GEOGRAFSKI OBZORNIK NARAVNI PARKI IN NARAVNE Z N A M E N I T O S T I V Z G O R N J E M T O K U REK KOLORADO, GREEN RIVER IN S A N J U A N Juri j Kunaver UDK: 712.23(792); COBISS: 1.04 IZVLEČEK Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan Avtor opisuje najznamenitejše naravne spomenike Jugovzhodnega Utaha in njegovega neposrednega sosedstva, zlasti kanjonske pokrajine, naravne loke in naravne mostove ter erozijske in denudacijske osamel- ce, kot so mese in buti. Nekatere od teh pokrajin, npr. Dolina spomenikov, so večkrat gostile filmske producen- te. Koloradska planota tudi ni brez vulkanskih pojavov. Med njimi posebej izstopajo koničasti osamelci iz odpor- nejših vulkanskih kamnin. KUUČNE BESEDE Jugovzhodni Utah, narodni parki, naravni spomeni- ki, preperevanje, Anasaziji ABSTRACT National parks and natural monuments in the areas of upper reaches of the Colorado, the Green River and the San Juan River The article deals with some of the most famous natur- al monuments in Southeast Utah and its direct vicinity, such as canyon-lands, natural arches, natural bridges, and results of erosion and solution, such as mesas and buttes. Some of these landscapes, for example the Monument Valley, have been host areas for moviemak- ers for several times. The Colorado plateau abounds in volcanic phenomena, too, such as isolated volcanic necks. KEY WORDS Southeast Utah, national parks, natural monuments, disintegration, denudation, Anasazi culture AVTOR Jurij Kunaver Naziv: dr., prof, geografije, redni profesor v pokoju Naslov: Hubadova 16, 1113 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 565 81 20 E-pošta: jurij.kunaver@ff. uni-lj.si, juri j. kunaver@siol. net U v o d . V prispevku obravnavamo posamez- ne primere zavarovanih naravnih pokrajin ali pojavov, ki so po svojem nastanku in zunanji podobi tako izjemni, da so uvrščeni med sve- tovne znamenitosti. V primerjavi z Velikim kolo- radskim kanjonom, naravnim parkom Zion in Bryce canyonom, ki jih srečujemo skoraj v vsa- kem priročniku, in jih tu podrobneje ne predstav- ljamo, gre za manj znana območja podobnih naravnih pojavov. Na poti od Salt Lake Cityja proti jugovzho- du do Green River Cityja in Moaba, kjer se zač- nejo vrstiti naravne zanimivosti, je na precej visokem prelazu Solder Summit treba najprej prečkati gorovje Wasatch Mountains. Isto gorovje se mimo Salt Lake Cityja vleče proti severu in v njem so glavna zimskošportna sre- dišča, kjer je potekala letošnja zimska olim- piada. V olimpijskem središču pa ni mogoče izvedeti, da v Utahu ni malo potomcev sloven- skih izseljencev, ki jih najdemo zlasti v rudar- skih središčih, kakršno je eden največjih dnevnih kopov bakrove rude na svetu Bingham jugoza- hodno od Salt Lake Cityja. Pisec je na omenje- ni poti naletel na močne sledove Slovencev v Helperju, premogovnem središču tako imeno- vanega Carbon Countyja. Prisotnost ameriških Slovencev je mogoče zaznati zaradi napisa Slo- venian Home na stavbi društvenega središča, v rudarskem muzeju pa je en oddelek posve- čen samo slovenskim naseljencem in rudarjem, ki so sem prišli na začetku 20 . stoletja. Narodni parki in zavarovana obmo- čja j u g o v z h o d n e g a U t a h a . Nedaleč od Moaba, naslednika stare mormonske naselbi- ne, zdaj pa upravnega in turističnega središ- ča tega dela Utaha, je Arches National Park ali Narodni park naravnih lokov. Naravni loki so nekakšna posebnost tega dela ZDA. Navi- dez sicer spominjajo na naravne mostove, a slednji nastajajo s pomočjo tekoče vode, med- tem ko loki ne. Naravni loki, po katerih je naj- bolj znan omenjeni park (v njem jih je prek 200), so delo denudacije v najširšem pomenu te bese- de. Pri njihovem nastajanju so sodelovali šte- vilni dejavniki, poglavitni vzrok pa je vzporedna prelomljenost in razpokanost geoloških skladov. Naslednja pomembna lastnost je peščenjak kop- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK f "WWiGM?T" \ Slika I: Zastava slovenskega kulturnega društva Mangart v rudarskem muzeju v Helperju nedvoumno priča o nekdanji močni povezanosti naših izseljencev z domovino (foto: Jurij Kunaverj. Slika 2: Sataste izdolbine, podobne tafonom, v Fiery Furnace so posebna vrsta preperevanja (foto: Jurij Kunaver). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK • V • ^ Slika 3: Delicate Arch ali Delikatni lok je ena največjih znamenitosti jugovzhodnega Utaha, zato je postal tudi del olimpijske simbolike ffoto: Jurij Kunaverj. nega nastanka (entrada sandstone iz jure), ki v suhem polpuščavskem podnebju zaradi eks- foliacije postopoma razpada. Eksfoliacija je neke vrste luščenje kamnine v obliki različno veli- kih kamninskih lusk, ki ga povzročajo razlike v segrevanju in ohlajevanju gole skalne povr- šine, a tudi mehanični vplivi kristalizacije soli v kamnini. Pri tem imata važno vlogo tudi zmrzal in vetrna erozija. Na ta način nastajajo pred- vsem izbočene, lahko pa tudi vbočene oblike. V tem primeru nastajajo satju podobne vdolbi- ne, ki spominjajo na tafone (slika 2). Tovrstno luščenje postopoma izoblikuje zelo občutljive loke, kakršen je med drugim tudi Delicate Arch (Delikatni lok), in še mnoge druge oblike (sli- ka 3). Na istem območju so nastale še mnoge dru- ge posebne oblike, na primer neke vrste narav- ni labirinti, ki jih sestavljajo v glavnem v isto Slika 4: Navidez gladka stena razpada s pomočjo eksfoliacije. Na njej je videti črnomodro patino, ki pokriva skalne površine in jo sestavljajo oksidi železa in mangana; imenujemo jo tudi puščavski lak (foto: Jurij Kunaverj. smer obrnjeni številni ozki prehodi oziroma soteske med tankimi kamnitimi stenami. Tak je labirint Fiery Furnace, kjer pa se obiskovalec seznani še z mnogimi povsem svojskimi poja- vi tega območja, kot so »puščavski lak«, spod- moli, gobasti osamelci, kriobiotska prst in že omenjenemu satju oziroma tafonom podobne denudacijske oblike. Puščavski lak je modro črna patina, značilna za gole skalnate površi- ne v puščavskih predelih, kjer se zaradi izhla- pevanja na površini izločajo oksidi mangana in železa (glej sliko 4). Ta predstavlja učinko- vito zaščito pred razpadanjem. Spodmoli in gobasti osamelci nastajajo zaradi večje občut- ljivosti skladov na zunanje vplive ob lezikah. Ob njih se zato poglabljajo vdrtine v obliki spod- molov ali pa nastajajo osamele skale v obliki skalnatih gob. Pri tem lahko sodeluje tudi vetr- na erozija. 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Pogled na naravni most v Belem kanjonu (foto: Jurij Kunaver). Slika 6: Kaktusi v Belem kanjonu (White canyon) pričajo o prevladujočem polpuščavskem in puščavskem podnebju (foto: Jurij Kunaver). 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Trije najbolj znani buti v Dolini spomenikov (foto: Jurij Kunaver). Kriptobiotska prst je puščavski ekosistem, znan z mnogih puščavskih območij, toda v Uta- hu obiskovalca posebej opozorijo nanjo, ker je v parkih strogo prepovedano hoditi zunaj utrjenih poti. Gre za črnkasto tanko skorjo, na primer na peščeni podlagi, ki jo sestavljajo občutljivi organizmi kot so cianobakterije (ozi- roma modrozelene alge), lišaji, mahovi, zelene alge, nižje vrste gliv in bakterije. Kriptobiotska prst je predpogoj za razvoj višjih oblik prsti, predvsem pa za rast zahtevnejših rastlin. Poglavitni in temeljni geološki dejavnik za nastanek opisanih denudacijskih oblik je precej nenavaden, znan tudi drugod v svetu. V pod- lagi peščenjakovih skladov so namreč globo- ko pod površjem debele plasti kamene soli, sadre in kalijeve soli karbonske starosti. Sol je plastična in se zato lahko kopiči na enem mestu ter zato sili in pritiska proti površju, kar se doga- ja v zgornjem primeru. V krovnih plasteh peš- čenjaka zato nastajajo dolge vzporedne razpoke, te pa omogočajo postopen nastanek mnogih opisanih oblik. Beli kanjon (White Canyon) zahodno od Blan- dinga je primer plitve kanjonske doline, izdela- ne v svetlejših kamninah, ki jo krasijo pravi naravni mostovi, kakršnih smo deloma navaje- ni tudi pri nas. A tukajšnji mostovi so večinoma zelo vitki, menda med največjimi znanimi v ZDA in na svetu ter kažejo kombiniran erozijski (vodni) in denudacijski (eksfoliacija, vetrno delovanje) nastanek. Od daleč se sicer ponuja primerjava s kakšnim Rakovim Skocjanom na Notranjskem, a Beli kanjon ne pozna kraških pojavov v našem pomenu besede in ne naše vrste kamnin. Tam- kajšnji naravni mostovi so sicer lahko nastali v raz- merah lokalnega zakrasevanja, ker je prvotno morala obstajati plitva jama, katere strop se je v glavnem podrl. Drugače taki mostovi ne bi bili mogoči. Kar je imenitnega na tem kanjonu, so edinstveni pogledi na mostove iz različnih pers- pektiv, posebna polpuščavska in puščavska vegetacija ter sledovi starih indijanskih naselbin na dnu in pobočjih kanjona. Indijanci so na dnu kanjona za svoja biva- lišča izrabili večje spodmole in previse, kjer je 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Ena od večjih naselbin pod spodmolom v znameniti Mesa Verde (foto: Jurij Kunaverj. Slika 9: Rob strukturne planote Cedar Mesa s cesto Moki Dugway, ki je bila prvotno zgrajena zaradi eksploatacije urana. Pogled na Dolino bogov (Valley of the Gods] (foto: Jurij Kunaver). 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK ohranjeno značilno zidovje. Gre za naselbine Anasazijev, indijanskega ljudstva, ki je v starem veku naseljevalo širše območje Koloradske pla- note. Na začetku 13. stoletja so se Anasaziji iz neznanega razloga, verjetno zaradi poslab- šanja podnebnih razmer (suše), odselili drugam. Domnevajo tudi, da so Indijanci iz rodu Hopi- jev njihovi nasledniki. Sledovi Anasazijev so izredno številni, tako v soteskah oziroma v kanjo- nih, v obliki zgradb v spodmolih in pod previ- si, pa tudi na površju. Naselja na površju so verjetno starejša od bolj skritih in od onih na zavarovanih krajih, ko so se bili prebivalci pri- siljeni zavarovati pred sovražniki. Najbolj znamenito območje kulture Anasazijev je Mesa Verde na jugozahodu Kolorada (slika 8). Večji del leta suho dno kanjona je zanimi- vo tudi za rastlinstvo, ki tu lažje pride do vla- ge. Naj omenimo le rdeče cvetoče kakteje in šope juke, rastline, ki je bila v indijanskih časih uporabljana za razne namene. Juka se še ved- no uporablja kot surovina za tekstilna vlakna. Monument Valley Navajo Tribal Park na nadmorski višini 1695 m je uradno ime Doli- ne spomenikov (indijansko Tse' BI i * Ndzisga- ii), ki je posebnost na Koloradski planoti, ker v bližini ni nobenih kanjonov. Imajo jo tudi za eno od osmih čudes sveta. Iz planotaste ravni- ne se dvigajo številni osamelci tipa mes in butov. Pri našem ogledu smo imeli posebno srečo, saj so se nevihte poznega popoldneva pravkar oddaljevale in se je vreme postopoma izbolj- ševalo. Zasijala je večerna sončna svetloba, ki je še poudarjala rdečo barvo kamnine. Ta skriv- nostni svet mogočnih osamelcev imajo v lasti Indijanci plemena Navajo, ki se iz izkupička od vstopnin tudi preživljajo. Po parku ni mogo- če hoditi peš, pač pa le s posebnimi odprtimi minibusi v spremstvu vodnikov. Nas je vodil sta- rejši vodnik, ki je kot Indijanec nastopal v filmih Johna Wayna in Johna Forda, posnetih prav med temi slikovitimi osamelci. V prospektu piše, da je bilo v tem okolju posnetih šest filmov in šte- vilne televizijske nadaljevanke. Vozne poti po parku so naravne in seveda zato tudi primerno prašne. Nemogoče je reči, kaj je bolj impozant- no v tej dolini, ali trije veliki osamelci v neposred- ni bližini informacijskega središča, imenovani Slika 10: Ta slikovita stena, imenovana »Speči indijanski poglavar« v Monument Valley, je obarvana s puščav- skim lakom in je eno od čudes tega parka, ki je v lasti in upravljanju plemena Navajo (foto: Jurij Kunaver). 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 11: Barvita geološka zgradba razkrite antiklinale pri Mexican Hat (po bližnji skali na podstavku, podobni mehiškemu klobuku) ob reki San Juan (foto: Jurij Kunaver). The Mittens in Merick Butte, ali navpične ste- ne, oblikovane kot obraz starega Indijanca ali skupina ozkih stolpov, imenovana Totem Pole. Posebno najvišji in najbolj vitek med njimi je neverjetno delo narave, za katerega se upra- vičeno vprašaš, koliko časa mu je še usojeno. Vse te imenitne oblike so nastale v tako imeno- vanem De Chellyjevem terigenem peščenjaku puščavskega nastanka iz permijske dobe. Doli- na spomenikov in njeni številni osamelci so posle- dica umikanja pobočij ali zadenjske erozije, bolje rečeno zadenjske denudacije. Pomembno vlo- go pri ohranitvi enake višine, ki jo ima večina tukajšnjih mes, butov in igel, igra odpornejša vrhnja plast, ki je zaščitila podlago. A poboč- ja, zgrajena iz mehkejših kamnin, se vztrajno umikajo, s čimer se manjšajo tudi osamelci. Za Dolino spomenikov, ki je deloma že na arizonski strani, je naravno izhodišče nekaj deset kilometrov oddaljen utaški mejni kraj Mexi- can Hat ob reki San Juan. Ob cesti med obe- ma krajema je imeniten pogled na podolgovat vulkanski osamelec ali nek, imenovan Alham- bra. Neki so, kot je znano, otrdeli vrivki mag- me v premočrtno potekajočih prelomih. Najbolj znan osamelec te vrste na Koloradski planoti je 626 m visoki Shiprock kakšnih sto kilometrov jugovzhodno od tod, ki je videti kot velikanska samotna igla, moleča kot kakšen »zmajev hrbet« iz ravnega površja. Od blizu je mogo- če videti, da od njega navzven zvezdasto pote- kajo ozki pasovi vulkanske kamnine, ki so zapolnili razpoke v kamnini. Koloradska pla- nota je zelo znana po tej vrsti vulkanskih poja- vov, pri čemer gre zopet za učinek izbirne erozije. Vulkanska predornina je namreč pre- cej trša in odpornejša od obdajajočih pešče- njakovih skladov in se zato ohrani mnogo dlje od mehkejšega okolja. Zato je ponekod nastal posebne vrste inverzni relief, ker plast lave, ki je nekoč pokrivala dno doline ali kotanje, zdaj predstavlja uravnan vrh osamljene plano- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 12: Ujeti meander, imenovan Gooseneck (Gosji vrat), je tako izrazita geomorfološka znamenitost, da jo najdemo v mnogih priročnikih (foto: Jurij Kunaver). te ali mese. Vulkanskih pojavov na Koloradski planoti ni malo; največ jih je zaradi večje pre- lomljenosti na robovih planote. To je poveza- no z dvigovanjem planote v mlajšem terciarju, ko je magma lahko dosegla bližino površja ali celo površje samo po razpokah, ki so nastaja- le v tistem času. Tako je mogoče ponekod vide- ti celo prave stratovulkane. Nedavni vulkanizem dokazujejo tokovi ohlajene lave, prisotni celo na pobočjih Velikega koloradskega kanjona. Zadnji vulkan v tem delu ZDA je bruhal še pred komaj 9 0 0 leti. Iz istega kraja je samo kratek skok do ime- nitnega razgledišča na tako imenovani Goo- seneck ali Gosji vrat (slika 1 2). To je za mnoge pisce geoloških in geomorfoloških učbenikov eden od klasičnih primerov ujetih meandrov. Podobnih imenitnih razgledišč na nižjo kanjon- sko pokrajino je v širši okolici še več. V lepem vremenu se na takih krajih nikakor ni mogoče zadovoljiti samo z enim posnetkom. Pogled na kanjonsko pokrajino ob reki pod Gooseneckom že močno spominja na bližino reke Kolorado in njene kanjone. Zaradi takih in podobnih raz- gledov piscu ni bilo pretirano žal za Velikim koloradskim kanjonom, ki mu to pot pač ni bil usojen. 1. Chronic, H. 1997: Pages of Stone. Grand Canyon and the Plateau Country. Geology of Western National Parks & Monuments. The Mountaineers. Seattle. 2. Fishbein, Seymour L. 1997: Grand Canyon Country, its majesty and its lore. National Geographic Society, Book division. Washing- ton D. C. 3. Price, Greer L. 1995: Grand Canyon: The Story Behind The Scenery. KS Publications. Las Vegas. 1 1