S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 23 (2023), št. 3 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2023 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratož, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Rosario Milano (Italija / Italy), dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: shs.urednistvo@gmail.com Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Tisk / Printed by: Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa je omogočila Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Co-financed by the Slovenian Research Agency. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents Jubilej / Anniversary ALEŠ MAVER: Srebrni jubilej Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru ...........................................................................................................................587 V spomin / In Memoriam ALEŠ MAVER: Poslovil se je izr. prof. dr. Janez Marolt .........................................................595 ANDREJ HOZJAN: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec (1923–2004): ob stoletnici rojstva .............................................599 Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says TONE RAVNIKAR: Maribor v 13. stoletju. 3. del: mesto in njegovi meščani .........................................................................................................................................................611 Maribor in the 13th Century. Part 3: The City and Its Citizens BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON and PETRA KRAMBERGER: Diplomatic Ceremonial Events at the 1821 Congress of Ljubljana .................................................................................................................................................639 Diplomatski ceremonialni dogodki na Ljubljanskem kongresu leta 1821 SINDI ČASAR: Vzgojiteljice v prvih prekmurskih vrtcih (1886–1920) ............................................................................................................................................669 Female Kindergarten Teachers in the First Kindergartens in Prekmurje (1886–1920) S H S tudia istorica lovenica GORAZD BAJC, ANE MARIE HERCEG in KAJA MUJDRICA: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega odbora iz Italije, in njen odnos do jugoslovanske kraljevine, 1941–1944 .........................................................703 Bazovica, the Newspaper of the Committee of the Jugoslavs of Italy, and Its Attitude Towards the Kingdom of Yugoslavia, 1941–1944 RENATO PODBERSIČ: Četniki na Primorskem. Poskus ustanovitve četniške enote v Panovcu pri Gorici leta 1944 .............................................................739 Chetniks in Primorska Region. Attempt to Establish a Chetnik Unit in Panovec Near Gorica in 1944 ANA ŠELA: Alternativna gibanja pod nadzorom Službe državne varnosti: mariborska kulturna scena v osemdesetih letih ....................................771 Culture in Maribor in the 1980s: Alternative and the State Security Service (SDV) ANDREJ NATERER, DAVID HAZEMALI in MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ: Mladi NEET v Sloveniji: analiza učinkov izbranih intervencijskih odgovorov projekta "PreseNEETi se" na potrebe in značilnosti mladih NEET v severovzhodni Sloveniji.............................................................................805 Young NEETs in Slovenia: Analysis of the Effects of Selected Intervention Responses of the Project "PreseNEETi se" on the Needs and Characteristics of Young NEETs in Northeastern Slovenia Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 843 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 847 Studia Historica Slovenica / letnik / year 23 (2023) ........................................................................... 857 S H S tudia istorica lovenica 703 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2023-19 Bazovica, glasilo Jugoslovanskega odbora iz Italije, in njen odnos do jugoslovanske kraljevine, 1941–1944 Gorazd Bajc Dr., redni profesor e-pošta: gorazd.bajc@um.si Ane-Marie Herceg Dipl. zgodovinarka in dipl. slovenistka e-pošta: anemarie.herceg@student.um.si Kaja Mujdrica Mag. prof. pedagogike in mag. prof. zgodovine, mlada raziskovalka e-pošta: kaja.mujdrica1@um.si Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor, Slovenija Izvleček: Na podlagi analize časopisa Bazovice, glasila Jugoslovanskega odbora iz Italije, ki ga je v Kairu od 30. septembra 1941 do 19. novembra 1944 urejal Ivan Rudolf, članek predstavi njen odnos do jugoslovanske kraljevine. Avtorji so vzeli v pretres tri vidike odnosa: do kraljeve dinastije Karađorđevićev; do jugoslovanskih begunskih vlad in jugoslovanske državne ureditve; do vojaških formacij, ki so se bojevale v zasedeni Jugoslaviji, zlasti četniških in partizanskih enot ter njunih vodilnih. Upoštevali so zlasti uporabljeno retoriko, ki je odražala tedanje potrebe t. i. vojne propagande. Ključne besede: Jugoslovanski odbor iz Italije, Bazovica, Ivan Rudolf, Ivan Marija Čok, kraljevina Jugoslavija, dinastija Karađorđević, Peter II., emigracija, četniki, partizani, jugoslovansko-italijanska meja, propaganda, retorika Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 23 (2023), št. 3, str. 703–738, 181 cit., 6 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 704 Uvod1 Izven Jugoslavije, se pravi v emigraciji, so med drugo svetovno vojno delovali številni Slovenci iz Primorske in Istre. Še največ jih je bilo v okviru italijanske vojske: bili so najprej prisilno mobilizirani in so se morali bojevati na različ- nih frontah, zlasti v Afriki; kar veliko jih je britanska vojska zajela, nato se jih je mnogo odločilo, da prestopijo v prekomorske brigade. Poleg njih so bile neka- tere druge skupine in med najaktivnejšimi so bili pripadniki Jugoslovanskega odbora iz Italije, zlasti njegov predsednik Ivan Marija Čok in tajnik Ivan Rudolf. Razlage tedanjega kompleksnega konteksta o delovanju Jugoslovanskega odbora iz Italije nam ponujajo znanstvena2 in strokovna literatura,3 koristni so tudi številni objavljeni spominski zapisi o t. i. primorskih padalcih.4 V teh delih je večkrat omenjeno tudi glasilo Odbora, Bazovica, čeprav, razen izjem, in sicer glede likovne opreme5 ter literarno-jezikovnega pomena časopisa,6 slednje ni bilo nikoli predmet sistematične analize. Namen pričujočega članka je prispevati k bolj poglobljenemu vpogledu o vlogi in pomenu časopisa, s ciljem prikazati njegov odnos do jugoslovanske kraljevine. Raziskavo je usmerjala hipoteza, da so zaradi preteklih negativnih izkušenj, predvsem z italijansko državo, primorski in istrski Slovenci v okviru Jugoslovanskega odbora iz Italije med drugo svetovno vojno na Jugoslavijo in s tem kraljevino ter posledično na begunsko vlado in četništvo gledali nekritič- no. Članek ni neka kronološka ali celovita obdelava in predstavitev Bazovice, ampak analiza nekaterih tematskih sklopov o njenem odnosu do jugoslovan- 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0372: Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V spomin na Sašo Rudolfa. 2 Zlasti Gorazd Bajc, Zapletena razmerja. Ivan Marija Čok v mreži primorske usode (Koper, 2000) (dalje: Bajc, Zapletena razmerja); Gorazd Bajc, Iz nevidnega na plan. Slovenski primorski liberalni narodnja- ki v emigraciji med drugo svetovno vojno in ozadje britanskih misij v Sloveniji (Koper, 2002) (dalje: Bajc, Iz nevidnega na plan); Blaž Torkar, "Slovenci in Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon", Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 1 (2014), str. 144–157 (dalje: Torkar, "Slovenci in Jugoslovanski kralje- vi gardni bataljon"); Blaž Torkar in Gorazd Bajc, "Slovenci v vrstah britanskih komandosov", Acta Histriae 28, št. 1 (2020), str. 161–184. 3 Najpomembnejša dela so Saša Rudolf, Xolotl. Med resnico in domišljijo (Gorica, 1996), str. 54–101 (dalje: Rudolf, Xolotl); John Earle, Cena domoljubja. SOE in MI6 na stičišču Italijanov in Slovencev med drugo svetovno vojno (Trst, 2009); Gorazd Bajc in Blaž Torkar, Ivan Rudolf in padalci / Ivan Rudolf e i paracadutisti / Ivan Rudolf and parachutists (Maribor, 2009); Ivan Rudolf. Ob 120-letnici rojstva, ur. Irena Uršič (Ljubljana, 2018) (dalje: Ivan Rudolf). 4 Največ jih je izšlo med letoma 1995 in 2005 v tržaški reviji Mladika, in sicer v okviru rubrike "Iz arhivov in predalov", ki jo je urejal novinar Ivo Jevnikar. 5 Damir Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", v: Ivan Rudolf, str. 137–158 (dalje: Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica"). 6 Marija Stanonik, "Zasluge Ivana Rudolfa za slovensko besedo med slovenskimi vojaki v afriškem pesku", v: Ivan Rudolf, zlasti str. 159–168 (dalje: Stanonik, "Zasluge Ivana Rudolfa za slovensko bese- do"). 705 S H S tudia istorica lovenica ske kraljevine. Poleg uvodnega poglavja, ki je potreben za razumevanje zgo- dovinskega konteksta in značilnosti časopisa, smo se osredotočili na njegovo poročanja, ki je v našem primeru vključevalo tri elemente odnosa: do kraljeve dinastije Karađorđević; do (kraljevine) Jugoslavije in do jugoslovanskih vlad; do četnikov kot kraljeve vojske v domovini in partizanov. V izbranih objavlje- nih besedilih smo upoštevali zlasti uporabljeno retoriko, ki je bila odraz teda- njih potreb t. i. vojne propagande. Poleg sistematičnega pregleda Bazovice so avtorji upoštevali druge rele- vantne vire, predvsem iz Rudolfove zapuščine (ki je sedaj deponirana v lju- bljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine), deloma pa tudi iz Arhiva Republike Slovenije in osrednjega britanskega arhiva The National Archives. Jugoslovanski odbor iz Italije in Bazovica Jugoslovanski odbor iz Italije7 je nastal približno leto pred napadom in zasedbo Jugoslavije. Sestavljalo ga je 24 članov: 12 članov so predstavljale pomembne osebnosti iz Julijske krajine, drugih 12 pa so sestavljali pomembnejši emigranti v Jugoslaviji. 8. februarja 1941 je bil za predsednika Odbora izbran Ivan Marija Čok. Prejel je pooblastila, da v emigraciji vodi politično akcijo za priključitev ozemelj Primorske in Istre k Jugoslaviji. Po državnem udaru v Beogradu, 27. marca 1941, je novo vlado oblikoval general Dušan Simović. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo, ki je sledil 6. aprila 1941, so vlada skupaj s kraljem Petrom II. in predstavniki Jugoslovanske kralje- ve vojske odšli v emigracijo in se za nekaj časa premestili na Bližnji vzhod, dalje pa so odšli v britansko prestolnico. Še pred tem, 5. marca 1941, sta v emigracijo s pomočjo britanskih obveščevalnih služb odšla Čok in Rudolf. Najprej sta pri- šla do Istanbula, od tam pa v Ankaro in nato Jeruzalem, kjer sta se maja srečala z jugoslovansko begunsko vlado. Junija ali julija sta prispela v Kairo, kjer sta si razdelila delo. Čok se je že julija 1941 odpravil v London, dalje v Združene države Amerike (ZDA), nato se je vrnil na Bližnji vzhod, od tam pa je ponovno odšel v Lon- don, kjer je deloval do konca vojne. Posvetil se je predvsem pridobivanju čim širše politične podpore med zavezniki, da bi po vojni podprli spremembo meje med Italijo in Jugoslavijo v korist slednje. Rudolf je medtem ostal v Kairu in se angažiral pri zbiranju, večinoma po afriških taboriščih, omenjenih primorskih in istrskih Slovencev (in Hrvatov), da bi z njimi na Bližnjem vzhodu sestavili t. 7 Če ni drugače zabeleženo, so podatki tem poglavju o Odboru ter medvojnem delovanju Čoka in Rudolfa povzeti po Bajc, Zapletena razmerja, str. 98–146; Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 75–134 in 171–283. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 706 i. jugoslovansko vojsko v emigraciji, ki bi jo uporabili pri osvoboditvi in nato zasedbi "neodrešene domovine"; hkrati je sodeloval s posebnimi obveščeval- nimi službami Velike Britanije (Inter-Services Liaison Department – ISLD in Special Operations Executive – SOE), ki so najsposobnejše posameznike pose- bej izurile in jih poslale – kot t. i. primorske padalce – v zasedeno Jugoslavije, predvsem na slovensko območje; obenem je v Kairu med letoma 1941 in 1944 urejal Bazovico, se pravi glasilo Jugoslovanskega odbora iz Italije. Glavni cilj Jugoslovanskega odbora iz Italije je bila torej sprememba jugo- slovansko-italijanske meje. Z oblikovanjem primorske legije v obliki Jugoslo- vanskega kraljevega gardnega bataljona si je prizadeval dobiti dovolj pripra- vljeno in motivirano vojaško enoto, ki bi jo lahko ob pravem trenutku poslali na Primorsko in v Istro, kjer bi s silo meje obdržala do mednarodnega priznanja. Že aprila 1941 sta Rudolf in Čok pričela z uresničevanjem sklepa o ustanovitvi prostovoljske legije, ki bi bila organizirana kot del zavezniških sil na Bližnjem vzhodu. Z Britanci sta se nato dogovorila še glede financiranja. Dokončnih šte- vilk o vojakih gardnega bataljona nimamo, vse kaže, da jih je bilo kakih 1.000. Odboru je tudi uspelo, da je za jugoslovansko vojsko v emigraciji zbral skupno med 4.500 in 5.000 prostovoljcev, večina katerih je nato prestopila v vrste pre- komorskih brigad. Julija 1943 so se razmere v bataljonu poslabšale, ker so vojaki začeli zahte- vati, da se pridružijo Titu. Čok jih je na začetku januarja 1944 javno podprl, kar pa britanskim oblastem ni šlo v račun. Sprožila se je verižna negativna reakcija v vrstah jugoslovanske begunske vlade in pri zaveznikih – prišlo je tako do t. i. Kairske afere, ki je močno zamajala delovanje in obstoj samega Odbora. Čok in Rudolf sta bila namreč po nekaj dneh prisiljena uradno miriti vojake, ker da razmere in čas niso ugodne za odhod v Jugoslavijo, večini vojakov pa je bilo nazadnje omogočeno, da so se priključili prekomorskim brigadam. Tedaj sta se Čok in Rudolf zaveznikom vsekakor zamerila in prepovedali so nadaljnja zbi- ranja. Delovanje Odbora je vedno bolj usihalo, Rudolf pa je do konca vojne in nato še dobro leto po njej ostal v Kairu. Vodilni partizanskega gibanja in nato povojnih oblasti so gojili veliko sumničenj do t. i. primorskih padalcev, izmed katerih so nekateri brez sledu izginili med vojno, nekateri pa po njej – najverjetneje jih je likvidirala tajna politična policija, Oddelek za zaščito naroda (OZNA). Rudolfa, Čoka in sode- lavce ter na splošno vodilne predvojnega protifašizma na Primorskem so med- tem obtoževali, da so t. i. agenti Zahoda, plačanci in reakcionarji. Pozorna ana- liza virov različnih provenienc je take obtožbe ovrgla: jasno je namreč, da so še pred okupacijo – podobno kot pomembni posamezniki v osrednji Sloveniji, zlasti iz liberalnega tabora – sodelovali z zahodnimi obveščevalnimi službami, 707 S H S tudia istorica lovenica to pa z namenom podtalnega boja proti fašizmu in nacizmu.8 Negativen odnos do Jugoslovanskega odbora iz Italije na sploh in posebej do obeh vodilnih se je nadaljeval, čemur so v javnosti pripomogla tudi številna dela o prekomorskih brigadah, ki so vsebovala tudi več napačnih faktografskih podatkov: od tega, da je bila Bazovica Čokov časopis in da je bila povsem v okviru politike jugoslo- vanskih begunskih vlad, do tega, da je Jugoslovanski odbor iz Italije nastal šele v emigraciji in je pričel podpirati partizansko gibanje zgolj iz oportunizma.9 Jugoslovanski odbor iz Italije se je v podkrepitev ozemeljskih zahtev pose- bej posvečal propagandi, to pa v obliki časopisnih člankov, z brošurami, spo- menicami in knjigami ter radijskimi govori. Največ govorov je prebral Čok, ki je tudi objavil največ publikacij, pisal je za številne časopise, ki so izhajali v ZDA, obenem pa so tamkajšnji časopisi večkrat poročali o njem. Skladno s cilji Odbo- ra ter posebej zaradi ohranitve zbranih in motiviranja pripadnikov t. i. jugo- slovanske vojske v emigraciji, je Rudolf v Kairu od maja 1942 do 1945 izdal in uredil 23 številk revije Šotorska knjižnica, tudi on se je oglašal po valovih britanske radijske postaje za Bližnji (ali Srednji) vzhod, predvsem pa je urejal in izdajal družbenopolitični list Bazovica, in sicer od 30. septembra 1941 do 19. novembra 1944, ko je izšla zadnja, 135. številka. Bazovica je bralce obveščala o vojaških operacijah, političnih dogodkih po svetu in v Jugoslaviji ter posebej o razmerah na Primorskem in v Istri. V skrbi po ohranjanju visoke morale v bataljonu je objavljala pesmi in posamezne literarne prispevke slovenskih avtorjev ali prevode tujih, s čimer so primorski fantje imeli tudi priložnost brati v slovenščini, po tem, ko jo je na območju Julijske krajine fašizem v javnosti popolnoma prepovedal. Na njenih straneh je izšlo več član- kov in radijskih govorov (ali pa vsaj njihovih povzetkov), pa poslanic in brzojavk nekaterih politikov v emigraciji. Največ jih je seveda podpisal Ivan Marija Čok, in to kljub temu, da je bila zlasti prvih devet mesecev pisna komunikacija med 8 Gorazd Bajc, "'Plačanci – agenti / špijoni zahoda'. Primer retorike povojnih jugoslovanskih oblasti glede pomena in vloge TIGR-a in ocene britanskih obveščevalnih služb", Acta Histriae 15, št. 1 (2007), str. 261–276. Glede razmer v osrednji Sloveniji prim. Jerca Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE 1938–1942 (Ljubljana, 2002). 9 Stane Bobnar et al., Prekomorci. Oris zgodovine prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOV (Ljubljana, 1965), str. 361; Srečko Vilhar in Albert Klun, Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), str. 56, 153, 159 in 188–189; Srečko Vilhar in Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji (Nova Gorica, 1969); str. 198; Srečko Vilhar in Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (Ljubljana, 1970), str. 73, 123–127, 160 in 165; Srečko Vilhar in Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomor- skih brigad (Ljubljana, 1973), str. 245–253 (dalje: Vilhar in Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva); Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni (Ljubljana, 1976), str. 12 in 640 (dalje: Klun, Prekomorci); Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije (Ljubljana, 1978), str. 86, 121–124 in 473 (dalje: Klun, Iz Afrike); Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci – borci NOVJ v osvo- bodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačihin tujih tleh (Ljubljana, 1986), str. 79–80. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 708 njim in Rudolfom zelo otežena,10 a prav zaradi tega je v prvem obdobju slednji objavljal, kar je pač slišal o Čoku po radiu oziroma priznal mu je celo, da je za veli- konočno številko 1941 napisal članek v njegovem imenu.11 Bazovica je objavila nekaj podobnih besedil Borisa Furlana – tudi on je bil v emigraciji vidna primor- ska osebnost –, pa Mihe Kreka in drugih; tako je na njenih straneh povojni vodil- ni politik liberalno usmerjenih tržaških Slovencev Josip Agneletto jeseni 1944 objavil v petih delih študijo o jugoslovanski denarni politiki, Denarno finančna politika od prve do druge svetovne vojne in povojna vpostavitev jugoslovanskega dinarja.12 Možno je tudi razbrati,13 da so nekatere članke napisali preprosti fantje, uredništvo pa je popravljalo le slovnične napake. Na splošno se je časopis skladno z najpomembnejšim ciljem Jugoslovan- skega odbora iz Italije še najbolj – neposredno ali posredno – posvečal mej- nemu vprašanju. Tako je objavljal zemljevide celotnega slovenskega etničnega ozemlja, ki naj bi prešlo pod Jugoslavijo, ali pa se ostro odzival na pobude neka- terih vidnih italijanskih protifašistov v emigraciji, kot je bil Carlo Sforza, ki so si prizadevali, da se meja ne bi spremenila,14 ali pa takih, kot je bil Gaetano Salve- mini, ki so predvidevali delno spremembo meje v korist Jugoslavije.15 Rudolf si je prizadeval, da bi časopis soustvarjalo več sodelavcev, med temi člani jugoslovanske begunske vlade ter drugi Slovenci v emigraciji. Kljub vabi- lom16 je vsaj do začetka novembra 1943 večino besedil napisalo ali preuredilo uredništvo, približno 85 %.17 Pri urejanju Bazovice kot tudi na splošno pri ura- 10 Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana (dalje: MNZS), fond Osebna zapuščina Ivana Rudolfa (dalje: OZd[št. dokumenta]-IR), OZd172-IR, Ivan Rudolf Mičku [Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 28. februarja 1942, str. 1; OZd181-IR, Ivan Rudolf Mičku [Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 4. april 1942, str. 1. 11 MNZS, OZd182-IR, Ivan Rudolf Mičku Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 7. april 1942, str. 1–2. 12 Prvi del Bazovica, 8. 10. 1944, let. 4, št. 130, str. 7–8, zadnji pa Bazovica, 5. 11. 1944, let. 4, št. 134, str. 7–10. 13 Rudolf, Xolotl, str. 89–90. 14 Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 101; Jože Pirjevec, "Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848–1954) (Ljubljana, 2007), str. 155–156. 15 "Švicarski listi o naših mejah", Bazovica, 2. 5. 1943, let. 3, št. 66, str. 8; "Kaj storiti z Italijo?", Bazovica, 27. 2. 1944, let. 4, št. 100, str. 3–4; "Nesolidno znanje-dedna laška slabost", Bazovica, 5. 3. 1944, let. 4, št. 101, str. 3; "99 % Slovencev, proti 1 % Italijanov", Bazovica, 5. 3. 1944, let. 4, št. 101, str. 3; "Slovensko Primorje pod udarci italijanske pohlepnosti", Bazovica, 5. 3. 1944, let. 4., št. 101, str. 8–9. 16 Januarja 1942 je Rudolf ministru Kreku zapisal med drugim naslednje: "/…/ Prosim za nekaj člankov za Bazovico! /…/" (MNZS, OZd165-IR, Ivan Rudolf ministru [Mihi Kreku], Kairo, 17. januar 1942). Pismo je Krek očitno preposlal nekaterim, in sicer vsaj Borisu Furlanu (Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana (dalje: ARS), fond Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije (dalje: SI AS 1931), šk. 580, a. e. 5, 7791). Britanci so pismo prestregli in prevedli (The National Archives, Kew-London, nekdanji Public Record Office (dalje TNA), fond Special Operations Executive: Balkans (dalje: HS 5), HS 5/913, izvleček pisma v angleščini [nedatirano]). Istega meseca je Rudolf Kreka prosil, če bi članke za Bazovico prispevali tudi nekteri drugi Slovenci v emigraciji, in sicer Janko Lavrin, Alojzij Kuhar in Franc Gabrovšek (ARS, SI AS 1931, š. 580, a. e. 4, 7637, Miha Krek, London, 24. januar 1942 (enako v: šk. 579, a. e. 1, 7898)). 17 "Prispevki gradiva za 'Bazovico'", Bazovica, 8. 11. 1943, let. 3, št. 85, str. 15. 709 S H S tudia istorica lovenica dniškem delu Odbora je Rudolfu zelo pomagala Zora Torjanova. Poleg pisanja na pisalni stroj je še kar obvladala francoski jezik, bila pa je obenem nadvse pri- zadevna – po Rudolfovih navedbah je delala po 18 ur dnevno.18 Kot piše Dorica Makuc, so šolske sestre v Kairu pomagale pri pretipkavanju, tamkajšnje sloven- ske srednješolke so prevajale iz angleščine, ravno tako tedaj šestnajstletna Marica Merljak.19 Od oktobra 1942 do marca 1943 je pri Bazovici sodeloval poročnik (pozneje podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade) Hubert Najberger. V svojem povojnem pisnem pričevanju je podčrtal, da je pisal le članke, ki so bili vojaškega značaja;20 zelo verjetno je bilo njegovo preciziranje iz strahu, da ne bi povojne oblasti obtožile tudi njega, da je sodeloval s "špijoni" na Bližnjem vzho- du. O slednjih so po vojni v okviru OZNE in nato od leta 1946 Uprave za državno varnost (poznana je kot UDBA) izvedli široko preiskavo, da bi odkrili "angleške vohune". V številnih dokumentih ne manjka pretiravanj, poenostavitev, napak, predvsem pa ideološko obarvanih interpretacij. Ne glede na to lahko omenimo, da so oznovci/udbovci ugotovili naslednje podatke o sodelavcih časopisa: potr- jeno je sodelovanje Torjanove21 in da je tudi Merljakova pretipkavala rokopise;22 obenem, da sta pri uredniškem delu pomagala poročnik Ivan Ribar in Josip (Pepi) Dolenc23 (dokler ga niso maja 1944 Britanci poslali med slovenske par- tizane v sklopu ene izmed svojih posebnih misij); sodeloval je tudi Ludvik Jereb, ki je po lastni izjavi večinoma delal kot kurir in retuširal razne slike ter obenem pakiral časopise,24 čeprav je bil po poklicu fotograf – očitno je zaradi tega Rudolf med vojno menil, da bi bil primeren za propagando.25 Britanci so, kot piše Jerca Vodušek Starič, na Rudolfovo pobudo kaj kmalu v Kairu začeli z radijskim oddajanjem v balkanskih jezikih, njega pa je jugoslovan- 18 MNZS, OZd148-IR, Ivan Rudolf Mičku Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 16. november 1941, str. 2; Ozd293- IR, Ivan Rudolf Dragu Marušiču: Poročilo članu ekzekutive 'Jugoslovanskega odbora iz Italije' dr. Drago Marušič, 21. 5. 1944, str. 7; prim. Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", str. 140. 19 Dorica Makuc, Aleksandrinke (Gorica, 1993), str. 149 in 152 (dalje: Makuc, Aleksandrinke). 20 Hubert Najberger, podpolkovnik JLA: Narodnoosvobodilno gibanje na Srednjem Vzhodu, [nedatira- no], prepis v: Klun, Prekomorci, str. 900–901; enako v: Klun, Iz Afrike, str. 632. 21 ARS, SI AS 1931, gradivo Mikrofilmski fond SOVE (dalje: MfS), mikrofilm (dalje: m. f.) III 194867, UDB za rudnik Idrija, Zapisnik zaslišanja Ludvika Jereba, 4. april 1950, str. 2. 22 ARS, SI AS 1931, MfS, m. f. III 0026888-9, zbrani podatki sodelavke UDB-e, 26. december 1950; m. f. III 194867-8, UDB za rudnik Idrija, Zapisnik zaslišanja Ludvika Jereba, 4. april 1950, str. 2–3. Na drugem mestu je UDBA očitno pretiravala, ko je zapisala, da je bila Merljakova celo Rudolfova sekretarka v Afriki: m. f. III 194860, Problem Rudi, [nedatirano], [str. 2]. 23 ARS, SI AS 1931, šk. 1129, a. e. MA 1253-3 Angleška OS – Komandosi, 17: Formacija kraljeve misije med vojno v Afriki, [nedatirano], [str. 1]. Za Dolenca glej tudi MfS, m. f. III 0026882, Iz izjave Piško Zdravkota [nedatirano]. 24 ARS, SI AS 1931, MfS, m. f. III 194867, UDB za rudnik Idrija, Zapisnik zaslišanja Ludvika Jereba, 4. april 1950, str. 2; prim. m. f. III 194875, UDB za okraj Idrija, Zapisnik zaslišanja Feliksa Vončine, 24. februar 1950, str. 6. 25 MNZS, Ozd237-IR, [Ivan Rudolf], Jugoslovenski odbor iz Italije, za Komandanta jugoslovenskih trupa (Br. 123/1943): Molba za transfer jednog vojnika u kancelariju Odbora, Kairo, 30. julija 1943. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 710 ska begunska vlada na Bližnjem vzhodu imenovala tudi v Jugoslovanski propa- gandno-informativni biro.26 V okviru tega je očitno Rudolf prejemal določene informacije in drugo propagandno gradivo, kar je nato objavljal oziroma inter- pretirano ponatisnil na straneh Bazovice. V tem gradivu so bile tudi fotografije, ki jih dobimo bodisi v časopisu bodisi v drugih publikacijah jugoslovanske begun- ske vlade, kot npr. v medvojni izdaji uradnega lista, se pravi Službenih novin Kraljevine Jugoslavije.27 Ne glede na to so bili Rudolfovi odnosi z vladnimi krogi problematični, in sicer, na splošno, ker so so bili vojaki – prostovoljci večinoma Slovenci in ne Srbi, glede Bazovice pa zaradi cenzure28 in pomanjkanja neposre- dnih finančnih dotacij. Glede tega mu je uspelo pri ministru Kreku izposlovati skromno finančno pomoč, ki je trajala od aprila 1942 do začetka leta 1944, ko jo je ukinila vlada Božidarja Purića.29 Rudolf je imel težave, ker si je na straneh Bazo- vice večkrat privoščil kritiziranje srbskih pretiravanj. To so Slovenci na Bližnjem vzhodu opazili, kot je npr. pred OZNO izjavil omenjeni Josip Dolenc: "V svojem glasilu 'Bazovica' jih je večkrat dobro ožigosal v splošno odobravanje in veselje vseh slovenskih fantov – vojakov in celo slovenske kolonije v Egiptu."30 Med tem so mu bili Britanci naklonjeni, saj je bil zanje pomemben pri iska- nju prvih stikov z zasedeno Jugoslavijo,31 pri selekciji t. i. padalcev in po vsej verjetnosti pri tolmačenju jugoslovanskega "vozla"; pri čemer moramo seveda upoštevati, da so vsaj v prvem obdobju v Kairu prejemali le parcialne podatke o razmerah v Jugoslaviji. Tudi do izhajanja Bazovice so bili pozitivno nastrojeni, saj so jo ocenjevali kot zelo dober pro-jugoslovansko propagandni material in da je odločno proti silam osi.32 Rudolfu so tudi pomagali pri tiskanju časopisa, mu omogočili tiskarske storitve, sicer z zadržkom, da v zameno Bazovica ne bo kritizirala Velike Britanije.33 Po Rudolfovih besedah je izhajanje potekalo "v mejah posebnega dogovora z angleškimi propagandnimi oblastmi."34 Lahko bi rekli, da so se pojavljale kritične pripombe do britanske strani le ob odločnih 26 Jerca Vodušek Starič, "Ivan Rudolf – patriot in obveščevalec", v: Ivan Rudolf, str. 68. 27 Npr. slika Draže Mihailovića v: Službene novine Kraljevine Jugoslavije – Ratno izdajanje, 31. 1. 1942, let. 2, št. 5, str. 1 št. 5, in Bazovica, 10. 4. 1942, let. 2, št. 26, str. 6. 28 Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 89, 101 in 209. 29 MNZS, OZd166-IR, Ivan Rudolf Mičku [Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 17. januar 1942; OZd172-IR, Ivan Rudolf Mičku Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 28. februarja 1942, [str. 4]; OZd181-IR, Ivan Rudolf Mičku [Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 4. april 1942, str. 1; Ozd281-IR, Ivan Rudolf: Izjava, Kairo, 26. marec 1944; MNZS, Ozd307-IR, Ivan Rudolf ministru [Dragu Marušiču], Kairo, 29. julij 1944, str. 2. 30 ARS, SI AS 1931, MfS, m. f. III 0026881, Izjava Dolec Josipa [nedatirana]. 31 Gorazd Bajc, "Stanislav Rapotec, prvi Slovenec, ki ga je britanska obveščevalna služba SOE vtihotapila v zasedeno Jugoslavijo", Studia Historica Slovenica 11, št. 2–3 (2011), str. 525–551. 32 Glej pozitivne komentarje predstavnikov SOE o Bazovici ob robu omenjenega Rudolfovega pisma Kreku, 17. januarja 1942, v: TNA HS 5/913. 33 Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", str. 138. 34 MNZS, Ozd307-IR, Ivan Rudolf ministru [Dragu Marušiču], Kairo, 29. julij 1944, str. 2–3. 711 S H S tudia istorica lovenica zahtevah po spremembi meje, in sicer, da bi morali zavezniki vendarle popravi- ti pretekle krivice (od Londonskega pakta oziroma memoranduma 1915 dalje) in upoštevati narodnostno mejo.35 Pri presoji, kolikšen vpliv je lahko Bazovica imela, so seveda pomembni podatki o nakladi in kvaliteti tiska ter samem obsegu časopisa. Prvi dve številki, 30. septembra in 7. oktobra 1941, so pretipkali v več izvodih, nato je uredništvo uporabljalo ciklostil. Rudolf je na primer Čoku sredi oktobra 1941 razlagal, kako je prvi dve številki pisal na pisalni stroj, in sicer po dvajset izvodov, da pa se je kaj kmalu povečalo povpraševanje, s tem pa tudi stroški, tako da jih je kril s svojimi prihranki.36 Kar se tiče začetne naklade drugi podatki govorijo, da je bila od 20 do 50 izvodov, tretja številka pa je izšla že v 400 izvodih.37 Konec leta 1941 je nato Rudolf v pismu Izidorju Cankarju razlagal, da je prva številka izšla na 4 stra- neh in v 40 izvodih, a je naklado zaradi vedno večjega povpraševanja povišal na 200, s čimer so se tudi stroški povečali;38 finančne težave so bila vsa leta izhajanja stalnica. Od tretje do 9. številke je imela Bazovica 6 strani; številka 10 jih je imela izjemoma 7; naslednja ponovno 6; 12. številka, 20. decembra 1941, pa je v nakla- di 800 izvodov39 imela že 8 strani in bila prvič tehnično veliko bolj dovršena, z risbami in karikaturami, ki so bile značilne za skoraj vse številke. Sistematični pre- gled Bazovice nam pokaže, da je tudi v nadalje število strani nihalo (zelo verjetno zaradi Rudolfove odsotnosti, saj je bil večkrat po afriških taboriščih za vojne uje- tnike, kjer je zbiral prostovoljce za jugoslovansko vojsko v emigraciji): ponovno le po 4 za številki 14 in 15 (vsebinsko sta bili neke vrste nadaljevanje); naslednja je imela 8 strani; 17., 18. in 19. 4; 20. 8; 21. in 22. 4; dvojna številka, 23.–24. (27. marca 1942), 16 strani; 25. številka 6 in brez slikovnega gradiva; 26. 8; 27., 28. in 29. 4; 30. 8; 31. in 32. 4; 33. 8; od 34. do 36. 4; 37. 12; od dvojne številke, 38. in 39., 18. julija 1942 (na osmih straneh), pa do 53. številke, 15. januarja 1943, je izhajala približno vsaka dva tedna in večinoma na 4 straneh; v izboljšani tehniki tiska je od številke 54,40 24. januarja 1943, ponovno izhajala enkrat na teden in je skoraj vedno zajemala 8 strani; od številke 84, 11. novembra 1943, pa do konca izhaja- nja večinoma 16; največ strani, 24, je bilo v številki 88, in sicer 29. novembra 1943. 35 Npr. "Primorske Slovence so ogoljufali", Bazovica, 1. 12. 1942, let. 2, št. 50, str. 3; "Italija – dežela laži in prevare", Bazovica, 1. 12. 1942, let. 2, št. 50, str. 4; Ivan M. Čok, "Slovencem, Hrvatom in Srbom doma in v tujini!", Bazovica, 8. 1. 1944, let. 4, št. 94, str. 1; "Slovensko Primorje pod udarci italijanske pohle- pnosti", Bazovica, 5. 3. 1944, let. 4, št. 101, str. 9; "Primorska poslanica vrhunskim zastopnikom treh velesil", Bazovica, 19. 11. 1944, let. 4, št. 135, str. 3–5. 36 MNZS, OZd130-IR, Ivan Rudolf Mičku Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 14. oktober 1941, str. 1. 37 Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", str. 137. 38 ARS, fond Cankar Izidor (dalje: SI AS 1660), šk. 6, a. e. I, mapa 4, Pismo g. Ivana Rudolfa iz Kaira [konec 1941], str. 3; prim. SI AS 1931, šk. 580, a. e. 5, 7793–7796, prepis pisma, ki ga je prejel Boris Furlan. 39 Prav tam. 40 Marija Stanonik piše ("Zasluge Ivana Rudolfa za slovensko besedo", str. 159), da je tedaj "Bazovica postala pravi časopis". G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 712 Ne glede na nekoliko različne podatke je jasno, da je bila na začetku nakla- da skromna, da pa se je v kratkem bistveno povečala in naposled je jeseni 1943 dosegla zavidljivih 5000 izvodov,41 nato se je na začetku julija 1944 zmanjšala na 1500, z začetkom naslednjega meseca pa povečala na 3000.42 Kaže, da je Rudolf nameraval tudi posamezne številke tiskati v dodatni, izjemni nakladi, kot je bil primer dvojne 23. in 24., posvečene prvi obletnici vojaškega udara 27. marca 1941, ki pa je doživela burne odzive in cenzuro uradnih jugoslovan- skih krogov v Kairu – za politike v Londonu in ZDA je tedaj Rudolf namenil kar 500 izvodov, vendar so mu to omenjeni krogi preprečili, saj so bili očitno tudi zavistni, ker se sami kljub bistveno izdatnejši finančni podpori za propagando niso izkazali s svojimi časopisi. Zaradi močnega nasprotovanja je Rudolf tudi neuspešno predlagal Britancem drzno potezo, da bi številko tiskali v kar 15.000 izvodih in jo z letali odvrgli na zasedeno slovensko ozemlje.43 Po eni strani si je Rudolf prizadeval, da bi časopis prejemali slovenski in drugi politiki v emigraciji. Januarja 1942 je na primer ministru Kreku v Londonu med drugim pisno razlagal: "/.../ 'Bazovico' Vam stalno pošiljam in to po 10 do 20 izvo- dov tudi za ostalo našo tamkajšnjo kolonijo. Ne vem pa, če v redu prejemate. /.../"44 Sodeč po ohranjenih posameznih izvodih Bazovice v nekaterih arhivskih fondih45 in prošnjah nekaterih, ki so si je tudi želeli pogosteje prejemati,46 lahko rečemo, da mu je to kljub finančnim težavam in težavnim komunikacijam v precejšnji meri uspelo. Drugi podatki kažejo na to, da so Bazovico prejemali in tudi radi prebirali Slovenci v ZDA. Tu je o njej zelo pozitivno pisal Glas naroda iz New Yorka,47 ki je izmed vseh ameriških časopisov največkrat ponatisnil njene članke.48 Po drugi strani je bil časopis v prvi vrsti namenjen slovenskim vojakom na Bližnjem vzhodu. Pričevanja nekaterih govorijo o tem, da so ga zelo radi pre- birali.49 Vsaj do sredine leta 1943, ko so se začele omenjene težave, ali pa do 41 Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", str. 148; prim. Vilhar in Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva, str. 96. 42 MNZS, Ozd307-IR, Ivan Rudolf ministru Dragu Marušiču], Kairo, 29. julija 1944, str. 2–3; Ozd314-IR, Ivan Rudolf Marušiču, [Kairo], 4. avgust 1944. 43 MNZS, OZd181-IR, Ivan Rudolf Mičku [Ivanu Mariji Čoku], Kairo, 4. april 1942, str. 2–4. 44 MNZS, OZd165-IR, Ivan Rudolf ministru [Mihi Kreku], Kairo, 17. januar 1942; prim. ARS, SI AS 1931, šk. 580, a. e. 5, 7791; TNA HS 5/913, izvleček pisma v angleščini [nedatirano]. 45 Npr. ARS, SI AS 1660, šk. 7, a. e. II in III; šk. 8, a. e. I in II; fond Klemenčič Slavo (dalje: SI AS 1883), šk. 4, a. e. 12; šk. 6, a. e. 6. 46 ARS, SI AS 1931, šk. 578, a. e. 1, 8757–8758, Boris Furlan Ivanu Rudolfu, New York, 25. januar 1943, v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu. Prepis prevoda v: Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, ur. Mateja Jeraj in Jelka Melik (Ljubljana, 2015), str. 934–935. 47 "Izpod domačega latnika. Slovenski ameriški dnevnik o 'Bazovici'", Bazovica, 1. 11. 1942, let. 2, št. 48, str. 4. 48 MNZS, Ozd275-IR, Marica Caharija-Čok Ivanu Rudolfu, New York, 21. februar 1944, str. 1; Ozd321-IR, Marica Caharija-Čok Ivanu Rudolfu, New York, 16. avgust 1944, str. 1; Ozd352-IR, Marica Caharija- Čok Ivanu Rudolfu, New York, 8. november 1944, str. 2. 49 Poleg op. 4 tudi Makuc, Aleksandrinke, str. 149. Velja omeniti še serijo radijskih oddaj, ki jih je pripravil Ivo Jevnikar, Z Bazovico v srcu, Deželni sedež državne radiotelevizije RAI-Radio Trst A, slovenski pro- gram, januar–junij 1999. 713 S H S tudia istorica lovenica začetka naslednjega leta je tudi zelo verjetno imel velik vpliv na večino izmed njih. V letu 1944 so nato med primorskimi Slovenci po raznih taboriščih začeli izhajati drugi časopisi.50 Po rekonstrukcijah UDBE je bila Bazovica namenje- na ne le Slovencem v Afriki, ki so jih zajeli Britanci, ampak tudi tistim, ki so jih zajeli Američani.51 Poleti leta 1944 je imel časopis po Rudolfovih navedbah 500 naročnikov, vse druge izvode je uredništvo pošiljalo brezplačno vojakom in nekaterim politikom.52 Krog bralcev se je obenem očitno razširil na druge Slovence – civiliste v Kairu, in sicer tamkajšnjo slovensko kolonijo, ki je štela približno 5000 ljudi. Brali so jo tudi nekateri politiki oziroma intelektualci, ki so se med vojno zatekli na Bližnji vzhod.53 Lahko rečemo, da je imel časopis za tedanje razmere kar velik krog bralcev. Odnos do jugoslovanske kraljeve dinastije Karađorđević Bazovica je v prvih dveh letih vojne o kralju Petru II. poročala dosledno in pogosto. List je namreč že od začetka izhajanja pa do konca leta 1943 pogo- sto objavljal njegove poslanice, govore, izjave, praznična voščila, brzojavke ali govore na londonskem radiu,54 poročal je o pomembnejših političnih korakih, ki jih je Peter II. sprejemal (npr. imenovanje novega predsednika jugoslovanske 50 Nekaj primerov omenjajo Klun, Iz Afrike, str. 258; Marta Verginella, Suha pašta, pesek in bombe. Vojni dnevnik Bruna Trampuža (Koper, 2004), str. 158–162, 164, 167–168 in 170 (dalje: Verginella, Suha pašta, pesek in bombe). 51 ARS, SI AS 1931, MfS, m. f. III 194859, Problem Rudi, [nedatirano], [str. 1]. Pri tem lahko dodamo, da je imela od marca 1943 dalje v Kairu svoje oporišče tudi ameriška obveščevana služba, Office of Strategic Services (OSS), ki je za svoje delovanje rekrutirala nekaj Slovencev, ki pa niso spadali v Rudolfov krog. Podrobneje Blaž Torkar, Prikriti odpor. Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo sve- tovno vojno (Celovec, 2012). 52 MNZS, Ozd307-IR, Ivan Rudolf ministru [Dragu Marušiču], Kairo, 29. julija 1944, str. 2–3. 53 Glej npr. Anton Novačan, Jeruzalem – Kairo. Spomini 1942–1945 (Ljubljana, 1986), ki je bil sicer večkrat kritičen do Rudolfa. 54 "Poslanica Nj. Vel. kralja jugoslovanskemu narodu", Bazovica, 6. 12. 1941, let. 1, št. 10, str. 1; "Jugoslavija bo jutri zopet svoj gospod, govor Nj. Veličanstva kralja Petra drugega v Londonu", Bazovica, 31. 12. 1941, let. 1, št. 13, str. 2; "Kralj Peter II. in kraljica mati – svojemu narodu", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 2; "Kralj Peter II. – svojemu narodu", 29. 1. 1942, let. 2, št. 17, str. 3; "Poslanica Nj. Vel. kralja na obletnico 27. marca", Bazovica, 2. 4. 1942, let. 2, št. 25, str. 6; "Na ruskih stepah bodo Nemci prejeli smr- tni udar – govor kralja na dan Narodne revolucije", Bazovica, 10. 4. 1942, let. 2, št. 26, str. 2; "Veličastne slavnosti naše vojske, Nj. Vel. Kralj je podaril polkovno zastavo gardijski pehoti – Slava letalstva", Bazovica, 15. 8. 1942, let. 2, št. 42, str. 2; "Govor Nj. Vel. Kralja jugoslovanskim izseljencem", Bazovica, 7. 9. 1942, let. 2, št. 44, str. 2; "Proslava prvega decembra v Londonu. Govor kralja", Bazovica, 20. 12. 1942, let. 2, št. 51, str. 2; "Poslanica nj. Vel. kralja", Bazovica, 9. 7. 1943, let. 3, št. 72, str. 3; "Kraljev govor na dan 6. septembra", Bazovica, 12. 9. 1943, let. 3, št. 79, str. 4; "Bliža se ura …", Bazovica, 12. 9. 1943, let. 3, št. 79, str. 5; "Važne izjave našega kralja", Bazovica, 11. 10. 1943, let. 3, št. 81, str. 1; "Poslanica nj. V. kralja", Bazovica, 18. 10. 1943, let. 3, št. 82, str. 1; "Nj. Vel. kralj Peter II. svojemu narodu", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 89, str. 3–4. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 714 vlade in novega vojnega ministra),55 o posebnih dogodkih (npr. otvoritev ume- tniške razstave v Londonu), diplomatskih obiskih, ki se jih je udeleževal (npr. meseca maja in junija 1942 v ZDA, kjer je sestankoval s predsednikom Frankli- nom Delanom Rooseveltom; julija 1942 je bil v Kanadi; januarja 1943 v Edin- burgu, kjer je ostro obsodil jugoslovansko vlado, ker naj bi leta 1941 sodelovala s Hitlerjem)56 in dosežkih oziroma prestižnih odlikovanjih, ki jih je prejel (na primer, ko mu je bil leta 1943 podeljen naslov viteza Okrogle mize).57 Precej- šnje število besedil je list objavljal ob pomembnejših prelomnicah, obletnicah ali praznikih. Z očitnim namenom višati stopnjo motivacije vojakov je bilo s kraljeve strani napisanih več prispevkov z načrtno podkrepljenimi besedami, s katerimi je želel krepiti patriotska čustva, ljubezen do dinastije Karađorđevićev in domovine Jugoslavije. To na primer ponazarja primer kraljevega govora, objavljenega v 13. številki Bazovice, 31. decembra 1941: Moj narod in Jaz z zaupanjem gledava na konec sedanje vojne /.../. Za zmago v tej vojni prenaša moj narod velike žrtve. S tem izziva občudovanje v vsem svetu, s tem pa tudi istočasno potrjuje svojo pravico za obstanek na mestu, na kater- em je že stoletja. Jugoslavija bo jutri zopet svoj gospod in v naši kroni se bodo zablesketali vsi dragulji, ki predstavljajo razne naše pokrajine /.../.58 Iz raznih besedil lahko torej sklepamo, da je z njimi Peter II. oziroma krog okoli njega želel jugoslovanske vojake opogumiti za boj, jih navdušiti za ideal enotnosti, vliti moralo in s tem upanje za "boljši" jutri, kajti kot v vsaki vojski sta morala biti tudi v jugoslovanski morala in patriotizem na visoki ravni. Takšen pristop naj bi, po pisanju Bazovice, 15. januarja 1943, dosegel želen učinek, saj se "v srcih vojakov na Srednjem vzhodu /.../ krepi volja, poraja odločnost".59 V raznih prispevkih je bil Peter II. dosledno prikazan v pozitivni luči. Pri tem so bili pogosto uporabljeni pozdravi, fraze ali oznake kot na primer: "kralj Peter 55 "Sprememba v vodstvu jugoslovanske vlade – Slobodan Jovanovič novi predsednik vlade", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 3; "Jugoslovanska vlada je po Slovenskem narodnem odboru v Londonu", Bazovica, 7. 9. 1942, let. 2, št. 44, str. 3–4. 56 "Izpod domačega latnika, Poslanik dr. Kuhar", Bazovica, 12. 3. 1942, let. 2, št. 22, str. 3; "Izpod doma- čega latnika, Nj. Vel. kralj Peter II. potuje v Ameriko", Bazovica, 22. 5. 1942, let. 2, št. 32, str. 3; "Izpod domačega latnika, Nj. Vel. kralj je dospel v Ameriko", Bazovica, 28. 6. 1942, let. 2, št. 37, str. 4; "Bivanje Nj. Vel. kralja v Kanadi", Bazovica, 18. 7. 1942, let. 2, št. 38–39, str. 7; "Veličastne slavnosti naše vojske, Nj. Vel. Kralj je podaril polkovno zastavo gardijski pehoti – Slava letalstva", Bazovica, 15. 8. 1942, let. 2, št. 42, str. 1; "Bivanje Nj. Vel. Kralja Petra II. v Ameriki", Bazovica, 7. 9. 1942, let. 2, št. 44, str. 1; "Izpod latnika. Nj. Vel. Kralj je govoril", Bazovica, 31. 1. 1943, let. 3, št. 55, str. 7. 57 "Visoko odlikovanje Nj. Vel. Kralja", Bazovica, 28. 3. 1943, let. 3, št. 62 , str. 8. 58 "Jugoslavija bo jutri zopet svoj gospod, govor Nj. Veličanstva kralja Petra drugega v Londonu", Bazovica, 31. 12. 1941, let. 1, št. 13, str. 2. 59 "Veličina vojvode Mihajlovića", Bazovica, 15. 1. 1943, let. 3, št. 53, str. 3. 715 S H S tudia istorica lovenica II. – graditelj Jugoslavije",60 "Živel naš vrhovni poveljnik kralj Peter drugi!",61 "Živeo njegovo Veličanstvo kralj Petar II!",62 ali "Spoštujmo kralja in čuvajmo Jugoslavijo!"63 V časopisu je bila omenjena tudi kraljeva specifika, povezana z mladostjo. Peter II. je namreč kralj postal še kot mladoletnik, zato pa je bil več- krat označen kot mlad. Kot je recimo to zapisano avgusta 1942: "Vse naše misli so bile zbrane okrog našega mladega vladarja Kralja Petra II. /.../"64. Leta 1942 in 1943 so bili najbogatejši zapisi v Bazovici objavljeni na kraljev rojstni dan, ki je bil v listu označen za nacionalni praznik vseh Jugoslovanov,65 in obenem veljal za največji praznik jugoslovanske vojske.66 Ob 20-obletnici kraljevega rojstva lahko v listu preberemo, kako so ga primorski Slovenci vide- li kot rešitelja in garanta prerojene Jugoslavije, ter nenazadnje kot tistega, ki naj bi v državo prinesel svobodo, poštenje in blagostanje,67 se pravi Kraljevina Jugoslavija bo po vojni zagotovilo, da bo država slonela na zdravih temeljih. Časopis je posebno pozornost namenil tudi zapisom, ki so poročali o proslavah in praznovanjih kraljevega rojstnega dne v domovini,68 Londonu,69 Kairu70 in med vojaškimi organizacijami na Srednjem vzhodu.71 Z največjim ponosom in vzhičenostjo – kar je bilo razvidno tudi iz dolžine časopisnih člankov – je bilo poročanje o kraljevih obiskih vojaških enot. Vojake na Bližnjem vzhodu je nekajkrat obiskal, od avgusta 1941 dalje.72 Ponovo se je med njimi mudil 29. septembra 1943, ko je obiskal Kairo,73 kjer se je v sprem- stvu jugoslovanske vlade in predsednika Jugoslovanskega odbora iz Italije, Iva- nom Marijo Čokom, sestal z britanskimi ministri.74 Dva dni po prihodu v Kairo je ob sprejetju zastopnikov britanskega in ameriškega tiska naglasil namen obi- ska, in sicer da njegov prihod in prihod jugoslovanske vlade na Srednji vzhod predstavljata "željo in potrebo, da je vodstvo jugoslovanske države in vojske 60 Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2., št. 23–24, str. 1. 61 "Slava pehotnih edinic", Bazovica, 16. 8. 1943, let. 3, št. 76, str. 4. 62 "Šesti septembar", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 1. 63 "Naš kralj", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 3. 64 "Veličastne slavnosti naše vojske, Nj. Vel. Kralj je podaril polkovno zastavo gardijski pehoti – Slava letalstva", Bazovica, 15. 8. 1942, let. 2, št. 42, str. 1. 65 "Šesti septembar 1942 godine", Bazovica, 7. 9. 1942, let. 2, št. 44, str. 2. 66 "Proslave na Srednjem vzhodu", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 1. 67 "Šesti septembar", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 1. 68 "Iz trpeče domovine, Kresovi na kraljev rojstni dan", Bazovica, 15. 9. 1942, let. 2, št. 45, str. 3. 69 "Proslava Kraljevega rojstnega dne v Londonu", Bazovica, 7. 10. 1942, let. 2, št. 46, str. 1. 70 "Kralj in Jugoslavija", Bazovica, 7. 9. 1942, let. 2, št. 44, str. 1. 71 "Vse naše edinice so slovesno proslavile rojstni dan svojega vrhovnega poveljnika", Bazovica, 12. 9. 1943, let. 3, št. 79, str. 2. 72 "Obnovljena jugoslovenska vojska", Službene novine Kraljevine Jugoslavije – Ratno izdajanje, 31. 12. 1941, let. 1, št. 3, str. 6–7. Kopijo dobimo tudi v ARS, SI AS 1883, šk. 6, a. e. časopisje. 73 "Nj. Vel. kralj Peter II. med nami", Bazovica, 3. 10. 1943, let. 3, št. 80, str. 1–2. 74 "Nj. Vel. kralj Peter II med našimi prostovoljci", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 92, str. 8–9. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 716 čim bližje domovini".75 12. novembra je nato sledil kraljev obisk pehotne voja- ške organizacije "nekje na Srednjem vzhodu", kot je to omenjeno v Bazovici. V njeni 88. številki, 29. novembra 1943, so bili nazorno opisani občutki primor- skih vojakov ob tem dogodku: /.../ Te dni smo prvič zares občutili, da smo jugoslovanski gardisti. Kako tudi ne, saj smo prvič imeli med nami svojega mladega Kralja in Vrhovnega poveljnika. Za vse naše fante je to bilo prvič, da vidijo svojega narodnega vladarja in ga slišijo govoriti v našem jeziku. To so bili zgodovinski trenotki, ko je prvič v zgodovini slovensko Primorje zrlo z oči v oči svojemu bodočemu vladarju nasproti.76 Bazovica je seveda prikazovala, da so vojaki obisk nestrpno pričakovali in da naj bi te dogodke opisovali kot "prelepe in nepozabne trenutke". Kot je bilo zapi- sano v listu, je bila kraljeva pohvala, namenjena pripravi sprejema s strani voja- ških enot, "vsem in vsakomer najlepša nagrada".77 Naj na tej točki omenimo, da je kralj 11. novembra obiskal tudi šotorišče v Atiri. Dogodek je v svojem dnevniku zabeležil tržaški Slovenec Bruno Trampuž in prav tako izpostavil svoje zadovolj- stvo ob tem, da je imel možnost biti v "njegovi [kraljevi] neposredni bližini".78 Na več straneh so bile nato 6. decembra 1943 objavljene fotografije kra- ljevega obiska.79 Izpostaviti moramo, da se je urednik Bazovice, Ivan Rudolf, zavedal propagandne moči likovnih podob, kot je to npr. ugotovil Damir Glo- bočnik, kajti fotografije imajo lahko "večjo verodostojnost oziroma lahko učin- kujejo bolj neposredno kot pisana beseda" oziroma delujejo kot uspešno pro- pagandno in agitacijsko sredstvo. V takšen namen so služile tudi raznorazne fotografije in karikature v Bazovici, ki so nemalokrat poleg uprizoritev heroj- skih podob vojakov ter učinkovito organiziranih zavezniških vojaških sil,80 upodabljale člane dinastije Karađorđević, da bi tudi tako med vojaki krepile državljansko moralo. Podobne, čeprav redkejše upodobitve81 so bile obenem vključene v Šotorsko knjižnico, mesečnik, ki ga je kot rečeno med letoma 1942 in 1945 prav tako urejal in izdajal Rudolf. Bazovica je obenem poudarjala, v kakšni luči so kralja Petra II. videli zave- zniki, ter kaj so o njem objavljali. Pri tem je šlo, kot lahko beremo septembra 1943, za "tople besede in s simpatijami opremljene daljše prispevke".82 75 "Važne izjave našega kralja", Bazovica, 11. 10. 1943, let. 3, št. 81, str. 1. 76 "Nj. Vel. kralj Peter II. na obisku pri svoji gardi", Bazovica, 29. 11. 1943, let. 3, št. 88, str. 10. 77 Prav tam, str. 9–11. 78 Verginella, Suha pašta, pesek in bombe, str. 135. 79 "Nj. Vel. kralj Peter II med našimi prostovoljci", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 92, str. 8–9. 80 Globočnik, "Likovna oprema časopisa Bazovica", str. 140. 81 Npr. Šotorska knjižnica, [datum neznan], let. 1, št. 1, str. 1. 82 "Zavezniški tisk o našem kralju", Bazovica, 12. 9. 1943, let. 3, št. 79, str. 2. 717 S H S tudia istorica lovenica Če se ob tem dotaknemo še predhodnikov Petra II. in drugih kraljevih članov – 6. septembra 1943 je bila ob že omenjeni obletnici kraljevega rojstva na kratko opisana zgodovina dinastije Karađorđevićev, pri kateri je bil pou- darek namenjen njeni borbi proti "turškim nasilnikom", stvarjenju Jugoslavije in zaslugam, ki so jih pri tem imeli dinastični člani. Hvale in slave je bil ob tem deležen njen začetnik Dorđe Petrović (v Bazovici imenovan Karađorđe), ki ga je list označil kot najsposobnejšega in najvrednejšega izvrševalca borbe Bazovica, 27. 3. 1942, št. 23–24, str. 1 – na naslovnici kralj Peter II. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 718 proti turški oblasti in snovanju dinastije ter srbske države83 ter za narodnega junaka.84 Kralj Peter I. Karađorđević je bil pogosto označen kot "osvoboditelj"85 ozi- roma demokratski in narodni vladar86 ali pa "simbol demokratične, smotreno urejene, pravične in svobodoumne državne skupnosti", ter kot "steber jugoslo- vanske svobode".87 Bazovica je poudarila, da je od leta 1903 "idejno pripravljal stvarjenje Jugoslavije",88 ob njegovi omembi pa je obenem izpostavila še moč njegove moralne podpore ki naj bi jo na balkanski fronti v času prve svetovne vojne nudil svojim vojakom: /.../ Velik del severozahodne Srbije z Beogradom je bil v rokah sovražnika. Vojaki so obupavali. V tem težkem trenotku je prišel v strelske jarke sam stari kralj Peter in dejal vojakom tole: 'Jaz odvezujem od prisege vsakogar, ki hoče domov – bog mu odpusti! Pojdite domov! Dam vam besedo, da se nikomer zaradi tega ne bo skrivil las. Ali jaz, vaš stari kralj, ostanem s svojima sinovoma tu, da umrjem ...' Nihče ni odšel. Vojska je dobila zopet zaupanje. /.../89 Nadalje je bil v besedilih časopisa omenjen kralj Aleksander I.: z njim je prišlo do ustanovitve enotne države Kraljevine SHS in se je tako, po besedah lista, uresničil "tisočletni sen vsega jugoslovanskega naroda";90 bil je imenovan tudi kot Aleksander I. Zedinitelj;91 ali pa, da je imel zasluge zaradi obvladovanja zunanjih in notranjih nasprotij, s katerimi se je soočala novonastala država, in pri oblikovanju jugoslovanskega edinstva.92 V listu je večkrat omenjen kot žrtev "zločinskega umora"93 oziroma atentata, ki je bil nanj storjen 9. oktobra 1934 v Marseillesu. Marijo Jugoslovansko, kraljico mati, je list redko izpostavljal. Poleg dveh poslanic, ki ju je 29. novembra 1941 in 15. januarja 1942 namenila ženam in materam v Jugoslaviji, da bi delila njihovo trpljenje zaradi sinov, ki so se borili 83 "Naš kralj", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 3. 84 "Bodočnost slovanstva", Bazovica, 19. 2. 1944, let. 4, št. 99, str. 1. 85 "Jurjev dan", Bazovica, 24. 4. 1942, let. 2, št. 28, str. 1. 86 F. Lodur, "29. X. 1918 – 1943", Bazovica, 8. 11. 1943, let. 3, št. 85, str. 1. 87 "1. – 12. 1918 – 1943", Bazovica, 29. 11. 1943, let. 3, št. 88. str. 1. 88 "Naš kralj", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 3. 89 "Dogodki in osebnosti, ki so ustvarjale Jugoslavijo", Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2, št. 23–24, str. 10. 90 "Prvi december", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 1. 91 "Pred letom dni …", Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2, št. 23–24, str. 4. 92 "Naš kralj", Bazovica, 6. 9. 1943, let. 3, št. 78, str. 3. 93 "Rojstni dan Nj. Vel. Kraljice – Matere, Kraljica mati je simbol jugoslovanske matere mučenice", Bazovica, 8. 1. 1942, let. 2, št. 14, str. 1; "Pred letom dni …", Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2, št. 23–24, str. 4. 719 S H S tudia istorica lovenica ali že padli v vojni, in jih motivirala k potrpljenju,94 izjemo predstavljata dva zapisa. Prvi je nastal ob njenem rojstnem dnevu, 8. januarja 1942, ko jo je Bazo- vica izpostavila kot simbol mučeništva zaradi izgube sina Aleksandra, ter obe- nem figuro, ki čuti bolečino vsega ljudstva.95 Drugi zapis je bil v listu objavljen 12. marca istega leta, ko je po besedah Alojzija Kuharja v Londonu otvorila raz- stavo jugoslovanske umetnosti in kulture.96 Po drugi strani je bil v primerih spominjanja predmet, sicer prav tako red- kih omemb in kritik, Pavle Karađorđević, katerega regentstvo je bilo v Bazovici označeno kot "samovoljno", njegova namestnika pa naj bi služila le za deko- racijo.97 Pristop k trojnemu paktu 25. marca 1941 so v Bazovici opisovali kor "neodpustljivo napako" in obenem poudarjali, da je bil Hitlerjev prijatelj. V skla- du s tem so ga povezovali z germanofilsko politiko, takšno prepričanje pa je bilo razvidno tudi iz 91. številke lista: "/.../ Knez Pavel, ki je nasledil Aleksandra kot regent mladega Kralja Petra, je zapustil politiko Aleksandra in navezal pri- jateljske vezi z Mussolinijem in Hitlerjem".98 Poleg okupatorjeve nevarnosti so jugoslovansko državo že od začetka vojne pestila notranja politična nasprotja. Kot vemo, so že pred okupacijo Jugoslavije med njenimi političnimi strankami vladala nesoglasja – nekateri so zagovarja- li taktiko čakanja, drugi so proti okupatorju želeli postopati aktivno, z bojem. V drugi polovici oktobra 1943 je bila tako v Bazovici izpostavljena poslanica Petra II., v kateri je kralj izrazil skrb zaradi nesoglasij, ki so v naporih za zmago nad sovražnikom in za obnovo države razdvajale Jugoslovane v domovini in tujini, in še odločneje opozoril na potrebo po vzajemnosti, edinosti in sodelo- vanju jugoslovanskega naroda.99 Če primerjamo pogostost pisanja Bazovice o dinastiji Karađorđević, opazimo, da so njihove omembe z začetkom leta 1944 postajale vedno bolj redke.100 Če je bil še v drugi polovici 1943 kralj Peter II. omenjen vsaj v vsaki drugi številki, pa se ta v letu 1944 skoraj ne pojavlja več. Izjema pri tem ostajajo poročanja o "prepadu" med kraljem Petrom in maršalom Titom in mnenje, da se je kralj popolnoma preu- smeril v "ograde samosrbske politike", se odpovedal Jugoslaviji, o njeni prihodnosti pa naj bi govoril le toliko, kolikor je bila to politično nujna potreba.101 Nadalje so se 94 "Nj. Vel. kraljica mati – Jugoslovanskim ženam", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 1; "Poslanica Nj. Vel. Kraljice-Matere jugoslovanskemu narodu", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 2. 95 "Rojstni dan Nj. Vel. Kraljice – Matere, Kraljica mati je simbol jugoslovanske matere mučenice", Bazovica, 8. 1. 1942, let. 2, št. 14, str. 1. 96 "Izpod domačega latnika, Poslanik dr. Kuhar", Bazovica, 12. 3. 1942, let. 2, št. 22, str. 3. 97 "Pred letom dni …", Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2, št. 23–24, str. 4. 98 Kosta Todorov, "Ali je Balkanska zveza mogoča?", Bazovica, 20. 12. 1943, let. 3, št. 91, str. 8. 99 "Poslanica Nj. V. Kralja", Bazovica, 18. 10. 1943, let. 3, št. 82, str. 1. 100 Med izjemami: "Izjave kralja Petra II. ", Bazovica, 2. 4. 1944, let. 4, št, 105, str. 15. 101 John EY, "Londonsko pismo", Bazovica, 7. 5. 1944, let. 4, št. 110, str. 2. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 720 v listu deloma pojavljali še kraljevi pozivi k enotnosti, aktivnemu odporu, pridruži- tvi k Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije102 ter o podpisanih sporazumih med kraljem Petrom II. in maršalom Titom,103 se pravi v podporo Tito-Šubašićevem dogovoru. Leta 1944 se je namreč pisanje Bazovice povsem prevesilo v prid par- tizanom, čeprav – kot bo prikazano v nadaljevanju – že pred tem ni bilo mogoče reči, da jih časopis ni omenjal, in to v še kar pozitivnem smislu. Odnos do (Velike) Jugoslavije, jugoslovanskih vlad in državne ureditve V Bazovici je obenem mogoče zaslediti odnos do jugoslovanske državne uredi- tve. Od začetka izdajanja lista pa vse do konca leta 1943 so se pojavljale želje po t. i. Veliki Jugoslaviji,104 ki bi bila zbrana okoli dinastije Karađorđevićev,105 ob tem pa je bila prisotna tudi želja po močni, vplivni, modernejši, združeni in predvsem enotni Jugoslaviji.106 Država naj bi temeljila predvsem na dveh vrednotah: ena- kopravnosti107 in demokratičnosti, kar je obljubljal tudi sam kralj Peter II.108 Kar se tiče enakopravnosti je Bazovica na začetku sicer v nekoliko poenostavljeni in skrajšani obliki objavila t. i. londonske točke iz jeseni 1941. leta,109 se pravi politič- ni program najpomembnejših protipartizanskih krogov na Slovenskem. Po Čokovih besedah, govor katerega je bil objavljen 29. novembra 1943 v 88. številki Bazovice, naj bi Jugoslavija primorskim Slovencem predstavljala "najlepšo in najslajšo besedo" ter "najvišji ideal" in to kljub vsem predvojnim napakam. Predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije je poudarjal, da se pri- morski Slovenci zavzemajo za "čisto, moralno, pošteno in vsakomer pravično" državo, v kateri ne bi bilo krivic in nasilja, prevladovale pa bi svoboda, enakost, 102 "Zgodovinski govor predsednika Churchulla. Jugoslovansko vprašanje pred britansko zbornico", Bazovica, 28. 5. 1944, let. 4, št. 113, str. 3; "Neobhodno je potrebna edinost", Bazovica, 4. 6. 1944, let. 4, št. 114, str. 16; "Kralj Peter II: Vsi Jugoslovani v N.O.V. maršala Tita …", Bazovica, 17. 9. 1944, let. 4, št. 127, str. 1; "Govor kralja Petra II.", Bazovica, 29. 10. 1944, let. 4, št. 133, str. 5; "Povratek jugoslovanskih oboroženih sil v domovino", Bazovica, 5. 11. 1944, let. 4, št. 134, str. 2. 103 "Vlada demokratičnega in borbenega edinstva", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 2. 104 Ivan Učenikov, "Iz zasedene Slovenije", Bazovica, 30. 9. 1941, let. 1, št. 1, str. 3; "Slovenski politični pro- gram", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 3; "Slovenci na mrtvi straži velike Jugoslavije", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 1; Rude Mikuličić, "Prava beseda ob pravem času in na pravem mestu", Bazovica, 25. 7. 1942, let. 2, št. 40, str. 2; "... in mir ljudem na zemlji", Bazovica, 20. 12. 1942, let. 2, št. 51, str. 1; I. M. Čok, "Božična poslanica", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 89, str. 1–2 . 105 J. Lugol, "Bodočnost južnih Slovanov", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 89, str. 4. 106 "Povojna Evropa", Bazovica, 29. 8. 1943, let. 3, št. 77. str. 3. 107 I. M. Čok, "Božična poslanica", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 89, str. 1–2. 108 "Govor kralja", Bazovica, 20. 12. 1942, let. 2, št. 51, str. 2; F. Lodur, "29. X. 1918–1943", Bazovica, 8. 11. 1943, let. 3, št. 85, str. 2; F. Lodur, "Politika in njene pogreške", Bazovica, 5. 2. 1944, let. 4, št. 97, str. 1–2. 109 "Slovenski politični program", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 5. 721 S H S tudia istorica lovenica ljubezen in bratstvo. Pri tem je Čok trdil, da je Jugoslavija predstavljala predpo- goj slovenskega obstanka.110 Ob tem moramo seveda upoštevati pretekle izku- šnje primorskih in istrskih Slovencev v odnosu z Italijo – od konca prve svetov- ne vojne dalje in zlasti v letih fašizma –, zato pa je Čok mesec prej napovedoval, da bodo z močno jugoslovansko tvorbo "prisilili ves svet /.../ na spoštovanje in priznavanje jugoslovanskih političnih zahtev",111 ki so bile seveda povezane z ozemeljskimi zahtevami. Že ob nastanku prve skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev po pisanju Bazovice ni bil dosežen zgolj ideal po združevanju Juž- nih Slovanov, temveč je predstavljal golo življenjsko potrebo – svoboda malih narodov naj se ne bi mogla ohraniti zgolj s tesno povezanostjo, njihov obstoj pa bi bil mogoč samo z zedinjenostjo.112 Ob tem velja omeniti, da je Bazovica za preteklo nestabilnost jugoslovan- ske ideje najbolj krivila srbski in hrvaški narod, in sicer zaradi medsebojnih spo- rov. Med drugim je Čok pozival Srbe, Hrvate in Slovence, naj opustijo medse- bojni boj in se povežejo proti sovražnikom, medtem ko je zanj slovenski narod ostal neomajen: Jugoslovanska misel je doživljala največ udarcev v sporih med Srbi in Hrvati. Eni in drugi so tej ideji pripisovali zasluge in vzroke za ta spor. V resnici pa so bili vzroki čisto drugi.113 Zato se bomo mi Slovenci borili za Jugoslavijo ne le skupno z vsemi brati Srbi in Hrvati, ki jo ravno tako hočejo, pač se bomo prav posebno borili tudi proti tistim Hrvatom in Srbom, ki bi Jugoslavije ne hoteli. Na žalost, tudi taki so med nami. Smelo trdimo, da smo Slovenci največji, najodločnejši in najupornejši zagovorni- ki jugoslovanske misli.114 Na drugi strani je bila slovensko-primorska vnema primerjana s hrvaško, ki je bila označena za pasivno v prvem letu po podpisu trojnega pakta.115 Naspro- tno se je jugoslovanska ideja začela krepiti z Dragoljubom Mihailovićem, ki je na straneh Bazovice postajal glasnik Velike Jugoslavije.116 110 I. M. Čok, "Jugoslavija in Primorski Slovenci", Bazovica, 29. 11. 1943, let. 3, št. 88, str. 6–7; prim. "Izpod domačega latnika", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 2. 111 "Pozdrav prostovoljcem", Bazovica, 3. 10. 1943, let. 3, št. 80, str. 2–3. 112 "Izpod domačega latnika", Bazovica, 29. 11. 1941, let. 1, št. 9, str. 2–3. 113 "Nazaj k jugoslovanski ideji", Bazovica, 22. 5. 1942, let. 2, št. 32, str. 2. 114 I. M. Čok, "Jugoslavija in Primorski Slovenci", Bazovica, 29. 11. 1943, let. 3, št. 88, str. 6–7. 115 "Nazaj k jugoslovanski ideji", Bazovica, 22. 5. 1942, let. 2, št. 32, str. 2; "Slovenci ob usodni uri", Bazovica, 18. 7. 1942, let. 2, št. 38–39, str. 1; I. M. Čok, "Jugoslavija in Primorski Slovenci", Bazovica, 29. 11. 1943, let. 3, št. 88, str. 6–7; Ivan M. Čok, "Slovencem, Hrvatom in Srbom doma in v tujini!", Bazovica, 8. 1. 1944, let. 4, št. 94, str. 1–2. 116 "Usodne odločitve na vseh frontah", Bazovica, 15. 11. 1942, let. 2, št. 49, str. 2; "… in mir ljudem na zemlji", Bazovica, 20. 12. 1942, let. 2, št. 51, str. 2. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 722 Razlogov za razdor med Srbijo in Hrvaško pa niso pripisovali šibkosti jugo- slovanstva, temveč tujim silam, Italiji in Nemčiji, ki sta po besedah jugoslovan- skega podpredsednika vlade, Juraja Krnjevića, namenoma slabili njun odnos: S svojimi zavezniki sta Hitler in Mussolini storila vse tako na severozahodu, na severu in na jugu, tako na vzhodu in jugovzhodu Jugoslavije, da bi oslabila Slovence, Hrvate in Srbe, da bi onemogočila njihovo skupno življenje in da bi jih trajno podvrgla njihovemu gospostvu. Predvsem pa sta se trudila, da do skrajnosti zastrupita odnose med Srbi in Hrvati.117 117 Juraj Krnjević, "Sedanja borba je temelj naše bodočnosti", Bazovica, 22. 5. 1942, let. 2, št. 32, str. 2. Primer upodobi- tve želja po "Veliki Jugoslaviji" (Bazovica, 29. 11. 1943, št. 88, str. 9) 723 S H S tudia istorica lovenica V mednarodnem pogledu je Bazovica pričakovano pozdravljala jugoslo- vansko oddaljitev od nemških in italijanskih vplivov ter na drugi strani podpi- rala sodelovanje z drugimi slovanskimi državami. Na prvem mestu je bil sep- tembra 1942 izpostavljen odnos z Rusijo in Bolgarijo, s katero bi sklenili spo- razum in kot najmočnejša država na Balkanu vodili politične in gospodarske odnose.118 Sožitja z Bolgari se je nadejal Čok, kot je julija 1943 razlagal Rudolfu glede prihodnosti Jugoslavije.119 Podobno so menili tudi nekateri tuji novinarji, tako da je decembra 1943 Bazovica ponatisnila v slovenskem prevodu mne- nje urednika lista La Bourse Eqyptienne, Jeana Lugola: zanj se bodo južnoslo- vanski narodi zagotovo povezali v Balkansko federacijo, kjer bo primat imela prav Jugoslavija.120 Ta bi tudi zagotovila mir, red in napredek na Balkanu, kar so zagovarjali tudi v Bazovici. Tak "Evropski mir bi bil takorekoč v naših lastnih rokah", Jugoslavijo pa so postavili kar med prve izmed sil v Evropi, takoj za Rusi- jo in Veliko Britanijo.121 Če je bila marčevska vlada iz leta 1941 (Dušana Simovića) označena za vojaško vlado, je bila po drugi strani vlada Slobodana Jovanovića od začetka 1942 sprejeta kot vlada z jasno začrtanim ciljem: "skupno borbo za osvobojenje Jugoslavije".122 Še istega leta je omenjena vlada odstopila, nato pa je Jovano- vić dobil nov mandat za sestavo nove vlade, a so se njene težave nadaljevale. Ko je nato odstopila že četrta v 27 mesecih, po zgolj petih tednih delovanja (Slobodana Jovanovića je najprej zamenjal Miloš Trifunović, njega pa v krat- kem Božidar Purić), se je na straneh Bazovice pričelo zaostreno poročanje o begunskih vladah. V 75. številki, ki je izšla 16. avgusta 1943, je bila tako Purićevi vladi očitana nezmožnost sodelovanja in s tem delovanje v prid strankarstva, iskanja pravih rešitev in posledično ob nesoglasjih, zanemarjanje drugih uprav- nih poslov. Ob tem je bila Bazovica razočarana nad dejstvom, da je Trifunovića vlada odstopila ravno v času, ko bi se del vlade premestil na Srednji vzhod, s čimer bi ji bilo omogočeno lažje delovanje.123 Glede tega so bile kritike tudi na predvojne razmere, kot npr. 27. marca 1942, da je po smrti kralja Aleksandra I. Karađorđevića leta 1934 jugoslovanski državni aparat prešel v roke t. i. stran- karskim "diktatorjem", ki jim interesi skupnosti ne bi bili prioritetni. V časopisu 118 "Zedinjena Slovenija pod okriljem Velike Jugoslavije", Bazovica, 15. 9. 1942, let. 2, št. 45, str. 1. 119 Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 119. 120 Jean Lugol, "Bodočnost Južnih Slovanov", Bazovica, 6. 12. 1943, let. 3, št. 89, str. 4. 121 F. Lodur, "Jugoslavija prosi", Bazovica, 15. 1. 1944, let. 4, št. 95, str. 1–2; "Bodočnost slovanstva", Bazovica, 19. 2. 1944, let. 4, št. 99, str. 1–2; "Vstajenje", Bazovica, 9. 4. 1944, let. 4, št. 106, str. 1–2. 122 "Sprememba v vodstvu jugoslovanske vlade – Slobodan Jovanović novi predsednik vlade", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 2–3. 123 "Domovina govori", Bazovica, 16. 8. 1943, let. 3, št. 75–76, str. 6–7; "Nova jugoslovanska vlada", Bazovica, 16. 8. 1943, let. 3, št. 75–76, str. 7; prim. F. Lodur, "Politika in njene pogreške", Bazovica, 5. 2. 1944, let. 4, št. 97, str. 1–2. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 724 so bili označeni za "nesposobne in ostarele" ter "ovenčane s slavo prve svetov- ne vojne".124 Vedno v letu 1942 je bilo najprej navedeno, da so pred začetkom agresije aprila 1941 političnim predstavnikom v emigraciji zaupali, leto pozne- je jih je nato list označil za glasnike gospodarskega in političnega razvoja, proti koncu leta pa je njihovo delo ocenil kot neuspešno, saj se niso mogli politično poenotiti.125 Še najbolj pod udarom je bila Purićeva vlada. S strani Bazovice je bila ozna- čena kot "vlada žalostnega spomina" ter kot "100 % diktatorski stvor s 100 % samosrbsko hegemonistično patino". Obenem naj bi jo karakterizirala skrajna nestrpnost do Slovencev in neposlušnost za jugoslovanske potrebe. Purić je bil slabšalno označen z "Zakon sem jaz!".126 Pri tem je treba dodati, da je bil Čok zelo nasproten Purićevi vladi, zato lahko sklepamo, da je bila Bazovica tudi v funkciji njegove politične vizije. Čok je namreč v drugi polovici 1943 brez uspeha sugeri- ral Britancem drugo vlado, ki bi upoštevala tudi partizansko stran, saj slednja še ni bila tako močna in bi se tako lahko izognili komunističnemu prevzemu oblasti ter zavarovali monarhijo pred najhujšim.127 V bistvu je takrat predlagal neke vrste dogovor, ki se je šele leto kasneje uveljavil kot Tito-Šubašićev sporazum, ko pa je bilo za monarhično stran prepozno, saj je bil Tito že premočan. Valu nezadovoljstva do Purića – ki so mu bili očitno dnevi šteti –, je nato od spomladi 1944 dalje sledilo odobravanje do nekaterih politikov, ki naj bi se oddaljili od "privilegiranosti položajev" in "nepotizma", hkrati pa so večjo moč pripisovali inteligenci in znanju politikov.128 Največjo podporo je tako preje- mal hrvaški politik Ivan Šubašić, ki je po besedah Bazovice skupaj s slovenskim predstavnikom, Izidorjem Cankarjem, ter srbskim predstavnikom, Dušanom Simovićem, sestavljal triumvirat.129 Junija istega leta je bilo že naznanjeno, da je Šubašić prejel mandat za sestavo vlade – kralj Peter II. ga je pooblastil, da "stopi v stik z vsemi uporniškimi silami" in tako kot posrednik doseže eno- tnost.130 Njegova vlada je bila označena kot "vlada demokratičnega in bor- 124 "Pred letom dni", Bazovica, 27. 3. 1942, let. 2, št. 23–24, str. 4; prim. "Pred tremi leti …", Bazovica, 2. 4. 1944, let. 4, št. 105, str. 1–2. 125 "Sprememba v vodstvu jugoslovanske vlade", Bazovica, 15. 1. 1942, let. 2, št. 15, str. 3; "Zedinjena Slovenija pod okriljem Velike Jugoslavije", Bazovica, 15. 9. 1942, let. 2, št. 45, str. 1; "Domovina govori, Na križišču", Bazovica, 16. 8. 1943, let. 3, št. 75–76, str. 6–7; "Jugoslavija in Grčija", Bazovica, 22. 11. 1943, let. 3, št. 87, str. 3. 126 John Ey, "Londonsko pismo", Bazovica, 7. 5. 1944, let. 4, št. 110, str. 2; "Strah pred resnico", Bazovica, 11. 6. 1944, let. 4, št. 115, str. 2; "Vlada demokratičnega in borbenega edinstva. Poslanica predsednika, dr. Šubašiča – prvi sporazum – glas Amerike", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 1–3; "Zadnje leto vojne, Jugoslovanska kriza", Bazovica, 17. 9. 1944, let. 4, št. 127, str. 6. 127 Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 125–129. 128 "Pred tremi leti …", Bazovica, 2. 4. 1944, let. 4, št. 105, str. 1–2. 129 "Izpod latnika", Bazovica, 21. 5. 1944, let. 4, št. 112, str. 15. 130 "Neobhodno je potrebna edinost", Bazovica, 4. 6. 1944, let. 4, št. 114, str. 16. 725 S H S tudia istorica lovenica benega edinstva",131 nad njo pa naj bi se navduševali tudi v tujini. Šubašić je s tem postal "rešitelj krize", ki so nastale v času Purićeve vlade, in "prvi glasnik jugoslovanstva".132 Korak k spravi, ki ga je zaznamoval sporazum med kraljem Petrom II. in Titom, je bil na straneh Bazovice dobro sprejet. Z naraščanjem moči partizan- skega gibanja, je bilo v listu tudi poudarjeno, da je slednje postalo osnova za obnovitev državne uprave in modernizacijo Jugoslavije, obenem temelj za uvedbo splošne volilne pravice obeh spolov.133 Sporazum je nato nadgradil še drugi, ki je bil podpisan med Titom in Šubašićem. S sprejeto deklaracijo se je vlada zavezala, da bo njen primarni cilj združitev vseh ozemelj, ki so pred vojno ostala izven jugoslovanskih meja, za kar je bil seveda Jugoslovanski odbor iz Ita- lije najbolj zainteresiran. Nad vladno odločitvijo je bila torej Bazovica navduše- na in je 13. avgusta 1944 navajala, da je jugoslovanska javnost navdušeno spre- jela spremembe, najbolj zadovoljna pa naj bi bila prav primorska kolonija.134 Pred tem se je s težavami srečevalo tudi slovensko predstavništvo v jugo- slovanski vladi. Po odstopu slovenskega politika Ivana Kerna, ki je od avgusta 1943 sodeloval v Purići vladi, Slovenci v slednji nekaj časa niso bili zastopa- ni.135 Po pisanju Bazovice se je za slovensko kolonijo v Egiptu in tajništvo Jugo- slovanskega odbora iz Italije pojavil nov val zaupanja ob imenovanju novega ministra v Šubašićevi vladi, Draga Marušiča. List ga je navdušeno pozdravil, saj je bil poleg drugega zaradi doberdobskih korenin tesno vpet v zgodbo primor- skih Slovencev;136 obenem je pripadal Jugoslovanskemu odboru iz Italije. V 110. številki Bazovice, 7. maja 1944, je bila prvič omenjena "druga Jugo- slavija". Nakazovalo se je torej novo obdobje, ki naj bi vplivalo na to, da bi med Primorci nastopil nov pogled na urejenost jugoslovanske države, od centralizma k decentralizmu oziroma federalizaciji.137 Tako se je po dveh tednih v Bazovici že omenjala "demokratična in federativna Združena Slovenija, ki vstopa kot enako- pravna enota v demokratično in federativno Jugoslavijo".138 Teden pozneje pa, da so se na Primorskem do začetka vojne Slovenci v Italiji zavzemali za centrali- stično ureditev jugoslovanske države, saj so menili, da bi centralizem prispeval k 131 "Vlada demokratičnega in borbenega edinstva", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 1. 132 "Kaj pravijo Amerikanci?", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 3; "Jugoslovansko vprašanje", Bazovica, 30. 7. 1944, let. 4, št. 121, str. 1. 133 Pierre Tzoulio, "Jugoslovanski sporazum", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 3–4. 134 "Politika nove jugoslovanske vlade", Bazovica, 13. 8. 1944, let. 4, št. 123, str. 1. 135 "Izpopolnitve v jugoslovanski vladi", Bazovica, 18. 10. 1943, let. 3, št. 82, str. 7; F. Lodur, "Na križišču", Bazovica, 5. 2. 1944, let. 4, št. 97, str. 1–2. 136 "Dobro srečo", Bazovica, 23. 7. 1944, let. 4, št. 120, str. 1–2; "Slovenska kolonija dr. Marušiču", Bazovica, 23. 7. 1944, let. 4, št. 120, str. 15. 137 "Novi čas – nova miselnost", Bazovica, 28. 5. 1944, let. 4, št. 113, str. 1–2. 138 "Slovenska N.O.F.", Bazovica, 21. 5. 1944, let. 4, št. 112, str. 15. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 726 notranji trdnosti, nepremagljivosti ter vodil do realizacije njihovega temeljnega političnega cilja: osvoboditve Julijske krajine. Zaradi novih razmer, konca maja leta 1944, so pričeli zagovarjati federalno ureditev, saj preoblikovanje centra- listične Jugoslavije ni bilo uspešno. Obenem so pisali, da so se kljub prepovedi ukvarjali z vprašanjem morebitne federativne ureditve, le da o njej niso pisa- li. Podpora demokratičnosti nove Jugoslavije je postajala na straneh Bazovice vedno pogostejša, načeli svobode in demokracije pa pogoj za sodelovanje.139 Odnos do jugoslovanskih vojaških formacij V Bazovici so bili najprej v ospredju zapisi o četnikih. Že v 4. številki, 21. oktobra 1941, je list trdil, da se jim je v boju priključilo veliko število Slovencev oziroma primorskih beguncev, ki so bili izgnani v Srbijo.140 V prvem letu izhajanja je bilo možno prebirati tudi poročila o njihovih vojaških uspehih, ki so bili označeni kot najvažnejši dogodki v jugoslovanskem oboroženem odporu.141 Četniško organizacijo je Bazovica označevala kot "kraljestvo",142 njeno delovanje pa, da je "viteško".143 Njihove uspehe sta že kmalu po poročanju lista spodbuja- la ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt144 in v nadaljevanju državni sekretar ZDA (se pravi ameriški zunanji minister) Cordell Hull.145 V ospredju so bile še posebno tematike o delovanju slovenskih četnikov na območju Julijske krajine,146 ter drugih pripadnikov istega gibanja v Bosni in Hercegovini (pred- vsem v mestih Sarajevu in Konjic),147 ter Srbiji.148 List je hkrati poročal o priča- 139 Ivan M. Čok, "Slovencem, Hrvatom in Srbom doma in v tujini", Bazovica, 8. 1. 1944, let. 4, št. 94, str. 1–2; "Novi čas – nova miselnost", Bazovica, 28. 5. 1944, let. 4, št. 113, str. 1–2; Pierre Tzoulio, "Jugoslovanski sporazum", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 3–4. 140 "Novice iz Srbije", Bazovica, 21. 10. 1941, let. 1, št. 4, str. 2. 141 "Kaj je novega doma?", Bazovica, 22. 11. 1941, let. 1, št. 8, str. 2; "Živel prvi bataljon kr. Garde v srbskih planinah", Bazovica, 22. 11. 1941, let. 1, št. 8, str. 2. 142 "Izlet po Srbiji", Bazovica, 1. 11. 1942, let. 2, št. 48, str. 2. 143 "Primorski Slovenci v vrstah vojvode Mihajlovića", Bazovica, 1. 11. 1942, let. 2, št. 48, str. 3. 144 "Akcije četnikov v Srbiji proti Nemcem so tudi nam v pomoč", Bazovica, 13. 12. 1941, let. 1, št. 9, str. 5. 145 "Ameriški zunanji minister pozdravlja gen. Dražo Mihailoviča", Bazovica, 1. 5. 1942, let. 2, št. 29, str. 3. 146 "Primorski Slovenci v vrstah vojvode Mihajlovića", Bazovica, 1. 11. 1942, let. 2, št. 48, str. 3; "Jurjev dan", Bazovica, 24. 4. 1942, let. 2, št. 28, str. 1; "Izpod domačega latnika. Vojvoda Mihailović uspešno napada", Bazovica, 18. 7. 1942, let. 2, št. 38–39, str. 7; "Izpod domačega latnika. Novi veliki uspehi voj- vode Draže", Bazovica, 1. 8. 1942, let. 2, št. 41–42, str. 4; "Četniki so uničili 15.000 Lahov", Bazovica, 7. 10. 1942, let. 2, št. 46, str. 3; "Četniki na Nanosu", Bazovica, 28. 2. 1943, let. 3. št. 59, str. 7; "Izpod latnika. Napad četnikov na laško kolono v Tolminu", Bazovica, 6. 6. 1943, let. 3, št. 69, str. 7. 147 "Četniki ogrožajo Sarajevo", Bazovica, 13. 6. 1942, let. 2, št. 35, str. 4; "Veliki uspehi vojvode", Bazovica, 25. 7. 1942, let. 2, št. 40, str. 3; "Izpod domačega latnika. Novi veliki uspehi vojvode Draže", Bazovica, 1. 8. 1942, let. 2, št. 41–42, str. 4; "Izpod latnika. Četniške borbe se nadaljujejo", Bazovica, 7. 3. 1943, let. 3, št. 60, str. 8. 148 "Veliki uspehi akcij vojvode Draže", Bazovica, 13. 6. 1942, let. 2, št. 35, str. 2. 727 S H S tudia istorica lovenica kovanju splošne ofenzive, pri kateri naj bi se Jugoslavija pridružila zavezniškim četam in skupaj z njimi obračunala s fašizmom.149 V časopisu je bil voditelj četnikov Dragoljub – Draža Mihailović npr. ozna- čen za junaškega poveljnika, nad katerim je bila razpisana tiralica s strani "srb- ske kvislinške vlade" Milana Nedića, da je junaški vojvoda, ki namerava z borbo proti silam osi nadaljevati vse do svoje smrti – njegova brzojavka, ki jo je v tem smislu poslal begunski vladi, je po poročanju lista "okrepila vero vseh Jugoslo- vanov v končno zmago in nezlomljiv duh naše rase".150 Daljši in dovolj zgovo- ren zapis o njem je bil npr. objavljen 15. januarja 1943, in je med drugim izpo- stavil naslednje: V sedanji vojni /.../ ostaja lik Draže Mihailoviča ob vsakem času in ob vsakem novem dogodku nov, svež in nepozabljen. /.../ Draža Mihailovič je nesmrtno vpisan v svetovni zgodovini in to ni več samo junak naših planin, strah Prusijakov in Lahov, ustašev in drugih razbojnikov, pač pa je danes Draža Mihailovič last vseh združenih narodov in nosilec svobode bodočih dni.151 Priložnostno je Bazovica objavljala Mihailovićeve poslanice,152 (ki so bile sicer redkejše, kot poslanice kralja Petra II.), njegove opogumljajoče govore153 in obvestila o odlikovanjih, ki jih je prejel. Primer slednjega predstavlja preje- tje vojnega križa s strani francoskega generala Charlesa de Gaulla, s katerim je Mihailović gojil dobre odnose.154 V Bazovici se približno leto dni po okupaciji niso mogli izogniti neenotno- sti v jugoslovanskem uporu. Tako v osrednjem članku na prvi strani dne 18. julija 1942 beremo, da v domovini vlada nesloga, ker so se nekateri ob okupaciji odločili počakati na bolj primeren čas, da ne bi bilo žrtev, drugi pa so začeli z aktivnim uporom in se pridružili četnikom. Med temi, ki so začeli z aktivnim uporom na Slovenskem, je tedaj časopis izrecno omenil, da so dejavni tudi levi- čarji in da so dobro organizirani. Dalje, da ni mogoče iz emigracije presojati, kdo ima prav. V nadaljevanju pa beremo, da v Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalma- ciji, Vojvodini in na Hrvaškem poleg četnikov delujejo tudi partizani. Pri tem so v Bazovici zapisali naslednje optimistične misli: "Po nekih poročilih je bil med obema skupinama dosežen sporazum, zato upravičeno verujemo, da se bodo 149 "Bilanca krvi in solza. Četniki se po Gorenjskem upirajo nemškemu nasilju", Bazovica, 10. 4. 1942, let. 2, št. 26, str. 4. 150 "Izpod domačega latnika. Vojvoda Draža Mihailović se bori za Jugoslavijo", Bazovica, 24. 4. 1942, let. 2, št. 28, str. 3. 151 "Veličina vojvode Mihailovića", Bazovica, 15. 1. 1943, let. 3, št. 53, str. 3. 152 "Novoletna poslanica d. Mihailovića", Bazovica, 15. 1. 1943, let. 3, št. 53, str. 2. 153 "Zaslužen odgovor Draže Mihailovića", Bazovica, 21. 2. 1943, let. 3, št. 58, str. 5. 154 "Draža Mihailović odlikovan", Bazovica, 14. 2. 1943, let. 3, št. 57, str. 8. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 728 tudi v Sloveniji sedanje razlike izravnale."155 To je bila hkrati prva omemba par- tizanov v časopisu in sploh ni bila negativna.156 V drugi polovici leta 1943 je list še naprej opozarjal na vojaška nasprotja med partizani in četniki ter pozival h koncu sovražnosti. Enotnost bi namreč prispevala k učinkovitejšemu boju, s stabilno jugoslovansko državo pa bi njeni predstavniki lažje in odločneje nastopali na mirovni konferenci, kjer bi bila nji- hova beseda upoštevana v večji meri.157 Pomen prizadevanja za skupne vredno- te je možno opaziti tudi v pozivih, ki so se v listu pojavljali konec leta 1943 in v začetku leta 1944: "Sloga jači, nesloga tlači!",158 "Trdna povezanost – najvišja zapoved", "Kamor koli gremo, gremo vsi kot en mož!";159 slednje moramo seve- da povezovati tudi s tedanjimi poskusi Jugoslovanskega odbora iz Italije, da bi se ohranila enotnost med vojaki na Bližnjem vzhodu. Hkrati je časopis konec leta 1943 bralce seznanjal, da je o "notranji zme- šnjavi, ki je ni mogoče prezreti", seznanjena tudi Velika Britanija,160 ki je tedaj Mihailovića pravzaprav že odpisala in se odločila podpreti le Tita. Decembra je bilo namreč že jasno, da četniki čedalje bolj sodelujejo z nemškim okupa- torjem, saj taktika "čakanja" ni obrodila sadov in zavezniki so se na Teheranski konferenci odločili podpreti le Tita in njegove partizane. Obenem so tudi na Bližnjem vzhodu v letu 1943 spoznavali, da je partizansko gibanje v Jugoslaviji učinkovitejše v boju proti okupatorju. S časom se je začel spreminjati tudi odnos Bazovice do četnikov in njiho- vega vodstva. Če so vodjo, Mihailovića, v prvih letih vojne kovali v zvezde, in je list še v drugi polovici leta 1943 poročal o tem, da so četniki Nemcem povzro- čili veliko preglavic,161 je bilo od začetka septembra 1944 objavljenih več član- kov o sodelovanju četnikov z Nemci,162 pa o odstavitvi Mihailovića iz vlade163 in njegovi neprizemljenosti.164 Po drugi strani je od pomladi 1943 Bazovica pričenjala pogosteje omenjati partizansko gibanje, a se je slednje še vse do konca leta vedno pojavljalo v sozvočju s četniškim delovanjem: "največja ovira 'evropski trdnjavi' so četniki in partizani", ki se še "vedno borijo s strahovito 155 "Slovenci ob usodni uri", Bazovica, 18. 7. 1942, let. 2, št. 38–39, str. 1. 156 Bajc, Iz nevidnega na plan, str. 95. 157 F. Lodur, "17. november – dan mladine", Bazovica, 22. 11. 1943, let. 3, št. 87, str. 2. 158 "Našim prostovoljcem", Bazovica, 1. 11. 1943, let. 3, št. 84, str. 15. 159 "Trdna povezanost-najvišja zapoved", Bazovica, 8. 1. 1944, let. 4, št. 94, str. 2. 160 "G. Eden o britanski zunanji politiki", Bazovica, 13. 12. 1943, let. 3, št. 90, str. 2. 161 "Izpod latnika. Napad četnikov na Donavi", Bazovica, 13. 6. 1943, let. 3, št. 70, str. 6. 162 "Četniki sodelujejo z Nemci", Bazovica, 3. 9. 1944, let. 4, št. 125, str. 16; "Mihajlovič v vrstah sovražni- ka", Bazovica, 24. 9. 1944, let. 4, št. 128, str. 16. 163 "Mihajlovič odstavljen", Bazovica, 3. 9. 1944, let. 4, št. 125, str. 16; "Zadnje leto vojne. Tito-Mihajlovič", Bazovica, 17. 9. 1944, let. 4, št. 127, str. 6. 164 "Osvobodilno gibanje maršala Tita v Jugoslaviji zavzema mednarodni značaj", Bazovica, 10. 9. 1944, let. 4, št. 126, str. 6. 729 S H S tudia istorica lovenica upornostjo";165 "Borimo se ravno tako za Mihailovičeve junake, kakor za juna- ške partizane".166 Z letom 1944 se je nato v listu zvrstilo vedno več pozitivnih poudarkov glede organiziranosti in bojev Narodnoosvobodilne vojske (NOV) v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji,167 kot tudi o Osvobodilni fronti (pri tem 165 "Izpod latnika. Največja ovira 'Evropski trdnjavi'", Bazovica, 13. 6. 1943, let. 3, št. 70, str. 6. 166 F. Lodur, "Domovina govori. Premagaj samega sebe!", Bazovica, 18. 10. 1943, let. 3, št. 82, str. 3. 167 "Borbe v Sloveniji", Bazovica, 13. 8. 1944, let. 4, št. 123, str. 16; "Boji v Srbiji, Črni gori, Dalmaciji in Bosni", Bazovica, 13. 8. 1944, let. 4, št. 123, str. 16. "Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani" – primer karikature, ki ponaz- arja predčasno zma- goslavje treh glavnih zavezniških držav: ZDA; Velike Britanije in Sovjetske zveze (Bazovica, 6. 12. 1943, št. 89, str. 1) G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 730 je Bazovica tudi ponatisnila nekatera besedila iz drugih publikacij) in o vodil- nih partizanskega boja, še posebej o Josipu Brozu Titu.168 Velik pomen je list pripisoval Narodnoosvobodilnemu svetu, mu priznaval "politične in moralne kvalitete".169 "Najsijajnejše delo" partizanov je po besedah Bazovice predstavlja- lo nacionalno zedinjenje.170 Tita je časopis opisoval kot veselo, dobrosrčno in hrabro osebo in obenem nasprotoval "neresničnim" prikazom, češ da je strog diktator.171 Kljub vsemu je bila v listu še nekaj mesecev prisotna želja po preseganju sporov; glede razvoja na makro ravni je bilo to v bistvu naivno. Februarja 1944 je bilo tako v Bazovici še zmeraj optimistično omenjeno, da je bil po nekaterih vesteh ponekod med obema skupinama dosežen sporazum, zato pa je vladalo upanje, da bodo tudi v Sloveniji našli skupni jezik.172 V tej luči so do sredine marca 1944 izstopali zapisi, ki so poudarjali pomen trdne povezanosti in apeli- rali k umiritvi strasti v vojaških enotah, v upanju, da bodo jugoslovanski politiki v emigraciji vendarle dosegli sporazum s partizansko stranjo.173 Z aprilom pa se je tudi to spremenilo: beremo namreč, da naj bi se partizani večkrat poskušali zbližati s četniki, vendar naj bi ta stran sleherni sporazum odklanjala.174 Jugoslovanski odbor iz Italije in njegovo glasilo Bazovica sta bila torej vedno bolj na strani partizanov. Za Čoka, Rudolfa in somišljenike je namreč Tito predstavljal edino zagotovilo, da se bosta Primorska in Istra v čim večji 168 Victor Bienstock, "Kako je v Jugoslaviji", Bazovica, 12. 3. 1944, let. 4, št. 102, str. 14; "Beseda o osvobodil- ni fronti", Bazovica, 30. 4. 1944, let. 4, št. 109, str. 3–8; "Izpod latnika. Triletnica ustanovitve slovenske Osvobodilne fronte", Bazovica, 30. 4. 1944, let. 4, št. 109, str. 16; "150 000 bojevnikov NOV za drugo fron- to", Bazovica, 21. 5. 1944, let. 4, št. 112, str. 2; "Slovenska N.O.F.", Bazovica, 21. 5. 1944, let. 4, št. 112, str. 15. 169 ""Vstajenje"", Bazovica, 9. 4. 1944, let. 4, št. 106, str. 1–2. 170 Pierre Tzoulio, "Jugoslovanski sporazum", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 3–4. 171 "150 000 bojevnikov NOV za drugo fronto", Bazovica, 21. 5. 1944, let. 4, št. 112, str. 2. 172 "Pregled po bojiščih. Italijansko bojišče", Bazovica, 12. 2. 1944, let. 4, št. 98, str. 8. 173 "V premišljevanje Jugoslovanom", Bazovica, 12. 2. 1944, let. 4, št. 98, str. 4–5; [brez naslova], Bazovica, 12. 3. 1944, let. 4, št. 102, str. 5; "Ali je mogoč sporazum med maršalom Titom in sedanjo vlado?", Bazovica, 12. 3. 1944, let. 4, št. 102, str. 15. 174 "Pred tremi leti…", Bazovica, 2. 4. 1944, let. 4, št. 105, str. 1–2; Pierre Tzoulio, "Jugoslovanski sporazum", Bazovica, 16. 7. 1944, let. 4, št. 119, str. 3–4. "Beseda o Osvobodilni fronti" (Bazovica, 30. 4. 1944, št. 109, str. 7) 731 S H S tudia istorica lovenica meri pridružili povojni Jugoslaviji. Tako so bili npr. bralci januarja 1944 sezna- njeni s sklepom na II. zasedanju AVNOJ-a, ki je "proglasil svojo odločitev, da osvobojene primorske kraje zedinjuje z ostalimi deli Jugoslavije v eno državno tvorbo."175 Zato pa je Bazovica vabila vse, naj se pridružijo partizanom. Kot pri- mer vzemimo naslednji poziv sredi septembra 1944: "Pot je za vse Jugoslovane ena sama: Narodnoosvobodilno gibanje maršala Tita!"176 Septembra 1944 je nato Bazovica poročala tudi o splošni ofenzivi po Jugo- slaviji (bila je to operacija Ratweek, s katero so v sozvočju z zavezniki od začet- 175 Ivan M. Čok, "Slovencem, Hrvatom in Srbom doma in v tujini!", Bazovica, 8. 1. 1944, let. 4, št. 94, str. 1; prim. "Problem Primorskih Slovencev", Bazovica, 30. 4. 1944, let. 4, št. 109, str. 9. 176 "Kralj Peter II: Vsi Jugoslovani v N.O.V. maršala Tita …", Bazovica, 17. 9. 1944, let. 4, št. 127, str. 1–2. "Jugoslavija pred osvo- bojenjem in preroje- njem" (Bazovica, 10. 9. 1944, št. 126, str. 1) G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 732 ka meseca jugoslovanski partizani izvedli več sto uspešnih sabotaž na komuni- kacijah in s tem preprečili Nemcem, da bi se nemoteno umikali iz Balkana in oskrbovali svojo vojsko v Italiji; prislužili so si številne pohvale s strani Anglo- -Američanov177). Kot je pisal časopis, je "Titova" ofenziva delovala v osrednjem delu Jugoslavije, zavezniki na Jadranu, Rdeča armada, ki se ji je s svojimi četami pridružila NOVJ Jugoslavije, pa na vzhodu.178 Beograd je bil z njune strani osvo- bojen 20. oktobra 1944 in ob tej priliki je Jugoslovanski odbor iz Italije na Tita naslovil čestitko ter se mu hkrati zahvalil, da so jugoslovanski prostovoljci iz Trsta, Gorice in Istre imeli čast boriti se v vrstah njegove vojske.179 Naklonjenost do Rdeče armade je Bazovica na svoji naslovnici izrazila že pred osvoboditvijo Beograda, in sicer v obliki pozdrava, da bi izrazila podporo in ponos do vojaških dosežkov – kot prikazuje spodnji izsek: Če je bilo torej v časopisu vidno nihanje med četniki in partizani, in se je nato od konca 1943 tehtnica prelevila na stran slednjih, je bilo ves čas izhajanja objavljenih veliko kritik (ali ponatisnjenih kritik oziroma apelov) proti kola- boraciji Pavelićevih ustašev in slovenskih domobrancev.180 Slednji so v zapisih Bazovice zaradi sodelovanja z Nemci septembra obveljali za "slovensko sramo- to". O njih je časopis objavil naslednje: Zaradi neinformiranosti so bili mnogi naši ljudje dolgo časa v zmoti glede takoz- vanih domobrancev in Narodnih straž v Sloveniji. Z vsemi mogočimi izgovori so pošteni Slovenci poskušali ta zgodovinski madež sramote izbrisati, ali ga vsaj zamazati, v dobri veri, da vendar ni mogoče, da bi slovenski fantje in možje mogli služiti sovražniku. Vsi ti zagovori in izgovori pa so 20. aprila tl., ko so slovenski fantje v Ljubljani prisegali Hitlerju zvestobo v nemških uniformah in ob asisten- 177 Gorazd Bajc, "Anglo-Američani in sabotaže slovenskih partizanov na južni železnici", Acta Histriae 16, št. 3 (2008), str. 350–352. 178 "Jugoslavija pred osvobojenjem in prerojenjem", Bazovica, 10. 9. 1944, let. 4, št. 126, str. 1. 179 "Čestitke in zahvala "Jugosl. Odbora iz Italije" maršalu Staljinu in Titu", Bazovica, 29. 10. 1944, let. 4, št. 133, str. 2. 180 Npr. "Politika nove jugoslovanske vlade", Bazovica, 13. 8. 1944, let. 4, št. 123, str. 1; "Svobodna Jugoslavija. Strah in beg Hitlerjevih pomočnikov", Bazovica, 13. 8. 1944, let. 4, št. 123, str. 16; "Na uso- dnem križišču Jugoslavije", Bazovica, 3. 9. 1944, let. 4, št. 125, str. 2; "Poslanica ministra dr. Marušiča", Bazovica, 3. 9. 1944, let. 4, št. 125, str. 3; "Izpod latnika. Dr. Alojzij Kuhar roti domobrance", Bazovica, 10. 9. 1944, let. 4, št. 126, str. 16. "Da zdravstvuet geroiceskaja Krasnaja Armija! [Živela junaška Rdeča armada!]" (Bazovica, 8. 10. 1944, št. 130, str. 1) 733 S H S tudia istorica lovenica ci prusijaških okupatorjev, postali prazni in se je resnica razkrinkala v vsej svoji goloti. Kdo je resnični gospodar domobrancev in takozvanih narodnih straž, najboljše potrjuje letak, ki smo ga prejeli iz domovine in kakršne Nemci z avto- mobili trosijo – kjer morejo – po slovenski zemlji. Prusijaki sami potrjujejo črno na belem, komu služijo Narodne straže – zavarovanju nemških poti na bojišča.181 Sklep Po sistematični analizi Bazovice ugotavljamo, da se je v listu najpogosteje poja- vljalo vprašanje jugoslovansko-italijanske razmejitve – ob tem so na jugoslo- vansko državo in s tem monarhijo oziroma dinastijo Karađorđević v okviru časopisa gledali dokaj idealistično in nekritično, čeprav se dinastija v letu 1944 vedno manj omenja; precej kritični pa so bili do jugoslovanskih begunskih vlad, zlasti od srede leta 1943 dalje, saj jih je v vojnih letih okarakterizirala velika nestabilnost. V okviru Bazovice so jih prikazovali, da so vse, z izjemo Šubašićeve vlade – ki je bila nato ves čas pisanja v letu 1944 idealizirana –, delovale v lasten prid in posledično niso našle skupnega jezika, prav tako pa so kritizirali delno pomanjkanje slovenskega vladnega predstavništva v ključnih trenutkih. Jugo- slovanski odbor iz Italije in njegovo glasilo sta skladno s politiko teh vlad naj- prej podpirala tedaj s strani zahodnih zaveznikov priznanega četniškega vodjo Mihailovića, ki naj bi se boril za ohranitev jugoslovanske monarhije. Postopno uveljavljanje partizanskega gibanja je pozneje vedno bolj vplivalo na to, da sta se Odbor in časopis oddaljevala od četnikov, predvsem zaradi dejstva, da se je Tito začenjal kazati kot najprimernejši zaveznik za dosego najvažnejšega cilja – spremembo meja v korist Jugoslavije. Pisanje Bazovice je v bistvu bilo precej skladno s politiko Velike Britanije do zapletenih razmer v Jugoslaviji. Pri tem je jasno, da je bila zaradi potreb t. i. vojne propagande v pisanju Bazovice več- krat prisotna "udarna" retorika, čemur je dodatno pripomogla grafična podoba; tudi tako je časopis lažje dosegal namen informiranja, a hkrati formiranja. Kljub težavam s predstavniki jugoslovanskih begunskih vlad je imel kar velik krog bralcev. Pisci v časopisu so z željo po primarnem cilju (osvoboditvi in razširitvi Jugoslavije) vseskozi opozarjali na nevarnost notranje nestabilnosti oziroma poudarjali enotnost med sprtimi stranmi. Hipotezo lahko torej potrdimo, pri tem pa dodamo, da se v okviru Jugoslovanskega odbora iz Italije po vsej ver- jetnosti niso bistveno razlikovali od drugih Slovencev na Primorskem in v Istri pred in med vojno: le močna Jugoslavija – in ne glede na njeno notranjo ure- ditev – jim je namreč predstavljala najboljše zagotovilo, da bo do spremembe 181 "Domobranci – slovenska sramota", Bazovica, 24. 9. 1944, let. 4, št. 128, str. 6. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 734 meje res prišlo. Pri presoji medvojnega Rudolfovega delovanja in Bazovice je ključno tudi vprašanje, v kolikšni meri so bili tedaj v emigraciji sploh obveščeni o razmerah v zasedeni Jugoslaviji; zelo verjetno so prejemali le selekcionirane informacije. Neosnovane so nazadnje obtožbe v delih o prekomorskih briga- dah, češ da je bil časopis v službi jugoslovanske begunske vlade. Očitno si zaradi groženj o cenzuri (ki so se tudi nekajkrat udejanjila) Rudolf ni smel vsaj prvi dve leti privoščiti pretiranih kritik na račun uradnih jugoslovanskih oblasti; od srede leta 1943 dalje pa jih je še kako kritiziral. Gorazd Bajc, Ane-Marie Herceg, Kaja Mujdrica BAZOVICA, THE NEWSPAPER OF THE COMMITTEE OF THE JUGOSLAVS OF ITALY, AND ITS ATTITUDE TOWARDS THE KINGDOM OF YUGOSLAVIA, 1941–1944 SUMMARY The aim of this article was to present, on the basis of an analysis of the jour- nal "Bazovica", three different perspectives of the Yugoslav Committee in Italy on the Kingdom of Yugoslavia, namely the royal dynasty of Karađorđević, the Yugoslav refugee governments and the Yugoslav state structure, and the milita- ry organisations (mainly Chetniks and Partisans) that fought in occupied Yugo- slavia. Other relevant sources have been taken into account, in particular from the archival legacy of Ivan Rudolf, editor of Bazovica in Cairo between 30 Sep- tember 1941 and 19 November 1944, the Archives of the Republic of Slovenia and the UK's main archive, The National Archives. The main objective of the Committee, in which Rudolf and Ivan Marija Čok were central members, was to change the border between Yugoslavia and Italy. By cooperating with the Allies and adapting to the political upheavals, the lib- eration of the Venezia Giulia (Julian March) in favour of the Slovenes seemed achievable, although the Committee was also met with disapproval, e.g. with the so-called Cairo crisis and the creation of the Yugoslav Royal Guard Battal- 735 S H S tudia istorica lovenica ion. Bazovica therefore reported mainly on events concerning the Slovenes of the Littoral region and was a function of the Committee's policy. Based on an analysis of the published articles of Bazovica and taking into account the chronology of events on Yugoslav soil and the most prominent actors – from King Peter II, representatives of Yugoslav governments and lead- ers of resistance movements (Tito, Mihailović) – until 1944, the article focuses on the propaganda elements and rhetoric of the themes raised. Alongside radio speeches, messages from politicians in exile and articles summarising the main military and political events, the newspaper published literary articles, pictures and caricatures in an attempt to draw people's attention to the common strug- gle. The authors of the article present the central themes to which the news- paper or the Committee paid most attention. The issue of the Yugoslav-Italian border was the main focus of the reports, with maps, appeals and speeches. The Committee's efforts were also reinforced by King Peter II, who in numerous speeches stressed the importance of the border issue and the unity of Yugo- slavs in a common, united country. The article, by showing Bazovica's attitude towards the Karađorđević dynasty, tries to answer how, as the end of the war approached, the Committee paid more attention to the resistance movements and to Tito, who, with references in the last issues of the newspaper, took prec- edence over the (forgotten) dynasty, which was initially the centre of Yugoslav integration - Greater Yugoslavia around the Karađorđević dynasty. By criticising governments and the resulting instability of the Yugoslav idea, Bazovica moved closer to the desire for reconciliation and reconstruc- tion of Yugoslavia under Tito, pointing to the collaboration with the Red Army - from the initial support for the Chetniks, who were presented as the heroes of the Yugoslav resistance against the invaders, to the gradual shift of sympathy towards the Partisans, the Soviets became the ideal of the struggle. Thus, in its attitude towards the various groups, Bazovica reflected the dynamics of politi- cal events and changes in alliances during the Second World War, writing in favour of its own causes, which, from the beginning of the publication of the newspaper and the Committee's activities, were framed within the question of the demarcation between Yugoslavia and Italy. G. Bajc, A. M. Herceg, K. Mujdrica: Bazovica, glasilo Jugoslovanskega ... 736 VIRI IN LITERATURA ARS, SI AS 1660 – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, fond Cankar Izidor. ARS, SI AS 1883 – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, fond Klemenčič Slavo. ARS, SI AS 1931 – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, fond Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije. MNZS, Ozd-IR – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana, fond Osebna zapuščina Ivana Rudolfa. TNA HS 5 – The National Archives, Kew-London, nekdanji Public Record Office, fond Special Operations Executive: Balkans. Bazovica – Berilo Jugoslovanskega odbora iz Italije – Kairo, letniki 1941–1944. Službene novine Kraljevine Jugoslavije – Ratno izdajanje – London–Kairo, letniki 1941–1945. Šotorska knjižnica – Srednji vzhod, letniki 1942–1945. ……………………………. Bajc, Gorazd, "Anglo-Američani in sabotaže slovenskih partizanov na južni železnici", Acta Histriae 16, št. 3 (2008), str. 343–357. Bajc, Gorazd, Iz nevidnega na plan. Slovenski primorski liberalni narodnjaki v emigra- ciji med drugo svetovno vojno in ozadje britanskih misij v Sloveniji (Koper, 2002). Bajc, Gorazd, "'Plačanci – agenti / špijoni zahoda'. Primer retorike povojnih jugoslo- vanskih oblasti glede pomena in vloge TIGR-a in ocene britanskih obveščevalnih služb", Acta Histriae 15, št. 1 (2007), str. 261–276. Bajc, Gorazd, "Stanislav Rapotec, prvi Slovenec, ki ga je britanska obveščevalna služ- ba SOE vtihotapila v zasedeno Jugoslavijo", Studia Historica Slovenica 11, št. 2–3 (2011), str. 525–551. Bajc, Gorazd, Zapletena razmerja. Ivan Marija Čok v mreži primorske usode (Koper, 2000). Bajc, Gorazd in Torkar, Blaž, Ivan Rudolf in padalci / Ivan Rudolf e i paracadutisti / Ivan Rudolf and parachutists (Maribor, 2009). Bobnar, Stane, et al., Prekomorci. Oris zgodovine prekomorskih brigad in drugih pre- komorskih enot NOV (Ljubljana, 1965). Earle, John, Cena domoljubja. SOE in MI6 na stičišču Italijanov in Slovencev med drugo svetovno vojno (Trst, 2009). Globočnik, Damir, "Likovna oprema časopisa Bazovica", v: Ivan Rudolf. Ob 120-letni- ci rojstva, ur. Irena Uršič (Ljubljana, 2018), str. 137–158. Ivan Rudolf. Ob 120-letnici rojstva, ur. Irena Uršič (Ljubljana, 2018). "Iz arhivov in predalov", Mladika, ur. Ivo Jevnikar (Trst, 1995–2005). 737 S H S tudia istorica lovenica Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, ur. Mateja Jeraj in Jelka Melik (Ljubljana, 2015). Klun, Albert, Domovina je ena. Prekomorci – borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslo- vanskih narodov, na domačihin tujih tleh (Ljubljana, 1986). Klun, Albert, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije (Ljubljana, 1978). Klun, Albert, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni (Ljubljana, 1976). Makuc, Dorica, Aleksandrinke (Gorica, 1993). Novačan, Anton, Jeruzalem – Kairo. Spomini 1942–1945 (Ljubljana, 1986). Pirjevec, Jože, "Trst je naš!" Boj Slovencev za morje (1848–1954) (Ljubljana, 2007). Rudolf, Saša, Xolotl. Med resnico in domišljijo (Gorica, 1996). Stanonik, Marija, "Zasluge Ivana Rudolfa za slovensko besedo med slovenskimi voja- ki v afriškem pesku", v: Ivan Rudolf. Ob 120-letnici rojstva, ur. Irena Uršič (Ljubljana, 2018), str. 159–187. Torkar, Blaž, Prikriti odpor. Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno (Celovec, 2012). Torkar, Blaž, "Slovenci in Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon", Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 1 (2014), str. 144–157. Torkar, Blaž in Bajc, Gorazd, "Slovenci v vrstah britanskih komandosov", Acta Histri- ae 28, št. 1 (2020), str. 161–184. Verginella, Marta, Suha pašta, pesek in bombe. Vojni dnevnik Bruna Trampuža (Koper, 2004). Vilhar, Srečko in Klun, Albert, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji (Nova Gorica, 1969). Vilhar, Srečko in Klun, Albert, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (Ljubljana, 1970). Vilhar, Srečko in Klun, Albert, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad (Ljubljana, 1973). Vilhar, Srečko in Klun, Albert, Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967). Vodušek Starič, Jerca, "Ivan Rudolf – patriot in obveščevalec", v: Ivan Rudolf. Ob 120-letnici rojstva, ur. Irena Uršič (Ljubljana, 2018), str. 65–84. Vodušek Starič, Jerca, Slovenski špijoni in SOE 1938–1942 (Ljubljana, 2002). Z Bazovico v srcu, ur. Ivo Jevnikar, Deželni sedež državne radiotelevizije RAI-Radio Trst A, slovenski program, januar–junij 1999. DOI 10.32874/SHS.2023-19 Author: BAJC Gorazd Bajc Ph.D., Full Professor Co-Author: HERCEG Ane-Marie B.A. of History and B.A. of Slovene Language and Literature Co-Author: MUJDRICA Kaja M.A. of of Pedagogics, M.A. of History, Young Researcher University of Maribor, Faculty of Arts, department of History Koroška cesta 160, SI –2000 Maribor, Slovenia Title: BAZOVICA, GLASILO JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE, IN NJEN ODNOS DO JUGOSLOVANSKE KRALJEVINE, 1941–1944 Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 23 (2023), No. 3, pp. 703–738, 181 notes, 6 pictures Key words: Yugoslav Committee from Italy, Bazovica, Ivan Rudolf, Ivan Marija Čok, Kingdom of Yugoslavia, Karađorđević dynasty, Peter II, emigration, Chetniks, Partisans, Yugoslav-Italian border, propaganda, rhetoric Abstract: Based on the analysis of the journal “Bazovica,” the publication of the Yugoslav Committee in Italy, edited by Ivan Rudolf in Cairo from September 30 1941 to November 19 1944, this article presents its at- titude towards the Kingdom of Yugoslavia. The authors take up three aspects of the attitude: towards the Karađorđević royal dynasty, the Yugoslav refugee governments and the Yugoslav state structure; and the per- spective on military formations engaged in occupied Yugoslavia, particularly the Chetnik and Partisan units and their leadership. The analysis takes into account the rhetoric used, reflecting the needs of the so-called wartime propaganda during that period.