Tečaj XIII. Hagovor sv. Očeta v skrivnim zboru 13. mai. serpana 1860. V tem nagovoru sv. Oče popisujejo sedanji žalostni stan sv. Cerkve in v resnici peklensko hudobijo njenih sovražnikov in pravijo precej v začetku : „Vi vsi. častitljivi bratje, veste iu čisto previdite, kako so v naših prebritkih dnevih sinovi ' mote naj silniši razdražen boj vzdignili zoper katoliško Cerkev. Od zares peklenske hudobije gnani, „ko dobro huuo in hudo dobro imenujejo in tako temo za luč in luč za temo delajo," si namreč prizadevajo z vsimi mogočimi brezbožnimi naklepi ravno to Cerkev in njen zveličavni nauk, ako bi bilo kak mogoče, popolnama razdjati, in vse čutilo za keršansko vero in keršansko čednost, celo še za natorno postavo, na-torno pravičnost in poštenost zatreti in s korenino izdreti. Vsakdo vc, v koliko nesrečnim in veeskozi žalovanja vrednim stanu je zdaj naša presveta vera ua Laškim po hudo-dclni zakletvi in djanji ravno tih ljudi. Ker po svojih stra-stih v brezbožnosti žive in so se s pota Božjiga odvernili, se pertijo na to, de bi vero samo spodbili in potaptali. Torej smo v silno veliko bolečino svoje duše prisiljeni, tožiti zavolj novih iu vedno prav hudih ran, ki so jih vsak dan sekali in jih sekajo krivični prilastovavci pravne oblasti na Laškim Naši veljavi, katoliški Cerkvi in njenim svetim slu-žabnikam." „Po nekterih okrajinah na Laškim, ki so po krivici sardinskimu gospostvu podveržene, so napravili očitne šole. v kterih se v nar veči dušno škodo očitno uči neki laž-njiv in skažen, katoliški Cerkvi čisto in popolnama sovra-žin nauk, in napadajo tudi Cerkev samo. Vsakdo pozna tiste skorej neštevilne bukvice. časnike in spise, ki po Laškim in drugod iz satanovih dela nic v prekletstvo in pogubo izhajajo iu so z nar nesramnišimi gerdimi podobami previdene. S tirni ti neutolažljivi sovražniki sv. vere. ti v slepii in hudobijah visoko skušeni kovarniki i sej o v zaničevanje pripraviti in zasramovati skrivnosti sv. vere. zapovedi in častitljive naprave, postave in kazni sv. Cerkve; duše spačiti in od katolištva odtergati; samopašno razuzdano življenje in zanemarjenje vsake postave in dolžnosti podpirati in na noge spraviti; svete služabnike Cerkvine in Kristusove namestnike na zemlji z vsimi krivicami, obrekovanjem in zaničevanjem obkladati; gospostvo vsake pravne oblasti pretresti iu razdjanje Cerkve in družbinskiga reda napraviti.u Potem sv. Oče popisujejo, kako ti sovražniki resnicc svoje božjeropne roke stegujejo zoper služabnike in premoženje cerkvensko, kako je sardinska v'ada krivično pregnala innihe sv. Benedikta iz Parme iu se njih posestev polastila; kako je duhovsko semeniše v Piačenci zaperla ter se maševala nad škofam piačenskim, ki se po pravici ni vdeležil tiste božje službe, ki jo je posvetna oblast velevala. Ravno tisti čujoči škofje bil potem zgrabljen, svoji l,i»t 16. šknfti vzet, v Turiti vlečen, v ječo in denarno kazin obsojen. Enake globe so zadele velikiga namestnika tega škofa iu nektere korarje. Iz ravno tega vzroka je bilo v papežu po krivici vzetih emiljskih okrajinah iu drugod več izverstnih škofov, druzih duhovnov iu rejeneov duhovnih družb po nar veči krivici hudo terpiučenih. nckteri prav terdimu preiskovanju podverženi, njih dosti zaguatiih ali v pregnanstvo ali pa v ječo. Provikar v Bolonji je bii od svojiga umirajočiga kardinala vikšiga škofa odtergan, \ jc-čen iu z denaram kaznjen, — in ko je kardinal oči zatis-nil. si je preccj vlada prilastila oskerb nadškofijskiga p.e-inoženja. Faenški škof jc bil od ravno te vlade narpred od vojaštva obdan, ker jc bil hudo bolan iu ga niso mogli v ječo suniti, potem pa v ječo in denarno globo obsojen. Kardinal nadškof v Pizi je bil med orožjem ugrabljen iu od svoje čede v Turin vlečen; škof v Forli v svoji lastni hiši zapert; vikši škof ferarski mnogotero terpinčen. Nadalje popisujejo sv. Oče silne krivicc, ktere ti brezbožni ljudje v Sieilii. prekucnivši sedež pravnica vladarja, delajo veri in njenim služabnikain. .Med drugim sla d\a za sv. Cerkev visoko zaslužna duhovna reda odpravljena iu njuni družniki k izseljenju prisiljeni. Nar večiga žalovanja vredno pa je, de so ondi celo nekteri duhovni v nar veči pohujšanje in stermenje vsih dobrih sovražnike sv. Cerkvi: podpirali — pozabljivši Boga in duhovskih dolžnost do ljudstva. V okrajinah papc/u odterganih pa. to/.ijo dalje, je več škofij v nar veči nevarnost verne čede svojih vikših pastirjev oropanih itd. ..Opustimo." pravijo sv. Oče. rioliko druzih enacih napadov očitati, s kterimi ti ljudje (Vrkev in njene posvečene služabnike tako hudo obiskujejo, med tem pa z zares potuhnjeno malopridnostjo svobodo vsih ^lepilno in hinavsko povsod in neprenehama pridigajo in oznanujejo.0 Opomnijo sv. Oče nadalje , koliko silo in krivico so te hudodelstva storile Cerkvi, njenimu poglavarju, njih apostoljski službi, sv. Stolu, kardinalam. škofovski dostojnosti in vsimu duhovstvu. Hvalijo pa zvestobo, poterpežljivost in stanovitnost, s ktero imenovani storjene krivice prenašajo, Cerkev branijo itd., in v veliko tolažilo jim je. de vse hvale vredno laško duhovstvo. z malim izločkam. na-lc.!ea svoje vzvišene vikši pastirje, vse britkost i in tcrpiučeuja prenaša in izverstno svoje dolžnosti spolnuje. Kavno tako bodo tudi sv. Oče. pomnijoči svoje apo-stoljskc službe, z Božjo pomočjo od Kristusa si zročeno Cerkev z vso gorečnostjo in z vsimi močmi ueprestrašeno branili. Torej so v tem prcsvitlim kardinalskim zboru v obličji vsiga katoliškiga sveta glas povzdignili iu \«e te krivice zavergli in obsodili, ter z vso močjo svoje duše upor postavili zoper žaljenjc cerkvene svobode, ne-pošto-vanjc kardinalske in škofovske časti, zoper motenje cerkveniga reda in zoper prevračanje pravic apostoljskiga Sedeža, in nikoli ne bodo jenjali zoper take nasilstva upo-rovati ali protestirati. Pri vsim tem pa sv. Oče k serčnosti budijo v tem raz- Katolišk cerkven list. V Ljubljani 2. velci^a serpana 18fi0. draženim napadanji sv. Cerkve itd., ker: .,Nebo in zemlja bo prešlo, besede in obljabe Gospodove pa n e bodo prešle; nar bolj cveteče kraljestva, narodi, mesta in dežele se zamorejo raztergati, razdjati in posuti; od Kristusa Gospoda vstanovljena in od Njegove vsemogočne moči neprenehama varovana in poveličevana Cerkev pa nikakor ne more končana in poderta biti; s premagovanjem ue bo premagana, ne zmanjšana, ampak zmnožena in vedno z novimi in svitlejširai zmagami ozaljševana. To namreč je Cerkvi lastno, de ona premaga, kadar se ji krivica godi; jo takrat razumejo, kadar jo dolžijo; takrat ona svoj namen doseže, kadar je zapušena.u l*oslednjič opominjajo k zmiraj gorečniši molitvi za zbegane, de bi se sv. vera po odpravljenih zmotah in krivicah čezdalje bolj razcvetala in po vsim svetu kraljevala. Škofan. in vsim vernim po zemlji srečo vošijo zavolj njih iMfiiitne zvestobe, ljubezni in vdanosti do Njih in do Sedeža sv. Petra in jih očitno iu pred vsim svetam zahvaljujejo za njih precudno gorečnost. s ktero sv. Očetu njih britkosti neprenehama zlajšujejo. Oserčujejo škofe z vernimi k itadaljnimu gorečimu vojskovanju za reč sv. Cerkve in apostnljskiga Stola iu vse zavračujejo k tronu Bož|e milosti in pod hrambo presvete ne o madeža ne Božje Matere in Ile vice Marije, de katoliška Cerkev zopet doseže zaželeni mir iu svoje prostosti, de se vsi, ki so s poti resnice iu pravice zašli, spoznajo, se k Bogu obernejo, od hudiga odstopijo, dobro delajo ter hodijo po poti Gospodovi. R»mnrskii eerlipr na Sin urni gori. (Spiral IHarešič.) V višavah kraljuješ Kraljica sveta. 7» nebes ogleduješ dolino solza. široko sc širi vse tvoje polje. In v tebi so viri osrečit' serce. Visavec. Ljubi bravcc! ti toliko slišiš od romarskih cerkva, od božjih potov; daj o Ari se proti Ljubljani, oberni svoje oči od tam na Gorensko. zagledal boš ua levi straui Save od Ljubljane kake dve uri iu pol hoda lepo goro, ktera 300 seziijcv visoka sredi polja, kakor kraljica v sredi svojih podložnih stoji, in ogleduje dolino solza. Gora dve glavi ima. eno zališa lepa lepa cerkev, sveti Marii. Jezusovi Materi posvečeni, zato se ti gori sveta Mariiua gora ali Šmarna gora veli; druga glava brez cerkve, se ini zdi, jc glava, ktera sc naslanja na Martino raiuo. kakor je Janez Evangelist na Jezusovi rami pri zadnji večerji slonel. Ze druga glava te gore ti nekako kaze, de kakor ona svojo slavo iu vrednost od Šmarne gore dobiva, tako tudi slehern < lovek pri Marii na Šmarni gori mnogo gnad, večno slavo dobiti zamore. Šmarna gora je znana deleč po svetu, nekaj zavolj svoje starosti, nekaj zavolj čudežev in dobrot, ktere verni t ukaj prejemejo. Oči kardinalov, patriarhov, nadškofov in škofov so že bile. iu so še zdaj na lo imeuituo romarsko cerkev ober-jijent. Imam stare pisma v rokah, ktere moje izustenc besede poterdujejo. IM oholi. Akvilcjski Patriarh, je 10. mal. travna 1314 pismo za >maruo goro poslal, v kterim pravi: Ko se cerkev Marije prcciste Device ua Šmarni gori zc tako pogo-stama obiskuje, poterdim vse odpustikc. ktere so kdaj moji sprcduiki obiskovavcam te cerkve podelili, in še novih 40 dni podelim ti>iim. kteri o Mariinih praznikih to cerkev pobožno ohišejo. sc skesano spovedo in sv. Rešnje Telo vredno prejmejo. Lej starost! čez 346 let stara božja pot! Anton akvilcjski Patriarh 3. vel. travna 1400 še obširnih odpustikc obiskovavcam Marije I). na Šmarni gori obeta; •m pravi: Verni. kteri Marijo na Šmarni gori ponižno ob- išejo, zamorejo 40 dni odpustikov zadobiti v praznik Je-zusoviga rojstva; noviga leta dan, dan ss. treh Kraljev, velikonočne praznike, dan vne^ohoda, binkoštne praznike, praznik sv. Rešnjiga Telesa, sv. Janeza Kerstnika, vse Mariine praznike, dneve vsih aposteljnov i. t. d., vse nedelje 40danskiga posta, če ti cerkvi kaj dobriga store in se za odpustike vredno pripravijo. Janez vikši škof Soltamenski v mestu Ziglij 14. vel. travna 1411 pravi: Ko se želi, de bi ljudje cerkev pre-čiste Device Marije na Šmarni gori v akvileiski škofiji spodobno in obilno obiskovali, ji kaj dobriga storili; naj vedo ti obiskovavei in dobrotniki, de vsako nedeljo celiga leta. zapovedane praznike, in praznike prečiste Device Marije, kadar cerkev obišejo, se za odpustike vredno pripravijo, zamorejo 100 dni odpustikov prejeti. Iz Rima 22. sušca 1475 imamo pismo, v kterim je deset rimskih kardinalov zapisanih, kteri obetajo za vse čase 100 dni odpustikov vernim, kteri Marijo na Šmarni gori obišejo v dan njeniga vnebovzetja, ss. aposteljnov Filipa in Jakopa, znajdenja sv. križa, sv. Florijana, cerkvene obletnice i. t. d. Boštjan Nascimben, mali škof iu veliki namestnik v Akvileji je po privoljenji Krištofa Ravberja, Ijubljan-skiga škofa, tukaj posvetil dva altarja, sv. Ahacija in svete Barbare, in odpustike podelil, iu se na Šmarni gori 22. rožnika 1499 podpisal. Ljubljanski škof Jožef grof de Rabatta je 2. mal. serp. 1673 na Šmarni gori vse altarje posvetil. — Ko je pa ljudstvo od vsih krajev na Šmarno goro vrelo, in je perva cerkev bila premajhna, je druga sozidana, kakoršno zdaj imamo. Leta 1729, 31. vel. travna, so Sigismuud Feliks grof Schrottcnbach, ljubljanski škof, vse nove altarje posvetili, in cerkev blagoslovili. Na kamnu v cerkvenim zidu se bere: IjAVS deo SACRAT* VlRGlNl IN FIN IT« G KAT LE FELIX REGIJI EN. CELSmo AC REVERD. DEI APLItVE SEDIS GRATIA S. ENEMT/E SEDIS C.-ESAKEO LABACENSIS ANTIST1TI DNO DNO S1GISMUNDO FELICI S. R. L PRINCIPI EX COMITIII. DE SCIIRATTENBACH ctc. ctc. METROPOLITAN.* S A LISB LRGENSIS CANONICO. DNO DNO ORDINARRIO gratios«« OB DEDICATAM DIE 31. MAV PR.fcSENTEM ECCLESIAM AC OB CONSECRATAS EIISDEM AR AS. Kaj hočem od slave te cerkve dalje razlagati! Kdor jc ni še vidil, kdor moči Marijne še ni občutil, naj pride Marijo počastit; ne bo mu žal! Malo časa siin na Šmarni gori, pav tem času so ljudje daljnih krajev jo obiskovali; že se jih je trume iz Koroškiga, Štajerskiga Marii pri nas poklonilo; veliko jih je spod Noviga mesta, ali iz Dolen-skiga, veliko iz Notranjiga, clo iz Tersta — Šmarno goro obiskalo, svojo pobožnost tukaj opravilo, in se čudilo nad prijaznostjo cerkve, in mile Marije. Kaj lepo je bil ranjki domorodni umetnik M. Langus pod skerbjo nekdanjima gospoda fajmoštra Jerneja Arko-ta veliko in inalo kuplo te cerkve in veliki altar leta 1842--1846 presno zinalal. Neki gospod in gospa iz Prusije, iz Bcroliua, sta Šmarno goro obiskala, cerkev ogledala, in jo pohvalila, de je lepa, in kako živo in pobožno de so romarji nanialani. Kaj hočem reči od bližnjih fara? Te še le rade Šmarno goro obiskujejo! Kaj hočem reči od glavuiga mesta cele kranjske dežele, od bele Ljubljane? Ni nedelje, skorej bi rekel, ni treh duevov v tednu, de bi kakiga človeka iz Ljubljane ne bilo tukaj. Kaj ljudi mika našo goro obiskovati, kaj vleče k nam bolehne in zdrave? Res, bo kdo rekel, na Goro grem, bom vidil Triglav, Nanos, Krim, Uskoke in sto cerkev en dan. Res je to, ali ne bolj miče ljudi na Šmarno goro, Marijo obiskati zavolj višjih dobrot. Marija kraljuje v nebesih in se na revne ljudi ozira, pa vender si je v solzni dolini kraje izvolila, kje de hoče še posebej češena biti, kje de hoče svojo pomoč ljudem posebno skazovati. Tudi Šmarna gora je kraj sosebnih Marijnih milost. Milosti se pripovedujejo, kakoršnih je malokdaj drugod slišati. Moj namen ni, jih popisovati, le nektere v kratkim omenim. Stara govorica je, de so nekdaj turki hotli Šmarno goro oropati; prišli so že blizo, in lej! slišali so glas, kot nekdaj Savel: Kaj me pregaujaš? Osternieli ho, in skrita moč jih je silila, sramotno nazaj v ravnino se podati. — Hočeš slišati kaj od grešnikov? Nekdo mi je sam pravil, de je na Gori pri altarji klečal, in vidil zdaj eniga, zdaj druziga od spoveduice priti, zdihne pa k Marii: „Kaj le jest bom zmirej stari grešnik? Marija pomagaj?" Storil je sklep za zmirej se k Bogu poverniti, zlezil je k spovednici, tu je svete vodila iu odvezo zadobil, in od tega časa je lahko greh, skušnjave premagal in greh za vselej zapustil. Spol-nuje se pesmica: Na grešno pot zajdem — Bog stegne že meč. Pkuje — rad Šmarno goro. O zgodnja Danica — nebeška kraljica : Češena mi hod'! Ako hov'te luni a} bol (ni *rel imeli, Morale r*i h o kor ftret Frančišk zieeti. Dr. Juri/t. Cesarski kraljevi šolski svetovavec, nadzornik realnih in ljudskih šol za štajersko krouoviiio. preč. gosp. Jariš, dohtar inodrosdovja. v eni svojih pridig, ki so na Dunaji natisnjene, kjer je bil učenik gluhonemov 1858 stalno dokazuje : Ako hoč'te kadaj boljši svet imeti. Morate vsi kakor svet' Frančišk živeti. Preč. gosp. pisavec v ti pridigi pravi, de vse hudo izvira iz nepokoršine, nečistosti in iz hrepenenja po goljufnim denaru; sv. Frančišek jc pa zgled pokoršine, čistosti in rad o vol j niga u boš t v a. _ Vadimo se v tih čednostih, v kterih je nam sv. Frančišek zgled ,u sklene po obravnavi vsake čednosti gosp. dohtar, ..hudo bo iz sveta zginilo in vse dobro nam bo došlo." Kako resnično je to, mislečimu bravcu ni treba dokazovati. Preč. gosp. dohtar Jariš pa vender nikakor ne misli, de v odvernitev tolikanj zlegov, pod kterimi se sedanji dan vijemo in krivimo, bi ne mogli vsi v samostane zaperti v metliško suknjo obleči, tri evangeljske svete na-se vzeti in živeti v pokoršini pod duhovnim poglavarjem, vse svoje prodati, med uboge razdeliti in živeti vsi prek v radovolj ni 111 uboštvu in pa vsi v vedniin devištvu. Naj sc pa nobeden nad g. Janšem nc huduje, ako pridiguje: Boljši svet če hočtc k dej imeti, morate vsi. ko sv. Frančišk živeti, ker v zboljšanje sveta ui treba ra\no za-pertja. rujave halje ali kutc. obrite glave iu pa cokclj, temveč je le skazovati pokoršino duhovnim in deztiskim oblastnikaiu . živeti sramožljivo. čisto vsak posvojim stanu, in pa treba je spoznati, de denar, premoženje, po ktcrein roke lakomno segajo, še človeka srecniga na svetu ne dela. in zapomniti si besede našiga Odrešeuika. ki je brez kakiga izločka rekel: Išite nar prej Božjiga kraljestva iu njegove pravice; vse drugo vam bo priverženo. Mat. (I. 33. Čeravno pa v zboljšanje naših časov g. dr. Jaris le samo to tirja. dc bi sc tri imenovane čednosti, v kterih je nam sv. Frančišek svitel zgled, zvestejši posnemale: grem vender jest nekoliko dalje in rečem: Ak hočte. želite, de boljši hu svet. Stopite vsi v svet ga Kraacišeka red. Ne reci. ljubi bravec. de jest v zboljšanje sveta veliko več tirjam. kot g. dr. Jariš, ako rečem: stopite v red sv. Frančiška; nc misli, dc to ti je nemogoče. Ni ti ravno nemogoče, ampak prav lahko, ako le hočeš. /a-moreš pravi brat. prava sestra sv. Frančiška biti. ker s*. Frančišek te tri rede vstanovil. Pervi je za sam- moške, ki se imenuje red manjših bratov, drugi jc za sam« '.enske, ki jim Klarisarice pravimo zato. ker je bila sv. Klan- perva, ki jc v ta red stopila. Bratje iu sestre tih dveh tedov v samostanih živijo, posebno obleko nosijo in slovesno obljubijo. tri evangeljske svete spolnovati. Poleg tih c dohajajo iu jih Bana-Dona z gerdo odpravlja, ter reče. de nima več kaj dati. ji mož pohlevno veli: Pojdi, poglej v omaro in prinesi, de tudi tem damo. Bona-Dona je dobro vedila, de v omari je komaj še toliko kruha, kolikor ga je dovolj, nju nasititi; gre sicer serdito do omare, oštevaje moža, de jo hoče še ob zadnji grižljej kruha pripraviti, potegne kliuč iz žepa, ga vtakne v klučavnico, oberne, odpre, in oh! v svoje začudenje zagleda prej prazno omaro, zdej polno velikih hlebov ravno pečeniga kruha. — ln od tih dob ni bilo v ccli okolici bolj usmiljene žene do ubozih, kot je bila Bona-Dona. iu v vsim je od zdaj bila z možem enih misel. Te dve dobre duši se duhovni oskerbi svetiga Frančiška izročite. Nadležno ga prosita, naj ju nauči, kako se zamoreta v svojim stanu posvetiti. Sv. Frančišek jima tako odgovori: Že davno sim mislil tretji red vstanoviti, v kterim bi zamogli tudi zakonski popolnama Bogu služiti, in kakor presodim, vama, de keršansko popolnamost dosežeta, gor-šiga pripomočka nasvetovati ne vem, kakor de vanj stopita. Po dobrim premisliku prosita sv. Frančiška, naj bi ju v ta red sprejel, kar jc tudi storil, ter jima dal ponižno pa dostojno obleko pepclnaste barve, verižico z več vozli za pas in besedno jima je nekaj pobožnih vaj nasvetoval, ktere naj zvesto opravljata, dokler ne bode obširniših vodil spisal iu zložil. Tako se jc pričel tretji red sv. Frančiška, ki ga je ou zato vpeljal, de bi se pri toliki vnemi za njegova perva dva reda, kterih bratje in sestre v samostanih po treh evangeljskih svetih živijo, preveč ljudi poljodelstvu in zakonski zvezi nc odtegnilo, zraven tega pa bi vsi gotove vodila imeli. kako zamorejo po njegovim duhu med svetam prebivati iu kakor njegovi pravi sinovi in prave hčere keršansko popolnamost doseči. Koj drugo leto, to je 1222, je sv. Frančišek regelco za tretji red spisal, in jo imenoval za brate spokornike, v ktero so tudi sestre povzete. Imenoval ga je tretji red zato. ker je bil prej že dva druga reda vstanovil. ( Konec nasled.) Sreti oče (je papeži P{Ji. Kratek popis njih življenja. (Dalje, j Papež Pij VII.. tudi v Ceseni rojeni in žlahtnik ravno omcnjeuiga svojiga spreduika, zraven pa tudi neka imenitna prikazen našiga stoletja. Tako mila in krotka oseba, de je neki kardinal razsodil, de so ta sveti oče naj krotkejši človek vsiga tadajšnjiga sveta bili. Vse ljudi so za dobre imeli, zato ker so sami bobri bili, vsakiga so ljubili, ker njih blago serce sovraštva poznalo ni, zraven tega pa v tugah in v terpljcnji stanovitni in potcrpežljivi, kakor popolnama mučenik. Leta 1804 potujejo v Pariz, de bi Napoleona Bonaparta cc.-arja francoskiga kronali, ali pri ti priliki morajo mersikatero ponižanje prestati, se skorej v vsakim svojim nadjanji ukaneniga vidijo, in ker se protijo Napoleona v Milan spremiti in mu tit železno krono lombarško na glavo postaviti, se vernejo v Rim. Od te dobe morajo taro čez taro skušati, dokler se leta 1801) Napoleon njih dežele ne polasti. Neki terdoserčin francosk vojskovodja jih na vikši povelje nevedama napade v njihovim pojatinu ) in jih z ministrant zunanjih zadev vred v porabljeno kočijo zarinc iu jetnika iz Rima v Savono, inesto ob genovski luki, vleče. Se oblačila druziga, kot sta ga ravno na sebi imela, ali kakiga strežeja se jima pri tisti priči ni pustilo seboj vzeti. V začetku tega žalostniga popotvanja vprašajo sveti Oče svojiga ministra, koliko denara pri sebi ima? Odgovori jim, dc ni imel časa se ž njim preskerbeti. Na to pogledata v svoje mošnjice, in če tudi pobita zavolj tega, de so ju po sili iz svetiga mesta odpeljali, ju vender smeli posili, ker najdeta, de papež •) Kardinal l'aka. njili minister zunajnih zadev. Železna krona se zatozove. ker ima znotraj vozek železin obročik. ***) Ka-del ali Kadet imenovan. »***) Z imenarn Kvirinal. osem, kardinal pa le šest rimskih grošev gotoviga denarja pri sebi ima. Dva milijoua frankov so svetima Očetu na leto ponujali in zraven tega knežnje stanovanje in postrežbo obetali, de bi vladi svoje dežele se odpovedali in se tako v voljo francoskiga cesarja vdali. Ostali pa so stanovitni pri svojim sklepu. Iz Savane jih v Fontaine-bleae (reci Foutenblo) odpeljejo iu tamkej jih še ojstrejši imajo. Zbere se tamkej uekiga dne nekoliko Napoleonu vdanih prelatov, grejo k svetimu Očetu, jih k oknu peljejo, ter jim na lepo okolico kazaje očitajo, de so le sami krivi, če lepote sveta prosti ue vživajo, temuč morajo kot jetnik živeti, in de pa še tudi poleg tega katoliški svet zloge in miru nima. Te besede od takih oseb jih s stu-dum prelete, že mislijo pogodbo po njih svetvanji in po Napoleonovi termi podpisati, iu poterditi, pa berž ko spoznajo de pod sladko govorico zvita sleparija tiči, svojimu poprejšnjimu namenu tako neomagljivo zvesti ostanejo, de je sam Napoleon primoran bil reči, de bi na njihovim mestu ravno tako ravnal. Leta lbl4 zvezda Napoleonove sreče oteiuui, sveti Oče se oprosteui v svoj ljubi Rim ver-nejo. Laška dežela, kakor pravi učeni pisatelj njihoviga življenja, sleče takrat obleko svojiga žalovanja iu upanje boljših dni zopet oživi žilo katoličanstva. Napoleonov padec tudi ude njegove žlahte seboj potegne. K v ropa, ki se je tudi Napoleonovi žlahti poprej poklanjala iu prilizovala, zdaj za njeno nesrečo, razun Avstrije, nobeniga zavetja nima, in poterduje resnico stariga prigovora, ki pravi: rSic trau-sit gloria luundi: Tako mine posvetna slava!*4 Ali pa: „Do-nec eris feliv, multos nuiucrabis amicos; — tempora si fucrint mubila, solus eris. Dokler v sreči živiš, boš čuda našteval prijatlov; naj se pa čas oinegli. vale boš samec ostal.'* Vzdigne pa »e v tem takim miloserčni evangeljski Samarijan (Luk. 10, 33) v osebi svetiga Očeta. Usmilijo se Bonapartove matere in še druzih udov te rodovine, jih sprejmejo v svojo deželo, in tako, ko vredni izgled svojiga nebeškiga Ičeuika, hudo z dobrim povračujejo, in ljubijo nje. ki so Njih preganjali. Od tadaj do svoje smerti so veči del v ir'*u živeli. Na sinertui postelji so djali nekimu duhovniku. jih je „Vaša svetost" nagovoril, tele vse ponižne besede: .,Ne recite mi vaša svetost, sej nisim druziga. kot ubog grešnik." V večni in srečni pokoj so šli v štiri in dvajsetim svojiga mnogo poskušauiga vladanja 20. velk. serpana 1823. Papež Pij VIII. so ugledali luč sveta v mestici Cin-goli. blizo .Jakina na Rimskim. Bili so pobožiu iu učen mož, iu ravno zato od Pija VIL škof izvoljeni iu njihov posebni prijatel iu svetovavec. Prav za tega voljo pa Napoleonu te ril v očesu. Leta 180S jih Napoleon v Lombar-dijo zatira. Omenjeni prijatel so jim prerokovali, de bodo papež izvoljeni iu ime Pij VIII. imeli, kar se je po smerti Leona XII. res spolnilo. V dan svojiga izvoljenja pišejo svojimu bratrancu, de jih jc previdnost Božja na prestol svetiga Petra povzdignila, de pa, premišljajoči kako strašiti odgovor jih enkrat čaka. grenke solze prelivajo, se torej molitvi svoje žlahte priporočajo; zraveu pa tudi je njih volja, naj se zato kdo ne prevzame, temuč vsakteri naj v stanu, v kitu se znajde, zadovoljiti ostane. Ce pa ravno le samih dvajset meseov ribški perstan nosijo, vender tudi le-ti brez grenkosti niso. V Rimu namreč jo kujejo karhonarji, neki rovarsk red, pa jih k sreči kmalo pri tilniku zagrabijo; na Pruskim se vzdigne pričkanje med vladarstvam in katolškimi škofi zastran zakona med katoličani in protestanti; na Francoskim in Poljskim vrejo pre-kucije. Pri vsih tih zabavah si sveti Oče še vse perzade-vajo, zatreti v Afriki in Ameriki terštvo z ljudmi in posebno z boziiui zamorci, iu ta madež človeštva sčasama popolnama odpraviti. Dosti še druziga in potrebniga namenijo doveršiti, ali Gospod stoji pred durmi, terka in vabi svojiga zvestiga služabnika k večerji (Skriv. razod. 3. 20.) Sveti Oče uniejo to vabljenje, sprejmejo ponižno svojiga večni-a Gospoda in se na omenjeno poslednje popotvanje pripravljajo. Pri svoji ločitvi iz tega sveta so ravno toliko imeli, kakor takrat ko so nanj prišli. T«>rej so z Aleksandram V., enim svojih sprednikov, smeli reči: „Skof siin bil premožin. kardinal ubožec, papež berač." (Jmerli so 1. grudna 1830. (Konec uasled.) To-te bo za zanicevavce cerkvenima izobčenja. Starašinski poslanski predsednik, general {Juaglia v Torinu, je bil tisti trenutek od mertuda zadet, ko je jel v zbornici klicati poslance Sardiuii ^priklenjene4* Romanje. Umeri je dva dni pozneje, potem ko se je bil s sv. Cerkvijo spravil in ss. zakramente prejel. Ta je blezo satanu številko zmešal; ali so in bodo pa imeli vsi se ua zadnje toliko milost ? — V Bolonji je nagle smerti umeri poslanec narodne zbornice iz Romanje, ki je bil pismo (dekret) zložil, v kterim jc bilo izrečeno odvcržcuje svetiga Očeta iz posestva te okrajiue. — V Ccseni. ki je tudi v Romanji, je bil 6. vel. travna grof Spada polanec izvoljen: tode zastonj, kajti bil je naslednji dan — merlič. — V nekim tergu v Romanji stopi Garibaldov radovoljic v neko koletaruo iu veleva prinesti sladkiga žganjiča. „ile bo za par ha j o ko v (neki rimski denar) izobčenja pil:** pije in se bogoskrunec mertev skoleha ua tla. — Iz Suhjake bezi odpadin duhoviu v Toskano in ua očitnim tergu v Pistoji ima razdražen ogovor zoper sv. Očeta. Kup radovednežev jc krog njega. V bližnji cerkvi je neka prav češena milostna podoba, ktero da fajmošter oeitno izpostaviti iu skup zvoniti. Ljudstvo zapusti vpivca in hiti v cerkev, nad čimur se je pa le-ta tako raztogotil, de je v ne-svest padel iri so ga mogli kakor norca v norišnico odpeljati. — Salvagnoli, češ - minister bogoeastja v Florcnci, ravno de jc s pismam pogodbo ali konkordat z rimskim Stolam ob veljavo djal, že je bil od mertuda zadet. Dal je sicer duhovna poklicati, ker sc je pa branil, svoje pismo preklicati, se mu niso smeli sveti zakramenti podeliti. To dogodim naj si vekači čez „koiikordaf tudi pri t.as v torbico shranijo, morebiti jim utegne prav priti. -- Pred nekimi tremi mesci sc jc na morski poti od l.ivorne proti Korsiki blizo llastije parna barka razsula. Xa ti barki jc hila igrališna družba, ki je malo poprej v Florencu igrala ostudno igro v zasramovanje sv. Očeta. Predcrzua neka ženska je bila v igri kakor papež. Le-ta je bila še tisti večer obnorcla. in jc z okna na tlak skočila iu se ubila. Njena druga igravska družba je zdaj v morji smert našla. — Ctidati se je bil oddelek papeževih žandarjev pod nad polkovuikain Piutodaiiam vernil z zasledvanja toškanskih svobodnih lovcov, iu neki častnik toži pri tej priliki, dc jc ves utruden iu de mu ni moč dalje. Nadpolkovnik Pimo-dan mu torej da svojiga konja. Komej pa ga jc bil ta nesrečni človek zasedel, jc bil z njega veržen, pri čimur mu je bila čepinja tako razbita, de je za tim umeri. Kaj pa ima ta dogodba tukaj opraviti, bo kde rekel, sej jc bil papežev oficir uni nesrečni ? Našli so bili med njegovimi papirji pisano spričanje, dc sc je bil ze s puntarji v pogodbo spustil in dobil zagotovljenje, de mu bo splačanih 2000 rimskih tolarjev, ako pobegne iz papeževe vojske. — Taki zgledi so pač v stanu marsikomu v njegov vest podrezati, iu očitno pričaja, dc med izobčenimi iu sploh med sovražniki sv. Cerkve ni dobro biti. t Štiri vprašanja. 1. Kakošna toča je šla 20. u. m. po Ljubljani iu okrog Ljubljane ? Velika, debela, silno težka, rogljata. krcmpljasta. raz-grajavna. gluha, neprizanesljiva, slepa, potuhnjena, sovražna. puntarska, škodljiva, hudobna, morivna, -- oh kratkim: taka, kakoršni so grehi dandanašnji. 2. Kdo je to strašno točo naredil ? Sami eoperniki in copernice, to je, terdovratni grešniki in grešnice. 3. Kdo je te nesreče kriv? Same copernije, to je, grehi in hudobije. 4. Kje je zdravilo zoper škodo, ki jo je toča napravila ? V resnični pokori. JK#f/ sim doživet? N e k t e r e resnične, pa poduči v ne in svari v n e prigodbe iz mojiga življenja v poterjenje za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti. Spisal L. Dolinar. IV. Loterija — slepotija. Veliko ljudi gleda po velikim, naglim, negotovim dobičku, in ne čisla majhniga pogostniga iu gotoviga prido-bitka. Kmetija prinaša počasen dobiček; zato bo nekter kerčmar ( oštir), in upa kmalo obogateti, pa se dostikrat ogoljfa. Nekter si hoče z vožnjo po cestah pomagati, pa le kaj bolje živi, voz se pokvari, živina shujša, iu veliko časa se zgubi. Drugi pa bi si radi pomagali s stavo v loterijo, s pravo slepotijo, ki človeka oslepi, de vedno upa kaj prida dobiti, od stave do stave misli, govori, vpraša, ktere številke bi boljši bile, utegnile priti; torej se mu tudi rado od njih sanja, ker vedno na-nje misli. Ali Bog naše sreče ni postavil v loterijo, ampak v delo: „S potain svojiga obraza boš jedel kruh, dokler ne umerješ.u Delati moramo tedaj, po Božjim povelji zakazin. in blagoslov svojiga dela od Boga pričakovati. Deržava. menim, loterijo ima. de nepotrebne denarje. kteri ljudem presedajo, s poti spravlja . in na dobre namene drugam obrača, kakor zdravnik bolniku puša. in mu nadležno kri odpravi, de mu bolezni ne napravi, in ga clo ne umori. Vse pridige, naročila, svarila zoper stavo malo zdajo. in kdor se enkrat navadi, nc bo opustil, dokler ne omaga: in če tudi kaj dobi, nazaj znosi. Takih izgledov nesrečnih ima vsaki čas. vsako mestice skazati. in nam bi nc bilo težko, tudi iz sedanjih dni kakiga taciga nesrečnika pred oči postaviti: bomo pa eniga iz penili let sadanjiga stoletja prevdarili. Ta človek jc bil J. S., sin premožnih staršev v Loki, kteri so imeli hišo iu tudi nekaj obligacij. Dajali so ga v šolo. iu bil je Janez v osmi šoli. kakor je bilo *l;-ati. Ni se pak podal v kako pisarnico. de bi si bil z delam svoj kruh služil, temuč gosposko oblečen sem ter tje hodi, v loterijo stavi, se od številk meni, de bi kaj prida dobil: ali slišati ui bilo kaj taciga. Narpopred je liiso prodal, si kot izgovoril iu od obrest živel, dokler so tekli. Leta 1809 pak pridejo Francozi in pri nas ostanejo, obresti >o nehale in studenec ujegoviga živeža sc usuši. S. je bil bližji petdeset kakor štirdeset let: viditi je bilo nad njim. de je lačen: si je pac mislil besede svetiga evangelija: „Kopati ne morem, vbogajme prositi me je sram.~ Dostikrat jc prišel na kaplauijo in je namesti ccrkveiiika pri fantu jedel ter s hvaležnostjo šel: nazadnje je mogel h Kapuciuarjcm po zupo hodili. Vidno je pešal; zalosi, pomanjkanje, sramota ga je terla. iti težka vest zavoljo njegove slabe previdnosti ga je vedno morila. Poslednjič umerje. preden so njegove obresti leta 1^14 oživele. Povedati moramo, de je v svoji rev šini pridno k sv. ma«i hodil, ker ta nas uct moliti iu pii vscgamogocnini llo^u pomoti i-kati. Ni pak samo telesna nesreča preceno-vati. ampak tudi du-ua. ki izvira i/, krivice, ktero taki naredi drugim, ali žtni iu otrokam. ki bi mogel za nje skerbeti. pa zavoljo pomanjkanja ne more: ali ubogim, kterim l*i mogel d^iati. kar preveč ima: ali ljudem, ktere za žive/. Tudi je pii ti igri lakomnost, /avid v veliki moči; veduc skerbi po dobičku mu razlergaio vso do- bro molitev, zaupanje v Boga zgine in se na tisto mesto vsede obupanje, Iškarjotov delež. Kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zaderge hudičeve in v veliko ne-pridnih in škodljivih želja, ki človeka potope v pogubljenje in končanje. Ti pak, o človek božji, derži se pravice, vere, ljubezni! (Tim. 6, 9. 10. 11.) Ogled po Slovenskim in dopisi• Iz Ljubljane. Milostljivi škof, prečastitljivi gospod Jernej Vidmar, so pretečeno nedeljo, 28. u. m., 1640 bir-mancam zakrament sv. birme podelili. — Naslednjič bodo Njih milost zakrament sv. birme v naslednjim redu delili: 28. vel. serpana v Sent-Ruprehtu, 29. v Skocijanu, 30. in 31. v Leskovcu, 1. kimovca v Sent-Jerneji, 2. in 3. v No-vimu mestu. Iz Ljubljane. 29. u. m. so bili od Mil. škofi, naslednji gospodje mašniki posvečeni: Henrik Zagorja n, prefekt v Alojzevišu: Iz 4. leta: Janez Babnik, iz Šentvida nad Ljubljano; Franc Bogataj, iz Zirov; Janez Germ, iz Smlednika: Anton Hočevar, iz Hru-šice pri Ljubljani; Janez Ju vati, iz Zagorja; Jernej Kosec, iz Vodic; Matija K uhelj, iz Žužemberga. Iz 3. leta: Janez Janša, iz Horjula; I.ovre Mazek, iz Nove Oslice; Peter Reže k. iz Radovice ; Lovre l' r b a n i a, iz Moravč. Iz reda sv. Frančiška : Avguštin Per nar, iz Varaždina. Gosp. Gustav Molj iz Ljubljane je dobil subdiakonstvo in diakonstvo, ker mu še nekaj tednov manjka za mašništvo. Iz Ljubljane. Perviga tega mesca so bile po zahvalni sv. maši latinske šole sklenjene in navadne darila slovesno razdeljene. Šolski letnik ima na čelu ..Zgodovina ljubljanske gimnazije", od gimnaz. vodja g. Jan.Nečaseka,— in obravnavo zastran praviga imena slovenskiga cerkveniga jezika, in pervotue domovine in razmere proti sedanjim slovanskim jezikam. Mični in podučili spis jc v slovenskim jeziku pisan od gosp. učenika Jož. Marna. — Bilo jc ob koncu leta 655 latinskih šoleov, 533 Slovencov, 118 Nemcov, 1 Lahi. Vsi katoličani. Zmed tih je bilo 64 Alojzijancov. Veliko učeneov je dobivalo hrano in pomoč pri čč. oo. Frančiškanih, pri čč. mm. 1'ršularinaricah. v škofijskim senicnišu in v veliko druzih dobrotnih hišah po mestu. — Zapisovanje novih šoleov za prihodnje leto je od 24. do 28. kim. Vpisnina 2 gld. 10. kr. — 1. kozoperska se začne prihodnje šolsko leto s sv. mašo k sv. Duhu. — V izverstnih ljubljanskih dekliških šolali čč. gg. Uršulinaric je bilo letaš 941 šolaric. med njimi njih 114 v notranjih šolah. Iz Ljubljane. Odbor Marijne družbe na Dunaji piše, de je zopet odiiienjena odprava v srednje-afrikanski misijon; duhovni iu rokodelci, v misijon odinenjcni in sprejeti, se I. kim. na Dunaji snidejo in 10. kimovca bodo iz Tersta odrinili. Iz Ljubljane. Obletnica za ranjciga misijonarja L or. Lavtažar ja. Lorenc Lav tižar je bil rojen II. grud. 1*20 v Krajnski gori: 3. vel. serp. 1*15 v Ljubljani masuik posvečen; je od 7. kim. 1*16 do 2*. vel. serp. 1851 v Trebelnim, in potem do 27. mal. travna 1854 na Dobrovi z izverstno gorečnostjo kaplanaril. Mesca majuika 1854 se jc bil podal v scverno-aincrikanski misijon k prečast. -kolu Frideriku Baragu v novo škofijo presv. Marije Device ob gorenjim Mičiganu. Gnan od gorečnosti. pravim dijakaiu sv. evangeli o/.nanovati. je I. 185* prestopil v škofijo sv. Pavla v okrajini Minc-ota. Irožnika ravno tistiga leta jc tje prišel in |c bil svojimi! rojaku, starčku v. e. g. Frančišku Piicu v Krov ving v pomoč poslan, t Id oiidot je 23. kini. |Vj* svojim rojakam pi-al in jih prosil, de naj njegovimu novimu mi-ijonu kako pomoč pošljejo. Precej po razglascnji njegoviga pi-ma po rZgodnji Danici" so prihajali obilni darovi iu so se po željah g. misijonarja zrocevali pit čast. korarju gosp. J. Volcu. Se so terpele mile zbiranja, kar pride žalostno naznanilo, de je misijonar Lorenc Lavtižar 3. grudna 1858 na Rudečim jezerji (Red-Lake) z misijonski ga obiskovanja nazaj grede — zmerznil. Prijatli ranjciga misijonarja tedaj, ki so ga želeli v njegovim bogoljubnim delu z denaram podpirati, so mu po njegovi nepričakovani smerti želeli spomin bratovske ljubezni postaviti in so se glasili, de naj bi se iz nabraniga denara nekoliko izločilo in se za ranjciga Lor. Lavtižarja v njegovim rojstnim kraji obletnica napravila, drugo pa, de naj se za misijon oberne in med naša rojaka vv. čč. gosp. Baraga in Pirca razdeli. Ravno te misli so bili preč. korar in vodja v Alojzjevišu gosp. Juri Vole. Torej so deržavno zajeinnico za 200 gld. s 125 gld. kupili in jo čast. cerkve-nimu predništvu v Krajnski gori izročili. V ta namen se bo v dan gosp. misijonarjevc smerti, to je. 3. grudna slovesna mertvašnica obhajala in zraven tega še dve ss. maši — vse za njegovo in njegovih dobrotnikov dušni pokoj. Po-skerbljeno je z 8 gld. obresti za ss. maše, za organista, cerkvenika itd., in k temu bo še cerkev dobivala po 2 gld. 18 kr. Ako bi v odločeni dan bil zaderžek, se bo vse to perve proste dni opravljalo. — Ostalo je bilo še 840 gld. 40 kr. avst. velj., ki so se za amerikanski misijon obernili, kakor je bilo ravno poprej rečeno. Z Ciorenskiga. — Ako stopiš, dragi bravec, konec .Selške doline in neprijazne soteske, se ti kakor v odškodovanje euotniga popotvanja razprostre na enkrat lep razgled pred očmi. Prijazno se širi pred taboj rodovitno prifarško polje, in ob njegovim koncu kipi v zrake svitli stolp stare dekanijske cerkve starološke. Od nje na desno tje sloni sredi ^elcniga homca ponosna grajšina, nekdanja lastnina frizinških škofov; pod njo pa stoji ob tiho žuboreči Sovri v nežni lepoti mestice Skofja loka h svojimi belimi zidinami in poslopji. Z drugimi zelenimi hribi vred, ki to okolico na desno tje opasujejo. daje iz bližnje daljave posebno dvoglavna Šmarna gora temu razgledu mično in Ijubeznji-vo lepozorno podobo. Tudi sivi Snežniki krajusko-koroških in štajerskih mejnikov pripomorejo od leve sem k dopoino lepi okrajini. Naj bo podan ta kratki popis taistim, ki tega kraja ne poznajo; al tudi oni, kterim je dobro znan, so ga vidili 23. t. m. drugačniga; zlasti se je bila Stara loka ta dan nadala s tolikim lišpam, kakor mende še nikolj ue, odkar zvonovi stare cerkve sv. Jurja iz svojih visocih lin harmo-niško oznanujejo okolici čast Božjo in vabijo verne v svojih starih obzidij sveti hram. Po ulicah starološkili so bile razpostavljene enako drevoredu ob obeh straneh šibke smrečice in brezovo drevje, med njimi so se pogosto visoko pod nebesa dvigali tanki mlaji, ozališani v verhovih s pisanimi trakovi in bandcrci raznih barv; — ob meji starološkiga farniga okroga od Škofje loke sem jc bil postavljen častni slavelok, katerimu so sledili skozi prifarško vas še štirje drugi, eden lepši od druziga. 4 s slovenskimi, eden pa z latinskim napisani v pozdrav visociga obiskovavca. Tudi cesarskiga prihoda bi sc v taki zali opravi nc bila smela sramovati Stara loka. Iii komu so veljale vse tc slavilne naprave? — Nc bom te terpinčil. dragi bravec. daljej z radovednostjo; vedi namreč, tla ta dan so opravljali v Skofji loki in v Stari loki naš novi Prezvišcni iu Milostljivi viksi pastir. Prcčastiti gospod dr. Jernej Vidmar nenavadne sv. opravila, in zaloraj tolika slovesna priprava. Pridši prejšnji večer vpervič le-sem v svoji visoki službi, slovesno sprejeti od vis. čast. duhovstva. c. k. oblasttiij, učenikov in šolske mladine I2r iteštevilnc množice ljudstva, so prenočili pri vis. časi. gosp. dekanu v Stari loki. drugi dan. 23. t. m. zjutraj o!i sedmih so mascvali pri e. č. m. m. Ir-ulmai icali. med sv. opravilaiu obhajali č. c. g. g. nune. po sv. masi pa "O se podali v samostan, kjer so vladati volitev nove go-pr Matere. Z zahvaliiieo ..Te Oeuiii' je bila tukaj slovesno«! -končana. — ko pa proti *.i. uri Milostljivi knez nunski samostan zapustijo. «c oglasijo iu zdruzijo mestnih cerkva in prifar«ki zvonovi v soglasno harmonijo, krog «tarc cerkve prifarške iu v nji pa se vse tare ljudstva in mladine, kajti nji je zmed obširne školije daljnih meja došla posebna čast, da tukaj stopijo vpervič slavni in težko pričakovani vikši pastir pred altar Gospodov, klical z razprostertirni rokami nad glavice nežne mladine delivca sedmerih darov katoliške vere. poterdnika sv. Duha. — Od obilniga duhovstva spremljani so prišli ob devetih v cerkev ozališano. kolikor se je dalo. Pri velikih vratih jim jc bilo podano kropilo. potem so vis. čast. gosp. dekan zapeli s krepkim gla-sam navadni ,.Ecce sacerdos magnus,4* na kar se je s kora zdaj kakor tudi med sv. mašo. pri kateri so milostljivi nad-pastir pričujoči bili in katero so vis. čast. gosp. dekan brali, ves čas po slovensko pelo. Po sv. maši so pričeli po navadnih molitvah deliti prezvišcni knezoškof zakrament rv. birme, ktero opravilo je vsled obilne množice birmaneov blizo do 12. ure terpelo. Popoldan po 4. uri jc zvonenjc po vsili cerkvah zopet uaznanovalo odhod slavniga obiskovavca. mi pa smo zdihnili gotovo z tavženterimi in tavžen-terimi serci : Bog ohrani škofii mnogo mnogo let ljubezni poluiga in občcljubljcuiga gospoda vikšiga pastirja, dušam v zveličanjc, domovini v korist. Ločanam iu vsim taistim pa, ki so k slovesni sprejemi z besedo, s včlani iu djanjem pripomogli, očitno recimo: Prav tako! Slava! — Rodoljub Podratitovski. Nekoliko iz popotvanja milijonarja gosp. Janeza t clnila V Ameriko. — Od slapov Niagara 30. kim. 18511. V velikim serpanu lanskiga leta jc v. č. gosp. uiisi-nar Janez Čebul popotoval iz Krajnskiga v daljno Ameriko. Njegov žlahtnik gospod Janez Globočuik ga je do zlalue Prage spremljal, kjer sta 20. vel. serp. ua grobu sv. Janeza Nepomučana za slovo maševala iu potem šla vsaki svojo pot. Iz Amerike tedaj gosp. misijonar med drugim piše: V dan najniga ločenja, 27. vel. serp., sim bil ob 7 zvečer v Lipsii. Otoznost me je obhajala, ko sim stopil v lepo. veliko neslo s 75.000 prebivavci, [ta ima tako majhen kupec katoličanov, kakih 2000. Vender se mi jc v duši vedrilo, ko drugo jutro — v nedeljo — pridem v katoliško cerkev in opazujem v resnici ginljivo pobožnost inaliga števila katoličanov. Mlade olikane gospode iz naj žlahtniših deržin sim lukaj našel v goreči molitvi pred Narsvetej-im. in pa cclo uro pred zjutranjim opravilaiu; 5 moških in 2 ženski sini vidil k spnveduici pristopiti. . . . Marsikaj >podhudlji-viga sim slikal iz ust oudotne duhovšitic. Popoldne sim bil šel z nekim katoliškim duhovuam gledat bojišč I. Isl3: oudi sim ogledal spominik Napoleonov na mestu, od kodai je opazoval bojujoče vojske, iu tretje jutro sini pred svojim odhodam niaševal za Krajucc, ki so pri l.ipsii bil: pobili. — Od Lipsijc sini sc brez poinudc peljal naravnost do Frankobroda ob Majui. Popotvanje skoz Tiiringo jc silo mikavna: oko. dosihmal navajeno na puste ncpreglcdljivc planjave.... vidi tukaj mnogotere natorne lepote. ... škoda, de je ljudstvo vse skozi protestauško. Od Kiscuacha dalje so me pikali sopopotui protestantje, ki so me kmal spoznali katoliškiga duhovna, desiravno se nisim bil nikomur razodel: — ua vse njih psovanje nisim ne besede odgovoril in sc nisim z njimi v nikakoršin prepir ali pričkanje spustil. V Fraukobrodu sim samo prenočil, sc v jutro po železnici v Moguncijo peljal in sim tamkej v parobrod ua Rajni stopil. Pol ua llaini je bila naj prijazniši iu prijetuisi vsiga mojiga popotvanja. Ob desni in ob levi zdaj nogradi. zdaj velikanske pečine in v sredi prava amazou-ka reka. — to je bilo prelepo viditi. Nar bolj mikaven pogled je bil po ne-teiiluih gradovih, podertninah. sredovekovih roparskih gnjezdih. ki kakor strašila zrejo ua mem popoi\aj<>cc pluj iu človeku boleče catje obudajejo. . . . V kolino sim -c mudil 2 dni. -im ogleda! lepe cerkve iu zlasti vcckra' p r e z a I o > t o I j n o c e r k e v. Sveta groza i.«e jc obšla ko sim vanjo stopil: zares: „To je hi-a Gospodova — terdno zidana . . .: dragi kamni s« vsi tvoji zidovi : piipra%- Ijena kakor nevesta svojimu ženinu." Pogled te stoljnice v slehernim stermenje obudi, bodi si katoličan ali protestant; jest sam sim slišal marsikterikrat protestante, s kte-rimi siin govoril, zastran nje spregovoriti, in vsaki jo je imenoval prezalo delo, mojstersko delo. prečudno delo i. t. d. i. t. d. . . . Dalje siin popotval v prav prijetni družbi z imenitno, posebno pobožno katoliško deržino iz Kusovsiga. Gospod je bil veliki polkovnik, žena učena stara gospa, in sin olikan mož srednje starosti, — vsi trije posebni prijatli |e-zuitovskiga reda. V pričljej tega. kar sim rekel, bodi le samo to, de so me pri lučitvi vsi 3 prosili s\. blagoslova in so mi roko kusiiili. (Tiho beri: V poslovilo mi jc stari gospod dva rusovska cekina, kacih 20 gold. avst. vel., v roko potisnil. To se je prileglo .... ne misli. de bi bila lakomnost, ne — ne; le to mi je mar. dc bi dokaj denara v misijon prinesel in gospoda škofa Baraga razveselil, t ( Halje nasledva. ) Razgled po kersaaski»n sveta. (■»renje-parska vladija je te dni prejela list s 30oo gld. Ta denar jc neki spokornik deržav i za storjene goljufije povernil in duhovna prosil, de naj jih vladii zroči. — Ta k svoji sreči ui pozabil, kar je v sv. pismu od poslednjiga venarja pisano. V Salzmuiid-u pri Eislebcn-u je kupčijski svetnik Bol t z c dal kapelo zidati za svoje katoliške delavce v fabriki. — To je lepo in fabrikarjem posnemanja vredno. V Rimu ste bile 0. u. in. dve judinji keršeni. 30letna vdova Patienza tonsiglio in njena 11 letna hči; potem ste bili birmani iu obhajani. — 13. u. in. je bil keršen imeuitni turk iz Carjigrada. 33letni Kadri-bcj. Prejel je tudi sv. birmo iu sv. Kešnje Telo. Za papeževo vojsko, pravi ..Miinch. Sonntgsbl." se bližajo razločivui dnevi. Ako ne bo iz \eapelna ali Toškane napadena, lemuc zamore še le ona Komaujo obsesti. bo gotovo od prebivavstva te okrajine z veseljem sprejeta in od kmetiškiga ljudstva še podpirana, ker nezadovoljnost s sardinsko vladijo v Komanji rase dan na dan. Irsko kar-dclo v papeški vojni ima zdaj 1,400 mož, se bo pa še zlo zmnozilo. Begunstva so sc res primerile, pa le od laških vojakov. Puntarska stran je namreč ljudi svoje misli vmes vtikala, de bi druge k prisegoloinstvu zapeljevali. I.amo-riciere je to zvedil in na noge stopil, iu puntarski podpi-hovavci so pobegnili iu jo odnesli. V Klima vse kliče na vojsko — na duhovno vojsko z molitvijo. Silno in obilno sc moli in veliko zaupanje imajo v to vojskovanje. 8. u. m. so imeli zavoljo tega procesijo, kakoršne ze davno Kim ni vidil. V cerkvi .Marije Device Sneznice imajo že iz pervih keršanskih stoletij milostno podobo Marije Device, ki jo ob časih nar hujših britkost v proecsii nesejo, in so jo bili tudi zdaj prenesli v cerkev 00. jezuitov ..al Gesu". kjer je do 20. u. m. k počeševanju stala. Pod papežem Gregorjem Velikim so bili to podobo v procesii v cerkev sv. Petra nesli. de bi od Boga sprosili odvernjenje strašne kuge. Bog je res pomagal. Ko je bila proce-ija prišla tlo sedanjiga Sikstoviga mostu in je duhov-stvo predglasnico k Materi Božji zapelo . zagleda papež angela na višavah . ki je meč v nožnico vtikal, in Bog sc jc bil usmilil in nadlogo očitno utolažil. Poslcdnjikrat so ne>li to podobo v procesii pod papežem Gregorjem XVI. 1. 1S37 ob budi koleri, in kolera je nato začudama jenjevala. Po v: ih cerkvah v Kimu se obilno in goreče moli. Tudi 3 svetniki: Janez Kosi, Janez Sarkandcr iu Jožef l.abre, ki so bili mesca rožnika razglašeni, poživljajo ljudsko pobožnost. Govori se od več čudežev, ki so se ua prošnje ranjciga Lahre-ta zgodili v Kimu in v njegovi domovini na Francoskim, odkar je očitno ko svetnik češen. Veliko zgledovanje dela čudež, ki se je mesca rožnika zgodil na prošnjo zveličaniga Janeza Rosi-a nad mlado ženo. Imela je prav veliko kervno bulo na persih; zdravniki se niso nič več upali z orodjem jo odpraviti. in bilo je vse človeško upanje zgubljeno. Ubožica pribeži s prošnjo k zvel. Rosi-u, ki se ji prikaže in ji pomoč obljubi. Prihaja pa hujši in že ji duhoveu na mertvaški postelji dušo izroča. V dan sv. Janeza Kerstnika, god zvel. Rosi-a. se bolna na enkrat zdravo čuti, puhne iz postelje, in zamore celo svoje malo tednov staro dete na persi vzeti. Od tistiga časa jc hiša te osre-čene kakor oblegana; vsi bi radi iz njenih lastnih ust čudež slišali. — Od zvel. Sarkandra imajo podobo v cerkvi za nemške romarje alf Aniina. kardinal Corei, vikši škof pizanski, ki je bil po sili v Turin vlečen, se je 12. u. m. v Pizo povernil. Velika množica, skazovaje nadškofu obilno češenje in spoštovanje, ga je spremljala h kolodvoru. V Pizi pa jc vraduija opre-zovala. posebno in očitno vcseljevaiije ljudstva o povernitvi ijubljeiiiga pastirja wl verni ti. Tudi 4 v Torinu vjetničeni jezuiti so izpušeni. — Po drugi strani pa se nc pogrešajo nove zapiranja in kaznovanja duhovnov in druzih zvestih katoličanov. Vrednik lista „Cattolicou v Genvi je v 4 tednih že v drugič obsojen na 7 inescov v ječo in za 300 lir oglobljen. V Parizu jc družba za keršanske šole na jutru pričela zbirke za preganjane kristjane v Sirii. Maronitov. ki zdaj od Druzov tolikanj terpe, je kakih 2—300.000 duš, ki prebivajo ob hribu Libanu in po nekaj tudi v Damasku, Balbeku, Alepi, Beritu in Sidonu. Od 15. stoletja so oni rimski katoličanje. vživajo pa sv. Rešuje Telo pod obema podobama in imajo sirski obred. Njih školje in mnihi morajo biti neoženjeni. Imajo 8 škofov, ki so pod patriarhain v Antijohii, kacih 150 far in do 200 moških in ženskih samostanov po vladhi sv. Antona. Vsi popotniki hvalijo pobožnost iu čednost maroniških kristjanov. Sploh dosihmal povsod le še hudobija zmaguje. Garibaldi v Sicilii napredova. — Napolitansko ministerstvo je jezuitain napovedalo, de bodo mogli deželo zapustiti. Vre in še liuj-šiga se boje. — Druži so še v Damasku in drugod morili, požigali itd., tudi konzulskim poslopjem niso prizanesli. Govore od nekiga miru med Druži iu Maroniti, ki ga drugi imenujejo izdajavstvo. Vladarstva se posvetujejo, iti gasit. Katoliška Cerkev ima na vesoljni zemlji 850 škofij in 00 apostoljskih namestnij (vikarij). Ze čez 80 škofij so sedanji papež Pij IX. napravili, namreč razun unih v Ho-landii iu Anglii nji Ii 11 v združenih severno- amerikanskih deržavah, 4 m severu v Ameriki, 2 v južni Ameriki, 1 v Brazilii, 2 v Kanadi. 2 v Neapeluu, 1 na Ogerskim, 2 na Toskanskim, 2 na Antilskih otocih. 1 v Afriki, 1 na Francoskim. — To vender kaže. de se katoliška vera razširja; zato je satan tako razdražen lomastil, de se je s ketine utergal: ali ko bo spet priklenjen, potlej — potlej se mu bodo še le križale njegove osnove in pajčevine. MMtihovske zadeve. V terzaški škofii. Gosp. Antonu Bas tj a nčič-u je podeljena vikarija sv. Ivana v terzaški okolici: gosp. Antonu Micetič-u nova fara Materada, in gosp. Mark u A n d o I š e k u kuracija P a v n i a n o. — Umeri je gosp. Franc Zajie. bivši duhovni pomočnik pri sv. Antonu v T e r s t u. K. I. P. Pogovori z gg. dopisovavei. Gg. A. M., M. Z. in J—č.: Smo opravili in se bo vravnalo. Gg. K., M. in L.: Prav lepa hvala!