Vesna Mikoli~ UDK 371.3:811.163.6’243:008 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper in Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper vesna.mikolic@zrs-kp.si MEDKULTURNA PRAGMATIKA PRI POUKU SLOVEN[^INE KOT J2 Medkulturno pragmatiko lahko razumemo kot sodobni pristop h kontrastivni analizi jezikov in kultur. Prispevek osvetljuje njen razvoj in pomen tako za razvoj jezikoslovne vede kot izobra`evalni proces. Predstavljena bo njena vloga v okviru aktualnih prizadevanj po vklju~evanju vsebin medkulturne sporazumevalne zmo`nosti v tujejezikovno pou~evanje, pri ~emer bodo v ospredju tista podro~ja medkulturne pragmatike, ki lahko pomembno obogatijo oziroma nanovo opredelijo metode pou~evanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Navedeni primeri bodo slu`ili tudi kot utemeljitev, da pri vklju~evanju medkulturne pragmatike v tujejezikovni pouk ne gre le za vna{anje kulturnih elementov, pa~ pa za ozave{~en pristop k medkulturnim razlikam v jezikovnih sistemih in njihovi rabi, s pomo~jo katerega bodo u~enci usposobljeni za u~inkovito komunikacijo v zanje tujejezi~nem okolju. 1 Uvod Ker je medkulturno sporazumevanje klju~ni proces za delovanje vse bolj integrirane in globalizirane svetovne dru`be, je medkulturna usmerjenost postala razpoznavna zna~ilnost sodobnega tujejezikovnega pou~evanja (Grosman 2000: 11). Aktualna prizadevanja po vklju~evanju vsebin medkulturne sporazumevalne zmo`nosti v tujejezikovno pou~evanje prav gotovo ne morejo mimo ugotovitev medkulturne pragmatike, ki jo lahko razumemo kot sodobni pristop h kontrastivni analizi jezikov in kultur. V nadaljevanju bodo predstavljena tista podro~ja medkulturne pragmatike, ki lahko pomembno obogatijo oziroma nanovo opredelijo metode pou~evanja sloven {~ine kot drugega/tujega jezika. 2 Razvoj didaktike tujega jezika in jezikoslovne znanosti z vidika medkulturnih vsebin Kljub njihovi aktualnosti ugotovitve o pomenu (med)kulturnih vsebin pri pou~evanju in usvajanju tujih jezikov niso tako nove, kot se morda zdi, ugotavlja J. Skela; sledimo jim namre~ lahko `e v stari vek, v novej{em obdobju pa je na potrebo po upo{tevanju kulturnega zaledja nekega jezika pri njegovem pou~evanju opozarjal, ~eprav v okviru strukturalisti~nega pristopa k jezikovno-kulturnim primerjavam, `e R. Lado v petdesetih letih prej{njega stoletja (Skela 2000: 27). Toda ~e se je v okviru Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 3–4 104 Vesna Mikoli~ t. i. komunikacijske metode oz. metode jezikovne kopeli v didaktiki tujega jezika, ki se je razvila malo zatem in marsikje prevladuje {e danes,1 upo{tevala zgolj kultura ciljnega jezika, se je prav spri~o intenzivnej{ega soo~anja kultur in jezikov v sodobnem svetu v okviru tujejezikovnega pouka porodila potreba po neposrednem stiku izhodi{~nega (maternega/prvega) jezika in kulture s ciljnim (tujim/drugim) jezikom in kulturo, tj. po prisotnosti medkulturnih vsebin (Mikoli~ 2004). Didaktika tujega jezika pa seveda, kot to velja za specifi~ne didaktike nasploh, temelji na razvoju jezikoslovne znanosti. Tako lahko podobno ugotavljamo, da hkratno opazovanje jezika in kulture ni usmeritev zgolj sodobnega jezikoslovja, pa~ pa Humboldtovim spoznanjem o imanentni povezanosti jezika in kulture lahko sledimo `e v 19. stoletje. V 20. stoletju moramo najprej upo{tevati Levi-Straussove ugotovitve o soodvisnosti jezika in kulture ter Sapir-Whorfovo teorijo o jezikovnih vzorcih, po kateri je ~lovekov idejni svet tesno naslonjen na jezikovno strukturo, nato pa prek Hymesove etnografije komuniciranja pridemo v {estdesetih in sedemdesetih letih prej{njega stoletja do {tevilnih utemeljitev pomena sociokulturnega okvira za jezik in jezikovno rabo, na osnovi katerih so se oblikovale tedaj nove jezikoslovne smeri, tj. sociolingvistika, pragmatika, teorija govornih dejanj ipd. Kljub temu, da so se pragmatiki v osemdesetih letih istega stoletja {e kako zavedali dru`bene determiniranosti jezikovnega razvoja in rabe, pa so v tistem ~asu prevladovale nekatere teorije, ki pomenijo dolo~eno zastranitev z vidika spoznanj o tesni povezanosti jezika in kulture. V svojih hotenjih, pokazati na univerzalna sporazumevalna na~ela (Griceova teorija konverzacije, Leechova konverzacijska na~ela) ali univerzalen princip vljudnosti (Brown-Levinsonova teorija vljudnosti), so zanemarili specifi~ne lastnosti posameznih kultur. A. Wierzbicka, ki omenjenim teorijam pripisuje anglocentristi~no percepcijo dru`bene interakcije, zato poudarja pomen sodobnih spoznanj medkulturne pragmatike tako za razvoj jezikoslovne znanosti kot za jezikovno pou~evanje (prim. Wierzbicka 2003: v–viii). 3 Medkulturna pragmatika in medkulturna sporazumevalna zmo`nost Po Wierzbicki je namre~ za poglobljen vpogled v delovanje nekega jezika kot tudi za uspe{no medkulturno komunikacijo bistveno poznavanje specifi~nih dru`benih konvencij in njihova povezanost s kulturnimi vrednotami dru`be, v kateri se jezik uporablja (Wierzbicka 2003: v–viii). Osrednje zanimanje medkulturne pragmatike, ki se je za~ela hitreje razvijati v poznih osemdesetih letih prej{njega stoletja, predstavljajo tako predvsem kulturne razlike, ki se odra`ajo v jezikovni rabi. Wierzbickina teorija (2003) pa se razlikuje od drugih teorij medkulturne pragmatike z vidika dveh med seboj povezanih pristopov. Prvega predstavlja neposredna 1 Tudi na Slovenskem se je komunikacijska metoda pou~evanja tujih jezikov v devetdesetih letih prej{njega stoletja dodobra uveljavila tako pri pou~evanju drugih/tujih jezikov (predvsem angle{kega, pa tudi italijanskega, mad`arskega, nem{kega itd.) kot sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Pri slednji je komunikacijsko metodo v slovenski prostor uvedla predvsem skupina strokovnjakov Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; kasneje so to metodo za~eli razvijati {e v nekaterih drugih izobra`evalnih okoljih, kjer se ukvarjajo s pou~evanjem sloven{~ine kot drugega/tujega jezika, npr. na Znanstveno-raziskovalnem sredi{~u v Kopru, danes v okviru Univerze na Primorskem. Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 105 povezanost pragmatike s semantiko, pri ~emer je pragmatika videna kot del semantike. Kontrastivna analiza razli~nih jezikov poteka hkrati na semanti~ni in pragmati~ni ravni, saj se pri jezikovnem sporazumevanju hkrati z leksikalnimi in besedilnimi udejanjajo tudi pragmati~ni pomeni. Povedano druga~e, medkulturno pragmatiko zanima uresni~itev kulturno pogojenih pravil jezikovne rabe na semanti~ni ravnini (slika 1). Slika1: Semantika in pragmatika po A. Wierzbicki (2003: 20). Pri tem Wierzbicka veliko pozornost posve~a konverzacijskemu slogu in ilokucijski sili oziroma vplivanjski vlogi v jeziku,2 ki sta nedvomno kulturno determinirana, vendar opozarja, da so `e poimenovanja razli~nih govornih dejanj kulturno pogojena, zato so tipologije govornih dejanj (tudi Searlova), ki temeljijo na angle{kih poimenovanjih le-teh, lahko omejujo~e in zavajajo~e. [e ve~, ta poljsko-avstralska jezikoslovka trdi, da se tisti teoretiki medkulturne pragmatike, ki za analitska orodja nasploh uporabljajo angle{ko terminologijo (npr. requests in apologies kot tipa govornih dejanj), ne uspejo odtrgati od pojmovnih artefaktov angle{kega jezika, kar pomeni vsiljevanje anglocentristi~ne perspektive drugim jezikom in kulturam. Druga posebnost njene teorije je ta, da se je sama `elela izogniti »terminolo{kemu etnocentrizmu« in je svoje raziskave naslonila na teorijo t. i. naravnega semanti~ nega metajezika (natural semantic metalangue). Raba nevtralnega, kulturno neodvisnega metajezika za opis razli~nih kulturnih norm namre~ omogo~a upo{tevanje perspektive rojstnega govorca, ne da bi slednjo kakorkoli prizadeli z uporabo opisnih orodij angle{kega jezika ali angle{ke akademske kulture. Naravni semanti~ni metajezik temelji na hipoteti~nem sistemu univerzalnih semanti~nih primitivov (universal semantic primes/primitives), tj. univerzalnih ~love{kih konceptih, realiziranih v vseh jezikih, ki ga je avtorica s skupino sodelavcev razvijala od {estdesetih 2 V tej zvezi govori o ilokucijski semantiki (illocutionary semantics) (Wierzbicka 2003: 283). 106 Vesna Mikoli~ SAMOSTALNI[KE BESEDE/SUBSTANTIVES jaz/I, ti/you, nekdo/someone, ljudje/people, nekaj/something, telo/body ISTOVETNOSTNI MODIFIKATORJI/DETERMINERS ta/this, isti/the same, drugi/other KOLIKOSTNI MODIFIKATORJI/QUANTIFIERS en/one, dva/two, nekaj/some, vse/all, veliko/much/many ^USTVENI MODIFIKATORJI/EVALUATORS dobro/good, slabo/bad OPISNI MODIFIKATORJI/DESCRIPTORS velik/big, majhen/small MENTALNI GLAGOLI/MENTAL PREDICATES misliti/think, znati/know, `eleti, hoteti/want, (ob)~utiti/feel, videti/see, sli{ati/hear GOVOR/SPEECH re~i, praviti, povedati/ say, besede/words, res/true DEJANJA, DOGODKI IN PREMIKANJE/ACTIONS, EVENTS AND MOVEMENTS delati, narediti/ do, zgoditi se/happen, premakniti se/move OBSTOJ IN POSEST/ EXISTENCE AND POSSESSION je 'obstaja'/there is, imeti/have @IVLJENJE IN SMRT/LIFE AND DEATH `iveti/live, umreti/die ^AS/TIME ko/when, zdaj/now, prej/before, potem/after, dolgo ~asa/a long time, malo ~asa/a short time, nekaj ~asa/for some time, trenutek/moment PROSTOR/SPACE kjer/where, tu/here, zgoraj/above, spodaj/below, dale~/far, blizu/near, zraven/side, notri/inside, dotikajo~e se /touching LOGI^NI KONCEPTI/LOGICAL CONCEPTS ne/not, morda/maybe, lahko/can, zaradi tega, ker/because, ~e/if INTENZIFIKATOR, MODIFIKATOR STOPNJE/INTENSIFIER, AUGMENTOR zelo/very, ve~/more RAZVR[^ANJE, DELITEV/TAXONOMY, PARTONOMY vrsta/kind of, del/part of PODOBNOST/SIMILARITY tako (kot)/like let dalje (glej preglednico 1) . Preglednica 1: Univerzalni semanti~ni primitivi / universal semantic primes/primi Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 107 tives po A. Wierzbicki (2003: 8). @e dejstvo, da je avtorica {tevilo kategorij semanti~nih primitivov skozi svoje raziskave pove~evala,3 ka`e na to, da te`ko govorimo o seznamu s kon~nim {tevilom kategorij semanti~no univerzalne leksike. Poleg tega se Wierzbicka jasno zaveda specifi~nosti vsakega jezikovnega sistema `e na ravni semanti~nih primitivov, zaradi ~esar se ji zdi bolj smiselno govoriti o delno kot o absolutno univerzalnih pojmih. Semanti~no popolni ekvivalenti v razli~nih jezikih so po njenem te`ko dolo~ljivi predvsem zaradi problema ve~pomenskosti; tako npr. beseda ’you’ izra`a dva semanti~na koncepta, tj. 2. osebo ednine in 2. osebo mno`ine (v slovenskem pojmovnem svetu pa obstaja {e koncept 2. osebe dvojine), od katerih ima avtorica sistema za semanti~ni primitiv le prvega. Iz zgornje tabele je razvidno, da se tudi pri iskanju ustreznih izrazov za navedene univerzalne semanti~ne primitive v sloven{~ini ve~krat odpira prostor za razmislek o tem, kateri slovenski izraz (ali morda ve~ izrazov) ~im bolj »pokrije« univerzalni pojem, izra`en z angle{ko besedo. Tako pozna sloven{~ina za ve~pomenski ’you’ lo~en izraz za 2. osebo ednine – ’ti’ in 2. osebo mno`ine – ’vi’; ravno tako obstajajo razli~ne oblike, pridevni{ka – ’dober’, ’slab’, ’ves’ itd. – in prislovna ter povedkovni{ka – ’dobro’, ’slabo’, ’vse’ itd. – za ve~pomenske angle{ke modifikatorje ’good’, ’bad’, ’all’ itd. Na vseh tak{nih mestih smo se odlo~ili za tisti pomen, za katerega se nam je zdelo, da ga obravnavana avtorica opredeljuje kot univerzalnega in ga uporablja v svojih pragmati~no-semanti~nih analizah.4 V tovrstnih analizah zasledimo tudi zelo enostavno stav~no zgradbo, ki je relativno neodvisna od posameznega jezika, pa vendar ne gre za to, da bi `elela biti absolutno univerzalna, saj Wierzbicka ugotavlja, da je, podobno kot na leksikalni ravni, tudi absolutno univerzalne slovni~ne vzorce nemogo~e opredeliti (Wierzbicka 2003: 1–24). V Wierzbickinih kontrastivnih semanti~no-pragmati~nih analizah gre torej za medkulturno obravnavo besed, besednih zvez in besedil s pomo~jo semanti~nih primitivov, ki pa jo ve~krat dopolnjujejo slovarske razlage pomenov in podatki iz korpusnih analiz. Tak{na je tudi avtori~ina analiza dveh deklarativov: angle{kega ’thank’ in japonskega ’kansha suru’, ki slu`i kot nazoren prikaz predstavljene metodologije, hkrati pa zaradi izrazito kulturno pogojenih strukture in tipa govornega dejanja dokazuje neutemeljenost poimenovanja govornih dejanj z enotnimi termini, v spodnjem primeru z izrazom ’zahvala’/’thanks’. 3 Seznam semanti~nih primitivov iz prve izdaje njenega dela Cross-Cultural Pragmatics iz leta 1991, ki je vseboval 27 hipoteti~nih semanti~nih primitivov, je bil v izdaji iz leta 2003 raz{irjen na 60 primitivov (glej preglednico 1). 4 Prav zaradi pogoste ve~pomenskosti uporabljenih angle{kih izrazov bi pri~akovali, da bo avtorica pri vsakem od tak{nih izrazov pojasnila, kateri od pomenov se je izkazal za univerzalnega, vendar z izjemo zaimka 'you' tega ne naredi. Zaradi te pomanjkljivosti je seveda tudi v sloven{~ini te`je poiskati najbolj ustrezen ekvivalent navedenim angle{kim izrazom. 108 Vesna Mikoli~ thank (hvala) a) vem: zame si naredil nekaj dobrega b) zaradi tega ob~utim nekaj dobrega do tebe c) to pravim, ker `elim, da ti ob~uti{ nekaj dobrega kansha suru a) vem: zame si naredil nekaj dobrega b) pravim: zaradi tega ob~utim nekaj dobrega do tebe b’) vem: jaz ne bi mogel narediti ne~esa tako dobrega zate b”) zaradi tega ob~utim nekaj slabega c) to pravim, ker mislim, da to moram5 povedati Medtem ko sta prvi dve pomenski, bolj ali manj lokucijski, sestavini (a in b) skoraj identi~ni, pa je ilokucijska sestavina (c) precej druga~na. Medtem ko je zahvala za predstavnika anglosaksonske kulture, posredno pa tudi vse t. i. zahodne kulture, izraz hvale`nosti, tj. pozitivnega odnosa do drugega, pa japonski izraz poudarja nujnost oz. neobhodnost tega dejanja. Poleg tega japonski pojem izra`a neenakovreden odnos (sestavina b’) in ob~utek »ve~nega dol`nika« (sestavina b”). Analiza govornih dejanj z omenjenima glagoloma o~itno ka`e na razli~ne dru`bene odnose in kulturne norme; medtem ko je v anglosaksonski dru`bi uporaba glagola ’thank’ predvsem reakcija na neko uslugo oziroma dobro dejanje, pa gre v primeru japonskega glagola za neposreden odraz japonskih hierarhi~nih dru`benih odnosov in predvsem kulturne norme, ki nalaga obvezno povra~ilo za vse usluge, zaradi ~esar se prejemnik usluge na nek na~in po~uti prej slabo kot dobro (Wierzbicka 2003: 156–158). V obeh primerih gre za kulturno pogojene vzorce jezikovnega obna{anja, pri ~emer sta obravnavani kulturi zelo razli~ni, zaradi ~esar so razlike med njima globlje in opaznej{e. Wierzbicka sicer analizira tudi medkulturne pragmati~ne razlike med kulturno/civilizacijsko bli`njimi dru`bami, vendar je jasno, da mora v obeh primerih, tako v primeru makro kot mikro kulturnih razlik, analiza temeljiti na poglobljenem opazovanju razli~nih kultur oziroma raziskavah dru`benokulturnega in jezikovnega obna{anja. Kljub temu obstaja nevarnost, da pride pri interpretaciji kulturnih vrednot in simbolnih dru`benih pomenov do poenostavitev ali prenagljenih posplo{itev. Tega se zaveda tudi ta priznana poljsko-avstralska jezikoslovka, ki pa vendarle opozarja na vznemirljivost in dru`beno pomembnost omenjenega pristopa, zato se mu jezikoslovje vsekakor ne bi smelo izogibati, pa~ pa bi moralo razvijati tak{ne analitske metode in orodja, ki bi omogo~ali metodolo{ko natan~nost in spoznavno utemeljenost (Wierzbicka 2003: v–viii, 282–284). Prav zaradi poglobljenega uvida v posebnosti primerjanih jezikov in kultur, ki ga omogo~a tak{na medkulturna semanti~no-pragmati~na analiza, lahko ta pristop pomembno dopolni tudi didakti~ne metode za doseganje medkulturne spora 5'Moram' je prevod angle{kega pomo`nega modalnega glagola 'should', ki pa ga ne najdemo v seznamu semanti~nih primitivov, ~eprav ga avtorica v svojih razlagah uporablja in bi po zgledu 'can' sodil v kategorijo logi~nih konceptov. Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 109 zumevalne zmo`nosti. Namen tujejezikovnega pouka je namre~ dose~i, da se bo u~enec zmo`en uspe{no vklju~evati v procese medkulturne komunikacije, ki se ka`e kot nuja dana{nje globalizirajo~e se svetovne dru`be. Zaradi tega so osrednji predmet medkulturne obravnave vsebin tujejezikovnega pouka prav sestavine medkulturne sporazumevalne zmo`nosti. V zadnjem desetletju je nastalo ve~ modelov lete, ki temeljijo na razli~nih pojmovanjih kulture (Byram, Bennet, Agar itd.); ta segajo od etni~nih preko nacionalnih do {ir{ih oz. bolj dinami~nih razlag (prim. Mikoli~ 2004). Vendar pa lahko ugotovimo, da se ve~ini zahodnih teoretikov kultura ka`e v glavnem kot kultura (nacionalnih) dr`av, zaradi ~esar tudi medkulturno komunikacijo razlagajo predvsem kot komunikacijo v mednarodnem prostoru, tj. komunikacijo med predstavniki razli~nih dr`av.6 Tak{en je tudi eden najbolj izdelanih konceptov medkulturne kompetence, tj. model priznanega britanskega strokovnjaka s podro~ja medkulturne vzgoje M. Byrama. SPRETNOSTI interpretacija in primerjava – sposobnost interpretacije in primerjave lastne z drugimi kulturami (savoir comprendre) VEDENJE o sebi in drugem, o procesih interakcije na individualni in dru `beni ravni (savoirs) VZGOJA politi~na/dr`avljanska vzgoja, kriti~na kulturna zavest – sposobnost kriti~nega vrednotenja lastne in drugih kultur (savoir s'engager) ODNOS zanimanje in odprtost – sposobnost relativizacije vrednot lastne kulture in pozitivnega vrednotenja drugih kultur (savoir etre) SPRETNOSTI raziskovanje in/ali interakcija – sposobnost pridobivanja novega znanja o svoji in drugih kulturah in vzpostavljanja uspe{ne interakcije s pripadniki drugih kultur (savoir apprendre/faire ) Slika 2: Medkulturna zmo`nost po M. Byramu (1997: 32–43). Prvinam medkulturne zmo`nosti,7 predstavljenim na sliki 2, Byram sicer dodaja {e prvine jezikovne zmo`nosti in tako oblikuje koncept medkulturne sporazumevalne zmo`nosti (Byram 1997: 73), vendar ka`e na tem mestu poudariti predvsem dejstvo, 6 Pri tem se nam zdi nujno opozoriti na realnost slovenskega kulturnega prostora in izseljenstva (in realnost ve~ine t. i. nacionalnih dr`av!), ki vklju~uje vpra{anja manj{inskih narodnih/etni~nih skupnosti, kar bo moral upo{tevati tudi v na{em okolju apliciran model medkulturne/medetni~ne sporazumevalne zmo`nosti (prim. Mikoli~ 2004). 7 Prvinam medkulturne zmo`nosti Byram poi{~e skupni imenovalec s pomo~jo francoske ustreznice 'savoir' (glej sliko 2). 110 Vesna Mikoli~ da ta angle{ki teoretik postavi v sredi{~e svojega koncepta zmo`nost primerjave dveh kultur, njihovega kriti~nega ovrednotenja in vzpostavljanja uspe{ne medkulturne interakcije. Tudi drugi avtorji ugotavljajo, da je bistveni element medkulturne vzgoje pri tujejezikovnem pouku prav soo~enje izhodi{~ne in ciljne kulture, zaradi ~esar sodobne metode vklju~evanja medkulturnih vsebin v pou~evanje tujega jezika ne morejo zaobiti spoznanj in metod medkulturne pragmatike. 4 Metode medkulturne pragmatike pri pouku sloven{~ine kot drugem/tujem jeziku Tudi v slovenskem prostoru lahko najdemo podobne pristope medkulturne obravnave jezikov, ki sicer temeljijo na razli~nih teoreti~nih izhodi{~ih, kot npr. konceptu medkulturne vzgoje pri tujejezikovnem pouku, teoriji govornih dejanj, Hallidayjevem funkcijskem jezikoslovju, teoriji prevajanja, kontrastivni retoriki, teoriji jezikov v stiku in jezikovnega transfera (Grosman, Skela, ^ok, Strancar, [abec, Belak, Jesen{ek, [e{ek, .ukanovi}, v: [trukelj 2000), a jih ve~inoma dru`i skupen namen, tj. z medkulturno osvetlitvijo jezikovnih pojavov pri tujejezikovnem pouku dose~i ozave{~eno sprejemanje razli~nih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s ~imer bi se u~enci la`je izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju. Torej je smiselno to usmeritev razvijati tudi v okviru didaktike sloven{~ine kot drugega/tujega jezika.8 Zato da bi vplivali na uspe{no medkulturno komunikacijo v slovenskem jeziku, je prav gotovo potrebno pozornost usmeriti na »medkulturno ob~utljive to~ke« (Strancar 2000: 201–217) ali po Agarju »bogate to~ke«, ki vsebujejo splet asociacij in konotacij, ki jih govorec ne pozna v prvem jeziku. Ker gre v takih primerih za izrazito kulturno pogojeno rabo jezika, isti avtor trdi, da je lo~evanje jezika in kulture popolnoma neutemeljeno, in zato celo vpelje termin »jezikokultura/languaculture«. Ta mesta, kjer je tveganje za spodrsljaj v komunikaciji ve~je, se pojavljajo predvsem na leksikalni ravni, na ravni govornih dejanj, tj. ubeseditve vplivanjske vloge jezika, in konverzacijskega stila v okviru diskurzivne problematike (Agar 1994: 231–237). Glede na to, da v prej{njem poglavju predstavljen pristop medkulturne pragmatike posve~a pozornost prav tem podro~jem in s svojim analitskim orodjem omogo~a poglobljeno analizo medjezikovno in medkulturno ob~utljivih to~k, bomo v nadaljevanju posku{ali na podoben na~in analizirati primere tak{nih mest, ki se odprejo ob slovensko-italijanskem jezikovnem stiku, ko se rojstni govorec italijanskega jezika (ali slovensko-italijanski dvojezi~ni govorec) u~i sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. 8 ^eprav so se tudi pri nas medkulturni vidiki najprej za~eli vklju~evati v pouk tujega jezika in kljub temu, da »samozadostnost« materin{~ine lahko utemeljimo z njeno primarnostjo in odlo~ilno socializacijsko vlogo, pa se vendar spri~o dejstva, da je medkulturnost nujnost postindustrijskih dru`b, zajetih v intenzivne nadnacionalne integracijske procese (Haller&Ruchter, v: [trukelj 2000: 7), tem vsebinam ne bo mogla izogniti niti sloven{~ina kot J1. Namen povezovanja vsebin drugih kultur z elementi slovenskega jezika in kulture (predvsem literature) pri pouku slovenskega jezika kot materin{~ine ni zgolj spoznavanje tujih kultur, pa~ pa predvsem ozave{~anje slovenskih kulturnih (in jezikovnih) posebnosti. Spoznanja socialne psihologije in sorodnih dru`boslovnih ved namre~ govorijo o tem, da se {ele ob soo~enju z drugo identiteto intenzivneje zavemo lastne (Mikoli~ 2003). Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 111 4.1 Leksika Na leksikalni ravni bomo izpostavili slovenski veznik/~lenek ’torej’ in njegov najbli`ji italijanski ekvivalent ’dunque’.9 Pri rojstnih govorcih italijanskega jezika, ki se u~ijo slovenskega jezika, ali pripadnikih slovenske skupnosti v Italiji, ve~inoma slovensko-italijansko dvojezi~nih, namre~ opa`amo pri prakti~nem sporazumevanju pogostej{o rabo konektorja ’torej’, kot smo je sicer navajeni rojstni govorci slovenskega jezika. SSKJ (1991: 126) navaja dva pomena tega veznika, in sicer a) v sklepalnem priredju za izra`anje vzro~no-sklepalnega razmerja in b) z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega. V slovarjih italijanskega jezika (Garzanti 1974: 251 in Zingarelli 1999: 599) pa najdemo tri pomene veznika ’dunque’, pri ~emer se samo prvi popolnoma pokriva s prvim slovarskim pomenom ’torej’. Drugi pomen ’torej’ je zajet v drugi, {ir{i pomenski razlagi italijanskega veznika, ki pravi, da je namenjen navezovanju na `e povedano in s tem nadaljevanju diskurza, pa tudi za~enjanju ali zaklju~evanju diskurza. Tretja funkcija ’dunque’ pa je poudarnost, tj. izra`anje nepotrpe`ljivosti, za~udenja, ob`alovanja ipd. v vpra{alnih, vzkli~nih in velelnih povedih. Po SSKJ naj bi ’torej’ ne imel tak{ne funkcije, prav tako tudi ne vloge pri za~enjanju ali zaklju~evanju diskurza, pa vendar lahko iz korpusnega gradiva lahko razberemo vse tri pomene besede ’dunque’ tudi pri izrazu ’torej’. Naj tu navedemo iz ve~ besedilnih korpusov vzete primere rabe ’torej’ (in vzporedne rabe ’dunque’) le v pomenih, ki v SSKJ niso omenjeni: • Za~enjanje diskurza Zastor DRUGO DEJANJE Salon gospe ^opove Prvi prizor Gospa ^opova, Milan ^op ^OP: Torej, teta, ljuba teta, vzemite te moje razloge v po{tev in gospoda Dobrina v zakon! Mlad res ni ve~, ampak krepak in {e zadosti ~astitljiv. Fran Detela: Dva skopuha / Veseloigra v treh dejanjih, v: Nova beseda. Hollis si piego su un ginocchio accanto a Burov e Alevy gli disse: »Dunque, Sam, tocca a te ora. Portati a casa il tuo trofeo.« »Vieni via anche /…/.« (Hollis je pokleknil pred Burovom in Alevy mu je rekel: »Torej, Sam, zdaj si ti na vrsti. Prinesi si domov svojo trofejo.« »Pojdi stran tudi /…/.«) CORIS/CODIS, podkorpus: pripovedni{tvo, romani. Dunque dov’ é che c’ ha queste insufficienze vediamo un po’ /…/. (Torej kje ima te pomanjkljivosti pa poglejmo /…/.) BADIP, podkorpus neformalna govorjena besedila v neposredni nevodeni dvosmerni komunikaciji. 9 Tako 'torej' kot 'dunque' sta v slovarjih obravnavana kot veznika (SSKJ 1991: 126; Garzanti 1974: 251; Zingarelli 1999: 599), ~eprav sta v nekaterih pomenih in funkcijah tudi ~lenka. Tudi v Slovenski slovnici (Topori{i~ 2000: 433, 446, 448) je 'torej' naveden kot sklepalni veznik (Mislim, torej sem) in kot popravni ter navezovalni ~lenek (Ti si tórej razbil {ipo!). Glede na to, da v pri~ujo~i analizi opazujemo predvsem besedilne funkcije te vezni{ke besede, govorimo o 'torej' in 'dunque' tudi kot o konektorjih. 112 Vesna Mikoli~ • Nadaljevanje diskurza /.../ malam bolj za hec, a ve{. Torej, nisem diplomirala, se mi je prej utrgalo. V~asih se mi utrga film. V~asih se mi utrga film. Drago Jan~ar: Veliki briljantni val~ek, v: Nova beseda. /…/ ci si trovano a loro agio. Potrei dire che il casino fu la mia universita. Dunque, avevo quattordici anni, la, nella cascina, e ormai zia Letty stava morendo /…/. (/…/ se po~utijo v svoji ko`i. Lahko re~em, da je kaos bila moja univerza. Torej, imela sem {tirinajst let, tam, na kmetiji, in teta Letty je `e umirala /…/.) CORIS/CODIS, podkorpus: pripovedni{tvo, romani. l’intervento dunque il corso era dunque aspetta raf ora fra tutti quelli che si son fatti com’ era il titolo di questo qui di questo corso Laura me lo te ce l’ hai a disposizione se no lo chiedo alla Wilma (poseg torej te~aj je bil torej ~akaj raf zdaj med vsemi ki so se opravili kako je bil naslov tega tu tega te~aja Laura mi je ti ga ima{ na razpolago ~e ne vpra{am Wilmo) BADIP, podkorpus neformalna govorjena besedila v neposredni nevodeni dvosmerni komunikaciji. • Zaklju~evanje diskurza GOSPA: Torej na svidenje, gospod Dobrin. Zdravi! DOBRIN: Klanjam se, najodli~neje se klanjam, milostljiva. Fran Detela: Dva skopuha / Veseloigra v treh dejanjih, v: Nova beseda. /…/ quel sassolino dalla scarpa volevano toglierselo. E l’ hanno fatto.« ... »E dunque – concludeva10 il ministro per le Pari opportunita – non si puo in alcun modo /…/. (/…/ `eleli so se re{iti tega kamen~ka v ~evlju. In to so storili.« … »In torej – je zaklju~il minister za enake mo`nosti – na noben na~in se ne da /…/.) CORIS/CODIS, podkorpus: publicistika, dnevniki. ciao allora dunque eh oh (no ~au torej eh oh) BADIP, podkorpus govorjena besedila v nevodeni enosmerni ali dvosmerni komunikaciji na daljavo, npr. v televizijskih ali radijskih prenosih. • Poudarnost ali ~ustvena modifikacija /.../ ni {e slaven. Berite torej odo! ENEJA SILVIJ: Z dovoljenjem kraljic kraljice po kroni in lepoti berem: Stolp nov je sezidal Herman, glava gospodov Celjskih, ki jim geslo slavno: »Bolje vitez kot rob« ki so jim v grlu tri misti~ne zvezde, tri zvezde juga kot troje skupnih usod! Anton Nova~an: Herman Celjski / Drama v petih dejanjih, v: Nova beseda. 10 Na pomen oz. funkcijo zaklju~evanja diskurza izraza 'dunque' tu neposredno ka`e tudi performativni glagol 'concludere' (zaklju~iti). Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 113 LA LETTERA DI S. PAOLO APOSTOLO AI COLOSSESI, CAP. 1, 21–2, 10 Camminate dunque nel Signore Gesu Cristo, come l’ avete ricevuto, ben radicati e fondati (PISMO SV. PAVLA KOLO[ANOM, POGLAVJE 1, 21–2, 10 Pojdite torej v Gospodu Jezusu Kristusu, kot ste ga prejeli, na trdnih temeljih) CORIS/CODIS, podkorpus: razna dela. oh dimmi un po’ dunque Guido a parte i scherzi eh eh (oh povej mi no torej Guido ~e pustimo {alo na stran eh eh) BADIP, podkorpus govorjena besedila v nevodeni posredni dvosmerni komunikaciji, npr. telefonski pogovori. Kljub temu pa se nam izpustitev navedbe omenjenih pomenov v SSKJ zdi indikativna v tem smislu, da se morda veznik/~lenek ’torej’ s temi pomeni manj uporablja kot z navedenimi, osnovnimi pomeni, za razliko od ’dunque’, ki se potemtakem pogosto pojavlja tudi v teh pomenih. To so seveda predpostavke, nastale na osnovi razli~nih pomenskih razlag v slovarskih geslih, ki bi jih lahko preverili le z ugotavljanjem pogostnosti posameznih pomenov obeh veznikov v ustreznih jezikovnih korpusih. Tokrat smo v besedilnih korpusih slovenskega jezika Fida in Nova beseda (oba 100.000.000 besed), korpusu italijanskega pisanega jezika CORIS/CODIS (100.000.000 besed) in korpusu italijanskega govorjenega jezika BADIP (490.000 besed) preverjali, ali se morda italijanski ’dunque’ zaradi tega, ker naj bi se pogosteje pojavljal v razli~nih pomenih in vlogah, nasploh pogosteje rabil. Vendar pa podatki ne ka`ejo tako, saj predstavlja ’torej’ v obeh omenjenih slovenskih korpusih 0,06 % dele` vseh besed (v Fidi se pojavi 60.325-krat, v Novi besedi 60.015-krat), ’dunque’ pa predstavlja v korpusu pisanega jezika 0,02 % dele`, v korpusu govorjenega jezika pa le malo vi{ji dele`, tj. 0,038 %. SSKJ bi torej vsekakor moral upo{tevati vse pomene veznika/~lenka ’torej’, saj se o~itno kar pogosto pojavljajo. Vendar, ~e se povrnemo k zgoraj omenjenemu opa`anju, zakaj se nam torej zdi, da Italijani ali slovenski zamejci ’torej’ uporabljajo pogosteje kot rojstni govorci sloven{~ine v Sloveniji? Odgovor lahko poi{~emo v podkorpusu BADIP-a (97.976 besed), ki zajema neformalna govorjena besedila, nastala v neposredni nevodeni dvosmerni komunikaciji, to so: pogovori doma, na delovnem mestu, v {oli/univerzi, v rekreacijskih prostorih in na javnih prevoznih sredstvih. Tu je dele` besede ’dunque’ 0,064 %, tj. vi{ji kot dele` ’dunque’ v celotnem korpusu govorjenega jezika in tudi korpusu pisanega jezika ter celo nekoliko vi{ji, kot je dele` ’torej’ v slovenskih korpusih. Na osnovi tega lahko sklepamo, da se ’dunque’ na navedenih podro~jih jezikovne rabe pogosteje pojavlja kot v drugih govornih polo`ajih. Na to ka`e tudi natan~nej{a analiza italijanskega korpusa govorjenega jezika, iz katere je razvidna pogosta raba ’dunque’ v pomenu govornega signala za za~etek ali nadaljevanje pogovora, torej neke vrste ma{ila, ki se lahko pojavi tudi ve~krat v enem samem izreku, npr.: dunque eh le stavo dicendo di questo libro che potrebbe anche darle delle indicazioni perché é un po’piu giovane di questo un po’piu moderno piu recente ed é English eh dunque eh English no Reading /.../ And Social Sciences questo ce l’ hanno tutti /…/ (torej eh sem vam pravil o tej knjigi da bi vam lahko dala kak{ne napotke ker je mlaj{a od te je modernej{a novej{a in je angle{ka eh torej angle{ka ne Reading /.../ And Social Sciences imajo jo vsi /…/) BADIP, podkorpus neformalna govorjena besedila v neposredni nevodeni dvosmerni komunikaciji. 114 Vesna Mikoli~ Poleg tega obstajata v italijan{~ini {e dva izraza, to sta ’allora’ in ’quindi’, ki imata sicer ve~ pomenov, a se prav tako pogosto uporabljata podobno kot ’dunque’v pomenu govornega signala za za~etek ali nadaljevanje pogovora, npr: va amore bello * si tesoro allora senti eh trova una dunque noi volevamo sfruttarti brutalmente perche’ tu ci dicessi due frasi di quelle esemplari splendide che ti vengono (pojdi ljubezen moja * ja dragi/-a moj/-a torej poslu{aj eh najdi eno torej mi smo te `eleli grdo izkoristiti ker si nam ti rekel/-la dva tista tvoja tipi~na ~udovita stavka) BADIP, podkorpus neformalna govorjena besedila v neposredni nevodeni dvosmerni komunikaciji. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih slovenskih primerov, se tudi ’torej’ v teh pomenih pojavlja zgolj v dialo{kih besedilih, kar ka`e na omejenost teh pomenov na govorjeni jezik. Glede na to, da korpusa slovenskega govorjenega jezika {e nimamo, `al ne moremo preveriti, kak{na je dejanska raba ’torej’ v teh pomenih v govorjenem jeziku, vendar pa na osnovi na{ih opazovanj lahko predpostavljamo, da je raba ’torej’ v sloven{~ini nasploh omejena bolj na pisana in (pol)formalna govorjena besedila, v pomenu govornega signala pa bolj na pisana kot govorjena dialo{ka besedila, zaradi ~esar je ta vezni{ka beseda v vsakodnevnem sporazumevanju o vsakdanji tematiki manj pogosta. ^eprav gre pri primerjavi konektorjev ’torej’ in ’dunque’ bolj za direktno analizo njihovih besedilnih funkcij kot za medkulturno analizo, pa lahko ravno tu i{~emo tudi kulturne razlike, ki pogojujejo rabo obravnavanih izrazov oziroma obratno, raba teh jezikovnih sredstev ka`e na kulturne poteze oz. komunikacijske navade govornih skupnosti. S tega vidika lahko ve~jo pogostnost signalov za za~etek oziroma nadaljevanje diskurza v italijanskih besedilih v primerjavi s slovenskimi povezujemo z `e prislovi~no elokvenco govorcev italijanskega jezika. Zaradi tega se u~enci sloven{~ine kot drugega/tujega jezika italijanskega porekla ali slovensko-italijansko dvojezi~ni znajdejo v zadregi, katero jezikovno sredstvo uporabiti na mestu, kjer bi v vsakdanjem pogovoru v italijan{~ini kot ’ma{ilo’ oz. govorni signal za za~etek ali nadaljevanje pogovora uporabili ’dunque’ (ali ’allora’ in ’quindi’). Tudi zato, ker je v vseh dvojezi~nih slovensko-italijanskih oz. italijanskoslovenskih slovarjih ’dunque’ vedno preveden s ’torej’ in ker nimajo uzave{~ene »formalne vloge« slovenskega veznika ’torej’, se najve~krat odlo~ijo za ’torej’, kar sicer ne onemogo~a sporazumevanja, pa vendar je za rojstnega govorca opazno in zato lahko tudi mote~e. Ob uzave{~anju teh razlik bi u~e~i se hkrati lahko usvajali ustreznej{e slovenske ustreznice za omenjene pomene konektorja ’dunque’, kot so: ’no’, ’in’, ’potem’, ’kot sem `e rekel/povedal’, ’~e nadaljujem’ ipd. 4.2 Ubeseditev vplivanjske vloge jezika Obravnavali bomo primer sintakti~ne ponovitve, ki je, kot navaja Wierzbicka, v italijan{~ini zelo pogosta, kot npr. bella bella, subito subito, presto presto itd. ^eprav jo italijanske slovnice razlagajo kot sredstvo za ja~anje/stopnjevanje pomena, jo omenjena avtorica razlaga kot ilokucijsko enoto z v nadaljevanju opisano semanti~ no reprezentacijo. ^e bi pri kakovostnih pridevnikih, ki izra`ajo lastnost, {e lahko govorili zgolj o intenzifikaciji pomena, kot npr.: Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 115 bella bella (lepa lepa) ’zelo (lepa)’ – ’visoka stopnja’, pa bi to te`ko storili pri prislovih in samostalnikih, ki ne izra`ajo lastnosti, kot npr.: diritto diritto (naravnost naravnost) ’zelo (naravnost)’ ali caffe caffe (kava kava) ’zelo (kava)’. Zato Wierzbicka ugotavlja, da je ilokucijski pomen sintakti~ne ponovitve v italijan{~ini ’mislim tako, kot je res’, tj. ne pretiravam, torej: diritto diritto (naravnost naravnost) ’res, resni~no, v resnici (naravnost)’ in caffe caffe (kava kava) ’res, resni~no, v resnici (kava)’ (ne morda nadomestek). To dokazujeta tudi ~lenka ’proprio’ ali ’davvero’ (resni~no), ki se ve~krat pridru`ita sintakti~ni ponovitvi, npr.: ’proprio bianca bianca’ (resni~no bela bela). Govorec `eli tako povedati, da to, kar pravi, ni niti malo razli~no od resnice, vendar pa vedno v sporo~ilo vna{a tudi svoj ~ustveni odnos, zato bi semanti~na reprezentacija v takih primerih lahko bila naslednja: bella bella (lepa lepa) a) pravim: X ( = lepa) b) vem: ti lahko misli{: jaz re~em: X, jaz mislim ’nekaj kot X’ c) `elim, da ve{: jaz mislim ’X’, ne mislim ’nekaj kot X’ ~) zaradi tega jaz re~em to tako (= lepa lepa) d) jaz ob~utim nekaj zaradi tega Govorec se torej `eli zavarovati pred »nesemanti~no« interpretacijo izjave in daje zato povedanemu poseben poudarek, s ~imer pa sporo~ilo posredno tudi ~ustveno obarva. Zaradi tega lahko v tem primeru govorimo o antilitoti~nem sredstvu, v nasprotju z razli~nimi oblikami stopnjevanja pridevnika v italijan{~ini (molto bello, bellissimo, il piu bello), ki predstavljajo hiperboli~na sredstva, saj govor~ev ~ustveni odnos do upovedenega izrazijo naravnost, kar {e posebej velja za absolutni prese` nik ’bellissimo’. 116 Vesna Mikoli~ Prav tako se sintakti~na ponovitev v okviru besedne zveze razlikuje od stav~ne ponovitve, ki vsebuje razli~ne ilokucijske sestavine, pri ~emer prevladuje poudarna vloga (’re~em {e enkrat, ker mislim resno’) pred ~ustveno in hiperboli~no ali antilitoti~no vlogo: Parla, parla … (Govori, govori …) a) pravim: `elim, da se X (= to, da govori{) zgodi b) `elim, da se to zgodi zdaj c) vem: ti lahko misli{: jaz pravim to, jaz ne mislim tega ~) `elim, da ti ve{: jaz mislim to d) zaradi tega re~em to {e enkrat e) nekaj ob~utim, ko re~em to V italijan{~ini so vsa ta sredstva, predvsem pa sintakti~na ponovitev in absolutni prese`nik, zelo pogosta, zaradi ~esar je o~itna te`nja po hiperboli in antilitoti. V ilokucijskih pomenih se tako odra`a specifi~en, italijanski slog dru`bene interakcije, kamor spadajo ’pretirana’ italijanska gestikulacija, obrazna mimika, glasnost, ki pomensko sovpadajo z omenjenimi hiperboli~nimi in antilitoti~nimi sredstvi (Wierzbicka 2003: 255–284). Tudi v sloven{~ini poznamo absolutne prese`nike, npr. zelo, nadvse, grozno itd. lep (Topori{i~ 2000: 325), pa tudi sintakti~no ponovitev v okviru besedne zveze, npr. Pridi pridi kaj na obisk (Topori{i~ 2000: 532), vendar ~e na osnovi korpusnega gradiva primerjamo pogostnost slednje s stav~no ponovitvijo, ugotovimo, da se sintakti~na ponovitev v okviru besedne zveze rabi manj pogosto. Seveda samo po uporabi vejice te`ko funkcijsko razlo~ujemo med stav~no in nestav~no ponovitvijo, {e posebej zaradi neustaljenosti védenja o postavljanju vejice med govorci sloven{~ine. ^e pa se zanesemo na to, da pi{o~i vendarle zaznavajo, da je pisanje vejice povezano tudi s stav~nim poudarkom in ~lenitvijo povedi s premori, potem lahko vejico vendarle razumemo kot kriterij za lo~evanje stav~ne in nestav~ne ponovitve. V korpusu FIDA tako zasledimo 24 primerov stav~ne ponovitve ’hitro, hitro’ in nobenega primera nestav~ne sintakti~ne ponovitve ’hitro hitro’, samo {est primerov ’takoj, takoj’ in {e manj, zgolj dva primera ’takoj takoj’. Primer stav~ne ponovitve: »Takoj, takoj, samo hipec po~akajte, da stopim v trezor.« (FIDA, 0018589. ) Primer sintakti~ne ponovitve v okviru besedne zveze: »S spremembami zakona `eli agencija dose~i, da bi takoj takoj lahko prepovedali preoblikovanje pidov v navadne delni{ke dru`be.« (FIDA, 0008364.) Z vidika analize ilokucijskih sestavin je zanimiv primer, kjer se pojavita obe, stav~ na in sintakti~na ponovitev v okviru besedne zveze skupaj: Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 117 »/…/ si naga, za ljubezen to ni greh. Lahko takoj takoj, takoj se dava dol …« (FIDA, 0008486.) a) pravim: X (takoj) b) vem: ti lahko misli{ : jaz re~em: X, jaz mislim ’nekaj kot X’ c) `elim, da ve{ : jaz mislim ’X’, ne mislim ’nekaj kot X’ ~) zaradi tega jaz re~em to tako ( = takoj takoj) d) jaz ob~utim nekaj zaradi tega e) pravim: `elim, da se X (= takoj takoj) zgodi f) `elim, da se X zgodi zdaj g) vem: ti lahko misli{: jaz pravim to, jaz ne mislim tega h) `elim, da ti ve{: jaz mislim to i) zaradi tega re~em to {e enkrat j) nekaj ob~utim, ko re~em to Gre torej za to, da govorec z zvezo ’takoj takoj, takoj’ misli res takoj (v tem trenutku in niti hipec kasneje) in zato to pove na ~ustveno obarvan na~in ter izrazi, da misli resno (da se ne {ali) in je pri tem ~ustveno vpleten. ^eprav je v tem primeru ~ustvena zaznamovanost sporo~ila celo dvojna in prevladuje nad drugimi modifikacijami – kar je glede na dano sobesedilo razumljivo – pa se zdi, da izra`anje govor~evega ~ustvenega razmerja do upovedenega ne s stav~no ali sintakti~no ponovitvijo ne na kateri drugi na~in v sloven{~ini ni najbolj za`eleno. O tem pi{e tudi slovenska jezikoslovka Andreja @ele, ko obravnava naklonsko vlogo sklopov v ~asopisnem jeziku: /…/ Ob tem velja opozoriti, da bi uzave{~ena raba sklopnih ~lenkov in medmetov prepre~evala preoblo`enost besedila, ki velikokrat s preo~itno oz. `e kar vsiljivo naklonjenostjo/nenaklonjenostjo ovira naslovnika, da si na podlagi informacije ustvari lastno mnenje. Skratka pretirano uporabljana naklonskost najve~krat odvra~a od sprejemanja besedila. (@ele 2000: 310.) O slovenski »litoti~nosti«, ~e tako poimenujemo na~in izra`anja vplivanjske vloge, vezane na ~ustvenost, v sloven{~ini, na nek na~in govori tudi Mojca Belak. Ta slovensko skromnost na osnovi opravljene analize nekaterih slovenskih vljudnostnih vzorcev pripisuje pretirani vljudnosti, slednjo pa {tevil~ni majhnosti slovenskega naroda: V okolju, ki rado kritizira in privo{~ljivo gleda na napake drugih, pa je razumljivo, da ni dobro, ~e kdo izstopa. Prav ta odnos se ka`e tudi v slovenski vljudnosti – najvljudnej{i je tisti, ki ne izstopa in ki svoje `elje izra`a previdno, tako da med vrsticami {e poudari, da si nekaj samo `eli, ne pa, da bi tisto odkrito pri~akoval. /…/ Razlog za potla~eno agresijo pa je predvsem v {tevil~ni majhnosti naroda, ki prepre~uje, da bi svoje verjetno precej ve~je ambicije uveljavljal med {tevil~no krepko mo~nej{imi sosedi. /…/ V stiku s tujci smo resni in zadr`ani, ker v doma~i kulturi tako ka`emo spo{tovanje do sogovorca /…/ Poudarjanje nepomembnosti se pri Slovencih mo~no ve`e z uporabo besedi{~a, ki dolo~a nekaj majhnega. Z izbiro besed in besednih zvez Slovenec ve~krat po nepotrebnem poudarja, da ne namerava potro{iti preve~ sogovor~evega ~asa ali bral~eve pozornosti. (Belak 2000: 231–232.) 118 Vesna Mikoli~ Zdi pa se, da zamejski Slovenci ~ustveni odnos do upovedenega izra`ajo bolj neposredno z razli~nimi naklonskimi sredstvi, na osnovi ~esar bi lahko sklepali, da se pri njih v izra`anju naklonskosti ~uti vpliv slovensko-italijanskega kulturnega stika. Te domneve bi seveda lahko potrdile {ele nadaljnje raziskave. 4.3 Konverzacijski slog Ravno tako se »hiperboli~na« narava italijanske dru`bene interakcije odra`a v konverzacijskem slogu. ^e vzamemo za primerjavo televizijsko okroglo mizo na italijanskem in okroglo mizo na slovenskem televizijskem programu, bo razlika o~itna. Italijanski sogovorniki bodo zelo glasni, vpadali bodo drug drugemu v besedo, drug drugega zelo neposredno nagovarjali, zelo ~ustveno reagirali na sogovornikove izjave ipd. Nasprotno pa okrogle mize na slovenskih televizijskih programih potekajo v ve~ini primerov dokaj mirno, sogovorniki so uglajeni in po~akajo na besedo, odnos med njimi je zelo formalen, izogibajo se izra`anju ~ustvenih razmerij ipd. Podobno ugotavlja v svojih ~lankih tudi Mateja Hrastar, avtorica prispevkov o televizijskem diskurzu v rubriki Tv-prodaja tednika Mladina, ko primerja debatne oddaje ali tv-intervjuje tujih in slovenskih televizij. Ne razumem, zakaj se pri nas vedno zgodi, da se popolnoma korektna oddaja, ki lahko funkcionira na vseh tujih televizijah vedno sfi`i v negledljivo skropucalo? Nemara zato, ker /…/ ni bilo nobenega argumentiranega spopada mnenj. Vsi so samo preve~ fini in med njimi niti ne more nastati konfliktno mnenje, ker si ga niti ne upajo povedati na radikalen na~in, konkreten na~in, temve~ le v lepore~ju, tako da na koncu ostane le kulturni{ki jamr, jamr, jamr. (Hrastar 2003.) Ali: In ravno v tem je razlog, zakaj pri nas ni zate`enih spra{evalcev – ker gostje in tvnovinarji ne znajo lo~iti med javnim in zasebnim in se jim zdi, da ~e se spore~ejo na tv, so potem skregani tudi v resnici. No, pa ni nujno ~isto tako. (Hrastar 2004.) ^e Hrastarjeva negativno vrednoti slog slovenskih debatnih oddaj, pa se je informantka nedavno opravljene raziskave o slovensko-italijanskem kulturnem in jezikovnem stiku v Slovenski Istri tako izrazila o italijanskih televizijskih programih: »Slovenski programi so bolj{i, bolj resni. Italijanski so piatole – vse zna, ne zna ni~.« (Mikoli~ 2003: 349.) 5 Zaklju~ek Zgornje poglavje odpira pomembno vpra{anje medkulturne vzgoje, ali in kako – na osnovi eti~nih, moralnih, politi~nih idr. kriterijev – vrednotiti dolo~ene te`nje svoje in drugih kultur. Pri tem je seveda najbolj pomembno to, da se u~enci medkulturnih razlik sploh zavedo; ~e pa jih bodo znali {e primerno, tj. neobremenjeno in brez odve~nih stereotipov in predsodkov ovrednotiti, bo cilj tak{ne vzgoje dose`en. Morda celo prese`en, ~e bo tak pristop poleg tega spro`il {e poglobljeno samore Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 119 fleksijo, ki bo morda pripeljala do spreminjanja z vidika postavljenih kriterijev manj pozitivnih kulturno pogojenih vzorcev. Tudi ~e odmislimo zadnje, morda preve~ daljnose`no razmi{ljanje, je gotovo prav, da se kulturnih razlik in njihovih jezikovnih izrazov zavedajo tudi u~enci sloven{~ine kot drugega/tujega jezika iz italijanskega govornega okolja, saj se bodo na tak na~in v slovenskem okolju in pri komunikaciji s slovenskim govorcem la`je sporazumeli in bolje po~utili. V ta namen bi bilo potrebno so~asno s tovrstnimi raziskavami s podro~ja medkulturnosti za specifi~ne jezike, ki stopajo v stik sloven{~ino, razvijati tudi didaktike sloven{~ine za tujce za posamezne ciljne skupine s skupnim izhodi{~nim jezikom, tj. npr. za Italijane, Avstrijce, Angle`e, Hrvate itd. Kar nekaj raziskav s tega podro~ja in tudi tovrstnih didakti~nih pripomo~kov je seveda `e prisotnih v slovenskem prostoru, kljub temu se odpirajo {e velike mo`nosti in potrebe (tako npr. po dvojezi~nih korpusih, u~benikih za ciljne skupine s skupnim izhodi{~nim jezikom, celovitih predstavitvah slovenskega jezika in kulture za posamezne ciljne skupine itd.). Nenazadnje je poglobljen pogled v medkulturne razlike motivacija za {e bolj poglobljeno u~enje jezika in spoznavanje kulture, kar seveda omogo~a vi{jo raven medkulturne sporazumevalne zmo`nosti. Viri in literatura Austin, John L., 1990: Kako napravimo kaj z besedami? Prevedel B. Le{nik. Studia humanitatis. Ljubljana: Zalo`ba [KUC, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. Agar, Michael, 1994: The Intercultural Frame. Int. J. Intercultural Rel., Vol. 18, No. 2. Elsevier Science Ltd. 221–237. BADIP. Banca dati dell’italiano parlato – . Korpus italijanskega govorjenega jezika. Stran zadnji~ obnovljena 21. 4. 2004, citirana 25. 4. 2004. Belak, Mojca, 2000: Medkulturne razlike: nepredvidljivost in nesprejemljivost slovenske vljudnosti v angle{ko govore~ih okoljih. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 229–235. Bennet, Milton, 1999: Intercultural Empathy. Predavanje na mednarodni konferenci S.I.E.T.A.R. Europa, 9th Annual Congress, 24.–27. 2. 1999, Trst (IT). Byram, Michael, 1997: Teaching and assessing Intercultural Communicative Competence. Clevedon etc., Multilingual Matters Ltd. CORIS/CODIS On-line Versione Beta – . Korpus sodobnega italijanskega pisanega jezika. Stran citirana 26. 4. 2004. ^ok, Lucija idr. (ur.), 1999: U~enje in pou~evanje tujega jezika. Pedago{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper. Dizionario Garzanti della lingua italiana, 1974. Milano: Aldo Garzanti Editore. 120 Vesna Mikoli~ Fida – . Korpus slovenskega jezika. Stran zadnji~ obnovljena 26. 3. 2002, citirana 26. 4. 2004. Gorjanc, Vojko, 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na revija 46/4 (okt.–dec. 1998). 367–388. Grosman, Meta, 2000: Izzivi in podro~ja medkulturne vzgoje. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 11–22. Gumperz, John J., Hymes, Dell. (eds) (1972): Directions in Sociolinguistics: The Ethnography of Communication. New York: Holt, Reinhart, Winston. Hrastar, Mateja, 2003: Odpadni element. Mladina, 8. 12. 2003. 68. Hrastar, Mateja, 2004: Easy talk. Mladina, 10. 4. 2004. 66. Lantolf, James P. (ur.), 2000: Sociocultural Theory and Second Language Learning. Oxford: Oxford University Press. LABICUM 2003 – Dokumentacija projekta »Jezik kot most do medkulturnega sporazumevanja in razumevanja« (Language as a Bridge to Intercultural Communication & Understanding – LABICUM). Koper: Univerza na Primorskem, Britanski svet Slovenije, Leonardo da Vinci Mobility Programme, Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port razvijamo projekt. Nosilka: dr. Lucija ^ok. Lier, Leo van, 1995: Introducing Language Awareness. London, New York etc.: Penguin Group. Mikoli~, Vesna, 2003: Jezik kot odraz etni~ne ozave{~enosti v narodnostno me{anem prostoru Slovenske Istre. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Katedra za slovenski knji`ni jezik in stilistiko. Mikoli~, Vesna, 2004: Medkulturna slovenistika – realnost ali izziv? Stabej, Marko (ur.): Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. [V tisku. ] Nova beseda. Besedilni korpus na In{titutu za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Stran citirana 26. 4. 2004. Ochs, Elinor, 1997: Cultural Dimensions of Language Acquisition. Coupland, N., Jaworski, A. (eds): Sociolinguistics A Reader and Coursebook. London: Macmillan Press Ltd., New York: St. Martin’s Press, Inc. 430–437. Philipsen, Gerry, 1992: Speaking Culturally. New York: State University of New York Press. Ryan, Stephen B., 2004: Intercultural Communication: Defining Culture to Recognize Cultural Tendencies versus Stereotypes. Stran citirana 15. 4. 2004. Schiavi Fachin, Silvana (ur.), 2003: L’educazione plurilingue. Udine: Forum, Editrice Universitaria Udinese Srl. Skela, Janez, 2000: Odkrivanje drugosti: (med)kulturna zavest pri pouku tujega jezika. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 23–40. Slovar slovenskega knji`nega jezika I–V (1987–1991). Ljubljana: SAZU, Dr`avna zalo`ba Slovenije. Medkulturna pragmatika pri pouku sloven{~ine kot J2 121 Stabej, Marko, 2002: Sloven{~ina v evropski jezikovni mavrici. Dru`boslovne razprave 18/40 (avgust 2002). 157–168. Stern, H. H., 1984: Fundamental Concepts of Language Teaching. Oxford: Oxford University Press. Strancar, Darja, 2000: Medkulturno ob~utljive to~ke v velevanju. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 201–217. [trukelj, Inka (ur.), 2000: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. Topori{i~, Jo`e, 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Zingarelli 1999. Vocabolario della lingua italiana di Nicola Zingarelli. Zanichelli. @ele, Andreja, 2000: Komunikacijska (naklonska) vloga sklopov v ~asopisnem jeziku. [trukelj, Inka (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 299–314. Wierzbicka, Anna, 2003: Cross-Cultural Pragmatics. The Semantics of Human Interaction. Second edition. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.