25t>. Številka.
Trst, v sredo 21. decembra 1S98.
Tečaj XXIH.
„Edinost" izhaja dvakrat hm dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina zaaAa: Obe izdanji na leto . . . gld. SI'— Za namo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta.fatrt leta in na meneč razmernu.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnina se uprava ne oeira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvć. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjatmnje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nv<5. več.

(Vedsrno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon *tv. S70.
4 nvč.
V edinosti je mof!
Offlaal
se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. 1'onlana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglitai itd ne računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj se po&iijajo urednici tu. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema HpravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst,
Uredništvo In tlakama se nahajata v ulici Carintia Stv. 1'2. I pravnlšlvo, »d-pruTntStvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molili piccolo 4tv. .'1, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti )
Zader 20. Nit, včerajšnji dopolnilni volitvi v deželni zbor za mesto Dubrovnik je bil izvoljen odvetnik Matjevirf <Srb). Hrvatski kandidat dr. Klaič je ostal v manjšini.
IMinaJ 20. Ko so bile rešene resolucije k zakonu o služabniških plačah, je zahteval poslanec Stoj a lovski, naj predsedništvo deluje pri vladi na to, du se pred koncem jubilejnega leta stori kaj v prilog ubogemu poljskemu ljudstvu, osobito, da se odpravi izjemno stanje.
Govornik je bil opetovano pozvan k stvari, konečno mu je predsednik odvzel besedo.
Poslanec Sohonerer je predlagal, naj bode jutri seja z dnevnim redom : Nagodbeni provizorij. Predlog je bil odklonjen.
Diin^J 20. (Zbornica poslancev.) Trgovinski minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Kiegra glede nedeljskega počitka vtrgov-skili prodajalnioah in je rekel, da bi se popolna prepoved nedeljskega dela v trgovskih prodajalni-cali v današnjih razmerah, osobito na deželi, kjer ima prebivalstvo večinoma samo v nedeljo priložnost nakupovati, občutila zelo neprijetno.
Zbornica je sprejela ostale točke zakona gleile služabniških plač, odklonivši vse predloge za spremembo izvzemši jednega.
Iludliiiposta 20. (Zbornica poslancev.) Pred prehodom na dnevni red je poslane« jRakovski ur-giral odgovor na več interpelacij. Ministerski predsednik baron BanttV je rekel, da se pred odgovo-rom morajo vršiti poizvedbe. Tekom razprave je poslanec grof Albin Cztfkv odločno obsojal opozicijo, dasiravno se tudi z vlado ne strinja v vsem.
Poslanec Polonyi je izjavil, da je dolžnost opoziciji, da prepreči volitev predsednika. Potem
PODLISTEK.	iš
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Večeilavov.
»Ti si, in bodeš najbrže svoje glave«, odgovorila mi je mati nekako zagriženo, »kakor tvoj pokojni oče; naj ti bo: kakor si postelje«, tako bodeš spal«.
Varuh je nekaj pokimal z glavo v zadregi radi moje hrabrosti, ter izpil čašo vina.
Drugega dne mi je rekla mati:
»Da veš, za tri meseče ti bode svatba, da bo prepiru kraj. Dala sem vse papire Špenčiču, a on že uredi, kar treba svatbi«.
»Papire? A kaj mu hočejo naši papiri, nase obligacije? Za žemtev ni treba nego duhovna, a duhovnu ni treba obligacij«.
»Molči!« je odgovorila mati srdito, »gospoda na sodišču hoče tako!« To izrekši je izšla iz sobe in zalopnila vrata.
»Gospoda na sodišču? — Naše papire?« — Veli moj varuh Špenčič, mislil sem, e! gospoda je pametneja, gospoda bolje ve, kaj je prav. Pa si nisem mnogo razbijal glave. In zakaj bi ? Oemu netiti prepir? Za tri mesece bode Jagiea tudi tako moja. S tem sem se tešil, ker mi je to tudi prvo bilo. Kaj hočete, mlada kri! — —
ko so govorili še razni govorniki, sn je razprava preložila na jutri in seja se je zaključila.
Pariz 20. Senat je po živahni raspravi sprejel predlog, katerega je podpiral tudi justični minister, po katerem se funkcijonarji, ki so krivi izdaje, tudi v mirnih časih kaznujejo s smrtjo.
Atene 20. Komora je razpuščenn in nove volitve so razpisane za 10. februvarja.
Cap Haitkll 20. Širi se govorica, da je umorjen predsednik republike Domingo, general Henreaitx.
Slovanske in protislovanske demonstracije.
Pod tem naslovom je v Trstu izhajajoči list »I/ 1'nione« priobčil pravim navdušenjem pisan članek, v katerem opisuje na podlagi izgledov, kako degenerirajo nasprotniki slovanstva in kako je Slovanu usojena naloga — preporoditelja.
Uvodoma pripoveduje člankar, kako da poznana stranka v Trstu — ki je sicer majhna, ali tem glasneja — ne opušča nobene prilike in nobene pretveze, da ne bi kazala slovanskega življa v krivi luči, sestavljajočega izdaten del prebivalstva te pokrajine, lvje so vzroki izvestnim malopridnežem — od katerih mnogi niti ne poznajo svojega lastnega pokoljenja —, da kričd »1'makni se zdi duh!« plemenu, ki je močno, ki je pošteno, kije delavno in ki orjaškimi koraki h i t i p o o e s t i c i v i I i z a o ij e ?!
■ Slovan! To se jim zli naj h uja psovka, ki jo morajo zalučati v obraz vsem onim, ki nimajo druzega greha na sebi, nego da no pripadajo — kliki! Ljudem, ki imajo na svoje dobro celo zgodovino državljanskih čednosti, heroizmov in žrtev, katere pripoznava, ceni in občuduje ukupnu domovina !
Mineval je čas, počasi je mineval. Da sem ga mogel poganjati bičem, bil bi šel bržje. Toda kaj hočete ? Koledar je koledar. On kaj in čakaj Ivica! Početkom je nekako mineval. Hodil sem za svojim poslom ; nisem praševal, kaj dela mati, kaj varuh. Samo da ne bode prepira. Ona je zlagala prteniuo (perilo), varuh račune. Dobro je, mislil sem si. Do svatbe bode prteuina zložena, a računi na čistem.
Bilo je poleti. Pokošeno seno je stalo na livadi. Treba je bilo spraviti domov. »Naj stoji kak dan«, je rekla mati, »naj se bolje posuši. Vreme dobro služi*. — »Dobro, mati«, sem odgovoril, »naj stoji«.
Toda nekega dne okolo poludne zbirali so se majhni sivi oblaki v onem kotu nad goro. Sopa-rica, da si komaj dihal. Stopil sem pred hišo, da vidim, kaj je, ter sem rekel materi:
»Draga mati! glejte, oni oblak kaže na zlo. Slabo vreme bo, a naše pokošeno seno na livadi. Voda je odnese«.
»A bogme, Ivica«, je odgovorila mati, »dobro hi bilo, da je spravimo«.
»In hočemo, ako Bog da«, pa ni pet ni šest, upregel sem voz, pe lmjdi s težaki na livado. Tudi Niko je šel z nami.
Poganjal sem vola, kar sem znal. Potil sem se jaz o tem, kakor se ni živina pod jarmem. In vreme je bilo. Od nikoder vetriča. Jezik se mi je
SI o v a n ! tako kriče in ponavljajo idijoti-imita-torji, ueinirncži, gosti ječ, postopači, politiki iz kavarn in moralisti — kričanja in razgrajanja! In ako so spregovorili to besedo, kateri hočejo dati vrednost psovke, menijo, da »o podrli	Sjtj/V'
besedo vso zgodovino plemena ter da so v tej zgajj dovini dobili pravico do psovanja.
To vam morajo biti zaničevanja vredni ti Slovani, nepristopni vsakemu patrijotičnemu pozivu, nazadnjaški proti vsakemu napredku, Če se je izdal bojni klic proti njim: Križajte jih !
Nehote se morajo usiljevati taka premišljevanja vsakomur, ako slučajno čita v i/vestnih no-vinah poročila o dogodkih v nas. Ali kmalo prihajajo popolnoma drugačne misli.
Pred par leti n. pr. je sin našega zaveznika, kralja [Jmbeita, iskal zaročnice po raznih dvorih Evropo in našel jo je slednjič na dvoru na Cc-tinju, njo, ki je biser in ki je vredna, da bode dičila kraljevi prestol. Vzel je najlepšo cvetko iz kršne Ornogore ter jo je presadil v Italijo, kjer se je ves narod divil toliki lepoti in se naslaja na toliki milini.
Dogodek je to za Evropo, slavni praznik za Italijo in pogledi vseh so obrneni tlo nje, zvezde z Ornogore: slovanske zvezde, ki je zasvetila na obzorju Italije!
Slovunka! So vsklikali tedaj Italijani in ta j vsklik je bil v prisrčen in pobožen pozdrav, bil je ovacija, bil je mogočen vsklik naroda: salve lepa in ljubeznjiva gospa, ki si sedaj kraljica lepote in kreposti! Ti prihajaš iz mirne ga [in gorečega, nepremagljivega in p r i d n c g a naroda.... ti boš naša kraljica, plodonosno bode tvoje delo v naši sredini, ti bodeš izglejd, /. v e z d a - v o d i te 1 j i c a i t a 1 i j a n s k i m ženam!
Salve Slovanka, salve!
Potem se člankar obrača k drugemu si-
prijemal na nebu, a nad goro je rastel iu rastel oblak. Ko smo naložili velik voz sena, čulo se je od daleč že grmenje, a ko smo krouilijproti domu, padale so že debele kaplje. »Hvala Hogu«, sem rekel, »to malo kapljic od zunaj ne bode škodilo«. Niko je sedel vesel na vozu in se zavil v plahto, a jaz sem tiral brže bolje. Toda da! Ono malo dežja! Padalo je debeleje in debeleje, Nebo sivo, da ni bilo videti na njem ni pikice, a grom je bobnel kakor velik boben. Trebalo je iti čez brdo. J Cesta tudi suha, da te Bog obvari, sedaj sejeilo-vina razmebčala kakor testo, a moja vola sta se vedno pogrezala v blato. Siromak Niko se je stiskal, da ga ni bilo videti iz plahto. Počelo je liti kakor iz škafa. Zavozil sem v dvorišče nekega kmeta ter spravil voz pod streho, dokler ne jenja slabo vreme. Dež je bil gost, močan. Počakajmo, mislil sem si, da se nam ne zmoči seno do cela. In res: slabo vreme je popustilo. Hvala Bogu, da krenemo domov. Dolgo smo čakali, že se je mračilo. Slo je počasi, blato globoko, pot ozka. Jaz sem skakal sem, skakal tja, da se nam ne prevrne voz. Niko je ležal na trebuhu na vrhu voza. Že je bil mrak, ko srn« prišli domov. Srečno sem spravil voz pod streho in odložil suknjo. Pila je mokra do dlake. Niko se je spustil na tla iu šli smo v hišo.
(Pride še).
jajnemu izgledu iz SloranHtra: najmogočnejšimi vladarju Evrope, Nikolaju II.
Mej tem, ko »i vi<i nanuli, ki ječe poti bremeni /a vzdrževanje silnega vojaštva, zastonj iskali in še iščejo rešitve gospodarskih vprašanj, presenetil je ear Evropo s porivom t i« > vseh držav, na |H>polno razoroženje. (M kje je torej prišel glas ljubezni in miru?! Kdo nam je pokazal na pravo pot civilizacije in napredka? Od kod je to solnce, ki je nenadoma zasijalo nad nami in hoče hiti po-vspesiteljem našega blagostanja ? To je velieastvena prikazen Nikolaja II!
Salve torej, veliki Slovan, ki si ne pojavil kakor zastavonoša civilizacije! Salve, Slovan, ki ni odložil m e č, da postaviš svetilnik, kateri naj razsvetljuje «vet! Salve Slovan, ki si poka z a 1 E v r o p i pravo pot, pot pravega gospodarskega zdravljenja in resničnega kulturnega napredka!
Ako se vresniei ta tvoj idejal, ne hode se več zemlja pojila Človeško krvjo in rožljanje orožja, grmenje topov, kletve ranjenih in vskliki zmagovalcev ne bodo več trgali tolikih materinskih src!
Će se uresniči tvoj idejal, ho ljubezen jedina vez, ki bo spajala narod z narodom ; meje hode le evetne ograje, preko katerih si bodo narodi podajali roke v medsebojno oduševljenje na potu kulturnega napredka.
Iz vse Evrope, iz vsega sveta se je dvigal klic: Snlve veliki Slovan!
A mej tem, ko se eivilizovani svet pridružuje slavnostnim in veselim dogodkom patrijarhalične družine slovanskega kneza — menimo vrednega kneza Nikolaja Črnogorskega — in genijalni in nad vsem človekoljubni inicijativi mogočnega slovanskega monarha: mej tem torej, ko slovanska zvezda blesti na obzorju evropskem in žari svojo blagodejno luč, pa pest zavratnih voditeljev diskreditirane stranke, katerim sledi tolpa idijotov in brezsramnežev, vprizarjajo gonjo proti Slovanu, izhruhajoči zasra-movanja in klevete proti močnemu in mnogoštevilnemu narodu, ki se poslužuje svoje moči in mogočnosti, ne v podjarmljanje drugih narodov, ampak v dosego lastne svobode in avtonomije!
In ta srdita gonja proti Slovanu se vprizarja v omikanem in eivilizovanem Trstu. Žalibog!
Politični pregled.
V Trstu, dne 21. decembra. Tržaško — Celje. »Information« piše: Italijani so našli svoje — Celje! Ti delajo iBto-tako, kakor delajo izvestne nemške stranke. Primorski Italijani so v resnici privile-govano pleme. Dasi v manjšini so vendar gospodarji v deželi. Vse više šolstvo je italijansko. In tudi sedaj se noče nikdo dotakniti privilego-vanega in gospodovalnega stališča Italijanov v Primorski. Le mala mera pravice naj bi se odka-zala tudi tamošnjim Slovanom, nekoliko dobrohotnosti naj bi se pokazalo tudi do istih. Ničesar naj se ne vzame Italijanom, le Slovani naj bi nekaj dobili. In to je zadoščalo, da so Italijani zbesneli. To je prav tako, kakor je bilo glede Celja. Toda velika nacijonalna-italijanska demonstracija se ni razvila prav tako, kakor so želeli združeni nacijonalisti in irredentisti. Socijalni de-mokratje so se mešali vmes in so hudo pomešali stvar. V Trstu gospodujoča nacijonalno-italijanska stranka je seveda buržoazijska stranka v najslabšem pomenu te besede, ki najosorneje odklanja vse želje delavskega stanu in malih ljudij sploh. Vsled tega se je socijalna demokracija energično uprla iredentovski stranki, sioer terorizujoči vse me%to, in je tej poslednji vzela možnost za trditev, da govori v imenu ljudstva tržaškega. Rudeči teroristi so prišli nad zeleno-belo-rudeče. Morda bode imela kaj dobička stvar zdrave pameti od tega boja med prepirajočimi se brati.
Državni zbor. V včerajšnji seji — zadnji pred prazniki — je zbornica poslancev vendar srečno rešila zakon o uredbi plač državnim uslužbencem. Razprava ni bila brez zanimivih interme-zov. Pred to razpravo je minister za trgovino, baron Dipauli, odgovoril na iuterpelacijo poslanca Riegerja in tovarišev radi posvečevanja nedelj.
Minister je menil, da zlasti v trgovinski obrti na deželi ni možno popolnoma prepovedati vsako delo, kajti ljudstvo ima največ prilike oh nedeljah da nakupuje. Pač pa se hode polagoma in sčasoma d Jo uvesti strogo posvečevanje.
Na interpelacijo radi neke veri sovražne notice, ki jo je bil priobčil učiteljski list »Freie Lehrer-Stimmen«, je odgovoril minister za nauk, da se bode vsikdar potezal za varovanje verske in nravstvene vzgoje. Ako hi bilo vedenje učiteljev tako, da ne hi odgovarjalo temu smotru šole, hoče ukreniti potrebno z vso strogostjo.
V raspravi zakona za uredbo plač državnim uslužbencem je stavila opozicija več predlogov za spremembo. Večina teb predlogov se je odklonila. A ker se je odklonil tudi predlog socijalista dra. Verkaufa, zahtevajoči, da se da državnim uslužbencem po jeden dan počitka v tednu, in predlog poslanca Kapfererja za nedeljski počitek, so vskli-kali v opoziciji: »Živelo praktično krščanstvo! Sramujte se! Sramota je, da katoliški duhovniki glnsujejo proti nedeljskemn počitku in proti posve-Čevanju nedelj!« P osi. Hofmann pl. \Vellenhof je vsklikal tudi imena posamičnih duhovnikov - poslancev.
Opozicija je predlagala, naj hi ta zakon imel veljavo že od 1. oktobra t. 1. Ta predlog se je odklonil. Vsprejel pa se je z večino treh glasov predlog, da zakon ima stopiti v veljavo a 1. janu-varjem 1899. Ta vspeh glasovanja je opozicija pozdravila ploskanjem, kajti vlada se ni hotela vezati na čas, kedaj naj stopi zakon v veljavo, ker je hotela čakati, da se vsprejme novi davek na sladkor. Ta vspeh opozicije pa je pripisati le dejstvu, da je žnjo glasovala tudi katoliška ljudska stranka. Možno pa je, da gosposka zbornica vsprejme zakon, kakor gn želi vlada; v tem slučaju — oko bosta namreč sklepa obeh zbornic različna — še povrne zakon zopet v zbornico poslancev. To pa se bode moglo zgoditi še le v prihodnjem letu, zbok česar zakon vendar ne bode mogel stopiti v veljnvo že s 1. januvarjem.
Na predlog posl. Zallingerja seje poprej odklonjeni predlog posl. Kapfererja za posve-čevanje nedelj vsprejel v obliki resolucije. Na to s« je vsprejel ves zakon.
Posl. Schonerer je predlagal, naj bode naslednjega dne seja. Predlog se je odklonil in predsednik je voščil poslancem: Vesele praznike! Dan prihodnje seje se naznani poslancem pismeno.
Is sabora hrvatskega. Na razpravi o financijelni pogodbi z Ogersko je prišlo do malega razpora mej koalirano opozicijo. V podrobni razpravi je podal namreč posl. Mazzura v imenu Obzorašev izjavo, da njegova stranka privoli v podaljšanje finaneijelne pogodbe pod pogojem, da bode ukupna vlada na podlagi ustavno danih po-oblaščenj in zakonov pobirala v Hrvatski sredstva, potrebna v pokritje avtonomnih in ukupnih stroškov. Stališče stranke prava je povsem drugo: ona odklanja načelno vsako podaljšanje pogodbe, ker zahteva za Hrvatsko popolno financijclno svobodo in nezavisnost.
Stranka prava je bila ozlovoljena vsled izjave posl. Mazzure in posl. David Starčevič je cel6 izstopil iz koalirane opozicije.
Mi ne moremo prav umeti te ozlovoljenosti. Razlika v načelih med obema opozicijskima skupinama je vendar stara, notoriška stvar, kakor je tudi - - tako menimo — notorično, da se koalicija ni sklenila tako, da je ta ali ona skupina odstopila od svojega načelnega stališča, ampak jedino le za ukupno borbo proti ukupnemu sovražniku, proti zistemu, katerega preveva duh tujinstva! Tem veseleji smo, da je ta neljubi dogodek minol brez posebne škode za potrebno koalieijo in se je stvar poravnala.
Kosec Fran, župnik Katinara .	5	„ —
Tomažič Josip, fin. tajnik ...	10	„ - -Dr. Trinajstih Mate, odvetnik
Buzet................ft	„ —
Konsumno društvo v sv. Križu .	ft	35
Domače vesti.
Imenovanje. Veleč. gosp. Josip Tomšič, župnik v Pomjanu, je imenovan župnikom v Dekani. Velezaslužnemu gospodu čestitamo iz srca, da-si pomilujemo Pomjančane, ki so zgubili s tem gospodom v vsakem oziru skrbnega očeta.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi:
Poprej izkazanih...... 3355 gld. 45 nč.
Piščanc Valentin v Kolonji H2 . 1 „ —1 „
Skupaj 3381 gld. HO nč.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-s t a v Gregor in v Trstu (Via Molin piecolo štev. 3).
Poživljamo vse naše rodoljubno olx*instvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati VSS primorske SlOVen-SkS in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora se odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podpore! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovcnea, da se po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost naše učeče se mladine je bodočnost milega nam naroda!	ODBOR.
Nova »koncesija« Slovanom ! Tako joče daneR »Piccolo«, ker mu je došla iz Gorice nastopna brzojavka:
»Osebe, ki morejo biti dobro obveščene, govore, da hoče vlada, vsled pritiska od strani parlamentarne skupine Jugoslovanov, podpirati zahtevo po osnovi deželnega šolskega zaloga za Furlanijo in Goriško.«
Ako je to res, se vlada gotovo ni odločila za kako koncesijo, ampak za čin pravice. Na opazke, ki jih je napisat »Piccolo« o tej vesti, odgovorimo nekoliko jutri.
Odmevi 18. dec. Prijatelj nam piše: Danes, ko mi je srce že nekoliko mirneje po onem krasnem večeru v gledališču, opozoriti hočem na dva slučaja, da se prepričate, kake vrste ljudje Brno Slovenci.
Prvi slučaj:
Ko smo ee UBiili kakor mravlje iz gledišča, vzkliknil je neki Lah : »Sono venuti da Luhiana«. Denimo, da bi bil med nami kak vročekrvnež, pripeljal bi mu bil gotovo gorko zaušnico za to nesramnost, a v nas je vzbudila ta opomba prismojenega Laha le veselost, smeh in krohot. V krohotu smo mu dovolili to tolažbo. Revček se je tolažil, češ: saj toliko Slovencev ni v Trstu, temveč priti so morali iz Ljubljane.
In še-le koliko nas je! Koliko gledališč bi bili napolnili, ako bi bili prišli pa vsi? In koliko naB bo še-le takrat, ko bomo imeli v Trstu svojo slovenske Šole, ko se nam ne bo noben otrok več italijančil? Kaj se boste tudi takrat tolažili s tem, da boste vzklikali: »Sono venuti da Lubiana?«
Uprav vaš nesramni, neopravičeni boj proti naši pravici, ko nam nočete dovoliti naših šol v materinem jeziku, priča nam dovolj jasno, da pride tudi nam dan pravice, ker drugače bi ne uganjali vi ncodrešenci takih rečij, kakoršne počenjate sedaj, da se mora prav gabiti poštenjaku!
Drugi slučaj :
Ko smo korakali v rajskem veselju iz gledališča po »Acquedotu« — prehitelo nas je pet neod-rešeneev, laških gospodov, ki so vzklikali: »Ti ga visto quel muso di calzolajo?«
Od nas tržaških in okoličanskih Slovencev se gotovo ne sramuje nikdo, tudi če ima res »čevljarski obraz,« ker je sleherni obraz vreden spoštovanja, ako je le — pošten. Od nas vseh si gotovo vsakdo raje želi obraza — in naj si bo tudi najbolj umazanega in grdega čevljarja, — nego pa obraza kakega Oberdanka, kakega Lucheaija, kateri obrazi so pač mili in dragi poznanim neodrešencem, nikdar pa — poštenim ljudem!
»Kaj se je zgodilo, ko je dotična petorica tako vzklikala?« povpraševal bo morda kakov rado. vednež. No, jaz mu odgovarjam: nič se mu ni zgodilo od naše strani. Naše srce je bilo tako polno veselja, da ni bilo prostora najmanjši jezici. Zakro-hotali smo so, to je bil ves odgovor vročekrvnim neodrešencem.
Denimo pa, da bi ne bili mi tako veseli, kakor smo bili oni večer. Kaj bi se bilo lahko zgodilo z ono petorico? »Muso di calzolajo« bi jim bil že pokazal in dal, česar bi bili zaslužili.
Klin S klinom! Pišejo nam iz okolice : Lahi demonstrirajo sedaj proti pravici, protestirajo sedaj proti oni mrvici pravice, ki jo hoče dati vlada istrskim Slovanom.
Ako je dovoljeno Lahonu demonstrirati in protestirati proti pravici, kaj bi ne bilo dovoljeno tudi tržaškim Slovencem protestirati proti k r i v i e i ?!
Jaz mislim, da bi bila to naša sveta dolžnost. V Trstu nam nočejo dati slovenske šole. Ne le, da nam nočejo dati slovenskih srednjih šol, niti ljudskih šol nam ne privoščijo. Ako bi bili pravični, dati bi nam jih morali, kolikor jih potrebujemo.
Zato p a s k 1 i č i m o t u d i m i j a v e n shod, da bomo protestirali proti krivici! Društvo »Edinost« naj skliče ta shod ' in prepričano naj bode, da nas dojde na tisoče, ki povzdignemo glas svoj za naše svete pravice, za slovenske šole v Trstu!
Kedor je mojega mišljenja, naj se pridruži mojemu predlogu in naj dela na to, da bomo vsi pripravljeni, ko nam »Edinost« namigne na tak shod. —
Dosti časa smo mirno čakali. A naše čakanje nam ni prineslo ničesar. Poskusimo torej z javnimi protesti. Prepričani smo, da nas bodo v teh protestih podpirali vsi pravično misleči ljudje v Trstu.
»Na delo torej, ker resni so dnevi, A delo in trud naj Bog blagoslovi!«
Kako delffjo! Sedaj smo dobili zopet ekla-tanten izgled, kako izvestni korespondenti poročajo o dogodkih v naših krajih. V raznih listih čitamo brzojavke o shodu progreasistov: koliko govornikov je govorilo; da so bili med istimi D' Angeli, Hortis in Venezian, ki so strastno napadali vlado in so jo obdolževali, da povspešuje pohrvatenje laškega mesta Pazin, ki je trdnjava italijanstva v notranjem delu Istre; kako se je vsprejel protest in pa zahteva, da se za Italijane v Pu-lju zasnuje laška srednjn šola. Vse to je da se je vsprejelo z aklamacijo in soglasno.
Tu se vidi, da je dotični korespondent poročal o shodu že — pred shodom. Sicer ne hi bilo mogoče, da bi poročal o govorih, sklepih in protestih, do katerih niti ni prišlo.
Tako delajo! Tako brezvestno delajo ob vsaki priliki in potem ni Čuda, da imajo drugod o naših razmerah povsem krive nazore!
Pevsko društvo »Kolo« vabi gg. pevkinje in pevce na pevske vaje za »Silvestrov večer«, ki se priČno prihodnji teden v sredo ob 8. uri zvečer v društveni sobi, Via del Molino piccolo 1. ter gg. tamburašice in tamburaše na tamburaške vaje, ki se prično v isti namen v četrtek 22. t. m. ob 8. uri zvečer v društneni sobi v Via Romagna.
Po novem letu se prične društvo pripravljati za veliki koncert, katerega priredi tekom prihodnjega posta. Novi pevci in tamburaši, ki želč pristopiti društvu, naj se priglasijo do novega leta pri uradniku »Delalskega podpornega društva«, Via del Molino piccolo št. 1. Za nove tamburaše se odpre z novim letom poseben tečaj.
Božićnica. I z sv. Ivana nam pišejo: Reči se mora, da je vrtnariea g.a Antonija Grmek prav po božji volji. Ko jo vidiš med otroci, se ti ne zdi, da je to učiteljica med učenci, ampak mati sredi svojih otrok in — mati, dobra mati jim je res. Na božičnieah, ki jih prireja, ne najdeš ničesar tacega, otrokom pretežkega, torej neprimernega; ničesar kar bi morilo mlade glavice, ampak vse pristno otroško-zabavno. In tako mora biti! Otroke mučiti z dolgimi in težkimi stvarmi ni niti peda-gogiško, niti Frobelnovo, niti — človeško.
Tako smo imeli torej v nedeljo prav lep in raznovrsten razpored. Prekrasna Nada je pozdravila občinstvo tako neustrašeno in glasno ter s takim povdarkom, da bi se lahko marsikateri odrasli učil od nje. Ljubka Vera Ponikvarjeva je deklamovala »Božična noč« s prav tako primernim povdarkom. O petji se v otroških vrtcih ne more govoriti, vendar vzbujajo ona napenjajoča se, okrogla liČeca o petji vsaj smeh. »Šolarji pri jaslicah* je glasno in lepo deklamovala Valerija Godina, a Niko Mike-luc, ta čudež-otrok, je deklamoval pesem »Slovenska govorica« in »Čevljarski učenec« s takim pa-to9om, tako mimiko in tako naravno, da bi se mu bilo čudilo tudi drugačno občinstvo, nego je bilo v nedeljo zbrano v »Narodnem domu« svetoivan-skem. Imeniten otrok ta Niko! Legendo »Beg v
Egipt« je naučila g,a vrtnariea tako povdarjati, da se je moral vsakdo čuditi mali deklamovalki Mariji Krmec. T» ni bilo nobenega petja, nobene kanti-lene, ki je obična v deklamovanji pesmi.
Mnogo smeha je vzbujal »Dimnikar«, Janko Katern, ki je bil črne zunanjasti, a bele duše.
»Materino gorje« sta govorili Slavica Godina in Nada Grm«k tako, da smo bili kar ginjeni.
Prizor »Vojaki«, katerega je i vrše v al Josip Fonda z drugimi malčiki, nam je zopet govoril o veliki potrpežljivosti in ljubezni do otrok, kakor jo brez dvombe izvršuje in goji g.a vrtnariea.
Naposled so še bile jako krasno sestavljene »Žive podobe«, predstavljajoče prizore iz božične noči.
Gospej vrtnariei naše srčne čestitke, Sveto-ivančanom pa priporočamo prav toplo ta preko-ristni, imenitni otroški vrtec!
Za „BoŽIČnico" so nadalje darovali : gd. B. Mimbelli 50 K, gd. dr. Mandič G K, gd. srbski konzul 4 K, »beračica«, da si prihrani pot k msgr. M., 1 K, ga. Vekoslava Valenčič 2 volneni ruti, 2 majici, 10 robcev, f> p. nogovic, f> p. zapestnic in 2 p. rokovic, gd. Srebotnjak iz Predjame božično drevo, g.a Obersnel 50 kosov biškotov, gd. IIitty 2 ducenta nogovic, gd. Jakob Klemene 8 volnenih majic, 2 tricot-jopice, 6 p. dokolenic (komašenj) in 4 p. volnenih nogovic.
Vabilo na »Božićnico« otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu, ki bode dne 23. t. m. ob 4. uri in pol popoludne. Vspo-red: 1. »Božična«, deklamacija; 2. »Mačka in miška«, dvogovor; 3. »Vesele deklice«, deklamacija; 4. »Slovenka«, deklamacija; 5. »Golobček in deklica«, dvogovor; 0. »Mame ni več«, deklamacija; 7. »Dobra srca«, prizorček; 8. »Sirota«, dvogovor; 'J. »Nečimernost«, dvogovor; 10. »Lon-cevez«, deklamacija; 11. »Dimnikar«, deklamncija; 12. »Rudokop«, deklamacija; 13. »Nosek«, dvogovor; 14. »Vjeti ptiček«, dvogovor; 15. »Božič«, prizor; 15. Žive podobe. Med posamičnimi točkami petje.
Priporoča ho slavnemu občinstvu, naj ne v velikem številu udeleži te veselice ljubih otročičev naših, da bodo videli stariši, kakega in koliko plemenitega cvetja poklada poštena narodna vzgoja v nežna srca. In potem bodo sadove te vzgoje lahko primerjali z vspeh i na onih drugih nesrečnih otro-čičih, ki se vzgajajo — drugje in drugače!
Telcgraflčni promet z Ekvatorjem. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam javlja: Telegrami za Ekvator so podvrženi cenzuri ondotne vlade.
Iz-pred sodišča. 19-letna Marija Vogrincje služila pri gospej Mariji Bojanovič in je ukradla kuharici iate rodbine, Heleni Pschander, 9 gld. Pozneje je ukradla nekemu Petru Juriju 200 gld. v papirnatem denarju in tri napoleone v zlatu. Dobila je 6 mesecev.
27-letni Josip Sagnac je dobil radi pnskuše-nega ropa in javnega nasilja 13 mesecev ječe in bode izgnan iz države.
42-letni Josip Cocianzig, 25-letni Vittorio Ritner, 28-letni Franceseo Ritner, 32-letni Jernej Petronio so dobili in sicer: oba Ritnerja sta dobila po 1 mesec, ostali pa po 6 tednov, ker so telesno poškodovali lastnika gostilne »Alla cittil di Brindisi«,
„Brivec" je izšel. Dobi se ga po vseh tobakarnah.
Koledar.
Danes v sredo 21. decembra: Tomaž, ap.; Glicerij, m. Jutri v četrtek 22. decembra: Demetrij in Honorar, mučenca.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob 8. uri 11 min.	Izhod ob 11, uri 36 mio.
Zahod „ 3. ,. 45 „	Zahod „ —. „ — „
Ta je 52. teden. iJanen je	354. dan tega leta, imamo torej ie 11 dni.
Različne vesti
Ervin Cseh. Novi minister za Hrvatsko se je rodil 23. marea 1*38 kakor sin stare plemenitaške rodbine v Valpovu. Šole je dovršil na Dunaju, kjer je na tedanji c. in kr. akademiji za poljedelstvo v Oldenburgu dovršil nauke za upravo lastnega posestva. Prevzemši svoje jw>sestvo se je oženil z hčerjo Antona pl. Adamovima, ki je bila na glasu kakor rodoljuhkinja. V kratkem času bo ga izbrali predsednikom poljedelske drnžbe slavon-
ske. Svoj čas je dobil od Nj. Velič. red železn« krone za zasluge na tem polju.
Dolžina železnic V Evropi. Vse železnic«
skupaj so !. januvarja 1H*W. bile dolge 2K3.145 kilometrov. Od teh imajo Nemčija 4*. liti kilometrov, Franeozka 41342; Rusija 402t>2; Anglija 34.445; Avstro-Ogerska 33.fif»8; Italija 15.f>43; Španska 12.U18; Švedska lO.ltiH; Belgija 5.1H)4 ; Uolandska 3,121»; Romunija 2.HH0; Danak a 2.543; Portugal 2.:tf>H; Norvežka 1.03H; (irska i*52; Švica 3.64f>; Turčija 2.554; Srbija 570. Ostalih 110 kilometrov odpada na Malto in drugo manj« otočje.
Lakota na Ruekem. V provineijah nagonski, permski, simbirški, saratovski in ufski je tudi letos beda silna. Da se odvrne huda lakota, bo morala vlada vsaj 5,fi00.000 stotov žita poslati v te kraje samo za ljudi, ne glede na krmo, ki jo potrebuje živina. Za setev bode treba vse dobiti od drugod. Da konji ne poginejo, je sklenila vlada, da jih preživi v velikih državnih hlevih do začetka poljskih del.
„Cvijeće i trnje".
Mnogo ne piše o tem, da je smčr sedanjega časa do cela materialistična vsled velikega vpliva, kateri imajo prirodoslovne znanosti, iznajdbe in odkritja in drugi činitelji na svetovno naziranje modernih narodov. Istina je, da se v nobenem mi-nolern stoletij mišljenje ni spremenilo v toliki meri, kakor od začetka do zvršetka sedanjega stoletja. Povdarjalo se je po pravici, da vkljub tem razmeram in vkljub brzim {spremembam v svetovnem naziranju poezija ne izumira, nego da čvrsto podaje dokazov svoje neiscrpne življenske moči, kajti dokler se bo zemljan veselil, bojeval in trpel, bo ga spremljala poezija, dobivša izraz, primeren časovnim razmeram. Popolnoma opravičene so besede, katere je naš dični Aškerc izrekel v sestavku: »Simfonije« (Slov. Nar. 1898, št. 272): »Seveda tudi najgenijalniši pesnik, mislec, umetnik ni kak astralni proizvod, pač pa je naraven proizvod tiste socijalne sfere, iz katere je izrastel. Tudi naša jugoslovanska poezija je kolikor toliko rastlina našega socijalnega in političnega položaja...«
Teh besed smo se spomnili, ko smo pred kratkim dobili v roke lepo, elegantno knjižieo iz Dolenčeve tiskarne z naslovom »Cvijeće i trnje«. Pisatelj, dr. Trnoplesar-lludisvoj, je v tukajšnjih slovenskih krogih dohroznani hrvatski rodoljub dr. Luket.
Vsebina knjižice (118 str.) je razdeljena na 4 dele. Pesmice v 1. oddelku dišejo gorko ljubav do lepe Hrvatske in do vseh južnih Slovanov. Nije, nije pok raj na Pod nebesi taka — Sto je divna Hrvatska, Kolievka junaka. (»Moja domovina«.)
A, ma majko slavnaja, Kol si licpa, krasna !
Tamburama, guslama Zvonka, miloglasna ! (»Laudes Croatiae«.)
Pesnik slavi mladi naraščaj, moški in ženski, ker ljubi domovino in hrvatskega mladeniča : Mladu mene Hrvaticu Tudjin mladjan volio, Al me mladu Hrvatieu Hrvat mladjan dobio:
»Oj hrvatske djevojčice, Liepe milene, Rodom jer ste Hrvatice, Momke hrvatske Ljubite !«
(»Hrvatiea« ; primeri: »Večernja molitva maloga Hrvata«.)
Dva soneta sta posvečena Oundulitfu, jeden grofu Jauku Draškoviđu in jeden velikemu dobrotniku istrskih Hrvatov, škofu .J. Dobrili.
Al kroz tarnu zvieada sinu sjajna Iznad kraja, kuda Istran strada, Zviezda sjajna, slika veličajna Tvoja, Jure!
Pesnik, navdušen za svojo domovino, je odkritosrčen prijatelj nam Slovencem in vidi lepšo bodočnost v vzajemnem trudu za domovino:
Zato, oj Hrvatska f Slovenska sva — Hrvaš i Slovenac Hej ! junaka »Iva — Koti ce se krasan Novi dići ro<l ! Spasa c(e, slobode Slaviti si god.
(ZvrSetek pride,)
Književnost.
Poperčlce milemu narodu. — »Pod tem znglavjem je zbral čitateljem »I>om in Sveta« dobro znani in priljubljeni pesnik Anton Hribar (Korinjski) svoje pesmi v posebno knjižico, katera je izšla v Celju v tiskarni Drag. Hribarja. Vsa izdaja je kaj lično prirejeno (s sliko pesnikovo) ter stane elegantno vezana gld. 1*50, po posti 10 nč. več. Svoje pesmi je razdelil na 4 dele: lirične, balade. romance in junaške. Dasi čitaš tudi med liričnimi proizvodi marsikaj lepega, je vendar glavna sila pesnikova osredotočena na epiko, v kateri se na mestih kažo pravega mojstra.
Knjižica je vredna vsakega priporočila«.
Tako sodi o knjižici goriška »Soča« in mise pridružejemo tej sodbi.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Volosko 21. Občinski zastop v Voloskem je vsprejel danes enoglasno resolucijo, s katero pozdravlja ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu ter protestuje proti korakom, s katerimi se od nekaterih strani skuša preprečiti ustanovljenje istega.
Praga 21. »Politik« potrjuje, da je bilo včeraj med sejo zbornice poslancev na Dunaju posvetovanje med ininisterskim predsednikom grofom Thunom in načelnikom češkega kluba, Engeluom, ter da je vsled tega posvetovanja odjenjula napetost, nastala med Čehi in vlado. Kazni nemški listi trosijo vest, da je grofu Thunu pozicija omajana vsled njegovega odgovora radi izganjanja avstrijskih podanikov iz Prusije.
Razsodni krogi pa sodijo, da je ta govorica neutemeljena ter da je le manever.
Dunaj 21. »VViener Zeitung« javlja v neuradnem delu, da je ministerski predsednik grof Tliun predsednikoma obeli zbornic doposlal dopis, v katerem jo rečeno, da je državni zbor odložen na podlagi Najvišega ukaza.
Pariz 21. Glede načina, kako naj se tajni spisi v aferi Dreyfus izroče kasaeijskemu sodišču, še ni določeno ničeval. Več svotovalcev kazenske komore je baje za to, da se Esterhazvju dovoli svobodno spremstvo.
Zagreb 21. V današnji seji sabora je došlo danes do viharnih prizorov, med koalirano opozicijo in stranko takozvanih »čistih«.
Madrid 21. V stanju Sagaste je nastopilo zboljšanje. Montcro-Rios bode konferiral žnjim najbrže jutri.
Og. odbornikom polit. druStva „Edinost" in njih namestnikom: Jutri, v četrtek zvečer ob 7. uri bode jako važna seja.
Najnoveja trgovinska yest.
New-Y01'k 21. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 7i5,l/s za maj 74'/s. za marc 711/« Koruza za december 40,za maj 401/*. Mast 532.
PAPIR
so proda pod jako ugodnimi pogoji. \ se izve v našem upravništvu.
Cvet proti trganj u.
(Liniment caspici).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibnlu, ganju in revmatizmn. — Ena steklenica /. navodilom fy) nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steku niei
..Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
Pli. Mr. M. Lciistfka « IJuhlJani.
SvetoivanCanom in okoličanom
na znanje!
Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v ulici hinila štv. «4. (blizo bo-šketa) vsakovrstnih predmetov, spadajočih v to trgovino, kakor: rlž. .sladkor, kavo, vsakovrstne moke, fižol, testenine, olja, kis, mila, oves, otrobi itd., itd.
Grižon Nazarij.
Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani
išče točaja, sposobnega za ta posel. Prednost imajoož enjeni l»rez ali z odraščenimi otroci, /a pogoje se je obrniti do odbora. Služba se počne s 1. januvarjem 1899.
Za odbor: Ivan Fizziga, Josip Fregare,
tajnik.	predsednik.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najužnem kolodvora.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, ne priporoča hI. slovanskemu <>b«v,instvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
rn/.nnšalec „Edinosti" in vratar, Via Solit&rlo it. 8.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton št v. 2.
Bogat izbor čevljev
za kom|mm1p, gompe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Hnioi Nazionale'
v Trstu
ulici Vienria Si. 4.
m nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanih, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe «e oddajajo po 80 kr. in naprej. X Postrežba najtočneja. Govori M slovenski in hrvatski. I.nstnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk »e priporoča udani *	Josip Sardarović.
■•O«-
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinuie ulica Carintia St?. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • lot-•-
^	Jk. a a a a. aa a a a. a a. a a .». J*. a. a. a a. a. a. a. a i
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsu Štev. 88.	podružnica Trst. Piazza del I u Legnu 3.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
MF* predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fa?on, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopeli in stranidč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, namizno in hišno opravo, žete meMe Id prefl opjem vame Mm,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izliatja v Trstu dvakrat na ilun ru/.un nedelj iu praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o !). uri predpoludue. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21'—; saino večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma St. 2. — Via Molili pieeolo št. 8. — Via S. Miehele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo St. 80. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caaerma št. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Ae^uedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Burnem. — Via S. Lueia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri^ gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclmarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramha nam po zakonu zajamčenih pravic.
liojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moć!'