ki u Kristusa
veruješ, malikovavsko svečanost, da ne boš dušno pogubo plačilo prijel. S tem
pa ne rečem, da se ob tem času veseliti ne smeš; samo naj bo tvoje veselje
keršansko, pošteno; ne pa razvujzdano in pregrešno!

!H o 1 i t v a.

O Bog, kteri si današni dan svojega edinorojenega Sina po vodstvu
zvezde nevernikom razodel; dodeli milostljivo, da bomo, ki smo te že po včri
spoznali, k ogledu lepote tvoje visokosti pripeljani, po tistem Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

VII. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Valentin, škof.

Kaj vse gorečnost za čast božjo in izveličauje duš za-
inore, se lepo vidi u živlenju sv. Valentina škofa. U letu 440
po Kristusovem rojstvu je prišel u mesto Pasavo na Bavar¬
skem ondi sveti evangelj oznanovat. Pa žalibog, nihče ni od
Jezusa Izvelicarja kaj slišati hotel. Poda se torej u Rim, j n
svetega očeta Leona Velikega za blagoslov k temu apostol¬
skemu delu ponižno prosi. Poverne se in svojo sveto delo s
novoj gorečnostjo začne; močno namreč je njegovo bogoljub-
no serce po izveličanju duš hrepenelo. Ker je pa videl, da
seme besede božje le na skalo pada, da je vse nja prizade-

Sv. Valentin, škof.

25

vanje zastonj, sc zopet u Rim poda ter prosi, naj ga u drugi
kraj k drugemu ljudstvu pošlejo, ki bo sad spreoberuenja m
poboljšanja obrodilo. . .

Ali sveti papež Leo Veliki ga spomni po nauku iu  iz-
gledu svetega apostola Paula besedo božjo oznanovati naj
bo ljudem priležno ali ne priležuo; ga škofa posveti in mu
dovoli le takrat se k drugemu ljudstvu podati, ako bo tudi zdaj
prizadevanje brez sadu ostalo. .

Okrepčan skoz prijeto gnado in napolnen Duha božjega
sveti škof sopet svojo apostolsko delo začne, goreče in nev-
trudlivo pridigje; ali prebivavci gori imenovanega mesta veči¬
del pogani ali pa krivoverci ga zdaj še manj poslušajo, ka¬
kor poprej; zgrabijo ga, gerdo s njim delajo, iz mesta ga iz-
suvajo in iz svojega kraja zažeuo.

Kakor se je nekdaj Jezus nad nespokoruim iu terdo-
vratnim mestom Jerusalemom, ktero je tolikokrat sbrati hotel,
kakor kokla pišeta pod svoje peruti sbera, milo razjokal, je
jokaje tudi sveti škof še enkrat se na mesto ogledal, za slepo
hudobno ljudstvo k Rogu Očetu vsmilenja mojil in taisto na
vselej zapustil. Poda se na kraje sedajnega fevajcerskega,
povsod sveti nauk Jezusov oznanuje in si močno prizadeva
ljudi k spoznanju resnice in k večnemu izvelicanju pripeljati.
Poslednič pride u denašno Tirolsko, kde je pripravno zemljo
za seme besede božje najdel, jih veliko spreobernul m ker-
stil; in mlada čreda je u gorečih molitvah Gospoda hvalila,
ter skerbnemu pastirju sladko veselje delala.

Postavil je tukaj hišo za nekoliko duhovnov, ki g

Pri nja duhovskih opravilih podpirali, in kternn J F J

26

7. Januar ali prosinec.

smerti lepo začeto delo izročil. U to hišo se je podal, kedar
je u času od svojih težkih in mnogoterih opravil nekoliko
počiti in skoz branje in premišlevanje svetih reči se okrep¬
čati hotel. U letu 470 je Bogu dopadlo ga po zasluženo pla¬
čilo k sebi poklicati. Častito so ga pokopali in poznej nja
sveto truplo u Pasavo prenesli, kder se je ljudstvo iz svo¬
jega grešnega spanja zbudilo, in od njega pervič zasejano
seme besede božje obilen sad prineslo.

Nauk in posnema.

1. Svet cerkveni učenik Janez Krizostom govori: „Nič se s visoko
vrednostjo človeške duše  primeriti ne da, tudi ne cei svet. Bog je vsa¬
kemu iz med nas večo vrednost dodelil kakor soncu, nebu, zemlji in morju, to-
likajn večo, kolikor se duhovsko od telesnega razloči. Torej če tudi neizmerno
blaga med uboge razdeliš, nisi toliko storil kakor taisti, ki eno samo dušo
spreoberne." U resnici velika je cena človeške k neumerjočnosti stvarjene duše;
torej pa tudi visoka čast in velika zasluga pridgarjev in oznanovavcov besede
božje, ki skoz svojo apostolsko prizadevanje toliko duš spreobemejo in več¬
nega pogublenja rešijo! Koliko poštovanje gre ravno zato dušnim pastirjem,
ki so naj veči dobrotniki človeštva, ker so po zapovedi Jezusa: ^Pojdite po
vsem svetu, oznanujte evangelj vsim stvarim, in učite jih vse deržati, kar¬
koli sim vam zapovedal,“ — na zemlji luč prave vere prižgali, človeški rod
iz teme nevednosti in malikovanja potegnili in k spoznanju resnice pripeljali!
— Tako pa tudi oni vedno skerbijo, da se sveta vera neoskrunjena med na¬
mi ohrani.

Ali ni torej znam Černe nehvaležnosti in gerdc spačenosti serca, če se
sliši, kako posvetneži u svoji prevzetnosti govorijo: „K čemu so mašniki V e
„Oni so na svetu, odgovori na to sv. Auguštin, ,,da Boga častijo, ker ga ti
žališ; da pokoro delajo, dokler ti u grehih živiš.“ — Oni so tukaj, da skoz
svoje molitve jezo božjo od zemlje odvračajo; zakaj šiba Gospodova bi bila
že zdavnej ves svet pokončala, ako bi pobožnih duš, gorečih duhovnov na
zemlji ne bilo, ki razžaleno pravico božjo tolažijo.

S. Varuj se torej, da svojih dušnih pastirjev  zaničeval ne boš. Je¬
zus govori: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.^ Kdor svoje duhovnike zani¬
čuje, pokaže, da nima lubezni ne do Boga, ne do svete vere, ne do svojih
dolžnost. Goreči dušni pastirji, ki zvesto svojo sveto službo opravljajo, imajo
po navadi toliko sovražnikov, kolikor je farmanov, ki hudobno živijo. Ako se
po svoji sveti dolžnosti pregrehi vstavlajo, zoper nečistost, požrešnost, kri¬
vice ojstro govorijo, jih tim pregreham podverženi sovražijo. — če te te¬
daj tvoji dušni pastirji posvare, storijo le, kar je njih sveta dolžnost; zakaj
oni morjo nad teboj čuti in bodo od tvojega zaderžanja nekdaj Bogu vdgovor

27

Sv. Valentin, škof.

dajati morali. — Ako te očitno posvarijo, si sam tega kriv; zakaj pa očitno
grešiš, zapelnješ, pohujšanje dajaš? Ali naj pastir molči, kedar vidi, kako
volk nad čredo pridere in ovčice davi? — Ako te posvarijo zavolj slabega
obnašanja tvojih otrok, poslov, in te opominajo, pregreho iz hiše potrebiti in
za poštenje tvoje družine skerbeti, je njih sveta od Boga njim izročena dol¬
žnost in delo vsmilenja, ki ti ga skažejo; jim to zameriš, pokažeš, da resnice
ne ljubiš in častitega imena hišnega očeta, hišne matere ne zaslužiš. Nič.hudič
bolj ne želji, kakor verne zoper dušne pastirje nadražiti; skerbi torej, da se
ne boš dal zmotiti, in svoje duhovske očete spodobno spoštuj.

3. Duhovni pri vsi svoji visoki in sveti službi slabe človeške natore ne
izslečejo, torej tudi oni lehko greše. Ako terjaš, da bi brez vsih slabost bili,
hočeš, da bi nehali človeki biti. Ce pa eden ali drugi svoj svet stan oskruni,
boš tudi nedolžne zaničeval? Kde je stan na dalnem svetu, u kterem bi se
slabih udov ne najdlo? Ali hočemo po tem takim vse stanove zaničevati in
sovražiti! Ker je Judaž svojega Gospoda in učenika izdal, ali bomo terdili,
da so vsi apostoli hudobni izdajavci bili?

Kdo so pa taisti, ki po navadi od slabost duhovnov toliko govoriti ve-
d6? Malovredni kristiani, hudobni grešniki so, ki sami golo meso in kerv,
tirjajo da bi duhovni angeli u človeškem truplu bili. — Kdo jim je pa pra¬
vico dal, čez pregreške duhovnov tolko jezik brusiti, ker bi veliko več sami
na sebe gledati imeli, in ker so morebiti sami veliko večih pregreh krivi, ka¬
kor kojih duhovne dolžijo? Ali tim nepoklicanim sodnikom besede Jezusove
posebno ne veljajo: „Kaj pa vidiš pezder u očesu svojega brata, bruna pa,
kateri je u tvojem očesu, ne čutiš ? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat,
pusti, ti bom izderi pezder iz očesa, ko sam u svojem očesu bruna ne vidiš ?
Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega očesa, potem glej, da izdereš pezder
iz očesa svojega brata.“

Ti pa verna duša, moli za duhovske pastirje. Viši ko je njih služba
in čast, veči nevarnosti jih obdajajo, toljkajn težej je njih stan. Zakrivaj njih
slabosti, in ne govori brez potrebe od njih. Posnemaj lep izgled pervega ker-
šanskega cesarja Konstantina, ki je sledeče besede govoril: .,Ako bi s svoj mi
očmi vgledal kakega duhovnika grešiti, svoj lasten cesarski plajš bi razger-
nil, in duhovnika zakril/*

IH o I i t v a.

Prosimo te, o Gospod, prizanesi svojim služabnikom po častitem za-
služcnju svojega svetiga škofa in spoznovavca Valentina, da po njegovi pri¬
prošnji vsih zopernost rešeni bomo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

28

8. Januar ali prosinec.

VIII. Dan januaria ali prosinca.

Sv. Severin, austrianski apostol.

V sredi 5. stoletja po Kristusu se je po krajih sedajne
Austrianske, .Štajerske in Koroške dežele huda godila. Bo¬
lezni, lakota, posebno pa kervave vojske divjega kralja Ati¬
la, ki so ga,,šibo b o šjo“ imenovali, so prebivavce teh de¬
žel grozovitno stiskale. 13og jih je s temi šibami obiskal, ker
so na Njega clo pozabili, naukov svete vere niso porajtali,
svojih duhovnov ne poslušali, in pregrešno živeli. — Ali Oče
vsmilenja, ki noče smerti grešnika, ampak da se spokori in
živi, močno skušanemu ljudstvu pridgarja pokore pošle, naj
bi svoje grešne pota zapustilo in se resnično spokorilo. Ta
pridgar pokore je bil sv. Severin, ki se apostol austrianski
imenuje, ne kakor bi bil on pervi sveti evangelj tukaj ozna-
noval, kar se je že davno poprej zgodilo, ampak ker je ka¬
kor nekdaj sv. Joanez kerstnik, pokoro pridgal, ljudi iz duš¬
nega spanja budil, in sveto vero in keršansko živlenje sopet
med njimi oživel. Rojstni kraj sv. Severina ni prav znan;
pravijo, da u Rimu rojen je že u mladosti domačijo zapustiv
ši se u juterne kraje podal ondi spokorno in pobožno živet.
Rog ga pokliče, naj samoto zapusti in se u te nesrečne kraje
poda na apostolsko delo.

Pride u mesto Astura, blizo sedajnega Dunaja ali Beča,
mestlanom pokoro pridgati začne in jih opomina, naj s postom,
molitvijo in milošnoj Boga potolažijo, drugač bodo divji sov¬
ražniki prišli in celo mesto pokončali. Ali on govori glu¬
him učesom. Razpušeno ljudstvo nja svarjenja ni porajtalo;
torej zapusti mesto, ljuti sovražniki pridem in celo mesto tako
razdenejo, da se še kraj več ne ve, kde je stalo. — Sv. Se¬
verin pride u drugo mesto na spodnem Austrianskem, tudi
tam pokoro oznanuje, in keda so ljudje zvedili, kaj sejeuAsturi
zgodilo, prosijo pobožnega moža, naj pri njih ostane, ter mu
obljubijo vse storiti, karkolj jim bo rekel. Napove na tri dni
ojster post in očitne molitve. Oče vsmilenja vsliši njih pro¬
šnjo in šibo odverne. Tretji dan strašen potres postane, černa
tema celo mesto pokrije, sovražniki, ki so tajisto že oblegli,
splašeni zbeže in ljudstvo je bilo oteto. Enaka se je še
več drugim mestom godila. Kder so ljudje svetega moža opo-
minvanje k pokori slušali, jih je Bog vojske rešil; kder ne, tiste
je meč pomoril, ali so pa u težki sužnosti zdihovali.

Pa ne samo prihodne reči napovedvati, tudi čudeže de¬
lati je Bog sv. Severinu dal. S svojoj molitvoj je bolnike ozdra-

29

Sv. Severin, austriauski apostol.

vil, gobove očistil, mertve k živleuju obudil. — Huda lakota
je tečas mesto Fabiano, denašen Dunaj ah Beč stiskala. Po-
šlejo sv. Severina prosit, naj u mesto pride, in jim skoz svojo
molitvo pri Bogu pomoč sprosi. On pride, jih zavolj njihove
slabovernosti posvari in svoje besede takole sklene: „ToIi-
ko žalujete in tak močno skerbite za sad te zemlje, skerbite
pred vsim, kar je naj potrebnej, za vredni sad pokore, in la¬
kota bo odvernjena.“ Ljudstvo vboga, u očitni molitvi u Boga
klice, in Bog pomaga. Led na Donavi se stali, barke polne
zernja iz Bavarskega priplavajo in mesto z živežem previ-
dijo. Neka bogata pa lakomna vdova Prokula po imenu, je
imela vse shrambe polne žita, toda taisto previsoko cenila
Sv. Severin nji to nekeršansko djanje očita in ji reče. „Zlah-
nega rodu si, kristiana si, in vendar si se tako lakomnosti
udala. Vbogim u lakoti pomagati se braniš, in tako Kristusi
samemu pomoč odreces. Glej zernje, ki ga skrivaš in zakle¬
paš, se ti bo spridilo; u Donavo ga boš zmetati morla. Od-
verni to kazen od sebe, razdeli ga med vboge, tako bo tebi
in njim pomagano.“ Te besede ganejo terdo serce bogate
vdove; svoje žitnice odpre in obilno zernja med vboge raz¬
deli. — Od tod je sv. Severin se večkrat u sosedne de¬
žele, na Stajarsko in Koroško podal, povsodi pridgal in ljudi
k pokori in k novemu Bogu dopadlivemu živleuju opomiual.

Blizo Dunaja si je svetnik samoten kraj izbral, kder je
1,a j ra jši prebival, in u molitvi in premišlevanju svetih reci
Bogu lepo služil. Vec bogoljubnih ucencov seje k njemu so-
šlo, s kterimi je u samostanu sveto živel. Njegovo živlenje
je bilo vedna pokora. Le enkrat na dan in scer zvečer je
kaj malega jedel, na terdi zemlji spal in od molitve le pre¬
nehal, da je dela vsmilenja dopernašal. Od vsili krajev nam¬
reč so prišli revni, betežni in nauka želni do njega, ktere
je vse ljubeznivo sprijel, jih tolažil, jim pomagal, jih podu-
ceval in tako kakor apostol Paul vsim vse postal. — Pogosto
je zdihoval čez slepoto ljudi, ki so ga večdel le u časnih po¬
svetilih rečeh za svet prosili, da za take prazne in minljive
reci tolko skerb imajo, u tem pa, kar dušo zadene in je edi¬
no potrebno, brez vsega pomisclka in brez vse skerbi živijo.

Štirdeset let je sv. mož u službi božji in skerbi za iz-
velicanje bližnega preživel, kar se mu čas ločitve iz sveta
približa. Dve leti pred smertjoj je po razsvetlenju božjem
svoj smertni dan svojim ušencom napovedal, ter se pogosto
iu rad s njimi od smerti pogovarjal. Tri dni pred smertjoj
zboli, se da s svetmi zakramenti prevideti, zbere svoje du¬
hovne brate okolj svoje postelje, jih k stanovitnosti u pravi

30

8. Januar ali prosinec.

veri in zavupanju na Boga opomina, in 8. prosinca leta 482
svojo zaslug polno živlenje s besedami kraljevega pevca .skle¬
ne: „Vse kar živi, naj hvali Gospoda.“

Sest let po njegovej smerti je u teh krajih sopet huda
vojska vstala; vecdel prebivavcov je domovino zapustilo in
se na Laško preselilo. Tudi truplo sv. Severina vzdignejo,
ktero še nestrohneno dobro shranijo, na krasni voz položijo
in s veliko častjoj seboj peljajo. V nekem gradu blizo mesta
Neapel sv, truplo slavno pokoplejo, u letu 909 ga u mesto
Neapel prenesejo, kder u njemu u čast postavleni cerkvi po¬
čiva in se časti.

Nauk ifi p o snem a.

1. Po nauku sv. apostola Joaneza so posebno tri pregrehe, s kterimi se
ljudje Boga ločijo in nja neskončno svetost žalijo, namreč: prevzetnost živ-
lenja, poželenje mesa in poželenje oči.  Torej je sv. Severin u svo¬
jih pridgah posebno tri reči priporočal, s kterimi se jeza božja potolaži in za¬
služene šibe odvcmejo, namreč: molitvo, post in miloSno.

Človek u svoji prevzetnosti rad Boga pozabi in misli tudi brez njega
srečno živeti. Bog ga obiše, mu nesrečo, bolezni ali druge nadloge pošle, in
ga tako dušne slepote ozdraviti hoče. Ali redek je, ki spozna, da je to zaslu¬
žil, in kaj mu je storiti. Tožuje zoper previdnost božjo, preklinja, in povsodi
pomoči iše, le tam ne, kder je gotova, namreč pri Bogu u ponižni molitvi. In
vendar opomina sv. apostol Jakop tako lepo: Je kdo iz med vas žalo¬
sten,  — ga nadloge stiskajo — naj m o 1 l u  Kolkokrat bi mu bilo že zdav-
nej pomagano, ako bi bil u molitvi se k Bogu obernul. Ponižna in goreča mo-
litva je žlahini dnar, ki pred Bogom vse velja, in s kterim se od Boga vse
dobiti zamore.

Serčna in ponižna molitva dušo grehov čisti, odveme zaslužene šibe,
gnado božjo sprosi, hudo poželenje vgasne, skušnjave prežene, sovražnike pre¬
maga, bolečine celi, žalostno serce tolaži, veselje pripravi, mir prinese, člo¬
veka s Bogom združi in s Bogom združenega k večnem veselju pripelja. —

2. Kakor s prevsetnostjo živlenja se pa tudi skoz poželenje mesa
Bog žali in človeku šiba pripravi. Hoče torej človek zasluženo šibo od sebe
odverniti, se mora postiti.  Od nekdaj so s postom Boga potolažiti in nja
vsmilenje sprositi si prizadevali. Postili so se Niniviti, in Bog je celemu mestu
prizanesil; postili so se o času sv. Karola Boromea Milanci, in strašna kuga
je nehala; postili so se u hudih stiskah in velikih bridkostih naši rajni pred¬
niki, in Bog jim je vsmilenje skazal. S postom in zatajenjem samega sebe
moraš tudi ti grešnik se pred Bogom ponižati, in nja jeza bo potolažena in
hudega bošrešen. Ali sv. Bazili uči: „Pravi postu tem obstoji, da se grešnega djanja

31

Sv. Jera, kers. toearica.

zderžimo. Kaj pomaga, ako u zapovedanih postili mesa ne ješ, svojega Miz¬
nega pa zavidaš, se nad njem togotiš, mu krivico delaš! Si se s jezikom pre¬
grešil, naj se posti jezik, in zderži obrekvanja, opravlivosti, preklinjanja, ger-
dih nespodobnih besedi. Je oko grešilo, naj se oko posti in zderži nečimarnih,
grešnih pogledov. Je uho grešilo, naj ne posluša zapelivega govorjenja. So roke
grešile, naj ne segajo po ptujem blagu, naj se zderžijo prepovedanih del. Naj
se postijo noge grešnih potov, naj se posti serce hudega poželenja/'

3. Tretje zdravilo dušnih ran in sredstvo jezo božjo potolažiti je mi-
lošna  ali vsmilenje do vbogih. Sv. Duh opomina: „Odkupi se svojih grehov
skoz vbogajmedajanje." — Voda ogenj, vsmilenje do vbogih pa greh pogasi.
— Močno se torej pregreši, ki od Boga s premoženjem obdan tajisto terdo-
serčno saklepa, le za visoke in krivične obresti posojuje, in skoz stisko vbo¬
gih obogateti hoče. — Od koga pa imaš, o človek, svoje premoženje? Ce re¬
češ, da si si sam taisto pripravil, lažeš, Boga, od kterega vsak dar pride,
tajiš in mu nisi hvaležen. Spoznaš pa, da vse od Boga imaš, pove, zakaj si
taisto prijel, ker Bog ni krivičen, da bi enemu preveč, drugemu pa premalo
dal? Zakaj si ti premožen, tvoj bližni pa reven? Gotovo zato, da bi ti pla¬
čilo vsmilenja in zvestega hiševanja prijel, vbožec pa za svojo poterpežlivost
krono izveličanja dosegel. — Veliko sladkej je dajati kakor pa prijemati. —
Bolj častito je jezer duhovnih otrok imeti, kakor pa jezere dnarja v Skrinje za¬
klepati. Vbogi, kterim u sili pristopiš, te svojega očeta častijo in ti bodo u več¬
nosti sodbo polajšali. — To se pravi, s krivičnim mamonom, namreč s po¬
svetnim premoženjem si prijatele delati, da si prizadevamo s blagom tega sveta
revnim pomagati, in skoz vsmilenje do vbogih svojo dušo zveličati. Medvsimi
čednostmi zasluži posebno vsmilenje do vbogih ime keršanske, božje čednosti';
zakaj nič tako božjega človek storiti ne zamore, kakor vsmilenje skazati. Kdor
tedaj vsmilenje božje posnema, takorekoč vbogim Bog postane.

m o 1 i t v a.

O Bog, ki si u greh zakopan svet skoz ponižanje svojega Sina sopet pov¬
zdignil; dodeli milostivo, da tvoji verni s ponižnim in zgrevanim sercom vedno
pred teboj živijo in tvojih gnad deležni postanejo. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

IX. Dan januaria ali prosinca.

Sveta Jera, kers. toearica.

Stariši blažene device Jere  o d j utr  a imenovane, so bili
vbožni kmetiški ljudje u nekej vasi llolandie. Rada je sveto
pesni pela, ktera se s besedami začne: Od jutra se dani,

32

9, Januar ali prosinec.

in po tem so njo imenovali Jero od jutra. Veliko svojih mla¬
dih let je preživela Jera u hiši svojih ljubih starišev prav po
keršansko, vsa nedolžna in poštena devica; poznej se je pa
u mesto Deift podala službe iskat, in je u neki gostivnici
točarica služila. II gostivnicah služiti, in clo u pivnicah vino
pivoom na mizo nositi je dekličem silo nevarna služba. Rado
se nespodobno guci, nesramne šale vganjanjo, in hitro se de¬
viška nedolžnost oskruni inoinori; zato se tudi vsako pošteno
dekle pivnic boji in skerbno zogible. Tudi Jera je odkrito
spoznala, da njo je le Rog s svojoj mogocnoj gnadoj u toli¬
kih nevarnostih podperal, da jih je srečno premagala, in u to¬
liko nevarnej službi svojo nedolžnost čisto ohranila, nam po¬
kazati , da kristiau s božjo pomočjo vse premore. Naj si bo
služba še tako nevarna, hiša še tako razujzdana, tudi u sredi
spridenih ljudi kristjan pošteno živi in Rogu lepo služi, ako
svoje serce hudega poželenja varje, se pregrešnega djanja
skerbno zogiba in modro umika zapeljivim ljudem. Težavno je
tako vojskovanje, pa za toliko bolj zasluž vno, Rogu u sredi
pohujšanja in očitnega zapeljevanja zvest ostati. Ali kdor se
ne čuti zadosti močen, naj rajše izbeži; zakaj kdor nevaršino
ljubi, uči sv. Duh, bo u nevaršini konec vzel.

Jeri je neki mladenč objlubil, da jo bo vzel; ali suedil
je svojo besedo in se po drugo oženil Ta nezvestoba je moč¬
no bolela pošteno Jero, pa njo je tudi za vselej srečno ozdra¬
vila. Spoznala je zapeljiv svet in njegove lažnive obljube,
sklenila devica ostati in se vdati Jezusu, svojemu nebeškemu
ženinu, na kojega se je zanesla, da ji bo zvest. Naj bi pa
tudi ona svojemu božjemu Ijubeju ložej zvesta ostala, zapusti
nevarno službo, u koji je slišala veliko sladkih obljub, pa malo
prida.

U tistem kraju so device u sveti družbi živele, in prav
pobožne služavnice Kristusove so bile, pridno delale, in prav
zvesto molile so. U to deviško družbo priti je ponižna Jera
'prosila, in ker je dobro slovela, so njo prav rade sprijele.
U tej pobožni družbi si je za toliko bolj prizadevala Rogu lepo
služiti in sveto živeti. Rada je priserčno molila, premišlovala
božje reči in prav pogosto prijemala svete zakramente, ki
dajo duši u vsem dobrem moč. Skerbela je svojemu nebeške¬
mu ženinu s poštam in vbožtvam dopasti; je pa tudi občutila
nebeškega veselja sladkost.

Jera je čez 20 let u družtvi bogaboječih devic sveto
preživila, po tem zbolela in za srečno smert pripravlala se.
Prijela je svete zakramente vmirajočih in se je u sveto voljo
božjo podala kakor zvesta služavnica božja, ktera ve, da kar

33

Sv. Paul, ptjšavnik.

Bog sklene, je za nas prav. Posledni dan jepričejočim djala:
»Preljube sestre! pojdem domu.“ Sestre so mislile, da si ji
od bolezni moti, in ji rečejo: »Jerka! saj si doma,“ »Nisim
ne tukaj doma, jim je odgovorila, tam u nebesih hočem biti,
u kojih so ulice s čistim zlatom nadelaneTako  je sveto
iimerla, kakor je lepo živela na svetih treh kraljev leta 1358,

Nauk in posnema .

1. Naj nevarnej je dekleta obljuba mladenčeva: Saj te boni vzel.
Za tako piškavo besedo mnogo dekle svoje naj dražje blago proda: svojo či¬
stost in poštenje. Ali kdor se Boga ne boji, tudi storjene prisege ne derži, lažniv
goljuf in zapelivec. Kdor greli ljubi, on sovraži svojo dušo, pravi sv. Duh; kako
bi on tebe zvesto ljubil? Vse to je sv. Jera spoznala, in sklenila devica ostati,
po nauku sv. Paula, ki veli: „Ako se devica omoži, ne greši, to da nadloge mesa
bo imela taka. Devica lehko zato skerbi, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na
telesi in duhu u Kristusu, Gospodu našem/*' Svet in srečen je zakonski stan,
kdor ga pošteno nastopi in pravično ohrani, ali veliko bolj srečen in popolnoma
je deviški stan,  kdor mu zvest ostane; angelom božjim je podoben, uči sv.
Ambrož.

2. Si dobro službo pojiskati  je hlapcov in dekel sveta dolžnost; do¬
bra služba pa ni, kder se dobro je in pije, pa veliko zasluži, marveč dobra služ¬
ba je, u kteri se lehko Bogu lepo služi in pošteno živi. Najdeš pošteno, bogabo¬
ječo hišo, zahvali Boga, in ostani u taki službi kakor dolgo Je moreš; goste službe
so redke suknje; in kdor se pogosto seli, se lehko pogubi. Ako pa naletiš med
slabe ljudi, in čutiš veliko dušno nevarnost, svojo leto dostoj, in po tem beži
iz Sodome, kakor bi za teboj gorelo; zakaj s svetimi ljudmi boš lehko svet, s
hudobnimi po tudi hudoben. Tako je storila sv. Jera, kerš. točarica.

I o 1 i t v a.

Oče nebeški, kteri si mnogo stanov na svetu stvari!, in nas vsakega u svoj
stan postavil, daj nam po prošnji sv. Jere, tvoje služavnice, naj svoje dolžnosti
tako zvesto dopolnimo, da se pri tebi kakor tvoji zvesti služavniki in služavnice
vekomaj veselimo, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

X. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Paul, pušavuik.

Sv. Paul je bil sin bogatih, katolških roditelov; rojen u
Egiptu leta 230 po Kristusu. Ze mladenčje bil prav uka željen,

34

10. Januar ali prosinec.

pa tudi pohleven, prijazen in pobožen. Ko je bil petnajst let
star, so mu starši pomedi, ter mnogo premoženja zapustili. Rav¬
no tecas sta Deci in Valerian kristjane hudo preganjala. Paul
si ne upa strašnih muk prestati, s kterimi je vedil, da se krist¬
jani terpincijo, torej zbeži k svoji sestri, kije u samotnem kraju
prebivala. Pa njeni mož, lakomen pagan, hrepeni, se*Paulovega
velikega premoženja polastiti, torej hoče njega izdati, ker je
vedel, da tako celo premoženje, ali vsaj veči del tistega ko
plačilo izdajstva dobi. Sv. Paul, gerd namen svojega svaka
spoznav,ši, lihoma odide ubiižno pušavo, ter sklene tam tako
dolgo ostati , dokler se ne potolaži paganska serditost nad
kristjani. Ali božja previdnost mu je drugače odločila. Ko je
žalostno po pušavi sem ter taj hodil, in mu je že živeža pomanj-
kovalo, pride do visoke skale, pod kteroj zagleda jamo s ve¬
likim kamnom zakrito. Gre nujo, ter najde zadnič med skalov¬
jem prostorno mesto pod milim nebom, kjer so rastle palmove
rodovitne drevesa, in je tekel lep sludenc bistre vode. Tukaj
se pobožnemu mladenču prav dopade, in misli si, da to mestiee
mu je sam Rog u prebivališe izbral. Torej sklene in zaobljubi
tu do smerti ostati, posvetnima popolnoma odreči, in le Bogu
svojemu gospodu služiti. Te terdni sklep je tudi zvesto dopol¬
nil. Molil in hvalil je namreč Boga, premišljeval božje skriv¬
nosti, in druge pobožne dela opravljal. Njegov živež je od za¬
četka bilo le sadje; pozneje je pa vsmiljeni Bog vsaki dan vrana
k njemu poslal, ki mu je vselej pol hleba prinesel. Tako je Bog
njega, ko nekdaj Elia preži vih Bistra studenčina pa je bila njega
pijača,-in iz širokega listja palmovega si je oblačilo delal.

35

Sv. Paul, puŠavnik.

Ko je bil Paul sto in trinajst let star, ga je obiskal sv.
Anton, devetdesetletni starček, kteri je pa u drugi puša-
vi prebival. Uz.ro k tega obiskanja je bil ovi: Sv. Antonu pride
na misel, da ga ni u pusavi blizo in daleč pušavnika pabožnej-
šega od njega; ali Bog mu je u spanju razodel, da sv. Paul
dalej od njega u pusavi po angelsko živi, in da naj ga obi-
še. Sv. Anton se poda na pot in hodi dva dni in eno noč po
pusavi. Bog ga je vodil in pripeljal k berlogu sv. Paula, ki
je bil od znotrej zapert. Sv. Anton prosi, naj mu odpre, pa
ni vslišan. Vnovič terka, zdihuje in joka tako dolgo pred ber-
logom, da sv. Paul odpre. Svetnika komej zagledivša eden
drugega, se pokličeta po imenu, se objameta, poljubita in hva¬
lita Boga. Po tem sta se vsedla, in sv. Paul reče sv. Anto¬
nu: „Glej tukaj je tisti, kterega si tako skerbno iskal. Vi¬
diš človeka, ki bode skorej prah in pepel. 44  Dalje ga praša,
kako je zdaj na svetu? jeli je še kaj malikovavcov, ki krist¬
jane preganjajo? Sv. Anton mu je na vse odgovoril, kolikor
je vedel. Ko se tako pogovarjata, prileti vran nesoč hleb
kruha. To vidši reče sv. Paul sv. Antonu: „GIej čudno in
vsmiljeno previdnost božjo! Že šestdeset let prijemljem vsaki
dan pol hleba, ker sva pa danes dva, je Bog celega poslal. 44
Hvalila sta zdaj Boga, nekoliko jedi vžila, in celo noč mo¬
lila. Ko se je (taniti začelo, reče sv. Paul sv. Antonu: „Zdav-
nej sim že vedel, da u tej okrajini prebivaš, pa ko se zdaj
moja zadna ura bliža, je Bog te poslal, da moje truplo po-
kopaš. 44  Britko se nad tem razjokaj e prosi Anton Paula, naj
ga na pot u večnost vzame tovarša seboj, pa odgovori mu:
„Božja volja je,' da nekoliko časa še na svetu ostaneš uha-
sen tistim, ktere učiš. Pojdi po plajš sv. škofa Atauazia, da
mojo truplo u njega zaviješ in pokopleš. 44

Sv. Anton hiti po plajš u svoj samostan in odgovori mni-
hom na prašanje, kde da se je tako dolgo mudil: „Joj meni
vbogemu grešniku, ker nisim vreden, da imam ime mniha. Vi-
dil sim Elia, vidi! sim Joaneza u pusavi; vidil sim Paula u
raju. 44  To izgovorivši vzame plajš, in se naglo verne k pre-
bivališu sv. Paula. Pa na potu, preden taj pride, vidi dušo sv.
pušavnika s nebeškoj svitlobo obdano, ktero so u družbi pre¬
rokov in apostolov angeli u nebesa nesli, Anton ostermi pri
tej prikazni in po tem zdihne u britkih solzah: „0 preljubi
oče! zakaj me že zapustiš? Ali sim te zato tako pozno spo¬
znal, da bi te tako hitro zgubil!' 4  Ko na to dalej gre in u
berlog pride, najde truplo sv. Paula kleče, glavo in roke pa
proti nebu povzdignjene. Spervega misli, da Paul živi, in da
je le zamaknjen u goreči molitvi; pa ko se prepriča, da je

36

10» Januar ali prosinec.

že mertev, se milo joka, ter se le s tem tolaži, da je volja
božja tako sklenila, sveto truplo zavije u plajš, ki ga je s
seboj prinesel, in ga nese iz berloga. l J a skerbelo ga je, kako
in kam bo truplo pokopal. Med tem ko premišljuje, prideta dva
oroslana in se vležeta žalostno tulijoca k nogam svetiga tru¬
pla; po tem pa zemljo razkopata in prostorno jamo naredita,
ter spet odideta. U to jamo je sv. Anton truplo umerlega
svetnika pokopal in po šegi katolške cerkve dolgo nad njim
molil. Obleko, ktero si je bil sv. Paul iz palmovega listja na¬
pravil, je Anton s seboj vzel, ter jo je tako u časti imel, da
jo je le ob naj vikših praznikih oblekel. Sv. Paul je umeri,
kakor sv. Jeronim računi, leta 343 po rojstvu Kristusovem,
113 let star.

Nauk in posnema

1. Lepa je bila smert sv. Paula, čudovit njegovo pokop, ker je tudi
njegovo živlenje bilo pobožno in bogaboječe. Ze mladenč je ojstro živel; sad¬
je in kruh sta bila njegova jed, voda njegova pijača, in vendar je lepe sta¬
rosti včakal, namreč 113 let. Tako se bere, da je tudi sv. apat Teodozi, ako-
ravno se je zmerej postil, 105 let živel; tudi sv. Anton je prav sivi serec
nmerl. Kedaj se pa kaj takega bere od tistih, ki post zanemarijo, in svojo
telo pasejo, ko bogati požrešnih uevangelju? — Uči se iz tega, moj krist¬
jan, in spoznaj, kako velika je zmota, ako misliš, da zdravje poškoduješ, in
si živlenje krajšaš, kadar si pri jedi nekoliko pritergaš, in cerkvene poste zvesto
opravljaš. Sv. Duh pravi; „Kter je zmeren  (namreč ujedi  in pijači kter
si priterga), te si pomnoži dni svojega živlenja.“  Ze sama beseda
božja bi te imela prepričati tvoje krivnjc; da pa nobenega izgovora nimaš, ti
Bog svetnike u izgled pred oči postavi, žive poroke resnične svoje besede, kteri
so u oj strem postu  dalše živeli od tistih, koji od posta nič slišati nočejo.
Torej ne poslušaj prekanjenih zapeljivcov, ki te, ko hudič pervo mater, vabijo,
naj vživaš prepovedane slasti, in ti prav prilizljivo govorijo, da post zdravje
slabi. Varuj se jih, ker lažnjiva in goljufna je njihova beseda, in nasprotna
tej, ki jo sv. Didi u sv. pismu govori. Hočeš li hudobnežem bolj verjeti, ka¬
kor sv. Duhu, večni nepremakljivi resnici?

2. Sv. Paul se je bil namenil le nekoliko časa u pušavi ostati, alj ko
je okusil kako veselo in sladko je, le samo Bogu služiti, je bila samota
njemu ljubši, ko vse posvetno veselje, blago in čast. Pa mnogoter kristjan
misli, da bolj težavnega in hujšega na svetu ni, ko slastim se odpovedati, ne¬
varne priložnosti opustiti, grehe obžalovati, in pobožno živeti. Alj velika je
to zmota. Bog je vir vsega veselja in vse sladkosti; njemu služiti prinese
časno radost in večno veselje. Zatorej pravi kralj David: »Okusite in glejte,

37

Sv. Julian, mučenik.

kako ljubezniv je Gospod. Srečen je človek, kteri u njega zau¬
pa.^ In sv. Auguštin, ki si je to sam poskusil, govori: „0 kako ljubeznivo
in sladko mi je bilo, ko sim se rešil iz zanjk praznili slasti! Zguba tega,
kar sim se pred bal zgubiti, je bila nzrok večiga veselja.** Z e pokora  sa¬
ma,  u kteri grešnik svoje grehe zgrevano obžaluje in objoka, človeka poto¬
laži, in še razveseli njegovo serce, kadar mu že vse drugo veselje umira.
Mnogo se jih pokore boji, pravi sv. Bernard svojim mnihom, ker vidijo le
križ, ne pa njegovega posvečenja. Vi pa, ki ste si skusili, veste sami, da je
naš križ posvečen, in po milosti sv. Duha mil in razveseljiv. Naša pokora
ima tedaj naj slajšo grenkobo. Srečni so, ki objokujejo svoje grehe, zakaj
posebno tolažbo jim je Bog obljubil: „Blagor žalostnim, ker bodo ove-
s el  j eni.** In to veselje in tolažijo že tukaj na svetu vživajo. Ako si svojih
grehov se čisto spovedal, in si prizadeval, nekoliko časa bogaboječe živeti,
povej moj človek! ali ni tvoje veselje veči bilo od vse posvetne radosti, iz¬
virajoče iz grešnih strasti ? O skleni sam pri sebi, si tako veselje vnovič pri¬
praviti s pobožnim pravičnim živlenjem! „Ako si prizadevamo pobožno in
bogaboječe živeti, nas nič razžaliti ne more/*' pravi sv. Krizostom. In sv. Ber¬
nard piše; „Veselje, ki ga človek ne išče pri stvareh, ampak pri samenu stvar-
niku, je pravo veselje; vsako drugo posvetno pa, ako ga temu prispodobiš,
je brez vrednosti.** Vtisni si u serce resnične besede sv. Bernarda, in veruj
ntu; pa posnemaj zvesto sv. Paula in druge svetnike, tako boš dosegel venec
večnega veselja.

I o 1 i t v a.

O Bog, kteri si sv. Paulu dal praznoto posvetnega blaga spoznati; daj
nam tvoje dare na zemlji tako vživati, da se tebe večno u nebesih veselimo.
Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

XI. D anjannaria ali prosinca.

Sveti Julian. mučenik.

Mnogo se bere od sv. mučenika Juliana, koliko je ter-
pel, in kako velike čudeže je delal. Pa mučenikov po imenu
Julian se šteje blizo 36. Težko bi bilo jih po djauju in po
mukah razločiti. Vsi so svetniki, in vsi so bili mučeniki. To-
J e .i hočem rajše povedati, kaj so u pervih časih naše sv. cerkve
Kristjani sploh terpeli, ki so skorej vsi mučeniki bili.

Skorej vse dežele, kder so pervih 300 let po Kristuso¬
vem rojstvu kristjani živeli, so bile podložne rimskim cesar¬
jem. Ti so imeli, ako ne po pravici, pa po sili, neomejeno
oblast čez posestvo in živlenje svojih deržavlanov. Kakor se

38

11. Januar ali prosinec.

jim je zljubilo, so podložnim premoženje odvzeli, jih u preg¬
nanstvo poslali, ali jih elo oh glavo djali. Tako je hudoben
cesar Nero storil, kteri je iz zgol merčljivosti brez števila
ljudi pomoriti dal; še elo zeljel je, naj bi vse človeštvo le
eno glavo imelo, da bi se tista odsekala. Posebno so pa ti
vladarji kristjane sovražili, ker so se bali, njih število bi znalo
tako narasti, da bi se proti njim spuntali; jezilo jih je tudi,
da se kdor njihovih deržavlanov prederzne drugače verovati,
kakor sami verujejo. Po besedah Kristusovih: „l)a bo vsak,
kteri vas vmori, menil,  da  Slogu službo  stori,‘‘ so
tudi oni mislili svojim malikom vstreci, ako kristjane pokon¬
čajo ; poganskemu ljudstvu so se s tem tudi prikupili, ako so
kristjane preganjali in morili; zadnič pa, ko je že postava
veljala, da nobeden u Kristusa verovati ne sme, je tirjala nji¬
hova čast, da se postava dopolnuje. Ker so pa kristjani Bogu
bolj bili pokorni, kakor človeški postavi, je to vladarjev jezo
tako vnelo, da so s naj hujšimi mukami keršanstvo kaznovali.

Cesar Nero je bil silni okrutnež. Dostikrat se je tako
obnašal, da niso vedli, ali nori, ali je hudega duha obseden.
Ob njegovem vladanju je bilo mesto Rim skorej popolnoma
pogorelo, in sploh se je reklo, da ga je cesar požgati dal,
naj bi se nad tako strašnem ognjem veselil. Da pa sumnjo
toiike hudobije od sebe odverne, začne kristjane grozovito
preganjati, ko da bi bili oni Rim zapalili. Kakor ljuto zverino,
jih povsodi po mestu in u okolici poloviti da, ter jih na vsaki
način terpinciti vkaže, da se pri njih nečloveških mukah ra-
duje. Nektere zapove križati, nektere u zverinske kože za-

39

Sv. Julian, mučenik.

siti, iu pse u uje nasuti; nektere pa u vneniljive reči za¬
viti, jih s smolo in oljem namazati, ter po noči u svojem vertu
ožgati, da živi ko bakle gorijo.

Tudi cesar Domician je kristjane preganjal. Ob času nje¬
govega vladarslva se je zgodilo, kakor pravijo, da so sv.
apostola in evangelista Joaneza u vrelem olju u kotlu kuhali,
pa s božjoj pomočjo mu nič škodilo ni. Sv. Antipa so u vo¬
tlino brončeniga vola zaperli, ter spodej sakurili, daje vol bil
žareč, in sv mučenik mertev.

Vera, ki oznanuje sderžnost, čistost in ponižnost, se sla-
stiželjnim, napuhnenim in že celo spačenim lliincom ni mogla
dopasti. Verli tega so pa bili kristjani tudi gerdo obrekova¬
ni. Kar je koli hudobnega, brezbožnega iu nesramnega, seje
od njih raznašalo, in rado verjelo. Torej ni čuda, da so ce¬
sarji tudi tisti, ki so scer pravično vladali, proti kristjanom
bili okrutni in krivični, kakor Trajan, Hadrian in več drugih.
Ako niso zapovedali kristjanov moriti, so vsaj dopustili, da
so njih namestniki po krajinah nezmerniga cesarstva po sta¬
rih ukazih hudo s kristjani ravnali. 11 nekem pismu iz tistega
časa se bere: „Mučenike so tako stepli in razmesarili, da
so se vidile žile in drob; pa med tem, ko so gtedavci vsmi-
Ijenja jokali, od mučenikov ne glasa slišati ni bilo. Njih duša
je bila bolj zamišljena u Kristusovo lepoto, kakor u telesne
bolečine. Po tem so jih zaperli, da so jih pozneje med divje
zverine vergli; pa u ječah so morali vsi ranjeni na bodečih
črepinjah ostrig, in na ojstrem kamenju ležati.“ U časih je tu¬
di ljudstvo u divji razvujzdanosti tirjalo, naj se kristjani po¬
končajo, posebno kadar je bilo od judov podpihano. U peklen¬
ski gorečosti so dostikrat judi in pagani s kamenjem, ognjem,
in s čemor so mogli, kristjane napadali,; še clo mertve, pol
strohnele trupla keršanske so iz grobov skopali, ter jih na
kose raztergali.

Posebno goreče in strašno so preganjali kristjane leta
d 77 po rojstvu Kristusovem u mestu Lionu in okolici. Pred¬
stojniki, vojaki, vse ljudstvo, moži in žene so divjali zoper
nje, kakor obsedeni. Dolžili so jih, kakor nam star zgodo-
pisec pove, da kristjani otroke morijo in jih jedo, in še jezero
drugih pregreh so jim očitali tako velikih in ostudnih, da je
strah jiji le povedati, kaj še le storiti, in menda ga ni gro¬
zovit noža, ki bi take strašne pregrehe doprina.šal.

Iz stanovitnosti keršanske u smertnih mukah bi se bili
pagani lehko prepričali nedolžnosti kristjanov, in svetosti njih
vere, ko bi ne bi bili — kakor sv. očeti pravijo — po hude¬
mu duhu zaslepljeni, Neka mlada deklica, po imenu Blandiua,

40

11. Januar ali prosinec.

je bila od jutra do večera na mnogoter način tako mučena,
'da so se rabelni vtrudili in se verstiti morali. Čudili so se,
da tako slabo dekle, ki že več ko jezero ran ima, se ven¬
dar živi. Pa med mukami je vedno terdila: »Kristjana sim;
med nami se nobena hudobija ne doprinaša.“ Nekiga diakona
so po celem životu s gorečim železom žgali, da več ni bil
človeku podoben, vendar je neprenehoma klical: »Kristjan
sim.“

Ob neki paganski svečanosti, ko se je mnogo ljudstva u
Lionu zbralo, mu hoče cesarjev namestnik posebno radovanje
pripraviti. Vse vjete kristjane da na terg pripeljati, ter jih
se enkrat popraša, ali se hočejo Kristusovi veri odpovedati.
Pa ni ga, ki bi to storil; marveč mnogo iz mesta se jih oglasi
kristjanov, ki so prej trepetaje bili svojo vero zatajili, ki pa
zdaj obžalujejo prejšno slabost, ter enoglasno terdijo, da ho¬
čejo kristjani ostati, in za sv. vero sinert storiti. Torej so
bili vsi vkup ali s mečem pomorjeni, ali pa u zverinjak med
leve, rise in divje bike verženi. Med tem jih je ljudstvo ne¬
prenehoma zasramovalo, in jih psovalo. Slišali so neverniki,
da kristjani verujejo, njih zveličar jih bo enkrat spet u ziv-
lenje obudil, ter si usvoji paganski neumnosti prizadevajo iz
goie nevošljivosti jim to upanje prestriči. Vse ostanke muče¬
nih kristjanov torej poberejo, sožgejo, in pepel u vodo ver-
žejo. Toliko je bilo neki takrat kristjanov u Lionu mučenih,
da je po velikih tergih mesta kerv potokama tekla.

Za cesarja Severa so kristjane vnovič hudo preganjali;
posebno pa so na Egiptovskem in u velikem mestu Aleksau-
drii š njimi ravno tako ravnali, kakor prej u Lionu. Sploh mo¬
ramo reči, da veči ko je prihajalo število kristjanov, bolj je
rasla zloba nevernikov zoper nje. Kakor ogenj, ki se misli
že pogašen, še rad se mahoma vzdigne, so tudi ti pregoni tu
in tam se često ponovili. Neverniki čutijo, da njihovem ma-
likovavstvu že posledni dotekajo časi, zatorej so vsigdar krist¬
jane krive dolžili, kadar je kaka nesreča deželo zadela, bodi
si vojska, lakota, kuga, potres, ali kakšna druga nadloga.
Reklo se je: naši bogovi se serdijo, ker jih kristjani zani¬
čujejo; zato nam pošljejo take kazni. Ako hočemo, da bo bolj¬
še, moramo kristjane pokončati. Cesar Maksimin je zapove¬
dal le mešnike moriti; drugim kristjanom so premošenje od¬
vzeli, ali jih iz dežele prognali, ali jih drugače u škodo spra¬
vili. Posebno Ijuto je čertel Kristusove spoznovavce cesar
Deci. Na vse krajine je poslal ukaz, ter svojim namestnikom
ojstro zapovedal, kristjane poloviti, naj malikom darujejo; ako
pa nočejo, njih nepokoršino hudo kaznovati. Deželski oblast-

41

Sv. Julian, mučenik.

niki so to zvesto dopolnovali; vse druge opravila so opustili,
ter le vboge kristjane goreče preganjali in terpiiicili. Poseb¬
no nevarno je bilo to preganjevanje za to, ker spoznovav-
cov sv. vere niso berž umorili, ampak počasi in dolgo jih
mučili, vmes pa jim bogastvo, čast, in mnogo kaj obetali, ako
od svoje terme — kakor so njih stanovitnost imenovali —
odstopijo. Tako je mnogoter, ki bi bil s veseljem za vero sme rt
prestal, se dolgega terpinčenja in ječe vstrašil, ter že sko-
rej u stanovitnosti obnemagal, po tem, ko je že tjedne, me-
sence terpel- Pa u spominu besed: „Kdor do konca sta¬
noviten ostane, bo zveličan,“je  premagal, in čvetero,
petero krono dosegel, ako je tolikokrat nadležovan bil. Med
tem je pa raste! verozakouski gnjev in sovražtvo, da so ne¬
verni starši svoje keršanske otroke, neverni otroci svoje ker-
šanske starise pagauskiin oblastnikom tožili. Tako so se do¬
polnile besede Jezusove, ki pravi: „Izdajani pa bote od
starišev in bratov, in od žlahte in prijatlov, in
morili ji h bodo z m e d v a s. 1 n b o t e o d v s 1  h s o v raž e-
ni zavoljo mojega imena. 14

Cesar Valerian je kristjane spervega ljubil; pozneje pa
spodboden in podpihan od nevernikov, je zapovedal, naj se
po celem rimskem cesarstvu keršanska vera iztrebi. Mnogo
je bilo kervi prelite; bili so vbogi kristjani tepeni, uječe za-
perti, ali pa prisiljeni u rudninah kopati, kar je bilo hujše od
ječe; mnogo jih je bilo pregnanih, ki so med divje narode
zbežali. Terpelo je to preganjanje cele tri leta, dokler daje
bil cesar na vojski zoper Perziane vjet. Ko so kristjani ne¬
koliko časa mir vživali, se je njih število jako pomnožilo; že
so si bili tudi cerkve pozidali, u kterlh so božjo službo oprav¬
ljali ; to da rimski cesarji so še bili neverni pagani.

Tristo let po Kristusovem rojstvu se pa unovič huda burja
vzdigne zoper kristjane. Bilo je to ob času cesarja Dioklecia-
na, kteremu je bilo veličansko poslopje zgorelo, in kristja¬
ni obdolženi, da so ga požgali. Deset let so jih po vsem rim¬
skem cesarstvu hudo preganjali, njihove cerkve so poderali,
njih sv. pisma poberali in u ogenj metali Samo u deželi Bi¬
timi, koje glavno mesto je bilo Nikomedia, so toliko kristjanov,
še clo otrok živih sožgali, da so jih morali u trume razde¬
liti, okoli vsake trume derv nakopičiti, in tako žgati. Sužnim,
ki so u Kristusa verovali, so kamenje na vrat privezali, ter
jih u morje zmetali- Oblastniki so imeli podobo malika poleg
sebe, da so sleherniga, ki je imel s njimi kaj opraviti, precej
skušali, ali je kristjan Več jezero jih je samo uti okrajini
zavoljo vere smert storilo.

42

11. Januar ali prosinec.

Enako se je godilo po vsili krajinah velikega cesarstva,
kder koli so kristjani prebivali. Nezadovoljni jih le ob živ-
lenje spraviti, so si domišljevali nove načine nnik in smerti.
Nektere so kakor živino s bati in sekirami pobijali; nekte-
rim so kosti polomili; nektere so za noge obešali, ter jim s
mokrimi dervami pod glavoj kurili; mnogoterim so nos, uše¬
sa, roke, in druge ude trupla zaporedoma odrezali; mnogo¬
tere so na žerjavco položili, in jih počasi žive pekli. Ojstre
žreble so jim med nohte in meso zabijali; s obrazom so jih
na tla položili, ter jim raztaljen svinec med pleča vlivali, do¬
kler je do pers in serca pregorelo. Mnoge so mučili na skriv¬
nih nar bolj občutljivih delih života; s ojstrimi krivimi gre¬
beni so jim ledja raztergali; tudi so jim noge na veje dveh
dreves privezali, ki so bile s vervi šiloma vklenjene, in jih
po tem naglo razpustili, da je bil človek na dvoje raztergan.
Enkrat je bila cela četa vojakov, vec ko šest jezerov mož
zavoljo vere od armade obdana in pokončana. Tolika je že
bila sila, da so nekteri kristjani iz visokih streh na tla se
zagnali, ali s meceni se prebodli, ali u morje vergli, trepeta¬
je, da nebi u mukah Kristusa zatajili, ali device oblačila ne¬
dolžnosti oskrunile.

Nauk in posnema.

1. U poznih časih živimo, in vendar so bukve debele, ki nam pravijo,
kar so sv. mučeniki terpeli; pa koliko jezerov in jezerov jih je bilo mučenih,
kterih imena nihče zapisal ni, kakor samo on, Id nam jih bo na sodni dan
naznanil. — Pa že iz tega, kar tukaj bereš, se lahko prepričaš, ljubi krist¬
jan, kako drago drago je božje kraljestvo.  Mlado drevo keršanstva
vsajeno u kerv nar vikšega mučenika Jezusa, je bilo tristo let polivano s kerv-
jo naj boljših, naj pravičnejših človekov, daje  raslo visoko in široko, ter bo
raslo do konca sveta. In še zdaj, kder koli se unovič seje seme božjih nau¬
kov, se mora s patom in kervjo polivati, da ne vsahne. — Glej! ti pa brez
straha počivaš u senci tega drevesa! Ponuja se ti sad Kristusove vere, za
ktero so mučeniki toliko prestali, ti pa za njega ne maraš, ga clo zametuješ!
Skerbi, da ne bojo ob času sodbe tvoji tožniki, ki so ti zdaj u pomočnike in
priprošnike dani! Torej spoznaj dobrote sv. vere, in bodi hvaležen za nje.
Vsaki dan. posebno pa ob nedelah Boga zahvali, da si kristjan in da po ker-
šansko živeti smeš, zakaj veče ti Bog ni milosti skazal, kakor je ta.

2. Imena mučenikov so zapisane u bukvah živlenja, ali je pa tudi tvoje
ime u nebesih zapisano?  Tega nobeden ne ve. Le nektere znamenja nam
sv. očeti povejo, po kterih se (o nekoliko spoznati da. Pervo znamenje je res-

43

Sv. Arkadi, mučenik.

nično gnusenje greha; drugo, precej po storjenem grehu pokora;  tret¬
je, vreden sad pokore, poboljšanje; šterto, keršanska poterpežljivost  v
nadlogah; peto, ljubezen do bližnega,  posebno pa 'vsmilenje do vbogih;
šesto, veselje do božje besede; sedmo,  vredno in pogosto prijetje
sv. zakramentov;  osmo, prava pobožnost do nebeške Kraljice;
deveto, ohranitev čistosti  po svojem stanu. Ako te znamenja na sebi imaš,
je tvoje ime zapisano med izvol jenimi u nebesih; ako jili pa nimaš, je tvoje ime
tudi zapisano, pa ne u bukvah živlenja, ampak u bukvah večne smerti. Zato¬
rej skerbi, da si te znamenja pridobiš, in nikar ne odlagaj! Kristus opominja:
„Delajte, dokler je čas, ker pride ura, da nobeden več delal
ne  bo.“

8. Sveti mučeniki so dali cesarjem, kar je bilo cesarjevega,
so jim bili pokorni u vsem, kar ni zoper božjo zapoved; pa nobena obeta in
nobena grožnja jih ni mogla pripraviti u greh, da bi bili Boga zapustili. Tudi
ti se ne daj pregovoriti, da bi iz ljubezni do kakšnega človeka grešil. Ne do¬
biček, ne prijatelstvo, ne obljuba kakoršna si bodi, te k temu naj ne mika.
Naj te pa tudi ne zapelja boječost, da bi se znal s svojoj nepokoršino komu
zameriti, ki ti mnogo škodovati zamore. Bog je gospod vsili gospodov, mogo¬
čen dosti, te oteti in ti vso škodo poverniti; ako se pa njemu zameriš, kdo te
bo rešil iz njegovih rok? Zatorej pravi naš zveličar; „Ne bojte se jih, ki
truplo umorijo, duše pa umoriti ne morijo, temuč bojte se ve¬
liko bolj tistega, kteri lehko dušo in telo pogubi upekel.“

m o 1 i t v a.

O Bog, kteri si svojim mučenikom dal moč, venec zmage doseči, do¬
deli nam milostljivo po tvojih naukih tako živeti, da se bomo u večnem zve¬
ličanju njih tovaršije veselili. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

XII. D an januaria ali prosinca.

Sveti Arkadi, mučenik.

Snevoljo vidijo rimski cesarji, da množica kristjanov če¬
dalje veči prihaja; torej sklenejo keršansko vero po celem
cesarstvu zatreti in kristjane s nar hujšimi mukami terpiuci-
ti? naj bi jih k malikovanju pripravili, druge pa k tej veri pri¬
stopiti ostrašili. Bilo je menda leta 260 po Kristusu, ko je
deželski oskerbuik krajine Mauritanske to zapoved dobil,
in kristjane na vso moč silil malikom darovati. Arkadi, ki je
bil u mestu Cesarea bogat gospod, pa tudi goreč kristjan, za¬
pusti mesto, da brez potrebe u nevarnosti ne ostane, ter gre
na svoje selo. Tam čuje, se posti, moli, da bi od Boga po-

44

12. Januar ali prosinec.

moč dobil za prihodno terplenje. Med tem pa so u mestu ma-
likovavsko svečanost opravljali, in Arkadia knialo pogrešili.
Misleč, da se Arkadi doma skriva, pošlje deželski oblastnik
vojake po njega, naj ga poišejo, in šiloma k darovanju pri-
peljajo. Mesto njega pa najdejo nekega od žlahte njegove,
ki ga je bil Arkadi hišnika pustil. Tega veli oblastnik za¬
preti, dokler bo povedal, kde je Arkadi. Tega pa hišnik sam
vedel ni. Ko berž Arkadi od tega sozve, se noče dalje muk
zogibati, tudi mu serce ne pripusti, da bi kdo drug mesto
njega terpel, ampak hiti k oblastniku in reče: „Ako je moj
hišnik zavoljo mene u ječi, te prosim, da ga izpustiš, ker je
nedolžen. Prišel sim jaz prostovoljno, in siift pripraven, za se
odgovarjati.“ Oblastnik mu na to pravi: „Odpustim ti, da si
bil zbežal, in nobene kazni se ne boj za to, ako le zdaj bo¬
govom daruješ.“ Pa Arkadi mu odgovori: „Meniš li, da slu-
žavniki božji se bojo vstrašili, to revno živlenje zgubiti, ter
se u malikovanje zapeljati dali! Saj vemo, da je zapisano:
Kristus je moje živlenje, in umreti mi je dobiček. Zinisli si
muk kolikor hočeš, od pravega Boga nas ne boš mogel od-
verniti.“

Gnjeva in togote razkačen zapove oblastnik, naj se Ar¬
kadi na križ razpne, da se mu zaporedama ud za udom od¬
seka. Nečloveško povelje so rabelni nečloveško spolnili. Odre¬
zali so mu nar prej perste po.samesno, po tem roke nad dla-
nami, pri lahtih, in pri ramah. Ravno tako tudi na nogah nar-
prej perste, po tem noge u gležnjih, pri kolenih, in bedra
u kukih. In to vse počasi, da je mučenik dalše terpel. Vsi
pričejoči se groze zavzamejo, ko vidijo toliko terplenje, in
se ne morejo dosti načuditi stanovitnosti keršanskej. Never¬
niki solze prelivajo, Arkadi pa neprenehoma Boga hvali, ki
mu je dal zavoljo njegovega imena terpeti. Tudi okoli sto¬
ječe opominja k spoznanju pravega Boga rekoč: „GIedavci
nenavadnih muk! kar lerpim, je le malo, in lahko za tega,
kteri večne krone pričakuje. Zapustite vendar lažnjive bogo¬
ve, ki vam pomagati ne morejo. Spoznajte vsemogočnost Bo¬
ga, kteri meni moč daje za njega umreti za večno živlenje-
Za njega terpeti je veselje; njegova ljubezen se nikolj ne
zmanjša, njegova čast vedno raste, k njemu grem, da prej¬
mem za tako majheno muko večno živlenje, ter se od nje¬
ga nikolj več ne ločim.“ Ko je vidil svojo meso, voke in
noge okoli sebe na tleh ležati, veselo zavpije: „0 srečni mo¬
ji udi, ki ste vredni tako svojemu Bogu služiti! Dokler ste
bili u telesu združeni, vas nisim nikolj tako ljubil, kakor se
vas zdaj veselim, ki vas odločene gledam. Tako je prav, in

45

Sv. Arkadi, mučenik.

se spodobi, da smo nekoliko časa ločeni, naj vas po tem, ki
ste zdaj vmerjoči, nevmerjoče nazaj dobim. Y r i ste zdaj udi
Kristusovi, in vem, da sim u naprej tudi jas Kristusov . 44

Ko sodnik vidi, da Arkadi še ni umeri, zapove zadnič,
naj se mu trebuli prereže, in čreva iztergajo. Zdaj Arkadi
še enkrat oči proti nebesam oberne rekoč: „ZahvaIim te, o
Gospod, da smem tvoje nebo gledati, od kodar zveličanja pri¬
čakujem ; 44  in po tem dušo izpusti. —

Nauk in posnema .

1. Začudjeni gledamo u pretekle starodalne čase nazaj , od kodar nam
sv. mučeniki in med njimi Arkadi kot svitle zvezde svetijo u mrak zdajnega
keršanstva. Človek bi mislil, da na naše dežele in naše čase več božja mi¬
lost ne rosi, in da Bog u obziru naše slabosti od nas ne tirja, kar je tirjal
od kristjanov pervih tristo let. Mi se njim prispodobimo, kakor berleče lešerbe
nebeškim zvezdam. Pa Kristusova beseda vedno nepremekljiva ostane. „Nebo
in zemlja bota prejšla,  pravi Gospod, moje besede pa ne bojo
prejšle.“  Kakor nekdaj, velja tudi zdaj: „Ako pride kdo k meni, in
ne sovraži  (ne zataji) svojega očeta in svoje matere, in žene in
otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojega živlenja, ne mo¬
re biti moj učenec.^ „In kdor ne nosi svojega križa, in ne hodi
za menoj, ne more biti moj učenec.^—„Nobeden zmed vas, kte-
ri se ne odpove vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj
učenec.^  Pomni torej ljubi kristjan, da te nobena stvar zadcržavati ne sme,
Bogu zvesto služiti; pripraven bodi, rajše vse zgubiti, kakor njega razžaliti,
kteri ti vse da. Kadar lažeš, goljufaš, ali kakor si bodi krivico delaš, ne iz¬
govarjaj se steni, da rečeš: imam ženo in otroke, očeta in mater preskerbe-
ti. Ako si pošten in pravičen, jih bo Bog preskerbel, ako jili pa nepošteno
živiš, spravljaš sebe in nje u pekel.

2. Sv. Arkadi pravi, da srečni so tisti udi, kteri Bogu služijo, ker njih
čaka večno plačilo. Kaj čaka pa tiste ude, kteri Bogu ne služijo ali ga še clo
žalijo ‘t  gotovo večna kazen. Pomisli sam pri sebi, kaj neki tvoje ude čaka ?
Ali Bogu služijo, ali Boga žalijo, in morebiti še tudi druge pohujšajo? Kri¬
stus govori: „Ako te tvoja roka ali tvoja noga pohujša, odsekaj
jo in verzi od sebe; bolje ti je hromemu ali krulovemu  iti  u ziv-
lejije, kakor dve roke, ali dve noge imeti, pa veržencmu biti
u večni ogenj. In ako te tvojo oko pohujša, izderi ga, in verzi
od sebe; bolje ti je s enim očesom iti u živlenje, kakor dva
očesa imeti, pa verženemu biti u peklenski ogenj.“  Gorje jeziku, s
ktcrim lažeš, ljudi opravljaš, kolneš, prisegaš in se rotiš, ali pa prevzetuješ

46

13. Januar ali prosinec.

in klafaš! Gorje ušesom, ki so božji besedi zapertc, ki pa odperte imaš greš¬
nim pogovoram. ali kadar se bii/.nega dobro ime obcra! Gorje očem, ki gle¬
dajo, kar bi bolje nikolj v idil e nebi! Gorje rokam, ki se stegajo po ptujcm
blagu! Gorje nogam, ki te nosijo po grešnih potih! Gorje vsilil udom, ktere
krivo obračaš u razgaljenje božje! Sv. Arkadi je bogastvo zapustil, in se
časno ločil udov života, da je večno živlenje zadobil. Tudi ti se loči grešnih
priložnosti in navad, naj velja kar hoče, da boš le tam večno veselje vžival.

M o 1 i t v a.

O Bog, kteri si sv. Arkadiu spoznati dal, da se s časnimi mukami več¬
no veselje pridobi, daj nam po njegovi priprošnji težave časnega živlenja volj¬
no terpeti, da se večnih ognemo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

XIII. Dan januaria ali prosinca.

Sveta Juta, vdova in vbogili vs milj en a mati.

Sv. Juta je bila se prav mlada vdova, lepa in bogata.
Starši in žlahta njej mnogo prizadenejo, naj bi se spet omoži¬
la; pa vse zastonj. Njeni oče, ki je bil oskerbnik u škofovi služ¬
bi, naprosi škofa, naj jo opomina spet u zakon stopiti. Škof jo
k sebi poklice, in jo nagovarja, da naj voljo očetovo dopolni,
in si moža izvoli. Pa ko škof govori, Juta likoma Boga pomo¬
či prosi, in po tem odkrito pove, da je obljubila le Kristusova
biti, pa nobenega človeka več svojega moža spoznati. Spoz-
navši njen hvalevredni sklep jo škof več u zakon ne prigovar¬
ja, ampak jo opomina naj svojemu namenu zvesta ostane, ter
jo blagoslovi; očeta pa posvari, naj hčere dalej s možitvo ne
nadležuje.

Juta začne zdaj prav pobožno živeti. Ves kine in lepe
oblačila popusti; mnogo časa u molitvi doprinese, dostikrat tu¬
di po noči; da pa dolžnega dela skerbue matere in poštene
hišne gospodinje ne zamudi, si spanja priterga, govori le ma¬
lo, pa to premišleno, in je borne jedi. Svojo ojstro živlenje pa
kolikor more, pred ljudmi zakriva, ker ne iše hvale pred
svetom.

Posebno ljubezen je pa do vbogih imela. Ako jo je kter
poprosil, in mu ni kaj drugega dati imela, je dala platnine, ki
jo je za sebe ali za otroke potrebovala. Vbožne popotnike je
rada pod streho jemala, in je svoj kruh s njimi delila. Sploh je
za vboge tako skerbela, ko da so njena družina.

47

Sv« Juta, vdova in vbogih vsmiljena mati*

Pa to rse je bilo njenej miloserčnosti še premalo. Blizo
mesta, kder je Juta prebivala, je bila bolnišnica za gobove. Go¬
be so ostudna, nalezliva bolezen, in težko je bilo človeka
dobiti, ki bi bil bolnikom stregel, posebno tudi za to, ker ta
bolnišnica ni imela premoženja. Juta, še Je 23 let stara, vsega
dobrega navajena, in gosposko izrejena, zdaj iz zgol ljubezni
do bližnega službo zastonj prevzame, ktere bi nar vbožnejša
dekla ne kotla nastopiti ne za obilno plačilo. Bolnikom, ki so
polni gnusnih bolečin, streže pri jedi, jim vrniva roke in noge,
snaži njih oblačila, slabejše u posteli prelaga, in u obče tako
ljubeznivo s njimi ravna, ko da bi Kristusu samemu stregla. Vse,
kteri so jo vidili, je njena keršanska ljubezen tako ganila, da
so se poboljšali in keršansko živeli; mnogi tudi njenim enake
dela doprinašati zaceli. Sv. Juta pa tega ni storila iz prenag¬
ljene pobožne gorecosti, ki tako naglo vgasne, kakor se je hi¬
tro vnela. Blizo ednajst let je doprinašala te težavne dela vsmi-
Jjenja. Znala je pa tudi po svojej pobožnej modrosti ljudem ta¬
ko ljubeznivo k sercu govoriti, da so mnogi iz mesta in bliž-
nih vasi prišli , ter se blizo nje vselili, naj bi tako priložnost
imeli, se s njoj pogosto pogovarjati u prid svoje duše.

Enako je sv. Juta skerbela tudi za dušno zveličanje bliž¬
jega. >Se clo duhovne, od kterih je kaj slabega vedla, je pro¬
sila in nagovarjala, da hi se poboljšali, in je za nje molila. Pa
oikolj ni njihovih slabosti raznašala, ker se je pohujšanja bala.
Tudi se ni priderznila od tega govoriti, kako bi se naj božja
služba opravljala, ker je vedela, kaj sv, Duh po apostolu Pau¬
lu govori, da ženske naj molčijo od c e r k ven ih reci.
A ko  se je kdo u nadlogah njeni molitvi priporočil, ga je tola¬
žila in mu zaupanje do Boga zbudila, pa je tudi res za njega
molila*

Popisavec njenega živlenja, ki jo je sam poznal, terdi in
priseže, pri Bogu, da še ni nikolj človeka vidil, ki bi bil do greč-
uika in nesrečnika bolj u smilen, kakor sv. Juta.

Ko je že čutila, da seji  čas smerti približuje, je skerbela
bolj za dušno zveličanje teh,  ki so bile njenej skerbi izroče¬
ne, kakor za lastni dušni blagor »Se navadni čas molitve je
*daj k temu obernila, da je svoje duhovne hčere okoli sebe
imela, jih vse skupej in posamesno še podučila, opominjala,
svarila, spodbujala in poterjovala, naj bi prav bogaboječe žive¬
le. Tako je pokazala, daje  zveličanje drugih ji ravno tako
pri sercu kakor njeno lastno, tudi še ob smertni uri, ker je raji
manj molila, daje  le za njih duše skerbela.

Po noči pred praznikom sv. treh kraljev hoče vrtati k na¬
vadni molitvi, pa se čuti preslaba; vendar noče nikoga u po-

48

13. Januar ali prosinec.

citku dramiti, ampak lezi u smertnih težavah do belega dne.
Po tem se spove, in dan prihodne smerti naznani. Željela je
še le tisti dan sv. sakrament poslednega olja prijeti; pa na pro¬
šnje svojih duhovnih liceri se da pregovoriti, daje bila ob enem
s vsemi sv. zakramenti vmirajocih preskerbljena, ker so se
bale, da bi poprej umerla. Napovedani dan se je veselo od
sveta ločila, kakor se loči potnik, ki severne iz ptuje dežele
k očetu domu. Njene zadne besede so bile. „Oce! u tv«je ro¬
ke priporočim svojo dušo.“

Nau/c in posnema .

1. Sv. apostol Paul piše Timoteu: „Predragi! spoštuj vdove,
ktere  so  res  vdove." Pa vsaka vdova  ni spoštovanja vredna. Ako je
svojega moža zaničevala, mu s slabim zaderžanjem, ojstrim jezikom živlenje
krajšala, ga u bolezni zapustila, ali mu prav ni stregla, ni spoštovanja vre¬
dna. Vdova, ki si ženine zbera, preden je trava na gomili umerlega moža
klice pognala, ki u nezmerni pijači, u lepih oblačilih, ali clo u razvujzdanosti
premoženje zapravlja, hišo in otroke pa zanemari; ni spoštovanja vredna.
„Zakaj, ktera u sladnosti živi, je živa  mertva," pravi dalej sv.
apostol. Sv. Juta je bila mlada in bogata; ni ji manjkalo snubačev, vendar
je pervemu možu tudi po njegovi smerti zvesta ostala. Cerkva scer dopusti,
da se vdova spet sme omožiti, pa veči zasluženje pred Bogom ima,  ktera
vdova ostane. Tudi k cerkvenej službi so se nekdaj samo vzele, ki so bile le
enkrat vdane. Tako ramreč stoji pisano: „Vdova naj se izbere, ktera
je bila enega moža žena, in ima pričevanje dobrih del, ako je
otroke  (pošteno) zredila, ako je popotnike sprejemala, ako je
revnim stregla, ako sije po vsakem dobrem delu prizadevala."
Ne izgovarjaj se, da si sirota, in si sama pomagati ne moreš. Sv. Paul opo¬
minja: „Ktera je pa res vdova in zapušena, naj upa u Boga, in
naj bo u molitvah in prošnjah  noč  in  dan." Ako u prihodnega moža
bolj zaupaš, kakor u Boga, se ti bo, berž ko ne, slaba godila, kakor sc jim
večidel godi.

2. Sv. Juta je bila u resnici pobožna. Njena pobožnost  se je razlo¬
čila od pobožnosti mnogih, ki hočejo pobožne veljati, kakor se razloči suho
zlato od zlate pene. Molila je rada, pa na skrivnem, sv. zakramente je po¬
gosto in vredno prijemala, svetnega veselja se je tudi zogibala; pa kar je
naj več vredno, in vsim pobožnim delam še Je vrednost daje, je to, da je
bližnega ljubila, kakor sama sebe, ne s besedami ampak udjanju. Povsodi
se najde ljudi, ki so goreči za božjo čast, mnogo molijo, radi u cerkvo ho¬
dijo, vsako nedelo sv. zakramente vživajo, so pri mnogo bratovšinah zapisa¬
ni, in si prizadevajo mnogotere odpustke pridobiti; pa bolj ko se pobožne

49

Sv. Hilari, škof in cerkven učenik.

štejejo, bolj so sitni in odurni tem, kteri s njimi živijo. Samoglavni in ter-
dovratni ne vbogajo ne staršev, ne učenikov ne duhovnov. Vsakega člo¬
veka ograjajo, ako ne s jezikom pa u sercu. Vsaka majhna stvar jih hudo
razžali; da so pa sami dostikrat sovražtva krivi, to jim še na um ne pride.
Ako družino imajo, jo tako mučijo, da ni za obstati. Milošno delijo, pa le
tistim vbožcom, kteri se jim naj bolj prilizujejo, in se pobožne hlinijo. — Taka
pobožnost je prazna in goljufna, ki te krivo vodi, med tem ko misliš, da na
ravnost proti nebesam greš. Kristus pravi: „Nad tem bojo spoznali, da
ste moji učenci, ako se med seboj ljubite/*  In sv. apostolPaul pi¬
še: „Ako vse svoje premoženje vbogim zdajem, in svoje telo da¬
rujem, tako, da se sožgati dam, če pa ljubezni nimam, mi nič
ne pomaga/*  In sv. apostol Jakob govori: „Ako le kraljevo zapoved
pisma: ljubi svojega bližnega kakor sam sebe, na tenko do-
polnujete, dobro storite/*  Sv. Peter pa pravi: „Pred vsim ostanite
u vedni ljubezni med seboj, ker ljubezen mnogo grehov pokri¬
je/* In sv. Joanez piše: ,,K d o r nima ljubezni, Boga ne pozna, ker
Bog je ljubezen. Kdor brata ne ljubi, ostane u sinerti/*

Božja beseda nam pove, in svetnikov izgledi sprieujejo, da je ljubezen
podloga keršanstva, brez ktere ne moreš Bogu dopasti- Kakor je telo mertvo,
kadar serce več ne bije, tako tudi tvoja duša za nebesa umira, kadar ji lju¬
bezni zmanjkuje. Povem ti, da mnogo očitnih grešnikov pojde u nebeško kra¬
ljestvo, ker bojo grehe spoznali, in sc spokorili; pa mnogo pobožnih pojde u po-
gubljenje, ker nimajo ljubezni.

M o I i t v a.

Usliši nas, o Bog, naš zveličar! da kakor nam je god sv. Jute ura-
zveselenje, nam njena priserčna pobožnost bo u podučenje. Po Jezusu Kristusu
Gospodu našem. Amen.

XIV. D an januaria ali prosinca.

Sveti Hilari, škof in cerkven učenik.

Sv. Hilari je bil rojen u Akvitauski krajini na Franco¬
skem od plemenitih in bogatih starišev, ki so bili malikovavci,
hi so tudi svojega sina u p »ganskih vednostih podučiti dali.
Mladene je bil bistrega uma, ter je u znanostih spešno napredo¬
val. Citauje raznih, to da poštenih knig ga je močno veselilo.
Tega tudi po teni opustil ni, ko se je že bil po volji svojih ro-
ditelov oženil. Željen zvediti, u cent vera kristjanov obstoji,
in ktere nauke obseže, vzame u roke njih bukve, posebno sv.
pismo, ter jih pazlivo in s premišljevanjem prebera, Ne more se

50

14. Januar ali prosinec.

dosti načudili visoke modrosti, ki jo tu najde, in dalej ko bere,
bolj se prepriča resnice božje besede, pa tudi slepote in lažlji-
vosti malikov a v ske. Gospod, ki mn je razsvetil um, resnico
spoznati, je tudi voljo mu nagnil svet kerst prijeti. Obdaroval
ga je pa tudi s takoj modrostjo, da je katolsko cerkvo, ktere
sin je postal, precej zoper nevernike in arianske krivoverce
mogočno branil in podpiral. Sv, Augustin sam spricuje, daje
bil Hilari izversten cerkven učenik, in nevtruden branitelj ka-
tolške vere. Njegovo živlenje je pa tudi bilo zgled čednosti
in pobožnosti vsim kristjanom. Zato so ga škofa izvoljili po
tem, ko je bil Poitierski škof umeri. Hilariova žena, ktero je
bil h keršanski veri preobernil, je bila že prej umerla, nekteri
pa terdijo, da se je po dovolenju moža bila u samostan podala,
naj bi tam ložej Bogu služila.

Novoizvoljeni škof si je zdaj še bolj s vso močjo prizade¬
val, katoličane krivovere obraniti, kar mu je toliko več (ruda
prizadjalo, ker je cesar Konstanci ariansko krivovero podpi¬
ral. Saturnin, Arolatski škof, ki seje tudi hkrivoveri nagibal,
skliče zbor arianskih škofov. Temu zboru pošlje Hilari svoje
verospovedanje, u kterem je ariane (ako očividno krivovere
prepričal, da so vsi vmolknili, in si prizadevali njegovo vero¬
spovedanje vničiti. Brezbožni Saturnin je ariansko mislečega
cesarja pripravil, da je Hilaria iz njegove .škofije progual, (er
ga u Frigio kot prognanika poslal. Stir leta je sv mož tam
ostal, pa tudi čas pregnanstva je katolški cerkvi k pridu obernil.
Spisal je namreč dvanajst učenostnih knig od presv. Trojice, u
kterih je resnico katolške vere skazal, in brezbožne nauke ari-
ancov popolnoma overgel. 1*0 tem je bil pri katolškem cerkve¬
nem sboru u Seleucii na Izanriškem , od kodar so ga zbrani
škofi k cesarju u Carigrad poslali, naj bi mu vse naznanil, od
česa se je u zboru govorilo. Taj pridši tirja, naj mu bo dopu-
šeno, očitno vpričo cesarja s arianci se pogovarjati, da cesar
njihovo krivovero spozna. Pa 1'rsaci in Valeus, arianska ško¬
fa, se u te pogovor nista spustila, ker sta se sv.moža in njego¬
ve učenosti bala. Da bi se ga pa u lepem znebila, nagovorita
cesarja, naj ga u njegovo škofijo nazaj pošlje. Vso Francozko
se je veselilo njegovega prihoda Sv. Martin, poznejši Turon-
ski škof seje na potu njemu pridružil, gaje u njegovo škofijo
spremil, ter nekoliko časa pri njem ostal, da bi se pri tem ve¬
likem učeniku u skrivnostih sv. pisma bolj podučil. Auksenti
Milanski škof je po njegovih naukih krivovero zapustil, ter se
vernul k materi katolški cerkvi nazaj. Tudi sv. Apra ga svo¬
jega učenika spozna, kteri je iz Frigije pisal, naj si Jezusa
Kristusa ženina izvolji, ter devica ostane do konca živlenja-

51

Sv. Hilari, škof in cerkven učenik.

Ko berž Hilari u svojo škofijo pride, začne spet marljivo
poducevati, verne n katolški veri poterjevati, ter jih k prav
keršanskemu pobožnemu živlenju napeljevati. Spisal je mnogo¬
tere knige zoper ariane, in njih zmote, in pa u poveličanje bož¬
jega imena Vernih serca za božjo ljubezen vneti, priporoča
molitvo, premišljevanje božje postave, in ravnanje po božji
volji. Da bi katolško vero razširil, krivovero pa iztrebil in
zaterl, se ne vstraši nobene nevarnosti. Pogumno, ko pravi
apostol, še do cesarju list piše, u kterem mu odkrito očita,
kako krivično ravna, ker klelo krivoverstvo štiti in brani, ka¬
tolško cerkvo pa tako kruto preganja. Proti mu pobožni mož
s nebeškim serdom, ako od svoje hudobije ne odstopi. Tako
pogumen in uevstrašen je bil te sv. škof povsodi, kder je šlo
za božjo čast in za pravo vero, dokler ga je Bogu mirni smerti
k sebi poklical 13. dan januarja leta 369 po rojstvu Gospodo¬
vem, ter mu dal krono pravičnih, ktero si je te zvesti Kristusov
vojsak bil na zemlji privojskoval. — Sveti cerkveni očeti go¬
vorijo od njega s velikim poslovanjem. Sv. Jeronim ga imenuje
trobento latinskih katoličanov proti ariancom, in podporo cer¬
kve u divjih nevihtah. Sv.'Forlunat pa ki njegovo živlenje po¬
piše, pravi: „Kar je na svetu živel, je ali vero sv. cerkve
učil, ali hudobije krivovercev overal, ali u potrebah čudeže
delal “

Na u k i n p o s n e m a .

1. Hilari je bil u paganskih znanostih zoren mož, pa ni mu Se svetila
lur sv. vere, nego samo človeški um je bil voditelj njegov u prebiranju sv.
pisma, vendar je kmalo spoznal visoko modrost evangeljskih naukov,
ki ga je mikala se s njimi bolj in bolj soznaniti. Kristjani pa, ki so tako sre¬
čni, da keršanske roditele imajo, ter se že od mladosti u naukih večne res¬
nico podučevajo, si ne prizadenejo tisto popolnoma spoznati, jo neradi poslu¬
šajo, neradi u knigah poišejo.

Moj kristjan! ne opusti ob nedelah in praznikih božjo besedo poslu¬
šati, pa tudi ne pozabi posebno ob sv. dnevih saj eno četert ure keršanske
knige prebirati; najšel boš u njih obilno hrane za svojo dušo, kakor te k te¬
mu sv. Efrem opominja rekoč; „Moj brat, ne zanemari svoje duše, vdaj se
duhovnemu branju, da se ti um razsvetli, in boš doveršen kristjan.^ — Pa
varuj se brezbožnih, zapeljivih knig, kakor peklenskega ognja. Dušen strup u
sebi imajo, ter so hujše od zapeljivega človeka. Brez števila ljudi je po hu¬
dobnih knigah ob vso pobožnost, ob pravo vero, in ob zveličanje prišlo.

2. Sv. Hilari je bil terdna podpora katolške cerkve, ter se je s krivo¬
verci za sv. vero brez strahu pogumno vojskoval. Koliko je pa katoličanov,

, 4

52 'J5. Januar ali prosinec.

ki se sramujejo nauke svoje vere zoper nevernike in krivoverce braniti; ki še
do s njimi potegnejo, ter sv. ccrkvo in njenega poglavarja čemijo! Kdor si
kristjan, spomni se dolžnosti, sv. vero braniti, kadar se nje čast luidobno
skruni; vstavljaj se njenim sovražnikom, in ne v straši se jih; skaži se vred¬
nega učenca Kristusovega, ki je navdan s duhom gorečosti, ki hoče rajše vse
preterpeti, kakor zlobo in pomoto molče podpirati.

3. Sv. Hilari je pagansko malikovanje zapustivši se pokristjanil, pa tako
sveto živel, da je bil zgled vsim kristjanom. Kolika sramota za tiste, ki se
od mladosti kristjanom prištevajo, pa vendar le po pagansko živijo! Ti pa
oznanuj u zaderžanju nauke večne resnice, in prizadevaj si u djanju poterditi_
kar u sercu veruješ: „Ne te ki pravi: gospod! gospod! pojde u ne¬
beško kraljestvo; ampak kter voljo mojega očeta dopolni.^

IH o I i t v a.

O Gospod, ki si sv. Hilaria branitelja prave vere obudil, daj nam *e-
Ijeti to čast, da bi nauke, skterimi si nas razsvetil, pogumno zagovarjali, in
vedno po njih živeli. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

XV. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Feliks, mašnlk.

Resnicoljuben in učen zgodopisec Tilmont pravi: „Ta-
ko veliki so čudeži, ki se pripoveduje u živJenju sv. Feliksa,
da bi gotovo od njih'resnice dvomili, ako bi jih nebi pravil,
ki je sam (udi svetnik, namreč sv. Paulin.“

Feliks je bil sin bogatega častnika u rimski armadi. Nje¬
gov oče je bil, berž ko ne, nevernik; vendar je Feliks že
od mladosti pravemu Bogu služil, ter je bil pozneje u mašni-
ka posvečen. Doma je bil u Noli na zdajuem Napolitanskem,
in ondašni škof Maksim ga je posebno ljubil, ter za svojega
naslednika odločil.

Bilo je okoli leta 250 po Kristusu, ko so spet začeli
kristjane preganjati, posebno pa predstojnike sv. cerkve za¬
sledovati. Škof Nolaški vede, da bodo tudi njega iskali, se
jim vmakne u puste hribe, ker se človek brez potrebe u ne¬
varnost ne sme podati. Ko ga preganjavci u mestu ne najde¬
jo, zgrabijo Feliksa, ki se je vedno obnašal, ko verli, goreč
kristjan. Odpeljajo ga u ječo, ter mu okoli vrata in rok težke
verige denejo*

Nje govemu škofu Maksimu se pa med tem tudi nič bolje
godilo ni. Bil je že star in slab; torej so ga u pustih gorah

53

Sv. Feliks, mašnik.

lakota, mraz, in skerb za svoje ovčice že skorej na pol usrner-
tile. Pa Bog je njemu in Feliksu čudnovito pomagal. Po noči
se Feliksu prikaže angel, ki mu zapove, naj gre škofu u po¬
moč; verige mu odpadejo, s kterimi je bil vklenjen, in vrata
se mu same odprejo, med tem, ko stražniki spijo. — S bož-
joj pomočjo najde kraj, kder je škof ležal. To da najde ga
skorej do smerti slabega, ki ne more več govoriti, in se tudi
ne zave. Po sreči zagleda Feliks na nekem germu divji grozd,
s kterega sokom je izstradanega starčeka pokrepčal, da se
je zopet zavedel. Po njegovi želji ga nese Feliks u mesto,
ter ga spravi u njegovo hišo nazaj. Ko pa oditi hoče, ga škof
Maksim še enkrat k sebi pokliče, da bi se mu zahvalil za
njegovo ljubezen Po tem mu roke na glavo položi, ter ga
mole blagoslovi. Sv. Paulin, kteri nam živlenje Feliksovo po¬
piše, meni, da iz tega blagoslova izvirajo veliki čudeži, ktere
je Bog po Feliksu delal.

Feliks po svoji navadi spet podučnje ljudstvo u keršan-
ski veri; zato pa željijo neverniki ga iz sveta spraviti. Ker
ga u njegovem prebivali,šu ne najdejo, ga s golimi meči išejo
po velikem tergu mesta, kder je ravno ob tem času ljudstvo
podučeval. Dosti njegovih preganjavcov so ga osebno pozna¬
li, pa vendar so bili pri ti priči tako zaslepljeni, da ga niso
spoznali, ter so še njega samega prašali, ali je Feliksa vi¬
dik Smeje jim odgovori da ne. — Ko tedaj dalej divjajo, (er
ga išejo, se jim Feliks skrije u starem zidovju. Pa bil gaje
nekdo izdal, ter neverniki kmalo prihrumijo ga vlovit. Med
tem pa, dokler do podertja prisopejo, je po previdnosti božji
vhod u poderto poslopje pajek s paječino premrežil. To vid-
ši menijo, da se jim je izdajavec le rogal; scer bi bil Feliks
pri vhodu paječino raztergal, in odidejo. Neki zgodopisec od
tega začudjen tako govori: „0 modrost božja, kako mnogo¬
teri so tvoji poti, da pomagaš svojim stvarem! Brez tebe ne
obvarjejo visoki kameniti stolpi, ne močne terdnjave; pa tvo¬
jega svetnika je st it il zaničliv pajek, ter ga obdal s močnim
ozidjem tanjke paječine!“

Ponoči si Feliks drugde zavetja poiše. Najšel je u ne¬
kih oskih ulicah med dvema hišama napol posušeno šterno ;
n to je zlezel, ter u njej precej časa prebival. Neka stara že¬
na, lii je blizo stanovala, ga je živila, Gospod pa ga je čud¬
novito tolažil n tem žalostnem prebivališč. Sčasoma pregan¬
janje duhovnov neha, in Feliks se zopet u mestu prikaže, kder
so ga kristjani prav veselo sprejeli. Med tem je bil škof u-
merl, ter vse je hotelo Feliksa škofa imeti; on pa se boji vi¬
soke škofovske časti in dolžnosti, ter tako naravna, da so

54

15. Januar ali prosinec.

nekega drugega duhovnika u škofa izvoljili, kteri je bil 7  dni
pred Feliksom u mašnika posvečen. —

Kako miroljubiven je sv. Feliks bil, naj sledeče dokaže.
Kadar je preganjanje nehalo, so kristjani poprejšne pravice
spet zadobili. Neki prijatIi ga nagovarjajo, naj lirja svoje po¬
sestva nazaj, ki so mu bile ob preganjanju vzete. Pa Feliks
jim odgovori: „Kar sim za vero daroval, nočem zopet ime¬
ti ; rajše vbožen svojega Gospoda naslednjem. On, ki me je
u Šterni tako dolgo ohranil, me bo tudi živel, kakor dolgo
mi je tek živlenja od ločil. “

N a u h i n p o s n e m a-

1. Ni moči popisati, koliko so kristjani pervili časov terpeli zavoljo ime¬
na Jezusovega; judi in pagani so jim hudo naganjali. Zato se je u tistih ža¬
lostnih časih mnogo čudežev  godilo, da bi verni ne omagali u strašnem
preganjevanju, neverniki pa, da bi se prepričali resnice nove vere. Torej ne
motimo se, kadar beremo, da je usmiljeni Bog Feliksu u sili tolikokrat ču-
dnovito pomagal! Čase in okolj.šine Gospod po svoji modrosti naj bolj ober-
niti ve. Ali smemo pa tudi mi u sili čudežev pričakovati? — Mislim da ne;
pa nadjati se smemo, da nam Bog gotovo na pomoč prišel bo, ako ga nismo
bili pred sami zapustili. Tudi brez čudežev nam u vsaki priložnosti pomaga,
bodi si po dobrih ljudeh, ali pa po modrem ravnanju naravnih moči, da se
tako u oboje in u posebe vse dopolni le kakor Bog hoče. Saj vemo, da tem,
ki Boga ljubijo, vse k dobremu služi. Božja roka še pa tudi prikrajšana ni
nad nami čudež storiti, ako bi bilo potreba. Vsaki čas so se u živlenju po¬
božnih človekov čudapolne reči godile, in se še goditi znajo. Kristus pravi:
^Resnično vam povem: ako je vaša vera, ko ženofovo zerno,
porečete hribu temu: vzdigni se in prestavi se taj, in se bo pre¬
stavil, in nič vam ne bo nemogoče.^

2. Iz ljubezni do mira sv. Feliks premoženja svojega nazaj ne tirja,
ampak terdno u Boga zaupa, da ga bo s potrebnim preskerbil, dokler ga na
svetu pusti. Iči se od njega kristjan, rajše škodo terpeti, kakor se
prepirati in pravdati;  uči se pa tudi zauplivo pričakovati božje pomoči
u vsakdanjih potrebah, ako ga le za njo prosiš, in dolžnosti svojega stanu
zvesto opravljaš. Ne spodobi se za kristjana, preveč starati se, kako se bo
preživil, kako otroke preskerbel, kaj bo počel, kadar pride vojska, slaba le¬
tina i. t. d. — Še manj pa se spodobi obuplivo trepetati u nadlogah, in clo
s lažmi, golufijo, zatajevanjem ptujega blaga, s odertijo i. t. d. si pomoči
iskati. Kdor to stori, božjo poinagljivo roko od sebe suva, ter si sam poma¬
gati hoče, zraven pa se na duši pogubi, in tudi u časnem premoženju obne-
maga, ker ga povsod nesreča srečuje, naj spozna, da je le Gospod mogočen

55

Sv. Klemen Anciran, škof in mučenik.

gospodar, človek pa revna slaba stvar: ; ,Ne skerbite tedaj rekoč: kaj
bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čem se bomo oblačili? ker
po tem vsem oprašujejo neverniki. Saj ve vaš oče nebeški, da
vsega tega potrebujete.^ Naj bolj za svojo prihodnost skerbi, kdor n
Boga zaupa, in njegovo voljo dopolnuje. .,Kar svet stoji, še ni nikolj nobe¬
nega grevalo, da je zvesto Bogu služil, in u njega terdno zaupal. Zatorej
išite narprej božje kraljestvo in njega pravico; vsedrugovam
bo  pr  i v e r ž e n o.

Molitv a.

Dodeli nam, prosimo, vsemogočni večni Bog, naj nas zgledi tvojih svet¬
nikov k poboljšanju živlenja spodbadajo, da bomo tistih dela posnemali, kate¬
rih spomin častimo. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

XVI. Dan jan tiari a ali prosinca.

Sveti Klemen /Inciran. škof' in mučenik.

„ Sv. Klemen je bil edini sin sv. Zofie, ki je bila vdova.
Ze od mladih nog ga je skerbna mali učila, kako se ima voj¬
skovali za vero Kristusovo. Govorila je s njim pogosto od
nezmernega veselja tistih srečnih kristjanov, ki so živlenje
za Jezusa darovali. Na mesto otročjih povesti, mu je pravi¬
la, kaj in kako so mučeniki (erpeli, je hvalila njih serčnost
in častila njih imena. Smerlni dan mučenikov je vselej praz¬
nično obhajala, (udi mladega sineka tako oblekla, naj bi se
godovanja svetnikov veselil. Kakor berž je citati znal, mu
da u roke popis njih živlenja in muk, naj bere koliko so zve¬
sti prijatelj božji za Jezusa terpeli. Kadar so neverniki krist¬
jane u sinert gnali, je tudi mali sina gledat peljala, naj se od
neprestrašenega terplenja svetnikov n mladem sercu pogum
in želja do enakega terplenja užge. Vpričo njega se ni smelo
nič govorili, kar bi bilo dečeka od tega svetega namena over-
nilo, še clo it sobi, kder sta prebivala, so bile le podobe mu¬
čenikov razvešene,. naj vse mladenčeka nagovarja k sloveči
sinerti za Kristusa. Verli te naj veče skerbi pobožna mati
drugih dolžnosti pa tudi ni zavneinarila. Dala je mladega Kle¬
mena učiti vsega, kar mu je po njegovem imenitnem stanu bilo
vedeti potrebno.

Ko Klemen svojo dvanajsto lelo doverši, mu preljuba mati
nevarno zboli. Vdova je bila, zato jej britko dene, edinega
sina še tako mladega na svetu pustiti. Ko čuti, da zadna ura

56

16. Januar ali prosinec.

prihaja, mu hoče še enkrat svojo željo razodeti, ter mu voljo
okrepčati zoper vso nevarnost. Poklice ga k svoji smertni po¬
stelji, ga objame in poljubi rekoč: „Ljubi sin! zadnokrat zdaj
s teboj govorim; prosim te, ne daj se nikdar ločiti od Jezu¬
sa. Vem, da bodo kristjane hudo preganjali, tudi tebe bodo
peljali pred sodnike, pa ne boji se njih; terplenje je kratko,
venec terplenja pa večen. Za vse skerbi, ki sim jih s teboj
imela, naj bo to moje plačilo, da bom mučenika mati. O dete
moje! ali veš, kaj sim te učila vse tvoje žive dni?“ Sin jej
odgovori: „Vojskovati se in terpeti za Boga,“ „Prav (ako!“,
mu reče mati in se veselja razjoče; zdaj vem, da si moje
nauke razumel. O srečna jas mati, kako lahko in rada zdaj
umerjeni! Daj, da ti poljubim ude, ktere hočeš darovati zaKri-
stusa!“ Tako je sv. mati govorila, in kmalo po tem umerla-
Klemen pa je u sercu ohranil materne nauke, in je zvesto do-
polnoval, kar je obljubil.

Ko je dorasel, je bil izvoljen in posvečen u škofa ume¬
stil Ancira na Galaškem. Da je bil skerben pastir svojih ov¬
čic, to se lahko ve. Zato so ga pa neverniki čertili, in ga
precej vjeli, ko berž je bilo preganjanje vstalo, ter so ga pred
sodnike peljali. Steni se je začela dolga versta muk in ter¬
plenja za tega zvestega Jezusovega vojšaka. Osem in dvaj¬
set let je večidel u ječali preživel; koliko dni in noči je pa
u mukah prestal, to sam Bog ve. Rabelni se naveličajo ga
terpinčiti, on pa se ne naveliča terpeti; vedno je vesel, in še
le več terpeti želji. Nepremagljiv se ne ostraši, naj se mu
žuga, pa tudi ne zmoti, naj se mu kar koli obeta. U dokaz
rečenih besedi naj se od njegovega terplenja tukaj le neko¬
liko pove.

Ko je bil u An čiri vjet, je sodnik zapovedal, naj Kle¬
mena s železnimi grebeni po životu tergajo, ako od vere Kri¬
stusove ne odstopi. Razmesarili so ga, da so se bele kosti
vidile, Klemen pa le hvali Boga in malike zaničuje. Vergli
so ga po tem u smerdljivo ječo, kder je s ranjenim telesom
ležal na ojstrem tlaku Pa vere Jezusove vendar ni zapustil.
Neverniki in še sam oblastnik se čudijo njegovemu terplenju
in njegovi stanovitnosti; ko pa vidijo , da s njim nič ne opra¬
vijo, ga pošlje oblastnik cesarju Dioklecianu u Rim.

U Rimu so več časa skušali, ga u malikovanje pripraviti.
Prinesli so mu zlate in sreberne posodbe, dragocenih oblačil,
dnarjev in več drugih znamenj visoke časti, zraven pa tudi
raznega železnega orodja, s kterim so kristjane mučili. Na
voljo mu je dano, so rekli, ali hoče Kristusu se odpovedati,
in dragocenosti obderžati, ali pa keršanski veri zvest ostati,

57

Sv. Klemen Anciran, škof in mučenik*

in inučinske orodja u životu čuliti. Tožno zdilme Klemen pro¬
ti nebesain. Zalilo ga je, da neverniki tako nespodobno Kri¬
stusa primerjajo posvetnemu minlivemu blagu. Odkrito jim po¬
ve, da hoče rajše jezerokrat u strašnih mukah umreti, kakor
svojega Boga zapustiti. In res je terpel, kar so si nevsmilje-
ni kervoloki le domisliti mogli. Po tem so ga u Anciro na¬
zaj gnali, tam pa obsodili u ječo do smerti. Pa tudi u ječi svo¬
jih pastirskih dolžnosti ni zamudil; skrivaje je hodil vernim
božjo službo opravljat, jih je tolažil in k serčnosti nagovar¬
jal. Ko se je to zvedilo, pride vikših nekdo, ter je Kleme¬
na ravno pri sv. maši s mečem umoril. Tako so se spolnile
njegove lastne in njega sv. matere želje u letu 309 po Kri¬
stusu.

N a u k i n p osne m u.

1. Sv. Klemen spozna, da je milost božja neizrečeno več vredna, kakor
naj vikša čast pred ljudmi in vsi zakladi sveta; torej ga u serce boli, da ne¬
verniki Kristusa prispodobljejo praznemu blagu in veselju posvetnemu. Tudi zve¬
ličar nas uči pred vsim drugim naj poprej božje kraljestvo iskati, ter spodi
skušnjavca, ki mu kraljestva obeta, če njega moli. O koliko kristjanov bi pa
dan, današni veselo se odpovedalo Jezusu in njegovi veri, ako bi jim kdo da¬
jal, kar sc je sv. Klemenu ponujalo! „Naj satan danes cele kraljestva obeta , 11
— pravi sv. Tomaž Vilanovski — „koliko jih bo brez pomišljenja ga moli¬
lo. Saj mnogi za en sam denar smertne pregrehe dopernašajo, kaj bi še le
storili, ako bi jim bilo mogoče kraljestvo pridobiti \ u  Moj kristjan! kadar ne¬
sramno grešiš, ali kadar iz dobičkarije Boga razžališ, si kratko sladnost in
krivičen krajcar več cenil, kakor večnega Boga in njegovo ljubezen. Pa kaj ti
pomaga? Kakoršen bi zdaj imel sv. Klemen dobiček, ko bi bil takrat ponu¬
jano čast in bogastvo za Kristusa zamenjal. Z e zdavnej bi posvetno blago bil
zapustil, kakor je zapustil Judaž srebernike, kterih še vžival ni, zraven bi pa
tudi bil večno veselje zgubil. Enaka tudi tebe čaka osoda, ako zavoljo časnega
veselja, nepoštenega prida, in hudobne slasti Boga zatajiš in grešiš.

2. Sveta mati Zofia je neprenehoma skerbela, da bi njeni ljubi sin Kle¬
men serčen vojšak bil Jezusov. Ko berž se dete zave, ga mati od tega podu-
čuje, moli za njega, ga varje pohujšanja in zapeljivosti, in še zadne besede
poterdijo namero vsega poprejšnega poduka. Ni čuda, da je sin tako velik svet¬
nik postal, ker je tako sveto in umno ženo mater imel. Kakoršni so starši,
takoršni so večidel otroci. „Se li bere grozdje iz ternja, ali smokve
iz osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, malopridno
drevo pa rodi malopriden  sad/* Ako hočete starši, svoje otroke pošte¬
ne kristjane imeti, učite jih n mladih letih Kristusa ljubiti; pa ne pozabite, da

58

17. Januar ali prosinec*

besede le mikajo, zgledi pa vlečejo. Dveh stranpotov se posebno zogibajte:
prevelike prizanesljivosti, in prevelike ojstrosti. Kadar otrok u kljub tvoji za¬
povedi krivo ravna, strahuj ga, to sv. Duh zapove rekoč: ..Nikar otroku
tepenja ne odtegni, zakaj ako ga bos s šibo vdaril, nebo umeri.
Ti boš njega s šibo vdaril, in njegovo dušo pekla rešil.  Pa tudi
ne misli, da s tepenjem vse opraviš. Kder je mnogo bitja, je malo vžitja.
,,N i k a r ne dražite svojih otrok kserdn,“  sv. Paul večkrat opomin¬
ja. .Starši ki pravijo, da se otrokom ne sme očitno ljubezen skazati, ljubezni
tudi pričakovati ne morejo. Blagor Staršem, ki imajo poštene otroke, pa tudi
blagor otrokom, ki imajo umne stariše!

JI o 1 i t v a.

Bog nebeški oče! daj nam po izgledu sv. Klemena posvetno čazt in bla¬
go zaničevati, da bomo večne časti deležni. Po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

XVII. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Anton, apat in jmšavnik.

Sv. Anion, sloveči učenik mnihov in oče pnšavnikov je
bil rojen u Egiptu blizo mesta Heraklea leta 251 po rojstvu
Gospodovem. Bil je sin plemenitih in bogatih starišev, !ki
so svojega otroka skerbno učili po veri Jezusovi živeti. Bili
so mu sami naj lepši izgled bogaboječega živlenja, iza-

59

Sv. Anton, apat in pušavnik.

torej se je ljubezen do Boga u njegovem sercu rano vnela*
Po smerti starišev, ko je bil mladene Anton komej dvajseto
leto doveršil, sliši u cerkvi sledeče besede sv. evangelja;
„Ako hočeš popolnoma biti, prodaj vse kar imaš,
in daj vbogim, po tem pridi in hodi za menoj.“  Misli
si, da je to njemu rečeno. Torej oskerbi svojo sestrico, ji
del premoženja odloči, ter jo pobožnim ženam u varstvo vzro-
ei; lastni del bogate dedšine pa razdeli med vboge, in se po¬
da u pušavo k nekemu slovečemu služavniku božjemu, naj bi se
od njega naučil prav zvesto llogu služiti. Pa bil je še pre-
blizo sveta, torej zapusti pobožnega stareca, in gre dalej u
pušavo; tam najde u skali globoko jamo, ktero si u prebiva-
Ii.se iz vol ji. Vadil se je u vsili krepostih; križal je s postom
svojo telo; in molil je po dnevi in po noči. Dostikrat ga je
juterno solnce u molitvi klečečega naišlo, kakor ga je zvečer
od zahodu zapustilo. Se potožil se je, da mu je noč, ki jo jen
molitvi in premišljevanju doprinesel, prekratka, in da mu sobice
prezgodej vstaja. Nikdar ni bila zima tako huda, ne vročina
tako velika, da bi bil mofitvo prikrajšal, ali cIo opustil; mar¬
več veselilo ga je , da ima priložnost svojo truplo pokoriti.
Košček kruha je bila njegova jed, in voda njegova pijača, ce¬
sar je pa le na večer nekoliko vžil. Mnogokrat je pa tudi
po dva, po tri dni brez jedi ostal Gola zemlja je bila nje¬
govo ležiše, in njegova obleka borno harpovo sukno.

Nevošljivo je hudič gledal na pobožnega mladenea, in
je skušal od pota čednosti ga odpeljati. Opomnil ga je veli¬
kega razdelenega premoženja; mlade sestre, za ktero bi naj
sam skerbel; imenitnega stana, ukterem bi lahko mnogo ča¬
sti in slave dosegel; slasti in veselja, ktero bi med ljudmi vži-
val; strašil ga je, da svojega namena u sv. kreposti pred Bo¬
gom živeti ne bo izpeljal, posebno dokler je še mlad; zato¬
rej mu umisli daje, naj se zdaj živlenja veseli, in pokoro,
molitvo in post na starost odloži; zraven ga skuša s hudob¬
nimi misli, in si prizadeva nečiste želje obuditi u nedolžnem
mladencu.

Pa Anton se posti, cuje in moli, ter vse skušnjave ser-
čno premaga. Premišljevanje smerti in pekla mu prežene pre¬
grešne misli; premišljevanje nebeškega veselja ga zoper no¬
ve napade skušnjav pokrepča. Po vsaki zmagi zahvali An¬
ton Boga za njegovo pomoč, in ga prosi, naj mu še u pri-
hodnem vojskovanju na strani stoji, ker ve, da peklenski duh
ne miruje, ampak po besedah sv. pisma „gre okoli, ko rjo¬
več lev, ter iše kogar bi požerl.“

80

17. Januar ali prosinec.

Enkrat ko Anton spet hudo s vragom se bojuje, in sku¬
šnjave premaga '*J, se mu zdi, ko da bi se nebesa odperle,
in se mu zveličar n nebeški svitlobi prikazal. Zdihovaje ga
sv. Anton ogovori, rekoč: „Preljubi Jezus, kde si se mudil
tako dolgo? zakaj si me bil zapustil?“ (n prikazen mu od¬
govori: „Nisim te zapustil; sim gleda tvojo vojskovanje, in
(i bom u prihodnje vedno na pomoč. “ Ponižno se Anton odre¬
šeniku zahvali, u njega zaupa, od ljudi se pa če dalje bolj
oddaljuje, naj bi u samoti mirno Bogu služil. Pa svetost nje¬
govega živlenja že daleč slovi; od vsili krajev popotvajo k
njemu, da bi bili podučeni, ali ozdravljeni, ali da bi celo pri
njem ostali. Ko število ljudi le raste, in so se mnogi že bli¬
že njega vselili, mu je bilo razodeto, jih u družbe razdeliti,
ktere je ob določenih časih obiskoval, in u svetosti živlenja
podučeval. Torej ga imajo pocetnika in vtemeiitelja duhov¬
nih družb. Za gotovo se ve, da je u desetih letih število sa¬
mostanov pa tudi posamezno živjocih mniliov u tebajski ali li¬
bijski pušavi sila veliko naraslo, kterim vsim je iz pervega
sv. Anton predstojnik bil; še le pozneje so samostani vsaki
svoje predstojnike dobili.

Sv. Atanazi je obširno pisal od naukov sv. Antona. Med
več drugim je sv. Anton učil tudi to: 1. Misli vedno: danes
še le začnem Bogu služiti, pa današni dan je morebiti že tu¬
di zadni mojega živlenja. 2. Posti se, čuj, moli, bodi vsmilen
in ponižen, posebno pa ljubi Kristusa svojega Gospoda, za¬
kaj tega se hudi duh nar bolj boji. 3. Cista vest, in živa ve¬
ra u pričojočost božjo skušnjavcu vso moč pobere. 4. Ne bo¬
dite mlačni, ampak marljivi u dobrem, zakaj živlenje je krat¬
ko, konec živlenja pa vsakemu neznan. 5. Satan zasleduje
vsakega kristjana; pa tistega naj prej vlovi, ki se pobožnega
šteje. 6. Naj ložej boš sovražnika duše premagal, ako se ne
zanašaš na svoje moči, temne le u Boga zaupaš. 7. Ne go¬
lida j< e eden drugega, ker ni veliko, če tudi vse svoje pre¬
moženje zapustiš za nebeško kraljestvo. 8. Kaj pomaga po¬
svetno bogastvo, ker ga po smerti ne bomo potrebovali? pa
bodimo bogati u dobrih delih , ktere nam bojo po smerti naj
bolj potrebne. — Te in več drugih naukov je učil sv. An¬
ton, in slehern gaje  rad poslušal, ker je bil goreč učenik,
pa tudi ljubezniv in priljuden.

••=) Pravijo, daje vidil razne pošasti, kol leve, medvede, volke, kače, svinje, in drugo os¬
tudno življad, ki je prišla nad njega, ga iz berloga spodit; Anton pa reče: .,ako
imate do mene oblast od Boga, napadite me in storite s menoj, kar radj; ako je
pa nimate, poberite se, ker mi nič ne morete." Tako pripoveduje od njegovega živ¬
lenja sv. Atanazi. Zato pridajo podobarji sv. Antonu podobo svinje,'naj bi pome¬
nila hude pošasti in skušnjave, s kterimi se je vojskoval.

61

Sv. Anton, apat in pušavnik.

Kar je učil, je tudi zvesto sam dopolnoval. Bil je živa
podoba keršanske doveršenosti, zato mu je Bog posebne da-
ri dodelil namreč: oblast čez hudobne duhove, spoznanje pri-
hoduili reci, in moč bolnike ozdravljati. Tako je slovelo nje¬
govo ime, da so ga še elo neverniki in krivoverci spoštovali.
Tudi mogočni cesar Konštantin mu je prijazno pisal, čemur
so se vsi pušavniki čudili; Anton pa jim veli, naj se temu
čudijo, da je vsemogočni Bog nam pisal, in nas učil razodeto
božjo besedo, ktero imamo u sv. pismu, in da nam je govoril
po svojem sinu Jezusu* Pa bolj ko je Anton po širokem slo-
vil, bolj je bil ponižen; ju ko je u pušavi vidil sv. Paula pu-
šavnika je zdihovaje rekel, da ni vreden ime mniha nositi.

Akoravno je Anton samoto ljubil, je vendar dvakrat
pušavo zapustil; enkrat ko je šel Aleksandriske mučenike k
serčnosti nagovarjat, drugokrat ko je šel pričat od prave
vere škofa Atanazia. Bil je serčeu in neprestrašen zagovor¬
nik božje časti in branitelj prave vere. Zatorej je krivover¬
ne ariance hudo svaril, ki so se bahali, da s njimi enako
veruje, ter je njih hudobije očitno razodel; pa tudi druge vi¬
soke iu mogočne ljudi je pismeno njih dolžnosti opomnil, in
k poboljšanju nagovarjal.

Ko je bil Anton že 105 let star, in je že 85 let u pu¬
šavi živel, je vedel, da bo kmalo umeri. Torej se vesel k
smerti pripravlja, ter svoje učence še zadnokrat objiše in ta¬
ko nagovori: „Ljubi moji otroci! Ne bomo se več na tem sve¬
tu vidili; Anton gre od tod, in ga ne bo več pri vas Bog
me vabi, in jas tudi po nebesih hrepenim. Spomnite se mojih
naukov, in ne pešajte u dobrih delih; varujte se strupa kri-
vovercov, in ne družite se s njimi; bodite stanovitni u katol-
ški veri, in živite tako, ko da bi vsaki dan umerli.“ Zadnič
jim še naroči, naj njegovo truplo brez slovesnosti pokopajo,
pokopališa nikomu ne naznanijo. Kmalo po tem je umeri leta
356 po rojstvu Gospodovem.

Nauk in posnema.

1. Sv. Anton moli celo noč, pa se še pritoži, da ga je juterno solnce
prehitro u molitvi zmotilo. Naj ga zimski mraz trese, ali poletna vročina
pripeka, molitve vendar ne opusti, še prikrajšati nje noče. Ljubi kristjan, ali
tebe tudi molitva  tako veseli? — Dremota in zaspanost te pri večerni mo¬
litvi posilite, juterno molitvo opravljati, ti čas ne pripusti; kadar pa časa
imaš, se ti pa molitva dolgočasna zdi in težavna, da jo okrajšaš ali pa opu¬
stiš. Tako preteče dan za dnevom, leto za letom, dokler da si u molitvi či-

62

18. Januar ali prosinec.

sto opešal, in ti zadnič do nje, ko da bi tlaka bila, merzi. Naj ti spovednik
naloži, cele ure, ali do polnoči moliti; o kako se boš izgovarjal, da si pre-
truden, da ne moreš tako dolgo čuti, da ti škodje i. t. d.! Na gostijah pa,
ali na plesu, ali pri igri, ali pri drugem pregrešnem veselju pa cele noči pre¬
bediš ; in nisi nevoljen, in nič ne tožuješ, da je zdravje u nevarnosti. Tudi u
lmdi zimi je sv. Anton na tla pokleknul, in k Bogu zdihoval. Kako pa ti po
zimi cerkve obiskuješ? Delaven dan te tam viditi ni, pa tudi ob nedelah te
rado grozi poslušat božjo bezedo. „Zima me zaderžuje — nimam obleke —
nimam obutela"' in takih /govorov več povedati veš. Naj se tipa dobiček ka¬
že, ali naj ti kdo kaj posebno veselega ponuja, se boš hitro vdeležil, in ne
bo te zaderževala ne zima, ne obleka ne obute!. Moj kristjan! kako boš s te¬
mi izgovori pred Bogom obstal? Torej zgrevaj in poboljšaj se!

Ž. Sv. Anton je skušnjave  premagal s postom, molitvoj, in premi-
šlevanjem poslednih reči. Vsako jutro je sklenil, te dan Bogu zvesto služiti,
in ga je prosil za njegovo pomoč. — Tudi ti, keršanska duša, brez skušnjav
ne moreš ostati; še naj Svetejšemu se je hudoba prebližal; drugo skušnjavo,
svojo grešno meso nosiš seboj, ter ji ne moreš uiti; tretja skušnjava so hu¬
dobni ljudi, med kterimi moraš živeti. Kaj boš človek Storil? — To kar je
storil sv. Anton. Kadar te duh napuha in gizdosti obide, spomni se, da si
grešna stvar, ter boš kmalo prah in pepel. Kadar te želja bogastva mami,
ali se nevošljivost u sercu zbuja, misli da je popolnoma, kdor vse zapusti,
da pa ložej gre velblod skoz iglino žrelico, kakor bogatine u nebeško kra¬
ljestvo. Kadar te meso k nečistosti ali požrešnosti napeljuje, ne pozabi, dapre-
šeštniki in pijanci nimajo deleža u nebesih. Le kdor u dobrem do konca ob¬
stoji, bo zveličan.

M o 1 i t v a.

Naj nas, prosimo o Gospod! priprošnja sv. Antona priporoča; da kar
si po svojem zasluzenju doseči ne upamo, s njegovoj pomočjo zadobimo. Po
Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

*

XVIII. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Koradi, vojaški stotnik.

Sv. Komeli je bil hajdovski stotnik rimske vojske, in je
o pervem času ker.šanstva u mestu Cesarei u objlubleni de¬
želi prebival. U apostolskem djanju se njegovo čudno spreo-
bemenje cita. Bil je Komeli prav pobožen mož, in kakor on
gospodar, je bila bogaboječa vsa njegova družina. Rad je molil
in pa obilno vbogaime dajal, za to je tudi pri Bogu vsmilenje
najsel, da si je bil ravno neznabožec ali hajd.

Sv. Komeli, vojaški stotnik.

Kadar je enkrat prav zvesto molil, in Boga razsvetlenja
prosil, se mu prikaže angel Gospodov, in ga pozove, rekoč:
„KorneIi!“ Pobožen stotnik se vstraši njega vgledati; ko
si pa nekoliko oddahne, ga popraša: „Kdo si ti, Go spod?“
Angel mu odgovori: „Tvoje molitve in milošne. tvoje
so prišle pred božje obličje u spomin. Pošli zdaj
možev u mesto Jope, in pokliči Simona, ki se ime¬
nuje Peter. On stanuje pri us n ar ju Simonu, kte-
r e g a hiša b 1 i z o m o r j a s t o j i; on hoče t e b i p o v e d a-
ti, kaj imaš storiti.“ Komeli sluša angela in pošle brez
odloga dva svojih domačinov in pa pobožnega vojšaka u pri¬
morsko mesto Jope, sv. Petra prosit, naj stotnika u Cesarei
objiše. Ko se spomeniki mestu bližajo, pokaže Bog Petru u
svetej prikazni, kajti je čas došel, da se naj preobernitve
hajdov očitno in prav serčno loti. Sv. Duh mu u molitvi ve¬
li, naj se s možmi, k t eri so ravno na pragu bili, poda, kamor
ga hočejo. Peter stopi iz zgornice k možem, se jim da spo¬
znati, vprašaje jih, pokaj so došli, in spomeniki mu sporo¬
čilo stotnika Kornelia povedo. Drugi dan sv. Peter s njimi iu
s nekoliko kristjanami u Cesareo potuje, kder je Komeli u
tem času vse svoje prijatle in znance sobral, naj bi vsi iz ust
svetega apostola zaslišali, kaj jim je potrebniga, izveličanje
večno doseči.

Kakor hitro Komeli zve, da Peter u mesto Cesareo sto¬
pi, mu naproti teče, pred-nj na kolena pade, in ga kleče po¬
časti. Sv. Peter ga pa vzdigne rekoč: ,,'Vstani, kajti sim
tudi  jaz  človek. 44  Ko Peter s Korneliom u stanico doide, in

64

48. Januar ali prosiuec.

toliko sobrauih vgleda, pobara, pokaj da so ga zaklicali?
Komeli mu pove, kaj mu je angel naročil, in dostavi, rekoč:
„M i vsi s in o s e d aj t u k a j vpričo Bo g a, n a j vse za¬
slišimo, kar je tebi od Gospoda  ukazano. 11  Sv. Pe¬
ter svoje usta odpre, in jim oznanuje, da je Kristus Jezus
pravi obljublen Mesia, ter jim pripoveda, kaj se je s njim go¬
dilo do njegovega častitega ustajenja od inertvih. Med tem
podukom se sv. Duh očitno nad vse sobrane razlije, in sprem-
niki sv. Petra se temu močno čudijo. Apostol pa po tem skle¬
ne, Kornelia in vse nazoee brez odloga kerstiti, rekoč: „Ali
bo kdo vode branil, da bi ne bili keršeni ti, kteri
so prijeli sv. Duha, kakor  mi?“ ln je rekel jih kerstiti.
Prosili so sv. Petra, naj še pri njih ostane; kar je tudi sto¬
ril, da bi jih bolj u svetej veri podučil, in pokrepčal,

Po zvedočbi verjetnih zgodbopisov ni bilo prerojenemu
Korneliu dovolj, da ga je Bog tako čudovito iz temuiu never-
stva rešil, on je skerbel tudi drugim iz te nesreče pomaga¬
ti. Pred vsem je iskal svoje sosede Cesareice preoberniti, in
jim dokazati resnico svete kat. izveličanske vere Po tem je
sprejmi! sv. Petra u hajdovsko mesto Autiohio, ukojemseje
toliko nevernikov dalo kerstiti, da so oni pervi častito ime:
kristjani,  dobili Ko je po tem sv. Peter serčnost Korne-
liovo za sveto vero spoznal, ga je škofa mestu Cesarei po¬
svetil, u koji sveti službi je veliko jezerov nevernikov po svo¬
jih gorečih pridgah, in velikih čudežih u mestu in krog me¬
sta Kristusu pridobil, dokler njega je Bog u veliki starosti
na plačilo zaklical. Njegova hiša je bila u posvečeno cerkvo
prenareta, in sv. Jeronim piše, daje  to cerkvo tudi on po
svojih hojah obiskal.

Nauk in posnema.

1. Pravični stotnik Komeli vsint hišnim gospodarjem lepo izgled daja,
kako naj s svojini domačimi Bogu lepo služijo, in poterdi staro resnico: Ra¬
kova sta gospodar in gospodinja, takova tudi njuna družina. Po nauku sv.
Auguština ima biti vsak hišni oče pervi dušni pastir svoje hiše; Bog gaje hiš¬
nika in namestnika svojega postavil, naj družini nebeško hrano nauka in mo¬
litve deli kakor zvest služavnik božji. Po skerbi dobrega gospodarja najde
družina izveličanje svoje, po nemarnosti pa tudi u pogublcnje zaide. Za to
hoče Bog iz rok prepostavlenih tirjati duše podložnih.

2. Sv. Komeli na dalej vsim vernim pokaže, kaj molitva in milošna
pri Bogu veljate, koliko milosti prejmete. »Molitva gre gor, uči sv.Auguštin,

65

Sv. Joanez, škof, iniioščinar.

in vsmilenje božje pride dol k nam/- Skoz nobeno reč se lie da Bog tako rad
k vsmilenju nagnuti, kakor po milošni ..pravi sv. Gregor Nacian. Molitvamora
milošino tovarSico imeti, če lioče pri Bogu česa izprositi; edna raz druge ni¬
ma prave moči. „Ako se podaš Boga molit, veli sv. Krizostom, vzemi darov
seboj, in daruj vbogim, da bo tvoja molitva skoz dobre dela močna; zakaj
molitva, kojo dobre dela ne podpirajo, je nevečna in slaba/-

Molitva.

O Bog, ki si po molitvi in milošni sv. Kornelia in vso njegovo družino
k spoznanju prave vere pripeljal, daj naj se sveti tudi naša luč tako pred
ljudmi, da hvalimo Očeta, ki je u nebesih, in dosežemo večno živlenje. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIX. Dan januarja ali prosinca.

Sveti Joanez, škof, iniloščinai*.

Sv. Joanez, zavoljo dobrotljivosti do vbogih iniioščinar
imenovan, je bil rojen u mestu Amatunt na Cipriškem otoku.
Njegov oče, oblastnik celiga otoka, je bil bogat pa tudi pobo¬
žen mož. Edinega sina Joaneza je u vsili potrebnih vednostih
podučiti dal, pa tudi skerbel, daje bil po keršansko odgojen, k
čemur je poštena njegova gospa zvesto pripomagala. Ko Jo¬
anez odraste, želji stopiti u duhovski stan; pa starši mu branijo
edinemu dediču obilnega premoženja. Torej se u njih voljo ože¬
ni po prav pobožno devico. Pa Bog je čez nekoliko let njegovo
soprugo k sebi poklical, in Joanezu se je poprejšna želja spol¬
nila, daje bil u mašnika posvečen Živel je ponižen in tako da¬
režljiv, da je vso svojo bogastvo med vboge razdelil. Ko je
patriarh in nadškof Aleksandrijski umeri, je ljudstvo enoglasno
Joaneza hotelo patriarha imeti, kar je cesar tudi rad dovoljil,
ker je že dostikrat slišal od pobožnosti Joanezove. Pervaskerb
novega nadškofa je bila krivoverstvo iztrebiti, in pravo vero
med svojimi ovčicami razširiti. S božjoj pomočjo je njegovo pri—
zadetje mu tako po sreči šlo, da se je ob njegovi smerti 70 ka-
tolških cerkev u Aleksandrii štelo; ob času njegovega nasto¬
pa jih je pa komej sedem bilo.

Neizrečeno seje trudil sv. škof, da bi svoje verne hudo¬
bije obvaroval, ter jih prav keršanskega živlenja privadil. Po-
štovanje Boga in kar je božjega, je neprenehama priporočal.
Brez straha in obzira je ojstro in očitno posvaril vsakega, ki
se je u božji hiši posmehoval, se oziral, ali šepetal, ali kakor

66

19. Januar ali prosinec.

si bodi nespodobno se zaderžal. .S apostolskoj gorečostjo je zo¬
per pregrehe učil, ter jih po moči oviral. Opominjal je sleher-
niga, naj se pogosto smerti spomni, ker je to naj bolsa pomoč
greha se varovali. Tudi sam seje tega sredstva posluzil. Vsa¬
ko jutro se je nagovoril s besedami: „Danes je mende tvoj za-
dni dan; lehko da večera več doživel ne boš.“ In zvečer, pre¬
den se je vlegel, si reče: „Morebiti je nicojsna noč tvoja za-
dna.“ Dal si je pokopališe zidati, pa ne dogotovili, da gaje
strežaj vsaki dan opominjal: „Gospod, tvoje pokopališe še ni
gotovo; daj, naj se dogotovi, ker smertne ure ne veš.“ Tako se
je sv. Joanez vedno smerti spominjal, ter se u svetosti ohranil.

Med drugimi čednosti pa nar bolj slovi njegova čudna lju¬
bezen in miloserčuost do vbogih. Ze u mladih letih je vbogiin
pomagal, kolikor je mogel. „Vse, kar imam — je rekel — ni
moje, ampak božje; Dog mi je premoženje le posodil, naj mu ga
po njegovih vbogih vračujem. 41  Svojo nadškoljo čast je le zato
mnogo cenil, ker mu je dala priložnost vbogim dobrote deliti.
Reveže je imenoval svoje gospodarje in priprošnike pri Bogu.
Se čez 7500 vbogih je imel u knigi zapisanih, kterim je vsak¬
danjo hrano daril. Vtemeljil je jirenoči.ša in bolnišnice za vbo-
ge ptujce in bolnike. Vsigdar ob sredah in petkih je u pred-
cerkvi sede čakal, da so mu verni svoje nadloge potožili, ali u
potrebah se pri njem posvetovali. Ko enkrat do ednajste ure
nikogar ne pričaka, reče zdihovaje k Zofroniu: „Danes nima Jo¬
anez za svoje grehe Bogu nič darovati. 44  Zofroni ga potolaži
rekoč, naj se veseli, da mu verni ne vejo kaj položiti. Sila
obilni so bili njegovi dohodki, pa vendar je tako borno živel,
da je na celo slabi postelji ležal, ter se s ovnatoj na pol ster-
ganoj odejo odeval. Neki plemenit gospod mu podari 36 zla-
tov in pa lepo drago odejo, ter ga prosi, naj (e dar vendar za
se oberne, pa Joanez odejo hitro proda, da več ima, kar bi
vbogim razdelil. Nek znanec, kleremu je bil mnogo denarjev
skrivaje podelil, se mu pride zahvalit ; pa blagi očak mu reče:
,,Preljubi brat! kervi še nisim za te prelil, kar mi Jezus Kri¬
stus, moj gospod in Bog zapove. 14  Tako je sv. nadškof u djanju
vboge podpiral, pa (udi u nagovorih druge k temu opominjal.
Prišel je bil k njemu škof Troil, kteri je bil zlo skop. Bolniš¬
nico obiskavšemu reče Joanez, naj vbogim bolnikom kaj po¬
dari. Troil hoče darežljiv veljati, (er da obilno; pa knialo ga
darežljivost tako greva, da skorej skoperni. Joanez to zvedši,
mu denarje poverne in Troil ozdravi. Pa u sanjah vidi skopec
u nebesih krasno poslopje snadpisom: „PrebivaIiše škofa Troi-
la.“ Tu pride nek gospod, ter zapove strežaju rekoč: „Proč
s tem nadpisom! piši: Prebivališč Joaneza očaka aleksan-

67

Sv. Joanez škof, miloščinam

drijsKega . 44  Troil razumi, kaj prikazen pomeni, jo pove Joane-
zu, in ga od te dobe u miloserčnosti in ljubezni do vbogih na-
sleduje.

Neki tergovec prinese Joanezu mnogo denarjev, naj jih
vbogim razdeli; pa ga tudi prosi, naj moli za njegovega sina,
kterega je očes blagom po kupčiji čez morje poslal. Joanez ob¬
ljubi in moli. Ali kmalo se sozve, da je sin na ptujem umeri,
barka pa se je razletela, in vse blago je potonilo, le mornarji
so žirlenje rešili. Ko tergovec sila žaluje, se inu u spanju sv.
Joanez prikaže rekoč: ,,Kaj žaluješ? ali me nisi prosil, naj ti
za sina molim? Glej, molil sim, in njemu je dobro, ko bi pa ži¬
vel, bi se u pregrehe zakopal, in se pogubil. Tudi tvojo blago
bi ti u pogubo služilo. Ge ne bi bil jes molil, bi se bila barka s
mornarji vred potopila. Hvali torej Sloga, in moli njegovo
previdnost “ Tergovec prebudivši se, Joanezu sanjo pove, in
se mu za molitvo zahvali; sv. nadškof pa ga opomni naukov,
ktere je u sanjah mu govorih

Neskončna je bila njegova darežljivost, goreča njegova
molitva; pa temelj in vir vsili čednosti je bila ljubezen, ktero je
skazal ne le prijatlom, temuč (udi sovražnikom. Neki duhoven,
kterega je sv. škof Joanez zavoljo pregeh kaznoval, je čez
njega hudo in krivo govoril. Joaneza to silno peče bolj zavoljo
dušne pogube obrekovavca, kakor zavoljo lastne načete časti.
U nedelo, ko začne sv. mašo darovati, mu pridejo na pamet be¬
sede Jezusove, ki pravi: »Kadar svoj dar na altar po¬
ložiš, in se spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper
tebe; pusti s voj dar pred altar jem, in pojdi, spra¬
vi se pred s tvojim bratom, in po tem pridi in da¬
ruj svoj  dar . 44  Gre spred altarja, ter pošlje po sovražnega
duhovnika. Pridšemu se sv. škof nizko priklone, in ga prosi
rekoč: „Ljubi brat, odpusti mi.“ Duhovnega so (e besede tako
presunile, da je na kolenih prosil odpušanja in vsmilenja. Škof
pa pravi: „Bog nam vsim skupej odpusti . 44  Na to vstaneta,
gresta u cerkvo, in zdaj je še le sv. škof dalej maševal, kder
je prav iz serca moliti smel: »Odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom . 44  — Oča¬
kov bratranec Juri je bil od nekega kerčmarja očitno psovan
in ljuto razžaljen. Grozi se, da hoče nad kerčmarjem se osve-
titi ali mašvati; pa očak Joanez to zvedši, bratranca pokliče,
ter mu reče: „Ljubi bratranec, prepusti meni os veto; čem ti
zadostiti, da se bo vso mesto čudilo 44  Bratranec misli, da bo
stric kerčmarja očitno kaznovati dal (ker škofi so takrat imeli
tudi veliko posvetno oblast), in se tihoma veseli. Očak Joanez
kerčmarja pokliče, ter zapove svojemu hišniku ves dolg izbri-

68

19. Januar ali prosinec.

sati, kterega bi bil imel kerčmar kot enoletno uajemšino plačati
od očakovih njiv. Res se je celo mesto čudilo takej osveti;
le bratranec Juri ni bil zadovoljen. Sv. nadškof ga k sebi po¬
kliče, ga poljubi in mu reče: „Ker si mi urodu po kervi, bodi
mi tudi urodu po ponižnosti, ter uči se poterpeti, akoprem bi te
vsakdo razžalil; prava rodbina ni po mesu in kervi, ampak po
duliu.“

Sv. Joanez tudi nikolj ni dopustil, da bi se bilo vpričo nje¬
ga od kogar kaj slabega govorilo; še manj je sam od tega po-
praševal. Ko berž je slišal, da hoče kdo kogar opravljati, ali
clo obrekovati, je besedo obernil, ali oinoknit — strežaju pa je
po tem zapovedal, takih pijavk na dobrem imenu bližnega ne
več pred njega pustiti.

Joanez tudi nikolj ni dvomil nad mogočim poboljšanjem
grešnika. Ko je neki mladenč s duhovnoj devico iz samostana
vbežal, so ga nekteri hudo sodili, ker je namreč dvojni greh
doprinesel. Očak Joanez jih posvari rekoč: , Nikarte, moji
otroci! vi sami dvojno grešite; pervič, ker ne pomnite zapo¬
vedi: ne sodi, da sojen ne boš; drugič, ker ne veste, ali se je
poboljšal ali ne.“

Se mnogo več bi se znalo od tega svetnika povedati, ka¬
ko ljubeznivo je bilo njegovo živlenje; pa že iz tega se vidi, da
je bil poln božjega duha, ker je sovražnike ljubil in je bil tako
prizanesljiv.

Ze star je bil od cesarja u Carigrad poklican. Taj popo-
tovaje pride na otok Rodos, kder mu po dnevu siv serec se
prikaže rekoč: „Joanez! kralj vsili kraljev te kliče.“ Sv. Jo¬
anez razumi pomen rečenih besedi, se poda na Cipriški otok u
svojo rojstno mesto Amatunt, da se tam k smerti pripravi. U
svoji oporoki tako govori: „Zabvalim te, moj Bog in gospod, da
sim ti smel povračevati, kar je tvojega bilo. Mnogo zlata sim
najšel ob škofijskem nastopu, mnogo sim tudi po tvojih služav-
niiiih u roke dobil; zdaj imam še tretji del enega denarja (okoli
20 fl. naše veljave), tudi to sporočim vbogim, ki so moji brati;
tebi pa, o Rog! sporočim svojo dušo.“ Po tem prejme sv. za¬
kramente, in umerje u Gospodu leta 619 po Kristusu.

Nauk in posnema.

1. Sv. Joanez je vboge častil, in jih svoje gospode imenoval; vbožtvo
je bilo priporočiven list, da je te sv. škof človeka s veseljem sprijet O ko¬
liko je pa kristjanov, ki vbožeca spred hiše poterajo, in mu namesto božje¬
ga dara le grenke besede za popotnico dajo. Kaj le bojo s seboj u večnost

69

Sv. Joanez, škof, miloscinar.

nesli? Kaj bi zdaj pomagalo sv. Joanezu, ko bi bil svojo dedšino in druge
dohodke zaigral, zajedel, zapil, za gizdavo obleko potrošil, ali kakor si bodi
potratil? Kristus pravi: „Kar ste nar manjšemu svojih bratov  sto¬
rili, to ste meni storili."  Torej, moj človek, ne zaničuj vbožca, ampak
prijazno besedo mu daj; ako mu nimaš dati denarja, ponudi mu, kar pre-
moreš, saj ti še kozarc vode ne bo brez plačila. To te bo tolažilo u smerti,
in zadna ura ti ne bo grenka. Sv. Jeronim pravi: „Ne vem da bi smert tis¬
tega kedaj bila nesrečna, ki je dela ljubezni doprinašal; ker mnogi molijo za
njega, in ni mogoče, da bi Bog molitve toliko priprošnikov nebi vslišal."

2. Bogati tergovec je milošino dajal in je molil, pa sin mu umerje, in
barka vtone; vendar je bilo oboje k dušni sreči. Tako se dostikrat zgodi, da
človek moli in prosi, pa vendar se mu želje ne spolnijo. Ali ne misli, da so
ti molitva in dobre dela zastonj. Bog je dober oče, in te po tvoji želji ne
vsliši, ker ve, da bi ti bilo u pogubo. Torej ukloni se njegovi previdnosti, in
kadar te nesreča zadene, reci s pobožnim Jobom: „Gospodje dal, gospod
je vzel, ime gospodovo bodi češeno."

3. Molitva in jnilošina ste mnogo vredne, pa vendar te same ne zveli¬
čate, ako sovražnikom ne odpustiš. Ljubezen do sovražnikov je dokaz žive¬
ga u tebi keršanstva. Kristus pravi: „Jaz vam povem, ljubite svoje
sovražnike, dobro jim storite, kteri vas čertijo in molite za
nje, kteri vas preganjajo, in obrekujejo; da bote otroci svo¬
jega očeta, ki je u nebesih. Zakaj ako tiste ljubite, kteri vas
ljubijo, kakošno plačilo bote imeli? ali ne delajo tega tudi ne¬
verniki?"  —

4. Sv. Joanez je vedno smerti pričakoval, zato si je nabiral zaklade u
nebesih, in se greha tako skerbno varoval. Pa ne samo lastnega, tudi ptujega
greha se je zogibal, ker se tisti še manj ko lasten popraviti da. Zogibaj se
tudi ti, moj kristjan, posebno obrekovavcov, ker „njih gerlo je odpert
grob, in pod njih ustnicami je modrasov strup."  Pa tudi sam si
napravi berzde svojim ustam, in varuj se, da ti jezik ne spo¬
dleti;" ker „opravljivci ne bodo kraljestva božjega posedli."
Da boš to ložej storil, misli kakor sv. Joanez pogosto na smert.

Mlolitva.

O gospod Jezus Kristus, kteri si človeško družtvo tako vredil, da ved¬
no vboge med seboj imamo, naj si po njih nebeškega kraljestva kupimo; do¬
deli nam vsmiljeno serce, da bomo vsigdar pripravni jim pomagati, kakor si
ti bil pripraven za nas se darovati, ki si s Bogam Očetom in sv. Duhom Bog
vekomaj. Amen.

70

20. Januar ali prosinec*

XX. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Fabian in Boštjan, mučenika.

Sv. Fabian je bil rojen u Rimu, in od Boga k nar veči
časti na zemlji, namreč za papeža odločen. Ko se je duhov¬
ništvo s rimskim ljudstvom zbralo novega papeža izvoljit, se
prigodi, da ste obe stranki enako glasov imele. U tem se pri¬
kaže snežnobel golob, ki se iz višine na glavo sv. Fabiana
spusti. Niso več dvomili, kdo se naj za papeža izvolji. Sv.
Fabian prevzame zdaj nadzornost in skerb čez kristjanski
svet, ter spolnuje svoje težke dolžnosti 15 let kakor sker-
ben in zvest namestnik Kristusov na zemlji. U letu 252 po
Kristusovem rojstvu, ko je cesar Peci kristjane grozovito
preganjal, je tudi sv. Fabian ko serčen Kristusov vojšak kro¬
no mučenikov dosegel.

Sv. Boštjan je bil imenitnega žlahtnega rodu. Njegov oče
je bil iz Narbone, mati pa iz Milana. Boštjan je bil že n mla¬
dosti kristjan in je šel med vojake, naj bi tam veči prilož¬
nost imel, mučenike podpirati. Bil je lepega života, moder in
hraber, zato ga je cesar Dioklecian tako ljubil in častil, da
ga je stotnika postavil nar imenitnejšemu kardelu cele vojske,
namreč svoji telesni straži. To da Dioklecian še ni vedel,
da je Boštjan spoznovavec keršanke vere, Boštjan ni zatajil-
keršanstva, pa izdati se ni hotel, dokler ga ni nihče za to
prašal, da je imel dalje priložnost kristjanom pomagati. Po je¬
čah jih je obiskaval, jim skerbel za potreben živež, u sv, veri

71

Sv, Fabian in Boštjan, mučenika.

jih je poterjeval, in jih nagovarjal, naj poginimo terpijo, ako
jim bo treba za Kristusa umreti.

Te čas sta bila dva brata, Marka in Marcelian, zavoljo
kersanske vere vlovljena, in u hiši nekega častnika, po ime¬
nu Nikostrat, zaperta. Že sta bila oba k smerti obsojena; pa
njujni starši in žlahta so prosili Kromacia, cesarskega oblast¬
nika, naj se jima za 30 dni obsodba preloži, kar jim Kromaci
rad dovolji. Zanašali so se, da bodo u tem času keršanska
spoznovavca pregovorili Jezusovo vero zatajiti. Na vsak na¬
čin si prizadevajo starši, prijateli, njune ženi, ju u to pripra¬
viti, naj bi po cesarjevi volji malikom darovala in si živlenje
ohranila, ter ne nehajo se jima prilizovati, jokati, prositi, do¬
kler da sta jela omahovati u sv. veri.

Sv. Boštjan to zaslišati, ju k stanovitnosti tako iskreno
nagovarja, da skleneta rajše prestati vse muke, in tudi smert
storiti, kakor odstopiti od Jezusa. Mnogo je k temu pripomo¬
gla čudna prikazen ob času, ko je Boštjan u pričo staršev ji¬
ma k sercu govoril. Svetlojasna nebeška luč šine po celi so¬
bi, in Kristus se u družbi angelov Boštjanu približa, ter ga
poljubi rekoč: ,,Boštjan! vedno boš pri meni." Ta prikazen
stori, da se jih je mnogo k Jezusovej veri spreobernilo. Bo¬
štjan je skerbel, da so bili vsi keršeni, namreč: starši dveh
bratov, častnik Nikostrat in njegova ženaCoe, ki je — poprej
mutasta — po Boštjanu govor spet zadobila, tudi Klaudi, jet-
ničar, in še več drugih. Vsi so po tem u raznih časih slavno
smert preterpeli za sv. vero.

Trideset dni odloga preteče, in oblastnik Kromaci pokli¬
če očeta vjetih dveh bratov, Trankvilina po imenu, in ga vpra¬
ša, kako je s sinama, in kaj je opravil? Trankvilin odgovo¬
ri: „Srečna sta moja sina, in jas s njima. Ona s menoj in jas
s njima sim spoznal resnico tiste vere, brez ktere ni zveli¬
čanja upati.“ Kromaci to slišati se zavzame rekoč: „Kaj si
tudi ti u svojih starih letih ob pamet prišel? — „Pokristja-
»iil sim se“ — povzame oče besedo — „in sim u tem modro
ravnal. Grozna bedarija je bila, da smo do zdaj neme bogove
častili namesto pravega živega Boga. To bedarijo sim opu-
stil.“ Oblastnik Kromaci pozveduje, kaj ga je k temu pripra¬
vilo, in Trankvilin mu tako jasno in živo dokaže, da je le
eden pravi Bog, vsi drugi bogovi pa le zgol neumnost, daje
Kromaci po Boštjana poslal, ker je željel še več od tega za¬
slišati. Sv. Boštjan ga kmalo prepriča, daje keršanska vera
od Boga, ter oblastnik precej sklene sv. kerst prijeti. S njim
so bili keršeni tudi njegovi strežaji, in pa mnogo jetnikov in
sužnih, ktere je vse potem, ko so keršeni bili, osvobodil. Nato

72

20. Januar ali prosinec.

se odreče češarki službi, se poda na svoje posestva, kijih
je zvunejj mesta imel, in tam ljudomilo sprejema kristjane, ki
so iz mesta pretirani bili,  ali pa sami zbežali. Med tem se
jame s kristjani vedno hujše ravnati. Sv. oče, papež Kaji je
vsim, ki se preslabe čutijo, strašne muke terpeti, svetoval,
naj se nesreči vmaknejo in zvunej mesta se poskrijejo, dokler
da huda nevihta premine. Tudi sv. Boštjana je tako nagovar¬
jal. Ali serčni vojak Kristusov ni od pobega nič slišati hotel,
temuč reče sv. Kajn, da hoče rajše u mestu ostati, naj bi krist¬
janom serca vnemal za slavni boj, in u mukali jih spodbujal,
da ne obnemagajo. Kaji tolikeserčnostivesel, mu reče: „Ostani
tedej, moj sin, na bojišu, in brani, ko stotnik cesarski, cerkvo
Kristusovo 1“

Kinalo po tem je neki vojak, ki je bil od sv. vere od¬
stopil, pri cesarju Dioklecianu sv. Boštjana zatožil, da je krist¬
jan , in da druge k stanovitnosti u keršanski veri nagovarja.
'Cesar Boštjana k sebi pokliče, in ga ojstro posvari zavoljo
njegove prederznosti, očitaje mu, zakaj je tako nehvaležen,
da verh vsili dobrot, ki jih je prijel, ni le sam h keršanski
veri pristopil, ampak še druge k temu napeljuje. Sv. Boštjan
mu ponižno, pa"odkritoserčno pove, kaj ga je k temu naklo¬
nilo, ter mu reče: „Vedno sim Kristusa molil za tvojo zve¬
ličanje, in Boga, ki je u nebesih sim prosil za blagor rimske¬
mu cesarstvu; nespametno pa se mi je zdelo bogove moliti,
ki so iz kamena narctiCesar  se na to razserdi, in zapove
Boštjana k stebru privezati in s pušicami u njega streljati.
Zapoved cesarjeva se dopolni. Oblačilo mu iz telesa zdere-
jo, s vervi ga privežejo, ter tako dolgo u njega streljajo, do¬
kler se jim zdi, daje  že dušo izdahnili. Bo noči pride po¬
božna žena po imenu Irene, ki je bila vdova nekega muče¬
nika, in hoče sv. telo Boštjanovo s pomočjo nekterih kristjanov
dostojno pokopati. Ko pa opazi, da mu živlenje še vgasnilo
ni, ga spravi na svoj dom,  ga krepča in oživlja, ter Bog
njejni trud s tem veseljem poverile, da Boštjan zopet ozdravi.

Ko berž občuti pogumni Kristusov vojak, da je zdrav in
terden, gre sam od sebe k cesarju, da se mu pritoži, zakaj
toliko kristjanov nevsmileno terpinči, in jih grozovito vmoriti
da, ki nisonečesar hudega storili. Dioklecian njega viditi, oster-
mi, in ga praša, je li on tisti Boštjan, kterega je vkazal s pu¬
šicami usmertiti? „Jas sim tisti 44 — odgovori svetnik — „in
ravno iz tega, da še živim, spoznaj, kako mogočen je Bog,
kterega jas molim, in kako krivično ravnaš, ker njegove slu-
žavnike preganjaš/ 4  Te besede cesarja še bolj razlutijo. Berž
ukaže nevstra.šeniga keršanskega junaka na teržiše odpeljati,

73

Sv. Fabian in Boštjan, mučenika.

ter ga s šibami, gorjačami, in s svincom zalitimi batini tako
dolgo pretepati, dokler pod grozovitnim batenjem umerje.
Rahelni doveršijo kervolocno zapoved, in sv. Boštjan prestoji
svojo grenko terplenje u letu 287. Grezovitneži so njegovo
sv. telo u smerdlivo jamo vergli; pa sv. Lucina ga izvede,
in kristjani ga tikoma u rimskih katakombah pokopajo- *) Leta
680 so bile njegove kosti u krasno cerkvo prenesene, ktero
je cesar Konstantin že zdavnej prej sozidal bil. Ker je ob
času prenešenja njegovih ostankov strašna kuga u Rimu pre¬
cej nehala, so zaceli kristjani sv. Boštjana pomočnika častiti
zoper kužne bolezni, in so že dostikrat po njegovi priproš¬
nji vslišani bili.

Nauk in p osne m a.

1. Dva svetnika raznega stana imaš u zgled pred seboj: sv. Fabian je
bil duhovskega, sv. Boštjan posvetnega stanu; pa oba sta prijela krono zve¬
ličanja u nebesih. Učita te, ljubi kristjan, da vsak pošten stan, ako ga po volji
božji deržiš ti u nebesa pomaga. Ce pa zveličan ne boš. ti ni stan kriv, am¬
pak le sam, ker nisi zvest bil u tem, kar ti je Bog odločil. U vsakem stanu
zamoreš Bogu služili. Bogu pa služiš, kadar se greha varuješ, dobro po mo¬
či storiš, in težave živlenja voljno nosiš. To sta storila sv. Fabian u duhov-
skem, sv. Boštjan u posvetnem, vojaškem stanu; to tudi ti stori! Ako me
vbogaš, boš imeniten in bogat pred Bogam, ako pa nočeš, boš s praznimi ro¬
kami u dolgo večnost poromal, imej si ravno posvetnega bogastva na kupe.
Vikši ko je stan, veči so tudi dolžnosti; in komur je mnogo dano, od tega
se tudi mnogo tirja: „Kadar se pomnožijo darovi, se tudi narašajo računi
darov,“ pravi sv. papež Gregor.

2. Sv. Boštjan je živel med neverniki, na dvoru paganskega cesarja,
bil je med razvujzdanimi častniki in vojaki, ali slabi izgledi njegovih tovaršev
ga niso premotili, zlate obljube, posvetna čast ga ni oslepila, da bi se bil ne-
verstvu in hudim pregreham vdal. Ostal je zvest, pobožen kristjan, in je še
mnogo drugih k Jezusu spreobernil. — Glej, ljuba duša, tudi zdaj se najde
povsodi dosti slabovernih, razvuzdanih, in popolnoma spačenih kristjanov. Tudi
med kmeti se jih ne manjka, ki mislijo, da bojo prav gospodski in prebrisa¬
ni, ako jim ni mar ne za božje, ne cerkvene zapovedi. O kristjan! vari se teh
hudobnežev, kakor strupeniga gada, naj si ravno gospodsko suknjo imajo;
njih kralj in vodja je duh peklenski. Ne daj se premotiti ne po slabih izgle-
dih, ne po zaničljivih besedah nevernih ogleduhov, ampak ostani pošten krišt—

f ) Katakombe so podzemljiske sila obširne zidiue in votline, ki se kakor velike mesta
u mnogo ulic razdelijo. Tu so kristjani mučenikov sv. trupla pokopali, in ob času
preganjanja k božji službi se shajali.

74

21. Januar ali prosinec.

jan, ponižen učenec Kristusov. Tudi ne reci: te, ali uni, ali drugi se še sla-
bejc obnašajo; ker to te pred Bogom ne bo zagovarjalo, da jih je mnogo bi¬
lo, ki so satnopašno živeli, zakaj razločno je zapovedano; ,,A T e potegni s
trumo tistih ljudi, ki delajo  greh.“ ,,Mnogo jih je poklicanih,
pa malo izvoljenih,^  pravi Kristus; zatorej „živi tako, kakor jih tisto
malo živi, ako hočeš biti zveličan ,“  opomina sv. Krizostom.

M o 1 i t v a.

Ozri se, vsemogočni Bog, na našo slabost; in ker nas breme grešnega
djanja teži, naj nam tvojih sv. mučenikov Fabiana in Sebastiana častita pri¬
prošnja, pomaga. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

XXI. D a n j a n u a ria ali prosinca.

Sveta leza, »levica, mučenica.

Med vsemi sv. devicami, ki so za sv. vero kerv preli¬
le, sv. Neža mende nar bolj slovi, ko prava junakinja ker-
šanska. Sv. Jeronim pripoveduje, da njeno živlenje visoko
hvalijo vsi narodi u vsili pismih in jezikih, ker je premagala
slabost otročjih let, in grozovitost kervoloka, u dokaz, koli¬
ko je vredna prelepa cvetlica-deviška čistost. To govori od
nje tudi sv. Ambrož.

Neža je bila rojena u Rimu od plemenitili in premožnih
staršev. Komej je začela zpoznavati, da ni lepšega blaga na
zemlji, ko deviška čistost, je že sveto zaobljubo storila, se
Rogu darovati in devica ostati vse žive dni. Rila je lepe po¬
stave in krasnega obličja. Ko enkrat sramožljivo iz učilnice
domu gre, jo zagleda sin cesarskega namestnika Simfronia.
Njeni krasni obraz se mladenču tako globoko u serce vtisne,
da je noč in dan pozabiti ne more. Poda se k njenim star¬
šem, in jih prosi, naj mu dajo hčer za nevesto. Prinesel je
s seboj tudi dragocenih darov, ktere je ponudil čistej devici.
Ali Neža se blišeče juterne ne dotakne, ampak mu odkrito
in resno odgovori: „Ne hodi k meni! Imam že drugega že¬
nina, kteremu sim poklonila svoje serce. Rogatejšije in žlaht¬
nejši od tebe; njemu hočem zvesta ostati, in mu iz serca vda¬
na biti.“

Tega mladenč ni pričakoval. Tako hudo ga zadene od-
povedljiv odgovor ljubljene device, da tuge in žalosti zboli.
Ko miadenčev oče Sindrom zve,  kaj je uzrok te bolezni,
pošlje sam na dom device jo prosit nevesto svojemu sinu. Ali

75

Sv* Neža, devica, mučenica.

Neža mu sporoči, da ne more nezvesta biti svojemu ženinu,
da od njega ne odstopi. Oče pozveduje, kdo bi bil te ženin,
da mu je deklič tako vdano. Neki pričujoč dvoranik pa mu
reče: ,.Tega ni treba popraševati; Neža je kristjana, in si
domišljuje, da je Kristus njeni ženin.“ Sindrom' to zvediti, si
misli: ker je kristjana, jo smem u ječo zapreti Ko njen sod¬
nik jo vkaže pred se pripeljati- Ponovi prejšno ponudbo, jo
napeljuje po medenih besedah in lepih obljubah; ko pa s tim
ničesar ne opravi, ji jame hudo protiti. ,,Ali se odpovej Kri¬
stusu, — ji reče, — in pri volji u zakon, ali pa, ako hočeš
res devica ostati, pokloni darove boginji Vesti in se njenim
devicam pridruži- Ako ne, te dam u nesramno hišo odpeljati,
naj vsakdo s teboj razvuzdanost vganja. Sv. devica mu od¬
govori: „Zastonj čakaš, da bom privoljila. Svojemu ženinu ne
morem tolike krivice storiti. Tudi darovala ne bom, ne bogi¬
nji Vesti, ne kterej drugi, le samo živemu Bogu grejo daro¬
vi. Da se mi pa s nesramnoj hišo groziž, me nikako ne pla¬
ši. Angelj Gospodov bo branil mojo telo, in me varoval hu¬
dobne sile. Vaši bogovi so početniki nesramnih činov, pa ve¬
di, da je moj Bog — Bog čistosti, kteri me vašega peklen¬
skega početja rešiti zamore, in me tudi rešil bo.“

Te besede oblastnika tako razlutijo, da vkaže čistej de¬
vici oblačila mahoma iz trupla potegniti, ter jo golo u hišo
nesramnih pregreh odpeljati. Pa Bog ji je bil dal dolge lase,
s kterimi je čisto telo ovila, da so devici u oblačilo služili.
Tudi u hiši hudobije dobi Neža po čudnem načinu belo oble¬
ko, in taka svetlost jo obdaja, da se ji nihče bližati ne upa;
vidilo se jim je, ko da bi nebešk angel dekliča štitil. Le eden,
prederznejši od drugih, se Neži bliža s hudobnim namenom,
ter je u kljub svaritve prijeti hoče; pa bil je opahnjen od ne¬
beškega ognja, da se je slep in ko mertev na tla zgrudil. In
te je bil prejšni snubak, oblastnika Simfronia sin.

Oblastnik to slišati, prileti ves razkačen, ker je mislil,
da se je to po copernii zgodilo. Preklinjevaje sv. Nežo, jo
opsuje ko gadno copernico, ter se jej grozi, da jo bo stra¬
šno vmoriti dal. Sv. Neža pa mu mirno in sramežljivo odgo¬
vori : „]>Ji copernia kriva nesreče tvojega sina, ampak lastna
njegova pohotnost. Prej ko je on k meni prišel, je že drugih
tukaj bilo, ki se pa niso upali kaj nesramnega od mene tir—
jati, ker so vidili, da me Bog brani. Odišli so tudi zdravi od
mene, in ni se jim ničesar zgodilo. Tvoj sin pa ni porajtal
vpričosti mojega angela varha, in je hotel storiti po svojem
nesramnem nagonu; zato ga je moj desni angel tako strašno
kaznoval, ko je svojo prederzno roko po meni stegnul.“

76

21. Januar ali prosinec.

Po teh pametnih in poštenih besedah se ohladi togotno
serce oblastnikovo, ter pohlevno začne prositi rekoč: „Ako
je tako mogočen tvoj Bog, glej, da moj sin spet oživi in oz¬
dravi. 44  Sv Neža povzdigne svojo serce k Bogu in moli — in
za smert vdarjen vstane, ter na ves glas izgovori: Resni¬
čno, Bog kristjanov je sam pravi Bog!* 4  —

Te čudež se je naglo po celem mestu razglasil. Ali glej!
sluz arniki krivih bogov so zaceli trepetati, da bi čast mali¬
kov zibnila. Podšuptajo tedej ljudstvo, in raztrosijo laž, da
je Neža copernica, ki hoče vkoncati bogove, torej se ima ob
živlenje djati, drugače bodo nad ljudstvom bogovi svojo jezo
razsuli. Oblastnik Simfroni se s tem ni več hotel pečati, am¬
pak izroči sodbo podsodniku Aspaziu. Te se ni dolgo poiniš-
Ijeval; hitro vkaže gromado naložiti, in copernico zažgati. Ko
je gromada postavljena, mora devica na njo, in derva se na
vsih stranih podžgejo. Pa glej čudo! — Kakor nekdaj uba-
bilouski peci, se (udi tii plameni razdelijo na dva kraja, ter
pahajo na okoli stoječe, da jih mnogo poškodjejo; Neža pa
u sredi stoji neoskrunjena, ter s ginjenim sercom slavi in po¬
veličuje Boga, in hvali njegovo mogočnost. -

Ali zavitim malikoshižavnikom to ni bilo po volji. Rekli
so, da je tudi to skrivna copernia, ter šuntajo ljudstvo in nad-
ležujejo Aspazia tako dolgo, dokler da zapove, naj Neži
rabelj s mečem gerlo prebode. Ali rabelnu se groze roka tre¬
se, da si ne upa poveljo spolniti. Pa Neža ga s priljudnim
glasom nagovori rekoča: „Kaj se mudiš? naj vmerje telo, ki
se očem dopade, kterim se jas dopasti nočem. 44  In oči proti
nebesam povdignuvša, veselo moli: „Sprejmi, o Gospod, mo¬
jo dušo, ktero si tako drago odkupil, in jo tako neizrečeno
ljubil! 44  Ko je to govorila, ji rabelj meč u gerlo vbode. Tako
je končala liepremagliva, še le 13 let stara keršanska devi¬
ca sv. Neža svoj slavni boj leta 304. Njeni lastni starši so
jo častito pokopali. Pripoveduje se tudi sledeče: Po noči, ko
so na njenem grobu starši jokaje molili, se jim prikaže veli¬
ka truma devic. U sredi njih zagledajo tudi svojo hčer u ne¬
beški krasoti, zraven nje snežnobelo jagnje, in iz njenih ust
zaslišijo sledeče besede: „Ne jokajte več, ljubi starši' saj
vživam rajsko veselje. Radujte tudi vi s menoj; zakaj Te,
ki sim ga iz serca ljubila, mi je dal nebeško veselje, in kro¬
no večne slave. 44

Sv. Neža, devica, mučenica.

77

Nu u k in po s n e m a

1. Sv. Neža je u mladih letih zaoblj  ub  o storila, svojo deviško čistost
vedno Bogu ohraniti, in to obljubo je tako zvesto dopolnila, da je rajše kerv
prelila, ko da bi bila odstopila od storjene obljube. — Mnogokrat se tudi
zdaj ljudje zaoblubijo, posebno kadar jih bolezen stiska, ali kakova nesreča
zadene, ali pa, kadar se jim u prenapeti pobožnosti zdi, da jim je za nebeško
kraljestvo vse mogoče storiti. Alj po tem, ko pride čas zaobljubo dopolniti, še
le spoznajo težave, in jim serce lenosti vpada. Hitro odstopijo od svojih ob¬
ljub, in hočejo, da bi jih mašnik tistih oprostil, ali pa odlagajo in odlagajo,
kar bi lahko precej storili, dokler jim je zadnič res nemogoče. Ti pa, moj
kristjan, si to le dobro zopomni. Sveto, Bogu dopadljivo, in tebi koristno delo
storiš, ako se Bogu zaobljubiš. Preden pa, ko to storiš, dobro pretehtaj, ali
ti bo mogoče dopolniti, kar obljubiš, posebno kadar zaobljuba u celo tvojo
živlenje sega. Tudi preveč zaobljub nikar ne delaj, da si ne boš nemira u
serce zasadil. Kar si pa Bogu enkrat obljubil, zvesto in na tanjko zveršuj.
Lenoba u dopolnenju obljub je vsakokrat grešna po primeri, kakor je obljub¬
ljena stvar več ali manj vredna. Posebno pa to velja, kadar kdo misli več¬
no čistost Bogu obljubiti. Naj tega nobeden ne stori, dokler ni sam pri sebi
vse dobro prevdaril in zvedeniga spovednika za svet poprašal. Ako si se zmo-
žnega čutil tako obljubo storili, nikar ne skušaj, da te mašnik te dolžnosti
odveže. Pomisli, da imaš s Bogom opraviti, in da take odveze malokdaj do¬
ber sad obrodijo. Bog sam od tega tako govori: ,,Boljše je zaobljube
ne storiti, kakor storjene ne dopolniti. Kar si sc zaobljubil,
spolni.^ „Ako si Bogu, svojemu Gospodu zaobljubo storil, ne
odlagaj, tiste dopolniti, zakaj nezvesta, bedasta obljubaBogu
ne dopade«  In sv. Paul govori od teh, ki zaobljube čistosti ne porajtajo;
^Pogubljenje imajo, ker so prelomili pervo zvestobo.^  —

%  Nepremagljivo je 13 let stara Neža svojo čistost branila; pa tudi
neogmaljiva je stala u sveti veri. Priliznila odpodi, ki se jej hoče prikupiti s
sladkimi besedami, s zapeljivimi darovi. Zvitih besedi ne posluša, nevarnih da¬
rov se ne dotakne. Rajše izvolji vse terpeti, kakor čistost oskrunivša, svoje¬
mu ženinu Jezusu nezvesta biti. Tako se obnašaj tudi ti, kadar te kdo ugreh
nagovarja. Ne poslušaj ne zapeljivca, ne zapeljivke; zlato pšenico ti obeta, pa
eenio ljulko boš žel. Darovi, ki ti jih ponuja, so slaba cena za sveto nedolž¬
nost tvojo, in na duši pečejo hujše od žarečega ognja. U hudih skušnjavah
proti nebesam poglej, kder sv. Neža u družbi izvoljenih devic rajsko veselje
vživa; zraven pa prosi Boga za pomoč, da te podpira u nevarnosti skušnjav.
Posnemaj pa tudi sv. Nežo devico u stanovitnosti vere katolške, in ne stopi
u zakon s nevernikom alj krivovercom. Kdor smolo prijema, se oberzda, in
kdor se s neverniki druži, bo njim enak. Marveč ,,voj s k uj s e u p o g u m n i v o j-
ski za sv. vero, inpoprimi se večnega živlenja,“  opominja sv. Paul.

78

22. Januar ali prosinec.

M o 1 i t v  a.

0 Bog, ki nam veselo obletnico sv. Neže device in mučenice svoje,
obhajati dovoljiš; daj nam, te prosimo, ker jo po dolžnosti častimo, naj tudi
zvesto po njenih izgledili živimo. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

XXII. Dan jamiaria ali prosinca.

Sveti Vincenc, levit, mučenik.

Sv. Vincenc, kterega hvalo sv. Krizostom udveh pridgah
oznanuje, je bil rojen u mesticu Oska na Španskem. Še mla¬
dih let je prišel deček u Saragoso k sv. škofu Valeriu, ki ga
je ukeršanskih vednostih podučil, kreposti vadil; in po tem
glede njegovih lepih prednosti, u diakona posvetil. Po tem
svetem blagoslovu mu je bila dolžnost naložena, božjo bese¬
do oznanovati, kar je sv. mladenč dolgo časa zvesto in skerbno
opravljal, in si ravno steni venec mučenika pridobil. Cesar
Dioklecian je bil namreč leta 303 zaukazal, naj se kristjani
po celem cesarstvu polovijo in prisilijo od svoje vere odsto¬
piti. To zapoved spolniti, je cesarjev namestnik Dacian, si¬
lovit sovražnik kristjanov, sv. škofa Valeria in diakona Vin¬
cenca dal pred se pripeljati. Nagovarja ju, naj bogovam da¬
rujeta. Pa Vincenc za se in za škofa, kteri je težko govoril,
pove, da služita le edinemu Bogu, in se krivim bogovam ni-
kolj vkianjala ne bota. Dacian zapove, naj se u težke verige

79

Sv. Vincenc, levit, mučenik.

vkleneta, in u ostudno smradljivo ječo zapreta, kder sta glad
in žejo dolgo časa terpela, Ko ju zopet pred se pokliče, in
jima strašno proti, ako od svoje terme ne odstopita, mu Vin¬
cenc neprestrašeno odgovori: „l > ovedala sva ti, da sva krist¬
jana, pripravna za sv. vero vse preterpeti. Zmisli si nar gro-
znejše muke, ne bodo naju primorale svojemu učeniku ne¬
zvestima biti. 44  Na to ukaze oblastnik sv. škofa u pluje pre¬
gnati, Vincenca pa strašno mučiti.

Rabelni zgrabijo serčnega diakona, ter ga nar prej hudo
bičajo, po tem svežejo, veržejo na tezavnico, in tako nate¬
gujejo, da žile in kite pokajo; s železnimi grebeni mu strani
dergnejo, da se drobovina vidi; pa njegove stanovitnosti ven¬
dar ne premagajo. To Daciana tako razluti, da rabelne pre¬
tepati da, kakor da bi bili prerahlo s mučenikom ravnali;
Vincenca pa zdaj skuša s prijazno] besedoj, pridobiti, ter ga
nagovarja, naj mu sv. pisma zreči, da bi jih sožgal. Ali Vin¬
cenc mu odgovori. ,.Svete pisma so mi ljubši, ko mojo telo;
to znaš sožgati, pa svetih pisem ne dam u ogenj; ti sam boš
gorel u ognju. 44

Oblastnik Dacian ne ve, kaj bi jeze počel. Togote za¬
pove, naj položijo Vincenca na raženj, kter je bil s ojstrimi
železnimi zobmi nasajen, in naj žerjavce pod njega denejo,
od vzgor ga pa s razbolenim železom naj žgejo, in rane s
soljo potrosijo, da ga bo hujše žgalo. Pa sv. mučenik vse volj¬
no in veselo terpi, še prosi krutneže, naj si vmislijo hujših
muk, ker želji še več terpeti za Jezusa. Zdaj ga vlečejo še
u temnico, in ga veržejo na tla, ki so bile s ojstrimi črepin¬
jami posute, ter zvezanemu na rokah in nogah ne dajo ne jesti
ne piti, naj bi vsega hudega konec vzel. Nekoliko časa leži
tu na britkem ležišu ranjen nebeški vojak, ko mahoma rajska
svitloba temnico razsvetli, njegove vezi odpustijo, in Vincenc
na celem truplu ozdravi, da ni bilo na njem ne ranice več.
Čuvaji to viditi so stermeli, in mnogo zmed njih se spreoberne.

Tudi hudobni Dacian se hlini, kakor bi mu bilo žal, da
je tako grozovito s sv. diakonom delal. Torej ga ukaže u
mehko posteljo položiti. Pa hudobneža ni miloserčnost k te¬
mu nagibala, ampak zla želja, da nebi kristjani Vincenca, ki
zna vsled velikih muk umreti, za mučenika proglasili, in ča¬
stili. Ali od njega in njemu enakih velja: „Gospod se jim
posmehuje, in zas r amuj  e j ih. 44  Kome] so svetnika na
posteljo položili, je sporočil Bogu svojo dušo, in je sladko
umeri leta 304. Odertnik zapove, naj se njegovo truplo pti¬
čem in divjim zverinam požreti da; pa Bog ga je štitil, in
mu je, kakor nekdaj preroku Elin kavrana poslal, daje ču-

80

23. Januar ali prosinec.

val njegovo sv. truplo in nobeni zverini blizo priti ni pustil.
Dacian to slišati, veli, naj se mučenikovo telo u morje po¬
tone. Pa ob času burje so valovi sv- truplo na breg prinesli,
kristjani pa so ga častno pokopali u jamo, ktero je bilo morje
izjedlo. S časoma so bili svetnika Vincenca sv. ostanki so-
pet izkopani, in u majhno cerkvico zvunej mesta Valencia
preneseni.

Nauk in posnema .

1. Sv. Vincenc je mnogo in neprestrašeno terpel za Kristusa. Duša se
Človeku u persih zgrozi, kadar premišljuje neskončne bolečine in britkosti te¬
ga sv. vojšaka. Pa terplenje jenehalo, plačilo terplenja  pa,  nebeško ve¬
selje, nikdar nehalo  ne  bo. Keršanska duša! spomni se te resnice večkrat
u terplenju; naj te tolaži in podpira voljno nositi križ, akoravno težek, za
Jezusom. Misli si in reci: naj bo u božjem imenu, živlenje je kratko, kmalo
bo konec težav; ali plačilo u nebesih bo vedno terpelo.

2. Tudi kazen grešnega živlenja je večna.  Veličastvo rimskih
cesarjev, prevzetna mogočnost njih namestnikov, ste že davno u prah se zi-
bnile, komej se njih imena še vejo; pa svoje grozovitnosti zasluženo plačilo
zatiravci če vživajo, in ga bojo vživali brez konca. Torej varji se, kristjan,
hudobnih strasti, ki te gonijo, da krivico delaš bližncmu; vedi, da Gospodje
plačnik tvoj in njegov. „Serd, grozovitost Dacianova — pa tudi muka s v. Vin¬
cenca je konec vzela. Ali — ravno tako pa tudi kazen Dacianova — in pla¬
čilo sv. Vincenca terpi in bo terpelo vekoma,“ pravi sv. Auguštin.

3. Vincenc je terdno u Boga zaupal, da mu bo pomagal u strašnih mu¬
kah; zaupaj tudi ti n božjo pomoč, in ne vstraši se, naj se ti ravno težava
zdi nepremagljiva. Bog človeka ne skuša čez njegovo moč. Mali David je or¬
jaškega Goliata premagal. S božjoj pomočjo se vse zamore. Torej pravi sv.
Paul: „Ako je Bog s nami, kdo bo zoper nas!“

I o I i t v a.

Vsliši naše prošnje, o Gospod, naj nas, ki se svojih grehov krivih
spoznamo, priprošnja sv. mučenika Vincenca tistih reši. Po Jezusu Kristusu
Gospodu našem. Amen.

XXIII. Dan januaria ali prosinca.

Poroka Marie deviee s sv. Jožefom.

Sr. katolški cerkvi je vse važno in naukapolno, karkoli
živlenje Marie, svete božje porodnice zadene. Zategadel

Poroka Marie device s sv, Jožefom.

81

je tildi u spomin česlite prigodbe, ker se je namreč mati Je¬
zusova Maria s sv. Jožefom poročila, poseben dan cerkve-
niga leta posvetila, ki ga ravno danes obhajamo. — Po ver¬
jetnem ustnem izročilu je znano, da je Maria o poroki 14 let
imela, sv. Jožef pa je že visi starosti bil. Ta cerkveni god
je poln naj lepših resnic, ki nas k češenju Marie budijo in k
našem podučenju služijo. —

Sveti cerkveni očetje sploh učijo, da je Maria že usvoji
pervi mladosti obljubo vednega devištva storila, še popre] ko
se ji je razodelo, kaj je Bog od vekomaj sujoj sklenil, koga
bo spočela. Dasiravno je pa to obljubo storila, je vendar, ker
pri Judih ni navadno bilo, da bi odrašena devica neomožena
ostala, se s sv. Jožefom poročila, od kterega sv. pismo pra¬
vi, da je bil pravičen mož. Ali prečista Devica je u to po¬
roko le dovoljila, ker je po razsvetlenju sv. Duha vedla,
da je tudi Jožef deviško živeti sklenu!, da bo torej njena Bo¬
gu posvečena deviška čistost brez madeža ostala, in ona svojo
storjeno obljubo zvesto dopolniti zamogla.

Zakon prečiste Device in sv. Jožefa je bil tedaj naj či¬
stejši in naj svetejši, ki se na zemlji misliti zamore, in je
čudapoln izgled popolne zderžnosli, kojega je po tem mnogo
svetnikov posnemati si prizadevalo.

Ta poroka se je po nezapopadlivein sklepu modrosti bož¬
je zgodila. Sv. Bernard pravi: „Ker je taisti, ki je človeški
rod madežev greha očistiti imel, človeško meso obleči hotel,
je mogel neoiuadežvano devico za mater imeti, iz ktere seje
neomadežvan in čist rodiI.“ In vendar je hotel, da bi devica
množena bila. Sveti očetje več uzroliov (ega učijo. Pervič,
pravi sv. Jeronim, je ho tla beseda božja od omožene device
se roditi, da bi iz bukev rodu sv. Jožefa tudi rod Device
spoznali. Drugič, da bi jo Judi ne bili za prešestnico imeli in
kamnevali. Tretjič, da bi na begu u Egipt tolažnika in po¬
močnika imela. Sv. Ignaci mučenik še pristavi, da bi njeni
porod hudiču skrit ostal, ker je mislil, da Kristus ni od de¬
vice ampak ad žene rojen.

„Bogu bi bilo tudi drugač lehko mogoče, čast Kristuso¬
vega poroda in poštenje njegove matere neoskrunjeno ohra¬
niti; ali on ni samo svojo moč, ampak (udi svojo modrost po¬
kazati hotel. Popadlo se je njemu, naj se človek ravno tako
odreši, kakor se je zagrešil. Kakor je namreč hudi duh per¬
vič ženo zapeljal in skoz njo moža premagal, tako ga naj
tudi žena, ki je pa devica bila, omoti, da ga potem mož, nam¬
reč Kristus premaga. — Maria se je torej mogla sJoželom
poročiti; tako ostane sveto prikrito spačenosti, ženin je priča

82

23» Januar ali prosinec.

devištva svoje neveste; sramožlivost Device brez kvara ostane,
in nje dobro ime je oskerbleno.“ Sv. Bernard.

God poroke prečiste Device Marie s sv. Jožefom, kojo
je božja previdnost tako čudovito oskerbela, in ki je živa po¬
doba zaveze Kristusove s sv. cerkvoj, in ki je tako priprav¬
na, zakonske k ljubezni do zderžnosli in zakonske zvestobe
obuditi, so že u 15. stoletju s posebnim’ cerkvenim’ molitva¬
mi na Francoskem obhajati začeli; časoma se je tudi po dru¬
god ta spomin upeljal, dokler so ga po pripušenju sv. Očeta
Benedikta XIII. od leta 1725 po celem keršanskem svetu 23.
prosinca obhajati začeli.

iV a u k i n p o s n e m u .

1. Ako bi si kristiani pri nastopu zakona  in u taistem Mario in Jo¬
žefa u izg led zvolili, ne bi toliko nesrečnih zakonov med nami bilo, zemlja
bi čisto drugo podobo imela. Po nauku sv. apostola Paula je zakon velik
zakrament u katoliki cerkvi, in zaveza, kojo je Kristus s svetoj cerkvoj skle¬
nil, je podoba zaveze, ki keršanske zakonske veže.

Sveta in velika reč je po tem takem zakon, u strahu božjem se more
torej nastopiti, čist in svet začetek mora imeti. Ker sv. Duh govori, da mi
sami iz sebe nič dobrega storiti ne moremo, in da je vsa naša zmožnost iz
Boga, je sveta dolžnost keršanskega mladcnča, keršanske dekelce, ako u za¬
konski stan stopiti hočeta, se pred vsim k Očetu luči obernuti, da bi nju raz¬
svetli, njune stopinji vodil, da bi njima u časno in večno srečo bile.

Srečen zakon  je dar boži iu le u nebesih se srečni zakoni sklepajo.
„Bogastvo in premoženje nam starši zapuste, modra žena je pa dar večnega
Bogamoder  Salomon govori. — Pa namesto se.k Bogu oberniti, njega za sre¬
čo in blagoslov prositi, nespametni fantje in dekleta pogosto le svojo slado-
željnost poslušajo, po svojem spačenem sercu ravnajo. Take zakonske Bog
ne veže, ker njega za svet ne prašajo; zato pa tudi nobene sreče in žegna
nimajo, „oni so u oblasti hudiča.^

Drugi u zakonu le bogastvo in časno srečo išejo. Take veže lakomnost
ne pa Bog. Ne ženo ampak dnar taki išejo, in bodo tudi dnar ne pa njo lju¬
bili. K hiševanju in reji otrok je scer tudi časnega premoženja potreba, ali
zakonov, koje le dnar veže, Bog nikdar požegnal ne bo. Dnar in bogastvo
samo na sebi človeka nikdar srečnega ne stori, drugač bi bili vsi bogatini sre¬
čni, nesrečni pa vsi reveži. Ali pogosto najdemo pod slamnatoj strehoj bor¬
nih zakonskih srečo in zadovoljnost, ki je poslopje bogatinov zapustila.

Pa tudi prenagliti se ne pri nastopu u zakon. Dobro premisli, ali boš
tudi toliko težkih zakonskih dolžnost dopolniti zamogel; premisli, ali so last¬
nosti osebe, s kteroj sc združiti hočeš, tvojim enake ali jim nasprotne, ker

Poroka Marie device s sv. Jožefom.

83

zavezo enkrat sklenjeno le sama smert razvezati zamore. Izmed vsili lastnost
perva, na ktero se pri zarokili gledati more, je pošteno, žive vere polno serce,
lepo keršansko zaderžanje. Ako tvoj zaročen, tvoja zaročena malo ali nobe¬
nega straba božjega nima, od kod bo sreča a zakonu prišla \  Kdor se Boga
ne boji, njemu lepo ne služi, ali bo svojo ženo za lepo imel, ji zvest ostal ?
— ali bo svoje deca za Boga izcedil '(

2. Le kdor se tenko naukov svete Kristusove vere derži, bo tudi po¬
šten zakonski mož, zvesta zakonska žena.  Sv. apostol Paul govori:
»Možje naj ljubijo svoje žene kakor svojo lastno truplo. Nobeden pa še ni
svojega mesa sovražil." Torej kakor možje sami sebe ljubijo, naj ljubijo tudi
svoje žene. One so iz ljubezni do njih očeta in matere, hišo in mizo svojih
starišev, brate in sestre in svoje verstnice zapustile; zato je pa tudi dolžnost
možev, jih ljubiti, za nje skerbeti, jim očeta in mater, brate in sestre nado¬
mestiti. — Sv. apostol Paul dalej govori: »Možje, lubite svoje žene, kakor
je ljubil Kristus cerkvo, daje  za njo sam sebe dal." Dolžnost zakonskega
moža je tedaj, ženo za lepo imeti, jo s besedo in zgledom k Bogu napelje¬
vati, ji živež in obleko oskerbeti, ji prizanašati, za njeno časno in večno srečo
se truditi.

Pa tudi ženam sv. apostol govori: »Žene, bodite svojim možem u Go¬
spodu pokorne. Mož je glava svoje žene.'- Kakor je cerkva Gospodu u vsem
podložna, tako tudi naj žene možem u vsili pravičnih rečih pokorne bodo.
Cerkva nima druge volje kakor Kristusovo, tako tudi žene ne smejo ter-
maste in svojoglavne biti. Nikdar se cerkva Kristusu ne ustavlja, tako tudi
naj žene u vsem, kar je prav može ubogajo. Vedno se vojskuje cerkva za
čast Kristusovo, tako tudi žene za čast in poštenje možev skerbne naj bojo.
»Ali, vi možje," govori tukaj sv. Auguštin, »dasiravno ste glava svojih žen,
ne prevzemite se; vi ste scer glava, pa zato žene niso dekle, ne vaše sužne.
Vi šte scer naj viši del trupla, ali zato vaše žene niso noge; zatorej je Eva
iz rebra Adamovega vzeta, iz kosti, ki prav Mizo serca leži." — Ako bi za¬
konski tako svoje dolžnosti dopolnovali, bi njih zakoni podobni bili zakonu,
°d kojega se u svetem evangelju bere: »Oba sta bila pravična pred Bogom,
•n sta po vsih zapovedih in postavah Gospodovih živela."

3. Ali žalibog, kristiani so svete postave zakonskega stanu pozabili, in
sreča, mir, lepa zastopnost je izmed zakonskih zginila. Huda pregreha med
kristiani- gospoduje, ktera je tudi nevernim ajdom gnusoba bila. Nezvestoba
zakonska, prešestovanje bi se scer u keršanstvu najti ne imela, in vendar je
ta pregreha, ki zakonsko ljubezen mori, vnebopijoče krivice dopemaša, srečo
in žegen iz hiš in celih sosesk prežene. »Bog jih bo sodil prešestnike," go¬
vori sv. Duh. — So možji, ki divje s svojimi ženami navnajo, jih pričo otrok
in družine kolnejo, zasramujejo, clo ueusmileno tepejo. — Najdejo se pa tudi
žene, ki nikdar lepe besede možu ne ponudijo, nja djanje na hudo obračajo
‘n tak dolgo napeljujejo, da kreg in boj postane. — So možje, ki požrešno
žive, sami sebe debelo gostijo, dokler žena in otroci stradajo. — Najdejo

554

24. Januar ali prosinec.

«c pa tudi žene, ki vse kar mož težko pripravi ali prisluži, za obleko ali
druge necimamosti potratijo, in če jim mož vsega ne dovoli, se kujajo in uto-
lažiti ne dajo. — Tak zakon je podoba živega pekla na zemlji; taki zakon¬
ski preklinjajo uro svojega rojstva, dan svoje poroke, in tako dolgo pred pe¬
klom živijo, da se bojo u brezden večnega pogublenja pogreznili.

Kedaj se je od toliko tožb, pravd in ločitev zakonov slišalo, kakor se-
dajne čase? Sodiša so polne takih tožnikov, dušni pastirji si ne vedo več po¬
magati, in tožujejo nad grenkim delom take nesrečne zakonske spet pomiriti.
— Kaj je vsega tega krivo? — to, da ljudje brez Boga zakon nastopijo, pa
tudi brez Boga u taistem srečno živeti mislijo.

Ti tožuješ, da se tebi u zakonu hudo godi. Kdo ve, ali so tvoje tožbe
pravične ali ne; vendar prašaj se, ali nisi morda sam vsega tega kriv ? Za¬
kaj si pa brez vsega premiselka te stan nastopil, in le samo svojo nagnenje
poslušal? Ti imaš hudobno ženo; — zakaj si pa boljši izvolil nisi? — Ti
žalostna žena čez svojega divjega moža tožuješ; zalivali Boga, da še hujšega
dobila nisi. On ima velike slabosti, ali nimaš tudi ti svojih in morebiti ravno
tolikih? — Le tvoje oči jih videti nočejo. Posebno vam sv. apostol govori:
„Eden drugega butaro nosite, in tak hote postavo Kristusovo dopolnilih Naj
mož ljubeznivo polerpi slabosti žene, in žena, k poterpežlivosli rojena, naj
nosi slabosti moža, in ljubi mir se jima bo zopet povernil.

Morebiti je pa nesrečen zakon pravična kazen poprejnih pregreh. O kako
nečist, gerd in lftsramen začetek pogosto stan ima, ki je tako svet in imeni¬
ten! Le čuditi sc je, če se zaderžanjc fantov in deklet, njih gerde tovaršije
in nesramno živlenje pred zakonom premisli, da sc še po tem hujše zakon¬
skim ne godi. Nosi tedaj voljno pravične štrafmge, kojih si še več zaslužil, in
hvali Boga, da te že na tem svetu strahuje, ter ga prosi, naj ti tam u večno¬
sti prizanese.

M o 1 i t v a.

Dodeli, prosimo, o Gospod, svojim služabnikom dar nebeške milosti;
da, klerim je sv. Device porod začetek zveličanja bil, jim vesel god njene po¬
roke rast miru podeli. Po Gospodu našem Jezuzu Kristusu, ki s tebo in sv.
Duhom enak Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXIV. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Timotej, apostolski škof'in mučenik.

>

Sv. Timotej, pravi naslednik apostolov u duhu in u djanju,
je bil rojen u Listri na Likaonskem. Oce nm je bil nevernik,
mati pa judinja. Ko je sv, apostol Paul s sv. Barnabom po

85

Sv. Timotej, apostolski škof in mučenik*

svojem apostolskem potovanju u l.istro prišel, so med dru¬
gimi tudi Timotejevi starši L ker,sanski veri pristopili. Pobož¬
ne matere Kuniče, in babice Loise nar veei skerb je bila,
mladega Timotea u veri in strahu božjem podučiti in odgo-
jiti- Seme njunih naukov je pa tudi dobro zemljo najšlo. Ko
se sv. Paul in njegov tovarš Sila spet u Listrft verne ta, naj¬
deta mladenca Timotea n Jezusovih naukih dobro izuceniga,
in zavoljo lepega keršanskega obnašanja u celi okolici Listre
in Ikonii tako slovečega, da ga sv. Paul berž sodelavca u
vinogradu Gospodovem in oznanovavca sv. vere izvolji. U
družbi sv. Paula nastopi odslej sv. Timotej mnogo 'težavnih
potov po raznih deželah. Kamor sv. Paul ni sam priti zamo-
gel zavoljo silnih opravil, je posla! Timotea, naj bi mesto
njega sv. evangelj oznanovaJ. Da bi pa te duhovske opravila
veljavno doprinašal, ga je nar prej za mašnika posvetil, po¬
tem pa tudi škofa postavil u mestu Efezu. Koliko ljub je bi!
in drag Timotej sv. apostolu, se iz tega spozna, ker Paul
večkrat u svojih listih od njega govori, in ga kaj lepo časti.
Imenuje ga premilega sina in zvestega tovarša, brata in slu-
žavnika božjega u evangelju Jezusa Kristusa; hvali ga, da
ne iše samega sebe, ampak Kristusa Gospoda i. t. d. Pisal
mu je tudi dvakrat, pervipot iz Laodicee, drugipot iz Rima.
U obema pismama ga sv. opostol ljubeznivo podučeva, kako
naj se u svoji visoki službi obnaša, in svoje težavne dolžno¬
sti spolnuje. Po enem tih listov se vidi, da se je Timotej oj-
stro postil in vina celo se zderžak Sv. apostol Paul, ki je
skerbel tudi za telesno zdravje svojega ljubega učenca Ti-

8(> 24, Januar ali prosinec.

molea, mu svetuje, naj le nekoliko vina povživa, ker boleha
na slabem želodcu.

Mnogo se je trudil sv. škof Timotej, ko je nevernike spre¬
obračal, in novokersene u veri poterjeval; slavno je pa tudi
sklenil svoje živlenje, ker je za vero mučenik umeri. Bilo
je leta 97, ob času rimskega cesarja Nerona, ko so inaliko-
Vavci u Efezu velik praznik krive boginje Diane obhajali. Ne¬
znano oblečeni so u šemah malikov podobe po mestu nosili, zra¬
ven pa nespodobno in razvujzdano se obnašali. Sv. škof, iz
cele duše vnet za božjo čast, se poda u sredo med nje, ko
so ravno gluhi boginji darovali, S ojstroj in živoj beseduj jim
razkaže brezumnost in grešnost malikovanja, ter jih prosi in
opominja, naj zapustijo gerdo službo mertvih bogov, in naj bojo
rajše služabniki pravega Boga, ki je stvaril nebo im zemljo.
Ali brezbožni neverniki se razlutijo nad njegovem svarjenjem,
ga napadejo u grozovitih togoti, 'vlačijo po zemlji, in ga po-
slednič s kamenjem pobijajo. Kristjani to viditi, naglo prileti¬
jo, in zderejo svojega sv. škofa šiloma iz rok nevernih ma-
likovavcov, ter ga nesejo na bližni hrib. Tu je sv. Timotej
hvalil Boga, da se mu je serčna želja spolnila za Jezusovo
vero terpcti in umreti. Kmalu po tem je zročil svojo dušo Bogu.

J\ a u h i n p o s n e m a-

1. Sv. Timotej je tako sveto živel, da je bil izgled celi okolici, in da
ga sv. Paril sam ko pravega božjega služavnika časti; vendar svojo truplo
kroti, in se tako ojstro posti, da ga sv. apostol opominjati mora, naj malo
od posta popusti, in nekoliko  vina v/, iv a. Ali je pa post  res tako važen,
in tako potrebno vina  pritergati si, da ga še svetnik po malem vživati si ne
upa? Moj kristjan! sv. Paul je bil u tretje nebesa zamaknjen, je slišal besede
nezgovorljive, zvedel skrivnosti nedopovedljive, prehodil je dva dela sveta ozna-
novaje besedo božjo, pa kaj govori? „Bojujem  se“ — pravi — ,,nc ka¬
kor da bi po vetru mahal, ampak krotim svoje telo, in u suž-
nost devam, da ko druge učim,  sam  ne  bom  z a v e r ž e n.“ Ce je bil
post potreben sv. Paulu, sv. Timoteu in jezero drugim svetnikom; ali za tebe
grešni človek, potreben ne bo? Ali misliš, da bo pot u nebesa za tebe bolj
gladka in ravna, kakor je bila za nje? — Stirdeset dni in štirdeset noči se
je postil Jezus iz ljubezni do tebe, ti pa iz ljubezni do njega še kosčeka mesa
si pritergati ne moreš? Oj odreci si včasi kakovo jed ali pijačo, ki ti diši,
ker to je Bogu dopadljivo, in greh zbrišujemo, ako sami sebe včasi zataji¬
mo, naj si bo ravno u malih rečeh. Bolj ko se vadiš tega se zderžati, kar ti
je scer dopušeno, la glej se boš zogibal tudi tega, kar ni dopušeao, in greh.

Sv. Timotej, apostolski škof in mučenik* 5;7

2. Sv. apostol svetuje Timotcu naj nekoliko vina  vživa zavoljo sla¬
bega želodca. Malo vina vživati je zdravo temu, ki slab želodec ima, pa pre¬
več vina piti je škodljivo vsakemu, naj si tudi zdrav želodec ima. Mnogo več
jih je že vinopija ljudi pokopala, kakor jih je od vodopije zbolelo. Vino nam
je le dano, naj slabemu truplu pomaga, ne pa zdravje duše podkople. Torej
poslušajmo sv. Paula, ki veli le malo vina  piti, in bodimo zmerni. Pa ne
misli, da si zmeren, ker še na nogah stojiš; ako u kerčmo hodiš, kadar bi
delati moral, ako denarje zapravljaš, kterih doma potrebuješ, si že na potu,
da boš velik pijanec. Overili se, dokler je čas! zakaj navada raste, da je
pozneje več premagati ne moreš. Le glej, kako se vbogemu sužnemu pijanosti
godi! Ko berž pride pijančevanja čas, mu več doma ni za obstati; ko da hi
bil obseden ga vleče u oštarijo grešna strast, in bolj ko pije, huje ga žeja.
Kmalo mu je navadna mera premajhna, vino je predrago, piva pre malo zda,
torej si da žganja prinesti, zadnič mu je žganje edina pijača, in vsako jutro
je bolan in se trese, dokler da se te peklenske vode ne nažleva. Ino kaj mu
hasne? — a) Zdravje si je skalil, vročinske bolezni, Vodenika, plačen pri¬
sad,  sušica čakajo na vbogega pijanca, če se prej ne vbije, ali u kaki luži
ne vtopi. b) Premoženje zgine, dolgovi rastejo, zaslužek neha; zadnič ga mora
sosedska rediti, otroci pa se zročijo ptujim ljudem, c) U hiši pijanca mir božji
nikolj ne prebiva; ali sam razsaja, preteple in pobija, ali pa žena joka, psuje
in kolne, ker ji lastni mož ko pravi vrag, živi Mij e greni; otroci pa so ga za¬
ničevati se učili, kterega bi imeli očeta ljubiti, d) Poštenje pred ljudmi je zgub¬
ljeno; živina se bolj preštimava, ko pijanec; živina ostane, to kar je stvar-
jena bila, pijanec pa, ki je bil stvarjen človek, se je poživinil. e) Ko pija¬
nost prejde, je pijancu še le prav hudo u glavi in u želodcu, in na vesti. Pa
nar hujše je zadnič to, kar sv. Duh po apostolu Paulu govori: ,,Ne motite
se; ne nečistniki, ne malikovavci, ne prešeštniki, ne sodomci,
ne tatovji, ne lakomneži, ne pijanci, ne obrekovavci, ne razboj¬
niki ne bojo posedli nebeškega kraljestva.^  Torej, moj človek,
varuj se pervega nagiba, kakor se varješ škodljivih jedi ob času kužne bole¬
zni! Pijančevanje je hujše od kuge. - ,

M o 1 i t v a.

O Gospod, kteri si sv. Timoteu apostola Paula učenika tvojih naukov
dal; dodeli tudi nam tvojih učenikov nauke u sercu ohraniti, in u djanju tako
spolnovati, da se s njimi vred tvoje slave u nebesih veselimo. Ki živiš inkra-
I j uješ g Bogom Očetom in sv. Duhom Bog vekomaj. Amen.

15. Januar ali prosinec.

88

XXV. Dan januaria ali prosinca, v

Spreobcmitva svetega Paula.

Koliko guada božja premore, nas spreobernenje sv. Paula
uei, kleri je bil naj hujši preganjavec kristjanov, in je čudo¬
ma naj imenitne j oznanovavec svete vere Kristusove in apo¬
stol narodov postal. Sveta cerkva obhaja spomin ove spre-
obernitve u zahvalo Bogu, pa tudi grešnikom u opomin, naj
zaupajo u milost božjo, ktera tudi kamnite serca omehci in u
dobro nagne, ako se ji terdovratno ne vstavljajo.

Paul, kojeniu je bilo poprej Saul ime, bil je rodu Ben¬
jamina, rojen u Tarzu, glavnem mestu Cilicie. Oče ga je u
Jeruzalem poslal, kder ga je imeniten ucitel Gamaliel u po¬
stavi Moizesa prav na tenko podučil. Saul je se privadil po
šegi farizejev ojstro živeti, ker je mislil, da družba farizejev
bolj popolnoma od drugih živi, ter vse obrede judovske zve¬
sto spolnuje; ali farizeji šobili napuhnjeni svetohlinci, naj ser-
ditejši sovražniki nauku pohlevnega Jezusa, in s njimi je tudi
Saul sveto vero Jezusovo čertel.

Saul je bil ves ogenj za Mojzesovo postavo in za po¬
sebne naročbe farizejske, napuhnen od svoje krive učenosti
resnice nauka Jezusovega ni spoznal, kterega je sam božji
Sin iz nebes prinesil. Bolj ko je gorel za vero judovsko, hujše
sovražil keršanstvo, ter je preganjal učence Kristusove in
hotel vse pokončati. Silo hudega je počel po svoji lažnivi v ve-
sti zoper cerkvo Jezusovo, je nadražil jude nad svetiga Šte¬
fana, in je njim oblačila varval, ki so ga kamnjali. Saul sliši
Stefana moliti za svoje kainnjavce; in ta molitva je tudi sovraž¬
nemu Saulu gnado spreobernenja sprosila, „Ne častili bi Saula
med svelnikami, pravi sv. Auguštin, če bi sv. Stefan za-ni
molil ne bil. 44

Prelita kerv sv. Stefana še ni pogasila ognja serditosti
Saulove zoper kristjane. Saul je po Jeruzalemu cd hiše do
hiše verne iztikal, in jih judovski gosposki izdajal, da so bili
hudo kaznovani. On sam pove, da je bil med sovražniki ime¬
na Kristusovega naj hujši, kteri je cerkvo božjo preganjal.
Može in žene je u shodnice gonil, in jih dal s šibami kervavo
tepsti, ce niso Jezusa kleli, ter je mislil, da Bogu posebno
služi preganjaje kristjane. Vsi verni blizu in daleč so zve¬
deli Saula neusmileno djanje, ter so se tresli samo slišati
ime tolikega sovražnika. Saulu je pa vse to še premalo bi¬
lo; še huje se je kristjanom grozil jih pokončati, in je od

89

Spreobernitva svetega Paula.

velike jeze nad njimi pihal. Naprosi velike judovske duhovne,
naj mu dajo oblastne pisrna u mesto Damask na tistotne shod¬
nice, da pojde in vernih poiše, in ako jih najde možkili ali
ženskih, vklenjene u Jeruzalem prižene. — Poglejte, govori
sv. Auguštin, dela Saulove! Velike so bile njegove zasluge,
pa njemu u pogubo bi bile, ako bi ga ne bil Bog, kteri ga
je že u maternem telesu izvolil, po svoji milosti s vsemogoč¬
nim glasom zaklical in spreobernil.

Saul potuje u mesto Damask in več serditih judo v, nje¬
govih hudobnih pomagavcov s njim. Bilo je ravno opoldne in
blizo mesta, in glej! naglo Saula nebeška svetloba obšine, in
on na zemljo pade. Bog je hotel njegov napuh ponižati, pravi
sv. Krizostom, naj bi Saula napravil njegove povelja u po¬
nižnosti sprijeti; na tla gaje vergel, da bi ga spet uzdignul,
in iz dereciga volka pohlevno jagnje, iz serditega preganjav-
ca neprestrašenega oznanovavca svetega evangelia, verlega
učenika narodov prenaredil. Sani na zemlji leže zasliši glas:
»Saul! Saul! kaj me preganjaš?“ On odgovori: „Kdo si pa
ti, o Gospod ?“ Spet zasliši: „Jaz sim Jezus, kteriga pregan¬
jaš; težko ti hoče biti, se meni vstavljati / 4  Saul ostermi in
trepetaje reče. „Kaj hočeš, Gospod, da storim ? 44  Jezus mu ve¬
li: „Vstani in podji u mesto Damask, tamkaj ti bo povedano,
kaj je storiti . 44  Saulovi tovarši so čuli glas, pa nikogar vidili
niso ; Paul je pa srečo imel Jezusa slišati in viditi, naj bi
tudi u tem drugim apostolatu enako veljal.

Saul vstane, pa s odpertimi očmi ne vidi; morli so ga za
roko u mesto peljati. Bog ga je na telesu oslepil; uči sv. Au-
guštin, naj bi ga na duši razsvetil. Saul je imel u Damašku
znanca po imenu Judata; pri njem je ostal, in ni tri dni ne
jedil ne pil, ampak le molil je in pa jokal, obžalovaje svoje
zmote in pregrehe preteklega živlenja, ter prosil Boga za
odpušanjc. Bil je u Damasku prav pobožen in bogaboječ mož
po imenu Anania, ves vnet služavnik Jezusov; njemu se Go¬
spod prikaže, rekoč: ,,Anania! vstani in pojdi na terg, ki se
imenuje ravna ulica,  poprašaj u hiši Judata po Saulu Tar¬
zanu; glej, on moli . 44  Anania odgovori ves prestrašen, rekoč:

Gospod! slišal sim od veliko ljudi, koliko hudega je ta mož
tvojim služavnikom storil u Jeruzalemu, in da ima oblast tu¬
kaj zvezati vse, ki u tvoje ime kličejo . 44  Gospod mu pa reče :
»Pojdi le; kajti on je izvolen oznanovati moje ime nevernikom,
kraljem in Izraelovim otrokam. Pokazal mu bom, koliko bo
imel terpeti za moje ime . 44

Anania pride u hišo k Saulu, roke na-nj položi in mu re¬
če: „Saul, brate! Gospod Jezus, kteri se ti je na potu pri-

90

25. Januar ali prosinec.

kazal, me je poslal, da spregledaš, in boš s sv. Dobom na-
poljnen.“ Zdajci so padle kakor luskine od njegovih oči, in
Soul spregleda, in vstane, Anania mu dopove, kako gaje Bog
izvolil njegovo ime po vsem svetu oznanovati, in Saul je bil
keršen; po tem je jedil in se poživil. Saul, ves sv. Duha poln
začne brez odloga vero Jezusovo sercno oznanovati, in pri¬
čati, da je Kristus sin božji in obljublen Mesia. Vsi se čudijo
slišati, kako naj grozovitnej sovražnik svete vere oznanuje
Jezusa; so se pa tudi terdovratni judje nad njim toliko raz-
serdili, da so ga ho tli umoriti, ali verni ga po noči u plete¬
nici čez mestno ozidje izpuste, da srečno u Jeruzalem odide.
Pridšega u Jeruzalem se vsi verni boje; pa zvedši njegovo
preobernitvo, se veselijo, in Boga hvalijo. — Sv. Paul je po
tem u Jeruzalemu in po bližnih in dalnih deželah vero Jezu¬
sovo oznanoval, je blizo naših krajev pridgval, silo veliko
prestal, čudo veliko nevernikov pokristjanil, in se po pravici
zove apostol narodov.

Nauk in posnema.

1. Kako žalostna je grešna slepota,  nam Saido vo serdito djanje
pokaže. Mojzes je priliodnega Mesia lepo napovedal, vsi preroki so ga oči-
vidno popisali, vsi judovski obredi so pokazali, da je ravno Jezus tisti; ali
Saul, čeravno visoko učen in zvest spolnovavc postave, Jezusa ni spoznal,
ker mu je oblak napuha resnico zakrival. Tako dober Bog pogosto modrim
in razumnim zakrije, in razodene preprostim, kar jim u izveličanje služi. Mno¬
goteri pastirček in marsktera babela ve lepše Bogu služiti, kakor še toliko
učene in visoke glave; zakaj: Bog je prevzetnim zoper, in le ponižnim
gnado  daj  a. U ponižnosti serca mu služimo!

2. Spreobernenje apostola Paula nam prelepo priča, da je vsmilen-
je božje neizrečeno veliko,  in njegova roka ni prikrajšana; naj si bo
grešnik še toliki, ni mu zaobupati, naj se le gnadi božjej terdovratno ne vstav¬
lja. Bog je poterpel naj serditnej sovražnika svoje svete cerkve, Jezus je spreo-
bernil svojega preklinjavca u naj gorečnejši oznanvavca svojega, tudi nas ne
bo zavergel, ako njega zaslišimo, kakor nas zakliče, bodi si po kaki sreči,
ki nam jo da, ali po nesreči, ki nas zadene, ali po pridgarju, kteri nas opom¬
ni, ali po prijatlu, kteri nam pokaže naš žalosten pregrešni stan. Ako danes
njegov glas, kakor Saul, začujemo, ne vterdimo svojega serca, temveč tudi
mi ponižno recimo: „Gospod! kaj hočeš, naj storimo Poslal bo tudi nam
Anania, spovednika, kteri nam hoče povedati, kaj je storiti, in nas lepo vo¬
diti po stezi prave pokore, da bomo tudi mi posod ve izvolenja, kakor sv.
Paul.

91

Sv. Polikarp, škof in mučenik.

3. Spreobemitva sv. Paula nam je pa tudi naj lepši  izg! e d prave
pokore  in resničnega poboljšanja. Ni tajil svojega pregrešnega djanja, mar¬
več je očitno pričal, rekoč: ,,Nisim vreden apostol imenovan biti,
ker sim preganjal cerkvo bo/,jPopravil  je dano pohujšanje, in se
ni sramoval Jezusa presveto ime kraljem in cesarjem, Judom in hajdom na
ves glas po vsem svet« oznanovati, kteriga je poprej u svoji slepoti preklin¬
jal, in zakolikor večo škodo je poprej sveti cerkvi njo preganvaje storil, za
toliko več si je prizadeval po tem kraljestvo božje po svetu razširafi in ljudi
preoberniti. — To je vreden sad prave pokore. Kdor se n resnici spokori in
poboljša, on Bogu do konca zvest ostane, kakor sv. Paul, kteri je za vero
Jezusovo svoje živlenje dal.

M o 1 i t v a.

O Bog, oče usmilenja, kteri si po pridgah svetega apostola Paula nei¬
zrečeno veliko nevernikov podučiti dal, prosimo, daj tudi nam, ki spomin nje¬
govega sprcobernenja obhajamo, skoz posnemo njegovega svetega živlenja k
tebi priti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVI. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Polikarp . škof in mučenik.

Kar je Kristus sv. cerkvo vtemeljil, ni bilo dobe, da
bi bili kristjani tako sveto živeli, kakor u pervem stoletju.
Torej jih sv. apostol Paul u svojih pismih večkrat drur/o

92

26. Januar ali prosinec.

svetnikov imenuje. Med njimi je sv. Polikarp bil pravi izgled
keršanske doveršenosti. 13i2 je /e u mladih letih učenec apo¬
stolov, posebno sv. Joaneza evangelista, ki ga je u Smirni
škofa postavil, ker je spoznal, da je Polikarp nedolžnega, či¬
stega serca, pa tudi ves vnet za Jezusovo vero, in razšira-
nje njegove cerkve. Vladal je sebi zročene ovčice s besedo
in s djanjem kakor vreden pastir in apostol Kristusov. Nje¬
govi verni so ga tako ljubili, da so se trudili njegovega obla¬
čila se dotakniti, kadar je stopil med nje. Tudi drugi škofi,
sodelavci njegovi u vinogradu Gospodovem so ga visoko ča¬
stili. Sv. Ignaci, antiohijski škof je bil ravno te čas obsojen,
da ima uRim odpeljan in tamo mučen biti. Popotovaje k straš¬
ni smerti Polikarpa obiše, in mu pozneje še dva lista piše,
polna nebeške modrosti in naj lepših naukov. U skrivnem raz¬
odetju je bilo Joanezu naročeno, naj sedem škofom piše od
njih obnašanja, in kaj da imajo storiti. Nekterim ojstro pro¬
ti, nekteri so bili posvarjeni; le škofu Smirniškemu se pohvala
tako govori: „To pravi, začetek in konec, kije bil
m er te v in je oživel. Vem tvoje dela, in stiske, in
vbožtvo (pa bogat si) in psovanje od tih, ki seju-
di imenujejo, pa niso, ampak so shodnica satano¬
va. Ne boj se, kar boš ter p el; glej, hudič hoče ne-
ktere izmed vas u ječo vreči, da bi bili skušani,
in bote u stiskah 10 dni. Ostani zvest do smerti,
in dal ti bom krono živ len j a. Kdor ima uho, poslu¬
šaj, kar Duh cerkvam govori; kdor premaga, ne
bo zadet od druge smerti.“  — Siv starec, ko je že
šestdeset let škof bil, se poda sv. Polikarp u Rim k sv. pa¬
pežu Anicetu vsled prepira, ki je bil vstal med izhodnoj in
zahodnoj cerkvo, naj bi se s njim pogovoril od verskih zadev in
od časa velikonoč obhajati. Izhodna cerkva obhaja namreč ve¬
liko noč štiruajsti dan po mlaju mesenca marca; rimska ali
zahodna cerkva pa u nedelo, ki sledi na štiruajsti dan po
mlaju marca. Nista se u tem pozedinila sv. moža, vendar pa¬
pež Anicet Polikarpa tako časti, da ga prosi, naj mesto nje¬
ga veliko sv. meso opravi. Tudi u Rimu je sv. škof Jezusu
ovčice pridobavijal. Najšel je tam mnogo ljudi, ki so se bili
dali premotiti od Valentina in Marciona dveh krivovercov. Ali
razodel jim je njuno hudobijo, jih prepričal njih krivoverske
zmote, in jih pripeljal nazaj k pravi veri. Ko ga enkrat kri¬
voverni Marcion sreča, in popraša: „ali me poznaš ?“ mu Po¬
likarp odgovori: „Kaj bi te ne poznal, ti pervorojeni sin pe-
klenšeka.“ Sploh so se mu krivoverci tako priskutili, da si
je ob njih govorjenju ušesa zatisnil.

93

Sv. Polikarp, škof in mučenik-

Čez nekaj časa, ko pride Polikarp u Azio k svoji cer¬
kvi nazaj, začne rimski cesar Marko Aureli hudo preganjati
vboge kristjane- Cesarski namestnik n Azii, Stati Kvadrat po
imenu, je naj prej dvanajst keršeuikov u Smirni med divje
zveri vreči dal. To zbudi u sercu sv. Polikarpa nepopisljivo
ljubezen in miločutnost do vbogib ovčic, kterih duhovni oče
in pastir je bik Od hiše do hiše gre skerbni škof, tolaži,
spodbada svoje verne, ter opominja jih, naj se pogumno voj¬
skujejo, in voljno terpijo, da stanovitni in zvesti ostanejo zve-
ličanski veri. Ali serčni kristjani se muk in smerti niso bali,
le skerbeli so za živlenje svojega ljubeznivega škofa. Vedeli
so, da ga bojo neverniki kot gorečega učenika, in slovečega
svetnika kmalo iskali Torej mu svetjejo, naj se za čas iz
mesta poda, in se krutnežom vmakne, da le dolžej njih škof in
vodja ostane. Dolgo so ga prosili in nagovarjali, dokler se
jim je vdal. Poda se tedej, in še nekoliko vernih s njim, na
neko pristavo blizo mesta, kder je noč in dan Boga prosil
za svoje ovčice. Pa tudi tukaj ga skerbni kristjani niso dol¬
go pustili, ampak ga odpeljali u drugi kraj, ker so se bali,
da bi ga neverniki zasledili. To da Bog mu je krono muče¬
nikov odločil. Eden njegovih služavnih ga je bil, ko Judaž
Kriztusa, izdal. — Polikarp je bil vjet. Tri dni pred, kose
je to zgodilo, mu Bog razodene osodo, ki ga čaka. Vidil je
u snu, da mu izpod zglavnika plameni švigajo. Ko se prebu¬
di, reče tovaršem: „Pre ljubi brati!,, zdaj vem, da bom u ognju
smeri storil za vero Kristusovo. Čast in hvala Očetu naše¬
ga Gospoda Jezusa Kristusa, ki me hoče vredniga storiti kro¬
ne mučenikove . 44  Tri dni po tem se zgodi, kar je govoril.

Povsod so ga vojaki iskali; pridejo tudi do hiše, kder
je sv. škof bival. Lahko bi jim bil uišel, ali (ega ni hotel,
ampak vdan u božjo previdnost reče: ,,Naj se izide volja
božja!“ Po tem stopi iz gornega staniša, kder je ravno mo¬
lil, u spodilo, kder so vojaki na njega čakali, ter jih lepo pri¬
jazno sprejme. Da jim postreči, in jih opominja, naj brez skerbi
jedo in pijejo; za se pa prosi dovoljenja, še nekaj časa mo¬
liti. Ko vojaki, akoravnd neverni, častitlivega sereca goreče
moliti vidijo, jim je skorej žal, da so ga najšli. Po dokončani
molitvi ga posadijo na osla, in spremljajo proti mestu. Blizo
mesta jih doideta Herodež, vojaški desetnik in njegov oče Ni-
ketas. Sv. škofa vzameta k sebi na voz, ter ga na vso moč
nagovarjata, naj bi zatajil vero Kristusovo. Polikarp dolgo
molče posluša, zadnič pa odkrito pove: „Kar mi svetjeta, ne
bom nikdar storil. Ne moč, ne ogenj, ne nikakova druga mu¬
ka me k temu ne pripravi . 44  Te odgovor sv. moža ju tako

94

20. Januar ali prosinec.

razkači, da ga janiela gerdo psovali, in ga tako silovito iz voza
suneta, da se vbogi starček na nogi hudo pobije. Vendar za
bolečino ne porajta, ampak gre veselo proti mestu

Bil je škof u pričo velike množice ljudstva pred oblastni¬
ka poklican, ki ga praša, ali je on Polikarp? Škof mu to poter-
di. Oblastnik mu veli, naj Krjstusa zataji in preklinja. Pa po¬
božni starček mu odgovori: „Sest in osemdeset let sim že Kri¬
stusu služil, in mi ni nikolj nič žalega storil; kako ga bom pre¬
klinjal, svojega kralja, ki me je odrešil?“ Oblastnik ga hujše
naganja, in mu zapove, naj priseže pri imenu cesarja in njegovi
sreči; ako ne, ga bo dal divjim zverinam raztergati. „Le pozovi
jih,“ — reče Polikarp — „vesel sim, ako me zverine požrejo.“
Ako se divjih zverin ne bojiš, se sodnik jezno zadere, te bom
s ognjem ukrotil. In Polikarp mu odgovori: „S ognjem se mi
groziš, ki le kratko časa gori, in vgasne; pa ognja ne poznaš,
ki večno gori, kterega se bolj, ko tvojega bojim. — Pa kaj se
mudiš? daj da pridere divja zverina, ali stori kar hočeš; krist¬
jan sim, in Kristusa nikolj ne zapustim.“ To izreče, in obraz
mu veselja sije, da se vsi pričujoči čudijo. Niso mogli zapopa-
sti, da starček, kteremu so srebernobeli laseki po glavi leske¬
tali, še toliko poguma u sercu ima.

Deželski oblastnik je med tem javno razglasil: „Polikarp
je obstal, daje kristjan. 44  Na to neverniki in Judi ob enim vpi¬
jejo, naj se sožge. Navtegoma so derva pripravili in u germa-
do složili. Hoteli so sv. škofa s žrebli h kolu pribiti, da se nebi
umikal ali clo ušel; pa sv. Polikarp jim reče: „Ne trudite se;
Bog, kteri mi po svoji milosti pomaga, da goreče plamena volj¬
no terpim, me bo tudi krepčal, da bom u ognju mirno obstal,
akoprem mi trupla ne pribijete. 44  Potem takem so mu samo roke
na herbtu zvezali, in gennado užgali. Preden se razgori, pov¬
zdigne častitlivi škof oči proti nebesam, in reče: „Slavim te,
vsemogočni Bog, in te zahvalim, da me vrednega spoznaš, da¬
nes u družbo tvojih mučenikov stopiti. Prosim ponižno, daj da
ti bom prijeten Žgavcu dar. Čast in hvala tebi vekoma! Amen. 44

Ko je to izmolil, je že germada od vsili strani plaineče
gorela. Ali glej! Bog je svojega služavuika u sredi gorečih
plamenov čudno ohranil. Na levo in pravo visoko nad njega
kviško gori, u podobi ognjenega oboka, ali u vetru napetega
jadra; sv. škofa pa se plamen ne dotakne. U sredi na ger-
madi sedi in moli, vkrog in vkrog se pa širi prijeten duh, ko
da bi bili nar boljše dišave sožgali. Šterni o gledajo keršan-
stva sovražniki in se čudijo tolikej prikazni. Ker so pa k smerti
obsodili sv. moža, se je vkazalo beriču, naj ga s mečem pre¬
bode. Iz rane, ki mu je bila vbodena, so vidili snežnobeliga

Sv. Polikarp, škof io mučenik. 95

golobceka proti nebu leteti, in zajedno toliko kervi izteči, da
je germado pogasila.

Tako je končal sv. Polikarp leta 169 po Kristusu, svojo
živlenje, in slavno krono si pridobil u boju za sv. vero. Se¬
demdeset let je vladal Smirniško cerkvo, in je brez števila
nevernikov Kristusa spoznati učil. Judi in pagani so ga sami
proglasili naj večega učenika kristjanov, in naj hujšega sovraž¬
nika krivih bogov. Neverniki in judi so si prizadeli, da je bi¬
lo njegovo merivo truplo sožgano; pa kristjani so iz pepela
nekaj njegovih kosti pobrali, in pobožno častili. Ljubši so jim
bile, kakor zlato in biseri.

N a u k i n p o s n e m a.

1. ;,Sest in osemdeset let sim služil Kristusu, in mi ni nič žalega sto¬
ril ; kako bi ga mogel zatajiti in kleti V (  Tako govori sv. škof Polikarp, ko
ga k grehu nagovarjajo. Oj zapiši si globoko u serce te zlate besede, moj
kristjan! Bog sam te tudi praša: „Kaj sim ti storil, mojo ljudstvo;
u dim sim te razžalil, da me zapustiš, odgovori  mi!“ Ali kaj mu
boš odgovoril ? Odkrito moraš reči, da celo tvoje živlenje ti je le milosti ska-
zal, vedno le dobrote delil. Pa kako si mu po verni 1 ? — Ni dneva preteklo,
da ga nebi bil žalil, s hudobnim obnašanjem mu dobrote plačeval! Naj ti člo¬
vek, kteremu si od mladih let mnogo dobrega storil, zdaj vedno kljubuje in
te žali, kaj mu boš rekel? — Porečeš mu: Ali sim si to pri tebi zaslužil,
da mi krivico delaš, ker sim ti tolikokrat pomagal; in mi dobro s hudim
vračuješ? Oj nehvaježneš, da ga svet večega nima! — Ljuba duša! odgo¬
vori, s čim si je pa Bog od tebe zaslužil, da mu tolikokrat s grehi poverneš
neskončne dobrote? Glej stvaril te je, ohrani te; dal ti je živlenje, da ti zdravje;
vse kar si, in kar imaš, je dar njegove roke! Ali te ni sram pred njegovim
obličjem tolike nehvaležnosti! Zgrevaj in objokaj svojo nedostojnost, in skerbi,
da dobrotnika u prihodno več žalil ne boš. Ljubi, hvali, poveličuj ga, kolikor
po slabi moči zamoreš. Kadar te pa sovražnik peklenski skuša, ali lasten
hudobni nagib mika, ali pa spriden človek k grehu nagovarja, zaverni ga, re¬
koč: „Nič žalega mi Bog ni storil, ampak neizrečeno mnogo dobrot mi je
skazal; kako bi ga mogel žaliti ?"

2. Sv. Polikarpa ni bilo strah ognja, s kterim se mu je krutuež gro¬
zil, ker časen ogenj le kratek čas gori in vgasne; pa bal se je ognja, ki je
grešniku pripravljen, in vekomaj gori. Pomisli tudi ti, moj človek, na strašen
ogenj u peklu, in boj sc pravičnega Boga, ki te taj obsoditi zamore, da ne
boš grešil. Naj In' vedel, da moraš precej po vsakem storjenem grehu Ic t et—
vert ure roko u plamenu deržati, gotovo nebi grešil. Glej, Bog ti žuga s huj¬
šim od navadnega ognja, ki te bo večno pekel; pa vendar grešiš. Oj kolika

96 27. Januar ali prosinec.

slepota! Sv. Auguštin pravi: ..Peklenski ogenj ni, kakor tvoj ogenj. — Bog ti
s večnim ognjem proti, vendar nič dobrega ne storiš?!“

3. Verni so sv. Polikarpa kosti skerbno iz pepela poiskali in častno
shranili. Vem, da bi te veselilo, ljubi kristjan, ako bi ti kdo le eno njegovih
zagorelih košic pokazal. Pa to ni mogoče; Bog ve kam so prejšle n jezero in
več sto letih. Namesto košic ti pa ponudim, kar je še več vredno, nekaj nje¬
govega duha. Pisal je namreč po izgledn apostolov več keršanskim družbam,
in jih k svetosti opominjal, ktere pisma so duhovni očitno u cerkvi brali. Iz
enega teh listov, kterega je bil sv. škof Filipanom poslal, naj tukaj nektere
besede stoje. Misli si, da jih je sv. mučenik tebi pisal.

..Služite Bogu u strahu, in uresniči; zogibajte se praznih marnov in za¬
slepljene množice, ter verujte u njega, ki je našega Gospoda Jezuza Krista
od mertvih obudil, ter ga poveličal in mn prestol dal na svoji desnici. Nje¬
mu so pokorne nebesa in zemlja; njemu služi vsaki duh; prišel bo sodit ži¬
ve in mertve; njegovo kerv bo Bog tirjal od tih, ki ne verujejo u njega. Ki
je pa njega obudil, bo obudil tudi nas k veličasti, ako storimo po njegovi vo¬
lji, in spolnujemo njegove zapovedi, in ljubimo kar je on ljubil, ter se zogib-
Ijemo krivice, golufije, lakomnosti, obrekovanja, krivega pričevanja; ako ne
povračujemo hudega s hudim, psovanja s psovanjem, vdarca s vdarci, kletve s
ldetvo. Pomnite kar je Gospod učil: „Ne sodite, da ne bote sojeni; odpušaj-
te, da vam bo odpušeno; vsmilite se, da vsmilenje dosežete, skakovoj mero
merite, se vam bo nazaj merilo, in blagor vbogim, ki jih zavoljo pravice pre¬
ganjajo , ker njih je nebeško kvaljestvo.“ Tako in več takega je sv. Polikarp
učil; o naj ne bodo njegove besede nad teboj zgubljene!

M o I 1 t v a.

O Bog, kteri nas s obletnico sv. Polikarpa svojega mučenika in škofa
razveseliš; dodeli nam milostljivo, da ki njegov svet spomin obhajamo, naj se
tudi njegove priprošnje veselimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVII. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Joanez Krizostom , škof in c er k v, učenik.

Sv. Joanez, zavoljo sloveče zgovornosti zlatoust ali po
gerško krizostom imenovan, je bil pravi oče in branitelj sv. ka-
tolške cerkve, in od Boga razsvetljen učenik. Rojen je bil u
Antiohii, velikem mestu, leta 347 od premožnih plemenitih star¬
šev, ki so neverniki bili. Meleti, ondašni škof je spreobernil
starše in njega h katolški veri. Bilje še mladih let, ko mu
umerje oče Sekund po imenu; tem veči skerb je imela mati
Antuza za lepo odgojenje svojega sina. Ko opazi, da ima Joanez

97

Sv. Joanez Krizostom, škof in cerk. učenik.

goreče želje po vednostih, mu poskerbi zvedenih učitelov.
Poslušal je marljivi mladeuč nar bolj sloveče takrat može sper-
vega u Autiohii, po tem u Atenah na Gerškem. Tako dobro
je u znanostih napredoval, da je kmalo ko mnogo učena gla¬
va daleč okrog slovil. Beseda mu je tako gladko tekla, da
se nobeden njegovih verstnikov s njim ni skušati mogel. Ver-
nivši se iz Aten na svoj dom u Antiohio nazaj se je skazal
miločutnega prijatela in zagovornika vdovam in njih žapuše-
nim otročičem. Prijemal je njih tožbe in pravde, ter jih sreč¬
no zagovarjal, pa brez plačila

Ker je njegovo serce vedno hrepenelo po keršauski po¬
polnosti, se poda u samostan, kder štir leta ojstro in pobožno
živi. Te čas spiše nekoliko hvale vrednih knig, kakor: od
duhovništva, od deviške čistosti, od pokore. Tudi je sosta-
vil knižico, u ktcri zagovarja in brani redovnike proti njih
obrekovavcom. Iz samostana zbeži u samotno pušavo, kder
mirno in sveto Bogu služi dve leti. Pa Bog ni hotel, da bi
luč njegovega svetnika pod mernikom bedela, ampak hoče ga
na svečnik postaviti, naj daleč okoli sveti. Vsled ojstrega po¬
sta in vlažnega prebivališa Krizostom zboli, in tako oslabi,
da se mora u Antiohio verniti, naj bi se tu nekoliko okrep¬
čal, in sčasoma ozdravil.

Joanezovo učenost in pobožnost spoznavši, ga Antiohij¬
ski škof sv. Meleti več u pušavo ne pusti, ampak diakona po¬
sveti; Meletijev naslednik Flavian pa ga posveti mašnika;
ter mu naroči božjo besedo ozuanovati, kar so tiste dobe ve¬
čidel le škofi opravljali. Dvanajst let je Joauez u tej službi
ostal, in skerbno in marljivo učil u svojem rojstnem mestu, ki
je takrat blizo sto jezerov prebivavcov imelo. Tako izversten
govornik je bil, da so ga poslušavci med nagovorom u cerkvi
na glas hvalili. Ali zlatousti učenik ni iskal svoje časti, am¬
pak je učil in priporočal le nauk in hvalo Kristusa. Torej je
poslušavce zavoljo tega resno posvaril, rekoč: „Zeljim, da
mirno in tiho poslušate resnice, ktere vam oznanujem; da jih
razumite, in po njih živite. To je hvala, ktero terjam, in sad,
kterega od vaše pobožnosti pričakujem. 41  Glas njegove uče¬
nosti in sv. živlenja se naglo razširi po bližnih in dalnih kra¬
jinah. Ko Nektari patriarh in nadškof u Carigradu umerje,
želji cesar Arkadi Joaneza patriarha imeti. Vse je bilo tega
veselo; duhovništvo in prebivavei so enoglasno Krizostoma
si škofa izvoljili. Ali vedeli so, da se Joauez visokih časti
zogible, da ga pa tudi ljudstvo antiohijsko radovoljno nebi
izmed sebe pustilo. Torej si zmisli cesarski poslanik zvijačo,
ter prosi sv. moža, naj mu grobe mučenikov pokaže, kteri so

98

27. Januar ali prosinec.

*

zvunaj mesta bili. Ko je pa Joanez že na vozu sedel, za¬
pove poslanik naglo po cesti proti Carigradu peljati. Tako je
bil ponižni mašnik šiloma u glavno mesto odpeljan, in tam u
škofa posvečen.

Njegova čast je bila zdaj po cesarjevi nar vikša u ce¬
lem cesarstvu, njegova mogočna beseda je vladala serca ce¬
lega ljudstva; vendar se sv. škof ne prevzame, vedno misli
in skerbi le za božjo čast, razširenje keršanske vere, in bo¬
gaboječe živlenje sebi zročenih ovčic. Povzdignilje pred vsem
svoj glas zoper. Černe pregrehe, ki so u poglavitnem mestu
svoj poglaviten sedež imele. Opominjal je svoje verne, naj u
keršanski ljubezni med seboj živijo, in večkrat prejmejo sv.
zakramente. Učil jih je, kako se imajo vesti pri božji službi,
kako naj ohrani vsaki stan sebi pristojno čistost. Spodbadal
jih je, naj bi se vsmiljeni in darežljivi skazali vbogim. Tako
jih je vodil in napeljeval, kakor skerben oče, od čednosti do
čednosti h keršanski doveršenosti. U duhu sv. Paula, kterega
je posebno častil, je sv. Krizostom govoril in pisal, ko da bi
mu ti sv. apostol bil na uho narekoval. Arianom, tačasnim
krivovercem se je možko vstavljal, posebno, ko je njih vo¬
dja, Gajna po imenu, od cesarja za njih posebno cerkvo tir-
jal, kar je sv. škof srečno odvernil. Sploh je Joanez pri vsaki
priložnosti cerkveno slobodo in pravico serčno branil in za¬
govarjal.

llavno tako pogumno se je potegoval za vboge in vdo¬
ve, ki so po nedolžnem stiskane bile. — Cesarica Eudoksia
je bila neki sirotni vdovi po krivici vinograd vzela. Krizo¬
stom piše cesarici list, po kterem jo prijazno prosi in opo¬
minja, naj bi povernila vbogej vdovi krivično blago. Za pismo
cesarica ne porajta, in Krizostom se poda sam k njej, ter ji
prav živo pred oči postavi, kako hudo se je pregrešila. Pa
tudi s temi besedami nič ne opravi. Sv. škof se tedej svoje
oblasti posluži- Kilo je ravno križevo. Cesarica pride u sjaj-
nem sprevodu k cerkvi. Ali med cerkvenimi vratini stoji sv.
škof Krizostom, ter ji u cerkvo ne pusti. Eudoksia jame to-
gotiti se, in besnovati nad služavnikom božjim, in že je vo¬
jak meč izderi, da bi škofa prehodil, ko mu mahom roka odre¬
veni, in se ne da kreniti, dokler svetnika odpušenja ne prosi.
Cesarica se verne u svojo poslopje nazaj, Krizostom pa, ki
se je Boga bolj bal, kakor ljudi, ne mara za gnjev in togoto
cesarično ne u tej, ne u drugih priložnostih. Opomnil ga je
enkrat nekdo, in nagovarjal, naj se ne vstavlja dolže cesa¬
rici, ker bi ga lahko u veliko nesrečo spravila. Pa Joanez
mu odgovori: „To me ne plaši; druga ničesar, le greha se

99

Sv. Joanez Krizostom, škof in cerkv. učenik.

bojim / 4  To je cesarica tudi dobro vedla. Ko ji nekdo svetje,
naj se škofu zagrozi, da bo cesarjevo milost zgubil, in od¬
stavljen sedeža očakov, mu cesarica zaverne: „Kaj bi opra¬
vila! Krizostoma poznam; ničesar se ne boji, kosam« le greha . 44

Ali kar sovražna Eudoksia sama izpeljali ne more, ji
pomagajo hudobni tovarši. Nekoliko duhovnov, ki s prenared-
bami Joaneza niso bili zadovoljni, in nekteri zavidljivi škofi
stopijo na njeno stran, Te razpertije se posluži Teofil ale¬
ksandrijski očak, ki je sam želje! sedeti na vladiškem pre¬
stolu u Carigradu, in skliče u Kalcedon cerkveni sbor, naj bi
se po skrivnem našuntanju Eudoksie Krizostom obsodil. Dol¬
žili so ga mnogoverstnih hudobij, da bi pred ljudmi svojo kri¬
vico zakrili. Ali sv. nadškof tega sbora ne prizna, ter se njih
obsodbi ne vkloni. Toda cesarica prej ne miruje, dokler ce¬
sar Arkadi, ki je scer pobožen in pravičen, pa premehek mož
bil, u to ne privolji, da se ima očak Joanez iz mesta pre¬
gnati. Pa komej Krizostom mesto zapusti, že grozoviten po¬
tres tako strašno po mestu razsaja, da cesar s svojimi ko¬
mej smerti odide. Ljudstvo kriči, da je to očitna šiba božja,
ker so po krivem pregnali sv. pastirja. Tudi cesar krivico
spozna, in na-mali zapove, da se mora Krizostom nazaj verniti.

Veselje ljudstva, ko vidi zopet svojega škofa, ni za po¬
pisati, Se cIo judi so se njegovega prihoda veselili. Sveča¬
no so ga u stolno cerkve sv. apostolov peljali, kdor jim je
govoril od besed sv. Joba: „fme Gospodovo naj bo češeno . 44

Ali dolgo ni terpelo, daje sv. pastir spet bil svojim ovči¬
cam odvzet. S možkoj beseduj, kakor poprej, je grajal pre¬
grehe in hude razvade mestnih prebivavcov. Na tergu blizo
cerkve je stal pozlačen steber, in na stebru sreberna podo¬
ba cesarice Eudoksie. Pri temu stebru so pod jasnim nebom
vesele igre igrali. Sv, škof pa tega terpeti ni mogel, ker se
zavoljo truša in vriska ljudi božja služba u bližni cerkvi ob¬
hajati ni mogla. Torej prepove enake veselice, in u nagovo¬
rih zoper nje govori. Ta prepoved pa cesarico vnovič še hujše
razdraži. Prizadeva si, da se zopet sbor sovražnih škofov
s jide, in sv. očak Krizostom je obsojen u večno pregnanstvo.
Spet je bil nevtrudljivi branite! cerkve in božje časti na bar¬
ki odpeljan u zadno krajino armenske zemlje, u mesto Kukuž.
Mnogo je terpel sv. mož u tem pustem kraju, kder po zimi
strašen mraz stiska, po letu silna vročina med stermimi gora¬
mi pripeka. Sčasoma se život vendar privadi ojstrega pod¬
nebja; in Krizostom dela tudi tukaj u vinogradu Gospodovem,
ko priden hlapec, kteremu je pet talentov zročenih. Po na¬
govorih, svetem živlenju, po čudežih, ki jih je storil, je pri-

100

27 .  Januar ali prosinec.

dobil serca tudi ondašnih prebivavcov, in je za božje kralj¬
estvo jih vnel. Mnogo jezero jih spreoberne, in postavi jim
duhovnike in škofe, ktere je stranom iz dalnih krajev pokli¬
cal, stranom pa sam posvetil.

Rimski papež Inocenc I., kteremu je bil sv. Krizostom
svojo prognanstvo naznanil, je cerkveni sbor u Rim poklical.
Ti je pregledal in pretehtal vse zadeve in stvari, ki so pro¬
gnanstvo sv. očaku naklučile. Bil je nekriv spoznan, in pa¬
pež si je na vso moč prizadeval, da bi cesar krivico spoznal,
in sv. očaka na vladični sedež nazaj poklical Ali Joanezovi
sovražniki se zopet sdružijo s krivičnoj cesarico, ter pripra¬
vijo cesarja, da je Krizostoma u skrajne meje cesarstva od¬
peljati vkazal. Po potu mu nevsmiljeni vojaki na vsaki način
nadležvajo. Bilje me rali cen, pa ni imel nobene postrežbe, terdo
plesnjevo skorjo kruha je včasi povžil, in s spridenoj vodoj
si je hudo žejo tolažil. Milovaje ga, so mu prišli ljudi dosti¬
krat na dolgem potovanju nasproti, pa pomagati mu nihče ni
smel- Gologlav je moral popotvati, da ga je sobice pripekalo
in dež pral.— Ojstrega potovanja, bolezni in težav vbogi škof
zadnič tako oslabi, da ga vojaki več dalej spraviti ne mo¬
rejo. Prenočijo tedej u cerkvi sv. škofa in mučenika Bazi-
liska. U snu se Joanezu ti svetnik prikaže rekoč: „Potolaži
se, moj brat Joanez; jutri se na enem mestu snideva.“ Pre-
budivši se vjutro prosi vojake, naj ga do ednajste ure pusti¬
jo, ker čuti, da bo umeri. Pa nevsmiljeno ga le naprej tišijo
skorej pol drugo uro hoda. Tii se jim bolnik na tla zgrudi,
in ga komej nazaj spravijo do cerkve, kder so prenočili. Zdaj
še prejme sv. zakramente, moli, se pokriža, in sklene svojo
sv. živlenje s navadnimi besedami: „Za vse bodi čast in hvala
Bogu! Amen.“ — Tako je umeri hrabri slavodobitni junak
keršanske cerkve, sv. Joanez Krizostom u 60 v  letu svoje sta¬
rosti u mestu Komanu leta 401 po Kristusu. Stir dni po nje¬
govi smerti je Bog tudi cesarico Eudoksio na sodbo poklical. —
Po smerti cesarja Arkadia nastopi vladarstvo njegov in
Eudoksie sin Teodozi mlajši. Pobožen sin hoče, kolikor mo¬
re, popraviti krivico svojih staršev, in zapove leta 438, naj
bi se sv. telo Krizostoma iz Komana u Carigrad preneslo.
Zgodilo se je to s to lik oj častjo in s večanostjo, kakor mesto
še nikolj prej kaj takega vidilo ni. Nobeden cesar še ni ob
svojem prihodu bil tako slovesno sprejet- Ko se barka s sv.
truplom bregu približuje, jo veter ravno h kraju zanese, kder
je vinograd vdovice bil, kojo je Krizostom cesarici branil.
Cesar Teodozi s vsim dvorskim prevodom, očak s vsoj du-
hovšino, in nezbrojna množina ljudi gre sv. truplu nasproti,

Sv. Joanez Krizostom, škof in cerkv, učenik. 101

ktero po tem spremijo u stolno cerkvo. Tam posadijo nekdaj-
nega ljubeznivega očeta na vladični prestol, in ko zbrano ljud¬
stvo glas zažene: „0 sveti oče!“ se jim zdi, ko da bi še zdaj
slišali iz ust rajnega škofa besede, s lderimi jih je tolikokrat
pozdravil: „Mir s vami!“ Cesar pade na kolena, in prosi svet¬
nika, naj bi odpustil velike krivice, ktere mu je zamerlamati
storila, in naj bi privaroval mesto grozovitnih potresov. Ta¬
ko je bilo sv. telo tega zvestega božjega služavnika častito
sprejeto, in po tem častito shranjeno. U poznejših časih je
bilo pa iz Carigrada u Rim prepeljano, kder še se zdaj u ve¬
liki cerkvi časti. —

Kadar človek po svojem potovanju krasno dolino preho¬
di, preden jo zapusti, še rad postoji in se poozre, naj bi si
njene krasote spomin dolže ohranil. Poozrimo se tudi mi, in
preglejmo u duhu še enkrat živlenje tega zares velikega
in sv. cerkvenega učenika Kakor na nebu med jezero svit-
limi zvezdami ena ali druga posebno blisketa, tako se med
mnogo čednosti u živlenju sv. Krizostoma dve posebno sve¬
tite. Perva je njegova neoplašljiva keršanska serčnost,
s kteroj je pogumno lotil se vsake pregrehe, naj si je bila
u visokem dvoru velikašev, ali u revni hišici mestnih posto¬
pačev. Ni se bal ne jeze, ne sovraživa, tudi pregnanstva ne,
ker je v dnu svojega hrabrega serca čutil, da je božji, pa ne
zgol človeški sluzavnik. Druga prelepa čednost je njegova
poterpežljivost,  s kteroj je stanovitno terpel, ko je bil
dvakrat prognan , ko so ga neprenehoma tožili, čertili, zavi-
dili mu, gerdili ga in obrekovali hudobni sovražniki. Nikdar
ni bil nevoljen, nikdar ni obupal, nikdar se togotil, praznega
straha nikdar ni poznal. U svoji nar veči brhkosti je pisma
pisal, po kterih še druge opominja k poterpežlivosti in kre¬
posti. Sebe je tolažil čitajoč u sv. pismu od Joba, Daniela
in drugih. Pa še druge sv. čednosti se dajo posneti iz nje¬
govih pisem. Goreča ljubezen do Boga, ponižnost in zaniče¬
vanje posvetne časti in blaga, očetovska skerb za sebi zro-
čene ovčice, marljivost in delavnost apostolska To in več
drugega nas njegovo živlenje in njegove pisma učijo Zato je
bil zlatousti učenik, sv. Joanez po celem keršanskem svetu
že od nekdaj u veliki časti, in častili ga bodo, dokler kolj
bodo znali enake čednosti ceniti.

102

27. Januar ali prosinec.

N a n k i n p o s n e m a.

1. Sv. Joanez jo pogumno in nevstrašljivo grajal vse pregrehe in slabe
razvade, ki jih je zapazil pri svojih ovčicah. Akoravno si je mnogo sovražtva
nakopal, in je hudo preganjan bil, je vendar neprenehoma za dušno zveličanje
svojih podložnih skerbel. Hišni gospodarji in gospodinje, keršanški očeti in ma¬
tere! posnemajte sv. škofa! Ako vidite pri svoji hiši, da kdo domačih slabo ži¬
vi, ne terpite greha, slabih razvad, ktere o pravem času lahko odvernete in za¬
dušite. Poslušajte, kaj ravno ti svetnik božji govori: „Ni bolj gotovega zna¬
menja, da si Bogu zvest, in da ga ljubiš, kakor če za izveličanje bližnega Sker¬
biš, ker to je dokaz, da si njegov prijate).« K temu te veže dolžnost ljubezni do
bližnega in do sebe. Sv. papež Gregor pravi. „Kdor bi lahko greh zabranil, ali
grešnika posvaril, in to opusti, je brez dvoma ptujega greha se vdel ožil«

2. „Nečesar se ne bojim, ko samo le greha« — je rekel sv. Krizostom.
In res se ni bal no cesarjeve zamere, ne prognanstva, ne sovražnega obrekovanja,
clo smerti ne, da bi bil kedaj pohvalil, kar je krivo spoznal, ali da bi svoje dolž¬
nosti bil u nemar pustil. Pa greha se je bal, Boga razžaliti je trepetal. — O
da bi tudi ti in vsaki kristjan reči zamogcl: druga se ne bojim, ko greha! Ko bi
pač ljudje spoznali, da ni večc nadloge na zemlji, ko greh! Povodnja, kadar
pride, cele krajine u nesrečo spravi. Taka strašna povodnja je greh, ker člove¬
ku in celemu človeškemu rodu vso srečo tukaj in tam odnese, ter druga za se¬
boj ne pusti, ko jok, žalost in nadloge. Torej pravi sv. Krizostom: „Bclodano
je, da je greh začetek vsega zla.« —

S. K našemu poduku naj služijo nektere besede iz njegovega nagovora, ko
je bil iz prognanstva nazaj poklican: „Kaj bi vam pravil?« „Hvala bodi Bogu!«
sim rekel, ko sim bil prognan; te besede sim se deržel u pragnanstvu, to besedo
povzamem tudi zdaj. — Spomniti sc, da sim vam za odhodnjo zapustil Jobove
besede: „Ime Gospodovo naj bo češeno vekomaj.«  Za prihodnjo vam
jih spet ponovim; ,,Ime Gospodovo bodi češeno vekomaj.« Ko some
prognali, sim hvalil Boga, ko me nazaj pokličejo, spet hvalim Boga. Mnogo-
verstne reči služijo u eno namero, poletje in zima sta u rodovitnost polja. Za vse
bodi bvala Bogu. To vam zato povem, da se učite Boga hvaliti. Kadar se kaj
dobrega zgodi, hvali Boga — in dobro bo ostalo. Kadar se kaj hudega zgodi,
hvali Boga — in hudo bo prejšlo.«

Bolitv a.

Prosimo to o Gospod, naj se sv. cerkva, ktero je tvoj škof in spozno-
vavec sv. Joanez s lepimi zaslugami in nauki po tvoji volji okinčil, s nebeškoj
pomočjo vedno bolj  širi. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

Sv. Andrej Korzinski, spoznovavec.

103

XXVIII. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Amlrej liorzinski. spoznovavec.

Ni se mnogo čez 200 let, kar je cerkva sv. Andrea Kor-
zinskega u versto svetnikov očitno zapisala. Živel je na Laš¬
kem, in bilje živ izgled prave tuniške pobožnosti. Zato gaje
pa Bog tako ljubil, daje na njegovo priprošnjo več čudežev
storil.

Ko je Andrej že več časa u samostanu bil, je njegov stri¬
ček zlo zbolel za kostno gn ji lino, bolezen hudo in dolgo. K er
vbogi bolnik dan in noč počitka nima, in silo terpi, si hoče u
igri čas krajšati, naj bi nekoliko svoje bolečine pozabil. Pa ka¬
kor se rado zgodi, mu je prišla igra u navado, ter njegova hi¬
ša je bila k malo pravo sbirališe igravcov. Sv. Andrej obžaluje
svojega stričeka dušno bolezen bolj, kakor telesno, tergapra-
ša: „Ali hočeš ozdraviti?" — Bolnik si misli, da se mu An¬
drej le ruga, ter se tako razserdi, da mu veli, naj se spred
njega pobere. Pa Andrej mu pohlevno reče: „Moj striček, ne
bodi serdit; ako željiš ozdraviti, poslušaj moj svet." Vtolažen
pravi zdaj bolnik: .,Kar koIJ hočeš rad storim, ako je le mo¬
goče." In Andrej mu veleva: „Zderži se igre sedem dni, se¬
dem dni moli prav serčno Oče naš in Cešeno Mario, šest dni
pa se posti; obljubim ti, da ti bo presveta Devica od svojega
Sina milost zdravja sprosila." — Bolnik scer ni bil pobožen,
vendar je zaupal u besede sv. Andrea , in je storil, kakor mu *
je bilo naročeno. Sedmi dan je popolnoma ozdravil; in kar je
še več vredno, je tudi igro na vselej zapustil, (er prav boga¬
boječe in keršansko živel. —

Nekimu slovečemu bogatinu so vsi sinovi pomerli; edino
hčerko še ima, komej deset let staro, pa še ta je na sušici bo-
lana. Oče si prizadeva, iše zdravnikov, stori vse, kar mu na-
svetjejo, da bi le deklič ozdravilo; pa vse zastonj. Milo jo¬
kaje in u sercu razdvojen gre nekega dne k bolanemu dekletu,
in zdihuje: „0 preljuba hči, kaj mi je neki še ssoriti, da bi spet
ozdravila? Ti si serce moje duše; nimam na svetu drugega ve¬
selja, kakor tebe. Prosim te, povej mi, dete moje, kaj še po-
žeijiš, in kaj misliš, da bi ti še pomagati moglo. Sej veš, da sim
premožen, in da drugega dediča nimam, kakor tebe. Le povej
mi s čem ti postrežem." Jokaje mu hčer odgovori: „Predragi
atej! nimam nade, kakor samo u pomoč večnega Boga, in pre¬
svete device Marie. Torej pošlji k božjemu služavniku, bratu
Andreu, naj za me moli, ter mi s svojimi sv, rokami jed pripra-

104

28. Januar ali prosinec.

vi, ktero zeljim jesti; nad jam se, tla bom po tem ozdravila “ —
Oče brez zamude vi samostan biti, kder Andreja pred razpe¬
lom — britkoj martroj — klečati najde. Na kolenih ga prosi tuzen in
objokan, naj pride k bolanemu otroku. Brat Andrej mu reče:
„Jaz sim vbog grešnik, pa Bog vsakemu pomaga, kteri je po-
tertega serca; naj tudi tv njej hčeri zdravje duše in trupla po¬
deli* Zaupaj n gospoda Jezusa in u njegovo presveto mater.
Zdaj pa pojdi, kmalo pridem tudi jaz za teboj. 41,  — Oče odide,
ter domačim, kar je zvedel, oznani. U sobi bolnice pričakujejo
zdaj starši in rodbina pobožnega umilui. Brat Andrej res pri¬
de, ko berž mu predstojnik samostana dovolji, ter u sobo sto-
pivsi reče: „Bog, ki tim pomaga, kteri u njega zaupajo, ozdra¬
vi tudi tebe tvoje bolezni, da mu boš mogla sluziti.“ Po tem ga
deklič poprosi, naj ji s lastnimi rokami jedilo pripravi, da se
ji bodo pluče očistile. Andrej vzame kruha, ga u vino pomo¬
či, in moli: „Vsemogočni Bog in zveličar Jezus Kristus, ki
s svojim mesom in kervjo u podobi kruha in vina verne hraniš
u svoj spomin, blagoslovi ta u vino pomočen kruli, da bode de¬
kliču, ki u tvojo pomoč zaupa, u zdravje duše in trupla. 44  Nato
da kruh in vino dekletu, da ga je povzilo, ter je kmalo zaspa¬
lo. Ko se spet zbudi, kliče: „Atej! mama! dajte mi hitro mojo
obleko, brat Andrej mezove! 44  — Oblečena gre zdrava u sa¬
mostansko cerkvo, kder na glas Boga hvali za veliko dobroto
zazeljeniga zdravja.

Enkrat sreča Andrej slepca, kteri je na cerkvenem pragu
milo.šine prosil, ter ga pra.ša, kako je oslepel. Slepec odgovori:
„RiI sim zlatar, pa imam še ženo in otroke. Da bi jih pošteno
prezivil, sim mnogo delal. Pastem, ker sim vedno u ogenj in na
drobno gledal, sim si oči pokvaril, da sim popolnoma oslepel.
Nar hujše mi to dene zavoljo mladih mojih otrok, ker jih ne mo¬
rem preredki. Prosim te, moli za me.“Ssolznimi očmi reče An¬
drej ; „Bog prava luč te naj razsvetli, da boš k njegovej časti
otroke rediti mogel. 44  Po tem gre u cerkvo, ter pred velikim
altarjem kleče skorej celo uro moli. Od ondot se nazaj k slepcu
poda, ter ga s blagoslovlenoj vodo pokropi, rekoč: „Naš Go¬
spod in Bog Jezus Kristus, kteri je sleporojenemu pregledati
dal, naj tudi tebi po svoji vsemogočnosti vid poverile. 44  — Kma¬
lo so tudi njegove oči pregledale. Hvalil je Boga, in povsodi
razglaševal, kako se mu je zgodilo.

Pa še tudi po smerti tega svetnika je mnogoter bolnik le
s tem ozdravil, da se je prav zauplivo njegovej priprošnji pri-

Sv. Andrej Korzinski, spoznovavec.

105

Nun k in posnema

1. Mnogoter bolnik bi še tudi zdaj sv. Andrea poklical, ali ga obiskal
u sladki nadi po njegovej priprošnji zdravje zadobiti, ako bi Andrej nebi tako
daleč, in že zdavnej bil umeri. Ali ga pa zdaj ni človeka, ki bi bolnikom
pomagati mogel, kakor nekdaj Andrej Korzinski? Dobi se enaka čezuaturna
pomoč bližej in povsodi u katoliški cerkvi. Sv. apostol Jakob piše: „Zboli
kdor zmed vas, pokliči duhovnike cerkve, naj molijo nad njim,
in naj ga mazilijo soljena u i menil G o s podo ve m. Vernamolitva
bo bolniku pomagala, in Gospod ga bo ozdravil, in ako je u
grehih, mu bodo odpušeni.“ U zakramentu sv. posledniga olja
je za bolnike pomoč, ktero apostol priporoča. — Pa ne pozabi, da terdna
vera le vrednega stori ceznaturne pomoči. Ako je pa tvoja vera slaba, si sam
kriv, da ne občutiš tolažbe, polajšanja, in zdravilne moči, ktero je Zveličar
u te sv. zakrament položil.

2. Kadar zboliš, ter ne moreš k cerkvi, ko slepi zlatar, pošlji vendar,
kakor je poslala bolana hčerka svojega očeta, naj pride na dom te obiskat
mogočnejši od sv. Andrea, Kristus sam, ki te bo okrepčal u podobi kruha s
lastnim mesom in kervjo. Ne misli, da ga nadležuješ; saj te sam ljubeznivo
vabi, rekoč: »Pridite k meni vsi, ki ste obloženi; vas bom okrep¬
čal.^ Ako se le na njegov prihod vredno pripraviš u čisti spovedi in vredni
pokori, te bo tolažil, in ti bolezen polajšal; pa ti tudi popolnoma zdravje po¬
delil, ako ne na telesu, pa gotovo na duši, kar je več vredno. Glej ljubi krist¬
jan! Jezus nar veči zdravnik, ki ima vso oblast na nebu in na zemlji, ti je
vedno blizo, in se ti ponuja; pa ga dostikrat nočeš sprejeti, in kadar ga
sprejmeš, nimaš prav terdne vere in zaupanja, tudi ne prav goreče ljubezn
do njega.

Mnogi tudi u bolezni vso pomoč le od zdravnika pričakujejo, na Boga
pa, kteri je zdravnika in zdravila stvari!, ne porajtajo. Prav je, in je dolž¬
nost , umetnega zdravnika si poiskati, in po njegovi veljevi se ravnati; pa
Bog je vikši zdravnik, ki ima oblast čez živlenje in smert. »Ako Gospod
hiše ne stavi, delajo delavci zastonj/-'

3. Striček sv. Andrea se je s izgroj u bolezni kratkočasil, in tako še
marsikter bolnik. Kaj boš pa ti moj človek, u bolezni počenjal ? s čem si boš
čas krajšal? — Morebiti boš tudi igral, prebiral kratkočasne knige, in ve¬
selo poslušal novice, ktere ti bojo znanci in prijateli pravili, kadar te pridejo
obiskat? — Res imajo ure bolezni svinčene krila, in dan za dnevom leze za-
pušenimu bolniku skorej nepremakljiv, nesrečne večnosti okus. Vendar naj ti
bo drag tudi dolgi čas bolezni, varuj se, da ga s praznimi delami ne pogu¬
biš! Vživaj zmerno dopušene zabave veselja, da ne prideš ob zveličaven sad
svoje bolezni. Bog te je s betegom ločil šumečega sveta, da u pokori išeš le
kar je zgorej, in dušo zveličaš.

106

29. Januar ali prosinec.

ITI o 1 i t  v a.

Prosimo te, vsemogočni vsmiljeni Bog, daj nam po priprošnji sv. An-
drea, da bomo zdravi na duši in telesu vedno tebi služili. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

XXIX. Dan januaria ali prosinca.

Sveti Frančišk Salezian, škof.

Sv. Frančišk, zgled keršanske popolnosti, in krasna po¬
doba vsim škofom in duhovnim, je bil rojen leta 1567 na Sa¬
vojskem u gradu Salez, od kodar se mu tudi Salezian pravi.
Plemeniti pa pobožni starši so si prizadeli svojega sineka ker-
šansko odgojiti. Ni jim bil trud zastonj; že u mladih, nežnih
letih je bil deček pameten, pohleven in sramežljiv u zna¬
menje prihodne svetosti Pervi poduk je Frančišk dobil od
staršev doma, in pa udomači šoli; višjih naukov se izučit ga
pa pošljejo u Pariz, kder je šest let bival. Iz Pariza se mla-
denc poda u Padovo, naj bi se tam cerkvenega in deržav-
jiega pravoznanstva naučil, kar je tudi srečno doveršil. Bilje
učenec bistre glave, ki je veselo u znanostih napredoval; bil
je tudi bogaboječ mladenč, ki je živil vedno in povsodi po
volji božji. Poznavši nevarnosti, ki pretijo ljubi čistosti u mla¬
dih letih, se posluži mogočne obrambe, naj ga štiti in varje
razvujzdanosti — vsaki tjeden namreč stopi k božjej mizi, in

107

SV. Frančišk Salezian, škof.

pobožno sprejme sv. obhajilo. Tako je svojo dušo hranil in
krepil; truplo pa je vedno krotil, in opasoval ga s ojstrim
pasom pokore. Verh lega se je zogibal nevarnih družb, in
je u Parizu n cerkvi sv. Stefana, pred altarjem prečiste devi¬
ce Marie obljubil, da hoče čistost večno ohraniti. Ravno to
zaobljubo je ponovil pozneje u Lavretanski cerkvi, ktero je
pobožen potnik večkrat obiskal. Po tej zaobljubi je živel vse
svoje dni. Prigodilo se mu je, da je bil enkrat u hišo neke
nesramne ženske poklican. Nečistiiica se mu začne prilizo¬
vati in gladiti ga, sv. Frančišk opazivši njene gerde namene,
jej pljune u zobe, in zbeži. Težej se je znebil znotrajnih
skušnjav. Satan ga namreč hoče premotiti, in u obupnost spra¬
viti ; daje mu u misel, da je vsa njegova pobožnost za¬
stonj; naj počne, karkoli hoče dobrega ali hudega, pogubljen¬
ju vendar oditi ne more. Frančišk se tej nesrečnej misli vpi-
ra, in se vojskuje po moči, pa se je ne znebi; dan in noč
ga skerb po zveličanju peče, da že skorej obupa. U ti dušni
brhkosti se oberne enega dne proti nebesam, in pravi: „Naj
bo, ako mi je odločeno, da bom po smerti pogubljen, in božji
sovražnik, hočem vsaj, dokler živim, iz cele duše Boga lju¬
biti Po tem terdnem sklepu je l)il satan osramoten, in ni
Frančiška nikolj več s takimi misli nadleževal.

Vernivši se u svojo domovino, prevzame nar prej službo
pravdnika u mestu Ohambery. Njegovo ime kmalo častno slo¬
vi; ponujajo se mu visoke časti, in imenitne bogate ženitve.
Pa mladi Salezian si je izvoljil duhovski stan ; u tega vredno
stopiti, se zdaj resno na vso moč pripravlja.

Od Genevskega škofa Granerja u duhovnika posvečen,
je bil Frančišk kmalo tudi u predstojnika (prošta) tamošne
stolne cerkve izvoljen. U Genevi je bil takrat velik hrup za¬
voljo kalvinskega krivoverstva, ktero se je tako močno širi¬
lo, da škof več u mestu prebivati ni smel. U ti hudi stiski si
zvolji Frančiška za progovorniko, in mu naroči, naj po selih
krog mesta kristjanom božjo besedo oznanuje. Na tanjko in
zvesto je spolnoval sv. mož težavno opravilo. Koliko obre¬
kovanja, sovražtva in nevarnosti je prestal, ni popisati mogo¬
če. Sv. katolško vero je vpričo krivovercov tako umno za¬
govarjal, da mu niso mogli besede pregovoriti. Zato so ga pa
jeli hudo zalezovati in preganjati. Večkrat so sklenili ga iz
pota spraviti, pa Bog ga je vsigdar čudno obranil nevarnih
zvijač. Cio u mesto sc je podal, kder je takrat znani Teo¬
dor Beca prebival, kleri.je akoprem že 70 let star, po Kal¬
vinovi smerti krivoverstva poglavar bil. Po Frančišku resnice
prepričan, je zdihovaje obstal, da je le katolška cerkva edi-

108

29. Januar ali prosinec.

no prava Kristusova, in le u njej se zveličanje najde. Pa
vendar se krivoverstva ni mogel ločiti, ampak je u zmotah
do konca ostal. Bolj srečen u svojem apostolskem prizadetju
je bil sv. Frančišk u drugih krajih. v

Ko je vojvoda Savojski krajino Sablesko ( Chablais) spet
pridobil, so bili nje prebivavci sploh u krivoverske zmote za¬
pleteni. Naprosi sv. Frančiška, naj bi jih h katol.sk i veri spre-
obernil, kterega dela se Frančišk in njegov sorodnik Ljude-
vik Salezian voljno lotita. Peš sta prehodila gorato deželo
iskat razkropljenih ovčic Jezusovih. Nezrečeno sta terpela;
lačna in žejna, sta bila psovana in preganjana, dostikrat so
jima tudi prenočiše odrekli. Pa nju poterpežljivost premaga
oterpne serca, cela krajina je (tila katolškej cerkvi pridoblje¬
na. Zgodovina priča, da je sv. Frančišk še več ko 72000
krivovercev k pravi veri pripeljal.

Ko škof Graneri vidi, kako spešno dela Frančišk u vi¬
nogradu Gospodovem, ga hoče škofovskega pomočnika in na-
menjeniga naslednika imeti. Pa ponižni Frančišk se te časti
s vso močjo brani, in še le po smerti škofa to visoko službo
navzame, ko papež Klemen Vlil. zapove.

Sv. škof je velike in težavne dolžnosti s apostolsko mar¬
ljivostjo opravljal. Ves vnet za zveličanje duš, ktere mu je
Bog izročil, je obiskal peš vse kraje svoje prostrane škofi¬
je. Povsodi je učil in opominjal katoličane, naj bi zvesti ostali
svojej veri. S prijaznoj besedo je tudi krivoverce njih kri¬
vih naukov prepričal. Večkrat je povabil glasovite kalvinske
govornike u javne pogovore zastran verskih zadev; alj no¬
beden se ni prikazal, ker so se bali verliga moža, iz ktere-
ga je govoril sv. Duh. Tim bolj so ga pa sovražili, in željeli
skrivej umoriti. Ko mu je bilo enkrat strupa zadano, se za¬
obljubi Frančišk na božjo pot k nekej cerkvici Marie device,
in strup mu škodoval ni. U cerkvi je vpeljal spet stare cerk¬
vene obrede in navade ; vredil je duhovništvo, vtemeljil se-
meniša mladih duhovnov; napravil je nov red obiskovanja
Marie za ženski spol, ki je od papeža poterjen, in u krat¬
kih letih daleč okrog razširjen bil; tudi za vboge je mno¬
go skerbel, in verh tega še spisal nekoliko sv. knig, posebno
znane bukve Filotea  imenovane, naj bi njegovi nauki še
vnemali serca vernih, ko so že usta njegove zdavnej vmol-
knile. Tako je nevtrudljivo obdeloval Gospodov vinograd sker-
ben oče in pastir svojih ovčic celih 20 let, dokler je tudi
njemu ura dotekla prijeti zasluženo večno plačilo. Imel je u
mestu Lionu nekaj opraviti, in tu ga zadene tretji dan bo¬
žičnih praznikov smertna bolezen. S pervega občuti omotico,

Sv. Frančišk Salezian, škof.

109

kinalo potem ga opalme mertud, ki mu vse ude, razim jezika
tako oslabi, da se ganite ne more Hitro se da prevaliti s sv.
zakramenti, ktere pobožno in svetoželjno sprejme. Nekoliko
duhovnov jezuitskega reda, ki so tudi u Parizu njegovi uči-
teli bili, ga pridejo obiskat, med kterimi je bil tudi Posevin,
njegov spovednik. K temu se Frančišk oberne rekoč: „Naj-
šli ste me u stanu, u kterem mi je pred vsem božje milosti
treba; izprosite mi jo usvoji molitvi.“ Ko ga nekdo popraša,
je li zadovoljen, daje  Bog tako sklenil nad njim? mu Sale-
zian odgovori: „U Boga zaupati je dobro. Bog je gospod;
naj stori s menoj, kakor mu dopade. 44  U bolezni je zaupljivo
zdihoval: „Moj Bog, ti si moje vse! Ne moja, ampak tvoja
volja se zgodi.“ Cel čas bolezni je u pobožnih molitvicah, ktere
je u zdravih letih rad molil, k Bogu zdihoval. Na prašanje,
ali se ne boji skušnjav hudičevih, odgovori s besedami s v. pev¬
ca: „Na Gospoda zaupam, rešil bo iz zanj k moje
noge. 44  K zadnjemu še moli na glas sv. vero, in terdi, da le
katolško za pravo in zveličavno spozna. Po tem še izusti več¬
krat sv. imena Jezusa in Marie, in ko pričejoči u litanijah be¬
sede zgovorijo: „Vsi sv. nedolžni otroci 44  — se loči tudi nje¬
gova nedolžna čista duša enako čistega telesa, da se pridruži
svetnikom, ki vedno sledijo neomadežvano Jagnje, in ga gle¬
dajo u večnem veselju. Ta srečna smert božjega služavnika
je bila leta 1622 na praznik nedolžnih otročičev, 56. leta
njegove starosti.

Mnogo bi se le h k o od čudežev govorilo, s kojemi je Bog
svojega svetnika Frančiška že u živlenju, še bolj pa po nje¬
govi smerti poveličal: pa bolj pomenljivo za nas je premiš¬
ljevati njegovo sr. živlenje, ki je krasen venec naj lepših
čednosti keršanskih. Začetek in temelj svetosti je Frančišk
s tem postavil, da je vedno samega sebe premagoval in kro¬
til. Bil je po naravi naglojezen; ali to nagnutje je sčasoma
tako potolažil, da ni bilo slišati žal besede iz njegovih ust;
clo krivoverci so se čudili njegovemu pohlevnemu obnašenju.
Enkrat začne neki hudobnež svetnika vpričo strašno zmer¬
jati in preklinjati. Frančišk ga pohlevno posluša, in mu be¬
sedice ne odgovori. Poprašajo ga po tem, zakaj ni gerdob-
neža pokregal. „Cutil sim 44  — je rekel „da me jeza grabi.
Sklenul sim pa že zdavnej, da nočem u jezi nikolj besedice
prigovoriti, ampak rajše počakam, da posvarilo več zda, ko
strastno nagnutje mine. 44  Drugokrat je bil sv. škof spet hudo
razžaljen in psovan, in nekdo mu je zameril, da toliko po¬
nižno in mirno posluša obrekovavne besede preklinjevavca.
Sv, Frančišk mu odgovori: „Ze dvajset let se vadim p o ter-

110

29. Januar ali prosinec.

pežljivega se skazati u takih priložnostih; zakaj hi neki zdaj
naenkrat to navado opustil? Je li vredno, da bi zasluge,
ktere sim si, ako Bog da, do zdaj naberal, naenkrat pogu¬
bil? Le poterpi, hočem ga hasnovito posvariti. 44  — In skuš¬
nja je poterdila, da je sv. mož po svojih pohlevnih opominih,
in mirnih svarilih mnogo opravil. Ker je svetnik sam sebe
strahoval, in svojo jezo krotil, se mu je u sercu vnela čudna
ljubezen do sovražnikov in zatiravcov. U svoji navadni od-
kritoserčnosti enkrat sam reče: „Ko bi mi kdo iz zgol sov-
ražtva oba očesa stekuil, in bi po tem spet druga očesa do¬
bil, bi vendar le hudobnega sovražnika spet ravno tako milo
pogledal, kakor svojega naj večega dobrotnika. 44  Gotovo znain-
nje doveršenosti keršanske je to! Le kdor sam sebe prema¬
guje, in jezo kroti, bo sovražnike ljubil, kar Kristus tako živo
priporoča. Kako visoko se po tem pride k dušnej svetosti,
kaže krasen izgled, kterega nam je zapustil sv. Frančišk
Salezian,

N a u k i n p o a n e m a.

1. Sv. Frančišk Salezian je bil po naturi nagle jeze, vendar se je pre¬
magoval, da se ni slišala nikdar hudobna beseda iz njegovih ust. Berž ko je
čutil, da ga jeza grabi, je obmolčal, ter ni pregovoril, dokler se mu ni je¬
za potolažila. Nikdar ni ujezi kogar svaril, ali pokregal, rajše je poča¬
kal, da mu je prijazno besedo postavil. — Oj naj bi pač vsi ljudje sv. škofa
posnemati hteli! koliko velikih pregreh bi se manj po svetu godilo! Iz kalne
mlake nikdar čista voda ne priteče; tudi iz serca, u kterem huda jeza vreje,
nič dobrega priti ne more. Ali marsikdo se zgovarja rekoč: to se je u jezi
zgodilo; jeza je tega kriva; jeza me je prevzela i. t. d. da sim ti ali uni greh
storil. — Prijatel! ko bi ti sosed krivico storil, le opsoval, ali poškodoval
na poštenju alj premoženju, in bi sc po tem zgovarjal, da je to u jezi storil
— povej mi, ali bi ti bil takov izgovor po volji? Glej ravno tako malo bo
tudi Bog poslušal tvoje izgovore, da te je sama jeza u greh zapeljala. Pre¬
magaj raj kakor sv. Frančišk svojo naglo jezo. Kadar čutiš, da te togota te¬
rc, postoj nekoliko, nikar ne govori, ampak premišljuj na tihem, kaj bi pre¬
govoril, ali storil. -Kdor jezo premaga, je premagal nar hujšega sovražnika ,“
pravi modrian Seneka. Nikdar ujezi kogar ne posvari, in ne kaznuj; poterpi,
da se ti kerv ohladi, in^jeza mine, po tem še le stori, kar ti razum in za¬
poved božja veljeva. ,,Človek naj bo nagel k posluhu, pa počasen h govor¬
jenju, počasen k jezi,“ uči sv. Jakob. Mnogo hudega pride iz jeze: sovraž-
tvo, obrekovanje, poboji in druge pregrehe, ki so nesrečen sad, kterega naglojeza

Sv. Frančišk Salezian, škof. 111

rodi. Težek je kamen, in težek je pesek; pa težji ko vboje, je neumnega je¬
za^ — govori sv. Duh.

2. Sv. Frančišk je ponovljal n bolezni, posebno pa ob zadni uri krat¬
ke molitvice,  ktere je u zdravih letih rad in pogosto molil. — Gotovo že-
Ijiš tudi ti na smertni postelji še vero upanje in ljubezen obuditi, željiš ob¬
žalovati svoje grehe, Boga na pomoč klicati, naj bi ti moč dal, da premagaš
skušnjave in težave u smertnih brhkostih. Ljubi kristjan! to je res nar bolj¬
še orodje obraniti svojo dušo hude nevarnosti. Ali orodje samo ne pomaga,
ako nisi izurjen, da ga rabiš. Davidu so bili dali kraljev oklep, Skit in meč,
da se bojuje s Goliatom; on pa to orodje pusti, ter vzame navadno fračo.
Torej vadi se tudi u tem, česar boš na zadnje potreboval, dokler si zdrav in
terden, in ne zanašaj se, da ti bodo prijatli in starši pri smertni postelji sta¬
li, te tolažili, in s teboj molili. Molitve drugih ti serca ogrevale ne bodo, ako
se jih nisi sam naučil in večkrat u živlenju jih molil. Zdaj se uči in priprav¬
ljaj na posledni boj, in moli rad, posebno u skušnjavah. „Kdor se pred bo¬
jem ne uči, kako naj bi se bojeval," — piše Kasiodor — „se ne bo ob ča¬
su sile bojevati znal."

3. Posebna lastnost sv. Frančiška je bila keršanska pohlevnost.  Sa-
lezian sam piše od nje: „Kdor koli je keršansko pohleven, imačutljivo serce
do vsakega, rad odpusti in slabosti drugih zagovarja. Iz dobrotljivega serca
je priljuden, kar se u njegovem govorjenju in djanju spozna, in stori, da mu
je vse prijetno; njegova beseda ni nikolj terda, okorna in zapovedljiva. Ljuba
prijaznost se sveti vedno iz njegovega obličja, in še od daleč ni tistim po¬
doben, ki se jezno po drugih ozirajo, ki le odreči znajo, ali pa tako razžalj-
no dovolijo, da vso zaslugo dobrote zgubijo." Tako je sv. škof Salezian
opominjal svojega dobrega prijatcla Kamuža, slovečega škofa Belejskega, ki
je nektere uedostojnosti preojstro svaril. „Resnica mora biti vsigdar ljubezni¬
va," — mu pravi — ,,iz nagle gorečosti le hudo zvira. Svarjenja so terde
jedi, ki se težko povžijejo; morajo se u gorkem ognju ljubezni tako dobro
kuhati, da svojo okornost zgubijo." Pomnite si to vsi predstojniki podložnih,
posebno pa vi gospodarji in gospodinje, ki svojej družini nikolj prijazne be¬
sede ponuditi ne morete; učite se od Saleziana keršanske pohlevnosti, in ne
mislite, da se s kregom in kletvo nar več opravi; marveč ljubite svoje do¬
mače, in skerbite za nje; po tem vas bojo tudi oni ljubili in radi slušalk

M o 1 i t v a.

O Bog, kteri si zavoljo zveličanja duš sv. Frančiška spoznovavca svo¬
jega in škofa hotel vsim vse storiti; dodeli milostljivo, da sladkosti tvoje lju¬
bezni napolnjeni po naukih njegovega opominovanja, in skoz pripomoČ njego¬
vega zasluženja večno veselje dosežemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

112

30. Januar ali prosinec.

XXX. Dan januaria ali prosinca.

Sveta Martina, devica, inucenica.

Sv. devica Martina se je u tretjem stoletju po Kristu¬
sovem rojstvu u Rimu rodila, in je inučeniško smert za sveto
vero za cesarja Aleksandra Severa u letu 223 storila. Ta
cesar scer kristianov ni preganjal, ampak jim je bil prijazen;
dasiravno malikovavec je visoko poštoval ime Jezusa Kri¬
stusa in postave njegovega svetega evangelja. Posebno mu je
dopadil nauk svete vere : „Kar nočeš, da bi se tebi zgo¬
dilo, tudi ti drugim  ne  stori. 44  U svojej cesarskej dvo¬
rani kakor na druge deržavne poslopja je ukazal te besede
s velikim čerkaini napisati, in vendar je tačas u Rimu kakor
po deželah veliko kristianov mučenih bilo, ker so zoper ker-
šanstvo in nja spoznovavce dane postave še veljale, koje so
njegovi spredniki dali, posebno pa, ker je neki od cesarja
močno obrajtan pravdnik, Ulpian po imenu, kristiane smerlno
sovražil. Redar je tedaj cesar Rim zapustil in na vojske se
podal, je Ulpian malikovavce zoper kristiane našuntal in jih
kervavo preganjati začel.

Med temi kristiani je bila tudi sv. Martina, po celem Ri¬
mu slavno znana za volj svojega plemenitega rodu, velikega
bogastva, čistega in svetiga živlenja. Vse svojo premoženje
je med vboge razdelila, Ker je sveto čistost tolko ljubila, in
za širanje kraljestva božjega močno gorela, ji je, dasiravno
še mladi, bila cerkvena služba diakonise izročena, po kteri je
mlade keršenke u keršanskem nauku podučevala in za[vboge
in betežne skerbela. Stanovitno se je vstavlala malikom da¬
rovati, za to jo nevsmileno tepejo, s železnimi grebeni po ce¬
lem truplu razmesarijo in divje zverine nad njo spuste, ali
te ji žalega kaj ne storijo. U ogenj jo veržejo, pa tudi ogenj
ji ne škodje; pri vsili tih mukah sveti veri zvesta ostane.
Posleduič sodnik ukaže ji glavo odsekati, — Popolno velja¬
jo od nje besede sv. Duha, ki govori: „Castita je u očeh Go¬
spodovih v smert njegovih svetnikov. — Njih dela grejo za nji¬
mi. 4  — Že u 6. stoletju so ji u Rimu krasno cerkvo posta¬
vili, in verni vsih krajev so njeni spomin slovesno obhajali.
U letu 1033 za svetega očeta Urbana Vlil.  so njeno sveto
truplo u že stari in zapušeni cerkvi izkopali, cerkvo čedno
popravili, njene svete ostanke častito u njo shranili, in verni,
posebno Rimiani so njeni spomin prav goreče zopet obhajali.

Sv. Martina, devica, mučenica.

113

Na u k i n p o s n e m a-

1. Kakor sv. Martina, tako je jezer in jezer mučenikov in mučenic za
sveto vero svoje živlenje dalo in veselo svojo kri prelilo. Iz vsake kapelce
presvete kervi, ki jo je Kristus na gori Kalvarii prelil, so mučeniki, mučenice
prirastle, ki so resnico svete keršanske vere pred celim svetom s svojim živ-
lenjem poterdili. Čez vse drag, za visoko ceno kuplen zaklad je sveta Kri¬
stusova vera, ktero ti kristian, kristiana spoznaš, in po kteri živeti tebi dan
dena.šen ni treba muk preterpeti, premoženja in živlenja zgubiti. — Zatorej se
Gospodu nebes in zemlje vsak dan zahvaliti moreš za živlenje in zdravje,
živež in oblačilo, in za druge dobrote, ktere na duši in truplu neprenehama
prijemaš, hvali in zahvali ga pred vsem iz celega serca za neprecenlivo gnado
prave vere, u kteri si izrejen in podučen; ona je naj veči vsili dobrot ne¬
beškega Očeta. Naj lepše boš pa svojo zalivalo Bogu pokazal, ako se te gnade
ne sramuješ, ampak svojo vero očitno spoznaš s besedami in u djanju.

2. Kar kristian u sercu verje, mora tudi očitno spoznati, drugač mu
vera nič ne pomaga. Sv. apostol Paul govori: „U sercu se verje k pravičnosti,
s ustmi se pa zgodi spoznanje k zveličanju.^ Kdor se Kristusa in njegovega
nebeškega nauka pred ljudmi sramuje, tega se bo tudi Kristus sramoval, ke-
dar bo u svojem nebeškem veličastvu prišel.

Kedar tedaj slišiš od vere Kristusove, od svete cerkve, njenih postav in
služabnikov nespodobno in zaničlivo govoriti, takrat Kristus od tebe terja, da
svojo vero s ustmi očitno spoznaš, gerdo govorjenje zaverueš, se za čast
Jezusovo skusiš. Če tega ne storiš, svojo vero zatajiš, in tudi Kristus bo tebe
pred svojim nebeškim Očetom zatajil.

3. Si pa dolžen u posebnih priložnostih svojo vero očitno s ustmi spo¬
znati, tak si pa tudi dolžen vsak dan, vsako minuto svojega živlenja taisto u
djanju skazati. Kaj bi nam pomagalo, ako bi Kristusa s ustmi spoznali,
skoz svoje dela ga pa zatajili? — Ne opusti tedaj nikdar svojo juterno in
večerno molitvo zvesto vsak dan opraviti, moli, ko se k jedi vsedeš in od
mize greš, ne sramuj se, kedar cerkva s glasnim zvonom k molitvi vabi, se
odkriti, prekrižati in pred ljudmi pokazati, da si pravoveren kristian. Skerbno
hodi k službi boži o nedelali in praznikih, pogosto prejemaj svete zakramente,
tenko derži zapovedane postne dni. — Kedar je kaj za čast božjo, za olep-
šanje hiše Gospodove potreba, ne odteguj se po svoji premožnosti vložiti;—
vidiš ali slišiš, da se u tvoji hiši, ali pa u soseski Bog žali, zapovedi božje
in cerkvene prelomlajo, ne terpi tega, opominaj, svari, vstavljaj se pohuj-
šanju; — poduči nevedne, tolaži žalostne, pristopi revnim in zapušeniin, po¬
strezi bolnikom in u vsem pokaži, da sveta vera u tvojem sercu živi, in da
nisi zastonj gnade svetega kcrsta prijel. Tako bo svetila luč tvojih lepih, do¬
brih del pred ljudmi, in oni bodo hvalili in častili Očeta, ki je u nebesih. —
lako ti bo krona živlenja večnega gotova, ker bo Kristus svojo obljubo do~

8

114 31. Januar ali prosinec.

polnil: j,Kdor bo mene pred ljudmi spoznal, tega bom tudi jaz pred svojim
nebeškim Očetom spoznal."

nolitva.

O Bog! kteri si med drugimi čudeži svoje mogočnosti tudi slabemu spolu
premaganje u mukali dal: dodeli milostlivo, da, ker sv. Martine device in
mučenice tvoje god častito obhajamo, po njenih zgledih k tebi pridemo. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXXI. D an januaria ali prosinca.

Sveti Peter IVolaščan, sp07.no vavee.

Sv. Peter, iz rodbine Nolaščanskih plemenitašev, je bil
rojen u Rekaudu blizo Karkasone u krajini Languedoški na
Francoskem leta 1190. Se mladih let, je bil deček toliko žlaht¬
nega, blagega serca do vbogih, da se je vsigdar milo jokal, ko
je sromaka ali berača vidil, in mu ni imel kaj podati. Nar laglej
so ga starši potolažili, ako so mu kakov darek potisnuli, da ga
je vbožcu dal. Ko je nekoliko odrasel, so mu dobri starisi vča-
si kakov denar podelili, naj bi ga imel za kratkočasno vese¬
lje; ali milosercnemu deceku je bilo nar veči veselje, kadar
je vboge obdaroval s tem, kar si je nabral. Marljiv ko pridna
bcelica, je neprenehoma skerbel, da bi si potrebnih naukov pri¬
dobil, um razbistril, in serce požlahnil; torej je u znanostih sreč¬
no napredoval. Vendar pobožnosti ni zanemaril; vedel je, da
bistra glava brez pobožnega serca je podobna cvetečemu dre¬
vesu brez žlahnega sadja. Nar bolj je pa sramežljiv mladenč
skerbel sv. čistost ohraniti, naj bi bolj iskreno Bogu služil. Be¬
žal je torej in se varoval nar manjšega greha, ker je vedel, da
greh živ plamen pobožnosti pogasi, ter božji strah u sercu
zaduši.

Ljubi Bog večkrat svoje služavnike skuša, naj se njih čed¬
nost okrepi; kakor seje tudi mlademu Petru godilo. U nar lep¬
ših letih starosti mu pobere nemila smert ljubeznive roditele. Pa
še druga žalost mu serce navdaja. Ravno takrat so blodili po
južnem Francoskem silni krivoverci, po imenu Albigenzi, ter so
se širili po celi deželi, kakor se sploh malopridne semena rade
razplodijo. Njih nevarne tovaršije se z ogniti, poproda Peter
svojo premoženje, ga razdeli med vboge, in se oberne na Špan¬
sko. Tam je bil nekoliko časa učitelj in odgojitelj Jakoba kra¬
ljica aragonskega. Od ondot se preseli u Barcelono, kder je u
posvetnem oblačilu u resnici prav duhovno živel.

Sv. Peter Nolaščan, spoznovavec- 115

UBarceloni Peter sliši, kako hudo se kristjanom godi, ki
vjeti zdihujejo pod težkim jannotn divjih zamorcov in drugih
nevsmiljenih sovražnikov keršanske vere. Tresel se je, ko je
pomislil veliko nevarnost za nje, vero zatajiti, in dušno zveli¬
čanje zgubiti. Vso ostalo dedšino oberne u odkupilo nesrečnih
kristjanov. T^ako živo mu ljubezen do bližnega u vsmiljenem ser¬
cu gori, da želji sam sebe prodati, naj bi s toj cenoj druge re¬
šiti mogel, ali se pa za nje u zamejo dati. Tri sto takih nesreč¬
nih jetnikov je bil naenkrat odkupil. Ko je po tem po noči prav iz
serca molil, in premišljeval, kako bi tudi še drugim pomagal, se mu
prikaže božja porodnica, pohvali njegovo milosercnost, ter mu
oznani, daje Bogu in njej dopadljivo, ako vtemelji duhoven red,
kterega članovi ali udje bi si prizadevali, da se nesrečni ker-
šanski jetniki rešijo. Peter razodene to prikazen sv. Rajmundu
Penafort-skemu, ki je bil njegov spovednik, in je ravno u tisti
noči enako prikazen vidil. Oba se podasta k Jakobu kralju ara-
gouskeinu, kteremu je bila nebeška mati božjo voljo od te reci
tudi že razodela. Niso več dvomili, kaj Bog od njih imeti hoče,
torej se brez odloga svetega dela lotijo. Pravila, po kterih re¬
dovniki živeli imajo, je osnoval sv. Rajmund. Uletu 1223 prej¬
me iz njegovih rok Peter redovno obleko u cerkvi sv. križa, in
je bil postavljen pervi predstojnik redovnikov. Razun navadnih
zaobljub vbožtva, čistosti in pokoršine, sije le red še šterto
izvoljil, da hoče vsaki izmed redovnikov, ako bi treba bilo, za
odkuplenje jetnikov samega sebe ponuditi. Mnogo nasprotni¬
kov je grajalo naredbe in obstoj tega hvalevrednega reda, ali
pogumen Peter se tega ne ostraši. Preden je svetu slovo dal,
seje že bilo znamenito družtvo redovnikov zbralo, ki soumno-
gih samostanih k blagonosuemu delu se sedinili* Ob času, ko
so maloverci in sovražniki božji nar hujše razsajali, je tolažil
sv-Peter večkrat svoje brate,, rekoč: „Bogabojeci bodimo, in
hvalimo Gospoda. U njegovih rokah so serca človeške, zarnore
jih nagnuti kamor hoče.“ Eno in trideset let je vodil Peter svoje
redovnike, ter je mnogo jezerov jetnikov rešil grozovitne suž-
nosti, ki bi bili brez njega in njegovih milodušnih bratov časno
in morebiti tudi vecuo nesrečni.

Ko Peter čuti, da mu čas živlenja že h koncu doteka, po¬
kliče k sebi svoje duhovske sinove, ter jih lepo očetovsko opo¬
minja, naj ne pešajo u ljubezni do vbogih jetnikov. Po tem prej¬
me pobožno sv. zakramente, moli, in po besedah sv. pesnika:
„Odrešenje je poslal Gospod svoj emu ljudstvu“  —
kmalo in mirno umerje božično noč leta 1256.

Peter Nolašcan je večkrat serčno željel obiskati pokopa-
liše svojega zaštitnika sv. apostola Petra; pa nikdar ni imel pri—

a *

116

31. Januar ali prosinec.

ložnosli lo svojo zeljo spolniti, kar gaje hudo žalostilo. Pri¬
poveduje se, da se mu na to sv. apostol sam prikaže rekoč:
„Nase želje, akoravno svete, se vsigdar spolniti ne sinejo. Več¬
krat je liog s željoj zadovoljen. Vem da bi me rad u Rimu
obiskal, pa Bog je sklenil drugače Ker me ti obiskati ne mo¬
reš, te jaz obišem, in te bom stitil do konca.“ Tako — pravijo
— so se mu tudi prikazali njegov angel varil in drugi svetniki,
nar večkrat pa preeista devicaMaria, kterej je božji Ijubej nar
veci čast in ljubezen skazoval.— Gotovo je, da božja mati no¬
benega ne zapusti, ki senjeuej priprošnji zvesto priporoča, To si
je skusil tudiNolašcan njen zvesti služavnik, kteri je umirajoč
se zdihnil: „0 kako sladko se umerje pod varstvom Mariinim!“

Nauk in posnema-

1. Tu imaškeršauski mladenč lep izgled, po klerem se ravnaj u
nevarnih letih svoje mladosti. Sv. Peter je živo občutil, da ni zadosti, ako se le
glava s vednostmi napolni, če pa serec prazno ostane. Prizadeval sije, da je nauk
tudi serce prešinili, ter je u djauju pokazal, kar se je lepiga naučil. Oj da bi
mladenči, ki po učilnicah hodijo, sv. Petra posnemati hteli! koliko več zvestih
kristjanov, sv. nebeščanov bi štela sv. mati katolška cerkev ! Pač škoda za mno¬
go bistro glavico, ki res u znanostih veselo napreduje, alj kadar je treba poka¬
zati, kaj sv. čednost velja, kako naj kristjan se obnaša, tedaj se vidi, da u sercu
prave pobožnosti ni, ker se ne vkloni temu, kar večni zakon božji zapoveduje.
.,Učenost napihuje, ljubezen povdiguje,“ — govori sv. Paul.

3. Sv. Peter seje skerbno ogibal tudi nar manjšega greha,  ker se
je bal, da bi s časoma u velike ali smertne grehe zabredel , in se pogubil. Ti,
moj kristjan, hočeš tudi enkrat zveličan biti. K temu je pred vsem potrebno, da se
varuješ smertnega greha, kteri ti nebeške vrata zaklene. Majhen greh ti scer u
nebesa ne v brani, pa pot ti naravnava k večem božjem žalenju. Tudi majheni
madeži se poznajo na beli ruti, in če jih mnogo na njo pride, se težko več snažno
oprati da. Kdor malih grehov ne porajta, jih bo pogosto in iz navade storil, na¬
vada grešiti te pa u smertne grehe pelja, ker te vedno bolj od Boga obrača. Ho¬
češ hišo ognja ovarovati, tudi iskrice u slamo ne spusti; hočeš dušo večne,ne¬
sreče obraniti, varuj jo tudi odpustljivega greha. Kdor se malega ne varuje,
bo sčasoma se pogreznil,“  — govori sv. Duh;  in sv. papež Gregor pravi:
„Ako odpustljivih grehov neporajtamo, bomo kmalo nevedoma u velike zagazili.^

Molitva.

O Bog, kteri si po svoji neskončni modrosti sv. Petra zvoljil, naj bi po izgledu
tvoje ljubezni verne kristjane sužnosti otel; dedeli nam, da bomo po njegovi pri¬
prošnji greha sužnosti prosti, večno se u nebesih veselili. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Živleiije Svetnikov

za vse dni februaria ali svečana.

I. Dan februaria ali svečana.

Sveti Ignaci, »kof in mučenik.

Blizo Palestine, svete zemlje, je dežela Siria, tam me¬
sto Antiohia, kder so se učenci Jezusovi najpred imenovali
kristiani. Sam sv. Peter, pervi med apostoli, je bil tam dalje
časa škof. Za svetim Petrom je nastopil Evodi, in za njim sveti
Ignaci (Ognjevit), kakor se misli, rojen Antiohenčan. On je več
svetih apostolov osobno in dobro poznal, posebno se je obhodil
s svetim Joanezom, ljubimcem Jezusovim, od njega je sveto
vero sprijel in iskreno ljubezen do Jezusa, zato se imenuje
Ignaci,  to je Ognjevit. On je bil mož prav apostolski in se
je imenoval tudi Teofor,  to je božji mož, kteri Boga u svo¬
jem sercu nosi.

Cetirideset let je marljivo in skerbno vladal cerkev an-
tiohensko in je prestal preganjanje kristjanov od Domiciana

118

1. Februar ali svečan.

cesarja rimskega. On je opominjal kristjane, da naj so sta¬
novitni u veri, pokorni in poslušni duhovnikom in škofom, da
naj se ne dajo zapeljati od paganov in nevernikov: „Slušajte
in vbogajte škofe, bodite pokorni duhovnikom; čuvajte se kri¬
vo vernikov, kakor zalezivne, nevarne zverine, ktera zlobno
rani; in take rane težko zacelijo.” Za se ni nič gorečneje
želje!, kakor svoje živlenje dati za sveto vero, da bi tem po¬
stal podobneji Jezusu — kar se mu je tudi prigodilo.

Rimski cesar Trajan je Parte, Skite, Dake in druge na¬
rode u vojski premagal leta 107. Od te pobede in preinaganja
napuhnjen je mislil, da mu je že vse podverženo in podro-
bleno zvunaj bogaboječih kristianov. Ravno tedaj se je pri¬
pravljal u boj na Armeue, je ustanovil u Antiohii in je uka¬
zal po navadi paganskej bogom žertvovati ali darovati, da bi
mu u vojski šlo bolje po sreči. Ker pa naravno kristiaui te¬
ga niso mogli storiti, jim je cesar začel žugati in protiti, ako
bi ne hoteli bogov paganskih moliti. Pagani, neverniki so ce¬
sarju tožili rekoč, da škof Ignaci kristjanom brani cesarsko
zapoved spolnovati in nje zapeljuje u nepokornost.

Trajan to zaslišati, se je močno razserdil, sv. Ignacia
pred se poklical in zagledavši ga, na njega navalil, prašaje
ga: „Je li to istina, cesar te tožijo, da neceš bogom žertvo¬
vati ti, in še drugim braniš?” ,,'Ti se motiš, o cesar, je rekel
sv. Ignaci, da malike, podobe paganskih bogov bogove ime¬
nuješ. Samo eden je Bog, kteri je vstvaril nebo in zemljo in
vse, kar je u njima. Samo eden je Jezus Kristus, edinorod-
jeui sin božji, kteriga kraljestvo doseči iskreno želim.” —
Cesar reče: „Nečem se prepirati in prekarjati s teboj; žertvuj
bogom, jaz hočem te povišati za višjega duhovnika Jupitro¬
vega in te sprijeti za svetovavca u svoj cesarski svet; ako
nečes, pogineš u strašnej smerti.” Sv. Ignaci mu odgovori:
„Jaz sim duhovnik Boga naj višjega, njemu žertvujem (ofru-
jem) vsaki dan; blagor meni, ako umerjeni za njegovo sv.
vero!” Ves raskačen obsodi ga Trajan na smert in vkaže:
„Svežite Ignacia in peljite ga svezanega po vojakih u Rim,
tam naj se predverže divjej zverini, da ga razterga očitno
ljudstvu na ogled.”

Zaslišati te ukaz se je sv. škof razveselil in glasno re¬
kel: „Zahvalim se tebi milostljivi Bog za dodeleno milost, da
si me vredniga storil, kakor tvoj apostelPaul s železjem ukle-
njenimu biti, in da morem svojo ljubezen do tebe s svojo smert-
jo skazati.” S veseljem se je dal ukleniti, je molil za vse
kristiane, je plakaje svoje ovčice opomenul k stanovitnosti,
in jih je Bogu priporočil. Vojaki so ga gnali do pomorskega

119

Sv* Ignaci, škof in mučenik.

mesta Seleucie, odtod črez morje po barki u mesto Smirno,
kder je stopil spet na suho zemljo in je objiskal tamošnjega
škofa sv. Polikarpa, kteri je tudi bil učenec svetega aposto¬
la Joaneza, je pri njem prebival on in tudi dva duhovnika,
ktera sta ga do Rima spremljala. Vse sosedščine in občine
kristianske okolj Smirne so po svojih dušnih pastirjih sv.Ig-
nacia pozdravile. On je pak sv. Polikarpa in ostale kristiaue
prosil, naj vsi molijo, da bi ga Bog pokrepčal in poterdil, vse
muke stanovitno in Srečno prestati.

Po potu iz Antiohie do Birna je mnogo moral prestati
od sirovih in bezočuih vojakov. On sam piše u ednem listu:
„Od Sirie do Birna moram se mnogo boriti s divjimi zverina¬
mi po suhi zemlji in po morju, po dne in po noči, ker imam
deset levov neprestano okolj sebe, to je deset vojakov, kteri
še le bezočueji prihajajo, ako se jim dobrota stori. Pa bodi
u ime božje! njih bezočnost pomaga mi, da bodem popolni
služavnik Jezusov. Vendar za del tega še nisim opravičen.
Oj da bi rajši že divje j zverini bil predveržen, kterej sim na¬
menjen/ 4

On je pisal različnim sosedščinam kristianskim, jih je serč-
no opominjeval k vsoj pravičnosti, in jim naznanoval svojo
vročo željo vse njemu namenjene muke za Jezusovo ime ra¬
dostno terpeti in prestati. Tudi je poslal eden list rimskim
kristianom, po kterem jih je prosil, da bi se iz ljubezni do
njega, morebiti ne soperstavili njegovemu mučenju (martran-
ju), ker on sam serčno želi umreti.

Zadnič je ti sveti škof po mnogih preslanih težavah do¬
segel Rim. Velike trume kristianov so mu hitele naproti, so
ga prijazno pozdravljale in ga oplakovale. On se je pak ra-
doval, nad prihodnoj smertjo svojoj veselil, je pokleknivši s
njimi Boga prosil za vse kristiane, naj bi prestalo in henjalo
okrutno preganjanje, naj bi kristiani po bratersko živeli u lju¬
bezni, slogi (edinosti) in u blagi vzajemnosti; sam sebe je
pak izročil Bogu u žertvo in u prijeten dar.

Svetega Ignacia so strašno mučili in ga zadnič u gleda-
liše peljali in ga tam po cesarjovem ukazu predvergli dere-
čej zverini, da bi ga na očigled ljudstva raztergala. Na gle-
dališu se je obernul k sbraniinu ljudstvu in je javno povedal,
da hoče zavoljo vere Kristusove terpeti in umreti. Zatim je
pokleknil in molil. Ko je slišal dva leva rijuti, je glasno zau-
pil: „Jaz sim kakor žito Kristusovo; naj me divja zverina s
zobmi zmele, da bodem kakor čist kruh Kristusov/ 4  Zdaj so
dva leva na njega spustili, ktera sta strašno na njega plani¬
la in ga na drobne kose kervavo raztergala, in meso vse po-

120

1. Februar ali svečan.

žerla, da ni od njegovega trupla nič ostalo, kakor je sam že-
lil, inemo naj večjih kosti. Kristiani so te njegove kosti čast¬
no pobrali, jih u tenko platno zavili, jih seboj spet nazaj u
Andohio nesli, in kakor svetinjo s veliko častjo u cerkvi za¬
tiranih.

Njegovi tovarši in prijatelji, kteri so na svoje vlastne
oči vidili, kako je terpel in umeri, so celo noč zatim prebe¬
deli, jokali in vroče Boga prosili, da bi blagovoljil na njih ža¬
lost pogledati in po vsem tem, kar se je zgodilo, jih nekako
potolažiti. Ko so zaspali, so nekteri izmed njih vidili svete¬
ga Ignacia, kakor da bi pred njimi stal in jih objemal; drugi,
kakor da bi klečal in molil; spet drugim se je prikazal, ka¬
kor bi ves znojen in utrujen od težkega dela prišel in stal
pred božjim sedežem poln zaupanja in obdan s nebeškoj svet-
loboj in slavoj. To jih je neizmerno potolažilo in so za to
Boga, od kterega vsak dober dar pride, slavili in sv, Igna¬
cia častili.

N a u k i n p o a n e m a.

1. Za nauk hočemo nektere izreke iz listov svetega Ignacia premišlje¬
vati. On piše med ostalim: „Jaz se obetnjem, darujem, za vero svetega kri¬
ža. ki je nevernikom gnjusoba, nam pa izvir zveličanja in večnega živlenja.
— Nobeden ne glodaj s zlobnim in sovražnim očesom na drugega, temoe ne
prestanite se ljubiti med seboj. — Molite tudi za ostale (druge) ljudi, kteri
niso kristiani, molite za nje brez prestanja, ker se morebiti še k pravici ober-
nejo; molite, da bi tudi oni k Bogu prišli. Učite jih, vsaj s svojemi dobremi
deli. Ako so oni hude volje, gnjevni, bodite vi poterpežljivi; ako oni prevze-
tujejo, se vi ponižajte; ako oni vas obrekujejo, vi za nje molite; ako se oni
motijo, stojte vi stanovitni (iveri; ako vidite, da se oni jezijo, hudobno ugo-
navljajo, bodite vi pohlevni. Daleko od vas bodi, da bi morebiti hoteli jih u
tem nasledovati; mi se jim.skazimo rajši dobrotljivi, prijazni, dobroserčni
kakor bratje, in tako si prizadevajmo, da bi Gospod Boga nasledovali. Kde-
koli je prepir, nesklad, nesloga in hudobija, tam Bog ne prebiva. Vendar Bog
vsakemu odpusti, kteri se spokori, ako si premisli, in se verne k slogi in k
edinstvu, ktero Bog terja V

2. ,,Glejte, kako se božjim namenam vstavljajo, kteri drugače mislijo n mi¬
losti božjej, u 'svelej veri, ktera nam je po Jezusu Kristusu došla. Ne ma¬
rajo za ljubezen bližnjega, ne marajo za vdove in sirote, ne za stiskane, ne
za zaperte u ječi, ne za izpušene iz temnice, ne za lačne ne za žejne. — Oni
ne hodijo k svetimi obhajilu, ne k molitvam, ker ne verujejo, daje sveto ob¬
hajilo uteleni odrešenik Jezus Kristus, kteri je terpel za grehe naše in je od

121

se imenuje svečnica, ali očisva device Marie; tudi bi

Svečnica ali očišenje device Marie.

mertvih ustal po vsemogočnosti Očeta nebeškega. Zato kterimkoli ni po volji
(oti dar božji, bodo nmerli n svojem nespametnem zoperstavljanju. Bolje bi
jim bilo, da bi s nami obhajali u ljubezni spomen poslednje večerje Jezuso¬
ve, in se tako tudi oni zveličali/'

8. „ Varujte se nesloge in razpartije, iz nju izvira mnogo zlega in hu¬
dega. Škofe slušajte in jim bodite pokorni vsi, kakor Kristus svojemu Očetu
liebeškomu; duhovnikom bodite pokorni kakor apostolom, k vam poslanim. Jaz
svoje živlenje obetujem in darujem za tiste, kteri so podložni škofom in du¬
hovnikom. Derži se tverdno, kakor naklo, na kterem se kuje. Pri slavnem
vojaku se zgodi, da premaga še po ranah obderženih. Zlasti moramo po volji
božjej vse poterpeti, da tudi on s nami poterpi. Samo gledaj, da bi vsigdar
še gorljivejši bil, kakor si zdaj. Pohlevno si prizanašajte, kakor tudi gospod
Bog vam prizanaša/'

M o 1 I t v a.

Oj vsmileni Jezus, sin Boga živega, pridi u serca naše in užgi u njih
pravo ognjeno ljubezen do tebe, da bi kakor sv. Ignaci tebe ljubili, tebi ži¬
veli, tebi umerli, in pri tebi se veselili na veke vekov. Amen.

n. d  an februar ta ali svečana.

Svečnica ali očišenje device Marie.

122

2. Februar ali svečan.

se po pravici imenovati mogel, darovanje Jezusa Kristusa u
tempelnu. Svečnica se imenuje od sveč, ktere se na te dau
blagoslovijo (žegnajo) na spomin, da je Gospod Jezus Kri¬
stus prava luč tega sveta. Devica Maria in sveti Jožef sta
pervokrat dete Jezusa u tempe! prinesla in ga Očetu nebe¬
škemu u človeškej podobi, ktero je na se vzel, predstavila
in ga darovala, kder je bil tudi proglašen za luč k razsvet-
lenju narodom, in k slavi in časti ljudstva Izraelskega; on
se je potle tudi sam.imenoval luč sveta. Zato radujmo in ve¬
selimo se, da nam je Dog to milost dodelil, k tej luči priti,
ktero je starček, pobožni Simeon tako milo razglasil in o-
znanil. Ta svetla luč, Jezus Kristus, blagodarno osvetluje člo¬
veka, brez ktere bi nas obdajala žalostna slepota in tema do-
hovna.

Očišva device Marie se te praznik imenuje zato, ker je
devica Maria prostovoljno se podvergla tistej postavi, ktera
je bila od Boga dana porodnim ženam. Bog je namreč n stari
zavesi (testamentu) dve posebni zapovedi dal: Pervo, daje
žena, ktera je dečka (fantiča) porodila, četirideset dni neči¬
sta in se ne sme nič blagoslovleniga (žegnaiiiga) dotek-
niti, ne u tempeI stopiti; po teli dneh je pa morala s detetom
u tempel priti in darovati edno jagne in ednega goloba, ali
edno gerlico. Ako je bila žena vbožna, da ni premogla da¬
rovati jagnjeta, je morala prinesti dva mlada goloba ali dvoje
gerlic, in duhovnik je te stvari Bogu žertvoval (ofral) in nad
ženoj molil. Tako se je žena očistila.

Drugo zapoved je Bog dal, da ima vsak pervorojen de¬
ček biti Bogu u tempel darovan, kakor Bogu posvečen in spet
za neki denar rešen. Devica Maria je od svetega Duha spo¬
čela, ona naj čistejša mati, ni nobeniga očiševanja potrebo¬
vala, vendar se je pokorno zapovedi podvergla, s detetom mla¬
dim in svetim Jožefom u tempel šla in zaukazan dar opravila.
Oj kako je bila ponižna in pokorna, nam vsim prelep izgled!

Kaj te praznik u sebi ima, to nam svet evangelist Lukež
krasno popiše, rekoč: „Kadar so se dopolnili dni očiševanja
Marie po postavi Mojzesovi, so prinesli Jezusa u Jeruzalem,
da bi ga postavili pred Gospod-Boga, (kakor je pisano u po¬
stavi Gospodovi: da vsako pervorojeno možkega spola, ktero
pervič odpre materno telo, bodi posvečeno Gospod-Bogu) in
da bi dali dar, kakor je rečeno u postavi Gospodovi: dvoje
gerlic ali dvoje mladih golobov. In glej! človek je bil u Je¬
ruzalemu, kterimu je bilo ime Simeon, in te človek je bil pra¬
vičen in pobožen in je čakal oveselenja Izraelskega naroda
in sveti Duh je bil u njem. In bilo je njemu razodeto od sve-

Svečnica ali očišenje device Marie. 123

tiga Duha, da ne bode sinerti vidil, temoč da bode popred vi-
dil Gospoda Kristusa. On je prišel od svetiga Duha vodjen u
teinpel. In kadar so dete Jezusa u tempel prinesli njegovi sta¬
rejši, da bi za njega storili po navadi zakona (postave 1, te¬
daj ga je 011  vzel na svoje naročje in je hvalil Boga in je
rekel: „Zdaj pustiš svojega služavnika, o Gospod! po svoj e j
besedi u miru iti! ker moje oči so vidile zveličanje tvoje, ktero
si pripravil pred obličjem vseh ljudi, luč k razsvetlenju ne¬
vernikom in k slavi svojega ljudstva Izraelskega. “ Jožef in
mati Jezusova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem.
In Simeon jih je blagoslovil (požegnal) in je rekel Marii, ma¬
teri njegovoj: „GIej! toti je postavlen k padcu in k vstajenju
mnogim u Izraeli, in k znamenju, kterimu se bode zopergo-
vorilo. In tvojo vlastno dušo bode probodil meč, da bodo raz¬
odete misli mnogih serc.“ Tudi je bila Ana prerokinja, hčer
Fanuelova, iz roda Aser. Ta se je že zlo postarala u dneh
mnogih, in je živela s svojini možem sedem let po svojem de-
vištvu. In je bila vdova in imela blizo četiri in osemdeset let;
ktera ni prišla iz tempelna in je Bogu s poštam in molitvami
noč in dan služila. Ona je ravno tisto uro pristopila, hvalila
Boga in govorila od njega vsim, kteri so čakali na odrešenje
Izraelsko. In kadar so zveršili (dopernesli) vse po postavi
Gospodovi, so se vernili uGalileo u svoje mesto Nazaret. Dete
pak je raslo in močneje prihajalo polno modrosti in milost
božja je bila u njem.

Nauk in posnema .

1. Danešni praznik nam več lepih naukov da. Glej, devica Maria, ktera
je Jezusa Kristusa, Sina božjega od svetiga Duha spočela, ni imela, kakor
druge žene potrebe, pred Gospod-Bogam se očiševati, tudi Jezusa Kristusa
ni bilo potreba s darom izkupovati, ker je sam sebe za nas dobrovoljno se
božjej pravici daroval. Pa on in njegova mati Maria sta ponižno in pokorno
se podvergla ukazom stare zaveze, in dasta nam izgled, da tudi mi u zapo¬
vedih cerkevnih nimamo modrovati, temoč radovoljno in prostodušno nje do-
polnovati, akoravno bi jih nekdaj prav razumeti ne mogli, zakaj so dane, in
akoravno bi se zdelo, da nas ne zadenejo. Pokorno dete ne poprašuje stariše,
zakaj se mu je to ali uno zaukazalo, temoč gredoč njih zapovedi zveršuje in
dopolni. Devica Maria se ni sramovala postavam se podvreči, ktere njo niso
zadevale, in njej se ni zdelo težko za tega del dalek in težaven pot nastopi¬
ti, temoč je zveršila vse kar je postava ukazovala. — Prav naopak delajo
nekteri kristiani, kteri se sramujejo se pokrižati, pred jedjo in po jedi molili;

124

2. Februar ali svečan.

kterim jo pretežko zapovedane poste deržati, ali pa se jim vfoži pred živim
Bogom pri sveti maši poklekniti, zapovedi božje in cerkvene dopolnovati. Ta¬
kim je gospod Jezus Kristus položen k padcu, ne pak k vstajenju.

2. Devica Maria je bila vsa cista, ko je od svetign'Duha spočela in
ostala devica, ko je vsmileniga Jezusa rodilo. Ona je žegnana med vsemi že¬
nami in vendar se je postavila med žene, ktere so očišcvanja potrebovale,
in ni se erez druge povzdigovala. Daleč od nje je bila prevzetnost, napuli, in
vsaka ošabnost; ona je bila sama ljubezniva ponižnost in prijaznost. Akoravno
od kraljevske k črvi, se je med vbožne žene Spočitala, kakor one je darovala
namesto jagnjeta dvoje gerlic, in se ni sramovala, svoje vbožtvo očitno zka-
zati. Blagoslovlcna med vsemi ženami, povišana za božjo porodnico, je ostala
pohlevna in ponižna služavnica Gospod-Boga. Kako krasna je taka žlahtna
ponižnost! — Tako ponižnih misel bodi tudi ti. Ponižnost pokrije mnogo gre¬
hov, zadobi milost božjo, je dopadljiva Bogu in ljudem; ona je kakor žlahen
duh pri cvetlicah. Kdor se sam poniža, bode povišan, kdor se sam povišu¬
je, bode, ponižan. Kako. gnjusno je, ako nekdo po neumnosti se ošabno povzdvi-
guje, bodi za del svojega imenitnega stana, ali za del svojega žlahnega rodu,
ali za del svojega premoženja, ali do za del svoje telesne minljive lepote, ali
zadnič morebiti zavoljo nekterih izverslnih lastnosti, ktere na sebi ima. K če¬
mu prazna prevzejlija? Bodi kdo še tako izversten, lehko da jih je mnogo u
ravno tej stvari še izversfnejih, kakor ti. Lehko da je tisti, nad kterim sc pov-
zdvigtiješ u kaki drugej stvari spet izverstnejši kakor ti; morebiti da je pred
Bogam tisti več vreden kakor ti, kteriga zametuješ. In ako bi ravno imel ti
naj izverstneje lastnosti, ako bi bil naj žlahneji, naj bogateji, naj krasneji —
vse to ni tvoja lastnina, temoč le lep, pa ne zaslužen dar milostljivega in
dobrotljivega Boga. ,,K a j imaš, da bi ne bil prijel? Ako si pak pri¬
jel, kaj se hvališ, kakor da bi ne bil prijel?  — Naj  se.ne hvali
moder s syojo modrostjo, ne močen s svojo močjo, ne bogat s
svojim bogat  st  vom  uči sv. Duh.

I o I i t v a.

Vsegamogočni večni Bog, tvoje veličastvo ponižno molimo, in te pro¬
simo , da kakor je tvoj edinorojen Sin, s našim mesom obdan, danešni dan
bil u tempe! pred tebe postavlen, tako stori, da bomo tudi mi s opišenim ser-
com pred te postavleni, po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kristusu i.. t. d.

III. Dan februaria a!i svečana.

Sveti Blaž, škof in mučenik.

Sv. Blaž se je naredil u mestu Sebaste, ktero je u Asii,
u deželi Kapadocii. Roditelji njegovi so bili rodu slavnega in

125

Sv* Blaž, škof in mučenik.

so svojega sinu izverstiio izredili. On se je zdravilstva učil,
in je neprestano rasel u strahu božjem, u veri in u ljubezni,
že od mladosti ves bogaboječ, dobrotljiv in vsmilen do vbo-
gih, je bil verlo ponižen, in zlo pohleven. Bil je zavoljo teh
kreposti Bogu in ljudem všeč in prijeten, zato so ga Seba-
stianci jednomiseluo in složuo izvoljili škofa svojega* Neko¬
liko let je srečno, mirno in skerbno vladal svoje ovčice, ktere
je apostolski mož iz celiga serca ljubil, kar se je naj jas¬
neje skazalo u preganjanju kristianov ob času cesarja Dio-
kleciana. U tistih za kristiane žalostnih dobah so mnogo kri¬
stianov vjeli, nevsmileno mučili in usmertili. Tu je Blaž sam
s lastno nevarnostjo kristiane objiskoval u temnicah in ječah,
jih je tolažil, povzbudjeval, jih s presvetim resnim telesom ob¬
hajal, jih k mukam in k smerti pripravljal, in je pomorjene
častno pokopaval*

On je mislil ostati pri svojej občini u vsaki nevarnosti.
Ko je pa za Dioklecianom cesar Licini proti kristianoiu pov-
stal, in Agrikola za vladitelja deželniga u Sebaste poslal, da
bi vse kar je kristianskega iztrebil, so duhovniki svetega
Blaža prosili, in tudi Bog ga je opomenil, da bi se za neko¬
liko časa temu vihru preganjanja zoguul. Zato je izvolil ne¬
koliko duhovnikov, da bi med tem na mesto njega kristiane
tolažili in jih podpirali, on pa je vtekel do gor argejskih, in
seje  skrival u nekem berlogu med skalovjem ter je Bogu slu¬
žil u molitvah in postu. Plaha in strahljiva zverina se je nje¬
ga navadila in ukrotila, in kakor da bi razumela, je prihajala
k njemu in mu iz rok pičo jemala in jedla.

Tega časa je poslal Agrikola lovce, da bi zverine na¬
lovili, s kteroj bi se kristiani boriti morali. Zverina vptašena
je bežala ravno u berlog svetiga Blaža, kakor da bi priča¬
kovala pri njem obrambo in obrano; lovci pa teko za zveri-
noj. Pa kako so se zavzeli vidivsi človeka kleče molečega!
Ko so spoznali, daje  te moleči mož dobro znan škof Seba-
stenski, so u mesto se berzo vernivši, vse Agrikoli poveda¬
li, kar so vidili. Agrikola je poslal beriče, da sv. Blaža vja-
mejo in ostale kristiane, kteri se morebiti še po gorah skri¬
vajo, in da jih pred sodbo pripeljajo. Beriči so ga najšli še
moliti, in so mu povedeli ukaz vladateljev. On jim prijazno
reče: „Sini moji! pojdem s vami, Gospod Bog se mi je tri¬
krat u sneli prikazal in mi je ukazal svoj dar ali obet daro-
vati.‘‘ Voljno je šel š njimi raz goro. Med potjem so mu pri¬
peljali še neke bolnike, ktere je Bog na njegovo priprošnjo
ozdravil. Neki mladeneč edini sin matere svoje vdove je ribjo
kost požerl; u gerlu mu je obtičala in jo niso mogli nikako

126

3. Februar ali svečan.

iz gerla izpraviti. Vrat je strašno otekel s velikoj bolečinoj.
Mladene je bil u smertni nevarnosti. Mati mladenčeva je sv.
Blaža plakaje prosila, da bi ji edinoga sina ozdravil. Sv. Bla-
žej je malo pomolil in mladenca blagosloveč pokrižal in ga
ozdravil. *)

Agrikola je bil iz perva proti Blažu verlo priljuden in
ga je sladkimi besedami nagovarval, da bi Kristusa zatajivši
inolike molil. Pa zastonj. Sv. škof se je branil stanovitno s
vsoj siloj, zato je Agrikola razkačen služavnika božjega uka¬
zal nemilo biti. Tukaj se je skazalo, da je milost božja mo-
gočneja, nego (kakor) vsa okrutnost ljudi. Svetiga škofa niso
odvernule od Boga ne sladke obljube, ne nevsmileno tepenje.
„Ti neumni zapelivec! je rekel Agrikoli, ti misliš me s temi
mukami ločiti od ljubezni do Boga in do izvelicarja mojega
Jezusa Kristusa, tega ne dosežeš; mene krepča in podpera
Jezus Kristus, božji Sin.“ Videč Agrikola, da pri njem nič
ne opravi, je vkazal ga uječo zapreti. Tam ga je neka vbo-
ga vdova redila in oskerbovala, ktero je Bog za to očevid-
no in obilno blagodaril in požegual.

Nekoliko dni zatitn je ukazal Agrikola Blaža spet pred
sodbo postaviti in mu reče: Blažej! molimolike; ali rajše po¬
gineš ? Sv. Blaž mu odgovori; „Tvoji bogovi poginite, kteri
niso stvarili ne neba, ne zemlje. Jaz'pa dosežem po teh mu¬
kah, s kteremi mi groziš, le večno živ!enje.“ Razkačen s takim
odgovoram je ukazal Agrikola sv. Blaža po životu s želez¬
nimi grebeni dreti. Tedaj je rekel mučenik božji vladatelju:
„Okrutnik! ti me hočeš s mukami prisiliti, pa jaz imam izve-
ličarja, kteri me potverduje, in nadatn se, da, ako preterpim
tote muke, zadosežem nebeške radosti, ktere so obljublene
vsim, ki Boga jišejo.“ Po dolgem mučenju so ga terali spet
u temnico. Sedem bogaboječih žen je šlo za njim, ktere so zbi¬
rale kerv kapajočo iz oddreniga života njegoviga; njih so
tudi zagrabili in obsodili, da bi jih po mnogih mukah ob glavo
djali.

Zdaj postavijo sv. Blaža u tretjič pred sodbo, in Agri¬
kola mu reče: No, ali bodeš zdaj našim bogovam daroval,
ali se še braniš? Sv. Blaž mu odgovori: „Ti si slep, ker te
Bog ni razsvetli. Kdo pa more pravega Boga poznati in krive
bogove moliti? Jaz se ne bojim tvojega žuganja Stori s me¬
noj, kakor se tebi zdi. Svoje telo izročim tebi, nad dušo mi

*) U te spomin je blagoslov svetiga Blaža, pri kterim duhovnik nad vsakim pristopiv-
šim tako le moli: Po priprošnji sv. Blaža, škofa in mučenika ohrani te Gospod
Bog vsake bolečine gerla in vsega drugiga slega in hudiga. Amen.

127

Sv. Blaž; škof in mučenik.

vlada pa sam Bog.“ Agrikola mu reče: „Jaz te dam vreči u
jezero; vtopi se, bodemo vidili, kaj ti pomaga tvoj Kristus,
kterimu se vklanjaš in ga moliš.“ Sv. Blaž odgovori. „Ti se
zanašaš na svoje molike, od njih docakuješ blagor in srečo,
ter se jim vklanjaš; jaz zaupam pak u pravega, živega Bo¬
ga; njega molim in zdaj u totih vodah, ako hočeš, pokažem
ti moč svojega Boga,“ Sodnik vkaže vreči ga u vodo; sv.
Blaž je vodo poblagoslovil in je berzo stal na njej kakor na
suhi zemlji in je rekel paganom: „Ali so vaši bogovi pravi,
zdaj to pokažite in pridite po vodi sem k meni.“ In mnogi so
stopili u vodo, in se vtopili, ker so prederzno se zanašali na
svoje molike. U tem je zablišelo obličje sv. Blaža u nebeški
svetlobi, on je hodil po vodi, kakor po suhej zemlji in je sto¬
pil spet na breg, je slavil mogočnost svojega pravega Boga,
ktera se je pred nevernimi pagani na služavniku božjem pri¬
kazala; kakor Bog govori: Kadar p oj deš črez vodo,
bodem s teboj, in reke ne pokrijejo tebe.

Agrikola videč te reči, se razgnjevi in obsodi svetega
škofa k smerti. Leta 316 so ga ob glavo djali, in pobožna
žena Oliva je častno pokopala njegovo telo, kder je svojo kerv
prelil.

Nau/e in posnema.

1, „Ako preterpim le muke, dosežem nebeške radosti in sladkosti, ktere
so obečane tistim, kteri Boga jišejo." S temi besedami se je sv. Blaž tolažil.
Vsmileni Jezus, kteri nas je poklical k večnimu živlenju, in nam je odperl ne¬
beške vrata, nam tudi govori: „Nebeško kraljestvo silo terpi, in le
tisti, kteri se za njega trudijo, ga bodo dosegli/'  Pa oj! koliko
jih je, kteri sicer žele zadoseči kraljestvo nebeško, pa malo jih je, kteri bi
hoteli s siloj si ga pridobiti, ali vsaj voljno križ svoj nositi. Gotovo vsi žele
se radovati in veseliti s Kristusom u svetem raju, pa s njim in za del njega
terpeli, to jih le malo želi. Oni ga milujejo in ljubijo, dokler jih nič protiv-
nega ne zadene, pa berž vpada jim serce in začno britko jokati, kadar jim
Bog kako težavo pošlje. Oj ti ne morejo po pravici, kakor sv. Blaž reči:
„Ako preterpim te muke, dosežem nebeške radosti in sladkosti, ktere so obe¬
čane tistim, kteri Boga jiščejo."

2. Znamenje svetega križa je že od pervih časov kristianstva u veliki
časti. Kdor se pokriža, skaže očitno, da verje na presveto trojico, da zaupa
na neskončno zasluženje našega izveličarja, kteri nas je s svojim terplenjem
in s svojo britko smertjo od oblasti hudičove in od grehov odrešil. U naših
krajih se naredi znamenje svetega križa navadno na čelu, na ustih in na per-

128

4» Febuar ali svečan.

sili — drugi rimsko-katolški kristiani se pokrižajo s ednini velikim križem od
čela na persi in od edne rame do druge, in to večkrat poredoma. Tudi pri
svetej maši in pri drugih cerkvenih obredih se te veliki križ nareja. — Sv.
Blaž je mnogo čudežev s znamenjem sv. križa storil, je bolnike pokrižal in
so ozdravili; je pokrižal vodo, u kteroj so ga hoteli vtopiti, in je hodil po
jezeru kakor po suhi zemlji. Tudi ti se pokrižaj zjutraj in zvečer, pred mo¬
litvijo in po molitvi, pred jedjo in po jedi, kadar se kam na pot podaš, ka¬
dar nekako imenitneje opravilo počneš ali dokončaš, kakor je bila in je še
vsih pravovernih kristjanov sveta navada.

Molit va.

O Gospod Jezus Kristus! ki si rekel: „Kdor hoče sa menoj priti, za¬
taji sam sebe, zadeni svoj križ in hodi za menojponižno  te prosimo, pod¬
piraj nas milostljivo u križih in težavah, da bomo, kar nam naložiš, poter-
pežljivo nosili, in ako pod svojim križem omagujemo, pridi nam u pomoč, in
pripelji nas enkrat u svet raj, kamor nas le kraljeva pot svetiga križa pelja,
ktero si nam ti odkazal, ki živiš in kraljuješ, Bog, vekomaj. Amen.

IV. Dan februarja ali svečana.

Sveti Filemon, godec iu mučenik.

Za cesarja Diokleciana, ki je kristiane nevsmiljeno pre¬
ganjal, je živel u egiptovskej pokrajui Tebaidi, u mestu An-
tinoe nek bezbožnik, po imenu Filemon, ki je s gotlboj svoj
vsakdanji kruh si prislužil. Kedar je on na svojej pisali za¬
piskal, je vse na nogah bilo, in je on pobrenkal, je vse u ve¬
selje se zavilo. 'Verh tega je bil bistroumen, da malo takih,
je znal burke vganjati iu kratkočase delati, da kamorkoli je
stopil, je vse s veseljem ga sprejelo. Cio mestni velika,si so
ga radi povabili, da jim je norce bril in smešnega kaj povedal.

Tisti čas pride povelje od cesarja Diokleciana, da vsa¬
kdo kristiauov ima ali malikom darovati, ali pa do smerti te¬
pen in šiban biti. Na to večdel vsi verniki zbeže, ali se po
berlogih poskrijejo; samo duhovniki in nekoji drugi, ki so bolj
serčni in pogumni bili, ostanejo : ali sledubi jih kmalo ovohajo
in pred mestnega glavarja Ariana ženejo; bilo jih je vsili sku-
pej sedem in trideset, Mestni glavar ves serdit jim dan od-
kaže, kterega imajo ali malikom aldovati, ali brez milosti mu¬
čeni in umorjeni biti. Take dni je vselej nesošteta množica
ljudi se sošla; od vsili krajev so derli, vse se jih je lomilo
in terlo, med njimi je bil tudi burkež Filemon, ves radovedčen,
kaj se bo godilo s vjetimi kristiani.

Sv. Filemon, godec in mučenik. 129

Ura doteče , vjetnike prižemi in vsih oči se na njih ober-
nejo; oni pa, zaporedom kakor pridejo, zaničljivo na malika
gledajo, in le kedar se na smertno orodje ozrejo, se vidi, da
se njih celo izjasni in nekako notranje veselje u njihovem oče¬
su igra. — Samo eden zmed njih, Apoloni s imenom, ki je
bil diakon ali duhovnik nižjega reda, je bil sicer močno po¬
božen; ali zadostne pogumnosti, zažugane muke prestati, ven¬
dar ni imel, tudi na milost božjo in njegovo pomoč je premalo
zaupal: tode od vere odstopiti tudi ni hotel. U tej hudi za-
dergi je sklenul, podkupiti kakega nevernika, da bi namesto
njega daroval. I 11  ko premišljeva, na koga bi se obernul, za¬
gleda kot nalaš Filemona, kterega je dobro poznal; mu po¬
migne, tiho pošepta, kaj bi rad, in mu štir zlate obljubi. Fi-
lemon je hitro pri volji, vzame denar, kterega mu Apoloni
ponudi, in poverhnje oblačilo njegovo, ter mu svoje godbeno
orodje shrahniti da. Ali ravno na tem potu ga je milost božja
čakala, mu oči odperla, in terdega nevernika u pobožnega in
serčnega kristiana prestvarila

Filemon stopi bližej do Ariana, ki ga pod ptujoj oblekoj
ni spoznal, in namesti darovati se na čelu prekriža, rekoč:
„Jaz sim kristian, in tvojim malikom  ne  bom  dar  o-
val.“ Arian ves nevoljn, mu veli: „Ako ne boš daroval, se ti
bo godilo, kakor tim,  ki so ravno zdaj, kakor si sam vidil,
zavolj terdovratuosti svoje žalostno smert storili.“ Filemon
odgovori: „1 z ljubezni do Jezusa Kristusa sim pri¬
pravljen vse ter p e ti, kar mi žugaš, in dr u z ega ne
želim, kakor skorej u večni pokoj priti.“  Na to se
sodnik še bolj razserdi, od jeze s zobmi škripaje svojim tri-
nogam ukaže, pogumnemu vjetniku obraz razkriti, in zagle-
daje občno znanega burkeža vsa množica od smeha skakati
in s rokami ploskati začne ; vse namreč je mislilo, da nalaš
in samo za kratek čas je to storil.

Tudi Arian se začetno nekoliko poinuza, potem pa ves
resen veli, da zdaj ni čas burke vganjati, in ker je berž ko
ne marskdo se nad njegovim sedajnim vedenjem pohujšal, mo¬
ra brez odloga malikom darovati, vsim pokazati, da je samo
za smeha voljo se tako všemil in kakor kristian se obnašal.
Ali Filemon mu ravno tako resno odgovori: .,Pri živem
Bogu ti zaterdim, da resnico govorim; jaz sim
kristian.“  Arian ves osupnjneu ne ve kaj bi začel, po¬
tem se clo prijazno k njemu oberne, rekoč: „Glej! ljudje
te toliko radi imajo, in lehko si preživel sebe in svoje* Kdo
vendar te je tako preslepil, da si taki bedak postal, in sebe
in ženo in otroke svoje u tako nevarnost pripraviš? Kakor

130 4. Febuar ali svecau.

hočeš, sam si izberi, ali veselo živlenje ali grozovitim sinert.
— Ker se pa Fileinon od svojega terdnega imprejvzetja vkre-
»uti ne da, mu glavar nekoliko dni pomislika da, nadjaje se,
da ga bodo žlahta, žena in otroci pregovorili in vinajali; ali
Fileinon je bil med tim časom toliko srečen, s kerstnoj vodoj
prerojen biti, ter je potem še stanovitniši pravo vero pričal
in od dne do dne popoluiši dohajal

Ker je njegova žlahta vidila, da prave vere nikakor za¬
tajiti noče, je zatožila diakona Apolonia, kteri je po njenej
misli naj več se zadolžil, da Filemon je kristian postal; za-
tegadel Arian obedva, Apolonia in Filemona pred svoj sodni
stol zakliče. Pridša bota obedva nevsmiljeno tepena; noge so
jima prevertali, skoz rane verv potegnili in po mestnih ulicah
semtertje vlačili ; ali ravno to nečloveško divjanje ju je u
veri še bolj poterdilo, in sodnik vidši, da ju zmagati ne more,
jima glavi odsekati ukaže. To se je godilo 25. marca 287;
sv. katolška cerkva pa njuni spomin 8. marca obhaja. — Ne
dolgo potem se je tudi sodnik Arian preobernul, in živlenje
z,a sv. vero dal.

Nauk in posnema .

Sveti Filemon poprej godec se je potem preobernul. Kako srečen pač je
bil! Godcov, piskačev, burkežev in posvetnih dobrovoljcov tudi dan današni
cele kope vidimo, ali kdo izmed njih se preoberne? Lahko rečem, da redki
so. Godčevski posel je tako nevaren  in u toliko grehov naj bližna pri¬
ložnost, da sc skorej vsakemu odsvetovati mora. Tisti, ki unedelah in praz¬
nikih po kerčmah brenkajo in okrogle godejo, se vdeležijo vsili grehov, ki
se na plesu store, in gorje jim na sodbi lio/.jcj! Marskaka drago odkuplena
duša plesaje in piskaje u pekel pade; kajti na plesišču se vsi grehi s člove¬
kom krog verte. — Kdor hoče srečen biti na tem in unem svetu, naj bolje,
da se nikdar na plesišu ne zaverti.

Poslušajte, kaj govori sv. Frančišk Salezian o plesu: Od plesov, pre¬
ljuba duša! ti povem, kar zdravniki od gob. Naj boljši, pravi¬
jo, so za nič. Ako pa iz kakega vzroka, zoper kterega se ne mo¬
reš lehko izgovoriti, na ples iti moraš, tak dobro poglej, da
bo ples pošteno pripravljen, da se vse spodobno, resnobno in
s dobrini namenom zgodi. Plesi malo in malokdaj; zakaj ako
drugače ravnaš, se postaviš u nevarnost, da ti bo ples prevšeč
postal. — Plesi in druge ponočne veselice radi na se potegne¬
jo vse grehe in spake, ki so u enem kraju doma, kakor prepir e,
zavid, zasramovanje in grešno ljubezen: nasproti pa odpodč

131

Sv. Agata, devica, mučenica.

od človeka, ki se po plesiših klati, duha brumnosti, oslabe
dušne moči, ohlade sveto ljubezen, in izbudejezero hudobnih
nagnenj u sercu; zatorej je mnoge mnoge modrosti temu potre¬
ba, ki že mora zraven biti. Premisli torej o plesu te le resnice:

1. Med tem, ko si plesal ali plesala,  je  mnogo duš u peklu gore¬
lo, zavoljo grehov, ktere so pri plesu ali zavolj plesa dopemesle.

2. Mnogo redovnikov in pobožnih duš je bilo o ravno tistej  uri  pred
Bogam zbranih, ki so peli njegovo hvalo in premišljevali njegovo neskonč¬
no lepoto. O koliko boljše so le ti svoj čas obernili, kakor ti svojega! ’

3. Med tim, ko si plesala, se je mnogo duš u velikih britkostih
sveta ločilo,  in mnogo jezer ljudi vbojega spola je terpelo hude bolečine
u posteljah, bolnišnicah in pod milim nebom. Oh, nobenega počitka niso imeli,
in ti nisi imela nobenega vsmilenja s njimi! — Ali se clo nikolj ne spomniš,
da boš ti enkrat ravno tako ječala, med tim, ko bodo drugi plesali?

4. Naš Gospod Jezus Kristus, presveta devica, angelji in
svetniki  so te vidili na plesu. O kako si se jim vsmilila, ko so tvoje serce
vidili, da se je tolikošnej neumnosti vdalo!

5. Oh, med tim, ko si tamo bila, je čas naprej tekel, in smert  bli-
žeje  prišla. Glej, kako se ti smeji, in te vabi na svoj ples, kder bodozgre-
vani zdihleji nad tvojimi grehi tvoja muzika, in kder se boš še enkrat neznano
daleč zasukala — skočila od živlenja u smert.

M o 1 i t v a.

O moj Jezus, kteri si učil po svojem apostolu: ,,Čistemu je vse čisto,
ognusenemu vse ognuseno,“ očisti naše namene, napolni naše serca s poštenim
veseljem in pripravi jih vredne, vživati nebeško veselje; brani nas pred ras-
vujzdanimi tovaršijami in nevarnim plesom, in ne daj, da bi zavolj svojih krat-
kočasov večno jokali; to te prosimo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

V. Dan februaria ali svečana.

Sveta Agata, devica, mučenica.

Sv. Agata se je naročila na otoku ali ostrovu sicilskem,
u glavnem mestu Palermu ali u Katanci. Roditelji njeni so slo¬
veli po celem ostrovu za del žlahnosti in bogastva; sv. Aga¬
ta, njih hčer pak je bila nježneja nad vse device na duši in
na telesu, bogateja na kreposti nad vse tadajne ženske.

Tega časa je bil Kviucian poglavar tega ostrova, mož
lakomni, bezočni in telesnim sladnostam vdan. On zaslišati, da
je tam devica tako bogata in nježno lepa, je zagorel u ne-

9  *

132

5. Februar ali sveeau.

sramnoj ljubezni do nje, in je jiskal njeniga velikega boga¬
stva ; zato jo je na videz, kakor da bi se bila kristjanka zo¬
per češarke zakone in postave pregrešila, dal vjeti in jo pred
sodnika gnati. Ona u rokah in u oblasti svojih sovražnikov
je samo proti nebesam pogledala in izdihnila: „Jezus Kristus,
ti vladar veščinega sveta, ti vidiš do serca mojega in poznaš
želje moje. Vzemi vse, kar je mojega; jaz sim tvoja ovčica;
dodeli mi samo, da bi se hudiču vbranila.“ Po lih slovih je
serčno šla s beriči. Kvinciau si je vse prizadjal, da bi sv.
devico naklonil k malikovanju in k svojim željam; ker pa nič
ni opravil in ne hoteč iz perva silo vpotrebovati, je ukazal
jo zapeljati na dom Afrodisie, nesramne babe, ktera je ssvo-
jemi petermi hčerini u očitnej nesramnosti in kurbariji živela, Tej
babi jeKvincian obečal dobro plačilo, ako bi sv. Agato naklonila,
da bi se njegovi želji vdala. Trideset dni je morala sveta de¬
vica prebivati u takih zapeljivih priložnostih, in terpeti take
u resnici hudičeve skušnjave. Bog pak svoje verne služav-
nice ni zapustil tudi u naj večjej nevarnosti. Zastonj so raz¬
uzdane ženske jo u greh navadjale, ji zdaj obljubovale, kdo
ve kaj, zdaj spet ji pretile smukami; ona jim je serčno od¬
govorila : „'VI oj a. misel je vtverjena u mojem milem Jezusu;
vaše besede so prazen veter, vaše obljube dež, in vaše spre-
čanje huda povodenj; ona hoče mojo vero podmleti, pa jo ne
more podkopati.“ Noč in deu je molila in plakaje Boga pro¬
sila, da bi mogla za Jezusa Kristusa svojo kerv preliti. Spo-
znaje Afrodisia, da sv. Agato ne more uikako pregovoriti,
je Kvincianu povedala vse to govoreč: »Lozeje bi človek

Sv. Agata, devica, mučenica. 133

terd kamen omeličil, kakor to devico ©dvernil od kristianske
vere. 44

Zdaj se je sramotna ljubezen poglavarjeva spremenila u
divji serd. Ukaze devico pred se pripeljati in jo vpraša, kte-
rega rodu da je? Ona odgovori, da je rodu žlahnega in vi¬
sokega. Kvincian ji reče: „Ako si tako imenitnega rodu, zakaj
pa živiš po kristiansko, živlenje revno ?“ Ona odgovori: „Jaz
sim služavnica Kristova in se te službe nikdar ne branim in
ne sramujem. 44  — ,,Nesrečnica ti! reče Kvincian, ali bodeš še
dolgo u svojej terdovratnosti ostala? Zapusti Kristusa, oberni
se k našim bogovam in čuvaj vsaj svojo mladost; da mlada
zavoljo terdovratnosti ne umerješ okrutne sinertni. 44  Agata mu
je odgovorila: „Zapusti ti tvoje bogove, kteri niso drugega
nič, nego (kakor) kamen in derva, in klanjaj se pravemu Bo¬
gu, stvarniku svojemu, sicer ojstro kazenj in večni ogenj za¬
služiš. 44  Ta beseda je razljutila Kvinciana, ter je ukazal njo
na škripec nategniti, jo dreti, paliti in različno mučiti; med
tim je pak on sam neprestano jo nagovarjal, Kristusa zata¬
jiti in mlado živlenje si ohraniti. Pa pri vsili tih mukah je Agata
vesela in serčna; zato je ukazal u svojem serdu devici persi
odrezati. Pri tej grozovitnej okrutnosti je sv. Agata rekla:
„AIi te ni sram persi kvariti, ko so tebe u detinstvu ženske
persi dojile ? 44  Na to je Kvincian ukazal jo berzo u temnico
zapreti, in je prepovedal, da se nima nikdo podstopiti in pre-
derzniti, ji jedi, pijače ali leka (zdravila) podati. Bog, kteri
svoje verne služavnike ne zapusti, je svojo mogočnost tudi pri
svetej Agati skazal. Tisto noč je stopil u temno ječo k sve-
tej Agati neki častitljiv mož, pred njem mladeneč noseči luč
in različne leke (zdravila). Prijazno pozdravi on čudečo se
devico, in ponudi se, da bi ji rane zacelil. Ona se mu za¬
hvali rekoč, da človeškega leka ali zdravila ne potrebuje, ker
ima Kristusa, kteri jo lebko ozdravi s ednim slovam. Prijazni
starec je rekel: „I)raga sestra, moj in tvoj izveiičar me k te¬
bi pošlje. Jaz sim apostol njegov, in u njegovem imenu ti pri¬
nesem popolno ozdravlenje. To izgovorivši je zginul. Sveta
Agata ozdravlena je se Bogu iskreno zahvalila.

Po četirih dneh ukaže Kvincian jo spet poklicati. Videč
jo popolnoma ozdravleno se močno čudi, ona mu pak reče:
,,Poglej in spoznaj vendar vsegamogočnega Boga, k te riga jaz
molim. On me je vsih mojih ran ozdravil, mi spet zacelil in
mi dal moje persi. Kako moreš terjati, da se mu jaz odrečem?
Ni je muke ali smerti tako britke, da bi me od njega ločila, 44
Zdaj se Kvincian iz nova razserdi, in ukaže ojstre črepine
in gorečo žerjavico nasob zmetati, in sv, Agato izlečeno po

134

5. Februar ali svečan.

njih valati, da je bila vsa razmesarjena in ožgana. Tudi te
grozne bolečine je stanovitno prestala, ker je terpela za svo¬
jega miliga Jezusa. Pricejočemu ljudstvu se je močno vsmi-
lila in Bog sam je nad toliko okrutnostjo svoj serd pokazal.
Zemlja se je močno zatresla in blizo mucenisa se je poderl
zid, zasul in vbil dva naj bolja prijatelja in svetova v ca Kvin-
cianova, ktera sta naj več gnala na mučenje sv. Agate. Ljud¬
stvo se je začelo proti poglavarju buriti in ga zmerjati re¬
koč: „To vse se godi zato, ker se p relija kerv nedolžne de-
vice.“ Kvincian se je zbal deloma zemljotresa, deloma ljudstva
burecega se, in je vkazal sv. mučenico spet u temnico peljati.

Ko je u temnico prišla, je pokleknivši tako le molila: „0
moj Bog in Gospod! kteri si me stvaril in od mojega detin-
stva moje telo od grešniga madeža obvaroval, mi tudi dal
srečno vse te grozne muke prestati: vsliši tudi zdaj molitvo
služavnice svoje in vzemi danes k sebi dušo mojo.“ To mo¬
litvico izmolivši je zaspala u gospod Bogu leta 252 u mestu
Katanci. Pobožne žene so častito pokopale njeno telo.

Po smerti sv. Agate je hotel Kvincian se njeniga blaga
in premoženja pooblastiti. U tem namenu se je peljal edeu-
krat crez neko reko, je padel u vodo in brez pomoči se vtopil.

Nauk in posnema.

1. Sv. Agata je svoje devišt  vo  ohranila u naj večjej nevarnosti, u
kteri je morala proti svojej volji trideset dni pri zapeljivi in malovredni babi
ostati. Ona je srečno premagala vse skušnjave zoper čistost, da tudi mi jo u
tem nasledujemo. Naj nas u tem podpira pobožna molitva, post, in spomen
na Boga, kteri je povsod, vse vč in nas vidi. Sv. Basilij govori: Nobeden bi

se ne pregrešil, niti želel grešiti, kteri bi terdno veroval in živo mislil na pov¬
sod pričujočega Boga, kteri vse vidi, vse sliši in vse ve« Na vse videčega
Boga spomeni se tudi ti u skušnjavah.

2. Vsi mučeniki  so serčno in veselo prestali muke. Ako želimo smu-
čeniki večno izveličanje doseči, jih moramo tudi u živlenju nasledovati.
Sveti Krizostom pravi: „Kako pa moremo mučenike nasledovati? Zdaj ne¬
verni pagani ne preganjajo pri nas vernih kristianov, kakor nekdaj; pa tebe
skuša in preganja hudič. Zdaj ne prižigajo gromade; pa hudobne želje in
strasti gorijo u tvojem sercu. Mučeniki so se morali boriti sdivjoj zverinoj:
bori se ti s svojoj jezoj, ktera je tudi, kakor divja zverina, in premagaj jo.
Mučeniki so prestali in premagali naj grozovitnejše bolečine, ti premagaj pre¬
grešne želje svojega serca. Tako nasleduješ mučenike.«

Sv. Rotia, devica, mučenica.

ffl o 1 11 v a.

135

Gospod Jezus Kristus, ljubitelj čistosti! dodeli nam nečiste želje pre¬
magati, in nauči nas tebi s čistim sercom in telesom služiti, ki živiš in kra¬
ljuješ vekomaj. Amen.

Na začetku četver ti g a stoletja, ko je cesar Dioklecian
kristiane preganjal, je živela u Cesareji Kapadocijskej v žlah-
na in blagorodna devica, s imenom Dorotea (Rotia). Ze od
mladosti je bila izrejena u kristianski veri in je za svoje naj
slaje veselje imela, Bogu iz celiga serca služiti. Bila je mo¬
dra, čista, neobično pobožna, da so daleko okolj vsi, kteri
so jo poznali, se čudili njenej telesni nježnosti in krasoti, še
več pa njenim izverstnim dušnim lastnostim. Saprici, vladitelj
(poglavar) zemlje Kapadocijske je zvedel, da je Rotia kri-
stianka in jo je berž pred sodbo svojo prignati ukazal in ji
zapovedal, da bi bogom darovala in cesarske zakone (posta¬
ve) dopolnila Nato reče ona: „Bog, cesar nebes in zemlje,
je mi ukazal, da imam njemu samimu služiti; zato stoji pisa¬
no: „Boga svojega gospoda moli, in njemu samimu
služi,  in spet: Bogovi, kteri niso stvarili ne neba,
n e z e m 1 j e,  n a j zib  n e j o i z z e m 1 j e;  kteriga gospoda imam

VI. Dan februarja ali svečana

Sveta Rotia, dčvica, mučenica.

136

6. Februar ali svečan.

zdaj slušati (vbogati), nebeskiga ali pozemetjskiga: Boga ali
ljudi ?“ Saprici ji zapreti s okrutnimi mukami, ako neče po¬
korno malikom darovati. „Ne bojim se, je rekla devica , ne
bojim se časnih muk, ker dolgo ne terpe; muke peklenske so
pak večne. Ako hočem večnim mukam vjiti, se ne smem čas¬
nih groziti, jaz namreč vem besede Gospod-Boga, ki pravi:
Ne bojte se teh, kteri umorijo telo, duše pak ne
morejo umoriti, nego bojte se tistega, kteri more
dušo in telo pogubiti u peklenski  ogenj. “ Saprici ni
mogel svoj gnev več dalje tajiti, je ukazal serčno devico na
škripec ali tezavnico nategniti, misleč, da jo bode tako ložeje
premagal. Pa sv. Rotia je tudi zdaj s veselim in stanovitnim
sercem se deržala Jezusa in rekla vladatelju, da naj jo s mu¬
kami usmerti, da bo poprej zagledala u svetem raju Gospod-
Boga ; pa še neprenehoma je Saprici ji prigovarjal in nadle¬
goval, da bi svojo zmoto zapustila, svoje živleuje si ohranila,
se možu udala in vživljala radostne dni. Ona mu pa odgovori r
„Malikom ne bodem darovala, ker sim kristianka; udajala se
ne bodem, ker sem nevesta Kristusova. To terdno verujem,
da me on pripelje u svoj svet raj in me sprejme u večno ra¬
dost in veselje.“

Ker ni mogel Saprici Rotio tako premagati, je ukazal jo
peljati k dvema sestrama, Kristini in Kalisti, kteri ste, ne
dolgo pred tem, od svete vere odpadle in malikom obetovale
boječe se mučenja. Njima je Saprici obetal lepo darilo, ako
bi Rotio pregovorile, da bi tudi ona vero kristiansko zataji¬
la. Oni dve ste se trudile, kolikor ste zamogle; pa vse za¬
stonj. Sv. Rotia ju je objela, s solznimi očmi ju spomenjala
na ljubezen vsmileniga Jezusa, kteri je, da bi nas rešil, na¬
še grehe na se vzel, in za nas na križu britko smert pre¬
stal. Ona je ju s iskrenimi besedami prosila, da bi zaupale u
božjo milost in s ravnodušnim sercem se k Bogu obernile, svojo
pregreho obžalovale, ter jima je obljubila, da Bog njuni greh
izbriše. Ko je tako govorila, seje omehčilo serce onima dve¬
ma sestrama, ki ste jo objele milo jokajoč, ste jo lepo prosi¬
le, da bi ona bila ujeju priprošnica pri Bogu, in jima odpuš¬
čanje pregrehe izprosila. Šv. Rotia se je od veselja razjo¬
kala nad nju in je tako le molila: „0 Bog, kteri si rekel: Jaz
noče m s m er ti grešnikove, te moč da bi se spreober-
nil, in živel;  o Gospod Jezus Kristus, kteri si pravil, da
imajo angeli u nebesih večje veselje nad ednini
g r e š u i k o m, kteripokoro s tori,kakor nad devet d e-
vetdeseterimi pravičnimi, kteri pokore ne potre¬
buj  ej  o;  skazi se blagovoljno milostljiv njima, ktere je sovražnik

137

Sv. Rotia, devica, mučenica.

zapeljal. Pelji te dve ovčici spet k svojej čredi . 44  — Ko je
Saprici Kristino in Kalisto vprašal, kaj ste opravile pri sv.
Rotii, ste odgovorile, da ona rajše umerje, nego sveto vero
zapusti. „Tudi midve, ste pristavile, tudi midve sve š njo zdaj
ednake misli; midve sve se močno pregrešile, da sve sveto
vero zatajile; pa rajši umerjeve, nego bi svojej veri še ednoc
se izneverile . 41  Slišavši Saprici (e reci, se je tako razgne-
val, da je svoje oblačilo pretergal in berž zapovedal, da se
obe sestri imate zvezati in u posmolen koš vreči, in koš pri¬
smoditi. U njem ste obe sestri u pričo sv. Rotie zgorele. Zdaj
so sv. Rotio spet na škripec nategnili in okrutno mučili; pa
pri vsili teh mukah in bolečinah je bila vendar tako veseliga
in prijaznega obličja, da so se vsi temu čudili. Saprici ji je
očital, da se le potaji. Ona mu pa reče: „Nikdar celo svoje
živlenje nisim bila tako sercno vesela, kakor sim ravno zdaj,
ko sim duši sester svojih sovražniku odtela in ju spet Kri¬
stusu pridobila. No zdaj, vladatelj! ne mudi se, in tudi meni
pomagaj, da bodem zadosegla nebeške radosti, in se veseli¬
la s njima, s kterima sim tnkaj gorke solze prelivala . 44  Za
to je ukazal Saprici, jo u obličje biti in s gorečimi baklami
žgati; nje obličje se je pa od veselja svetilo, tako da vladi-
telj videči se premagan, je zapovedal jo ob glavo djati. Ko
je ona to zaslišala, je poskočilo njeno serce, in je rekla:
„ZahvaIim se Tebi, ženin duše moje, da mene u sveti raj kli¬
češ, in me k sebi zoveš ! 44

Ko je pak iz sodnice se spravljala, je rekel ji posine-
hovaje se viši uradnik Teofd: „No, nevesta Kristusova, poš¬
lji mi iz raja (paradiža) ženina svojega jabelk ali rož, od ko-
jih si gučila . 44  Rotia mu je obljubila. Ko je prišla na morišče,
je prosila rabelna, da bi smela maličko pomoliti. Tu se je ji
prikazal deček, kteri je imel košarico ali korpič, in u njem
tri krasne jabelka in tri cvetlice. Sv. Rotija je fantiču rekla,
naj nese obdvoje Teofilu in mu reče: da Rotia mu nje pošle,
kakor je obljubila; zatim so jo djali ob glavo.

Teofd je ravno pravil posmehovaje se svojim soitradni-
kom, kaj je od nje poželil in kaj mu je obečala. In glej! tu
vstopivši deček mu poda jabelka in rože, rekoč: „Kar si po¬
želil od sv. device Rotie, glej! ona ti iz raja svojega ženi¬
na pošle . 44  Teofil to zagledavši je glasno zavpil: „Resnično,
Kristus je pravi Bog in u njem ni golJfije ! 44  Souradniki njegovi
okolj njega stoječi so djali: „Teofil ali noriš ali se samo ša¬
liš ! 44  „Ne edno ne drugo, jim je odpovedal, prepričan veru¬
jem , da je Kristus pravi Bog. Povejte, kteri mesec imamo
zdaj ? 44  Oni so mu odgovorili: februar (svečan). „Cela dežela,

138

6. Februar ali svečan.

reče on, je s ledom pokrita in se ne najde zelene betvice.
Kaj mislite, odkod so prišle tote jabelka in cvetlice ? Po neumno
sim se posmehoval Rotii in terjal od nje cvetlic iz verta že¬
nina njeniga, in glej! angel božji u podobi mladenča mi pri¬
nese jabelka in rože in zgiue.“ Po teh besedah je zavpil spet
glasno: „BIaženi in srečni so, kteri verujejo na Kristusa, in
terpe za njegovo ime. On je pravi Bog, in resnično moder,
kdor veruje u njega.“

Saprici je poklical Teofda pred se, mu očital neumnost,
da zdaj Kristusa slavi, ki je kratko popred njegove vernike
preganjal. S ojstrimi besedami mu je pravil, kako gnjusno je
imenovati njega Boga, kterega so Judi na križ pribili. ,,Rav¬
no zato,- 4  inu odgovori Teofd, „ker sim slišal, da so Judi
Kristusa na križ pribili, sim mislil, da on Bog nikakor biti ne
more. Pa zdaj sim spoznal svojo zmoto in krivico.“ Dolgo so
se še pogovarjali loti moži, in Teofil je s veliko modrostjo
dokazoval praznost in ničemernost malikov, in hvaloval pra¬
vico kristiansko, tako da se je na njem izpolnila beseda iz-
veličarjeva, kteri je rekel svojim učencem: „Kadar vas iz¬
dajo, ne skerbite, kako in kaj boste govorili, ker
b o d e v a m dano t i s i i čas, kar bodete imeli  g o v o r i t i.“

Saprici videč, da je ves njegov trud zastonj, je začel
Teofilu žugati s mukami, ako ne odstopi od Kristusa. Ker se
on pak vsega tega ni vstrašil, je zaukazal ga na škripec na¬
tegniti, s železnimi kukami tergati, in s gorečimi mašalami (ba¬
klami) paliti. Teofil je pa terpel vse to s veselim sercem, ka¬
kor da bi nič ne čutil, samo klical je: „Kriste, Sin božji u
Te verujem; sprejmi me med verne svoje!“ Vladatelj gaje
obsodil, da so ga ob glavo djali.

Nauk in posnema.

1. Kdor želi svojega slabega brata  ali očitnega grešnika poboljša¬
ti,  se mora s njim tako obhoditi, kakor se obhodi mati s svojim bolnim de¬
tetom. Ona ga gladi in milnje in nježneje skerbi za njega, kakor da bi zdravo
bilo. Zdravila ne pomagajo bolnej duši, razim ako jih roka podaja bolnika
dušnimu mila in draga. Slabost bližnega se smemo dotekniti tudi le po malo
in nježno. Greben pomnožuje rane in bolečine, zlaste ako je bolnik nemirn:
tako tudi vedno očitanje in podpihovanje pomnožuje serd grešnika. Zato sv.
Rotia ni svarila sestri, in ni jim očitala, temoč je govorila prijazno in lju¬
beznivo, in ljubezen je šla jima k sercu; oni ste za Kristusa zdaj svoje živ-
lenje dale, ako ravno ste ne dolgo popred ga zatajile. Oj da bi nikdar ne po-

139

Sv. Amandi, škof.

zabili, da ljubezen je ključ, s kterim se bližnemu serce odpira; in komur se
je serce odperlo, tisti bližnega lehko poboljša. Mnogi, kteri se zdaj pod bre¬
menom svoje pregrehe le spotika, pade popolnoma, ako ga neprestano opo¬
našamo in kregamo; on bi bil vstal in se poboljšal, ako bi ga bila ljubez¬
niva roka in blago serce podpiralo.

2. Blizo 54 milionov imamo bratov Slavjanov, kteri so pak od nas po
nesreči odločeni. Odločene brate  k svetej pravoverni kristianski cerkvi spet
poediniti je delo angelsko, za razkrušene razkolnike moliti in
jim u pravo sveto cerkvo pomagati, je delo apostolsko; bode
tudi mezda apostolska.

Kako se more to s božjo pomočjo doseči? Tako, ako k njim keršan-
sko ljubezn imamo, kakor je sveta Rotia tildi le s ljubeznijo dve sestri spet Kri¬
stusu pridobila. Skazimo svojim razločenim bratom u besedi in djanju, da
jih ljubimo; sovražtvo in ošabni napuh sta nas razločila, keršanska ljubezen
in molitva nas bodete spet pojedinile.

3. Mi starovercov staro vero spoštujemo, stara vera je tudi naša vera
(razun malih nebistvenih reči); — starovercov staro jezo pa omilovaje stu¬
dimo, ter jih iz serca ljubimo, kakor nam usmileni Jezus veli: „No v o zapo¬
ved vam dam, da sfe med seboj ljubite, kakor sim jaz vas ljubil,
da se tudi vi ljubite med seboj; le utem bodo vsi spoznali, da
ste moji učenci, ako bodete ljubezen imeli med seboj.“  Vse, kar
bi nas medjusobno dražilo, stare rane ponavljalo, skerbno odstranimo. Ne da¬
jajmo si neslanih preimkov, kar samo neotesani ljudi delajo, u kterih bra-
terske Ijubesni do bližnega ni.

Ne bomo jih sovražili in zaničevali, nego jim u spravo prijazno roke
podajali; ne bomo jih premagali s ojstrim orožjem, timveč s gorečoj molitvijo.

Molitva.

O Gospod Jezus Kristus, dodeli nam, prosimo te, ponižnost in iskreno
kristiansko ljubezen do svojih bratrov in sester, da bomo sveto Rotio lepo
nasledovali, in se tudi enkrat s njo u nebesih veselili. Amen.

VII. D an februaria ali svečana.

Sveti Amandi, škof.

Pridni otroci so hvaležno spomnijo svojih telesnih stari-
šev, od kterih za Rogam naj več dobrega imajo. Kristiani,
ki vedo velik dar svete vere prav ceniti, se tudi hvaležno
spomnijo svojih duhovskih očetov, ki so luč sveiiga evauge-
lia pervi med njimi prižgali. Tako Slovenci častimo sv. Mak¬
similjana, sv. Viktorina, sv. Modesta, sv. Ruperta; pa tudi sv.

140

7. Februar ali svečan.

Amanda mormo hvaležno opomniti, ki je našim predstaršhn,
tacaš še slepemu malikvanju udanim sveto vero oznanoval in
jih veliko spreobernul.

Okolj leta 509 se je sv. Amandi na Francoskem rodil.
Nja stari.ši, žlahnega rodu, so ga skerbno izredili. Poln go¬
rečnosti po viši popolnosti zapusti 20 let star Amandi na ti¬
hem hišo svojih starišev, ter se u bližen samostan na nekem
otoku poda. Samostansko živlenje mu toliko dopade, da se ne
skoz očetove prošnje, ne skoz nja žuganje pregovoriti da,
duhovskemu stanu, na kojega se je pripravial, se odpovedati.
— Kratko potem se k grobu sv. Martina poda, ondi goreče
moli in se u svojem naprejvzetju vterdi, zanaprej le Kristu¬
su samemu služiti, ter blizo mesta Bourges (Buršj u samostan
stopi, kder je 5 let silno ojstro živel.

Grobe svetih mučenikov obiskat gre potem u Rim, in ker
od tega božjega pota nazaj na Francosko pride, ga ondašni
škofi pregovorijo, naj se da za škofa posvetiti, da bi tako s
večini spehom med neverniki svet evangelj oznanoval. Posve¬
čen škof se pervič poda u sosedno deželo Flandern, tam ve¬
liko mladih sužnikov odkupi, jih u sveti veri poduči, kersti,
ene izmed njih mašnike posveti, in jim cerkve izroči, ktere
je postavil. — Potem pride k paganskim Slovencom na se-
dajuo Koroško, in jim svet evangelj s vsoj gorečostjoj ozna-
nuje. Ubornem oblačilu, podobo križanega u rokah je peš pre¬
hodil visoke gore in globoke doline, ter od kraja do kraja po
težavnih potih in u pomankanju vsega potrebnega neutrudlivo
pridgal, dasiravno ga divji neverniki pogosto gerdo imajo, clo

141

Sv. Amandi, škof.

mnogokrat pretepejo. Ali vsemu temu se ne da prestrašiti;
svet ogenj u njem ne vgasne, marveč s toliko vecoj goreč¬
nostjo besedo božjo označuje, jih veliko spreoberue in ker-
sti. Posebno, kadar mu je Bog dar čudeže delati dal, in je
sveti pridgar nekega merlica k živlenju obudil, seje  razta-
lilo ledeno serce nevernikov, da sami tempelue svojih mali¬
kov poderajo in se resnici svetega evaugelia udajo. S pomoč¬
jo novokeršenih, posebno pa francoskega kralja Dagoberta je
mnogo cerkvi pozidal, samostanov postavil in tako keršan-
stvo povsodi, kamor je prišel, uterdil-

Leta 649 ga za škofa u mestu Mastriht na sedajnem Bel-
giškem izvolijo; pa u treh letih s privoienjem papeža Marti¬
na I. svoj škofiški sedež zapusti, in se sopet med pagane po¬
da, jim svet evangelj oznanovat. Ves oslabljen od toliko apo¬
stolskega truda, pride poslednic u neki samostan na Francosko
nazaj, kder je še 4 leta svoje duhovske brate k svetosti na-
peljval, se skerbno na smert pripravki, in 90 let star okolj le¬
ta 675 sladko u Gospodu zaspal, ter po plačilo šel, lcteroje
Gospod vsim svojim zvestim služavnikom obljubil. Mnogi ču¬
deži so se pri nja grobu godili, ki svedocijo, kak ljubi in drag
prijatel božji da je.

Na u k i n p osne m a-

1. Kakor so nekdaj apostoli na besede Jezusove, ktere je po eudapol-
nem vlaku rib sv. Petru govoril: „Odslej boš ljudi  J o v i F — vse svojo
zapustivši se za Kristusom podali, tako je tudi sv. Amandi kakor mnogo dru¬
gih bogoljubnih možev se vsega posvetnega tvegalo in se med neverne rodo¬
ve podalo, jih s resnicami svetiga evangelia soznanit. Gotovo svet poklic, pa
tudi veliko plačilo je za takšno božje delo!

Tudi ti o kristian se lehko enakega plačila udeležiš, tudi ti si apostol
med svojimi, ako sveto dolžnost brat er neg a po s varje  nja  zvesto do¬
polniš in tako duše svojih bližnih pogublenja rešiš. Sv. apostol Jakop piše:
;,Bratji moji, ako kdo iz med vas zaide od resnice, in ga kdo
spreoberne, naj ve, da, kdor grešnika od njegove krive poti
zaoverne, reši njegovo dušo od smerti.-*  — Dolžnost bratemegapo-
svarjenja izvira iz naj viši zapovedi keršanstva, iz ljubezni do Boga in do bliž-
nega. Ako se za izveličanje svojih bratov in sester u Kristusu ne zmeniš, Boga
pa tudi bližnega tako ne ljubiš, kakor ti je zapovedano. — Redek je po be¬
sedah nekega svetega učenika, dan denašen kak Finees, ki bi nečistnike stra¬
hoval; redek Samuel, ki bi nepokorne posvaril; redek Job, ki bi vsak dan
za grehe svojih otrok Bogu daritvo opravil; redek Noe, ki bi pred potopom

142

7» Februar ali svečan.

barko pripravljal. — Grešniki Boga preklinjajo, in nihčer se za čast božjo
ne skusi; cerkva in njene postave se zaničujejo, in kristiani njeni otroci mol¬
če; nečistniki blato svojega gerdega serca povsodi trosijo, in nobeden ust ne
odpre, nesramneže zaovemiti; brez števila grešnikov večnemu pogublenju na¬
proti hiti, greh za grehom dopernaša, in nihčer nima besede, noče roke ne noge
zmeziti in se pregrehi ustaviti. — Kdor tedaj Boga ljubi, mora to ljubiti, kar
Bog ljubi, to sovražiti, kar Bog sovraži; Bog pa greh sovraži,— in če Boga
ljubiš, moraš tudi greh sovražiti, in greha sebe kakor svojega bližnega va¬
rovati.

2 .  Kakor se pravi prijatel za svojega prijatela, zvest podložen za svo¬
jega kralja poskusi, tako se potegne tudi prav prijatel in zvest služavnik bož¬
ji za svojega Boga, kteremu se skoz greh nečast dela. — S svetoj goreč¬
nostjo se torej oglasi, če slišiš zoper Boga, cerkvo in njene po¬
stave govoriti;  oglasi se, ako nedolžnega černiti, zapeljevati, pohujšati
slišiš ali vidiš. Po besedah sv. Gregorja je Bogu naj dopadlivši delo, ako se
za dušno izveličanje poskusimo. Vnet od te svete resnice sv. Krizostom go¬
vori: „Gospod, jaz te ljubim; da bi ti vendar svojo ljubezen skoz
to pokazati zamogel, da bi ljudi pred grehom ovaroval, da bi
tebi duš pridobil, ako bi ravno le ena sama bila.^  — Baraj se,
moj kristian, koliko duš si že k Bogu nazaj pripeljal ? koliko duš si že u svo¬
jem živlenju Bogu pridobil ? kde so, ktere si poboljšal in na pravo pot zao-
vernil? kako se imenujejo grehi, ktere si odvernil? — Le spoznaj, da, ako
vse po tvoji volji gre in ti u miru živiš, te malo skerbi in se ne zmeniš, naj
se ravno Bog zaničuje in žali. —

3. Kristus u sv. evangeliu govori: „Ljubi svojega bližnega ka¬
kor sam sebeV  Ljubezen, kojo sami do sebe imeti mormo, nas priganja
pred vsim kraljestvo božje in nja pravičnost iskati, večno višej od časnega,
izveličanje duše višej od sreče in bogastva tega živlenja ceniti. Tako nas pa
tudi zapoved ljubezni do bližnega veže, pred vsim nja izveličanje iskati, za
njegovo dušo skerbeti, in ga pred grešnim potam, ki u pekel pelja, svariti.
— Ako bi kruha obilno imel, in revnega bereča gladu umirati videl, kaj bi
bil, če bi mu na milo prošnjo kruha ne podelil? Ako bi iz šume ali hoste
prišel, kder si videl in slišal, kako tolovaji na popotnika čakajo, ga zamorit
in oropat, in ti bi mu nevarnosti ne razodel, ter mu naprej iti dal, kdo bi ti
bil? — Ce pa svojemu lačnemu bratu dušno hrano — resnico — zakrivaš,
če ga po široki cesti, ki upogublenje vleče, iti pustiš, in ga pred strašnoj ja-
moj, ki se mu odpira, ne svariš, kdo si? — Glej, le eno besedo bi bil go¬
voril, in nedolžno dušo bi bil lehko iz zank zapelivca, ki jo je ob čast, vero
in zveličanje spravil, rešil; le eno besedo bi bil rekel, in mnogo pohujšanja
bi se ne bilo zgodilo, gerdi jeziki bi bili omolknili, ki so grešen strup zatro-
sili. Očetu, materi, gospodarju, gospodinji bi bil nevarne pota odkril, po kte-
rih sin, hči, posli hodijo, in nesreča bi se ne bila zgodila; ali tega niši sto-
ril, ti si molčal, in veliko duš je smertno ranjenih, ki se morebiti nikdar

Sv. Severi, keršanski tkavec, škof in spoznovavc. 143

spreobermle ne bodo. — Ne govori tukaj kakor pervi bratomore: „Sim jaz
varb svojega brata?”  — Kaj me drugi skerbijo; jaz moram sam na se
gledati. — „K a k oklice  sv. Krizostom, „tebe tvoj brat, tvoj bi i žen
nič ne skerbi? Koga pa naj skerbi? Morebiti hudiča, ki ga za¬
peljati in pogubiti iše? Morebiti hudobne tovarše, ki ga s sla¬
bim izgledom, pohujšlivimi besedami u hudobiji terdijo? Mo¬
rebiti duhovne, pridgarje, spovednike? Njih svet poklic je scer
to, ali kteri njihove pomoči naj bolj potrebujejo, jih beže, jih
ne poslušajo. Glej, kde duhovnikov apostolski poklic neha,
tam se tvoj začne, ker ti med njimi in s njimi živiš in jih gre¬
šiti vidiš/- — Skerbi torej, da ti nekdaj s prerokom zdihovati potreba  ne
bo:  ,,G  o r j e meni, ker sim molčal 1 “  — Globoko si u serce utisni be¬
sede nekega cerkvenega učenika:  Izmed vsih del človekovih je naj

svetejši, Bogu pomagati duše izvcličati.“

M o 1 i t  v a.

Prosimo te, o Gospod, dodeli nam po priprošnji sv. Amanda takšno
veliko ljubezen do tebe in do bližnega, da si ljubeznivo u nebesa pomagamo,
in skoz to časno in večno srečni bodemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Vlil. D an februaria ali svečana.

Sveti Severi, keršauslii tkavec, škof in spoznovavc.

Sveti Severi je bil rojen u Raveni , kder je pobožno in
pošteno živel. Ako ravno je bil vbožen ko nekdaj brumni To-
bia, je vendar, kjer kolji je mogel, ljubeznivo siromakom po¬
magal. Dobre dela so ga storile bogatega pred Bogam. Težko
je bilo scer njegovo delo, zlo se je moral truditi, da si je
prislužil vsakdajnega živeža, pa ker je vse ti božjem ime¬
nu storil, mu je tudi po sreči in prav od rok šlo. Severi je
bil borni tkavec, in ker je zraven dela zvesto Rogu služil,
ga je Bog ljubil, ter nad njim sklenil, kar bi človeška pamet
nikdar previdila ne bila. Prigodilo se je, da so u mestu Ra¬
veni novega škofa volili. Velika je bila ta slovesnost za celo
mesto. Ljudje so Kruli od vsili krajev, in znidili so se pri
tej slovesnosti tudi bližni škofi. Podal se je tudi Severi u glav¬
no cerkvo Ravenskega mesta, kajti brumna duša nikamor rajši
ne hiti, ko u hišo božjo častit tam svojega nebeškega Oče¬
ta. Revno je bil oblečen; ni si skorej upal med ljudi in se za-
tegadel za cerkvene vrata vstopil. Ljudstvo in škofi so go-

144

8. Februar ali svečan.

reče molili in Boga prosili, da bi jim dal pravega dušnega
pastirja, prav pobožnega škofa. Bog je uslišal njih sercno mo-
litvo- Hitro ko odmolijo, prileti golobček in se vsede na gla¬
vo Severa. Trikrat Severi golobček a odžene, pa vsikdar na¬
zaj pride. Vsi pricejoci so se zavzeli spoznaje, da je ta od
samega Boga izvolen škof. Bog ga je razsvetil, napolnil in
obdaroval bornega rokodelca s potrebnimi učenostmi. Kakor so
nekdaj apostoli prijeli sv. Duha u podobi gorečih jezikov, in
potem nadušeni razlagali sveto vero, tako je Severi poln sv,
Duha zdaj pridigovati začel. S mičnim svojim govoram je tako
nazocih serca ganil, da so vsi enoglasno vpili: „Tega nam
pomazjlite škofa.“ Dolgo se je Severi branil, pa ker je vi¬
del, da je to volja božja, se je voljno vdal. Mnogo let je
marljivo poduceval svoje ovcice, kojih pastirja ga je sv. Duh
postavil. Modro jih je napeljava! na izvelicansko pot, in zve¬
sto obdelaval vinograd Gospodov, zato je bila pa tudi srečna
njegova smert, ki je preselila zvestega služavnika božjega na
večno plačilo.

Nauk in p o snema.

1. Vbogi tkavec je bil sv. Severi, bez vse učenosti, zraven pa ponižnega
in bogaboječega serca; bil je mož po božji volji. Zategadel ga je Bog toliko
poveličastil, in ga storil imenitnega škofa. Uči se ljubi kristian! voljno po-
terpeti, ako te je Bog vbožčeka na svet postavil.  Glej, Jezus Kri¬
stus vsega in vsili gospodar, si je izvolil vbogo mater, in je hotel od rojstva
do smerti vbožen biti. On in njegovi učenci so od tega živeli, kar so njim
bogaboječi in dobrotljivi ljudje dali. Jezus ni bil milih darov potreben, nje¬
govo je bilo vse; vendar ni hotel bogastva posesti. Dal nam je izgled zani¬
čevati posvetno blago in potcrpežljivo u vboštvu živeti. Zato je prepovedal la¬
komne želje rekoč: „Ne skerbite za svoje živlenje rekoč: Kaj bomo
jedli in š čim se bomo oblačili?^  O človek! delaj in trudi se, živeš in
oblačilo si pošteno zaslužiti, pa nikar neumno ne skerbi in ne obnemagaj za¬
voljo svojega vboštva obupaje. Iši ncbeškiga kraljestva, in vsmiljeni Oče ne¬
beški bo tudi tvoje telo oskerbel. „Vso svojo skerb izroči Bogu, ker
on za vse skerbi,^  govori sv. Peter.

Nikoli ne želi obilnosti, ampak le toliko, da se zamoreš pošteno preži¬
veti. Premisli, da te vboštvo varniši vodi po potu izveličanja, kakor bogastvo.
Vbogini je veliko skušnjav neznanih, kojih premožni imajo; revni ložej boga¬
boječe žive, in ložej umerjejo. Vbogi so tudi pripravniši božjo besedo poslu¬
šali. Pervi so vbožci, potlej še le premožni u katoliško cerkvo prišli. Zato je
Jezus rekel Janezovim učencom: „V bogiin se evangelj oznanuje.^ Oni

Sv. Severi, keršauski tkavec, škof i» spoznovave. 145

so pripravniši po naukih Jezusovih živeti, in ložej hrepene po nebeškem kra¬
ljestvu, ker jih prazna skerb in posvetno radovanje ne moti. Vendar nikar ne
misli, da te bo že vboštvo samo izveličalo; ono je le pripomoček ižveliča-
nja, pa ti ne pomaga, če si lakomnega in nejevoljnega serca. Ne terplenje,
ampak poterplenje te stori Bogu prijetniga. Bolj ko si poterpežljiv u svojih
nadlogah, veči bode tvoje plačilo. Kralj David pravi: ,,Poterpežljivost
vbogih ne bo zgublena.^

2. Prebivavci Ravenskega mesta so ponižno Boga prosili, da bi jim dal
prav pobožnega škofa. Ljuba duša! tudi ti potrebuješ pravega voditelja
po nevarnem potu zapeljivega sveta,  ako hočeš srečno svoje popot-
vanje končati, zakaj sv.Duh govori: „K d o r se na sam sebe zanaša, je
neumnež. Človek mnogokrat misli, da je na pravem potu, pa
konec tistega je smert  (večno pogubljenje).^ Človek bez učenika, dahi
mu  na tanko razložil, kaj je prav ali ne prav, človek, liter si ne izvoli spo¬
vednika, se mu čisto ne izroči in mu pregrešno serce popolnoma ne razkrije,
je podoben slepcu. Blepec najde težko pravi pot, in če ga najde, si naglom
sopet zaide. Volja božja je tedaj, da si izvoliš pravega voditelja in svetvavca,
le tako bode krepostno tvoje živlenje. Lep izgled ti daja Tobia. Ko je svo¬
jega sina u daljno in neznano deželo poslal, ga je opomnil nevarnosti in mu
rekel: „Pojdi, poiši si bogaboječega in zastopnega moža, ki te
bode spremil in vodilV  Ljuba duša! ako ti je blagostanje na sercu, po¬
slušaj zvesto nauke svojega spovednika,  živi po njih, in nič tene bo iz iz-
veličanskega pota spravilo. Koliko je na pravem spovedniku in večkratni spo¬
vedi ležeče, ti kaže sv. Ljudevit, kralj Francoski. Dosledne besede, koje je
na smertni posteli sinu na serce položil, šobile: „Spovcj sc večkrat iz-
volivši si brumnega in umnega spovednika, njega vprašaj vsik-
dar za svet, in pri njem iši pomoči/'  Kakor priden otrok svojim
ljubim starišem odkritoserčno pove, kar želi, in jim potoži, kar ga boli, tako
se podaj tudi ti zaupljivo k svojemu spovedniku. Tam najdeš zdravnika, ki
bode zacelil rane tvojega serca, tam zveš sredstva, da boš u prihodno se lo¬
žej hudega varoval in dobro vsikdar storil, tam boš potolažen in okrepčan,
rešiti se iz pregreh, u koje si zabredel. D zakramentu sv. pokore zadobiš
sopet gnado božjo, ako terdno skleneš izleči starega človeka in obleči no¬
vega, kteri je po božji volji prestvarjen.

M o 1 i t v  a.

O Bog, ljubi Oče vsili pravovernih! ozri se na svoje služavnike, dušne pa¬
stirje, koje si namestnike u svoji sv. cerkvi postavil, napolni jih s svojim duhom, da
bodo ovčice, ki si jim jih izročil prav podučevali, in tudi s svojim djanjemjim
kazali izveličansko pot. Dodeli pa tudi vsim vernim gnado in pomoč, da bomo
vsikdar po tvojih sv. naukih živeli in te enkrat s svojimi dušnimi pastirji od obličja
do obličja gledali, ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

10

146

9. Febuar ali svečan.

IX. Dan februarja ali svečana.

Sv^ta Polona, devica mučenica.

Nekolika časa, zlasti pod vladajučim cesarjem Filipom,
so uživali kristiaui skoro popolnega pokoja, tako da je tedaj
kristianska vera veselo in prekrasno se razcvetala. Mnogi iz¬
med paganov so pa vendar iskali priložnost, kako bi svoje
sovražtvo na kristiane izliti in svoj gnev nasititi mogli. In to
priložnost so dobili. Sveti Dioniz, škof aleksandrinski piše u
svojem listu Fabiju autioheuskimu od tega sledeče: „Neki vra-
ževavec u Aleksandru’ je leta 248 svojim mestljanom vede-
ževal in prerokoval, da bode njih mesto zadela velika nesre¬
ča, ako ne pomorijo kristiane k časti bogom, malikom. Zdaj
so planili nad kristiane, jih mučili in morili in so menili, da s
tem svoje bogove prav častijo.

„Najprej so popadli nekoga starčeka s imenom Metra,
in ga silili, da bi nespodobne reči zoper Boga govoril. Ker
pa tega storiti nikakor ni hotel, so ga  s kijmi bili, obličje mu
razmesarili, poslednič ga u predmestje izpeljali in ga  na smert
kamenovali. Nato so neko pravoverno ženo, Kvinto, u pogan¬
ski tempel vlekli, tanijo silili, da bi krive bogove častila.
Ker je kaj takega storiti za gnjusno imela, se branila in od-
vračevala, so jo po tleh vlekli, jo bičevali in merskali.
Tako razmesarjeno so zavlekli u predmestje in so jo ukame-
nova!i.“

147

Sv. Polona,- devica mučenica.

„Za tim so vsi hruli na hiše pravovernih kristianov, so
jih iz prebivališ izmetali, dome obropali, razrušili, premoženje
vgrabili in odnesli. Poslednic so vjeli tudi Polono, gospo verlo
pobožno in tedaj že nekaj priletno, so jo tako grozovitno po
licu bili in tako okrutno tolkli, da so ji vsi zobi iz ust izpa¬
dali, ker ni hotela krivih bogov moliti. Ona je glasno zavpi¬
la. „Jezus Kristus je pravi Bog; njega molimo." Ilazserdivši
se njeni sovražniki pagani so u predmestji nanosili gromado
derv in so se sv. Poloni grozili zažgati jo, ako bi š njimi vred
ne hotela nespodobno od Boga govoriti. Ona je neprestraše-
no odgovorila: „Jaz bi se imela njemu odpovedati, kteriga
sim si za ženina izbrala; Jezusu Kristusu, kteriga sim ne¬
prestano ljubila? Tega pa ne! Mučite me kakorkoli hočete,
pripravljena sim vse popred preterpeti, kakor mojega Jezusa
zapustiti." „Zdaj daruj našim bogom, pri tej priči, ali te pak
veržemo u gorečo gromado!“ so vpili na njo. Sv. Polona pak
si je poželela nekoliko časa, kakor da bi hotela se maličko
premisliti — se je jim potle naglo izvila, je sama od sebe
berzo na gromado smuknila in je prostovoljno u ogenj sko¬
čila. Vsi so ostermeli, vidivši, da je ta devica hitrejša iz lju¬
bezni do Jezusa umreti, kakor oni sami jo umoriti. Naglo je
izgorela in kar je njenih večjih kosti, ostalo, so kristiani po¬
brali in jih s veliko častjo ohranili. Se današnji dan sv. Po¬
lono mučenico na pomoč kličejo kristiani, kteri bolečine uzo-
bih terpe. — „Zvunaj imenovanih mučenikov je terpel u toni
preganjanju tudi sv. Serapion, u njegovem lastnem domu, kder
so ga mučili, mu ude polomili, iz hišne strehe vergli in umorili."

Sv. Dionis terdi, da ne eden ni sveto vero zatajil, in da
so vsi rajši živlenje svoje, kakor pravo vero opustili.

Nauk in p o snema-

1. Hude belečine je morala sv. Polona prestati, ko so ji zobe izbili,
in vendar je vse radovoljno preterpela iz ljubezni do Boga. Ako Bog tebi
po svojej neskončni previdnosti terplenje pošle,  priporoči se u priproš¬
njo sv. Polone, da te Bog poterdi in ti bolečine polajša; ako te Bog pa še
terpeti pusti, voljno nosi svoj križ, kakor sv. Polona svoje bolečine, iz lju¬
bezni do Boga. Poterpežljivost je svitek, kteri nam vsako težavo polajša.

2. Smert in terplenje svete Polone se nam predstavlja več zato, da bi
jo občudovali, kakor da bi jo nasledevali; ker brez posebniga razodet¬
ja božjega,  kakoršno je sv. Polona gotovo imela, ne sme nikdo pod
smertnim grčliom sam prostovoljno se u smert podati.  Kdor sa-

10  *

148

10. Februar ali svečan.

mega sebe usincrti, grozno greši proti Bogu, proti samemu sebi in proti svo¬
jim bližnjim. ZivJenje je naj večje blago naše na zemlji, zato je človeku pri¬
rojena dolžnost živlenjc svoje ohraniti tako dolgo, dokler je mogoče. — Tudi
ne smemo zveze, s kterimi smo k svojim bližnjim zvezani pregrešno pretcr-
gati, in iz sveta gerdo uleteti. Bog je Gospod našega živlenja, u njegovo pra¬
vico ne smemo segati. Kdor terdno veruje u Boga večniga, pravičniga Boga,
gotovo u vsili nadlogah možko obstoji. On je skala, u ktero sc valovi povod¬
nji zaletajo, pa je ne podere; on je u božjo voljo vdan in ne zgubi zaupanja
na pravičnega Boga. On misli in govori, da Stari Bog še živi. ltdcr je sila
naj večja, je božja pomoč naj bližja. Hudič bi celo glavo potcrl, Bog pa še
▼lasa našega ne da. Prisejalo bode sonce pomoči tudi pred naše vrata! —
Samo kder ni vere, tam raste boječnost, obupanje, iz teh pak postane svo-
jemorstvo.

H o 1 i t v a.

O moj Bog, celo naše živlenje bodi tebi posvečeno. Dodeli nam, da bi
vse svoje žive dni obračali tebi k časti, svoji duši k izveličanju, kakor je sv.
Polona storila; in kadar doide posledni naših dni, da bi sprijeli za plačilo
nebeško kraljestvo, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

X. Dan februarja ali svečana,

Sveta Skolastika, devica.

Sv. Skolastika, sestra svetiga Benedikta, seje rodila u
Nursii, mestu u vojvodstvu Spoletanskem. Njeni roditelji, Eutro-
pi in Abundancia, so bili ne samo /.lahnega stanu, temoč tu¬
di verlo pobožni, in so svojo hcerco Skolastiko že od mladih
let k vsemu dobremu ravnali. Skolastika je tudi pod njih skerbno
roko čudnovito ti strahu božjem in u ljubezni kristianskej na¬
predovala, tako, da se je zdelo, kakor bi zunaj Boga za nič
ne marala in n sercu prostora zakaj drugega ne imela. Ako
ravno bogata in krasna, da je ni bilo njej ednake daleč okolj,
vendar ni imela nobeniga veselja do posvetnosti, je bila rada
samotna, pohlevna in tiha; oblačila se je pošteno, pa pripro-
sto, Vse to ji še ni bilo dosti, da je tako Bogu služila, ona
je sklenila svojega brata Benedikta nasledovati u pobožnosti.
Sv. Benedikt je na gori Kasinski samostan (klošter) sezi¬
dati dal, mladenee in može iz vsih t  stanov okolo sebe sbral,
in jih izverstno vodil do popolnosti. Skolastika zapustivši svoje
premoženje in vso posvetnost je šla tudi u samostan, ne da¬
leč od Kasinskega ležeč. Mnogo devic iz bližnjih in dalnih

►Sv. Skolastika, devica. 149

v

krajev je prišlo k svetej Skolastiki, se š njo sdružilo, in so
pobožno živele po pravilih reda svetiga Benedikta. To je bil
začetek slavnega reda Benediktinarec, kteri se je po svetu
tako razprostranil, da je samo n zapadno-europskih pokraji¬
nah nad 14 jisuč (jezer ) samostanov bilo.

Sveto Skolasfiko so izbrale si nune za apatico, za višjo
nuno, ker je ona goreče molila, ojstro se postila, zvesto in
na tenko postave samostanske dopolnovala, in s tem tudi u
svojih sestrah samostanskih vzbudjevala ljubezen do Boga, da
se od nje reči more, kar je sv. apostol Paul Korinčanom pi¬
sal : „Vaša gorečnost je mnoge vnela.

Sv. Benedikt in njegova sestra Skolastika sta se pre-
serčno ljubila, in sta zato sklenila vsakega leta enkrat se ob-
jiskati. Zato je bil vstanovlen en grad ležeči blizo na pol
pota med nju samostanoma. Tudi mnogo bratov je totaj pri¬
šlo. Čas objiskovanja so k teinu posvetili, da so vkup molili,
od izvelieanskih reči se pogovarjali po opomenbi sv. Paula:
„Bodite polni svetigaDuha, govoreči med seboj u
psalmih in petju pesem duhovnih, u p e srnah in na¬
pevih sprepevlajte Bogu iz svojih sere. Zahvaluj-
te se vsigdar za vse u imenu Gospoda našega Je¬
zusa Krista Bogu Očetu.“

Poslednje njeju objiskanje je posebno imenitno. Sv. Sko-
{a,stik a je svojo sinert že čutila in bi rada še dalje bila se
pogovarjala od nebeške radosti in od večnega veselja, zato
je svojega brala Benedikta preserčno prosila, da bi prihodno
noč pri njej tam ostal, ker je den prenaglo jim minul med po¬
božnimi pogovori, petjem in molitvami. On ji je pak odrčke!,
ker mu tega samostanski red ne dovolji zunaj samostana pre¬
nočiti. Ona žalostna je sklenila roke in podperla glavo in je
nekoliko časa k Bogu pomolila. In glej! pri tej priči se vlije
iz čistega tak lijavec, dež s bliskom in gromom, da je mo¬
ral sv. Benedikt s svojimi duhovnimi brati proti svojej volji
tisto noč u družbi svoje sestre ostati. On spoznavši, kdo je
tega ne običnega vremena kriv,  reče svojej sestri: „Bog ti
odpusti, sestra, kaj si storila, da si me zunaj samostana za-
deržala?“ Ona mu odgovori: „Jaz sim tebe prosila in ti me
nisi vslišal, im sim se k Bogu obernila, in on me je vslišal.“
Ne mogavši se k domu podati, so ostali in posvetili celo noč
molitvam, pobožnim petju in premišljevanju od nebes, in so se
še le drugi dan ločili. Po treh dneh je sv. Benedikt vidil u
prikazni svojo sestro u podobi golobice, in kore angelske sprem¬
ljajoče jo k vsmilenimu Jezusu, je Boga hvalil in se radoval
in veselil nad blaženstvom in izveličanjem svoje sestre, je

150

11. Februar ali svečan.

oznanil svojim duhovnim bratom njeno smert, je vkazal, njeno
telo k sebi prinesti, častito in slavno pokopati. Sv. Skola¬
stika je umerla leta 543, stara 60 let.

* Nauk in posnema .

1. Kar je n sercu, to je na jeziku. Sveta Skolastika polna ljubezni do
Boga je rada se pogovarjala od božjih reči, od slave nebeške. Oj da bi tudi
mi se radi pogovarjali od reči poštenih, pametnih in koristnih,
ktere so u čast božjo, nam in bližnemu u časno in večno srečo. Naša sveta
vera ne prepoveduje prijaznih, dobrovoljnih pogovorov, temoč samo terja, da
bi naši pogovori bili pametni, pošteni in pravični. Sv. Paul piše: ..Veselite
se uGospo/l Bogu, in spet rečem, veselite se; pa vašakrotkost
bodi znana vsiin ljudem."  Pa to naša sveta vera terja, da bi naši po¬
govori ne bili  nesramni, s kterimi bi poštene duše pohujšali: da bi naše be¬
sede ne bile hudobne in sovražne, s kterimi bi bližnjega žalili, dramili, ga
ogovarjali, ga ob dobro ime in čast okradali. ,,P ra v im vam, da bodo lju¬
di odgovor dali na strašni sodni dan za vsako prazno besedo,
k ter o bodo govorili,"  govori Kristus.

2. Kdor Boga ljubi  črez vse, bode gotovo rad na njega mislil in
pogosto od njega govoril.  Ljubezen namreč rada govori od tega, kar ji
je milo in ljubo. Kakor se ogenj zakriti ne da, temoč se čuti na gorkoti, ta¬
ko tudi ljubezen do Boga se glasi na govoru.

Sv. Skolastika, ako ravno'bogata in visokega rodu, se je vendar po¬
šteno pa priprosto oblačila.  Čisto oblačilo po svojem stanu človeka naj
bolje lepša. Pregovor pravi: Pamet je bolja, ko žamet.

M o 1 i A v a.

O Gospod Bog! pridi u serca naše in nopolni je, kakor svetej Skolasti-
ki, s svojo ljubeznijo , da bi se naše usta obvarvale od vseh praznih in pre¬
grešnih reči, in le tebe hvalile in slavile, kteri živiš in kraljuješ na veke ve¬
kov. Amen.

XI. Dan februarja ali svečana,

Sveti Desideri, škof in mučenik.

Sv. Desideri je bil u Burgimdu, imenitnem kraljestvi, kte-
ro je svoje dni med Francosko) in Nemškoj deržavoj močno
slovelo, od znamenitih starišev rojen, kteri so svojega sina

151

Sv. Desideri, škof in mučenik.

u strahu božjem prav po keršausko odredili. U svoji mladosti
je že mladenčič pokazal, kdo bo odrašen mož; njegovo ve¬
liko veselje do duhovskega stana in pa očitna pobožnost sta
ga pripeljala u svet mašni stan. Skerbni, bogaboječi stariši
so ga dali svetoželjnimu škofu, u kojega hiši se je izšolal,
in toliko moder in kreposten prirasti!, da so ga diakona, du¬
hovnika šesliga reda posvetili

Kdor je u malem zvest, govori Kristus, njemu se bo ve¬
liko zaupalo; in ta beseda Jezusova se je sv. Desideriu spol¬
nila. Ker je mlad diakon u svojem živlenju bil vsim vernim
svetla luč dobrih del, ker je bil vsmilen oče vbogih in viso¬
ko učen pa serčen oznanitelj besede božje, so ga še u vekšo
duhovsko službo povzdiguuli in ga škofa posvetili. Visoka
služba svetiga škofa ni napihuula, ampak le njegovo sveto
željo je povdvignula, ter je spoznal, da kakor rastejo dari,
koje mu Bog zaupa, tako raste tudi ojstra rajtenga, kojo bo
imel nekdaj od svojega hiševanja ne samo za se, nego tudi
za svoje ovčice dajati. Skerbno je torej brez vse zamude pa¬
si! svojo čedo s božjoj besedoj, ktero je breztrudno oznano-
val; pridno je vernim svete zakramente delil, naj bi rastili u
dobrih delih in svetih čednostih; ni pa tudi vbogih pozabil,
kojiin je obilno vbogaime delil. Tako je bil sv. Desideri pri¬
den delavec u vinogradu Gospodovem, in dober oče svojih
duhovskih otrok, ter je lehko s sv. Paulom svojim vernim re¬
kel: „Kdo vas oslabi, da bi jaz s njim ne oslabel;
kdo se po hujša, da bi mene ne bolelo? — Vse sim
vsim, naj bi vse Kristusu pridobil / 4

Kakor je svoje dni sv. Joan kerstitel razujzdanemu kra¬
lju Herodu brez strahu rekel: „Ni tebi pripušeno imeti žene
svojega brata,“ tako je tudi sv. Desideri neko kraljevo žensko
zavoljo njeuiga nesramnega, pregrešniga djanja ojstro posva¬
ril, se je pa tudi toliko zameril, da so ga iz škofije pregnali
in na pust otok iztirali. Voljno je sv. Desideri to krivico pre¬
stal, vesel, da je za pravice del preganjanje terpel, ter je
u ptujem, terdem kraju bolj mirno živel, kakor njegovi pre-
ganjavci doma u svojem kraljevem poslopju.

Huda vest je sovražnike sv.Desideria tako dolgo griz¬
la, da ga nazaj pokličejo in u njegovo škofio postavijo, ali
zvest služavnik božji Uidi zdaj ni molčal, marveč je pri vsa¬
ki priložnosti prešestuico svaril, ter se je Boga bolj bal, ka¬
kor pa ljudi. Hudobno žeustvo, od pregrešne ljubezni in ho-
tivnosti slepo, prične smerten serd nad resnim kaznovavcom
nesramnosti kuhati, ter ga sklene umoriti. Pošle tri hudodelce
nad njega, kteri ga ravno na poti s kamenjem in buticami u

152

11. Februar ali svečan.

letu 612 ubijejo. Tako je sv. Desideri za pravico in resnico
svoje časno živlenje dal, je pa tudi svetel venec mučenstva
in večno živlenje zato prijel; vse mu je stotero povernjeno.

Poseben izgled prave pokore nam je sv. Vilhelm, po¬
prej akvitanski vojvoda, in po tem svet pušavnik, kojega spo¬
min se ravno te dan obhaja. Bil je imeniten, pa razujzdan
gospod, kteri je. med drugimi pregrehami cele tri leta, kakor
Herode/, ob času sv. Joana kerstnika, s soprugoj ali zakon-
skoj ženoj svojega brata prešestoval. Vjedati se, prepirati,
vojskovati in pretepati mu je bilo veselje in navada. Bil je
tudi papežu Inocenciu nepokoren, in je potegnil s krivim pa¬
pežem Anakletom; za (o so ga izobčili (iz prave cerkve ver-
glij, ker je u svoji vojvodiji veliko hudega zoper sveto cerk-
vo počel. Sv. Bernard mu piše in po tem clo k njemu gre,
ga pregovorit in preprosit, naj bi henjal sveto cerkvo pre¬
ganjati in ji nepokoj delati, pa vse zastonj; prešestnik je gluh
in terdovraten za vsako dobro opominbo.

.Sv. Bernard se na to u cerkvo poda sveto mašo služit,
vojvoda Vilhelm pa pred cerkvenimi dvurmi stoji, ker izob¬
čen u cerkvo ne sine. Po povzdigvanju vzeme sv. Bernard
oživljeno sveto hostio na zlato skledico, njo nese pred cerk¬
ven prag, vojvodu pokazaje rekoč: „Dozdaj smo mi tebe
prosili, pa ti si nas zameceval; poglej, zdaj pride
Sin Device k tebi, Gospod in poglavar tiste cerk¬
ve, kojo preganjaš. Tvoj sodnik je pred teboj, u
kojega imenu se vse kolena pripognejo. Tvoj sod¬
nik j e n a so c, u k oj ega roke bo skoraj tvoj a du š a pri¬
šla. Jeli hočeš tudi n j e ga ža ni cev at i? Ne boš nje ga
in služevnika njegovega vališ  a 1?“ Slišati te resne,
strašne besede, se vojvoda na vsem životu trese, od svete gro¬
ze na zemljo pade in milo jokati jame. Ko sv. Bernard njegovo
resnično kesanje spozna, mu reče vstati in pravi: „Vkloni
se pravemu papežu Inocenciu in mu bodi pokoren.
Spravi s e s pr i cej o c i m ško lam Pik t avianskiin, ko¬
jega si iz njegovega stola pregnal. Zadostuj Bo¬
gu, in si po moči prizadevaj svoje podložne pomi¬
riti, da razdertije med njimi  ne  bo.“

Vojvoda Vilhelm se na ravnost k škofu oberne, ga za za¬
mero prosi in na škofov sedež pelje. Sv. Bernard vidi vojvoda
pripravnost vse pohujšanje, ki ga je dal, poravnati, in ga prav
sercno opomni, naj pregrešno živlenje opusti in se spokori;
po tem se k altarju po verne in sveto mašo dokonča. Vojvoda

153

Sv. Desideri, škof in mučenik.

se na svoj dom poda, objokuje svoje pregrehe in sklene prav
ojstro spokorno živlenje začeti. Poda se torej u pušavo in
si modrega pušavnika poiše, kteri ga poduči, kako ima u oj-
stri pokori živeti; kar je spokornik Vilhelm vse zvesto storil.

Oblekel je ojster oklep, in verh oklepa rasovnik, djal je že¬
lezno čelado na glavo, in se je u tej obleki u Rim podal sve¬
tega Očeta papeža odpušanja prosit. Papež ga izročijo svo¬
jemu namestniku, kteri se nad ojstroj pokoroj vojvoda zavza¬
me, in kedar njegovo resnično poboljšanje spozna, ga grehov
odveže in s svetoj cerkvijo poedini. Postavi si Vilhelm malo
bajtico, u kteri sedem let ojstro pokoro dela. Njegova hrana
bila je suh kruh iu pa čista voda, njegova postela gole tla,
njegov podglavnik terd kamen. Svoje grehe obžalovaje hvali
neprenehoma Roga, da ga ni pustil u grehih umreti in po-
gublenimu biti. Satan ga je scer hudo skušal, je nadražil nje¬
gove stare znance in sorodnike, kteri so ga u poprejoo živ¬
lenje vabili; ali stanoviten spokornik ni na skušnjave poraj-
tal, in ni svojih zapeljivih prijatlov poslušal, marveč je živel
spokorno, kakor je sklenul živeti.

Sedem let pokore je preteklo, in Vilhelm začne na po¬
tu pokore pešati, zapusti svojo tiho bajtico in se u Italiansko
napoti. Grede pride do tabra, kojega so obsedali, pa ga po¬
siliti niso zainogli. Vilhelm gleda in pravi, naj bi on vojsko-
vodia bil, vedel bi to terdujavo hitro dobiti. Dajo mu s bojaki
se nad tabor pognati, ali Rog mu za njegovo prederznost ka¬
zen pošle, da oslepi in mora u sramoti odstopiti. Spoznal je
zasluženo pokoro, objokal svojo prederznost in se zaobljubil
u svojo pušavo poverniti, ako mu Bog sopet pogled da. Pre¬
gledal je, se nazaj u svojo sveto samoto podal, in je kakor
poprej spokorno živel.

Spokornik Vilhelm se je večkrat preselil, da bi Bogu bolj
u pokoju služil, kajti so ga ljudje objiskovaje nadlegvali. Po-
slednič se je u samotnem dolu blizo mesta Siene zaselil, pa
tudi u tem pustem kraju so ga ljudje naišli in prosit hodili,
naj jih prave pokore uči. Tako so jeli po njegovem nauku in
izgledu pušavniki živeti, kterih je svoje dni tudi po naših kra¬
jih veliko bilo. Kedar pa sv. mož čuti, da njegova moč po-
jendje in se bliža njegova smert, gre u bližno mesto Kasti-
Ijion, prejme pobožno svete zakramente, se poverue u svojo
samoto in kinalo potem svojo sveto, spokorno živlenje sklene
leta 1156. Njegovo mertvo truplo seje pokore svetilo, in nje¬
gov grob je Bog s velikimi čudeži počastil.

154

11. Februar ali svečan.

N a u k i n p osne m a.

1. Ni pregrehe, ktera hi človeka tako oslepila in podivjala, kakor pre-
šestvanje,  nesramno, hotivno djanje, ki človeka poživim, in kakor nemo
živinče na vervi slepega poželenja u vsakoverstno pregreho, u boj in morijo
pelja, kar vidimo n živlenjn sv. Desideria, kojegaje nesramna prešestnfca pre¬
ganjala in poslednič do umoriti dala. Ravno tako jo vojvoda Vilhelma neči¬
stost zvodila, da se je nad škofa in papeža postavil, kteri niso k njegovemu
prešestovanju tiho djali. Tako čertijo in preganjajo tudi dan denašni prešest-
niki in prešesfnice vse serčne pridgarje in pravične spovednike, kteri jim njih
gerdo živlenje očitajo, ter so godni vse hudo početi, tudi raj svojo vero za¬
tajiti , kakor popustiti svoje nesramno znanje, ktero jih vklenjene ima. Pač
je resnična beseda sv.Duha, ki govori: „Yino in ženstvo stori, da mo¬
dri odpadej o, in razumni zaničljivi postanejo. Nečistnik gre za
s v oj oj pregreho) kakor vol, kteri sen mesnico  pelja." Hočeš, ker-
šanska duša, Bogu in poštenim ljudem ljuba, časno in večno srečna biti, va¬
ruj se vsake nečistosti, zogibaj vsakega nesramnega znanja in djanja; varo¬
vati se je lehko, ali odtergati se gorje. „Kaj pomaga, pravi sv. Jeronim, naj
še toliko lepih čednosti imaš, ako pa čistosti pasa nimaš; vse boš poblatil." Sipa
n blato nesramnega djanja zagazil, ne odlagaj pokore po izgledu sv. Vilhel¬
ma storiti, in brez odloga nečisto znanje opustititi; „kaj nečistega ne pride n
nebeško kraljestvo, 1 " govori sv. Duh.

2. Sv. Vilhelm je Boga hvalil,  da ni u pregrehi umeri; ali nimaš tudi
ti Boga zahvaliti, da ti še odlog za pokoro  da?  Kde bi zdaj bil, ako bi
te bila smert u grešnem stanu pobrala ? — Oh, kako prizaneshv je dober
Bog, naj si ga ravno toliko žalimo! ,,Vsmilenje božjo je, da še nismo
p o g u b 1 c n iuči  sv. Duh. Veliko jezcrov jih že u peklu gori, ki so ravno
ko mi grešili; mi še živimo,  ali nikar za to, da bi Boga vnovič žalili;  čas
nam je dan le za pokoro. Po izgledu sv. Vilhelma s kraljevim spokornikom
Davidom izdihuj: „1 z celiga serca hočem tebe hvaliti, Gospod moj
Bog, in tvoje ime slaviti vekomaj, zakaj tvoje vsmilenje nad
meno je veliko, ti boš rešil mojo dušo pekla globočin/'

3. Kakor se je sv. Vilhelm k Bogu povernil, hitro ga je peklenski
sovražnik skušati  začel; razvajen grešnik skušnjav ne čuti. Ravno tako se
tudi tebi godi. Zato modri u sv. pismu veli; ; ,Moj sin! kedar se name¬
niš Bogu služiti, stoj (zvesto) u pravičnosti in strahu (božjem),
ter pripravi svojo dušo na skušnjavo/'  Pa skušnjave se ne prestra¬
ši in si ji ne daj premagati; „Bog je zvest,"  govori sv. Paul, „in nas
ne bo pustil huje skušati, kakor premoremo, ampak bo storil,
da se nam bo skušnja u dobro  izišla." Sedem let so sv. Vilhelma
skušnjave hudo nadlegovale, pa mu škodovale niso, dokler u nje privoljil ni.
Tudi tebi skušnjavec ne more škoditi, če mu ti serca ne podaš. Čez se-

Sedem sv. očetov, začetnikov reda služiteljev device Marie. 155

dem let srečne premage pa se Villielm skušnjavi zmagati da, zapusti u svojo
nesrečo sveto samoto, in začne mlačno živeti: -Kdor stoji,“  veli sv. Paul,
,,n a j gleda,  da  ne  pade.“ Varuj se tudi ti, in se na svojo pravičnost ni-
kolj prederzno ne zanašaj. „Voskuj se kakor hraber vojšak, opomina Tomaž
Kempčan; in ako se včasih ij slabosti spotakneš, le sopet serce si vzemi in
bolj serčno stoj zaupaje, da boš še več pomoči in gnade od Boga prijelV
,,Zakaj kakor vojskovodija onega vojšaka bolj ljubi, ki se iz pobega spet po-
vraeaje za toliko serčnej nad sovražnika seže, kakor tistega, kteri ni scer po¬
begnil, pa je ves plah in bojezljiv: tako Gospod Bog tiste bolj ljubi, pravi sv.
Gregor, kteri po grehu njemu za toliko bolj zvesto služijo, kakor one, kteri
scer niso greha storili, pa mu le mlačno in leno služijo/*

M o 1 i t v a.

Oče vsmilenja, ki nočeš smerti grešnika, ampak naj se spokori in živi,
daj nam po izgledu svojega spoznovavca sv. Vilhelma, svoj grešen stan prav
spoznati, in po njegovi priprošni se poboljšati in spokoriti, naj po ojstri stezi
resnične pokore zadobimo, kar nam po poti svete nedolžnosti ni višej doseči
mogoče. To te prosimo po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu in izveličarju našem.
Amen.

XII. Dan februaria ali svečana.

Sedem svetili očetov, začetnikov reda služiteljev

device Marie.

U začetku trinajstiga stoletja po Kristusu je živelo u Flo-
rencii, glavnem mestu Toskane visi vojvodine na Italianskem,
sedem možev po rodu in bogastvu, še bolj pa po njih po¬
božnosti in svetosti posebno imenitnik, kteri so Mario preci-
sto devico med drugimi prav zvesto častili in ji prav po otroško
lepo služili. Ime jim je bilo: Bonfili, Bonajunkta, Maneti, Ami-
dej, Ugacio, Sostenej in Alež Falkonierski. Močno so te može
hudi prepiri in sovraštva u serce bolele, kojih je tisti čas
posebno na Italianskem toliko bilo. Tolikim hudobijam u okom
priti je bila vsa človeška moč preslaba, torej se k Bogu ober-
nejo in Marii priporoče.

Bila je u Florencii pobožna družba, ktere družbani in
družbane so posebno Mariino čast povzdigali in po svetu ši-
rali, med kojirni je bifo tudi sedem naših pobožnih tovaršer,
kteri so Marii posvečene dneve posebno slovesno obhajali.
Ko so leta 1235 god vnebovzetja Marie ali veliko gospojni-
co s svetini pesmi in premišljevanjem posvečevali, neznana

156

12. Februar ali svečan«

svetloba ovili sedem bratov obsije, in sveta misel jih obide
in poduči, naj svet zapustivši se u pušavo podajo in brambi
Mariini izroče, kajti hočejo sedem svetlih zvezd biti u tolaž
svete cerkve, ki se vojskuje.

Sveti možje si svojo nebeško prikazen povedo, in skle¬
nejo brez odloga storiti, kakor Bog hoče, in iti, kamor jih
kliče.' Ali modri možje ne počnejo kaj brez modrega sveta,
in verni sini svete matere kat. cerkve se ne podstopijo kaj
taciga brez dovoljenja cerkvenih oblastnikov, marveč se po¬
dajo k svojemu škofu, mu naznanijo svoj namen ter prosijo naj
ga za dobro spoznati blagovolji, jim potrebne vodbe naroči in
svet blagoslov da. Ko so po svojem višem pastirju dovoljenje
prijeli, vse svoje posvetne skerki lepo poravnajo, isporočijo
svoje časno premoženje, in na male gospojnice ali rojstva
Mariinega godovno 6. kimovca ali septembra mesto zapustiv¬
ši grejo u samoten kraj po imenu Vila Kamarcia, kder u mali
bajtici daleč od vsega posvetnega trosa in lisa u sveti po¬
kori Bogu in Marii lepo služijo, in u znamnje spokornega živ-
lenja začernele hale ali suknje oblečejo. Izvoljijo si duhov-
skega vodija, blaženiga Bonfilia, ter u sveti pokor,sini in ra-
dovoljnem vboštvu, toda srečno in veselo žive. Živeža so jim
dobri ljudje za potrebo dali, ter so jih imenovali služitelje Marii¬
ne. Ko namreč blaženi x\Iež eniga dne po mestu vbogaime
prosi, in ga pet mescov staro dete Filip Benici vgleda, ču¬
doma pregovori in svoji materi reče: „Glej, mama! tukaj gre
služitelj Marie; daj mu kak božji dar.“ Po tem so jih Ser-
vite ali služitelje Mariine imenovali.

Da so pa ravno sveti možje u tihi samoti skrito živeli,
je vendar njih pobožno živlenje po širokem zaslovelo; ljudje
so jeli k njim shajati, in so jih u službi božji motili U mo¬
litvi se spet Bogu in Marii priporoče, naj jim razodene, ka-
mo bi se preselili. Razodeto jim je bilo, naj gredo na stermo,
samotno Senarisko goro, kar so tudi 31. majnika 1234 sto¬
rili s pobožnim Davidom rekoč: „Tukaj je kraj našega
pokoja, tukaj hočemo bivati; kajti smo siga izvo-
ljili.“  Pozidali so si lepo cerkvico, so postavili krog cerkve
borne bajtice, kakor jih pušavniki imajo, ter so kakor poprej
u sveti pokori živeli,  u sveti popolnosti vnovič napredovali,
in Boga hvalili,  da jim da tiho in mirno njemu samemu slu¬
žiti. Neprenehoma so premislevali terplenje Kristusovo in pa
žalost Marie, božje matere, naj bi’ se jim pregreha vstudila,
veselje do spokornega živlenja in ljubezn božja pa čedalje
bolj u njih sercih vnemala. U nebeški prikazni so spoznali,
da je njih živlenje Bogu in Marii prijetno, in da naj vodilo

Sedem sv. očetov, začetnikov reda služiteljev device Marie. 157

ali regelco sv. Auguštiua posnemajo, pa Černe hale nosijo u
zuamnje žalosti Marie, kojo je pod križem svojega božjega
Sina imela.

Zvesto in na tenko so dopolnili služiteli Mariini, kakor jim je
razodeto bilo, in ko so svoje- leta novinstva dostali, so sto¬
rili večne zaobljube u tem redu živeti; njih škof jih posveti
masuike, in poterdi Bonfdia njim predstojnika; samo Alež ni
iz gole ponižnosti hotel mašnik biti, ampak je služil drugim
kakor brat. Njih veselje bilo je zdaj na tem svetu doverše-
no, ali božja volja je bila, naj bi njih luč živlenja svetiga tu¬
di drugim svetila; kar se je tudi zgodilo. Bogati in vbožni,
gosposki in kmetiški ljudje so na Senariško goro tekli, svete
može za svet prašat in se njih molitvi priporočat; mnogo mla-
denčev jih je prosilo, naj jih u pobožno družbo vzamejo. Ko
so u molitvi spoznali, da je božja volja, naj se njih redovno
ali orden množi in po svetu razšira, so jeli novince svojega
reda sprejemati, po tem ko je bil od papeža Gregoria IX.
poterjen. U kratkem se je skoz božjo pomoč in Mariino proš¬
njo to redovnostvo služiteljev Marie tako čudno narasti!«, da
je u 37. letih nad tOjezerov redovnikov stelo, svetih in serč-
nih delavcov u vinogradu Gospodovem. Bonfili je vteineljil tu¬
di za ženski spol redovno služevnic Mariinih, in je postavil
devicam samostan, ki so željele biti redovnice ali none nje¬
govega reda, in je bil začetnik tretjega reda svetiga škapu-
lirja za možke in ženske, kojega so sv. oče papež Martin V.
leta 1424 poterdili in s odpustki obdarovali.

Kakor so pa vsi sedmeri bratje za slavo svojega svete¬
ga reda skupej sk er beli, tako so tudi svoje posebne 'čedno¬
sti in zasluge imeli. Bonfili je od mladih dni posebno Ma¬
no častil in kakor svoji nebeški materi priserčno služil. Ula-
dal je 23 let svojo novo družbo in kakor oče za njo sker-
bel. Ko je svoje redovnike daleč po svetu razširil, je svoje
posledne dni u sveti samoti spokorno doživel, in leta 1262 u
Gospodu umeri. Bonajunkta  je slovel za del svoje velike
svetosti, ter mu je Bog dar prerokvanja dal, ker je bil ves
ponižen. Akoravno visokega stanu rojen, se vendar ni sra¬
moval 23 let za svoje brate vbogaime prositi, in je mnogo
žerkih gučev poterpežljivo prestal. Po širokem znan skopnik,
kojemu je gerdo skopost očital, mu podeli ostrupjeniga kruha
in vina; pa Bonajunkta čez te živež svet križ stori, in ni
mu škodvalo. Posledno uro je znamiu svetiga križa objel in
u Gospodu sladko zaspal.

Mane  ti  je bil u svetem pismu čudno učen, in je znal naj
terdovratnejše krivoverce tako očividuo zaveruiti, da mu niso

158

12. Februar ali svečan.

vedeli kaj oporeci. Poslal je svoje redovnike na Francosko,
in se je eno celo leto za srečno smert posebno pripravljal.
Kakor je sveto živel, je tudi srečno umeri. Amidej  je bil
visi Senariškega samostana, kojega je modro iu sveto vla¬
dal, in mnogo bolnim skoz svojo molitvo pomagal. Ugaci  se
je u svoji posebni pohlevnosti in poterpežljivosti sve.til. Sv.
Filip Benici, viši vodija služiteljev Mariinih, ga je tovarša na
Nemško in Poljsko vzel, in povsodej je njegova čednost ta¬
ko slovela, da so se redovniki po tih krajih hitro razširili.
Sostenes  je skoz svojo zgovornost veliko imenitnih nasled¬
nikov pridobil, in clo Francoski kralj Filip se je za del nje¬
gove modrosti u naj imenitnejših zadevah s njim posvetoval.
Alež  je med vsemi krepostmi sveto ponižnost naj bolj ljubil;
drugim služiti in naj porednejše dela storiti mu je bilo naj
vekše veselje. Živel je vedno u terdern postu in 110 let sta¬
rosti včakal, ter je posledni izmed sedmih začetnikov tega
Mariinega reda umeri.

Nauk in p osnem a-

1. Lepše in Bogu prijetnejše, pa tudi vernim bolj izveličanske službe
ni, kakor otroško češenje Marie,  da njo kakor svojo ljubo mater spo¬
dobno častimo, in njene svete čednosti posnemamo. ,.Ni še bilo slišati, pravi
sv. Anzelm, da bi pogublen bil, kdor je Mario vredno častil/' „Kdor hoče
Mario vredno častiti, uči sv. Jeronim, naj Mariine čednosti posnema/' Le pri¬
zadevajmo si po lepem izgledu sedem svetih služiteljev Mariinih, da bomo
vredni otroci božje matere Marie, tako bo tudi Maria naša ljuba mati za nas
skerbela, in nam vse potrebno isprosila.

2. Premišlevanje terplenjaKristusovega in pažalostiMa-
riine  je naj bolja šola keršanske popolnosti. Pod križem Jezusovem se učimo
greh čez vse studiti, in Boga čez vse ljubiti, ki nas je toliko ljubil, da je svojega Si¬
na za nas dal. Bomo sMarijoj pregrehe sveta obžalovali, se bomo tudi snjoj
veselili, kakor se njenih sedem svetih služiteljev pri njej veseli. Od njih Je¬
zus govori: „Blagor žalostnim, zakaj oni bojo oveseleni."

M o I i t v a.

Prosimo tebe, vsmileni Jezus, daj nam po priprošnji svojih svetih se¬
dem služavnikov, tvoje presveto terplenje in pa žalost tvoje presvete matere
pod križem tako vredno in koristno premišljevati, da se vekomaj s vami ve¬
seliti zaslužimo; ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom, u edinosti'sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Sv.Eulalia Barček in sv. Eulalia Einerit. devici in mučenici* 159

XIII. Dan februaria ali svečana.

Sveta Eulalia Barcelonska in sveta Eulalia £meri>
tanska, devici in mučenici.

Lej),, izgled ker,sanske serčnosti nam da sv- devica Eula-
Iia , na Španskem u mestu Barceloni od znamenitih in pobožnih
starišev rojena.

Ravno je stirnajsto leto ispolnila, ko pride kervolok Daci-
an od cesarja Diokleciana pooblasten, keršansko vero iz tega
mesta potrobit, pregovorit ljudi, naj od sv. vere odstopijo, in
vsakega, kiji  zvest ostane, nevsmileno usmertit. Eulalia, pol¬
na ljubezni do Jezusa, je že zdavnej sklenila, mu deviško ser¬
ce ohraniti, in zdaj ni ničesar bolj željela, kakor za njega ter-
peti in umreti. Silno je hrepenela, da bi jo trinog skorej k sebi
poklical; ker se to ni zgodilo, se sama k njemu poda in mu oj-
stro očita nečloveško ravnanje s kristianami. Dacian to slišati
se zavzame, ter jo vpraša, kdo da je in kako se podstopi tako
prederzno se u pričo cesarskega oblastnika obnašati? „Jaz
sim kristjanka,“  mu reče ,* „sl u ž a v nic a Jexusa Kri¬
stusa,  k r a I j a v s i h k r a 1 j e v.“ Dacian razserden vkaže
devici oblačilo iz trupla izterjati in jo nevsmileno bičati; ali
Eulalia voljno terpi in serčno trinogamreče: „Le teple, ka¬
kor dolgo hočete; s men oj je Bog, ki midajamoč,
da tudi s kleči h ran ne občutim/ 4  Na to še bolj razka¬
čen jo veli kervolok razpeti, s železnim grebenom raztergati, s

160

13. Februar ali svečan.

gorečimi baklami žgati, s toplenim svincom paliti, bolečine s
Jesihom izprati in s vošenimi svečami ji oči žgati.

Tako nevsmileno so mlado devico mučili, da je že vsim
pričejočhn merzelo; vsi so se čudili, da je tako stanovitna, in zmi-
rom veselo klicala: „Kristianka sim, in iz gole ljubez¬
ni do Jezusa, ženina svojega, terpim.“  Zdihovaje
proti nebesarn reče: „Z a hvali m te, moj Jezus, da simi
tako terplenje odločil; hujši ko so bolečine, bolj
te ljubiin.“  Serčnost device Daciana še bolj razkači. Bez
obleke jo zapove po mestu tirati, kar je sramožlivo devico bolj
bolelo memo vsili bolečin. Poslednič njo vkaže na križ pripeti.
Eulalia je zdaj neprenehoma Boga hvalila, dokler se je njena
duša ločila in u podobi belega goloba se proti nebesam pov¬
zdignila.

O času Dioldeciaua je tudi druga devica ravno tega imena
za sv. vero umeria. Bila je u slavnem mestu Emeriti ali Meridi
rojena. Pobožen mašnik, Donat po imenu, jo je že od mladih
nog u sv. veri podučeval. Rada je prebirala knige, u kojih je bi¬
lo živlenje mučenikov popisano, in to jo je nadušilo, se enako
za sv. vero vojskovati in terpeti. Komaj je slišala, da je na
Spanjolsko došel cesarski sporočnik, ki bi kristiane primoral sv.
vero zatajiti, ali jih pa grozovito pomoril, vesela hitro sklene
za Jezusa umreti. Sporočnik, pridši u Emerilo naznani dan in
kraj, kder se imajo vsi prebivavci mesta zjiti, in malikom daro¬
vati, ako svoje živlenje ohraniti hočejo. Eulalia je še le bila 12
let stara, pa zvesta in serčna služavnica božja. Njeni stariši
niso mislili, da bi mlada devica zadosti serčna bila za Kristusa
strašne muke terpeti, zategadel se s njo daleko od mesta na svo¬
jo pristavo podiijo; pa Eulalia ni imela miru. Po noči se napoti
's svojoj tovaršicoj Julioj u mesto, kder ste željele za Kristusa
umreti.

Ko u mesto pridete, stopite pred cesarskega sporočnika
Daciana, ali kakor drugi terdijo pred Kalpurnia, ter se obtoži¬
te, da ste kristianke in nikakor malike molile ne hote. Sporoč¬
nik se na to zavzame, in priiizovaje se, njima razne reči
obeta, da bi le sv. vero zapustile. Ko pa vidi, da nič ne opravi,
se zlo vserdi in ji mučiti veli. Eulalio so na tezavnico razpeli, s
železnim grebenom raztergali in s baklami od dveh strani žga¬
li, dokler je umeria. Julii, njeni tovaršici so pa glavo odsekali.

Sv. Valentin, škof, in sv. Valentin, raašnik mučenika. 161
Nauk in posnema.

1. Kdor bi se ne čudil serčnosti teh dveh še tako mladih devic ? Obdve
željite za Kristusa terpeti in umreti. Kako se pa ti, o človek, obnašaš? Ne
tirja se od tebe, da bi iskal muk ali kakega drugega terplenja; pa Bog hoče,
da se u terplenju vdaš u njegovo sveto voljo,  da bolezen, ki ti jo
pošlje, voljno poterpiš, in ne išeš 'se s praznimi vraži ozdraviti. On hoče, da
ga ljubiš čez vse; da si pripravljen vse raji zapustiti, clo tudi umreti, ko
njega žaliti. Ako pa u bolezni na prazne vraže deržiš, se Bogu odpoveš in
pri hudiču pomoči išeš, tako Boga zapustiš in hudiča moliš. U resnici velika
hudobija in nehvaležnost bila bi kaj takega storiti.

2. Obdve sv. devici ste u terplenju za Kristusom hodile, in ste se ve¬
selile, mu tako podobne biti. Kako pa ti hodiš za Kristusom?  Nočeš
po poti križa Jezusa nasledovati, hodi saj u pobožnosti za njim; uči se od
njega poterpežljivosti, ponižnosti, pokoršine, krotkošti. i. t. d. izberi si eno iz
njegovih krepost in skusi po njej za Kristusom hoditi, da boš enkrat srečno
k njemu došel. Ako ne hodiš za Kristusom, nisi vreden, da bi te kristiana
imenovali. „Nismo kristiani, ako Kristusa ne nasledujeino,“  uči
sv. Leo. Lepo te sv. Bonaventura opomina; da premišluješ Kristusovo živlen-
je. Kako je bil ponižen, dobrotljiv in vsmilen, ki nobeniga ni zavergel in za¬
ničeval. Bogatinom se ni sladkal, u sreči ni bil prevzeten, ne plah in malo-
serčen u terplenju. Le če zmirom Krustusa posnemaš, tako boš za njim
hodil in srečno k njemu prišel u neskončno veselje.

M o 1 i t v a.

Gospod Jezus Kristus, kteri si devicam toliko serčnost dal, da so za
sveto čistost in vero svojo ker v s veseljem prelile, daj nam po prošnji sv.
Eulalie, device in mučenice, iz čiste ljubezni do tebe vse zopernosti in težave
voljno prebaviti, le tebi živeti in tebi umreti, po srečni smerti se pa tudi pri
tebi veseliti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

XIV. Dan februaria ali svečana«

Sveti Valentin, škof, in sveti Valentin mašnik, mu¬
čenika.

Dva sveta mučenika se častita denašendan po imenu Va¬
lentina, kojih pervi je bil škof u luteramni na Laškem, drugi pa
mašiiik u Rimu. Sv. škof Valentin je živel za hudobnega ce¬
sarja Juliana, kteri je od svete kerš. vere odstopivši grozovito
kristiane preganjal; za to si je sv. Valentin veliko prizadel

162

14. Februar ali svečan.

sebi izročene verne u pravi veri poterditi in na prihodne muke
naserčiti. Posebno rad je vbogim pomagal, in je po zimi golega
vbožca srečaje svoj znotrajni jopič iztekel in vbogemu dal.
Prihodno noč se mu pa angel prikaže in jopič nazaj prinese, re¬
koč, daje to oblačilo Jezusu bil dal, kteri se mu je u podobi
berača prikazal, ki mu hoče to ljubezn s yelikimi gnadami po-
verniti. Medobljublenimiguadami je bil dar bolnike čudno ozdra¬
viti, sosebno take, ktere je božja (božjast ali padavica) meta¬
la. Tako je ozdravil brata mestnega poglavarja Fontea, kterj
je u tej bolezni ves hrom in sklučen bil, ter je kratko nad njim
pomolil; in ko je tako čudno ozdravil, seje dal tudi kerstiti.

Fontej pride u Rim k nekemu imenitnemu gospodu Kroto-
nu, kteri je mladino latinske in gerške besede učil, pa še mali-
kovavec svoje malike za svojega sina, kojega je tudi božjast
napadala, veliko, pa zastonj prosil. Fontej mu pripoveda, kako
čudno je sv. škof Valentin njegovega brata ravno te reve ozdra¬
vil. Hitro Kroton Valentina prosit pošle, naj bi uRim prišel nje¬
govega sina ozdravit. »Sv, Valentin pride in obljubi sina popol¬
noma ozdraviti, ako Kroton in njegovi u Jezusa verujejo. Kro¬
ton obljubi to storiti, ako mu sina poprej ozdravi. Valentin vkaze
bolnika u sobo prinesti, se s njim zapre in moli do polnoči* Med
molitvijo sv. Valentina sklučeni deček popolnoma ozdravi. Kro¬
ton vesel vse svoje skliče, se da u keršauskej veri podučiti in
s vsemi domačimi kerstiti. Med njimi je bil tudi Abundi, njegov
učene in sin rimskega poglavarja Placida.

Kadar Placid vse to zve, reče Valentina k sebi pripelja¬
ti, ter ga vpraša, s kakšnimi pripomočki je Krotonovega sina

Sv. Valentin, škof, in sv. Valentin, mašnik, mučenika. 163

ozdravil? Sv. škof mu odgovori: „Skoz nobeno drugo
sredstvo, kakor skoz Jezusa Kristusa, pravega
Boga, k oj ega sim u pomoč zaklical.^  Poglavar gaje
po šegi tistih časov čare ali copernie obdolžil, in ga nevsmile-
no od nog do glave kervavo raztepsti, po tem pa u ječo vreči
dal, naj bi gladu in bolečin umeri. Kadar pa grozovituik u enih
dneh zve, da sv. škof od Boga čudovito poterjeu gladu ne po-
rajta, in bolečin ne občuti, ga vkaže ob glavo djati. Poprej ko
sv. Valentin umerje, Boga na ves glas zahvali, da mu dagnado
iz ljubezni do njega umreti, moli še nekoliko časa za sebe, za
svoje podložne, in za vse tiste, ki bodo u svojih betegih, po¬
sebno pa u padavici njega u pripomoč klicali, in voljno svojo
glavo da. Za to se verni svetiinu Valentinu priporočajo, kadar
jih božja tare, in Bog pogostoma s čudežem pokaže, da mo-
litvo svojega zvestiga služevnika vsliši.

Sv. Valentin mašnik je u Rimu živel u dnevih cesarja Klau-
dia. Kristiani in ajdi so ga radi imeli in visoko poštovali, za¬
stran njegove prijaznosti, učenosti in svete čednosti. Cesar
Klaudi ga je željel poznati, in ko ga k sebi zakliče, njega
pobara, rekoč: „Pokaj nočeš moj prijatel biti, kajti bi jaz rad
tvoj prijatel bil; samo to mi od tebe ne dopade, da si take
vere, ki je našim bogovam sovraž.“ Valentin odgovori: „0
cesar! naj bi ti spoznal tistega Boga, kojega jaz
molim,  sre  čili g a bi se štel, njemu služiti. On je, kte-
rije  tebi živlenje in cesarsko žezlo dal,  in  te  več¬
no zveličati zamore.“  Nekdo nasočik mu u besedo seže,
rekoč: „Kaj pa ti meniš, da je naš Jupiter veliki? kaj naš
Merkur? Sv. mašnik odgovori: „Vem da sta bila slaba,
bezbožna človeka, kakor nju životopis pravi, ter
ne zaslužita imena bogov.“  „0n preklinja,“ so eni na
ves glas zaupili; „VaIentin je sinerti vreden.“ Sv. Valentin
cesarja poprosi, naj ga le kratko zasliši, in bo dopričal, kar
je govoril. Na to je toliko razumno praznost malikov pa res¬
nico keršanske vere tako jasno razložil, tak očividno doka¬
zal, da je cesar ves vnet pričejočim djal: „Moram spoznati,
da je razumen ovi mož,  in da se njegovemu nauku oporeči
ne da.“

Kalfurni, mestni poglavar, se zboji, da bi se cesar po-
kristianil, in na ves glas zaupije: „Valentin je vražar in pre-
klinjavec naših bogov; on mora umorjen biti, ako ne, se hoče
vso ljudstvo spuntati.“ Ovi guč je cesarja toliko splašil, da
sv. Valentina ravno temu oblastniku izda, ki ga uječo zapre

11  *

164 14. Februar ali svečan.

in sodniku Asteriu zapove, naj ga obsodi. Asteri poskusi ime¬
nitnega mašnika, kteriga so vsi radi imeli, s lepoj pogovori¬
ti, naj keršansko vero zapusti; ali k veliki sreči se je Aste¬
riu ravno druga pripetila. -Sv. Valentin je njegovo hčer, ktera
je dolgo let slepa bila, u imenu Jezusa ozdravil, da je vidi¬
ta, in Asteri se da s vsoj svojo hišo kerstiti. Kadar cesar
Klaudi to zve, se čudi toliki mogočnosti tistega Boga, kojega
Valentin moli, ter želji svetnika izpustiti in oprostiti. Kadar
se pa boji, da bi hudoben Kalfurni občini punt podpihal, ga
da obglaviti. Sv. mašnik začuje svojo obsodbo s velikim ve¬
seljem, in umerje častit mučenik.

Nauk in posnema.

1. Sv. škof Valentin je brata mestnega poglavarja skratkoj molitvicoj
ozdravil, za sina Krotonjeviga je moral pa dolgo moliti, poprej ko je vslišan
bil. Tako Bog tudi nas včasih hitro vsliši, česar ga prosimo, včasih se pa
dolgo prositi da. Ne smemo torej molitve opustiti in zaupanja ne
zgubiti,  ker je gotovo, da bonamBog, ako ga stanovitno prosimo, ali to, ali
še pa kaj boljega dal. Sv. Auguštin pravi: „Ali prejmemo od Boga, česar ga
prosimo, ali ne prejmemo, le stanovitno molimo, ter Boga zahvalimo, če nam
da, pa tudi, ako nam ne da. Ker ne spoznamo tako dobro kakor Bog, kar
nam koristi, tako je gotova dobrota božja, če nam ne da, kar bi nam ško¬
dilo, naj si ga ravno prosimo. Dal ti bo, česar žeijiš, ako bo tebi dobro,
da zadobiš. Je pa tebi škodljivo, bo tebi kaj drujega dal, kar bo tebi k pri¬
du." To si zapomni, in ne boš mermral, ako moliš, in ne prejmeš, česar prosiš.

2. Sv. mašnik Valentin je hčeri Asteria telesen pogled isprosil, in to je
bila velika sreča za njo gledati lepo belo luč dneva. Pa še veliko veča sreča
je bila za Asteria in vse njegove domače, da so spoznali izveličansko luč svete
keršanske vere in so keršeni bili, zakaj: „To je večno živlenje,"  govori
Kristus, „da spoznajo tebe samega pravega Boga, inJezusaKri-
stusa, kteriga  si  (Oče) poslal."  Kako si pa kaj ti prizadevaš Boga če¬
dalje bolj spoznavati? Ali kaj skerbno pridge in ker nauke poslušaš, ali se kaj
rad od božjih reči pogovarjaš ? Imaš veselje svete bukve brati ? Kdor Boga
prav ne spoznava, tudi Bogu prav služiti ne zna; kako bi takega hlapca, ta¬
ko deklo Bog u svoje kraljestvo sprijel? „Clovek, kteri Boga ne spozna, se
bolj po pravici imenuje neumno živinčc kakor človek," pravi sv. Jeronim. Kder
prave božje spoznave ni, tam naj hujše pregrehe gospodinijo, in kder greh
gospodari, tam je časna nesreča in poguba večna. Prizadevaj si torej, duša
moja, Boga in nja sveto voljo bolj in bolj spoznavati, naj tebi sveti prave
vere luč, in tebe greje ogenj žive ljubezni božje; lerdnega zaupanja kluč ti pa
svete nebesa odpre.

Sv. Jefrem Sirski, spoznovavec in cerkveni učenik. 165

M o 1 i t v a.

Ohrani nas, o Gospod, na prošnjo tvojih služevnikov sv. Valentinov,
vsake nesreče, posebno pa dušne slepote; daj nam spoznati, kar je prav, pa
tudi storiti, kar nam u izvelieanje služi; ki živiš in kraljuješ Bog na veke ve¬
kov. Amen.

XV. Dan februaria ali svečana.

Sveti Jefrem SIpsKI,  spoznovavec in cerkveni učenik.

' Sv. Jefrem diakon svete kat. cerkve u Edesi na Sirskem
u jutrovi deželi, slovi kakor zvest delavec u vinogradu Go¬
spodovem, kteri je veliko učil, pa tudi po nauku sveto živel,
svetla luč svetiga nauka in pobožnega živlenja. Rojen je bil
u začetku stertiga stoletja po Kristusu u Nisibi, mestu de¬
žele Mesopotamie. Njegovi stariši so bili nizkega stanu, pa
žive vere, in so se kakor kmetje na svojih rokah živeli. Pri-
zadjali so si nad vse druge skerbi svojega sinka Jefrema od
zibele u strahu božjem prav po keršausko odgojiti, in so ga
za časom navadili svete knige brati. Imel je, kakor sam po¬
ve, u svojih otroških letih mnogo slabih nagonov, ali Bog ga
je u svojo šolo vzel, in pregrešnih napak očistil.

Ko je še Jefrem deček bil, in ga stariši nekam pošlejo,
sreča na potu u nekem lesu kravo vbožica, in njo hudoumno
tako dolgo s kamnjem naganja, da pade in njo zverina raz-

166

15. Februar ali svečan.

terga. Jokaje srotej svojo kravico ise in Jefrema vpraša, ali
njo je vidil; hudobec mu pa ne pove, marveč ga hudo zmer¬
ja. 0 štirih tednih po tem ga stariši sopet nekam pošlejo; Je-
freinu se zmrači, in mora pri ovčarju u nekem logu prenočiti,
ki ga je rad pod streho vzel. Pastir se je pa vpijanil; volki
po noči priderd, in cedo razpode in nekoliko raztergajo. Go¬
spodarji pridejo, mislijo da so tati cedo napadli, obdolže Je¬
frema, da je njih tovarš jim pomogel, ter ga zgrabijo in dajo
U ječo zapreti. Bila sta s njim tudi dva moža vječena, kojih
eniga so morstva, drugega pa prešestva dolžili. Jefrem milo
joka, in terdi, da je nedolžen, ali čez sedem dni se mu nje¬
gov angel varil u podobi mladenca prikaže, ga vprašaje, za¬
kaj je u vozi? Jefrem mu vse dopove in svojo nedolžnost
priča. Angel mu pravi: „Vem da tega nisi kriv; vem pa
tudi, kaj si kravi vbožceka včinil; za to moraš
zdaj terpeti. Tudi ta dva moža, tvoja sojetnika
sta u tem nedolžna, česar n ju dolže, ali u drugem
sta kriva. Spoznaj iz tega, da Bog ni krivičen,
marveč da vsako hudobo kaznuje. 44  Jefrem se izbudi
in prikazen tovaršoma pove, ki sta ravno to spoznala.

Cez dva dni so vse tri pred sodnika gnali, in najprej
tovarša Jefremova izpraševali, na tezavnici terpinčili in gro¬
zovito pretepali, po tem pa sopet u ječo vergli. Ravno to so
tudi drugim peterim storili; Jefrema pa, ki je ves trepetal,
so za zdaj brez peze u ječo nazaj peljali. Dva mesenca je
po tem u ječi tečal, kar se mu u drugo angel prikaže, re¬
koč: „Moj Jefrem! si zdaj prepričan, da Bog svet
pravično vlada, in nobene krivice  ne  stori?“„Dobro,
Gospod! ne bom več dvomil, da so pravične njegove sodbe,
če so ravno nezapopadlive njegove dela. Si mi pa milost ska-
zal, me potolažiti, pomagaj mi tudi iz ječe priti; hočem biti
pušavnik, in Jezusu svojemu Gospodu'zvesto služiti.“ Angel
mu napove, da bo še enkrat pred sodnika gnan, izprašan, po
tem pa izprosten. Jokaje mu Jefrem toži. „Kako bom pa sod¬
nika groženje in terpinčenje prebavil? 44  Angel mu odgovori:
„Bolje bi tebi bilo, naj bi se u nobeni reči zadol¬
žil ne bil; ne bi zdaj u toliki stiski in britkosti je¬
čal; ker si pa ovo strahovanje zaslužil, kaj hočem
tebi storiti? 44  Potolažil gaje, da bo le malo kaj prestal; kar
je tudi bilo. Ker je ovčar Jefrema nedolžnost pričal, so ga
oprostili.

Svojo obljubo vgotovit si Jefrem pušavmka poiše in na
kolenih prosi, naj ga vodi in uči u sveti pokori živeti. Svet
pušavnik, Julian po imenu, se ga vsinili, in ga u svojo šolo

Sv. Jefrem Sirski, spoznovavec in cerkveni učenik. 167

svetiga živleuja vzame. Delal je rogožine, popir in veršelje
za barke, se skerbno gerške besede učil in sveto pismo pre¬
mišljeval. Postil se je ojstro, na golih tleh je ležal, cele noči
prebedel, je tako svoje hudobne nagone vkrotil in ves nov
človek postal. Vboštvo je toliko ljubil, da je lehko svoje po¬
sl e dno uro svojim ucencoin djal: „Jefrem nima mošne, nima
zlata ne srebni, nima svoje zemlje ne lastine na ovem sve¬
tu- Kar sim slišal, da je moj Kralj in Gospod  svo¬
jim ucencom rekel, naj na tem svetu posestva ne
išejo, nisim takih posvetnih reci iskal, ne na nje
svojega serca pritvezal.“  — Ako je ravno nagle natore
bil in k jezi nagnen, je bila vendar njegova pohlevnost ve¬
lika in cudovredna. Po dolgem postu si je zlo lačen rekel en¬
krat hrane prinesti. Strežaj grede skledo struple in vso kuho
na tla posiple. Pohlevno Jefrem učencu reče: „Nie ne ma¬
ra j, brate; s a j ni tolika škoda; ker noče živež k
meni priti, hočem pa jaz k njemu  iti.“ Po tem se mir¬
no na tla vsede, hrano, kar premore, pograbi in s veselim ser-
com povžije. Bil je ves ljubomir, se ni prepiral, ne kregal,
in ni od svojega bližnega hudo govoril; le s krivoverci seje
poskušal za pravo vero, jih prepričat in izvelicat.

Prelepo se je svetila njegova ponižnost.  Od svojih gre¬
hov in spotik je rad govoril in tudi pisal, svoje hvale pa še
slišati mogel ni, tako da se je putiti jel, kadar ga je kdo po¬
hvalil, ter si ni upal oči povzdigniti, ne besede ziniti. Kadar
je zvedel, da so ga škofa izvoljili, se je skril, in tako dol¬
go prikrival, da so drugega za nja postavili. Bog mu je dal
dar solza, da je neprenehoma zmote sveta objokoval, in premi-
šljevaje strasno prihodno sodbo svoje in drugih grehe obža¬
loval. Po smerti sv. Jakoba Nisibiškega škofa se Jefrem u
mesto Edeso poda, se spušavniki pogovorit, kojih svetih mo¬
žev je veliko krog mesta bivalo. Blizo mesta prosi Boga, naj
ga kdo sreča, ki bi mu dober nauk dal. Kadar do mestnih
vrat pride, vgleda ženstvo vso posvetno oblečeno, in serce
ga zaboli, ter misli da se od take osebe ne bo kaj cedniga
naučil. Kadar Jefrem vidi, da ga ženstvo vperto gleda, ji
reče: „Pokaj me tako ravno gledaš?“ Ona mu veli: „Jaz
imam pravico tebe pogledati, zakaj žena je iz mo¬
ža stvarjena; ali ti bi ne imel mene pogledati, am¬
pak zemljo, iz ktere si vzet.“  Svet mož se  je začudil
in Boga hvalil za toliko moder nauk.

U mesto pridši je stanoval ženski nasproti, kijebilauni
zlo podobna, ktera ga je pri mestnih vratih srečala; ali nje¬
ne misli in želje niso bile poštene. U nekih dneh poprosi sv.

168

15, Februar ali svečan,

Jefreina: „Oče, daj mi svoj blagoslov/ 4  Sv. Jefrem ji reče :

,/Prosim Boga, naj te blagoslovi. 44  Na to ga ženstvo
pobara: ,,Ali ti kaj u tvojem prebivališč inanka? 44  Dro, ji svet¬
nik odgovori, potrebujem nekoliko opek in pa apna, da bito
okno zazidal/ 4  Ženstvo mu na dalej besede ponuja, ter mu
svoje nesramne želje do njega razkrije. Sv. Jefrem ji reče:
,,0e hočeš, mi moreš dovoljiti, da si kraj za tako
djanje po volji najdem. 44  „Kteri kraj pa hočeš? 44  pobara
ženstvo. „Na javnem tergu/ 4  ji reče Jefrem. „Tega pa
ne, mu ona reče; bilo bi naj ljudi sram, ki so na tergu. 44  Sv.
mož pa pravi: „Ka j, nesreča, ti se ljudi sramuješ, da
bi vidili tvoje gerdo djanje; zakaj te pa ni pred
Gospod Bo gam sram, k t eri je povsodi pričejoč, ki
vse vidi in vse ve, in je za tako pregreho večno
terplenje odkazal? Jeli te ne bo strah u pričo Bo¬
ga kaj takega doprinesti? 44  Te besede so ženstvo tako
presunile, da pred nja na kolena pade in prosi, naj ji na pot
pokore pomaga. Sv. Jefrem jo poduči in ji pravo stezo po-
boljšanja pokaže.

Ljudstvo Edese sv. Jefrema čedalje bolj spoznava in spo¬
štuje, ter ga posili, da se da diakona posvetiti. Svet diakon
je pridno božjo besedo oznanoval, in Bog je dal njegovemu
opominvanju pospeh. Radi so njegove pridige poslušali, še
rajše njegove pisma brali, ktere so toliko obrajtali, da so jih
u cerkvah za svetim pismam čitali. Naj rajše je od pokore in
pa od posledne sodbe govoril in pisal, pa tudi slavo Marie,
prečiste device je poviševal, in veliko lepih molitvic spisal,
u kojih je klical Mario u pomoč. Zravno poduka in pisanja je
pa tudi rad molil in premišleval visoke skrivnosti naše svete
vere. Tako je od dneva do dneva popolnomaj rastil, in Bog
mu je velike skrivnosti razodel.

Znamin pravega kristiana je ljubezn do bližnega; njo očit¬
no skazati je Bog sv. Jefremu še pred smertjo posebno lepo
priložnost dal. Bog je mesto Edeso s strašnoj dragotoj obi¬
skal, ki je veliko Edešanov na beraško palico spravila. Svet
mož hiti vbogim pomagat, in kadar sam premoženja nima, bo¬
gatine tako goreče nagovarja, da mu obilno pomoči dajo; in
ker se izgovarjajo, da nimajo zvestih ljudi, na ktere bi se pri
delitvi zanesli, on sam to skerb prevzame, in vsakemu pri¬
stopi, naj si je bil iz mesta ali na deželi doma. Preskerbi bol¬
nikom postele in zdravila, pokople mertve, in očividno poka¬
že, kako imamo uresniči bližnega ljubiti. Kakor hitro pa čez
edno leto dragoča pohenja, in velika sila potihne, se svet Je¬
frem hitro sopet u svojo samoto k svojim ljubim učencom po-

Sv. Jefrem Sirski, spoznovavec in cerkveni učenik. 169

verne, in spozna, da je njegova smert blizo. Lepa in uka-
polna je njegova posledna volja, kojo še zdaj popisano be¬
remo. Svojim ucencom sporoči stanovitno po stezi evangelj¬
skih svetov hoditi, u rednem vboštvu, pokoršini in sveti čistosti
živeti. Prepove ojstro njega po smerti hvaliti ali ga kakor bo¬
di častiti. Zapovedal je njegovo truplo na noben poseben kraj,
marveč med neznane ptujce pokopati, brez slovesnosti, pa po
keršansko. Izporočil je, naj ga med svetmi psalmami in u mo¬
litvah zagernejo, njega pri sv, maši pomnijo in trideseti dan
po njegovi smerti daritvo svete maše za njim obhajajo- Kar bi
mislili na slovesu pogreb oberniti, naj vbogim dajo, tako bo
njemu in njim pomagano. U visoki starosti je sv, Jefrem svoje
sveto živlenje sklenil leta 378. CelaEdesa je za njim joka¬
la, in vsa sveta cerkva se njegoviga spomina veseli.

Nauk in posnema .

1. Sv. Jefrem je bil u vozo djan zadel tatvine, koje ni bil kriv, ali
terpel je po pravici za krivico, kojo je poprej vbogemu storil. Nikar torej
ne rekamo, da nedolžno terpimo;  se nismo n eni reci zadolžili, ima¬
mo pa drug dolg na računi. Vsaka hudobija najde prej ali šlej svoje plači¬
lo. „Zapovedi božje prelomiti ne bo brez kazni ostalo,“  pravi sv.
Duh. Le prašaj in iSi: — gotovo boš najdel, zakaj terpiš.

2. „Na tergu, če hočeš, grešiva,“ je sv. Jefrem nesramnici djal, jo
opomnil vsepričejočnosti božje, prestrašil in k pokori naklonil. Oh, naj bi tu¬
di mi ne pozabili, da nas Bog povsodi vidi in vse ve! „Uho sliši,
oko vidi; Bog je pa stvarnik obdveh/''  govori sv. pismo. „Nobeden
mrak, nobena tema pi tolika, da bi se mogel grešnik skriti. Oko
božje vidi po vsih krajih.^  Kadar te skušnjava u hudo vabi, ali te za¬
peljivec u greh sili, hitro reci: Bog me vidi!  in premagal boš.

3. Sv. Jefrem ni dopustil, da bi ga preslovesno pokopali, in mu pre¬
drago sedmino obhajali; le moliti, sveto mašo za njega darovati, in pa vbo¬
gim dajati je isporočil. Bogate sedmine in slovesni pogrebi pričajo
napuh in posvetno oholnost, ne pa pobožnost,  pravi sv. Bernard.
Keršanski pogreb svojim oskerbeti je poštenih kristianov dolžnost; bogate po¬
jedine za rajnim imeti je pregrešna potrata, ktera pokojnim ne hasne, živim
pa več_ali manj škodje. • ,

M o 1 1 t v a.

O Bog, kteri si svetima Jefremu velik strah pred tvojoj ojstroj sodboj
u serce vlil, daj tudi nam po njegovi prošnji, da nas spomin smerti in sodbe

170 16. Februar ali svečan.

k pokori priganja in tvojega vsmilenja vredne stori; po Jezusu Kristusu, Go¬
spoda našem. Amen.

XVI. Dan februaria ali svečana.

Sveta Juliana, devica In mučenica.

v

Živel je okoli konca tretjega stoletja u mestu Nikome-
dii imeniten gospod, s imenom Afrikan. Imel je edino hčerko,
nad ktere krasnimi darovi natore in nenavadno lepoto se je
vse po mestu čudilo. Juliana ji je bilo ime. Njeni oče Afri¬
kan, velik sovražnik kristianov, s celo svojo liišoj ves vnet
za čast in povzdigo svojih malikov, je zmirom marljivo iskal
vgodne prilike, kristiane zatirati in preganjati. Pri vsem tem
je bila Juliana vendar tako srečna, se po neki sosebni na-
klučbi seznaniti s sv. ve roj kristianov, h kateri tudi po krat¬
kem poduku na skrivnem pristopi, in se kerstiti da. Ko je
s časom dobro spoznala neprecenljivo vrednost deviške či¬
stosti, se zaobljubi vse svoje dni u devištvu živeti. Med tim
pride neki mlad svetovavec Eluzi po imenu snubit mlado Ju-
liano, in prosi njene stariše za dovolenje, se s njo zaročiti.
Stariši u njegovo prošnjo radi privolijo, ter mu obljubijo zalo
Juliano u zakon brez da bi jo bili kaj vprašali, kajti niso ve-
dili, da je kristiana. Mlad snubic misli, da zdaj ni nobeniga
zaderžka več svojo iskreno željo spolniti, in hiti radostno k
Juliani, jej pokaže spisano dovolenje starišev in tirja, naj tu¬
di ona besedo da. Juliana mu noče koj odkriti, da se je že
Bogu zaročila, timveč se modro izgovori rekoč, da ne more
popred u njegovo željo privoliti, dokler ne pride u viši službo
na imenitniši stopno časti. Ta pogodba ne vstraši Eluzia, ki
s bogatimi darovi in obilnim denarjem doseže, kar poželji. Bil
je za cesarskega namestnika u Nikomedii izvoljen.

K naj višej časti povzdignjen pride k Juliani s naznani¬
lom, da je dosegel kar je od njega tirjala, torej naj tudi ona
zdaj svojo obljubo dopolni. Jalianaodgovori: „Jaz sim kri¬
stiana, ti pa pagan  (aid). Ne morem se snikomor
zaročiti, ki ni ltristian. Služ avnica pravegaBoga
ne more s služavnikom hudiča u zakonu živeti.“
Eluzi nad tem nenadnim odgovoram .silno prestrašen, leti ur¬
no k njenimu očetu Afrikanu, mu očita njegovo nestanovitnost
in goliijo, in žuga s cesarsko zameroj, ako ne sili svoje hče¬
re, storjene obljubo spolniti. Afrikan ki ne ve, daje  njego-

Sv. Juliana, devica in mučenica. 171

va hci kristiana, se ravno kot Eluzi začudi in razjezi, poklice
naglo Juliano pred se, ji močno in živo popisuje Eluzijevo
imenitnost, čast in bogastvo, ter jo lepo nagovarja njegovim
gorečim željam vstreči in se mu vdati. Ali Juliana odgovori
očetu ravno to kar Eluziu rekoč: „Jaz sim kristiana, in
se nikdar s Eluziom omožila ne bom, ako poprej
kr is ti a n ne postane.^  Oče viditi, da slepo besedoj kaj
ne opravi, jame s raznimi kazni žugati, in zadnič cIo gerdo
in okrutno s njo ravnati. Vkaže jo pred svojimi očmi neu¬
smiljeno in grozovitim pretepsti, in potlej u temno ječo vre¬
či. Čez nekoliko dni jo zasmehovaje vpraša, kaj je sklenila,
se li svoje termoglavnosti odpovedati ali pa ojstri sodbi iz¬
ročena biti? Na to mu Juliana možko in serčno odgovori, da
njeni terdeu sklep je že davno storjen, in da se ne boji ne
sodbe ne smerti. Oče skoz te besede še bolj razkačen jo po
cesarkem ukazu izroči deželnimu poglavarju, naj po postavah
s njo ravna. Ravno ti poglavar je bil Eluzi.

Ko Eluzi nedolžno Juliano u svojo oblast dobi, se jej
začne sladko prilizovati, jo milovati in razne obete delati. Ob¬
ljubil ji je do, da sme tudi kot njegova srečna sopruga u ker-
žanski veri ostati in brez zaderžka varno in mirno po njenih
zapovedih živeti. Tudi on bi se iz serca rad kerstiti dal, pa
se boji cesarjeve zamere, vse svoje premoženje, in še do
živlenje zgubiti. Na to mu Juliana sledeč prav moder odgo¬
vor da: „Ti se bojiš zameriti umerljivemu cesarju,
svoje časno premoženje in krat ko živ le nje zgubi¬
ti, in zato nočeš kristian postati? Se ted aj j az ni¬
mam velikoveč bati zamere neumerjočega, večne¬
ga Boga, kar bi se gotovo zgodilo, ko bi tvoje bo¬
gove molila, ali pa se s neznabogom (ajdom) na¬
ročila? Se lijaz nimam velikoveč bati več o bo¬
gastvo, večno živlenje zgubiti, ko bi se tebi vda¬
la? Ni k dar ne! Ter d n o ostanem pri s v oj e m s k lep u
in ga ne premenim. Kristiana sim, in hočem kot kri¬
stiana živeti in umreti. Ne zaročim se s nobenim,
ki ni kristian.“  Ti in drugi enaki odgovori Eluzia neizre¬
čeno razkačijo. Ves razserden zaukaže sveto devico grozo¬
vito mučiti. Tepli so jo neusmiljeno s volovskimi žilami, za
lase tako dolgo obešali, da so se ji vsi izderli; razbelene plo-
se so na njo polagali , in tako po celem životu opečeno in
strahovito razmesarjeno spet u hudo ječo vergli. Pa vse te
neizrečene muke in strašne bolečine Juliano še bolj poterdi-
)o u njenem uaprejvzetju, da namreč hoče svojemu nebeški-
»nu ženinu do smerti zvesta in pokorna biti. Zato je vedno

172

16. Februar ali svečan.

iskreno k Bogu molila, ter ga prosila za pomoč, svoje živlenje
stanovitno in srečno dokončati.

Njeno zvestobo in stanovitost bolj skusiti in ji se lepši
nevenljivi venec u nebesih pripraviti pripusti Bog, da je hu¬
dič podobo angela luči na se vzel, in se sveti devici u ječi
prikazal. Le ti oče laži reče Juliani, da je od Boga poslan
ji naznanit, naj se dalje ne ustavlja Eluzijevim željam, in da
se zdaj sme brez božjega razžalenja s njim zaročiti, ker je
že zadosti svojo zvestobo Bogu skazala, kteri ji bode tudi
zauaprej vedno na strani stal in vsake nevarnosti greha va¬
roval. Juliani se to ošabno govorjenje čudno in sumljivo zdi;
torej se oberne u ponižni molitvi k Bogu, kteri jo razsvetli,
da spozna lažnive besede nevošlivega angela. Krepko se mu
ustavi in ponovi s resno besedo že davno storjen .sklep, raji
umreti ko Kristusa zatajiti, ali kakega neznaboga vzeti. Po¬
tem se ji prikaže pravi od Boga poslan angel, ji zaceli nje¬
ne rane in jo na prihodno še hujše terplenje pripravi in oser-
ci. Ivo od angela ozdravljeno Juliano spet iz ječe pripeljejo,
se Eluzi močno prestraši, ker nobene rane več ne vidi na
nježnem životu junaške device, zatorej še enkrat vse sile
napne svoj namen doseči. Pa tudi zdaj mu po sreči ne steče,
ker sveta devica stanovitno ravno to terdi, kar je popred go¬
vorila. Zato si Eluzi, da bi se njegov serd in jeza nekoliko
ohladila, posledno naj grozovituej muko izmisli. Veli jo nam¬
reč na gorečo germado vreči; ker pa po kratki molitvici sv.
Juliane ogenj ko bi trenul vgasne, jo zapove u kotlu vre-
liga kropa vtopiti. Tudi u kotlu je čisto nepoškodovana in ve¬
sela na glas Bogu čast in hvalo prepevala. Zdaj kervožejn
trinog sklene jo ob glavo djati. In tako je sveta devica kon¬
čala svoje angelsko živlenje, ko je slavno in veličastno zma¬
gala vse zvijače in prilizovanje, žuganje in obljube, strašne
grozovite muke neusmiljenega očeta kakor brezdušnega tri¬
noga u 18. ali kakor drugi pišejo u 14. letu svoje starosti.
— Tudi Eluzi je kmalo potem prejel zasluzeno plačilo za nje¬
govo kervoločno ravnanje; ladja, u kteri je bil, se na morji
na kosce razbije, ljuti valovi ga veržejo na nek samoten breg,
kder ga je divja zverad raztergala in požerla.

Nauk in p o s n e m a.

1. Veliko bogastvo in visoka čast ste čakale sv. Juliano, ko bi se bila
s ajdovskim poglavarjem omožiti kotla. Eluzi ji je tudi obljubil, se u verske
reči ne vtikati, in da tudi zanaprej svojo vero svobodno spoznavati sme; pa

173

Sv. Juliana, devica in mučenica.

Juliatia vendar ni u zakon privolila. Po tem lepem izgledu naj se ravna vsak
katoličan,  kadar se mu priložnost ponudi s kakim nekatoličanom, ki na¬
še svete vere ni, u sv. zakon stopiti.  Med stoterimi, ki ustmeno in pis¬
meno obečajo zastran vere katoliški strani nič na potu biti, je komaj eden,
ki obljubo zvesto derži; kar vsakdanja žalostna skušnja najbolje priča. Čast
in bogastva, kterih kdo po krivičnih potih kakor u zakonski zavezi s krivo¬
verci iše, peljejo gotovo u večno pogublenje — u pekel. Zato sv. cerkva močno
studi take zakone, in svoje verne vselej od njih odgovarja. Sam Bog je nek¬
daj izraelskima ljudstvu edino zavolj nevarnosti pravo vero zgubiti ženitve s
nevernimi narodi prepovedal rekoč: „Ne daj svoje hčeri sinu tistega
(nevernega) ljudstva, in sina ne oženi s hčerjo iz tega ljudstva;
zakaj ona bode sina zapeljala, da mene ne vboga, timveč ptu-
jim bogova m služil  Takšnih prepoved se najde še več u svetem pismu.
Pa tudi sedaj nas skušnja uči, da je pri ženitvi s nekatoličani ravno taka in
še veči nevaršina pravo vero zgubiti, kakor je nekdaj pri ženitvah s neverci
bila. Kteri pameten bi tedaj mislil, da katolški kristian sme brez greha s kri-
vovercom u zakonski stan stopiti? Malikovavske žene so modrega kralja Salo¬
mona k malikovanju zapeljale; in ravno to se je pripetilo mnogo drugim, ki
so si neverne žene vzeli, kar sv. pisavec Ezdra priča. In kdo bi zamogel so-
Steti vse katoličane, ki so skoz ženitve s nekatolškiini svoj naj dražji zaklad
sveto vero, in s njo večno zveličanje zgubili, dasiravno se svoji veri očitno od¬
povedali niso! Kako velika nevarnost je za otroke takih zakonov!—Kdor je
in hoče pravoveren kristian ostati, naj takih nesrečnih zakonov sebe in druge
varuje.

2. Preberi še enkrat in premisli dobro, kar je sv. Juliana rekla Eluziu,
kteri se je bal cesarju zameriti in svoje bogastva zgubiti, ako bi malike po¬
pustil in pristopil k veri Kristusovi. Uči se iz tega greh ko naj veče  zlo
na svetu studiti in sovražiti, kteri te gotovo ob milost božjo in večno boga¬
stvo u nebesih dene. Ko bi ti dobro vedel, da skoz en greh vse svoje časno
premoženje in zraven še milost svojega kralja ali cesarja zgubiš, bi li ovi
greh storil ? Gotovo ne. Zakaj tedaj grešiš, ko dobro in gotovo veš, da s tim
milost vsemogočnega Boga in večno bogastvo u nebesih zgubiš ? „Kdor se u
ednem pregreši, govori sv. Duh, bode mnogo bogastva zgubil.« O zares mno¬
go, neprecenljivo in večno je te bogastvo! In kaj si skoz greh pridobiš! „lvaj
li si zgubil, vpraša sv. Auguštin, in kaj si naproti dobil in dosegel ? Kar si
dobil, se imenuje denar; kar si zgubil, pa nebesa.« Mladič,« piše sv. Ber¬
nard, „ti poda jabelko, pa ti zato raj odvzame.« Piškavo jabelko, košček zlata
ali srebra, nečimerna slast,' revno kratko veselje je vse, kar s grehom pri¬
dobiš; neskončno rajsko veselje in večno zveličanje pa zgubiš. Primeri, ljubi
kristian! dobiček s zguboj, ter povej, ali ni to neizrečena neumnost in slepo¬
ta, večno nebeško veselje za kratke posvetne dobrovolje vekomaj zameniti?
Vse karkoli si s grehom pridobiš, dolgo ne terpi, ne moreš dolgo imeti, ne
vživati. Kar pa zgubiš, bi lehko večno posedel in vžival. Judaž je dobil za

174 17. Februar ali svečan.

svoje izdajstvo 30 srebemikov; ali kako dolgo jih je imel? Se en dan ne.
Kaj so mu koristili ? Prav nič. Nasproti pa je zgubil milost božjo, svojo dušo
in zveličanje, in sicer na veke. Kakšen rejen dobiček? Kakšna strašna zgu¬
ba! Dobro razumite to vsi, kteri na Boga pozabite; da vas
kdaj ne zgrabi, in ne bo nikogar, ki bi vas otel,“  opomina sv. Duh.

I o I i t v a.

O Bog, kteri si dal sveti devici in mučenici Juliani vse skušnjave me¬
sa, sveta in satana srečno premagati, ter sveto čistost in vero ohraniti, daj
tudi nam po njenem izgledu in priprošni venec nebeškiga veselja srečno do¬
seči. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVII. Dan februaria ali svečana.

Zveličana Saliarci, poštena zakonska in nulodarna

vdova.

Blažena Lihard, ali Hildegarda Agata imenovana, bila je
rodu Parskih vojvodov; pa veča ko stanu, je bila žlahnost nje¬
nih svetih čednost, ukojili je od mladih nog kakor dišeča ro¬
ža prirastila. Vdala se je imenitnemu in bogatimu grofu ali
knezu Paulu, kojega tudi Alpuina zovejo, kteri je po Šta-
jarskem krog Cela, naj več pa na nekdaj nem Go rotanskem ali
sedajnem Koroškem grašin in posestva imel, in po širokem
gospodaril. Lihard in Paul sta svoje perve zakonske leta u
Prosnici, u visokem gradu na skalovju Škerbinje, na levi stra¬
ni Drave, dve uri pod sedajnem Celovcom srečno in prav za¬
dovoljno živela, in imela petero otrok, tri sine in dve hčeri.
Pobožna gospa je rada molila, skerbno otroke prav po ker-
šansko redila, in obilno vbogajme dajala; gospod pa je po
šegi starih vitezov pridno po lovu in bojih hodil; pa 'sonce
njune zakonske sreče se jima je hitro zakrilo.

Knez Paul je moral s svojimi bojaki na boj, in je svojo
pobožno soprugo, ktero je goreče ljubil, svojemu bratu Peru
izročil, naj njo varje in za njo skerbi; ali hudobec, od neči¬
ste ljubezni osleplen, namesto svojo pošteno svakinjo nesre¬
če varvati, njo hoče le zapeljati in u prešestvo posiliti, pa
vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj. Iz njegove pregreš¬
ne ljubezni priraste kervava osveta ali maševanje; hudoben
Pero sklene nedolžno Lihard krivo obdolžiti in u nesrečo djati.

Podkupil je gerd svak malopridno deklo po imenu Lupo,
naj mu pomore pošteno gospo krivo zatožiti in nje srečen za-

Zveličana Lihard, poštena zakonska in milodarna vdova. 175

kou u naj večo nesrečo pripraviti. Knez se iz dokončanega
boja na Prosnico poverue, in željno ga poštena Lihard čaka.
Ravno prijaha zjutraj pri sončnem zoru Paul po stermem ber-
du, in perva ga podkuplena dekla sreča, vsa upadena in vjokana,
da se Paul nad njo osupne. „Kaj ti je?" jo grof poprasa ;
zakaj se na jok deržiš? Po hinavsko mu Lupa odgovori: „Kaj
bi ne jokala, od gospe nedolžno kregaua. Druge vidijo, sami
sebe pa ne. Lehko še bote koga pri njih najdli." Te besede
Paula pogore; v ves razserden nad njo zavpije: „Gorje tebi,
ako Iažeš!" „Ce ni res," vkanjeno dekla reče, „naj bom ka¬
men." Kerv knezu po žilah pokipi, ves odivjan naglo po stop¬
nicah do izbe pritobota, u kpji je Lihard bivala, ali vrata
zaklenjene najde; ravno je s svojoj hišnoj Rotijoj molila.

„Odpri!“ serdito zakriči in tudi niahomo u izbo zlomi, ves
u serdu ko besa lev svojo nedolžno soprugo popade, ne sliši
nobenega zagovora, ne prošnje, ne joka, in jo ko bi trenul
skoz okno u grozovitim globočino zaluča. Po tem zgrabi tu¬
di knezinje zvesto služavnico Rotijo, ktera se je za svojo
nedolžno gospo poskusila in njo za Agatoj u brezdno prekuc¬
ne, rekoč: „Ti si gospej prešestvati pomagala, tudi za njo
u globočino tresi."

Grozovito delo je bilo naglo storjeno, pa tudi nagla je¬
za se je hitro ohladila; strašno huda vest >  Paula opeče, in
serd se mu u neizrečeno žalost premeni. Zeljno po ljubleni
soprugi skoz okno u globočino pogleda, kde na stermem pe-
čovju kervavo, raztreseno truplo Agate in njene tovaršice vi¬
si; ali glej čudo! angeli u podobi mladenčev so nedolžno Li¬
hard in njeno služevnico pristregli, njo po pečovju srečno u
dolino, in iz doline čez Dravo na bliže« Lihardni grad Ka¬
men odpeljali. Knez Paul pošle po lažnivo deklo Lupo, pa
kamenito najdejo njo in kravo, ktero je ravno dojila, vsim
obrekovavcom in opravlivkam u strašen posvar. Ves presu¬
njen knez pošle po svojo tako hudo razžaleno Lihard, njo da
lepo prositi, naj mu odpusti in sopet na Prosnico,'njegov grad
pride, kakor njegova ljubezniva žena in gospa. Poterpežliva
Lihard mu odgovori, da mu je iz vsega serca že odpustila,
samo to ga prosi in od njega želji, naj pravo pokoro stori
m za svojo storjeno krivico Bogu zadostuje; ona pa hoče svoje
dni Gospod Bogu služiti.

Knez Paul je od velike žalosti in joka oslepel, pozidal u
zadostenje za veliko storjeno krivico ravno pod svojim gra¬
dom u Mohličah, na desni ravnini Drave, lepo cerkvo svo¬
jemu priporočniku svetimu Paulu, in je pri tej hiši božji se¬
dem let u ojstri pokori živel. Bog mu je dal' na prošnjo po-

176

17. Februar ali svečan.

božne Lihardi sopet ljubo luč, da je pregledal. Izroči po tem
svoje grašine svojemu sinu, in se na božjo pot poda. Obho¬
di svete kraje Rim in Jeruzalem, moli, se posti in daja obil¬
no vbogaime. U sedmih letih se u svoj kraj poverue, ves spo¬
korjen u Gospodu umerje in je u Mohličah u cerkvi, ktero je
postavil, pokopan, kder se se njegov pokop vidi.

Blažena Lihard je na Kamni sveto živela; njeno delo je
bilo moliti, premišlevati svete reči in pa vbogitn pomagati. Po¬
stavila je na gradu cerkvo svetimu Lovrencu, in pod gradom
bolnižuico, u koji je bolnikom stregla, in vbogim delila koli¬
kor je gleštala po besedi Jezusovi, ki veli: „Resničuo vam
povem, kar ste storili kterimu mojih nar manjših
bratov, to ste meni storili. 44  Kakor sveto živela, je Li¬
hard tudi sveto umerla blizo leta 1024, in so jo u cerkvi na
Kameni pokopali. Pa s njo dobre dela niso pomerle; vteme-
lila je Ramensko faro in ji sporočila potrebnih prihodkov; spo¬
ročila je vsako leto na svete Agate duhovsko opravilo in obil¬
no delitvo vbogim, kar se še zdaj zgodi. Zadel veliko ču¬
dežev, kteri so se na njeno priprošnjo godili, so njene svete
kosti po. željah tedajnega viši vojvoda, potemniga cesarja Fer¬
dinanda II. in njegove svitle matere, viši vojvodinje leta 1605
slovesno povzdignuli, ktere se zdaj spodobno časte in zveli-
ličane Lihardi slaven spomin po vsej Podjunski dolini na Ko¬
roškem obhaja.

A 7  u u k in pos n e m a.

1. Naj veči dobrota srečniga zakona je cista ljubezn in pa lepazastop-
nost zakonskih; ona jim veselje poslajša in težave polajša, ter jim zakonski
jarm prijeten stori. Hoče torej peklenski sovražnik zakonskim srečo podreti,
u zakonu ogenj ljubosumnosti  ali ajfranje podpiha, in živ pekel u sercih
oženjenih in omoženih prižge, kakor se je srečnimu zakonu blažene Agate Hil¬
degarde in kneza Paula zgodilo. Mir ljubosumne zakonske beži, zaupanje jim
umerje, ljubezn se u serd in sovražtvo premeni, očitno preganjanje, kletve in
boji vstanejo, in večidel Se le s smerljo drugega ali druge pogasnejo. In kdo je
tolike nesreče kriv? Nečista, pregrešna ljubezn in pa podpihovanje hudobnih
ljudi, posebno izprideniga ženstva. Prav po pravici se govori: kar u zakonu
hudič ne premore, mu hudobna babura pripomore, in joj možu, gorje ženi,
ki tako posluša. Bojše je krivico poterpeti, kakor prehitro njega ali njo hudo
obsoditi. Ravno zakonskim beseda Jezusova posebno velja: „Ne sodite, in
ne bo te sojeni.^  Misli tako dolgo dobro, dokler nisi čisto prepričan, in tudi
prepričan izgovarjaj in zakrivaj, kar je mogoče; rana zakonska se hitro vse¬
ka, pa težko zaceli, ali pa nikolj.

177

Sv. Simeon, škof in mučenik.

2.  Nagla jeza dobrega nikdar, hudega pa toliko načini, da se težko
vse svoje žive dni popravi, posebno u zakoni, kakor se je knezu Paulu go¬
dilo. Lepo opomina zakonske sv. Duh: „Ne bodi u svoji hiši kakor oro¬
si an ali lev, da bi svoje domače popadal, in stiskal svoje pod¬
ložne.^  Kdor ni svoje jeze gospodar, on je njeni sužen; jezov človek pa
je kakor dereča zver, ktera vse krog sebe ogrize, je kakor bodeč teni, kte-
riga-se mora vsakdo zognili, da bi se ne razplazil. Prizadevaj si torej, ker-
šanska duša, svojo hudo jezo kročati; u jezi ne govoriti ne storiti kaj; kar se
u jezi zgodi, ni prav in ima večidel strašno hude nasledke. Se pa naglo vje-
ziž, se tudi naglo vtolaži. Sonce naj ne zaide čez vašo jezo,"  uči sv.
Paul. Ni gerši navade, kakor se kujati in po cele dni ne govoriti: ,,Kar stori
strup za vdanemu, 1  to dela jeza tugotnemu, pravi sv. Auguštiu.

3. Na smertni posteli je zveličana Lihard prerokovala, da bodo časi
prišli, u kojih bodo ljudje mehkužni, častiiakomni, posvetne¬
ga blaga željni, kteri bodo s plajšem čednosti svojo hudobno
serce zagrinjali, lastino duhovskih ustanovitev ali štifting si
pa svojili. U tistih časih bo katolška vera pojemala, ljudje bo¬
do staro pobožno živleuje in pravo čednost opušali. Živeli bo¬
do brez božje službe in brez svetih zakramentov, tudi brez
vsih cerkvenih obredov. Le dnar bo njih Bog, krivično in go-
ljufno blago bo njih živleuje. Sovražniki križa Kristovega bo¬
do prevzeto vali, obrekovali in le hudo naklepali. Bog bo pa
apostolske može obudil, kteri bodo to suhoto s keršauskim
podučenjem in s dobrimi izgledmi sopet pomočili in omladili
sveto cerkvo." Prerokvani časi so u naših krajih že bili, in so še; Bog nam
le tudi apostolskih možev daj, kojih nam je toliko potreba.

Ul o 1 i t v a.

Daj nam, o Gospod, sveto zvestobo, pobožnost in poterpežljivost zve¬
ličane Lihardi vredno posnemati, da kakor vesel spomin te miloserčne matere
vbogih obhajamo, tudi skoz dobre dela in svete čednosti lepo plačilo s njou
nebesih dosežemo, ki živiš in kraljuješ, Bog vekomaj. Amen.

XVIII. Dan februaria ali svečana.

Sveti Simeon, škof in mučenik.

Sv. Simeon, kojega spomin sveta kat. cerkva danes ob-
liaja, je bil sin Kleofa in Marie Kleofove, od ktere nam sv.
evangelj pripoveduje, da je pri smerti Jezusovi s drugimi po¬
božnimi ženami nasoča bila. Imel je brata sv. Jakoba manjšega
in pa Juda Tadeja. Oče Kleofa je bil brat svetiga Jožefa,

12

176

J H. Februar aii svečan.

in mati njegova bila je devici Marii u bližnej žlahti. Ni dvo¬
miti, daje  tudi oče Kleofa učenic Kristusov bil, njegove božje
nauke poslušal, in gledal njegove velike čudeže, kojili je to¬
liko Jezus u poterdenje svoje svete vere storil. Ko so se apo¬
stoli po vsem svetu razdelili, je Simeon u Jeruzalemu ostal,
in pomagal sv. Jakobu manjšemu Jude, svoje deželane Jezusu
pridobiti. Po smerti sv. Jakoba, kojega so judje zastran ozna-
novauja sv. vere Jezusove leta 62 po Jezusovem rojstvu ker-
vavo umorili, so Simeona izvolili škofa in ga posadili na me¬
sto Jakobovo. Zvesto in serčno je opravljal Simeon svojo vi¬
soko in težavno pastirsko službo, je krepčal kristjane u pravi
veri, jih je terdil u svetih čednostih in u dobrih delih; never¬
nikom pa je oznanoval neprenehoma križaniga Jezusa, kte-
rih veliko je kerstil.

Dotekel je čas, da bo nehvaležno mesto Jeruzalem po
prerokvanju Jezusovem razdjano. Judje so se spuntali, in rim¬
ski vojvoda Cesti s veliko vojskuj nad nje pridere. Poprej
ko so serditi Rimljani mesto Jeruzalem oblegli, posilili in raz-
djali, je vbežal Simeon po vkazi Kristusovi s vsemi vernimi
kristiani, ter se u majhnem mesticu, po imenu Pela, na levi
strani Jordana zaselil. Kakor hitro so pa sovražne čete Rim-
lanov žalostno grobljo razrušeniga mesta Jeruzalema zapu¬
stile in odrinile, seje  Simeon s svojini ovčicami u Jeruza¬
lem poverili! in skerbel, da so si verni sopet prebivališa po¬
stavili. Veliko skerbi in truda si je vžil sv. škof za telesne
induhovske potrebe na žalostnem zidovju pogoriša toliko straš¬
no kazuovaniga mesta. Po njegovem ljubeznivem prizadevanju
se je število vernih kristianov čedalje množilo, množile so se
pa tudi med njimi svete čednosti. Sveto Ijubezn in edinost ver¬
nih razdreti je satan mnogoterih krivovernikov obudil, kteri
so kakti dereči volki čedo Kristusovo napadali, in kristiane
s svojini krivoverskimi nauki zapeljevali. Pa sv. Simeon, sker-
ben dušni pastir je noč in dan čul nad svojo ljubo čedo, je
krivoverce zavernil iu njih zmotujave tako očividno razkazal,
da so osramoteni pobegnuli.

Za cesarja Trajana vstane grozovito preganjanje kristia¬
nov. Povsodej okolj Jeruzalema so pred vsemi one poiskali in
poprijeli, kteri so bili žlahte Davidove, ter so se Rimljani bali,
da bi kdo onih kakor mesia vstal in nov punt nagnal. Polovili
so torej vse take jude in kristiane, kteri so bili rodu Juda in so
Davida svojega prededa imeli, in jih nevsmileno pomorili. Med
pervimi je bil sv. Simeon, od kojega so dobro znali, daje  kri-
stian, škof, in pa rodu Juda iz hiše Davidove. Zidovi ga zato¬
žijo Atiku, deielskimu poglavarju. Bil je Simeon že sto in

179

Sv. Simeon, škof in mučenik*

dvajset let star, ko ga je Atik pred se poklical, in popra-
šal, ali je n resnici iz rodu Juda in pa nasledovavec Jezusa
Nacarenčana? Brez vsega strahu sv. mož vse to poterdi.
Oblastnik mu obeta nikaj žalega storiti zadel njegove častit-
live starosti, naj se le Kristusu odpove in malike Rimskega
cesarstva moli, ter mu lepe darove ponuja. Sv. starček se pa
zgrozi nad toj ponudboj in pravi: »Nikdar nikolj veko¬
maj se ne bom Kristusu odpovedal, vekomaj ne
bom daroval malikom. Tvoji maliki bili so svoje
dni naj razujzdaneji ljudje, in gotovo sedaj u pe¬
klu gorijo. Jezus Kristus je pravi  Bog.“ Te in take
besede je tako čedno govoril, da so veliko pričajočih ginu-
le. Naj bi dobre misli nasočih zadušil, vkaže Atik sv. ško¬
fa prav hudo bičati, kar so tudi brez vse pomude storili, ta¬
ko nevsmileno, da se je njegova kerv po zemlji cedila. Svet¬
nik je med bičanjem ueprertiaklivo stal; brez vsake žalosti
bil je prav veseliga serca. Sopet so ga drugi dan mnogoverst-
no in nevsmileno terpinčili, pa sv. Simeon je vse ravno tako
voljno in veselo prebavil, tako da so se Atik in vsi pričejoči
čudili, kako premore sto in dvajset letni sivček (serecj to¬
like muke prestati, ktere bi naj močnejiga junaka zmagale.
Ali vsemogočen Bog, ki je tudi po šibkih otrokah neverni¬
kom pokazal, koliko keršanska serčnost s njegovo pomočjo
premore, je hotel jim tudi očividno naznaniti, koliko nevečen
starček za pravo vero prestoji.

Deželski oblastnik obsodi sv. Simeona k smerti križa, re¬
koč: Ker ne henjaš oznanovati Kristusa, moraš umreti ka¬
kor on naj sramotlivšo smert križa. Pa junaškimu spoznovavcu
Kristusa je bila ravno taka smert naj prijetnejša. Opravil je
svojo posledno molitvo, se izslekel, pohlevno vlegel na pri—
pravlen križ, ter je sam svoje roke in noge razpel, naj jih
pribijejo. Pribili so ga in križ s njim povzdignili. Strašno ve¬
like so bile njegove bolečine, pa še vekša je bila njegova
poterpežlivost. Na ves glas še na križu Kristusa pravega
Boga in odrešenika sveta spozna, moli kakor on za svoje kri-
ževce, izroči svojo dušo Bogu, in sklene svoje sveto živlenje
po izgledu svojega božjega mojstra Jezusa. Njegova častit—
liva smert se je pripetila u letu 107 po Kristusu, je kristia-
ne, ki so njo gledali u pravi veri poterdila in veliko never¬
nikov preobernila. Tako draga je pred Gospodam smert nje¬
govih svetnikov.

12  *

180

18. Februar ali svečan.

Nauk i n p o s n e m a.

1. Sv. Simeon je bil kraljeve rodovine. Jezusu užlahti in brat dveh apo¬
stolov Jakoba manjšega in Judefa Tadeja, pa vsa ta čast bi ga ne bila iz-
veličala , ako bi ne bil sam sveto in pravično živel. Bere se, da je enkrat,
ko je ravno Jezus veliko množico učil, nekdo njemu povedal, rekoč: „Glej
tvoja mati in tvoji bratje zunaj stoje tebe išejo.« Bil je med njimi tudi Sime¬
on. Jezus je nato  djal: „Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje?
Kdor stori voljo mojega Očeta, on je moj brat in moja  mati.«
Tudi tebi ne bo pomagala ne imenitna žlahta ne bogata služba, marveč le
lastne dobre dela in svete čednosti. „Vi ste moji prijateli, veli Jezus,
ako storite, kar vam zapovem«

2. Sv. Simeon se je dal križati za izveličanje svoje, ti pa križaj svoje
meso in pregrešno poželjenje, zakaj sv. Paul uči: „Da oni, ki so Kri¬
stusovi, so svoje meso in hudobno poželjivost križali.«  Tokri-
žanje se po nauku sv. Anzelma godi, kadar spokorne dela skerbno opravlja¬
mo, se postimo, si ne dovoljimo vsega, česar se nam poljubi, svoje hudobne
nagone krotimo in se jim vstavljamo. Po nauku drugih svetih očakov sami
sebe križamo, ako svoje zunajne počutke strahujemo in ne obračamo u pre¬
grešno djanje, da bi s njimi Boga žalili. Derži zvesto zapovedane poste, naj
se ravno težko postiš; odvračaj svoje oči, da ne bojo ogledovale prepoveda¬
nih reči; varuj svoje ušesa, da ne bodo poslušale nesramnih ali pa opravlji¬
vih pogovorov; imej u berzdah svoj jezik, da ne bo mamval, kar bi bilo zo¬
per Boga ali pa bližnega. Ne oskruni svojih ust s pregrešnimi kušleji, ne se¬
gaj s svojmi rokami po nesramnih krajih, ne hodi s svojini nogami po ne¬
varnih potih, u pregrešne priložnosti, in ne daj nobeniga svojih udov Boga
žaliti, naj te ravno popačena natora u hudo vleče. Tolaži svojo hudo jezo,
kročaj svoj napuh in preveliko častilakomnost, premaguj sam sebe, tako boš
U duhu sam sebe križal in boš Jezusov.

3. Sv, Simeon je doživel 120 let in je u veliki starosti sveto umeri;
ali boš tudi ti velike starosti včakal? ali bo tudi tvoja sinert srečna? Sv.
Auguštin pravi: „Ne bo nesrečno umeri, kdor je pobožno živel.«
Dolgo živlenje na oveni svetu ni u tvoji oblasti, pa srečna smert bo tvoja,
ako poboljšanja ne odlagaš in se ne zanašaš na stare dni. „Neunmež! govori
pobožen Tomaž Kempenzar, pokaj se zanašaš na dolgo živlenje, dokler si
nisi noben dan svojega živlenja svest? Koliko se jih je goljufalo, kteri so se
nadjali dolgo živeti, in so nenadoma hitro pomerli! Stori hitro, karkolj pre-
moreš, kajti ne veš, kdaj bodeš umeri.«

Ul o I I t v a.

Oče vsmilenja, kteri ne gledaš na zunajno veljavo ljudi, marveč na njih
pravično in pobožno živlenje, daj nam po priprošni in izgledu svetiga Simeona

Sv. Rajmund Penafortski, sponovavec. 181

svoje hudobno poželjenje križati in do konca tebi zvesto služiti. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIX. Dan februaria ali svečana.

Sveti Rajmund Penafortski, spoznovavec.

Rajmund o koncu leta 1175 na gradu svojih starišev Pe-
nafort na Španskem rojen, je u bližnem mestu Barceloni on-
dašne šole s velikim speliom obiskaval; potem se je na ta¬
caš naj imenitnej vseučeli.šee italianskega mesta Bologne (re¬
ci: Bolo nje) podal, ter se posvetnih in cerkvenih pravic tako
izučil, da ga za doktorja svetiga pisma povzdignejo in u rav¬
no tem mestu učenika cerkvenih pravic izvolijo. — Barce¬
lonski škof po svojem potu iz Rima skoz Bologno pride, Raj¬
munda s seboj na Špansko vzame, ga korarja svoje stolne
cerkve postavi ter mu naj važniši opravila sporoči, ktere je
Rajmund prav umetno oskerbel.

Višej popolnost doseči zapusti sv. Rajmund svojo slav¬
no službo, ter se leta 1222 u pridgarski red,  kojega je
sv. Dominik pred kratkem utemelil, poda. Ves ponižen, po¬
koren in goreč se u tem novem stanu obnaša, postave reda
tenko spolnuje, ter ojstro in spokorno živi. Le enkrat na dan
je kaj malega zavžil, cele noči u molitvi in premišlovanju pre-
cul, svojo telo močno strahoval, duhovske in telesne dela
vsmilenja, kolikor le mogoče, dopernašal.

Po ukazu svojih predpostavlenih je knige spisal polne le¬
pih in modrih naukov za spovednike, kako naj spokornike vo¬
dijo. — Nja učenost in gorečnost u oznanovanju besede božje
SV. oce papež Gregor IX. zvedo, ga u Rim pokličejo, za svo¬
jega spovednika postavijo, in mu slovito delo — sklepe in
postave cerkvenih zborov, izreke in ukaze poprejnih pape¬
žev zbrati in u posebne bukve zložiti ukažejo; kojo delo je
svet mož s velikim trudom prav modro in učeno doveršil in
tako slovstvo cerkvenih pravic pomnožil. — Dasiravno na dvo¬
ru svetega očeta je Rajmund ponižno in spokorno kakor u sa¬
mostanu živel, se serčno odpovedal naj višini cerkvenim služ¬
bam, ktere so mu papež ponujali, in u neki hudi bolezni je
svetega očeta tako dolgo prosil, da so mu dovolili, Rim za¬
pustiti in se sopet na Špansko podati. — Vesel pride u samo¬
stan in drugega ne želi, kakor zanaprej tiho med svojimi brati
živeti. Ali po smerti pobožnega Jordana, pervega naslednika
sv. Dominika, ga po sili generala ali naj višega vodja celega

182

19. Februar ali svečan.

Dominikanskega reda izvolijo. Svetnik se volji božji podver-
že, dve leti modro in skerbno imeniten red vlada, vse samo¬
stane peš obiše; ali zavolj pogostiga bolehanja in visoke sta¬
rosti se potem tej časti sopet odpove.

Drugega zdaj ne zeli, kakor mirno živeti in se na smert
pripravljati; ali zavolj njegove učenosti in velikih zaslug so
mu papeži vedno važne cerkvene opravila po celem Španskem
izročali. Tudi Aragonski kralj Jakob ga na svoj kraljevi <lvor
poklice, da bi jude in pagane, kojih je takrat veliko na Špan¬
skem bilo, spreobernul in ga poslednic za svojega spovedni¬
ka izvoli. Tudi to težavno in nevarno službo sveto opravlja.
Ker je kralj s necimernim ženstvom se seznanil in pohujšlivo
živel, je svetnik po svoji sveti dolžnosti spoštlivo scer pa
tudi resno kralja svaril in mu naložil, grešno znanje opustiti
in ženstvo iz dvora spoditi. Ali nečiste ljubezni slep kralj te¬
ga storiti noče, torej svetnik za privoljenje prosi, se u Bar¬
celonski samostan nazaj podati. Pa kralj tega tudi ne do volji
in ker vidi, da Rajmund nja dvor le zapustiti hoče, je pod
smertnoj kaznjo prepovedal, ga na barke vzeti in prepeljati.
Svetnik k morju pride, svoj plajš na valove razgerne, nanj
stopi in n 6 urah u samostan priplava. — Blizo sto let sta¬
rega je potem Bog iz tega sveta poklical 6. januaria 1275,
ter mu krono živlenja večnega dal. Papež Klemen Vlil. so
ga leta 1601 med svetnike uverstili.

Na it k in po s n e m tu

!. Velika sreča je za človeka, gorečega in modriga spovednika imeti.
Dober prijatelje več vreden ko polne Skrinje blaga; dober dušni prijatel, mo¬
der in goreč spovednik se pa s blagom te zemlje primeriti ne da. — Hočeš
torej, da bodo tvoje spovedi dobre in te bliže} nebes pripelale, si posebne¬
ga spovednika izvoli,  kteremu vodstvo duše popolno prepustiš. Kdor
brez velikega uzroka si u spovednikih zbera, ali brez razločka zdaj temu zdaj
drugemu se spove, u keršanski popolnosti rastil ne bo, pa tudi u nevarnost
pogublenja bo zaišel. Večkrat ko se ravno taistemu spovedniku odkritoserčno
spoveš, popolniSi bodo stan tvoje duše spoznali, tolko ložej ti pa tudi pri¬
pravne zdravila in sredstva svetovali; s toliko večini, otroškim zavupanjem jim
boš pa tudi ti svojo serce razodel. — [zvolji si tedaj med dobrim naj bolj¬
šega. Besedam nekega učenika; ,,Izberi si iz med jezer enega,je  sv. Fran¬
čišk Zalezian pristavil: „Jaz pa pravim: Izmed deset jezer enega/- — Toše
pravi: Kakor u posvetnih rečeh naj boljšega rokodelca, pravdoznanca izvoliš,
u bolezni si naj boljšega zdravitela poišeš, saj toliko skerben bodi tudi uvo-

183

Sv. Rajmund Penafortski, spoznovavec.

litvi duhovskega voditela. — Taisti ni dober zdravnik, ki bolniku vse privoli,
kar hoče; ampak taisti, ki si prizadeva bolezen spoznati in pripravne sredstva
zbrati, ktere bolezen preženejo in zdravje vterdijo. Ravno tako so le taisti do¬
ber spovednik, ki so skerbni, slabo nagnenje, hude navade in grešne lastno¬
sti spokornika spoznati in mu sredstva svetovati, po kojih dušne rane zacelijo
in se skoz povernenje u greh ne ponove. Spovednik, ki te odvežejo, dokler se
še u bližni priložnosti smertnega greha znajdeš, ki te u nevarnosti pogublenja
pustijo, ter ti pripravnih pripomog taisti vjiti ne naložijo, so po nauku svetili
učenikov slep voditelj; če pa slepec slepca vodi, oba u jamo padeta. — Prosi
tedaj u goreči molitvi nebeškega Očeta, od kojega vsak dober dar pride,
naj ti dobrega spovednika najti da; in si takega naj šel, si velik zaklad naj-
šel; spoštuj jih ko očeta; ljubi jih ko mater; posvetvaj se s njim, ko s pri-
jatelom; vbogaj jih ko angela varha.

2. Pa naj boljši spovednik ti nič ne pomagajo. ako svoje vesti tenko
ne izprašaš, svojih grehov čisto in odkritoserčno se ne izpoveš, terdne in res¬
nične volje se poboljšati nimaš, in vsega zvesto ne dopolniš, kar ti spoved¬
nik naložijo. — Kdor se po storjeni spovedi n poprejne nevarnosti, tovarši-
je, priložnosti poverne, kdor po ukazu spovednika grešniga znanja ne opusti,
nečistih zavez ne razterga, storjenih krivic tenko in kakor hitro ko mogoče ne
poravna, ptnjega blaga ne odrajta, s sovražniki se ne spravi: temu odveza,
ko bi jo tudi dobil, nič ne pomaga; sprava s Bogom ni storjena, njegovo po-
boljšanje in spreobernenje zmiram težej prihaja, Boga se vedno dalej loči, serce
uterpne, gnada božja se majnša, nja moči slabej in hudičeva oblast čez njega
veči postaja. Zategadel pravi Kristus: ,,Ako te tvoja roka ali tvoja no¬
ga pohujša, odsekaj jo in verzi od sebe; ako te tvoje oko po-
hujša, izderi ga in verzi od sebe; boljši ti je, da hrom ali kru-
Ijev,— da s enim očesam greš u živlenje,— kakor pa s zdra¬
vim udom veržen bil u peklenski ogenj.”  To se pravi, akobisefebi
kaj tako potrebnega zdelo, kakor roke in noge; ako bi tebi kaj tako ljubo
bilo, ko oko;  če je pa tebi u priložnost in nevarnost grešiti, se moreš zogi-
bati, odpovedati, moreš taisto na vselej zapustiti. Bolj pogosto ko se u greh
poverneš, težej se boš iz jame grešnih navad vzdignul. — ..Škerlien bodi moj
brat,“ sv. Bernard govori, „ker si gnado in prijaznost božjo dosegel; še skerb-
ne j bodi, ako si jo zgubil; naj skerbnej pa, ako si jo po zgubi sopet dose¬
gel, ker, če si jo dvakrat, trikrat zgubil, jo morebiti potem več dosegel ne
boš.“— Spomni se, kaj Bog po svojem preroka govori: „Tri grehe Vani
odpustim, četertega  pa  ne.*" - Morebiti je Bog sklenul vse grehe, koje
si do te dobe doperuesil, tebi odpustiti; če pa še enkrat grešiš, ti lehko Bog
'eč odpustil ne bo. Cerkveni učeniki terdijo, da je Bog sklenul, vsakemu člo¬
veku neko odločeno število grehov odpustiti; ali čez to število nobeniga več.

184

20. Februar ali svečan.

M o 1 i t v a.

0 Bog, ki si sv. Rajmunda slavnega služavnika zakramenta pokore iz-
voljil, in ga čudovito po valovih morja prepeljal; dodeli, da po njegovi pri¬
prošnji vreden sad pokore storimo in večno izveličanje dosežemo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XX. Dan febriiaria ali svečana.

»veti Kuli eri, škof.

Sv. Euheri se je rodil u mestu Orleans (reci: Orleang)
na Francoskem, Nja stariši so bili plemenitega rodu, pa tu¬
di, kar še več velja, prav pobožniga serca. Njegovi materi
je še pred nja rojstvom angel božji naznanil, da je dete, ko-
jo pod sercom nosi, za škofa tega mesta izvoleno. Mati ra¬
zodetje očetu pove, in oba hvalita Boga toliko dobrotlivega,
pa tudi pred vsirn skerbita, mladega sina prav pobožno izre-
diti. Brez velikega truda jima je to delo, ker je bil mladi Eu¬
heri ravno tako bogoljubnega serca ko bistre glave, ter je u
znanostih posvetne učenosti kakor u kersanski popolnosti le¬
po napredoval. Da bi u svetili čednostih rastil in se uterdil,
je vsak dan kaj malega iz svetega pisma čital.

Ker neki dan besede apostola bere: „Podoba tega
sveta mine,“  občuti posebno razsvetlenje božje, nečimer-
nost sveta tako živo spozna, in toliki gnus do taistega u nje¬
mu vstane, da pri priči sklene, se vsemu časnemu odpovedati
in samostansko zivlenje začeti, da bi toliko varniši večne za¬
klade in veselje nebeško dosegel. Poda se torej u samostan,
kterega prebivavce so Acemete imenovali, ker so si posebno
prizadevali, si spanje krajšati in pritergovati, da bi toliko
več časa u hvalo Večnega obernuti znali. IT tem novem sta¬
nu toliko popolnost doseže, da so ga po smerti Orleanskega
škofa, njegovega ujca, enoglasno za nja naslednika izvolili.
Ker so se bali,  da bi Euheri u svoji ponižnosti te časti se
branil, naprosijo deželskega poglavarja Karola Martela, da
ga naj u prijemo vi.šega pastirstva primora. Ker se tako pri-
sileniga vidi, svet mož veliko grenkih solz prelije, se posled-
nič volji boži podverže in u mesto poda, kder ga u škofa po¬
svetijo.

Novoposvečen škof je ves skerben, vse dolžnosti svoje
visoke službe zvesto dopolniti. Vnet od gorečnosti za čast hiše
božje skerbi, da so Bogu posvečene cerkve snažne in krasno

Sv. Euheri, škof. 185

okinčane; duhovnike, svoje pomočnike u vinogradu Gospodo¬
vem k svetemu živlenju lepo opomina; svojim vernim ovčicam
besedo božjo pogosto oznanuje, ter jih uči, kaj vervati, storiti
in opustiti morjo, da bodo izveličani. Celo škofijo večkrat obi-
še, samostane kakor razne srenje napak očisti in k Bogu dopad-
livemu obnašanju obudi. — Svoje škofiške dohodke je večdel
u podporo revnih iu zapušenih obernul, ktere je s živežem, oble¬
ko in vsim potrebnim previdel.

Dasiravno mož pohlevnega in miroljubnega serca, se je
pa tudi resno in serčno oglasil, kedar je cerkvene pravice
veljalo. Deželski vladar Karol Martel se je s zgovoram, da
za vojsko zoper neverne Saracene dnarjev potrebuje, samo-
blastno cerkvenega premoženja lotil, pa tudi u druge cerk¬
vene pravice je segal. Ojstro ga svet škof posvari in se te¬
mu grešilimu ravnanju vstavi. Ni porajtal obrekvanja ne pre¬
ganjanja, in se u tem, kar je Bogu u čast ali za izvelicanje duš
primerno spoznal, ni motiti dal. —

Resnica krivičnikom ne dopade, in goreči pastirji svete
cerkve so od nekdaj svoje sovražnike imeli; tako so tudi dvor¬
ni priiizovavci svetiga moža tako dolgo tožvali in hinlivo čez
njega legali, da ga Martel iz škofiškega sedeža prežene, ter
mu mesto Keln na Nemškem u prebivališe odloči. — Ali tu¬
kaj svetega moža hitro vse ljubi in visoko časti, torej tudi
to mesto zapustiti mora in pod oblast Roberta, vojvoda na
Litiškem pride. Svetost pregnanega škofa vojvoda hitro pri-
gleda, ga visoko obrajta in mu na nja prošnjo dovoli, u cerkvi
sv. Trudeta službo božjo obhajati. Večdel časa svet škof zdaj
u tej cerkvi premoli, ljudstvu pogosto pridgje, nevedne po-
dučeva, žalostne in pobitega serca tolaži, grešnike k pokori
napeljuje, pravične k stanovitnosti u dobrem spomina, in tako
gorečega dušniga pastirja dolžnosti dopolnuje. Sest let je u
pregnanstvu živel, ali nikdar ni žal besedice ne zoper Mar-
tela ne zoper svoje druge sovražnike zinil. — Zdaj zboli in
hitro spozna, da je ta bolezen napovedvavka bfižue smerti,
torej se s vsoj skerbjoj na taisto pripravi. Ura ločitve iz sveta
y dari, in u nebeški krasoti se nja obras svetiti začne, ker je
dušo svojemu Izveličarju izročil- Tako se je podal zvest slu-
zavnik božji iz bridkost tega sveta u veselje svetih nebes, kder
ni preganjanja, ne solz in nobenih bridkost več.

186

20. Februar ali svečan.

A T a u k i n p o s n e m a.

1. „Pod oba tega sveta mine." Ker je sv. Euheri te besede resno
premislil, se mu nad blagom, častjoj in veseljem tega sveta toliko gnusiti zač¬
ne, da se je vsemu temu odpovedal. — Zakaj si torej ti o kristian tako u
svet zaljublen, zaljublen u to, kar je na svetu? Gotovo ne. premisliš, da je
vse posvetno prazna senca, gola nečimernost, da vse to zgine ko ponočne sanje.
Moder Salomon, ki je vse, kar svet dragega, lepega in veselega ima, poku¬
sil, je poslednič u bridkosti svojega serca govoril: ,, V s e je nečimernost
in žalenje duhaj nič pod soneam ni stanovitniga."—  Živo prepri¬
čan te resnice piše pobožen Tomaž Kempenzar: ,,Vse je nečimernost, razun
Boga ljubiti in njemu samemu služiti. Nečimernost je, minejoče bogastvo iskati
in nanj se zanašati; nečimernost, dolgo živlenje željcti, za pobožno živlenje
pa ne skerbeti; nečimernost je, le na prjčejoče živlenje gledati, prihodnegapa
se ne zmeniti; nečimernost je, to ljubiti, kar hitro, prejde, in na to pozabiti,
kar večno ostane."

Sv. apostol Paul opomina: „Bratje, čas je kratek; torej naj tai¬
sti, ki se tega sveta poslužijo, tako ravnajo, kakor bi se gane
posl užili."—  Svet je zavolj človeka tukaj, ne pa človek zavolj sveta. To¬
rej naj človek posvetno rabi, dokler mu k večnemu zveličanju služi; kakor
hitro je pa duši škodlivo, se mu naj odpove. — Prašaj se torej pred vsa¬
kim delom, pri vsaki posebni priložnosti, skušnjavi, pri vsemu svojemu dja-
nju, kakor od sv. Aloizia, angelskega mladenča, beremo: ,,Kaj mi to za več¬
nost pomaga?" Ali me k Bogu pelja? Služi k mojemu večnemu izveličanju?
ali taisto zaderžuje in mi le brani, za svete nebesa skerbeti? —

2. Le eno je potrebno  — govori Kristus, in to je skerb za izveli—
Čanje duše, za svete nebesa. Zatorej se je, kakor sv. Euheri, toliko jezero in
jezero bogoljubnih duš nečimemosti tega sveta odpovedalo, in so vozko pot
nastopili, ki u nebesa pelja; zatorej so svoje premoženje med vboge razdelili
in le zaklade naberali, koje rija ne sne, mol ne konča, tat j i ne izkoplejo in ne
vkradejo; zatorej so dobrote in veselje tega sveta zaničevali in se ojstremu,
spokornemu živlenju vdali. Sv. apostol Joajtez piše: y,S v e t prejde in n ja
poželenje, le kdor voljo božjo stori, ostane veko  maj." In u res¬
nici, če sto,  dvesto, ali jezero let u veselju sveta preživimo; — ali ni ves
čas tega živlenja, ako se svečnostjoj primeri, le ponočnim sanjam podoben?

3. Dvojni pogled  naj u tvojem živlenju vse tvoje pota vodi in vla¬
da; p er vi pogled proti nebesam,  ki so tvoja prava domačija, u ktere
vsakemu vrata odperte stojijo, ki u taiste priti si resnično prizadeva; drugi
pogled na zemljo,  po kteri hodiš, in u kateri boš poslednič vozko jamo
najdel, u kteri bo tvoje revno truplo počivalo, jr d červov.

Sv. Terezio neki dan vso u solzih najdejo. Na prašanje, kaj da ji je,
odgovori: ^Trojna misel je, ki mojo serce kakor ojster meč prebada, in za-

107

Sv. Brigita, devica.

volj ktere moje solze tečejo. Jaz si namreč mislim, da je en Bog, ena sme rt,
in ena duša. En Bog — če se njega skoz greli ločim, brez Boga ostanem,
nobenega drugega pomočnika na celem dalnem svetu ne najdem; ena smert —
ki enkrat slabo in nesrečno storjena, se nikdar več popraviti ne da; ena duša
— ki enkrat pogublena, je na vekoma, brez vsega vsmilenja pogublena. In
vi mi braniti hočete se jokati, ako vse to premislim." Premisli tudi ti moj
kristian večkrat to trojno resnico; gotovo bo nespametna ljubezen do sveta u
tebi vgasnila, in tvojo serce le po tem hrepenelo, kar je zgorej, kder Kristus,
Gospod in kralj naših duš prebiva.

M o 1 I t v a.

Daj nam, te prosimo, o Gospod, po izgledu in na priprošnjo sv. Eu-
heria, spoznovavca in škofa, posvetnimu se odpovedati, in le to, kar je več¬
nega, iskati; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXI. Dan febrnaria ali svečana.

Sveta Brigita, devica.

Na Skoti,skem pod sedaj n oj angleškoj kronoj, se je u 6.
stoletju sv. Brigita rodila. Njeni starisi so bili kristjani, in so
jo u pervi mladosti že prav skerbno u keršanstvu podučili. Mla¬
da Brigita je bila vsa pokorna, ponižna in sramožliva; tiho sa¬
moto je sosebno ljubila, in tudi pred sencoj greha je bežala.—
Bog je devico s posebnoj telesnoj krasotoj obdal, torej seje hi¬
tro veliko mladenčev oglasilo, ki so jo u zakon snubili. Oče ji
na voljo pusti, kterega si hoče izbrati, in Brigita si iz.volji naj
lepšega, bogatega in žlahnega, namreč Jezusa Kristusa, kte-
remu je že u otroških letih deviško čistost vedno ohraniti ob¬
ljubila. — Ker pa snubači le niso odstopili, je prosila Boga za
kakšno bolezen, po kteri bi lepoto svojega lica zgubila in se
tako snubačev znebila. Bog vsliši njeno molitvo; oči ji hudo
obolijo, eno oko elo popolno izteče, kar njeno lepoto tako po¬
kvari, da nje ni hčer več še pogledati noče. Oče sam ji zdaj sve¬
tuje, naj se u samostan poda, kar sveta devica s veseljem stori-
— Ko pred altarjem kleče redske obljube opravlja, in ji škof
deviško ogrinjalo blagoslovijo; je njeno suho oko sopet ožive¬
lo, in poprejna krasota se ji je povernila, ker zdaj nevarnosti
več ni bilo, da bi svojega nebeškega ženina zapustiti morla.

Sveto je bilo njeno živlenje u samostanu; svojim duhov-
skim sestram je u vsili čednostih lepe izglede dajala. — Po
božjem razsvetlenju je skrivne reči spoznala, in veliko slepih,

188

21* Februar ali svečan.

krulovih, gobovih s božjoj pomočjoj čudovito ozdravila. Pravijo,
da je neki dan poleg druge device pri mizi sedela, ker peklen-
skiga sovražnika pri taisti zagleda. Devica liudiga duha prasa,
kaj tukaj hoče. Peklenska pošast odgovori: Posebno rad sim
pri tej devici, ker zavolj njene lenobe in mlačnosti svoj mir in
počitek pri njej najdem. Brigita odžene posast s znamnjem sve¬
tega križa, in zanikamo sestro k poboljsanju opomni. — Malo¬
pridno ženstvo je pobožnega škofa za očeta nja nezakonske¬
ga otroka po krivem izdalo. Brigita stori križ čez usta hudob¬
ne lažnivke, in baba pri priči mutasta postane. Potem pa tudi
prekriža malo dete in bara: Kdo je tvoj oče? in dete odgovo¬
ri: Škof ne, ampak uni malopriden potepuh. — Gospa žlahtnega
rodu je imelalž let staro hčer, ki seje mutasta porodila. Pripe-
Ijajo jo k sveti devici, ki deklino za roko primši bara:„Hoces iz
ljubezni do Kristusa devica ostati ?“ Mati se hitro oglasi, da de¬
te govoriti ne more, in tudi ne zastopi, kaj to pomeni; ter oua
namestu hčere odgovoriti hoče. „To ni zadosti, sv. Brigita od-
verne, roke vaše hčerke prej ne spustim, dokler mi ne odgo¬
vori." In dosihina! mutasto dete začne zastopno govoriti: „Kar
zapoveš, se bo zgodilo—r  od te dobe je gladko govorilo.
Veliko enakih čudapolnih prigodb se u živlenju svete device
čita, koje svedočijo, kako prijetna nevesta je nebeškemu ženi¬
nu bila, ki jo je leta 521 skoz sladko smert k sebi u večne pre-
bivališa poklical.

Nauk in posnema.

1. Sv. Brigita je Boga prosila, naj lepoto njcuega obličja po¬
kvari, da bi čistost in nedolžnost svojiga serca ložej ohranila.
— Nečimemi otroci tega sveta čisto nasproti temu ravnajo. S dragoj oblekoj
in drugim kinčem se lišpajo, da bi zapelivemu svetu dopadli, in toliko hitrejše
sveto čistost zgubili; zakaj gizdasta, blišeča noša je za mlade ljudi gotova
zanka u smerten greh. — Sv. Jeronim pripoveduje, da se je angel božji neki
žlahni gospej prikazal, ki je svojo mlado hčerko pregizdasto oblačila, injisledeče
besede govoril: „U petih mesencih boš u pekel peljana, ako se ne spokoriš in po¬
boljšaš, ker deklino tako posvetno lepotičišin kinčiš.“ — Vuči se iz tega, da pre¬
vzetno oblačenje, prebogata, nečimerna noša po šegi zapeljivega sveta nikdar brez
greha ni. Apostol Paul piše: „Ali ne veste, da so vaše trupla udiJezu-
sa Kristusa; kako, ali naj ude Jezusa Kristusa vzamem, in iz
njih ude nečist niče storim?^  — Pri svetem ' nrstu si se hudiču, njegovemu
djanju in napuhu odpovedal; če se pa tako prevzetno, posvetno, gizdasto oblačiš,
to obljubo prelomiš, se s hudičem združiš, in mu duše pogublavati pomagaš. —

189

Sv. Brigita, devica.

Mnoga posvetna zakonska zanemari svoje deca in pohištvo, prelomi zvestobo
zakonsko, da le svojo truplo lepotici in prevzetno oblači. — Mnoga deklina
okrade svoje stariše ali proda nedolžnost za malovredno cunjo, skterojsvojo
grešno truplo ogerne, da čast in poštenje za malopriden dnar, s kterim si
kine svojega trupla omisli. — Mnoga dekla ves svoj zaslužek u prevzetno
nošo oberne, bodi u svili oblečena in se od žlahne gospe več ne razloči; pa
tudi večdel na starost razcapana «1 biše do biše kruha prosi. — Poslušaj,
kaj sv. Ciprian od takih govori: „Le dekleta, ki so se sramožlivosti čisto
odpovedale, in žene nesramnega zaderžanja so, ki u gizdavi noši in prevzet¬
nem kinču svet pohujšajo in zapeljujejo; kterib poglavitna skerb je obleka,
tem čednost nič več ne velja.“ Globoko torej u sercu obrani lep nauk cerk-
veniga učenika, sv. Krizostoma, ki pravi: .,Hočeš se keršansko oblačiti in kin-
čati, se kinčaj s poštenjem in sramotlivostjoj. Nič ti prijetnejši lepote ne da,
kakor sveta čistost in deviška sramožlivosti —

2. Hudi duh, kterega je sv. Brigita poleg svoje tovaršice zagledala, je
obstal, da posebno pri zanikarnih rad prebiva. Torej opomina sv. Jeronim:
„Glej, da boš vedno kaj opraviti imel, da te hudič, kedar te skušati pride,
brez dela ne najdei Starim pušavnikom navaden prigovor pravi: Delavne¬
ga človeka eden hudič skuša in ga nadlegva, lenega  pa  sto. —
Lenoba je košata mati vsih pregreh, posebno pa nečistosti; ona je izvir vne-
hopijočih pregreh, ktere so Sodomitari dopemašali; ona je Salomona tako da¬
leč zmotila, da je malike molil; ona je Davida prešestnika storila. — Povej
mi: Kaj taisti dela, ki nič ne dela? Cisto brez dela človek prav za prav nik¬
dar ni; ako opusti dolžnosti in opravila svojega stanu, in se lenobi vda, pa
grešne reči premišluje, po grešnih kratkočasili hodi, u grešne tovaršije zajde
in hudobije dopernaša. Torej uči sv. Krizostoin^Nič delati, se že pravi —
hudo delati; ker je to bližna priložnost k hudemu.J.e  spoznaj, da kedar si
se zanikamosti vdal, so se hitro skušnjave oglasile, nuiogo hudega ti je na
misel prišlo, pa tudi mnogo hudega si dopernesil le zato, ker takrat nič do-
briga delal nisi. Nad delom ti merzi, in ti išeš kratkoeasov, praznili, pogosto
grešnih pogovorov, in preden se zaveš, si že kaj grešnega storil. In če to
ne, pa sam seboj govoriš, nečimerne, grešne reči premišluješ, hudemu pože¬
lenju u sercu prostor daš, grešne sklepe delaš, in Bog zna, kamo vse pri tem
praznem djanju zajdcš! Beži torej zanikarnosl; vsak trenutek kratkiga indra-
giga časa k dobrima oberni, da kaj hudiga tudi mislil ne boš. Skušnjava te
naj vsakokrat pri kakšnem dobrem delu najde, in škodvala ti ne bo.

n o 1 it V a.

Prosimo te, o Gospod, dodeli nam po priprošnji sv. device Brigite lju¬
bezen do čistosti in gorcčost do vsega dobrega; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

190

22* Februar ali svečan.

XXII. Dan februaria ali svečana.

Svetega Petra stol.

Djanje apostolsko pripoveduje, da so se apostoli Kristu¬
sovi po sprejetem sv. Duhu po celem znanem svetu razišli,
kakor jim je Gospod pred svojini vnebohodam zapovedal. —
Verjetno je, in se iz lista sv. apostola Paula do Galačanov
vidi, da je sv. apostol Peter, preden je u Rim prišel, u An-
tioliii, nekdajnein imenitnem, poglavitnem mestu cele Azie svet
evangelj oznanoval, in u tem po svoji obširnosti in krasoti
š ter tem mestu celiga tedajnega sveta pervi škofiški sedež
postavil. Tukaj so se pervi pagani keršanstvu vdali, goreče
svete vere prijeli in se pervi kristjane  imenovali, tako, da
se je mesto potem Teopolis, to je, božje ali sveto mesto zva-
lo. — Koliko let je sv. Peter u An ti oh ii za škofa bil, ni prav
znano; leta 42 po Kristusu pride u Rim, tačasno pervo me¬
sto celega sveta, kder je paganstvo svoj poglaviten sedež
imelo, in kder so malike vsili narodov u posebnih tempelnih
molili. Sv. apostol, ktereinu je Jezus kluce kraljestva nebeš-
kiga izročil, in ga za Petra, to je skalo izvolil, na kteri bo
svojo cerkvo sozidal, začne (udi tukaj svet evangelj pridgva-
ti, in veliko judov kakor pagauov k sveti veri spreoberue.—
Od te dobe je Rimska cerkva sloveti začela, in vera Rim-
lanov se je po besedah sv. apostola Paula po celem svetu
oznanovala.

(J Rimu je postavil sv. Peter pervi sedež  resnice in
apostolske oblasti čez vse cerkve sveta, svet apostolski
stol,  iz kterega se učijo vsi narodi sveta, in kterega vse
peklenske moči zmajati niso mogle, in tudi do konca sveta
premogle ne bodo. Tukaj je apostol poderl tempelue malikov,
zaterl gnusobo rnalikvanja, pregnal teme paganstva, in luč res¬
nice prižgal, resnice, ktero je poterdil s čudeži in poslednič
s s voj oj mučeuiškoj smertjoj.

U serčno zahvalo za velik dar svetiga evangelja, ki ga
Gospod nebes in zemlje ni samo imenitnim mestom Rimu in
Antiohii, ampak tudi celemu svetu milostivo dodelil, je u ka¬
toliki cerkvi poseben god ali svetek stola sv. Petra, ki se
22. februaria obhaja, u spomin, da je sv. apostol u Antiohii
pervi škof bil, — in 18. januaria pa u spomin, da je u Rimu
svoj stanoviten, viši pastirski sedež izvolil, in Rimsko cerk¬
vo za pervo vsili cerkev celega sveta povzdignili. Že u 4.
stoletju se u stari cerkveni pratiki od tega praznika bere. —

191

Svetega Petra stol.

Pervi kristiatli, posebno na jutrovem, so namreč u navadi ime¬
li, obletnico svojega kersta slovesno obhajati; ponovili so pri
tej priložnosti Svoje kerstne obljube, in so hvalili Boga, da jih je
u število svojih otrok milostlivo sprejel. Pa tudi škofi so imeli ča¬
stito navado, da so obletnico svojega posvečenja u cerkveno služ¬
bo pobožno obhajali. In ko so škofi že odmerli, je verno ljudstvo
šezmirom dan, ob kterem so nja rajni pastir posvečeni bili, u ča¬
sti imelo in praznično obhajalo. Tako se je tudi denašno godo-
vanje začelo, kteremii se stol sv. Petra pravi, ker je namreč Pe¬
ter škofiska sedeža u tema dvema mestama sam postavil, in
več let tudi sam te cerkvi vladal. — Sv. papež Leo veliki u
neki svojih pridg tega praznika opomni, in pravi, da ga s rav¬
no toljk im veseljem obhajati moramo, kakor dan kervave smerti
pervega apostolov slovesno posvečujemo- Te praznik nas spom¬
ni njegovega častitega sprijetja u svete nebesa, kakor uni nja
povzdignenja k časti pervega pastirja svete, katolške cerkve.

Nauk i n pasne m a

v

1. Cudapoln je Bog h  vsili svojih delih! Peter, borni ribič, iz
judovske, od Rimlanov zaničevane dežele, pride ko neznan ptujc u rimsko me¬
sto, in pričo naj mogočnejšega sovražnika keršanske vere, cesarja Nerona,
svoj školiški sedež postavi. — Celih 300 let so neverni eesarji cerkvo
preganjali  in scer tako silovito, da se popisati ne da; kristiane so morili,
da zemlja kervi skorej popivati ni zamogla; posebno pastirje svete cerkve, ško¬
fe mučijo in morijo, da je groza. 33 papežev je porodoma mučeniško smert
storilo; ali pri vsem tem je cerkva lepo napredovala; kerv mučenikov je slu¬
žila u seme kristjanov. Se več. Ročno u začetku keršanštva so krivoverci
u krilu cerkve se vzdignuli,  ki so edinost vernih tergali, in jih veliko
zmotili in k odpadu od resnice prigovorih'; ali pri vsem tem je čistost nauka
u njenem krilu neoskrunena ostala. Ako vse to premislimo, kdo spoznal ne bo,
da je tukaj božja roka, da je resnično Bog začetnik svete katolške cerkve, in
da, kakor je on, ki jo je tako čudapolno razširil, je tudi le on, ki jo zoper
vse nevihte mogočno ohrani. —

Naj veči dar božji je sveta resnica. Katolška cerkva sama vse resnice
večniga izveličanja uči; ona jo steber resnice,  ker prava vera, vera sv.
Petra vedno pri njej ostane; na stolu sv. Petra bo resnica vedno ostala in
cel svet razsvetila. — Škofi, ktere je sv. Duh postavil, cerkvo vladati, zdru¬
ženi s apostolskim stolom nikdar zmot učili ne bodo. Posamesni škofi se
scer že tudi zmotijo, ali vsi u edinosti s papežem, poglavarjem cerkve, se
u tem, kar nauke vere zadene, motiti ne morejo. Kristus jim je namreč oblju¬
bil, da hoče pri njih ostati do konca sveta. — On je pa tudi obljubil, da vse

192

22. Februar ali svečan.

peklenske moči njegove cerkve zmagale ne bodo. Preganjanje, krivovere in
razpušenost kristianov je trojno orožje, s kterim je pekel cerkvo zmagati sku¬
šal. Kervoloki so jo zatreti, njene pastirje ob čast in poštenje spraviti hotli;
krivoverci so njene nauke pačili in kvarili; ali cerkva, od Kristusa na vero
sv. Petra pozidana, nepremagana stoji. Njeni sovražniki so vsakobart le zoper
apostolski stol rimskih papežev se zaleteli, in se še zmirom zoper nja vzdi¬
gujejo; ali zmagali ga ne bodo, zakaj Kristus je za svojo cerkvo molil, da
njena vera ne onemaga.

2. Kolika neizrekliva sreča za nas, da smo u krilu edino
resnične in prave cerkve rojeni,  da smo udje edinoizveličanske cerkve,
ki je prava mati živih, koja nas živi s mlekom besede božje, krepča s kru¬
hom živlenja, nahranuje s skrivnostmi vsmilenja božjega. — Vse, kar ona
ukaže, je sveto; vse, kar stori, častito; vse, kar svetuje, dobro; vse, kar za-
verže, lmdo in nevarno. Svete nam torej morjo biti njene zapovedi, tenko in
zvesto jih dopolnujmo kakor zapovedi božje. „K d or cerkve  ne  p o slu  š a,“
govori Kristus, „ti naj bo kakor nevernik in očitni grešnik.^  —
(lastite nam naj bodo njene šege in njeni sveti obredi, s kterimi službo božjo
opravlja, in vsikdar spoštlivo od njih govorimo, da bomo tako njeni hvaležni
in pridni otroci, in da, ker njo za svojo duhovsko mater spoznamo in spoš¬
tujemo, tudi Bog naš oče ostane.

Zvesto in stanovitno se deržimo tega stebra resnice; ne dajmo se mo¬
titi ne skoz laži in obrekvanja, ki se tolikokrat zoper njo slišijo, — ne skoz
goljufne nauke, ki jih krivoverci tako sladkoustno trosijo in hinljivo pravijo,
da nam hočejo le oči odpreti, da nam dolgo skrito resnico razodeti, in star,
čist nauk perve cerkve in pervih kristianov sopet odkriti želijo. Ko bi tudi
en angel iz nebes prišel, in drugač učil, kakor sveta rimsko-
katolška cerkva, naj bo preklet,  — Deržimo se s otroškoj zvestoboj
svojiga škofa, ki s rimskim papežem u sveti edinosti združeni, nas zmote nik-
kar učili ne bodo, in ostanimo do posledniga dihleja svojiga živlenja zvesti
otroci svete rimskokatolške cerkve, ki je edina barka, u kteri iz valov grešniga
sveta u nebeško domačijo srečno in varno doidemo.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. apostolu Petru kluče kraljestva nebeškiga izročil, in
mu oblast razvezati in zavezati dal; dodeli, da po nja priprošnji od grešnih za¬
vez rešeni bomo; ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom u edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Sv. Marjeta Kortonska, spokornica.

193

XXIII. Dan februarja ali svečana,

Sveta Marjeta Kortonska, spokornica.

Sv. Marjeta, od mesta Kortone, kder je u ojstri pokori
živela, Kortonska imenovana, seje rodila u italianskemmesti¬
cu Laviano, Komej 8 let stara je svojo mater zgubila, kar je
bila za njo velika nesreča, ker je za materjo] urnerla tudi ne¬
dolžnost njenega serca. Dobila je za rajno mater hudobno
macuho, ki prehuda, oče predober sta veliko kriva bila, da
se je mlada dekelca tako globoko u grehe vgreznula. Zale¬
ga obličja je zapeljivemu svetu dopadla, in sama sebi prepu-
šeua se mu tudi vdala, Soznani se s nekim mladeucem žlah-
nega rodu pa razvujzdanega živlenja, s njim vbeži svojim sta-
rišem u bližno mesto Montepulciano, kder je celih devet let
u ostudnih grehih s njim živela. — Neki (lan se mlad žlah-
uik po svojih opravilih iz mesta poda, vzeme njenega peseka
s seboj, ter ji obljubi, kmalo spet priti. Tretji dan kužej sam
prileti, vedno cvili in njo seboj spravlja. Zvedit kaj bi to bi¬
lo, za svojim kužejem gre in pride na kraj, kder pesek u ne¬
kem germovjurazkapati začne. Marjeta dračje in perst odgerne
in zagleda — ranjeno, že vse červivo truplo svojega nesram¬
nega tovarša, kojega so razvujzdani nečistniki ravno zavojj
nje ubili. Vsa prestrašena pri tem pogledu ostermi, svet strah
božje pravice njo obide, in iz globočine svojega serca zau-
pije: v „Oh nesrečni, k de je pa tvoja duša?“ —

Živo vidi zdaj pred seboj strašno ostudnost nesramnega
živlenja, nečiste pregrehe žalosten konec; vreče solze serčne
grevenge se ji po licu vderejo, in pri tej priči sklene, za-
naprej spokorno živeti, Brez odloga zapusti nesrečno mesto
svojega hudobnega živlenja, u svoj domač kraj nazaj pribe¬
ži, k svojemu očetu pride, kojega je nehvaležno zapustila, pred
nja na kolena pade in ga vsa objokana odpušanja prosi, prosi
tudi, naj jo sopet u hišo vzame, ker hoče zdaj čisto druga-
či živeti. Oče se nesrečne hčere vsmili in jo u hišo sprejme,
ali mačuha jo hitro iztira. Od svojih zaveržeua, od vsili za-
ničvaua se poda Marjeta u bližen vert očetove hiše, vsa ža¬
lostna pod neko drevo pokrukne in se milo joče, pa tudi sklep
ponovi, rajši gladu umreti, kakor se u poprejno grešno živ-
lenje poverniti. U tej bridkosti povzdigne oči proti nebesam,
ter pobitega serca zdihuje: „Ljubi Iz ve ličar, odrešenik
moje duše! ali boš pripustil, da se moja duša po¬
gubi? Saj si njo ravno tako drago odkupil, ko dušo

194

23. Februar ali svečan,

Magdalene. Ki si me s dragoj cenoj svoje presve¬
te kervi odrešil, ne zapusti me u tem mojem rev¬
nem stanu, ampak vsmili se me.“

Bog vsliši molitvo spokorne grešnice, ji na pamet da, naj
u Kortono gre, tam se svojih grehov spove, kder bo od spo¬
vednika že zvedila, kaj ji je za prihodno storiti. Marjeta u
Kortono pride, najde vsmileno gospo, ki jo pod svojo streho
vzame, si poiše spovednika iz reda sv. Frančiška, pri kte-
rem vesolno spoved celega svojega živlenja opravi, ki njeni
voditelj spokornega živlenja tudi zanaprej ostane. Ker je skuš¬
njo celih treh let dobro obstala, je bila na pogoste prošnje u
število spokornih sester tretjega reda sv. Frančiška sprijeta.

Tri in dvajset let ojstro pokoro dela, ki se je u vedni
vadbi u krepostih, szatajenjem, ponižnostjo in poterpežlivostjo
verstila. Svoje celice ni drugač zapustila, kakor iz pokorši-
ne. Kruh in voda je bil njeni živež. Na goli zemlji je spala,
terd kamen pod glavoj. Vsakdan je bičala svojo truplo in scer
vsakobart do kervi Večdel noči je u molitvi prebedela. Vsak¬
dan je premišlovala bridko terplenje in smert Jezusa Kristu¬
sa, kojo premišlevauje je u njenem sercu vnelo veliko ljube¬
zen do njenega Odrešenika, pa tudi goreče želje, iz ljubezni
do njega prav veliko terpeti. S čudnoj poterpežlivostoj je pre¬
nesla vse, kar jo je bridkega zadelo, cIo veselila se je, če
so jo drugi zauičvali in gerdo imeli. Vsakdan, cIo vsako uro
je na svojih kolenih vsmileniga Boga hvalila, da nje ni u gre¬
hih umreti pustil, kakor nesrečuiga mladenča, s kojim je tak
dolgo nesramno živela. Pa tudi vsakdan se je s gorečim sol¬
zami ksala nad storjenim grehom in scer tako serčno, da je
pogosto od žalosti omedlela.

U tem spokornem živlenju jo je pa tudi peklenski skuš-
njavec močno nadlegoval, in ji je na misel dajal, naj mesto
zapusti, ali saj ojstrosti spokornih del odhenja, da bo dalej
Bogu služiti zamogla, ker so ji že tako zdavnej vsi grehi
odpušeni. Ali sveta spokorniea hitro pregleda n ja zvijačo, in
svoje ojstrosti še le pomnoži. Ker jo neki dan satan hudo sku¬
ša, pred podobo križanega poklekne, in vsmileniga Jezusa za
pomoč prosi. Gospod se ji prikaže in jo s tem besedami po¬
tolaži: „Ne obupaj moja hčer. Jaz sim pritebiu tvo¬
jih skušnjavah. Spomočjoj moje gnade boš vsako¬
krat premagala. U vsem se derži sveta svojega
spovednika. 44  — Prikazni Gospodove, pa tudi prečisteDe¬
vice Marie, angela varha in drugih svetnikov se je večkrat
oveselila. Angel varh jo je zagotovil popolnega odpušenja nje¬
nih grehov. — Naj sladkejša prikazen Gospodova je pa bila

195

Sv. Marjeta Kortonska, spokornica.

ker ji je čas njene bližue smerti naznanil in jo prihoduega iz-
veličanja zagotovil. Od te dobe je gorelo njeno serce, le sko-
rej Gospoda gledati in ga popolno ljubiti. Skoz sladko smert,
ki se je denašni dan leta 1297 u 48. letu njene starosti zgo¬
dila, ji je poslednič Gospod te njene serčne želje spolnil. Slo¬
vesno so jo u meniški cerkvi očetov Frančiškanov pokopali,
kder se še dan denašni njeno truplo neostrohueno vidi. Ze u
živlenju je s božjoj močjoj mnogo čudežev storila; še več se
jih je po njeni smerti zgodilo. Zato so njo sv. Oče papež Be¬
nedikt XIII. leta 1728 med svetnike uverstili. —

Nauk in posnema .

1. Marjeta celih devet let u smertnih grehih živi, se spreoberne, spo¬
kori in sveto umerje. Mladene, ravno tak dolgo tovarš in deležnik njenih ostud¬
nih grehov, nagioma u svojih grehih umerje in se pogubi. Nezapopadlive
so sodbe božje!  Enemu skaže vsmilenje, nad drugim se spolni nja pra¬
vica. — Povej, kako je Bog s teboj ravnal ? Ali ni mnogoteri u ravno tem ča¬
su, ker si ti grešno živel, ali ki je bil morebiti pajdaš tvojih pregreh, in ki
morebiti ni tolkobart grešil ko ti, nagle in neprevidene smerti, brez prijeme
svetih zakramentov, u svojih grehih umeri? Ti še živiš, se še lehko spoko¬
riš in izveličaš. Bog ti še daja čas in sredstva k pokori. Glej pravico in vsmi¬
lenje božje! Tebi je skazal vsmilenje, nad uniin pravico. Ako vse to premi¬
sliš, ali ne boš vsakdan s ponižnim sercem toliko dobrotlivega Boga hvalil,
se svete pokore hitro prijel, svoje živlenje resnično spreobernil, in u pobolj-
šanju stanovitno do smerti ostal? Poslušaj, kaj sv. apostol Paul piše: „Ako
boš poleg vsega tega u hudobijah terdovratno ostal, boš pose¬
kan.^  Ako pri vsem vsmilenju in dobrotlivosti božji le grešnik ostaneš, ali
po storjeni pokori sopet u grehe se poverneš, se ti bo zgodilo, kar toliko
drugim: smert te bo posekala, in u večen ogenj boš veržen.

2. Marjeta se po svojem spreobernenju u poprejne grehe ni povernila,
ampak se u spokornih delih, posebno u ojstrem in pogostem postu vedno va¬
dila, da bi tako storjene grehe na svojem grešnem truplu strahovala. Kakor
ona, tako so vsi spokorniki in spokornice post za naj priprav niši delo
prave pokore  spoznali. Kaj k temu rečeš, ki še malega posta, kojegase-
dajne dni cerkva vernim zapoveduje, dopolniti se braniš ? Post ni samo ko¬
risten, ampak potreben pravičnim kakor grešnikom: Pravičnim — da pravični
ostanejo; grešnikom — da za dopernešene grehe Bogu zadosti storijo. Sv. Kri-
zostom uči: „Posti se, ker si grešil; posti se, da grešil ne boš;
posti se, da gnado božjo dosežeš; posti se, da sprijeto gnado
obraniš in nje sopet ne zgubiš?^

13 *

196

24. Februar aii svečan.

Skoz ojstre dela resnične pokore je sv. Marjeta mnogih gnail in nebeš¬
kih prikazen vredna poslala. Vnči se iz tega, da se Bog skoz pravo pokoro
ne samo popolno potolaži, ampak da on spokornike tudi sosebno l jubi, in jim
gnade deli, kojih pogosto še pravičnim ne skaže. Prilike od zgublenega sina,
od zgublene ovce to resnico poterdijo. Jezus, ki te prilike pripoveduje, pri¬
stavi, da bo zavolj grešnika, ki se »pokori, veči veselje med an¬
geli u nebesih, kakor nad 1)9 pravičnimi, ki pokore ne potrebu¬
jejo.  Ce toliko čudovit® vsmilenje svojega Doga premisliš, ali sladko zavu-
panje tvojega serca ne bo napolnilo, in te vnelo, delo pokore hitro začeti'1 Ce
si torej grešil, ne obupaj! prijmi se pokore, stori Bogu in angelom veselje.
Bog je pripravljen, ne samo tvoje grebe tebi odpustiti, ampak ti še veči gna¬
de, ko poprej, deliti. „Po ver n i se sopet k meni, in jaz te hočem spri¬
jeti/'  on sam po svojem preroku govori — sprijeti ne samo upoprejšno, am¬
pak še u veči gnado; zakaj sv. Krisostom uči: ,/Vič Bogu tako ne dopa-
de, nad ničemur nima lolkega veselja, ko nad spreobernenjem
in pokoroj grešnika/*

M o 1 i t v a.

Vsmileni Bog! ki si svojo služavnico Marjeto iz pota pogube na pot
izveličanja pripeljal; bodi tudi nam milostliv in dodeli nam gnado, da, ker smo
njo u grehih posnemali, jo tudi u pokori nasledujemo; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

XXIV. Dan febiuaria ali svečana,

Nvdi Ilatia, apostol.

Sv. Malin se je rodil u Betlehemu, judovskem mestu.
Nja' pobožni stariši so ga s velikoj skerbjoj u postavi božji
podučili. Ko je Jezus, izveličar sveta, svoj evangelj ozna-
uovati začel, je bil Malia njegov zvest poslusavee; nebeški
nauki božjega učenika so mu globoko u serce segli, vedno
je Jezusa spremljal, in je bil od njega u število 72 učencev
sprijet. Tako je postal priča skorej vsili čudežev, ktere je
Jezus skoz tri' leta svojega očitnega nauka doperiresil. Go¬
tovo se je tudi njemu kakor drugim učencom Jezus po svo¬
jem častitem vstajenju prikazal, in tudi on je na gori priče-
joe bil, iz ktere se je Kristus veličastno u nebesa podal. —
Po vnebohodu Jezusovem se je s apostoli in drugimi učenci
u Jeruzalem podal, kder so u neki hiši zaperti po zapovedi
Gospodovi na prihod sv. Duha čakali in se pripravljali. Tu
je sv. Peter, poglavar apostolov u sredi zbranih vstal in jih

Sv, Matia, apostol.

J 97

opomnil, da mora izmed možov, ki so nauke Jezusove vedno
poslušali, eden izvolen biti namesto nesrečniga Judaža, ki je
Gospoda za 30 srebernikov prodal in izdal, pa tudi žalosten
konec vzel, ker se je obesil in po sredi razpočil, da se je
ves njegov drob razsul. Namesto tega nesrečniga izdajavca
•se niora zdaj drugi izvoliti, da bo število apostolov popolno.
Dričejoči dva moža imenujejo, Jožeta, s perimkoin Pravične¬
ga, in Matia, ktero ime pomeni: dar božji. Zvedeti, kterega
teh dveh Gospod apostolom pridružiti hoče, so enoglasno mo¬
lili rekoč: „Ti Gospod, ki poznaš vsili serca, poka¬
ži, kterega teh dveh si izvolil, da prejme mesto
te službe in apostolstva, od kterega je odpadel
Jud.až. a  Po molitvi so srečk ali ali losali za nje, in zadelo
je Matia, in je bil perštet enajsterim apostolom.

Binkoštno nedelo je s drugimi opostoli vred sv. Duha pri¬
jel, in potem je hitro začel Jezusa, ko pravega Mesia oztia-
novati, pričati nja vstajenje in vnebohod, in njegov boži nauk
očitno pridgati. Ker so apostoli cel svet med seboj razdeli¬
li, kde bo vsak svet evangeij oznanoval, je Matietajudovska
dežela zadela. II apostolski gorečnosti prehodi zdaj mesta in
vesi, povsod evangeij JezusaKristusa pridigje, poterduje res¬
nico svojega nauka s čudeži, in jih mnogo jezer k pravi veri
spreoberne. — Ali ni mu bilo zadosti, da jih je k pravi veri
pripeljal, ampak nja poglavitna skerb je bila, jih pravega bo¬
sanskega živlenja privaditi. Sv. Klemen aleksandrinski pri—
poveduje, da je sv. apostol novokersenim mnogo pridgval od
zatajen ja samega sebe, kako namreč po nauku Jezusovem se

198

24. Februar ali svečan.

zatajiti, svojo meso križati, svoj križ nositi in hudemu pože¬
lenji se ustavljati inorjo. Učil jih je: „7; op er meso je ved¬
ita vojska potrebna, in nikdar se n e sme nja h otli—
vosti in sladožeIjnosti kaj dovoliti. 44

Cerkven zgodopis pravi, da je sv. Matia 33 let svojo
apostolsko delo po Judei in Galilei neutrudlivo opravljal. Ne¬
kim terdovratnim hudobnežem je močno merzelo, da se šte¬
vilo kristianov od dne do dne množi, in da Jezusa Kristusa,
ki so ga ko hudodelnika križali, zdaj za pravega Mesia in
odrešenika sveta spoznajo in molijo; torej so smert sv. apo¬
stola sklenuli. Anania, viši duhoven, ga ukaže pred vikši zbor
pripeljati in ga bara, kako se podstopi jude od postave božje
odvračati in k službi taistega pregovarjati, kterega so ko božje¬
ga preklinjavca na križ pribili ? Ce od tega ne henja, mu žuga
s grozovitnoj smertjoj. Poln sv. Duha začne Matia zboru do¬
kazati, da je ravno taisti, kterega so kakor preklinjavca bo-
žega usmertili, edinorojen Sin božji in dolgo oblublen Mesia,
ki je resnično od mertvih ustal, in bo sopet prišel sodit žive
in inertve; ter pristavi, da je za to vero živeti in umreti pri-
pravlen.

U celem zboru mu nobeden kaj odverniti ne ve; toliko bolj
se togotijo zoper njega. Anania se vzdigne in pravi: Matia je
Boga preklinjal in je smerti kriv; živega imajo kamnovati.
Vsi to sodbo poterdijo. Hitro zgrabijo sv. apostola, in ga zvu-
naj mesta na odločen kraj peljajo. Vesel gre sv. mož in hvali
Boga, da sme iz ljubezni do svojega odrešenika umreti; na
rnorišu poklekne in moli za izveličanje vsih pričujočih kakor
za celo deželo. Odivjani judi sežejo po kamenju in ga tako
dolgo na njega lučajo, da se je na pol mertev na tla zgrud-
nil; zdaj pristopi rimski vojak, in mu s sekir oj glavo odseka.
Kristiani njegovo sveto truplo častito pokoplejo, ktero je po-
znej sv. cesarica Helena u Rim prenesla. Na prošnje te sve¬
te cesarice je tačasni papež sv. Silvester sv. Agricia za škofa
u Trevirsko mesto poslal; njemu je cesarica tkano suknjo
Gospodovo in truplo sv. Matia izročila, ktero je seboj u Tre-
vir prinesel, kder se sv. Matia še dan denašen za posebnega
varha slavnega, starega mesta visoko časti.

Nauk in posnema.

1. Sv. Matia je pridgal, da se zoper svoje meso vedno vojsko¬
vati m or mo. Iz tega spoznaš in se učiš, da zatajenje samega sebe ni samo
menihom in pušavnikom ampak vsim kristianom zapovedano; vsi verni kristiani

199

Sv* Matia, apostol.

so dolžni svojo meso križati in se zoper taisto vojskovati. Kdor to opusti,
imena kristiana ne zasluži, s Kristusom deleža ne bo imel, pa tudi plačila ne
bo dosegel, ktero je Kristus svojim obljubil. »Ki hočejo Kristusovi  bi¬
ti,  m o rjo  — po nauku sv. apostola Paula — svoje meso s poželen¬
jem vred križati."  Tako so apostoli, tako učenci Jezusovi, tako vsi pravi
kristjani storili. Skoz mehko posvetno živlcnje še nobeden u nebesa prišel ni.
Morebiti misliš ti po tem potu se [zveličati? Ne verjemi lažnivemu svetu, ne
hudobnemu duhu,  ki te morebiti tako goljufno moti, ampak vervaj Kristusu,
ki te prav zastopno uči: »Nebeško kraljestvo silo terpi, in Je tai¬
sti, ki si zanj prizadevajo, ga bodo dosegli."  To se pa le szata-
jenjem samega sebe zgodi. Ki brez zatajenja in vojske zoper poželivost hoče
izveličan biti, nikdar nebes dosegel ne bo. Brez skerbnega in serčnega priza¬
devanja to ni mogoče. Zatorej opominja Kristus: »Prizadevajte si skoz
vozke vrata noter iti; zakaj povem vam, veliko jih bo hotlo
noter priti, pa ne bodo mogli."  Ti so po besedah sv. Krizostoma taisti,
ki brez križanja svojega mesa, bres vsega lastnega prizadevanja hočejo izve-
ličani biti. — Kaj bo, če tudi ti u njih število slišiš? — Kako hočeš zana-
prej živeti? —

2. Godovno sv. Malia nas spomni nesrečniga Judaža, namesto kterega
so ga u apostola izvolili. — Judaž apostol Jezusov je izdal svojega ljubega
učenika, je sebe umoril, tovarš hudičev poštal in se u peklenski ogenj na več¬
no vgreznil. Strašna osoda! Kaj ga je iz višave njegove apostolske časti u
brezden vsega hudega pahnilo? Nič drugiga, kakor nja nesrečna lakomnost,
nespametno in neizmerno poželjenje po' dnarjih. Za malovreden denar je Je¬
zusa Kristusa izdal in prodal. Lakomnost ga je u to černo, strašno pregre¬
ho, iz te u obupanje, iz obupanja u peklenski brezden pripeljala. Kako resni¬
čne so besede sv. apostola Paula: »Ki hočejo obogateti, padejo u skuš¬
njave in zanke hudičove, in u veliko nepotrebnih, grešnih želj,
ki ljudem pogubi en j e pripravijo."  — Neizmerno poželjenje po boga¬
stvu je korenina brez števila hudega. To priča jezero nesrečnih, ki s Judežem
u peklu zdihujejo. Lakomnost namreč, preveliko poželjenje po dnarjih in dru¬
gem posvetnem blagu človeka omoti, da laže, goljfa, krade, ropa, zvestobo
prelomi, se nečistosti vda, in druge krivice dopernaša, sirote in vdove stiska,
zasluženo plačilo vterguje ali zaderžuje, dolgov ne plača, clo svojega bližnega
umori. — K vsemu temu jih je že mnogo lakomnost pripravila. — In kaj je
bil njih konec? Rrez pokore so u tih grehih umeri i, in se večno pogubili. —
Kako se jim je pa u živlenju godilo? Kaj so od vsega tega imeli, kar so
krivično nabrali? Ti eni so nekoliko časa taisto vživali;  ali  ker so nar majn
mislili, je smert nagloma prišla, in jim vse to pobrala. — S praznim roka¬
mi so mogli u večnost, in kar so posedli, drugim zapustiti. — Drugim se je
godilo, kakor nesrečnimi! Judažu, od kterega sv. Krizostom piše: »Hudobijo
je dopernesil, dnarja ni zavžil, dušo večno pogubil." Še prav zavžiti niso mo¬
gli,  kar so krivično nabrali. Ker so taisto ravno vživati hotli, jim je evan-

200

25* Februar ali svečan.

gelska beseda zadonela; „Bedak, nicojšno noti boš umeri; kar si pri¬
pravil, čigavo ho'i c<  To je dobiček, ki ga krivično blago prinese. Dobro
vse to prevdari in nikdar ne pozabi, kar apostol govorit „L a ko in ni ki kra¬
ljestva božjega posedli  ne  bodo.-'

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. Matia tovarštvu svojih apostolov pridružil: dodeli,
prosimo, da po njegovi priprošnji tvoje priserčno vsinilcnje do nas vselej ob¬
čutimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, Amen.

XXV. Dan februaria ali svečana.

Sveta Valburga, devica.

Sv v  Valburga se je na Angleškem od kraljevih starišev
rodila. Se več ko kraljeva čast slovi svetost njenih starišev
in njene žlahte. Njeni oče Rihard in mati Vuna, njena brata
Vilibald, škof, in Vunibald, apat, njeni uic Bouifac, viši škof,
se u katolški cerkvi med svetnikami svetijo. Sveti stariši so
svojo hčer sveto odgojili, pa tudi ona sama je po svetosti hre¬
penela. U celem njenem djanju in nehanju ni bilo nič otročje¬
ga, nič nečimernega, nič nespodobnega; gola nedolžnost in
svetost jo je bila. Že u pervi mladosti je sklenila, nobenimu
drugemu ženini se vdati kakor Jezusu Kristusu, torej je sra-
tnožliva devica u nekem samostanu skrita živela, da bi Iožej
čistost in nedolžnost serca ohranila in u popolnosti napredovala.

201

Sv« Valburga, devica.

Po smerti svetih stari,sev jo povabita njena brata, ki sta
po Nemškem sv. evangeij oznauovaia, naj za njima pride, da
bi na Nemškem samostansko živlenje med devicami upeljala.
Veselo zapusti sveta devica domačijo, vzame seboj trideset
pobožnih žen in devic /lahnega rodu, ki so vse željele,
pod vodstvom njenih bratov pobožno živeti. Leta 748 bogo-
ijubne device na Nemško pridejo, ker jih je Bog čez nevar¬
no morje čudovito pred potopom ohranil. Bonilac in Vilibald
jih prijazno sprejmeta. Valburga slišati, da brat Vunibald u
bližni deželi Tiringi u nekem samostanu živi, se s svojimi
tovaršičami k njemu poda, ki jim samoten, miren kraj odloči,
kder so združene po redu sv. Benedikta duhovsko živlenje
začele. Device, vesele novega živlenja, vse gorijo, u popol¬
nosti vedno višej prihajati. Valburga se je u vsili Bogu po¬
svečeni devici potrebnih čednostih skerbno vadila; s svojim
izgledom je vsim lepo napreisvetila, ter je bolj po angelsko
ko človeško živela.

U nekih letih brat Vunibald te kraje zapusti vsi si u so¬
sedni deželi Franken tih in samoten kraj izbere, kder eerk-
vo in samostan postavi in s nekoliko brati lepo in zvesto Bogu
služi. Blizo postavi posebni samostan za svojo sestro, ki s ne¬
kimi tovaršičami za njim pride; tu zdaj oba prav sveto živi¬
ta. Daluo slovi liju pobožno živlenje, torej od vsili krajev sve-
toželjue duše pridejo in se jim pridružijo; poprejna samosta¬
na sta zdaj pretesna, zatorej dva nova postavijo, enega za
menihe, drugega za nune. — Leta 781 sv. Vunibald umerje,
in Valburga je primorana, iz pokoršine vodstvo obeh samo¬
stanov prevzeti. Umetno in sveto to dvojno službo oskerbi.
IJ molitvi je med vsim naj perva, u delu naj ponižniši, u vod¬
stvu svojih podložnih ljubezniva in krotka, za zvesto spol-
iienje samostanskega reda čez vse skerbna, u vsem popolni
izgled kreposti, pa tudi od vsili visoko čislana. Ce je tudi
mnogokrat njeni družini časnega pomankovalo, nikdar ni ca-
govala, ampak terdno na previdnost božjo zavupala, ki je po¬
gosto čudoma pomagala.

Sedamnajst let je oba samostana ravno tako skerbno ka¬
kor modro vladala, in do poslednega dihleja svojega živlenja
o pobožnosti in svetosti stanovitna ostala. Gospod živlenja
,sv °jo zvesto služavnico skoz sladko srnert 25. februaria leta
778 na večno plačilo pokliče. Njeno sveto truplo je prijeten
duh razsevalo, in ko se ga neki možki dotakne, se je jelo
tresiti in kerčiti, gotovo u znamenje, kako čista devica tudi
po smerti svoje deviško truplo častiti terja Veliko čudežev
se je pri tem svetem truplu godilo; iz persnih kosti še dan

202

25. Februar ali svečan.

deuašen čudovito, žlahno olje teče, po kterem je mnogo bol¬
nikov ozdravilo, kar svedoči svetost device, pa tudi resnico
svete katolske cerkve, ktere zvesta in pokorna sluzavnica je
do srnerti bila.

-r - i -t-1-

,  t. \ -"Cd fr. t-U t  v <'£,>. V>vu-i A^-;>vv^'e»v.v -k d GA  e>

T v  f\ S'  v ’ v,r' ^£  J 'yj ^

Nauk in p o a nema.

1. Kedar je družini sv. Valburge časnega pomankovalo, nikdar ni obu¬
pala, ampak terdno na previdnost božjo  se zanesla, ki je tudi vsakokrat
pomagala. Se najdejo ljudje, ki so scer prav skerbni po keršansko živeti; če
jim pa časnega pomankovati začenja, nemirni in žalostni postanejo, ter eaglivo
zdihujejo in tožujejo. Oni nimajo zaupanja na previdnost božjo, in ravno to je
krivo, da se pogosto u takšni stiski znajdejo. Človek mora scer za časno
skerbcti, ali nikdar naj ne pozabi, da je Bog u nebesih, od kterega vse pride
in ki mu tudi u časnem nič ne bo odrekel, če le K- njegovem izveličanju slu¬
ži. Terdno naj na njega zaupa; nikdar zapušen ne bo, alco je le skerben, nje¬
mu verno in zvesto služiti. Sv. Auguštin govori: -Taisti, ki leje  stvari], te
bo tudi preživih Ali bo on, ki tolovaja živi, živež pravičnemu in pobožnemu
odrekel? On, ki svojemu soncu sijati da čez pravične in grešnike, tudi tebe
pozabil ne bo. Ali bo on, ki taiste redi, kteri bodo nekdaj pogubleni, te
zanemaril, kterim je izveličanje odločeno ?“ Utisni si torej globoko u svoje serce
nauk sv. apostola Petra, ki piše: -,V* e  svoje skcrbi Bogu prepustite,
ker je njemu skerb  za  vas. K

2. Če pa že tako zauplivo časno od Boga pričakati smemo, koliko več
pa še le duhovske dari.  Če Bog za naše truplo in lija živež tako ljubez¬
nivo skerbi, koliko več bo skerbel za našo dušo, ktere živlenje je viši vred¬
nosti od živlenja telesniga. Prerok Jeremia terdi: .,Dober je Bog taistim,
ki na-nj zaupajo, dober je duši, ki njega  iše.” Ce si tudi Gospoda
žalil, če si tudi na potu izveličanja si zgrešil, ali se Gospod ne bo dal najti,
ako ga skerbno išeš ? Gotovo. Sv. Auguštin to poterdi, ker pravi: „On,  ki
grešnika opraviči, ali bo morde pravičnega pogubil V (  Gospod ti je velike grehe
odpustil, ti je gnado opravičenja delil; gotovo ti bo tudi majhne pregreške
pregledal, s kterimi ga še zdaj žališ. Ge te ni pogubil, ampak je pri-
zaneslivo na tebe čakal, ker si se u smertnih grehih znajdel, ali se zdaj tvoje
slabosti vsmilil ne bo in te u dobrem vkrepčal ? Morebiti nič drugega gnade
od Boga tebi namenjene ne zaderžuje, kakor tvoje slabo zaupanje na njega.

Bog sam nas zaresniči, da nas zavolj zaupanja, ktero na njegovo dobrotlivost
stavimo, ohraniti hoče. „Ker je u mene zaupal, ga hočem rešiti; ski-
til ga bom, ker je klical u moje  i m e.‘- Po nauku svetih učenikov je na¬
vadna zvijača hudega duha, da človeku, preden greši, vso boječnost vzame,
da bi tako brez pomiselka Boga razžalil; po storjenem grehu ga pa s preve¬
likim strahom napolni, da bi ga u obupanje pripravil. Kraljevi prerok torej

203

Sv. Peter Damiau, škof in cerkv. učenik.

svojo dušo tako nagovarja: „Zakaj si žalostna moja duša in meni to 1-
ki nepokoj delaš? Zaupaj u Gospoda; hvalila še boš njega, iz-
velicanje mojega obličja in mojega Boga.“

!H o 1 1 t v a.

Prosimo te, o Gospod, pomagaj nam skoz zasluženje tvoje sv. device
Valburge u vsih naših zopernostih, in dodeli nam prav ponižno serce; po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVI. Dan februaria ali svečana.

Sveti Peter Damiau, škof in cerkv. učenik.

H koncu 10. stoletja se je sv. Peter Damiau u Raveni
na Italianskem rodil. Njegovi stariši so mu že u pervi mla¬
dosti odmerli. Naj starši brat ga po smerti starišev k sebi vza¬
me , pa ne ko brata, ampak ko naj porednejšega hlapca ga
ima. Majhen Peter ni dobil dovolj jesti, še potrebne obleke
ne; poslednic mora na ukaz brata svinje pasti. Ali k vsemu
temu ni zal besedice zinil, ampak u vsem svojemu bratu po¬
koren je bil. Na paši je vecdel časa k molitvi obernil. Neki
dan najde en denar, razim da bi zvediti mogel, čigav je.
Močno ga mika, si s denarjem kaj za jesti kupiti, ker je hud
glad občutil, ali pa s njim si boljšo obleko omisliti. Pa pre¬
magal se je; sveto mašo za rajne stariše s taistim najine. To
pobožno delo brez plačila ostalo ni; drugi brat, ki je dolgo
od doma bil, se u Raveno poverne, in ker vidi, kako huda se
malemu Petru godi, se ga vsmili, ga s zdravim živežem in
pošteno obleko previdi, ter ga u šolo pošle, naj se kaj nauči.
Bistra glava, s kojoj se je prav pridno nauka prijel, zraven
pa zmirom pobožnega serca ostal, mu je k lepemu napredo¬
vanju u vsili učenostih služila, tako da je u kratkih letih iz
učenca slaven učenik postal, kterega so vsi visoko obrajtali.

Posvetna čast je pa Petrovo serce močno omamila; že
je začel u pobožnosti pešati. Ali neki dan mu po božjem raz-
svetlenju sledeče misli pridejo: „Kaj pa poslednic imaš,
ako te tudi ljudje visoko ob raj ta jo, častijo in hva¬
lijo? Te zamore to uresniči srečniga storiti? Za¬
kaj bolj resno na delo svojega izveličanja ne mis¬
li š J Boš to na p r i h o d n e leta odlagal? Kdo ve, če
boš tudi tak dolgo živel,,in sopet popraviti zamo-
gel, kar zdaj zamudiš? Čas živlenja je kratek in

204

20. februar ali svečan.

negotov. Ni torej varuisi,to ročno začeti, kar en¬
krat storiti !ioces?“ Te svete misli se Petra primejo; terd-
no sklene, svoje serce vsega posvetnega olušili, in le za večno
skerb imeti. Začel je obilno moliti in svoje truplo ojstro ime¬
ti, da bi mu Bog spoznati dal, kako naj zanaprej svoje živ-
lenje ravna. Po božji voditvi prideta dva pusavnika od sv.
kriza pri studencu Avehina u mesto Njima se Peter pridru¬
ži, nju poprasuje po živlenju u pusavi in hitro velike želje
občuti, s njima se podati. Ker se je pa bal, da bi tak ojstro
živeti ne mogel, se je poprej u postu, bedenju, dolgih molit¬
vah, molčanju in enakih ojstrostih vadil; potem se na tihem u
pušavo poda in lehko od visega pusavnikov sprijemo n druž-
tvo izprosi.

Ves ogenj je bil za novozačeto živlenje. U kratkem je
postal vsim lep izgled duhovske popolnosti, pa ravno tolke ker-
sanske modrosti. Torej mil je bilo od visega ukazano, meni¬
hom pridgvati in jifi k popolnosti napeljevati. 'Po je toliko umetno
in spešiio storil, da je nja ime daleč sloveti začelo; (udi dru¬
gih samostanov menihi ga prosijo, naj njim pridgvat pride.
Peter zdaj od samostana do samostana u pusavi okoljhodi, ter
vse živo in ganljivo k (Inkovski popolnosti opomina. Posljed-
uič ga upata ali visega med seboj izvolijo, u kteri častiti službi
se je ravno tako umetno ko goreče obnašal.

Bogu je dnpadhv, slavo svojega zvestega služavnika s
darom čudežev po svetu naznaniti. Nja čudeži,  posebno pa
njegova nebeška modrost cio do Rima slujejo. Svet oče, pa¬
pež Stefan IX. ga u Rim pokliče, in ker se je njegove sve¬
tosti kakor modrosti prepričal, ga za kardinala in škofa me¬
sta Ostie povzdigne. Ponižen shižavnik božji je u to visoko
čast le iz pokoršine dovolil. Popisati se ne da, kaj vse je
sv. mož n Rimu kakor n dragih mestih, kamor je od papeža
u naj važnisih opravilih poslan bil, u prid cerkve in u izve-
ličanje duš slavnega storil. Zavolj posebno imenitnih zadev
je bil u Milan in Parmo poslan, ktero poslanstvo je tak mo¬
dro in slavno dover.šil, da mu papež na volitve da, naj si za
toliko apostolskemu stoli storjenih služb kako gnado izprosi.
Sv. mož prosi, naj se sme sopet u pušavo poverniti, da bi
ostale leta mirno u zveličanje svoje duše obernil. Dolgo je
moral prositi in veliko solz preliti, da se mu je ta prošnja
dovolila. Ker pripušenja doseže, se  na ravnost u pušavo po¬
da, kder je borno in ojstro ko poprej živel, do ojstrejši, ko
drugi pušavniki. Pravijo da je pogosto po 40 dni brez kuhe
ostal; včasih se je s koreninami in vodoj preživel.

205

Sv, Peter Damiau, škof in eerkv. učenik,

vSv. pušavnik se je nadjal, da bo zdaj mirno u pušavi
ostal; ali sopet ga je papež na razne dvore u važnih cerk¬
venih zadevah poslal. Srečno vse doverši, ter se iz Ravene
veselo u ljubo pušavo poverne; ali na potu blizo mesta Faen-
ca zboli. K omej še u mesto pride, se da u ondašni samostan
prinesti, kder je po sprijetih svetih zakramentih u Gospodu
zaspal leta 1072, 04 let star, ravno na dan stola sv. Petra,
kojemu u slavo in povišanje se je toliko trudil. Kinge polne
izveličanskih naukov, kterih je veliko spisal, še dan denašen
svedočijo, kako velika je bila njegova učenost, pa tudi koli¬
ke njegove kreposti.

N a n k i n p o s n e m a.

1. ,,Zakaj bolj resno na delo svojega izveiičanja ne mi¬
sliš?" Tako je prašal Bog po notrajnern glasu Petra, kterega gorečnost u vadbi
svetili čednost je jela slabeti. Ravno s teni besedami tudi jaz tebe vprašam. Kaj boš
odgovoril? Ti si, toliko skerben za druge opravila; zakaj tudi ne za delo svo¬
jega (zveličanja'? To delo je naj v ažn iš i, 'ker vse na-iij pride. Ako ga do¬
bro doveršiš, si večno (zveličan; ako ne, si za celo dolgo večnost pogublen.
To je tvoje 'delo.  Dobiček je tvoj,  če taisto dobro opraviš; ako ne, je pa
škoda tudi Je samo tvoja. To je edino delo,  zavolj kterega si na svetu;
zakaj, ti nisi stvarjen, da bi u bogastvu, časni sreči in časti živel; ampak da
Rogu služiš in se izveličaš. — Ko bi se bil mutast vrodil, in Bog bi bil iz
nebes prišel, se tvojih ust dotaknil in tebi zgovoren jezik dal:  on bi ti  pa bil
ukazal, da u zahvalo zanaprej nobene besede govoriti ne smeš, razun njemu
u čast, ali bi se ne spodobilo, da tvoj jezik vedno Boga hvali, od kterega si
gnado prejel, da iehko govoriš? — Zdaj pa moj človek se prav preglej. Ali
imaš Je en ud na svojem truplu, ki bi ga ti Bog dal ne bil ? ali imaš le eno
moč svoje duše, koje bi od Boga prijel ne bil?  Ni torej čisto prav, da taisto
serce Boga ljubi, ktero je on stvaril, — da taiste roke za Boga delajo, ktere
je on vpodobil? Vsaki dililej tvojih pers, vsaka kapla tvoje kervi, vsaka sto¬
pinja tvojih nog, vsaka misel, vsaka želja, vsaka beseda, vsako tvojih de! ima
torej Bogu u čast služiti po nauku sv. apostola Paula,  ki  piše: Ali jeste
ali pijete, ali kaj drugega delate, vse k veči časti boži  sto¬
rite.« —

2. ,,Cas živienja je kratek  in  negotov..« Tako se božja beseda
glasi. Resnično in gotovo je, daje  čas živienja kratek.  Hitro živienje pre¬
teče, o časi Je nekoliko let terpi, in ko bi tudi jezero Jet terpelo, je vendar,
če se te čas večnosti primeri, le kratek; zakaj vse kar se s časom konča, je
prav za prav le kratko ceniti. U resnici, čas je kratek 1 — Čas živienja je
pa tudi negotov,  ker nc veš, kako doJgo bo terpel. Morda si še obetaš ve,-

206 26. Februar ali svečan.

Jilco let, in kdo ve, ako te že u enili dneh konec ne bo ? Se to leto, te me¬
sene, ti dan zamore tvoje živlenje pri kraju biti. Kaj je tedaj storiti? Stori,
kar je sv. Peter storil. Veri naj postane tvoja gorečnost u skerbi za tvoje iz-
veličanje. Bolje oberni kratek in negotov čas. Kar za svoje izveličanje potreb¬
no spoznaš, ne odlagaj na prihoden, negotov čas. Zaupanje, da še bo časa
dovolj izveličanje ozkerbeti, jih je mnogo k njihovi večni škodi goljfalo. Glej,
da se tudi ti tako goljfal ne boš. ..Neznanje človeku nja konec; ka¬
kor se ribe s ternjem lovijo, ptice u mreže vjamejo, tako se
vjamejo ljudje ob hudem času, ki naglo nad nje priburi."  Tako
se u sv. pismu bere. Kaj je storiti? Nič drugega, kakor kar se tudi u sv.
pismu učiš: „Stori urno, kar tvoja roka storiti zamore, zakaj u grobu, u kte-
rega hitiš, ne boš več delati zamogel.“ Kar u tem kratkem času zamudiš, skoz
celo večnost nadomestiti ne moreš; zakaj enkrat zgublen čas se nikdar ne
poverne in dostaviti ne da. Sv. Bonaventura uči: „Ce se čas, kteregaje
nam dobrotlivi Bog za pokoro in izveličanje odločil, zgubi, se
vekoma več pridobiti  ne  more.“

IH o 1 H v a.

Prosimo te, o Gospod, daj nam na priprošnjo sv. Petra lepe izglede^
koje tudi u slabih časih vidimo, posnemati, in vedno po tvoji sveti postavi,
po kteri bomo nekdaj sojeni, živeti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVII. Dan februaria ali svečana.

Siveti Seren, vertnar, mučenik.

Sv. Seren, iz Gerškega rojen, je u Sirmii nekem mestu
Panonie, na sedajnem Vogerskem živel. Tiho in spokorno je
bilo njegovo živlenje, s obdelovanjem majhnega verta si je
svoj živež oskerbel. Ker so za cesarja Diokleciana kristia-
ne hudo preganjali, se je nekoliko časa u samot nem kraju skri¬
val, potem se pa spet u mesto povernil, in vert skerbno ko
poprej obdeloval. Neki dan čisto sam u vertu dela. Ravno o
poldne, kde po tačasni navadi nobena poštena ženska hiše ni
zapustila, zagleda drago okinčauo gospo u vert priti. Serenu
se dozdeva, da je iz grešnega namena prišla, in jo bara, kaj
o tem času tukaj hoče. „Sprehajat sim se prišla,“ mu odgo¬
vori. Seren odverne: „Gospa vašega stanu o tem času na spre¬
hod iz svoje hiše ue gre; vi ste iz drugega namena semkaj
prišli. Le vernite se in ne pozabite poštenja in sramožlivo-
sti, ki se osebam vašega spola spodobi. 44

207

Sv. Seren, ve rt n ar, mučenik.

Gospa se verne, ali vsa serdita, da slabega namena ni
speljala, piše svojemu možu, častniku vojske Galeria Maksi-
miana, in Serena zatoži, da se je nespodobno do nje zader-
žal. Mož se pritoži cesarju, ki svojemu v  namestniku u Pano-
nii vkaže, tožbo tenki sodbi sporočiti. Častnik sam cesarjev
vkaz prinese, in poglavarja prosi, naj ženi storjeno krivico
ojstro kaznuje. Poglavar se zavzame nad prederznostjoj, da
se je gospa cesarskega častnika razžalila, in praša, k cle bita
hudodelnik bil. „Poredniga stanu clovece je, mu častnik od¬
govori, neki vertuar, s imenom Seren.“ Poglavar ga pred se
pozove, po imenu, rokodelstvu vpraša in uzrok zvedeti hoče,
zakaj je gospo pričejočega častnika razžalil. Seren odverue,
da nikdar nobeni gospej kaj žalega storil ni. Sodnik mu pro¬
ti, in pristavi, da ga zna prepričati, kako je gospo, ki se je
hotla u njegovem vertu sprehajati, gerdo imel. „Zidaj se spom¬
nim, Seren odgovori, da je pred nekoliko dnemi neka gospa
o nespodobnem času u moj vert prišla, in da sim ji rekel, ka¬
ko gerdo je za žlahno in pošteno gospo, da o tej uri hišo
svojega moža zapusti. 44

Častnik to od svoje žene slišati obmolkne, sramota ga
obide in od tožbe odstopi. Ali sodniku po tem odgovoru mi¬
sel pride, da vtegne vertuar kristiau biti; zakaj le kristianu
se zna kaj hudega zdeti, da ženska o nespodobnem času k
njemu pride. Take visoke misli so pagani od čednosti kristi-
anov imeli. Namestu Serena zdaj izpustiti, ga praša, kaj za
ene vere da je. Seren serčno odgovori, da je kristiau. Kde
si pa dosihmal skrit tečal, ga poglavar bara? Kako si se
umekuil, da bogovom nisi daroval? Seren odverne: „B ogrni
je živlenje do tega dneva ohranil, kakor je njemu
dopadlo. Sim bil ko zaveržen kamen, ki ne zaslu¬
ži zidovju njegove cerkve se u zida ti; ker me pa
zdaj porabiti hoče, in je pripustil, da sim za kri¬
stjana spoznan, sim pripravlen za njego vega ime¬
na voljo terpeti, da bi s svetniki vred delež  u nje¬
govem kraljestvu dosegel. 4 '  Te besede razserdijo po¬
glavarja; brez odloga Serena k sinerti obsodi, ker je opustil
bogovom darovati, kakor je cesar vkazal. Na sodiše ga pe¬
ljejo, kde mu mesca februaria u letu 308 po Kristusu glavo
odsekajo.

208

27. Februar ali svečan.

N u u k in po s n e m a ■

1. Hitro je paganski sodnik sklenil, tla mora Seren kristian biti, kerje
ncčimerno gospo zavolj njenega nespodobnega vedenja resno posvaril. Bog ho¬
tel, da bi tudi od sedajnili kristjanov to veljalo; ali veliko izmed njih od ker-
šanstva drugega na sebi nima, kakor samo ime.  Po njihovem zaderžanju bi
jih težko kdo za kristiane spoznal. Pervi kristjani so ponižno vse vervaji, kar
se jim ie za razodeto besedo božjo oznanilo; sedajni kristjani pa sami vse
presoditi in zapopasti hočejo, kar sveta vera uči, in Je to verjejo, kar jim do-
pade. — Pervi kristian! so svet zaničevali in s sv. Paulom govorili: „Meni je
svet križan, križan sim jaz svetu;  sedajni kristiani pa le svoje sercena
svet vežejo, le samo zemijskih zakladov išejo. — Pervi kristiani so svojemu po¬
želenju odmerli, ojstrostmi pokore se podvergh in svoje meso križali, da bi
ne bili pogubleni; sedajni kristiani pa u nepokori in grešnem živienju kakor
očitni sovražniki križa Kristusovega mirno živeti hočejo. — Pervi kristiani so
veliko zapoved ljubezni božje zvesto dopolnovali, ter Boga, naj viši dobroto
čez vse, iz vsili svojih moči ljubili; sedajni krisfi.mi pa vse drugo, le Boga
ne ljubijo, se cele dni na-nj ne spomnijo. — Pervi kristiani so si morli skoz
milošno nebesa kupiti, so ljubili svoje sovražnike, svoj jezik praznih mamo v
skerbno varvali; sedajni kristiani pa premoženje za prazne nečim črne reči za¬
pravljajo, svoje bližne oškodujejo, preganjajo, sovražijo, obrekujejo, klafajo in
neumnosti govorijo. — Pervi kristiani so bili sramožlivi, poštenega, čistega
zaderžanja; sedajni pa nesramni, razberzdano živijo, kakor bi nobenega Boga
ne bilo. Kako hočejo torej pričakati po tem živienju nekdaj taj priti, kder
naj Svetejši prebiva, kder se apostoli veselijo, kder mučeniki kraljujejo, kder
spokorniki -izveličanski sad pokore in zatajenja vživajo, kder čiste device za
božjem Jagnetom hodijo? —

2. Ni je veči sreče ne časti za človeka, kakor da je spoznovavec vere
Kristusove, da se kristiana zove. Trojno  čast ime kristiana n sebi zapopa-
de. On je otrok boži, otrok luči, Jjubej svetih  nebes. Ker pa tvoje
ime toliko čast u sebi ima, je tvoja sveta dolžnost, moj kristian, te visoke ča¬
sti vredno se obnašati.

Otrok boži  si, — kako serčno se mu imaš zahvaliti, da te je iz glo¬
bočine pogublenja potegnil, in te u kraljestvo svojega Sina sprijel. Bog je po
tem talcem tvoj oče, torej ga moraš ljubiti, za njegovo čast goreti, pa tudi
zvesto njegove zapovedi spolnovati. Si pa tudi brat Jezusa Kristusa,  ud
svetega trupla, kojega glava je on ; torej imaš po nauku sv. evangelia, ne pa
po goljufni učenosti zapelivega sveta svoje živlenje ravnati.

Otrok luči  si, — torej se ne smeš zapelivcom in goljufnim prerokom
sveta mlati, ampak luči razodetja božjega deržati, kojo nam je Jez us Kri¬
stus  na zemlji prižgal, ki je prava luč tega sveta, pot, resnica in
živlenje,  ker pravega pota k nebeškem Očetu nobeden ne najde, kteremuta
luč ne sveti. —

209

Sv* Roman, apat.

Ljubej  lit veselje svetih nebes  si, — soerbič Jezusov si tudi erbic
nebeškiga kraljestva, — torej se ne smeš na mirujoče reci sveta vezati, am¬
pak serce in želje vedno na nebesa obračati, ki so tvoja erbšina, po ktero
boš skorej poklican.

Glej torej, da nikdar visoke časti ne pozabiš, kojo tvoje keršansko ime
n sebi ima. — U starodavnih časih je imeniten kralj živel, kterega sin, kra¬
ljic žlahnih lastnost, je bil na gostijo bornega stanu povablen. Sin očeta prosi,
naj mu u to veselje svoje dovolenje da. Kraljevi oče resno svoje oči u njega upre
in reče; ,,Znaš iti; ali nikdar ne pozabi, da si slavnega kralja sin.“— Tako
tudi ti moj kristjan, ki u sredi zapelivega sveta živiž, ki te nevarnosti in po¬
hujšanje od vsili krajev obdajajo, ki se s hudim skušnjavami vojskovati imaš;
nikdar ne pozabi, da si kristian, otrok boži, sin ali hčer naj višega kralja
nebes in zemlje. Gotovo takrat grešil ne boš, u resnici keršansko in sveto bo
tvoje živlenje.

O Gospod, daj nam zadovoljnost s našim stanom, in vlij u nas ljube¬
zen do tebe in do našega bližnega, da tebi dopadlivo živimo, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Roman ie bil roien skoncom storteffa stoletja u de-

I o 1 i t v a.

XXVII!«  Dan februaria ali svečana*

.Sveti Koman, apat.

210

28. Februar ali svečan.

božno odgojili. Kakor hitro je otrok spoznal, zakaj ga je Bog
stvari!, je tudi brez odloga sklenil gospod Bogu u nedolžnosti
in svetosti zvesto služiti, in se vsake nevaršine svojega iz-
veličanja skerbno zogibati. Se naučit po poti zveličanja var¬
no hoditi gre mlad Roman u mesto Lion, k svetimu apatu (du¬
hu vskemu očetu) Sabinu, iu tako dolgo pri njem ostane, da
se k er sanskega, svetiga živlenja popolnoma privadi. Po tem
se poda u pogorje Jura, uied Helvecio in Burgundom, naide
globoko dolino po imenu Kontat, ktera se mu ravno prav vi¬
di za sveto in samotno živleuje, ter se u nji zaseli. Ene le¬
ta je u tej sveti samoti preživel, u molitvi, prepevanju psal¬
mov in premislevanju večnih resnic. Popisilo živlenja svetih
pušavnikov bilo je njegovo naj ljubše orodje, kojo je naj rajši
čital, ter je vse njih .svete kreposti skerbno posnemal, u ko-
jih so oni sloveli. Svoje telo je ojstro kaštigal po izgledu svet¬
nikov, in mu ni nobene zložnosti in razvade, dovoljil, naj bi
duši pokorno bilo, in on ložej Bogu služil. Cista studenčnica
bila je njemu pij a, in drevje mu je nosilo sadje za živež. Ka¬
dar je moliti in premišlevati prehenjal, je s rokami delati za¬
čel. C enih letih ga ujegov brat Lupicin objiše, kteri je sta-
rej od njega in pa oženjen bil, to da je s svojoj ženoj tudi
ti zakonu po deviško živel. Zena mu je dovoljila, da je pri
svojem bratu ostal, iu po svojih željah popolnoma Bogu služil.
Pi •av po braterno sta živela in pa drugi drugemu pomagala
Bogu lepo služiti.

Skušnjav ec, sovražnik njune svete pobožnosti si je ve¬
liko prizadel nju u molitvi motiti, in prisiliti, naj bi to sveto
samoto zapustila. Podala sta sc bolj mirnega kraja iskat, in
sta pervi večer pri neki vdovi prenočila. Praša nju, kdo sta,
in kamo gresta; in kadar ji vse na tenke povesta, jima žen¬
ka veli: „Pač nista prav storila zapustiti svoje pre¬
bivališč, marveč sercu o bi se naj bil a boj e v al a in
bolj pridno Boga u pomoč klicala; gotovo bi bila
skušnjavca zalezvanje premagala. 44  Brata si te be¬
sede bogaboječe žene k sercu vzameta, se svoje plašnosti sra¬
mujeta in se poverneta prihodno jutro u svoj pervi kraj, zač¬
neta vnovič Bogu zvesto služiti, in sta po tem u miru živela.

Pobožno živleuje svetih bratov je po širokem zaslovelo,
in je priklicalo veliko mladenčev in devic u njuno samoto, ki
so željeli kakor njuni učenci pri njima sveto živeti. Roman
postavi tri samostane ali kloštre, dva za mladenče, ednega
pa za Bogu posvečene device. Pervi samostan je Roman vla¬
dal, drugega njegov brat Lupicin, in tretjega ženskih njego¬
va sestra; vsi pa so živeli u radovoljnem vboštvu, enega ser-

211

Sv. Homan, apat.

ca, tako ojstro in sveto, da so bili prave keršanske popol¬
nosti živ izgled; Roman je bil pa vsim svetiga živlenja luč.
Kadar niso molili in peli, so vedno molčali; veliko noči sou
molitvah prečuli in se ojstro postili. Tako lepo so se zastopili
in u toliki ljubezni med seboj živeli, da se je luč njih pobož¬
nega živlenja po vsem Francoskem svetila. Sv. Hilari, Ar-
letanski nadškof je sv. Romana, tolikega služevnika božjega
poklical, in ker ga spozna dovolj učeniga, njega mašnika po¬
sveti m u njegov samostan pošle. S veliko pobožnostjo je sv.
Roman sveto mašo služil; njegove solze, ktere je pri altar-
ju prelival, so svedočile njegovo goreče, dušno veselje nad
tem presvetim opravilom. Poseben prijatel molitve od svojih
mladih nog je s angelsko pobožnostjoj ves u Roga zamak¬
njen molil, ter je hudo preganjan in stiskan vselej u molitvi
svoje pomoči in tolaženja iskal.

Potoval je enkrat s Paladiom, svojem tovaršem u Agau-
no k grobu sv. Mauricia, se njegovi prošnji u neki reči pri¬
poročit. Noč nju obide, in ker nista zamogla drugega stano¬
vanja dospeti, u nekem berlogu prenočita, u kojem sta dva
gobova prebivala, kojih pa ni doma bilo, ter sta šla derva
naberat. Kadar se povernivši duhovnika vgledata, se prestra¬
šita; sv. Roman ju pa prijazno objame in brez strahu kušue.
Drugo jutro nju pri slovesu pokriža, in ko bi trenul, sta bila
popolno ozdravlena. Kadar se to veliko čudo razve, duhov-
ski in deželski sv. Romana visoko easte; pa ravno na to je
svetiinu možu toliko merzelo, da u svoj samostan hiti, in u
enih mescih po tem smertno zboli, se brez odloga čisto spo¬
ve, prejme pobožuo posledno popotnico in sveto poslednje olje,
ter kmalo po tem pohlevno u Gospodu zaspi.

Nauk in posnema.

1. Sv. Roman je bil od svoje mladosti molitvi poseben prijatel; naj tudi
nam molitva posebna prijatlica  bo, kajti nam njo je Kristus priporo¬
čil, rekoč: „Prosite, in se vam bo dalo; išite in bote najdli;  ter-
kajte in se vam bo odperlo. — Kar bote mojega Očeta prosili
u mojem imenu, dal vam bo.“ Kadar pa moliš, duša keršanska, le po¬
božno moli, ne raztreseno in nespodobno, da ne boš Boga mole žabi, am¬
pak vredno častil, ter ne pozabi, pred kako velikim Gospodam stojiš. Sv.
Anzelm uči: ,,Ob času molitve človek s Bogam govori; dobro naj torej po¬
misli, kako spoštovavno, ponižno in pazno ima s naj višini samovladarjem go¬
voriti, s kolikim strahom marnvati s svojim naj višini sodnikom, kako zaupno
8  svojim naj boljim prijateljem..^

14  *

212

29. Februar ali svečan.

2. Velika giiada je od Boga, da človeku da na posledno uro,  kakor
sv. Romanu, se čisto spovedati in svete zakramente vredno pri¬
jeti; ali, kristian, varuj se, da te gnade ne zgubiš. Te posebne gnade se ne¬
vredne storijo, kteri u živi en ju sveto spoved malo obrajtajo, in le poredko k
spovedi gredo; oni, ki se nevredno spovedajo, in božjega ropa vdeležijo; —
oni, ki spoved nalaš odlagajo, rekoč: Se pa vsili grehov lehko ob enem spo¬
vem; — oni, kteri na božjo milost gre M,  rekoč: Saj se lehko spovem, če
ravno grešim: Rog rad odpusti; meni se še ne mudi, se izpovedovati. Kristus
opomina: „Pripravleni bodite, kajti ne veste ne ure,  ne  d n ('.‘-Kdo
ti je čas obljubil, kdo povedal, da se ti spoved ne mudi? Imaš poroka, da
še boš imel čas in priložnost posledno uro spovedati se? Sv. Auguštiu veli: „Ti
si čez več od milosti božje obečaš, kakor bi ti bil on, kteri ti je zavolj po¬
kore odpušanje obljubil, tudi dolgo živlenje obljubil. Kako veš, kaj ti boju-
teršni dan prinesi!? Ne morem tajiti, daje  Rog spokornim odpušenje oblju¬
bil;  pa na ravno tistem kraju, na kojem je odpušenje zapisano, dolgo živlen¬
je (čas za pokoro odlagati} pisan ni.“ Kako neumno torej ravnaš, ako na
milost božjo grešiš — kako abotno, ako pokoro odlagaš! — Povem ti, da
ne boš vtegnil se spovedati, ali pa ne boš spovedi svoje prav opravil; kdor
na božjo milost greši, brez božje milosti umerje.

M o 1 i t v a.

Dodeli nam,  vsemogočni Rog po prošnji sv. Romana, tvojega spozno-
vavca, naj da, ki u svojih potrebah na tvojo dobrotlivost zaupamo, skoz tvo¬
jo brambo vsili nasprotnost rešeni bomo, po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

XXIX. Dan febiuaria ali svečana.

Svetniki brez imena, mučeniki ker. ljubezni.

Brez števila veliko je svetnikov u nebesih, kojih inienov
ne vemo; zapisani so u bukvah živlenja, iu med njimi se sveti¬
jo mučeniki ker.š ljubezni, kteri so u mestu Alesandrii ob ča¬
su kuge pri strežbi bolnikov pomedi. U tretjem stoletju po Kri¬
stusu je grozovita kuga po vsem rimskem cesarstvu tako hudo
morila, daje eden dan le u Kirnu pet jezerov ljudi pomerlo. Po¬
sebno strašno je delala kuga u Alesandrii, u velikem, pa tudi
zlo razujzdanem mestu. Sv. Dionizi, tedajni škof nam u svojem
pastirskem listu za veliko noč tedajno nadlogo popiše, rekoč:
„Velikonočni sedajni svelki niso za nas veselja čas; vse žalu¬
je, in zdihovanje se po celem mestu čuje nad toliko mertvimi
in umirajočmi, ki vsak dan pomerjejo; ni hiše, u koji bi medica

213

Svetniki brez imena, mučeniki ker. ljubezni.

ne imeli. Pa kaj, da bi samo to bilo! Alj naj poprej so nas pa-
gani preganjali, po tem je nastopila vojska in lakota, kojo smo
spaganivred terpeli. In komaj smo si eno malo odehnnli, pri¬
bori ta strasna bolezn, ktera je čez vse velika za nevernike,
za nas pa vaja in poskušuja. Veči del naših bratov se je iz pre¬
velike ljubezni do ljudi u nevaršino podalo drugim pomagati.
Brezplašno so bolnike obiskovali in jim n imenu Jezusa stregli,
so pa tudi s njimi umerli. Radovoljno so njih bolezn prevzei,
in veliko njih, ki so bolnikom k zdravju pomogli, je tako rekoč
u mesto jih pomerlo, in dalo živlenje za svoje brate. Ovako so
naj žlahnejši naših bratov živlenje dali, mnogo mašnikov in dia¬
konov in naj iinenitnejih ljudi. Tako je tasmert, za klero je ve¬
like pobožnosti in terdne vere potreba, po vsej pravici muee-
ništvu enaka.“

„Merlice, svoje brate so ssvojemi rokami prijemali, jim oči
zatisnuli, nsta zaperli; sojih na svojih ramah nosili, omili, pre¬
oblekli iri pokopali. Kmalo po tem se je pa ravno to tudi njim
po vernilo; kar so oni svojim sprednikom, to so potomci jim sto¬
rili, nasledovaje njih izgled Vse inaee so pa neverniki delali.
One, kteri so zboleli, so iz hiše potismdi, ter se svojih naj
ljubših zogibali j  na pol mertve pa so na cesto metali, in so pu¬
stili merliče nepokopane ležati. Hotli so ovako smerti uiti, pa
ji vendar s vsoj skerbjo vtekli niso.“

Tako piše sv. Dionizi, Alesandriški škof, ter nam očivid-
no pokaže, koliko je vera Jezusova ljubeznivej od neverstva,
in daje prava keršanska ljubezn mocneja ko sinert. Veliko jih
je u tej ljubeznivi strežbi zbolelo in umerlo, vendar so kristia-
ni u postrežbi stanovitni ostali, dokler je ta strašna kuga mori¬
la. Po pravici torej sv. cerkva njih spomin obhaja.

Nauk in posnema.

1. Strašna bolezn je kuga, med nami, hvala Bogu, u sedajnih ča¬
sih neznana. Naj prej se Človeka motica loti, njegov pogled in obraz mu vpa¬
de; jezik, belkast ko apno, se ne da meziti. Bolnik se omahuje kakor pijan,
in se zgradi. Na to jame zelenkaste pene pljuti; bolečine začno žgati kakor
žerjavica, in veliko betežnikov od presilnih bolečin odivja. Izpuste se po ži¬
votu rodeče, začernele proge, znamini gotove smerti. Pravi zvedoki kuge so pa
boleči tvori pod kolenami, po rokah, nogah in za ušesmi, po videzu kakor svi¬
nec, temno černi. Kuga človeka u malih dnevili, u enih urah umori, veliko njih
n eni minuti na kugi pomerje; pa kuga ima to lastnost, da se le skoz dotiko
dobi in človeka prime. Iz tega lehko veliko ljubezn Alesandriiskih kristianov
spoznaš, ki niso svojih bolnikov popustili, naj bi si ravno bili lehko bolezni

214

29. Februar ali svečan.

in smerti vbežali. Veselo jim tudi Jezus na sodbi poreče: »Bali te blaženi mo-
jcgaOčeta,posedito kraljestvo vam pripravleno od začetka sve¬
ta. Bil sim boln, in vi ste me obiskali. Kar ste naj manjšemu mojih
bratov storili, ovo ste meni storili.« Pač pred Bogam ravno toliko velja
svoje živlenje iz ljubezni do bližnega dati, kakor za sveto čistost in vero umreti-

2. Ne naide se lehko človek, kteri bi ne imel priložnosti bolnikom po¬
streči. Lehko je u tvoji soseski betcžnik, kojemu se huje godi, kakor zdravi
čutijo. Ne le bolečine na trupli, tudi na duši tuge terpi; polajšaj revežu, ko-
jega bolezn jetnika ima, njegove težave. Bolniku je dolg čas, kajti dela na¬
vajen zdaj u samoti leži; obiskaje ga mu kak kratek čas naredi. Ne sme bol¬
nik brez varha biti, in domači ne vtegnejo vedno pri njem ostati, povarvaj ga
ti, kolikor vtegneš, naj njegovi svoje potrebne posle poopravijo. Bolnik veliko
zamudi, pa tudi veliko dnarja potrebuje, ničesar si pa pridelali ne more. Po¬
gosto bi mu tečen živež, kupica dobrega vina več pomagala kakor vračtva,
pa si nima kupiti začem, Ali bi mu ne zamogel ti pomoči? Ljudje se bohiika
radi naveličajo, in čedalje huje mul njim revkajo. To betežnika več boli, vi-
diti da je svojim napotu, kakor njegova bolezn. Takemu bolniku je obisko-
vavec angel iz nebes, kojega se razveseli, kakor hitro ga priti čaje, ter ga
želji kakor svetiga raja. Glej, to njemu pogosto lehko storiš.

3. Naj bolj potrebne reči pa še nisim povedal. Vsaka bolezn, k oj o
nam Bog pošle, je velik božji dar,  naj njo le prav obernemo. Bolezn
naj grešnika preoberne, mlačnega kristiana podrami, pravičnega poskusi in po¬
boljša. Bolezn pa sama tega ne stori, ako ga ni, kdor bi mu kaj pobožnega
povedal in ga podučil, kako si naj bolezn u basen oberne. Bolezn človeško serce
posuši kakor žemljo huda vročina, in vse dobro u njem vsahne, ako pohlevnega
deža ni, da bi gorečo serce pohladii in pomočil. Taki dobrotliv dežek je za
bolnika lepa keršanska beseda, pobožna molitvica. Pove mu torej kaj svetiga,
beri kaj pobožnega, in nagovori ga, naj betežnik večkrat in vredno svete za¬
kramente prejme. Tako se bo nebeški sad svetih čednost u sercu bolnika omla-
dil in lepo zorel za večno živlenje skoz tvoje obiskovanje. Malovredni in prazni
so vsi tvoji izgovori, ako pomisliš, kaj Kristus sodni dan zanikarnim poreče:
»Poberite se ispred mene vi prekleti u večen ogenj; bil sim boln,
in me niste obiskali. Resnično vam povem, kar niste ednimu
mojih naj manjših storili, tega niste meni storili«

M o 1 1 t v a.

O Bog, ti gospod živlenjain smerti, brez kojega veda tudi las iz naše glave
ne pade, daj nam po izgledu in prošnji svetih strežajev u kužni bolezni, pravo
keršansko ljubezn in serce, bolnikom radovoljno in stanovito postreči, u lastni
bolezni in smez-ti pa voljno vse poterpeti, in se u tvojo sveto voljo podati, ki ži¬
viš in ki-aljuješ vekomaj. Amen.

Živlenje Svetnikov

za vse dni marca ali snšca.

I. Dan marca ali suše a.

Sveti /41 Inn. škof.

U jažnej Britanii so sedeli od predavnih dob Veneti, na¬
rod giasovit,' posebno po svojem brodnarstvu, in iz ene u tem
narodu slavne in žlabne rodbine Spi ne to Forti je izhajal Al¬
bin, ki je že od svojih mladih nog nenavadno nagneuje k vse¬
mu dobremu in gorljivost k službi božji na znanje dajal. C e
so drugi dečki svoje igre imeli, se jim ni pridruževal, in še
tako mlad je bil toliko zrelega uma, da je že tedaj minljivost
in nečimurnost posvetnih radost s poznaval, in goreče željel se
popolnoma Bogu posvetiti. Tako je svoje živlenje cisto brez
vsega madeža ohranil, vendar se je bal, da bi na sveti u
sredi skušnjav svoje živlenje cisto ohraniti ne zamogel, zato
je stopil u samostan Tintilant, u Andegavenskej okolici, upa-
je, da bo sveta samota, zatajevanje lastne volje in pa pokorš-

216

1. Marc ali sušeč.

cina naj gotovejši pot k popolnosti in ljubezni božjej. Albin
že iz mladega u božjem strahu lepo odgojen je lehko na že
položenem temelju dalej u popolnosti napredoval, in tako so
se pri njem spolnile besede preroka Jeremia; „BIagor mo¬
žu, kteri je nosil jarm od svoje mladosti. 4 * Molil je
skorej noč in dan, svoje poželjenje je krocal s dolgimi posti
in s bedenjem, podajal se je volji svojih predstojnikov tako,
da se je zdelo, da je njih volja tudi njegova. S dovoljenjem
svojega duhovnega voditelja si je še večo pokoro nakladoval,
kakor so jo samostanske pravila naročale, in ničesar ni opu¬
stil, svojo gorečo ljubezen do svojega Zveličarja na znanje
dati. Raven bratje so ga zatorej zlo čislali, ter sogaposmerti
svojega apata leta 504 na njegovo mesto povzdignuli. Al¬
bin je bil sicer še le 35 let star, ali za tako dostojnost po¬
polnoma pripraven. Dajal je svojim bratom naj lepši izgled
popolnosti, s besedo in s djanjem jih je opominjal, lene pod-
bujal, slabim pomagoval, in vsim vse biti si prizadeval. Obil¬
no je tudi Bog blagoslovil njegovo žlahno prizadevanje, kajti
so vse čednosti se jele razcvetati u Tintilanskem samostanu.

Bet in dvajset let je že bil opravljal svojo imenitno služ¬
bo u samostanu, ko ga je božja previdnost na viši stopinjo
pozvala. Andegavenski škof je bil namreč u tem času zameri,
in ednoglasno je duhovšina in ljudstvo željelo apata Albina
za naslednika imeti. Ponižni Albin se je branil tako visoko
dostojnost prevzeti, ker se je bal, odgovora tolikega pred Bo-
gam; ker pa duhovšina in ljudstvo od svoje želje niso hotli
odstopiti, se je vendar podal u voljo božjo. In glej, kmalo
se je tukaj belodano skazalo, da se ljudstvo u njem ni golj-
falo. S močnoj rokoj je prijel Albin pastirsko palico, in na vse
strani je razseval seme keršanske popolnosti in prave blaže¬
nosti, nasiteva! svojo čredo s besedo božjo, skerbel s oče¬
tovsko skerbjo za vboge in potrebne, dajal bolnim dušno in
telesno pokrepčanje, tolažil žalostne, in preganjane, je zater-
te branil in varoval. Tresli so se pred njim grešniki in pro-
tivniki cerkovnega reda, ali bogabojni in čednostni so ga lju¬
bili s vso močjo svoje duše. Akoravno je bil sicer miren in
tih, vendar nikdar ni molčal k grehu. Tako se poveda, da,
ko so se zakoni med žlahniki po kervi u njegovej škofiji sil¬
no razširjevali, se je on tem neredu s celo svojo močjo vperl,
cerkovne zbore razpisal, da bi ne on sam, ampak cela du-
kovšina se tej kervosramnosti vstavila. „Pravični  je, 44  pra¬
vijo prislovice, „kakor li brez  strahu. 44

Pri vsej skerbi za sebi izročeno čredo vendar ni poza¬
bil skerbeli za blagor svoje duše. Kakor je bil iz mladega

217

Perpetua in Felicita, mučenici.

navajen ojstro živeti, tako je živel tudi kot škof Dasiravno
že prileten se je vendar dolgo in ojstro postil, dolgo molil,
in božje skrivnosti neprestano premišljeval; in čim več je ra-
stel u popolnosti in n ljubezni, tim ponižnejši je bil, s pomij iv
besed Gospodovih. „Ako se ne spre obe r nete in posta¬
nete kakor otroci, n e p o j d e t e n i k a r u n e b e š k o kr a-
Ijestvo. u  Bogat u čednostih in zaslugah je zameri leta 549
pervega marca u osemdesetem letu svoje starosti.

Nauk in posnema.

Postava ljubezni in keršanske pravičnosti naklada predstojnikom za naj
svetejši dolžnost, grehom in napakam,  ki pronicajo, se opirati,  in kri¬
ve kaznovati; k temu nas vede sv. Albin s vlastnim izgledom. Grešijo tedaj
predstojniki, ki pozabijo alj nemarajo za svojo dolžnost, grajati tam, kder je
graje potreba, in kaznovati tam, kder je kazen najveei ljubezen. Ti in tem po¬
dobni ljudi so deležni vsih grehov, katere podložni doprineso, in ne bojo samo
za se, ampak tudi za podložne račun dajati morali. Oborožite se tedaj vi
stariši, gospodarji in gospodinje in vsakteri predstojniki s serčnostjo, bodite
stanovitni in branite posebno početkom greha, kajti iz vaših rok se bodo ti r—
jale duše vsili oseb ali peršon, katire so bile vam izročene. »Kliči nepre¬
stano , 1u  pravi Izaia, »kakor trobenta vzdigni svoj glas, in ozna¬
nil j mojemu ljudstvu njegove pregrehe, in domu Jakobovemu
nj egove  grehe/*'

M o 1 i t v a.

O Bog! blagovolji na priprosbo sv. Albina pošiljati svojemu ljudstvu
take duhovne in posvetne predstojnike, kterim je več ležeče na tvojcj ljubavi
in tvojem prijateljstvu, kakor na ljubavi in prijateljstvu ljudstva; in dodeli jim
milost, da bodo s tvojo pomočjo ne samo grehom in napakam se vstavljati,
ampak jih tudi potreti zamogli, da bi tvoje ljudstvo postalo sveto in izvoljeno;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

II. Dan marca ali sušca.

Perpetua in Felicita, mučenici.

Okoli leta 202 je vkazal cesar Septimi Sever po vsih kra¬
jinah svojega velikega cesarstva kristiane preganjati, kar se
je tudi s tako okrutnostjo godilo, da so mnogi mislili, da so

218

2. Marc ali sušeč.

časi Antikrista že nastopili. Najhujše se je pa s kristiani u
Afriki ravnalo, kder je bil Mimici Timinian cesarjev namest¬
nik. Med mnogimi drugimi kristiani, ki so svojo kerv za vero
u Jezusa prelili, se imenujete posebno Perpetua in Felicita.
Perpetua je bila visokega stanu, dva in dvajset let stara, vdo¬
va, in je imela majhnega otroka. Felicita pa je bila mlada
žena, in blizo poroda- K.malo so ajdovski vojaki zvedeli, da
ste kristiani, in so nji u temno ječo odpeljali s četirimi po¬
božnimi kristiani, katerih imena so bile: Satir, Saturnin, Re-
vokat in Sekundul. Skoz serčno molitvo so se jetniki priprav¬
ljali k hudim mukam in so Boga za pomoč prosili. Ponoči je
vidi la Perpetua u snu zlato lojtro ali lestvico od zemlje do
nebes, na katerej je bilo toliko mečov in ojstrih nožev, daje
bilo skoraj nemogoče brez ran gorlezli. Spodej je ležal gro-
zoviten zmaj, ki je iz svojega žrela ogenj pluval in tako k
lestvici pristopiti branil. Vidila je pa Saturnina, ki je s njo vred
u ječi bil, srečno, če ravno silno ranjenega gorlezti, kateri je
jej odzgoraj klical, da se nima zmaja bati, tenmč serčno na
lestvico stopiti. Drugo jutro je vsim jetnikom povedala, kar
je bila u spanju vidila, in vsi so iz lega sklenili, da si bojo
morali nebesa s mukami zaslužiti, kar jih je močno veselilo.
Začeli so Boga hvaliti in s pogosto molitvijo u pomoč prositi.

Karalo so bili pred sodnika peljani, kateri je jim vkazal,
Kristusa zatajiti, ako se naj hujših muk vbraniti hočejo. Vsi
so bili ueprestrašeni in pripravleni vse zavolj Jezusa terpe-
ti. Felicito, ki je bila noseča, so spet nazaj u ječo peljali,
da bi jo po porodu terpinčili. Perpetua je pa pred sodnikom
ostala, in je očitno pričala, da hoče zvesta ostati Jezusu, in
da malikov noče moliti. Zdaj- prihiti njen oče s detetom, ker
je mislil, da se jej bode saj otrok vsmilil, ki ga bo vidila, in
slišala jokati, in jej reče: »Zarotim te, vsmili se saj
svojega otroka.“  Sodnik sam, oinečen skoz besede sive¬
ga očeta, začne jej prigovarjati, da naj saj zavolj očeta in
otroka Jezusovo vero zapusti, in naj malike moli. Perpetua,
čeravno vsa žalostna, ker mora očeta in otroka zapustiti, se
vendar ne da pregovoriti, in je očetu djala: „Ljubi oče!
u vsili drugih okolšiuah moram vas vbogali; ali u
tem slučaju moram Gospod Boga bolj vbogati  ka¬
kor  vas.“ Od silne žalosti premagan oče potegne svojo lju¬
bo hčer spred sodnika, kateri mu zapove proč iti; ker se pa
ni mogel od nje ločiti, je zapovedal ga s palico vdariti. Per¬
petua to viditi zavpije: „Oj hujije mene te vdarec spe¬
kel, ko očeta; kako meboli,das mojim starim oče¬
tom zavolj mene tako gerdo  de  lat  e!“ Ko je sodnik vi-

219

Perpetua in Felicita, mučenici

dil, da s njo nič ne opravi in šene da premekniti od ljubezni do
Jezusa, vkaže jo čisto isleči in nevsmiljeno bičati, in jo potem spet
u ječo nazaj peljati- Sveta mučenica Boga hvali, da ji je toliko
moči podelil, vse to srečno prestati, ter seje pripravljala, se kaj
hujšega terpeii. Tudi drugi tovarši u ječi so se ua grozovitue mu¬
ke pripravljali in so Boga prosili, da bi ne pustil jih razločiti.
Zatorej so tudi molili, da bi se pospešil porod Felieite, do ka-
teriga bi še en mesec čakati imela. Bog je njih molitvo vsli-
šal, in Felicita je kmalo porodila; ker je pa pri tem veliko
bolečin imela, jo je slišal tudi tainničar ječati in zdihovati, in
je rekel: „Če porodnih bolečin prenesti ne moreš,
kako hočeš muke pr eter peti, ki te j utre čakajo  ?“
Ona mu pa odgovori: „Kar zdaj ter p im, sama terpim,
jutre bode pa Jezus u meni in s menoj ter p el. Da¬
nes se vojsk u j e narava s naravni m i b o J e č i n a m i, j u-
tre bode pa milost božja vse bolečine in muke pre¬
magala / 4  Tako se je tudi u nekih dneh zgodilo.

Sodnik je dal obe ženi in ostale štiri spozuovavce pred
se peljati in je jih popra,šal, ali še sdaj u Jezusa verujejo?
Vsi ueprestrašeno spoznajo Jezusa, in s enim glasom reče¬
jo: „Raji ume rje mo, kakor njega zapustiti . 44  Sodnik
jih obsodi, da imajo divjim zverinam predverženi biti, in za¬
pove jih slečene u očitno osramotenje skoz mesto k zverin¬
jaku peljati. Do odločenega dneva so bili sopet u ječo zaper-
ti, u katerej je Sekundni umeri, in pred svojimi tovarši šel
u nebesa.

Neverniki so navado imeli obsojenim obilno in očitno ve¬
čerjo dajati pred smertjo; tudi tim so jo napravili. Ti sveti
mučeniki so očitno pa malo večerjali; veseli so bili in le po¬
govarjali se od svoje prihodne srečne smerti. Neverniki so
okoli njih stali, pa sv. Saturnin jim je serčuo rekel: „Danes
se nam skazujete prijatle, jutre botenaši sovraž¬
niki, pa poglejte dobro naše obraze, da nas bode¬
te spoznati na sodni  dan . 44  Eni izmed nevernikov so šli
žalostni preč, eni so se spreobernili.

Drugi dan sojih vojaki in neverne množice k smerti sprendi.
Veseli so bili vsi, in so tudi rekli sodniku Hilarianu: „Ti si
nas obsodil, pa bodeš tudi sojen od vsemogočnega
Boga . 44  Neverno ljudstvo, slišati te ojstre in resnične besede,
se razserdi nad njimi in sodnika prosi, da bi jih bičevati dal.
Berž seje ta želja spolnila. Alj sveti mučeniki so bili tudi te¬
ga veseli in so Boga zato hvalili. Nato so bili u gledavui
zverinjak peljani, in divje zverine na nje ispušene. Pa le
samo sv. Šaturnina so umorile, drugi so še živi ostali; pa

220 2. Marc ali sušeč.

Hilariau je vkazal svojim služabnikom jih vse s mečem po¬
moriti.

Sv. Auguštin visoko povzdiguje te svete mučenike, in
ob njegovem času so popisovanje njih terplenja in smerti očit¬
no u cerkvi brali. Tudi zdaj se pri sveti maši častito imenujete
sveta Perpetua in Felicita.

Na u k i n p o s n e m a-

1. „Ljubi Gospoda svojega Roga iz vsega svojega serca,
iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti, in iz vse svoje in o c i “
veli Kristus. Smisel teh besed so zapopadli vsi sveti mučeniki , posebno pa
sv. Perpetua, katira se je zvesto u svojem djanju te zapovedi deržala. Nič
ni premoglo jej zabraniti Jezusa Krista, svojega Odrešenika čez vse ljubiti,
ne ječa, ne muke, ne prigovarjanje očeta, ne žalost matere, šeclo ne ljubezen
do deteta in do svojega živlcnja. Na mučenikih so se dopolnile besede, katire
je pisal sv. apostel Paul Rimljanom, rekoč: „Kdo nas bo loči! od lju¬
bezni Kristusove? Nadloga? Ali britkost? Ali lakota? Ali na-
gost? Ali nevarnost? Ali preganjanje? Ali meč? ....  Zakaj
jaz zares vem, da ne smeri, ne živlenje, ne angeli, ne pogla¬
varstva, ne moči, ne sedajno, ne prihodno, ne terdnost, ne vi¬
sokost, ne globokost, ne klera druga stvar nas bode mogla lo¬
čiti od ljubezni božje, katira je u Kristusu Jezusu, Gospodu
naš eni."' Ce pa mi svojo ljubezen primerimo ljubezni mučenikov, kaj nam naša
vest na to odgovori? Ona nam pove, da telesnost, častiželjnost, samopridnost,
samoljubje, jeza. nenavist in druge pregrehe nas od ljubezni do Roga odvraču-
jejo. Kaj bi še le počeli, ako bi nas po nedolžnem zadela nadloga, britkost,
glad, nagota, nevarnost, meč in smert? in ako bi nas silili stariši, prijatelj,
otroci, in kar je nam še milo in drago, Jezusa zatajiti, kaj bi tedaj storili?
Odgovorite sami sebi.

2. „Kdor ljubi očeta ali mater več kakor  men  e, ((  pravi Jezus,
„ni mene vreden; in kdor ljubi več svojega sina ali kčer kakor
mene, ni mene v rede  n.“

M olitv a.

O moj Bog! kateri si svetim mučenikom po svojej neskončnej milosti
toliko moči podelil, da so grozovitne muke in clo smert za sveto vero pre¬
stati zamogli, vsmili se tudi nas, in dodeli nam toliko moči, da bomo u vsih
okolšinah tebe čez vse ljubili, in s sv. Paulom reči mogli: da nas od lju¬
bezni Kristusove ne loči ne smert ne živlenje, ne kaka druga stvar. Amen.

Sv. Kuuiguuda, cesarica.

221

III. Dan marca ali sušca.

Sveta linnignuda, cesarica.

Sv. Kuuiguuda se je u slednih letih desetiga stoletja ro¬
dila. Bila je licer Renskega nadgrofa Sigfrida. Hedviga nje¬
na mati jo je prav skerbno izredila, ter je mlado hčerko zgo¬
daj k vsirn čednostim napeljevala. Kmalo se je pokazalo, s
kako izverstnimi darovi je Bog to deklico ozaljšal. Zavolj
njene posebne lepote, še bolj pa zavolj njene devične sra-
možljivosti so jo ljudje veliko spoštovali, njena ljubezen do
molitve in njena pobožnost jo je pa Bogu in svetnikom pri¬
jetno storila. Posebno je devico Mario častila, zato je prav
goreče željela, vedno čista devica ostati. Bog je njeno željo
na poseben in čudovit način izpolnil. Kuuiguuda se je morala
vdati Bavarskemu vojvodu Henriku, ki je po smerti Otona 111.
za rimskega cesarja izvoljen u (Jahali od rimskega papeža
Benedikta Vili. s svojo soprugo cesarsko krono prejel. Ker
je pa tudi Henrik devično čistost tako visoko čislal, ko nje¬
gova sopruga, sta oba sklenila tudi u zakonskem stanu de¬
viško čistost ohraniti. Te sklep sta oba s obljuboj potverdi-
la, ki sta jo drugi dan po poroki storila, brez da bi kdo od
tega kaj zvedel. Zvesto sta oba svoje žive dni to obljubo
deržala. Sicer sta prav ljubeznivo eden s drugim ravnala,
blag mir je bil vselej med njima. Njuna edina skerb je bila
le Bogu nevtrudljivo služiti, k njegovej časti novih cerkvi in
samostanov sozidati, revnim pomagati, in za časno in večno

222

3* Marc ali sušeč.

srečo svojih podložnikov po vsej moči skerbeti. Greh sta oba
ravno tako čertela, kakor sta čednost ljubila. S lepimi izgledi
sta eden drugega k dobremu spodbujala. Ali hudi duh nikolj
ne počiva. To sta Henrik in Kunigunda po lastnej skušnji
zvedeli morla. Njujno lepo porazumlenje je bilo sovražniku
tern u peti; zato se je trudil ga razdreti. Zapeljal je u te na¬
men neke dvornike, da so se prizadevali u cesarjevem sercu
hud sum izbuditi, da bi njegova žena mu nezvesta bila. Brez¬
božni obrekovavci s tim vendar še niso bili zadovoljni, te-
moč so se prederznili nedolžno cesarico ne samo na cesar-
skein»dvoru, ampak tudi po celem mestu za nezvesto razgla¬
siti. Vsakdo si Iehko misli, kako je čisto cesarico takšno obre¬
kovanje bolelo. Vendar je še neki čas poterpežljivo molčala.
Ko je pa vedila, kako se cel dvor in celo mesto nad toj iz¬
mišljeno) ostudnoj pregreho) pohujša, in kako pobožen Henrik
od dne do dne žalostneji in nepokojnejši postaja, je očitno
svojo nedolžnost spričala, in dokazati hoda, kako so jo po
krivem obrekli. Da bi pa popolnoma pohujšanje popravila, je
vkazala razbelenih lemežev (plugov) prinesti, in jih zapore¬
doma na tla položiti. Svesta si je bila, da jej bode Bog ravno
tako pomagal nedolžnost skazati, kakor nekdaj Slišani u sta¬
rem zakonu. Zaupljivo Boga za sodnika in pričo svoje ne¬
dolžnosti naprosi, in gre s terdnim zaupanjem u božjo vsemo¬
gočnost s bosima nogama petnajst korakov daleč po žerečem
železju, brez da bi se kaj ožgala. Cesar s celim svojim dvo¬
rani ostermi nad tim čudežem, in živo prepričan nedolžnosti
svoje žene se močno kesa zavolj svojga suma, ter jo kleče
odpušanja prosi. Kunigunda prav serčno Boga zahvali, da
je njeno molitvo vslišal in odpusti ne samo Henriku, temuč
tudi hudomiselnim natolcovavcom.

Precej po srnerti cesarja Henrika sklene Kunigunda sa¬
motno in duhovno živeti, vendar ni mogla pred letom svojga
sklepa spolniti. Pa še tisti dan, ko so po rajnem cesarju let¬
nico obhajali, se je podala u samostan, kateriga je poprej po¬
stavila in bogato obdarovala. Cetiri škofi so bili pričejoči, ka-
tire je k tej svečanosti povabila. Po dokončanih cerkvenih obre¬
dih je darovala velik žlabno okinčan kos sv. križa. Ko so
bili pri sv. maši sv. evangeli dopeli, je islekla cesarsko oble¬
ko s vsimi drugimi dragocenosti, in je oblekla slabo od ško¬
fa blagoslovljeno samostansko opravo, katiro si je bila sama
popred naredila. Potem si je dala kite odrezati u znamenje,
da hoče za naprej samostansko živeti. Paderbornski škof je
ji nunsko pečo podal, in kakor Kristusove} nevesti perstan na-
tekuul, Solze so vsijn pričejočim u očeh lesketale viditi, kako

223

Sv. Kuuigunda, cesarica.

se blaga cesarica svet zapustivši u samostan poda. Ali nikolj
je še niso videli tako vesele, ko ravno te dan. Petnajst let je
od teh dob prav sveto n samostanu živela. Obnašala se je zmi-
rom ponižno, kakor naj slednja nuna Nobeniga dela se ni zogi-
bala, in cim zaničljivejši je bilo delo, tim rajše in veselejše ga
je opravljala, Nunski vodili je bila zmirom pokorna, nic poseb¬
nega ni kotla za se imeti in si je zmirom naj slabejši izbrala.
Kadar je svoje navadne opravila dokončala, je ostali cas bol¬
nikom stregla in molila. Bolj od svojih sester je bedela, se po¬
stila in svoje telo krocala.

Slednič jej Bog hudo bolezen pošle. K tnalo je spoznala,
da bo ta njena posiedna; zato je željela, da bi jo precej s sve-
temi zakramenti previdili, katere je s pravo pobožnostjo preje¬
la U svojej bolezni je bila vsim lep izgled poterpljivosti in
vdanosti u božjo voljo. Slada je poslušala, ce se je kaj duhov¬
nega bralo, in prav milo je ji bilo, ako se je molilo. Primeri se
enkrat, da tudi nuna, kadra je jej navadno brala, pri njej terdo
zaspi. Luc se tacaš prekucne in postelne zagrinjala s posteljo
vred goreti začno. Obe se naglo prebudite, in ker nuna od stra¬
ha ne ve kaj početi, sv. Kuuigunda ogenj pokriža in ga s tim
cisto pogasi.

Malo pred svojo smertjo zapazi, da se žlahno s zlatom
pretkano oblačilo pripravlja, da bi njeno mertvo truplo s njim
ogernili. Hitro se oberne kpricojocim nunam rekoč: „Proc s
tim oblačilom; to se meni ne spodobi. Nekdaj sim
se s takoj oprav oj posvet n imu ženinu vdala,  u tej
pa  (na samostansko opravo kazaje) jie beškim u ženinu.
U to zagernite moje truplo, ter ga položite k mo¬
jemu možu in bratu, katirega naproti priti in me u
nebesa klicati vidim.“  Kmalo potem je pravlehko in mir¬
no u Gospodu zaspala leta 1040.

Nauk in p osnemu-

1. Pač je moralo sveto cesarico boleti, ko je zaslišala, kako nesramno
jo natolcujejo,  in vendar je molčala, dokler ni bila prisiljena zavoljodver-
nitve pohujšenja drugih svojo nedolžnost dokazati. Ko je pa njeno čistost Bog
sam po čudeži razodel, se nikdar ni maščevala, temuč je vsim natolcevavcom
iz serca odpustila. Kaj pa ti storiš, če se kdo s kako besedico tvoje časti
krti? Ali ne zagori tvoj obraz od jeze? ali se ne mašuješ hitro shudemi be¬
sedami ali clo s kletvijo? Koliko natolcovanja je naš Zveličar molče in po-
terpežljivo prenesel? »Odpustite/  pravi on, »in odpušeno vam bo-

224 4. Marc ali sušeč.

de." Njegov nauk in izgled so svetniki in svetnice posnemali. Kako tedaj ti
prihodnič ravnati misliš ? —

2. Sv. Kunigunda zapusti prostovoljno čast in vse bogastvo sveta, tare
svoje telo, opravlja u samostanu naj zanič! i vej še dela, ostali čas bolnikom stre¬
že in moli, več bedi, se bolj posti, kakor nune, akoravno je zmirom nedolžno
in sveto živela. In ona stori vse to iz ljubezni do nebeškega ženina, in da bi
tim gotovejši večno zveličanje dosegla. Kaj pa ti iz ljubezni do Boga storiš,
da bi se zveličanja vdeležil? Neprenehoma se trudiš zavolj posvetne časti in
bogastva. Koliko časa s praznim postopanjem, s igro in praznimi marnji zgu¬
biš, namestu ga molitvi posvetiti. Nespametno se ti zdi svoje telo kronati, za¬
povedanih postov se deržati. Ali pa zamoreš se nadjati pri takem mehkužnem
živlenju n nebesa priti, zavolj kterih je sv. Kunigunda toliko svoje telo kro¬
tila? Ali misliš na tem in unem svetu veselje vživljati?— Grozno se motiš,
če tako misliš. Resnično pravi Tomaž Kempčan: ,,Ti ne moreš dvojne¬
ga veselja vživljati.To ne gre, da hočeš zdaj na tem svetu svo¬
je veselje imeti, in enkrat sKristusom u nebesih kraljevati,"—

Tako govori tudi sv. Jeronim: ./Težko, da celo nemogoče je se¬
daj in vprihodnjič dobro imeti, od veselja do veselja iti, na
zemlji in u nebesih zveličanim  biti." Oc je pa to nemogoče, pomisli
tedaj, ali hočeš rajši sedaj na tem svetu, ali pa enkrat u nebesih dobro imeti
in veselja vživati. Ce tedaj rajše nebeškega veselja se vdeležiti hočeš, ne hlepi
tako nezmerno po posvetnem blagu in veselju, kročaj svoje telo, in obračaj
svoj čas tako, da boš prav veliko dobrih del opravil.

I o 1 i t v a,

O Gospod Jezus Kristus, kateri si se dal kakor jagnje k smerti pe¬
ljati, in kateri si še na križu za svoje sovražnike k nebeškima Očetu prosil:
dodeli mi svojo krotkost, da bom tudi jaz po izgledu sv. Kunigunde iz serca
rad odpustil tem, ki me žalijo in ob dobro ime pripraviti si prizadevajo, ki
živiš in kraljuješ s Bogam Očetom u edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

IV. Dan marca ali sušca.

Sveti Kazimir, spoznovavcc.

Danes obhaja sv. katolska cerkva spomin sv. Kazimira,
katiri nam je poseben izgled čednosti in svetosti. Bil je sin
poljskega kralja Kazimira lil. in pobožne Elizabete kraljice.
Hodil se je leta 1458, tretjega oktobra. Elizabeta njegova
pobožna mati si je posebno veliko prizadevala svojemu mla¬
demu sinku pravo živo ljubezen do Boga in do vsili čednost
vdihnuti, in ga prav kristiansko izrediti. Najela je tudi učene

225

Sv. Kazimir, spoznovavec.

in bogoljubne učitelje in odgojitelje, da bi Kazimir u pobož¬
nosti in u vednostih enako napredoval. Priserčno je bil vdan
svojim učenikom in prav željno je njihove nauke poslušal. Trud
pridnih starišev in modrih učenikov je pri njem obilnega sa¬
du obrodil. Moliti, cerkvo obiskovati in se učiti je mladega
kraljeviča naj bolj veselilo. Ce mu je odgojitelj kak kratek
čas napraviti hotel, in ga poprašal, kaj bi njemu naj bolj všeč
bilo, muje  odgovoril: „Ne najdem nikder večega ve¬
selja ko u cerkvi pred altarjem; tam dolgo ostaja¬
ti lilije ljubše od lova in igre, plesa in drugih  ve¬
se  lic. 44  — Vsaki dan se je znajšel pri svetej maši, če ga
ni kak neodložljiv posel zaderževal. S zbranim duhom in s ta¬
ko pobožnostjo je bil pri tej svetej daritvi pričejoč, da seje
na njegovem obrazu vidilo, kako ginjeno je njegovo serce.
Velikokrat so ga niorli iz cerkve poklicati, ker so se bali,
da bi predolga molitva njemu u škodo ne bila. Ze bolj odraš-
čen je rad po noči vstajal in u cerkvo molit hodil, in če je
vrata zaperte najdel, je na pragu kleče svojo molitvo oprav¬
ljal. Premišljevanje Kristusovega terplenja in njegove smerti
mu je bilo najslajše, in pogosto so se mu solze po licah vdi¬
rale, če je podobo križanega Jezusa pogledoval. Posebno je
zaupal u priprošnjo prečiste device Marie, katiro je zmirom
svojo ljubo mater imenoval. K njenej časti je nadušeno hval¬
no pesem složil, katiro je potem vsak dan molil. Vbogim je
bil zuiiram prijatelj; kakor svoje otroke jih je ljubil, zatorej
so ga tudi očeta vbogih imenovali. Po svojej moči je jim po-
magoval, da bi svojo revšino ložej preterpeli, in prav prijaz¬
no se je s njimi pogovarjal, kar pa dvornikom ni dopadlo, ker
se je jim to nespodobno zdelo. Ali blagega Kazimira to ni
motilo, ter 1  je posvetnim služavnikom odgovoril: „Knezu nič
>i i pristonejši kot Kristusu u njegovih vbogih slu¬
ziti. Kar mene tiče, si veče časti ne željim, kot
Hajb orni še mu siromaku služiti/ 4  —

Kako malo je porajtal vso posvetno čast in slavo, nam
sledeča prigodba svedoči- Ko je bil njegovi starejši brater
Kadislav za češkega kralja izvoljen, pridejo tudi neki poslan¬
ci iz Ogerskega, kder je poprejšni kralj Matiaž Huniadi pre¬
stol zapustiti moral, ter so pobožnega Kazimira za svojega
kralja prosili. Ker pa oče in kraljevič u to privoljiti nočeta,
začnejo poslanci njima s tim žugati, da bodo Turka u pomoč
poklicali. Tako prisilen pošlje kralj Kazimir svojega 13 let
starega sina s veliko vojsko na Ogersko, da bi vladarstvo
tiste kraljevine nastopiti mogel. Tačas se je pa Matiaž spet
s velikaši pospravil, tako da niso več na Kazimira mislili. Po-

15

4. Marc ali sušeč.

226

božni kraljevič to zvedeti in slišati, da se mu Matiaž s svojo
vojsko vstaviti hoče, se kratko nikar ne razserdi, ternoc se
prav veseli, da ga je Bog takšne težke butare obvaroval, in
se s svojo vojsko na Poljsko verne. — Ta prigodba mu je
prav živo pokazala minljivost vse posvetne česti in visokosti.
Tim bolj se je zdaj trudil, tiste neminljive časti in sreče se
vrednega storiti, ki jo Bog svojim zvestim služabnikom u ne¬
besih pripravlja.

Spoznal je pa, da je u človeku vedua vojska, ker meso
poželjuje zoper duha, duh pa zoper meso, zato je svoje tru¬
plo zmirom krotil, da bi duh tim ložej nad njim gospodovati
zamogel. Zmiram je nosil ojstro oblačilo pod žlahno svojemu
stanu primerno opravo. Več ko enkrat se je vsaki teden oj¬
stro postil. Še bolan ni hotel od cerkve zapovedanih postov
prelomiti. Spal je kratko, in pogosto na golili tleh, akorav-
no mu je vselej mehka postelja pripravljena bila.

Zavolj teh in še več drugih čednost so ga že na kra¬
ljevem dvoru za svetnika imeli, ali njegovo angelsko čistost
in nevtrudljivo skerb, to čednost ueomadežvano ohraniti, je cel
kerščanski svet občudoval. Ko je namreč spoznal, da je Bo¬
gu devična čistost najprijetnejša, je precej obljubo storil to
čistost vedno ohraniti. Da bi pa svojo obljubo prav spolniti
mogel, se je tudi pripravnih pripomočkov posluževal, posebno
molitve, pogostega prejemanja svetih zakramentov, in kroten¬
ja svojega telesa. Posebno se je u ti namen mogočni priproš¬
nji prečiste device Marie priporočal. Slabe, zapeljive tovar-
šije se je skerbno varoval, (udi nihče ni smel u pričo njega
kaj nespodobnega ziniti. Ti in enaki pomočki so mu pomagali
devično čistost do konca svojega živleuja ohraniti.

Goreče je željel sveto katolško vero bolj povzdignuti in
razširiti. U serce ga je bolelo viditi razkolnijo med slovan¬
skimi brati, in je pogosto premišljeval, kako bi se dali od nas
odločeni bratji izhodne cerkve, to je pravoslavni kristiani spet
se u ljubezni in slogi braterskej sjediniti. Zaprosil je zato¬
rej svojega očeta, da je zavkazal, naj u Poljskej kraljevini
ne smejo tisti, ki niso s katolško cerkvijo sedinjeni, ne no¬
vih cerkvi zidati, ne starih popravljati. Tako si je mislil bo¬
do razkolniki prisileni katolške cerkvi obiskavati, katolški nauk
poslušati in se katoličanom pridružiti.

Kazimir še ni bil 26 let star, ko mu Bog hudo bolezen
pošlje. Zdravniki viditi, da se mu ne more pomoči, mu še
svetvajo svoj sklep zastran čistosti zapustiti, ako želji svoje
živlenje nekoliko podaljšati. Silno se vstraši kraljevič ovega
sveta. Zastonj mu prigovarjajo, zastonj ga prosijo s besedami

227

Sv. Kazimir, spoznovavec*

in solzami: „Rajši umerjeni, je djal, kakor da bi imel
nečisto živeti. In če bi ne samo edno, ampak tisuč
živlenj zgubiti imel, bi rajši vse to zgubil, kakor
devično čistost.“ Cist je hotel kraljevič umreti, kakor je
tudi čisto živel.

Po božjem razodetju je zvedel dan svoje smerti. Prav
skerbno se je pripravljal ua ti prevažen čas. S zakramenti
umirajočih previden, vzeme še britko martro u svoje roke, jo
prav pobožno poljubi, rekoč: „U tvoje roke, o Jezus, iz-
roročim svojo dušo;“  in njegova čista duša zapusti svo¬
jo čisto prebivališe, in hiti u nebeško veselje.

Sto in dvajset let po ujegovej smerti so odperli njegov
grob. Najdli so njegovo sveto telo nestrohnjeno, in so ga u
Vilno prenesli, kder še dan današni počiva. S velikimi čudeži
je Bog svojega zvestega služavnika poveličal, zatorej ga je
papež Leo X. za svetega proglasil, in od te -dobe ga časti¬
jo Poljci kakor posebnega varha in priprošnika svoje dežele.

Nauk in pasnemu .

1. U mnogo čednostih je nam sv. Kazimir izversten izgled; posebno ima¬
mo ga pa u tem posnemati, da bodemo tudi mi po svojejjmoči pomagova¬
li sveto katolško cerkev razširjati.  Zato prosimo u svetem očenašu,
rekoč: „Pridi k nam tvoje kraljestvo!“ Sila veliko paganov je še; zato zapa¬
cajo katolški misionarji svojo domovino, žlahto in vse kar nam svet prijetne¬
ga dati zamore, in gredo u dalne neznane kraje med divjake, jim po Jezuso¬
vem vkaza svet evangeli u smertnih nevarnostih oznanovat. Tem misionarjem
po svojej moči pomagati; da zamorejo novokeršenim cerkve zidati in jih u
kerščanskej veri podučevati, je vsakega kristiana sveta dolžnost.

2. Sv. Kazimir se je posebno tudi trudil slovanske razkolnike s katolš¬
ko cerkvijo spet sediniti. Bili so namreč staroverski razkolniki skoz časti-
lakomnega patriarha Carigradskega Focia zoper katolško cerkev nadraženi, so
se  nje ločili, in žive že 900 let od nas ločeni. Večkrat so papeži poskušali
"vere poravnati in razkolnike s katoličani poediniti, in scer ne brez velikega
vspeha; pa večina jih je terdovratnd ločina ostala, in neprenehoma sveta mati
kat. cerkva po njih izdihuje, in jih združiti želji, naj bi bil skorej po obljubi
Jezusovi eden hlev in eden pastir. Pojediniti jih pa ne moremo s siloj, ampak
s  ljubeznijo, katero skoz združeno gorečo molitvo živo dokazati mormo. Tedaj
"ajte nas vsak dan moliti za svoje staroverske razkolne brate u imenu našega
Gospoda Jezusa Krista. Bog nas bode po svojej obljubi vslišal, da bodo sta-
roverci svoje sovražtvo do naše katolške cerkve popustivši se u naročje svoje
prave matere, svete katolške cerkve vernili, da si bomo kakor po narodu
brati, tudi po svetej veri in naj višem poglavarju svete cerkve enaki.

15  *

22 «

5. Marc ali sušeč.

Hlolitva,

0 sv. Kazimir, priprošnik naš mogočni, kteri si še u živlenju serčno
žel j el, da bi se vsi u ljubezni in pravej edinosti vere sedinili, izprosi nam, da
bi se u ponižnosti in u pravej ljubezni za prave bratre in sestre spoznali, verni
otroci edne matere, svete katolike cerkve; po JezusuKristu, Gospodu našem.
Amen.

V; Dan marca aJi sušca.

Sveti Albert, kmet in težak.

Sv. Alberl se je rodil na Laškem n vesi Ogtta od pro¬
stih, pa bogaboječih, kine tiskih starišev. Pobožni starši so si
veliko prizadevali svojega sina prav kristiansko izrediti. Njih
perva skerb je bila svojega sinka učiti, da je Bog vsili lju¬
di oče, da on vse preživi in obvarje, kar je stvaril, in vse
po svojej presvetej volji vlada; da je greli edino pravo zlo
na svetu, katerega se imamo naj več bati in zogibati. U ker-
šanskej veri so ga sami toliko podučili, kolikor vsak kristiau
vedeti in verovati ima, ako hoče zveličan biti. U svojej do-
mačej šoli se je Albert tudi brati naučil in iz svetega evan-
gelia je zvedel, kako je Jezus u svojej mladosti živel, in je
precej sklenul, ravno tako pokoren in ponižen biti, kakor je
bil Jezus. Tudi stari,ši so ga u dobrem podpirali skoz svoje
pobožno in bogaboječe živlenje in nikdar niso pozabili, da
jim je Bog otroka ko najdražji dar izročil, da bi ga keršan-
sko izredili, in da ga bode zopet iz njihovih rok tirj-al. Bog
je tudi blagoslovil trud pridnih starišev, in jim dal vživati slad¬
kega veselja, katiro keršansko izrojeni otroci svojim ljubim
starejšem napravljajo. Jemali so mladega Alberta seboj u cerk-
vo in ga učili, kako gre u hiši božjej spodobno se zaderža-
ti, ker posebno na tem mestu Bog med ljudmi prebiva, kder
obljubi molitvo nedolžnih sere vslišali.

Ker so Alberta tako lepo napeljevali, je zmiront več ve¬
selje dobival do uka in do molitve, zraven je jim pa tudi
po svojej slabej moči pri njihovem delu pomagal, posebno pa
pri živini, katiro je kermil ali pasel Vse njegovo delo je bi¬
la vedna služba božja, ker je vse, karkoli je počel, iz lju¬
bezni in pokoršiue do Boga storil. Vsako svoje delo je za¬
čel s molitvijo ali saj s pobožnim zdihlejem, in vselej s do¬
brim namenom, terjedjal: „Moj Bog! hočem delati, ker
ti tako imeti hočeš,— hočem delati, iu Jezusa na-

229

Sv. Albert, kmet in težak.

sl e do v ati, ki je tudi svojemu redniku Jožefu de¬
lati p omagoval,— da bom drugim lep i zgled dajal
— u pokoro za svoje grebe, — vernim dušam u vi¬
cah pomagati, — daj mi, o Gospod, zavolj Jezusa
Krista k temu svojo gnado, blagoslovi moje dela
in opravila. 44  — Med delom je pogosto mislil na vsepriču¬
jočega Boga, če je kako delo srečno dokončal, je to bozjej
pomoči pripisal, in če mu je kaj spodletelo, je to pripisal
svojim grehom. Tako je vedno združeval delo s molitvijo.
Ce je drugim ljudem ko težak pomagal, je bi! marljiv, da je
obljubljeno dnino s dobro vestjo vzeti zamogel; ni se dal za-
derževati od nezvestih delavcev, ki počasi in slabo svoje
delo opravljajo, katerim kaj drugega ni mar, kakor obljublje¬
no plačilo prejemati. V arvai se je vsili bezbožnih in razuj-
zdanih tovaršij, in vsega, kar bi ga u greh zapeljati vtegnilo.

Iz ravno tako pobožnega namena, kakor je vse u svojem
živlenju storil, je nastopil tudi po nasvetvanju svojih starišev
zakonski stan. Ker pa ni otrok dobil, je tim obilnejši vboge
in bolne obdaroval. Ali njegova dobrotljivost ni bila po volji
njegove lakomne žene, in je moral zatorej dosti mermranja
preslišati in grenkih besed požreti. Včasi je njeno godernjanje
poterpljivo poslušal, učasi spet je s prijazno in ljubeznivo
besedo jej molčati vkazal, včasi je pa molče hišo zapustil,
grehu se zognit, io da bi se božji blagoslov skoz prepiranje
in nemir od hiše ne pregnal. Kakor drugi Job je tudi on u
tem stanu u vsili skušnjah Bogu zvest ostal. Ker njegov ži-
votopisatelj dalej od njegove žene ne spomeni, se more skle¬
niti, da ga je Bog te hude žene rešil.

Ker so ga poznej neki mogočni, ki so mu lastnino vzeti
hotli, preveč preganjali, je zapustil svojo domovino, in je šel
u Kremono, kder je svo je sledne dni ko težak preživel. Oslab¬
ljen skoz težke dela in že prileten, je čutil, da njegovo živ-
plenje h koncu gre. Se skerbniši kakor popred se je zdaj
pripravljal k spovedi, da bi svojo dušo, za katero je celo svo¬
je živlenje skerbel, mirno svojemu Bogu izročiti zamogel. Prav
s zgrevanim sercom je opravil svojo poslednjo spoved, ali du¬
hovnika, ki bi imel jemu zakrament svetega resnega telesa
in poslednega olja deliti, ni mogel dočakati, in je brez teh
dveh zakramentov zameri u Kremoni 7.maja 1279. Naenkrat
so začeli zvonovi celega mesta sami od sebe njemu zvoniti.
Na prošnjo mestjanov so ga u cerkvi sv. Malia pokopali. S
mnogimi čudeži, ki so se na njegovem grobu godili, je Bog
svojega zvestega služabnika poveličal. Mestjani »o ga zmi-
rom bolj častili, in papež Janez XXI. ga je med svetnike

230 6. Marc ali sušeč.

katolške cerkve uverstil, in Kremoncora vkazal, njegov god
7.  maja obhajati.

Nauk in posnema.

Sv. Albert je vsako svoje tlelo s molitvijo ali saj s pobožnim zdihle-
jem začel, in kar je storil, je storil iz ljubezni pokorščine do Boga, in ker
mu je Bog ti stan odločil. S čim pa ti svoje delo začneš, naj si že kmet ali
hlapec? Kolikokrat morebiti začneš svoje delo s jezo ali s kletvijo. Ali mi¬
sliš, da bo Bog takšno delo blagoslovil ? In kakšne namene imaš pri svojem
tlelo? Ali je ljubezen do Boga, ki te na delu priganja? Ali storiš vse iz po¬
korščine do Boga, ker ti je Bog te stan odločil ? Dobro si to k sercu vzemi,
da če dva enako tlelo opravljata, in bo jedno posvečeno, drugo pa prekleto,
tako ves razloček stori namen pri delu. Ce svoje delo s Bogom začneš in do¬
končaš, in iz ljubezni do Boga storiš, in vso težavo, ki te pri delu zadene, volj¬
no preterpiš; tako bode tvoje delo Bogu tlopadlo, on bode ga blagoslovil, in
ti boš še verh tega na unem svetu posebno plačilo za to prejel. Ce pa le pri¬
siljen ali iz nizke dobičkarije delaš, če si čez to nevoljen, ali če pri tem pre¬
klinjaš in božje ime po nevrednem imenuješ, tako posvetiš svoje delo hudi¬
ču; ono ostane brez božjega žegna, je prekleto, in še slabejši od tlela, ki ga
vol ali osel opravlja, in je verh tega še greli. Tedaj izvolji: ali hočeš skoz
vse leta, katere ti še živeti imaš na svetu, svoje delo za pekel opravljati, in
hudiču služiti, skoz to, da pri delu kolneš in se rotiš — ali pa hočeš vse
dela posvetiti in Bogu darovati, skoz to, da bo tvoja roka pri delu, tvoje ser¬
ce pa pri Bogu.

M o 1 i t v a.

O moj Bog, katiri si delo svojega pobožnega služabnika sv. Alberta bla¬
goslovil, in ga po težkih delavnikih na tem svetu, k sebi u nebesa poklical,
kder se večna nedelja obhaja, začni, prosimo, s svojim Duhom naše djanje, in
spremljaj ga s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in dela s tebo začno,
in s teboj začete u tebi končajo; da bomo tudi mi tebe u večnem veselju hva¬
lili in častili. Amen.

VI. J) a n marca ali sušca.

Sveta Veronika, keršanska dekla.

v

Zivlenje sv. Veronike nas prepriča, da vsak človek, bodi
si visokega ali nizkega stanu, naj je gospod ali hlapec leliko
u svojem stanu sveto živi in zamore zveličan biti, ako le
dolžnosti svojega stanu prav spolnuje.

231

Sv. Veronika, keršanska dekla.

Veronika je bila kmečka hčer. Rodila se je n neki vesi
blizo Milana. Njeni stariši so bili sicer vbogi alj bogaboječi
in so tudi Veroniko prav u božjem strahu izcedili. Ker so bili
revni, niso premogli hčere u solo pošiljati, da bi se brati nau¬
čila. Tim bolj je pa Veronika svoje pobožne stariše posne¬
mala in se od njih keršanskega nauka naučila. Molitva je bila
njeno vsakdanje in najimenitnejše opravilo. Pri vsem tem ni
opušala nobenega dela, ki ga je u hiši alj na polju imela, ven¬
dar je tudi pri svojem delu s tako zbranim duhom molila, da
ni slišala marnjev teh, ki so s njo delali. Nicmanj je bila u
dobrej tovaršii vedno veselega obraza in serca, akoravno se
je ji samotno živlenjebolj prileglo. Rada bi bila šla u samostan,
alj ker sirota brati in pisati ni znala, ni imela upati n kter sa¬
mostan sprejeta biti. Ako je ji zvečer kaj časa ostalo, se
je u branju vaditi poskušala. Ali dolgo to Veroniki ni po volji
šlo. Cele tri leta se je pripravljala za duhovno živlenje, do¬
kler jo niso vzeli u samostan sv. Marte u Milanu, kder so
nune po ojstrih pravilih živele. Natanko je tukaj svoje dela
opravljala, da je vse druge prekosila; zvesta je bila u manj¬
ših kakor tudi u vecih recih, in se popolnoma po volji svo¬
jih predpostavlenih ravnala, ker je predobro spoznala, da ne
more Bogu prijetnejšega daru od pokoršine darovati. Kakor
se cisti zlato u ognju, se cisti tudi pravični u ognji križev in
težav. Tudi čednost Veronike je hotel Bog očistiti in vtver-
diti, in jo na višjo stopnjo popolnosti povzdignuti. Zbolela je
in terpela cele tri leta. Alt tudi u svojej bolezni ni hotela na¬
vadnih samostanskih pravil opustiti, in je tim, k; so jej sve¬
tovali u bolezni nikar tako ojstro živeti, djala: „Moram de¬
lati, dokler morem, in dokler še časa imam“

Naj bolj je jo^eselilo, ce je mogla drugim služiti in niz¬
ke dela opravljati. Živela je samo kruha in vode. Kakor je bila
še dekla zmirom u duhu zbrana, tako in še bolj u samosta¬
nu. Od božjih reci je tako goreče govorila, da so njene be¬
sede tudi naj tverdovratnejše grešnike ganile. Bogata čed¬
nosti in dobrih del je šla iz tega sveta, iz terplenja u večno
veselje leta 1497, dva in petdeset let stara, ravno ob tistej
uri, ktero je bila popred napovedala. Leta 1517 jo je papež
Ceo X. svetnicam prištel.

Nauk in posnema.

Moram delati, dokler morem,“ je djala sv. Veronika, „in dokler
časa im a m.“ O da bi si tote besede vsak kristian k sercu vzel! Le na tem

232

7. Marc ali sušeč.

svetu zamoremo dobre dela opravljati. Le tukaj moremo sjati dobro alj hu¬
do, tam bodemo pa želi, kar smo na tem svetu bili sjali. O kristian pomisli,
kako preimeniten je čas tvojega živlenja; š njim si zamoreš večno živlenje ku¬
piti; ako te čas zapraviš, si vse zapravil. Nobeno uro ne zamudi, zakaj ti ne
veš, ali ne bode ravno ta ura, u katerej te nauk bereš in premišljuješ, tvoja
posledna ura! — Ali ti mar tvoja vest nič ne očita, ali si pripravljen utotej
uri stopiti pred sodni stol vsegavednega in vsemogočnega Boga? Blagor tebi,
če si zmiroin na to uro pripravlen. Če pa še nisi pripravlen, ako veš, da u
smertnem grehu živiš, kako dolgo pa še hočeš pokoro odkladati? Kako za-
moreš se mirno u postelj vleči? U kakem strahu je človek, katiri po tenkem
ledu čez globoko jezero iti mora, sadaj in sadaj misli se bode led pod nje¬
govima nogama vderl. Takemu človeku si tudi ti podoben kristian. Sadaj in
sadaj se mora led vdreti, to je čas tvojega živlenja končati, pod teboj se od¬
pira neskončna večnost, srečna alj nesrečna. Kakor umerješ, tak ostaneš ve¬
komaj ! — Danes se moreš še spreobemiti in poboljšati, jutre pa morebiti ni¬
kar več. ..Glejte sdaj je prijetni čas; glejte sdaj je dan zveli¬
čanj  a!“ Torej grešnik ne odkladaj pokore; kajti ure svoje smerti ne veš.
Ne presliši glasa dobrega pastirja, kateri tebe zgubljeno ovčico kliče. Mno¬
gokrat te je že klical. Morebiti tebe po tih besedah zadnokrat kliče. Tedaj
delaj, dokler moreš, in dokler časa imaš!

M o 1 i t v a.

O moj Jezus! ti dober pastir, spet sim bil tebe zapustil in sim hodil
po potu, ki u večno pogubljenje derži; daj mi svojo milost grehe prav spo¬
znati, jih serčno obžalovati in vreden sad pokore prinašati: u smertnoj uri pa
bodi meni grešniku milostljiv. Amen.

VII. Dan tnarca ali snšca.

Sveti Toma/ tkviiiski. cerkveni učenik.

K najsvetlejšim zvezdam katolške cerkve se ima Tomaž
Akvinski prištevati, mož glasovit po svojej globokej učenosti,
kakor tudi po svojem čistem živlenju.

Njegov oče Landulf, grof Akvinski in gospod Lorete in
Belkastra, je bil u žlahti več kraljevskim rodbinam; s Sicilsko,
Aragonsko in Francosko; njegova mati Teodora je bila hčer
grofa Teota. Tomaž se je rodil leta 1223. Ko otrok je bil
prost zlih (zločastih) navad, katere navadno pri otrocih na¬
hajamo; iz tega so mnogi sodili, da ga je Bog k velikim re¬
čem odločil, in njegova nedolžnost, njegov vedno vesel obraz
iu terdna volja, njegova ponižnost in krotkost, celo njegovo

Sv. Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. 233

obnašanje je oznanovalo že tedaj, da se je milost božja obil¬
no nad nja razlila. Stariši so imeli nad njim sercno radost,
in komaj pet let starega dečka dajo Kasinskim minihom, da
bi ga dobro gojili. Ti pobožni možje so ga lepo podučevali
u svetej veri in drugih vedah. Čudili so se njegovi učeniki
hitremu napredku, ter so Landulfu svetovali, deset let stare¬
ga Tomaža na novo uredjeno visoko šolo u Neapel poslati. Ves
žalosten zapusti Tomaž Kasinski samostan in svoje drage uče¬
nike. Nek čas potem je prebival pri svojej materi na gradu
Loreto, kder so vsi ljudje njegove lepe lastnosti in čednosti
občudevali. Govoril je malo, in nikdar brez potrebe. Nikolj
ni bil brez posla, alj je že molil, alj se učil, alj kako drugo
koristno delo opravljal. Posebno ga je veselilo za vboge pri
svojih starišib prositi, in mnogokrat je rajši sam lačen bil, da
je le potrebne nasitil.

Rajši bi ga bila mati doma imela, ker se je silno bala
za nedolžnost svojega sina, ali grof se ni dal pregovoriti, in
tako se je Tomaž okoli leta 'J236 u Neapel podal.

Mladina tega mesta je bila deloma zlo pokažena in čed¬
nosti silno nevarna. Skerbno se je Tomaž vsake zapeljive
tovaršije varoval, ter je s molitvijo in čuječnostjo vedel čisto
serce si ohraniti. Ko so njegovi sošolci kratkočasa in vese¬
lic iskali, je on alj u cerkvi molil, alj se doma učil, alj kaj
drugega spodobnega opravljal. Zato je u vedah in pobožno¬
sti tako napredoval, da so ga vsi součenci in učitelji obču¬
dovali.

O tem času se je začel red Dominikanov najlepši raz-
cvetati. Tomaž se je seznanil s nekim udom tega reda, ka¬
teremu je bilo ime Joan od Juliana, in ker je njemu Domini¬
kanov pobožno živlenje jako dopadlo, stopi čeravno volji svo¬
jih starišev nasproti, u svojem sedemnajstem letu k Domini-
kanom. Ko je njegova mati to zvedela, se poda brez odloga
na pot u Neapel, da bi ga pregovorila samostan zopet zapu¬
stiti. Ali Tomaž temu uiti, se poda s dovoljenjem svojih pred¬
postavljenih u Rim, pa tudi sem ga pride iskat njegova ža¬
lostna mati, in ga tudi tukaj ne najde, ker se je od ondod u
Pariz napotil. Na prošnjo svoje matere ga vjemeta njegova
brata na potu proti Parizu, ter ga jej koti jetnika pošljeta.
Koliko si zdaj mati prizadeva sina od duhovskega stanu od-
veruiti, toliko željite tudi njegove sestre; pa ves njih trud
je bil zastonj. Svojemu sklepu zvest jim odgovori Tomaž: „U
tej reči moram Boga bo Ij vbogati kakor Ijudi.“  Ta¬
caš prideta tudi njegova brata iz vojske nazaj, in ker vidi¬
ta, da se ne da nikakor spregovoriti, in da tudi obadva pri

234

7. Marc ali sušeč.

njem kaj ne opravita, ga začneta psovati, tergata mu redovno
obleko, zapreta ga u neko jizbo in ga hočeta s gladom pri¬
siliti svoje predvzetje zapustiti. Alj on stoji terdno ko skala.
Slednjič mu pošljeta neko zalo ali nesramno žensko, katira
bi ga imela u svoje zanke vjeti. Ali Tomaž kmalo spozna
nje namen, in ker tudi vidi, da jej uiti ne more, pade na svoje
kolena, in glasno moli: „0 Jezus  ne  daj, in ti pr e čist a
devica, da bi u tak velik greh zapadel! 4  Na to po¬
pade goreče poleno, in prežene nesramnico. Ko je bila iz
jiz.be izbežala, pade on sopet na svoje kolena, zahvali Boga,
da mu je iz take nevaršine pomagal, ponovi sopet svojo ob¬
ljubo čistost ohraniti, in prosi Boga za pomoč u prihodnjih
skušnjavah.

Dve leti je bil tako zapert, tačas je razun molitve in pre¬
mišljevanja svete pisma preberal in pa modroslovske knige
Aristotela iu Petra Lombarda. S pomočjo svojih sester, ka-
tire je tudi pregovoril u samostan stopiti, je izbežal iz grada
in se berž u samostan u Neapel podal, in je po dokončanem
letu poskušnje navadne redne obljube storil. Od ondod je šel
u Itim in Pariz in slednjič tudi u Kolin slovečega učitelja Al¬
berta velikega poslušat , ki je bogoslovje učil. Tukaj so ga
součeuci, ker je pri vsej svojej učenosti le malo govoril, in
s svojim učenikom po šegi tistega časa ni prepiral, nemega
(mutastega) vola iz Si čili e imenovali. Albert pa, ki je To¬
maževe nenavadne dušne zmožnosti pri nekej priliki spoznal,
je jim djal: „Vi ga imenujete nemega vola; alj ti nemi vol
bode ob svojem času svoje usta odperl, da bo cel svet nje¬
ga glas zaslišal. Od te dobe so učenci prav lepo .š njim rav¬
nati in njegov bister um občudovati začeli.

Leta 1245 se je podal na vkaz svojih predstojnikov u
Pariz, nauke tam doveršiti. Zavolj svoje učenosti je bil, če¬
ravno se je silno branil, za doktorja in učitelja u Parizu po¬
stavico. Soznanil se je tukaj s sv. Bonaventurom, iz reda sv.
Frančiška, kateri mu je u pobožnosti in čednostih tako po¬
doben bil. Več ko sto spisov je tačas spisal, ko je učitelj bil,
kateri so s tako učenostjo in tako bistrim duhom spisani, da
so ga zavolj njih s imenom „angelskega doktarja 44  po-
čestili. Vsaki, kateri njega spise prebera, spozna, da je mo¬
ral pri spisovanju nad običajnim načinom od zgorej razsvečen
biti; tudi vemo, da je vselej pomolil, popred da je kaj spiso-
vati začel. Vprašan, kako se najložej k takej globokej uče¬
nosti priti zamore; je hvalil pogosto molitev, post in druge
dela pokore, in je pravil, da se je pri nogah Jezusa Krista
in pri altarju veliko več naučil, kakor iz knig.

235

Sv* Tomaž Akvinski, cerkveni učenik.

Ne da se popisati, kako gorljivo je častil zakrament sve¬
tega rešujega telesa. Ne samo po dne, ampak pogosto tudi
ponoči je ti presveti zakrament nekoliko ur molil. Plamen nje¬
gove ljubavi do Jezusa se je vidil na njegovem obličju, zla¬
sti, kedar je sveto mašo služil; tako da je u sercu pričujo¬
čih, ki so ga videli, enako ljubav vnel. Svoje spise je pola¬
gal k nogam križanega Jezusa, in ko je svojo knigo „Summa
Theologiae , 44  alj obsega vsega bogoslovja nazvano u Neapoli
u samostanu svetega Miklavža dokončal, in jo k nogam svete
martre položil, je zaslišal iz ust križanega Jezusa besede:
,,Uobro si od mene pisal, Tomaž, kako zameno za¬
to željiš ? 44  — „Nobeno, kakor tebe samega/

Silno je željel prav veliko duš k Gospodu nazaj pripe¬
ljati, in Bog je njegovim besedam toliko moči podelil, da se
jim nihčer ni mogel vstaviti. Sila ljudi se je zjjeralo pri nje¬
govih pridgah, clo tudi Judi, izmed katerih še je mnogo ču¬
dovito spreobernilo. Tudi svoje žlahtnike je pripeljal k spo¬
znanju njihovih grehov in krivic, da so se spokorili in po¬
boljšali. Njega pridge so bile lehkorazumljive, ali pripravne
ogenj božje ljubezni u sercih poslušavcev razplameniti. Nje¬
govim besedam so poslušavci tim manj se zoperstavljati mogli,
ker je to, kar je učil, sam najzvestejše spolnoval, in ker je Bog
sam s mnogimi čudeži njegovo besedo potverdoval. Zatorej je
mogel tudi sv. Tomaž po vsej pravici od sebe reči, kar je sv.
Paul Korinčanom u pervem listu pisal: .,Moj govor in moje
pridge niso u p regovo rljivih besedah človeške
modrosti, ampak u skazanju Duha  in  moči.“

Zvesto seje deržal pravil svojega reda. Na njegovem obra¬
zu se je vidila zmirom znotrajna radost in znotrajni mir. U to-
varšii je bil prijazen, ljubezniv, in posebno ponižen in pokoren.
Ponujali so mu papeži večkrat duhovne dostojnosti, ali u svo-
jej ponižnosti se je vselej takih časti vbranil.

Od papeža Gregoria X. je bil poklican na cerkven zbor
Lionski, kder bi se imela razkolnija med Rimsko in Gerčko
cerkvijo poravnati. Akoravno bolen se poda vendar berž na
pot. Ali njegova bolezen je zmirom huje in huje prihajala, in
Tomaž je bil prisilen u samostanu Cisterciaškem po imenu Fos-
sa Nuova na Neapolitanskej meji ostati. Po svojej navadi je šel
najprej u cerkvo, in u samostan stopivši je radostno klical: „Tu-
kaj je za vselej mesto mojega počitka . 44  S veseljem
so ga mnihi sprijeli in mu s vso ljubeznijo stregli. Priporočil se
je molitvi mnihov, in jih prosil, da bi ga samega pustili. Opravil
je občno ali dolgo spoved skrušenim sercom in željel prejeti
sv. zakramente umirajočih. Pred daje duhovnik s svetim resnim

236

7. Marc ali sušeč.

telesom prišel, je dal tla s pepelom potrositi, daje na pepelu
kleče presvet zakrament prejel. In ko vidi duhovnikapriti, je djal
s naj vecoj gorečostjo: „ J a z v e r u j e m t e r d n o, d a j e J e-
zus Kristus pravi Bog in pravi človek, Sin večne¬
ga O c e ( a i n deviške matere u tem presvete m z a-
kramentu bitstveno pricejoc, in kar u sercu  veru¬
jem, s ustmi spoznavam. Jaz se tebi klanjam oBog
i n m oj O d r e š e ni k, j a z tebe pr i j e m a m, c e n o m o j e g a
odrešenja in brano na mojem potu. Tebe, za kate¬
rega s i m iz ljubezni se učil, delal, p r e d g o v a I in
poduceval. Upam, da proti tebi nisem nie neprave¬
ga rekel, in ako bi to nevedoma bil storil, to očit¬
no preklicem, in se razsodbi svete r i m ske cerkve
podveržem.“ Nato je prijel skrušenim sercom presvet za¬
krament. Drugi dan potem je prejel zakrament poslednega olja.
Kmaio potem je zameri popolnoci 7. marca 1274, 48 let star.
Ker so se na njegovem grobu mnogi čudeži godili, gaje raz¬
glasil papež Joan XXII. leta 1322 za svetega, in Pij V. ga je
postavil u število cerkvenih učenikov.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Premišljevanja vredna sla dva odgovora, katira je sv. Tomaž pred
svojo smertjo okolj stoječim umikom dal. Vprašali so ga namreč, kako je
mogoče pri toliko nevarnostih tega sveta brez greha živeti?
Nato jim svetnik odgovori: „Ce se pogosto spominjamo računa, ka¬
terega imamoBogu dati, in se prizadevamo tako živeti, da sme¬
mo upati, da bode ti račun pri Bogu za nas srečno izšel." Ako
ti je zares na tem ležeče, greha se varovati in zveličanim biti, le spominjaj se
pogosto tistega ojstrega računa, ker nas sveta vera uči, da bomo Bogu račun
dajali, ne samo zavolj naših djanj, ampak tudi zavolj naših besed in misel.
„Vsakteri nas/-  pravi sv. apostol Paul u pismu Rimljanom, Jiode Bogo
odgovor  dajal." Tedaj vsaki bode rajtengo dajal; in ti račun bomo dajali
Bogu vsegavedejočemu, vsegamogočnemu, naj višjemu in neskončno pravičnemu
sodniku. Temu ne bodeš mogel kaj vtajiti, njemu ne boš mogel vbežati, se
nikakor izgovarjati, in nobene pomoči alj vsmilerija pri njem več najti. Račun
bo ojster. Vsaka prazna beseda, pravi Jezus bode sojena. In ako ti pri tem
računu, pri tej sodbi ne obstojiš, bode sodba čez te izrečena, katira se bode
skoz celo večnost nad teboj spolnovala. Spomni se tega računa posebno, ka¬
dar si u nevarnosti u kak greh pasti; gotovo bodeš skušnjavo premagal in
brez greha živel.

2, U drugo so ga vprašali: kako bi mogoče bilo gotovo zveli¬
čanim biti.  Svetnik jim odgovori: Ako le resnično to hočete.  Vsakdo

237

Sv. Joan, duhovni oče vsmilenih bratov.

tedaj, kdor hoče resnično zveličan biti, bode gotovo zveličan. Tudi sv. Kri-
zostom ravno to terdi, rekoč: „Ce kdo hoče zveličan biti, temu je samo tega
potreba, da hoče zveličan biti, pa ne samo poverim, ampak resno/- Resje,
vsi ljudi, elo največi grešniki hočejo zveličani biti, alj žalibog, večidel jim res¬
nične volje manjka. Cc se kdo česar naučiti hoče, mora se sredstev posluže¬
vati ; če se pa sredstev noče poslužiti, tudi resnične volje nima, se tiste umet¬
nije naučiti. Tako tudi on noče resno zveličan biti, kdor se noče posluževati
sredstev od Jezusa k našemu posvečevanju in zveličanju danih. Pomisli tedaj,
kristian, ali imaš resnično voljo zveličanja deležen biti. Ce jo še nimaš, imej
jo saj vprihodnič, zakaj ne vsaki, kateri pravi: „G o s p o d, gospod, pojde
u nebeško kraljestvo ,'“  pravi Jezus, ,,ampak, kateri stori voljo
mojega Očeta, kateri je u nebesih/-'

M olitv a.

O Bog, kateri si s čudovito učenostjo in pobožnostjo svojega spozno-
vavca, sv. Tomaža svojo cerkev slepšati blagovoljil, dodeli nam milost, da
bomo to, kar je k našemu zveličanju, zastopili in po izgledu tega svetnika tudi
spolnovali. Po Jezusu Kristu, Gospodu našem. Amen.

VIII. Dan marca ali suš ca.

OO ■ C'". '

Sveti Joan, duhovni oce vsmilenih bratov.

Sv. Joan, s priimenom od Boga, se je rodil leta 1495 u
Monlemajoru na Portugalskem. Imel je vboge alj pobožne sta-
riše. Veliko veselja je napravljal svojim staršim, ker je zve-

238

8. Marc ali sušeč.

sto po njih lepem izgledu živel. Ali starišev veselje se je
kmalo u veliko žalost spremenilo, ko je osem let star deček
skrivši s nekim duhovnim pobegnul. Od prevelike žalosti mati
zboli in u treh tednih je že pod hladnim demoni počivala. Nje¬
gov oče Andrej je šel u samostan Frančiškanov u Lisabonu,
kder je tudi sveto zameri. Joan od duhovnika zapušen se
vdinja nekemu pastirju, kateri je bil mož pošten in pobožen.
Ker je bil Joan delaven, bogaboječ in priljuden, so ga vsi
radi imeli.

Leta 1522 se vname vojska med Karlom V, in Frančiš¬
kom L kraljem francoskim. Berž zapusti Joan svojega go¬
spodarja, in stopi u službo cesarja. Ali kmalo je zvedel, ka¬
ko nevarno je nedolžnosti vojaško živlenje, ako človek sam
nad seboj skerbno ne čuva. Iz začetka nikolj ni pozabil svo¬
jo molitvo po navadi opravljati, in nad svojimi počutki bede¬
ti; sčasoma se je pa njegovo serce ohladilo, da je molitvo
opušal, henjal sam nad seboj bdeti, ter je po slabih izgledih
tovaršev zaveden u grehe zapadel. Ko se je leta 1530 voj¬
ska spet razpustila, je željel Joan svojo žlahto obiskati, od
katere že celili 30 let ničesar ni slišal. Se napravi na pot u
svoj domač kraj, alj od vse svoje žlahte samo ednega strica
še živega najde. Ves žalosten, da je kriv prezgodne smerti
svojih starišev zapusti svoj dom; pa tudi doprinesem' grehi
ga peko. Premišljuje kako bi za te grehe pravo pokoro de¬
lati mogel. Ko je Sloga u ponižnej molitvi za razsvečenje pro¬
sil, mu je prišlo na misel, da bi najložej s tim božje j pravici
zadostil, ako bi svoje živlenje službi bolnikov, bednih in po¬
trebnih ljudi posvetil. U ti namen zapusti domovino, in hoče
u Afriki vbogim sužnim poinagovati, in morebiti tudi venec
mučeuiški dobiti. U Gibraltaru se je soznanil s nekim pleme-
ničem, kateremu je kralj Joan II! dalej u deželi prebivati
prepovedal; temu se pridruži na popotvanju, služi njemu za¬
stonj, in ko je plemenič zbolel, s lastnim delom njega in celo
rodovino preživi. Plemič je kmalo spet milost pri kralju do¬
segel, in se domu vernul. Tudi Joan ni šel u Afriko, ker mu
je spovednik svetoval, se u Hispauio podati. Nakupil si je
duhovnih knig, in jih je po raznih mestih prodajal. Nekega
dne najde bosega dečka na ulicah, ki seje mraza tresel. Joan
ga vzeme na roke in ga hoče u svoje preuočiše nesti. Ali
mali deček mu zmirom težji in težji prihaja, da ga celo ne
more dalej spraviti. Deček se mu da spoznati, mu pokaže
granatno jabelko s križem, inrečeJoanu: „Joan, ti bodeš
svoj križ u Granadi  naj  šel-“ To izreče, in zgine izpred
njega. Joan ves genjen gre u Granado in posluša na svetek

239

Sv. Joan, duhovni oče vsmilenih bratrov.

sv. Sebastjana predgo slavnega Avila, katiraje njegovo ser¬
ce tako omebčila, da je iz prevelike žalosti nad svojimi gre¬
hi glasno jokati začel, in vpil: „0 Gospod! bodi mi vsmi-
Ij en! Gospod! bodi mi grešniku vsmiljen.“  Ko  je šel
iz cerkve, si je pulil lase, metal se po tleh in druge nena¬
vadne reci vgaiijal. Ludje so menili, da je norec in so ga pe¬
ljali u noriše, tamkaj so mu dajali malo jesti, so ga prikle-
njeniga imeli in ga tepli, da bi ga s strahovanjem ozdravili,
pa on je vse to voljno u duhu pokore preterpel. Zgorej ime¬
novan svet duhoven Avila je šel k njemu in mu rekel: „Ja-
nez, zadosti je tega; zanaprej skerbi bolj pokoro delati.“ On
ga je vbogal, je jenjal od svoje prostovoljne norosti, in vsi
so se temu čudili.

Kar je že bil davno željel in premišljeval, kako bi mo¬
gel revežem, zapuščenim otrokom in bolnikom pomagovati, je
hotel zdaj izpeljati. Sel je najpred u bolnišnico, bolnikom stre¬
či. Kupil je potem po uasvetovauju svojega dušnega vodite¬
lja za nabrano milošno hišo, ktero je kmalo napolnil s bolni¬
ki in revnimi ljudmi, in jim telesno in dušno pomoč delil. Pri¬
družili so se njemu pomočniki pri tem keršanskem delu, in
ti so se imenovali vsmileni bratri.  To je bil začetek re¬
da vsmilenih bratrov, katiri po vsili deželah bolnikom streže¬
jo. Ce je sv. Joan milošno naberai, jo je prosil s timi bese¬
dami: ,,Boditi vsmileni sebi, in delajte si dobro.“
Zakaj on je terdil, da milošna več temu koristi, katiri jo da,
kakor katiri jo prejema. Ali pa je tudi djal: »Delajte do¬
bro bratri, dokler še časa imate.“  Imel je pa svet¬
nik veliko sovražnikov, vendar se ni dal motiti pri svojem
keršanskem delu. »Svojim sovražnikom moram vendar
odpustiti,  je djal, ako hočem zveličan biti, alj prej
alj poznej; storim to mar precej.'“

Kakor krotek je bil proti drugim, tako ojstro je ravnal
sam seboj. Kročal je svoje telo s postom, bedenjem in dru¬
gimi spokornimi deli. Molitvi je toliko, kolikor je mogel časa
posvetil. Bog je svojemu zvestemu služavniku tudi dar čude¬
če delati in prihodne reči prerokovati dodelil, in ga je tako
ze na tem svetu poveličal.

Od velikih skerbiH, in velikega terplenja je sv. Joan smertno
zbolel; previden s svetimi zakramenti je mirno čakal smerfi.
Zadno uro je prosil okoli postele stoječe vun iti;  potem je vstal,
vzel podobo križanega Jezusa, jo objel in kleče zaupil: „0
Jezus! u tvoje roke izročim svojo dušo.“  Kateri so
zvunaj stali in čakali, kedar so zaslišali ti glas, so hiteli k

240

9. Marc ali sušeč.

njemu, pa je bil že mertev. Umeri je 55 let star leta 1550. Pa¬
pež Aleksander Vlil. je zapovedal njegov spomin obhajati.

A’ u u k i n p osne m a.

„Bodite vsmileni sami sebi in delajte sami sebi dobro!“
Tako je rekal sv. Joan, te je milošno prosil. U teh besedah je velika resnica
skrita. Vsmilen je sam do sebe, ako zavolj Boga bližnemu vsmilenje skazu-
je, in dobro sam sebi dela, kateri Miznega u potrebah ne zapuša. Vsmilenje
nam prinaša za živlenje in po smerti najžlahnejši sad. Kako slast občuti na¬
še serce, ako smo vbogemn pomagali? Pa idi in poglej tudi, kako Bog pre¬
moženje vsmilcnega poblagoslovi. Ali miloserčnost nam donaša tudi sad za
večnost, zakaj kdor vsmilenje skazuje,  pravi sveto pismo, bode tudi
vsmilenje najšel.  Če tedaj žel jiš pri Bogu vsmilenje najti, ne zapiraj svoje ro¬
ke vbogim, ampak daj jim, kolikor premoreš iz ljubezni do Boga, ki ti je Miz¬
nega tako ljubiti vkazal, kakor samega sebe. Tako bodeš u nebesih zaklad
imel, in zaslišal besede iz ust svojega Izveličarja: „Pridite žegnani mo-
jegaOčeta! Posedite kraljestvo, katero vam je pripravleno od
začetka sveta. Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali  jesti.“ i. t. d.

m o 1 i t v a.

Razneti o Gospod! na priprošnjo sv. Joana u naših sercih plamen pra¬
ve ljubezni, da bodemo svoje pregreške popravili, bližnjemu svojemu gorlji¬
vo služili, in s miloserčnimi djanji tebi, kateri si sama ljubezen, zmirombolj
in bolj podobni postali. Amen.

IX. Dan marca ali s uš c a
Sveti Ciril in Metodi, škofa in Slovanov učenika.

U starem zakonu si je Bog izvoljil Judovski narod, pravo
vero na zemlji obraniti do prihoda obljubljenega Odrešenika. Je¬
zus pa ni bil samo Odrešenik Judovskega naroda, ampak vsili
narodov. Zato je Judom djal: „lmam še druge ovce, katere ni¬
so iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas
poslušale, in bode eden hlev in eden pastir. “ Vkazal je u ti na¬
men apostolom: „Pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih u
imenu Očeta in Sina in sv. Duha.“ Tudi naši slovanski predni¬
ki so bili izmed teh ovčic, od katerih Jezus pravi, da niso vl
tega hleva. Kteri so pa bili oni apostolski možje, kateri so naš

Sv. Ciril in Metodi, škofa in Slovanov učenika. 241

narod učili pravega Boga spoznavati in njemu dopadljivo ži¬
veti? Kteriui možem imamo ti največi dar, sveto vero za¬
hvaliti? Pervi izmed njih je veliki apostol Paul, kateri je slo¬
venskim Ilirom veselo povest od našega izveličarja Jezusa
Krista oznanoval. On sam piše: „Jaz sim od Jeruzalema in
okoli noter do llirie (do slaveuskih dežel) vse s Kristuso¬
vim evangeljem napolnil.“ Oznanovali so besedo božjo poseb¬
no u naših slovenskih krajinah: Oglejski škof, sv. Mohor in
njegov diakon Fortuna!, sv. Maksimiljan škofLaureaški, Celj¬
ski rojak, sv. Modcst, škof Gosposvetski. Ali celemu slovan¬
skemu narodu je prisjalo sonce zveličavne vere še ie po dve¬
ma bratoma: sv. Cirilu in Metodiu. Spodobi se tedaj in je naša
sveta dožnost, ta dva bratra, apostola in najimenitnejša uče¬
nika Slavenov bolje spoznavati, kakor dosihdob, kajti ju do¬
sti Slaveneov še po imenu prav ne pozna, veliko manj pa po
njunih slovitih delih za večni blagor našega naroda.

Bila- sta sveta bratra Ciril in Metodi Solunčana. Njun
oče, Leo po imenu, je bil starosta tega mesta. On pošle ua-
depolua sina iz Solunj u glavno mesto Carigrad na ueiliše.
Lepo sta nepredovala u vsili vedah in umetnostih. Nista bila
samo dobro podučena u svetej veri, ampak tudi u modroslov-
ju; znala sta za onaj čas nenavadno veliko jezikov, posebno
tudi slovanski, u katerem sta se gotovo že doma lehko izu¬
rila, ker se je tačas ne samo u Macedouii, ampak tudi po ce¬
lem Gerčkem slovansko in gerčko govorilo. Starejši brater
Ciril, tadaj še Konstantin imenovan, se je posebno svetil u
božjej modrosti; imenovali so ga keršanskega modriaua. Do-

16

242

9. Marc ali sušeč.

rastla sta mlada moža učena in visoko poštovaua, vredna po¬
staviti nju na svečnik duhovskega stana. Posvetili so ju maš-
nika, in poslali u vinograd Gospodov, sv Cirila (leta 939)
Kozarom, tartarskemu narodu na bregovih čerhega morja, ka-
tiri so cesarja za učenike svete vere bili prosili, in sv. Me-
todia, kateri seje bil tacaš u samostanu poleg drugega znanstva
tudi slikarije naučil, in sv. podobe verlo slikati znal, Bulga-
rom božje kraljestvo oznanovat, klicat raz.škroplene ovčice u
edino, sveto, katolsko cerkvo. Ciril ostane še nekaj časa u
Kerzonu, kozarskega jezika se popolnoma naučiti, da bi nje¬
gove besede tim bolj Kozarom u serce segale. Bil je tukaj
tako srečen najti truplo sv. Klemena, ki je leta 102 na Tur-
jiškem Kerzonesu mučen bil.

Prav srečen je bil pri Kozarih. Vsili oči so se svetle¬
mu soncu božjega nauka odperle; kerstil je Kana, njih po¬
glavarja in po njegovem izgledu tudi narod Kozarski, vte-
meljil cerkve, jim preskerbel dobre duhovnike, in potem se
povernul u Carigrad, ter pripeljal veliko oprostenih kristianov
nazaj, katere so popred neverni Kozari povjeli in u hudo suž-
nost bili odgnali. Mnogo dragih darov so mu Kozari ponuja¬
li; alj svet mož jih ni hotel vzeti, s sv. Paulom rekoč: „Ne
išem vašega, nego vas.“ Po doveršenem apostolskem delu se
verne u Carigrad, kder se združi s svojim bratrom Metodi-
om, iSIovaiiom božjo besedo oznanovat, in že pokeršene u
svetej veri poterdovat. Bil je pa sv. Metodi tačas, ko se je
sv. Ciril pri Kozarih mudil, kralja Bolgarov, Bogora po siiki
posledne sodbe Jezusu pridobil. Kralj mu naroči u njegovo
dvorano kaj strašnega izobrazili, tako da bode vsakega groza
obšla, kdor sliko vidi. Sveti umelaJnik mu naredi podobo po-
sJedne sodbe, Jezusa na veličastnem prestolu u sredi ange¬
lov serditega sodnika, pred sodnim stolom vse ljudi brez iz-
vzetka sbrane trepetaje čakati svoje obsodbe. Vse je bilo tako
živahno in ognjeno slikano, da je človeka svet strah sprele¬
tel podobo viditi. Kedar je bila slika dodelana, jo kralju po¬
kaže. Njo viditi, se Bogor prestraši, in slišati od strašne sod¬
be božje, ne more milosti božjej dalej se vstavljati, ter se da
ukeršanskej veri Metodiu podučiti in kerstiti. Neverni boja-
ri Bulgarski se nad svojim kraljem spuutajo; alj serčno se jim
vstavi Bogor, po kerstu Mihael imenovan, s križem na per-
sib, in jih vžuga. Po izgledu svojega kralja se je dalo tudi
veliki Bulgarov kerstiti. Kralj napoti sporočnike s darmi u
Rim k svetemu očetu papežu Nikolaju], in stopi po nauku sv.
Metodia u edinost in družtvo svete rimsko-katolške cerkve.

Sv. Ciril in Metodi, škofa in Slovanov učenika. 243

Papež mu pošljejo pismo polno zdravili naukov, pa tudi dva
škofa, kralje in njegove podložne u svetej veri poterdit.

Tudi sv. Ciril, viditi kako vspešno njega brater Slova¬
nom vero oznanuje, se posveti popolnoma ovemu narodu in
njegovemu zveličanju. Dobro si svest, da omika ljudstva u
maternem jeziku naj lepši pospeh ima, si je mislil, da bode
vera keršanska tudi med Slovani bolj razcvetala, ako bi se
sveti evangeli in drugi božji nauki u njih maternem jeziku
čitali (brali) in sveto petje po slovansko opravljalo. U ti na¬
men sostavi na podlagi gerčkih pismenk slovansko abecedo, in
se loti berž prestavljenja svetili evangeljev in listov in drugih
časoslovnili bukev.

Gospodovali so pa tadaj po širokih slovanskih deržavah
trije mogočni knezi, llaštislav, Svatopluk in Koceli,
skerbni za izveličansko vero in keršansko omiko podložnih.
Pošljejo sporočnikov u Carigrad k gerčkemu cesarju Mihae¬
lu E11. prosit, rekoč: ,,Naša deržava se je p o kr isti a-
nila, pa učenikov nimamo, kteri bi nas vladali in
učili, ter nam razkladali svete knige. Mi ne razu-
mimo gerčko, ne latinsko, in eden uči tako, drugi
drugače; in po vsakem ne zaslepimo razuma sve¬
tega pisma, ne nja moči. Pošli nam torej učiteljev,
koji nas bodo znali besede svetega pisma in nja
pomen učiti,“  Car to slišali, praša svoje modre svetovav-
ce, koga bi poslal. Svetovajo mu učena in modra bratra Ci¬
rila in Metodia iz Solunj. Po uju pošle, in ko prideta, jima
pravi: „Poglejta, slovanska deržava je poslala mene prosit
učenikov, kteri bi jim svete pisma poslovenili; to željijo.“ Oba
rada u to privoljita, in gresta u slovansko deželo. Prišla sta
leta 863 u gornjo Moravo, kamor sla tudi truplo sv. Kleme¬
na seboj prinesla. S veliko radostjo in častjo ju sprejme Ka-
stislav in vse ljudstvo. Gorljivo začneta Slovane učiti moliti,
pa tudi citati, stavila sta cerkve, pa tudi šole, poslovenila jim
celo sveto pismo, in slovanski jezik vpeljevala pri službi bož-
jej in vsili cerkvenih obredih. Omladilo se je med slovanski¬
mi narodi keršanstvo, oživelo je njih slovstvo, kerstila sta
Moravskega kneza Rastislava in množine drugih nevernih lju¬
di, maliki so popadali, njim posvečeni logi .so se posekali;
začel je Slovanom božje spoznave in keršanske omike beli
dan. Pet let >-4a se trudila sveta bratra in obdelovala lep vi¬
nograd Gospodov. Nemškim misionarjem je pa to merzelo, da
so se tudi njih črede ovima bratoma pridružile. Sveti oče pa¬
pež Miklavž II. slišati od vspešnih, apostolskih djauj Solun¬
skih bratov med Slovani, se je jako veselil, da je tako ve-
* 16 *

*244

9. Marc ali sušeč.

lik narod stopil u kolo keršauskih narodov, zraven se je pa
vendar bal, da bi se pri njih, ker se je služba božja u ma¬
ternem jeziku obhajala, katera razkolnija alj ktero krivo¬
verstvo ne scimilo. Zato poklice ju u Rim, da bi se iz nju¬
nih ust sam prepričal o stanju slovanske cerkve. Brez vse
pomude se podasta sveta brata na pot. Med tem zamerje Mi¬
klavž. Njegov naslednik Hadriau II. slišati, da ova brata tu¬
di s veto telo papeža Klemena seboj prineseta, se nad tim ja¬
ko raduje in gre s celo duhovšino in veliko množino ljudi ji¬
ma naproti, ju slovesno pozdravit. Sveto telo Klemena so sve¬
čano shranili u cerkvi, katiro so temu mučencu in papežu u
čast bili postavili. »Sveta brata pa lladrian II. škofa posveti
in ju postavi viša pastirja Moravcom in drugim slovanskim
rodovom, katere sta kerstila. Sv. Ciril bolehen se poverne u
samostan in u Rimu umerje, kder njegovo sveto truglo u cerkvi
sv. Klemena počiva. Sv. Metodi pa pride sopet k Slovencem
nazaj, poveličuje božje kraljestvo po obadveh strauih Dona¬
ve blizo Drave in Save, po pravici apostol Slovanov.

Veselo je po prizadetju sv. Metodia po vsili slovanskih
deželah kersanstvo oživelo; živa je bila služba božja po mi¬
lem petju in poduku u slovenskem jeziku. Pridno se je mla¬
dina učila, česar je za časen in večen blagor potrebnega, alj
bogata žetva sovražniku izveličanja našega ne dopade. Pod-
piha in nadraži sosede, da sv. Metodia počernijo, in clo u
Rimu papežu zatožijo, da prav ne uči, in ne opravlja službe
božje po obredih svete rimske cerkve. Sveti oče papež Ju¬
an Vili. pozove sv škofa Metodia u Rim na presojo te re¬
či ; in berž se zvest služabnik božji na dolg težaven pot po¬
da, pa tudi vpričo papeža in cerkvenega sbora svojo reč ta¬
ko gladko in čedno opraviči, da vse njegove naprave pohva¬
lijo, njegove čine za prav spoznajo, poterdijo, in sv. Metodia
nadškofa stare Moravie in nekdajne Panonie slovesno povzdig¬
nejo, ter ga u pismu kralju Svatopluku priporoče. 1*0 tej do-
voljbi sv. očeta papeža še sdaj sedinjeni pravoslavni Slovani
službo božjo u staroslovenskej besedi obhajajo, in se tudi pri
nas sveti evangelj po slovensko bere, moli in poje, sveta
maša pa po latinsko služi zavolj edinosti u latinske j alj rim-
skokatolškej cerkvi.

Tisti čas je mogočen kralj Svatopluk veliko kraljestvo
vtemeljil, kateremu je (udi Cesko in v  velik kos Ogerske vda¬
no bilo. Sv. Metodi se je torej na Cesko podal, na obširno
ovo polje Gospodovo seme božje besede sejat, tudi mogočno
češko slovansko ljudstvo Jezusu pridobit in svetej katolškej
cerkvi udružit. In kako lepo mu je to delo shodilo! Kerstil

Sv. Ciril in Metodi, škofa in Slovanov »cenika. 245

je Borivoja češkega vajvoda fl. 1594), ženo sv. LodniHo in
njune otroke, pa tudi mnogo češkega ljudstva, hi ti pervenci
kersanstva so po nauku sv. Metodia za razsiro svete vere
veliko skerbeli; sv. Ludmila in nje umik sv. Venceslav sta
clo svojo kerv za njo prelila, pa tudi terden steber sv. ka-
tolške cerkve postavila, ki se omajati in podreti ne da. —
Tako je bila velika ceska dežela Jezusu in njegovcj svetej
cerkvi pridobljena po sv. Metodiu, apostolu Čekov.

Sv. Metodi se je po svojih apostolskih hojah in tolikih
opravilih postaral, in silo veliko terplenja vžih Od nevernikov
certen in preganjan, od krivih bratov in sosedov sovražen,
obrekovan in krivo dolžen potoži svoje težave očetu vsih ver¬
nih , papežu Joauu VIII. kateri ga u pismu lepo potolaži in
poterdi u apostolskem djanju, naj le sercno u svojem izveli-
canskein poslu napreduje in bode do konca zvest ; kar je tu¬
di bil. Na večer svojega živlenja se posledno pot sv. Metodi
u Rim poda, vse mnoge in razne ljudstva naj višemo namest¬
niku božjemu, vidnemu poglavarju cerkve sporočit, in u vi-
sokej starosti poln zaslug u Rimu mirno u Gospodu zaspi f!.
910), kder poleg svojega brata Cirila u cerkvi sv. Klemena
počiva; njegovo ime slovi od naroda do naroda, vsim Sloven-
coin slavno in drago.

JV a u k i n p o s n e m  «.

Kako veliko in zasluživno tlelo sta sv. Ciril in Metodi opravljala, ker
sta naš narod iz poganske nevednosti k jasnemu soncu keršanske vere pripe¬
ljala! Kako hočemo ova dva naša apostola posnemovati? Ne more vsaki iz¬
med nas iti k neznabogom, jim pravo vero oznanovat, ali vendar je vsakega
kristiana najsvetejša dolžnost pripomagovati k razširjenju nebeškega kraljest¬
va. Pomagovati more krlstian s almožno in molitvo onim gorljivem možem,
kateri neznabogom sv. evangclj oznammejo. Ima pa tudi vsaki u svojem do¬
mačem krogu skerbeti za razširanje božjega kraljestva. Posebno zadene to sta¬
rejše in gospodaije, ker bodo oni za sebi izročene duše račun dajati morali.
Starejši, učite tedaj svoje deca že iz mladega Boga in njega popolnosti spoz¬
navati; gospodarji, glejte da bode vaša družina pridno u cerkvo hodila in
božjo besedo poslušala, ter ju terno in večerno molitvo vsakiden opravljala.
Veliko bode vaše plačilo u nebesih, ako bole po svojej moči pomagovali k
razširanju in vterdenju božjega kraljestva.

I o 1 i t v a,

O Bog, kteri si nas po svetih bratih in učenikih Slovanov, Cirilu in Me¬
todiu k edinosti vere zaklical, daj nam u tej sveti pravi veri, edinosti in ker-

246

10. Marc ali sušeč.

Sanskej ljubezni živeti, pa tudi vse naše odločene brate in sestre k sveti ka-
tolškej cerkvi poediniti, naj bode eden hlev in eden pastir vsih pravovernih
ovčic, to te prosimo po Jezusu Kristusu, zveličarju in odrešeniku našem. Amen.

X. Ban marca ali suš ca.

Svetili 40 mučenikov.

Cesar Konstantin, veliki imenovan je bil Liciniu del svo¬
jega orjaškega cesarstva prepustil. Prav prijazno je novi vla¬
dar u začetku s kristiani ravnal, ali kmalo jih je nevsmileno za¬
tirati začel. Vsim svojim namestnikom je zavkazal, da imajo
vsi kristiani alj paganskim bogovom darovati, alj pa hudo smert
storiti. Agrikola je bil tedaj namestnik na Armenskem n mestu
Sebaste. Mitro je dal ti vkaz v  razglasiti iu pristavili, da naj se
vsi kristiani k njemu podajo. Stirdeset mladih, čverstih vojakov
pride hitro na to povelje, ki hočejo rajši najhujše muke terpeti,
kakor Kristusa zatajiti in bogovom darovati. Njih general Li-
sias vid iti (oljko svojih naj lirah rej šili vojakov, kise hočejo pro¬
stovoljno zavolj Kristusa u smert podati, si veliko prizadeva
jih pregovoriti. Jih hvali zavolj hrabrosti, katero so dosihmal
skazali, obeča jim cesarjevo milost, visoke časti, in ko vidi, da
pri njih kaj ne opravi, jim s naj zanicljivejšo smertjo žuga, če
nočejo bogovom darovati. Serčni kristianski vojaki mu pa brez
vsega strahu odgovorijo, da pri takoj reči, ktera čast kralja
nebes in zemlje zadene, celo ne marajo za hvalisanje in obe¬
dovanje, ne za milost zemeljskega cesarja.

Namestnik ves razkačen vkaže stanovitne vojake u veri¬
ge djati in u tamnice vreči. Večkrat so jih potem še skušali,
ter so jih iz ječe peljali pred cesarskega namestnika; vendar no¬
benega niso mogli premagat i, stanovitni ostanejo vsi u svoji veri
u Jezusa Krista. „Ce smo t oljko hudega žepreterpeli,
— so djali vojaki med seboj — in naše z i v len j e tol j k o kr at
u službi zemeljskega cesarja al j za blagor domovi¬
ne u nevarnost postavili; zakaj bi ravno to ne stori¬
li u službi vladarja nebes in zemlje za naš lasten
blagor. 44  — Tako so se u ječi pogovarjali in eden drugemu
, serce delali, zraven pa niso prenehali Boga u pomoč klicati in
njemu hvalo peti. Jezus Kristus sam se jim enkrat prikaže, ter
jih stemi besedami potolaži: „Začetek je dober, kdoi\pa
do konca stanoviten ostane, bo zveličan/ 4  — Cez
nekaj dni je bila njim sodba sklenjena, in tudi precej spolnjena.
Vsakega s kamenjem po ustih bijejo, in jih zvečer nage na led

Sv. 40 mučenikov.

247

bližnega jezera postav ijo, da bi tam čez noč’ zmerznili. Bila je
pa tedaj huda zima in merzel sever je silno, pihal. Nedaleko
od njih je stala na bregu hiša, u katerej je topla kopel za tiste
pripravljena bila, kateri bi od mraza premagani bogovom daro¬
vati hoteli.

Stanovitni vojaki na ledu sede kličejo Boga u pomoč, re¬
koč: „Stirdeset nas je na jezero semkaj prišlo, o
Gospod, daj nam v s im venca alj krone zmage de¬
ležnim biti, in nobenega naj ne manjka pri ve n Ča¬
nju. Nas je štirdeset, in št ir de set je častito šte¬
vilo, ker ti o Jezus si posvetil to število, s svojini
štirdesetdanskim postom.  Blizo njih je bila straža, da bi
nobeden izmed teh 40 vojakov uiti ne mogel. Nekoliko ur je
že minulo, ali mučeniki ne prenehajo Boga prositi in hvaliti. Vsi
stražniki pozaspijo razun ednega, kateri je naniest ostalih eni.
Ti vgleda na enkrat čudno prikazen; vidil je tiste vojake s po¬
sebno svetlobo obdane in angele iz nebes priti, ki so vsakemu
vojaku edno krono prinesli in na glavo djali. Samo eden ni do¬
bil krone- Neverni stražnik se nad to prikaznijo močno čudi,
in premišljuje, zakaj temu samemu ni bila krona- Ali komaj je
to sam seboj zgovoril, je ušel eden izmed 40 iz leda in tekel n
kopel. Ves premrazen pride n toplo kopel se ogrevat, in ma¬
likom darovat. Ali kmalo ga kazen božja zadene. Po vsili
udih ga tergati začne, in n groznih bolečinah nesrečno smert
stori. Bil je že tako rekoč pri vratih nebeškega kraljestva, pa
zavolj svoje nestanovitnosti u terplenju, je hitrejši od onih
umeri, in šel namesto n večno veselje n večno terplenje. Ostali
njegovi tovarši so zavolj njega silno žalovali , pa kmalo so bili
spet obveseljeni, ker je ravno tisti stražnik , ki je to čudo vi¬
dil, od božje milosti ganjen namesto nestanovitnega vojaka pri¬
stopil. Precej zbudi svoje spijoče tovarše, ter jim pove kako
posebno prikazen je imel, in da hoče tudi on s vojaki vred um¬
reti, se sleče ter se vojakom pridruži in jih prosi, da naj bi oni
zanj molili, da bi tudi on nebeško krono prejel. Vsmileni Bog je
<o molitve vslišal. Kmalo je vidil angela iz nebes priti, in rav¬
no tako lepo krono sebi prinesti, kakor so jo drugi dobili..

Drugi den so namestniku vse naznanili, kar se je preteklo
noč godilo. Berž vkaže vsili 40 od jezera pripeljati, jim kosti
potreti in jih vse vkup nagromadi so žgati. Pri tej grozovitnej
muki so vsi konec storili, razun naj mlajšega, kateremu je bilo
Melito ime. Njegova mati, viditi, da njeni sin še živi, zavpije
nanj: „Moj sin! terpi le še kratek čas; glej Kristus
stoji pri nebeških vratih, in pride tebi u pomoč.
Tačas so trupla mučenikov na vozove znosili, jih k gromadi

248

10* Marc ali sušeč.

zapeljati. Melita samega so pustili, upaje da bode od toljko
bolečin premagan vendar od svoje vere odstopil. Ali njegova
mati si ga na rame naloži, ter ga za vozmi proti gromadi nese.
Grede še prosi svojega sina, ter mu serce dela rekoč: „L e po¬
misli kako kratko bo tvoje terplenje, in da tebe
potem večno veselje pričakuje. 44  Pri tem prigovarja¬
nju izdehne stanovitni mladenč svojo dušo u naročju svoje veli¬
kodušne matere, katira je njegovo truplo k onim mučenikom na
gromado djala, da bi tudi mertev ne bil od teh ločen, s kateri¬
mi je bil po čednosti in veri združen. Njih srečna smert je bila
leta 319.

N a u k i n p osne, m a.

1. Lepa priložnost se nam ponudi, vojakom nektere besede na serce
položiti. Vsi mučeniki, kteriii »od se danes obhaja, so bili vojaki. Urimskem
imeniku svetnikov najdemo še veliko drugih vojakov, katiri so najgrozovitnejše
muke zavolj Kristusa voljno prestali, Zlo se tedaj motijo, kateri menijo, da
vojak ne more u svojem stanu po volji bo/.jej živeti. Toliko svetih mučeni¬
kov, ki so popred vojaki bili, in toliko svetih spoznovavcov, ki so u vojaš¬
kem stanu sveto živeli in umerli, nam očitno svedoči, da tudi vojaki pobožno
živeti in zveličani biti zamotajo. Tudi sv. Janez kerstitelj ni rekel vojakom,
katiri so ga prašali. kaj imajo storiti, da bojo zveličani, da imajo svoj stan
zapustiti, ampak: „Nobenega ne tepite, nikomur krivice ne delajte,
in bodite zadovoljni s svojo  mezdo." Vojak tedaj, kateri hoče zveli¬
čan biti, mora božje in cerkovne zapovedi na tenko spolnovati, se grehov va¬
rovati, kateri se ulem  stanu žalibog tako pogosto najdejo, kletve, nezmerne
igre, pijančevanje, kraje in nečistosti u djanju, besedah in mislih. Se ima tudi
slabe tovaršije iu pohujšanja skerbno varovati, dobre dela dopemašati, zju-
trej in zvečer s zbranim duhom moliti, sv. zakramente večkrat prejemati, božjo
besedo rad poslušati, svoje predstojnike natenko vbogati, in svojej prisegi
zvest biti. Naj težave svojega stanu poterplivo prenaša iz ljubezni do Boga in
u pokoro za svoje grebe.

2. Žalostni konec Kristusu nezvestega vojaka je zares našega premiš¬
ljevanja vreden. Toljko je bil že zavolj kristianske vere prestal, zdaj jo pa
u poslednji uri zataji. Kratkemu terplenju se zogne in se hoče poživiti, pa
ravno skoz to večno zveličanje zgubi, ter sam sebe u večno terplenje pahne.
Iz tega vidiš, ljubi kristian, koliko človek sam sebi upati sme; zatorej ne za¬
našaj se na lastno moč, ampak prosi vsaki dan Boga ponižno za milost in
pomoč. Ta prigodba ti pa tudi jasno dokaže, kako nespametno si ti ravnal,
ko si zavolj nečimerne, minljive sladnosti, alj zavolj malega dobička, alj ka-
kej težavi se zogniti, smerteu greli storil in se tako u nevarnost podal, nebesa

249

Sv. Frančiška, rimska vdova.

vekomaj zgubili in pogubljen biti. Se ve da si mislil, tako nevarnost skoz po¬
koro sopet odvemuti; ali pa misliš, daje  nezvest vojšak u grebu umreti ho¬
tel‘i On je gotovo tudi poznej za ti greh pokoro delati hotel, ali grozno se je
ogoljfal. U svojem grehu je zameri in ni imel milosti se spokoriti. Ali bi se
tudi tebi ne moglo kaj takšnega zgoditi? To si globoko u serce vtisni, in se
vprihodnič ne podavaj u takšno smertno nevaršino. Premisli kako mora to zdaj
nezvestega vojšaka grizili in peei, ki je že tako blizo nebes, Boga pozabil in
zatajil, in tako nebesa na vekomaj zgubil. Glej ravno tako bode tudi tebe en¬
krat peklo in grizilo, ako bodeš u kakem sinertnem grehu raz te svet pokli¬
can. Zato pazi na vsako misel, vsako besedo in vsako stopinjo, da ne boš
kaj zoper voljo božjo storil in grešil.

Vtisni si prav globoko u svoje serce sklep zvestih vojakov: „Če smo
toljko u službi cesarjevej, in u prid naše domovine prestali,
zakaj bi ravno to u službi božjej k svojemu lastnemu pridu ne
storili.^  — Morebiti tudi ti veliko terpiš zavolj kterega človeka, in služiš
za slabo plačilo, zakaj bi tedaj ne hotel kaj storiti alj terpeti iz' ljubezni do
Boga, kateri tebi večno plačilo obečuje. „Tvoje terplenje je kratko,^
je djala mati sv. Melita, „ali tvoje veselje bo večno.“  — Spomni se
teh besed usvojili težavah, da ne obnemagaš. „VeseIi se moja duša; hi¬
tro mine terplenje, ki ga terpiš, ali slava je večna, ki tebe pri¬
ča kujetako  je djal sv. Peter Krisolog. Služi tedaj Bogu s veseljem, ka¬
kor tudi hlapec s veseljem gospodarju služi, kateri njega ljubi, in mu lepo
plačilo daje. Ti imaš neizrekljivo večno plačilo pričakovati, če Gospodu ne¬
bes in zemlje do konca zvest ostaneš. Ce pa Boga zapustiš in hudiču služiti
začneš, kakor je nezvesti vojšak storil, nimaš nobenega plačila od Boga pri¬
čakovati, zakaj resnično je, kar je govorila večna resnica: „Kdor do konca
stanoviten ostane, bo zveličan.^  —

lolitva.

O Bog! kateri si tem 40 sv. mučenikom po svojej milosti toljko moči
podelil, pri takih nevsmilenih mukah u veri do konca stanovitnim biti; tebe po¬
nižno prosimo, dodeli tudi nam svojo milost, da bodemo resnice naše zveli¬
čavne vere zmiram bolj spoznovali, po njih živeli, in po priprošnji sv. mu¬
čenikov večno zveličanje dosegli, skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen.

XI. D an marca ali sušca.

Sveta Frančiška, rimska vdova.

Sv. Frančiška hčer žlahnih in prebogatih starišev je bi¬
la u Rimu leta 1384 rojena. Že u svojej mladosti je bila zlo
sramožljiva, je rada molila in skrivej po malem svoje telo kro-

250

11. Marc ali sušeč.

čala. Usvojeni eduajstem letu bi se bila rada usamostan po¬
dala, da bi deviško čistost svojemu nebeškemu ženinu daro¬
vati zamogla. Ali njeni starši tega niso pripustili, temoč so
jo komej 12 let staro deklico /lahnemu rimskemu ndadeneu
Lavrencu Poncianu u zakon dali. S tim svojim možem je tako
mirno in ljubeznivo živela, da u celili 40 letih nikolj ni bilo
med njima prepira alj jeze.

Njun zakon popolnoma osrečiti, jima Bog tudi otroke po¬
deli. Da bi jih prav izredila, strah božji in ljubezen do Bo¬
ga u mlade serca vsadila, si je sv. Frančiška veliko prizadjala.

Ravno tako je bila svojim poslom prava mati. Skerbeia
je ne samo za njih časno, ampak tudi za večno srečo- Odlo¬
čila jim je časa, da so vtegnili moliti in k svetej maši hoditi.
Zvečer po dokončanih vsakdanjih opravilih je pa s njimi po¬
kleknila in večerno molitve opravila, ali pa je jim včasi kaj
iz kterih duhovnih hukev brala. Ce je kak posel zbolel, ga
ni pustila u bolnišnico nesti, ampak sama mu je stregla, ter
je djala: „lIodimo u bolnišnico ptujim bolnikom stre-
žit, zakaj bi svojim hišnim enake ljubezni ne ska-
zovali.“  —

Od teh dob, kar se je vdala, nje ni bilo več vidjti ne u
igrališu ne pri obedih, ne na drugih kratkočasili. Ce soji
očitali, da se njej, tako mladi in žlahnej gospej ne spodobi,
vsim veselicam se odtegniti, je odgovorila: „MIada sim
sicerin žlahnega stana, pa ne pozabim, da simkri-
sliana, in torej dolžna po nauku svetega evange-
Ija živeti.“  Njena obleka je bila za njen stan zares nekaj
priprosta. Po dovoljenju svojega moža je vse zlato in vse
dragocenosti na stran djala in je samo volnene oblačila no¬
sila. U celej hiši ni bilo najti kake nespodobne podobe, am¬
pak za vse jizbe je omislila take slike, ki so bile pripravne po¬
božnost u sercu vbuditi. Skerbno je tudi pazila, da hišni niso
nespodobnih bukev u roke dobivali, ali jih brali. Ostali čas
po dokončanem delu je molila in dela vsmilenja dopernašala.
Tudi u svojem zakonskem stanu ni prenehala svoje truplo kro¬
titi, temuč je sama sebe še bolj ojstro imela.

Kakor u sreči tako je tudi u nesreči u Boga zaupala.
Neapolitanski kralj Ladislav je bil Rim premagal. Njen mož
Poucian je bil s drugimi vred vjet, njegova hiša obropana,
on sam pa iz dežele pregnan. Vsakemu se je vboga Fran¬
čiška vsmilila, ker jejo taka nesreča zadela. Ali ona se po¬
polnoma u voljo božjo vda, in terdno u božjo previdnost za¬
upajo Boga hvali, ki vse tako ravna, da nam tudi iz nesre¬
če, če ne časna vsaj večna sreča izcveti. S besedami poter-

251

Sv. Frančiška, rimska vdova.

pežljivega Joba je odgovorila tem, ki so jej to veliko ne¬
srečo naznanili: „G o spod j e dal, Gospod je s p e t v z e I,
Gospodovo ime naj bo cešeno.“  — Gez nek cas pride
spet njeni mož nazaj, tudi vse bogastvo, ki je bilo njemu vze¬
to, je dobil spet nazaj; tako se je očitno pokazalo, da Bog
tega ne zapusti, ki terdo u njega zaupa.

Ker sta videla, kako dobrotljivo Bog za nju skerbi, sta
si odsihdob prizadevala, še bolj pobožno kakor popred živeti.
Nista več živela koti zakonska, temne kakor brat in sestra.
Se gorljivejši kakor poprej sta zdaj molila, svoje telo kro¬
nala in potrebnim darove delila. Franšiška je odsedaj samo
edenkrat na dan jedla, in samo iz dlak napravljeno oblačilo
nosila. Opasovala se je s spokornim pasom, spala le malo na
kterej blazini. Zavolj vsakega pregreška, ki ga je storila, se
je uevsinileuo bicevala in si ojstro pokoro nalagala. Ker se
je tako dolgo in tako pogosto postila, je moral njen želodec
oslabeti, ki je jej veliko bolečin napravljal; vendar se ni za¬
torej kaj manj postila. Pa kakor ojstro je sama sebe imela,
tako ljubeznivo je s drugimi ravnala. Pogosto je bolnike in vbo-
ge ljudi obiskovala. Ni čakala, da bi jo siromaki in potrebni
za milošno prosit prišli, sama jo je jim prinašala, sama bol¬
nikom stregla, jim jedi pripravljala in jizbe cedila in postelje
porahljevala. S veseljem je vse to storila, ker je vedela, da
Bog vse, kar bolnim in potrebnim dobrega storimo, tako obraj-
ta, kakor bi to njemu samemu storili.

Ko ji je mož zameri, se je u hišo podala, katiro je že
popred za take gospe vtemeljila, ki so Bogu popolnejše slu¬
žiti željele, čeravno ne po navadnih redovnih obljubah. Ime¬
novali so jih Oblate, to je take, ki so se božjej službi po¬
svetile. Prav ponižno je Frančiška predstojnico prosila, da bi
jo vzela med Oblate, da bi svoje živlenje u pokori končati
zamogla, S veseljem je bila od vsili kakor vtemeljica sprije¬
ta, vendar tega ni terpela, da bi se do nje kakor vtemeljice
obnašale, temuc najslednja dekla je hotlauhiši biti. Vsako še
tako slabo delo je rada opravljala. Tudi potem, ko so jo za
predstojnico z.volili, ni opustila najzaničljivejše opravila oprav-
ljati. Tako je štiri leta u tej hiši prav pobožno vsim sestram
u  lep izgled preživela. Sla je enkrat svojega bolnega brata
obiskat, in domu pridši pa sama hudo zboli. Po božjem raz¬
odetju je zvedela, da je ta nje posledua bolezen, in tudi dan
ji je bil naznanjen, o kterem bode svet zapustila. Dala se je
torej s svetimi zakramenti prcviditi in je poslednokrat ginlji-
vo svoje sestre opominjala prav pobožno živeti. Slednji cas je
vedno molila, dokler je ni Bog raz te svet poklical.

252

11. Marc ali sušeč.

Izmed drugih posebnih milost, katere je bila od Boga pre¬
jela, je uaj imenituej.se, daje  zinironi svojega angela varha
vidila, katiri jo je večkrat poduceval in tolažil. Ce je kteri
pregresek storila, je spred nje zibuul, in ga ni prej sopet vi¬
dita, dokler se ni prav spokorila. Neki dan se je vpričo Fran¬
čiške prazno kvantalo, in ona se ni upala pričujočim vstavi¬
ti; pri tej priči jo je angel tako uhnil, da so vsi nazoči culi.
Ce se je kaj grešnega vpričo nje marnovalo, je vselej vidi¬
la angela varha obraz zakrivati. Prikazovali so se Frančiški
tudi drugi svetniki. Hoteli so ljudje, da bi se u nekej bole¬
zni vražjega vračtva poslužila; ali terdo se je tega branila
rekoč: „IIočem rajši umreti, kakor svoje živlenje le edno uro
skoz ktero grešuo zdravilo podaljšati/ 4  Na to se jej prikaže
sv. Aleks — in pri tej priči je bila ozdravljena. — Ko je
bila drugokrat po.dolgej bolezni sopet okrevala, je jej sv.
Rafael terplenje pogubljenih pokazal, da bi vse terplenje na
tem svetu še s večo poterpežljivostjo prestala.

Na u k i n p o s n e m a-

Sv. Frančiška je po božjej milosti vedno svojega angela varha vidila;
tudi ti imaš raven sebe angela varha, id tebe k dobremu napeljuje in od hu¬
dega odvračuje, akoravno ga s telesnimi očmi ne vidiš. Torej varvaj se kaj
misliti, govoriti alj storiti, česar bi se vpričo poštenega človeka sramovati mo¬
ral. Živi vedno tako, da bode tvoj angel varh enkrat tvoj pomočnik pri oj-
strej sodbi bo/jej, ne pa tvoj tožnik. Ali ne samo ti imaš svojega angela
varha, ampak tudi vsak drugi, akoravno še tako siromašen in zapušen človek,
in vsako dete. Torej pazi na svoj jezik in ga berzdaj, da ne bodeš kterega
teh malih pohujšal, spomljiv besed Jezusovih. „Kdor pohujša kterega
teh malih, ki u me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se in u obe¬
sil mlin s k kamen na vrat, in bi se potopil u globočino morja«
— „Gorje tistemu človeku, po kojem pohujšanje pride«  Čerav¬
no ti angela varha ne vidiš, saj on tebe vidi.

M o 1 i t x  a.

O Bog, kateri si razim drugih milost posebno to svojej služavnici, sv.
Frančiški dodelil, angela varha viditi; daj tudi nas po srečno dokončanem živ-
lenju od angela varha pripeljati u veselo družbo angelov in izvoljenih tvo¬
jih; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Gregor veliki, papež, eerkovui učenik.

253

XII. Dan marca ali sušca.

Sveti Gregor veliki, papež, cerkovni učenik.

Naj imenituejšim možem katolške cerkve moramo prište¬
ti sv. Gregorja velikega. On je bil rojen u Rimu leta 540 od
mogočnih in pobožnih starišev. Njegov oče Gordian, rimski
starosta in njegova mati Silvia sta bila s vsimi čednosti ker-
šanskega živlenja ozalšana, ter sta tudi svojega edinega sina
učila Boga ljubiti in pobožno živeti. Gregor bogato obdarvan s
izverstnimi darovi serca in duše, je napredoval ne samo n čedno¬
stih, ampak tudi u učenosti. Slava njegove učenosti in njegovih
nenavadnih posobnosti je clo do tedajnega cesarja Justiuiana
mlajšega dospela, ki ga je za pretorja ali vladarja rimskega
mesta postavil. Pravično in modro je opravljal dolžnosti svojega
visokega stanu , ali opazivši velike nevarnosti svoje službe
se ji je čez nekaj časa odpovedal, da bi Bogu popolnoma
služiti mogel. Ko je njemu oče umeri, je šest samostanov
na svojih posestvih u Sicilii postavil, in sedmega je napra¬
vil u očetovi hiši u Rimu, ter je sam u samostan reda sv.
Benedikta stopil, in se kakor prost minili vodstvu apata pod-
vergel. Kar je še premoženja imel, je vse vbogim in potreb¬
nim razdeliti dal. U samostanu je cel dan in pogosto tudi po¬
noči nevtrudljivo duhovne bukve preberal, premišljeval, pisal
in molil. Postil se je silo ojstro; al čim ojstrejši je s sam
seboj ravnal, tim več vsmileuja je drugim skazoval, in prav

254

12. Marc ali sušeč.

darežljivo potrebnim pomagoval. Angel, kakor je Gregor po-
znej sam spoznal, pride u podobi nesrečnega tergovca neki
dan k njemu, njega milošne prosit; nesreča na morju, jedjal,
me je ob vse moje premoženje pripravila. Sv. Gregor mu na
to šest zlatov podeli. Ali tergovec sopet u drugo in tretjo-
krat pride, ter ga prosi, da bi mu kaj več podaril, ker je
njegova nadloga zlo velika. Vsmileni Gregor ni imel vec de¬
narja, mu pa sreberno posodo podari. Na to se je dal angel
spoznali in je zginul izpred njegovih oči. Od tiste dobe mu
je Bog milost podelil, čudeže delati, kterih je sila veliko storil.

Neki dan je vidi! posebno lepe sužne mladenče na ter-
gu naprodaj, in je tergovca vprašal, od kodi da ima te ljudi.
Slišati, da so Angleži, vpraša dalej, ali so Angleži kristjani.
„Niso kristiani  n e,“ odgovori tergovec, „ampak never¬
niki in ma likovavei. 11  „Oh š k oda,“  je djal Gregor zdi-
iiovaje, „da so ti lepi ljudi sužni hudičevi. 41  Berž se
poda k papežu Benediktu, ter ga ponižno prosi, da bi duhov¬
ne poslal na Angleško nevernikom svet Evangeli oznauovat.
Cio sam sebe ponudi k tako svetemu in apostolskemu delu.
Papež u to s veseljem privolji. Ali komej je bil sv. Gregor
s nekimi tovarši iz mesta, je ljudstvo to zvedelo in. papeža
živo prosilo, da naj obče ljubljenega Gregorja spet nazaj po¬
kliče. Sv. Gregor je sicer iz pokoršine nazaj prišel, pa ven¬
dar je zmirom to željo ohranil u svojem sercu, da bi ob pri-
ložnem času nevernim Angležem pomagal, pravega Boga spo¬
znati in častiti.

Ne dolgo poleni je bil Gregor za kardinala od papeža
Pelagia II. posvečen, in po kratkem času u Carigrad na dvor
cesarja Tiberia poslan, da bi tam u njegovem imenu cerkov-
ne razmere poravnal. Kmalo se je napravil še s nekimi mi¬
nilo na pot, in da bi ga posvetne misli in skerbi od Boga ne
ločile, je živel tudi na potovanju kakor u samostanu. Srečno
je opravil u Carigradu naročeno opravilo, in je tudi tamoš-
nega patriarha Eutihia spet s katolško cerkvijo sedinil.

Njegovo vse hvale vredno duhovno premišljevanje Jobo-
vih bukev je u Carigradu spisal. Po smerti cesarja Tiberia
se je spet u Rim vernul, in je tam papežu Pelagiu pri vla¬
danju cerkve veliko pomagal. Po smerti Pelagia je bil Gre¬
gor od dubovšine in od ljudstva ednoglasno papež izvoljen.
Ponižni Gregor se je silno prestrašil, in se te visoke česti
in pretežke butare po vsej moči branil; kerpa vidi, daje vsa nje¬
gova branitva zastonj, je hotel pobegniti, ali po celem mestu
so bile straže postavljene. Slednič se s nekim tergovcom spo¬
razumi, katiri je dal koš narediti in Gregoria skrivej iz mesta

255

Sv. Gregor veliki, papež, čerkovni učenik.

spraviti. Rimljani vsi žalostni so se ojstro postili in Boga pro¬
sili, da bi jim pokazal, kde imajo svojega ljubega Gregoria
iskati. Vslišana je bila njih molitva, goreč slop se jim pri¬
kaže nad tisto jamo, u katerej je Gregor skrit prebival. Gre¬
gor se je nato podvergel božjej previdnosti in je dobrovolj-
no prejel posvečenje.

Vsi verni so se veselili tega srečnega izvoljenja, le on
je žaloval, kakor sam piše cesarjevi sestri Teoktisti: „Ves
znotrajni mir sim zgubil; kakor sim zvunaj povi¬
šan, tako sem u sercu padel. Drugega uisim željel
ko ločiti se vsega posvetnega, dahi le nebeške do¬
brote premišljeval. Že sim bil tako srečen, da že¬
lje! n is im ničesar, na svetu, in tudi bal se ga ni sim;
pa nagel vihar  (izvoljenje za papeža) meje vsega zmo¬
til in prestrašil. Tudi cesar je moje izvoljenje po¬
tenji I, pa vrednega me vendar ni mogel storiti, in
tudi takih lastnost ne dati, ki mi jih je potreba)'
— G listu do Narza piše: »Tako me serce boli, da ko-
mej govorim. Vse me žalostnega stori, in česar se
drugi vesele, čez to jaz žalujem. — Prosim  te,  mo¬
li  za  me." —

Ali ravno zato, krr se je tresel pod težoj poglavarstva
katolške cerkve, je tim skerbnejši spolnoval svoje dolžnosti,
da bi zamogel obstati sodni dan. In zares, ne da se dopove¬
dati in dopisati vse,  kar je storil in opravil ti veliki in ne¬
utrudljivi naslednik s v. Petra, tečas, ko je na vzvišenem pre¬
stolu sedel. O tem času je u Rimu kuga hudo razsajala, in
sila veliko ljudi pomorila. Skerbno je Gregor ljudi k pokori
opominjal, in u eni pridgi rekel: „Bojmo se šibe božje,
ktere nismo hotli prej s resnično pokoro odverni-
ti. Vsi smo u strahu pod mečem božjega maščevan¬
ja Smert prehiti bolezen, in preden se spokoriti
zamere, grešnik  um  e rje. Obžalujmo svoje grehe;
"e obupajmo, ker Bog nas opominja s šibo, da bi
zgrevanim grešnikom prizanesel."  Potlej je zapove¬
dal tri procesije za odvernenje šibe božje, pri katerih so ti¬
sto od sv. Lukeža slikano podobo Marie device okrog no¬
sili in litanije vsili svetnikov prepevali. Na tako imenovanem
angelovem gradu je on vidil potem angela stati, kije  vzdig¬
njen meč u nožnice vteknul, iz katerega znamuja je on spoz¬
nal, da bode kuga nehala. Slišalo se je tudi u višavah petje
angelov, katerega se katolška cerkva še dan danešnji posluži,
namreč: »Razveseli se nebeška kraljica, tisti, kte-
riga si zaslužila nosili, je vstal od smerti, kakor

256

12. Marc ali sušeč.

je rekel.“ Gregor je še pristavil besede: „Prosi za nas
Boga.“ Bog se je vbogih Rimljanov vsmilil, in Imdo šibo spet
odvernul.

Svojo hišo tako uravnati, da bi vsim keršanskim hišam
u izgled bila, si je veliko prizadevni. Božjo besedo je ozna-
noval ognjeno, in to skorej vsak dan. Cerkovno petje je po-
]>ravil tako, kakor ga še zdaj po latinsko imamo, m ga je
{priporočal, da bi se Bogu povsod dostojna čast skazovala.
Se boln je na postelji sede fante u petju podučeval. Verli te¬
ga je veliko lepih cerkvenih obredov vpeljal. Skerbel je tudi
za lepoto cerkvi. Sv. Gregor pa ni bil zadovoljen s tim, da
je u Rimu toljko dobrega za celo keršansko cerkvo storil,
ampak je tudi mnogo listov do škofov u ptujih deželah po¬
šiljal, u katerih je nektere pohvalil, druge pa posvaril. Kri-
vovercom se je povsod, kder je le mogel, zoperstavljal. Serč-
no je branil pravice cerkvene, če so jih posvetni glavarji kra¬
titi hotli. Keršansko vero je vpeljal u različne dežele, kakor
postavim na Angležkem, kamor je poslal učenega in bogabo¬
ječega miniha Auguština, s nekimi drugimi pomagavci, kadri
so toliko tamošnjih prebivavcov spreobernili in pokerstili, da
se je moralo več škofij napraviti; in ker si je Gregor toliko
truda prizadeval to deželo spreoberniti, so ga po vsej pra¬
vici apostola Angležke dežele imenovali.

Posebno skerb je imel za vboge in vsak daifje imel pri
svojej mizi dvanajst vbožcov. Pa ni le skerbel za vboge u
Rimu, ampak tudi za druge potrebne. Imena vsili u Rimu in
okolj Rima prebivajočih vbogih si je dal zapisati, in jih je s
vsim potrebnim oskerboval. Verli tega je še tri tavžent du¬
hovnikov popolnoma oskerbel, od katerih je terdil, da so skoz
svojo molitvo in pokoro Rim pred napadom sovražnikov ob¬
varovali.

Pri toliko opravilih je nevtrudljivi Gregor še vendar ča¬
sa najšel nekaj izverstnih bukev spisati, dasiravno je več bo¬
len kakor zdrav bil. In ko naslednje se iz postele ni mogel,
vendar ni opustil svojih opravil. IJ posteli sede alj leže je na¬
rekoval svojemu diakonu liste in marsiktere bukve; in ravno
ti diakon je pričeval, da je pogosto pri lej priložnosti bele¬
ga goloba sv. Gregorju na glavi sedeti vidil, od katerega se
mu je zdelo, da mu to u uho poveduje, kar ima narekovati.
Zavolj teh njegovih izverstnih bukev ga katolška cerkva cer-
kovnega učenika, alj očaka imenuje.

Kristjani vsili krajev so ga u dušnih potrebah za svet
opraševali, in tudi prejemali. Med drugimi je Gregoria ime¬
nitna gospa za svet vprašala, ki je zavolj svojih grehov, če

257

Sv. Gregor veliki, papež, cerkovni učenik.

jih je Bog odpustil ali pa ne, zmiram nepokojnega serca bi¬
la, dasiravno se jih je prav čisto spovedala Pisala mu je, in
vse odkritoserčno povedala, kako da se jej godi in siednič
pravi: „Tako dolgo ne bom mirnega serca, dokler
mi ne bodeš povedal, da iz božjega razodeuja  veš,
da mi je Bog grehe odpustil. 44  Sv. Gregor, mož po vo¬
lji božjej, ji odpiše: „Ti hočeš kaj takega od mene zve¬
deti, kar je težko in brez vsega prida; težko, ker
nisim vreden, da bi mi Bog kaj takega razodel;
brez prida, ker ne smeš cel čas svojega živleuja
zavolj storjenih grehov mirna’biti, ampak do zad-
nega zdihleja jih obžalovati in objokovati. Sv. Paul
je bil u tretje nebesa zameknjeu, vendar seje  bal,
da bi pogubljen ne bil. Gotovost je rada mati lenobe. 44

Pri vsem tem je bil Gregor tako ponižen, da se je ved¬
no zadnim prišteval ; pripravljen je bil vsakega poslušati, ka¬
dri bi ga bil kaj posvaril, in sam je rekel, da so le ti nje¬
govi resnični prijatli, ki mu grehe alj pregreške povedo, da
potem ve svojo dušo očistiti. Gregor je bil pervi med pape¬
ži, kateri se je podpisoval „služavnik služavnikov,“  in
je hotel s tim deloma svojo nevrednost nazuanovati, deloma pa
Joana Carigradskega patriarha nakloniti, da bi pustil prevze¬
ten naslov „škof občni. 44

Po dolgem bolehanju, u katerem se je zmiram s izgledom
sv. Joba in drugih svetnikov tolažil, je ga Gospod leta 604
k sebi poklical. Trinajst let, šest mesencev in deset dni je
vladal slavno in k občnemu pridu katolško cerkvo.

Nauk in posnema.

1. Sv. Gregor je bil vsmileniga serca do vbogih; vedno je jim poma¬
gal, in jim tudi u dalne kraje milošno pošiljal. Vbožec, navajen beračiti, je
sicer potreben, pa potrebniši je še sramožljiv vbog; zato je sv. Gregor po¬
sebno skerbel sramožljive vboge pozvedeti, in jim u pomoč priti. Vsak je
dolžen po svojem premoženju za vboge skerbeti. Sodni dan se bode posebno
na to gledalo, ali smo bili dela vsmilenja dopolnili, ali ne. Kako strašno bodo
zagromele besede sodnika nad tistimi, ki so opustili priložnost dela vsmilenja
opravljati: »Poberite se spred mene, prekleti! u večni ogenj, ka¬
teri je pripravlen hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen
sim bil, in mi niste dali jesti; žejen sim bil, in mi niste dali
piti; ptuj sim bil, in me niste pod streho vzeli; nag sim bil, in
me niste oblekli; boln in u ječi, in me niste obiskali. 4 '  Onisebo-

17

258

12. Marc ali sužec.

jo sicer izgovarjali indjali: ..Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, a J j
žejnega, alj ptujega, a 1 j nagega, alj bolnega, alj u ječi, in ti
nismo postregli?** Alj pravični sodnik jim bo odgovoril: ^Resnično
vam povem, kar niste storili kterimu tih naj manjših, tudi inec
ni niste storili.** Pa tudi že u starem zakonu se milošna deliti zapoveda.
Modri pravi: „Sin, ne odtegni daru potrebnima, in ne odverni
svojih oči od vbogega.** In Tobia uči: „Kdor pomaga v bog im iz
serca rad po svojej moči zavolj Boga, brez ncvolje, brez mer-
mranja, brez očitanja, bo veliko vsmiljenje prejel od Boga.**

2. Skerbno sc je poslužil sv. Gregor svojih od Boga prejetih izverst-
nih darov. Tako je u vednostih, božjih in posvetnih napredoval, da so ga vsi
spoštovali. Tako tudi ti kristian ne prenehaj vsaki dan bolj u spoznanju po¬
sebno božjih reči rasti, in tudi drugim po izgledu sv. Gregorja k temu spoz¬
nanju pomagovati. In če ravno nisi pet talentov od Gospoda prejel, oberni saj
svoje male talente dobro, in bodi u malem zvest, in Gospod te bo čez
veliko postavil, in poj deš u veselje svojega Gospoda. Komur
pa je Bog veliko izročil, od tega bode tudi veliko tirjal, uči sv. Gregor,

Holitv a.

O Bog! kateri si dušo svojega služavnika Gregoria večnega veselja de¬
ležno storil, dodeli po svojej »eskončnej milosti, da nam, ki pod butaro svo¬
jih grehov zdihujemo njegova prošnja pri tebi pomaga, po Jezu Kristo, Go¬
spodu našem. Amen.

XIII. Dan marca ali susca.

Sveti Teortul, kersanski lilapec, mučenik.

Rimski cesar Mak senci je neusmileno kristiaue pregan¬
jal, (oda ne toliko s ognjem in mečem, marveč s zasramo¬
vanjem, naj bi bilo kristjane svoje vere sram. Dal je tedaj-
nega papeža sv. Mareeliana u konjski hlev zapreti, kder je
moral svet starček divjim konjem streči in gnoj kidati, in
po tem elo divji zverini streči, tako dolgo, da je od smradu
in velike revšine umeri. Naj grozovitnejši preganjavec ker-
šanstva pod tem cesarjem je bil Firmiliah, cesarski namest¬
nik Palestine ali obljnblene dežele.

Firmilian je imel hlapca, svojega strežeta po imenu Teo-
dula, kteri mu je bil posebno zvest in ljub. Ril je Teodid
oženjen, že zlo star, in je veliko let svojemu gospodarju prid¬
no služilj je pa tudi Jezusa in njegovo sveto vero natihoma

259

Sv. Teodul, keršanski hlapec, mučenik.

ljubil. Teodul se je bal Firmilianu zameriti, kteri je njemu,
njegovi deci in vnukom veliko dobrega storil, jim prav po oče¬
tovsko rad pomagal, in zadel tega je odlagal svojo sveto ve¬
ro očitno spoznati, ktero je njegov gospod kervavo sovražil.
Ko je pa vidil veliko Ijutost, s kojo je Firmilian kristiane
preganjal, se pa tudi čudil veliki poterpežljivosti in stanovi-
tosti spoznovavcov Kristusovih, ga je božja gnada vsega ta¬
ko ogrela, da sklene svojo sveto vero javno ali očitno spoz¬
nati, kar je Firmilian hitro zvedel, in Teodula pred se za¬
klical, ga poprašaje, je li u resniči kristjan? Teodul mu čer-
stvo odgovori: „Dro, sini kristjan in tudi pripravlen u
s p o z n a nj u resnice za keršanski v e r o z a k o u s v o j e
živlenje darovati . 44

Firmilian, kteri je Teodula veliko obrajtal, seje nad tem
odgovoram zavzel in mu je djal: „Odpovej se keršanstvu,
zataji svojo prazno vero in daruj kadila bogovam, da ne bom
tebe, kteri si toliko let u moji službi, ojstreje kaznoval od
drugih. Teodul odgovori: „Sani bolj dobro znaš, kakor
bi tebi jaz dopovedal, kako zvesto sim tvojim po¬
veljem toliko let pokoren bil; pa u tej reči moram
bolj Bogu kakor pa tebi pokom biti. Vedi torej,
da malikom nikolj aldoval, pa tudi keršanstvu se
nikdar odpovedal  ne  bom . 44  Firmilian začne od jeze div¬
jati, rekoč: „Edno uro ti dam odloga pomisliti, ter hočem tvo¬
je otroke in vnuke nad tebe poslati, naj te pregovore. Ako
pa u svoji neumnosti terdovraten obstaneš, imaš ravno tako
umreti, kakor je tvoj Bog in izveličar, kakor ga imenuješ,
umeri . 44  Za res pokliče Firmilian vso Teodulovo žlahto iz me¬
sta Cesaree, in ji vkaže, naj očeta premore rimskim bogo¬
vam sopet služiti. Vse si njegovi otroci, vnuki in povnuki pri¬
zadenejo, ali vse zastonj; Teodul je stanoviten in k grozo¬
vitih smerti križa obsojen.

Na ves glas je njegova velika rodviua krog Teodula jo¬
kala, ali starega očeta ni preginula, kteri je svoje mlajše le
oporninal, naj se po njegovem izgledu malikvanju odpovedo,
in spoznajo Jezusa. Firmilian to slišati od jeze s zobmi škriple
in vkaže Teodula na moriše gnati in križati. Teodul zahvali
gospodarja za vse dobrote, ktere je njemu in njegovim do¬
delil, in pravi: „Moja vera mi hvaležnosti ne prepo-
veda, nego mi njo zapove. Da pa svojim otrokam
na svojo posledno uro k sercu govorim in jim ve¬
lim, naj bodo moji uasledvavci, kakor sim j az Kri¬
st u s o v, tako nii tega ne moreš in ne smeš zameri¬
ti, kajti ne bode Bog iz tvojih, marveč iz mojih

17 *

260

13* Marc ali sušeč.

rok duše tirjal, ktere je meni izročil. Zatorej.opet
u pričo tebe svoje otroke zarotim: deca! bodite
moji nasledvavci, in spoznaj te tu d i vi Jezus a. kte-
ri je križan bil, pa je tudi od mertvih vstal, naj
da vas bom sopet vidil u kraljestvi našega vsili
Očeta, kteri je u nebesih. 44

Firmilian se odmekne, pa ojstro vkaže, naj se smertna
obsodva nad Teodulom na tenko dopolni. Vsim se je smilil,
kteri so ga vidili, kajti je bil u visoki starosti, in pa časti¬
vreden za njegove zvestobe-del. Vsi vjokani ga njegovi otro¬
ci in vnuki k smerti sprevajajo, in če so ravno skrivaj skle-
nuli se malikovanju odpovedati, vendar še niso serca imeli
vero Jezusovo očitno spoznati. Teodul se pa ni prestrašil,
ampak je možko svoji smerti naproti šel. Kadar pripravlen
križ vgleda, na kojem bo moral umreti, ga vpričo vsih ljudi
veselo objame in poljubi, ter hvali na ves glas Boga, da ga
je storil vredniga ravno tak umreti, kakor je vsmilen Jezus
wa križi umeri.

Rabelni so le odlagali njega križati, ker se jim je vsmi-
lil, ali Teodul jih serčno priganja, rekoč: „Storite, kar je
vaša dolžnost, saj vidite, da sim umreti priprav¬
len, in ne mudite me krono prijeti iz rok edino  pra¬
vega Boga, kteriga molim.“  Ko  se pa trinogi le obo¬
tavljajo zvestiga služavnika križati, vstane Teodul, se sam
izsleče in na križ vleže, ter prosi Boga, naj slabemu star-
čeku moč da, srečno prebaviti muko in smert. Ravno doide
vdrugič ojster vkaz, naj Teodula brez vsega vsmilenja kri¬
žajo. Na križ ga pribijejo, pa kakor hitro ga s križem po¬
vzdignejo, začne u prevelikih bolečinah umirati. Svojo dušo
u roke Očeta nebeškiga izroči in mirno vgasne blizo leta 308
po Kristusu. Vsi so se za njim jokali, kteri so njegovo ča-
stitlivo smert videli.

Nauk in posnema.

1. Firmilian ni lepo veinil, tla je ; svojega zvestiga sluge ta Teodula za¬
to nevsmileno križati dal, ker je svojemu Bogu zvesto služil in svoje prave
vere zatajil ni. Je pa slep malikvavec to hudo storil, za koliko hujše keršan-
ski gospodarji in gospodinje delajo, kteri svojo družino pohujšajo, ji k službi
božji hoditi ne dajo, ji branijo pogoje svete zakramente prijeti, ji velevajo
cerkvene zapovedi ali pa božje prestopati, in svoje podložne zasmehujejo, kteri
radi molijo ali kaj svetega bero ali povejo. Oeividno pokažejo, da jim je sla¬
ba, razpušena družina ljubša od poštenih in pobožnih poslov. Gorje takim

261

Sv. Matilda, kraljica.

predpostavlenim! Od njih sv. Paul pravi: „K d o r za svoje, zlasti pa za
svoje domače ljudi ne skerbi, je vero zatajil in je hujši od ne¬
vernika,“ gerši od pagana Firmiliana.

2. Vsak pošten gospodar ima svojim hlapcom in deklam pripravno
delo dati  in o pravem času vsakemu njegovo poslovanje odkazati, pa nobe-
niga s pretežkim delom preobložiti, da bi družinče prehitro obnemoglo. Sv.
Duhveli:„Ne naj hlapcu brez dela biti, pa mu tudi čezvečnena-
k 1 a d a j." Družina mora imeti čas svojo jutenio in večerno molitvo vsak dan
opraviti, vsako nedelo in svetile sveto mašo in pridigo, pa tudi keršainski nauk
slišati, in vsakega mesca, ali saj vsake kvatre k spovedi in k božji mizi iti.
Kdor Bogu, svojemu naj višemu gospodu zvesto ne služi, tudi svojemu čas¬
nemu gospodarju zvest ne bo. Bog bode dušo posla ravno tak iz rok gospo¬
darja in gospodinje terjal, kakor dušo otroka iz rok očeta in matere.

3. Vsak gospodar in gospodinja sta dolžna svoji družini pravico
dati,  kar ji gre, zdravo hrano in pijačo, prigodno obleko in prebivališe, pa
tudi letno mezdo ali plačo, kakor je pogojeno. Družini zasluženo plačilo ter-
gati ali brez vzroka prideržati je greh, kter u nebo vpije. Je pa družinče zbo¬
lelo, naj pri hiši ostane, pri koji zboli in naide potrebno postrežbo; Jezus bo
za njega poplačal. Se je hlapec ali dekla u službi pri edni hiši postaral,
naj tudi na stare dni svojo streho ima in u tvoji hiši mirno umerje; ti mu
zatisni umerle oči, in ono ti bode zapustilo božji blagoslov. Kdor boleniga
hlapca ali pa postarano deklo, ki sta mu zvesto služila, odpravi, on Kristusu
slovo da, ki veli: „Kar ste enimu mojih naj manjših storili, ste
meni storili.«

M o 1 i t v a.

O Bog, ti Gospod vsih gospodov', in pravičen povračnik svojih služav-
nikov, daj nam pravično gospodariti in gospodiniti, pa tudi po izgledu sv.
Teodula zvesto služiti, naj po njegovi pi’ošnji zaslužimo enkrat u tvoje ve¬
selje, kakor on, iti; kteri živiš in kraljuješ na vse večne čase. Amen.

XIV. Dan marca ali sušca.

Sveta Matilda« Kraljica.

Sv. Matilda je bila hčer Teodorika, bogatega in mogoč¬
nega grofa na Vestfalskem, in njegove sopruge (žene) Rajn-
hilde. Hčer prav kersansko izrediti jo dajo stariši u samostan
Herfort, ker so si s apaticoj u bližnej žlahti bili. Njena ne¬
dolžna duša je imela tukaj dosti lepih izgledov in naukov.
Delati , moliti, brati, premišljevati in u pokoršini živeti so jo

262

14. Marc ali sušeč.

pobožne nune skerbno učile, in ona jih je tudi rada vbogala.
Ko je odrasla, jo je Saksonski voj voda Henrik, ki je potem
nemški cesar postal, zavolj njenih izverstnih čednost in nje¬
ne lepote u zakon vzel. Prav ljubeznivo in složno sta vku-
paj živela in veliko dobrega storila. Sozidala sta tri velike
samostane, da bi Bog tim vee zvestih služavnikov in služav-
nic imel, in da bi dežela tim obilnejši božjega blagoslova pre¬
jela. Pa da si ravno je bila Matilda u tako visoko čast po¬
višana, je bila vendar ponižna in čedalje ponižnejša. U svo¬
jem visokem stanu se je še bolj prepričala, da je vsa po¬
svetna čast nic, in da je samo Boga ljubiti in njemu zvesto
služiti prava modrost; zatorej je rada molila in Boga hvali¬
la* Iz serca rada je kakor prava mati pomagala vbogim, bol¬
nikom stregla, jetnike obiskovala, in jih tudi učila poterpljivo
nadloge terpeti.

Bog je njun zakon s tremi kraljeviči oblagodaril. Naj sta¬
rejši izmed njih Oto je poznej rimski cesar postal. Drugemu
je bilo Henrik in tretjemu Bruno ime. Slednji je kot nadškof
u Kolino zameri, in se prišteva svetnikom naše katolške cerkve.

Tri in dvajset let sta Henrik in Matilda u prav lepej za-
stopnosti živela, ko je prišla nemila smert te srečni zakon
razdret. Henrik na smert bolen svojo kraljevo ženo lepo za¬
hvali, da ga je od toljko krivičnih djanj odvernila, ga zmi-
ram k dobremu napeljevala in mu ziniram zvesta pomočnica
bila. Ko je dobri Henrik zameri, je svoje sine k sebi pokli¬
cala, ter jih prav sercuo opomnila, da naj pred vsem Boga
častijo, in se ga boje, ker je on kralj vsih kraljev; da ne

263

Sv, Matilda, kraljica.

hlepe po posvetnej časti in po uečimernem bogastva; da naj
bi se med seboj ljubili in zmirain složno živeli.

Vdovo Matildo sedaj nič ni bolj skerbelo, kakor Bogu
popolnoma služiti. Zato je začela celo priprosto obleko nosi¬
ti, samoto iskati in ljubiti, skerbno se je vsili veselic zogi-
bovala in skorej cel čas molila in duhovne bukve preberala.
Vsako noč, če se je bila nekoljko naspala, je natihoma vsta¬
la in se u cerkvo podala molit. Ali pred da so drugi vstali se
je spet u spavnico vernila, da bi jo kdo ne bil zapazil. Zju¬
traj je šla spet u cerkvo k božjej službi, nove moči svojej
duši zadobit. Po dne se je trudila vsako priložnost k dobre¬
mu poiskati in se je poslužiti; posebno je bila nevtrudljiva u
dobrih delih vsmilenja, in tudi po smerti svojega soproga ni
prenehala biti skerbljiva mati vbogiin in potrebnim. Ali ko¬
gar Bog ljubi, tega  s tr  a kuj  e,  pravi sv. pismo- Tako se
je tudi Matildi godilo, da bi priliko imela l*aj tcepeti in se u
keršanskej poterpljivosti vaditi. Oto, ki je bil tačas cesar po¬
stal, je začel s svojim bratom Henrikom hudo ravnati. Ma¬
tilda tega k poterpljivosti, onega pa k bratovskej ljubezni opo¬
minja, in nju spet spravi. Ali kmalo sta se obadva zoper svo¬
jo mater sdružila, ker sta hudobne podpihovavce poslušala
in njim prenaglo verjela, da ona preobilno lene minihe in nu¬
ne daruje, in tako deržavne denarje zapravlja. Verh tega sta
jo tako ojstro imela, da je lehko spoznala, kaj onadva na¬
meravata, namreč jo od eesarskiga dvora spraviti. Silno ža¬
lostna zavolj nespodobnega obnašanja svojih sinov, pa vendar
popolnoma u božjo voljo vdana zapusti cesarski dvor, da bi
ne dala svojima sinoma priložnosti se še hujše nad materjo
pregrešiti, ter se na Vestfalsko poda. Ona je sicer u po¬
božnosti svoje otroke skerbno redila, vendar iz narojene ma¬
terne ljubezni do mlajšega sina Henrika si je preveč priza¬
devala ga povišati; slednič je pa bila od obeh zaničovana.
Bog je njeno slabost tukaj ojstro pokoril. Od svojih sinov iz
dežele pregnana zdaj še zvestejše Bogu služi, in še gorlji¬
ve j s e za blagor svojih sinov moli, čeravno sta jo tako močno
razžalila. Tudi ni nikdar mermrala čez njuno nehvaležnost,
ampak je ju, če je mogla, le zagovarjala. Kedar je bila po¬
polnoma očišena s preganjanjem, poniževanjem, in s poter-
plenjem, je bila spet obveseljena od Boga, kir sta nje sinova
od več nesreč objiskovana spoznala veliko materi storjeno
krivico. Pošleta imenitne gospode do svoje matere, jo poniž¬
no prosit, da naj bi spet nazaj priti liotla. Matilda bi bila zdaj
rajši u svojej samii ostala, ali celemu svetu pokazati, da u
njenem sercu ni nobeniga sovražtva, in da je sinoma nespo-

264

14. Marc ali sušeč.

dobno obnašanje popolnama odpustila, se je spet na cesarski
dvor vernila. Starejši sin Oto, ko je zvedel, da njegova mati
pride, gre jej naproti, in jo u pričo vsili ljudi kleče prosi,
da naj mu storjeno krivico odpusti. Ravno tako stori tudi Hen¬
rik. Š veseljem je oba ljubeznivo objela in se s njima na dom
vernila. Nar bolj jo je sadaj veselilo, da je tukaj več pri¬
ložnosti imela dobrega delati, revežem in bolnikain pomagati. Bog
je svoje dopadenje nad bogaljubno vdovo pogosto svetu očit¬
no na znanje dajal. Tako se od nje pove, da je več bolni¬
kov berž odzdravilo, če so od Matilde poslanih jedil bili zav-
žili. Tudi je ji Bog podelil dar prihodne reči prerokovati. Ko
je po božjem razodetju spoznala, da se kraju svojega živ-
lenja približuje, naznani to apatici Rihburgi in zaporedoma vse
samostane objišče, ki jih je bila poprej pozidala, ter duhov¬
nike ponižno prosi, da naj bi za njo molili. Na to se je po¬
dala u Kvedlinburg, kder je pri svojemu rajnemu možu poči¬
vati željela. Njena bolezen, na katerej je že celo leto bole¬
hala, je sadaj zmirom hujša prihajala. Hala se je torej s sve¬
timi zakramenti previditi, in vse kar je imela vbogim razde¬
liti. Slednič si pusti ojstro obleko prinesti, jo na tleh raz-
gerniti. Potem se na njo vleže, in si glavo s pepelom potrosi
rekoč: „$e ne spodobi, da bi kristiana drugači u-
merla, kakor u spokorni obleki in s pepelom na
glavi.“—  To izrekši se pokriža in mirno u Gospodu zaspi
14. marca leta 968 ob ravno tistej uri, ob katirej je navadno
milodare delila.

Nauk in posnema.

1. Sv. Matilda so je krivi jezi svojih sinov zognila in je cesarski dvor
zapustila; ker sta pa sina svojo krivico spoznala in jo po poslancih prositi
dala, da naj bi se spet na dvor vernila, se hitro proti domu poda, da bi
vsemu svetu pokazala, da ni bilo sovraživa u njenem sercu, in da je sinoma
popolnoma odpustila. S tim svojim ravnanjem nam ta svetnica dva lepa nauka
u posnemo ponudi: Oe vidiš, daje tvoj bližni razjezan,  mu jenjaj,
in če ga ne moreš s prijaznoj besedoj potolažiti, rajši molči, da ga še. bolj
ne razkačiš in mu priložnosti ne daš, še kak veči greh storiti. Če se pa ser-
ditemu vstavljaš, in ga s hudo besedo pikaš, olje u ogenj vlivaš. David kra¬
ljevi prerok govori: „Postavil Šim stražo svojim ustam, kadar se
je grešnik soper mene uzdignul. Omolknul sim.“  On je molčal, če
je vfdil druge se jeziti, da bi Boga še bolj ne x - azžalili. Tako stori tudi ti,
ako tvoja dolžnost in tvoja vest tebi govoriti ne veljevate.

265

Sv* Longin, stotnik, mučenik.

2. Drugi nauk, katirega nam sv. Matilda da, terja, da tudi ti tistim
iz serca odpustiš, ki tebe žalijo, kar tudi Kristus od nas terja, ki
pravi: »Odpustite, in se vam bo odpustilo/* — „Ce odpustite lju¬
dem njih grehe, bode tudi vaš nebeški Oče vam odpustil vaše
hudobije; ako pa ljudem ne odpustite, vam tudi nebeški Oče
vaših grehov ne bode odpustil/*— To zapoved pa nespolniš, čepra-
viš: „Jaz mu odpustim, ali tega pozabiti vendar ne morem; nič
žalega ne bodem njemu storil, pa tudi nič dobrega; nočem se
nad njim maščevati, ali tudi nočem kaj s njim imeti/* — Tako
ne govori Kristusov učene. Kristus veljeva dobro storiti tem, ki nas žalijo,
kakor je to on sam storil, ker je še na križu za svoje sovražnike molil re¬
koč: „Oče! odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo/* Pomisli, kako bi
se tebi godilo, če bi Bog, katirega večkrat in še hujše razžališ, kakor te tvoj
bližnji žali, tebi ravno tako storil.

M o 1 i t  v a.

■ I

O Bog! katiri si svojej služavnici sv. Matildi u njenem visokem stanu
toliko ponižnosti in krotkosti dodelil, da je svojim razžalnikom iz serca od¬
pustila, ponižno tebe prosimo, dodeli nam milost, da bodemo tudi mi zmiram
svojemu bližnemu tako hitro in popolnama odpustili, kakor serčno želimo in
prosimo, da bi tudi ti nam naše velike pregrehe po svojem neskončnem vsmi-
lenju odpustil; po Jezusu Kristu, Gospodu našem. Amen.

XV. Dan marca ali sušca.

Sveti Longi!!, stotnik, mučenik.

Longin je bil stotnik cesarja Tibevia. Zavkazal mu je
Pilat pri križanju Jezusovem pričujočim biti s svojimi vojaki,
tla bi se kak nered ne pripetil. Veliki čudeži, kateri so se
‘godili pri križanju in po smerti Jezusovej, so ga prepričali,
da je Kristus pravi Sin božji. Tako svedočita evangelista sv.
Mateuž in sv. Marka. Toti piše takole: „Stotnik pa, ki
je nasproti stal, ko je vidil,  da  je  (Jezus) tak o vpi¬
joč umeri, je rekel: Res, te človek je bil Sin bož-
ji!“ Evangelist Mateuž pa piše: „Stotnik pa, in kteri
so s njim bili in Jezusa varovali, ko so vidili po¬
tres, in kar se je godilo, so se silno bali, in so re¬
kli: Resnično, te je bil Sin božji!“  Longin je namreč
slišal, da je Jezus samo zatega del križan bil, ker seje  si¬
na božjega imenoval. Viši duhoven in cel judovski zbor je pa
terdil, da je s tim Boga preklinjal, in tako po njih postavi

266

15. Marc ali sušeč.

smer ti kriv. Ko je pa vidil, kar se je pri smerti Jezusovej
godilo, ni več dvomil, da je beseda Jezusova resnična, in je
bil pervi pagau ali ajd, ki je pod svetim križem u Jezusa ve¬
rovati začel, in njega očitno za Sina božjega spoznal.

Od smerti vstajenje Jezusa Kristusa ga je u veri še bolj
potverdilo. Imel je (kakor mislijo) stražo pri Jezusovem gro¬
bu, in je po potresu vidil angela kamen odvaliti in se nanj
vsesti. Ves prestrašen gre s svojimi k višjemu dudovnu na¬
znanit, kar je vidik Ker so pa njegovi podložniki s dnarjein
podkupleni razglaševali: „Jezusovo telo so njegovi učenci po
noči tacaš vkradli, ko smo stražniki spalije  vojaško službo
zapustil, šel nazaj u svojo domovino, in je tam Jezusovo vsta¬
jenje in vse, kar se je bilo s njim godilo, brez vsega strahu
oznanoval, ter je pri svojem domačem mestu Tiana pobožno
živel, dokler je bi! pozneje za Jezusa del ob glavo djan.

Sveta katohška cerkva časti še drugega svetnika s ime¬
nom Longin, kateri je bil prostak, in tudi pri križanju price-
joč. On je prehodil Jezusovo stran s sulico, da bi se njego¬
ve smerti popolnoma prepričali. Ko jo pa voda in ker v iz
rane pritekla, se je pristrašil, se spomnil čudežev Jezusovih,
ter začel misliti, da je Jezus vendar kaj vec koti človek. Je¬
zusovo od smerti vstajenje ga je u tem še bolj poterdilo. Apo¬
stoli so ga poznej popolnoma podučili, iu Longin je postal gor¬
ljiv spoznovavec Kristusov. Zapustil je vojaško službo ter se
je podal u Cesareo u Kapadocii. Osem in dvajset let je tam
s besedo -  in djanjem sveto keršansko vero s velikim vspe-
bom oznanoval, in mnogo jih spreobernil k Jezusu.

Zadel tega je bi! pri oblastniku Oktaviu zatožen; in ker
je vpričo njega Kristusa spoznaval, in bogdvam ni hotel da¬
rovati, je dal mu zobe pobiti in jezik izrezati, da bi od Je¬
zusa ne mogel več govoriti. Ali glej, svetnik je ravno tako
govoril kakor popred, ter je začel trinogu dokazovati praz¬
noto malikov in resnico, da je Jezus pravi Sin božji. Mali¬
ke, katire so mu u počešenje podali, je razbil, in vidili so
pričujoči hudiče iz njih bežati, in telesa nekterih nazočih pa-
ganov obsesti, ter jih grozovitim mučiti. Sv. Longin pa se
je jih vsmilil, ter je jih skoz svojo inolitvo osvobodil, kate¬
rih mnogo se je na to spreobernilo. Pri vsih tih čudežih je
ostal oblastnik Oktavi oterpnjenega serca, ter je vkazal Lon-
gina ob glavo djati, kar se je tudi kmalo spolnilo. Bere se,
da je Oktavi pri tej priči oslepel, ali ta telesna kazen je od-
perla paganu dušne oči. Jokaje pade pred mertvo telo svet-

267

Sv. Longin, stotnik, mučenik.

nika, in klice: „Grešil sim, Gospod, grešil sim, in
spoznam svojo krivico.“  U tem se mu odpro šopet oci,
in on popolnoma ozdravlen objame telo sv. Longina. S častjo
je dal telo svetnika pokopati, in je do svojega konca Bogu
prav zvesto služil.

Nauk in posnema.

Kerv in voda, ki je iz Jezusove strani pritekla, je prostemu vojaku Lon-
ginu dušne oči odperla, da je Jezusa Kristusa spoznal in do svoje smerti
vanj veroval. Longina stotnika so čudeži, kateri so se pri in po Jezusovej
smerti godili, prepričali, da je Jezus pravi Sin božji. Kaj pa vse to pri tebi
opravi Ali hočeš mar tverdovratnejši biti od paganov '{  Ce premišljuješ, ko¬
liko je tvoj Jezus za te terpcl, ali moreš potem še zmiram u svojih grehih
živeti, ali te to ne priganja svoje živlenje poboljšati, svoje grehe obžalovati
in vprihodnjič le samo svojemu Zveličarju živeti ? Glej, do sledne srage je
svojo kerv za te prelil, iz ljubezni do tebe je toliko terpel in tako strašno
smert prestal. Kde najdeš še drugega, kateri bi tebe tako ljubil, in tako lju¬
biti mogel iu hotel? Poklekni k nogam svojega Zveličarja in ga zahvalili za
toliko neskončno ljubezen. Prosi ga ponižno za odpušanje svojih grehov, pa
tudi za pomoč in gnado, da boš ga popolnoma ljubiti zamogel. Časti njegove
svete rane, ki so veden spomin njogove ljubezni do tebe. Vemo od več svetni¬
kov, katiri so pri svojih težavah in skušnjavah u premišljevanju Jezusovih ran
tolažbo in moč dobili. „Ako ktero napčno misel u sebi občutim,pra¬
vi sv. Auguštin, „berž pribežim k ranam Jezusovim,“ — „U vsih
nadlogah nisem močnejšega sredstva najšel, kakor k ranam
Jezusovem pribeževati.“

M o 1 I t  v a.

O moj Jezus, kateri si toliko na svojej duši in na svojem telesu za me
grešnika terpeti hotel, da bi me večne sužnosti odkupil, in ki si tvoja služav-
nika Longina skoz svoje rane, svoje terplenje in od smerti vstajenje spreo-
bernul, vsmili se tudi mene, otali moje ledeno serce, da bo od tvoje ljubave,
ki mi jo tvoje rane oznanujejo, premagano, da bom vprihodnjič le tebi same¬
mu živel in tudi tebi umeri. Amen.

268

16. Marc ali sušeč.

XVI. Dan marca ali snšca,

Sveta Maria, spokornica.

U svojem sedmem letu že je Maria sirota postala. Zlah-
ia je zapušeno deklico svetemu Abramu, njenimu stricu izro¬
čila, kateri je u pušavi bližo mesta Edese živel. Stric jo je
veselo sprejel in jo zraven sebe u drugi hišici gojil in osker-
boval, kolikor je bilo u pušavi mogoče, Skerbno jo je učil
svete pesme in psalme spevati, in keršanske nauke, da bi
sveto živela in Bogu zvesto služila. Dvajset let je dekle pri
njem u svetej nedolžnosti in čistosti živelo. Ker je pa pe-
klenskiga sovražnika naj vece veselje pobožne duše pogublje-
vati, in jih ob nebesa pripravljati, se trudi tudi Mario u pu¬
šavi zapeljati, ter ne miruje popred, da najde pomočnika ne¬
kega hinavskega pušavnika, ki je večkrat Abrama za svet
vpraševat hodil. Te hinavec Marii tako dolgo zanjke nastav¬
lja, da jo zmoti in ob nedolžnost pripravi. Komej je bila stra¬
šen greh doprinesla, jo jame vest peci; ni imela vec miru ne
pokoja, jokala je, se tolkla in vpila: „Gorje meni! gnado
b ožjo sim zgubila,trud m oj ih svetih u c eni k o v, njih
lepi nauki, vsi so zgubljeni; toliko let sim Bogu
živela, zdaj je, kakor bi ne bila. Gorje meni! kaj
hočem storiti, kamo bežati? Boga sim zapustila,
stricu se ne smem prikazati, in tudi nisim vredna,
da bi me vec učili, ali pa u zdajni nesreči tolaži¬
li; bežala bom od tod u da In j e kraje, k d er me no¬
beden človek poznal ne bo. Zgubljena sim; za me
ni z v e 1 icanj  a.“

Namesto Boga za odpušanje prositi, se svojej velikej
žalosti prepusti in slednic clo obupa. Zapeljivec jej prigovar¬
ja, ker ravno Abrama ni bilo doma, svojo hišico zapustiti in
u neznane kraje pdbegnuti. Vbogala ga je, in je šla u dalj¬
no neznano mesto, kder jo je neki kerčmar koti tocarico u
svojo službo vzel. Kakor se navadno grešniku godi, da se
pervega smertnega greha vstraši, drugega že ložej stori, po¬
tem se vest vtolaži in u naj vecih grehih mirno živi, tako se
je tudi Marii godilo; iz eniga greha u drugega zapade, in
prav razujzdano živi.

Sv. Abram pride domu, moli in gre počivat; pa celo noč
ni imel miru u spanju. Vstane, gre gledat u hišico Marie, pa
jo prazno najde. Prestrašen in ves žalosten zaupije: „Gor-
je meni! uevsmileu volk je mojo ovčico raztergal.

269

Sv. Maria, spokornica.

O Jezus, Zveličar sveta! pripeljaj mi mojo zgub¬
ljeno ovčico, izbudi mertviga dekliča. Vsmili se
me, ne daj mi od žalosti prej umreti, dokler se mo¬
ja hčer ne spre ob er ne, in jo spet n ajd e in.“Cele dve
leti je zdihoval, joka! in Boga prosil za nje spreobernenje,
in da bi zvedel, kde da je. Cez dve leti še le zve, u kte-
rem mestu je in kako tam razujzdano živi. Obleče opravo
vojaško, da bi ga ne poznala, in gre jo iskat. Abram pride
u kerčmo, kder je Maria služila. Zvečer si vzame posebno
sobo, in prosi točarico, da naj mu u jizbo posveti. Maria gre,
ker svojega strica u vojaškej obleki ne spozna. Ko sta bila
sama u sobi, starčka solze polijejo, in s milim znanim glasom
jo nagovori: „M a r i a, m oj a h č e r, m e p o z n a š ? O k aj si?
Kdo t e j e tako nesrečno s t o r i 1 ? O k d e j e t v o j a n e-
dolžnost, kde tvoja pobožnost? Kde je tvoje po-
prejšno spokorno živleuje, ko si tako zvesto Bo¬
gu služila? Ali mi nisi mogla berž takrat poveda¬
ti, in jaz in naš ljubi prijatelj Jefrem bi se bila za
te pokorila; zakaj si izbezala, in mi toliko žalosti
napr avila?“

Od sramote ga ni mogla pogledati, in od strahu še be¬
sedice ne ziniti. Sv. Abram pa jej dalje reče: „Ljuba mo¬
ja hčer, zakaj mi nič ne odgovoriš? Ali uisiin za-
volj tebe sem prišel? Poslušaj moja hčer! tvoje
grehe hočem na se vzeti, jaz hočem sodni dan za
te odgovoriti, jaz.  hočem pravici božjej za tvoje
grehe zadostovati." Od žalosti in sramote se je komej
zavedila; in jokaje je začela govoriti: „0 saj si ne upam
vas še u obraz pogledati, kako bi si paiipala, vbo-
ga grešni ca, se k Bogu ob er niti" Sv. Abram jo serč-
no dela, in jej reče:  „Le  pojdi s menoj; ne boj se, pri
Bogu hočem za te govoriti, dej, noč in dan moli
Jefrem, n a j ni prijatelj za te, upam, da bode Bog
njegovo prošnjo v sli šal; če so tvoji grehi še tako
veliki, je b o žja dobrota še v eč i. C s.k uš n j avali gre¬
šiti, ni k aj novega, ali u hudobiji ostati, t o j e s t r a š-
no. Le pojdi s menoj; človek je sicer slab, ali
Bog je vsemogočen, on z a mor e in hoče slabemu
grešniku pomagati, ker on noče smerti grešniko¬
ve, temuč da se spre o ber n e in živi." Maria pravi:  „C  e
je taka, da si spokoroj še zamorem milost dobiti,
grem s vami u pušavo." —

Še tisto noč zapustita kerčmo, ter se verneta k domu.
Domu pridši zahvali Boga, ker je zgubljeno ovčico sopet naj-

270

16* Marc ali sušeč.

šel, in pelje Mario u njeno zapušeno hišico, da bi u pokori
živela do smerti. Petnajst let je tukaj u samoti živela, in noč
in dan obžalovala zgubljeno nedolžnost. Ojstro pokoro si je
nakladala svoje pregrešno telo krotiti. Bog se je na njeno
pokoro ozerl, in je ji tri leta potem, ko je u pušavo prišla,
u znamiuje svojega dopadenja dar čudeže delati podelil. Sv.
Abraham je vcakal še to veliko tolažbo, da je Mario kakor
pravo spokornico umreti videl. Živela sta oba ta svetnika
sred stertega štoletja.

Nauk in posnema.

Mladina! ohrani svojo nedolžnost koti prežlahen biser, katira te angel¬
cem podobno stori. Varvaj se slabih tavaršev in tovarišic; kdor za smolo pri¬
me, se osmoli. Prej da si misliš, bo tvoje serce od vmazanih govorov oku¬
ženo. Akoravno iz začetka take marne studiš in čeriš, pomalem se jih ven¬
dar privadiš, da se ti ne bodo več tako ostudni dozdevali; in tako se sra-
možljivost pomalem vničuje, dokler ni popolnoma vničena in neprecenljiva
nedolžnost zgubljena. Ako je pa nedolžnost enkrat zgubljena, vidiš iz živlen-
ja sv. Marie spokornice, kako hitro se gre navdol po potu, ki pelje u večno
pogublenje. Torej varvaj se iz začetka, ne poslušaj nesramnih marnov, beži
zapeljivo kačo, ki se ti prilizuje. Pazi tudi zvesto na svoje misli in na svoje
občutke, posebno pa na svoje oči. Moli in čuj, da u skušnjavo ne padeš. —
Ali ti nesrečni mladenč, ti nesrečna deklica, ki si lehkomiselno svojo nedolž¬
nost zapravila, hitro vstani, in hitro ko je mogoče se podaj k svojemu spo¬
vedniku, ter se zgrevano obtoži svojega greha. Glej tudi Maria bi ne bila ta¬
ko daleč zajšla, ako bi bila razodela pervi greh svojemu spovedniku, ali saj
svojemu stricu. Ona bi bila prejela potrebne nauke se spokoriti, ne pa obu¬
pati. Ker pa u svoji pregrešni sramožljivosti ni hotla svojega greha razodeti,
je ostala brez pomoči, je obupala in zajšla u take velike hudobije.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki nočeš smerti grešnikove, temne da se spreoberne in živi, do¬
deli vsim, katiri so tvoje pote zapustili, in u temoti svojih pregreh blodijo,
milost, da bodo tvojo neskončno ljubezen in vsmilenje spoznavši se po izgle-
du svete spokornice Marie k tebi spreobemili, tebi služili in tebe vekomaj hva¬
lili. Amen.

Sv. Jedert (Jera), devica.

271

XVII. Dan marca ali sušca.

Sveta Jedert (Jera), devica,

Sv. Jedert bila je zlobnih in bogaboječih stari.šev licer,
in se je rodila u majhnem mestu na Brabantskem leta 631.
Njenemu očetu je bilo ime Pipin, materi pa Ita ali Idoberga.
Pobožna mati je hčerko skerbno učila Boga spoznavati in mu
služiti s svetim živlenjem. Vbogljiva hčer se je pa tudi zve¬
sto ravnala po maternem izgledu in njenih naukih. Ker je ve¬
dela, da Bog ne porajta na žlahen in imeniten stan, ampak
da njemu le žlahno serce dopade, se ni ošabno nosila, temne
skerbela je prav bogoijubno živeti. Bolj jo je veselilo moliti,
kakor plesati; raj,še je pogosto k mizi božjej hodila, kakor
na posvetno gostovanje J)a bi za vsim Jezusova bila, mu je
svoje devištvo večno ohraniti obljubila.

Veliko je žlalmih mladenčev Jederti u svate hodilo; ce¬
lo kralj Dagobert je njej imenitnega ženina ponujal; ali ona
je odgovorila: „ Nočejo tega, ne drugega; Je z u£ Kri¬
stus-je moj ženin.“  — Vsi so se čudili nad njenim serč-
nim odgovoram, in jej niso bili dalej nadležni.

Po očetovej smerti se je s svojo bogaboječo materjo u
samostan podala, bolj zvesto Bogu služit in ložej sveto ži¬
vet, dasiravno je zlahfa  to storiti jej branila. Njima so se
pridruževale tudi druge device žlahnega stanu, in so vse vku-
pej u molitvah, postih, ponižnosti in u čistosti Bogu služile.

272

17. Marc ali sušeč.

/

Sv. Jedert je bila 21 let stara že izvoljena vse druge nune
voditi. Svojim podložnim je bila zmiram posnemljiv izgled, in
je posebno skerbela, da bi nune bile dobro podučene u sve-
^ej veri, ker je dobro spoznala, koliko hudega iz take ne¬
vednosti izvira. Za bolnike je dala bolnišnico pozidati srav-
no samostana. Veliko časa je obernila na molitvo po dne in
po noči. Poveda ,se tudi od nje, da je, ko je ravno molila,
goreča krogla nad njeno glavo se prikazala, katera je s svo¬
jo svetlobo celo cerkvo razsvetila. Naj bolj je sovražila praz¬
no postopanje in necimerne kratke čase. Torej je ali molila
ali delala, ali kako duhovno knigo preberala, ali pa se od
božjih reci pogovarjala. Ako ravno je sveto živela, se je ven¬
dar nekoljko let posebno pripravljala k srecnej smerti.

Umerla je mirno in sveto berž po svetej maši, med ka-
teroj je bila obhajana, 17. marca 32 let stara. Jokale so se
njene tovaršice za njo, alj veselo so sprejmili nebeški angeli
njeno dušo k nebeškej svatovšini večnega veselja. Njeno sve-
' tost je Bog s mnogimi čudeži razglasil.

Nauk in posnema.

Akoravno je sv. Jedert celo svoje živlenje se vedno trudila po volji
bo/jej živeti, njo je vendar skerbelo srečno umreti. Ravno to beremo od dru¬
gih svetnikov. Ti pa večidel le temu svetu živiš, in se vendar smerti ne bo¬
jiš. Od kod mar to prihaja? Gotovo od tod, ker premalo premisliš, kaj je
na smerti ležeče, in kaj te po smerti pričakuje. Naša vera nas uči, da kaka
je naša smert, taka tudi naša večnost. Srečno smert sledi vesela — nesrečno
pa strašna večnost. Dalej nas vera uči, da nas pričakuje berž po smerti oj-
stra sodba, kder bomo za vse naše djanje, besede, misli in želje odgovor da¬
jali, in razsodbo zaslišali, katira se bode celo večnost nad nami spolnovala.
Premisli ove resnice in gotovo se bodeš smerti bati učil. Ali tvoj strah naj
ne bo prazen, ampak tak, ki te bode priganjal tako živeti, da ti ne bo treba
nesrečne smerti se bati. On te mora priganjati, da se boš vsega varoval, kar
bi ti nesrečno smert nakloniti vtegnilo, in k vsemu podbujati, kar te večno
srečniga storiti zamore. ,,Ako se bojite smerti,"  pravi sv.Auguštin, „za-
kaj se ne varujete,"  namreč vsega, kar vašo smert nesrečno stori ? Tise
bojiš nesrečno umreti, in se ne bojiš slabo živeti? Poboljšaj svoje živlenje,
skerbi le samo za to, da boš pobožno živel; zakaj plačilo pobožnega živ-
lenja je večno.

Molltva.

O Bog, kolikokrat sim zaslužil zavolj svojih grehov vekomaj zaveržen
biti, ali ti si ineni spet po svojem neskončnem vsmilenju prizanesel. O Bog,

Sv. Adrian, kersanski poslanic, spoznovavec. 273

pomagaj mi, da te vprihodnič nikdar ne bom skoz kak greh žalil, ampak pom¬
ij iv tvoje ljubezni do mene, in oj sire sodbe, katera me čaka, le tebi samemu
živini in služim; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVIII. Dan marca ali sušca.

Sveti Adrian, kersanski poslanic, spoznovavec.

Sv. Adrian je bil poreden, navadni posel ali pot, u Ni-
skozendjskej, kojega je kralj Kilperik vsak dan k svetimu
Landoaldu pošiljal, mu povedat, kar se je novega prigodilo.
Bil je pa Landoald pobožen mašnik iz Kima u Niskozentelj-
sko poslan, uudotuim prebivavcom prinesti svete vere luč,
kteri je veliko truda in nadlog prestal, in polu zaslug okolj
leta 666 po Kristusu svoje sveto živlenje sklenul.

Kersanski posel Adrian je imel lepo navado grede na
perste število ocenašev moliti, vmez pa tudi kako sveto pesni
zapeti, si tako pot poslajšati in pokrajšati. Vedno je bil do¬
bre volje in pa veseliga serca, posebno kadar je imel kaj do¬
brega povedati ali izporociti. Bila je njegova navadna bese¬
da: „Bog vse vidi — Bog vse sliši — Bog vse ve
— Bog je povsodi pri meui.“  U tih svetili mislih ni bi¬
lo Adriana nikolj strah, ter je vedel, da ni sam; mu ni bi¬
lo nikdar dolg čas, ker si je vedel tudi po samotnih stezah
kratek cas delati; pa mu tudi ni bil pot predaleč, ne prete-
žaven, kajti je vse svoje stopinje posvetil in za nebesa storil.

Prigodilo se je, da ga enkrat na potu razbojniki napa¬
dejo, in ker mislijo, da zvest posel veliko število duarjev ne¬
se, ga nevsmileno vbijejo; ali ravno skoz to grozovitost po-
božuimu slugetu božjemu svete nebesa odpro. Njegov svet
spomin se 19. sušca obhaja.

Nauk in posnema .

1. Kadar je Bog starega očaka Abrahama na ptuje poslal, mu je za
popotnico djal: „Hodi pred meno, in bodi popolnoma!“ Tudi ii pov¬
sodi Boga pred očmi imej, kterimu se skriti in uiti ne moreš. Prelepo kralj
David pričejočost božjo prepeva, rekoč: „Kamo hočem iti pred tvojim
duhom? kamo bežati pred tvojim obličjem? Ako u nebesa grem,
si ti tamkaj; ako u pekel stopim, si tudi tukaj. Naj bi sdanič-
nimi peruti zletel in ob kraju morja prebival, tudi kjekaj me

18

274

18. Marc ali sušeč.

bo tvoja roka peljala, me deržala tvoja desnica. Ako porečeni,
da bi me leliko teme pokrile, pa tudi noč bi bjla luč n moji slad-
nosti, zakaj tudi teme niso teme pred teboj, in noč je ravno ta¬
ko svetla kakor dan.“ Vedno misliti, da nas Bog vidi, in u pričo njega
vse storiti, stori svetnika; pozabiti na pričcjočost božjo, naredi grešnika. Po¬
potnik prideš u ptuje kraje in med neznane ljudi, pa povsodi naideš ravno ti¬
stega svojega Boga. Bog je povsodi doma, in jaz pri njem, ako mu lepo slu¬
žim. Pač je vesela taka misel in nade polna za popolne, ki morjo svoj kraj,
svoje ljube prijatle in znance zapustiti; je pa tudi ta misel na božjo vsega prič-
jočost kakor angel s gorečim mečem, ki nas greha varje, ker se ne zainore-
mo Bogu skriti, ne mu uiti; on nas povsodi u svoji oblasti ima.

2. Si na kakem potu,  le imej kakor sv. Adrian pobožne misli in
poštene pogovore. Naj bo vročina ali mraz, naj bo steza gladka ali roglata,
bodi si lačen ali žejn, pridi pod streho k dobrini ali slabim ljudem, naj bo
vse k časti božji in pa tvoji duši u izveličanje; tako ne bo za tebe nobena
pot prazna, nobena stopinja zgublena. „Saj nimamo na zemlji ostaje,
marveč prihodne išemo; za tega del daja gospodBog svojim iz¬
voljenim, kteri k njemu gredo, hudo pot na tem svetu, naj bi
' kdo počivaje u tem živlcnju ne zaostal, in bi se naveličal na¬
prej iti, ali clo ne pozabil na svoj pravi dom poverniti  se,“ uči
sv. Gregor. Ne naveličaj se torej, verna duša, po težavni stezi pravičnega živ-
lenja hoditi; saj ne bo potvanje dolgo terpelo, skoraj boš pri kraju, in kako
srečen, kako vesel, ako do konca stanoviten ostaneš. „Bodimo terdniga in
stanovitnega serca , u  opomina sv. Jefrem; sveti čednosti sovražnica je
lenoba. Ako nas nevernost obhaja, ne zgubimo poguma, ampak posilimo se,
kakor močnodušni popotnik, kteri ne obupa na poti, če ga že ravno močza-
puša in slabost obhaja, in svojega kraja ne opusti, u kojega se je namenil,
naj je ravno pot še daleč, nego sam sebe potolaži, rekoč: .,Lo še malo
pota imaš, in boš u gostivnico došel, kder boš sladko počival.^
.Škofa perva pot je ucerkvo, kadar keršansko srenjo objišejo; tudi cesarji in
kralji najprej u hišo božjo gredo, kadar kako mesto slovesno obišejo; po¬
božnih kristianov sveta navada pa je, porej ko se na pot podajo u cerkvi Bo¬
ga za srečno potovanje prositi, in kadar se srečno povernejo, se Bogu zahva¬
liti, da jih je srečno nazaj pripeljal. Stori tudi ti tako, ljubi brat in sestra
moja, in stopi poprej u vežo božjo, poprej ko kako dalno pot nastopiš. Pri¬
poroči svojo domačijo in svoje, koje zapustiš, Bogu in Marii, domačemu pri-
poročniku in angelu tistega kraja, naj jih varjejo, tebe pa srečno spremljajo
totaj in spet nazaj. Bog bode po tem tvojega pota srečen začetik in konec, en¬
krat pa tudi tvoje veliko plačilo.

n o 1 i t v a.

Vsemogočni, večni Bog, ki si nas vse iz o ve ptuje dežele u nebeški dom
poklical, sprejmi po prošnji sv. Adriana, spoznovavca svojega, nas služevnike

275

Sv, Jožef, ženin Marie device.

in služevnice svoje po pi’avi poti večnega živlenja, tolaži nas u žalosti, po¬
magaj nam u nevarnosti, bodi naše pribežališe n terplenju; peljaj nas popot¬
nike in popotnice u srečno bišo nebeškega Očeta, kder si nam lepo prebivali-
Se pripravil, Jezus Kristus, izveličar naš. Amen.

XIX.  Dan marca ali s n s ca.

Sveti Jožef, ženin Marie device.

Naj žlahtnejšim in naj imenitnejšim možem, od kterih sve¬
to pismo govori, se po vsej pravici sv. Jožef prišteva. Bil
je, kakor sveto pismo svedoči, Davidovega rodu, katiri je o
tein času silno vbožal; zategavoljo si je tudi sv. Jožef s tež¬
kim tesarskim delom svoj kruli služil. Sin božji je hotel u
borni štalici rojen biti, in u vbožtvu in nizkosti živeti; zato
ni hotel bogatega ali pred svetom imenitnega rednika si iz-
voljiti. Od mladosti sv. Jožefa ne vemo nič gotovega, ven¬
dar se že iz tega, ker ga sveto pismo pravičnega  imenu¬
je, skleniti more, da je tudi u svojih mladih dneh božjo voljo
na tanko spolnoval in posebno sveto živel.

Se bolj pa pričuje od njegove izverstne svetosti preime-
nitua služba, h katerej ga je Bog poklical, in previsoka čast,

18  *

276

19- Marc ali sušeč.

h katerej ga je Bog povišal. Po nauku sv. Tomaža Akvin-
skega tleli Bog svoje milosti in darove vsakemu po imenit¬
nosti stanu ali službe, h kateri ga je pozval. Bog je pa sv.
Jožefa izvoljil pred vsimi ljudmi za ženina Marie, devične
matere Jezusa Kristusa, za rednika našega Odrešenika edi-
norojeniga Sina Boga Očeta, in je tako sv. Jožefu najimenit¬
nejši službo izročil; torej ga je Bog tudi s posebnimi milosti in
darovi pred vsimi svetniki obdarovati moral.

Se veči svetost je dosegel po zaroki s Mario prečisto
devico, ki se je po posebnej božjej naredbi zgodila. Jožefje
dosihmal devično čistost ohranil, in Marii je gotovo razodeto
bilo, da bode ona devično čistost, katiro je Bogu obljubila,
tudi u zakonskem stanu neoskrunjeno ohranila.

Sterti mesec po zaroki je angel Gabriel Mario devico
pozdravil, in velika skrivnost včlovečenja Siua božjega se je
u njenem devičnem telesu zgodila, kar pa sv. Jožefu ni ra¬
zodela, ker je upala, da bo njemu to Bog sam razodel Ko
je od svoje tete Elizabete spet nazaj prišla, vidi sv. Jožef
na njej znamuja rodovitnosti, in je bil u velikih britkostih.
Svetost Marie mu brani hudo misliti od nje; kar vidi, žali
njegovo serce. Ze je u mislih imel jo skrivši zapustiti, kar
mu Bog svojega angela pošlje mu u spanju povedat to veli¬
ko tajnost, rekoč: „Jožef, Davidov sin! ne boj se k
sebi vzeti Marie svoje žene; zakaj kar je u njej
rojeno, je od sv. Duha. Rodila pa bo sina,  in  ime¬
nuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svo¬
je ljudstvo od njih  grehov.“ — Lehko si moreš misli¬
ti, kako je ta razodetva sv. Jožefa razveselila. Njegovo po-
terto serce od veselja poskakuje, ker ga je Bog iz tako ve¬
like stiske rešil, in ker je prihod željno pričakovanega Odre¬
šenika že tako blizo, njegova sveta nevesta mati Zveličarja,
in on njegov od Boga izvoljen rednik

Ko se je čas rojstva Jezusa Kristusa bil približal, je bilo
popisovanje Judovskih dežel napovedano. Moral je tudi sv. Jo¬
žef s devično materjo se u mesto Betlehem podati, da bi se oba
iz Davidovega redu rojena, u Davidovem mestu zapisala. In ta¬
ko se je dopolnilo, kar je Bog po svojem preroku Miheju go¬
voril, da bo namreč Odrešenik sveta iz mesta Betlehem izha¬
jal, rekoč: „Ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nika¬
kor naj manjši med voj vodi Judo v imi; zakaj iz te¬
be bo prišel vojvoda, kateri bo vižalmoje ljudstvo
lzrael.“  Ali u Betlehemu ne najdeta kraja, da bi mogla pre¬
nočiti, torej sta bila primorana u bornej štalici čez noč ostati.
In u tej noči je rodila Maria Jezusa, in gaje  u plenice povila

277

Sv. Jožef, ženin Marie device.

in položila u jasle. Oh kako veselje sta vživala Maria in Jo¬
žef u svojem siroma,škem prenoeišu, ko sta vidila Sina bož¬
jega kakor dete pred seboj. Kako je bilo njuno .serce polno
andohti in hvale do Narvišjega! Kmalo pridejo tudi pobožni
pastirji, katerim je Bog' uajpred to za cel svet preimenitno
in veselo novico po ang dih razodel, u štalico Jezusa molit
in veselje Marie in Jožefa pomnožit. Se veči pa je bilo nju¬
no veselje, ko pridejo trije modri, alj kralji iz jntrovih dežel
tega častit, katerega je lastno ljudsto zaverglo.

Stirdeseli dan po Jezusovem rojstvu gre Jožef s Mario
u tempel, da bi po judovske} postavi božje dete daroval svo¬
jemu očetu. Kako se je radoval, ko je stari Simeon po vda¬
janju sv. Duha novorojenega Odrešenika sveta spoznal, in
zdaj, ko je dolgoprieakovanega Zveličarja s vlastnimi očmi
vidil, in ga na svojih rokah imel, s veseljem umreti hotel.

Po svetih treh kraljih je tudi Herod za Jezusa zvedel
in je sklenili ga umoriti. U spanju naznani Bog po angelu sv.
Jožefu veliko nevarnost, in mu vkaže u Egiptovsko bežati.
Berž se napravi s Jezusom in Mario na dolg pot, in še tisto
noč zapusti Betlehem. Ko je bil Herod zameri, ga spet an¬
gel opomene se u deželo Izrael verniti. On vzame dete in
njegovo mater in se poda proti domu, vendar ne gre u Judeo,
ker se je Arhelaja bal, ki je po smerti Heroda na njegov
prestol prišel, temne u Nazaret u Galilei. Od tod je .šel vsa¬
ko leto ob določenem času gor u Jeruzalem. Ko je Jezus dva¬
najst let star bil, gre tudi on s svojim rednikom in svojo ma¬
terjo u Jeruzalem, velikonočne praznike tam obhajat. Ko so
svetki že minuli, gresta tudi Maria in Jožef nazaj, tacaš ko
Jezus še u tempelnu zaostane; kar pa onedva vedela nista,
ker sta mislila ga pri žlahti najti, ki je pred njima odšla. Ker
ga pa tudi tam ne najdeta, kaka velika žalost ju obide! Ne¬
prestano ga iščeta, dokler ga tretji dan u tempelnu it sredi
učenikov sedeti najdeta. Vsa njuna žalost se je zdaj u neiz¬
merno veselje spremenila. Vsi triji se verneje domu, in Je¬
zus je bil obema pokoren. Toliko nam pove svet Evangeli
od sv. Jožefa. Kdaj je zameri se za gotovo povedati ne mo¬
re, verjetno pa je, da je popred te svet zapustil, preden da
je Jezus Kristus za nas na križu umeri, sicer bi ne bil skerb
za svojo ljubo mater Janezu izročil, temne sr. Jožefu pre¬
pustil. Kako leliko je tedaj on zaspal, ker sta Jezus in Ma¬
ria brez vsega dvoma pri njegovej smerti pričujoča bila! Za¬
to se on posebno koti varb vrnirajoeih časti. Sv. Terezia si
je veliko prizadevala, da bi ga ljudstvo častilo in za priproš¬
njo prosilo, in je terdila, da Bog ji nikolj ni kaj odrekel, kar

278

19. Marc ali sušeč.

je po priprošnji sv. Jožefa prosila. Zares je on popolnoma
vreden, da ga vsi kristiani visoko caste, ker je od Boga ta¬
ko visoko opravilo, rednik našega Odrešenika biti, prejel.

Nauk in posnema.

1. Sv. Jožef se izobražuje s lilijo in s Jezusom naroči. Lilia je znam-
nje njegove neoskrunjene čistosti, božje dete u njegovem naročju pa
znamenuje preveliko milost, s katiro je obdarjen bil, namreč Zveličarja sveta
gledati in objemati. Gotovo zatorej sv. Jožefa presrečniga imenuješ, in to po
vsej pravici. Ali kdo pak je tisti, luiteriga vsaki dan u cerkvi pod podobo
kruha gledati, in tudi večkrat prijemati zamoreš? Ali ni ravno tisti Jezus, ka¬
terega je sv. Jožef na svojih rokah pestoval i Zakaj tedaj to veliko srečo ta¬
ko malo porajtaš? Zakaj se pa ne potrudiš te sreče deležen postati skoz vsak¬
danje poslušanje svete maše in skoz pogosto prejemanje svetih zakramentov?
Stori to vsaj vprihodnič, in vselej s pravo, pobožnostjo. Pred vsim pa skerbi,
da ga boš s tako čistim sercom prijemal, kakor čiste so bile roke sv. Jožefa.
Mana ali ucbešhi kruli se je moral u Skrinji zaveze u zlati posodi hraniti, in
telo Kristusovo je bilo u najčistejše platno zavito in u nov grob položeno.
Kako ima tedaj tvoje serce pripravljeno biti, kedar hrano nebeško, teloinkerv
Jezusa Krista prejeti hočeš? „Ali se kdo naj de,“ vpraša sv. Auguštin,
„katiri bi svoje drago oblačilo u s blatom napolnjeno Skrinjo
shranil? Ce pa svojih oblačil ne devamo u nečisto Skrinjo, ka¬
ko se pa smemo prederzniti presvet zakrament svetiga rešnje-
gaTelesa u serce prejeti, ki je s blatom greha napolnjeno?^  —

2. Sv. Jožef je nam tudi poseben izgled pokorščine.  Cio, ko je mo¬
ral po noči vstati, in u Kgipt, u neznano deželo se podati, ni kako samovolj¬
no misel imel, ampak hitro brez vsega odlašanja je storil, kar je za voljo
božjo spoznal. Ali si mar tudi ti tako hiter in vesel pri spolnovanji božjih
zapovedi, posebno, če se moraš pri tem tudi kaj zatajiti? Ce si tedaj u tem
obziru dosihdob len bil, pobolšaj se, zakaj Gospodu je pokorščina ljubši ka¬
kor darovi.

ffl o 1 i t v a.

O Gospod Jezus Kristus, kateri si hotel, da bi te tvoj služavnik sv.
Jožef pestoval in s očetovsko ljubeznijo objemal, dodeli nam to milost, po
priprošnji tega svojega služavnika, da bi po njegovem izgledu tebe svojega
Gospoda in Odrešenika s najčistejšo ljubeznijo ljubili, in s najgorečejšo po¬
božnostjo tvoje sveto telo prejemali, in se tako vredne storili, tebe enkrat od
obližja do obličja gledati, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Sv. Patrici, škof.

279

XX. D an marca ali sušca.

Sveti Patrici, škof.

Sv. Patrici se apostol Irskega imenuje, ker je pervi on¬
di evangeli Jezusa Kristusa oznauoval. Na Angleškem ro¬
jen, je bil 16 let star, kar ga v  roparji s sestroj Cupito vred
ujamejo in na Irsko prodajo. Sest let je bila nja sužnost, u
kteri je moral pri gospodu, ki ga je kupil, svinje pasti; po¬
leg vsega tega je pa zmirom prav nedolžnega, svetega za-
deržanja ostal Po šestem letu sužnosti se mu angel prikaže,
po kterem je sopet n svojo domačijo srečno prišel. Ali u krat¬
kem je bil k drugemu in tretjemu vjet in u sužnost odpeljan,
pa vsakobart sopet iz nje rešen. U mnogih prikaznih mu je
Bog razodel, da ga je Ireom apostola izvoljil; torej se je s
vs.oj skerbjoj potrebnih vednost učil.

Dobro izučen je bil u duhovstvo prištet in mašnik po¬
svečen. Novoposvečen Patrici papeža Celestina ponižno pro¬
si , naj mu tačas še slepemu paganstvu vdanim Ircoin svet
evangeli oznanovati dovoli. Radostno papež prosbo vsliši in
ga škofa posveti. S nekoliko duhovniki se Patrici na pot po¬
da, ter u letu 432 po Kristusovem rojstvu srečno na Irsko
pride. Popisali se ne da trud in delo sv. moža, pa tudi te¬
žave in preganjanje, koje so ga pri oznanovanju sv. evange-
lia zadele. Bog je pa nja apostolsko delo tako očividno bla¬
goslovil, da je u kratkem cele mesta pokristjanil, kterim jih

280

20, Marc ali sušeč.

je zmirom več in več sledilo, in u 30 letih, ki jih je tu pre¬
živel, veliko samostanov, 305 cerkev pozidal, cel otok u vec
škofij razdelil, vsaki škofii škofa, vsaki cerkvi vec duhovni¬
kov posvetil in odločil, da hi otočani se toliko lepše keršanst-
va naučili in u taistem uterdili. Novokeršeni, popolno spreo-
berjeni so tako pobožno živeli, da se je otok otok svet¬
nikov  imenoval.

Lehko seve, da se je pekel toliko lepemu razširanju ker-
šanke vere upiral; ali apostolski mož je s božjo pomočjo vse
nja napade srečno premagal. Leogari, eden pervih poglavar¬
jev otoka se je s svojim coperniki, ktere je po tacasni šegi
na svojem dvoru imel, sv. apostolu ustavljal; ker je pa nje¬
gove čudeže, s kterimi je resnico nauka poterdoval, vidil, mu
dovolji slobodno po celem otoku keršanski nauk oznanovati.
Malikvavski popi pagane zoper novokristiane spuntajo. Voj¬
ska se vname, u kteri kristiane popolno pokončati hočejo. Ze
so pripravleni, divje nad nje planiti, glej, pri jasnem nebu
strašno gromenje in huda ura postane, ki vojsko razkadi. Co¬
perniki videti, da kaj ne opravijo, se razun svojega višega
vsi keršanstvu udajo. Predstojnik njihov je pa hotel, kakor ob
času sv. apostola Petra Simon Magus, u svoji sleparski tugi
se u nebesa vzdignuti, ali na molitvo sv. Patricia je na zem¬
ljo padel in se vbil. Ova prigodba je sopet veliko paganov
spreobernila.

Naj vec je pa spreobernenje nevernikov podpiralo sveto
živlenje apostolskega moža in veliko število čudežev, ktere
je Bog po njem delal. Cel boži dan,  od svita do mraka je
u apostolske dela obernil. Počitka ni poznal. Njegova goreč¬
nost za čast božjo in spreobernenje duš je bila nedositliva.
Veči ko so bile težave in zopernosti pri spreobernenju ne-
verniga ljudstva, veči nja serčnost in želje še več terpeti.
Cel otok je peš prehodil, nevernikom njih zmote kazal, raz¬
lagal katolške resnice, podučeval borne in bogate, stare in
mlade ne samo u verskih resnicah, ampak tudi u čitanju in
pisanju, ker pred njim še nobenega učitela u tih znanostih
na otoku ni bilo. Jezero in jezero jih je sam kerstil, ktireje
prej podučil. Žalostne je tolažil, pomagal revnim, obiskoval in
stregel bolnikom; kratko, vsim je vse postal, da bi vse Kri¬
stusu pridobil. Med vsim tim delom je bilo pa njegovo serce
vedno pri Bogu, u pogostih, kratkih molitvicah ga je nepre¬
nehoma hvalil, mu svojo ljubezen skazoval in ga pomoči in
podpore za sveto delo prosil. Basovnik je bil nja obleka, nje¬
gov živež vsakdajni post. Noč je utri  dela razdelil: u per-
vem je sto psalmov izmolil; u drugem ostalih petdesetin druge

281

Sv« Patrici, škof,

molitve; u tretjem je na terdem kameno nekoliko počival. Nje¬
govi čudeži se merijo s čudeži apostolov. S znamnjem sv.kri¬
ža je hude vremena pregnal; slepim je dal s božjo pomočjo
pogled, mutastim zgovoren jezik, gluhim posluh. Mnogo bol¬
nikov je s pokladanjem svojih rok ozdravil in tudi mertve oži¬
vel. Prihodne reči so mu bile znane, znotraj« o sere mu od¬
krito. Po vsi pravici se imenuje apostol Jezusa Kristusa, ali
se pogleda nja trud in brezštevilne dela pri spreobernenju pa-
ganov, ali na storjene čudeže, ali njegovo sveto živlenje; to¬
rej so ga tudi pagani čislali in visoko obrajtali.

Za toliko apostolskih del ga je poslednič Gospod 83 let
starega na plačilo poklical u letu 461). Umeri je u samostanu
Sabalskem, kterega je s več drugimi postavil, da bi minihi
njegovo začeto delo naprej opravljali. Pri njegovi smerti se je
angelsko petje slišalo, in 12 noči zaporedom se je velika svit-
loba nad samostanom vidila, ki je celo okolico razsvetila. Ajdi
in kristiani so jo gledaje se čudili in veselili. Se čudovituej
je pa to, da je sv. Patrici, dasiravno toliko let u veduih ne-
vaniostih po svojih apostolskih hojah, svojo deviško čistost
in pervo nedolžnost neoskrunjeno ohranil; in daje on sam to¬
liko slavnega dela dospel, tolko težav prenesil, in toliko k
časti božji in izveličanju duš doveršil. On, ki ga je u apo¬
stola poklical, mu je dal taistega Duha in taisto nepremagli-
vo moč, ktero je nekdaj svojim apostolom dodelil. — Truplo
sv. Patricia se je u glavni cerkvi mesta Doune častno shra¬
nilo, in nja grob slovi zastran mnogo čudežev po celem oto¬
ku, pa tudi daluo po svetu.

Nauk in posnema•

1. Celih trideset let je sv. Patrici za izveličanje duš neprenehoma delal
in se trudil. Kdo se ne zavzame nad njegovoj Ijubeznjoj do lili/.nega, da je
tako rekoči sam na sebe pozabil, in le za razsvetlenje u slepem malikvanju
zakopanega ljudstva živel, ter celo kraljestvo pokristjanil! Kaj ga je k vsemn
temu primorlo? Živa in goreča ljubezen do Jezusa izveličarja;  ker
je le predobro vedel, da brez te ljubezni svojega lastnega izveličanja doseči
ne more, kakor apostol Paul terdi: „Kdor našega Gospoda Jezusa
Kristusa ne ljubi, naj bo preklet.^

2. Kaj pa ti,  moj kristian, iz ljubezni do Jezusa storiš, kako mu ti
svojo zahvalo pokažeš, ker je za tebe svojo kerv prelil in grenko smert sto¬
ril, da bi ti večno živel? Prava ljubezen se mora u djanju  skazati. Sv.
Patrici zapusti domačijo, znance in prijatle, ter med divjim ljudstvom, od

282

20. Marc ali sušeč.

sovražnikov in nevarnost obdan, brezbrojno truda, dela in terplenja voljno in
veselo prestane. Kaj si pa ti dosilunal za čast božjo, in izveličauje svojega
bližnega storil? Ni ti treba med divjake se podati; pa enega ali drugega svo¬
jih sobratov ali sester u Kristusu bi lehko od pota pogublenja zavemil, n sercih
otrok ali podložnih ogenj ljubezni božje unel, s keršanskim podučenjem in le¬
pim izgledom jih k Bogu pripeljal. Pa to ni tvoje delo. Le za se, za svoj do¬
biček skerb imaš, drugo naj gre, kakor rado. Jezus naj sam za svojo čast
skerbi; naj se tudi on zaničuje, nja presveto ime preklinja, naj sveta vera
vgasnuje, naj se drago odkuplene duše njegovih ovčic pogubijo, za vse to se
ne zmeniš. Ali hočeš še terd iti, da svojega Jezusa ljubiš ? —

8. Naj lepši se pa ljubezen do Jezusa skozi do polne nje njegovih sve¬
tih zapoved  pokaže. On sam govori: „Ako mene ljubite, s poln uj te
moje zapovedi. — Kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje, ta
je, ki mene ljubi/*'  — Pa vse  zapovedi Jezusove se morajo spolnovati,
drugač ni prave ljubezni. Kdor le edno izmed postav prelomi, svojega Jezusa
ne ljubi. Zapoved Gospodova je živa ljubezen do bližnega. Hinavec, prelivaj
solze pred altarjem božjim in zdihuj na svojih kolenih rekoč: Moj Bog! jaz
tebe ljubim,  če pa svojega bližnega stiskaš, preganjaš, zavidaš, mu u sili u
pomoč ne prideš, po krivici blago naberaš, čez lctero tvoj brat kervave solze
toči: ti ne ljubiš svojega Jezusa. — Zapoved Gospodova je samo svoje zata-
jenje, krotenje in križanje mesa. Razvujzdanc, ki vedno le misliš, svojemu me¬
su streči, zmirom posvelno veselje vživi jati in po dobrih voljah hoditi: ti ne
ljubiš svojega Jezusa; terdi kolikor hočeš, da ljubezen imaš, le vendar nisi
drugega, ko sovražnik križa Kristusovega. — Čistost telesa in duše je edna
naj imenitnejših zapovedi našega Odrešenika. Nečisti klapec svoje hotlivosti,
ki u grešnih zavezah živiš, nedolžnost zapeljuješ, pohujšanje delaš in sveto
čednost sovražiš: pregovarjaj se kolikor hočeš, da svojega Gospoda ljubiš,
ker včasi moliš, ali kaj drugega dobrega storiš; ti svojega Jezusa ne ljubiš,
ker skoz gerde dela tempel sv. Duha na sebi in drugih oskrunjaš. — Zapo¬
ved Jezusova je, pokor,šino sveti katolški cerkvi skazati, ker on sam taiste
hajdom in očitnim grešnikom prišteti veljeva, ki cerkve ne poslušajo. Bodi si
pravičen in pošten, kakor hočeš, stori dobrega, kolikor ti ljubo;  vendar svo¬
jega Jezusa ne ljubiš, če zapovedi njegove neveste, svete cerkve zaničuješ, s
nogami teptaš, pridge opušaš, nedel in praznikov po njenem nauku ne posve¬
čuješ, poste prelomlaš, in še enkrat velikončne spovedi ne opraviš. Dobro to¬
rej si zapomni njegove besede: „Kdor moje zapovedi ima in jih spol¬
nuje, ta je, ki mene ljubi/*

M o 1 i t  v a.

O Bog, ki si svoje veličastvo paganom oznanit sv. Patricia poslal, do¬
deli nam po nja zasluženju in priprošnji, da tvoje zapovedi zvesto dopolnu-
jemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Benedikt, apat.

288

XXI.  Dan marca ali suš ca.

Sveti Benedikt, apat.

U Nurzii, mestu vajvodie Spoletanske se je leta 480 sv.
Benedikt rodil, slaven duhovski oče brez,števila menihov sv.
latinske cerkve. Njegovi stariši, žlahtiega rodu in naj boga-
teji celega mesta, mladega sina u Rim u šole pošlejo, kdeje
do svojega 16. leta u vsili znanostih lepo napredoval. Ali raz-
vujzdano živlenje njegovih sošolcov mu nevarnosti, ktere nja
nedolžnosti u velikem mestu čakajo, živo pokaže; torej Rini
zapustivši se u samoten, pust kraj 15 mil od mesta poda. Na
tem potu ga duhoven, Roman po imenu, sreča in bara, kaj da
iše? Benedikt mu odgovori, da bi rad kraj najdel, kder bi se
pred svetom skriti in le Bogu služiti mogel. Roman mu ber-
log med stermim pecovjein pokaže, ga miniško obleče in mu
vsak teden nekaj prihranjenih koscov kruha za živež prine¬
se. Svet mladenc cele tri leta tu preživi in scer še u viši
ojstrosti od nekdajnih starih pušavnikov. Sovražnik vsega do¬
brega , hudi duh, ga močno nadlegva ali zastoju. Poslednic
tolike nečiste misli u njem obudi, da sv. mladenc noč in dan
miru nima. Ker s postom in molitvoj nečistega duha pregna¬
ti ne more, se izsleče in u bližnem ternju tako dolgo pre¬
metava, da ves razmesarjen hude želje popolno zaduši. Od
te dobe je bil prost vsili nečistih misel in skušnjav do svoje
smerti.

284

21. Marc ali sušeč.

Svetost njegovega živlenja se po nekih pastirjih hitro
razslovi, ter od vsih krajev ljudje k njemu hitijo, da bi jih
u pobožnosti podučeval. U bližnem samostanu apat umerje;
menihi do njega pridejo in ga prosijo, naj vodstvo samostana
prevzame. Ponižen služavnik božji se brani, izgovarja s svo¬
jo mladostjo in razločkom med svojim in njihovim živlenjem,
dokler, ker prositi ne nehajo, n njih želje dovolji. Ali u krat¬
kem se razvajeni menihi nja ojstrosti, vednega opominvanja
in svarjenja naveličajo, in mu pijačo vstrupijo, da bi se ga
iznebili. Po božjem razsvetlenju spozna njih hudobo, čez pi¬
jačo sv. križ stori in kupica se potruplena razleti. Ljubezni¬
vo jim toliko grešno djanje očita, in samostan zapustivši se
u svojo pušavo poverne.

Bog mu kmalu mnogo drugih pošle, ki se mu učence po¬
nudijo in ga prosijo, naj jih po potu popolnosti vodi. S ne-
beškoj modrostjoj obdan jih u vsih čednostih lepo poduceva,
in njih število od dne do dne raste. Torej več samostanov
postavi, ucence u nje razdeli, in jim posebne redovne posta¬
ve spiše, po kterili so u kratkem veliko svetost dosegli. Po
tem se poda na goro Kasino, kder je še mnogo paganov pre¬
bivalo, malik Apolo poseben tempel imel, in bližen log mali¬
kom posvečen bil. Svetiga ognja poln malika potruple, tem¬
pel podere, log požge in ondi dve kapelici postavi, eno k
časti sv. Joana kerstnika, drugo u čast sv. škofu Martinu, ter
u kratkem pagansko ljudstvo pokristiani, dasiravno mu je sa¬
tan brezbrojno zaderg in težav napravljal. Na tej gori sla¬
ven samostan postavi, ki se po njej Kasinski  zove. Ti sa¬
mostan je prav za prav izvir ceiega B enedik tinarskega
reda,  ki že blizo 13 sto let po celem svetu slovi, iz koje-
ga sv. cerkva jezero škofov, vec ko 200 kardinalov, nad 40
papežev, brezštevila učenih možev in mnogo svetnikov šteje.

Školastika, Benedikta sveta sestra, je po njegovem iz-
gledu tudi svet zapustila in s mnogo drugimi devicami samo¬
stansko živeti sklenila. Benedikt poseben klošter postavi, u
kterem je Školastika perva predstojnica bila in tako duhov-
ska mati samostanskega živlenja za ženski spol postala. Po¬
pisati se ne da, kaj vse je sv. mož na tej gori za božjo čast
in izveličauje duš dopernesil. Pa tudi prešteti se ne dajo ču¬
deži, ktire je Gospod po njem storil. Mnogo žlahnikov je svoje
sinove sv. možu u nauk in keršanskn odgojenje izročilo. Ve¬
liko skerb je za nje imel, ker je le predobro vedel, kako va¬
žna je otroška reja, in kako potrebno za mladence poducen-
je u keršanskih čednostih Eden tih mladenčev, Placid s ime¬
nom, je bil tak goreč prijatel svetega živlenja, da ga je n

285

Sv. Benedikt, apat.

družbo sprijet. Neki dan ga s vercem k bližuem ribniku po
vode pošle. Mladene se u vodo prekucne in skorej vtone. Bene¬
dikt naglo u duhu nevarnost zagleda, Maura drugega duhov¬
nika pozove, ter mu vkaže, naj Placida otme. Maurus teče ko¬
likor more in Placida u sredi vode se vtoplati najde. Brez
pomiselka, kamo bi stopil, teče na ravnost do Placida, ter po
vodi ko po suhem gre, Placida za lase zgrabi, in ga srečno
na suho prinese. Ti je tajisti Placid, ki je poznej za sveto
vero mučeniško smert storil. — O času lakote je kruh, olje
in žito čudoma pomnožil, in tako vboge kakor svoje učence
preživih — Tudi prihodue reči je vedel in skrivnosti serca
poznal. Totila, Gotov divji kralj, seje  hotel prepričati, ali
je vse resnično, kar se od Benedikta govori. Pošle do nje¬
ga Rikcia, svojega dvornika, u kraljevi obleki in s kraljevoj
bramboj, in mu vkaže, naj se dela kakor bi on kralj bil. Be¬
nedikt ga zagledati mu hitro reče: „Izsleči, moj sin, kar no¬
siš, zakaj ni tvoj e.“ To slišati Totila sam u samostan pride.
Kakor pa sv. moža zagleda, ga toliki strah obide, da si na-
prejstopiti ne upa, ampak pred njega na kolena pade. Bene¬
dikt ga vzdigne, mu očita n ja neusmileno djanje in storjene
morije, ter pristavi: „Veliko hudega si že dopernesil
in še dopernašaš. Nehaj vendar enkrat grešiti.
Rim boš premagal, s barkami morje preplaval in
še devet let živel, u desetem boš pa umeri.“  Vse
se je zgodilo, kakor je svetnik napovedal.

Pri vsem tem, daje  toliko čudežev storil, da gaje  vse
visoko čislalo, je vendar čez vse ponižno živel, in naj po-
redniše dela u samostanu opravljal. Dan svoje smerti napove,
na ktero se je še ojstreje u molitvah in drugih dobrih delih
pripravljal. Sest; dni pred smertjo si je dal grob izkopati.
Merzlica ga napade, ki se ni nevarna zdela. Ali posledni dan
prosi, naj ga u cerkvo nesejo, kder je po sprejetih svetih za¬
kramentih od svojih obdan, 63 let star, u Gospodu zaspal, ter
roke in oči u nebesa povzdignil. Se pred smertjoj se je nje¬
gov red po Sicilii, Francoskem, Španskem , Portugalskem,
Nemškem in na Jutro vem razširil. D va pobožna meniha u dal-
nem samostanu sta ob njegovi smertni uri njegovo dušo s ne-
beškoj svetloboj obdano po zasluženo plačilo u večno ve¬
selje iti vidila in sledeče besede slišala: „To je pot, po
kteri je Benedikt, Ijubej Gospodov, u nebesa  šel.“

21. Marc ali sušeč.

286

N a v k i n p osne m a.

1. „Zadosti hudega si že dopernesil, in še dopernaJSas. Ne¬
haj enkrat grešiti , u  tako je sv. Benedikt hudobnemu Totilu govoril. Naj
bodo te besede tudi tebi rečene. Dosti grehov si že dopernesil, morda svoje
vesti taistih še nisi očistil. Nehaj enkrat grešiti in začni pokoro delati, začni
se poboljšati. Ne morem tebi toliko let obljubiti, kolikor jih je sv. Benedikt
Totilu še napovedal, clo toliko ur lehko ne. Ravno zato bi imel toliko hitrejši
se pokore in poboljšanja prijeti, ker ti je čas tvoje smerti neznan. ,/Z i v 1 e n-
je je revno/'  piše sv. Auguštin, ,.in smertna ura negotova. Če nas
nagloma napade, kakšna bo naša ločitva iz sveta, in kaino poj¬
de  mo V‘  Kam pojdeš, ako u grehih umerješ in se poprej ne spokoriš? Go¬
tovo le u pekel, u strašen brezden večniga terplenja. Je mogoče, to vervati
in vendar od grehov ne prenehati, za storjene greke pokore ne začeti? Ver¬
jamem ti scer, da do smerti u grehih ostati nočeš. Ti se hočeš pred smert-
joj spokoriti, se s Bogom spraviti, nja gnado in prijaznost spet iskati, ali po¬
slušaj, kaj tesv.Bazili bara: Geje greh dobra, hasnovita reč, zakaj
ga nočeš zmirom obderžati in unjem ostati do konca? Je pa kaj
hudega, škodlivega, zakaj se ga tako dolgo ne iznebiš? Cepri-
jaznost enega človeka željiš, si skerben, s dobrotami, prijaz¬
nim in postrežnim djanjem si ga prikupiti; govoriš in storiš
vse, kar veš, damudopade. Ker pa prijaznost božjo iskati, ga
potolažiti in nekdaj k njemu priti želiš, nič tega ne storiš, am¬
pak ga žališ in brez nehanja grešiš. Ali misliš takosvojegaBo-
ga potolažiti, nja prijaznost doseči in k njemu u nebesa priti?“
Kaj na to odgovoriš? Hočeš pameten biti, stori po nauku sv.Benedikta: »Ne¬
haj enkrat grešiti/'  Začni pokoro delati, in scer brez odloga. „G 1 e j /•
sv. Jefrem govori, „vrala pokore ti še odperte stoje; hiti, o greš¬
nik, preden sc zaprejo/'

2. Svetla steza, po kteri se je sv. Benedikt u nebesa podal, pomeni nje¬
govo svetih čednost in dobrih del polno živlenje. Po tem živlenju je večno iz-
veličanje dosegel. Kakšno je tvoje živlenje? Se morda s tem tolažiš, da u
smertnih grehih ne živiš,  in se zastran tega zanašaš, tudi brez keršanskih
čednost in dobrih del izveličan biti? Povedati morem, da se močno in scer k
svoji večni škodi goljfaš. Sv. Auguštin piše: „Ako bi vera sama brez
dobrih del zadosti bila, je Bog zastoju svoje zapovedi dal in
jih spolnovati ukazal. Jaz ne zapopadem, zakaj je Gospod go¬
voril: Hočeš u živlenje iti, derži zapove  d i/- Keršanska pravica pra¬
vi: Vari se hudoga, in stori dobro/ f  Taisti še ni pravičen, ki nič hu¬
dega, nobeniga smertniga greha ne stori; ampak le takrat to ime zasluži, če
tudi dobro dopernaša. Drevo, ki je bilo scer zeleno, pa brez sadu, je Kristus
preklel in u ogenj obsodil. Dobro si zapomni: ne samo tisto drevo, tisti človek,

287

Sv. Konrad, strehe, spokornik.

ki slab sad rodi, hude dela dopcmaša, bo posekan, u ogenj verzen in pogub-
len, ampak tudi taisti, ki nobeniga dobrega sadu ne obrodi, dobrih del ne do-
pernaša in se u keršanskih čednostih ne vadi. Hočeš torej večnemu ognju niti
in  se izveličati, vadi se goreče in neprenehoma u dobrih delili. Zapiši si glo¬
boko u svoje serce besede sv. Paciana: ,,K a j pomaga, katolško v er va¬
ti, bajdovsko pa živeti!^

M o 1 i t v a.

Naj nas, prosimo o Gospod, priprošnja sv. Benedikta apata priporoča;
da kar si po svojem zasluženju doseči ne upamo, s njegov oj pomočjoj do¬
sežemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXII. Dan marca ali sušca.

Sveti Konrad, strelie, spokornik.

Sv. Konrad je bil u Piaceuci, imenitnem mestu na Ita-
lianskem, pobožnih starišev sin, kteri so ga prav pošteno in
po keršansko izgojili. Odrašen se oženi po devico prav bo¬
gaboječo , Eufrozino po imenu, ktera je bila cvet deklištva
njeniga domačega mesta Nedolžnost in pa pohlevnšina bile
ste naj irnenitneja dota, ktero je ona svojemu možu u zakon
prinesla. Konrad s njo prav srečno živi, ima dovolj premo¬
ženja, in kakor pošten gospod pri svojih sosedih slovi; ali
njegovo serce bilo je še preveč na posvetno blago priveza¬
no, in mnogoterim popakam vdano, ktere so njegovo keršan¬
sko popolnost overale; nesreča gaje poboljšala in posvetila.

Konrad je na lov ali strel posebno rad hodil. Poda se
neki dan u gojzd zverino lovit ali strelat, in zveri na svetlo
spravit, u gaju ogen zaneti ali prižge. Hosta je bila suha,
močen veter potegne in nagloma se ves gaj (gojzd) vname
in pogori. Kadar Konrad močnega ognja pogasiti in velike
škode vbraniti zamogel ni, se skrivaj u mesto potegne in ti¬
ho da. Poškodvani lastniki k pogoru pribite, in vbogega člo¬
veka zgrabijo, kakor bi bil on les sožgal, ter ga na sodbo
ženo. Sromaka so na tezavnico razpeli, in tako dolgo terpin-
eili, da je u prevelikih bolečinah obstal, kakor bi bil šumo
požgal, da si je bil ravno nedolžen. Ksmerti ga obsodijo.

To zaslišati Konradu vest izdrami, in strašno ga jame
huda vest peci, ter mu ne da pokoja, prej da nedolžnemu živ-
lenje reši, sam sebe pa zatoži. Na ravnost k sodniku hiti
in obstoji, da je on požara kriv, kajti je skoz svojo nepazr

288

22. Marc ali sušeč.

livost hosto zažgal, pa tudi pripravleu vso škodo poverniti.
Kakor govoril, je (udi storil, popredal svoje grašine, kajti je
bil bogat, in je lastnikom storjeno škodo natenko povernil.
Tudi nedolžnemu sromakn, kteri je za ujega toliko sramote
in hude muke preterpel, je povernil, kolikor premogel. Tako
bogatež naglo oboža, pa tudi miulivost vsega posvetniga leh-
ko spozna, in terdno sklene dati svetu slovo, in le Bogu le¬
po služiti, rekoč: „Nimam višej posvetniga premoženja; ho¬
čem si torej za bogastvo u nebesih skerbeti.“ Ravno to je
tudi njegova sopruga Eufrozina sklenila, in se je u samostan
redovnic sv. Klare podala.

Konrad roma za pokoro u Rim, in med redovnike sv.
Frančiška tretjiga reda stopi. Podal se je potem iz Rima u
Sicilio, kder je nekoliko časa bolnikoni lepo stregel. Poiskal
si je tovarša pušavnika, in je blizo mesta Noata u njegovi
družbi na nekem hribu prav ojstro, spokorno živel, po na¬
vadi svetih pušavnikov. Med drugimi čednosti se posebno nje¬
gova velika pohlevnšina sveti. Prišli so enkrat prederzni be¬
rači nad njega, in hotli obilno vbogaime dobiti; kadar pa niso
dovolj prijeli, so ga hudo otepli. Konrad jim ni žal besede
rekel, in ker so hudobneže drugi berači to zvedši gosposki
zatožili, je Konrad za svoje razžalnike prosil.

Bog je dal svojemu svetimu služavniku čudeže delati, in
prihodne reci prerokovati, tako da je njegova svetost po ši¬
rokem slovela. Ves spokorjen in bogat dobrih del je svet za¬
pustil leta 1351, eden in šestdeset let star. Papež Urban VIII.
so ga u letu 1625 med svetnike zapisali, in njegov spomin
se 19. svečana obhaja.

Nauk in posnema-

1. Sv. Konrad je strel ali lov zverine prezlo ljubil, in ravno to njego¬
vo preveliko nagnanje mu je veliko nesrečo in časno vboštvo prineslo. Ravno
taka se rada mladenčem, mladim gospodarjem in hlapcom godi, kteri pre-
radi po strelu ali po jagi letajo. Mnoge nedele in svete praznike služ¬
bo božjo opustijo, svoje poljsko delo zamude in hitro u nič pridejo. Kmetič
na strelu, njegovo polje u plevelu. Razvadijo se brez dela pohajkati, ptujo
zverino streljati in krasti, delajo škodo drugim in sebi, in prirastejo lehko naj
huji lati in razbojniki. Za tega del cesarske postave vse divje lovce alijagre
ojstro kaznujejo, ki brez pravice strelajo in škodo delajo lastnikom ali najem¬
nikom lova. Varuj se torej, keršanski mladenč take navade; varvati seje leh¬
ko, pa težko odvaditi. Stara navada je železna podkva.

289

Sv. Konrad, strelki spokornik.

2. Sv. Konrad je sosedom s svojini strelom veliko škodo naredil, in j#
bil kriv, da jim je les pogorel. Koliko nesreče se po svetu skoz neumen strel
zgodi, lcbko vsako leto vidimo, slišimo in beremo. Koliko se jih budoostreli,
da jim roke ali noge pobere, se jih pa tudi do smerti rani. Koliko hiš in vesi
pogori skoz nepotrebno strelauje, ter ljudem, in pa clo nedolžnim beraško
palico n roke da, kteribi srečno in pošteno lehko živeli! Kdo je vse take in to¬
like nesreče kriv? Vertoglavi strelavci, ki za kratek čas sebi in drugim dolgo
žalost napravijo. Sv. Konrad je storjeno škodo po svoji moči na tenko po-
vemil, vse svoje dal, in raje vbog na svetu živel, kakor bogat pa krivičen;
kako si pa kaj ti storjeno škodo poravnal? si krivico popravil, kojo si komu
učinil, naj si bo na blagu, na polju, ali u vinogradu, ali na lesu, pri mejni¬
kih, ali pri cestah in potih, pri vagi, meri ali kaki kupčii, bodi si na pravici
ali na dobrem imenu? „Povem ti,“ govori Kristus, „ne pojdeš poprej
iz temnice, dokler ne bode posledni vinar povernjen.“  Ne odla¬
gaj torej poverniti, dokler in kolikor premoreš.

3. Kakor se mora storjena škoda poverniti, ravno tako je potreba tudi
zamudo dobička  poravnati, imaj ti od storjene škode dobiček ali zgubo.
To je storil Cahej, kteri je Kristusu s veselim sereom djal: „Glej, Go¬
spod! polovico svojega blaga dam vbogim, in če sim koga kaj
goljufal, povernem č ve terno."  Poverniti se ima tudi vsaka najdena
reč; ako se ne poverne, je kakor vkradena. Le poštena rešva sliši najdencu,
če je potreben. Poverniti se mora ravno tista reč ali stvar,  kterajebila
vzeta ali najdena; ako pa ravno tiste ni, sc naj obilno s drugo j zamesti. Po¬
verniti se mora tistemu, komur se je krivica ali škoda včinila;  če
njega ni, pa njegovim naslednikom; ako pa tudi njih ne najdeš, stopijo vbož-
ci na njih mesto. Ne bilo bi prav za svete maše dati, ali cerkvam darovati,
kar drugim gre. Ne veš komu ali kako poverniti, spovednika poprašaj, in
stori, kakor se ti vkaže, brez vsega odloga. Sv. cerkveni učenik Tomaž veli:
„Kakor si s krivicoj grešil, tako grešiš, ako storjeno krivico poverniti odla¬
gaš. Dalej ko poverniti odlagaš, bolj lehko in rajše odlašaš; lehko te bo smeri
prehitela, in ne boš nikolj poverili]. Morebiti ihočeš to svojim naslednikom na¬
ročiti? Oni bodo to u nemar pustili/' Ako ne premoreš hitro vsega poverniti,
si prizadevaj saj, kolikor zamoreš. lrnaj to dolžnost vedno pri sercu, in hiti
njo opraviti: „G r e h odpušen ne bo/'  uči sv. Auguštin, „dok!er ne bo
odvzeto povernjeno.''  Eden krivičen krajcar deset pravičnih požre. Za to
sv. Paid pravi: „Nobeden ne goljufaj svojega bližnega, zakajBog
je maševavec vse krivice.^

Molitva.

O neskončno pravični Bog, kteri pravico ljubiš, in vsako krivico sovra¬
žiš, daj nam po prosbi in izgledu sv. Konrada se varvati vsake škode, pa
tudi storjeno zvesto poverniti, svoje serce posvetnemu odtergati, in po nebeš¬
kih zakladih hrepeneti, skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

19

290

23. Marc ali sušeč.

XXIII. D an marca ali sušca.

»veli Ciril, Jeruzalemski škof in cerkveni učenik.

Po vsej pravici katolška cerkva časti sv. Cirila kakor
cerkvenega učenika, ker je katolško vero tako brez vsega
strahu ustmeno in pismeno zoper krivoverce zagovarjal. Nje¬
govi keršanski stariši so ga skerbno u božjem strahu odgo-
jili. Ob času Konstantina velikega je šel u samostan, upaje,
da bode tam manj priložnosti grešiti imel, ter je zares prav
sveto ondi živel. Ker je po svojih čednostih in svojej uče¬
nosti močno slovel, so ga poznej Jeruzalemskega škofa iz¬
volili. S prav apostoljsko gorečnostjo je opravljal težke dolž¬
nosti svojega visokega stanu. Posebno se je trudil, take po-
ducevati, kateri so še premalo vedeli od keršanskih naukov
in skrivnost, vero katolško braniti zoper krivoverce; kajti
Ariani so imeli cesarja Konstancia na svojej stranki, ter so
katoličane preganjali kolikor so mogli. Sveti škof se je pa
takemu ravnanju sercno ustavljal, ter ni porajtal tega, kar so
mu Ariani žugali. Prav po očetovsko je skerbel za potrebne.
Navstala je pa tedaj huda lakota, u katerej so posebno vbogi

Sv. Ciril, Jeruzalemski škof in cerkveni učenik. 291

kristiani veliko terpeti morali. Vsmileni škof je razdelil vse
svoje dohodke med vboge, ali ker vse to ni pomagalo, je vzel
zlato in sreberno posodo iz cerkve, jo prodal, in dnar takim
razdal, katiri bi gladu bili smert storili.

U začetku njegovega škofijstva se je zgodil velik čudež
na nebu. Sedmi dan maja ob osmej uri zjutraj leta 351 seje
prikazal velik križ, svetlejši od sonca, kateri je segel od
hriba Kalvarie do oljske gore. Vsi Jeruzalemčani so toti pre¬
čudni križ več ur vidili; vsi so bili u velikem strahu, mla-
denči in stari, moži, žene in device so hiteli u cerkvo in še
pagani š njimi. Po celem svetu se je ti čudež razglasil, in
sv. Cirili je pisal od njega cesarju Konstanciu u Carigrad,
ter ga opomnil, da naj se zvestejši tega derži, kateri je na
križu za nas umeri, in da naj nikar več ne brani Arianov,
Jezusovih sovražnikov.

Na god svetega križa je sveti škof verne omenjene pri¬
kazni opomnil, in jim naročil, zvesto in nepremakljivo se pra¬
ve vere deržati; pokazal pa je tudi Arianom, kako kriva je
njihova vera. To je krivoverce močno razdražilo. Skup sina
arianskih škofov ga obtoži, da je Jeruzalemsko cerkvo okra¬
del , ker je zlato in sreberno posodo prodal in s denarjem
mnogo potrebnih smerti otel. Moral je sv. Cirili svojo škofi¬
jo zapustiti in se u ptujo deželo podati, in namesto njega po¬
stavijo Heraklia Ariana. Drugo leto je bil sicer spet nazaj
poklican, ali kmalo spet u drugo iz dežele pregnan. Slednjič
je bil vendar spet nazaj pozvan, ter je vodil spet Jeruza¬
lemsko cerkvo s apostoljsko gorečnostjo.

Julian, kateri je po Konstanciu vlado prevzel, je bil kri¬
vovercem in Judom zlo prijatelj, tim bolj je pa katolškekri-
stiane sovražil. Hotel je tudi besedo božjo lažnivo skazati,
katera se je natenko dopolnila nad Jeruzalemom. Daniel je
prerokoval, da bo zavolj smerti Jezusove Jeruzalem in tem-
pel razdjan, in da bode to razdjanje ostalo. Jezus je tudi
pravil: „Tukaj ne bo kamena na k amen u pušenega. 44
Vse to se je resnično zgodilo. Rimljani so mesto in tem-
pel razdjali. Julian je pa Judom vkazal sopet sozidati mesto
in tempel, da bi božjo besedo lažnivo skazal. Veliko duarja
je Judom u ti namen podelil, kateri so iz vsih dežel prihi¬
teli u Jeruzalem, in preveseli se tega dela lotili. Psovali so
pa zraven kristiaue, ker so menili poprejšno čast in oblast
spet doseči. Visoki so že stali zidovi, kar pride sv. Cirili k
zidarjem gledat, in jim smeje reče: „Vendar ne ostane
kamen na kamnu; kajti Kristus je to prerokoval,
in tako se bode zgodilo. 4 *  Judi se mu zavolj teh besed

19 *

23. Marc ali sušeč.

■m

posmehujejo; ali kmalu se je vidilo, da je resnico govoril.
Navstal je ponoči strašen potres, ki je ne samo vse zide
poderl, ampak'tudi teme! kvišku vergel in razmetal. Ogenj
je švigal iz zemlje in delavce požigal. Drugi pišejo, da je
ogenj tudi iz neba padal. Prikazal se je tudi nad mestom ve¬
lik križ svetlejši od zgorej omenjenega. Drugo jutro so imeli
Judi na svojej obleki svetle križice, katiri se nikakor niso
dali izbrisati in odpraviti. Mnogo Judov, viditi tolike čudeže,
se je spreobernilo; šli so pred svetega škofa Cirila in ga
prosili, naj jih u Jezusovej veri poduči in kersti.

Sv. Ciril je živel potem še nektere leta, in je imel še
tolažbo, da je po Konstanciu Julianu in Valensu bogaboječ
Teodosi vladarstvo nastopil. Leta 386 je Bogu dopadlo hra¬
brega branitelja katolške vere iz doline solz k sebi poklicati.
Trideset let je vladal Jeruzalemsko cerkvo po volji božjej.

Njegovih spisov še vpolrebujejo den današnji branitelji
vere zoper Luterane in Kalviniste, ter jim iz njih belodano
dokazujejo, da Luterani ne učijo tako, kakor se je ob času
sv. Cirila učilo, dasiravno se bahajo ravno tisti nauk imeti,
katerega je cerkva perve štiri stoletja učila.

Nauk in posnema.

Nepreslrašeno in serčno sp  je sv. Ciril za sveto katolško vero zoper
krivoverce ti bran postavljal, in ni porajtal, kar so mu žugali, pomljiv besed
Jezusovih: ,,Vsakega, kateri koli bode mene spoznal pred ljudmi,
bode tudi Sin človekov spoznal pred božjimi  angeli."

Tudi ti kristian bode« morebiti večkrat priložnosti imel ovega svetnika
n serenosfi za keršansko vero posnemati. Gotovo slišiš večkrat, kako brez¬
božni ljudi katolško vero in njene šege zaničujejo. Greh bi (i bilo,  ako bi
pri takih priložnostih molčal, in se za čast vtemelitelja naše svete vere ne
potegoval. Posebno si dolžen to storiti, ako bi kdo vpričo otrok in nevednih
tako govoriti in seme nevere ti njih serca sejati začel. Vendar je tedaj boljše
molčati kakor govoriti, ako popred vidiš, da tvoje besede ne bodo kaj poma¬
gale, ampak ogenj prepira še bolj razplamenile; govori pa vselej, kotlar bi
drugi zavojj tvojega molčanja misliti vtegnili, da si ednakih misel s temi, ki
sveto vero čemijo.

11 o I n V a.

O Bog, daj da bodemo s tvojo pomočjo sveto katolško vero zmirortt
nepreslrašeno spoznavali tt besedi in djanju, kakor tvoj zvest služabnik sv-

Sv. Gabriel, arhnngel. 293

Ciril; daj da bodemo vredni s njim, in * vsimi svetniki in angeli tein večno
hvalo prepevati, kteri si vse rasti in hvale vreden. Amen.

XXIV. Dan marca ali susca.

Sveti filabriel. arhangel.

Kedar je Bog k s voj etan ljudstvu govoril o velikih skriv¬
nostih in preiinenitnilt rečeh, se je to zmirom po verhangelu
zgodilo. Za nas grehu in večnemu pogubljenju zapadene ljudi
je pa najimenitnejša in naj važnejša skrivnost včlovečenje
Jezusa Kristusa in naše odrešenje. Kdaj, kako in od koga
bi človeštvo imelo rešeno biti, je od Boga poslan nadangel
Gabriel n treh različnih dobah naznanil. Najpred je bil po¬
slan k preroku Danielu, kateri je s judovskim ljudstvom u Ba~
bilonskej sužnosti zdihoval, in je njemu, ko je ravno naj go-
rečejše za svoje nesrečno ljudstvo molil, naznanil čas, n kte-
rem se ima ob!jubJjeni odrešenik roditi in svoje ljudstvo spa-
siti ali rešiti rekoč: »Daniel! Zdaj sim prišel, da te
podučim, in da um is. 'U začetku tvojih prošenj je
izšlo povelje; jaz pa sim prišel, dati razodenem,
da si hvale vreden mož. Poslušaj tedaj zvesto go¬
vorjenje, in razu m i prikaz e n. C as je prikrajšan, in
sedemdeset tednov je o d ločenih na d t v  oj i m 1 j u d-
stvom in nad tvojim svetim mestom, da j en j a p re¬
gresen j e, iu konec vzame greh, in se zbriše kri¬
vica, in se približa večna pravica, in se dopolni
razoden je in prerokovanje, in se pomazili Sveti
svetih. Vedi tedaj in razumi: Od izhoda povelja,
d a n a j se s p e t s o z i d a J e r u z a I e m, do Kristus a v I a d-
nika bo sedem tednov, in dva in šestdeset tednov;
in spet bodo sozidane ceste in zidovi u stiski ča¬
sov. In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen
Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, katero ga bo
zatajilo, f n mesto in svetišče b o raz dj a! lju d s p r i—
hodnim vajvodom; in njegov konec bo razsip, in
po dokončanem boju bo namenjena pušava.“ To se
pravi: Mesto se bo spet pozidalo, in kraljestvo božje, za
ktero ti prosiš, po vernilo u TO letnih tednih, kakor sojih
Judi šteti navado imeli (po našem: 490 let); greh bode po¬
končan, in Odrešenik bo došek Ko bode pa vse dopolnjeno,
in ljudstvo svojega Odrešenika zaverglo, ga bode Bog za¬
pustil ; mesto Jeruzalem bo razdjano, ljudstvo razkropleno.

294

24. Marc ali sušeč.

Tako je govoril nadangel Gabriel k Danielu, in mu je
predpovedai, kdaj Mesia pride, kaj se bode s n jim godilo, in
kaka osoda čaka mesta Jeruzalem in njegovega tempelna.

U drugo je bil poslan ti arhangel k duhovnemu Gaba¬
riti, očetu sv. Joaneza kerstnika, ko je on ravno Bogu u tem-
pelnu daroval. Na pravej strani altarja stoje je začel k nje¬
mu govoriti: „N e boj seCaharia, ker uslišana  je tvo¬
ja molitva. Tvoja žena Elizabeta ti bo sina rodi¬
la, in ime Joanez  mu  daj. On ti bo u veselje in u
ra do vanj e, in veliko se jih bode nja rojstva raz¬
veselilo; zakaj on bo veiik pred Gospodom. Vina
in močne pijače pil ne bo, in bode že u svoje ma¬
tere telesu s svetim Duhom napolnjen; in veliko
otrok izraelovih bo k Gospodu njih Bogupreober-
uul.; in on pojde pred n jim u duhu in u oblasti Elia,
da oberne serca očetov otrokom, nevernike k mo¬
drosti pravičnih pripelja, in Gospodu popolno
1 j u d s t v o p r i p r a v i.“

8 temi besedami je napovedal Gabriel predhodnika Je¬
zusa Krista, našega Odrešenika, in je kaznoval Caharia s
nemoto, ker ni veroval besedam njegovim.

Tretjikrat je bil poslan .sv. arhangel Gabriel, da bi pre-
čistej devici Marii prevažno in za nas najradostnejše poro¬
čilo prinesel. On jo pozdravi, rekoč: „Cešena, milosti
polna; Gospod je s teboj; žegnana si med ženami!“
Ker je pa Gabriel vidil, da se je devica teli besed prestra¬
šila, jej serce dela in pravi: „Ne boj se Maria! ker mi¬
lost si n a j šla. p r i B o gu. Gl e j! spočela bodeš u sv o-
jem telesu, in rodila Sina, in ime mu Jezus  daj. Ti
bode velik in sin Najvišega imenovan; in Gospod
Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in
bode kraljeval u hiši Jakobove] vekomaj,  in  nje¬
govega kraljestva  ne  bo  konca.“ Prečista Devica je
bila u vsili rečih presvetej volji božjej vdana; ker pa ne ve,
kako  bo izvoljena mati postala, in vendar devica ostala, ji
viši angel Gabriel pove, da bo sv. Duh u njo prišel, in moč
Najvišega njo obsenčila, in da bo Sveto, (dete) katiro bo iz
nje rojeno, ter ji še verh tega oznani, da je tudi njena teta
Elizabeta, od koje so govorili, da je nerodovita, u šestem mescu
noseča, in Maria prelepo odgovori: „GIej, dekla simGo-
spodova; zgodi se mi po tvoji  b e s e di.“ To izporočiv-
ši se arhangel Gabriel k njemu poverne, kteri ga je poslal.
Iz vsega tega se vidi, da je sveti arhangel Gabriel pošiljan
bil u najimenitnejših in najsvetejšili zadevah, zatorej cerkveni

*295

Sv. Gabriel, arh angel

učeniki po pravici mislijo, daje eden naj viših nebeških duhov,
kar tudi njegovo ime poterdi, katiro toliko znainenuje, koti
„moč božja.“ Kakor se tedaj vclovečenja Jezusa odreše¬
nika našega vsi Iehko veselimo, tako se tudi spodobi, da
njega častimo in se njemu priporočamo, ki nam je vse to ozna¬
nil, naj nam izprosi, da bomo vredni vživati veliko srečo odre¬
šenja in izveličanja, kojega nam je sv. arhangel Gabriel ve¬
selo napovedal.

Nauk in posnema.

1. Sv. arhangel Gabriel, ki je hitro šel, kamorkoli ga je Bog poslal,
nam izgled (laja, kako hitro in dobrovoljno imamo tildi mi božjo voljo do-
polnovati, če hočemo Bogu dopasti. Pokoršina in zatajevanje svoje volje je Bo¬
gu posebno prijetna čednost. ..PokorSina je boljša memo  darov,Opravi
večna resnica. Položimo roko na svoje serce in se vprašajmo, kako smo kaj
mi božjim zapovedim pokorni bili?

2. Arhangel Gabriel pozdravi Mario rekoč: „Č e h e n a siMaria, gna-
de poln  a!-*' Tako pozdravljaj Mario tudi ti, kadar angelsko pozdravlenje
opravljaš, ali sv. roženkranc moliš; samo glej, da se to iz serca, ne samo
s jezikom stori. — Arhangel Gabriel Marii pravi: „Ne boj se Maria,
kajti si gnado naj šla pri Bogu.“  Te besede angelske nas uče, da se nam
ni bati; dokler u gnadi božji živimo; Bog je naš prijatelj in varh, in če je
Bog snami, kdo bo zoper nas?  Kdor pa skoz smerten greh gnado in
prijaznost božjo zgubi, on ga nima, na kogar bi se zanesil; nima zavetja, ne
zaupanja pravega. Ohrani torej naj veči zaklad posvečjoče gnade božje; in
če tebi očita tvoja vest, da nisi u stanu milosti m prijaznosti božje, hiti brez
vse pozamude, da njo skoz pravo pokoro pozadobiš, ter se Marii priporočiš,
ki je pribežališe grešnikov, naj tudi za tebe pri Bogu gnado najde in izprosi.
K temu nas sv. Bernard lepo opomina, rekoč: „1 širno milosti božje, pa
iška  joto njo po Marii, zakaj kar ona iše, tudi najde.“  Tudi sv.
Bonaventura uči: „Kdor od Boga milosti zadobiti želi, pristopi s
pobožnim sercom k preblaženej Devici, kakor k naši besedni¬
ci; ker je Maria mati vsmilenja, nam ne bo odrekla, česar njo
prosimo.^

m o 1 1 * v a.

O Bog, kteri si med angeli arhangela Gabriela izvolil, nam skriv¬
nost svojega včlovečenja oznaniti, dodeli milostivo, naj mi, kteri njegov spo¬
min na ovem svetu obhajamo, njegovo prošnjo u nebesih občutimo; ki živiš
in kraljuješ s Bogom Oče<om u edinosti sv. Duha Bog, na vse večne čase. Amen.

296

25. Marc ali sušeč,

XXV. Dan marca ali suš c a,

©inanenj c device Marie, in vcloveeenje Siisa božjega.

Zavolj greha pervih starejšev l)i imelo celo človeštvo
pogubljeno biti, ali vsmileni Bog ni hotel, da bi ljudje kakor
prevzetni angelji na vekomaj zaverženi bili, in je jim Odre¬
šenika obljubil, kateri jih bode spet s Bogom Očetom spra¬
vil, in jim tudi zgubljene sinovske pravice pridobil. Cez štiri
tisue (taužent) let je minulo, prej da je tisti čas nastopil,
katerega je neskončna milost in modrost božja pripravnega
spoznala, svojo že pervim starejšem storjeno obljubo spolniti.
Ko je določni dan nastopil, pošlje Bog arhangelja Gabriela,
katiri je že 400 let poprej preroku Danielu prihod in smert
Odrešenika sveta, in neke mesce poprej duhovniku Cahariu
rojstvo predhodnika Odrešenikovega napovedal, u mestice Na¬
zaret k devici Marii, ki je bila rodu Judova in iz rodvine
kralja Davida. Po posebuej božjej naredbi je bila Maria za¬
ročena s pravičnim Jožefom, ki je bil tudi iz Davidove rod¬
vine , ktera sta pa tudi u zakonskem stanu devično čistost
neomadežvano ohranila. Tu ker je ona po božji previdnosti že
od večnosti odločena bila za mater Odrešenika, jo je Bog s
vsimi gnadami obilno obdaril, pa tudi skoz svojo svetost in
pravičnost je bila čez vse ljudi povišana. Bila je izgled vsili

Oznanenje device Marie, in vclovecenje Sina božjega. 297

svetih čednosti. Kakor sveti očetje terdijo, je devica Maria
ravno molila, in Boga živo prosila, da bi se človeškega rodu
v,smilil in že davno obljublenega Odrešenika poslal, kar stopi
pred njo arhangel Gabriel, in jo pozdravi, rekoč: „C e še¬
na, milosti polna; Gospod je s teboj; žegnana  si
med  ženami!** Maria to slišati, se silno prestraši, in pre¬
mišljuje, kakšno bi bilo topozdravljenje. Ali angel dalej go¬
vori: „Ne boj se Maria! ker milost si naj šla pri Bo¬
gu. Glej! spočela bodeš u svojem telesu in rodila
Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. On bode veliki
in Sin Najvišega imenovan; in Gospod Bog mu bo
dal sedež Davida, njegovega očeta, in bo kralje¬
val u hiši Jakobovej vekomaj, in njegovega kra¬
ljestva ne bo konca.

Kaj  je Maria pri teh besedah u svojem sercu občutila,
se da ložej misliti kakor popisati. In čeravno ona ni dvo¬
mila nad tem, kar ji je angel pravil, vendar nikakor ni mog¬
la ponižna devica zapopasti, kako da je Bog na njo se
ozerl in jo mater Odrešenika izvolil. Zraven jo je tudi sker-
belo, da bi devične čistosti ne zgubila, katero je bila svo¬
jemu Bogu že obljubila; zatorej vpraša angela: „Kako se
bo to zgodilo, ker moža  ne  poznam? 1 * Na to odgo¬
vori angelj, da bode ona sicer mati postala na čudopolni na¬
čin,  pa svoje devične čistosti ne bode zgubila, ter pravi:
„Sv. Duh bo prišel u te, in moč Najvišega te bo
obse n čila; in zatega voljo bo Sveto, k ter o bo ro¬
jeno iz tebe, imenovano  Sin  božji.** In jej dokazati,
da je pri Bogu tudi mogoče, da bo ona mati zraven pa ven¬
dar cista devica ostala, še pristavi: „In glej Elizabeta,
tvoja teta, je tudi spočela sinu u svojej starosti,
in ti mesec je že šesti tiste, ki je imenovana ne¬
rodovitna, ker pri Bogu ni nemogoča nobena  reč.**
To je spokojilo devico Mario popolnoma, in vsa polna poniž-
nosli odgovori: „Glej! dekla sem Gospodova; zgodi
se mi po tvojej besedi.**  U tem trenutku je spočela od
svetega Duha m,jBeseda seje  v člo  ve  čila.** Sin božji je
vzel podobo služavnika na se, in je tako samega sebe po¬
nižal. Maria je pa povišana nad vse druge stvari, ker je po¬
stala mati kralja nebes in zemlje. Sin božji je postal pravi
človek, pa vendar zajedno Bog ostal. Maria je postala prava
mati Gospodova, pa vendar ni prenehala čista devica biti. O
kako  velike, nezapopadljive skrivnosti so to!

Ednoglasno imenujejo cerkveni učeniki vclovecenje edi-
norojenega Sina božjega največo skrivnost, katera se je od

298

25. Marc ali sušeč.

začetka sveta sem zgodila; skrivnost, katera preseže vso pa¬
met angelsko in človeško; skrivnost, katera pričuje neskonč¬
ne božje popolnosti, posebno njegovo uezapopadljivo modrost,
neskončno ljubezen in dobrotljivost. Kdo more ljubezen prav
zapopasti, s katiro je nas Bog ljubil, ker je svojega edino-
rojenega Sina nam za Odrešenika in Zveličarja poslal? Ali
mar Bog nas k svojej sreči ali blaženosti potrebuje, ali mu
moremo zato kaj vgoduega storiti ? Ali ni ravno njegova ne¬
zmerna ljubezen do nas bednih stvari, in njegovo preveliko
vsmilenje storilo , da je nam svojega Sina poslal, da bi nas
podučil, posvetil, odrešil, novo moč dodelil in zveličal? —
Zato sam Zveličar pravi: „Tako je Bog svet ljubil, da
je svojega edino roj enega Sin a dal, da vsakteri, ki
u njega veruj e, n e bo pogubljen, ampak večno živ¬
ljenje  ima.“

Kako dolgo popred so očaki, preroki in vsi pravični sta¬
rega zakona zdihovali in klicali po obljubljenem Odrešeniku!
Dan današni je bilo vse njih klicanje in zdihovanje spolnje¬
no. Danes se je začelo odrešenje človeškega rodu. Kogar ser¬
ce se daus, če to prav pomisli, ne razširi in od veselja ne
poskakuje ?

Kako veliko hvalo smo dolžni dati dans neskončno do-
brotlivemu Bogu za toliko nezapopadlivo dobroto! Vsi angelji
u nebesih so takrat, ko se je Sin božji včlovečil, njega po¬
nižno in s spoštovanjem molili, kakor sv. Paul u svojem listu
do Ilebrejov priča; koliko več smo mi dolžni ravno to sto¬
riti, ne samo danes, ampak vse svoje žive dni. To se lehko
zgodi pri svetej maši, in tudi zjutrej, opoldne in zvečer, če
nas zvon opomni angelsko češenje moliti. —

Nauk in posnema.

Dauešni praznik je dan božje ljubezni do nas,  zakaj iz ljubezni
do nas posije Bog Oče svojega edinorojenega Sina na svet — iz ljubezni do nas
pride Sin božji iz nebes u devično telo Marie — iz ljubezni do nas obsenči
sv. Duh blaženo devico in dopolni nezapopadlivo skrivnost včlovečenja Jezu¬
sa Kristusa. Zato se tudi spodobi, da bo ti dan — dan naše ljubezni
do Boga.  Obudi tedaj gorečo ljubezen n svojem sercu in moli ves ponižen
Besedo, ki se je dans včlovečila. S kako pobožnostjo in ponižnostjo je Maria
devica Zveličarja spočela, in kako polno ljubezni, hvaležnosti in ponižnosti je
bilo njeno serce po spočetju! Premišljuj to sain pri sebi in nasleduj sveto
Devico pred in po svetem obhajilu. Očisti svojo vest u zakramentu svete po-

299

Sv. Eudoksia, spokornica.

kore in ozaljšaj svojo dušo skoz vajo u čednostih, posebno vere, upanja in
ljubezni, in imej goreče želje s svojini Zveličarjem u zakramentu svetega reš-
niga telesa se zediniti. Po svetem obhajilu pa spet obudi vero, upanje in lju¬
bezen, moli ponižno Jesusa Kristusa, ga zahvali za toliko dobroto in se nje¬
mu popolnoma daruj; čim bolj se bodeš u tih čednostih vadil, tim več sadu
boš iz svetega obhajila prejel. K temu je torej tudi več časa potreba. Cc od
spovednice berž k božjej mizi letiš in po svetem obhajilu cerkvo precej za¬
pustiš, očitno dokažeš kako rnerzel da si, in kako slaba je tvoja vera u Je¬
zusa Kristusa, katerega si ravno prejel. Ce tedaj želiš vprihoduo kaj več sa¬
du iz prejemanja svetega rešniga telesa prejeti, moraš se k temu vredno pri¬
pravljati in tudi po obhajilu več časa svojemu Zveličarju darovati.

M o 1 i t v a.

O Bog! kateri si hotel, da je tvoja Beseda po angelovem oznanenju od
telesa device Marie meso na se vzela, dodeli svojim prošnikom, da, ker jo u
resnici Mater božjo verjemo, se nam po njeni prošnji pri tebi pomaga. Po
našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.

XXVI. Dan marca ali suš c a.

Sveta Eudoksia. spokornica.

Sv. Eudoksia, Samaritanskega rodu, je živela drugega
stoletja po Kristusu u Celesirskein mestu Heliopol. Bog jo je

300

26. Marc ali sušeč.

obdaril s nadobičajno krasoto in ojstrim umom, in gotovo bi bi¬
la ovili darov u slavo in hvalo svojega Stvarnika obračala, ako
bi u svojej mladosti se bila učila pravega Boga in njega edino-
rojenega Sina spoznavati in častiti. Ali Samaritanska kriva ve¬
ra, u katerej je bila Eudoksia izrejena, je bila sines paganskih
vraž in nekterih resnic iz starega zakona. Živela je tedaj brez
vsega strahu po svojih željah očitna grešnica, katera je svoje
telo, hram svetega Duha , s nečistostjo omadeževala in s takim
nesramnim živlenjem si neizmerno bogastvo pridobila. Bila je
zapeljiva zanka mladenčem, ki so njo dni in noči obiskovali in
ji dare nosili, pa (udi u veliko pohujšanje vsega mesta kuga
nesramnega živlenja. Ali Bogu je dopadlo nad toto grešnico
svojo neskončno miloserčnost skazati; na njej je pa bilo to po-
deleno milost božjo po vsej moči u dobro oberniti.

German, svet puščavnik je u mestu Heliopoli nekaj opraviti
imel, in je prebival tačas pri nekem kristianu, katerega hiša je
bila Eudoksijna. Menih je po svojej navadi po noči vstal in
glasno zornice prepeval, potem je bral glasno iz nekih bukev
od strahovitega peklenskega terplenja in od neizreklivega ne¬
beškega veselja, da je Eudoksia, ki se je pri petju izbudila,
vsako besedo lehko slišala. Njeno čutlivo serce se prestraši
takih dosihdob neznanih reči, kajti še ni cula od pekla, ne od
nebes, in pošlje berž zjutrej strežeta k sosedu prašat, kdo se
je včerej pri njemu vgostinul, in gosta prosit, da bi k njej pri¬
šel. German pride, in ko je zvedela, kde da je, od kodar pri¬
de in kamor gre, ga vpraša, ali je to vse terda resnica, kar je
ponoči na glas bral. On poterdi, da je vse gola resnica, in še
pristavi, kdor pride u nebesa in kdor u pekel. Eudoksia vsa
prestrašena jame plakati, rekoč: ,,Ce je temu taka, sim
vekomaj pogubi ena, vekom iz k luče n a od nebes,
vekomaj bom u peklu  gorela. 44  Ni tako, je ji odgovoril
pušavnik, tebi se še more pomoči. Jo vpraša dalej po veri in
po njenem dosadajnem živlenju. „Sim S amaritanka, 44  mu je
djala, ,,al da resnico povem, nobene vere se ne der-
žim; verovala sim, kar sim holla in živela, kakor
mi je bilo milo in drago, in doprinašala vsaktere
p regrehe, 44  Pušavnik razlaga jej neskončno miloserčnost bož¬
jo tudi do največih grešnikov, in jo zagotovi, daje  tudi njej še
mogoče peklu uiti in zveličanej biti, ako ji le resnične volje
ne manjka. „Kaj pa je mi storiti, 44  vpraša dalej, „da
ne bom pogubiena, temuč vekomaj zveličana? 44  —
„Obžaluj svoje grehe, 44  veli German, „daj se poduči¬
ti in kerstiti, poboljšaj svoje živienje in ostani u
dobrem do konca stanovitna. 44  Eudoksia obljubi vse to

301

Sv. Eudoksia, spokornica.

storiti, da precej poklicati duhovnika in ga ponižno prosi, da bi
jo u keršanskej veri poduceval. Duhovnik se zavzame, da se
je milosercni Bog na to očitno grešnico milostlivo ozerl; in
ker vidi njeno resnično voljo se poboljšati, jej zavkaže zape¬
ljive in mehkužne obleke se iznebiti, naj sedem dni sama od
drugih ljudi ločena preživi, ti čas moli, se posti in svoje greiie
obžaluje. Storila je vse na tenko, kakor ji je duhovnik bil na¬
ročil, kateri jo je u tem času u resnicah in skrivnostih katolške
vere podučeval.

Ko je bilo ovili sedem dni minulo, je šla u spokorni obleki
k škofu Teodatu, in ga je kleče za sveti kerst prosila. Rad je
škof u to njeno prošnjo privolil. Veliko veselje je bilo u celej
oudašni katolškej občini nad nje noj pokoroj- Svoje služne in
strežaje Eudoksia bogato obdari in poslovi, pa jih tudi opomni,
naj slede njenemu izgledu. Vse svoje premoženje razdeli vbo-
gim, ničesar noče ohraniti, kar si je po grehu bila zaslužila.
Začela je potem tako ojstro in spokorno živeti, da se celo me¬
sto temu ni moglo dosti načuditi. German je čez nekaj časa. so-
pet u mesto prišel, in ker je vidil njeno spokorno živlenje, ji
svetuje u pušavo se podati, ker bi tam manj priložnosti imela u
svoje stare pregrehe zapasti. Eudoksia ga vboga, ter si ne
daleč od Germanove bajte tudi svojo postavi, kder je vedno u
silo ojstrej pokori živela.

Neki dan pride žlahnič Eilostrat, kateri je popred s Eu-
doksio u grešnem znanju živel, kakor spokornik u pušavb, ter
od Germana dovoljenje dobi š njo se pogovoriti zavolj svojega
svetega predvzetja Ali hitro je Eudoksia njega slab namen
spoznala, njega s ojstro besedo posvarila in resnično pokoro
delati mu naročila. Veliko let je potem u ojstri pokori živela,
in vedno Boga serčno hvalila, da jo je tako čudovito peklu
otel. Dodelil ji je Bog tudi dar čudeže delati, in mnogo paga-
nov se je po njih spreobernilo. Ko je pa Vincenci, poganski
stotnik to zvedel, jo je dal ob glavo d jati, dahi  več paganov
malikovanja ne zapustilo, in se ne pokristjanilo.

A a ti k in posnema.

I. Sv, Eudoksia je tako globoko u pregrehe zapadla, ker ni znala ker-
šanskega nauka; ni spoznala Boga, ne svete volje božje; in tudi ni vedela,
kaj je konec in cil našega živlenja na svetu. Kako smo kristiani srečni, ki
se že lehko iz mladega učimo Boga in njega sveto voljo spoznavati, in da bi
tej sveti volji zadostevali, vedno milosti božje u svetili zakramentih dobivamo.
Na našej volji je tedaj samo ležeče, da se čednosti primemo in grehov skerb-

302

27. Marc ali sušeč.

no varujemo. Ali kteri kristian mar ne ve, da krivi eni ne bodo kraljest¬
va božjega posedli, ne kurbirji, ne malikovavci, ne prešest-
niki, ne mehki, ne nečisti s svojini spolom, ne tatje, ne lakom¬
niki, ne pijanci, ne opravlivci, ne odertniki? — Kdor tedaj izmed
nas ne živi po dobro spoznanej volji božjej, linje greši, kakor Eudoksia pred
svojim spreobernenjem; zakaj:  „K  e d a r bi vi slepi bili, bi greha ne
imeli,“ pravi Kristus,  „ali sada pravite: Vidimo! zato vaš greh
o staj a. <f

2. Sv. Eudoksia se spreoberne in spokori, ker sveto petje sliši in čuje
branje od strašnega pekla, in od veselih nebes. Ako bi se ne bila prebudila
in tenko poslušala, kaj je sv. German svetega čital, bila bi u svojih grehih za¬
spala vekomaj. Tako tudi izveličanje tvoje za inajhino dobro delce lehko visi,
ako ga opustiš, lehko se vekomaj pogubiš; ga pa storiš, zabobiš gnado prave
pokore in poboljšanja. Tako je bila nekemu spokorniku ali spokornici kratka
molitvica, ktero je opravljal, sveta bratovšina, kteri se je pridružil, pridiga,
ktero je slišal, svet mision, kterega je skerbno objiskal, zlata priložnost vsmi-
lenja božjega. „0 pravem času te bom vslišal, o svojej dobi se te
bom v smililgovori  neskončno vsmileni, pa tudi pravični Bog. Glej in
skerbi, da kadar njegov glas zaslišiš, mu svojega serca ne zapreš, marveč
hitro odpreš, kakor sv. Eudoksia.

M o 1 i t v a.

O Gospod Jezus Kristus! kateri si na svet prišel, da vsaki,
kateri u te veruje, se ne pogubi, temuč ima večno živlenje:  daj
nam na priprošnjo sv. Eudoksie tvoje zapovedi prav spoznati, pa tudi tvojo mi¬
lost, tajiste zvesto dopolniti. Smo pa kakor Eudoksia hudo storili, pomagaj
nam, da se bomo tudi po njenem izgledu prav spokorili in došli po poti pra¬
ve pokore u večno živlenje. Amen.

XXVII. Dan marca ali sušca.

Sveti I cenej, škof in mučenik.

Po svedocbi Eusebia u cerkovnej dogodivšini je začela
leta 2134, ko je Dioklecian rimsko cesarstvo prevzel, za kri-
stiane prav pokojna doba. Svobodno so siueli svojo vero spoz¬
navati, cerkve stavljati in cerkovue obrede obhajati, clo na
cesarskem dvoru je bilo mnogo kristianov, katiri so visoko
čislani visoke službe imeli. Celih 13 let se je Dioklecian kri-
stianom pravičnega in milostivega skazoval, zdaj pa na en¬
krat zavkaže, ali nadražen od sovladarja Galeria, aliodpa-
ganskih modrijanov, ali zapeljan od lastnih vraž, kristianc

303

Sv. Irene}, škof in mučenik.

kruto preganjati. To preganjanje je bilo tim okrutnejši, cim
neočakovanejši je navstalo, in cim dalej je terpelo. Vse po-
prejšno preganjenje ni bilo tako hudo kakor sadajno. II tej do¬
bi je bil usmerten tudi Irenej, Sremski škof.

Sv. Irenej je bil rojen u Sremu, starem mestu nekdajne
Panonie, nevernih starišev sin ; ali Bog mu je milost dal sveto
vero Jezusovo spoznati, in od mladih nog po nji lepo živeti.
Bil je mož bogabojen in zlo mirnega duha, in tako popolno¬
ma vreden imena Irenej, kar toliko kakor „Tihi“ zuamena,
je bil oče velike družine, ko je bil od Sremljanov za škofa
izvoljen. Vedili so, da vrednejšega ne najdejo od Ireneja, ka-
tiri bi tako uevstrašeno in s tako prav evangelsko prostoto
keršansko vero oznanovah Branil se je sicer Irenej to do¬
stojnost prevzeti, ko je pa na neprestane prošnje Sremlja¬
nov u to privolil in za duhovnika posvečen bil, se je milost
božja obilno na njega izlila. Odrekel se je zdaj svojej ženi,
ter je njo samo s duhovno ljubeznijo ljubil u popoluej zderž-
Ijivosti, kar je tudi ona sklenila. JNjegova gorljivost u ozna-
novanju besede božje, njegovo sveto živlenje je zbudilo mu
pri paganih mnogo neprijateljev, katiri so ga pri ondašnemu
oblastniku Probu zatožili, kteri je dal vkaz naj prej škofe
in mašnike u ječo pometati, naj bi verni brez pastirjev ope¬
šali. Ko je bil k Probu pripeljan se začne med njima sledeči
pogovor:

Prob: Moli naše bogove.  Irenej: Kdor moli bo¬
gove, bo končan. Pr. Najmilostivejša cesarja sta
vkazala, ali bogove moliti ali pa grozovitne muke
prestati. Ir. Meni vkazuje zapoved mojega Boga,
dati se rajši umorili, kakor njega zatajiti in čer-
tom darovati. Pr. Daruj, sicer te dam mučiti. Ir. C e
me umoriš, bodem deležen terplenja in smerti svo¬
jega Odrešenika.

Oblastnik vkaže zdaj svojim služabnikom ga po vsem ži¬
votu nevmniljeno raztergati, in ga potem vpraša: „Glej, kaj
pa k temu rečeš, lrenej?“  Irenej odgovori: „Glej, jaz
darujem svojemuBogu, in spoznavam njegovo sve¬
to ime, kateremu sim vedno daroval!"  Ko  je bil svet¬
nik ves u kervi, pritečejo njegovi starši, žena in otroci. Vse
je jokalo pred njim in mu prigovarjalo s milimi besedami ob¬
lastnika vbogati, in bogovom darovati. On jim pa odgovori:
„T o se b e sed e Go s pod a moj e g a J e zu Krista: Kdor¬
koli mene zataji pred ljudmi, tega bodem tudi jaz
zatajil pred svojim Očetom, kateri je u nebesih.
Torej vedite, moji ljubi, da se ne dam odverniti

304

27. Marc ali sušeč.

od božje zapovedi ne siuilimi besedami ne s cesar¬
jevim žuganjem, temuč terdno si bom prizadeval
to doseči, k čemur sim od Boga poklican/'

Oblastnik mu spet prigovarja bogovom darovati, da bi
svoje živlenje ohranil. Irenej mu pa odgovori:  „0hraniti
hočem svojo dušo, in s k er b im za njo, da bode ve¬
komaj srečna." Prob ga da opet u temnico vreči, kder je
mnogo dni različne muke terpeti moral.

Po nekem času je bil Irenej spet k sodbi pripeljan. Prob
mnvkaže: „Zdaj daruj, Irenej! sicer te zadene  naj-
huj.ša kazen."  Ali on mu  odpove: „Delaj kav hočeš
s menoj, pa nikolj ne bo,s  pričakal, da bi jaz sto¬
ril, kar želiš." Prob serdit vkaže sv. Ireneja hudo ter-
pinčiti. Pri vsem tem Irenej pravi: „Jaz imam e dne ga Bo¬
ga, katerega častiti sim se že iz mladega naučil.
Njega molim, kateri mi u vsili rečih moč daje, nje¬
mu tudi darujem. Malike pak, ki so jih človeške
roke naredile, moliti ne smem." „Ileši  se smerti s
pok or sin o," mu svetuje oblastnik.  „Rešim se smerti,"
mu svetnik odgovori,  „ako te ne poslušam; ker tako
bom dosegel večno živlenje." Prob ga praša, ima li
ženo, otroke in starše? On mu odgovori, da jih nema:  „Kdo
so bili ti, kateri so nedavno tako milo jokali?" ga
vpraša Prob.  „Imamo zapoved Jezusa Krista," reče
svetnik,  katira pravi: „Kdor ljubi očeta in mater več
kakor mene, ni mene vreden, in kdor ljubi sina ali
hčer ve č k a k o r m e ne, ni m e n e v r e d e n." Sopet mu re¬
če oblastnik:  „l)aruj saj iz ljubezni do njih," Ali sv.
škof odgovori:  „Moji sinovi imajo za očeta samega
Boga, katerega ja z m o 1 i m; o n j i h za m o r e o h r a n i-
ti, ti pa stori, kar je tvojega."

Sodnik ga na to obsodi rekoč:  „Ukažem nepokorne¬
ga Ireneja u vodo vreči." Sv. Irenej se nad to sodbo
začudi, in mu pravir  „Ker si bil silno serdit, sim za¬
upljivo čakal iz tvojih ust liujega obsojenja. Pro¬
sim te, zlo nevsmileuo me umoriti, da bodeš spo¬
znal, kako radi mi kristjani terpimo za vero iz lju¬
bezni do Boga." Oblastnik je bil zlo razžaljen s tim go¬
vorjenjem; ukazal  gaje hudo mučiti, s mečem umoriti in nje¬
govo telo u vodo vreči. Mučenik hvali za to Boga rekoč:
„Gospod Jezus Kristus! zahvalim te, da si mi dal
poterpežljivost u vsili bolečinah, naj se mi odpro
nebesa, da jaz, tvoj hlapec Irenej, za tvojo sve¬
to vero umorjen, pridem u tvojo večno čast."

Sv. Oneziin.

305

Ko je bil to molitvo odmolil, je bil umorjen in njegovo
sveto telo u Savo verženo. To se je zgodilo leta 304 pet in
dvajstega marca.

Nauk in pasnemu.

„Moji sinovi imajo za očeta njega samega Boga, katerega jas molim, on
jih more ohraniti, “ tako je pravil sv. Jernej oblastnika Probu, ko mu je sve¬
toval darovati malikom, in svoje živlenje zavolj svojih otrok ohraniti. Zares,
dragi kristian, Bog je oče vdov in sirot. Ta misel potolaži gotovo vsakega ker-
šanskega očeta in vsako keršansko mater, kedar iz smertne postelje na svoje
otroke pogleda. Ali bi mar bilo mogoče, da bi Bog za vdove in sirote ne skerbel,
on, katiri skerbi za ptice pod nebom in za cvetlice na polji, in jih živi „Ali
more pozabiti mati svojega otroka, da bi se ne smilila sina
svojega telesa?  tako govori Bog po Izaii preroka; in ako bi ga po¬
zabila, jaz ga vendar nočem pozabiti. 4,  — Nasproti mora pa misel,
da je Bog oče vdov in siroi, take zapušene deca podbujati, da bi skoz pobožno
in keršansko živlenjc vredni postali ljubezni svojega nebeškega očeta. Ta misel
ima pa tudi vsakega 'podbujati, vdovam in sirotam pomagati, ga mora ostra-
šiti, jim kako krivico storiti ali jih stiskovati. Stiskovanje vdov in sirot je clo
u nebo vpijoči greli. O da bi tudi ne bilo najti nevsmilenih in krivičnih sodnikov,
katiri, ali iz straha pred ljudmi, ali u vpanju obilnega plačila zadeve sirot svo¬
jevoljno alj odkladajo ali krivo razsodujejo, ali njihove pravične prošnje mer-
zuto poslušajo. Ne pozabimo, daje  Bog pravičen sodnik, in da kdor vsmi-
lenja ne skazuje, tudi vsmilenja ne najde.

M o 1 i t v a.

O Gospod! katerega vsmilenje je neskončno in katerega dobrota je ne¬
izmerna, dodeli nam, prosimo, to milost, da bomo vedno svoje serce in roke
vbogim, vdovam in sirotam odperte imeli, in da bomo skoz vredne dela vsmi¬
lenja nekdaj tudi pred tvojim pravičnim prestolom vsmilenje najšli, po Jezusu
Kristusu. Amen.

XXVIII* Dan marca ali susca*

Sveti Onexim.

Zares čudno je, kako morejo ljudi, katiri se kristiani
imenujejo, druge zaničevati, ki so vbogi ali nizkega stanu,
ker je bil tudi naš izveličar Jezus Kristus tako vbog, da
je sam djal; „Lesice imajo svoje jame, ptice svoje

20

306

28. Marc ali sušeč.

gnjezda, ali Sin človeka nima, svojo glavo kam
položiti/’ In sveto pismo pravi:  , t Onjesam sebe k nič
storil, in je podobo hlapca na se vzel/ Kdor svo¬
jega bližnega zaničuje, ker on nima denarjev, ali lepe oble¬
ke, ali svoje lastne hiše, in si svoj kruh s delom prislužiti
mora, on nima duha Jezusovega. Kako bode enkrat takega
napuhnjenega posvetneža sklelo, če bo tam marsikter vbog
posel častit in od Boga povišan, dokler bo visok in bo¬
gat zaničevan in od Boga zaveržen, kako se je onemu bo¬
gatemu godilo, ki je vbogega Lazara za kanec vode prosil.

Ravno tako hudo, in u marskterem obziru še hujše je,
če kdo svojega bližnega zato zaničuje, ker je očiten grešnik.
Saj ne veš, kaj bode s njim, in kaj bo s teboj. Ti lehko še
u veče grehe padeš, on se pa spokori in svetnik postane.
Eden apostolov je obupal, in se obesil, na križu viseč liudo-
delnik je pa pri Jezusu milost dosegel, in je u svet raj pri¬
šel. Če se je kdo zlo pregrešil, moli zanj, ter si prizadevaj,
njega k Bogu pripeljati; to je u resnici keršansko delo, za¬
kaj Kristus ni kaj drugega na sveti delal, kakor iskal, kar
je bilo zgublenega.

Posebno lepo nam kaže živlenje Onezima, svetnika da-
nešnega dneva, kako se Duh božji vsmiluje bornih grešnikov,
ki se od njega voditi dajo.

Ob času apostolov je živel u mestu Kolosa u Frigii na
jutrovem bogat mož s imenom Filemon, katerega je bil sv.
Paul spreobernul. Tedaj niso imeli poslov, ampak le sužne,
kakor je še to sdaj navada pri Turkih in amerikanskili kristi-
anili. vSužni ne dobivajo plače, in se ravno tako kupujejo in
prodavajo koti delavna živina. Filemon je tudi imel nekega
sužna, kateremu je bilo Onezim ime; bil je pa malopridnež,
kateri je svojemu gospodu slabo služil, njemu zmirom skrivej
kaj izinikoval, in mu je slednič vtekel. Pobegnen pride u
Rim, kder ga apostol Paul sreča.

Akoravno je apostol Paul veliko dela imel s spreober-
nenjem celih narodov, se mu je vendar vredno zdelo, vbo¬
gega grešnika Onezima podučiti, spokoriti in kerstiti. Na to
ga pošlje njegovemu gospodu Filemonu u Kološo s listom
nazaj, kateri se u svetih pismih najde, in preljubeznivo lepo
pisan bere.

Potem ko sv. Paul u tem listu Filemona pozdravi in ga
zavolj njegove žive vere in ljubezni pohvali, katiro drugim
skazuje, piše dalej: „Jaz te prosim za svojega sina
Onezima, katerega sim u železju rodil, kateri je
bil nekdaj tebi za nič, zdaj pak meni in tebi po -

Sv. Onezim.

307

maga, katerega sim tebi nazaj poslal. Ti pak njega,,
kakor moje serce sprejmi. Rad bi ga hotel pri
sebi obderžati, da bi meni namesto tebi u železju
evangelja stregel. Brez tvojega sveta pa nisim
hotel nic storiti, da bi kde tvoja dobrota ne bila
prisilena, ampak radovoljna. Zakaj morebiti je
on zato na neki čas tebi pobegnul, da bi ga ti za
vselej nazaj dobil, ne več kakor sužnega, ampak
namesto sužnega kakor brata, zlasti meni, ko¬
liko več pak. tebi preljubega, tako dobro po me¬
su, kakor u Gospodu. Ako tedaj ti mene za pri¬
jatelja imaš, sprejmi ga kakor mene. Ako je pak
tebi kaj škode storil, ali je tebi kaj dolžen, meni
pripiši. Jaz Paul sem pisal s svojo roko. Jaz bom
plačal; nečem reči, da si ti sam sebe meni dolžen.
Taka je le, brat. Jaz te bodem u Gospodu vžival;
poživi ti u Gospodu moje serce. Ker se na tvojo
pokoršino zanašam, sim tebi pisal, ker vem, da
bodeš ti še kaj več storil, kakor jaz tebi rečem/'

Kar je sv. Paul prosil in upal, je tudi Filemon storil.
On svojega sužeta Onezima, ld je s listom apostola Paula
u Kološo prišel, nikakor ni kaznoval, ampak ga je svobod¬
nega storil, ter ga je spet u Rim apostolu poslal, da bi njemu,
ki je že 63 let star bil, stregel. Popred nezvest služen
Onezim se je tukaj tako lepo obnašal, da ga je apostol vred¬
nega spoznal, ga za diakona posvetiti. Tudi svoj list do Ko-
lošanov je po Onezimu tje poslal.

Nekteri pišejo od Onezima dalej, da je bil u Hispanio
poslan, tam svet evangelj oznauovat, in ko je spet u Azio
nazaj prišel, je bil za škofa u Efezu posvečen, kder je po¬
pred sveti Timotej škof bil. Pravijo tudi, da je bil kakor
gorljiv kristian in škof u Rimu kamenovan. Njegovo godovno
se 16. svečana obhaja.

Nauk in p osnemu.

Naj zanielivcjša in naj huj zaveržena stvar u starodavnih časih je bil
sužen, posebno ako je kaj vkradel in vtekel. In vendar nam kaže živlenje One¬
zima, da se Bog tudi takega vsmili, ker mu je Bog toliko milosti podelil, da
se je spreobemul, spokoril, in clo svetnik postal. In ker sta sv. Paul in File¬
mon duha božjega imela, sta se temu sužnemu dobrotliva skazala, in Bog je
po njima Onezimu svojo veliko milost skazal.

20  *

308

29. Marc ali sušeč.

Glej, to nam dokazuje, kako žlahna je duša, in koliko dobro delo, ako
po svojem stanu Boga posnemaš, in zaničevanim in zaverženim ljudem prav
veliko vsmilenja skazuješ. Grešniku pomagati, da se poboljša, nevednega, si¬
rovega človeka podučevati in ga izobraževati, od sveta zapušenega oserčevati,
in se za njega potegovati, ljudi zavolj nizkega stanu in vbožtva ne zaničevati,
ampak prijazno s njimi ravnati: to se pravi Boga posnemati, katiri se naj rajši
k nizkim obeme, in tudi grešniku milost podeli, se spokoriti. Tako beremo od
vsih takih svetnikov, kateri so bili visokega stanu, da so posebno lepo in mi-
lostlivo ravnali s vbogimi, zaničevanimi grešniki Kdor je pa napulmjenega serca
in meni, da kmet in posel, ali siromak in jetnik ni toliko vreden, da bi s njim
lepo ravnal, da bi ga za brata spoznal, u tem ni duha Jezusovega, ampak u
njem vlada duh našega sovražnika, tistega angelja, ki je skoz napuli hudič
postal.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki nočeš smerti grešnika, in si tudi svojemu služavniku sv. One-
zimn vsmilcnje skazal, da se je spokoril in po tvojej milosti odpušanje grehov
in večno zveličanje dosegel, prizanesi .tudi nam, ki svoje grehe spoznamo, in
dodeli nam milostlivo dar prave pokore, odpušanje grehov, in moč tvojo sveto
voljo zmirom spolnovati, po tem živlenju pa tebe od obličja do obličja gle¬
dati in vživati. Amen.

XXIX* Dan marca ali sušca*

Sveti Joanez Terista, spoznovavec.

Več koti 1200 let je že minulo od teh dob, kar je Mo¬
hamed, vteineljitelj mohamedanske ali turške vere u Arabii
živel. On je sicer spoznal, da je Jezus Kristus božji poslanec
in prerok, ali za Sina božjega ni ga hotel spoznati, temuč je
terdil, daje  on sam, Mahomed največi prerok, še veči ko
Jezus. Vera, katero je vtemeljil, je smes židovskih (judov-
iških) in keršauskih resnic in lastnih domišljij in laži; in to
vero je on s svojimi priverženci silovito s ognjem in mečem
razširjal med pagani, Židi in kristiani.

Narodi, kateri so se ove vere poprijeli, so se zvali naj
prej Saraceni, potlej pa Turki, in so privihrali pogosto tudi
u naše krajine. Bicantiško cesarstvo so si celo prisvojili, in
še dan današni ječi veliko tudi slovanskih kristjanov u kru¬
tem turškem robstvu. Tudi u Sicilio in Hispanio so priderli
koti huda nevihta, tamošnim kristjanom svojo vero vrivat, ter
so več stoletij tam gospodarili.

309

Sr. Joanez Terista, spoznovavec.

Ob tistem času, ko je Sicilia Saracenom podveržena bila,
pred nekimi 700 letami, so pošiljali od ondod svoje barke,
n na bregu adriaškega morja ležeče mesta plenit in razdevat.
Pri takem napadu je bil tudi neki grof ubit in njegova sopruga
vjeta in odpeljana. Ker je bila zalega obraza, jo neki sara-
ceuski knez za svojo ženo vzeme, akoravno je še iz per-
vega zakona otroka pričakovati imela.

Rodila je dečka, katerega je kotla prav skerbljivo u
keršanskej veri odgpjiti in podučiti, tačas ko seje knez, katiri
je dečka kakor svojega lastnega otroka imel, prav veliko
prizadeval, njemu krivo vero lažnivega preroka Mohameda u
serce vcepiti.

Za blagor svojega sina skerbna mati ga pokliče neki den
k sebi, ko je bil že mladeneč priraste!, ter mu začne praviti,
rekoč: „Moj sin! mene so v je to sem pripeljali, in
ta dežela ni moja domovina; tudi ti ni tvoj prav i
oče, katerega si d o s i li d o b za takega imel. T v o j
očeje bil Kalab r ežki gr of, katerega so o vi Sar a-
ceni umorili. Ti si tedaj po vsej pravici dedič
njegove grofije; tudi bodeš u našem domačem
gradu velik zaklad najšel, kateriga sva s tvojim
očetom bila zakrila; tudi ti bodem napovedala
mesto, kder ga bodeš  dobil.“ Potem ga je spet sva¬
rila, da naj se varuje turške krivovere, da naj pred vsim
za svojo dušo skerbi, in je pristavila, da zunaj keršanske
vere ni zveličanja. Ker pa tukaj med Saraceni ne more sve¬
tega kersta prejeti, še manj pa živeti, kakor keršanska vera
veleva, naj tedaj sklene toti kraj zapustiti in svoj pravi do¬
mač kraj  u Kalabrii poiskati.

Tako mu je pobožna mati pogosto prigovarjala, in sicer
ne brez vspelia. Terista. tako je bilo mladenču ime, sklene
clo s smertno nevarnostjo u Kalabrio pobegnuti. Mati ga u
tem sklepu potverduje, in mu svetuje, naj vse skerbi Bogu
sporoči. Podarila mu je tudi majhen križec, katerega je do-
sdaj zakritega imela. Skrivej gre mladeneč u ladjico, in jadra
proti Kalabrii. Nedaleč že od brega njega vgledajo sara-
ceuski stražniki, ter začnejo s psicami u njega strelati. Me¬
nih, ki nam je živlenje sv. Janeza Terista spisal, po veda, da
je u tej nevarnosti križec u roke vzel, in proti stražnikom
deržal, kateri, kakor okamneli njemu niso mogli kaj žalega
storiti.

Srečno stopi Joanez Terista na breg Kalabrežke de¬
žele. Ali ljudem se zavolj saraceuske obleke sumljiv dozdeva,
torej ga primejo in ga do škofa pripeljejo, ker so škofi ob

310

29. Marc ali sušeč.

tem času tudi posvetno oblast imeli. Tukaj pove mladeneč,
da je posebno zavolj kersta sem prišel. Ali škof mladenča
skusiti hoče, ali resnico govori in ali se hoče zares kerstiti
dati, ter mu reče: „U tvojih letih le steni moreš ker-
šen biti. če tako zeljo do kersta imaš, da zato u
vreče olje stopiti hočeš."  Serčno odgovori mladenec:
„K vsemu sim pripravljen, ako me hočete ker¬
stiti.“  Kmalo je bil na škofovo povelje velik ogenj naprav¬
ljen, in kotel poln olja nad njega postavljen. In ko olje vreti
začenja, izsleče mladeneč svojo gornjo obleko, ter se na¬
pravlja zadel kersta u vrelo olje stopiti. Škof viditi dobro
voljo mladenča, ga objame in ga potem sam u keršanskej
veri  podučevati začne. In ko je bil dosti podučen, ga škof
s veliko slovesnostjo kersti in mu da ime Joanez.

Pogosto zdaj mladeneč cerkve obiskuje. Neki dan jame
pazljivo vgledovati slike svetnikov, ter pričujoče poprašuje,
kaj ta ali ona podoba pomeni. Najde tam tudi podobo Joaneza
kerstitela, od katerega mu nazoči povejo, kako ojstro je u
pušavi živel, ter mladenča opomenijo, naj on živlenje tega
svetnika posnema, ki mu je svoje ime pri svetem kerstu po¬
sodil.

Tote besede, ki jih je slišal, in podobšina, katero je
v idil, so ga tako ganile, da se je precej k škofu podal, svoj
terden sklep mu r naznanit, svet zapustiti, in u pušavi Bogu
zvesto služiti. Škof u to privoli, ter mu odloči bajtico u
gojzdu, neke ure daleč od mesta, kder je več menihov ojstro
in pobožno živelo.

kS veseljem se poda mladeneč tje, kamor mu je bilo
vkazano iti, ter menihe živo prosi, da bi ga u svoje, družtvo
vzeli. „Sin, verni se domu,  mu menihi odgovore 5  ti si
še premlad: ti bi nas več motil, kakor k dobremu
zbujal." — „„Moji očetje,  jim mladeneč odpove, ni s im
prišel sem k vam iz drugega namena, kakor sker-
betiV.a blagor svoje duše skoz to, da bodem Bogu
in vam služil.""  Na to mu menihi reko: „Idi domu,
mladeneč, kajti naše živlenje je tako ojstro, da
ga sami komaj preterpeti zamoremo."—-  Nato se od
njega obernejo, in začnejo vsi vkup svojo molitvo opravljati.
Ali mladeneč se ne da odstrašiti, ter jih še neke dni prav
ginljivo prosi. Ker so mu djali, da njihov težek jarm ni za
takega mladenča, jim odgovori: „S božjo pomočjo, inče
mi bodete vi pod pazduho segali, upam, damibode
ti jarm sladek."

311

Sv. Joanez Terista, spoznovavee.

Ker je tako stanovitno prosil, vzemejo ga vendar u svoje
družtvo. Neki čas potem se spomni skritega zaklada, od ka¬
terega mu je bila mati povedala, in naznani to predstojniku
menihov. Predstojnik ga pošlje na tisto mesto, katero mu je
bila mati popisala. Ves zaklad, katerega je zares najšel, raz¬
deli pobožni mladenec med vboge, in sam za se nič ne ohrani.

Popolnoma srečen se verne Joanez k menihom. Nepre¬
stano moliti in premišljevati, ojstro se postiti, bedeti, telesnost
krotiti, in sveto pismo preberati, to je bilo njegovo opravilo
skoz celo živleuje. Kako ljub je bil Bogu pobožni Joanez,
so pričevali mnogi čudeži, ki jih je Bog na njegovo prošnjo
storil.

Nun k in p osnemu.

1. U živlenju sv. Joaneza Teristaje posebno posnemanja vredna njegova
stanovitnost u spolno vanj u dobrih sklepov.  S smertno nevarnostjo
je izbežal svojemu paganskcmu očmu u keršansko deželo; pripravlen je bil
clo u vreče olje stopiti, da bi le zakrament svetega kersta prejeti mogel. In ko je
čutil, da je poklican za ojstro spokorno živlenje, je ti sklep vendar spolnil,
čeravno so mu menihi branili. Kako nestanovitni u spolnovanju dobrih sklepov
so (nasproti marsikteri kristjani, česar se lehko sam prepričaš, dragi bravee,
ako pomisliš, koljko dobrih sklepov si že storil, in kako malo jih še le spol¬
nil. Ali to je slabo znaminje, ako dobro, kar si predvzememo, ne spolnimo.
Drevo, katiro vsako spomlad lepo cveti, pa vendar sadu ne prinese, je gotovo
bolno in malopridno. Glej, tvoji dobri sklepi so evet tvoje duše; če jih pa ne
deržiš, si popolnoma takemu bolnemu drevesu podoben. Marsikdo dela dobre
sklepe, da svojo nemirno vest vpokoji, ali kmalo jih pozabi, če ne sliši več
klica svoje vesti. Zato pravi neki svetnik: „Pot, ki u pekel de rži, je s
dobrimi sklepi nadelan.“

2. Ce je drevo bolno, si ne more samo pomagati, da bi sad obrodilo,
ali ti, človek, imaš prosto voljo, in Bog ti hoče pomagati, če se hočeš pobolj¬
šati in svoje sklepe vprihodnič spolnovati. Sklep je obljuba, katiro Bogu in svojej
duši storiš. Da bodeš tedaj te obljube tudi spolnovati mogel, derži se sledečih
pravil: 1. Nejemli si preveč  na enkrat pred, in poskušaj, ali boš to, kar
u mislih imaš, tudi spolnovati mogel, popral da terden in resničen sklep storiš.
2. Vsako jutro ponovi svoje predvzetje,  in prosi živo Boga, da naj
ti pomaga tvoj sklep speljati. Zvečer pa premisli,  kako si bil stanoviten
in zvest svojemu sklepu. 3. Tudi se ne prestraši zvunjajjnih in znotraj-
n i h o v e r,  na katire bodeš posebno u začetku naletal; in naj bi prišle te overe
tudi od hudiča, nič se ne boj; molitva in terdna volja vse zapreke premagate.
4. Ne pravi drugim,  kar si dobrega sklenul.

312

30. Marc ali sušeč.

Ker je pa dober sklep, katerega človek spolmije, bolji od dnarja in
blaga, zdravja in časti, naj tedaj nobeden bravec te opombe ne bere, brez da
bi si kaj dobrega predvzel, in ti sklep tudi stanovitno izpeljaL

Taki sklepi bi bili na primer:

V

Cez nikogar kaj hudega govoriti, kder ni potreba, ali clo koristno in
dol/.not. — Od samega sebe nič dobrega praviti. — Kolikorkrat zavid ali ško¬
doželjnost proti komu n svojem sercu občutiš, hitro zanj moli. — Vsake pri¬
ložnosti se posluži nemiru u okom priti in mir napravljati. — Vsako leto en¬
krat enega ubogega otroka celo, ali saj veči del s obleko oskerbeti. U cerkvi
nikdar po drugih ljudeh radovedno se ozirati. — Večkrat u tednu k svetej maši
priti. — U nedelah in Svetkih saj pol ure iz kakih pobožnih bukev kaj brati. —
Saj vsako leto štirikrat k spovedi in k sv. obhajilu priti; ako pa smertno gre¬
šiš, hitro, saj pervo nedelo se izpovedati.

TI o 1 i t  v a.

Dobro spoznam, o moj Bog! daje  moja sveta dolžnost od dne do dne
n pobožnosti rasti, ali poznam tudi svojo slabost, da nič kaj dobrega brez
tvoje gnade ne morem storiti, in da se nobeden dober sklep brez tvoje pomoči
izpeljati ne da; zato te prosim, usliši mojo gorečo molitvo, in dodeli mi skoz
spolnovanje vsih dobrih sklepov vsaki dan eno stopinjo na potu popolnamosti
storiti, po neskončnih zaslugah tvojega ljubega Sina Jezusa Kristusa. Amen.

XXX*  Dan marca ali s uš c a*

Sveti Joanez Klimah, pušavnik.

Kde in kedaj se je sv. Joanez vrodil, se ne da za go¬
tovo povedati; vendar se sploh misli, da se je u Palestini
okolj leta 525 vrodil. Trudil se je že u svojej mladosti na¬
predovati, ne samo u lepili vedah, ampak tudi u keršanskej
popolnosti. U svojem sedemnajstem letu se je popolnoma od¬
rekel svetu in vsej njegovej necimurnosti, in sel u samo¬
stan na gori Sinai. da bi tukaj svoje živlenje popolnoma Bogu
posvetil. Eden menih, s imenom Martiri, je bil njegov učenik,
kateremu je bil vdan s dušo in s telesom. Drugega mu ni bilo
mar, ko vbogati Boga in svojega učenika. Odpovedal se je
svojej lastnej volji u vsem, kolikor je bilo prav. Po smerti
apata pa je vzel slovo od svojih sobratov, in si je prebiva¬
lišče izvolil u pušavi, s imenom Isolas, kder je štirdeset let
preživel u preinišlevanju in spisovanju raznih knig. Svoje
živlenje je tukaj tako uravnal, kakor se je bil u samostanu
navadil. .Te molil, delal, premišljeval inpobožne pesmi prepeval.

Sv. Joanez Klimak, pušavnik. 313

S rokoj za svoj živež delaje je vedno mislil na Boga. Od
vsili pripušenih jedi je sicer jedel, pa vselej le malo, da je
svoje telo pod pokoršino deval. Premišljovanje, molitva, post
in zaupanje u Jezusa mu je bilo orožje zoper hude skušnjave.
Vse je delal iz ljubezni do Boga, katerega je vedno pred
očmi imel; njegovo živlenje bilo je vedna molitva, ker je
zmirom skerbel, božjo voljo spolnovati.

Kmalo so ljudje zvedeli od tega svetega pu.šavnika, ter
so se mnogi k njemu podali in ga prosili, da bi jih učil ravno
tako pobožno živeti. Tudi jih je mnogo prišlo, ki so ga u
svojih skušnjavah in drugih zadevah u pomoč prosili, ker so
vidili, koliko zamore njegova molitva pri Bogu. Med drugimi
je prišel k njemu neki Izak, menih, kateri je noč in dan ve¬
liko hudih skušnjav prestati moral. Sv. Joanez mu je djal:
„Moj sin, prosiva vkupaj Boga. On vsmileni Oče
ne bode odrekel, kar ga bova prosil  a. “ Oba poklek¬
neta in kratko pomolita, in kmalo čuti vbogi menih, da so ga
skušnjave zapustile, katire so ga dosihdob (oljko nadlegovale.
Neki dan pošlje Joanez drugega meniha, kateremu je bilo
ime Mojzes, po persti, da bi vert; napraviti mogel. Mojzes
gre, kamor mu je bilo vkazauo. Ko s perstjo spet nazaj gre,
od prevelike vročine ne more dalej, torej si poiše hladen kraj
u jami neke visoke gore. Tam se vleže in terdo zaspi. Gora
se je imela ravno tedaj na tistej strani spokati in posuti, kder
je Mojzes ležal. Ali sv. Joanez spozna po božjem razodetju
veliko nevarnost, u katerej se Mojzes znajde, poklekne in
Boga za živlenje svojega učenca prosi, in se berž k tistej
gori poda in meniha izbudi, in ga berž spravi iz nevarnega
kraja. Komaj nekaj stopinj dalej gresta, kar se podere gora
s velikim brušeni in pokanjem. Tako je bil Mojzes po goreči
molitvi svojega učenika gotove smerti rešen, kar je on zmirom
hvaležno pričeval.

Leta 600 je bil Joanez od bratov na gori Sinai za apata
zvoljen. Od tega časa je poseben božji žegen nad to krajino
počival. Na njegovo prošnjo je minul glad, izsušeno zemljo
je napajalo rodovitno dežovje, in bogabojnost zmirom bolj se
razširjala. Tukaj je spisal bukve „nebeška lestvica 4-
imenovane u gerckem jeziku, da bi menihi pravilo imeli, po
katirem bi se ravnati mogli. Od teh bukev je Joanez ime
Klimak dobil, klimak namreč pomeni u gerckem jeziku lest¬
vico ali Iojtro. U teh bukvah je predpisal najboljše sredstva,
po katerih človek do najvišje duhovne popolnosti priti zamore.
itazun mnogo drugih naukov, katere je svojim ucencom dajal,
je posebno tudi to učil, da naj bi zmiram skerb imeli posebno

314

31. Marc ali sušeč.

eden pregrešek vuiciti, potem se še le drugega lotiti. Tako
Joanez ni skerbel samo za svoje zveličanje, ampak tudi za
zveličanje svojih podložnih in ucencov, dokler ga ni Bog 30.
marca leta 605 80 let starega k sebi poklical.

Nauk in p osne m a .

Sv. Joanez Klimak je svojim podložnim posebno to svetoval, če se ho¬
čejo poboljšati, naj se trudijo neki čas samo eden pregrešek ali edno
hudo navado vničiti.  Tako stori tudi ti če se hočeš u resnici poboljšati.
Morebiti imaš grešno navado preklinjati, legati, druge ob čast pripravljati i.t. d.
Zberi iz teh navad eno, katire se naprej iznebiti hočeš, postavim leganja; terdo
skleni vsako jutro se sploh vsih grehov, posebno pa leganja skerbno varovati,
prosi potem Boga u pomoč, da boš ti sklep tudi der/.al. Zvečer pa, popred da
se vležeš, izprašuj svojo vest na tenko čez vse, karkoli si delal; obudi serčno
grevengo čez vse, kar si zoper voljo božjo storil. Posebno pa pomisli, ali nisi
čez dan kaj legal, in koljkokrat? Ce nisi se zlegal, zahvali Boga, in skleni
drugi dan se ravno tako tega greha zogibati; če pa najdeš, da si se zlegal,
obudi čez ti greh posebno grevengo, ter si sam posebno pokoro naloži, in ob¬
ljubi drugi dan tega greha se bolj varovati. Ce se bodeš tako skoz neke tedne
ali mesce zoper eno grešno navado vojskoval, vojskuj se potem tudi zoper svoje
druge grešne navade, in bodi zagotovljen, da se boš tako gotovo poboljšal.
Tako je učil tudi pobožen Tomaž Kempčan, ki pravi: „Ce vsako leto le
eden pregrešek popravimo,  bom'o kmalo popolni.^

I o 1 i t v a.

Gospod Bog! kateri si sv. Joanezu, svojemu služavniku toliko milosti u njego¬
vem stanu podelil, da je njih se posluživši svoje dolžnosti tako spolnovati za-
mogel, da te zdaj u nebesih s tvojimi izvoljenimi hvali in časti: daj tudi nam,
ki te ponižno in s terdnim zaupanjem prosimo, milost in moč, vselej svoje dolž¬
nosti zvesto in iz ljubezni do tebe spolnovati. Za to te prosimo danes in vsaki
dan svojega živlenja po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXXI. Dan marca ali suš ca.

Zveličani Modest, Sloveneov apostolski škof.

Kako lepe so poti onih mož. Id eri svojim bratom in
sestram vesel glas kraljestva božjega prineso, in mir božji
oznanujejo! Njih sveto ime po svetu slovi od naroda do na-

315

Zveličani Modest, Slovencov apost. škof.

roda, in n vedni hvali ostane njih spomin pri vsakemu ker-
šanskemu ljudstvu, kojemu so časno srečo in zveličanje več¬
no prinesli. Taki hvalevredni možje so oznanovavci svetega
evangelia, apostolski učitelji Jezusovega nauka, in med njimi
zveličani Modest, pervi škof u Gospej sveti na Koroškem in
Slovencov posebno slavni apostol.

Nekdajno Koroško, tudi Gorotan imenovano, je spervič
svete vere luč iz starega Ogleja, imenitnega mesta za Ter-
stom, dobilo, in je imelo že u pervih časih po Kristusu mnogo
vernih kristianov, mašnikov in škofov, tudi svojo slovečo
škofijo u Tiburnii, nekdajnem mestu na lepi ravnini za Dravoj,
nekih pet ur nad Belakom. Ali grozovitno preselovanje div¬
jih narodov u petem stoletju je razgnalo keršanske učenike,
in vse keršanske naprave tako zlo vkončalo, da ni bilo sko¬
raj sledii keršanstva u tej deželi najti, u koji so se neverni,
paganski Slovenci unovič naselili.

Ko je velik hrup narodne preselitve potihnil, so prišli
novi oznanovavci svete vere Jezusove iz Solnograda, med
kterimi naj imenitnej je bil zveličan Modest,  po vsej pra¬
vici apostol Korošcov imenovan, ki so tisti čas vsi Slovenci
bili, ktire spreoberniti in pokristianiti si je sv. mož toliko
prizadel, da mu nikolj zadosti hvale ne damo. Kako pa je
Modest na Koroško prišel ?

Kadar so si Slovenci, še malikvavci u šestem stoletju po
Kristusu Gorotan osvojili, je bil njih kralj imenitni Samo,
mogočen vojšak, kteri se je srečno vojskoval in užugal vse
sosedne ljudstva. Po njegovi smerli je moč Slovencov ope¬
šala, kajti so imeli skoraj skoz sto let zlo hude vojske s
divjimi Hunami in A vari. Borut,  knez ali vojvoda Gorota-
nov (Slovencov na Koroškem) je Bojare, ki so u sedajnem
Bojarskem (Bavarskem) mogočni bili, u pomoč zaklical. Pri¬
šli so, sovražne Hune  premagali, ali tudi Slovence so u svojo
oblast djali. Borutovega sina K ar as ta, in sinovca K e tu¬
ni ar a seboj na Bojarsko gnali. Bila je ta za Slovence
velika nesreča, ali dober Bog jo je Slovencom u veliko večo
srečo premenul. Zgubili svojo posvetno prostost ali slobodo,
pa so prijeli nebeško prostost božjih otrok.

Bojarci so tisti čas že kristiani bili; sv. Rupert pervi
Solnograški škof jih je kerstil, in ravno po njih je vsmilen
Bog Slovencom neskončno dobroto keršanstva podelil. Karast
in Ketumar, Slovencov mlada kneza sta bila u Solnograd
gnana, kder je ravno sv. Virgili  imeniten škof bil. On je
Karasta in Ketumarja u svojo skerb vzel, ju dal u keršan-
ski veri čedno in pridno podučiti, in je nadepolna Slovenska

316

31. Marc ali sušeč.

vojvoda kerstil. Po smerti Boruta so Bojarji njegovega sina
Karaš  ta  Gorotancom kneza postavili, in on je pervi svete
vere zveličanski nauk med neverne Slovence na Koroško
prinesil. Tri leta je Karast svoje ljudstvo kakor kristian do¬
bro vladal, kar ga je Bog iz tega sveta poklical.

Karastov naslednik je bil K e tu m ar, ves pobožen in
bogaboječ Slovenski knez, kteri ni kaj drugega bolj požel-
jel. kakor naj bi vsi njegovi podložniki svoje mertve malike
zapustili, pravega Boga in odrešenika Jezusa Kristusa spo¬
znali in njemu služili. Ketumar jim je s lepim izgledom sve¬
til, in dva pobožna mašnika pri sebi imel, po imenu Lupa
in Maj orana,  ktera sta mu pomagala; ali tih treh služav-
nikov božjih je bilo premalo, toliko nevernikov podučiti in
pokristianiti. Ketumar prosi sv. Virgilia, naj bi na Koroško
prišel ozuanovat božjo besedo, vernim svete zakramente delit,
in vse naravnat, kar bi se njemu za razšir svete vere po¬
trebnega vidilo. Prav rad bi bil sv. škof voljo kneza Ketu-
marja, svojega ljubega učenca, dopolnil, ali veliko drugih du-
hovskih poslov mu ne da na dalno in nevarno apostolsko pot
iti. Namesto sebe pošle moža, polnega svete gorečosti za
čast božjo in zveličanje duš, blaženega M o de s ta, Irca po
narodu, kojega je škofa posvetil in mu naročil cerkve staviti,
mašnike posvečevati in vse potrebno preskerbeti. Njegovi
pomagavci so bili štiri masni ki, po imenu Bato, Begimbert,
Kosar, Latin,  in pa diakon Ekliard.

Veselo knez Ketumar te perve poslance božje ali mi-
sionarje sprejme okolj leta 750, kteri so se u Gospej sveti,
blizo razvalin starega rimskega mesta zaseiili, pa tudi blizo
Gorotanskega grada, u kojem je vojvoda Ketumar gospodoval.
Težavno delo je imel Modest in njegovi tovarši; že tv a je
bila velika, pa delavcov malo.  Apostolskemu možu pa
ni serce vpadlo, ter je s sv. Paulom djal: „Vse premorem
unjem, ki me močnega stori.“  Iz Gospe svete se je
začel vesel glas evangelia po deželi glasiti, seme božje be¬
sede krog in krog sejati, in u kratkem se je lepa žetva pri¬
kazala. Po njegovem nauku in po prizadevi kneza Ketu-
marja je veliko žlahuikov in mnogo ljudstva malikovanje za¬
pustilo in se dalo kerstiti. Skoz pripomoč kneza Ketumarja
je Modest pervo cerkvo postavil, njo u čast Marie, nebeške
kraljice posvetil, in to svoje selo Gospo sveto  (Maria
Saal) imenoval, kder je prebival, kadar ga ni sveta služba
u druge kraje poklicala.

Ni Iehko dopovedati, ne popisati, kako skerbno in go¬
reče je Modest sveto keršansko vero širal, ljudi učil in cerkve

Zveličani Modest, Slovencov apostolski škof. 317

stavil, kojili več je razsutih popravil, in novih posvetil, med koje-
mi je bila edna u Belaku, druga u razrušeni Tuburnii, in dru¬
gih vec podrugoti. Ni imel sicer svoje lastne škofie, marveč je
bil namestili škof Solnograškega viši pastirja, kteri mu je svo¬
jo cedo na sedajnem Koroškem izročil; pa pobožen mož se ni
vstrašil truda, ne delazogibal, prav veliko duš izvelicati in po¬
množiti cedo Kristusovo med Slovenci. Pridno so mu tudi nje¬
govi tovarši pomagali, kojini se je beseda sv. Duha lepo do¬
polnila: „PodaIi so se in jokaje svoje semena seja¬
li  ; pa  s v e s e 1 j e m p r i d e j o i n s v oj  e s n o p j e p r i n e s 6.“
Veliko jezerov Slovencov je Modest kerstii, veliko sojih  ker-
stili njegovi tovarši, in kteri so bili u sveti veri zvesto podu¬
čeni, jih je poterdil skoz zakrament sv. birme.

Zvest delavec u vinogradu Gospodovem, Modest se je u
svoji težavni službi postaral, in Bog je svojega zvestega hlap-
co na plačilo zaklical. Kakor sveto živel je Modest tudi na Ko¬
roškem sveto umeri blizo leta 760, in u stari, sloviti cerkvi u
Gospej sveti pokopan počiva pred altarjem svetega križa, Ve¬
liko so za njim žalovali vojvoda Ketumar in vsi verni kristjani,
kteri so zgubili svojega duhovskega očeta, ki jih je u svetem
evangeliu prerodil. Blizo jezero let je že minulo, kar je apo¬
stolski mož u Gospodu zaspal, in še neprenehoma Slovenci na
njegovem pokopu kleče in njegov svet spomin hvaležno obhajajo.

Nauk in posnema.

1. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, uči Jezus, kte-
rega je človek najšel in skril. Od veselja gre, in proda vse, kar
ima, in kupi njivo, u koji je bil zakrit. Tako so mučeniki vse svoje
dali, da so zaklad svete vere kupili, apostolski možje, misionarji vse zapusti¬
li, da so nevernikom neprecenljiv zaklad svete vere prinesli, kakor Korošcom
zveličan Modest in njegovi tovarši! Kako malo pa mi to veliko srečo obraj-
tamo, da smo pravoverni kristiani! Kako malo se spomnimo [na svete aposto¬
le in oznanovavce, kteri so nam to nebeško dobroto prinesli! Kako malo si
prizadenemo ovi naj dražji zaklad svojim potemcom neoskrunjen obraniti in
sporočiti! Ne pozabi, o kristian, da je tvoje neizbrislivo znaminje otroka bož¬
jega imenitnej od vsake kraljeve krone, in pravica pravernega kristiana vekša
u nebeškem kraljestvu, kakor posvetnega vojvoda vsaka oblast. O n a j e po¬
dobna žlabnemu bisarju, kterega kupit moder kupec vse proda,
kar ima.  Ob, duša keršanska, zvesto obrani, kar imaš, da tebi nihče tvoje
krone ne vzeme.

2. P ojdite po vsem svetu, in oznanujte e v angeli vsej s t va¬
ri,“  naroča Jezus neprenehoma svojim namestnikom. Serčni, pobožni možje

318

31. Marc ali sušeč.

grejo kakor svoje dni n naše kraje, tako sedaj iz naših krajev u dal ne, ptuje
dežele in neznane kraje vesel glas nebeškega kraljestva vbogim zamorcom oz-
nano.vat, kteri še u smertni senci nevednosti in malikovanja sede. Vsi pravo¬
verni so jim dolžni pomagati s molitvijoj in milodarmi, kakor so svoje dni
verni kristiani jutemih krajev apostole u večernih okrajnah podperali, in kri—
stiani Solnograških in Bojarskih krajev zveličanemu Modestu in njegovim to-
varšem pomagali po naših krajih kraljestvo oožje razširati. Poslali so jim
zidarjev, tesarjev in drugih rokodelov, da so u naši domovini cerkve stavili;
pošiljali so jim mašne oblačila in potrebno cerkveno pripravo, da so sveto
mašo služili in drago božjo službo opravljali. Mi smo njim dolžniki, in ti
dolg naj ložej in lepo povcmemo, ako scdajnim misionam u zamorskih kra¬
jih pomagamo, da tudi k njim pride božje kraljestvo, kakor je po Modestu
in po drugih apostolskih učenikih pred jezero letini k nam prišlo. Kako ve¬
selo bomo nekdaj na sodbi božje svoje dobrotnike gledali, jih hvalili in jim
srečo podajali! Ravno tako veselo bojo roko podajali srečni zamorci tudi nam,
kojim smo k spoznanju prave, zveličanske vere pomagali, 'in veselo nam vsmi-
leni Jezus poreče: „Resnično vam povem, kar ste njim storili, ovo
ste meni storili.^

ffl o I 1 t v a.

O Bog, oče luči in gospod vsega vsmilenja, kteri si nas skoz zveliča¬
nega Modesta, apostolskega škofa k spoznanju prave, zveličanske vere pri¬
peljal, daj tudi nam,  naj drugi drugim u nebesa pomagamo, kder boš vse
svoje izvoljene otroke združil, po Jezusu Kristusu , Gospodu našem. Amen.

Zveličani Modcst, apostol Gorotanov.

Zivlcnje Svetnikov

za vse dni aprila ali malotravna.

I. Dan aprila ali malotravna.
Sveti 'Viktovin, škof in mučenik.

Sv. Viktorin, rojen Gerk, je bit tretjega stoletja pervi
škof u Ptuji ined Stajarskimi Slovenci. Bil je u sv. pismu in
modroslovstvu visoko učen, pa tudi zvest in pobožen pastir.
— Da bi svoje ovčice u pravi veri dobro podučil, jih zmot
ovaroval, in tedajšne mnoge krivoverce preveril, si je sv.
Viktorin neopešoma prizadeval. Noč in dan je zato nebeške
reči sv. vere premišljeval in u pismih drugim tolmačil. U krat¬
kem je njegova učenost daleč po širokem slula. Modri so nje¬
gove pisma željno brali, in krivoverniki, spoznavši po njego¬
vih jasnih naukih svoje zmote, so se spokorno k pravi veri
vernili, ali vsaj osrainoteni omolknili. Razložil je tri perve
knige Mojzesove, preroke Elia, Ecehiela in Habakuka, bukve
Ekleziast, visoko pesem, evangelj sv. Mateja, in skrivno ra-

320

April ali malotraveu.

zodenje sv. Joaneza. Memo tega je po pričevanju Optata
Milevskega in sv. Jeronima skorej vsakterim krivovercom
zoper pisal in jih ukrotil; pa še tudi kaj lepih pesmi zložil.
Dve pesmi ste posebno glasili priči njegove ciste vere: per-
va od Jezusa Kristusa, Boga in človeka, druga od drevesa
večnega živlenja. Potem takem je srečna čreda svojega po¬
božnega pastirja vesela bila; njena sreča pa je tudi bila nje¬
gova radost in čast.

Ali kmalo vse drugači pride. Kakor že devetkrat popred
u drugih krajih, se počne deseto in zadnjo krat za cesarja
Diokleciana strašen in med vsemi naj huji občinski pregon
vbogih kristianov po celem, neizmerno prostranem cesarstvi.
Uzrok je bil poprešnjim enak. Poganstvo je nameri keršaust-
vu naravnost zoper. Ono oživlja in goji brezbožno poželjivost
in ostudno sebičnost (samosvojo ljubezen). Keršanstvo pa
prižiga in redi sv. ljubezen in premile nebeške kreposti. Sta
si tedaj sprotivna kakor noč in dan. Ali izpervega so pagani
kristiane prezirali, zaničevali, gerdili in se jih male množice
niso bali. Se poznali niso nepremagljive moči njihove božje
vere. In kedar koli so poprešui cesarji kristiane preganjali,
so to storili ali iz osobne prirojene hudobnosti ali našuntaui
od kakih posameznih sovražnikov. Kolkor več pa so vernih
pomorili, tolko več jih je vera oživila. Vsaka prelita kaplja
keršanske kervi je novega kristiana rodila. Ze za cesarja
Diokleciana je število kristianov preseglo pagane. Svet ma-
likovavski se jih prestraši. Vso rimsko poganstvo trepeta za
svojo malikovavsko vero, in začne huje, kakor kedaj čerteti
nedolžne kristiane. Ne več posamezni neprijatelji — vsa sov¬
ražna neverna moč se vzdigne nad nje. Od vseh strani so
cesarja neprenehoma podpihovali in pregovarjali, da hoče za
nove vere voljo cela deržava prepasti, da ji hočejo razser-
deni bogovi svoji' milo obličje odverniti i. t. d. Zato sklene
grozovitnež vse kristiane po celi deržavi na enkrat pokon¬
čati. Zapove, kakor nekdajni Nebokadnecar, kar ve, da kri—
stiani ne storijo, namere, da bi njega za boga molili, se nje¬
govim podobam kakor božjim vldanjali in bogovom žertvovali
(darovali). Povelje (23. svečana leta 303) gre od izhoda do
zahoda na vse strani velikih dežel po Azii, Afriki in Europi.
Keršanski predstojniki bi jo morali svojim podložnim u izgled
naj pervič spolniti in izpolnjavati. Kakor na rešeti hoče sovraž¬
nik vernike presejati Ali pastirji in ovce so pripravleni, rajši
živlenje zgubiti, kakor sv. vero zatajiti in oskruniti. Nesmi-
ljeno terplenje, hude muke se povsodi začno. Stanovit¬
nost pastirjev krepi čredo. Curkoma se na vsili krajih ker-

321

Sv. Viktorin, škof iu mučenik*

sanska kerv preliva. — Drugega listopada leta 303 p. Kr*
prelije tudi sv. Viktorin svojo kerv in tako skleue svoje ver¬
no živlenje s vernoj smertjo, kakor nam priča sv. Jeronim
(Hieronim) rekoč: „S častitim vencom muceništva je
Kadilič bil sv. škof Viktorin ovenčan. 44  In sv. Au-
guštin od njega piše: »Mučenika vam ga imenujem;
zadosti vam s tem povem. 44  Ime sv. Viktorina je za¬
pisano u bukvah živlenja; njegov slavni spomin ostane od
veka do veka. Kakor nam je izgled ciste vere in stanovit¬
nega krepostnega premaga, tako nam tudi bodi mili prošnik
pri Bogu!

Nauk in posnema.

1. Da bi svoje ovčice u pravi veri dobro podučil, jih zmot ovaroval,
*n tedajšne mnoge krivoverce preveril, je sv. Viktorin noč in den nebeške reči
»v. vere premišljaval, in u pismih drugim razlagal. — Preberati in poslušati,
duhovne bukve brati, in besedo božjo pogostoma spodobno poslušati, sta dva
znamenita p osredka  (pomočka) ne samo keršansko resnico spoznati, ampak
tudi svoje živlenje po njej ravnati in se zveličati. Kolikor si svojega zveli¬
čanja željiš, toliko skerbno poslušaj inpremišluj božjo besedo. Kaka pa je s tvoji¬
mi keršanskimi krepostmi (čednostmi) ? Bog ti je že pred toliko leti milost sv.
kersta podelil, ali pa si u tako dolgem času le tudi eno keršansko čednost
s i pridobil? Ali morebiti meniš, da je k zveličanju že zadosti, da si keršen
in ime keršansko imaš? O nesrečna zmota! Ne Kristus Gospod, tudi apostoli
niso tako učili, Kristus Gospod, ko je na gori svoje apostole opominal naro¬
de kerstiti, je djal: „Učite jih vse deržati, kar sim vam zapovedal/*
Drugokrat, ko je bil od nekega mladenča prašan, kaj da ima storiti, da bo
zveličan, muje  očitno rekel: „Ako hočeš uživlenje iti, derži zapove¬
di.« Sv. Paul opomina svoje že keršene Efežane, da imajo keršansko živeti.
»Pr o sim vas, hodite dostojno po svojem poklicu.«  Vse to nam
Priča, da kerst sam, in ravno tako tudi vera sama ni zadosti k zveličanju.
Glovek si mora namerč tudi keršanske kreposti pridobivati in u njih ostati.
Mnogo jezer jih je u peklu, ki so sicer keršeni bili, pa niso keršansko ži-
Ve li, zapovedi ne deržali, se niso u sv. krepostih vadili.

2. Sv. Viktorin si vse prizadene svoje ovčice krivovere ovarvati, od¬
gnati krive učenike in pozaverniti zapeljane krivoverce k edino-izveličanski včri
nazaj, ker je terdno veroval, da ukrivi veri izveličanja upati  ni,  kajti
J e  le edna sama, sveta, katolška, izveličanska cerkva, ona steber resnice, in
y rata nebeške. Ta je gotova, lerdua resnica, naj si ravno sedajnim malover-
nikom ne dopade, kterim vsaka vera ednako velja. Kristus, sveti apostoli in
vs ' pravoverni cerkveni očaki nas enoglasno uče, da zunaj prave cerkve ni vsib

21

822

1. April ali malotraven.

resnic, ne vsih pomočkov, kteri so nam k iz Veličan ju potrebni; zato tudi izve¬
ličanja ni »Resnično, resnično vam povem ,' u  govoriJezus, »kdor ne
gre skoz vrata u ovčji hlev, ampak kde druži noter lazi, on je
tat in razbojnik. Jaz sim vrata kovcam. Vsi, kolikor jih je pri¬
šlo, so tatje in razbojniki. Jaz sim vrata. Ako kdo skoz mene
noter gre, bo zveličan, bo noter in vun hodil, in pašo najšel-
Jaz sim prišel, da živlenje imajo, in ga obilnejši imajo. To je
pa večno živlenje, da spoznajo tebe samega pravega Boga, in
Jezusa Kristusa, kteriga si poslal." Kristus je pravi pastir, in pa
samo oni njegovi namestniki, ktere je on po apostolih poslal; in kar on od
krivih učenikov pravi, da so tatje in razbojniki, velja za vse kraje in za vse
čase. Kdor se takim poda, nima prave paše božje besede, nima potrebne vode
posvetivne gnade božje, ki nam teče po vsih svetih zakramentih, ktere nam le
sveta kat. cerkva nevskrunjene deli.

»Jaz sim vinska terta,"  veli Jezus na dalej, »vi ste mladike;
le kdor u meni ostane, in jaz u njem, on obrodi mnogo sadu,
brez mene kaj n c prem o ret c." S Kristusom smo pa le skoz pravo cerk-
vo združeni, ktero je Kristus sam vstanovil in ji obljubil, da bo s njo do
konca sveta. »Vsak sadež,"  pravi Jezus, »kterega ni zasadil moj
Oče nebeški, bo s korenino izruvan. Pustite jih; slepci so in
slepce vodijo; ako pa slepec slepca vodi, obdva u jamo pade¬
ta." Po nauku Jezusovem tudi sv.Paul Efežanom piše:  »Edno telo in eden
Duh je, kakor ste poklicani k ednimu upanju vašega poklica.
En Gospod je, edna vera, eden kerst. Eden Bog inOče je vsih."
Zato tudi verneKorinčane priserčno prosi, rekoč:  »Prosim vas, bratje, po
imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi edno govorite
(u nauku), in da med vami ne bo razdertij, timveč da bote po¬
polnoma edniga duha in edne misle."

Ravno tako govorijo sveti cerkveni učeniki. Sv. Ciprian uči: »Boga ne
more imeti Očeta, kdor nima cerkve za mater. Kdorkolj je cerkve ločen, bo
ločen tudi obljub, ktire so cerkvi  dane, in ne dojde u plačilo Kristusovo."
»Nobeden naj se ne moti;" uči moder Origenez, »zunaj hiše, zunaj cerkvene
bode nihče ■'zveličan/' Naj si ravno neverci in krivoverci po zunajnem pošte¬
no živijo, vendar prave vere nimajo; berz vere pa ni mogoče Bogu dopasti;
uči sv. Paul. Naj si ravno mnogo dobrih del dopemesd; brez posvečjoče gna¬
de božje, ki nam jo Kristus deli, ne premoremo kaj storiti, da bi izveličanja
vredno bilo. Mi katoličani se veselimo, da smo u edino pravi, izveličanski
cerkvi, pa drugovercov nepogubljamo, hoče jih nevera in njihova krivovera
pogubiti, ako so si sami tiste krivi, in brez prave vere, od prave cerkve lo¬
čeni umerjejo. Tako sv. Auguštin uči: »Zunaj katolške cerkve lehko
človek vse drugo ima, razun izveličanja. Nikder inde ne more
nebes najti; kakor ukatolški cerk vi. Vsa k, kdorje katolške cerk¬
ve ločen, če si ravno misli, da še toliko hvalevredno živi, ven-

323

Sv. Frančišk Pavijan, redovnik.

tiar ne bo zastran te edine pregrehe, daje  ločen edinstva Kri¬
stusovega, živlenja imel, temuč serd božji nad njim ostane.^

M o 1 i t v a.

0 Jezus, ti božji vstanovnik naše svete vere, vodi nas skoz prošnjo
sv. Viktorina, škofa in mučenika svojega, po stezi pravega spoznanja in pra¬
vičnega živlenja, ter nam ohrani svete vere pravo luč; ki živiš in kraljuješ
vekomaj. Amen.

II. Dan aprila ali inalotravna.

Sveti Frančišk Pavijan, redovnik.

Pavla, nekdaj teržič u Kalabrii na Neapoljskem, je bil
srečni kraj, kder je po svoji čednosti in po svojih čudežih
znan sv. Frančišk na svet prišel; zato se mu tudi Frančišk
Pavijan reče. Njegovi starši so bili sicer nizkega rodu, ven¬
dar zlo bogaboječi. 16 let so živeli u zakonu brez otrok; ko
®° pa obljubo storili, da hočejo, ako jim Bog sina da, ga na
east sv. Frančišku Asiškemu redovnikom tega sv. vstauov-
n 'ka vsaj na eno leto u službo dati, so bili uslišani in so za¬
to detetu ime Frančišk dali. Velika zarja, ktera je celo uro
Nad bi,šoj pobožnih starišev ob rojenji tega milega otroka sve-
iV ia  znanje dala, kako svet bo še nekdaj. — Ko je
Frančišk 13 let star bil, so ga stariši u samostan sv. Marka

21  *

324

2. April ali malotraven.

peljali, da bi po njihovej obljubi ondešnjim duhovnikom stre¬
gel. Odsihdob se je privadil ojstrega živlenja, in ni več od
njega odstopil. Odtehmal je Bog po njem tudi razne čudeže
delal, med kterimi ni najmanjši, da je žarečega ogla za božjo
službo u svojem oblačili brez vsega kvara prinesel. Ko je
leto minulo, se je u pušavo podal, kder je 6 let u samih mo¬
litvah in premišljevanju ojstro preživel. Ni se le mesa, temoč
tudi vsili prijetnih jedi zderžal. Terdi kruh ali divje korenje
mu je hrana in samo voda pijača bila; pa obojega je še le
zvečer užil. Za posteljo mu je bil gol kamen, ali terde tla.
Hodil je le bos, svoje truplo je vsak dan nemilo bičeval.

Vec mladencev, s enim učenim mešuikom vred, je, ko
je do njih Frančiškovo pobožno živlenje prislulo, k njemu
prišlo, prosit, da bi pod njegovem vodstvom živeli. Svetnik
je Boga za svet vprašal in ko je voljo božjo zvedel, je s do¬
voljenjem Kosenškega škofa samostan s cerkvoj postavil, in
tako nov zlo ojster duhovni red menihov ustanovil, ktere je
najmanjše  imenoval. K trem redovskim obljubam je četerto
pridjal, po k te roj so se vsi zavezali, se vsak dan ravno ta¬
ko ojstro postiti, kakor se je štiridesetdauski post dolžnost.
Dokler so samostan in cirkvo stavili, se je mnogo čudežev
zgodilo. Delavci se tožijo, da za žejo vode nimajo. Svetnik
vdari s palicoj po bližni pečini, in kmalo privre bistra, zdra¬
va voda. Nekoliko jih je iz pohote do mesa tisto jague, ko
je svetnika povsodi sprejemalo, skrivši zaklalo; on ga spet
oživi. Delavci mu naznanijo, da bo razbelena apnenica počila
in vkup shrula. On pa se prekriža, leze u apnenico in jo po¬
pravi, ter pride spet iž nje brez vse skaze. Neka grozno
velika skala se je iz bližnje gore vtergala in se ravno proti
samostanu silovito kota, kar svetnik na glas ukaže, da se
ustavi in dalje ne vali. In čuda! tako se zgodi. Več enakih
čudežev je delal ob stavbi drugih samostanov. Ko je bil u
Sicilio poklican, da bi tudi ondi samostan vstanovil, ga noče
nobeden brodnar brez plačila u ladjo vzeti. Svetnik pa raz-
gerne po kratki molitvi svoj plajš po morji, sede s svojim to-
varšern na-nj in se iz Kalabrie u Sicilio srečno pelja.

Ko se je u svoj pervi samostan drugoč vernul, mu je od
papeža ukazano, se k Francozkemu kralju Ljudevitu XI., ki
je hudo bolen bil, podati. Popred pa še je moral pred Nea¬
peljskega kralja priti, kterega deržavljani so pod težoj veli¬
kih davkov ječali. Ti mu polno skledo denarjev ponudi, da
bi imel s čem nove samostane zidati. Svetnik pa se tega bra¬
ni in reče: „Potu in kervi tvojih deržavljauov ne
vzamem.^

32 »

Sv. Frančišk Pavijan, redovnik.

Ko je to pregovoril, vzeme eden penez u roko, gapre-
tere, in glej! čista kerv iz njega teče, kar kralja in njego¬
ve s strahom napolni. U Rimu so sv. Frančiška kardinali in
papež sam s naj vekšo častjo sprijeli; ko pa papež u zgo-
rej omenjeno četerto svetnikovo obljubo niso privoliti hotli,
je Frančišk naj bliže stoječega kardinala za roko prijel in
rekel: „Ce mi Vaša svetost tega ne dovoli, mi bo¬
de pa ta dovolil . 44  To prerokovanje se je dopolnilo, ker
je potem oni kardinal papež postal, in je to obljubo s vsem
redom poterdil.

Po mnogih takih čudežih in prerokovanji je nazadnje k
Francozkemu kralju prišel. Ti mu je veliko zlatih in sreber-
nih posod naproti poslal in naročil, da jih ima za svoje sa¬
mostane oberuiti. Svetnik pa ni naj manjše stvarce prijel, am¬
pak je odgovoril: „KraIj bolje stori, ako krivično iz-
tiskauo blago pravim vlastuikom verne / 4  Ravno to
je kralju samemu povedal, ko mu je veliko zlata ponudil in
ga prosil, da tega nikomur ne razodene. Iz tega je kralj čed¬
nost sv. Frančiška zadosti spoznal; prosil ga je tedaj, da
Boga za njega moli, da ga hude, nevarne bolezni reši in mn
živlenje nategne. Frančišk je svojo molitvo sicer opravil, pa
kmalo kralju očitno pove, da je Bog sklenil, ga iz sve¬
ta poklicati; zato se ima ves u voljo božjo vdati,
svojo vest po skesani spovedi očistiti, in niče¬
sar opustiti, kar je k srečni smerti potreba . 44

Kralj, kteri popred ni brez strahu od smerti slišati mo¬
gel, se je po nagovarjanju sv. Frančiška naredbi kralja vsili
kraljev popolnoma podvergel in prosil, da bi svet mož pri njem
do konca ostal, za česar voljo mu je tudi bližnjo sobo izro¬
čil. Vsaki dan se je s njim več ur pogovarjal, in je po nje¬
govem navodu čisto spoved vsili grehov svojega celega živ-
lenja opravil, je prijel sv. zakramente umirajočih, in se je s
pobožnim premišlovanjem obavljal, dokler ni u svetnikovih
rokah svoje živlenje srečno sklenil. Njegov naslednik u kra¬
ljevanji Dragotin (Karol) VIII. se je u družtvi s sv. možem
tolikega poštevanja do njegove svetosti in nebeške modrosti
navzel, da se brez njegovega sveta ni hotel skorej nobeni-
ga opravila lotiti. Prosil ga je tudi, da bi on njegovemu per-
vorojenemu kraljeviču kum alj boter bil, iii mu svoje ime dal,
kar se je tudi zgodilo. Tri samostane je ti kralj za redov¬
nike tega svetnika postaviti dal. Svetnik mu je nasproti po
svojej molitvi dve slavni obladi njegovih sovražnikov od Boga
J zprosil.

326

2. April ali malotraven.

Bog je temu svetniku posebne dari podelil prerokovati
in čudeže delati. U tistem časi ni nikdor tolikih čudežev sto¬
ril. Vsi elementi so bili njegovemu ukazu pokorni. Rešil je
obsedene, slepim je dal pregledati, mutastim pregovoriti, glu¬
him preslišati, brez števila veliko bolnikov je ozdravil, in ce¬
lo mertve oživel. Dvema kraljema je kazen božjo, ako se ne
poboljšata, predpovedal, ktera je tudi prišla. Nekterim je
dolgo živlenje, drugim bližnjo smert, drugim vstop u duhov-
ski stan, in mnogim kaj drugega prerokoval. U serce je lju¬
dem kakor u ogledalu videl; zato je nekdaj nekimu, ki ga
je u svojih mislih za čarovnika alj copernika imel, tihotna u
uho povedel: „Jaz nesim čarovnik, ampak služavnik
Jezusa Kristusa.**

Zavoljo teh in drugih takih dogodb so sv.Frančiška preroka
in čudodelca svojih dni imenovali; zavoljo njegovih tolikih in
častitih čednosti pa nikoli drngaci, kakor s vetega moža. En¬
krat so nad njegovo glavoj plamenečo kroglo, ko se je iz
neba izpustila, videli, iti na sredi nje je bila beseda „Kari-
tas“ (ljubezen) brati, ktere je serce sv. Frančiška gorelo.
Občudovali so nad njim tudi posebno nepremenljivo enakost
njegovega živlenja, ktero je enako ojstro, tako vbogo, po¬
nižno in tiho bilo, če je svetnik na kraljevem dvoru bil, ka¬
kor u svojej samoti, alj u kterem svojih samostanov živel.

Ko je tedaj u svojih očeh tako ponižen, pred Bogom in
keršanskim svetom pa tako velik služavnik božji med samimi
čudeži 91. leta svoje starosti včakal, iu svoj sv, redpolta-
lianskem, Francozkem, Spanjskem in Nemškem razširjen vi¬
del, je Gospod Bogu dopadlo, ga iz tega sveta pozvati u le¬
tu 1507. Na velik četertek se je dal u cirkvo peljati, kder
je s vervjo okolj vratu spoved opravi! in za popotnico sv.
rešno Telo pobožno prejel. Potem so ga spet u njegovo ce¬
lico nazaj peljali, kder je drugi dan na velik petek, skorej
ob tisti uri, ob kteroj se je Kristus na sv. križu ločil, dušo
svojemu zveličarju radostnega obličja izročil. Pred svojo smert-
jo je še svoje redovne brate opominal k ljubezni božjej, k
bratovski slogi in zvestemu deržanju redovskih postav. Nje¬
gova zadnja molitva je ta bila: „0 dobrotlivi Jezus! ti
pravi pastir, ohrani pravične, spokori grešnike,
in se vsih vernih kristianov usmili, živih in mert-
vih. Bodi tudi meni vbogemu grešniku milostliv.* 4
Poslednje besede so bile: „U tvoje roke, o Gospod!
izročim svojega duha.“


Sr. Frančišk Pavijan, redovnik.

327

Nauk in posnema.

1. Sv. Frančišk ponujenih dragih darov ni sprijel, temnSje kralja opom¬
nil , da ima to, kar si je po krivici dobil, pravim vlastnikom povemuti. So
ljudje, kteri, ko so si blaga po odertnosti, golfu ali drugači na prepo¬
vedanim poti nabrali, mislijo, da je zadosti, ako od tega vbožcem obilno
vbogajmo dele, u svojej posledni volji pobožne razročila delajo, obletnice usta¬
navljajo, in molitve za se plačujejo. Oj grozna zmota hudega duha! Predvsim
drugim se mora taisto poverniti in popraviti, kar si je kdo po krivici priv-
lastil; drugač ni vbogajmo davanje Bogu prijetno. Hočeš milošno dati ali po¬
božno (zadušno) ustanovo storiti, moraš to iz svojega in ne iz ptujega blaga
storiti. ^Polovico svojega premoženja dam ubogim,'«  je Cahej re¬
kel , „s voj ega premoženja:«  dobro si to u pamet vzemi. ,,0n da mi¬
lošno, pa ne iz ptujega, po krivici spravljenega blaga,«  pravi
sv. Joanez Krizostom, „ampak iz svojega lastnega; ptuje blago u-
nim verne, kterim ga je vzel«  Le samo taka milošna Bogu dopade in
je človeku k izveličanju. „Taka milošna,«  pravi sv. Gregor, „je našemu
zveličanju prijetna, koja se iz lastnega premoženja, ktero člo¬
vek po pravici ima, da, pa nikakor ne iz tega, kar si gaje  po
krivici pripravil.«  Izprašaj svojo vest, ali nimaš kaj krivičnega U lasti,
in verni, kakor naj hitreje moreš.

2. Si bral, kako ojstro se je sv. Frančišk najpred šest let n pušavi
postil,  in se potem s obljuboj zavezal, se vsak dan tako ojstro postiti, ka¬
kor se je štiridesetdanski post dolžnost Kaj pa ti praviš ob premišlavi tako
ojstrega in dolgega posta? Ali se moreš potoviti, če od tebe tirjam, da vsej
taiste poste, ko jih prava cerkva veleva, natenko deržiš? Gotovo, po pameti
ne moreš tožiti. Če se moreda bojiš, da bi to tvojemu zdravju na kvar bilo,
ali ti celo živlenje 'kratilo, ti povem, da ti hudi duh sam te Strahe dela, ker
je postu odviše zoper. Bog te celo drugač uči, ter očitno pravi, da si tisti svo¬
je živlenje podaljša, kteri je zmeren, alj si pri jedi in pitji sam priterguje.
Skušnja sama poterdi božjo besedo. Sv. Frančišk je poleg vsega svojega po¬
sta eden in devetdeseto leto doživel. Se više so se sv. Teodozi, sv. Paul in
sv. Anton postarali. Uprašam: ali je kteri prestopnik zapovedanega posta in
priterganja take starosti učakal? In če si je, kaj to grešniku pomaga, ka¬
kor da ima nekdaj še več terpeti, ker je dalj grešil? Zato čuj in poslušaj
opomin sv. Atanazia, ki tako govori: „Ako kdo k tebi pride in ti reče:
Ne posti so pogosto, da ne zboliš, mu ne verjemi, še poslušaj
ga ne; zakaj satan ga je k tebi poslal?«  Ne posti, ampak cele druge
reči so, ktere mnogim kvar delajo, človeško zdravje slabijo in živlenje kra¬
tijo. Take so posebno nezmernost pri jedi in pitji, leno postopanje, serd, dol¬
go spanje in gerda pregreha nečistosti. To človeku telo kazi in kvari, zdravje
podkoplje in živlenje slabi in krati. Uprašaj vrače (zdravnike), vprašaj skuš-

328

3. April ali malo traven.

njo samo, ec nimam prav. Od pervega imamo neblodljivo besedo sv. pisma,
kder pisano stoji: „Ne bodi lakoten po dobrih pojedinah, in se ne
nadevaj s vsemi jedmi; zakaj pri mnogih j e d i h človek oslabi
in zboli, in prevelika lakotnost u jedi napravi grizenje u trupli
Zavoljo požertnosti in pijanosti jih je veliko umerlo.“ Hočeš
li zdaj očetu laži bolje verjeti, kakor Bogu, kir je večna nezmotljiva resnica?
Zavoljo požertnosti in pijan,sine jih je mnogo pred časom pomerlo, pravi sv.
pismo, pa ne zavoljo posta in pritergovanja; nasproti temu pravi: „Kdor je
zmeren, si bo živlenje podaljšal.

M o 1 i t v a.

/

O Bog! ki si sv. Frančiška u število svojih izvoljenih sprijel, te pro¬
simo, dodeli, da po njegovih zaslugah in skoz posnemanje njegovega čednost-
ljivega živlenja plačilo srečno prejmemo, ktero si ponižnim obljubil; po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

m* d an aprila ali malotravna*

Sveti rokodelc Baldomir, spoznavec.

Ako ravno se od živlenja sv. Baldomira le kaj malega
najde, je ta troha, ko se od njega ve, lehko kakor kratek
evangelj za rokodelce in sploh za vse ljudi, kteri si svoj kruh
s delom služiti morajo. Sv. Baldomir je pred 1100 leti na Fran-
cozkem pri mesti Lionii živel in svojega rokodelstva kovač
"bil. Ti, ko je njegovo živlenje popisal, od njega sledeče pravi:

„B al domir j e od mladih nog s voj o čistost ve¬
dno ohranil.^  Čistost je perva in nepogrešljiva pogodba
k bogoljubneinu živlenju. Dopernašaj si naj boljše in naj lepše
dela, če si pa svoje čistosti ne ohraniš, je vse tvoje početje
pred Bogam ravno tako malo prijetno, kakor so tebi naj boljše
jedi prijetne, ako se pred te u gnusni, nesnažni posodi po¬
stavijo. In kovač Baldomir s svojim černim licom in s svojimi
sajnatimi, terdimi rokami je veliko lepši pred Bogom in nje¬
govimi angeli, ker snažno dušo ima, kakor knez na zlatem
prestolu in naj krasnejša gospa, ko se na plesu svile in dra¬
gega kamenja bliši, če sta si svojo nedolžnost zapravila.

„On je vsak dan veliko molil in skerbno bral/*
Rokodelci pogosto tožijo, da ne morejo veliko moliti, ker ne
vtegnejo; oj najti jih je, kteri še celo juterne in večerne mo¬
litve ne opravijo. Pak to je le gola laž, če praviš, da ne
Vtegneš moliti. Imej še tudi toliko dela, vsaj pa vendar vsak

329

Sv. rokodelc Baldomir, spoznavec.

dan toliko vtegneš, da ješ; nikdar ti na misel ne pride, da
bi nekoliko dni ne jedel zavoljo prevelikega dela. Pa kakor
je potrebno, da vsak dan ješ, da si svoje truplo ohraniš in
krepčaš, ravno tako je tudi potrebno, da vsak dan moliš, da
si svojo dušo u dobrem hraniš in krepčaš. Ce pa delaš in
ješ, moliš pa ne? kažeš s tem, da ti je več za truplo in za
posveten dobiček, kakor za Boga in za neumerljivo dušo.
Memo tega imajo rokodelci izvekšega tudi tako delo, da lehko
med njim svojega duha velikokrat k Bogu povzdignejo, ako
le voljo imajo. Za branje duhovnih knig pa imaš gotovo po
»edelali čas, in tudi večkrat ob delopustih. Ko bi si tako
čas s pobožnimi bukvicami kratil, bi ti bilo sploh boljše, ka¬
kor po kerčmah posedati.

„]Sjegov navaden prigovor je pri vsem nje¬
govem djanju in nehanju bil: „tf imenu božjem,
hvala Bogu vsikdar.“  Kaj pa je navaden prigovor uči¬
teljev in učencov, mojstrov in pridružnikov alj kselov ? Vsa-
koršne kletvice, grozne pregrehe zoper drugo božjo zapoved.
Naj več ljudi je k delu prisilenih, ker drugači sebe in svoje
družine rediti ne morejo. Pa ravno taisto delo, ktero dobri in
hudobni ljudje enako "(po zvunajnem glede) opravljajo, je po
znotrajnem posvečeno ali prekleto, po meri, kakoršnjih misli
in kakoršnega zaderžanja da so delavci. Ako svoje delo^ s
Bogam začneš in opravljaš, če delaš, ker Bog tako hoče,
in zravno vse težave poterpljivo prestojiš, in dokler je tvoja
roka pri delu, tvoj duh s Bogom govori, če tako, kakor Bal¬
domir vse v Gospodovem imenu opravljaš, glej tedaj je tvoje
delo samo pred Bogom dobro in lepo, in je blagoslovljeno in
na unein svetu plačilo dobiš. Ce pa le primoran in zavoljo
dobička delaš, in če si tega u serci nevoljen, ali če še poleg
celo kolneš in božje ime skverniš, tedaj svoje delo hudiču
izdavaš; ono ni blagoslovljeno, brez zaslužka, prekleto, hujše
kakor volovsko delo pri plugu; je greh. In zdaj si izberi:
a li hočeš te leta, ko še živeti imaš, svoje delo in sam sebe
peklu izročiti, če poleg preklinjaš in se rotiš — ali hočeš
svoje dela posvetiti in Bogu u dar prinesti, ako pri vsem,
kakor Baldomir ssercom in ustini praviš: ,,U imeni božjem;
hvala Bogu vsikdar.“

„Sv. Baldomir j e, kakor dušen pastir, tudi svo¬
jo domačo (družino) opominal, Bogu vedno čast
in hvalo davati; in kedar je trebalo, jih je tudi u
strah jemal,  p a n e i z s e r d a,  a m p a k d a b i j i h p o b o lj-
Sa l.“ Ko hlapčič ali deklica učivnico (šolo) zapusti, in še
morebiti iz hiše svojih staršev pride, tedaj se naj imenitnejša

330

3. April ali malotraven.

doba živlenja prične. Po mislih in navadah, kterih se človek
n svoji mladosti prime, se mu iz vekšega celo živlenje k
dobremu ali hudemu nagne. Zato je tako veliko na tem le¬
žeče, kako se hišni očeti, gospodarji in mojstri do svojih
poslov, učencov in pridružnikov (kselovj ravnajo. Ce za nje
nič dalje ne maraš, kakor da ti tvoje delo prav opravljajo,
drugači pa jim svojvoljo pustiš, da počinjajo, kar le koli ho¬
čejo, si ravno tak odgovor navališ, kakor če gosposka po
deželi krivice ne brani, in dušni pastir u svoji okolici greha
ne svari.

Ti si od Boga u svoji hiši gosposka in dušni pastir po-
stavlen. Zato tudi opravlaj, ko sv. Baldomir, svojo službo
kakor gosposka in dušni pastir. Priganjaj svoje, da vsakdanjo
molitvo opravljajo, pošiljaj jih vsako nedelo in vsak praznik
k božji službi, skerbi, da vsaj vsako kvatro sv. zakramente
prijemajo, ne terpi u delavnici nikakega prekliuauja, ue za¬
ničevanja sv. vere, nikakega psovanja, nikakili nesramnih po¬
govorov in pesmi. Skerbi, da tvoji ljudje ob pravem času domu
pridejo, u žertji in igranju duarjev ne zapravljajo in po sla¬
bem znanju svoje nedolžnosti ne zgube. In če u svoji hiši
človeka imaš, ki je slabih misli in zaderžauja, in si se za¬
stonj trudil, ga poboljšati; takega odpravi, če še toliko dobro
dela, da ti drugih mladih ljudi ne skazi.

„Nad njim se ni nikdar prevzetnost,  laž  in
h i mb  a (g o 1 j u fi  a) n a j š 1 a." Skorej vsi rokodelci, kteri Boga
resnično črez vse ne ljubijo, so ali prevzetni in bahati, ali
so lakomni. Odtod izvira toliko drugih grehov, kateri jim
živlenje in dušo celo pognusijo, namere leganje, ukanjevanje
Cgolufia), škodoželjnost, nevošlivost, opravljanje, odgovar¬
janje, svaje, sovraživa itd.

Proti vsem tem grehom in zmotujavam ni drugega po-
sredka, kakor če Boga več ljubiš in išeš kakor vse drugo.
Ako imaš veselje nad Bogom, in na njega pogosto misliš, se
ne boš bahal, če se tvoje delo hvali, če zalo hišo imaš, če
le za srenjskega svetovavca izvolijo. Te reči se ti bodo ka¬
kor nečimurnosti proti dobrim delom in proti božjemu veli¬
čanstvu zdele. In ako se Boga bojiš, in ga ljubiš, ne boš ni-
kolj legal ali goljufal, da bi svoje blago pokrivem hvalil.
Božjega prijateljstva ne boš hotel za reven dobiček prodati.

„Baldomir seje  ponižno oblačil, nasproti pa
je bil neizrečeno dobrotljiv do ubogih, da je celo
svojega rokodelskega orodja podaroval, kedar
ni ravno kaj drugega  imel.*‘ Resnično pošten in ker-
šanski rokodelc ne oblači sebe in svojih črez svoj stan. Ali

331

Sv. rokodelc Baldomir, spoznavec.

ti je vekša čast, če te za kakega pisarja ali pravdnika (sri-
barja alj dohtarja) ali bogatca imajo, ali ce se ti po obleki
vidi, da si koristnega rokodelskega stanu 'i  Velikovec se sra¬
muj, imenitnej oblečen hoditi, kakor je tvojemu stanu in pre¬
moženju primerno, drugač bi rad svet oblegal in ga s svojim
oblačilom motil. Keršanski rokodel le za to skerbi, si kaj za¬
služiti, da bi sebe in svojo družino pošteno redil, potler pa
tudi, da bi imel kaj vbogaime davati. Kakor je hudobno in za¬
ničljivo bogatima postopati, tako je lepo in poštenja vredno
s svojim delom svetu koristiti, in s zaslužkom ubogim po¬
magati.

„Do svojih prijateljev je bil odkritega serca
in proste duše, u razgovorih s bližnim vesele
volje in ceden.“  Sv. Duh je duh ljubezni, miru in veselja.
Zato so tudi ljudje, u kterih sv. Duh prebiva in jih vlada,
prijazni in prijetni u družtvi. Pobožnost je vselej sumnljiva,
ako je človek izvekšega nevoljnega obličja, podhuljen, zapert,
in omerzel proti bližuemu, in s nikomer prijateljstva nima. To
je znamenje, daje  dušabolna, bolezen pa dela žalost in mercnost.
Ce pa nasproti sv. Duh dušo oživlja in ozdravlja, je duši
dobro; zato je tudi vesela in prijazna u družtvi. Tako človek
tudi veliko hitreje pri drugih kaj opravi in jih tudi za Boga
pridobi, kakor ce je njegova pobožnost nekaj plahega in mer¬
ljivega. Sv. Frančišk Šaleški, ki je ves dober in prijazen u
družtvi bil, pravi o tej reci: „Senoj kapljoj sterdi se
več muh nalovi, kakor s polnim sodom vriska
Cj e s i h a ).“

Kar še je drugaci od sv. Baldomira popisanega, ne za¬
deva sicer vec rokodelskega stanu; pa vendar še hočem po¬
vedati. Enkrat je prišel škof iz Liona, po imenu Vivenci u
ves, kder je sv. Baldomir stanoval. Škof ga je ravno moliti
videl, in nenavadna prikazen Baldomirove pobožnosti ga je
najberž nagnila, da se je potler s njim u pogovor podal. Du¬
hovni predstojnik je iz tega dobro opazil, da je Baldomir iz-
versten služavnik božji, in ga je zategavoljo nagovoril, da se
u njegov samostan (klošter) vzeti da. Ondi je tedaj Baldo¬
mir enako Boga in bližnjega ljubil. Ce je od pobožnih ljudi
kaj u dar dobil, je vse ubogaime razdelil,je neprenehoma sv.
pismo bral, in njegova prislovica je vedno bila, kakor popred:
imeni božjem, hvala Bogu  v s i k d a r.‘‘

Ko je Baldomirova svetost čedalje bolj slovela, je sv.
Geodrih, ki je takrat v Lionu škof bil, sklenil, ga u duhov¬
nika posvetiti. Sv. Baldomir se je tega branil, je jokaje prosil,
da bi mu tega ne storil, česar je nevreden.

332

4. April ali malotraven.

Baldomir si je u samostanu le slabo sobico poiskal, in
kakor da bi neumne zveri same čutile, koliko dober in prijazen
da je mož, so vsak dan ob uri, kedar je kaj užival, ptice pri¬
letele in brez strahu iz njegovih rok jedi jemale. U svoji otroški
pobožnosti jih je tedaj Baldomir opominal rekoč: „Le na¬
jejte se ih p o j t e v s i k d a r hvalo nebeškemu  k r a 1 j u.“
Vsak dan je molil tudi za mesto Lion in za nja prebivavce,
in za samostanovega škofa, da bi Gospod njim vsem nebeške
vrata odperl.

Po njegovi smerti pa je bilo mnogo ljudi marsiktere bo¬
lezni ozdravljenih, kteri so se na njegovem grobu u njegovo
prošnjo priporočili. Bog je tako hotel njega po smerti poslaviti,
ki je njega u živlenji slavil.

M o 1 i t v a.

Moj Bog! veliko sim se učil; pa sram me je, ker modrosti toliko ne-
učenih nimam, kteri scer manj vedo, pa tebe več ljubijo, kakor uživlenju sv.
Baldomira vidim. O prosim te za tvojega sv. Duha, kteri le u prostih in po¬
nižnih sercih prebiva, naj tudi mene viža; po Jezusu Kristusu, Gospodu iuv-
šem. Amen.

IV. Dan aprila ali malotravna*

Sveti Izidov, SevilsM škof.

Sv. Izidor, eden naj izverstuejših učiteljev svojega časa
je u Spanii od imenitnih starišev rojen bil. Imel je dva brata,
Leandra inFulgencia, ktera sta oba škofa in svetnika. Ko je
še u zibelji ležal, se je vidilo, kako je cel roj bčel nad njega
priletel in se nekaj časa okoli njegove glave rojil ; kar se je
u pomen prihodne zgovornosti tega otroka razložilo. Kakor
hitro je Izidor za uk bil, so ga u šolo poslali. Učil pa se je
tako težavno, da je mislil kuige celo na stran pustiti. Takih
misli je memo nekega studenca šel, ki je imel kamni obod.
Postal je in premišljeval, kako je bil kamen, ker gaje verv, na
kteri je vedro viseio, večkrat dergnila, vidoma izbrušen. Tu
premišlava, kako moč ima pri terdem kameni ponavljanje (ope-
tovanje) ene reči, ter je djal: Ako se že terd kamen, ko ga
verv pri vlačenju večkrat dergne, na zadnje zdrobi, in tako
rekoč premaga, zakaj bi tedaj tudi moja glava ne zapopadala,
ako jo neprenehoma s ukom vadim? Nato se je neutrudojna

333

Sv. Izidor, Sevilski škof.

učil, in je sčasoma u latinskem, gerčkem in hebrejskem jeziku,
kakor tudi u duhovskih in, svetskih vedah toliko napredoval,
da se še po pravici k naj večini cirkvenim učiteljem prišteva.

Dobljeno veliko učenost je sv. Izidor samo u korist in
čast katolške cirkve obračal. Ariani so si taiste čase priza¬
devali svoje strupene nauke po Španskem bolj in bolj razse-
jati, ker je Leovigild, kralj, sam njihovih misli bil. Dva sv.
škofa, Leandra in Fulgencia so iz njujnih škofij pregnali 5 zato
ju je sv. Izidor hotel namestiti. Zoper Ariane se je ustmeno s
učenimi govori in pismeno s večimi knigami tako upiral, da svoje
krive vere neso več braniti mogli; serditi so tedaj sklenili ga
iz poti spraviti. Pa Bog gaje čudovito varoval, da krivoverci
svojega sklepa niso speljati mogli. Po smerti sv. Leandra,
svojega brata, ki je u Sevili škof bil, je bil sv. Izidor od kralja
Rekareda in od duhovšine za njegovega namestnika postavlen.
Poniža pa učen in svet mož si je sicer vse prizadel, si celo
s solzami pomagal, da bi to čast od sebe odvernil; toda izvoljen
je bil in je škofištvo moral prevzeti.

Pervo kar je storil, je bilo, da je Boga goreče prosil zakrepko
pomoč. Potler se je dela lotil, in seje, kar jele naj bolje mo¬
gel, trudil, slabo zaderžanje ljudi popraviti, katoličane okre¬
piti in krivoverce spreoberniti. Do ubogih je bil darežljiv, do
zapušenih skerben, pregrešnim ojster, pazljiv na podložne,
neutrudljiv u učenju in opominanju. Njegove predige so po¬
sebno na to merile, da bi pravoverni svojo sv. vero ohranili
hi se greha varovali: zakaj njemu seje  gotovo znamenje pri—
hodnega pogublenja zdelo, če je videl, da je kdo sv. vero u
liemar pustil, olj se brez božjega strahu u grehe podal, in po¬
koro odlagal. Cirkvene obrede, običaje Oege — navade) in
naredbe je natenko deržal, in tudi druge močno nagibal, da so
jih deržali. Duhovšini je posebne postave dal, da bi s svojim
lepim živlenjem posvetnim u izgled bili. Ustanovil je mnogo
učivnic, da bi se mladež čednosti in vednosti celi deželi u
korist učila. Sam si je nekoliko ur odločil, ktire je druge u
h ožji h skrivnostih podučeval; iz česar je prišlo, da seje škofia
11  kratkih letih svetih in učenih mož napolnila. Da bi pa tudi
po svoji smerti to, kar je ustmeno učil, ohranil, je spisal raznih
učenih bukvic, u kterih je resnico katolške vere dokazal in
uterdil, in krivoverske uke overgel. Te bukve je sv. papež,
Leo IV., toliko obrajtal, da je ukazal, nje ravno tako, kakor
pisnie sv. Auguština in sv. Hieronima u časti imeti. Do Rim¬
skega papeža, kakor naj višega vidnega poglavarja katolške
cirkve je imel naj vekše spoštovanje; prizadeval sije  tudi,
s  taistim svoje podložne nadihniti. On je po svoji navadi re-

I

334

4. April ali malotraveu.

kel, da je nespoštovanje alj celo zasramovanje cirkvenih
obredov, duhovnikov in škofov, posebno pa rimskega papeža,
če ti ravno niso vselej živeli, kakor bi bili imeli, gotovo zna¬
menje krivoverstva, aij ravni pot u krivoverstvo; in ce se jih
kdo še morebiti ravno po zvunajnem deržt, je prava vera
znotrej že vendar zgubljena, alj je gotovo u naj veci nevar¬
nosti, u zgubo priti. Z a tega voljo si je vse prizadel, se ta¬
kemu nespoštovanju in zasramovanju, kakor koli je vedel in
zamogel, ustavljati. Skratkim, za zveličanje svojih podložnih
vedno skerbni škof ni ničesar opustil, kar je u njihov prid za
dobr(\, spoznal.

Štirdeset let je že na ti način u svoji službi prebil, ter
od svoje apostolske gorečnosti ni nikdar kaj ponehal. Pol leta
pred svojim končam je čutil bližno smert: zato je svojo skerb
u molitvi, u postu in u opravljanju drugih dobrih del podvojil.
Vse svoje premoženje je rekel med vbožce razdeliti, do kte-
rih se je vse svoje žive dni kakor ljubezniv oče skazal. Potler
se je dal u cirkvo nesti, je opravil u spokornem oblačilu svojo
sv. obhajilo in sv. posledno olje, je dal vsim nazočnim vzve-
ličavne opomine, in je vse za odpušanje prosil, ko bi bil koga
moreda s svojimi pogreški polnijšal. Zravno tega je u prero-
kovskem duhu celemu kraljestvu mnogo hudih stisk predpo-
vedel, ktere imajo nad nje priti, ako se njegovi opomini u ne-
mar puste: kar seje tudi zgodilo. Svoje živi en j e je sklenil u
leti 636, četerti dan malega travna. Po svojih željah je bil u
Sevili pokopan. Ko so si pa potler to mesto Mauri (mohame-
dani) osvojili, je Ferdinand I., Kastiljski kralj njegove kosti
od njih za veliko peuez kupil in jih u lepo cirkvo u Legio pre¬
nesti dal, kder so še zdaj u zlati raki (drugi) hranjene. Ob
času vojske zoper divjake (barbare) sije Spanjsko kraljestvo
mogočno prošnjo pri Bogu tega svojega sv. učitelja in dežel¬
skega pomočnika očevidno skusilo; zato je ondi tudi po pra¬
vici u veliki časti. ,

Na uk in p o snema.

1. Sv. Izidor se s vso močjo za deržanje cirkvenih obredov, obi¬
čajev in naredb poganja. Nespoštovanje in celo zasramovanje njih, ka¬
kor tudi duhovnikov in škofov, posebno rimskega papeža samega, se mu go¬
tovo znamenje krivoverstva, alj vsaj pravi pot u krivoverstvo zdi. To skušnja
dovolj dokazuje. Nobeden pravi katoličan, velikomanj kteri sv. očakov je ke-
daj take obrede, običaje alj zapovedi zavergcl; nobeden ni od njih alj od du¬
hovnikov in od rimskega papeža samega zasramljivo govoril, nobeden jih ni

335

Sv. Izidor, Sevilski škof.

gerdil. Samo krivoverci in odpadniki so kaj takega storili. Čutiš ti, da jih kdo,
kteri ae katoličana dela, u tem posnema, le verjemi, da je u serci že krivo¬
verec, alj na potu u krivoverstvo. Zakaj kdor od Kristusove prave cirkve uka¬
zane obrede in dane postave zaničuje, zaverže celo leliko cirkvo samo, ktera
je tajiste postavila. Kdor duhovnike, mešnike, škofe in papeža samega zani-
čuje alj gerdi, bo kmalo tudi nauke zaničeval, ktere oni učijo in terdijo. Ce pa
kdo Kristusovo pravo cirkvo zaverže, alj nauke zaničuje, ktere njeni predstojniki
učč, resnično ni daleč od krivoverstva samega, akoravno se po zvunajnem ka-
tolške cirkve še deržl. Gorje takim hinjavcom, kteri so le po imenu in navidež
katoličani! S svojimi pohujšljivimi mami, ktere od cirkvenih obredov in naredi)
tudi pričo krivovercev alj ne zadosti podučeni!) katoličanov imajo, delajo ve¬
liko veči hudo, kakor krivoverci sami, po besedah sv. Bernarda: „Popačen,
brezbožen katoličan dela veči kvar, kakor terdovraten krivo¬
verec/ 4  Njegov greh je hujši, odgovor vekši, tedaj tudi kazen strašnejša. Ta
mu ne bo ušla, zakaj pisano stoji: ,,Kazen je zasmehačem že pri¬
pravljena/ - '  Ne poslušaj takih brezbožnih, krivoverskih hudobnjakov. Nikdar
se k njim ne druži. Nikoli ne bodi s njimi enakih misli, in ne govori, kakor
oni. Jemlji si k sercu besedo božjo: „Ne doteknite se mojih poma-
ziljenih (duhovnikov)/*

2. Ob času sv. Izidora niso vsi duhovniki živeli, kakor bi bili imeli.
Vendar sv. škof ni njih nespoštovanja in zaničevanja terpel. Tudi pri tem ima
sv. škof popolnoma prav. Ljudje, kteri od duhovnikov, od mašnikov, škofov
in papeža zaničljivo govore, se po navadi na njih slabo živlenje opirajo in s
njim izgovarjajo. Ne rečem sicer, da se duhovnim veliko pregreh pismeno in
ustmeno pokrivem podtika; ne rečem, da se mali pogreški duhovnikov neznano
povekšujejo; pa gotovo je, da je u primeri k velikemu številu duhovnikov jih
po pravici le malo, kterim se velike pregrehe gotovo smejo pripisati; dokler
se med ljudmi posvetnih stanov veliko, veliko več brezbožnih, najde. Pa kakor
je zdravi pameti zoper, ako bi se od posvetnih oblastnikov, uradnikov in ple-
tnenitnikov poprek zaničljivo govorilo, ker se med njimi več brezbožnih najde,
tako je tudi še nespametneje, ako bi kdo zavoljo daleč manjšega števila brez¬
božnih duhovnikov duhovnike sploh zaničeval in gerdil.

Ali ne ravna hudobno, kteri bi apostole sploh zaničeval, ker je med
njimi Judaž Iškariot bil? Ravno tako hudobno in neumno ravnajo oni, ki za-
v °lj nekoliko slabih ves duhovski stan zaničujejo. Zakaj ko bi se katolšld du¬
hovniki po dvanajst in po dvanajst po številu apostelnov razdelili, sim si svest, da bi
se med vsako dvanajsterjo duhovnih eden ne najšel, kteri bi Judežu uhudobnosti enak
bil. Postavim pa, da bi število brezbožnih duhovnikov veliko veče bilo, kakor
je, iz tega vendar ne sledi, da bi se zavoljo tega od duhovšine"! poprek tako
nespodobno govoriti smelo, kakor jih vsihčas toliko govori; kakor bi ne bilo
pripušeno, od visoke gospčde in od kronanih poglavarjev tako govoriti, ko bi
jih ravno veči del brezbožno živelo, zakaj takovi oblastniki bi vendar pravi

336

5. April ali inalotraven.

od Boga postavljeni oblastniki ostali, kterim spodobna Čast in pokorščina gre.
Ravno tako imajo tudi slabi mašniki ravno tako oblast od Boga nam greh«
odpušati, in druge sv. zakramente u naše zveličanje deliti, kakoršno pobožni
in pravični. Zavoljo te visoke oblasti in njih duhovske časti je dolžnost, jih
spoštovati, kakor je Kristus rekel: „Na Mojzesovem stolu so farizeji
in pismoučeni sedeli. Kar vam rečejo, to storite, pa po njihovih
delih nimate storiti.“  K sklepu poslušaj, kar sv.Krizostom pravi: „Ali
ne veš, kaj je mašnik ? Angel je, poslanik Gospodov. Če ga zaničuješ, ne za¬
ničuješ njega, temuč Gospod Boga, ki gaje postavil. . . Ako vero pači, mu ne
bodi pokoren, če bi ravno angel bil. Če pa prav uči, ne pazi na živlenje,
ampak na besede. . . Ne zaničujmo svoje vere, da si sami kvara ne storimo.

M o 1 i t v a.

O Jezus, sveti, nedolžni pastir vsih pastirjev in naj viši mašnik novega
zakona, vodi škofe, da le na vredne roke polagajo; podeli vsim duhovnikom
otroško ljubezen do tebe hi serčno ljubezen do svojega bližnjega; postavi jim
svoj izgled živo pred oči hi daj jim vedno po njem ravnati, ki živiš in kraljuješ
vekomaj. Amen.

V* Dan aprila ali malotravna.

Sveti Vincenci Fereri, spoznovavee.

v  Sv. Vincenci Fereri, pravi apostol svojega časa, se je
na Spanj,skem u letu 1357, u poglavitnem mestu Valencii narodi!-

Sv. Vincenci Fereri, spoznavec. 337

Ko je še u maternem telesu bil, se je njegovi materi zdelo,
kakor da bi u svojem telesu psička lajati cula, kar je nad¬
škof tistega mesta za srečno znamenje spoznal: da bo na¬
mere Vincenci goreč pridigar, kir bo s močjo svoje zgovor¬
nosti po izgledu sv. Dominika cirkvo božjo branil, in od nje
sovražnike vere podil; kar se je tudi res zgodilo. Se deček
je drugim otrokom toliko resno pridigal, da so se mu tudi
odrašeni čudili. U 18. letu svoje starosti je stopil u red sv.
Dominika. Ko je duhovsko oblačilo prijel, je živlenje sv. re¬
dovnega ustanovnika skerbno preberal in sije prizadeval, ga
u vsem, kolikor je le mogel, nasledovati. Svoje telo je zlo ojstro
deržal, in se je s vsemi močmi po duhovni popolnosti gnal.
Satan se mu je u podobi starega pušavnika prikazal in si pri¬
zadel, ga od tega odverniti, ker ga je motil, rekoč, da si prej
inora človek u mladosti sveta okusiti, nekaj veselja užiti, in
se ne preojstro deržati; drugač bi telo skorej onemoglo.
Starost je čas pokore; dotle naj ojstro živlenje opusti, in se
naj tičas, kakor drugi njegovi verstuiki razveseljuje. Vincenci
je kmalo spoznal zvijačo hudega duha; je prihuljenega pu-
savnika od sebe nagnal in je pri svojem sklepu terdno ostal.
Drugokrat se mu je peklenski duh u drugo prikazal u podobi
zamorca, in je gorečemu služavuiku božjemu stanovitnost u
čednosti kakor pretežko in nernogočno reč predstavljal. Vin¬
cenci pa se ni dal premotiti, temuč je neprestrašen rekel:
»Poberi se, satan! kdor mi je k začetku pomagal,
nii bo tudi milost k stanovitnosti podelil/

Ko je Vincenci svoje skusno leto dokončal, se je moral
učenja poprijeti; kar je s toliko marljivostjo storil, da je potler
nekoliko let božje in posvetske veduosti s velikoj slavoj očitno
učil. Kar se je sam naučil, je bolje molitvi, kakor marljivosti
pripisoval, je tudi drugim svetoval, da imajo učenci ne samo
pred, temuč tudi med učenjem Boga za pomoč prositi. Bog je
svetnika iz očitnih učivuic u pridganje poklical, u čemur je do
svojega konca tako skerben bil, da se u 18 letih ni več ka¬
kor 15 dni naštelo, ob kterili bi ne bil pridgoval. Jedro nje¬
govih pridig so bile naj važnejše resnice naše vere, štiri po¬
redne reči, in bridko terplenje in smert Jezusa Kristusa.
Vse to je tako krepko popisoval, da so se poslušavci po vsem
životu tresli, in se u obilne solze razjokali. Večkrat je moral
® v * pridgar med pridigoj prenehati, toliko je ljudstvo plakalo
ni tulilo. Nobeden nevernik ni bil tako terdovraten, nobeden
grešnik tako oterpel, kteriga bi njegove pridge močno ne bile
ganile. Zato je lehko verjeti, kar se u njegovem živlenju bere,
da je namere na Spanjskem dvajsti tisuč (jaužent alj jezer)

22

338 5. April ali malotraven.

Židov (Judov), osemnajst tisuč Saracenov (Turkov) k pravi
veri, in še več grešnikov k pravi pokori spreobernil; zakaj
Gospod Bog ga je posebno u pridgovanje pozval, in ga s vsemi
apostolskimi dami, posebno s darom prihodne reci prerokvati
in čudeže delati, obdelil. Duh božji je iz njega govoril, in temu
se nobeden ni mogel upreti.

Kar čudeže tiče, se ne morejo na število povedati. Du-
hovsko berilo priča, da je sv. mož večkrat s polaganjem svojih
rok bolnike ozdravil, hude duhove iz obsedenih izpodil, mu¬
tastim pregovoriti, slepim pregledati dal, gobove očistil in
mertve sopet obudil. Nekaj posebnega takega se u njegovem
živlenju najde, kar se toliko čudovito in morebiti marsikomu
neverjetno zdi, kolikor je gotovo in dokazano. Nedaleč od
mesta Valencie je neka žena, kteri je ob pamet šlo, svoje
lastno dete, ko njejniga moža doma ni bilo, zgrabila, na kose
razsekljala, in jih nekoliko u lonec vergla, da bi si jih za obed
skuhala. Mož pa je bil ravno takrat sv. Vincenca u svojo hišo
povabil. Ko je mož, se domu vernivši to grozo ugledal, je
iz pervega ves ostermel, potler pa se je začel na glas jo¬
kati in vrešati, da je vsa soseska vkup privrela.

Sv, Vincenci, ki je ravno k temu prišel, je gospodarja
potolažil in rekel vse kose razsekanega telesa vkup spraviti.
Te je lepo u red sestavil, iti rekel: ,,Jezus, Mariin Sin,
kir je kakor pravi Bog dušo tega otroka iz ničesa
stvari!, jo s tem telesom drugoč združi, u svojo
hvalo in u čast svojega najsvetejšiga  imena.*' Ko
je to izrekel, je storil nad sostavlenimi kosovi znamenje sv.
križa: in glej! koliko čudo! mahoma je dete oživelo. Pričijoči
so se edendrugega pogledovali, in od čudovanja niso prego¬
voriti mogli. Ko so si pa nekaj zmogli, so naglas Boga hvalili
in častili, in so to nikolj slišano čudo u svetnikovo naj večo
slavo na vse kraje razširali. Ne manjšo slavo mu je drug
čudež prinesel, ki se je skprej pri vsih njegovih pridgah
godil. Sv. mož je vselej po Spanjsko pridgal, imel pa je po-
slušavcov vsakteriga jezika, in vsi ti so čisto razumeli, kar
je svetnik pridgal. Čudež, kir je bil po aposieljnih le zlo ma¬
lokomu od Boga podeljen.

Dar, čudeže delati, ko je s njim Bog svojega zvestiga
služavnika obdelil, je služavnik božji s posebno svetostjo
svojega živlenja združil. U ponižnosti, ko se po pravici pod¬
loga vse svetosti imenuje, je bil toliko terden, da se je vsih
škofijskih časti, ko so mu jih rimski papeži in posvetski oblast¬
niki ponujali, stanovitno vbranil, ker se jih je nevreden štel,
in tudi sodil, da je eno samo dušo spreoberniti več vredno,

Sv. Vincenci Fereri, spoznavec. 839

kakor u vsili častili celega sveta biti. Mnogi čudeži, zavoljo
kterih je toliko slul, mu niso nikdar praznega dopadenja de¬
lali, temuč so mu še u vekše poniževanje pred Bogom bili.
Ne najde se lehko kteri svetnik, ko bi ga bili duhovski in
svetski, visoki in nizki toliko častili, kolikor sv. Vincencia.
Kadar se je kakemu mestu bližal, kamor se je pridgovat na¬
povedal, so mu vsi duhovniki u svojih rohetih (duhovskih
kratkih srajcah), škofi sami in naj imenituejši uredniki mesta,
celo večkrat kraljevih kdo proti šli in ga u cirkvo spremili.
Množica ljudi je pred njim na kolena padla, ga svetega bla¬
goslova prosila, mu roke in oblačila ljubila, in vse počela,
karkolj se u čast živemu svetniku storiti da. Svetnik je iz-
perviga iskal se vsemu takemu počinanju vstaviti; ker pa ni
kaj opravil, mu je to priložnost dalo, se pred Bogain in ljudmi
še bolj poniževati, dokler mu prazna čast ni nikakor dopadla.
Ojstrost do v njegovega trupla ni bila manjša, kakor njegova
ponižnost. Stirdeset let se je vsak dan postil, razun same
»edele. Postelja mu je bila snop slame; vsako noč je svoje
telo bičeval do kervavega; le samo po dve ali tri ure je
spal, vse druge pa je premolil. Te ojstrosti tudi u bolezni
ni opustil. Zjutrej zarano je sv. mašo služil, pa skoraj nikolj
brez livanja solz. Pred alj po tem je molil svojo duhovsko
časoslovje. Cel drugi dan je na apostolske trude obračal; je
namere pridgoval, izpovedval, bolnike in jetnike obiskoval, mir
in slogo delal med visokimi in nizkimi. Svoje pridge je osnoval
pri nogah križanega Zveličarja; preberal je sicer knige oča¬
kov, kolikor je vtegnil, pa še bolje mu je molitva na skerbi
bila. Pri tej je bil s vsoj spoštljivostjoj, kolikorkrat in dokler
je le mogel, je k njej tudi druge vabil, kakor k naj potreb-
nejšimu pomočku za zveličanje, in tudi močno opomina!, po
besedah sv. Paula brez nehanja moliti. Križanega Odrešenika
je iz serca pobožno častil, in se zato k njemu u vsili zoper-
nostih obernil. Do deviške Matere je vselej otroško ljubezen
»kazal. U vsih težavah jo je kakor svojo ljubo Mater s ve¬
likim zaupanjem na pomoč klical, in je tudi drugim svetoval,
tako storiti.

Angelsko čistost, ktero je neognušeno s seboj u grob
nesel, je prav visoko čislal ; ker je vedel, koliko prijetna da
je Gospod Bogu in njegovi naj svetejši Materi. Marsiktero
Vojsko je zavoljo nje prebil, pa tudi premagal.

Neka gospa u Valencii, žlahtnega rodu, se je bolna na¬
pravila, in željela, da bi jo Vincenci obiskal in spovedal. Pa
namesto spovedi, ga je k nespodobi dražila. Cisti služavnik
božji se je pred takoj pregrehoj prestrašil, jo hudo posvaril,

22  *

340 5. April ali malotraven.

v

in ker ni nič opravil, je pobegnil. Zena je serditosti izdivjala
in drugim povedela, da jo je Vincenci u nečistost napeljaval.
Svetnika ni nič hujše zadeti moglo kakor tako nesramno ogo-
varjenje 5  pa Bogu je svojo nedolžnost izročil in molčal. Bog
se je za svojega nedolžnega služavnika poskusil; pripustil
je, da je brezbožno ženo hudi duh obsedel in grozno martral.
Ko ga je nekoliko duhovnikov izgnati hotlo, je rekel, da se
nikomur ne vgane, razuu temu, ki je u sredi ognja brez
kvara ostal. Iz začetka se ni vedelo, kdo bi toti bil; pa ka¬
kor hitro je sv. Vincenci u hišo stopil, je hudi duh glasno
vpil: „Ta je tisti, ki u sredi ognja ni gorel.“  Hipoma
se je hudi duh vmeknil, in žena je razodela svojo pregreho
in svetnikovo nedolžnost.

Veliko drugega ogovarjanja in preganjanja ga je druge
krati doletelo. Svetnik je vse prestal s velikodušno poterplji-
vostjo, je s svojimi ogovarjavci in preganjavci s vso krot-
kostjo ravnal, jim ne le vse krivice iz serca odpustil, ampak
je za nje tudi molil, in jim kolikor je le mogel, dobrega sto¬
ril. Ti in drugi izgledi njegove čednosti so tudi njegovim
pridgam naj večo moč in naj boljši tek dali, kakor so mu pri
vseh narodih ime svetnika pridobili. Na Spanjskem je začel
pridgovali, kder se mu je ime apostola cele Spanie dalo. Iz
Spanjskega je bil na Francozko, potler na Laško, Nemško,
Angličansko in u druge dežele poklican. Povsodi je enako
ojstro živel, enako goreče pridgal. K zadnjemu je prišel u
Malo-Brilanio, in je tukaj s navadnim tekom pridgoval. Apo¬
stolskega moža pa so nekaj mnoge pridge, nekaj mnogi te¬
žavni poti in neprenehane ojstrosti do života toliko oslabili,
da je nazadnje zbolel. Ce pa ravno njegovo celo živlenje ni
nič drugega bilo, kakor priprava k sinerti, je vendar še s
večo skerbjo vse to opravljal, kar je k srečni smerti potrebno
in koristno. Prijemši sv. zakramente je poželjel, se poslednje
ure samo s Bogom baviti. Prosil si je Kristusovo terplenje
predbrati in spokorne psalme molili. Med molenjem litanii vsili
svetnikov je povzdignil svoje roke in oči k nebu, in tako u
Gospodu zaspal, leta 1419, na cvetno sredo, 70 let star. Kdor
bi čudeže, ko so se po njegovi .smerti godili, popisati hotel,
bi jih leliko polne bukve napisal.

Nauk in posnema.

1. Sv. Vincenci nažene Satana, kir mu u podobi starega pušavnika sve¬
tuje, da se naj u mladosti razveseljuje, pokoro in pobožnost pa na stare dni

Sv. Vincenci Fereri, spoznavec. 341

od]oži. Veliko jili je, kteri si mislijo, ali celo pravijo, da se mora u mladosti
veseljevati, da je u mladih letih kaj več pripojenega, da se lehko po svoji
volji živi in uživa; in da je starost, alj kedar človek u drugi stan stopi, čas,
da pobožno živi in pokoro dela. Taki nauki so zares od hudobnega satana.
Nespametno in zločesto storiš, o človek! ako se po takih ravnaš. Povej mi
pervič: ali veš, da boš možke ali pozne starosti učakal? Ali lehko, kakor
Jih mnogo jezer, u svoji mladosti ne umerješ? In kde boš pa u večnosti, ako
popred Gospod Bogu nisi služil, temuč si se po satanovem svetu na prihodne
leta zanašal? Drugič: postavim, da bi si bil svest, da boš one leta doživel,
ko si jih si za pobožnost odločil, misliš li, da boš tedaj prav pobožno živel,

ker si se u mladih letih navadil, brezbožno živeti? Jaz ne verimem; zakaj

sv. pismo pravi, da „mladenč, kedar se postara, pota ne zapusti,
po kterem je u mladosti hodil.“  Čudo redko se drugači zgodi. Tretjič:
ko bi pa tudi celo gotovo u svoji starosti pobožno živel, ali se spodobi, da

Pervo in naj boljšo dobo svojega živlenja svetu in satanu daruješ, slabejšo pa

z a Boga in za njegovo službo prihraniš? Ali se to ne pravi brezbožnega
Nujna nasledovati, ki je slabejše Bogu daroval, boljše pa za se prideržal?
Pazi, da se tebi kakor njemu ne zgodi. Tisti Bog, kir je u stari zavezi toli¬
kokrat ukazal, da se mu pervina vsih plodov daruje, hoče tudi pervino tvo¬
jega živlenja imeti. Njemu kakor naj boljšemu gre tudi boljšina. On hoče, da
se mu od pervih let služi. Ne poslušaj tedaj satana, ako ti, kakor sv. Vin¬
cencu drugači svetuje, marveč: „Misli na svojega Stvarnika ob času
svoje mladosti, preden čas težav pride, in se leta približajo,
od kterih boš rekel: Te niso moje/‘  Ce pa si svojo mladost že slabo
preživel, objokuj iz celega serca, delaj pravo pokoro, in se trudi s svojo go¬
rečnostjo popraviti, kar si zamudil.

2 .  Sv. Vincenci je toliko časa po dnevi in po noči u molitvi prebil, ko¬
likor je le mogel, je tudi druge k pogosti molitvi,  kakor k naj potreb-
nejšimu pomočku zveličanja, opominal. Za grešnike je potrebna, da milost do¬
sežejo, pravo pokoro delati; za pravične pa, da bi u pobožnosti ostali. Ne
ljubiš molitve, se ne vadiš n njej večkrat, tudi ne ljubiš svojega zveličanja.
Marsikomu se dozdeva, da je zadosti, ako se le u molitve duhovnikom, alj
drugim pobožnim ljudem priporoča; najme in plača si jih nekoliko, kteri za
11  j ega molijo, na božje pote hodijo, se celo spovedajo in obhajajo. Ce ga more¬
biti kak duhovski red ali kaka bratovšina za deležnika svojih zaslug izreče,
meni, da mu je veliko molitve in drugih dobrih del teh duhovnikov alj po¬
božnih k zveličanju zadosti, če že ravno sam ne moli alj dobrega ne doper-
naša. Koliko satanovo preslepleaje je to! Se molitvi drugih priporočati, alj
druge za se moliti prositi, je res hvale vredno; pa če ravno cel svet za te
moli, in te vsi redovniki in bratovšinci za deležnika svojih molitev in dobrih
del izrečejo, vendar zavoljo tega ne bodeš zveličan, ako tudi sam ne moliš
in keršansko ne živiš. Celo molitva in prošnja svetnikov u nebesih ni dovolj

342

6. April ali malo traven.

te zveličati, ako sam svoje dolžnosti ne dopolniš. Ker ti pa to pravim, ne
imaj u zaničevanje molitve drugih ljudi, še manje prošenj svetnikov; ampak
to te ima le priganjati, da tudi sam skerbno moliš, in s svojimi grehi moči
ptuje molitve ne pačiš. „Priporočajmo se molitvam drugih, pa na
nje same se ne zanašajmo; ampak tudi sami molimo in pobožno
živimo; da uni molitvi prostor damo, ko se za nas opravlja...
Ako se sami u molitvo in čednost podamo, bode molitva dru¬
gih svojo moč imela. <£  Tako govori sv. Krizpstom.

Ul o 1 i t v a.

Dodeli, o Gospod, svoji cerkvi veliko pridgarjev, kakor je bil sv. Vin¬
cenci, daj pa tudi nam učljive serca, da od večnih resnic ganjeni, u zveli-
čanskem strahu pred tvojoj sodboj, u pokori in pobožnosti živimo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VL Dan aprila ali malotravna.

Sveti Florentin, kcršanslti stvar.

Sv. Auguštin, Hiponski škof u Afriki pripoveduje u svo¬
jih bukvah, od božjega mesta, sledečo prigodbo: U Hiponu
je živel star pobožen mož, Florenti se mu je reklo, ki je bil
svojega rokodelstva šivar (Žnidar alj krajač). On je, Bog
ve po kakej nesreči, u toliko ubožtvo prišel, da si celo obla¬
čila ni več pridelati mogel. U ti revi je žalosten u cirkvo
šel, in ondi dvajsti sv. mučenikov (marternikov) na glas u
pomoč klical, da bi ga vendar oblekli. To se sicer ni zgo¬
dilo, da bi ga bili oblekli; pa ko je molitvo opravil, je že
nekoliko potolažen po bregu neke vode navzgor šel in je
tu veliko u plitvo vodo prineseno ribo vgledal, ktero si je
s pomočjo nekoliko dobrih ljudi ulovil, in jo nekemu kuharju
za lepe dnarje prodal. Ravno si je hotel ubogi šivar volnine
za svoje oblačilo kupiti, kar mu kuhar glas da, da je ribo
razpravljaje u njejnem trebuhu zlat perstenj naj šel, kteriga
mu kakor pošten človek zdaj verne. Tako si je dobri mož
mahoma iz svoje nadloge zmogel, in njegova zaupljiva po¬
božnost do sv. mučenikov je bila obilno plačana.

Nauk in posnema.

1. Sv. Frančišk Šaleški piše neki Boga ljubeči duši: „Ker božje na¬
govore (nagone k dobremu) večkrat po angelih dobimo,

Sv. Florentin, keršauski šivar. 343

imamo svoje izdihleje tudi ravno {po njih in po svetnikih k
Bogu pošiljati. Zakaj ker so oni zdaj, kakor Zveličar sam
pravi, u božji slavi angelom enaki, nosijo pred njega tudi
vedno svoje zdihljeje in molitve za nas.“

„Združimo tedaj, ljuba duša, svoje serca s temi nebeš¬
kimi duhovi in sv. dušami. Zakaj kakor se mladi slaviči s
starimi peti uče, tako bomo tudi mi po tem sv. združenju
hvalo božjo vredneje prepevali in spodobneje molili. Tako
časti in slavi s posebno ljubeznjo sv. in blaženo Devico Ma¬
rio, ktcra je, ker je Mati Jezusa Kristusa, našega brata, tudi
celo gotovo naša Mati. Pritecimo tedaj k njej in se vsak čas
in ob vseli dogodkih, ko nas dolete*, kakor mali otroci s po¬
polnim zaupanjem izročajmo u njejno materno varstvo. U to
dobrotljivo in milostljivo Mater kličimo n vsaki sili in nad¬
logi, vpijmo u njejno materno ljubezn, da nam pri Bogu mi¬
losti izprosi, da bi imeli do nje prav otroško serce, in jo u
njejnih svetih čednostih posnemali in nasledovali.

Tudi k angelom pridruži po prijateljsko večkrat svojo
dušo; nikdar iz misli ne pusti, da so ti vedno pričejoči in zve¬
sti svedoki (priče) tvojega djanja in nehanja, zdaj tuna
zemlji, dokler živiš, in nekdaj ondi nazadnje, kedar boš no
veliki sodbi. Pred vsem ljubi in časti svojega angela varha.
kakor tudi angele varhe onih ljudi, ko se s njimi družiš. Po-
gostoma zdehni k njim nekoliko molitvic; hvali in slavi Boga
za nje, in jih kliči pri svojih telesnih in duhovnih opravilih
na pomoč, da ti pomagajo tvoje dobre namene doseči.

Izvoli si tudi nektere svetnike, na kterih prošnjo pri
Bogu posebno zaupanje imaš, in kterih živlenje boš željnej
prebera-1, kakor drugih, da jih skerbno in zvesto posnemaš.
Izmed vseh drugih svetnikov ti bodi taisti, ko si njegovo
'me pri sv. kerstu in pri sv. birmi dobil, črez vse pomišljave
u posebni časti. — Svetuje se tudi, pa raji rečem, naroči
se ti, da si za vsak mesec kteriga posebniga. svetnika u po-
snemo izbereš, in sicer kteri se ti po tvojih okoljšinah in po¬
trebah s njim enakih naj p rili č n e j i zdi; vidoma boš u dobrem
rastel in h keršanski popolnosti došel. £ ‘

2. Tudi sv. katolška cirkva po Tridentskem sboru od klicanja svetnikov
"a pomoč uči, da svetniki, ki s Jezusom Kristusom u nebesih kraljujejo.
Bogu svoje molitve za ljudi prinašajo, in da je dobro in koristno, jih za po¬
moč prositi, se u njihove molitve, u njihovo pomoč in varstvo priporočati, d«
se od Boga njegove milosti in dobrote po njegovem Sinu, Gospodu našem
Jezusu Kristusu dosežejo, kteri sam je naš Odrešenik in Zveličar. Tako s*

344

6. April ali aialotraven.

je tudi sv. Paul molitvi pravo vernikov priporočal, rekoč: ..Zaroti m vas,
moji bratje, pri Jezusu Kristusu, Gospodu našem, in pri lju¬
bezni sv. Duha, da mi na pomoč pridete s svojimi molitvami za
mene pri Bogu.“

Po apostolskem nauku smo prijeli, kar je sv. Tridentski cerkveni sbor
očitno izrekel: da je klicanje svetnikov na pomoč dobro in koristno. To kli¬
canje je tudi resnično u celi sv. katolški cerkvi u navadi, ktera vsak dan za
smiljenje božje po prošnji svetnikov zdihuje. Ali se nima kristian s molitvoj
eele cirkve družiti in ediniti; tega prositi, česar ona prosi, s ravno tem du¬
hom prositi? — To tudi delamo, kedarnanjejne molitve odgovarjamo: Amen,
tako se izidi, tako se naj zgodi.

3. Klicanje svetnikov na pomoč u tem obstoji, da k njihovim molitvam
in k njihovi pomoči pritečemo, da od Boga potrebne milosti in dobrote dobav¬
ljamo. Milosti pa ne išemo od svetnikov, ampak nje le prosimo, da bi nam
jo po svojih molitvah od Boga doseči pomagali. Pač velik razloček je tedaj
med načinom, kako Boga, in med vižoj, kako svetnike na pomoč kličemo.

Ce sv. cerkveni sbor pravi, da nam svetniki pomagajo, odBoga njegove
milosti in dobrote po njegovem Sinu, Gospodu našem Jezusu Kristusu, kir
je sam naš Odrešnik in Zveličar, doseči, uči to poglavitno resnico, da se nam
to, kar po prošnji svetnikov dosežemo, le po Jezusu Kristusu in u njegovem
imenu daja, ker svetniki sami po Jezusu Kristusu prosijo in so le u njego¬
vem imenu vslišani. — On je u njih, in oni u njem. U njem ljubijo, hvalijo,
častijo in prosijo, in on ljubi, hvali, časti in prosi u njih. Tako Boga samega
častimo, ako svetnike častimo, Boga samega na pomoč kličemo, ako svetnike
na pomoč kličemo, ker so izvoljeni prijatelji božji, ker so deležniki kraljest¬
va božjega in s Bogom kraljujejo.

Ako je kdo grešil, je sicer Kristus, on pravični, naš zagovornik pri Oče¬
tu, le k njemu nam je pribežati; pa skušnja očito kaže, da bliš njegovega
božjega veličanstva in strah pred tem prihodnim vsevedočim sodnikom dosti¬
krat s grehi obloženo alj zmočeno vest oplaši; zakaj brezupni grešnik več¬
krat trepeče, ter se boji, zavoljo gnusobe svojih grehov in zavoljo svoje
nehvaležnosti k žalenimu Bogu priteči. — Kolika je po tem dobrotljivost na¬
šega Boga, da naši slabi veri alj naši boječnosti na pomoč pride, in nam do¬
voli, da k njemu po njegovih sv. prijatelih pribežimo, kteri so tudi sami stvari,
kakor mi, kteri so tudi ljudje bili, kakor mi, kterih je več tako grešnikov bi¬
lo, kakor mi, in kteri so vso težo tega nevoljnega živlenja s vso brhkostjo
ravno tako občutiti, kakor mi; in tedaj zdaj kakor preljubljeni otroci in de¬
diči božji toliko rajši iz vsmiljenja do nas naše zdihleje uslišajo in jih pre-
milostljivemu Bogu prinašajo. Tudi pobožni Florentin je tečno prošnjo sv. mu¬
čenikov nad seboj občutil in cerkvena dogodovšina nam veliko čudežev pove,
ki so se po prošnji svetnikov, posebno na n;‘hovih grobih zgodili.

345

Sv. Suzana, devica in mučenica.

M o I I t v a.

0 naj dobrotljivši Bog in Oče, ki si krona in plačilo svetnikov, ki jim
njihove tukaj na svetu prestane težave in bolečine ondi s večnim veseljem in
zveličanjem vraeuješ, in jih vsega dobrega deležne storiš, da gledajo obličje
svojega Boga in Jagneta, kteriga ime na njihovem čeli zapisano stoji, ter s
teboj, o Gospod! kraljujejo; zahvalimo te, da si nam ove svoje blažene pri¬
jatelje za naše prašnike, zagovornike in varhe dal, in njim dovolil, da naše
zdihleje in prošnje pred stol tvoje milosti nosijo; dodeli nam tudi, da ti po
njihovem izgledu sveto in pravično služimo, in uvbožtvi, ponižnosti, spokor-
nosti in poterpežljivosti svetnike posnemamo, ter se tako njih nebeškega ve¬
selja vdeležimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VII. Dan aprila ali malotravna.

Sveta Suzana, devica in mučenica.

Sv. Suzana, ena naj plemenitejših devic u rimskem me¬
stu, ktera je s cesarjem Dioklecianom samim u bližnji žlahti
bila, je od svojega očeta Gabinia in od Rimskega papeža Ka-
ja kmalo od detečjih let u keršanski veri skerbno podučena
bila. Kakor hitro je neprecenljivo vrednost deviške čistosti
spoznala, je obljubo storila, si nikdar drugega ženina ne iz-
voljiti, kakor Jezusa Kristusa. Dioklecianu ni neznano bilo,
da so Gabiui in njegov brat Kaji, kakor tudi Suzana ker-
sanske vere, vendar se je, ker si je s njimi toliko u žlahti
bil, delal, kakor da bi za to ne vedel. Ko si je Maksiiniana
Galeria za sovladarja in naslednika svojega cesarstva iz-
voljil, je sklenil ga s ravno totoj Suzanoj oženiti in jo tedaj
Za  cesarico napraviti. Zato je poslal Klaudia, sinu svoje se¬
stre, k Gabinu, da bi mu razodel, kar na misli ima. Gabini je
Za  malo časa prosil, da bi si to reč premislil, in jo je hitro
sv. papežu Kaju na znanje dal. Potem sta to oba čisti Su~
Zai, i razodela in jo vprašala, kaj storiti misli. Ta pa je brez
pomišljevanja odgovorila: „Kersanska vera, in zraven
tegaše d e v i š k a č i s t o s t s t e u mojih očeh viševred-
Bosti, kakor cesarska krona. S n o b e n i m se ne omo-
? lm > ki ni kristian. Zvestobe ne prelomim, ko sim
jo Bogu obljubila, od tega pak me nima ne čast,
oe bogatstvo ne kaj druzega odverniti.“—  Kaji in
Gabini sta se nad tem serčnim odgovorom zlo razveselila,
sta jo k stanovitnosti opoininala in ji svetovala, da se ima s
Biolitvami, s posti in s drugimi dobrimi deli k težavnemu boju

34G

7. April ali malotraven.

pripravljati; ker je zadosti vzroka si misliti, da ji za živlen-
je gre, ako si bo upala, cesarjevo ponudbo odbiti. „In kaj
mi more dražej biti,“  je rekla, „kakor če namesto
cesarske krone neprecenljivo m učen iško krono
dosežem.

Po treh dneli je Klaudi spet prišel, in je hotel od Ga-
binia odgovor imeti. Ko je u hišo stopil, je Suzano samo vi¬
del, se ji je približal, in ined drugimi častmi, ko je njej ska-
zal, ji je hotel tudi roko poljubiti. Pa ona jo je kmalo s sv.
nevoljoj odinekuila in s resnim glasom govorila: „Nikoli
nisim tega kterimu možkemu dovoljila, že od svo¬
jih detecjih dni, in vam to še veliko maju pripu¬
stim; ker vi ste malikovavec, in vaše usta so ma¬
lik o v s k ih ofrov  gnusne.* 1  Potem gaje  te njegove pre-
derzuosti tako hudo posvarila, da je Klaudi nekoliko časa ves
ostermen stal; tedaj pa po znotrajnem nagovoru ganjen, je
sklenil, s svojo ženo in svojimi otroci keršanstvo sprijeti; kar
je tudi res storil. Ravno to je storil tudi Maksim, drug dvor¬
jan , ki je bil po Klaudia poslan, da bi od Gabinia odgovor
prinesel. Ko je cesar to zvedel, je serda strašno divjal, ter
hipoma velel Klaudia s ženoj in otroci, kakor tudi Maksima
s njegovimi ljudmi vjeti in hitro žive zažgati; Suzano pa je
vkazal s očetom u ječo pahniti. Po nekterih dueli je Suzano
spet iz ječe rešil, in jo svoji ženi Sereni izročil s ukazom,
jo nagniti, da u možitvo s Maksimianom privoli. Serena pa,
ktera je sama na skrivnem kristianka bila, je Suzano veliko-
več u njejnem sklepu poterdila in jo opominala, rajši cesar¬
sko krono s vsemi častmi in s vzem bogatstrom vred s no¬
gami pohoditi kakor od tega, kar je Bogu obljubila, odstopiti.

Nazadnje je cesarju nepremekljiv sklep Suzane razode¬
la, kteri jo je, kar se celo ni pričakovalo, na očetov dom na¬
zaj poslal in Maksimianu samemu prepustil, reč dognati. Ta
pa je po noči šiloma u hišo priderl, terdnega sklepa, čisti de¬
vici po sili njejno naj večo dragotino vzeti. Ko pa je hišne
dveri odperl, jo je u molitvi s nebeškim blišem obsijano vi¬
deu Ostermel nad tem, je šel, in Dioklecianu povedal, kteri
je to za čare (copernie) imel, in Macedoniu, odpadlemu ker-
stianu, zapovedal, Suzano ali k malikvanju preveriti, ali jo
umoriti. Macedoni, kir ni ne s obetanjem ne s protenjem kaj
opravil, je dal Suzano grozovitno bičevati in ji u njejni last¬
ni hiši glavo odsekati. Med mukami (martrami) je svoje oči
proti nebesam opirala, in Boga hvalila, da jo je vredno sto¬
ril za njega voljo terpeti in iz ljubezni do njega umreti.

347

Sv. Dionizi, škof in mučenik.

Nauk in posnema•

v

1. Kako svetle izglede dragih čednosti najdeš nad sv. Suzan oj! Čislala
je pravo vero toliko, da je cesarsko čast zavergla, ker se je hala, da bi jo
u nevarnost postavila, ako bi se s hajdovskim cesarjem omožila. Kako pre¬
grešno ravnajo oni katoličani, kteri se u upanju boljše oskerbe in prežive u
zakon s nekatoličanami spuste in se tako u nevarnost podajo, pravo vero za
se in za svoje otroke zgubiti.

2. Suzana je rajši hotla u deviški čistosti ostati, kakor po njeni zgubi
cesarica biti. Koliko neumni so taisti, kteri ta neprecenljiv zaklad za slab de¬
nar ali za kratko slast tako nepremišljeno zapravijo! Suzana celo cesarske¬
mu dvomiku ni pustila svoje roke poljubiti; in tako delajo tisti, kteri hočejo
čisti ostati in se res zveličati. Kteri pa drngači ravnajo, dajo spoznati, da jim
za oboje ni mar. Suzana je terdila, da ni nikdar kterimu možkemu poljubca
pripustila. O! srečna je ta, ktera ravno to po pravici reči sme. Koliko jezer
bi jih u pekli ne terpelo, ako bi od same sebe ravno to bile reči smele. Ker
so si pa izpervega morebiti iz lahkomiselnosti kak poljubec pripustile, so po-
časoma tak globoko zabredle, da se niso več pomišljevale, tudi naj ostudnejše
pregrehe delati. Hočeš li svojemu stanu primerno čistost ohraniti, se nimaš
le tega zvesto ogibati, kar bi ti pred svetom sramoto in zaničevanje prineslo,
ampak tudi vsega, kar bi te počasoma k temu zapeljalo, akoravno se ti mor¬
da kaj malega zdi. Zakaj kar se pri vsili drugih rečeh godi, da namreč tisti,
kteri za maličkosti ne mara, pomalem u v elike grehe pade, to se tudi zastran
čistosti godi. Pomni si to in si dobro k sercu vzemi. Oj ne verjemi tem, kteri
ti drugači čenčajo in te mamijo; zakaj duh laži govori iz njihovih ust. „Ako
maličkosti u nemar pušamo,“  piše sv. Gregori, „bomo nevedoma
dotle zagazili, da se ne bomo pomišljali, tudi velike in smert-
ne grehe  delati/ 1 ' Tako govori sv. papež, in tako je govoril Kristus sam,
večna resnica; ako tedaj tega ne verjameš, si boš k svoji naj vekši nesreči
sam nad seboj žalostno skusil.

M o 1 i t v a.

Dodeli nam o Bog! da bomo po prošnji tvoje sv. mučenice Suzane vsega
hudega obvarovani, in da večno živlenje srečno dosežemo; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

VIII.  Dan aprila ali malotravna.

Sveti Dionizi, škof in mučenik.

Sv. Dionizi, veliki Francozki apostol je bil u Atenih na
Gerškem rojen. Kmalo u svojih mladih letih se je vsih vedno-

348

8. April ali malotraven.

sti, posebno zvezdoslovstva tako skerbno učil, da so ga po
pravici med naj učeuejše tega mesta šteli. Za to je tudi bil
med dvanajst naj imenitnejšib sodcov sprijet, ktere so areo-
pagite imenovali, ker so na teržišu, ko se mu je Areopag
reklo, sodili. Ko je ob času križanja Jezusovega strašna te¬
ma cel svet pokrila, je bil Dionizi uHeliopoli, in ker je opa¬
zil, da je ta tema proti vsemu naravnemu (naturnemu) teku,
je očitno zavpil: „Ali gospod vsega stvarjenja terpi,
ali bo svet konec vzel.“  Ko je nekaj let pozneje sv.
Paul u Atene prišel in je prebivavcom tega mesta edino pra¬
vega Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa ozuanoval, so ga
peljali k sodnikom na teržiše Areopag, da bi zavoljo svoje¬
ga novega nauka odgovor dal. Sv. apostol je to s veliko mo¬
gočnostjo storil. Ko pa je ob koncu svojega govora Kristu¬
sovo vstajenje u misel vzel in kmalo zagotovil, da bodo vsi
ljudje spet vstali, so nekteri s glavami majali, drugi so ga
zasmehovali, nekoliko pa jih je verjelo, kar je sv. apostol
pridgoval. Med temi je tudi bil Dionizi, ki je sv. Paula u svo¬
jo stanovališe povabil, se od njega popolnoma podučiti in ker-
stiti dal. Sv. apostol je videl, da je Dionizi zlo prikladen
keršansko vero dalje razširjati; zato ga je še skerbneje u
vsem podučil, kar je k verskemu nauku in k pobožnemu živ-
lenju potrebno in ga je potler škofa tega mesta posvetil. U
tej časti je Dionizi odviše veliko malikvavcov po svojih pred-
gah in svetlih izgledih vseh čednosti k spoznanju Kristusa,
in novo spreobernence k keršanskemu živlenju pripeljal. En¬
krat je u Jeruzalem popotoval, da bi s kervjo Jezusa Kri¬
stusa omočene kraje obiskal in tudi Mario, božjo porodnico
zveličar ja sveta, kteraje še ondi živela, videl. Od nje je potler
terdil, da je ob pogledu njejne lepote in veličasti ves oster-
mel, in bi jo bil gotovo s pripognenimi koleni za kako bo¬
ginjo molil, ko bi ga vera ne učila, da je le eden sam Bog.

Ko je nekaj let premenilo, si je drugega za svojega na¬
slednika u škofstvi postavil, in se je u Rim k sv. papežu Kle¬
menu podal. Ta, njegove gorečnosti in željnosti, hajde spre¬
obračati, jako vesel, ga je na Francozko poslal, da bi toliko
prostorno deželo Kristusovemu sladkemu jarmu podverge!;
ker so taisti, ko jih je sv. Peter bil taj poslal, svoje živlen-
je že končali. Dionizi se je taj podal spremljan od Rustika,
mašnika, Eleuteria, diakona in še nekterih drugih gorečih mož.
Mnogo jih terdi, da je izpervega u Arles prišel, kder je že
precej kerstianov bilo, ko jih je sv. Trofin kerstil. Tukaj se
je nekaj časa k velikemu veselju in dobičku pravovernikov
pomudil, kterim je lastnega škofa postavil, da bi u novo spri-

Sv« Dionizi, škof in mučenik. 349

jeti veri tolkajn bolje učeni in vterjeni bili. Zatem se je sv.
mož u poglavno mesto Pariz podal, kder je začel evangeli
s veliko modrotjo in močjo oznanjevati, in Kristusov nauk tudi
s tolikimi očitnimi čudeži terditi, da so se prebivavci kupama
b Kristusu spreobračali, dozdaj moljene malike potrupali in
»ožgali, in pravemu Bogu nekoliko cerkev postavili, namere
na čast presvete^ Trojice, Matere božje, sv. apostolov Petra
in Paula in sv. Stefana. Pervaje stala namesti, kderjepot-
ler cerkva sv. Benedikta postavljena bila, kder se še u ka¬
peli sv. Dionizia te besede berejo: „U tej kapeli je sv.
Dionizi samo sveto Trojico molil/ 4

Vragu je ta lepa rast keršanstva težko stala, zato je
malikovske duhovnike zoper sv. Dionizia podšuutal. Ti so k
ajdovskemu mestnima poglavarju Fesceniu prihiteli, in so za¬
tožili nove učitelje kakor zapeljivce in podšuntavce ljudstva,
in 'sovražnike starih bogov. Vso silo so gnali, da jih brez po-
mude iz pota spravi, ako hoče mesto pogube obraniti. Fesce-
ni je hipoma vkazal, sv. moža s tovarši vred zgrabiti in pred
se pripeljati. Ko so došli, jim je ukazal, to preklicati, kar
so pridgovali, in stare deželske bogove moliti. Dionizi seje
nperl takemu brezbožnemu tajanju in je poglavarju krivost
njegovih bogov pred oči stavil. Alj slepi pagan ni hotel od
tega ni c vedeti, in je k martram segnul. Naj prej je vkazal
sv. Dionizia in njegove tovarše grozovitno s šibami preterpeti,
potler na raženj vreči, in ogljen ogenj pod njim ožgati, da
bi se tako pomalem pekli in tem obcutljiveje umerli. Gospod
Bog je ognju vso moc žgati odvzel, kakor nekdaj u Babi¬
lonski peci; sv, mučeniki so tedaj brez kvara ostali. Fesceni
nad tem še huje serdit, jih je dal u ječo zapreti, in crez ne¬
koliko dni pred divje zveri vreči, ker je mislil, da jih bodo
kmalo u kose raztergale. Pa sv. pionizi je storil znamenje
sv. križa nad seboj in nad ljutimi stvarmi, ter jim je žrela za-
perl in vso njihovo divjost vzel, tako, da so krotke k nogam
sv. moža legle. Veliko divjeji in grozovitneji poglavar pa ni
jniel miru, ampak je velel sv. Dionizia na tezavnico razpeti
*n s železnimi grebeni tergati. Sv. mučenik je bil, kakor po-
pred, tako tudi u ti muki ves neprestrašen, je Gospod Bo¬
ga na glas častil, ga hvalil za milost, da sme kaj za njegovo
voljo terpeti in je vse pricejoce k prijemi prave vere opo¬
mina!. Nikogar ni bilo, kteri bi cudavanja ne stermel, ko je
gledal, kako je mož, ko je že sto in šest let star bil, Kri¬
stusovo vero s toliko stanovitnostjo med vsakterimi mukami
varoval. Mnogo jih je iz tega sklepalo, da mora nauk, ko ga
je on učil, pravi nauk biti, in so se ga očitno prijeli. Zato

350

9. April ali malotravem

je hotel Fesceiii mučenje končati in je vkazal sv. Dionizia
s tovarši vred ob glavo djati. Veselje ko ga je sv. mož na
kraju svojih muk in svojega živlenja kazal, je bilo nedopo¬
vedljivo veliko, ker se mu je zdel začetek njegovega več¬
nega izveličanja, kakor se je poslej tudi res zgodilo.

Pa ko je glava odsekana bila, se je pričo velike mno¬
žice ljudi svetnikovo telo vzravnalo, s obema rokama odse¬
kano glavo zgrabilo in jo proč neslo do kraja, kder zdaj me¬
sto stoji, po njem imenovano, u obstojoči spomin na ta čudež.
Dve milji je od Pariza daleč. Katula, sv. žena, ktera je od
sv. Dionizia spreobernena bila, mu je ondi naproti tekla, in
svetnik ji je svojo dotlej prineseno glavo podal, ktero je med
preganjanjem kakor drag zaklad hranila, in potler s svetim
truplom vred častljivo pokopala. Veliko paganov se je pri ti
priložnosti k pravi veri spreobernilo. Častita smert sv. Dio¬
nizia se je zgodila leta 117, devetega kozoperska.

Nauk in p o snema.

Sv. Dionizi je sto in Sest, ali kakor drugi pišejo, sto in deset let sta¬
rosti včakal. Vse te leta, izjemši samo one, ko jih je u slepem paganstvi pre¬
živel, je na božjo službo in na zveličanje duš obemil. O! koliko obilno za¬
slug si je u tako dolgem času nabral ? Koliko radost, koliko tolažbo je pač
imel ob svojej smertnej uri? Kolike časti in sreče uživa zdaj za tega voljo
u nebesih? Naj berž ne boš ti tako dolgo živel, kakor ta svetnik; pa saj to
že ni kaj tolikega, ker se ne gleda na dolgo, temuč na pobožno živlenje.
Mnogo jih u peklu terpi, kteri so sicer dolgo, pa ne pobožno živeli; nasproti
temu jih je veliko u nebesih, kteri so sicer kratko, pa pobožno živeli. Tvoja
naj vekša skerb mora biti, da taisti čas, ko ti ga Bog živeti da, bodi si kra¬
tek ali dolg, na božjo službo dobro oberneš, in si tako velik zaklad zaslu-
ženja za večnost nabiraš skoz opravljanje dobrih del, in po poterpežljivosti u
križih in težavah. „Dolder še čas imamo,"  piše sv. Krizostom, „si saj
toliko prizadevajmo, duhovnih dobičkov si nabirati, alj si du¬
hovnega blaga zaslug spravljati, kolikor si posvetnjaki pri¬
zadevajo, si prazne in preminljive dobrote in veseljvanje te¬
ga sveta pridobiti.^  Časen dobiček, posvetno blago ni nobenemu človeku
ob smertni uri tolažbe prineslo, še ni nobeniga u večnosti zveličalo. Nasproti
temu, o koliko stiskav, žalosti in strahu jih je mnogo ob konci svojega živ¬
lenja prestalo, ko so se spomnili, da jih je le naj bolje posvetno skerbelo,
kar pa zdaj kmalo za vsikdar zapustiti morajo. In koliko jih je u večnosti
pogubljenih ravno zavoljo posvetniga blaga, ker so si ga alj po krivici pri¬
pravljali, ali svoje serce preveč na-nj vezali, ali ga clo na hudo obračali. —

Sv. Maria, Egipčanka, spokornica. 351

Ko bi si bili le pol toliko, kolikor so si prizadevali za spravljanje posvetne¬
ga blaga, prizadeli za naberanje duhovnik in večnih dobrot, kako srečni bi zdaj
bili! Daj se ti po ptuji nesreči izmodriti. Dobro obračaj čas, ko ti ga še Bog
ponudi, na božjo službo in na zveličanje svoje duše. Bodi skerben u oprav¬
ljanju dobrih del, in poterpežljiv u križih in terplenju, tako boš si velik za¬
klad zasluženja za celo večnost nabral: „Zaklad bodeš u nebesih  i m e 1“

M o 1 i t v a.

O Bog! ki si sv. Dioniziu pri njegovih mukah stanovitnost podelil, in
niu, da bi se paganom tvoje ime oznanjevalo, Rustika in Eleuleria pridružil;
prosimo te za milost, da po njihovem izgledu posvetno veselje iz ljubezni do
tebe zaničujemo in se nikakih sonernosti ne bojimo; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

IX. Dan aprila ali malotravna.

Sveta Maria, Egipčanka, spokornica.

Maria, poprej velika grešnica, poznej velika ia u celi
keršanski cerkvi slavna spokornica, se je a Egiptu rodila.
Kdo so njej ni starši bili, alj kakšno je njejno pervo izrejen-
je bilo, ni znano. Toliko je po njenem lastnem povedanju go¬
tovo, da je 12 let stara alj iz pohote samopašnega in na¬
sladnega živlenja alj po zapeljvanju drugih od staršev vbe-
žala in se u mesto Aleksandrio podala. Tukaj seje spustila
u naj gnusnejšo pregreho nečistosti, da nje nesramnosti ni
dopovedati. Bila je vzrasti izverstno lepa in ljubeznivega zgo-
vora; zato je bilo število teh, ki so se po njej u vsaktero
nespodobnost zapeljati dali, zlo veliko. Valjala se je u vsem
blati gerde nečistosti, se ni bala ne Boga, ne ljudi; terriuč
je vso svojo zadovoljstnost u tem le imela, da je po svojih
nesnažnih željah razujzdano živela celih 17 let. Ko so te pre¬
pekle, je po nagodu videla, da je grozna množica pobožnega
ljudstva u ladjo hitela, da bi se u Jeruzalem podala in ondi
°h prazniku povišanja sv. križa bila. Kmafo se je namenila,
s e tudi totaj podati, da bi tam novo priložnost najšla svoji
pohotljivosti streči. Najšla jo je po svojih željah, in je ne¬
koliko dni u sami pregrešnosti potrošila.

Na dan povišanja sv. križa, ko je vse ljudstvo k cerkvi
božjega groba vrelo, se je tudi ona napravila, in je šla, ne
lz  pobožnosti, ampak iz gole radovednosti k cerkvi. Pa kaj
se je zgodilo ? Prišla je do cerkvenih vrat med drugimi ljud-

352

9. April ali inalotravei).

mi, kterih je nekoliko predej, nekaj zravno, veliko za njoj slo.
Vsi so prosto brez vsega zaderžka u cerkvo šli; samo njej
je nekaka nevidna moč branila. Prizadela si je po vsi sili
drugo i(i tretjo krat noter iti, pa še veča moc jo je drugo
in tretjo krat nazaj sunila. Ti neznani prigodek jo je pre¬
strašil in se ji je čudoviten zdel. Premišlovala je sama pri
sebi, zakaj vsi drugi celo prosto u cerkvo lehko gredo, le
samo ona ne? In glej! naglo ji pride po božjem razsvetlen-
ju na misel: „Ti zavoljo svojih brezštevilnih gre¬
hov nisi vredna, u sv. mesto stopiti, sv. križ vi-
diti in se pred Bogom prikazati/ 4  Živo spoznanje te
resnice je kmalo terdo in doslej oterplo Mariino serce omeh¬
čalo. Mahoma se je u cerkvenem preddvorju na stran poda¬
la; je ondi na ves glas zdihovati in milo jokati začela; je
terkala na svoje persi; je svoje oči opirala zdaj k nebu, zdaj
k zemlji, in ni vedela, kaj ji je storiti alj kaj početi. Potem
zagleda podobo preblažene Device Marie, in se je, ko bi s
očmi teruil, hitro spomnila, da je večkrat slišala, da je bla¬
žena Devica Mati vsmilenja in pribežališe grešnikov. Potler
je polna zaupanja pred to podobo pokleknila, je vpila k Ma¬
teri božji za vsmilenje, prosila za milost, da bi u cerkvo sme¬
la in se iz celiga serca k Bogu spreobernila; je zravno ob¬
ljubila resnično poboljšanje in stanovitno pokoro.

Ko je molitvo opravila, je u sebi nek znotranji pogon
občutila, da bi še enkrat skusila, u cerkvo stopiti. Gre po
nagonu, in pride celo lehko noter, počasti s pobitim sereom
sv. križ, in objoce milo svoje grehe; se potler k Mariini po¬
dobi spet verne, zahvali Mater božjo, in prosi od nje zve¬
deti, kde ji je pokoro začeti in delati. Cuje razumljivo glas,
ki ji veli, da u pušavo za rekoj Jordanom naj gre. Kmalo
zdehne k blaženi Devici za njejni materni blagoslov in jo po¬
nižno prosi za milost, da bi pravo in stanovitno pokoro de¬
lala. Se tisti dan se poda do imenovane reke, kder pri cerk¬
vi sv. Joana kerstnika celo noč svoje grehe premišljuje in
objokuje, drugi dan pa se jih med prelivanjem obilnih solz
spove. Prijemši sv. rešno Telo gre črez reko in dojde u re¬
čeno pušavo. Tu tedaj je 47 let u naj otrejši pokori prebi¬
la. Brez prenehanja se je svojih grehov kesala, in Boga za
njih odpušanje prosila. Pa kakor je 17 let u grehih prežive¬
la, tako je Gospod Bog pripustil, da jo je Satan, ravno to¬
liko let s naj hujšimi skušnjavami motil in trapil. Ona pa se
je vsikdar serčno vojskovala, in se od začetiga spokornega
živlenja ni več odverniti dala. U naj težavnejših skušnjavah
je k Materi božji pritekla, in s objokanimi očmi vpila: „Pri-

353

Sv. Maria, Egipčanka, spokornica.

di mi na pomoč, o ti pribežališe grešnikov! Tebe
imam zahvaliti za začetek svojega spreobernen-
jm Oh, dodeli mi tudi stanovitnost!" Mati božja je
Njeno molitvo vslišala Sv. spokornica je stanovitna ostala,
je potlej skušnjav prosta bila, in je Gospodu Bogu do konca
zvesto služila.

Vse to je u hvalo božjega vsmilenja sv. očaku Cozimu
povedala, ki je eno leto pred njeno smertjo u ti pušavi k
njej nameril. Njega je zaprosila, da toga za njejnih živih dni
nikomur ne pove; serčno ga je tudi poprosila, da bi drugo
leto na veliki cetertek do reke Jordan prišel, in jo s presve¬
tim resnim Telesom nahranil. Cozim pride ob rečenem času,
i» vidi, kako sv. spokornica s suhimi nogami črez reko gre,
in se mu bliža. I)a ji božjo hrano, ktero s naj večo pobož¬
nostjo prejme. Potem povzdigne svoje roke in oči proti ne-
besam, in polna veselja kliče s starim Simeonom: „Zdaj iz¬
pusti, o Gospod! svojo služavnico  u miru." Tedaj
je šla drugič črez potok u svojo pušavo, in je drugi dan svo¬
je sv. živlenje končala u leti 520. Ko je sv. Cozim drugo
leto ta prišel, da bi jo obiskal, je najšel njeno mcrtvo truplo,
pa nesperhneno in jo je spoštljivo pokopal. Lev je priderl, ki
je po božji naredbi u pričo svetnika s svojimi slapami (taca¬
mi.) grob izrul.

Nauk in posnema.

1. Maria, velika grešnica, pribeži k Materi božji in jo milosti prosi,
tla bi se iz celega serca k Bogu spreobernila. Za kar je molila, je po proš¬
nji Matere božje tudi popolnoma dobila. Glej, kako po pravici katolška cerk¬
va blaženo Devico pribežališe grešnikov imenuje.  Pa dobro pazi:
on a je pribežališe tem grešnikom, kteri se spreoberniti in u spreobernenju ostati ho¬
čejo, kakor MariaEgipčanka. So grešniki, kteri na spreobemenje ne mislijo, am¬
pak ostanejo u svojih grehih, in jih od dne do dne množijo. Kažejo pa še vendar ne¬
ko zvunajno pobožnost do blažene Device. U čast ji opravljajo kake molitve,
tlcrže gotove poste, nosijo njeni rožnikranc, kako svetinjo alj blagoslovljeni
škapuljr zmirom pri sebi, in še kaj več takega. Zanašaje se na to, celo terd-
n ° verimejo, da po prošnji Matere božje ne bodo zgubleni, ker je Maria pri¬
bežališe grešnikov. Ali ti ljudje se jako motijo. Zakaj gotovo je, da ima Mati
božja, ktera svojega Sina iz serca črez vse ljubi, naj veee gnusenje nad grehi,
ki žalijo Jezusa, naj ljubšega Sina. Kako je tedaj po pameti upati, da bose
d« teh posebno milostljiva skazala, kteri njenega Sina neprenehama žalijo, in
Od svoje hudobe nikakor ne odstopijo, kakor morebiti ob času, ko že grešiti

23

354

9 April ali uialotraven.

ne morejo? Se ve da je nekoliko izgledov, iz kterih se vidi, da je blažena
Devica nektercmu takemu grešniku milost spreobernenja dosegla, pa število
takih izgledov resnično ni veliko, in kar se je takega zgodilo, je za čudež
vzeti, kteri se malokomu stori. Grešnik res ne sme tudi u svojem grešnem
stanu opustiti, kar u čast blaženj Devici opravlja; če pa si pri njej gotovo
pribežališe najti želi, ima s vsim, kar nji u čast opravlja, na to meriti, da
po njeni prošnji svoj revni stan spozna, greh čerteti začne in terdno sklene,
se k Bogu spreobemiti. Ako to stori, bo si resnično sknsil, da je Maria pra¬
vo pribežališe grešnikom. „0 d p ra vi voljo grešiti, alj pokončaj željo
grešiti,“  pravi sv. Gregork „in boš najšel, daje Maria voljnejša
ti pomagati, kakor vsaka telesna mati svojemu otroku na po¬
moč priti/'

2. Maria velika spokomica, ni bila zadovoljna, da se je svojih grehov
skesano spovedcla, ampak jih je potlej tudi brez nehanja objokovala, in se
za nje do svoje smerti naj oj st rej e pokorila. Ker jo je pa vendar hudi duh s
mnogimi skušnjavami nadlegoval, se je drugič k blaženi Devici obernila, in
jo ponižno pomoči prosila, da bi ne bila premagana, ampak da bi u svojem
spreobernenju terdna obstala. Njena prošnja je ravno, kakor perva. popol¬
noma vslišana bila. Kaj pa ti storiš, če se kde k Bogu spreoberneš, ali se po¬
polnoma spoveš ? Kaka je tvoja pokora? Ako kmalo svoje poprejšne grehe
tx  misli pustiš, in ti ni za pokoro? Oj to je slabo znamenje pravega spreo-
bemenja, pravega spokorjenja 1 Pravi spokorniki so od nekdaj vse drugač sto¬
rili. Sv. Joanez kerstitel, ki je Zidovom pokoro pridgal, jim je vpil: ^Sto¬
rite vreden sad pokore/-'  Kar je Judom vpil, to je tudi vsim spokorni¬
kom rekel, naj sad pokore storijo. Pač noben dan no opusti, svoje grebe serč—
Bo objokovati, in Boga odpušanja prositi. Vsak teden se po zapovedi mesenih
jedi zderži, kakor se tudi odkazane čase posti in poste za pokoro Bogu daruj.
Ali hočeš kaj manj storiti? ,,Kako Smemo zveličanja  upa  ti,“ prašasv.
Ambrož, „če si s posti svojih grehov ne pokorimo?^  Imaš li po
svojem spreobernenju več skušnjav hudoga duha prestati, nasleduj sv. spo¬
kornim Mario tudi u tem. Priteči k blaženi Devici, in jo prosi, da ti po svoji
prošnji močno milost od Boga dobi,  da se zoper zmotnjave srečno bojuješ,
to n pričetem, pobožnejšem živlenju ostaneš. „A k o se vetrovi skušnjav
zoper tebe vzdignejo, misli na Mario, kliči Mario,"  opominu sv.
Bernard. Prosi jo, da te pred hudim duhom varuje. To je tudi preveliko svet¬
nikov storilo. Med drugimi ogovori sv. Efrem blaženo Devico tako: ,,Ti si
(z r a v n o našega Odrešnika) edina zagovornica grešnikov. Pod
tvoje varstvo pribežimo, o sv. Mati božja! Vari in brani nas
pod krilom svoje dobrotljivosti in smilečnosti.“

M o I I t v a.

Prosimo te, o Gospod! varuj nas pred duhom prevzetnosti: daj nam
občutiti, koliko slabi da smo, spreoberni nas k pravi pokori, in čem vekši

Sv. Dizmas, razbojnik, spokornik. 355

so naši grehi, tem več vsmilenja nam skaži; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

X. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Dizmas, razbojnik, spokornik.

Sv, evangelist Lukaž nam srečno smert razbojnika in
spokornika Dizma kratko, pa milo naznani, terplenje in brit-
ko smert Jezusa, našega zveličarja popisovaje, rekoč: „Pe-
Ijana sta bila pa s njim  (Jezusom) tudi dva druga
hudodelnika, da bi bila umorjena. In kadar so bi¬
li prišli na mesto, ktero se imenuje kraj mertva-
skih glav, so tam križali Jezusa in hudodelnika,
eniga na desni, eniga na levi strani.“

Misel pobožnih kristianov je, da je spokorni razbojnik na
desni strani Jezusa visel, in cerkveno izročilo ga imenuje:
Dizmas. Kako je Dizmas u svojih mladih letih živel, ne ve¬
mo, pa to si lehko vrajtamo, da ga njegovi stariši niso u stra¬
hu božjem izgojili, kajti je toliki hudodelnik prirastih Ako pa
»ista oče in mati njegovega hudodelstva kriva bila, je Diz-
mlasa gotovo slaba tovaršija izpridila, ter se mu je spolnilo,
kar sv. Duh veli: „S svetimi boš svet, s spridenimi
se boš izpridil. 44  To pa u svetem evangeliu zapisano ci¬
tatno, da je po svojih hudobnih delih, za tatvine, plena in
morstva del ojstrej pravici u roke prišel, in k naj grozovit-
»eji smerti križa obsojen bil. Kakor hudobno in žalostno je
pa njegovo živlenje bilo, tako spokorna, in u pravi pokori
•epa je bila njegova smert, vsim pravim spokornikom vesela
luč, da ne obupajo.

Bila je posebna, nezaslužena sreča in naj veča milost za
hudodelnika Dizma, da so ga ravno s Jezusom, zveličarjem
Vs ega sveta k smerti obsodili, ob enem na kraj mertvaških
glav peljali, in na sramotljiv križ obesili, naj bi s njim smert
Kristusovo še bolj posramotili- Tako blizo posledno uro svo¬
jega odrešenika in zveličarja imeti, kteri ni do šel pogub¬
ljat, marveč i z ve ličat, k ar jje bilo zgu b le n ega,  vi¬
deti Jezusovo prečudno poterpežlivost, slišati, kako milo za
®voje sovražnike prosi, vse to je ganilo Dizmasovo serce,
da ga je milosti božji odperl, spoznal svojo hudobijo in kri¬
vico, pa tudi Jezusovo nedolžnost. Dizmasov tovarš je s hu¬
dobnimi potegnil, in Jezusa na križu klel, Dizmas pa je hu¬
dobca posvaril, rekoč: „Se tudi ti ne bojiš Boga, kisi

356

10. April ali malotraveu.

ravno u tisti obsodbi? Midva sicer po pravici (ter-
piva);  zakaj po za sluzenju svojih del prijemava;
te pa ni kaj hudega storil.“Po tem se je k Jezusu ober-
nil, in ga prelepo poprosil, rekoč:  „Gospod! spomni se
me, kadar prideš u svoje kraljestvo. 44

Kako lepa je bila beseda spokorjenega razbojnika! Vsi
pričejoči so Jezusa zasramovali in nevsmileno kleli; le Diz-
mas njega nedolžnega spozna in ga zagovarja. Vse je zapu¬
stilo Jezusa, tudi njegovi učenci, razun Joana in pa nekoli¬
ko dobrih ženk, u naj vekši revšiui pa Dizmas njega Gospoda
imenuje, ga spozna svojega kralja in Roga, ter ga prosi, naj
se njega spomni u svojem kraljestvi. Pač je bila lepa slava
in velika, kojo Dizmas Jezusu da, kteri je imel ternovo kro¬
no na glavi, visel na križi na rokah in nogah pribit, iz ko-
jih je tekla presveta resna kcrv u odpušanje grehov vsega
sveta. Oh srečen razbojnik, kteri si posledno uro spoznal,
kar je tvojemu zveličanju služilo, kar je bilo terdovratnim
judom, kakor tvojemu nesrečnimu tovaršu skrito! Kako živa
bila je tvoja vera, kako objokano in nadepolno je morlo biti
serce tvoje, da si upaš prositi Jezusa: „Gospod, spomni
se  me! 44

Pa tudi vsa ponižna je bila njegova prošnja Dizmas ne
prosi nebes, knjih spozna da ni vreden, ne moli, naj bi ga
te grozovitne smerti rešil, kojo ve, da je zaslužil; ves se u
sveto voljo božjo poda, in samo to prosi, naj se Jezus tudi
njega spomni, vbogega grešnika, kakor bi rekel: Pozabi mo¬
jih zmot, ne zmisli mojih tatvin, morij in drugih strašnih hu¬
dobij, kojih sim toliko včinil; le samo to te lepo prosim, spom¬
ni se tudi mene u svojem kraljestvi.

Jezus objokanega in polertega serca ni zavergel, je vsli-
šal milo prošnjo spokorjeniga grešnika, je ljubeznivo k nje¬
mu svojo glavo nagnil in je djal: »Resnično ti povem,
danes boš s meno u raju  44  Kako mila, kako tolažliva je
bila in je še (a beseda Jezusova! Dizmas prosi samo to, naj
bi se njega spomnil, Jezus mu pa ob enem vse grehe odpu¬
sti in ga zagotovi, da bo še tisti dan s njim u raju, u pre¬
srečnem kraju izvolenih. Razbojnik Dizmas je pervi sad ter-
plenja in zasluženja Jezusovega, kteri je djal: Nobeden ne
pride k Očetu, razun skoz mene. Kadar bom po¬
višan (na križi), bom vse na se vlekel,  kteri se mi¬
losti božji terdovratno ne vstavljajo. Milionov spokorjenih greš¬
nikov in grešnic je, kteri so po izgledu svetiga Dizmasa svoje
duše u kervi nedolžnega Jagneta grehov omili, in se zdaj s
njim u svetem raju vesele.

Sv. Dizmas, razbojnik, spokornik.

357

Nauk in posnema.

1. Dva razbojnika sta bila s Kristusom križana, eden nju zveličan, drugi
pogublen. „Eden je milost na križu dosegel,"  uči sv. Auguštin, ,,naj
bi grešnik ne obupal; pa le eden sam, naj bi senaposlcdno uro
ne zanašal."  Nade polna misel je, da ni Gospodova roka za nobeniga, še
tolikega grešnika prikrajšana, ako se še posleden trenutik svojega živlenja k
Bogu poverne, kteri noče smerti grešnika, ampak da se spokori
in živi,  in naj slajši tolaž umerjočemu je sladka beseda Jezusova, kojo je
Dizmasu govoril: „iSc danes boš smenoj uraju."  Pačlehkoutakem zau¬
panji bolnik svoje oči zatisne in svojo dušo Očetu nebeškemu izroči, ako rav¬
no kakor Dizmas s Kristusom umerje, če ravno ni vselej s Kristusom živel.
Prava, resnična pokora je druga, to da posledna dila (deska) izveličanja.

2. Kakor bi bila naj veča pregreha obupati, ravno tolika bi pa tudi bi¬
la hudobija na božjo milost grešiti,  pokoro in poboljšanje na zadno
uro odlagati. Kdor prederzno na božjo milost greši, ponavadno tudi brez bož¬
je milosti umerje, kakor nesrečen razbojnik na levi strani Kristusa križan,
vsim nespokorjenim grešnikom strašen razgled. ; ,Ne odlagaj se po ver n uti
k Gospodu,"  opomina sv. Duh,  ,,in ne'odkladaj od dneva do dne¬
va; kajti njegova jeza bo naglo prišla, in ob času os vete  (maš e-
v a nj a) te bo raz d j ah" Ne bo ti pomagalo posledno uro svete zakramente
prijeti, ne bo te izveličal slovesn pogreb, ne rezan kamen na pokopališči, ne
velika sedmina, ne najete duhovske opravila, ako si čas milosti božje, koje-
ga je Bog u tvoje izveličanje odločil, nemarno zamudil. ,,Danes je tebi oblju¬
bil, veli sv. Auguštin, jutre ti ni obljubil." „D a n e s, če njegov glas za¬
slišiš, ne bodi terdo vratnega serca,"  govori sv. Duh. „Tudi posled¬
njo je sicer pokora mogoča, kar ne zamoremo tajiti," uči sv. Auguštin; ali
nismo si svesti, da kdor njo poželi, tudi milost posledno uro zadobi. Kako'
bi pokoro delal, kadar že spokornih del sam doprinašati nisi pri moči? Po¬
kora, kojo bolnik delati hoče, je tudi le bolna, in pokora, ktero umerjoči na
smertni posteli delati misli, se bojim, da bo tudi mertva." U grehih je živel,
in bo u grehih umeri, kakor levi razbojnik.

3. Na strašni gori mertvaških glav tri križe  vidiš, keršanska duša,
kteri tebi trojno smert kažejo:  srečno smert nedolžnosti, koje podoba je
Kristus, on nedolžno, čisto jagne — zveličavno smert prave, resnične poko¬
re, ktirc tolažliva podoba je Dizmas desni razbojnik — nesrečno, grozovito
smert terdovratnega grešnika, ktero ti kaže nespokorjen razbojnik na levi strani
Kristusovi križan. Povej meni, ali pa sam sebi, kakova bo pa tvoja smert?

Ktero tih treh si želiš? na ktero se pripravljaš?-Kakoršno tvoje živ-

lenje, takšna tudi tvoja smert, in neskončna večnost bo.

358

11* April ali malotraven.

1 o li t v a.

0 sveti Dizmas, ti srečni spokornik, kteri si iz jezerov grešnikov po-
sledno uro vsmilcnje naj,šel, in od Jezusa veselo besedo zaslišal: „Se danes
boš s meno u raji;“ izprosi nam čas in gnado prave pokore u živlenju, mi¬
lost u smerti, po smerti pa večno živlenje po Jezusu Kristusu, odrešeniku in
zveličarju našem srečno doseči, in se s teboj vekomaj veseliti. Amen.

XI. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Leon, papež in cerkveni učitelj.

Sv. Leon ali Leo, kteremu se zavoljo njegove visoke
vednosti u božjih skrivnostih, zavoljo izverstne čednosti in
svetosti, kakor tudi zavoljo tolikih slavnih, u srečo keršan-
ske cirkve opravljenih del, po pravici Veliki pravi, je živel
u petem stoletju po Kristusu. Svojo mladost je u senienišu
Rimske duhovšine prebil, kder je vse druge na umu in pre¬
metenosti daleč presegel. Več papežev mu je naj imeuitnej-
še cerkvene opravke in poslanstva izročilo. Po smerti Siksta
III. je bil, akoravno ga ni doma bilo, za njegovega nastop-
nika izvoljen. Nad to izvoljoj je ostermel in se branil u njo
dovoliti, ker se je tolike časti nevrednega zdel; pa duhov-
šina ni nehala, ampak ga je k naj večemu veselju ljudstva
na papežki prestol posadila. Kristusova cerkva je ravno ta¬
krat u naj hujših nadlogah zdihovala. Zato se je svetnik naj-

359

Sv. Leon, papež in cerkveni učitelj.

pred po dolgi in goreči molitvi k Bogu obernil; je modrosti
in kreposti prosil, da bi Kristusovo cerkvo srečno vladal in
jo zoper toliko ljutih krivovercov branil. Po opravljeni mo¬
litvi se je dela lotil. Ves čas je vso svojo modrost in pre¬
metenost u to obračal, da bi svojo službo zvesto opravljal,
tako, da na procinek in oživo svojega telesa še mislil ni. Le
n dopolnjevanji svojih dolžnosti so se vse njegove misli in
skerbi stekale.

Začel je pri pravovernih u Rimu, in je njih zaderžanje
popravljal, ker je vsak dan pridgvnj, opomihal in svaril, sve¬
toval in nagovarjal; naj bolje pak, ker je sam sveto ži¬
vel Taistim, kteri so zvunej Rima in Laškega prebivali, je
pošiljal naj lepše pisma, u kterih jih je poduceval in k pravi
pobožnosti podboja!. Potler je jel se krivovercom upirati. Ta¬
caš so se na večih krajih Maniheji, Ariani, i. v. d. prikazali.
Nestori, Eutih in Dioskur so Kristusovo eirkvo s novimi
krivoveraini pačili in stiskali. Vsim tim se je sv. Leo ubran
postavil in vse premagal. Pisal je škofom in jih k pazljivosti
in skerbnosti za njihove črede opominal. Učil jih je, kako ima¬
jo krivoverske načela (uke) podbijati in katolško resnico bra¬
niti. Ukazal je več cerkvenih zborov napraviti, u kterih so
krivoverski uki preiskani in zaverženi bili. Med temi on u
Kalcedonu naj bolj sluje, h kojeinu se je 630 škofov sošlo.
Preden se je ti zbor pričel, je sv. papež pismo pisal, u kte-
1*610 je skrivnost Kristusovega vclovecenja zoper ondanje kri¬
voverce razkladal in razločno poterdil. To pismo je poslal
Florianu, Carograškemu škofu, kder ga je naj bolje trebalo.
Piše se, da je pismo popred na grob sv. Petra položil in po¬
nižno prosil, naj sv. apostol to, kar se še u njem inoreda
greša, dostavi in popravi. Po dolgi molitvi se je sv. Peter
sv. Leonu prikazal in k njemu govoril: „Jaz sem pismo
prebral in popravil/*  In  res se je to pismo na tem ob¬
čem, vesvoljnem zboru za delo veče kakor človeške modro¬
sti spoznalo in enoglasno za gotovo pravilo sv. vere sprijelo-

Potem ko je sv. papež po svoji neutrujeni skerbnosti kri¬
voverce u juternih krajih zaterl, je Atila, strahovitih kralj
Hunov, ki se je šiba božja imenoval, cerkvo u zapadnih de¬
želah grozovitim zadel. Atila je s velikoj vojskoj u deželo
priderl, in vse, kamor je prišel, pokončal nekaj s ognjem in
mečem, nekaj s grozovitnim ropanjem. Bogu posvečene veže
so bile gerdo oskruneue in samostanovi pošgani alj razderti.
Rimskemu mestu se je s enakim počiuanjem popretil. — Sv.
Leon je vse prebivavce k pokori in molitvi opominal, in vsim
^ svojim izgledom svetil; potem se je napravil in pokončavcu

360

11. April ali malotraven.

serčno naproti sel, poln zaupanja na tega, ki serca kraljev
u svojih rokah ima. Atila je že pri Mantovi, za rekoj Mincio
stal. Leon se u papežki opravi k njemu poda u družtvu
mogih duhovnikov in posvetnikov iz Rima. Vsi ti so Atilu k
nogam padli, samo Leon stopi serčno pred njegovo obličje,
ga neprestrašeno ogovori in ga prosi, da bi dežele dalje ne
ukoneaval in da bi se u svojo kraljevino vernil. To je sv.
Leon s toliko častitostjo, modrostjo in zgovornostjo storil, da
je Atila trepetati začel, in kmalo je u papeževo prošnjo pri¬
volil. Ko so ga potler njegovi vojnski visaki vprašali, zakaj
se je neoborožanemu duhovniku prestrašiti in k vernenju nag¬
niti dal, je odgovoril, da je na strani duhovnika nekega ča¬
stitega moža stati videl, kteri je več kakor kaj človeškega
nad seboj imel in muje s potegnenim mečem protil, ako naglo
u papeževo prošnjo ne dovoli. S kolikim radovanjem da so
sv. papeža u Rimu ob njegovem vernenju sprijeli, si je leh-
ko misliti. Vse pa je opoiniual, Bogu najvišeinu za to dolžno
hvalo dati, in po pravem poboljšanju dalše kazni odvračati.

Malo let po tem je prišel Genserih, Vandalski kralj po
nasvetovauju brezbožne cesarice Eudoksie na Italiansko. Bil
je Arian , pa katoličanom je daleč huje zadeval, kakor Atila,
ki je bil pagan (hajd). Ko je blizo Rimskega mesta prišel,
je tudi njemu sv. Leon na proti šel, in ga je prosil, se s tem
zadovoliti, da se mu vsi rimski stanovi k njegovim nogam
uklonijo in se mu podveržejo. Pa sv. mož od tega krivover¬
ca ni mogel toliko dobiti, kakor od paganskega Atila- Geu-
serih je u mesto vderl, je svojim vojakom prosto na voljo
prepustil in veliko prebivavcov u sužnost seboj gnal. Pa¬
pežu je vendar nekoliko dovolil, da namerč ni mesta zažgal,
nobenega meščana umoril, ne glavnih cerkv razderl; kar je
tudi zvesto deržal. Ko se je Genserih umeknil, je svetnik
svojim Rimljanom očitno pridgval, da je Bog to ukončanje
pervič u kazen nehvaležnosti poslal, koje so se proti njemu
ukrivili, ker jih je zatirača Atila toliko čudežno rešil; dru¬
gič u kazen zaničevanja besede božje in prevelike razujz-
danosti. Ce tedaj takovih kazni prosti biti hočejo, se imajo
Bogu hvaležnejši skazovati, svoje živlenje neprenehoma po-
boljševati in besedo božjo skerbneje poslušati. U sužnost odgna¬
nim Rimljanom je obilne milostinje (almožne) pošiljal in jih
u pismih k stanovitnosti u pravi veri opominal, tudi jih je,
kolikor je le mogel, iz sužnosti rešil.

Kar je ti veliki svetnik še dalje u množenje božje časti,
u hrambo prave vere, u tolažbo in srečo svojih podložnih sto¬
ril, je preveliko, kakor da bi se tu dopovedeti dalo To je

361

Sv. Leon, papež in cerkveni učitelj.

gotovo, da je bil eden naj ne en ej šib, naj krepkodušnejšili in
naj svetejših papežev, kteri so kedaj Kristusovo cerkvo vla¬
dali. Ko je 21 let cerkveni poglavar bil, ga je Bog polnega
zaslug u letu 481 k večnemu plačilu poklical.

Nauk in posnema.

1. Sv. Leon Rimljanom prosto pove, da končanja rimskega mesta ra'
nikdor drogi kriv, kakor njihova nehvaležnost, njihova prevelika samopašnost
in zaničevanje besede božje.  Ravno to se gotovo sme o vseh nadlogah
soditi, ko nad kako deželo, nad kako mesto, ali nad kako družino pridejo,
kakor lakota, dragota, vstaja, vojska, pomor in koga ali drugi enaki stiski.
Ljudje so si jih sami krivi. S takimi težavami kaznuje Bog grehe ljudi. -Go¬
tovo je,“  pravi sv. Hieronim, ,,da lakota, vojska, kuga, in karkoli
terpimo, zavoljo naših grchovnad  nas  p r id  e.“ Kolikorkrat je Bog ob¬
činsko (splošno) nadlogo svojemn ljudstvu, Judom poprotil, je rekel, da bo
jo nad nje zavoljo njihovih grehov poslal. To so tudi sami spoznali in očitno
obetali, rekoč: ,.Ker tvojim zapovedem nismo pokorni bili, zato
smo u rop, sužnost, u smert, u posmeh in zasramovanje vsim na¬
rodom, ko si nas med uje razkropil, izročeni.^  Da se take kazni
obranijo ali od kake dežele odvernejo, je naj gotoviši pomOček, pravo pokoro
delati; zakaj prava pokora Boga potolaži, kakor nam mnogo izgledov sv.
pisma kaže. Kolikorkrat so se Judi iz celega serca k Bogu vernili, pravo
pokoro delali, molili in se postili, tolikokrat jim je Bog užugano kazen ali
prenesel in nehal, ali če jo je že poslal, od njih spet vzel. To si je tudi te¬
daj u pamet vzeti, kedar Bog ktero družino s marsikakšni stiskami obiše.
Najvckše so tega grehi krivi, če ne lastni, pa saj ptuji. Ti se morajo po pravi
pokori odpraviti in živlenje poboljšati. S pokoroj in poboljšanjem pa se mo¬
ra tudi molitva sdružiti. Delajmo pokor  o,“ je pobožna Judita k prebi-
vavcom mesta Betulie rekla, ,,in s solznimi očmi prosimo za odpu-
šanje.“

2. Kakor hitro je sv. Leon papeževati začel, je močno na skerbi imel,
da je svojo težko dolžnost dopolnjeval. Ves čas, vso učenost in vse moči je
na to obračal; ni mislil na nikako trupelsko legoto in počivanje, ampak samo
na izpolnovanje svoje dolžnosti. U kakšnem koli stanu si, imaš posebne dolž¬
nosti, in si prizadevaj popolnoma jih izpolnovati. Gorje tebi, ako jih u nemar
pušaš, posebno, če je taka nemarnost bližnjemu u kvar. Joj tebi, če pri igrah,
u lenobi, pri nepotrebnih veselicah več časa potratiš, kakor pri opravilih, ktere
si po svojem stanu doveršiti dolžen. Kako boš li obstal, kedar se ti poreče:
; ,Daj odgovor od svojega hiševanja!“  To se pravi; „Daj odgovor
od svojega živlenja, od svojega stanu, ki ti je bil zaupan, od
svojega časa, od svojega uma in od drugih darov, ko ti jih je

362

12. April ali malotraven.

Bog zato podelil, da bi jih za njegovo čast, na svoje in drugih
ljudi zveličanje obernil.“

H o 1 i t v a.

Božji Zveličar, ki si nam po svojem in svojih svetnikov podučcnju in
živlenju edino gotovo pot u nebesa pokazal; odverni naše serca od vsega po¬
svetnega, in oberni jih po vsem nebeškem, naj svojo pravo srečo in ižveli-
čanje večno le tam išemo in srečno najdemo, kder ti na desnici Očeta sediš,
živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

XII. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Teodot, Kersanski Kerčmar.

Sv. Teodot je bil iz Ancire, Galatskega poglavitnega
mesta na jutrovem. Od njegovih mladih nog ga je neka bo¬
gaboječa devica, s imenom Tekusa, u pravi pobožnosti in ker-
sanski veri podučevala. Ko se je oženil, se je nevarnega pre-
živitka poprijel; kerčmaril je in s vinom teržil. Pa kljubuvsim
nevarnostim, kterim je to poslovanje podverženo, je vendar
vedno pravičen, zmeren in u opravljanju svojih kersanskih
dolžnosti zvest ostal. Od mladosti je vse posvetne dobrote
in veselote zaničeval. Moliti, se postiti in u bogaime davati
je bilo njegovo veselje. On pa ni bil samo vbogitn pomočnik,
tudi grešnike je k pokori nagibal, celo vernikom je serce da¬
jal, da so muceniško smert srečno prestali. Njegovo pravilo
alj terdno prepričanje je bilo, da se kristianu bolje spodobi,
u vbožtvu živeti, kakor bogastvo imeti, ktero nikakega do¬
bička ne verze, ako se ne obrača u podporo vbogih in po¬
sebno tih, kteri so zavoljo vere u preganjanju. Mehkužnemu
in nemarnemu živlenju je bil sovraž in je rekah „Lenoba
slabi Kristusovega bojevavca, in človek, kteri u
d o b r i h v o 1 j a h živi, s i n e m o r e m u c e n i š k e g a v e n c a
željeti.“  Njegovo opoininanje je bilo toliko tečno, da se je
po ujem več razujzdancov in prostopašnic popravilo. Bog mu
je tudi dar dal čudeže delati; ozdravil je več bolnikov, ko
je nad njimi molil, alj se jih s svojoj rokoj doteknil. Ker je
tedaj Teodot tako živel, daje  bil vedno pripravljen, svojo
kerv za Kristusa preliti, ga preganjanje kristiauov, ko jeza
cesarja Diokleciana vstalo, ni prestrašilo.

U Nikoinedii leta 303 razglašen ukaz je tudi kmalo u
Galacio prispel, kder je Teokten, groziviten mož, deželski

363

Sv. Teodot, keršanski kerčinar.

poglavar bil, kteri je hotel, se cesarju prikupiti, u kratkem
času keršansko ime po svoji celi deželi zatreti. Mahoma ko
se je cesarski ukaz u Anciri razvedel, so se izvekšega vsi
verniki u pobeg spustili. Več se jih je u pušavah in po go¬
rah poskrilo, hajdi pa so veselice obhajali, so u hiše splaše-
nih kristianov derli in odnesli, kar se jim je ljubilo, saj jim
tudi nikdor ni u bran stopil; še le prav nevarno bi bilo, se
le količkor nad tem potožiti. Če se je kteri kristian očitno
prikazal, si je moral izbrati alj mučeniško smert alj svojo ve¬
ro zatajiti imenitnejšim so premoženje pojemali, nje pa u je¬
če metali. Njih žene in hčere so nesramno po cestah vlačili,
in celo malim otrokam niso zanesli, kterih je vse zadolzenje
bilo, da so bili od keršanskih staršev rojeni. Za cesarja Dio-
kleciaua in Maksimiana se šteje 144,000 mučenikov in 700,000
pregnanih.

Dokler je to preganjanje mesto Auciro stiskalo, je bil
Teodot spoznavcoin po ječah na pomoč, je pokopal telesa
'»učenikov, akoravno je pod smertno kazujo prepovedano bilo,
kaj takega storiti. Deželski poglavar je vkazal ves živež,
preden se na tergu naprodaj razstavi, malikom u dar prine¬
sti. Tako so bili kristiani prisilen!, gladu umreti, alj se ma¬
likovanja udeležiti; celo svojih darov niso na oltar prinesti
mogli. Teodot si je k sreči zernja in vina obilno priskerbel,
ktero ni bilo po teh malikovavskih obredih oskruneuo. Ta ži¬
vež je pobožni kerčmar po ceni prodaval, po kteri gaje bil
sam kupil; tako so kristiani svojemu Bogu in Gospodu na
oltarju čiste darove prinašati in si živež dobavljati zamegli,
kterega uživati smejo, in si vendar svoje vesti ne užalijo.
Tako se je Teodotova kerčma (gostivnica) u pribežališe mest¬
nih kristianov spremenila, iu njegova hiša je kraj molitve po¬
stala, kder so se verniki zberali, pravega Boga častit; tu so
"ajšli bolniki potrebno oskerbo in ptujci gotovo sprijemo. Ne
strah, ne muka, ne smert mu ni branila, pri vsaki priložnosti
svojo gorečnost za božjo čast skazovati.

Med temi, ki so zavoljo vere u zapor prišli, je bilo tu¬
di sedem devic, ktere so od mladosti do svoje starosti po¬
božno živele in se u mnogih čednostih vadile. Ko jih je deželski
poglavar u veri nepremekljive najšel, jih je mladim nečistnikom
izročil da bi jih oskrunili. Za svojo hrambo niso drugega imele
kakor svoje prošnje in solze, ktere so Bogu u dar prinesle, ter so
ostudo nad siloj, ko bi se njim storiti utegnila, kazale. Eden iz
kerdela tih nesramnih lotrov, kteri je u gnjusobi svoje tovarše
presegel, je zgrabil Tekuso, naj staršo med devicami in jo je
"a stran vlekel. U solze se je raztopila, padla mu k nogam

364

12 .  April ali malotraven.

in ga tako pregovarjala: „Moj sin! kaj bi rad? Pomisli,
da smo odstarosti, posta, bede n j a, b o I e z n i i n t e r p-
Ijenja medle in vedle. Jaz sim više kakor 70 let
stara in moje t o v a r š i c e n i m a j o m e n j let. Res ge r-
do bi za te bilo, ako bi se t a k o v i m o s o b a in b I i ž a I,
kterili telesa so kakor mertve trupla videti, in
bjdo skorej divjim zverini in pticam u živež ver¬
ze u e; zakaj deželski poglavar je prepovedal, nas
« zemljo zagerniti.“ Po tem je svojo peco razgernila, da
bi mu svoje sive lasi pokazala, in je rekla:  „Naj te ti po¬
gled geni; morebiti imaš mater moje starosti; je
!i tako, bodi ta naša zagovornica pri tebi. Mi le
za pripustek prosimo, da svoje solze svobodno
točiti smemo. Kristus ti poverili, ako nam, kakor
upamo, zaneseš. 1 * Tako mila beseda je poliladila nečisti
ogenj u sercih mladih nečistnikov; svoje solze so celo med
solze sedmih devic jokali in odšli preklinaje nečloveškega
sodnika.

Ko je deželski poglavar zvedel, da so si svojo čistost
ovarovale, je na drug način njihovo stanovitnost skušal. Skle¬
nil je, jih u skrivnosti  Diane in Minerve sprijeti in jih ka¬
kor k duhovnicam za ti dve tako imenovani boginji pridružiti.
Ancirski pagani so imeli navado podobe svojih boginj vsako
leto u bližnem ribniku umivati. Ko je dati teh obredov (ce¬
remonij) prišel, je deželski poglavar device k temu prazno¬
vanju prisilil. Vkazano je bilo, boginjski podobi (kipi), vsa¬
ko u posebnem vozu, s veliko krasoboj na odmenjen kraj
spremiti. Tudi sedem devic so zdaj na odperte vozove po¬
sadili in jih k ribniku peljali, da bi jih kakor podobi Dia¬
ne in Minerve vrnili. Morale so ravne po konci stati in celo
gole pričo razujzdanega nesramnega ljudstva. Tako so se pel¬
jale predi u pervih verstah in za njimi sta šla vozova s maliko¬
ma; ljudi pa je veliko zravno mergolelo. U zadnji versli je
sodnik Teokten/od svoje straže spremljan, jezdil.

Ves ti čas je bil Teodot u velikem nepokoju zavoljo sed¬
mih devic, in je neprenehoma k Bogu molil, da bi jih u vsili
skušnjavah varoval. Na konec vsega tega je u neki hiši Mi¬
zo velike cerkve čakal, kamor seje  še s drugimi kristiani
zaperl. Vsi so goreče molili od svita do poldne, kedar so zve¬
deli, da so Tekuso s njejnimi šestimi tovaršicami u ribniku
vtopili. Teodot, tega vesel, je drugič pokleknil, je povzdig¬
nil svoje roke k nebu in Gospoda na glas zahvalil, daje  nje¬
govo molitvo vslišal. Potlej je zvedaval, kako se je ta reč
popolnoma godila. Človek, ki je vse sam videl, mu je povedal,

365

Sv. Teo dot, keršanski kerčinar.

da so se device poglavarjevemu prilizavanju in obetanju
krepko uperle, da so stare duhovnice Diane in Minerve,
ktire so jim venec in belo suknjo u znamenje izročenega
duhovstva ponujale, s nevoljoj od sebe pahnile; da je po¬
glavar ukazal, jim velike kamene na vrat privezati, in jih u
ribniku, kder je naj globši bil potopiti, in da so tako tudi
smert storile. Imena teh sedmih devic so: Teku s a. AJek-
sandria, Klaudia, Eufrasia, Matrona, Julita in Faina.

Zvečer drugega dne je sel Teodot se s nekterimi dru¬
gimi kristiani k ribniku, je s posebno pomočjo božjo sv.
trupla iz vode spravil, in jih po keršanski navadi pri cerkvi
u temni noči med hudim vihrom pokopal. Drugi dan je po
celem mestu hrup vstal, ko se je zvedilo, da so trupla sed¬
mih devic odnesene. Kder koli je kak kristian bil, je bil ujet
in na tezavnico verzen. Ko je Teodot cul, da jih je že ve¬
liko ujetih, seje  hotel sam izdati in svoje delo razodeti: pa
bratje mu niso dopustili. Med tem je šel Polihroni u kmeta
preoblečen na očitni terg, da bi zvedel, kaj se po mestu
godi. Pa kljubu svoji preobleki je bil spoznan in pred po¬
glavarja peljan, kteri ga je kimalo na tezavnico razpeti dal.
Iz začetka je voljno terpeJ, pa ni bi! zadosti močen smert-
nim martram. Povedal je. da je Teodot trupla sedmih devic
odnesel, in je tudi kraj pokazal, kder jih je bil pokopal. Po¬
glavar je na mesti ukazal, jih izkopati in sožgati. Kristiani
so tedaj spoznali, da je Polihroni izdavec bil; bili so pa
opomneni, mu ne upati.

Ko je Teodot izdajo nesrečnega Polihronia zvedel, je
spoznal, da je njegova ura prišla. Vzel je od svojih bratov
slovo, je za pomoč njihove molitve prosil, in se k vojsko¬
vanju pripravil. Sam je dolgo časa s njimi molil, da bi od
Boga konec preganjanja in mir cerkvi izprosil; potlej so
eden drugega med obilimi splzaini objeli. Teodot je najpopred
svoje cele telo prekrižal, in je s uepremekljivo serčnostjo
na bojiše šel. Po poti je dva meščana srečal, ktera sta nje¬
gova prijatelja bila in ga opomnila, da še je čas, se varno
umekniti. Povedela sta mu še: „ Duhovnice Diane in
Minerve so ravno zdaj pri poglavarju, kder te
tožijo, da ljudstvu braniš, njihovi boginji moliti.
Tudi Polihroni je ondi, kije povedal, kdo daje
sv. trupla odnesel."  Teodot njima odgovori: „ A ko me
. še ljubita, me od mojega namena ne odvračajta,
ampak pojdita k poglavarju, in mu recita, da je
tisti, ko je brezbožnosti tožen, pred vratini, ig
prosi vstopiti."

366

12. April ali malotraven.

Po teh besedah je šel in na mesti pred svojimi tožniki
stal. S smehljanjem je okolj sebe ogenj, kolesa, tezavnico
in drugo mučiteljsko orodje, ko je k redu bilo, pogledal.
Sodnik mu je rekel: „Na izbiro ti je pušeno, ali hočeš ter-
peti ali ne. 44  Svoje prijateljstvo mu je ponudil, cesarjeve
prijaznosti ga uveril, ga za mestnega poglavarja in Apo¬
lonovega duhovnika postaviti, če mu hoče pomagati, kristj¬
anom njihovo zmoto odpraviti in jih nagniti, da se službi,
ko jo pod Pilatužem križanemu Jezusu skazujejo, odpovedo.
Teodot pa je u svojem odgovoru veličanstvo, svetost, nauke
in čudeže Jezusa, zveličarja povzdigoval in je zravno brez-
božnost in neumnost malikovavstva pokazoval, posebno ko
je pregrehe naštel, ktere clo pesniki in zgodopisci bogovom
prilagajo. — Po njegovem govoru so se pagani grozno raz-
serdili, in duhovnice Diane in Minerve so toliko zdivjale,
da so si lasi pipale, svojo obleko pretergale, in vence, ko
so jih na glavi nosile, na kosove pohodile. Drugega se ni
čulo, kakor zmešano kričanje ljudstva, ktero je pravico na
bogovskega sovražnika tirjalo.

Teodot je bil na enkrat na tezavnico razpet. Vsak pri-
čejoč pagan je k njemu tišal, da bi ga trapil in tako če-
šenje do tako imenovanih bogov na znanje dal. Več trinogov,
ko so se za eden drugim verstili, mu je truplo s železnimi
grebeni raztergalo. Potler so mu vinskega vriska (Jesiha)
po ranah ulili in jih s bakljami palili. Ko je mučenik hudi
smrad svojega ožganega mesa obohal, je glavo nekoliko na
stran nagnil. Poglavar, kije mislil, daje bolečinam onemogel,
mu je rekel: „Ti le terpiš, ker cesarjem dolžne časti nisi
dal in si bogove zaničeval.' 4  Teodot mu je odgovoril:
„Močno se motiš, če misliš, da sem bolečinam
Onemogel, ker sem glavo u kraj nagnil. Le toliko
se ti pri tožim, da imajo služavniki tvojih ukazov
tako malo serčnosti. Napravi si jih pokornejše;
izmisli nove muke, da boš videl, koliko Jezus
taiste krepča, ki za njega terpe. Spoznaj, da je
tisti, ko ga zveličarjeva milost hrani, čez vso
človeško oblast. 4 '  Poglavar, serda ves odreven, je uka¬
zal mu čeljusti razbiti in zobe s kameni zdrobiti. Mučenik
pa mu je rekel: „Lehko ukažeš, da še mi jezik
odrežejo, Dog tudi molčanje svojih služavnikov
čuje.“

Briči so se martranja celo naveličali in Teodot je bil,
kakor da bi še terplenja celo ne bil občutil. Poglavarje te¬
daj ukazal, ga u ječo spraviti in ga še za nove raartre pri-

367

Sv. Teodot, keršanski kerčmar.

hraniti. Ko je mučenik črez terg sel, je pokazal svojo vse
razmesarjeno telo kakor pričevanje moči Jezusa Kristusa,
in kreposti, ktero tem podeli, ko mu zvesti ostanejo, bodite
si kterega koii stanu. Pokazal je svoje rane in je rekel:
»Spodobi se, temu takove dari prinesti, ko nam
je izgied dal, in seje za nas umoriti pustiL“

Pet dni po tem, si ga je poglavar drugič rekel pred se
pripeljati. Spet so ga na tezavnico razpeli in mu vse rane
naurazili: potlej so ga na tla vergli, ki so s razbeljenoj
opekovinoj (js cigelnimi kosovi) nadevane bile. Ker pa tudi
ta grozna muka njegove stanovitnosti ni mogla omajati, so
ga vnovič na tezavnico razpeli. K zadnjimu je poglavar pri¬
sodil, ga ob glavo djati, in ukazal, njegovo truplo zažgati,
da bi ga kde kristiani ne pokopali.

Ko je Teodot na moriše prišel, je Boga zahvalil, da ga
je s svojimi milostmi vsredi muk ohranil, in da si ga je jz-
voljil sprijeti u nebeški Jeruzalem. Tudi ga je prosil, da bi
preganjanju konec storil, se svoje stiskane cerkve usmilil
in ji skorej mir dal. Potlej se je h kristianom. ki so ga
spremljali, obernil in je rekel: „Ne jočite nad mojo
srn er tj o, ampak rajši Boga hvalite, ki mi srečen
konec in pr e mag o zopernika da K e dar bom gori
pri njemu, bom za vas prosil/'  Ko  je to izgovoril,
je vesel zamah sprijel. ki mu je živlenje končal. Germado,
ko so njegovo truplo na njo djali, je nagloma tolika luč
obsvetila, da se blizo nje nikdor ni upal. da bi jo podžgal.
Ko je poglavar to zvedel, je vojakov taj poslal, da bi glavo
in truplo mučenikovo na tem mesti stražili. Bog pa je obernil,
da je mašnik Fronto prišel, in dokler je straža spala, sv.
telo na živinčetu, ko ga je pri sebi imel, odnesel in po ker-
šansko pokopal, God tega sv. mučenika se obhaja 18. ve-
likotravna.

Posf p črvih kr is f l a n o v.

Nadloge pervih kristianov so bile ne samo pregoni od njihovih protiv-
nikov, ampak njih celo živlenje je bilo samovoljna pokora, revnost in tcr-
plenje, kakor nam sv. Paul od samega sebe pove: „Jaz pokorim svoje
telo in ga u sužnost dcvam, da morebiti, dokler drugim prid-
gujein, sam zaveržen ne bom. ('e pa se hvalim, se hočemsvo-
jih slabosti hvaliti: Trikrat sem bil s šibami tepen, enokrat
kamenovan, trikrat se je s menoj barka razbila, noč in dan

368

12. April ali malotraven.

sem u globočini morja bil, dostikrat na potih, u nevarnostih
na vodah, u nevarnostih med razbojniki, u nevarnostih med
rojaki, u nevarnostih med neverci, u nevarnostih u mestu, u
nevarnos tih u samoti, u'nevarnostih na morju, u nevarnostih
med lažnivimi bratmi, u trudu in terpeži, u velikem čuvanju,
u lakoti in žeji,  u pogostih postih, u mrazu in nagoti. — Bog
in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri je visoko hva¬
len navekomaj, ve, da ne lažem."

Po izgledu apostolov je post u tem obstal, da so pervi kristiani skoz
dan le enokrat zvečer jedli, namere samo večerjali, le prostih in majn tečnih
jedil uživali in ves dan u samoti premolili. Menili so, da post prelomijo, ako
bi zviuiej enkrat na dan kaj jeli. Sv. Fruktuos, Paragonski škof, ko je bil na
moriše peljan, ni hotel ponujene pije u pokrepčico vzeti, ker je u petek ob
devetih u jutro bilo, in še tedaj postni čas ni pretekel. U pervih časih so imeli
štiridesetdanslci post pred veliko nočjo u spomin posta in grenkega terpljenja
Jezusa Kristusa za zapovedan post po zveličarjevej besedi: ,,Kedar bo že¬
nin od njih vzet, se bodo postili."  Postili pa so se tudi po sredah in
petkih u vsaki teden iz gole pobožnosti; zakaj u sredo se je nad smertjo
Jezusa sklepalo in u petek je umeri.

Posti so bili različni in troji: 1) Postni dnevi postojev, kteri so le do

• . V

devetnice, to je do treh popoldne, terpeli; reklo se jim je polpost. 2) Stiri-
desetdanski post; ta je terpel do večernic, to je, okoli do šestih zvečer alj do
sončnega zahoda. 3) Dvojni post, kedar se cel dan nič ni jedlo; taki post jih
je nekoliko imelo na veliko saboto, in jih nekoliko na veliki petek. Več se jih
je dva, tri, štiri, tudi vseh šest dni velkega tedna prepostilo tako, da niso
ničesar užili, kolikor jim je pač telesna moš pripustila. Post do devetnice je
bil u spomin smertne ure Jezusa Kristusa, ker je ob treh popoldne umeri,
in post do večernic u čast njegovega pogreba, ker je ob šestih, alj ob sonč¬
nem zahodu tega dne pokopan bil. — Tudi viža, se postiti, je bila različna.
Nekteri niso nikake kuhe užili, drugi so le suhe jedi jedli, se pa vina in mesa
in vsega sokovitega sadja zderžali; le orehi, in sploh jedernina pa kruh so
bili njihova hrana. Spet drugi so se S kruhom in vodoj zadovolili. Post ob su¬
hih jedilih je bil posebno ob času preganjanja svetovan, u pripravo k bližnjemu
terplenju. Post je bil vsim narodom čas žalosti, ktera se je večkrat iz po¬
svetnih vzrokov dogodila, postavim, ob smerti ljubljenih osob. Kristiani pa,
kterim je namen vselej duhoven bil, so se postili, da bi taisto žalost obudili,
ki pomaga k zveličanju, zakaj ,,Bogu prijetna žalost obudi pokoro
k zveličanju, ktera se nikdar ne keše; žalost po svetu pa pri¬
nese smert s seboj."  Sv. Ciprian in sv. Krizostom pravita: Grešnik
ima smert svoje duše vsaj toliko objokovati, kolikor smert
Berčno ljubljenega prijatelja."  Kristiani so post tudi za dober po-
moček imeli, skušnjave prestreči in odbiti, ker se tako truplo oslabi in duhu

369

Sv. Hermenegild, mučenik.

podverže; in Jezus sam pravi, da se po molitvi in postu hudič iz serca iz-
tira. Tudi sv. apostol Paul pravi: „U vseh rečeh se skazujmo, kakor
služavniki božji u velikem poterpljenju u potrebah, u brid¬
kostih, u ranah, u ječah, u vstajah, utrudili, u bedenju, u
postih, u čistosti, u prijaznosti, u sv. Duhu, u ljubezni brez
hinavšine.“

Po tem izgledu apostolov so se kristjani ob času posta tudi vseh pri-
pušenih kratkočasov, iger, radosti in veselic zderžali; tudi zakonski so živeli
u zderžnosti. Tihota in samota, skerbna obiskaja cirkve, marljivo moljenje in
branje sv. bukev jim je bilo naj važnejše opravilo ob postnem času. — Ti
izgledi nas malo gibljejo, ker se nam zdaj kaj takega nemogoče zdi, pa kri-
stiani se motijo in se sami ukanijo, če si mislijo, da so ondašnji ljudje moč¬
nejše postave bili, kakor smo mi. Cela zgodovina in clo sv. pismo nam kaže,
da se naša postava u svojem bitju ni nič kaj spremenila u 1600 letih, in da
se doba človeškega živlenja ni nič skrajšala ali oslabela. Že kralj David
pravi u 89. psalmu: „Naše leta so kakor pajočina. Dni naših let
je do 70 let; če jih pa je pri močnejših ljudeh do 80, je pa
to, kar je črez, nadložnost in bolezen.

M o 1 i t v a.

Prosimo te, o Gospod! dodeli svojim vernim milost k pravi pokori, da
svet postni čas s podobno pobožnostjo začnemo, neprenehoma bogaboječe pre¬
bavljamo in končamo. Ozri se na svoje ljudstvo in uterdi nas, da ki u kro¬
tenju mesa pokoro delamo, pred teboj u ljubezni in svetosti rastemo, skoz
prošnjo sv. Tcodota in vsili tvojih svetnikov in svetnic. Amen.

XIII*  Dan aprila ali malotravna.

Sveti HermenegilcI, mučenik.

v

Okoli leta 568 je na Spanjskem arianski kralj, Leovi-
gild vladal. Imel je dva sina Hermenegilda in Rekareda,
ktera je tudi u krivoverstvu izrediti dal. Pervega je za Se-
vilskega kralja postavil, drugega je pri sebi u Toledi ob-
deržal. Pozdneje si je Hermenegild ludegundo ali Ingundo,
francozko kraljevicuo, ktera je goreča katoličanka bila in
bogaboječe živela, za ženo vzel. Gozvinda, Hermenegildova
babica, serdita arianka si je prizadevala, pobožno ludegundo
izpervega s prilizovanjem in hinjenjem, potler tudi s zasra¬
movanjem in preklinanjem, celo tudi s silnim zadevanjem
prav nespodobno od katolske vere odverniti. Indegunda pa
' 24

370

13. April ali malotraven.

se ni dala zmotiti, ampak si je Velikovec u skerb vzela,
svojega moža kraljeviča Kermenegilda k pravi katolški veri
preoberniti. K temu ji je sv. škof Leander pomagal, ki je
nazadnje res toliko opravil, da je Hermenegild očitno h ka¬
tolški veri pristopil in se arianskim zmotam odpovedal.

Leovigiid se je nad tem toliko razserdil, da se je po-
grozil, Hermenegildu krono spet iz glave izdreti, mu celo
živlenje vzeti, ako se k očetovi veri nazaj ne verne. Sercni
kraljevič, po nagovarjanju svoje pobožne žene in sv. Lean-
dra podbujen, je dal svojemu očetu vedeti, da je pripravlen,
mu u vsih drugih pravičnih rečeh vselej pokoren biti; kar
pa sprijeto vero zadene, se raji krone in žezla, kraljestva
in vsega posvetnega odpove, kakor da bi od nje le neko¬
liko odstopil. Oče se ni mudil, je šel s velikoj vojskoj nad
Hermenegilda, in je mesto Sevilo, kder je svetnik svoj dvor
imel, oblegel. Eno celo leto je oblega terpela; tedaj pa se
je mesto moralo vdati. Hermenegild je skrivaj pobegnil in
je k Rimljanom pribežal. Ko pa je spazil, da so ga očetu
izdati hotli, je vnovič ubežal, in je u mesto Kordovo prišel,
ktero se je s njim vred u roke serditega Leovigilda na¬
zadnje tudi vdati moralo. Ko je tedaj svetnik vidi!, da se
nikakor več umekniti ne more, se je u cirkvo podal, upaje,
da bo oče posvečen kraj u časti imel in ga spet u milost
sprijel. Tu je njegov naj mlajši brat k njemu prišel, ki je
njegovo nesrečo serčno obžaloval, in mu očetovo milost obe-
čal, ako sam pred njega pride, in ga kleče odpušanja prosi.
Hermenegild stori vse, kar mu je brat svetoval. Očetu, ki

Sv. Hermenegild, mu cenik. 371

je tudi u cirkvo prišel, pade k nogam in ga za milost prosi.
Oče je s njim precej prijazno ravnal, dokler ga ni iz cerkve
u tabor spravil 5  tam pa mu je vkazal vso kraljevsko opravo
izdreti, ga u temen stolp (tura) pahniti, in s težkimi verigami
obložiti. Nedolžni kraljevič je moral tukaj tudi vse težave
terpeti, ktere so na tern mestu naj vekši hudodelniki pre¬
stati imeli. Jesti in piti se mu je le toliko davalo, kolikor
je trebalo, da ni lakote umeri. U tih za kraljevskiga sinu
gotovo hudih nevoljah se je Hermenegild k Bogu obernil.
Večdel je ves čas molil in Boga hvalil. Za kaj drugega ni
prosil, razun za moč in serčnost, da bi u svoji bližni vojski
srečno obstal. Zdihaval je samo po nebeškem kraljestvi in
vse posvetno zaničeval. Oče mu je večkrat svojo milost
in rešenje iz ječe ponudil, ako se samo katolški veri od¬
pove. Pa vsakokrat mu je Hermenegild odgovoril, da raji
hoče vso kraljevo milost, vse pozeineljske kraljestva zgu¬
biti, raji železje in tudi smert prestati, kakor katolško vero
zapustiti. Da to niso prazne besede bile, se je potem očitno
vidilo. Ko so se velikonočni prazniki približali, je Leovi-
gild ariauskega škofa u ječo k sv. Hermenegildu poslal in
ukazal, da ima iz njegove roke velikonočno obhajilo prijeti.
To bi bila edina pogodba se s očetom popolnoma spraviti,
in ne le prostost, temuč tudi svoje zgubljeno kraljevstvo
spet dobiti.

Hermenegild je brezbožnega škofa zavoljo njegove pre-
derznosti posvaril, in ga od sebe spodil, ker je svoj sklep
ponovil, da raj živlenje kakor pravo vero pusti, ali kar bodi
stori kar bi lehko ziiainenovalo, da je k Arianom pristopil,
rekoč: „Zgubo posvetni g a kraljestva je zlo lehko
prestati, ako je večniga, veliko srečnejšiga
upati.“  Kakor hitro je Leovigild to zvedel, je nekoliko
biričev u ječo poslal, da so mu smert napovedali. Svetnik
ves vesel, je pokleknil, svoje oči k nebesam povzdignil,
in svojo dušo u roke svojega Stvarnika izročil. Eden iz¬
med biričev mu je s sekiraj sv. glavo razklal, da so se
možgane po tleh razlile in sv. truplo na zemljo padlo.

Se tisto noč se je pri trupli sv. mučenika nebeško ve¬
selje culo in so se po ječi sem in tam svetle nebeške luči
polesketavale. Leovigild je to zvedel, in ker mu je vest
strahovitno, nad lastnim sinom storjeno hudodelstvo očitala,
mu je bilo zavoljo tega nezmerno žal. U svoji posledni bo¬
lezni je rekel sv. Leandru k sebi priti, in mu je ukazal, da
hna drugega sina u katolški veri podučiti, kakor je popred
Hermenegilda. Leauder je Leovigilda, kralja, nagovarjal, da

24 *

372 13. April ali malotraven.

bi tudi on krivo vero zapustil, iu se u krilo prave cerkve
vernil. Pa zastonj! Nesrečnež je resnico katolske vere spo¬
znal, pa vendar ni hotel k njej pristopiti, ali iz straha pred
svojimi dvorjani, ali iz drugih malovrednih vzrokov, kakor
sv. Gregor veliki pravi. Tako se je tedaj oče samovoljno
u pekel vderl, dokler je sv. Hermenegild, njegov sin, kakor
častit mučenik Jezusa Kristusa u nebeško kraljestvo slavno
šel. Sv. Gregor je tudi te misli, da je spreobernenje cele
dežele k pravi cerkvi, ki se je kmalo po častiti sinerti sv.
Hermenegilda (leta 584) godilo, posebno svetnikovi preliti
kervi in njegovim prošnjam pri Bogu pripisati.

Nauk in posnema.

1. Indegunda, pobožna žena sv. Hermenegilda, je perva bila, ko je
svojega moža, ki je u arianskem krivoverstvu izrejeu bil, za resnico katolske
vere pridobila, in ga sčasoma srečno pripravila, da se je nje prijel in jo spo¬
znal. Sv. kraljevič je tedaj za Bogom svoji soprogi (ženi) pravo vero, in
tako svojo večno zveličanje zahvaliti imel. Oh, koliko premore pobožna
žena pri svojem možu in pobožen mož pri svoji ženi  zastran
dušnega zveličanja! Kako lepo je, ako družej družeta k dobremu nagovarja,
hudega vrača, in u nebesa pomaga! Kako strašno in brezbožno pa je, ako
eden drugega u dobrem moti, k hudemu napeljava, in u pekel tiši! Zakonski
imajo tukaj priložnost, se izpraševati, kako so se dosihdob proti eden dru¬
gemu zaderžali, in se saj za prihodnje zaderžati imajo.

Posebno se imajo tisti katoličani, ki so s nekatoličani u zakonu, od po¬
božne Indcgunde učiti, naj si po svojih močeh prizadevajo, svojega nekatol-
škega družeta k pravi veri spraviti. K temu je treba, da so sami goreči ka¬
toličani, in da svojemu družetu resnico katolške vere s prijaznim nagovar¬
janjem pred oči stavijo. Pred vsem pa je potrebno, da za njega vsak dan
^Gospod Boga skerbno prosijo in na pomoč kličejo, da mu krepko milost po¬
deli se spreoberniti.

2. Hermenegild, sin, postane katoličan, in gre skoz martro u nebesa.
Leovigild, oče, spozna sicer katolško resnico; pa vendar u krivoverstvu ostane,
umerje in gre u pekel. O žalostno ogledalo! Kako bo oče celo večnost pre-
žaloval, da iz praznega straha svoje kraljestvo zgubiti, alj po vstaji svojih
krivoverskih podložnikov ob živlenje priti, prave vere ni sprijeli Ravno tako
bodo vsi nekatoličani vekoma obžalovali, ako iz mnogoterih slabih vzrokov u
krivoverstvu ostanejo in umerjejo. Nasproti, koliko neizrečeno veselje ima sv.
Hermenegild celo večnost, da je po svetovanju svoje bogaboječe žene katolško
vero sprijel in raj celo kraljestvo zgubil, tudi ječo in kotne, celo smert samo

373

Sv. Lambert, škof in mučenik.

prestal, kakor od sprijete prave vere odstopil! Tega veselja so lehko vsi
pravični novospreobemenci deležni, če n pravi veri stanovitno obstoju in po
njej žive. Mnogo teh pride po svojem spreobernenju h katolški veri ob svoje
posvetno blago; morajo tudi veliko prestati in preterpeti, včasi tudi od slabih
katoličanov. Pa težko je kterega meti njimi najti, ki bi toliko zgubo posvet¬
nega, alj ječo in ketne, celo smcrt prebiti moral, kakor sv. Hermenegild. U
upanju večnega kraljestva mu ni težko stalo, se posvetnemu odreči, in celo
smert prestati. Zakaj bi li tebi pretežko stalo, kir veliko manj terpiš in to¬
liko ne zgubiš. Ako bi sv. kraljevič bil katolško vero zaputil, bi se grozo-
vitni smerti res bil umeknil in bi bil posvetno kraljestvo dobil: pa to bi po
nekterih letih vendar ob smerti le zgubiti moral, in bi si večno kraljestvo za¬
pravil. Grozovitne časne smerti bi se bil oprostil, pa u večno smert, u večno
pogublenje bi se bil pahnil, kder bi brez vse mere več terpeti moral, kakor
je na svetu prestal. Ali ni pametneje storil, da se je zavoljo prave vere krat¬
kemu, časnemu kraljestvu odrekel, in na svetu nekaj malega terpel, kakor da
bi si bil po nezvestobi nebeško kraljestvo zapravil in se u večno terplenje
sunil? „Zveličani  so,  govori Kristus, kteri zavoljo pravice pre¬
ganjanje terpč; njih je nebeško kraljestvo.“

M o 1 i t v a.

O Bog! Oče luči, razsveti nam pamet, da resnico svete vere prav spo¬
znamo, in po potu, kojega nas uči, do smerti zvesto hodimo; po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

XIV. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Lambert, škof in mučenik.

Sv. Lambert se je rodil u mestu Mastrih, na sedajnem
Belgiškem. Njegovi stariši, plemenitega rodu in bogati so
bili cez vse goreči kristiani, torej so ga prav pobožno iz¬
cedili, in ko je zali mladenc nekoliko odrastil, ga svetemu
apatu Teodardu, ki je potem škof ravno tega mesta postal,
u keršansko podučenje sporočili. Sv. škof je pridnega ucenca
očetovsko ljubil, in si vse prizadel, nja blago serce s zna¬
nostmi in svetimi čednostmi olepšati.

Na nekem nja apostolskih potov so liudodelniki sc.
škofa usmertili, torej Lamberta za njegovega naslednika iz¬
volijo, ki je zastran svoje svetosti po celem kraljestvi slo¬
vel. Le trepetaje je svetnik škofiško službo prevzel, u go¬
reči molitvi je Boga za razsvetleiye in pomoč prosil, da bi
svoje visoke dolžnosti prav zvesto dopolniti zamogel.

374

14. April ali malotraven.

Ali pregnan iz škofiškega sedeža je mogel mesto za¬
pustiti in se je u’samostan Stablo podal. Tu je celih sedem
let živel in red samostanski s čudovito zvestobo dopolnoval.
Neko noč se k molitvi u cerkvo poda; ali grede coklo zgubi
in velik ropot napravi. Apat vkaže, da taisti, ki se je zoper
sveto tihoto pregrešil, zvunaj cerkve pred križem moliti mora.
Tiho sv. Lambert vboga, bos in slabo oblečen pred križ po¬
klekne, in čez tri ure zunaj cerkve u molitvi ostane. Ko
menihi po dokončanih ponočnih molitvah se u jizbo gret pri¬
dejo, bara apat, ali so vsi sbrani* Oni odgovorijo, da le onega
ni, ki pred križem moli. Pozvan pride Lambert ves bel od
snega, ter se od mraza trese. Apat in menihi pred njega na
kolena padejo, in ga za zamero prosijo. „Bog vam naj
odpusti, svetnik odverne, da vam le na misel pride,
me zavolj tega za odpušanje prositi. Ali me ne uči
sv. apostol Paul, da imam Bogu u mrazu in nagoti
služiti  ?

Cez 7 let se je svetnik iz pregnanstva sopet u Mastrih
povernil in svoje apostolske dela s novo gorečoštjo in lepim
spehom začel. Po Brabantski deželi je še tačas veliko pa-
ganov živelo, kterim je svet evangeli oznanoval, njih malik-
vavske tempelne poderl, ter jih lepo podučene kerstil. Cela
dežela se je po sveti Kristusovi veri omladila in poprej divji
rod je prav pobožno u svetih čednostih živel.

Ker se je neprestrašeno pregrehi vstavljal, in taisto
tudi nad bogatimi in imenitnimi svaril, so ga hudobneži smertno
sovražili. Nekdaj ravno od ponočne molitve iz cerkve pride,
ko ga truma vojakov pod vodstvom nekega Dadona pred
hišoj čaka. Svetnik svojim prepove se u bran postaviti, ter
jim reče: „Ako me resnično ljubite, ljubite Jezusa
Kristusa in svoje grehe pred njim spoznajte. Kar
mene zadene, je zdaj čas, da k njemu grem in s
njim živim.“  Po tih besedah poklekne, roke povzdigne in
s solznimi očmi ža svoje sovražnike moli. Eden vojakov ga
med inolitvoj s sulicoj prebode. Nja častita smert seje zgo¬
dila okolj leta 709. S mnogimi in velikimi čudeži 'pri nja
grobu je Bog njegovo svetost poterdil.

Nauk in posnema.

1. S veseljem je sv. Lambert za Jezusa in njegovo vero terpel. Rad je
u pregnaustvo šel, ojstro u samostanu živel, veselo pa tudi svojo živlenje za

Sv. Helena, cesarica. 375

Jezusa dal. Nja spokorno serce ga je pripravniga storilo, voljno terpeti in si
tako svete nebesa prislužiti.

U resnici, nič ne da človeku u živlenju veči tolažbe, nič u smerti vc-
čiga zaupanja, kakor pokora.  Skoz njo izbrišemo grehe, se pred njim ohra¬
nimo in u gnadi stanovitni ostanemo. ,,Ako želiš, da te ne bo Bog strahoval,
govori sv. Auguštin, strahuj sam sebe. Kakor človek si dolžen delati, kakor
kristian — u pokori živeti.“ — Le takrat si pravi kristian, in le takrat boš
med izvolene prištet, če si Kristusu podoben. Kivlenje Kristusovo je pa bilo
le vedna pokora, in pokora je pot, ktero je on nam u nebesa pokazal, in po
kteri so vsi svetniki hodili. Ce je Jezus, Sin božji, on gola nedolžnost, solze
in kerv prelival za grehe, kterih ni sam storil, če je sv. Lambert in toliko
pravičnih svojo meso križalo: kaj boš ti storil? ti, ki nisi samo krivičen,
ampak s brezštevilnimi grehi obložen ? „Nespokornost je edina pregreha, ktere
Bog ne odpusti.“ Sv. Jeronim.

2. Kako pa hočeš svojo spokorno serce pokazati? Skerben dolžnik noč
in dan premišluje, kako bo svoje dolge poplačal. — Vsi smo pravici božji
zadolženi; kako hočemo torej svoje dolge Bogu poplačati in ga potolažiti? Mi
mormo svoje grehe serčno izgrcvati, resnično nehati Boga višej žaliti in svojo
živlenje popolno spreoberniti. Sv. Gregor uči: „Grehe, ki si jih dopernesel,
objokati, in nobenih več storiti, ktere bi objokati imel, to je varna in kriva
pokora. Brez poboljšanja živlenja je pokora le goljufna nečimurnost/'

Kaj ti pomaga na perse terkati, solze čez grehe prelivati, ako jih pa
opustiti nočeš? S tem Boga ne potolažiš, svoje vesti ne vpokojiš. — More¬
biti dajaš tudi veliko vbogaime? To je tvoja dolžnost, če si premožen; alj s
samoj milošnoj se s Bogom spravil ne boš. S dnarjem si Boga ne boš pri¬
dobil, ampak s poboljšanjem živlenja. Motiš se, če misliš, da si spokornega
serca, če svojega živlenja ne spreobemeš; to je, kar storiti moreš, zraven
tega pa tudi u grevengi, ponižnosti in zatajenji samega sebe živeti. Neki cer¬
kven oče govori: „En sam smerten greh, ki si ga storil, je zadosti, da ga
vekomaj obžaluješ/'

H o 1 i t v a.

Prosimo te, o Gospod, dodeli nam po priprošnji sv. Lamberta, praviga
duha pokore, da svoje grehe izbrišemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

XV. Dan aprila ali malotravna*

Sveta Helena, cesarica.

Sv. Helena, slavna mati perviga keršanskega cesarja
Konstantina, je bila, kakor se sploh misli, slovenskega rodu;

376

15. April ali malotraven.

zato se tudi po vsili slovenskih krajih posebno časti, in ve¬
liko belih cerkvi se sv. Heleni u čast sveti. Rojena vbogih
ajdovskih starišev, pa zale postave in bistrega uma je rim¬
skega vojšaka in poglavarja Konštancia Klora moža dobila,
kteri je poznej u cesarsko čast povzdignen kristjanom po¬
sebno dober bil, in jih veliko u svoji službi imel. Po njih
je tudi cesarica Helena sveto vero spoznavati in ljubiti jela.

Mogočni Konstantin, njejni sin, je imel s svojim na¬
sprotnikom Maksenciom hud in nevarn boj ; šlo mu je za ce¬
sarsko krono. U tej veliki skerbi se njemu na nebi svetel
križ prikaže, in na njem veličastne besede pisane: „U tem
zuamnju  boš  z m a g a I.“ Brez odloga da na svojo ban¬
dero zlat križ narediti, ga pred seboj u vojski nositi; so¬
vražnik je bil pokončan, in Konstantin u kratkem edini cesar
vsega širokega rimskega sveta. Potem se je dal kerstiti,
in tudi njegova že pri 64 let stara mati Helena. Od tega
časa je bila ona vsa goreča za sveto vero Jezusovo, da se
je širila, in pomnoževala božja čast. Postavila je s svojim
sinom cesarjem po mestih in deželah lepih cerkvi, ktire je
krasno in drago okineila in ozalšala, ter je vsa ponižna s
drugimi kristiani skerbno u cerkvo k službi božji hodila.

U osemdesetem letu svoje starosti se je po božjem opo-
menu u Jeruzalem napotila, svete kraje obiskat in počastit,
po kojih je hodil Jezus, učil in čudeže delal, terpel in jih
s svojoj rešnoj kervjoj posvetil. Dala je na hribu Kalvarie alj
mertvaških glav malikovavski tempel, kojega so ajdi kristi-
anom ukljub pozidali, razrušiti, in očediti sveto mesto, na
kterem je bil Kristus križan in pokopan. O tej priložnosti
je najdla čudoma ravno tisti sv. križ, na kojem je Kristus
za nas terpel in umeri, je dala na tem kraju veličastno
cerkvo božjega groba pozidati, in les sv. križa u taisto po¬
staviti; zato na podobi sv. Helena križ u rokah derži. Tudi
u Betlehemu in na oljski gori, kakor u drugih svetih krajih
je lepe cerkve postavila, in jih s bogatini dohodki preskerbela.

Rada je sv. Helena Bogu posvečene device u njih sa¬
mostanih obiskovala, med njimi bivala, jim pri mizi stregla,
in vsa ponižna kakor posledna dekla vse še tako poredne
dela opravljala. Veliko je namreč spoštovala Bogu posve¬
čene device, kajti je vsako imela za izbrano služavnico naj
Višega in kakor izvoljeno nevesto Jezusovo.

Ni popisati, koliko je sveta cesarica u obljubleni deželi
(Palestini), kakor tudi po drugih krajih, u ktire je prišla,
ubogaime razdelila. Kadar je svojo dalno božjo pot tako
srečno in slavno skoncala, in se u Rim povernila, je svoje

377

Sv. Helena, cesarica.

posledne dni po keršanskej navadi pobožno živela, vsim
prelep izgled keršanske popolnosti. Nad osemdeset let staro
je Kralj vsik kraljev svojo zvesto služavnico poklical časno
krono s večnim vencom nepremenljive slave premeriti. S
vsoj skerbjo se je za srečno smert pripravljala, posledne
ure vsim nasočim, sosebno pa svojemu sinu Konstantinu naj
zveličavnejše nauke dajala, ter je svoje sveto živlenje vsa
u voljo božjo vdana srečno sklenila.

Nauk in p osnemu.

1. Sveta Helena se je u visoki starosti napotila svete mesta obiskat;
njena božja  pot  je bila prelepa steza pobožnih in pa dobrih del. Tudi ti
morebiti rad po božjih potih hodiš; ali kakšni so pa tvoji božji poti? Pre¬
gosto po božjih potih hoditi ni po navadi dobro; lehko dolžnosti svojega stanu
mudiš in se postopanja privadiš. Od takih romarjev pobožni Tomaž Kempčan
prav govori: „Kteri veliko ramojo, se redko izveličajo.“  Naj
hujša pa je razvada, in mladini naj nevarnejša 1 ;po bližnem cerkvanju letati, u
slabe tovaršije zahajati, pijančvati, rajati in reči dopemašati, kojih še ziniti se
nespodobi. Taki božji poti so gladka steza u časno nesrešo in u pogublenje
večno. Varuj se takih božjih potov! Se pa na kako sveto goro, alj u kako
dalno cerkvo podaš, do koje posebno zaupanje iinaš, hodi n duhu pokore, u
pobožni tovaršiji, in pomni grede, da smo popotniki iz časnosti u večnost,
ter išemo svojega doma u hiši Očeta, kder je nam vsmileni Jezus veliko pre-
bivališ pripravil, naj jih' srečno zaslužimo, kakor sv. Helena.

2. Sv. Helena je vse svoje dni, kar je kristiana bila, neprenehoma d o-
bre dela opravljala,  grešnike svarila, nevedne učila, in posebno svojega
sina, cesarja Konstantina u dobro opominala, veže božje lepšala in vbogaime
dajala. Oh, kolika tolažba je na smertni posteli tako živlenje, u božjo čast
obemjeno, bogato dobrih del! Kolika žalost pa mora biti, ako grešnik po-
sledno uro u pretekle leta pogleda in si očitati mora po besedah sv. pisma:
„Moji dnevi so pretekli, in niso česar dobrega videli.“  Moje
živlenje na tem svetu je pri kraju, vse je zgubleno! — Torej delaj neprene¬
homa po izgledu sv. Helene, kar te bo enkrat posledno uro veselilo.

M o 1 i t v a.

i

Dodeli nam, o Bog, naj nam svete vere luč, ktero si nam tako zgodaj,
sv. Heleni pa še le u pozni starosti svetiti dal, pravo pot kaže in nas budi
prav veliko dobrega za večno živlenje storiti, in enkrat u nebesih zavživati;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

S78

16. April ali malotraven.

XVI. Dan aprila ali malotravna.

Sveta Ltdvlna, devica.

Sv. devica Lidvina, ktera je zavoljo svoje dolge bo¬
lezni in svoje junaške poterpežljivosti u cerkvi božji slavna,
se je na Holandskem, u mestu Sidam leta 1380 od ubogih
sicer, pa bogaboječih staršev narodila. Bila je od Boga s po¬
sebno lepotoj okrašena, zato so jo, ko še je le dvanajst let
stara bila, mnogi u zakon svatovali. Pa Lidvina ni nikolj
privoljila, ampak je vsim odgovorila, da se je že Gospodu
Bogu s dušoj in s telesom u dar dala. In da bi za naprej
vsili snubcov (svatov) prosta bila, je Boga goreče prosila,
da bi njejno lepoto tako spremenil, da bi vsim, kteri bi jo
videli, želja do ženitve minila. Bog je to njejno prošnjo
uslišal. Ko je 15 let stara ob zimskem času na ledu stala in
svoje verstnice radostno gledala, kako so se po njem po
šegi ondašne dežele sem ino tam polzgale, jo je ena izmed
njih neprevidoma tako silno prevergla, da si je eno rebro
u životu zlomila; in od te dobe se je njejno terplenje za¬
čelo. Bolečina je za bolečinoj, bolezen za boleznjo prišla.
Vračili jo sicer so, pa vse zastonj. Veliko let ni mogla ne
hoditi ne stati, še manje kterega uda brez naj hujše bolečine
geniti. Ako je kaj jedla ali pila, ji je to le nove bolečine
delalo. Zavoljo zlomljenega rebra se ji je tudi gerda gnojna
rana nabrala, ki je červov mergolela. Ves život ji je
grozno od prisada otekel, kakor se pri še negodnih vredih
kaže. Prava roka se ji je vredov ali turov nabrala, in celo
odrevenela. Po glavi jo je neprenehoma tergalo in bodlo, ka¬
kor da bi bila samih nožev in igel polna. U ustih so jo zobje
strašno boleli in u vratu so jo kušarji (davica) hudo trapili.
Skorej neprenehoma se ji je rigalo in bljuvalo. Skoz usta,
nos, ušesa in oči ji je večkrat obilo kervi tišalo. Bodenje
u strani ji je vsak dan hudo zadevalo: pljuče so gnile,
obisti so bile vnete in jetra terde. S eno besedo, skorej
ni bolezni, ktere bi ne imela terpeti, da se je res čuditi, kako
še je le dalej živeti mogla; zakaj razun tega, da je toliko
smertnih bolezni prebila, ni celih 30 let toliko zaužila, koli¬
kor zdrav u treh nočeh. U taki revi in nadlogi je izpervega
vsa uboga grozno stradala in od vsih zapušena bila. Nekteri
so jo celo za čarobnico (copernico) imeli in kleli.

U pervih letih te hude nevolje je sv. Lidvino zlo težko
stalo, da je toliko in brez vsega tolaža terpeti imela. Bog

379

Sv. Lidvina, devica.

pa ji je pobožnega mašnika poslal, ki jo je učil, kako se iina
obnašati. Pred vsem drugim ji je svetoval, da vse svoje
misli na grenko terpienje in smert Jezusa Kristusa naj
obrača, si ga skrivnost za skrivnostjo zaporedoma pred oči
stavi, in premišljava, kaj je Kristus iz ljubezni do nje pre¬
stal. Drugič ima na to misliti, kaj so sv. mučeniki iz ljubezni
do Boga preterpeli. Tretjič se ima večkrat velikega in več¬
nega plačila, ko ga je Bog za kratko terpienje obljubil,
spomniti. Da pa od Boga milost poterpljivokti doseže, ima
sv. obhajilo večkrat prijeti, u svojih bolečinah kratke in
serčne molitvice opravljati. Sv. Lidvina je vse natenko do¬
polnila. Kmalo se je tudi vsa spremenjena u serci čutila.
Želja, se ozdraviti, žalost in nevoljnost u tolikih bolečinah
in hrepenenje po človeški pomoči so ji hipoma celo izginile.
Iz njejnih ust se ni več nobena nevoljna beseda slišala, in
nikako znamenje nezadovoljnosti se nad njoj ni vidilo. Vdala
se je popolnoma u božjo voljo, je hvalila Boga u naj vekših
bolečinah; prosila je celo še za več terplenja. Nikdor ni
mogel Lidviue, kakor žive bolnišnice brez smilenja gledati;
ona pa je bila skoz in skoz vesela in dobre volje. Tim,
kteri so jo obiskali, je dala lepe opomine, in je več terdo-
vratnih grešnikov preobernila. Med temi je bil eden, ki ji je
vse svoje grehe brez straha povedal, akoravno se je bra¬
nila, jih poslušati. Ko ji je grehe povedal, ga je nagovorila,
da ima prihodno noč za pokoro samo na eni strani ležati.
In glej čudež milosti božje! Ti človek seje po tej pokori
spreobernil; zakaj ker ni zaspati mogel, mu je ležanje na
eni strani toliko težko stalo, da je misliti pričel: kako pa
bom u pekli u plameni ležati mogel, če me že ležanje u
mehki postelji toliko neznano težko stane. Po takih mislih
ganen se je drugi dan svojih grehov skesano spovedal in
je začel spokorno živeti. Druge grešnike je na drugo vižo
spreobernila, ko je za nje svoje bolečine darovala, in jim
tako od Boga milost dobila, da so pravo pokoro delali. Tudi
za verne duše u vicah je Gospod Bogu svoje terpienje u
dar prinašala; kterih je tudi mnogo rešila in u nebesa iti vi-
dila. Ubogim in potrebnim je skorej vse razdelila, kar se
ji je poslalo. Gospod Bog, ki je to keršansko junakinjo ce¬
lemu keršaustvu u izgled poterpežljivosti pred oči postaviti
botel, ni nehal jo tolažiti in [krepiti. Sam se ji je večkrat
s svojo sv. Materjo in drugimi svetniki prikazal. Enokrat ji
je lep venec cvetlic, ki pak še ni bil celo gotov, pokazal
hi rekel: „Moja hči, ti venec še mora gotov  biti."

380

16. April ali maiotraven.

Dobro je razumela, da še nekaj časa terpeti mora, krono
večne slave doseči; vdala se je tedaj voljno u božje naredbe.

Nazadnje je hotel Gospod Bog svoji služavuici, ko jo
je u tolikem, tako dolgem in bridkem terplenju skusil, po¬
kazan venec cvetlic, krono večne slave na glavo postaviti.
Razodel ji je smertno uro, in ona je svoje naj imenitnejše
pobožnosti, ko je s njimi vse svoje terpleuje doslej pred
Bogom toliko drago storila, podvojila. Ko je sv. resno Telo
prijela, se ji je Kristus s svojo sv. Materjo in s mnogimi
svetniki prikazal, jo potolažil in u nebeško kraljevstvo po¬
vabil. Tretji velikonočni dan, ko je bila vse za odpušanje
poprosila, je zaželela sama biti, da bi se svoji ljubezni do
Boga bolje po volji prepustiti mogla. Vsi so tedaj od nje
šli, razuu malega dečka, ki je nji u žlaliti bil. Ko je sama
bila, je goreče željela, da bi rešena in pri Kristusu bila.
Njejna želja je bila uslišana; končala je svojo osemintri¬
desetletno bolezen leta 1433.

Po njej ni smerti so najšli ojster spokoren pas okolj
njejniga života; telo pa, ktero, je do teh dob polno ran,
vredov, gnoja in červov bilo, je nagloma tako čerstvo in
zdravo postalo, da ni bilo znamenja ran ali vredov več
videti. Obličje je bilo prečudno lepo, in se je toliko svetilo
in blišalo, da ga ni bilo moči brez stermenja gledati. Več
čudežev se je nad bolniki zgodilo, ki so se njejniga spo¬
kornega pasa in drugih reči doteknili, ker je že u svoji bo¬
lezni imela dar druge bolnike zdraviti, in mnogo prihodnih
alj drugači skritih reči razodeti.

Nauk in posnema.

1. Sv. Ljdvina terpi 38 let strahovitim, prav hudo bolezen. 38 let je
hitro rečeno; pa vendar res za bolnike dolg čas. Ali kaj je to proti večnosti ?
38 bolestnih let je sv. Lidvini preteklo, ali bo se tudi terplenja in bolečin
polna večnost pogubljenih končala? Oh! nikdar, nikdar in nikoli se ne bode
končala, sicer bi večnost ne bila. Zdaj pa te uprašam: ko bi ti vedel, da bi
te Bog kmalo po pervem smertnem grehu s osemintridesetletno boleznjo, alj
le s osem in trideseturnim bolenjeni zoba alj glave kaznoval, ali bi storil tak
greh? Ne verimem. Zakaj pa tedaj tolikokrat in tako prederzno grešiš, ker
saj veš, da te ne le osem in tridesetletna, ampak večna bolečina, oj pa ne ena
bolečina sama, ampak vse martre in bolesti, kar jih je le izmisliti, u peklu
čakajo? Kaj mi na to odgovoriš? Naj berž m: rečeš, da tem mukam in bo¬
lestim po pravi pokori ujiti upaš. Pa jaz te dalje prašam: ali ni jezero in

381

Sv. Justin in sv. Anicet, papež, mučenika.

jezero grešnikov, kteri so zdaj res u peklil, u svojem živlenju ravno tega
upalo, pa so se u svojem upanju k svoji pogubi ukanili? Ali se ne more kaj
takega tudi tebi zgoditi? Kolika neumnost, in prederznost pa je, ako se po
grehu v nevarnost podaš, se u večne bolečine in muke vgrezniti? Hočeš li po
pameti ravnati, terdno skleni, da se zavoljo večnih peklenskih muk, kolikor
naj bolj moreš, greha ogiblješ.

2. Sv. Lidvina ostane nenehoma poterpežljiva, ker bridko  ter-
plenje Jezusa Kristusa premišluje, ker sc tega, kar so svet¬
niki terpeli, spomina; ker si peklenske muke in nezmerno
nebeško veselje pred oči stavi.  Tukaj imaš naj boljši pomočke proti
vsi nepoterpljivosti u svojem terplenju, bodi si tako in še toliko. Misli si:
Moj Jezus je še veliko več iz ljubezni do mene preterpel. Sv. mučeniki in
mnogi sv. spoznovavci so zavoljo nebes veliko več prestah'. Kar terpim, ni
nič proti temu, kar pogubleni u peklu terpe, in kar sim si že tolikokrat za¬
voljo svojih grehov terpeti zaslužil. Moje terplenje, bodi si še tako hudo, bodi
si še tudi tako dolgo, je vendar Je kratko in malo u primeri k neskončnemu
in večnimu plačilu, ki mi ga Gospod Bog u nebesih obeča. S temi mislimi
so se sv. Lidvina in drugi svetniki u svojem terplenju k poterpežljivosti dra¬
mili in podbujali; posnemaj jili u tem. Pred vsim drugim ti bodi izgled tvo¬
jega Zveličarja priporočen, česar se večkrat spomni

„Tecimo“  piše sv. Paul, „k boju nam naprejstoječimu, in
gledajmo n,a Jezusa, začetnika in dokončavca vere.“  In sv.
Bernard piše: „Kedar si k nepoterpežljivosti dražen, se spomni,
kaj je tvoj Zveličar za te prestal.

M o 1 i t v a.

Dodeli nam, o Gospod! da se po izgledu sv. Lidvine u vsem svojem
terplenju s spominom na tvoje sv. terplenje krepčamo in nikdar ne pozabimo,
da je pot križa kraljeva pot k večni slavi; kteri živiš in kraljuješ, Bog od
vekoma do vekoma. Amen.

XVII.  Dan aprila ali malotravna.

Sveti Justin in sveti Anicet, papež, mučenika.

Sv. Justin, imenovan kersanski modrian je bil od ajdov¬
skih starišev u obljubleni deželi rojen, pa s bistrim umom obdar-
van. Ker sije tudi sam veliko prizadevanje veliko vednost in
učenost dosegel. Posebno je ljubil modroslovstvo in je vse buk¬
ve modrianov, ktire je le dobiti mogel, prebral. U tih je resnice
iskal, pa je ni najšel. K zadnemu je pristopil k ukom Platona,
kteriga modrost je naj bolje hvaliti cul, In da bi celo pokojno

382

17. April ali malotraven.

zamogel resnice iskali, se je vsih drugih opravil in družtev lo¬
čil in si je za se prebivališe zvunaj mesta izbral, blizo morja
u zlo prijetnem kraju. Tukej je večdel ves čas knige Platona
in drugih slavnih modrianov preberal. Ajdovske kvante od mno¬
gih bogov so se mu pa preneumne in preproste zdele. Zalo si
je naj bolje prizadeval, pravega Boga spoznati. Ko je euokrat
ves u svojih mislih bil, je pred njega, kakor sam pravi, častit¬
ljiv starej stopil, ki mu je rekel, da tega, česar iše, ne bode u
knigah Platona ali drugih modrianov, ampak samo u prerokih
in drugih knigah kristiauov najdel.

Justin, tega govora vesel je kmalo začel preroke, evan-
geli in druge knige kristjanov brati. Tako je skorej pravega
Boga, in edino pravo keršansko vero spoznal. U tem se je se
bolje vterdil, ker se je večkrat s kristiani pogovarjal, ktire je
za razlaganje členov keršanske vere prosil in k svojemu ve¬
selju tudi dobil. Premišljava! je tudi čudovito poterpežljivost,
krepost in stanovitnost kristjanov u naj večih mukah in u 'naj
hujšem terplenju in je iz tega tako sklepal: „Taisti Bog, ko
ga kristiani molijo, mora gotovo pravi Bog biti,
ker nobeden krivi Bog svojim služavnikom ne mo¬
re tolike kreposti in p oterp ež Iji vos ti podeliti, ka¬
kor jo kristiani kažejo. Vera, kojo oni imajo, mo-

Sv. Justin in sv. Anicet, papež, mučenika. 383

ra prava biti, in oni morajo resnično na unem svetu
srečnejšiga živlenja za plačilo pričakovati, ker
pricejoco iz ljubezni do svojega Boga tako veli¬
kodušno zaničujejo.^ Ta sklep je bil pameten, in Justin
se ni dalej mudil si doseženo spoznanje u svoje zveličanje
oberniti. Prosil in prijel je sv. kerst u nepopisljivo veselje
svojega serca. Njegovo živlenje po prijetem sv. kerstu je bi¬
lo vsim u razgledalo. Vsinilenje, ko ga je s taistimi imel, ki so
zvunej keršanske cerkve živeli in so tako se pogubili, ga je
gnalo, da si je njih spreobernenje resno u skerb vzel, in njih
veliko k spoznanju resnice spravil.

Ta čas je cesar Antoniu Pii vladal, kteriga uradniki so
kristiane grozovituo preganjali. Sicer dobremu cesarju so do-
povedavali, da so kristiani kardelo Cderhal) carobnikov (co-
pernikov) in brezbožnih hudobnikov, da so njih nauki neumni
in občinstvu odvišej nevarni in škodlivi; zato je treba, jih na
vse viže zatreti in iztrebiti. Za čast božjo in sv. vero go¬
reči sv. Justin je prijel za pero in je prav učeno in dobro
dokazano zagovorno pismo osnoval, u ktirem je očitno poka¬
zal, da so kristianom podteknene pregrehe le iz hudobnosti
izmišljene, in da je nasproti njih vera pametna, resnična, sve¬
ta in bližnemu močno koristna. To zagovorno pismo je cesar¬
ju izročil, in je toliko premogel, daje on ukazal, nikogar več
zavoljo keršanske vere zatožiti, ne umoriti. Celo keršanst-
vo se je tega razveselilo, in Gospod Bogu čast in hvalo da-
valo, potler pa tudi svojega serčnegp zagovornika Justina po
dolžnosti zahvalilo. Po smerti cesarja Antonina se je pod nje¬
govim naslednikom Markom Aureliom preganjanje kristianov
nanovo začelo. Justin je novo zagovorno pismo za kristiane
spisal; pa to ni imelo toliko uspeha, kolikor pervo

Krescent Cinik, brezbožen, paganski modrian je sv. Ju¬
stina mestnimu poglavarju Rusiiku kakor kristiana zatožil in
je toliko opravil, da so svetiga moža u družbi šest drugih
vernih zgrabili, in pred oblastnika gnali. Rustik vpraša sv.
Justina: „Ktere vere si ti?“ Odgovori: „Katolške vere
sim.“  Oblastnik: „Kaj uči tvoja vera?“ Sv. Justin: ,.K a-
tolška vera uči eniga samega Boga, stvarnika in
Gospoda vsega spoznati; tudi Sina b o ž j e g a Je¬
zusa Kristusa, kteriga prihod so preroki veliko
e as a poprej o znano vali.  “ Oblastnik potem tudi druge
popraša: „Kakšue vere ste pa vi ?“ Vsi mu odgovore : „Smo
kristani.“  Spet se k sv. Justinu oberne, rekoč: .,Ti, ki se
s učenostjo hvališ, odgovori mi: meniš, če za svojo vero umer-
ješ, u nebesa priti?“ Odgovori mu:„Ne menim samo, tim-

384

17. April ali malotravem

več sim si tega svest.“  Oblastnik vsim zlo serdito ve¬
li : „Ako ne vbogate, bote brez milosti umorjeni.^ Serčno so
mu odgovorili: „Prav tega smo vsi željni, terpeti in
umreti za Jezusa, da pojdemo u večno izveličan-
je. Stori s nami, kar rad; vsi smo kristiani, in od
svete vere ne odstop im o.“ Oblastnik jih obsodi, rekoč:
„Zapovem te zaničevavce naših bogov poprej hudo gajžlati,
potlej pa s mečem umoriti.“ To se je zgodilo; in tako je sv.
Justin sveto vero tudi s svojo kervjo poterdil, ktero je po¬
prej s pismam toliko serčno zagovarjal, u letu 167.

Sv. Anicet, dvanajsti papež po sv. Petru, je prišel u
vSirii konec pervega veka na svet. Stariši so ga prav boga¬
boječe izredili. Bog ga je s izverstnimi naravnimi darovi, po¬
sebno s bistrim razumom obdelil. Po svoji neutrudljivi mar¬
ljivosti je u vednostih toliko napredoval, da so ga med naj
ueenejše njegovega časa šteli. Celo njegovo živlenje je bilo
brez vse graje in vsim u razgled keršanske popolnosti. Med
vsemi drugimi čednostmi se je iz njega prav apostolska go¬
rečnost za brambo in razširanje prave vere žarila. Za to je
bil,  kakor hitro je Pii Pervi mučeniško smert storil, Anicet
s enim glasom in občinskim radovanjem za njegovega nastop-
nika izvoljen. In Kristusova cerkva je po vsi pravici tako
učeniga, gorečiga in svetiga papeža potrebovala, ker so jo
razni krivoverci na vse načine dražili, čerteli in napadali.
Valentin poglaviten krivoverec je u Rimu pričel svoj krivo¬
verski strup sipati. Ravno to je drugi velik krivoverec po ime¬
ni Mareion storil. Celo nesramna ženska, Marcelina, ktera je
nauke krivoverskega Karpokrata terdila, je u Rimu že ve¬
liko naslednikov imela. Naj žalostueje pa je to bilo, da so
se katoličani sami u svoji veri zlo len: in mlačni kazali, in
celo drugači živeli, kakor prava vera uči. Zato so krivoverci
tudi upali, jih tim gotoveje s svojimi strupenimi nauki zmotiti;
ker po skušnji ni gotovejšega pota k odpadu od prave vere,
kakor mlačnost u njej in razujzdano živlenje.

Sv. Anicet, ki je vse to s naj večo žalostjo videl, serca
ni zgubil. Boga je za pomoč prosil in se dela prav čerstvo
prijel. Ker je vsak dan pridgval, podučeval, opominal in sva¬
ril,  je katoličane k veči gorečnosti u veri, in k poboljšanju
živlenja nagibal. Izgled njegovega sv. živlenja je besedam naj
vekšo moč daval. Živel je kakor svetnik. Ničesar ni iskal
razun izveličanja duš. Bil je vsim posvetnim veselicam so-
yraž. Njegovo edino veselje bilo je moliti in delati za čast

Sv. Justin in sv. Anicet, papež, mučenika. 385

božjo in izveličanje bližnega. Veči del noči je premolil, skoz
dan ga ni bilo nikder drugde naiti kakor n cirkvi, alj u hišah
bolnikov in vbožcov, alj doma pri molitvi in uku. Svoje telo
je s ojstrim postom in s drugimi pokorili krotil. Proti svojim
sovražnikom se je ljubezniv in krotek kazal, do vbogih da¬
režljiv, u nevarnostih in pregonih neprestrašen. Te svetli iz-
gled svojega pastirja so rimski katoličani tako skerbuo na-
sledovali, da se je (po pričevanju HegesipaJ u kratkem času
celo mesto u prebivališe svetosti premenilo. Ta spremili živ-
lenja pravovernikov pa je kmalo naj bolsi pomocek bil jih u
pravi veri ohraniti, ker se vera po pobožnem živlenju naj go-
tovej obvaruje.

Kar krivoverce zadene, ki so si u Rimu svoje nesrečne
nauke trositi prizadevali, je sv. oče njih večno pogubo u serci
obžaloval. Kolikor je naj bolj mogel, se je tedaj upiral, da
bi jih k spoznanju in zaverženju njihovega krivoverstva spra¬
vil ; kteri so pa u njem terdovratni ostali, te je iz mesta iz¬
bral. Polikarp, svet učenec sv. Joaneza, je ob času sv. pa¬
peža Aniceta u Rim prišel, da bi se s njim od nekterih re¬
či, ktire je bilo u korist pravovernikov vpeljati, pomenil. Vse
se je s naj vekšo složnostjo dognalo,, in Polikarp je naj ve-
če spoštovanje do sv. papeža izkazal, kteriga zavoljo nje¬
govega sv. živlenja povsod! hvaliti ni nehal. Osem let je sv.
papež sebi zaupano Kristusovo cerkvo s čudovitno modrost¬
jo in krepkostjo vladal. Na zadnje je bil u pregonu Marka
Aurelia zgrabljen, in ker je u spoznanju prave vere nepre-
mekljiv ostal, je slavno krono mučenika dosegel.

Nauk in posnema .

1. Sv. Anicet je bil vsemu posvetnemu tudi ne grešnemu veselovanju so-
vraž; njegovo edino opravilo je bilo moliti in delati za čast božjo in izveli-
eanje duš. Na samih takih krajih, kder je po svojem stanu in poklicu biti
moral, seje mudil. Kaj pa ti k temu porečeš? Primeri svoje živlenje k živ¬
lenju sv. Aniceta in sram te bodi pred Bogom, ako najdeš, koliko neenak
da si mu u vseli imenovanih rečeh. Sv. Anicet se je clo pripušenega veselja
zderžal; ali ne išes ti večkrat celo takega, ki je grešno? Sv. Anicet se je sa¬
mo s molitvami in deli za čast božjo in za zveličanje duš trudil. S čem pa
se ti baviš? Kaj imaš toliko na skerbi? Koliko ti je za molitvo mar? Sv.
Anicet je vekši del noči premolil. Ti pa po dne nočeš moliti, koliko majn pa
še po noči. Kako si li nektero noč prebavil? Misli na nektere čase, ko so ti
pol, tudi cele noči k praznemu ali celo grešnemu veselju prekratke bile. Ta-

386

17. April ali malotraven.

krat ti ni težko stalo si spanja pritergati; ko bi se ti pa le ena urica po noči
za molitvo odločila, bi se ti nemogoče zdelo, se spanju braniti. Glej! kako
sam sebe in druge oblegaš in ukanjuješ. Sv. Anicet je samo na tistih mestih
bival (bil), kamor se je po svojem stanu in uredu podati moral. Kam pa ti
hodiš? Kde te je po dne najti? Oh malo u cerkvi; malo alj redko, kder bi
po svojem stanu biti in delati imel! Oh! moredapo igravnicahinkerčmah, po
plesališih u nemarnih družtvih, po slabih hišah in še bodi kde, se pogosto
mudiš. Ali boš pa nekdaj s takim živlenjem pri Bogu obstal? Gotovo nikakor
ne. Zato se u tej reči izprašuj, in se poboljšaj.

2. Anicet je večno pogubo krivovercov u serci obžaloval; zato si je vse
prizadel , jih k spoznanju in opušenju njihovih krivih ver ganiti. Ravno to je
sv. Justin iz vsmilenja do slepih paganov storil. Oba sta namere verovala, kar
vsak katolški kristian verovati mora, da zvunej katolške cerkve ni zveličanja.
Naše dni jih je pa veliko, kteri si mislijo, da se človek lehko u vsaki veri
zveliča. Ti hudičev nauk se je n peklu izvalil u pogubo toliko jezer duš. Be¬
seda božja temu tako svetlo, kakor je rumeno sonce, zopergovori, rekoč: ,.E n
Bog, ena v e r ato je: le eden sam pravi Bog, samo ena prava vera; te¬
daj tudi le samo ena edina prava, edina izveličajoča Kristusova cerkva. Ta
edino prava vera je samo sveta rimsko-katolška včra ; zakaj samo toto so
Kristus in apostoli učili, ta se je paganom od časa apostolov do zdajne ure
pridgovala, toto je toliko tisuč mučenikov s svojo kervjo poterdilo, so sveti
očaki s usti in s peresom učili, in Bog sam s vsakterimi čudeži pričal. Ta
vera je perva keršanska vera, in nima nikogar, kakor Kristusa, za svojega za¬
četnika. Zvunej te se u osemnajststo letih ni nikdor posvetil. Ravno zato je
edino prava cerkva samo katolška, ker je sama od Kristusa postavljena, s
obljuboj, da nje peklenske vrata ne premagajo. Ako bi bila u zmoto alj u
prazno vero padla, bi Kristus u svoji obljubi ne bil zvest; bil bi se zmotil
in nas ukanil. To pa si le samo misliti, je že naj hujše bogokletje. Tako je
tedaj od Kristusa postavljena katolška cerkva, kakor je izpervega, kar ne-
katoličani sami obstoje, prava Kristusova cerkva bila, še zdaj prava, in do
konca sveta ostane. Je tedaj samo katolška vera prava vera, samo katolška
cerkva prava, izvira iz tega neovergljivo, da se človek zvunej katolške vere,
zvunej katolške cerkve zveličati ne more, tedaj gredo vsi ti u pogubo, kteri
zvunej te vere, zvunej te cerkve umerjejo. „Brez včre ni mogoče Bogu
prijetnim biti,“  pravi sv. apostol Paul. Brez te ne more človek Bogu pri¬
jeten, tedaj tudi ne zveličan biti. Ker je tedaj po danem dokazu samo katolš¬
ka vera prava vera, sledi iz tega brez vsega soperovanja, da se človek zvu¬
nej nje izveličati ne more. Ce ti je tedaj to po volji alj ne, ta resnica obstoji,
da zvunej katolške cerkve, zvunej katolške vere ne more nikdor zveličan biti-
Kdorkoli si je tedaj sam kriv, da u sv. rimsko-katolški cerkvi ne umerje,
gre vekoma u pogubo. Poslušaj, kar sv.Fulgcnci govori: „Za resnico iniaj
in nikakor ne dvomi, Ja bodo ne samo vsi pagani, temuč tudi
vsi judje, krivoverci in razkolniki, kteri zvunej katolške ccrk-

Sv. Benedikt, keršauski pastirček. 387

ve sedajno živlenje končajo, u večni ogenj šli, kije hudiču in
njegovim služavnikom pripravljen. Za resnico imaj in nikar ne
dvomi, da nobeden krivoverec alj razkolnik od pravevere, ako
ni u katolški cerkvi, nikakor zveličan ne bode, če še toliko
vbgaime izdava, in če ravno zavoljo Kristusa svojo kerv pre-
lije«

I o 1 i t v a.

Prosimo te, o Gospod! podeli nam po prošnji sv. mučenika Justina in
Aniceta milost, da se po izgledu pervih kristianov greha ogibljemo, se u čed¬
nostih vadimo in vse hude razvade in izglede iz serca čertimo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

•XVIII. Dan aprila ali malotravna,

Sveti Benedikt, keršauski pastirček.

Sv. Benedikt je u svoji pervi mladosti čredo svoje matere
pasil. Bil je u čednosti in u strahu božjem izrejen, zato je na
polji več ur pobožno premolil in je tudi posebno nedolžno ži¬
vel; za tega voljo je ljubi Jezus nad tem otrokom tudi veliko
radost imel. Benedikt je bil še le dvanajst let star, ko je en¬
krat na polji leta 1177 trikrat zaporedoma sledeče besede raz¬
umljivo cul: „Benedikt, ljubo moje dete, poslušaj
Jezusov glas!“

Benedikt se je na vse kraje oziral, pa nikder ni vidil ka¬
ke človeške podobe, tako da je, ko je te besede tretjič slišal,
na glas z v aupil: „Kdo si ti, moj Gospod! ki s menoj go¬
voriš! Cujem te sicer, pa ne vidim  te  ne. 44  Na to se
je glas čul, ki je rekel: „Ne boj se, moj otrok, jaz sim
Jezus Kristus, tvoj  Bog.“

Ko je mali Benedikt te besede slišal, je na svoje kolena
padel, rekoč: „Kaj tedaj hočeš, da mi je storiti? 44
»Hočem, 44  je glas rekel, „da svojo čredo zapustiš in
prek reke Rodana most napraviš. 44  „Pa, Gospod!
jaz ne vem, kdeje  ta reka in sv oj e črede ne smem
pustiti. 44  »Le slušaj Cbogaj)  m e, 44  je Kristus rekel, „z a
tvoje ovce bom jaz sker bel. Kmalo dobiš tudi  paj¬
daša, ki te bo k rečeni reki peljal; le stori, kar
ti pravim. 44  Benedikt je še pregovoril in rekel: „Pa s čem
bom most delal; jaz nimam več kakor tri peneze
pri sebi, teh pa je gotovo premalo. 44  „Le na me se

25 *

388 18. April ali malotraven.

zanesi, in vse druge skerbi si iz svojega serca
izbij. 44

Benedikt ni vedel več zoper povedati; je verjel, da mora
glasu pokoren biti, se je prekrižal in je šel. Pak hipoma je že
tudi zravno sebe mladenca zagledal, kteri mu je ves prijazen
rekel: „Jaz sim tu, da te k reki spremim, ko imaš
prek nje most napraviti. 44  Kakor ta pastirček, ravno ta¬
ko je Samuel u starem zakonu u Jeruzalemu od Boga trikrat
klican bil. Kakor je arhaugel Rafael mlademu Tobiu u Rages
pot kazal, tako je tudi angel tega pastirčeka do kraja, kderje
imel prek Rodaua most napraviti, spremil.

Benedikt seje  čudil, ko je to reko videl, in ko je njeno
širino in nagel tok pogledal in rekel svojemu tovaršu: „Saj ni
mogoče, da bi se tukaj dal most napraviti. 44  Angel
mu je pa odgovoril: „Le nič se ne boj; le stori, kar ti
je Bog zapovedal. Sedi tu u ladjo, peljaj $e prek
reke; pojdi u mesto Avinjou, ko na utiem kraju le¬
ži, k škofu, in mu razodeni,  kar  ti  j e Bog  z ap  o ve  dal. 44

Benedikt je storil po ukazu svojega pajdaša, je stopil u
ladijo, ko je k redu stala, se je ogledal, zakaj ga tovarš ne
spremlje; pa on je zginil. Ladja, ko je u njej bil , je na drugo
stran brez brodnarja in veslarja plavala, in on je Gospodovo
roko očitno spoznal, ktera ga je čudovitno peljala. Zaupljivo
in krepko je tedaj na drugem bregu iz ladje stopil, in nekega
mladenčiča poprosil, da bi mu škofovo stanovanje pokazal; kar
mu je on rad storil. Benedikt se je prosil škofu oglasiti — in
bilje pred njega pušen; ko pa je škofu rekel, daje  od Boga
poslan s naročilom: da ima pri tem mestu Avinjonu most črez
Rodan napraviti, se je .škof smejal in si mislil, da se vbogemu
pastirčeku u glavi moti. Rekel ga je tedaj k mestnimu pogla¬
varju peljati, ker je menil, da bo on hlapčiča že na pravem me¬
stu oskerbel. Benedikt je šel ves miren k mestnimu poglavar¬
ju, ter je resno in čedno govoril: „Gospod! jaz sim od Bo¬
ga poslan, da tukaj most črezRodan napravim, vi
pa mi morate k temu pomagati. 44  Avinjonski škof se je
smehljal, ko je pastirčekovo naročilo cul, poglavar pa ga je
očitno zasmehoval. Da bi se pahnenca, kakor se mu je zdel,
iznebil, mu je zlo velik kamen, ko je na njegovem dvoru ležal,
in kteriga ni trideset ljudi geniti moglo, pokazal in mu rekel:
„Na, tu vzemi ta kamen in ga deni u podlogo za
svoj  most. 44

Mali Benedikt je bil močno vesel, ko je to čul; kar pa je
ljudi pričo bilo, so se na ves glas smejali; Benedikt pa je šel
h kameno, je storil nad njim znamenje sv. križa, ga popadel, si

Sv. Benedikt, keršanski pastirček. 380

ga na giavo zadel, in ga je tako lehko in urno do reke nesel,
kakor da bi bil le kaj malega nesel. Vse se je sploh čudilo.
Zdaj se nikdor več ne smeji; ampak vse se ubogemu pastirče-
ku čudi, zakaj kakor mestni poglavar in škof, tako so jezeri jih
nedolžnega hlapčiča videii, kako urno je velik kamen nesel.
Kar je pa Avinjonske prebivavce še bolj u njihovi misli poter-
dilo, da si je Bog tega hlapčiča u izpeljanje tega velikega dela
izvolil, obstoji u tem, da se jih je mnogo, kteri so se hlapčiee-
vih oblačil doteknuli, vseh svojih bolezni ozdravilo. Osemnajst
takih čudežnih ozdrav se je že pervi dan razznanilo; brez
števila se jih je poslej godilo.

Vsak je bil zdaj voljen in gotov, k napravi mosta po svo¬
jih močeh pomagati. Več jih je dnarjev prineslo, drugi so hotli
sami radi delati, tako da se je delo že tisto leto začelo. Jeze¬
ro rok seje trudilo, da so, česar je trebalo, pripravile; Bene¬
dikt pa je na vse lepo skerb imel, in celo delo tako modro rav¬
nal, da seje roka božja čem dalje bolj spoznati morala, in da
je Bog sam tega nedolžnega pastirca poslal, to veliko delo na¬
praviti.

Kamen, ko ga je Benedikt sam prinesel, je s veliko slo¬
vesnostjo u podlogo djan bil. Most je bil na osemnajst oblokov
in 1340 stopinj dolg osnovan. Doveršenju tega dela se je pot-
ler večkrat veliko zoperstavilo; Benedikt pa je vselej u molit¬
vi pomoči iskal in tudi meščane k njej opominal; zakaj zaupan¬
je na Boga u sramoti ne ostane. Tretji steber je bil že sko rej
dodelan, kar si je Benedikt na njem u neki globini cerkvico po¬
staviti prosil; ondi sije želje!, po svoji smerti pokopan biti.
Od sili dob, dokler je živel, in dokler seje most delal, je ondi
svoje pobožnosti opravljal.

Ednajst let je trebalo, da se je most dogotovil. Benedikt
pa Je že leta 1184 umeri, ko seje tretji del mosta delati je¬
lo. Žalovanje ob smerti tega čudnega svetnika je bilo občinsko
u mestu. S veliko svetečnostjo je bil u cerkvici ha mostu hran¬
jen, kakor si je bil sam izvoljil. Ondi je Bog po njegovi proš¬
nji veliko čudežev storil. Se je povedati, da je o času most si¬
cer razdren bil, tisti del pa, kder cerkvica s svetnikovimi ostan¬
ki še zdaj stoji, je vselej brez kvara ostal.

Nauk in posnema.

1. Pastirček Benedikt nam jasno dokaže, kako resnično apostol piše:
»Kar je pred svetom neumno, to je Bog odbral, da modriane k
sramoti postavi; in kar je pred svetom slabo, to je Bog odbrab

390

18. April ali malotraven.

da k sramoti postavi, kar je močno.“ Sv. Benedikt  seje izpervega
branil, božjo naročilo prevzeti, pa Kristus mu je rekel: „Zanesi se name
in bodi brez vse skerbi.“  Tako stori tudi ti, moj pastir! Zanesi se vse¬
lej in vsikdar na Boga. Bodi si Se toliko vbog, reven in slab, si vendar otrok
božji, si svojemu Bogu in Očetu prav ljub in prijeten, ako pokorno, ponižno,
čisto in nedolžno pred njegovimi očmi živiš. Pobožni očaki, kterim seje  Bog
večkrat prikazal in s njimi govoril, so pastirčevali, kakor Abraham, Izak,
Jakob, nedolžni Jožef, prijazni Mojzes, pobožni pastirček David in veliko
drugih. — Pa, ljubi moj pastir! da časa ne stratiš (zakaj samo pri živini
na paši stati, sedeti ali ležati še pred Bogom nima zasluženja) začni svoje
opravilo s Bogom s molitvoj in s sv. sklepi in si prizadevaj, po pobožnosti,
nedolžnosti, pokornosti, bedljivosti in drugih čednostih božji blagoslov za se,
za svoje starše ali za svoje gospodarje izprositi.

2. Misli si na paši: Hočem tudi na paši, na planini, u gojzdu (lžsu) in
kder koli sim sam, in me moji starši in drugi ljudje ne vidijo, pobožen biti,
kakor mi je Jezus dober pastir že u svoji mladosti izgled pobožnosti dal.
Zato hočem Boga vedno pred očmi imeti, vsak dan skerbno moliti, in se po
Jezusovem izgledu po tem gnati, kar je mojemu nebeškemu Očetu prijetno.
Posebno hočem na Boga misliti, kedar u grešno nevaršino pridem.

Svojemu gospodarju in svoji gospodinji hočem pokoren biti,  kakor
svojim lastnim starišem, kakor je Kristus pokoren bil. Marljivo hočem delati,
ker me je Bog za delo stvaril, in ker taisti, ki ne dela, jesti ne sme. Zlasti
hočem rad in zvesto pasti, ker za to jesti in plačilo dobim, in še poleg lep
čas najdem brati, moliti in se s Bogom pogovarjati.

Kolikor le morem, hočem na dobiček svojega krušnega očeta gledati,
njegove živine svojevoljno, hudobno in brez potrebe ne tepsti in mučiti. —
Zvesto hočem vsake škode varvati, in pridno vračati, zakaj poštenje ima naj
daljše slovenje. — Proti domačim otrokom in proti vsakemu hočem prijazen
in postrežljiv biti, saj je Jezus Kristus, moj zveličar tudi prišel, vsim služit.

Vselej hočem resnico govoriti, ker je Bog večna resnica, in ker lažni¬
ve usta dušo umore. Tudi vsih hudobnih in pohujšljivih besed se hočem skerb¬
no varovati, in ne kleti, ne ljudi ne živine; saj živina mojega govorjenja ne
umi, ako molim alj kolnem. Svoje oči in ušesa in vse počutke svojega života
hočem od takih reči odvračati, ktere u greh vabijo; zakaj kder koli sim in kar
delam, Bog moj Oče vse vidi, vse vč.

M o 1 i t  v a.

O Gospod Jezus Kristus, ti dober dušni pastir! vodi me svojo slabo
ovčico po pravi stezi svete popolnosti, kakor si vodil sv. Benedikta, svojega
ljubeja. Ako si pa zajdem in pregrešim, poiši me, na svoje rame zadeni in
nesi spet k srečni čedi svojih izvoljenih; ti ki živiš in kraljuješ Bog vekomaj.
Amen.

Sv.  Drago, keršanski ovčar.

391

XIX.  Dan aprila ali malotravna.

*

Sveti Dra§o, keršanski ovčar.

Drago je prišel u E spi noju na Flanderskem na svet; alj
smert mu je vzela očeta, preden je rojen bil, in tudi mati mu
je uinerla ob njegovem rojstvu. Od svoje žlalite je bil sicer
keršansko pa zlo ojstro izrejen, kakor se po navadi takim
vbogim sirotam godi, ktere starišev nimajo, zakaj one niso
ničegavi, in nikdor ne izpolni nad njimi dolžnosti s toliko po-
terpljivo ljubeznjo, kakor prava mati.

Ko je Drago Boga spoznal, je tim raji Bogu služil in mo¬
lil, kolikor maju prijaznosti in prave ljubezni da je pri svoji
žlahti naj šel. Ko je u letih rasteh, je tudi hujše izglede in
veliko prilik k navadnim grehom mladosti videl, in tudi u nje¬
govem sercu so se močne strasti, pogon k razujzdanosti, k
samopašnosti, in k prederzuosti, nazadnje tudi k zatiranju
svareče vesti obudile. — Pa Bog ni hotel te na sebi dobre
duše gerdim željam prepustiti. Drago se je dolgo časa sam
s seboj in s nadležnimi željami pri svojem redniku vojskoval,
ko pa mu je neskončna vrednost njegove duše, kerstna mi¬
lost in čistost zmirom bolj k sercu šla, je u sebi velik po¬
gon čutil, svoj kraj, svojo žlahto in vse mikavne nevarno¬
sti zapustiti. Svoje premoženje je skrivši med vboge razde¬
lil, se je u celo prosto in vbožuo opravo preoblekel in šel
iz svoje domovine.

Ko je več sv. krajev preromal, je prišel u terg Zeburg,
kder je bil cisto ptuj in neznan. Tu se je neki pobožni ter-
žanki za ovčarja ponudil, in ona ga je tudi u službo vzela.
To borno nizko službo je zvesto in prostega serca oprav¬
ljal, in zavoljo njegovega pobožnega živlenja in nedolžnega
zaderžanja ga-je vse rado imelo; tudi zavoljo svojega suhega
života je od sosedov mnogo darov dobil, ktere pa je pove-
cern med vboge razdelil. U tej službi je šest let ostal, potem
pa se je u Rim na božji pot podal, da bi ondi telesi sv. Pe¬
tra in Paula počastil. Potler se je sopet k svojej poprejšni
gospodinji vernil in je bil s velikim veseljem sprijet. Ko je
od svojega romanja okreval, se je še enkrat u Rim na božji
pot podal, se čez nekoliko let drugič u Zeburg povernil, kder
so ga prijazno sprijeli.

Po tema težavnima hojama si je svoje moči precej osla¬
bil, tudi je imel nevaren in bolesten predor (kilo), dani bil več
za delo. Namenil se je tedaj, svoje še druge žive dni u po-

892

19+ April ali malotraven.

božnem pokoju prebivati in se k srečni smerti dobro priprav¬
ljati. Torej si je blizo cerkve slabo lopo (kočo} postavil, da
bi ložej.pri božji službi bil, in brez vse zmote molil. —- U
Zeburgu je 45 let ojstro živel; post in molitva sta bila na
stare dni njegovo opravilo; cerkva in njegova lopa ste bile
njegovo stanovališe; kar je vbogaime dobil, je le slabejše za
se prihranil, vse drogo je drugim vbožcom podelil in je med
njimi naj vbožnejši biti hotel. Njegov predor mu je velike in
hude bolečine delal, in znotranja gniloba je njegovo pobožno
in spokorno živlenje končala u letu 1186. Njegovi rodbinci
so hotli truplo tega ponižnega služavnika božjega nazaj imeti,
da bi ga svetečno pokopali; pa ko so ga odpeljati hotli, ga
niso iz mesta spraviti mogli. Tedaj je bil u Zeburgu poko¬
pan, kder je Bog njegov grob s mnogimi čudeži oslavil. On
je u bolečinah kile in peska pomočnik, kojih je sam toliko pre¬
stal. Njegov god se 16. malotravna obhaja.

Nauk in posnema.

1. Otroci brez staršev se imenujejo sirote, zapušeni ljudje, kakor je sv.
Drago bil. Taki ljudje ostanejo saj vbogi, akoravno še toliko posvetnega bla¬
ga imajo; ker so svoje naj boljše prijatelje in dobrotnike zgubili. — Ljubezni
mile matere in skerbi dobrega očeta nobeden več njim ne skazuje s toliko po-
terpežljivostjo, kakor je pravili starišev navada. Zato pa se za take zapušene
otroke Bog sam posebno potegne in  za nje poskuša. Sv. pismo pravi: ,,B o g
je oče sirotam in sodnik vdovicam. Tebi o Gospod! je vbožec
prepušen; ti boš si roti  ca  m s o d n i k.” Grebi proti takovim zapušenim lju¬
dem „p rede rej o oblake in vpijejo n nebesa za maševanje.“

2. Zatiranje sirotic je u nebo pijoči greli, ako se otroci brez starišev
ob svoje premoženje, ob svojo dedino (erbio) spravijo, ako se njim po kri¬
vičnih pravdali, po goljufu in slabem ravnanju s njihovim premoženjem velik
kvar stori, se poslednja oporoka (testament) utaji, prenaredi in spači, se za
njihovo izrejenje preveliko povračilo tirja, da se njih premoženje potroši, alj
če se brez vse pomoči u nemar puste.

Dostikrat se zgodi, da sc vbogi, osiroteli otroci, naidiči u hišo vzame¬
jo , se za nje predraga stroškovina prijemlje, vbožci se pa u nemar puste.
Ko taki u svet pognani otroci izrastejo, ravnajo terdoserčni ljudje tudi pogo¬
sto hudo s njimi, jim krivice delajo in jih pokvečijo, ker njim naj težje in
naj gerše dela nalagajo, kterih drugači nikdor opravljati noče, se jim živež
dava, ki drugim ostane, in takošnja obleka, da je namesto njih tiste sram,
ki jih vidijo. — Nazadnje so še, Bogu bodi potoženo! take vboge sirotice dru¬
gim u kratek čas, u šalo in posmeh, ter jih dražijo k serdu, alj če celo u

393

Sv. Foka, keršanski vertnar, mučenik.

dnige grehe! O človek! o kristian! ali ne vpijejo take dela k Bogo, očetu in
sodniku sirot za maševanje zoper tebe! — ?

Zatiranje sirotic je, ako se njim po sili prostost vzame, si po svojej
volji, po svojih mislih in prikladnosti stan izvoliti, u kterem bi lehko srečni
bili — ako se nasproti u stan primorajo, do kteriga nimajo ne veselja, ne
potrebnih lastnosti. To bi bilo ne le za sirote, ampak za vsakega človeka hu¬
do stiskanje; zakaj veliko grozovitneje je koga vse žive dni u nesrečo pori¬
niti, kakor mu le nekoliko njegovega premoženja vzeti. — Naj hudobnejše za¬
tiranje in preganjanje vbogih sirot pa je to, da se brez podučenja, brez ka¬
kega rokodelstva, brez vere, brez vsega keršanskega izrejenja odrasti puste,
alj če se poleg njihove prirojene nevednosti po nadležnih prošnjah, po pre¬
gonih in skrivnih zvijačah k nesramnemu živlenju in k naj ostudnejšim pre¬
greham zapeljavajo, ker izvekšega sploh le nevedni in sirovi ljudje u naj huj¬
ših pregrehah žive. — Ali ne predere vpitje takih grehov skoz oblake do bož¬
jega prestola? — Ali ne bode nekdaj Jezus Kristus, kakor sodnik k takim
rekel: „Kar ste tim vbogim storili, ste meni storili, zakaj tudi
ti so moji  bratji.“

M o 1 i t v a.

O Bog! ti sodnik vdov in oče sirot, ki se višakov ne bojiš in siroma¬
kov u nemar ne pustiš, ki si bogatca in vbožca po svoji podobi stvaril; daj
mi, da tvojih stvari, ktere sam po očetovo ljubiš, nikdar nesmilečno ne zati¬
ram; daj mi, da s nobenim človekom, s svojim bratom, ki je s menoj k ena¬
kemu zveličanju namenjen, nikoli zasmehljivo ne ravnam; zakaj tudi jaz sim
nič pred tvojimi očmi, in vendar si ti proti meni dobrotljiv. Daj mi do sirot
ker,sansko, vsmileno serce, da nekdaj tudi pri tebi vsmiljenje najdem, po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XX. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Foha, KeršansM vertnar, mučenik.

Foka, bogaboječ kristian, je u Sinopi na Pontskem ži¬
vel, Intel je pred mestnimi vrati vert (ograd), kojegaje skerb-
iio obdeloval, da je imel iž njega kaj za živež in je še leh-
ko tudi vbogim kaj delil. Njegova hišica je vsirn odperta stala,
kteri so u njo na stajo priti iiotii. Bog je darežljivost svo¬
jega služavnika s milostjo mučeništva obdaril. Ko je veliko
let u sredi med maiikovavskem in brezbožnem ljudstvom, ka¬
kor drug Lot, pravičen ostal, in ni nikoli priložnosti dela mi¬
losti dopernašati, zamudil, je bil vreden svojo kerv in svoje
živlenje za Jezusa Kristusa dati.

394

20. April ali malotraven.

U nekem ljutem preganjanju kristianov je bil poglavarju
za Jezusovega spoznavca izdan. Ta dozdevana pregreha se
je za dovolj dokazano imela, ker je po celem mestu znana
bila, in se je tudi mislilo, da prave preiskave alj sodniškega
ravnanja ni treba- Ta mož se je u očeh oholega poglavarja
morebiti preporeden zdel, kakor da bi vredno bilo, ga s ve¬
likimi okolnostmi soditi. Toka je bil kristiau, in to je zadosti
bilo, ga k smerti obsoditi; bil je boren, malo obrajtan mož, in
tudi to je zadosti bilo, smertno obsodbo nad njim na naj krat-
šem potu izveršiti. Biriči.so poslani bili, da bi ga poiskali in
kmalo umorili. Biriči so po njem zvunej mesta popraševali, pa
ga niso najti mogli. Ker se pa niso tako verniti hoteli, so u
pervo bližnjo hišo stopili, ne vedoči, da je hiša keršanskega
moža bila- Foka je ravno pri svojih rožah delo imel.

Biriči so se vertnarju bližali, da bi ga po Fokovem sta¬
novanju in osobi poprašali. Foka jih je po navadi prijazno
sprijel, in jih, kolikor je naj bolje mogel, dobro pogostil.
Med pojedinoj jih je poprašal po njihovem poslu, in razodeli
so mu, ko jim je obecal, terdo molčati, da kristiana Foka po
imenu išejo, da bi ga po višem ukazu umorili- Foka se je te¬
ga tako malo ustrašil, da se je marveč bližnje muceniške kro¬
ne u svojem sercu močno oveselil. Biričem je rekel, da te¬
ga, koga išejo, prav dobro pozna, in da jim bo drugo jutro
njegovo prebivališč sam pokazal. Biriči, to culi, so se radi
dali pregovoriti, da so skoz noč pri njem ostali. Služavnik
božji si je, ko so se njegovi gostje k pocinku podali, svoj
grob izkopal in se k smerti pripravil. Ko se je razdenilo, je
Foka k biričem govoril: „Foka seje naj šel, vjeinite
ga, če se vam hoče.”  Tega veseli, so ga vprašali, kde
daje? „N i daleč odtod,“je  odgovoril, „pred vami sto¬
ji; jaz sam sim taisti, koga išete. Storite, kakor
vam je ukazano.”  Biriči so vsi ostermeneni stali in dolgo
so si premišlovali, možu živlenje vzeti, ki jih je tako prijaz¬
no sprijel in tako dobro pogostil. Pa ko so videli, koliko da
se je veselil, za Jezusa smert storiti, so serce dobili, viši
ukaz izveršti. Ob glavo so ga djali, najberž pri grobu, ko
si ga je bil izkopal, in u kteriga so njegovo truplo zagernili.
Nad njegovim grobom je bila potlej lepa cerkva postavljena.
Smert je storil u leti 303- Ze ob času Asteria škofa u Ama-
zei na Poetskem, u začetku šestiga stoletja je bil sv. Foka
od mornarjev za posebnega pomočnika česen. Spomin tega
mučenika obhaja sv. cerkva 5. sušca.

Sv. Poka, kersanski vertnar, mučenik*

395

Nauk in posnema.

1. Zapored ljubezni do sovražnikov nam je zveličar s sledečimi bese¬
dami dal: Ljubite svoje sovražnike, storite dobro tim,  ki  vas

čerte. Blagoslavljajte one, ki vas preklinajo, in prosite za te,
ki vas žalijo.^ Naj lepši izgled ljubezni do sovražnikov nam je Kristus
sam dal. Svojemu izdavcu je iz ravno taiste sklede jesti pustil, in na križu
je molil: „Oče! odpusti njim!“  Sv. Štefan je enako za svojekamenovavce
molil: „0 Bog! ne štej jim tega za greh.“  Sv. Foka je svoje sovraž¬
nike in preganjavce prijazno sprijel, pogostil in se jim sam u roke dal. Ena¬
ko je tudi sv. Polikarp storil. Sv. Ciprian je pred svojo smertjo vkazal svo¬
jemu umorcu 25 zlatov dati. Sv. Maksimiljan je svojemu umorcu novo obla¬
čilo podaril, in še mnogo drugih junakov keršanske ljubezni do sovražnikov
nam zgodovina u razgled stavi.

Evangeli, izgled Jezusa in njegovih svetnikov mi kakor kristianu veli, da
se s svojim sovražnikom spravim, mu iz serca in resnično odpustim. Kri-
stian mora svojemu sovražniku tako resnično odpustiti, kakor si želji, da mu
Bog njegove grehe odpusti — tako odpustiti, da u njegovem sercu nikaka ne-
volja nad razžalnikom več ne ostane, in da mu vse dobro želji — tako od¬
pustiti, da na razžalo sam celo več ne misli — tako odpustiti, kakor da bi
se nič ne bilo zgodilo, ker bi se tudi zares ne bilo zgodilo, ko bi Bog ne
bil pripustil. Znamnje in dokaz znotrajnega odpušanja je zvunajna sprava,
ktera je k ljubezni do sovražnika potrebna. Kdor se kmalo spraviti noče, je
prevzeten, in ljubezni ni u njemu; lder pa ljubezni ni, ondi je smert. Da je
človek pri volji se spraviti in si sploh prevzetno terdovratnost streti, mu je k
temu keršanske ponižnosti in stanu primerjene priljudnosti treba.

Pa tudi svojega sovražnika si moraš u prijatelja premeniti, in sicer, da
s njim prijazno ravnaš, da mu prijatelsko kaj dobrega storiš, alj saj vse do¬
bro želiš? Tertulian pravi: „K r i s t i a n nikogar ne sovraži, če pa so¬
vraži, ni več kristjan/'  Merilo ljubezni do bližnega je: „Ljubi bliž-
nega kakor sam sebe. a  Sam sebi lehko odpušaš, ako si serdit in pre-
grešn; odpušaj tudi svojemu bližnjemu tako. — Sam sebe iz serca resnično
ljubiš, če si ravno kazni vredn; ljubi tudi bližnega tako. Sam sebe na vse viže
zagovarjaš, akoravno si hudobn, kriv in zavit; zagovarjaj tudi bližnega tako.

2. Praviš sicer: Nehvaležnih, zvitih, hudobnih, kljubostnih sovražnikov
ne morem prenašati; kvar mi je prevelik, krivice ne morem pozabiti, ljudje
niso vredni moje prijaznosti. Pa glej moj keršanski brat! če hočeš boljši biti
kakor tvoj sovražnik, glej na izgled prave ljubezni do sovražnikov. Jezus
Kristus, božji Sin,  prosi ob smerti za naj nevrednejše stvari, prosi u bole¬
činah in sramoti za svoje sovražnike; priporoči svojemu Očetu svoje moriv-
ce: „Oče! odpusti jim, ker ne vedo, kaj delaj  o.“  Jezus zagovarja nji¬
hovo hudobnost in grozovitnost s nevednostjo — o neskončna ljubezen! Kaj

396

20. April ali malotraven.

bi mi bili, ko bi nas ne bil toliko ljubil? Jezus je vsmilenje nad teboj, o člo¬
vek! storil; pojdi, in stori tudi ti tako. „H udoben hlapec! ves dolg sim
ti odpustil, ker si me prosil; ali bi se tudi ti ne imel svojega
sohlapca vsmiliti, kakor sim se jaz tebe v s m i 1 i 1 ‘i (e  govori Kristus.

Porečeš: Jezus je to premogel storiti, jaz pa nikar ne morem, zakaj
jaz sem človek; on je bil Bog.— Pa zakaj je Bog človek postal, če se člo¬
vek ne poboljša? — Sovražnika ne morem ljubiti, ker sim človek, praviš.
Tedaj tebe tudi nobeden drugi človek ne more ljubiti, ker je on tudi, kakor
ti človek. In ako te izgled križanega Jezusa in njegov glas iz križa ne more
ohmehčati, te vendar upanje večnega živlenja primoraj; Bog bo te po tvojih
mislih sodil. ^Odpustite in tudi vam bode odpušeno.^ „S kteroj
meroj vi drugim merite, s takoj se vam bo nazaj merilo.^

3. Nasledki nespravljivosti  so strahovitni za prihodnost. Ako ne
odpustiš tem, ki so tebe razžalili, nimaš nikakega odpušanja svojih grehov
upati, ker se tebi odmeri, kakor si ti meril. — Za svoje dela nimaš nikake¬
ga zasluženja; ker pervo in naj vekšo zapoved lomiš. — Za tvoje prošnje ni
uslišanja, ker je tvoja molitva lažniva, kolikrat svet oče naš moliš, rekoč:
))Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo.-' — Ni miru u vesti, za¬
kaj Gospod je daleč od tebe; ne miru na svetu, zakaj tvoje živlenje bo ne-
prenehana vojska. — Ti nimaš pravice do nebes; zakaj tvoja sodba je že
sklenjena: „Povem vam, da bode vsak, kir se nad svojim bratom
serdi, sodbe k r i y. C!  Resje,  da je ljubezen do sovražnika ne toliko člo¬
veška, kakor božja čednost: „Oblecite tedaj kakor izvoljeni, sveti,
in ljubljenci božji priserčno vsmilenje, dobrotljivost, poniž¬
nost, pohlevnost, poterpežljivost. Prenašajte eden drugega,
in odpušajte si med seboj, če se ima kdo črez koga pritožiti;
ravno kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi v iopomina  apo¬
stol. Pomni besede Kristusove: „Alinisi bil zato tudi ti dolžen vsmi¬
liti se svojega sohlapca, kakor sim se tudi jaz tebe usmilil? In
njegov Gospod se je razserdil in ga je izdal trinogom, dokler
ne bo poplačal vsega dolga. — Tako bo tudi moj nebeški Oče
vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih
serc. £f

Molitva.

Daj nam prosimo, o Gospod! posnemati, kar častimo, da se tudi uči¬
mo, sovražnike ljubiti, ker god tega obhajamo, kije  proti svojim pregan¬
ja vcom toliko dobrotljiv bil. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

397

Sv. Anzelm, škof in cerkveni učitelj.

XXL Dan aprila ali malo travna*

Sveti Anzelm, škof in cerkveni učitelj.

Sv. Anzelm, slavni nadškof u Kandelbergu na Angli-
čanskem se je u Piemontu leta 1033 rodil. Bil je živega in
za visoke reči priličnega duha. Se le 15 let star, je željel
u duhovski stan stopiti, pa ni bil sprijet, ker se je bilo bati,
da bi se njegov oče s pleinenitoj rodbinoj razserdil. To je
Anzehna toliko ožalostilo, da je hudo zbolel. U tej svoji bo¬
lezni je že davno storjen sklep, se u duhovstvo podati, po¬
novil. Ko je pa Anzelm ozdravil, je pozabil na svoj sklep
in je vse veselje do duhovskega stanu zgubil; celo bolj
prosto je začel živeti, kakor je popred njegova navada bila.
K njegovi sreči ga oče ni več toliko ljubil, in je s njim
precej terdo in nespodobno ravnal. Anzelm ni mogel tega
prenašati, zato se je podal na pot u ptuje kraje, upaje, da
si, če bo dalej od doma, bo očetovo serce spet nagnil. Po¬
toval je na Francozko in je tukaj tri leta ostal. Tu se mu
je mahoma že celo ugasneno veselje do nauka drugič užgalo,
in ker je čul, da je slavni doktar Lanfrank, njegov rojak,
u. nekem samostanu mladež u vednosteh podučeval, se je k
njemu podal in prosil, da bi ga u število svojih učencov
sprijel. Lanfrank je njegove želje rad spolnil, in Anzelm je
pod tem učiteljem u vednostih tako napredoval, da je vse
druge prekosil.

Ravno ob tem času je tudi spet svojo poprejšno skerb
za čednost in pobožnost, kinalo tudi sklep, se u duhovnem

398

21. April ali malotraven.

stanu Gospod Bogu ves u dar dati, ponovil. To naprejvzetje
je tudi dopolnil, ker je u 27. letu svoje starosti u ravno ti¬
stem samostanu sv. Benedikta, kder se je učil, duliovsko ob¬
lačilo prijel, in ko je skušno leto dostal, redovske obljube
Storil. Koliko da je duliovsko popolnost na skerbi imel, se
da iz tega skleniti, ker je tri leta zatem, ko je bil obljube
storil, za prednika (priora) ravno tiste apatie namesto Lan-
franka, svojega učitelja, postavljen bil, ko se je on u drug
samostan za apata preseliti moral. Mnogi, ki so dalej u redu
živeli, so mu nevošljivi bili in ga preganjali, kolikor so koli
mogli; alj Auzelm si je vedel jih serca s čudovitno krot-
kostjo, ponižnostjo in poterpljivostjo tako prikupiti, da se je
kmalo njih zavid u spoštovanje prevergel. Njegovo sv. živ-
lenje je k temu naj več pripomoglo. Postil se je skorej
vsak dan. Skorej i  ves ukus jedi je po svojem vednem za¬
tajevanju zgubil. Crez dan je učil druge u božjih vednostih
in verskih skrivnostih, noč je navekše premolil in premišlja-
val. Bolnikom je bil noč in dan na pomoč, kder je sila bila,
tudi opustivši vse druge opravila. Vzdigaval in polagal jih
je s lastnimi rokami. H križanemu Zveličarju je imel serčno
pobožnost, in je milo jokal, .slišati, kako je, akoravno je za-
volj nas toliko prestal, vendar tako pogostoma in tako hudo
žalen. Greh se mu je toliko ostudil, da je večkrat rekel, da
bi se raji u pekel vderl, kakor smerten greh storil. Tudi naj
manjše reči, po kterej si je mislil se Bogu zameriti, se je
skerbno ogibal. Njegova pobožnost k blaženi Devici je bila
velika.. On je bil eden izmed pervih, ki je njeno čisto spo¬
četje 0irez madeža) ustno in pismeno terdil; tudi mnogo
drugega je spisal u hvalo Matere božje in si je vse priza¬
deval, njeno čast oživiti in razširati.

Po apatovi smerti je bil Anzelm enoglasno za njegovega
naslednika izvoljen, akoravno se je po vsi moči branil. U ti
svoji novi časti ni nič u svojem poprejšnem živlenju spre¬
menil, razuu da si je molitvo in druge duhovske vaje še s
vekšo marljivostjo u skerb vzel. Glas od njegov.e svetosti
in učenosti je od dne do dne dalje slul, tako da je ne le
pri škofih, in različnih kraljih, ampak tudi pri naj višem cerk¬
venem poglavarju Gregoriu Vil, u naj veči časti bil, ki seje
u žalostnih cerkvenih nadlogah večkrat molitvi sv. Auzelma
priporočil. Enkrat se je moral zastran zadev (opravil) svo¬
jega samostana na Augličansko napotiti. Njegovo ime je tu¬
kaj že znano bilo; zato je bil povsodi kakor svetnik s naj
večo častjo sprijet. Ravno takrat je Lanfrank umeri, ki je
poprej učitelj sv. Auzelma, potler apat, in nazadnje nadškof

399

Sv. Anzelm, škof in cerkveni učitelj.

u Kandelbergu bil. Augličanski kralj je brez pomude sv.
Anzebna za naslednika odločil, in akoravno seje, kolikor je
mogel, upiral, je vendar u silno prošnjo vsega duhovništva
privoljiti moral. Med škofovskem posvečevanjem je grenke
solze prelival. Potem si je vse prizadeval, spačeno živlenje
ljudstva popraviti, ker je neprestano pridgval, zveličavne
knige pisal in cerkvene sbore imel.

Vse se mu je tudi po sreči godilo. Zdaj pa je kralj
strašen nepokoj po deželi načinih Veliko cerkvenega pre¬
moženja si je po sili osvojil, in ni hotel dopustiti, da bi se
ob ondašnjem razkolu kdo drugi, razun njega samega za
cerkvenega poglavarja spoznal. Sv. Anzelin je s neprestra-
šenim sercom pravico in svobodo cerkve branil in se je brez¬
božnemu početju možko uperi. Kraljevi naj viši svetovavci
so zato sv. škofa hudo preganjali, so njegove prijatelje iz
dežele iztirali, so mu škratih njegove dohodke in so mu vse
krivice zadevali, ker so mislili, da ga tako oplašijo in ga
kraljevi volji uklonijo. Pa vse zastonj! Svetnik je ostal ter-
den in nepremekljiv, pripravlen raji umreti, kakor se svojej
dolžnosti Je troho izneveriti.

Ker si je pa vendar mislil, da bi kraljev serd poprej
nehal, ako bi kdo drugi na škofovski prestol sedel, se je u
Rim podal in je papeža ponižno prosil, da bi mu škofistvo
odvezal. Papež pa njegove prošnje ni hotel vslišati, temuč
je iskal kralja s njim spraviti in je ti čas sv. moža u več
cerkvenih sborih zoper krivoverce in razkolnike upotreboval.
Nekaj časa poslej se je sv. škof u Lion na Francozko pre¬
selil, ker ga je veliko častitovanje u Rimu pretežko stalo.
Ko je tu prebival, je Anglicauski kralj Vilhelm umeri, ki je
svetniku zavoljo branjenja duhovnih pravic tako protiven bil,
in sicer zlo otožne smerti. Na lovu je bil. in ko se je ravno
jako radoval, mu je smertna strela nekega Francozkega čast¬
nika serce zadela in ga je, brez kakega znamenja pokore,
na.mesti u večnost poslala. Nedopovedljivo žalost je ta po¬
vest sv. Anzelmu storila, kir je večkrat pravil, da bi hotel
svoje živlenje dati, ako bi s svojo kervjo nesrečni kraljevi
duši pomagati mogel. Preden je ta novica u Lion dospela,
je Hugon, sv. Kluniški apat k sv. Anzelmu sledeče besede
govoril: ,-Kralj Vilhelm je pred božjim sodnim stolom zato¬
žen, obsojen in u večni ogenj veržen.“

Po Vilhelmovi smerti je Henrik, njegov sin, kraljevsko
krono dobil, in postrašen si je prizadel, deželi boljše na¬
prave dati. Prehude dače je odpravil, je s vsemi dobrotljivo
in prijazno ravnal, je duhovnike u časti imel, se ni hotel s

400 21. April ali malotraven.

cerkvenim blagom pečati, in si premoženja duhovnikov ne
osvojiti. Ker je tudi vedel, u kolikem poslovanju da je sv.
Anzelm pri vseh dobromislečih, je njega spet na Angli¬
kansko pozval, in ga je s velikim veseljem sprijel. Pa ni
bilo tega dolgo, kar je sv. škof še enkrat u Rim potovati
moral, da bi duhovske pravice in svobode proti ravno totimu
kralju, ki jih je sčasoma poocetovem napadati začel, obranil.
U Rimu je prijel razsodek, kakor si ga je po pravici željel.
Kakor hitro je anglikanski kralj to zvedel, je svetniku pre¬
povedal se na Anglikansko verniti; zato se je sv. Anzelm
drugič u Lion napotil, kder je 16 mesecov ostal. Vsak dan
je razun daritve sv. maše veliko molitev in spokoril za kral¬
jevo spreobernenje in za blagoto ([srečo} cele kraljevine
Bogu u dar prinašal. Med tem je celo Anglikansko po svojem
pastirju zdihovalo. Kraljeva sestra sama ni nehala, dokler
mu kralj povratka ni dopustil. Ko je sv. mož k svoji cerkvi
prišel, je vse svoje moči napel, da bi še kratek čas svojega
živlenja u korist sebi izročenih ovčic obernil. Tri leta še je
tako u miru prebival. Ko pa že posledne dni ni več sam ma¬
ševati mogel, se je dal u cerkvo nositi, kder je vselej s naj
vecoj pobožnostjo bival. Ko je na veliko sredo sv. zakra¬
mente prijel, se je dal s pokornim oblačilom ogernen na s
pepelom posipano zemljo položiti in si terplenje Kristusovo
brati. Med tem se je mirno in lehko ločil u 76. letu svoje
starosti. Mnogi čudeži, ko so se pri njegovem grobu zgo¬
dili, so njegovo svetost po vsem keršanstvu raznanili.

N auk in p osne m a .

1. Sv. Anzelmu seje greh toliko studil, da je po navadi pravil: „Ako
bi jaz na enem kraju greh, na drugem pa odpert pekel videl,
in bi si izmed nju kteriga izbrati moral, bi raji hotel brez
greha u pekel vgrezniti, kakor greh storiti.“ Greha se je huje
ko pekla bal. Tako sodijo od greha taisti, kteri prav spoznajo, kaj je greh
in kako nepovedljivo hudobnost da u sebi ima. Kako pa ti od greha govoriš
in sodiš? Koliko je tvoje merzenje nad njim? Tvoje živlenje da odgovor na¬
mesto tvojih ust. Ti delaš greh za grehom tako nepremišljeno, da si kako
malo časno nesrečo odvračaš, alj da si posveten dobiček, kratko veselje in
gerd užitek nakloniš. Ali bi ti to storil, ko bi pravo grozo pred grehom
imel? Gotovo ne! Zakaj pa nimaš prave groze pred grehom? Ker ti nedo¬
povedljive hudobnosti greha ne spoznaš. Prosi Boga kakor slepec u evangeliu:
„G ospodi daj, da vidim!“  Daj mi milost, da hudobo in nespodobo

Sv. Audronik in sv. Atanazia, keršanska zakonska. 401

greha spoznam. „Začetek izveličanja je, svoje grehe prav spo¬
znati in objokati;“ piše sv. Hieronim.

2. Sv. Anzelmu ni samo na smertni greli merzelo, temne tudi na od¬
pustljive grehe; ker tudi ti velikega Boga žalijo in ker je dostikrat na videž
mala reč vzrok večniga izveličanja alj pogublenja, postavim: če kdo od¬
pustljiv greh radovoljno stori, si hude misli kmalo ne izbije, alj kako dobro
delo opusti. Človek, kteri to dela, leze poeasoma dalje, dokler smerten greh
stori in se pogubi. Pogublenje mnogih ljudi se je s maličko rečjo začelo. Tako
sodi sv. Krizostom, da se je Kajnovo in Saulovo pogublenje s majhnimi grehi
začelo. Kajn-je le Gospod Bogu to u dar prinesel, kar je slabejše bilo. Ko
je pa videl, da je Abeljnov dar Bogu prijetneji, kakor njegov, ga je zoper
njega nevošljivost zgrabila, ktera se je s umorjenjem brata končala, za kterim
je obupanje in zadnič pogublenje prišlo. Ko bi bil iz začetka svoje daro¬
vanje boljše opravil,- bi vsega drugega ne bilo; Kajn bi ne bil u tolike grehe
padel, bi ne bil pogublen. Pri kralju Saulu je bila na videz mala nepokor-
šina prilika k velikim grehom in nazadnje k pogublenju, kakor ravno te sv.
učitelj pravi. Kakor se namere telesna smert včasih s maloj rečjo začne, po¬
stavim, če se človek vroč napije, alj malo orani, tako je tudi včasi mala reč
začetek večnega pogublenja. Opušenje ene pridige se mala reč vidi, pa jaz
ne dvomim, da je to pri mnogih začetek njihovega pogublenja bilo. Ako bi bili
pridgo poslušali, bi bili k spoznanju, k pokori prišli, ker pa tega niso storili,
so u svojih grehih ostali in u pogubo šli. Ravno to velja od drugih malih reči.
Kaj pa iz tega izvira? To, kar sv. Krizostom pravi: „Taisti ljudje, kteri
u naj vekše grehe padajo, začnejo s malimi grehi. Zato se
imamo ne samo velikih grehov, pa celo tudi tega, kar h grehu
priložnost dava, skerbno ogibati, in kar dobrega storiti pre¬
moremo, ne iz lenobe alj nemarnosti opušati.“

Jlolit v a.

Bog! stvarnik in vladnih časnosti in večnosti, dodeli svoji cerkvi in nje¬
nim služavnikom, dokler smo na tem svetu, vso potrebno podporo, da se tem
ložej za večne dobrote upiramo, ter k množenju tvoje časti in k izveličanju
duš krepko pripomagamo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXII. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Andronik in sveta Atanazia, kersanska za¬
konska.

U polovici četertega stoletja je u Antiohii na Sirskem
živel bogaboječ mož, s imenom Andronik: bilje  zlatar in si

26

402

22. April ali malo traven.

je za ženo tudi nekega zlatarja licer vzel, po imenu Atanazio.
S toj je pobožno živel. Ker sta pa bogata bila. sta sklenila,
svojega premoženja ne samo za se ohraniti, ampak sta ga
na tri dele razdelila; naj veci del sta dala vbogrni; drugi sta
podarovala cerkvam in duhovnikom, in tretji sta za se pri-
deržala; in ti ostanek njima je Bog po njujnej delavnosti
blagoslovil. Kakor poštena človeka sta bila od celega mesta
ljubljena. U njujnem zakonu njima je Bog dva otroka dal,
simi in hčer. Ko sta bila na svet prišla, sta Andronik in
Atanazia sklenila, u zderžuosti živeti. Dvanajsto leto njuj-
uega zakona sta oba otroka zbolela, in ko nju je zlo hudo
imelo, je oče hitel u cerkvo sv. Juliana, in ga je prosil za
svoja ljubljencika; pa ko je na potu domu bil, je iz velikega
jokanja in žalovanja spoznal, da sta mu otroka umerla.

Andronik se je u tej žalosti u voljo Gospodovo vdal,
pa njegova žena ni kotla več groba svojih otrok zapustiti.
Ko je tako na gomili plakala, se ji je neki mož u redov*-
niški (meniški) obleki približal, kteri jo je posvaril, da tako
nezmerno žaluje in se u božjo naredbo ne vda. Te besede
so njejno serce zasegle; umirila seje, akoravno ni vedela,
kdo da jo je potolažil.

Ko je Atanazia domu prišla, je svojemu možu razodela,
da si je namislila, svoje še druge žive dni u kakem samo¬
stanu prebiti, na kar ji je Andronik odgovoril, da si ima sa¬
mostansko živlenje poprej nekoliko tednov skusiti, in ako
bi se ji tedaj še liotlo, se bosta že bolj natenko zmenila.
Njegov svet je posluhhila; poslej pa je tudi Andronik svoji
ženi oznanil, da je ravno take volje. Tedaj sta svoje rod-
binee sklicala, njim svoje premoženje izročila s naročilom,
na bolnišnice (spitale) ne pozabiti, sta svoje služavnike s
darovi odpustila in se s maloj troboj ponoči odtod podala.

Prišla sta na mejo Egiptovskega, kder je neki redovnik
u Androniku željo obudil, da bi samotuike u pušavah te de¬
žele obiskal, kamor seje iz pervega sam napotil, in je prišel u
samostan Lavro. Tu je najšel zavoljo njegove svetosti slo¬
večega očaka Daniela, ga je prosil za njegov blagoslov, mu
je razodel svoj stan in svoj namen in ga je za svet vprašal.
Ta je poslal Audronika po njegovo ženo, ktero je potler
apatici nekega nunskega samostana u Tebaidi priporočil. Ko
se je r to zgodilo, je bil Andronik u samostan Lavro sprijet.

Crez dvanajst let je Andronik apata prosil, da bi mu
pripustil, u sv. deželo romati, ktero prošnjo mu je kmalo do¬
volil. Na tem potu je Andronik enkrat pod nekim senčnatim
drevesom počival, kar se mu je drug redovnik pridružil, kte-

Sv. Andronik in sv. Atanazia, keršanska zakonska. 403

riga Andronik ni poznal. Bila je Atanazia. Tudi njej je bilo
pripušeno, sv. kraje obiskati, pa da bi ložej potovala, se je
po možko redovniško oblekla. Nekaj zavoljo te preobleke,
in nekaj tudi, ker je zavoljo svojega ojstrega živlenja vso
svojo lepoto zgubila, nje Audronik ni spoznal, ona pa je
njega spoznala. Imenovala se je Atanazi, in on in drugi so
jo za mlajšega brata kakega meniškega samostana imeli. Tako
sta tedaj vkupej u sveto deželo potovala, sta vse mesta in
kraje, kteri so po Kristusu Gospodu znamenitni, s veliko
pobožnostjo obiskala, potler sta se u samostan vernila, u
kojern je Andronik bil. Tukaj je tudi Atanazi ostal, in je še
dvanajst let u božjem strahu in u vajah vsih čednosti živel,
ali Andronik ga ni poznal. Oba je pobožni apat večkrat ob¬
iskal in se s njima od sv. reci menil.

Ko je enkrat apat od takega obiska ravno domu šel, je
Andronik za njim tekel in kričal: Atanazi umira. Apat se je
ventil in ko je Atanazia zlo slabega jokati najšel, mu je
rekel: „Ti greš k Bogu, zakaj se tedaj joceš?“ Bolnik je
odgovoril: Jaz se le zavoljo Andronika jočem; bodi pa tako
dober in vzemi po mojej smerti pismice izpod moje glave,
in prebravši ga tudi Audroniku brati daj. Poslej je prijel sv.
zakramente in je svojo dušo Gospodu izročil, in skrivnost
se je razodela. Ko se je to razodelo, je ukazal apat vsim
redovnikom in samotnikom iz Setimske pušave vkup priti in
sv. Atauazio častito pokopati. Sedmi dan je hotel apat An¬
dronika s seboj vzeti; pa on je prosil, da bi smel pri svojej
ženi ostati, da bi zravuo nje umeri in pokopan bil. Njegova
želja se je tudi skorej spolnila. Ko je ravno apat domu šel,
se je njemu, redovnikom in samotnikom oglasilo, da je An¬
dronika mertvica zadela. Zavoljo tega so vsi k njegovi srečni
smerti vkup pritekli. Umerla sta oba leta 390. God sv. An¬
dronika se 6. in sv. Atanazie 12. velikotravna obhaja.

Nauk in posnema.

1. C'e kdo iz tvoje ljubljene žlahte ali družine umerje, sineš sicer ža¬
lovati, pa ostani zravno terden u veri. Bog ravna vse k naši sreči, akoravno

v 7

tega u žalostni uri terplenja ne previdimo. Se le u večnosti boš spoznal, kako
celo dobri da so poti božji, kako ljubeznive da so njegove naredbe bile. —
Nekterim ljudem se pogostoma godi, da se, kakor Betlehemske matere, u
marsikterih nesrečah ne dajo potolažiti, akoravno jim Bog po takih ne-
pregledljivih dogodkih in odločkih le svoje vsmilenje kaže. — Vselej imajo

26.*

404

22. April ali malotraven.

taki ljudje premalo vere. Apostol pravi: ..Hočemo, Jjubleni bratje, da
vi ne žalujete, kakor malikvavci, kteri upanja nimajo.“ Ako
kterega otroka zgubiš, si misli: Bil je čas, da tega otroka nisim imel, in
vendar je dobro bilo — zdaj je drugič tako; Gospod mi ga je dal, Gospod
mi ga je vzel, njegovo ime bodi posvečeno: Bog je le vzel, kar je njegovega.
Moreda je smert za mojega otroka naj vekša dobrota. — Moj otrok še
ondi gori pri Bogu živi, in je na vekoma prost skušnjav, nevolj, bolezni, stra¬
hov, nevarnosti in pregonov. Srečneji je, kakor jaz, in tudi jaz bi mu tolike
sreče ne mogel storiti. — Tudi sv. pismo pravi: „Malo joči nad mert-
vim, ker je le k pokoju šel. Hudobno živlenje grešnika pa je
huje od njegove smer  ti.“ Lehko bi nedolžni mlad človek še izveličan ne
bil, ako bi dalje na svetu živel. —

2. Ne pregreši se pri zgubi svojih s tem, da bi nezmerno žaloval in
nevoljno zoper Boga mermral. Prosi ga marveč za pomoč, da zgubo pre-
terpiš in se uči se k smerti pripravljati. Tolaži se rekoč: Saj se bomo spet
videli in tedaj ločenja več ne bo. Sv. Duh pravi: „Ne dolgost živlenja
in ne število let ne dela starosti imenitne, ampak človekova
pamet je namesti sivih las in neoskruneno živlenje je prava
starost. Bog je pravičnega vzel, da se njegova pamet po hu¬
dobi ne popači, in se njegova duša po hinjenju ne jvkani; ker
je ona Bogu prijetna bila. Ljudje pa, kteri to vidijo, tega ne
razumejo in si k sercu ne vzamejo.^

Mnogi stariši se neutolažljivo jokajo, ako jim Bog otroka u njegovi
nedolžnosti vzeme. Ce pa svoje otroke brez Boga in brez vere rasti vidijo
ki se u vsili grehih in nespodobah valjajo, le po truplu žive, po duši pa so
mertvi; če so njihovi ljubi otroci pri hudobnih ljudeh u časti, se njim prav
dobro zdi. Sv. Auguštin pa pravi: „Truplo obžaluješ, ko je iz njega
duša šla; duše pa ne obžaluješ,  ko  je  iz  nje  Bog  šel.“ — In kaj
je vekša nesreča, kakor zguba Boga? — Solze za mertvo dušo bi saj pra¬
vične bile, in veliko jezer starišev bi imelo zadosti vzroka nad otroci jokati,
ko je Bog iz njih šel, ktere so moreda oni sami po svojem slabem izrejenju
večni smerti izročili! — Sv. Bernard pravi: „55 iv in če konec jem le in
vse vkup teče; duša konec jemle, in nikdor za to ne porajta.“—

Pusti tedaj mertvim svoje mertve objokovati, zakaj žalovanje nad mert-
vim truplom ne pomaga ne mertvemu ne živim; joči se raji, da smerti dru¬
gih nesrečnih nisi u svojo korist obernil, joči se, če ti, alj tvoji u dušni smerti,
u smertnih grehih žive, ker so vedno u očitni nevarnosti večne smerti umreti.
Pomilovanje tih, kterih ni več moč oteti, ako so nesrečni, ne pomaga ne tebi
ne njim, bodi si rajši u skerbi, da ne bodo tudi tebe oni zastonj objokovali,
ki bodo ob tvoji smerti še živeli.

Sv, Adalbert, škof in mučenik.

405

M o 1 i t v a.

Ljubeznivi, vsmilečni Jezus! kakor človek si se na grobu svojega pri¬
jatelja Lazara in tudi nad oslepijenjem nesrečnega Jeruzalema jokal: razsveti
nas, in daj nam razumno serce, da svojo neumerljivo dušo više obrajtamo,
kakor svoje telo, in smert svoje duše tukaj živo objokamo, skoz pravo po¬
koro spet oživimo in se večne smerti srečno rešimo. Amen.

XXIII* Dan aprila ali malotravna*

Sveti Adalbert, škof In mučenik.

Adalbert, slavni škof in mučenik, je bil leta 956 od
imenitnih starišev rojen. Ti uiso druga či mislili, kakor da bo
on njihov plemeniti rod dalje ohranil. Ko mu je pa Bog že
u pervih detečjih letih smertno bolezen poslal, so se sta-
riši k božji Materi obernili, ga na njejni oltar položili in ob¬
ljubili, da hočejo tega svojega edinega preljubljenega sinka
u duhovski stan dati, ako mu blažena Devica ljubo zdravje
sprosi. Njihova molitva je bila vslišana. Za smert bolno dete
je spet ozdravilo, in stariši so svojo obljubo dopolnili. Ko se
je Adaldert u devetih letih u Magdeburgu s veliko slavoj
izučil, je bil po željah in pomoči starišev u število duhov¬
nikov sprijet.

Izpervega njegovo živlenje sicer ni bilo, kakoršno se
za duhovnika spodobi. Vdal se je u prazne, posvetne ve¬
selosti, s kterimi je veliko časa potratil. Čednost in pobož¬
nost mu je malo, ali skorej celo nič na skerbi bila. Bog ga
je posebno varoval, da po svojem prostopašnem živlenju ni
u smertne grehe zabredel. Neka neprevidena nagoda mu je
oči odperla in mu pot k svetosti nadelala. Pražki škof, ki
ni živel, kakor se škofu spodobi, je nagloma hudo zbolel in
tudi umeri. Bil je pred svojo smertjo ob premišlevanju svo¬
jega poprejšnega živlenja u groznih stiskah in težavah in
je s prestrahovitnim glasom vpil: „Oh! peklenski du¬
hovi me u večno pogub le nje vlečejo."  In pri tih be¬
sedah je vgasnil. Adalbert, ki je s drugimi poleg stal, je po
vsem životu trepetal in je na mesti sklenil, se vsem posvet¬
nim praznostim za vsikdar odpovedati in prihodnič prav du-
hovsko živeti; da bi nekdaj tako nesrečno ne umeri.

Kar je sklenil, je tudi brez odloga dopolnil. Svojo vest
si je s skesano spovedjo svojega celega živlenja očistil; ni
nobene ure več na posvetno radovauje obernil, se je popred

406

23. April ali malotraven.

toliko prijetnega družtva ogibal, je samoto ljubil, je veliko
časa molil in duhovne bukve preberal, je svoje telo s mno¬
gimi spokorili krotil, in Boga večkrat ponižno zahvalil, da
ga ni u poprejšnem živlenji umreti pustil. Duhovniki, ki so
po svoji dolžnosti shrani bili, da bi naslednika namesto mert-
vega izvolili, so se na Adalherta ozerli in mu s enim glasom
škofstvo ponudili, on pa seje, dokler je mogel, zoperstavil;
vendar se je nazadnje glasu božjemu vdati moral. Ko je
škofovsko posvečenje prijel, se je u vsili čednostih vadil, u
kterih se je toliko svetih škofov, kterih živlenje si je u iz-
gled postavil, na različnih krajih in ob vsih časih svetilo.
Svoj čas je tako razdelil, da si je nektere ure za molitvo
in za opravljanje službe božje, druge pa za svoje škofiške
opravke odločil. Svoje dohodke je na četiri dele razdelil.
Pervi del je obernil na podporo vbogih duhovnikov, drugi
za vbožce, tretji za rešenje jetnikov, in četerti del za po¬
trebe samega sebe in svoje družine. Do vbogih je vselej
vsmileno in prav očetovo serce kazal. Nikogar ni brez daru
pustil. — Ko ga je neka žena na ulicah vbogaime prosila,
ji je rekel, da se ima drugi dan pri njegovi hiši oglasiti, ker
ravno ni imel kaj pri sebi. Pa žena je še Je nekoliko sto¬
pinj dalje šla, kar mu je njegov odlog na jutre žal bil. Po¬
klical je ženo nazaj, in ji je svojo lastno oblačilo dal, rekoč:
„Vzemi to u Boga ime: zakaj kdo ve, če sim še
jutre  živ.“

Zveličanje svojih podložnih si je posebno u skerb vzel.
Opominal jih je k vsemu dobremu; pridigval jim je vsak dan,
in si je vse prizadeval, jih h keršauskemu živlenju napeljati.
Zaderžanje pri vsih stanovih je bilo sploh toliko u hudo
prepadlo, da goreč škof s vsemi svojimi trudi iu deli ne le
kaj opraviti mogel ni, ampak je moral veliko zasramovanja
in krivice prestati. Ko se pa uikako upanje poprave ni videlo,
se mu je bolje zdelo, ako za nekaj časa svojo škofijo celo
pusti. Š žalostnim sereom se u Rim poda, da bi grobe sv.
apostolov obiskal in se njihovi prošnji pri Bogu priporočil.
Potler je imel misel, tudi u sveto deželo potovati, pa poprej
se je še na goro Kasino podal, da bi se tukaj s možmi, ki
so zavoljo svoje čednosti sluli, pogovoriti mogel. Ti pa so
ga od pota u sv. deželo odgovorili, in Adalbert se je po
njihovem svetu spet u Rim vernil, se u samostan sv. Boni-
facia napotil in je tukaj dve leti živel u neprenehanih vajah
vsih čednosti, kojih je k duhovni popolnosti treba. Ti čas
so zapušene, nepokorne ovčice na druge in boljši misli pri¬
šle. Spoznale so, da so iz lastne krivosti toliko pobožnega

407

Sv. Adalbert, škof in mučenik.

in skerbnega pastirja zgubile, in so željele ga drugič pri
sebi imeti. Pražani so nekoliko poročnikov k njemu poslali,
s ponišno prošnjo, da bi se hotel verniti, ker je jih resnična
volja, njegovo opomina uje bolj kakor poprej slušati. Adalbert
se je po papežovem naročilu s poročniki na pot napravil, ves
hrepeneč, zapušenim želje spolniti in jim k vecuimu zveli¬
čanju služiti. J3il je od Cehov tudi res s velikim veseljem
in postavanjem sprijet. Ko pa se je poboljševanja ljudstva
prijel, k čemur je sv. škof s pravo gorečnostjo opominal, je
najšel toliko posluha, kakor poprej. Sv. mož je vse pomočke
poskusil jih poboljšati, pa vse zastonj. Zato je sv. mož
drugič svojo škofio zapustil, se je spet u Rim u samostan
podal, in sklenil, iz njega ne več iti.

Nekoliko časa zatem je prišel cesar Oton u Run, in je
rimskega papeža prosil, naj bi škofa Adalberta nagovoril alj
mu ukazal, da se še enkrat u Cehe poda, in skusi njih ter-
dovratnost vkrotiti. Papež je sv. možu cesarjevo željo razodel
rekoč, da je to tudi njegova želja; pa tako, da, če najde, da se u
Cehih nič opraviti ne da, se u kako koli drugo deželo poda in
Kristusovo vero oznanuje. Adalbert je radovoljno dopolnil, kar
se je od njega terjalo. Na potu se je na Poljsko obernil, da
bi svojega prijatelja Boleslava vojvoda obiskal, in se s njim
od svojega povratka k ovčicam pogovoril. Boleslav je svetoval,
da Adalbert poprej po poročnikih pozve, ali ga Cehi hočejo
za svojega škofa spoznati in mu bolje kakor pervokrat po¬
korni biti? To se je zgodilo; poročniki pa so bili tako hudo
sprijeti in toliko zasramovani, da so se brez pomude vernili,
iu se Adalbertu zdelo ni, se taj podati. Tedaj je hotel po
papeževi želji se u kako drugo deželo oberniti, vero oznan¬
jevat. Podal se je na Ogersko, je tu neutrudljivo vero Je¬
zusa Kristusa pridgoval, in je veliko število prebivavcov, in
vojvoda Gejza tudi spreobernil, kakor se u živlenju sv. Stefana,
Ogerskega kralja, natajnše bere. Ko je sv. Adalbert novo-
spreobernencom duhovne pastirje lepo oskerbel, je bil od Bo¬
leslava poklican in prošen, še u malikvavstvu zaslepljenim
Porusom luč prave vere vžgati. Adalbert, želječ svojo kerv
za Kristusovo voljo preliti, se je k temu brez pomišljenja
napravil, si je nekoliko gorečih duhovnikov pridružil, je u
različnih mestih po Poljskem s dobrim tekom pridgoval in je
zadnjič na Porusko prišel.

Kmalo po svojem prihodu je s apostolsko gorečnostjo
jel nauk Jezusa Kristusa oznanovati, krivost in neumnost
dosihmal moljenih malikov pred oči staviti in vse, ki so ga
poslušali, k spreobernenju opominati. Pa zemlja je še bila

408

23. April ali malotraven.

predivja in terda, kakor da bi naj svetejše seme besede
božje blagovito sprijeti mogla. Razkačeni malikovavski du¬
hovniki niso apostolskega moža terpeli, in so ga s naj večini
zasramovanjem iz dežele nagnali. In. ko je že res proč šel,
so nekteri za njim pritisnili, ga kakor tata alj razbojnika na¬
zaj vlekli, ga na visoko goro peljali, mu glavo odsekali in
si svoj serd še tudi nad njegovim truplom hladili, ker so ga
s kopji in sulicami prebodli. Boleslav, ko je to zvedel, je
njih kmalo nekoliko poslal za telo sv. mučenika prosit. Div¬
jaki so toliko funtov ali centov srebra tirjali, kolikor bi sveto
telo vagalo. Boleslav je privoljil in Bog je čudežno naredil,
da je sv. telo na vagi k osramotenju lakomnih divjakov, in
k naj večemu veselju pobožnega Boleslava odviše male teže
bilo, kojega je poslej s naj večimi častmi u Poljskem mestu
Gnezni hraniti dal. Med drugimi znamenitimi izreki tega svet¬
nika se tudi sledeč bere: „Jtes je krasna reč, škofovo
kapo na glavi, palico u roki in zlat perstan nositi,
pa na veliki sodni dan bo se pokazalo, kako težke
da  so  vse  te  reči/’

Nauk in posnema .

1. Sv. Adal beri: je pri pogledu nesrečne smerti nekega škofa sklenil,
svoje nečimurno in prosto živlenje poboljšati, da bi tudi tako nesrečno ne
umeri. Iz ptuje škode se je spametoval in začel pobožno živeti, ker si je
srečno umreti željel. Ali nisi ti že od koga cul, ali morebiti sam videl, daje
nesrečno umeri ? Zakaj pa se ti iz ptuje škode ne izmodriš in ne začneš pobož-
neje živeti? Saj si željiš, srečno umreti. Tudi brezbožni Balaam si je tega
željel, ker je zavpil: „Umerji moja duša smert pravic nega  !“ Ta
želja pa mu ni pomagala, ker ni nehal brezbožno živeti. Ravno tako malo
bo tebi tvoja želja pomagala, ako svojega živlenja ne spreoberneš; zakaj s
grešniki brezbožno živeti, in nazadnje s pobožnimi srečno umreti ni mogoče.
Smert je sploh, kakor je živlenje bilo. Kdor u grehih živi, u grehih umerje.
Kdor pobožno in u milosti božjej živi, umerje tudi tako. Čudež vsmilenja
božjega je, ako človek, ki je vedno u grehih živel, vendar u milosti božjej
srečno umerje. Hočeš, smeš ti tak čudež pričakovati? „Ne motite se, moji
bratje u  opomina sv. Paul, „Bog ne da s seboj šaliti. Kar bode
človek sejal, to bo tudi žel. Kdor u mesi seje, bo od mesa po-
gublenje žel, kdor u duhi seje, bo od duha večno živlenje  žel .“
Resnica je: Kakor se živi, tako se umerje. Kdor brezbožno živi, bo ne¬
srečno umeri, in pogublenje žel. Kdor pobožno živi, bo srečno umeri in bo
zveličan. Iz tega sam skleni, kaj ti je storiti, če hočeš srečno umreti.

409

Sv. Juri, vojšak in mučenik*

2 .  „Kdo ve, če sim še jutre živ?“ Tako je sv. Adalbert rekel,
in za to ni hotel svojega dani na jutre odložiti. Veš ti, moj bravec! ali boš
še jutre živ? Resnično ne. Ne manj veš, ali boš še urez eno, dve, deset alj
dvanajst let živ. Število tvojih dni in let je Bogu samemu znano. Zakaj tedaj
odlagaš to, kar veš, da je k dosegi zveličanja potrebno, od dne do dne, od
tedna do tedna, od mesca do mesca, od leta do leta, moreda do sive sta¬
rosti, alj do zadne bolezni? Zakaj pa tega danes ne storiš? Ti spoznaš, po¬
stavim, da ti je prave spovedi potreba, ker si morebiti kak greh zamolčal,
alj kako poprejšno spoved brez kesa in pravega sklepa opravil. Zakaj od¬
lagaš to spoved? K izveličanju ti je potreba, da ptuje blago popolnoma po-
vemeš, kolikor po svojej moči moreš, tudi prave sprave s svojim sovraž¬
nikom itd. Zakaj pa s tem le tudi na jutre čakaš, ker ja ne veš, ako boš še
jutre živ. „Jutre je negotov dan,“  piše Tomaž Kempčan, „in kdo ve,
ali boš jutrajni dan doživel.“  Sliši opominanje sv.Duha: „Danes, ko
Gospodov glas slišite, si ne uterdite svojega šerca. u  Bog noče,
da do jutre čakaš. „Ne mudi se, se k Gospodu verniti, in ne od¬
lagaj od dne do dne; ker bo njegov serd naglo in nepreve-
doma prišel.  “

I o 1 i t v a.

O Bog! dodeli, da kraljevstvo resnice k nam pride in daj, da mi ka¬
kor udje tega kraljevstva k njegovemu razširjanju po izgledu in prošnji sv.
Adalberta pripomagamo kolikor premoremo, in si zaslužimo nekdaj u ne¬
beško kraljevstvo priti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIV. Dan aprila ali malotravna. *

Sveti Juri, vojšak in mučenik.

Sv. Juri, eden naj bolj slovitih vojšakov in marternikov
naše sv. cerkve, kterega Gerki velikega mučenika imenuje¬
jo, je bil u Kapadocii plemenitili in keršauskih staršev sin.
Ker je bil hrabrega serca in velike telesne moči, ga je že
u cvetočih letih u vojaški stan mikalo, u kterem se je tudi
tako sereno obnašal, da je sčasoma u čast polkovnika pov-
zdigneu bil, pri vojski cesarja Diokleciaua, ki ga je zavoljo
nepreslrašenega junaštva veliko obrajtal. Cesarju ni bilo zna-
oo, da je Juri kristian, to je še le o sledeči prigodbi zve¬
del. Cesar, očiten sovražnik kristianov, je enkrat vse svoje
svetovavce sobral, in jim je razodel, daje  sklenil, u o hrano
občinske vere keršanstvo u svojih deželah zatreti, čez kar je
Kotel njih misel zvedeti. Svetovavec za svetovavcom je ce-

410

24. April ali malotraven.

sarjev sklep pohvalil in odobril. Juri sam ga ni hotel poter-
diti, ampak je brez strahu rekel, da ne umi, s kako pravicoj
bi se kristiani zatreti imeli, ker je njih nauk in vera celo po
pameti, njih postava sveta, njih živlenje, djanje in nehanje
brez graje. Vsi nasoči nad to besedo ostermijo in si domiš-
lavajo, da bi kde Juri sam kristian bil. Zato so mu iz ene
strani cesarjevo prijaznost in milost, spoštovanje, u kterem
je povsodi bil, čast in bogastvo, ko ga je že res imel, in še
pričakovati ima, pred oči stavili; iz druge strani pa nemilost
cesarjevo, zgubo vseh časti in vsega premoženja, naj gro-
zovitnejše muke in bolečine zravno naj sramotljivejše smer-
ti, ako s drugimi svetovavci ne bode ene misli, in če je
kristian, keršanstva ne zapusti. Veliko so še od velikosti in
mogočnosti svojih bogov pristavili, in še več u zasramovanje
keršanske vere gučili, ktero so gerdih zmot in pregreh dol¬
žili, in celo Kristusu niso zanesli. Vse to se je zgodilo, da
bi sv. Jurju pravo vero omerzili, in ga k malikvanju nagnili.
Jurije nekoliko časa neoplašen poslušal; ko se je pa ker-
šanska vera zasramovati in Kristus sam kleti jel, ni hotel
dalje molčati, se ni u svojem keršanstvu dal zmotiti, temuč
je s resnim glasom rekel: „Jaz sim kristian! Jaz mo¬
lim edino pravega Koga, kterega službe zavoljo

411

Sv. Juri, vojšak in mučenik.

umerljivega človeka alj^zavoljo posvetniga bla¬
ga nikdar ne zapustim. Štejem si u naj veco čast,
ako za svojega Boga ker v dati smem. Da pa od
k er sanske vere in njej ni g a začetnika toliko za-
sramljivo, lažnivo in posmehljivo govorite, tega
je vaša nevednost kriva. Ako bi u njej bolj podu¬
čeni bili, bi celo dr u gači govorili. 14  Na to seje k
cesarju samemu obernil rekoč:  „0  koliko boljše bi za va¬
še veličanstvo bilo, ako bi s menoj pravega ker-
šanskega Boga molili! On bi vam nekdaj veliko
v e če in srečnejše kraljestvo dal, kakor ga zdaj
imate. 44  Ni popisati, koliko da se je cesar nad to nepriča¬
kovano besedo sv. Jurja razserdil. Mahoma je vkazal, hra¬
brega Kristusovega spoznovavca s težkimi verigami obložiti
in ga u temno ječo vtekniti. Drugi dan ga je rekel na kolo,
ko je bilo s samim ojstrim železjem naperjeno, privezati, in
ga tako grozno okolj valjati, da celega trupla ni bilo videti
kakor ena rana. To martro je keršanski junak vesel in ka¬
kor brez občutenja prestal. Med tem grozovitnim terplenjein
se je iz neba neki glas slišal, ki mu je rekel: „N e boj se;
jaz sim pri tebi! boj u j se hrabro  ! 44  Po ti muki so sv.
Jurja sopet u ječo spravili Tu je Gospod Boga za moč, ko
mu jo je ob pervem napadu podelil, zahvalil, je vse kristia-
ne, ki so ga obiskali, k stanovitnosti opominal, in je nekoli¬
ko bolnikov, ko so jih k njemu spravili, s znamenjem sv. kri¬
ža ozdravil.

Gospod Bog je angela poslal, kir mu je vse rane popol¬
noma zacelil in k neprenehani krepkoserčnosti opomnil. Drugi
dan je bil Juri spet pred cesarja postavlen, in ko ga je zdra¬
vega videl, je to copernii pripisal. Začel je tedaj ga nanovo"
s milovanjem in obetanjem k moljenju malikov pregovarjati.
Svetnik je prosil, mu pokazati, ktere bogove da ima moliti.
Cesar ves vesel, kakor da bi njegova zgovornost vendar le
bila svetnikovo stanovitnost poderla, je služavnika pravega
Boga, spremljan od svojih svetovavcov in cesarice same, u
malikov tempe! peljal. Svetnik se je tu nekoliko časa oziral,
potler se je vstopil pred podobo Apolona in je prašal: „Si
li ti taisti, ki hoče daru od mene, kteri Gospodu
nebes  in  z e m I j e s a m e m u g r e ?“ Ko je to izrekel, je proti
podobi znamenje sv. križa naredil, in zdaj je u nji skriti zlo¬
dej s groznim glasom vpiti jel: »Ne,  ne,  jaz  n e s i m Bog.
Ni drugega Boga, razu n tega, koga  ti  čas  tis. 44  »Ka¬
ko pa si u pa š,“ je Juri govoril, „da še pred mojimi
očmi  stojiš. 44  Kmalo, ko je to izgovoril, se je strašno tu-

412

24. April ali malotraven.

Ieuje in tugovanje sli,salo; vsi maliki so iz oltarjev spopadali
in se na drobne kosove razleteli. Malikovavski duhovniki so
pri tej prigodbi neznano vpitje zagnali in za masevauje kričali.
Cesar, serda ves terd, je vkazal sv. Jurja na vse neslišane
viže mučiti, kterih dosteti bi preveliko bilo.

Mnogo jih je, kteri so mislili, daje sv. Juri pervi klavni
dar grozne serditosti Dioldecianove nad kristiani; zato je tu¬
di celo verjetno, da je grozovitnež drugim za strah nad njim
vso svojo grozovitnost pokazal. Ker pa s tem ni kaj opra¬
vil, je nazadnje zapovedal, stanovitnemu spoznovavcu glavo
odsekati. S njim so tudi cesarico Aleksandro na moriše pe¬
ljali. Ta je že popred naskrivnem kristiana bila; ko pa je
videla, kaj se je s maliki zgodilo, je serce dobila, in očitno
spoznala, da pravega Boga moli. Tudi vec drugih se je ondi
spreobernilo, ki so potler ob različnih časih svoje živlenje
za keršansko vero dali. Aleksandra, cesarica je sla s naj
vekšim veseljem na morise, je po potu nenehoma molila in
svoje oči proti nebesam vpirala. Ko je sv. Juri na morise pri¬
šel, je svojo molitvo kleče opravil, Boga zahvalil, da mu je
dal u keršanski veri rojenimu biti, in ga do konca krepčal;
potlej je prisercno molil, naj bi se Bog slepih poganov, ina-
likovavcev .ysinil.il, da bi svojo zmoto spoznali, in se sploh k
pravi veri spreobernili. Potler je svojo glavo sam ponudil in
neprestrašen kervavo smert pod mečem storil.

Tega svetnika podobo sploh delajo, kako neko devico
rešaje zmija (lintverja) prebada. S tem se hoče znamenovati,
da se je proti peklenskemu lintverju junaški vojskoval, ki je
onda keršansko cerkvo, kakor deviško nevesto Jezusa Kri¬
stusa, u skrivnem razodenju predobraženo ženo, kakor po¬
žreti hotel. Drugi so pa takih misli, da Iintver slepo pogan¬
stvo pomeni, iz kterega žrela je sv. Juri cesarico Aleksandro
otel, ktero je s svojim junaškim spoznanjem tudi u neprestra-
šeno spoznovavko in mučenico Jezusa Kristusa spreoberuil.
Ona je ravno ti dan smert storila.

Nauk in p o snem a-

1. Poganski svetovavci cesarjevi so mnogo zasramljivega od keršanske
vere sv. Jnrju govorili, da bi ga od nje odvernili; pa ni se jim dal zmotiti,
in ni zasmehačem verjel, ker je že boljše podučen bil in je prav sodil, da
hudi duh iz takih hudobnežev govori; ostal je stanoviten. Da so pagani od
svete vere zasramljivo gučali, se ni čuditi; drugači niso umeli. Da pa je za
danešnjega dne veliko jib, kteri tako govore, akoravno katoličani biti hočejo,

413

Sv. Juri, vojšak iu mučenik.

je resnično čudovitno. Koliko katoličanov govori od verskih členov, zapoved in
obredov prave cerkve, kakor krivoverci. Zasmehujejo spoved, poste, božje
pote, obhode (procesje), spovednike, pridgarje, in sploh vse duhovnike, ka¬
kor krivoverci, in včasi še huje. Dvomijo celo nad nektcrimi verskimi členi,
in so u marsikteri reči s krivoverci ene misli, ter davajo grozno pohujšanje.
Morebiti, da pri sebi drugači mislijo, kakor govore; hočejo kakor učeni in
veliki moži sluti, kteri vse bolje vejo in ume, kakor duhovniki, kakor vsi bo¬
goslovci in sv. očaki sami. Pa bodite si res takih misli alj ne, memo vsega
tega močno greše, in težek odgovor jih čaka za svoje pohujševanje drugih.
Verske reči zasmehovati je vselej brezbožno, grešno in pogubljivo. Pri takih
hudobnikih je prava vera u serci že zgubljena, alj je saj u naj vekši nevar¬
nosti. Po govoru se je spoznalo, da je Peter, ki je Jezusa zatajil, Galilean;
iz govorjenja takih brezbožnikov je soditi, da po pravici niso več katolški.
Pravi katoličan svojo vero visoko časti, in od vsega kar k njej sliši, spošt¬
ljivo govori. Če takošne pogovore čuješ, upri se jim, ako le moreš, serčno.
Ako ne moreš, se takim hudobnjakom saj zmotiti ne daj. Ne verimijim; hu¬
dič iz njih govori, kakor iz onih poganov. Misli na to, kar si se pri ker-
šanskih naukih in predigah naučil. Ako hudobnikom verimeš, alj se jim u svo-
jej veri zmotiti daš, se pred Bogom ne boš mogel izgovoriti, ker ti brezbožni
hudobnjaki od Boga niso postavleni tebe učiti. Bog ti je svojo cirkvo in njejne
učitelje odkazal. Tote imaš poslušati, tem imaš verjeti. Ako zoper zapoved
božjo ravnaš, nisi pomilovanja vreden, če se pogubiš. „Ne poslušajte kri¬
vih prerokov, ki vam prerokujejo in vas vkanjujejo. .. Jaz jih
nisem poslal, in oni lažnivo prerokujejo; da vas u nesrečo spra¬
vijo, in vi poginete.^  Tako je Gospod Bog nekdaj po preroku Jeremiuopo-
minal. Kristus Gospod pa govori: „V a r u j t e se krivih prerokov, ki u
ovčjem oblačilu k vam pridejo, znotrej pa so zgrabljivi vol¬
kovi.^

2. Cesarjevi paganski svetovavci hvalijo in dobrijo brezbožen sklep ker-
šanstvo zatreti. To storijo, da se cesarju ne zamerijo, in njegove prijaznosti
ne zgube. Alj sv. Juri očitno pove, da je to grešno, in da raji cesarjevo pri¬
jaznost zgubi, kakor da bi se Bogu zameril. Glej! da nikdar ne hvališ, do-
briš in priporočaš, kar za nepravo, alj grešno spoznaš. Ne poterdi njim, kteri
pravijo, to alj to ni greh, če drilgač veš. Ne kaži veselja nad takimi pogo¬
vori, drugači se tujih grehov kriv in deležen storiš. „Gorje vam,“  govori
Gospod Bog, „kteri hudo dobro, in dobro hudo imenuj  e te. a  Povej
odkrito, kaj za resnično alj lažnivo imaš, akoravno drugim merzi. Več ti mo¬
ra za milost božjo, kakor za prijaznost ljudi biti. Saj se imaš Boga bolje
bati, kakor ljudi. Le primeri dobiček od ljudi k taistemu, koga pri Bogu pri¬
čakati imaš, premisli kvar, ki ti ga človeška neprijaznost storiti zamore, in
kvar, ko te od nemilosti božje čaka, potler razsodi, kaj je storiti. „Ne boj¬
te se tih, kteri truplo umore ,' u  pravi Kristus, „duše pa umoriti ne

414 25. April ali malotraven.

morejo, ampak bojte se tega, ki truplo in dušo u pekel pahniti
zamore.“

M o I I t v a.

O Bog! ki nas po zaslugah in prošnjah sv. Jurja, svojega mučenika
veseliš: dodeli milostljivo, da, ki te po njem za tvoje dobrote prosimo, jih
po tvojej milosti dosežemo; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

XXV. Dan aprila ali malotravna.

Sveti Marko, evangelist.

!!!!WiMl!Minillllllillllll)liJU4~^iaitii immiiiiijiiimmii-imm

U sv. pismu se najdeta dva svetnika s imenom Marka.
Pervi je Marko evangelist, kteri se danes ni dan časti, drugi
pa Marko, s predimenom Joauez, ki je sv. Paula in Barna¬
ba ob oznanjevanju evangelia zvesto spremljal. Pervi, od kte-
riga tukaj govorimo, je bil rojen Jud iz Levieviga rodu. Eni
menijo, da je bil tudi izmed sedemdesetih Kristusovih učeu-
cov. Drugi pravijo, kar je verjetneje, da se je na duIlovo
(binkoštni praznik) po pridgi sv. Petra spreobernul in od te¬
ga sv. apostola keršen bil; zato ga tudi toti sv. apostol u

415

Sv. Marko, evangelist*

svojem listu svojega sina imenuje; ker ga je naimer pri sv.
kerstu dubovsko prerodil, kakor je tudi sv. Paul Onezima za¬
voljo enakega vzroka svojega sina imenoval in Korinčanom
pisal, da ga je po evangelii rodil. Kmalo ko je sv. Marko
keršen bil, je u novosprijetem keršanstvi toliko gorečost ka¬
zal, da si ga je sv. Peter za svojega pajdaša in tolmača izbral.

U Rimu, kamor je s tem sv. apostolom pripotoval, je ve¬
selje imel, tek in učinek pridig tega apostola videti, kako se
je število kristianov od dne do dne narašalo. Ko se je sv.
Peter za nekoliko časa iz Rima podati moral, je skerb za
novospreobernence sv. Marku izročil. Ker so ga pa ti močno
prosili, da bi njim to zapisal, kar so dozdaj iz njegovih in
iz sv. Petra ust slišali, da bi se ložej spominali in svoje živ-
lenje po nauku Jezusa Kristusa ravnali, je sv. Marko evan-
geli spisal, kteriga še u Kristusovi cerkvi imamo. Ti evan-
geli je sv. Peter po svojem povratku prebral, odobril in u
shodih vernikov očitno brati ukazal.

Crez nekoliko časa je sv. Peter svojega ljubljenega to-
varša blizo naših krajev u staro slovesno mesto Oglej po¬
slal, od kodar je svete vere luč našim prednamcom lepo pri—
sijala. Po tem ga je u Egipt in u druge bližne dežele po¬
slal, da bi ondi evangeii pridgval, kar je tudi s pravo apo¬
stolsko gorečnostjo storil. Prepotoval je vse mesta in terge,
je nauk Jezusa Kristusa oznanoval in toliko opravil, da se
ni samo veliko jezer malikov iz svojih altarjev poderlo in mno¬
go paganov k pravi veri spreobernilo, ampak tudi, da so uo-
vospreoberuenci posebno sveto živeli; iz česar je nastalo, da
je egiptovska dežela, ktefa je dosihdob malikovanju toliko
vdana bila, prebivališe brezštevilnih pušavnikov in gorečih
služevnikov božjih postala. Novospreobernenci niso s tem za¬
dovoljni bili, da so to izpolnovali, kar je evangeii kakor dolž¬
nost tirjal, temuč so tudi evangelske svete natenko deržali;
kar so svojega imeli, so med vboge razdelili; niso nič lasti—
ne imeli, so u čudovitni zmernosti živeli, ker so se po iz-
gledu svojega sv. učitelja Marka mesa in vina zderžali in se
skorej neprenehoma ojstro postili. Brez števila jih je bilo, ki
so si deviško čistost neoskrunjeno (brez madeža) ohranili.
Tako gorečih kristianov se je cela dežela, posebno pa po¬
glavitno mesto Aleksandria napolnila, kder je sv. evangelist
devetnajst let sveto cerkvo vladal. Tukaj je najšel naj tcr-
dovratnejše inalikovavce, kteri še celo keršanskega imena ni¬
so prestati mogli. Vendar je sv. Marko po svojem neprene-
hanem pridgovanji, po svetosti svojega živleuja, po množi¬
ni čudežev, ko jih je nad uepreštetimi ljudmi po samem kri-

416

25. April ali inalotraven.

zevem znamenju alj po poklicanju naj svetejšima imena Jezu¬
sa storil, toliko opravil, da hiša, ko so se dosihmal u njej
novospreobernenci shajali, nauka Jezusa Kristusa poslušat,
ni več zadosti velika bila, ampak se jih je za to veliko od¬
ločiti moralo. Za tega voljo so se malikovavski duhovniki ser-
da razljutili, so še druge hajde zoper sv. Marka podšuli in
si prizadevali, ga iz poti spraviti. .Sv, mož, ker se je bal,
da bi kde splošno preganjanje kristianov ne vstalo, u kterem
bi jih mnogo od sprijete vere iz strahu pred smertjo odpasti
utegnilo, je Aniana, kteriga je koj iz začetka u tem mestu
spreobernil in u sv. veri prav dobro podučil, za škofa posve¬
til, mu skerb za kristiane izročil in je na nekoliko časa skriv-
ši iz mesta pobegnil. Dve leti je še druge cerkve, ko joh
je popred založil, obiskoval in se je potler drugič u Aleksan-
drio vernik Kmalo po njegovem povratku, ker ni dolgo skrit
biti mogel, je bil paganski praznik, u čast malika Serapia, ob
kterem se je temu krivemu bogu veliko darov prineslo. Ser-
diti žerci so na vse kraje kričali, da se ima najpred Galileje
(tako so sv. Marka imenovali) kakor naj vekši sovražnik nji¬
hovih bogov poiskati in bogu Serapiu u dar prinesti. Ljud¬
stvo je te neumneže poslušalo. Iskali so sv. Marka in ga rav¬
no pred oltarjem najšli, kder je nekervavo daritvo opravljal.
Hitro mu veržejo verv okoli života, ga na tla sunejo, ga iz
cerkve vlečejo, ga rivajo in dregajo po vseh mestnih ulicah
tako grozovitno, da je ves pot okervavljen in cel život hu¬
do raztergan bil. Zvečer ga zaprejo u temno, smerdljivo ječo.

Po noči se mu je angel Gospodov prikazal, in mu rekel:
„M a r k o! s 1 u ž e v n i k b o ž j i; t v o j e i m e s t o j i u b u k v a h
živi e n j a. Tvoj ega spomina ne bo konec. Arh ang el i
bodo tvojo dušo u miru sprijeli. 44  Hitro ko je ta ve¬
sela prikazen minula, se mu je tudi Kristus Gospod u po¬
dobi prikazal, u kteri je po svetu hodil in mu te besede go¬
voril: ,,Marko! mir bodi s teboj! 44  Koliko veselje da je
svetnik nad to prikaznjo občutil, se ne da dopovedati. Osta¬
nek noči je premolil in Doga neprenehoma hvalil in za pomoč
prosil. Ko se je drugi dan zasvitalo, so že grozoviti hudob¬
neži prišli, ga sopet iz ječe vlekli, in ga kakor poprejšni
dan tako dolgo vlačili in tezali, dokler ni svoje duše izdih¬
nil. Med svojimi mukami je Boga hvalil, Kristusov naukprid-
gval in terdil, da je njegovo naj veče veselje, za Kristuso¬
vo vero umreti. Njegove zadnje -  besede so bile ravno taiste,
ko jih je Kristus Gospod na sv. križu govoril: „U tvoje
roke izročim svojo dušo- 44  Pagani so hoteli njegovo sv.
truplo sožgati; pa nevihta in toča, ko je nagloma vstala, jih

417

Sv. Marko, evangelist.

je u beg razpodila in je kristianom priložnost dala, ga vzeti
in castljivo u izsekano skalo pokopati. Po mnogih letih je bilo
u Benedke preneseno, kder se še danešni dan u naj vekšej
časti ima.

Nauk in p o snema*

1. Sv. Marko, evangelist Jezusa Kristusa, se je mesa in vina zderžal,
se je skorej vsak dan postil, in je tudi svoje novokeršene vernike k takimu
kročanju mesa s besedoj in izgledom napeljaval. Ali je sv. Marko pravega
duha Jezusa Kristusa in njegovega sv. evangelia imel? Kdo dvomi nad tem?
Tako je tedaj duh Jezusa Kristusa, duh sv. evangelia duh zatajevanja, duh
kročanja, premagovanja. Kteri duh pa tebe vlada, tebe u strahu ima? ako ti
ne samo na krončanje svojega mesa ne merzi, ampak svojemu telesu vse do¬
pustiš in pripravljaš, mu strežeš, akoravno je zapovedim božjim in cirkve-
nim naravnost zoper. Zakaj imaš svoje telo toliko na skerbi in se tako nez¬
merno za tem poganjaš, kar mu slast in strast dela? Zakaj ga nočeš u ni-
kaki reči utajiti? Tega te Kristusov duh ni naučil; Kristusov duh, duh sv.
evangelia te še dosihmal ni vladal. Saj zanaprej ga poslušaj. Ne dopusti svo¬
jemu telesu nobene grešne slasti. Včasih mu tudi kde kako na sebi pripuše-
no veselje pritergaj. Kroti ga po izgledu svetnikov s prostovoljnimi pokorili.
»Človek mora/' pravi sv. Bernard, »svoje telo imeti, kakor bolni¬
ka. Bolniku se več reči ne da, kterih si želi, čeravno niso sa¬
me na sebi kvarne. Mora pa tudi mnogo zopernega  vzeti.« Tako
stori tudi s svojim telesom. Ako drugači ravnaš, če mu vse pripustiš, kar le
hoče, le da mu je po godu, se bo nad teboj dopolnilo, kar je sv. Paul svo¬
jim Rimljanom pisal: »Ako po mesu živite, boste umerli;«  naimer
nesrečne večne smerti.

2. Sv. Marku se je razodelo, da njegovo ime ujbukvah živlenja zapi¬
sano stoji. Je tudi tvoje ime u njih brati ? Tega ti sicer ne moreni gotovo po¬
vedati; vendar smeš terdno upati, da je tudi tvoje ime u njih zaznamenjano,
ako to storiš, kar Kristus Gospod u svojem evangelij od tebe tirja. U njem
je Kristus pot u nebesa pokazal. Hodiš po njem, tako greš u nebesa. On je
natenko dopovedal, česar je k zveličanju treba. Ako to spolnuješ, ne dvomi,
da je tvoje ime u bukvah živlenja zapisano. Vzemi za to včasih namesto to¬
liko praznih, krivoverskih, nečistih knig sv. evangeli Jezusa Kristusa u roke,
preberaj pazno in se izprašuj, kako po njem svoje živlenje ravnati imaš. Za¬
kaj ni še zadosti, evangeli spoznati, ali ga brati, ampak človek mu mora u
'vsili rečeh popolnoma verjeti in svoje živlenje po njegovih naukih ravnate
^Delajte pokoro, in verimite evangeliu;«  je Kristus u svoji pervi
pridgi govoril. Kdor pa evangeliu res verime, nima le vsega za resnico, kar

27

418

25. April ali malotraven.

je u njem zapopadcno, temuč mu je tudi pokoren. „Kako more človekre-
či, da naKristusa veruje, a,ko  lie  stori, kar je K ristus zapove¬
dal,^ pravi sv. Ciprian. In jaz rečem: kako more človek reči, da evangeliu veruje,
ako mu ni pokoren, ali svojega živlenja po njegovih naukih ne ravna? Cepa
evangeliu ni pokoren, nima uzroka si misliti, da bi njegovo ime u bukvah živ¬
lenja zapisano stalo. „Niso vsi evangeliu pokorni,“  piše sv. Paul. In
ravno to je uzrok, zakaj niso imena mnogih ljudi u bukvah živlenja zapisane,
zakaj se njih veliko ne zveliča. „Moje ovce poslušajo moj glas/'  pravi
Kristus. Pod ovcami, ktere bodo nekdaj na sodnikovi desnici postavljene, je
izvoljene razumeti. Ti slišijo Kristusov glas, in so mu pokorni. Glas Kristu¬
sov se u evangeliu razlega, tu govori Kristus, Gospod. Kdor hoče u število
ivzoljenih sprijet biti, mora evangeliu pokoren biti. „Moje ovce poslušajo
moj  glas.“ Ali ga ti poslušaš?

1 o 1 i 1 v a.

O Bog! Bog ljubezni in vsmilenja! milostljivo sprejmi združeno molitvo
svojih otrok, in nam daj,  prostim grešnih vezi, tvojih dobrot po priprošnji
svetiga Marka za časnost in večnost deležnim biti. Amen.

XXVI.  Dan aprila ali malotravna.

Sveti Firteli, mučenik.

V

Leta 1577 je u Sigmariugi na S vab s k etn sv. mučenik Fi-
deli na svet prišel. Pri svetem kerstu je ime Marko dobil«,

Sv. Fideli, mučenik, 419

Od svojih detečjih let je brez graje nedolžno živel. Svojo
pervo nedolžnost si je akoravuo med mnogimi nevarnostmi,
neoskrunjeno obvaroval. Uk ga je toliko skerbel, da je med
svojimi součenci vselej pervi bil. U Friburgu naBrizgavi se
je modroslovstva učil, in u Vilingi je postal doktar duhovne¬
ga in posvetnega prava. Potler je začel svojemu bližnjemu
kakor pravdnik (zavetnik, dohtarj služiti. Bil je učen in ve¬
sten, zato je vse svoje pravde srečno dognal. Nikoli jih ni
odlagal, ker se je pri takem greha bal Pa ravno to je dru¬
gim pravdnikom merzelo, kteri so po navadi pravde nalaš na
dolgo vlekli, da bi njim več dobička vergle. Eden takih je
za to k Marku prišel, in ga opomnil, da bi s pravdami nikar
toliko ne hitel$ ker se drugači od njih ne da živeti, še manj
kaj za ženo in otroke prihraniti. Marko seje nad tako brez¬
božnim predlogom zavzel, je brezvestnemu pravdniku herbet
obernul in proti nebu obernen izdehnil: „OBog! kako da¬
leč zabrede hudobnost  s v e t a!“

Od tega časa je sklenul, svoj stan spremeniti, ker seje
bal, da bi se po času ravno takih pogubljivih misli navzel,
kakor njegov tovarš. Po dobrem premišljevanji si je kapuci-
narski red izvolil, u kterem je že eniga brata imel, ki je zlo
pobožno in zadovoljno živel. Ob prijemi redovskega oblačila
se mu je ime Fideli dalo, ktero pomeni: „z v e s t.“ Vodnik no-
vincov mu je pri oblačenju te besede iz skrivnega razodenja
govoril: „Bodi zvest do smer ti, in dal ti bom krono
živlenja.“  Te besede sije  preoblečeni novinc globoko u
serce vtisnul, jih je tudi na papiru zapisane, vedno pred oč¬
mi imel. Skušno leto je pričel s veliko gorečnostjo in u njej
je ostal do konca. Ce so ga drugi nagovarjali, da bi se to¬
liko ne gnal, je rekel; „Oh ne braniti mi, u Gospodo¬
vem vinogradu delati, zakaj jaz sim pozno pričel.
Vi ste ob cvetu s voj e starosti vstopi  li;  j az.p a‘si m
svoje perve leta neumnemu svetu daroval. Za to
se spodobi, da si toliko nemarno z apr avljeuiga
časa popraviti prizadevam.“  Ko  je obljube storil, se
u začeti gorečnosti ni nič ohladil, ampak si jo je s mnogimi
molitvami, premišljavami in pokorili še bolj vnemal. Ko se je
božjih vednosti izučil, je kakor pridgar veliko opravil u spreo¬
bračanju krivovercev in terdovratnih grešnikov. U Feldkirbu
je od hude kuge bolnim bojakom cesarske vojske tako lju¬
beznivo in zvesto stregel, do celo krivoverci sami njegove
pobožne gorečnosti niso prehvaliti mogli. Kder koli je bil,
si je prizadeval, grešnike k pokori nagniti, ker jim je pred

420

26. April ali malotraven.

oči stavil zdaj nebeško veselje, zdaj božjo kazen (strajfen-
go) ktera je tudi pogostoma prišla. Enkrat ga je častnik (ofi¬
cir) na konju srečal, kteriga še nikoli ni videl. Pred tem je
obstal, ga stermo gledal in govoril: „Moj prijatel! vi ste
že toliko časa preklinanju in bogokletju podver-
ženi, in si še nikdar niste prizadeli, sepoboljša-
t). To je poslednji opomin, kteri vam pride od Bo¬
ga skoz moje usta. P ob olj saj te se brez odloga, in
se varujte te grozne pregrehe; drugači si bote
božjo kazen s ko rej iz kusili. S m eč v em  bote prebo¬
den in tako u večnost porinjeni/ 4  Častnik seje temu
preroku sicer posmehoval, pa le skorej je občutil resničnost
njegovih besed; zapletel se je u dvoboj, u kterem je res pre¬
boden bil, iu brez znamenja pokore umeri. Leta 1622 je bil
sv. Fideli še s devetimi drugimi za apostolskega poslanstve-
nika (misionarja) izvoljen in u Riške kraje poslan, da bi se
ondi močnemu razširjanju krivoverstva ustavil in katoličane u
pravi veri poterdil. K temu velikemu delu seje  nekoliko dni
s duhovnimi vajami pripravljal, je tudi pred svojim odhodom u
Feldkirhu rekel, da ga več nazaj ne bo, temuč da ga krivo¬
verci umorili bodo. Na praznik svetih treh kraljev je uRisu
svojo poslanstvo (mision) začel. Pridgoval je s apostolsko
serčnostjo in zravno prav apostolsko živel, da so ga tudi
sovražniki svete vere visoko častili. Bog je blagoslovil delo
svojega zvestiga služevuika. Toliko Hugenotov ali Kalviu-
cov se je spreobračalo, da so se njih duhovni bali, da bi se
kde ves njihov razkol (krivoverstvo) ne razgubil. Zato so
sklenuli, sv. Fidela iz poti spraviti. Neki katoličan, ki je to
zvedel, je šel k svetniku in ga vprašal, kaj misli storiti, ko
bi ga krivoverci neprevedoma napadli in ubili? „Ravno to
bi storil, 44  je odgovoril, „kar je toliko mučenikov iz
ljubezni do svojega Zveličar]a in pravega evan-
gelia storilo. To si štejem za naj večo milost bož-
j o. 44  Knialo po tem je bil apostolski mož u Sevis na pridgo-
vanje povabljen. Privolil je; ker mu je pa smert od Boga že
razodeta bila, se je pred svojim odhodam spovedal, sv. ma¬
šo bral, pridgal in vse k stanovitnosti opomnili. Potler je re¬
kel svojim tovaršem s razumnimi besedami: „U Sevis grem,
da ondi svoj tek dokončam. 44  24. malotravna je taj
prišel in ročno na predižnico šel. Na ujej je bral te besede
s velikimi čerkamizapisane: „Danes boš še pridgval in
poslej  ne  več. 44  Tega se celo nič ni ustrašil, ampak je
svojo pridgo s predrekom pričel: „En Bog, en Gospod}

421

Sv. Fideli, mučenik.

ena vera, en kerst.“ Med pridgoj je zakričal en krivo¬
verec : „N e dalje, ti p r e d e r z n e ž!“ je tudi s  pukšoj na
sv. moža vstrelil, pa ga ni zadek Kmalo se je mnogo orožja
u cerkvi vidilo in se divje vresanje pričejočih krivovernikov culo.

Svetnik se je bal, da bi u cerkvi med katoličani in kri¬
voverci kervav boj ne vstal; zato je iz predižnice šel, pred
altarjem nekoliko časa pomolil, in brez strahu iz cerkve skoz
žagred (sakristio). Pa ko je bil le nekoliko stopinj postopil,
je blizo dvajset oboroženih Hugenotov priderlo, kteri so ga
strašno preklinjali, in mu naj grozovitnejšo smert grozili, ako
se na mestu rimski veri ne odpove. Odgovoril je s veselim oblič¬
jem: „Ljubi bratje! jaz nisem k vam prišel, da bi
krivo vero sp rij el, ampak da bi vas prave naucil.“
Zdaj so na njega planili. Svetnik je na svoje kolena padel
in naj svetejši imena Jezus in Maria klical. Krivoverec je
dvakrat mahnul in mu s mečem glavo odsekal; drugi so s su¬
licami njegovo telo prebadali; drugi so po njem s lesenimi
kiji, ki so s železnimi erti (špicami) okovani bili, mlatili;
drugi so ga s meči in s drugim orožjem sekali. S enoj be-
sedoj, k čemur koli je hudičeva grozovitnost te krivoverce
napeljala, to so mu storili. Celo že mertviinu truplu niso za¬
nesli. S nogami so ga teptali in po njem skakali, kakor da bi
bili Bog ve kaj imenitnega opravili. „Glejte! tuje  taisti,
ko nas je vse u papeževce spreoberuiti in našo
vero pokončati hotelso  eden drugemu pravili. Ta časti¬
ta muka (martra) se je zgodila u letu 1622. U pretečenem
osemnajstem veku je bil zvesti služevnik božji u število zve¬
ličanih in od Benedikta XIV. u število svetih mučenikov po-
stavlen. Veliko je čudežev, kojih je Bog na prošnjo svo¬
jega slavnega mučenika storil.

Nauk in posnema.

1. Sv. Fideli je svojo gorečost u službi božji ob vstopu u duhovski red podvo¬
jil, ker se je spomnil, da je pozno jel Bogu služiti. More da si tudi ti pozno jel Boga
spoznavati in mu služiti? Zato pa moraš svojo gorečost u božji službi
p o d v oj i ti  in si prizadevati, da dostaviš in popraviš, kar si zamudil. Delavci u vi¬
nogradu, ko so še le ob ednajstih delati začeli, so po svoji gorečosti dostavili, kar
so popred zamudili, in tako so tudi denar prijeli, kakor drugi, ki so dalje delali. Tako
tudi ti stori, ako si pozno u službo božjo stopil. Kaj pa je storiti, če še mo¬
rebiti celo nisi začel Bogu služiti ? Nič drugega, kakor da še danes svoj greh

422

27. April ali malo!raven.

objočeš in še danes začneš ga popravljati. Danes še, ker ne veš, kako dolgo
boš še čas imel Bogu služiti in za svoje zveličanje skerbeti. „Pride noč/'
pravi Kristus, „kedar ne bo nikdor več kaj storiti mogel , u  naimer
za svoje zveličanje. Kedaj ta noč pride, ne vemo. Kdor premisli, da za celo
večnost gre, ne zamudi ne ene ure več. „S to rim o dobro/'  pravi sv. apo¬
stol, dokler vtegnemo."  Zdaj še imaš čas; dokle še ti terpi, ne vem.
Morebiti, da bo skorej pri kraju. Zalo se primi dela. Se danes začni, Go¬
spod Bogu s vsoj gorečnostjo služiti.

(2. Fideli si je pomen svojega imena in opomin svojega vodnika, alj mar¬
več sv. pisma samega močno k sercu vzel: „B o d i zvest  do  s ni c r t i.‘- Za¬
lo je ostal Bogu zvest in u dobrem stanoviten do konca. Koliko si ti Gospod
Bogu pri sv. kerstu obljubil? Koliko pri tolikih storjenih spovedih? Koliko u
svoji bolezni alj pri drugih okolšinah? Ali si pa Bogu tudi zvest ostal? Ali si
svoje obete dopolni), ali svoje tolikokrat ponovljene sklepe deržal? Oh! sra¬
muj se pred svojim Bogam, če se spomniš, kako si proti njemu ravnal. Ti
človeka čertiš, ako ti kaj obeča, pa obeta ne derži. Ali veliki Bog nima vc-
likoveč uzroka nate  merzeti in te čerteti, ker skorej ničesar od vsega nisi der¬
žal, kar si mu tolikokrat in tako močno obljubil? Prosi danes Boga ponižno
za odpušanje zavoljo krivice, ko si mu jo po svoji nezvestobi storil. Zana-
prej pa si prizadevaj, svoje obljube in svoje sklepe bolj deržati, drugači ni¬
maš krone večnega zveličanja upati, kajti pisano stoji: ..B o d i zvest do smer-
ti, in dal ti bom krono živlenja/'  In sv.Bernard pravi: ,,l)a se člo¬
vek zveliča, mora dobro, kar je obljubil, zvesto deržati in do¬
polniti/*'

M o I i t v a.

Božji začetnik naše sv. cerkve, varuj in povišuj k našemu zveličanju to
svojo napravo; razsvetuj ločene od nje, da, svojo zmoto spoznavši, se k res¬
nici nazaj vernejo: vterdi pa tudi nas proti vsem zapeljavam grešnega sveta,
in nas varno vodi k našemu cilu,  k večnemu združenju s teboj, našim zve¬
ličarjem. Amen.

XXVII. Dan aprila ali malo trav n a.

Sveta Cita, devica, dekla.

Sv. Cita, popoln izgled za vse posle, je bila blizo mesta
Luka u Laškem na kmetih od vbogih starisev rojena; pa zre¬
jena je bila pobožno. S dvanajstimi leti je jela u Luki u hi¬
ši plemenitega gospoda Fatinelia služiti, ktera je celo blizo
cerkve sv. Frigidiana bila. Preden so drugi zjutrej vstali, je

423

Sv. Cita, devica, dekla.

ona že molila in je pri sv. maši s vso pobožnostjo bila; po¬
slej je šla na delo. U osem in štiridesetih letih njej n e službe je
ni nikdor ne ene cetverti ure lene brez dela videl. Pravila
je: Posebne lastnosti ker sanske dekle so strah
božji, p o kor sin a, zvestoba in veselje k delu.  In
vse te je ona popolnoma imela. Kar so ljudje nad njoj po¬
sebno občudovali, je bilo, da je bila pri svojem delu vedno
vesela in dobre volje, nikdar pa merzljiva, nevoljna, in da je
svoji gospodi vselej pri vseh tudi v naj težavnejših rečeh brez
vsega besedovanja pokorna bila. ('as, ki ji je od dela ostal,
je vsakokrat s molitvami in s duhovnim branjem prebavila;
med delom je kaj lepih kratkih molitvic prevzdihovala. Nikoli
nje ni bilo u posvetnih družbah zlasti pri drugem spolu vi¬
deti; nikdar na plesu alj pri takih nevarnih dobrih voljah. Svojo
molitvo pa je toliko pobožno opravljala, da so jo večkrat ce¬
lo zamakueno in s obilnimi solzami oblito najšli. Proti svoje¬
mu životu je bila prav ojstra. S dlacnimi vernih je bila tako
terdno prepasana, da so ji u meso derle in velike bolečine
delale. Po noči je na kaki terdi deski alj na golili tleh le
kratko počivala. Postila se je celo leto, vecdel ob vodi in
kruhu. Svoj vsakdajni živež, kteri ji je od gospode odločen
bil, je s pripušenjem med vboge razdelila, do kterih je ja¬
ko vsmilenega serca bila. Svoje letno plačilo je izvecega med
potrebne razdarovala. Kar koli je od svoje gospode le izpro¬
siti mogla, je njim dala.

Bog je tudi s mnogimi čudeži pokazal, kako prijetno da
mu je keršansko vsmiljenje svoje služevnice. Nekivbožeejo
je za vina prosil; ni ga kaplje imela, pa vendar je posodo
vzela, šla k studencu, vode nalila, in ta je bila mahoma u naj
bolje vino spreobernena. Zernje u žitnicah, moka u skrinjah,
od cesar ji je gospoda vbogim deliti dovolila, se je čudežno
množila. Sveto noč, ko je k polnočnicam šla, ji je njejni go¬
sp odi n rekel, da bi zavoljo hudega mraza njegov kožuh ob¬
lekla. Oblekla ga je res, ko pa jen cerkvi nekega vbožca od
mraza trepetati videla, mu ga je ponudila, s opomenkom, da
ji ga po božji službi nazaj odrajta. Božja služba je minila, pa
vbožca ni bilo nikder videti. Tako je sv. Cita morala brez
kožuha domu iti. Gospodar, ko je to zvedel, jo je ojstro po-
kregal. Ob poldne, ko so k obedu šli, se je vbožec na stop¬
nicah prikazal in kožuh prinesel, se je lepo zahvalil in zgi¬
nil pričo gospodarja, pa mu u serci nedopovedljivo razvese-
Ijenje zapustil, kar mu je pogon dalo, čednost svoje sv. dekle
še bolje obrajtati.

424

27. April ali malotraven.

Izpervega je ta sv. dekla zavoljo svoje tihote, pohlevnosti
in pobožnosti od svojih tovaršev in tovaršič zlo veliko prestati
imela. Imeli so jo za bedačo (trepo) in zasmehovali, jo celo pri
gospodi mnogih pregreškov dolžili, ktera ji je za tega voljo
tudi hudo zadevala. Ona pa je vse s cudovitno poterpljivostjo
ponašala, se u svoji pobožnosti ni motiti pustila in je bila proti
svojim preganjavcom vsa prijazna; tako si je nazadnje jih
serce pridobila in zdaj priložnost imela, jih od mnogih pre¬
greh vračati, in k molitvi, k zvestobi u službi, k poslušanju
besede božje in k pogostemu prijemanju sv. zakramentov na-
peljavati. Nikoli se nad njoj ni kak serd opazil, razun ce se
je kdo podstopil, pričo nje kaj čistosti zopernega ziniti; za¬
kaj to angelsko čednost je crez vse ljubila in skerbno varo¬
vala. Ob naj veci poletni vročini, ko ji je lice zavoljo tež¬
kega dela s putom polito bilo, vendar svojemu telesu ni hotla
ne naj majnšega hladila privošiti, da bi si vsej Zavratnik raz¬
vezala, ker se ji je tako razgaljenje nespodobno zdelo. Pre-
derznega mladenca, ki se je hotel podstopiti, jo poljubiti, je
tako ojstro zavernila, da si ni več upal kaj takega poskusiti.

Tako je živela sv. Cita do šestdesetiga leta, kterih je
osem in štirideset let pri eni gospodi preslužila; vendar nad,
svojim stanom ni nikdar tožila, alj le nekaj pogondrala. Go¬
spoda jo je u njeni starosti sicer vsega dela oprostiti hotla;
pa ona je hotla do konca delati iz ljubezni do Boga, kir jo
je na zadnje kakor svojo zvesto služevnico k vecnimu pla¬
čilu poklical. Poslal ji je lehko merzlico, ktero je pa kmalo
za napovednico svoje smerti spoznala, in se je na njo po po¬
božni prijemi sv. zakramentov dobro, kar je naj bol mogla,
pripravljala. Ne dolgo po tem se je vsa vesela med naj slaj¬
šimi občutki ljubezni do Boga leta 1272 ločila. Ob uri njej-
ne smerti se je vec časa nad hišoj, kder je umerla, svetla
zvezda videla. Otročiči u mestu so skorej iz vseh ulic k ti
hiši tekli in na glas klicali: „Sv. Cita je umerla, hitro
tecimo jo g!edat.“  Njeno sv. telo je bilo u cerkvi sv. Fri-
gidiana s velikimi častmi hranjeno. Leta 1580 so jo še ne-
sperhneto najšli in u drago rako dali. Po mnogih čudežih, ki
so se na klicanje sv. Cite zgodili, ostane slava te sv. dekle
na svetu u večnem spominu.

Sv. Cita, devica, dekla.

425

Nauk in posnema.

1. Cita, hči vbogega kmeta, se u svojem pred posvetnimi očmi nizkem
in zaničljivem stanu zveliča, ker je u njem po svojem poklicu živela. Naj bi
se vsi iz tega učili, da se človek ne samo u samostanih (kloštrih) in puša-
vah, temuč tudi u svetu, bodi si stana še toliko zaničljivega, lehko zveliča in
posveti. Le samo tega je treba, da u njem pobožno živi. K temu je posebno
potrebno, da je s stanom, ko ga je Bog u njega postavil, zadovo¬
ljen.  Vsi ne morejo veliki gospodje in gospe, uredniki ali mestčani biti; tudi
posli, hlapci in dekle, kmeti in težaki morajo biti. Bog stanove razdeljuje,
kakor ve, da je vsakemu k zveličanju. Ako te je Bog u stan postavil, kteri-
ga si ne moreš več premeniti, bodi u njem miren in zadovoljen. Ne bodi dru¬
gim nevošljiv, ne želji si od Boga u drug stan postavljen biti; ne mermraj
in se ne toži; ampak u skerb si vzemi, u njem pobožno živeti. Bere se od
Ganfreda, pobožnega duhovnika u samostanu sv. Bernarda, da se je škofistva
u Dorniku, ktero mu je papež sam podeliti hotel, ponižno branil. Po svojej
smerti se je nekomu svojih prijatljev prikazal in mu rekel: „Jaz sim zve¬
ličan; ko bi pa bil iz števila škofov, bi bil zdaj iz števila  po¬
gub  1 j ene  e v." Ne dvomim, da bi jih mnogo, ki so u kakem nizkem stanu
živeli, pa so pobožni bili in se zveličali, sam od sebe ravno tako govorili,
ko bi se nam prikazati smeli. Ako bi mi bili u imenitnem stanu bili, bi zdaj
bili u kraju pogubljenih. Bodi tedaj vsak u svojem stanu zadovoljen, če se
mu še toliko nizek zdi. Ložej bode u njem zveličan, kakor u kterem drugem,
kir je pred svetom viši in imenitnejši.

2. Sv. Cita ni nikake nespodobne besede terpela; se je nesramežljive¬
ga razgalenja tudi ob naj veči vročini celo varovala; seje  tistemu, ko jo je
hotel poljubiti, serčno uperla. Te tri reči so gotovo znamenje, koliko da je
sv. Cita angelsko čednost čistosti ljubila  in koliko skerbno da si jo
je varovala. Kdor u svojem stanu pobožno živeti in zveličan biti hoče, temu
rečem, kar je Kristus pismoučenimu rekel: „Pojdi in stori ravno  tako.“

Tukaj je priložnost, razun rečeniga še iz živlenjasv. Cite posebne nauke
za hlapce in dekle in za vse služevnike sploh postaviti. Sv. Cita je zares u vsem
svojem djanju in nehanju izversten izgled čednosti in svetosti za vse služev-
ne. Jaz bi si želel, da bi vsi njejno živlenje vedno pred očmi imeli, in jo u
vsem posnemali. Pred vsem dragim bi imeli na sledeče gledati. Sv. Cita osta¬
ne 48 let pri eni gospodi u službi; ne leta iz malih uzrokov iz ene službe
u drugo; je zadovoljna s svojim stanom, ne mermra nikdar nad njim, se ga
ne želji iz lenobe alj po nepremišljenim zakonu znebiti; služi zvesto, je svoji
gospodi pokoma, pri delu vselej marljiva, skerbna in dobre volje, nikdar ne¬
voljna, ne gondrava; tudi noče brez nja biti, temuč do konca u službi ostati.
Kar ji od dela časa ostane, ga ne trati s lenuhovanjem, ampak ga k molitvi

426

27. April ali malotraven.

in duhovnemu branju obrača; nikoli ne hodi k posvetnim, veliko majn k ne¬
varnim dobrim voljam alj veselicam, na plese itd. Varuje si svojo čistost
skerbno in serčno; je smilečna do vbogih, pa ojstra do sebe in poterpežljiva
u preganjanju. Od svoje pobožnosti se ne da ne po zasmehovanju, ne po za¬
sramovanju, ne po krivičnih tožbah odverniti.

3. Sv. Cita je rekla, da so naj imenitnejše lastnosti dekle strah
božji, pokoršina, zvestoba in delavnost.  K tem rečem je posel go¬
tovo u svoji vesti zavezan. Boga se mora bati in sicer bolj kakor svoje go¬
spode in soposlov; zato ne sme nikdar, da bi se svoji gospodi alj svojim so-
poslom prikupil, Boga razžaliti alj k timu, kar je grešno, pomagati. Poleg če-
terte zapovedi je dolžen, svoje gospodarje in gospodinje spoštovati in jim u
vsem, kar ni grešno, pokoren biti. Ako ji ni pokoren, če ji dolžnega spošto¬
vanja ne skaztije, če jo zaničuje, gerdi in zasramuje, ako ji beseduje in klju¬
buje, alj če se podstopi, jo kleti in izdavati, kakor se večkrat zgodi, se pre¬
greši in včasih tudi smertno. Dolžen je, naloženo delo zvesto opravljati, kar
se mu izroči in zaupa, si lepo u skerb jemati, in po vkazu na gospodin do¬
biček povsodi gledati; zakaj zavoljo tega ima hrano in plačo. Ako je po svoji
lenobi svoji gospodi na kvar,  če svoje dela nezvesto in nemarno opravlja, če
več časa s postopanjem potrati, se pregreši in svoji gospodi zasluž krade.
Posel mora zlasti svoji gospodi zvest biti u vseh rečeh.Todolž-
nost jih, danešni dan,  Bogu bodi potoženo! zlo veliko u nemar puša. Ukan-
jujejo svojo gospodo, kder jo le morejo; izmikajo, zdaj dnarje, zdaj drugo
blago; zdaj vzemejo na enkrat precej kake reči, zdaj je le po trohah, nosijo
naskrivnem vino iz kleti, jedi iz kuhinje in jo povžijejo ssoposli, alj jo dru¬
gim zvunej hiše davajo. Drugi se lotijo tudi zernja u žitnicah, oblačil in plat¬
na po Skrinjah. Drugi molčijo, kedar bi jo vendar ustaviti in gospodi razo¬
deti imeli. In kar je naj huje, si nekteri tega celo za greh ne štejejo in ne
mislijo ne na popravo ne na povračilo tega, kar so pojemali. Vsi pa imajo
vedeti, da po svoji nezvestobi, kakoršnje koli se krivi delajo, smertno greše
in se lehko večno pogub«; zakaj njih nezvestoba je tatvina, ktera je u sedmi
zapovedi prepovedana. Vedeti imajo, da so kakor tatje, pred Bogom dolžni,
to popraviti in dostaviti, kar so pokvarili alj ukradli. Izgovori, ktere imajo in
s njimi svojo krivico pravičijo, veljajo ravno tako malo pri Bogu, kakor iz¬
govori drugih tatov. Verh tega si že tudi na svetu delajo zaničevanje, zadre¬
ge, nadlogo in nesrečo. Zveste služevnike vse rado ima,  dokler so nezvesti
čerteni in zaničevani. Kar zvest posel s svojim putom nabere, je od Boga bla¬
goslovljeno in se množi pod rokoj; kar pa nezvest posel spravi, nima te¬
ka, ker ni od Boga blagoslovljeno. Vsakdajna skušnja kaže, da se to nevi-
doma samo žre in troši, kar tak posel tudi po pravici pripravlja. Zato si ima¬
jo vsi posli, kteri nočejo u časno in večno nesrečo zagaziti, u skerb vzeti, da
se tudi naj majnše krivičnosti usvoji službi obvarujejo. Kdor se pa spomni,
da se je popred u ti reči pregrešil, prosi umnega spovednika za nauk in svet,

427

Sv. Teodora, devica, mučenica.

kaj ima zovoljo povračila storiti; zakaj ta reč je veliko imenitnega, kakor se
misli; in ne brez vzroka se je bati, da bo marsikteri zavoljo nje vekoma po¬
gubljen. Bog daj, da bi si vsi posli, hlapci in dekle in sploh vsi služevni ti
nauk k sercu vzeli in po njem svoje živlenje ravnali.

4. K temu bo veliko pomagalo, če si sledeče besede sv. Paula dobro
premislijo. U listu na svojega učenca Tita je pisal: „0 pom in a j hlapce,
da imajo svojim gospodarjem podložni in u vsili rečih prijetni
biti; da jim zoper ne besedujejo, nič ne izmikajo, ampak da so
u vsem zvesti.^  U teh besedah so naj imenitnejše dolžnosti poslov zapo-
padene. Na drugem mesti piše: „ Vi hlapci, bodite pokorni svojini te¬
lesnim gospodam s strahom in trepetanjem, u prostosti s voje-
ga serca, ravno kakor Kristusu; ne da bi le na oko služevniki
bili, kteri ljudem dopasti hočejo, ampak kakor hlapci Kristu¬
sovi, kteri voljo božjo iz serca storijo, in s dobro voljo slu¬
žijo kakor Gospodu, in ne kakor ljudem, ker vedo, do bo vsak,
kar dobrega stori, bodi si hlapec ali svoboden človek, za to
pri Gospodu plačilo prijel."" Pervič si tukaj zapomni, da ima posel  s
spodobno spoštljivostjo, prostostjo in dobro voljo, paneposilomaali  lena
videž služiti. Drugič, da ima svoji gospodi iz ljubezni do Boga  in sicer
tako služiti in ji pokoren biti, kakor da bi Kristusu Gospodu samemu služil.
Kdor se tega derži, temu se ne bo nikoli nič namerilo, česar bi rad in s ve¬
seljem ne opravljaj. Zakaj, ali nima človek vse iz ljubezni do Boga s vese¬
ljem storiti in preterpeti? Zadnjič pravi apostol, da bo Bog sam z vest i-
ga, pokornega in pobožnega hlapca plačal.  Kolika tolažba za bo-
gaboječiga posla! Mnogo gospodov ne spozna zveste službe svojih poslov; jih
kakor se spodobi, ne plačujejo, njim celo večkrat brez pravičnih uzrokov za¬
služeno plačilo pritergujejo. Ce se tebi to zgodi, moj kristian! nikar ne obu¬
paj, če le svojo službo zvesto in iz ljubezni do Boga opravljaš; Gospod Bog
bo ti jo nekdaj sam obilno plačal.

M o 1 i t v a.

O da bi pač tudi jaz vbožce prav ljubil, ker Bog hoče, da jih ljubimo!
Naj bi tudi jaz zvest hlapec (dekla) Gospodov bil! Prosi tedaj za me, sv.
devica Cita, da mi, kedar noč mojega živlenja pride, Jezus in Maria u mo¬
jih smertnih težavah pomagata, in me u večno živlenje peljata! Amen.

XXVIII. D an aprila ali malotravna.

Sveta Teodora, devica, mučenica.

Denašni dan se spomin sv. Teodore, device in muče¬
nice, ktera je u Aleksandrii rojena bila. in sv. Didima ob-

428

28. April ali malotraven.

liaja. Teodora si je že u svojih pervih letih Kristusa Go¬
spoda za svojega ženina izvolila, in mu svojo deviško či¬
stost po obljubi u dar prinesla. Eden mestnih višakov si jo
je u zakon svatoval; ker pa je sopern odgovor dobil, je
svojo ljubezen u hudo sovražtvo spremenil, in jo je pri po¬
glavarju zatožil, da je keršenica. Ti jo je ukazal pred se
poklicati, in ji je velel brez pomude ali malikom darovati,
ali se u občinski kurvarnici nastaniti. Teodora, ktera je
terdno sklenila, ne Kristusove vere ne deviške čistosti
zgubiti, je nad toj ponudboj ostermela, svoje oči proti nebesam
vperla in s velikim zaupanjem zaupila: „0 Bog! ki si s ra¬
ni o ž I j i v i Suzani njej n o čistost tako čudežno oba¬
ro val; ki si tudi tri mlad e n če u sredi ognja brez
k v ar a ohranil — pridi  mi  na  p o m o č.“ Med tem vpitjem
so čisto devico po sili u nesramno hišo vlekli. Kakor hitro
je bila ondi u neko izbo (sobo) pripeljana, je kmalo nekoli¬
ko nesramnežev prišlo, da bi se ji približali. Pred vsemi dru¬
gimi pa je k njej keršanski vojšak priderl, po imeni Didim,
in ko se ga je čista devica prestrašila, je k nji govoril: „N e
boj se! jaz ne pridem, ti tvoje čistosti skrunit,
ampak jo varovat. Daj mi svoje oblačila, in vze¬
mi  moje. U mojih lehko varno izideš in se tako ne-
v ar šini, svojo čistost zgubiti, ugeneš. U tvojih
bom pak jaz tako dolgo tukaj ostal, dokler  se  ne
o trn e š." Teodora je to ponudbo s čudovanjem poslušala, in
skorej vendar ni upala, ker jo je skerbelo, da bi utegnila zvi-

429

Sv. Teodora, devica, mučenica.

jača biti. Ker pa je Didim pri svoji veri terdil, je zlo rada
storila, kar ji je Didim svetoval. Tedaj sta si brez odlaganja
oblačila spremenila. Teodora je šla kakor vojšak preobleče¬
na iz sobe, in Didim je notri ostal. Ni bilo vsega dolgo, kar
neki nečistnik pride, si svoje brezbožne želje s Teodoroj na¬
sitit. Alj Didim mu je dokazal, da Teodore ni ve c tukaj, ako-
ravno še je njejna obleka na njegovem životu. Ta dogodba
je bila mahoma poglavarju povedana, kteri je ukazal: Didim
ima namesto Teodore na moriše peljan in ob glavo djan biti.
Didiinu se ni moglo nič veselejšega oznaniti kakor ti ukaz,
ker je že davno sercuo željel, za Kristusovo vero umreti.
S veseljem je šel na odločeno mesto (toriše). Ko pa je Te¬
odora to zvedila, je na ravnost taj hitela in ni pustila, da bi
on namesto nje umeri. „Jaz sim,“ je rekla, „gotova, za
Kristusa umreti. Jaz te nisim najela, da bi me ti
u terplenju in smerti namestil, ampak, da bi mi
mojo čistost obvaroval .“  Didim je nasproti rekel:
„Smertna obsodba je le nad menoj izrečena, in
tega sim rad, in vesel umerjeni.^  Teodora ni kotla
nehati, ampak je še mnogo dokladala, pokazati, da ima ona,
pa ne on, umreti 5 alj tudi Didim ni hotel odstopiti, ampak si
mučeniško krono osvojiti. Ti čudni prepir se je godil med
naj večini čudovanjem gledavcov, in je tak dolgo terpel,
dokler ga ni poglavar Eustrati zvedel, ki je vkazal, sv.
Didima in sv. Teodoro ob glavo djati. Povelenje se je brez
pomude izveršilo, in tako sta oba, kar sta si željeia, mu¬
čeniško krono dosegla. Teodora je dvojno srečo občutila,
ker je kakor neoskrunjena devica in mučenica umerla.

Nauk in posnema.

1 . Sv. Didim se je svojega živlenja tvegal in je Teodori, ko je 11 ne¬
varnosti bila na pomoč hitel. Sv. Teodora je u naj veči nevaršini, svojo či¬
stost zgubiti, k Bogu vpila in je bila čudežno rešena. Ali tudi ti ne moreš
brez strahu, svoje živlenje zgubiti, komuna pomoč hiteti, k ter ega ((ne¬
varnosti njegovega večnega zveličanja vidiš?  Zakaj pomišluješ,
zakaj se mudiš, to storiti? Veča ko je nevarnost, tolkajn bolj hiti, da draga,
s Kristusovo kervjo odkupljena duša se na večno ne pogubi. Za to bo ti nek¬
daj u večnosti hvalo dajala, Ce si pa sam u nevaršini, grešiti, in tako svojo
večno zveličanje zgubiti, seji  hitro ugeni, ako moreš. Če pa ne moreš, kliči

430

29. April ali malotraveu.

Boga s velikim zaupanjem na pomoč, in se serčno vojskuj. Bog ti bo poma¬
gal in te otel, ko bi tudi čudeža trebalo. Taisti Bog, ki je nekdaj tri tovarše
preroka Daniela na sredi ognja brez kvara ohranil, bo tudi tebe u naj veči sili
padca obvaroval. Gorje pa tebi! ako si nevaršine sam išeš, se u nevarnosti
radovoljno mudiš, tudi opomiuanju svojega spovednikakljubješ, alj ako se u
"j' serčno ne vojskuješ. Upaš morebiti, da se u taki nevaršini vendar greha
obvaruješ, pa Čuj, kaj sv. Ciprian piše: „K d or je sam rad bi iz o nevar¬
šine, ne bo dolgo u varnosti. Nikdor, ki se sam u vražje vervi
zamota, ne bode vragu  ušel." — ,,Vražja je zmota in slepota,
če meniš, da si greha prost, dokler si vendar u nevarnosti
grešiti."

2. Ravno taka je zmota, če si misliš, da je zadosti, če u takih okol-
šinah Boga na pomoč kličeš, ktere ti tudi odrekel ne bo. Zakaj sv. Augnštin
resnico govori: „Kdor se nevaršine ne ogiblje, ako lehko; Boga
veliko bolj skuša, kakor da bi na njega zaupal."  Boga skuša, ker
njegove pomoči drugači iše, kakor ima, alj ker tega ne stori, kar Bog tirja.
Hočeš tedaj padca u smertne pregrehe in večnega pogubljenja samega prost
in varen biti, se vedoma ne podaj u grešno priložnost; če si pa u njej, ujidi
ji, kakor hitro moreš. Ako se sam rad u njo podaš, alj sam rad u njej
ostaneš, je znamenje, da nevarnost ljubiš. Kaj pa od tega sv. pismo govori?
„Kdor nevarnost ljubi, bo u njej konec vzel."  Dobro si zapomni!
ne reče se, kdor je u nevarnosti; zakaj marsikdo lehko zoper svojo voljo u
njo zajde alj u njej teči. „Kdor jo ljubi,"  to je, kdor se vedoma u njo
poda, alj sam rad u njej ostane, „bo konec vzel."

I o I i t v a.

Sveti Bog! le samo ti nas čez naše lastne slabosti in pohujševanje tega
sveta vzdigniti zamoreš! Daj nam svete želje po naj rahlejši vseh čednosti,
po čistosti, da jo ne sami u sebi, ne u drugih kvarimo, ampak s temi, ki so
čistega serca, tvojega gledanja na veke vredni postanemo, po izgledu in pro¬
šnji sv. Teodore. Amen.

XXIX. Dan aprila ali malo travna*

Sveti Peter, inasnik in mučenik.

S pravo apostolsko gorečnostjo od Boga obdarovan sv.
Peter je bil u Veroni od manihejskih starisev leta 1205
rojen. Ze od svojih detecjih dni je studenje (merzeujej nad
arianskiin in manihejskim ukom kazal, se ga ni hotel učiti,

431

Sv. Peter, raašnik in mučenik.

ne se s otrokom, ktiri ni bil katolšk, družiti. Starši so ga
u katolško gcivnico (šolo) poslali, ker tukaj druge ni bilo.
U tej se je jemalo naučil ne samo brati in pisati, ampak tudi
katolikih verskih členov. Ko je, sedem let star, enkrat
ravno iz učivuice sel, ga je srečal njegov stric, manihejec,
in ga je prašal, kaj se je naučil. Petrek je odgovoril: „Apo-
stolske vere: verujem u Boga Očeta, vsegamo-
gočnega stvarnika nebes in zemlje.”  Sram te bodi!
je rekel brezbožni stric, to ni prav. Ni Bog stvarnik zemlje,
ampak hudič. Peter se brezbožnemu klelju svojega strica
ni dal zmotiti, temuč je ponovil pervi člen vere, in je brez
strahu se tudi druge pristavil. Stric serda ves ljut, je k
očetu hitel mu povedat, kar se je zgodilo in ga opomnil, da
Petra u katolško šolo več ne dava. Oče se je za to malo
zmenil, in striceviga opomina ni poslušal, temuč je poznej
Petra u Bolonio poslal, da bi se ondi popolnoma izučil. Tu
je imel Peter priliko, se po branju katolikih bukev katolike
vere celo naučiti, in se u njej uterditi, kar je Peter tudi
zvesto veršil. Ravno u tem mestu je slavnega redovnega
vstanovnika, sv. Dominika spoznal, ki je tukaj prebival. Od
tega si je po dobrem premišljenju kleče sprosil, u novo vsta-
novljeni red sprijet biti. Njegova prošnja je bila uslišana,
in Peter se je s toliko gorečnostjo za duhovuoj popolnostjo
gnal, da je bil u kratkem času izveršen izgled vseh čednosti.
Ko se je izučil in mešnikovsko posvečenje prijel, je bil za
pridgarja postavlen. Pridgoval pa je s toliko slavoj in s to¬
likim tekom, da je kakor apostol po vsem Laškem slul.

Med tem je Gospod Bog, da bi zasluge svojega svetega
služevnika pomnožil, nad njega hudo boleče ogovarjanje pri¬
pustil. Peter je bil u Komi u svojem samostanu, po svojej
navadi ravno pri molitvi. Tu so se mu prikazale tri sv. de¬
vice in mučenice, ktere je zavoljo njihove deviške čistosti
posebno ljubil, in vsak dan častil: sv. Neža, sv. Katarina in
sv. Cecilia. Te so se s njim celo razumljivo menile, kakor
človek s človekom. Nek sobrat je, mimo njegove sobice
grede, to pogovarjanje čul,  in tudi razločil, da je ženski
glas; šel je tedaj k predniku in rekel, da je Peter ženske
u svojo sobo spustil in se s njimi zgovarja. Oče prior (pred¬
nik) je to za naj veče pohujšanje vzel, Petra k sebi po¬
klical in ga pričo drugih k odgovoru prisilil. Peter iz po¬
nižnosti od Boga si škazane milosti ni hotel razodeti, ampak
je na kolena padel in rekel: ..Grešnik sim in k vsakej
kazni pripravljeni  Te besede so se za polnjenje tegaj

432

29. April ali malotraven.

kar je brat povedel, vzele, in Peter je bil hitro u drug sa*-
mostan poslan, kder kakor u zaporu, ni smel ne na lečo
(kance!j) ne u družtvo k drugim ljudem. Nedolžni mož je
kazen molče sprijel, ter jo voljno in upaje terpel, da bo že
Bog njegovo nedolžnost razkril. Ko pa je tako veliko me-
secov preteklo, mu je jelo serce upadati; pokleknil je enkrat
u cirkvi pred božjim razpelom ( bridko martroj) in križanemu
tako tožil: „Ljubi Jezus! ali ne veš, da sem nedol¬
žen. Zakaj me pustiš tako dolgo terpeti? Zakaj
ne razodeneš moje nedolžnosti? Saj se ni s im ni c
zadolžil.  Saj  ti  je  vse  znano.“ Na te besede je od
podobe ti glas slišal: „In u čem sim se jaz zadolžil,
moj Peter, da so me na križ pribili? Ne obupaj.
Uči se od mene poterpežljivosti u svojem križu,
kterega ni k mojemu primeriti." Po tem gaje  sramež
polil, pa ga tudi kmalo znotrajno potolaženje napolnilo, tako
da si ni nič drugega več željel, kakor iz ljubezni do Kri¬
stusa še dalej terpeti. Slednič je Bog razodel nedolžnost
sv. moža, in njegovi redovni bratji so ga visoko častili; so
ga tudi sopet u poprejšni samostan poslali, kder je drugič
za predigarja bil. Od tega časa je po različnih mestih in
deželah do svoje smerti pridgval. Veliko tisuč grešnikov je
pripravil k pokori, in še več krivovercev, kterim je u očitnem
pregovarjanju njihove zmote dokazal in jih nagnil, pravo
vero sprijeti.

Satan ni mogel tolike zgube duš prestati, zato si je
prizadeval svetnika skušati, in ga je trapil noč in dan s
naj hujšimi zmotnjavami zoper vero. Peter se je po svoji
moči krepko branil, in je, kakor pri vsih drugih priložnostih,
k Materi božji pribežal, s ponižno prošnjo, da bi ga teh
skušnjav rešila. Ko je enkrat tako molil, je iz podobe de¬
viške Matere slišal ravno te besede, ko jih je nekdaj Kristus
k sv. Petru govoril: „Molila sim za te, Peter! da tvoja
vera ne omaga: in ti p o te rdi svoje brate.“  Nagloma
je bil prost vsili zmotnjav, in je nanovo jel se za cerkvo
božjo truditi, k veliki sreči duš. Bog mu je k temu podelil
dar čudeže delati, prihodne reči prerokovati, in celo misli
ljudi spoznati. Veliko listov bi zadosti ne bilo, da bi se šte¬
vilo čudežev in prerokovanj naštelo. Krivoverci so iz hu¬
dobnosti in praznovernosti čudeže za sleparstvo izklicali.
Da bi se to verjetnoje napravilo, se je eden izmed njih
bolen naredil, po nasvetovanju drugih, je dal sv. Petru k sebi
priti in ga je za svoje zdravje prosil. Peter od Boga raz-

433

Sv. Peter, mašnik in mučenik.

svetle«, je tako k njemu govoril: „Jezus Kristus, kte-
rega po katolški veri pridgujein, ti sopet zdravje
daj, ako si res bolen; če pa me hočeš ukaniti,
ti daj, da resnično zboliš. 4 ' Na mesti je hudobneža
vročinska merzlica prejela, in strašno hudo imela. Spoznal
je svojo hudobnost in je sv. moža za odpušanje prosil. On
se ga je usmilil, ga ozdravil in tako k pravi veri spreobernil.

Ko je tedaj apostolski mož dolgo let prepridgoval, mu
je Bog njegov prihodni konec razodel in sicer tak, kakor-
šnega si je vedno željel, namreč, da bo za Kristusove vere
voljo svojo kerv prelil. U pridgi, ko jo je u Milani imel, je
očitno rekel: „Yem, da so krivoverci veliko dnarjev
na moje živlenje postavili. Skrivne ubijavce so
že najeli. Vedeti pa imajo, da me ne morejo sreč¬
nejšega storiti, kakor če mi priložnost ponudijo,
da svoje živlenje za Kristusovo vero dam. Za to
milost sim že dolgo let vsak dan pri sv. mašiBoga
prosil.„Moja smert njim vendar ne bo nič poma¬
gal  a.“ Stirnajst dni za tem je iz Koma u Milano potoval.
Dva od krivovercov najeta umorca sta ga na potu zalezla.
Pervi, ko gaje videl, je kakor stekel iz za germa planil, in
ga s golim mečem večkrat po glavi udaril. Svetnik se je
na zemljo zgrudil, jel apostolsko vero moliti, namočil kmalo
svoj perst u kapljajočo kerv in na zemljo zapisal te besede:
„V er ujem u Boga  O če  ta,“ je potem svoje oči proti ne-
besam obernil in s besedami: „Gospod, u tvoje roke
izročim svojo  duš  o,“umeri. Umorec gaje  še večkrat
skoz serce ubodel in odlezel. Sveto telo je bilo s naj večo
častjo u Milan preneseno in u cerkvi sv. Eustorgia poko¬
pano. Veliko čudežev, ko so se pri njegovem grobu godili,
in še več svetost njegoviga živlenja je Inocencia IV. nag¬
nilo, ga u število svetnikov postaviti. Po pričevanji rimskega
časoslavja (brevirja) je sv. Peter dušo in telo vsakega ma¬
deža zoper čistost, čeravno med tavžeuterimi nevarnostmi,
snažno ohranil, kar je u hvalo tega svetnika zadosti.

Nauk in p o srtema.

1. Sv. Peter, manihejsk otrok, se je u katolški učivnici katolških ver¬
skih členov naučil. Se popolnej jo je spoznal, kojepoznej katolške knige preberal 5
po tem se je tudi u pravi veri uterdil in okrepil. Marsikteri katolški mladenč

23

434 29. April ali malotraven.

se je u slabih šolah nevedoma in polagoma krivovere naučil in je potler u
nje ostal. Marsikteri katoličan je po branju krivovernih bukvic slabeti in dvo-
umeti začel u pravi veri, se je celo ločil, če ne zvunej, pa saj znotrej; zakaj
zvunej je sicer katolško cerkvo spoznal, znotrej pa je krivoverske nauke hvalil,
po hajdovsko živel in je tako nehal, katoličan biti, akoravno se je še kato¬
ličan imenoval. Gorje štarišem, ki so tega krivi! Joj tudi taistim, kteri zoper
ojstro prepoved prave cerkve iz radovednosti ali drugih praznih vzrokov kri¬
voverske zapeljive bukvice bero! Dokler nič ne rečeni od nevarnosti, ko se
nepremišljeno u njo podajo, le opomnem, da je tako branje že samo, ako se
brez prave pripustbe godi, zadosti, jih pogubiti, ker se tako smertno pregreše.

2. „In kaj sim se jaz zadolžil, moj Peter, da so me na
križ pribili? 44  Tako je Krisus k sv. Petru govoril, ker seje  potožil, da
mora po nedolžnem terpeti. Te besede si globoko u svojo serce vtisni, in se
jih spomni, če morebiti po nedolžnem na svojem poštenju alj drugači kaj ter¬
peti moraš. Bodi še si kolikor koli nedolžen, nedolžnejši pa še je vendar le
tvoj zveličar bil, in vendar kaj ni on preterpel! Ali moreš svoje terplenje s
njegovem meriti? To spominanjc te tolaži in podbujaj, ako po nedolžnem
terpiš. Ce pa po svojem zadolženju terpiš, ali se kterih grehov spomneš, ktere
si storil, in se jih še nisi dovolj spokoril, o! takrat se le nikar ne podstopi,
količko kaj proti Bogu pomermrati, ampak misli ali reci sam pri sebi: za¬
služil sim si, in še več zaslužil.

„Gospodov serd hočem prenašati,“  je govoril pobožni Mihael,
„ker sim zoper njega grešil/ 4  Spomin na tvoje grehe bo ti vse, kar
terpiš, polehčal. „Ako na svoje pregrehe mislimo/ 1  pravi sv. Gregor,
„se nam bo vse, kar zopernega prestati imamo, malo zdelo;
ker bomo sami spoznali, da smo veliko več zaslužili. To bo
nas nagibalo, Bogaveliko bolj h valiti, kakor zoper njega gon-
drati/ 4  Zakaj vselej resnica ostane, kar pisano stoji: „Bog nas ne tepe
zadosti po naših grehih/ 4  Na tem svetu kaznuje daleč milostljiveje, ka¬
kor smo si zaslužili. Kako sme torej človek zavoljo tega, kar terpeti ima,
po pameti tožiti.

M o 1 i t v a.

O Bog! ki si sv. Petra u veri toliko vterdil, da je za njo svoje živlenje
dal, dodeli nam, da se s škitom vere obroženi, za pravico zoper vse so¬
vražnike svojega zveličanja srečno vojskujemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Sr. Katarina Sienska, devica.

435

XXX*  Dan aprila ali malotravna.

Sveta Katarina Sienska, devica.

Siena ali Senis, mesto na Toskanskem, je srečen kraj,
kder se je leta 1347 sv. Katarina rodila. Ona je izmalega
se neprenehoma u naj odbranejših čednostih vadila, K  Bog pa
ji je tudi neprenehoma celo posebne milosti delil. Se le pet
let stari se je zavoljo njejne tihote, pohlevnosti in nagnenja
k vsej pobožnosti mala svetnica  reklo. Ze ondi je grede
deviško^ Mater s angelovimi besedami rada pozdravljala, re¬
koč: „Cešena si.“ U šestem letu se ji je Kristus Gospod,
spremljan od sv. apostolov Petra, Paula in Joaneza, kakor
tudi od sv. Dominika, prikazal, jo ljubeznivo pogledal in ji
svoj svet blagoslov podelil. To je bil začetek tolikih in ču¬
dežnih prikazni, ktere je sv. devica poslej do svoje smerti
imela. Od te dobe je njejuo serce vse gorelo božje ljubezni.
Pazno je živlenje svetnikov preberala, in se gnala, jih po¬
snemati. U sedmem letu svoje starosti je že svojo deviško
čistost Gospod Bogu obljubila. Njejno edino veselje je bila
samota, molitva, delo in krocenje pocutkov. Po nagovarjanju
svoje sestre se je enkrat začela nekaj prevzetueje oblačiti
in si lasi po šegi posvetnjac kodriti. Pa to ni dolgo terpelo,
zakaj u molitvi je spoznala, koliko taka necimurnost Gospod
Bogu merzi, in kako dolgo bode njejna drugaei pobožna sestra
za tega voljo u vicah terpeti morala; za to se nje je vedno
varovala in svoj pregrešek, dokler je živela, obžalovala.
Njejni stariši so hotli, da bi se omožila, pa odgovorila jim
je: „Jaz sim že s naj plemenitejšim ženinom po¬
ročena, in svoje ljubezni nobeni stvari  ne  na-
kl  o n im." Tudi kmalo si je lasi sama porezala, in svojo
glavo s zagrinacoj (peeoj} pokrila. Da bi ji misli na samo¬
stan iz glavd izbili, so ji stariši vso skerb za hišo in go¬
spodinjstvo izročili in ji naj zaničljivejše opravila nalagali,
da ni moliti ali kaj duhovnega brati vtegnila. To ji je izper-
vega prav težko stalo; pa Kristus jo je opomnil, da si ima
sama izbico u svojem sercu narediti, kder lehko tudi u sredi
med opravili moli, namreč: če svoje delo večkrat Bogu iz¬
roči, in kratke molitvice zdihava.

436

30. April ali malotraven.

Od te ure, ko je Kristusovo opomnenje posluhuila, je
neizrečeno tolažbo u svojem sercu čutila, in je tudi zvunej
med naj težejšimi deli celo nenavadno veselje kazala. To je
njejne stariše na druge misli spravilo; dopustili so ji popol¬
noma, po svojem poklicu živeti. Tedaj je jela, samotneje in
ostreje, kakor popred živeti. Kruli in zeli so bile njejni
edini živež, voda njejna t  pijača, dve deski brez žimnika in
slamnika njejna postelja. Život si je s ojstro verigoj opasala,
ktere ni popred, kakor le nekaj ur pred svojo smertjo po
spovednikovem ukazu od sebe djala. Le eno ali drugo uro
noči je spala, vse druge je premolila in božje skrivnosti
premišljevala. Trikrat se je vsak dan bicevala, in pogosto
do kervavega. Tako ojstro je živela od svojega osemnaj¬
stega leta noter do svoje smerti.

Ko je u tretji red sv. Dominika sprijeta bila, se je vsa
vneta za duhovno popolnost upirala. Vrag si je prizadeval, jo
po naj ostudnejših prikaznih in skušnjavah, s kterimi jo je
brez nehanja pačil, zmotiti. Katarina je svoje pokorila in
molitve podvojila, in se jim tudi hrabro ustavljala; pa vendar
ji ni odleglo; ni miru imela. Nazadnje se ji je Kristus Go¬
spod prikazal, kteriga je tako ogovorila: „0 Gospod! kde
si bil toliko časa? Zakaj si me zapustil? — „U
tvojem sercu  sim  bil/’ je Kristus odgovoril. „Kaj/‘  je
rekla, „bil bi u moj em sercu bil, ktero j e tako gerd ih
misli polno biIo?“ — „Sipaunje privolila? Si se
jih radovala? 44  je Kristus uprašal. ..Oh ne! 1 ' je Katarina
zdelniila. „N a j hujša muka mi je bila, jih tudi  le
čutiti. 44  — „lu ravno  to, 44  je Kristus rekel, ,je tvoja
zasluga. Jaz sim te gledal, kako si se vojsko¬
vala, in sim ti pomagal. 41  S tim so imele peklenske
skušnjave svoj konec, in sledele so naj veselejše prikazni
Kristusa Gospoda, njegove presvete Matere, in drugih svet¬
nikov,  za kterih število Bog sam le ve. Dostikrat je Kri¬
stusa Gospoda u sv. zakramentu u podobi prijaznega deteca
videla. Do te naj svetejše skrivnosti je imela celo izverstno
pobožnost. Sv. rešno Telo je vsak dan v prijela, pa vselej s
novo pobožnostjo in s prelivanjem solz. Čudovito je bilo, da
ji je naimer užitek sam tega presvetiga zakramenta tudi
njejno trupelsko živlenje hranil. To je gotovo, da enkrat
od pepelnice do velikega križevega (vnebohoda) ni nikake
druge hrane užila, kakor samo presveto Telo. Celo, ko so
jo s pokoršinoj morali, drugih jedi užiti, jo je toliko trapilo,
da si niso več upali, ji kaj takega zapovedati.

Sv. Katarina Stenska, devica. 437

Nekoliko časa po tem ji je Kristus ukazal, da se ima
u delih milosti do bližnega vaditi in veršiti. Jela je tedaj
bolnikom streči; pa s koliko ljubeznjo in skerbjo ni popisati.
Med drugimi je stregla dvema ženama, kterih je ena gobe,
druga pa raka imela. Pri zadnjej se je junaško premagala.
Iztiskala ji je smerdljivi gnoj iz njejuih ran, in jih s vodoj
izmivala. Kristus se ji je prikazal, jo zavoljo njejne premoge
pohvalil in jo s neizrečenim tolažem obveselil. Tezej nji
je stalo, da jo je ravno ta žena, ko ji je toliko ljubeznivo
stregla, gerdo zasramovala, klela, in jo po podpihovanju hu¬
dega duha po vsem mestu za nesramnico raznašala. Kristus
pa se ji je s dvema vencama prikazal, kterih eden je iz
ternja, drugi pa iz zlata bil, in je rekel: „Kteriga si
želiš?“  Katarina je odgovorila: „Gospod! u tem živ-
lenju si želim, tebi enaka biti; enako muko ter-
peti je moja radost.“  Sterni  besedami je po ternjevem
vencu segla in si ga sama na glavo djala. Na to ji je
Kristus ukazal, še dalje za bolnjke skerbeti, kar je tudi s
nedopovedljivo ljubeznjo storila. Se veco ljubezen je kazala
do teh, kteri so na duši bolni bili. Za take oterple grešnike
je Bogu veliko molitve in obilne pokorila darovala; tako je
spreobernenje veliko grešnikov, kteri bi drugaci bili obupali,
od Boga dobila. Za neko žensko, ktera je na smert bolna
bila, in vendar ni svojega serda proti Katarini nehati hotela,
je tri dni brez prestanka h Kristusu molila in mu nazadnje
rekla: „Iz tega mesta ne pojdem, dokler mi te duše
ne daruj  eš.“ Kristus ji jo je daroval, ker se je prav spre-
obernila in na to srečno umerla.

Od Boga je milost imela, da je znotrajn stan tistih
ljudi, ki so k njej prišli, spoznala; zato je tudi svoje Spo¬
menke, ko Jim jih je davala, ravno taj obračala, kder jih
je trebalo. Če je kdo k njej prišel, ki je nečistosti pod-
veržen bil, je občutila nepreterpljiv smrad tako, da si je nos
in usta zatikala. Še mnogo drugih celo posebnih milosti ji je
Bog podelil, za kterih vsih število tu prostora ni. Ena naj
vekših izmed teh je, da je Kristus Gospod sv. Katarini svo¬
jih sv. pet ran vtisnil, pa tako, da se zvunej niso znale,
akoravno je njih bolečine občutila: zakaj za to je Kristusa
prosila, da bi ta nji podelena milost pred svetom skrita
ostala. Mnogi čudeži, ko jih je nad bolniki in obsedenci
delala, in nebeška modrost, ko je s njoj obdarjena bila, so
jo ne samo pri ljudstvu, in pri naj viših cerkvenih pogla¬
varjih, temuč tudi pri posvetnih oblastnikih u naj vekšo čast

438

30. April ali malotraren.

pripravili. U Rimu, kamor jo je papež pozval, je na smert
zbolela, in eetiri mesce naj hujše bolečine terpela, u kterih
pa je Boga vedno hvalila. Ko je na svojo prošnjo s pre¬
svetimi zakramenti previdena bila, je u svojih sodbah ču¬
dežni pa vendar pravični Bog pripustil, da je še terd boj
prestati morla. Zlodej jo je naimer obdolžil, kakor da bi
pri vsili svojih dobrih delih in mnogih prikaznih ne bila
ničesar drugega, kakor svoje prazne časti iskala. Vendar
je skušnjavca premagala. Ko je dušni boj srečno končala,
je pričela čudno ljubezniv razgovor s Kristusom Gospo¬
dam, ki se ji je viden prikazal, in je u njegove roke svojo
cisto dušo u 33. leti svoje starosti izdehnila. Njejne po¬
slednje besede so bile: „Gospod! u tvoje roke izročim
svojo  dušo. 41

Nauk in posnema.

1. Sv. Katarina je, dokler je živela, pregreho, ktero je po nagovarjanju
svoje sestre, da je svoje telo nečimurno oblekla, včinila, serčno obžalovala.
O! koliko več uzroka ima veliko posvetnjač to veliko vekšo pregreho objoko¬
vati, ko so jo po gerdem in nesramnem oblačenju tudi na pohujšanje in pa¬
čenje svojega bližnjega dopemesle! S kako bridkimi solzami imajo zgubo to¬
liko dragih ur objokovati, ko so jih s praznim lepšanjem svojega trupla po¬
tratile! Katarina je spoznala, da ima Bog nad nečimurno obleko merzenje:
kako čerti še le Bog gerdo in pohujšljivo oblačilo, zlasti ako zravno drugega
namena ni, kakor se ptujim očem prikupovati? Sestra sv. Katarine je zavoljo
svoje nečimurnosti dolgo in mnogo na unem svetu prestati morala; kaj bo še
le toliko puhlih gizdavcov iti gizdač naših dni zavoljo nesramne noše nekdaj
terpeti morlo ? Katarina je svojo pregreho kmalo popravila, kakor hitro jo je
spoznala; prosi Boga tudi ti za spoznanje pregreh, ko jih u toj reči storiš, in
se jih vprihodno skerbno varuj. Daj si dopovedati, da je zvunajšna ponižnost
u noši in zaderžanju naj vekša lepota za kristiana, kakor Tertulian piše. Ne-
čimurna gizdava obleka pa, in prevelika skerb za lepoto in opravo trupla je
znamenje človeka, kteri malo na zveličanje svoje duše misli, ali saj bolj za
umerljivo telo, kakor za svojo neumerjočo dušo skerbi, kakor sv. Krizostom
piše. Znamenje, da je njegovo serce nečimurnosti vdano in ali že nesnažno,
ali skorej bo. „Ako si gizdav ali se preveč čediš,“  pravi sv. Ciprian,
„da bi drugim dopadel, le nikar ne reci, da si znotrcj čist alj
sramežljiv, zakaj tvoja gizda te laži dolži,“

439

Sv. Katarina Stenska, devica.

2. Sv. Katarina je svoje dela s veseljem opravljala in si jih po po¬
gostih zdihlejih zaslužljive storila, zoper vražje skušnjave se je hrabro voj¬
skovala; je naj težejše ogovore in naj občutljivejše boleCine s naj vekšo po-
terpežljivostjo prebavila. Uči se, kako se imaš pri svojem delu, u skušnjavah,
obrekah in bolečinah zaderžati. Sramuj se, da tega nisi dosihmal storil. ,,K a k o
je mogoče,“  piše sv. Bernard, „da se ne sramujemo, če svetle iz-
glede svetnikov pogledamo in jih k svojemu živlenju prime¬
rimo?"  Kar si bral, da je Kristus Gospod sv. Katarini zavoljo ostudnih pri¬
kazni in skušnjav govoril, si posebno k serci vzemi. Take skušnjave terpeti,
še samo na sebi ni greh, če ravno kolikor si bodi dolgo terpe. Pred vsim se
jih ogibaj; in če jih občutiš, le krnalo Boga na pomoč kliči in se junačko
vojskuj. Ako se jih ne znebiš, se za tega voljo ne boj. Bog te ne bo zapustil;
on le gleda, kako se vojskuješ, ti deli milost in krepost, in ti plačilo u ne¬
besih pripravlja. Ako si to trojo važno resnico dobro u pamet vzemeš, ne
boš nikoli u skušnjavah serca zgubil. „Bog  nas  g le  d a,  " pravi sv. Ciprian,
„kedar se bojujemo, angeli nas gledajo, Kristus nas gleda.
Kolika je čast in kolika sreča, se u pričejočnosti božji voj¬
skovati, in od Kristusa venec prijeti!' 1  Kako pa Bog take vojake
gleda, razlaga sv. Auguštin s temi besedami: „Bog nas ne gleda, kakor
človek, kteri vojaka gleda. Zakaj tak človek zna vpiti, pa po¬
magati in moči davati ne more, ker je človek in ne Bog. Bog
pa, če svoje vojake gleda, jim pomaga in moči dava, ako ga
le prosijo."

3. Sv. Katarini je Kristus ukazal, da se ima u delih milosti do bliž-
nega vaditi. Ali si bral, kako goreče je po tem ukazu ravnala? Stregla je
bolnikom, ki so naj gerše bolezni imeli, s junaškim premaganjem same sebe.
Svoje ljubezni in skerbi celo tedaj ni pomanjšala, ko jo je ena bolnih, kteri
je vendar s naj večo ljubeznjo stregla, gerdo imela, celo za nesramnico
raznašala. Zlasti jo je zveličanje duše bližnjega skerbelo; kder njejno lju¬
beznivo nagovarjanje ni pomagalo, ondi je molitvo in spokorila Gospod Bogu
darovala, da bi spreobernenje terdovratnih grešnikov dosegla. —

Kristian! ali ni tudi tebi Gospod Bog ukazal, da se u delih milosti do
bližnjega vadiš? — Ali moreš ukaz Kristusov dopolniti: Ljubi bližnjega,
kakor sam sebe, če ga u delih ne veršiš? O koliko prilik bi imel vsak dan,
dela milosti do bližnjega opravljati? pa le prevečkrat ti ni volja po pri¬
ložnosti božjo zapoved spolnjevati. — „Iz tega mesta ne pojdem,
dokler mi te duše ne daruješ,"  je Katarina djala, in tri dni za spre¬
obernenje neke oterpnene ženske molila. Kolikokrat pa si že ti za spreober¬
nenje grešnikov molil, kake zatajbe in pokorila Bogu za nje daroval? Ljubi
kristian! zanaprej u tem skerbnej sv. Katarino nasleduj. Bodisisvest, te duše,
ktere so po tebi u nebesa prišle, bodo nekdaj pred božjim sodnim stolom
tvoje zagovornice.

440

30. April ali malotraven.

II o l i t v a.

Vsegamogočni Bog, obudi si med nami zveste služavnike in služavnice,
da padši vstanejo, se slabi okrepijo, motni ohranijo, in da po tvoji milosti
vsi k tebi pridemo, skoz prošnjo sv. Katarine. Amen.

za vse dni maja ali velikotravna.

I* Dan maja ali velikotravna*

Svet Filip in sv. Jakob, apostola.

Sv. Filip je bil rojen u Betzajdi, Galilejskem mesticu
pri jezeri Genezaret. Silno je željel odrešenika spoznati, po
prerokih napovedanega, in Bog je njegove želje dopolnil.
Ko namreč Jezus na potu u Galilejo Filipa sreča, mu reče:
,,Hodi za m enoj!“ Brez odloga je Filip za Jezusom šel,
je njegov učene postal, in ga več zapustil ni. Serčno se je
veselil, da je Jezusa najšel, ki ga je iz njegovih pogovorov
kmalo, pravega Mesia spoznal. Pa to mu ni bilo zadosti;
željel je tudi druge enake sreče vdeležiti. Imel je dobrega,
bogabojeciga prijatela, Natanaela  po imenu, ki je bil božje
postave dobro učen mož. K njemu je hitel in mu rekel:
5 ,Najšli smo ga, kteriga je Mojzes u postavi po¬
pisal in preroki: Jezus je iz Nacareta.“  Ker je
bilo Nacaret majhino in zaničevano mestice, mu Natanael u

442

1. Maj ali velikotraven.

naglici odgovori: „Z a in or e li kaj dobrega iz Naca-
reta priti—  Filip pa mn pravi: „Pridi  in  poglej! 1 '
in Natanae! gre s njim, spozna Jezusa po njegovem govora
za vsevedniga Gospoda in nja vero sprejme.

Drugo leto je Jezus Filipa za svojega apostola postavil,
in ga za njegove zvestobe del zlo ljubil. On je bil, kteriga
je Jezus u pušavi vprašal: ..Kje bomo kruha kupili,
da bi se ti najedli?’ 4  In on je odgovoril: ,,Za dvesto
denarjev kruha jim ni zadosti, da bi le kaj ma¬
lega vsakteri dobil. 44  Jezus pa je s čudežem pokazal,
da mu tega ni bilo potreba. — Po tem ko je Jezus Lazara
čudno obudil, in častito u Jeruzalem popotoval, so prišli
nekteri neverniki k Filipu rekoč: „Mi bi radi Jezusa  vi-
dili! 44  Filip njih želje naj pervo Andreju pove in obedva
jih po tem Jezusu naznanita. — Po sledni večerji je Jezus
u svojem govoru vucencom svojega Očeta omenil, in Filip
mu reče: „Gospod! pokaži nam Očeta, in to nam bo
zadosti. 44  Jezus pa mu odgovori: ,.Filip! kdor vidi
mene, vidi tudi Očeta. 44

Ko  so bili apostoli svetiga Duha prejeli in se po svetu
razišli, oznanovat sv. evangeli, je prišel Filip u Skitio, kjer
je ljudi s naukom in s čudeži Jezusu pridobival. Iz Skitie
se je podal u Frigio, kjer je u poglavitnem mestu Ilierapoli
silno veliko zver drakona narajmal, kteriga so neverniki u
svoji slepoti svojega boga molili, in mu u dar ljudi žive me¬
tali, da jih je raztergal in požerl. Svetimu apostolu se je
tolike slepote serce vžalilo, ter je na kolenih prosil vsega-
mogocnega Boga, da bi to divjo pošast umoril, naj bi ljud¬
stvo spoznalo, kakega nevrednega boga so molili. Bog ga
je vslišal in drakou je pričo veliko nevernikov na dvoje
razpočil. Zdaj je sv. Filip pričijočim njih zmoto očital, in
pravo vero predgoval, ktero jih je dosti sprejelo. Malik-
vavski popi pa in nekateri oblastniki, viditi, kaj se je s nji¬
hovim malikom zgodilo, zgrabijo Filipa, ga veržejo u ne-
gnusno ječo, in ga nevsmileno stepsti vkažejo. Poslednič ga
rečejo na križ obesiti in s kamnjem pobiti. Med tim grozo¬
vitim terpinčenjem pa se je zemlja tako stresla, da so od
straha vsi neverniki odbegniui. Verni so ga hoteli iz # križa
isneti, on pa jim je to branil ter jih prosil, naj mu dajo po
izgledu Gospoda na križu umreti. Zgodilo se je, kakor je
željel. Serčno je še sebe in svoje verne Bogu priporočil,
potem pa na križu mirno zaspal.

Sv. Jakob,  kterega god se ravno te dan obhaja, se
imenuje mlajši alj manjši, ker ga je Jezus pozneje apostola

443

Sv. Filip in sv. Jakob, apostola.

poklical, kakor drugega, ki se mu tudi Jakob veliki pravi.
Bil je prečisti devici Marii, torej tudi Jezusu u bližui žlabti;
zato je u svetem evaugeliu imenovan Jezusov brat. Njegova
mati je bila Maria Kleofova, ktera je u Jezusa verovala, ga
spremljala, mu stregla in zraven njegovega križa stala. Rojen
je bil u mestu Kaparnaum. Že od rojstva so ga nja starisi
Bogu zaobljubili in u dar dali. Pa tudi on je vedno sveto
živelj po šegi Nacarejski nikolj ni mesa jedel, ne vina pil.
Vsemu sladnemu poželenju seje  ojstro odpovedal; molil pa
je toliko rad, da je bila koža na kolenih k slednjimu kakor
skorja. Njegovo živlenje je bilo toliko bogaboječe, da mu
niso le kristiaui, temne tudi judje sploh ..pravičnik 44  rekli.
Zato ga je pa tudi Jezus apostola izvoljil, da ga je s dru¬
gimi tovarši spremljal. Po prijetem svetem Duhu so ga škofa
poglavitne cerkve cele škofije u Jeruzalemu postavili, ktero
imenitno službo je blizo 30 let nevtrudlivo in zvesto oprav¬
ljal. Silno ga je veselilo, da je toliko ljudi Jezusovo vero
sprejelo, še bolj pa, da so verni tudi po veri pobožno in
nedolžno živeli. Vedno namreč jih je opominal po veri tudi
svoje živlenje ravnati, ter se jeze, prevzetnosti, obreko¬
vanja, priduševanja in drugih grehov skerbno varvati, božje
zapovedi na tenko spolnovati, hudo poželjenje premagati,
jezik svoj obvujzdovati, terplenje in preganjanje voljno pre¬
stati, posebno pa bližnemu vsmilenje skazovati, ker u svojem
prelepim listu vse verne vuci, da vera sama na sebi brez
dobrih del človeka ne izveliča, rekoč: „Kaj pomaga, moji
bratji! ako kdo pravi, da vero ima, če pa del
nima? — Kakor je telo brez duše mertvo, tako
je tudi vera brez  del  m er  tv  a.' 4  Ravno ta sv. apostol
priporoča u. imenovanem svojem listu vernim bolnim prejeino
svetiga posledniga olja, ker pravi: „Je kdo med vami
bolen, naj pošle po cerkvene mašnike; oni naj
molijo nad njim, in naj ga pomažejo s oljem u
imenu Gospoda; in verna molitev bo bolnika o-
zdravila, in Gospod bo dal, da mu bo boljše, in
ako je u grehih, mu bodo odpušeni. 44  Pa tudi greš¬
nike k vredni spovedi opomina, ker piše: „Povejte eden
drugemu  (t<> je spovednikain) svoje grehe/ 4

Ker se je tako keršanstvo po Jeruzalemu in vsem Ju¬
dovskem razširilo, brez da bi bili pismarji in farizeji to vbra-
11  iti mogli, so si namislili, s obljubami in priliznenim bese¬
dami sv. Jakoba namarnati, naj bi Jezusovi veri zopergo-
v o ril, in spet judovsko staro postavo sprejel. Zato ga Auae,
tačasni veliki judovski duhovn u svoj sbor povabi, in potem

444

1. Maj ali velikotraven.

ko sv. Jakoba za del njegove čednosti in pobožnosti hinav¬
sko polivali, ga nagovarja, naj bi ljudstvo, ki se je ravno k
veliki noči tako obilno u Jeruzalemu sošlo, od nove zmole,
kakor je kersanstvo imenoval, odmarnoval, in spet na pravo
pot napeljava!. Sv. Jakob obljubi vsim pravo pot izvelicanja
pokazati. Peljajo ga na verh tempelna, da bi ga od ondot
zbrano ljudsvo ložej zastopilo. Na to izmed ljudstva pis-
marji k njemu kličejo: „Povej nam, ti pravični mož!
kaj nam je od Jezusa križanega verovati? tvoje
besede namreč se hočemo deržati. Pokaži nam
pravo pot, ktero nam je hoditi/*  Sv. Jakob pa na ves
glas zavpije: „P o slu saj te me, bratji moji! kar vam
jaz po resnici pričam. Jezus Kristus, križani, je
ravno tisti Mesia, na kateriga so naši očetje tako
dolgo čakali in zavupali. On je edinorojen Sin
božji, in sedi zdaj na desnici svojega nebeškega
Očeta, ter bo enkrat spet prišel, sodit žive in
mertve. Kdor u njega ne veruje, bo vekomaj  po¬
gub  1 e n.“

Tako je sv. Jakob brez vsega straha nauk svete Je¬
zusove vere očitno terdil — Dosti pricejocih ga je dopad-
livo zaslišalo, ter so žel jeli kristiani biti. Farizeji so pa med
ljudstvo vpili: „Pravicnik se je zmotil; ne dajte se
zapeljati. Ni tako, kakor  pravi.“ Ob enim pa so vsi raz¬
kačeni leteli, in svetega apostola, ki je tako serčuo od Je¬
zusa pričal, iz verh tempelna vergli Na tleh si še sv. Jakob
kolikor more na kolena pomaga, roke in oči k nebesam po¬
vzdigne, in po izgledu svojega Gospoda na glas prosi: go¬
spod! odpusti jim; zakaj oni ne vedo,  kaj  delajo."
— Judje pa ga začnejo kamnati, in eden iz med njih ga s
batom tako neusmileuo po glavi vdari, da se per tej priči
mertev zgrudne. Sv. Jakob je umeri 96 let star. Njegovo
truplo so zravno tempeljna pokopali.

Nauk in posnema.

1. Komej je sv. Filip  Jezusa pravega Mesia spoznal, si je tudi skerbno
prizadeval, druge k spoznanju Jezusa napeljati. Ali si že kaj ti svoje žive
dni koga k Jezusu pripeljal, kakor sv. Filip Natanaela? Ali si kaj ti si pri¬
zadeval, druge napeljevati, Jezusa prav spoznati in ljubiti? Pripeljal si bliž-
nega k Jezusu, ako si ga u veri poterdil, ga k pokori in poboljšanju opomina!,
ali k sv. spovedi nagovarjal, ga sv. mašo in božjo besedo slišati, u križih

445

Sr. Filip in sv. Jakob, apostola.

in težavah voljno terpeti, in druge čednosti in dobre dela dopemašati s be¬
sedo in lastnim izgledom napeljeval. Ali si morde nasproti koga od Jezusa
odvernil in k hudiču pripeljal, dokler si ga s besedo ali u djanju a greh za-
peljaval ali u hudem poterdil ? Ako se ti je to po nesreči zgodilo, obžaluj
vse svoje žive dni prav iz serca svojo hudobo, in prizadeni si po vsi moči
dušo bližnega, ki si jo k hudiču napeljal, po pravem spokorjenju in pobolj-
šanju Jezusu sopet pridobiti; ali če tega ne moreš, skerbi saj, da boš druge
duše s svojim pobožnim živlenjcm, s bogaboječim naukom in serčno molitvijo
k Jezusu pripeljal. Nič Bogu dopadlivšega in bižnemu boljšega ne moreš sto¬
riti, kakor to; zakaj: „Ako bo kdo med vami od resnice zašel, in
ga bo kdo nazaj verni!, naj ve, da kdor grešnika verne od nje¬
gove krive poti, reši njegovo dušo smerti, in pokrije veliko
število grehov, 44  pravi sv. Jakob. Kako grozno pa nasproti Jezus tistim
proti, kteri s pohujšanjem bližnega od Jezusa odvračajo in k hudiču napel¬
jujejo, rekoč: ,,Gorje človeku, po kterim pohujšanje pride.“  Sv.
škof Ciprian pravi: ,,Kdor bližnemu pomaga u zveličanje, je na¬
mestnik Jezusov; kdor pa bližnemu pomaga u pogublenje, je
namesnik hudičev. 44  In sv. Auguštin govori: „Kdor bližnega po¬
li ujš a, je vbij  a ve c. 44

2. Sv. Jakob  je po izgledu svojega Izveličarja za svoje naj veči so¬
vražnike prosil; ali je kaj tebi mar za ti prelep izgled Jezusov? Pomisli:
Jezus je na sv. krišu za svoje sovražnike molil, ki so njemu veliko več hu¬
dega storili, kakor tebi tvoji razžaljniki; in ti bi ne hotel za nje moliti ? Sram
naj te bo! in še danes poklekni in prosi Boga za vse, kteri so ti kedaj kaj
žalega storili. Obljubi ravno pa tudi vse iz serca jim odpustiti, karkolj so te
razžalili. Le tako smeš upati odpušanje svojih grehov od Boga prijeti. „Ako
hočeš, da ti bo Bog t voj e grehe odpustil, odpusti s voj im so vraž-
nikom; in kakor želiš, da bi Bog tebi odpustil, odpusti tudi
ti svojim razžaljnikom, 44  pravi sv. Krizostom. In Jezus sam vuči:
„Ako vi drugim odpustite, bo tudi vaš nebeški Oče vam od¬
pustil. 44  Strašno pa tudi zažuga: „Ako vi ne odpustite, tudi vam
vaš Oče nebeški odpustil  ne  bo. 44  Zato odpusti, da bo tudi Bog tebi
odpustil. Saj moliš vsak dan: „Odpusti nam naše dolge 44  in po nauku
Jezusovem pristaviš: „K a k o r t u d i m i o d p u s t i m o s v oj i m d o 1 ž n i k o m. 44
Dokler ti razžaljnikom svojim ne odpustiš, le prosiš, da bi tudi Bog tebi ne
odpustil; ali te ni strah, kaj takega le misliti? Ako ti ne odpustiš, tudi Bogu
braniš tebi odpustiti, in sam sebi si kriv, ako ne boš izveličan, temuč pogubljen.
„Kako le moreš roke k nebesam povzdigniti, jezik svoj ober-
niti in za odpušanje prositi? 44  te vpraša sv. Krizostom. „Ko bi ti
namreč tudi Bog odpustiti hotel, saj mu ti braniš, dokler so-
vraš do bližnega u svojem sercu imaš. 44  In sv. Anastaziuči: „Ako
storjene krivice ne odpustiš, tudi nobene molitve za se ne

446

2. Maj ali velikotraven.

opravljaš, temuč le kletev božjo željiš in prejineš, ker praviš:
Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpustimo svojim
dolžnikom.^ Glej! kaka potreba ti je, sovražnikom odpustiti! —

M o 1 I t v a.

Prosimo te ponižno, o Gospod Bog! dodeli nam, ki se danes častitega
spomina tvojih apostolov sv. Filipa in Jakoba veselimo, po njunih prošnjah
tako zvesto po njunem svetem izglcdi ravnati, da bomo enkrat s njima večnega
veselja deležni. Amen.

II. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Atanazi, škof in cerkven učenik.

Sv. Atauazi, velik učenik in toljko serčen brambovc pra¬
ve vere, da se po pravici steber katolške cerkve imenuje, je
bil rojen u letu 294 po Kristusi u velikem Egiptovskem me¬
stu Aleksandri! od imenitnih in bogaboječih starišev. Bog mu
je dal toljko dobro, prebrisano glavo, da se je u svoji mla¬
dosti božjih kakor svetevnih reči čudno lehko naučil, in si
visoke učenosti pridobil. Kakor pa si je pridno učenosti na-
beral, ravno tako je tudi za bogaboječnost in pobožnost zve¬
sto skerbel. Da bi se bolj popolnoma živel, se je še celo
mlad k svetemu Antonu u pušavo podal, in dve leti pri njem
ostal, dokler gaje  sv. Aleksander, škof Aleksandriški, k
sebi poklical, da bi mu bil u pomoč zoper sovražne krivo¬
verce, kteri so se Ariani imenovali, in so Jezusa božjo na¬
turo tajili. Svet škof ga je med cerkvene služavnike posta¬
vil , in Atanazi, ravno tak serčen kakor učen diakon si je
goreče prizadeval, napak nauk krivovereov po vsej moči za-
verniti. Ravno se je imeniten vesoljni cerkevni sbor u Nicei
zberal, in sv Aleksander je Atanazia seboj u ta sbor vzel.
Tam je sv. mladenč Ariansko zmoto tako čerstvo in učeno
dokazal, da so se vsi pričijoči nad njegovo učenostjo čudili.
Za toljko več so ga krivoverci čerteli, in ga po vsej moči
do smerti preganjali. Se bolj pa se je njih hudobno serce
razserdilo, kedar so zvedili, da bo Atanazi po smerti sv.
Aleksandra škof tistega mesta izvolen. Sv. Atanazi se je
scer kratko pred smertjo sv. Aleksandra iz mesta odmeknil,
da bi ne bil za nja nastopnika zvolen: pa sv. škof to slišati
previdno pravi: „Atanazi! Atanazi! ti scer misliš s begom
se vmekniti; pa vendar škollškemu sedežu ne vjideš.“ In za-

447

Sv. Atanazi, škof in cerkven učenik.

res, komej je sv. Aleksander umeri, je duhovstvo in ljudstvo
le svetiga Atanazia svojega škofa željelo. Pol leta so ga is¬
kali, in ko ga najdejo, ga prosijo in silijo, naj bi njih vesolj¬
ne želje dopolnil. Le težko je Atanazi privoljil, in jokaje
škofistvo nastopil. Kinalo pa se je očitno vidilo, da ga je Bog
sam vernim u prid izvoljil, ker je bil toljko skerben pastir
svojih ovčic, in tako ljubezniv oče vbozih,- Vsako leto je ble-
zo vso svojo škofijo prehodil, in povsod Jezusov nauk ozna-
noval. Silno ojstro je živel in se neprenehoma postil.

Ker krivoverci sv. Atanaziu škofištva vbraniti niso mo¬
gli, so ga pa iz uevošlivosti in sovraživa pri ljudstvu cer-
uili, in pred cesarjem hudo in obreklivo tožili. Cesar Kon-
štautin je u mesto Tir cerkven sbor sklical, da bi u njem
Atanazi odgovor da! od hudobij, kterih so ga lažnivo zato¬
žili, ktere pa jim je cesar verjel. Veci del sbornikov so bili
Ariani, in torej sv. Atanaziu sovražni, pa vendar se jih ni
bal, in je šel sercno pred nje, ker je imel dobro vest. Nar
prej mu pripeljajo nesramno žensko, ki so jo podkupili, naj
bi zoper svetiga moža pričala, daje k njej prišel in jo u ne¬
sramno djanje persiiil, če ravno ga še poznala ni. Timotej
pa, neki duhoven, ki je s sv. škofam bil, se dela, kakor bi
on Atanazi bil, in nesramno Jažnivko sercno vpraša: „Kako?
ali sim jaz bil pri tebi in sim te u nesramnost silil ?“ „Ti si
bil, ti!“ ona odgovori, in se clo priduši. — Zdaj so morli
sborniki, če ravno neradi, lažnivo tožbo in pa nedolžnost sv.
Atanazia spoznati. Ker je krivovercem ta spodletela, so si
drugo vmislili. Že poprej so gerdo laž razširili, da je Ata¬
nazi nekiga škofa Arzenia umoril, in da s njegovoj desnoj
rokoj copra. Imeli so zares pri sebi eno roko u škatli, ter
so terdili, da je roka Arzenia; Arzenia pašo živega nekom
zaperli, da bi se njih goljfija ne zvedela. Bog pa je naklo¬
nil, da je Arzeni ravno tisto noč jim všel in k sv. Atanaziu
prišel, preden se je u sbor podal. Zdaj pošle sv. Atanazi po
Arzenia, kder jim pričo obedve roke pokaže. Spet so bili tedaj
sovražni krivoverci osramoteni: zato so še bolj u svoji jezi
divjali, in zadnič cesarja Konstantina namarnali, da je sve¬
tiga Atanazia daleč od njegove škofije u mesto Triet- na Nem¬
ško, pregnal. Krivoverci so bili tega silno veseli, pravover-
niki pa močno žalostni. Cesar je u bolezni pred smertjo svo¬
jo krivico spoznal, in na njegovo naročilo je po nja smerti
njegov nastopnik, cesar Konstans, svetiga Atanazia sopet na¬
zaj u njegovo škofijo poklical. Verni so svojega sv. škofa s
velikim veseljem sprejeli, krivoverci pa so bili u novič osra¬
moteni, pa vendar ne potolaženi. Hudo so zdaj sv, Atauazia

448

2. Maj ali velikotraven.

pri papeži po lažnivem tožili, sebi pa so drugega škofa iz-
voljili, kteri je Atanazia iz mesta s siloj pregnal Sv. Ata-
nazi je iskal pomoč u Rimi pri papeži, kteri je poseben cerk¬
ven sbor sklical, da bi se tožbe nad njim na tanko razsodile;
in ker ga je sbor nedolžnega spoznal, je papež sv. Atanazia
cesarju priporočil, naj ga sopet u njegovo škofištvo postavi.
To je krivoverce še bolj razserdilo, in u novic preženejo
svetiga moža, ki je celili pet let pred sovražniki skrit od ne-
kiga zvestiga prijatela potrebno hrano dobival. Pri nastopu
cesarja Juliana seje sv, škof tretjo bart k svojim ovčicam po¬
verili!; ker je pa zvedil, da so krivoverci cesarja nadražili,
naj ga vkaže umoriti, je s nekterimi prijateli pobegnil, kmalo
pa se spet u mesto vernil, in do smerti Juliana na skrivnem
živel. Pod pobožnim cesarjem Jovinianom je sv. pastir spet
očitno in goreče svojo čedo pasil. Nja nastopnik pa cesar
Valenci, je s Arianami deržal, ki so ga berž naprosili, naj
jim sv. Atanazia prežene, kar jim je rad dovoljil. Zato seje
sv. Atanazi u pokopališče svojega očeta skril. Verni Alek-
sandrinci pa so bili že nevoljni, toljkobart svojega pastirja
zgubiti, in so jeli se očitno pritoževati.

Na to je cesar, ki se je vesoljne vzdige in punta bal,
vkazal, sv. Atanazia pojiskati, in ga ne več pri njegovi cerkvi
nadležovati. Zdaj je sv. Atanazi mirno u Aleksandrii živel,
dokler je u letu 373 umeri. Bil je tu 46 let škof, veduo od
krivovercov sovražen in preganjan. Pa vsim svojim sovraž¬
nikom je iz serca odpustil, in vsim je bil dober, da bi vse
izvelical. Kedar so ga prijateli omilovali, da toliko pregan¬
janja terpi, jih je tolažil, rekoč: „Ta nevihta bo kmalo
preletela/ 1  Ako mu je kdo zamere silne pri cesarjih ome¬
nil, ktero si svojoj gorečnostjo za pravo vero nakopuje, je
rekel: „Ne bojim se ljudi,  te  mu  c le  Boga.“ Spisal je
veliko učenih bukev  za katolško vero zoper krivoverstvo. Od
njega, pravijo, je tudi popisano spoznanje sv. vere, ki se ve¬
ra sv. Atanazia zove, in se tako prične: „Kdor hoče iz-
velican biti, mora pred vsim katolško vero imeti;
kdor nje celo in nepokvarjeno ne ohrani, bo brez
dvoma vekomaj pogub  le  u.“ Sercno se je vse svoje dni
za pravo vero vojskoval, po srečni zmagi pa tudi zdaj večno
krono vživa.

Nauk in posnema.

1. Sv. Atanazi je u naj hujšem preganjanji, kteriga si je toliko skusil,
Bebe in druge tolažil, rekoč: „Ta nevihta bo kmalo preletela.« Primeril je

449

Najdba svetiga križa.

namreč sedaj no terpienje nevihti alj hudemu vremenu, ktero hitro mine, in po
kterem rado lepo jasno vreme nastopi, ter sonce svetlo posije. Resnico svoje
tolažbe si je sv. škof skusil, ker je po dolgej preganjbi naslednje mirno u
svoji škofiji živel; in ako bi ga bili njegovi sovražniki do smerti preganjali,
vendar bi bile njegove besede resnične, ker bi bilo preganjanje le kratko časa
terpelo, zakaj po besedah svetiga Hieronima je „vse kratko, kar se s
časom končaj  u primeri namreč proti neskončni večnosti. Tako se tudi tj
tolaži, kedar nevihta terplenja na te pride, in pomisli, da na tem sveti vse u
kratkem mine, in nič večno ne terpi. Kliči pa tudi ti ob času hudega viharja,
kakor so sv. apostoli ua morju u svojega Gospoda klicali, rekoč: ,,Gospod!
°tmi nas, da ne poginemo!" In On, „kterimu so morje in vetrovi
pokorni,"  bo tudi tebe rešil.

2. Sv. Atanazi je bil naj geršili hudobij po krivem obdolžen; krepko se
je u tem zagovarjal, in živo za pravico in resnico se potegoval, ter je obre-
kovavcc svoje ojstro lažnivosti prepričal, in očitno svojo nedolžnost skazal.
Ra sovražnikom ni hudega željel alj vračeval. in jih sovražil ni. Ako tebe
obrekujejo alj po krivem česar dolžijo, smeš tudi ti se po moči zagovarjati
•n za nedolžnost potegniti; pa sovražnike čerteti, jim hudo željeti alj s hu¬
dim vračevati nikar, tempe prepusti maševanje Njemu, ki pravi: „Moje je
inaševanje, jaz boni povernil ob svojem  času.",,Bog je Gospod
m a še vanj  a," pravi sv. David, ne pa človek. ..Kdor se hoče maševati,
ho maševanje nnjšel pred Gospodom."

M o I I t v a.

Bog! kteri nas s letnim spominom svojega škofa in 'učenika svetiga Ata-
nazia oveseljuješ; dodeli nam milostlivo, da, ki se njegovega zasluženja ve¬
selimo , se tudi njegovih izgledov zvesto deržimo. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen,

III. Dan maja ali velikofcravna.

IVajdba svetiga Križa.

Danes se slovesno obhaja najdba sv. križa, na katerim
je naš Izvelicar Jezus Kristus umeri, in s svojoj zaniclivoj in
grenkoj smertjoj vesoljni grešen svet odrešil. Bil je pa svet
križ takole najden: Sveta cesarica Helena, mati cesarja Kon¬
stantina velikega, je silno željela, kakor je sama bila kristja¬
na, tudi svojega nekeršeuiga sina k Jezusovi veri spreoberniti.
Konstantin je scer rad poslušal nauke in opominovanje svoje
skerbne matere, vendar je še od časa do časa odlagal svet kerst
prijeti. Ravno se je imel zoper grozovitnega Maksencia v oj s-

450

3. Maj ali velikotraveu.)

kovati, kteri se je njemu nasproti cesar u Rimu postavil.
Že gre skoz Francosko na Ftnliansko nad njega; ker pa vi¬
di, da je zopernika armada veliko močnejša kakor njego¬
va, se ponižno oberne k Bogu kristjanov za pomoč, od ka¬
terega mu je pobožna mati toljko pripovedovala. Kmalo na
to zagleda s celoj svojoj armadoj pri belem dnevi na nebi
silno svetel križ s opisom: „U tem znamnju boš pre-
magal!“ Drugo noč se mu Jezus sam s tem znamnjem pri¬
kaže in mu veljeva, si dragi križ za vojskino znamnje na¬
praviti. Veselo ga Konstantin vboga, in za vojsko velik križ,
sebi pa na čelado še majhen križec narediti da. Tako obo¬
rožen svojega sovražnika na Italianskein napade in najper-
vo tri njegove vodje , poslednic Maksencia samega prema¬
ga, ter po slovesni zmagi u Rim pride. Ker je spoznal, da
je le s pomočjo kristianskega Boga in po moči svetiga kri¬
ža bil zmagal, je iz hvaležnosti vkazal, na vsih svojih vojsk-
nih banderih namesto rimskega orla znamnje svetiga križa
postaviti, in prepovedal koga hudodeluika več križati. Tu¬
di je vsim svojim podložnim dovoljil, kristiausko vero spre¬
jeti, ter zapovedal malikovavske tempelne podirati, in name¬
sto njih dosti kristianskih cerkev pozidati in lepo okincati;
na sledne se še sam kerstiti da. Sercne želje so njega ka¬
kor tudi njegovo mater sveto Heleno obhajale, pravi križ Je¬
zusa Kristusa najti in častiti. U spanji od Boga opominana
se sv. Helena, če ravno že pri BO let stara, u Jeruzalem po-

451

Najdba svetiga križa.

da, svet križ Jezusov jiskat. Skerbno si je prizadela, in na
vse kraje okolj Jeruzalema iskala, kder je bilo upati, sveti križ
Bajti, Opraševala je za njim kristiane, kteri so u Jeruzale¬
mu prebivali; pa oni ji niso vedili od njega kaj povedati, ker
je po Jezusovi srnerti že tri sto let minulo, in ker so iz so¬
vraživa do kristianov neverniki in judje to kristiansko znam-
uje skrivali, in nja kraj razdjali. Judje so scer križ Jezusov
zravno njegovega groba zakopali; pa grob so bili neverniki
s perstjoj napolnili, in verh njega u gnus kristjanom maliko-
vavski tempel nesramne boginje sozidali. Tudi na verbu hri¬
ba, kder je Jezus umeri, so postavili malika, da bi kristiani
dalej gor ne bodili, Jezusa molit.

Sveta cesarica vkaže malika podreti in ondi globoko ko¬
pati. Kopali so na široko in globoko, in so srečno naj šli grob
Jezusov. Ni mogoče zapopasti, koliko so bili tega veseli,
posebno pa pobožna cesarica. Zdaj jim reče okolj svetega
groba globoko kopati, in najdejo tri križe, Jezusovega nam¬
reč in dveh razbojnikov, vse tri ene podobe in velikosti; in
ker je napis s zebli vred od križev nikoljko odločen ležal,
niso vedili, kteri bi bil križ Jezusov. Sv. Makari, tacasni Je¬
ruzalemski škof je goreče Boga prosil, naj bi jim s čudežem
svet križ pokazal, in cesarici s drugimi kristianami nasvetje,
s vsimi tremi križi se kterega bolnika dotekniti, ker je terd-
no zaupal, da ga bo Bog vslišal.

Na njegov svet nesejo križe k neki b olni  gospej; sper-
vim in drugim križem se nje pritaknejo, pa nič ji ni bolje;
ko so se nje pa s tretjim priteknili, je berž ozdravila, in vsa
zdrava pričo cesarice, škofa in mnogo ljudi vstane. Tudi dva
pred kratkim umerja prineso, in komaj se nju s svetim kri¬
žem dotaknejo, pri tej priči oživita- Ker so tako očitno sveti
križ spoznali, vsi pričijoči s cesaricoj in svetim škofam po¬
kleknejo, ter Jezusa hvaležno molijo, in sv. križ, na katerem
je umeri, počastijo. Sv. Helena je bila te srečne najdbe bolj
vesela, kakor ko bi bil ves svet u njeni oblasti. Ravno tam,
kder so sveti križ najdli, je vkazala prav lepo cerkev po¬
zidati , in u njo polovico svetiga križa, predrago okinčanega
shraniti, drugo pol pa ga je svojemu sinu Konstantinu posla¬
la, kteri ga je ravno tako u prelepi cerkvi, ktero je u Rimi
sozidal, s veliko častjo shranil. To se je zgodilo u letu 335.

Od te dobe se je po celem keršjanskem svetu svetimu kri¬
žu spodobna čast skazovala, in delci od njega na vse kraje
u razne dežele razpošiljali. Pa če ravno je bilo veliko kos-
čikev svetiga križa razdeleno, se po spričbi svetega Ciri¬
la, ki je dvajset let za sv. j^kariom škof u Jeruzalemi ži-

452

3. Maj ali velikotraven*

vel, sv.  križ nikakor zmanjšal ni, česar, on sam pravi, da
se je gotovo prepričal. Ravno to čudo poterdi tudi sv. Paulin.

Nauk in posnema.

1. Sv. Helena, pobožna cesarica, je s veliko skerbjo sveti križ Jezusov
jiskala, in se ni vtrudila, dokler ga je k svojemn neizrečenimu veselju najdla.
Dosti izvolenih božjih je bilo, ki so ravno tako serčno križe željeli in Boga
za nje goreče prosili. Ako ravno ti križev ne željiš, saj tisti križ voljno no¬
si, kteriga ti je Bog k tvojemu izveličanju naložil. To ti Jezus sam zapove,
ki pravi: „Kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni
mene vreden." In „ako kdo hoče za menoj priti, naj zataji sam
sebe, naj svoj križ zadene in za menoj hodi!"  Hočeš torej za Kri¬
stusom u nebesa priti, nosi za Kristusom križ, ki ti ga on sam naloži, naj
že bo bolezen, vboštvo, preganjanje alj ktera druga nadloga. Pa nosi svoj
križ tudi voljno in poterpežlivo, ne samo zato, ker se ga vbraniti ne moreš.
Ako nevoljno terpiš, vse zasluženje zgubiš, in verh tega še uvečikazen zapa¬
deš. Vbogaj, kar te opomina Tomaž Kempenžar, rekoč: „V z e m i svoj križ
in hodi za Kristusom, tako boš prišel u večno živlenje. On je
šel pred teboj in je svoj križ voljno nosil. Za tebe je umeri na
križu, naj bi tudi ti svoj križ nosil, in željel umreti na križu."
Gotovo bi se za neskončno srečniga štel, naj bi ti Jezus le delček svojega
svetiga križa, kteriga je sv. Helena najdla, podelil, in u visoki časti bi ga
imel; pa veliko bolj srečen si, ako križ, ki ti ga je Bog poslal, voljno no¬
siš. Ni ti potreba k izveličanju svetiga križa alj kak košček od njega imeti;
potrebno pa ti je, ako hočeš zveličan biti, da svoj križ voljno nosiš in po¬
terpežlivo za Kristusom hodiš.

2. Judje, neverniki in krivoverci so zaničevali in še zaničujejo sv. križ
Jezusov; pravoverni kristiani pa ga vedno spoštujejo in u veliki časti imajo.
Ne molijo pa svetiga križa, temuč Je Njega, ki je na njem visel, namreč Je¬
zusa Kristusa, človeka in živega Boga, kteriga samega moliti imamo. Sv. križ
pa častijo zavoljo Njega, ki je na križu za nas umeri. Od nekdaj je bila kri-
stianom lepa navada, pokrižati se, da bi s tem sv. križ in Jezusa samega
vredno častili. Tudi ti se sv. križa nikdar ne sramuj, in ne pridruži se ni-
kolj zaničovavcom tega častitlivega znanmja, kterih konec je po besedah sv.
apostola Paula večno pogublenje. Pobožno se vsako jutro in zvečer, pred mo¬
litvijo in po molitvi, pred vsakim imenitnim opravilom, kakor tudi u skušnavi
in u vsaki nevarnosti pokrižaj, in hvaležno se zravno spomni Jezusa, ki je za
tebe na križu umeri. Sv. Ciril, Jeruzalemski škof te prav lepo k temu opo¬
mina, ki pravi: „Ne sramuj se križa Kristusovega. Ako ga kdo
skriva, se ti s njim očitno na čelu pokrižaj, da hudič, kedar ga
zagleda, od straha in trepeta odbeži. Zaznamnnj se s njim alj

Sv. Florian, vojšak in mučenik. 453

Ješ alj pij eš, hodiš alj stojiš, sediš alj govoriš, s eno bescdoj
pri vsili svojih opravilih« Posnemaj lepo sv.Paula, kije rekel: „Bog
me varuj, da bi se s čim drugim hvalil, ko s križem Gospoda
našega Jezusa Kristusa«

Holitva.

Bog! ki nam u predragi najdbi sv. križa častit spomin svojega terplenja
obudiš; daj nam milostlivo tajistega se tako vdeležiti, da po Njem, ki je na
sv. križu za nas umeri, večno živlenje dosežemo. Amen.

- —_ — - ' ~

IV. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Florian, vojšak in mučenik.

Sv. Florian je bil rojen u nemškem tergu Ceiselmauer
na spodnem Austrianskem ali Estraihi okolj polovice tretjiga
stoletja. Živel je pod grozovitnema cesarjema Diokleciauom
in Maksimianom, ktera sta kristiane naj bolj preganjala, in
keršansko vero po celem rimskem cesarstvu zatreti botela.
Bil je pogumen vojšak in častnik alj oficir u cesarski arma¬
di, pa ravno tak serčen kristian in neprestrašeu mučenik za
sv. vero Jezusovo. Kakor namreč sta imenovana cesarja kri¬
stiane grozovitim preganjala, ravno to sta tudi svojim oblast¬
nikom po deželah vkazovala, in kervoželjni cesarski na¬
mestniki niso le povelja cesarske na tanko spolnovali, temuč
dostikrat še hujše zoper kristiane divjali. Bil je takrat uLau-
reaku, poglavitnem mestu na Austrianskem blizo Donave, Ak-
vilin rimski oblastnik, hud sovražnik keršaustva. Ravno je
vkazal 40 kristianov, ki niso hotli malike častiti, hudo ter-
pinciti in po tem u temno ječo vreči. Sv. Florian, ki je scer
11  Laureaku prebival, je bil takrat ravno od doma; ker
je pa grozovitim povelje Akvilina zvedil, se je u svojo me¬
sto vernil, da bi preganjane kristiane s svojo serčnostjo u
veri poterdil. Na poti ga srečajo vojšaki, ktere je oblastnik
poslal kristianov iskat in lovit. Sv. Florian njih namen zve-
diti se u pričo kristian spozna, rekoč: „Ako kristianov
jisete, tudi jaz sim kristian, le peljite me k ob¬
lastniku/ 4  Brez odloga ga k poglavarju ženo. Oblastnik
ga pobara, ali je zares kristian, in ga nagovarja, naj kakor
ejegovi tovarši po vkazi češarki malike moli,  ako si ho¬
če živlenje oteti. Sv. Florian pa mu na ravnost odgovori:
»Tega nikdar ne storim, le spolni cesarsko poveI-

454

4. Maj ali velikotraven.

je!“ Oblastnik se mu grozi, hudo ga mučiti, če malikov ne
časti. Sv. Floriau pa za to ne mara, temuč oči k nebesam
povzdigne in moli: „Moj Bog in moj Gospod! U tebe
imam vse zavupanje; pod tvojoj bramboj se hočem
vojskovati, tebi vso čast dati. Tvoj a mogočna roka
naj me brani in podpira. Vzemi me med svoje iz¬
voljene, ki so pred menoj tvojo sv. ime spoznali;
daj mi svojo pomoč, da tebe hvalim in častim, kte-
riinu vsa čast in hvala na vekomaj gr e.“ „Kaj basaš,
kakor bi ti ob pamet bilo?“ ga oblastnik zasramuje; „kako
se prederzneš cesarsko povelje zaničevati ?“ Sv. Florian mu
pohlevno odgovori: „Jaz častim svojega Boga in le
njega molim; ti imaš oblast čez moje telo, ne pa
čez mojo dušo; cez njo ima le Bog oblast. Radsiin
p o k o r e n c e s a r j u u v s e m, k a r j e p o m o j i s 1 u ž b i; m a-
likom darovati pa mi nihče zapovedati ne more;
nikolj jih molil ne bo m. “Ves razkačen poglavar ga vka-
že zdaj izleči in nevsmileno tepsti. Med tepenjem ga nago¬
varja : „Daruj malikom in nič se ti više bati ni.“ Sv. Florian
pa reče:  „Ravno zdaj darujem svojemu Jezusu, ki
me t olj k o časti, da mi za njega terpetida.“ To po¬
glavarja še bolj razserdi, in reče ga še hujši tepsti. Sv. Flo¬
rian pa vse mirno in veselo prestoji. Vkaže ga oblastnik na
to s železnimi grebeni po plecah razmesariti; pa tudi u tih
strašnih mukah sv. Florian Boga hvali in časti in na glas
priča, da je kristian. Ker je oblastnik vidil, da tako s njim
kaj ne opravi, ga k smerti obsodi in zapove u vodi Aniži ga
vtopiti. Ko sv. mučenik sliši, da je k smerti obsojen, veselo
Jezusa hvali, da gaje  vrednega storil k večnem živlenju po¬
klicati, ktero je vsim obljubil, ki njega ljubijo in mu zvesto
služijo. Ko ga na smertni kraj priženo, je bil ravno tako do¬
bre volje, kakor bi se kopat šel. Na mostu, iz kateriga so
ga u reko vreči imeli, poprosi, naj mu dajo nekoljko časa po¬
moliti. Proti sončnemu izhodu se zdaj oberne, serčno moli,
in svojo molitvo sklene, rekoč: „Jezus, moj Gospod,
s p rimi mojo dušo“  Na to ga vojšaki zvežejo, mu kamen
na vrat obesijo in ga u vodo veržejo. Tako je sv. vojšak za
večno veselje časno živleuje dal 4. velikotravna, blizo leta
303. Njegovo truplo je voda na veliko skalo izvergla; Va-
leria, pobožna keršanska gospa, ga na skrivnem vzame in mu
na svoji pristavi vredno pokopališče pripravi. Ondi so poz-
nej imeniten samostan sv. Floriana sozidali. Bog je svoje ga
sv. mučenika po mnogih čudežih očitno poveličal in verniga
posebno mogočnega priprošnika zoper ogenj časte.

455

Sv. Florian, vojšak in mučenik.

Nauk in posnema.

1. Sv. Florian in za njim še več drugih vojšakov, je u vojaškem stanu
imeniten svetnik in mučenik bil, da je ravno u tem stanu mnogo nevarnosti in
pohujšanja, ki vojakom u izveličanje brani. Naj bi mladenči, ktere Bog u vo¬
jaški stan pokliče, dolžnosti svojega stanu ravno tako na tenko spolnovali, naj
bi bili pokorni cesarju in njegovim oblastnikom po svoji službi, zravno pa
zvesti kristiani, ki na Boga ne pozabijo in pobožno živijo kakor sv. Florian;
le tako zamorejo u svojem stanu zveličani biti. Človek lehko u vsakem sta¬
nu, kteriga mu Bog odloči, izveličan bo, ako po izgledu izvolenih svetnikov
posebno onih, ki so njegovega stanu bili, s božjo pomočjo keršansko živi, in
dolžnosti svojega stana zvesto spolnuje iz ljubezni do svojega Boga, in ne
ravna po spačeni šegi razvujzdanega sveta, temne po nauku Jezusovem, tako,
da ne bo le poklican, temtič tudi izvoljen: „v e 1 i k o namreč je poklicanih,
pa malo Izvoljenih.^  Iz vsakega stana so svetniki u nebesih; kdor po njih
stopinjah hodi, se bode tudi njih večne sreče vdeležil, naj že bo stanu kteri¬
ga kolj. Bog te o sodbi ne bo baral, ali si imenitnega ali bornega stanu, te-
muč kako si dopolnil dolžnosti, ktere ti je tvoj Stvarnik po tvojem stanu na¬
ložil; in blagor tebi, ako ti enkrat večni Sodnik poreče: „Pridi zvest hla¬
pec u veselje svojega Gospoda. Ker si bil u malem zvest, bom
te čez veliko postavil.“

2. Sv. Florian je nevernimu oblastniku rekel : ,,Ti imaš oblast čez moje
telo, ne pa čez mojo dušo \ u  in če ravno po svoji službi zvest cesarju in ob¬
lastnikom vendar ni vbogal, da bi malike molil, in raji vse preferpel, kakor
Jezusa zatajil, ker se je Boga bolj kakor ljudi bal. Naj bi tudi ti kristian
nikdar ne pozabil Jezusovih besedi: ,,Ne bojte se jih, ki telo umorijo,
duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko več tistega,
kateri zamore  dig y»Jji  telo pogubiti u pekel.“  Ne boj se zamere, ke-
dar ti je treba podložne svariti; ne vbogaj jih, kteri ti kaj grešniga veljevajo;
ne porajtaj za to in ne baraj, kaj bodo ljudje rekli, ako imaš po pravici in
po nauku Jezusovem ravnati; bolje ti je celimu svetu zameriti se, kakor pa
Bogu. Ako te ravno za to svet sovraži, nič ne rnaraj, saj pravi Jezus: ; ,Iz-
veličani so, kteri za pravice del preganjenje  terpe.“ fn če tudi po
nedolžnem terpiš ali clo živlenje svoje zgubiš, da le duše svoje ne pogubiš.
Sv. Krizostom pravi: ,,Truplo je stvarjeno za dušo, ne pa duša za
telo; ako dušo kdor zapravi, trupla rešil tudi ne bo. Je duša
zveličana, bo srečno tudi  telo.“ —

IH o 1 H v a.

Dodeli nam, (f  Gospod Bog! na prošnjo svojega mučenika sv.Floriana,
ki ga posebnega varha zoper ogenj častimo, plamen grešniga poželenja srečno
pogasiti, da se večniga ognja ovarjemo in nebeškiga veselja deležni bomo. Po
Jazustt Kristusu, Gospodu našem, Amen.

456

5. Maj ali velikotraven.

V. Dan maja ali velikotravna.

Sveta Monika, vrtova.

Sveta Monika, mati sv. Auguština, je bila rojena leta333
u Afriki u mestu Tegast od keršanskih in premožnih starišev,
ki so jo posebno s pomočjo pobožne hišne dekle u božjem stra¬
hu bogoljubno izredili. iz malega je že rada molila, in ker je
večkrat od svoje matere slišala, da je Bogu »osebno dopadli-
vo, ako si človek po noči spanja priterga in moli, seje kmalo
vadila, po noči vstajati in nckoljko moliti. Ravno tako je bila
vbogitn vsmilena, ker je dostikrat si jedipritergovala in revnim
dajala. Posvetna gizdost jo ni nikdar veselila, iz pokoršine pa
se je po svojem stanu nosila. Govorila je vedno le pošteno in
sramožlivo. Odrašena je hotla le u devištvu ostati; ker pa so
njeni stariši njo zaročiti željeli, jim je bila tudi u tem pokorna.
Dali so jo uekimu neverniinu mladenču, po imenu Patrici, u za¬
kon, kakor je takrat cerkev še dopustila. U zakoni je sv, Mo¬
nika vsim zakonskim k prelepima izgledu živela. Njeni mož je
bil silno nagle jeze in je razujzdano in hudobno živel. Sv. Mo¬
nika pa se je s njim prijazno, modro in bogaboječe obnašala,
Nikolj mu ni njegove grešne nezvestobe očitala, nikolj drugim
kaj čez njega tožila, le B>oga je vedno prosila, naj mu da pra¬
vo spreobenienje. R edar je bil jezen, je vse tiho poterpela, in
le potlej govorila, ko je bil pripravlen poslušati, in ga modro
in pohlevno posvarila. Njene sosedine so se čudile, da Monika
s svojim hudobnim možem tako mirno živi, dokler so one od
svojih še precej boljših možev dostikrat hudo kregane in verh
še tepene. Sv. Monika pa jim prijazno pove: „V aš jezik vas
tepe, ker se s svojim možami nepriložno besedu¬
jete. Ako bi jim molčale in le o pravem času govo¬
rile, z ravno pa tudi s slabostmi svojih mož ljubez¬
nivo poterpele, bi vas tudi oni lepše imeli. Kajne
veste, da mora žena možu pokorna biti?“  Pravila jim
je dalej, kako prijazno ona s svojim možem ravna, in ktere so
jo vbogale in ravno tako storile, so mirno živele; drugim pa se
je še hujše godilo. S poterplenjem in pohlevnim posvarjenjem,
posebno pa s stanovitno molitvijo je sv. Monika od Boga milost
dosegla in sercuo veselje doživela, da je njeni mož pred svojo
smertjo se k pravi veri spreobernil, in ves čas po tem u nji
bogaboječe živel, dokler gaje  Bog eno leto po prejetem sv-
kerstu k sebi vzel. Zapustil ji je troje otrok, ki jih je s njim
imela, dva sina in edno hčer. Nje keršausko izcediti je bila

457

Sv. Monika, vdova.

njena naj veci skerb. Naj več ji je stareji, namreč Auguštin
prizadel. Bil je silno svojoglaven, cIo po očetovi smerti, raji
seje deržal slabih izgiedov svojega očeta kakor lepiga živlenja
sv. matere; začel je razpušeno in razujzdano živeti, in nič ni
pomagalo, če ga je ravno pobožna mati se tako lepo opominala,
prosila in svarila; na sledne je se u krivoversko zmoto Mani-
hevcov zabredi!.

U tem je sv. vdova popolnoma po nauku živela, kateriga
sv. Paul usvojeni listu na Timotea vsim vdovam daja. Bila je
vbogim dobrotliva, vsak dan je šla k sveti maši, željno poslu¬
šala božjo besedo, in namesto brez dela pohajati in prazne mar-
ne imeti, je raji pridno delala, sv. bukve brala, posebno pa rada
molila. Za posvetno veselje celo ni marala, in do gizdaste noše
ji je vedno merzelo. U tihi samoti živeti jo je naj bolj veselilo.
Le hudobno živlenje ujeniga sina jo je neizrečeno bolelo. Brit-
ke solze je prelivala in noč in dan Boga na kolenih prosila za
Auguština spreobernenje, tildi drugim, posebno duhovnikom, ga
je u ta namen u pobožno moli tev priporočala. Ko je nekdaj po¬
božnega škofa prosila, za ujeniga sina moliti, ji reče; ,.Pojdi
in potolaži se. Sin, kteri svoji materi toljko solz
prizadene, ne more pogub len biti!“  S tem se je ne-
koljko potolažila, še bolj pa, ko ji je kmalo po tem Bog sam u
neki prikazni spreobernenje ujeniga sina očitno napovedal.

l)a bi bil Auguštin ložeji po svojih željah živel, se je svoji
skerbni materi skrivaj u Rim vmeknil. Komej pa je u Rim pri¬
šel, je za smert zbolel, in on sam pravi, da je le goreča moli¬
tev njegove sv. matere ga ovarvala, da takrat ni umeri in se
na vekomaj pogubil. Kakor hitro sv. Monika zve, kde je njeni
sin Auguštin, se brez odloga za njim na pot poda. Po veliki
nevarnosti na morji ga najde že n Milanu, kamor seje  iz Rima
podal. Močno jo je veselilo, videti da seje  Auguštin na neki
pogovor s svetim Ambrožem, kije takrat škof u Milani bil, že
nekoliko spremenil. Sv. Monika je sama šla sv. škofa prosit,
naj ne heuja, dokler Auguština popolnoma spreoberne. Zdaj je
vsiuilen Rog serčne želje sv. vdove dopolnil; Auguštin se Ma¬
nihejski zmoti odpove, in u svojem tridesetem letu od sv. Am¬
broža kerstiti da. Njegovo spreobernenje je bilo resnično go¬
tov sad preobilnih solz in goreče molitve sv. Monike; pa tudi
veselje ni dopovedati, ki gaje nad tem sv, mati imela.

Namenila se je sv. Monika, od tod s svojim spreobernje-
nim sinom u Afriko poverniti; ko pa prideta do mesta Ostie,
mati namerzlici zboli. Iz pervega se je upalo, da ji ta bole¬
zen ne bo nevarna, kmalo pa ji je bila za smert. Sledni čas
svojega živlenja je sv. mati s svojim sinom, kakor on sam pri-

458

5. Maj ali velikotraven.

poveduje, še prav pobožne pogovore imela; djalaje: „Ljubi
moj sin! svet me nič več ne veseli. Zeljela siin le
dočakati tvojega s p r e ob er n enj a; Bog je milostli-
vo moje želje dopolnil. Rada zdaj umerjeni, poseb¬
no ker vidim, da si se ti svetu odpovedal, in po¬
polnoma Bogu u službo dal.“ Deveti dan svoje bolezni
je sv. Monika u šest in petdesetim letu svoje starosti mirno
u Gospodu zaspala, in svojo sveto dušo u roke svojega Stvar¬
nika izročila. Kratko pred smertjo je sv. Monika, kakor sam
sv. Auguštiu piše, svojema sinoma svoje zadne želje tako le
sporočila: „P o kop lit a mojo truplo po sin e rti, kamor
vama rado; le to vaj prosim, da se pri alt a rju Go¬
spodovem mene spomnita, kjer k olj bota.“  Sv. Au-
guštin še dalej popiše, kako so truplo njegove rajne matere
h pogrebu nesli, poprej pa za lijoj rešivni dar za mertve
opravljali, kar živo priča, da so tudi takrat vervali, da so
vice, in da so za mertvim dar sv. maše in druge molitve oprav¬
ljali, kakor je še zdaj pri pravovernih kristjanih šega.

N a u k i n p o sne m a.

1. Pobožno živlenje sv. Monike daja vsakemu prelep izgled za posne-
mo. U svojem samičnem stanu je sv. Monika pošteno in sramožlivo živela,
rada in pogosto molila, vbogim bila vsmilena, ni ljubila posvetne gizdaste no¬
še, in se ni brez vedenja in volje svojih starišev, le veliko več iz pokoršine
do njih, ko iz lastnega nagnenja omožila. Naj bi saj vsi samični tako ravnali
kakor sv. Monika. U zakonskem stanu je bila posebno pohlevna in poterpež-
liva. Vse hudo, kar sije od svojega hudega moža skusila, je s tiho krat¬
kostjo prenesla, zravno pa njega s ljubeznivim svarjenjem od hudobnih na¬
pak odvračevala, in za njegovo spreobernenje goreče molila. Svoje otroke je
po vsi moči keršansko izrediti skerbela. In vdova je sveto živela in pobožne
dela opravljala. Le samota ji je bila ljuba, za posvetni hrup pa, in še ktero
pripušeno veselje celo ni marala, gizdosti alj nečimernosti še sence na nje ni
bilo. Naj bi vsi vdovci in vdove ovi prelep izgled premišlovali in zvesto pos¬
nemali! Kdor u vdovstvi le posvetno in gizdasto živi, za posvetnim veseljem
hiti, dobrega pa malo stori, kdor svoj čas s pohanjanjem in praznimi mami
trati, namesto da bi pridno molil in božjo službo zvesto objiskoval, alj kdor
u vdovskem stanu le mehko živi in svojim počutkom streže, alj se še uvečo
nevarnost in grešne priložnosti poda, tak ni na poti, ktera u izveličanje pelja.
Zato sv. Paul posebno vdovam piše: ,,Ako ima kaka vdova otroke ali
vnuke, naj se uči poprej svojo hišo vladati in dobro za dobro
povračevati starišem; to namreč je prijetno pred Bogam. Ktera

St.  Joanez Damascan, spoznovavec. 459

je pa res vdova in zapušena, naj upa u Boga, in naj bo u molit¬
vah in prošnjah noč in dan; zakaj ktera u sladnosti živi, ježi¬
va mertva.“

2. Sv. Monika je imela hudobnega moža in razvujzdanega sina; obdva
je ona spreobernila, pa kako ? Ne s kregom in prepirom, ne zmirjaje in oči—
tovaje, tudi ne s kletvico, temne s pohlevno poterpežlivostjo, s ljubeznivim
opominanjem in svarjenjem, posebno pa s serčno nepreneldivo molitvijo. Naj
bi vendar tudi zakonski eden drugega, in stariSi svoje otroke ravno tako bolj¬
šali, kedar so napčni alj hudobni. Ako je mož nagle jeze, alj vinen, alj kakor
bodi za posvarjenje nepripraven, naj mu žena prihenja in molči, ter pozneje
kedar pride priložnejši čas, naj ga s lepim posvari. S besedovanjem in pre¬
piranjem ali očitanjem le olje u ogenj vliva, in ga še bolj razkači. Stariši naj
svoje otroke skerbno uče, zvesto h dobrimu opominajo, in s ljubeznijo, če
ravno ojstro ako je treba, svarijo, da jih bodo ,,u nauku in strahu bož¬
jem izredil  i,‘ £  kakor sv. Paul opomina; pa preklinjati otroke še tako hu¬
dobne nikar! Kletev jih ne poboljša, marveč pohujša, ker se dostibart otroci
od lastnih starišev gerdih kletvic navuče, ktere po tem vse svoje dni ne opu¬
stijo. Ako imajo stariši slabe, razujzdane alj kakor bodi hudobne otroke, naj,
namesto jih preklinjati, raji za nje molijo, kakor sv. Monika za svojega sina
Auguština; stanovitno molitev dobrih in skerbnih starišev bo Bog gotovo kakor
sv. Moniko vslišal, jim milost k pravemu spreobernenju dodelil, in jim žalost
u neizrečeno veselje spremenil.

1 o 1 i t v a.

O Bog! ki si se obilnih solz sv. Monike vsmilil, in njejno gorečo mo¬
litev vslišal, da sta se na njeno prošnjo mož Patrici iu sin Auguštin spre¬
obernila; dodeli tudi nam svojo milost, da bi na priprošnjo sv. Monike svoje
grehe in zmote spoznali, in po resničnem spokorjenju večniga veselja deležni
bili. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VI. Dan Maja ali velikotravna.

Sveti Joanez Damascan, spoznovavec.

Sv. Joanez, Damascan imenovan, ker je bil okolj leta
676 u Damasku, mestu Sirie rojen, ktera dežela je bila u
oblasti Turških cesarjev, je imel žlahne in bogate stariše,
ki so zavoljo svoje dobrotiivosti daleč okolj sloveli, zato ko
«o veci del svojega bogastva med vboge in revne razdelili,
kakor tudi jetnike rešovali in pušavnikom pomagali, kteri so
takrat silno preganjani bili. Med jetnikom je bil tudi neki

460

6. Maj ali velikotraven.

vučen duhovnik iz Kalabrie, Kozmaz po imenu, ki je mla¬
dega Joaneza n svetnih umetnostih in u božjih resnicah iz-
verstno podučil. Cesarjev namestnik alj knez Sirie, če ravno
nevernik, si je iz posebne dopadljivosti oblastnika u Damasku
Joanezovega očeta izvolil, ki je bil keršanske vere. Po oče¬
tovi smerti je knez Joaneza za Damaskega oblastnika po¬
stavil in mu dovoljil. po keršanski veri živeti. Joanez je
to visoko službo u prid in hrambo kristianom obernil.

Tisti čas je bi! Leo Izaurik cesar na jutrovem. On je
podobe Matere božje in drugih svetnikov, kakor tudi njih
častivce silno sovraži! in preganjal. Joanez popise več pisem
in bukev, u katerih dokaže, da svetnikov podobe staviti
in častiti ni malikvanje, marveč dobro in koristno, ako se to
po nauku katolske cerkve zgodi, in da je krivično in brez¬
božno, jih zaničevati in njih castivce preganjati. S tem so
bili katoličani u svoji veri in u spodobni časti do svetih po¬
dob p o le rj eni, cesar Leo pa se je toljkanj bolj zoper Jo¬
aneza razserdil. Sklenil je se nad njim maševati, in se k
temu prav zvite, za mogočnega cesarja celo nevredne gol¬
jufije posluži. Najel je namreč hudobneža, kteri mu je u
imenu Joaneza pisal, da mu hoče Saracene in njih mesto
Damask izdati. To, goljufno pismo pošle hudobliv cesar u
Damask knezu Saracenov, ki je dosihdob Joaneza veliko
obrajtal, in mu še sam piše, da bi še Joaneza kakor puntarja
in izdajavca začernil , ter se prilizneno hlini, da mu je več
za ljub mir. ko pa da bi to gerdo izdajanje u svoj prid
obernil, vendar pa se nadja, da bo izdajavec po zasluženju
kaznovan. Saracenski knez to brati se silno raztogoti, Jo¬
aneza pri ti priči pred se pokliče, ter mu s mnogim zaniče¬
vanjem domišleno izdajanje očita. Joanez Boga na pričo kliče,
da je nedolžen, in da drugega u Carigrad ni pisal, kakor
kar češeuje svetih podob zadene, ter kneza prosi, naj vse
to na tenko prejiše, ker mora to gotova zvijača in golfija
biti. Pa vse nič ne pomaga; razserden knez vkaže Joanezu
po rabeljnu desno roko odsekali, in jo na očitnem kraju vsim
u strah obesiti. Knezovo povelje se naglo izpolni, kar je kri-
stiane serčno žalilo. Joanez pa je to terplenje in' očitno za¬
sramovanje s keršansko poterpežlivostjo prestal, in pred
vsim neprestrašeno pričal, da izdajanja nikakor ni kriv. Na
večer pošle h knezu ga ponižno prosit, naj bi mu odsekano
in obešeno roko sopet nazaj dati dovolil, da bi jo pokopal.
Knez,‘ki je med tem izmišleno goljufijo zapazil, mu njegovo
prošnjo rad dopolni. Poln zavupanja u Boga in presveto Ma¬
ter božjo vzame Joanez odsekano roko, gre u hišno kape-

461

Sv. Joanez Damasčan. spoznovavee.

lico, pred podobo Device Marie poklekne in na glas moli,
rekoč: ,,Vsrnilena mati božja! ti veš, zakaj sim svojo roko
zgubil, namreč za to, ker sim se za čast tvoje in tvojega
božjega Sina podobe potegval. Osramoti saj zdaj zmoto, in
poterdi resnico. Sprosi mi, da mi odsekana roka k rami
sopet priraste, da bom s njo še dalej tvojo in tvojega Sina
čast braniti mogel; saj jo le za to celo sopet želim .' 4  Med
to molitvijo odsekano roko k rami tisi, in na to ga sladko
spanje napade. U tem se mu zdi, kakor bi mu Mati božja
rekla: „GIej tvoja roka je sopet cela: izpolni torej svojo
obljubo ! 44  JS ! a to se Joanez izbudi, in vidi roko tako celo
prirašeno, da bi nihče ne verjel, da je bila kedaj odsekana,
naj bi še rudeča čertica kakor nit okolj u znamnje tega ču¬
deža znala ne bila. Ivoljko veselja je to čudo Joanezu na¬
redilo, in h koljki hvaležnosti proti Bogu in Devici Marii ga
obudilo, se lehko zastopi. Kmalo se je tudi razglasilo, in ko
knez od njega zve, pokliče svetega Joaneza k sebi, ga po¬
nižno za zamero prosi, in mu vse znamnje svoje milosti so¬
pet ponudi. Sv. Joanez pa druzega ne prosi, ko da naj ga
službe odveže, da bi prost svoje dni u kakem samostanu afj
u pušavi preživeti mogel.

Kakor hitro knez u njegovo prošnjo dovoli, razdeli sv.
Joanez vse svoje premoženje med vboge, gre u Jeruzalem,
in stopi u samostan sv. Saba. Poglavar samostana je sv.
Joaneza staremu menihu izročil, da bi se od njega Bogu do-
padlivo služiti naučil. Pobožen menih je sporočenega tako le
vučil: „I)aruj Bogu svoje dela in svojo terplenje;
spravi iz serca vse dopadenje do sebe in do sveta;
nikolj se ne hvali s nobeno rečjo, ker iz sebe nič
nimaš; ne zanašaj se na svojo modrost in čuj nad
seboj; ne piši in ne govori nikdar brez potrebe,
ker bi vtegnil od napuha skušan biti, tudi kedar
govoriš dobro brez potrebe."  Sv. Joanez se je lepo
zahvalil vučeniku za toljko moder nauk, ga je rad vbogal,
pridno molil, bral, in svete reči premišlovaj, pa tudi vse na¬
ročene dela pokorno opravljal, naj bi bile še tako zaničlive.
Cez nekaj časa se njegovemu vučeniku Mati božja prikaže,
in mu veli, Joanezu naročiti, naj sopet u brambo sv. vere
zoper tačasne krivoverce dela in piše. Ko mu vučenik to
naznani, se sv. Joanez u novič zoper zaničovavce sv. podob
in druge sovražnike sv. vere serčno vzdigne in dosti bukev
u poduk katoličanov s nebeško modrostjo spiše. Tudi je bil
primoran od Jeruzalemskega patriarha mašnikovo posve¬
čenje prejeti, kteri visoki stan ga je še le bolj ponižal. Od

*

462

6. Maj ali velikotraven.

neprenelilivega pokorjenja in nevtrudnega dela je k zadnimu
celo opešal, zbolel, in poln dobrih del mirno umeri u letu 780.

Nauk in posnema.

1. Sv. Joanez se je goreče za čast sv. podob potegoval. Tako tudi tebe
sv. cerkev podobe svetnikov spodobno častiti  vuči. Ne reče t« jih
moliti, kar bi malikovanje bilo, leniuč častiti, ker se po njih svetniki časte,
kterih podobe so. Zato je kristjanom navada, podobe svetnikov po cerkvah in
hišah, kakor tudi drugih krajih imeti in častiti. Podobe svetnikov u časti imeti
nam tudi dosti hasna prinese. Pervič nas po besedah sv. Tomaža podučijo u
skrivnostih sv. vere in u mnogih čednostih. Drugič nas spominajo na živlenje
in terplenje Jezusovo in božjih svetnikov, ter nam ga u spominu ohranijo.
Tretjič nas k pobožnosti, čednosti in posnemi Jezusa in njegovih svetnikov
opominajo. Zato se je sv. Joanez tako serčno vzdignil zoper nje, kteri so ho¬
teli podobe svetnikov podrobiti in pokončati. Ravno tako po volji sv. katolške
cerkve ravnajo, kteri svete podobe k počešenju izobražjejo in delajo, alj jih
u svojih hišah, molilnih bukvah in u drugih krajih spodobno shranujejo. Ka¬
kor pa je prav, sv. podobe u časti imeti, ravno tak nekeršansko in grešno
je, nesramne in pohujšlive kipe si nacejati alj prodajati, alj kupovati in imeti.
S takim človek sebi in drugim veliko dušne škode napravi. Ce namreč že
ena pohujšliva beseda alj pesem toJjko grešnih misel u človeškem sercu obudi,
koljko več grešnega plamena zamorejo nesramne podobe vneti, koljko pohuj¬
šanja narediti! Sv. Auguštin pripoveduje od nekega mladenča, ki je po po¬
gledu izobražene nesramne reči u naj ostudnejši greh zapadel. Zato je sv.
Karl Boromej u nekem cerkvenem sboru po vsi svoji škofiji modro naročil:
„Vsak hišni oče naj iz hiše odpravi, kar se za keršansko hišo
ne spodobi; gerde in nesramne podobe naj sožge.“  Spoznavši
namreč, koljko škode take pohujšlive reči napravijo, je mislil sv. škof, da je
bolje, naj [se taki kipi,  ko bi še tako drago ldnčani bili, u časnem plamenu
pokončajo, ko da bi s kervjo Jezusovo drago odkuplene duše za del njih po¬
gleda in pohujšanja u večnem ognju gorele.

2. Sv. Joanezu je Bog po nedolžnem odsekano roko s čudežem scelil,
ker jo je rabil u počešenje sv. podob. To plačilo je Bog že na tem svetu
svojemu služavniku dodelil, ker je svojo roko zvesto u božjo čast obračal.
Blagor tudi tebi, ako svoje roke vedno le u božjo čast in u prid in zveličanje
svojo in svojega bližnega obračaš. Blagor ti, ako svoje roke pogosto u mo¬
litvi k Bogu povzdiguješ! Blagor, ako jih vbogim po moči vsmileno odpiraš.
Blagor tudi, ako s svojimi rokami voljno in zvesto dela svojega stana, ki ti-
ga je Bog sam odločil, opravljaš; bodi si svest božjega plačila, zakaj Jezus
sam pravi: „Kdor prosi, on prejme.“  In sv. Duh govori: „Blagor

463

Sv. Stanislaj, škof in mučenik.

tema, kteri se vbogiga in sromaka vsmili; Gospod ga bo ob
hudem dnevi obvarval, in ga bo na zemlji srečnega storil.“

3. Gorje ti pa, ako svojo roko u greh in razžalenje božjo rabiš!  ,,Ako
tebe tvoja roka p o h u j S a, odsekaj in verži jo od sebe,“ ti veli
Jezus. Gorje, ako svojo roko po ptujem, krivičnem blagu steguješ,  „ker Go¬
spod je vsega tega maševavec.“ Gorje, ako svojo roko vbogim in
revnim terdoserčno zapiraš; zakaj On, ki pravi: „Dajte vbogajme od
tega, kar imate,“ poreče enkrat vsim nevsinilenim:  ,,Poberite se od
mene, vi prekleti, u večen ogenj. Zakaj jaz sim lačen bil, in
vi meni niste dali jesti.“ Gorje tebi, ako svoje roke clo nehvaležno
zoper svoje stariše vzdigneš; Bog sam te tedaj prekolne. Gorje, ako svoje
roke u hudobno bojvanje alj grešno puntanje zoper gosposko obračaš; zakaj
j,kteri za meč prijemajo, bodo s mečem končani ,“  pravi Jezus;
in „kdor se oblasti zoperstavi, se božji volji zoperstavi, in
si pogublenje nakoplje,“ uči sv. Paul.

M o I 1 t v a.

O Bog! ki si sv. Joanezu svojo moč dodelil, zoper zaničovavce svetih
podob se serčno bojevati; daj, te ponižno prosimo, tudi nam svojo pomoč,
podobe tvojih izvoljenih vredno častiti, in njih svetih izgledov se zvesto der-
žati, da tako za njimi enkrat tudi mi u večno čast dojdemo. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

VII. Dan maja ali v eli k otra vna.

Sveti Stanislaj, škof in mučenik.

Krakava na Poljskem je mesto, u katerem je bil sv.
Stanislaj leta 1030 rojen. Imel je bogate, pa ravno tak bo¬
gaboječe stariše. Celih trideset let so u zakoni brez otrok
živeli, dokler so si po dolgi molitvi od Boga sina Stanislaja
sprosili. Serčno so ga bili veseli, pa ravno tako skerbni, ga
pobožno izroditi. Stanislaj je svoje dobre stariše rad vbogal,
in že iz malega posebno nedolžno in sveto živel. Silno rad
je molil; če ravno še otrok se pogosto postil, do vbozih pa
vedno vsmileniga serca bil. Ravno tako se je pa tudi pridno
učil, perve šole u domačem mestu skoučal, po tem pa se je
u Pariš podal, viši učenosti si naberat. Na učelišču se je
slabih tovaršij skerbno izogibal, raji u samoti bil, in vsega
se zvesto varval, kar ni Bogu dopadlo. Kedar se iz šol ti
svojo domovino poverne, so inu stariši že odmerli, in ker se
je u samostan namenil, da bi Bogu bolj popolnoma služil, je

464

7. Maj ali velikotraven.

vso svojo doto med vboge razdelil. Sv. Lambert pa, tačasni
Krakovski škof, ko je zvedel njegovo posebno svetost in
učenost, si ga je pomagavca izvolil, in mu korarstvo pri sebi
vuudil. U tej visoki službi je sv. Stanislaj tako sveto, ne¬
dolžno in pa ponižno živel, da so ga po smerti sv. Lambert a
enoglasno njegovega naslednika izvolili. Dolgo seje te pre¬
visoke časti stanovitno branil; ko so ga pa vendar prepro¬
sili, je potem ravno tako zvesto svoje škofijske dela opravljal.
Vse fare svoje škofije je sam obiskoval, in si za dušni in
telesni prid svojih ovčic po vsi moči prizadeval, svoje pre¬
moženje med vboge delil, da se je sploh rekalo, Krakovski
škof imajo svoje dohodke le za vboge; bolne je vsak dan
obiskal in jih s besedoj in u djauju tolažil. Kar mu je od
velikih pastirskih opravil še časa ostalo, ga ni h praznem
veselju, temuč le k molitvi obernil. Zravno je ojstro živel,
vedno spokorno obleko nosil, se skorej vsak dan postil; nje¬
govo živlenje je bilo tako pobožno, da so ga po vsem Polj¬
skem le svetega škofa imenovali.

Takrat je Boleslaj II. bil Poljski kralj. Silno je bil hu¬
doben in razvujzdan, in zato malo obrajtan. Nobeden si ni
upal hudobnega kralja za del njegovega grešuiga živlenja
posvariti; le sv. Stanislaj je serčno pred kralja stopil, mu
spodobno njegovo veliko pohujšanje očital, in ga jokaje na
kolenih h poboljšanju opominal. Kralj je scer vse obljubil,
po tem pa še hujše ko prej živel. Med drugim si je nekega
žlahuika ženo osvojil in k velikemu pohujšanju grešno s njo
živel. Sv. Stanislaj u drugič k njemu gre, in mu kakor nek¬
daj Joanez kerstnik na ravnost pove, da mu ni pripušeno,
ptuje žene imeti. Boleslaj se jezno oberne in precej sklene,
nadležniga svarivca si odpraviti. Vmislil si je u to neko
krivo tožbo. Sv. škof je bil namreč od Petra, nekega žlah-
nika, za svojo cerkev eno zemljo kupil in jo gotovo plačal.
Tri leta že je cerkev to zemljo mirno posedla, med tem pa
je Peter umeri. Boleslaj zdaj Petrove dediče alj erbe na¬
govori, naj kupleno zemljo od škofa nazaj tirjajo, in jim u
to svojo pomoč obljubi. Zares ga vbogajo, in škofa zatožijo,
da je zemljo od očeta po sili si vlastil, in pa še ne poplačal.
Sv. Stanislaj je bil torej pred sodbo poklican. Terdil je, da
je ranciga Petra gotovo plačal, pa ker pisma ni imel ska-
zati, se je na priče vpiral. Priče poklicane pa niso hotle
pričati, ker jim je bilo prepovedano. O tej stiski je sv. škof
terdno u Boga zaupal, teru pričo kralja in sodnikov pravi:
„Ker tedaj te priče pričati ne smejo in nočejo, vam bom u
treh dneh drugega pripeljal, kterimu bote mogli verjeti, nam-

465

Sv. Stanislaj, škof in mučenik.

reč Petra samega, ki mi je zemljo prodal/' Kralj s drugimi
vred se mu smeji, pa vendar njegovo obljubo dovoljno sprejme,
mislijoč, da to ni kos biti, ker je bil Peter nad dve leti mertev.
Sv. škof se je vse tri dni terdo postil in neprenehoma molil.
Sterti dan po sv. maši se s velikoj drušnoj u Škofji obleki
k grobu rajnega Petra poda, vkaže perst do truge odkopati,
in po dolgi molitvi na glas mertvega zakliče, ter mu u imenu
presvete Trojice reče vstati in s njim iti, resnico pričat. In
glej čudo! Pričo veliko ljudstva mertvec vstane, in s sv.
škofom pred kralja in sbraue sodnike gre. Vse je stennelo,
zagledati nepričakano pričo. Sv. Stanislaj pa pravi: „Tu je
priča, ktero sim vaui obljubil. On vam bo resnico povedal/ 4
Obujeni Peter pa je pred vsimi glasno pričval, rekoč: „Jaz
sim prodal škofu Stanislaju zemljo, in plačilo sim prejel;
moji nasledniki so mu krivično nadležni/ 4  Na to pričanje sv.
škof Petra spet k grobu pelja; Peter se na svoj prostor
vleže in je sopet mertev. Sv. Stanislaj pa je bil zoper Bo-
Ieslajevo voljo nedolžen spoznan, in je nekaj časa po tem
mirno živel.

Ker je pa kralj pri vsem tem, da ga je to čudo pre¬
strašilo, če dalje hudobniši živel, so sami deželni stanovi
škofa prosili, naj ga še enkrat prav ojstro posvari. Sv. Sta¬
nislaj je tedaj nekaj dni pobožno molil, se postil in druge
spokorne dela Bogu u dar prinesi!, da bi to pot s svojim
opominvanjem več opravil, kakor poprej. Na to gre serčno
pred kralja, in mu prav živo veliko nevarnost njegovega po-
gublenja pokaže, ktera toljkanj veči prihaja, koljkanj več
časa mu Bog k pokori in poboljšanju pusti. Ko pa sv. škof
vidi, da vse njegovo svarjenje in vsa prošnja nič ne pomaga,
mu žuga, ga izobčiti, alj od verne cerkve ga odvreči; in ker
se kralj še ne poboljša, ga čez nekaj časa po tem za res
od vernikov odloči. To je kralja terdovratuega silno razka¬
čilo, in sklenil je svojega tako dobrega učenika brez odloga
umoriti. Torej pošle nekaj svojih lastnih stražnikov u cerk¬
vico sv. Mihaela ne daleč od mesta, kamor je zvedel, da je
sv., škof ravno maševat šel, ter jim povelje da, sv. Stanislaja
pri priči usinertiti. Grejo, kakor so bili poslani; u cerkvici
pa, kder bi bili imeli kraljevo povelje spolniti, jih toljka groza
napade, da vsi pobegnejo, in kralju naravnost povejo, da jim
ni mogoče častitlivega škofa se lotiti. Kralj pošle na to druge,
in za njim tretje s enakim vkazoin, pa vsi so se brez opravka
vernili in rekli, da jim nebeška svetloba, ktera sv. škofa ob¬
daja. brani, dopolniti kar jim je bilo vkazauo. Zdaj kralj od
jeze ves divji sam u cerkvico vihra, in pred altarjem sv.

466

7. Maj ali velikotraven.

škofa s mečem tako mahne, da mu glavo razkole, in da se
mertev zgrudne. Pa še to nevsmileuemu kralju ni bilo dosti;
še mertvo truplo da iz cerkve vleči, in na drobne kosce
razsekati, in razmetati, da bi jih roparski ptiči pobrali, in
požerli. Bog pa tega ni dopustil; štirji veliki orli so kos-
čike sv. trupla varvali, dokler je nekaj serčnih prišlo, da so
jih pobrali, naj bi jih spodobno pokopali. In glej, novo čudo
se zgodi! po božji vsegamogočnosti so se pobrani kosčiki
trupla tako sedinili, da je bilo celo truplo videti. Vsi priče-
joči so Boga častili in hvalili za toliko stanovitnost sv. Sta-
nislajn. Sv. truplo so pred cerkev pokopali, kder je sveti
škof 6. dan velikotravna 1079 grozovitim smert prestal, kder
je deset let počivalo in kder je bilo po njem od Boga veliko
čudežev storjenih: potem pa so ga u Krakovsko stolno cer¬
kev prenesli, kder se še dan dauašen slovesno časti.

Na u k i n p o s n e m a.

1. Sv. Stanislaj je kralja Bolislaja k pokori in poboljšanju opomina],
ter mu posebno veliko nevarnost vernega pogublenja pokazal. In zares, kdor
se večnega pogublenja ne boji, se bo težko alj celo nikolj kar poboljšal. To
se očitno vidi nad kraljem Boleslajem; on ni maral za očetovsko opominanje
sv. škofa, ni porajtal za nevarnost, večno pogublen biti; zato je pa tudi, na¬
mesto se spokoriti, če dalje u veči hudobije zapadel. Tako daleč /.ajde, kdor
brez straha greši in posebno nečisti greh dela. „Kedar hudobni  u glo¬
bočino grehov zabrede, jih zaničuje, 44  pravi sv. pismo. On se ne
zmeni, ako še tako velike in ostudne grehe stori; zaničuje glas božji, glas
svoje vesti, ne mara za nauke in svarjenje dušnih pastirjev, in na sledne ga
še nevarnost pogublenja alj pogublenje samo ne gane. — „Njegovo serce
se vterdi, kakor kamen, in kakor naklo kovačevo/ 4  pravi po res¬
nici sv. Job. Kaj pa terdovratnega grešnika na slednje čaka, kakor nesrečno
večno pogublenje? „Terdovratnem u sercu se bo na slednje hudo
godilo/ 4  pravi sv. Duh. Hočeš takemu nesrečnemu koncu ujiti, spokori se
berž, ko grešiš; nikar se greha ne privadi, in poboljšanja ne odlagaj. Ne po¬
zabi, u koljki strašni nevarnosti večnega pogublenja si, dokler se u smertnem
grehu znajdeš. Prosi Boga prav serčno, to nevarnost spoznati, in za pomoč,
ob času se oteti.

2. Sv. Stanislaj je hudobnemu kralju na ravnost povedal, da, ako šene
spokori, ga toljko veči strafa božja, čaka, za koljko več mu Bog odloga da,
se spokoriti in poboljšati. Gola resnica je to. Bog nekterega grešnika kmnlo
po storjenem grehu kaznuje, kakor prevzetne angele; drugim pa dolgo pri¬
zanaša, in s njimi poterpi, ako ravno mescnce in leta u svojih grehih tičijo.

467

Sv. Albau, mučenik.

Dosti jih je, kteri za tega del še pogoje in bolj brez straha grešijo, prav po
besedah sv. pisma: „Zato, ker naglo nad hudobne sodba ne pride,
delajo hudo brez  straha." „Oni mislijo,“  pravi sv. Leo, „da bodo
Strafi popolnoma odišli, ker niso precej kaznovani." Pa taki
naj vedo, da se jim je toljko več bati, ako ne bodo naglo štrafani. Da jih
namreč Bog precej ne štrafa, temuč še čas k pokori daja, je le posebna ne-
zapopadliva milost božja, ktero Bog drugim odreče, njim pa dobrotlivo skaže;
ako pa to posebno milost božjo ne oberuejo u svojo zveličanje, marveč še
Boga bolj žalijo, jih čaka zato toljko težji odgovor, toljko veča kazen. „V eč
dobrot ko človek od Boga prejme, hujši štrafa ga čaka, ako
greši in greh za grehom dela,"  pravi sv. Krizostom. In sv. Auguštin
vuči: „Bog za toljko občutlivši in strašnejši kaznuje, dalej
ko prizanaša."  Hočeš veči štrafi božji ujiti, vbogaj, kar te sv. Auguštin
opomina, rekoč: „Ako Bog kazen odlaga, ne odlagaj ti pokore."
Zakaj, kakor pravi učen Origenes, „milost, ki jo Bog skažuje, kedar
grešniku čas k pokori daja, ima svojo mero, in ti ne veš,
koljka daje, in kako dolga  da  bo."

M o 1 1 t v  a.

Mi prosimo tebe, o Gospod! dodeli nam, da, kakor je sv. škof Sta-
nislaj za tvojo čast svoje živlenje po krivičnih rokah dal, na njegovo mo¬
gočno priprošnjo tudi mi tebe vedno tako častimo, da se s njim enkrat pri
tebi veselimo. Amen.

VIII. Dan maja ali v e likotravna.

Sveti Al ban, mučenik,

v

Stanovniki velike Britanie, ktera je Angleško in Škot¬
sko zapopadla, so 180 let po Kristusovem rojstvu s svojim
kraljem, Luciom, vred kristjani postali, in so do časa rim¬
skega cesarja Diokleeiaua mirno živeli, med tem, da so kri¬
stjani po drugih krajih že veliko preganjanja terpeti imeli.
U tem mirnem času so kristiani tih dežel zlo leni in mlačni
u svetej veri postali; torej je Bog, da bi njih vera čisto ne
zaspala, težko skušnjo črez nje poslal. Cesar Dioklecian,
znani preganjavec kristjanov, zapove tudi tamkaj kri¬
stjane preganjati. Njih veliko možkega iu ženskega spola se
je za sveto vero in Jezusa serčno vojskovalo. Nar znanej
med njimi pa je sv. Alban, ki je zavolj tega tudi pervi mu¬
čenik velike Britanie imenovan. Se ko je malikovavec bil.

30 *

488

8. Maj ali velikotraven.

je nekega duhovna, kojega so neverniki zavolj vere pre¬
ganjali, pod svojo streho vzel in prikrival; tudi ga je s vsim
potrebnim oskerbljaval ; kajti bil je po natori dobrega in vsmi-
leniga serca. In to ljudomilo djauje je bilo Studenc njegove
sreče: kajti Bog je blagoslovil nja pohištvo zavolj tega, kte-
riga je u hiši prikrival. Alban občuduje krotkost in bogo-
služnost svojega gosta, kteriga u vodnih postih in molitvah
in u dopernašanju drugih dobrih del vidi. Ginjen po tolikem
izgledu, kojega vedno pred očmi ima (zdelo se mu je, da
nima človeka, ampak Boga u svoji hiši), sklene tudi on tako
živeti. In milost božja, ki mu je to zveličavno željo in pred-
vzetje podelita, ga je tudi u izpolnovanju podpirala. Prosil
je duhovnika, da bi ga u keršanskej veri, ki je njega tako
pobožnega in krotkega storila, podučil. Duhoven, to prošnjo
slišati, je hvalil Boga za milost, ki jo je nja dobrotniku skazal,
in mu je neumnost malikovanja, nasproti pa resnico svete
Jezusove vere živo pred oči postavil; kar je Alban raz-
svillen od gnade božje kmalo spoznal, malike od sebe vergel
in s ljubezni gorečim sercom se svete keršanske vere po¬
prijel

Dolgo časa je ti bogaboječi duhoven u Albanovej hiši
prikrit ostal; pa neverniki, posebno inalikovavski duhovni
so ga neprenehoma iskali, da bi ga umorili, zlasti ker jih je
veliko po nja svetih naukih in opominih malike zapušalo in
pravega Boga molilo; kurje  malikovavce zmirom bolj u oči
bodlo. Zvedii so zadnič, da se pri Albanu skriva. Hitro pošlje
oblastnik vojnikov ga lovit in pred se pripeljat. Ko Alban
od tega, kar se ima zgoditi, zve, si ves hvaležen za toliko
dobrot, ki jih je od svojega dobrega učenika prejel, priza¬
deva, njega rešiti: duhovnika namreč n svoje oblačila pre¬
obleče in ga skrivaj iz hiše ispusti, da bi tako nepoznan
uiti zamogel, on pa obleko duhovna vzeme in doma ostane,
vojnikov pričakat. Ko vojniki pridejo, jim Alban u obleki
duhovna naproti gre, ki ga mesto duhovna pred oblastnika
peljajo. Alban pove gredoč vojuikom, da je kristian, in od
svete vere, za kojo je umreti pripravlen, serčno pričuje; tudi
jih lepo nagovarja, da bi še oni u pravega Boga verovali.
Ali vojniki ga ne poslušajo, temuč ga pred sodnika peljajo,
rekoč: „Tukaj imaš sovražnika naših bogov!“ Oblastnik j«
ravno bogovain daroval; pa je u jetniku hitro Albana spo¬
znal, in ko po vojnikih zve, kako se je bilo zgodilo, reče
sv. Albanu serdito: „Bogove moli; ako jih ne moliš, boš vse
nneinu namenjeno terpleuje ti prestati moral/' Sv. Alban mu
je serčno odgovoril; „Tega ne bom nikdar storil, ker

469

Sv. Alban, mučenik

molim le živega Boga, stvarnika nebes in zemlje/ 4
Oblastnik ga je vkazal pretepati, sv. Alban pa je hvalil Je¬
zusa. ki mu je dal zavolj njegovega imena kaj terpeti. Ravno
taksino sercnost je tudi u drugih bolečinah skazoval. Ob¬
lastnik je upanje zgubil, njega premagati, in ga je u smert
obsodil, rekoč: „Zapovem, odsekajte glavo nepokornemu Al¬
bami.* 4  Umorjen je bi! leta 604. in s njim tudi eden vojnikov,
kojega je bil s velikim čudom spreobernut.

Nauk in posnema.

1. Gostoljubnost in ljubezen sv. Albana, s kterima je duhovna u svojo
hišo sprejel, ste mu, kar tudi od sv. Afre beremo, narveci s reto u hišo pri¬
nesle: Alban in Afra sta gnado mučeničkega venca od Jezusa Kristusa za-
dobila, ki je svojim apostolam, ko jih je svet evangel oznanovat razposlal,
rekel: „Kdor vas sprejme, mene sprejme; kdor pravičnega za¬
volj mene sprejme, bo prejel plačilo pravičnega, in kdor nar
manjšemu verniku, zato ker je moj učene, kožar,c merzle vode
piti da; resnično vam povem, ne bo svojega plačila zgubil.* 1
Ko  so pa naši mašniki in dušni pastirji tudi u Jezusovem imenu poslani, ko
namestniki nebeškega zveličarja za naše duše in večno zveličanje skerbč, je
>  tudi prav in spodobno, da tudi mi dolžnosti do svojih dušnih vodnikov spol¬
nimo. Ljubezen, spoštovanje, pokoršino, vboglivost, odkritoserčnost, zaupanje
in hvaležnost smo jim dolžni. Svojo hvaležno ljubezen skažejo verni mašni-
kom posebno s voljno pokoršino ali vboglivostjo, s priprostim otroškim ser-
com, s serčno dobrotlivostjo. Ta pokoršina do naših vestnih svetvavcov in
dušnih pastirjev je naj gotovši pripomoček, voljo božjo spoznati,  in
zmirorn mirno vest imeti.  Tudi je ta pokoršina vselej zaslužliva; kajti
dobre ovce poslušajo glas, prošnje in svarjenje svojega pastirja in ga vbo-
gajo. Ravno ta vboglivost tirja od vernih potrebno zaupanje in odkritoserčnost
do svojih spovednikov in pastirjev. Kdcr zaupanja pomenkuje, tudi prave vbog-
livosti ali pokoršine ni. Ravno tak je tudi odkritoserčnost! potreba; če proti
svojemu spovedniku ali dušnemu pastirju odkritoserčen nisi, te naj boljši dušen
pastir ue bo prav voditi zamogel, kakor naj zvedenši zdravnik bolnika ozdra¬
viti ne more, če mu svoje bolezni zavsim ne odkrije.

Bog nam vse blagomilosti, zakramente in vse pripomočke k zveličanju
po mašnildh deli; torej je vse na tem ležeče, da pobožne in zveste mažnike
imamo. Zato je sveta cerkva o Sterih kvaternih Časih poste in molitve vpo-
stavila, da bi, ker se o teh časih mašniki posvečujejo, dobre in skerbne dušne
pastirje od Boga izprosili. Tisti kristjani torej hudo greše, kteri se slabim
mašnikom posmehujejo, iz njih norca delajo in jih tako onečastijo. Takšni se

4T0

8. Maj ali velikotraven.

nad svojoj lastnoj nesrecoj smej«', kajti nobeden ni nesrečnejši in obžalovanja
vrednejši, kakor ljudstvo, kojemu Bog u kazen za nja hudobije slabe voditele
pošilja. Vsi padejo u jamo. Po duhovnikih si verniki ali prekletstvo ali blagor
božji napravljajo, kakor jih ali raste ali zaničujejo.

„Moramo pa tudi slabe mašnike častiti, kali ?“ boš uprašal. — Ja, moj
kristian! tudi hudobne, pohujšlive mašnike mormo prenašati, dokler jih cerkva
prenaša; častiti jih mormo, kakor je David hudobnega kralja Saula častil,
zakaj njih čast je velika in sveta, če je tudi njih oseba (peršona) mnogim
človeškim slabostim podveržena. Jezus Kristus se mora u mašnikih zmirom
častiti in spoštovati; kajti Gospod je brez izjemka svojim apostolam in njih
naslednikom rekel: ..Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas
zaničuje, mene zaničuje. 4 * „ProBimo vas, bratje! 44  piše sv. Paul,
„da tiste spoznate, kteri med vami delajo, vam predstojijo
in vas opominajo; zavolj njih opravila jim bodite s vso le
mogočo ljubeznijo in spoštovanjem vdani. Bodite svojim  (du¬
hovnim, predstojnikom, mašnikom in škofom) pokorni in pod¬
ložni; kajti oni čujejo za vas kakor taki, ki bodo za vaše duše
rajtengo dajali, da to s veseljem storijo, ne zdihovaje: zakaj
to bi za vas dobro ne bilo. 44  „Mašnike, ki dobro predstojijo,
imej dvojne časti vredne, posebno one, ki se s podučevanjem
in naukom pečajo. 44  Tudi so verni svojim dušnim pastirjem dolžni s volj¬
nim in hvaležnim sercom, zvesto in po vesti časne darove odrajtovati, koje
od njih tiijati pravico imajo; zakaj „kdor altarjn služi, naj tudi od
altarja živi; vsaki delavec je svojega plačila vreden. Glej,'
mašnik ti duhovni živež za večno živlenje daje, ti bi pa njemu
časnega po dolžnosti in pravičnosti ne dajal? 44  Sv. Duh govori:
„CaBti Boga iz cele svoje duše; in imej tudi mašnike n časti. 44

2. Sv. Alban se je po dobrem izgledu bogaboječega duhovna spreobemul.
Iz svetega živlenja Kristusovega namestnika je svetost katolške vere spoznal
in tudi za njo svoje živlenje dal. Pohujšanje ima veliko moč, ker je spridena
natora k slabemu nagnjena; pa tudi dobri izgled ima prijetno moč, ki človeka
lehko nagne tako Živeti, kakor na drugih vidi. Prav govori sv. Gregor papež:
„Beseda uči, dobri izgled  pa  vleče. 44  Dober izgled dajati je Gospodova
zapoved, ki veli: „Naj sveti vaša  luč  (vaše lepo živlenje) pred ljudmi,
da vaše dobre dela vidijo, in častč Očeta nebeškega. 44  Kdobremu
izgledu so Bploh vsi, posebno pa stariši, gospodarji, gospodinje, duhovne in
deželske gosposke, pridgarji, fajmoštri, spovedniki in drugi duhovni, vsi pred¬
stojniki zavezani. Dolžni so svojim podložnim pot u nebesa kazati, ne samo
s besedami, marveč s izgledi; kajti besede mičejo, izgledi vlečejo. Ravno to
je vsak kristian svojemu bližnemu dolžen. Ce se to samo u besedi zgodi, se
mu malo ali clo nič ne pomaga. Dober izgled mora besedam moč dajati; ti
moraš dobro, h kojem druge opominaš, sam dopernašali, se hudega, pred

Sv. Gregor Nacianski, škof iu cerkveni učenik. 471

kojiin druge svariš, sam ogibati; moraš po oveni potu, kojega drugim u ne¬
besa kažeš, sam hoditi, če hočeš, da bodo tudi drugi radi po njem hodili.
Tako boš več opravi), kakor s vednim opominanjem in svarjenjem. ,,Z g 1 e d i,“
uči sv. Leo, „so veliko močneji in krepkeji od besed.“  Nauk, ko¬
jega s dobremi deli oznanuješ, globočeje seže, in več dobička prinese, kakor
on, kojega samo s besedami oznanuješ. „Zato,“ piše sv. Gregor, „boljšega
sveta ti dati ne vem, kakor tega, da si prizadevaš, svojega brata s izgledom
učiti, kar ima storiti. “

M o 1 i t v a.

O Bog! pošlji nam duhovne delavce za naše dušno zveličanje, koje sam
k temu opravilu pokličeš; podeli nam dobre pastirje, da bodo s besedo iz¬
gledom in s molitvijo sebi izročeno čedo pasli. Daj jim terdno vero, nepre-
maklivo zaupanje, delavno ljubezen in modro goreeost. Dodeli jim, da bodo
zvesti posnemovavci nar vikšega pastirja naših duš tvojega Sina Jezusa Kri¬
stusa; dodeli pa tudi nam, da jih po izgledu sv. Albana kakor namestnike
tvoje na zemlji spodobno častimo, in se tvojega nauka, kterega nam oznanu-
jejo, zvesto deržimo. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

IX* Dan maja ali v e lik o travna.

Sveti Gregor Aaelanslii. škof in cerkveni učenik.

Sv. Gregor, ki se za del posebne vednosti n božjih res¬
nicah cerkveni učenik imenuje, je bil okolj leta 300 p. K.

472

9. Maj ali velikotraven.

r. blizo mesta Nacianca rojen, zato se mu tudi Nacianski
pravi. Njegov ode Gregor, njegova mati No na, njegov brat
Cezari in njegova sestra Gorgonia so od katolške cerkve
vsi svetniki spoznani in deserti. Po tem se leltko ve, kako
skerbno in bogaboječe je tudi Gregor od svojih svetih sta-
rišev izrejen bil. Na imenitni šoli u Atenah se je sv. Gregor
vudil, in se tam s sv, Basiliom sozuanil, ki je tudi udenc tiste
šole bil. U dednosti in pridnosti enaka sta si tudi sercna
prijatela bila. Razujzdanih tovaršev sta se varovala, jigre,
postopanja in drugih napak, ki so mladežu navadne, se skerbno
zogibala, in le pridno se vudita in pobožno živela. Le dva
pota sta jima bila znana, u šolo in pa u cerkev. Po dokon¬
čanih šolah se je Basili u svojo domovino povernih sv. Gre¬
gor pa je u Atenah ostal, ker je mladost lepe zgovornosti
tako vucil, da mu ni bilo para. Afed tadasnimi vudenci je bil
tudi Julian, ki je bil pozneji cesar, in se mu odstopnik “
pravi, kajti je od prave cerkve odstopil. Ker je sv. Gregor
njegovo živlenje in obnašanje vidi!, je že takrat od njega
rekel: „0 kako pošast vendar rimsko cesarstvo redi !“ c  in je
naprej povedal, da kedar bo Julian cesar, bo cerkve naj
veci sovražnik in preganjavec, in njegove besede so se ža¬
lostno izšle.

Cez nekaj let se sv. Gregor u svojo domovino poverne.
Neki dan ga u premišlovauju spanje posili, in zdelo se mu
je, da je vidi! dve lepe device k njemu priti in ga nagovo¬
riti. On ju pobara, kdo bi bile, in kaj bi od njega rade‘^
„Ena naji,“ na odgovor dobi, ,,je distost, in druga modrost;
Bog naji je poslal, se s teboj soznanit in vedno pri tebi
ostat. £C  Živlenje sv. Gregorja je potem skazalo, da te senje
niso bile prazne. Ohranil je namreč skerbno svojo distost,
in Bog ga je s toliko modrostjo obdaril, da je od nje po ce¬
lem sveti slovel. Imenitni možje, med njimi tudi sv. Hieronim
so od daleč željno prišli, njegove nauke poslušat.

Mašnik posvečen se je sv. Gregor na skrivnem k sv.
Basiliu podal, ki je u samolni pušavi živel. Tu sta u pre¬
lepi slogi združena silno ojstro živela, Boga častila in sv.
pismo premišlovala. Cez nekaj let gre sv. Gregor sopet u
svoj kraj, da bi svojega odeta, ki so ga Ariani nevedoina u
svojo zmoto pripravil, sopet na pot resnice vernik kar mu
je tudi po sredi steklo. U tem je bil sv. Basili u Cesarei
škof izvoljen in je sv. Gregork nagovarjal, naj bi tudi bližno
škofistvo u Sasimi u sercni bran pomnoženih krivovercev
prevzel, in sv. Gregor je u žeije svojega prijatela dovolil-
Ker je pa u kratkem neki drugi za to škofistvo se pipah

473

Sv. Gregor Nacianski, škof in cerkv. učenik.

dokazovaje, da njemu gre. se mu je sv. Gregor prostovoljno
vgenil. Pozneji so ga hoteli škofa a Naciauci postaviti, on
pa je to tako obernil, da je bil namesto njega drugi izvoljen.
Ivo je mesto Carigrad objiskal, ga nesrečnega krivoverstva
očistit, in pravo vero u njem zabranit in vterdit, kar je tudi
srečno dosegel, ga je Peter, Aleksaudriški patriarh, u Ca¬
rigradu patriarha postavil, in posilen je moral sv. Gregor to
težavno službo prevzeti. Po vsi moči je zdaj skerbel, kri¬
voverstvo čisto potrebiti, in pravo vero k poprejšini časti
povzdignuti. Katoličani so takrat te eno samo cerkvico imeli,
u koji so se shajali , vsili drugih cerkev so se krivoverci po¬
lastili. Sv. Gregor pa je novoizvoleuega cesarja Teodozia
naprosil, da je sam u Carigrad prišel, in stolno cerkev ka¬
toličanom izročil, če ravno so se krivoverci tega silno bra¬
nili. To je krivoverce zoper svetega patriarha toliko raz¬
kačilo, da so nekega hudobneža najeli, naj bi ga na skrivnem
umoril. Sv. Gregor je rasuio bolen ležal, in omorivec s dru¬
gimi pride kakor ga obiskat. Ko je pa že sam bil, in bi bil
lehko svojo hudobijo dopernesil, je Bog na enkrat njegovo
serce' preganil, da pred svetnika na kolena pade, svojo hu¬
dobno prejvzetje obstoji, in ga odpušanja prosi. Sv. Gregor
pa mu reče: „Bog ti naj odpusti, ki me je obranil. Druzega
ne žel jim, ko da krivoverstvo zapustiš in se spreoberneš.“
Se več hudega so mu krivoverci storili, pa njegove goreč¬
nosti niso zmagali. Tudi katoličani so mu na slednje zaceli
nadležovafi.

Nekteri škofi so terdili, da sv. Gregor ni veljavno škof'
izvoljen bil. Sv. Gregor jim scer naravnost pove, da sam ško-
fiške službe ni iskal, temne le k njej prisilen bil; ker pa je
videl, da jih vse to u njih mislih ne preverile, in se je bilo
bati, da bi u keršanski občini veči nepokoj vstal, je u sboru
takole povedal: „Ljubi so škofi, in s op as ti rji cede
Kristusove! Slabo bi se vam prileglo, da bi vi, ki
druge k miru opominati itngte, sami med seboj se
razpertili. Sim li jaz kriv vaše razdertije? Tak
verzi te me, kakor nekdaj preroka Jona, u morje,
in ves nepokoj bo potihnil. Scer se ne vem krive¬
ga, česar me dolžite; pa rad terpim,  da  bi  le  med
v ami m i r bi  l.“ To in več tacega jim je prav krotko in pohlevno
govoril; po tem pa je od pričijočih slovo vzel in gre iz sbo-
ra naravnost k cesarju, naj mu dovolj!, Carigrad zapustiti,
fz pervega cesar tega ni hotel slišati; ker gaje pa sv. Gre¬
gor živo prepričal, kako je njegova prošnja u občini prid, je
bil vendar vslišan. Berž še na pot pripravlja, pred odhodom

474

9. Maj ali velikotraven.

pa se enkrat u svojo škofijsko cerkvo gre, poslovit se od
svojih vernih, od mestnih cerkev in bolnišnic, in njim, ki so
čez njegove pridge dostibart godernali, ker jim je njih hu¬
dobe naravnost očital, pravi: ,,Zdaj od veselja s rokami plos¬
kajte in nkajte; zdaj moj besedlivi jezik vas ve c zasegal ne
bo. Jezik bo scer vtilmil; pa saj imam še roko; s njo se bom
zanaprej po peresu in černilu boril.** Na sledno še vse opo¬
mina, keršansko živeti, in svoj nagovor tako sklene: ,,1*ro¬
sim vas, ljubi moji otroci, ohranite s k er b no, kar
sim vas učil. Milost Gospoda našega Jezus a Kri¬
stus  a naj  bo  s vam  vsi  mi.  A m e n “ Te besede svetega
predgarja so poslušavce toliko ganile, da je vse po cerkvi
plakalo. In po pravici so verni za sv. Gregorjem tako silno
žalovali, ki je bil naj ljubeznivši oče vbogih, vdov in sirot,
nepreinagliv branite! prave vere, toliko moder učenik, sker-
ben in nevtrudliv pastir, vse svetosti popolnoma izgled. Po
vsi moči ga hočejo še obderžati; on pa se ne da pregovo¬
riti, temuč gre u pripravleuo barko, ter u svojo domovino odri¬
ne. Vseli se na svoji domačiji, Alančum po imenu, s terdnim
sklepom vse dni svojega živienja po vsi moči sveto živeti.

Kar je sklenil je tudi dopolnil. Od visoke starosti, ved-
nega bolehanja in neprenebanega truda u pobožnih delih je
toliko oslabei, da je malokaj iz postle mogel. Njegova naj
veči tolažba je biia moliti in pa svete reči premišlovati. U
mes je še kterobart se vsedel, in mnoge bukve ali knige zo¬
per krivoverce k večimu poterdenju katoličanov spisal. Po
dopušenju božjem je bil sv. Gregor, ki je dosihdob svojo či¬
stost neomadežvano obranil, zdaj od hudega duha noč in dan
u naj gerših rečeh skušan. On pa je brez nehanja u Boga
klical, se ojstro postil, vedno molil in svete bukve bral in
premišloval; tako se je zoper hudega duha bojeval, in ga
tudi vselej premagal. Ravno tako je Bog pripustil, da so sv.
moža neki brezvestneži iz nevošljivosti hudo zasramovali in
preklinjali, vsepovsod ga hudobno obrekovali, in clo pri Tia-
neškemu škofu krivo zatožili Sv. Gregor se nad tem ni je¬
zil, je svojo čast in poštenost pohlevno zagovarjal, in za svo¬
je sovražnike molil. Naj manjšega greha se je skerbuo va¬
roval, in za naj manjši pregrešek se prav ojstro pokoril Eu-
bart se mu zdi,  da je u neki reči več od potrebe govoril;
hitro si sam za pokoro naloži, šlirdeset dni s nikomor bese¬
dice ne govoriti, in to prostovoljno pokoro je tudi na tenko
izpolnil. Tako je sv. Gregor ves čas svojega živienja neiz¬
rečeno veliko za božjo čast in u prid prave cerkve storil in

475

St-  Gregor Nacianski, škof in cerkv. učenik.

prestal, svoje sledne dni u pokorjenju in dobrih delih skle¬
nil, in 90 let star mirno u Gospodu zaspal.

Nauk in p o s n e m a ,

1. Sv. Gregor se je le malokaj u besedi pregrešil, in sezatoštir-
deset dni pokoril; ti pa morde vsakdan po večkrat in še hujše s jezikom svo¬
jim grešiš. Morde imaš že hudo navado legati, preklinjati, prisegati, druge
obnašati in obrekovati ? Takih grehov se scer spoveduješ, poboljšaš pa nik¬
dar. Morde se še zgovarjaš, da je le navada tvoja taka; ali pa meniš, da
tak izgovor pred Bogom kaj velja? Silno se motiš. Takih grehov navada je
že sama na sebi velika hudoba. Naj bi tebe tvoj sosed vsak dan žalil in za¬
ničeval, rekoč, da ima navado tako, ali bi ti to  veljalo? In ako si kaj hu¬
dega res se navadil, ne veš da je tvoja dolžnost, po vsi moči hudo navado
opustiti ? Hočeš pa hudo navado opustiti, pokori se, u čemur se vsak dan na¬
vadno pregrešiš. Vsak večer, preden se vležeš, pomisli sam pri sebi, kolj-
kobart si se u eni ali drugi reči čez dan pregrešil, zgrevaj se, in Boga za
odpušanje prosi, zravno pa si sam kaj za pokoro naloži, p. alj toliko oče-
našev, in češena si Marij omoli, alj tolikobart zgrevano na perse terkaj, ko-
Jikobart da si grešil, in terdo skleni, drugi dan se privajenega greha še bolj
skerbno varovati. Gotovo se boš tako u kratkem poboljšal.

2. Sv. Gregor se je prostovoljno škofijski službi odpovedal, da bi le
mir in edinost med svojimi tovaršami ohranil, in da bi razpertije med nji¬
mi kriv ne bil. Tako moraš ti, ako hočeš prav kristian biti, po vsi ljubezni
skerbeti mir in edinost s bližnim obderžati. Krega in prepira se varij, ker je
keršanski ljubezni ravno nasproti, in je vir mnogega hudega. ,,Z d e r ž i sc
prepira," opomina sv. Duh, ,,in boš število grehov zmanjšal/'  Sebe
in druge mnogih grehov ovarješ, ako se prepira skerbno zogneš. „Kdor se
rad prepira, ljubezen mori, in ruerz in sovražtvo napravlja/*'
pravi sv. Lorene Justinian. „Služavnik božji naj se ne prepira/'  uči
sv. apostol Paul. Le jezo premaguj, ktera te u prepir napeljuje; ako se pa
drugi prepirati hoče, ne vstavlaj se mu s terdim, temuč s rahlimi besedami;
zakaj resnično je, kar sv. Duh govori: „Rahel odgovor jezo vtolaži,
terda beseda pa serditost vname."  Jezavemu človeku se ne vstavlaj,
temuč zogni se mu, in se ne odgovarjaj; zakaj, ..jeza v ega in hudobne¬
ga človeka boš ložej vkrotil in premagal, ako molčiš in mu
henjaš, ko da mu veliko odgovarjaš,"  pravi sv. Krizostoin.

I o 1 i t v a.

Bog! ki si svojim vernim sv. Gregoria posebno modrega učenika dal;
dodeli nam, da njegove nauke, ki so nam potrebni, spoznamo, in njega priproš-
nika pri tebi imamo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

476

10. Maj ali velikotraven.

X. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Izidor, kmet.

Sv. Izidor, kmet, in torej posebno kmetom in vsim, ki
so niškega stanu, prelep izgled, je bil rojen na Španskem,
blizo poglavitnega mesta Madrid. Njegovi starisi so bili revni
pa bogaboječi. Ker so sv. Izidora Sevilskega nadškofa po¬
sebno častili, so tudi svojemu sinu ime Izidor dali. Kakor hi¬
tro je Izidor le enokoljko k pameti prišel, so ga pobožni
starisi že moliti vadili. Izidor jih je rad vbogal, in vsako ju¬
tro in zvečer molil, brez da bi ga bilo treba k molitvi opo-
minati. Bolj odrašen je vsakdan sv. mašo s posebno pobož¬
nostjo slišal. Cez dan pa je pridno delal, kakor so ga sta-
riši učili, in u jutro in večer je vselej svoje dela Bogu pri¬
poročal. Kedar je že pri veei moči bil, je šel k nekima mest-
uanu, po imenu Bergas, služit, ki gaje na svojo pristavo
poslal, polje obdelovat. Ce ravno je bilo njegovo delo dq-
stibart terdo in težavno, ni bil nikoli nevoljen, tennič vedno
vesel, ker je spoznal, da mu je Bog sam težek kmetiški stan
odločil. Preden je na delo šel, je bil vselej poprej pri sv. ma¬
ši, po tem pa je pridno in zvesto delal, ter je skerbeu in u
vsem pokoren bil.

Drugi hlapci, kferi so s njim služili, so ga Čerteli, ker
u marskterih prepovedanih rečeh s njimi potegniti ni hotel;
ter so ga gospodu zatožili, da tako pozno na delo gre, in
veliko zamudi. Gospodar gre sam tilioma na polje, in vidi, da
je Izidor za res pozneje na delo prišel, ko drugi. Ravno ga
hoče za tega del pokregati, kar zagleda zravno pluga, s
katerim je Izidor oral, še dva druga pluga s belimi volmi vpre-
žena, ktere sta dva fletua mladeuča vodila. Bergas je mislil,
da ju je Izidor najel, svoje zamujeno delo zamestit; ko pa
bližej stopi, ne vidi več ne volov ne mladenčev. To se mu
čudno zdi, in prav resno Izdora pobara, od kod bi b ; la ra-
teja, ktera sta s njim orala. Izidor mu pohlevno odgovori:
„Jaz ni sim nikogar najel, nikogar vidik Svojega Boga pro¬
sim vsako jutro, naj bi mi pomagal in moje delo blagoslovil,
in svojemu angelu varhu sebe in svojo delo izročim. 44  Ber¬
gas je spoznal, da Bog Izidora posebno ljubi, in da pri svoji
molitvi dela ne zamudi, ker se sv. angeli sami ponižajo mu
po tem pomagati; nagovarja' ga clo še sam, da naj le še po-
božuejše moli, ker je po njegovi molitvi še večega blagoslo¬
va na polji od Boga se nadjal. In za res seje vidilo, daje

Sv. Izidor, kmet. 477

bilo polje, ki ga je Izidor obdeloval, veliko gorše in rodo-
vitnejse, ko drugih.

Neki dan je bil Izidor ravno pri sv. masi, ko ga deček
klicat pride, naj hitro gre; volk je njegove vole napadel. Sv.
Izidor pa mu pravi: „Le pojdi domu, mojo dete! božja volja
naj se izide!“ Po sv. masi gre gledat, in najde volka mert-
viga pri volah, volani pa se ni kaj žalega zgodilo. Ker sije
tako Izidor večbart očitno božjo pomoč skusil, je tudi u vsa¬
ki potrebi le Boga prav serčno prosil in n njega terdno za-
vupal. Tudi med delom je rad ktere kratke molitvice pomo¬
lil , ki se jih je naučil. Pri delu ni nikoli klel ali hudičeval,
ali pa kaj nespodobnega govoril, kakor je večkrat delaveom
u navadi. S nesramnimi in razvujzdanimi se ni nikdar pečal,
nevarnega, nečiinernega veselja, kakor plesa alj igre, se ni¬
koli vdeležil. Marnov in pesem, ki bi bile le malo kaj na kla-
fanje vlekle, nikelj ni terpel, nobeden se vpričo njega kaj
tacega prederzniti ni smel. Kedar je imel čas, da ni delal,
je pa molil in pobožne svete bukve bral. Svete zakramente
je vselej s gorečoj pobožnostjoj prejemal, koijkokrat so mu
njegov spovednik dovolili. In tako je sv. Izidor ves čas svo¬
jega samiškega (ledig) stanu, čistost in pri svetem kerstu
zadobleno nedolžnost neomadežovano ohranil. Ker ga je nje¬
gov gospodar toliko nagovarjal, se je scer pozneje s boga-
boječoj devieoj zaročil; kakor hitro pa jima je Bog sineka
dal, je potem 's dovolenjem svoje žene ves čas svojega živ-
lenja zakonske postele se zderžal, in kakor Izidorje tudi
njegova družica pobožno živela, in u veliki svetosti umerla.

L 1  svojem samiškem kakor tudi u zakonskem stanu je sv.
Izidor dobrotliv vbogim bil, in Bog mu je dostikrat s očitnim
čudežem pomagal, da je le, kakor je žel jel, vbogajme dati
mogel. Neko saboto je vse, kar je gleštal, že med vboge
razdelil, kar še er. berač pride in ga za bošji dar poprosi.
Izidor je dobro vedel, da je omara že prazna, vendar reče
svoji ženi: „Pojdi poglej, ali ni ničesarca več, vbogajme da-
li.“ Ona gre, in se silno začudi, ko poprej prazno omaro na¬
enkrat polno živeža zagleda. Večbart se je vidilo, da se mu
je pšenica, alj dntgo žito, ki ga je vbogim dajal, u rokah
množilo. Kakor pa je bil vbog m vsmilen, ravno tak je bil
sam sebi ojster. Ce ravno je težko delal, je vendar post po
cerkveni zapovedi terdno deržal, in še sam si ga več pro¬
stovoljno naložil, zravno pa še druge spokorne dela oprav¬
ljal. Zadnič zboli, in ker mu je Bog dan njegove smerti ra¬
zodel, se je na zadno uro po vsej moči skerbno pripravljal.
Svete zakramente je s toliko pobožnostjo prejel, da so vse

478

JO. Maj ali velikoiraven.

pricejoce solze polile. Kinalo potem je svojo dušo polno bož¬
je milosti iu zasluženjn Bogu sporočil in mirno u Gospodu
zaspal u letu 1130.

Štirdeset le! po njegovi smerti izkoplejo njegovo sveto
truplo iz groba, kamor je bilo pokopano, pa bilo je še vso
celo, kakor tudi obleka na njem. Prenesli so ga slovesno u
cerkev sv. Andrea; med tem so vsi zvonovi celega mesta
Madrida sami od sebe čudno zvonili. Se več drugih čudežev
se je pri častiti prenesbi njegovega sv. trupla zgodilo, po¬
sebno nad bolniki, med kterimi so bili neki tudi kraljevega
rodu. Pa tudi u živlenju je Bog sv, Izidora s mnogimi čude¬
ži poveličal. Enega dne je bil njegov gospodar na polji sil¬
no žejn, in sv. Izidora pobara, ali bi ne vedel blizo za kak
studeuc. Izidor mu u stran pokaže, rekoč: „Tam le je stu-
denc.“ Gospodar gre, pa drugega ne vidi, kakor suho peč,
iu misli da ga je Izidor vkaniti hotel. Sv. Izidor pa sto¬
pi, iu s svojo palico po peči vdari, in na enkrat iz nje naj
čistejša voda priteče. Čudno je tudi hčero svojega gospodar¬
ja inertvo obudil. Dan deuašen se sv. Izidor po vsem Špan¬
skem mogočni pripročnik časti, ne le od priprostega ljudstva,
temuč tudi od duliovstva in od kraljeve in drugih naj imeuit-
nejših rodbin. Njegovo še nestrohneno sv. truplo se vidi u
sreberui s dragim kamnjem okinčani raki alj trugi, ktero so
srebrarji Madridski iz svojega naredili, in katero na šestnajst
jezarov cekinov vrednosti cenijo. U letu 1612 je bil sv. Izi¬
dor s sv. Iguaciom, s sv. Frančiškom Ksaveriom, s sv. Fi¬
lipom Neriom in s sv. Terezjoj od papeža Gregoria XV. u
versto svetnikov prištet.

Na uk in p o sne m a.

1. Sv. Izidor je u niškem kmetiškem stanu sveto živel in se izveličal;
takozamorečlovek u vsakem stanu sveto živeti in se izveličati.  Sv.
Izidor je svetost in zveličanje dosegel, ker se je vsakege greha skerbno va¬
roval, dobrega obilno storil, svoje dela in dolžnosti voljno izpolnoval, križe
in težave poterpežlivo prenašal, ter božje in cerkvene zapovedi zvesto deržal.
Tudi ti zamoreš kakor on s božjo pomočjo greha se varovati, dobro delati,
voljno terpeti, in božje in cerkvene zapovedi spolnovati; le prav terdno skle¬
ni, to storiti. Veliko je sv. Izidoru k zveličanju pripomoglo, daje bil s svo¬
jim niškem in težavnim stanom zadovoljen,  da je posebno zjutrej
in zvečer pridno molil, vsak dan pobožno pri sv. maši bil,  sv. zakramente
pogosto vredno prijemal, slabih tovaršij se skerbno zogibal, in vse svoje dela

479

Sv. Antonih, škof.

in opravila s Bogom začel, Bogu daroval, in pridno in voljno opravljal. Vse
to je tudi tebi u tvojem stanu mogoče storiti, ako le prav resnično hočeš. Ni¬
maš tedaj nobenega izgovora, da bi ne mogel u svojem stanu sveto živeti in
se zveličati. Kakor je sv. Izidora k svetemu živlenju Bog svojo pomoč dode¬
lil, ravno tako jo hoče tudi tebi dati, ako ga za njo prosiš; samo skerbi, da
boš tudi ti kakor sv. Izidor s božjo pomočjo pridno delal, in gotovo boš iz-
veličanje dosegel.

2. Dasiravno je sv. Izidor težko delal in veliko po svojem stanu terpel,
vendar nikolj preklinjal ni, kakor je nekterih  ljudi gerda navada,
ako jim kaj po volji ne gre. Nikar ne kolni ne dela, ne živine, nar manj pa
ljudi; kletev se za kristiana ne spodobi, in Boga žali. Kletev je strašen gue alj
marn pogublenih u peklu, ker eden drugega rotijo in preklinjajo; ne bodi jim
u živlenju lovarš, da po smerti u njih drušno ne prideš. Kako boš neki pred
Jezusom enkrat na sodbi obstal, ki gerdo kolneš, ako pomisliš, da bo človek
za vsako nepotrebno besedo pred večnim sodnikom težek odgovor dajal ? Pra¬
viš da le kolneš, če te kaj vjezi; ali te morde jeza izgovori? ne veš, da je
keršanska dolžnost jezo premagovati? Ako se jeziš, grešiš, ako pa ujeziclo
kolneš, še veči greh storiš. Stariši, ki svoje otroke kolnejo, se dostibart iz¬
govarjajo, da morajo kleti, ker so otroci svojoglavni in jih ne vbogajo; pa
tudi njih izgovor ne velja. Veliko je namreč otrok, pri kterih se s lepim več
opravi, ko s hudim. Kder pa lepa beseda in ojstro svarjenje, ako je potreb¬
no, kaj ne pomaga, tudi kletev pomagala ne bo. S kletvicoj stariši otroke ni¬
kolj ne poboljšajo, temuč le pohujšajo: in dostikrat je starišev gerdo prekli-
novanje naj ,več krivo, da postanejo njih otroci svojoglavni, nevboglivi in hu¬
dobni. Nikolj se kletev izgovoriti ne da, nikolj ni pred Bogom brez greha. Ce
si se kleti navadil, da iz navade kolneš, toljko hujši za te, ker u hudi grešni
navadi tičiš; prosi serčno Boga za pomoč, in skerbno si prizadevaj, navajene
kletve se odvaditi; zakaj „p reki injavci bodo pogubi eni,“pravi  sv. pis¬
mo. Zato tudi sv. Paul verne svari, rekoč: „Nikarte ne preklinajte.“

I o 1 i t v &

Dobrotlivi Bog! ki si po svoji neskončni modrosti vsakemu Človeku tak
stan odločil, u kojem bi izveličan biti zamogel; prosimo te ponižno, dodeli
nam na prošnjo sv. Izidora po njegovem izgledu vsakaterimu po svojem sta¬
nu sveto živeti in tako večno izveličanje srečno doseči. Amen.

XI. Dan maja ali velikotravna*

Sveti Antoni«, škof.

Sv. Antoniu je bil rojen n imenitnem mestu Florenc le¬
ta 1389. Bil je edini sin pobožnih starisev, ki so za toljko

480

11. Maj ali velikotraven.

skerbneji njega keršansko redili. Pri sv. kerstu je dobil ime
Anton; ker pa je vedno majhne postave ostal, so mu sploh
Antoniu rekali. Ze iz malega je toliko sveto živel, da so ga
povsod malega svetnika imenovali Ni šel od doma, razen u
cerkev ali pa u šolo. U cerkvi ga nobeden ni videl, razen
klečeočega; naj raji je pokleknil pred podobo device Marie,
ktero je goreče častil, in na ktere priprošnjo je, kakor je
sam hvaležno spoznal, svojo čistost neomadeževano ohranil.
Pogosto je prejemal sv. zakramente in vse keršanske dolž¬
nosti zvesto spolnoval, ker je bil silo skerben zalzveličanje
in u Boga ves zaljubleu. Zravno se je pridno in dobro učil,
le za to, da bi božjo voljo ložej spoznal. Dolgo je molil in
premišloval, da bi zvedel stan, kteri mu je od Boga namen¬
jen, Njegove želje iz mladega so bile k Dominikanom sto¬
piti; pa ni bil berž k njim vzet, ker je bil še le petnajst let
star, ne terdnega zdravja, in pa celo majhne postave. Ker
ga pa pridnega mladenča duhovski oče provincial niso hotli
žaliti, da bi ga na ravnost odpravili, mu odlog dajo, dokler se bo
cerkveniga praviljstva cele bukve iz glave dobro naučil. Ce
ravno je bila naloga silo težavna, je Antoniu vendar že čez
leto se oglasil, da seje naučil, kar se mu je naročilo, da to¬
rej upa, da se mu bo zdaj storjena obljuba spolnila, po kateri
bo u red sprejet. Kedar se je oče provincial na tenko prepri¬
čal, da je resnično, kar muje mladeneč terdil, če ravno ne¬
verjetno, je spoznal u tem njegovo posebno dobro glavo, in pa
božji poklic in ga je veselo sprejel.

Kmalu je bil Antoniu vsim minihom duhovske popolnosti
naj gorši izgled. K občini molitvi je vselej pervi prišel, od nje
zadni šel. Veči del noči je molil, in duhovske bukve bral. Od
mesa nikolj ni kaj jedel, razen od bolezni primoran. Ležal je
le na terdi dili, u visoki starosti pa na slami. Spokorne oble¬
ke nikdar ni islekel, in če ravno vedno slab in rahel, je zrni-
raj ojstro živel, še pozneje, ko je bil nadškof. Za del njego¬
vih obilnih čednost so ga pri več samostanih, če ravno še mla¬
dega, oskerbnika ali dubovskega vladarja izvolili, in pozneje
clo u rimski in neapolitanski redni okrajni provinciala postavi¬
li. Vse te službe je sv. Antoniu s naj večo ponižnostjo, ljubez¬
nijo in skerbjo opravljal. Na sledno, ko je leta 1446 nadškofu
Florenci umeri, je papež Eugeni IV. Antouiua za njegovega
nastopnika izvolji! Vsi so ga bili veseli, pa on je bil te volit¬
ve zlo žalosten, in je tudi skusil u Sicilio izbežati, pa došli so
ga, in k papežu peljali, ki ga je primoral, odmeneno škofištvo
nastopiti. Jokaje se je višemu pastirju pokorno vdal, in ko je
bil škol posvečen, jek Bogu zdihoval rekoč: „Gospod! ti

481

Sv. Antonin, škof.

veš kako nerad jaz to težavno službo prevzamem;
ker pa vendar moram tv oj emu oblastnikupokoren
biti, prosim te, vodi me tako, da bom vselej po
tvoji v o 1 j i živel, in kar ti hočeš, stori I.“

Bil je res škof po volji božji, skerbno je pozvedoval po
dušnih in telesnih vbogih, da bi vsim pomagal. Sam je po sa¬
mostansko živel, vso svojo premoženje pa je med vboge raz¬
delil, rekoč, da ni njegovo temne vbogih. Posebno je skerbel
za sramožlive vboge, ktere je bilo sram prositi, ki so pa res¬
nično potrebnejši in vrednejši od nadležnih beračev. Pripove¬
duje se, da je sv. škof eno nedelo po mesti tnemo revne hišice
šel in je vidil nad njo angele božje u velikem veselju. Čudil
se je in je šel u hišico zvedet vzrok prečudne prikazni. Naj-
šel je vdovo in tri njene hčere vboge, slabo oblečene, u po¬
manjkanju vsega. Vsmilen škof' se zjoka C nad njimi, jih obilno
obdaruje in jim še u prihodno zadostne pomoči daja. Cez ne¬
kaj ujescov gre spet memo njih hiše in vidi nad njo, namesti an¬
gelov gerde hudiče silno vesele. To videti ostermi in ko u
hišico stopi, najde da mati s hčerami ni vec pridno delala,
temuc prazno igrala, in u necimerni tovaršiji smeh in kratek
cas iskala, in s njegovo preobilno pomočjo le mehko in sla¬
bo živela. Tudi je pri njih namesti svetih le posvetne za-
pelive bukve najšel. Iz tega je lehko sklenil, kaj poprejšna
in sedajna prikazen pomeni. Ojstro nevredne posvari inkpo-
prejšni delavnosti opomina, in ker ga je to izučilo, da vbož-
tvo nedolžnost ovarje, obilnost pa dostibart pogubi, je bil po¬
tem varnejši, in je vselej dobro premislil in izpraševal, ko¬
mu in koliko pomagati.

Kakor je bil sv. Antonin do vbogih dobrotliv, ravno ta¬
ko je bil skerben in nevtruden u spolnovauju s vojih dolžnost.
Razen molitve in kratkega spanja je ves cas k svoji imenit¬
ni službi obernil. Kamorkolj je po svojih pastirskih potili pri¬
šel, povsod je verne učil in h keršanskemu živlenju opomi-
nal. Nespodobnega zaderžanja in pa gizdosti ženske u cerkvi
nikolj ni terpel; razvade in slabe navade je skerbno odprav¬
ljal; prošnje in tožbe podložnih je krotko poslušal, vsakega
prijazno sprijel, in nobenega brez svete tolažbe izpustil. Pra¬
vo vero pri svojih vernih ohraniti si je goreče prizadeval.
Prijateli so ga opominali, naj se u svoji službi preveč ne že¬
ne, ker je vedno bolehen; on pa jim je odgovoril: „Skofam
mora vec za zveličanje vernih kakor za lasten
prid  mar  bit  L 44  Od prevelikih težavnih del je tak oslabel,
da se ga je u njegovem sedemdesetem letu sušica ali jetka
lotila. Torej je celo svojo premoženje med vboge razdelil,

482

11. Maj ali velikotraven.

da mu ni več ko za pošteno pogrebšino ostalo. Njegovi pri-
jateli so mu rekli: „Uparno da boš spet ozdravil.“ Pa odgo¬
voril jim je: „Ne želim ne zdravja, ne smerti, ampak le vol¬
jo božjo storiti. 44  Po tem ko je sv. zakramente s naj večo
pobožnostjo prejel, je koljkor še mogoče s nekim duhovnim
sv. molitve umerjočih doveršil. Njegove zadne besede so bi¬
le: „Gospod! hiti mi pomagat! 44  Zmirej slabeji prihaja;
na slednje še britko inartro goreče k sercu pritisne in po¬
božno poljubi, po tem pa mirno u Gospodu zaspi ravno zve¬
čer pred križovem u letu 1459-

Bog je sv. Antonina s mnogemi čudeži že u živlenju
poveličal, da je prihodne reči prerokoval, bolnike ozdravljal,
in hude duhove iz ljudi in prebivališ izganjal. Neki zdravnik
se mu je pritožil, da od hudih duhov pokoja u svoji hiši ni¬
ma; on mu pravi: to pride od tod, ker se pri njem krivo-
verstne bukve in druge praznoverne reči najdejo; naj vso to
šaro sožge in ves nepokoj bo vtihnil, kar se je tudi resnično
zgodilo. Papež Pii II., ki je pri njegovi smerti ravno u Flo¬
renci bil, ga je k pokopališču spremil, in papež Miklavž V.
ga je med svetnike uverstil.

Nauk in posnema .

1. Sv. Antouin nespodobnega zaderžanja in pa gizdosti u cerkvi  ni
terpel, za to ker vse to na sv. kraji Bogu le nečast dela, dokler se mu naj
veči Čast spodobi. Kedar tedaj u cerkev greš, ne pozabi kamo greš in pred
koga stopiš. Pomisli, da u cerkvi nevreden grešnik pred svojim sodnikom sto¬
jiš, da si prišel reven berač naj bogatejšiga in naj dobrotlivšega Gospoda pro¬
sit, in da si vboga stvar dolžen svojega Stvarnika in Kralja nebes in zemlje
po vsi vrednosti počastiti. Ako to živo pomisliš, moraš tudi dolžnost spoz¬
nati, u hiši božji se vselej spodobno vesti. Ravno tak s gizdasto obleko in
nečimemo nošo Boga u cerkvi ne častiš, temuč le žališ, ker s njo drugim
pohujšanje dajaš. Kako se le podstopiš, grešna stvar, gizdasto se obleči in
razžalenega Sodnika odpušanja prositi? Kako se prederzneš vbogo revše u
nečimerni obleki od svojega dobrotlivega Očeta potreben dar upati? Cuj, kaj
je sv. Krizostom neki nečimerni gizdasti ženski rekel: „Kako ? ali greš u cer¬
kev rajat, ali se ljudem na videz nastavljat, ali pa Boga za odpušanje svojih
grehov prosit, in razserditega sodnika potolažit? Kaj ti je treba, tako neči-
mcrno in skerbno se nališpati ? Taka obleka sc nespodobi beračici, ktera pri¬
de milošne prosit. Si kos tako oblečena svoje grehe prav izgrevati, in pobož¬
no moliti ? Naj bi se tudi pri molitvi solzila, vendar bi drugim bolj u smeh,
ko u lep izgled bila. Poberi se mi s nespodobnim lišpomK

483

Sv. Pankraci in tovarši, mučeniki.

2.Ali si kaj spoznal iz živlenjasv. Antonina, koma sohudiduhoviradi
tovarši,  prikoinunaj raje prebivajo ? Tam so oni doma, kder je zapeljivo, po-
hujšljivo branje, celo prazne in krivoverne bukve namesto poštenih svetih knig; kder
se namestu dela pohaja in igra; kder se nesramno smeji, poje alj govori, kder
se s nečimemimi alj clo grešnimi rečmi drag čas trati. U taki hiši biti je
veselje hudih duhov. Sveti angeli pa veselo prebivajo pri njih, kder se nič greš¬
nega, nič pohujšlivega ne najde, kder se pridno dela, pobožno moli, sramo-
žlivo in sveto. živi. Po tem boš spoznal, ali so hudi duhovi, ali pa angeli tvoji
tovarši. Tvegaj se torej vsega pohušljivega branja, u ogenj bukve, ki so ti
nevarne; ne vadi se nepotrebnih škodljivih iger in praznega pohajanja; nesra¬
men smeh, nespodoben alj opravljiv mam alj klaferska pesem se u tvoji hiši
nikolj naj ne sliši; tak tudi hudega duha pri tebi veselilo nebo. Delaj pridno,
po svojem stanu zvesto živi, in rad moli, tak boš angelom veselje napravljal;
radi bodo tvoji tovarši, in te u nobeni sili in potrebi zapustili ne bojo. „A  n-
geli so veseli nad našo pridnostjo in delavnostjo; hudi duh pa
se veseli, kedar nas lene in nemarne vidi,“  pravi sv. Efrem.

M o 1 i t v a.

Bog, ki te u tvojemu služavniku in škofu sv. Antonimi veličastnega ča¬
stimo, dodeli nam na njegovo priprošnjo, tvojo milost zadobiti, in tako se
tvoje nebeške časti vdeležiti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen,

XII. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Pankraci in tovarši, mučeniki.

Sv. Pankraci je bi! u Frigii od premožnih starišev ro¬
jen, ktere mu je pa smert zgodaj vz e la. Njegov oče Kledoni
je bil pri cesarju Dioklecianu zlo obrajtan, za del velikih za¬
slug u vojski, ter je tudi zato lepo grašino blizo Jlima u dar
od njega dobil. Na smertni posteli pokliče Kledoni svojga
brata Dionizia k sebi, in mu svojega še celo mladega sina
Pankraca prav serčno u skerb sporoči, ter ga milo prosi, mu
za lepo rejo si prizadeti, in zapušeuo dedšiuo zvesto u nje¬
gov prid oberniti. Dionizi prav rad Pankraca k sebi vzame,
in ga kakor lastnega sina ima. Čez nekaj let se Dionizi s
svojimi u Pini preseli, da bi Pankraca poerbano grašino lo¬
že ji oskerbl,al, in ga s potrebnimi učenosti previdel. Takrat
so bili u Kirni Jkristiani silno preganjani, in veliko jezar jih
je bilo grozovitno pomorjenih Tečašni rimski papež je ravno
u tistih ulicah skrivaj bival, kder je tudi Dionizi s Pankra-
oom svojo prebivališe imel. Dionizi je po samih nevernikih

484

12. Maj ali velikotraven.

mnogo lepega od sv. papeža slišal, in sam pogosto videl, kak
so bili kristiani u svoji veri stanovitni, in kako so za njo naj
hujše muke terdoserčno prestali. To ga je na misel napelja-
jo, da mora keršanska vera prav božja in zvelieanska biti.
To svojo misel mlademu Pankracu razodene, in obedva sta
silno željna zvedili, u čem neki keršanska vera obstoji. To¬
rej naprosita nekega kristiana, da ju k sv. papežu pelja, kte-
rimu se ponižno priporočita, naj bi ju u keršanski veri pod¬
učiti blagovolil. Sv. papež nju je bil serčno vesel, in jima
praznost uialikovavstva in resnico keršanske vere tako živo
pokaže, da sta u dvajsetih dneh u potrebuejših resnicah sv.
vere podučena za sv, kerst prosila in ga prejela.

Tega sta bila sercno vesela, zravno pa tudi prisercnih
želj vneta, po izgledu drugih mučenikov iz ljubezni do Je¬
zusa svojo živlenje dati, ter sta sklenila, sama od sebe k
cesarju iti, in se pred njiju očitno kristiana spoznati, kar ji¬
ma pa sv. papež dopustil ni. Zato sta pa toljko bolj skerbe-
la, prav po keršansko živeti; svojo obilno premoženje sta
stiskanim in preganjanim kristjanom u pomoč obračala, in ne¬
verne prijazno nagovarjala, keršansko vero spoznavati in spre¬
jeti. Dionizi je za svoj trud u kratkem od Doga obilno pla¬
čilo prejel; menda komaj eno leto kristjan je za smert zbo¬
lel, in Bog ga je k sebi zaklical. Pred svojo smertjo je še
Pankraca opominal, u sprejeti pravi veri stanovitno ostati, in
raji naj grozovitneji smert prestati, kakor od nje odstopiti.
Pank rac je terdno obljubil, v vse tako storiti, in je svojo ob¬
ljubo tudi zvesto izpolnil. Se le 14 let star je bil pred ce¬
sarjem zatožen, da deželne bogove zaničuje. Cesar Dioklecian
ga k sebi pokliče in prav prijazno ogovori: „Cujem, moje
dete, da si se od kristianov dal zapeljati; pa vbogaj me, po¬
pusti to zmoto, in spet naše bogove moli, da ti ne bo treba
tako mlademu umreti, ker vidim, da še 15 let nimaš. Ker sim
tvojega očeta priserčuo ljubil, te hočem za svojega sina vze¬
ti ; ako pa za moj dober svet ne maraš, te druzega ne čaka,
ko gotova smert.“ Sv. Pankrae pa mu celo nepresf rasen od¬
govori: „T i se motiš, cesar, ako misliš, da so me
kristiani zapeljali. Tvoji bo go v Ds o zapeli vci in
g o 1 j u f i. N aj bi tvojih sluzav uikov k t e r i k aj takega
storil, kar se od tvojih bogov pravi, ne terpel bi
ga dalej, temuč ojstro bi ga kaštigai. Kako bi le
mogel take bogove častiti? Bes je, da sim še
mlad; pa moj Jezus mi je se rč nos ti in moči dovolj
dodelil, da se vsega tvojega žuga  u ja el  o nič  ne
b oj  i m.“ Cesarju se ni vredno zdelo, ga dalej skušati, iu za-

485

Sv. Pankraci in tovarši, mučeniki.

ničljivo, toljko mladega dolgo in veliko mučiti; zato hitro vka-
že, sv. Pankraca ob glavo djati. Sv. mladenč je bil vesel,
in je Boga hvalil, da mu je milost dodelil, za njega del um¬
reti. Veseliga obraza gre na sodniše, in brez vsakega stra¬
ha si glavo odsekati da. Oktavila, pobožna keršanska gospa,
je po noči skrivej njegovo sv. truplo vzela in ga s veliko
častjo pokopala u letu 302. Sv. Gregor Turonski piše, da je
se ob njegovem času navada bila, vsakega, ki je prisegati
imel, k grobu sv. Pankraca peljali; kdor se je prederznil po
krivem priseči, je alj nagloma umeri, alj pa od hudega duha
obseden in strašno mučen bil.

Na god sv. Pankraca pa mati katolška cerkev še tudi
spomin nekaterih drugih sv. mučenikov obhaja, namreč sv.
Neria in Ahilea, in pa sv. Domitile. Sv. Nerej in Ahilej, bra¬
ta, še celo mlada od sv. Petra ker,šena, sta bila služavnika
imenitne rimske gospodične Domitile, ki je bila bližna žlahta
cesarju Domicianu. S svojim pobožnim živlenjem in gorečim
prigovarjenjem sta tudi Domitilo naklonila, da je ker,sansko
vero sprejela, to da le na tihem in na skrivnem. Bila je mo¬
gočnemu in bogatemu mladenču Aurelianu u zakon obljuble-
na, h čemur je ona menda le zato dovoljila, da bi tudi njega
spreobernila. Eniga dne se je Domitila posebno skerbno na-
lišpala, da bi svojimn ženinu, ko k njej pride, bolj dopadla.
To videti jo njena strežaja zdihvaje ogovorita: „0 Do¬
mitila! ko bi ti vendar s toliko s ker bij o svojo du¬
šo okinčila, da bi nebeškimi! ženinu, ki se s teboj
zaročiti želji, dopadla, kakor skerbiš se telesno
olepšati za umerlivega ženina del, kako srečna
bi  ti  bila! 46  Pripovedujeta ji na to od neizrečene vrednosti
deviške čistosti, od prevelike sreče tiste duše, ktera se Je¬
zusu zaroči, in od razločka med menlivim in večnim ženinom.

Iz pervega je bila Domitila tega nadležniga nagovora ne¬
voljna; dalej pa, ko jo nagovarjata, bolj pohlevno ju posluša,
k slednimu jo božja milost toliko napolni, da jima vsa vneta
za nebeškiga ženina reče: „Zakaj mi nista tega prej
povedla? Naj bi bila jaz poprej vedla kar zdaj
vem, lio b eniga drugega kakor večnega ženina bi
si bila izvoljila.Pa saj ga še morem in tudi hočem
si izvoliti; glejta, da bom prej ko slej s njim za¬
ročena 4 ’  Pobožna strežaja njeno prejvzetje veselo sv. pa¬
pežu Klemenu naznanita, ki Domitilo tako nagovori: „Ljuba
moja hčera! tvoje želje in naprejvzetje mi prav
dopade; ali pa tudi pomisliš, da te silno vojsko¬
vanje čaka, ako Aurelianu storjeno obljubo pre-

486

12« Maj ali velikotraven.

lomiš, in Jezusu svojemu ženinu deviško čistost
obljubiš in deržiš? Ali si dovolj s er c na? si upaš
vse prestati, kar boš za tega del ter peti morla?"
Serčno sv. Domitila odgovori:  „Jaz se zanesem na mi¬
lost in pomoč svojega nebeškiga ženina; u njega
stavim svojo zavupanje; on me zapustil ne bo." Na
te besede pričo papeža obljubo večne čistosti stori, in u znam-
nje in spomin svoje obljube deviško pogrinjalo alj žlar od pa¬
peža prejme.

Aureliau to zvediti se silno razserdi; vendar jo hoče iz
pervega s prilizovanjem in miiovanjem pregovoriti. Ker pa s
tem nic ne opravi, ukaže vse u ječo dati, kteri bi bili njene
spremenitve krivi. Naj pervo sta bila Nerej in Ahilej prije¬
ta. in ker sta bila krisliana zatožena, kar sta tudi očitno spoz¬
nala, sta bila s Domitilo vred na otok Poncio zagnana, kder
so veliko prestati morli. Otočni oblastnik Minuci Rufi jih je
dal pretepati, grozovitim mučiti, in cIo s ognjem žgati, da bi
jih bil pripravil, malike molili; oni pa somu  rekli: „Mi smo
od sv. Petra  ker,še ni, i n z a t o n e m o r e m o t v oj i in m a-
likom darovati.“  Ker  tedaj oblastnik vidi, da nič ne opra¬
vi, vkaže sv. Nerea in Ahilca ob glavo djati, sv. Domitilo
pa kar si more zinisliti, hudo terpinčili; alj ona ravno tako
stanovitna u veri ostane, kakor sta bila  njena sv. služavni-
ka Aurelian jo misli še kako drugač premotiti. Posle k nji
dve neverne gospodične, poprejšne njene tovaršice, Eufrozi-
no in Teodoro po imenu, da bi ji bile u službo, prav za prav
pa le, da bi poprejšno ljubezen u njej obudile. Veliko si pri¬
zadevate, hvalite kar je bilo mogoče zakonski stan, ne ve¬
ste dosti od lepote in bogastva Aureliana dopovedati, pa tudi
ne dosti samični deviški stan zaničevati in zasmehovati, in
več tacega Domitila pa se ni le dala od nju nikakor ne pre¬
motiti, temučješe nje same pregovorila, keršausko vero spre¬
jeti in Jezusa si svojega ženina izvoljiti, ter mu na vselej
deviško čistost obljubiti.

Aurelian to slišali od jeze ne ve kaj bi počel. Se eno
puskusiti hoče. Vkaže Domitilo u mesto Teracina pripeljati,
in jo u zakon posiliti misli. U ta namen pripravi bogato go¬
stijo, in na njo veliko imenitnih povabi, in tudi Domitila se je
vdeležiti mora. Po obedi Aurelian veselo raja, mislijoč, da
je svoj namen že dosegel. Domitila pa tihoma u stransko so¬
bo gre, in prav serčno k Bogu zdihne, rekoč: „Zdaj, o
Gospod! me u naj hujši nevarnosti ne zapusti, da
tebi obljubleno zvestobo ne prelomim!"  Med tem, ko
sv. devica tako moli, se Aurelian sred plesa mahoma mertev

Sv. Pankraci in tovarši, mučeniki. 487

zverne. Domidla pa se berž k svojima tovaršicama verne, ter
s njima vsigamogočnega Boga ponižno zahvali, da jo je ta¬
ko čudno otel. Luksari pa, Aurelianov brat, je Doinitilo ob¬
dolžil, da je ona kriva bratove sinerti, in zato cesarja do-
voljiti naprosi, naj se nad njo hudo mašuje. Grozovito vkaže
hišico, u kteri je sv. devica s tovaršicama prebivala, s og¬
njem okolj in okolj obložiti, da bi vse tri zgorele. Najdli so
po tem scer inertve trupla svetih devic, pa betvica na njih
zgorelo ni. Verni so na to svete trupla častito pokopali in
nad njimi veliko cerkev sozidali, kamor so njih priprošnji se
priporočat hodili.

Na uk in posnema •

1. Sv. Pankrac in Dionizi sta veliko nevernikov s prijaznim opominan-
jem k keršanski veri spreobernila, sv. Nerej in Ahilej sta svojo gospo Domi-
tilo lepo nagovorila, da je kristiana postala, in Bogu vedno Čistost obljubila.
Koliko zamore Človek svojemu bližnemu s lepim naukom in prijaznim opo-
minvanjem dobrega storiti, koliko greba ovarvati, h kolikemu dobremu ga
napotiti! Ne zamudi nikolj lepe priložnosti, kedar moreš bližnega n dobro
napeljati,  s tem ga vodiš u sreCne nebesa, kder ti bo za to vekomaj hva¬
ležen. Vari se pa skerbno koga pohujšati alj u greh napeljevati; kriv bi mu
bil, ako pride u pogublenje, in veCno bi te za to rotil. Dobre dela za veCnost
imaš, ako tudi svoje prejstavlene, kedar zamoreš, k dobremu opominaš, alj
Ce je treba, pred grešnim ravnanjem svariš. Nikar pa se njih hudobij vdeleži,
nikar jim kaj hudega ne privolji, ne vbogaj jih, ako ti kaj grešnega zapove¬
jo, alj kaj tacega od tebe hoCejo, naj bi ti še tako in toliko obeCali. Ne boj
se njih zamere, Ce jim u greh ne privolji«; Bogu zameriti se je hujše kopa
ljudem. Ne glej pri tem na Časni dobiCek. „Kaj ti pomaga,“  pravi Jezus,
„ako cel svet zadobiš, na svoji duši pa škodo terpiš;“  in Ce rav¬
no za to Časno škodo terpiš, bolje ti je, ko pa dušo zgubiti in nebesa za¬
praviti.

2. Sv. Nerej in Ahilej sta Domitilo omilovala, rekoč: „0 kako srečna
bi bila, ako bi s toliko skerbijo svojo dušo olepšala, kakor svojo truplo !^
Ravno tako se tudi tebi reče: o kako srečen bi bil, naj bi toliko, ali le na
pol toliko za svojo dušo skerbel, kakor za svojo truplo skerbiš! Sv. Bernard
pravi: „Revni človek! ti se trudiš in putiš in si toliko prizade¬
vaš, da svojo revno truplo preži viš in oblečeš; zakaj šene  tru¬
diš in ne skerbiš tudi svojo dušo nahraniti in obleči?^  to je, za¬
kaj več za svojo truplo, kakor za svojo dušo skerbiš? Kako boš pred Bo¬
gom obstal, ki zveličanje duše svoje zanemariš, in kar moreš le svojrnu tru¬
plu strežeš: „Ako svojo dušo zanemariš,“  pravi sv. Bernard, „tudi

488

13- Maj ali velikotraven.

truplo tvojo srečno ne bo, ker ni duša za truplo, temuč truplo
za dušo vst varjeno/ 4,  Ce duša zveličana ne bo, bo tudi truplo pogub le¬
no ; hočeš tedaj telesno srečen biti, skerbi naj poprej za Večno srečo, za zve¬
ličanje svoje duše. Kolikor je duša imenitneji od trupla, za toliko veči mora
tudi skerb za dušo biti; kakor sv. Auguštin opomina: ,,Najte nas dušo bolj
ko truplo ljubiti \ u

M o 1 I t v a.

Dodeli nam, o Bog! te prosimo, ki se častitega spomina tvojih mučeni¬
kov sv. Pankraca, Neria, Ahileain sv. Domitile veselimo, da nam njih priproš¬
nja pri tebi pomaga, tvoji sveti volji vedno zvestim biti. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

XIII. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Bonifaci, mučenih.

U začetku štertiga stoletja je u Rimu tteka mlada go¬
spa živela žlahnega rodu, ki je za del svoje lepote in pa za-
volj bogastva daleč okolj slovela. Bila je hčer rimskega sve-
tovavca Ahacia; Agla ji je bilo ime. Bila je scer kristiaua,
pa je silno nečimarno in razvujzdano, prav neker.šansko ži¬
vela. Imela je hišnika alj oskerbnika, ki mu je bilo ime Bo-
nifaci, ki je scer tudi kristian bil, pa druzega keršanskega
ni bilo videti nad njim, ko da je bil prav vsmilen do vbogib

489

Sv. Bonifaci. mučenik.

in do popotnih prijazn. S njim je A gl a več let grešno žive¬
la in naj ostudnejše hudobije vganjala. Alj grešno živlenje
ji pokoja ni dalo; začela je spoznavati nesrečen svoj grešen
stan in se bož je ojstre pravičnosti bati Opustila je torej greš¬
no navado, svojo hudobijo živo objokala, se svojih grehov
zgrevano spovedala, in po tem prav spokorno živela. Ves
svuj kine in bogato obleko je oddala, posvetnega veseljvan-
ja se celo tvegala, le molila je, se postila in pa druge spo¬
korne dela opravljala. Ker je pa kriva bila, da je tudi Bo¬
nifaci tako hudobno živel, ji ni bilo zadosti, da bi sama se
poboljšala, temuč je tudi Bonifacia opominala, se poboljšati.
Bonifaci jo je vbogal, dostibart svoje grehe obžaloval, in Bo¬
ga hvalil, da ga ni pustil u njih umreti. Nobeno spokorno de¬
lo mu ni bilo pretežavno, da bi le zadosti truplo pokoril, s
katerim je tolikokrat grešil. Dolgo časa sta tako obedva
prav spokorno živela, in Agla reče na to .Bonifaciu: „Veš,
kako s velikimi grehi sva svojega Boga žalila, in se njegove
milosti nevredna storila. Potreba nama je mogočnih priproš-
nikov pri Bogu. Cula sim praviti, da kdor sv. trupla muče¬
nikov posebno časti in njim čast skaže, bo njih mogočne
priprošnje pri Bogu deležen. Skusiva klero tako sveto truplo
si dobiti, njemu u čast bi dala cerkev postaviti, in tako po-
česen mučenik bi naj Bogu priporočal, in nama popolnama
odpušanje grehov sprosil . 44  Bonifaci se njeniga sveta razve¬
seli, in kil* je slišal, da u mestu Tarzi u Cilicii na jutrovem
kristjane grozovitno morijo, in njih trupla za drag denar pre¬
davajo, se berž taj nameni. Agla mu da obilno denarjev in
pa nekaj strežajev na pot. Preden se Bonifaci na pot poda,
Agli u šali reče: ..Pošlete me po truplo sv. mučenika:
kaj pa, ko bi mi Bog milost podelil, tudi mučenik
hiti, ali bi vzeli mojo truplo, ko bi ga vam pri¬
nesli ? 44  Agla mu odgovori: „K a j je treba zdaj šal j?
krona mučenstva se velikemu grešniku ne spo¬
dobi. Pojdi izpolnit, kar sva sklenila!"  Po tem Bo¬
nifaci pot nastopi, in s serčno grevengo nad svojimi gre-
hami, u molitvi in s postom potuje, vmes pa tudi pogosto
želji, ko mučenik svojo živlenje u zadostenje svojega greš-
niga živlenja dati.

Komej u Tarz pride, popusti strežaje u gostivnici, on
pa po ulicah kristjana jiše, kaj od njega izvedeti. Narajma
na sodniše, kder so ravno okolj dvajset kristjanov zavolj
Jezusove vere mučili. Nekaj časa stermo prevelike muke
gleda; na enkrat pa se toliko gorečih želj za Jezusa umreti
vname, da mu ni bilo več ostati. Po sili skoz množico k

490

13. Maj ali velikotraven.

mučenikom vdere, jih objame in kušuje, ter jih na glas k
stanovitnosti opomina, rekoč: „Kratek je boj, kratko
je delo, počitek pa in plačilo je večno. Muke, ki
jih prestati imate, bojo u kratkem minule, veselje
pa, ki vam je za nje pripravleno, je brezkončno
in večno. Prosite za me,” je še pridjal,  „vi zvesti
služavniki božji, naj Bog meni velikemu greš¬
niku milost dodeli, se vašega terplenja in vaše
zmage vdeležiti/ 4  Neverni sodnik Simplician, ki je na
visokem sedeži bil, in vse to vidil in slišal, vpraša: „kdo
je uni, ki kristiane, zauičovavce naših bogov tako časti?
Berž mi ga pripeljite/ 4  Neverni služavniki ga pripeljejo, in
sodnik ga vpraša: „Kdo si ti? 44  „Jaz sim kristian, 44  mu
odgovori, „Bonifaci mi je ime; veselim se milosti
božje, po kateri ovi kristrani za Jezusa umerjejo
in si ravno to srečo želim/ 4  Sodnik se na to silno
razserdi, in vkaže naj pervo s železnimi grebeni Bonifacia
po celem životu raztergati, po tem bodečo ternje u perste
med uohtami in mesom vtikati, in na to razbelen svinc mu
u usta liti. Med tem strašnim mukam, ki jih je sv. Bouifaci
sercno prestal, je svoje oči u nebesa povzdigoval in na glas
klical: „Zahvaliin te, moj Jezus! da me vredniga
storiš, tebi svojo terplenje in živlenje u dar pri¬
nesti! Pridi mi, svojemu služavniku, u pomoč! 44
Simplician še bolj razkačen, vkaže velik kotel s sinoloj na¬
polniti, jo razpustiti, in u vrelo Bonifacia vreči; sv. Bouifaci
pa sebe in kotel pokriža, in ko bi trenil kotel razpoči, in
razškroplena smola jih dosti opari, dokler se sv. mučeniku
nič ne zgodi. Sodnik ne ve zdaj več s čem ga terpinčiti,
in ga torej vkaže, ob glavo djati. Preden sv. Bouifaci svojo
glavo da, pade še na kolena in prosi Boga: „Gospod! ne
spomni se mojih hudobij, kijih iz serca obžalu¬
jem. Vzemi dopadlivo dar mojega živlenja, kte-
riga ti prinesti si mi po svoji veliki milosti do¬
delil. Daj pa tudi vsim pričijočim pravo spoznanje
in  s p o k o r j e n j e. 44  Tako neprestrašeno je sv. mučenik svojo
živlenje za Jezusa dal.

Strežajem sv. Bonifacia je bilo u goslivnici že predolgo,
in niso vedli, katno bi bil njih gospod prišel. Grejo torej po
mestu ga iskat, in vse povsod pozvedujejo, vsakega oprašujejo,
ali bi ne bil koga videl, kakor so mu ga po obleki, in velikosti in
drugi noši popisali. Tretji dan še le neki nevernik pove: „Včc-
raj je bil neki neznan Rimljan ravno take postave kakor vi pra¬
vite, za keršausko vero umorjen; njegovo truplo še na morišu

491

Sv. Bonifaci, mučenik.

leži.“ Služavnikom se to čudno zdi, vendar gredo, in med
drugimi mucenikami tudi truplo in pa odsekano glavo svo¬
jega gospoda najdejo. Od zavzetja in veselja se razjokajo;
berž sklenejo njegovo sveto truplo kupiti, in u Rim seboj
vzeti; za 500 zlatov ga kupijo, s dušečimi mazili vmazilijo,
skerbno zavijejo in u Rim odpeljajo. Ag!i je bilo vse to že
naprej od Boga razodeto; šla je u pobožni družini veselo
služavnikom nasproti, sveto truplo častito sprejme, ga blizo
mesta slovesno pokople, in ondi lepo cerkvico sozida; sebi
pa zravno ličilo hišico postavi, in še 13 let u njej spokorno
živi, vse svoje premoženje med vboge razdeli, in sveto Go¬
spodu umerje. Pokopali so jo zravno sv. Bonifacia.

Nauk in posnema ♦

1. Sv. Bonifac in Agla sta bila velika grešnika, ker sta posebno n ne¬
čistosti dolgo let živela; vendar sta potem svetnika postala in sv. Bonifaei clo
mučenik. Ce ravno je po naukih sv. očakov veliko in redko čudo, da bi se
grešnik, ki dolgo časa u hudobijah posebno u nečistosti živi, popolnoma spre-
obemil, vendar je Bog to milost kakor že kterimu, tudi sv. Bonifaciu in Agli
dodelil, da bi grešnik nikdar nad božjo milostjo ne obvupal, naj še toliko in
tolike grehe ima. Sv., Auguštin vuči: ,,Grehi imajo svojo mero; božja
milost pa je nezmerna. Zato naj nobeden grešnik ne obvttpa,
temuč naj milost božjo spozna in se svojih grehov spokori."
In sv. Krizostom pravi: „Ako si brezbožen, spomni se očitnega
grešnika; ako si nečist, poglej na prešestnico u evangeli; ako
si ubijavc, vzemi si pred oči razbojnika s Jezusom križa¬
nega; ako si velik grešnik, pomisli na Paula, prej pregan-
javca potem apostola Kristusovega."  Lehko se pristavi: spomeni
na sv. Bonifacia in Aglao, da ne boš nikdar obvupal, če se tudi u strašnih
grehih že dolgo let znajdeš. „Spreobernenje,“  pravi sv. Hieronim, „ni
nikolj prepozno; razbojnik je prišel iz križa u paradiž."  Sv.
Auguštin pa vuči: ,,Resnično spokornega Bog nikolj ne zaverže.
Dokler smo živi, zamoremo po pokori odpušanje svojih  gre¬
hov zadobiti."  — Imej te resnice vedno živo u svojih mislih, nikolj pa
j' h  u svojo pogublenje ne oberni. Ne greši, in nikar pokore ne odlagaj zato,
ko je Bog inilostiv; temuč brez odloga se svojih storjenih grehov spokori,
ker ne veš, kako dolgo bo Bog na tvojo spokorjenje čakal. ,,Bog nam je
varno zavetje pokore dal,"  pravi sv. Auguštin, „da za del svojih
grehov ne obvupaino. On je pa tudi nam neznani dan smerti
odločil, da- bi s prederznim zavupanjem grehov ne množili."

492

14. Maj ali velikotraven.

2. Sv. Bonifaci je bil, dokler je grešno živel, posebno vsmileniga serca
vbogim, in morde ravno to mu je od Boga milost spreobernenja zadobilo;
zakaj: „Po milošnji se milost božja doseže ,‘f  pravi sv. pismo, in
„milo.šna grebe iz briše,“  to je, zavolj dodelene milošnje Bog dostibart
grešniku milost skaže, da se spreoberne, in tako odpušanje svojih grehov za-
dobi. Torej tudi dokler u greliih živiš, ne zamudi nobene priložnosti dobre
dela delati, posebno moliti, se postiti in vbogaime dajati, ker dostikrat Bog
grešniku zavolj njegovih storjenih dobrih del milost dodeli, pravo pokoro sto¬
riti in večno zveličanje doseči. Pa ne smeš misliti, da človek s takim dobrimi
delami, ktere u grešnem stanu dopernese, bi si toliko milosti zaslužil, temuč
da je Bog neskončno milosti v, in da iz gole dobrotlivosti svojo milost deli.
Zato se pa tudi ne zanašaj, da bi te dobre dela, ki jih u grešnem stanu
storiš, pogublenja rešile, ker Bog za take dela večniga zveličanja obljubil ni,
marveč nas pogosto zagotovi, da grešnik, ki pokore ne stori, vekomaj po¬
gubljen bo. „Ako ne bote pokore storili,"  uči Jezus, "bote ravno
tako vsi pogubleni."

M o 1 i t  v a.

Bog! ki si po svoji neskončni milosti Bonifacia velikega grešnika u svo¬
jega izvoleniga svetnika in mučenika spremenil, dodeli na njegovo priporo-
čenje tudi nam milostlivo, da svoje grehe prav spoznamo in po resnični po¬
kori se k tebi spreobernemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIV* Dan maja ali velikotravna*

Sveti Ampeli, berianski kovač.

Sv. Ainpeli je bil rojen u petem stoletju u Egiptu od
mestnih starišev, ki so mladenča skerbuo u šolo pošiljali, pa
tudi pridno delati vadli. Že iz malega je rad u cerkvo ho¬
dil, in božjo besedo zvesto poslušal, in kar je nauka cul,
mu ni šlo pri enem ušetu noter pri drugem vun, kakor je
sploh mladim navada, temuc on je nauk Jezusov, ki gaje
slišal, tudi u svojem sercu ohranil in po njem kar mu je bilo
mogoče živeti skerbel; kaj namreč pomaga besedo božjo
slišati pa ne dopolniti. Ko je nekoljko odrastil, se je šel
kovaškega dela učit, in kmalo se je pričetega rokodelstva
tako naučil, da si je s 'njim u kratkem več zaslužil, kakor
mu je bilo sproti potreba. Po smerti svojih starišev se je
moral popolnoma sam s vsim preskerbeti •, torej je modro ves
svoj zaslužek ua troje razdelil. Pervi naj veči del je dajal

493

Sv. Ampeli, keršanski kovač.

starim, betežnim in bolehnim, ki se niso mogli več sami pre¬
živeti; drugi del je za svoje potrebe obernul; tretji del pa
si je za svoje stare dni prihranil, da bi mu, kedar bi u sta¬
rosti opešal, ne bilo treba drugim ljudem nadlego delati in
beračiti, kakor zapravlivci in pijanci delajo, ki vse kar za¬
služijo, zapravijo, in kar med tednom dobe, ob nedelih in
svetkih zapijejo. Dokler je bil sv. Ampeli zdrav in terden,
je obilno vbogim dajal, ker je sam za se le malo kaj obernul;
pa le resnično revnim je modro pomagal, lenuhe in postopače,
kakor se jih med beračami dosti najde, ni hotel podpirati.

Sv. Ampeli je vedno zmerno živel in le toljko jedel in
pil, koljkor mu je bilo potreba; nosil se je po šegi pametnih
rokodelcov; tudi za kratek čas je kanto šel alj kaj počel,
kakor je delavcom dostibart potreba, pa predragega alj škod-
livega veselja se nikolj ni vdeležil. Pridno je delal in zado¬
voljno živel, pa tudi rad molil in mnogo čednosti si osvojil.
Vsako delo je s molitvijo pričel in s molitvijo končal in pri
molitvi svoje misli in želje in celo svojo serce Bogu da¬
roval. Njegov prigovor je bil: „S Bogatit se mora začeti, s
Bogam končati, vse kar se hoče dobro speljati/ 4  Pri ognju
u kovačnici je večkrat zmislil na ogenj u vicah alj pa tudi
na večen ogenj u peklu, ki ga je Bog pogubljenim pripravil,
in dostibart je sam pri sebi djal: „Za trenutek vročega že¬
leza u rokah deržati nisini kos, kaj bi še le bilo, ko bi moral
u žereči peči, kder se železo topi, eno uro, en dan alj
dvajset let goreti? strašno dolgo bi to bilo! Kako dolga še
le mora pogubleuim neskončna večnost biti, kder ni nobene
pomoči, nobeniga vsmilenja, nobeniga upanja, nobeuiga re-
šenja, ne konca — teniuč kder je večen strah, večen ogenj,
večno obvupanje!" •— Te strašne resnice je posebno rad pre-
mišloval, kedar so ga nečiste misli alj ktere druge skušnjave
nahajale ; raji je plamen grešniga poželenja u sebi gasil, kakor
da bi enkrat grešnik u večnem ognji gorel. Med vsimi čed¬
nostmi mu je bila ljuba čistost naj bolj draga, in vsake ne¬
varnosti in priložnosti zoper njo se je skerbno zognil: po¬
sebno se je zvesto varoval vsake nezmernosti, zapelivih in
razujzdanih tovaršev in pa nevarnih tabern. Vendar je bil
enkrat silo hudo skušan. Pride namreč razujzdana ženska
k njemu u kovačnico, in ga kar le more zvito u nesramnost
zapeljuje. Sv. Ampeli jo iz perviga s ojstrimi besedami po¬
svari; ker pa to ne pomaga, in ga nesramnica le še hujše
skuša, popade s klešami razbeleno železo, in s njim nesramno
zapelivko iz kovačnice izpodi. Po tem pa serčno Boga za-

494 14. Maj ali velikotraven.

hvali, da mu je pomoč dodelil, tako hudo skušnjavo pre¬
magati.

Ko ga je na starost moč zapustila in več delati ni mogel,
je sklenil spolniti, kar se je že dolgo poprej namenil, nam¬
reč: celo se ljudi ločiti, od svojega prihraneniga premoženja
u samotnem kraju živeti in le Bogu samemu služiti, ter se
na smert zvesto pripravljati. Ker so ga pa u domačem kraju
vedno znanci obiskovali in od njegovega namena odmarno-
vali, se je čez morje proti Genui podal, tam si samoten kraj
poiskal in na tihem Bogu služil, dokler je Gospodu dopadlo
ga u visoki starosti na plačilo poklicati, ktero si je s zve¬
stim bogaboječim živleujem zaslužil. Njegov spomin se ob¬
haja 14. dan velikotravna.

Nauk in p osnemu.

1. Sv. Ampeli  je  vsi  m rokodelcom prelep izgled. Nikolj ni bil
težkega dela in težavnega stanu nevoljen; pridno je vedno delal, ker je vedil,
da je božja volja tako. Naj bi tudi današni rokodelci svojega stana zadovoljni
bili, naj bi pomislili, da „je Bog človeka ravno tako za delo in
terplenje stvaril, kakor ptico za letati/ 1  Saj je že u paradižu Bog
naročil: „U potu svojega obraza si boš svoj kruh služil."  Naj
bi rokodelci si boljših stanov ne izbirali, in svojega ne zaničovali; kteri stan
Bog človeku odloči, je za njega gotovo naj bolji. In tud delavn stan je ča-
stitliv če ravno težaven; saj je tudi sv. Jožef bil rokodelec, in Jezus sam,
božji Sin, mu je delati pomagal. — Sv. Ampeli je u rokodelskem stanu za
svojo časno in večno srečo lepo skerbel, ker je pridno in zvesto delal, s tim
pa, kar si je prislužil tudi modro ravnal, nič ni zapravil, le za potrebo je
vžival in za starost si kaj prihranil, zravno pa vbogih pozabil ni. In kakor
je pridno delal je tudi zvesto Bogu služil, rad molil, greha in grešne prilož¬
nosti skerbno varoval, zapelivih tovaršev se zogibal in nevarnim tabemam,
kar je bilo mogoče, odmikal. Tudi današni rokodelci bi bili lehko ravno tako
srečni, naj bi bolj pridno in zvesto delali, in bolj modro ravnali, zravno pa
Boga ne pozabili, naj bi jim bilo za moiitvo več ko za kletvo, za cerkvo več
ko za pivnice, za svete reči več ko za grešne norce in nesramne neumnosti.
Kdor pa za Boga ne mara, njega tudi Bog zapusti; zato se toljko nezado¬
voljnih in nesrečnih rokodelcov po sveti pomika. Nobeden stan človeka ne-
srečniga ne stori, človek si le sam nesrečo nakopuje, ako po svojem stanu
keršansko ne živi. Naj bi se rokodelci k Bogu obernili, gotovo bi jih tudi
Bog bolj blagoslovil.

495

Sv. Aleksandra, keršanska dekla *

2. Sv. Ampeli je scer vse svoje dni za zveličanje skerben bil, vendar
je posebno svojo starost Bogu k časti obernul, in se na smert
in večnost še skerbnejši pripravljal. O naj bi vsi postarani po nje¬
govem izgledu se tako lepo na smert in za večnost pripravljali! Posebno po¬
trebno je to njim, ki so u mladosti malo kaj na Boga mislili in grešno ži¬
veli, da svoje stare dni h pokori obcrnejo, storjene grehe serčno obžalujejo,
dano pohujšanje po vsi moči popravijo, in svojo živlenje tako poravnajo, da
bodo lehko odgovor dali prihodnenm sodniku od svojega hišovanja. Blagor mu,
kdor na stare dni s pobožnim starčekom Simeonom rečti zamore: „Zdaj, o
Gospod! me pusti u miru umreti.“ Srečen vsak, kdor veselo svet popusti in
dušo Izveličarju svojemu izroči. Ce pa tebe, starček, še greh zapustil ni, izruj
si ga po vsi moči iz serca s gorečo molitvijo, s ojstro pokoro in svetim pre-
mišlovanjem. Pomisli živo na smert, ktera te u kratkem čaka, in za kateroj
pride neznana večnost, srečna alj nesrečna; pomisli na ojstro sodbo, pri ka¬
teri ne bo noben izgovor veljal, noben prijatelj te zagovarjal; pomisli na
strašno večno pogublcnje, katero je vsim pripravljeno, kteri greli delajo in se
o pravem času s ojstro pokoro k Bogu ne obernejo. U starosti vsaj se na srečno
smert pripravljaj, prejemaj pogosto sv. zakramente, moli rad in premišluj
svete reči in resnice. Naj imenitnejše delo vsakega posebno starega Človeka
je, za smert se skerbno pripravljati, kakor Jezus opomina: „Bodite pri-
pravleni, ker ne veste ne ure ne dneva.“

Iflf o 1 i t v a.

Bog! ki si svojemu služavniku sv. Ampeliu po svetem živlenju svete ne¬
besa dodelil, daj tudi nam svojo gnado, po njegovem izgledu sveto živeti in
po časnem živlenju izveličanim biti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

XV* Dan maja ali velikotravna.

Sveta Aleksandra, keršanska dekla.

Ne bere se, kde in kdaj je bila sv. Aleksandra rojena,
tudi nam povestniki njeniga živlenja ne povedo, ali ie bila
bogatili in imenitnih, ali revnih starišev in niškega stanu, in
kako jim je bilo ime; lehko pa se misli, da so bili prav bo¬
gaboječi, in da so svojo hčerko prav skerbno in keršansko
izrediii, ker je bilo njeno živlenje toljko sveto in pobožno.
Bila je deklina zalega lica in lepe postave, in kakor je te¬
lesna lepota čistim dekletam silno nevarna, tako je tudi sv.
Aleksandra za del svoje lepote veliko hudih skušnjav imela,

496

15. Maj ali veliko traven.

zoper ktere se je za loljkanj serčnejši vojskovati m orla,
ker ji je sveta čistost in nedolžnost več veljala kakor ves
svet s svojimi dobrotami. Služila je u nekem mestu pri mest-
lanih, ki so ji naj borne j ši dela naročali; bila jim je pa vedno
pokorna in zvesta, častila jih je kakor svoje porodnike, in
če ravno je mnogo žalega čula, in mnogo težavnega terpela,
je vse voljno prestala, ker je vedla, da je to Bogu ljubo,
in če svojim predpostavlenim všeče dela, tudi Bogu u tem
zvesto služi. Pridno pohlevno in keršansko deklo je vse
rado imelo, in ker je zravuo tudi Bogu lepo služila, rada
molila, sv. bukve preberala, in božje reči premišlovala, in
službo božjo, kedar kolj je mogla, pridno obiskovala, je tudi
Bogu prav ljuba bila. Posebno je željela s nedolžnim sercom
Bogu dopasti, in zato je vse svoje dni sveto čistost skerbno
ohranila. Njena telesna lepota je brez da bi bila ona kriva
nekima mladenču nečisto ljubezen do nje obudila. Ves vnet
pregrešniga ognja se prederzne jo u nesramno djanje nago¬
varjati in terdo misli, da bo mlado dekle u svoje želje lehko
zapeljal; pa vse zapstonj. Sv. Aleksandra se nad takim na¬
klepom sveto razserdi in mu očitno svojo nevoljo pokaže.
Naj manjših norčij ni dopustila, vsa gluha je bila za nje¬
gove goljufive in priliznene besede, s kterimi možtvo toljko
deklet omoti, in ko ji elo svoje nesramne želje pove, jo
sveta rudečica obleti, ter prederzniga nečistnika s resnimi
in ojstrimi besedami zapodi. Nesramnež pa se s tim za vselej
odpraviti ne da, temuč svojo goljufno prilizovanje ponovla,
in jo še večbart kakor kolj more skuša. Sv. Aleksandra pa
se zoper vse te hude skušnjave keršansko vojskuje, serčno
in terdno se jim vstavla, ter s božjo pomočjo vse te zape-
livosti srečno premaga in svojo čistost in nedolžnost brez
vsakega madeža ohrani. Premagala je sv. Aleksandra vse
zapelive nastave nečistega mladenča; pa kakor so mesta in
veči kraji sploh dekletam nevarnejši ko tiha samota, tako je
tudi ona še naprej u mestu od več strani veliko nevarnosti
za svojo čistost in nedolžnost prestati imela. Da bi za te¬
lesne lepote del, ktera bi bila morde še drugim nevarna,
svoj dušni naj dražej kinč ne zgubila, je sklenila nevarno
mesto popustiti in u kak samoten kraj se podati. Za svet
odmerla si je neki podzemeljski berlog za svojo prihodno
prebivališče izvoljila, in celih dvanajst let tam prebivala, se
je s prejo borno precedila, zravuo pa pridno molila, se
ojstro postila in noč in dan živleuje sv. apostolov in muče¬
nikov pobožno premišlovala. Tako se je sv. devica skerbno
ju zvesto za srečno smert pripravkih, ob kateri je Jezus,

497

Sv. Aleksandra, keršanska dekla.

njeni nebeški ženin, svojo nevesto k nebeški svatovšni po¬
klical. Sploh se misli, da jo je Bog u štertem stoletju k
sebi vzel.

Nauk in posnema.

1. Sv. Aleksandra daja posebno vsim posla m sv. izgled.  Bila je
prav keršanska dekla, ljuba Bogu in ljudem. O da bi tudi vi posli po njenem
izgledu zvesto ravnali; časna in večna sreča bi vam gotova bila. Bodite torej
kakor ona zadovoljni s svojim težavnim stanom; sam Bog vam ga je od¬
ločil, da bi u njem izveličani bili. Ne mar a j te da drugi zapovedujejo, vi pa
služite; saj tudi Jezus „ni prišel na svet, da bi postrežen bil,
temuč da bi služil.  “ Srečni bodete tudi vi, ako le svoje dolžnosti zvesto
dopolnite. Imejte, kakor sv. Aleksandra, u časti svoje predpostavlene, bodite
jim zvesti in pokorni u vsili pravičnih rečeh, kakor vas sv. Paid opomina,
rekoč: „Bodite svojim gospodarjem pokorni s strahom kakor
Kristusu.^  Storite radi kar se vam vkaže in poterpite voljno svoje težave;
vse to vam bode Bog obilno povernil. Ne delajte samo na videž, da bi bili
hvaleni, marveč bodite pridni, naj vas kdo vidi alj pa ne, kakor sv. Paul
veli: ,,Ne služite na oko, kakor bi hotli ljudem dopasti, ampak
ko hlapci Kristusovi, storite božjo voljo iz serca radi.“  Ne
pozabite pa tudi, da dokler ljudem služite, ste tudi hlapci in dekle božje, in
ako bodete njemu zvesto služili, hote od njega ne le časno temuč tudi večno
plačilo prejeli. PojiSite si torej poštene službe, kder se Bog ne žali in greh
ne dela. Pa tudi sami skerbite, kakor sv. Aleksandra, pobožno živeti. Nikolj
Boga ne pozabite; božja služba naj vas pred vsim veseli, in molitva naj bo
vedno vaša prijatelca. Varujte se greha in grešne priložnosti in nesramnega
znanja, pa tudi eden drugega u greh ne zapeljujte; zakaj: „Gorje mu, po
katerem pohujšanje pride,“  pravi Jezus. In če bote Bogu in ljudem
zvesto služili, tedaj ne skerbite preveč, kako se vam bo godilo, kedar delati
ne bote mogli več; pridnim poslani tudi na starost kruha ne manka, in kteri
se Boga bojijo, njih Bog ne zapusti.

2. Sv. Aleksandra na svetu nič ni bolj ljubila, kakor sveto čistost
in nedolžnost,  za to je pa tudi toljko skerbela jo brez madeža ohraniti,
in vse nevarnosti in skušnjave serčno premagati. Hočeš čista ostati, ti mora
kakor sv. Aleksandri čednost čistosti pred vsim veljati; lehko človek zapravi,
za kar malo porajta. Pa tudi brez terde vojske se lepa čistost ne ohrani;
hude skušnjave namreč mora prestati, ker jo skuša lastno popačeno človeško .
nagnjenje, zapeliv svet in peklenski sovražnik. Hočeš se zoper nečiste skuš¬
njave dobro vojskovati, poskerbi si močno orožje lastnega truda in božje po¬
moči. Nikolj ne daj prostora nesramnim mislim in željam u svojem sercu;

32

498

16. Maj ali veliko! raven.

„česar je serce polno, od tega usta kipijo,“ in kar človek po-
želji, rad tudi stori. Bodi pazliv na svoje počutke posebno na radovedne oči;
„ne pogledaj  (mladenč) divice, da te njena lepota ne zapelja,“
opomina sv. Duh. Ne pozabi da je tvojo telo tempel sv. Duha in varuj se
skerbno vsega, kar kolj bi ga oskrunilo. Sveta sramožlivost naj te spremlja
povsodi, bodi si sam alj pričo drugih. „Vsak zmed vas naj ve svojo
telo ohraniti u svetosti in časti,“  uči sv. Paul. Ne poslušaj in ne
govori nikolj nesramnih besedi, katire človeško serce toljko kazijo. ,,Tvoje
usta naj se ne navadijo razujzdanega govorjenja“  pravi Modri,
„ker,“  kakor sv. Paul priča, „malopridni pogovori skaze dobro
zaderžanje.“  Zogni se skerbno vsake grešne priložnosti, nesramnega znanja
nikolj ne delaj, in ne poslušaj goljufne besede in obljube priliznenih zapelivcov.
Serčno se jim vstavljaj, kteri te u greh napeljujejo; ne pozabi da te Bog po¬
vsodi vidi, in reci: „Kako bi mogel toljko hudo pričo Boga sto¬
riti!“  In če si ne veš kako pomagati, beži, in popusti svet s njegovimi do¬
brotami, kakor sv. Aleksandra. Kakor modra vijolica tudi sveta čistost le u
tihi samoti cveti. Ne pozabi pa tudi, da si slaba, in lehko padeš, ako te Bog
ne podpira; zato kliči u hudi skušnjavi: o trni me, Jezus! da se ne po¬
gubim!  Stori ko Moder, ki pravi: „Ker sim vedel, da ne moreni
zderžen biti, ako Bog ne da, sim pred Gospoda stopil in ga
p rosil.  “ Serčna molitva in pogosta prejema sv. zakramentov bo tudi tebi
potrebno božjo pomoč pridobila.

91 o I I t v a.

Bog! ki si sv. Aleksandri svojo gnado dal, vse skušnjave serčno pre¬
magati in tebi s čistim in nedolžnim sercom zvesto služiti: dodeli tudi nam
svojo pomoč, po njenem sv. izgledu in njeni priprošnji vedno čisto živeti in
tebi dopasti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVI. Dan maja ali velikotravna*

Sveti Joanez Hepoinučan, mašnih in mučenik.

v

Sv. Joanez je bil rojen na Češkem ne daleč od pogla¬
vitnega mesta Praga u tergu Nepomuk, zato se tudi Nepo-
mucan imenuje. Njegovi stariši so dolgo bili brez otrok ; ker
so se pa k Devici Marii zaobljubili, jim je Bog sv. Joaneza
dal. Pri njegovem rojstvu so se nad njih hišo čudne lučice
prikazale, ktere so za pomen njegove prihodne svetosti imeli.
Se celo mlad je sv. Joanez nevarno zbolel; ker so ga pa
stariši sopet Devici Marii zaobljubili, je popolnoma ozdravil.

Sr. Joauez Nepomucan, mašnik in mučenik. 499

Nekoliko odrašen dečec je naj rajše mašnikoin pri maši
stregel, in vsak dan to pobožno službo opravljal, kakor tudi
rad molil. U šoli in doma se je rad učil, in tako visoko
učenost dosegel, da so ga doktorja svetega pisma in du-
liovskega' pravni š tv a povzdignili. Mašnik posvečen se je cel
mesec od človeške družine odločil, ter se s velikoj molitvijo,
s postom in ojstrim pokorjenjem na svojo pervo darovanje
sv. maše pripravljaj. Kmalo na to je bil pridgar pri Devici
Marii u Praži postavlen, kder je svojo službo toliko hvale¬
vredno opravljal, da je bil od Pražkega nadškofa korar in
predgar pri stolni cerkvi izvoljen, kar je tudi do konca
ostal.

Venceslav, tacasni češki kralj je s svojimi dvorniki nje¬
gove pridge rad poslušal, in ga za del njih visoko obrajtal.
Ponujal mu je školistvo u Litomišlu in pozneje bogato pro-
štijo u Višigradu; pa sv. Joaiiez vsega tega ni hotel, ker
je menil, da s službo božje besede več prida stori. Kraljica
Joana, žena kralja Venceslava, si gaje  spovednika, in svo¬
jega milošnarja izvoljila. Kavno to je priložnost dalo, da je
sv. Joanez tako častit mučenik postal. Kralj namreč, ki je
za svoje kraljeve opravila in dolžnosti malo maral, je skoz
prešestvanje, pijančvanje in svojo grozovitoost u veliko po-

32 *

500

16. Maj ali velikotraven.

hujšanje svojih podložnih silo hudobno živel ; pobožna kra¬
ljica ga je prosila, opominala in svarila, pa vse ni pomagalo.
Spovednik ji svetje, vse mirno poterpeti, in rajši s molitvijo
in drugimi dobrimi delami kralju spreobernenje od Boga iz¬
prositi. Svojo molitev podpirati in u poterplenju večimočza-
dobiti, je tudi pogosto sv. zakramente prejemala. Kralju se
je čudno in sumljivo zdelo, da kraljica tako pogosto k spo¬
vedi hodi, in mislil je cio, da mu je ravno tako nezvesta,
kakor je on njej bil. Zato je hotel zvedeti, kaj se kraljica
pred sv. Joanezom izpoveduje. Ta grešna radovednost ga
je če dalej huje pekla. Pokliče k sebi sv. Joaneza, in mu
po dolgih ovinkih svoje želje razodene, mu tudi nekaj praz¬
nih uzrokov pove, zakaj od njega to želji, ter mu vso svojo
velicast obeča, ako mu njegove želje dopolni. Sv. Joanez se
tega silno prestraši, kralju pravi, kolika pregreha bi bila,
ako bi spovednik naj manjšo reč iz spovedi razodel, in mu
na ravnost pove, da taužentbart raj umerje, ko u njegove
želje dovolji. Kralja tak odgovor scer vjezi, vendar svojo
jfzo zakrije, in meni pri drugi priložnosti kaj več opraviti.
'*■  U kratkem se je ta priložnost najšla. U svoji neizre¬
čeni grozovitosti namreč zapove kralj svojega kuharja ži¬
vega na rožnju peči, za to ker mu je premalo pečeniga ka-
puna na mizo poslal. Nobeden si ni upal grozovitnemu kralju
kaj zopergovoriti, le sv. Joanez je serčno k njemu šel,* in
ga svaril, naj bi kaj tako grozovitnega ne počel. Kralj pa
namestu vbogati, vkaže sv. Joaneza u globoko, gerdo ječo
vreči, kder je cel dan brez jedi ostati moral. Na to pošle
kralj ječarja k njemu, mu napovedat, da si drugač živlenja
ne ohrani, kakor če u kraljeve želje privolji. Sv. Joanez
si berž izrajta, kaj te besede pomenijo, pa drugega odgovora
ne da, kakor da stanoviten pri tem ostane, kar je že sa¬
memu kralju rekel. Toliko stanovitnega moža hoče kralj še
enkrat s lepim poskusiti, ih mu povedati vkaže, da mu je
žal in ga za zamero prosi; naj le prost domu gre, jutre pa
k znamnju popolnoma sprave h kralju na kosilo pride. Sv.
Joanez pride, kakor mu je bilo rečeno. Po kosilu pa kralj
spet svoje hudobne želje ponovi, in spovednika iz pervega
s velikimi obljubami, po tem pa s grozovjtnim protenjem omotiti
misli. Ker pa vidi, da s vsim tem nič ne opravi, vkaže sv.
Joaneza spet u ječo vreči, ga hudo terpinčiti in s baklami
po životi nevsmileno žgati. Serčen mučenik pa med toljkim
terplenjem svoje oči k nebesam povzdiguje, in pogosto pre¬
svete imena Jezus in Maria izreka. Po dolgem strašnem ter-
pinčenju kralj sv. Joaneza spet prostega izpusti. Sv. mučenik

Sv. Jeane z Nepomučan, mašnik in mučenik. 501

nobenimu človeku preslanih muk ne pove, temuč ko zaceli,
kakor poprej svojo službo oskerbljuje. Ker mu je Bog na¬
znanil, da bo za svoje molčečnosti del žrvlenje dati moral,
je u svoji zadui predgi u nedelo pred velikim Križovem od
svojih poslušavcov slovo vzel. Govoril je po besedah sv.
evangelia: „Cez majhno me ne hote  več  vidli.“ Napo¬
vedal jim je tudi vse nadloge, ktere imajo za del krivoverstva
nad Češko priti, in je vse še k resnični pokori in stanovit¬
nosti u katolški veri opominal. Ta dan pred Križovem se
je na božjo pot k čudoviti podobi Device Marie u Bolesiavo
podal, kder je materi božji u goreči molitvi svoje nasoče
smertno bojvanje serčno priporočil. Ko na večer spet u Prag
nazaj pride, ga zagleda kralj, ki ravno u okni sloni, in ga
berž k sebi zakliče. Zauičlivo in protivno ga ogovori, rekoč:
„Cuj, far! umeri mi boš, kakor resnično živim, če mi berž
ne poveš vse, kar se ti je kraljica izpovedala. Zapriseženi,
da boš vodo pil!“ Zvesti služavnik božji je bil pripravljen
raji umreti ko grešiti j zato je kralju na ravnost odgovoril:
„R a j š i t a u š e n t k r a t u m e r j e m.“ Komej to izreče, ga vkaže
kralj u bližnji jizbi do večera okovariti; ko se pa zmrači,
zapove grozovitnež sv« spovednika na most peljati, kteri
novo in staro mesto loči, in ga u reko Veltavo (Moldavo)
vreči. To se je zgodilo u letu 1383. Ako ravno po noči
storjena, vendar ni skrita ostala ta strašna hudobija. Lepe
lučice namreč so semtertje letale okolj sv. trupla; torej
ima sv. Joaneza podoba majhne zvezdice okolj glave. Te lu¬
čice so nekateri videli, od njih drugim pravili, in kmalo se
je ta prikazen po vsem mestu razglasila. Vse je hitelo k
vodi, pa nobeden ni vedel, kaj to pomeni; le kralj, kteriga
je kraljica tudi k tej prikazni peljala, jo s velikim strahom
in trepetom gleda. Drugo jutro najdejo sred vode na suhem
sv. Joaneza truplo, celo nepoškodvano. Korarji ga spervega
u bližno cerkev denejo, kmalo ga pa u stolno cerkev slo¬
vesno preneso, kder so ga verni kakor svetnika častili, Bog
pa s mnogimi čudeži poveličal. Cez 300 let ga iz groba
vzdignejo, in njegov jezik nestrohnen zlo tak najdejo, kakor
je živega človeka. Pravijo, da med drugimi čudeži pri nje-,
govem grobu se tudi ta godi, da kdor kolj temu sv. truplu
kako nečast stori, gotovo po tem u očitno zasramovanje za¬
pade. Nasproti s velikim pridom sv. Joaneza u pomoč kli¬
čejo, ki na dobrem imenu krivico terpe, alj se u nevarnosti
očitnega zasramovanja znajdejo, alj hude skušnjave zoper
čisto spoved svojih grehov imajo. Se dan današen ta častiti
mučenik daleč po sveti slovi za del svojega nestrohneniga

502

17. Maj ali velikotraven.

jezika, kakor tudi zavolj velikih čudežev, ki se pri njegovem
grobu godijo, in brezštevilnih dobrot, ki jih na prošnjo sv.
Joaneza Bog zauplivim vernim deli.

Nauk in posnema.

1. Sv. Joanez je neprestrašen govoril, kedar je bila njegova dolžnost
govoriti, ter je hudobnega in okrutnega kralja svaril; pa ravno tak je molčal,
kedar mu je bilo molčati, ter ni besedice iz kraljične spovedi povedal, če
ravno ga je kralj h’temu s lepimi obljubami zapeljati, in s protenjem, ter-
pinčenjem in clo s grozovitno smertjo prisiliti hotel. O pravem času go¬
voriti, ob pravem času mol čati  je vsakemu k izveličanju potrebno. Ko¬
liko grehov se stori, ker se govori, kar, kedar in komur bi se povedati ne
smelo; in ker se molči, kedar bi se molčati ne imelo. Kedar zoper poštenje
in dobro ime svojega bližnega govoriš, kedar njegove skrivne pregreške raz¬
našaš in praviš takim, kterim jih ni vedeti; kedar lažeš, kolneš, brez potrebe
prisegaš, zakramentom nečast delaš, zoper Boga in prejpostavlene nevoljno go-
dernaš, razžaljnikom hudo rečeš, nesramno kiafaš, alj zaničlivo od sv. vere
in cerkve in svetih reči govoriš i. t. d., tolikobart se pregrešiš, ker govoriš,
ko bi govoriti ne smel. Nasproti, kedar molčiš, ako drugi nesramne, hudobne
marne imajo, alj bližnega obnašajo, alj od svetih reči zaničlivo govorijo, alj
kedar vidiš podložne grešiti, pa jih ne posvariš, alj kedar pri spovedi svojih
grehov čisto ne poveš, alj ti ni mar za božjo čast in za prid svojega bliž¬
nega le besedico ziniti i. t. d., toljkobart grešiš, ker molčiš, ko bi molčati
ne imel. Vzemi si torej sv. Joaneza u izgled, in zapomni si, kar sv. pismo
pravi: „Je čas molčati in je čas govoriti/ 4  David je Boga prosil za
stražo svojim ustam, in za vrata svojim ustnicam. Kakor straža vsakega u
hišo in iz hiše ne pusti, in kakor se vrata le o pravem času odpirajo, ravno
tak modro je pomisliti, kdaj je čas govoriti, kdaj molčati. Prosi tudi ti Boga
za tako modrost.

2. Sv. Joanez ni povedal, kar je na spovedi čul, naj se je ravno kralju
zameril in u smert zapadi!. Kar je sv. Joanez storil, je vsakega spo¬
vednika sveta dolžnost.  Naj bi mu tudi za živlenje šlo, vendar besedice
ne sme komu ziniti, kar na spovedi čuje, in ne ve se, da bi kedaj kteri spo¬
vednik to dolžnost bil prelomil. Tako Bog sam za skrivnost sv. spovedi skerbi,
da bi se ti grešnik ne sramoval svoje grehe povedati. S čem se tedaj še ho¬
češ izgovarjati, da svojih grehov odkrito na spovedi ne poveš, ker vendar
dobro znaš, da spovednik ničesar iz spovedi razglasiti ne smejo? Ne daj se
nilcolj od napčne sramožlivosti zapeljati, da bi kak smertni greh na spovedi
zamolčal. Pomisli, da pri spovedi gre za tvojo dušo. Sv. pismo pravi: „Ne
sramuj se za svojo dušo resnice govoriti; zakaj ena sramož-

503

Sv. Paskal Bailon, pastir.

livost je u greh, druga pa u čast in milost.“ U greh ti je, ako iz
sramožlivosti svoje grehe zamolčiš, u čast in milost pa, ako se premagaš,
odkritoserčno spoveš, in le tega, česar se obtožiš, sramuješ.

I o 1 i t v a.

Bog! ki si sv. Joanezu Nepomučanu milost dodelil, da je s premago
svojega jezika častit tvoj mučenik postal: daj tudi nam svojo pomoč, da bomo
po njegovem sv. izgledu in po njegovi priprošni vedno svoj jezik tako varo¬
vali, da raje vse preterpimo, ko se u besedi pregrešimo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

XVII* Dan maja ali veliko travna*

Sveti Paskal Bailon, pastir.

y

Sv. Paskal, Bailon imenovan, je bil rojen na Španskem
u malem tergu Hermozu na binkoštno nedelo 1340. Njegovi
stariši so bili silno vbogi, in le s velikim trudom so se živeli.
Njih vboštvo jim ni pripustilo Paskala u šolo pošiljati, da-
siravuo je veliko veselje občutil do branja sv. bukev. Ce
pa ravno u šolo ni mogel, se je s lastnim pridom brati na¬
učil. Nosil je majhne bukvice abecedo seboj, in druge lepo
prosil, naj mu povejo, kako se tej ali uiti čerki pravi, ali
kako se besede izrekajo, in kar je drugega k branju po¬
trebnega. Vbožni stariši so ga že malega dečka služit dali 5
pri nekem premožnem kmetu je živino pasil, in bil svoje
borne službe prav vesel. Nedolžno in pobožno je živel, in
vsakega greha se skerbno varoval. Kletve, priduševanja, le¬
ganja, prepiranja, klafanja in drugih grešnih napak, ki so do-
stibart pastirjem u navadi, celo ni mogel terpeti, in, vsakega
je ojstro posvaril, ki bi bil kaj tacega vganjal. Živino je
skerbno pasil, da ni komu na polji škode storila, in če je,
brez da bi bil 011  kriv, komu u škodo prišla, je vse alj od
svojega zaslužka alj pa s kakim delom po vernih U verte
ali vinograde kaj česa krast iti, kakor je druge pastirje vi¬
del, se iiikolj ni podstopil. Veči pastir, s kteriin je pasil, ga
je eubart nadležval u ptuj ograd po grojzdja iti, da bi si
s njim žejo vgasil; bogaboječi fantek pa se je tega branil,
rekoč: „To je greh.“ Ker mu je pa žugal, če ne gre, kakor
mu je vkazal, mu Paškal neprestrašen reče: „Grojzdje
ni moje; raje se dam raztergati, ko da bi kradil,

504 17. Maj ali velikotraven.

ker je grelu” Kakor pa se je sv. Paskal greha skerbno
varoval, ravno tak goreč je bil za vse dobro. Moliti ga je
bolj veselilo, ko vse kratkočasnosti, ktere sicer mladina
ljubi. Kedar je kolj vtegnil, je sel alj h kterimu poljskemu
križu molit, alj u ktero drugo cerkev Jezusa in Devico Ma¬
rio počastit. Kedar mu pa to ni bilo mogoče, si je sam na
koncu pastirske palice podobo matere božje izrezlal, in verli
križec naredil, palico u zemljo zasadil, in pred podobo po¬
kleknil in prav pobožno molil. Koljko je ta molitev Bogu
dopadla, se lehko .spozna, ker mu je dal s to palico clo ču¬
deže delati. Koljkobart so bili pastirji, njegovi tovarši, na
paši žejni, vode pa nikjer; alj sv. Paskal je svojo palico
kamor je hotel vsadil, in pri ti priči je hladna voda iz zemlje
pritekla.

U njegovem dvajsetem letu ga je Bog s čudno prikaz n o
u red sv. Frančiška poklical. Njegov gospodar ga je scer
za velike zvestobe in pridnosti del silno obrajtal, in mu po¬
nudil, ga za svojega otroka vzeti in mu vse svoje premo¬
ženje prepustiti; sv. Paskal pa se mu je ponižno zahvalil,
ker ni imel nobeniga veselja do sveta, in je le željel iti,
kamor ga Bog klice. Rekel mu je: „Ne željim bogastva;
vbog sim bil rojen, vbog hočem tudi umreti.  Veliko
si je prizadeval in menihe sv. Frančiška prosil, naj bi ga u
svojo versto sprejeli; kar so mu tudi dovoljili. Ravno na
svečnico je šel u samostan. Kakor je bil poprej pobožen
pastir, ravno tak je u miniškem stanu sveto živel. Vsili
čednosti se je pridno vadil; posebno je bil goreče pobož¬
nosti do Boga in Matere božje, čez vse ponižen, delaven,
in u naj manjši reci pokoren. Zravno je silno ojstro živel;
razen opoldan in zvečer nikolj ni kaj jedel alj pil, ležal je
na terdih tleh, in kamen sije  za zglavje vzel  alj pa poleno;
spokorne obleke nikolj ni islekel, in vsak dan se do ker-
vavega bičal. Veci del noči je premolil, in dostikrat več ur
u molitvi zamaknen bil. Preden je ktero delo pričel, je ne-
koljko pomolil, in tudi med delom prav lepe molitvice žebral.
Kakor je pa rad pobožno in pazlivo molil, tako si vendar ni
bil preveč u skerbi, če ga je pri molitvi ktera druga misel
obšla, da bi za nje del molitev ponovljal; kaj takega, je rekel,
Bogu ne dopade, skušnavcu pa priložnost daja, človeško
dušo s nepotrebnimi skerbmi uepokojno storiti. Vedno je
Boga pred očmi imel; zato pa tudi nikolj ni bil žalosten alj
nevoljen, temuč zmirej dobre volje. Svoje hvale ni mogel
slišati, in rudečica ga je obletela, ter vbežal je, ako ga je
kdo hvaliti hotel; prav vesel pa je bil, ako so se mu drugi

505

Sv. Paskal Bailon, pastir.

smejali in ga za zjaka imeli. Za cisto vest je po vsi moči
skerbel, in naj manjšega greha se je bolj zvesto varval,
kakor drugi naj večiga, posebno kar čistost zadene. Se
preden je u samostan stopil, je eden pastirjev u šali mu re¬
kel, da pojde po neko dekle, da jim bo krajši čas; sv. Paskal
pa se je nad to nesramno šalo toljke sramožlivosti vnel, da
je žugal njega in dekle, če po nja gre, s kamenjem nagnati.
U samostanu, kder je vratar bil, ga je nesramna ženska, ko
ji odpre, kušniti kotla; on pa nesramnico jezno nazaj potisne,
in ji duri pred nošam zapre. Tudi kak majhen greh storiti
se je vselej bal. Nekiga dne pride ženska in želji kterega
mašnika za spoved; sv. Paskal gre to euimu menihu na¬
znanit. Menih je imel ravno kaj drugega opraviti, in mu reče:
„Povej ji, da me ni doma / 1  „Častivredni ! 44  mu od¬
govori Paskal, „bom raji rekel, da imate opraviti."
Menih mu še enkrat vkaže: „Nak, le povej, da me, ni
doma; že vem zakaj . 44  Sv. Paskal pa mu zaverne: „Ca-
sti vredni! tega ne smem in tudi ne storim. Ako
ravno le majhni greh, Bog me vari ga storiti.

Kakor se je pa sv. Paskal sam vsakega greha zvesto
varoval, ravno tako je tudi druge pred grehom svaril. Če
ravno ni bil mašnik, je vendar pri vsaki priliki za zveličanje
bližnega goreče skerbel; nje, s katerimi je u samostanu ži¬
vel, je dostibart opominal, božje in cerkvene zapovedi der-
žati, sv. zakramente pogosto prejemati, napčne navade opu¬
stiti, težave voljno terpeti, in drugih lepih čednosti se vaditi.
S svojim opominvanjem jih je pa tudi dosti k pokori in po¬
božnemu živlenju pridobil in mnogega greha ovarval; u tem
so imele njegove besede posebno moč. Eden duhovnikov je
nekemu, ki je bil silno razžalen, dolgo prigovarjal, naj bi
razžalniku svojimu odpustil; pa namestu ga h temu pregovo¬
riti, ga toliko vjezi, da ga hudo nažene. Na to ga sv. Paskal,
ki je s*duhovnikom bil, prijazno ogovori, rekoč: „Bratec
moj! odpusti, kar si bil razžaljen, za božjo voljo . 44
In te kratke besede so več opravile, kakor vso prigovar-
jenje duhovnika; berž namreč razžaljen na to reče: „Naj
ti že bo; za božjo voljo mu pa odpustim ! 44  Ravno
tako je nekiga terdovratnega grešnika k pokori obernil, in
neko ženo, ktera je iz straha pred bližno smertjo obupati
hotla, u voljnemu poterplenju vterdil. Za pridgarje je po¬
sebno goreče molil, naj bi Bog njih besedam moč dodelil,
da bi se poslušavci spreobernili.

Ker je sv. Paskal toliko sveto živel, ga niso le minihi,
temuč tudi zvunajni visoko obrajtali in častili, ker ga je tudi

506

17.  Maj ali velikotraven.

Bog s posebnimi lastnostmi obdaril. Tako je naj veče skriv¬
nosti sv. vere bolj na tenko zastopil in razložil, kakor drugi
visoko učeni, čeravno se ni u šolah učil. Vedel je skrivne
misli in dela vsakega svoje drušine, in je mnogega opominal,
naj se svojih skrivnih grehov spove in poboljša. Dal mu je
Bog tudi dar prihodne reči vedeti, kakor je res mnogim bol¬
nim ozdravlenje, drugim pa sinert napovedal, in še mnogih
drugih čudežev je po njem Bog k pomoči in tolažbi revnih
ljudi storil.

U 52. letu njegove starosti mu Bog bolezen pošle, ka¬
kor mu je že dolgo poprej čas njegove smerti razodel, na
katero se je torej tudi prav skerbno pripravljal. Ko mu
zdravnik bližno smert napove, se mu zato zahvali in pravi,
da mu veseljšega kaj ni mogel povedati. Na binkoštno ne¬
delo med velikoj mašoj molek in britko inartro še enkrat
goreče poprime, in ravno med povzdigvanjem mirno vgasne.
Skozi tri dni so njegovo sveto truplo vernim u počešenje
sred cerkve postavili, po tem ga s veliko častjo pokopali,
in Bog je sv. Paškala tudi pri njegovem grobu s mnogimi
čudeži poveličal.

\

Nauk in posnema.

1. Sv. Paskal je iz bornega pastirja velik svetnik prirastil, ker je bil
Bogu vselej in na tenko zvest in pokoren, Miznim ves ljubezniv, sam seboj
pa neprizaneslivo ojster. Tudi ti želji,5 enkrat u kraj izvoljenih priti, kder se
zdaj sv. Paskal veseli; ali pa tudi po njegovem svetem izgledu ravnaš? O
kako daleč se razloči tvoje živlenje od njegovega! Namesto Bogu zvest in po¬
koren biti, ga brez vsega straha s neštevilnimi grehi žališ, in ti ni mar za
njegovo opomiuovanje in svarjenje. Namesti bližnega ljubiti si dostikrat ne-
vsmilen s njim, namesti mu pomagati in dobro storiti, ga le žališ in zatiraš.
Namesti ojstro živeti, in grehe nad seboj pokoriti, se le mehkužiš, si vse
privoljiš, vse prizaneseš; le kar tvojo spačeno meso poželji, te skerbi in ve¬
seli, od pokore clo težko kaj čuješ. Po tej poti pa še nobeden svetnik u ne¬
besa ni prišel. Pojdi torej na drugo pot, ter hodi zvesto po stopinjah sv.
Paškala.

2. Sv. Paškal ni hotel vbogati in iz ptujega verta grojzda prinesti, ker
je vedel, daje  to greh. Tudi ti ne vbogaj nikogar,  naj bo še toliko ime¬
niten, ako ti kaj grešnega v kaže,  zakaj Bogu moramo bolj poko mi biti,
kakor ljudem. Malo grojzdja vzeti je scer majhen greh, vendar sv. Paškal
tega ni hotel storiti, ker tudi majhen greh Boga žali. Dobro je tudi vedel, da

507

Sv. Jošt, apat, spoznovavec.

pri majhnem se začne, pri velikem neha. Naj veči tolovaji so n  pervega le
majhne reči zmikati začeli, kamo so pa prišli? Judež je le malo preveč
dnar ljubil, in vendar ga je lakomna želja tako daleč zapeljala, da je svojga
Gospoda izdal. Ta velja pri vsaki hudobiji. Hoče hudič pobožnega zapeljati,
ga ne spravlja precej u velike grehe, temuč iz pcrviga le u majhne. Kdor za
majhne grehe več ne mara, bo kmalo u velike zapadel. Zato pravi sv. Jefrem:
„Opominam in prosim vas, brat ji moji! da se ne zderžite samo
težkih grehov in hudobij, temuč tudi onih, kteri se majhni
zdijo,  in za katere se sploh malo kaj mara, kakor bi ne bilo potreba en¬
krat od njih odgovor dati. Hudič nas po njih pogubiti hoče; zogibajmo se
saj po vsi skerbi zank in zalez hudičevih, da bomo enkrat s Kristusom večno
čast zavživali.“

M o 1 i t v a.

Bog! ki si po sv. pastirju Paskalu očitno pokazal, da se človek u vsa¬
kem stanu lehko zveliča, ako se le greha zvesto varuje in za čednost in dobre
dela skerbi; dodeli tudi nam svojo pomoč, po njegovem sv. izgledu hudega
skerbno se varovati in dobrega obilno storiti, da tako za njim u tvojo večno
čast dojdemo. Amen.

XVIII. D an Maja ali velikotravna.

Sveti Jošt, apat, spoznovavec.

Sv. Jošt je bil kraljeviga rodu u sedmem stoletju na
Angleškem rojen. Kakor je bilo takrat navadno, je tudi on
perve nauke u nekem samostanu od minihov prijel. Od te
dobe se mu je do posvetne časti, bogastva in veselja toljko
gabilo, da je za tega del u neznani preobleki s nekimi ro¬
marji iz Angleškiga skrivej pobegnul, ravno ko mu je njegov
brat vlado kraljestva sporočiti menil. Pride s svojimi tovarši
na Francozko in tam se je od njih ločiti in u pušavo iti
hotel, da b-i Bogu bolj goreče služil. Na poti pa ga sreča
vojvoda Hajmo, ki je ravno na lovu bil, in ko u neznanem
romarju posebno pripravnost k vučenosti zapazi, ga seboj
vzame, ter mu obljubi, da ga bo dal bogoslovstva učit, naj
bi potem inašnik posvečen še več kaj k božji časti in u iz-
veličanje duš storiti zamogel. Po božjem navdanju se sv.
Jošt s Hajmom poverne, in sedem let na vojvodovein dvoru
ostane, kder si obilno učenosti in mnogo čednosti nabere in
je mašnik posvečen. Po tem pa se s svojim tovaršem u pu-

508

18. Maj ali velikotraven.

šavo blizo kraja Brohik poda, kder mu vojvoda malo kape¬
lico in pa hišico za prebivat postavi. Tu je sv. Jošt prav
nedolžno in sveto živel; vsak dan seje ojstro postil, pridno
molil in svete reci premišloval, pa tudi s lastnim rokami sebi
in svojemu tovaršu potrebniga kruha prideloval. Pred svetom
je hotel skrit ostati, pa Bog ga je kmalo daleč okolj po ču¬
dežih razodel, katire je_, sv. Jošt po božjem perstu nad bol¬
niki in betežnimi delal. Če ravno je malo kaj za svojo lastno
živlenje gleštal, vendar nobeniga berača brez božjega daru
pustil ni. Enkrat ni imel več ko en sam hlebec kruha, ker
ravno berač vbogaime prosit pride. Sv. Jošt reče hlebec na
štiri kose razdeliti in beraču en kos da. Kmalo pride drugi
berač, in dobi drugi kos. Na to pa še tretji na videž prav
reven in lačen siromak priprosi, in sv. Jošt mu reče: „Moj
ljubi bratec! ne gleštam scer vec ko pol ldebica kruha za
svojo potrebo; ker se mi pa toljko reven in lačen vidiš,
hočem ga sebi pritergati in tebi dati, da se naješ/ 4  Njegov
tovarš ga u tem nevoljno pokara: „Kaj pa bo nama ostalo?' 4
Sv. Jošt pa mu pravi: „Le daj vbogemu, kar še imava; Bog
nama že še more živeža dati. 44  Komaj je sromalt dar dobil,
je pred njunim očmi zginul; sv. Jošt pa je na to prikazen
imel, da je Jezus sam u podobi ovega berača k njemu pri¬
šel kruha prosit, ki mu je tudi u kratkem milošnjo obilno
povernil. Se tisti dan namreč so štiri čolniči s kruhom po
potoku priplavali, pri katirem je sv. Jošt prebival; nje iz¬
praznit s tovaršem gre, in po čudni poti kruha za se in za
vboge dovolj dobi.

Osem let je bil u tem kraju; ker so ga pa ljudi od vsili
strani nadležovali, je sklenil se preseliti. Podal se je u pu-
šavo llimak, in je štirnajst let tamo živel. Ker pa tudi tu
pred ljudmi pokoja ni imel, se je bližej morja u senčno do-
linco preselil, rekoč: „Tu bom vedno počitek imel, tu bom
prebival. 44  Postavil si je tu čedno hišico in pa dve kapelici,
kterih eno je sv. Petru, drugo sv. Paulu posvetil. IJ kratkem
se je njegovo sveto živlenje po širokem razglasilo, in ker
tudi papež u Rim od njega zve, ga k sebi pokliče. Veselo
ga sprejme in ga vprašuje, od kodi da je? Zdaj je moral
sv. Jošt papežu povedati, kar dosihdob še nihče od njega
zvedi! ni, da je namreč kraljevega rodu iz Angleškiga, in
da je večno kraljestvo Jožej dobiti časno popustil. Sv. oče
se je tega silo zavzel, in sv Jošta še bolj u časti imel.

Malo časa po tem se iz Rima spet u svojo pušavo verne,
se še bolj skerbno pripravljat na odhod u večno kraljestvo,
kateriga u kratkem zadobiti mu je Bog po čudni prikazni

509

Sv. Jošt, apat, spoznovavee.

naznanil. Pet mescov po .svojem prihodu je u pušavi prav
ojstro in sveto živel, na to mu Bog nevarno bolezen pošle.
S posebno pobožnostjo prejme sedaj sv. zakramente, in kmalo
potem svojo dušo Jezusu izroči, katero so angeli u nebeško
kraljestvo vidno spremili. Bog v ga je u živlenju in po smerti
s mnogimi čudeži poveličal. Se dan današen se kaže vrele,
ki ga je sv. Jošt s svojo palico čudno iz zemlje privabil,
da si je vojvoda Hajmo hudo žejo vgasil.

Nauk in posnema.

1. Sv. Jošt seje  prostovoljno časnemu kraljestvu odpovedal, se po¬
svetnega bogastva in veselja rad tvegal, da bi le lože j si večno kraljestvo
pridobil. Naj bi si tudi ti to živo k sercu vzel in pomislil, da „je le eno
potrebno,"  za nebeško kraljestvo skerbeti. Veliko ložej pa on za nebesa
skerbi, kteriga posvetne reči ne motijo; zato je že Jezus evangelskemu mla-
denču svetoval: „Ako bočeš popolnoma biti, pojdi, prodaj kar
imaš in daj vbogim in boš zaklad u nebesih imel, in potlej
pridi, ter hodi  za  meno." Scer bogastvo samo na sebi ni greh; tudi bo¬
gati se zamorejo zveličati; pa veliko težej je bogatinom u nebesa priti, ker
jim ravno bogastvo pogosto brani za izveličanje skerbeti, kakor Jezus sam
uči: ,,Ložej pojde kam el a skoz šivankino  žrelo’, kakor bogatin
v nebeško kraljestvo."  Kdor namreč bogastvo ljubi, rad pozabi na Boga,
in mamon je njegov bog; torej pravi Jezus: „Kako težko jim je u ne¬
beško kraljestvo priti, kteri denar ljubijo."  Nikar tedaj ne želi
obogateti; sam svojo nesrečo bi si morde željel; zakaj „kteri hočejo
obogateti, padejo u zanke hudičeve,"  pravi sv. Paul. „Dvema go¬
spodoma nobeden ne more služiti,"  uči Jezus. Dokler svet ljubiš,
Bogu dopasti ne moreš. Ako ti je Bog boren stan odločil, bodi mu zato hva¬
ležen ; po krajši poti te u nebesa pripeljati želji. Ce ti je pa Bog obilno čas¬
nega premoženja dal, naj ti bo vedno u pomoč za večno kraljestvo, le serca
svojega na-nj ne veži., da ti u pogublenje ne bo; zakaj ,,Bog ne pogubi
bogastva, temuč le serce, ktero na njem visi,"  pravi sv. Auguštin.
Ce pa čutiš, da ti posvetno bogastvo brani za nebeško kraljestvo skerbeti,
dopolni tudi ti evangelski svet, tvegaj se, kar te teži, in daj vbogim, sam pa
vbožen za Kristusom hodi; zakaj „izveličani so vbogi u duhu; njih
je nebeško kraljestvo."

2. Sv. Jošt je en sam hlebec kruha gleštal, in še tistega je vbogim
dal;  Bog mu je za to pa tudi štir čolniče polne živeža čudno poslal. 1 ako
Bog dostikrat že na tem svetu obilno poverne, kar se vbogim podeli. So,
kteri mislijo obožati, če kaj vbogaime dajo; pa sv. Duh nasproti uči: „Kdor

510

19. Maj ali velikotraven.

vbogaime daja, ne bo nikolj u silo zajšel; kdor pa vboge za¬
ničuje, bo pomanjkanje terpel.“ In sv. Tobia je svojemu sinu rekel:
„S  milošnjo si naberaš velik zaklad za dan potrebe.“ Saj še
,,požirk merzle vode u mojem imenu podelen brez plače ne
bo“ zagotovi Jezus. Ne manj, le še več ima, kdor rad vbogaime da, ker mu
Bog vse stobartno poverile; resnično namreč  je:  „Kdor vbogim da, Bogu
posodi.“ Prav lepo pravi sv. Peter Krizolog:  „Ako ljudem posodiš,
dobiš od sto po enem (pri nas po pet) dobička; ako pa Bog
(po vbogih) od tebe u zajem vzame, ti jih sto za eden goldinar
poverne. In vendar nočejo ljudje Bogu posojovati! Ali so si
morde sa povernilo u skerbi? Zakaj pa? dolžnik se posodniku
sploh s listkom popirja zaveže, Bog je pa na toljkili listih sv.
pisma svojo obljubo poterdil; zakaj bi mu tedaj ne verjeli?“

M o I i t  v a.

Bog! ki nas s letnim godam sv. Jošta spoznovavca svojega oveseliš,
dodeli nam milostlivo, da, kakor ga vredno častiti željimo, tudi njegove dela
zvesto posnemamo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIX. Dan maja ali v e 1 i k o t i* a v n a+

Sveti Peter Celestin, papež.

Sv. Peter Celestin je bil rojen u Neapolitanski okrajni
Izernii. Ze u njegovih otročjih letih so se nad njim očitne
znamuja prihodnih čednosti in sv. živlenja vidile. K omej šest
let star je nekdaj svoji materi rekel: „M ati! s er eno žel-
jim enkrat posebno pobožen služavnik božji biti."
Zvesto je potem tudi dopolnil, kar je po svojih željah na¬
povedal. Iz malega je rad u šolo hodil, in se vedno tak pridno
učil, da si je u kratkem visoko vučenost pridobil. Iz šol je
šel u pušavo, in je u nje celih deset let ostal, da bi le Bogu
bolj popolnoma služiti mogel. Perve leta je bil pri nekemu
staremu pušavniku, od kojega se je pušavskega živlenja iz-
verstno navučil, potem pa si je sam za se svoj koteč iz-
voljil. Po desetletnem pušavskem živlenju so ga njegovi pri-
jateli pregovorili, da se je u Rim podal, in mašnik posvečen
bil. Na to je stopil u red sv. Benedikta; alj u kratkem je s
dovolenjem svojih viših spet samostan zapustil, da bi sam za
se u drugič pušavnik živel. Izvoljil si je za svojo prebiva¬
lišče goro Morono, zato se mu tudi Peter Moronski reče.
Od tod je šel s dvema tovaršoma na goro Magela, blizo

511

Sv. Peter Celestin, papež.

mesta Salmo. Prestavljal se je tako pogosto pa za to, da
bi bolj na skrivnem pred ljudmi živel. Živel je pa veliko
ojstrejši, kakor so sploh pušavniki živeli, če ravno je bilo
njih živlenje u tistem času silno ojstro. Kakor pa je bilo nje¬
govo živlenje spokorno, ravno tako globoka je bila njegova
ponižnost. Ce ravno je bil mašnik posvečen, si vendar iz po¬
nižnosti ni upal sv. mase darovati u spomenu neskončne vi¬
sokosti božje in svoje ničnosti. Od svojega spovednika po¬
svarjen pa je po malem preveliko boječnost opustil, in s
serčnoj tolažboj naj svetejši dar Bogu opravljal, kar se je
poprej iz ponižnosti in božje časti storiti bal. Zal mu je clo
bilo, da se je tako dolgo toliko sladki tolažbi odtegoval.
Njegovo sv. živlenje se je kmalo povsem kraja okolj z vedlo,
in dosti jih, tudi imenitnega stanu, je k njemu prišlo, ki so
željeli pri njemu ostati, in po njegovem živeti. Po božjem
navdanju si majhno cerkvico sv. Duha pozida, in zravno sa¬
mostan za prebivališče postavi. Od tod se je pričel slovit
Celestinski red, kteriga je po tem papež Gregor IX. po-
terdil, in kleri se je še o živlenju sv. Petra Celestina daleč
po sveti razširal. On sam, pobožni sačetnik tega reda je po
versti šest in trideset samostanov postavil, ter jih s zvestimi
služavniki božjimi obse lil. Od časa do časa jih je objiskoval,
in jih k stanovitni gorečnosti u službi božji opommal, na to
pa spet se u svojo miniško celico podal, in bolj po angelsko,
ko po človeško živel.

Bog, ki prevzetne zaničuje in ponižne povišuje, je sklenil
svojega zvestiga in ponižnega služavnika sv. Petra pred celim
svetom očitno povzdignuti. Ravno so bili kardinali u Rimi
sbrani, da bi po smerti papeža Miklavža I V. druzega pogla¬
varja sv. cerkve izvoljili. Dolgo se niso mogli u volitvi se-
diniti; zdaj je pa Bog njih serca vodil, da so enoglasno sv.
pušavnika Petra Celestina nastopnika Miklavževega posta¬
vili. Poslanci tedaj k njemu pridejo, mu to volitev naznanit;
alj dopovedati se ne da, kako se nje sv. mož čudno pre¬
straši. Po vsi moči je iskal se toliko visoke časti in službe
odmekniti, hotel jim je clo vjiti, pa nič ni pomagalo. Moral
se je poslanemu alj veliko več volji božji vdati in papežev
sedež u letu 1294 prevzeti. Papež postavlen je scer hotel
ojstro in samotno kakor poprej živeti; ker mu pa tega ve¬
like in imenitne opravila dopustile niso, se je svoje časti in
službe naveličal, in se ji že čez nekaj mescov prostovoljno
odpovedal, s terdnim sklepom, se spet u pušavo podati. Ze
je bil iz mesta, kar njegov naslednik Bonifac Vlil. ga po-
jiskati in u neki grad zapreti vkaže, ker se je bal, da bi

512

19. Maj ali velikotraveu.

kaj u cerkvi med vernimi razpertije se ne počele, za to, ko
jih je veliko le sv. Petra papeža spoznati hotelo. Deset
mescov je sv. mož u tem samotnem gradu zadovoljno živel,
in se čez storjeno krivico besedice pritožil ni; šaljno si je
sam pogosto rekel; „Glej! Peter, tako dolgo si bil željn sa¬
motne kamerce, zdaj jo pa imaš.“ Po tem mu je Bog sam
bližno smert in nebeško čast naznanil; skerbno se torej na
njo pripravlja, prav pobožno sv. zakramente prejme, na to
pa se na terdo dilo vleže, Bogu še hvalne pesmi prepeva,
in s besedami: „Vsi duhovi naj hvalijo Gospoda!“ svojo dušo
izdihne. U živlenju kakor po smerti ga je Bog s mnogimi
čudeži poveličal, o katerih oziru ga je tudi 11 let potem
papež Klemen V. u versto svetnikov zapisal.

Nauk in po s n e m a .

1. Sv. Peter Celestin se dolgo časa ni vupal dar sv. maše opravljati
iz ponižnosti pred neskončnim veličastvom božjim. Na opominovanje svojega
spovednika pa je po tem k svoji naj veči serčni tolažbi vsak dan sv. mašo
Bogu s gorečo pobožnostjo daroval. Ravno tak je nekaj kristianov, ki
se bojijo večkrat k sv. obhajilu iti,  ker jim je božjo veličastvo in
njih ničnost pred očmi. Drugi pa hodijo k sv. obhajilu brez spo¬
dobnega češenj  a, ker premalo premislijo to visoko skrivnost in svojo
nevrednost. Njih priprava je več del slaba, njih pobožnost merzla. Obojih
ravnanje ni prav. Večkrat ko k božji mizi stopiš, s večo častjo in gorečo
pobožnostjo se približaj, bolj zvesto in skerbno se pripravi. Boljše ti je red-
kej, pa tedaj prav pobožno sv. rešno telo prejeti, kakor pogosto pa nepri-
praven alj clo mlačen k sv. obhajilu letati. — Ne boj se pa tudi večkrat k
božji mizi pristopiti, u misli, da si nevreden; taka boječnost ni od Boga. Prav
je, da se pred neskončnim Bogom ponižaš in tolike milosti nevrednega spo¬
znaš, zravno moraš pa tudi na nezmerno ljubezen in dobrotlivost Jezusovo
zaupati, in za koljkor si nebeške hrane potreben, toljko veči želje po nje u
svojem sercu obudi. Hočeš k sv. obhajilu le takrat iti, ko boš zadosti vreden,
povej mi, kdaj pa bo prišel tisti čas? Stori ti, kar je od tvoje strani po¬
trebno, očisti skerbno svojo vest, ozalšaj svojo dušo s prelepimi čednostmi,
po tem pa stopi s živo vero, terdnim zaupanjem, serčno ljubeznijo in spo¬
dobno častjo k božji mizi, koJjkokrat koJj ti tvoj spovednik' dovoljijo. ..Sto ri,“
pravi Tomaž Kempenzar, „stori, kar je od tvoje strani s vso
skerbjo, ne iz navade alj prisilen, temuč prejmi sv. telo svo¬
jega ljubleniga Gospoda s ponižnim počešenjem.“

2, Bog je sv. Petra Celestina za del njegove globoke ponižnosti k ime¬
nitni visokosti vidnega poglavarja svoje cerkve na zemlji povzdignul, in po

513

Sv. Bernardin Sien.sk!, spoznovavec.

smerti k nebeški časti k sebi poklical. Tako je Bog očitno pokazal, kako res¬
nično daje, kar Jezus pravi: „K.dor sam sebe ponižuje bo povekšan.“
Hočeš tudi ti enkrat k nebeški časti povzdigncn biti, bodi iz serca ponižen;
zakaj ako ponižnosti nimaš, tudi drugib čednosti ne gleštaš, ker je po besedah
sv. Bernarda „ponižnost podloga in podpora vsih drugih  čed-
nosti.“  In sv. Auguštin uči: „Ce ponižnost ni pred, zravno in za
drugimi čednostmi, jih vse napuh pobere.“  Ne pozabi nikolj Jezu¬
sovih besed, ki pravi: „Učite se od mene, ki sim krotek in iz serca
ponižen. Ako ne hote, kakor majhni otroci  (ponižni), ne pojdete
u nebeško kraljestvo.^

M o 1 i t v a.

Bog! ki si sv. Petra Celestina iz nizkosti k visokosti pastirja svoje
cerkve povzdignul, in si ga vodil, toliko visoki časti iz ponižnosti se odpo¬
vedati ; dodeli tudi nam svojo milost, vso posvetno čast po njegovem izgledu
zaničevati, da tako nebeško čast dosežemo, ktero si ti vsim ponižnim obljubil.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XX. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Bernardin Sienski, spoznovavec.

Sv. Bernardin je bil rojen u Sieni na Laškem leta 1380.
Njegov oče je bil mestni poglavar in silno bogat. Bernardin
je bil komaj šest let star, ko so mu starisi odmeril Po njih

33

514

20. Maj ali velikotraven.

sinerti ga je Diana, rajne matere sestra k sebi vzela, in prav
skerbno in keršansko izredila. Posebno ga je učila pridno
moliti, in s čistim živlenjem Boga in prečisto Devico Mario
častiti. Njene sv. nauke je Bernardin veselo poslušal in
skerbno spolnoval, ker je njegova duša po vsem dobrem hre¬
penela. Dobrega otroka je naj bolj veselilo moliti, se učiti in
pa u cerkev hoditi. Ob nedelili in praznikih je božjo besedo
skerbno poslušal, in ko je domu prišel, je vkup sbral veliko
otrok, in ravno to pravil, kar je u cerkvi slišal, pa tako na
tenko, sercno in ljubeznivo, da so se pogosto ne le otroci
temuč tudi odrašeni razjokali in nad njim čudili. Po vsem
njegovem govorjenju, djanju in nehanju se je vidilo njegovo
posebno nagnenje do lepe sramožlivosti in nebeške čistosti.
Nikolj ni bilo slišati od njega nespodobne besede, in če je
kako pohujšlivo besedo slišal alj gerdo reč zvedel, je bil
ves žalosten in prepaden, in jih je goreče posvaril, ktereje
bilo svariti potreba. Naj bolj razujzdani učenci so ga spoš¬
tovali, in se ga bali. Ce so se med seboj kaj slabega po¬
govarjali, so berž, ko so ga vidili, eden druzimu rekli:
„Tiho, tiho, Bernardin pride.“  Nekiga odrašeniga, ki
se je prederznil, pričo njega klafati, je za uho vdaril, in
druzega, ki je nesramno jezik iztegni, je s nekaterimi tovarši
s kamenjem iz mesta izpodil. Diana, njegova pobožna teta,
je imela ravno tako bogaboječo hčer, Tobio po imeni; njo je
Bernardin večkrat obj iskal, in se s njo sveto pogovarjal.
Enbart ji pravi, da se je u neko lepo devico smertno za¬
ljubil, in če jo vsak dan ne objiše, nima noč in dan pokoja.
Pobožna Tobia se nad takim inarnom silno zavzame, vendar
mu nič ne reče, temuč ga skrivaj zalezuje, da bi bila zve¬
dita, ktera je neki tista devica, in pa kde? Kmalo pa se je
k veliki svoji tolažbi prepričala, da je sama prečista Devica
Maria. Nad mestnim vratini namreč je bila prelepa podoba
Matere božje; taj je Bernardin vsak dan šel, pred njo po¬
kleknil in molil, kakor je sam pozneje svoji tetični razodel,
da je Maria tista prelepa devica, ktero tako priserčno ljubi,
vsak dan objiše in prosi, naj bi ga vsake nevarnosti var-
vala, da bi svoje nedolžnosti ne zgubil. U ta namen se je
tudi vsako saboto k časti prečisti Devici postil, in več dru¬
gih dobrih del opravljal.

Ob njegovem času je bila strašna kuga u mestu Sieni
in široko po deželi. Veliko jih je že pomerlo, veliko zbo¬
lelo, in vse je bilo u groznem strahu. Sv. Bernardini! se je
serce vnelo od goreče ljubezni do bližnega, in če ravno go-
spoškega stanu in še le dvajset let star, gre u bolnišnico?

515

Sv. Bernardin Sienski, spoznovavec.

kder je cele štir mesce kužnim bolnikom s nevarnostjo svo¬
jega živlenja nevtrudoma stregel, jim naj ostudnejši nesnage
odnašal, jih skerbno pripravljal, sv. zakramente prijemati, in
jih u smertnih težavah ljubeznivo tolažil. Eni so mu djali:
„Varuj se, ker se kuga mladih naj raj Še prime/- on pa, ki
je iz gole ljubezni do Boga in bližnega bolnikom stregel,
jim je odgovoril: „Naj se zgodi po volji božji; sim
pripravlen za svoje bolne brate umreti, kakor je
Jezus za nas grešnike umeri/  Redar je bil Bog de¬
želo strašne kuge rešil, je sv. Bernardin svojo premoženje
med vboge razdelil, in je stopil u red sv. Frančiška Sera-
lina, kteriga mu je Bog po posebnem razodetju namenil. Cez
dve leti so ga njegovi viši predgorja postavili, ktero službo
je blizo do smerti zvesto opravljal. Vsak dan skorej je pred-
goval, včasih še po večkrat, in scer tako živo in goreče,
da so mu sploh apostol Laške dežele rekli. Na vse kraje
so ga predgovat naprosili, in skorej vse mesta je predgovaje
obhodil. Poslušavcov se je vselej toliko nabralo, da je do-
stibart pod milim nebom predgovati moral, ker so bile cerkve
pretesne. Občine hudobije in očitno pohujšanje je povsod
Ojstro in neprestrašeno svaril, in vselej tudi s velikim pridom.
Tako je u nekem mestu ojstro predgoval cez kvartavce, in
škodo in nesrečo, ktera to jigro nasleduje, jim tako živo raz¬
ložil, da po tem nobeden mestlan več kvartati ni hotel. Ba-
rantavec, od kteriga so kvarte kupovali, se je na to Ber-
nardinu pritožil, da nobeniga zaslužka nima, in ne ve kaj
početi. Sv. Bernardin ga opominja na Boga zaupati, in mu
svetuje, naj zanaprej namestu kvart podobe Jezusovega in
Mariinega serca in drugih svetnikov nareja, katire častiti je
vernim pogosto živo priporočal. Barautavec ga vboga, in u
kratkem sam pove, da je iz svetih podob več skupil, kakor
iz kvart. Veliko se jih je s božjo pomočjo spreobernilo, ki
so njegove predge slušali; pa tudi svoje tovarše je sv. menih
s lepim opominovanjem in lastnim izgledom Serafinskega duha
na novo oživljal.

Vse čednosti popisati, ktere so sv. Bernardina lepšale, bi
bilo treba celili bukev. Naj bolj so se nad njim svetile po¬
nižnost, poterpežlivost in čistost. Tri škofije so mu bile u
ponudbo dane, ena od papeža samega; pa za vse se je po¬
nižno zahvalil, rekoč: „Nadjam se s svojimi predgami več
prida storiti/ Večbart je bil pri svojih viših, in clo pri pa¬
pežu krivovernega uka zatožen, in od njih, ktire je u svojih
predgah ojstro svaril, mnogo obrekovan in zaničevan; pa ni
bilo za tega del jeze alj ne volje čutiti nad njim. Krive tožbe

33  *

516

20. Maj ali veliko traven.

in obrekovanje je krotko overgel, vse drugo je pa Bogu
prepustil. Ko je po šegi beraških menihov pervobart s to-
varšem po mesti vrečo nesel, so hudobni dečki za njima šli,
nju zasmehovali, in kamenje lučali. Tovarš je bil tega silno
nevoljen; sv. Bernardin pa mu reče: „Naj, bratec! deč¬
kom veselje; oni nama tako po poterpežlivosti u
nebesa pomagaj  o.“ Ko nevtrudno po mesti milošno po-
bera, ga neka gospa u hišo zakliče. Misli, da mu bo več
vbogaime dala, in gre; pa kaj se mu nakloni? Nesramnica
se prederzne sv. čistega moža k naj ostudiiejši pregrehi na¬
govarjati, in mu zažuga, ako berž ne privolji, bo na glas
vpila, in rekla, da jo je hotel u nesramni greh posiliti. Sv.
Bernardin se silno prestraši, in si ne ve kako pomagati, ter
svoje oči k nebesam povzdigne in Boga za pomoč prosi.
Na enkrat prav serčuo svoj ojster bič, ki ga je vedno pri
sebi nosil, izleče, in nago nesramnica tako dobro naseka, da
so ji precej hude želje minule. Tako je tačas svojo ne¬
dolžnost otel.

Ker se mnoge druge prelepe čednosti sv. Bernardina
vse povedati ne dajo, naj se saj nekoljko še njegova sv.
smert omeni. Na Neapolitanskem u mestu Akvili je sklenil
svoj tek. U tistem mestu je oznanoval besedo božjo, in ve¬
liko grešnikov k Bogu spreobernil; pa huda bolezen ga je
poderla in mu oznanovala bližno smert. Se zadue dni svo¬
jega živlenja je hotel skleniti u pokorjenju, ktero je zmiraj
ljubil. Na golih tleh s pepelom potrošenih je boln ležal, ondi
pobožno prejel sv. zakramente, in dvajseti dan veliko-
travna u letu 1444 mirno u Gospodu zaspal. Bil je častito
pokopan; vse je po njem žalovalo, in Bog je s velikimi ču¬
deži razglasoval svetost svojega zvestiga služavnika, kate-
riga je šest let po tem katoljška cerkev u število izvolenih
povzdignila.

Nauk in posnema.

\

1. Sv. Bernardin je nesramno klafanje silno sovražil; zato ni
bilo nikolj iz njegovih ust kaj nespodobnega čuti, kakor tudi pri drugih takih
marnov poslušati ni mogel. Ravno zato je pa tudi zdaj velik svetnik u nebesih.
Hočeš ti za njim priti, moraš po njegovih stopinjah hoditi. Sploh je dan da-
našen navada, u tovaršijah nespodobno, nesramno in nečisto govoriti, zato se
pa tudi nečisti greh tako strašno po sveti množi, in pekel s nečislnikami ' n
nečistnicaini polni. Sv. Gregor, ki nesramne marne kužne imenuje, po pravic

Sv. Feliks, kapucinar, spoznovavec. M7

pravi, da bo naj več ljudi za del nečistosti pogubljenih, ker sv. evangeli
pravi: „Ovce bo na desno odločil, kozle pa na levo.“  „Zakaj,“
bara sv. učenik, „imenuje sv. pismo pogublene kozle? Samo zato, da bi se
vedlo, da je naj več nečistih pogublenih, kterim je smerdliv kozel prava po¬
dobah Kdor želji tedaj enkrat na desni stati, ne sme nečistosti vganjati, kdor
pa hoče nečistosti se ovarvati, se mora varovati nesramnih marnov, ker iz
takih pridejo nečiste dela, in ker so nečisti mami tudi sami na sebi greh, po
katerih se jih mnogo pogubi. Razujzdani mladenči so pričo sv. Bernardina ne¬
spodobnih pogovorov vtihnili; in ti si upaš pričo Boga nesramno klafati, ki
ima moč, te vekomaj pogubiti?

2. Sv. Bernardin je u svojih predgah kvartavce  ojstro svaril in zoper
nesrečno igro s kvartarni goreče govoril. Tako so storili od nekdaj tudi drugi
sv. učeniki. Sv. Ciprian meni, da je to igro sam hudič iznajšel, in pravi, da
kvartavci niso pravi kristiani, rekoč: „Kvartavec praviš, da si kri-
stian, ko vendar nisi. Ne moreš biti prijatelj Kristusov, ki s
sovražnikom Kristusovim znanje delaš.“  Res je, da s kvartarni
alj s kobri igrati samo na sebi ni greh; pa vendar hitro greh priraste, ako
se tej igri nezmasno alj s hudobnim namenom vdaš, alj iz gol navade igraš,
in zravno dolžnosti svojega stana zanemariš. Kvartanje je dostibart tudi mnogo
drugih grehov krivo, kakor goljufije, laži, tatvine, prepira, jeze, kletve i. t. d.
In, kaj ni že greh, toljko dragega časa s prazno igro nemarno zatreti? Ti li
ne bo treba enkrat za to Bogu odgovor dati? Sv. Antonin pravi: „0j kako
bodo neki od časa odgovor dajali, ki ga cele dni, dostibart
tudi noči s igrami tratijo, in ne le za se zapravijo, temuč tudi
druge ob njega spravljajo  1“ Srečen kdor na zadno uro s sv. Žaro
rečti more: „Nisim se nikolj igravcom pridružil.  “

HI o 1 i t v a.

Bog! ki si sv. Bernardino milost dodelil, sv. nauke s veseljem poslu¬
šati in spolnovati, in iz ljubezni do tebe jih goreče oznanovati; naj nam on
od tebe isprosi, da bomo zveličanske nauke Jezusove radi poslušali, in po
njih zvesto ravnali, da kedar bomo po njih sojeni, tvojo milost zadobimo. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXI* Dan maja ali velikotravna.

Sveti Feliks, Kapucinar, spoznovavcc.

Sv. Feliks je bil rojen u Kantalicii, majhni vasi na Na¬
politanskem leta 1515 od vbogih pa pobožnih starišev. Zgo-
dej so ga učili Boga spoznovati in mu lepo služiti j u šolo

518

21. Maj ali velikotraven.

ga pošiljati jim pa revšina ni dopustila. Celo majhen še je
živino pasil, pa se s drugimi pastirjami ni kaj pečal alj norel,
teiBue je raje sam u šumi alj kosti bil, kder si je u nekemu
dobu podobo britke martre izrezlal, pred katero je dostikrat
pokleknil, in s solzami molil. Dvanajst let star je šel k pre¬
možnemu gospodu služit, sperviga volar, po tem pa majar.
ISikolj ni /jutrej na delo šel, da bi ne bil poprej svojo ju-
terno molitvo opravil, in ravno tako je vsak večer po do¬
končanem delu molil. Med delom si je s kratkimi molitvicami
alj pa s svetimi pesmi kratek čas delal. Silno žal mu je bilo,
da ni brati znal; za toljko rajši je pa drugih branje poslušal,
posebno kedar se je živlenje svetnikov citalo. Nekiga dne
sliši brati, kako so nekdaj pušavniki sveto živeli, in berž je
silne želje občutil u pušavo iti in po pušavsko živeti; potem
pa si je premislil, in sklenil li Kapucinarjein iti, da bi Bogu
še bolj popolnoma služil. Gre za tega de! u mesto Citadu-
kale, in ondašne Kapucniarje ponižno poprosi, naj bi ga med
se vzeli. Prednik samostana ga pelja pred podobo križanega
Jezusa, in mu reče: „Giej tistega, kateriga boš moral po¬
snemati. Premisli dobro, ali boš zamogel vse dni svojega
živlenja s njim križan bitij* Feliks ponižno pred prednika
poklekne in ves objokan pravi: ,.Bog naj bo moja priča,
da drugega ne željim, kakor s božjo pomočjo
svoje živlenje križati/’  IJ pregledu toljkih želj ga tedaj
prednik med novince vzame, in ker je poskušajo stanovitno
dostal, ga u redovno zavselej sprejme. Stir leta po tem je
‘bil Feliks u Rim poslan, mile dare za kapucinarski samostan
poberat, ktero službo je celili štirdeset let tako zvesto in
ponižno opravljal, da so ga sploh svetnika imenovali, in vsi
nizkega kakor visokega stanu, tudi kardinali in papeži u
Rimu u veliki časti imeli. Vsak dan, naj je bilo vreme kakor
kolj, je bos po mestu hodil milošne naberat. Kedar kolj je
iz samostana šel, je svojemu tovaršu, ki ga je spremljal,
rekel: „Ljubi brate! le molek u roke, oči naj bodo
obešene, serce pa u nebo  po  v z d i g n e n o 1 “  Tako je
vedno sramožlivo po ulicah hodil in nja misli so bile povsod
S Rogam sklenjene. Več ko stobart na dan je grede rekel:
„JL)eo gratias!“  to je: „Hvalo Bogu!", ne le kedar je kak
milodar prejel, temuč tudi ako ga je kaj zabolelo, alj se mu
kaj drugega neprijetnega pripetilo; bil je namreč vajen za
vsako reč Bogu čast in hvalo dati, kar je tudi druge, po¬
sebno otroke, pogosto opominal storiti. Milodarov, kterili je
obilno dobil, je malo kaj za se prihranil, ker se je skorej
ves čas postil. O zapovedanih postih je le malo kruha jedel

519

Sv. Feliks, kapucin ar, spoznovavec.

in vode pil. Pogernilo iz bicja na terdih dilali je bila^njegova
postelja, njegova zglavnica snop suhega tersja. (Jez dve
uri nikolj ni spal, vsako noč se je trikrat bičal, in spo¬
korno obleko vedno na sebi imel. Nekobart ga je imeniten
kardinal baral, ali bi se ne hotel tako težavne službe na
svoje stare dni iznebiti? Feliks pa mu ponižno odgovori:
„Zolnir mora s orožjem u rokah umreti, in osel
pod tovoram cepniti. Bog me vari, svojemu truplu
pokoja dati, ki ni za druzega, ko za terplenje  in
za delo.“

Kakor pa je bil sv. Feliks sam sebi ojster, ravno tako
ljubezniv se je drugim skazal, posebno bolnikom, kterim je
po noči veselo stregel, če ravno se je cel dan za milošno
trudil. Pa ne le za telesno postrego jim je skerbel, temuč
tudi za njih dušne potrebe je bil ves vnet. Mnogega je s
svojim prijaznim opominaujem in prigovarjanjem greha ovarval,
in mnogega grešnika k serčni pokori obudil. Živo jim je
dokazal njih nevarnost, še u veči grehe zabresti, alj cIo u
grehih strašno, nesrečno umreti. Neke mladence, od katerih
je zvedel, da so se namenili u grešno znanje se podati, je
na kolenih jokaje prosil, rekoč: „Preljubi bratji moji!
vsmilite se saj svojih revnih  duš!" In tako jih ni le
nesrecniga greha ovarval, temuc tudi na boljše spreobernil.

Enbart je neki sodnik s teletom se podkupiti dal; ko
sv. Feliks to vidi in tele se dreti sliši, reče sodniku: „(Jujte,
gospod, kako tele svojemu sporocniku mile sodbe
prosi!“  In s tem besedami je sodnika naklonil, daje  sodbo
po pravici sklenil, in več za mite maral ni. Neki učen mož
mu svojo bukvarnico pokaže, in ga skuša, kaj bi kaj k toliko
knigam djal; sv. Feliks pa mu na podobo križanega Jezusa
pokaže in pravi: „Ako se iz te knige pridno ne učite,
se bote iz vsili svojih bukev vec krivega ko pra¬
vega navučili.“  Tak je sv. Feliks vsakemu lep nauk dati
vedel; pa tudi sam na seje  skerbno pazil. Med toljkimi po¬
svetnimi nevarnostmi je vendar svojo deviško čistost neo-
madežvano ohranil, ker je bil silno srainožliv, ojstro sam
sebe zatajeval, pogosto molil, in posebno Devico Mario po¬
božno častil. Dostibart je drugim pravil: „Ne znam brati,
le samo šest pismenk poznam, pet rodečih in eno
belo; pa te so mi zadosti k izvelicanju.“  Petere ru-
deče pismenke so bile petere rane Jezusove, ktire je zmirej
premišloval, da bi ce dalje bolj Jezusa ljubil; bela pismenka
pa je bila čistost Jezusove matere Marie, ktero je iz serca
s čistim živlenjem častil.

520

21. Maj ali velikotraven.

Neko noč, ko je po navadi u cerkvi molil, je tako go¬
reče želje u svojem sercu po Jezusu občutil, da si ni mogel
drugac pomagati, ko da je pred velik altar, na katerem je
bila podoba Marie s božjim Sinom, pokleknil, in Mario pri-
serčno prosil, naj bi mu svoje božje dete le na malo časa
dala. In glej čudo! Božja mati se poniža k njemu, ter mu dete
Jezusa u naročje položi. Koijko ljubezni in veselja je takrat
njegovo serce občutilo, kako se je veselja solzil, in Jezusa
goreče objemal in kuševal, to dopovedati se ne da. Pa se
več čudežev je Bog po tem svojem zvestem služavniku
storil. Bog mu je dal moč, večkrat bolnike s kratko molit¬
vico ozdraviti, in priliodue reči napovedovati. Ce ravno pa
ga je Bog toliko poveličal, za toljko bolj se je sam poni¬
ževal, in še čuti ni mogel, da bi ga kdo hvalil alj pa častil.
Čudno je bil poterpežliv, kedar ga je kdo zaničeval kakor
tudi u hudi bolezni. Enobart ga pobara zdravnik, zakaj ne
prosi Jezusa, naj bi mu tolike bolečine izlajšal, alj ga celo
jih rešel? Sv. Feliks pa mu odgovori: „Kako bi mogel
jaz to storiti? Gotovo povem, naj bi tudi vedel,
da bi tako na enkrat ozdravil, vendar bi se tega
ne podstopil. Ako me moj Bog s bolečinami ob-
jiše, zakaj bi jih jaz iz ljubezni do njega rad in
veselo ne terpel? 4 '  Tudi od drugih nobene posebne po¬
strežbe u bolezni prosil ni, da bi kaj ložej terpel; naj veči
bolečine, je rekel, so žlahni dari božji, in naj veči težave
zaslužene kazni. Ravno tako je bil u pokoršini in vsili dru¬
gih čednostih svojim lovaršem prelep izgled.

Tako pobožno in sveto je živel sv. Feliks do svojega
72. leta, dokler je Bogu dopadlo svojega zvestiga služav-
nika po hudi bolezni, ki je osemnajst dni terpela, na večno
plačilo poklicati. Ko je bi! sv. zakramente s veliko po¬
božnostjo prejel, je svoje oči na en kraj vperl, kakor bi kaj
posebniga vidil, in je vmes serčno izdihoval. Ker nobeden
drugih kaj vidil ni, ga eden duhovnikov praša, kaj da vidi?
In sv. Feliks pravi: „K a j ne vidite moje preljube ma¬
tere, prečiste Device Marie u družbi angelov?'*
In kmalo na to je mirno in veselo u Gospodu zaspal u letu
1587. Veliko, veliko čudežev seje  precej po njegovi smerti
nad obsedenimi, slepimi, kruljovimi in drugimi bolnimi zgodilo,
kateri so u kratkem po vsem keršanskem svetu sloveli.

Sv* Feliks, kapucina!', spoznovavec.

521

Na uk in posnema.

1. Sv. Feliks je grešnike opominal, brez odloga pokoro delati, ker jim
je dvojno nevarnost n grehih ostati živo dokazal: Pervo nevarnost še u
veči grehe zapasti; drugo pa, u grehih umreti in večno pogub-
len biti.  Kako resnično je to! Kdor u smerten greh pade in se ga spove¬
dati odlaga, silno lehko u veče grehe zabrede, in se veliko težej poboljša.
Ravno to uči sv. Gregor, ki pravi: ,.G r e h, ki ga človek s naglo po¬
koro ne izbriše, ga s svojo težo še u druge grehe vleče; zato
mu je potem tolkajn težej sopet vstati/'  —

Ravno tako si človek nikdar smerti svest ni; ni je ure, da bi ga smert
ne čakala. In ako u smertnem grehu umerje, je vekomaj pogublen. Tako dolgo
tedaj, dokler grešnik u smertnem grehu živi, je tudi u vodni nevarnosti ve¬
komaj pogublen biti. Pomisli, grešnik! te resnice prav dobro, iu ako si alj
iz slabosti alj iz hudobije smertno grešil, pojdi in opravi hitro sv. spoved, da
se ložej spreoberneš in u vedni nevarnosti ne ostaneš, vekomaj pogublen biti.
Veš, kako te vera uči, da je nespokorjenimu grešniku pekel gotov, in da ga
strašno terplenje čaka; torej skerbi, da ti grozni nevarnosti še ob pravem
času odideš, in ji vekomaj ne zapadeš.

2 .  Sv. Feliks je imel navado pogosto rekati: „Deo gratias!" alj

,,hvala Bogu!"  in je tudi druge opominal, ravno tako Boga za vsako reč
hvaliti. Saj se res nič bolj ne spodobi, ko Bogu za neskončne in brezštevilne
dobrote vedno hvalo dajati. Bog te je vstvaril k toljko imenitnemu namemu,
Bog te je odrešil po toliko dragi ceni, Bog te je posvetil pri sv. lcerstu, Bog
te je pred mnogim drugim in brez tvojega zasluženja k svoji pravi izveličan-
ski veri poklical, Bog ti je tvoje grehe odpustil, koljkokrat kolj si jih serčno
obžalil in odkritoserčno se jih spovedal, Bog te ni zavergel in vekomaj po¬
gubi), kakor toljko drugih, ki so ravno tako smertno grešili, ko ti, Bog ti je

še dosihdob odlog dal, pokoro storiti in se izveličati, in koljko drugih neiz¬
mernih dobrot si ti od svojega Boga vsak čas na duši in telesu prejel! Ni-
kolj nisi kos vse dobrote božje prešteti, tako malo kakor zvezde na nebi. Ni
ga dneva, ne noči, ne ure, ne časa, kar si na sveti, da bi ti Bog ne bil kaj

dobrega storil, alj te s svojoj mogočnoj rokoj kteriga hudega na duši alj te¬

lesu ovarval. Nisi tedaj dolžen svojega toljkajn dobrotlivega Boga vsak dan
za prijete dobrote prav ponižno zahvaliti? Sv. Bernard pravi: ,,C i g a v o ser¬
ce, in naj bi kamenito bilo, bi se ne omehčilo od toljko intolj-
kih dobrot, ki nam jih toljko visok gospod  deli." Zato opomina sv.
Paul: »Dajte hvalo Bogu za vse; zakaj to je volja božja."

M o 1 i t  v a.

O Gospod Jezus! ki si se ponižal u čisto naročje sv. Feliksa položen
biti, dodeli nam na njegovo priprošnjo svojo milostlivo pomoč, tebi s poniž-

522

22. Maj ali velikotraven.

nim in čistim sercom služiti, da bi tako vredni bili, enkrat po tebi u tvojo
večno kraljestvo sprejeti biti. Amen.

XXI!. Dan maja ali velikotravna.
Sveta Juli a. devica in mučenica.

Sv. Julia je bila rojena u imenitnem mestu Kartagb u
Afriki okolj leta 420. Bila je hčer bogatih starišev; pa u
sredi bogastva in spačenega mesta je toljko nedolžno, cisto
in sramožlivo živela, da je po vsem mestu naj lepši izgfed
bogaboječe device slovela. U letu 439 je dvanajsti dan ko-
zoperska krivoverni kralj Vandalov, Genzerih po imenu, s
vojsko mesto Kartago premagal. Ni mu bilo zadosti mesto
vsega, kar je vredniga gleštalo, obropati, tudi cerkvam ni
prizanesi! in jim vse premoženje pobral. Ker je katoličane
silno sovražil, je škofe in druge cerkvene služavnike iz de¬
žele izgnal, mestnane in bogatine sebi sužne podvergel, in
ženske, posebno samice nevernikom u sužnost prodajal. Med
njimi je bila tudi pobožna devica Julia. Kupil jo je neki ne¬
verni barantavec Euzebi po imenu, ki jo je seboj u Sirio od¬
peljal. Ker je bila gosposkega žlahnega rodu, se ji je iz
perviga hudo zdelo, neverniku sužna služiti, in naj pored-
nejše dela opravljati; pa kmalo se je u božjo voljo vdala, in
se s izgledoin preljubega IzveHcarja tolažila, ki je za del
nas borni hlapec postal. U naj vecih težavah je živo zmislila

Sv. Julia, devica in mučenica. 523

bridkega terplenja in smerti Jezusove, kateriga podobo je
tudi vedno na persih nosila. Vse naročene dela je prav prid¬
no oskerbela; n naj manjših recib je bila zvesta, svojemu go¬
spodu vselej pokorna, s vsakim človekom priljudna in prijaz¬
na; zato so jo pa tudi vsi radi imeli; posebno jo je njeni
gospod silno obrajtal, ki je večkrat rekel, da bi raj ob celo
svojo premoženje prišel, ko to sužno zgubil.

Kar ji je od dela časa ostalo, je molila in pa pobožne
bukve brala, kterili je nekaj seboj prinesla, druge pa od Si-
riskih kristianov u zajem dobila. To jo je toliko tolažilo, da
ni bila nikdar žalostna, temuč vedno vesela. Svojo deviško
čistost je u sredi med nevernim nečistniki zvesto ohranila,
ker nikolj kaj nesramnega komu ni pripustila. Da je ravno
imela jesti in piti po volji, je vendar silno zmerno živela, se
večkrat ob kruhu in vodi postila in svoj život s mnogimi spo¬
kornimi delaini pokorila. Euzebi, njeni gospod, ji je pogosto
prigovarjal, naj bi svojemu telesu kaj bolje postregla; pa nič
jo id njenimu spokornemu živlenju odmaknilo. Na vprašanje,
zakaj tako ojstro živi, mu je odgovorila: „Zeljim tako Bo¬
gu služiti in dopasti, in si njegovo milost prido¬
biti, da enkrat o dnevu sodbe od njega vekomaj
zaver/ena  ne  bom.“

Ces nekaj let se je Euzebi na otok Korziko podal, in
svojo Ijubleno sužno Juho seboj vzel, ter se s njo u barki čez
morje u namenjen otok prepeljal. Ko na otok prideta, so rav¬
no neverni Korzikani svojim malikom u čast veliko sloves¬
nost obhajali. Ker je tudi Euzebi nevernik bil, se je s svojimi
nevernimi služavniki u tempe! podal, malikom darovat; Julia
pa je na barki ostala, in jokaje za slepe nevernike molila.
Med tim pridejo strežaji Feliksa, otocnega poglavarja, barko
ogledavat, in Julio zagledajejo barajo, zakaj tudi ona s svo¬
jim gospodam u tempel ni šla? Brez straha jim odgovori:
„Kristiana sim, in le pravemu Bogu darujem, ne pa vašim
krivim bogovam, kteri nobene častivredni niso.“ Strežaji vse
to poglavarju povejo, ki na to Euzebia k sebi poklice, ter
ga vpraša, kaj ima neki za eno sužno na barki, da bogove
zaničuje? Euzebi mu reče: „Kristiana je, ktero sim že vec-
bart skušal od njene vere odverniti, pa zastonj; vendar mi
je posebno draga za del njene zvestobe in umnosti. 44  Feliks,
ki je kristiane toliko sovražil, da še kaj čuti od njih ni mo¬
gel', mu ojstro reče: „AIj jo odpravi, alj pa nakloni, da bo
naše bogove molila, 44  Euzebi mu odgovori: „Ne izpustim jo
za nic; od njene vere odverniti pa ni u moji moči; naj bolje
bo, da se pri miru pusti. 44  „To pa ne , 44  reče Feliks, „pre-

524

22. Maj ali velikotraven.

pusti jo meni; plačam ti jo, kakor hočeš, alj pa ti štiri sužne
za njo dam. 44  „U nič ne privojjim, 44  ihu Euzebi pove; „Julia
mi je ljubši, ko vso tvojo bogastvo, in vsi tvoji sužni. 44

Ker je Feliks vidil, da s prigevarnjanjem kaj ne opra¬
vi, povabi Euzebia na obed, in ga tako vpijani, da se zave¬
del več ni. Na to pošle svoje služavnike na barko, in jim vkaže
Julio če ni drugač posilim pripeljati. Ko jo zagleda, iz per-
viga njeno lepoto in umnost hvali, jo za del sužnosti omilu-
je, in ji obljubi, jo odkupiti in primerno omožiti, naj le bogo-
vam daruje. Julia mu pa neprestrašeno odgovori: „Sim za¬
dovoljna s svojim stanom, in veči sreče na sveti
ne  ji šem. Nobeni ga posvetniga ženina ne želj im,
ker imam že svojega u nebesih. Kar pa tvoje bo¬
gove zadene, ti na ravnost povem, da drugegalio-
ga ne spoznam, kakor samo pravega, kteriga kri¬
stjani molijo. 44  To je Feliksa silno vjezilo, in precej reče
Julii nekaj žlafernic dati, da se ji kerv pri ustali in, nosu po¬
cedi. Julia pa ponižno pravi: „Saj je tudi moj Zveličar
iz ljubezni do mene hude žlafernice prestal; ko¬
lika čast za me, da ga u tem n e k o 1 j k o posnemati
morem. 11

Grozoviten poglavar se na to še bolj razserdi in vkaže
Julio na tezavnico razpeti, in jo nevsmileno raztepsti. Julia
u tem misli na terplenje Jezusovo in pravi: „Moj Jezus
je še več prestal, ko so ga nevsmileno tepli in s
te rujem kronali. 44  Med toljkim terpinčenjem ji Feliks pra¬
vi: „Odpovej se keršauski veri, in ne boš dalej mučena. 44
Serčno mu Julia odgovori: „Tega nikakor ne storim,
naj bi me tudi kakor Jezusa križali. 44  „Caj! 44 reče na
to Feliks, „bomo saj vidli ali ti je resnica? 44  Berž zapove Ju¬
lio na križ razpeti, da bi ko Kristus na križu smert storila.
Služavniki to povelje hitro izpolnejo, Julio s žebelji na križ
grozovituo pribijejo, in povzdignejo. Sv. Julia pa, kteri je
Bog posebno moč in serčnost dodelil, se križa silno razve¬
seli, in na glas priča, da za posebno milost spozna, s Jezu¬
som enake smerti umreti. Na to Jezusa še poprosi, naj ji
potrebno pomoč dodeli; mu svojo terplenje, živlenje in smert
izroči, in kakor on, še na križu zarabelne moli, vse muke voljno
in veselo prestoji; kmalo potem pa se njena serčna duša loči.
Ljudje, ki so krog njeniga križa stoje se njeni serčnosti ču¬
dili; vidijo o njeni smerti njeno dušo u podobi svetlo bele go¬
lobice u nebesa iti. Menihi bližnega otoka Gorgona so njeno
častito smert zvedili, se hitro u Korziko pripeljali, njeno sv.

Sv. Julia, devica in mučenica. 525

truplo s vsiiu spoštovanjem iz križa isneli, ga u čoln djali,
nazaj hiteli, in so ga častito pokopali.

Nauk in posnema.

1. Sv. Julia je zvesto skerbela Bogu služiti in dopasti, in njegovo mi¬
lost si pridobiti, da bi o sodnem dnevu vekomaj zaveržena ne bila. Sodni dan
namreč poreče božji sodnik izveličanim: „Priditi vi ljubi mojega Oče¬
ta, in posedite kraljestvo od začetka sveta vam pripravljeno.“
Pogublenim pa: „Poberite se vi prekleti u večni ogenj, kteri je
hudiču in njegovim angelom pripravlen.“  In izveličane bok sebi vzel
u nebesa, pogubljene pa bo vekomaj u pekel zavergel. Prevdari dobro to, pa
tudi pomisli, kako potrebno je, si milost in prijaznost božjega sodnika pri¬
dobivati, in kako strašno nevarno, njega žaliti, ki ima moč, te vekomaj po¬
gubiti. Serčno izgrevaj, kar si ga dosihdob žalil, spravi se s njim skoz res¬
nično pokoro, in prizadevaj si zanaprej bolj skerbno, njegovo milost in pri¬
jaznost zaslužiti. ,,Z a k aj uči sv. Gregor, „p red sodbo se da potola¬
žiti, pri sodbi  nič  več.“ Varuj se skerbno, da ne boš višej svojega pri-
hodnega sodnika žalil, da te vekomaj u pekel vergel ne bo.

2. Sv. Julia je za veliko čast imela in silno vesela bila, da je žla-
fernice, tepenje in križanje terpela, in tako Jezusa, Izveličarja
svojega posnemati mogla,  in po njegovem sv. izgledu za sovražnike
svoje na križu prosila. Zato jo je pa tudi Jezus svojo izvolil. Hočeš tudi ti
med izvolenimi Jezusovimi biti, moraš ravno tako Jezusa posnemati, svoje
živlenje po njegovem ravnati. U čem pa kaj posnemaš ti Jezusa V Glej! Je¬
zus je rad vbogal, svojo sveto mater Mario, in svojega rednika sv. Jožefa,
in je bil svojemu nebeškemu Očetu do smerti na križu pokoren. Ti si dosti¬
krat nepokoren Bogu, svojemu Očetu, in svoji materi, katolški cerkvi, ker
božjih in cerkvenih zapovedi ne deržiš. Jezus je bil krotek in iz serca poni¬
žen;  ti pa s svojim bližnim tcrdo in hudo ravnaš, in si prevzetniga napuh-
neniga serca. Jezus je rad u molitvi svojega nebeškega Očeta častil, in do-
stibart cele noči premolil; ti še po dnevi nerodno moliš, in svoje molitveveč-
del nespodobno, brez vse pobožnosti opravljaš. Jezus se je štirdeset dni in
noči stanovitno postil; ti se že kislo deržiš, ako le kak dan se postiti alj si
kaj pritergati moraš. Jezus je bil toliko zaničovan, in zasramovan, nevsmile-
no tepen in s terajem kronan, in grozovitim na križ pribit, kder je zaničlivo
smert storil, in vse to je s čudno poterpežlivostjo prešla!; ti pa si že nevo¬
ljen, če le kako žal besedico čuješ, alj kako majhno krivico občutiš; in ako
te bolezen zadene, alj si ktero zaničovanje in preganjanje alj kako drugo te¬
žavo skusiš, kako se takrat jeziš, in dostibart Boga in ljudi preklinjaš. Je¬
zus je svojim sovražnikom iz serca odpustil, in še na križu za nje molil; ti

526

23. Maj ali velikotraveu.

pa se nad .svojim razžalnikom maševati hočeš, merz in sovražtvo do njih
imaš, jim vse hudo željiš, in dostikrat le na videz, ne pa iz serca odpustiš.
Glej! kako slabo [zveličarja svojega posnemaš! Ako se ne spreoberneš in po
Jezusovih stopinjah ne hodiš, gotovo med izvolenimi ne boš; zakaj resnične
so besede sv. Paula: „K ter e je On (to je Bog) k ve eni mu živlenju
priizvoljil, njim je tudi vkazal, naj podobo njegovegaSina po¬
snemaj  o.“ Brez odloga torej začni Jezusa posnemati in za njim hoditi.

M o I i t v a.

Bog! ki si svoji zvesti služavnici sv. Julii svojo moč dodelil, vse skuš¬
njave serčno premagati in vso terplenje za tvojega sv. imena del voljno pre¬
stati; daj, te ponižno prosimo, tudi nam svojo pomoč, po njenem svetem izgledi
raj še vse terpeti, kakor tebe razžaliti, da bomo tako vredni med izvolene u
tvojo kraljestvo priti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIII. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Gotliard, škof.

Sv. Gothard je bil rojen na v  13ajarskem u vasi Ritenbah
blizo starega samostana Altah. Ze u otroških letih je kazal
pobožno serce in dobro glavco; zato so ga njegovi stariši zgo¬
daj že bližnim menihom sporočili, da so ga u čednostih in uče¬
nosti vodili. Gothard se je toliko pridno učil, in se tako le¬
po zaderžal, da so ga vsi menihi silno štimali. O tem času
je Miroslav (Fridrih), tačasui Solnograški nadškof samostan
*  Altah obiskal, in pri tej priložnosti posebno dobrih lastnost
mladenča Gotharda se prepričal; zato ga je seboj na svoj
dvor vzel, da bi se u viših učenostih izuril, po tem pa ga
je nazaj u samostan poslal. Menihi so se ga silno razvese¬
lili, ker so od pridnega, učeniga in pobožnega mladenča kaj
posebnega pričakovali; še veči pa je bilo njih veselje, ko je
Gothard poprosil, naj bi ga u svoj red vzeli, kar so mu prav
radi dovoljiii. U meniškem stanu je sv- Gothard postave svo¬
jega sv. reda na tenko izpolnoval, in za duhovsko popolno-
mast po moči skerbel. U kratkih letih je bil vsim tovaršem
naj gorši izgled meniških čednosti, tako, da so ga po smerti
svojega apata enoglasno naslednika izvoljili. Ni seer rad u
to čast privoljil, za tol j ko bolj skerbno in zvesto je pa po¬
tem svojo imenitno službo opravljal. Sedem let je bil jim sker-
ben prednik, ki so ga tudi kakor svojega očeta ljubili in ča¬
stili. Po tem je na prigovarjanje sv. Viligizia, nadškofa uMaincu,

527

Sv. Goti) ar d, škof.

iu pa sv. cesarja Henrika u samostan Hiršfeld za prednika
šel, da bi zapadeno ondašuo miniško živlenje sopet oživel.
Sv. Gothard je s svojim lastnim izgledom in ljubeznivim opo-
minenjem sporočene menihe toljko modro vodil, da u kratkem
niso le po redovskih postavah vsi na tenko živeli, temuč do¬
sti jih tudi u čednostih tako napredovalo, da so u slovesu
velike svetosti umerli.

Kedar je bil to naročeno važno delo po vsili željah do¬
bro izgotovil, se je sv. Gothard u svoj Ijublen samostan Al-
tah povernil, da bi ondi še bolj za svojo lastno popolnost
skerbeti in Bogu u sveti tihoti bolj zvesto služiti mogel. Bog
pa mu je u ponočni prikazni razodel, da bo u kratkem škof
izvoljen; in res je. bilo tako. Po smerti namreč Ilildeshaim-
skega škofa je ondašna duhovšina le njega svojega viši pa¬
stirja imeti žeijela, in cesar sam jim ga je škofa postavil.
Iz perviga se je sv. Gothard te previsoke časti po vsej moči
branil; ker je pa u novi prikazni božjo voljo u tem spoznal,
je Bogu ves pokoren namenjeno škofištvo nastopil. S veliko
modrostjo in s skerbno gorečnostjo je do konca svojega živ-
lenja svojo viši pastirstvo opravljal, in vse svoje misli in
želje, svoje djanje in nehanje le k božji časti in k pridu svo¬
jih sporočenih ovčic obračal. Skorej vsak dan je verne učil
in ljubeznivo opomina!, silno rad molil, se ojstro postil in
druge spokorne dela opravljal. Veliko novih cerkev je pozi¬
dal in starih popravil in jih čedno okiucil. Lepe cerkve so
mu bile čez vse; vse je morlo snažno in olepšano biti; ne¬
spodobnega pa kaj u cerkvi nikakor ni terpel. Svete navade
in šege, ki jih katolška cerkev o posebnih časih cerkveniga
leta ima, je vkazal po vsi slovesnosti obhajati, ker je spoz¬
nal, koljko one k povikšanju božje časti in pa k pravi po¬
božnosti pripomorejo. Vbogim, ki so mu bili živi teinpel bož¬
ji, je bil vedno skerben oče. Ni ga bilo potrebniga, da bi mu
on po moči pomagal ne bil; veči del svojih prihodkov je med
vboge delil. Dobra izreja otrok je bila sv. Gothardu serčna
skerb; zato si je po vsej moči prizadeval, da bi mladost po¬
trebnih naukov se vdeležila, in zatorej tudi stariše goreče
opomina!, naj bi otrokam svojim za dobro izrejo pridno sker-
beli, ter pomislili, da dobro izrejeni otroci so časna in večna
sreča celi domovini. Kakor za otroke je sv. Gothard tudi za
druge stanove svojih vernih potrebno skerb imel, kerjeserč-
no željel, da bi vsi Bogu zvesto služili, ga vredno častili in
ljubili. Njegovo sveto prizadevanje pa tudi ni bilo brez obil¬
nega prida, ppsebno ker je Bog svojemu zvestemu služavni-
ku dal čudeže delati in prihodne reči napovedovati. Sv. Got-

528

23. Maj ali velikotraven.

hard je hudiče iz obsedenih pregnal; hude očesne bolezni s
samim znamnjem sv. kriza ozdravljal, na smert bolne naglo-
ma ozdravil; samo rekel jim je u imenu Jezusa vstati in iti,
in pri ti priči so zdravi hodili, in Boga hvalili* Tudi mertve
je k živlenju obudil. Neki mladeneč se je u čolni čez reko
vozil v  pa hud vihar vstane, čolnič se potopi in mladeneč vto-
ne. Cez tri ure ga voda na breg verze, in mertvega neso
domu. Njegova mati silno joka in žaluje; ker pa ravno sv.
Gothard memo pride, pred njega poklekne in ga jokaje prosi,
naj bi vendar s svojo molitvijo od Boga mladenču živlenje
sprosil. Sv. Gothard nekoljko pomoli, po tem pa gre, inladen-
ča inertviga za roko prime in pravi: „Mladenič! rečem
ti, vstani! 44  In kakor nekdaj mladenič u Najmu, na ravno
te besede Jezusove mertev mladenič hitro oživi in vstane.
Mladenič oživljen prosi sv. Gotharda, naj ga spove; po spo¬
vedi ga poprosi za sv. obhajilo; po tem pa reče sv. škofu:
„Naj me zdaj spet mirno umreti; bojim se namreč, ako bi
še u toljkih nevarnostih živel, drugič grešiti in vekomaj po-
gubleu biti. 44  In sv. Gothard na to pravi: „Tak pa zaspi
spet, moj sin, in počivaj srečno u imenu Jezusa
Kristusa. 44  Mladenič prigovori še: „Amen;“  Po tem pa
glavo nagne in u pričo sv. škofa drugič umerje. Mnogemu
svojih znancov je sv. Gothard zadno uro napovedal, kakor
je po božjem razodenju tudi za svojo lastno vedel.

Svojemu strežaju, Buno po imenu, je nekdaj rekel: „Moj
ljubi Budo! pojdeva skorej u svojo domovino. 44  Bu¬
no je mislil, sv. Gothard meni na Bajarsko, ker je rojen bil,
popotovati. Sv. Gothard pa mu pravi: „Nak, le u nebeš¬
ko domovino pojdeva. 44  Na to svojo zadno pot se je
sv. škof skerbno pripravljal, s prelepimi čednostmi in obilnim
dobrimi delanii, s ojstrim pokorjenjem svojega telesa, in s po¬
božno prejeino sv. zakramentov. O letu 1038 je za smert zbo¬
lel. Po noči pred velikim križevem, ko so duhovniki u cerk-
vo šli svoje navadne molitve opravljat, vkaže sv. škof med
tem štirim mladenčem pri njegovi postelji ravno te molitve mo¬
liti. Veselo jih posluša in še sam po moči ktero versto po¬
vzame, ter u sv. psalmih Boga ponižno u pomoč kliče in svo¬
je pregreške popolnoma zgreva, kakor je u svojih zdravih
dneh pogost« storil. In tako je med božjo hvalo svojo sv.
živlenje na svetu sklenil, in ga s večnim u nebesih zamenil. Malo
ur po tem je tudi njegov služavnik Buno umeri, in ker je tu¬
di njegovo živlenje prav pobožno bilo, se upa, da se zdaj
tudi on med izvolenimi u nebesih znajde. Po smerti sv. Got¬
harda je njegovo truplo posebno prijeten duh dajalo, in po

Sv. Gothard, škof. 529

mnogih čudežih, ld so se pri njegovem grobu godili, je sv.
škof Gothard daleč po sveti slovel in še slovi.

Nauk in posnema •

1. Sv. Gothard je vedel za svojo smertno uro, in se je zvesto na njo
pripravljal. Tudi ti veš, da ti je enkrat smert gotova, ker sv. Paul uči: „Vsa¬
lv e m o človeku je namenjeno enkrat umreti;^  pa kdaj, kde in kako
boš umeri, ne veš. Ura, kraj, in dan tvoje smerti ti je neznan; povsod in
vsak čas te gotovo smert čaka. Ali ni torej ti še bolj potrebno na zadno uro
skerbno se pripravljati, in vedno za smert pripravlenimu biti, da bi srečno
umeri ? Kakor namreč bo tvoja smert, taka bo tudi tvoja večnost, srečna alj
nesrečna. Tudi pravi sv. apostol, daje  človeku namenjeno, le enkrat um¬
reti;  le enkrat tedaj boš umeri, in kakoršna bo takrat tvoja smert, taka bo
tudi tvoja večnost. Kar za cdno samo smert svojo zamudiš, se vekomaj več
popraviti ne da; vsaka druga škoda se da še s časoma popraviti in dome-
stiti; le škoda, ki si jo s nesrečno smertjo pripraviš, ti ostane vekomaj, ker
več ko enkrat ne umerješ. Res je scer, da so bili, ko so dvakrat umerli, p.
mladeneč, ki gaje  sv. Gothard k živlenju obudil, alj katire je Jezus, so nje¬
govi apostoli in drugi svetniki čudno oživeli; alj vsi ti so oživeli po poseb¬
nem čudeži, kteriga se ti nadjati ni. Kaj ti torej drugega ostane, kakor vedno
se na pmert zvesto pripravljati, ker boš le enkrat umeri, pa ne veš, kdaj in
kde te smert čaka.

2 .  Gothard je na svojo zadno uro Boga u pomoč klical, in s sv. psal¬
mi svoje pregreške živo obžaloval, kakor je ravno to pogosto u svojem živ¬
lenju storil. Tako naj vsak umirajoč Boga za neskončno pomoč prosi, naj
živo vero, terdno zavupanje in gorečo ljubezen do svojega Boga obudi, in
svoje grehe serčuo obžaluje. Hočeš pa, da boš mogel o smertni uri svoje
grehe popolnoma izgrevati, vadi se že u svojih zdravih dneh popolnoma gre-
venge, obudi pogosto serčno žalost nad svojimi grehami iz gole ljubezni do
svojega dobrotlivega Očeta nebeškiga, in ako se na zadno uro spovedati ravno
ne boš mogel, ti bo taka popolnoma grevenga odpušanje tvojih grehov pri
Bogu pridobila. Nikar pa se ne zanašaj in ne greši, ker misliš, da boš o
smertni uri popolnoma grevengo obudil, in tako se pekla otel; silno bi bilo
to nevarno in grešno, ker bi tako prederzno na božjo milost grešil. Motiš se,
ako meniš, da se velik grešnik na zadno uro lehko izgreva. Ali ti bo lehko
o smerti svet sovražiti, ki si ga vedno in toljko ljubil, in Boga samega iz
serca ljubiti, kteriga si u živlenju s grehami toljkobart žalil? Brez posebne
pomoči božje ti to mogoče ne bo. Ali pa smeš vupati, da ti bo Bog na zadno
uro svojo pomoč dodelil, ki si ga zdrav toljkokrat in tako močno žalil? In
če ti bo takrat morde tudi mogoče, s besedo grevengo obuditi, kaj ti pomaga

34

530

24. Maj ali velikotraven.

vse to, ako pa tvoje serce prave žalosti ne občuti, ako ono s Bogom sprav-
leno ni? Da si boš torej srečne smerti svest, izpovej se svojih grehov, dok¬
ler si še zdrav, in obudi večkrat, posebno vsak večer popolnoma grevengo,
tako ti bo ona tudi na zadno uro k tvojemu zveličanju. „Srečen in moder
je tisti,pravi  sv. Tomaž Kemp., „ki skerbi tako živeti, kakor bo
želje!  umreti. <f

ffl o 1 i t v a.

Bog! Id si sr. Gothardu svojo milost dodelil, za smertno uro se zve¬
sto pripravljati in svoje pregreške popolnoma obžalovati: daj tudi nam greš¬
nikom svojo pomoč, se vedno na smert pripravljati, in še na zadno uro pravo
popolnoma grevengo nad svojim grehi obuditi, da tako o smerti tvojo milost
dosežemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIV. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Gregor VII. papež.

St*  Gregor, (ega imena sedmi, rimski papež, je bil ro¬
jen n Suani »a Hetrurskem. Ze u pervi njegovi mladosti so
se nad njim vidile znamja njegove prihodne svetosti in ve-
licasti. Ko je še tnal fantek pri nekemu tesarju sedel in si
igraje trešice zlaga! jih je nevedoma tako zapored zložil, da
so se po njih vidno brale besede 72. psalma: „Onbood eniga
morja do drugega gospodoval/ 4  To je bilo toljkanj cudnejsi,

531

Sv. Gregor VII., papež.

ker Gregor takrat pismenk še poznal ni. Perve nauke u po¬
božnosti in učenosti je prejemal u Rimi od menihov, kterim
je bil njegov vujc Peter apat. Od tod ga je vujc u imenitni
Kluuiački samostan poslal, da bi u šoli sv. Odila še veci uče¬
nost dosegel Tukaj je željel u družbo menihov sv. Bene¬
dikta sprejet biti, in ker so mu njegovo prošnjo dovoljili in
ga u samostan vzeli, je u njem toljko sveto živel, da so ga
u kratkih letih enoglasno predstojnika tistega samostana iz-
voljili. Kmalo po tem je bil za apata u samostanu sv. Paula
zvunaj Rimskega mesta postavlen, kder je veliko duhovni¬
kov u svojo vlado sprejel. Papež Leo IX. ga je kardinala
povzdignil, ktero imenitno in častito službo je še po tem pod
štirimi naslednimi papeži prav slavno opravljal. Papeži so ga
na razne kraljeve dvore pošiljali, in mu važne opravila spo¬
ročali, ker je bil mož posebne umnosti in učenosti, in jim je
vsako sporočilo po volji izpeljal.

Po smerti papeža Aleksandra II. je bil sv. Gregor, ki
mu je bilo poprej Hildebrand ime, od cele dukovšine in vse¬
ga rimskega ljudstva za naslednika enovoljno postavlen. Sv.
Gregor se je scer dolgo te preimenitne časti jokaje branil;
ker je pa na sledno venda rprivoljiti moral, je berž sklenil,
imenitne dolžnosti tako visoke pa tudi težavne službe po vsi
moči izpolnovati. Kar si je predvzel, je tudi na tenko do¬
polnil. Vsi pisavci zgodb tistega časa ga enoglasno hvalijo,
da od apostolov do njega ni bilo papeža, kateri bi bil več,
ko on, za božjo čast storil, vec težav prestal, bolj goreče
in serčno sv. cerkve pravice zagovarjal, tako neprestrašeno
krivice varoval, in vsako hudobijo po vsi ojstrosti svaril. Po
raznih cerkvenih sborih je skerbel mnoge razvade odpraviti,
duhovšino je ojstro zavezal cerkvene postave in narocbe na
tenko spolnovati, in posvetne oblastnike je primoral, cerkvi
odtegneno blago poverniti. Se ve, da se je tako mnogim za¬
meril, in velikanom, še clo cesarju u silno sovražtvo prišel;
pa za vse to ni maral, ker mu je bila perva dolžnost za
božjo čast se krepko potegovati in njegovo sv. cerkev serc¬
no braniti. Enkrat, ravno na svet večer pri sv. maši so neki
najeti služavniki na njega planili, ter ga zgrabijo in za lase
iz cerkve naravnost u ječo vlečejo. Rimsko ljudstvo se tolj-
lce prederznosti zavzame in svojega sv. očeta otme. Če rav¬
no toljko sovražen in preganjan, še clo večkrat u smertui
nevarnosti, se vendar sv. Gregor nikelj in nikogar ni bal
storiti, kar je za svojo dolžnost spoznal. Če ravno mnogim
njegova ojstra gorečnost ni bila všeč, je pa Bogu toljkanj
bolj dopadla, kar je Bog sam s očitnim čudežem na znanje

34  *

532

24. Maj ali velikotraven.

dal. Nekega dne, ko je sv. papež Gregor ravno sv. mašo
Bogu daroval, je vso pricejoce ljudstvo vidilo belega goloba
izpod neba prileteti, se na njegovo desno ramo vsesti, in
svoje perute nad njegovo glavo razprostrti, u očitno znamnje,
da ga sam sv. Duh in nobena človeška modrost u vladanju
sv. cerkve vodi. Pri vsem tem je moral sv. papež Gregor ne-
dopovedlive nadloge in mnogo preganjanje prestati. Od so¬
vražne vojske u Rimu obdan je komaj skoz pomoč vojvoda
Roberta Guizkarda sovražnikom na goro Kasino vbežal, in
je slednič u Salerno prišel. Med vojskno obsedo Rima so
vojšaki mesto zažgali, in sv. Gregor je ogenj samo s znam-
jem sv. križa čudno pogasil. U Salerni je u nevarno bolezen
zapadel, u kateri je, kakor je sam pred povedal, tudi umeri.
Njegove zadne besede so bile: „Pravico sim ljubil, in
krivico sovražil, zato umerjem pregnan.^  Umeri je
sv. Gregor leta 1085.

Nauk in p o snem a.

1.  „Pravico sim ljubil in krivico sovražil,“ so bile zadne be¬
sede sv. Gregoria. Srečen kdor tako po resnici rečti zamore, naj bi tudi, ka¬
kor sv. Gregor, preganjan in sovražen bil. Ali pa moreš ti po resnici rečti,
da krivico, to je greli sovražiš? Kdor se s kom malo kaj peča, s njim pri¬
jazno ne ravna, ne jiše njegove tovaršije, temuč se mu le skerbno zogiba,
pravimo, da ga sovraži. Ali tudi ti s grehom tako ravnaš ? Ti se rad s grehom
in grešnim rečmi znaniš, prostovoljno s njim obnašaš in pečaš, prijazno ravnaš,
in namesto se greha zogniti, raje sam k njemu hitiš, in dopadenje do nja u
svojem sercu ohraniš. To se ne pravi krivico sovražiti. — Kako pa kaj pra¬
vico, to je čednost in pobožnost ljubiš? Kdor ktero reč ljubi, si jo po vsi
moči pridobiti skerl ( ii. Kako malo pa ti za čednost in pobožnost maraš! Kolj-
kokrat se ti priložnost da, kako lepo čednost pokazati, ktero pobožno delo
opraviti; pa ti jo neskerbno zanemariš. Morebiti si še med takimi, kteri po¬
božne zasmehujejo in zaničujejo, in se raj s hudobnimi ko s pobožnimi pe¬
čajo. To se ne pravi pravico ljubiti. Po tvojem živlenju skleniti le krivico
ljubiš in pravico sovražiš. Ta pot pa te u pogublcnje ne u zveličanje pelja.
Hočeš zveličan biti, moraš po izgledu svetnikov čednost ljubiti in greh so¬
vražiti.

2. Sv. papež Gregor si je za božjo čast, za veči prid sv. Jezusove
cerkve, za spreobernenje krivovercov, za ohranenje prave vere in za odprav-
lanje hudobij in razvad s neprestrašeno gorečnostjo prizadeval. Bogu je taka
gorečnost dopadla, kar je s očitnim čudežem pokazal; ljudem pa ona ni bila

533

Sv. Urban, papež in mučenik.

všeč; veliko namreč je moral sv. papež za nje del od hudobnih in terdovratnih
prestati, pa se u svoji serčnosti omajati ni dal. Ze od nekdaj je hudobnežev
navada, zaničevati in zasmehovati jih, kteri pobožno živijo, in se krivice in
greha varujejo. Ze Modri u starem testamentu njih misli razodene, ker na
ravnost pove, kako oni govore, rekoči: „Pojdmo, zatirajmo pravič¬
nega in zalezujmo ga. S zasramovanjem in terpinčenjem ga
hočemo skušati. K naj zaničlivši smerti ga hočemo obsoditi.  “
Zakaj pa tako? Oni sami povejo: „On je našim delom zopern; mi ga
videti ne moremo, ker njegovo živlenje ni živlenje drugih
ljudi, in je njegovo ravnanje vse drugačno.“  Tako so govorili in
še govore hudobni. Kaj pa sv. pismo od njih pravi? „Oni so zajšli, ker
jih je njih hudobija oslepila.  “ Resnično gola hudobija je, ne ljubiti
dobro, ne sovražiti hudo, in verh tega merz imeti, če drugi čednost ljubijo in
se krivice in greha varjejo, in zato pobožne zasramovati in preganjati. O nikar
se ne daj skoz njihovo zaničevanje alj preganjanje omotiti, da bi se čednosti
in pobožnosti sramoval in pa greh ljubil. Oni sami bodo enkrat spoznali in
se kesab', da niso prav ravnali, pa bo že prepozno; zakaj sv. pismo pravi:
„Pravični bodo s veliko serčnostjo stali pred tistimi, kteri
so jih stiskali. Ko bodo to vidili, bodo omoteni od groznega
straha, in se bodo začudili zavoljo naglosti neupanega zve¬
ličanja, ter bodo sami pri sebi rekli, ksaje se, in od britkosti
duha zdihovaje: Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali, in u
zasramljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih živlenje imeli
za nespamet in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj pri¬
šteti med božje otroke, in njih del je med svetniki. Mi smo
tedaj grešili, in od pota pravice zajšli.“

M o I i t v a.

Bog! ki si u prid in hrambo svoje sv. cerkve svojega služavnika sv.
Gregoria papeža s čednostjo serčnosti obdaril: dodeli po njegovem izgledu
in priporočenju tudi nam, ki u tebe zaupamo, vse zopernosti serčno prema¬
gati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXV* Dan maja ali velikotravna*

Sveti Urban, papež in mučenik.

Sv. Urban je bil u Rimu imenitnih in bogatih starršev u
drugem stoletju keršanstva rojen. Ze u mladosti je bil goreč
kristian, in že takrat je pred sodniki očitno in neprestrašeuo
pričal, da je le Jezusova vera prava, po kateri samo zamore

534

25. Maj ali velikotraven.

človek izveličan biti. U letu 223 je za rajnem Kalikstom
rimski papež izvolen bil pod cesarjem Aleksandrom. Cesar
je bil dobrega serca mož in ni kristianom veliko prizadeval;
toljkanj hujši so pa njegovi oblastniki pravoverne preganjali,
terpinčili in morili. Posebno grozoviten je bil oblastnik Al-
jnabi, kateremu je bilo Rimsko mesto s okoljcmi sporočeno.
Po vsili krajih je vkazal kristiane loviti, in pred se goniti.
Ravno je sv. papež Urban s nekimi duhovni in diakoni na
grobih mučenikov skrivaj molil, kar ga Almahov služavnik
zaleze in svojemu gospodu zatoži. Oblastnik sv. Urbana pred
se pokliče in serdito ogovori: „Si li ti tisti Urban, ki je že
u drugič zatožen, da ljudi zapeljuje ?“ Sv. Urban mu krotko
odgovori: „Jaz nikogar ne zapeljujem, temuč le
ljudi od grešnih potov na stezo resnice vodi  m/'
„Lepa resnica,“ zavpije sodnik nad njim, „za del katire je
že toljko jih bilo umorjenih, ker niso naše bogove molili/
„Tudi jaz jih molil ne bom,“  mu zaverne sv. Urban;
„stori s menoj kar ti je rado/  Oblastnik ga naj pervo
vkaže u temno ječo zapreti. Verni zvedeti, da je njih oče
zapert, ga po noči objiskujejo, ter vso noč s njim premolijo
in Roga hvalijo, ob zoru pa se spet objokani ločijo in k
domu podajo. U kratkem oblastnik sv. Urbana spet pred se
pripeljati reče in ga serdito nagovarja, naj se Jezusu od¬
pove in malike moli. Med drugim mu tudi očita smert sv.
Cecilie, njeniga ženina Valeriana in njegovega brata Ti-
burcia, katerim je sv. papež serčnost delal, raji vse terp-
lenje in tudi smert prestati, kakor pa Jezusa zatajiti; in ka¬
teri so na serčno prigovarjenje sv. Urbana za res kakor
častiti mučeniki umerli. Na to mu sv. Urban odgovori: „Kteri
so bili zavoljo sv. vere umorjeni, niso mertvi, te¬
muč žive u nebesih pri Bogu/  Oblastnik ga dalej bara,
kde bi bilo veliko bogastvo, ktero sta sv. Cicilia in Valerian
imela? Sv. papež mu reče: „Pred smert j oj že sta ga
vbogim razdelila; mi kristiani ne maramo za bo¬
gastvo, temuč ga raje po vbogih u nebesa po¬
šiljamo/  Zdaj ga vkaže oblastnik s jermeni, na katerih
so bile svinčaste kugle uvezane, nevsmileno pretepsti in spet
u ječo vreči. O mraku pridejo trije stotniki Flavian, Kalist
in Amoni, tudi kristiani, k njemu u ječo in ga milo prosijo
rekoč: „Sv. oče! prosi Boga za nas, hudo hudo preganjanje
nas čaka/ Sv. Urban jih serčno tolaži: „Nikarte za tega
del žalovati; bodite raji veseli, ker po velikem
terplenju se pride u nebesa/  Vso noč so Boga hvalili
in molili in ga potrebne pomoči in milosti prosili. To videti

535

Sv. Urban, papež in mučenik*

in slišati tudi njih varil Autolin po imenu pred sv. papeža po¬
klekne, in ga prosi, naj ga kersti, ker tudi on kristian biti
želji. Sv. Urban ga veselo kersti in potem birma; na slednje
še dar sv. maše opravi, ter njega in tovarše svoje obhaja.
Ko je oblastnik zvedil, da je tudi ječar kristian, ga reče
pred se prignati in mu vkaže malikom darovati; Antolin pa
tega ne stori in si rajši glavo odsekati da. Po tem pripel-
jajo spet sv. Urbana in njegove tovarše pred oblastnika, ki
si vse prizadeva jih pregovoriti, naj bi malike molili, pa vse
zastonj. Vkaže jih u tempel velikega malika peljati in jih
siliti mu darovati; sv. Urban pa na glas reče: „Božja moč
se naj skaže  nad  tem  m a J i k o m!“ In pri tej priči se
malik na tla zverne in na drobne kosce razleti, in veliko
maiikovavskih služavnikov je mertvih na tla popadalo. Ob¬
lastnik to videti se silno prestraši in domu izbeži. Komaj pa
ga je ta strah minul, je namesto iz tega čuda pravega Boga
spoznati in svojo vražjo vero zapustiti, še bolj se razserdil,
in vkazal kristjane, posebno sv. Urbana, ker je drugim serce
dajal, neusmileno pretepati in vse razmesarjene spet u ječo
vreči. Ces tri dni reče oblastnik sv. Urbana in tovarše u
tempelj boginje Diane peljati in jih primorati, ji darovati, in
če mu volje ne spolnejo, jih ob glavo djati. Sv. Urban svoje
tovarše k stanovitnosti opomina in jim grede pravi: „Glej te!
zdaj nas Bog k sebi kliče; do zdaj smo ga le ka¬
kor u ogledalu gledali, kmalo pa ga bomo vidili
in vživali od obličja do obličja/ 4  Ko pred tempel
pridejo, serčno sv. Urban vojšakom reče: „Ne bomo mo¬
lili malikov nikakor; le storite s nami, kakor
vam je vkazano/'  Na mestu so jim glave odsekali u
letu 230. Pobožni verni so truplo sv. Urbana in njegovih
tovaršev častitlivo pokopali. U letu 821 so vzdignuli trupla
sv. Cicilie in sv. Tiburcia, Valeriana in Urbana, katire je
papež Paskal u cerkev sv. Cicilie prenesti vkazal. U letu
1353 je cesar Karl IV. nekoljko ostankov sv. Urbana do¬
bil in jih u Prago slovesno prenesil in hranil. Slovenci sv.
Urbana posebno u vinskih goricah časte, ter mu podobo
grozda u roke dajo, rekoč, da se ima o sv. Urbanovem
grozdič lepo viditi in s zelenim peresom kupica pokriti.
Lepo in veselo je to; pa še lepše njegove svete čednosti
posnemati.

5B6

25. Maj ali velikotraven.

Nauk in posnema.

1. Sv. Urban je nevernimi! oblastniku rekel: „Mi kristiani ne ma¬
ramo za bogastvo, temuč ga raj po vbogih u nebesa pošil¬
jamo. “ O da bi vendar te besede od vsakega kristiana veljale! Naj bi vsak
po nauku Jezusovem ravnal, ki pravi: „Delajte si prijatele s krivičnim
mamonam, da kedar obnemagate, vas vzamejo n večno pre¬
bival iš če. a  Ne pozabi torej kristjan, da ti Bog časnega premoženja le zato
daja, da bi si s njim večno živlenje pridobil. Nikar ga tedaj ponidoma ne
zapravljaj, nikar ga u greh nehvaležno ne obračaj; nikar pa tudi svojega serca
na-nj ne tvezi in ga preveč ne ljubi, in preskerbno ne stiskaj in ne varuj;
rajše od tega kar imaš vbogim podeli, ker si tako nebeško veselje pridobivaš.
Kaj ti pomaga na svetu veliko premoženje imeti, u večnost pa prazen iti? Ne
veš, da boš o smerti vse časno zapustiti moral? In čigavo bo, kar tako
skerbno naberaš? Ne zanašaj se na nje, kteri bodo za teboj tvojo premoženje
dobili, in ne reci: „Bodo pa še kaj za menoj poskerbeli.“ Bolj gotovo je, da
sam za svojo zveličanje skerbiš, ko da drugim to skerb nalagaš, in boljši
je, da dobre dela pred teboj u večnost gredo, ko da bi za teboj zaostale.

« „Bi ne bila gotova krivica, da bi Jezus Kristus po vbogih
gladoval, tvoj sin bi pa u obilnosti  zapravljal?“pravisv.Augustin.

2. Na poti k grozovitni smerti je sv. Urban sebe tolažil in svojim to-
varšem serce delal rekoč: „Glejte! zdaj nas Bog k sebi kliče; skorej
ga bomo gledali in vživali od obličja do obličja/*  Naj bi tudi
tebe, kristian! sladko zaupanje večniga veselja podpiralo, vedno za nebesa
skerbeti. Ce ravno „nebeško kraljestvo silo terpi,“  bo pa krona po¬
tem za toljko gorša, veselje za terplenjem toljko slajši. „Ali te straši trud
za nebesa skerbeti; naj ti daja plačilo pogum"  pravi sv. Auguštin.
Sv. mučeniki so toljko za nebesa prestali, vsi izvoleni si toljko za izveličanje
svojo prizadeli, in ti bi hotel brez truda u nebesa priti? Jezus sam je moral
neskončno terpeti, da bi le ti izveličan bil, in ti bi brez terplenja mogel izve¬
ličanje doseči? to je nemogoče. In kaj če tu nikoljko kratko časa terpiš, terpi
le voljno, za kratkim terplenjem nastopi večno veselje in po besedah sv.
Paula „vse terplenje sedajnega sveta še primeriti ni veselju,
ki gaje Bog njim pripravil, kteri njega ljubijo/*

H o 1 N v a.

Prosimo te, o Gospod Bog! naj nas priprošnja sv. Urbana, papeža in
mučenika tebi priporoča, ki se njegovega častitlivega spomina na zemlji ve¬
selimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Filip Neri, spoznovavec.

537

XXVI* Dan maja ali velikotravna*

Sveti Filip Ueri, spoznovavec.

’ v

Sv. Filip Neri je bil rojen u Florenci leta 1515. Ze u
svojih pervih letih se je toljko dobrega kazal, da so mu sploh
„blagi Filipek a  rekli. Svojim starišem je bil u vsem na tenko
pokoren, tako daje  njegov lasten oče pričal, da ga je le
enosamokrat za en majhen pregrešek s besedoj posvaril,
kar je malega Filipa toljko ganilo, da se je britko razjokal,
ko je bil svojega očeta nekoljko ožalil. Moliti in božjo be¬
sedo poslušati ga je pred vsim drugim veselilo; vecbart je
cele ure neprenehoma molil, in božje besede nikolj ni za¬
mudil alj opustil. Do svojega osemnajstega leta j e bil pri očetu
u Florenci, po tem pa je šel na Napolitansko, kder je bo¬
gatega tergovca strica imel, kteri mu je svojo dedišno za¬
pustiti hotel. Alj kupčistvo Filipu ni dopadlo, zato je s do-
volenjem strica u Rim se podal, da bi ondi duhovske šole
opravil. U tem času je pričel Filip svojo ojstro živlenje,
kteremu je bil do konca zvest. Tudi bolnikom u bolnišnicah
je stregel, ter vboge in nevedne u keršanskem nauku učil.
Po dnevi je objiskoval sedmero cerkev u Rimu, po noči pa
pokopališča sv. mučenikov, ter se jim priporočal, naj bi mu
samo gorečo ljubezen do Boga izprosili. Ljubezen do Boga
je bila u njem tako neizrečeno velika, da je tudi telo, tako
rekoč gorelo od nje. Med molitvijo ga je toljko goreča po¬
božnost polnila, da mu je sape dostibart zmankovalo, in da

538

26. Maj ali velikotraven.

si je moral za ta del večbart persi obleke odprostiti, in se
na golo zemljo nasloniti, da se je nekoljko ohladil. „0 moj
Bog!  o moj  Bog!“ je u tem pogosto klical; ,.ti moja
ljubezen! Ves si ti moj, in jaz ves tvoj! O pre-
ljubeznivi Bog! ki si mi vkazal, te ljubiti, zakaj
si mi le eno in še tako majhno serce  dal." Dosti¬
krat je bilo njegovo serce tako polno sladke tolažbe, da je
naglas klical: „P oj d i od mene o Gospod! zakaj člo¬
veška slabost t olj k o veselja prenesti ne more."
Enkrat o binkoštih je sv. Duha prav živo prosil, naj bi u
njem božjo ljubezen prav gorečo vnel; in med to molitvijo
je bilo njegovo serce sv. gorečnosti tako napolnjeno, da je
s svojim puhtenjem neki dve rebri nad druge navzdignilo,
kakor so to po njegovi smerti začudeno najdli. Med sv. mašo
je skorej vselej obilne solze točil; večkrat je po cele ure
ves zamaknjen pri altarju stal, kakor so ga tudi med mo¬
litvijo pogosto nad zemljo povzdigneniga u čudoviti svetlobi
videli. Cele noči premoliti ga je naj bolj veselilo.

Pri tem pa svoje skerbi za izveličanje sporočenih duš
nikolj zanemaril ni. Koljko terdovratuih grešnikov je s svo¬
jimi nauki k pokori spreobernil! Koljko Judov in krivovercov
s malimi besedami k pravi veri napeljal! Koljko posvetnežev
s svojim ljubeznivim opominanjem nagnil, vse posvetno za¬
pustiti! Neki mladeneč je silne želje imel po visoki časti in
obilnem bogastvu; zato se je po vsi moči posvetnih in du-
hovskih učenosti vdeležil. Preobilno in napčno ljubezen do
časnega mu odvzeti ga sv. Filip ogovori: „France!“  tako
namreč mu je bilo ime; „ti željiš silno na doktarsko
se učiti, in bo š morda imeniten d okt ar, potem ime¬
niten svetvavec,  a.lj kak častitliv cerkveni slu¬
zav nik; ti boš visoko čast, in veliko bogastvo do¬
segel. Kaj pa boš potlej? in kaj potlej? in kaj na
sledno  ?“ In ker je tako poredoma ga vprašaje mladenča
na misel napeljal, da bo enkrat gotovo moral umreti in vse
zapustiti, ga je tako spremenil, da dalej posvetniga več ni
željel, in se u duhovski stan podal. Krivoverstvo zatreti je
učeniga Cesarja Baronia naprosil, da je imenitne bukve zoper
krivoverce popisal. Katoličane bolj podučiti in u pravi veri
poterditi in h čednosti in pobožnosti obuditi, je duhovsko
bratovšino osnoval, in ude u pogostih sborih s predgami,
s duhovskim premišlovanjem, s neutrudnim spovedanjem in
s drugimi pobožnimi delami u vsem dobrem vodil. Mater
božjo je posebno častil, in tudi druge je častito opomina!,
rekoč: „Ljubi moji! častite mater Jezusovo, lju-

539

Sr. Filip Neri, spoznovavec.

bite Mario!“  Svoje molitve je navadno sklepal s bese¬
dami: „0 Maria, mati Gospodova, prosi Jezusa za
me! O sv. Devica! o mati Božja! 44  Zivlenje svetnikov
je silno rad bral, in jih posnemati si skerbno prizadeval.

Vbogim je bil prav ljubezniv oče; nobeniga siromaka brez
daru ni pustil, in kder je kolj vboge zvedel, ki so se vbo-
gajme prositi sramovali, jim je sam svoj dar na dom nesil.
Nekiga dne ga sreča ves raztergan berač in ga za kak božji
dar-poprosi. Sv. Filip mu da, kar je ravno gleštal, in na¬
enkrat berač spred njegovih oči zgine rekoč: „Jaz sim le
videti hotel, kaj bos storil. 44  Deviško čistost je do smerti ne-
omadežvano ohranil, in vsako nevarnost, jo zgubiti, sercno
premagoval, Enkrat ga neka ženska na spoved pokliče, ki
se je bolna hlinila; namesti pa se mu spovedati, ga u ne¬
sramno djanje nagovarja, Nagloma sv. Filip hišo popusti in
kar more domu leti. Drugokrat so mu hudobneži u jizbi, kder
mu je bilo prenočiti, dve nesramnice skrili.

Ravno začne večerno molitvo, kar nesramnice pred nje¬
ga stopite in ga u nečistost napeljujete. Sv. Filip, ves sra-
možliv, se čudno tega prestraši, in jima hoče vjiti. Ker so pa
hudobneži duri za njim zaklenili, da vun ni mogel, pade na
kolena, in Boga tako goreče u pomoč kliče, da zapelivke si
dalej več nesramne besedice mu ziniti ne vupate, temuč ga
za zamero proste, in mu pravo poboljšanje obljubite. Dano mu
je bilo čiste ljudi od nečistnikov po duhu razločiti. Nečist¬
niki so mu tako smerdeli, da si je nos pred njimi zatisniti
moral; zatorej je nekimu nečistnemu mladenču, ko ga sreča,
na uho pošeptal: „Kako ti slabo dehneš, moj sin! 44  Od čistih
pa, ga, je naj prijetniši duh navdal.

Ce ravno pa je toliko čudnih darov po božji milosti pre¬
jel, se je vendar pred Bogam in ljudmi vedno poniževal. Ne
Je da ni mogel svoje hvale čuti, je še sam zaničevanja iskal.
U Boga je pogosto klical: „Gospod! ne zapusti me, da
te kakor Judež ne izdam. 44  Tako malo namreč se je na
svojo lastno moč zanesil. Ko je nevarno zbolel, so mu pri¬
govarjali, naj Boga prosi, kakor nekdaj sv.Martin: „Gospod!
ako sim tvojemu ljudstvu potreben, se dela ne branim 44  i. t. d.
Sv. Filip pa jim odgovori: „Tega nikakor ne storim;
zakaj še enemu človeku potrebnega se ne mislim.
Ako bi si kaj tacegadomišIoval,bise večnega po-
gublenja vrednega menil. 44  Naj hujši preganjanje in ob¬
rekovanje je sv. Filip s čudno poterpežlivostjo prenašal. Ce
se mu je velika krivica zgodila, se je u cerkev sv. Petra
podal, za svoje sovražuike molit. U hudi bolezni je Boga ča-

540

26. Maj ali velik o traven.

stil in hvalil, rekoč: „Gospod! pomnoži mi bolečine,
in daj mi se večo poterpežlivost.“ Predzadno leto
svojega živlenja je nevarno zbolel, pa na prošnjo Device Ma¬
rie čudovito opet ozdravi, če ravno mu je vsak že gotovo
smert napovedal.

U letu 1595 pa je prišla za njega sledna ura; huda
merzlica, u kateri je večkrat kerv pluval, je njegovo živlenje
u kratkih dneh sklenila. Na božjega Telesa dan je še inašo-
val,  nekoljko spovedoval, svojo vsakdajno molitev duhovni¬
kov opravil, in si kaj iz živlenja sv. Bernardina Sienskega
predbrati dal, po tem pa s gorečim zdihovanjem k Bogu, da
so se vsi nad njim razjokali, svoje sv. živlenje sklenil. Bog
ga je pred in po njegovi smerti s mnogimi čudeži poveličal.

Nauk in posnema .

1. Sv. Filip je od Boga poseben dar imel, nečistnike po smrada,
čiste pa po prelepem duhu razločiti. Ravno to čudo se pripoveduje
tudi od sv. Katarine Sienske. Nečistost namreč je smerdliva pregreha, ktero
sv. pismo nečisti neumni živini pripodobi, ktera se u svojem blatu valja, po¬
sebno smerdlivim kozlom. Nobeden kozel pa tolikega smrada nima, kakor ga
ima po duhovsko nesramen nečistnik, ki jo Bogu in sv. angelom zopern. Pa
tudi nobena violica alj ktera druga cvetlica tako iprijetno ne diši, kakor je
čednost čistosti Bogu in nebeškim angelom prijetna. Kakšen duh pa kaj ti od
sebe dajaš? Bi ne rekel sv. Filip tudi tebi: „Kako ti smerdiš, moj sin?“ —
Smerdiš od nečistih misel, nesramnih marnov, in nespodobnega djanja, smerd-
livem kozlu podoben. Smerdlivi kozli pa bodo na levi božjega sodnika sodni
dan stali, in pojdejo u večen ogenj. „Posebno čudo je,“ uči Teodoret, „če se
človek, ki je dolgo časa nečisto živel, ne pogubi.^ Pomisli prav živo to res¬
nico in varuj se toljko nevarne pregrehe.

2. Filip je tako malo na svojo lastno moč zavupal, da seje vedno bal
u naj veče grehe zapasti; zato je tudi zmirej Boga za pomoč serčno prosil.
Tudi ti se močno motiš, če misliš, da se boš s lastno močj o gre¬
li a ovarval, ker morde dosihmal nisi tako globoko padil ko drugi. Da dosih-
dob nisi padel, te je božja gnada ovarovala. Sv. Auguštin za poseben dar
božji obrajta, ako člokck u razne grehe ne zapade, rekoč: „Kakor sim u ve¬
liko grehov padel, ravno tako bi bil še u več jih zapadel, ko bi ti, o Bog!
me ne bil ovarval in ohranil!“ Sv. Bernard od sebe kakor od vsakega človeka
resnico uči, ker pravi: „Večkrat bi bil grešil, ko bi bil priložnost imel; božja
gnada pa me je grešne priložnosti ovarvala. Drugobart bi bil grešil, ako bi
bil hujši skušnjave imel; Bog pa mi je guado dal, skušnjave premagati. Od
drugih grehov pa me je božja milost odvernila, ker se mi je tako rekoč po

Sv. Maria Magdalena Pacis, devica. 541

natori do njih gabilo, in Se nobeniga nagnenja do njih občutil nisi m, a  Ne po¬
zabi torej, da si le s božjo pomočjo dosibdob eniga alj drugega velikega greha
se zderžal. Hočeš še dalej greha se ovarovati, prosi vsak dan Boga za nje¬
govo sv. pomoč; zakaj resnično je, kar sv. Auguštin pravi: „Ni ga greha,
kteriga je kaki človek storil, da bi ga tudi drugi storiti ne mogel, ako ga On
ne varuje, kteri je vse ljudi stvaril.“

M o 1 1 t v  a.

Bog! ki si svojemu služavniku sv. Filipu gnado dodelil, da je po ne¬
dolžnem svetem živlenju med tvoje izvolene u nebesa vzet; daj, te prosimo,
tudi nam svojo pomoč, pa njegovem izgledu greha se skerbno varovati, in
za svetim živlenjem enkrat večno plačilo doseči. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

XXVII. Dan maja ali velikotravna.

Sveta Maria Magdalena Pacis, devica.

Sv. Maria Magdalena Pacis je bila rojena u mestu Flo-
renc na Toskanskem leta 1566. Njeni oce je bil Kamilo Pa¬
cis, bogat in žlahen gospod. Pri sv. kerstu je ime Katarine
dobila, kateriga je poznej nuna u Mario Magdaleno preme-
nila. U hiši svojih bogatih starišev bi bila Iehko vse dobrote
in sladnosti vživala, pa je raje u pokorjenju živela. Majhna
je že modrost starih imela. U cerkev hoditi, alj kaj od živ-
lenja svetnikov čuti jo je naj bolj veselilo. Se preden je
brati znala, je po cele ure premolila. Vecbart so jo barali,
kaj toljke moli? Ona pa je rekla: „Prosim Boga, da bi
mi spoznati dal, kaj početi, da bi njemu bilo do-
padlivo in prijetno.“  Ko je u šolo hodila, so ji vsak dan
po navadi kaj u malo korbico za zajterk na pot dali; ona pa
je svojo kosilce raji jetnikom razdajala, inemo kterih je pot
imela, in rajši teš dopoldne ostala. Tudi u cerkev je navad¬
no le teš hodila. Komaj sedem let stara, si je že sama od
sebe kaj pritergovati začela. Večkrat se je sadja, ktero ji
je naj bolj prijetno bilo, zderžala, razen opoldne in zvečer
ni kaj okusila, praznega veselja se je vselej tvegala, in raji
za kratek čas kake sv. bukve brala, posebno od živlenja in
terplenja Jezusovega; zato se je pa tudi čudna ljubezen do
Jezusa u njenem sercu onela IJ osmem in devetem letu svoje
starosti je silno željela, sv. obhajilo prejeti, in se je vsa¬
kokrat solzila, kedar je druge vidila, k božji mizi stopiti,

542

27 .  Maj ali velikotraveii.

Zatorej se ji je že u desetem letu dovoljilo k sv. obhajilu
iti. S veliko pobožnostjo in serčnim veseljem je pristopila in
sama dostikrat rekla, da veseljšiga dneva ni imela, ko takrat,
ko je pervokrat k sv. obhajilu šla. Kinalo po tem je Bogu
svojo čistost na vselej obljubila. Dvanajst let stara je že spo¬
korno obleko nosila, na golih tleh ležala, si po noči ternavo
krono na glavo dajala in svojo mlado truplo kakor je še ved¬
la, pokorila, vse zato, da bi tako Jezusa bolj posnemala. Se
ne šestnajst let staro so njeni stariši bogatemu mladenču u
zakon obljubili; ona pa jim je svojo obljubo razodela, rekoč,
da si je veliko bolj žlahnega in bogatega ženina izvoljila;
kterimu vedno zvesta biti hoče. U sedemnajstem letu svoje
starosti je k nunam Karmelitarcam u Florencu stopila, če so
ji ravno od vsih strani branili. To je bilo ravno ta dan, ko
je sv. Terezia umerla. Kakor je zdaj nuna ime sv. Marie
Magdalene dobila, tako je skerbela, po izgledu te svetnice,
ki je Jezusa toljkanj ljubila, u sercni ljubezni in drugih čed¬
nostih Jezusu dopasti. Na dan presv. Trojice je slovesno
obljubo vednega devištva u nunskem stanu s toljko pobož¬
nostjo in gorečnostjo storila, da je še dve uri potem vsa za-
maknena bila; kar se ji je večkrat posebno po sv. obhajilu
ponovilo. U svojem zamaknenji je dostibart posebno razodetje
božje zvedi la, in po njem prihodne reci napovedovala. Božje
ljubezni vsa vneta, je u časih bridko martro u roke vzela,
rekoč: „0 ljubezen čez ljubezen! nikolj te nebom
nehala ljubiti.“  Na dan najdbe sv. križa je po samosta¬
nu hodila in na glas vpila: „0 božja ljubezen! kako
slabo te spoznajo, kako malo te ljubijo! Pridite,
pridite in ljubite svojega Boga!“  Dostikrat je želje-
la, naj bi celemu svetu na glas rečti zamogla: „Ljubite
Boga! ljubite  Boga!“ Nič jo ni bolj vžalilo, kakor sli¬
šati, da je kdo Boga žalil. Vsak dan je za nevernike in greš¬
nike molila, in druge dobre dela za nje Bogu darovala, in
svoje tovaršice ravno tako storiti opominala. Za zveličanje
bližuega je hotla bolezen in vse hudo prestati, in če bi treba
bilo u pekli goreti, ko bi ondi le Boga tudi ljubiti zamogla.
Nekobart je rekla: „Naj bi me Bog kakor nekdaj sv.
TomažaAkvina baral, kako plačilo hočem za ma¬
lo dobro, ktero sim s božjo pomožjo storila, bi
odgovorila: nič drugega, ko da bi bili ljudi zve¬
ličani/ 4  O pustnih dnevih, o katerih je vedla, da se Bog
mnogo žali, je sv. Maria Magdalena s solzami molila, in se
še bolj pokorila, da bi Je žaleniga Boga nekoljko vtolažila.
Svoj život je s pogostnim tepenjem, bedenjem in silno ojstrim

543

Sv. Maria Magdalena Pacis, devica.

postom pokorila, ker je dve in dvajset let samo o kruhi in
vodi živela, in Je ob nedelah kaj malega postnih jedi zavži-
vala. Pri vsem tem je Bogu dopadlo svojo zvesto služavnico
s mnogimi težavami objiskati. Celih pet let je imela noč in
dan nečiste, obvuplive in druge hude skušnave; pa sercno jih
je premagovala, in nikolj ni obvuplivega alj pobitega serca
bila. Večkrat je vzela podobo Jezusa alj Marie, jo sercno
poljubila, in Boga za pomoč prosila. Tri zadne leta svojega
živlenja je tudi razne hude bolezni prestala; iz ustji je zob
za zobom izpadel, zravno jo je glava čudno bolela in vro¬
činska bolezen se nje lotila. Skoz je morla u postelji biti, in
še naj slajše tolažbe ni imela, da bi bila mogla u cerkev k
sv. maši in k sv. obhajilu. K slednimu je na postelji skorej
vsak dan sv. obhajilo prejela, kar jo je vselej čudno pokrep¬
čalo. Kako poterpežliva je bila, ni dopovedati; njene besede
so bile: „Gospod! alj terpeti, alj umreti!“  Zeljela je
namreč kar bi bila mogla iz ljubezni do Jezusa terpeti. Ko
so jo spovednik tolažili, da bo njenih bolečin u kratkem ko¬
nec, je rekla: „Tega, duhovski oče! ne željim, te-
muč, da bi do konca svojega živlenja terpela.“

Po tako dolgi in toljko hudi bolezni so zdravniki spoz¬
nali, da se konec njenega živlenja bliža. Sv. Maria Magda¬
lena torej prosi po sv. obhajilu za sv. posledno olje; po tem
svoje tovaršice za zamero prosi in jim še kak lep nauk spo¬
roči, posebno da bi vedno Boga ljubile, sebe pa telesno so¬
vražile. Dvanajst dni po tem je še strašne bolečine terpela,
na to je pa Jezus svojo zvesto služavnico iz sveta rešil in
jo vzel u nebeško kraljestvo pet in dvajseti dan velikotrav-
na leta 1607. Njeno telo je bilo poprej vso medlo in prepa¬
deno od hude, dolge bolezni, pa berž po smerti je bilo lepo
in svetlo, in do današnega dne se nestrohlivo vidi.

Nauk in posnema.

1. „Boga ljubiti in sam sebe (pokeršansko) sovražiti,« je bilo
za dno sporočilo, ktero je sv. Maria Magdalena svojim duliovskim sestram
dala, in po kterem je ves čas svojega živlenja sama ravnala. Sama sebe je
sovražila, s ojstrim postom in mnogimi drugimi spokornimi delami; svojo
ljubezen do Boga pa je na znanje dala, ker je greh čertela, zoper skušnave
se serčno vojskovala, bolezni in težave poterpežlivo prestala, še več iz lju¬
bezni do Boga terpeti željela, in se vedno zatajovala, posvetniga veselja se
clo tvegala, in si še kak prijete« sad za Boga del odrekla. U čem jo hočeš

544

27. Maj ali velikotraven.

pa ti posnemati, da bos Boga ljubil in sam sebe sovražil? Pritergaj si saj
ktero jed alj pijačo, alj ktero drugo prijetno reč; tvegaj se praznega nepo-
trebniga veselja*, zogni se krajev in tovaršij, u katere te mika, in odreči si
sploh, kar tvojo razvajeno serce poželjuje. Ako svojemu spačenima poželjen-
ju vse ne dovoliš, tedaj ljubiš Boga, sebe pa po keršansko sovražiš; če pa
svojemu životu vse privoljiš, kar mu streže, takrat sebe preveč ljubiš; in
če ravno s tem Boga ne sovražiš, ga vendar tudi ne ljubiš, ko bi ga lehko
ljubil.

2. Pet celih let je sv. Maria Magdalena noč in dan hude skušnjave ime¬
la, pa vedno se je zoper nje serčno vojskovala, in nikolj maloserčno obvu-
pala ni. Samo Boga je za pomoč prosila, in s njo tudi vselej premagala. Hu¬
dič namreč tiste naj raji skuša, kteri skerbijo in si zlo prizadevajo Bogu
zvesto služiti, kakor sv. Gregor pravi: ..Tistim ne nadležuje veliko, od kate¬
rih čuti, da mu ne odidejo." Zvest služavnik božji se skušnjav ne sme vstra-
šiti in jih žalosten biti, temuč Boga za pomoč prositi in pa serčno se bojvati. Bog, ki
ti skušnjave k tvojemu pridu dopusti, te ne bo zapustil, temuč ti svojo gnado dodelil,
da boš s njo skušnjave premagal. Tako u skušnavah nikolj ne obvupaj; če serce
zgubiš, skušnavcu veselje delaš, da te še hujši skuša. /Kcdar naši sovražniki
vidijo," piše sv. Joan Klimak, „da se tresemo in bojimo, tedaj nas še hujši
nadlegvajo. Oborožimo se torej s serčnostjo in se nepresirašeno s njimi bo¬
jujmo." Za res se nimamo kaj bati alj clo obvupati, naj bo u oziru na Boga
alj na nas alj na skušnavca. Bog nas čez našo moč skušati ne dopusti in
nam rad pomore skušnave premagati; „on podpira našo slabost/*' kakor nas
uči naša sv. vera. — Človek pa tudi ima prosto voljo, da se lehko s božjo
pomočjo skušnjavam zoperstavi, alj pa u nje privolji. „Človek ima prosto
voljo/•' pravi sv. Ciril, /hudič ga zamore scer skušati, pa ne zoper nje¬
govo voljo prisiliti." „Glejte/* uči sv. Bernard, /kako slab je naš so¬
vražnik, da nobeniga ne more premagati, razen kdor sam ho¬
če. Sovražnik ti scer zamore skušnavo obuditi, pa na tebi je,
alj hočeš privoliti,  alj  pa  ne." Zakaj bi bil torej tako boječ ? Le serčno
in stanovitno se vojskuj, in zmaga bo tvoja..

I o 1 i t v a.

Bog! ki si serce svoje služavnice sv. Marie Magdalene s posebnoj lju¬
beznijo do tebe in do svete čistosti čudno napolnil, dodeli, te ponižno prosi¬
mo, tudi nam, ki se njenega spomina veselimo, svojo pomoč, po njenem sv.
izgledu s čistim in ljubezni polnim sercom tebi služiti, da se tako nebeškiga
veselja deležni storimo. Bo Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

545

Sv. German, škof.

XXVIII. Dan maja ali v e lik o travna.

Sveti German, šfcof.

y  Sv. German je bil rojen u petem stoletji na Francoskem.
Se preden je bil rojen, ga je že božja previdnost u svojo
posebno varstvo vzela, kar se je očitno videlo, ko je nje¬
gova divja mati kinalo po spočetju ga hotla s mnogim vra¬
čilom odpraviti, Bog pa ga je čudno ohranil. Pozneje mu je
še otroku njegova babica, alj kakor drugi menijo, spet last¬
na mati zavdati hotla, ker je dva kozarca s vinom napolni¬
la, in enimu strupa prilila, ter ostrupeniga dekli vkazala Ger-
maniku popiti dati, drugega pa nekimu njegovemu sošolarju.
Pa božja previdnost je tako obernila, da je German zdravo,
drugi otrok pa ostrupeno vino dobil, in kmalo po tem umeri.
Tako čudno pri živlenju ohranjen je prišel German u Laci
k svojemu stricu Skopilionu, ki ga je za toljko bolj skerbno
»zredil, za kolikor so ga doma zanemarili,

German je rad u šolo hodil in se pridno učil, še bolj pa
je za čednost in pobožnost skerbei. Petnajst let je bil pri
stricu, in tako lepo se zaderžal, da so ga mašnika posvetili.
Škof Nektari ga je po tem apata samostanu sv. Simforiana
u predmestji postavil.

Ko apat je svoje podložne več s svojim lastnim izgle-
dom ko pa s besedoj vodil. Vbogimje bil silno dobrotliv. Ne-
kiga dne pridejo berači vbogajme prosit, pa jim ni bilo kaj
dati, razen kruha, ki je bil za menihe odločen. Sv. German
ga ukaže med vboge razdeliti. Nekterim menihom to ni bilo
po volji, in so začeli zoper svojega apata godernati; sv. apat
pa gre u svojo celico molit, in glej! še tisti dan je neka do¬
brotnica dva korpa kruha u samostan poslala, in drugi dan
so dva voza raznih jedil pripeljali, da so bili nevoljenci prav
osramoteni, in k večemu zavupanju u Boga opominani. Ka¬
kor je Bog dobrotlivost sv. Germana očitno s čudežem po¬
ve rnil, ravno tak ga je tudi u poterpežlivosti skušal. Njegov
škof je hudobnim jezikom, ki so ga hudo tožili, prehitro ver¬
jel, in ga po nedolžnem zapreti ukazal, Prigodilo se je, da
so se ječne vrata, kder je bil sv. German zapert, same od-
perle, in lehko bi bil iz ječe všel; vendar ni hotel prej iti,
dokler ga ni škof nedolžnega spoznal in izpustil. Po večih
skušnjah je Bog sv. Germanu moč dodelil, čudeže delati. Ta¬
ko je nekdaj ogen u parni, ktera je blizp njegovega samo¬
stana gorela, s malo kaplicami blagoslovlene vode pogasil.
Čudeži so sv. Germana toljko slovečiga storili, da ga je kralj

35

546

28. Maj ali velikotraven.

Kildebert po smerti Euzebia, škofa u Parizi, naslednika iz¬
volil in postavil, kar mu je Bog že poprej u senjah bil ra¬
zodel. Imenitna duhovska služba ga ni nikakor spremenila,
temuč živel je kakor poprej, ponižen, vbožen in ves ljubez¬
niv. Le do vbogih je še bolj vsmilen bil, ker je zravno tudi
od kraljeve milovšne lehko še več delil. Se bolj spokorno
in ojstro je živel, posebno je mraz in vročino vsak čas po-
terpežlivo prenašal, in si vso zimo ni zanetiti dal, da bi le
svoj život bolj pokoril. Svojo škofovo službo je nevtrudeno
opravljal. Veči del dneva kakor tudi noči je premolil. Bol¬
nega kralja Kildeberta je s molitvijo in pokladanjem svojih
rok popolnoma ozdravil, cesar je kralj sam priča, ki je za-
tegadel prav lepo cerkev s samostanom pozidal. Po veliki
skerbi sv. škofa Germana se je u Parizi tudi imenitno seme¬
nišče vtemelilo, u katirem se mladi duhovni u čednostih in
učenostih uče.

Po smerti kralja Klotarja, ki je bil naslednik kralja Kil¬
deberta, je kraljeval Keribert, On je po krivici svojo ženo
zapodil, in u občno pohujšanje ženo svojega še živega brata
vzel. Sv. German je kralja, kolikor je vedel in znal, opomi-
nal in svaril, da bi se spreobernil; pa vse zastonj. Na sled¬
nje mu je žugal, ga u pano djati alj od cerkve izobčiti, ako
svoje grešne vezi ne razveže; ker pa tudi tožuganje ni po¬
magalo, je sv, škof kralja in njegovo prešestnico iz števila
vernih izbrisal, in ju u cerkveno pano djal. Pa onadva nista
na to nič porajtala, in kakor poprej grešno živela. Bog je
pa oba s naglo smertjo na sodbo poklical, in tako očitno po¬
kazal, da večkrat Bog njega očitno že na tem svetu štrala,
ki se cerkvi zoperstavi. Sv. German je po tem še veliko bol¬
nikov čudno ozdravil, in dosti jetnikov rešil. Knez Nikazi
je imel veliko nedolžnih jetnikov zapertih. Sv. German od
kneza na kosilo povabljen mu med kosilom veliko od vsmi-
lenja do bližnega govori, in na slednje ga prav ponižno po¬
prosi, naj bi svoje jetnike izpustil. Ker pa knez tega barek
ni bil, gre sv. škof in pred ječo poklekne, ter Boga za to
prosi, kar mu knez dovoljil ni. In glej čudo! dokler sv. Ger¬
man moli, se jetuiške vrata odpro, železje jetnikom odpade,
in prosti vsi na besedo sv. škofa veselo vsak na svoj dom
gredo; Nikazia pa, kterimu to ni bilo po volji, je toljkanj za¬
čela glava boleti, da mu je le na prošnjo in molitev sv. Ger¬
mana bilo bolje.

Drugobart je neki sodnik nekoljko ljudi po nedolžnem
zapreti vkazal, in oni so u ječi’ na Boga klicali, in se še ži¬
vemu sv. Germanu u molitvi priporočali, naj bi jim on od Bo-

547

Sv. German, škof.

ga rešitvo izprosil. In glej! za res se jim po noči sv* Ger¬
man prikaže, ki jim pot naznani, po kateri so iz ječe bili
rešeni. Sodnik se razserdi nad stražo in jetnicarjem, da niso
svoje dolžnosti dopolnili, in jih zategadel u ravno tisto ječo
zapreti da. Ko sv. German to zve, se k sodniku na kosilo
povabi, in med kosilom se na molitev sv. škofa jecne vrata
same čudno odpro, in ječar s stražo vred stopi ujizbo, kder
je ravno sodnik pri mizi sedel. Sodnik se tega čudno zav¬
zame, posebno ker je sam kluce od ječe pri sebi imel, da bi
se kaka zvijača ne zgodila. Ker je pa zvedel, da so bili za-
perti le na prošnjo in molitev sv, Germana rešeni, je še le
svetost svojega škofa spoznal, in ga potem še u veci časti
imel. Po toljko čudnih delili, in po nevtrudenem prizadevanju
za božjo čast je Bog sam sv. Germanu dan njegove smerti
razodel. U svoji jizbi nad molituirn stolecom si je zapisati
vkazal: „Osemdvajseti dan velikotravna.“  To je bil
namreč dan,  kteriga mu je Bog naznanil, in kateriga je u
vednem spominu imeti hotel. Kakor je ves čas svojega živ-
lenja sveto živel, ravno tako zvesto se je na svojo zadno
uro pripravljal. Ravno ta dan, kteriga mu je Bog napovedal,
je sv. German svoje sv. živlenje sklenil, ktero je le k božji
časti in k izvelicanju človeških duš obernil, osemdeset let
star. Njegovo sv. truplo je u imenitni apatiji pokopano, ka¬
tera se po njem sv. Germana apatija imenuje.

Nauk in posnema .

1. Od sv. Germana se bere; da je vselej mraz kakor vročino poter-
pežlivo prenašal, brez da bi bil nasprotne pomočke rabil. Res je to kaj po-
sebniga, ker se vsak človek mraza in vročine varje, koljkor zamore in ve,
kar tudi greh ni, ker Bog ne prepove, takih pomočkov zoper mraz alj vro¬
čino se poslužiti, ki sami na sebi niso grešni alj kakorbodi napčni. Greh pa
bi bilo, ako bi človek za del vročine nespodobno razgalen hodil,  in
druge s tem pohujšal, kakor u časih nesramne ženske delajo. Ravno tako je
napčno, ker lehko u greh napeljuje in druge pohujša, ako se kdo u pričo
drugih celo nag kople, da bi se ohladil. Boljše je vročino terpeti, kakor koga
pohujšati alj mu h spotikleju biti, kar bi takega enkrat u vicah alj clo u peklu
še huje peklo. In če res tvoj život mraz alj vročino terpi, ne bodi tega ne¬
voljen, temuč voljno poterpi, in pokori tako svojo grešno telo,kakor si po¬
kore zasluži.

2. Sv. German je s malimi kaplami blagoslovlene vode velik ogenj poga¬
sil, kar se od mnogih drugih svetnikov ravno tako bere, da so se blago-

35  *

548

29* Maj ali velikotraven.

slovi ene vode u očitne čuda poslužili. Gotovo je, da so že u pervih ča¬
sih keršanstva pravoverni kristiani blagoslovleno vodo u mnogo rabo imeli,
kar sv. učeniki pričajo, kakor še dan današen mati katolška cerkev po svo¬
jih duhovnikih vodo blagoslovi, in jo vernim u sv. rabo priporoča, in jo verni
rabijo u terdnem zavupanju na zasluženje Jezusovo, in molitvo sv. cerkve,
ktera vodo blagoslovi. Pa ne kakor bi voda sama na sebi čudno moč imela;
vsa moč pride le od Boga, in vraža bi bila le vodi tako moč pripisati. Pa
ravno tak napčno je žegen alj blagoslov sv. cerkve zaničevati in u smeh obra¬
čati. Ne porajtaj kristian na take neverne zaničevavce, temuč derži se stare
katolške šege, in poškropi se s blagoslovleno vodo zjutraj in zvečer, kedar od
doma greš alj k domu prideš, kakor tudi grede u cerkev in iz cerkve. Tudi
bolne in umirajoče s blagoslovleno vodo škropiti je dobro, ker se je večkrat
po tem očitno vidilo, da je hudi duh bolnika alj umirajočega nagloma popu¬
stil ; kakor tudi učen Hugo Viktorinski uči, rekoč: ..Verni sebe in svoje pre-
bivališe s blagoslovleno vodo škropijo, da bodo hudih duhov in njih zalezo¬
vanja oteti/ 1 '

I o I i t v a.

Vsliši, o Gospod 1 , te prosimo, naše prošnje, ki te ob godu tvojega sv.
škofa Germana častimo, naj nas po njegovem zasluženju in priporočenju, ki
je tebi s svojo pomočjo vselej vredno služil, od vsili grehov odvežeš. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIX. Dan maja ali velikotravna.

Sveti Maksim in Ciril, mučenika.

Sv. Maksim je živel pod rimskim cesarjem Deciam , ki
je kristiane naj hujše preganjal, terpinčil in moril. Po izgledu
in povelju cesarja so tudi cesarski oblastniki s kristiani po
vsi moči grozovitno delali. Optim je bil oblastnik, pod kate¬
rim je sv. Maksim krono mučenika prejel. Zatožen da je kri-
stian, je bil tudi on kakor drugi kristiani pred oblastnika po¬
klican, ki ga naj pervo za njegov stan pobara. Sv. Maksim
mu odgovori: „Jaz sim prost delavec, ki si s svojimi
rokami kruli služim.“  „Ali si res tudi kristian?“ ga Op-
tim dalej vpraša. Ponižno mu pove: „Sim kristian, e e
ravno nevreden! 11  Oblastnik mu reče: „Ne veš da je ce¬
sar prepovedal kristjanom svojega Boga moliti, in jim vka-
zal cesarjeve bogove častiti V‘  Sv. Maksim pravi: „Dobro
vem; zato stojim zdaj tukaj pred  te  boj.“ Oblastnik mu
na to zapove: „Daruj tedaj malikom!“ Sercuo mu sv. Mak¬
sim odgovori: „NikoIj ne bom drugega boga častil,

549

Sv. Maksim in Ciril, mučenika.

kakor svojega pravega živega Boga; in u naj ve-
co srečo si štejem, da sim mu iz mladega zmirej
služil . 44  Ojstro zdaj oblastnik vkaže: „Hitro daruj malikom
s lepim; če ne, te grozno terplenje čaka in nasledite gotova
smert . 44  Ravno  to , 44  mu sv. Maksim odgovori, „s im že z dav¬
ne) željel, da bi svojo revno menljivo živlenje za
večno zamenil . 44  — Zdaj ga sodnik vkaže s palicami pre¬
tepati, in med tepenjem mu prigovarja, naj malike moli. Sv.
Maksim pa pravi: „Vse terplenje, ki ga zavolj Jezu¬
sa prestojiin, me uesrečniga ne stori, temuc mi j e
velik dar božje milosti; le ko bi zapovedi svoje¬
ga Gospoda ne spolnoval, kterih me sv. evangeli
uči, bi zajšel u večno terplenje . 44  Na to ga vkaže ob¬
lastnik na tezavnico razpeti, s železnimi grebeni po životu
raztergati, in pri žerijavci peci, ter mu u novic veleva ma¬
likom darovati. Ves pohleven mu sv, mučenik odgovori: „Ce
malikom ne darujem, ohranim svojo dušo, ako bi
jim pa daroval, bi jo zgubil. Saj ne čutim ne te-
penja, ne tezavnice, ne grebenov, ne ognja, ker
je gnada Jezusa Kristusa u meni, po kateri na
prošnjo sv. mučenikov, koje ste ravno tako nev-
smileno terpinčili, kakor zdaj mene, zavupam iz-
veli Čanje doseči . 44  Tolika sercnost sv. vojšaka Kristu¬
sovega je oblastnika osramotila in še bolj vserdila;  zaloga
vkaže s kamnjem do smerti pobiti, ker noče malikom daro¬
vati. Hitro služavniki sv. Maksima zgrabijo, in vsega razte-
peniga, raneniga in opeceniga iz mesta peljejo, in ga nevsmi-
leno kamnajo. Med vsiin tem strašnim terplenjem sv. Maksim,
dokler je bila duša u njem, ni henjal Boga hvaliti za preve¬
liko gnado take srečne smerti.

Cerkev obhaja današni dan tudi spomin sv. Cirila, ki je
še otrok komaj ednajst let star krono mučenikov zaslužil.
Bil je rojen u Cesarei <fd bogatih pa nevernih starišev, ven¬
dar mu je Bog gnado dodelil po kristianih Jezusovo vero
spoznati, za katero je u kratkem toljko grozovitnih muk serc-
no prestal, kar sv. Firmilian, škof u Cesarei s sledečimi be¬
sedami prav lepo popiše: „Ljubi bratje! ne morem vam za¬
molčati, kar se je s fantičem Cirilom zgodilo, kako je nam¬
reč terpincan bil. Veči moč od človeške je bila unjem, Bog
sam se je s njim vojskoval. Moč vere se je bojvala s krivič¬
nimi sodniki u Cesarei. Vsi so se zavzeli nad mladostjo sv.
Cirila, in se niso mogli načuditi nad mladenčika stanovitnostjo u

450

29* Maj ali velikotraven,

veri. Ves gorečje bil za Jezusa, in neprenehoma je klical slad¬
ko ime „Jezus.“ Zavideu, preklinjali in tepen je bil, pa za vse
ni kaj maral, voljno in veselo je terpel, in bil pripravlen še več
terpeti. Veliko vernih gaje visoko častilo, in mnogi njegove
starosti so željeli, njemu enaki biti. Neverni oče pa ga je od
hiše spodil, in mu ničesar več dati ni hotel, in bili so, ki so očetu
prav dajali. Sv. Ciril pa se zato zmenil ni, rekoč: „Kar so mi
oče odvzeli, je le malo memo tega, kar mi bo vera Jezusa Kri¬
stusa povernila.“

Oblastnik mesta Cesaree zve, kako se otrok Ciril obnaša,
in ga vkaže pred se pripeljati, ter misli ga sojstrostjo oplašiti.
Pa kmalo se je prepričal, da se serčen deček ostrašiti ne da.
Začel ga je torej s lepim nagovarjati: „Glej mojo dete! vse ti
odpustim kar si zapadel, in tudi tvoj oče ti bo odpustil in te
spet k sebi vzel, če vbogaš in se Jezusa tvegaš.^ Sv. Ciril pa mu
je prav modro in serčno odgovoril: „Veseli me za pravi¬
co po nedolžnem terpeti; moj nebeškiOče bo zame
skerbel in menagorši dom vzel, kakor je hiša mo¬
jega očeta. Vsega posvet n iga premoženja se rad
tvegam, da bom u nebesih bolj bogat. Tudi smerti
se ne bojim, ker me čaka po smertivečno živlenj e. u
Modro in serčno govorjenje sv. otrokaje pričalo, daje sv. Duh iz
njega govoril, po besedah Davida kralja: „lz ust majhnih  si
ti  (oBog!) za del svojih sovražnikov hvalo naprav¬
lja  š.“ — Sodnik sv. Cirila še u drugič s hudim poskusi; vkaže
služavnikom ga zvezati in k smerti peljati, slsrivej jim pa reče,
le plašiti ga, ne umoriti. Peljajo ga k veliki germadi in mu pro-
tijo, rekoč: „Glej u ta ogenj te veržemo, če hitro naših bogov ne
moliš.“ Sv. Ciril se pa tega celo nič ne boji, veliko več želji, u
ognji smert storiti. Peljajo ga spet pred sodnika, ki mu pravi:
„Si vidil hud ogenj in ojster meč, ki je za te pripravljen, ako
ne vbogaš; bodi moder, vbogaj, in svobodno smeš domu.“ Sv.
Ciril pa mu serčno odgovori: „Zakaj si me nazaj pokli-
čal? Ne bojim se ne ognja, ne meča, ker željim u
nebesa priti, k d er bo Bog mojo večno plačilo. Le
hiti me umoriti, da grem iz s veta k svojemu Bogu .' i(
Vsi pričejoči so se silno čudili nad serčnostjo malega otroka,
in se nad njem razjokali; sv-Ciril pa jim reče: „Zakaj se čez
m e j o k a t e ? Vine veste, k a m o pojdem;  n a j t e ineniii-
reti, da vekomaj u nebesih živim.“  Brez usmilenja ga
na to sodnik vkaže s mečem umoriti, in serčno in veselo je sv.
Ciril svoje živlenje za Jezusa da! pod rimskim cesarjem De-
ciom u letu 250, in je za časno minljivo živlenje večno u ne¬
besih prejel.

St.  Maksim in Ciril, mučenika.

551

Nauk in p osnem a .

I. Maksim je nevernima sodniku djal: „Nikolj ne bom drugega
boga častil, kakor svojega pravega živega Boga, in za naj
veči srečo si štejem, da sim mu iz mladega zmirej služil . 44
Tudi ti si kristian, in pravega Boga spoznaš; ali pa tudi vedno njega samega
častiš? Ali si tudi ti za naj veči srečo šteješ, njemu samemu služiti? Mo¬
rebiti ti je dostibart več za posvetno blago kakor za čast in službo božjo,
in časen dobiček ti več velja, ko Boga častiti? Ali ni tedaj mamon tvoj
bog,  katerima služiš? Morebiti te posvetno veselje bolj mika in za časne do¬
brote ti je več, ko Boga častiti in za prijete dobrote ga hvaliti? Morebiti ti
je malo mar, če tudi Boga žaljiš, da le vesel dosti jesti in piti imaš? Ali ni
takrat trebuh tvoj bog?  glej! da ne bo pogublenje tvoj konec! — More¬
biti pri svojih delih in opravilih ne jišeš povikšati božje časti, le lastne časti
si lakomen in nič bolj ne željiš, ko da bi te vse hvalilo in povzdigvalo ? Koga
tedaj častiš, Boga alj sebe ? Morebiti si skerbno prizadevaš, vsakemu po volji
ravnati in se silno bojiš ljudem se zameriti, dokler celo nič ne porajtaš, ako
Boga razžališ in se mu hudo zameriš ? Ali tako tudi služiš le samemu Bogu ?
Hočeš enkrat s sv. Maksimom večno plačilo prejeti, moraš tudi kakor on,
zvesto le Boga častiti in njemu samemu služiti. Kdor svet ljubi, se Bogu za¬
meri. Zato opomina sv. pismo: „Ne ljubite svet, in kar je tega
sveta ! 44  Jezus sam uči: „Išite naj prej kraljestvo božjo  in  nje¬
govo pravičnost, vse drugo vam bo priverženo . 44

%,  Ciril je grozovitnemu oblastniku rekel: „Veseli me za pravico
po nedolžnem terpeti , 44  ker je vedel, da si s voljnim poterplenjem večno
veselje pridobi. Tudi tebi, kristian! je terplenje potrebno, ako hočeš u nebesa
priti, ker te sam Jezus tako uči, rekoč: „Kdor hoče za menoj priti,
naj svoj križ zadene in za menoj hodi . 44  Poglej kako te sv. Ciril
osramoti! On še slab otrok, toljko grozovitnega terplenja voljno in poterpež-
livo prestoji; ti se že vžališ in jeziš, ako le eno žal besedico čuješ, kako
majhno bolečino občutiš, alj ktero malo krivico si skusiš. Sv. Ciril je za pra¬
vico po nedolžnem terpel, in bil tega vesel; ti pa si več del svojega terplenja
sam kriv, in po nedolžnem ne terpiš, ker si zavoljo brezštevilnih grehov po-
korjenja vreden; pa kako si nepoterpežliv in križev žalosten! Cuj, kaj sv.
Paul pravi: „Potrebno je, da po mnogih težavah u božje kral¬
jestvo dojdemo ; 44  in „potrebna vam je poterpežlivost, da,
kedar božjo voljo dopolnite, moč njegovih obljub občutite / 4
Sv. Ciril je vse muke rad prestal, in se tudi smerti ni bal, da bi bil le u
nebesih vesel; kaka pa bo tvoja večnost, ako se zdaj križev braniš, in le ne¬
voljno terpiš? Ali hočeš raji u vicah še več terpeti, ali clo u peklu vekomaj
goreti, kakor pa kratek čas svojega živlenja voljno poterpeti, kar ti tvoj ne-

552

30 Maj ali velikotraven.

beški Oče po svoji neskončni modrosti k tvojemu pridu težavnega naloži?
Spoznaj raji, da ti je časno terplenje za večno veselje potrebno, in reci s sv.
Auguštinom: „Gospod! tukaj žgi, tukaj reži, le u večnosti prizanesi!“

M o 1 i t v a.

Bog! ki nas s letnim spominom sv. mučenikov svojih Maksima in Cirila
oveseliš; dodeli nam, ki se njunega zasluženja veselimo, da tudi po njunem
izgledu vso terplenje k tvoji časti voljno prestojimo in tako se večnega ve¬
selja deležni storimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXX* Dan maja ali velikotravna.

Sveti Ferdinand, španski kralj.

Sv. Ferdinand III. španski kralj je bil sin kralja Al¬
fonza in kraljice Berengarie. U ednajstem letu svoje starosti
je tako hudo zbolel, da ni mogel ne spati, ne jesti in ne piti.
Njegova pobožna mati se poda u samostansko cerkev Onia,
kder se je čudopolna podoba Matere božje častila, mu zdravja
pri Devici Marii izprosit, ter kraljeviča naj prej na velki
altar, po tem pa u znožje Materi božji položi in seji premilo pri¬
poroča, naj bi ga toljko hude bolezni rešila. Njena molitev
je bila v,slišana; se tisto uro namreč je kraljevič sladko za¬
spal, in ko se prebudi, že sam jesti in piti poželji, in kmalo
po tem popolnoma ozdravi. On sam je spoznal, da mu je Bog

553

Sv. Ferdinand, španski kralj.

le po Devici Marii spet zdravje dodelil, zato jo je pa tudi
ves čas svojega živlenja posebno častil, in u vsili potrebah
pri nji pomoči iskal. Cez nekaj let je kraljica Berengaria Ka-
stiliausko kraljestvo prevzela, in ga nekaj časa prav modro
vladala, po tem pa je s dovolenjein deržavnih svetvavcov to
kraljestvo svojemu sinu Ferdinandu prepustila, kteriga je prav
pobožno izredila, in mu za vse vladarju potrebne učenosti po-
skerbela. Dvajset let star je Ferdinand s dopušenjem svoje
matere s Beatrico, cesarjevo hčerjo, u zakon stopil, ki je bila
kakor on pobožna in bogaboječa.

Dokler je sv. Ferdinand kraljeval, je bil vsih čednosti
poln, ktere kralja lepšajo; posebno pa očitno kazal svojo
gorečnost, božjo čast in sv. vero ne le ohraniti, temuč tudi
po vsi moči razširati. Ravno zato tudi ni hotel dalej mir
imeti, kteriga so njegovi predkralji s nevernimi Saraceni,
Mauri in drugimi sirovimi ljudstvami pogodili, temuč od leta
1224 se je vsako leto u vojsko zoper take sovražnike Kri¬
stusove podal, ter jih vsakokrat premagal, mnoge mesta in
dežele, koje so poprej sovražniki španskim kraljem s siloj
odvzeli, u svojo oblast nazaj dobil, in poslednie cele kral¬
jestva jim odvzel. Sploh je bil stepli nevernikom in varil ka¬
toličanov imenovan. Da so mu pa vojske vselej tako srečno
iztekle, je pri vojskovanju le na čast božjo, in razširanje
prave vere gledal, pa tudi vsakobart Boga ponižno za pomoč
prosil, in se k temu cil in koncu Marii priserčno priporočal,
ter ni nobene zmage, svoji lastni moči, temuč vsegamogoč-
liemu Bogu in priprošnji Device Marie in sv. apostola Jakoba,
španskega priporočnika, pripisoval. Preden se je na vojsko
podal, alj kaj drugega važnega počel, je vselej poprej dolgo
in ponižno molil, se s postom in drugimi spokornimi delarni
pokoril in s raznim pobožnim opravili se Devici Marii in
drugim svetnikom priporočal. U vojski, alj kedar je ktero
mesto obsedel, je še več molil, in še bolj ojstro se pokoril.
U taborjih Žolnirjem navadnih napak nikolj ni pripustil, temuč
skerbnih duhovnikov si pridobil, ki so s nauki in opomino-
vaujem Žolnirje hudega varovali in h keršanskemu živlenju
napeljevali. Vedno je tudi podobo Matere božje pri sebi imel,
pred katero je vsak dan pokleknil in molil, ker je za Bogom
nar veči zavupanje u Devico Mario imel.

Kedar kolj 'se je kteriga mesta pooblastil, alj ktero
zmago dobil, je nar pervo Boga prav serčno zahvalil, potem
pa je modro naravnal, kar bi bilo za vterdenje in razširanje
prave vere potrebnega. U ta namen je po mnogih mestih iu
deželah lepe cerkve in samostane pozidal, in s dovolenjein

554

30, Maj ali veliko traven.

rimskega papeža razne škofi,stva vtemeljil, in jih pobožnim
škofom izročil, kteri so sv. vero zoper nevernike goreče za¬
govarjali , in katoličane n nji poterdovali. Nevernikom po-
oblastenih mest je vkazal kraj zapustiti, ako se u odločenem
času k pravi veri spreoberniti niso hoteli, da bi katoličane
med seboj ne motili in zapeljevali. Ravno zato tudi krivo-
vercov u svojem kraljestvu ni terpel. Ko je imenitno in ve¬
liko mesto Sevilo u svojo oblast dobil, je.vkazal krasno po¬
dobo Matere božje slovesno po mesti peljati, in jo u naj
iinenitnej cerkev postaviti, in sam je to slovesno procesio
s vsiini svojimi dvornimi služavniki spremil, naj bi cel svet
zvedel, da je le na priprošnjo Device Marie mesto premagal.
Posebniga spomina vredno in bi rekel čuda polno je, da sv.
kralj pri vsili mnogih vojsk ih, ki so dolgo časa terpele, svojim
podložnim nobeniga posebniga alj novega davka naložil ni.
On jim je veliko vec težo, kar je le mogel, izlajšal, ne pa
zvikšal, ker si je mislil, da ga je Bog podložnim u prid in
tolažbo, ne pa u težo in stisko dal. Njegovi svetovavci so
ga nagovarjali, da naj s dobro vestjo duhovsko in cerkveno
blago in premoženje, sreberno in zlato orodje, svetilnike alj
podobe za svojo armado oberne, ker se s njoj le za vero
vojskuje; kralj jim je pa pomljivi odgovor dal: „Od cerkve
in duhovšine ne željim zlata ne srebra, temne le,
da molijo za me. Kar pa moje druge podložne za¬
dene, se bolj bojim nevolje stare babice, kakor
celih trum sovražnikov. On, ki me je na kraljev
sedež posadil, in kateriga čast samo jišem, je
mogočen zadosti, mi vse potrebne pom očke do¬
deli  ti.“ In za res mu po božji previdnosti nikolj ni česa
mankalo, kar mu je bilo k toljko slo vitim vojskam zoper ne¬
vernike treba.

Preden je kralju nebes in zemlje dopadlo, sv. Ferdi¬
nanda, za božjo čast in razširanje prave vere toljko vne¬
tega kralja, u svoje nebeško kraljestvo vzeti, mu je hudo
bolezen poslal, ki mu je bližno smeri naznanila, Sv. Fer¬
dinand se tega vstrašil ni, temuc zgrevano se spove, potem
pa prav pobožno sv. obhajilo in sv. posledno olje prejme.
Ko se sv. rešno Telo k njemu prinese, se še po vsi moči
iz postele spravi, na tla poklekne, podobo križanega Jezusa
u roke vzame in poljubi, ponižno Zveličarja za odpušanje
svojih grehov prosi, in očitno terdi, da drugega ne želji,
kakor u sv. katolški veri, za katero se je toljko vojskoval,
tudi umreti. Po sv. zakramentih še vec časa pomoli; po tem
pa ženo in otroke svoje k sebi poklice, jim še nekaj lepih

555

Sv. Ferdinand, španski kralj.

naukov da in od njih slovo vzame. Kraljeviču svojemu na¬
sledniku je še posebno priporočal, za sv. vero se potegovati,
in svoje podložne' varvati in po očetovsko vladati. Posledno
uro je s velikim veseljem vidil celo trumo nebeških prebi-
vavcov, ki so njemu na proti šli. Na to svoje oči u nebesa
povzdigne rekoč: „Gospod! ti si me kralja postavil,
in mi v e č i čast in moč dodelil, kakor s i m j e vre¬
den. Za vse prejeto te serčno zahvalim. Vse ti
spet nazaj izročim, pred vsim pa ti priporočim
svojo dušo.“  Po tem gorečo svečo u roke vzame, se na
podobo Jezusovo ozre,in pravi: „Moj Odrešenik in Zve¬
ličar Jezus Kristus! Nag sim prišel iz materniga
telesa na svet, nag se spet iz sveta u zemljo po-
vernem. Vzemi gor mojo dušo, in po neskončnem
zasluženju tvojega britkega terplenja naj jo
priti med tvoje izvolene služavnike.“ Na to reče
duhovnikom litanije vsih svetnikov moliti in zahvalno pesem
peti; med tem pa svojo glavo nagne, oči zatisne, in svojo
čednosti polno dušo njemu da, za kateriga čast se je na
sveti tako goreče vojskoval. To je bilo leta 1252, 30. dan
velikotravna.

Nauk in posnema.

1. Sv. Ferdinand je u vsaki vojski svoje in božje sovražnike premagal,
ker je vselej Boga in Devico Mario u pomoč klical, zravno pa tudi sam
skerbno opravil, 'kar je bilo njegovega. Ti, kristian! si pri sv. kerstu k Je¬
zusovemu banderu prisegel, in si vojšak Kristusov postal. Vse svoje žive
dni se moraš vojskovati zoper greh in grešno poželjenje, in zoper peklenskega
duha, ki je tvoj in božji naj veči sovražnik. Naj hujši boj bo na tvojo zadno
uro, ker si sovražnik tvoje duše takrat naj bolj prizadeval bo, te premagati.
Ako takrat ti premagaš, te čaka večna krona u nebesih; gorje pa, na vekomaj
ti gorje, če boš premagan. Kaj hočeš početi, da boš srečne zmage vesel?
Stori raj precej, kar ti je od tvoje strani mogoče storiti, brez vsega odloga.
Že zdaj se vadi zoper dušne sovražnike serčno vojskovati. „Vojskuj se
kakor zvest vojšak Kristusov/ 4  te opomina sv. Paul; „vojskuj se
dobro, zakaj krone ne bo prejel, ki se ni hrabro vojskoval. 44
Ako se zdaj vadiš peklenske sovražnike s serčnoj vojskoj premagovati, si
smeš tudi zadne zmage svest biti. Priporočaj se Bogu in Devici Marii pogosto
za potrebno pomoč; če je Bog s teboj, vsa peklenska moč zoper tebe nič ne
zamore, in nikogar se ti bati ni. „N a j bi cela vojskna truma zoper

556

31. Maj ali velikotraven.

me vstala, se vendar moje serce balo ne bo,“ je rekel kralj David,
ker je u božjo pomoč zavnpai. Ako si pod brambo Device Marie, vsa moč
in serditost tvojih sovražnikov ti kaj ne bo mogla. Maria namreč jih ho od-
podila, alj pa ti od Boga moč in gnado izprosila, da jih boš vse serčno pre¬
magal. „Ako te ona varuje, ne boš padel, ne boš premagan, “ uči sv. Bernard.

2. Sv. Ferdinand je bil dober kralj svojim podložnim, vedno je skerbel
za njih prid in srečo, in jim želje!, težo izlajšati ne pa povikšati. Tudi ti
kristian! imaš morde svoje podložne, če ravno kralj nisi; tvoji posli in do¬
mači so, ktere ti je Bog sam sporočil. Bodi tudi ti skerben za njih prid, za
njih časno in večno srečo; zakaj: „Kdor za svoje, in scer za domače
ne skerbi, je vero zatajil, in je hoji od neverca,“  uči sv. Paul.
Ne pozabi nikolj, da boš od svojih podložnih enkrat Bogu odgovor dajal;
zato jih modro vodi s naukom in svarjenjem pa tudi s lastnim izgledom. Po-
lajšaj jim, kar ti je mogoče težavn njih stan, da ne bodo zoper te nevoljni.
„Gospodarji! storite hlapcom kar je pravično in prav, in ve¬
dite, da tudi vi imate Gospoda u nebesih,“  opomina sv. apostol.
In Modri uči: „Ne bodi ko lev u svoji hiši, da bi svoje domače
okolj metal in svoje podložne zatiral.“  Daj jim po pravici in brez
odloga, kar zaslužijo, in nikar jim njih plačila ne priterguj; zakaj: „Kdor
kerv prelije, in kdor najemniku plačila vterga, sta brata,“
pravi sv. pismo. Ce ti je pa Bog veči oblast in več podložnih dal, še veči
naj bo za nje tvoja skerb; gospoduj čez nje le u imenu božjem, skerbi jim
ohraniti pravo vero, delaj pravico med njimi, in odvračuj krivico vselej od
njih. Sv. Duh namreč pravi: „ Cez te, kteri podložne imajo, bo naj
ojstrejša sodba, ker Bog ne bo na nikogar obraz gledal, tudi
se ne nikogar visokosti bal, ker je majhnega in velikega
stvari!, in za vse enako skerbi. Alj bolj močne močnejši terp-
lenje čaka.“

M o 1 1 t v a.

Bog! ki si serce svojega služavnika sv. kralja Ferdinanda za povik-
šanje tvoje časti in razširanje prave vere goreče vnel, dodeli tudi nam ognja
tvojega sv. Duha, naj po njegovem izgledu za tvojo čast vedno gorimo in po
sveti veri zvesto živimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXXI. Dan maja ali velikotravna.

Sveti IVancian in tovarši« mučeniki.

Sv. Kancian je bil u Rimu rojen od imenitnih iu silo
bogatih starišev, u žlahti cesarju Karin«. Kakor imeniten je

Sv. Kancian in to var si, mučeniki. 557

f>il po rodu, še bolj častitliv kristiau je postal. U mladosti
se je sv. katolške vere od sv. Protaua učil, in je bil za njo
ves vnet. Ni mu bilo za posvetno čast, ne za časne do¬
brote in veselje; rajši je hotel s preganjanimi kristiani ter-
peti, kakor u malikovanju veselo živeti. Rimska cesarja l)i-
oklecian in Maksimian sta grozovitno Jiad kristiani divjala
in jih po vsi moči zatirala. Sv. Kancian to viditi je vso
svojo bogastvo u pomoč revnih kristianov obernil, veliko
sužnih odkupil, in jim po prejetem sv. kerstu prostost dal. Da
bi pa tudi po drugih krajih rimskega cesarstva preganjanim
in zatiranim kristianom u pomoč prišel, se je s svojim bratom
sv. Kanciom, in s sv. Kancianilo in pa s sv. Protam, ki so
bili od enake ljubezni do kristianov vneti in terdni, u razne
dežele podal, kder je vedel, da se kristianom sila godi. Pri¬
dejo tudi u imenitno staro mesto Oglej blizo naših krajev, kder
je še hujši preganjanje kristianov bilo, kakor u Rimu. Vse
ječe so bile polne vklenjenih služiteljev Jezusovih, ki so
vsega hudega konec jemali. Med njimi je sv. mašnik Krizogon
zavoljo posebne keršanske modrosti in popolnomasti naj bolj
slovel. Njega najti in viditi so vsi goreče želje imeli; gredo
ga iskat. Po noči pridejo do ječe, u kateri so kristiani iz¬
dihovali po uri, ktera jih bo od sveta ločila in s Jezusom
večno sklenila. Ko u ječo stopijo, vprašajo po Krizogonu;
pa kristiani jim odgovore: „Krizogon je že pred šest in tri—
deselmi dnevi za sv. vero s mečem umorjen bil, in mašnik
Coil je njegovo truplo pokopal.“ Hvalili so vso noč Boga,
da je svojega prijatela in služavnika tako srečniga storil in
mu gnado dodelil, za sv. vero umreti. Zravno je posebno sv.
Kancian zaperte kristiane u veri uterdoval, in jih s gorečimi
besedami opomina!, raji naj hujše terplenje za Jezusa pre¬
stati, kakor pa njegovo sv. vero zatajiti.

Ko zutraj iz ječe pridejo, je sv. Kancian očitno Jezusov
nauk učil, in se ni bal ne terplenja ne smerti. Veliko never¬
nikov je prišlo ga poslušat, in Bog je dal, da se jih je dosti
spreobernilo, posebno, ker so vidili mnoge čudeže, ki jih je
sv. Kancian po božji moči dela*. Veliko gobovih je naglo
očistil, obsedenih hudega duha rešil, slepim pogled, in hudo
bolanim zdravje čudno dodelil.

Oblastnik Dulci je to kmalo zvedel, in pošle nekaj slu-
žavnikov do njih, in jim vkaže, malikom darovati. Sv. Kan-
cian pa, in njegovi tovarši milo k liebesam pogledajo, in jim
odgovorijo: „Nikolj ne bomo malikom darovali; za¬
kaj pisano je: vsi maliki nevernikov so vragi, in
le on je Gospod, kteri je nebo in zemljo in vse

558

31. Maj ali velikotraven.

stvaril. In vsi, ki malike delajo,  in  ki  u nje  za-'
upajo, so jim enaki. Le pojdite od kodar ste pri¬
šli, in povejte oblastniku, da raji umerjemo, ka¬
kor bi Jezusa zapustili, kterimu od mladih dni
sIužimo.“ Oblastnik se jih sam umoriti ne vupa, ker so bili
visokega rodu  5  zato skoz poslance rimskega cesarja pobara,
kaj mu je s temi žlahnimi terdovratnimi kristiaui početi?
Cesar mu odgovori, naj jih ako malikom darovati nikakor
nočejo, ob glavo djati vkaže. Eniga due gredo sv. tovarši s
Kancianom iz mesta k grobu sv. Krizogoua molit in se mu
priporočat, naj jim od Boga sprosi potrebno moč, bližuo terp-
lenje stanovitno prestati. Bilo jim je namreč u prikazni razo¬
deto, da bodo ravno na tistem mestu krono mučenikov do¬
segli, kder jo je sv. Krizogon prijel. Hitro pošle oblastnik
svojega svetvavca Sisinia s služavniki za njimi, jih prijet in
umorit. Serčni pričevavci Jezusove vere ravno na grobi sv-
Krizogoua klečijo in molijo rekoč: „Gospod Jezus Kri¬
stus, vsega mogoč ni.Bog! p o šli nam s voj ega ang el a
u pomoč, da bodo vsi malikovavci o sramotenj. K
tebi kličemo, o Gospod! ohrani nas, da bomo sta¬
novitno pričali u čast tvojega sv. imena, in u po-
terdenje vsih, kteri u tebe verujejo, da bodo tudi
malikovavci prepričani, da si le ti pravi Bog, kte¬
rimu tudi angeli služijo.“  Med tem pridejo trinogi, in
jim serdito velevajo, malike moliti. Odgovorijo jim: „Tega
ne bomo nikolj storili 5  le pravega B oga b orno vedno
molili, kt e r i j e nebo in z e ml j o in vse,  kar  j e,  s t va¬
ri  l.“  Sisina ta odgovor silno razserdi, in serdito trinogam
zapove jim glave odsekati. To slišati zaženo veselo hvalo
Bogu, in kleče s povzdignenimi rokami molijo: „Gospod Je¬
zus Kristus, ki si rekel, da svoje zveste služav-
nike tako ljubiš kakor očeta in mater, prosimo te,
ki si za časno večno, za menljivo nemenljivo, za
pozemeljske dobrote nebeško živlenje obljubil,
poglej zdaj u ti uri iz svojih lepih nebes na nas,
vzemi naše duše k sebi in pridruži jih svojim iz-
v o lenim svetnikom. Ti si pravi edini Bog, tebi bodi
čast na vse večne  čase^ 1,  In ko „Amen“ pristavijo, se
po bratovsko objamejo in poljubijo, eden drugega še k serč-
nimu poterplenju opominajo, in si veseli glave odsekati dajo.
Prejeli so krono večnega živlenja u letu 301. Njih sv. trupla
je pobožen mašnik Ceno častito pokopal zraven groba sv.
Krizogoua zv imej mesta unkraj reke Soče, kder so pozneji
cerkev sv. Kaucianu u čast pozidali.

Sv. Kaaciau in tovarši, mučeniki.

559

Nauk in posnema.

1. Sv. Kancian in njegovi tovarši so svojo bogastvo med vboge razdelili
in posebno revnim kristianom pomagali, zato jim je pa tudi Bog gnado serč-
nosti dodelil, da so srečno smert mučenslva voljno prestali, in večno krono
u nebesih prejeli. Kako obilno Bog vsmilenje do vbogih poverne! Bodi vesel,
ako vsmilenega serca vbogaime dajaš; za vsak dar, ki ga u dobrem imenu
daš, boš od Boga gotovo plačilo prejel. Saj pravi Jezus sam: „Tudi požirk
merzle vode u mojem imenu podelen, brez plačila  ne  bo.“ Tudi
s časnimi dobrotami Bog rad poverne, kar se vbogim da. Modri pravi: „Kdor
vbogaime daja, ne bo nikolj u silo prišel.“  Tobia je svojega sina
zagotovil: „S milošnjo si velik zaklad za dan potrebe naberaš.“
S milošnjo se tako rekoč svojih grehov odkupiš, ker s njo Boga pripravnega
storiš, ti po svoji milosti odpustiti. Zato pravi sv. pismo: „Milošna greh
zaduši, kakor voda ogenj pogasi;“  in Jezus sam opomina: „Dajte
vbogaime od nepotrebnega, in vse vam bo povernjeno.“  Posebno
si pa s milošnjo srečno zadno uro in večno plačilo u nebesih pridobivaš, /e
pobožen Tobia je svojemu sinu rekel: ,,Milošna njemu, ki jo skaže,
veliko zavupanja u najvišega Boga daja; gotovo, moj sin!
milošna ne bo pripustila, da bi tvoja duša u pogublenje pri¬
sl  a.“ In sv. Hieronim uči: „Nisim še vidil vsmileniga človeka, da bi bil ne¬
srečno smert storil. “ Zato tako lepo sv. Janez Krizostom opomina: „Brez pri¬
prošnje vbogih ne boš nikakor izveličan. Ce bojo oni sodni dan za nas go¬
vorili, je naše zveličanje gotovo; ako nas bodo pa tožili, pogublenju nikakor
ne odidemo. “

2 Sv. Kancian in njegovi tovarši so kratko pred smertjo še Boga
prosili za serčno in voljno poterplenje svojih muk,  da bi tako
kristiani u veri poterjeni bili, neverniki pa u tem pravega Boga in njegovo sv.
vero spoznali. Tudi ti živiš med slabimi kristianami, kterim že morde vera
omaguje. Glej, da jim ne boš s pohujšlivimi besedami alj s hudobnim živ-
lenjem u padec, temuč poterdi jih s naukom in opominovanjem, posebno pa s
keršanskim svojim izgledom. Se dan današen je dosti nevernikov na svetu;
njih spreobemiti in k spoznanju pravega Boga pripeljati naj bo tudi tvoja skerb.
Zato moli vsak dan za nje, naj bi jim Bog nebeško luč sv. vere dodelil, in
ker se u dalne kraje podati, in jih sam učiti ne moreš, podpiraj u tem po svoji
moči pobožne misionarje, ki svoj dom in svoje vse zapustivši u neznane de¬
žele gredo, ter s velikim trudom in smertno nevarnostjo terdim nevercom pra¬
vega Boga oznanujejo. Ljubi tudi svojega neverniga, in za to še bolj nesreč-
niga bližnega, kteri pri luči svete vere vendar svojega cil in konca ne vidi,
svojega Boga in njegove svete volje ne spozna, in po krivih potili hodi u svoje

560 31. Maj ali velikotraven.

v •

pogublenje. Zdihuj nad grešniki s sv. Terezio, rekoč: „ Žalost moje serce
topi, če pomislim, koljko se še duš pogubi. “

Dl o 1 i t v a.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da se tvojo ljudstvo k serčni po¬
božnosti o godovanju sv. mučencov Kanciana in njegovih tovaršev obudi, in
s pomočjo njih priporočenja rast srečnega miru božjega prejme. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Živlenje Svetnikov

za vse dni jnnia ali rožnika.

L Dan jnnia ali rožnika*

Sveti Panifill, inašnik in mučenik.

Sv. Pamfili, u svetosti in nauku čudno imeniten, vsmilen
do vbogih in radodarin imenovan, je bil u Fenickem mesti
Beriti žlalmih in pobožnih starišev rojen, ki so ga s vso
skerbjo izgojili in u katolškej veri dobro podučili. Modri sta-
riši zagledajo zgodaj u mladem Pamfiliu lepe darove duha,
zato ga za šole odločijo, ktere je spervič doma, pozneje pa
u Aleksandrii na Egiptovskem tako srečno dokončal, da je
naj učenejši svoje dobe slovel. Pa ne samo po vednostih,
marveč po pravej pobožnosti je nja serce hrepenelo; zato
ga je sv. Hieronim visoko hvalil. Po srečno dokončanih šo¬
lah pride u Cezareo, kder je zavolj svoje učenosti in po¬
božnosti visoko čast pa tudi veliko bogastvo dosegel. Kakor
hitro pa ničemuruost vsiga tega spozna, večidel svojega pre-

36

562

1. Juni ali rožnik.

možeuja med vboge razdeli, in sklene u duhovni slan sto¬
piti. Cezarejski škof Agapi ga po lepej pripravi rnašnika po¬
sveti, in od te dobe je Pamfili med mašniki, kar je sonce
med zvezdami. Živo prepričan, kako je duhovnemu vednosti
svetnikov potreba, da krivo- in praznovere vganjati in zati¬
rati zamore, pa pravo pot božjo učiti, ni bil le sam za se ves
skerben in goreč u preberanju sv. pisma in drugih pobožnih
bukev, temuc je tudi drugim posebno svojim duhovnim to¬
varišem enako ljubezen, gorečost in spoštovanje do tih svetih
bukev po vsi svoji moči vdihnuti si prizadeval. Zato je u
Cezarei lepo bukvarnico naj izverstnišik knig vstanovil, du¬
hovne u razlaganju sv. pisma nevtrudno poduceval in jih storil,
da so resnico svete katolške vere zoper krivoverce zago¬
varjati, njih krive nauke opoverati in ovreči zamogli. Vbogim
je bil več kakor oče; toljko je skerbel za nje, da ni nobe¬
nega brez milega dara pustil.

Med tem je strašno preganjavstvo nad kristiaue vstalo.
Nobeden ni smel na tergu ali mestnih ulicah kaj kupovati ali
prodajati, tudi ne vode zajemati, ako ni malikom, kojili po¬
dobe so bile povsod u ti namen razstavleue, kadila popred
daroval. Kristiani so se temu malikovavnemu darovanju sercno
vstavljali, torej jih je bilo nebrojno število muceuiii. Ni ga
bilo skoraj dneva, da bi ne bil množice kristianov vidik naj
grozovitnej mučenih. Je bil kdo še tak star ali mlad, še tak
visokega ali niškega stana, grozoviti trinog mu ni prizanesel.
Kolikor grozovitneje so deželni oblastniki s kristiani ravnali,
toliko bolj so se nevernim cesarjem Diokiecianu, Maksimianu
in Maksimu nja nasledniku prikupili in priliznuli. Eden tih
krutih oblastnikov u Palestini je bil Urban, ki sklene kri-
stiane nevsmileno preganjati in moriti, kteri vere ne zapuste. ■
Pred vsemi drugimi vlcaže sv. Pamfilia prijeti, ker je od njega
slišal, da je naj imenitneji učenik cezarejskih kristianov. Ce¬
sar sam, ki toliko slovečega od njega sliši, ga hoče viditi.

Ko mu ga pripeljajo, si paganski cesar močno prizadeva, ga
s obljubami in priliznjenimi besedami, pa tudi s groznim žu-
ganjem od sv. vere odvernuti, in ga k malikvavnemu darovanju
pripraviti. Ti svet mašnik pa se ne da u svojej stanovitnosti
omajati; s keršansko serčnostjo vse še tolike ponudbe in
protenja cesarja zaničuje. Cesar se razserdi in ga s želez¬
nimi čavli nevsmileno razmesariti vkaže. To zapoved s toliko
krutostjo dopolnijo, da samega kervoloka groza sprehaja. Ne
more ga dalje gledati; reče ga u smradlivo ječo vreči in po
nekterih dneh to muko na njem ponoviti.

563

Sv. Pamfili, mašnik in mučenik.

Firmilian, ki je za Urbanom deželno oblast prevzel, je
bil iz pervega nekoljko boljši od njega; vendar še mora naš
svetnik cele dve leti u ječi ostati; samo prijatele objisko-
vati mu je bilo dovoljeno. Koliko veselje za gorečega slu-
žavnika božjega lepo priložnost imeti, pravovernike u sv.
veri poterdovati, pa tudi nevernike preobračati; kar je s po¬
božnimi pogovori in neutrudnim razlaganjem keršanskega
nauka dosegel. Tako je že drugo leto njaječevanje preteklo,
kar truma zvestih in serčnih kristianov iz Cilieie u Cezareo
pride. Vsi brez straha Jezusovo vero spoznajo. Pri mestnih
vratih prašani: Kdo da so, od kod pridejo in kam grej o ?
vsi iz enih ust nevstrašeno odgovorijo: „Kristiahi smo in
gremo iz ljubezni do Kristusa Jezusa terpet in
umret/  To povest hitro doneso Firmilianu, kijih  vjeti in
zapreti vkaže. K svojej sreči pa so bili u ječo sv. Pamfdia
verženi, in spet novo veselje bilo je za sv. mašnika, jim
serčnost dajati in jih še k večemu terplenju, ki jih čaka,
pripravljati. Drugo jutro vse pred Firmiliana peljajo. Sodnik
naj imenitnejega izmed njih za ime pobara. Sv. Pamfili mu to
pove, ali sodnik hoče tudi kraj in mesto njih domovine zve¬
deti. Sv. Pamfili mu reče: „L e p o mesto J e r u z a 1 e m j e
naša domovina, u kojo jaz in moji tovarši po tvo¬
jih mukah priti želji  m o." Sodnik tega resničnega od¬
govora ne razumi, in ker to laž misli, se razjezi in jih ne-
vsmileuo mučiti vkaže. Bil je med temi serčnimi mučeniki
tudi Pamfiliov diakon, svet Valenz, ki je sv. pismo cIo iz
glave znal. Finnilian ju nadalej bara, ali svoje terdovratne
misli premenita, ali ne? Sv. Pamfili njemu kakor popred ves
serčen odgovori: „Pripravlen sim raji tavžentkrat
umreti, kakor svojemu Gospodu Jezusu Kristusu
nezvest biti"  Na ti serčen odgovor se Firmilian vnovič
razserdi, ga noče višej poslušati in naravnost vkaže njega,
nja diakona in tovarše ob glavo djati. Sv. Pamfili je bil tega
neizrečeno vesel, sveto keršansko vero, za kojo se je do-
sihmal le s ustini in s peresom poganjal, tudi s svojoj kervjoj
poterditi. Ze stoji rabelj s mečem u roki, pripravlen sodnika
kruto povelje izpolniti, ko neki mladeneč, Porfiri s imenom
— bil je žlahnik sv. Painfilia — gosto nagermadeno ljudstvo
predere, in pred kervolačnega Firmiliana stopi rekoč: ..Pro¬
sim te za telesa Svetnikov; daj mi jih, to tir j a m
od tebe, da jih spodobno pokopljem."  Nad mladen-
čevo prošnjo ves zavzet ga Firmilian praša, zakaj to želji,
ali je morde tudi kristiau? „Da,  sim  kr  is  ti  a n, mu po-
terdi, in ravno zato tudi umreti pripravljen."  Kako

36  *

564

1. Juni ali rožnik.

zlo je bil Firmilian nad tem razkačen, kažejo muke, h kojim
je bil obsojen. S jermeni ga k drevesu privežejo, s šibami
in palicami ga tepejo, s železnimi grebeni ga do belih kosti
razmesarijo. U teh strašnih mukah pa ti sv. mladeneč toliko
serčnost ohrani, da se nespametnemu trinogu še posmehuje,
ki ga je zdaj h grozni smerti ognja obsodil. Pri počasnem
ognju so bili udje nja svetiga telesa sožgani; nja duša pa
je šla na svoj dom, ocistena ko zlato, u nebeški Jeruzalem. —
Sv. Pamfilia so med tem u ječo peljali, da bi kristianom
serčuosti ne dajal; ali kar svetnik s besedo ne premore,
stori s molitvijo. Neprenehoma u temni ječi moli, da bi Bog
serčnost mručenikov podpiral, vse zavolj Kristusa stanovito
prestati. Molitva pravičnega oblake predere, in tudi njegova
molitva zastonj ni bila. Bog je mučenike serčne storil, pa
tudi njemu obilno tolažbe pošiljal. Pobožen in svet mož, Se-
leuci mu pride vse povedat, kaj in kako se je s Porfirjem
godilo, kako stanovitno je naj grozniši muke prestal. To je
bilo sv. Pamfiliu hladilo, ki mu je težke verige lehke, —
smradlivo ječo prijetno prebivavnico storilo.

Sedaj tudi Seleucia zgrabijo in ga pred Firmiliaua po¬
stavijo, ki ga strašno pretepsti veli, potem pa ob glavo djati.
Seleuci  je bil imeniten rimski vojšak, ki je edino svojemu
križanemu Jezusu služil, in tudi tam u večnosti krono mu¬
čenikov zadobil. Viditi Seleucia, kako hitro je čast mučeni¬
kov dosegel, tudi nja prijatlu, Teodulu,  zvestem služav-
niku božjem, to sveto željo obudi. Kar je Seleuci storil, tudi
on sklene. K sv. Pamfiliu se u ječo poda, mu slavno smert
svojega prijatla oznanit. Kar serčno želji, hitro doseže. Zgra¬
bijo ga, ko ravno telesa marternikov s serčniiu pomilovanjem
objema. Ženejo ga pred trinoga. Finnilian Teodula, svojega
hišnika, kojega je za del nja zvestobe veliko cenil, pred
seboj zagledati, se nad njim toliko huje razserdi, ko sliši,
da so ga u objemavauju mučenikov dobili, in ga vkaže še
tisti dan na križ nabiti in umoriti. Tako sv. Teodul čast do¬
seže u svojej smerti križanemu Zveličarju podoben biti. Trinog
se zdaj tudi vječenega Pamfilia in nja tovaršev, kar jih je
še bilo, spomni in vkaže jih brez odloga ob glavo djati; kar
se je tudi u letu 309 po Jezusovem rojstvu zgodilo. Trupla
tih sv. mučenikov je trinog zapovedal divjim zverini u jed
pometati; pa tri dni in noči se jih nobena zver ne dotakne.
Serčni kristiani so jih s vso spodobno častjo pokopali. —

Med smertjo sv. Pamfilia pride iz Kapadocie neki mla-
denč u Cezareo po imenu JuLian, ki je zavolj svoje gore-
čosti u pravej veri veliko slovel. Ko pri mestnih vratih zve,

565

Sv. Pamfili, mašnik in mučenik.

da bo ravno nekaj kristianov za prave vere del pomorjenih,
hiti kolikor more do moriša vidit slaven boj svetih mučenikov,
pa pride prepozno; mučenikov sveta trupla so že mertve po
tleh ležale. Julian se do njih pri p ogiblje, eno za drugem ce-
luje in objema s velikim veseljem in spoštovanjem u pričo
veliko nevernikov, ki ga primejo in pred Firmiliana postavijo,
ki se zdaj u premisliku, da s naj strašnejimi mukami pri kri-
stianih nič druzega ne opravi, kakor da njih željo za Kri¬
stusa terpeti in umreti še le bolj užge, se jeze in togote
skoraj več ne zave. Vkaže Juliana, kakor sv. Portirja pri
počasnem ognju živega sožgati. To povelje je bilo u posebno
veselje sv. Juliana, ki je tudi vsredi plamna do zadnega zdih-
leja Boga hvalil, še tisti dan nad njim izpolnjeno.

Nauk in posnema ♦

1. Sv. Pamfili si je s pobožnimi pogovori prizadeval pravovernike u
veri poterditi, in nevernike spreobcrniti. Tako je svoj jezik hvalevredno n prid
bližnega -rabil, kakor tudi u hvalo in Čast božjo. Kako pa kaj ti svoj jezik
obračaš? Včasih k molitvi, k pobožnim pogovorom, in tedaj k časti božjej;
kolikokrat pa tudi k razžalenju božjemu. Kako krivično in hudobno je, da
ravno tisti jezik, s kojim danes u gorcčej molitvi ali u pobožnem petju in po¬
govoru Boga častiš, jutre u laž, lrietvo, opravljanje in u druge takšine jezi¬
kove hudobije obračaš, s kojimi se Bog toliko žali. „Naj veča krivica je,- 4
sv. Hieronim piše, „ove ustnice in jezik, s kojim Gospod Boga prosiš in
hvališ, s blatom pregrehe spet onesnažiti. Nevem, kako človek tako prederzen
biti zamore, da s ravno tistim jezikom, s kojim Boga hvali, drugobart pre¬
klinja in čast bližnega oškodva? Sv. Krizostom pravi: „Kako vendar odpu-
šanje pri Bogu zadobiti hočemo, če tisti jezik, s kojim presv. zakrament prej¬
memo, u službo hudega duha obernemo?“ Dobro si to zapomni, ljubi kri—
stian! in uči se iz tega, kako imaš svoj jezik obračati. „Našim ustam, na¬
šemu jeziku ni kaka mala čast, ker telo Gospodovo prejmeta. To naj bi vsi
slišali in si zapomnili, ki gerde pogovore imajo. Vstrašili naj bi se, kedar
premislijo, ktere usta, ali koji jezik oskrimijotak  sv. Krizostom govori.
Slušaj svarjenje sv. Auguština, ki pravi: „Bodite že kder radi ali doma ali
na potu, pri jedi ali u družbi, varujte se, da gerdih in nečistih besed ne go¬
vorite, velikoveč svojemu bližnemu prigovarjajte, da bode skerbel vsikdar
dobre, poštene in pripušene pogovore imeti; da si u opravljanju, nečistem go¬
vorjenju in petju, ali u drugih grešnih marnih s lastnim jezikom, s kterim bi
imel Boga hvaliti, smertnih ran delal ne bode. u

566

2. .Tuni ali rožnik.

2 .  Sv. Pamfiliii ni bilo zadosti pravo vero le s ustmi in peresom bra¬
niti; poterdil jo je tudi s svojo kervjo. Ti scer priložnosti nimaš pravo vero
s svojoj kervjoj poterditi, vendar pa si dolžen njo s besedoj in djanjem spo¬
znati. Tvoje besede in djanja morajo takšne biti, da se bo iz njih vidilo, da
si katoličan. So bile tudi do zdaj takšine? Ali nisi učasi od vernih resnic, od
zapoved in obredov katolške cerkve, ali od njenih duhovnih predstojnikov ne¬
sramno in zaničlivo govoril, kakor krivoverc ? Nisi njenih zapoved prostovoljno
prelomljal, kakor krivoverc? Oh! to se ne pravi sveto katolško vero spo¬
znati. Ti imaš vse, kar sveta katolška cerkva uči, ne le u sercu verovati,
ternuč tudi po katolško govoriti in živeti. Samo znotrajna vera ti k zveličanju
ni zadosti. ,,Kaj bo pomagalo, moji bratji,“ piše sv. apostol Jakob, „če kdo
pravi, da vero ima, del pak nima? Ga bode vera zveličati zamogla?... Ve¬
dite, da bo človek iz del opravičen in ne iz vere samo.“

Moli t v a.

O Bog! ki si svojemu služavniku sv. Pamfiliu dar žive vere in sta-
novite gorečosti u tvojej službi dodelil; daj tudi nam, te prosimo, sveto vero
po njegovem izgledu s besedoj in djanjem zvesto spoznavati in tako enkrat u
lija družbo priti. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

II. Dan j u n i a ali rožnika.

Sveti EiM/.eiti in tovarni, mučeniki.

Sv. Erazem, kojega spomin sveta mati katolška cerkva
danes obhaja, je bil u koncu tretjega stoletja škof u Antio-
henskem patriarhatu. Cesar Dioklecian, kristianov silni pre-
ganjavec, ga je zapovedal vjeti. Ker je nevstrašlivo Jezusa
spoznal in stanovit u svetej veri bil, so ga narpred s svin-
častimi jermeni pretepli, potem s razpušenoj smoloj, s žveplom,
vojskom in vrelim oljem polili. Ali Bog, ki na pravične, kteri
se za nja in njegovo čast vojskujejo, dopadlivo gleda, u tih
groznih mukah svojega serčnega spoznovavca vsega zdra¬
vega ohrani. To čudno ohranenje veliko nevernim gledavcom
k spoznanju pravega Boga pomaga. To Dioklecianu silno
merzi; reče torej Erazma nazaj u ječo peljati, dahi ga drugi
dan na novo in toliko ojstreje mučili; Bog pa, ki hudobne
človeške naklepe zasmehuje in po svojej dopadlivosti podira,
pošlje sv. Erazmu angela u ječo, ga kakor nekdaj Petra iz
silnih rok nevernikov otet. ječe rešen in u Apulsko mesto
Lukriuo pripeljan, je po velikih čudih, ki jih je Bog po njem
k poterdenju prave vere tukaj delal, kratkoma daleč raz-

567

Sv. Erazem in to var.sl, mučeniki.

slovel. Maksimian, u prognanstvu kristianov grozovitnemu Di-
oklecianu ves podoben, ga vkaže pred se pripeljati in zavolj
nepremaklivosti u keršanskej veri grozno terpineiti. Med
drugmi mukami ga u razbelen s vrelim oljem in smolo na¬
polnjen kotel veržejo; pa ni bil poškodvan. Nato ga u raz¬
belen železen oklep (železno obleko) denejo, pa tudi to ga
trohice ne poškodje. Denejo ga u ječo, iz koje ga pa angel
Gospodov prihodno noč sopet reši in po barki u mesto For-
mio na Kampansko u Italio prepelja. Ondi je svet škof še
nekoliko časa sv. evangelj oznauoval, j n zadnič, ko je Go¬
spodu dopadlo, je bil na večno plačilo zaklican. Nekteri od
nja smerti pišejo, da mu je nevsmilen trinog crevje iz telesa
izmotati vkazal, pri kterej nečlOveškej muki je sv. Erazem
svoje sveto živlenje sklenul. Na Kampanskem torej, kder je
ali silne ali naturne smerti umeri, se nja poseben spomin ob-
haja.

. Danes se tudi spomin sv. Marcelina, pobožnega mašnika
u Rimu, in sv. Petra, ki je pa še na nižej stopnji cerkvene
službe bil, obhaja. Imel je sv. Peter izmed sedem blagoslovov,
koji se u katolški cerkvi duhovnim dele, tretjega malih; bil
je eksorcista ali izganjavec, in imel od Jezusa cerkvi pode-
leno oblast hudiče izganjati. Obedva sta bila zavolj svoje po¬
božnosti in gorecosti u službi božjej dobro znana, ko za ce¬
sarja Diokleciana kristiane grozovito preganjati jamejo; zato
tudi ta dva svetnika Marcelina in Petra smertna sodba doleti
u leti 304. Zavolj veliko čudov, ki jih je sv. Peter u izgan¬
janju hudih duhov s perstom božjim delal, ga neverniki Se-
renu, deželnimu oblastniku tožijo, ki ga tako grozovito pre¬
tepati vkaže, da je nja truplo le u edni rani viditi bilo. Nato
ga veržejo u temno ječo in ga s velikim težkim železjem ob¬
ložijo, da bi u počasnih mukah izkopernil. Jetnicar, Artemi
pa je imel edino hčerko, Paulino, ki je od hudiča obsedena
veliko terpela; kar je očetovo serce močno bolelo. Peter
vidi otožnega očeta in ga po uzroku žalosti bara Artemi
mu vse na tanko dopove, kako se njegovi hčeri godi. „Če te
druzega kaj ne žali, se ti lehko pomaga?" — „Kako?“ ga
Artemi vpraša, „kde je človek, da bi mojej hčeri pomagati
vedil?‘* „Jaz,“ reče Peter, „jaz to zamorem po vsemogoč¬
nosti pravega Boga, kojega molim.“ Petra zasmehovaje reče
Artemi: „Je temu tako, si pač prav bedak, da se po vsemo¬
gočnosti božjej verig in ječe ne rešiš/* „Verige in ječe, 4 *
mu odgovori Peter, ,.preveč ljubim, kakor da bi svojega Boga
za kaj takšnega prosil. Mi obljubiš u Kristusa Jezusa, Sina
živega Boga verovati) te zagotovim, da me bo skorej mojih

568

2. Juni ali rožnik.

verig in moje ječe rešil/ 4  — „Dobro “  reče Artemi bolj s
smehom ko s resnoboj, „ako se to noč še oprostiš in me ob-
jišeš, bom veroval/ 4  S tem je odišel; Petra pa je toliko terd-
neje vkleniti dal in čuvajev še enkrat toliko k ječi postavil.
Peter pa vendar le pri obljubi ga obiskati ostane, kojo še
tisto noc dopolni.

Domu pridši pripoveduje Artemi svojej ženi Kandidi vse
po versti, kar se je s vječenim Petrom pogovarjal, in za¬
smehuje obljubo, mislec, da se Peter s njoj le baha; kar svet
spoznovavec Kristusov u stanico stopi belo oblečen, s kri¬
žem u roki.' Nad tem očitnim čudom se Artemi in Kandida
toliko zavzameta, da od strahu kaj govoriti ne vesta. Ko se
nekoliko zavesta, svetniku k nogam padeta in na glas jokaje
zakličeta: »Resnično ni ga pravega Boga zunaj Boga kri¬
stjanov! 44  Na to vpitje pride tudi Paulina, nju hčera, u sobo,
pred svetnika poklekne, in glej novo čudo! hudi duh, od ko-
jega je obsedena bila, ne more pričejočosti sv, Petra terpeti,
jo hipoma zapustivši vpijoč: „Moč Kristusova, ki u tebi pre¬
biva, me sili moje stanovališe popustiti/ 4

Vsa hišna družina, sosedje in žlahta se sberajo, in za¬
slišati vse, kar se je bilo zgodilo, s ednini glasom svet kerst
poželijo. Sv. Peter spreobernenja toliko duš vesel, pokliče
.svetega mašnika Marcelina, da bi uovospreobernence podu¬
čil in kerstil. Artemi pa gre u ječo, spusti vse vjete kristja¬
ne in tudi onim jetnikom prostost ponuja, ki bi se pokristj¬
aniti dali. Sv. Marcelin in sv. Peter zdaj nevernike, kojim
je milost božja serce odpcrla, potrebnih keršanskih resnic
učita, in jih za svet kerst, pa tudi za serčno in stanovito vojs¬
kovanje , kojimu odšli ne bodo, skerbno pripravljata. K temu
imenitemu, zveličavnemu delu jima smertna bolezen deželne¬
ga oblastnika Serena dosti časa in lepo priliko da.

Sereuu se je izboljšalo, in ko spet ozdravi, pošlje do
jetničarja Artemia povelje, vse jetnike pred nja pripeljati.
Artemi pride, dopove vse odkritoserčno, kar se je bilo zgo¬
dilo; pove, da je sam s celo svojo hišo Kristusovo vero in
svet kerst prejel, zadel velikih čudov, kojih se je s lastnimi
očmi prepričal. Seren od jeze ves goreč, zapove Artemia ta¬
ko nevsmileno tepsti, da bi bil gotovo od tega umeri, ako bi
ga Bog ne bil ohranil. Tudi sv. Marcelina in Petra pred se
poklice, ter jima s naj strašnejiini mukami žuga, če bogovom
kadila ne darujeta. Ko pa nju stanovitost vidi, vkaže sv. Pe¬
tra na tezavnico djati in razpetega pustiti, Marcelina pa hudo
pretepsti in potem nagega na ojstro steklovino (glaževno) u
ječo vreči in s verigami tako pripeti, da se kar gibati ne

Sv. Erazem in tovarši, mučeniki. 569

bode mogel. Po noči pa pride angel Gospodov, ki Marcelina
verig reši, mu rane zaceli in ga k sv. Petru u ječo pelja.
Tudi tega je iz tezavnice otel in sMarcelinom vred u hišo pe¬
ljal, kder so bili novokeršeni kristjani u molitvi sbrani. Drugi
dan, ko Serenu vse, kar se je ponoči zgodilo, povejo, se
nezmerno razserdi, in Artemia in nja ženo živa pokopati
vkaže. Med tem, da nju na moriše peljajo, sv. Marcelin in
sv. Peter skoz verste gledavcov in vojšakov k njima hitita
nju k stanovitemu preterplenju muk oserčit, kar sta Artemi
in nja žena tudi s velikim veseljem storila. Sv. Marcelina in
Petra pa zdaj spet primejo, in oblastnik ju vkaže u kakej
goši skrivoma umoriti, da bi nju smert in pokopališe kristja¬
nom prikrita ostala.

To oblastnikovo povelje dopolnit pelja rabelj ta dva svet¬
nika na tihem iz Rima, tri mile daleč od mesta u nek pust
in le s ternjem in germovjem prerašen kraj. Ko ta sveta mu¬
čenika vidita, kako jima je pripravlena krona, se močno raz¬
veselita, k zadnemu bojevanju skerbno pripravita, moriše s
lastnimi rokami ternja in germovja očedita, in grobe sama sebi
izkopljeta, u ktera sta bila po hitrem obglavljenju verženain
zakopana u letu 304 po Kristusovem rojstvu.

Ali nju sveta trupla nista dolgo skrita ostala. Pobožna
rimska gospa je po nebeškem razodenju spoznala, kaj se je
zgodilo. Sla je s Firminoj, svojoj prijatlicoj na zaznamvan
kraj, najšla mučenikov sveta telesa in ju je pri ostankih sv.
Tiburcia u rimskih podzemljinah, kamur so se kristjani, službo
božjo opravljat, pred preganjavci skrivali, pokopala. Potem
je cesar Konstantin tema svetnikoma u čast u Rimu lepo cerk-
vo postavil.

Poleg imenovanih mučenikov se danes, tudi spomin osem
in štirdeset mučenikov obhaja, ki so na Francoskem u mestu
Lionu leta 177 mučeni bili; pa le nekterih, kojih serčna sta-
novitost je posebno znana, kakor Sankta, Matura, Atala,
Blandine in Pontika posebno opomnemo.

Sankt,  diakon u Lionu, kojega je nevern oblastnik po
imenu in stanu vprašal, mu druzega ne odgovori, knkor to:
„Kristian sim.“ To nevernike razserdi; tepejo ga in s raz-
belenim železom žgejo tako, da je po vsem životu polu ran
in zateklin. Ko pri vsem tem stanovit ostane, ga u ječo ver-
žejo, da bi ga po nekterih dneh, ako Kristusa ne zataji, še
huje mučili; alj Bog mu svojo moč u ječi čudno pokaže, in
vse bolečine odvzeme, da ni vidi ti več rane na njem. Ne¬
verniki pa le terdovratni ostanejo, in ga s Maturom in Ata-
lom na novo terpiučiti začnejo, divjim zverim pomečejo, ki

570

2.  Juui ali rožnik,

so scer, gerdo s njimi delale, jih pa vendar pri živlSnju pu¬
stile, Se nekoliko žive na železen stol posadijo, pod njim
zakurijo, da se tako pečejo in strašne bolečine terpijo. Zad-
nic jim glave odsekajo. Vse te bolečine je morala Blandina,
18 let stara deklica, gledati. Vsi, posebno njena gospodinja,
so se bali, da bi stanovitosti ne zgubila, ker je slabega in
bolehnega života bila. Alj Bog je tej keršanskej deklici u
nar strašnejih mukah tak serčno stanovitost podelil, da so
tudi neverniki nad njoj stermeli. Od jutra do večera so jo
hudo terpinčili; pa nevsmilenci so se prej terpinčeuja nave¬
ličali, kot ona terpeti. Do smerti je Kristusa stanovito priča¬
la, uja svetega imena vesela; zato je med mukami samo to
klicala: „Kristiana sim; med nami se nič hudega ne počen¬
ja/ 4  To je njene slabe ude s viši pomočjo napolnilo. Na križ
jo razpnejo, in po tem divjim zverim veržejo; ali nobena njej
kaj žalega ne stori, Sopet jo odvežejo in u ječo zaprejo.
Drugi dan jo s Politikom, '15 letnim mladencem na moriše
peijajo. Hude muke soju  ondi čakale; alj sv, Blandina je
svojemu mlademu sotovaršu neprestano sercnost dajala, tak
dolgo, da je veselo skoncal. Zdaj se vsa divjost nevernikov
nad Blandiuo oberne, kojo grozno tepejo, in na razbelen že¬
lezen stol posadijo; pa u vsih tih mukah jo je Bog pri živ-
lenju ohranil. Zadnic tudi jo ob glavo denejo. Tako je ta
mučenica Blandina, mlada keršanska dekla, s sv. Pontikom
svoje živlenje sklenila.

Tudi Lionski škof sv. Potili, akoravno že črerz 90 let
star, je bil popaden in pred sodnika peljan. Starost in boleh¬
nost ste tega sereca toliko oslabile, da komaj diha; ali go¬
reča želja za Jezusa terpeti in umreti, mu novo moč in serč-
nost daja, akoravno gerdo in nevsmileno s njim ravnajo* Sod¬
nik ga vpričo neverne derhali vpraša: „Kdo je Bog kristja¬
nov? 44  in ko mu sv. škof nevtrašen odgovori: „Zvedil boš,
kedar boš tega vreden, 44  ga zgrabijo, suvajo, tepejo, kamen-
vajo, potem pa u ječo veržejo, kder je črez dva dni u Go¬
spodu umeri.

Nauk in posnema•

1, Sv. mučeniki so tolike in tako strašne muke terpeli, da bi človeku
ne bile prestati, ako bi ga čudna božja moč ne podpirala. Cudopoln je Bog
u svojih svetnikih, ki svojim zveztim spoznovavcom grozovitne bolečine po-
lajša in še toliko terplenje poslajša, ako iz prave ljubezni do njega terpijo.
Kar je Bog u starem zakonu svojim služavnikom storil, to je ravno tako čud-

571

Sv. Klotilda, kraljica.

no u novem zavetu ponovil, in vsak pričevavec Kristusov lehko s sv. Paulom
reče: „Vse premorem u njem, ki me močnega storil  Bog je takšne
čuda po svetili mučenikih delal, da bi neverniki resnico keršanske vere spoz¬
nali, pravoverniki pa u njenem spoznanju poterdjeni bili. Ti pa se iz tega uči,
koliko tudi ti, dasiravno slab človek, s božjo pomočjo premoreš. Zaupaj terdno
u milost božjo zavolj ljubega Jezusa, ki ti je vse gnade pri Bogu zaslužil.
Prosi pa tudi goreče Boga, naj ti milost da, pa tudi, skerbno jo ohrani, pridno
delaj s njoj, in vidil boš, da „vsc u njem premoreš, ki tudi tebe močnega
stori.“

2. Bog je svetim mučenikom včasi angele poslal, ki so jih tažili, ove-
seljevali, ali jih clo iz silnih rok trinogov rešili. Pa Bog tega ni vselej sto¬
ril, jim je včasih tudi tolažbe odzel in jih u terplenju umreti nal. Tak še zdaj
nektere svojih služavnikov vsega preganjanja in vsih britkost reši, kakor Da¬
niela in nja tri tovarše; druge pa u vbožtvu in bolezni umreti, ali nedolžno
terpeti in umreti pusti. Vbogi Lacar ti pervo priča, sv. Joanez Krizostom, ss.
preroki in apostoli poterdijo drugo. Dandenašni Bog ravno tako ravna. U časi nam
kak križ odzeme, če ga prosimo, včasi pa ne. Ednemu svojo vsemogočnost
pokaže in ga reši, drugega pusti umreti. Vse to pa k našemu zveličanju de¬
la. Ako taj u molitvi k Bogu kličeš, ga za kaj prosiš in si vslišan, zahvali
ga; te pa ne vsliši in ti tvojega križa no odvzeme, te u vbožtvu, bolezni ali
preganjanju pusti podverzi se nja presveti volji. Ne žabi, da je tudi s svetci
tako ravnal, in te skoz to izveličati iše: „Ce milost najdem u Gospo¬
dovih očeh, me bo spet nazaj pripeljal. Mi bo pa rekel; nimam
dopadenja nad tebo, sim pripravlen; naj stori, kar njemu do-
p a d etako  je nekdaj David govoril, ko je pred svojim sinom Absolonam
iz Jeruzalema bežal. U vsem se je božjej volji podvergel, in je bil k vsemu
temu pripravljen, kar bode Bog črez njega poslal, ali pripustil, da ga zade¬
ne. Ravno tako tudi ti stori.

M o 1 i t v a.

Dodeli nam, o Bog, te prosimo, da bomo po izgledih svetih mučenikov
Erazma in nja tovaršev okrepčani in oživleni, tukaj u solzah sjali, tamkaj pa
u veselju želi; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

III.  Dan junia ali rožnika.

.Sveta Klotilda, kraljica.

Sv. Klotilda, francoska kraljica, je bila hčer Kilperika,
Burgundskega kralja. Ponjenej neutrudlivi gorečnosti je sveta
keršanska vera na Francosko pri,svetila. Njeni oee Kilperik
je bil od svojega brata Gondebalda u vojski premagan in ob-

572

3. Jani ali rožnik.

glavlen, in, da bi hudoben Gondebald toliko laglej a mirno
posestvo Burgundskega kraljestva prišel, je dal tudi Klodild-
no mater vtopiti; samo njej, njenej sestri in njenimu bratu je
zavolj njih nježne mladosti prizanesli, ker je vedel, da mu
oni vladarstva vzeti ne morejo. Tako je mala Klotilda u kra¬
ljevem dvoru Gondebalda, vbijavca svojih starišev sred arian-
skiii krivovereov ostala; alj Bog jo je u toliki nevarnosti s
svojo gnado vsili krivoverskih zmot in zapelivost obvaroval,
ker je tako vravnal, da je vso pobožno gospo za izgojitelco
(rednico) dobila, od ktire je u vsili lepih keršanskih čedno¬
stih in u pravej veri dobro podučena in izrejena bila. Prid¬
nost in radost pri učenju keršanskih resnic , kojeli ni samo
spominu vtisnula, marveč jih globoko u serce zasadila, so sto¬
rile, da je u skerbi svoje pobožne izgojiteljce toliko dober in
žlahten sad lepih dušnih lastnost, in keršanskih čednost obro¬
dila, ktere je zgodaj u vsem djanju in nehanju kazati jela.
Pri svoji posebni telesni lepoti je bila modra, bogaboječa, po¬
nižna, dobrotliva, prijazna, in kdorkolj jo je poznal, jo je
moral ljubiti in spoštovati. Gondebald sam ji spoštovanja od¬
reci ne more; oskerbnico celega svojega dvora jo postavi,
in kedar u opravkih od doma gre, ji vlado celiga kraljestva
izroči. Pri tako imenitih poslih, u tolikej raztresenosti, po¬
ženi e Ij s k oj blišavi in posvetnem šumu, kakor je po kraljevih
dvorih že sploh navada, je Klotilda vendar le tako pobožna
ostala, da je več nagnjenja do čednosti in molitve imela, ka¬
kor pa do nicemnrne časti, minjočega blaga in posvetniga raz¬
veseljevanja, kajti se je hitro posvetne ničemurnosti zanič-

573

Sv. Klotilda, kraljica.

vati učila. Nedolžnost in čistost je u vsili nevarnih okolinah
skerbno ohraniti vedla; bogabojeeost in inolitva ste ji vaidi-
nje in družice na bogoslužnem polu bile. Ni dan pretekel,
da bi s največim spoštovanjem pri svetej maši ne bila. Do
vbogih vsmilena jim je s lastno roko milošno delila in serce
k poterpežlivosti budila.

Bila je Klotilda kakor lepo razcvelena, žlahno dišeča
cvetlica, ki s svojoj lepotoj in žlahnim duhom mnogega pri¬
vabi in oveselji, ne samo u svojej okolici, nego tudi u so¬
sednih kraljestvih.

Klodvik alj Klodovej I. veliki s priimkom, Frankovski
kralj, sklene Klotildo u zakon vzeti. K temu koncu pošlje ed-
nega svojih najimenitnejili in najrazumnijih dvornikov, Aure-
liana po imeni u Burgund svojo Klotildi željo oznanit. Ko
Aurelian u tej reci sam s njo govoriti želji, pa zve, da no¬
beden možki u njeno izbo ne sme, se koti vbožec preobleče
in stopi med vboge, ki so pred kapelico, kder je Klotilda
pri sveti maši bila, milošne pričakovali. Pobožna Klotilda iz
kapelice pridši daruje, kakor je navado imela, vbožčike; zad-
nič pa tudi poslanec Frankovskega kralja pristopi, ji odkriv-
ši, kdo je, in pokaj je prišel. Klotilda se iz pervega nad to
ponudbo zavzame, ker je Klodvik tacaš še nevernik bil; ven¬
dar ko nekoliko pomisli, reče: „Kraljeva volja je s cer
prav velika čast za me; ker je pa kralj nevernik
in jaz kristiana, privoliti ne morem. Hoče pa kralj
kristian postati, potem se ne vstavljam/ 4  Poslanec
odgovori: „KIodvik, moj kralj se u tej reči ne bo poniiš-
ljeval/ 4  Nato se poslovi in domu poverne; Klotilda pa se u
gorečej molitvi k Bogu oberne, da bi u tej tak važnej reči
voljo božjo spoznala in od zgoraj potrebno pomoč izprosila.
Ko Aurelian Klotildni odgovor svojemu kralju izroči, ga ves
oveseljen k drugemu u Burgund, tode zdaj k samemu kralju
pošlje, ga privolenja prosit. Boječ pa, Klotilda, mogočna kra¬
ljica postavši, bi znala smert svojih starišev nad njim maše¬
vati, se Gondebald močno vstavlja; zadničpa vendar le mora
privoliti. Ko potem takem Klotildo na Frankovsko peljajo, ji
Klodvik sam od mogočnih pervakov častilo spremljen naproti
pride, jo s velikim veseljem sprejme in obljubi kristiansko vero
sprejeti. U leti 493 sta bila s veliko svečanostjo poročena.

Klotilda je tudi kakor kraljica vse dolžnosti svete vere
na tanko spolnovala. Skerb za nebesa ji je naj perva, naj
poglavitneja bila, po besedah Jezusovih: „Ji site naj p op red
božje kraljestvo in nja pravico, vse drugo vam
bo pr iver ženo/ 4  Da si u kraljevem poslopji kapelico po-

574

3. Juui ali rožnik,

staviti, da bi svoje bogočastne, pobožne vadbe, kar je njeno
ljubezni božje goreče serce močno željelo, toliko laglej in
priložniše opravljati zamogla. Tudi ojstro spokorne dela je
dopernašala, pa tako, da so ljudem večidel skrite ostale. Pri
vsili tih pobožnih vadbah pa naj manjše dolžnosti svojega sta¬
na ne zanemari. Klodvik, njeni mož je bil naglojezave nato-
re, vendar ga je Klotilda s pohlevnostjo, modro prizanesli-
vostjo in podložnostjo tako voditi vedla, da ji je s popolno¬
ma ljubeznijo vdan bil; alj kristian postati, še zmirom odla¬
ga, Vendar nja ljubezen in vdanost ste u svetej Klotildi ve¬
liko upanje obudile, da ga bo tudi še svetej keršanskej veri
pridobila. Vsako priliko, ki se ji pokaže, skerbno u ti namen
obrača; vse si prizadeva nja sercu pravo spoštovanje do sv.
keršauske vere vtisnuti. Dostikrat mu s največim spoštovan¬
jem od svetosti katolške vere pripoveduje; dostikrat se od
ničemurnosti malikov in od mogočnosti pravega Boga s njim
pogovarja. „0 kralj! kakšno upanje zainoreš u mali¬
ke imeti, ki so le delo človekovih rok?“  mu večkrat
prijazno reče, „En sam je praviBog, stvarnik nebes
in zemlje; le njemu  gre  vsa  hvala. 44  Kralj jo scer rad
posluša, alj spreoberniti se, ga težko stane. Skerbna Klo¬
tilda s vsim svojim prizadevanjem nič drujiga ne pridobi, ka¬
kor pripušenje, pervorojeno dete katolško kerstiti. Kmalo po
kersti jima dete imierje, in kralj Klotildi očita: „Moj sinje sa¬
mo zato umeri, ko je bil u imenu tvojega Boga keršen; bi bil
pa mojim bogovam darovan, bi še zdaj živel. 44  To očitanje sv.
Klotilda poterplivo prenese u terdnem zaupanju, Bog bo to po¬
skušajo že k boljšemu obernul, in prijazno kralju reče: „Ne
bodi nja sme rti žalosten; šel je u nebesa. 44  Pobožna
kraljica preprosi kralja, da tudi drugega sina kerstiti da; pa
tudi ta hitro po prijetem sv. kerstu smertiio zboli. Kralj, ki
zdaj svoje nevolje ne more več zderžati, ji pravi: „Tudi ta
bo umeri, ker je keršen u imenu tvojega Kristusa. 44  Klotilda to¬
rej vse svoje pribežališe k Bogu vzeme, ga za ozdravo svoje¬
ga deteta prisercno prosi, da bi kje nja smert kralja od sv. ve¬
re zavsim ne odvernula. Dete že tako oslabi, da umirati jame;
alj Bog se na zauplivo molbo sv. Klotilde ogleda, jima dete
čudno ozdravi in kralju nagnjenje in,spoštovanje do sv. ka¬
tolške vere vlije. Ves potolažen in oveseljen ji zdaj vnovič
obljubi, kristian postati. — Alj dolgo še Klotilda ne vidi svoje
goreče želje izpolnjene. Vedifo ga med tem u molitvah Bogu
priporoča, ker je dobro vedila, da Bog je, ki serca kraljev in
oblastnikov kakor vodo rek in potokov vodi, kamur hoče; za-

575

Sv. Kiotilda, kraljica.

to li ojstrih postili gorečih prošnjah in zdihlejih ne piljenja kli¬
cati božjega vsmilenja, ki ga je tudi o pravem času zadobila.

Bilje tičas u vojsko s Alemani, nekdajnimi Nemci, zaple¬
ten. Serčen se u boj odpravlja, ker se na svojo in svojih voj-
nikov moč zanaša. Kraljica ga prosi in opominja, ne na cloveč-
ko moc zanašati se, ampak svoje zaupanje staviti na edine¬
ga Boga, kojega kristiani molijo. „0 kralj,“  mu pravi, „ce
hočeš svoje sovražnike premagati, kliči sterilno
vero mojiga vsemogočega Boga na pomoč; če me
vbogaš, boš premagal, ko bi sovražniki tud veli¬
ko močne ji od tebe bili. Prosim te, nikar ne žabi
tega.“ S močno vojsko se Ivlodvik Alemanom bliža; pri Cil-
baku se kervavo sbijejo; vojskina sreča ga zapušati jame, voj-
uiki mu omagujejo, sovražnik pa silnej in siluej prihaja; že se
njegovi u beg podajajo; kralj kliče svoje bogove, pa ni je po¬
moči od nobene strani. Zdaj mu besede pobožne žene na misel
pridejo; serce in oči u nebo obernivši zakliče: „0 Jezus
Kristus, pomagaj mi! Klical sim svoje bogove, pa
ni je nobene pomoči, mi pa ti daš sovražnike pre¬
magati, se bom na tvoje ime dal kerstiti; reši me
hudih sovražnikov!^  Ko Klodvik te serčne besede izgo¬
vori, glej! zadobe nja vojšaki toliko moč, da vsi serčno nad
sovražnika planejo iu ga srečno premagajo. Kralj, viditi to
čudno pomoč, hvaležen Jezusu, dopolni hitreje ko more, kar je
dosihmal le obetal in tako dolgo odlagal. Da se sv. Remigiu,
Rejniškemu škofu, u svetej veri podučiti in kerstiti. Po kra-
, Ijevem izgledu je tudi veliko podložnih storilo. Sv. Kiotilda je
bila neizrečeno vesela; na novo je tako rekoč oživela, viditi
podložnike, kako željno svet kerst prejemajo.

Sveta kraljica pa še ni zadovoljna, iz neveruiga kralja le
kristiana, — kotla ga je kristiana tudi svetnika storiti. Zato
je njena perva skerb bila, kralja na pričetem potu keršanske
čednosti ohraniti, ga podperati in k višej keršanskej popolno¬
sti peljati. U grozovitosti in pagauskih popakah, ki so mu še
od nja izreje ostale, gaje  po moči nazaj deržala, in s gnado
božjo tudi popravila. Na nje svet je kralj mnogo lepih cerkev
in samostanov pozidati dal, med kojimi je cerkva ss. apostolov
Petra in Paula u Parizu leta 511 pozidana; pozneje pa cerk¬
va sv. Genovefe imenovana: naj bolj sloveča. Tukaj je Klodvik
tudi svoje pokopališe najdil.

Po kraljevi smerti je ta sveta kraljica še 24 let kakor vdo¬
va, pa ne brez terplenja in britkost živela zavolj vednih raz-
pertij svojih sinov, ki sta u raznih razdelili Frankovskega kra¬
ljestva gospodvala. Popusti torej kraljev dvor, kraljevo oble-

576

3. .Tuni ali rožnik.

ko, in borno oblečena se poda u Turon h grobu sv. Martina,
kder u tihej hišici s nekolikimi svojih domačih, ki jo niso po¬
pustiti hotli, u vednih molitvah, u postih, — ker je večidel le
kruha, sočivja vode živela — u branju duhovnih bukev, u
premišlovanju nebeških resnic, u obiskovanju cerkev, u podpi¬
ranju vbožnih, u svetih pogovorih in drugih pobožnih vadbah
živi. Povabijo jo scer na kraljev dvor: alj ona samoten stan
toliko ljubi, da se ga do smerti več ne loči. Trideset dni po-
pred ji angel uro njene smerti oznani, na ktero se zdaj skerbno
pripravlja. U zadnej bolezni pokliče tudi svoja dva sinovaKIo-
tarja in Kildeberta k sebi, ju k braternej slogi in edinosti, k
zvestimu izpolnovanju božjih zapoved, k modri in mili vladi nji¬
ma podložnih ludstev ljubeznivo opomina. U svoji zadnej volji
tudi vbogih ne žabi, ker jim vse svoje premoženje izporoči.
Svete zakramente umirajočih je s naj večo gorečostjo prijela
in 3. rožnika 545 leta, u 70. letu svoje starosti je svojo s toli¬
kimi čednostmi ozaljšano dušo Bogu izročila, prejeti toliko lep¬
ši krono, ki jo je tukaj nosila. Njene zadne besede so bile
psahnistove: „K tebi, o Gospod! sim svojo dušo po¬
vzdigovala. Moj Bog! u tebe upam. Ne bom u sra¬
moti ostala.“  Izba, u kojej je umerla,  je bila po nebeško
razsvitlena, njeno truplo pa je črez vse lep dišeč duh od sebe
dajalo. Bilo je u Pariz prenešeno in u cerkvi sv. Genovefe
poleg njenega sopruga, kralja Klodvika pokopano.

Nauk in posnema.

1. Živlenje sv. kraljice Klotilde je za vse ljudi, za vse stanove nauka
in posneme polno. Prosti, nezavezaui ljudje se naj uče, čisto, sramožlivo, po¬
božno živeti, vse nepotrebne obhoje s drugim spolom ogibati, in pred nasto¬
pom zakonskega stana Boga goreče prositi razsvitlenja. Zakonski naj se uči¬
jo, eden druzega s ljubeznivim nagovarjanjem, s lepim izgledom in gorečo
molitvijo hudega odvračevati in k dobremu napeljevati, in tak eden drugemu
pravo kersansko ljubezen skazovati. Vdovski naj se uče, u svojem stanu ne
predobro, sladno alj razujzdano živeti, marveč se u dobrih delih stanovito va¬
diti in tako za srečno smert pripravljati. Vsi kristiani, posebno viših stanov
naj se učijo, kako bi svoj čas k opravilom svojega poklica in k dobrim de¬
lom obračali, čast božjo in zveličanje bližuega množili, da bi se časnemu ve¬
selju, posvetnej časti in zemeljskim "dobrotam preveč ne vdali, marveč večne
časti in radosti s vso gorečostjo iskali. „Ne ljubite sveta, ne tega, kar
je na svetuj „Jisite tega, kar je zgorej, kder Kristus na desni¬
ci božjej sedi. Hrepenite potem, kar je zgoraj, ne potem,  kar  je
na  zeralj  i:“ tak uas sveta apostola Joauez in Paul opominata.

577

.Sv. Kvirin iz Siska, škof in mučenik.

2. Klotilda je nad molitvijo narveče veselje imela, ker je vedla, da u
molitvi se s svojim Bogom pogovarja. Kdor torej pomisli, da mu je o času
molitve pripušeno s samim Bogom govoriti, naj se te velike milosti veseli,
naj jo poželjuje; naj pa pri molitvi tudi gorečost ima in se raztrošenja var-
je. Slušaj torej svet sv. Krizostoma ki uči: „Kedar se k molitvi podaš, misli
si, da stopiš u tisto blaženo dvorano, kder kralj večne časti s nebrojnimi
nebeškimi prebivavci obdan, sedi, ki vsi svoje oči u nja obračajo. Premisli,
da s tem kraljem vsih kraljev se imaš od opravila svojega izveličanja pogo¬
varjati."^ Sv. Bernard pa pravi: „Greš u eerkvo reci: Zaostanite in čakajte
zunaj pred vratami vse časne misli in želje! Ti pa moja duša, pojdi u ve¬
selje svojega Gospoda!“ Ta svet izpolnuj, in zravno tud močem svoje duše
reci: „Pridite, pokleknimo in molimo: jokajmo pred Gospodam,
ki nas je stvaril, ker je naš Gospod  in  Bog.“ Med molitvijo skerbi
za pravo gorečost, pobožnost, spoštovanje in pazlivost. K temu ti pa opet nič
bolj ne pomaga, kakor spomin, s kom govoriš, pred kom stojiš. „0 času mo¬
litve,^ pravi sv. Anzelm, ogovori človek s Bogam. Zato naj pravoverna duša
premišljuje, kako spoštvavno, ponižno in pazno mora s najvikšim Gospodam
govoriti, kako s svetim strahom s najvikšim sodnikom, kako ljubeznivo s naj
boljšim prijatlom. Zato naj si po vsej moči prizadeva, da se radovoljno nik¬
dar ne raztresa. ..Ali je za izgovoriti/-' vpraša sv. Krizostom, „če smo u mo¬
litvi leni in brez pobožnosti, in kedar se pred obličjem božjim znajdemo, mu
toliko časti ne damo, ko hlapec svojemu gospodu, vojšak svojemu častniku,
prijatel svojemu prijatlu V c

, H o I i t v a.

O Bog! ki si sv. Klotildo u tolikih zmotah in zapeljivosti sebi zvesto
in dopadlivo služevnico ohranil; ohrani tudi nas, te ponižno prosimo, da ti
bomo vsred zapeljivega sveta po njenem izgledu zvesto služili, u živlenju in
smerti prijetni in dopadlivi. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

IV. Dan junia ali rožnika.

Sveti Kvirin iz Siska, škof in mučenik.

Med nebrojnimi mučeniki, ki so u času cesarjev Diokleci-
ana in Maksiiniana, tih silovitih preganjaveov kristianskih, svo¬
jo kerv prelili, je bil tudi sv. Kvirin, škof u Sisku, nekdajne
Panonie velikem in močnem mestu, ki je pa sedaj le majhno na
Horvatskem, ondi kder se Kulpa u Savo izteka. Od'tod je
prišla škofija u Zagreb, poglavito mesto Horvatske. Sv. škof
je zavolj zvestobe u svojih opravilih, zavolj lepozglednega ziv-
lenja iu nevstrašnega spoznanja sv. vere pred sodniki, zavolj

578

4. Juni ali rožnik.

svoje mučeniške smerti toliko slovel, da ga sv. Hieronim s
veliko pohvalo imenuje; sv. Fulgenci in Fortunat ga pa naj
imenitnejim sv. mučenikom prištevata. Ker se stari spisi od
slavne smerti tega sv. mučenika do denašnih dni nepokvar¬
jeni shranujejo, se tukaj naj imenitniše okoline tega serč-
nega vojskovavca Jezusovega naj bero. Maksim, oblastnik u
zgornej Panonii, ki je u Sizku svoj sedež imel, zapove sve¬
tega škofa ovega mesta prijeti. Sv. Kvirin, kojemu nja pri-
jatli to povelje odkrijejo in beg nasvetvajo, po njih svetu me¬
sto zapusti, in se u drugi varnej kraj poda, od kodar bi svo¬
jo cerkvo še vladati, svojo čedo še oskerbovati zamogel. Pa
že nekoliko od mesta ga poslani bojaki poderžijo in pred ob¬
lastnika postavijo, ki ga mogočno vpraša, zakaj in kam da
je vbežati hotel? „Jaz n is im bežal,“ odgovori sv. škof,
„sim le od tukaj proč šel, dopolnit povelje svoje¬
ga Gospoda, ki pravi: Ce vas bodo preganjali u
ednem mestu, bežite u drugo. 44  Kdo ti je to zapo¬
vedal? 44  ga Maksim vpraša. „Jezus Kristus, naš Zve¬
ličar, kije praviBog: 44  sv. Kvirin odgovori. Maksim pra¬
vi: „Kamo hočeš ubežati? kaj ne veš, da te naši mogočni
cesarji povsodi najdejo? Sam vidiš, da te Bog ni mogel vbra-
niti, da bi ne bil vjet in semkaj pripeljan. 44  Sv. Kvirin odgo¬
vori: „Naš Bog, kterga molimo, je zmirom pri nas;
kder se k o 1 j znajdemo, nam on vselej pomagati
zamore. On je bil pri meni, ko sim bil vjet, je tu¬
di zdaj še pri meni; on mi bo pomagal in me serč-
n i g a storil; o n j e, k t e r i m i b o na jezik položil, k a j
bi tebi odgovarjal. 44  „Ti preveč govoriš, 44  mu Maksim od-
višča, „boljše je vbogati, kar cesarji zapovedo; le beri njih
božje povelja in jih dopolni. 44  „Takšnjih povelj vaših
cesarjev ne vb o gam, 44  reče sv. Kvirin, „ker so kri¬
vične in hudobne, ki od Kristusovih sluzavnikov
tirjajo, da bi krivim bo go vam darovali. Ne smem
in nočem bogov moliti. Moj Bog mi to p repo ve; te¬
mu bom služil, ki je nebo in zemljo st varil, kije
povsod ravno tisti u nebesih, na zemlj  i i n u mor  j u. 44
Maksim: „Ti si prestar; zato veš tolikanj praznih reči. Glej!
tukaj le je kadilo, daruj ga našim bogovam u čast; ako ne
vbogaš, boš strašno umorjen. 44  Sv. Kvirin: „Kar mi hude¬
ga žugaš, bo moja čast, in mi bo zaslužilo večno
ž i v 1 e n j e; tako bom sv oj e m u Bogu p o k o r e n; n i k d a r
pa krivičnim postavam vaših cesarjev, ki lažnji-
ve bogove verovati zapovedujejo, kteri vendar
nič  niso.“ Maksim: „Ti si neumen, in tvoja neumnost te bo

Sv. Kviriu iz Siska, škof in mučenik. 579

umorila; daruj bogovam! 44  Sv. Kviriu: „Ne bom daroval
hudičem, ker je zapisano: Bogovi narodov so hu¬
diči, in kdor jih časti, bo končan/ 4  Maksim ga vkaže
hudo otepsti, potlej mu reče: „Zdaj spoznaj, kako so naši
bogovi mogočni, koje vso rimsko cesarstvo moli. Vbogaj in
te bom povikšal; ako ne vbogaš, te bom dal velikemu ob¬
lastniku u roke, da boš po zasluženju umorjen. Odreci se
svojej neumnosti in vbogaj. 44  „Zdaj pravo mašništvo
opravljam, 44  odgovori sv. Kvirin, „ko se Bogu u dar
dam, in kedar bom tako srečen, daovidars svojo
smertjo dokončam, potem bom u resnici pravi  maš-
nik. Tepenje, h kojemu si me obsodil, mi kar nič
ni škodilo; veliko več me iz serca veseli, in sim
pripravlen še več terpeti, da me oni, kojih dušni
pastir sim u tem živlenji bil, posnemajo, in po poti
terplenja lahko za menoj u nebeško kraljestvo
pridejo. 44  „Vklenite ga in verzite u ječo, da bo modreji, 44
zapove Maksim. Kviriu pa reče: „Ječa me nič ne vstra-
ši, ker bo Bog s menoj. 44  U ječi je takole molil: „Za-
hvalim te, o Gospod! da sim hudo prejel zavolj
tebe, in te prosim, stori, da vsi, ki so u t e j ječi,
spoznajo, da jaz pravega Boga molim, in da ver-
jejo, da ni drugega Boga zunaj tebe. 44  Bog nja mo-
litvo vsliši; opolnoči je vsa ječa u svitlobi. Ječarjev eden,
Marcel s imenom, to čeznaturno luč vidi, pade sv. Kvirinu
k nogam in mu jokaje reče: „Prosi Boga zame, zakaj jaz
verjem, da je tvoj pravi Bog." Potem ko ga je bil podučil,
ga je u imenu Jezusa Kristusa zaznainuval, kerstil in bir¬
mal. Tri dni potem ga Maksim pred velikega oblastnika Aman-
cia gnati vkaže, da bi ga koti cesarskim postavam nepokor¬
nega in u svojej nepokoršini terdovratnega k smerti obsodil.

Peljajo ga terdo vklenjeniga skoz vse na Donavi ležeče
mesta do Sabarie, kamur jim je bil Amanci zapovedal. Tu
mu nektere keršanske gospe jesti in piti prineso; in ko to,
kar so mu prinesle, blagoslovi, mu verige od rok in nog po¬
padajo. Amanci ga u gledališi pričaka, in ko vse tožbe, ki
mu jih je Maksim črez Krivina pisal, prebere, ga vpraša:
„Je li vse res, kar mi je oblastnik od tebe pisal, da bogove
zaničuješ? 44  Sv. Kvirin mu odgovori: „Pred oblastnikom
Maksimom sim pričal pravega Boga, in tudi pred
teboj njega samega pričam; tega molim in bom mo¬
lil, ker on sam je edini pravi Bog; noben človek
me ne bo njega  ločil. 44  „Nerad bi tebe starega moža mu¬
čil, 44  reče oblastnik; „zato te želj im preučiti, da u miru ži-

37  *

4. Jani ali rožnik.

5 BO

viš. 44  ,.Zakaj boš mojej starosti pregledoval? 44  mu
sv. Kvirin odverne; „jaz sim stanovit u veri in moja
zvestoba bo vse bolečine premagala; tvojih muk
in tudi nevsmilene smer ti se ne bojim. 44  Oblastnik:
,,Zakaj željiš umreti. Hudodelniki prikrivajo svoje hude de¬
la, da bi ne umerli; ti pa se hvališ s svojo nepokoršino, da
bi umeri! 44  Sv. Kvirin: „Hudodelniki se boje umreti,
ker so hudodelniki; jaz se ne bojim umreti, ker
storim voljo svojega Boga. 44  Atnanci: „Imej vsmilenje
sam seboj, in prizanašaj si, te opominom; odkupi si živlenje,
ki je še u tvoji oblasti; vbogaj, in boš živel- 44  „Te bese¬
de, 44  pravi sv. Kvirin, „bi znale tiste stare pregovo¬
riti, ki sere n o želje, dalje živeti; kar pa mene za¬
dene, sim se od svojega Boga u čil, po nobenem
drugem živlenju hrepeneti, ko po tistem; ki se po
smerti vživlja . . . Jaz nisim ovim podoben, ki iz
želje dalje živeti vse store in lažejo, in potem
prave smerti ume rje j o. Jaz pa, c e zvesto in sta-
novito svojega Boga spoznam in pričam, u živlen¬
je pridem, ki ne bo konca imelo; ne morem torej
vašim postavam pokoren biti, zakaj postavi bož-
jej, kojo sim drugim ozuanoval in jo izpolniti ho¬
čem, je nasproti. 44

Ko Amanei vidi, da nad tim spoznovavcom Kristusovim
nič ne opravi, mu po več poskušanih mukah zapove mlinski
kamen na vrat navezati, in ga u vodo vreči. Pa namesto, da
bi se bil s mlinskim kamenom potopil, je še dolgo verh vo¬
de plaval, in ljudstvo, ki je ti čudež viditi skupej vrelo, serč-
no učil in opomiual, da bi verniki stanoviti u veri ostali in,
se ne muk ne smerti bali; nevernike pa, da bi iz tega čuda
pravega Boga spoznali. Ko pa vidi, da čudo ne henja, se
boji mučeniško krono zgubiti in prosi Boga, da bi ga k sebi
vzel. „ V s e m o g o č n i Jezus, 44  je molil, „za tebe ni no¬
bena nova čast, potoke vstauoviti, ker si že Jor¬
dan v stan ovil; alj storiti, da bi se po vo di šlo, ker
si že storil, daje Peter po morji hodil. To ljud¬
stvo je zdaj tvojo moč nad menoj zadosti vidi 1 o;
ob, dodeli mi zdaj izmed vsih naj drajši guado, za
tebe, o Jezus Kristus, moj Bog, umreti! 44  Po do¬
končani molitvi je vtonil, ker ga je mlinski kamen potopil.
Ksistiani pa so nja sv. truplo najšli, iz vode poteguuli in ga
s častjo pokopali 4. rožnika 309. leta.

Sv. Kvirin iz Siska, škof in mučenik.

581

Nauk in posnema.

1, Preganjba je scer grenka, pa zveličavna, in je neogiblivo znamnje
zvestih služavnikov Kristusovih. Kristus, naš Gospodje bil sovražen, pre¬
ganjan in preklinjan. „Vse to bodo tudi s varni delali,«  pravi Jezus vsim
svojim učencom. „Ako vas svet sovraži, vedite, daje  mene poprej
sovražil  ko  vas. Ko bi bili izmed sveta, bi vas svet ljubil; ker
sim vas pa jaz od sveta odbral, vas sovraži. Ako so mene pre¬
ganjali, bodo tudi vas preganjali; zakaj hlapec ni veči, ko nje¬
gov gospod. Preklinovali in iz shodnic vas bojo pahali; ura
celo pride, da bo menil Bogu vstreči, kdor vas umori. To sim
vam pred povedal, da se ne prestrašite, kedar vam bodo vse to
storili« Tako je Jezus svoje služavnike na terplenje pripravljal; zakaj ,,psi¬
ce, katere popred vidimo, nas po besedah sv. Gregoria ne zadenejo tak hu¬
do, kakor one, kojih previdili nismo. Tak tudi nadloge sveta ložej prenesemo,
če smo se na nje previdno pripravili. Na vse to je bil sv. Kvirin pripravlen,
vendar je na svet svojih prijatlov mesto popustil, preganjanju oditi, če bi vo¬
lja tistega bila, ki je zapovedal: „Ce vas bodo preganjali u enem me¬
stu, bežite u drugo.«  Kako si pa ti terpetipripravljen? Prenehale so meti
nami scer očitne, silne preganstva, kakoršne so perve stoleta kristianom pro-
tile; si pa zato Bogu kaj hvaležen? SkazujeS Bogu svojo hvaležnost s zve¬
stim spolnovanjem njegovih zapoved, svojih stanovnih dolžnost — s voljnim
prenašanjem manjšega preganjanja, kojo te tudi zdaj še po božji pripušbi od
ene ali druge strani lehko zadene? Varuj se tudi ti, kolikor moreš pregan¬
janja, to je: ne dajaj nikomur prilike alj vzroka, da bi te preganjal, kakor
je sv. Kvirin storil, in ne žabi svoje slabosti. Ce pa Bog pripusti, da ne-
previdoma kaj črez nas pride, zaupajmo na vsemogočno pomoč Jezusa Kri¬
stusa, ki nam bo na strani stal kakor sv. Kvirinu. Ne zabimo, da nam je
povsod pričejoč, da „u njem živimo, se mezimo in smo,«  da je po¬
sebno onim, ki britkosti terpijo, blizo, jih poterditi, če ponižno in zauplivo k
njemu pribežč. On jih alj reši, alj pa jih s poterpežlivostjo posveti, kakor
je sv. Kvirin trinogam rekel: „da po poti terplenja se naj ložej pri¬
de u večno živlenje.«

2. Oblastniki so sv. Kvirina k malikvanju nagnati in primorati iskali,
ker so mu cesarske povelja pred oči stavili. Alj sv. Kvirin jim serčno od¬
govori : „Takšnih povelj vaših cesarjev ne vbogam, ker so krivične in hudob¬
ne. Moj Bog mi to prepove . . . Svojmu Bogu bom pokoren, nikakor pa kri¬
vičnim postavam vaših cesarjev ... Iz tega naj si vsi kristiani, sosebno pa
vsi služevni poglaviten nauk vzemejo, da nobeden nemore dvema gospodoma
služiti, kedar nasprotne povelja dajeta. U drugem mora sledni, bodi bojak,
hlapec alj dekla, sluga alj kakoršni kolj podložnik, svojim predstojnikom,
svojej gosposki služiti, in jim pokoren biti, dokler kaj zapovejo, kar Bogu

582 5. Jun! ali rožnik.

v

zopernega ni. Ce pa kaki gospod alj gospa, kak viSnik ali predstojnik kaj
pregrešnega, kaj od Boga prepovedanega zapove, kakor oblastnik sv. Kviri-
nn, tifias moraš Bogu pokoren biti in ne ljudem, naj bo gospod knez, kralj
alj cesai’, zato ko je Gospod Bog veči Gospod, ko so vsi gospodi sveta, ko-
jemu tudi oni pokorni biti morjo. Noben podložnik ne sme kaj zapovedati, kar
je nja gosposka terdno prepovedala, in ko bi kaj takega zapovedal, že pamet
uči, da se gosposka, ne pa podložnik vbogati mora. Vsi ljudi tega sveta,
tudi kralji in cesarji so pa podložniki božji; kedar torej kaj zapovejo, kar
je Bog prepovedal, se ne smejo oni, temu« Bog slušati. Vidiš, kaj imaš pri
grešnem povelji svojih predpostavljenih storiti? Boga moraš vbogati in ne
tega, kar se ti grešnega veli, kakor ti je sv. Kvirin u izgledu pokazal, ki je
bil bolj Bogu, koti oblastnikom pokoren. To moraš storiti, ko bi se ti še to¬
like zamere alj kake druge velike škode bati bilo. „Boljši je,“ pravi sv.
Maurici, „umerj očem u človeku se zameriti, kakor pa živemu,
neumerjočemu kralju nebes in zemlje.^  Božje zamere se je boljbati,
ko človeške. Skoda, ktero si s nepokoršino do Boga napraviš, je nezmerno
veči, kakor vsa druga še tolika škoda, koje se po pravičnej nepokoršini od
kakega človeka bati imaš. Človekova zamera in pa škoda, ki jo morde ter-
piš, vzamete konec, ker je človek umerjoč, škoda časna. Skoda pa, koja te
zavolj nepokoršine do Boga zadene, božja bo vekomaj terpela, ker je Bog
vekomaj tvoj Gospod. „Strašno je živemu Bogu u roke pastil  uči
sv. Paul.

1 o 1 i t t  a,

Dodeli nam,  o Gospod! te prosimo, poterpežlivost u terplenju, da ti,
ko posnemovavci tvoje poterpežlivosti dopademo, in enkrat s sv. Kvirinom
tvojega veselja deležni postanemo; ki živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Dan junia ali rožnika.

Sveti ISonifac, škof In učenik Hemcov.

Sv. Bonifac, Neincov velik apostol, je bil na Angleš¬
kem 680. leta rojen, in u svetem kerstu Vinfrid imenovan,
line Bonifac je pozneje od papeža Gregoria II- zavolj svoje
velike dobrodelnosti dobil, kojo je vsim nemškim deželam u
svojej apostolskej gorecosti skazal, Bouifac se po našem do-
brodelec pravi. Že usvoji narnežneji mladosti je očitne znam-
nja svoje prihodne čednosti in pobožnosti naznanoval, ker
mu že ko petletnemu otroku nič ljubšega in prijetnišega ni
bilo, kakor od Boga in božjih reci poslušati. In ko je božja

583

Sv. Bonifac, škof iti učenik Nemcov.

previdnost neko je redovnike, ki so u tistej okolici duhovne
vadbe imeli, u hišo nja starišev pripeljala, je mladeučiku po¬
božno živlenje tih duhovnov, od kojih je toliko lepih reci
slišal, toliko dopadlo, da je velike nagnenje do samostan¬
skega živlenja dobil, in torej svoje stariše željno prosil, da
bi ga u samostan poslali, kder bi se keršanskih resnic in
drugih vednost učiti mogel. Očetu, ki je Vinfrida izmed vsih
svojih otrok narrajši imel in ga drugemu stanu odločil, Vin-
fridovo nagnenje in prošnja ne dopadeta; vendar misli, da
vse le to se bo u Vinfridu sčasoma zgubilo. Ko pa vidi, da
to nagnenje in ta želja le veci in veci prihaja, mu terdno
brani in si vse prizadene svojega mladega sina na druge mi¬
sli spraviti, alj nič ne zamore svetega mladenča od nja po¬
klica odverniti. Zadnic oče u nevarnej bolezni, kojo je koti
božje strahovanje spoznal, privolji in hitro ozdravi. Vinfrida,
kedar svoje želje izpolnjene vidi priserčno veseli; torej se
vsih potrebnih vednost toliko rad uči, in še brez zaobljube
se u popolnej pokoršini redovnikov toliko skerbuo vadi, da
u kratkem vsiin menihom lep izgled keršanske učenosti in go-
rečosti postane. Po storjenej obljubi ga še le prav za prav
u število redovnikov sv. Benedikta sprejmejo, in zavolj nja
učenosti učenika drugih postavijo. Kakor prej učenec, tako
je Vinfrid tudi zdaj ko učenik prijatel molitve in svetega pre-
mišlovanja, torej ga zavolj pobožnosti in keršanske popolno¬
sti u nja 30. leti mašnika posvetijo. Odzdaj se ti Svetnik le
oznanovauju besede božje in svetim vadbam svojega poklica
u zveličanje duš zavsiin daruje. Ko ga njegovi predstojniki
u nekih imenitih opravilih k Britvaldu Kanterburškemu nad¬
škofu pošlejo, jim pobožen in učen Vinfrid to opravilo tako
dobro oskerbi, da ni le želj svojih višnikov izpolnil, temveč
si je pri ovem opravilu tudi še veliko spoštovanje pri nad¬
škofu in kralju Iuu pridobil. Vinfrid je moral, kolikorkrat-
kolj so se škofje sbrali, vselej pričejoč biti; noben sklep ni
bil brez njega storjen.

U teh okoljšinah mu je bil k visokim, častitim službam
lep pot odpert; alj Vinfrid kaj takega ne misli. Veliko ljud¬
stev je tačas še u temah neverstva in malikvavstva tečalo;
tem se nja u ljubezni do Boga in bližnega goreče serce nag¬
ne. Rad bi čast božjo povikšal, zveličanje bližnega pomno¬
žil, rad k razširanju svete keršanske vere kaj pripomogel.
U tej želji je spoznal nebeški poklic, in potem ko se u go-
rečej molitvi in natančnem premišljevanju samega sebe božje
volje prepriča, prosi u letu 716 svojega apata za dovolenje
se u Frizijo podatii tamošnim nevernikom svet evangel ozna-

584

5. Jimi ali rožnik*

novat. Sereno nastopi svoje apostolsko potovanje, pa že iz
pervega se in« toliko napojlejev postavlja, da bi morda vsa¬
kega drugega za vselj od toliko dobrega namena ostrašili*
Do Utrehta, glavnega deželniga mesta pripotuje, pa kralja
Radboda nikakor preprositi ne more, da bi mu svet evangel
oznanovati dovoljil. Tudi vojska, ki je u tih krajih bila, ga
je a oznanovanju svetega evangelia močno opoverala. Na An¬
gleško se spet u svoj poprejni samostan poverne, kder ga
hitro potem naslednika njih apata Vinberta, ednoglasno izvo¬
lijo. Alj Vinfrid, kojega misli in želje so edino le u apostols¬
kem poklicu bile, se te časti stanovito branj, in zadnič po
Vinčesterskem škofu Danielu izvolitvo novega apata izprosi.

Dve leti potem gre u Rim papežu Gregoriu II., svoje
močne želje razodet in prosit ga za popolnoma oblast k oz¬
nanovanju svetega evangelia u nevernih deželah. Svetoželja
tega pobožnega redovnika papežu močno dopade, in ker iz
nja pogovorov dobrega in močnega duha spozna, veliko spo¬
štovanje do njega dobi, u kojem ga listi Vinčesterskega škofa
še bolj poterdijo. Tako se Vinfrid zdaj pod imenom Ronifac,
kojega je od papeža s polnoblastjo dobil, vsirn, posebno pa
Nemškim ljudstvom svet evangelj oznanovat, s apostolskim
blagrom poterjen in s mnogimi svetinjami obdarovan iz Rima
na Nemško poda, potem ko je bil od papeža še tudi več pri-
poročivuih listov na kristianske vladarje prejel.

Svoje apostolsko delo je najpred na Pajarskem, potem
na Tirinskem začel, kder je kristianska vera skorej že čisto
onemogla, in le malikovanje in hudobija gospodvala. Tukaj
kakor u sosednih pokrajinah Francoske je bilo malo več kri-
stianstva najti. U 6 mescih je s svojim gorečim pridgovan-
jem in podučevanjem kristiane k boljšanju živlenja pripravil
in skorej vse Tirinsko malikovanja očedil. Vse se je vese¬
lo premenilo, in čednost in pobožnost ste spet cveteti jele.

Med tem je Ronifac smert Radboda, Frizijskega kralja,
ki je keršanskej veri velik nasprotnik bil, zvedil. Hitro se
zdaj spet u Frizijo napoti, kder je že pred svojim potom u
Rim, tode brez sadu sv. evangelj oznanovati začel. Cele tri
leta je zdaj ondi s škofom Vilibrordom sklenjen za zveličanje
Frizianov goreče delal. Vsi so se pokristjanili, mališke tem-
pelne poderli alj pa u keršanske cerkve spremenili. Ko vidi,
da ondašnji škof, sv. Vilibrord želi njega za svojega nasled¬
nika imeti, se spet nazaj na Nemško poverne, pridigje na
Zaksonskem in Heškem, kder jih u kratkem več tisuč h ker-
šauskej veri spreoberne in kersti, veliko cerkev in za one,
ki Gospod Bogu popolnoma služiti žele samostanov pozida,

585

Sv. Bonifac, škof in učenik Nemcov.

in vse s pobožnimi duhovni preskerbi. Ko že število kristia-
nov k svojemu ne majhnemu veselju s dnevom bolj rasti vi¬
di, mu delavcov u vinogradi Gospodovem izmankuje. Poklice
torej iz svojega domačega kraja se drugih gorečih mašnikov,
da bi mu vinograd Gospodov obdelovati pomagali, in nekoli¬
ko pobožnih devic, da bi jih ženskim samostanom predstoj¬
nice dal.

Nekoliko svojih sodelavcov posije pa n Rim, papežu ozna¬
nit, kako kersanska vera lepo napreduje, kako veselo se raz¬
širja. Slišati od toliko lepega sadu, kojega je Vinfridova go-
rečost obrodila, se papež u duhu zveseli in Vinfrida samega u
Rim poželji. Poda se drugič k svetemu Očetu u Rim leta 723.
Papež Gregor If. ga s vso prijaznostjo in naj večini veseljem
sprejme, ga na praznik sv. Andrea škofa posveti in nja ime u
že zgorej opomnjeno ime Bonifac premeni. Vnifrid odzdaj Bo-
nifac imenovan, gre sopet u Frizio, kder se jih je še zmirom
dosti najdlo, da se malikom še niso zavsim odpovedali. Stalo
je ondi silno veliko drevo, kojo so- moč Jupitra, velikega aj¬
dovskega Boga imenovali in molili. Sv, škof, ki tolike gnusobe
terpeti ne more, zgrabi, da mu ravno s smertjo žugajo, sekiro,
posekat drevo gnusobe. In glej! na pervi mahlej pade Jupitro¬
va moč, silno drevo na tla, in se u štiri dele razcepi.

Ti očitni čudež je slepim nevernikom oči odperl, da so
malikovanje zapustili. Na oveni mestu pa, kder je drevo stalo,
je škof kapelico sv. Petru u čast postavil. NaTirinskem, ka¬
min- se je odtod drugič podal, je cerkvo sv. Mihaelu arhangelu
na čast tudi ravno ondi postavil, kder se mu je ti angel prika¬
zal, ga u nja trudapolnem delu oserčit.

Neke cerkvene opravila so ga primorale tretjobart u Rim
potovati. Na papeževem stolu je sedel sedaj Gregor III- Tudi
od njega je bil mnogo pačasten. Bil je memo drugih časti po¬
slanec apostolskega sedeža izvoljen, in vikši alj nadškof vsih
nemških dežel s oblastjo povsodi, kderkolj bi se mu potrebno
zdelo, škofije napraviti. Na prošnjo Pajarskega vojvoda pride
na Pajarsko, kojo deželo u 4 škofije: Soinogradsko, Frajzinško,
Regenburško in Pasauško razdeli; zakaj nič mu ni bolj na
skerbi bilo, kakor da bi spreobernjeno ljudstvo laglej poduče¬
no in pri čistem in zdravem uku ohranjeno bilo, da bi mu ga
zapelivci ne pokvarili. Kedarkolj so se kakšini krivi nauki za-
kazali, je hitro cerkvene sbore sklical, in je vse obravnal,
karkolj je k čistej obrambi svete vere potrebno spoznal. Ker-
šanski vladarji nemških dežel so ga močno spoštovali in ljubili,
torej ga tudi u imenitih opravilih močno podpirali. Karhnan,
stareji sin Karola Martela si ga je duhovnega vodnika izvoljil.

586

5. Juni ali rožnik.

Ko Karlmau vladarstvo popusti, in se u samostansko tihoto
podati sklene, le Bogu in svojemu dušnemu zveličanju živet,
ljudstvo njegovega brata, Pipiua kralja izvolji. Ti novo iz¬
voljen kralj želji, da bi mu naj svetejši škof nja kraljestva
* krono na glavo posadil, in torej sv. Bonifaca k temu časti¬
temu opravilu izvolji.

Do tiste dobe še sv. Bonifac pravzaprav nobene stauo-
vite, odmenjene škofije ni imel; bil je vselej ondi, kder ga
je potreba bilo. Leta 751 mu je kralj Pipin Mogunško škofijo
podelil, kojo je kmalo potem papež Caharia nemškemu apo¬
stolu (Bonifacu) u čast višej škofijo povzdignil. Tukaj je
sv. Bonifac celih 7 let za zveličanje svoje čede nevtrudoma
in stanovito skerbel. Med tem, ko ti svet apostol Nenicov to¬
liko za njih izveličanje dela, tudi svoje domovine ne žabi;
po listih si prizadeva dobro storiti tam, kamur sam s svojo
pričejočostjo ne more. Iz listov, kijih je kralju Etelbaldu,
škofom, mašnikom, diakonam, menihom, nunam in celemu An¬
gleškemu ljudstvu pisal, se njegova živa gorečost za čast
božjo naj lepše vidi.

U letu 754 se sv. Bonifacu nova misjonska želja vname.
Izvoli si svojega učenca sv. Lula naslednika u svojej Mo-
gunškej nadškofi!, kojega sta kralj Pipin in papež Stefan H.
poterdila. Se enkrat, če že ravno star, hoče med Friziane,
jih, kar jih je še malikovavcov, k pravej veri spreobernit.
Pred pa še svojemu nasledniku spreobernenje še ostalih ne¬
vernikov po nemških deželah naroči, se s nekolkimi serčnimi
moži na pot vzdigne, vsako s vojih stopinj s blagrom zaznamva,
pa tudi tukaj kakor častitlivi mučenik svoje živlenje sklene.
Po pridgah sv. Bonifaca se jih je veliko k svetej veri spre-
obernilo; te je s svojemi tovarši u potrebnih resnicah svete
vere podučil in kerstil; une pa, koji so že keršeni, pa potem
k odpadu zapeljani bili, je po navadnih cerkvenih pokorilih
s Bogam in s sveto cerkvijo spet spravil. Nad toliko srečnim
začetkom silno oveselen novospreobernjencom ravno binkoštno
nedelo za podelenje svete birme odloči, da bi jih s močjo
tega svetiga zakramenta u stanovitem spoznanju in pričanju
svete vere poterdil. Ker pa nobene cerkve za toliko birmancov
zadosti prostorne ni, si poseben kraj pod milim nebom ob
Burdeški reki izvolji, in o napomenutem dnevu že u zato po-
stavlenem šotoru u molitvi kristianov pričakuje, kar maliko-
vavci nad njega in nja tovarše uevsmileno planejo. Njegovi
služavuiki ga hočejo braniti; alj sv. Bonifac že dolgo željn
za Kristusa umreti, jim braniti ne pripusti; zahvali na glas
Boga, da mu je dal priložnost, za Kristusa umreti: oserčuje

587

Sv. Bonifac, škof in učenik Nemcov.

svoje tovarše, jim pred,stoječo smeri , ki jim bo vrata u ve¬
selo večnost odperla, stanovito preterpeti: gre potem s evan-
gelskimi bukvami, ki jih je skorej zmirom u rokah nosil, po
Jezusovem izgledu divjim paganom serčno nasproti, in jih
nevstrašen ogovori. Namesto, da bi ga poslušali, eden izmed
njih meč izdere, in ga tako silno prebode, da se pri priči
mertev na tla zgrudi. Tako tudi nja tovarše in okoli 52 kri-
stianov pomorijo u letu 754 ali po drugih 755, 5. rožnika.
Tako je apostolski mož svoj trudapolni tek dokončal u 40.
letu po svojem prihodu na Nemško, in u 75. svoje starosti,
in šel vživat večnega plačila. Nja sveto truplo je bilo pervič
u Utrehti, potem u Moguncii, poslednič u Fuldavi, kamur je
od sv. Lula prenešeuo bilo, pokopano, in je po mnogih čudih,
ki jih je JBog na nja priprošnjo storil, častito postalo.

Nauk in posnema.

1. Sv. Bonifac gre svojim sovražnikom, ki so ga umoriti kotli, ne¬
ustrašen naproti. U živlenji kakor u smerti hoče svojega Gospoda Jezusa
zvesto posnemati. Gospoda Jezusa po svojem stanu posnemati je dolžnost.
Kdor to dolžnost u nemar pusti, ni pravi kristian in upanja, zveličan biti,
nima. „Kristian nisem,“  pravi sv. Bernard, „5e Kristusa ne po¬
snemam.  “ — „Zastonj nosi ime kristjana, kdor Kristusa ne posnema,“ piše
sv. Auguštin. Jezus Kristus sam nam upanje, zveličanim biti, odvzeme, če ga
ne posnemamo, rekoč: „Kdor svojega križa na se ne vzeme in ne
hodi za menoj, ni mene vreden.  “ In spet: „Kdor svojega križa
ne nosi in za menoj ne hodi, ne more moj učene  biti.“ Ce tedaj
prav kristian biti in zveličavno upanje imeti hočeš, skerbi kolikor moreš, da
Kristusa svojega Gospoda zvesto posnemaš, kakor je sv. Bonifac storil. Si
pa tako dalječ priti ne upaš, da bi terplenju, kakor sv. Bonifac po Jezusovem
izgledu nevstrašen naproti šel, vendar Kristusa toliko posnemaj, da svoje
terplenje poterpežlivo prenašaš. Posnemaj ga u kratkosti, u ponižnosti, u mo-
litevni gorečosti, u podverženju tvoje volje božji volji, u pokoršini, u ljubezni
bližnega in u drugih takšnih čednostih.

3. Celih 40 let je sv. Bonifac veliko za čast božjo in duš izveličanje
delal in terpel, potem pa je po častitej mučeniškej smerti u hišo svoje več¬
nosti šel, kder neizrečeno veliko, večno plačilo vživa. Vsak človek, kedar
umerje, gre u hišo svoje večnosti.  Zakaj se reče: ,,Svoje večnosti
Dobro si zapomni. Dve ste večnosti, edna u nebesih, druga u peklu. L 1  edno
tih dveh večnost pride vsak človek, in ta se njegova imenuje. Iz ene večnosti
u drugo nobeden ne more. Vedno bo u tistej ostal, ukojobopo  smerti prišel.

588

6, Joni ali rožnik.

Ondi bo svojo hišo, svoje stanovanje imel, kder bo vekoma ostal. Kdor n
vice alj očiševališe pride, je blaženej večnosti u nebesa prištet. U očiševališu
le tako dolgo ostane, dokler se popolnoma očisti; potem ima u nebesih svojo
hišo, svoje večno stanovanje. Kde bo pa tvoja hiša, tvoje stanovanje? U ne¬
besih ali u peklu? Stanovanje sv. Bonifaca je n blaženej večnosti,. ti nebesih.
Zakaj ne u peklu, kakor mehkužnega bogatina. nesrečniga Juda in tisuč drugih?
Zato ker sv. Bonifac, dokler je na sveti živel, si ni u peklu, kakor meh¬
kužni bogatin in tisuč drugih, ampak u nebesih hišo zidal. Kako pa? S ogi¬
banjem greha, s veliko dobrimi deli, s poterplivostjo n križih in težavah. S
grehi in hudobijami, s opušanjem dobrih del si človek u peklu hišo stavi. S
ogibanjem greha in doprinašanjem dobrih del si jo pa u nebesih stavi. Kde
bo ednoč tvoja hiša? u nebesih ali u peklu? Le pomisli, kde si dosihmalhišo
zidal, in odgovor ti bo očiten. Oh, tvoji toliki grehi, tvoje tolike hudobije go¬
tovo niso nobena priprava za nebesa, marveč za pekel! Dosihmal si u peklu
si hišo zidal. Pojdeš skor u njo prebivat? O, pomisli vendar, kaj delaš! Le
eno ti k tolažbi povem: S pravoj pokoroj zamoreš spet podreti hišo, kojo si
si u peklu postavil, in s stanovitim pokorjenjem, s ogibanjem greha, s do¬
brimi deli, s poterpežlivostjo u križih in težavah, si zamoreš lepo hišo, ime-
nito poslopje u nebesih postaviti, sebi večno prebivališe. Tode hitro s vso res¬
nobo moraš začeti pervo podirati in drugo staviti. Bog ti čas in milost daje.
„Glej, zdaj je prijetni  čas. Zdaj so dnevi zveličanja.^  Hitro pa
se bo reklo: „Nobeniga časa  ne  bo  več.“

HolHva.

Dodeli nam, o Gospod, te prosimo, svojo milost, da se bomo za čistost
svete vere in živlenja vselej serčno vojskovali, za ktero je sv. Bonifac toliko
truda in dela preterpel; po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

VI. Dan junia ali rožnika

Sveti Herbert, škof,

Sv. Norbert je bil u San teni, malem mestu Kleveške
vojvodine na Nemškem bogatih in imenitih starišev 1080.
leta rojen. Nja oče je bil cesarske, mati pa Lotrinske voj¬
vodske rodovine. Stariši so ga u šole dali, ktire je prav dobro
izdelava!; kajti je razumen In veliko obeten mladenc, lepe
postave, prijetniga in vedno veseliga značaja; zategadel ga
vse ljubi, vse nja tovaršije in družbe iše. To je mladega
Norberta s nicemumo ljubeznijo do sveta navdalo;, vendar
je u duhovni stan stopil in štiri male blagoslove prijel; in ko

Sv. Norbert, škof.

589

je bil korar u Santeni izvoljen, ga poddiakona blagoslovijo.
Pri vsem tem je bil še ves posveten. Vedil je, da duhovna
čast, posebno mašništvo veže bolj resnobno, tiho in zatajivno
živeti, kakor je bil dosihinal na dvoru cesarja Henrika IV.
vajen, kojega milošnik je bil, in zato se, ce ga ravno zlo
nagovarjajo, mašnika posvetiti ne da.

Sedaj se ga Bog, ki je iz njega velikega svetnika sto¬
riti sklenil, vsmili, ga iz te omote posvetniga veselovanja
potegne in u nasleduej prigodbi do čistega ozdravi. Eniga
dne s svojim služavnikom konjiča zasede, in pri jasnem nebu
u neko vas na dobro voljo jezdi. Nagloma se hud vihar
vzdigne, ki jima bližuo hudo vreme napoveduje. Norbert, ki
je sred polja še daleč od namenjene vasi, zdaj konjiča spod¬
bode in skakoma jeztiari, zaželjen kraj doseči; kar blisk s
strašnim gromom iz megle švigne, in ravno pred njegovim
konjem u zemljo tresi. Konj se ustraši, silno poskoči in njega
na tla verže, kder je eno celo uro koti mertev ležal. Ko se
s pomočjo svojega služavnika scajma in zave, se vsega spre-
obernjeuiga čuti, vidi zdaj nevarni stan svoje vesti, in ža¬
losti presunjen ves u solzah kakor nekdaj Saul zavpije: „0
Gospod! kaj mi je storiti? 4 '  Besede psalmista: „Beži
pred hudim, delaj dobro, iši miru, dokler ga ne
najdeš/ 4  ki jih je popred morde že večkrat, pa brez pre-
mislika bral in izgovarjal, mu zdaj tako u serce sežejo, da
jih ko glas božji sprejme in jim pokoren biti sklene. Dopolnil
je, kar je bil ob uri božjega klica obljubil. ftesuicno po¬
boljšan je Bogu u spokornem živlenju zvesto služil. Ljubil

590

6. Jun! ali rožnik.

je odzdaj le bolj samoto, molitvo in sveio premišlovanje; ob¬
jokoval svojo slepoto, da se je bil nečimurnostim sveta to¬
liko vdal, in opravljal vedno spokorne dela. Tih pobožnih
vadb nikolj ni opustil. Se u svojih dobrih sklenbah še bolj
poterditi, popusti svoje domače mesto Santeuo, in gre n sa¬
mostan sv. Zigberta blizo mesta Koionie. Ondi se je pod
vodbo pobožnega apata Kolona u duhovnem živlenju vadil in
na dolgo spoved pripravljal, kojo je tudi s serčnim obžalo¬
vanjem in objokanjem svojih grehov opravil.

Tako sv. Norbert, preden se mašnika posvetiti da, svojo
dušo očišuje, se ničemurnim sladam tega sveta bolj in bolj
odmaknuje in u božjej službi stanovito ohrani. Na pervo da-
ritvo svete maše, kojo je u svojem rojstnem mestu obhajal,
se je 40 dni s molitvami, ojstrimi posti in drugmi pokorili
goreče pripravljal. Po opravlenej daritvi svete maše sam za-
pridgje, in od nicemurnosti sveta in minlivosti živlenja tako
goreče in ganlivo govori, da vse u solzili plava. Drugi dan
se korarji sberejo, in tudi njim zastran neduhovskega in ne-
redniga živlenja ravno tako goreče govori. Ga poslušaje se
eni poboljšajo, drugi pa se nad njim serdijo, ga pri pape¬
ževem poslancu tožijo in cernijo. Vse to sv. Norbert iz per-
vega brez kakega zagovarjanja kakor poskušajo sprejme, in
u svojej ponižnosti poterplivo prenese; ko pa premisli, kako
mu je za čast božjo in zveličanje bližuega dobro ime in lepo
slutje potrebno, več ne molči, in se na nekem cerkvenem
sboru U iti vpričo papeževega poslanca opraviči. Ze tri leta
u oj stri pokori živi, pa vse to se mu premalo ojstro zdi;
torej vse premoženje svoje cerkve Kolonskemu škofu iz¬
roči, svoje lastno poproda in med vboge razdeli, potem se
pa k papežu Gelaziu II. poda, ki je tičas u Languedoci na
Francozkem bil. Njemu celo svoje živlenje pove, ga ponižno
za odvezo svojih grehov in pripušanje prosi, povsodi pokoro
oznanovati. Papež tolike modrosti, ponižnosti in gorečosti
ganjen, mu rad vse dovolji. O naj merzleji zimskem času
začne po raznih krajih, po mestih in vaseh pokoro oznano¬
vati. Po svojih^ pridgah je svoje živlenje in vse zuuajno na
tenko ravnal. Ze mašnik postavši je vse svoje drage obla¬
čila popustil, le u borno dolgo suknjo iz ovcijli kož oblečen
in s vervjoj prepasan je hodil. Vžival ni druzega, ko postnih
jedi, in še tih tako po malem, da so se vsi čudili, kako še
pri živlenji obstati zamore. Obudil je veliko slepih krivo-
vercov k spreobernenju, veliko terdovratnih grešnikov k po¬
kori, njih veliko, ki so u sovražtvu živeli, k ljubezni in edi¬
nosti pripeljal.

591

Sv. Norbert, škof.

Gelazijev naslednik papež Kalikst JI. je u Rajmz na
Francozkem cerkven sbor sklical, in tudi sv. Norbert seje tam
snajdil. Vsi sbrani škofje nja modro zgovornost in pobožnost
občudujejo, med drugeini Laonski škof, Jernej, ki je papeža
prosil, da bi njega u svojo škofijo vzeti smel, kar mu papež
dovolji. Imenovan škof sv. Norbertu kraj prihodnega bivanja,
kderkoli si ga s svojimi tovarši izvoljiti hoče, u izbero po¬
nudi. Norbert si samotno nerodovitno pušavo Premonstrat po
imeni izvolji, kder je mala, pa že cisto propala kapelica sve¬
tega Joana stala. Tukaj škof sv. Norbertu in nja 13 tovaršem,
ki so pod nja vodbo živeti .sklenili, samostan pozida. Njih
tovaršija se hitro namnoži tako, da jih je u letu 1121, ko so
na sveti dan samostanske obljube storili, že okolj 40 bilo.
Tako se je Preinonstratski  red  začel. Pravilo, po kte-
rem bi živeli in pa redovno obleko je njih začetnik sv. Nor¬
bert u prikazni od sv. Auguština prejel. Bila pa je njih obleka
bela u znamnje, da so k angelskemu opravilu, Gospod Boga
na zemlji s hvalnicami poveličevati, poklicani. U kratkem se
je ime njih  svetega začetnika daleč okrog razslovelo, veliko
učencov se mu je pridružilo tako, da jih je u 3 imenitih apatij
razdelil. Pet let poznej je bil ti red od papeža Honoria 11.
poterjen, ko je že okolj 1100 redovnikov u raznih samosta¬
nih štel.

Alj sv. Norbert ni le za svoje redovnike goreče skerbel,
bil je sploh za zveličanje duš ves delavu. U Antverpii na
Nizozemeljskem, kder je velik krivoverc Tankeliu s svojini
brezbožnemi nauki nezmerno škodo delal, si je ti svetnik na
pomoč poklican, vse prizadjal, tega nadkrivoverca, ki je res¬
nično pričejočost Jezusovo u najsvetejšem zakramentu altarja
tajil, k molčanju pripraviti, kar je u javnem (očitnem) razgo¬
voru s Taukelinom u osramotenje tega krivoverca in u re-
šenje toliko zapeljanih duš srečno dosegel. Vsi nesrečni
zapeljanci so po Norbertu resnico spoznali, se krivoveri od¬
povedali, in svoje živlenje poboljšali. U gorečosti do te
presvete skrivnosti altarja je ljudi spet na novo  oživel, da
so sveto rešno Telo pogosto in s vredno pripravo prije¬
mali, kar so po krivovercih zapeljani že čisto bili opustili.
Ker je sv. Norbert toliko goreče pobožnosti do te presvete
skrivnosti altarja bil, se navadno tudi s monštrancjo, s kelhom
in hostio vpodoblja. Ko se sv. Norbert iz Antverpje, kder
je za čast božjo in zveličanje duš toliko dobrega storil, od¬
pravlja, ga tamošnji korarji prosijo, naj jim nekoliko tovaršev
zapusti, da bi mestjani po njih izgledu in gorečosti bili u do¬
brem ohranjeni, kar jim tudi dovolji.

592

6. Jani ali rožnik.

Ne dolgo potem je bil ti sveti Premonstratski apat za-
volj svojih lepih čednost naslednik Rogeria Magdeburškega
nadškofa izvoljen. Vsi so bili te izvoljitve veseli, le on je
bil žalosten. Rad bi se bil vbranil, pa volja božja ga k temu
nagne. S neizrečenim veseljem ga u Magdeburzi sprejmejo:
duhovniki in naj imeniteji Stanovniki ovega mesta mu pridejo
naproti: on pa pride slabo oblečen, bos in od ojstrih postov
prepaden. Poda se u cerkvo in po opravlenej molitvi u svoje
prihodno nadškofovo stanovanje, kamur mu pa vratar brani,
mislec, da je kak berač; in ko pricejoci zavpijejo: „Kaj
delaš? ta je naš veliki škof," se močno prestraši in ne ve,
kaj odgovoriti. Sv. Nobert mu pa prijazno reče: „Ne boj
se, ljubi bratec, ti me bolj poznaš, ko vsi drugi,
da sim te velike službe nevreden/ 4

Vedil je sv. Norbert, da je kakor nadškof na cerkven
svetilnik ne samo enej, ampak več škofijam postavlen; zatega-
del od svojega ojstrega živlenja nič ne opusti; bil je kakor
popred vbožen in ponižen. Zato so nja besede, ker jih je s
lastnim izgledom podpiral, toliko moč imele. Duhovnih in ne¬
duhovitih popake in hudobije si je s vso močjo iztrebiti pri¬
zadeval; zato ga neki hudobneži toliko sovražijo, da ga umo¬
riti sklenejo. Pošlejo ravno na veliki četertek skrivnoinorca
u to hudobno delo u nadškofovo poslopje. Tukaj prosi pred
samega nadškofa, ker se njemu samemu svojih grehov izpo¬
vedati želji. Podkuplen skrivnomorc je imel pod plajšem ojster
nož prikrit, s kojim je nadškofa tihoma umoriti hotel. Sv.
Norbert pa po božjem razodetju opomnjen, ga serčno vpraša,
kaj da hoče? Nesrečnik se tresti jame, pade svetniku k
nogam in ga ponižno odpušanja prosi, kar je od njega tudi
lehko zadobil. Drugobart je bil kdo drugi na nja strani s
psico svetniku namenjeno, ranjen; sv. Norbert pa pri vsih
tih nevarnostih vendar svojega dušnega mira ne zgubi. „Se
je čuditi,“  pravi mirno, „da peklenski sovražnik, ki
je že s Kristusom, našoj božjo glavoj tako gerdo
delal, zdaj nja ude napada? a  Sv. Norberta je še pa
drugo (erplenje čakalo; moral je pred svojo smertjo še ža¬
lostno razkolništvo cerkve gledati. Peter Leonski se je zoper
pravega papeža luoeeucia II. spuntal, ga iz Rima izpodil in
sebe od Rimljanov in Zicilianskega vajvoda papeža oklicati
dal. Sv. Norbert pri tem nesrečnem dogodku ni bil nemarn
gledavec, marveč si je s sv. Bernardom vse prizadjal, tolikim
iz tega razkoiništva izhajočim neredom u okom priti, in pra-
voredniga poglavarja cerkve spet na stol sv. Petra postaviti;
kar se je po velikem prizadetju in molitvi tega služavnika

Sv. Norbert, škof. 593

božjega tudi zgodilo. Ko se je spet ljub mir u sveto cerkvo
božjo poveruil, se želji tudi ou u svojo škofijo poverniti; alj
ne dolgo po svojem prihodu je smertno zbolel. Po 4 mesecnej
bolezni, u koji je svojej cedi naj lepši izgled prave poterp-
livosti zapustil, ga je Bog 6. rožnika 1134 u večen pokoj
zaklical u 53. leti lija starosti. U letu 1582 gaje papež Gre¬
gor XIII. svetnikom pri,stel; leta 1643 je papež Urban VIII.
k časti sv. Norberta spomin 6. rožnika obhajati vkazal.

Nauk in posnema.

1. Sv. Norbert je bitstveno pričejočnost Kristusovo u naj¬
svetejšem zakramentu altarja zoper krivoverce zagovarjal, in svoje
poslušavce k večemu spoštovanju in pogojcmu vrednimu prijetju te moljene
skrivnosti goreče opominal. Ne dvomim, da verješ vse, kar nam sveta cerkva
od te visoke skrivnosti vervati zapoveduje; kako pa to skrivnost počestuješ
in prijemaš ? Kako se u cerkvi, kder se presveti zakrament znajde, zaderžuješ ?
Zamore kdo iz tvojega zvunajnega zaderžanja spoznati alj misliti, da to res¬
nično u serci verješ, kar sustmi spoznaš? Jaz tega ne spoznam, dokler tvojo
lenobo in mlačnost vidim, ako pred naj svetejšim zakramentom ne poklekneš,
in svoje oči radovedno zdaj sem zdaj totaj obračaš, s drugemi šeptaš, se
smejaš in šališ in druge nespodobnosti vganjaš; dokler takšno zaderžanje pri
tebi vidim, ne moreni nič drugega misliti, kakor da pričejočost Jezusa Kri¬
stusa svojega zveličarja in sodnika prav ne verješ; alj pa moram misliti, da
u djanju tajiš, kar s besedami spoznaš. Od vere hudičev sv. Jakob piše:
„Hudiči tudi verjejo, pa trepečejo.  “ Kako pa, da ti u pričo svojega
Boga ne trepečeš in se ne bojiš? Prevdari in pomisli, ali ni tvoja vera po
tem takem slabeji od hudičev ? In kako je na dalje s prijemo tega presvetega
zakramenta? Kolikrat in kako ga vživljaš? S kakšno pobožnostjo? Skakšino
pripravo? Kako dolgo se pripravljaš in kako goreče? Kako dolgo terpi tvoja
zalivala? Premisli vse to in popravi, kar doslej u tem pomanklivega in pre-
grešniga nad seboj najdeš.

2.  „Beži pred hudim, delaj dobro, iši miru, dokler ga ne
najdeš;“  ti glas je sv. Norbert u svojem znotrajnem kakor od zgorej za¬
slišal na vprašanje: „Kaj mi je storiti o Gospod? 1 ."' mu je bil do konca svo¬
jega živlenja pokoren, in tako je šel u hišo srečate večnosti. Če u posvetnih
nečimurnostih, u mesenih željah mehkužno živiš, se hudega ne ogiblješ in malo
alj clo nič dobrega ne storiš, si nesrečno večnost u peklu izberaš. Ce pa po
izgledu sv. Norberta pred hudim bežiš in dobro delaš, si srečno veselo večnost
u nebesih pripravljaš. U nebesih je vse večno; večno je veselje, večne so časti
in dobrote, kojih nebeški prebivavci vživlajo. Nikdar konca ne vzemejo, in celo

504

7. Jun! ali rožnik.

večnost bodo terpele. O kolika sreča, kolki blagor biti vekomaj u nebesih!
Gor je svetnik prost vsili bolečin, vse žalosti, stiske in boječosti, prost na
večno. Svetnik ima u nebesih vsega veselja obilno, še več ko se izmisliti da,
in to na večno. Svetnik se družbe svetih in gledanja samega Boga razveseljuje,
in to na večno. Srečnohlažcn je, in vekomaj srečpoblažen, zmerom in brez¬
končno srečnoblažon. Kako vse drugači pa je blagost naj srečnejiga na zemlji!
Kratka je in nevarna, straha, bolečin in nepokoja polna, hitro mudiva. Bla¬
ženost u nebesih pa je varna, popolnoma, brez vse sence kakega nepokoja,
strahu alj kake bolečine; nikdar konca ne vzame, vekomaj terpi. Toliko let bo
preteklo, kolikor je peska ob bregu morja, kolikor je sončnega praha po
zraku, kolikor kaplic vode u nezmernem morju, in srečnoblažnosti svetnika še
konca ne bo. Ravno tolika bo, kakor u začetku vživanja. Za koga pa je pri-
pravlena toliko srečna in blažna večnost u nebesih? Za te, ljubi bravec! za
me in za vse ljudi: kajti vsi smo stvarjenj, da bi enkrat u nebesih vekomaj
zveličani bili. Pa. veliko jih je. da te srečne, blažene večnosti ne dosežejo, in
zakaj? Zato, ker nje ne išejo, ker ne storijo, kar Bog od njih za nje dosego
terja. Kaj pa Bog od njih terja? Beri pazno, kaj je znotrajni glas sv. Nor-
bertu govoril: „Beži pred hudim in delaj dobro / 4  Temu glasu bodi
pokoren in stanovito pokoren, kakor sv. Norbert, in gotovo boš izveličan. Po¬
vej, ali Bog od tebe preveč terja, te večno srečnega storiti? „Gotovo se
nam nobeno delo / 4  pravi sv. Hieronim ,,ne sme pretežavno, ne
predolgočasno zdeti . 44  Kaj misliš, da sv. Hieronim nima prav? Ti pa
kaj počenjaš? Varuj se hudega, delaj dobro!

1 o I i t v a.

O Bog, ki si sv. Norberta častitega oznanovavca tvoje svete besede
storil, dodeli nam, te prosimo, po nja zasluženju in priprošnji svojo milost,
da u djanju dopolnimo, kar je učil in storil; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

VIL Dan ju ni a ali rožnika*

Sveti Bonlfac, škof, učitel Kusov, mučenik,

Sr. Bonifac tudi Bruno imenovan, je bil u letu 960 itne-
nitih in bogatih stari,sev na Zaksonskein rojen, in, kakor je
u visokih stanovih navadno, po šegi sveta u vsih dobrotah
in sladkostih odgojen, pa tudi u posvetnih vednostih skerbno
podučen. Alj nič ga toliko ne veseli, kakor učiti se, brati,
p remi slov ati, pisati; in ravno to veselje do učenosti in po¬
božnega živlenja je bilo, ki je u njem vse veselje do sveta

Sv. Bonifac, škof, ucitel Rusov, mučenik. 59»

pogasilo, tako, da se je vsimu posvetnemu že mladeneč od¬
rekel in duhovskemu stanu vdal, da bi se čedalje bolj po¬
svetil. Cesar Oton ITI. ga zavolj nja pobožnosti iu visoke
učenosti toljko ljubi in ceni, da ga u svoje cesarjeviše po¬
klice, in ga svojega domačega duhovna izvolji. Očitno mu
svojo ljubezen skazuje, in vpričo vsili dvornikov ga visoko
časti. Bonifac se pa tudi na cesarskem dvoru kakor u svoji
ocetovej liisi ne da posvetnej sreči in blišecej časti motiti
in slepiti, temuč je toliko varneji in ponižniši; pokorjenje iu
molitvo toliko bolj ljubi, kolikor veči nevarnosti so mu na
cesarjevišu pretile. Kar toliko ljudem u večno pogubo služi,
to je bilo Bouifaeu k večnemu zveličanju; zakaj zvest je bil
in je vsak nagiblej milosti božje slušaje sebi u prid obračal.
Rog mu nja zvestobo s novo milostjo poverile. — Enega
dne, ko u cerkvi sv. Bonifaca, škofa, mučenika in ucitela
Nemcov goreče moli, se u njem naenkrat toljke želje vna¬
mejo za sv. vero kerv preliti, da sam pri sebi ko zamaknjen
pravi: „Ali liisim tudi jaz Bonifac, kakor ti, k oj ega
tukaj častimo? Zakaj bi ne zamogel tudi jaz Je¬
zusov mučenik biti?“  Te želje je zmiraj u svojem serci
imel in Boga prosil, mu jih izpolniti. U letu 998, ko je sv.
Romuald zavolj nekih opravkov k cesarju prišel, ga je po¬
božen izgled tega apata s toljkim občudovanjem navdal, da
ga u samostan seboj vzeti ponižno prosi; kar se tudi zgodi,
če ravno mu je cesar branil, ker ga je nerad od sebe spustil.

U samostan pridši ni samo svoje telo po meniško spre-
oblekel; oblekel je tudi svojo dušo s duhom sv. Romualda.
Desiravno na cesarjevišci nič takega navajen, je vendar med
vsimi menihi bil naj ponižniši in naj pokorniši. Vsi so se nad
njim razgledovali iu čude eden drugemu djali: „Glejte,
Bonifac se vedno posti, ce seje ravno pri cesar¬
jevi mizi dragih jedi navadil; nosi revne obla¬
čila, ce j e ra v no m eh k ih oblačil nav a j en; bos hodi,
težko in nevtrudoma dela, ce ravno f e poprej
mehko živel.“  — Na terdi zemlji je ležal, malo spal, da
bi več časa k molitvi obernil; živel seje  le želiš in korenine,
jedel vecbarti le dvakrat u tedni, u nedelo in u četertek;
včasih se je po osatu iu ternju valal, poskusiti, ali bi smert
mučenikov, po kterej je toljko hrepenel, prestati zamogel;
vedno je Boga gnade stanovitosti in napredovanja u čednostih
prosil. Po nekolikih u takšnem pobožnem in spokornem živ-
lenju dopernešenih letih je zadobil od sv. Romualda zaželjeno
pripušenje nevernikom sv. evangeli oznanovati in ce, bi mo¬
goče bilo, svoje živleuje za Jezusovo vero dati. Sel je k

38  *

506

7. .Tuni ali rožnik.

papežu Joanu XVIII., mu svoje že davne želje razodet in
ga pripušeuja k temu predvzetimu delu prosit. Papež vsiga
tega močno vesel, mu ne dopolni samo njegovih želj, temuc
ga tudi škofa nevernim deželam posveti. Zdaj, ko se sv. Bo¬
nda c, kar je vedno željel, za čast božjo in duš izveličanje
u klavni dar izvoljeniga vidi, se Bogu za vse prijete gnade
zahvali in ga še veči pomoči prosi. O ojstrej zimi nastopi
bos svoje apostolsko delo po Nemškem, kder cesarja Hen¬
rika k toljkemu delu potrebne hrambe prosi; potem se obcrne
na Poljsko, kder ga kralj Boleslav in nja pervaki častito
sprejmejo in bogato obdarijo; alj služavnik božji vse te dari
svojim tovaršem, cerkvam in vbogim razdeli, kajti za svojo
prizadevo ne iše tukaj, ampak u nebesih plačila. Od todi je
še! na Prusko alj Prajzovsko; pa ondi so bili terdi malik-
vavci, pri vsem nja prizadevanju niso hotli resnici sv. evan-
gelia oči odpreti; iz dežele so ga izpodili, in zato se naprej
k nevernim Husom poda. Tudi tukaj mu je bilo pridgovati
prepovedano in iz dežele iti vkazano; alj Bonifaca ta pre¬
povedni ukaz ne ostraši. Gre k nekemu manjšemu kralju Ru¬
šo vske okrajne, je njega scer viditi hotel, pa zavolj borne
obleke, kojo je nosil, mu še govoriti pripustil ni. Sv. Bonifac
obleče toraj mašno opravo, in zdaj kralj njemu reče: „Ti
si hinavec, zapeljivec; tebi ne verjamem, če me
ne prepričaš. Velik ogenj bom vkazal napraviti;
če brez vse škode skoz njega greš, bom verjel,
kar mi od svoje vere praviš; če boš pa oškodovan,
boš u ravno tisti ogenj verzen in sožgan.“  Sv. Bo¬
nifac, ki je zaupljivo Boga prosil, da bi zdaj u prid celega
neverniga kraljestva resnico razodete vere pokazal, občuti
božje navdihuj enj e, in gre brez vse tudi narmanjše škode skoz
ogenj. To je kralja in veliko podložnikov nagnilo se pod¬
učiti in kerstiti dati. Brat spreobernjeniga kralja pa, ki je u
neveri terdovraten ostal, je še več drugih ravno tak terdo-
vratnih nevernikov zoper sv. Bonifaca nadražil, ki so mu vse
hudo protili, če dežele ne popusti. In ko so vidili, da sv. Bo¬
nifac ža njih protitbe ne mara, so se sgromadili, ga popadli
in njemu in še osemnajst drugim kristjanom glave odsekali
u letu 1008 ali 1009. — Bog pa, ki svojih zvestih spozno-
vavcov ne žabi, ampak veličastne tudi še po smerti stori, je
tega učitela in apostola Rusov s mnogimi čudeži po smerti
poveličal, ki so zadnič tudi kraljevega brata in druge never¬
nike k spreobernjenju in spoznanju pravega Boga omehčili.
Tako se je sveta vera na Ruskem začela po spisih sv. Petra
Pamiaua. —

Sv. Bonifac, škof, ucitel Husov, mučenik.

597

Nauk in posnema.

1. Ime, kterega je ti svetnik od svetega mučenika Bonifaea apostola
Nemcov imel, ga je s željo, svojega svetega patroua posnemati  in mu¬
čenik Jezusa Kristusa postati, napolnilo. Zato se je svetu odpovedal in s
ojstrimi spokornimi deli skerbno pripravljal, dokler mu Bog milosti ne skaže,
u djanju krono mučenikov zadobiti. Zato je že od začetka keršanstva u fev.
katolškej cerkvi ta hvalevredna navada bila. tem, ki se kerste, ime kakega
svetnika alj svetnice izvoliti, da bi u posnemanje izgled, zravno pa tudi varha
in priprošnika pri Bogu imeli. Stariši torej ne smejo svojim otrokam neznanih
alj poganskih imen dajati, kar je že več cerkvenih sborov zaverglo. Imajmo
do svetnikov, kojih imena nosimo, posebno pobožnost in gorečost. Alj ne sta¬
vimo svoje pobožnosti in gorečosti do svetnikov samo u to, da jih častimo
jn na pomoč kličemo, temuč tudi in posebno u to, da u njih stopinje stopimo,
njih čednosti posnemamo, in tudi mi ovi srečen namen nebeškega veselja do¬
spemo (zadobimo), kojega so oni dospeli.

2. Sv. Bonifac, ki je velike želje imel za Kristusa umreti, se je tudi s

dobrimi in spokornemi deli za srečno smert skerbno pripravljal. Hočeš enkrat
srečno umreti, skerbi tudi ti za dobro pripravo k smerti; kajti na smerti cela
večnost leži. Je smert srečna, bo tudi tvoja večnost — če pa nesrečne smerti
umerješ, boš tudi u večnosti nesrečen. Zato je smert bogaboječim prijetna,
hudobnim pa strašna; kar David pričuje, rekoč: lahna je pred Go¬

spodom smert njegovih svetnikov, smert grešnikov pa je huda. 44
Srečno alj nesrečno umreti ni kaka mala reč. Zakaj živiš tedaj slabo, kakor
bi ti ne bilo umreti? Zakaj si ves posveten, ves u časno blago zamišlen, ves
skerben le za nasitenje mesnih želj in strasti? Ali ne veš, da kar svet člo¬
veku podeli, le kratko časa terpi? da kedar človek umerje, ga vse posvetne
dobrote zapustijo? da le to, kar si dobrega storil, pojde s teboj u nebesa?
Se ne spomniš resnice Jezusovih besedi, ki pravi: „Kaj pomaga človeku,
naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi. 44 ..„Svet
in vse nja poželenje mine; le kdor božjo voljo dopolni, ostane
vekomaj. Zatorej ne delaj si zakladov, ki ti jih rija in mol
končata, tatje izkoplejo in vkradejo, temuč delaj si zaklade u
nebesih,  to je: s dobremi deli si srečno smert in nebeško veselje priskerbi,
kakor sv. Bonifac in boš po tem tudi, kakor on, veselo umeri; zakaj: „Blagor
mertvim, ki u Gospodu umerjejo; njih dela gredo za njimi/ 4
Celo tvoje živlenje tedaj naj bo priprava na srečno in zveličavno smert. —

M o lif v a.

Dodeli nam, o Bog! te po priprošnji sv. Bqnifaca prosimo, naj sveto
vero, h kterej smo poklicani, zvesto ohranimo, da nam svojega kraljestva,

598

8. Juni ali rožnik.

kojega si med nami postavil, ne odvzemeš, in namesto nas drugemu ljudstvu,
ki bi boljši sad prineslo, daš; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VIII* Danjunia ali rožnika*

Sveti ilndard. škof.

Zalencia u Vermandijski okrajni na Francozkem je bila
rojstno mesto sv. Medarda, ki je eden naj slovitejših fran-
cozkih škofov 6. stoletja bil, iz starorimske, žlahne in bo¬
gate, pa tudi bogaboječe rodovine. Nja skerbni stariši so ga
dali u keršaustvu in drugih potrebnih vednostih dobro pod¬
učiti. Rad in skerbno se je učil, posebno, kar je bilo božjega.
Tako je zgodaj že pokazal, da skerb in prizadeva starišev
nad njim ne bote zgublene. Do vbogih je bil Medard že ko
nježni fantič ves vsmilen; sebi je pritergoval, večkrat sam
lačen bil, da je le vbogim kaj podeliti imel. Enkrat u Za-
lencii, svojem rojstnem mestu, revnega slepega otroka vidi,
ki je vso razcapano obleko imel, in se ga tako vsmili, da
svojo novo suknjo, kojo je pervobart na sebi imel, isleče,
in temu vbožčeku podari. Vprašan, zakaj je to storil, odgo¬
vori: ,,Nagota in revšina tega slepca, ki je vendar
le tudi ud Kristusov, ste mi tolik o k sercu šle,
da ste me k temu nagnile/ 4  Poznej je bil Medard Ver-
mandijskemu školu u skerb izročen, pod kterega vodstvom
je u vsih vednostih, pa tudi u čednosti in svetosti vidno na-

Sv. Medard, škof. 599

v

predoval. Zelje! je u dukovski stan stopiti, in .škof, ki gaje
zavolj njegovih lepih lastnost in čednost visoko cenil, mu to
lepo željo rad dopolni, ter ga u nja 33. letu mašnika po¬
sveti. Ce je že poprej s svetim živleujem svetil, je zdaj k
časti mašnika povzdignjen, s svojini čednostmi vsili duhovnov
kine in lepota bil. Nad nja gorečostjo u molitvi, zvestoj po-
koršinoj, ojstrim pokorjenjem, globoko ponižnostjo in krot-
kostjo so vsi stermeli. Njegovim gorečim in ginljivim pridgam
ni moglo nobeno serce zoperstati. Očitno se je vidilo, kako
je Bog temu zvestimu služavniku svojemu na strani stal, ker
mu je tudi dar, čudeže delati, dodelil. Neki tat se enkrat u
vinograd sv. Medatda prederzne, si grozdja koljkor gaje
nesti mogel, nabere, zravno še terte iz hudobije močno po-
škodje. Ko tatinsko bravšino zadene, ne more iz vinograda,
in je primoran ondi do belega dneva ostati. Vsiga u strahu
in sramoti najdejo in pred Svetnika pripeljajo, ki mu je storjeno
krivico dobrotno odpustil, in tudi uatergano grozdje podaril.
Drugega, ki mu je sterd in vojsek iz bučelnjaka kradel, so
bučele tako dolgo preganjale, da se je vernul in svetnika
odpušanja prosil. Sv. Medard ga blagoslovi, bučele ga po¬
puste, in se nazaj u bučeJnjak povernejo. Drugobart mu neki
prederznež vola vkrade, ki je na vratu zvonček imel. Tat
zvonček skerbno s travo zamaši, da bi ga nikdo ne slišal.
Prišel je, kakor je mislil, že na varen kraj, ko zvonček
začne zvoniti, in tat mu s vso prizadevo glasa ustaviti ne more.
Primoran je bil vkradeno živino pravemu gospodarju nazaj
odrajtati. Nad bolniki in obsedenci je samo svet križ na¬
pravil, in hudi duhovi so iz obsedenih pobegnuli; betežniki
so bili svojih bolezen rešeni.

Koliko spoštovanja je vse to pri duhovnih in neduhovitih
sv. Medardu pridobilo, se iz tega vidi,' ker so u letu 530
nja naslednika Alomera, umerliga škofa s jednim glasom vsi
poželjeli. Močno se je te visoke časti branil, ker je velike
ponižnosti bil. Ko je pa voljo božjo spoznal, se ji je tudi
podvergel. Sloviti škof sv. Remigi, tačas že starček visokih
let, ga je škofa posvetil. U svoji novej visokej službi je za
svoje ovčice goreče skerbel, in je kakor dosihmal u ojstrem
pokorjenju živel, ne pokoja in razveselvanja, le duše izve-
ličati je iskal. Mesta, terge in vasi prehodi, pridgva, uči,
opomina in svari, s eno besedo, vse je storil, kar se le od
kakega škofa in dušnega pastirja poželjeti zamore. Tolike
skerbi za duš izveličanje pa ni samo na svojo škofijo na¬
vezal, tudi zunaj je paganov iskal k pravej veri spreoberuiti
in čast božjo poveličati. Veliko preganjanja, obrekovanja iu

600

8. Juni ali rožnik.

preklinanja je moral preterpeti, pa vse voljno; nobene tožbe
iz nja ust slišati ni bilo. Molčečost, ponižnost in krotkost so
mu bile orožje, s kterirn je sovražnike svoje premagal. Ti
sv. škof je moral tudi to žalost včakati, da so sovražni Huni
in Vandali s silnoj vojskoj prihruli, po nja škofii strašno go¬
spodarili in skoraj vse pokončali. Zdaj se je sv. Medard
vbogim in zapušenim pravega očeta in žalostnim tolažnika
skazal. Ker u nja dosihmalnej škofii zavolj vednih napadov
sovražnih Hunov in Vandalov prebivati več varno ni bilo, je
škofovi sedež u mesto Nojon, u terdnjavo prestavil. Tudi druge
okrajne Francozke želijo sv. Medarda svojega škofa imeti.
Ko je Dornički alj Turnajski škof sv. Eleuteri, ki je sv.
Medardu še ko mladenču škofovsko čast prerokoval, umeri,
si duhovšina in drugo ljudstvo te škofije sv. Medarda škofa
izvolji. Tudi kralj Klotar pervi in sv. Remigi Rejniški škof
to željo duhovšine in ljudstva podperata; pa skoraj zastonj.
Sv. Medard se toljkej časti stanovito ustavlja; kajti bil je
že star in od velikega truda osiablen. Le iz pokoršine do
svetega Očeta, ki mu je, te potrebe prepričan, tudi to škofijo
prevzeti zapovedal, jo u skerb in vodbo prevzame. Tako je
sv. Medard dve združene škofije oskerbljeval, ki so tudi po
njegovej smerti še 500 let združene ostale. U tej novi škofii
pa je še veliko nevernikov in malikovavcov prebivalo, ki so
ga vse sorte žalili, mu veliko hudega storili, enkrat ga clo
na sodniše vlekli, ga tamkaj svojim bogovam u dar zaklat.
Alj apostolski škof se ne da strašiti. S nepremagljivo po-
terpežljivostjo in krotkostjo, pa tudi s vednini podučevanjem
si jih zadnie tako prikupi, da se sladkemu Kristusovemu
jarmu vsi prostovoljno podveržejo. Po tem srečnem izteku
se nazaj u Nojon poverne, kder ga je to posebno veselje
čakalo, da je svetej Radegundi kraljici, koja je s privoljenjem
Klotarja, svojega moža, u samostan stopiti sklenila, sveto za¬
grinjalo podal, ter jo diakonico blagoslovil. Za vse te milosti
je Boga goreče hvalil. Ne dolgo po tem se ga smertna bo¬
lezen loti. Veselo je bilo slišati, kako je sveti mož u svojih
bolečinah samega sebe s večnimi resnicami oserčeval. Kralj
Klotar, ki je tega svetega moža zmiraj u velikej časti imel,
ga je u nja bolezni obiskal in zadni svet blagoslov od njega
izprosil. Verni obeh škofij so kot ena duša u prelivanju obilnih
solz in u gorečih molbah k Najvikšemu zdihovali, da bi jim
živlenje njih svetega pastirja podaljšal. Alj čas je prišel, da
bi zvesti in nevtrudeni služavnik božji po svoje večno pla¬
čilo šel, kar se je u letu 545 in 88. nja starosti zgodilo.
Nja dušo so u podobi' goloba u nebesa iti videli.

Sv. Medard, škof.

601

\

Nauk in p osnemu.

1. Sv. Medard je u svoji bolezni samega sebe s premišlevanjem večnih
resnic oserčeval. Gotovo se s ničesar drugim n svojih bolečinah, u pregan¬
janju, u križih in terplenju bolj oserčiti ne moreš, kakor s spominam tistih
resnic, koje nas sveta vera uči. Nektire ti hočem tukaj kratko napeljati, ker
sim že drugde več od njih govoril. Perva resnica je: „Vse, kar ter p im,
je in pride od Boga.  Bog je to pripustil, alj sam tako vravnal; Bog hoče,
da terpim/ 4  Druga: „Kar terpim, je ali kratko ali malo.  Je malo, kar
terpim, ne vem, zakaj se nevoljen pritožujem: je pa kratko, tudi nimam uzroka
se pritoževati alj godernjati. Se ti terplenje tudi dolgo dozdeva, konec ga vendar
le bo. Jezero drugih je več in dalie terpelo. 44  Tretja: „Kar terpim sim
zaslužil,  ja še veliko več sem zaslužil. 44  Ceterta: „Kar terpim še ni
pekel,  je malo, je clo nič proti peklu.“ Pela: ,,Ka,r terpim je malo
proti plačilu, ki mi ga Bog obeta,  če terpim po nja sveti volji.“
Šesta: ,,Kar terpim je malo proti temu, kar so svetci za nebesa
terpeli,  tudi proti temu, kar še dandenašen veliko tisuč ljudi po sveti terpi/ 4
Sedma: „Kar terpim je malo alj clo nič proti temu, kar je moj
Zveličar iz ljubezni do mene preterpel/ 4  Osma: „Poterpežljivo
terplenje je pot u nebesa/ 1  Nepoterpežljivo terplenje alj clo nič poterp-
lenja je njim veliko pot u pekel. Glej tukaj osem važnih resnic, kojih vsaka
k sercu vzeta, te u tvojem terplenju oserčiti, vtolažiti in pred vso nepoterp-
Ijivostjo obvarovatizamore. „Piesnico bodete spoznali in resnica vas
bode osvobodila/ 4

2. Sv. Medard se je poleg drugih keršanskih čednost vadil u ponižnosti,
krotkosti in ti vsmilenju do vbogih, ktere je kakor ude Jezusove spoštoval.
U teh čednostih se je tudi vsak kristian vaditi dolžen. Kristus naš Gospod to
na ravnost in očitno od nas terja rekoč: „Učite se od mene, zakaj
krotek sim in iz serca ponižen, ter hote najdli mir svojim du¬
šam. Bodite vsmileni, kakor je vaš Oče u nebesih vsmilen.
Blagor vs mi lenim, kajti vsmilenje bodo dosegli/ 4  Od Kristusa
Gospoda se moramo teh čednosti učiti, zakaj s besedo in izgledom jih je učil.
Po njegovem izgledu se mormo u njih vaditi, si mormo prizadevati, krotki,
ponižni in vsmileni biti, kakor je on bil. Premišluj celo živlenje Kristusovo
od začetka do konca, in najdel boš, da je le vadba u teh treh čednostih bilo.
Sv. Medard se je t$h čednost od Kristusa naučil, in po nja izgledu jih je u
svojem stanu spolnoval. Kaj si ti dozdaj storil? Ali si kedaj prav resno na
vadbo u teh čednostih mislil? Oh, tiste ogrizavne, ojstre in bodeče, neprijazne
in nepoterpežljive besede, s kojimi večkrat svojega bližnega zadevaš in pikaš,
niso nobeno znaminje krotkosti, ponižnosti in keršanskega vsmilenja! Vsaj
prihodnič se zderži takšnih pikavnih besed, in bodi mirnega, prijaznega in

602

9. Juni ali rožnik.

taktnega govorjenja, kakortnega /elit, da bi drugi proti tebi bili. Tako se u
keršanskej krotkosti vadiš. Se hočeš tudi u keršanskej ponižnosti vaditi, kakor
si dolžen, ne povzdiguj se črez druge; si pa po svojem stanu čez druge po¬
vzdignjen, naj te to ne napuhne; ne zaničuj onih, ki so u nižjem stanu; ne
iši nečimurne hvale ljudi, skazuj se prijaznega, priljudnega in ljubeznivega
proti drugim. Ne žaluj, ne razjezi se, če te drugi malo obrajtajo alj clo za¬
ničujejo. K vadbi u keršanskem vsmilenju ti bo pomagalo, če vsakega, tudi
naj manjšega brata in uda Jezusovega spoznaš, kakor sv. Medard. „Kar
ste enemu izmed mojih naj manjših bratov storili, ste meni
storili: 44  govori Kristus. Bodi torej radodaren in dobrotljiv siromakom, če
imaš dobrote tega sveta; koljkor vterpiš jim iz dobrega serca podeli. Imaš
veliko, jim obilncj dajaj, imaš pa malo, tudi to rad s njimi deli. „Milošna
število grehov pokrije. 4 '  Po teh in drugih, takih vadbah u krotkosti,
ponižnosti in u keršanskem vsmilenju boš Bogu in ljudem ljub in prijeten.
Praznoverci pravijo, da če na sv. Medarda deži, bo 40 dni zapored deževalo.
Ta prislovica je bosa in prazna; pa ta je gotova resnica, da jim, ki po iz-
gledu sv. Medarda Boga prav ljubijo, vse, tudi deževje in suša u dobro izide.

I olitv a.

Vsliši, prosimo, o Gospod! naše prošnje, koje ti ob godu sv. Medarda,
spoznovavca tvojega in škofa darujemo, in po njegovem zasluženju, ki ti je
s tvojo pomočjo vredno služil, nas odveži vsili grehov; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

IX. Dan junia ali rožnika.

Sveti Pelinu* in Felician, mučenika,

Sv. Primuž in Feiician, dva brata, sta bila u Rimu od
imenitnih in žlahnih starišev rojena, linenitneji ko po svojem
rodu sta bila zavolj svojega brezmadežnega živleuja, zavolj
bratovske lepe edinosti, ti kterej sta živela, in zavolj sta-
novitosti u pravej veri, h kojej ju je božja milost poklicala.
Vsak je goreče skerbel drugemu s svetimi čednosti u izgled
biti, in tako sta eden drugega nasprotno k vsimu dobremu
osercevala. Ravno tacaš sta cesarja, Dioklecian in Maksimian,
kristjane strašno preganjala. Veliko jih je bilo u ječe po¬
metačih, veliko pa s grozovitnimi mukami pomorjenih. Zdaj
sta pobožnosti goreča brata lepo priložnost k mnogoverstnim
delom milosti imela. Po dnevi in po noči sta n jetnišnicah
obiskovala svete spoznovavce in mučenike Jezusove, kojim

Sv. Primož in Felician, mučenika. 603

sta s besedo in djanjem k velikej tolažbi bila. Nju serčnost
in gorečost ste tolike bile, da se nista bala, tudi tistim, koje
so k mučenju alj smerti peljali, sercnost dajati, jih k nepre-
inaklivej stanovitnosti u svetej veri opominjati in k mueeni-
škej časti jim srečo vošiti. Še je tam pa tam kteri bolečin
mučenja vstrašil, in je od svete vere odpasti hotel, sta ga
spet ta dva sveta brata k stanovitemu preterplenju muk oser-
čila; tudi tiste, ki so že nesrečno odpadli, sta u ljubezni spet
za sveto vero pridobiti iskala.

U resnici čudo je bilo, da niso ta dva brata na naglo-
ma popadli in pred sodnike potegnili. Vsemogočni, ki je po
njima svojim svetim mučenikom tolažbo deliti hotel, je sv.
Primoža in Feliciana dalej časa obvaroval, in tako se je zgo¬
dilo, da sta že visoko starost dosegla, ko sta tudi onadva po
mučenisko krono poklicana bila. Ko je čas tega poklica bož¬
jega, po katirem sta že dolgo hrepenela, prišel, so ju never¬
niki Dioklecianu in Maksimianu zatožili in nju sinert hrupoma
poželjeli. Neverna cesarja zapovesta ju vjeti, u ječo vreči
in pred se postaviti. Zdaj ju na vse sorte k odpadu svete
vere nagovarjajo; ko pa nevstrašena odgovorita: „Rajši
ume rje v a kakor da bi u tem pokorna bila, u  sta bila
u ječo veržeua in s mnogimi verigami vklenjena. Alj že per-
vo noč pride angel božji k njima, in ju železja in ječe reši-
Kakor hitro pa iz ječe prideta, se že tudi spet na svoje po¬
prej sne dela milosti poverneta, in mesta ne popustita, si živ-
lenje ohranit, kakor so jima nekteri svetovali. Cesar to zve¬
deti ju pred se pokliče, in bolj ko poprej s obljubami in pro-
tenjein u nju sili, da bi se svetej veri odpovedala. Pošlje ju
u tempel malika Herkula, temu maliku kadila darovat. Sveta
brata pa se na vso moč ustavljata; zato ju zapove cesar
grozno pretepsti in po tem u 12 mil za Rimam ležeče me¬
stice Noinento odpeljati, tamošnemu oblastniku Promotu u oj-
stro kaznovanje. Preden ju odpeljajo, pride spet angel božji
in jima vse rane zaceli. Ko Promot ta dva serčna kristiana
pred se pripeljati vidi, ju vkaže s svinčastimi buti tak dolgo
pretepati, dokler drugeh misl ne bota. Ta kazen je bila sil¬
no ojstra in boleča, zakaj tako imenovani olovni alj svinča-
sti buti so bili po koncih s olovnimi bučkami zalit in iz več jer¬
menov alj vervie spleten bič,  s kojim so tistega, kije  k tej
kazni obsojen bil, po nagem herbti in vrati pretepali. Bila je
ta kazen samo za sužnike in druge prostake nižjega ljudst¬
va; trinog pa tudi ta dva brata, če ravno sta bila žlahnega
rodu, tej strašnej ■ kazni podverže u sramoto keršanskega
imena. Grozovitneji, ko naj veči hudodelnike so ju pretepali,

604

9. Juni ali rožnik.

alj naj manjši bolečine nista pokazala, marveč eden drugemu
prigovarjala, Boga na glas hvalila in ga viši pomoči od zgo¬
raj ponižno prosila. „Stoj nama na strani,“  sta klicala,
„stoj nama na strani, o Bog, ti najno edino upan¬
je; p o te rdi naji, da vsi spoznajo, da edino ti si
pravi Bog 44  — Kazen pa je terpela, dokler se rabeljni pre¬
tepati naveličali in vtrudili niso. Oblastnik občuduje stanovi-
tost teh dveh bratov, in da bi ju toliko laglej k pokoršini
pripravil, vkaže ednega od drujega odločiti, in vsakega n po¬
sebno ječo vreči, ker vidi, da eden drugemu serčnost daja-
ta. Po nekih dneh mora sv. Felician pred njega, ki mu pra¬
vi : „Ali ni to pomilovanja vredna slepota, da ti
svoje zadnje  dni, 44  — Felician je bil že 80 let star —
„u mukah skleniti hočeš, ker jih vendar lehko u
naj večej časti in milosti pri cesar j u s kon čaš, če
si le nja povelju  pok  o r en.“ „Veliko večje naj po-
miljnejsi slepota to, da ti kak razumen in imeni¬
ten m o ž kos I e s a z a Boga moliš, in se tako po krat¬
kih dneh u večne peklenske muke vdereš, ker se
vendar pri pravem Bogu večno srečnega lahko
storiš, če sveto vero  sprejmeš:* 4  sv. Felician odgovo¬
ri. Ti serčni odgovor oblastnika toliko razserdi, da svetnika
s železnimi čavelui na steber pribiti in tak pribitega tri dni
brez jedi in pijače pustiti vkaže. — Sv. Felician pa je svoje
oči k nebesam obernil in serčno takole molil: „Na Boga
sirn zaupal; ne bom se bal tega, kar mi človek ža¬
lega  stori. 44  Bil je po tem spet iz stebra isnet in u ječo
peljati. Med tem reče oblastnik nja brata sv. Primuža iz je¬
če pripeljati in ga preslepiti iše, rekoč, h kolikej sreči in
časti je Felician od cesarja povzdignjen, ker je nja povelje
dopolnil in maliku Jupitru daroval: „Umniši od tebe, 44  mu
govori, „je tvoj brat, on je cesarjevo voljo spolnil,
bogove molil in zdaj je u časti pri njem. Bodi tudi
ti pameten in stori po njegovem izgledu, da boš
tudi cesarjev  prijate!. 44  Sv. Primuž mu odgovori: „Ti
me ne boš presleparil: kako je mojemu bratu sim
po angelu zvedil. Bog daj. da kakor sim s njim
ene volje, tudi s njim umerjeni  za  vero. 44  „Pri priči
mi moraš Jupitru darovati; če ne, te bom grozovitneji, ko vse
druge mučil. 44  „Jaz edino le pravemuBogu darujem, 44
mu sv. Primuž odgovori, „in se tvoje grozovitosti  ne
b oj  im. 44

Kakor hitro je bil to izrekel, ga zapove trinogam s ger-
častimi butieami tako dolgo tepsti, da je celo truplo le ena

Sv. Priinuž in Felician, mučenika. 605

rana bila. Po tem so ga na vsih udih s gorečimi baklami žgali.
Med temi mukami je svetnik bi! neprenehoma veselega ob¬
ličja, in je na glas hvalil Boga. Zato mu razbeleniga svinca
u usta vlijejo, vpričo svetega Feliciana, da bi pravega Boga
več hvaliti ne mogel, Alj požiral je razbelen svinec brez znam-
nja kakih bolečin, in potem Promotu djal: „Sp-oznaj ven¬
dar enkrat, o nesrečnik! vsemogočnost mojegaBo-
ga in spreoberni se k njemu, da večno pogublen
ne  boš.“ Promot zdaj same jeze ne ve, kaj začeti. Oba sve¬
ta brata zapove divjim zverini u gledališe pometati. Dopol¬
nili so zapoved krutega oblastnika, pa jima niso ne rujoveči le¬
vi, ne grozoviti medvedi kaj žalega storili; k svetnikoma pri¬
dirjajo, ter se jima k nogam vležejo, s repom in glavo pri—
lizovaje. To očitno čudo je veliko nevernim gledavcom tako
u serce seglo, da so na glas vpili: „Ve lik je Bog kri-
stianov, in nobeden drugi, kakor on je pravi  Bog!“
Promot zapove zdaj iz straha, da bi se kje ljudstvo ne spun-
talo, ta dva serčna spoznovavca Kristusova neutegoma ob
glavo djati. Tako sta tedaj oba po mnogem in serčnem bo¬
jevanju nevenlivo krono neumerjočosti in nebeške časti za-
dobila 9. rožnika u 267. letu. Šv. Primuža in Feliciana sve-
tinje v  so bile u letu 645 za papeža Teodora u Rim u cerkvo
sv. Stefana, pozneje pred več stoletmi na Krajnsko u samot¬
no cerkvo sv. Primuža imenovano, ki eno uro nad Kamni¬
kom še dan denašen stoji, ob Turški vojski pa u mesto Kam¬
nik Frančiškanom prenesene, kder se še zdaj u velikej časti
znajdejo. Za to sta ta sveta brata Krajnske dežele sosebna
pomočnika in imata veliko lepih cerkvi po Slovenskem.

Nauk in p osnem.a~

1. Sveta brata Primuž in Felician sta eden drugega b potfirpežlivosti in
stanovitosti za sveto vero oserčevala; in eden drugemu u nebesa pomagala.
Po takem sta oba eden do drugega pravo keršansko ljubezen do Boga in bliž-
nega u djanju skazovala. Ali nimaš tudi ti bratov, sester, /.lakte alj znancov,
kojim veasi na serce govoriti in jili k pobožnosti napeljevati zamoreš? Cepa
tih nimaš, imaš saj toliko bratov in sester u Kristusu, kolikor kristianov. Med
timi jih gotovo nekoliko najdeš, kojim u nebesa lehko pomagaš, če jih k pra¬
vemu kcršanskemu živlenju napeljuješ, če jim k sercu govoriš, da se laži,
prisege, kletve, obrekovanja, opravlanja in drugih pregreh varjejo; če jih k
molitvi, k službi svete maše, k poslušanju pridig in keršanskih naukov, k de¬
lam milosti, k pogostim in vrednim prejemanju svetih zakramentov opominaš,

606

9. Juni ali rožnik.

To storivši ne skažeš le bližnemu, temveč tudi Bogu pravo ljubezen; bližne-
iuu, ker mu k večnemu zveličanju pomagaš, Bogu pa, ker po besedah sv. Kri-
zostoma Bogu nič prejetnišega storiti ne moreš, kakor če druge nja službi pri¬
dobiš, in razžalenja nja svetlosti varješ. ,,C e Boga 1 j ubite,“ piše sv. Au~
guštin, ; ,skerbite, da tudi drugi, ki so u vašej hiši, alj vam dru¬
gače znani, njega ljubijo. Opominajte, prosite, nagovarjajte
jih, kolikor zamorete."  Si to storiti prizadevaš, bodi zagotovlen, da ti
Gospod Bog to obilno poplačal, tisti pa, kojemu si tako u nebesa pomagal,
te vekomaj zato hvalil bo. Se pa podstopiš, kterega u greh napeljati alj ga
od dobrih del zaderževati, tedaj mu u pekel pomagaš, in Gospod Bog bo en¬
krat tvojo hudobijo, strašno kaznoval; tisti pa, kojemu si u pekel pomagal,
te bo celo večnost preklinjal, in še huje kakor hudič zoper tebe se vzdigoval.

2. Sv. Felician je to naj hujo slepoto imenoval, da nevera oblastnik po
svojem malikovanju u kratkeh dneh u večno pogubo in terplenje pade, ker bi
se vendar pri pravem Bogu lehko u nebesih večno zveličal, ko bi se k pra-
vej veri spreobernuL Nebo in pekel, ti ljubi brat, odperta stojita. Večnost je
u peklu, večnost je u nebesih. Ti si u nebesih lehko vekomaj zveličan, in
peklu vbežiš; pa tudi vekomaj nebes odločen in u peklu goriš. „Bog ti vo¬
do in ogenj predpostavi; stegni svojo roko po čemur hočeš.
Pred človekom je živlenje in smert, dobro in hudo, kar mu do-
pade, dano  mu  bo:“ tako Gospod Bog sam govori, on, ki ti gnado, pri¬
ložnost in pripomoge peklu oditi in u nebesa priti, daje. Ali ni potem naj huja
slepota, in neumnost, če se dodelenili gnad, priložnost in pripomočkov u svoje
zveličanje ne poslužiš, temuč za ničemurne, kratke sladnosti alj za kratkega
dobička del si nespametno nebesa zaklepleš, in se na vekomaj u pekel pogre-
zuješ, ker bi lehko vekomaj srečen in zveličan bil? „Razumite to, vi
neumneži izmed ljudstva, in nespametniki vi, se izpametvajte.“
Nespametnik narveči je človek, ki verje, da so nebesa, in u nje priti zamo-
re, in vendar si za nje resno ne prizadeva. Se veči nespametnik je on, ki
verje, da je pekel, in da je u nevarnosti u njega vekomaj veržen biti, in ven¬
dar se iz vsili moči ne trudi, mu vbežati. „Ce verjemo, daje pekel, f<
pravi sv. Peter Krizolog, „in zlasti pekel večnega terplenja, zakaj
si iz vsili moči ne prizadevamo, njemu vbežati in se prevarva-
ti, da bi u tolike, tako strašne in večne muke obsojeni  ne  bili.“
Zakaj? te vprašam. Odgovori, če moreš! O grešnik! koliki nespametnik si.

ffl o 1 i t v a.

Prosimo te, o Gospod, da nas po priprošnji svetih mučenikov, Primoža
in Feliciana ohraniš, in nam pomagaš, sveto vero u tebe, trojedinega Boga s
besedami in djanjem spoznati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Filip, diakon.

607

X. Dan junia ali rožnika.

Sveti Filip, diakon.

Sv. Filip, diakon je bil, kakor pravijo, u Cesarei na Pa¬
lestinskem rojen. JBil je eden izmed 7 pervili diakonov, koje
so apostoli s pokladanjem rok u cerkveno službo in oskerb-
lenje vbogih vernikov izvolili. O pervem preganjanju, ki se
je zoper K Gospodove učence u Jeruzalemu vnelo, u kterem
je svet Stefan kamenovan bil, so se ti učenci u razne kraje
Judovske in Zainariiške dežele razkropili, in kainur so pri¬
šli, so svet evangeli oznanovali. Sv. Filip, diakon, se je u
glavno mesto Zebaste na Zamarianskem podal, in ker je poln
modrosti in svetega Duha bil, je ondi svet evangeli s toli¬
kim vspehom ozuanoval, da je veliko Zamarianov, možev in
žen, k pravej veri spreobernul in s lastnimi rokami kerstil.
Gospod je nja besedam dal moč, da je s čudi, ki jih je de¬
lal, ko je obsedene budili duhov oprostil, in veliko bolnikov,
mertvoudnih in hromili ozdravil, resnico svojega nauka po-
terdoval. Radi in željno so njegove nauke poslušali, in vse
ljudstvo je zategadel radovalo. Med njimi, ki so u Jezusa
verovali in svet kerst poželjeli, je bil neki čarobnik, Simon
imenovan, ki je s svojimi slepotijami njih veliko zapeljal; —
za kaj velikega — za moč božjo so ga imeli. Ko je pa po¬
sebne znamnja in čuda sv. Filipa videl, je nad njimi stermel,
in od te dobe je prilizovavno iskal se s tim svetnikom po-
prijazniti.

Med tim so apostoli u Jeruzalemu od spreobernenjaZa¬
marianov zvedili, in dva sveta apostola Peter in Joanez gre¬
sta u (isto mesto novim kristianom zakrament svete birme po¬
delit; sv. Filip je bil le diakon, iu ni imel oblasti zakrament
svete birme deliti; njo le škofje kakor pravi nasledniki apo¬
stolov imajo.

Ko se sveta apostola po dokončanem opravilu spet u Je¬
ruzalem poverneta, se sv. Filipu angel Gospodov prikaže iu
mu reče iti na cesto, ki u Gačo pelja; ondi bo srečal moža,
po božjem kraljestvu hrepenečega, imenitnega služavnika
Kandaee, kraljice u jutrovi deželi in oskerbnika vsili njenih
zakladov; svet evangeli mu naj oznanuje in ga u kraljestvo
božje sprejme. U Jeruzalem je bil prišel Boga molit, in zdaj
se je domu napotil. Povelje Gospodovo neodlagoma dopolnit
se sv. Filip hitro na pot napravi, in na imenovauej cesti sre¬
ča tega moža, ki je na vozu sede preroka Izaia bral. Duh

608

10. Jun! a!i rožnik.

Gospodov je zdaj Filipu govoril, da bi se temu vozu bližal.
Filip se približa in moža vpraša. „Misliš li, da zasto-
piš,  kar  bereš?‘‘ „Kako bi z as t opil,“  mu odgovori slu-
žavuik, „če me nobeden ne poduci?“

Nato prosi Filipa, da bi se k njemu vsedel. Bral je ti
bogoželjni mož ravno ondi, kder prerok od terplenja govori,
kojega bi Jezus imel od Judov prestati: „Bil  je  ko  jag¬
nje h klanju peljan, in ni svojih ust odperl. u

Te besede so sv. Filipa napeljale, da mu je od skriv¬
nosti vcloveceuja in drugih resnic svete keršanske vere go¬
voriti začel. Ko se u teh svetih pogovorih dalej po cesti pe-
ljata, prideta do vode; mož prosi Filipa za kerst Jezusa Kri¬
stusa, ga zagotovi, da u Jezusa terdno verje in tudi zana-
prej nja sveto vero stanovito spoznati obljubi. Svet diakon
mu u prošnjo dovolji; oba iz voza stopita in Filip ga kersti.
Kakor hitro pa iz vode stopita, je Duh Gospodov Filipa od¬
peljal. Kraljični služavnik pa dalej po cesti domu popotva in
poln veselja hvali Boga za prijeto milost.

Sv. Filip je s vsoj gorečostjoj ne samo u Acoti, temuč
u vsili mestih noter do Cesaree svet evangeli oznanoval. Tu¬
kaj je navadno s svojemi štirimi hčerami bival, koje so vse
štiri device in prerokinje bile. Ko je sv. Paul na svojem apo¬
stolskem popotvanju u Jeruzalem, u 58. letu po Kristusu do
Cesaree prišel, je tega svetega diakona obiskal, in tudi ne¬
kaj časa pri njem ostal. Tukaj — u svojem rojstnem mesti
— kakor pravijo, je sv. Filip dni svojega živlenja srečno
dokončal. Proti koncu štertega stoletja, pričuje sv. Hieronim,
je sveta Paula revno hišico Filipa obiskala, koja je iz štir-
mi stanicami nja šterih hčer še stala in pri vernih u veli¬
kem spoštovanju bila.

Nauk in posnema .

1. Kraljični služavnik, kojega je sv. Filip lia božje povelje u svetej Je-
zusovej veri podučil in kerstil, je to veliko milost od Boga zadobil, ker je
toliko hrepenenje in poželjeuje po resnici imel. Njegovo hrepenenje in požel-
jenje po resnici pa ni bilo prazno alj utraglivo u njem, ampak priganjalo ga
je resnice skerbno iskati, katero je po milosti božjej tudi najdel; kajti Bog je
večna resnica in se da najti tem, ki ga išejo. „Glejte,“ pravi sv. Joanez
Krizostom, „kako goreče je bilo poželjenje tega imenitnega slu-
žavnika po resnicah, ki nam jih je Bog razodel! Še na poti u Je¬
ruzalem, kamur je pravega Boga molit želj in nazaj je sveto

609

Sv. Filip, diakon.

pismo preberal in scer Izaieve prerokvanja, ki so iz vsih naj
imenitneje, — preberal, čeravno jih ni zastopil; in kakor hitro
je sv. Filipa vidil, ga je prosil, da bi na voz k njemu sedel u
zaupanju, da mu bo to kar ne zastopi, razložil« Ni se goljufal ti
resnicoljubni mož; po sv. Filipu mu je Bog nebeški zaklad, po kojem je hre¬
penel, ubranih pa nezastoplenih besedah svetega pisma pokazal in tudi k nje¬
govemu nezmernemu veselju podelil. Kako pa ti ta nebeški zaklad išeš? Si
tudi toliko, kakor kraljični služavnik zanj prizadevaš? Ti se že scerpoker-
stu u svetej Jezusovej cerkvi znajdeš, koja edino resnico uči, si pa tudi  tako
resnicoljuben kakor ti služavnik? O da bi jaz to od tebe poferditi zainogel!
Jezus pravi: ,,Jaz sim pot, resnica in živlenje;« in „Nobeden ne
pride k Očetu, kakor skoz mene«  Le u Jezusu je zveličanje, in to je
najdi! služavnik zamorske kraljice po sv. Filipu.

2. Branje duhovnih bukev, posebno svetega pisma je izvir vsiga dobre¬
ga, ja večniga zveličanja; kar se lehko iz tega živlenjopisja učiš. Sv. Ignaci,
sveta Terezia in toliko drugih svetih so po branju svetih bukev, posebno
svetega pisma in pa živlenja svetnikov svoje zveličanje najdili. O da bi zve¬
ličanja skerbni ljudi spoznali, koliko duhovnega dobička jim sveto branje pri¬
nese ! Sv. Ignaci je bil ves posveten, dokler je posvetne bukve preberal; ko
je pa živlenje Jezusa in svetnikov u roke vzel in pazno čital, ga je milost
božja razsvetila; bil je potem čisto drugačen. Ravno tako je tudi sv. Tere¬
zia se s posvetnimi knigami, ki jib je brala, posvetnega, ničemurnega, mlač¬
nega duha navzela, kakor sama spozna; in le po branju svetih bukev je spet
pravo gorečost u službi božji zadobila. Sv. Servul je imel toliko veselje nad
branjem svetih bukev, da ker ni sam brati znal, je druge prosil, da bi mu
jih brali; če mu zastonj niso brati hotli, jih je od milošne, kojo je dobivljal,
plačeval. Preberaj tudi ti rad duhovne, svete bukve, alj če sam brati ne znaš
poslušaj rad, kedar jib drugi preberajo. O uedelih in praznikih u cerkvi in po
službi božji imaš časa in priložnosti k temu zadosti. Ničesar svete vere in
lepega zaderžauja bolj ne slabi in jima veči škode ne prinese, kakor branje
alj poslušanje slabih, pregrešnih bukev; ravno tako svete vere in keršanskega
zaderžauja tudi nič bolj ne podpera in ne oživlja, kakor pazno branje alj pa
poslušanje svetih reči, posebno pa bukev vsih bukev, — svetega pisma. ,,G 1 e j
pazno na branje, opominanje in nauk,«  piše sv. Paul svojemu Timo-
teu. „Opominam vas, obračajte čas in duhovno branje, in svoje
živlenje po tem vravnajte,«  piše sv. Krizostom. Sv. Gregor imenuje
duhovne bukve pisma, koje Bog svojim stvarem pošilja, da bi po njih k do¬
bremu obudeni in zveličani bili. ,,Nebeški kralj,«  sonja besede, „G o s p o d
angelov in ljudi ti svoje pisma pošilja? in ti hočeš u njih pre¬
biranju zanemarn biti?"

39

}j. Joni ali rožnik.

M  o I i t x  a.

010

Prosimo te. vsemogočni Bog, da spomin sv. Filipa diakona a nas ne
samo duha gorečosti, temuč tudi pe/.elenje po večnem zveličanju obudi; po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XI. Dan jimia ali rožnika.

Sveti Barnabas, apostol.

Sv. Barnabas ni bil seer u številu dvanajsterih od Je¬
zusa samega, dokler je na zemlji bil, izvoleuih apostolov, ven¬
dar je kakor sv. Paul zaslužil s svojini deli in dušno gore-
eostjo med častite začetnike naše svete vere prištet biti;
torej sv. katolška cerkva njemu, kakor svetimo Paulu ime
apostola prilastuje. Bil je rojen na otoku Cipri iz rodu Levi.
Imenovali so ga popred Jožeta alj Jožefa, kojega so že u
pervej mladosti u Jeruzalem poslali, kder je bil s sv. Pau¬
lom od naj imenitnejiga in naj bolj slutega učenika Gamaliela
u Mojzesove] postavi popolnoma podučen. Od mladosti je bil
Iepiga, sramežljivega zaderžanja, lenobe in razujzdanja se je
skerbno ogibal in tako je čas in priložnost najdil, se u Moj¬
zesovi postavi popolnoma podučiti. Ob času Jezusovega očit¬
nega učenja, kteriga pridge in čuda je ves Jeruzalem obču¬
doval, je tudi Barnabas, ko je iz Mojzesove postave skle-
uul, da ti Jezus mora tisti pravi Mesia biti, ki je u postavi
na tolikih krajih obljublen in prerokvan, se Jezusovim poslu-
šavcom pridružil. Po misli več cerkvenih očetov je bil Bar¬
nabas eden naj imenitnejih 72 licenco v Jezusovih. Lepo pre¬
moženje , kojega je po smerti svojih bogatili starišev pode¬
doval, je poprodal in denarje med vboge razdelil. Za svojo
potrebo si je le eno samo njivo prihranil in še to je, kakor
nam apostolsko djanje pripoveduje, po Jezusovem unebohodu
prodal in denarje k nogam apostolov položil, da bi jih vbo-
gim razdelili. Bil je blezo peni, ki je s tem lepim izgledom
drugim naprej šel; zato so ga apostoli „Barnaba“ to je
„sina tolažbe 44  alj „pd veselje«  j a“ imenovali. Sv. Luka
evangelist ga tudi apostola imenuje, ker je, kakor je bilo zgo¬
raj rečeno, tega imena vreden in od sv. Duha k imenitnemu
opravilu posebno poklican in izvoljen bil.

Po Gospodovem unebohodu se je le apostolov deržal, s
njimi sv. Duha prejel, ter njim goreči pomagavec u oznano-
vanju sv. evaugelia u Jeruzalemu in u Judei bil. Ko je sv.

611

Sv. Barnabas, apostol.

Paul tretje leto po svoji čudnej spreobernitvi u Jeruzalem pri¬
šel, se učencom Gospodovim pridružit, in mu ti še upali ni¬
so, boječi, da bi kje resnično spreobernjen ne bil, ker je po¬
prej cerkvo božjo silo preganjal, je sv. Barnabas se k nje¬
mu podal, in je sv. Paula, od nja resnične spreobernitve pre¬
pričan, kakor svojega znanca pred apostola Petra in Jakoba
peljal, ga njima lepo priporočajo, tako da je sv. Peter pervi
vidni glavar cerkve njega u svojo hišo vzel in 15 dni pri
sebi obderžal.

Kake 4 leta potem, ko apostoli od vernikov u Antiokii
zvejo, jim pošlejo svetega Barnaba, jih u sv. veri poterdit
in to novo cerkvo vredit. Taj je iz Jeruzalema več verni¬
kov pribežalo, in tako jih je sv. Barnabas k svojemu razve-
seljenju že veliko u Autiochii najdil, ki so u Jezusa vero¬
vali. S veliko tolažbo je ondi delal, verne lepo opoininvaje,
da naj stanovitni u Gospodu Jezusu ostanejo. Iz Antiohie se
je podal u mesjo Tars po sv. Paula, da bi si ga pomočnika
u oznanovanju evangelia pridružil. Zdaj se s svojim sode¬
lavcem sv. Paulom spet u Antiohio poverne; oba sta ondi eno
leto ostala, sv. evangeli goreče oznanovala in kraljestvo Je¬
zusa razširjala s tolikim uspehom, da so verni u Antiohii pervi
bili, ki so se „kristiani“  imenovali, s tem očitno naznani¬
ti, čiga nauk spoznajo. Novi Antioheuski kristiani, ki niso
samo le golega imena kristianov, kakor daudenašni njih ve¬
liko, imeli, so si nauke Jezusa Kristusa, u kteriga so vero¬
vali, globoko u serce zasadili, in u djanju zvesto spolnovali.
Slišali so, da je u Jeruzalemi velika lakota vstala. Vsinile-
niga serca so hitro prostovolno milošne nabrali in njo po svo¬
jima dušnima pastirjema sv. Barnabu in Paulu stiskanim Je¬
ruzalemčanom u tolaž poslali. Kadar sta to sveto delo u Je¬
ruzalemu opi^avila, sta se nazaj u Antiohio vernila. G tej novi
Antiohenskej cerkvi je bilo pa še več drugih svetih učeni¬
kov, ki so lepota te uovocveteče cerkve bili. Med Gospodo¬
vim opravilom je sv. Duh pri božjej službi skupaj sbranim po
uekterik prerokih govoril: „Odločite mi Barnaba in Pau¬
la k delu, h katerimu  sim  ju  izvolil. 44  To delo pa je
bilo spreobernenje nevernikov, h kterim sta se oba hitro po¬
tem podala, ko sta med postom in molitvijo s pokladanjem
apostolskih rok bila apostola nevernikov izvoljena. Na svoje
apostolsko potovanje sta si enega učeuca Joana Marka po
imeni, tovarša privzela in se naj pred u mesto Zeleucio in
od tod na otok Ciper obernila, kder sta po raznih mestih ob
sabotah, judovskih praznikih, Kristusov nauk oznanovala. Ve¬
liko Judov se je spreobernilo, veliko pa še terdovratnih ostalo,

39 *

11. Juni ali rožnik.

ki so apostola preklinjali in preganjali; zato pa sta jim re¬
kla: „Vara seje spodobilo, naj pred božjo besedo
oznaniti; ko jo pa zaveržete, in se večniga živ-
1 e n j a nevredne štejete, se k n e v e r n i k o m o b e r n e-
va.“ Kar sta govorila, sta hitro dopoluovati jela. Veliko ne¬
vernih mest in dežel sta prehodila, neutrudoina sv. evangeli
oznanovala in jih veliko spreobernila; vendar sta tudi povsod
veliko terpeti imela zavolj Judov, ki so nevernike zoper njn
dražili.

U nekih letih prihodita spet u Antiohio, in ko slišita, da
se kristiani med sobo prepirajo, ali bi se stare Mojzesove
postave, posebno obreze še deržali ali ne, gresta Barnabas
in Paul k apostolom u Jeruzalem po pravi in gotovi odgo¬
vor. Apostoli skličejo u Jeruzalemu pervi cerkven sbo^u 51.
letu po Kristusu, u kterem s pomočjo sv. Duha spoznajo, da
spreobernjenci niso zavezani Mojzesovih šeg posebno spol-
novati. Kar so apostoli u sv. Duhu sklenili, so Antiohenom
u pastirskem listu naznanili, kteriga so njim po sv. Barnabu
in lija tovaršu sv. Paulu poslali. U Antiohio pridši sta kri-
stiane goreče opominjala po pastirskem listu se apostolskega
sklepa zvesto deržati. U tem mesti sta se sv. Barnabas in
sv. Paul po dopušenju sv. Duha u svojih apostolskih delih lo¬
čila, da bi sv. evangel po več krajih oznanovati in kraljest¬
vo božje razširjati zamogla. Sv. Barnabas je šel s Ivanom
Markom u svoj rojsten kraj, na otok Ciper, od tod u Rim,
iz Rima u Milan, kder je pervi keršansko vero oznanoval.
Sedem let je tukaj ostal in bil pervi škof nove Milanske cerk¬
ve, kojo je vtemelil. Potem ko je Milanski škofii enega svo¬
jih učencov sebi naslednika postavil, se je u Bergamo in
Brukselo podal, kder še zdaj altar kažejo, na kojem je da¬
ritve sv. maše opravljal. Vse te kraje je sv. Barnabas med
vedniin oznanovanjem sv. evangelia prehodil, vendar pa je
nja rojsten kraj Ciper bil posebno gledališe nja apostolskih
del, in ravno tukaj je tudi tele svojega živlenj‘a častitlivo do¬
končal. Judi, ki so se zmiroin in povsod razširanju sv. evan¬
gelia zoperstavljali, so se njega umoriti zarotili. Bog mu pred-
stoječo sinert razodene; sv. Barnabas pa se tega veseli, skli¬
če svojo čedo skupej, opravlja presveto daritvo in po oprav-
lenej daritvi sv. maše pričijoce kristiane zadnokrat k stano¬
vitnosti u veri in k lepimu keršanskemu živleuju opomina. —
Potem se brez vsega straha u Judovsko shodnico poda in
njim s neoverglivemi dopričleji pred oči postavi, da Jezus
Kristus je pravi Mesia; ker mu pa nič odgovoriti ne more¬
jo, ga kot perviga mučenika sv. Stefana s strašno divjostjo

613

Sv. Barnabas, apostol.

popadejo, iz shodnice veržejo in kamenvajo. Nja sveto truplo
je bilo od njegovega ucenca Marka pokopano. Nja pokopališe
seje poznej, ko so bili kristiani močno preganjani, izgrešilo; še
le pod cesarjem Genom u leti 488 je bilo po višjem razsvet-
lenju od Antiohenskega škofa najdeno in nja sv. truplo s naj
večo častjo vzdignjeno. Na nja persib so najdli evangel sv.
Mateuža, kojega je bil sv. Barnabas s lastno roko prepisal.
Kar se u posebno hvalo tega svetnika še reci mora, je to,
da je več let bil tovarš sv. Paula, potem tudi deležnik vsi-
ga truda, vsih del in nevarnost, ki jih je ta sv. apostol pre¬
stal, kakor tudi da je u samem sv. pismu pobožen mož ime¬
novan, ki je poln sv. Duha in vere bil.

Nauk in posnema •

1. Sv. Barnabas je bil bližne smerti vesel, ktero mu je bil Bog razo¬
del. Ravno to se od več drugih svetnikov bere. Smerti so vsi željeli, po njej
zdihovali, in ko so jo bližati vidili, so se močno razveselili. Tudi dandena-
šen si ljudje pogosto smerti želijo in po njej zdihujejo,  pa to le iz
jeze, iz nepoterpežlivosti, iz otožnosti alj zopemosti nad delom, alj če dolgo
bolen! ležijo, veliko preganjanja terpeti imajo in nikder pomoči ne najdejo.
Todc takšne želje, takšni zdihleji po smerti niso ne Bogu prijetni ne ljudem
koristni in zveličavni, temnč le škodlivi. Iz čisto drugih namenov so svetci
smerti poželeli in se nad njo veselili; pervič zato, ker je Bog postavo umreti
dal, kterej se radi in voljno podvreči in s veseljem pokorni biti moremo;
drugič, ker smert človeka nebrojnih rev tega življenja reši in ga, če le sam
resno hoče, k zadnemu čila in koncu pripelja; tretjič, ker je človek po smerti
rešen toliko nevarnost in priložnost grešiti, u grehu umreti in pogublen biti;
četertič, ker človek le po smerti zamore k gledanju božjega obličja priti, in
tako začeti Gospod Boga popolnejši ko na tem svetu ljubiti, hvaliti in veko¬
maj poveličevati. Premisli vse le to, da bodeš smerti, če ne po izgledu toliko
svetnikov poželjel, se saj ne bal, in kadar je božja volja, rad umerel.

2. Sv. Barnabu so sv. evangeli na perse djali in ga s njim pokopali u
znamnje, da je njega iz serca ljubil in spoštoval ; ker je živlenje in nauk Je¬
zusa Kristusa u njem zapopaden. Kdor pa sv. evangel ljubi in spoštuje, ga
mora rad brati alj nja branje in razlaganje posebno u pridgah poslušati. „Evan-
gelia nič drugače ne poslušamo,"  piše sv. Auguštin, „kakor da bi
KristusGospod sam tukej stal in k nami govoril."  Koliko dobička
alj hasna iz takšnega branja alj poslušanja pride, sv. Krizostom uči, rekoč:
„Satan ne more lehko do tistega, ki s v. evangeli večkrat bere, in
razlagati  sliši." Kako je pa s teboj? Ljubiš in spoštuješ tudi ti sv. evan¬
gel in u njem zapopaden nauk Jezusa Kristusa, kakor je tvoja dolžnost? Za-

614

12. Juni ali rožnik.

kaj ga po tem takem večkrat ne preberaš ? Zakaj bolj pri dno k pridigam,
kder se sv. evangel razlaga, ne hodiš? Upaš kali več dobička iz branja ti¬
stih ničemiirnih, sumljivih alj clo pregrešnih knig, koje tolikokrat n roke vze-
meš.'Ali morde tudi misliš, da satan zavolj takšnih bukev ne bode lahko do
tebe mogel? Oh! ravno s takšnimi polzkimi, zapeljivimi berili satanu svoje
serce odpiraš, ga prostovoljno k sebi vabiš in kličeš, da bi prišel u tvoje
serce prebivat, alj ga s nevamemi misli in željami nepokojit. Spoznaj in bolj¬
šaj ovi svoj pregrešek, dokler ga še zamoreš. Počasi in pomišleno prebiraj
sv. evangel in druge pobožne bukve, znajdi se rad in pridno u pridgah, in
skerbi potem, svoje živlenje po zaslišanem nauku ravnati. iv le nje," pravi
sv. Krizostom, „se mora s svetim evangeljem strinjati/' In sv.Joa-
nezpiše: ,,Blagor mu, kdor to bere, in posluša besede tega  pre¬
rokovanja, in to, kar je u njem pisanega, dopolni."

IH o 1 I i x  a.

O Bog, ki nas s zasluženjem in priprošnjo tvojega sv. apostola Bar¬
naba razveseljuješ: dodeli nam milostlivo; da dobrot, za koje te po njem pro¬
simo, deležni postanemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XII. Dan juni a ali rožnika.

Sveti Ivo, faj moštev.

Sv. Ivo je bil u St. Martnu spodnje Bretanie na Fran¬
coskem 17. Okt. 1. 1253 rojen. Njegovi stariši scer bogati
in imenitni pa tudi bogaboječi so zarano skerbeli, njega u
strahu božjem in u vednostih tako dobro podučiti, da bi sča¬
soma velik svetnik postal. Bil je še otrok in toliko rad je
poslušal in bogal lepe nauke svojih starišev, in tako zvesto
po njih svetih izgledih ravnal, da je ti čas, kojega so drugi
otroci s igračami in kratkoeasmi tratili, živlenje svetnikov
preberal, se njih čednosti še bolj vnemati; zato je pa tudi k
veselju svojih starišev u vsem dobrem vidno rastil. U stir-
najstem letu nja starosti so ga u glavno mesto Pariz u šolo
poslali, se modroslovja, kakor tudi bogoslovja in duhovnih pra¬
vic učit. Učil se je teh vednost s vso marlivostjo, zravno pa
je zmirej nedolžno živel, čeravno je u tolikih nevarnostih za-
peljvanja bil, toliko slabih izgledov svojih soueencov vidik
Lepi nauki in izgledi nja svetih starišev so mu vedno u spo¬
minu ostali. Večkrat so mu bili ljubeznivo na serce govorili:
„Ljubi sin! boj se Boga in s vso dušo mu zvesto
služi; varuj se slabe družbe,moli rad, ne zabiob-

615

Sv, Ivo, fajmošter.

ljub svetega ker s ta, bodi svet, da boš svetnik/ 4
— Spomin vsevedočega Boga, kojega je u svojem nedolž¬
nem sercu nosil, in se ga žaliti bal, leto mu je k posebnej
milosti pri Bogu pripomoglo. Se mlad, je modrost starih imel,
po kterej je vse dobro posnemal, se nad hudim nikolj ni po-
hujšal, slabe součence je svaril, in jih več k bogaboječimu
živlenju napeljal Poleg skerbnega učenja in napredovanja u
vednostih, je vedno tudi u keršanskej popolnosti, ti svetih
čednostih napredoval, ker je svet zaničeval, rad molil, in pre¬
mišljeval. Nja kratek čas je bil, po cerkvah moliti, boluike
objiskovati in jih učiti, svete bukve brati, posebno živlenje
svetnikov, da se je oserčeval po njih izgledih sveto živeti
in enkrat u njih družbo priti. U svoji naj Jepšej starosti je
obljubo devištva storil, ker je vedel, da je to nebeškemu kra¬
lju naj prijetniši dar. Da ne bi te svoje obljube nikdar pre¬
lomil, se je ojstro pokoril, in naj raje bi bil u kak samostan¬
ski red stopil, ako bi ga ne bila ljubezen do bližnega za-
derževala. Stopil je torej u duliovski stan, za kojega se je
.skerbno in goreče pripravljal. Mašnik posvečen je ojstreje
živel; inesojeje se je že kot učenec u Parizu zderžal, in u
Orleanu, kder se je posvetnih pravic učil, seje  vina zder-
ževati jel. Zdaj pa se je zavezal, po sredah, petkih in sa-
botah skoz cel štiridesetdanski post, adventni čas, 4 kvatre
in bile pri vodi in kruhu se postiti. Spal je na terdej zemlji,
nosil spokorni pas in terdo, debelo obleko.

Maurici, Beneški naddiakon, tolike lastnosti duha nad
tem svetnikom zagledaje, ga za hišnega oskerbnika k sebi
pokliče; in sv. Ivo je s svojo zvestobo, previdnostjo in po-
terpljivostjo pokazal, koliko je te službe vreden. Vbogim
je veliko vsmilenje skazoval, vse prihodke svoje službe je
med nje razdelil. Kadar je kaj skleniti alj svetovati imel, se
ni le njegova modrost, ampak tudi pobožnost lepo pokazala.
Visoko je bil spoštovan, in to spoštovanje je ujegqvega škofa
Alana nagnilo, ga k sebi poklicati in škofijskega uradnika po¬
staviti. Poleg te službe ga je škof, kakor hitro je nja uče¬
nost in gorečost spoznal, tudi fajmoštra, ako ravno zoper nja
voljo postavil, u kteri službi je do smerti skerbno in modro
sebi izročeno čedo vodil, dobro vedoč, da bo naj višjemu pa¬
stirju Jezusu moral enkrat za njo odgovor dati. Ravno zato
se je te težke službe branil, ne zavoljo dela in truda, am¬
pak zavolj nevarnosti svoje duše.

Sv. Ivo je dvojno službo pr vdnika in fajmoštra oprav¬
ljati imel, pa tako modro in pridno jo je opravljal, daje  bilo
čudo, kako je razne lastnosti sodnika, zagovornika, oskerb-

616

12. .Tuni ali rožnik.

nika, pastirja in zdravnika u dušnih in telesnih potrebah zdru¬
ževati vedel. Nikdar ni kake obsodbe brez solz izrekel, u
preinisiiku, da bo sam enkrat sojen; vendar je bil večbart
zagovornik vbogih, vdov in sirot, in vsili potrebnih, do ko-
jih je toliko vsmilenje imel, da jim je lastno oskerbuišnico so-
zidati dal, kder so bili s vsim potrebnim prevideni. Ako mu
je čas pripustil, jim je sam postregel, ker bil je velike po¬
nižnosti in ljubezni do bližnega. Ako je reveže od mogočnih
stiskane vidil, jim je s besedo in djanjem u pomoč priskočil;
ako je kde prepir med bližnemi vstal, je bil srednik med nji¬
mi ; tožbe vbogih je brez plačila prevzemaval in jih u krat¬
kem dokončal. Revežem in preganjenim je po moči pomagal;
zato je bil „besednik vbogih, oče revežev,“  imeno¬
van. Tisti, ki so vbogim pravice kratili in reveže stiskali, so
ga sovražili, ker se je za nje potegoval; pa vsim tim so¬
vražnikom je poterpežljivost, ponižnost in krotkost nasproti
postavljal, in tako njih veliko pridobil. Hodil je le peš, da bi
bil za vboge u svoji oskerbnišnici več prihranil. U nja hiši
pa nikdar ni živeža zmanjkalo, dasiravno je včasi vbogaime
dajaje skorej vse razdelil. Imel je posebni dav pridgovanja,
ter je po dvakrat, tudi po večkrat na dan pridigval, enkrat
na veliki petek u sedmih cerkvah od Kristusovega terplenja.
Po pridigah je objiskoval hiše po svoji fari, podučeval u ker-
šanskem nauku male in velike, je spravil sovražnike, sker-
bel za vboge, bolene in ptuje. Tako je neutrudoma za svoje
lastno in svojih izročencov posvečenje delal, in u teh delih
milosti svoje premoženje in moči, svoj pokoj, svoje zdravje
in živlenje Bogu daroval. Govoril pa je od resnic svete vere
tako ljubeznivo in goreče, da so tudi terdovratni grešniki bili
od nja ognjenih besedi omehčani; vse ga je rado posjušalo
in vbogalo, ker je pervi storil, kar je druge učil. — Se za-
dne dni svojega živlenja je ovčicam stregel, tri dni pred
smertjo se. spovedal, in če ravno slab, še presveto mašno
daritvo opravil in pridgoval. Po sv. opravilu se je vlegel in
u nedelo po Jezusovem unebohodu 19* Maja leta 1303 u 50.
letu svoje starosti mirno in sladko u Gospodu zaspal, in šel
k tistemu, kojemu je vse dni svojega živlenja zvesto služil*
— Vsi, posebno pa vbogi, kterih oče je bil, so za njim jo¬
kali. Na njegovem grobu se je več čudov godilo, tako, da
ga je že u letu 1347 papež Klemen VI. svetnikom prištet.

Sv. Ivo, fajraošter.

617

Nauk in posnema.

1. Sv. Ivo se je na posebno vižo n ljubezni do bližjega vadil, ker je
službo pravdnika in oskerbnika za vdove, sirote in druge vboge brez vsega
plačila na se vzel. Dandenašen pa se veliko takih pravdnikov (dohtarjev) naj¬
de, kojim morjo vbogi njih delo preplačati, koje stiskajo, zatirajo, in se tako
u nebo vpijočega greha deležne store. Kaj pa sveto pismo govori od takih?
„Gorje jim, ki krivično sodijo, krivično pišejo, da vboge u
sodbi zatirajo, in njih pravici silo delajo, da tako vdove in si¬
rote obropajo! Kaj bote storili mt dan obiskovanja in težave?
Kde bote pomoč in perbežališe  n a j S1 i ¥ (  In prerok Jeremia govori od
krivičnih pravdnikov: „0 n i ne skerbijo za vdove in sirote, in ne po¬
magajo vbogim u sodbih k pravici. Ali bi jih ne štrafal, govo¬
ri Gospod? Ali se ne bom zavoljo mojih duš maševal nad tem
ljudstvom?^  Taki neusmileni in krivični pravdniki, svetovavciin sodniki ne
bodo šibi in pravičnemu božjema serdu vtekli. Kristus Gospod od farizejev in
pismarjev tako le govori: ,,Ti bodo več terplenja imeli. Oni snejo in
požrejo hiše vdov, ter molitev oblju  bijo.“ Kar je večna resnica farize¬
jem protila, je tudi rečeno tistim pravdnikom in sodnikom, ki pod plajšem pravice
vdove in sirote ob hišo in blago, ob njive in travnike, ob doto in premoženje spra¬
vijo. Čas bo prišel, ko se bodo besede sv. Joba njim spolnile: „0n bo bo¬
gastvo, kojega je snedel in požerel, od sebe dal; Bog ga bo
njemu iz trebuha potegnil.“  Taki pravdniki bodo več terplenja imeli,
kakor očitni tatje in razbojniki, ker se je pred tim bolj lehko obvarvati, kakor
pred unim, kojih hudobija je bolj izmišljena. Ti ljubi moj bravec! ne moreš
scer službe pravdnika za vboge prevzeti; ali bi pa ne mogel kake dobre be¬
sede za nje govoriti? Ali bi jim ne znal kako drugač pomagati? Ali ne znaš
za vdove, sirote in vboge, ki so krivično zatirani, večkrat moliti, da bi jih
dobrotliv Bog iz rok krivičnikov rešil , in njim vsmilenega Iva, pravičnega
pravdnika in sodnika poslal? Stori, kar moreš, in kar hočeš, da tebi drugi
storijo.

2. Če si živlenjopis sv. Ivona pazno prebral, ti je njegova skerb u do-
pernašanju dobrih del lahko u oči padla. Zakaj je pa toliko za dobre dela
si prizadeval? Zato, ko je vedil, da vera brez dobrih del je kakor truplo
brez duše, mertva, in človeka ne zveliča, ko je vedil, da k dosegi večnega
zveličanja ni zadosti, se le greha ogibati; ampak tudi dobro storiti je zapo¬
vedano. To tudi ti veš; ali si pa kaj skerbno si prizadeval, dobre dela, koje
ti zveličanje služijo in množijo, po veri dopemašati? Neki drugde ti je že re¬
čeno bilo, da dvojne večnosti na tebe čakate: ena srečna, nesrečna druga. U
enej alj drugej si hišo svojega večnega bivanja staviš, kakor tukaj živiš po¬
božno alj brezbožno. „Vsak gre u hišo svoje večnosti, Bog bo

618

13. Joni ali rožnik.

vsakemu po nja delili povernul. Pri vsih svojih delih se
spomni poslednih reci, in ne boš nikdar grešil. “ Grešnik  gre  u
hišo nesrečne večnosti, kojo si s hudobnemi deli stavi:  ,,Ondi bo
grešnik vedno plačeval za vse (grehe),“ pravi Job;  „kolikor je
hudega počel," toliko bo tudi terpel, vendar ga ne bo konee.“
Hočeš pa te velike nesreče ogniti se, delaj po izgledu sv. Ivona dobro; živi
pobožno, pravično  in  u hišo večnega veselja pojdeš, če si jo sdobremi
deli, kakor sv. Ivo u nebesih staviš.  „Varuj se hudega, in delaj dobro,
in boš večno prebivališe (u nebesih) imel.“ Zdaj ti je na izbero
dano, kar si izvoliš, to bo tvoje. ,,I)  e 1 a j tedaj, kar je dopadlivo in
dobro pred očmi Gospodovimi, da ti bo dobro. Delaj po moči,
kar koli zamoreš (dobrega), kajti po smerti ne boš mogel.* 4

m o 1 i t v a.

Bog, ki si stiskanim vdovam, sirotam in vbogim sv. Ivona vsmilenega
zagovornika in oskerbnika dal; dodeli nam, da bomo po nja priprošnji iz rok
krivice in greha rešeni, tebe vsmilenega sodnika najdli, ki živiš in kraljuješ
vekomaj. Amen.

XIII. Dan j unia ali rožnika.

Sveti Anton Pacluanskl, spoanovavec.

Sv. Anton Paduanski, kojega čudno živlenje ti done s
popisujem, tako imenovan od Padue, mesta na Laškem, kder

Sv. Anton Paduanski, spoznovavec. 619

je več let živel in pridigval, bil je n Lizaboni, glavnem mestu
Portugalie, leta 1195 rojen in pri svetem kersti Ferdinand
imenovan. Nja starejši žlahnega rodu, pa še žlahnejiga serca
so pervo skerb spoznali svojega sinka od naj nježniši mla¬
dosti u vednostih, u čednosti in pobožnosti dobro podučiti;
zato so ga korarjem škofijske cerkve u skerb izročili, kder
je u vednostih še bolj pa u pobožnosti veselo napredoval,
ter je bil naučnega in bistrega razuma. Kakor hitro je sveta
velike nevarnosti spoznal, je sklenil, akoravno je nja oče
častni stotnik u vojni kralja Alfonza bil, se u samostansko
živlenje podati, ker je u sebi več nagnjenja čutil, se zoper
dušne kakor pa telesne sovražnike vojskovati. U svojem 15.
letu je h korarjem sv. Auguština pristopil, ki so blizo Liza-
bone svoj samostan imeli, in je svoje duhovne obljube storil.
Ko so ga pa tukaj žlahta, prijatli in znanci s pogostim ob-
jiskovanjem prenadlegovali, je svoje vikše prosil, naj ga u
Koimbro pošlejo, se tolikega raztrošenja zognit, in tako je
bil u samostan svetega križa sprijet, kder je le vednostim,
gorečej molitvi, vednemu premišljevanju in pokorjenju živel,
in se k popolnosti pripravljal, ktero je pozneje še u ojstrem
redu, u kojega je od Gospoda poklican bil, dosegel. Kakih
8 let je bil u Koimbri, ko so svete trupla peterih menihov
sv. Frančiška, ki so u Maroki od Turkov za sv. vero umor¬
jeni bili, u njih samostan prinesli. Pri pogledu tih svetih trupel
in pri zaslišanju, kak serčno so ti sveti mučeniki pravo vero
oznanovali in za Jezusa kerv prelili, je njih veliko srečo
premišljevaje u svojem serci močne želje čutil, nevernikom
sv. evan^el oznanovati in za sveto vero umreti. Skleuul je
k Frančiškanom prestopiti, ki so tačas sv. evangeli med ne¬
vernike oznanovat hodili, da bi priložnost najdil, svoje želje
ispolniti. Pogovoril se je zavoljo tega s nekemi Frančiškani,
ki so milošne prosit u nja samostan prišli, in ga u njegovem
namenu še bolj poterdili. Kakor hitro nja tovarši od tega
namena zvejo, mu te misli vsakoverstno izgovarjajo: clo s
zasmehovanjem ga hočejo od tega odvernuti; pa sv. Autou
je vse poniževanje veselo prenesil.

Potem, ko se je po dobrem in s molitvijo sklenjenem
premisliku prepričal, da ga Bog u franciškanarski red kliče,
je po mnogih brhkostih to reč pred svoje vikši položil. Kadar
mu dovolijo, je leta 1221 u nekem frančiškanskem samostanu
u Koimbri svojo opravo u frančiškansko in ime Ferdinand
s Antonom premeni!, ker je sv. Anton varil kapelice ovega
samostana bil. U svojem novem samostanu živi od zdaj le
molitvi in ojstremu pokorjenju, in ko nekoliko časa u teh

620

13. Juni ali rožnik.

svetih vadbah preživi, se mn vnovič bolj živo ko kedaj želje
za Kristusa umreti vnamejo. Dobil je od svojih vikših pri-
pušenje zamorcam u Afriki sv. evangel oznanovati. Vesel se
poda na morje in prepelja u neznano deželo; alj huda bo¬
lezen, ki mu jo Bog pošlje, ga primora, se na Špansko ver-
niti. Tako vodi Bog, ki se s darom dobrovoljnega serca za¬
dovolji, tega svetnika po ravno tisteh potih, na kojih ga k
sebi peljati hoče. Barko namreč, na koji je sv, Anton bil, so
zoperni vetrovi namestu u Španio u Sicilio zagnali, in ko n
Mesini na suho stopi, že tudi zve, da je sv. Frančišk, za¬
četnik njegovega reda, u mesto Asisi meniški sbor sklical,
kamur se tudi neodlagoma, čeravno slab, poda, zlasti sv. Fran¬
čiška vidit in od njega sv. blagoslov prijet. Rad bi bil blizo
sv. Frančiška u kakem samostanu ostal, — kajti pogovori s
njim so mu tukaj izvir jezero tolažlejev bili, — zato je po
dokončanem sboru svetega začetnika svojega reda ponižno
pripušenja prosil, domovino in prijatle popustiti in na Laškem
ostati, kar mu sv. Frančišk rad dovolji. Ker je pa zavoljo
dolge bolezni oslabljeniga života bil, — mislili so, da je tudi
slabega duha, ker je svoje duhovne prednosti skerbno skri¬
vati vedil, — ga nobeden seboj noče. Po dolgih in ponižnih
prošnjah ga vendar zadnič iz vsmilenja u majhen u nekej pu¬
stoti blizo Bolonie ležoč samostan vzamejo. Vesel je bil,
tukaj lepo priložnost imeti, se na skrivnem molitvi, svetimi
premišljevanju nebeških skrivnost, pokorjenju in vsilim po¬
niževanju svojega reda darovati.

Alj Vsevedni je to skrito luč skorej odkril, da bi jo
na cerkven svetilnik postavil. K drugemu meniškemu sboru
u Farli so Dominikam in Frančiškani skupej prišli. Prednik
med njimi jih bara: „Je kdo priprav le n, kaj svetega
povedati k podučenju naših bratov?' 4  Ko se eden za
drugim izgovarjajo, vkaže vikši sv. Antonu bolj šalivo kot
resno, besedo božjo oznanovati. Sv. Anton vboga, pa s to¬
liko močjo in s tolikim duhom govori, da vsi pričijoči sterme ;
tačas je bil še le 26 let star. Sv. Frančišk ni hotel tega
skritega zaklada zanemariti; zapovedal mu je se za mašni-
kovo posvečenje pripravljati, in besedo božjo oznanovati,
torej ga je u mesto Verčeli poslal, da bi se ondi bogoslovja
učil. U tej vednosti je tako napredoval, da je u kratkem
mašnik posvečen, od sv. Frančiška dvojno opravilo prejel,
namreč bogoslovje učiti in besedo božjo oznanovati. Kako je
bil sv. Anton od sv. Frančiška, spoštovan, nam list pove, ki
ga je ti svet oče njemu pisal, rekoč: „Brat Frančišk
svojemu innogoljubemu bratu Antonu blagor u Go-

621

Sv. An(on Paduanski, spožnovavec.

spodu! Jaz za prav in dobro spoznam, da bi Ti
brate bogoslovje učil. Alj vari se, da Ti preve¬
lika marljivost za učenje ne bode škodljiva, in
da bi u Tebi alj u teh, koje učiš, duha molitve
ugasnila. 4 ' Oboje opravilo je s naj večim slutjem in s ne-
popisljivim dobičkom opravljal. Potem ko je u naj imenitnejih
mestih, kakor u Bolonii in Padni, u Tuluzi in Montpelieri
bogoslovje s naj večo pohvalo učil, in že tudi prednik Li-
možkega samostana zvoljen bil, se je zadnič bogoučilstvu
čisto odrekel, in se samej skerbi za duše prepustil. Namenil
se je torej za poslanstva alj misione, kakor okolj gredoč
pridgar, h kojemu opravilu se je od Boga klicanega čutil;
zakaj nja častiti obraz, ljubeznivo obličje, jasnolep glas, n ja
zgovornost, goreča ljubezen, kratko, vse na njem je pripo¬
moglo, njegovim besedam in opominom ganljivost in moč po¬
deliti. K temu pride še dar, čuda delati, kar je nebrojne trume
ljudi k njemu privabilo, tako, da so njim večkrat cerkve pre¬
tesne bile, in on primoran, besedo božjo pod milim nebom
oznanuje. Ognjeno, serčno in učeno, pa razumno, naravnost
in ljubeznivo za učene in ueučene, za male in velike je prid-
goval, in vse ga je rado poslušalo. Neizrečeno veliko do¬
brega je storil: tudi naj večim naj terdovratnejim grešnikom
je serce ranil, in jih k pokori obudil. Med drugemi je 22
razbojnikov tako omehčil, da so svoje brezbožno živlenje po-
pustivši se celoma poboljšali. Papež Gregor IX., ko ga je u
Rimu pridgovati slišal, ga je s začudenjem „š kri njo za¬
veze 44  imenoval. Veliko krivovercov je zmot tak živo pre¬
pričal, da se mu niso več vstavljati zamogli; zato so ga tudi
.,k I a d v o krivoverce  v 44  imenovali. Njih veliko je k pravej
veri spet nazaj pripeljal. Med njimi Bonovila, ki je bitstveno
pričejočost Kristusovo u presvetem zakramentu altarja tajil.
Živo ga sv, Anton priprime in zmoto dopriča, in Bonovil ob¬
molči. Ker mu za svoj kriv nauk nič dopričavnega odgovoriti
ne more, vendar hoče še čudo imeti, preden se spreoberue,
in scer nasledilo: Bonovil je hotel svojega osla tri dni prav
dobro izpostiti, in tak izlakanemu kerme podati, Anton more
pa ravno ob ovem času s svetim rešuim Telesom priti. Če
ne bo osel pred po kermi hlastnil, temuč pred najsvetejšim
zakramentom pokleknil, se hoče vdati. Res, po treh dneh
pride svetnik s Najsvetejšim od veliko katoličanov spremljen,
in osla, kojega je bil Bonovil že pripeljal, tako nagovori: ,,U
imenu tvojega Stvarnika in mojega Odrešenika,
kterega jaz, čeravno nevreden niašnik, zdaj u ro¬
kah nosim, ti zapovem, da prideš u vsej poniž—

622

13. Juni ali rožnik.

n osti in njemu spodobno čast skažeš!“ Bonovil da
vbogej živali jesti in jo h kenni kliče. Ali glej! osel se kerme
še ne dotakne, temuč na predne noge pade in se s glavo pri¬
klone, kakor bi hotel svojega Boga moliti. Nad tim očitnim
čudom so bili katoličani neizrečeno veseli, krivoverci pa
osramoteni in Bonovil se je spreobernul. Se več drugih čisto
posebnih, čudov je sv. Anton pri svojih pridgah delal. U mestu
Rimini na Laškem je tačas naj več krivovercev bilo. Sv-
Anton jim hoče pridigvati; pa nobeden krivovercev ga po¬
slušat ne pride. Zdaj gre svetnik na breg morja, kder je več
krivovercev stalo, zakliče ribe, da bi došle in besedo božjo
poslušale, ker jo ljudje nočejo. In glej! naenkrat si vidil ne-
brojno trumo rib, ki so glave kviško vzdigvale, kakor bi ga
poslušati htele. Pridgoval jim je enčas od njih stvarnika,
potem jih blagoslove pusti. S tim očitnim čudom je krivo¬
verce nagnil k poslušanju in radovoljnej sprejemi svojih opo¬
minov. Drugokrat je čašo s strupom, ktero je popred s svetim
križem zaznamnil, brez oškodvanja svojega živlenja in zdravja
izpil, ker so mu krivoverci, če to stori, svoje zmote popustiti,
in k pravej cerkvi se spreoberniti obljubili. Vedno čudo pa
je bilo, da so njega, čeravno je le u ednem jeziku pridgoval,
vendar vsi poslušavci tudi mnogih jezikov razumeli. Sv. Anton
pa ni le s besedami, marveč s svetostjo, ki je u celem nja
zunajnem zaderžanju svetila, pridgoval. Tako je enkrat s
enim bratom svojega reda šel pridgovat, pa se je, brez da
bi bil kako besedico izgovoril, spet nazaj u svoj samostan
povernil. Ko ga brat vpraša, zakaj da ni pridgval, mu svetnik
odgovori: „Verjemi mi, midva sva s sramežljivostjo
svojih oči in s resnobo svojega zaderžanja prid-
g o v a 1 a." — In kdo zamore vse druge čuda sošteti, kijih
je Bog po tem svetniku delal, kdo vse imenitne darove pre¬
hvaliti, ki mu jih je Bog podelil? Več ko enkrat se je zgo¬
dilo, da je ob ednem času, ko je na leči stal in pridgoval,
tudi u koru bil in njemu odkazano berilo duhovnih dnevnic
odpeval. Prihodue reči je prerokoval, skrivnosti serca po
božjem razodetju vedel. U nekem Francozkem mestu je neki
pisatelj očitno hudobno živel. Tudi sv. Anton je enčas u tem
mesti bival. Kolikorkrat je tega pisavca srečal, se mu je ne¬
navadno globoko priklonil. Pisatelj to videti, se močno vne-
volji, ker meni, svetnik dela to njemu u sramoto; torej mu
to zaderžanje ojstro in protivno prepove. Sv. Anton pa mu
reče: „Ne čudi se, da te pred drugim s posebnim
spoštovanjem srečujem. Jaz sim Gospod Boga
dolgo gnade ko mučenik umreti prosil, pa je ni-

Sv. Anton Paduanski, spoznovavec. 623

sem zadobil; ti pa jo boš imel, in zato ti posebno
čast skazujen».“ Tim prerokvanju se pisatelj scer smeji,
alj iztek je pokazal, da je svetnik resnico govoril. Nekoliko
časa potem je ravno tisti človek s škofom tistega mesta po¬
toval u obljubljeno deželo, kder je od Zaracenov vjet in k
zatajenju keršauske vere siljen bil. Ko je pa stanovit u veri
ostal, so ga po mnogih mukah umorili. Kakor je sv. Anton
po tolikih darovih slovel, tako tudi u svoji svetej vnetosti
ni straha smertne nevarnosti poznal. Bil je grozoviten trinog
Florentinski vajvoda Ecelin, ki je strašno veliko morij, ro¬
parstva in oskrunjenja božjih reci dopernašal. Nobeden se
temu hudodelniku vstaviti ne upa; vse se trese pred njim.
Sv. Anton se ga ne boji, sercen se vzdigne in k njemu poda;
mu dopernešene grozovitosti živo pred oči postavi, žugaje,
da, če se ne spokori, in od svojih strašnih del ne odstopi,
ga bo pravična jeza božja in večno peklensko terplenje
hitro zadelo. Stražniki že migleja čakajo, tega nevstrašnega
pridgarja popasti, alj novo čudo! Ecelin se ves prestrašen
in trepetaje svetniku, iz kojega obličja je med tem žuganjem
svitle ognjene žarke plamneti vidi!, k nogam verze in mu
terduo poboljšanje obljubi. Kakor je tega grešnika s samim
prigovarjeujem spreobernul, tako je več drugih še drugače
k pokori napeljal. Več jih je terdilo, da se jim je sv. Anton
po noči prikazal, ter jih k pokori opominal, rekoč: „Vstani
hitro in spovej se svojih grehov, s kojimi si Boga
tak močno razžalil.

Kakor je sv. Anton ob ednem času na več krajih bil,
ravno tako čudno je bil od enega kraja u drugega po božji
vsemogočnosti u hipu (u trenieju) prestavljen. Oče svetega
Antona je u Lizaboni na Portugalskem živel in je kraljevo
službo oskerbnika s vso zvestobo opravljal. Neki uradniki
ga poprosijo, njim iz kraljeve denarnice nekoliko posoditi,
in obljubijo u kratkem spet nazaj odrajtati. Pobožni oskerbnik
na goljufijo alj nevarnost še ne misli, jim da, kolikor poželjijo,
in tudi od njih ne tirja pisanega zagotovila. Cas računa pride;
oskerbnik uradnike posojila terja; ti pa ednoglasno vsi ter-
dijo, da nikoli niso od njega kaj prijeli. Ta nezvestoba in
goljufija ste pravičnemu oskerbuiku globoko u serce segle;
ne ve si pomagati. Pri Bogu u gorečej molitvi svojega pri-
bežališa iše in zadobi u kratkem čudno pomoč po svojem
lastnem sinu, ki je tačas na Laškem živel. Oče je bil že
pred kraljevemi sodniki k povračilu oddanega denarja ob¬
sojen, kar njegov sin sv. Anton u sobo stopi, in uradnike
tako uagovori; „Ta dober mož, moj oče, je vam ua

624

13. Juni ali rožnik.

vaše prošnje kraljevega denarja posodil, ta dan,
to uro, na tem kraju u takšnem denarju, kakor
sami veste; odrajtajte mu posodilo, odškodvajte
ga; drugače vas bo božje maševanje zadelo in
vaša nezvestoba bode ojstro strahovana. 4 ' Kako
so krivi uradniki nad pričejočostjo tega sv. moža, nad izgo¬
vorjenim žuganjem in nad odkritbo svoje hudobije stenneli,
ni treba praviti; eden za drugim so pero vzeli, in kar je vsak
dobil, popisali s zagotovilom, tako hitro ko mogoče, popla¬
čati. Na to je svetnik ispred njih zginil. Se u večo nevarnost
je ravno ta oskerbnik, nja oče, drugokrat prišel, ter je bil
človekomorstva obdolžen. Sodba je bila že sklenjena; on in
nja sluga bi bila imela drugi dan obglavlena biti. Anton je u
Padovi bival. Kaj se u Lizaboui godi, mu Bog razodene.
Prosi svojega prednika, da bi se zvunej mesta nekoliko raz¬
jasniti smel. Komej zvunej mesta, je bil od angela ko drugi
Habakuk po zraku u Lizabon peljan. Sel je k sodniku, mu
nedolžnost svojega očeta oznanit. Ker ga pa sodnik ne sluša,
gre k grobu uinorjeniga, ga iz groba pokliče, petja k sodniku
in mu očitno pričati zapove, ali je njegov oče tisti, ki ga je s
svojim slugom umoril. Obudeni na glas odgovori: „Nikakor;
on  ni. 44  Ko sodnik hoče, da Anton bi obudenemu zapovedal
pravega morivca povedati, mu svetnik odgovori: „Jaz ni¬
sem prišel krivemu k smerti pomagat, prišel sim
le nedolžna  rešit. 44  Tako sta bila oče in nja sluga opro-
stena; Anton pa spet po angelu u Padovo hipoma prenesen.

Tudi svojemu redu je sv. Anton u raznih opravilih ve¬
liko zaslužeuja storil, ker je vedno za zvesto spolnovanje
rednih pravil skerbel in vse popake odpraviti vedil. Po
smerti sv. Frančiška je nja redu po nemarnosti njegovega
naslednika velika nevarnost propada protila; sv. Anton je še
s nekim tovaršem papeža Gregorin IX. k izvolenju drugega
naslednika nagnil, in tako red sv. Frančiška hitrega propada
rešil. Sv. Anton je vedno po samotnem živlenju hrepenel;
sprosil je torej od papeža, da bi opravilo samostanskega pred¬
nika odložiti smel. Na to se je na hrib Alverno u samoto
podal, potem pa spet u Paduo nazaj, kder je še cel post
pridgval posebno od Kristusovega terplenja. Na to je svoje
spisane pridge še pregledal, pa že tudi občutil, da mu telo
pešati jame. Gre torej u samostan na Petrovo polje, se za
smert, ki mu je bila od Boga razodeta, pripravljat; pa na
prošnjo Paduanskih menihov se spet, toda že ves oslablen
k njim u Paduo poda. Ko se mestu bliža, mu veliko mest-
Ijanov naproti pride, ki se s velikim spoštovanjem nja ob-

Sv. Anton Paduanski, spoznovavec. 625

lačil dotikujejo in pred njim poklekovaje ga blagoslova pro¬
sijo. Moral je torej u predmestju ostati, kder ga je bil spo¬
vednik nun svetega Frančiška k sebi vzel. Tukaj je svete
zakramente prejel in 7 psalmov pokore, in druge navadne
molitve je s pricejoeemi še molil. Maria se mu je s božjim
detetom Jezusom prikazala, in s tima se je sv. Anton do
zadnega zdihleja naj ljubezni vse pogovarjal in zaspal u Go¬
spodu 13. rožnika 1231 u 36. letu starosti. Hotli so nja
smert nekoliko časa prikriti, pa mali otroci so jeli oznano-
vaje upiti: „Sveti je umeri, sveti  je  umerl.‘ £  Ko je 32
let potem nja sveto truplo vzdignjeno bilo, so jezik cisto
nestroliliv najdli. Sv. Bonaventura ga u roke vzame in pravi:
„0 blagoslovlen jezik, ki si vedno Boga hvalil
in druge Boga hvaliti učil! Zdaj se vidi, kolike
so tvoje zasluge  pri  Bogu.“ Podobo sv. Antona vidiš
navadno s božjim detetom, ki se mu je s Mario prikazalo in
ga ljubeznivo objemalo. Tudi se mu lilija da, ko spominek
nepokvarjene nedolžnosti in čistosti. Znano je, tudi, da po¬
božni njega u pomoč kličejo, zgubleue alj ukradene reči
nazaj dobiti. Veliko zgodb nam do donašnega dneva priča,
da verni tega velikega svetnika zapstonj u pomoč ne kličejo.

Nauk in p o snema.

1. Sv. Anton je nespainelnej stvari zapovedal pred najsvetejšim zakra¬
mentom poklekniti in ga po svojem počastiti; žival hitro vboga, poklekne in
tako svojega Stvarnika počasti. Ti imaš u presvetem zakramentu svojega Go¬
spoda in Boga, svojega Odrešenika in Sodnika pred seboj, veš tudi zapoved
božjo: „Moli Boga svojega Gospoda! Pred menoj se naj vse
kolena pripogiblejo?“  Cerkva Jezusa Kristusa tebi in drugim kliče:
»Pridite, molimo in popadajmo pred Boga, jokajmo pred Bo-
gain, ki nas je vstvaril; kajti naš Bog je on, mi smo pa nja
ljudstvo.^  Ali te ni sram, da se pri vsem tem upričo Najsvetejšega ven¬
dar pogosto nespodobnejši vedeš, ko neumna stvar? Kako se boš izgovoril
pri Bogu in pri ljudeh, ki u pričejočnost Jezusa Kristusa verješ, ako svojemu
Bogu spodobne časti ne skažeš? Ko bi verval, je rekel turski poslanec, da
bi moj Bog tukaj bil, bi se do zemlje, ja ko bi mogoče bilo, tud pod zemljo
pred njim ponižal. In kaj storiš ti, ki to verješ, in te vendar grozi, pred
svojim Bogam kolena pripogniti? Kako si zamoreš misliti, da bo tvoj božji
Sodnik, kojega tak malo spoštuješ, enkrat to tvojo nečast in nespoštovavnost
brez kazni pustil? Cas je še; poboljšaj se!

40

626

14. Juni ali rožnik.

2. Blagoslovlen jezik sv. Antona je po spričevanju sv. Bonaventura, kar
tudi iz popisa nja svetega živlenja vemo, Gospoda Boga vedno hvalil in druge
učil, kako bi naj Boga hvalili. Velika hvala je to svetosti sv. Antona; ali se
tudi tebi u tem kakšna hvala dati zamore, da hvališ vedno Boga, in druge
Boga hvaliti učiš? Bojim se, da ni uda u tvojem telesu, s kojim bi ti večkrat
Boga žalil in bližnega pohujšal, kakor ravno tvoj jezik. Vse si torej priza¬
devaj, da se za naprej več kaj takega ne zgodi. Res je, da se hudobni duh
pred vsemi drugemi udi naj rajši jezika posluži, Boga žaliti, kakor sv. Kri-
zostoni pravi, ker po skušnji ve, da jih je s jezikom veliko tisuč u pogublenje
pripravil, kojih drugače ni mogel. Zato je po mislih sv. Hieronima tudi sv,
Jobu, kojega je na pripušenje božjo po celem životu s naj strašnejo boleznijo
▼daril, jezik, usta in zobe nepoškodvane pustil, pričakovaje, da bi Job s svojim
jezikom Gospod Boga preklinjal in se tako pregrešil: ,,Moja koža, 44  pravi
poterpežlivi Job, ,,po vsušenein mesu na mojih kost e h visi, samo
ustnice okolj mojih zob so mi še ostale. 44  Zato sv. Jeronim piše:
,,Satan jezika in ust ni poškodval, da bi svetemu Jobu bil
orodje Boga preklinjati prepustil/ 4  Alj kakor se sv. Job po spri¬
čevanju sv. pisma s svojim jezikom ni pregrešil, tako se zamoreš s božjo
pomočjo tudi ti hudobije svojega jezika varvati in jezik u božjo hvalo obračati,
kakor je storil sv, Anton. Danes prosi Boga posebne gnade, da bi u tem
svetega Antona posnemati zamogel, rekoč: „Gospod odpri moje žuable,
in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale. 44

H o 1 i t v a.

Naj tvojo cerkvo, o Bog! svetega Antona spoznovavca tvojega, častitliv
god razveseli, da bo s duhovno močjo vselej obvarvana in zaslužila, večno
veselje vživati; po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

XIV. Dan juni a ali rožnika*

Sveti Bazili veliki, škof in cerkveni učenik.

Sv. Bazili, kojega cela cerkva velikega imenuje, ne samo
zavolj nja razumnosti, zgovornosti in modrosti, marveč za-
volj nja ser&iosti nad krivoverce, zavolj vnetosti za čast
božjo, kakor tudi zavolj svetosti in čudodel, je bil u Cezarei
na Kapadoškem žlahnih in bogatih, pa tudi svetili starisev
329. leta rojen. Imel je sv. Bazili vee bratov in sester, koje
so sveti stariši, Bazili s primkom stareji, in Emelia k sve¬
tosti skerbno napeljavah, tako, da nam jih sveta mati katolška
cerkva kakor svetnike u izgled postavlja- Sveta Emelia, nja

Sv. Bazili veliki, škof in cerkv. učenik.

627

mali, ga je po molitvi od Boga izprosila, pa hitro sopet u
nevarnost prišla, ga u nježnem detelstvu zgubiti, kajti ne¬
varna bolezen se ga je lotila. Oče in mati molita, in dete
jima k veselju ozJdravi. Pervo izrejo je Bazili od Makrine,
svoje stare matere, ki je u Ponti blizo Novocezaree pri¬
stavo imela, prejel. Tukaj, pod skerbjo svete Makrine ste
pobožnost in čednost u nežnej Bazilievej duši globoke ko¬
renine pognale, koje so pozneje u lepo rodovito drevo ker-
šanskih čednost prirastle. Nadaljni poduk u predveduostih k
visim učenostim je uja svet oče sam prevzel. Potem ga je
poslal u Cezareo na Judovsko, kder se je tako skerbno
učil in tako sveto živel, da se nja učeniki in drugi nad njim
zadosti načuditi ne morejo. Od tod je šel u veliko mesto
Carigrad alj Konstantinopel, pozneji u Atene naj iineuitnejih
učenikov poslušat: ondi je u visokih učenostih, posebno u
zgovornosti lepo izrazil. U Atenah so ljudje silno razujzdano
živeli, tak« tudi veliko nja šolskih tovaršev; pa sv. Bazili
se ne poliujša nad njimi. U tem mestu je tudi bilo, kder se
je Bazili s sv. Gregorjem Naciancenom, svojim součencom
soznanil in s močno zavezo čiste braterne ljubezni združil.
Sam sv. Gregor od te lepe prijaznosti takole piše: „U v s im
dobrem sva oba le ene volje bila, kakor bi bila le
eno dušo imela: kar je eden imel alj vedil, je bilo
tudi drugega; uobene nevošlivosti ni bilo med
nama. Le u dobrem rasti sva si priza-devala in
eden drugemu k boljšanju in višej popolnosti po¬
magati; nikoli nisva prijatla razujzdanih mla-
deučov bila, čeravno sva vse ljubila; dve poti le
ste nama bile znane in ljube, pot u cerkvo in pot
do učenikov; le s edno rečjo sva se hvalila, s ker-
šanskim imenom; kajti keršansko živeti sva si
vse prizadela / 4  Pač lep izgled pravega svetiga prijatelstva
za vse, posebno pa za učence alj šolce.

Potem, ko je svoje šole s veliko pohvalo dokončal, se
je podal u Egipt, kder je od sv. Porfiria, prednika nekega
ondašnega samostana bil u razlaganju svetega pisma popol¬
noma podučen. Zdaj je u sebi željo čutil, svete kraje objis-
kati, in potovaje u svojo domačijo je bil zavolj svoje učenosti
u Autiohii od tamošuega škofa Melecia diakon posvečen in
pridgar ovega mesta izvolen; koje opravilo je tukaj kakor
tudi pozneje u Cezarei, kder ga je domač škof Euzebi inaš-
nika posvetil, ne samo s slutjem velike modrosti, marveč s
neizrečenim pridom svojih poslušavcov opravljal. Ko pa vidi,
da ga zavoljo hvale, kojo si je s svojemi pridgami u Cezarei

628

14. Jun! ali rožnik.

pridobil, sam škof zaviduje, tihoma mesto popusti, in se u
Pontško deželo k svetej Makrini, svoji starej materi poda.
Tukaj je po izgledu svetih pušavnikov u zatajevanju samega
sebe, u molitvah, postili in drugem pokorjenju s svojim pri-
jatlom sv. Gregorjem samotno živel. Njih veliko, ki so po-
božneji živeti sklenili, se je njemu pridružilo; tim je pravila
k svetemu živlenju predpisal in sam s lepim izgledom naprej
šel. Podučeval je tudi neverne prebivavce tistih krajev u
pravej veri, kojih je veliko spreobernul.

Po nekolikih letih je Valenz, arianec, cesar postal, ki
je katolške kristiane silno preganjal. Ko je sv. Bazili to
zvedil, je prišel iz svoje pušave u Cezareo, kder se je kri-
vovercom nevstrašen nasproti postavil, katolške kristiane pa
poterdil. Tičas je ondašnji škof umeri, in Bazili je moral
zoper svojo voljo njegov naslednik postati. U tej časti ni
nic na svojej navadnej ojstrosti spremenil; samo Ijubeznivši
ko popred se je svojemu bližnemu skazoval. Strašna lakota
je ticas vstala; veliko jih je zarano pomerlo. Sv. škofje
vse poprodal, kar je gleštal, in med potrebne razdelil, tudi
je s svojemi pridgami veliko drugih k delom milosti nagnil,
da so radi potrebnim pomagali. U bolnišnici, kojo je sam po¬
zidal, je bolnikom s čudno ponižnostjo stregel; ker jim je
sam jesti dajal, njih rane cedil in ovezoval. Pri vsili tih delih
ljubezni vendar ni opustil, arianskega krivoverstva s ustini
in peresom zatirati, in svoje ovčice te kužnosti ovarvati.

Med tim, da si sv. Bazili arianske zmote ovreči in svoje
ovčice pri zdravem nauku ohraniti toliko prizadeva, pošlje
cesar Valenz nar imenitejiga svojih uradnikov u Cezareo sv.
Bazilia na svojo ali velikoveč na stran arianov spravit, ali
pa, če se vdati noče, ga iz mesta izpodit. Modest, tako je
bilo cesarjevemu uradniku ime, pokliče Bazilia pred se in mu
derzno in prekanjeno reče: „Zal mi je, da vaša učenost
in drugo zaslužen j e vaše tukaj skrito ostaja;
cesar vas želi povikšati, ako se le nekoliko nja
volji vdaste. Zakaj niste cesarju pokorni in nje¬
gove vere?' 4  Sv. Bazili mu serčno odgovori: „Ker mi
moj Bog in Gospod, ki je neskončno veči od tvo¬
jega cesarja, to prepove. Moja čast je božji otrok
in veren kristian biti. Vi menite, da me bote lehko
premagali, ker ste mogočni, jaz pa sim nepremo-
žen človek. Očitno in serčno povem, da nočem
iz priliznosti do cesarja svoje duše pogubiti. 44  —
„Kaj, mogočnosti cesarjeve in nje nasledkov se
ne bojite?”  mu Modest pravi; „vse vaše premoženje

629

Sv. Bazili veliki, škof ia cerkv. učeniki.

vam ieliko vzame, vas zna iz domačije izgnali,
terpin čili in mučiti, zadnič tudi umoriti. 44  „Kaj se
b o ju bal V'  mu sv. Bazili krotko odgovori.  „C  e s arj e v e
jeze, ker zaničujete njegovo mi los t, 44  mu Modest
pravi. Sv. mož mu odgovori:  „Vsiga tega se ne bojim,
in kar mi p roti te, me kaj ne gane. Pa kak sin o pre¬
moženje bo cesar vzel meni, ki nič ne premorem?
Kdor nič nima, se kaj zgubiti ne boji. C e me iz te
dežele preženete, pridem u drugo, in ves svet mi
je pušava; nebesa so moja domačija, kojili me
oropati ne morete; muk, s kojimi me terpinčiti
hočete, ne bom mogel dolgo terpeti, ker je moje
telo, kojega ni drujga ko kost in koža, že tako
slabo, da me bo pervi mali lej umoril. Smert mi bo
dobiček, ker me bo toliko prej pripelala k Bogu,
do kterega so vse moje želje. 4 ' Modest nad tim serč-
nim odgovoram ves zavzet, pravi:  „Se  nobeden se ni
podstopil s menoj tako govoriti.* 4  — „Iu  to pride
morebit od tega,** reče Bazili,  „ker še nikdar nisi s
kakim škofom govoril: kajti u takšinih rečeh go¬
vorijo vsi škofje, kakor jaz. 44 — Modest: ,.Se  to noč
ti dam odlog, da to rečbolj e premisli š.“ — „1 n j a z
bom j utre, kakor danes, 44  odgovori Bazili in odide. Tudi
Modest, ki ves osramoten od tega senčnega govorjenja ne
ve kaj odgovoriti, gre, in cesarju vse dopove in pristavi:
„S  tim škofom nič ne opravimo. 44  Cesar, ko vse to
čuje, dobi sam spoštovanje do tega svetega škofa, in pre¬
pove, mu silo delati; pa od krivovercov, ki prej ne počivajo,
nadražen, si premisli in sklene, sv. Bazilia po noči u voz
d jati in skrivej iz mesta peljati, da bi ga bili iz dežele iz-
podili. Vsede se in hoče krivičen sklep pisati; pa stol, na
kterem je sedel, se je razdrobil, tri peresa niso čeruila dale,
in ker je le pisati hotel, se mu je desnica tresti jela. Vendar
še od svojega sklepa ne odstopi. Vse je bilo že pripravljeno,
škofa odpeljati, kar mali cesarjevič in cesarica nevarno zbo¬
lita. Nad nju ozdravo že zdraviteli dvomijo. Zdaj pride sa¬
memu cesarju na misel, da bo kazen božja zuvolj tega, kar
je bil zoper Bazilia sklenil; torej hitro po njega pošlje in
ga ponižno prosi, da bi bolnikoma spet zdravje od Boga iz¬
prosil. Bazili obljubi to storiti, če on tudi obljubi, da bo svo¬
jega cesarjeviča po katolško kerstiti in izrediti dal. Cesar
privoli, sv. Bazili moli, in cesarjevič in cesarica še tisto uro
popolnoma ozdravita. Kakor hitro pa Bazili odide, da cesar
svojega sina svojej obljubi nasproti arianskim škofom kerstiti;

630

14. Juni ali rožnik.

ali na uagloma cesarjevič zboli in tudi umerje. Poleni je bil
ti sveti škofu miru pušen do smerti; veliko je še scer terpel,
vendar ni bil več očitno preganjan. Krivoverci so ga zmirom
sovražili in nadlegovali, pa bilje  kakor živa skala nepre-
makliv u sredi med njimi. Ne da se dopovedati, kaj je vse
za zveličanje sebi zročeuim in u prid cele cerkve delal in
pisal; kolikokrat je krivoverce osramotil: kak skerbno in
nevstrašeuo je katolške kristiane krivoverskih zmot varval!
— Cesarjevemu nadkuharju, ki se je enkrat u rečeh sv.
vere s njim besedovati hotel, je u lice rekel, kar bi se to¬
liko širokoustnikom sedajnega časa, ki se derzno zoper res¬
nice svete vere vzdigujejo, po pravici lehko s nemalo dru¬
gačnimi besedami reči zamoglo: ..Tvoje opravilo je, 44  mu
reče svet škof, „u kuhinji na juho gledati, da se ne
p r e o s o 1 i, ne p a se od skrivnost svete vere pre¬
pirati/ 4

Sv. Efrem je na ramah tega svetnika svetega Duha u
podobi belega goloba vidil, ki mu je na uho povedal, kar je
pridgoval ali pisal. U cerkvi, kder je sv. Bazili sveto mašo
služil, je neki Žid (jud), ki je skrivej u njo prišel, silno
lepo deto u rokah tega svetnika vidil, kedar je sveto
hostio kviško povzdignil; in to ga je nagnilo, kristian po¬
stati. S nekim drugim u zdravništvu zvedenim Židom se je
ti svetnik večkrat obhajal (s njim okoli hodil), da bi ga svetej
keršanskej veri pridobil. Ko je svet-škof smertno zbolel, ga
k sebi prosi in ga vpraša, kakšno upanje živlenja bi še imel?
Jud odgovori: ,.Nobenega upanja ni več; danes večer
bo škof merlič. 44  — „Kaj boš pa rekel/ 4  mu je svetnik
djal, „če še bom jutrešni dan preživel? 44  — „To ne
more biti, 44  odgovori žid; ..in če se to zgodi, hočem
kristian biti. 44  — „Dobro, pri tem naj ostane, 44  od¬
govori sv. Bazili, se u gorečej molitvi k Bogu oberne in ga
le za tolikšen odlog svoje smerti prosi, da bi se Žid spre-
obernul. In u resnici je svet škof drugi dan zdrav iz postelje
vstal. Jud pride, spozna čudo, se da od svetnika u cerkvo
peljati, in ker je že zadosti podučen bil, vpričo velike mno¬
žice ljudi s vsimi svojemi kerstiti. Potem, ko se je bilo to
k nja veselju zgodilo, se svetnik spet u postelo vleže; bo¬
lezen se poverne in se s hitro smertjo konča. Pred svojo
smertjo je svet škof vse pričejoee k stanovitosti u svetej
veri in gorečosti u dopernašanju dobrih del opomina!. Potem
je vidil trumo angelov priti, ga u nebesa vabit. Nja zadnje
besede so bile: „U tvoje roke, o Gospod! priporočim

Sv. Bazili veliki, škof in cerkv. učenik. 631

svojega duha.“  Nja blažena smeri je bila u leti 378 po
Kristusovem rojstvu.

Nauk in p o snema.

1. Sv. Bazili je arianskemu nadkuharju, ki se je s njim od skrivnostih
vere prepirati hotel, spomina vredno posvarilo dal, in to po vsej pravici;
kajti takšni ljudi nimajo pravice to n dvome potegovati ali pretresovati, kar
nam prava in zavolj obljublene pomoči božje nezmotliva cerkva Jezusova ve¬
rovati zapoveduje. Dan denašen ni nič bolj navadnega, kakor prepiranje ne¬
katolikov u vernih resnicah. In s kom? Sploh s temi, od kojih že pred vejo,
da u vednosti verskih resnic dobro vtetjeni niso; tim našepetajo, kar hočejo;
zberejo si kaj iz svetega pisma, kar po svojej volji izlagajo, in s tem kato¬
like omotiti in zapeljati išejo. Tudi so katoliki, kteri, čeravno se bogoslovstva
nikdar niso učili, vendar sveto pismo bolj, bo vsi cerkveni očetje razumiti,
in nar težeje skrivnosti svete vere bolj na tenko, kakor bogoslovci razlagati
hočejo, ki se clo prederznejo, to, kar sveta cerkva uči, n dvome vleči in to
pripušeno, nedolžno imenovati, kar pridgarji, spovedniki in duhovni pastirji
ednoglasno nepripušeno in pregrešno spoznajo.

Tukaj vidiš dvoje nevarnih ljudi. Kar perve zadene, vari se, da s ne¬
katoliki u kak prepir ne prideš, če dobro podučen nisi. Naviščaj jih na one,
kojih opravilo je, verne resnice razlagati in zagovarjati. Varvaj in derži za
resnico, kar katolška cerkva uči, in varno boš hodil. Kaj česa za resnico
vterditi ni zadosti, kake besede iz svetega pisma povedali in jih po svojej
volji razložiti. Ali ni hudič ravno to storil, ko je Kristusa Gospoda u pušavi
skušal? — Kar pa druge ljudi zadene, se jih je treba tako kakor krivovercev
samih zogibati in jim u nobenej reči verjeti; ker ti niso od Boga izvoljeni, te
n vernih resnicah učiti, podnaukvati. Duhovnov, pridgarjev in spovednikov
opravilo je to. Od tih pravi Kristus: „Kdor vas posluša, mene posluša,
in kdor vas zaničuje, mene zani čuje.“  In pripreroku Malahiu se bere:
„Usta duhovna bojo vednost, (postave) ohranile; in postava
se naj iz nja ust tirja, ker je angel, poslanec Gospoda  voj-
sknih trum.“

2. Sv. Bazili je cesarjevemu uradniku rekel, da cesaija zato ne vboga,
ker je Gospod Bog, ki je od cesarja neskončno veči Gospod, to prepovedal.
In svetnik je popolnoma prav imel; kajti če človek kaj zapove, kar Bog pre¬
pove, že zdrava pamet uči, da moram Gospoda Boga in ne človeka vbogati,
ker je Gospod Bog neskončno veči in mogočniši Gospod, ko vsi ljudi, ko vsi
vladarji sveta. Zato sta dva apostola judovskim duhovnam, ki so jima pre¬
povedali ne više od Jezusa Kristusa pridgvati, dobro odgovorila: „Sodite

632

15. Jnni ali rožnik.

sami, če je prav u obličja božjem, velikoveč vam, ko Boga
pokornim biti." Od kodi pa pride tista nespametna, Boga preklinjavna
viža govoriti, ki je dan denašen že prigovor postal: „Gospodska zapoved
gre pred božjo zapovedjo/' Resnično ne od drugega, ko od samega
satana. On je nekdaj Gospod Bogu enak biti hotel; zdaj pa nekoje naganja,
da bi gospode tega sveta Gospoda nebes in zemlje predpostavili. In kdo so
ovi gospodi, kojih povelja bi imele pred božjimi zapovedi biti? Ali niso ljudi,
če so tudi narveči vladarji sveta ? Kaj pa je človek u primeri s neskončnim
Bogom? Manje ko červič zemlje je proti narvečim vladarju sveta. Bodi tudi
kdo gospod sveta, je vendar gotovo neskončno manji gospod, kakor Bog. Je
t edaj pametno, če se povelje manjšega povelju višjega predstavi? Postavim:
tvoj deželni gospod, tvoj kralj ali knez ti kaj zapove; služavnik bi ti pa na¬
sprotno zapovedal. Koga boš vbogal? Služavnika ali svojega gospoda? Ko
bi služavnika vbogal in rekel, služavnikova zapoved gre pred kraljevoj ali
eesarskoj; bi ne bilo to črez vse nespametno; in črez vse kazni vredna kri¬
vica za tvojega gospoda? bi ne bila puntarija in velika hudobija? Resnično
znamnje bi bilo, da služavnika više ko svojega gospoda obrajtaš; ker slu-
getovo zapoved više ceniš, ko svojega gospoda. Iz te prilike lehko skleneš,
kako nespametno, Boga preklinjavno in pogubivno je govoriti: „Gospodska
zapoved gre pred božjo zapovedjo."  Menim scer, (Ja nekteri, ki tako
govore, tako zlobno ne mislijo, kakor je samo na sebi; vendar bi se moglo
takšnega samo na sebi preklinjavnega prigovora popolnoma zderžati, nasproti
pa izreko sv. Petra u ustih imeti: „Bogu se spodobi bolj, ko ljudem
pokornim biti."

Iti o I i t v a.

Vsliši o Gospod, naše prošnje, ki jih o godu sv. Bazilia, tvojega spo-
znovavca in škofa k tebi pošiljamo; dodeli po nja priprošnji služavnikom
svoje cerkve gorečost, in ljudstvu pravo bogoslužnost, da nas vse duh prave
keršanske ljubezni združi; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XV* Dan junia ali rožnika*

Sveti Vit in tovariši, mučeniki.

Sv. Vit, kojega je Gospod Bog' ž’e u mladik letih ča¬
stitega mučenika storil, je bil u Macari Sicilskem mestu haj-
dovskih pa žiahnih iu bogatih starisev rojen. Iz posebne mi¬
losti božje se je zgodilo, da ga je Hilaz, nja oče, učeniku
Modestu, ki je na skrivnem kristian bil, u rejo izročil, Ti
bogaboječ učenik je malega Vita u resnicah sv. keršanske

633

Sv. Vit in tovarši, mučeniki.

vere, brez da bi bil kdo zapazil, tako dobro podučil, da je
sam za svet kerst prositi jel in ga tudi brez očetove vesti
prejel. Po prijetem kerstu komaj J 5 let star je bil tako go¬
reč za čast križanega Jezusa in tako serčen, da tega, kar
je storil, ni več prikrivati hotel, temveč hvalil se je brez
straha s imenom kristiana. Samo storil je znamnje svetiga
križa, in slepi so videli, mutasti govorili, bolniki ozdravili in
veliko obsedenih je od peklenskega duha rešenih bilo. Kakor
hitro oče zve, kaj je sin brez n ja vesti storil, ga na samem
u neko sobo poklice in vpraša: „Ali je res, kar se od
tebe govori, da si p o c e le m k r a lj e s t v u oj s t r o p re¬
po ved a n o keršansko vero  s p rej  e 1?“ Vit mu brez stra¬
hu odgovori: „Stori! sim to, ker sim gotovo prepri¬
čan, da zunaj Boga kristjanov ni nobenega pra¬
vega  Boga.“

Oce se nad tem močno razserdi, ga kakor ve in zna,
od keršanske vere odgovoriti iše; s prijaznemi in sladkimi
besedami, s obljubami, s protenjem tudi s solznimi očmi ga
roti, pa vse zastonj; Vit ve, da u tej reči vbogati ne sine;
torej nepremakljiv in stanoviten ostane rekoč: „PripravIen
sim raj tisučkrat živlenje dati, kakor pa od ker¬
šanske vere od s topi  ti. “ Hilaz velki častitel svojih kri¬
vih  bogov se jeze vname, ter ga sam — oče sina — pred
sodnika Valeriana pelja in hoče, naj ga s silo k molenju sta¬
rih bogov pripravi. Valerian vse poskusi, ali ko vidi,,da je
vse zastonj, ga zapove naj ojstreje s šibami pretepsti. Ze ho¬
čejo beriči nanj planiti, kar njim in samemu Valerianu roke
odrevene, da jih velikih bolečin gibati ne morejo. Valerian
je vse to čarobi pripisal, kajti pagani so ovi čas kristiane
sploh za čarobnike imeli; vendar je pomoči klical. Vit se ga
vsmili, stori sv. križ nad oterpnjenmi rokami in jih popolno¬
ma ozdravi. Valerian sc zboji, ga dalje siliti; pošle ga na¬
zaj očetu s opominom, da on ga naj k molenju bogov pripravi.

Hilaz nja oče stori zdaj prav hudičev naklep. Da bi svo¬
jega sina ložej od sv. kersanske vere odvernul, ga iše u ne¬
čistost napeljati. Zapre ga u drago vzalšano dvorano, kamur
je že pred bil nečistnice poslal, da bi ga s prijaznim ljubo-
vanjem u pregreho nagovorile. Vit se s pervega silno vstra-
ši, potem pa poklekne, oči in roke k nebesom povzdigne in
Boga pomoči prosi. In glej! Bog pošlje angela, ki celo dvo¬
rano s blišečo svitlobo napolni in Vitu vidorna na strani stoji,
tako, da si nobena prešernih nečistnic ga u pregreho mikati
ne upa. Oče vedoželjn, kakšna je, gre k vratom, in ko skoz
špranjo pogleda, ga blišeč svit angela tako zadene, da oslepi

634

15. Jnni ali rožnik.

in strašnih bolečin u očeh na glas ječati jame. Vit k vsmilenju
ganjen toliko bolj ko očeta k svojim bogovom zastonj klicati sli¬
ši, ga s svetim križem zaznamva, in vse bolečine so preč, tudi
slepota u očeh zgine, ne tako pa dušna slepota in oterpnjenost
volje; kajti namesto, da bi bil Hilaz resnico keršanske vere
spoznal, je še le hudobnej postal, je svojo ozdravo copernii
pripisal in nove pripomočke svojega sina svojej volji nagniti
izmišljaval. Gospod pa svojega angela Modestn in Krescen-
cii pošle ; ki jima zapove, se s Vitom, svojim keršanskim učen-
com po barki u druge kraje odpraviti. Vsi trije božjemu po¬
velju pokorni, prijadrijo serčno do Lukanie na Neapolitan-
skem. Tukaj se u samoto podajo in sveto žive. Bog je pri¬
pustil, da je hčer cesarja Diokleciana bila od hudiča obse¬
dena. Ti njeni silno hud nadlegnež je enkrat rekel, da nje
drugaei ne popusti, če bo od nekega mladenča Vita primo¬
ran, Prašajo ga, kje bi ovi mladenee bil, in hudi duh jim kraj
njegovega bivanja oznani. Oioklecian reče sv. Vita k sebi
pripeljati in ga prosi, da bi njegovej hčeri pomagal. Svetnik
kratko molitvico opravi, obsedeni svoje roke na glavo polo¬
ži, jo s sv. križem zaznamva in reče: „U imenu Jezusa
Kristusa, pravega Boga, ti zapovem, da se hitro
po bereš iz tega teles  a.“ Hudi duh jo je pri priči popu¬
stil, vendar je veliko preklinjal sv. Vita. Cesar se nad to
prigodbo zlo čudi, pa se ne spreoberne. Namesto, da bi bil
resnico kristianstva spoznal, si je le prizadeval sv. Vita s
prilizovanjem in obljubami od sv. vere odverniti. „Zlo  te
bom  o d o b r o ti  l,“ mu je rekel, „ak o naše bogove  mo¬
liš. 1 ' Sv. Vitje  cesarju to na ravnost odrekel in zato je bil
s Modestom in Krescencio u ječo verzen. Razne muke so
jih ondi čakale, med drugimi so bili u razbelen in s razto-
pleno smolo napolnjen kotel verženi. Sv. Vit ga je popred
s sv. križem zaznamnoval, in Gospod Bog jih je kakor nek¬
daj tri mladenče u Babilonskej peči nepoškodvane ohranil.
Vsi trije so Bogu na glas hvalo peli. Alj ljutost trinoga se
ne ohladi, vkaže hudega leva nad nje izpustiti, koji jim pa
nič žalega ne stori; zravno njih se vleže in ko domač pri¬
ljuden kužek jim noge liže. Cesar osramoten skoraj ne ve
kaj s njimi početi; vkaže jim vse ude raztegniti in hudo jih
pretepati. Zdaj pa hudo vreme vstane, strašno gromi in tre¬
ska; zemlja se trese, vsi gledavci se ostrašeni u bege spu¬
ste ; angel Gospodov pa pride mučenike iz tezavnice rešit,
njih bolečine ozdravit in u poprejno samoto peljat, kder so
Boga za prijete milosti hvalili, in goreče prosili, da bi jim
zaželjene smerti više ne odlagal. Bog jih je tudi vslišal in

Sv. Vit in tovarši, mučeniki.

635

tako so u letu 300 po srecnej smerti mirno u Gospodu za¬
spali. Njih svete trupla je pobožna gospa Florencia častito
pokopala. Pozneje pa je bilo truplo sv. Vitan Prago, pogla-
vito mesto češkega kraljestva preneseno.

Nauk in posnema-

1. Sv. Vit je bil u velikej nevamesti sveto čistost zgubiti, pa jo je ne¬
oskrunjeno obranil; Bog mu je čudovito pomagal, pa zakaj (  Zato, ko se sv.
Vit ni radovoljno u nevarnost podal. Zoper svojo voljo je bil u njo prisilen
in je storil, kar je premogel, da bi bil ovarvan. Dobro to zapomni! Dvojne
so grešne nevarnosti; perva je prostovoljna,  če jo sam išeš, se vedoma
u njo podaš, ali u koji se radovoljno zaderžuješ; druga je neprostovolj¬
na,  to je takšna, u kojo nevedoma ali zoper svojo voljo prideš, kakor je tudi
tista, kterej uiti ne moreš, ali u koji iz potrebe ali drugih važnih uzrokov
ostati moraš. U neprostovoljnej nevarnosti se smeš zmirom na božjo pomoč
zanesti, če se sam varješ, kakor veš in znaš in se Bogu priporočiš, ne tako
pa u pervej. „Bog je v arh tistihpravi  sv. Bernard, „ki nevedno u
pregrešno priložnost pridejo, ali zoper svojo voljo unjej biti
morajo; ne pa onih, ki se derzno n nje podajo in u njih osta¬
ne  j o.“ Torej ne hodi u grešno priložnost nikdar vedno; ravno s tem že gre¬
šiš in sam sebi priložnost h grehom daješ. Drugič, kadar zapaziš, da si u
kakej grešnej nevarnosti, odtegni se ji hitreje ko moreš; če prostovoljno u
njej ostaneš, u vednem grehi živiš. Ce se nevarnosti odtegniti in za vsim izog¬
niti ne moreš, prašaj svojega spovednika, kaj ti je storiti, in stori po nasve¬
tovanih pripomočkih, da iz bližne priložnosti daljna postane. Ce se pripomoč¬
kov ne poslužiš, boš spet u vednem grehu živel. Ce naglo in neprevideno u
kako priložnost prideš, kder si od kakega hudobneža u greh posebno u ne¬
čistost ulečena; tedaj duša! se po vsej moči zoperstavi; glej, da uideš ali se
rešiš s upitjem in na pomoč klicanjem, ali kakor ti je mogoče, in ne glej na
imenitnost zapeljivke. Kliči pa tudi s velikim zaupanjem k Bogu, in boš zve-
dil, da tisti Bog še živi, ki je svetiga Vita u naj hoji nevarnosti rešil in vsred
ognja nepoškodvanega ohranil. — Zadnič ne pozabi kaka strašna goljfija hu¬
dega duha in kako prekleta prederznost je, se n grešno nevarnost pro¬
stovoljno podajati in zravno misliti: ne bom grešil, ne bom grešila. Sle¬
parija hudičeva  je,“ pravi sv. Ciprian, „če misliš, da si daleč od
greha, kedar si prostovoljno u grešnej priložnosti.^  Ne hodi to¬
rej derzno u takšne priložnosti; ne zaupaj preveč na se, da se u svojo po¬
gubo ne ogoljfaš. Slušaj nauk sv. Inocenca: ,,Varuj se tiste slabe  ose¬
be, beži iz one hiše, popusti nevarno grešno priložnost. Ka¬
kor je težko u ognju biti, in ne goreti, tako težko je tudi u
grešnej priložnosti biti, in ne grešiti.^  In sv. Krizostom pravi: „Veči

636

16. Juni ali rožnik.

Čudež je, it bližnej nevarnosti biti, in ne grešiti, kakor usred
ognja biti, in ne goreti, nepoškodovan ostati/-'

2. Sv. Vit je od sv. angelov mnoge dobrote prijel; angeli so morli po¬
sebno ljubezen do njega imeti, ker so ga tako čudno varvali in iz rok nja so¬
vražnikov rešili. Zakaj pa \  Sv. Vitje ljubil angelsko čednost čistosti, čistost
gaje storila angelom enakega, kajti „po nobeni čednosti /■' pravi Kasian.
,,angelom tak podobni ne postanemo, kakor po čistosti.^ Ravno
topoterdi sv.Ambrož: ^Čistost stori ljudi angelom enake.«,,O pač! 1 ' 1 '
pravi ti sv. učenik, ,,ona stori iz človeka angela; nasproti pa pre¬
greha nečistosti človeka u hudiča spremeni. 1 ' 1 ',,Kdor čistost lju¬
bi,so  nja besede, „in jo nepokvarjeno ohrani, je angel, in kdor
jo pregrešno zgubi, je hudič.“ „Čistost,“ piše sv. Peter Krizolog,
,,je s angeli vedno u žlahti;“ ona stori, da ljudje s angeli u presrečno
zavezo in prijaznost stopijo. Da pa pravi prijateli in žlahtniki eden drugega posebno
ljubijo, in si u potrebah pomagajo, je znano; se je potem še čuditi, da angeli čistim
in deviškim posebno pomoč skazujejo ? Hočeš da sv. angeli tudi tebe ljubijo,
in ti u potrebah pomagajo; ljubi čistost, ne dopusti, kar bi njej nasproti bi¬
lo ; bodi si že u mislih, besedah ali djanjih. To je nauk sv. Jeronima: „Z e-
liš pomoč in varstvo sv. angelov, beži pred poželenjem sveta
in zoperstavljaj se serčno skušnjavam satana.^ ,,Zakaj angeli/ 1 '
piše sv. Ambrož, „le čistim na strani stoj e in jih v a r j e j o.“

Mol! t  v a.

Daj svojej cerkvi, prosimo o Gospod! po priprošnji svojih sv. muče¬
nikov, Vita, Modesta in Krescencie ne prevzetno modrovati, temuč u poniž¬
nosti, katera je tebi prijetna, rasti; da, kar je hudobno, zaničujemo, in vse,
kar je prav, s prosto ljubeznijo dopolnujemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen. *

XVI. Dan junia ali rožnika.

Sveti Beno, škof.

Sv. Beno je bil rojen leta 1010 n Hildeshajmu na Nem¬
škem imenitih starišev, ki so ga že u 5. leti nja starosti sve-
timu Bernardu, ondašnemu škofu u skerb izročili. Sv. Ber¬
nard, nja žlabtnik, je malemu Benotu u samostanu sv. Be¬
nedikta, kojega je pozidal, dobro izrejo oskerbel, ker ga je
apatu ovega samostana u vodbo izročil. Ondi je bil Beno u
keršanskih resnicah, kakor tudi u drugih potrebnih vednostih
dobro podučen. Ko se je možkej starosti bližal, je nja oče

63T

Sv. Beno, škof.

željel, da bi u zakonski stan stopil n ohranbo nja imeuitega
roda. Izvolil mu je bil že nevesto, iineuito gospodično, tudi
mu je toliko premoženja odločil, da bi s njo, dokler kake do¬
bre službe u deržavi ne dobi, lehko živel. Beno pa ni imel
nobenega nagnenja do zakonskega stana, tolikovec pa do
službe božje u samostanu sv. Benedikta, u kojega je bil po
očetovej smerti s privolenjem svoje bogaboječe matere u svo¬
jem 111. leti s velikim veseljem stopil Njega u vednostih še
bolj popolnoma izumiti, ga Benediktinarji u Pariz pošljejo,
kder je šole tako dobro dokončal, da ga učenika bogočastja
izvolijo. Ko u domačem samostanu apat umerje, ga eno¬
glasno naslednika postavijo; pa že po treh mescih se je tej
časti odpovedal, ker je željel le u tihem miru Gospod Bogu
služiti. Pa tudi tega zaželjeniga miru u službi božjej dolgo
ne zavživa.

Na prošnjo cesarja Henrika IH. ga je papež Leo IX.
sdruženim korarjem predstojnika poslal; leta 1066 pa je škof
u Mišnicah (Majsnu) postal u 56. leti svoje starosti, kojo
službo je celih 40 let s veliko svetostjo opravljal. Vsako leto
je celo svojo škofijo obhodil; povsodi je pridgoval k velike¬
mu pridu svojih izročencov. Narbolj pa je svojo skerb na
spreobernenjc Slovanov, ki so ob Labi prebivali, obračal. Ti
so sveto keršansko vero že poprej sprejeli, pa takrat ne iz
prepričanja in ljubezni, torej so u več zmotah še živeli, ktire
jim je sv. Beno bil odvzel in tako je njih spreobernenje po
prizadevanju sv. Bena stanovito postalo. Veči hvalo zasluži
nja močnodušnost, kojo je o času nesrečnega boja med cesar¬
jem Henrikom IV. in rimskim papežem Gregorjem VII. po¬
kazal. Cesar, ki je papeža smertno sovražil, je vse škofe od
nja odveruuti in u punt zoper njega spraviti iskal. Beno pa,
ki se je Boga bolj, ko cesarja bal, je svetega očeta in nja
pravično reč stanovito podpiral, in zategadel Mišničenskemu
mejnemu grofu cerkvo zaperl, ker je s cesarjem in vsim pun¬
tarjem vred od papeža iz svete katolške cerkve izobčen bil.

Ko je papež škofovski sbor sklical, se gaje  tudi sv.
Beno vdeležiti hotel; pa preden svojo cerkvo zapusti, cerk¬
vene ključe u Labo verže, da bi izobčenim u roke ne pri¬
šli. Od škofovskega sbora se nazaj n svojo škofijo vernivše-
ga pa veliko terplenje čaka; kajti je Gospod hotel njegovo
čednost poskusiti Cesar ga vkaže vjeti in u temno ječo vreči,
kder je eno celo leto, vendar ves poterpežliv in volji božji
vdan koperuel. O ravno tem času pa, ko ga iz ječe spusti¬
jo, In se on k svojej cedi nazaj povračuje, vjamejo u Labi
'veliko ribo, u koje trebuhu so pri nja odhodu u vodo ver-

638

16. Jani ali rožnik.

žene cerkvene ključe k velikemu veselju svetega škofa naj-
dili Neizrečeno je bilo zdaj veselje zapušene cede o priče-
jočosti svojega višjega pastirja, ki je spet u njenej sredi zdaj
na novo vso svojo skerb svojemu apostolskemu poklicu da¬
roval. Bil je od vsili visoko spoštovan zavolj svojega svete¬
ga živlenja in zadel cudov, ktere je po božjej vsemogocosti
delal. Pripoveduje se med drugim, daje  enkrat Labo s su¬
himi nogami prebredil, u pokrepcanje delavcev na polji vo¬
do u vino spremenil, nov studenc iz zemlje zaklical; da je
ob ednem času na dveh daleč vsaksebnih krajih videu bil, in
vec bolnikom poprejno zdravje spet dodelil. U 40. leti svoje
škofove službe bližno smert občuti, in se skerbno na njo pri¬
pravlja Ko pa cas locenja pride, še vsi m pritomnim (price-
jocim) nar  -zvelicavniši nauke in opomine deli in potem svo¬
jega duha mirno Bogu izroči. — Tudi po smerti tega svet¬
nika se je na nja priprošnjo vec cudov godilo noter do časa
Karola V. rimskega cesarja; zato je ti pobožen vladar s
vec drugimi pri apostolskem sedežu ponižno prosil, da bi ga
številu svetnikov pripisali, kar je papež Adrian VI. po do-
pricanih čudih 1523. leta s navadno svečanostjo storil. Nja
sveto truplo je bilo pozneje iz Mišnic u Monakovo prenese¬
no, kder ga zdaj ljudstvo pobožno časti.

Nauk in posnema .

1. Sv. Beno je rimskega papeža ko vidnega poglavarja Jezusove cerkve
spoznal, častil, mu pokoršino skazoval, in je k tej pokoršini tudi druge go¬
reče opominal. Čeravno so drugi cerkvenemu poglavarju pokoršino odrekli, je
vendar on u svojej zvestobi in pokoršini stanoviten ostal. Ti si katolški kri-
stian, in kakor takšen si Jezusovej cerkvi in nje vidnemu poglavarju spodobno
pokoršino dolžen. Ce te pokoršine ne skazuješ ali je odrečeš, ne slišiš med
katolške kristiane, ampak po znanih besedah Kristusoveh med nevernike in
čolnarje. Nekteri se hočejo tej dolžnej pokoršini s prelomlenjem cerkvenih za¬
poved in zaničevanjem rimskega papeža odtegniti. Ne potegni nikoli stakemi,
drugači boš gotovo večno pogublen. Misli na besede sv. Paula, s kteremi kri¬
stiane k pokoršini do gosposke, duhovske kakor deželske opomina: ,, Vsaki
bodi višjej oblasti (predpostavlenej gosposki)podložen; kajti
ni je oblasti (nobene gosposke) kakor od’ Boga; in vsa oblast,
ki je na zemlji, je odBoga postavlena. Kdor se torej gosposki
zoperstavlja, se božjej naredbi zoperstavlja. Ki se pa zoper¬
stavljajo, sami sebi pogubo nakopavajoč

Sv* Angela, devica, duhovna mati Uršulinarc. 639

2. Sv. Beno je živel u katolškej cerkvi in scer u onej, ki se rimska ali
papeževska imenuje. Nja sveto živlenje je tega neutajiven dokaz: u tej je zve¬
ličanje dosegel kakor drugi svetniki, kteri so u tej umerli in u nebesa prišli.
Ne od enega samega človeka, ki je od Kristusovih časov sem noter do te
dobe zunaj katolške cerkve umeri, se ne more dopričati, kako je svet postal
in zveličanje dosegnul. Iz tega skleni, da katolška cerkva je edino prava Kri¬
stusova cerkva, kakor je tudi le eden pravi Bog, eden pravi Kristus, in ed~
na prava včra. Ta edina, prava Kristusova cerkva je katolška cerkva, ker
Kristus Gospod ni nobene druge cerkve kakor katolško postavil; ravno tako
neutajivno je, da je ta perva kristianska cerkva bila, ker nobeniga drugega
začetnika ne spozna kakor Kristusa samega. Ona ima nezmotlive, istinite znam-
nja prave Kristusove cerkve; ker je edina, sveta, katolška in apostolska. No¬
bena druga cerkva na zemlji si ne more tih znaminj u resnici prilastiti. No¬
bena ne more dokazati, da bi perva kristianska cerkva, tedaj od Kristusa sa¬
mega postavlena bila. Po takem je katolška cerkva edino prava Kristusova
cerkva. Kaj pa iz tega pride? Kaj se sklene? To, da samo ukatoljškej cerkvi
zveličani biti zamoremo. Važna, poglavitna resnica je ta, kojo si globoko u
serce zasadi! Kdor je u tej cerkvi, zahvali Boga, in ostani stanoviten u njej.
Ki so zvunaj tajiste naj sv. Auguština poslušajo, ki pravi: ,,Naj pridejo
k pravej Kristusovej cerkvi, to je h katolškej materi.^  Je in
ostane resnično, kar sv. Ciprian piše: „K a k o r nekdaj zunaj Noetove
barke ni bilo mogoče vesolnemu potopu uiti, ravno tak nemo¬
goče bo tudi temu, ki je zunaj prave katolške cerkve, večnemu
pogublenju  oditi.“

M o 1 i t v a.

Prosimo te, o Gospod! dodeli nam, da ti po priprošnji tvojega sv. škofa
Benota dopademo in tvoje pravične jeze rešeni bomo; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

XVII. D an junia ali rožnika.

Sveta Angela, devica, duhovna mati Uršulinarc.

Sv. Angela je bila u vesi Dereucani ob Gardersketn je¬
zeri, ki med mestoma Brescio in Verono leži, leta 1506 vbož-
nih, pa toliko pobožnejih starišev rojena , ktere je že n ujez¬
it ej starosti zgubila. Vendar Bog, on mili oče vbogih sirot, za
njo in njeno nekoliko stareji sestro po očetovo skerbi, ker nju¬
nemu ujcu to bogoljubo misel vda , obema sirotama očeta do-
inestiti, kar je tudi s veliko skerbjo storil. Vzel je k sebi obe
iu ničesar ni zamudil nje u strahu božjem izrediti. Sad njego-

640

17 .  Juni ali rožnik.

vega prizadevanja se je tudi u kratkem, posebno nad Angelo
pokazal; u vsem, kar je storila, je milost božja vidna bila.
Bila je izgled čistosti in sramožlivosti, u svojem zvunajnem
vsa priprosta in pohlevna; nobeden je ni mogel pogledati, da
bi ne bil jel čednosti ljubiti. Je slišala od Boga govoriti, je bi¬
la u premišlevanju božjem kakor vtoplena. Se je živlenje sve¬
tili bralo, kar je u tej keršanskej hiši navada bila, je njeno
serce ljubezni božje gorelo; k Bogu se je povzdigovalo, in
ona si je zmirom bolj prizadevala u stopinje svojega božjega
ženina stopiti. Njeni pogovori in njene vadbe u visokih ker-
šanskih čednostih so očitno skazovale, koliko da je Boga lju¬
bila. .S svojoj sestroj, ki je s njoj ene misli bila, se je po cele
dneve u raznih djaujih pobožnosti vadila; majhne rnolivnice ste
si napravljale in male altarčike, koje ste kincale, pred njimi
hvalo božjo prepevale, cerkvene šege posnemaje. Ticas že
je Angela se ojstro pokorila, svoje telo strahovala; zemlja ali
kaka gola deska ji je redna postelca bila; po kratkih urah počit¬
ka je ves drug ponočni čas u premišlovauje in molitve oberni-
la Ojstrost in čednosti svetnic, akoravno so njeno šibko mla¬
dost presegle, so u njej vendar gorečost povekšale, iz lju¬
bezni do Boga terpeti.

Hiša njenega ujca se ji ni zadosti pripraven kraj zdela,
kder bi se zavsim Bogu darovati in nagiblejem nja gnade pre¬
pustiti zamogla. S stvarmi se pečati in obhajati ji je težko sta¬
lo ; zato sklene s svojoj sestroj se u samoto podati. U tem skle¬
pu nebeški svet spoznavši, — drugega (sveta) pri ljudeh ni
iskala, — popusti s sestroj hišo svojega ujca in se u neko pu~
šavo skrije, kder je od sveta odločena, si predvzela, s Bogom
čisto združiti se. Ljubeznivi uje pa od njunega potovanja zve-
dši ji skerbno jiše, in ko na mesto njunega bivanja pride, nji
tako dolgo prigovarja, da se nazaj k njemu povernete. Ange¬
le voljnost, s ktero seje božjim navedbam podvergla, je Go¬
spodu dopadla in se mu zadosti zdela. Pa drugi dar veči cene
je Bog od nje terjal. Njeno sestro, kojo je na svetu uarbolj
ljubila, ji po zaranej smerti odvzeme. Ali ona, čeravno to zgubo
živo čuti, ne mermra nad Bogom in ne tožuje, ampak moli
nja svete naredbe.

Angela je že u 13. leti bila, pa še ni angelskega kruha
u svetem obhajili okusila. O njenem času je bilo namreč člo¬
veštvo močno popačeno tako, da so kristiani komaj svoje po¬
glavitneje dolžnosti vedli, na njih spolnovanje pa so malo ali
cIo nič kaj mislili; od pogostega svetega obhajila že skorej
nič vedili niso. Zdaj je Najvikši u Angeli priserčno pobož¬
nost do tega angelskega kruha vnel. Ze od detečnih nog je

Sv. Angela, devica, duhovna mati Uršulinarc. 641

ona naj nežnejo ljubezen in naj globokeje spoštovanje do te¬
ga presvetega zakramenta imela, in odkar gaje prijela, je le
edino poželjela, s tem nebeškim kruhom kolikorkrat le mogoče
nahraniti se. Tako žive vere in tako goreče ljubezni je bila,
da je po cele tedne brez drugih jedi preživela. I)a bi vsakdan
na tej svetej gostii bili in se jezikanju hudobnega sveta, ki se
nad mladimi osebami, koje pogosto pri Gospodovej mizi vidi,
rad pohujša, umakniti zamogla, je za sprijerno u tretji red sv.
Frančiška prosila, kar soji tudi hitro dovoljili. S veseljem je
redovno obleko sprejela in se pod brambo sv. Frauciška, za¬
četnika tega reda izročila. Podala se je u pokoršiuo in u pred¬
pisanih ojstrostih se je vadila. Kratko potem je redovne ob¬
ljube storila, in si ime Angela izvoijila. Naj čistejšega veselja
polna se je zdaj zavsim Bogu darovala, in mu bolj goreče, ko
kedaj popred služila; vedno je na to mislila, kako bi njemu u
vadbah najvisokejših čednost dopasti zamogla. Svojega Go¬
spoda je zrniram bolj vredno prijeli si prizadevala; tudi svoje¬
ga serca ociševati ni zamudila, naj bi Gospodov tempel bilo.
Sebi in svetu je vedno bolj odmerka; vsako nagnjenje k hude¬
mu je skerbno premagovala, svoje poeutke krotila, nad svojo
domislijo cula, se vodbi božje previdnosti zavsim prepustila,
samo zalo, da bi nagiblejem guade božje pokorna biti in kralje¬
stvo Jezusa Kristusa u svojem serci bolj uterditi zamogla.
Čedalje bolj spokornej in ojstrej je živela; noc in dan je spo¬
korno obleko nosila, in njena ljubezen do vbožtva je bila toli¬
ka, da ni ničesar imeti, ternud odmilošne živeti hotla. U njenej
bornej stanici nisi vidil ne postelje, ne kaj drugega potrebne¬
ga; kak slab stol, ali na tleh razgernjena štorja sta bila njeno
navadno pocivališe. Njeni podglavnik je bil kamen; le vcasi
je na vinskih tertah ležala. Postila seje vsakdan; kruh in vo¬
da in malo so civja, je bil njeni vsakdajni živež. Le po dolgem
ustavlanju je kaj vec vzela, kedar ji je zdravnik zavolj slabe¬
ga zdravja zapovedal. Štirdesetdanski post po tri dni u ted¬
ni ni cisto kaj jedla; druge dni pa je po tri orehe ali tri kostan¬
je in nekaj kruha zavžila. Grela seje le o naj ojstrejšem mra¬
zu, tudi to sila po redkem in le nekoliko trenutkov. S eno bese¬
do : svoje telo je u naj ojstrejem strahu imela. — Čeravno pa
je bila do sama sebe tako ojstra, je bila vendar u obhoji s ljud¬
mi, ki u svetu živijo, prav prijetna, polna ljubezni in prizanesli-
vosti do bližnega. Brešciani so jo visoko spoštovali, njene čed¬
nosti pa so se tudi dalej razslovele; od vsik strani so jo ho¬
dili objiskat, za svet prašat, se njenim molitvam priporocevat;
vsak je jiskal njene tovaršije, vsak je njeni nauk rad poslu¬
šal in željel njo u svojo hišo dobiti; blager in mir Gospodov

642

17. Juni ali rožnik.

bo seboj prinesla, so si mislili. Vsiin vse je bila, in najmanjši
upanje, da bi bila komu s s voj oj gorečostjoj in Ijubeznijoj kaj
vstreči zamogla, je bilo že zadosti, da je vse storila, kar je
kdo od nje poželjel. Je bila na kako kosilo ali južno pova-
blena, je vselej prišla, kedar je upanje imela, da bi za čast
božjo ali bližnemu u prid kaj storiti zamogla; večkrat se je
pri vsej svoji ojstrej pokori svetemu veseljevanju prepustila,
in da bi sumnjo kake posebnosti od sebe odvalila, je vse
vzela, kar so ji ponudili, pa je malo vžila. U svojeli pogovo¬
rih je bila ponižna, priljudna, polna ljubezni; kedar je govo¬
rila, si je vse pridobila, ki so njo slišali; in kakor malo je
govorila, so bile njene besede vendar tako važne in prijem¬
lje, da brez dobička nikder niso ostale. Bila je čisto nebeš¬
kih misl, zato bi bila rada tudi drugim u sercu ljubezen do
večnih dobrot obudila, ter jih od praznih preidejočih dobrot
te zemlje odvernila; vedla je pregrehi takšino podobo dati,
da je grešnika s strahom napolnila, lepoto čednosti pa tako
živo popisati, da so jo vsi posiušavei goreče ljubili. Opomi-
nala je posebno k čistosti, in nikoli ni govoriti nehala, da bi
ne bila popred pogoste prijeme svetega obhajila priporočila.

Sv. Angela je bila od Boga tudi s posebnemi darovi ob-
lagodaijeua, s kojimi je svoje zasluge pomnožila. Tako sta,
postavim, dva imenita Breščiana, Filip Salanski in Martinen-
go nespravlivo sovražtvo, kojega sta več let eden proti dru¬
gemu u serci redila, po njenej prizadevi končala, in k čuden¬
ju celiga mesta nar priserčniši in nerazločliva prijatla posta¬
la. U pobožnej molitvi se je s Bogam pogovarjala in od nja
ljubezni vneta je od enega do drugega hitela, ju tako gore¬
če nagovaijala, tako modro ravnala, da je terdovratnost obeh
sovražnikov premagala, nju spravila, in njune serca s slad-
keini vezi keršanske ljubezni združila. To se je hitro raz-
slovelo in Milanski vojvoda je zategadel to slovečo devico
poznati željel. Nekoliko časa potem je prišel u Brescio, in
poslal prošnjo do te svetnice, da bi ga u samostan Barnabi-
tov, kder stanuje, objiskat prišla. Angela je želje vojvodove
hitro dopolnila in bila od njega s velikim spoštovanjem spre¬
jela. Njenej molitvi seje  priporočil, jo prosivši, da bi ga za
svojega duhovnega sina sprijela in varlinja njegove rodbine
in njegovih dežel biti hotla. Ponižna služavnica božja se nad
temi prošnjami prestraši, vendar polna ljubezni do Boga in
bližnega vojvodu vse obljubi. Kajti najdla je priložnost, ga
k čednosti spodbujati in mu obsego njegovih dolžnost do Bo¬
ga in do nja ljudstva pred oči postavljati.

Sv. Angela, devica, duhovna mati Uršulinarc- 643

Bog je Angelo tudi s posebuemi gnadami obogatil; iz
ponižnosti pa jih je pred drugmi ljudmi in tako rekoč sama
pred seboj zakrivala. Bornega stana rojena ni imela prilike,
se s učenimi in visokimi obhajati, tudi njeno majhno premo¬
ženje ni pripustilo, da bi bila visokih učenost iskala; vendar
je bila visoko učena; in to učenost si je u šoli svojega ne¬
beškega učenika pridobila. Sveto pismo je vedla dobro raz¬
lagati, tudi na tisteh krajih, ki so razumu temni in težko za-
stopiti; in ce so njo visokoučeni inoži vprašali, jim je na vse
dvome s posebno natančnostjo odgovorila. S svojini serca gin-
jočemi opomini je mnogega od mlačnosti h goreeosti, mnoge
že goreče k višej stopnji goreeosti pripeljala, in tako je svo¬
jo borno hišico u šolo modrosti in čednosti spremenila, ukte-
ro si je vsaki željel, se zveličavnega pota od nje učit.

Angela je imela tudi dar serca pregledati. Ko jo je njeni
žlahtnik, ki je korar u Breščii bil, objiskal, mu je nja celo
dotihmalno živlenje predderžala: vse nja okolšine mu je na¬
tančno dopovedala, kakor da bi vedna pričejočnica njegova
bila. Povedala mu je tudi potem, ko ga je tako k spoznanju
pričejočega stanu nja duše pripeljala, kaj mu je storiti, da
se k čednosti obudi in u svojem stanu visoko popolnomast do¬
seže. Tudi u prihodnost ji je Bog pogledati dal. Ko je eni-
ga dne u Dezencani na samotnem kraju molila in svoje oči
proti nebu povzdigovala, je na naglima skrivnostno stopnico
ali lojtro in na nje nebrojuo število svetih s naj bogatejše-
mi venci ozalšauih devic, koje so po dve in dve u nebesa
hodile, zagledala. Na desnej in levej jih je veliko angelov
spremljalo. Med tim, da se je tega pogleda radovala, je glas
zaslišala: „AngeIa! ti ne boš prej zemlje zapustila,
preden deviške družbe, kakor si jo zdaj vidila
ne ustanoviš.“  Od te dobe je bila polna nove goreeosti,
kakor da bi bila u angela spremenjena.

Zdaj je Bog Angeli, ktere ljubezen je na novo posku¬
siti hotei, u misel dal, več božjih potov opraviti. Pervo bož¬
jo pot je storila u sveto deželo, u tiste kraje, ki so po pri-
čejočosti našega božjega Odrešenika posvečeni, in poglavito
gledališe našega zveličanja bili U Mletcih (Benedkahj stopi
na barko, s kojo hitro odjadrijo, Angela pa po božjej po-
skušbi svoj pogled zgubi. Ali kakor je bila navajena vese¬
lje, kterega ji je Bog pošiljal, od njega sprejemati, s enako
hvaležnim sereom je tudi terplenje od nja sprejemala, u ko-
jem je vsa poterpežliva bila. To nje u namenjenem potu ni
vstavilo: dala se je na vse svete kraje peljati, narpred na
goro Kalvario, kder je zemljo, na ktero je kerv našega Odre-

044

17. Juni ali rožnik.

senika tekla, s solzami močila. Dalj časa je u tej svetej de¬
želi ostala, in skerbno je naj poglavitneje skrivnosti iz Je¬
zusovega živlenja preinišlovala, tudi dela milosti je opravlja¬
la, kar je pri slepih očeh zainogla. Ko se spet u svojo do¬
mačijo na barki u Benedke nanienjenej poverrie, se je na
otoku Kandii po neprevidnej naklucbi zgodilo, da barko u bro-
dišče ali barkostajo zapeljati morajo. Angela je z vedla, da
se tukaj cudopolna podoba križanega Zveličarja znajde, kojo
u posebnej časti imajo. Da se k njej zapeljati. Tukaj pred
nogami svojega ljubeja prosi zdaj na visi nagibek pervobart,
pa s najživejšo vero za ozdravo svojih oči, za popolnoma
pogled, kar po čudu božje vsemogočnosti in dobrote tudi za-
dobi. Ko se dalje proti Benedkam peljajo , se siino močen
vihar vzdigne tako, da se jim pri vsej prizadevi dve pred¬
nje barke potope. Angela pa je bila še drugej nevarnosti pri¬
hranjena; kajti vihar se več dni ne vtolaži, in barko, na kte-
rej je bila, do barbarskih bregov zažene, kder bi bila sko-
rej med barke nevernikov prišla, ko bi jo Bog ne bil te no¬
ve nesreče ovarval. Vsi so bili te rešitve veseli, in tej slu-
žavnici božji hvaležni, zakaj spoznali so, da jih je Bog iz
tolikih nevarnost le po njenej gorečej molitvi in svetih čed¬
nostih rešil; ona pa je hvalila Boga za toliko pomoč in mi¬
lost, ki jih je ujej skazal; nja neizvedne sklepe je molila in
si prizadevala, mu s novo gorečostjo služiti. Ko srečno u
Benedke prijadrijo, je ta služavnica božja hitro sklenila se u
Rim podati, kajti Bog, ki je hotel, da bi to mesto priča nje¬
nih svetih čednost bilo, ji je to misel vdal. Serčno je želje-
la grobe pervih ss. apostolov Petra in Paula in toliko dru¬
gih mučenikov, ki so za sveto vero in zadel Jezusovega ime¬
na kri prelili, viditi, in se učiti, kaj obredi ali šege zvunajne
službe božje lepega usebi zapopadejo; tamkaj svoje molitve
in zdihleje s duhovnemi hvalnicami, koje se po rimskih cerk¬
vah razlegajo, združiti, — vse to je svetnico nagnilo, sen
glavno mesto keršanstva podati. Neizrečeno je bilo njeno ve¬
selje o prihodu u to sveto mesto Bila je od Petra Povilske-
ga, papeževega služavnika, s kojiin je prej u svete dežele
potovala, in torej znana bila, s velikim spoštovanjem pred ti~
dajnega papeža, Klemena VIL peljaua, da bi po svojej želji
Kristusovemu namestniku nogo poljubila in sveti blagoslov
Cžegenj od nja izprosila. Svet oče, ki je zvedil, s kolikimi
milostmi je Angela od Boga obdarovana, jo je visoko spo¬
štoval in nagovarjal, da bi u Rimu ostala in skerb črez bol¬
nišnice in druge milostne hiše, u kojih so vbogi nesrečniki
bili, prevzela. Ali iz pravičnih vzrokov, koje je papežu s vso

Sv. Angela, devica, duhovna mati Uršulinarc. 645

vdanostjo dopovedala, se je zgodilo, da se je po papeževem
privoljenju spet domu povernula, kder je Bog že vse k usta¬
novitvi družbe, ktere začetnica bi ona biti imela, pripravil. Iz
Itima gredoča je obiskala tudi več zavolj stanu in pobožno¬
sti imenitih oseb. Milanski poglavar jo je prosil, da bi ondi
ostala, pa mu ne privoli, ker c as, ki ga je Bog odločil, k
ustanovlenju Uršulinarskega reda se približevati vidi; zato
se u Brescio nazaj poda.

Čeravno pa je volje in zapovedi božje k začelju tega re¬
da prepričana bila, sta jo vendar obcutik njene slabosti in nje¬
na velika ponižnost zaderževala. Veliko se je o tej reci sama
seboj bojevala, dokler se je zaduič vendar premagala, in vse
svojemu spovedniku odkrila in nja modrej razsodbi podvergla.
Po skerbnej inuatancnej preiskavi vsiga tega je učen in pobo¬
žen spovednik potem ko je dolgo iu goreče Boga razsvitlcnja
prosil, njo opominjal, ne dalje odlagati tega, kar je Bog po njej
izpeljati sklenul; kajti vsemogočni, ki slabe u pomnoženje svo¬
je časti poklicuje, se u njih tudi močen skazuje. Tudi Jezus
sam je njeno preboječo dušo poterdil in od te dobe se je usta¬
novitve te nove družbe devic sereno prijela. Bog ji je k temu
vidno pomagal, kije ravno o tem času u več pobožueh devi¬
cah to željo obudil, se u pobožnem živlenju Angeli pridružiti,
iu po njenih svetih in vodilih živeti.

Bili so ljudi o tem času močno nevedni in praznoverni, pa
tudi toliko razpuseni in popačeni, da seje bati bilo, luč svete
vere jim bode vgasnila. U popravo tih velikih, žalostnih popak
in neredov je Bog Angelo s njenimi tovarnicami izvolil, ktere
so vse svoje moči Bogu u čast in bližnim u službo darovale.
Svojo skerb so pred vsirn na zapuščene dekliče obračale, ko-
jim so učenice u nevednosti, pomočnice u njih dušnih in teles¬
nih potrebah, s eno besedo vodile njih živlenja bile. Tudi bol¬
nike po bolnišnicah in hišah so obiskavale in jim s veliko lju¬
beznijo stregle. Svojim duhovnim hčeram pa Angela ni nobe¬
nega drujega pravila u njih zaderžanje, nobenega drujega iz-
gleda u njih posnemo dala, kakor izgled Jezusa Kristusa sa¬
mega iu nja popolnoma ljubezen, s kojo se je u celem svojem
pozerneljskein živlenju trudil , ljudi na pravo pot zveličanja
pripraviti in po njem voditi; in da bi delavno ljubezen bolj pro¬
strano tudi zunaj izpolnovati zamogle, jih ni k zaperi u samo¬
stan zavezala, tudi javnih ali očitnih obljub jim ni naložila; k te¬
mu so se pa pozneje same prostovoljno zavezale. Angelinih
tovaršic je hitro u začetku že 72  bilo, koje družbe zavolj veli¬
kega prida drugači imenovali niso, ko zveličavno, božjo druž¬
bo. Te device so Angelo za svojo višiujo, poveljnico in mater

646

17. Juni ali rožnik.

imele. Na božje vdajanje, kojemu je Angela vedno pokorna
bila, je svojim duhovnim hčeram svetovala, da naj bi sebe in
celi red pod obrambo svete Uršule izročile, kar so device
po Angelinem svetu tudi storile; in tako je sv. Uršula naj
imenitnejša varhnja tega reda, ki je bil leta 1537 ustanovlen,
postala; zato se temu redu Uršulinarski red, redovnicam pa,
kojih duhovna mati je sv. Augela bila, Uršulinarce pravi.

Dolžnosti svojega poklica je Angela s vso gorečostjo in
natančnostjo izpolnovala. Svoje novinke k popolnomasti pe¬
ljati, jim je tri imenite stopinje pokazala in skerbno priporo¬
čala, namreč se svetu zavsim odpovedati in odmreti, živo go-
rečost za čast božjo in gorečo ljubezen do bližnega imeti.
Tudi jim je pozneje predpisala, kako bi svoje obljube storile
in pervo gorečost u svojem poklicu ohranile; zato je sebi,
kakor tudi svojim duhovnim hčeram naj gorečeje in u duhov¬
nem živlenju naj pobožneje spovednike izvolila. In da bi u
rast in obstoječost svojega reda nič ne zamudila, ga je več
pobožnim, imenitim gospem priporočila, da bi časno varstvo
ovega reda prevzele, kar so pobožne gospe rade storile, ker
so vidle, kako se po tej deviškej družbi čast božja in bla-
ger bližnega množa. Tudi na svetega očeta se je s ponižno
prošnjo obernila, da bi njena družba tudi od rimskega se¬
deža kakor prav ustanovlen red spoznan in pod imenom
„družba sv. Uršule*' poterjen bil. Bila je torej od tičas-
nega papeža Paula III. u letu 1544 kakor cerkvena družba
ali red poterjena, in s popolnoma odpuski za družbenice te¬
ga reda o dnevu njih pristopa in o smertnej uri oblagodar-
jena. Tako se je Uršulinarski red u kratkih letih po več kra¬
ljestvih razširil.

U dobi pa, ko ste se Angeline pričejočost in skerb za
rast in razširo njeniga reda nar bolj potrebne zdele, jo je
Bog k sebi poklicati sklenil. Ze je bolehala, ali od nevar¬
nosti bližne smerti še nobeden ne sanja. Nar berž ji je ura
njene smerti od Boga razodeta bila, kar njena skerbnost pri¬
ča, s kojo je zadno sporočilo storila, varknje in višnice svo¬
jega reda k sebi poklicala. Kako pa je na smert pripravlje¬
na bila, njena mirnodušnost kaže. Vsim hišnim k pridgi iti
veli; in ko se samo vidi, se iz postelje vzdigne in celo svo¬
je telo vmije, da bi njeno truplo, tempel čistosti, nobene ptu-
je pomoči tudi po smerti ne potrebovalo. To se je pa takole
razvedlo. Pridgar je Angelo molitvi vsili pričejočih priporo¬
čil, rekoč, da je ta sveta devica na koncu svojega živlenja.
Poslušavci stermijo in žalujejo, ki so jo pa bolj poznali, so
k njej hiteli, se sami od njene slabosti in nevarnosti prepri-

647

Sv. Angela, devica, duhovna mati Uršuliuarc.

čat. Eden njene /Jahte, ki je iz pobožnosti u Brescio pri¬
šel, je bil pervi u njenej sobici; in ko je v idil, da se oblači
in si lica vrniva, je rekel: „11 val a Bogu! niste še tako
revni, kakor smo od pridgarja euli.“ „Ni preveč
govorjenega”  mu svetnica reče, „ravno se Jezusu
Kristusu, svojemu zveličarju in ženinu naproti
napravljam.”  Hitro za Angelinim žlahtnikom pride tudi njeni
navadni zdravnik, ki jo je u tej bolezni pridno obiskoval pa
dosihmal še nobene srnertne nevarnosti ni zapazil, in jo zdaj
tako slabo najde , da njen bližen konec vsim pričejočirn od¬
krije. Velika tolažba, kojo je pri tem oznanilu znotraj obču¬
tila, in sveta želja skorej k Bogu priti, ste se ji na lici vi-
dile. Poželjela je svete zakramente, ktere je s veliko gore-
čostjo prijela. Nič nisi vidil bolj ginlivega, kakor njeno po¬
božnost u zadnih trenutjih njenega živlenja! Naglima se nje¬
no obličje spremeni; njene oči so na nekoliko časa vnovič oži¬
vele; veličast se ji je ulici  žarila; gorečih želj po Gospodu iz¬
dihne in u sredi med svojimi ljublenimi hčerami u 34. leti svoje
starosti uiuerje, kojo je Bog po smerti s več čudeži poveličal.

N a u k i n p osne m a.

1. Bog je ujcu sv. Angele to dobro misel vdal, po smerti njenih sta-
rižev njo in njeno sestro k sebi vzeti in po očetovo za nje skerbeti. Pač do¬
bro in Bogn dopadlivo delo je sirotam stariše domestiti! Sirote imenujemo
otroke, ki so stariže zgubili, kakor se je Angeli in njenej sestri, ko ste Se
majhne bile, zgodilo. TakSni otroci, če tudi še toliko časnega premoženja ima¬
jo, ostanejo vendar zmirom vbogi saj od ene strani; kedar svoje nar boljše
prijatle in dobrotnike, svoje stariše zgubijo; kajti materne ljubezni in očetove
skerbi jim nobeden več s takšno poterpežlivostjo ne skazuje, kakor telesni
stariši svojim otrokam. Zato pa takšine sirotne otroke sam Bog sprejema in
za nje skerbi: „Bogje Oče sirot, in Sodnik vdov. Tebi, o Gospod!
je vbogi prepušen. Ti boš sodnik sirote."  — Kolika krivica torej si¬
rote ali vdove zatirati, jim pravice kratiti. Bog sam se nad sodniki in vodniki
svojega ljudstva potoži, rekoč: „Ne vsmilijo se vdov; tudi sirotam
nič dobrega ne store. Pregrehe zoper takšne sirotne ljudi ob¬
lake prešinejo, in u nebo za mašvanje vpijejo, inGospod nebo
dopadenja nad njimi  imel." Ljubi kristian! ki te verstice bereš in vsmi-
ljenega ujca sv. Angele dobro delo premišljuješ, se ne obuduje tudi u tebi
enaka dobra misel, sirote u Gospodovem imenu sprejemati? Imaš časne do¬
brote tega sveta in priložnost jim pomagati, ne zapri jim svojega serca. Za¬
kaj Gospod govori: „Kdor eniga tih malih sprejme, mene sprejme;"
in bo enkrat kakor sodnik ne le vsim dobrotnikom vbogih sirot, ampak tudi

748

17. Juni ali rožnik.

njih zatiravcom in tlačil ni kom govoril: ,,Kar ste tim vbogim storili,
ste meni storili; ker tudi oni so moji bratje (moje sestre.)"

2. Sv. Angela je za se in svoje duhovne hčere dobre pobožne spoved¬
nike iskala, in Bog jej jih je poslal. Keršanska duša! če hočeš neznano in
nevarno pot čednosti in zveličanja hoditi, poiši si tudi ti duhovnega vodnika,
ki bo te tako rekoč za roko po pravem potu u nebesa peljal. Puh božji go¬
vori: „Kdor na svoje serce zaupa, je nore. Človek kako pot do¬
stikrat za pravo derži, pa nje konec pelja k sme rti."" Ne bodi sam
sebi prederzen vodnik, tudi se ne prederzni nauke in svete teh presojvati, ki
so črez te postavleni. Kakor slepec brez vodnika pravega pota ne najde, tak
tudi človek brez učenika, posvetni človek brez mašnika ne more pota pravič¬
nosti ne prav spoznati, ne hoditi. Torej je volja božja, da si zvestega vodnika
in svetovavca na poti čednosti poišeš in izvoliš. Sv. Franc Zalezi ti ovi nauk
da: „Ko je Tobia svojega sina u neznano deželo poslati hotel, mu je rekel:
Idi, poiši si zastopnega moža, ki te bo vodil in peljal. Tudi jaz, ljublena du¬
ša ! ti rečem, če ti je resnica, pot pobožnosti nastopiti, poiši si dobrega vod¬
nika." Tudi sv. kralj Ludvik je pred svojoj smertjoj svojemu sinu med dru-
gemi ti nauk dal: „Spoveduj se pogosto in izvolji si pobožnega,
zastopnega spovednika, ki ti bo s svojo modrostjo u vsih k
tvoji duhovnej vodbi potrebnih rečeh pomagati in na strani
stati  zamogel." Nad dobrim spovednikom bomo zaklad modrosti imeli, se
hudega ogibati,  in dobro popolnoma storiti; več tolažbe,  si svoje te¬
žave polajšati; več moči in krepkosti,  po padcu spet vstati. Po njem do¬
bimo potrebne pripomočke k popolnoma ozdravi naših duhovnih slabost. Tvoja
duša bo u dobrem veči varnost, u hudem manj stanovitosti imela; bo u brit-
kostih bolj okrepčana, u žalosti bo bolj mero deržala. Pa zaupaj se timu
svojemu prijatlu (spovedniku) s spoštovanjem ene hčere do njenega očeta, in
časti ga s zaupanjem enega sina do njegove matere. Na spovedi je vse le¬
žeče, torej ne žabi, kaj te tudi katekizem o tej reči uči.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. devici Angeli, svoji zvestej služavnici po poti čed¬
nosti in zveličanja dobre spovednike poslal; dodeli nam po njeneh priproš¬
njah, da tudi mi na poti čednosti in zveličanja zveste in s tvojim Duhom nav¬
dane spovednike najdemo, in po njih vodbi k tebi u nebesa pridemo. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVIII. Dan junia ali rožnika.

Sveti Agapit, mučenik.

Sv. Agapit je bil še le 15 let star, ko ga saniosilnik
Aurelian za keršanske vere del vjeti vkaže. Kajti je u Kri-

649

Sv. Agapit, mučenik.

stusovi veri nepremakljiv ostal, ga da okrutnik spervič s bi-
kovcami do kervavega pretepali, potem u temnico vreči, vka-
zavši, da se mu nima ne trohice jesti dati, kajti je menil, glad
bo mladenča primoral veri odpasti. Vidivši pa Antioh, dežel¬
ski poglavar, da je mladenč po petdnevnem gladovanju se le
serčneji postal, vkaže na njegovo glavo žarečega oglovja na¬
sipati. Pogumni mučenik stoji nepremakljiv, in hvali Boga re¬
koč: „GIava, koja u nebesih nositi hoče venec več¬
no svetel, se ne sme sramovati na zemlji nositi, kar
peče in boli. Muke in rane mi storijo glavo le pri¬
pravo iši nositi bolj terdno venec dike nebeške.“
Antioh na te besede prehudo razkačen, vkaže sv. mladenča ta¬
ko dolgo bičevati, da je telo le ena rana bilo. Potem ga da za
noge obesti, pod njim gerdo smerdliv čad kaditi; ker je menil,
da bo se mladenč po takem zadušil. Vendar nič manj ko to,
temne po dolgem molčanju nagovori Agapit poglavarja tako le :
„Glej Antioh! vsi ljudje morajo priznati, da ves
tvoj bistro um se u dirn kadi.“—Kervolog  še bolj razlju-
ten zapove, sv. mučenika spet neusinileno tepsti, potem kervave
rane s vreloj vodoj politi, mu vse zobe s močjo izdreti in če¬
ljusti s klapoušnicami raztrupati. Te nečlovečke okrutnosti no¬
če Bog dalej prenesti. Po božji vsemogočnosti se zverne ker-
volok iz sodnega stola na tla tako, da si šinjak ulomi in svojo
dušo nesrečno izdehne. Valerian to čuvši vkaže sv. mladenča
divjim zverini predvreči; kajti pa tudi zveri mu prizanesejo,
ga da zaduič obglaviti. To je bil konec častitih muk Agapita 15
letniga mladenča, u leti 275.

Nauk in posnema.

„Glava, koja u nebesih nositi hoče venec svetel, se ne smč
sramovati na zemlji nositi, kar peče in boli.“ Tako sv. Agapit go¬
vori, in hoče s tim reči: kdor hoče u nebesih veseliti se, mora na sveti rad terpeti.
In tako tudi Kristus sam ni po drugem potu hodil u nebesa, ko po križevem po¬
tu. Ravno po tem potu so sv. apostoli, prijateli božji, in vsi drugi svetniki hodili.
„Skozi veliko nadlog moramo u kraljestvo božje iti:“  sv. apo¬
stol Paul uči. Kako ti more resnica biti za večno zveličanje, ako nič terpeti no¬
češ? Ali ti naj Bog kako posebno s rožicami nastlano cesto u nebesa pripravi?
Oh! le tega ne verjemi! Terpeti se mora, ako se hoče priti u nebesa, in večno
zveličan biti.

650

19. Jimi ali rožnik.

lolitva.

Naj se veseli cerkva tvoja, Bog, n zaupanja na priprošnjo sv. Agapita
mučenika tvojega; in po njegovih častitih prošnjah naj pobožna ostane, in brez
nevarnosti bode. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XIX. Dan junia ali rožnika.

Sveti Gervazi in ProtazI, mučenika.

Sv. Gervazi in Protazi sta bila telesna brata n pervein
stoletju keršanstva u Milani na Laškem svetih starišev ro¬
jena. Nju oče je bil sv. Vitali, ki je u Raveni za Kristusa
svojo kerv prelil; nju mati pa sv. Valeriana, kojo so u Mi¬
lani tudi za del svete vere umorili. Po smerti svojih starišev
sta veliko premoženja dobila, kojo sta pa večidel vbogitn in
svojim poslom razdelila, za se pa poleg majhnega bivališale
nekaj malega u potrebni preživež obderžala. Tako sta deset
let goreče Gospod Bogu služila; ves čas sta u molitvo, u
branje duhovnih bukev, in u dopernašanje drugih pobožnih
del obračala. S svojim svetim živlenjem in stanovitim trudom
druge k pravej veri spreoberniti sta pri malikovavcih veliko
sovražtvo obudila. Ravno ovi čas je neverni knez Astazi s
cesarskem; vojniki u Milan prišel se zojter Markomane voj¬
skovat. Tukaj ga malikovavski duhovni obstopijo, rekoč:
„Ce hočeš premagati, moraš poprej ta dva brata,
Gervazia in Protazia primorati, da bodeta našim
bogovam darovala; kajti oni, od nju zaničevani,
so toliko serditi, da uobeniga odgovora više dati
nočejo/ 4  Nato vkaže Astazi hitro oba brata vjeti, ju vkle¬
niti in pred se pripeljati, kojima tako govori: »Opominom
in svarim vaji, da se prihodnič vsiga zaničevanja
naših bogov zderžita jim darovaje, da mojemu
orožju zoper sovražnike blagoslova ne odteg¬
neta/' — „Sreča in blagoslov k premagu,“  odgovori
Gervazi, „stoji edino le pri vsemogočnemu Bogu u
nebesih. Od oudot moraš ti to iskati, ne pri tvo¬
jih mutasti h in n e čim ur uih m aI ik i h, kt e r i oči i m a j o,
in ne vidijo, ušesa, in ne slišijo, jezik, in ne go¬
vorijo, telesa brez duha in živlenja/ 4  Nad timserč-

651

Sv. G er vazi in Protazi, mučenika.

nim govorom sv. Gervazia se je Astazi toliko razserdil, da
je njega do smerti pretepavati vkazal. Potem se k sv. Pro-
taziuoberne, rekoč: ..H o c e š ti, revče! tudi tako silne
smerti končati kakor tvoji brat, ali se za kaj dru¬
gega boljšega premisliti?'^ — „K do je revce/  Pro¬
tazi vpraša, n jaz, ki se te ne bojim, ali ti, ki se mene
bojiš, toliko skerbeči, da bi se ti nesreča pripe¬
tila, ko bi jaz tvojim bogovam ne daroval? Ko bi
se ti tega ne bal, bi me gotovo k darovanju ne
silil.  Jaz pa se ne bojim ne tebe, ne tvojih bogov,
marveč molim edinopravega Boga, ki u nebesih
gospoduje.^ Astazi ne ve kaj odgovoriti, vkaže tega sere-
nega spoznovavca grozovito tepsti in potem obglaviti.

Telesa tih dveh svetih mučenikov so na sodniši, kder
sta svoje živlenje za Kristusa dala, do noči ležale. Neki
goreč kristian, Filip, ju je po noči s svojim sinom natihoma
odnesil iti s poštovanjem pokopal. Kraj nju pokopali,ša pa je
do časa sv. Ambroža prikrit ostal. Timu svetimo škofu je
bilo zdaj u prikazni od Boga razodeto, kde so telesi tih dveh
mučenikov pokopane: bil je tudi opominjan ju vzdigniti. S
veliko drugmi škofi in mašniki, in tudi s ljudstvam se na
njemu odkazan kraj poda; začne sam kopati; ravno to sto¬
rijo tudi drugi, dokler do groba pridejo. Ondi najdejo u dveh
žerkih sveta trupla, še vse nestrolilivi; tudi kerv tih ss. mu¬
čenikov je bila še vidi ti; zravno leži papiren vitek s nju
imeni in opisjem vsiga tega, kar je bilo do zdaj od ss. Ger¬
vazia in Protazia prjpovedano. Več očitnih čudov se je zdaj
godilo, ki so svetost tih dveh služavuikov božjih poterdili,
izmed kojih sv. Auguštin eno pripoveduje. Bil je neki Mi-
lanec že več let čisto slep. Ti slep sromak sliši šumeče
ljudstvo, ki memo uja hiše veselo hodi; in ko mu na njegovo
vprašanje pravijo, da hodijo sveta Gervazia in Protazia častit,
kojih svete trupla so bile vzdignjene in k počešenju očitno
izpostavlent, jih priserčno prosi, da bi tudi njega kje peljali,
kder te svete trupla ležite, da bi se jih pobožno doteknuti
zamogel. Zgodilo se je, in do tistihmal slep mož je pri pervern
doteknenju spet popolnoma spregledal. To čudo pripoveduje
tudi sv. Ambrož, ki je tičas, kakor sv. Auguštin pričijoč bil,
in še to pristavi, da, čeravno se je to čudo vpričo toliko ljudi
godilo, so se arianski krivoverci vendar le prederzuuli, ga
utajiti. Storili so namreč, kar še denašni krivoverci znajo.
Svetinje tih dveh mučenikov Gervazia in Protazia so bile s
veliko častjo in nezmernim veseljem katolških kristianov
pervič u cerkvo sv. Fausta, potem pa u veličastno cerkvo

652

19. Jmii ali rožnik.

sv. Ambroža prenesene. Oni mož pa. ki je po pripovedanem
čudu spet pogled dobil, je od one dobe iz hvaležnosti za to
veliko dobroto sklenil, ves čas svojega se ostalega živlenja
božji službi u onej cerkvi darovati, u kterej so te svetinje
počivale.

Po tej eudnej najdbi svetih teles ss. Gervazia in Pro-
tazia je bilo Milansko mesto velikega njem protivnega zlega
obvarvano. Cele Milanske cerkve narveči podpornik je bil
sv. škof Ambrož: in nja izgnanje iz milanskega mesta je bilo
od arianskih zmot osleplene cesarice Justine že sklenjeno;
kar ss. mučenika Gervazi in Protazi mestu k pomoči prite¬
četa: kajti po čudih, ki so se pri najdbi nju svetinj godili,
so bili ariaui črez vse osramoteni; vse njih skrivne zvijače
so u nič razpadle, ker ste se laž in goljufija njih naukov po
častitem pričevanju, kojega je sam Vsemogočni s neovergli-
vemi čudi svoji svetej cerkvi dal, očitno pokazale. Zato se
je češenje tih svetih mučenikov u zapadnih krajih močno raz-
širalo tako, da je več škofij in farnih cerkvi, koje so ss.
Gervazia in Protazia patrona izvolile, kakor se tudi u lita¬
nijah vsih svetnikov častito imenujeta.

Nauk in posnema.

1. Ta dva sveta marternika bi se bila lehko smerti in vsih drugih muk
rešila, in nasproti bi bila pri cesarskemu poveljniku u veliko gnado prišla,
ko bi se bila nja pregrešnemu prigovarjanju vdala in malikom darovala. Ali
rajši sta vse tudi smert preterpela, kakor da bi bila u kaj takšnega privolila
in grešila. Kako lep nauk za tebe! Nikoli ne smeš u to privoliti, u kar te
kdo drugi nagovarja, ako je pregrešno, če bi mu ravno s tem dopasti, pri
njem u gnado priti vtegnil, ali kak velik dobiček od tega imel; nasproti pa se
zamere in še tolike časne nesreče ne boj. Zakaj? zato: ker s grehom, kojega
po takšnem privolenju storiš, se Rogu zameriš, in veliko veči škodo sam sebi
navlečeš. Pilat, brezbožni sodnik, ti to rnemo drugih priča. Privoljil je, kar
so Judje hudobno poželjeli in od njega terjali, in obsodil Jezusa k smerti,
iz straha, se cesarju zameriti in nesrečen postati. Ali s tim, da je privoljil,
se je Bogu zameril; 'časno in večno je nesrečen. In to je bilo za njega ne¬
skončno veči škoda, kakor bi mu jo bila zamera pri cesarju prinesti zamogla.
Boj se bolj Bogu zameriti, kakor vsim ljudem, kajti vsi ljudje, kojim s grehom
dopasti željiš, ti ne morejo škode poverniti, kojo po grehu na duši terpiš.
Varuj se velikoveč večne kakor časne škode. „Skerbimo bolj  za  pri¬
jaznost in gnado božjo, kakor za gnado in prijaznost ljudi,“

Sv. Juliaiia, devica. 653

govori sv. Krizostom. ,,Ničesar ni, kar bi nam bolj škodvalo, ka¬
kor greh,“ piše sv. Rupert.

2. Čuda, ki so se pri grobu sv. mučenikov Gervazia in Protazia go¬
dile, so nam priče, da dar čuda delati, kojega je Jezus, nas Zveličar, svojim
apostolom dal, s njimi ni umeri, ampak da u svetej katolškej cerkvi naprej
živi u poterdenje resnic naše svete vere. Ali Bog vsemogočni, ki je čuden u
svojih svetih, po kojih čuda dela, jim ti dar le po svoji modrosti podeluje,
kedar k povikšanju svoje božje časti in k našemu dušnemu zveličanju za nar
bolj potrebno spozna. Ta velika potreba je bila o času sv. Ambroža, Milan¬
skega škofa, kadar so namreč Ariovi krivi nauki vse preplavati in katolškini
kristianom pravo sveto vero odvzeti hotli. Bog, ki u svojej pravičnosti še ni
bil sklenil, Milanskemu ljudstvu sveto edinozveličansko vero zavsim odvzeti,
mu po svojem služavniku, sv. Ambrožu, dva mogočna priprošnika u nebesih
pokaže, kojih sveta trupli: so u Milanu pokopane bile. Bog na nju priprošnje
čuda dela, ene u svetej veri poterditi, druge od krivovernih zmot odvemiti.
Krivoverci, ariani namreč so si scer po mogočosti prizadevali, te čuda tajiti,
posebno uno, po kojem je slep spet vidil; ali vsa njih prizadeva je bila zastonj;
kajti preočitni in preznani so bili. Vendar so terdovratni kakor Faraon ostali;
s tem so Jude u neveri posnemali, ali pa so še veči neverniki bili; kajti Judje
so spoznali Jezusovo čudo nad sleporojenim; le božjo moč tega, ki je ono
storil, niso hoth' spoznati; ariani pa so si vse prizadjali, moč božjo u nja
spoznovavcib, kakor tudi čuda, ki jih je po njih delal, utajiti. Pač žalosten
izgled slepote! .Mi pa nimajo ti posnemvavcov tudi dan deuašen? Koliko jih
je, ki nauk svete katolškc cerkve od češenja svetnikov in svetinj overžejo, če
ravno od njega te in druge brezštevilne čuda in sveti očetje ednoglasno pri¬
čujejo! Omilujmo svoje zmotene brate in prosimo Gospoda, da jim teme pre¬
žene, in jih na pot resnice zad pripelja; da bi pa tudi nas same u pobožnosti
do nja svetnikov in u češenju njih svetili ostankov poterdil, da bi se dobrote
njih mogočne priprošnje veselili.

HI o 1 I t  v a.

O Bog, ki nas s spominom na sveta mučenika Gervazia in Protazia
razveseljuješ; daj nam, da se po nju izgledu oživljamo, in nju zvestobo u
ljubezni do tebe do konca svojega živlenja posnemamo; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

XX. Dan junia ali rožnika.

Sveta Juliana, devica.

Sv. Juliana je bila u Florenci, intenilnem mestu na Laškem,
leta 1270 rojena. Njeni starši, visokožlakuega Falkonerjevega

654

20. Juni ali rožnik.

rodu, so dolgo brez otrok živeli, dokler jih Bog po gorečih
prošnjah s to sveto hčerko oblagodari. Posebno znamnje
njene prihodne svetosti je bilo, da je mala Juliana pervokrat,
ko je govoriti jela, narprej sveto ime Jezusa in ( Marie iz¬
govorila, dasiravno ni bila od nobenega naučena. Ze u svoji
otrocnosti je Juliana toliko skerb za pridoblenje keršanskih
čednost, toliko veselje do molitve in svetega branja imela,
daje  njeni uje, blaženi Aleksi, brez pomislika njenej materi
rekel: ,,T)ekIica Juliana ni človeku, ampak angelu
je u zaderzanju podobna.“  In u resnici vsa njena bo¬
gaboječa duša se ji je u obličji vidila; njene oči so bile polne
svete sramožlivosti; nikoli ni bilo videti, da bi bila kedaj
svoje oči prostovoljno ali radovidno po drugem spolu obra¬
čala. Vsako tudi narmanjši pregreho je toliko studila in so¬
vražila, da se je večkrat, kedar je kako pregreho le ime¬
novati slišala, tresti jela; včasi kedar se je od kake doper-
nešene pregrehe govorilo, se je clo napol meriva na tla
zgrudila; tolike ljubezni je njeno serce do Boga gorelo. Za
to se pa tudi lahko ve, da čeravno bogata, ni nobeniga nag-
nenja ne do bogastva ne do imenitnih snubil mladenčev imela,
ki bi jo bili u zakon radi. Stariši so jo u zakon s kakim
žlahnim mladenčem željeli; ali Juliana se je temu odrekla,
in svojim staršem ponižno pa serčuo djala: „Moj ženin je
Jezus Kristus/ 4  JStariši, videti voljo božjo, se ji više ne
ustavljajo in tako je Juliana še pred 15. letom svoje starosti
vse posvetno zaničevaje svojo deviško čistost po rokah sv.
Felipa Benicia Gospod Bogu u javnej obljubi darovala, in

655

Sv. Juliaua, devica.

perva njeniga spola u samostan Servitarc stopila, kar je za
njoj veliko žlahnih devic storilo. Vsim tern je Juliaua nektere
pravilce posebne modrosti in svetosti predpisala; zato se ko
začetnica reda Mariinih služavnic, ki se Servitarce imenujejo,
časti. — Sv. Filip Benici, eden narvečih podpornikov Ser-
vitskega reda, kojega ni samo široko razprostranil, ampak
tudi modro in sveto vižal, je bil od čednost sv. Juliane tako
prepričan, da je pred svojo smertjo njo predstojnico žen¬
skega in možkega samostana izvoljil, rekoč: „Vlade in
skerbi črez oboji spol celega reda ne vem ni-
komu drugemu bolje izročiti, kakor Juliani.“  Pa
u svoji ponižnosti vse drugači Juliaua od sebe misli. Če¬
ravno drugim za vodilo postaviena, je vendar svojim pod¬
ložnim vse le mogoče službe, tudi pri narporeduejših samo¬
stanskih opravkih skazovala. U molitvi, kterej je bila toliko
vdana, da je po cele dni premolila, je večne resnice, naj raj
pa Jezusovo ljubezen in terplenje, pa tudi brhkosti Marie
device premišljevala. Iz tega svetiga premišljevanja, u kojem
je večkrat zamaknjena bila, je kakor iz studenca veliko do¬
brega za svojo dušo zajemala.

Goreča ljubezen do Jezusa, veliko sovražtvo do greha,
popolnoma poterpežlivost u nadlogah iu več drugih čednost
je bilo sad njene molitve. Kar je njej od molitve in opravil
časa ostalo, ga je obernila u spravo sovražnikov, h kojemu
opravilu je poseben dar od zgorej imela, u preobernenje
grešnikov, kojih je veliko s ljubeznivim prigovarjanjem k
pokori nagnila. Tudi u postrežbo bolnikov je Juliaua veliko
obernila. Se u premagovanju same sebe bolj iu bolj vaditi,
je bolnikom večkrat gnojne otekline izcuzila, in Bog je tak¬
šnim bolnikom zavolj tak serčne samosvoje premage večkrat
poprejno zdravje dodelil.

Kakoršna pa je bila njena ljubeznivost proti drugim, ta-
košna je bila njena ojstrost proti samej sebi. Na golih tleh
in le malo je spala, ker je noči večidel u molitvah prečula.
Svoje telo je s ojstremi oblačili iu še drugače pokorila.
Vsako saboto se je ob vodi in kruhu postila; u sredo in petek
pa je brez vse telesne jedi ostala, ker je te dni angelski
kruh u najsvetejšem zakramentu altarja zavživala. O drugih
dneh je scer jedi vživala, pa le po malem in še te so mo¬
rale slabe biti, drugače jih ni zavžila. Zavolj toliko ojstrega
živlenja so se nje velike bolečine u želodcu lotile; vendar
je 70. leto svoje starosti doživela, ko so jo zavsim prema¬
gale. Tih bolečin je veliko terpeti imela; pa čudo je bilo

656 20. Juni ali rožnik.

viditi, kako jih je, ne s poterpežljivim samo, tudi s veselim
sercom prenašala.

Samo ena reč jo je pred smertjo silno bolela. Njeni že¬
lodec ni nobene jedi mogel več terpeti; ne more tudi obha¬
jana biti, kar je vendar silno želela. S velikim zaupom se k
Bogu obernc in ga stanovito prosi, da bi nje brez tolike to¬
lažbe umreti ne pustil. Hitro potem, kakor bi bila znotraj od
Boga kake posebne milosti zagotovljena, mašnika ponižno
prosi, da, ker ga, njo obhajali pravičen vzrok zaderžuje, bi
vsaj presveto rešuje Telo k njej prinesi! in blizo njenih pers
deržal, da bi ga vendar viditi in moliti zamogla. Mašnik njenim
željam dovoli, in glej! ko sveto hostio blizo njenih pers
derži, nagloma iz uja roke zgine. Juliana pa je zdaj silno
jasnega in veselega obličja postala, kar je njeno zuotrajno
oveselenje in radost pokazalo. In med tim, da se mašnik še
pri njej stoje komaj slermenja zave, s presvetim zakramentom
čudno previdena služavnica božja u <iospodu uinerje brez
kake smertue težave. Po njenej smčir# so na njenih persili
blizo serca zuamnja svete hostie najdli s podobo križanega
Jezusa, kakor da bi s kakim pečatom bila u meso vtisnjena.
To pričuje, da je Gospod Jezus svojo zvesto služavnico in
nevesto s svojim svetim rešnim Telesom čudno razveselil in
oblagodaril, ker ga je toliko goreče ljubila in prejeti žel-
jela. Ti in veliko drugih čudov, ki so se po njenej smerti
godili, so sv. Juliani po keršanskem svetu veliko spoštovanje
pripravili. Njeno sveto truplo je bilo u Iepej cerkvi poko¬
pano, kojo je njeni oče k časti in spominu Marie Device
oznanenja pozidal.

N auk in posnema.

1. Sv. Juliana je u vsem svojem djanju in nehanju veliko sramožlivost
skazovala; svojim očem ni nobene radoglednosti dopustila, posebno u obhoji
s drugim spolom enake starosti. Skerbi tudi ti za posebno sramožlivost u vsem
svojem djanji in nehanji, posebno, kedar si s drugemi u družbi. Ne tirja se
scer od tebe, da bi nikdar nobenega u lica ne pogledala; pa skerbna varnost
pred radovidnemi, dolgemi, priserčnemi in nesramnemi pogledi ptujih podob
se ti priporoči; kajti takšno pogledovanje je že mnogega, mnogo, — prav
veliko ljudi že u nar gerše pregehe pripeljalo, kar si je kralj David poskusil,
ki bi ne bil nikdar tako težko zagrešil, ko bi svojim očem radovidnega po¬
gledovanja ptuje podobe ne bil pripustil. „Iz radovidnostije svoje oči
odperl in pšica nečiste ljubavi gaje ranila,  “ piše sv. Krizostom,

657

Sv. Juliana, (levica.

in še pristavi: „To naj poslušajo in zapomnijo vsi, ki ptuje le¬
pote radovidno premišljujejo.^ Zato je pobožni Job, da bi s pogledi
ne bil n velike grehe napeljan, s svojemi očmi zavezo storil, da jih zaderževa
in nikdar ptuje podobe pogledava. Zakaj pa? Poslušaj, kaj pravi: „S svo¬
jemi očmi sim zavezo storil, da bi na devico še ne mislil; za¬
kaj kakšin delež bi Bog od zgoraj nad meno imel?“ Tisvetmož
je namreč terdno sklenil svojih oči po osebah drugega spola ne obračati, do-
brovedoč, da iz tega hude misli, potem pa hude želje in djanja pridejo, tako
da pregreha nečistosti človeka čislo prevzeme in Bogu nobenega deleža več
nad njem ne pusti. Tudi ti takšno zavezo s svojemi očmi stori, če te nar
gerje in nar nevarneje pregrehe nečistosti prost in obvarvan biti hočeš; ne žabi
torej besed sv. Joba, ki priča, da Bog na oveni človeku, ki se tej pregrehi
vda, nobenega deleža več nima. Takšnega človeka pobožnost, strah božji in
tudi vera popusti. Bog nima deleža na njem. Hudič ga zavsim obsede. Je mo¬
goče, da človek to verje, in vendar tej toliko sramotnej pregrehi služi, in se
tega ne varje, kar ga u njo napeljuje?

2. Sv. Juliana je irsvoji zadnej bolezni po prijetju presvetega rešnega
Telesa močno goreče željc^ifnela. Kako prijetna je Gospod Bogu ta želja bila,
je po čudeži pokazal. Velika milost božja je, ako pred svojoj smertjoj sveto
obhajilo vredno prijeti zamoreš; kajti moč zadobiš, se zoper skušnjave in za¬
lezovanje hudega duha serčno vojskvati. Pervi kristiaui, kuje so smertno pre¬
ganjali, so se na muke in lerplenje s svetim obhajilom, kojega so vselej, če
im je bilo le mogoče, pred prijeli, pripravili, se za nje okrepili; da so
kakor serčni vojšaki Kristusovi stanovitno preterpeli. Zdaj se nimamo scer s
nevsmilenimi grozoviteži, pa s hudmi duhovi vojskovati, nimamo več muk, pa
bolečine in britkosti terpeti. K temu potrebno moč zadobiti, je sveto obhajilo
nar krepkejši pripomoček. Prosi dans in zmirom Gospod Boga ponižno in
goreče, da te brez vrednega obhajila umreti ne pusti. Da se te milosti bolj
gotovo vdeležiš, prizadevaj si zdaj pri svojem zdravju ti presvet zakrament
pogosto s spodobno pripravo in pobožnostjo prijemavati. Zato imej goreče
želje po tem presv. zakramenti. Ce živo vero u pričnost Jezusa Kristusa
pnaš, boš tudi prave serčne želje po njem imel; in toliko serčnej in gorečej
ko je želja po Jezusu, toliko več milost smeš pri sv. obhajilu pričakovati;
kajti: „Lačne je s dobrotami napolnil,“  pravi nja sveta mati Maria.
„Pristopimo torej,“  opomina sv. Joau Damaščan, „s gorečim pože¬
lenjem in prejmimo sveto telo Križanega.  “

H o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. devico Juliano u njenej zadnej bolezni s presvetim te¬
lesom svojega Sina na čudopoluo vižo oveselil; dodeli nam po njenem za-
služcnju, da bomo tudi mi pred svojoj smertjoj s tim angelskim kruhom

42

058 21. Juni ali rožnik.

oživlcni in okrepčani n nebeško domačijo priti zamegli; po Gospoda našem,
Jezusu Kristusu. Amen.

XXI* Dan junia ali rožnika.

Sveti Alojzi Goncaga, spoznovavec.

Angelski miadenč Alojzi je bil pervorojen sin Ferdi¬
nanda Goncaga, Kaslilionskega vojvoda in Marte njapobožne
žene. Rojen je bil u Kastilioni, mestu na Laškem 1568. leta
9. m arca. Preden je popolnoma luč tega sveta zagledal, je
bil že keršen, ker je nja mati s njim u veliki nevarnosti
bila. Tako je bil Alojzi, kolega je pobožna mati po gorečih
prošnjah od Roga dobila, prej za nebesa, kakor za zemljo
rojen. Po storjenej obljubi, da bo sebe in svojega sinka Ma¬
teri božjej u Lauretu darovala, je bila s Alojzjem vred ne¬
varnosti rešena. Kakor hitro je nekoliko pameti kazal, gaje
bogaboječa mati sv. križ narejati in svete imena Jezus in
Maria izgovarjati učila. Materno napeljvanje mu je bogaboječost
in pobožnost prijetno in ljubeznivo storilo. Že 5 let starega
mladenčika so večkrat samotnega u kakem hišnem koteči s
posebno pobožnostjo moliti videli. Kdor koli ga je u tako
gorecej molitvi vidil, bi ga bil rajši angelca ko človeka ime¬
noval. Tičas že je siromake in reveže posebno ljubil. Te
starosti je tudi bil, ko je enkrat na povelje svojega očeta
Ferdinanda u Kasali gledal, kako so se vojnjki u orožju va-

659

Sv. Alojzi Goncaga, spoznovavec.

dili, in ondi enemu vojniku iz žepa nekaj smodnika skrivej
izmaknuf. in en top zažgal, kar bi mu bilo skor živlenje
vzelo. Ko je neke mesce ondi ostal, se je od vojnikov kmalo
nekterih nespodobnih besed navadil, in jih je ne vedši, kaj
pomenijo, izrekoval. Kakor hitro mu pa nja učitelj pove, da
so te besede nespodobne, da jih zgovarjati ne sme, se Alojzi
ročno poboljša, in nič nespodobnega ni bilo več iz nja ust
slišati. U celem njegovem živlenju sta bila ta dva pregreška
narveča, ktera tudi dokler živi, u svoji angelskej nedolžnosti
hritko objokuje; zavolj tih pregreškov se globoko pred Bo¬
gom ponižuje. Sedmo leto imenuje čas svojega spreobernenja;
ker se je takrat vsimu posvetnemu odpovedal in je samemu
Bogu služiti začel. Pozneje je rekel, da je ticas Gospod
Boga jel iz serca crez vse ljubiti, kar je vsak človek kakor
hitro k popolnoma pameti pride, storiti dolžen. Zdaj že je
terdno sklenil, Marii devici u čast duhovsko opravilo, sedem
pokornih psalmov in več dragih molitev vsakdan kleče mo¬
liti. Opravilo teh molitev je sv. Alojzi do konca živlenja
spolnovai in nobena reč, tudi huda bolezen ga ni mogla od
te pobožnosti odvernuti. Ko ga je osemnajst meseov merz-
lica tresla, je čeravno težavno, vendar vsakdan te molitve
opravil. K navadnim molitvam je večkrat tudi svoje služavne
alj posle povabil, da so s njim molili. Kako čist in pobožen
je bil, pričajo duhovsld očetje, kojih je štir imel, med dru-
gemi kardinal Belarmin, ki so nja serce popolnoma poznali,
da u celem svojem živlenju ni nikdar smertno grešil.

U osmem letu ga pošlje oče s mlajšim bratom, Rudolfom
u Florenco k Toskanskemu nadvajvodu Francu od Medici,
da bi se ondi latinskega in laškega jezika kakor tudi več
drugih potrebnih vednost naučila. Alojzi se pa ni samo po¬
svetnih reči učil ; ampak tudi živlenje svetnikov je s tak go-
rečemi željami preberal, da je potem Florenško mesto na¬
vadno le mater svoje pobožnosti imenoval. Ko je bukve sve¬
tega roženkranca u roke dobil in prebral, je začel devico
Mario še skerbniši častiti. Odsihmal je začel tudi čistost
tako ljubiti, in se je u tej čednosti tako vadil, da je potlej
ves čas svojega živlenja skušnjave mesa srečno premagoval.
To lepo čednost si je ohranul, ker je vedno molil, znotrajue
in zuuajne skušnjave odganjal in se vsili priložnost greha
ogibal. Dobro je vedil, da nas vsih čistost je u nevarnosti,
in da se moramo truditi, vse odverniti, kar bi čiste serca
lehko ognusilo. Bil je prepričan, da čistost duše je cvetlica,
koja lehko obledi; je ogledalo, ki ero. kakor hitro se ga do¬
takneš alj vanj pihneš, se hitro rosi in o temni • Zategavoljo

42  *

660

21. Juiii ali rožnik.

si je prizadeval, svoje oči krotiti in nobenej osebi ženskega
spola, tudi ne ženski svoje rodovine u obraz pogledati. Ako
je zavolj tega dražen bil, je djal, da je boječe narave O la ~
tore).

Bil je hvalevredne pohlevnosti: nikoli ni svojim slugam
po gospodsko zapovedavai; ampak jih je prosil, naj bi to alj
uno storili. Urneji je na besedo vbogal, kakor kak novinc u
samostanu. Svoje predpostavlene je posebno častil, med tem
nar bolj svojega učitela.

Nja brezmadežno živlenje u Florenci kakor poprej doma,
mu je ime nedolžnega angela pridobilo. U tem mestu je tudi
svojo pervo sveto spoved pa s toliko skesanim sercom
opravil, da je od prevelike žalosti nad grehi pri spovednici
omedlel.

Dve leti sla ta žlahna mladenča u Florenci živela, potlej
sta sla u Mantavo, potem pa spet nazaj u Kastilion. Ko je
sv. Karol Boromej u te kraje pripotval in svetega mladenča
Alojzia spoznal, je darove, ki mu jih je Bog dodelil, nad
njim občudoval in ga s veseljem pripravljal za pervo sveto
obhajilo, ki ga je iz rok tega svetega nadškofa s toliko go-
rečostjo in pobožnostjo, s tolikemi solzami veselja prejel, da
se dopovedati in popisati ne more. Od te dobe so nad tem
svetim ndadenčem vselj posebno pobožnost in spoštovanje
do tega presvetega zakramenta zagledali. Po tri dni se je
vselej k svetima obhajilu pripravljal, in tak dolgo je po pri¬
jetju u najponižniši zahvali ostal. Pri svetej maši je bil polu
goreče molitve tako, da je večkrat posebno po povzdigvanju
u pobožneh solzah plaval. Zato je od Jezusa, kojega je pod
podobo kruha tako goreče molil in željno prijemal, posebne
milosti zadobival; — bil je Jezus od zdaj njegov edin to-
lažnik in vsa njegova ljubezen. U mestu Kasali, kder je
njegov oče Monferatski namestnik bil, je sv. Alojzi pogosto
u kapucinarsko in baruabitarsko cerkvo molit hodil. U tedni
se je trikrat postil. O petkih opoldne je samo sočivja ne¬
koliko jedel, zvečer pa malo kruha. Druge dni je tudi tako
malo jedel, da so se čudili, kako more živeti. U postelji je
diljo pod seboj imel, in je ob polnoči tudi po zimi k navad-
uej molitvi vstajal.

U leti 1581 ga s Budolfom, nja bratom u Madrid na
Špansko pošljejo, da bi ondi pri kraljeviču Jakobu dvorno
službo opravljala. Bil je naš Alojzi zdaj u štirnajstem leti.
Tudi u tein visokem tovarštvu se je Alojzi kakor prej pridno
učil in vse svoje molitve opravljal; tudi ojstrega pokorjen ja
ni opustil, torej so mu dvorniki rekli, da kakor duh živi.

661

Sv. Alojzi Goneaga, spoznovavec.

Posebno rad je premišlaval, vsakdan po uri, včasih še dalje.
Med drugemi se je zgodilo, da je kraljevič enega dne pri
odpertem oknu stal in vetru, ki mu je premerzlo in silno u
lica pihal, to le govoril: „Veter, zapovem ti, da nehaš
meda  I e j tako  n a d Ie  g o v a t i.“ Alojzi pa mu modro od¬
govori: „Presvitli gospod! Vi zamorete scer lju¬
dem zapovedvati, in oni vam morejo pokorni biti;
alj živlejem (elementom) zapovedovati sije  pri¬
hranili Bog sam, kojemu tudi najvikši vladarji
sveta podložni biti morajo.“  Zavolj teh keršanskih in
modrih besed je kralj tega svetega mladenca prav ljubil in
veliko cenil.

Potem ko je Alojzi 15. leto dosegul, se je s Bogomili
svojo vestjo prav resno posvetoval, kteri stan bi za svoje
živlenje izvolil. Ze ko je n Florenci bil, je terdno sklenul,
svet zapustiti; vendar še ni za gotovo vedil, u kterem stanu
bi Bogu služil. Po dolgej in gorecej molitvi je veliko nag-
neiije do Jezusove družbe občutil nekaj zavolj tega, ko je
ti red še nov in u pervej gorecosti bil, nekaj pa zato, ker
bi u tem redu lepo priliko imel, čast božjo povikševati in za
zveličanje duš veliko delati, tudi svoje živlenje med never¬
niki Kristusu darovati. U jezuitarski red stopiti, ga toliko
bolj veseli, ko enkrat bukve premišlovanja od Petra Kanizia
popisane, in pa neke od Jezuitov iz Indie poslane liste u
roke dobi in jih prebera. To veselje do tega reda je bilo na
praznik unebovzetja Marie iz nebes poterjeno; bil je namreč
ti dan pri svetem obhajilu in po najpobožnejšem prijetju tega
presvetega zakramenta mu je bilo, kakor da bi bil slišal
Mario govoriti: ..Podaj se u družbo mojega Sina, in
razodeni to svojemu  s p o v e d n i k u.“ A lojzi o tein močno
oveseljen, razodene berž svojemu spovedniku, potem svojej
materi in zadnič tudi svojemu očetu voljo božjo in svoj po¬
klic. Mati, ki ga je že prej Bogu darovala, mu s veseljem
privoli; ne tako pa nja oče, ki ga je drugemu stanu odločil.
Tri leta mu privoljenje odreka in nič ne opusti, kar je le
zinisliti mogel, Alojzia od predvzetega namena odverniti.
Večkrat se nad njim razserdi in mu s kaznijo žugati začne.
„VeIika sreča  mi  je,“ pravi ponižno mladenc, „da pri¬
ložnost imam zavolj božje ljubezni kaj ter peti/ 4
Zapomniti je, kar je onim odgovoril, ki so ga s častjo, ve¬
seljem in dobrotami tega sveta od duhovskega stana odver-
nuti  iskali. „K aj pomaga to za večno živi  e lij e ?“ je
vselej takšnim nagovarjavcom rekel, pokazati, da pri izvo¬
litvi in nastopu kakega stana se mora pred vsim na zadni

602

21. Juri ali rožnik.

namen in konec, za kojega smo vstvarjeui, gledati, namreč
Bogu služiti in se zveličati. Zadnic vendar dvojni vzrok
očeta k privoljenju nagne. Vidi! je namreč skoz vratino
špranjo, kako se je nedolžni mladenc do kervi bičal, ker mu
je on prošnjo odrekel. Tudi mu je Alojzi enkrat sercno od¬
govoril: ..Bog me klice. Jaz moram Bogu pokoren
biti. Vi, moj ljubi oče! pa se samemu Bogu vstav¬
ljate, ako mojemu poklicu še dalje nasprotjete.“

Po tem takem vendar oče, tudi od prijatlov veliko na¬
govarjal), privoli, čeravno s težkim sercom in ne brez solznih
oči; Alojzi pa zalivali Gospod Boga goreče za to milost,
prepusti svojemu mlajšemu bratu, Rudolfu, kar je že popred
bil sklenil, Kastiliansko knežtvo s največim veseljem, potuje
u Rim k višemo predstojniku Jezuitov, Klaudiu Akvavivu po
imenu, in ga kleče prosi, da bi ga u družbo Jezusovo vzeli.
Ker so uja poklica že zagotovljeni bili, so ga radi sprejeli.
Tako je sv. Alojzi u poskušnico uoviucov u svojem osem¬
najstem leti stopil. Kako velika je bila zdaj nja tolažba, ko¬
lika nja gorečost od pervega do zadnega trenleja, se ne da
lehko popisati. Jispa, u kojo ga peijajo, se mu zdi poze-
meljski raj, kder bo brez zmote lehko Boga častil. Poln ve¬
selja s prerokom reče: „Tukaj je kraj mojega pokoja,
tega sim si izvolil, kder hočem prebivati.“  Med
vsimi, ne samo novinci, tudi že starejemi redovniki je bil u
pobožnosti pervi; ni ga bilo redovega pravila, da bi ga bil
kedaj prestopil: ni je bilo čednosti, ki se od popolnega re¬
dovnika pričakati zamore. da bi Alojzi u njej ne bil posne-
movani izgled. Vse svoje tovarše je goreče ljubil in sebe
med vsimi za slednega deržal. Nar poredneji in posledueji
dela opravljati je bilo nja veselje. Vsi so nja globoko po¬
nižnost, popolnoma pokoršinost in vbožtvo, velikodušno za¬
ničevanje vsiga časnega, gorečo pobožnost do Boga, do bla¬
žene device Marie in drugih svetnikov občudovali.

U Milanskem mesti, kder se je Alojzi bogoslovja učil,
mu je Bog u molitvi razodel, da se konec nja živlenja bliža.
To zvediti, ga je močno veselilo; torej se vsim posvetnim
rečem še bolj odterga. Kmalo potem ga u rimske šole po¬
kličejo, da bi se ondi bogoslovja popolnoma izučil. Zdaj se
u Rimu huda kužna bolezen leta 1591 vname, u kteri jih je
veliko pomeralo. Jezuiti so ondi posebno bolnišnico za vboge
postavili, kojim so po izgledu svojega predstojnika ljubeznivo
stregli. Tudi Alojzi prosi pripušenja kužnobolenim streči.
Dovolijo mu: in zdaj je s takšino ljubeznijo in uevtrudnostjo
za bolnike skerbel, da ni popisati. Uči jih in tolaži, noge jim

663

Sv. Alojzi Goneaga, spoznovavec.

vrniva in po,stela, tudi njih ostudne reci jim sneži. Kruh in
druge jedi za nje nabera in jim skupej nosi, zdravila in živež
jim u usta daje, marskterega okuženega, ki ga je na ulicah
ležati vidil, zadene in u bolnišnico nese; s eno besedo nič
ne opusti, kar kristianska ljuba v u takšnih oko linah terja.
Več Jezuitov je pri tej strežbi kuge zbolelo, in dopolnovaje
zapoved ljubezni pomerlo. Tudi Alojza kužna bolezen zgrabi
in 3. sušca 1591 u posteljo verze. Osmi dan se »ja bolezen
u merzlico spreoberne, koja ga tri mesce trese in močno
oslabi. Ti cel čas svoje bolezni je naj svetejše s premišlo-
vanjem Kristusovega terplenja, s pobožnemi izdihleji, s du¬
hovnimi pogovori in branjem svetih bukev dopernesil. Nikake
nepoterplive besede ni bilo slišati. Zdravila še tako grenke
in neprijetne je rad pa počasi jemal, da bi se bil toliko bolj
pokoril. Prosijo ga, da bi k podaljšanju svojega živlenja kako
obljubo storil; alj on jim odgovori: „Bpljši je razvezan
biti/ 4  Ko  mu bližejočo smert napovejo, samega veselja ra-
duje in prosi, da bi hvalijo pesem sv. Ambroža s njim za¬
peli. S psalmistom se veseli rekoč: Zve se lil sim se u
tem, kar mi je povedano bilo: Pojdemo u hišo Go¬
spodovo.^  Mnogemu tistih, ki so ga objiskali, je rekel:
„1* oj demo, pojdemo s veseljem. 4 ’  in  ko  ga vprašajo:
„Kamo?“  jim odgovori: ,,'U nebesa, u nebesa. 44  Zadue
tri dni skor vedno razpelo (križanega Jezusa) u rokah d e rži,
ga na serce pritiska, tako ima tudi rožnikranc okoli roke
ovit. Včasih pa svojega križanega Zveličarja naj pobožni,še
pogleduje in mnogo solzo ljubezni prelije. Enkrat prosi, da
bi ga na drugo stran obernili; ko ga pa terdega križa Kri¬
stusovega spomnijo, se na njega podobo ogleda in miren
ostane. Kratko pred svojo smer:jo odkrije glavo s besedami:
„Kristus ni s pokrito glavo umeri.' 4  Osmi dan po
božjem Telesi, kakor je bil naprej povedal, je svojo nedolžno
s veliko čednostmi ozalšano dušo s roženkrancom, razpelom
fbritko niartro) in blagoslovljeno svečo u rokah svojemu
Stvarniku izročil. Nja zadue besede so bile najsvetejši imena
Jezus, Maria. Umeri je ti svet mladenč u letu 1591 u 24.
svoje starosti in u 6. svojega duhovnega stana. Benedikt
XIII., ki je sv. Alojza leta 1726 številu svetnikov pripisal,
ga izgled nedolžnosti in čistosti imenuje.

Na podobi augelskiga mladenča vidiš belo lilio u rokah;
znaminje njegove deviške čistosti je. Sveta cerkev le onim
svetnikom in svetnicam belo lilio u roko poda, kojih deviško
čistost neoskrunjeno spozna. O blagor mu, kdor še to srečo
ima in jo vse svoje žive dni kakor sv. Alojzi ohrani! On

664

21. Juni ali rožnih.

bo prijatel, prijatelca nebeškega Kralja, spremljal s svetim
Alojziam božjo Jagne, prepeval pesni, kojo ne zastopi, ki
deviške čistosti ne ohrani.

Poleg lilie vidimo u rokah sv. Alojzia razpelo alj božjo
inartro, podobo križanega Jezusa. Križ so bili njemu naj lepše
bukve, iz kojih se je učil snet zaničevati, Jezusa ljubiti in
za njim hoditi, vse iz ljubezni do njega storiti, vse voljno
poterpeti, ker je tudi Jezus iz ljubezni do nas toliko pre-
terpel in na križu umeri. Srečen, srečna, ki se svetiga križa
zvesto derži, in kakor sv. Alojzi modro živeti uci; posnema
sv. križa nas nebesam približa.

U roči sv. Alojza zagledamo tudi spokorni bič alj ker-
vavo gajžlo, s ktero je svoje luide pocutke krotil in skuš¬
njave premagal. Le kdor sam sebe premaga, zadobi krono iz-
velicanja. Ako se ravno kervavo ne bičaš, premagati svoje
pregrešne želje vendar le moraš; če bo greh tvoj gospodar,
Ido pogublenje tvoj del. Sv. Alojzi je gosposko suknjo kneza
izslekel in oblekel ponižno halo družbana Jezusovega, krona
posvetne časti mu pod nogami leži, in tebi kaže, da krona
nebeška naj več velja; za njo imaš tudi ti pripravlen biti,
vse svoje dati.

Tudi mertvaško glavo sv. Alojzi u rokah derži, pre-
mišlovaje svoje posledne reči. „Pomni, o človek,  tudi ti
s v o j e p o s I e d n e reč i, i n nebo  š n i k o I j g r e š i I. Mert-
vaška glava je naj gorša pridgarea, da nismo tukaj doma, da
smo popotniki u drugo, boljši deželo, na kojo se imamo
skerbno pripravljati, da kadar smert na dvori našega živlenja
poterka, njo bomd veselo kakor sv. Alojzi sprijeli, rekoč:
„Gremo, gremo u nebesa!^

Kdor vse to in še več drugega, kar se od sv. Alojzia
pripoveduje, premisli, temu se ne bo neverjetno zdelo, kar
je sv. Magdalena Paciška, ko je u Florenci zamaknjena ne¬
beško veličastvo tega svetnika vidila, na glas izrekla: O u
kolikem veličas tvi j e Al oj z i Ig n acj e v sin! Nikoli
bi ne bila verjela, ko bi mi tega ne bji moj Jezus
pokazal. Ni ga bilo skorej večega veličastva u
nebesih, kakor ono, u kojem sim sv. Alojzia vi¬
dila. Torej rečem, Alojzi je velik svetnik. Rada
bi, da bi po celem sveti iti in klicati zamogla,
Alojzi, Ign acj e v sin je velik svetnik. Alojzi je
bil skriven m u cenik. . . O k n k o m o č n o j e Boga na
zemlji ljubil! Zato ga zdaj u nebesih u popolnoma
ljubezni  vživa.“ To in še več je sv. Magdalena k hvali
sv. Alojzia govorila.

Sv. Alojzi Goncaga, špoznovavec.

665

Nauk in posnema.

U živlenju sv. Alojzia, najdeš veliko, kar ti u nauk in posnemo služi.
Moja želja je, da si u to sam kake reči izvoliš, da bi ga posnemal; kakor
p. ljubezen k molitvi in svetemu branju, spoštvanje in zamerklivost u molitvi,
gorečost do Jezusa in Marie, skerbno pripravljanje k svetemu obhajilu, stalnost
n svojem poklicu, gnus pred naj manjšim grehom, veliko žalost nad nar
manjšim pregreškom; vedno zatiranje samega sebe in več takšnega. Posebno
pomnivo u živlenju tega svetnika je čndopolno združenje velike nedolžnosti s
spokornostjo. Nikdar ni sv. Alojzi svoje nedolžnosti s kakim težkim, tudi ne
s prostovoljno-odpnstlivim grehom pokvaril in vendar se je tako ojstro po¬
koril, da se od naj večega grešnika več pričakati ne more. Kaj praviš k temu ?
Te izgled tako nedolžnega spokornika ne osramoti; ti ne požene rudečice po
lici, če pomisliš, da si tolikrat in tako hudo grešil, in vendar nikoli na tak-
šino pokoro mislil nisi? Ne čutiš znotrajnega nagiba, tega spokornika vsaj ne¬
koliko posnemati? Oj, bodi temu nagibu pokoren, in poprimi se dela. Kliči
torej k sv. Alojziu za nja priprošnjo; kajti sam je svetval onim, ki kako po¬
sebno čednost zadobiti hočejo, da bi se tistim svetnikom za priprošnje pripo¬
ročali, ki so takšno čednost u posebnej stopnji imeli. Toliko od sploh po-
sneme tega svetnika. Zdaj ti pa še dve posebne reči pred oči postavim.

1. Sv. Alojzi iger in plesov, ničemurnih giedališ, nepotrebne obhaje s
drugim spolom in sploh vsiga posvetnega razveselovanja nikoli ni ljubil. Zakaj
ne? Zato, ker je čistost ljubil in resno poželjenje po zveličanju imel. Zato se
je tudi vsega ogibati iskal, kar je tudi le od daleč za nevarno spoznal. Se
ženske sence ni hotel poljubiti, alj tiste igre ponoviti, ki mu je k takšnemu
poljublenju priložnost dala. Res, ko bi se dandenašen kdo tako zaderžal, bi
ga preojstrega vestnika sodili alj za preprostega posebneža imeli in zasme¬
hovali, ki na svet ne sliši. Alj prepričan in zagotovlen sim, ko bi svet zdaj
več takšnih vestnikov in preprostnikov imel, bi tudi nebo enkrat več prebi-
vavcov, peklo pa manj nesrečnih darov imelo. Takšni vestniki res niso za
svet, so pa toljko bolj za nebesa. Tisti pa, ki po mislih posvetnih otrok
prav na ovi svet slišijo, slišijo ravno tako tudi u pekel, nikakor pa u nebesa.
Ce čistost ljubiš in resnično željo zveličan biti imaš, ogibli se tudi nar manjše
sence greha. Zderži se vsiga posvetnega veselovanja, od kojega po pameti
lehko spoznaš, da zravno u nevarnost grešiti prideš. Več iger je, ki same
na sebi niso pregrešne, in se brez greha igrati smejo, vendar se dandenašen
malokdaj alj clo nikoli brez greha ne igrajo. Ker tedaj to veš, pove mi, kako
se podstopiš brez greha igrati? Alojzi iz pervega ni za nevarnost vedli; ko
jo je pa spozna), se ni dal več k tej igri pregovoriti. Zakaj ti kaj takega ne
storiš? Naj se tudi drugi zavolj tega posmehujejo; ravno tako malo ti bo

666

27. Juni ali rožnik.

škodilo, kakor sv. Alojziu. Veliko pa ti bo k večnemu zveličanju pomagalo,
če se s posmehovanjem drugih od dobrega odvemuti ne daš.

2. Sv. Alojziu so čast, veselje in dobrote tega sveta ponujali, da bi ga
svetu pridobili; on pa jim je odgovoril r „K a j pomaga to za večno živ-
lenje?“  Spomni se pogosto tih besed. Nič ne stori, kar bi te u zadoblenju
večnega živlenja opoverati in vstavljati zamoglo; nasproti pa serčno stori vse,
kar ti k zveličanju pripomoči zamore. Pri vsili svojih opravilih glej, če so ti
k večnemu živlcnju pomaglive alj ne. Iz tega sodi potem, kaj imaš storiti
alj opustiti. Tako boš svoj zadni cil in konec vedno pred očmi imel, kar je
vsakemu človeku potreba, ki ga enkrat doseči hoče; zakaj kdor redko kedaj
na nja misli, je u velikej nevarnosti ga zgubiti. In kaj mu potem vsa čast in
blaženost, še toliko razveselovanje tega sveta pomaga, če bo enkrat vekomaj
nesrečen? Kaj bi imel sv. Alojzi zdaj od vsiga tega, kar so mu u vživanje
ponujali, ko bi ne biJ resnobno skerbel cil in konec svojega stvarjenja, večno
živlenje zadobiti? „Kaj pomaga človeku, če cel svet pridobi, na
svojej duši pa škodo terpi.^

I o I i t v a.

D Bog, delivec nebeških darov, ki si u angelskem 'mladenču Alojziu pre¬
čudno nedolžnotst živlenja s ravno toliko pokoro združil; dodeli nam po nja
zasluženju in priprošnji, da mi, ki ga u čistosti nismo nasledovali, ga vsaj
u pokori posnemamo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXII. Dan juni a ali rožnika.

Sveti Paulin, škof Holanstki.

Sv. Paulin, kojega so zavoljo njegove velike učenosti,
se bolj pa zavolj čednosti sv. Ambrož, sv. Auguštin, sv. Je¬
ronim in sv. Gregor visoko častili, je bil rojen u mestu Bur-
digale na Francoskem. Nja stari si so bili rojeni Rimci, bo¬
gate imenitne in slovite rodbine, ki so serčno željeli, da bi
Paulin več od drugih nepredoval ne samo u imenitnosti in bo¬
gastvi, marveč u zastopnosti in modrosti. Kadar je odiraš til,
je tudi vse s svojo umnostjo presegel, tako, da so ga Rimci
vsi visoko častili in poglavarja u Rimu izvolili, ktero službo
je tudi več let častito opravljal. Pobožen Paulin, kojemu je
vse posvetno se priostudilo, se je svoji službi prostovolno
odpovedal in se podal u mesto Barcelono na Špansko, da bi
tam večnima Gospod Bogu bolj mirno služiti mogel, kar se
je tudi nekaj časa zgodilo. Poznej se je spet na Laško na¬
zaj podal. IT Milani je živel tačas slovit sveti škof Ambrož,

667

Sv, Paulin, škof Nolanski.

s kojim se je sv. Paulin soznauil, njemu svoj sklep novo živ-
leuje začeti, razodel in ga za dober svet prosil, kojega je
tudi prijel, in potem se u Rim podal. Le malo časa se je u
Rimi mudil; od undod je hitil u Nolo mesto u Kampanii, ker
je posebno častil svetiga Feliksa, mašnika in mučenika ove-
ga mesta. Tam se je toliko ponižal, da je nekaj časa službo
cerkveniga hlapca opravljal. Potem je prodal vse svoje po¬
sestva , je edno cerkvo pozidal, drugo svojega premoženja
pa med vboge razdelil. Potem se je podal n malo ves blizo
mesta Nele, je spremenil svoje oblačila, je začel tiho samo¬
stansko živeti u revni bajtici od milih darov. Dasiravuo je
Paulin tako tiho in skrito živel, se je vendar zvedelo, kdo
da je in od kodi da je prišel. Vsi 'so se čudili ne samo u
mestu Noli ampak po Laški in hližnih deželah, da tako ime¬
niten gospod tako ponižno in pred svetom tako- zaničljivo ži¬
vi. Zavoljo tega sega vsi tako visoko častili, dasoposmerti
Nolanskega škofa duhovski in deželski gospodje Paulina na
škofovski sedež povzdigniti sklenili. Veliko so si morli pri¬
zadeti, da je ponižen božji služavnik u to dovolil. U novej
višji pastirski službi je vse tako ljubeznivo objel, tako skerb-
no pasel svoje ovčice in za božjo čast delal, da so ga bili
Bog in ludje veseli. Malo časa potem, ko je sv. Paulin No-
lansko škofijo prejel, so divji Goti celo deželo Kampanio obro-
pali in veliko ljudi u sužuost odpeljali. Sv. škofje vse svoje
prihodke dal, da je vboge preživel in vjete rešil. Ko je že vse
svoje premoženje izdelil, je bilo tudi mesto Nola od Gotov
obropano in več del požgano, pa tudi veliki božji služavnik
od divjega ljudstva vjet in u sužuost odpeljan5 da de božja
volja je bila, da je bil hitro rešen. Neke leta potem so div¬
ji Vandali iz Afrike čez morje priderli, celo Neapolitausko
kraljestvo obropaii in veliko ljudi u sužuost odgnali, med ko-
jimi tudi več Nolanskih prebivavcov. Sv. Paulin je vse dal,
kar je imel, de bi ovčice rešil, pa vendar ni mogel vsim po¬
magati.

U tej sili je sv. škof storil, kar še ni bilo slišati, kar
sv. Gregor sam pove. Vdova je prišla k svetimu škofu in s
solznimi očmi tožila, da so ji edinega sina, ki je ji za živež
skerbel, tudi u sužuost odpeljali. Prosila je tedaj za toliko
denarja, da bi mogla svojega sina odkupiti. Šv. škof nji s solz¬
nimi očmi odgovori: Ljuba hčer! nimam nič več; pa vendar,
da tebi pomagam se sam za tvojega sina postavim. Hočem s
tebo iti. Reci, da mene za svojiga sina postaviš, in njega na¬
zaj dobiš. Vdova se temu čudi, svet škof njo pa tako dolgo
nagovarja, da u to privolji. On sam s vdovo u Afriko gre,

668

22. Juni ali rožnik.

kder sina najde. Vdova prosi za resenje svojega sina in 'na¬
mesto njega sv. škofa postavi, ki se je že popred sužno ob¬
lekel. Sin je prost in Paulin namesto njega sužen postal.

U veri so ga postavili, ker je rekel, da tako delo za-
stopi. Bog je delo svetega vertnarja tako očitno blagoslovil,
da je vse naj lepše in bolse rastilo. Bližni žlahtnik kralja,
poseben prijale! verta, veepot novega vertnarja objiše, se s
njim pogovarja in spozna, da je več kakor poreden vertnar.
Tudi Paulin se s njim soznani in njemu enkrat u duhu pre¬
rokovanja na tihiii! reče: „Pazi dobro, kaj je storiti; tvojega
kralja bo u kratkem smert zalezila. U pravem času oskerbi
in previdi, kar je u kraljestvi potrebniga.“ Gospod se vstraši
tih besed, pa vendar kralju pove. Ta hoče Paulina videti, pa
komej ga zagleda, ga od straha put poliva, zakaj preteklo
noč je imel sanje, u kojih je na bož ji sodbi stal, in od sodnikov
to le sodbo slišal: „Naj mu vzeinejo poroka, kojegaso mu nekdaj
dali.“Med sodnikami je videlkralj tudi sv. Paulina, Potem je kralj
zapovedal skerbno popra,<Sevati, kdo bi vertnar bi! in od kod bi bil
prišel. Od začetka je Paulin svoj stan zakrival, ker so ga pa
silili se razodeti in ker svet mož misli veliko dobrega h božji
časti in izveličanju bližnega storiti, zadnic vendar pove, kdo
da je in kaj se je s njim zgodilo. Kralj se silno čudi tolike
čednosti, Paulina zdajci oprosti in hoče, naj si posebno gnado
sprosi. Svet mož prosi za prostost vsili vjelih Nolancov, kar
mu je tudi privoljeno. Zdajci so bili vsi Nolanci pred kralja
poklicani in oprosteni. S veseljem so spremili svetega škofa,
kojega so po vrednosti svojega odrešenika iz terde sužnosti
častili, u mesto Nolo. IJ vesel ji radnje celo mesto, ko sv.
škof s tako prijetno pajdašijo nazaj pride. Vsi Nolanci šo mu
s velikim veseljem naproti šli, se mu sercno zahvalivši za
toliko ljubezen in skerb, ter ga peljajo polni serčniga vese¬
lja s velikočastjo nazaj na škofovski sedež, kder nje lepo
uči neskončni dobroti božji se iz celiga serca zahvaliti in s
gorečo ljubeznjo Bogu služiti. Potem je spet težko butaro
višjih škofovskih opravil vesel na svoje rame zadel, dokler
ga nevarna bolezen na smertno postelo položi. Dva bližna
škofa ga objišeta in mu pristopila. U svoji izbi vkaže altar
napraviti in zadnokrat sveto mašo služi. Po sveti maši se
spet u postelo vleže in praša, kde bi njegova brata bila?
Sluga misli, da sv. Paulin ta dva škofa misli in reče: „Tu-
kaj sta, preljubi oče!“ Svet škof pa reče: „Ta dva ne mi¬
slim, marveč dva škofa Januaria in Martina, koja sta pri meni
bila in obljubila, sopet priti.“ Januari je bil nekdaj škofu Nea-
poli, Martin u mestu Turon; oba slovita za svoje svetosti

Sv.  Paulin, škof Nolanski. 669

del. Ta dva sla se prikazala svetimo škofu in ga u terplenji
potolažila; zavoljo tega je svet škof poln nebeške tolažbe 22.
rožnega cveta u leti 431, mirno in sladko n Gospodi zaspal.
Sveti možje u svojih pismih visoko cenijo učenost in čed¬
nost sv. Paulina. Sv. Auguštin še tudi od njega pove, da, ko
je mesto Nola obropano bilo in so njega u sužnost gnali, je tako le
molil: „0 Bog vzemi mojemu sercu vso skerb in ves trud za
srebro in zlato; ti naj bolj veš, kanto je moje premoženje ■“
Auguštin pravi, da je svet mož svoje premoženje že popred
tje poslal, za kamor je Kristus zapovedal, si zaklade nabe-
rati: namreč skoz roke vbogih u nebesa.

Nauk in posnema.

1. Sv. Paulin je celo svoje premoženje dal, da je jetnike rešil; ker pa
že več ni imel, je samega sebe postavil za odrešenje sina vdove. Prostovo-
len je sužen postal, daje sužnega iz ječe rešil. Resnično, to je izgled čudne
ljubezni do bližnega, koje svet pred Paulinom ni poznal. Premišlovanje te lju¬
bezni naj te spomni na neskončno ljubezen, k ter o je edinorojen Sin božji nam
skazal, da nas je iz veliko strašnejše sužnosti peklenskiga duha rešil: „0 n
me je ljubil/*' govori sv. Paul, „in seje  samega za me dal/* In u kaj
se je dal ? Ne samo u zaničljivo ječo, u silno bolečo bičanje iti kronanje, mar¬
več u naj britkejšo smert križa. Zakaj? „ZavoJjo neskončne ljubezni,
s kojo nas je ljubil/*  odgovori sv. Paul. Kaj si ti, premišlovaje toliko
ljubezen svojemu Izveličarju dolžen? Ako bi ti bil tisti jetnik, za kojega se
je sv. Paulin prostovoljno u zužnost dal, kaj bi ti bil njemu storil? Ali bi
ga ne bil več, ljubil od vsili ljudi in se mu hvaležniga skazal? Ob, stori to
tistemu, ki te je s neskončno ceno svoje kervi tvoje sužnosti rešil: »Ljubi
ga, moja duša, ki te je tako neskončno ljubil,/  kliče sv. Auguštin.

2. Sv. Paulin je ravno tako pridno in skerlmo u sužnosti delal, kakor
prej in poznej u vinogradi Gospoda. Sveto je živel na škofovskem sedežu ka¬
kor u kraljevem verti. S rokodelom u vertu je lehko toliko alj še več pri
Bogu zaslužil, kakor u vinogradi Gospodovem. Bog ne gleda na to, kar, kje
in u kakem stanu kdo dela, marveč na to, da svoje dela iz čistega, svetiga
namena opravlja. Kmet lebko s svojim plugom, rokodelc s rokodelom, dekla
s domačim opravilom toliko pri Bogu zasluži, kolikor duhovski pastir s mo¬
litvijo, objiskovanjem bolnikov, s spovedjo, in s oznanjenjem božje besede.
Vojšak, mestlan in berač lehko u svojem stanu ravno tako pobožno in sveto
živi, kakor duhovnik u samostanu, pušavnik u pušavi. Zavoljo tega naj bo
vsak u svojem stanu zadovoljen in naj skerbi, da dela svojega stana iz sve¬
tiga namena opravlja, se greha varje, kolikor mogoče dobrega stori in svoje
težave voljno lerpi. Vsak naj ostane u stanu, u kojega je poklican, uči sv.

23. Juni ali rožnik.

670

Paul, rekoč: „ Prosi m vas, da u stanu, u kojega ste poklicani, le¬
po živite. Vsak bo plačilo po svojih deiih prejel."

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. Paulinu vrednost nebes prav spoznati dal, dodeli tudi
nam to milost, da vrednost tega žlahnega nebeškega bisera prav cenimo in
ga zadobiti vse radi damo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIII. Dan junia ali rožnika.

Sveta Febronia, devica, mučenica.

Med devicami, ktire so pod grozovitim cesarjem Diokle-
cianom za Jezusa svojo kerv prelile, se posebno sv. Febro-
nia časti. Bila je u Sirii na jutrovem rojena, in u mestu Si-
bapelu od svoje svete tete Briene u samostanu Bogu po¬
svečenih devic pobožno izrejena, kojim je teta duhovska mati
bila, Stariši in žlalita so Febronio kotli iz samostana vzeti;
ona pa se je bala pregrešnih nevarnost sveta, in je raj pri
svoji bogaboječi teti ostala, se ojstro postila in krotila svoje
telo, naj bi ne bilo po svoji posebni lepoti zanka pregrehe;
alj ojstreje ko se posti, lepša prihaja. J)a bi se Jožej vsega
zapeljevanja ovarvala, je svojo deviško čistost Jezusu za¬
obljubila, ter je sklenila svojemu nebeškemu ženinu na vse¬
lej zvesta ostati.

ilavuo je bila u devetnajstem letu svoje starosti, ko glas
pride, da sta cesarjeva oblastnika Lizimah in Zeleni poslana
kristiane zatret. Veliko vernih je izbezalo, tudi Briena svo¬
jim duhovskim hčeram na voljo da, bežati kamor rade; jaz
pa hočem ostati, je djala, pripravlena dati svoje živlenje; le
za mojo ljubeznivo Febronio me skerbi, kako se ji bo godi¬
lo. „&ako se bo meni godilo? 44  pravi Febronia. „Tudi
jaz bom tukaj ostala pod varstvom svojega nebe¬
škega ženina, in njegove deviške Matere. S nje-
govoj guadoj vse premorem. Njemu sim svoje ser¬
ce darovala, njemu dati hočem tudi svoje živlen¬
je. Naj sim še ravno slabega života; saj imam Bo¬
ga pomočnika. 44  To je Febronia toliko serčno in veselo
izrekla, da so vse njene tovaršice sklenile ne pobegnuti, in
po njenem izgledu storiti.

Ne dolgo potem privrejo na povelje Zelena bojaki do
prebivališča pobožnih devic, posilijo vrata in skličejo vse de-

Sv. Febronia, devica, mučenica. 671

vice skupej. Vse so priprav lene umreti za Kristusa, alj Fe-
bronia hoče perva biti in prosi krutne vojšake, naj njo per-
vo mučijo in umore. Trinogi ostermijo nad tem, in se pover-
nejo Zelenu, njih poglavarju pravit, kaj so slišali, in posebno
edno devico med vsemi naj zaljšo videli, ki je želje perva
umorjena biti. Zeliui vkaže ravno njo brez odloga pred se
prignati. Vojšaki Febronio vklenejo, in jo u železji izmed
drugih ženejo. Vse družice njo hočejo spremiti, aljbojakijim
ne dajo. Briena, njena teta njo objame vsa žalostna, rekoč:
„Jidi, moja ljuba hčer! pokaži da si vredna neve-
s t a J e zu s a K. r i s t u k  a. Stori da še bom v e s e 1 j a v č a-
kala mučenico imeti svojo vnučico.“  Serčno in veselo
ji Febronia odgovori: „Brez skerbi bodite, ljuba moja
mati! Zvesta hočem ostati svojemu ženinu; nikaj
me ne bode njega ločilo. c<  Ovo izgučila, in vojšaki ji
vkažejo iti, Veseliga serca grede Boga hvali, pa tudi pomoči
prosi za nasoč boj.

Kakor hitro pred poglavarja stopi, je ves od njene le¬
pote vnet. Nekoliko časa njo gleda in potem popraša, kdo
je? jeli je sam svoja alj komu Sužna? Devica mu odgovori:
„Jaz sim sužna Jezusa Kristusa, iz veličarj a in
odrešenika svojega, kterimu sim se od detečjih
let darovala. 44  „Pač škoda za tebe, da se daš tako dolgo
kristianom motiti, je Zeleni djal; pa saj sedaj popusti svoje
zmote in našim bogovam daruj; hočem te imenitno omožiti,
in boš rimskega viteza gosp:i med pervimi našega cesarstva. 44
(Mislil njo je svojemu bratu Lizimahu vdati.) Na to jo iz
železja djati vkaže, alj Febronia terdno za železje prime, in
verige derži, rekoč: ,,G o s p o d, prosim vas, pustite mi
naj gorši kine, kojega sim kdaj na svojem telesu
nosila. Kar vašo ponudbo tiče, imate vedeti, da
sim naj višemu samooblastniku nebes in zemlje
zaročena; za to ne porajtam na vse gospode tega
sveta. Kr is ti a n a sim, in le samo edniga pravega
Boga molim; iz ljubezni do njega sim pripravleua
še več terpeti, kakor ste si vi izmisliti vstan. Va¬
še bogove ne bom molila, vekomaj ne; in če me
hočete s mukami siliti, vam naprej povem, da me
ne bote prisilili; ne bojim se nobene muke ne pe¬
ze. Tim več kome bote mučili, za toliko vekšabo
čast mojega Gospoda Jezu Krista, tim lepša bo
tudi moja  zmaga. 44

Nad toliko serčnim odgovoram se je tudi Zeleni zavzel,
pa tudi hitro vkazal nepresirašeno devico s šibami in s sviti-

23. Juui ali rožnik.

672

čauimi bičami prav liudo bičali, njo po tem na tezavnico djati,
pa njo s železnimi grebeni tergati in razmesariti. Grozovitni
trinogi njo uevsmileuo tergajo, alj sv. Febronia vse voljno
terpi; ni slisati jeka iz njenih ust, marveč le hvala božja se
čuje. Vso njeno telo je bilo n enej rani, pa ona se ni poto¬
žila in je tako tiho terpela, kakor bi nje ne bolelo. Vsi na-
soči se temu čudijo, in hvalijo božjo vsemogočnost Njega,
kojega Febronia časti in moli. Zeleni od velikega serda div¬
ja, in da bi ga devica ne zmagala, vkaže privleči železen
raženj, razmesarjeno mučenico ua-nj prikleniti, in pri tihem
ognju polahoma peči. Toliko grozoviten vkaz slišati se ve¬
čidel giedavcov prestraši in odbeža, ter niso mogli nečlove¬
škega djanja gledati; sv. Febronia pa enako serčna in ve¬
sela ostane, rekoč, da ji je naj slajša radost iz ljubezni do
Jezusa vse to terpeli.

Nevsmilen kervolog ni hotel serčne mučenice gledati, ne
višej poslušati; in kedar vidi da tudi s loj grozovitnoj mu¬
li oj kaj ne opravi, njo vkaže iz ražnja vzeti, pa ji vse zobe
izbiti, po tem ji persi odrezati; kar se je vse brez vsega
vsmilenja zgodilo, in sramožlivo devico huje bolelo kakor vse
poprejne martre. Pa Bog ji je dal tudi to strašno terpleuje
tako serčno prestati, da je na glas Boga hvalila, pripravle-
na še več terpeti. Grozovitnik ne ve kaj več s njo početi;
vkaže njo ob glavo djati. Tako častito je čista devica svoje
živlenje in terpleuje sklenila, in zdaj nebeškemu Jagnetu
večno hvalo prepeva, in pesem poje, koje ne znajo, ki niso
deviškega serca, Zeleni je še tisti dan ob pamet bil, in si
je u svojem divjanju na kamenitem stebru glavo prebil, in se
mertev zvernil Njegov brat Lizimah to zvedeti, reče: »Te¬
ga je bilo še potreba, poveličati čast Jezusa Kristusa in pa
zmago Febronie.“

Nauk in posnema •

1. Sv. devica Febronia se jc bala s svojoj lepotoj ljudem dopasti; po¬
svetne dekleta in raznjzdane ženske pa jišejo s goljufnim lišpom lica, in s
gizdastoj oblekoj trupla ljudi slepariti in zapeljivemu svetu dopasti. Oh, kako
hudobno in pregrešno je to! Sv. Ciprian pravi, da so to navado si hudiči iz¬
mislili : »Bog je človeka po svoji podobi st varil, in mu naravno lice dal," uči
sv. Ambrož; »skoz prižanje lica hoče pa človek podobo božjo popraviti, in
tako umetalnika božjega grajati, da ga ni prav izobrazil; kar je veliko raz-
jžaleuje božje. Bog enkrat takemu človeku poreče: Jaz te ne spoznam, ne

673

Rojstvo svetega Joana Kerstnika.

najdem svoje barve, ne vidim svoje podobe/ 1 ' — Hočeš, keršansko ženstvo
čedno biti, Bogu in poštenim ljudem dopasti, skerbi si za svete čednosti; one
dajo kristiani pravo čednost in vrednost. Sv. Duh govori: „Prazna je le¬
pota; ženska ki se Boga boji,  ona  bo  h val  ena." In sv. Auguštin pra¬
vi : ,,Pošteno zaderžanje kinči kristiane, pa ne goljufno lepotičenje lica in giz-
dasta, lepa obleka/-'

2. Gizdava obleka, s namenom drugemu spolu dopasti, in nečisto lju-
bezn obuditi, je smerten greh, uči sv. Tomaž Akvin, in vsi drugi cerkveni
učeniki. Pa če ravno kaj takega ženske ne jišejo, se vendar močno pregre¬
šijo, ker lehko previdijo, da se bodo ljudje nad takoj lepotijoj pohujšali. Sv.
Krizostom take resno nagovori, rekoč: „Kako zamoreš reči, da si nedolžna
in brez greha? Ti si ogenj prižgala, si meč nabrusila, si strupa naredila.
Njegovo djanje je tvoje delo/-' — „Ti gizdavo, razberzdano, liališpano žen¬
stvo! ti dajaš drugim priložnost večniga pogublenja: pa tudi ti s njimi u pe¬
kel letiš;" pravi sv. Auguštin. Prešerno zunajno lepotičanje trupla je po mi¬
slih sv. Hieronima očitno znamnje znotrajue nečistosti, je podkurilo drugih
k nečistosti. Je pa vsako nečemerno oblačilo iz nesramnega namena, ki ni po
tvojem stanu, ne premoženju, pregrešno, se je pošteno po svojem stanu ob¬
lačiti sveta dolžnost, hodi si u eerkvo alj na kako pošteno dobro voljo. Tvoja
misel pri oblačenju ima biti božja čast, in pa čast stanu, u kojega te je Bog
postavil, naj se po oblačilu spozna. Tebi pa ima oblačilo biti znamnje po¬
kore ; kajti je dober Bog po storjenem grehu pervim starišem oblačilo naredil.

IH o 1 i t v a.

O Gospod Jezus Kristus, ki si dal svetej Febronii, svoji nevesti dvojno
krono, devištva in mučeništva srečno prijeti; daj tudi nam sveto čistost zvesto
ohraniti, in iz ljubezni do tebe vse težave voljno prebaviti; ki živiš in kra¬
ljuješ, Bog, vekomaj. Amen.

XXIV. Dan junia ali rožnika.

Rojstvo svetlga Joana Kerstnika,

Sveta mati katolška cerkva navadno le dan sinerti svo¬
jih svetnikov obhaja, ker ob dnevu smerti so bili prav za prav
nebesam rojeni; rojstnega dneva na to zemljo polno rev in
težav se le nad tremi u duhu zveseluje, kakor nad rojstvom
našega Odrešenika, kralja vsili svetnikov; nad rojstvom pre-
blažene device Marie in sv. Joana Kerstitela, ker to trojno
rojstvo ima cisto kaj posebnega in razveselivega u sebi. J)a
je rojstvo našega Zveličarja pred vsim pomnivo, in torej tudi

674

24. Juni ali rožnik.

s posebno častjo za obhajati, ni nobenega dvorna, kajti rojstva
njega, ki grehe sveta od jemlje, se imajo u resnici vsi ljudi
veseliti. Pa tudi rojstvo Odrešenikove matere je posebno ve¬
sela dogodba, ker s njo vstaja juterna zora, ki nam hiter pri¬
hod sonca pravice napoveduje. Tako je tudi rojstvo pred¬
hodnika Odrešenikovega s njim u naj bližjej zavezi, kajti sto¬
pil je on na svet, ki ne bo več le kakor stari preroki rekel:
U obilnosti časov bo Odrešenik prišel; temuč ki bo Odreše¬
nika že ko nazočega u sredi med ljudstvom oznanoval, in
njega s perstom pokazal, rekoč: „Poglejte, to je jagnje
božje!“ „Sveta cerkva,“  pravi sv- Bernard, „obhaja
smert drugih svetih zadel svetosti njih živlenja
in sinerti; ona pa tudi časno rojstvo Joana Ker-
s ti tel a časti, ker je to rojstvo na sebi sveto in
izvir svetega veselja bilo. Bilo je to rojstvo po¬
sebni izjemk, ki ga od vsili drugih razloči, ker
njih rojstvo ni o ve predpravice ko njegovo ime¬
lo/' ,,Tisti, ki vediti želijo, zakaj raji toto rojst¬
vo obhajamo, kakor kterega drugega, kakega apo¬
stola alj mučenika, alj preroka alj očaka, se ima¬
jo spomniti/ 4  pravi sv. Auguštin, „da je rojstvo tih le
uatorno bilo, da so milost sv. Duha še le po rojst¬
vu prijeli, s eno besedo, da niso ne ko preroki,
ne ko mučeniki alj spozuovavci Jezusa Kristusa
rojeni bili, kakor je sv. Joan Kerstnik rojen bil/ 4

Rojstvo svetega Joana Kerstnika. 675

O času vsmiljeniga objiskanja božjega sta živela u ju¬
dovskih gorah u Hebronskem mestu 8 mil dalječ od Jeruza¬
lema dva bogaboječa zakonca, Caharia in Elizabeta po imeni*
Oba sta bila Aronovega roda; nju bogaboječost in pravič¬
nost ste bile znane; popolnoma sta po božjej postavi tode
brez otrok živela, za koje Gospod Boga dolgo goreče pro¬
sita. Visoka starost, kojo sta že oba dosegla, jima zadnič
po natori vse upanje, jih dobiti, odvzeme; vendar u gore¬
čih prošnjah ne prejenjata. Zdaj Caharia, ki je duhoven ju¬
dovske postave bil, versta zadene u Jeruzalemski tempel iti,
božjo službo opravljat. Ravno kadilo zažiga pred Gospodo¬
vim altarjem, ko na desni strani altarja angela Gospodovega
stati zagleda. Caharia se prestraši, pa angel mu prijazno go¬
vori : „N e b o j se Caharia, z a k a j t v oj a p r o š n j a j e
vslišana; tvoja žena Elizabeta ti bo sina rodila,
imenuj g a Joana. Vesel boš, in v eselj a boš poska¬
koval, in veliko s e j i h bo n j a r oj s tv a v e s e 1 i 1 o; k a j t i
velik bo pred Gospodom, in ne bo ne vina, ne kaj
vpijanj e ni ga pil, in bo že pred rojstvam s svetim
Duhom napolnjen. V e 1 i k o i zr ael ovih otr ok bo k Bo¬
gu njih Gospodu prebernul; bo pred njim selu duhu
iu močiElia, da bi očetove serca s otroci združil
in nevernike k modrosti pravičnih pripeljal, pri¬
pravit Gospodu popolnoma ljudstvo. 44  Vse to Caha¬
ria s začudenjem posluša; alj angelova obljuba se mu never¬
jetna zdi, ker je natorne moči prekosila; zato angelu reče:
„Kdo me tega prepriča, kajti star sim in moja že¬
na je priletna. 44  Angel mu odgovori: „Ja z sim Gabriel,
ki pred Bogam stojim in sim poslan tebi to razo¬
det. In glej! ker nisi verjel mojim besedam, boš
mutast do dne, ko se bo vse leto  zgodilo. 44  Na to
angel zgine, in Caharia, ki je bil od tiste ure mutast, se po
dokončanem opravilu svoje duhovne službe sopet domu po¬
verile.

Kar je arhaugel Gabriel preročil, se je vse dopolnilo;
Elizabeta poprej nerodovita, je blagoslovlenega telesa, se za-
volj tega že peti mesec doma prikriva, in na tihem Boga za
toliko milost hvali. U šestem mesci nja blagoslovlenega sta¬
nu pošlje Bog angela Gabriela k preblaženej Devici Marii u
Nacaret, njej oznanit, da je od Najvikšega mati dolgo pri¬
čakanega Mesia alj Odrešenika izvoljena. In ker ji angel oz¬
nani, da je tudi Elizabeta, njena teta, čeravno že priletna in
do zdaj nerodovita, vendar še sina spočela, ker pri Bogu no¬
bena reč ni nemogoča, se Maria s naj globočejo ponižnostjo

676

24. .Tuni ali rožnik.

božjej volji podverže, hvali in povikšuje Boga svojega Go¬
spoda, ki je njej toliko neizmerno milost skazal, gre črez
hribe in doline n judovsko mesto Hebron u hišo Caharia in
Elizabete, ne kakor da bi se kotla resnice angelovih besed
prepričati, marveč svoji toliko srečenej teti srečo vošit in jo
s ljubezni polno postrežbo razveselit. Svet evangeli nam po¬
ve, da, kakor hitro je deviška mati našega Zveličarja u Ca-
harijevo hišo stopila in svojo teto Elizabeto pozdravila, je
sv. Joan u maternem telesi, kder je še takrat počival, ve¬
selja poskočil, Elizabeta sama pa je s sv. Duhom napolnje¬
na bila. To poskocenje u maternem telesi, pravijo sveti očet¬
je, je bilo znamnje, daje  tečas še nerojen Joan po poseb-
nej milosti u Mariinem deviškem telesi skritega Zveličarja
spoznal, se njegove pricejočosti razveselil in njega molil. Zato
tudi učijo, da je tečas bil sv. Joan izvirnega greha očišen,
s gnado sv. Duha napolnjen in tako po angelovih besedah že
u maternem telesi posvečen.

Maria je blizo do rojstva sv. Joana pri svoji teti ostala
in ji je u vsem ljubeznivo stregla. Denašni dan je Elizabeta
tistega rodila, kojega je angel obljubil in oznanil, ki ni samo
pobožne stariše, temuč celo rodbino, vse Izraelsko ljudstvo
s veseljem, radostjo in pričakovanjem napolnil. Sosedi iu žlali-
ta, ko od te velike pobožnej Elizabeti skazane milosti božje
slišijo, se obilno snidejo, ji srečo vošit; in ko osmi dan, po
Judovski postavi dan obreze pride, pri kojej so novorojenim
otrokam imena zberali, mu hočejo ime njegovega očeta dati;
sv. Elizabeta pa se jim vstavi rekoč: „Ne tako, ampak
Joan  naj  mu  bo  ime.“ Pri Judih je navada bila, otrokam
imena starišev alj bližue žlahte dajati; zato ji odgovorijo:
„Saj nobenega ni u ž lahti tega imen  a.“ Ko Elizabeta
le zmerom ime Joan terdi, pomignejo tečas še mutastemu Ca-
hariu, ker bi radi vedli, kako hoče dete imenovati? Tablico
mu ponudijo, na kojo je ime zapisal in tudi izgovoril: „Joan
mu bodi  ime.“ Tako je začel do tistihmal mutast starček
sopet govoriti; bil je tudi s sv. Duhom napolnjen, je ginje-
niga serca častil in hvalil Boga, in prerokvaje prepeval:
,,Hvalen bodi Gospod, Izraelski Bog! ker je obi¬
skal in odrešenje pripravil svojemu ljudstvu, ka¬
kor je po svojih prerokih govoril. Ti, dete! boš
prerok  nar  Vi,šega; zakaj pred o bli čjemGosp o do-
vim mu p oj deš pota pripravljat. 4 ' Se večje  Caharia
govoril, kakor mu je sv. Duh dal govoriti. Vsi pričejoči se
čudijo, hvalijo Gospod Boga, in povsodi oznanujejo, kar so
vidiii in slišali. Vsi sklenejo, da iz tega novorojeniga deteta

677

Rojstvo svetega Joana Kerstnika.

bo enkrat kaj velikega postalo. Zato se med seboj ostenneli
poprašujejo: „Kaj misliš, bo iz tega otroka; kajti
roka Gospodova je s njim? 14  Toliko sv. Luka u svojem
evangelii od rojstva sv. Joana pripoveduje in potem pristavi,
da je rastil, močen prihajal o sv. Duhu, in u pušavi ostal do
dneva, o kojem se je na Gospodovo povelje ljudstvu prika¬
zal na potoku Jordanu, kder je oznanova! pokoro in kevševal.

Neki cerkveni očetje pripovedujejo, da je Elizabeta s
malim Joanoin u pušavo bežala, da bi se pred grozovitostjo
kralja Heroda skrila; Joanek pa je ondi alj po angelu alj
drugači po sosehuej previdnosti božji bil pri živlenji ohra¬
njen. Drugi pišejo, da se je u tretjem alj k večini u petem
leti iz želje Bogu popolnoma služiti in se na svoje opravilo
pripraviti,'prostovoljno u samoto podal; kar je lehko veijetno,
ker je že u maternem telesi pri popolnoma pameti bi! in spo¬
znal,  za kako visoko opravilo ga je bil Bog odločil. To je
gotovo, da se je iz majhnega že u pašavi deržaval. Kako
je pa u pušavi živel, nas sveti evangelisti in drugi sveti očetje
učijo. Živel se je namreč divjega meda in kobilic, pa tako
po malem, da je Kristus Gospod od njega rekel, kakor bi ne
bil pil, ne jedel. Nja pitje ni bilo dr njega, ko voda; nja obleka,
suknja iz kamelske žime s usnjatim pasom okoli Ijedja. Ter-
da zemlja je bila nja postel. Noč in dan je premolil in pre-
mišloval božje skrivnosti. S postom in drugemi pokorili seje
na  svoje opravilo pripravljal. Sv. Auguštin pravi med dru¬
gemi, da ojstro spokorno živlenje sv. Joana je pervi izgled
bil, po kterem so sveti pušavniki svoje vravnavati iskali; za¬
to ga za svojega začetnika spoznajo.

U tridesetem leti svoje starosti je bil sv. Joan od Boga
opominjan, pušavo zapustiti in svoje opravilo nastopiti. Pri¬
šel je na vse strani Jordana oznanovaje pokoro in kerševa-
je spokornike. Ti kerst pa ni bil oni, kojega je Kristus Go¬
spod pozneje vpostavil; tudi ni imel guad, ki jih Kristusov
kerst ima, temuč je bil le znamnje pokore. Sv. evangel nam
prostrano pripoveduje, kolike množice ljudi so k Joanu pri¬
šle, kaj je pridgoval, kako je ljudstvo k pokori opominal, ka¬
ko je milost dosegel Kristusa samega kerstiti; in kaj se je
pri tem kerstu godilo. Govori se od lepega pričevanja, ko¬
jega je Kristusu pravemu Mesiu dajal. Pripoveduje se, kaj
je Jeruzalemskim poslancem odgovoril, ki so ga vprašat pri¬
šli, ali je on obljublen Mesia? Kajti nja živlenje je bilo ta¬
ko sveto in čudapolno, da jih je veliko njega za pravega Me¬
sia imelo. Kar se je na dalje s tem svetnikom godilo, lehko
na praznik nja obglavljanja, ki 29. augusta pade, bereš.

678

24. Juni ;iii rožnik.

Pri svetili očetih se najde veliko pridig’, ki lepo hvalo
sv. Jeana, in pripovedi n ja čednost z ap o padejo. Imenujejo ga
angela u mesu, apostola n pridgah, čudo pokore, pervega pu-
savnika, ki jih je na tisuče k svojej nasledbi nagnul, perve¬
ga pridgarja pokore in oznanovavca božjega kraljestva. Hva¬
lijo nja nevstrasenost u kaznovanju hudobij visokih kakor ni¬
ških oseb; nja pregloboko ponižnost, ki se je nevrednega
štel, Kristusa kerstiti, tudi ne jermenov od nja čevljev od¬
vezati; nja angelsko nedolžnost in deviško čistost, kojo je
vedno neoskrunjeno ohranil; nja ojstro, stanovito pokoro in
neutrudno gorečost za čast božjo in za zveličanje bližnega.
Kar pa bi naj vse ljudi k naj večemu spoštovanju tega svet¬
nika nagnilo, je, da je Kristus Gospod sam visokost in sve¬
tost Joana večkrat pohvalil in očitno rekel, da ga ni veče-
ga med človeškem! otroci, ko Joan Kerstnik. Kaj se še viš¬
jega zamore k njegovej hvali povedati ?

N a u k i n p osne m u-

1. Ko je božja mati Maria svojo sveto teto Elizabeto objiskala, je bil
svet še n maternem telesi skrit Joan izvirnega greha očišen in s posvečejočo
gnado oblagodarjen. Kako neizrečeno velika milost! Tebi je ravno ta milost po
kersti podeljena bila, ko si svet kerst prijel. Ti si bil takrat izvirnega greha
ooi.šen, si postal iz otroka jeze otrok božji, tempel in prebivališe sv. Duha,
in si pravico do večniga zveličanja zadobik „GJejte, kakšino ljubezen
nam je Oče skazal, da se otroci božji imenujemo  in  srno, u  piše
svet apostol Joan. Poglej in premisli to neizrečeno veliko milost, kojo ti je
Gospod Bog, pred toliko tisuč drugimi Judi  in hajdi iz gol ega vsmilenja ska¬
zal. Si se pa tudi že kedaj Gospod Bogu za to vredno zahvalil '1 Stori to še
danes, in ponovi to svojo zahvalo vsako leto na svoj rojstni alj kerstni dan.
Pa varij se, da sopet iz otroka božjega otrok jeze, iz prebivališa sv. Duha
prebivališe peklenskega duha ne postaneš, in tako pravice do nebes ne zgu¬
biš. „Po svetem kerstu si tempe! in prebivališe sv.Duha postal,“
pravi sv. Leo, ,,ne odženi tako imenitega prebivavca in ne pori¬
ve rzi se sopet sužnosti hudiča.”

Ž. Sv. Joan je u maternem telesi zadobleno gnado in nedolžnost vselej
neoskrunjeno ohranul; in vendar je iz majhnega, kakor smo slišali, noter do
svoje smerti tako ojstro živel. Od kod pride, da se ti pred vsakim pokori-
lom toliko gnusi, ker vendar veš, da si pri kerstu zadobleno gnado in ne¬
dolžnost že zdavnej skoz svoje grehe zgubi! ? Zakaj nočeš svojega telesa s
postom in s drugemi pokorili nekoliko strahovati in štrafati? Zakaj mu ho¬
češ vse dopustiti, kar le poželji, nasproti pa se varješ in ogibleš vsega, kar

679

Sv. Gvilelm, apat.

mu je boleče in težavno ? „Joanez strahuje in terpinči svoje nedolž¬
no telo tako ojstro,“ govori sv. Bernard,  „in vi hočete svoje greš¬
no telo s svilom in žametom lepotieiti in s dragimi jedmi redi¬
ti Kako se to spodobi? Kako si upate enkrat pri Bogu obstati? 1, resnici,
ko bi se tako lehko brez žatajenja samega sebe, pri prostem vžitku vsega po¬
svetnega veselja, pri čisto zložnem in mesnem živlenju u nebesa priti zamo-
glo: bi smeli reči, Joan je bil neumen, da je tako ojstro živel. Ali kdo sim':
kaj takšnega le misliti od njega, ki je že u maternem telesi poln sv. Duha
bil ? Mi, mi smo neumni, če si mislimo, da bodemo po čisto drugačnem živ¬
lenju u nja družbo u nebesa prišli. ,,Zato  se  daj  mo , u  pravi sv. Bernard,
k pokori ob ud itiče  namreč ojstro spokorno živlenje sv. Joana premi¬
slimo: ,,Priganjajmo sami sebe k strahovanju samih sebe, da
strašnej sodbi živega Boga  odidemo/*'

3. Imajo u naših krajih starodavno navado na bilo rojstva sv. Joana
kerstnika kres žgati, pa malokdo ve, kaj ova. šega pomeni. Stari slovenci so
bili, kakor vsi drugi sosedni rodovi, maiikovavci, kteri so namesti Stvarnika
le stvari, posebno sonce po božje molili, in mu ravno o kresu, kadar nam naj
višej sveti in naj daljši dan naredi, vesel ogenj u čast žgali, in ognene kola
sukali. Nam kristjanom je prisijalo sonce, sam božji Sin, Jezus Kristus, ki
je prišel luč na te svet, da kdor n njega verje, ne ostane u te¬
mi nevere, marveč ima luč živlenja  večniga. Njega je sv. JoanKerst-
nik s perstom pokazal, rekoč: „P o glej te Jagne božj  e!-' in njemu u spo¬
min je šega ostala kres žgati, in se luči prave svete vere oveseliti, ktero nam
prinesil Kristus Gospod.

I o 1 i t v a.

O Bog! kateri si nam denašni dan s rojstvom sv. Joana častitliv sto¬
ril:  daj svojim ljudstvom dar duhovskcga veselja, in vodi misli vsih verni¬
kov na pot večnega zveličanja. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXV. Dan junia a!i rožnika.

Sveti Grvilelan, apat.

Sv. Gvilelni je bil rojen leta 1105 u Parizu na Fran¬
coskem imenitih stari.šev, ki so ga skerbno gojili, potem pa
se nježuega mladeučika nja ujcu Hugotu, Kent-Germanskemu
apatu u skerb izročili, da bi se ondi Bogu služiti in drugih
učenost navadil. In zares je on pod toliko slovitim učenikom
ne le u vednostih, marveč u kersanskih čednostih rastil, ta¬
ko, da je u kratkem vsim svojim součencom u izgled bil. Le
s pobožnemi součenci se je prijatiil; tudi druge je ljubil, ven-

680

25. Ju ni ali rožnik.

dar se jih je varval, da bi od njih pohujšan ne bil. Ko je
odrastil in svoje šole dobro dokončal, je bil po božjem po¬
klicu mašuik posvečen in u cerkvo svetih apostolov Petra in
Paula, koja se tudi svete Genovefe imenuje, med korarje vzet.
Korarji ove cerkve pa so svojoglavno in silno svobodno, ne
po samostanskih postavah živeli. Gvilehnu, ko to zapazi, sil¬
no težko dene; kajti on postave samostanske na tenko do-
polnuje, in se ne da u svojej stanovitosti ne po slabih iz-
gledih, ne po zardevanju in zasmehovanju od strani svojih to-
varšev premakniti in od steze čednosti odpeljati. Med tim,
da so drugi ničemurnemu veselju služili, je on molil, svete
bukve preberal in druge bogoljubne dela opravljal. Zavolj te¬
ga so ga sovražiti in preganjati jeli. Hočejo ga tudi iz svoje
srede iz samostana izgnati Sv. Gvilelm pa vse zaničevanje
in preganjenje s naj večoj ppterplivostjo prenese, tako, da
se nikomur še ne pritoži. Crez neke leta ga apata nekiga
samostana zunaj mesta izvolijo, kojo službo s veseljem na¬
stopi, ker je priliko najdil, na tihem bogaboječe živeti.

Ko so na papeževo in cesarjevo povelje morli korarji
ti samostan Auguštinarjein prepustiti, je sv. Odo, njih apat,
tudi Gvilelma nazaj u ti samostan povabil, s zaupom, da bode
nove korarje izgled tega svetega moža užgal in k pobož¬
nosti obudil. Na prijazno apatovo vabilo se Gvilelm brez od¬
loga k njemu poda, ki mu svetje, u redovno svetega Augu-
štiua stopiti, da bi za svoje zveličanje bolj gotovo skerbeti
in pred dušnim nesrečam se obvarvati zamogel. Sv. Gvilelm,
čeravno s svojim pobožnim in tihim živlenjem drujga ne iše,
ko zveličanje svoje duše, se vendar ne more hitro pregovo¬
riti, po svetu pobožnega apata storiti in svojo bogato službo
zapustiti. Odo, nja neodločeno serce spozuavši, mu podobo
križanega Jezusa pokaže, njemu takole rekoč: „AIi ni Bo g,
kije iz ljubezni do nas nebesa zapustil, vreden,
da tudi ti iz nasprotne ljubezni do njega  vse  čas¬
no zapustiš? 44  Gvilehnu serce omečiti ni bilo potreba več
govoriti. Sramožlivosti na tla pade in je k vsimu pripravlen,
kar mu pobožen apat svetje in želji. Odpovedal se je svoji
častnej službi, razdelil svoje veliko premoženje med vboge
in stopil u red svetega Auguština, u kojem je po polnem du-
hovskem živlenju goreče hrepenel. Postave svojega reda je
na tenko spolnoval in svetil vsitn s lepim izgledoin čeduosti
do 60. leta svoje starosti. Zdaj se mu Kristus u spanju pri¬
kaže rekoč: „GviIelm! u daljno neznano deželo se
moraš podati; ondi boš veliko preganjanja in zo-
pernost prestal, pa ne bodi maloserčen in ne dvo-

681

Sv. Gvilelm, upat.

mi; jaz te bom podpiral in uvisokej starosti u več¬
no iz veli Čanje poklical/ 4  S to prikaznijo in obljubo več¬
nega zveličanja silno oveseljen, se Gvilelm radovolno Bogu
daruje, pripravlen vse težave, preganjenje in britkosti voljno
terpeti; alj vedel ni, u ktero deželo bi se podal, dokler ga
škof Rošildski, ki ga je bil u Parizu spoznal, u Dansko
kraljestvo na Zelandski otok ne poklice, med tamošnimi sa-
mostanovniki svetega Auguština zaspano duhovno živlenje
sopet obudit. Po dovolenju svojega vikšega se je s tremi po-
božnemi korarji kje podal. Kakor pa je bil pobožni škof nje¬
govega in nja bratov prihoda vesel, tako so bili nevoljni du¬
hovniki ovegn samostana. Silno veliko britkost so svetimu
možu napravljali, na vse viže so ga preganjali in u svojej
hudobii tako daleč .šli, da so sklenili, alj ga divjakom prodati,
alj pa mu živlenje vzeti, samo zavolj tega, ker seje nepre¬
nehoma trudil za izpolnenje samostanskih postav in ker je
njih grešne navade zateral. Alj sv. Gvilelma u nja svetem
trudu ne straši nobena še tolika zopernost, tudi smert ne.
Sprejemal je svoje sovražnike s naj večo ljubeznijo, poter-
pežlivostjo in krotkostjo, tako, da so sv»je pregrehe spoz-
navši svoje poprej slabo živlenje pobolšali; kar je sv. Gvi¬
lelma močno veselilo. Imel je tudi še to veselje, da je na
oveni otoku nov samostan pozidal in s pobožnenu redovniki
napolnil. K temu mu je veliko pripomoglo, ker so nja sovraž¬
niki s časom dobro spoznali, da Bog svojega zvestega slu-
žavnika očitno varje, in mu je dar, nad bolniki mnoge čuda
delati, podelil. Po takem se je zgodilo, da so ga oni, ki so
u začetku nja naj linji sovražniki bili, visoko častiti in ljubiti

začeli.

Sedem Iet v pred nja smertjo se mu imenit star mož pri¬
kaže, rekoč: „Se sedem boš živel. 44  Sv, Gvilelm, tačas
že 91 let star, misli, da u sedmih dneh bo umeri. Zatega-
voljo se skerbno za srečno smert pripravlja. Ko sedem dni
preteče in on pri svoji visokej starosti še ziniraj zdrav in
terden ostane, misli, da mu je 7 tednov še odločenih, in se
kakor popred skerbno za dobro smert pripravla. Preteče tu¬
di teh 7 tednov, in on še zdrav, te besede od 7 mescov, po
teh pretekleh, od 7 let vzame, kar je zadnič tudi resnično
bilo. Vsili teh 7 let se je neprenehoma u svetih čednostih in
spokornih delih vadil. Pred smertjo mu pošlje Bog še silo
težavno bolezen. Po celem truplu se mu od nog do temena
nagnusni mehurci spustijo, polni smradlive gnilobe, tako da
ga nobeden brez strahu pogledati ne more. Vse te velike
bolečine svoje bolezni pa je kakor poprejne britkosti svo-

25. Juni ali rožnik.

682

j ega živlenja s čudno poterpežlivostjo prenesi!. Ker je n
svojej bolezni bil sv. Jobu enak, je (udi nja besede rad
ponavljal, rekoč: J'e smo dobro od Gospoda  preje¬
li, zakaj bi (udi hudega od nja ne vzeli? Kakor
je Gospodu dopadlo, se je zgodilo. Ime Gospo¬
dovo bodi češe  110.“ — Na velik cetertek je še sveto
mašo služil, svojim podložnim sveto obhajilo in posledne
nauke delil. Začne jim po navadi tudi noge umivati, pa mora
od tega opravila jenjati. ker ga je u persih silno bosti jelo.
Na veiikonoc še enkrat svete zakramente prejme, in prosi,
da bi ga po izgledu sv. Martina na terde tla položili. Potem
je poln nebeške tolažbe svojo dušo u roke svojega Stvarnika
izdihnili. Ob uri nja smerti je neki dalen duhoven njegovo
dušo s neizrečenim veličastvom vidi! u nebesa iti; in 12  let
poprej je neki drugi vidil veličastni sedež, ki je u nebesih
ravno temu svetniku od Hoga pripravlen bil.

N a u k i n p o  .v n e m a.

1. Sv. Gvilelm je moral nekoliko časa med razuzdanemi ljudmi živeti,
pa se ni dal ne s slabim izgledom ne s sramovanjem in zasmehovanjem od
pota čednosti odverniti. S tem je svojo stanovitost u dobrem in svojo zvestobo
do Boga pokazal, kakor u preganjanju in n svojej bolezni čudno poterpežlivost.
u kojih čednostih ga tudi ti posnemaj. Ne daj se niti s slabim izgledom, ne
s zasmehovanjem hudobnih od dobrega odverniti. Kivi po božjeh postavah,
kakor je sv. Gvilelm storil, in ne ravnaj po tisteh, ki jih prelomljajo. Ne
glej na njih zaničevanje in smeh, ne sluSaj jih, če te zasramujejo; vse to (i
kaj Skodrati ne more; le Bogu zvest ostani. U preganjanji, u težavah in brh¬
kostih se posluži prave keršauske poterpežlivosti in besed sv. Joba, ktere jo
sv. Gvilelm večkrat zgovarjal, rekoč: „G'e smo dobro iz roke Gospo¬
dove prejeli, zakaj bi tudi hudega od njega ne vzel i? Kakor je
Gospodu dopadlo, se je zgodil o. Ime Gospodovo bodi češeno.”

Te besede naj te opominajo imenite resnice, da vse iz božjih rok pride,
ne samo dobro, tudi kar mi hudo imenujemo, kakor: bolezni, vbožtvo, pre¬
ganjanje, zguba časnega blaga itd. ,,Dobro in hudo, živlenje in stnert,
vbožtvo in bogastvo pride od Boga,“  govori moder Sirah. Spomin te
resnice te bo u terplenju tolažiti zamogel. Le to ne žabi, da hudo, ktero po
nedolžnem, brez greha ter piš, posebno od Boga pride; Bog vse to tvojemu
zveličanju pošilja. Če te pa kaj hudega zavolj greha zadene, tudi to po božjem
pripušenjtt pride. Bog scer greha noče, pa hoče, da voljno terpiš, kar te zo¬
petnega zadene. Torej ne glej toliko na človeka, ki ti hudo navali, temuč na

683

Sv. G vile Im. apat.

Boga, ki za vse to ve in tudi liudo pripusti. Tako sta mislila sv. Job in sv.
Gvilelm, kar zgor imenovane besede učijo; tako je učil Jezus sam, ki britko
terplenje in grenko smert kelih imenuje, kojega mu je Oče nebeški piti dal.
„Ne bom li keliha pil, kojega mi je moj Oče dal?"

2. Sv. Gvilelm se je celih 7 let s vadbo u čednostih in u spokornih
delih k srečnej smerti pripravljal. Vedno je smertno uro pred očmi imel, in
s tem se je k dobremu obudoval. „Blagor mn,“  pravi pobožni Tomaž
Kempčan, „kdor smertno uro vedno pred očmi ima, in se vsak¬
dan k smerti pripravlja/'  Kolikobart pa ti na smertno uro /misliš?
Kako se k smerti pripravljaš? Glej, smert te lehko povsodi in vsak čas za-
gerli; ker ni kraja, ne časa, u kojem bi ne vtegnil umreti. Sv. Bernard pravi:
„Smert povsodi na te čaka, torej moraš tud ti, če hočeš moder
biti, povsodi  na  njo  čakati." Ravno to velja tudi od časa. Smert te
vsakdan čaka, čakaj tudi ti vsakdan na njo; to je, na vsakem kraju, o vsakem
času bodi na smert pripravlen. Ako te smert u kraju alj o času zasači, o
kojem pripravlen nisi, gorje tebi! Mije  veči nesreče od smerti brez pripra\e.
Pomni tedaj, dokler si zdrav, večkrat svoje smerti, in pripravljaj se zgodaj
na njo. Stori u živlenju to, kar boš u smertnej uri željel, da bi bil storil.
Opusti zdaj, kar boš tačas željel, da Iti ne bil storil. Očisti svojo vest do-
pernešenih grehov, ohrani jo brez vsega madeža in vadi se skerbno u dobrih
delih. To je nar boljša priprava za smert. Te priprave se moraš poprijeti,
če hočeš enkrat srečno umreti. Zato ,,bodi vsaki čas pripravlen,"  go¬
vori pobožni Tomaž Kempčan, „in živi tako, da te smert nikdar brez
priprave ne najde/'  Se nekaj. Beri še enkrat, kar je sv. apat Odo sv.
Gvilelma vprašal, namreč: „A 1 i ni tisti Bog, ki je iz ljubezni do nas
nebesa zapustil, vreden, da tudi mi iz ljubezni do njega vse
časno zapustimo?"  Tudi ti u drugeh okolinah samega sebe vprašaj: Ali
ni tisti Bog, ki je iz ljubezni do mene toliko storil, toliko terpel, vreden, da
se iz nasprotne ljubezni do njega tega alj unega greha varjeni, to alj uno
grešno priložnost in navado opustim, to alj uno grešno prijaznost raztergam?
Ali ni vreden, da se iz ljubezni do njega bolj skerbno u dobrih delili vadim?
Ali ni vreden, da iz ljubezni do njega vse voljno terpim, kar mi on k mo¬
jemu zveličanju pošlje? Oe samega sebe tako skerbno poprašuješ, bo tvoje
serce k radovoljnemu izpolnovanju vsiga tega omehčano in obudeno, kar Bogu
dopade, in k opušenju tega, kar je njemu zopernega; kajti vse le to in še več
je tvoj Bog od tebe zaslužil.

M o 1 i t v  a.

O Bog, ki si na stezi zveličanja našej slabosti posneme vreden izgled
zapustil; dodeli nam, da sv. apata Gvilelma zasluženje tako častimo, da nja
priprošnje deležni postanemo in po nja svetih stopinjah hodimo; skoz Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

684

26. Juni ali rožnik.

XXVI*  Danjnnia ali rožnika*

Sveti Joanez in Paul, mučenika.

Med drugemi neštevilnemi mučeniki, ki so u pervih sto¬
letjih, ko je sveta cerkva močno preganjana bila, rimsko
mesto s svojo za Kristusa prelito kervjo poveličali, sta sv.
Joan in Paul u slovečem spominu, koja sta leta 362 sinert
mučenikov terpela. Vladal je tedaj rimsko kraljestvo cesar
Julian, odpadnik, tako imenovan, ker je od svete keršanske
vere, kojo je več let spoznal, odpadil in nehvaležno se ger-
demu malikovanju vdal. Od nevernih modrianov osleplen, se
ni le samo k neverstvu obernul, marveč je tudi kristiane pre¬
ganjal, zdaj s zvijačo, da bi jih od svete vere odvernul, zdaj
skrivim obdolženjem velikih pregreh: zdaj s tem, da neverne,
kristianoin sovražne poglavarje po svojem kraljestvu namest¬
nike postavi, ki so, malikovanje toliko prej in bolj razširit,
kristiane mnogoverstno zaterali, jih vse lastine, kakor zemliš
in drugega blaga oropvali, in jih drugače grozovito imeli,
tudi morili, zdaj s silo, ker jih mučiti in jim živlenje vzeti
vkaže, tode skrivaj, da bi kristiani časti ne imeli, koti mu¬
čeniki Jezusa Kristusa češeni biti. Vse to je ti hudobni od¬
padnik zoper kristiane počenjal med tim, da je nevernikom
mnogo in veliko polajšanje skazal, jim clo popolnoma prostost
dovoljil.

To je storil tudi s dvema svetima bratoma, Jeanom in
Paulom, ki sta zavolj svojega žlahnega rodu in iinenite službe
pri kraljični Konstanco, hčeri Konstantina, pa tudi zavolj
svojega bogastva, posebno pa zavolj svoje gorečosti in lju¬
bezni do keršanske vere veliko slovela, ker sta sebe in svoje
premoženje Bogu u čast in revnim bližnim u pomoč darovala.
Julian, kakor hitro je cesar postal, si je vse prizadjal, da bi
ta dva sveta brata u svojo službo dobil; ker je mislil, da
tako si jih bo narložeji prikupil in k odpadu od svete vere
pripravil. Pa ta sveta brata se terdno in stanovito branita na
brezbožnem in malikovavskem dvoru, kakoršen je cesarja
Juliana bil, službo vzeti. To hudobnega cesarja močno raz¬
žali. Pošlje torej iz juterne dežele, kder je bival, povelje,
nju skrivaj umoriti, če se u desetih dneh njegovim željam ne
vdata in Jupitru ne darujeta (aldovataj. Svetnika si nič ne
pomišlujeta, marveč se skerbno pripravljata smerti mučenikov
umreti, svoje premoženje med vboge razdelita, in neprene¬
homa molita. Po desetih dneh pride k njima Terencian, ce-

Sv. Joanez in Paul. mučenika.

685

savskih životarjev poveljnik, s podobo Jupitra, njih malika,
in jima u imeni cesarjevem zapove, njo moliti. Ko se temu
povelju sercno zoperstavita in u spoznanju prave svete vere
zvesta in stanovita ostaneta, ju u nju lastnej hiši na Celiškem
hribu obglavijo, skrivaj pokopajo in potem to vest raztrosijo,
da so ju u ptuje daljne dežele izgnali.

Alj Bog, pred kojim ni nič zakritega, je hotel ne samo
krivice in hudobije cesarja Juliana, temne tudi velicast tih
dveh mučenikov razodeti po nekojih od hudiča obsedenih,
ki so na mesto, kder so trupla sv. Joana in Paula počivale,
prišli in imena tih svetih mučenikov klicaje po njunej pri¬
prošnji od hudega duha rešeni bili. Nad njunim grobom in na
ravno o vem mestu, kder njune svete trupli počivate, je bila
že u petem stoletju svetima mučenikoma Juanu in Paulu na
čast lepa cerkev pozidana; in sveta cerkva jima še to čast
skazuje, da se nju pri vsakej svetej maši spomina in se nju¬
nim priprošnjam priporočuje.

Nauk in posnema.

1. Očitne preganstva kristjanov so že pred več stoletji saj u deželah,
u kojih mi živimo, prenehale; vendar, uči sv. Krizostom, skrivnega pregan-
jenja ne manjka tistim, ki pobožno živijo. '„Ako nimamo vidnega pre-
ganjavca alj trinoga, ki bi nas mučil, imamo vendar zmirom
nevidnega, namreč hudiča, ki nas s svojcmi skušnjavami nad¬
leg  u j e.“ Sveti mučeniki so imeli zdaj prilizovanje, zdaj protenje svojih pre-
ganjavcov premagovati, mi mormo pa svet, nja polnijšlive izglede, šege in
nauke premagovati, nad poželjivostjo svojega mesa vedno gospodariti. Kri-
stian, ki srečo imaš, u mirnih časih aij u deželi živeti, u kterej nam po
božjej milosti luč svete vere gori, premisli, da si ti ravno za tiste nebesa
stvarjen, za koje so svetniki toliko terpeli. Ravno tiste nebesa, u kojih se sveti
mučeniki zdaj veselijo, si lehko tudi ii u mirnih časih pridobiš, če ravno očit¬
nega preganjanja ne terpiš, kervi za sveto vero ne preliješ. Vidiš veliko ne¬
beško milost, kojo ti je Bog dal, da bi njemu toliko ložeji in z vesti ji služil.
Si že kedaj svojega Boga za to milost zahvalil? Ali se njemu s zvestobo u
nja službi hvaležnega skažeš? Niso mirni časi u tebi veli ko več mlačnosti in
lenobe u veri in službi božjej obudili? Si se morebiti rajši u službo goljuf-
nega sveta, kakor pa u službo božjo podal? Kakšen dobiček ti zamore svet
dati, ako njemu služiš? Nekoliko minlivega veselja, zapeljive časti, goljufnega
blaga, zadnič večno pogublenje. Se hočeš tega ovarvati, premaguj in zatiraj
svoje slabe nagone in hude želje, premaguj svet in hudičevo zalezovanje. Ce-

(«6

26. Jani ali rožnik.

ravno nisi zdaj več očiiuo preganjan, kakor nekdaj mučeniki, vendar si Jeiiko
lepo krono u nebesih zaslužiš, ako zvesto in stanovito po svetej veri živiš.
Sv. Joanez in Paul sta sebe in hudoben svet premagala, ko sta raji u božjej
službi ostala, kakor da bi bila u službo rnalikovavskega cesarja stopila, če
jima se je še tolika čast obetala, ker sta dobro vedla, da svet in nja po-
željenje prejde, le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj.

2. Sveti mučeniki so bili pripravljeni za svete vere, za Kristusovega
imena del premoženje, čast in živlenje zgubiti, kar sta sv. Joan in Paul sto¬
rila. Tako moramo tudi mi pripravleni biti, premoženje in čast zgubiti, tudi
raje umreti, kakor u greh privoljiti in Boga žaliti, če hočemo svojo dušo večne
pogube rešiti in k tistej veličasti priti, kojo oni zdaj u nebesih vživajo. Uči se
torej sebi in svetu tako odmreti, da svojega serca na posvetno čast in minlivo
blago ne navezuješ, lemuč s tem, kar ti je Bog dal, dobro gospodariš in si
večne zaklade u nebesih naberaš. kar te sv. Joan in Paul učita. Vse dušne
in telesne moči, premoženje, čast in živlenje sta Bogu in nja svetej službi
darovala in zdaj stotero, ja večno plačilo vživata. Daruj tudi ti svoje dušne
in telesne moči, in vse česar gleštaš Bogu in nja svetej službi; pa radovoljno
in iz ljubezni mu, vse to daruj, in dobro bo shranjeno, bo dober, dro nar-
boljši tek, večno plačilo imelo. Če popolnoma vse kar imaš, Bogu in nja
svetej službi daruješ, tedaj boš rad na Boga mislil, se u gorečih molitvah
rad k njemu obračal, ga boš ljubil, kakor ljubi dete svojega dobrega očeta.
S veseljem boš nja zapovedi spolnoval, greb skerbno odvračeval, čast božjo
iu zveličanje bližnega množiti iskal. Rad boš s tem, kar ti je Bog dal, če
tudi po malem imaš, bližnemu priskočil, zakaj kar vbogemu daš, Bogu po¬
sodiš in obilne obresti zato od Narbogatejšega pričakati imaš. Sv. Joan in
Paul sta vedla, da ju gotova smert čaka, zato sta pred svojo smertjo hitela
dobrih del storiti, kar sta mogla. Tudi tvoja smert je gotova, samo to, da
ne veš, kde in kedaj te bo zadela. Torej priden bodi u dopernašbi dobrih del,
koje dopernašati te sveta vera uči, pa u gnadi božjej in u pravem namenu,
Bogu dopasti, jih opravljaj; tako bodo tudi tvoje majhne dobre dela pred
Bogom veliko ceno imele, in kedar te Bog zakliče, pojdeš dobrih del bogat
po večno plačilo. „Vi ste drago o d k up leni, 44  piše sv. Paul. „Bodite
stanoviti in nepremaklivi in vedno bogati del Gospodovih; in
zagotovleni bodite, da vaše delo u Gospodu ne bode zastonj/ 4

M o 1 i t v a.

Vsegamogočni večni Bog! prosimo te, da nas denašni god s dvojnim
veseljem navda, ktero iz poveličanja sv. Joana in Paula izhaja, ktera je enaka
vera in enako terplenje u resnici brata storilo; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

St.  Ladizlaj. Vogerski kralj.

m

XXVII* O a n j ti n i a ali r o ž n i k a*

Sveti KjadizlaJ, Vogmki Stranj.

Sv. Ladjzlaj, sin Vogerskega kralja Bela, in umik sve¬
tega kralja Stefana, ki se Vogerski apostol imenuje, je bil
rojen na Polskem, kder je takrat nja oče, otl kralja Petra
preganjan bival, {zrejo malega Ladizlaja je nja pobožna mati
prevzela, in jo je n naj lepšem keršanskem duhu oskerbovala,
kar so lepe čednosti Ladizlajeve živo pričale. Bil je boga¬
boječ, pravičen, vsmileu, krotek in vsiga dobrega polu od
mladosti; zato so ga Vegri svojega kralja izvolili, in ga ne¬
izrečeno ljubili. Bil je skorej na čudno vižo na kraljev sedež
postavlen po prepodenju kralja Salomona, kojega je zavolj
nja grozovitosti in drugih sramotij vse čertelo, po smerti
kralja Gajza, ki je za kraljem Salomonom vlado prevzel.
Alj Ladizlaj, kojega kraljeva oblast ne veseli, se nje brani,
in bi se njej bil tudi pozneje iz ponižnosti rad odpovedal;
le po velikih prošnjah svojih pervakov jo prevzame k ve¬
selju vsih svojih podložnikov; kajti poleg imenovanih čednost
je bil tudi serčen, moder in dobrotliv. — Perva skerb nje¬
govega kraljevanja je bila, svoje podložnike osrečiti; zato
si prizadeva, pravo keršansko živlenje ne samo pri svojih
podložnikih, temveč pri oblastnikih vpeljati, ker je dobro
vedel, da le pravo keršanstvo je izvir prave sreče. Alj k
izpolnenju te nja serčne želje mu zvunajuega miru pomanj-

688

'27. Juni ali rožnik.

kuje. Hudobni kralj Salomon, ki je bil od kraljevanja od-
stavlen, si ga hoče sopet prisvojiti, in celo kraljestvo u velik
nepokoj spravi. Miroljubni in ponižni Ladi/daj mu sporoči,
da je vsako uro pripravlen njemu kraljevi sedež prepustiti,
ko bi le pervaki kraljestva u to dovolili. Ta tako redka in
nikoli slišana ponudba je Salomonovo serce tako pregenila,
da se je vsej svojej dozdevnej pravici do kraljestva odrekel
in s letnoj plačuj je zadovolen biti obljubil. Ne dolgo potem
pa spet drugih misel postane. Skrivoma namreč izdajstvo
zoper kralja Ladizlaja prede in njemu po živlenju streže:
pa začasno še nja hudoben naklep zvejo, ga vlovijo in za¬
prejo. Ladizlaj, navajen milost in ljubezen skazovati, ga ne
pusti dolgo zapertiga; prostost mu podeli in iše nja nehva¬
ležno serce s novimi dobrotami pridobiti in ga na druge boljši
misli spraviti. Pa vse zastonj; bolj ko se kralj njemu mi-
lostliv in radodarn skaže, prešerniši in hudobniši Salomon
proti Ladizlaju prihaja. Zadnič cIo divje Hune zoper njega
našunta, in sam divjo derhal zoper kralja Ladizlaja ropat in
morit pripelja, ki je pa u vojski od Vogrov premagana in iz
dežele izgnana bila

Potem ko je Ladizlaj svoje kraljestvo zunajnih sovraž¬
nikov rešil in pokojno storil, je škole in vikšo duhovšino,
kakor tudi žlahnike in imenite deržavlane u sbor poklical.
Veliko zveličavnih postav in uaredb je bilo ondi sklenjenih,
po kterih bi deržavlani svoje živlenje prihodnič ravnati imeli.
Njih izpolnovanje je tudi u kratkem celemu kraljestvu tisto
lepoto keršanske pobožnosji in ljubeznive edinosti podelilo,
kojo je o času sv. kralja Stefana imelo. Pa ravno zdaj, ko
si pobožni kralj prizadeva čast božjo in blagor svojih pod¬
ložnikov pomnožiti, se več sosednih vojvodov zoper njega
vzdigne. Miroljubni Ladizlaj, ki nerad vidi, da bi se kerv
prelivala, jim zategadel mir ponuja; ko pa to ponudbo pre¬
vzetno odbijejo, seže za orožje, jih častito premaga, in u
djauji pokaže, da ni le bogaboječ kralj, temuč tudi serčen
vojšak. In u resnici priča nja živlenje, da je tolikokrat pre¬
magal, kolikorkrat je zoper sovražnike u vojsko moral. Pod-
vergel si je puntarske Cehe; Hune, ki so po Vogerskem ro¬
pali in morili, je iz dežele izgnal in jih miru prositi primoral.
Poljče in Huse, ki so nja sovražnike podpirali, je kaznoval,
ker je Krakavo glavno mesto Poljske oblegel in premagal.
Dalmatinsko in Horvačko je sovražnikom odvzel, Tartare na¬
sekal in en del Bulgarie in llusie pridobil.

Pri tolikeh vojskah in zvunajnih skerbeh vendar nikoli
na pomnoženje časti božje ne žabi. Sveto vero vterditi in

689

Sv. Ladizlaj, Vogerski kralj.

razširati, je več cerkvi in samostanov pozidal. Za vse to,
kar je bilo božjej službi posvečeno, je posebno spoštovanje
skazoval. U cerkvi ga nikoli niso drugači vidili, ko s naj
večini spoštovanjem pred Bogom globoko ponižanega. Ni ga
bilo dneva, da bi se ne bil kleče pri svetej maši znajdil.
Nja naj ljubši opravilo sta bila molitva in vladanje kraljestva.
Vsakdanje bil pripravku potrebe in tožbe svojih podložnikov
poslušati; nobenega ni brez tolažbe od sebe spustil. Malo je
jedel, se u tednu večkrat postil, tudi o dnevih, o kojih sveta
cerkva ni postov zapovedala; spal je malo in na samej zemlji.
Tako je svoje truplo terdo deržal, svoje počutke u raznem
zatajevanju samega sebe moril, ne drugači, kakor da bi med
redovniki bil živel. Deviško čistost je toliko ljubil, da se je
zakonskej zavezi na vse prigovarjanje svojih svetvavcov, ki
so mu jo u blagor kraljestva nasvetovali, stanovito odrekel,
in sklenil, svojo pervo nedolžnost nepokvarjeno seboj u grob
vzeti. Za vhoge je veliko škerbel, do kojih je skor do raz¬
sipnosti radodarn bil, tako, da je na Vogerskem prigovor
bil: „Vogerski kralj ne zna drujega ko bolnišnice staviti,
cerkve zidati, in pa vbogiui dobro storiti. 4 ' Da je pa več
znal kakor to, je u vojskah s sovražniki, jih serčuo prema-
govaje, pokazal. Preden je u vojsko zoper svoje dušmaue
sel, je imel zmirom u navadi svojim podložnikom tridnevni
post in očitne molitve napovedati, u kojih napovedih jim je
sam s lastnim izgiedom goreče naprej šel. Zato ni čuda, da
je svoje sovražnike tako slavno premagoval, ker so mu u
vojskah sveti angeli varihi bili, koje so večkrat na nja obeh
straneh vidili.

Večkrat je ti sveti kralj tudi žel jel svoje živlenje iz
ljubezni do Kristusa in u hrambo nja časti darovati. Naj
lepši prilika k temu se mu je sveta alj križna vojska zdela,
u kojo se je tačas vse keršanstvo spravljalo, da bi sveto de¬
želo iz oblasti Zaracenov otraelo. Španski, Francozki, An¬
gleški in drugi kralji in vojvodi prosijo Ladizlaja, da bi nad-
povelništvo črez vso kristiansko armado prevzel; u kar je
tudi rad dovolil, ker je namen cele vojske svet, in Je u po¬
mil oženj e božje časti obernjen bil. Pa ko se nar bolj u to
sveto vojsko pripravlja, mu Bog iz nezapopadlivih sklepov
težko bolezen pošlje, u kojije tudi po pobožno prijetih svetih
zakramentih sveto umeri. Tako je bil u nebeški Jeruzalem
od kralja vojskuih trum sprejet, ko se je ravno u pozemeljski
Jeruzalem napravljal, ga s keršauskim orožjem iz. rok ne¬
vernikov rešit u letu 1096 . Ker je u svojem življenju Mario
Devico vselej s posebno pobožnostjo častil, in tej božjej

690

27. Juivi ali rožnik.

materi u velikem Varadinu lepo cerkvo postavil, so tudi po
njegovej smerti nja sveto truplo ondi častito pokopali. Celo
Vogersko kraljestvo je po sv. kralju Ladizlaju dolgo kakor
po svojem dobrem očetu žalovalo. Bog pa je njega po smerti
po veliko in velikih čudih poveličal, ki so se na nja pri¬
prošnjo godili in nja svetost še bolj razglasili.

Nauk in posnema.

1. Sv. Ladizlaj je svoje sovražnike vselej srečno premagal, ker je pred
vojsko s gorečo molitvijo, s postom in drugmi dobrem! deli si resnično pri¬
zadeval, božje pomoči se vrednega storiti, in potem je nevstrašen nad svoje
sovražnike šel. Tudi ti se imaš u živlenju in smerti zoper peklenske duhove,
kakor nar hujši sovražnike tvoje duše vojskovati, ki te s raznemi skušnjavami
močno nadlegujejo. Jih hočeš premagati, moraš ravno to storiti, kar je moder
in bogaboječ Ladizlaj storil, ravno s tistemi pomoeki se božje pomoči vred¬
nega storiti. Pred vsim moraš k molitvi pribežati in Boga guade in pomoči
prositi. ,,Kedar kako skušnjavo terpimo, pribežimo hitro u mo¬
litvi k Bogu; kakor mali otroci, kedar se vstrašijo, hitro u
naročje svoje matere pribežijo;“  pravi sv. Rrizostom. In Kristus
Gospodje sam svoje učence opomina!: „Cujte in molite, da u skuš¬
njavo ne padete.^  Idi potem serčno nad svoje sovražnike, in ne pusti jim
časa te nadlegovati. To je, hitro iz začetka, ko skušnjavo zapaziš, se ji ne-
ostrašen zoperstavi: „Kakor hitro ti hudi duh hude misli vdajati
in te skušati začne, ga hitro od sebe odpodi; vstavi se mu
brez odloge, preden dopadenje in privolenje pride ,“  piše sv.
Auguštin. Toda nevstrašen in serčen moraš to storiti; kajti če se bojiš, te bo
hudi duh s večo naglostjo in silo popadel. In zakaj bi se bal ? Naj se ti hudi
duh še tako močen zdi, je vendar resnično, kar sv. Bernard pravi: „Naš
sovražnik je slab; ne more nobenega premagati, kakor le ti¬
stega, ki sam premagan biti hoče. Zna te skušati; pa pri tebi
stoji, ali mu privoliti hočeš  ali  ne.

2. Sv. kralj Ladizlaj je s vlado svojega kraljestva in s vojsko veliko
opraviti imel, vendar ni dneva memo iti pustil, da bi pri svetej maši ne bil
in molitve o pravem času ne bil opravil. Oboje se je kleče in s največim
spoštovanjem zgodilo. Ne mislim, da bi ti več alj veči opravila imel, kakor
sv. Ladizlaj. Od kodi taj pride, da sveto mašo tako zanemarjaš s izgovorom,
da časa nimaš? Od kodi pride, da črez dan tako malo na molitvo misliš?
K jedi in pitju, k igranju in spanju, k ničemumim pohojam in praznimu mar-
novanju najdeš časa zadosti, zakaj ne k službi svete maše, k opravljanju mo¬
litve? Ce se tudi kedaj pri svetej maši znajdeš, ali svojo molitvo opravljaš;

691

Sv. Ladizlaj, Vogerski kralj.

zakaj se ne zgodi s spodobno gorečostjo in s spoštovanjem? Ladizlaj, velik
kralj, je oboje s pripognjenima kolenama storil, ker je dobro spoznal, da je
Bog memo njega neskončno veči Gospod in Kralj. Ali ne veš in ne spoznaš
tudi ti ravno tega? Zakaj pred velikim kraljem nebes in zemlje svojih kolen
nepripogibleš? „Pisano stoji,“  uČisv.Paul: „kakor resnično Živim,
govori Gospod, vse kolena se naj pred menoj priklanjajo, in
vsi jeziki naj Boga poveličujejo.“  Če po tej zapovedi ne ravnaš, ko¬
liki prid zamoreš od molitve, svete maše in druge službe bo/je upati? ,,Kralj
je pričejoč,«  pravi sv. Krizostom. „Pričejoči so sveti angeli, in ti
u njih pričejočosti po konci stojiš? O prederznost! Kedaj boš
po takem pomoč zadobil? Kedaj se s razžalenim Bogom
spravil?«

3. Sv. Ladizlaj se je postil tudi o časih in dnevih, o kojih ni bil ne po
božjej ne po cerkvenej zapovedi k temu zavezan, ker je vedil koliki pripomočik
zveličanja, koliki dušni dobiček je pravi post kristianu. Zakaj se pa ti tega
pripomočka ne poslužiš ? Zakaj ti je tako malo mar za dušni dobiček ? Ne
silim te, da bi se o drugih razen o zapovedanih časih postil; pa o zapove¬
danih časih si po zapovedi cerkve dolžen se postiti. Kdor se tej postnej za¬
povedi cerkve odreče, se tudi nebeškej večerji odreče, in nje okusil ne bo;
kdor tukaj svoje telo pita, se za večno lakoto pripravlja. Tudi tu veljajo be¬
sede sv. Cipriana: „Kdor cerkve za svojo mater ne spozna  (nje ne
sluša) tudi Boga ne bo svojega očeta imel.«  Ne misli, da bi post le
kaj malega bil, alj da je le za duhovne, redovnike in pušavnike, da bi post
brez greha prelomil; če to misliš, sc k svoji večnej škodi močno goljufaš.
U starej in novej zavezi so se vsi pobožni postili. Že pervim starišem u pa¬
radižu je Bog postno zapoved dal, da bi sadu ne jedla. Torej pravi sv. Kri-
zostom: „Cc je bil post že u paradižu potreben, toliko potreb-
neji nam je zunaj paradiža.«  Mozes, Elia in drugi u starem — Jezus,
apostoli in vsi svetniki u novem zakonu so se postili, ker so od tega drugače
mislili, kakor sedajni zaničevavci posta. Je pa post gotovo od Boga zapovedan,
je tudi k izveličanju potreben. Kje pa stoji, da je samo duhovnim in pušav-
nikom zapovedan? Ali so samo ti k izveličanju poklicani? Kaj misliš, ali so
se ti in drugi svetniki motili, ali se le ti s vsimi zaničevavci posta motiš?
In s kteremi boš u prihodno deržal? Derži s svetemi, in varno boš stopal.
Ako se tak ojstro ne postiš, ko eni alj drugi svetniki, alj kakor sv. kralj La¬
dizlaj, pa tvoja dolžnost je, saj o dnevih in tako postiti se, kedar in kakor
ti sveta Jezusova cerkva zapoveduje.

M o I i t v a.

Dodeli nam milostlivo, o Gospod! te prosimo, da se po svojem stanu,
naj že u blišavi alj niskoti tega sveta živimo, kakor svet kralj  Ladizlaj,
posvetimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

44  *

692

28. Juni ali rožnik.

XXVIII* Dan junia ali rožnika*

Sveti Irinej, škof in mučenik,

Sv. Irinej, resnično apostolski mož, zagovornik svete
katolške vere, lep kine Jezusove cerkve, kojega zavolj
tega imenitna cerkvenim očetom prištevajo, je bil u drugem
stoletju u malej Azii rojen, in zgodaj sv. Polikarpu Smirn-
skemu škofu in učencu sv. apostola in evangelista Joaua u
skerb izročen. Tukaj je sv. Trinej lepo priliko imel, se od
tako svetega učitela vednosti svetnikov in prave pobožnosti
učiti, ker je iz ust sv. Polikarpa slišal od sv. apostola Joana
in od drugih, ki so Gospoda Jezusa Kristusa vidili in slišali,
vse pripovedovati; torej je u zveličavnih vednostih in u čed¬
nosti tako napredoval, da je od sv. škofa Polikarpa bil u
kratkem mašnik posvečen in u Lion na Francozko poslan,
ondi še ostalim paganom sv. evangel oznanovat in pregan¬
janim kristianom pomoč in tolažbo prinest. Kakor hitro u Lion
pride, se tudi izročeniga dela s pravoj apostolskoj gorečostjoj
loti, Nevstrašen oznanuje Jezusov nauk nevernikom, in ga s
velikmi čudi poterduje; zato so se skorej vsi neverniki ovega
mesta k svetej veri spreobernili. Kristiane, koje so k mu¬
čenju peljali, alj ki so še po ječah zaperti bili, je k stano-
vitosti u pravej veri in k poterpežlivemu prenašanju njih
terplenja oserčeval. Potem, ko je preganjanje kristianov ne¬
koliko prenehalo, ga je Fotin, Lionski škof u Rim poslal,
tidajnega papeža Eleuteria prosit določbe nokojih dvomov in
odgovora na vprašanje ondašnih kristianov. Papež, ki je od
nja gorečosti že veliko slišal, ga s naj večini veseljem sprejme
in mu da odgovor na vse dvome in vprašanja. Pri tej pri¬
ložnosti je Irinej vse obrede, ki so bili u Rimu navadni,
skerbno pregledal, vse stare sporočila, ki so se ondi od apo¬
stolov ohranile, dobro zapomnil, da bi jih bil potem tudi u
Lionu vpeljal in kristiane k njih izpolnovanju priganjati za-
mogel.

Med tim pa, ko se je Irinej u teh opravkih u Rimu mudil,
je sv. škof Fotin u Lionu častito smert mučenikov preterpel,
in Irinej je bil po svojej vernitvi iz Rima škof u Lioni po-
stavlen. Prevzel je to častito, pa težko in nevarno službo;
vse moči ji je daroval, sebi zročene, pa po dolgem pregan¬
janju semtertje razkroplene ovčice je sopet skupej zberal,
maloserčne oserčeval, slabe, omahlive krepčal, padle vzdi¬
goval, žalostne tolažil, nevedue učil, potrebne s besedo in

693

Sv. Irinej, škof in mučenik.

djanjem podpiral. Potem, ko je svojo cerkvo u naj boljši stan
postavil, je veliko učenih in gorečih mašnikov u sosedne, pa
še skorej cisto neverne mesta in vasi poslal, ondotne pre-
bivavce od malikovanja odvernit in k sprijetju pravega Je¬
zusovega nauka pripravit; kar se je k večnemu blagru ne-
številno duš tudi srečno zgodilo. Tako je sv. Irinej, kakor
vikši nadškof skorej vse druge cerkve na Francozkem vladal
za volj iinenitosti svojega sedeža, kakor tudi zavolj svojih
zaslug.

Satan pa, ki toliko lepega napredovanja apostolskih pri-
zadev tega sv. škofa dalje prenašati ne more. pošle dva
silno zlobna nadkrivoverca, Marciona in Valentina u okolice
Lionskega mesta, ondi med novospreobernjence seme svojega
krivega nauka razsevat. U tolikej nevarnosti je sv. škof ve¬
liko čuječnost u ohranenju pravoverniii pri zdravem, čistem
nauku, kakor tudi skerb za spreobernenje nevernikov in kri-
vovercov razodeval. Odkril in overgel je hudobijo njih kri¬
vega nauka ne le s besedo u svojih pridgah, temveč s peresom
u svojih pismih in učenih knigah, ktire je u ti nameni spisal
in čisti apostolski nauk vsirn neoverglivo pred oči postavil,
kakor tudi zmote krivovercov, koje je čisto k molčanju pri¬
pravil, da si nobeden ni več upal, keršauske čede s svojmi
brezbožnenri nauki vnepokojati. Nasproti so bili pravoverniki
po nja spisih in knigah u resnici tako poterjeni, da jih jepri
poznejem grozovitem pregonstvu veliko jezer rajši u naj
strašnejih mukah živlenje dalo, kakor pa od prave vere u
nar manjši reči odstopilo. To močuodušno stanovitost toliko
kristianov se po pravici večidel le gorečej nevtrudnosti sv.
Irinea pripisuje. Njemu gre tudi hvala zadel velikega truda,
s kojim je veliko škofov u pokoršini do rimskega stola
ohranil, veliko jih pa že odpadlih nazaj k pokoršini pripeljal.
Sv. papež Viktor je na vprašanje, kedaj bi kristiani Veliko-
noč obhajali, zapovedal, jo ne enako s Judi, temuč po ustno
ohranjeni naredbi sv. apostola Petra u nedelo obhajati. Ve¬
liko škofov u jutrovi cerkvi so ti praznik drugač obhajali in
niso hotli od tega jenjati. Sv. Irinej pa je po raznih listih
vse k spodobnej pokoršini do rimske cerkve, matere in uče-
nice drugih cerkev opomina!. Visoko spoštovanje, u kojem
je zavolj svoje modrosti in svetosti povsodi bil, je storilo,
da so se svojovoljni in nepokorni škofje skorej vsi razsodbi
rimskega papeža podvergli.

Toliko in veliko več je sv. Irinej za cerkvo božjo in
za zveličanje duš delal in se trudil, ko je pod cesarjem Se-

694

28. Juni ali rožnik.

verora novo preganjavstvo kristianov vstalo. U mestu Lionu
so jih toliko pomorili, da je po »pričevanju sv. Gregoria,
Turonskega škofa, po vsili ulicah kerv kakor voda tekla. In
tukaj je tudi sv. Irinej po grozovitih mukah svoje sveto živ-
lenje dokončal. Tako je s lastnim izgledoni učil, kar je po-
pred svojim podložnim s besedami oznanoval, da moramo
namreč vse še tolike muke rajši preterpeti, kakor pa od
prave vere odstopiti. Telo tega sv. škofa je bilo od Caharia,
pobožnega mašuika pokopano in po prenehalem preganjanju
zmirom u velkej časti deržano do leta 1562, ko je mesto
Lion od Hugenotov obsedeno in premagano bilo 5  so ovi krivo¬
verci se prederznuli telo tega sv. škofa iz rake potegnuti
in u vodnjak vreči; s nja sveto glavo pa so veliko derznost
počenjali in zadnič jo u smradlivo jamo vergli. Vendar sojo
s časom pobožni kristiani sopet najdili in k spodobnemu po-
češeuju očitno izpostavili.

Nauk in posnema .

1. Sv. škof Irinej, koji je u drugem stoletju živel, in od sv. Polikarpa,
učenca sv. Joana apostola čist, nepokvarjen nauk Jezusove svete vere prejel,
ga je tudi, ne samo u svojem sercu, marveč u celem svojem živlenju čistega
in nepokvarjeniga obranil. In zakaj ? Zato, ker je živo prepričan bil resnice
Jezusovega nauka; to prepričanje pa mu je zvesto izpolnenje ravno tega nauka
prineslo. Ako torej, ljubi bravec! še nobenega pravega prepričanja od resnic
naše svete vere nimaš, moraš vediti in k svojemu osramotenju spoznati, da
si jih dosihmal le premalo u svojem živlenju spoznoval; zakaj Jezus ni kakor
človek človeški nauk učil, temuč kakor edinorojen Sin Očeta nebeškiga; zato
je sam rekel: „Moj nauk ni moj, ampak tega, ki meje poslal.
Kdor tedaj njega voljo dopolniti hoče, on bo spoznal, ali je
nauk, (kojega sim učil), iz Boga, ali sim ga sam iz sebe  go¬
vor  il.“ Kar je sv. Irinej od apostolskega naslednika slišal, je u svojem sercu
zvesto ohranil, in po tem tudi svoje živlenje vravnal; zato je bil tako močne
in žive vere, da jo ni le sam u sebi ohranil in u njej stanovit ostal, ampak
jo je tudi drugim kakor nebeški zaklad skerbno u serce zasajal. Skerbi tudi
ti, da resnice svete vere zvesto poslušaš in u djanju izpolnuješ; kajti le to bo
tvojo vero krepilo, oživljalo in zveličano storilo. „Ne vsaki, ki mi pravi:
Gospod, Gospod! pojde u nebeško kraljestvo, ampak on, ki
voljo mojega nebeškiga Očeta stori, tisti pojde u nebeško
kraljestvo.

695

Sv. Peter, apostol.

2. Sv. Irinej je cerkvene šege in obrede toliko spoštoval in Častil,
da ni opustil jih tudi u rimskej cerkvi pri stolu sv. Petra pazno pregledavati,
jih potem svojim izročencom n dušni blagor priporočati; kajti vedel je, da šege
in obredi svete katolške cerkve k pobožnej in gorečej službi božji veliko pri¬
pomorejo, ker nam to, kar je nevidnega in duhovnega poočitijo in vtelesijo.
Veliko takšnih k božjej službi pomoglivih šeg in obredov je Bog že u starej
zavezi zapovedal, kakor pri darovih in molitvah. Šege in obredi pa, ki se še
dandenašen u katolškej cerkvi o nedelah in svetkih skoz leto pri božjej službi
opravljajo, so deloma iz starega zakona, ker sojih Jezus in apostoli spoznovali
in ohranili; deloma jih je Jezus Kristus na novo vpeljal, in apostoli so j' h
po Gospodovem izgledu spolnovali; deloma so jih apostoli, sveti papeži in
cerkveni sbori alj sami naredili, alj pa po drugih sprejeli in jih sploh izpol-
novati zapovedali. — Pripomočkov potrebujemo u svojem poniževanju tukaj;
kajti „zdaj vidimo le skoz ogledalo, kakor u megli;  (u veri po
občutnih šegah in obredih) takrat  pa  (kedar bomo od telesa razvezani)
bomo vidili od obličja do obličja  (vse skrivnosti, kojih zdaj prav za-
popasti ne moremo). Zdaj spoznam Boga le nekoliko, takrat pa
ga bom spoznal, kakor sim bil sam spoznan,“  uči sv. apostol Paul.
Glej torej, da cerkvenih šeg ali obredov malo ne obrajtaš, alj jih clo ne za¬
ničuješ; kajti resnično je; kdor te zaničuje, tudi svetih skrivnost, koje pome¬
nijo ne časti in ne spoštuje.

1 o 1 i t v a.

Dodeli nam, o Gospod! da se bomo svete katolške, edinozveličavne
vere, ki je od apostolskih časov sem tako živo dopričana, zvesto deržali, in
o teh nevernih časih se za njo kakor sv. Irinej do smerti serčno vojskovali;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIX* Dan junia ali rožnika*

Sveti Peter, apostol.

Sveta mati katolška cerkva obhaja danes spomin dveh
velikih apostolov, sv. Petra in Paula; vendar ker je u du¬
hovnem inolivneku in pri svetej masi poseben spomin sv.
Paula na juterni dan zapovedala, hočemo danes od sv. Petra
govoriti. Peter vojvoda apostolov, vidni poglavar svete ker-
šauske cerkve, Jezusov namestnik na zemlji, poprej Simon
imenovan, je bil u Betsajdi, majhnem mestici na Galilejskem
ob Genezaretskem jezaru rojen. Bil je sin Jona alj Joana

29. Joni ali rožnik.

in brat .sv. Andrea. Bili so ribči in so se s tem poštenim
delom pravično živili. Peter je bil oženjen s Perpetuo, Ari-
stobolovo bčerjo, ktero je pa pozneje, ko je za Kristusom
šel, zadel Kristusa zapusti! Andrej, njegov staraji brat je
bil učenec sv. Jonna kerstnika, iz kojega ust je narprej
slišal, da Jezus iz Nacareta je pravi Mesia: in, ko je to
srečo imel, se tega iz Kristusovih pogovorov čisto prepričati,
je ves vesel hitel svojemu dobremu bratu Simonu, kteremuje
pri riblenju pomagal, to povedat in ga je pel jal k Jezusu, ga
s njim seznanit. Jezus ga pogleda in mu prijazno reče: „Ti
si Simon, Jonov sin; imenovan boš Cefa,“  (kar se
po latinsko Peter, po slovensko skala alj skalar reče). S
temi besedami je Jezus Petrove pozneje visokosti in pred¬
nosti pred vsimi drugimi opomnil, ker ga je namreč pervi
kamen u stavbo svoje svete cerkve izvoljil. Od te dčbe je
bil Peter Jezusov učene, vendar se je po nekolikem pogovoru
s Kristusom sopet domu povernil, oznanovaje prihod pra¬
vega Mesia. Nekaj časa potem pride Jezus do Galilejskega
morja; ondi vidi Petra in Andrea njegovega brata, ki sta
ribča ravno mreže u vodo pometala. Jezus nju za seboj po¬
vabi, rekoč:„Pojdita za menoj, in vaj bom storil ribča

697

Sv. Peter, apostol.

Ijudi. <£  In zdajci mreže popustita in gresta za njim. Od te
dobe se Peter Kristusa več ne loči; bil jepovsodinjazvest
spremlovavec.

Svet evangel nam brez dvoma pove, da je Gospod Jezus
posebno nagnenje in ljubezen do Petra imel, kar je pri vsakej
priliki očitno pokazal. Ko ga enkrat veliko ljudstva ob bregu
Galilejskega morja obdaja, stopi u Petrov čolnič, in iz njega
nasoce ljudstvo uči. Petra vzame seboj na goro Tabor k
svojemu čudnemu spremenenju. Petra hoče imeti vpričo, kedar
Jairovo hčer od mertvih obudi, in na oljskej gori. kder svoje
terplenje začne. Ko je Jezus iz vsih ucencov dvanajstere
apostole izvoljil, je Petra naj perviga med njimi postavil:
tudi u svetem evaugeliu, apostolskem djanju, u bukvah svetih
očetov je Peter vselej pervi imenovan. Na njega je Jezus
obljubil svojo cerkvo staviti in scer tako terdno, da jo vrata
peklenske nikdar ne bodo premagati zamogle. Obljubil mu je
kluce ltebeškiga kraljestva dati, s pristavkom, da bo vse,
karkolj bo Peter na zemlji zavezal a!j razvezal, tudi u ne¬
besih zavezano alj razvezano. Za Petra je Jezus posebno
molil, da bi njegova vera ne prejenjala: njemu je zapovedal,
da naj svoje brate poterduje. Po zatajenju ga s vsmilenimi
očmi pogleda in nja serce k pokori nagne. Po svojem od-
sinertivstajenju se mn Gospod Jezus posebej prikaže, in ga
pred Svojim vnebohodom veščinega pastirja črez vso svojo
čedo, svojega namestnika na zemlji, vidnega poglavarja svoje
cerkve postavi. To vse je zuarnnje posebnega uagnenja Go¬
spoda Jezusa do sv. Petra.

Najdejo se u svetem evaugeliu pa tudi zuamnja posebne
ponižnosti, vere in ljubezni do Kristusa Gospoda. Kojeednoč
na besedo Kristusovo mrežo u morje vergel, in toliki ribni
vlak storil, da so se mreže skoraj potergale, se je priee-
jočosti Kristusove zbal, mu k nogam padel, rekoč: .,Po jdi
proč od mene, Gospod! kajti grešen človek  sim.“
Ko mu je pri zadnej večerji Gospod noge vmivati hotel, je
poln začudenja zakriknih „Gospod! kaj ti mi boš noge
vrniva!? Ne boš mi nog vmival vekomaj  ne.“ Ko je
pa Jezusovo zažuganje slišal: „Ce te jaz ne vmijem, ne
boš imel dela  s meno!“ seje  hitro nja volji podvergel
rekoč: „Gospod! ne le samo nog, ampak tudi roke
in glavo!“  Svojo vero u Jezusa je očitno pokazal, in to
znano častito spoznanje izgovoril: „Ti si Kristus, Sin
živega  Boga.“ Svojo ljubezen je u raznih dogodkih po¬
kazal. Enkrat se je nekaj njegovih učeneov od Jezusa svo*

698

29. Juni ali rožnik.

j ega učenika odločiloin  nočejo nja naukov več poslušati.
Kristus jih vpraša: „Hočete tudi vi proč iti? 44  Peter mu
hitro odgovori: „Gospod! h komu če mo iti? Ti imaš
besede večnega živlenja. 44  Petrova ljubezen namreč ni
hotla od nobene ločitve kaj vediti. Drugobart je Kristus svo¬
jega predstoječiga terplenja in britke sinerti opomnil. Peter,
ki te skrivnosti odrešenja še ni zastopil, si je prizadeval, ga
od tega odverniti, ker mu je djal: „Gospod! naj bo to
deleč od tebe. Oh! to se ti ne sme prigoditi. 4 '  Lju¬
bezen namreč ni hotla, da bi se bilo ljublenimu kaj žalega
prigodilo. Ljubezen do Kristusa je apostola Petra gnala, da
seje  dvakrat u morje spusti!, da bi toliko pred pri Kristusu
bil. Iz ljubezni ni hotel in ni mogel tako dolgo pričakati, da
bi čolnič, kder je Gospod s drugmi učenci sedel, do kraja
priplaval. Iz Petrovega serca, ki je ljubezni do svojega bož¬
jega učenika gorelo, je tudi serčno spoznanje prišlo, da je
pripravlen s Kristusom u ječo in smert iti; in ko bi tudi vsi
Kristusa zapustili, ga vendar on zapustil ne bo. U poniže¬
vanje nja prevelikega zaupanja na samega sebe, se mu je
sicer nasprotno zgodilo; kajti Peter, čeravno je iz goreče
ljubezni do Jezusa u vertu meč potegnil, se zanj poskusili,
ga je vendar popustil in na Kajfovem dvoru trikrat zatajil;
alj kakor hitro petelina peti zasliši, se Gospodovega prerok-
vanja spomni, in ko se nja naj ljubeznivši učenik s milim po¬
gledom nanj ozre, začne hitro s grenkimi solzami svoje pre-
grešenje objokitvati. Ni scer dvoma, da mu je Bog odpustil;
pa u živlenju tega sv. apostola se bere, da je svoje pregre-
šenje, dokler je živel, vsakdan serčno obžaloval, in kedar
kolj je petelina peti slišal, so se mu goste solze po lici vdirale.

Po Jezusovem vstajenju je bil Pet^r u pričo drugih apo¬
stolov od svojega zveličarja trikrat vprašan: če ga bolj
ljubi kakor drugi?  Trikrat odgovori Peter: „Gospod!
ti veš, da te ljubim. 44  In to ponovleno pričevanje nja lju¬
bezni je Kristusu toliko dopadlo, da mu je vse svoje ovčice
izročil s temi besedami: „Pasi moje ovce; pasi moje
jagneta. 44  Izročeno opravilo je tudi hitro po Kristusovem
vnebohodu prevzel in zvesto opravljal; ko je sdružene apo¬
stole in učence opominal, namesto Juda izdajavca drugega
apostola izvoliti; kakor tudi na binkoštno nedelo, ko je po
prijetem sv. Duhu sbrauemu ljudstvu od Jezusa Nacaren-
skega s toliko gorečostjo in močjo ^apridigval, da se jih je
okolj tri jezer naenkrat spreobernulo. Sv. Peter je bil tudi
pervi, ki je nauk svetega evangelia s čudom poterdil. Sedel

699

Sv. Peter, apostol.

je pred tempelna vratini vsakdan hrom vbožic, iu memogredoče
milošne prosil. Temu reče Peter: „S r e b r a i n z I a t a n i m a m ;
pa kar imam, to ti dam. U imenu Jezusa Kristusa
vstani,  in  hodi. 44  Iu u tem hipu od maternega telesa hrom
vbožic popolnoma zdrav vstane, gre za Petrom u tempel in
ondi na glas Bogu čast in hvalo daja. Ti pervi čudež je ne-
brojno drugih sledilo, iu scer tako, da so bolniki tudi sence
sv. Petra ozdraveli, kakor sveto pismo pričuje. Vikši Judov
so scer Petru in drugim apostolom od Jezusa Nacarenskega
učiti prepovedali; Peter jim pa odgovori: „Sodite sami,
če se u obličju božjem spodobi, vas bolj kakor pa
Boga vbogati. 44  In drugobart jim je rekel: „Bogu mora¬
mo bolj, ko ljudem pokorni  biti. 44  On tedaj ne neha
Kristusa oznanovati, kojega brez straha pravega Mesia raz-
kliče; dasiravuo je zavolj tega u ječo veržen in tepen. On
se veseli zavolj Jezusovega imena terpeti, in je bil, kakor
nam apostolsko djanje pričuje; tudi pervi, ki je od Boga opo¬
minjan nevernikom sv. evangel oznanoval.

Kar je pa ti vojvoda apostolov še nadalje u razširo pra¬
ve vere storil in zategadel prestal, ni lehko s kratkim po¬
pisati. Celo Judeo je prehodil, pridgoval in čuda delal, ka¬
mor kolj je prišel. Euea, ki je celih osem let bolan u posteli
ležal, je ozdravil; bogaboječo mertvo vdovo Tabito je k živ-
lenju obudil; Ananiata in Zafiro je s naglo smertjo kaznoval,
zavolj njune lažnive hinavšine. Poznej se je u druge razne
kraje podal in povsodi je pervi kamen h keršanstvu položil;
mašuike in škofe je posvetil, da so novopostavlene cerkve ko
predstojniki vižali. U Antiohii je svoj pervi sedež postavil,
kder je okolj sedem let bil, vendar tako, da je o tem času
tudi u več drugih krajih sveto Jezusovo vero oznanoval. U
Jeruzalemu ga na povelje kralja Heroda u ječo veržejo, pa
angel Gospodov ga čudno reši. Potem se je s nekoliko drug-
mi u Rim podal, kder je malikovavstvo svoj glavui sedež
imelo. I v z Rima je svoje, s apostolskim duhom navdane učen¬
ce na Špansko, Francosko, Sicilsko, Slovensko in u druge
dežele pošiljal, sveto keršansko vero oznanovat. On sam pa
je ondi svoj stanoviti sedež imel, je pridigval in nebrojno
število nevernikov spreobernil. U 9. leti je bil s več drugmi
kristiani iz Rima pregnan. Prišel je torej u Jeruzalem, je tu¬
kaj kakor tudi po drugod novo spreobernence objiskal, jih
tolažil in oserčeval; je s veliko gorečostjo pridgoval tim, ki
se še niso spreobernili, in potem je spet u Rim šel, kder je
znanega čarobnika Simona tako častito premagal. Ti je rim-

700

29. Juni ali rožnik.

sko ljudstvo, kakor tudi samega cesarja Nerona s svojmi ča-
robijami in krivimi nauki sleparil, in njih veliko od prave ve¬
re odvračal. Sv. Peter ga u nja goljufii zasači, njo odkrije
in u poterdenje svojega nauka merliča obudi, kar je tudi Si¬
mon storiti poskušal, pa ni mogel. Se pred zapeljanim ljud¬
stvom opravičiti, napove imenovan čarobnih dan, kojega hoče
u znamhje, da je dosihmal resnico učil, vidorna u nebesa iti.
Dan pride in Simon se u svoji navadnej sleparnosti s pomočjo
hudiča res že na kviško povzdigne. Peter pa po opravlenej
molitvi hudiču zapove, da mora bežati, in glej, hudič ga po¬
pusti, goljufen slepar pa na zemljo pade in si kosti polomi,
da ga polnega bolečin in sramote odnesti morajo.

To častito čudo odpre veliko nevernikom oči, ki zavolj
tega svet kerst poželijo. Nero pa, ki je Simona močno lju¬
bil, se nad sv. Petrom razserdi, in ga s sv. Paulom u ječo
vreči vkaže. Pobožni kristiani sv. Petra jokaje prosijo, naj
bi vsaj iz ječe vbežal, da bi svoje živlenje dalje ohraniti in
za nje skerbeti zarnogel. Ljubezen do svojih ovčic je Petra
nagnila, jim privoliti in po njih želji storiti. Alj ko že do mest¬
nih vrat pride, ga Gospod Jezus vitloma sreča. Peter ga vpra¬
ša: „Kamo p oj deš, Gospod! 44  — „U mesto, se spet
križati dat, 44  mu  Kristus odgovori. Apostol je te besede
svojega Gospoda dobro zastopil, se potem nazaj u ječo po-
vernil in ondi čakal, dokler je cesar Nero zapovedal, njega
kakor rojeniga Juda križati, Paula pa, ki je rimski mest-
jan bil, ob glavo d j ati. Ko je k temu odločen dan prišel, sv.
Petra poprej bičajo, potem križajo. Veselje, ki ga zdaj ska-
zuje, vse gledavce s začudenjem in stermenjem napolnuje.
Prosi, da bi križ  tako u zemljo obernuli, da bi noge kviško,
glava pa navdol obernjena bila; kajti,nevredniga se šteje,
ravno tako križan biti, kakor naš Odrešenik. Kar poželji, mu
izpolnijo; in tako sv. apostol po silno bolečej smerti svoje
sveto živlenje konča 29. dne rožnika u 66. letu po Jezuso¬
vem rojstvu, kakor tudi nja tovarš sv. Paul. Sv. Petra je po¬
kopal pobožen mašnik, Marcel na Vatikanskem, kder je sv.
Anaklet še preden je papež bil, kapelico pod zemljo nare¬
dil; potlej je pervi verni cesar Konštantin ravno ondi častito
cerkvo postavil u letu 324, koja pozneje od več papežev po¬
večana in olepšana enake po celem keršanstvu nima. Bukve
svetih očetov so polne hvale tega častitega in u razširanju
svete vere nevtrudnega apostola, kot pervega rimskega pa¬
peža in namestnika Jezusovega na zemlji.

Sv. Peter, apostol.

701

Nauk in posnema .

1. Oj, pač obžalovavni padec! Peter, ki je cele tri leta zvesto za svo¬
jim Gospodam hodil, ki je Kristusa ne dolgo poprej za Sina živega Boga u
pričo drugih apostolov očitno spoznal, ki je pred nekimi urami nevstrašen ter-
dil, da se nad Kristusom pohujšati in ga zapustiti noče, ko bi tudi vsi drugi
to storili, da s Kristusom tudi u smert iti in umreti hoče — Peter, pravim, za¬
taji Jezusa, svojega Gospoda, in scer trikrat zaporedoma u kakih urah. Po
mislih sv. Auguština je Kristus to pripustil, pervič zato, ko je Peter preveč
na svojo moč zaupal; drugič, da bi Peter, kojega je Kristus svojega namest¬
nika na zemlji postavil, se vedil vsmileniga skazati, če bi sčasom eden alj
drugi velik grešnik k njemu prišel odpušanja grehov prosit, u spominu, daje
sam poskusil, kako slab in nestanovit je človek, in kako lehko u naj veče gre¬
he pade. Vzemi si iz tega nauk, in nobenega ne zaničuj, ki se pregrešil, so-
sebno, če se je že poboljšal, alj se še poboljšati hoče. Nikoli mu hudobije
ne očitaj; misli, da si se tudi ti že morda ravno tak težko pregrešil, alj bi
se bil pregrešil, ko bi u tisti okoljšini alj nevarnosti bil, alj ko bi tiste skuš¬
njave imel, ko jih je tvoj bližni imel. Ce nisi padel, kakor on, se ne smeš
zavolj tega prevzeti alj si kaj domišlovati, temuč moraš samega Boga toliko
bolj zahvaliti, ker si po »ja milosti bil tega greha ovarvan. Le vari se, da
še u greh ne padeš, u kterega je tvoj bližen padel. Drugič ne zaupaj nikolj
preveč na svojo moč; torej kedar po svoji dolžnosti kaj skleneš, aljsipred-
fzemeš, tega alj unega greha se ogibati, to alj uno dobro delo opraviti, prosi
vselej Gospod Boga za milost in pomoč, to predvzetje izpolniti. Posebno je
zjutraj potrebno Boga prositi, da bi ti u vsih okolinah, priložnostih, nevar¬
nostih in skušnjavah s svojo pomočjo na strani stal. To si globoko u serce
vtisni in spolnuj, dokler živiš.

3. Kakor hitro se je Gospod s milim pogledom na Petra ozerl, se on
svojega storjeniga greha spomni, popusti kraj kder je grešil, začne grenko
jokati in svojo veliko hudobijo obžalovati, in iz serca zgri vati. To svojo žalost je
ohranil, dokler je živel, čeravno je zagotovlen bil, da mu je Gospod grehe
odpustil. Tukaj si vzemi izgled prave pokore.  Ne ostani oterpnjen u gre¬
hih, koje si dopernesel; obžaluj jih hitro iz serca iz popolne ljubezni do Bo¬
ga, in spovej se jih hitro zgrivano in odkritoserčuo mašniku, ki je zato po-
stavlen. Zapusti bližno grešno priložnost; drugači tvoja grivenga ni prava, tvoja
spoved neveljavna, tvoja pokora lažniva, pokora brez prida. Ce si pa tudi vse leto
naj skerbneje opravil, vendar dokler živiš, ne opusti vsakdan svojih grehov obža¬
lovati in Boga odpušanja prositi, in to toliko bolj, ker nisi zagotovlen kakor sv. Pe¬
ter, da so ti tvoji grehi odpušeni, čeravno prav vzrok imaš, to upati. Vsi resnični
spokorniki so tako ravnali. Kralj David u starej zavezi je bil od preroka Natana za¬
gotovlen, da so mu bili nja grehi odpušeni, in vendar jih je vsaki dan obžaloval.

702

30. Juni ali rožnik.

Kolikokrat je Boga za odpušanje vsili svojih grehov prosil, lahko u njegovih psalmih
bereš. „Vsako  noč , 44  pravi sam, „hočem svojo postel omivati, in
svoje ležiš e s solzami močiti . 44  Drugde pravi, da je u spominu svojih
grehov cele potoke solz pretočil. >,U e d n e j samej  noči, 4 -' pravi sv. Kri-
zostom, je grešil, in vendar je vse noči svoje grehe objokaval . 44
— ; ,D and  en  a šen , 44  piše sv. Didak Nisenski, ,, mnogi veliko celih noči
u grehih doprenesejo, in potem mislijo, ena sama ura bi bila
zadosti, njih grehe objokati . 44  Ne stori ti tako. Stori, kakor veš, da
sta sv. David in sv. Peter storila, in ne pusti dneva memo iti,  da bi svojih
grehov iz serca ne obžaloval in odpušanja ponižno ne prosil. ,,S vednimi sol¬
zami se mora omiti, kar se tudi le enkrat pregrešniga stori , 44  sv. Didak uči.

M o 1 i t v a.

O Bog! ki si današni dan s smertjo svojih apostolov Petra in Paula
posvetil; daj svojej cerkvi u vsili rečeh zapoved tistih spolniti, po kojih je
vere začetek dobila. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

«

XXX.  Dan junia ali rožnika.

Sveti Paul, apostol.

t

Sv. Paul, ovi veliki apostol in učenik paganov (ajdov),
je bil rojen Jud iz Benjaminovega roda. N ja rojstno mesto
je bil Tarz, sloveče mesto na Cilickem. Xja oče, imeniti fa¬
rizej, ga je u Jeruzalem poslal, da bi bil ondi od slovečiga
učitela Gamaliela izrejen, in u postavi in judovskih obredih
prav dobro podučen. Hitro je u vednostih, kojih se je učil,
vse svoje součence prekosil, je bil eden izmed naj goreče-
jih zagovornikov postave, zravno pa tudi edeu izmed nar
hujih sovražnikov in preganjavcov Jezusove cerkve. Ko so
Judi sv. Stefana lcamenovali, je oblačila tih, ki so tega sve¬
tega levita kamenvali, u varstvo prevzel.. Kolikor stareji je
prihajal, toliko bolj je kristiaue sovražil. Ne le po Jeruza-
lemi, tudi po drugih mestih je jiskal kristianov, in jih gospo¬
ski u ječo izdajal. U svojem sovražtvu do kristianov gre k
višnikom u Jeruzalemi, prosi pisanega pooblastenja kakor tudi
povelja na Darnaščanske Jude, naj bi mu pri lovlenju kristia¬
nov pripomogli, da bi vse ondi stanovajoče kristiane poloviti
zamogel. Jeruzalemski predstojniki mu radi prošnjo izpolnijo;
in tako gre Saul, (kakor se je pred svojim spreobernenjem

Sv. Paul, apostol.

703

imenoval) po pismih pooblasten poln serda in sovraživa do
kristjanov u Damask. K.o je že blizo mesta, ga nagloma svitla
luč iz nebes obsije, Jako da te nebeške blisčave oslepi. Stra¬
hu pade iz konja na zemljo, in sliši glas: „Saul, Saul!
zakaj me preganjaš ! 44  „Gospod! kdo si?“  vpraša
Saul, in dobi odgovor: „Jaz sim Jezus, k oj ega pre¬
ganjaš / 4  Pri teh besedah se Saul na celem truplu trese,
vendar si serce vzetne in vpraša: „Gospod! kaj hočeš,
da naj storim ? 44  Gospod odgovori: „Vstani, in pojdi u
mesto; ondi ti bo povedano, kaj imaš storiti . 44  Šali¬
lo vi tovarši so scer glas, ki je s njim govoril, slišali, pa
nikogar videli. Saul vstane, odpre svoje oči in ne vidi, kajti
oslepel je pri tej priložnosti. Peljajo ga torej u mesto, kder
je tri dni brez jedi in pijače premolil. Med tem je bilo Ana-
niu, Gospodovemu učencu, vse, kar se je bilo zgodilo, od
Boga razodeto in zapovedano iti u hišo, kder je Saul bil, ga
u keršanskem nauku podučiti in kerstiti. Anania vse to stori,
in ko roke nanj poklada, zadobi Saul sopet svoj pogled.

Hitro po prijetem svetem kerstu gre Saul, potem Paul
imenovan, u judovsko shodnico, oznanuje prostodušno in nev-
strašno da Jezus je pravi obljublen Mesia, in jim to resnico

704

30. Juni ali rožnik.

tako živo pred oči položi, da mu nobeden zoper govoriti ne
inore. Tako stori u Arabii in drugobart u Damasku na Sir¬
skem. Vsi nad nja spremenenjem stermijo, in ker tega, kar
jim govori, ovreči ne morejo, ga išejo skrivej umoriti. Kri-
stiani pa ga judovskemu zalezovanju otrnejo, ker ga u jer-
basu po zidu ispustijo, in tako za zdaj smerti otide. Od tod
gre u Jeruzalem k tamošnim kristiauom; alj ti, ker od nja
spreobernenja ne vejo, se ga boje in zogiblejo. K sreči pa
najde Barnaba, svojega nekdajnega součenca, mu dopove vse,
kar se je s njim zgodilo, in ti ga k apostolom pelja, ki so
se nad nja spreobernenjein silno zveselili, in Bogu nar Vik-
semu dolžno čast in hvalo dajali. Od one dobe je sv. Paul
povsodi svet evangeli s pravo gorečostjo pridgoval, je za-
tegavoljo veliko mest, dežel in kraljestev prehodil, jih veli¬
ko jezer h keršanstvu spreobernul in je veliko apostolskih
možev u razne dežele k spreobernenju nevernikov poslal. Kdo
popiše prizadevanja in delo, sramote in stiske, brhkosti in
preganjanje, koje je sv. apostol za prave vere del prestal!
On sam veliko od tega pripoveduje u svojem poslanskem pis¬
mu sosebno u drugem na Korinčane u XI. poglavju. Od tega
piše tudi sv. evangelist Luka u svojem apostolskem djanju.
Med drugim pripoveduje, da mu je neki prerok na potu iz
Cesaree u Jeruzalem predpovedal, da bo u Jeruzalemu vjet
in nevernikom arezdan. Nja učenci so mu torej u Jeruzalem
branili; sv. Paul pa se ni dal ne s prošnjami, ne s solzami
zaderžatirekoč: „Pripravlen sim se u Jeruzalemu ne
samo zvezati, temuč tudi umoriti dati zadelJesu-
sovega imena."

Kar je govoril, je tudi u djanju storil. Ko u Jeruzalem
pride, gre hitro u tempel in moli. Kakor hitro ga pa Judi
vgledajo, padejo ko stekli psi nad njega, ga iz tempelua vle¬
čejo in tak grozovito pretepajo, da bi ga bili koj umorili, ko
bi stotnik Klaudi Lizia ne bil prišel ga s svojini vojaki ši¬
loma iz njih rok rešit. Vendar ga je v jeti in deželnimi ob¬
lastniku Feliksu u Cesareo poslati vkazal. Ti je sv. Paula
scer nedolžnega najdil, vendar ga ni izpustil Fest, njegov
naslednik, ga je hotel u Jeruzalem nazaj poslati, da bi ondi
sojen bil; Paul pa hoče od samega cesarja zaslišan biti; zato
ga koti jetnika u Rim peljajo, kder je po dvoletnem jetuišt-
vu nedolžen spoznan in izpušen bil. Potem je sopet svoje
apostolske dela začel, je celo Italiansko in Francosko pre¬
hodil, prišel je tudi na Hišpansko; povsodi je pridgoval in
njih veliko spreobernul. Zadnič se je spet u Rim povernul,

705

Sv. Paul, apostol.

in ker je ondi med drugemi tudi nekoje nečiste prispa-
vanke brezbožnega cesarja Nerona zadel nečistosti in pre-
šestva posvaril in k pravej veri spreobernul, in tudi druge
novospreobernjenke u ljubezni do čistosti tako poterdil, da
se nobena več nja mesenim željam vdati noče, se je ti ne-
človečji kervolog silno razserdil, in vkazal sv. Paula s sv.
Petrom vred vjeti. Čez nekoliko časa sta bila oba sv. apo¬
stola k smerti obsojena, Peter h križanju, Paul pa k obglav-
Ieuju. Sv. Krizostom piše, da, ko so sv. Paulu glavo odse¬
kali, kerv iz nja telesa ni rudeča, ampak bela koti mleko te¬
kla. Tudi se pripoveduje, daje  nja odsekana glava trikrat
od zemlje kviško poskočila trikrat presveto ime Jezus iz¬
govorila, in pri vsakem poskakleju je voda izvirali jela, ka¬
kor še dandenašen tri studence na nja obglavlišu kažejo. Nja
sveto truplo je bilo ob Ostijskej cesti pokopano, kder zdaj
velika cerkva njegovega imena stoji.

Bil je sv, Paul s čisto posebnemi miloslmi in čednostmi
oblagodarjein Veliko in velike čuda je delal. S polaganjem
nja putnih pertov so bolniki hitro ozdraveli, obsedenci pa
oprosteni bili. Veliko prikazni angelov, kakor tudi Gospoda
Kristusa samega je imel. Tako se mu je o času nevarnega
viharja na morju angel prikazal, in mu razodel, da zavolj
njega bo Gospod Bog vse u barki nazoče pri živlenju ohra¬
nil. U Korintu se mu je Kristus prikazal, rekoč: „Ne boj
se, te muc govori  in  ne  mo'lči.“ Tako (udi u Jeruzale¬
mu, kder mu reče: „Pojdi hitro v u n kaj iz Jeruzale-
ma;“  in drugobart mu pravi: „Bodi stan o vit; zakaj ka¬
kor si od mene pričeval u Jeruzalemu, ravno ta¬
ko moraš pričevati tudi u Rimu.“  Metno toliko tolaž¬
ilih prikazni je bila sv. Paulu tudi milost skazana u tretje
nebesa zamaknjenimi! biti, in tam skrivnosti viditi, kojih sam
ni bi! vstali izgovoriti. Vsa njegova nebeška modrost in zgo¬
vornost se naj lepše iz nja listov spozna, po kojih branju se
jih je že veliko čudno spreobernilo. In ravno iz tih listov sv.
Paula se zamorejo nja visoke čednosti, kakor goreča ljube¬
zen do Kristusa in do bližnega; nja deviška čistost, globo¬
ka ponižnost, ojstra spokornost in nepreinagliva poterplivost
spoznati. Jezusa, svojega križanega Zveličarja je tako moč¬
no in stanovito ljubil, da je pisati zamogel : „Živim, pa
ne več jaz, ampakKristus u meni; Kristus je mo¬
je živlenje* Jaz sim s Kristusom na križ perbit.
Kdo nas bo ločil ljubezni Kristusove? Svest sim
si, da nas ne bo ne smert ne živlenje, ne visokost

706

30. Juni ali rožnik.

ne globočina, ne kaka druga stvar nas ne bo lo¬
čila ljubezni božje, koja je uKristusu Jezusu na¬
šem G o spodil.'“ U nobenej drugej reci se ni hotel hvaliti,
kakor u križu Jezusa Kristusa. Presveto ime Jezus je vedno
u ustih in sercu, pa tudi u peresu imel. Očitne ziiamnja nja
ljubezni do Kristusa Gospoda., •

Kavno tak očitne znamnja imamo od nja ljubezni do bliž-
nega. Toliko in tako težkih potov, ki jih je storil, toliko ne¬
varnost in preganjb, u kojih je bil;  neizrečeno veliko priza¬
devanje in delo, kteremu se je podvergel, dajo vse spoznati
koliko je on bližnega ljubil. Nja dušna gorečost ni bila na¬
sititi ; bil je več kot očetove skerbi za zveličanje bližnega.
Svoje novospreobernjence je ljubil, ko svoje ljube otročiče,
in jih je vse u svojem sercu zaperte imel, kakor sam pred
Bogom pričuje. Deviško čistost je nepokvarjeno ohranil, jo
je tudi drugim nasvetval in u djanju pokazal, kako bi se zo¬
per nečiste skušnjave vojskovali; k Bogu je namreč u po-
gostej molitvi pribežal, svojo telo s lakoto, žejo, vročino in
mrazom, s postom in čuvanjem strahoval in zatiral. Pri vsih
svojih velikih delih in od Boga prijetih darovih je bil toliko
ponižen, da je svoje pred spreobernenjem kristjanom storje¬
ne krivice in hudobije večkrat sam spoznal, in ko je več ko
vsi drugi delal, se naj manjšega med apostoli imenoval. Nja
močnodušua poterpežlivost je bila tolika, da se je britkost in
preganjanja veselil, in še več terpeti poželjel. Kristusova
ljubezen, upanje nezmernega večniga plačila, kakor sam u
svojem apostolskem listu pričuje, sta ga u terplenju podpi¬
rala. Zavolj teh in drugih čednost, kojih popis bi več bukev
potreboval, ni dvomiti, da je veličastvo sv. Paula u nebesih
silno veliko. Bil je u tajisto poklican u 68. letu svoje sta¬
rosti, prijet od Gospoda krono izvoljenih. Nja sveto truplo
počiva poleg sv. apostola Petra u Rimu.

Nauk in posnema•

1. Zgrabliv volk in dereč lev se je u krotko jagne, zakleti sovražnik
kristianov u njih varha in učitela, divji prcgonjavec Kristusove cerkve u apo¬
stola, grešnik u svetnika, Sani u Paula spreobernul. Pač spreobernenje, kojo
je le vsemogočna roka Narvišjega storiti zamogla! Netajiven izgled je nes¬
končne milosti božje. „Ki sim popred preklinovavec, pregonjavec
in zasmehovavec  bil,« pravi sam; „pa sim vsmilenje zadobil.«

707

Sv. Paul, apostol.

Pač je vsmilenje zadobil in scer neizrečeno veliko vsmilenje, kajti ravno o tem
času, ko je zoper kristiane tak serdito divjal, ko jih je lovil, in u Jeruzalem
vklenjene gonil, in ko bi zavolj te svoje hudobije bil zaslužil na dno peklen¬
skega brezdna pahnjen biti, o ravno tem času mu Bog da, svojo hudobijo
spoznati, ga k spreobernenju pokliče, mu pove, kaj mu je storiti, in mu do¬
deli preobilne milosti, spreobernenje u djanju pokazati. Koliko nezapopadlivo
vsmilenje! Zakaj mu je pa Bog toliko vsmilenje skazal ? Paul sam pove: ,,Zato
pa sim vsmilenje zadobil, da bi JezusKristus nad menoj nar-
pervič vso poterpežlivost skazal, tim u podučenje, ki bodo u
njega verovali k večnimu živlenju."  Vsim ljudem je hotel Bog izgled
svoje dobrotlivosti pred oči postaviti in jih učiti, da nobeden grešnik ni toli¬
ki, da bi se spreobcrniti in odpušanja svojih grehov zadobiti ne zamogel. In
to moj bravec! si danes u svoj nauk vzemi. Le eno še moraš zravno za¬
pomniti. Bog je sv. Paulu vsmilenje skazal, velike gnade dodelil; alj sv. Paul
je s temi nebeškemi milostmi tudi delal, drugači bi ne bil svetnik postal. ,,Po
milosti  božjej,"pravi, „sim kar sim; in nja milost u meni ni praz¬
na,“  ni zapstonj bila. „Več sim delal, kakor vsi, vendar ne jaz,
ampak milost božja s menoj."  Tak stori tudi ti. Delaj s gnadoj, kojo
ti Bog da, drugači ti nja vsmilenje ne bode nič pomagalo.

2. Kakor hitro sv. Paul svojo s pregonstvam kristianov storjeno hu¬
dobijo spozna, in voljo božjo iz nebeškiga razodetja, kakor tudi izpodučenja
pri Ananiu zve, se brez odloga popolnoma k Bogu spreoberne in začne rav¬
no tisto vero nevstrašen pridgvati, kojo je popred črez vse sovražil in pre¬
ganjal. Še ostalih 34 let svojega živlenja je s naj večo gorečostjo u službi
božji dopernesil, in tako obilno dostavil, kar je popred bil zamudil. Ni bil
zadovolen, da je le sam postal kristian, da je le sam Gospodu Bogu služiti
si prizadeval, marveč je tudi jude in pagane skerbno iskal, jih h keršanstvu
spreobemiti in po sprijetej keršanskej veri k svetemu živlenju pripeljati, pis¬
meno kakor ustmeno. Koliko dela je zavolj tega prevzel, u kakšnih nevarno¬
stih, u kolikem preganjanju je bil, se da nekoliko iz njegovih listov spoznati.
Bog ti je že dolgo dal hudobijo tvojih grehov spoznati, veliko nevarnost, u
koji živiš, potrebnost resničnega spreobernenja. Kedaj se ga boš resno po¬
prijel? „Ali misliš k alj/*  te s besedami sv. Paula vprašam, „d a boš
sodbi  (kazni) božji odišel? Ali bogatstvo nja dobrotlivosti, po-
terpežlivosti in prizanašanja zaničuješ? Ali ne veš, da te do-
brotlivost božja k pokori nagiblje,"  to se pravi: ali ne veš, daje
Bog dosihmal proti tebi zato tak dobrotliv bil, da bi se k pokori obernul in spo¬
koril. ,,Zavolj tvojega terdovratnega in nespokornega serca si
jezo na dan jeze nabcraš."  Hočeš strašnej jezi božji oditi, o! tak ne
odlagaj dalej. Brez odloga se začni pokoriti, in potem vravnaj svoje živlenje
po izgledu sv. Paula, vendar svojemu stanu primemo. Misli, da ti iz nebes

45 #

708

30. Juni ali rožnik.

doli kliče, kakor je nekdaj svojim Filipanom pisal: ..Bodite moji posne-
movavci, kakor sim jaz Kristusov.^

M o I i 4 v a.

O Bog, ki si sv. apostola Paula učenika nevernikov izvoljil, in po nja
pridgah jih toliko spreohernul; dodeli nam, te prosimo, da to, kar je učil,
prav spoznamo, in po nja izgledu u djanju spolnimo; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.



*

I. Sveta "Velikanov ali praznik častitega vstajenja
Gospoda našega Jezusa Kristusa.

Med vsemi prazniki keršanskega leta je dana,šen blezo
naj imenitneji in staneji, ker so ga menda 'že sveti apostoli
sami postavili. U starem zakonu je Bog sam Judom naročil,
velikonoč obhajati, u hvaležen spomin dveh posebno velikih
dobrot, ki so je oni od Boga prijeli: pervo u Egiptu, ko je
eduo noc smertni angel vse pervorojence Egiptčanov pomo¬
ril, dokler je pri hišah Judov, kterih podvoje so bile s kerv-
joj jagueta oškroplene, memo šel, brez da bi se komu kaj
žalega bilo zgodilo. Drugo pa, da so bili iz egiptovske suž-
nosti skoz rudečo morje čudno peljani. Keršanska velikanov
pa, katere je po mislih svetih učenikov judovska le predpo-
doba bila, je postaviena u spomin častitega vstajenja Izve-
ličarja našega Jezusa Kristusa.

710 >Sv. Telikanoč ali praznik častitega

Vsi štiri sveti evangelisti povejo, da je Jezus po brit-
kem terplenju na križu umeri, in scer na veliki petek ob de¬
vetih, kakor Judje štejejo, po našem pa ob treh popoldan*
Tisti dan na večer je šel pobožen in pravičen mož iz Ari-
mateje, po imenu Jožef, ki je bil na skrivnem Jezusov učene,
serčno k Pilatužu, oblastniku cesarskemu, ga prosit za mert-
vo telo Jezusovo. Pilatuž mu ga dovoli, potem ko pozve, da
je Jezus za res že mertev. S veliko pobožnostjo na to Jo¬
žef presveto telo iz križa isneme, ga s Nikodemom, ki je bil
tudi skrivaj učene Jezusov po šegi Judovski s dragim diša¬
vami pomazil', u belo tenčico zavije, in u nov grob položi,
kteriga je dal za se u skalo vsekati, pred grob pa, ki ni
bil ko naše inertvaške jame, temuč bolj berlogu podoben, ve¬
lik kamen zavali.

Pismarji in farizeji so se scer silno veselili, da so po
hudobnem naklepu Jezusa, domišleniga svojega nar veči so¬
vražnika umorili; pa spomnili so se njegovega prerokovanja,
da bo tretji dan opet vstal, in bali so se, da bi njegovo vsta¬
jenje (kakor so djjali) še veči zmoto med ljudstvam nare¬
dilo, kakor vsi čudeži, ktere je poprej storil. Zato so šli Pi-
Iatuža prosit, naj bi do tretjiga dne grob Jezusov s stražo j
obvarovati dal, naj bi kej njegovi učenci truplo ne vmeknili
po tem pa ljudstvu rekli, da je od mertvih vstal. Kar so pro¬
sili, so prejeli, s močnoj stražoj so grob zavarvali, in še za¬
pečatili, ter so mislili tako vsim marnoin od Jezusovega vsta¬
jenja u okom priti. Pa kar se jim je tako modro in previdno
zdelo, je bilo le krivo, da je potem še več jih od Jezuso¬
vega vstajenja pričovalo, in se še bolj zvedlo.

Kakor nas naša sveta vera uči, je šla po Jezusovi smerti
na križu njegova duša u predpekel, kder so bile duše sta¬
rih očakov alj pobožnih ljudi od Adama do Jezusove smerti
pomerlih, ki so se alj že na svetu spokorili alj pa u vicah
še bolj očistili, vendar še u nebesa niso mogli, ker so bile
do Jezusovega vnebohoda vrate nebeške vsakemu za del iz¬
virnega greha zaperte. Ako ravno pobožne duše u predpe-
klu niso imele terpeti kakor ove u vicah, alj pa pogubleni u
peklu, so vendar bile silno žalostne, da še niso mogle u ne¬
besih Boga gledati, dokler ni Jezus grešen svet odrešil. Sil¬
no so torej po Odrešeniku poželjevale, neizrečeno pa je bilo
tudi njih veselje, kedar je prišla sveta Jezusova duša k njim
oznanit dokončano odrešenje. Kako serčno so one takrat svo¬
jega Izveličarja hvalile! Ravno tak so se pa tudi duše u vi¬
cah Jezusa razveselile, ker po mislih sv. Auguštiua in dru¬
gih svetih učenikov se je njegova duša tudi njim prikazala,

vstajenja Gospoda našega Jezusa Kristusa. 711

jim še nedostane kazni odpustila, in jih terplenja za vselej
rešila. Tretji dan pa se je presveta Jezusova duša spet š
njegovim svetim truplom sklenila, ktero je razen ostalih pe¬
terih znamenj od vsih ran popolnoma zdravo prečudno lepo,
spet živo častitlivo iz groba vstalo, brez da bi mu bilo tre¬
ba pečat drobiti alj pa kamen od groba odvaliti, in še tisti
dan na večer je Jezus skoz zaperte duri u hišo vsred svo¬
jih sbranih apostolov in drugih učencov prišel.

Pri vstajenju Jezusovem se je zemlja silno stresla, in
na to je angel iz nebes prišel, kamen od groba odvalil in se
nanj vsedil. Kedar so stražniki, ki so grob varovali, čutili
silen potres, in vidili angela u belih oblačilih ko sneg, se
svetiti ko blisk, in na odvalenem kamenu sedeti, so se za
smert prestrašili, in ko so vidili prazen grob, nobeniga vu-
čencov Jezusovih pa blizo, si nisi mogli po tem drugega mi¬
sliti, ko da je Jezus resnično od smerti vstal, kakor je bil
popred napovedal. Nekteri učeni svetega pisma menijo, da so
stražniki u tem svojem strahu za bližno ograjo zbežali, kder
so po tem slišali angela pobožnim ženam, ktere so k grobu
prišle, praviti, da je Jezus od smerti vstal. Ko so se straha
in groze nikoljko odmainili, so eni izmed njih u mesto k ve¬
likim duhovnim leteli pravit, kar se je bilo zgodilo.

Leti se tega silno zavzamejo, hitro skličejo starašine
ljudstva in se s njimi posvetujejo, kaj bi bilo zdaj neki po¬
četi. Sklenili so, stražnike podmititi, naj bi ljudstvu rekali, da
so učenci Jezusovi po noči, ko je straža spala, prišli in svo¬
jega učenika odnesli. Pa prav puhlo so si vmislili; zakaj,
'kdo bo verjel, da so vsi stražniki, kterili je toliko bilo, ob
enim spali? In ako so res spali, kako morejo pričati, da so Je¬
zusa njegovi učenci odnesli, dokler jih spali niso mogli vide¬
ti? Ali kdo bi mogel pametno verjeti, da so učenci, ki so Je¬
zusa vjetega vsi plašni popustili, zdaj mertviga toljkim straž¬
nikom s sjnertnoj nevarnostjoj, in še brez vsega hasna odvzeti
se prederznili? Inko bi se vendar zvupali k grobu priti, kako
bi bili mogli težek kamen brez hrupa od groba odvaliti, da bi
se o tem stražniki ne bili izbudili in jih odpodili? Vse to priča,
da je njih vinisel prav abotna bila. Vendar so podkupleni
stražniki ljudstvu pravili, kar so jim veliki duhovni vkazali.
Eni pa se k tako neumni laži niso dali podkupiti, temuč so pro¬
stovoljno Jezusovo vstajenje očitno pričali, kakor sv. Longin,
kakor' se n njegovem živlenju bere. Tako je Bog nar pervo po
ravno tistih pričah vstajenje svojega božjega Sina razuanil,
katire so hudobni farizeji najeli, to naznanilo med ljudstvain
zadušiti.

712

Sv. Velikanoč ali praznik častitega

Naj bolj pa je Jezus sam svoje vstajenje razglasil, ker se
je mnogim veselo prikazal. Naj pervo je prišel po svojem vsta¬
jenju k svoji ljubleni presveti materi Marii. Scer sveto pismo
tega ne omeni, vendar vsi cerkveni učeniki brez dvoma tako
mislijo. Kakor namreč je Maria pri smerti svojega ljubeznive¬
ga Sina naj večo žalost občutila, ker je njega bolj ko vsi drugi
ljubila, tako je tudi njeni božji Sin njo, ki jo je naj bolj ljubil,
pred vsimi drugimi nar pervo s svojim častitim vstajenjem raz¬
veseliti hotel. Kdo pa je kos popolnoma povedati presladko to¬
lažbo, in neizreklivo veselje Mariinega serca, kedar je ona
svojega preljubega Sina spet živega u toliki svetlobi in nebeš¬
ki časti zagledala! O kako je takrat božja mati Jezusa serč-
no hvalila in pobožno molila! Za Marioj, božjo materjo, je bila
Maria Magdalena tako srečna, perva Jezusa po njegovem vsta¬
jenju videti. Zjutraj zgodaj namreč se je ona s nekimi pobož¬
nimi ženami k grobu Jezusovima namenila, njegovo truplo se
enkrat s dišečimi mazili pomaziliti. Grede pomisli, daje pred
grobam silno težek kamen, in u skerbi si je, kdo ji ga bo od¬
valil? Ko pa bliže j groba pridejo, so vidile, daje  kamen že
odvalen bil. Kedar u grob stopivši truplo Jezusovo ne najde¬
jo, temuč angela u belem oblačili vgledajo, so ostennele. An¬
gel pa jih milo potolaži, rekoč: „Nikarte se ne vstraši-
te! Jezusa išete Nacareuskiga križanega; vstal
je, ga ni tukaj; glejte kraj, kamor so ga bili po¬
ložili. Pojdite pa, povejte njegovim u čenčo m in
Petru, da gre pred vami u Galileo; tam ga bote
vidili, kakor  vam  je  rekel.“ Pobožne žene so se hitro
u Jeruzalem vernile, povedat apostolam, kar so videle in sli¬
šale. Ker se je pa vse to jim neverjetno zdelo, sta hotela Pe¬
ter in Joanez sama se tega prepričati; gresta torej k grobu, in
najdeta vse tako, kakor so žene pravile. Magdalena gre s to-
varšicami za apostoli spet k grobu, in ko že drugi vsi odidejo,
ona še pri grobu postoji in milo joka. Kmalo pa je bila njena
žalost u neizreklivo veselje spremenjena; vidila namreč je Je¬
zusa upodobi  vertnarja, kateri se ji je po tem spoznati dal.
Na poti u Jeruzalem nazaj je bila u drugič tako srečna, Jezu¬
sa s tovaršici vred videti. To vse se je zgodilo tisti dan, ko
je Jezus od smerti vstal, in še tisti dan seje Jezus Petru pri¬
kazal, dvema učencoma, uEinaus gredočima se pridružil, na ve¬
čer pa k vsim apostolam prišel, razen Tomaža, kterega takrat
ravno med njimi ni bilo. Osem dni po tem se jim je Jezus spet
prikazal, ko je tudi Tomaž pri njih bil; čez nekaj časa potem
so ga videli sedmeri učenci u Galilei, u tem ko so u morji ri-
bili, in za njim še drugih pet sto bratov, to je učencov, kakor

vstajenja Gospoda našega Jezusa Kristusa. 713

sv. pismo pripoveduje. Sv. Paul pričuje, da se je sv. Jakobu
prikazal, in na sledne so ga vidili vsi njegovi apostoli in
drugi verni takrat, ko je na oljski gori pričo njih u nebesa
šel. Od vsega tega se bere u sv. evangeliu.

Da se je pa Jezus po svojem vstajenju mnogim in na
raznih krajih, in u vecih prikaznih videti dal, je po mislih
svetih učenikov zato storil, da bi bili apostoli in drugi verni
bolj terdno u njegovo vstajenje verovali. Zakaj vstajenje Je¬
zusa Kristusa je važni imenitni del naše sv. vere, tako da
sv. Paul uči: „Ce Kristus ni od smerti vstal, je pra¬
zen naš nauk, prazna vaša vera."  Vstajenje Jezusovo
od smerti po lastni moči, priča od njegovega božjega bitja,
in od resnice njegovega božjega nauka. Zato mati ka-
tolška cerkva več dni zapored častito vstajenje Jezusovo
veličastno obhaja, in verne k veselju budi s besedami Davida:
..Taje dan, kt e rega je Gospod naredil; rad ujmo
in veselimo  se  ga!" Ona želji, da bi verni u tem času
Boga posebno častili in hvalili; zato tudi hvalno  in veselo
pesem „Alleluja! - ' pogosto u tem času prepeva, kar toljko
pomeni, ko ..hvalite Boga!", in to petje nebeško imenuje, ker
po spričevanju skrivnega razodenja sv. Joaneza svetniki u
nebesih Bogu slovesno „AIlelujo u  brez nehanja pojejo.

N a u k i n p osne m a.

1. „Kakor je Kristus od mertvih vstal, tako naj tudi mi n novem živ-
lenjn hodimo, “ opomina sv. Paul, ter želji, da bi mi s Kristusom tako rekoč
od mertvih vstali in le novemu živlenju se obudili. Po smertnem grehu namreč
duhovsko umerjemo, po pokori pa k novemu živlenju vstanemo. Zato nam ve¬
leva sv. cerkva u tem času k spovedi iti in zakrament sv. resnega Telesa
prejeti, da bi po spovedi duhovsko vstali, po sv. resnem Telesu pa vnovič
živeli. Pa naše duhovsko vstajenje in oživlenje se mora po vstajenju Jezusovem
zvesto ravnati. U tem pa uči sv. Bonaventura: „Kristus je zgodej,  res¬
nično, popolnoma in na vselej od smerti vstal; tako naj bo
tudi naše duhovsko vstajenje:^  Vstanimo pervič zgodej  iz groba svojih
pregreh, to je, delajmo pokoro brez odloga. ,,Kakor je Kristus zjutrej
zgodej vstal,“  pravi sv. Bonaventura, „tako vstani tudi ti zgodej
od svojih grehov, ne pozno, ne še lena večer svojega živIenjaV
Nikar spovedi in pokore ne odlagaj. Drugič: Kristus je resnično  ne le na
videz vstal; tako naj bo tudi tvoja pokora resnična, tvoja spoved prav in
zgrevano opravlena. Tretjič: Kristus je popolnoma  vstal, on po besedah

714 Sv. Velikanoč alj praznik čast. vstajenja G. n. J. K.

sv. Bonaventura „noben ud svojega trupla ni n grobu  pustil;" po¬
polnoma je grob popustil; tako zapusti tudi ti greh in vse grešne priložnosti
in nevarne prijaznosti, in spovej se čisto vsili svojih grehov, da boš popolnoma
vstal. Zadnič je Jezus stanovitno  alj na vselej vstal, on po svojem vsta¬
jenju ni več umeri, kakor drugi, ki so bili po božji moči od smerti spet
oživleni; njegovo novo živlenje je bilo neumerlivo. ,,Tako tudi ti vstani
resnično spreobernen, da u novem grehu drugič ne umerješ,"
opomina sv. Bonaventura. Začni novo živeti serčno do konca s božjo pomočjo,
katero zadobiš, ako sv. rešno Telo po vrednem prejmeš, ker Jezus sam uči:
„Kdor ta kruh jč, bo živel vekomaj."

2. Jezus je po svojem častitem vstajenju znamnja svojih peterih
ran  ohranil, in s njimi u nebesa šel, kdor jih še zdaj ima; zakaj pa? Sveti
cerkveni učeniki pravijo da pervič: u znamnje veličastne zmage, s ktero je
pekel premagal. Drugič: u vedni spomin njegove neskončne ljubezni do nas
grešnih ljudi. Tretjič: da bi s njimi Boga Očeta, pri katerem je naš srednik,
k vsmilenju do nas obudil. Stertič: da bi mi n njih, kedar smo u križih in
težavah alj pa u skušnjavah, varno pribežaljše imeli. In petič: da jih bo sodni
dan pogublenim u strah in grozo, in u znamnje njih hudobije pokazal. Vse to
naj ti bo u živ nauk; posebno pa si še zapomni, kar te sv. Laurenc Justinian
uči, ki pravi: „Jezus ima zato še vedno pet svetih ran, da jih
svojemu nebeškimu Očetu in pa nam kaže. Nebeškimu Očetu
jih kaže, da bi s njimi njegovo pravično jezo potolažil in od
nas odvernul; nam pa jih kaže zato, da bi ne pozabili, da nam
je potreba enkrat njemu pokazati, kar smo iz ljubezni  do  njega
storili alj prestali, ako hočemo iz veličani  biti." Zato poglej! Jezus
ti kaže svoje svete rane, svoje roke in noge in svojo sveto stran, ktere je iz
ljubezni do tebe prebosti dal. Kaj pa kaj ti imaš Jezusu pokazati, kar bi bil
iz ljubezni do njega in za svoje izveličanje storil in prestal ? Gorje ti, če boš
enkrat Jezusu le take roke pokazati imel, ktere so se po grešnih in krivičnih
rečeh stegale; le take noge, ktere so po hudobnih potih hodile; le tako serce,
ktero je posvetno sladnost in nečimernost bolj ljubilo, kakor Boga; le take
oči, ušesa, žnabli, jezik in usta, ktere so s mnogimi pregrehami oskrunjene;
le takšno telo, ktero iz ljubezni do Boga ni nič storilo, nič prestalo. Gorje
ti! kaj bo tedaj za tvoje zveličanje? Saj zdaj prični, kar te sv. pismo opo¬
mina: „Operi svojo serce od hudobije, da boš zveličan!' 1  Po
vredni velikonočni spovedi očisti svoje serce vsih grehov, ktere si s svojim
rokami in nogami, s svojmi očmi in ušesami, s svojim jezikom in s drugimi
počutkami svojega telesa dopernesel. Nikar več svojih udov s novimi grehami
ne oskruni, temuč oberni jih u čast in službo božjo. Stori in terpi, kar ti je
s božjo pomočjo mogoče iz ljubezni do Boga za izveličanje svoje duše, da
boš enkrat Jezusu, ki ti svoje rane kaže, tudi kaj pokazati imel.

Veliko križevo ali god vnebohoda G. n. J. K.

715

I o 1 i t v a.

Bog! ki nam o sveti velikonoči Častitega vstajenja Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa se veseliti daš; dodeli nam svojo pomoč, po vredni pokori k
novemu živlenju vstati, in tako pri tebi večno živlenje doseči, kder se hvalna
pesem „AUcluja“ vedno veselo poje. Amen.

II. Veliko križevo ali god vnebohoda Goupoda na¬
šega Jezusa Kristusa.

„Danes je svet in slovesen god vnebohoda
Gospoda našega Jezusa Kristusa; radujmo in ve¬
selimo se ga!“ S temi besedami je nekdaj sv. Auguštin
na današen dan svoje verne nagovoril, in jih k duhovskemu
veselju opominal. 1» zares je veselja vreden ta dan, kteri je
nebo in zemljo s veseljem napolnil. Razveselil se ga je ne¬
beški Oče, ker se je častito k njemu povernil njegov edino-
rojen Sin, kateriga je iz ljubezni do ljudi u odrešenje na
svet bil poslal. Vesel je bil ta dan za Jezusa Kristusa, ki
je po tolikem terplenju in grenki smerti u neizrečeno ne¬
beško čast in veselje došel. Oveselile so se tega dneva vse

716 Veliko križevo ali god vnebohoda

duše pravičnih rajnih, ktere so s Kristusom u nebesa prišle.
Veselje neizmerno je naredil ta dan vsim angelam in nebeškim
duhovam, ker so sprejeli svojega nebeškega kralja u neza-
popadlivem veličastvu. In tudi za sv. apostole in učence Je¬
zusove je bil njegov vnebohod vesel; če ravno namreč so
bili iz pervega klaverni, da jih je Jezus zapustil, so vendar
kmalo potem, kakor sv. pismo pove, se vtolaženi iz oljske
gore u Jeruzalem vernili, da bi obljnbleniga sv. Duha prejeli.
Ravno tako je pa tudi še dan današen vnebohod Jezusov za
vse verne vesel god, kteriga se po pravici veseliti' imamo,
ker nam je po njem Jezus zaperte nebeške vrata odperl, da
zamoremo spet u izvelicanje doiti, ako le zvesto po poti ho¬
dimo, ktero nam je naš Izvelicar s svojim naukom in izgledom
odkazal. Bodimo torej današnega dneva sercno veseli! Da bi
pa naše veselje obilniši in nam u izvelicanje bilo, naj skriv¬
nosti tega svetiga goda bolj premislimo.

O godu vnebohoda Jezusovega nam je posebno pomisliti:
kdaj? kde? kako? in zakaj?  je Jezus u nebesa šel.
Cas vnebohoda Jezusa nam pove apostolsko djanje, ker pravi,
da je Jezus 40. dan po svojem vstajenju u nebesa šel. Bilo
je en cetertek, kar ima svoj pomen. U četertek namreč se
je začelo Jezusa bridko terplenje, zato je tudi u cetertek
za tolikim terplenjem nebeško veselje nastopil, nam u nauk,
da kdor začne po Jezusovo terpeti, si tudi začne nebesa
služiti. Na veliki cetertek je postavil Jezus zakrament sv.
rešniga Telesa, u kterem resnično pricijoc do konca sveta
pri nas ostane: zato je hotel ravno tudi u cetertek vidno od
tod iti, dokler nevidno še zmirom med nami ostane. Sv.
cerkveni učeniki učijo, da na veliko križevo popoldan je bilo,
ko je Jezus u nebesa šel. O polnoči, u temni noči je Jezus
na svet prišel; o belem dne, popoldan ga je hotel zapustiti,
da bi njegovi učenci se ložej njegovega vnebohoda prepričali.
Popoldan, pravijo cerkveni učeniki dalej, je bil pervi človek
Adam iz paradiža alj raja izgnan; zato je hotel drugi Adam,
to je Jezus, tudi popoldan u nebeški raj iti in ga nam od¬
preti. Popoldan je Jezus u grenki smerti na križu svojo
sveto živlenje sklenil, o ravno tem času pa, u katerem se je
do smerti na križu ponižal, je hotel tudi u nebesa povikšan biti.

Zakaj pa ni Jezus precej po svojem vstajenju u nebesa
šel, temne še le 40 dni potem? Cerkveni učeniki sploh pra¬
vijo zato: da bi bili njegovi apostoli in ucenci tako še bolj
u veri na njega vstajenje vterjeni, ker je vstajenje Jezusovo
tako rekoč poterdenje vsih njegovih naukov. Kakor nam sv.
evangel priča, apostoli dolgo niso ho tli verjeti, da je Jezus

Gospoda našega Jezusa Kristusa. 717

za res vstal, če ravno jim je poprej on sam to napovedal,
in če ravno je angel sam pobožnim ženam njegovo vstajenje
oznanil. Se ko se jim je Jezus po vstajenju prikazal, so
dvomili, ali je za res on, ali le kaka prikazen. Tomaž ni
hotel verjeti, da je Jezus resnično vstal, ne pobožnim ženam,
kterim se je prikazal, ne drugim apostolam, ki so ga videli,
temuč je terdil, da tega tako dolgo ne bo veroval, dokler
ga sam vidil, svoje perste u rane zeblo v, in svojo roko u
njegovo stran položil ne bo. Da bi torej apostoli in učenci
Jezusovi bolj terduo verovali, da je resnično vstal, je po
vstajenju še 40 dni na svetu ostal. U teh dnevih se jim je
pogosto na raznih krajih prikazal, jim svoje roke in noge
pokazal in jih potipati dal, je večkrat s njimi jedel, in sploh
se tako vedel, da bi popolnoma prepričani bili, da je za res
vstal jn da resnično živi. Njim je bila terdna vera u Jezu¬
sovo vstajenje za toljko bolj potrebna, ker so bili izvoleni,
judom in nevernikom s naukom Jezusovim tudi resnico nje¬
govega vstajenja oznanovati. Drugič pa pravijo cerkveni uče¬
niki; je Jezus zato še 40 dni po vstajenju na svetu ostal,
da bi svoje apostole in učence, ki so se komej nekoljko od
prevelike žalosti nad njegovim bridkim terplenjem in grenko
smertjo otolažili, prehitro spet ne oplašil in vžalil, ko bi tak
naglo jih drugič vidno zapustil. Ker jih je torej neskončno
ljubil, je še en čas pri njih ostal, da bi jih pa po malem na
svoj viden odhod pripravljal, ni vedno pri njih bil, kakor pred
svojim terplenjem, temuč se jim je le pogosto na raznih krajih
prikazal, in se prijazno s njimi od božjega kraljestva, kakor
sv. pismo pravi, pogovarjal, to je od svoje sv. cerkve, ter
jih je po mislih cerkvenih učenikov učil, kako naj njegovo
cerkvo vravnajo in vladajo, mašnike in druge cerkvene slu-
žavnike posvečujejo, svete zakramente delijo, mnoge običaje
alj ceremonije vpelajo in kar bi drugega vernim potrebno bilo,
oskerbijo. Po tem se prav misli, da je mnoga reč u katolški
cerkvi vpeljana, če ravno je sv. pismo ne omeni, ker jo je
Jezus takrat svojim apostolam naročil.

Tudi kraj, kder je Jezus u nebesa šel, nam je iz sve¬
tega pisma znan, namreč Oljska gora,  okolj '2000 korakov
od Jeruzalema. Po tem namreč, ko je Jezus se večkrat že
svojim u Galilei prikazal, in je bil odločen dan njegovega
vnebohoda že blizo, jim je vkazal se spet u Jeruzalem po¬
dati. Tam se jim je vnovič prikazal, ko so ravno pri mizi
bili, in se je ponižal še enkrat s njimi jesti, da bi jih še bolj
svojega vstajenja prepričal, in jim še posebno svojo neiz¬
merno ljubezen skazal. Sv. evangelist Marka pravi, da jim

718 Veliko križevo ali god vnebohoda

je takrat Jezus do njih nevero in terdoserčnost očital, ker
iz perviga niso hoteli verjeti, da je za res vstal, njim, ki so
ga vidili, in jim pravili. Tudi to je storil jini Jezus iz lju¬
bezni, da bi jih še bolj u veri poterdil. Po kosilu je šel s
njimi iz mesta na oljsko goro; grede pa se je oglasil uBe-
tanii, kder so prebivali njegovi prijateli Lacar, Marta in Maria
Magdalena. Od njih je hotel še slovo vzeti, in jih je tudi
seboj na goro peljal, da bi bili priča njegovega vnebohoda.
Oljska gora tedaj je bila izvolen kraj, kder je Jezus u ne¬
besa šel, ker je že pred svojim terplenjem rad taj zahajal,
in dosti časa, večkrat vso noč premolil. Na tem kraju se je
pričelo njegovo britko terplenje, kjer je bil žalosten do sinerti
in je kervav put putih Tu je hotel torej tudi u nebesa iti,
nam u lep nauk, da goreča inolitva u nebesa pomaga, in da
je voljno poterplenje gotova pot u izveličauje. Kder plovek
začne voljno terpeti, tam pot u nebesa nastopi.

Kako paje Jezus u nebesa šel?  — Po tem ko je
Jezus s svojo božjo materjoj Mario, s svojim apostoli in
učenci in drugimi vernimi na oljsko goro prišel, jih še enkrat
prijazno nagovori in milo tolaži, jim reče u Jeruzalem se
verniti in tam počakati, dokler pride obljublen sv. Duh nad
nje, jim še svojo vedno pomoč obljubi in prav serčno od
njih slovo vzame. Kakor sv. Mateuž priča, je takrat Jezus
med drugim tako svojim apostolam rekel: „Meni je dana
vsa oblast u nebesih in na zemlji. Torej pojte,
učite vse narode in keršujte jih u imenu Očeta  in
vSina in sv. Duha. Učite jih spolnovati vse, kar-
kolj sim vam zapovedal. In glejte! jaz sim pri v^s
vse dni do konca sveta.  “ Sv. Marka pa pove: „On jim
je rekel: Pojte po vsem svetu in oznanujte evan-
geli vsim stvarem. Kdor veruje in bo keršeu, bo
izveličan. Kdor pa ne veruje bo pogublen. Kteri
pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: U mojem
imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govo¬
rili, kače prijemali, in ako kaj strupeniga pijejo,
jim ne bo škodovalo, in na bolnike bodo roke po-
kladali in bodo zdravih  Kar je Jezus takrat še več s
svojimi apostoli in drugimi vernimi, sosebuo pa s svojo lju¬
beznivo materjoj govoril, nam ni znano. Lehko pa se misli,
da so bili vsi pogovori polni serčne ljubezni, da so vsi pri-
čijoči Jezusa ponižno molili, ga za njegovo neskončno lju¬
bezen po vsi moči hvalili, in mu bližno nebeško čast iz serca
željeli. Jezus pa je, kakor sv. Lukež priča, svoje blagoslovil,
in se s svojo lastno močjo povzdiguul, ne bliskoma, kakor

719

Gospoda našega Jezusa Kristusa.

bi bil lehko storil, temuč polagoma da so vsi pričejoči, kterih
je okolj 120 bilo, njega lehko vidili u nebesa iti. Jezusa so
spremile duše pravičnih iz predpekla in rešene duše iz vic
s neštevilnimi trumami nebeških angelov. Jezusovi pa so
stermo gledali za svojim Gospodam, dokler ga je svetel
oblak njih pogledu odvzel. Se dolgo potem u nebo sterme,
kar se jim dva moža u belili oblačilih, dva angela namreč
prikažeta, in jih ogovorita: „Možje Galilejski! kaj sto¬
jite in gledate u nebo? Ta Jezus, kterije bil vzet
od vas u nebo, bo tako prišel, kakor ste ga vi¬
dili iti u uebo.“  Na to so se vsi u Jeruzalem vernili, da
bi se na prihod sv. Duha pripravljali. Vsi so bili zdaj ve¬
seli Jezusovega vnebohoda, ker so vidili svojega Gospoda
u toliki časti u nebesa iti, ki jim je pri svojem odhodu svojo
vedno pomoč in pa še sv. Duha, učenika in tolažnika ob¬
ljubil, in jih zagotovil, da jim le gre naprej prostor pripravljat,
in so torej zvesto zavupali, nekdaj njegove nebeške časti
deležni biti. Jezus pa je bil s neizrečenim veseljem u nebesih
prečastito sprejet, kder po besedah sv. pisma „sedi na
desnici  B o ž j i,“  to je, ima s svojim nebeškim Očetom enako
čast in oblast u nebesih in na zemlji.

Zakaj pa je Jezus u nebesa šel?  — Cerkveni
učeniki sploh pravijo, pervič: Zato, da je u djanju pokazal,
kar je nekdaj pričo Pilatuža izrekel, namreč da njegovo
kraljestvo ni tega sveta, temuč u nebesih, kder je zdaj u
nar večem veličastju. — Drugič: da je njegovo sveto Telo,
ktero je tukaj neizrečeno terpelo, za plačilo nebeško čast
prejelo. Tretjič: daje  bil Jezus u nebesih nad vse povikšan,
ki se je poprej na zemlji pod vse ponižal bil, kakor sv.
apostol Paul pravi: „Ou se je sam ponižal, in je bil
pokore n dos m er ti n a križu. ZatogajetudiBogpo-
vikšal, in mu ime dal, ktero  je  čez  vse  imena.‘*
Štertič: da je nebeške vrata, ktire so bile po Adamovem
grehu vsim zaperte, spet odperl, in bi nam tudi prostor u ne¬
besih pripravil, kakor je sam svojim učencom rekel: „Grem
taj vam prostor pripravit; in ko bom odi šel in vam
prostor pripravil, bom spet prišel, in vas k sebi
vzel, da tudi vi hote, kder  s im  j a z.“ Petič: daje
svojim apostolam in vsim vernim sv. Duha iz nebes poslal,
kakor je sam obljubil, rekoč: „Za vas je dobro da jaz
grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam
prišel: ako pa grem, vam ga bom poslal."  Zadničje
Jezus tudi zato u nebesa šel, da bi tam pri nebeškem Očetu
naš srednik in priporočilih bil, kakor sv. Joanez lepo pove:

7*20 Veliko križevo ali god vnebohoda G. n. J. K.

..Moji otročiči! to vam pišem, da ne bote grešili.
Geje pa vendar kdo grešil, imamo besednika pri
Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega, in on je
sprava za naše g r e h e. 4 '

N a u k i n pasne m a.

1. Jezus je u nebesa šel; pojdmo za njim tildi  mi u svojih mislih
in željah in u duhu,  da bomo enkrat na obljubleni dan tudi telesno za njim
u nebesa priti mogli. “ Tako sv. Auguštin verne opomina; on pa tudi uči:
„Pa vedite, bratje! da napuh, lakomnost, nečistost in nobena druga pregreha
s Jczusam u nebesa ne more; hočemo torej za Jezusam u nebesa priti, se
moramo poprej svojih grehov iznebiti.** Ravno tako opomina imenovan sv.
učenik, naj bi si iz svojih grehov in hudih skušnjav stopnje u nebesa napravili,
to je, skušnjave zatirali, tako rekoč s nogami teptaje jih, grehe pa s resnično
pokoro iz serca izkopali in odvalili. Zato pogosto u svojih mislih nebeško
čast premišluj, in tako si moč delaj vsega skerbno se varovati, kar ti nebesa
zapera, vse pa storiti in dopolniti, kar ti u nebesa pomaga. Varuj se greha,
on ti u nebesa brani, in ti nebeške vrata zapera; ako si pa grešil, stori vredno
pokoro, ona ti spet nebesa odpre.

2. Nekleri sv. pisavci omenijo, da je na oljski gori Jezus ob svojem
vnebohodu kraju, kder se je u nebo vzdignili, svoje stopinje vtisnul, kteri se
neki še dan današen vidijo. Če ti ravno, kakor morde željiš, tistih stopinj
videti ne moreš, pa saj druge pred očmi imej, ktere ti je Jezus zapustil, da
bi po njih za njim u nebesa prišel. One so, od katerih sv. Peter pravi:
,,Kristus nam je izgled zapustil, da po njegovih stopinjah  ho¬
di  te. “ Dve stopinje pa nam je Jezus posebno iz svojega svetega živlenja za¬
pustil; pervo stopinjo je zaznanimi! steni, kar je storil, drugo s tem, kar je
terpel. Kaj pa je bilo lijegevo delo? On sam je rekel: „!\Iojo delo je, da
dopolnim voljo svojega nebeškega  Očeta.** In kako zvesto jo je do¬
polnil, koljko dobrega je vse svoje žive dni brez nehanja storil ! — Kar pa
je Jezus terpel, ti bolj na tenko sv. pismo pove, in vso to terplenje je s ne-
izreklivo poterpežlivostjo in neskončno ljubeznijo do svojega uebeškiga Očeta
k odrešenju grešniga sveta prestal. Ali kaj ti hodiš po Jezusovih stopinjah?
Kaj si že kaj po Jezusovo storil? Ali tudi tako voljno terpiš, kakor on?
Tvoja vest ti bo na to odgovorila. Kar si morde do zdaj zamudil, skerbi da
boš posihdob domcstil; zakaj drugač ko po Jezusovih stopinjah u nebesa priti
nisi kos. Srečen pa boš, alj boš mogel konec svojega živlenja s pobožnim
Jobam rečti: ,,Stavil sini svojo nogo u njegove stopinje; vedno
sim hodil to pot, in od nje nisim odstopil.* 1

721

Binkošti alj prihod svetiga Duha.

H c I i t v a.

Dodeli nam, o Gospod Bog! te prosimo, da, kakor se danes častitega
vnebohoda tvojga Sina veselimo, tako tudi s svojim duham vedno u nebesih
stanujemo. Po tem Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

III. Binkošti alj prihod svellga Buha.

Kakor velikonočni, tako so tudi binkoštni prazniki že u
starem zakonu alj testamentu od Boga judom bili naročeni,
in zapovedano, naj jih imajo vsako leto slovesno in s mnogimi
daritvami obhajati u hvaležen spomin, da jim je Bog petdeseti
dan po rešitvi iz Egiptovske sužnosti po Mojzesu na gori
Sinai svoje svete postave alj zapovedi dal, katire imajo u
prihodno spolnovati. Vsi cerkveni učeniki so ene misli, da
so binkošti stare zaveze le podoba binkošti, ki jih kristjani
u novem testamentu imamo, in ktere so apostoli sami vsako
leto častito obhajati vernim vkazali u zahvalni spomin, daje
ravno tako petdeseti dan po Jezusovem vstajenju, to je na
binkoštno nedelo, Bog nam po svetem Duhu svojo novo po¬
stavo ljubezni in milosti izročil, po kateri imamo svoje živ-
lenje ravnati, da se tako zamoremo zasluženja Jezusovega,
terplenja in smerti vdeležiti, in večno zveličanje doseči.

Jezus namreč je večkrat svojim apostolom obljubil, sv.
Duha iz nebes poslati, kijih bo popolnoma učil, tolažil iu

46

722 Binkošti alj prihod svetiga Duha.

poterdil, da bodo mogli neprestrašeno njegov sv. evangeli po
vsem svetu oznauovati. Tako jim je kratko pred svojim terp-
lenj em rekel: „ J a z bom Očeta prosil, in v a m bo dr u-
zega Tolažnika dal, da pri vas ostane vekomaj,
Duha resnice. Tolažnik pa, sv. Duh, kteriga bo
Oče u mojem imenu poslal, on vas bo vse učil. 44 ..
In dalej: „Ako ji e gh -  e m, Tolažnik ne bo k, vam pri¬
šel; ako pa grem, vam ga bom poslal. .. Se veliko
vam imam povedati, tode zdaj ne morete nositi.
Kedar pa pride Duh resnice, on vas bo vso res¬
nico učil. 44  U dan svojega častitega vnebohoda jim je Jezus
to obljubo še ponovil, in velil, iz oljske gore u Jeruzalem
se podati in tam prihoda sv. Duha pričakovati, alj kakor sv.
Lukež piše: „Zapovedal jim je, da naj ne hodijo
iz Jeruzalema, ampak naj čakaj o obljube O četove,
ktere ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Jo-
anez je kerševal s vodo, vi pa bote keršeni s sv.
Duham kmalo po teh dneh. . . Prijeli bote moč sv.
Duha, kteri bo nad vas prišel, in mi bote priče u
Jeruzalemu in po vsi .Tudei in Samariiin dokraja
sveta. 4 ' In pri drugi priložnosti jim je rekel:  ,.Poslal vam
bom obljubo Očetovo; vi pa ostanite u mestu, do¬
kler bote s krepostjo in močjo od zgorej napol-
neni. 44  Povelje Jezusovo spolnit so se apostoli u Jeruzalem
vernili in u neki hiši na prihod sv. Duha se pripravljali. Pa
tudi božja mati Maria s drugim pobožnimi ženami in učenci
Gospoda so šli s njimi, alj kakor sv. Lukež pravi:  „Ysi ti
so bili stanovitni, sedineni u molitvi s ženami in
Mario, matero Jezusovo in s njegovimi brati."

Deseti dan po Jezusovem vnebohodu, alj petdeseti dan
po njegovem vstajenju pa, ko so vsi shrani, okoij 120, u
liiši goreče molili, je zutrej ob devetih zaželen in obljubleu
sv. Duh iz nebes prišel. Sv. Lukež prihod sv. Duha tako
popiše:  „In  vstal je liana gl orna iz neba šum, kakor
prihajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo,
kder so sedeli; in so se jim prikazali razdeleni
jeziki kakor ognja, in so se na njih sleherniga
spustili. In so bili vsi s sv. Duhom napolneni, in
so jeli mnogotere jezike govoriti, kakor jim je
sv. Duh dal izgovarjati. 44  Premislimo nekoliko ovipopis.
Sum, ki je nanagloma vstal, je tako rekoč prihod sv. Duha
naznanil. Ker so ga judje, ki so bili takrat ravno u Jeruza¬
lemu obilno sbrani, zaslišali, so vkup prileteli, novo čudo
gledat. Prišel je šum iz neba, ker je pomenil prihod sv. Duha,

Binkošti alj prihod svetiga Duha* 723

kteriga je Jezus iz nebes poslati obljubil. Vstal je šum na-
gloma, da je bilo čudo bolj vidno, in naj pomislimo, da sv.
Duh pride, kedar je njemu všeč, da imamo torej vedno pri-
pravleni biti, njega prejeti. Sum alj veter silnega piša pomeni
tudi lastnosti in delavne moči sv. Duha. Veter zrak čisti in
mokroto suši 5  tako sv. Duh dušo očisti in mokroto grešniga
nagnenja zatira. Veter človeku hojo na poti alj speši alj pa
zaderžuje, kakor ga od edne alj druge strani nafuli; tako
sv. Duh človeka žene po poti volje in službe božje hoditi,
in ga s notrajnim opominovanjem in nagibom zaderžuje, kedar
se hoče na grešno pot podati. Veter se ne vidi, pa toljko
bolj občuti; ravno tako se sv. Duh ne vidi, ker je zgol duh,
pa čudna njegova moč se živo čuti. Piš alj vihar ima veliko,
strašno moč, ker dostikrat visoke hiše podere, velike dre¬
vesa s koreninami izruje, hribe in doline pretrese in pogosto
clo zemljo zmaja. Se veči je moč in mogočnost sv. Duha,
kedar krivoverstvo in nevero preverže, terdovratne grešnike
spreoberne, in naj grozovitnejši sovražnike svete cerkve
premaga.

Tudi podoba, u kateri je sv. Duh nad apostole prišel,
je pomenljiva. Ko je bil Jezus na potoku Jordanu od Joaneza
keršen, se je prikazal sv. Duh u podobi beliga goloba; na
binkoštuo nedelo pa je prišel u ognjenih, razdelenih jezikih.
To pomeni naj pervo, da sv. Duh ni prišel ljudi s silo, temuč
s naukom, kteri se s jezikom oznanuje, k pravi veri obudit.
Jeziki so bili ognjeni, u pomen, da oni, ki so sv. Duha pre¬
jeli, so polni goreče božje ljubezni, in od nje vneti bodo s
svojim uaukami tudi drugim plamen goreče ljubezni do Boga
oživeli. Ogenj kviško plameni, temoto razpodi, in naj terd-
nejši reči omeliči; tako sv. Duh serca njih, ktere napolni, u
nebesa povzdiguje, odganja od njih pameti temoto zmote in
nezastopnosti, in dostikrat u hudobijah zastarane terdovratne
grešnike čudno spreoberne. Kakor ogenj sveti in greje, tako
sv. Duh človeka razsvetli, da spozna, kar mu u zveličanje
služi, in kaj brani, in u njem goreče želje vname, po tem
dobrem spoznanju ravnati. Sv. Duh u človeku plamen božje
ljubezni vžge alj še bolj vname. Da so bili jeziki razdeleni,
je pomenilo, da bodo verni, posebno pa apostoli, ki so sv.
Duha prejeli, mnogotere jezike govorili, in u njih sv. evangeli
oznanovali. Da so pa ognjeni jeziki nad apostoli ostali, po¬
meni, da bo sv. Duh vedno pri Jezusovi cerkvi ostal, po ob¬
ljubi Jezusovi: „0n vam bo drugega Tolažnika po¬
slal, da bo pri vas ostal vekomaj 4 ’  alj do konca sveta.

724

Binkošti alj prihod svetiga Duha.

In kaj se je zgodilo kmalo po prihodu sv. Duha ? Ta¬
krat je bilo ravno za del velikih praznikov binkoštnih brez
števila judov iz vsili krajev sveta u Jeruzalemu, posebno iz
Kima, iz otoka Krete, Perzie, Arabie, Egipta, Azie in Libie.
Ker se je šum silnega piša, ki je iz neba nanagloma prišel,
po vsem mestu slišal, so priderli ptuji in domači judji u hišo,
kder so apostoli s vernimi sv. Duha prejeli. Vse je hotelo
videti, kaj se je prigodilo. Kmalo začnejo apostoli judom u
mnogih jezikih govoriti, da so jih vsi, če ravno raznih je¬
zikov, vsak po svojem zastopili. Nad tolikim očitnim čudežem
so vsi ostermeli rekoč: ..Niso li vsi ti, kteri govore,
Galilejci? In kako mi slišimo vsak svoj jezik, u
katerem smo rojeni? 4-  Eni pa iz med njih so se posme¬
hovali, ter so rekli, da so apostoli vinjeni, in zato tak go¬
vore. Zdaj je sv. Peter, glava apostolov, priložnost videl
učiti, da je Jezus resničen Me si a. Torej povzdigne svoj
glas, da so ga vsi lehko culi, in jim prav pomlivo na serca
govori.

Naj pervo je overnil zasmehovanje onih. kteri so rekli,
da so vinjeni, in je dokazal, da se je nad njimi dopolnilo,
kar je prerok Joel napovedal, da bo Bog svojega Duha nad
svojimi služavniki in služavnicami razlil. Po tem jih je pre¬
pričal, da je Jezus Kristus, kterega so oni križali, resnično
od Boga obljublen Odrešenik, in jih zagotovil, da je ravno
ta Jezus od smerti vstal in u nebesa šel, in po svoji obljubi
u ti dobi svojim vernim sv. Duha iz nebes poslal. Vse je
bilo ganjeno od njegovih besedi, in judje, ki so ga poslušali,
pozvedujejo od njega in drugih apostolov, kaj bi jim bilo po¬
četi? Sv. Peter pa jim odgovori: „Spokorite  se,  in  sle-
hern iz med vas naj se da ker s ti ti u imenu Jezusa
Kristusa u odpušanj e grehov: tako bote dar sv.
Duha prejeli. 4-  Na to se je še tisti dan okolj 3000 judov
dalo kerstiti.

Glejte prečudno očitno moč sv. Duha,  ki je nevedniga
ribiča Petra učeniga in iskreniga učenika — boječega učenca
mahoma neprestrašenega oznanovavca Izveličarja Jezusa pre-
naredil, in ki je u kratkem času toliko terdovratnih judov
spreobernil, da so Jezusa pravega Boga in Odrešenika spo¬
znali in molili, kteriga so malo poprej od velikih duhovnov
in pismarjev zapeljani kakor naj veči hudodelnika na križu
zaničlivo umorili! Ko so sovražniki Jezusa zvezali in od¬
peljali, je Peter izbežal, da bi njega učenca Jezusovega ne
bili spoznali, in u dvoru Kajfeža je strahopezno svojega Go¬
spoda zatajil, in clo prisegel, da ga ne pozna. Danes pa pro-

725

Binkošti alj prihodi svetiga Duha.

stovoljno pred brezštevilno množico jodov stopi, in nepre-
stra.šeno priča, da je Jezus, kteriga so oni križali, resnično
od Boga obljublni Odrešenik, ter se ne boji ne zaničevanja
ne pregaujenja, in tudi smerti ne. Kako čudno ga je sv. Duh
prenaredil. Ravno tako je ])a tudi druge apostole spremenil.
Ko so Jezusa vjeli, so vsi od njega izbezali, in iz straha
pred Judi so se n neko hišo zaperali in poskrili. Danes pa,
ko so sv. Buba prejeli, se očitno prikažejo, in brez straha
vse ulice mesta obhodijo, in po njih kakor tudi u tempelnu
in u judovskih šolah povsod učijo in pričajo, da je Jezus
Nacarenski Odrešenik, da je od smerti vstal, u nebesa šel,
in tam sedi na desnici nebeškiga Očeta. Nikakor se niso
judov bali, če ravno so vedli, kako sovražno so pismarji in
farizei s Jezusom ravnali, in si leliko domišlovali, da jih po
takem očitnem pričovanju naj hujši preganjanje čaka, ktero
jih je u kratkem tudi res zadelo. Veliki duhovni namreč so
jih u svoje sodniše tirali, prepovedali jim od Jezusa kaj več
govoriti, in jim nepokornim s naj hujšim mukami protili; u
ječe so jih devali, uevsmileno tepli, in kakor kolj je bilo še
mogoče, jih preganjali. x\!j vse to apostole ni oplašilo, še
bolj serčno so Jezusa oznanovali in od njega pričali; clo ve¬
selilo jih je, in u posebno čast so si vzeli, za Jezusa ter-
peti. O prečudna moč sv. Duha!

Kaj pa nas k. a to Iška cerkva od sv. Duha ve¬
rovati uči?  Poglavitne resnice o tem so: Sv. Duh je tretja
oseba u presveti Trojici; on nezapopadlivo izhaja od Boga
Očeta in Boga Sina, ter je s njima enakega bitja. On je ravno
tako resnično Bog, kakor Bog Oče in Bog Sin, ravno tako
vsegamogočen, brezkončen in popolnoma, kakor Onadva; zato
ga imamo moliti kakor Boga Očeta alj Boga Sina. Sv. Duh
nas posvečuje, ker nam naj pervo pri svetem kerstu, in po
tem pri vsakem svetem zakramentu, kteriga po vrednem prej¬
memo, svojo sveto posvečujočo gnado deli. Vse dobrote,
ktere od Boga prejmemo, zadobimo po sv. Duhu, ki je vir
vsili dobrot in milost. To naj nas prepriča, kako potreben
nam je sv. Duh, in kako naj skerbimo, da bi sv. Duh tudi u
nas prišel in vedno pri nas ostal. Pri sv. kerstu je naj pervo
u nas prišel, po besedah sv. Paula: „Ne veste, da ste
tempel božji in da Duh božji u vami prebiva. 4 "  Ako
si pa, človek ! po kerstu smertno grešil, si sv. Duha iz svo¬
jega serca izpodil, u katerem si je prebivati izvoljil; in če
resnično željiš, da bi se u novič u tajisto povernul, moraš
svojo grešno serce s pravo pokoro očistiti, da on, ki je čisti
Duh, se ponižal bo u tebi prebivati, in po obljubi Jezusovi

726

Binkošti alj prihod svetiga Duha.

te vso resnico učiti, u žalosti tolažiti, u slabostih in skuš¬
njavah pa te poterditi. Zakaj vse to dela sv. Duh, kteriga
je Jezus svoji sveti cerkvi obljubil.

Nauk In posnema.

1. Jezus sv. Duha ni samo svojim apostolam in pervim učencom iz
nebes poslal, tcmuč tudi tebi in vsim pravovernim. On hoče tudi u tebi pre¬
bivati, ako se le na njegov prihod vredno pripraviš. K temu pa je dvoje po¬
trebno, resnična pokora in goreča molitva. S pravo pokoro  si očisti svojo
grešno serce in ga tako pripravi za prebivaljše sv. Duha; zakaj on, ki je
čisti duh, le u čistem sercu prebivati hoče. Koljkokrat pa svojo serce s smertnirn
grehom oskruniš, toljkokrat te tudi sv. Duh zapusti, in gorje ti! ako si od
sv. Duha zapušen. — Pa tudi moliti in prositi sv. Duha ti je treba; saj Jezus
sam pravi: „Nebeški Oče bo dobrega Duha dal njim, kteri ga
za-nj prosijo. 44  Saj so tudi sveti apostoli s drugimi vernimi bili stanovitno
u goreči molitvi združeni, preden so sv. Duha prejeli. Torej prosi tudi ti
serčno Boga, da ti svojega Duha da in nikdar ne vzame. Sv. Duh je prišel
na svet nevedne učit, žalostne tolažit in slabe poterdit. U vsem tem je tudi
tebisv. Duh potreben. Kliči torej s materjo katolško cerkvijo: ,,Pridi sveti
Duh! in napolni serca svojih vernih! 44  Prosi ga ponižno, da te u
žalosti, u slabosti in skušnjavah podpira, u nevednosti in dvomi razsvetli, in
pravo pot kaže, ktera u večno izveličanjc pelja. Beci s pobožnim Davidom:
„Tvoj dober Duh, o Gospod! naj me vodi po pravi stezi. 44

2. Da bi mi verni kristiani sv. Duha, kteri je nekdaj vidno nad apostole
prišel, saj nevidno prijeli, je Jezus k temu zakrament svete birme  po¬
stavil ; zato tudi škofi navadno o binkoštih birmujejo. Sv. birma je posebno
poterdenje u veri k stanovitnemu spoznanju svete vere, in kserčnimu vojsko¬
vanju zoper peklenskiga duha. „Pri svetim kerstu, 44  pravi sv. Peter Damian,
„prejmemo sv. Duha u odpušanje, pri sv. birmi pa u vojskovanje. 44  Svetim
mučenikam je nekdaj sveta birma bila u terdno moč, da so vse terplenje za
Jezusovo vero stanovitno in voljno prestali; dan današen scer očitnih grozo-
vitnežev med nami ni se bati, kteri bi nas za sv. vere del terpinčili; pa za
voljo mnogih skušnjav nam je treba, da nas po sv. birmi sv. Duh u veri po-
terdi. Zato naj vsak kristian skerbi, sveto birmo o pravem času prejeti, pa
tudi vredno se za njo pripraviti. Vredna priprava za sv. birmo je stan gnade
božje; kdor u smertnem grehu sv. birmo prejme, jo nevredno zadobi, in božji
rop stori, Tudi je greh večkrat ko enkrat sveto birmo prejeti za del neizbres-
livega znamnja, katero bo po njej človeški duši vtisneno. Ravno tako ni prav
brez pobožnosti in molitve k sveti birmi stopiti; stariši in botri naj torej zvesto
skerbe, da bodo otroci, ki imajo birmani biti, u sv. veri zadosti podučeni, k
sv. birmi vredno pripravleni, in da se lepo in spodobno zaderžijo, kedar te

727

Praznik presvete Trojice.

sv. zakrament zadobe. Kdor je pa že birman, naj Boga za prejetiga sv. Duha
ponižno zahvali, naj s njegovo pomočjo u veri stanoviten ostane, in se zoper
skušnjave in sovražnike svete vere serčno vojskuje, zakaj sv. Hieronim pravi:
„Zato bo kristian mazilen, posvečen in birman, dabiseterdno
s hudim duhom vojskoval .' 4

M o I i t v a.

Bog! ki si današni dan svojim apostolam sv. Duha iz nebes poslal, daj
nam u ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in njegove pomoči se vselej
veseliti. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

IT. Praznili presvete Trojice.

Danes mati katolška cerkva naj večo skrivnost Jezu¬
sove svete vere obhaja, namreč skrivnost presvete Trojice.
O ti skrivnosti nam je pravovernim kristjanom verovati: da
je le en sam Dog,  kteri dobro plačuje hudo kaznuje alj
časno alj večno, pa tri božje osebe  alj persone, Dog
Oče, Sin in sv. Duh.  Osebno alj po peršonah se med
seboj razločijo, Oče od Sina, Sinod  Očeta in sv. Duha, in
sv. Duh od Očeta in Sina; pa po uatori se nič ne razločijo;
vse tri so u božjem bitju ene natore. Vsaka peršona božja
je pravi Dog; Oče je Dog, Sin je Dog, in sv. Duh je Dog,
in vendar niso trije Dogovi, temuč le eden sam Dog u sveti

728

Praznik presvete Trojice.

Trojici eniga bilja in natore. Vsi te rji so eden Bog, in eden
Bog je n treh peršonah božjih, kterih perva je Oče, druga
Sin, in tretja sv. Buh. Bog Oče je sam iz sebe od ve¬
komaj, Bog Sin je od Boga Očeta od vekomaj rojen, in
Bog sv. Buh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬
komaj; in vendar Bog Oce ni stareji a!j veči ko Bog Sin,
Bog Sin ne mlajši alj manjši ko Bog Oce, in tudi Bog sv.
Buh ni mlaji alj manj od Očeta in Sina. Scer je Jezus od
sebe rekel: „Očeje veči od mene;"  pa te besede se
zastopijo le od njegove človeške natore. Bog Oče je veči
ko Jezus po človeški natori, po kateri ni od vekomaj, temuč
še le od tiste dobe, ko ga je Maria od sv. Buha spočela.
Po božji natori pa sta si Oče in Sin enaka, kakor Jezus
pravi: „Jaz  in  Oče  sva  K dno / 4  Kakor Bog Oče je tudi
Bog Sin od vekomaj, in Slog sv. Buh vekomaj. In kakor je
vsaka peršona božja od vekomaj, tako ima tudi vsaka vse
druge popolnosti božje; vsaka je vsegamogočna, vsegavedna,
neskončna, naj modrejši, naj svetejši i. t. d. kakor Slog Oče,
tako Bog Sin in Bog sv. Buli, in vendar niso terje vsega-
mogočni, terji vsegavedni, ter ji neskončni, ter ji naj modrejši,
terji naj svetejši, i. t. d., temuč kakor je le en sam Bog, če
ravno je vsaka treh božjih peršou pravi Bog, tako je tudi le
eden vsegamogočen, le eden vsegaveden, le eden neskončen,
le eden naj modrejši, le eden naj svetejši i. t. d., ker so vse
tri peršone božje le edno u božji natori in božjem bitju. Samo
Bog Sin, druga peršona u presveti Trojici, ima zravno božje
tudi človeško natoro, katero je iz prečiste J levice Marie na
se vzel, po kateri je tudi za nas terpel in umeri. On je pravi
Bog in človek skupej. To nam sveta vera od skrivnosti pre¬
svete Trojice pove.

U starem testamentu je Bog to skrivnost presvete Tro¬
jice le posebno izvoljenim razodel, zato da bi judje, njegovo
zvoljeno ljudstvo, ki so med ajdi alj malikovavci živeli, in
sami k malikovanju zlo nagnjeni bili, u treh peršonah božjih
tri Bogove ne molili. Judom je Bog po prerokih le to resnico
globoko u serce vtisnoval, daje  le eden Bog, kterega sa¬
mega imajo moliti, da bi ajdovskih malikov ne častili. U novem
testamentu pa je Bog skrivnost presvete Trojice očitno ra¬
zodel in raznanil, posebno po svojem poslanem božjem Sinu
Jezusu. Zc o njegovem kerstu na potoku Jordanu so se vse
tri božje peršone očitno prikazale, Bog Oče u glasu iz ne¬
bes : „J' a j e m oj I j u b e z n i vi Si nBog  Sin vidno u člo¬
veški natori, in Bog sv. Bub u podobi pohlevnega goloba.
In dostikrat po tem je Jezus govoril svojim apostolatu od

729

Praznik presvete Trojice.

Očeta, kteri je njega poslal, in od sv. Duha, kterega jim bo
iz nebes poslal, in jih tako prav razločno resnico presvete
Trojice učil. Se bolj očitno je Jezus resnico skrivnosti pol¬
ne presvete Trojice poterdil, kedar je svojim apostolom re¬
kel : „P o j t e, učite vse n a r o d e i n k e r s u j t e j i h u i m e-
nu Očeta in Sina in sv. Duha . 44  Tu Jezus vsako treh
božjih persen posebej razločno imenuje, ob ednini pa tudi uči,
da so vse tri le eniga bitja in nature, le eden sam Bog, ker
pravi: „keršujte jih u imenu , 14  ne „u imenih 44  Očeta,
Sina, in sv. Duha. Od ednega Boga u treh božjih personah
priča tudi sv. Joanez, rekoč: ,,Terji so, ki u nebesih
pričujejo: Oče, Beseda (BogSinj in sv. Duh, in ti
trije so edno , 44  u natori namreč in bitju.

Po sv. apostolih se je skrivnosti polna resnica od pre¬
svete Trojice po vsem svetu med jude in ajde razširila in
vsi pravoverni kristiani jo vedno terdno verujejo, če ravno
jo nobena človeška pamet razumeti ne more. Pripoveduje se,
da je sv. Auguštin, naj bistroumnejši cerkveni učenik pre-
mišlovaje preveliko skrivnost presvete Trojice za morjem ho¬
dil. Ves zamišlen vgleda mladenčika za morjem sedeti, s ma¬
lo žličico morje zajemati in u plitvo jamico nalivati. Dolgo
gleda, po tem pa ga vpraša, kaj počenja? Pobič mu odgo¬
vori: „Morje bi rad u to jamico preplah 44  Sv. Auguštin se
začudi rekoč: „Kdaj in kako pa hočeš ti, mojo dete! to pre¬
veliko morje u to majcino jamico preplati ? 44  Mladenček pa
mu veli: „Poprej bom jaz celo morje u to jamico spravil, ka¬
kor boš ti skrivnost presvete Trojice zapopadel . 44  In na to
je mladenček, ki je brez dvoma angel bil, spred njega zginul.

Ce ravno je pa ta skrivnost presvete Trojice nam ne
razumliva in ne zapopadliva, smo vendar dolžni jo terdno ve¬
rovati, ker nam jo je Bog sam razodel, ki je večna resnica,
in ne more ne goljiati ne legati. Saj še veliko reči prav ne
spoznamo, ktere s lastnimi očmi vidimo; kako bi edniga Bo¬
ga u treh personah zapopadli, kteri u luči prebiva, kamor se
priti ne da, skrivnost, ktero noben človek ni videl, in tudi
videti ne more? Tudi nam Bog ne veli to skrivnost zapo-
pasti, temuč le terdno verovati, in pa u prahu moliti. „Le
verovati je zapovedano , 44  uči sv.Auguštin. In sv. Ber¬
nard o tem pravi: „Razumeti in zapopasti skrivnost
presvete Trojice, je prederzno, jo verovati, pa
pobožno. Ako me vprašaš, kako more to biti, kar
o tem k ato Iška vera uči? ti odgovorim: Zadosti
naj ti bo, verovati, daje tako in ne drugač.Kdor
pa hoče dalej iti, in to, kar ima samo le verovati,

730

Praznik presvete Trojice.

tudi zapopasti, se u nevarnost podaja še vero in
s njo izveličanje zgubiti . 44  Taka seje za res že mnogim
zgodila, da so na sledne presveto Trojico clo tajili, ki sojo
iz pervega radovedno iztuhtati hteli.

Bolj pa ko so zoperniki skrivnost presvete Trojice ta¬
jili in zaničevali, .še boljsercno se je sveta mati katolška cerkva
za njeno naj vi.šo čast in veljavo poganjala, in verne od nek¬
daj skerbno učila in jih še vedno uči,  u presveto Trojico
terdno verovati, in jo spodobno moliti. Kakor sama sveto ma¬
šo in tudi druge molitve s znamnjem svetega križa prične,
tako tudi verne opomina, se večkrat pokrižati, ker katoličani
ravno, kedar sv. križ delajo, presveto Trojico imenovaje očit¬
no spoznajo. Vse blagoslove deli sv. cerkva le u imenu pre¬
svete Trojice; cerkvene litanije se začnejo klicaje u pomoč
svete Trojice; molitve sploh se sklepajo s imenovanjem sve¬
tih treh božjih peršon, in navadno se pristavi stara pohvala
presvete Trojice: „Slava  (čast in hvala) bodiBogu Oče¬
tu, in Sinu in s ve ti mu Duhu; kakor je bila u za¬
četki, zdaj in vselej in vekomaj . 44  Vse to naroča sv.
mati katolška cerkva u veči čast in hvalo presvete Trojice.
U ravno ta namen je ona tudi denašen praznik vpeljala, in
želji, da bi ga verni prav slovesno obhajali, s njim se u veri
u to nezapopadlivo skrivnost vterdili,  iu  presveto Trojico
po vsi moči častili in molili, ter za vse prejete dobrote po
dolžnosti zahvalili. Slovesna obhaja presvete Trojice po vsem
keršanstvu je bila nar pervo od papeža Joaneza XXII  vpe¬
ljana; da se pa ravno pervo nedelo po binkoštih obhaja, je
menda tudi zato, ker so sv. apostoli to skrivnost še le po
tem, ko so bili sv. Duha prijeli, očitno učili in vsepovsod oz¬
načevali.

Nauk in posnema .

Pobožen namen, iz kateriga je sveta cerkva praznik presvete Trojice
vpeljala, ti tudi pove dolžnosti,  ktere do presvete Trojice imaš. Pervič:
obudi posebno danes svojo terdno vero u presveto Trojico, u katire imenu si
bil keršcn, in se si ji zaobljubil, potem ko si se hudiču, njegovima djanju in
napuhu odpovedal. Oživlej in ponovlaj pogosto to sveto vero, posebno s znam¬
njem svetiga križa, in nikdar se ne sramuj očitno pred celim svetam jo spoz¬
nati, da b?š u njej živel in umeri. Drugič: počasti po vsi moči  svojega
edinega Boga u presveti Trojici; spevaj ji pogosto hvalno pesem iz serca:
.,čast in hvala bodi Bogu Očetu, Sinu in svetimu Duhu;“  povz-
digni večkrat svoj glas, in pobožno reci: „Cešena in hvalena bodi presveta

731

Praznik presvete Trojice.

Trojica/ 1 ' — sdruži svojo hvalo xe zdaj večkrat s petjem nebeških prebivav-
cov, kteri brez nehanja presveto Trojico častijo, rekoč. „S v e t, svet, svet
je Gospod  Bog; Sabaot! f<  da boš enkrat vreden, jo u nebesih s njimi ve¬
komaj hvaliti in častiti.

Tretjič: spomni se večkrat neskončnih dobrot,  ki si jih od pre¬
svete Trojice prejel, in serčno jo za nje zahvali. Bog Oče te je za nebesa
stvaril, Bog Sin te je odrešil; in Bog sv. Duh ti posvečajočo gnado deli. In
vse, kar si in imaš, je gola dobrota trojno edinega Boga. Njega posebno da¬
nes za vse dobrote zahvaliti nikar ne pozabi.

Stertič: Prosi večkrat presveto Trojico  za vsmilenje in pomoč.
Saj te sveta mati katolška cerkva uči, pogosto se priporočevati svetnikom in
izvolenim božjim, da bi zate  Boga prosili; za koliko več ti je treba samega
trojno edinega Boga vsmilenja in milosti prositi, od kteriga samega vse do¬
bro pride. Zato te napeluje sv. cerkva u litanijah klicati: „B og Oče nebeš¬
ki, vsmili se me! Bog Sin, Odrešenik sveta! vsmili se me! Bog
sv. Duh, resničen Bog! vsmili se me! Sveta Trojica, eden sam
Bog! vsmili  se  m e F Dokler se svetnikom in svetnicam božjim le pripo¬
ročaš, da bi zate  Boga prosili, prosi presveto Trojico, da se te vsmili. Pri¬
poročaj se večkrat presveti Trojici, kakor se je nekdaj sv. Jedert priporo-
čevala, prav iz serca, rekoč: ^Sprejmi me, o večni Oče, u svojo ljubeznivo
očitno skerb, naj po stezi pokoršine srečno k tebi dojdem. Sprejmi me, o
Sin božji, u svojo nebeško ljubezen braterno, in bodi moj prijatel, učenik in
voditel. Sprejmi me, Bog sv. Duh, u svoje vsmilenje, ter razsveti in poterdi
mojo dušo. Sprejmi me, trojno edini Bog, kakor Oče u svojo gnado, naj se
tvoja sveta volja vselej zgodi. Amen/-

M o 1 i t  v a.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si svojim služavnikom skrivnost presvete
Trojice po svojem božjem Sinu Jezusu Kristusu milostlivo razodel; dodeli
nam to sveto skrivnost vedno terdno verovati, in tako častiti, hvaliti in moliti,
da bi enkrat vredni bili, to kar zdaj verujemo, u večnosti spoznavati in ve¬
selo vživati. Po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

"V. Praznik svetiga resnlga Telesa.

Sveta mati katolška cerkva obhaja spomin alj praznik
svetega rešniga Telesa, da bi posebno ta dan verni svojo
živo vero u Jezusa u presvetem resnem Telesu očitno ska-
zali, njega u tem presvetem zakramentu po vsi moči častili,
in ga za toliko prečuden in presvet zakrament zahvalili.

Po veri, klero nas sv. cerkva od presvetiga rešniga Te¬
lesa uci, in h kteri nas danes u novic obuditi in oživeti že-

732

Praznik svetiga resniga Telesa.

]ji, je Jezus, nas izveliear na večer pred svojim bridkim ter-
plenjem iz neskončne ljubezni do nas presvet zakrament reš-
niga Telesa postavil, u kterem je On s dušo in telesam, s
kervjo in s mesom kakor Uog in človek resnično pričjoč u
podobi kruha in vina: in kakor je Jezus u obeh podobah res¬
nično pričjoč, ravno tako je tudi u vsaki podobi, tako da u
podobi kruha ni le njegovo presveto telo temuč tudi njegova
presveta kerv. Kdor ga tedaj pri svetem obhajilu u podobi
kruha prejme, ne zadobi le Jezusa sv. resno Telo temuč tudi
njegovo sv. resno kerv ravno tako kakor mašniki, kteri pri
sv. maši sv. resno Telo u obeh podobah zavzijejo, u kate¬
rih Jezusa zato darujejo, da bi bilo znamnje spomina Je¬
zusove za nas prelite kervi bolj očitno. Pričjoč je Jezus u
presvetem resnem Telesu od tiste dobe, kedar mašnik pri sv.
maši u imenu Jezusa svete od njega postavlene besede krez
podobo kruha in vina izrečejo, in tako dolgo, dokler se po¬
doba kruha in vina ne povzije, alj kakor bodi ne neha. Ko
bi trenil namreč, se na omeuene svete besede kruh u Jezu¬
sovo Telo, in vino u njegovo kerv spremeni, da kruh in vino
ne ostaneta več, temuč le še njune podobi. Ravno tako res¬
nično je Jezus u vsaki mali kakor u veliki hostiji, in u majhni
drobtinci ravno tako ves, kakor u hostiji, da kdor le en del
svete hostije prejme, ravno tako eeliga Jezusa zadobi, ka¬
kor uni, kteri celo hostijo alj več hostij zavžije. Kedar se
pa oživlena hostija razlomi alj razdeli, se le podoba kruha

733

Praznik svetiga rešniga Telesa,

razlomi in razdeli, ne pa Jezusovo sveto Telo, ktero se rav¬
no tako ne da razlomiti in razdeliti, kakor ne more več um¬
reti. Vse te resnice nas uči sveta mati katolska cerkva, ka¬
kor jih je po božjem razodetju prejela, in se o njih motiti ne
more, dokler jo sv. Duh vlada, kterjga je ji Jezus poslal,
da bi pri njej ostal do konca sveta. Čudno res se nam vse
to zdi, kar nam sv. vera od presvetiga resniga Telesa po¬
ve; da pa vendar vse terdno verjemo, naj nam bo zadosti,
da nam je Bog, ki je neskončno resničen in gola resnica,
tako razodel, če ravno mi po svoji omejeni pameti tolike skriv¬
nosti zapopasti ne moremo. Kar se nam nemogoče zdi, pri
Bogu vendar ni nemogoče, ker Jezus sam pravi: „pri  Bo¬
gu  je  vse  mo  go c e.“ Je Bog iz nič ves svet in vse stva¬
rni, um bo li nemogoče iz kruha in vina Jezusa sv. Telo
in kerv narediti? Je Jezus n Kani vodo u vino spremenil,
bi pa ne mogel kruh in vino u sv. resno Telo spremeniti ?
Kavno ker je Bog vsegamogočen in neskončno resničen, mu
vse to verjeti moramo. In to vero u nas se bolj oživeti, in
nas k njeni očitni spoznavi obuditi danes sv. mati katolska
cerkva želji.

Dalej hoče sv. katolska cerkva danes verne opomiuati,
naj bi svetimu resnima Telesu spodobno čast skazali, ker se
u njem nevidno znajde pravi živi Bog in človek, nas [zve¬
ličar Jezus Kristus. Kakor namreč smo dolžni Boga po vsi
moči častiti, tako se tudi sv. resnim u Telesu božja čast spo¬
dobi, ker se u njem sam Bog časti. Če je u starem zavetu
kralj David že skrinjo zaveze u preveliki časti imel, u ka¬
teri je bilo nekoljko čudne maiie hranjeno; s koliko veči čast¬
jo imamo sveto resno Telo sprejeti, u katerem je sam Jezus
skrit, kateriga je mana imenovana le predpodoba bila. Scer
smo vso leto dolžni presveto resno Telo vredno častiti; alj
če pomislimo, koljkokrat-to svojo dolžnost le slabo dopolni¬
mo, moramo spoznati, da nas sv. mati cerkva po vsi pravici
k veči gorečnosti in češenju presvetiga resniga Telesa opo¬
mina. U ta namen danes ona presveto Jezusovo Telo u slo¬
vesni procesii po ulicah in cestah, alj po polju castitlivo nosi,
in kar zravno opravlja, je vse u povikšanje spodobne časti
svetimu rešuimu Telesu. S tem želji sveta cerkva tudi neizre¬
čeno veliko nečast nekoliko namestiti, ktera se toljkokrat sve¬
timu rešnimu Telesu od nevernih in tudi vernih dela. Se u misel
vzeti brez velike groze se ne more, koljko nespodobnega zaničo-
vanjain strašnega preklinvanja so od nekdaj neverci in krivoverci
presvetimi! rešnimu Telesu storili, in ga se dan danasen delajo.
Koljko se pa Jezus u sv. resnem Telesu tudi od vernih žali in

734 Praznik svetiga resniga Telesa.

ponečasti, ki se pričo njega nespodobno in brezbožno zaderži-
jo, ga u svetem obhajilu nevredno prejemajo, in s svojim živo-
tam, posebno s jezikom, ki njega prejme, toljkokrat mnogo ža¬
lijo. Tolike strašne nečasti in toliko grešnega razžalenja hoče
sv. cerkva posebno s današnim počešenjem presvetega resne¬
ga Telesa saj nekoliko popraviti; zato naj verni današno pro-
cesio toliko več s gorečo pobožnostjo obhajajo, in Jezusa, bož¬
jega Sina u presvetem resnem Telesu ponižno molijo.

Pa tudi serčno zahvaliti imamo po namenu sv. katolške
cerkve danes Jezusa za neizrečeno ljubezen, po kateri je pre¬
sveto rešno Telo postavil. Iz ljubezni namreč do nas revnih lju¬
di se Jezus, nebes in zemlje kralj, tako globoko poniža, da u
borni podobi kruha in vina resničen Bog in človek skupej biti
hoče! iz neizmerne ljubezni do nas nam je Jezus u presvetem
resnem Telesu svojo lastno meso in kerv u hrano našim dušam
zapustil. In to je storil po besedah sv. Paula „tisto noč,  ko
je  bil  izdan. 44  Ravno takrat tedaj, ko je imel u bridko ter-
plenje in grenko smert za nas grešnike iti, ko je do smerti ža¬
losten bil, ker je predvidil svojo veliko terplenje pa tudi ve¬
liko nehvaležnost toljko ljudi, ki ga bodo še u svetem resnem
Telesu žalili, takrat je bila njegova ljubezen še veči ko žalost,
ker je samo za to, ko nas je neskončno ljubil, nam zakrament
svetega resniga Telesa postavil in zapustil. Iz ljubezni do nas
je prišel Jezus na reven svet iz svetih nebes, kamor se je po
svojem častitem vstajenju k svojemu Očetu spet podal; in vendar
je po neskončni svoji ljubezni tudi med nami na svetu še dalej
ostati hotel, in za to zakrament svetega rešnega Telesa po¬
stavil, u kterem on, pravi živi Bog in človek resnično pri nas
prebiva, u kterem naše duše s svojim lastnim mesom in s svojo
kervijo nahrani, in se tako s nami revnimi stvarmi čudno skle¬
niti poniža, kakor sam pravi: „K d o r m oj o m e s o j e, i n m o-
jo kerv pije, ostane u meni  in  jaz  u njem. 44

O ljubezen, daje  ni veči! Kdo jo more zapopasti? In te
neskončne svoje ljubezni spomin nam je Jezus ravno u zakra¬
mentu svetiga rešnega Telesa zapustil, kakor |e sam rekel:
„To storite k mojemu spominu. 44  Ponovlja se pa sporočen
spomin pri vsaki sv. maši, ker nam je Jezus takrat, ko je za¬
krament svetiga rešnega Telesa postavil, ob enim tudi daritvo
sv. maše zapustil, u kateri se Jezus sam, njegovo sveto Telo
in resna kerv nebeškimu Očetu daruje, da bi nas tako s vredno
daritvijo previdel, po kateri zamoremo Bogu dopadliv dar pri¬
nesti, njemu u spodobno čast in zahvalo za prejete dobrote in
milosti, u odpušanje naših grehov, u prejemo novih dobrot, in
p prid iu tolažbo živim in mertvitru In kder kolj se ta sveta

Praznik svetiga rešniga Telesa. 735

daritva opravlja, po vsem svetu se s njo pouovlja in oznanuje
presvet spomin neskončne ljubezni Jezusove.

Kakor nam je pa Jezus u presvetem resnem Telesu veden
spomin svoje neskončne ljubezni zapustil, ravno tako je s tim
presvetim zakramentom tudi čudno moč sklenil, ker sam pravi :
„Kdor ta kruh je, bo živel vekomaj. 44  Kdor tedaj po
vrednim ta sv. zakrament prejme, zadobi od Boga posebno
gnado duhovskega živlenja svoje duše, to je da u posveču-
ječi gnadi božji živi, in se tako večnima živlenja in zveličan¬
ja vreden stori, ker mu sveto resno Telo čudno moč dodeli,
greha ložeji se varovati, skušnjave serčnejši premagati in
Bogu zvestejši služiti. Zato sv. Tridentinski sbor presveto
rešno Telo zdravilo imenuje, po katerem bomo vsakdanjih pre-
greškov rešeni in velikih pregreh ovarovani. „Ta sveta
skrivnost,“  pravi Albert veliki „človeka u gnadi po-
terdi, in ga otme mnogih grešnih nevarnost. 44  In po¬
božni Tomaž Kempenzar uči: „Ta naj veči in naj čas ti t-
livši zakrament je duši in telesu u p rid. Onje sred¬
stvo duhovske slabosti. Po njem se grešne rane
celijo, hude želje krote, skušnjave premagajo,
g nad a bo obilnejši, pričeta čednost raste; vera
se oživi, upanje poterdi, ljubezen pomnoži  in  ši-
ra. 44  Jezus je zato sv. rešno Telo u podobi telesne hrane za¬
pustil, da bi mi ložeji njegovo moč spoznavali. Kakor namreč
telesna hrana truplo živi, ter človeku moč in krepkost daja ,
ravno tako sv. rešno Telo dušo po duhovsko živo ohrani, ter
jo močno in za božjo službo bolj pripravno dela. Zato tudi sv.
cerkva presveto rešno Telo zastavo prihodnega veličastva po
pravici imenuje, ker bo človek, kteri tajisto vredno prejme, po
čudni moči, ktero u njem zadobi, tako rekoč prihodnega zve¬
ličanja si svest, Le samo njemu, kteri ga po nevrednem zavži-
je, ni u prid, temuč upogubleuje, po besedah sv. Paula: „Kdor
nevredno je in pije, onje in pije sam sebi sodbo, 44
to je: večno pogublenje.

Po tem se vidi,  da so brezštevilne, neskončne dobrote,
ktere nam Jezus u presvetem resnem Telesu deli; njega za ti¬
ste serčno zahvaliti sv. cerkva s svojimi vernimi u pobožne*
sveti obhaji danes želji.

Nauk iti posnema.

Namen svete katolške cerkve, iz kateriga je slovesno obkajo presvetlgn res¬
nega Telesa vpeljala, te naj tudi uei, kaj ti je u ta namen storiti. Obudi danes p e r-
vič: živo vero,  da vse terdno veruješ, kar te sv. mati katolžka cerkva po božjem

736 Praznik svetiga rešniga Telesa.

razodetju od tega presvetiga zakramenta uči; če ravno tega tvoja slaba pamet za-
popasti ne more, najti bo zadosti, da je Bog večna resnica vse to razodel. Skazi pa
tudi očitno, kar u sercu verješ, in ne sramuj se svojo vero u sveto rešno Telo tudi
pred svetom spoznati, naj bo u svetili procesiah, alj pri drugih pobožnih opravi¬
lih, ktere se u čast presvetiga rešniga Telesa imajo, alj kedar kolj u božjo vežo
stopiš, kder se znajde Jezusa sveto Telo. Pomanjkanje zvunajnegapočešenja in spo¬
dobnega zaderžanja bi bilo gotovo znamnje, da je tvoja vera u presveto rešno Telo
le slaba. Drugič: S kaži  posebno danes Jezusu upresvetem resnem Telesu s po¬
dobno čast  in molenje, ter ga s velikim počcšenjem spremljaj u pobožni pro-
cesii; imej ga pa tudi pri drugih priložnostih vedno u nar večem spoštovanju. Objis-
kuj rad in s pobožnim sercom svete kraje, kder Jezus upresvetem resnem Telesu
prebiva: pridi koljkokrat ti bo mogoče s veseljem k presveti mašni daritvi; poseb¬
no pa skerbi, da boš vselej s vredno pripravo, s čistim in pobožnim sercom Jezusa
upresvetem obhajilu prejel. Prosi tudi danes Svojega Izveličarja, da ti milostlivo
odpusti, kar si ga kedaj u svojem živlenju u presvetem rešnemTelesu žalil alj po-
nečasdl, in prizadevaj si danes kakor vselej po vsi moči ga vredno počastiti.

Tretjič: Ne pozabi  nikdar neskončnih dobrot,  ki ti jih je Jezus uza-
kramentu presvetiga rešniga Telesa pripravil, in bodi mu za nje iz serca hvaležen.
Posebno danes zalivali svojega Izveličarja zaneskončno l jubezen, iz katire je tebi u
večno živlcnje svojo sveto Telo in rešno kerv zapustil. Hvali pogosto svojega Boga,
da si u pravi cerkvi rojen in izrojen, pri kateri se vedno Jezus, resničen Bog in
človek u presvetem rešncui Telesu znajde. Posebno hvaležen pa sc boš Jezusu za
sv. rešno Telo skazal, ako boš njega pogosto u svetem obhajilu po vredni pri¬
pravi pobožno prejel, in s njim sklenjen tudi u njem živel.

M o 1 i t v a.

O Bog! kteri si nam u prečudnem zakramentu Spomin svojega terplenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvojeKervi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno u sebi občutimo. Kteri živiš in kraljuješ
s Bogam Očetom u edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA