štev. 146
V Trstu, v pontdtUtk, d— 2». lunlja W14
Letnik XXXIX
I a vsak dan, tudi ob nedeljah Is praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UrednUtvo: Ulica Sv. FranOSk* Astikega 5L 20. L nadstr. — Vrf na) m poStljajo urodnUtvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rotragisl se ne vračajo. Izdaja: el j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfl lista .Edinosti". — Tisk tiskane .Edinosti*, vptoane zadruge * r me jeni m poroftvom v Trstu, ulica Sv. Prančifica AsUkega St. 2d
Telefon urednifhra in uprave Stev. 11-17.
Naročnina zaaia: Za cd* leto.......K 2J—
a pol leta.............^ • • •
za tri .......................
2* nedaljako fsdajo aa eale leto . ••••«•• za pol leta.................
ur— £
mV edinosti Jš močr
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarn'h za-
vodov...........«... ffi/R po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5*
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnini In reklamacije se poiiljajo u p r a v t lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulic! Sv. Frančifica Aalikega št 20. — PoStnohranilnični račun št 841.652.
* - -	; -t - .^rft.-iPrJ-.a

Sag«!
S

m
s- ~
EF
na prestolonasle
Prestonaslednik nadvojvoda Franc Ferdi
in njegova soproga vojvodinja Sofija Hohenberška mrtva.
Atentat z bombo ponesrečen. - Prestolonaslednik in soproga ustreljena z brownlngom. - Oba atentatorja ujeta. - Avstrijska vlada pred enim tednom po srbskem poslaniku obveiiena o nameravanem atentatu. - spioin« žalovanje po vsaj monarhiJL
Prvo poročilo o atentatu.
r SARAJEVO 28. (Kor.) Ko sta se nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberg, peljala danes dopoldne na sarajevski rotovž, je bila vržena proti avtomobilu bomba. Prestolonaslednik in njegova soproga nista bila ranjena, bila pa je ranjenih cela vrsta oseb. Atentator, neki črkostavec iz Trebinja, je bil aretiran. Po slovesnem sprejemu v mestni hiši, se je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo odpeljal z avtomobilom po mestu. Tedaj je bil izvršen ponoven atentat. Neki gimnazijec je ustrelil z browning-revolverjem na prestolonaslednika In njegovo soprogo in ju oba težko ranil. Avtomobil je odpeljal nato v konak (vladno palačo). Prestolonaslednik in soproga sta bila mrtva. DrugI atentator je bil tudi aretiran. Razkačena množica je oba atentatorja skoraj linčala.
Cesar obveščen o atentatu.
ISCHL, 28. (Kor.) Cesarja so takoj obvestili o smrti prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge. Silno pretresen, je ukrenil vse za povrnitev v Schonbrunn.
Prvi vtisk na Dunaju.
DUNAJ, 28. (Kor.) V prvih popoldanskih urah se je razširila vest, da je bil izvršen na prestolonaslednik Franca Ferdinanda in njegovo soprogo atentat v Sarajevem. Proti tretji uri popoldne je dospela uradna potrditev te vesti. Pretresujočo vest so posebne izdaje listov takoj naznanile vsemu mestu. Vse veselice so bile takoj odpovedane. Povsod vlada velikanska potrtost. Enako se poroča tudi iz provincijalnih mest.
Kdo sta atentatoija?
SARAJEVO, 28. (Kor.) Atentator Gavrilo Princip, ki je ustrelil prestolonaslednika in njegovo soprogo, je 19 let star, rojen pa v Grahovem v li-venskem okraju v Bosni. Pri zaslišanju je izpovedal, da je dalje časa študiral v Belgradu. Povedal je, da je že dalje časa nameraval umoriti kako višjo osebo, in to iz nacijonalističnih motivov. Čakal je danes na Applovem nabrežju, da bi se nri-peljal mimo prestolonaslednik.
Avtomobil je moral zaviti v bližnjo Fran* Joslpovo ulico in «e moral zmanjšali hitrost vožnje. Ker se je nahajala v avtomobilu tudi soproga prestolonaslednika, vojvodinja Sofija Hohenberška, se je trenutek pomislil, potem je pa hitro u-streill dvakrat Atentator je tajil, da bi imel sokrivce.
Črkostavec Nedelj k o Cabrino-v 11, čigar atentat z bombo se |e ponesrečil, je star 21 let. Ko je bil zasIKan, je Izjavil, da je dobri bombo od nekega anarhista v Belgradu, čigar imena pa da ne pozna. Tudi Čabrinovič je tai&, da bi bil imel sokrivce. Pri zaslišanju se je kazal Čabrinovič zelo ciničen. Po atentatu je Čabrinovič skočil v Miljaško (reko, ki teče skozi Sarajevo), da bi pobegnil. Policijski stražniki bi druge osebe iz občinstva so skočile hitro za njim in so ga prijeli. —- V bližini kraja, kler se je izvršil drugi atentat, so našli bombo, ki ni eksplodirala. To bombo je najbrž vrgel od sebe neki tretji atentator, ko je videl, da se je posrečil Principov atentat.
SARAJEVO, 28. (Izv.) Prvi atentat 2e bil izvršen, ko sta se prestolonaslednik in njegova soproga peljala na magistra*. Bilo je okoli 10 dopoldne. Atentator fe vrgel izza nekega ogla steklenico, ki je priletela naravnost proti avtomobilu. Prestolonaslednik je instinktivno dvignil roko in tako odbil steklenico. Avtomobil se ie peljal potem naprej in še k sreči ušel nesreči. Ko pa se ie pripeljal avtomobil, v katerem je bilo prestolonaslednikovo spremstvo, je steklenica že padla na tla in eksplodirala s strahovitim pokom. Steklenica je bila napolnjena z žeblji in se-sekanim svincem. Okoli 20 oseb Je bilo pri tej priliki težko, oziroma lahko ranjenih. Občinstva se je polastila takoj strahovita panika. Vse je bežalo preklnprek. Prestolonaslednikov avtomobil je med tem že privozil pred rotovž.
Bled kakor smrt, je izstopil prestolonaslednik iz voza. Visoko vzravnan Je ponudil svoji soprogi roko, ki je Sla vsa drhteča in napol onesveščena na rotovž. Tamkaj so že čakali visoka gosta vsi občinski svetniki z županom na čela, silno konsterniranl radi došlih vestL Nadvojvoda in njegova soproga sta stopfla pred župana Curčeviča, ki je hotel takoj pričeti svoj patrijotični govor. Toda prestolonaslednik ga je takoj v trenutku prekinil. S trdim in po vzdignjenim glasom mu je zaklical: »Prišel sem k Vam v goste, a v mestu se me obmetava z bombami. Sedaj pričnite!« Župan Cur-čevič je nato govoril s tresočim se glasom in komaj končal svoj govor. Nadvojvoda in njegova soproga sta se med tem že nekoliko pomirila in se mirno razgovar-jala med seboj in po sprejemu tudi z ofl-cijalnlmi dostojanstveniki, ki so blfl v nadvojvodovi okolici, ki so ga svarili, naj v očigled prvemu atentatu ne nadaljnje svojo vožnjo po mestu. Toda prestolo-
naslednik je odbil njih svarilo, češ, da se (•ikogar ne boji.
Tako je avtomobil po sprejemu na ro-tovžu zavozil potem ob Applovem nabrežju. Tam je bil nato izvršen drugi a-tentat. Okoli 11.20 dopoldne sta padla zopet nenadoma dva strela. Atentator Gavrilo Prinčič, lSIetni gimnazijec, je z browning samokresom izstrelil dva strela. Prvi strel je zadel nidvojvodinjo Hohenberg in sicer v spodnji del telesa. Kroglja je prevrtala črevesa in želodec in obtičala potem v hrbtenici. Nadvoj-vodinja se je s strahovitim krikom dvignila in se vrgla čez prestolonaslednika, da ga brani. Druga kroglja je zadela prestolonaslednika in sicer v vrat, v glavno žilo odvodnico. Kri je curkoma brizgnila po avtomobilu. Strahovita panika med občinstvom. Policija in vojaštvo sta bila takoj na mestu In sta pomirila občinstvo. Atentator Prinčič je z n 'olveriem v roki skočil čez cesto naravnost v reko M Hlačk o, hoteč pobegniti. Toda policija in več ljudi iz občinstva je skočilo za njim in so ga naposled izvlekli iz vode in aretirali.
V avtomobilu prestolonaslednika je sedel tudi šef generalnega štaba baron H6-tzendorf, ki pa ni bil ranjen in jc takoj po katastrofi odredil vse potrebno, da so prepeljali avtomobil pred vladno palačo. Prestolonaslednika in njegovo soprogo so nato odnesli v salonsko sobo in takoj poklicali zdravnike, ki pa niso mogli konstatirati drugega, kakor da sta prestolonaslednik in njegova soproga že mrtva. Kmalu nato je že prišel vojaški kurat Crnek in molil posmrtne molitve.
Sprejem nadvojvode in soproge v Sarajevu.
SARAJEVO, 28. (Kor.) Sprejem nadvojvode Franca Ferdinanda in soproge na magistratu se je vršil popolnoma po načrtu. Visoka gosta sta prišla ob 9.50 z dvornim vlakom. Pred Filipovičevim taborom sta sprejela nadvojvodo in soprogo dež. šef FZM Potiorek in korni poveljnik, Q. d. 1. pl. Appel. Med vožnjo od tod na magistrat, se je izvršil, kakor smo že poročali prvi atentat. — Po atentatu, sta se peljala visoka gosta med veliko množico, ki jih je viharno pozdravljala, posebno še ko se Je zvedelo, da sta se nadvojvoda in soproga srečno rešila pri prvem atentatu. — Gosta sta se pripeljala srečno na magistrat.
Na magistratu je sprejel visoka gosta župan Fehim Efendi Curčič v spremstvu vseh občinskih svetnikov z viharnimi živijo klici.
Nagovor župana sarajevskega na nadvojvodo in soprogo.
SARAJEVO, 28. (Kor.) Župan sarajevski je nagovoril gosta sledeče: Vaša c. kr. Visokost! Vaša Visokost! Veliko veselje navdaja naša srca visoki obisk našega glavnega mesta in srečni smo, da nam je dana prilika izraziti se osebno, da nam visoka gosta lahko bereta iz obraza globoka čustva ljubezni in udanosti, globoke pri-vržnosti in neomajne zvestobe podložni-kov in naše pokorščine do cesarja in kralja in do naše vladarske hiše Habsburško-Lotrinške, čustva, ki izražajo našo toplo hvaležnost za milosti in očetovsko skrb, ki se nam je izkazovala kot zadnjemu biseru krone naši ljubi domovini Bosni in Hercegovini in glavnemu mestu Sarajevu. Blagoslovljeni sadovi te visoke milosti in očetovske skrbi v naši ljubi varstvu deželne uprave izročeni domovini so dela in procvit in razvoj naše domovine in deželnega mesta Sarajeva z vsemi kulturnimi in gospodarskimi sredstvi, ki služijo splošnemu blagru in so kras in kinč naše slavne monarhije. Vse meščanstvo deželnega glavnega mesta Sarajeva je v tem trenutku srečno in se veseli tega dogodka in navdušeno pozdravlja visoka gosta v globokem prepričanju, da bo prineslo bivanje visokih gostov v našem mestu Sarajevu še nove naklonjenosti v nosti v prid našemu napredku in blagostanju in nas zavezalo k še večji globoki hvaležnosti in lojaliteti, ki navdajajo naša hvaležna srca vedno in povsod. V tem navdušenju kličejo naša srca: »Dobrodošlil Naj živi naš ljubljeni visoki gost, c. i. kr. Visokost presvitli g. nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in N. Visokost vojvodinja Sofija Hohenberg!« Bog ohrani V. c. i. kr. Vet. našega milost-ljivega vladarja cesarja in kralja Franca Josipa I.
Odgovor nadvojvode Franca Ferdinanda.
S posebnim veseljem sprejemam zagotovilo vaše neomajne zvestobe in prlvrž-nosti do N. V. našega milostljivega cesarja in kralja. Zahvaljujem se vam, g. župan, prisrčno razveseljen nad pozdravom in o-vacijami, ki jih je priredilo ljudstvo meni in moji soprogi, posebno še, ker uvldim v njh puseben izraz veselja, da se je atentat ponesrečil. Odkritosrčno zadoščenje me navdaja, da mi je dana možnost, da sem se osebno prepričal za časa kratkega bivanja v vaši sredi o razveseljivem razvoju In napredku dežele, za katere procvit in razvoj sem se vedno živahno zanimal.

. -v. . T - -j. >-. --sssr - v ^rf-v
Stran II
»EDINOST« St. 146.
V Trstu, dne 29. junija 191,.
PODLI S T E K.
Rdeli mlin.
Rcnuan. - Spisal Xavler
Montepln.
—	Gospe markiz ije slabo, — mu je pošepetal, — prosim pridite takoj.
Ob tej nepričakovani vesti je Tankred pobledel in kri se mu je hotela ustaviti v žilah. Hitro je zapustil igralno sobo in pohitel skozi gruče gostov k svoji soprogi.
Ko je prišel marki d' Herouville v salon, kjer sta se nahajali markiza de Lange-ve in Pavlina, je bilo mladi gospe že bolje. Druga kriza Je minila skoraj tako hitro kakor prva. vendar pa je bilo še videti na Pavlininem licu sledove pravkar prestane bojazni.
Podala je roko Tankredu.
—	Saj ni bilo nič, dragi moj, — je rekla smehljaje. — Gospod grof de Riesx, ti je, ne da bi hotel, najbrž pretemno naslikal moio mimogredočo slabost. Prestrašil te je, vidim na tvojem obrazu, kajti bolj in bled in vznemirjen nego jaz sama.
—	Toda kaj s eje pa vendar zgodilo? — je vprašal Tankred.
—	Nk*	moj, — je rekla mlada gospa. — Dvajcrai me je napadla neka neznana tiabort ki »e je ne morem raztol-mačiti to ki t« iiMn občutila nikdar prej. Izginila t« * prav tako, kakor je prišla, ne da b< b<la zapamtila kak sled...
—	Paitte fudl to resnica? — je vprašal Tankrid Še redno nemirno.
V srbsko-hrvatskem jeziku je nadaljeval nadvojvodu. Prosim vas, da izročite prebivalstvu tega lepega deželnega mesta moje pnsrčoe pozdrave in za goto v Jo, moje ne? prem etil JI ve naklonjenosti.
Po odgovoru nadvojvode
se je videlo, da sta nadvojvoda in soproga nekoiiko razburjena, kazala pa sta veselo razpoloženje in sta ljubeznivo božala hčerko ravnatelja deželnega zbora Hilmi bega Kapetanovima, ki je izročila po nagovoru gospe vojvodin j i krasen šopek.
Ko sta visoka gosta ogledala po zad-njiii pozdravih še krasno stebrišče na ma-gistratnem dvoru, sta se napotila aa pot naprej proti muzeju, na kateri poti se je izvršil zločinski napad, katerega žrtev sta postala.
Prvi atentat.
SARAJEVO. 28. (Kor.) K prvemu atentatu se poroča še sledeče: Prva bomba je bila tako zvana »Flaschenbombe« in je b!!a napolnjena z žeblji in z nasekanim svincem. — Eksplozija je bila strahovito močna. Pri neki trgovini v bližini eksplo-zje so bili železni zastori na več krajh popolnoma prebiti. Ranjenih je bilo okoli 20 oseb. Ranjenci imajo po večini lahke rane. Med ranjenci je neki gozdarski svetnik in njegova soproga, neki odvetniški konci-pijent in tudi več žensk in otrok. Tekom popoldneva se je zglasilo zopet še precejšnje Število ranjencev, ki pa so imeli le lahke poškodbe. Deželnovladni oficijal Reich je dobil težke poškodbe na obeh nogah. — Stanje težko ranjenih še n? znano.
Drufi atentat. — Katastrofa.
SARAJEVO, 28. (Kor.) — Po obisku in svečanem sprejemu, po nagovoru župana in odgovoru nadvojvode na magistratu, je izrazil nadvojvoda željo, da bi se rad peljal najpreje v garnizijsko bolnišnico, kjer je ležal težko ranjen podpolkovnik pl. Me-rizzi. Jn družba se je odpeljala. —
Koje zavil avtomobil nadvojvode iz nabrežja v Franc Josipovo ulico, sta padla hitro eden za drugim
dva strela.
Učinek je bil strahovit — ljudje se v prvem hipu niso niti zavedli, kaj se je zgodilo. Nekateri niti slišali niso strelov.
Prvi strel
je zadel vojvodinjo Hohenberg, ki je padla svojemu soprogu v naročje. Kroglja je prodrla blazino na avtomobilu — vojvo-dinja je sedela na desni strani prestolonaslednika — in je zadela vojvodinjo v ledja. Učinek kroglje ie bil strahovit, vojvo-dinja je izgubila takoj zavest.
Druga kroglja ki ie padla za prvo, je zadela nadvojvodo, v katerega naročju je ležala vojvodinja. v
vrat in rnu je prebila Klavno žilo v -»ratu. Nadvojvoda Ferdinand je bil takoj mrtev.
Cel prizor se ie odigral bliskovo hitro. —
Ker je ulica tam. kjer se je izvršil atentat precej ozka, je streljal atentator iz bližine. Atentatorja so zapazile neke dame, katerim se je mož zdel že pred sumljiv, ker se se je tako čudno obnašal in postopal z roko v žepu pred ovinkom. — Atentatorja so prijeli takoj po atentatu.
Po atentatu.
SARAJEVO, 28. (Kor.) Po atentatu je peljal nadvojvodov avtomobil takoj v ko-nak. Prišla sta takoj višji Štabni zdravnik dr. Arnstein in polkovni zdravnik dr. Po-lazzo. Toda vsa pomoč je bila zaman. Vojaški kurat je opravil molitve za umirajoče.
Trupli so položili začasno v konaku na mrtvaški oder.
Vtisk na ljudstvo, po atentatu je bil strašen. Množice se je polastila silna razburjenost. Videlo se je mnogo ljudi, ki so jokali. Žalost v mestu je nepopisna, ljudstvo je popolnoma potrto. Povsod so razobesili črne zastave. Na o-beh krajih, kjer sta se izvršila atentata, se je zbirala ce! dan številna množica, ki se je živahno razgovarjala o atentatih, o posledicah o poteku dogodkov in o atentatorjih.
Prestolonaslednik po «rvem atentatu.
SARAJEVO, 28. (Izv.) Pri prvem atentatu ie bil težko ranjen tudi podpolkovnik Maroczy in sicer od kosa bombe. Prepeljali so ga takoj v garnizijsko bolnišnico. Po prvem atentatu so državni funkcijonarji, predvsem šef deželne bo-senske vlade, general Potiorek, prosili pr stolonaslednika, naj se po sprejemu na magistratu nikar ne vrne v mesto in ne nadaljuje svoje vožnje. Tej prošnji se je pridružila tudi vojvodinja Hohenberg, a bilo je vse zaman. Prestolonaslednik je izjavil, da hoče naprej, ker hoče obiska ti težko ranjenega podpolkovnika Maroczyja. Prvi atentat se je izvršil le v kratki daljavi od rotovža, tako, da so občinski svetniki, ki so čakali na sprejem prestolonaslednika, natančno videli ves dogodek. Pri sprejemu prestolonaslednika je vladalo strahovito razburjenje in je župan komaj izgovoril svoj govor. Ko je župan Curčevič končal svoj govor, sta policijski in deželni šef zopet prosila prestolonaslednika, naj se vrne v vladno palačo, a vse zainan. Avtomobil se je pričel pomikati naprej in zavil po Ap-plovem nabrežju. Prišedši v Franc Jože-fovo ulico ie vozil jako počasi in tu je izvršil Gavrilo Prinčič svoj atentat. Atentator se je dal čisto mirno aretirati. Prvi strel je zadel vojvodinjo Hohneberg od desne strani in ker je padel iz neposredne razdalje, jo je strahovito razmesaril. Vojvodinja Hohenberg je z groznim krikom padla na prestolonaslednika in se takoj onesvestila. V tem hipu je hotel prestolonaslednik vstati in je dvignil svoje roke. A počil je že drugi strel in raztrgal njegovo glavno žilo odvodnico na vratu. Policija se je z golimi sabljami v rokah vrgla na atentatorja, ki pa se je dal čisto mirno aretirati. Občinstvo ga je strahovito preteplo. Policija ga je nato vklenila. Prestolonaslednik je umrl neposredno v avtomobilu, dočiin je vojvodinja Hohenberg še živela, ko so jo prepeljali pied vladno palačo. Toda umrla je kmalu nato že čez par minut. Obe trupli sta razpoloženi sedaj na odru v salonski dvorani vladne palače. Z Dunaja pridejo že tekom današnjega dne zdravniki, da balzamirajo trupla. Najbrže bosta nadvojvoda in njegova soproga prepeljana na Dunaj šele v četrtek ali petek. V Sarajevu vlada Še zvečer strahovito razburjenje.
Vest o atentatu na Dunaju.
DUNAJ, 28. (Izv.) Uradna »Wiener Zei-tung« je izdala danes v posebni izdaji sledečo objavo: Njegova cesarska Visokost nadvojvoda Fran Ferdinand, je bil danes v nedeljo. 28. t. m. dopoldne, v Sarajevem težko obstreljen in je kmalu nato preminul. V oficijahiem poročilu ni nit« bc^cJioc smrti voivođinje tlohenberg in to radi tega, ker ni pripadala cesarski hiši. Zatrjuje se, da bosta prestolonaslednik in njegova soproga pokopana skupno v kapucinski u Č rlv vi
DUNAJ, 28. (Kor.) Poročilo o atentatu in o smrti prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge je prišlo na Dunaj ob 4 popoldne in se je ne-nenadoma razširilo po celem mestu in okolici. Ljudje spočetka niso verjeli, toda ko so se uverili, da je resnica, se je polastila ljudstva velika razburjenost. Na posameznih hišah so razobesili takoj črne zastave.
Na let'Jm •^'je je bilo poročilo o atentatu že ob V tri na 4 pop. Vest so smatrali kot prazno govorico, ki je nastala vsled pretirala ljudske govorice. Zato se je letalna tekma nadaljevala. V dvorni loži je sedel nadvojvoda Kari Albert. Ko je dobil oficijelno poročilo o atentatu, je takoj zapustil letalno polje. Tekma je bila takoj u-stavljena. _
Sledovi belgrniske Pollclja.
DUNAJ, 28. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da je bila belgrajska policija že pred par dnevi na sledi nekaterim sumljivim eksaltiranim mladeničem, ki so se razgovarjali o prihodu prestolonas-
—	Vsaj drugega sledu ne, nego majhno slabost, proti kateri pa je samo eno sredstvo: mir. Zato bi želela, da odidemo domov, kakor hitro privede plesalec zopet semkaj . . .
—	To se zdi meni najbolje, — je odgovoril Tankred, — in takoj zaukažem ljudem, naj pride voz.

XIII.
Srčne muke. — Pismo.
>-.
Komaj je Tankred zapustil svojo soprogo in odšel v predsobo, se je z nasprotne strani prikazal namišljeni vikont de Cavaroc, vodeč ob roki gospico d' He-rouvillovo.
Ko se je bližal, ga je Pavlina opozovala kar najnatančneje. Zdel se jej je večji od barona de Lascarsa. Temna polt in kodrasti lasje so jo prepričali popolnoma, da jo je prevarila njena lastna domišljija in da je podobnost med živim in mrtvim le popolnoma slučajna in zelo dvomljiva.
Ko je to prepričanje vglobilo in vtisnilo v njeno dušo, je olajšano vzdihnila in re-kla sama pri sebi:
—	Bila sem blazna. Ni on, ne more biti.
—	Ali mi gospica d* Herouvillova izkaže čast, da bom smel plesati žnjo še drugi mennet? — je vprašal napačni Cavaroc, ko se je Matilda vsedla na svoj prostor med Pavlino in markizo de Lan-geec.
—	Z veseljem, gospod vikont, — Je odgovorila Matilda.
— Prihodnji mennet bom plesala z grofom
lednika v Bosno. Zatrjuje se celo, da je srbski poslanik na Dunaju, Jovan Jova-novič radi tega Že pred par dnevi poiskal zunanjega ministra grofa Berchtolda in ga uradno obvestil, naj se povodom prihoda prestolonaslednika v Bosno odrede najstrožje in najnatančnejše odredbe. Na drugi strani pa se tudi govori, da so civilne oblasti na današnji dan kljub vsem opominom precej zanemarjale svojo službo, čeravno je bilo v Sarajevem vse polno dunajskih detektivov. Baje varstvena služba tudi zato ni bila tako natančna, ker je imel obisk prestolonaslednika vojaški značaj in so zato vojaški krogi odločno odklanjali preveliko sodelovanje civilnih oblasti.
Predzgodovina atentata.
SARAJEVO, 28. (Izv.) O predzgodo-vini atentata se v Sarajevu govori in pripoveduje sledeče: Že pred enim tednom je dobila policija anonimna poročila, da se pripravlja na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je prihajal na bo-senske manevre, atentat. Podobno obvestilo je baje dobil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednika so zato svarili, naj nikar ne gre v Bosno. Nadvojvoda je hotel obdržati svojo soprogo doma, a ta je vztrajala pri tem, da hoče biti ob strani svojega soproga. Tako sta faktično odpotovala oba v Bosno, otroci pa so ostali na posestvu prestolonaslednika v Konopištu. Sarajevska policija je pričela že pred par dnevi z natančno in strogo parlustracijo ljudi, ki so se ji zdeli sumljivi. Poroča se, da je bilo že tekom včerajšnjega dne aretiranih okoli 30 oseb. Ob Applovem nabrežju so našli nato še eno bombo, ki pa še ni eksplodirala, iz česar se sklepa, da sta prvi atentator Prinčič in pa drugi atentator Čabrinović imela še kake druge kom-plice, ki so bili pripravljeni za slučaj, če bi se ponesrečila prva dva atentata. V policijskih krogih se zatrjuje, da gre brezdvomno za zaroto, koje niti peljejo naravnost v Belgrad.
Zadnja poročila.
Zrk&j ni policija dovolj skrbela za varnostne odredbe?
SARAJEVO 29. (Izv.) Sarajevska policija na izrecno Željo prestolonaslednika ni odredila skoro nikakih varnostnih odredb, ampak je prepustila vse vojaštvu. Celo potem, ko je bil že izvršen prvi atentat, prestolona-slednik ni hotel, da bi policija preskrbela kako posebno varstvo za njega, oziroma da bi izčistila ulice.
Poslovitev prestolonaslednika od njegovih o*«"-1"
HITMAJ, Z9. <JZV.) Nadvojvoda Franc Ferdinand se je, predncw,je odšel nadzirat manevre v Bosno, silno težko poslovil od svojih otrok, ki so se nahajali v gradu Hlumec. Predno se je podal na pot v Bosno, se je tudi dolgo mudil s svojo soprogo v giadu Belvedere na Dunaju, in je bil izredno ginjen. Njegovi otroci so bili še danes obveščeni o strahoviti nesreči, ki jih je zadela in njihov stric, knez Muthenau jih je spremil na Dunaj.
Novi prestolonaslednik.
DUNAJ, 28. (Izv.) Novi prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki je poročen z nadvojvodinjo Žito, je bil v gradu Reichenau, kjer se je nahajal, že ob 1 popoldne obveščen o dogodku v Sarajevu. Novi prestolonaslednik se je takoj podal na Dunaj, kjer ga je obvestil o dogodku Še uradno dvorni ceremonijar knez Montenuovo.
Sporočila cesarju .
ISL, 29. (Izv.) Prvo sporočilo o strahovitem dogodku v Sarajevu je podal cesarju njegov dvorni adjutant, grof Paar. Cesar je bil seveda popolnoma konster-niran in ni mogel opoldne zavžiti niti najmanjše stvari. Poročila, ki so došla v Išl, se nekoliko razlikujejo od ostalih*poročil. Po teh vesteh je skočil atentator Prinčič na stopnico avtomobila in u-strelil najprej prestolonaslednika in sicer naravnost v glavo. Nato je pomeril na vojvodinjo Hohenberg in jo zadel v obraz.
de Rieuxom, prihodnjega pa obljubljam
vam.
Tu je pogledala markiza d* Herouvillova.
—	Ljuba Matilda, — je rekla, — prev-zameš obveznosti, ki jih ne boš mogla izpolniti! Odidemo takoj.
—	Že! — je vzkliknila Matilda z odkritim obžalovanjem; — saj vendar še ni čas, da bi odšli! Glej, sestra, saj prihajajo še gostje . . .
—	Saj bi tudi jaz ne mislila na to, da bi ti kvarila zabavo, ko bi me ne silila najnujnejša potreba, — je odgovorila Pavlina. — Ne krivi me egoizma, dete moje; odidemo le zato, ker se ne počutim dobro.
Matilda je prisrčno ljubila svojo svakinjo, kar je pokazala tudi ob tej priliki, kajti podvizala se je, ne da bi še dalje mislila na ples in zabavo, da bi pomagala Pavlini.
—	Gospica, — je nadaljeval napačni Ca-varoe, — ker se moram danes odreči izpolnitvi obljube, ki mi je bila vzrok velike radosti, mi dovolite, upam, da vas smem spomniti vaše obljube, kakor hitro me zopet doleti čast, da vas najdem v družbi.
—	Brez dvoma, gospod, — Je odgovorila Matilda. — Dolg u jem vam mennet in gotovo izpolnim svojo obljubo.
Skrivnostni plesalec se je poklonil svoji plesalki in obema damama, markizi de Langeoc in markizi d' Herouvillovi, ter se je nato izgubil med množico.
Po preteku desetih minut se ie vrnil Tankred k damam.
—	Voz čaka pred hišo, — le dejal.
Prihod cesarja na Dunaj.
DUNAJ, 29. (Izv.) Cesar pride danes cb y2i2 na Dunaj. Ker je vest o strahoviti nesreči delovala nanj jako slabo, odide takoj po pogrebu zopet nazaj v Išl, kar se zgodi najbrže 12. julija.
Pogreb prestolonaslednika.
DUNAJ, 29. (Izv.) Smatra se, da prispeta trupli prestolonaslednika in njegove soproge šele v petek na Dunaj. Pogreb se bo najbrže vršil 9. julija. Trupli ne bosta pokopani v kapucinski cerkvi na Dunaju/ ampak na gradu Artstetten, kjer je dal prestolonaslednik šele pred kratkim zgraditi svoje rodbinsko pokopališče.
Protisrbske demonstracije v Zagrebu.
ZAGREB, 28. (Izv.) V Zagrebu se je vršila* danes velika narodna slavnost, ki pa je bila prekinjena takoj, kakor hitro je došla žalostna vest iz Sarajeva. Na poslopjih, kjer so bile poprej razobešene narodne zastave, so takoj zavihrale žalne zastave. Frankovci so dogodek v Sarajevu takoj porabili za velike demonstracije proti Srbom. Močne frankovske čete so se pomnikale po ulicah in skušale napasti hiše vseh uglednejših Srbov. Po ulicah so se razlegali klici: »Doli s Srbi! Doli z morilci!« Vse je že kazalo, da pride do jako žalostnih dogodkov. Končno je došla policija in razgnala frankovsko množico. Zvečer je mesto še vedno silno razburjeno.
Dunaj v žalosti.
DUNAJ, 28. (Izv.) Vest o smrti prestolonaslednika in njegove soproge je napravila na Dunaju strahovit vtis. Hiše imajo že razobešene žalne zastave. Jutri opoldne prispe iz lšla cesar. Cesar je pri sporočilu o tragični usodi prestolonaslednika in njegove soproge, z žalostnim glasom vkiki.il: »Ničesar mi ne ostane več, tudi najli-jše me mora zadeti!« Dvorni maršal je sporočil o katastrofi takoj vsem nadvojvodam, tako da bo zbrana jutri že vsa cesarska hiša na Dunaju. Truplo prest' »» raslednika in njegove soproge dospe najlTŽe v sredo na Dunaj. Zunanji minister grof Berchtold, ki se nahaja na svojem posestvu ra Moravskem, je dobil tele-graiično obvestilo, naj pride takoj na Dunaj.
TržaSko mesto žaluje.
Vest o zločinskem atentatatu na prestolonaslednika in njegovo soprogo, je napravila tudi v Trstu povsod neopisen vtis. Že dopoldne so se razširile po mestu najrazltf »c/are govorice, ki so povzročile me^ občinstvom, ki je imelo že toli^rai priliko pozdraviti prestoIon^Jccfuura z njegovo soprogo kot 6usie, silno razburjenje. Nihče ni mogel verjeti, da je gola resnica, kar se je govorilo. Najprej so se razš r le vesti, da je bil umorjen prestolonaslednik v Puli. Žalostna novica je šla od ust do ust in se bliskoma raznesla po vsem mestu. Ljudje so ugibali vse mogoče. Š<-le proti večeru so došla natančnejša poročila, ki so povzročila med Slovenci silno žalost. Naši ljudje so tru-moma oblegali naše uredništvo in prosili za pojasnila. Povedali smo jim, kar smo i/vedeli v prvi naglici. Preti večeru je za-vihrala na našem „Narodnem domu" prva žalna zastava v Trstu. — Samoposebi umevno so bile takoj odpovedane vse veselice.
Naravnost strahovit je bil vtisk na naše ljudstvo, ki si v svoji dobroti kar ne more predstavljati takega strahovitega grozodejstva. Vsi se še spominjamo onih groznih dogodkov izza časa umora Njenega Veličanstva cesarice Elizabete. Kako se je dojmil tisti nečloveški čin našega ljudstva, vedo povedati posebni oni naši možje, ki so meseca in mesece prebili v ječah, ker se jim je njihovo ogorčenje pretvorilo nehote v dejanju, ki jih ne dovoljuie|o zakoni. Zabolelo je tudi včeraj in zapeklo v srcu n. še ljudstvo in to tembolj, ker je videvalo to-likointoliko krat tu med nami, v Mi ram aru in drugi naši slovenski tržaški okolici oba, ki naj bi bila kedaj vodila usodo avstrijskih narodov.,In vojvodinja je bila vendar naše krvi — Čehinja 1
V globoki žalosti fe ostrmevalo naše ljudstvo nad tem strahovitim grozodejstvom, in da zabeležimo odjek vse te žalosti, naj kmenimo le besede, ki so se Čule povsod, oamor si prišel, in ki kažejo, kako globoko sočustvuje naše ljudstvo z vsem, kar se do gaja v naši vladarski rodbini: ubogi, ubogi naš cesar!
Slovenski Trst je zastrt v globoko nepopisno žalost!
volilcev dotične skupine postavilo svojeg? oflcijalnega kandidata v osebi dr. Červarja Za tega oficijalnega kandidata mora glasovati vsak narodno zavedni Slovenei in Hrvat, ako noče zagrešiti najhujšega narodnega zločina, to je, kršenja po trebne discipline v tako resnem mo mentu. Brez discipline ni mogoče dosezat* v političnih bojih uspehov. Nepokorščina proti političnemu vodstvu in kršenje discipline Škoduje ne le v posameznih slučajih, ampak demoralizira volilce tudi za bodočnost! To bi morali pomisliti vsi, ki jim je za resničen napredek naše narodne stvari v Istri, In to bi morali posebno uvaževatl oni, ki hočejo Igrati vodilno ulogo med našim narodom.
Končno se obračamo prav posebno na slovenske volilce z nujnim pozivom, naj se ne dajo voditi po osebnih simpatijah in antipatijah, temveč se ravnajo po navcdilih „Političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri", v zavesti da je le: v edinosti moč !
DomaČe uesti.
Danes dopoldne Izide od 10. do 11. ure dopoldne posebna izdaja „Edinosti", ki bo poročala o nadaljnjih podrobnostih strahovitega atentata. Ta posebna izdaja se bo dobivala po vseh tobakarnah, kjer se razprodaja nas list. — Okrog 4. ure popoldne izide druga posebna Izdaja, ki se bo dobivala v veži „Narodnega doma44 v mestu, v „Konsumnem društvu44 pri Sv. Jakobu, v „Narodnem domu44 pri Sv. Ivanu, v „Konsnmnem društvu4* v Rojanu in v „Narodnem domu44 v Bar-kovljah.
Volitve v Istri.
Z obžalovanjem čitamo v „Reškem Novem Listu44, da so nekateri „neodvisni44 volile! v liburnijski mestni skupini postavili proti oficijalnemu kandidatu „Političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri44, dr. Ć e r v a r j u, protikandidata v osebi tržaškega odvetnika dr. B r n č i č a.
Ml se danes nočemo spuščati v razmotri vanje o primernosti te protikandidature. Nam zadostuje, da je ^Politično društvo za | Slovence in Hrvate v Istri44, po zaslišanju
S samotnega M.
Notranji in zunanji delokrog koalicije.
Videli smo, da so strokovne organizacije nekaki javni organi, ki varujejo nad vsemi delavskimi interesi: boljšajo delavcu plačo, skrajšajo delavni čas, uravnavajo ves izplačevalni zistem, izboljšajo metodo dela, izvojujejo postavne predpise glede ureditve tovarn, skrbe za svoje člane v slučaju bolezni, nesreče, smrti, tatvine in podobnih nezgod. Na Angleškem so odpravile ravno te organizacije brezmejno pijančevanje med tovarniškim proletarijatom.
Iz tega sledi dvojna funkcija teh organizacij že sama po sebi: obrambna in oskrbovalna. N]ih obstoj ie torej socijalno-po-litično kakor v narodno-gospodarskem o-ziru enako važen.
Na polju samopomoči so dosegli zlasti angleške Trade Unions (izg. Trcdjunjens) velikanske vspehe, tako, da jih lahko prištevamo v tem oziru največjim javnim socialnim institucijam na Angleškem. — Imenujemo samo njih neštevilne podporne blagajne. — Angleži sicer nikjer ne rabijo besede »podpora«, ampak dosledno le »donation« (izg. donćjšen = dar, darilo) — konsumna društva, jedilnice, stav-binske zadruge In izobraževalne zavode. Največ vspeha so imeli s svojimi dobrodelnimi blagajnicami, ki so veliko pripomogle k lepi društveni disciplini in k razvoju medsebojnega čuta solidarnosti. S temi napravami so priklenili mnogo članov za vedno k svojim organizacijam, ki bi drugače gotovo odpadli in drugi bi sploh hoteli pristopiti, kajti tedenski doneski niso ravno neznatni (1 K 20 v; pristopnina 18—36 kron.)
Strokovne organizacije nn evropskem kontinentu se od svojih angleških sester razlikujejo v toliko, da skrbe one največ in v glavnem le za mezdni boj. Na Angleškem je polje samopomoči omejeno vsled tega, ker obstoji tam že več desetletij obvezno zavarovanje tako za slučaj bolezni, starosti, nezgode in invaliditete kot državna institucija, česar pred petimi leti še nobena druga država na svetu ni imela v taki popolnosti. Bisnuirck je prekosil v tem vse ostale .Šele pred nekaj leti je dobila Avstralija starostno zavarovanje, pred dvemi leti Francija, letos (1908) Anglija, sedaj je hočejo uvesti tudi v Avstriji. Pač so skrbele evropske sestre angleških Trade Unions za potovalno in brezposelno podporo, ali dostikrat so te naprave zelo pomanjkljivo izvedene.
Jako važno je vprašanje podpore brezposelnim, t. j. skrb za one, ki ne dobe o-pravila pod splošno veljavnimi pogoji. Bistvo brezposelnosti, kakor je razumevajo strokovne organizacije, obstoji namreč v tem, da ne more dobiti delavec dela pod normalnimi pogoji. Delo pod slabšimi pogoji je s prav zelo redkimi izjemami vedno lahko dobiti. Temu se organizacije upirajo, ker jih je izkušnja učila, da odnehanje enega delavca znižuje vrednost drugih. Zato podpirajo rajši takega delavca iz lastne blagajne, kakor da bi vplival njegov vzgled cenejšega dela na druge. Včasih organizacija svoje člane naravnost sili v brezposelnost.
Prihaja-li kdo njenih udov in se pritožuje, da ga podjetnik ne plačuje tako, kakor njegovo delo zasluži, je prva skrb društva, da se peča s tem slučajem. Ce se je organizacija prepričala, da je njen član v pravici, potemnapravi vlogo na naslov podjetnika, v kateri ga opozarja na ta slučaj. Se-li podjetnik ne zmeni za to in noče zvišati delavcu mezde, ukaže organizacija svojemu članu, naj delo takoj zapusti in ga vzdržuje sama toliko časa, dokler ne dobi svoji zmožnosti primerno mesto kje drugje. Ako se organizacija ne more strinjati s pritožbo svojega uda, mu ničesar ne izplača, če je delo zapustil.
Da zapusti delavec svoje mesto, mu u-akže lahko organizacija tudi iz drugih vzrokov: zaradi slabih prostorov, ali če Je delo v podjetju ponehalo, tako da izjavi podjetnik, da more obdr?*ti vse delavce le Še tedaj, če se zadovolji z znižanjem mezde, ker mora tudi delavni čas znižati.
Parola organizacije je vedno: nihče ne sme sprejeti dela pod slabšimi pogoji, nego znašajo organizačne minimalne zahte-ve.
Tajnik podružnice mora vsak mesec poročati centrali o delavskem stanju, ki potem ta poročila medsebojno primerja in lahko odredi, da pošlje podružnica A svoje brezposelne delavce nn svi-ic. troske podružnici B, ki toii. da v primanjkuje delavcev. V mnog**	»e
namreč privatna ir cek> crfcLvt* podjetja, kakor potrebujejo aov<h delavcev, ne-nosredno do obstolečih organizacij, ki 'm garantirajo zato, da jim pošljejo samt
V Trstu, dne 2<». funiia 1914.
»EDINOST« St. 146.
Stran DL
zanesljive ljudi. V Angliji in Ameriki je to f tc, ampak osebi bojkotiranega in celo ta-vsakdanja prikazen, ki se razširja vsled kim. ki so pri vsej stvari popolnoma ne-dobre izkušnje vednoveč tudi po evropski dolžni: žena. otroci, prijatelji in znanci celiiiL	'njegovi. Ne samo, da je prepovedano ku-
Na Nemškem je podpiralo svoje člane v ; piti blago tega podjetja, kar se razglasi slućaju brezposelnosti pred petindvajseti- po časopisih (dasi je kaj takega zakonito mi leti komaj troje organizacij, danes ne- zabranjeno), ampak tudi življenje bojko-koliko več od polovice.	tiranega je dostikrat v nevarnosti.
S svojimi dobrodelnimi napravami od- i Tak boj je mogoče izvesti le tam, kjer jemljejo marsikatero žrtev ubožnemu za-|je prodajanje blaga navezano ali na tak kladu in podobnim javnim napravam, ta- kraj, ki ga delavci lahko ustrahujejo, ali pa ko, da lahko rečemo: strokovne organi-!na take osebe, na katerih dejansko simpa-zacije se karakterizirajo po tem, da ne! tijo delavci lahko računajo. Drugače po-skrbe samo za ožje, ampak tudi za najširje staja iz hude grožnje prazna pena; poleg interese svojih članov, t. j. imajo v goto- j blamaže aranžerjev trpi splošna pozicija vih slučajih znamenje javnih dobrodelnih t in ugled delavstva.
zavodov. Pet šestin letnih izdatkov obra- Kakor je ideja bojkota angleškega izvo-
sko gibanje na svetovnem namen, dvigniti ceno kakemu I
to k(
ta je o! st iz to P< b<
V1SJ1
taki O razi
že
sno i,.
1. P< 'o n<
;c pa;
Ako
)kaže
ra, tako je tudi misel pasivne rezistence in sabotaža izšla na Angleškem.
Pasivna rezistenca ima nekaj sorodnega s stavko, od katere pa se razlikuje po dveh vrlinah: delavci ostajajo vsi na svojih mestih in imajo zato pravico do mezde. Ali svoj posel izvajajo tako rigorozno natančno, tako do zadnje pikice vestno in previdno, da kar noče delo izpod rok. Uporabljati je je mogoče zelo uspešno na podjetjih, ki ne opravljajo nobene direktne koaliranih delojemalcev produkcije s pomočjo strojev, obstoje pa ti in smatrati drugače zato iz tem več predpisov in podobnih klavzul ; taka je pošta, železnica.
Sabotaža ima ravno tako domovino na Angleškem in se je razvila po pasivni re-zistenci. Sabotažo pridigujejo posebno francoski revolucionarni sindikalisti: razbiti vse stroje in skvariti vse produkte in surovine, tako, da tudi s stavkokazi ni mogoče opravljati dela.
Preden preidemo k podrobnejemu raz-motrivanju glavnega sredstva s katerim sc bojujejo delavske organizacije za korist svojih članov — vsaj tako bi moralo vedno biti — se nam je dotakniti še enega vprašanja, ki stoji s temi organizacijami v ozki organski zvezi; ki nas ne seznanja samo z njih »principielnim stališčem«, ampak nam pomaga, da tudi njih »vprašanje taktike« ložje in boljše umemo.
V mislih imamo njih stališče napram politiki.
čajo Trade Unions v take namene.
Njih glavna in največja naloga pa je na-rodno-gospodarskega značaja. Provociralo in posegajo v mezdno gibanje. Njih prvi namen je bil in je ostal: zvišati delavcu zaslužek. S tega stališča ne moremo njenih akcij v svrho zboljšanja delavskih pogojev presojati nič drugače, nego vsako drugo kui " trgu. ki in blagu.
Delodajalca in rej ne gre prb
t obojestranska kontrahenta, ki baran-a za blago xde!o«. Kakor uči izkušnja, treba vedno nekaj časa, da se zavesta adva, da tudi v kupčiji ne gre z glavo oz i zid. Vsak dan prinaša človeku nove usnje in nove nauke; našima kontrahen-na ravno tako, če tudi včasih nekoliko zno in šele po hudem medsebojnem
zmisel ima. potegovati se za zaslužek? Kakšne posledice imajo
poskusi?
dgovor leži na dlani, \endar nam je očevati pri tem dvoje, kar so spoznale tudi prosvetlejše organizacije: prično boj za povišanje le tedaj, če je upati, da ostane to povišanje trajno. V tem slučaju se:
viša »standard of life« življenski sameznikov se dvigne; delavec ži-;j boljše;
ipnja, pod katero zaslužek ne sme ti, se istotako nekoliko dvigne, je povišanje samo mimogrede, se sledeči ekonomični pojav: delavci, premotil boljši zaslužek, da so zato >ko zapustili in vstopili v drugo, prišli, omamljeni po višji plači, ugih krajev in dežel Je-sem, povilo brezposelni htakoj. ko po-
s\'<	^jo stro
ali	ki so i
cel	lo iz dr
vif	»aio šte
vp	ra sevrar
	•___n
pojenja, r	
nujanja sr	
mezda Da	
mi	pri boji
ra;	zp olago
Oicnzivnc;	
zn	- r.ega z
i
i,i*
iezdi
je
caja je st-igleškega : zapreti, sredstv
sc di
ka
te v so dr
izr; tez teri za
aj netz< lz teh spor<
IC&cl.
F. L. TUMA.
S samotnega brega.
Vprašanje po aljansi s kakim močnejšim narodom se je ventiliralo ponovno že tudi v nas Slovencih in Hrvatih. Med slednjimi so bili zlasti dalmatinski politiki. —
_________ ___ . Izvajanja so vsa jako zapeljiva: Ita-
lavski sili le nekoliko j lian* istotako polagoma čutijo, da pritiska takega prevelikega po-! njih severno meio nemška ekonomska rej in se tu ponovi: ekspanzivnost. Torej niu^o skupen inte-eje pod svoj mini-j res in združitev je zelo naravna, r.;
se pozablja samo eno. Italjanska industri-ste v glavnem na' ia se je razvila tako silovito, da si mora i dvojni sredstvi* 1 poiskati izhodišča na tuji trfc. Kolonijalna stavka (angleško j politika je vsled znanih političnih dogod-in štrajk!) defen- ■ kov pri ljudstvu splošno nepriljubljena, mi odpor proti 16-! torej preostaja samo bližnji Balkan. Po-ock-out1) izg. 16- i kojni krali fiumbert je poročil svojega si-out = iz ukaj) t. j. i na s črnogorsko princezinjo in je s tem i ki se ga poslužujejo | odprl Črno goro italijanski trgovini. Ita-in obstoji v tem. da : lijani so tudi res izpodrinili tod avstrij-in odpuste vse de- ske trgovce! Kam drugam stremi vsa ta i je med štrajkom in | politika, nego po osvojitvi Adrije, — il
mare nostro?! Naj pade ta možnost in Italijani ne bodo kazali več nobenega interesa za slovanski jug. In mi si moramo celo prizadevati z vso silo, da pomagamo uničiti tako možnost po zaprti Adrlji z italijanskimi topovi preko tarentske pomorske ceste! Kakšen zaveznik torej, ki gre z nami samo zato, ker upa, da pride po tej poti najceneje do svojega računa!
Z Italijani je realen sporazum samo tedaj mogoč, ako pripoznajo, da mora to morje ostati odprto nam in njim enako. In kvečemu v tem smislu je moremo na-j zvati il mare nostro.
Kadar postanejo Italijanom materialni | interesi bližji, nego vzhičene besede (za trezno razmišljevanje je sposoben samo miren človek), tedaj spoznajo prav lahko, kako velikega ekonomskega pomena je za njih, če je zaprta pot nemškemu prodiranju k Adriji z ene strani z Italijani samimi. z druge strani s Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari.
Z Madžarsko? O združevanju z madžarsko koalicijo je samoposebi preabsurdno razpravljati.
oia nodieti mah. Vča i težko razločevati; dostikrat sto-prikazni v istem boju istočasno Zato sešteva angleška statistika, z letom 1894, obe kategorije go-e krize na gospodarskem trgu kot izg. dispjut) t. j. prepir, rajh *
in Ink;
ti?
li spori, kakor se majajo vsak trenotek v vseh modernih :avab. Tudi širše občinstvo se je sča-na privadilo, da so ti boji nekaj samo-iebi umljivega in nekaj neizogibnega, <or so vsi dogodki na delavskem trgu □riHn*»crn Strajki in lokavti, kot
navadne taktične po-one strani, ka-
v, s
e s te ali
h namen je. drug drugega tesno držati uzdo. Šele po mnogih prenagljenih in brezsrčnih korakih spoznata oba kontra-henia obžalovanja vredne posledice svoje nepremišljenosti. Izkušnja ju dela za bodočnost modreja in — previdneja.
Omeniti nam je sredstva, ki so lahko tako ofenzivna kot defenzivna, ki pa razen enega, ne igrajo posebne vloge: bojkot, sabotaža in pasivna rezistenca.
Bojkotiranje je iznajdba novega časa, ki je prišla prvič v rabo leta 1880 proti angleškemu veleposestniku in kapitanu Boy-cott (izg. bojkčt). Kmetje-najemniki, ki jih je preveč odiral, so ustanovili tajen komitč ki je sklenil moža ozloglasiti. Raznesla se je naenkrat vest, ki je ni bilo mogoče kontrolirati, odkod pravzaprav izvira, da je Boycott zaklet, da ie izobčen iz človeške družbe in gorje, kdor bi zanj Ie s prstom ganil. Odurni kapitan v resnici ni dobil žive duše. ki bi mu spravila žetev pod streho. Vsakdo, tudi tisti, ki ga je visoka nagrada zelo mamila, se je bal maščevanja po ^tajnem komiteju«.
Bojkotirani osebi ne sme nihče ničesar prodati; nihče z njo občevati, nihče opravljati zanjo kako delo, nihče pri njej ničesar kupiti, če noče, da tudi njega ne zadene ta kletev. Bojkotirani dobiva anonimna pisma. v katerih ga pozivlje neznani pisatelj, da naj ta kraj takoj zapusti, drugače ima zahvaliti vse posledice sam sebi. Će tudi se bojkotiranec teh groženj ne straši, vendar ga prošnje njegove rodbine, ki ima sredi razburjenja ljudstva težje stališče, dostikrat omehčajo, da odneha in se spravi s svojimi protivniki.
Tega sredstva so se pričeli posluževati v zadnjih letih. Moramo priznati, da je eno najhujših orožij, če se jim posreči, je v resnici izvesti. Tukaj ne velja več boj delavski pogodbi, kakor pri štrajku in lohav-
tfSTftEDMf BANKA ČESITCH
SPOR»TELEN PODRUŽNICA v
vla dal Pontarosso a.
TRSTU
Vloge na knjižice J3^-^1
- - vla Nai<
In na tekoči račun % I |4~» 14 |0mb reki. Stalne vloge in vloge po tekočem računu :» po dogovoru najugodnejše. :::
VUUE i KAVCIJE --- MEHJALIICJL
od 9,- ia.Vsdop.ln 2-Va-S.
*) Poleg Amerikancev so sprejeli tudi
Francozje to angleško besedo. Pis.
UMETNI ZOBJE
PtOMBiaaNJE - ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLE&NE :
Dr. J. CERHAK V. TDSCHER
SOBOZDRAV-	KONC ZOBNI
ULICA CASERHA, 13II. nad.

Napredeli vede
N^«BMgitn»jSe in gotovo se zdravi sifilis s sratornia sredstvo«
■ Jorabin Casit« ■
Stolia« sđrtTottlrh potrdil potrjuje, da se uretralna zatenj«,
E&t^ZŠi??11* ko«f«H Casile.
Konfeti CASILE urejajo uriniranje, ne da bi bQo treba mbftft Mio aerarnih cevk (šili g*), popolnoma odpravljajo ta aUaft^jsjo pečenje in pogosto nrmičaqje; edini korenito oadravgo uretralna zoiei^a (prosta ti tis, nretritis, cisti tis, me* tau katarje, ki me., .«einieok.oiit sa zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škat'ja knnfetffav Gesli« K 4—.
J O RUBIN GAJSTLE, osjboljie protisifilitičoo in poživljajoče kri čistilno sredstvo, U se uporabna s nopehoa proti sifilidi. anemiji, impotencf, kostoboli, ishiss, vnetju tles, pokniai ssadelem, izrabi semena, poln cijam, spermatoroji, steriliteti, nevrastengi, eaergičen tazkrcgevalec annove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3 50.
Vbrizgane« CASILE zdravi beli tok, skntne in kronične kataije, vaginitis, nre-trifb endometritis, vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizg&nca Casile K 3 50. Kdor feli vetjih pojasnil, tiskoviu itd., naj naslovi dopis na lekarno LLOTD, za g. Casile, Asi. ki noda odgovor s obratno poito zastonj in z vso rezervo. Priznani madieinalai izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trsta Murna lloyd, V. delTorolocio 1. Prfetna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Casile
Prvovrstna tovarna z električnim obratom
testenine
iz pristnih j^Jc
<L RGSTIROLU, Ul. 6, Golllna 4.
Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd.
Specijaliteta: hlebčki.
P. n. občinstvo je pri izdelovanju lahko navzoče da 6e prepriča o snagi.
gostilno „Pri Deteljici
v TRSTU, ulica Befadere i
Priznano najboljša in najcenejša kuhinja.
Pristna domača In tuja vina.
Dr. PEČNIK
Dr. PETSCHNIGG .
TRST, VIA S. CATER1HA STEQ. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in
vodne (spolne) bolezni: llVb—i in 7—7V2
iMnlumri
I TRST, trg Carlo Goldoni g
.,n ™ sssss „Rooomo Goldoni" 1
5 se tiplo priporoča slovenskema občinstvu S
■ za obilen obisk. Fran Marinšek. n tonenau IIBB&3IIHBI
Bosendorfer, Gebriider Stingl, Koeh A Korselt, Wirht itd. se prodajaio in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke.
UOUiANIE Ift POPRAVE.
Zoood Mli Zamori
MARIO HALLV
Piazza S. Olacomo 2, II., Corso. TELEF. 2-5
99
HELVETI
Velika zaloga gramofonov.
trst a
M, ri. lanim mftii Bi. A.
Vedno w zatoai valika fzfeer slovenskih in hrvatskih ploSt «d K 2*30 ■apraf - Vedno nova pioSte najboliie vrst«. Gramofoni na obroka.
Predmeti za planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, zeleza, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweaterf planinske hlače, gamaše, čepice Iz čiste volne, rokavice.
Steklenice Helios, več dni gorke in
mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In nogovice. Za člane športnih in planinskih društev g&T POSEBNE CENE.
Športna Mina StniKsl
ulica S. Antonlo IZ) nasproti Kred. p(Ma)
?ev!ji brez 5tv*nj= in žebljem --
Izvršuje edino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer 5tev. 12
Izvršuje tuai vsako drugo naročilo tcčn\ n ceno« — Na zahtevo pride tudi po na ročila izven mesta.
f Zaloia UilmfltiasKg|a oino 1
i P1LIP IVANiŠE¥2€
1 lastnega pridelka iz Jesene pil Osiiu ulica Valdfrive 17. teL 1405. PreAda na droisna in ni deseto. - Gostilne: JIH' Mria", ul. Hnm 13 in nssfflna-bnfet, Piazza Giuseroma itev. 1% v katerih fv m svoja vina prve vrste.
FORD 16-20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300 Laudala s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Capote s stranskimi zavesami, steklo, pet tvetilk, generator za acet lenski plin, rog-, kilometerski stevnik, hitromer. ^—-	~~ «•»»■»» nrosto voznine in eolnine vTrstu.
sodnijski izvedenec
Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garale: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247.

v Tržičy
Sezona od 1. junija do konca septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bron-ske in kiornatrijske toplice. Jednakomerna toplina 38°—40° in naravne glenske kopeli. Analizirane od dvornega svetnika profesorja dr. E. Ludviga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischiae, kroničnemu in hudemu revmatizmu v sklepih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje radovoljno
IEEEK
Misska ziil&ss pohlilUB In tap&c&rlj
ulica SfuBoa St 6 (h!$a Siedall^ Fenlce).
RcM usoden vir za Rakinoaanfe bodisi stede cen kakor tadl tekovastL Rolosalal hbr.-Teief. 22 85
tosc^o
Bika Setts mte* itev. 12* - mm OUh. JESIHA BI KILA.	B03HZOO oUe, rr^^Svo za g^,
irpe na zeia^a. - aeHertca n\ Kri kron IV
Novo pogrebno podjetje Trst
(vogal tam Ooldoni) • CORSO 47 - (Telefon i«. 14-02) .
Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim
konjem do najluksurijoznejših In pompoznih s šestero konji, r Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih -sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba.
, Najnovojte In moderna pogrebna oprava.;
Nočna naroČila se sprejemajo t lastnih prostorih zaloge podjetja ul Tesa št. 31. tel. 14U2. GENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
CENE ZMERNE.
?________________, -r_ine St 190;
(trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Oreha (Noghere).
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 190; T. VITEZ v Kantini Ttrg " " 4	—»
Ces- l«r. prlv.
8!aa!ane flđriatlcađl Slcnrta y Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognjn
otrelt fn eksploz?jah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhom, življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
Delniška glavic* la rezerve dne U det mbra 191* K 175.540.187 98-
Stanje cavarovalne glavnice na življenje (81. 12
lv>12) K 534.593.429 80. ^dkar obstoja diožbaj je bilo <-4eb brangah Iz
plačano na škodah li 758.4f30.3S6*88, Uatapctvt v vseh deže.oib g av^ih »eaiih in vaiaejšik krajih A Oir k« ■obrnil«.
Prua in eđinu ®wm - m vojašKa stuarl -
(koncesijcnirana od c. k. namestnlštva).
TRST, ulica tielia Ccscrmg 5, II. n.
I nT »j P IIBI
I® Daie i

Daje nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje
od vaj, enoletno prostovoljstvr ienu
dosedanje zakonitih itgodn jsf. .c presenčne službe, vsprejetja v vo/ft^ke sole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastni jami. — Reševanja hitro in točno. — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold.
1 Ztfrsulienie Krvi! S
Čaj „Tisočeri cvet" (Milieflori).
Ć'sti kri ter je i**rstno sredstvo prot! onim slučajem, če peče » ietedcu, kakor proti slabemu prenavljanju in beirorojoam. — J eden omot z« zdravljenje stane I K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Ai due mori"
TRST (mestna hISa) - Telef. 377.
Poštne poiitjatve »e IrvrSujrjo takoj In franko ako se dopoiJje kron l-HL
<rj» (nrrr
TDflfži lf DFKIf Dro?e (^os) Iz ođllkooone Mine drot so tfosesie dosedoj vsepovsod najboljši sloves. — naročajte ihmuv»i. ruui torej m Mtf| H 0flin postreže po konkarendnlli cenah.	Apollonlo & Glonnl, Trst.
Stran VI
a EDINOST« št. 146.
V'irstu, ue 29. |uni]a 1914.
S Francijo?
Zelo priljubljeno je pri nekaterih plemenih kazati na Francijo. Mnogo jugoslovanskih miadeničev študira v Parizu in tudi med slovensko mladino postaja moderno, da nekaj mesecev preživljajo v tej krasni metropoli francoske republike.
Dobili smo nata način že odstotek svj-je nove generacije, ki je vzgojena v francoskem duhu.
Kar smo storili Jugoslovani velikih političnih napak, se mi zdi ta doslej najkar-dinalneja. Obenem me nadalje prepričuje, kako neizkušeni in mladi smo še v političnem življenju. Znani češki voditelj je govoril pred nekaj leti o jugoslovanski naivnosti in nerafiniranosti. Dr. Kramar nam je očividno hotel napraviti poklon, v resnici pa je beseda opomin naše nezrelosti. Politike — in že celo včlike politike — ni mogoče danes delati z nobeno drugo stvarjo razen s trdo materialnimi interesi. Ekonomska vprašanja so tista struna, ki daje melodijo tudi na političnem polju.
Kakšen skupen ekonomski interes imamo mi s Francozi? Res drugega ne, nego da so posodili Srbom in Bolgarom nekaj milijonov frankov. Kakor vsi Francozje, tako so tudi njih finančniki nagnjeni en-tuziazmu in z enakim kavalirstvom so posegli pod rame špaskim financam, ko so jih zapustili ostali bankirji. Ce tudi sta viteški heroizem in elegantna gesta tipična pnkazen francoskega naroda — Ijud-dje. ki so jih videli na lastne oči, pripovedujejo. da je Francoz tak tudi na barikadi — vendar sta ta oba atributa, če ju Še tako visoko kvalifikujemo, v politiki nekaj tako nerealnega in nestalnega, da ne po-dajeta nobene podlage, na katero bi se dalo sezidati vsaj nekaj solidnega. Mi Jugoslovani ne i>otrebujenio nobene stvari tako, kakor solidne in sniotrene politike. Kaj nam pomaga, če zine Francoz veliko besedo, pograbi za puško in skoči na okop — in se zavrne tam s prestreljenimi prsi?!
Tiste tri zgodovinske besede, zaradi katerih je prelilo toliko Francozov svojo kri, ki pa so zapisane danes v Parizu kmalu na vsaki občinski metlji, so fascinirale posebno slovansko mladino. Poljaki so po vsaki ponesrečeni revoluciji hiteli trumoma v Pariz in Francozje so jih sprejeli resnično vsakokrat z odprtimi rokami. Strašno mnogo se je govorilo potem na velikih shodih o restavriranlu poljskega kraljestva, v bulvarskih kavarnah so se objemali in napivali Francozje s Poljaki. ustanovila se je velika liga. nabirali so denar, Mickievvicza je preslepil Napoleon III., toda emigranti so se pričeli dolgočasiti zato. ker so v resnici hoteli dela in ne besed. Na njih pritiskanje se jim je odgovarjalo s skrivnostmi in diskretnimi besedami (v skrivnostih in diskretnosti leži včasih del neodkritosrčnosti). Fran. cosko navdušenje je poleglo kakor vsako navdušenje in danes je tudi splošnosti jasno to. kar so izpregledali nekateri že pol stoletja poprej.
Ko je Oaponov ljudski izprevod take nesrečno končal in je postal Treoov neomejeni peterburški diktator, je ubežaio na stotine revolucionarjev brezobzirnemu preganjanju s tem, da so iskali zavetja ono stran meje. Mnogo noči smo presedeli s temi beguni v dunajskih kavarnah in se menili o minulem in ugibali o bodočem. Nobene stvari pa nisem čul tedaj tolikokrat iz ust revolucionarjev, nego da je poslušal car marseljezo stojć in odkrite glave, ko jo je igrala posadka francoske oklopnice. Seveda danes na Francoskem živ krst. ki je količkaj radikalen, ne poje \eč te himne. Ruska mladina pa živi še vedno v letnici 1792, ko jo je spesnil in uglasbil mladi Rouget de 1'lsle!
Kaj so zgodovinski dnevi prve francoske revolucije res tako močni in neizbrisni. da preziramo vse to, kar se je dogodilo na Francoskem po padcu bastilje?
Prav očiv idno se nam kaže to pri entu-ziazmu. s katerim sprejemajo vsakokrat Cehi svoje francoske goste. Letnica 1870 je napolnila Francoze z globoko mržnjo do vsega, kar je nemškega in ta srd u-gaja češki bojevitosti tako zelo, da pozabljajo naši severni prijatelji docela, da leži v tej letnici še nekaj druzega, mnogo po-menljivejega: zunanje znamenje francoskega propadanja.
Tedaj je bilo število obeh narodov enako, danes je Nemcev za dobrih 20 milijonov več: takrat je bila Nemčija revna a-grarna pokrajina, danes je prva industri-jalna dežela vse Evrope; takrat je bila Nemčija takorekoč brez bojnih ladij, danes stoji pred Francijo. Kaj res ne vidimo vsega tega?
Nikolu več v dogledni dobi ne bo Francija kos Nemčiji in zastonj je misliti, da se povzpne zopet do svoje vodilne in aktivne vloge v Evropi. Republika je vesela in mora biti zadovoljna, če jo puščajo sosedje pri miru v njeni pasivni vlogi. Modo in kroj zna narekovati Pariz še desetletja. politike nikolu več. Že prorokujejo nekateri znano bistri nemški politiki, da bo pot Franciie polagoma k zvezi z Nemčijo in svetujejo svoji vladi, naj vzame iniciativo v roke, češ: >Oesterreich wird uns an den nahen Osten verloren gehen«.
Vsega tega tudi Jugoslovani ne vidimo. Vedno živimo v starih francoskih tradicijah, ki že sto let niso več resnica in vse kar prihaja s Francoskega- najsi navaden fotograf ali neznan žurnalist, sprejemamo z neverjetnim respektom, kakor da imamo samega Napolčona v svoji sredi. Francoski samoljubnosti, ki je zelo velika, tako vedenje kaj dobrika in potem nam milostno trkajo na rame ter obljubljajo, da bodo propagirali naše želje. Vse to dela Francoz seveda samo iz velike galantno-sti in pazljivosti.

v&m o mn
i
t
Vozni rtij parnikov
TiLDID BHSIil
OKAOeC
Podružnica Trst
Dr. Alfred Serko
9-4
V.
Ki
51 f"] C"} t«J R PB R-55
želi svojo sedanjo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, išče dobrega in lahkega postranskega
zaslužka,
uživa ugled in zaupanje prt svojih prijateljih in znancih, se ne plaši pred akvizkriiskim poslom, če se mu dobro izplača, naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47", Ljubljana.
I«
I pmod birme
vtttćoMnr.vertflc. žira h sretanm-t
mm. Znline ene. >
UJMI iIZJH l
TrsUmo S.G!«cmm4
IILJAR g
iKfflligj BCDdSr
(sanjaru Ivu M M
ulica Stadion 29
se priporoča cenj. občinstvu za obiler obisk. — Prodala se žganje vseh vrst
Postrežba točna. — Cene zmerne.

Dalmacjo.
Prihod v Trst Kecteiji: 10-30 <1_)
Hl (Dub J Po nedelje k: fST.D.) i	w	4 09 (1~> B
(D.) 6 00 (L.) 4-09 (Dub.) frlTCD.)
4-m (L.) B. (Dub.) U~> <D-> <M B
Torek: Sred«:
Četrtek:
Odhod is Trata
S-m (Dub.)
US. <L> B-
Ponedeijck: TFTJ (L.)
MO (D.) Torek: roo (L) R. Sreda:	SOO (Dub.)
*•» (L) £W(D.) Setrtafc: RT (L) & (O)
(M#
<IM (L.) a.
OmiIi: U znači Ltoyđ - M Dubrovačka alavttb« — D. Bieiii — B. tad »anifc. _ Liojrdorl bcaapandld (B) pdiMt da Katara ad pomota S*. KarU . k»M (10 ari mć)
do nifi (Corfu); ostali od pomoij OiuSrpr'i*- — Parnlki dru£fe« „DaltMttr* palala|o do Metkovića, oziroma Korčule od pomola Saaitd. — Parni« druSbe „Dubrorafka dIo vttba" potujejo do Dubrovnika od pomola SaaiU.
v Istro.
V P«M (ia naui): ommđ»rm-1* <i> - »ea (•>.
_i 1»» (B) —	^»(S).
Opazke i B, M
paralkl ka rit pr*«tajaj*
ram v Piran. Poreč,
ta BrionL — Podal »and* odpluje vuki d - prip. - fiatajaja^ laala. SiunJ
Portorote, Sabore. Umag, Otraoovi Vraar, Rovinj, Paiao« hi BrionL — Pomol: (Ribji trg).___
a, raoc.
Peseticrta
Odhod Prihod;
r-3CP
* Samo ob tu prtaUjaJov
Uma| (in nazaj^:
it > a Z TgE — »i^ _
pramik X P»rni1tl odpotujejo vsaki dan Portoroia Id Sil*o»a famu I Peschcna.
V
t 19
»ru-
ta te niz»0:
-•jr'225-sat
• I«
aaaftt ah aUeiM praaaiUh t f oh delav-nlti ~ Ni»rWheria (v.akJ dan).
V Koper (In nara}): Odhod: 7*6 — 9HO — It« -12-U) — 2-3h* — Mt**
8« — 7-M —	"—"
Odhod: itt — fif —	|M* — I-2P — 2-1P*
" ~— — 7*15 — 8-15»
—	4-00*
—	5*20
— ** aamo ob nedeljah In praznikih. ' RW« pLadracchie.
Prihod
V Milje (ln nazaj):
s Mt — 10« — 1MP-	— M«t 2-»* ~
tf*t -i^* -	-"Tteft
: TđS — NO — II 15 - 2-tO — 3-»t u — 3-35o - 7-<oa - a
+ zna8: samo ob nedeljah in pravalkih. ~ t m nmo b (Mamlkili. O m ob aedaljab 1b pravnikih od S. A s oh aadaljah 1« praaniklb d« 8. mejnika. + . oh delavnikih <fo 5. mtjaflu.
Rtv* Maodracchto.
V TrHC (Monfalcone), Sesljan (Sistltna) In nazaj: Odhod : «<IO» — lOd> — l>»t - 3-0— — »H* — d-OOfl —
OnsumK „Eflinosf4 o Trsta
je iz'»al in založil casleduje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolsto!- Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Grefcorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
51. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais*m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
♦ roafl; oh a«doija4 ta praaalBh — f »na«: aamo oo nedetjalr A „ tamo v čatftek. — Po««! Sv. Karta.
V OraM (Ondo) in nazal; > M«* — IOdS 13U0t - HP —
• raači:
ah mHP la pran — f uiači: tun oh ddavaikih. PmoI Peachcrla.
\Z	Ei	5TLE-JEVA
		1 MOKA 2A OTROKE
Poskuse poiUe na zahtevo popolnoma zasloni. Me, Dunaj l, BlDerstrosse 14 K.		
__ Anselo Renter, Rojon Z
Zm Bovi lobodi
Perkal, batM, krep, ze«r, modke, ženske in otroSke Mfivfcc. moSke in deifce spodnje sr^ce. tHtt, zavese la vetras m meter ia izfotavlfene kakor
tudi frtl po Jako

ternit-
KOM1
Sferni t
: il —-- -T
TOVAlfiMA UUhOVU Hi^HU
voui.Aiau(«
Kmtil ii:'l../»0
OVMAi J
Trlaiko obrežje. V Grijaa-Miramar (in nizaj). — Parnlk „Vida". —
PomoI J». Karta Odhod Is Trsta t 9-15 — - 4-19* — fr3»t Odhod 1» Orf|amai	»3^*— friS^ — 7-30) — 8-45.
O aaafi: Ob uedeltah In prazaiklb; t m evtfvj* no volajl	^j—
V Italijo. V Benetke:
Odhod Is Trsta: (Parnlki paopl. draiha Tripcovlch. .Veoezla* (Pocaoi S. Karta) ln »Oral Wur»fcr»ad-) vaafcidan abtajutral (parnlk .Veatria")	jfTZCi Wnrmbrand-)
v«ako fflrtipfto^.AliBlaaa-ln.Metcovlch-) 4aakl ^ |plaoti.
(Piraiki MK dnilhe Tripcavich) vmakl dan oh S-4S pop. (s vsako nedeljo v najalkn ob lOJCv joalji ah ti-« po aoCk Paralkl auatr. Llovda: vsatl dia oh 6 a|utraj. (Ob nedeljah ia prsaaiUk pomahal latetL)
V Jakin (Ancona). L (Paralk 0. Warmhraad drulh« Tripcovlch) vsaki torek rt t mte (Posol S. Karta). II. (Paralk Crctaps drulhe Tripcovlch) vsako sohota ob 4 pop. (Prosta luka). L vsaka srede oh • zj. IL vsaki torek oh • zj.
:: HALI OGLASI::
□□
oa □□
se računajo po 4 s to t. beaodo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat veS. — Kajmanjfia : pristojbina znaša 40 stotiak. r
□□
luda
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boscbetto št. 40, vr. 2.	900
eni T I i v ^^t0^^ priredijo dne 5 .lil L Ji L julija javen ples na prostem v ^o-tilni g. Živca (pri postaji).	746
na* da
Važno za letooiftarje! Sp:
imam za oddati ▼ n%jem dve sobi m eno kuhinjo z vso opralo v jako prij- znem in zdravem kr*ju na Mar j nem Celju. Natančnejša pojasnila se izve pri gosfilničarju na postaji v Kanalu. — Andrej Mugrli, lastnik.	__^
Prihod v Trati
Trat—Bazovica—Lokav
Odhod Is Trata: 7-1»* — »-15 - p-»* - » lf — 2-—* — 3*5 —
41««- 7 15* ~»ao-Ta* Odhod Is Lokav > €00 — 8 30*— IfriS — l-f —1-45 — 3;j5* »IS* — 7-45 — »45*
• ssa8 oh pranUdh. Ranin tega hoda vodi ah praznikih po
po potrebi ia ea avtomobil takoj napooradao za tem, ln Mctr Ia 4» Basovi ce, ozlroasa do Llptca.
Pedpirape draan sv. Orila in Mefodlla!
Stolni KrojBBnJj5enȣ^i3i
- PoWbeJ M „Merkur" Brao. Neugasse št. 20.	614
Olihcijanle in prihajanje uiaKov
od 1. majnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železniea.
Odhod Iz Trsta (Campo Marzlo). i|£-
5.00	B Herpeije, Pula in medpostaie.
5.40 O do Gorice in medpostaie (Ajdovščina). ^ do Poreča in medpostaie.
4*1® S Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunal in medp tJ Gorica. (Ajdovščina). Jesenice - Celovec-Dunal-Prasa-Dečin-Beljalc-Berlin-Monakovo in medpostaie
n ni	PUnai' Pra*a- Berolin.
9.05 O Gorica-Jesenice-Cclovec-Trbiž-Liubljana-Beijak-Punaj in medpostaie.
9.10 O Herpelje. (Rovinj). Pula in medpostaie
9.15	M le do Bu| in medpostaie.
11.05 B Oorlca, Celovec, Solnotrad, Pariz.
12.48 O Oorlca (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-Ijana-Beljak-Celovec ln medpostaie.
2.40	M do Poreča in medpostaje.
3.56 O QorIca-Jesenice-Trbiž-LjubIiana-Beljalc Celovec-Dunaj.
4A2 O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula ir in medpostaje.
5^0 E (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.44 M le do Buj in medpostaje.
7.50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
&24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) PuIaH medpostaje.
8^0 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin.
1030 O Gorica. Jesenice, Beljak, Inomost, Mona-kovo.
Zabavni vladi od nedeljah in praznikih.
9.10 O Herpelje-Divača.
2^5 O Herpelje-Divaču.	'
220 O v Gorico.	* .
Prihod v Trst.
6.25 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (Cez Divačo-Herpelje).
7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz BeroUna, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (AjdovSClne).
9.37 O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostai.
11.25 E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorlce.
12.40 M Iz Poreča in medpostaj.
2.09 O Iz Celovca, Trbiža. Ljubljane. Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4-32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Trbiža. Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunal.
7.41	B Iz Berollna, Draždan, Prage, Linca. Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
9-45 O Iz Poreča, Buj ln medpostaj.
8.16	B Iz BeroI/na-Monakovo-Solnofcrad-Gorice.
10.24 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo.
(1.37 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Oorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih:
936 O Iz Gorice.
9.41 O Iz Divače, Herpelj.
Affrffl *e takoj meblirana soba z drema poste-UUUU ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-mercial« 9. pritličje.	N1"
Rlhffl idoča trgovina z mešanim blagom z let-IfUUlU nim prometom 60.C0O K brez konkurence proda ali odda v najem z blagom in opravo vred. Potrebna kavcija par tisoč kr n, ostalo na obro e. Ponudbe pod „Trgovina St. 687a na Ins odd. Edinos i.	887
Ženska
za hišna dela se išče za nekaj nr na dan. Naslov pri Ins. odd. Edinosti. (W>5
Jugoslovani I JAst ^
10. — Gorica, Gosposka ulica
4444
n«i4nib se iš5e za 1>trn» Zmožea reora ^^
rUinill hrvaščine in laščine. Dobri pogoji. — Ponudbe pod „Plačilo" št. 689 na Ins. oddelek Ed oosti.	689
jamu Dimnice v SliuJi". S!:
poroča ti skrbno postrežbo, prenočišči m senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivii. Lepa ^olriajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna.	628
Mehanična delavnica
F. Miheučić & F. Venutti
Trst, Campo Belvedere št. 4
Popravlja in pOBtavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Indufitrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in nzorcev
za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov.
Odhajanje m prihajanje ulaKov
Južna železnica.
Odhod Iz Trsta (Plazza della Stazlone)
5.40 B preko Ccrviniana v Benetke, v Rini. Milan, Videm, Pontebo, Odad ln B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežlne. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Oorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto.
8.20 E v Tržič, Gorico, Kormin, Videm, Benetke
Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm ln dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 12.30 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Za$?reb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v AjdovSčino) Videm
Milan Itd. 6.10 O v LJubljano, Dunaj. Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko, Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rlrr
preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo.
8.45 B v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
2.45 O v Gorico.	--
3.55 O do Nabrežine.
Prihod v Trst . ^
6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina in Cervinjana preko Blvia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba. Budimpešte in Reke.
10.30 O z Drnaji, Ljubljane ln Reke.
10.40 B ir. Kormina preko Bivia in B iz Italije pre-
kr Cervinjana. 11.48 C iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 2.15 0 iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. 2^5 O Iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte, Reke, Zagreba. 535 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 6.55 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 7.45 O lz Italije preko Kormina 8*42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 C iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina in Blvia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 730 O iz Nabrežine.	i
7.45 O iz Nabrežine. 11.17 O iz Gorice.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E = Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M = mešanec.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška St. 20
II lil
m il
sa m
posojilnica
yna saatav«
KONTI III !■■
POSOJILA I
M vkajttbo 6 »/»•/•	""*
m mmmlm po G*/«	_
na zastave ia amortizadjo za daljšo đoke po dogovor«.
III III
III II
, HRANILNE VLOGE ^
■Md— od vtakoga, te tndi ai ud in iik obrestuj« P°
4'Ulo
Veflt stalne vloge In vloge na tek. račun po d«>5®J'A0™;
^--^^^__m ~ M m
re|litrovana »druga s o»«J« l« poroltvom RST, Plazza della Caserma it. 2,1. nad. (v lastni pala«) vhod po glavnih atopnflcah.
PoStn -hranilnifini rafiun 16 004- j	TELEFON St 9.S2.
bu varnostno callco deposits) za Blu-ambo vredno«V n h listin, dokumentov in rasnin drugih vrednot, pepeinoiM vama proti vlomu in roiaru, urejeno po n^jnova)i«m n»-ftinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih eonah.
Sftania vlog nad 10 milijonov kron.
Uradu« ure? od 9 do 12 dopolda« In od 3 do 5 pofoldac. - lipUCuJ« •• »i »	vsak dtlavntk ob uradnih
III III
III IH
II lil
III ID
III III