URI R a!
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Visoke temperature in pra- gusta na 6. redni seji razpravo poletno vreme niso zrna- vljal o vrsti zadev — dnevni njšale aktivnosti samouprav- red je imel kar 12 točk—osre-nih organov. Dejali bi celo, da dnja pozornost pa je bila naje bilo ob koncu julija in v za menjena gospodarskemu na-četku avgusta nadpovprečno Črtu sozda in poročilu o poslo-živahno, saj so zbori delavcev vanju. Kot nadaljevanje pred-in delavski sveti obravnavali hodnih sklepov je delavski in sprejemali usklajene gospo- svet imenoval v. d. kolegijske-darske načrte (nekateri sojih ga poslovodnega organa 1MV. sprejeli že prej) in poročila o O drugih razpravah in sklepa-poslovanju v 1. polletju 1984. njih poročamo v kratkih ve-Delavski svet sozda je 1. av- stch.
Problemi načrtovanja
Za boljše razumevanje dejstva, da je delavski svet sozda obravnaval letni gospodarski načrt šele sedaj, ko smo krepko zakorakali v drugo polletje, je treba poudariti naslednje:
— Gospodarski načrt sozda je sinteza gospodarskih načrtov delovnih organizacij, predlog pa je bil izdelan že v maju. Le-te so že sprejemale svoje načrte in tudi po njih poslovale. Nekatere so sprejemale že dopolnitve, vendar moramo ugotoviti, da so med gospodarskimi načrti delovnih organizacij, ki imajo skupen proizvod (na primer TA in ADRIA pri proizvodnji šasij-skih elementov za prikolice) precejšnja neskladja, katera bo treba odpraviti z napovedanim rebalansom gospodarskih načrtov v bližnji prihodnosti.
— Načrt je sestavljen tako, da kar najbolj upošteva skupne cilje, opredeljene v sanacijskih programih, dosežene rezultate v preteklem letu, stabilizacijske usmeritve (povečanje izvoza, umirjenje osebne, skupne in splošne porabe) ter vse specifičnosti, ki karakteriziralo razmere v IM V.
— Planske opredelitve so pogojene z vrsto dejavnikov. Med temi gre izpostaviti bistveno poslabšane gospodarske razmere v svetu in zaostreno situacijo na področju notranje in zunanje likvidnosti. Nejasne so tudi razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino, težko pa je realno predvideti nadaljnje omejitve uvoza in rast tečajev tujih va-
lut. Gordijski vozel so tudi cene repromateriala in energije ter redna oskrba na tujem in domačem trgu, zabeljena s čedalje slabšo kvaliteto.
Delegati so obravnavali gradivo, kije imelo na naslovni strani opozorilo, da gre za povzetek poročil delovnih organizacij in delovne skupnosti sozda, kar ob podpisu avtorja (Dušan Plut, služba gospodarskega načrtovanja in poslovnega informiranja DO TA) sili k razmišljanju. Še drugo peridoično poročilo v tem letu nastaja po sistemu „na vrat na nos”, delajo pa ga ljudje, ki ga niso dolžni in tudi časa ob svojem rednem delu nimajo. Njim gre hvala, vsermodgovor-nim pa vprašanje, koliko časa bomo še improvizirali ne le z izdelavo poročil, pač pa zlasti s plansko funkcijo, in ne le njo, na ravni sozda v celoti.
1.	Proizvodnja
Proizvodnja je v l. polletju 1984 potekala večji del v nenormalnih pogojih za gospodarjenje zaradi omejitvenih faktorjev zunaj in znotraj delovne organizacije.
Kritična situacija na področju oskrbe z različnimi repro-materiali in deli za proizvodnjo ter rezervnimi deli je bila posledica omejenih možnosti financiranja proizvodnje tako z dinarskega kot tudi deviznega vidika.
— Posebej problematično področje oblikovanja in izvajanja plana je prodaja, katero karakterizira upadanje tako na tujem kot na domačem trgu. Kaže, da bo z rebalansom treba realneje ovrednotiti obsege posledic povišanja cen naših izdelkov na tujem trgu (prikolice po ukrepih EGS), vsekakor pa je grozljiv padec kupne moči prebivalstva doma.
Glede na to, da so delegati na vseh ravneh razpravljali o elementih gospodarskega načrta, se bomo v nadaljevanju osredotočili na poročilo o poslovanju sozda v l. polletju, v katerem so primerjalno podani fizični in finančni pokazatelji gospodarskega načrta in rezultati gospodarjenja v šestih mesecih.
Problematičnost redne oskrbe proizvodnje z repromate-rialom je narekovala večje posege v razporeditvi delovnega časa proizvodnih in režijskih delavcev ter uvedbo kolektivnega dopusta.
Dodatne težave v proizvodnji pa je povzročilo tudi pomanjkanje delavcev, ki predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov zapuščajo delovno organizacijo.
V prvem polletju 1984 smo proizvedli 17.501 vozil R 4, to je 45'/( glede na letni plan. Dinamični plan proizvodnje smo dosegli s 96%. Glede na enako obdobje v preteklem letu smo proizvedli za 3% manj vozil R 4. Proizvodnja osebnih vozil R 18je znašala l.377 vozil, kar je 5l'( glede na letni član in 99' i na dinamični plan.
Z velikimi napori je bilo narejenih 8J70 prikolic. Letno načrtovana količina je bila dosežena z 49G, dinamični plan pa le s 75',<. Zastoji v proizvodnji so znašali 152.105 efektivnih delovnih ur, kar je povzročilo za l ,29ij manjšo proizvodnjo prikolic.
Montaža gospodarskih vozil je bila zaradi pomanjkanja deviznih sredstev ustavljena v času od 10. 2. 1984 do 21. 5.
1984, pa tudi v ostalem času ni potekala normalno oz. ni bila dosežena dnevno planirana proizvodnja. V tem obdobju smo izdelali 377 vozil, kar predstavlja 70% lanskoletne proizvodnje v enakem obdobju, 20% glede na letni plan in 58% glede na dinamični plan.
Za boljše izkoriščanje kapacitet, predvsem v težki preser-nici, smo izdelovali dela za proti dobave RNUR, dele za kooperacijo AL;KO, odpreške za TAS, za TT Štore ter druge storitve.
V	skladu s tem fizičnim obsegom proizvodnje je delovna organizacija Storitve organizirala in opravljala transport, skrbela za dobavo ustreznih energetskih medijev in opravljala vzdrževanje.
2.	Nabava
Na možnost oskrbe z repro-materalom v prvem polletju 1984 so v veliki meri vplivali ukrepi ekonomske politike na področju cen in deviznega režima. Razlogi za neredne dobave z domačega trga so bili:
—	pomanjkanje surovin pri dobaviteljih, predvsem kar zadeva uvozne substance,
—	zaradi velikih likvidnostnih problemov IMV na dinarskem področju je bilo plačevanje neredno in z veliko zamudo, kar je vplivalo na neredne dobave ter pogojevalo dobave s predhodnimi plačili,
—	zaradi velikega dolga do tujih dobaviteljev so nam tudi inozemski dobavitelji zaustavljali dobave.
V	prvem polletju 1984 smo uvoz realizirali v vrednosti 38.360.373 dolarjev.
3.	Prodaja
a) Domači trg
Prodaja je potekala, prek lastne prodajne mreže in trgovskih hiš. S trgovskimi hišami uvajamo nove poslovne odnose, kar se odraža v fiksnih nakupih, kratkih dobavnih rokih, upoštevanju mesečno dogovorjene dinamike ter avan-siranju proizvodnje.
Na področju prodaje smo izvajali ukrepe in aktivnosti,
(Nadaljevanje na 2. str.)
Nad planom le izvoz in izguba!
(Nadaljevanje s 1. str.)
ki jih bomo nadaljevali tudi v prihodnje. To so:
—	izgradnja prodajne mreže, ki bo združevala prodajo gotovih izdelkov, rezervnih delov in servisiranje (predvsem v drugih republikah),
—	uvajanje ponudba „staro za novo”,
—	zagotavljanje fiksnih prodajnih cen in kratkih dobavnih rokov,
—	realizacija skladišč in obstoječe servisne mreže ter pridobivanje novih servisov.
Prodali smo 7.561 R 4. kar predstavolja 42% planirane realizacije v letu 1984.
Na domačem trgu smo prodali le 1.553 prikolic. Slabše rezultate prodaje prikolic gre iskati v prenizkih cenah, ki veljajo še i/ leta 1982.
V prvem polletju smo prodali 402 gospodarskih vozil, kar je 27% manj kot v enakem obdobju preteklega leta in 21% planirane realizacije v letu 1984.
Rezultati prodaje rezevnih delov niso v celoti zadovoljivi, predvsem na področju gospodarskih vozil. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev nismo uvozili rezervnih delov iz ZRN, tako dolgujemo tržišču rezervne dele v vrednosti blizu 360 mio. din.
h) tuji trg
Prodaja vozil R 4 na tujem trgu v prvem polletju 1984 znaša 9.995 vozil, kar predstavlja 47% letnega plana. V maju in juniju je prišlo do izpada 920 vozil R 4 zaradi težav pri oskrbi z laki.
Konec februarja so imeli PVT na zalogi 11.000 prikolic. To zalogo moramo vsekakor pripisati prot idu pni nskem procesu. Naše prodajne cene so bile limitirane previsoko in s tem smo bili izredno nekonkurenčni. Po doseženem sporazumu o znižanju cen z evropskimi proizvajalci pri EGS (27. 4. 1984) naše PVT beležijo občutno zvišanje prodaje. Vzroki nekoliko višji zalogi pri posameznih PVT so:
—	nemiri, štrajk v ZR Nemčiji,
—	zamude v dobavah v Grčijo in na Nizozemsko,
—	novi predpisi — pretežke prikolice v Švedski.
Za uspešno razprodajo zalog prikolic iz sezone 84 PVT pripravljajo nove akcije v mesecu juliju in avgustu. Vzporedno s prodajo na že uveljavljenih trgih smo iskali možnosti plasmaja prikolic na novih trgih (SEV. severna Afrika).
Izvoz avtodelov proizvodnje IM V in kooperantov preko c/c RNUR smo v tem obdobju realizirali v vrednosti 34.452.844 FF, to je 43%) glede na letni plan.
4.	Organizacijsko
kadrovska
dejavnost
Delavci IM V smo se na referendumu decembra 1983 odločili za novo organiziranost IMV vsozd IMVsštiri-mi delovnimi organizacijami in DSSD. Ta oblika organiziranosti še ni pravno urejena, ker še nismo sprejeli vseh potrebnih internih aktov.
Prav tako še ni sprejeta mikroorganizacija za leto 1984. Na področju kadrov smo sledili osnovnim usmeritvam plana kadrov in sicer:
—	prilagoditi število zaposlenih potrebam prozvodno-prodajnega plana,
—	zaposliti vse svoje štipendiste,
—	pokrivati potrebe naprej
5.	Finančni rezultat
V prvem polletju smo ustvarili 13.614,720.000 din celotnega prihodka oziroma 37% načrtovanega. Prihodki v okviru sozd znašajo 2.047,100.000 din, kar je 44'/ načrtovanih.
Vzroki izpada prihodkov so naslednji:
—	izpad proizvodnih količin za domači trg zaradi finančne nelikvidnosti (pokrivanja izgube po ZR 83 v juliju, blokada žiro računov, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev) in devizne problematike, kar onemogoča redno oskrbo proizvodnje, povzroča izpade in zastoje ter zvišuje stroške na enoto proizvoda,
—	zamrznjene cene za osnovno proizvodnjo IMV, posledica pa so nižje doseženi prihodki od načrtovanih,
—	nižja prodaja rezervnih delov od načrtovane,
—	dodatni popusti pri prodaji za dinarje deviznega porekla.
Vrednost izvoza v obdobju januar—junij 1984 je naslednja:
iz internih virov,
— zasesti ključna strokovna dela z ustrezno usposobljenimi kadri.
Pereč problem na področju kadrov je vse večja fluktuacija strokovnih in proizvodnih delavcev, kar je posledica oteženega stanja gospodarjenja in negotove situacije v IMV ter nizkih OD v primerjavi z regijskim in republiškim povprečjem. Največ je odšlo delavcev s
I.	IV. in V. stopnjo kvalifikacije.
Od začetka leta do 30. junija se je število zaposlenih zmanjšalo za 275 delavcev. Število in fluktuacija delavcev po posameznih DO oz. DSSD v obdobju januar — junij 1984 sta razvidna iz naslednje tabele:
V prvem polletju smo v izvozu dosegli boljše rezultate kot na domačem trgu. Prihodek ustvarjen v izvozu znaša
4.618.673.000	din, kar predstavlja 51%' letno načrtovanega. Vendar tudi v izvozu nismo dosegli letno načrtovanih količin.
Dohodkovni odnosi znotraj IMV se začasno obračunavajo na podlagi gospodarskih načrtov delovnih organizacij in po predlogu sporazuma o določitvi strukture cen proizvodov in storitev. Sporazum še ni samoupravno sprejet, kajti merila za ugotavljanje prispevka posamezne delovne organizacije k skupnemu prihodku še niso dovolj definirana.
Za ustvarjanje prihodka smo angažirali materialne stroške in amortizacijo v višini
11.976.858.000	din ali 38% načrtovanih. Delež direktnih stroškov v celotnem prihodku znaša 73%. V prvem polletju beležimo naglo upadanje pozi-
tivnih razlik v ceni, na katere vplivajo: rast cen na domačem trgu in iz uvoza ter sprememba tečajev. Ob polletju so dejanske nabavne cene dosegle nivo planskih cen. Indirektne stroške smo dosegli v višini
1.312.326.000	din ali 43% načrtovanih. V prvem polletju smo obračunali 624,497.000 din amortizacije ali 42%. Obračunana je po predpisanih minimalnih stopnjah. Zaradi poslovanja z izgubo je ustavljeno nadaljnje amortiziranje osnovnih sredstev, ki so v celoti odpisana.
Ustvarjeni dohodek v višini
1.637.862.000	din je le 32% načrtovanega, vendar ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka.
Iz pregleda obveznosti iz dohodka je razvidno, da predstavljajo največjo postavko obresti, in sicer 1.435,949.000 din ali 43% načrtovanih. Povečanje obresti za obratna sredstva narekujejo višje obrestne mere, povečanje obsega kreditov ter rast tečajev.
Obveznosti po zakonih in samoupravnih sporazumih temeljijo na zakonskih oz. sprejetih sporazumno dogovorjenih stopnjah in znašajo
353.730.000	din ali 53% načrtovanih.
V	obdobju januar — junij 1984 smo izplačevali osebne dohodke po veljavnih samoupravnih aktih, usmeritvah v gospodarskem načrtu za leto 1984 ter zakonskih omejitvah, ki urejajo področje rasti sredstev za osebne dohodke OZD. ki poslujejo z izgubo, ter v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku. Za osebne dohodke smo razporedili 815,484.000 ali 47% načrtovane mase sredstev. Povprečni neto osebni dohodek na delavca na mesec je znašal 17.182 din.
V	tem obdobju smo omejevali rast osebnih dohodkov zaradi nedorečenosti osnutkov zakona o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov, pri čemer smo želeli preprečiti naknadno usklajevanje osebnih dohodkov z zakonom, kar bi se odražalo kot vračanje oz. zniževanje osebnih dohodkov.
Zaradi omejevanja rasti osebnih dohodkov smo v IM V izplačevali nižje neto osebne dohodke na delavca glede na zadnje trimesečje leta. Izplačani povprečni osebni dohodek je za 22,5% nižji od povprečnega osebnega dohodka, kije bil v obdobju januar — marec 1984 izplačan za gospodarstvo
DO	planirano v S v 000 din		doseženo v S v 000 din		■ % doseg, v S)
Tovarna avtomob.	73,528.028	9,176.296	32,694.046	4,080.217	44,5
TML Adria	20,816.923	2,597.952	9,897.390	1,235.194	47,5
SKUPAJ	94,344.951	11.774.148	42,591.436	5,315.411	45,1
	DO TA	DO TMii ADRIA	DO STORITVP	IDO R1	DSSD SOZD	SKUPAJ
stanje 1/1-84	3.462	1.887	426	129	140	6.044
— prišli	241	75	33	14	11	374
— odšli	419	188	23	14	5	649
stanje 30. 6. X4	3.284	1.774	436	129	146	5.769
SRS (22.145 din) in 13,0% nižji od gospodarstva občine Novo mesto (19.721 din), ob izključitvi 1MV pa za 24,6% nižji (22.742 din) ter 11,5% nižji od povprečja podskupine dejavnosti SRS (19.187 din).
Zaostajanje rasti osebnih dohodkov je porušilo notranja razmerja, zastavljena z enotnim sistemom nagrajevanja, zlasti po 1 juniju 1984, koje bil
uveljavljen nov najnižji znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca (12.200 din).
Izplačana sredstva za osebne dohodke za obdobje januar — junij so po tozdih v skladu s 4. členom zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje sredstev za osebne dohodke. Poudariti moramo,
da z izplačili in poračunom osebnih dohodkov za prvo polletje nismo v celoti izkoristili dovoljenega 21,7% povišanja osebnih dohodkov glede na povprečno izplačano neto maso sredstev za osebne dohodke v letu 1983.
Popolnejši pregled ugotovljenega celotnega prihodka in dohodka ter raazporeditev je podan v tabeli.
SOZD IMV NOVO MESTO
REZULTAT POSLOVANJA januar—junij 1984	v mio
_____________________________________________________________________ din
Zap.
št.	elementi	SOZD planirano	IMV skupaj doseženo	% dos.		DO TA N. m.	DO TME Adria N. m.	DO Storitve	EDO Razvoj, int. N. m.	DSSD SOZD IMV
1.	celotni prihodek	36.739	13.615	38	10.348	2.562	563	65	77
2.	porabljena sredstva	31.619	11.977	39	9.344	2.119	451	32	31
3.	od tega: amortizacija	1.481	624	43	582	23	19	—	—
3.	dohodek	4.940	1.638	34	1.004	443	112	33	46
4.	razporejeni dohodek	4.477	1.963	44	1.342	565	40	6	8
5.	čisti dohodek	463	252	54	116		72	27	38
6.	osebni dohodki	1.752	817	47	454	229	69	27	38
7.	izguba	1.289	1.148	89	797	351	—	—	—
7a	izguba z aktivir.								
	1/3 amort.	1.408	1.148	81	797	351	—	—	—
8.	ostanek čistega doh.	—	3				3		
	Število zaposlenih:	6.149	5.911	3.343	1.800		423	129	216
	povprečni osebni								
	dohodki (neto)		17.411		17.170	16.298	19.317	25.311	21.663
6.	Izguba in vzroki izgube
Obdobje smo zaključili z
1.147,912.000	din izgube ali 104% načrtovane. Vzroke dosežene izgube gre iskat v:
—	zastojih pri proizvodnji zaradi motenj v oskrbi z repro-materiali, predvsem zaradi pomanjkanja deviznih in dinarskih sredstev,
—	izpadu fizičnega obsega proizvodnje, s tem pa tudi realizacije pri vseh vrstah, kar povzroča izpad mase pokritja in povečuje delež fiksnih stroškov na enoto proizvoda,
—	pomanjkanju lastnih obratnih sredstev, kar se odraža v visokem stanju zadolženosti ter visokem deležu obresti na enoto realiziranega prihodka,
—	izpadu prihodka zaradi prenizkih prodajnih cen na domačem trgu,
—	prevelikih zalogah pri PVT, ki so se začele zmanjševati šele po danih popustih v zadnjih mesecih,
—	visoki rasti cen repro-materiala (nad družbenimi projekcijami),
—	padcu kupne moči na domačem trgu,
—	nerazčiščenih odnosih z
, ki je
zaradi nizkih osebnih dohodkov in negotovih razmer ne moremo okrepiti,
licenčnimi partnerji,
— kadrovski šibkosti
— notranji reorganizaciji IMV, ki v celoti še ni zaživela.
Napak bi bilo razumeti, da je z grobo naštetimi vzroki izgube zadeva zaključena. Preseganje načrtovane izgube sili k globljemu razmišljanju o vseh vzrokih in, kar je najpomembnejše, k odločnemu oblikovanju in uresničevanju ukrepov za odpravljanje vzrokov izgube.
Vtis je, da samourpavni organi in družbenopolitične organizacije kljub različnim pobudam dokaj neenotno pristopajo k oblikovanju široke mobilizacijske aktivnosti vseh dejavnikov v kolektivu, brez česar si ne moremo obetati pozitivnih premikov. Ali ni to primerna tema za skrajno resno'akcijo subjektivnih sil v kolektivu?
Vloga prodaje rezervnih delov v sanacijskem programu IMV
Ugotavljamo, da se v zadnjem času posveča večja skrb poprodajni dejavnosti, to je organizaciji servisiranja in prodaji rezervnih delov.
Do letošnjega poslovnega leta je bila ta dejavnost zapostavljena, saj seje naj večja skrb posvečala le proizvodnji in prodaji gotovih izdelkov, medtem ko je bila komercializacija in organizacija rezervnih delov prepuščena sami službi, brez podpore odgovornih za to dejavnost.
Že samo dejstvo, da proizvajalec ne more ostati neprizadet ob tem, kaj se dogaja z izdelki zunaj proizvodnega
procesa, sili v kvalitetne spremembe v organizaciji na tem področju.
Izkušnje nam tudi povedo, da prodaje gotovih izdelkov ne smemo pojmovati ločeno od organizacije servisiranja in prodaje rezervnih delov.
Vidimo torej, da neskladnost — nepovezava proizvodnje s prodajo in poprodajno dejavnostjo — povzroča proizvajalcem in trgovini velike težave pri prodaji. Posledice tega čuti seveda predvsem potrošnik, ker ne dobi na določenem kraju pravočasno rezervnega dela in je prisiljen iskati storitev po drugi poti.
V	našem sanacijskem programu so zastavljene tudi naloge za izpolnitev planirane prodaje rezervnih delov, saj se računa na določen dohodek, ki bo doprinesel k aktivnejšemu poslovanju.
Plan prodaje rezervnih delov je zasnovan na programu: osebnih vozil, gospodarskih vozil, prikolic in servisne opreme in znaša za letošnje leto 2.731.250.000,00 din.
Skupna bruto realizacija prodaje rezervnih delov za vse programe v prvem polletju znaša 1.019.623.000,00 din, kar predstavlja 75% planirane prodaje (1.365.750.000,00 din). Rezultati prodaje za osebna vozila so zadovoljivi, saj je plan realiziran z 98%.
V	programu prodaje rezervnih delov za gospodarska vozila močno zaostajamo, saj dolgujemo tržišču 360 milijonov din. To dolgovanje je konstantno in ni realen prikaz stanja, ker dela, ki jih potrebuje tržišče (uvoz iz ŽRN), zaradi pomanjkanja deviznih sredstev v polletnem obdobju nismo uvozili. Vendar lahko pričakujemo, da bo ta problem v kratkem rešen, saj so že zagotovljena potrebna devizna sredstva, tako da bodo potrebe tržišča pokrite v naslednjih mesecih.
Upravičeno pričakujemo, da bomo plan prodaje rezervnih delov do konca poslovnega leta v celoti uresničili s tem, da bomo delo racionalizirali, izboljšali organizacijo trženja pod pogojem, da nam bo proizvodnja dobavljala pravočasno in v zahtevnih količinah rezervne dele.
FRANC POŽUN TOZD Commerce
r
I Dopisujte v I pričakujemo novice in I prispevke tudi iz vaše I temeljne organizacije!
bonr
Iz muhe slon	J
V______________________________________________s
ali resnica o osebnih dohodkih in prejemkih v IMV
Kdo in s kakšnim namenom pita lokalno javnost z debelimi lažmi o deset, in dvanajstmilijonskih prejemkih vodilne strukture v IMV?
—	Dvojne kuverte so plod bolne domišljije — Ali uradni podatki SDK, organov DPS in naših vodilnih delavcev ne morejo preprečiti natolcevnja, ki se je prikradlo celo med klopi delegatske skupščine?
—	Le 3% delavcev v IMV prejema osebni dohodek v višini od 30 do 49 tisoč dinarjev — Zakaj nekatere občane, ki radi vtikajo nosove v tuje, ne zanima dejstvo, da 82,3% naših delavcev prejema manj od 20 tisočakov mesečno? — 6,1% celotnega prihodka za neto osebne dohodke.
„Odgovoriti pa bodo morali tudi, koliko je resnice v govoricah, da vodilni dobivajo po 10 in več milijonov starih dinarjev visoke osebne dohodke. Nasploh pa bodo morali narediti za informiranje javnosti, prav tako pa tudi svojih delavcev.”
Tako je novinar Dolenjskega lista zaključil svoje poročilo s seje zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto, ki je 27. junija med drugim na podlagi posebnega poročila obravnaval problematiko razmer v IMV.
Uvodoma je omenil, da na seji tudi to pot (!?) ni šlo vse gladko. Poroča, da se je po uvodnem nastopu predsednika K.PO IMV Janeza Roškerja vnela razprava, v kateri je bilo postavljenih več jedkih vprašanj in izrečenih nič manj pikrih trditev.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se podpisani novinar ni spustil na klavrno nizko raven nekaterih „disku-tantov", katerim niti poročilo niti predsednik Rošker nista mogla omajati globokega pri-pričanja, daje v IMV vse narobe, da smo nepopravljivi lenuhi in delomrzneži, daje vse, kar povemo in napišemo, golo blefiranje, da kljub slabim delovnim rezultatom delimo „viške” in astronomske prejemke vodilnim delavcem (KPO). Novinarju bi morda morali biti celo hvaležni, daje bralcem prihranil opis mučne scene, nedostojne tistega trenutka, ko predsednik Rošker ni mogel pred celotnim avditorijem argumentirati trditve o svojem prejemku v preteklem mesecu, ker pač ne nosi vedno v žepu plačilne kuverte.
Težko se je sprijazniti z resnico, da je bil novinar s tem člankom resnično „glas ljudstva” in da vse, kar je napisal, bistveno ne odstopa od namigovanj, katerih smo bili deležni v različnih priložnos-
tih — boli, da največkrat na zborih delavcev v drugih delovnih organizacijah — tudi tokrat, ko so bile izrečene pesede formalne podpore našim naporom.
Delavci IMV smo namreč marsikdaj prisotni v občinskem družbenopolitičnem življenju, torej ne le v bifejih, kot nam nekateri očitajo, in ne moremo v nedogled požirati neutemeljenih škodoželjnih očitkov, še najmanj pa, da za slabo delo delimo tuje denarje za osupljivo visoke osebne dohodke. Resno politično vprašanje je, kdo podtika takšne in podobne laži med delovne ljudi, saj navsezadnje nenehno obveščamo vso lokalno in republiško javnost o vseh tekočih problemih sanacije (tudi mi moramo pikro pripomniti, da naši vodilni in strokovni delavci nenavadno veliko svojega, sicer skorajda neomenjenega delovnega časa namenjajo pisanju poročil). Organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, služba družbenega knjigovodstva, državni organi, tisk in drugi imajo uradne vpoglede oziroma možnosti seznanitve z vsemi problemi, pri čemer so osebni dohodki še najmanj problematično področje. Alije sploh potrebno poudariti, da potrošimo tone pisarniškega in časopisnega papirja za objavljanje poslovnih poročil, v katerih je vedno poglavje o strukturi in razporeditvi celotnega prihodka, torej tudi o izplačevanju osebnih dohodkov. Tako je na primer iz poročila o poslovanju IMV v 1. polletju 1984 razvidno, da smo le 6,1% celotnega prihodka porabili za neto osebne dohodke (poišči-mo podoben primer!) in da v nobenem oziru nismo kršili omejitev 4. člena Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred-
Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete!
štev za izplačevanje osebnih dohodkov. V juliju nismo izplačali nikakršnih „viškov”, niti nismo zvišali osebnih dohodkov. Tudi po poračunu za 1. polletje imamo še vedno nižje osebne dohodke, kot so bili v zadnjem četrtletju 1983.
V IMV ob množici pomembnejših problemov nimamo več ne volje ne časa polemizirati s „čaršijskimi” politikanti, zato v nadaljevanju objavljamo uradno informacijo o osebnih dohodkih v IMV s faksimilom računalniškega izpiska 56 najvišjih povprečnih osebnih dohodkov v obdobju januar — maj 1984 (podatke sta pripravila računski center organizacijsko informacijskega sektorja in računovodski sektor DSSD tozda):
I. OSEBNI DOHODKI V OBDOBJU JANUAR — JUNIJ 1984
V prvem polletju smo razporedili za osebne dohodke 829,046.414 din bruto oz. 600.455.569 din neto, kar predstavlja 6,1% v strukturi celotnega prihodka. Povprečni neto osebni dohodek na
delavca je znašal 17.411 din.
Zaradi zadrževanja rasti osebnih dohodkov pod povprečjem zadnjega trimesečja 1983 smo dosledno upoštevajoč omejitve 4. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov 15. julija pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec junij opravili poračun osebnega dohodka za prvo polletje za 6,7%. Pri tem je ostal povprečni neto osebni dohodek, dosežen v prvem polletju 1984, še vedno za 2,4% pod povprečjem četrtega trimesečja lani. Vrednost točke (bruto 42,80 din neto, za Novo mesto 31.27 din) je ostala nespremenjena in poračun 15. julija ne pomeni avtomatičnega dviga osebnih dohodkov!
Masa sredstev za osebne dohodke in povprečni osebni dohodki januar — junij po tozdih:
TOZD	MASA OD		število	POVPREČNI OD	
	bruto	neto	zap.		
I. DO TOv. avtom.	467.204.292	337,804.319	3.279	23.747	17.170
Proizv. avtom.	351,260.676	254.321.825	2.582	22.647	16.416
Beli Manastir	49,081.917	35,186.447	314	26.052	18.676
Zli	960.244	717.170	6	26.673	19.921
Commerce	34,185.835	24.654.168	215	26.501	19.112
DSSD DO TA	31.715.620	22,924.709	162	32.629	23.585
2. DO TMLA	228,634.078	167,115.198	1.709	22.297	16.298
Proizv. prik.	58,018.465	42,222.581	442	21.877	15.921
TA P »režice	24,485.033	17.931.382	200	20.404	14.943
PO Črnomelj	32,306.451	23,804.448	237	22.719	16.740
Podgorje Šcntj.	18,774.156	13,723.176	149	21.000	15.350
PO Mirna	55.017.235	40,263.774	411	22.310	16.328
TOKO Šmarjeta	10.897.629	7.974.495	89	20.408	14.934
PO Semič	10.839.935	7,998.325	83	21.767	16.061
DSSD DO 'I MLA	18,295.174	13,197.017	98	31.114	22.444
3. DO Razv. inšt.	26.355.534	18,982.892	125	35.141	25.311
4. DO Storitve	68,998.787	49,258.380	425	27.058	19.317
Tehnoservis	33,060.742	23,813.943	205	26.879	19.361
Transport	23.648.615	16.627.481	139	28.356	19.937
DSSD	12.298.430	8.816.956	81	25.287	18.142
5. DSSD SOZD	37.853.723	27.294.780	210	30.043	21.663
6. SKUPAJ IMV	829.046.414	600,455.569	5.748.	24.039	17.411
II.	NAJVIŠJI OSEBNI DOHODKI IZPLAČANI V OBDOBJU JANUAR — MAJ 1984
V skladu s sklepom kolegija sozda IMV z dne 29. 6. 1984 objavljamo podatke o najvi-šjih povprečnih osebnih dohodkih delavcev, obračunanih in izplačanih za obdobje januar — maj 1984.
Zneski v prvi koloni predstavljajo osnovni neto osebni dohodek delavca na osnovi vrednotenja del in nalog (brez
dodatkov), upoštevajoč povprečne stopnje prispevkov iz bruto osebnih dohodkov v tem obdobju.
Zneski v drugi koloni predstavljajo del neto osebnega dohodka delavca, obračunanega in izplačanega za obdobje januar — maj 1984 sestavljenega iz:
—	osnovnega neto osebnega dohodka,
—	dodatkov za delo v deljenem delovnem času, nočno, nedeljsko in delo ob praznikih.
r
Z objavo delovnega osnutka pravilnika o izda-jan ju in urejanju glasila sozda IM V pričenjamo javno razpravo, ki naj bi do sredine septembra potekala po vseh osnovnih organizacijah sindikata. Glede na ugotovitve normativne neurejenosti tega področja, ki pa ji na drugi strani uspešno parira organizacijska nedorečenost in-formacijsko-komunikacijskega sistema v naši delovni organizaciji, bi želeli, da vsaj na področju normativnih aktov, ki opredeljujejo vlogo in namen internega časopisa, storimo korak k izboljšanju. Žal tudi težko pričakovani zakon o informiranju še ni v končni fazi, pa tudi kot takšen ne napoveduje nekih revolucionarnosti na področju internega informiranja.
Predsednike OOS naprošamo, da morebitne pripombe na osnutek pravilnika posredujejo do 15. septembra v poslovni sekretariat.
v____________________________________________>
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
PRAVILNIK
O IZDAJANJU IN UREJANJU GLASILA SOZD IMV
Skladno z določili republiškega zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS 30/73) in skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo IMV je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela IMV sprejel na seji dne pravilnik o urejanju in izdajanju glasila SOZD IMV.
I. UVODNE DOLOČBE
Ta pravilnik določa članom uredniškega odbora (v nadaljevanju UO) pravice in dolžnosti, način poslovanja, notranje odnose ter odnose do izdajatelja in izdajateljskega sveta. Izvrševanje izdajateljskih funkcij je poverjeno DS SOZD IMV (v nadaljevanju izdajatelj), kije za svoje delo odgovoren po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD IMV delavcem v delovnih organizacijah in širši družbeni skupnosti. Časopisna dejavnost glasila je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki se uresničuje z neposrednim vplivanjem izdajatelja prek družbenega organa upravljanja — izdajateljskega sveta in njegovo dejavnost na izvajanje njegove temeljne vsebinske zasnove.
Pri upravljanju glasila v izdajateljskem svetu sodelujejo delegati izdajatelja in DPO SOZD IMV ter OK SZDL v skladu z nalogami in pristojnostmi, kot jih določa ustanovitveni akt.
Osnovne smotre delovanja UO določa izdajatelj na osnovi temeljne vsebinske zasnove glasila, ki jo sprejme po opravljeni javni razpravi izdajatelj. Temeljna vsebinska zasnova je sestavni del ustanovitvenega akta.
Vsebinska zasnova glasila mora vsebovati tudi izhodišča uredniške politike.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Glasilo sestavljene organizacije združenega defa IMV (v nadaljnjem besedilu: glasilo) je informativno-politični časopis delovnih ljudi SOZD IMV, katerega namen je medsebojno obveščanje delavcev IMV o vsem, kar je bistvenega pomena in interesa za njihovo delo v združenem delu.
2.	člen
Vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v delovni organizaciji morajo pospešiti obojestransko obveščenost in pri tem tvorno sodelovati.
3.	člen
Vsi delavci delovne organizacije so enakopravni pri uporabi in objavljanju svojih stališč, predlogov, informacij, mnenj, saj je glasilo Kurir kot oblika informiranja odprt vsem, ki želijo sodelovati.
4.	člen
Vsi, ki sodelujejjo pri izvajanju glasila Kurir, morajo upoštevati:
—	načela, ki so določena v samoupravnih aktih sestavljene organizacije,
—	družbeno odgovornost,
—	spoštovati čast, dobro ime in pravice delovnih ljudi, občanov,
—	utrjevati samoupravno socialistično ureditev,
—	si prizadevati za miroljubno sožitje med ljudmi.
5.	člen
Glasilo Kurir izdaja sestavljena organizacija združenega dela IMV Novo mesto.
6.	člen
Dejavnost glasila obsega: urejanje in izdajanje tedenskega glasila Kurir ter urejanje in izdajanje prilog glasila.
7.	člen
Sedež glasila Kurirje v Novem mestu, Zagrebška 18—20.
8.	člen
Glasilo ni pravna oseba in nima svojega žiro računa. Računovodstvo glasila, sestavljanje proračunov, občasnih računov in zaključnih računov opravlja ustrezna strokovna služba delovne skupnosti skupnih služb SOZD IMV.
9.	člen
Za finančne obveznosti glasila solidarno odgovarja izdajatelj.
Glasilo zastopata in zanj podpisujeta glavni in odgovorni urednik. Podpisujeta pogodbe in druge akte, kijih sklene glasilo iz svoje pristojnosti, ter akte in sklepe, ki jih glasilo sprejme.
10.	člen
Uredniški odbor glasila mora biti organiziran tako, da poleg rednega dotoka informacij v okviru celovitega sistema obveščanja in nemotenega opravljanja vseh zadanih nalog zagotavlja:
—	pravilen vsebinski koncept glasila in s tem izvajanje njegove temeljne vsebinske zasnove,
—	redno izhajanje v planiranem obsegu,
—	skladnost v objavah med področji in rubrikami,
—	ustrezno razmerje med gradivi novinarjev osrednjega uredništva, novinarji delovnih organizacij in resornimi uredniki,
—	gospodarno uporabo finančnih sredstev,
—	sodelovanje z izdajateljem in bralci,
—	učinkovito delovanje uredniškega odbora.
Glasilo zastopata in predstavljata glavni in odgovorni urednik.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE UREJANJA IN IZDAJANJA GLASILA
11.	člen
Glasilo Kurir ima naslednje organe, ki skrbijo za njegovo urejanje in izhajanje:
1.	družbeni organ, ki se imenuje izdajateljski svet,
2.	uredniški odbor,
3.	glavnega in odgovornega urednika.
1. Izdajateljski svet
12.	člen
Izdajateljski svet je sestavljen za obravnavanje določenih nalog s področja izdajanja glasila in ima naslednje pristojnosti in pravice:
—	razpravlja in sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanje vsebinske zasnove glasila,
—	obravnava vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje glasila, in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju in uredniškemu odboru glasila,
—	sprejema temeljni program dejavnosti glasila za dolgoročno obdobje,
—	spremlja izvajanje programov,

—	daje soglasje k pravilnikom in drugim aktom glasila,
—	obravnava gospodarski načrt glasila in daje mnenje k predlogom za ceno izvoda,
—	pripravi predlog avtorskih honorarjev za prispevke,
—	skrbi za neposredno povezovanje oziroma razvijanje ustreznih oblik neposrednega povezovanja glasil z delavci, da se zagotovi njihov neposredni vpliv na delo in razvoj glasila oziroma podružbljanje informacij,
—	opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom in splošnimi akti,
—	daje mnenje k imenovanju glavnega in odgovornega urednika,
—	daje soglasje o zadevah, ki se tičejo javnosti dela glasila.
13.	člen
Predsednika izdajateljskega sveta voli na predlog sveta delavski svet SOZD IM V. Glavni in odgovorni urednik ne moreta opravljati funkcije predsednika sveta. Predsednik sklicuje seje na svojo pobudo, na pobudo glavnega ali odgovornega urednika ali članov uredniškega odbora.
14.	člen
Glasilo je dolžno objaviti sklepe, mnenje in predloge izdajateljskega sveta. Naloga sveta pa je, da izdajatelja sproti obvešča o svojem delu in najmanj enkrat letno o tem predloži pismeno poročilo.
15.	člen
Kadar pride do nesoglasja ali spora med člani uredniškega odbora ali člani izdajateljskega sveta, je predsednik sveta dolžan obvestiti izdajatelja in sporno zadevo predložiti v dokončno odločitev.
16.	člen
Mandat članov izdajateljskega sveta traja 2 leti.
17.	člen
Izdajateljski svet deluje v skladu z določili ustanoviteljskega akta ter po poslovniku, ki ga sprejme za svoje delo.
18.	člen
V skladu z nalogami st) člani izdajateljskega sveta za svoje delo odgovorni DS SOZD IMV.
2.	Uredniški odbor
19.	člen
Uredniški odbor ima zlasti naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	ugotavlja, ali so pripravljeni članki za objavo v skladu s programiranjem tem, določenih na sejah uredniškega odbora,
—	oceni vsebinsko ustreznost prispevkov,
—	določi oziroma izbere teme za naslednjo številko,
—	obravnava druge zadeve, pomembne za obveščanje delavcev SOZD IMV,
—	člani uredniškega odbora so dolžni pisati za časopis in skrbeti za razširjanje dopisniške mreže.
20.	člen
Glavnega in odgovornega urednika ter člane uredniškega odbora imenuje delavski svet delovne organizacije, kateremu tudi odgovarjajo za svoje delo.
21.	člen
Člani uredniškega odbora so dolžni sproti sodelovati z glavnim in odgovornim urednikom pri načrtovanju vsebine posameznih predvidenih izdaj glasila, razsojati o za objavo pripravljenih prispevkih ter glavnemu in odgovornemu uredniku pomagati pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove glasila.
O svojem delu morajo redno poročati izdajateljskemu svetu. Skupaj z. urednikom člani uredniškega odbora odgovarjajo za odprtost glasila, skrbijo za estetski videz glasila ter za celovitost informacij o vseh dogajanih v delovni organizaciji.
22.	člen
Člani uredniškega odobra izvolijo na svoji seji med seboj predsednika. Glavni in odgovorni urednik ne more biti izvoljen za predsednika uredniškega odbora. Prvo sejo uredniškega odbora skliče in vodi do izvolitve predsednika najstarejši član odbora.
Seje uredniškega odbora sklicuje predsednik uredniškega odbora na lastno inciativo ali na zahtevo odgovornega urednika, treh članov uredniškega odbora, izdajateljskega sveta ali izdajatelja glasila. Seje uredniškega odbora so javne.
23.	člen
Člani uredniškega odbora se morajo redno udeleževati sej uredniškega odbora in na njih konstruktivno sodelovati s predlogi, nasveti in pobudami.
24.	člen
Uredniški odbor glasila Kurir lahko imenuje urednike posameznih rubrik v glasilu. Za urednike rubrik lahko uredniški odbor imenuje tudi člane kolektiva, ki niso člani uredniškega odbora.
3.	Glavni, odgovorni in tehnični urednik
25.	člen
Glavnega urednika imenuje DS SOZD IMV za dobo 2 let, potem ko dobi mnenje uredniškega odbora in časopisnega sveta. Za svoje delo je glavni urednik odgovoren DS SOZD IMV.
26.	člen
Glavni urednik ima zlasti naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	organizira in vodi delo uredniškega odbora ter skrbi za vsebinsko urejanje glasila ter za izvrševanje politike izdajatelja in izdajateljskega sveta,
—	sklicuje in vodi seje uredniškega odbora, na katerih se pripravlja vsebina naslednje številke,
—	programira vsebino posameznih izdaj glasila,
—	določa in razporeja zadolžitve članov uredniškega odbora,
—	vzdržuje stike z izdajateljem in DPO SOZD IMV,
—	o delu UO in problematiki glasila poroča izdajateljskemu svetu in izdajatelju.
27.	člen
Odgovornega urednika imenuje DS SOZD IMV, potem ko dobi mnenje uredniškega odbora in izdajateljskega sveta. Njemu je urednik tudi odgovoren za svoje delo.
28.	člen
Odgovorni urednik ima naslendje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	odgvarja za uresničevanje vsebinske zasnove glasila in njenih prilog,
—	odgovarja za objavo posameznih prispevkov, razen za tiste, ki jih je kljub nasprotovanju objavil izdajateljski svet.
29.	člen
Tehnični urednik ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	skrbi za oblikovno ureditev časopisa Kurir,
—	v sodelovanju z glavnim urednikom pripravlja zrcala posameznih strani,
—	tehnično opremlja gradivo za tisk,
—	se dogovarja o vsem, kar je v zvezi s tiskanjem časnika,
—	skupno z glavnim urednikom določa čas za oddajo rokopisov v posameznih fazah redaktorske, tehnične in uredniške obdelave ter je soodgovoren za spoštovanje rokov,
—	v tiskarni je dolžan, poleg prelamljanja strani, pregledati vse mednaslove, naslove, podnaslove in nadnaslove ter je soodgovoren za njihov pravilen natis,
—	pregleduje in odgovarja za pravilnost računov za tisk časnika,
—	opravlja druga nujna dodatna dela z drugih področij po nalogu odgovornega urednika.
30.	člen
Za svoje delo je tehnični urednik odgovoren uredniškemu odboru.
IV.	OBVEŠČANJE, SESTAVA ČLANKOV, POPRAVEK, ODGOVOR IN OBVESTILO
31.	člen
Obveščanje delavcev v sestavljeni organizaciji mora biti organizirano tako, da zagotavlja pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost prispevka.
32.	člen
Vsak zaposleni v sestavljeni organizaciji lahko predlaga oz. zahteva od odgovornega in glavnega urednika, da poskrbi za sestavo članka o določenem problemu.
33.	člen
Vsi prispevki za glasilo morajo biti predloženi glavnemu uredniku po rokovniku, ki ga določi uredniški odbor pred oddajo rokopisov v tiskarno. V izjemnih primerih se lahko rokopisi oddajo po dogovoru z urednikom tudi kasneje. V nasprotnem primeru se prispevek objavi v prihodnji številki glasila.
34.	člen
Člankov ali prispevkov, ki niso podpisani, se ne objavlja, lahko pa se jih objavi po dogovoru z avtorjem, ki mora biti znan uredniškemu odboru s psevdonimom ali s skrajšavo.
Nepodpisani objavljeni prispevki so prireditve, povzetki ali prispevki članov uredniškega odbora, če se za tak način dogovorijo na seji.
35.	člen
Risane prispevke, grafične pristope in fotografije je treba dostaviti v razmerju, za katerega se avtorji dogovore z glavnim urednikom.
36.	člen
Prispevke sme uredništvo in uredniški odbor korigirati, spremeniti, če to seveda ne spreminja njihovega smisla. Za večje popravke, ki spreminjajo bistvo ali vsebino prispevka, je potrebno soglasje avtorja.
Naslovi, nadnaslovi, mednaslovi, podnaslovi, podpisi k slikam in oblikovna podoba glasila so izključno v pristojnosti uredniškega odbora oz. urednika.
37.	člen
Zaposleni oz. prizadete osebe imajo pravico zahtevati od odgovornega urednika, da objavi popravek sestavka, če je bilo v sestavku prizadeto njegovo dobro ime, čast, pravica ali korist.
38.	člen
O objavi popravka odloča odgovorni urednik po postopku, ki je določen v zakonu o javnem obveščanju.
39.	člen
Delovni ljudje, občani, družbenopolitične skupnosti in drugi upravičenci iz 20. člena zakona o javnem obveščanju imajo pravico do javnega odgovora na sporočilo, ki je bilo objavljeno v glasilu Kurir, če se z odgovorom bistveno dopolnjujejo dejstva in podatki iz že objavljenega sporočila ali prispevka.
»	40. člen
O objavi odgovora odloča odgovorni urednik. Odgovor mora biti objavljen v prvi naslednji številki po njegovem prejemu.
41.	člen
Odgovorni urednik je dolžan objaviti odgovor, kadar se s tem bistveno prispeva k razumevanju problema, ki ga je obravnavalo objavljeno obvestilo oz. sestavek, in če zagotavlja čimbolj popolno, objektivno in vsestransko obveščanje.
Odgovorni urednik odgovora ne objavi, če se odgovor vsebinsko ne navezuje na objavljeno besedilo ali če nasprotuje naši družbeni ureditvi.
42.	člen
V primeru, da odgovorni urednik odkloni objavo odgovora, se lahko prizadeti pritoži na uredniški odbor v 15 dneh od izida prve naslednje številke glasila Kurir. Uredniški odbor mora o pritožbi odločiti v 15 dneh po prejemu pritožbe.
43.	člen
Na zahtevo republiškega ali zveznega organa, ki je pristojen za informacijo, mora odgovorni urednik v prvi naslednji številki glasila Kurir objaviti brezplačno sporočilo, ki je posebnega pomena za občane in organizacije, če gre za življenje in zdravje ljudi, za njihovo premoženje, za javni red in mir ipd.
44.	člen
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva lahko zahtevajo, da se v glasilu Kurir objavijo njihova sporočila, če so pomembna za javnost.
45.	člen
Za obvestila iz prejšnjega člena se smatrajo obvestila javnosti, s katerimi jo želimo o čem seznaniti ali s katerimi se zbirajo nujne informacije.
46.	člen
O objavi obvestila odloča odgovorni urednik glasila. Pri tem upošteva pomen in nujnost obvestila, materialne možnosi in okvir dejavnosti glasila, določene s sklepom o izdajanju glasila Kurir.
V.	PODATKI, KI MORAJO BITI OBJAVLJENI V GLASILU
47.	člen
Na vsakem izvodu glasila delovne organizacije IMV morajo biti navedeni naziv oz. ime in priimek izdajatelja ter naslov izdajatelja, naslov uredniškega glasila, ime in priimek odgovornega urednika, glavnega urednika in tehničnega urednika, kraj in leto natisa ter naslov in ime tiskarne.
48.	člen
Najmanj enkrat letno morajo biti v glasilu objavljeni podatki o virih financiranja glasila, o višini dotacije, o deležu dohodkov in drugih virov, o letni nakladi in drugi podatki, ki so v zvezi z izdajanjem glasila in ki so pomembni za javnost.
VI.	FINANČNO POSLOVANJE
49.	člen
Finančno in administrativno poslovanje glasila se opravlja v DSSD SOZD IMV na podlagi letnega gospodarskega načrta.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Ta pravilnik sprejme DS SOZD IMV z večino glasov vseh delegatov.
51.	člen
Spremembe pravilnika se izvedejo po istem postopku, kot se ga sprejme.
52.	člen
Pravilnik stopi v veljavo v 8 dneh po objavi na običajni način.
Predsednik DS SOZD IMV
7
■
sllfL -.•:	»j.	,0! ■ . >C	’	• - filiifi.
U .	:!	IA jJ	li ?•	■ ■ oq
"■<	. -.ii;	>i ‘.i	.'ji
ti ■	..	•'	on_- 'ro .!•	ni »j! • • i n,'-, j
■ ■
>•'	... -Ah . ,	b ,v ..... ,	-j( ijjio
.	. ..	.j , ■)
■iin	..'•■ •...	-■ •• ;,nS9<: iro3 o o ..ibS ,	a


.	'■ :wi ■	■ ■	1 ' .	’•	••{Ho©
•i -g !.	b\! <	'	• '	• i) .ti - tlžOi >; b OVjo
■
UJIcAJO V IH-UL' • 10
>;■ '■ i *'	-	.. ■■	;■	- d. 'jv	/ A
't	im .	'
• ■" i! : ■	'.v

3 i,- a V OJ 8 :*q O H Č, ;• - VIR A V
•Sivi!.! '	nm'4 ....!< q i;;. J U' GXO£ Qć?.<J
blooj -u	A[ 2h‘-0 -m* .riv
'• -i..	' 'n<; ti. ■ v ;	n • . .
■ : i iiac u>,	iq <	>:>	s ./so
.9rni,«f|< i
'
"-------------------------------------------■--------------------------



l.glO blrf •	.i	—oif;..	. < i j:. • JO
' •	• !L	.i! i;'	i. .
■	....- .	: . :C:	...	...» , . ... ,
-
-i- ’ •■''a •-	■• .• •' • .	k :■■■-* -	...... .i
-
fl.i : / i . i.". .S... L /-J	- a
il. •	,
-O« ob fr dur: i

.
■ i' i! '•	•<> ,! •KfiJ.. .fj -	. • .■■■,■ i,:;- ,	:	.'
' : ! .'	' A	•	T	.'-A.....	.
Jano.i ilc KM7biq ,terf < .Jel. ov< •'n or. . uk
-
- M O;: i. i !-!;■' d(	- J. r. '	...	■ ., . . .. ..
V C ' oiiV,;Ldo oii.i ;i-	.. 5ov
'
■
■
■	6t:	/i ;	■	.-..-n. i . .....	■ ■
■
. no,;	, ;• H., i . ,1.' A a, v j.,	. , tu, ...
-
o .•.i); ’J '	.'J'. -v	-
r
—	presežka norme,
—	razlike do zajamčenega osebnega dohodka.
Zneski v tretji koloni predstavljajo del neto osebnega dohodka, ki izvira iz dodatkov za
—	minulo delo,
—	delovno dobo v IMV.
Zneski v četrti koloni so del
neto osebnega dohodka, doseženega v podaljšanem delovnem času (nadure).
Zneski v peti koloni so del
neto osebnega dohodka, ki izvira iz nadomestil za boleznine do 30 in nad 30 dni.
Znesek v šesti koloni je
seštevek kolon 2 do 5 in predstavlja skupno izplačani osebni dohodek v obdobju januar — maj 1984.
Faksimil računalniškega izpiska
V obravnavanem obdobju je znašalo povprečno število delavcev 5.927. Upoštevajoč dejanska izplačila (kolona 6), je bilo število delavcev v posa-
meznih razredih (razpon 5.000 din) naslednje:
Iz rekapitulacije pregleda je razvidno, daje 82,3% delavcev v IMV prejemalo osebni dohodek do 20.000 din, 14,7% de-
lavcev 20.000 do 30.000 din in 3% delavcev med 30.000 do 49.000 din.
Namesto zaključka
Vse, kar je bilo v tem pisanju rečenega, ponekod tudi z manj strpnim tonom, ni naslovljeno na veliko večino občanov, ki z veliko razumevanja in pripravljeni pomagati spremljajo naša prizadevanja. Nedvomno tudi njim ni vseeno, kakšna bo usoda IMV, ki jo nekateri skušajo spodjedati s sejanjem neresnic in nezaupanja do sposobnosti kolektiva, da si s pomočjo družbene skupnosti pomaga iz težkega položaja. Morda bo ta informacija prispevala, da tudi tisti manj seznanjeni ne bodo več nasedali neresničnim govoricam, njihovim zlonamernim avtorjem pa spodnesla kratke noge lažnivcev.
dejanska izplačila januar — maj 1984 v 1.000 din	število delavcev v skupini	struktura
0-10		340
10-15	2.803	47,2
15-20	1.734	29,5
20-25	630	10,6
25-30	242	4,1
30-35	98	1,6
35-40	56	0,9
40-45	20	0,3
45-49	4	0,1
REKAPITULACIJA:		
0-20		4.877
20-30	872	14,7
30-49	178	3,0
SOZD IMV NUVU MESTO				STR	1	31.07.64
PREGLED POVPREČNIH OS EUrtih ODHODKOV	PO DELAVCIH	ZA JANUAR	- MAJ 1964		
ZAP. M.ST. PKHMEK IN IME	PO AUOM	red« celo	MiN.UELJ	PUO.O.C. OULNiŠKA	SKUPAJ
	TjL išv'>	• v’ .3V; Z	/	. 3	4	5	6 (2 10 51
1 16443 ROŠKER JaNEZ	45199.2U	45787,44	2840,22		48627,66
2 04626 KKHiN ALOJZ	29471,10	31791,31	3359,40	13019,69	46170,40
3 16169 sinic Marjan	40618,20	40793, 54	5344,50	V'-	46136,04
4 07299 VALENTIČ PAVEL	39396,60	39566,80	5955,30		45524,10
5 16434 ORUNFELD AJAM	*9245,75	40155,48	4351,95		44507,43
6 05785 LIPAR EMIL	29 lo5,70	29235, 73	4426,30	10679,71	44343,74
7 18195 60*3AN FRANC	41595,48	40969,09	3359,40		44326,49
8 164*7 KOČEVAR 80Z0	40007,40	40169,66	3369,94		43559,60
5 16280 ŠKOBERNE JUSiP	39396,60	40296, 39	2443,*o		42741,59
10 16312 KKAMŽER STEVO	36953,40	37855,19	4686,40		42741,59
11 1692/ PcVEC LlKlL	41229,00	23742,24	3359,40	15596,00	4*699,64
12 16415 STEBLAJ IVAN	38175,00	38457,66	4183,96		42641,64
13 16383 dAŠKJVIC JOŽE	39396,60	39556,78	2746,60		42305,33
14 16407 PIRC MAJDA	35731,80	36782,16	2595,90	2665,32	4*043,38
15 06426 PIRC ANTON	38327,70	38545, ED	3054,00		41599,60
16 06486 POREDOŠ ŠTcFaN	35273,70	35430,73	6108,00		41538, 18
17 18105 LUCKMaN MIHA	33899,40	34689,02	k: 74d 160	8*52,9*	41390,55
18 06418 PILETIČ JOŽE	29165, 70	29290,64	3617,50	6234,81	41342,96
19 04395 OR INC JANEZ	3a731,8U	3642 7,22	4738,70		41160,92
20 16753 KURENT NIKO	30175,UU	34305,49	3054,00	3715,20	41074,69
21 18643 Jakovljevič cedomi*	39396,60	59200,82	1425,20		406*0,02
22 04140 8aHC VLADIMIR	36380,77	36507,68	4046,55		40554,20
23 05536 KOTNIK LADIsLaV	J4Ž t 60	36426,28	4122,90		40549,18
24 05058 JaKLIC IVAN	35 73 1, 80	35815, 38	44*8,30		40243,68
25 07567 ŽI8ERT aUJJLF	34968,30	35487,97	4397, 7o		39835,73
26 04264 BLATNIK STANISLAV	34510,20	04592,28	5191,60		39764,06
27 075OO ZUPANČIČ FkANC	34968, 30	35157,23	4561,00		1J t f
28 05672 KUKOVEC MILAN	33 746, 70	33827,93	5802,60		39630.53
					
30 18395 ORJUEN iGUR	37258,80	36368,05	*290,50	643,10	39501,65
31 07465 ZORKU ALBERT	34815,60	33927, 12	4561,00	822,70	39330,6*
32 05829 LUKŠIĆ STANISLAV	35273,70	35354,65	89/0,20		39324,65
33 05093 JAKŠE ANTUN	34052,10	33871,60	5191,du		39063,4u
34 04847 OUaSIN JOŽE	29165,70	30008,12	4428,30	4561,66	38998,09
35 04712 RR10L SRECKu	29165, 70	28455,89	4 783,70	4897,18	898,75	36985,52
36 05514 KOŠIR BRANKO	34052,10	34276,34	4426,30		36704,64
37 16925 RATNIK ERiH	36189,90	36336,07	2290,50		38626,57
38 00004 GABRIČ JOŽE	33-135,90	33433,19	5039,10		38472,29
39 04770 CERSTENHUFE* IVAN	29013,00	29733,36	2137, 60	6566,02	36437,19
40 18064 SURINA ZAJC CIRILA	35731,80	36119,73	2137,60		38257,53
41 18480 STRAŠcK JANKO	36800,70	3/481, 73	763,50		38245,23
42 15701 PRUS ANDREJ	19545,60	19621,42	458,10	18153,96	38233.49
43 16648 ScVER DUŠAN	35609,64	35989,07	22*9,42		38218,49
44 18586 POTRČ MARJAN	35121,00	35146,24	2901,30		3804 7,54
45 16474 ŽLOGAR JOŽE	36342,60	36486,77	1527,00		38013,77
46 06643 KEBA DRAGUTIN	33 746,70	33890, 09	3817,50		37707,59
47 184 74 ToMŠiC BOJaN	35731,80	35873,98	1527,00		37400,98
48 06667 RIBIC LEOPOLD	29165,70	29303,20	2443,20	5627,88	37374,28
49 08110 MOŽE JOŽE	21683,40	21769,59	916,20	14600,28	37286,07
50 05472 KOPITAR MLADEN	31608,90	31682,68	4122,90	1279,13	37084,72
51 05109 BANJAC DJURICA	22905,00	22954,67	1374,30	12734,28	37063.25
52 07563 PRETNAR BORUT	35273,70	32460,38	2137. 80	2443,20	37041,38
53 04789 G0GIC SIMO	33135,90	33246,45	3664,80		36911,25
54 05777 LIKAR PETER'	27180,60	27378,98	2290,50	7191.70	36861.18
55 06644 REBERNIK LEUPOLO	31914,30	32053,38	4581,00		36634,38
56 05613 KRAUS MARJAN	32219,70	32295,44	4275,60		36571,04
Ko sva z mogočne nemške avtoceste zavijala v Miinchen, nama je tu in tam prijazno pomahal kak voznik ali njegov sopotnik v kolonah vozil, ki so se gnetle v to bavarsko prikolico. Pozdravi so bili verjetno izrazi dobrodošlice naših rojakov, ki so brez težav prepoznali, da je avtodom prišel iz njihove domovine, saj so bile oznake njegovega porekla dobro vidne. Kar topleje nama je bilo pri srcu.
Miinchen je že skoraj na pol jugoslovansko mesto, saj je v njem veliko delavcev —Jugoslovanov, ki so si predvsem zaradi bližine matični domovini tukaj poiskali svoj vsakdanji kruh. Kljub temu pa nama je bilo precej težko odkriti novomeško oazo v tem mestu — predstavništvo 1MV za Nemčijo. Morala sva kupiti načrt mesta, da sva prečkala center mesta in v zahodnem delu končno le našla Landsberger Strasse. Kot prijazni stari znanci so naju pozdravile tam razstavljene prikolice Adria.
Prav tako prijazen, vendar nemško korekten je bil gospod Dahmer, vodja predstavništva.
Sprejel naju je v svoji pisarni, kamor pa nepovabljen gost nikakor ne more priti. Že prej naju je najavila iz prodajalne njegova tajnica, potem pa sva morala še na hodnikih pritiskati na avtomatske ozvočene ključavnice, da so naju končno le spustili v njegove prostore.
Gospod Dahmer je že dolgoletni sodelavec novomeškega proizvajalca prikolic in poznavalec nemškega trga v tej branži. Nasul nama je kup podatkov o prodaji prikolic na nemškem trgu. Pogovarjali smo se angleško. Gospod Dahmer je zelo samozavestno po svoje oblikoval pravila angleške slovnice, ne da bi ga to količkaj motilo. Zanj so bili važni le dejanski podatki in številke. Tudi v kasnejših pogovorih s tujimi poslovneži sva opazila, kako pomemben je samozavesten nastop, ob takem nastopu pa izginejo jezikovne pomanjkljivosti in tudi klavrno znanje tujega jezika človeka, ki sicer ve kaj dela, ne ovira preveč. Važen je biznis in interesi za njim, ne pa nastopaštvo. Na to pa naši predstav-
„ Poglejte,” je poudaril gospod Dahmer, „na tej ulici je na vsega kakih tri kilometre dolžine razporejenih najmanj kakih deset prodajalcev prikolic. To je skoraj vse, kar premore Miinchen. Je pa lepo razvidno, kako huda konkurenca vlada na tem področju v ZRN. Jugoslovanske prikolice so tu v neposrednem boju z najbolj znanimi znamkami nemških prikolic. In tako pridejo seveda vse pomanjkljivosti bolj do izraza. Že sedemnajst let prodajam Adria prikolice, in kar naprej ugotavljam, da nimajo tistega, kar je za Nemce tako pomembno — zunanje dovršenosti. Za nemški trg je samo po sebi razumljivo, da bi morale priti prikolice iz uvoza, ki bi bile po kvaliteti povsem enakovredne nemškim, dvajset odstotkov cenejše, če bi hoteli,
... - v
v
šenost proizvodov in upoštevati želje kupcev, če jih želimo obdržati.
Ob vsej kritičnosti pa je bilo čutiti, da je po svoje navezan na prikolice Adria. Poudaril je, da se prodaja ponovno izboljšuje in da načrtuje za letos nekaj povečano prodajo. Suha leta se umikajo in mogoče bo iztržiti nekaj več, seveda le ob povečani skrbi za kvaliteto in ob zmernih cenah.
„Razlika v kvaliteti ostaja približno enaka, kot je bila, medtem ko je razlika v ceni vse manjša. To gre prodaji novomeških prikolic v slabo,” je povedal nemški poslovnež.
Avtodom si je dobro ogledal. Videti je bilo, da ga zanima, ni pa hotel pokazati niti najmanjše vznemirjenosti. Ob plohi kritičnih pripomb je povedal, da bi se dalo avtodom dobro plasirati na nemškem tržišču, če bi seveda prodajo uskladili in proizvod pravi čas dokončali ter začeli serijsko izdelovati.
da bi šle dobro v promet. Nemški kupec se že iz previdnosti in nacionalnega ponosa najprej odloči za nemški proizvod, kadar ima na izbiro enako kvaliteten domači in tuji izdelek, nižja cena pa je pri tej njegovi izbiri tudi tukaj lahko odločilna.”
Gospod Dahmer nama je naštel še nekaj pikrih pripomb na račun jugoslovanske kvalitete in poslovnosti. Tudi na račun avtodoma je imel marsikaj povedati. Kasneje, ko sva v avtodomu gostila še številne druge poznavalce, pa sva ugotovila, da je bilo oko gospoda Dahmerja le nekoliko preostro. Morda je res nekaj stvari ocenil preveč strogo, nikakor pa ne gre prezreti zrna resnice v njegovih pripombah, da je pač treba gledati tudi na zunanjo dovr-
Nemški trg je velik, konkurenca na njem pa tudi
l______________________)
|p(C««NVVC<N

15“
ž glasilo — to >e boljše od jeze, ^češ da o vaši TOZD nič ne
2 berete!
2

niki, kot so nama tuji poslov-	Kjerkoli seje naše vozilo na dolgi poti po Evropi ustavilo, povsod seje ob njem zbrala kopica radovedneži dostikrat zajedljivo na-	nežev, kamperjev, ki se zanimajo za vsako novost na trgu. Na sliki: avtodom na našem predstavništvu
mignili, radi pozabljajo.	v Miinchnu.
Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju
Pozivamo vse člane kolektiva, da predlog proučite in morebitne pripombe in dopolnitve predloga posredujete v izobraževalni center IM V, najpozneje do 24. 8. 1984.
Posebna delovna skupina koroške regije je na pobudo združenega dela in ostalih subjektov te regije izdelala nov predlog o višini kadrovskih štipendij, ki naj bi bile različne glede na to, kje štipendist v času šolanja stanuje. Predlog je obravnavala tudi skupščina samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji in ga dala v javno razpravo podpisnikom sporazuma.
Pri izdelavi predloga je delovna skupina upoštevala, da mora biti tudi kadrovska štipendija prilagojena življenjskim stroškom šolanja, pri tem pa mora še vedno ostati stimulativna.
V kolikor bo predlog podprt, naj bi bil sprejet v šolskem letu 1985/86.
Po novem predlogu naj bi bile višine kadrovskih štipendij določene glede na to, ali se štipendist šola v kraju bivanja,, ali izven kraja bivanja, ali je vozač.
Osnova za izračun so ugotovljeni življenjski stroški, ki se ugotavljajo za vsako šolsko leto.
Po danih kriterijih bi štipendije za šolsko leto 1984/85 znašale:
učenci: uspeh	v kraju bivanja točke	znesek		izven točke	kraja bivanja znesek
zadosten	285	2.465,00	570	4.930,00
dober	350	3.027,00	695	6.012,00
prav dober	425	3.676,00	850	7.352,00
odličen	520	4.498,00	1035	8.953,00
študentje:				
	v kraju bivanja		izven	kraja bivanja
uspeh	točke	znesek	točke	znesek
6 — 6,5	340	2.941,00	625	5.406,00
6,6 — 7,2	380	3.287,00	695	6.012,00
7,3 - 7,9	420	3.633,00	770	6.660,00
8,00 — 8,6	465	4.022,00	855	7.396,00
8,7 — 9,3	520	4.498,00	906	8.304,00
9,4 — H)	630	5.449,00	1150	9.947,00
Vrednost točke za šolsko leto 1984/85 je 6,65 din.
Štipendist vozač dobi štipendijo v kraju bivanja prevozne stroške.
Dopisujte v vaše in naše glasilo!
Kurir
Dokumentacija za ureditev vrtca IMV
Akcija za pridobitev otroškega vrtca v IMV je v teku. V ta namen so delegati delavskega sveta sozda odobrili uporabo sredstev sklada skupne porabe — nestanovanjski del — v višini do 30.000 din za potrebe pridobivanja upravne dokumentacije in vodenje upravnih postopkov za ureditev otroškega vrtca IMV.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta Mata So-pščičct se zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem in vodstvu sozda IMV za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje.
žena Marija in sinova
Ljubljančani dobro sprejeli popularne „katrce”
Taksisti Integrala v celoti zamenjali vozni park
Pred kratkim so v Integralo-vi temeljni organizaciji Taksi kupili 10 novih vozil znamke Renault 4 ali, kot jih tudi drugače imenujemo, „katrce". Po besedah tov. Blatnika, direk-torjate temeljne organizacije, so se za ta nakup odločili zaradi tega, ker v Ljubljani do sedaj skorajda ni bilo moč s taksi vozili prevažati tudi kosovnega blaga, tu predvsem mislimo na gospodinjske aparate, televizorja in podobno. Ljublja-
TAXt
nčani „so dobro sprejeli noviteto, tako da je povpraševanje po „katreali” večje, kot pa so naše kapacitete.
Tudi v ceni prevozov je razlika, tako je katrca za dinar po kilometru in 5 din pri Startu cenejša od ostalih vozil. V letošnjem letu bodo kupili še osem vozil znamke Renault 18.
V temeljni organizaciji Taksi nabavljajo vozila z lastnimi
sredstvi in krediti. Tako je občina Ljubljana — Center pokazala veliko razumevanja za težave taksistov, saj so jim letos odobrili iz sklada skupnih rezerv 10 milijonov dinarjev.
Z nabavo planiranih vozil bodo do konca leta v celoti obnovili oziroma zamenjali vozni park, ki v tem trenutku šteje 32 vozil R 18, 10 „katrc", 5 lad, 5 kombijev, 5 .1ETT in 2 Golf diesel.


ŠPORT IN REKREACIJA
V poletnih mesecih se običajno rekreiramo vsak po svoje, vsi pa se več ali manj kopljemo v znoju in tako nam osvežitev v hladni vodi še kako prav pride.
Zal pa tega občutka nismo dobili v Dolenjskih Toplicah, koje bilo organizirano rekreativno med tozdovsko tekmovanje. Udeležba je bila pičla, dasiravno je bil informator natisnjen teden dni pred tekmovanjem. Zal pa se nekaterim tovarišicam, ki običajno skrbijo za razdelitev, vsebina ni zdela toliko pomembna, da bi ga razdelile med ljudi.
In vendar je bilo tekmovanje, kjer je šlo predvsem za preizkus lastne vzdržljivosti in primerjavo rezultatov, le izpeljano. In predhodni pokal je prešel v roke novega zmagovalca.
Moški so pomerili moči v treh kategorijah, ženske pa v dveh, in sicer v kravlu in prsnem slugi:
Tri dni na Krki
Konec avgusta, točneje od 24. do 26. avgusta, pripravljajo v službi družbenega in socialnega standarda v sodelovanju s športnim društvom regato po Krki.
K sodelovanju vabijo vse, ki imajo svoje čolne (kanu ali kajak), da se udeležijo tridnevnega izleta od izvira do izliva reke Krke.
Za prevoz čolnov v Zagradec, kjer bo Start, in iz Brežic nazaj v Novo mesto bo poskrbljeno. Vsak udeleženec pa bo v ta namen moral vzeti en dan dopusta, izleta pa se lahko udeležijo tudi družinski člani. Vendar pa je udeležba omejena, saj lahko sodeluje, predvsem iz varnostnih in organizacijskih razlogov, le petnajst članov.
Zato pohitite s prijavami, časa imate do 11. avgusta, prijavite pa se pri Borisu Vovku (tel. 24-495 ali int. 85), kjer vplačate tudi akontacijo 1000 po osebi (v ceno so všteti hrana, prenočišče v šotorih, prevozi čolnov).
Izleta se lahko udeležijo le plavalci.
V kolikor bo izlet uspel, bo v jesenskem času organiziran podoben izlet po Kolpi.
Rezultati:
moški do 30 let — kravl
1.	Danijel Vohar 32,2 (EDO Rl)
2.	Gorazd Mlinar 33,0 (ADRIA)
3.	Igor Štangelj 34,5 (DO TA)
moški od 30 do 40 let:
kravl:
1.	Boris Vovk 34,5 (DSSD sozd)
2.	Jože Sotler 39.4 (tozd PAP Brežice)
moški nad 40 let:
kravl:
1.	Peter Uršič 40,82 (tozd PAP Brežice)
2.	Ahmed Hanušič 41,30 (tozd PAP Brežice)
3.	Miodrag Vrtunski 41,70 (EDO Rl)
ženske do 30 let: prosto:
1.	Irena Tomše 1.21,0 (tozd PAP Brežice)
2.	Jožica Matjašič 1.50,0 (tozd PAP Brežice)
ženske nad 30 iet:
1. Grela Planinc 59,0 (tozd PAP Brežice)
družinski člani od 8 do 13 let:
I. Boris Petkovič 41.4 Ekipna razvrstitev:
1.	—tozd PAP Brežice
2.	EDO Rl
3.	DO TA
4.	DO TME ADRIA
5.	DSSD sozda
prsno
1. Andrej Železnik 50,2 (ADRIA)
2- Boris Bukovec 52,0 (DO TA)
prsno
1.	Vanja Ljubeč 53,0 (EDO Rl)
2.	Ivan Kecojevič 53,2 (DO TA)
3.	Branko Kopinč 57,4 (tozd PAP Brežice)
prsno
1. Goroslav Čič 50,90
(l;do rd
Imenovana komisija za letni in zimski oddih
Delavski sveti tozdov in DSSD so obravnavali predlog pravilnika o uporabi počitniških zmogljivosti in ga tudi sprejeli. Pravilnik o uporabi počitniških zmogljivosti je bil 24. 5. 1984 sprejet tudi na koordinacijskemu odboru OO ZS sozda 1MV.
O uporabi in razporejanju letovanja v počitniških objektih odloča komisija za letni in zimski oddih. Sestavo komisije je predlagal KO OO ZS sozda IM V, osnovne organizacije sindikata v tozdih pa so imenovale člane, s katerimi je nato soglašal tudi KO OO ZS sozda IMV na sestanku 28. 3. 1984. Delegati delavskega sveta sozda IMV so izvolili komisijo za letni in zimski oddih v naslednji sestavi:
1.	GERBEC Andrej, predsednik, iz DO Tovarna avtomobilov
2.	PAVLIN Zvone, namestnik predsednika, iz DO TME Adria
3.	RADOJČ1N Ivica, član, iz DO Tovarna avtomobilov
4.	KRAMARIČ Silvester, član, iz DO TME Adria
5.	GREGORČIČ Janez, član, iz DO Storitve
6.	BOBNAR Ivan, član, iz DO Storitve
7.	DRAB Slavko, član, iz EDO Razvojni inštitut
8.	SAVNIK Boris, član, iz DSSD sozda
Vsak četrtek trim kolesarjenje
V Dolenjske Toplice so se odpeljali kolesarji ŠD IMV na svoj prvi skupni izlet in na ustanovni sestanek hkrati.
Vse, ki radi kolesarite, vabimo vsak četrtek, seveda, če bo vreme kolesarjenju naklonjeno, da se zberete pri vratarnici tozda Proizvodnja prikolic (& 0) za trim kolesarjenje.
Za vse dodatne informacije se obrnite na Braneta Tolarja v tozdu Proizvodnja avtomobilov, kontrola kvalitete, interni telefon 58.
KDAJ REFERENDUM?
Delegati so poslušali kratko poročilo o poteku priprav na referendum za sprejetje statusov, samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti in pravilnika o inventivni dejavnosti.
1/ besed predstavnikov strokovnih služb je sklepati, da referenduma še ne bo kmalu. Od trenutka, ko so samoupravni organi preklicali že razpisani datum referenduma (31. 3. 1984) spominjamo se, da predvsem zaradi ostre kritike predlaganih besedil statutov), strokovna služba ni dobila nikakršnih konstruktivnih pripomb oziroma dopolnilnih predlogov. Če to pomeni, da so predlogi povsem neustrezni, bi se morali lotiti zadeve od A, torej pripraviti povsem nove predloge. Pa še to: statuti niso le skupek pravnih formulacij, pač pa tudi temelj notranje urejenosti jasno opredeljenega poslovnega sistema, ki mora biti povsem usklajen z vsemi principi organiziranja socialističnega združenega dela. Če pa ugotovimo, da še nimamo razčiščenih stališč o racionalnem organiziranju zunanjetrgovinske dejavnosti, organiziranosti trženja in še o čem, tedaj je težko od strokovne službe pričakovati, da bo. brez aktivne udeležbe najodgovornejših struktur pripravila nova in boljša besedila statutov.
Za odtenek boljše razmere so pri oblikovanju sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti, kjer naj bi bili postopki zaključeni do konca avgusta, septembra pa bi pričeli oblikovati dokončni predlog za referendumski sprejem.
Delegati so terjali, da strokovna služba v sodelovanju s K PO pripravi rokovnik aktivnosti v zvezi s pripravo referenduma ter ga posreduje samoupravnim organom.
Dopisujte v glasilo!	vaše in naše Kurir
	
'<$\A

IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5500'izvodih - Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: Tiskarna Novo mesto.