PROLETAREC if DELAVSKI LIST ZA MISLECE CnATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2121.
Lu tried M act on<i-< 1** iiiAltn. IXi to, |»I7, i| iIm pen I wHii r it IHm*«u. IU.t undti the Art of CoiitfirM ol Mam h 3, IK7V
CHICAGO, ILL., JUNE 23, 1948.
Pubdahed Weekly at 1801 S. Lawndale Ave.
•••
LETO—VOL. XLHI.
HEtfRY WALLACE bo in ima zsslombo v unijah neglede kako mu Jo hočeta William Green od AFL in Philip Murray sti CIO uničili. V sredi na sliki je Wallace, na levi senator Myron Taylor, ki ie kandidat sa podpredsednika na progresivni listi, in na desni Herbert Marsh, bivši voditelj unije delavcev v mesni industriji v Chicagu.
Vojna v Evropi bila končana v Nemčiji— v nji se znova začenja
Zod. držav« in Sovj. unija v čedalje večjem sporu. — Razdelitev rajha v dva "rajha". — Valuta transport, Porurje — vse predmet nesoglasja
manj 10 letih industrialno veliko močnejša« kot pa je Francija, in kdor ima industrialno moč poseduje tudi militaristično silo.
Ameriika vlada se je odločila organizirati zapadno Nemčijo po svojem okusu in za obnovitev nemškega kapitalizma. Angleška in francoska vlada sta pristale v njen načrt. Moskva pa ae kajpada zgraža.
Anglija povabila na svoje
K? je biki vojne v Evropi kon-* "obila An^Kjs pod svo-**J»eanejši del Nem-prem sU tudi prista-Bremen. Slednjega to Angleži neto izročili Američanom, da skosi njega do-važajo tovor svojim vojakom in pa živila ter druge potrebščine domačemu ljudstvu v svoji coni.
Drugače pa je Anglija svojo cono dfiala trdno v pesteh is
Nemško Perurje š? nest rt oreh Franciji se gre posebno radi Porurja (Ruhr. To je najbolj dovršen industrialni predel v vsi Evropi. Tam so bogati premogovniki, skledi Mesne njde in najmodernejšitoverne vseh vx*L.Tu je HiUef-agradikavcyifc, militaristično silo.
4 Francija nima take industrije in ne moči, da si ji bi zgradila. Tudi Marshallov plan ji ne' bo pcmagal toliko, da bi mogla Nemčijo dohiteti. Kajti načrt ameriške vlade za ekonomsko obnovo Evrope ima namen pomagati tudi zapadni Nemčiji. Pa
pomagale Je nemškini social de- se v Parizu boje, da ne bo dolgo,
mokratocn nazaj do politične moči. Spodbujala jih je tudi v ameriški coni, dočim so ameriški oblastniki v sviji eoni, posebno na Bavarskem, podpirali škofe ln nadškofe ter njihove tterikake.
Premier Attlee je nemškim socialdemokratom obljubil, da Jim bo Anglija izročila industrijo, ki jo bodo, čim žavezniki odpotujejo, socialistično upravljali. Toda ameriški magnati na Wall Strettu in vlada v Washingtonu so rekli ne; in ostalo je po starem. Nemški kapitalisti, ki so pomagali Hitlerju v sedlo, so ostali ne svojih pozicijah. Oziroma ao j lin vrnjene in v par letih bodo njihovi kartell spet to kakor ao Mli pred vojno. Čemu ie Anglija umaknila Zato/ ker mora vsled ekonomske odvisnosti cap-po Stopinjah politike dr-department? USA.
Strah Francije
v strahu Je vsled te Francija. Njen Schuman je sl-v ameriški načrt in toda v parlamentu so mletili po njenUi in ko je prišlo de glSSOvanja, je dobil le nekaj gtMOV večine.
Komunisti so glasovali proti iz svojih razlogov. In imeli so dobre argumente. De Gaulle je svojo struio tudi pognal v opozicijo proti vladi, dasi lz drugih razlogov kakor komunisti. General de Gaulle bi rad postal diktator Francije. Smatra, da le na lak neMn se bo otela komunistične nevarnosti. De Gaulle namreč trdi, da Je Sovj. unija Frandjt nevarnejša kot ji je Nemčija le kdaj bila. A v isti sapi pripoveduje, da ameriški načrt za obnovitev Nemčije Francijo ogroža in ji postane lahko smrtno nevarna predno mine deset let. Meni, da bo zapa-dna Nemčija z ameriško in an-gleiko podporo postala ie v naj-
ko bo Nemčija spet najmogočnejša država v zapadni in v centralni Evropi.
De Gaullevci vsled tega zahtevajo od Zed. držav, in tudi od Anglije, vojno zvezo s Francijo ne aamo za obrambo pred možno sovjetsko temveč tudi pred možno novo nemško invazijo.
Dalje je Francija od vsega začetka zahtevala, naj postane Porurje mednarodna cona pod njeno kontrolo in pod nadzorstvom Anglije in Zed. držav. Nekaj koncesij sta ii slednji dve vladi v tem oziru dali. Todn vlada Zc^4 guba jako pozna. dinjenih držav si nc upa Fran* ciji odprto obljubiti, da jo bo branila. Posebno sedaj ne—pred volitvami. A tako s strani pa je Franciji zagotovljeno, da kakor (Konec na 5. strani.)
Anglijo izgubijo svojo bogastva v Burmi, Malaji in v Južni Afriki
Burma /e bila prod vojno angleška kolonija. Med Vojno so jo okupirali Japonci in jo proglasili za samostojno državo. Po vojni jo je vzela Anglija s pomoč/o Amerike nazaj. Toda si je ni obvarovala, kajti domačini so kratkomalo rekli, da angleškemu imporializmu ne bodo več slutili. Tako se je Burma z odobritvijo Ia-boritske vlade v Londonu proglasila za neodvisno državo. Načeljuje ji Thakin Nu, ki se oglaša za levičarskega socialista. Pred par dnevi je izfbvil, da se bo Burma preuredila "po sovjetskem modelu" v socialistično državo.	1 ' V Angliji je takoj zavrelo in Churcill je od Bevina zahteval pojasnila, kako ščiti angleške investicije v Burmi. Bevin pa ni čakal tega opozorila, kajti bil je že v akciji. Angleški interesi morajo biti zaščiteni vse-pov^od, je dejal Bevin.
Thakin Nu je odgovoril, da bodo tuji vložniki od-*škodovani. Ako jim bo država premoženje vzela, bodo dobili "primerno plačilo".
to se Angležem zdi kajpada veliko boljše kot nič, a vendar — spet so ob eno kolonijo. Na drugi strani pa mešetarijo, da bi Burma odnehala od svojega načrta in rajše razvila blagostanje "po kapitalističnih principih". Naravno, da ima v teh naporih besedo tudi ameriški kapitalizem
In tako je prišel iz Burme glas, da premier Thakin Nu obljublja prijateljstvo Sovjetski uniji in Burmi pa tak gospodarski sistem kakor ga ima Rusija—zato, da bi odvrnil ljudstvo svoje države od komunistične stranke.	y
Torej so spletke. Toda neglede na ta prizadevanja vnanjih kapitalistov in domačih bogatašev, Burma je za Anglijo izgubljena.
Anglija ima težave tudi drugod po svetu, kjer je bila nekoč vladajoča sila in imela vsa bogastva v svojih rokah. Težave ji sedaj prizadeva tudi Maiaja, ki /e po prirodnih zakladih ena najbogatejših njenih kolonij. Noben Anglež, in noben domačin v službi Angležev ni več varan življenja v nji. More jih pa gozdovih,
• M M. .----I	« j--LilL 2m	mm mm m
pnaaarvata sovevs, poasppfo ps »z »o^is v me-In jim nMčujejo imovina• Britanski visoki komisar ži za to stanje komunista, toda resnica jo, da eo se domačini med vojno naučili, da belokožci niso nepremagljivi, kajti videli so fih bežati iz Azije.
Velik udarec za Anglijo je bil poraz Jana Smutsa v Južnoafriški uniji. Tu je Anglija dobivala zlato, dia-mante in rasne rado. Novi premier Južnoafriške unije je voditelj stranke, katera hoče, da se njegova država loči od britanskega občestva ter sa nasloni rajše na ameriški kapital.
Eoako pada v Kanadi. Politično je Kanada os/o-njena na Veliko Britanijo kakor je bila, toda gospodarsko pa postaja bolj in bolj "satelitka" Zod. držav. In Kanada je svetovni ekonomiji vsled svojih bogostov ter vsled svoje prostranosti izredno važna dežela.
Največji udarec je Velika Britanija doživela na Kitajskem, od kjer je črpala velike dohodke skoti dolga desetletja. Angleški vpliv na Kitajskem je sedaj le še nekolika nad ničlo. Sicer ji Kitajska ne danjem stanju več nuditi zlatega studenca kot ga ji j* nekoč, a vendar, v Londonu se vsaka ekonomska iz-,
Inflacija veliko hitrejša kakor višanje mezde
General Electric kompanija je pred nekaj tedni znižal* cene svojih produktov. Njene ravnateljstvo je reklo, da Je to storilo sato, da sc zajezi inflacijo ter stabilizira mezde njenih in drugih delavcev.
Koncem minulega tedna pa Je oznanila po radiu in v oglasih, da so cene vsem predmetom, ki jih izdeluje, zvišane od 5 do 10 cdsletkev.
Vzrok? Večje mezde, večje ccne za material in splošno zvišanje obratnih stroškov.
Avtna industrija navija cene pod enakimi pretvezami. Vrh tega se veča raketintvo s novimi avti — rabiš ga par ste milj, pa gre "med staro robo"—"used automobiles"—in cena mu Je ed sto do pet sto dolarjev več ka« kor novemu.
Mesnine so se podražile. Ie mesarji pravijo—nikar ae jam-rajte, bodite veseli, da ni še hujše! In pričakujejo "hujšega", to ic — še večjih cen.
V Chicagu so vofcnine na poulični železnici dvignili aa ISc. Pr d kakim letom Je bila 7c. In pred leti "aamo" 5c. Na aaduli-čni in podzemski železnici Je voznina sedaj 15c.
Na North Shore električni železnici, ki prevaža potnike med Chicago, Waukeganom ia Milwaukee jem, bo voznina spet znatno zvišana. Njeni delavci so bili nad tri mesece na stavki in izgubili v nji veliko več kot pa bo znašale ponudene povišanje. Okrog dva tisoč delavcev ima uposlenih. Organizirani so pe strokah, v sedmih različnih ueijsh.	*
Seat s« jih je speiazinuelo s železniško družbo — ena ne. In tako se Jfc stavka nadaljevala.
asoeeseeeeeoaaeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeesseeeeaeeeeessee
I KOMENTARJI i
peeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Zbira in presoja urednik
Združeni narodi imajo v na- se pač za oljna ležišča v arab-črtu postaviti v New Yorku pa-1 skih deželah. Kajti ako bi prišli lačo za svoja zborovanja, arhive i tja "sovjetski agenti" in propa-in urade. Zemljišče jim je po- gandisti, bi med revno arabsko daril J. D. Rockefeller, vredno;maso morda uspelo zanetiti ne-par milijonov dolarjev, nato pa!mir in nezadovoljstvo, pri če-je toliko odštel od svojega do-1 mer bi ameriški in angleški hodninskega davka. Zemljišče vpliv bil zelo izpodkopan. To je torej' pravzaprav podarila je torej politika ekonomskih in vlada, kongresna komisija za imperialističnih interesov. An-vnanjepolitične zadeve pa je glosaški posedujoči sloj se v dovolila za zgraditev stavbe 65 arabskih deželah za demokraci-milijonov dolarjev posojila. Mar jo nič ne briga in ne stori korana] bi združeni narodi rajše ra- ka, da se je bi masi izvojevalo.
bili palačo pokojne lige narodov v Švici, ki je že plačana in Ja tudi stala milijone. Tako pa se lahko združenim narodom zgojji kakor se je ligi in dve ogromni stavbi bpsta ostale brez postavnega lastnika.
V Rimu žive revne družine brez stanOvanj v starodavnih duplinah. Rimska gospoda pa živi v vilah in v razkošnju kakor
Glavno je, da imajo naši oljni magnati arabske kralje, šahe in nižje arabske glavarje na svoji strani. Ljudstyo, če bi kaj hotelo, bodo že oni ukrotili in to brez Mundtove predloge.
V Saudi Arabiji, kjer ima ameriški oljni kartel največje petrolej ske zaklade na svetu, poseduje kralj Ibn Saud ne samo velik harem, napolnjen z le-
ln pa izguba Indije. Angleški kapital jc v nji, toda ie v negotovosti. Ni čudno, da v teh okol-šli na h prevzema dedščino Velike Britanije - kjer in kolikor more — Uncle Sam.
Revež^pa* so
Jeni delavcev — ia čini, U zaslužijo 1 kill SS dolarjev i stalno delajo.
Sploh pa sa zmanjšuje. Sicer Je fte veUke delavcev uposlenih, toda dalajs šiht aU dva aa teden manj kot prej. In pa "overttnNf odpada.
Situacija torej ni ujiles, Bojimo se, da hujša šele pride.
i. ■ .....m ». m ■ ........ i i ■	hm i ii ii i m ■ ——^ i i luni«
Tudi kanadski dolar
so skrčil
Kupne moč kanadskega dolarja je sedaj samo šeSSc v prk
meri s tisto, ki jo Je nosadnval leta ld39. Tako ugotavlja governor kanadske državne ben-ke. A neuradni Kanadpeni smatrajo, da je kanadski delar sedaj vreden samo še 50c predvojne kupne moči. Torej sta si z dolarjem brata.
med vojno. Tako je rekel v svo- poticami, ampak tudi veliko Jem napadu na vlado v parla-1 sužnjev Kajti suženjstvo v dvb-
rih arabskih velikašev je še prav tako v običaju kakor nekoč. Večinoma so to zamorci, ki jih brezvestni mešetarji s človeškim mesom love po Afriki in jih prodajajo v Saudi Arabiji, v Etiopiji in v drugih takih deželah, ki so v zaščiti anglo-ameri-škega kapitalizma. Kralj Ibn Saud je prejel od ameriške oljne kompanije Aramco (American-Arabian Oil Co.) že na milijone dolarjev, in tudi od ameriške vlade. V obliki raznih daril in v zlatu je kralj Ibn Saud dobil iz Amerike v zadnjih par letih $99,000,000. In dobil je ameriško letališče, zgrajeno med vojno, ki je stalo naše davkoplačevalce $3,600,000. Ibnu Saudu Je bilo podarjenp z vsemi modernimi napravami letališče sastonj. In če ga be naša vlada spet kdaj potrebovala, ga naz*j ne bo dobila sastonj.
Mesto Moskva v državi Idaho ima veliko več verske svobode kakor pe Moskva v Rusiji. Kajti v tej Moskvi v Idahu Je prod per leti neki lekarniški uslužbenec ustanovil novo vero — in pravi, da Je to edina vera na (Konec na 4. strani)
men tu poslanec Roberto Mie-ville, član stranke socialnega gibanja, ki je sovražna levičarjem in deluje po Mussolinijevih potih. Vendar pa to ne pomeni, da je stanovanjski problem v Italiji kaj na boljšem, četudi vlada trdi, da bo v gradnji sob za revne družine porabila štiri milijone dolarjev. To je malo — oziroma malenkost Je pač tako, da tudi v Italiji zadene pomanjkanje hrane, obleke in stanovanj samo revne ljudi. V bogataških predelih pa te težave niti ne poznajo ne, ker se za socialne probleme brigajo toliko kot za lanski sneg.
Zed. države so ponudile vrhovnemu svetu Združenih, narodov aa pomirjen je Palestine del svoje mornarioe ih momarično pehoto,- Francije, »aigijsin švedske so poslale tja oficirje, da proučujejo položaj. In ko je aovjetaki delegat Andrej Gromiko predlagal, da ht šla v Palestino z fnffci« namenom ruska vojaška komisija petih mož, mu je večina predlog zavrnila. Kajti ameriika in angleška vlade nočete sovjetskih vojakov v Palestini, v Egiptu ln tam okrog pod nobenim pogojem. Bojite
Ako socializem foasu se gs tako boji?

Delavske unije v d ef en živi po svoji
Voditelj ' unije godbenikov, James Petrilo, ki Je \ AFL in v unijskem gibanju v splošnem važna osebnost, je nedavno na nekem shodu apeliral na vse unije v akcije sa sedinjeaje, ako noče vseka zase propasti.
Propadle seveda no bode — tako resna današnja situsclja še ai — e mnoge so nazadovale in marsikateri preti finančni ban
rs finančnih obveznosti, Ja I sredstev sa advokat« in b&z za* k lom be v drugih unijah, ker je pač tako, "da vsaka le zase gleda".
. N. pr., CIO Ja bil ustanovljen v duhu radikalizma — v veri, da Je asegols zgraditi masno eaijsko. gibanje, kar Je AFL skosi vse svojo dobo saaemar-jala.
In res, ped vzpodbudo Roose-vel ta se Je razvile mogočno uaij-sko gibanje pod načelom organi-siranja delavcev po industrijah
n.imcsto po strokah. Bilo je radikalno — to Je v smislu naših ratmer — In je napredovalo, dokler ni spet zavalovcla reakcija toliko, da jc danes CIO prav tako konservativen kot Je bila in je še sedaj AFL.
Mnoge unije nazadujejo. In za to svojo hibo krive Taft-IIart-lejev rikon po krivem. Kajti ne zavedajo se, da so brez progra
krot. In ko unija enkrat aa zmo- ^ma in da v politiko silijo po
prav takih potih kot so hod Me v prošlostl.
"Tretje stranke nočemo", pravi glavai odbor CIO. Saj letos še ne. Morda po volitvah.
AFL pa je sp^oh noče, ne sedaj, nc po velitvah. Kajti vsaki "tsetja" stranka je njim "ko-menisem" in zato drve rajše za Trumanom čez dm In strn.
Obe unijski zvezi — CIO in AFL ln pa bratovščine železničarjev se dušajo, da je treba izvoliti v kongres delavstvu naklonjene poslance ia
nike. Tako so se pridušall tudi pred dvemi leti, a so bili poraženi vsled svoje polovičarske, neiskrene taktike na celi črti. Sedsj unijski voditelji trdijo, da se je to zgodilo radi tega« ker se Je glasovanja udeležilo komaj dobra tretjina vofllcev.
Čemu so ostali doma?
Zato, ker niso imeli med kom Izbirati. Kaj ti pomaga tak "delavsko indorsiran kandidat**, ki je tvoj prijatelj samo nekaj tednov pred volitvami, potem pa neha biti "delavski prijatelj** do naslednjih volitev.
Te iste unije, ki so ga "lomile** še v vsakih velitvah, počao Isto tudi sedaj. Ne puste, da bi kdo Izmed odbornikov unij kandidiral na listi progresivne stranko ali agitiral za Wallacea. Med AFL In CIO ni v tem osi* ru nobene razlike. V obeh ekoe-kutivah vedo, da nimajo nikogar ne v demokratski, ne v
publtkanski stranki, ki M bil vreden glasov erganlsiraaaga delavstva. Toda boje H "hoja* nizma". Saj se ga boji tudi Karmen Thomas, a tudi senj nočejo agitlrati.
Mar Je potem kal čednega, da unije stavke isguMM* — draga sa drage?* Kaj ti »omaje, eke si na stavki tri, štiri rt #at mesecev in več, ln si vslle podpori ob vse prihranke, ko pe si vrneš, ti dajo kakih ISc povišanja ne nro — ali toliko ket Je ponudila fte prodne te nastala?
Upajmo, da bo sivna stranka to menila in pe de be fe VOlUrali udarila tudi s akcije v unija, 4* se is njih pomete edkefft|ka» M vedoma ali aevedeeaa sltoUJe is-koriščeveleem in namesto delavcees, ki )|n bujejo s svojimi dno visoke plače
Nekaj o naših stvareh
Josef Korsic iz Detroita ima v tem listu kratek do-., pis — ki pa veliko pomeni. Namreč, kako bomo morali delati v bodoče, ko nimamo več stare orQonizacije. Naročniki — kar jih je zvestih, se združijo, se pome-., fiifo im sestanku o načrtu za prireditev, in vse se dobro
Nikjer so ni to tako dobro izkazalo kakor nedavno v WfwkogavHi, ko smo imeli enega Izmed najsijajnej-Mh koncertov, kar se jih je ie kdaj vršilo med našim ljudstvom. Mla |e mala skupina članov In člank, ki jo nod okriljem Prosvetne matice obljubila izvršiti to koncertno priredbo. In jo do pike natančno izvedla. To (o, da so udeleženci dobili za vstopnino veliko več kot pa polno vrednost.
V Detroitu bo v Slovenskem delavskem domu v korist Proletarca večerinka v soboto 3. julija. Nedvomno bo poleg običajne domače zabave tudi nekaj tovorov, kaj petja itd. Joe Korsic pravi, da naj bi pri-tel tja tudi urednik toga lista. In tako hidi bo. Torej ee vidimo v soboto zvečer v SDD, 437 So. Uvernois.
čitajte v tej itevilki kolono Joiko Ovna.
Tudi izka*4>rispeateljev v tiskovni sklad je v tej Itevilki*. in pa kolona raznih omemb "z upravnilke in uredniške mize". Priobčena je na tretji strani.
Prej smo omenili dopis, oziroma vabilo na veče-rinko v Detroitu. Cemu je ne bi imeli enkrat n. pr. v PueMu, Colo.? In v Pittsburghu itd.?
Članom in .somišljenikom JSZ v Chicagu: Pridite v petek 25. junija na sejo kluba št. 1 JSZ v Slovenski delavski center. Bo jako važna.
In rezervirajte si soboto 17. julija za piknik, ki ga klub št. 1 JSZ priredi v korist Proletarca. Vršil se bo pri Keglu v Willow Springsu.
Prijatelji Proletarca, ne pozabite skozi počitniške tedne, in na piknikih, pomagati v zbiranju prispevkov v tiekovni sklad Proletarca.
In vsakdo M more, naj dobi temu listu saj enega novega naročnika.
s	»	»
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111.
OUMLe IDOOftLOVANSKfi goaAU&TKNE ZVUI NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wedaeeday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor
Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2*61 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Ali bo naša vlada v stanju preprečiti socializacijo v zapadni Evropi?
Ameriški "free enterprise" pritiska na zvezno vlado in na W. Avarell Harrimana, ki upravlja ameriško ekonomsko pomoč v zapadni Evropi, naj določno izjavita, aH bomo podpirali le dejale, ki so za naš "free enterprise" sistem, ali pa tudi one, l(i žele graditi socializem z "našim" denarjem. n
Harrimana je o tem vprašal 17. junija na sestanku z njim v Ameriškem klubu v Parizu neki ameriški veletrgovec — češ, mi moramo vedeti, pri dem da smo!
Odgovoril mu je, da je namen ameriške akcije zapadni Bvropi pomagati v gospodarsko obnovo, ne pa ji narekovati, kakšen gospodarski sistem naj si gradi.
To se tako reče.
A resnica je (ve jo tudi dotični ameriški veletrgovec, ki je silil v Harrimana s svojim vprašanjem), da je ameriška akcija proti socializaciji uspela ne samo v Franciji in v ostalem za-padnoevropskem bloku temveč tudi v Angliji, kjer je na krmilu stranka, ki je obljubila IZVESTI SOCIALIZACIJO. Podržavila je sioer nekaj obratov, toda doslej le take, ki so pod kapitalističnim lastništvom propadali in nazadovali. In pa centralno banko, a v njenem vodstvu so ostali isti ljudje, torej pristaši kapitalizma.
Jeklarska industrija v Angliji, ki se bi vladi najbolj izplačevala, pa je še v privatnih rokah kakor je bila pod toriji. In mnogi poslanci delavske stranke vlado dolže, da zato še ni izvršila svoje obljube, ker se noče zameriti ameriškemu kapitalizmu.	!
To Je jasno, kajti Anglija je po vojni tako odvisna od Zed. dršav kakor je bila med vojno. Neglade, kakor Harriman trdi, 4a ja nali vladi in s tem Wall Streetu vseeno, ali si zapadna ■mpa obnovi svojo gospodarsko silo na temelju "socializma" ali pa "svobodnega podjetništva" — res Je, da Je Wall Street zavrl preees socializacije v Angliji, uspel Je v boju za obvarovanje sta-rega xeda v ftafcji, in tudi v Franciji ni več govora o soclslisarljl, dasi je po vojni mnogo industrije pgešlo v državno last Toda upravljajo jo pristali kapitalizma.
Idine države, ki so po minuli vojni socializacije v resnici izvedle, — in to v ekstremnih oblikah, so tiste, ki se jih označuje T Tspiutwm tisku sa satelRke sovjetskega bloka.
lOtKO OVEN:
RAZGOVORI
Nedavno sem dobil iz jugo- ra je preprečila vse.
t - ■ -un'g'"
iovanske ambasade v Washing tonu pismo, katero me je precej pretreslo. Tikalo se je oporoke in zapuščine po mojem umrlem očetu, kateri je preminul v iktobru leta 1943.
Rad bi pisal kaj drugega, kar ii ne bilo tako osebno, ali vsa ta leta, katera so že v davni pro-šloEti, mi stoje nocoj pred očmi kot da bi jih ponovno doživel. Zdi se mi, da sem veliko zakrivil, ker sem bil v tujini toliko č#u»#. ne da bi ga od časa do času obiskal. Ali vse to je sedaj — prušlost.
Otroška doba. Kdo se je ne spominja? Kot v megli gledam dale.- fuuaj, prav takrat, ko so moje noge prvič shodile. Štiri leta sem bil star, ko sta me oče in »astra, katera je bila tri letd starejša od mene, vpdiia vsak za t no roko po hiši. Moje noge
PRED MALO MANJ KOT DEVETIMI LETI je bila na poti v Francijo angleška armada. Bila *> ukrivljene — to je bil
je tepena in se umaknila. LeU pozneje se je vrnila v družbi z ameriško in druga fronta je bila ustanovljena in vojna dobljena. Potem so nam obljubili mir. Toda v naši deželi se oborožujemo kot da pričnemo vsak hip s novo invazijo. Ker Je ameriško ljudstvo za mir, ima priliko to izraziti prihodnjega novembra z glasom za Henryja Wallacea in druge progresivce, ki so za mir, za socializacijo velikih bogastev in s tem sa odpravo monopolov.	_'__
n ju je jo v borbi proti svojim so- i loženi, namesto da bi pritisnila vražnikojn.	na vlado in kongres, ki imata
V takih razmotrivanih je ta denarja za vse sorte stvari kjer-mala skupina sklenila prirediti koli na svetu, ne pa v dobrobit večerinko v korist Proletarca, ki svojega lastnega ljudstva?
Večerinko Proletarcu v podporo
Detroit, Mich. — Zbrala se je
mala skupina Proletarčevih na-	se bo vršila v soboto 3. julija,
ročnikov, da je razmotrivala go-	Prične se ob 7. zvečer in trajala
spodarski položaj tega lista z	bo do ?. Vršila se bo v Sloven-
vseh videkov, torej tudi o nje-	skem delavskem domu, 437 S.
govih smernicah, o finančnem	Livernois. Pridite, da se od bli-
položaju, kako zastopa delavske	žje spoznamo in da bomo videli
interese in ali se lahko vedno za-	kolikšno armado ima naš list
nesemo, da bo tudi zmerom stal	Proletarec.
na strani delavskih stremljenj Za odbor, Joseph Korsic.
ter branil njih principe.	_ , . ..	. .
Opomba. — J. Korsic je ob
Njegovo ime nam je garanci-	koncu dopisa omenil, da zelo žeja, da drugače sploh biti nemo-	^ ^ pride ob tej prUjki v Dere. "Proletarec"? Kaj drugega	lroit urednik. In ako pa ne ured-naj zastopa kot le delavske pra-	nik ^ naj pijemo koga dru-vice? Njegova 43-letna zgpdovi-	gega p^^ ^ ^ potrebujejo na naj nam bo najboljše jam-|{akega "supermana", da bi to
imorov, posilstev, slabe t in jako slabih vzgledov
maja je kilo v Chicagu 30 umorov ali eden vsak dan. In 30 policiji javi jenih posilstev ali povprečno eno na dan.
Poleg teb sločinov Ja bilo neštete ulomov, pretepov, tatvin in surovih napadov na ulicah — bodisi na moške kot na ženske.
Snake se godi v naši Sodomi in Gomori v Juniju. Umor sa umorom Rop za ropom. Posilstvo za posilstvom.
Kdo uganja vsa ta zločinstva? Večinoma mladina od 14. do 30. leta starosti.
Ali so tega zločina krive šole?
Mnogi trdijo — da, šole oo krive!
Katere? "PuhHčne", pravijo v katoliških krogih. Toda stati-etika dokazuje, da prihaja več zločinsko nagnjenih etsok is katoliških kot pa is "publičnih" šol. Proporčno seveda. In da Je v Chicagu največji odstotek zločinov iz vrst privržencev katoliške vere jn na dragem mestu židovske* tudi proporčno računano.
Padanji župan Ketmelly si resno prizadeva napraviti iz tega fluiiljsfrisgs mesU varno prebivališče za vse poštene ljtidi.
DoaedaJ ai le taval. Mešana — politična namreč — ki Jo je podedoval, }e še prav tako korumpirana kakor je bila. In bo.
Dan za dnem čitamo o posilstvih, o roparskih umorih, o prostituciji, policijskem graftu itd.
Totovsjev mad mladino je v našem mestu toliko, ds pred njimi ni nihčf več varen.
tlfrafel)* te na eesM ob halam dnevu. Ali te čakajo zvečer, ka daš svoje karo v garažo. AU ti udaaajo v stanovanje ia šesto-lurat v svojem roparskem basu tudi kogs umore — n. pr. sUre samioe ali pa starce, ako sumijo, da imajo denar.
Tako so udrli v malo "šupo" popravljača obuval Johna One-sU. SUr je W1 72 let. Prihranil si Je kakih $060 ln se pripravljal, da aa povrne k preostali družini v lUlijl. Pa so prišli k nJemu mladi slikovni, mu svezsli roke in noge in usta pa mu zamašili a limanim trakom. Ko ao ga našli, je bil že mrtev. Njegov sen — vrniti se v Italija Je bil dokončan v tragediji. Zlikovci pa rajajo "v nočnih klubih".
Pobrali so mu vse, kar je bilo kaj vrednega. In njegove
Policija preiskuje, kot obifejno.yJi J|
Ni čudno, ds lasa naše mesto še toliko Jat tako slab "sloves",
KomodOm s konvencijami za nominkanje predsedniških kamdidmtov starih strank
Philadelphia Ja letos mesto, v katerem se bo odločilo, kdo bo prihodnji predsednik Zedinjenih držav. Konvencija republikanske stranke je v Uku ln predno dobe čiUUlJi U list v roke, bo bodoči predsednik naša republike "ie izvoljen".
Seveda, v novembru šale bodo volitve. Cemu naj hi bil predsednik kar aa konvsneiji lay oljen
Zato, da naši volilci prsasdljavsjo s "slona" na "osla" in iduntne. Sedaj pride "slon" na vrsto, ^meriško ljudstvo v splošnem je politično jako slabo vzgojeno, to politiki aH "politišni" dobro vedo, pa sa igrajo s maso.
Pred vsakimi volitvami ji obljubljajo znižanje davkov.
stvo, da bo svoje delo po teh potih nadaljeval.
Seveda, da bi vse zadovoljil Ijpet pc do pike, ne more storiti noberu^tnov* urednik. Kaiti "vsaka glava imJf^a to > svojo pamet in urednik hi kak "superman". Vem pa, da bi vam red ustregel, ako mu sporočimo, kake da mi želimo, da naj piše. Seveda, ako bomo zahtevali, bomo morali list tudi gmotno podpreti, kar samo zahtevati ne gre.
Vsakemu, ki pozna zgodovino Proletarca, je znano, kako težke boje je imel za obsUnek od vsega začetka. Podporo je dobival edino od zavednih delavcev. In ako nočemo, da se nam možgani "akisajo" bomo morali še v nadalje podpirati deUvsko časopisje, kar to je temeljno orožje, ki ga imamo v borbi proti delavskim sovražnikom Le s čiU-njem dobrih knjig, deUvskih časopisov ln s pomočjo predavateljev se deUvci lahko izpopol-
staro, ki je bila vedno živahna slovenska naselbina v Detroitu, poživeii. 2al, da "super-nimamo ia zato pride večerinko le uradnik Fr. Zaitz, ki pa ie kajne zgolj "navaden človek", kakor nas je ogromna večina, takih.
Torej na svidenje v soboto 3. julija.)
Boj proti roku
Organizacija, ki shira doneske v sklad sa boj .proti raku,
S vi, da eden izmed vsakih i oseb umrje na raku. Zdi sa pretirano, a bo menda le res. Naše sUtistike so sicer površne, s vemo, da gineva za rakom nič koliko ljudi. To vedo tudi v glavnih uradih slovenskih podpornih organizacij.
Toda čemu U organizacija, ki se bori za pospešen je adravstve-nih sredstev proti raku, koiekta med ljudmi, ki so že itak preob-
Po vsakih volitvah jih zvišajo.
V vsaki volilni bitki je "navaden človek" svetnik, ki ga je treba braniti pred izkoriščevalci
Po vsakih volitvah je pozabljen kot svetopisemski Job.
Kandidati republikanske stranke so vsi enega kopiU. Gre se jim sa čast in za službo. Najsibo Dewey ali Taft, Stassen ali cali-fomijski Warren, michiganski, Vandenberg ali general Mac-Arthur na Japonskem — vsi so za sistem kakršen je.
Isto velja za demokraUko stranko. Mnogi njeni politikaši se bi radi iznebili sedanjega svojega "vodje", s Truman vztraja, da hoče osUti najmanj še štiri leU v Beli hiši. In bo nominacijo na svoji konvenciji tudi dobil — dasiravno deluje proti njemu veMko članov njegove stranke.
Truman se je v nedavni kampanjski tuji požuril stopiti pred volilce v vlogi borca sa ljudske pravice.
Seveda je U njegova taktika le, da ae meče neuki masi pesek v oči.
Predsednik Truman je zmerjal republikansko večino v kongresu, ne da bi ob enem povedal, da je njegova stranka v zveznem kongresu prav tako nazadnjaška in protiljudski, kakor je republikanska, ali pa morda še mnogo bolj.
Kaj pomaga biti "radikalen" samo kaka tri mesece na vsaka štiri leU, ko pa je treba radikalne reforme uvajat) lato sa letom?
Kakšno korist imajo -navadni ljudje, ki jim kandidati obljubljajo znižati davke le v volilni kampanji, potem pa jih jim nemudoma zvišajo!. In tako bo tudi po prihodnjem novembru.
Obljube — oh obljube — obljube!
Taka Je ameriška politika in ljudje pa toliko naivni, da še nikoli niso porsjtali v zadostnem številu na nauka, ki jim Jih je delil pokojni Victor Eugene Debs s drugimi socislisti vred, a poslušajo pa rajše vsakega padarja demokratake ali pa republikanske strsnke.
"Preroki" pravijo, da bo prihodnji predsednik tisti, ki gs bo na to mesto postavila mašine republikanske stranke. In je verjetno, sko se bo masa volilcev ravnala po tradiciji, da enkrat na osla, drugič na slons.
Oboje Je bedasto, oboje brez programa in oboje urejeno zmerom tako, da ostane "po starem".
Is Uga prašnega političnega življenja, in ob enem is ekonomske negotovosti, nss vsbi Henry Wallace s svojo progresivno strsnko.
Ta je edina, v kateri imamo letos priložnost efektivno izraziti svoj protest. In ako je sli bo delavstvo pametno, lahko tudi zmagsmo.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA I
VI. IZKAZ Prejeto do 18. junija 1948.
WISCONSIN:
Sheboygaa: Anton Zorman $7; Frances Skrubc $1; J. Spendal $1; j F. Toman $1; F. Stih $1; Joseph Samsa 50c.
Milwaukee: L. Barborich nabral na konferenci Prosvetne matice dne 13. junija vsoto $33.71; Joseph Oblak (Chicago) dodal $5; L. Barborich $1 50.
PENNSYLVANIA:
W. Allaalppa: Društvo št. 721 SNPJ SS. Po $1: T. Gerzel, L. Ger zel, A. G rožnik, F. S tru bel j, A. Fa-tur, A. AntonCič, M. Zakrajšek ml., Mrs. Simončič. B. Yerant 26c. O/ Smrekar $2.30. S. Ogrizek (Mo-naci) $5. KrpJfck št 13 PSA $ft. Skupaj $25.45. Poslal Geo. Smrekar.
Jacob Pavčič $1. A. C ha ter (Pittsburgh) $2; Frances Mihevc (Salem, O.) $2; J. Irman (Akron, O.) $2; J. Ros-mach (Strabane) $1; M. Dermota (Library) $2; A. Rednak (Brad-dock) $1.25; J. Jamnik (Imperial) SI; F. Vidmar (Coraopolis) $1; skupaj $12.25. Poslal Anton Zornik.
Parkhill: Anton Melle $1. (Poslal F. Cvetan )
Imperial: F. Augustin $2, ,
ILLINOIS
Chicago: P. Swolsak $2; John Turk poslal $27; prispevali so po $5: 'Društvo štev. 86 SNPJ, John Morsi, John Turk; Johanna Volk $2. PO $1: Josephine Pušnik, L. Ja-neiič, J. Cirar, P. Sober, P. Lesnik. L. Slafnnik. L. Katz, F. Teropčič, P. Solar. Po $50: Jennie Stirn, Anton Kravanja. John in Frances Rak $5; Joseph in Lia Menton (Detroit) $5; Anton Mali $2; F. Debelak $2; A. Jordan (Fontana, Calif.) $2; L. Novak (Fontana) $1; F. Alesh 5*C; L. Pogacar $1.	•
Berwya: Neimenovan $2. Arge: Jacob Adam $2. Waakegaa: J. Jelovšek, J. Klau-iar, Jos. Bezek vsak po $1; Martin Judnich 50c; skupaj $3.50. Poslal M. Judnich.
OHIO:
Clevelaad: Mary Bole $5; John Rome $2; J. Grilc $1; trije neimenovani $1; J. Useničnik $5; Geo. Bole $2; A. Kuinik $1; skupaj $17. (Poslal John Krebel.)
Glrard: Preostanek blagajne kluba 222 JSZ $25.13; poslal A. Kr-vina.
DRUGI KRAJI:
Detroit, Mich.: J. Ločniškar $2; Jos. Grum $1; L. Mentoni $2; A. Plazar $2; Thos. Petrich $2.50; Jos. Korsic 50c.
Denver, Cole.: Frances Artach $2.00. •
Pueblo, Colo.: # J. M. Stonich $1.50.
Ceaway, Mo.: Anton Potokar $2. Saa Francisco, Calif.: P. E. Kur-nick $1.
Helens. Mont.: Jos MiheUch $1. Skapaj S2SS.S4; prejšnji lakaa SC.1S7.7S, skapaj IS.S7S.7S.
Kadar se spomnite svojcev v sUrem kraju, pošljite jim lanski la pa letošnji Ameriški dre-žiaski koledar! Stane letešaji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov ia vsote, druge isvršiaif mi.
varok, da nisem že prej shodil Zatem se spominjam tistega jutra par let pozneje, ko je naju oče poklical z besedo: "Mame ni več ..."
Natančno se spominjam belih z apnom pobeljenih sten, brenčanje muh, ki so se zaletavale v okna. Zdi se mi, da čutim še vonj voščenih sveč, katere so gorele ob odru. Zavlekel sem stol in zlezel nanj. V hiši ni bilo takrat nikogar. Gledal sem dolgo — dolgo v obraz maters, ki je mirno ležala na odru. Oči so bile zaprte in v rokah, katere so bile sklenjene v molitev, je bil črn rožni venec. Obraz je bil bled, kot stene v ozadju. Iz obeh nosnic in v kotičku ust so bile proge krvi. Dolgo sem gledal Smrt mi je bila takrat še nepoznana. "Mama spi — in kadar se zbudi pa bo vse dobro."
Oče je ostal sam z dvema nedoraslima otrokoma. Po enem letu je sprevidel, da obdelavati posestvo, kuhati in oblačiti otroke ne zmore sam moški. Pa se je ponovno oženil.
Moja mačeha, katera je umrla deset let pozneje ravno na isti dan kot je umrla moja mati, je bila dobra ženska. Bila Je tudi dobra pevka, in kot so časih ženske, tudi malo sitna. Z očetom sU se dobro razumela, ali ne ravno preveč dobro z mojo se-
dar mi je oče naložil bati ne, Je bila navadno lUTmoji strani. In za dobo mojega učenja je ona dostikrat posredovala, da mi je oče poslal kakšno krono, katero sem vedno potreboval.
Sestre Rezike naloga je biU še od vsega rafretks—paziti na braU, kar je vršila na prav tiranski način. Vodila me Je za roko, ko sem bil še v suknji ter pozneje, ko sem dobil prve hlače. V cerkvi sem moral na mojo veliko sramoto klečati med dekleti. Vsak upor za osvoboditev iz tega matrijarharstva je bil zaman. Sele ko sem začel ministri-reti, sem se deloma osvobodil. Prvo kar sem napravil, ko sem dobil malo moči, je, da sem jo prav pošteno pretepel, za kar sem na njeno za tožbo dobil čedne batine od očeta. Pa saj to se dogaja v vseh družinah.
Moj oče je bil krojač po poklicu. To svojo obrt je v večini vršil v zimi ko ni bilo poljskega dela. Njegovo krojaŠtvo seve ni bilo ravno moderno, ali kar je napravil, je bilo ne samo solidno, kar potrebuje naš kmet na vasi, ampak tudi Učno izdelano. Njegova želja je bila naj sledi njegov sin pO isti poti, ter je za dosego te želje plačal vse stroške za moje učenje iste obrti, Uko da sem Že v mojem sedem-najsterA letu odprl svojo lastno krojačnico doma pri Sv. Križu.
Vse bi bilo v redu, če bi ne bil človek mlad in ako bi ne bilo deklet. Tako se je zgodilo, da sem po sedmih mesecih bankrotiral ter neko jutro izginil z doma, nakar se nisem povrnil domov za več let.
Oče je poplačal moje dolgove
in ko sva se po letih zopet srečala, je bilo vse pozabljeno. Bil je ne samo moj oče, ampak tudi moj tovariš in prijatelj. Hotel je, da osUnem kot edini sin doma. Ali m^ne je gnalo po svetu. Kadar si enkrat okusil popotni prah belih coat, je nevzdržljivo osUti na enem mestu. Obljubil sem mu ob slovesu leU 1912, ds se po par letih gotovo vrnem. Vrnil sem se leU 1929, in takrat svs se zadnjič videla.
In vendar sem vedno misli na ponovni obisk. Ali prišU je depresija in zatem zopet druge zapreke ter končno vojns, kste-
Dcpisovala sva si stalno. Moj oče, če tudi ie bil rojen 1. 1853 ter mu ie bilo ob njegovi smrti devetdeset let, ie znal dobro pisati in citati.
Sedaj, ko gledam na kopijo njegove oporoke, katera jc bila r>oslana it okrajnega sodišča v Trebnjem* mi vse to stoji pred očmi kot da se je vršilo včeraj zunaj na mojem vrtu. Ze leta nazaj sem mu pisal, nuj ve« moj delež odpade sestrinim otrokom in ko ponovno čilam točko štiri v oporoki: "Moj-sin Jožef Oven, če se kdai vrne iz Amerike, naj ima do svoje smrti stanovanje v sobici levo od glavnega uhoda in v slučaju njegove bolezni v tej hiši vso postrežbo in hrano. Vse to pa le na izrecno njegovo željo."
Tak je bil moj ooe. 6e na smrtno uro se je spomnil na svojega sina tam v tujini... in jaz nisem bil Um, da bi mu stisnil roko. Veliko je doživel v svojem dolgem življenju. V mladosti je bil vojak. Se udeležil vojne okupacije Bosne in Hercegovine. Izgubil dve ženi ter doživel dve svetovni vojni. Umrl je sredi največje in naj-strahovitejše nemške ofenzive v oktobru leta 1943. Nemci so odgnali zadnjo kravo iz hleva, vzeli vse vino in zadnjo kokoš. V hiši pod streho je ležala mrtva, ubita ženska. Sola, cerkev, pošta je gorela. Devetnajst moških, katere so vjeli Nemci v vasi, je bilo pobitih in ženske, kajti moških ni bilo več, so v joku zbijale rakve in kopale grobove ... In v tistih strašnih dnevih si za-tisnil svoje trudite oči. Skoro gotovo si v duhu videl boljše dneve, dneve, ko bo sijalo soln-ce, ko bo zemlja ponovno svobodna — saj je bila dovolj namočena s slovensko krvjo. Le škoda, da nisi doživel dneva njenega osvobojenja.
Važna seja Iduba št. I JSZ	i
Chicago, ill. — V petek večer 25. junija se bo vršite seja kluba št. 1 JSZ. Bo miva. Podana bodo poročila s konferenčnega zborovanja Prosvetne matice, ki se je vršilo predzadnjo nedeljo v Milwaukeeju, o volilni kampanji tretje stranke in o različnih naših problemih. Kar je za nas še posebno važno, bo uspeh ali neuspeh piknika, katerega bo imel klub 17. julija pri Ketfu. Pridite na to sejo vsi člani in članice kluba, ker klub potrebuje vaše navzočnosti in sodelovanja, posebno še v tem važnekn tekočem letu. — Louis Zorko, Ujnik.
Najcenejše blago na
Ker predsodki sdse aidani na rasumu. Jih Je s logike uničiti.—Tjrren
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to» da Truman postal kar na enkrat celo "radikalnejši" kakor Je Henry Wallace, to mi nikakor ne gre v glavo! Cemu ai kil ra* dikalen rajše ed prvega dne, ka Ja nas^dM Beoaevelte? A namesto tega je izročil zvezno administracijo velebankirjem s Wall Streeta. Seveda, sedaj se mu gre ss glasove ln v volilnih kampanjah se vsi prilizujejo ti« sti množici, ki ie v večini. Zal, da delavska masa tega ae sape* pade iii zato meče svoje gtaeove proč proti samemu sebi.
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Mali Stefek z Medvedščaka
(Nadaljevanje.)
Pod večer najraje teka po rebri med gornjim Medveščakom in še nezazidanim delom vzpetine. Ljudje hodijo po stezi čez travnik; zaljubljeni mladi pari posedajo osameli v travi; ljudje, ki stanujejo v sosednjih hišah, ženejo pse na sprehod; otroci ae igrajo pod nadzorstvom varu-- hinj. Puck se prikaže nenadoma, sam, bos, gologlav, v kratkih hlačicah iz ogoljenega platna. Krepak je kakor dren, hiter kakor zajec, odkritosrčen, vesel in odločen. Vsakemu se približa, toda samo za hip; vsakemu kaj pove, a ne čaka odgovora. Vsi ga radi gledajo, zlasti še ženske.
—	Deček, čigav si? Pri kom živiž?
—	Kako da te mati pušča kar takole samega? Domov te spremim. Glej: cigani gredo!
—	Počakaj! Poslušaj!
Pa se ne ustavi in ne uboga; odide in se zopet vrne; izgine, pa se zopet prikaže. Tudi jaz iz-tegujem roke za njim, toda njegova hoja je podobna letu metulja, Vse v njem drhti in tre-peče od zdravja, moči, norega in alepega veselja. Ne da mi miru; aares bi rad storil, kar pravijo, da delajo cigani: ujel bi ga in ukradel, odnesel pod svojo streho. In neki večer, ko se je spuščal prvi mrak, sem res imel priložnost, toda otroka vendarle nisem ugrabil. Nisem mislil nanj, ko se je znašel pred menoj.
—	Gospod, ali bi hoteli?
—	Kaj sinko?
—	Domov me odnaaite. Tja doli.
—	Daj mi roka.
Iztrgal se je
. — He tako. Nedte a*
Pahl ta nasal? Kakšna
muha pa ja to?
—	To zmore ia pomet ač Jo-žina, ki ja starejši kakor vi.
—	Beži no, beži! Roko!
—» Nočem. *
Sprla bi se bila, da ae nama ni pridružil starejši delavec, ki je prišel mimo:
—	Pa me ti nasi. Tja dedi do konca poti, potem čez jarek do drvarnice za rumeno trinadstop-nico, *— je paglavec nagovoril moškega, toda a takim glasom, da se mu ja takoj prikupil.
—	Bom, pišček! — in ie ga je hotel vzeti v naročje.
Otrok se mu je zmuznil, skočil mu na hrbet, tam dobro se-del in za vpil:
—	Tako, da! Ti si krepkejii kakor Jožina.
In izginila sta v temi proti svetilkam na spodnji, široki ulici.
Tisto noč sem kasno zaspal.
Otrok mi ne gre in ne gre iz glave. Se vedno ga vidim na rami moža, ki ga je skozi temo odnesel proti svetlobi. Zakaj ga nisem jaz tako oprtal nase in ga odnesel? Nositi otroka, — kako sladko mora biti to! Kolikokrat me je že skominalo po tem? ... Vnovič obujam v spominu staro sredozemsko bajko. Junak je onemogel in oslepel. Ni se okrepil in spregledal, dokler si ni zadel na rame otroka in pustil, da.ga povede proti vzhajajočemu soncu. Jaz pa že dolgo časa slabim, vid mi peša in hodim samo proti zahodu. Ali ni usoda postavila tega malčka na mojo pot? Pa sem... Da, delavec ne pozna kakih bajk s posebnim pomenom in naukom; toda njegov nagon sluti dalj kakor moj; tudi srca je v njem več, bi dejal, kakor v meni. Da; nositi!...
Ko sem se drugi dan zbudil, sem se čudil, zakaj sem bil ponoči tako nemiren. Otresel sem se teh misli in skoraj na glas spregovoril:
—	Vse to ni nič drugega kot zapoznelo hrepenenje nezado-voljenih očetovskih občutij. Shakespearov Puck je izmišljeno elemnetarno bitje; Gavroche je nekak simbol velikega francoskega romantika; nič skupnega nimata s tem zagrebškim po-
tepencem. Beži no!'
*
Toda čez nekaj dni sem zopet šel na vzpetino.
Sonce je zahajalo pod rdečkastimi oblaki nekje nad Cmro-kom, stolpi na Mirogoju pa so bili kakor s krvjo obliti stolpi kake trdnjave. Videz je bil, da bo nocoj eden najlepših večerov poznega zagrebškega poletja. Mimoidočih je bilo vedno manj, la na obronku ja nekaj moških kosilo travo. Okrog njih ja aka-kal in vpil tisti deček. Ko me ja zagledal, je pritekel k mani. Tokrat je pustil, da sam ga prijel in dvignil	V * -
—	Ha! Vidita, da le gre, — mi ja dejal.
Ofcsul sem ga s vpraianji. Čigav ja? Kako da aa sam ia skoraj nag potepa okrog? Dišal ja po mrvL Zaupljivo ae me je dotikal, ko da sva stara znanca; toda skoraj da se mu ni ljubilo poaluiati, kar aem ga spraševal; odgovarjal ml je nedoločno, izr vedel sem samo to, da mu je Stefek ima in da stanuje tam spodaj: pot, jarek, zadaj sa veliko, rumeno hišo. Izmuznil aa mi je iz rok, izginil je, pa zopet prišel. Medtem se je stemnilo, prve luči so se zasvetile, okrog naju je postalo pusto. Umiril
isa J*.
—' Odšli so, — je dejal in kazal nt kraj, kjer ao bili prej kosci.
—	Kaj zato?
—	Strah me je. Rad bi šel domov. Kdo me bo zdaj nesel?
e
e •
e
: e
:
e
: e
e •
e
e •
e
e a e
: e e e e e
:
: e
: e e e
: e
e
f-
e t«
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA MUSTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUfTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Naroča ima sa Zdrmfteae driave (IiiiibM Chieaga) la Kaaade o SS.SS aa leta; S4.SS sa pel lata; aa šattf lota; ss Chieaga la o
Cook Ce., fS.SS sa cele late; M U S* pol leta; sa taosemstvo $11. o
#
e
....	i ■ ■	— o
■ ■1	o
Noslov n liti In toiniltvo ja:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Nazadnje sem ga razumel. Prav zares je bil kakor metulj ali ptiček: čez dan ga je bila sama živahnost in objestnost, ob prvem mraku pa strah in mir. Toda tudi to pot nisem popustil. Moral mi je dati roko in oditi z menoj doli. Čudno se ml je zdelo, ker sem moral peljati bolj jaz njega kakor on mene; samo z besedami mi je pomagal. Stopila sva v grmovje, prekoračila jarek, prišla pred kolibico za visoko hišo v široki ulici. Koli-bica ima vrata in dvoje oken. Luč gori v nji. Nekaka kolnica je to — drvarnica ali celo senik
—	preurejena v revno stanovanje. Debela ženska kuha v njej na napol podrtem štedilniku. Sliši naju, pa se ne ozre. Ko me pa opazi, se začudi.
—	Vi ste ga prinesli nocoj, gospod? — vpraša malomarno.
Zdi se, da ne skrbite posebno za svojega otroka, — mi je uilo.
—	Za svojega otroka! Saj ni moj. "Tetka" mi pravi, pa mu prav za prav niti to nisean.
—	Nag je in bos.
—	Ni. Marsikatero darilo dobi od gospa, ki jim zjutraj nosi mleko.
—	Vi ste imeUarica?
—	Nisem. Samo tisto mleko raznašam, ki ga mlekar pripelje iz vasi. Težko delo, pa majhen zaslužek.
—	Pa vendar...
—	V dveh hišah moram stre-či. Nimam časa tekati za tem potepuhom. Pravite: bos. Železne čevlje bi moral imeti, sandalov pa nositi noče. Podivjal
—	Poskusiva. Kupite mu jih,
—	sem dajal in ji ponudil denar.
Vzela Je in takoj pokazala slajši obraz. Otroka je spravila k mizici in mu nekaj zlila na krožnik. Pa drugače je začela govoriti. Oh, kako rada ga ima in kako skrbi zanj. Toda slabega zdravja ja in reva. Ca bi ne bilo dobrih ljudi, bi poginila oba.
PusAl sam jo. A komaj sem aa ozrl, sem ae zgpšel pred starcem, ki ja molče stal v temi, naju poaluial ia drial| veliko metlo v roki.
—	VI ste Jo&na, — sem ga ogovoril.
THE FREEDOM TRAIN ali vlak svobode je potujoči muzej dokumentov, ki pričajo, kako je nastala ustava Zedinjenih driav, kako smo dobili civilne svobodščine in si priborili sedaj to sedaj kako drugo pravico. V tem vlaku so proglasi predsednikov — od Washingtona dalje — dokumenti is civilne vojne i*d. Kjer koli ta vlak ustavi — pojdite vanj in oglejti si listine, ki jih je vredno braniti — kakor so jih branili pred reakcijo v prošlosti.
Z V Vil A V M S K E I IV UREDNIŠKE MIZE
—	Mestni pometač, ki nosi otroka.
—	Da, gospod. Ko ae stemni, Stefek skoraj nič na vidL Zato aa boji teme, jaz pa zanj. Pod večer večkrat pomagam grobarja na Mirogoju kopati jame; ko se vračam po klancu, poiščem otroka, pa ga včasih tudi aeaam domov.
—	Tako! A kaj sle vi tukaj?
—	Podnajemnik pri 4ej ženski. V sobici za tistimle drugim oknom.
—	Našla sa bova, da mi poveste kaj o Stefeku in Tetki.
' — Prav. Toda eno vam le sedaj povem: sandalov noče otrok niti videti.
—	Ca bi kaj Ukega slutil, bi mu jih bil kupil sam
—	Toda tudi v tem primeru jih Stefek ne bi nosil.
—	Kako to?
—	Kar mu kdo kupi in prinese, ona proda. Otroku je treba dati samo kaj malo vrednega.
V meni je vzkipelo. Hotel sem potrkati na druga vrata.
Zadnji hip sem se zadržal in dotel.
(Dalje prihodnjič.)
John Krebel iz Clevelanda je poslal šest celoletnih naročnin in Anton Zornik, Herminie, Pa., sedemnajst.
Dne 15. junija predno se je odpeljal v stari kraj, se je oglasil pri nas Ludvik Medvešek. Bil je tu na obisku pri družini svojega sina Milana in mimogrede je posetil svoje stare znance v uradu SNPJ in v našem uradu. Obljubil je nam, da bo svoje vtise s tega potovanja o-pisal v Ameriškem družinskem koledarju in nekaj tudi o svojih dolgoletnih skušnjah v Clevelandu. Želimo mu srečno pot in veselo svidenje s svojci na njegovem domu pri Novem mestu. (Naslov: 2abja vas, št. 14, pošta Novo mesto, Slovenia, Yugoslavia, Europe.)
Minulo nedeljo je bil očetovski dan. Pa je tedfcn prej prišel k nam mladi Louis Marolt, ki je doma z Elyja, Minn:, a sedaj živi v Chicagu in nam naročil, da naj pošljemo po vestne knjige njegovemu očetu in njegovemu tastu. Redkokdaj se kak tu rojen fant spomni na take stvari. Pravi, da oba rsda citata. In se ju je spomnil s slovenskimi knjigami.
Jacob Setnikar je poslal članarino Minnesotske Federacije SNPJ sa Proavetng matico. Plačali ao jo za lansko in za to leto.
Naš zastopnik v Barbertonu, Aleb Ocepek, je poslal eno naročnino in pa sporočilo, da ker je nai naročnik Joe Rupnik v zavodu, naj mu ustavimo list. Bil je težko pobit na glavi v avtni nesreči. Bil je dva tedna v bolnišnici v Barbertonu in vsled udarca na glavi so ga potem podali v državni zavod. Pač nesreča, kakršnih se vse preveč dogaja. Ker že omenjamo Barberton, smo tam izgubili tudi bivšega zastopnika Mike Kopača, ki je umrl januarja meseca letos.
Iz Fontane, Calif., sta prišla na obisk v naš Center John Skavich in njegova soproga Pavla. Ona je sestra Minke A lese ve v Chicagu. S Skavičeviml je prišla tudi Mrs. Josephine Blasich, vdova po pokojnem Antonu Bla-sichu, ki je preminul letošnega januarja v Fontani. On je bil naš agitator v Illinoisu in potem v Califomiji. Bil je dolgo bolan. Skavičevi nam pripovedujejo, da se imajo naši Slovenci v Fontani in tam okrog dobro, a nekateri so prišli tja že po mnogih letih po umomem delu v premogovnikih in tovarnah, pa vz-
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Stmt ' CHICAGO 8, ILL ! Fina postrežba — Can« zmarna — Dalo jamčano
TELEFONI« CANAL TITS—TITS issssssssssssssssssssssssssssssssssasssstsssssssssssš
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CHNAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
, Tal. MICHIGAN S14S >
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SC TISKA PRI NAS
lic kalifornijski klimi niso več tako trdni kot bi radi.
Iz našega sosednega mesta, Argo, 111., oziroma iz bližine Summita, 111., pride k nam z ženo večkrat na obisk Jacob Adam. Bil je tu spet nedavno, obnovil naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad.
Josef Korsic, Detroit, je poslal šest celoletnih naročnin in pa naznanilo, da prirede v soboto 3. julija v korist Proletarca večerinko v Slovenskem delavskem domu na So. Livernois. Priobčeno je na drugem miestu v tej številki. Ob enem je poslal vsoto JR, ki jo je prispeval v tiskovni sklad Thom. Petrich $2.50, v sklad za svobodni tisk pa $2.50. K prej omenjeni veče-rinki je prispeval Peter Benedict, ki je bil iz Kalifornije na obisku, $20. Torej je že nekaj za začetek. Korsic pravi: "Škoda, ker Benedictu ne b? mogoče ostati tu toliko časa da se bi te priredbe udeležil. Ampak pomagal je vendarle.'* Res, Peter Benedict svoje somišljenike bodri in finančno pomaga. In kamor gre, reče dobro besedo za Proletarca.
Kakb neki se ima "Big" Tony Tomšič, od kar je odlel z mamo kakor naziva svojo leno, na novo Ženitovanjsko potovanje na severozapad? Morda nas bo razveselil s kakim dobrim poročilom v kratkem — morda predno bo to dotiskano.
Geo. Smrekar, W. Aliquippa, Pa., je poslal v podporo listu $10, ki sta jo prispevala Stefan Ogrizek $5 in $5 pa krožek Na-prednik Slovenk št. 13.
Dne l?s. junija sta nas obiskala Jos. in Lia Menton iz petroi-ta. Josipa vabijo v Jugoslavijo, ker je veščak v mehaniki avtnC^ produkcije. Toda v njegovih letih je bolje, da si nekoliko poči-je. Lia ima še vedno posledice avtne nesreče in hodi ob palici. Bili smo ju veseli, a žal — prišla sta v naš urad ob takem času, ko se uredniku s pripravljanjem gradiva za v tiskarno najbolj mydi. Pomenila pa sta se toliko več z upravnico Anne Beniger.
Obiskal nas je istega dne vedno zgovorni Frank Gerzetich iz West Allisa, Wis. On je blizu, kakih sto milj od tu, pa se bomo z njim že še kaj pogovorili. Nedavno sta nas obiskala tudi Louis Novak ter njegova soproga Mary, ki imata gostilniško obrt nekaj milj od Fontane v Califomiji.
Frank Maroh, Milwaukee, Wis., piše: 4Sem star naročnik Proletarca, in ker vidim, da mi bo naročnina kmalu potekla, jo obnovim rajše prej kot pozneje, ker ne želim, da bi mi ustavili list. Pošiljam vam v ta namen $3 in $2 v tiskovni sklad." Kdo ne bi bil vesel takih pisem!
Anthony E. Gnezda, Kinney, Minn., je poslal naročnino in prispeval v tiskovni sklad in v sklad svobodnega tiska.
% Frank Košak, Brooklyn, N. Y. je obnovil naročnino, ker kot pravi v pismu, je pogledal na številko v naslovu in vidi, da mu bo kmalu potekla. Ob enem je priložil $2 v tiskovni' sklad. Isto je storil Frank Alic, Pittsburgh, Pa.
Kjerkoli la kadarkoli, spomnite se Proletarca in shirajte prispevke v njegov tiskovni sklad. 1
DAN NEODVISNOSTI
Glas zvona svobode v filadel-fijski državni palači, ki je leta 1776 naznanil prvo javno pro-glašenje in čitanje Izjave neodvisnosti, odmeva skozi vse čase prav do naših dni. In vsako leto ob priliki te obletnice odlože Američani svoje delo ter prisluhnejo temu odmevu in se ra-dujejo. Ali koliko jih je med njimi, ki bi vedeli, da je bila ameriška neodvisnost še zavita v dvom komaj par dni pred proglašen jem?
Pred javnim prečitanjem velikega dokumenta, ki je oznanjal vlado, 44katere pravična oblast izhaja iz soglašanja vlada-nih", se je odigrala dramatična borba v Kontinentalnem kongresu — to je bil svet predstavnikov 13tih britanskih kolonij Severne Amerike. Borba je bila med onimi patrioti, ki so bili nestrpni za izvedbo neodvisnosti in onimi, ki so menili, da čas za neodvisnost ie ni dozorel. Neodvisnost je bila zanje drastičen korak.
Kdor ima vpogled v dogodke onih dni ve, da kar je prišlo do svojega vrhunca 2. julija 1776, je imelo svoj začetek v konfliktu med prebivalci kolonij in Britanci — to vojevanje pa ni bilo v resnici borba za neodvisnost, ampak predvsem borba za "pravice Angležev". Stvar pa ae je tekom borbe same spreminjala, kakor ao ae spreminjala okolščine. V boju med koloni-jalci in Britanci, najprej v Novi Angliji in potem na Jugu, Je pričel rasti revolucionarni duh med ljudstvom v teh predelih. Vstajala je zavest Američanov, ljudstva, ki si lahko zgradi lastno deželo, lastno bodočnost. Med njimi se je čezdalje bolj širila ideja, ločitve od matične domovine Anglije. Ker pa vojna ni prizadela osrednjih kolonij do časa po oklicu neodvisnosti, so bile te kolonije previdne. To je bilo očitno 7. junija v Kontinentalnem kongresu, ko je bila predložena reaolucija za odo-brenje zahteve neodvisnosti. Osrednje kolonije se niso ogrevale za resolucijo, ki je izjavljala: "da združene kolonije so in bi po vsej pravici morale biti samostojne in neodvisne država
vianosti. Osnutek je spisal Thomas Jefferson in je bil isti predložen kongresu 28. junija. Prvega julija so se pričele debate — glasovanje, ki je bilo izvedeno ta dan, je pokazalo, da je devet držav oziroma kolonij za resolucijo. Pennsylvania je bila proti, enako South Carolina; New York ni glasoval, kolonija Maryland je bila razdvojena. Eden njenih delegatov je bil odsoten — brž so poslali posebnega sla ponj in on je za jahal konja ter se nemudoma podal na pot jezdeč 80 milj do Philadel-phije. Ves zaprašen in izmučen do onemoglosti je prijezdil julija v državno palačo. Dospel je ravno v pravem času, da je glasoval — njegov glas je bil za resolucijo, nakar sta spremenili svoje stališče še Pennsylvania in South Carolina — resolucija je dobila 12 glasov, nobenega proti. Teden kasneje, ko so britanske čete zasegle Staten Island v državi New York, je tudi državna konvencija te kolonije odobrila resolucijo in doseženo je bilo popolno soglasje.'
Kontinentalni kongres pa ni bil čakal na New York, da ae odloči, pač pa je že 4. julija formalno sprejel Izjavo neodvisnosti, uradno poznano kot "Soglasna izjava trinjastih Zed. držav Amerike." Dne 5. julija je nemška publikacija v Philadelphiji, "Pennsylvanischer Staats-Bote", prineslo prvo vest o tem vele važnem dogodku. Naslednji dan pa je "Saturday Evening Post" prinesla celotno vsebino Izjave. Dne 7. julija je bila izjava objavljena v "Staats-Bote" v nemškem prevodu, dne 8. julija pa je zvon državne palače, zdaj nazvan zvon svobode, klical prebivalce skupaj, da prisostvujejo prečitanju Izjave neodvisnosti. Kopije Izjave Da so posebni seli ponesli v druga mesta in kraje. — VI. 1776 so ideje zapopadene v Izjavi neodvisnosti plodno delovale ter vplivale na mišljenje tedanjih Američanov. Filozofija in ideje vlade v smislu te Izjave so v dobi revolucije napolnjevale ljudstvo z neodoljivo željo njihovega u-resničenja in temu zgledu moramo slediti tudi v L 1948, kajti pravice in svobodščine ter neodvisnost je treba vedno bra* niti.	i Common
»i
Sledile ao debate. 10. junija je bil imenovan odbor petih članov, ki je imel nalogo sestaviti izjavo v smislu predložene resolucije — to izjavo danes poznamo Američani kot Izjavo neod-
SLOVENE RECORDS
m com
C-ISSI as
c-iiu Ifkmfli
Tyrol; St. CMr C-1SSS Too ypin
C-llSt Alpiaa'
C-1H1
C-1SIS
T-ISS T-ISS T-114
K4T4 Na
, CSarioa (Clara) PRSal R-STS ClinUai*! VaUok Mala Naeek. Polka J. Paruah aad kis Tsv. Band
Write for tsm Mot of all bow SLOVENE records, the largest nlietiis la Uflk, by the bait Slovene artiota, tot
PALANDECH'S
SN S. Clark Strast, Chicago^, DL
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Ceno $5.00
ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO Cene $2.00
ArUt «Mi knjig )• Dft. F. J. K ESN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
I
IRP^tyjfiGT IN OrtlOINAL
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
. (Nadaljevanje s strani.)
svetu, ki ima res stik z Bogom. Ta novi odrešenik se podpisuje z "dr. Frank B. Robinson". Pravi, da se te prvotno učil za baptist ič nega duhovnika, a je izpre-videl, da v starih cerkvah ne bo moqrl nriti do Boga. Zato ga je začel iskati na svojo roko. In res se mu je prikazal ter govoril z njim. Tako je nastala nova "edino zveličavna" vera. "Literatura", ki io nam pošilja ta cerkev iz Moskve v Idahu pravi, da ima privržence že po vsem svetu in da prejema nešteto pisem iz vseh dežel. (Lagati znajo da kaj!) Tudi v naš urad pošilja ta cerkev svojo robo. To pomeni, da iztikujejo za naslovi vsekri-žem. Novo "vero" ponujajo pod firmo "New Psychiana Religion". Sveto pismo in božja razodetja" v njemu je napisal omenjeni "dr." Robinson leta 1446, čim je namreč z Bogom osebno govoril. Komur je torej za zveliČanje, naj temu novemu "mojzesu" pošlje za 27 pridig $35. Ali pa če "spreobrnjenec" tako želi, naj pošlje $1 in potem po "$3 vsak mesec skozi 14 mesecev.
Ameriška pošta je zelo. budna — trdi, da je v lovu za prevaranti, ki zlorabljajo ljudi * pismi po pošti. Toda ta novi "moj-zes" izfema neuke ljudi že kake tri leta in nihče mu še ni stopil na prste. V Moskvi v Rusiji hi takega sleparenja ne dopustili. In zate tukaj trdijo, da tam ni "verske" svobode.
Soeitflisfka Angelina Marlen se bori v parlamentu v Rimu za odpravo legalizirane prostitucije V Italiji. 'Tjegahrfh" borde-lov je V italijanskih mestih vse-polno. Dobite jih v gosposkih predelih in v proletarskih četrtih vsakega mesta. Državi plačujejo visok davek po merilu, •kolikor se računa" In računa pa ae po merilu, kakšen je bor-
visoko in
serno v cerkvenih stvareh temveč tudi "politična gospodarica
Siccr se prostitucije nc more od praviti s kako postavo, empal se jo lahko omeji z ustvarja njem ljudskega blagostanja in z vzgojo, ki bi pobijala hinav ščino in dvojno moralo V ameriških mestih so jo začeli odpravljati, r.arner legalne bor dele — v veliki meri pred do hrimi 25 l&ti. Le malo je še krajev, ki imajo dovoljene zloglas ne hiše. Ampak ta starodaviu obrt seveda s tem ni bila odpravljena, pač pa postavljene izven zakona. Tudi Sedanji ne postavni bordeli plačujejo "li ccnco", kot so jo "postavni", 1« da gredo sedaj dohodki v žepe varuhov postave. A včasi kakega zalote in ga kaznujejo, česar pa se v državah s "postavno" prostitucijo ne more dogoditi Razen ako 'Varuh postave" vzame del "davka" zase namesto da <bi oddal vso vsoto državi.
Unija petnolskih delavcev v New Yorku, pripadajoča k AFL, je odklonila naložiti jugoslovanski pamik "Radnik" s tovorom, ker so "pobožni, patriotični po-molski delavci in mornarji" (kdaj pa je bil še kak mornar ali pomolski delavec "pobožen" T) videli v predelih pami-ka velika portreta Stalina in Tita. Tovor, pripravljen za to ladjo, je Vključeval avte, razne stroje, živila in pa del zaloge bolniške opreme, ki jo je nakupil SANS iz sklada za otroško bolnico, "fhavko", oziroma upor, da take ladje ne bodo naložfli, so začeli delavci "na svojo roko". Teko je zatrdfl 16. junija njen načelnik ln dejal, da jim idelavcem) "nič ne zameri". Vendar t* jim je svetoval "razsodnost", ali z drugimi besedami, da Daj ladjo naiože. Naredili ao *Ji s to neumno demonstracijo vseeno nekaj škode in pe zamudo. To vse priča, kako v bedaste akcije vodi fanatike
vojna proti bloka.
kot pa
plačujejo tudi višje davke »a bordeli, kjer ae dekleta
je lefts v Italiji ***** dana, ne pa hinavftčina s bordeli, v katere zahaja neit*to "nesrečno oženjeirik" umikih. To1 povedo pri Spovedi in jim jc. odpuščeno. Tudi po nevi ustavi
jo more Tako n. pr. nijevi ženi
Urnega ia na nefi
trdi, da je poro-*K*na stvar, ki
"PtRETNE LINIJE SO BORBA. Toda ne vedno zmagovita borba. To se je Izkazalo v stavki delavcev v tovarni traktorjev v Peoriji, 111., lu je že več tednov za nami, ne pa posledice. Unije se iz takih neprilik in iz nesloge lahko veliko nauče.
Thomasov "Socialist Call" se
hvali s članki, ki so bili v "prid" da kandidaturi Normana Thomasa priobčeni v raznih listih širom dežele. V izdaji z dne U. junija je imenovan v to hvalno kategorijo tudi' elevelandski "Plain Dealer". To ni dobro ne za Thomasa ne za njegovo strujo, ki se še vedno označuje s S. P., dasi je od tega znamenja zašla silno daleč. Kadar te kapitalistični tisk hvali zgolj radi tega, ker si proti ''komunizmu" in "kodunistom", proti Sovj. uniji tesnjenim "sa-telitkam", tedaj je nekaj narobe — ne v "Plain Dealerju" pač pa v Thomasovi skupini S. P. In
"Ameriška domovina" pravi, je urednik Proletarca leta 1940 zapisal dobesedno: "Parlament v totalitarnih državah ... pa če tudi ima (njegova država) 90 milijonov prebivalcev, lahko opravi svoje delo v enem dnevu." V sredi tega odlomka je "A. D." potisnila zraven ("kot so, recimo danes Rusija, Poljska, Jugoslavija etc."). To dela vtis, kot da je Proletarec tako pisal, česar pa v letu 1940 ni mogel, ker Poljska je bila okupirana, Jugoslavija pa — dasi diktatura — blizu napada. Kar je imel urednik tedaj najbolj v mislih, je bil takratni Hitlerjev parlament, ki je ploskal od sile in Hitlerjev govor s ploskanjem
da ostanemo živi kot progresivno misleči in socislistično orientirani Slovenci.
Na zadnjem zborovanju v^ Waukeganu smo tudi razpravljali o progresivnem gibanju, kateremu so dale inspiracije či-kaške volitve za sodnike in re-ZtAtat glasov, ki so 4tti dobili kandidati za sodnike na progresivni listi Nekateri ste bili takrat še v dvomu, da se bo iz tega kaj razvilo. Smatrali ste, fia je to lokalnega pomena in iudi ne brez vzroka, ker takih j je bik) v proslosti že nič liko in so bili le začasno lokalnega pomena in potem je vse zaspalo. Vse drugače se pa razvija to progresivno gibanje in tli več samo lokalnega pomena, pač pa je postalo kri in meso ameriškega ljudstva. Ce se ne motim, je že več kot polovica držav, ki so že imele konvencije, kjer so formirali progresivno stranko, druge se vrstijo in bodo imele v bližnji bodočnosti svoje državne konvencije. Proti koncu julija se bo vršila v Philadel-priji, Pa., konvencija, kjer se bo formirala narodna organizacija progresivne stranke in bo uradno nominirala Wallacea za predsedniškega kandidata in natorja Taylorja za podpredsedniškega. Po vseh Zed. državah je ves progresivni aparat v akciji. V nekaterih državah so že
sednik nove vlade.
Vsa industrija na Cehoslova-Škem je podržavljena in enako vsa druga velika podvzetja.
JuposLvifa ima dve veliki potniški ladji
Nedavni incident V New Yorku (dne 15. junija) in že nekateri prej so v ameriškem tisku oglašali kar tako, brezplačno, jugoslovanski parobrod "Radnik". To je bivša ameriška ladja, ki ima kakih deset tisoč ton teže. 'Prevaža potnike in- to vor mer ameriškimi in kanadskimi lukami na Atlantiku v jugoslovanska pristanišča ob Jadranu.
Za najboljšo jugoslovansko ladjo te vrste pa je oglašana "Partizanka". Ta plove večinoma m?d pristanišči Jugoslavije in avstralske ter v argentinske luke. Obe ti ladji sta izvozile že mnogo jugoslovanskih izseljencev nazaj v jugoslovanske kraje.
•Sedaj le nekaj besed o "Par-tizanki". *
Zgrajena je bila leta 1927 v New Portu, v Zed. državah. Njeno prvotno ime je bilo "Shavnee". Bila oziroma je 125 metrov dolga, 19 in pol metra široka in njena hitrost je računana 20 milj na uro. Ko je bila prvotno zgrajena, je imela prostora za 640 potnikov. Od kraja
di svojo trgovsko mornarico — z velikimi napori, a je že sedaj presegla tisto, ki jo je imela predvojna Jugoslavija.
Vabilo na občni zbor Slcv. del. doma
Springfield, III.—Naznanjamo članom in delničarjem Slovenskega delavskega doma v tem mestu, da se bo vršil občni zbor v nedeljo 4. julija. To je namreč glavna letna seja in ker bo va-?,žna, je potrebno, da pridete vsi " katerim ie količkaj mogoče. Prične se ob 2. popoldne.
Kakor na vsaki taki seji v preteklosti bodo izvršeni razni zaključki tudi na seji dne 4. julija. Vse to pa potrebuje, da bemo skupno delovali. Predloženi bodo tudi popolni letni računi za fiskalno leto, ki so za dom zelo zadovoljivi.
K temu uspehu je.veliko pripomogel v vseh ozirih gospodinjski* klub. Zato zaslužijo za svoje delo zahvalo in priznanje.
Na dnevnem redu bodo tudi volitve odbornikov doma za prihodnje poslovno Meto.
Po končanem dnevnem redu se bo pričela za vse delničarje in člane prosta zabava in postrežba bo brezplačna. Torej na svidenje 4. julija v SDD.
John Goršek.
še bolj narobe pa zato, ker Thomasa še posebno slave radi njegovih napadov na Henry ja Wal-1 vred je bil šir jen po vseh ame-
Ladja "Radnik" - ako ne bi
bi imela odpeljati iz newyorške luke 16. junija. Na nji ae je odpel jel v stari kraj poleg mnogih drugih Ludvik Medvedek iz QMMenda. Pa je naletel takoj ||H On jih ie ve*
na
jen.'^o^s^mu bile bolj v zabavo kakor pa v zadrego.
edinole smrt f je storilo Mussoli Vedela je, da Un*
in de z njo v javfteiti ki v cerkvi! ae je to ptvzzie in morala je ostati prt mefto, iti je ni maral. Svobodna Je Ma«e, ko so nje-^ ga in njege^o l^i^^ubm ih Ju
Italija,	Hi Portugalska
so edine drfev* v Ivrqpi, ki imajo "legalne" kardsls 1n do-nfcžejo dohodke vlpdam. Vse tri so tetdHftke tn v vseh treh je katoliška ceritev vrhovna sile lie
sa egaAe", "zob aa zob", ln f* "kdor ee z mečem bojuje, boz mečem pokončan", ao atari pregovori. Ako nagajajo delavci jugoslovanskim ladjam v New Yonm, to kot eo k prej sovjetskim v Ban Prtffidscu, to ae lahko vrne našim ladjam v Trstu, v Vledivostoku, v italijanskih in raznih dragih lukah. Ni prijetna — U "mrzla vojna" in vsi, ki 4e nete, naj ki bolje premislili, kaj, ako se bi sporazumeli pa se bi rajše kar tako tja pa aem nekoliko polasali, namesto da tirajo svet iz "mrzle" v vročo vojno.


I 11
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KOfclST
PROLETARCA" ?
lacea. Ko je bila socialistična stranka pod vodstvom pionirskih socialistov, so io batinali kot sedaj tolčejo vsakega, ki je reeen delavec za odpravo kapitalizma, in mu nadevajo pečat rdečkarja", "sopotnika" in "komunista". Tisti, ki so šli skozi dolgotrajne borbe predno je sploh kdo rasno sanjal o kakem prevratu v Rusiji, vedo, da se bili v onih letih socialisti bičani, zapirani, obešeni In da so jih streljali na ulicah. In takratni tlak jih je slikal za barbare, ovite s krvavo rdečo zastavo, la prekucuhe — kakor to nadaljuje danes pod novo masko in z novimi označbami. Toda napredka ne morejo ustaviti sedaj kakor gn niso mogli v prošlosti. Zavro ga lahko za nekaj čaea, a zavora odneha in je zamah naprej potem {oliko hitrejši.
riŠkih radio-omrežjih. In enako je veljalo za Italijo. Seveda, da se pri "A. D." jeze nad sedanjimi totalitarnimi državami, je razumljivo. Toda spretno izpuščaj o Španijo, Portugalsko in druge klerofaŠistične diktature. In nič se niso zgražali, ko ao tako diktaturo ustanavljali klero-fašisti v Avstriji. Niti niso nikoli lomastili po Mussdlinijevem terorju, saj tako ne, da Jim ki človek verjel. — Mi smo proti vsaki diktaturi, ako je diktatura, ki tlači mnotioe v pred privilegijev. Treba pe je razumeti, de te nove takozvane diktature skušajo oteti narod in ga izvleči izpod starih okovov, zato, da si zgradi nov red sebi v dobro.
nabrali zadosti podpisov, da bo je ta (takrat ameriška) ladja vo-stranks oficielno na volilni listi, žila potnike prvega razreda na po drugih, kjer je še čas, se jih črti New York-Miami, še nabira, ker v večini držav Ko je Amerika stopila v dru so zakoni zelo strogi za us ta no- I go svetovno vojno, je bila mobi vitev nove stranke, predno pri- lizirana tudi Shawnee. Preure-de na volilno listo. Odbor pro-: dili so io v vojaško transportno grešivne stranke je trdno pre- ladjo. Na njej so dobili prostora pričan, da bo na glasovnici v za 2500 vojakov, najmanj 44tih državah in mor-; Med vojno je prevozila vsa da tudi v vseh.
Propaganda-proti progresivni stranki je velika in zelo grda. Mnogo ljudi, ki mislijo progresivno, se je ustrašilo in se boje biti dktivni. Seveda, volili pe bodo. Zeto je pe dolžnost toliko bcftj tistih, ki smo utrjeni v delavskem ln radikalnem gibanju, da smo aktivni. Pri letošnjih volitvah se net* Ho samo, kako si bomo izboljšali svpj delavski
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
pcftožej, ker je tudi važno, into bo imela
Ako ste prijatelj pridobite me letos
sej iiiji
POROČILO LOUIS Z0RK0TA RA KONFERENCI PROSVETNE MATICE
e PrMeMvajmo mm NOW naročnikov e Obnavljajmo naročnino TbCNO čim poteče e AgttftsajBM nai dragimi efofolkl,
v fMUtakW tUkevm te ta« dragim
e Oglašajte v MMLtfrJUUfr »dUdks Areštev ln drage stvari
e Naročajte
ie le angleške knjige
DftCftlNSKI
e Naročite KOLEDAR tudi svejeem v starem kraje
e Poskrbite, da si
■OLRDAR ŠM Ml, Ii
VsflMt iiej tferi po hotno
m mrl Urš krMkmt fežove zmagovalil
Louis Zorko, Ujnik Prosvetne matice za illinoisko-wisconsin-sko okrožje, je imel na zborovanju te ustanove dva poročila. Enega o splošnem političnem položaju, drugega o financah, o raznih drugih aktivnostih pa so poročali drugi, kar bo v zapisniku.
Tu objavljamo Zorkovo poročilo z ozirom na političen položaj, kakor ga je podel na konferenci v Milwaukeeju dne 13. junija t. 1.
Dragi bratje in sestre—tovariši!
Minulo je osem mesecev kar smo se zadnjič sestali na slični konferenci kot danes in sicer v Waukeganu. Na dotičnem zborovanju smo razpravljali kako gntotno pomagati Proletarcu v današnji draginji in ga rešiti Iz dolgov, v katerih se nahaja. Priporočali smo društvom, ki so Člani Prosvetne matice in navzočim zastopnikom, da skuša
■ - - >_i----- A » ^ 1 JL T. _TL
jo aranžirati utino pnreaoo, katere dobiček bi šel v sklad Proletarca. Društva in zastopniki v Waukeganu in North Chicagu so* se konferenčnemu priporočilu odzvali in osnovali kulturno priredbo v nedeljo 9. maje t 1. V sporedu so sodelovali m!lwauški "Naprej", čikaški , elevelandska "Zar
e»eeeeee**eeeeeeee*eeeee«
\ BARETINCIC & SOM
POGREBNI ZAVOD
Tat
414 Breed llreet JOHNSTOWN, PA
i
t
ja" in zbor S. N. doma v Wau-ceganu. Program je bil impo-zanten in ni ga bilo udeležence, da ne bi bil zadovoljen. Uspeh e bil moralen in finančen. Za-nvalo zaslužijo vsi zbori, ki so sodelovali brezplačno, kakor tudi društva, Dom in vsi delavci n delavke v Waukeganu in No. Chicagu za prvovrstno sodelovanj* Proletarec je dobil ves prebitek te priredbe, kar mu m šen krize, v katero so ga pahnile razmere in to še zdaleka ne O tem bodo lahko poročali drugi, ki so v odboru lista. Omenim naj le, da take priredbe, kot se je vršila v Waukeganu, bi se morale vršiti po vseh okrožjih, koder žive Slovenci f Zed. državah. Prvič bi bilo to v veliko korist listu, drugič bi s tem oživeli našo kulturo, in tretjič ie bi bolje med sabo spotndR in dobivali vzpodbudo za nadaljno skupno delo na progresivnem ln kulturnem polju.
če se ne motim, je ekiifc'utl-va JSZ in Prosvetne matice sklenila sklicati Zbor enkrat lo leto. In če bo zbor sklican ne; podlagi progresivnega tn kulturnega smisla, sem prepričan, da bo reprezentativen. Na nJemu se bo lahko napravilo podlago, na kateri se bo razpravljalo načrte za bodoče sodelovanje vseh progresivno mislečih Slovencev v Zed. državah in če ha-čete tudi v Kanadi. Is mojega vidika Je to potrebnp, če hočemo Slovenci ie kaj šteti in se udejstvovati na progresivnem delavskem polju in vršiti kulturno poslanstvo, ker to Je potrebno, da vršimo, če hočemo,
svoji jHBtzonm. ise važnejše je, ali bodo narodi živeli v prijateljstvu in eden z drugim sodelovali ka izboljšanje življenske-ga standarda in se kulturno razvijali? Ali bodo ponovno pižhiijenl v svetovno klanje — v tretjo svetovno vojno, v kateri bo uničena civilizacija? Samo pomislimo, koliko mili-rd je že in bo fte potrošila mertka, da o drugih državah ne govorim —
za oboroževanje. S tistim denarjem, ki ge bo samo Amerika potrošila ze militarizem, bi Whko zgradila toliko •hiš, de bi lahko imela vsaka ameriška družina novo hišo ln lep vrt pri njej. Torej & Vidimo Ifkfvlco, ki Jo dela reakcija ameriškemu ljudstvu, je že skrajni čas in naša ameriška narodna
in delavske dolžnost, da napravimo konec temu kriminalstvu In konec mednarodnega krimi-nalstva bo, Ce bomo vsi progresivno misleči Ameifkenci od sedaj pa do volitev aktivni v kampanji za progresivno stranko in njene kandidate s Wsi-laceom na čelu. Naše geslo naj bo: Wettace mora biti bodoči predsednik Zedinjenih držav!
morja, kjer se je bila bitka Nemci, Italijani in Japonci.
Po vojni je bila sedem mesecev v pristanišču v Zed. državah. Potem so jo kupili Portugalci in razvili na njej panamsko zastavo, ker je to cenejše in varnejše, kot pa ako se bi svoje (zastave) poslužili. Pod njimi je ladje dobila ime "City of Lisbon". Portugalci so jo predelaii iz vojaško-transportne v potni-ftko ladjo s I. in nL potniškim razredom. Imela je v obeh prostora sa približno 800 potnikov. Vozila je med črto Lisbona-Rio de Janeiro.
Ze na tretjem potovanju pa je ta ladja zadela 300 milj pred Lisbono ob italijansko tovorno ladjo, ki jo je skoraj preklala, sama pa si je popolnoma razdejala zvoj prednji del.
lastnik je moral vsled visokih zavarovalnin, ki jih je bilo treba poravnati, to ladjo prodati in kupila jo je od njega Jugoslavija. Jugoslovanski ladjedelni-ški mehaniki ter jugoslovanski mornarji so jo v Lisbon! popravili, oziroma predelali in jo opremili za moderen potniški in tovorni brzotovorni promet.
Teko si nova Jugoslavija gra-
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot )
"Delavec" št. 8 SNPJ—piknik v nedeljo 7. julija v Forest Preserve, 114th Street.
Klnb št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
' 'Soeedje" št 44S SNPJ—piknik v nedeljo 18. julija v Demis Woods, Wolf Road med Ogden Ave. in 31. cesto.
v soboto 1. avgusta v PUsan packe, Albany in 2«. cesta.
Drnfttva ftt 1SS SNPJ—piknik v
nedeljo e. avgusta.
Pevski sber Prešeren piknik v nedeljo IS. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Slavija št 1 SNPJ—slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 1948 v Jednotini dvorani.
Pevski s bor prešeren — jesenSfc koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ.
Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani.
"Nada* št 1S2 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo SI. decembra v Jednotini dvorani.
KLUB ŠT. 1 JSZ
VABI NA
Zgodmvmško volne
SpVeVVvvmDe "U
CekMfbveffcem
Cehoslovaška je dobila novo ustavo, s katero je kepftaUSem vržen In proglašen sdchdisttčni gospodarski sistem.
Predsednik republike je dne 14. JOrfiJa postal nataesto od-stoplega Edrarda Beneša prej« šnjl premier fclement Oottwald. Za novega premierja pa je bil imenovan Antonin Zapatocky, voditelj zveze Čeških delavskih unij. Oba Sta komunista.
▼ riovi vladi je 13 komunistov, trije socialdemokrati, dve člena težke nerodne socialistične stranke (ki je beeedo "nerodna" iz svojega imena nedavno črtala), dva člaha ljudske strartke, in po en član od dveh nekomunističnih slovaških strank.
Seofetdemekrgtsk* stranka
pod vodstvom Zdenika Ferlin-gerja je skkhHa združiti se e komunistično, ker Je bilo storjeno meseca junija t. 1.
Zdenik Ferlinger je podpred-
PIKNIK
KI BO
V SOBOTO 17. JULIJA na Ktglovtm vrlo i Wfflow Springsu
Prebitek gre v korist
PROLETARCA
Vstopnina protfa
Vabljeni vtil
Pridite vsil
Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
Kako je z otroško kliniko?
(Na letni seji *l. odbora Sansa je	novejšega modela za klinično
podal tajnik Mirko Kuhel naaled-	diagnostiko s kapaciteto po 200,
nje poročilo glede opreme sa otro-	100 in 15 miliamperov, skupaj z
»ko kliniko v Ljubljani, ki jo je	vsemi potrebščinami in nabori.
Sans pomagal opremiti.)	MaU aparflt je prenosnegl| tipa
Popolnoma logično je, da bi	in *e lahko uporablja kjerkoli,
na zgoranje vprašanje rad imel	Vsi so opremljeni z transforma-
pojasnilo nekdo, ki se je zani-	torji za tok 220 voltov, 50 pc-
mal in prispeval v zadevni	riod, z rezervnimi kablji in eev-
sklad. Toda zdi se. da prihajajo	mi (tubes), Z njimi gre tudi več
vprašanja bolj od strani onih, ki so zelo malo ali celo nič prispevali v ta sklad, in manj od onih, ki so globoko posegli v žvoj zep. Tem jc namenjeno to poročilo. Glede sklada samega ni bilo povpraševanja, saj je račun objavljen v naših listih vsaka dva meseca in objavljena so bila tudi imena prispeva tel jev.
Ko se je Sansov izvrševalni odbor na svoji seji 27. septembra 1947 izrekel, da sprejme predlog ministrstva za ljudsko zdravje LRS in z nabranim denarjem nakupi razne potrebščine in opremo za novo otroško kliniko v Ljubljani, je izbral poseben odbor, da dobi točnejše informacije iz stare domovine ter potreben opis zažel jenih strojev, aparatov in druge opreme ter da stvari nitk upi.
Za dobavo teh informacij in potrebnega seznama je vzelo precej časa. Ln to je razumljivo. V stari domovini gradijo po načrtu, v katerem je vključena tudi nova velika otroška klinika. In izredne pozornosti našemu projektu niso mogli posvečati, kajti naša pomoč pri gradnji klinike je v primeri z ogromnim petletnim za gospodarsko in industrijsko izgradnjo Slovenije
ja količina kaset za filme, filmov raznih velikosti in potrebnega pribora. Aparati so tudi opremljeni za fluografijo ali direktno diagnostično pregledova-
Sprememba v peticiji zo naseljenisko vizo tiskovina 1-133
GORNJE JE SUKA MAL4H URGOVCEV — organizacije, /.vino "Small Business Men Assoc.", ki je v ektiji za Willacea. Zbrala ie na tem sestanku v Chicagu v njegov kampanjski sklad
nje pacijentov brez snemanja $50,000 in potem se je zbralo ie veliko večjo «901 o »a ajdovem slik. S temi aparati gredo tudi kampanjskem shodu v Chicago Stadiumu.
»cjebne s svincem obložene ro-
:avice, predpasniki ter potreb-a oprema za pregledovanje in studijo posnetih filmov. To na-•očilo znaša skupno $13,375.02, 'car ie več tisoč dolarjev ceneje tSkor pa bi stale podobne aparature drugej. Na račun smo izplačali $7,000.00.
ških instrumentov v posodah ter štiri (4) električne steriliza-torje, vsak z dvojnim tankom po
itd. f$S8.00); ena priprava za namakanje in pripravljanje mavčnih obvez z vso garnituro ($227.-
10 galonov ter z napravo za hla- 01). Za izdelavo vseh teh pred-
jenje vode, pogon na elektriko. Vsi ti aparati so za operacijsko sobo. Na račun smo plačali $2,-300.00.
metov bo jvaalo več mesecev. Na račiin tega naročila smo izplačali #11,000 00.
Vsa označeoa naročila znašajo $65 J9S.37 in na račun smo
Za kuhinjo v otroški kliniki Pri American laundry Ma- gmo naročili pri tvrtki Market Splačali $30,812.50. To pred hinery Co. smo naročili vse j Forge Company dva (2) štedilni-! stav\ja nad eno tretjino premo-nederne stroje, ki jih bo ta kli- ka za kuhanje na paro (steam I ženja v skladu otroške bolnice.
ta stroj je opremljen z lastnim motorjem, ter odpade razno jermenje. Stane $1,455.00.
le majčken delček, zaradi
rega vlada tam ne more spreminjati svojih dalekosežnih planov le nam na ljubo.
V decembru je odbor dobil zadnji opis zahtevanih, potrebščin, ne pa takih informacij, da bi šli lahko z naročili takoj naprej. Pa tudi politično ozračje je bilo oblačno in plaši j i vo, da - fwaikiejmel veselja drveti naprej. Obenem pa je primanjkovalo v Ameriki zlasti sanitarne opreme in družbe niso sprejemale naročil za izvoz.
Meseca aprila je bil sestavljen seznam raznih tvrdk, pri katerih bi bilo mogoče naročila položiti. Odbor pa je pri tem uvaževal zaključek izvrševalne-ga odbora, da bomo vse potrebščine in opremo naročali in kupovali sami ter da se ne bomo poeluževali kakih mesetarjev, agentov in nakupovalnih družb, katerim bi morali plačevati kake provizije. Ta zaključek je s finančnega in moralnega atali-lišča silno važen. Obenem pa je nakupovalnemu odboru še bolj otežil težko delo. V tem odboru so predsednik Sansa brat Vider, tajnik Kuhel, blagajnik Cainkar ter člana nadzornega odbora sestra Zakrajš^k in brat Pol-loek, ki so se tega načela dosledno oklepali. Kontakti so bili napravljeni fe vseh slučajih bo-disi z družbami, ki opremo proizvajajo in' jih same prodajajo, ali pa z njihovimi podružnicami, tki se bavijo z eksportom.
Do 29. maja so bila položena in skoro do polovico plačana naslednja naročila:
Pri Westing house Electric Corporation smo naročili tri (3) rentgenske (X-ray) aparate naj-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Naj
lika potrebovala v svoji pralni-	cooker), Kapaciteta vsakega je -i. Pralni stroj tipa Cascade ima	7-8 bušljev surove hrane. Pota pariteto 225 funtov suhega	leg štedilnikov in vse potrebne oerila na uro in je izdelan iz	opreme, vse izdelano iz nerja-monel kovine. Operira na mo-	veeega jekla (stainless steel >, lor* k i pogon in izmenični tok	smo kupili tudi potrebno posodo 220 voltov, 50 period ter je naj-	za kuhanje, luknjičasto za ku-modernejšega izdelka. Stane	hanje na paro bolj trde hrane $3,145.00. Drugi stroj te dru- j ter solidno za zelenjavo ter družbe je poseben stroj (centrifuga)	ge poljske pridelke. To naročilo za izžemanje mokrega perila s	znaša $3,070.00. naprej pa smo kapaciteto 85 funtov suhega	plačali $1,500.00. perila v nekaj minutah. Tudi prf ^^ ^^	Qq
smo naročili dvanajst (12) kotlov za kuhanje s paro, izdelani iz nerjavečega jekla, in sicer dva (2) z vsebino 150 litrov, dva (2) po 90 litrov, eden (1) po 120 litrov, eden (1) po 60 litrov (zadnja dva v obliki kelha) in šest (6) kotlov z vsebino 30 litrov vsaki (vsi prekucijivega tipa) z vso potrebno opremo, pokrovi itd. To nsročilo stane $3,495.00, plačali pa smo na račun $1,-750.00.
Na)+ečje naročilo v $21,078.80 smo položili v pri Crane Company, ki izdeluje sa nitame naprave in je največja tvrdka te vrste na svetu. Računali smo, da bodo vsi predmeti, naročeni pri tej tVrtki, stali med 50 in 60 tisoč dolarjev, računajoč cene za hiine sanitarne predmete. Faktično pa nas bo vse skupsj stalo manj ko $22,000 Vzrok za nižjo ceno je, kakor v vseh drugih slučajih, da nam je družba ponudila predmete po eksportni ceni ss večje naročilo, kar ja nižje od domačih cen in izključuje profite raznih podružnic in poarredovalnic.
Naročili smo 18 modernih stranišč male velikosti zs otroke ($804.06), 10 posebnih večjih straniič z opremo zs izrai-vanje nočne posode ($708.70), 34 strsnišč navadnega modela za bolnišnice ($1,634.04). Vsa U stranišča, 62 po številu, ae izpirajo na alf on (ter odpadejo nerodni rezervorji za vodo, cevi itd.), oprema je ponikljana in najmodernejša. Naročilo nadalje vključuje osem ,<8) bidejev (sitz bath), to je posebna kopalna korita za sedečo kopel j ($1,-264.44); 90 rednih umivalnikov z vso opremo in avtomatičnim zapiranjem $3,933.90), 20 ročnih umivalnikov ($959.20), 10 zdravniških umivalnikov za odpiranje in zapiranje vode a stopalom ($1,154.30), 10 zdravniških umivalnikov za kontrolo vode s kolenom ($788.00), 10 kopalnih kadi za levo ateno ($934.50) ter 10 za desno steno ($934.50), 10 kopalnih kadi za vzidavo zglavja ($1,397.00); vse banje ao opremijbne s prho in modernimi pokromani pipami itd. Nadalje 10 kopalnih kadi za dojenčke s električno naprava in kontrolo sa mešanje mrzle in
rila za ogrevanje na plin in mo torski pogon. Stane $525.00. Četrti stroj za pralnico je električni likalnik z valjarji v dolžini 8 čevljev in štiri palce. Lika torej lahko celo rjuho obenem Stane $2,100.00. Kapaciteta teh strojev je taka, da ob času, ko pralni stroj dokonča drugo pranje, ozemSjo, posušijo in poli-kajo perilo prvega. Pri tej družbi smo naročili tudi aparat za razkuževanje (desinfekcijo) posteljnine, žimnic, blazin in podob negr, kar ni mogoče razkužiti s pranjem. Velikost notranjščine je 48x54x96 palcev, torej za celo posteljo. Opremljen je tudi z vozičkom, katerega se naloženega potisne v notranji prostor. Sterilizacija je na parni pritisk, vsled česar je aparat izdelan iz solidnega jekla in tehta dve toni. Stane $7,300.00. Skupna naročila pri tej družbi znašajo $14,525.00. Na račun smo izplačali polovico ali $7,-262.50. V račun je vključena prevoznina do skladišča v New Yorku ter embalaža za eksport.
Tretje naročilo v znesku $9,-063.05 smo položili pri General Elcctric Medical Products Co. Vključuje avtoklav ali aparat za sterilizacijo operacijskih instrumentov, napravljen iz monel kovine in opremljen za električno ogrevanje in pogon. Cena $2,400.00. Nadalje aparat za de-stiliranje fiziološke vode, kapaciteta dva galona (4 Vi litra je 1 gal.) na uro, pogon na elektriko, napravo za vodo 60 litrov vsebine ter stojala. Ta družba je dobila naročilo tudi za dve (2) kirurški ognjišči z vdelanim kotličem za kuhanje zdravni-
s
vključivši obljubljene vsote. Imeli *pa bomo še izredne stroške s prevažanjem predmetov v skladišče v New York ter iz skladišča na pamik. Vse to bo treba plačati iz tega sklada, obenem pa tudi oskrbgvanje in skladiške stroške. Nekaj nakup-ljenih predmetov bo odpeljanih v Jugoslavijo na parniku Rad-nik v sredi junija.
Ob prvi priliki bodo položena naročila še za ostale predmete: za bolniško centralno hladilnico in ledenice za čajne kuhinje (diet kitchens); za pantofos svetilke, ki se uporabljajo v operacijski sobi, za baterije in usmerjevalce, linolej, telefonsko centralo ter klicno napravo itd. Ce bo preostajalo še kaj gotovine, bo ista uporabljena za nabavo kliničnih predmetov, ki se ne smatrajo neobhodno potrebni, oziroma ki pridejo na vrsto šele tedaj, ako bodo naša sredstva dopuščala ^Nemogoče pa bo ob tej priliki nakupiti in odpo-slati nekatere električne potrebščine ter rasna protllna železa, ker izvoc ni dovoljen.
Iz vsega tega je razvidno, da naše delo za nakup potrebščin za otroško kliniko napreduje. Pričakujemo to delo zaključiti ter svojo obliubo izpolniti še to poletje. V nekaterih slučsjih zaradi tukajšnjih razmer in odno-šajev med Ameriko in Jugoala-vijo ne bomo mogli ugoditi želji odbora. Člani Sansa in vsi prispe vatel j i v ta aklad pa ao lahko u ver jeni, da bodo njihove želje celotno izpolnjene v naj-bližnji bodočnosti. Upoštevati je treba tudi ailno podraženje cen od 1946 naprej, kar pomeni, da ne bomo mogli nakupiti vsega. V doglednem čaau pa bo Jugoslavija sama proizvajala mnogo predmetov, ki jih otroška klinika potrebuje, če ae le petletni gospodarski plan Jugoslavije v pričakovani meri izpolni. -
SANS.
Prebivaltfvo na ameriških farmah se znižuje
Do pred velike naše industrializacije Je šivalo na farmah več ljudi kakor pa v industrialnih predelih. Sedaj ee je to razmerje spremenilo. Census Bureau ugotavlja, da znaša prebivalstvo v kmetijskih predelih nad 10% manj kot pe leta 1940.
knj
j večja slovenska jigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE /.VENUE
CHICAGO, 23, ILLINOIS
Trgovina med USA in USSR
Aprila to leto ao nakupile Zad. država v Sovjetski uniji za $12,594,841 več blagh kakor pa jgs je Sovj. unija kupila od naa.
— Jo ne pomeni, da ga sovjetska tople vode, opremljena z rezer- vlada noče kupiti. Pomeni le,
voarji, toplomeri, termostati itd ($3,920.70); 8 dvodelnih pomivalnih korit z vso opremo (se klinično kuhinjo ($448.80); 9 kompletnih kabinetov z vso o-premo zs pršno kopanje ($634 -15); dve napravi za izpiranje bolniških posod na toplo vodo ali paro ($854.00); dve ateriliza-rijski napravi za razkuževanje bolniških posod z ogrevanjem na elektriko in kontrolo • stopalom; vsak aparat izpira in sterilizira 5 nočnih posod obenem ($1,110.00); dve košarici za vlaganje bolniških posod v sterili-zator, pladenj, držala za steno
d* Ji gs niti zs čisto zlato nočemo prodati toliko kot bi ga rada kupila
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
Spremembe v takoimenovani peticiji za izposlovanje naselje-iJkc vizo — tiskovina 1-133 — x Jo stopile v veljavo s 1. juli-cm 1948. Tako,naznanja Fede-alni register. Ta tiskovina je obraze.j za prošnjo, ki jo mora vložiti ameriški državljan, ko cipresi za vstop v to deželo za lastijctica, ki ne spada pod kvo-;c ali pa ima prednost vstopa v akviru kvote. Pod te vrste natikate spadajo/ žena, mož, :tar'ii ali pa nedoietni neomenjeni otroci ameriškega državljana.
Najvažnejše spremembe so ti) odobrena peticija ali prošnja bo postala neveljavna brez zadevnega obvestila ako inozemec kateremu je veljala ne zaprosi za vizo v teku treh let po izdaji peticije; (2) inozemski otroci ameriškega državljana morajo priti v Zed. države preden dosežejo starost 21 let.
Vojna v Evropi bila kohčana v Nemčiji -v nji se znovazačenja
• (Konec s 1. strani.) so šle Zcd. države že dvakrat v boj za Francijo, naj se zanaša, da ie tudi v prihodnji morebitni nevarnosti ne bodo pustile na cedilu.
Moskva pro*i razkosanju rajha
Tudi ako bi bil premier Robert Schuman dobil nezaupnico, ameriška in angleška vlada bi svoj načrt za ustanovitev vlade za zapadno Nemčijo vseeno izvedle. Njun načrt je odobrila tudi belgijska, nizozemska ter luksemburška vlada. Francija sama bi torej lahko le protestirala in ob enem bi se izolirala. Zato so poslanci to upoštevali in glasovali tako, da je Schuman "zmagal", ob enem pa Londonu in Washingtonu pokazali, da Francija ni za njuno skemo.
Vlada v Moskvi pa je določno izjavila, da anglo-ameriški načrt krši vse dogovore, ki so bili sprejeti na konferenci velike četvorice v Jalti in Potsdamu. Sovj. unija trdi, da Američani in Angleži razdvajajo, dočim Sovj. unija zahteva nedeljeno nemško državo.
Drugo ze}o težko sporno vprašanje jje valuta. Anglo-ameriška cona Nemčije je dobila v zameno za stare nove rajhsmarke. Dobili so za svoje stare marke znatno manj novih, pa ao radi tega Nemci skušali utihotapiti svoje stare marke v sovjetsko cono, kjer so še vedno veljavne. (Morda ao doaedaj tudi že preklicane.) Ob enem je sovjetska okupacijska oblast izdala dekret, da ao v njenem teritoriju nove anglo-ameriške marke neveljavne.
Napetost med "zavetniki" v Berlina •
Nesoglasnost med zavezniki (?) je najbolj očitna v Berlinu. Berlin je v sovjetski coni. Toda mesto samo pa je razdeljeno pod sovjetsko, ameriško, angleško ln francosko oblast. Sovjetsko poveljstvo prizadeva ostalim članicam velike četvorice že dolgo dokajšnje neprilike, posebno v transportu. Očividno bi Moskva rada, da se Angleži in Američani iz Berlina umaknejo. Ameriški poveljnik pravi, da nikoli — a ima pa pred sabo problem, kako dovažati živež v svoj del šer-lina, ko so mu Rusi ustavili železniški in avtobusni promet.
Situacija je torej jako napeta. Lahko se dogodi v tej histeriji kak "incident" in iz "mrzle" bo nastala "vroča" vojna. ,
Kot znano so bile prej peticije veljavne tako dolgo dokler ni prišla oseba za katero je bila peticija narejena v to deželo, ali dokler ni prišlo do kake spremembe v statusu prosilca ali osebe za katero je bila peticija izposlovana. Nove fegulicije z ozirom na Form 1-133 določajo naslednje: Prošnja Form L-133 mora biti predložepa naseljeni-škemu in naturalizacijskemu krajevnemu uradniku v prede lju prosilčevega bivališča, izje me so samo v sledečih slučajih
(1)	ako prosilec živi izven dete le, mora poslati peticijo naravnost na naslov: Commissioner of Immigration and Naturalization Washington 25, D. C. (Ta ura: se je pred kratkim docela prese lil iz Philadelphije v Washing ton.) <2j ako je oseba za kater je izposlovana peticija neožt njen otrok blizu 21. leta stare sti, tedaj se sme peticijo za vstop poslati direktno naseljeni-škemu komisarju na zgoraj šn j i naslov, toda pravočasno, da bo mogel mladoletniki ca) dobit.' vizo in priti v Zed. države pred dosego 21 let starosti.
Komisar bo, kakor prej, ob vejtil državnega tajnika o odo* britvi peticije, da se s tem o-mogoči konzularnim uradom iz dan je izvenkvotne ali pa prednostne vize. Prosilec pa bo ob veščen o odloku komisarja in v slučaju, da je peticija zavrnjena, bo tudi informiran, da lahke apelira v zadevi na Board of Im migration Appeals.
Odobrene peticije bodo postale neveljavne avtomatično in brez obvestila v sledečih slučajih (1) če oseba za katero jamči prosilec, ne vloži formalne prošnje za vizo v teku treh let;
(2)	če zgubi prosilec ameriško državljanstvo preden pridfe oseba za katero jamči v Ameriko;
(3)v	slučajih zakonskih drugov — ako pride do ločitve zakona pred vstopom tujerodne žene ali moža ameriškega državljana (ke); (4) v slučaju mladoletnih otrok — ako je mladoletnik poročen sa česa vložitve peticije ali če je dosegel (gla) 21 let pred zaproaitvj^o ss vstop v to deželo. Vse odobrene peticije lahko razveljavi nsseljeniški komisar iz danega vzroka pred odhodom tujerodnega naaeljenca v to deželo. O takem postopku pa je obveščen prosilec pravočasno in obveščen je tudi pristojni konzularni urad preden se poda prizadeta oseba ns pot v Zed. države. S tem je dana prosilcu
orilika, da prednese svoje dokaze z ozirom na evidenco na podlagi katere je dosežena odločba razveljavljenja peticije.
Nove regulacije zadevajo vse peticije, tudi one, ki so bile odo-pred 1. julijem 1948. Cisto mogoče je torej, da se bodo pripetili slučaji dohoda tujerodnih otrok državljanov, 'ki so že dopolnili 21-to leto, a ne bodo tukaj pred 1. julijem letos. V takih slučajih bo zvezni gen. pravnik pripustil mladoletnike v okviru kvote in v smislu zadevnih naseljeni!kih določb — to pa le ako se bo prepričal, da prizadeti mladoletnik(ca) ni vedel za določbe, ki stopajo zdaj v veljavo in pa pod pogojem, da kvota dežele iz katere prihaja ni za tekoče leto (1. jul. 1948— 30. jun. 1949) docela izčrpana.
Common Council.
/ec oienjenih žensk v lužbah kakor pa samskih
Vladna statistika pravi, da Jc v industriji, v uradih in trgovinah zaposlenih veliko več omo-ženih žensk kot pa neoženjenih. To pobija teorijo, da čim se ženska omoži, je moževa dolžnost, da preživlja njo in družino.
Samo še 109 veteranov
iz civilne vofne živih
. Ko so zadnjega 30. maja pa-radirali veterani iz raznih ameriških vojn, je bilo iz civilne vojne samo še 109 živih. V Chicagu so vozili v paradi samo »nega. Drugi je umrl v bolnišnici istega dne.
Vsi ti preostali bojevniki, ki ;o po svojih močeh odločili uso-lo Zed. držav in odpravili tele-fflo suženjstvo, so stari povprečno nekaj nad sto let.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
•m knjižica, s poljudnimi navodil lutko posuti AMERIŠKI DRŽAV-LIAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica fte v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neod-visnosti, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih drŽave s glavnin prebivalstva In velikostjo.
kajtfttci h
tee e
Naročila sprejema:
Knjigo rito Proletarca
ZSS1 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Imernk zastopnikov Proletarca
Kdor ie/f pravset/ zastopstvo sa aebireuje naročnikov Pro/e-tmrcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše uprarništvu, ki bo podalo potrebne listine in informacije.
lflVflfi
FLOWER
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUROtON 3724 WEST tSth STRUT
Tel. Crawford IMS OFFICE HOURS: 1:SS to 4 P. M. (Except Wed., Sat and San.)
f :SS la S:SS P. N. (Except Wed., Sat sad San.)
■as. St IS Se. RMseway Ase. Tel. Crawford S44S If ae saawer — Call KTH
CALIFORNIA. * FoaUcn John Pečnik. Oaklaatf: Anton Tomšič. Lea Aagates: Frank Novak, laa Fraaeiaco: A. Leksan.
COLORADO. Ci—Md Svfttot Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Wal««mWf ia okolic«: Edward ToariUi.
ILLINOIS. Ckica** bi okolica t Frank Bisjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz.
La S olio la okolica t Anton Udovich in Leo Zevalk.
SpriaffiohSt Josepb Ovca in John
Coriek. • Virdoat Fr. Ilerakb. Wa«ka#aa-Na. CUaafoi Martin Jed-nick.
Witt: Luka Podbregar.
INDIANA. MiaaapeOM Mary Stre j.
KANSAS. A mat Anton Shular. Arcadia 1 Joha Shular. Waal SU »orali Joka Marok.
MICHIGAN. PaiiiN Deal Set a Mm Zornik, Joe KorM.
MINNESOTA. BukI: Maz Marts. CKUkolnr: Frank Kho. Dalatk: J* kn K obi. , Ely: John Teraa In Matt Praprot-nlk.
MISSOURI
St Louis: John filler.
hqntaIIL
t Anton Zagel.
t Joseph Mikoiirh.
NKW JERSEY. Amtlla Oblak.
NEW MEXICO
Gallnp: Mary In Jennie Martniek.
NEW YORK. Jamee Oekleva.
OHIO.
Akron-Barberton: Alois Ocepek.
Bridgeport ln okolica: John Vitez.
Cleveland: John Irebel, Anton Jankovich tn Frank Hribar.
Fairport HaAbort Lovrenc Baje.
Girasd: John Kosin in Andrew Krvi na.
Lhkea-Powor Poiali Jacob Berganl
Maple Heights: Frank Volkar.
Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
AMqwippa: Geo. Sarokar.
A vel la: Frank Bngar.
Cai inii keels: Anton Zupančič.
Crof Im-Mmd Seat Jennie Jerala.
Cananskurf-Strabaee: Jacob Pav-čič.
Export: Jos. BritS.
Forest CUy: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben.
Herminict Anton Zornik.
Johnrtown In ekeUea: Prank Cvetan.
La treske t John tn Mary Frsdel.
Houston: Louis Brits.
Library: Nick Trfller:
Skarout Josi^pt* ( v^lhar.
Potovalna zastopnika sa Proletarca, Ameriški družinski koledar In Majski Glas sa sapadno Pennp Anten Zornik, H arm kila, aa Caaakrta in Somerset okraj pa Frank Cvetan,
WASHINGTON. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elu CrSre: Frank Koaetu. S tor City 1 Lawrenes Selak. Tkoaaaa« Len hart Wtrdinek
WISCONSIN. Milwaukee to Wool AMat LoSfc
korfek Skekoyfuut Frank Stih. Willard: Matt Malnar.
WYOMING. Kemmerer In okoliea: John H. Kr-
zisnik.
Rock 8prints: Frank RtnHs
A Yugoslav Weekly Devoid to the
Interest of »Ko Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IOUC ATION
ORGANIZATION CO-OPIR ATI VI
COMMON WIAITH
NO. 2121.
PiUM VmUf at 1301 U. LawndaW Aw.
CHICAGO, ILL., JUNE 23, 194M.
VOL. XLIII.
WHAT IS IMPORTANT?
A week ago the writer had an opportunity to visit the Oak Ridge, Tenn., development, site of the nation's atomic bomb plant. At the same time he heard radio reports of the gruesome damage wrought by flood waters in Oregon. And through it all ran a nationwide clamor for decent housing for the nation's people. *
Consider the three subjects of the above paragraph in relation to each other and you'll probably wonder why large sections of the nation must be at the mercy of its rivers and why there should be a single American without adequate living quarters.
Oak Ridge is Tennessee's fifth largest city. It was put on th? map from nothing at all in two short years—years in which the rest of the nation was wondering how to house its people. It i? a city of modern bungalows, paved streets, blossoming gardcm and contended people.
Why did the government use its power and its health to build Oak Ridge in such a hurry? The answer is because those in control of our national policies thought the project was im portant.
What makes it important? The answer is that a way wai being sought whereby the entire world may yet be destroyed. It was under such an incentive that the government built.
But isn't it equally important that the Northwest should be safe from flood? Isn't it important that every family should have a decent dwelling? Isn't it important that poverty and insecurity shquld be banished from the nation?
Evidently not—at least in the opinions of our present lawmakers. And certainly not in the judgment of those private enterprise interests which can't conceive of any reason for doing anything at all unless a profit is offered to investors.
But what do YOU think? Do you think dams should be constructed to save human life and enrich the soil or to give somebody 6 percent? Do you think families should be forced to double up or live in sub-standard shacks until somebody can get a rake-off for constructing the homes that millions need? Do you think it is more important that American resources should be used to produce instruments of death than to build for a better life?
We don't believe many Americans think like that, even though they do vote like that. We believe the same government that built Oak Ridge can open the way to a better life. And we are certain that, with Socialism, the government will be used as an instrument for producing happiness with the same compelling results that were achieved when somebody decided that cracking the atom was important.
Moreover, we are certain that no other instrument can build for human welfare, just as no other force than the government could have provided the billions of dollars that were needed to explode a bomb in Japan. ,
We wish the voters of America would givd thought to the nutter when iWxt they cast their ballots. Will they vote for a system thai sonsiders destruction important and lata human welfare await the pleasure of profiteers? Or will they vote for Socialism? — Reading Labor Advocate.
IT NO LONGER DOES THE JOB
Ironic news is coming from Europe these days. Nations which are trying to pull themselves out of the mine of the worst war the world ever knew are restoring and improving their social security programs.
Ironic news is coming out of the great City of Washington these days, too. In that Center of prosperous America, Congress is paying little or no attention to improving the -nation's now out-dated Social Security system.
A worker with no dependents gets less than $25 a month if he retires at age 65. When you figure that $25 is worth only $15 in 1939 purchasing power, you can realize why we call our Social Security system outdated.
Not long ago, Congress increased the pay of Supreme Court justices to $25,000 yearly. When a justice retires, having fulfilled the legal conditions, he can get a pension of $25,000 a year. That we are for. But, we also submit that $25 is appallingly low for a worker's pension.
feetired workers have to eat, sleep, be housed and have medical care, too.—CIO News.
'MIGHTIER THAN THfc 5WUKU!
Let the Gypsies Roam
The acute housing shortage ia showing a marked effect upon the lives of thousands of American homeless people. The backbone of good American life is gooo American family life. There are no homes for millions and nothing much is being done about it. Families are drifting apart. Many are obliged to live in cramped quarters with inadequate sanitary facilities. Hovels exist in this country, in which human beings reside that do not have the facilities or ordinary barns on American farms. „ Such a condition is a disgrace to a country that Is supposed to be the most productive in the world.
If the housing situation continues, it will create many social problems, including Juvenile delinquency, truancy, increased divorces, fire hazards, more criminals aad a breakdown of, general health standards.
It is absolutely essential that every American worker have a decent place to live. It is inconceivable that a nation which was totally unprepared for war could accomplish a miracle in production to equip the millions necessary to win the war and yet not be able to do an ordinary job in peacetime for the same millions who were willing to lay down their lives for a thing called freedom.
Blame It all on political log-
rolling and the general apathetic feeling of the political powers that be. These housing victim«* to a great extent are unable to help themselves. The government by which they live and die must enter the picture. Congrees should pass such laws as need be and make such appropriations as arc necessary through its various agencies for adequate housing facilities.
The homes that are toeing built by workers having enough to make a down payment are of almost papier ma che construction. Unscrupulous real estate promoters and racketeers are mulcting millions from homeless people who in many cfees give their total savings towards the construction of a home and pledge nearly the remainder of their life's earnings to complete the balance of the payments. Homeless Americans are becoming roving gypsies, to the disgrace of the nation, which is doing nothing about it except letting the gypsies roam.
PEOPLE DO IT
GrowHi of Jop Unions
Before *m wft less tkan S per eeat of Japanese wsgs workers were ia ualons New over elx million or sheet 4S per cent of the wage is i ads are union BMmbers. It is eapsststf that unions will In-elude wlthla a lew years ten out of the IS million nags earners of Jspsn.
By HENRY JONFS
Before the war Woodrow Hol-comb ran the motion picture projector in the theatre of a Mr. Isaacs in Cumberland, Ky. After the war, though partially disabled, he got his Job back. He had given this employer eight years of "satisfactory" service, when he Joined the Bioff union, International Alliance of Theatrical Stage Employees of the AFL. Mr. Isaacs suddenly decided his work was unsatisfactory, discharged him and replaced him with a non-union man named Beals.
Holcomb picketed the theatre. The IATSE made a deal with Mr. Isaacs te take the new man, Beals, late the sbIob aad leave Heleomb oat ia the cold. This gave the IATSE the same Sees as theagh It katf acted like a aalea, aad anyway this Holcomb wdb a Socialist.
Cumberland is in a mining area, and three miners who didn't like tnat performance,, went with Holcomb, and approached Beals. They said "We want to talk with you." Bat they didn't talk with him for Beals fled away, untouched, unharmed, not even threatened.
Heleomb aad these three miners were arrestee charged with "banding aad eenfederating," convicted, aad sentenced te a year la the Big House.
Miners didn't like that either They agitated. They got their United Mine Workers to intervene. The four men as a result have been released and "been given Jobs ln a Pike County coal mine," says the Socialist Call, which makes it sound suspiciously like parole.
Now all that, which is fact, should make a good scenario far a flae mavie about the labor movement Bat we are quite sure Hollywood will aet produce It It's theme ceald be aa important one —tkat what sort of labor move-meat we have, aad ia eoaseqaeace whit sort of world we have, depends la the leag ran on what we as Individuals do about It. It is the aaprotested wrongs that en-dare.
a a •
IF ANYONE gets hanged in England these next five years it will be because the House ff Lords struck out the clause to end all hanging from the bill appr6ved by House of Commons. For a long time the House of Lords has been a rather decorative and innocuous body, immune to elections, immune te almost everything but gout and oM age. Their veto of th4 measure to end cepital punishgnent is their vote of confidence in the "lower classes," that they won't get out of hand, and leave the Lords "hoist by their own petard."
THE NEW FREEDOM: The French In New Caledonia have asked General MacArthur to let them have some indentured Japanese labor — prison labor was urged—to work their nickel mines. They used to get indentured labor from French Indo-Chlna, but you may have heard of a war with the Annamese. There is a shortage of nickel In this "stockpiling for freedom,*** so the Japs may become
helots in s holy cause. That is the attitude of our friends who pompously tell us they are "realists." and remind us that reality falls short of one's ideals. We hambly suggest a distinction be made between falling short of an ideal and going in the opposite direction.—
Many accused persons in Germany are literally prisoners of inflation. Says a Frankfurt prosecutor: "This money we have has so little value that even high bail does no good." So the accused stay in Jail, and without habeas corpus, their sole protection is that each two months comes a hearing to Justify their continued imprisonment.
4 S *	; ,.,r ga *, , V	i y &
• e ' e X SUi- —
Shortly before* fee aatflcatioa agreement. American aad British Military Governor* warned strikers that theee ''mnaatherfteed absences" m e a a stepping supplemental feed rations. Thas are extend the "foar freedoms.**
, ON A JUNE morning, workers at General Instrument in Elizabeth, N. J., showed up an hour or so early to practice picketing. They put in an hour's practice, and promptly at starting time began the day's ehores. led in to work by their picket captains. No strike was on. It was Just a maneuver to show the management with which they are negotiating that they can act as a body, something as military maneuvers are used in international diplomacy.
A SWING SHIFT watchman hopping oa a suburban streetcar going into Sydney, Australia, sat dewn and started reading hie paper. He jogged aleag IS minutes before It struck him odd that It didn't stop for anyone. Then he locked aroaad aad found he was the only man on It ao passeagers, no motepiaaa, no eondacter. Se he stopped It. We are aU reading oar papers and doing ear ehores la a similar situation. Does anyone know who I« at the controls, aad where we are headed? It might be best to stop It before the smash-up and make sare.
At Broadway and 50th St., New York, when ground was broken for a SI3 million veteran's housing project there was a picket line of Free Enterprisers with plecards reading "The City Administration is Causing Socialism" and "City Housing Creates Communism" and reminding all that "The American Way of Life is Free Enterprise." It wasn't very effective picketing.
If toagh times ceme, perhaps we'll see Free Enterprisers In the public parks, urging us net te sit on those free socialistic benches, but te rent seata from them (with a deposit to assure their retara) to support the "American way ef
life."—From Industrial Worker
•
A stenographer says she Is quite sure that if wives knew what the office girls realy think about their husbands they would quit worrying.
The Lost Werd
By purnr
What's more intereeting than a i me novel, or a serial story in a magazine or even a rip snorting movie that you pay a dollar to see?
e o e
A simple answer: It> your dally newspaper.
e a e
There's more drama, tragedy, humor and every day "it" In a newspaper than in your magazines, movies and novels combined All it needs is a little "bringing ->ut" or playing up to catch our attention.
•	a •
Just as a sample of only ONE day in the average newspaper.
here we go on a merry jo round
0 0*
Here's a story that's interesting iramatic and everything else rait ed into one.
•	• e
Want to be a top executive say at a hundred thousand dol 'ars a year or so? You do! Good, Jien all you need in this combination of knowledge: know Jos DiMaggio's batting average, hoe Babe Ruth did in the wortf SSHSS in which he played, know how to make some fried matsos and a souffle of some sort, play a good game of bridge or gin rummy and kAow how to tell a Rembrandt from a Da Vinci painting.
e • •
That's all there is to it, and that comes from the authority of Dr. C. E. Thompson who Is s professor of business and industrial psychology. He says he'd rather take a chance on a man with a broad knowledge of everything than a man with his knowledge limited to just one thing alone. Wonder why the average newspaper man, who's a whiz bang and knows something about almost everything. Is Just a newspaperman?
0 0 0
DM you .chance on the stor> of a year-old baby In Akron, Oblo, who can't feel any pain of an> kind and wsa bora that way. She's Beverly 8mith, and neither burns, nor bumps nor pins stuck into bar mas bother her. Sbe'U need those qualities whan she grows up to womanhood and Iwiwpt Into life's
e a •
And certainly you must have read of that 17-year old mother of 10 children. Bet she doesa't have mach Ume oa her hands, but a hen she grows older and her children grow up with her, won't she have some homecomings to look lot ward to with the children married snd bringing their own children to the old homestead?
9 0 0 Of course yea certainly must have read about Lsna Turner's wedding to that rich feller named Topping? Mere ateney there then you could shake a stick at sad HI gamble she'll be ao happier thaa many and mfny a family with no money but a hatter outlook oa Ufe. The usual question is: wonder how long that marriage will last? 0 0 0
A headline: Frankfurter names Negro for Law Clerk- A aloe gesture. A Justice of the United States Supreme court names a Negro. and a mighty smart one, too for law clerk for a year at Ss.oao salary. The Negro boy graduated at the head of his class at Harvard, so he must be good e o • The paper also says that the average factory worker got $S$ S& a week average pay in March With theee prices, I wonder how much of that he had left after paying rent, clothing, doctor bills, food, and a few hundred at ceteras. Probably lucky if he had that two bite tucked on the ead of his
THE THIN EDGE OF THE WEDGE
Americans who object to militarizing the youth and the way of life of this nation have little cause to be jubilant about the fact that Congress appears about ready to enact a peacetime selective draft law wfiich limits the period of military service to "only" two years.
As we see it, that is merely the thin edge of a wedge which will be driven deeper into the national life as time goes on. Ultimately, Americans« are likely to be regimented into a goose-step brigade which will differ not at all from the same compulsions which characterized the late Kaiser's Germany a couple of generations ago.
At this point we throttle an impulse to develop a case against militarism in peacetime and to deplore the compulsions and non-democratic viewpoints that grow with the peacetime army. We are going to take for granted that our readers understand that freedom is thinned out with the growth of militarism.
What we consider more important is that the American people should undestand that a growing military machine is the natural fruit of the capitalist private-profit economy which most of them sanction with their votes.
It is not true to say thqt militarism is unnecessary in America. If we are to hold fast to our capitalist economy it IS . necessary that we have an ever-increasing armed force. For capitalism must expand or die just as truly as Hitler's Germany had to export or die. And expansion can be made safe and secure for investors and labor exploiters, who view "everywhere in the world" as their field of operation, only by armed might.
Socialists would be careless indeed if they were to permit anyone to believe that the evils engendered by capitalism can be ended without ending the system itself. If that were possible there would be no point to the existence of a Socialist program for socializing the means of production and distribution and ending the private-profit motive. Then we would be wrong and the reformers, liberals and do-gooders would be right.
If the American people want capitalism, they must do the things that capitalism requires. They must yield to controls at home and they must protect their profit-takers' investments throughout the world. That is the price and if the people insists upon playing the game they've got to pay.
Americans better understand that the surplus and profit economy that has taken them to where they are at no longer fits with freedom and peace, and that only Socialism can tolerate t democratic future.—Reading Labor Advocate.
ADAMN COALDIGGER TALKING
As sensed and passed on by Covomi
( don't want to be a miner, and with the miners stand Risking wings upon my shoulders, a harp within my hand. I don't want to be a miner, and with my brothers gat Injunctions 'stead of pensions when my mouth's for mutton set.
Yeah, I want to servo my country; of itslfcght I often brag> But I got to feed my stomach, and I cannot aet the flaf.^1^^ * So come across, you Bosses, with something like real dough, Or there won't be any miners "down in the mines down below."
(From Industrial Worker.)
Capitalism, Oh, Capitalism
I am Just a great big system,
ter ealy what Is sains.
Did you know that a smart chemistry professor from England won SS.000 a few days ago far showing the sugar Industry hSW to make bulldins blocks end nylon hoee out of sugar? He did, sod one of theee days we'll be able Is build a house of sugar and than when we get hungry, wail Just gnaw a piece out of the wall or perhaps eat the mantle.
9 0 0
Headlines don't always provide the real news- that Is the news St Johnny and Wary and Bobby and
Billy. The headlines tells us about the world — but OUR world Is wrapped qp to the little items that are the folksy kind of stuff we like to read—the kind of stuff that happens to us EVERYDAY.
01 wealth with peace aad joy. rQ fill year cotters while you live But after that- "Oh, Boy-
Altheugh I sldn most folks allv*
I etm to help the few. In private enterprise I strive fa help myself, not you.
latest la thfta, invest In that.
Jaa* where the picking's best Bui you can put this la your hot, I want a feathered
*T1s mostly from my bin. For larger tools the world
In polities I must control.
The Church must think ay way. far me some folks would seU their
will
pray.
Tbe common folks, t must how
Make tham behave Tm Viet private dollars will endow A pubUe enterprise.
| have ths world right by the tall
And oa a down hill pull. Aei Into chaos we shall sail WMle I still sling the "bull."
AlOsugh Ood mode this wealthy world
And gave It to mankind: My selfish banner I*ve unfurled And hope to fool the blind.
Deception Is my stock In trade
And moet folks de believe: That riches here, however made Will cause them to receive:
That satisfaction here below,
Bajoy life while you UvO. But onee the truth they come to know;
Baal joy, I cannot give,
eiarration fellows me around.
The unemployed Increase. I help tbe few to till the ground But while I help I fleece.
So folks won't neod to sweat it when I help, the mast I take. The cost take what they get.
t have much more thaa I can usp,
The rest don't have enough. And while they suffer, thus I muse: I hope they don't get tough.
I prosper most ln times ol war.
I get folks fighting gspl t make them think they*TS fighting
for
gome things they wish they ted.
f have the funds to help both sides.	>
To help them shoot each other. I get large prof i U from their hide* I'm no one's elder brether.
Conscription Is OK for m*a '
But not OK for me. Whoa folks get wise sad know my plan ,
Then wars will cease to be.
I tell the folks the Couatry's theirs Whoa dearth and death has met it;
But when they've fought and eeved my shares I ten ttfeHfc: "Try and get It."
A t. Fish.
■	n - ■ ...m	i ■■ ■ --
Lawyers I
"Almost from beginning to end, one of the real troubles In this dispute has been that railroads have shifted their responsibilities over to lawyers,*' s union leader declared. "For example, during the Emergency Beard hearings, they had a battery of IS lawyers to handle their esse, while we had only and.
"Thas* estlectlve bargaining en the 'Iron Horse' has degansratod Into litigation. You can't have peace ea the rails that way."
It coet Columbus I7.2S0 to discover America—about the same amount It now costs a congressional investigating committee to discover a few facts.—Cincinnati Enquirer.