ALUMINIJ
Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo
JANUAR 2011

Uprava str. 4-5 Dokazali smo, da zmoremo več str. 6 Intervju z Damjanom Kovačičem str. 8-10 Po poklicu sem str. 11 Postanek str. 13 Reportaža str. 14-15 Kolumna str. 18

1 m m m
..j

Iz vsebine
4—5 Uprava
6	Dokazali smo, da zmoremo več
7	Koncert pihalnega orkestra 8-10 Intervju z Damjanom Kovačičem
11	Po poklicu sem
12	Fotografije meseca
13	Postanek 14-15 Reportaža 16-17 Fotoreportaža
18	Kolumna
19	Križanka
Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 112, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: darko.ferlinc@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov.
Uredniški odbor: Darko Ferlinc, glavni urednik, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Aleksandra Jelušič, članice, ter Srdan Mohorič, član. Jezikovni pregled Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje Darko Ferlinc, avtor naslovnice Srdan Mohorič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Bezjak tisk, Maribor.
UVODNIK
ALUMINIJ številka 1, stran 3
V novem letu po novem
DARKO FERLINC
GLAVNI UREDNIK
Novoletni prazniki, če jim sploh lahko tako rečemo, so že zdavnaj mimo. Dopoldan po silve-strovem se je od drugih razlikoval le po tem, da so bile trgovine zaprte. Nekateri so se prebudili z mačkom, a kakega pretiranega veseljačenja v noči s petka na soboto ni bilo zaznati.
Talum pa je stopil v novo leto reorganiziran. Zaposleni smo reorganizacijo pričakali bolj ali manj pripravljeni. Morda nekateri ne preveč zadovoljni. To se je tudi pričakovalo. Pojavljati so se začele tudi prve zadrege, ki pa seveda zaenkrat ne vplivajo na smer, ki je bila začrtana. Vsaka podrobnost pač ni bila predvidena. Miniti bo moralo se nekaj časa, da se bodo te podrobnosti izpilile do kraja. Ob tem nas zanima le cilj, ki pa je videti dosegljiv.
Zato je se mnogo prerano povpraševati zaposlene po novih vtisih, izkušnjah, počutju. In še manj po pripombah, ki bi jih sicer lahko nabrali, vendar je časopis zadnje mesto, kjer bi z njimi lahko manipulirali. Pripombe bodo in tako je tudi prav. Sodijo pa tja, kjer jih bodo lahko obravnavali in glede nanje kom-petentno spreminjali in izboljševali poti reorganizacije. Bilo bi prav, da bi jih tudi upoštevali. Opravljeno je bilo veliko delo, ki v organizacijskem smislu prav
gotovo predstavlja prelomnico v delovanju Taluma. In upravičeno pričakujemo, da bo Talum s tem veliko pridobil. Vsega pa tudi reorganizacija ne zmore. Poleg nje so pomembni predvsem ljudje, ki morajo biti seznanjeni s cilji in jih razumeti. Jasno morajo vedeti, kam gremo in kako. To velja tako za zaposlene v neposredni proizvodnji kot tudi za njihove nadrejene.
In že smo na področju informiranja. Velika pozitivna sprememba, ki smo ji v novem letu priča na tem področju, vsaj po mojem mnenju, je ponovna uvedba sestankov poslovnega odbora, ki ga sestavljajo direktorji odvisnih družb in vodje služb skupaj s člani uprave. Ce bodo sestanki potekali tako, kot bi morali, je to eden izmed načinov za izboljšanje informiranosti in krepitev dobrih odnosov med zaposlenimi.
Ko govorimo o komuniciranju, si moramo priznati, da smo na nekaterih področjih zaostali. V mislih imam predvsem splet. Nismo bili pripravljeni na novosti pri vodenju družbe. Zato je ta trenutek ena od glavnih nalog s tega področja posodobiti spletne strani. Ko jih listamo, kaj hitro ugotovimo, da bo vse treba obrniti na glavo. Oblikovno so stvari še vedno dobro urejene, vsebinsko pa jih bomo morali v najkrajšem času popraviti. Pri tem seve-
da računamo na vse tiste (predvsem vodje in direktorje), ki kakor koli nastopajo na spletu, kajti od njihovega interesa in sodelovanja je veliki meri odvisno, kako se bomo prek spleta pojavljali navzven.
In to je spet eden izmed tistih drobnih izzivov, ki izhajajo iz reorganizacije.
Služba za informatiko pripravlja nove intranetne strani, ki bodo tudi v veliki meri posodobljene. Bolj bodo pregledne in omogočale bodo komunikacijo v odvisnih družbah in službah, med družbami in službami ter z vodstvom koncerna. Pri tem moramo pohvaliti samoiniciativnost službe za informatiko in priznati, da je uvajanje takih sistemov zelo trdo delo.
Tokratna številka bo morda skromnejša kot običajno. Novembra, ko je tovarniški praznik, in decembra je mnogo več informacij kot januarja. Pa tudi ljudje se po večini v tem trenutku bolj posvečajo izzivom reorganizacije in jim ostaja manj časa za sodelovanje. Glavne rubrike pa seveda ostanejo. Zelo zanimiv je intervju. Dobili smo tudi prispevke obeh članov uprave in pomočnika predsednika. Toda in predvsem: spremenili smo podobo časopisa. Upam, da vam bo všeč.n
»Pri tem moramo pohvaliti samoiniciativnost službe za informatiko in priznati, da je uvajanje takih sistemov zelo trdo delo.«
UPRAVA
ALUMINIJ številka 1, stran 4
Priprave na ponovno
povečanje
proizvodnje
■	a	■	■ ■
primarnega aluminija
Težave rešujemo
brez referenduma
MAG. FRANC VISENJAK
FOTO: SRDAN MOHORIČ
ZLATKO CUS
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Vsekakor je težko ugotoviti, ali je recesije že konec ali se ne. Nekateri poudarjajo, da je krize konec, drugi spet, da glavni del šele pride. Napovedi za aluminij za leto 2011 so zmerno optimistične. Tako v Talumu poskušamo ujeti del tega optimizma in povečati proizvodnjo na polno izkoriščenost kapacitet elektrolize C.
Lahko je govoriti o fleksibilnosti gospodarstva, veliko teže je takšno prožnost realizirati. V našem primeru je treba zagotoviti osnovne materialne tokove in tudi na kadre ne smemo pozabiti, da o zagotovitvi potrebnih obratnih sredstev sploh ne govorimo.
V začetku januarja je v Koper priplula prva ladja glinice iz Surinama. Dejstvo, da ladjica kapacitete 6.500 ton pluje 20 dni, da doseže luko Koper, pove dovolj o razpoložljivosti virov gli-nice v Sredozemlju. Dejansko so za samo izvedbo že dogovorjenega posla potrebni najmanj
trije meseci (napotitev ladje v luko nakladanja, nakladanje, plovba, razkladanje ladje v Kopru), mi pa bi se radi dnevno prilagajali in odzivali našim kupcem.
Da v Evropi ni dovolj kalcini-ranega koksa za proizvodnjo anod, tudi ni posebna skrivnost. V takih razmerah za delovanje se sklepajo posli že za leti 2012 in 2013. Ali bodo takrat naročila naših kupcev stabilna, je drugo vprašanje.
Kakor koli že, trenutno je povpraševanje po aluminiju dobro, cena zaenkrat tudi optimistična in mi smo dolžni to situacijo čim bolje izkoristiti. Prav zaradi naštetih dejstev začenjamo v začetku februarja povečevati proizvodnjo v elektrolizi C. V nekaterih drugih obratih se je proizvodnja že povečala v skladu z načrtovano dinamiko proizvodnje elektroliznega aluminija. V naslednjih mesecih nas torej čaka še posebej trdo delo.n
Urednik našega Aluminija nas v tej številki prijazno vabi, naj nekaj napišemo o gospodarski krizi, kje je in kako jo bomo doživeli zaposleni v Talumu. Ne morem mimo tega, da ne bi za izhodišče vzel referenduma, ki so ga izvedli v Fiatovi tovarni v Torinu. Delavci so se morali odločiti, ali se strinjajo z novo kolektivno pogodbo in novim redom, ki bo skladen z globali-ziranim svetom in bo po volji glavnega direktorja. Odločitev je bila zelo težka, saj so se odločali o tem, ali hočejo delati ali ne. Breme so morali sprejeti sami, ker ne vladajoča politika ne sindikati ne doumejo časa, v katerem živijo. Za izid referenduma ta trenutek ne vem, vem pa, da 5.218 delavcev sprejema težko breme obstoja tovarne. Pri tem dejanju se postavlja vprašanje, kaj bo z državami po krizi. Mnogi analitiki opozarjajo, da bo vladam zmanjkalo denarja. Zaradi ogromnega izpada davčnih prihodkov, ki ga je povzročila recesija, je proračunska poraba držav po vsem svetu postala
nevzdržna. Da bi državne dolgove stabilizirali na obvladljivi ravni, bodo v vseh razvitih gospodarstvih nujne davčne reforme, reforme pravic in storitev, ki jih zagotavlja država. Javnost se bo prisiljena sprijazniti s tem, da državni prihodki ne zadostujejo za zagotavljanje obljubljenih pravic na področju zdravstvenega in pokojninskega varstva. O dolgoročnem proračunskem položaju bo zaradi tega mogoče razpravljati le v zvezi z naravo javne porabe in hitrostjo njenega zmanjševanja. Najbolj neprijetna naloga bo krčenje temeljnih pravic do zdravstvenega varstva, pokojnin in izobraževanja. Množice javnih uslužbencev bodo izgubile službo, še mnogo več gospodinjstev bo zdrsnilo pod prag revščine, izobraževalni sistemi bodo propadli. Tako novi kapitalizem vidi Anatole Kaletsky. Lahko samo ugotovim: mi imamo težave, ki jih rešujemo brez referendumov in vpliva od zunaj, toda ubogi naš lastnik, kje si pa ti?n
ODVISNE DRUŽBE
ALUMINIJ številka 1, stran 5
Ne navadimo
se na navade, ampak
na spremembe
Za nami je dvajset let, povezanih s spremembami, ki so nas spremljale ves ta čas tako v podjetju kot v njegovi ožji in širši okolici.
Notranja organiziranost po meri -zakaj pa ne?
DARKO VIDOVIC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
MARKO DROBNIC
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Prehod v novo organiziranost ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je na operativni ravni po zaslugi vključevanja in prispevka vseh vpletenih v proces preoblikovanja stekel relativno mirno. Dejansko velja ta trditev le in samo za opazovalca od daleč. Poleg prispevkov vseh posameznikov in skupin, ki jih omenjam, je bilo potrebnih veliko naporov in aktivnosti, ki pa so marsikomu ostale skrite. Vse te aktivnosti, zložene v celoto, so omogočile navidezno miren prehod v novo organiziranost. V času prehoda na novo organiziranost pa se odpirajo in se še bodo odpirale nove težave (sam jim raje rečem izzivi), ki pa velikokrat načenjajo isto vprašanje: Zakaj smo pa to tako počeli? Večino poti, postopkov in predpisov ter internih zakonitosti smo si postavili sami. Sčasoma so nekatere zakonitosti postale tako samoumevne, da jih sploh nismo več izvajali. In prav ustvarjalni nered in nemir, ki ga vnašamo s spremembo organiziranosti, morata to odpraviti. Mogoče se bo komu, ki opazuje naš proces preoblikovanja malo bolj od strani, zdelo, da se bodisi nič ne spreminja bodisi poteka neorganizirano. Lahko le rečem:
samo zdi se jim. Tako lahko ocenjujejo tisti, ki procesa reorganizacije in drugih procesov, povezanih s Talumom, ne poznajo dovolj dobro. In zakaj jih tudi bi? Gre za naše, notranje preoblikovanje, z jasno postavljenimi cilji in smernicami, za proizvodne in storitvene procese, ki jih znamo obvladovati in oblikovati mi. Gre za našo notranjo organiziranost po meri. Ce bomo vsi skupaj še naprej imeli takšno željo in vnemo, kot smo jo pokazali do sedaj, se nam izvajanja in udejanjanja strateških usmeritev reorganizacije ni treba bati. Priložnosti in izzivov je dovolj. Nekaj zunanjih pozitivnih impulzov, ki bodo vse skupaj omogočali, pa bomo tudi potrebovali. A to je zgodba za naslednjič.
Vsekakor in kljub vsemu zgoraj zapisanemu pa moram na tem mestu ostati zvest samemu sebi in zvest tudi pričakovanim učinkom preoblikovanja - to je šele začetek, pot do doseženih ciljev reorganizacije pa bo še naporna. Skrajšamo si jo lahko tudi tako, da vsak po svoje prispevamo svoj del k uresničevanju zastavljenih ciljev. Kako? Že samo tako, da se večkrat vprašamo Zakaj pa ne? namesto Zakaj pa? □
Spremembe so vplivale na naše delo, in to na vsebino in količino naših storitev. Prve so se nanašale na procese, ko se je Talum po modernizaciji začel primerjati s svetovno konkurenco in iskal mehke možnosti, kako zmanjševati število zaposlenih. Po dvajsetih letih je podjetje spet pred velikimi spremembami, ki so potrebne za nadaljnji razvoj in še boljše spopadanje s svetovnimi spremembami. Vse to je spet vplivalo na naše podjetje. Število zaposlenih se je zmanjšalo za pet sodelavcev, ki so se prezaposlili v Talum, ker bodo strokovne službe opravljale računovodske storitve za vse odvisne družbe. Zmanjšal se je tudi obseg poslovanja, vezan na hčerinske družbe.
Storitve računovodenja in druge s tem povezane storitve bomo
odslej opravljali le za zunanje naročnike. Letos bomo začeli uvajati dodatne storitve souporabe programske opreme za majhna podjetja in samostojne podjetnike; naša programska oprema jim bo omogočala izdajanje računov, vodenje, urejanje in spremljanje poslovne dokumentacije, vpogled v obveznosti in terjatve, kreiranje plačilnega prometa. Kot partner smo vključeni v projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov v računovodski dejavnosti, ki spodbuja in sofinancira izobraževanje zaposlenih na področju knjigovodskih in računovodskih del.
Nova znanja in pristopi bodo potrebni za obvladovanje vseh sprememb, na katere se moramo navaditi.^
Darko Vidovič, direktor družbe Alin d. o. o.
ALUMINIJ številka 1, stran 6
PROJEKTI
Dokazali, da zmoremo več
Veseli me, da lahko poročam o uspešni izvedbi velikega projekta -velikega za slovenske razmere - na področju obnovljivih virov energije. Menim, da ima Talum vzrok za slavje in malo samohvale.
BLAŽ TROPENAUER
FOTO: OTMAR GAISER
Od maja do konca leta 2010 nam je uspelo nekaj, kar so mnogi imeli za nemogoče - zgradili smo tri fotovoltaične elektrarne (SE Vesol, SE Cmsolar in SE 3SOLAR). Vsaka ima instalirano moč 1 MW. Mnogi v podjetju nismo bili prepričani, da nam bo uspelo, se več ljudi v državi je ob naši napovedi kar zamahnilo z roko. Dejstvo je namreč, da znaša celotna letna kvota za postavitev tovrstnih elektrarn na tleh v Sloveniji 5 MW, nam pa je uspelo zapolniti kar tri, in to v zelo kratkem času (7 mesecev). Posebna oteževalna okoliščina in izziv so bile razmere na terenu, v katerih smo postavljali zadnji dve elektrarni. Projekt postavitve treh novih elektrarn je nastal kot logično nadaljevanje prvega projekta, tj. postavitve SE Tasolar. Vodja takratnega projekta Marko Drob-nič mi je predal bogate izkušnje in pomagal prebroditi marsikatero oviro, za katero bi sam potreboval bistveno več časa. Seveda mi je ob strani stala tudi močna projektna skupina izkušenih strokovnjakov, brez katere si ne morem predstavljati uspešnega konca izgradnje elektrarn. Kot vodji treh projektov, ki so potekali skoraj vzporedno, je bilo usklajevanje vse dokumentacije zame kar velik izziv. Projekt SE Vesol se je začel brez posebnosti, nadaljevanje pa je zahtevalo, da smo veliko časa porabili za upravne postopke, pri čemer bi poudaril predvsem postopek parcelacije zemljišč in pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta dva dejavnika sta nam časovno zavirala tudi projekta izgradnje drugih dveh elektrarn. Vmes smo se pojavili še v časopisih in morali dokazovati smotrnost projekta Vesol. Seveda se je izkazalo, da delujemo v interesu
Taluma in v skladu s pravnim redom.
Investitorji so čakali na ugodnejše cene opreme, a se te niso spremenile. Posledično se nam je premaknil čas začetka gradnje zadnjih dveh elektrarn na jesen. Zaradi obilnega deževja je bilo tedaj zelo težko pripraviti teren.
V	snegu in blatu, ki je ponekod segalo do kolen, je bilo najprej treba navoziti zemljino, potem pripraviti posteljico peska, na-mesiti betonske temelje, montirati jekleno konstrukcijo, izvesti ozemljitve in naposled namestiti in zvezati še module ter razsmer-nike.
V	okviru postavitve elektrarn je potekal tudi projekt izgradnje centralnega nadzornega sistema, ki je bil zasnovan prav za nadzor
in upravljanje elektrarn. Projekt je tehnološko dovršeno izvedel Anton Verdenik in nam dovoljuje priklop še naslednjih elektrarn.
V tem času je bilo opravljenih šest inšpekcijskih in trije tehnični pregledi. Ves čas je potekalo tudi pridobivanje soglasij, dovoljenj, pogodb, deklaracij, odločb ipd., kar je prav tako zahtevalo veliko časa in truda projektne skupine. Ko smo postavljali elektrarne na odlagališču rdečega blata, je projektna skupina aktivno sodelovala tudi pri začetnih fazah 13 manjših projektov za postavitev fotovoltaičnih elektrarn na streho. Glede na to, da se postopek izvedbe projektne dokumentacije le malce razlikuje, je bilo tudi za začetek teh potencialnih pro-
Razmere, v kakršnih je potekala gradnja zadnjih dveh elektrarn
Pogled iz zraka na največje fotovoltaično polje v Sloveniji (4 MW moči)
jektov treba vložiti kar nekaj napora (posnetek stanja na terenu, svetovanje, pridobitev ponudb eventualnih podizvajal-cev, priprava ponudbe). Beseda »mi« ima širši pomen. Talum je za ta projekt uporabil večino svojega znanja, storitev in spretnosti, kar jih premore. Vključil je vrh svoje kadrovske strukture in za delo določil nekatere izmed najboljših zaposlenih. Pri projektu niso bili dejavni samo člani projektne skupine iz DE Vzdrževanje in Energetika, ki pokriva večino tehnološko-tehničnih znanj. Za uspešnost projekta so bili nepogrešljivi tudi sodelavci iz pravne službe, računovodstva, financ, nabave, Službe varstva pri delu in Vargas-Ala. Občasno so se v projekt vključevali tudi sodelavci z drugih področij v Talumu, brez katerih bi delo teže teklo. Vsi ljudje, ki so bolj ali manj aktivno sodelovali pri tem projektu, so si svoje bogate izkušnje nabirali v Talumu pri prejšnjih še zahtevnejših projektih. Spoznavam, da je projekt postavitve fotovoltaič-nih elektrarn na neki način uspeh vseh zaposlenih in da smo na to vsi lahko malce ponosni. Ob koncu bi se želel zahvaliti tudi vodilnim, ki so mi stali ob strani, pomagali s svojimi nasveti in mi zaupali, da se izkažem kot vodja projekta postavitve teh treh fotovoltaičnih elektrarn. Trenutno potekajo pogovori za dograditev naslednjih štirih elektrarn na odlagališču rdečega blata v letu 2011. Nova organizacija nam bo omogočala bolj pregledno delo in večino operativnih nalog pri postavitvi foto-voltaičnih elektrarn bo prevzela družba Servis in inženiring, d. o. o. Zračni posnetek prikazuje, kaj smo postavili, in je dokaz, da zmoremo nekaj večin
_ ALUMINIJ številka 1, stran 7
UPOKOJITVE
I	I ■ ■	V ■	■ V	■
Lidija, uživaj se naprej ...
KULTURA
Praznični koncert
Pihalnega orkestra Talum Kidričevo
Za nami je dvajset let, povezanih s spremembami, ki so nas spremljale ves ta čas tako v podjetju kot v njegovi ožji in širši okolici.
NATALIJA TUMPEJ
FOTO: SRDAN MOHORIČ
V petek, 17. decembra 2010, je Pihalni orkester Talum Kidričevo izvedel prednovoletni koncert, ki so ga čudovito popestrili solistka Teja Letonja in diksilend plesna skupina The SwingBrats iz Maribora.
Prenovljena dvorana restavracije Pan je bila polna do zadnjega kotička, na kar smo godbeniki zelo ponosni, saj je igranje pred taksno množico poslušalcev res čudovito doživetje. Med poslušalci sta bila tudi novi župan občine Kidričevo Anton Leskovar in županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
Za nastanek te glasbene pravljice smo hvaležni predvsem našemu dirigentu Štefanu Garkovu,
ki pomlajen orkester s prek 50 člani zelo uspešno vodi že 18. leto. Za ta koncert je maestro izbral repertoar iz zabavne in filmske glasbe. Tako smo se v prvem delu predstavili z moderno priredbo 5. Beethovnove simfonije s solistom na klaviaturah Tomom Hajškom, priredbo skladbe iz mjuzikla Jesus Christ Superstar in odlomkom iz skladbe
Lepotica in zver iz istoimenske Disneyjeve risanke. Sledila je skladba Ice Cream s solisti Ja-nom Meznaričem na pozavni, Primožem Krajncem na klarinetu, Matijo Svaganom na trobenti, Boštjanom Paternostom na tubi in Simeonom Garkovom na bobnih, ob kateri so kot prvo presenečenje večera navdušili plesalci plesne skupine The Swing-Brats, ki so nam še z nekajminutnim programom predstavili plesne korake swinga. V drugem delu koncertnega večera je v skladbah Time to Say Goodbye in priredbi skladbe iz filma Gospodar prstanov kot drugo presenečenje večera s čudovitim vokalom očarala Teja Letonja.
Sledili sta skladbi Os Passaros do Brasil (Brazilski ptič) v treh stavkih in priredba skladbe iz mjuzikla Fantom iz opere. Da se je glasbena pravljica končala srečno, kot se za pravljico spodobi, pa je ves čas skrbela naša stalna spremljevalka na koncertnem odru Zlatka Lam-pret.n
SODELAVKE IZ SLUŽBE ZA PLAN IN ANALIZE, VERA, DRAGICA IN KATJA
FOTO: SRDAN MOHORIČ
SODELAVCI VARGAS-AL
Družbo Vargas-Al sta v drugi polovici decembra minulega leta zapustila varnostnika Jožef Jan-čec in Jože Gajšek. Zadnja leta sta delo opravljala le v dnevni izmeni, zato menim, da smo ju vsi zelo dobro poznali. Jožef Jančec se je v takratnem TGA-ju zaposlil julija 1975 kot gradbeni delavec, leta 1978 pa je bil premeščen v tedanjo vratarsko službo. Jože Gajšek je svojo delovno kariero v tovarni začel julija 1977 kot elektrolizer in nato nadaljeval v proizvodnji izparilnikov. Pri varovanju podjetja je sodeloval od leta 1986. Od oktobra 1993, ko je bila ustanovljena hčerinska družba Vargas-Al, d. o. o., sta opravljala različna dela in naloge s področja varovanja kot varnostnika. Srečali smo ju lahko pri kontroli varovanega območja ob ograji (včasih seveda peš), na vratarnici 4 proti pepelišču in
Zadnji decembrski dan se je upokojila naša sodelavka in vodja Službe za plan in analize Lidija Hazabent.
Po dolgih letih »moškega« vodenja smo leta 1987 dobile »šefico«, ki nam je ob zadanih nalogah vedno stala ob strani in nam svetovala pri morebitnih težavah pri delu. Vse naloge vodstva je opravila vestno in korektno. Ob odhodu v pokoj ti želimo, da uživaš v svojih dosedanjih hobi-jih (skrb za zdravo življenje) in si najdeš čas še za kakšnega novega (ribarjenje). Prav tako ti želimo polno veselih trenutkov z vnukom, pa tudi na nas se še kdaj spomni. □
odlagališču rdečega blata, pri recepciji, skratka povsod, kjer družba za varovanje v skladu z zakonodajo, pridobljenimi licencami in pogodbenimi odnosi opravlja svojo dejavnost. Pri svojem delu sta bila vestna in odgovorna, v zadnjem času pa sta si zaradi invalidnosti močno želela čimprejšnjega končanja aktivne delovne dobe. Decembra smo, kot se za dva odhajajoča spodobi, pripravili dvoje poslovilnih srečanj od sodelavcev dnevne izmene.
Vsi zaposleni v družbi se jima zahvaljujemo za njun prispevek v družbi in pripravljenost svoje bogate delovne izkušnje prenašati na mlajše sodelavce. Obema želimo predvsem zdravja, obilo lepih trenutkov v krogu tistih, ki jih imata rada, in čim daljše obdobje prejemanja tistega, v kar sta »vlagala« v času zaposlitve. □
Plesalci skupine The SwingBrats
Poslovila sta se Jožeta
INTERVJU
ALUMINIJ številka 1, stran 8
Obnovljivi viri
energije so nedvomno pomemben del naše prihodnosti
LILIJANA DITRIH
FOTO: SRDAN MOHORIČ
Damjan Kovačič
Damjan Kovačič je v Talumu zaposlen šele pol leta, saj dela kot pripravnik v družbi Servis in inženiring, d. o. o. K pogovoru smo ga povabili zaradi njegovega uspelega diplomskega dela, Bed-janičeve nagrade, ki jo je zanj prejel, ter zaradi sodelovanja v projektu, pri katerem sodeluje z Bojanom Žigmanom.
ALUMINIJ številka 1, stran 9
»Bedjaničevo nagrado že štiri desetletja podeljuje Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter s sponzorstvom nacionalnega komiteja Cigre-Cired. Nagrada se imenuje po prof. Vratislavu Bedjaniču, ustanovitelju in direktorju prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Do sedaj je bilo na vseh univerzah v Sloveniji podeljenih 133 nagrad za diplomska dela.«
Bedjaničevo nagrado že štiri desetletja podeljuje Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter s sponzorstvom nacionalnega komiteja Cigre-Cired. Nagrada se imenuje po prof. Vratislavu Bedjaniču, ustanovitelju in direktorju prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Do sedaj je bilo na vseh univerzah v Sloveniji podeljenih 133 nagrad za diplomska dela.
Damjan, najprej čestitke za diplomsko nalogo, za katero si prejel najvišjo oceno in tudi Bedjaničevo nagrado. Povej nam kaj o temi naloge in o tem, kaj je prepričalo komisijo, da ti je podelila nagrado.
Hvala za čestitke. V diplomskem delu je izdelan optimizacijski program za izračun optimalnih izgub usmerniških skupin. Program je izveden v programskem orodju MatLab, in sicer na podlagi enačb izgub, pridobljenih z meritvami in karakteristikami
izgub posameznih usmerniških skupin. Z različnimi obremenitvami in z izbiro ustreznih kombinacij usmerniških skupin se njihove izgube spreminjajo in vplivajo na porabo električne energije. Primerjava izgub, pridobljenih z optimizacijskim programom, z izgubami običajnih obremenitev usmerniških skupin je pokazala, da so izgube, pridobljene z optimizacijo, nižje. Maksimalni letni prihranek znaša 0,3 % letne porabe električne energije. V podjetju Talum, d. d., ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji, znaša ta finančni prihranek okrog 90.000 evrov, kar ni zanemarljiva številka. Kaj je bilo tisto, kar je pretehtalo, da sem nagrado prejel jaz in ne kdo drug, najbolje vedo člani komisije. Sam menim, da sem se ukvarjal s temo, ki je v tem času, ko se spopadamo z gospodarsko krizo in negativnimi vplivi na okolje, zelo pomembna. Torej energetika, ki je moje temeljno področje, in finance hkrati. Ob tem moram omeniti, da nagrade in uspešno opravljenega diplomskega dela ne bi bilo brez po-
moči gospoda Korošca in gospoda Žumbarja, ki sta mi svetovala pri izbiri teme, mi omogočila izvajanje meritev in pridobivanje potrebnih informacij.
Od drugega letnika fakultete si bil naš štipendist in si redno prihajal na prakso. Takrat sva se tudi prvič srečala in si povedal, da v DE Energetika dobivaš konkretne naloge. Ti je to olajšalo delo sedaj, ko si pripravnik?
Zagotovo mi je praksa v času študija pomagala pri sedanjem delu. Že med študijem sem dobil vpogled v praktično stran tega, kar smo obravnavali v teoriji. Prav tako mi je začetke sedanjega dela olajšalo to, da sem že poznal sodelavce, ki sem se jim pridružil. Do novega leta sem bil namreč zaposlen v DE Energetika, kjer sem uspešno začel pripravništvo, sedaj pa nadaljujem - upam, da prav tako uspešno -delo v družbi Servisi, d. o. o.
Kako zaznavaš razliko med tistim, ko si prihajal na prakso, in
tem, ko si v rednem delovnem razmerju?
Razlika med opravljanjem prakse in dela v rednem delovnem razmerju je kar velika. Že samo dojemanje dela je drugačno, saj praksa zahteva manj delovnih obvez in tudi odgovornosti. Nenazadnje kot študent veš, da »še ne gre zares«. Redna zaposlitev pa prinaša nov način življenja in nove odgovornosti.
Kaj lahko poveš o svoji vključenosti v raziskovalno-razvojni projekt na področju obnovljivih virov energije, pri katerem sodeluješ z Bojanom Žigmanom?
Obnovljivi viri energije so nedvomno pomemben del naše prihodnosti, saj se spopadamo z vedno večjo onesnaženostjo okolja, ki s seboj prinaša negativne posledice. Pri tem projektu se ukvarjamo s tem, kako najbolje izkoristiti sončno energijo ter tako pridobiti električni in toplotni vir energije. Preizkušamo torej fotonapetostne module in toplotne izmenjevalnike, ugotav-
ALUMINIJ številka 1, stran 10
»Kaj je bilo tisto, kar je pretehtalo, da sem nagrado prejel jaz in ne kdo drug, najbolje vedo člani komisije. Sam menim, da sem se ukvarjal s temo, ki je v tem času, ko se spopadamo z gospodarsko krizo in negativnimi vplivi na okolje, zelo pomembna. Torej energetika, ki je moje temeljno področje, in finance hkrati.«
ljamo karakteristike ogretega modula, proizvedeno električno moč in podobno. Imel sem tudi priložnost skupaj z gospodom Žigmanom ta projekt in delo, ki smo ga opravili doslej, predstaviti vodjem delovnih enot.
Pri tem delu sta tako združila izkušnje, znanje, nove ideje, energijo in zagnanost. Ali ti je velika starostna razlika predstavljala kakšne težave?
Starostna razlika mi ne predstavlja nobenih težav. Nanjo je treba gledati kot na prednost in jo tudi izkoristiti. Gospod Žigman ima izkušnje, ki jih bom jaz z leti se pridobival, jaz imam kakšno novo idejo in oboje združeno prinese uspešno sodelovanje. Predvsem pa je pomembna človekova energija, ki ni odvisna od njegove starosti.
Vem, da si imel ponudbe tudi drugih delodajalcev, a odločil si se za Talum. Kaj je bilo ključno za takšno odločitev?
Kot Talumov štipendist sem želel tukaj nadaljevati in hkrati začeti svojo poklicno pot. Mislim, da bom tukaj pridobil ogromno izkušenj in novih znanj ter možnosti za razvoj in napredek.
Kje se vidiš čez tri ali pet let? Kakšni so tvoji načrti v zvezi s strokovnim in osebnim razvojem?
Običajno ne delam preveč dolgoročnih načrtov. Ko pa razmiš-
ljam o prihodnosti, si prav gotovo želim opravljati delo na tem področju in pridobivati nova znanja, posledično tudi nove izzive in naloge.
Kot predstavniku generacije Y naj bi ti veliko pomenilo druženje in prosti čas. Kako boš poskušal loviti ravnotežje med delom in zasebnostjo?
Mislim, da druženje in prosti čas vsakomur veliko pomenita, ne glede na generacijo, ki ji pripada. Žal je pravega druženja vedno manj, ker nam vsem primanjkuje časa ali pa si ga morda ne znamo vzeti. Zaenkrat mi združevanje službe in zasebnosti dobro uspeva in upam, da bo tako se naprej.
Danes moraš biti član raznih socialnih omrežij, če želiš uspeti. Si socialno mrežo gradiš sistematično ali pustiš, da se stvari zgodijo?
Do socialnih omrežij, ki so danes tako popularna (Facebook, Twitter), sem malo zadržan, ker me s svojo pristnostjo se niso prepričala. Mislim, da so ob socialnih omrežjih se drugi dejavniki, ki so bolj pomembni za uspeh. Svojo socialno mrežo sem oblikoval deloma sistematično in deloma po naključju.
Kaj počneš v prostem času?
V prostem času glede na letni čas namenim nekaj časa sportu ter druženju z družino in prijatelji.□
»Zagotovo mi je praksa v času študija pomagala pri sedanjem delu. Že med študijem sem dobil vpogled v praktično stran tega, kar smo obravnavali v teoriji.«
PO POKLICU SEM
Inženir vrtnarstva
Sem Boris Kosi, inženir vrtnarstva. Lanskega decembra ja minilo natanko 12 let, odkar sem prišel v Revital kot vrtnar. To je bilo torej leta 1998. Imel sem končano Vrtnarsko šolo v Celju; danes je to Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti.
BORIS KOSI FOTO: SRDAN MOHORIČ
Kaj je hortikultura? Znanstveno področje hortikultura zajema sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, okrasne in zdravilne rastline. Je najbolj rastoča kmetijska panoga v Evropi in zunaj nje z vidika kakovosti obstoječih in novih hortikul-turnih proizvodov ter ustvarjanja prijetnejših bivalnih razmer. Vi-zualnost je pri vsem tem zelo pomembna. Gre za oblikovanje šopkov, urejanje gredic, izdelavo skalnjakov in vrtnih ribnikov. Gre tudi za oblikovanje grmov in dreves, bodisi sobnih ali onih v parkih. In pri tem mora imeti človek, vrtnar, zelo veliko čuta za estetiko. Veliko smisla za lep°.
Ko sem prišel, je bilo marsikaj drugače. Od leta 1998 do 2003 sem delal v tovarni pri vzdrževanju okolja. Bil sem vodja vzdrževanja. Oskrbovali smo zelenice, kosili travo, obrezovali grmovnice, predvsem pa smo takrat sadili veliko dreves. Park, ki ga danes gledamo in skozi katerega hodimo na malico ali v službo in iz nje, je nastajal prav v tem obdobju. Nekatera slaba drevesa smo podrli, nasadili pa mnogo novih, mladih dreves in grmovnic. Pred jedilnico ali sanitarno, kot ji rečemo, in upravno zgradbo smo celo urejali grede z rožami.
Od leta 2003 naprej delam v vrtnariji kot vrtnar. Revital je začel širiti proizvodnjo sadik, zato so me potrebovali. Od takrat delam v rastlinjakih pri proizvodnji sadik. Takrat smo imeli še stare rastlinjake in proizvodnja je bila manjša.
V šolskem letu 2004/2005 sem začel obiskovati višjo strokovno šolo Sole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Uspešno sem jo končal in postal inže-
nir vrtnarstva. Pridobil sem si nova znanja, izkušnje in predvsem poznanstva. Bili smo namreč prva generacija in zbralo se nas je veliko iz cele Slovenije. Kasneje se mi to ni poznalo pri plači. Morda pa se bo v prihodnje.
V	procesu šolanja je več smeri. Sam sem se odločil za smer drev-nine ali drevesničarstvo. V diplomski nalogi sem obravnaval iglavce, natančneje razmnoževanje in oskrbo dreves do prodaje.
Iglavci so najteže razpoznavna drevesa, zato je treba pri tem zelo paziti. Vsi na primer mislijo, da so žive meje posajene s cipresami. Pa ni tako. V bistvu gre za klek, ki izvira iz Severne Amerike in se pri nas prav dobro počuti.
Poklic vrtnarja imam zelo rad. Začutil sem ga že kot mladenič, pravzaprav že kot otrok. Pomeni mi zelo veliko in mi predstavlja veliko zadovoljstvo. Vrtnarstvo ni vedno lepo in lahko delo. Včasih je tudi naporno in »umazano«, ampak to je treba vzeti v zakup. Tako kot pri drugih poklicih. Toda če imaš poklic rad, preneseš marsikaj. Užitek pa je gledati, kako na primer raste drevo, ki si ga sam posadil in ga vzgajaš, ga obrezuješ, mu oblikuješ krošnjo. Res je užitek, pa čeprav je v tako delo vloženega veliko truda. Zato včasih ne moremo verjeti, da se drevesa, tista, ki jih uvozijo, po nekaterih trgovinah prodajajo po tako smešno nizki ceni.
V	naši vrtnariji dela veliko ljudi. Vsi smo med seboj močno povezani. Zelo se trudimo za visoko kakovost svojega dela in s tem naših proizvodov. □
ALUMINIJ številka 1, stran 11
FOTOGRAFSKA STRAN
ALUMINIJ številka 1, stran 12
Fotografije meseca
V tej rubriki bi radi povečali število sodelavcev, zato prosimo, da sodelujete s svojimi fotografijami s potovanj, počitnic, s preživljanja prostega časa ...
Da bi lahko fotografije uspešno natisnili, nastavite svoje fotografske aparate na najvišjo ločljivost.
Les2Alpes. Foto: Lidija Kosi.
Key West. Foto: Brigita Ačimovič.
Sončni Mrk. Foto: Zdravko Stumperger.
Posledice izbruha vulkana Etna. Foto: Brigita Ačimovič.
POSTANEK
ALUMINIJ številka 1, stran 13
»
Si to, kar ješ
«
Konec koncev bomo nemara spoznali, da je hrana v pločevinkah bolj smrtonosno orožje kot strojnica. (G. Orwell, Pot na pomol Wigan)
ALEKSANDRA JELUSIC
FOTO: http://img.foodnetwork.com/food/2010/01/22/fn_can-of-toma-TOES S4X3.JPG
Pred nedavnim mi je prišla v roke knjiga avtorice Gillian Mc-Keith z naslovom Si to, kar ješ, ki na simpatičen in hudomušen način opozarja na prehranjevalne zablode človeštva. Njene besede in razmišljanja so me spodbudili, da v tokratnem postanku tudi sama poskušam razmišljati na to temo. Ce se vrnem v zgodovino, v čas rimskega hedonizma, potem si upam trditi, da je človeštvo v prehrani že doseglo svoj kulinarični presežek, ki pa je imel v tistem času bolj negativen kot pozitiven prizvok, saj so prehranjevalne navade presegle vse meje okusnega. A vse se zdi, da se zgodovina ponavlja in da vsaka kultura prej ko slej, z napredkom in izobiljem, zaide v slepo ulico. Prehrambne navade določene kulture v veliki meri določajo standard, način življenja, klima, zgodovina, kultura, napredek ... In če strnemo vse dejavnike, potem si moramo priznati, da živimo v času neusmiljene naglice, ko kakovost prehrane vedno bolj izpodriva čas njene priprave. Žal tudi v Slovenijo v velikih korakih prihaja »fast food«, z velikimi količinami dodanega sladkorja, konzervansov in drugih nadomestkov za izboljšanje videza in okusa hrane. Recesija je ta problem še poglobila, saj je tudi v tranzicij-skih državah zazijala razpoka med tisto peščico ljudi, ki živijo v izobilju, in večino prebivalstva, ki živi na robu. Prva skupina ljudi prevzema navade rimskega hedonizma, saj jih presežek sili v odkrivanje novega, kar bi zadovoljilo vedno zahtevnejše potrebe. Za to peščico ljudi so pomembni kakovost hrane, videz, postrežba in načelo manj je več. Temu primerna je tudi cena, ki pa za to skupino ni bila nikoli problem in niti vprašanje. Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je zelo podobno vprašanju o rimskem načinu, in sicer, kje je meja užitka oziroma kje se okusno konča in preide meja neokusnega. Druga skupina ljudi živi na robu preživetja in zanje je bolj kot
kakovost pomembna količina zaužite hrane z večnim vprašanjem: »Koliko si lahko privoščim?« In prav na tem segmentu temelji reklamno kolesje prehrambne industrije. Neusmiljen tempo življenja ljudi prisiljuje, da izbirajo med vnaprej pripravljenimi živili, ki so po večini manj zdrava, saj vsebujejo več konzervansov, ki podaljšujejo njihov rok uporabe. Potem je tukaj še gensko spremenjena hrana, ustvarjena z namenom, da - po načelu kapitalističnega načina razmišljanja -povečuje profit kmetov in trgovcev. Dolgotrajno uživanje manj zdrave in gensko spremenjene hrane z dodatki škodljivih snovi povzroča zdravstvene tegobe ljudi, kar je zlata jama za zasluž-karstvo farmacevtske industrije. In kako izstopiti iz tega začaranega kroga, ki nam ga vsiljuje način življenja? Praktično je nemogoče, saj ima človek vedno manj izbire in prav vsak izmed nas se lahko najde v zgornjih vrsticah. Pa vendar še ni vse izgubljeno. Zagotovo obstaja način, da spremenimo svoj odnos do hrane, ki ni samo sredstvo za zadovoljevanje potreb, temveč tudi užitkarstvo, ki v razumnih mejah lahko prinaša svojevrstno zadovoljstvo. Stvar ni samo v količini zaužitega, temveč v odnosu, ki ga imamo do hrane. Ce vase trpamo vse, kar nam pride pod roke, v večnem strahu, da si morda že jutri ne bomo mogli privoščiti vsega tega izobilja, potem smo na pravi poti, da si po vsej verjetnosti zaradi zdravstvenih tegob, ki si jih bomo nakopali, jutri res ne bomo mogli privoščiti tega, kar imamo radi. Nobena hrana sama po sebi ni škodljiva, če jo uživamo zmerno. In prava mera zaužitega je spoštovanje do hrane in spoštovanje do nas samih. Naša telesa niso posode za shranjevanje, temveč občutljivi instrumenti, ki skrbno beležijo vse, kar damo vase. In to, kar damo vase, to tudi v resnici smo, saj je hrana energija, ki nas določa. □
REPORTAŽA
ALUMINIJ številka 1, stran 14
Kidričevski Kidrič
Hitro po novoletnem koncu tedna je v Kidričevem, v spominskem parku ob Tovarniški cesti, zazeval prazen podstavek spomenika Borisu Kidriču. Nekdo je ukradel doprsni bronasti kip slovenskega partizana in politika.
DARKO FERLINC
FOTO: ARHIV
zgodovinarja, ki je bil dekan Filozofske fakultete in rektor ljubljanske univerze. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske akademije znanosti in umetnosti in kasneje njen predsednik. Po osamosvojitvi Slovenije je postalo modno preimenovati kraje, ulice, trge in tako dalje. Kar je po svoje razumljivo. Take stvari počnejo vsi »veliki zmago-
preimenovanje kraja. Argumenti? Kraj se pač ne more imenovati po takem zločincu in klavcu in komunistu in ... Pravzaprav bi morali vse nekdanje komuniste, po mnenju predlagateljev seveda, že zdavnaj uničiti in za vedno izbrisati z obličja nase prelepe slovenske domovine. Toda kaj, ko bi skupaj z njimi odneslo tudi premnoge predlagatelje.
Novico so kaj kmalu objavili slovenski mediji. Kip je bil menda ukraden »med neznanim datumom in 3. januarjem«. Takoj so se pojavila ugibanja o motivu kraje. In kot je pri Slovencih običajno, smo se tudi pri tem razdelili na dva pola. Eni menijo, da gre zgolj za koristoljubje, torej za vrednost kovine (brona), drugi pa, da gre za politično motivirano krajo.
Namenoma se nočem opredeliti, menim pa, da je kraja, ne glede na motiv, skrajno sprevrženo dejanje. Mogoče bi se nekako razumel, da je nekoga zanimalo 100 kg brona. Nikakor pa ne razumem političnega motiva. Čeprav se mi zdi mogoč. Zelo mogoč. O tem malo kasneje. Policija je skodo ocenila na 1000 evrov. Od kod jim taka ocena, mi ni preveč jasno. Mimogrede, če bi bili kipi tako poceni, bi si tudi sam omisli kaksen doprsni kip. Seveda pol manjsega, za kakih 400 do 500 evrov. Redko berem komentarje k člankom iz različnih časopisov na internetu. Ponavadi jih pisejo, milo rečeno, čudni ljudje, ki ne znajo razmisljati in ne pisati. Povrhu pa so v večini primerov se žaljivi in nesramni, da človeka sili na bruhanje. Tokrat pa sem le bral vse te packarije, povezane s članki o kraji kipa, in ponovno doumel, da smo Slovenci razdeljen narod. Se vedno se delimo na heroje in zločince, na rdeče in črne, na leve in desne, na . In
ponovno se sprasujem, kaksno prihodnost lahko ima tak narod. Gremo k Borisu Kidriču. Rodil se je 10. aprila 1912 na Dunaju, v takratni Avstro-Ogrski. Leta 1941 je stopil v narodnoosvobodilni vojsko in bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte. Bil je torej prvoborec. To dejstvo danes le se redkim kaj pomeni. Sodeloval je na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Ta podatek nam pove, da se zgodovina Slovenije pač ni začela leta 1991. Po vojni, leta 1945, je postal prvi predsednik slovenske vlade. Leta 1953, 11. aprila, je umrl v Beogradu. Prejel je mnoga odlikovanja, med drugimi red narodnega heroja. Bil je eden izmed vodilnih slovenskih in jugoslovanskih politikov, ki je oblikoval plansko gospodarstvo in spodbujal delavsko samoupravljanje.
Po njegovi smrti so po njem poimenovali mnoge ulice, tovarne, sole. Že 12. aprila 1953 je Izvrsni svet Ljudske skupsčine LR Slovenije Tovarno glinice in aluminija Strnisče poimenoval po »velikem revolucionarju in sinu slovenskega naroda Borisu Kidriču«. Istočasno se je Strnisče preimenovalo v Kidričevo in sola je postala Osnovna sola Kidričevo. Ko je sola leta 1964 postala popolna osemletka, je dobila ime Osnovna sola Borisa Kidriča Kidričevo.
Boris Kidrič je bil sin Franceta Kidriča, slovenskega literarnega
valci«. Gradišče je spet postalo Sv. Trojica, Videm ob Sčavnici je spet postal Sv. Jurij. Titova cesta v Ljubljani je zdaj Slovenska in Dunajska. Posebej popularni so postali svetniki. Mnogo bolj kot na primer partizani. Ali pa heroji. Kot da se sramujemo svoje polpretekle zgodovine. V Talu-mu imamo svojega Kidriča. Čeprav se »fabrika« ne imenuje več po njem, njegov doprsni kip se vedno stoji sredi stopnisča. Razlika od prej je le v tem, da mu ob stran ne obesamo več vencev. V nekaterih krajih, kjer med drugo svetovno vojno niso tako vneto branili domov, pa so se ostala stara imena. Trg svobode, Trg revolucije, Partizanska cesta, Lackova ulica, Ulica heroja Staneta . Tudi Kidričevo je obdržalo svoje ime. Toda v preteklosti so se pojavili predlogi za
V mnogih prispevkih k zgodovini Kidričevega zasledimo zapise, da se je vas Strnisče preimenovala v Kidričevo. Ne smemo pozabiti, da se je vmesno preimenovanje glasilo Sterntal. Veliko manj pripomb je bilo na to preimenovanje. Vas Strnisče se vedno obstaja. Nihče je ni preimenoval. Tudi vas Njiverce se vedno obstaja, pa Kungota . Novo naselje se je v začetku res imenovalo Strnisče in tudi tovarna z njim. Toda ime je kljub vsemu ostalo.
Pa se vrnimo h kraji.
Spomenik Borisu Kidriču je postavila Krajevna skupnost Kidričevo. Odkrili so ga 22. aprila 1973. Je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in eden prvih javnih spomenikov tega
ALUMINIJ številka 1, stran 15
»Spomenik Borisu Kidriču je postavila Krajevna skupnost Kidričevo. Odkrili so ga 22. aprila 1973. Je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in eden prvih javnih spomenikov tega avtorja.«
avtorja. Sestavljen je bil (in bo spet) iz podstavka, izdelanega iz aluminijastih drogov (odlitih in obdelanih v TGA) in bronastega doprsnega kipa Kidriča. Iz aluminijastih drogov je izdelana tudi skulptura, ki stoji zraven kipa. Med drugim se je fotografija spomenika pojavila tudi na razglednici Kidričevega poleg kopališča v Kidričevem in vedute Ptuja.
Tako kot nekatere moti ime Kidričevo, jih moti tudi spomenik. Sedanja večinska občinska oblast je desna. V preteklosti so prav nekateri iz vrst županove stranke rohneli nad likom Borisa Kidriča, nad imenom kraja in tudi nad spomenikom. In to so argumenti, da je motiv za krajo spomenika morda politične narave. Vendar so to le ugibanja. Kidrič je del slovenske in tudi
kidričevske zgodovine. Lahko mu dodajamo minuse ali pluse, dejstvo vendarle ostaja. Primerjati komuniste z nacisti in fašisti pa je zgodovinsko nevzdržno. To potrjujejo tako slovenski kot evropski zgodovinarji. Stanje duha v občini Kidričevo je, tako kot pravzaprav vedno, na nizki ravni. Namesto sodelovanja prevladuje nasprotovanje. Nekateri menijo, da celo sovraž-
nost. To pa ne vodi k napredku. In Kidrič nima pri tem popolnoma nič.
Mogoče pa se bo izkazala kot resnična novička iz »Rolanja po sceni« tednika Mladina, ki pravi, da je doprsni kip Borisa Kidriča končal v Ljubljani in da si bodo nekateri politiki iz njega dali narediti svoje kipe. Veliko manjše seveda. □
»Se vedno se delimo na heroje in zločince, na rdeče in črne, na leve in desne, na ... In ponovno se sprašujem, kakšno prihodnost lahko ima tak narod.«
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta, Zahvala tasta, dedka in brata
Franca Hertiša
iz Lovrenca na Dravskem polju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz livarne Taluma, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala tudi sindikatu Taluma in osebju doma upokojencev Park v Kidričevem.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Alojza (Slavka) Cestnika,
upokojenca Taluma iz Zgornje Hajdine,
se iskreno zahvaljujemo sindikatu Taluma, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in kakor koli pomagali v težkih trenutkih.
Njegovi najdražji
FOTOREPORTAŽA
ALUMINIJ številka 1, stran 16
ALUMINIJ številka 1, stran 17
ALUMINIJ številka 1, stran 18
KOLUMNA
Koledar
GREGOR JURKO
Leto na koledarju se je pravkar obrnilo, in če nas na to ne bi spominjale lučke, ki jih najbolj zadrti lučkarji na balkonih puščajo vse tja do svečnice, sploh ne bi vedeli, kdaj smo zakoračili v novo leto. Ta prehod je čas, da pogledamo, kaj smo dobrega naredili zase, za podjetje ali državo, slabe stvari pa poskušamo odmisliti, če nas le niso preveč udarile po hrbtu. Vsak mora nositi svoj križ in dobro je, da se tudi malo ustavimo, stegnemo noge in odpremo kakšno pločevinko. Kokakola ali pivo, ni važno, kakor pač komu paše, samo da se porablja aluminij in da gredo svetovne zaloge že enkrat dol. Vsak od nas lahko prispeva svoj majhen delež h koncu recesije.
Je pa novo leto tudi čas voščil in obdarovanj. V službi ali doma so darila del prazničnega vzdušja. Prvo mesto pri izbiri daril z uporabno vrednostjo že vrsto let držita buteljka vina in koledar. In ker je v dosegu našega cenjenega časopisa precej strokovnjakov za vino z dolgoletno poznavalsko tradicijo, ki se je dolgo rojevala iz zmesi socializma, težkega delovnega okolja in nežne po-dravske in malo bolj trde haloške duše, si ne bi drznil pisati o tako široki temi, kot je vino. Težko je namreč, če uporabimo prispodobo, »vedeti o čebelah več, kot vedo čebelarji«.
Bolj pozorni bralci so sedaj že uganili, da bo tokrat beseda tekla o koledarjih.
Težko je verjeti, v kakšnih pojavnih oblikah je danes mogoče dobiti koledar. Otroci imajo najraje adventne, verjetno zaradi ljubezni do discipline, ko lahko pojedo samo eno čokoladico na dan, ali pa zato, ker je pri tako majhnem koščku težko ugotoviti, da je narejen iz slabših vrst barvila in sladkorja. Malo denarja, malo muzike. Koledarji so lahko še stenski ali namizni, dnevni, tedenski, letni, setveni, potem je koledar godovnih imen (ki bi ga na naši centrali v Rimu lahko malo osvežili), delovni koledar,
LME-koledar, menstrualni, gasilski, žepni, Outlookov, šolski, prireditveni in tisti, ki ga imamo najraje - koledar dopustov. Se bolj je širok nabor motivov. Najbolj uporabni so ponavadi najbolj dolgočasni in namenjeni vpisovanju pomembnih življenjskih dogodkov - kdaj imam odpremo, sestanek, svet delavcev, kdaj smo prvič kosili travo, kdaj ima ata rojstni dan, kdaj je tretja sreda v mesecu, kdaj gremo na morje, kdaj bo trgatev in - ups, pri Ptuju smo - kdaj bo fašenk. S padanjem uporabne vrednosti koledarja pa raste njegova umetniška vrednost in nabor motivov je zares širok. Od lepih rdečih cistern, opremljenih s pomembnimi telefonskimi številkami za klic v sili, nogometašev, planinskih rož, divjadi, otrok, takšnih in drugačnih hribčkov, do umetniških, pri katerih se sprašuješ, kaj nam je slikarski mojster želel sporočiti. Na tem mestu velja pohvaliti izbran okus do lepega telesa, ki so ga gojili v slikarstvu in kiparstvu že v antični Grčiji in kasneje v starem Rimu in ki se še danes ohranja na koledarjih v naših proizvodnih enotah.
Da pa ne bi dolgih zimskih večerov potrošili samo za nadgrajevanje zgoraj omenjene poznavalske tradicije avtohtonih štajerskih sort, si lahko izdelamo koledar tudi sami. To je unikatno darilo, s katerim ne moremo zgrešiti, in z malo računalniške spretnosti lahko pripravimo osebno darilo, opremljeno s fotografijami in pomembnimi dogodki iz našega vsakdanjega življenja, ki bo uporabno prav vsak dan v letu. Glede na to, da ste vlak za leto 2011 že zamudili, lahko pripravite tematske fotografije veselih dogodkov in bližnjih oseb za vsak mesec v naslednjem letu. Za stare starše se vključijo fotografije vnukov, rojst-nodnevnih praznovanj, skupnih obletnic ali fotografije, ki simbolizirajo letni čas. Tisti, ki imajo več umetniške žilice (oziroma so bolj trdi za računalnik), lahko
izdelajo koledar ročno, drugi pa si lahko pomagajo z digitalnimi fotografijami in vrsto programov, ki so dostopni v Officeovih orodjih oziroma na spletu in ki vključujejo vrsto že pripravljenih
DOBRODELNOST
Sodelavke in sodelavci
z zadovoljstvom vam sporočamo, da smo 17. decembra 2010 sklenili akcijo humanitarne pomoči Mihi in Maticu. Akcija je presegla vsa pričakovanja. Velika zahvala gre vsem našim sodelavkam, ki so pomagale zbrati sredstva. Vsa dokumentacija o poteku akcije je shranjena v arhivu.
Skupaj smo zbrali 4.880 evrov. To je zelo veliko in upamo, da bo staršem ta denar prišel prav in da ga bodo porabili za vse njune potrebe.
Dokazali smo, da imamo čut za pomoč potrebnim. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Pobudnika akcije
Romana Ivančič in Stane Horvat
V spomin sodelavcu Marijanu Jusu
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante)
Lani na začetku avgusta smo se bolj ali manj polni novih moči vračali s kolektivnega dopusta. Za en teden si prišel tudi ti, a že z močno načetim zdravjem. Naslednji teden te ni bilo več, saj si šel na bolniški dopust. Takrat smo vedeli, da je tvoje zdravstveno stanje resno. Potiho se je govorilo, da te mogoče nikoli več ne bo. Sam si nam povedal, da je rak že močno načel tvoje telo. A upanje umre zadnje. Tako smo tudi mi upali in verjeli, da ti je naklonjenih še vsaj nekaj let. Predvsem zaradi tvoje družine, tvojih majhnih otrok, ki bi te še kako potrebovali. Z ustanavljanjem in širitvijo Ulitkov smo zaposlovali nove sode-
podlog in animacij, s katerimi lahko vplivamo na končni videz izdelka.
Kaj še čakate, škarje ali pa miško v rokeln
Spo{tovani,
v imenu Miha in Matica Baroviča se vam želiva iskreno zahvaliti za vso pomoč in podporo, ki ste jo izkazali ob njuni bolezni. Sredstva, ki ste jih zbrali, nam bodo v veliko pomoč pri obvladovanju in spremljanju njune bolezni, predvsem pa jima bodo omogočila kvalitetnejšo oskrbo.
Iz srca hvala za razumevanje in podporo,
mama in ata Romana Korpar in Zoran Barovičn
lavce. Tako si se nam tudi ti pridružil leta 2007 kot obdelovalec kovin pri finalizaciji ulitkov. Dobrodošel si bil v vsaki skupini, saj si bil izredno marljiv delavec. Vsi smo te spoštovali in te cenili, saj besed »ne morem« ali »ne znam« ni bilo v tvojem besednjaku. Nikoli nisi bil utrujen in zdelo se je, da boš vedno z nami. Tudi ko si bil že zelo bolan, nisi tarnal. Takrat, ko si se nam še zadnjič pridružil na pijači po službi, smo dobili občutek, da je nam teže kot tebi.
Naše besede niso samo vljudnostne besede slovesa. Dokaz za to je množica ljudi, ki se je prišla v torek, 11. januarja 2011, poslovit od tebe. Legel si k večnemu počitku, pa čeprav si imel pred samo pol leta še toliko moči in načrtov.
Marijan, hvala ti za vse.
Sodelavci iz družbe Talum Ulitki, d. o. o.n
ALUMINIJ številka 1, stran 19
KRIŽANKA
Slovarček: INDORE - mesto v Indiji, tudi Indaur, NAZIR - uradnik v muslimanskih deželah, LADECO - nekdanja čilska letalska družba, ORNE - reka v Franciji, RALNE - kraj pri Tolminu, MARANI - krščeni židje, TAHI - madžarski plemič (Ferenc) tudi Tahy, ARC - levi pritok Isere v Franciji.
4*
Restavracija
V prenovljeni dvorani restavracije Pan Kidričevo lahko za vas pripravimo prijeten ambient in poskrbimo za izvrstno kulinariko in postrežbo. Na ta način pripomoremo k prijetnemu počutju in zadovoljstvu gostov na poročnih slavjih, družinskih srečanjih, praznovanju obletnic, družabnih plesih, seminarjih, konferencah ...
ORGANIZIRAMO IN PRIPRAVLJAMO DRUŽABNA SREČANJA TER PRIREDITVE ZA DO 500 GOSTOV
VITAL, gostinstvo in trgovina, d. o. o, Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo prireditve: vlado.pignar@talum.si, 041 808 449, 02 799 03 96, restavracija: pan@talum.si, 02 796 90 41