/rfAHD NO. 194 Phio FOReiGil ^7/,n in spirit I ■* I Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francltco, . Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg kANGUAGf, ONLY CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 9, 1972 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Hrvaški akademiki v Zagrebu obsojeni Novi grobovi Sodna razprava proti štirim do1^ DoIez:iJ11 76 študentovskim vodnikom *ranK z^ek, 14309 Sylvia v Zagrebli je bila končana! ^ ro]"n ^ DolenRh Ponik- pretekli četrtek z obsodbo. ,a ‘ pu, , rc; njem na 0“J" ZAGREB, SRH. - Sodna raz- ^k®m’ od koder Je prisel v ZDA I. 1919, vdovec po 1. 1964 umrli Peiroiejske družbe Frank Zakrajšek rick, sestra Helen Burda. Po-1 j£) SpOfaZUmele S 5 V Woman’s bolnišnici je umri greb bo iz Ferfolia pogrebnega | kot ti in Ha-drugi pa sodijo, da se bo to zgo- n01 zakfe''dj°-dilo nekako do leta 1980: Komisija za cene nastopila odločnejše WASHINGTON, D.C. — Ko- Predsednik Nixon je vstrajal na stališču, da ZDA ne bodo pomagale pri odstranjevanju Van Thieua z vlade v Saigonu in pri vmeščanju nove vlade “narodne sloge”, v kateri bi dejansko pre- j? v i , . i - v_« wo.,, — , v Ad iti i Di aejansKo pre- folia pogrebnega zavoda na 5386 okoli 1,600 romarjev z božje po- misija za cene je prvič uporabi-1 vlkdovali rdeči. Hanoi ie doslej Lee Rd. Maple Heights jutri, v, ti domov, se je iztiril in delno la svojo pravico in pod grožnjo'na tem trdo vstrajal, pa je ne-ore c, ob 10.15, v cerkev sv. vnel. Pri tem je bilo 171 potni- kazni pozvala tri družbe, da poš-[ mara popustil, ko se razgovori Lovrenca ob 11., nato na Kalvarijo. Mary Biro V nedeljo zjutraj je premi- er. Gordon Smith, ameriški! nida v St. Alexis bolnišnici 59 Misijonski zdravnik, ki vodi ce- let stara Mary Biro s 3601 E. 76 r\.. r'tj •-r-i. ^, ^ ustanovo za United ■ World . ission iz St. Petersburga, Fla., K bil v času napada v Da Nan-K napadu je dejal: Gobavci Prizadevajo nikomur nič hu-i?ga- Nihče s trohico humanosti ne storil tega. Mi nimamo j.1 1 Penija, da bi škodo popravi- ^redsednik Juž. Koreje p.Dj^e obiskat Japonsko Ja ^NL, J. Kor. — Korejci in| .^Ponci se nimajo posebno radi p od časa, ko je bila Koreja Pot ^aPonsk° oblastjo. Cas in t ° reba morata iti preko tega in re.° se je predsednik Južne Ko-obJ.\Chung Hee Park odločil za ved\ JaP°nske, ki naj bi pri-6 bo boljših in tesnejših ve-med obema, pa tudi do širše-sodelovanja. odšel 6'dnevni uradni oblisk bo tu Ju-13- novembra, kot je bilo ^--JjKvljeno._____r St., roj. Funja na Slovaškem, kov mrtvih, preko 1,000 pa ra- ljejo svoje zastopnike na zašli- nadaljujejo tako “zelo resno in njenih. To je doslej največja že-^šanje s potrebnim gradivom v pomembno” ter so prišli v “ob-lezniška nesreča, kar jih je Me- zvezi s pritožbami, da namerno čutljivo razdobje”. Van Thieu bika kdaj doživela. Strojevodja in kurjač lokomo- zmanjšujejo produkcijo cemen-|je bil, pripravljen odstopiti en ta, da 'bi s tem dosegle poviša- mesec pred volitvami, ki naj bi tive sta ostala živa z manjšimi nje njegove cene. ! se vršile pod mednarodnim nad- , 1 Ai • poškodbami. Preiskava vzroka Doslej se je večina pozvanih zorom in odločile o bodočnosti J ova P° po . exu, mati Bar-! nesreče je dognala, da sta bila odzvala sama brez posebnega Južnega Vietnama. Temeljno bare Tepley in Sandre Brode- pod vplivom alkohola. I svarila s kaznijo. 1 vprašanje je, kdo naj take vo- Amerika in Rusija sia odločeni osiati izven morebitne izraelsko-arabske vojne remenski prerok pravi; WINDY hladno. g- ,v ■'***« OUI1UI1U lil IličtClIlL ,Vlsja temperatura okoli 54. LONDON, Vel. Brit. - Na Srednjem vzhodu je trenutno mirno in nihče ne pričakuje, da bi moglo skoro priti do novega oboroženega merjenja moči med Izraelom in arabskimi državami. V Egiptu, pa tudi v Jordaniji in Siriji vedo, da Izraelu zdaj še niso kos in ne upajo, da bi mu skoro bili. Izrael sam ima že dovolj zasedenega arabskega ozemlja in nima interesa, da bi znova začenjal boj. Edino nevarna je meja proti Libanonu, če ne bodo tam dali gverilci miru. Nekateri krogi v Izraelu se namreč zavzemajo za “popravo” meje proti Libanonu. Ta naj bi bila pomaknjena na severni breg reke Litani. Arabske države so se odločile za enkrat iskati osvoboditev zasedenega ozemlja po diplomatski poti. Tako je jor-danijski zunanji minister Šalah Abu Zeid pozival glavno skupščino Združenih narodov v sredo, naj poskrbi, da bo Izrael izpolnil zahteve resolucije Združenih narodov od novembra 1967, ki zahteva u-mik njegovih oboroženih sil z zasedenega arabskega ozemlja. Zeid je ponovil jordanij-ski predlog za ustanovitev Združenega arabskega kraljestva, ki naj bi združevalo palestinske in jordanijske Arabce pod krono hašemitskega vladarja kralja Huseina. Za “jordanijsko” rešitev med palestinskimi Arabci ni dosti podpore. Prav tako jo dvomljivo in neugodno presojajo v drugih arabskih državah. Egipt išče prav tako umik Izraela s svojega ozemlja, pa je izjavil, da ni pripravljen sprejeti “začasen” dogovor, v okviru katerega bi se Izraelci umaknili od Sueškega prekopa, pa ohranili polovico Sinajskega polotoka z njegovim skrajnim južnim koncem vred, ki nadzira Tiranski preliv iz Rdečega morja v Akab- ski zaliv. Izraelci so odločeni ta del zadržati ne le začasno, ampak za “vselej”, to v Kairu vedo in zato tak odgovor odklanjajo. Sirija je od vseh izraelskih sosedov najbolj glasna. Hudo jo boli, da se je Izrael trdno usedel na Golansko višavje, od koder lahko skoraj vsak čas seže proti Damasku. Da bi se zavarovala vsaj za silo, je naprosila Sovjetsko zvezo za moderno orožje, predvsem za protiletalske rakete SAM 3 in za nove tanke, ki naj bi okrepili oslabljeno sirijsko vojsko. Sirija naj bi dobila iz Sovjetske zveze tudi nekaj modernejših jet lovskih letal. V Siriji je trenutno, kot trdijo, kakih 1000 sovjetskih vojaških strokovnjakov in inštruktorjev. Diplomatski krogi v Londonu, ki opazujejo skrbno razvoj na Srednjem vzhodu, pravijo, da so Združene države in Sovjetska zveza skle- nile medsebojen dogovor, da se ne bodo dale potegniti na noben način v oborožen spor na Srednjem vzhodu, če bi do njega zopet prišlo. Tak dogovor naj bi bil dosežen v maju, ko je bil predsednik ZDA Nixon na obisku v Moskvi. Na ta dogovor se je skliceval egiptski predsednik Sadat, ko je julija odslovil sovjetske vojaške svetovalce in strokovnjake iz Egipta. Ti so prišli zdaj v Sirijo, toda v Jeruzalemu so prepričani, da se bodo ti strogo držali le svoje “svetovalske” vloge in se izognili vsakemu mešanju v oborožen spopad, če bi do kaj takega prišlo. Obe glavni svetovni sili sta odločeni ohraniti znosne medsebojne odnose, ki naj 0-mogočijo povečanje medsebojne trgovine, tehničnega, kulturnega, znanstvenega in gospodarskega sodelovanja. Ne Vietnamu in ne Srednjemu vzhodu ne bo dopuščeno, da bi te odnose resno motila. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriški državni tajnik William P. Rogers se je zadnje tedne sestal in razgovarjal z vodniki in predstavniki tujih držav, ki se udeležujejo zasedanja glavne skupščine ZN. Sestal se je z zunanjimi ministri vseh zavezniških držav, pa tudi vseh glavnih sil sveta. Francoski, britanski in sovjetski zunanji minister so šli še tudi v Washington, kjer so bili sprejeti pri predsedniku Nixonu v Beli hiši. V Washington je prišlo tudi več zunanjih ministrov drugih držav, ki so imeli tam posebne naloge in opravke. Državni tajnik W. P. Rogers je vendar v glavnem zadnje tedne v New Yorku. Pretekli četrtek je imel W. P. Rogers malico v prostorih misije ZDA pri ZN za 50 afriških zastopnikov na zasedanju glavne skupščine ZN. Kasneje je imel sestanek z zun. ministrom Egipta El-Zayyatom, ki naj bi bil uspešen, Hladno je bilo Ro-gersovo srečanje z indijskim zunanjim ministrom Swaranom Singhom, ko mu je pokazal svojo nejevojo nad indijskimi trditvami, da se CIA meša v notranje zadeve Indije. Rogers je zahteval dokaze za te trditve, pa je Indijec odgovoril, da morajo ZDA dokazati, da te obdolžitve niso resnične. To je v popolnem nasprotju ameriškega pravnega načela, da je vsak obtoženec nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. Vlomilec umoril rojaka— \V^p^tek zvečer je okoli 8.30 neki moški potrkal na zadnja vrata doma 77 let starega Josepha Strekla in njegove 61 let stare žene Albine na 11210 Greenwich Avenue S.E. Mož, ki je sedel z ženo v družinski sobi na kavču, je šel k vratom in tujci dejal, naj gre svojo pot. Ko ta ni šel, je mož pozval ženo, naj gre klicat sosede. Ko se je vrnila, so našli moža na kuhinjskih tleh, vrata pa vlomljena. Ko so Josepha Strekla pripeljali v St. Luke s bolnišnico, so ugotovili smrt. Be j a— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima v sredo zvečer ob 7.30 sejo v navadnih prostorih SND na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava. Še na mnogo let— Frank Zefrin, 11927 Granger Rd., Garfield Heights, je zadnji petek dopolnil 83 let, žena Pav-j lina pa 2. oktobra 73 let. Oba sta še pri dobrem zdravju. Dolgoletnima zvestima naročnika lista iskrene čestitke k rojstnima dnevoma z željo: Še mnogo zdravih let! Pozdrav iz Rovinja— Rev. dr. Jerko Grzinčič pošilja svojim znancem v Cleve-I landu, posebno vsem faranom j sv. Vida prisrčne pozdrave. I Upa, da bo kmalu zopet v Cle-! velandu. Redna seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okolico ima jutri, v torek redno mesečno sejo ob dveh popoldne v SDD. Vse članstvo prisrčno vabljeno! Prodaja starin— Women’s Guild of St. Vincent Charity Hospital bo imel danes in jutri “White Elephant” prodajo v Jordan Hall na E. 24 St. od 10. dopoldne do 4. popoldne. Pravijo, da je izbira velika in marsikaj prav uporabnega. Seja— Društvo Danica št. 11 ADZ lima jutri, v torek, ob 1.30 po-I poldne sejo v SND na St. Clair Avenue. Pismo ima v uradu— G. Franc Štrukelj, 6127 St. Clair Avenue, ima v uradu AD pismo iz Slovenije. Irak dolži vlado IM sskišne uporake vata ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Iraški zunanji minister Morta-da Abdul-Baqui je v svojem govoru pred glavno skupščino ZN obdolžil ZDA, da so uporabile svojo veto pravico v Varnostnem svetu ZN iz notranjepolitičnih vzrokov. Nastopile so namreč proti obsodbi izraelskega nastopa proti Siriji in Libanonu, ko Varnostni svet ni bil voljan istočasno obsoditi tudi terorističnega arabskega nastopa proti izraelskemu olimpijskemu moštvu v Muen-chenu. Iračan je trdil, da je zastop-j nik ZDA glasoval proti obsodbi Izraela, da bi judovski volivci v j novembru podprli predsednika Nixona in republikansko stranko. vredno odgovora? WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon in vodniki njegove volivne kampanje so se postavili na stališče, da ni vredno odgovarjati McGovernu na trditve, da je sedanja Nixonova administracija najbolj korumpi-rana od vseh, kar jih je kdaj imela naša dežela, češ da je to tako vidna laž, da jo lahko vsakdo otipa, ne le vidi. Predsednik Nixon je dejal na zadnji tiskovni konferenci: Mislim, da bodo odgovorni člani demokratske stranke odklonili ta način kampanje, in bi predložil, da odgovorni člani časopisja slede enotni ravni, kateri so predani, in prav tako odklonijo tako kampanjo. “Za nas je popolnoma nesprejemljivo, da vlada ZDA iz človekoljubnih ozirov poziva k skupnemu nastopu proti terorizmu, ko ameriške bombe lete na nedolžne žene in otroke v Vietnamu in ‘civilizirani’ ameriški generali groze, da bodo to hrabro ljudstvo zbombardirali v kameno dobo,” je dejal Abdul-Baqui. $tm Ameriška Domovina i 'a i jrrai' mea OJULAl^a«—— 'JIH St C’air Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 194 Monday, Oct. 9, 1972 terno združevanje v kmetijstvu, ki temelji na gospodarskih računih in možnostih”. Mi bi samo dodali; in na popolni združevalni svobodi, brez pritiska in nasilja. Potem bo morda mogoče, s pravično odmero javnih dajatev za kmetijska gospodarstva in z gmotno podporo vseh plasti narodne ekonomske zmogljivosti, še postaviti kmeta spet na noge in mu vrniti mesto v narodnem občestvu, ki mu gre. Toda pozno je, stvari so šle zelo daleč, vendar upamo, da ni prepozno. L. P. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček EXXXXXXXXXXXSXXXXXXx X xXXXXXXTZXTSXjrxXxXj “Agrokombinat” v Sloveniji Komunistično izrazoslovje, ki daje imena dotlej nepoznanim gospodarskim, pa tudi kulturnim in socialnim novim oblikam človekovega sodelovanja, namenoma in dosledno uporablja visoko doneče, večidel iz tujih jezikov pobrane izraze in imena. Isto velja za nazive že udomačenih stvari: oni nimajo strank, ampak partijo, ne gredo na sestanek, ampak na miting itd. Tako so tudi za obliko združene kmetijske produkcije, ki smo jo svoj čas imenovali “proizvajalno zadrugo”, iznašli bobneče ime: agro- kombinat. Kakor je bilo slovenskemu kmečkemu ušesu tuje to ime, zloženo iz dveh latinskih besed, ki pomenita poljedelsko sestavljeno poslovanje (slovenski pravopis iz 1. 1982 za kombinat nima razlage), prav tako mu je ostal tuj tudi notranji ustroj tega novega združevanja za vsako ceno in pod hudim pritiskom. Že osnovna ideja agrokombinata sama po sebi ni imela zdrave gospodarske podlage, ker je predpostavljala, da je mogoče z združitvijo večjega števila majhnih in večidel revnih posestev v velike kmetijske nosilce skupne kmetijske proizvodnje, ustvariti sodobna podjetja z neslutenimi možnostmi gospodarskega napredka na deželi. Izkazalo se je, da to ni mogoče pri razmerah, kakor vladajo na kmetih v Sloveniji. (O tem vprašanju je pisec tega člana obširno razpravljal v posebnem spisu že pred 7 leti v Zborniku Svobodne Slovenije (1985, str. 185 do 191) z dokazovanjem, da veliki kmetijski obrati za Slovenijo nimajo pogojev in je tudi povedal, zakaj ne.) Značilno je in tudi zanimivo, da so sedaj do enakih zaključkov prišli tudi komunistični kmetijski gospodarstveniki. List “Kmečki glas”, ki ga izdaja založniško podjetje (seveda pod komunističnim vodstvom) z istim naslovom v domovini, je priobčil v št. 36 letošnjega septembra objavo, ki na celi črti obsodi ustanavljanje agrokombinatov in jih odklanja. Dobesedno piše: “Družba je v take kombinate investirala ogromno denarja; ob združitvi smo koncentrirali tudi kadre (vodilno plast v podjetju) in gmotna sredstva majnih zadrug in natihoma nacionalizirali zemljo (podčrtal jaz) ... Zgradili smo velika upravna poslopja, močno se je povečal administrativni aparat, s tem pa so se povečali tudi stroški. Med tem pa je tehnologija dela, ki bi jo prvenstveno morali spremeniti in posodobiti, če bi hoteli kreniti naprej, ostala ista, kot je bila v tistih podjetjih, ki smo jih združili. Razvoj gospodarstva pa je terjal svoje in mu tako združena podjetja niso bila kos ...” “Kmečki glas” k temu dodaja, da takih agrokombinatov ni bilo malo in so se razen redkih izjem, vsi nesrečno končali. V obupni borbi za obstanek so se začeli združevati s trgovinskimi organizacijami in se prelevili v agroživilske komplekse, pri katerih se je osnovna kmetijska proizvodnja opuščala in končno povsem opustila. Zemlja je ostajala neobdelana, zadružni domovi in objekti se rušijo, ker je težko najti pravega lastnika, ki bi zanje skrbel. Na podlagi takih dejstev pride “Kmečki glas” do odločnega sklepa: agrokombinatov nikoli več! Posebno še zato ne, ker so kmetije dosedaj združevali — kot piše list — “večkrat tudi s pritiski”, (se pravi s silo), ne glede na to, kaj o tem mislijo neposredni proizvajalci (kmetje). Kjer se je pa tak agrokombinat za silo še obdržal, se le “počasi uveljavlja”, ker se ono razvpito samoupravljanje “slabo razvija”. Iz takih pripomb sledi, da samoupravljanja sploh ni, ker se zanj nihče ne zanima. Da ne bo pomote: te slike ni narisal nekdo, ki mu gre za to, da “pobija” komunizem in iz tega razloga pretirava ali celo neresnico piše. Nič takega! Vse stoji črno na belem v listu “Kmečki glas”, ki mu mora biti zares težko pokopavati lastnega otroka, ki ga je spočel in rodil v obliki agrokombinata “nezmotljivi” nauk komunizma in z njim slovenskega kmeta skoraj uničil. Po toči zvoniti je prepozno, pravi pregovor. Škode, prizadejane kmečki družini, vrelcu narodove fizične in duhovne moči, ni mogoče več popraviti. Objektivna zgodovina o komunističnem medvladju v naši domovini bo zelo verjetno ugotovila, da med vsemi zločestnimi ukrepi partijskega režima gre po poraznih posledicah prvo mesto načrtnemu uničevanju kmečkega stanu. Vendar izrek pravi, da sežejo korenine kmečkega grunta do pekla; zato mogotcem ni uspelo do kraja pritisniti kmeta k tlom in si ga podjarmiti. Nasprotno kaže, da so prišji do spoznanja — čeprav pozno in po prizadejani veliki škodi da je njihov načrt, zapopaden v besedi a-grokombinat, neizvedljiv in pelje do popolnega izničenja kmečkega človeka doma in človeka v njem. Tega so se u-strašili; zemljo je treba skrbno obdelovati za vsakdanji kruh tudi pod vlado “tovarišev”, kdo jo bo, ko kmeta ne bo več? Zato so zatrobili v “Kmečkem glasu” umik agrokombinata, na njegovih ruševinah pa sedaj priporočajo “smo- Duluth, Minn. —Skozi dneve letošnjega leta smo imeli kaj čudna vremena. Pravih, lepih poletnih dni je bilo nekaj, a bolj malo. Marsikje drugod so imeli še slabša vremena kakor pa mi v naši Minnesoti. Južno Dakoto so nalivi, neurja in poplave v gotovem delu hudo razdejale. Ljudem so uničile marsikaj, kar se bo dolgo čutilo in poznalo. Tako tudi v mnogih drugih krajih. Na političnih poljih se preku-cavamo, prerokujemo in ropotamo v teh dneh in tednih pred volitvami, kakor po drugih državah naših ZD. Poslušali smo kako so se v Miami lasali za nominacij sko čast demokrati, kako so nekateri, ki so se ponujali, ob “sapo prišli” in se niso nič kaj veseli vrnili s konvencije. Republikanci se zdi, da so to pot bolj moško obdelavah svoje no črte za volitve. Med demokrati to pot zgleda, razen če pride do kakega čudežnega prevrata v glavah javnosti, da ne bodo privozili v Belo hišo. Njihov vpliv ni premočan, ki bi zagotavljal zmago. McGovern je sicer privozil do nominacije, od te pa do sedaj se je pa marsikaj spremenilo na obnebju demokratske stranke. Demokratski voditelji na vzhodu se zdi, Ali pa bo tako?! Tisti, ki nosimo na svojih hrbtih že nekaj Abrahamovih desetletij in let, smo to culi že ob nastopu tega stoletja. Slišimo to poudarjanje naprej in naprej. Svetlejših dni na poljih družinskega življenja in na poljih vzgojevanja mladine pa ni. Nekaj jo je, za kar bodi zahvaljen Bog in tisti, ki so se tega in se še zavedajo, da je to potrebno. Ampak teh in takih je le nekaj. Množice in množice pa iščejo pota, pa jih ne najdejo, marveč le še po slabših potih gre vse naprej pri vzgojevanju mladine. Kdor hoče, to vidi dan za dnem, kaj mladci vseh raznih barv in plemen povzročajo po tleh naše demokratične A-merike. Slednja pa je svoje vrste “teta” v teh ozirih, da ne ve menda, zakaj je Bog tudi “brezo ustvaril” in zasadil v zemljo. Ne znajo “vrezati pravega zdravila in mazila” za take sitnosti in težave ... Morda jih 'bodo še težje take sitnosti prebudile enkrat in jih poučile, kako je treba take “bolezni" zdraviti. Dal Bog, da bi, predno bo prepozno! O važnosti pravega vzgajanja mladine, smo pred kratkim govorili v prostorih NWAS. Kupcev tisti večer ni bilo, prostore da ne nosijo glav tako pokoncu, pa ne zaprejo pred 10. uro ob kakor so jih ob volitvah v ne-; četrtkih. Ob takem čakanju je katerih prejšnjih časih. Drugod! gledajo po svoje. Sicer odpre tu in tam kak demokrat usta, pa ne tako navdušeno kakor v prejšnjih letih. McGovern in Shri-ver sicer ropotata z obljubami in zraven kritizirata republikance. Javnost pa se zdi, da vse to devlje na tehtnico in računa o k a k o v osti njihovih političnih obljub in če je s takimi obljubami res mogoče narodu postaviti na naših tleh kake lepe “o-betajoče gradove”. Obljube so seveda obljube in navadno se lepo glase. Politkarji jih imajo polna usta, zato morajo iz ust. Potem pa ostanejo usta prazna in kmalu za tem postanejo tudi obljube prazne. Kako bodo pa volitve izpadle, pa bo nam povedal dan 7. novembra. * BREZBRIŽNOST JE MATI RAZOČARANJ — pravi pregovor. To na vseh raznih poljih, posebno pa še na poljih vzgojevanja mladine. V tem oziru smo zlasti v naši “demokratični” A-meriki na kaj čudnih potih. pa čas za kake pogovore. Sorensen, ki rad razpravlja o tem in onem, je nam pravil, da že dolgo ni čital tako stvarnega in resnega članka, kakor ga je pred par dnevi, ko se je mudil v Los Angelesu, Calif. Objavil da ga je neki Smith, novelist, baje črnec. Smith omenja, je poudaril Sorensen, razne zablode današnje mladine. Omenja, kako nekateri mladi postajajo od dneva do dneva bolj kričavi in kriminalni. Tisk, radio, televizija itd., vse to omenja dan za dnem. O-menJajo jih, pravih naukov pa ni in ne eden ne drugi ne pokaže jasno s prstom, kje ležijo krivde za vse to. Poudarja, da krivde zato padajo v prvi vrsti na starše. Potem omenja, kako nekateri starši ne poznajo glavnih dolžnosti do svojih otrok. Prepuščajo jih, da tavajo okrog v spridenih tovarišijah ob večerih in po nočeh in jih ne zanima, kdaj se vračajo domov ponoči, kaj počenjajo itd. Zatem omenja vzroke za to, Morda zato (in precej je zato),'zakaj taka zanikrnost posebno ker v njo so prihajali in še pri-* pri starših zadnjih treh desetle- Smith je glede tega krepko in imenitno povedal... — Razlika. — Dve mladi prijateljici, obe še samici, sta se pogovarjali v parku, ko sta se hladili pod kostanji. Obe sta imeli že vsaka svojega fanta. Marička se je prav tiste dni malo skregala s svojim ljubljencem Milanom in je zatrjevala drugi, da ga ne mara več. Ta pa je začudena vprašala: “Marička, ne razumem te, kako si mogla prijaznega Milana odsloviti in se odločiti za Zdravka, o katerem praviš, da se ti bolj dopade? Če ju primerjam — Milan je zmeraj bolje oblečen in...” “Prijateljica Zofka!” odgovori Marička, “ti tega ne razumeš, Milan ljubi sebe, Zdravko pa mene.” — “Vljudno.” — Njujorški ibu-si so navadno vedno polno nabiti. Neka ženska se je na busu o-gorčeno zadrla nad nekim moškim: “Ne stojte vedno na mojih nogah!” Zraven sedeč moški pa odgovori: “Potolažite se, saj bom pri naslednji postaji izstopil.” Andrejček Otroci ‘brez staršev’ - nevarne posledice zaposlitve v tujini Ko poteka čas, tako druga za ju Pomurja in to 3.168 ali 20.1% drugo prihajajo na površje tež-j vseh šoloobveznih učencev v ke posledice, katere prizadeva narodu zgrešena politika sedanjega komunističnega režima v domovini. In to ne le na gospodarskem polju, kjer je položaj vedno slabši, temveč sploh na vseh poljih družbenega u- Pomurju. Visoko število šoloobveznih otrok, ki imajo starše v tujini, je še v Slovenskih goricah, Halozah, na Ptujskem polju, in to 14.6%. Sledijo Bela krajina 8.2%, Gorenjska z 2%, Koroška in Savinjska dolina z dejstvovanja. Sedemindvajset-j 1.9%, Slovenska Istra z 1.3%, bajajo rodovi vseh raznih plemen in se tu počasi prekuhavajo in pretapljajo v topilnicah v nove rodove naše Amerike. Mnogo je že pomešanega. Pomešava se pa naprej in naprej. Zadnje čase nekateri nagovarjajo, da naj belci imajo bolj 'Velika srca” do revnih drugo-poltnih otrok brez staršev, ki so jih razne porodnišnice bolj in bolj polne, da naj jih sprejemajo in vzgoje za življenje. S krščanskega stališča se to lepo sliši. Kaj bo pa to prineslo in kakšne nove rodove bodo dala taka mešanja — je seveda pa zopet nekaj drugega. Nekateri menijo, da se bo v bodočih rodovih vse lepo pomešalo in da bo dežela dobila neke nove ljudi, ki bodo znali take sitnosti bolje reševati, kakor pa jih znamo mi sedanjiki, ki zdaj rogovilimo po svetu in tlačimo travo po njem. Da bi le bilo res tako! tij. Mnenje je, da zato, ker so sami rastli v takih okoliščinah. Tekom svetovne vojne so očetje služili pri vojakih, žene, matere pa delale po tovarnah. Otroci so bili sami doma in rastli. Iz teh vrst so sedanji starši. Zato ne poznajo dolžnosti do otrok. Otroci brez posebnega nadzorstva in prave vzgoje pa rastejo, kakor raste trnje po zapuščenih gozdovih. V slabi družbi le slabi vzgledi, v takih okoliščinah rastejo novi rodovi. Kaj naj pričakujemo od njih? To, kar doživljamo. Nimajo nobenega obzira do poštenosti, ne do oblasti, ne do postav in nikogar. Kar taki starši, ki ne poznajo dolžnosti do svojih otrok, zamude pri vzgoji, takih ne poboljšajo na sodišča ne postave. 0 pcviiku socialne zavarovalnine - kazanje siik CLEVELAND, O. — V nedeljo, 22. oktobra, bo pod pokroviteljstvom Kluba euclidskih u-pokojencev kazal slike Joe Žele. Slike je J. Žele posnel, ko je bil zadnjo poletje na obisku Slovenije — Jugoslavije. Slikovno predvajanje se začne ob dveh popoldne v Sloven skem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Vstopnina je prosta. Po predstavi bo zakuska za vse one, ki si bomo zalželeli okrepčila. Vodstvo SDD je dalo dvorano za to prireditev brezplačno. Prostovoljne darove se bo pobiralo za dozidavo Doma ostarelih na Neff Rd. Zato pa vsi, ki nameravate prispevati v ta namen, ste vabljeni, da pridete na to prireditev za Dom ostarelih. Pri tem bomo proslavljali našo zmago za 20% zvišanje prejemkov iz sklada socialne zavarovalnine. Ko smo ravno pri tem povišku, je prav, da pregledamo bilanco sklada socialne zaščite, katero nam je pojasnjeval direktor urada za socialno zavarovanje. V letu 1971 je imel sklad socialne zavarovalnine dohodkov 40 in pol bilijonov (miljard po naše, stroškov pa 38 in pol bilijonov, kar dokazuje, da je imel ta sklad v letu 1971 okrog 2 bilijona prebitka. V rezervnem skladu je 45 bilijonov (milijard). Zaposleni sedaj plačujejo v sklad v obliki davka 5.2% od prvih $9,000 zaslužka, v 1. 1974 pa 5.5% od prvih $12,000 zaslužka. Kadar primerjate vaš 20% povišek, ne pozabite prišteti $5.80 k vašemu prejemku. To je nam odvzeto za Medicare B a-sesment. Na priloženem listku s čekom je slavnostno vpisano ime predsednika Nixona, kot da je on pripomogel do 20% povišanja? Fakt je ta, da je on nam ponujal le 5%, ko je pa uvidel, da bo predlog demokratskega senatorja Churcha sprejet, tudi če ga predsednik vetira, je s težkim srcem Nixon pristal na 20% zvišanje in podpisal sprejeti predlog po veliki večini kongresa. Za odbor: L. K. letna vlada partije ne le da ni mogla odpraviti socialnih razlik, marveč jih je v mnogih primerih še povečala. Delavec se težko zapostavlja. Šolstvo in zdravstvo sta zanemarjena. Eden velikih grehov režima, katerega pokoro bo po krivem moral narod nositi še dolga desetletja, pa je gotovo dejstvo, da je država pognala v tujino na delo tisoče svojih sinov in hčera. Možje in fantje, pa tudi žene so trumoma odhajali, in še vedno odhajajo, v države zahodne Evrope in čez ocean, da si služijo kruh, ki ga doma ne morejo dobiti. Poseben problem tukaj je položaj sezonskih delavcev, ki gredo za več ali manj časa na delo v tujino. Prvotni rok, ki je navadno kratek, se vedno bolj podaljšuje. In to prinaša posledice, na katere prvotno ni nihče računal. Ena takih usodnih posledic je položaj otrok, katerih starši so Notranjska z 0.9% in Goriška s Tolminsko z 0.4%. Največ otrok, ki ima starše v tujini, je torej iz severovzhodnega dela Slovenije, izjema je del Dolenjske z občino Ribnica, kjer ima 15% učencev starše v tujini. (Podatki so zbrani na pddjagi ankete, ki jo je pripravil Zavod za šolstvo SRS, izpolnile pa so jo vse osnovne šole.) Razlike med posameznimi občinami so presenetljivo velike. Izmed vseh občin v Sloveniji izstopa občina Lendava, ki im3 30.5% učencev, katerih starši so na delu v tujini. Sledijo ji o*3" čine Murska Sobota z 21.4%) Lenart z 18.1%, Ribnica s 15.3%> Ptuj s 13.8%, Gor. Radgona s 13.4%, Ormož z 11.2%, Ljutomer z 10.1%, Črnomelj z 8.8% in druge, najnižji odstotek takih o trok jev občini Logatec, in sicer 0.09%. Pomembne so tudi razlike med posameznimi šolami v isti občini. Tako je v občim na delu v tujini. Problem, ki so ' Lendava na osnovnih šolah Tur-ga šele pred kratkim začeli pre- * nišče 57.4%, Odranci 43%) učevati, ki pa grozi, da se bo vedno bolj širil, in bodo njega učinki vedno bolj porazni. Usodna statistika zdomcev • tujini 13.3% otrok, samo mater ima v tujini 11%, samo očeta pa 75.7,t strica 41.9% otrok Oba roditalja ima v vec Od celotne osnovnošolske po-1 otrok. Nedvomno sta prvi kate pulacije v Sloveniji je 9464 ali1 goriji otrok, ki imata oba ro i ■ % učencev, ki imajo enega %elja ali pa mater v tujini, in e roditelja v tujini. Naj-: je 24.3%, najbolj prizadeti, sa] h učencev je na območ- j so socialno in vzgojno najbo ------' ■ ogroženi. Za otroke, ki imaj0 oba roditelja v tujini, in teh Je 1262 ali 13.3%, skrbijo v nem stari starši (83.4%), na ° razni sorodniki ter drugi skr jniki (13.7%), v reji pa je 2-9A i teh otrok. | “Sirote” in njihov i Ankete in socialna raziš . ^ I© bo mmm pri ©bhajasiju 66-ieinice “Krasa” št. 8 Ml OLEVELAND, O. — Nekdo mi je rekel, da sem obljubil na seji Društva Kras št. 8 ADZ, da'^™^ nedavnim vanja, ^ ^ ^ ^-------- da izvedli doma, vedo poveda i, so učni uspehi pri teh “siro 3 nekoliko drugačni kot pri oS lih. Procentualno je med n]^ mi nekoliko več ponavlja ce Zanimivo pa je, da so učite L pri iskanju vzrokov slabših nih uspehov otrok zdomcev tovili, da so bili mnogi PreobJ. mej eni s fizičnim domačim lom, kar je na njihovo uspesno bom napisal dopis. Pa me je Joško Jerkič prehitel, ki je že vse obširno opisal v Glasu ADZ in v Ameriški Domovini. Tako jaz nimam kaj dodati, akoravno sem član že 51 let. Pristopil sem meseca februarja 1921. Bil sem zapisnikar 1. 1922, leta 1923 sem bil izvoljen za tajnika in to o-stal do leta 1931. V glavnem nadzornem odboru sem bil 4 leta. Ko sem bil jaz tajnik 1. 1926, smo imeli veliko kampanjo za nove člane, pridobili smo 2321 njskih razmerah, v katerih ^ novih članov in v mladinski od-1 vij0. v pomanjkanju varstv , sek še 73, Imeli smo en dan J odtujenosti staršev do otrokeri zdravniško preiskavo za nove Tj otroci so tudi v veliki m ^ člane v Slov. domu. Dr. Seliškar! £ustveno prizadeti, kar se ka in dr. Kern sta preiskala nove v njihov notranji napetosti, nev-člane, potem smo imeli slavnost- rotičnosti in psihotičnem n3C1 ni sprejem z banketom. Glavni' obnašanja. Otroci so ie! nerazpoloženi, negotovi in P močno vplivalo. ^ Socialna ogroženost ted 0 r ~ se izraža tudi v slabih živ ^ predsednik z gl. odborom j nerazpoloženi, negut<-’v- — - ^ sprejel nove člane ter nam je iz-J nj v razmeru do drugih Lu ^ ročil veliko srebrno kupo. | Loteva se jih občutek osarae Sedaj na starost sem pa še sa-!jn čustvo manjvrednosti. mo v nadzornem odboru pri j je namreč upoštevati, da vec ^ društvu. Bil sem na vseh kon-! pride na obisk v domovin0 vencijah SDZ od leta 1923, ko'6Q% staršev teh otrok, 1116 reCp je bila konvencija v New- ko jih 40% prihaja zelo P° burghu in sva bila s pokojnim koma, ali pa sploh ne. Ignacom Smukom zapisnikarja. To so moji spomini na kratko. jiiia, aii pa apTun v ^ Problem, ki je nastal, z načenimi odtenki, pa tu a teže zasledu1' gimi, ki jih je Nie' Iz celice je hodil na piv Škot George Ferguson je plačal sto funtov kazni, ker je iz za-Svet bo imel boljšo mladino, * pora dvakrat ušel na vrček piva. kadar bodo imeli otroci boljše Našel je skrivališče ključa za starše, ki bodo znali svoje otro- primer požara. Obakrat se je iz ke bolje vzgajati... i pivnice vrnil v zapor. pa bodo sčasoma vedn0 veCj|arše usodnejše. Režim, ki je s sj pognal za delom v tujino, ^ zaenkrat še pilatovsko u Društvo Kras št. 8 ADZ bo praznovalo 60-letnico v soboto,* se nujno poraja, je težak. ^ 14. oktobra z banketom v Slov. | gove posledice za otroke Sa^ domu na Holmes Ave. Gostje! in za celotno narodno skup , bodo vsi člani in članice, ki so že nad 50 let člani. Žal, bom jaz ta čas v Ljubljani, oziroma v toplicah v Portorožu, seveda tudi žena gre z menoj, nazaj prideva 2. nov. 1.1. Članstvo Kluba slov. upokojencev mi mora oprostiti, da ne '! " 7o imeli tajnika ta čas, bo pa : 'dnik Jos Ferra skrbel za vssu. Toliko v prijazno pojasnilo. Pozdravljeni do 12. nov. t. L, ko se zopet vidimo na seji dru slcuš3 ki ie roke. Z malimi ukrepi zagrniti bistvo problema, * ^ nenehno odhajanje naši nenehno krvavenje sloven narodnega telesa. Obilica ledu NEW YORK, N.Y. S- S- če 'h1 se n3 o V iCAi-lilW ilex OCJl L4.J. 1 Vili V V A.V_yAW.*.j -*• ’ " •_ štva Kras št. 8 ADZ in upoko- j ves naraven led, kar g3 jja svetu, razstopil, bi se v jencev dne 8. nov. 1972. John Trček gladina oceanov za 10 c< čevlji' F. S. FINŽGAR: SIBIRIJA Ime ustvari ljudska duša. To ime je vselej pravo. Vselej zadene bistvo. Zato so vzdeli naselbini izgnancev na široki ravnini, kamor jih je izrinilo mesto, ime Sibirija. Pod razcefrano ponjavo v mestu pod kostanjem je nočevala družinica: on, ona in dete. “Torej si dobil kotiček?” Žena Micka je stiskala lačnega otroka k suhim prsim. “Kotiček? Le nikar mi tako sladko ne govori. Kotiček! Luknjo, za psa komaj, ne za ljudi.” “Vsaj pod streho bomo.” “Pod streho, skozi katero se zvezde vidijo.” “Boš že kako zamašil.” Otrok je zavekal. Žena ga je pričela ujčkati in tešiti. Od nekod se je slišalo petje ponočnjakov. Listje v kostanju je zašu-melo. Ponjava je prhutala. Mož je vzel suknjič in ga ogrnil ženi čez pleča. “Pa bo zeblo tebe,” je žena rahlo ugovarjala. Mož ni odgovoril. Sklonil se je, pobral trščico, jo zažgal in vtaknil v gašperček, kamor je naložil zadnja polen-ca. “Ne bi bilo treba,” mu je skušala braniti, ker se ji je zdelo škoda drv. “Bova laže vozila,” se je gren-i Najmanjši, Branko, zapečen v telo in lice ko divji kostanj, je vrtal s prstom luknjo v srajco na debelem' trebščku. Ogledal si je nove ljudi, opazil vrh cunj otročiča in ročno splezal k njemu. “Ali je punčka?” je vprašal in pogledal Micko, otročičkovo mater. “Fantek je, Primožek!” mu je razložila mati. “Ejduš, čudno ime. — Mama, pa si mi obljubila punčko. Ne maram poba.” “Saj ta ni naš. Tehle je ki bodo pri nas.” Deček se je skobacal z vozička, šel do jarka in dvignil srajčko. Potem je godrnjal: “Primožek — možek — možek — kaj mi mar. Saj ni naš.” “Kje je kvartir, boste pokazali?” je želela Micka. Ženska — Neža Ritonja se je pisala — je pokazala na lestvo, ki je slonela ob luknji nad stropom barake. Micka je prijela za lestvo in jo poskusila, če dobro stoji. “Nič se ne bojte. Rebrnice so kar trdne, klini pa novi. On jih je narabutal v Logu.” Micka je zlezla po lestvi, se na vrhu ustavila in gledala v mračno podstrešje. Neža jo je opazovala. “No, nič ne glejte tako kislo. ko nasmehnil. Nato se je stisnil . v u ... , i Salon m, za cez poletje bo pa kar na tla, ona pa je legla z otro-! kom na prsih po pogradu. Siva megla se je ocejala po drevju, ko sta premaknila sa-motežni izposojeni voziček in odpeljala svojo bedno brkljarijo izpod kostanja. On se je vpregel v ojnice, opa je tiščala in pazila na dete, ki je ležalo vrh cunj na vozičku, čeprav sta bila zgodnja, so se Sibirci vendar že budili. Ob skupnem vodnjaku so se umivali dedci, ki so se odpravljali delat k uravnavi reke. “Da bi le kaj potrajala ta barjanska sirotka!” je pohvalil meglo plečat fant brez srajce, ožgan ko pečena ilovica. “Od zlodeja pripeka v tistem dreku pri vodi, če ga mečkamo na soncu.” Z razprtimi prsti je sunil skozi čopaste lase in jih počesal. “Oho, novi državljani prihajajo!” je pokazal suhljač proti vozičku, ki se je tresel po koles- +*+***+***+++*++++++*++*+*+*++++4++++**+*++++*+++*+***++**+++**+*++*++ § <> S ;! I I |> I ;! !’ * 4444444444444444444444444444444444444+44444444*4444444444444444444444« KOLEDAR društvenih prireditev kar pripravno. Na zimo se kam drugam pritisnete.” Primož je oživel in zarežal nad ženo: “Ne zijaj; dol pojdi, da si uredimo kvartir.” Zena je molče zlezla na tla, dvignila spečega Primožka z voza in ga hotela položiti na travo. “Na našo posteljo ga denite,” je ponudila Neža. “Če ne bo potlej naš,” je pri-koracal Branko in se upiral. “Tiho, smrkelj!” mu je zagrozila mati in odnesla otroka v barako. Ko so se vgnezdili v novem kvartir ju, je Primož rekel ženi, naj leže. “In ti?” ga je' vprašala, ko se je vsa slabotna in trudna zgrudila na ležišče. “Za delom pojdem in jesti poiščem.” Žena ga je hvaležno pogledala in zaprla težke trepalnice. Primož je pobrskal med cu- nicah. Vsi so se ozrli. On - jami) otipal zavitek; ga razmo. Primož mu je bilo ime - je vle- tal in vzel skrivaj iz n;jega uro> kel in gledal v tla. Ko je pn-| Birmansko ur0; ki jo ^ do zad_ vlekel vštric vodnjaka, ga Je | njega skrival in tiščal; da ni šla nagovoril nekdo iz gruče: I v zastavljalnico. Nato je tiho Dobro jutro, blagorodje! , Spiez£d iz bri0ga in se napotil v Zgodaj ste vstali.” ! meSto. Primož je majčkeno dvignil Kam? Najprej do reke. Morda bom dobil delo. Čakal je in čakal, da je prišel do polirja. “Ni nič, ni nič!” je polir zamahnil z roko in hitro izginil. Nato je obhodil vse kraje, kjer koli so zidali, kopali ali delali cesto. Povsod čakanje, “Ni,” je plaho razlagala ona. j povsod ista pesem: Ni nič, ni Primož se je jezen ozrl po lju-1 nič! Nazadnje je šel v pisarno deh, potegnil hitreje in prešel1 podjetja. Stal je za durmi ka- glavo in zinil, da bi odzdravil. Pa ni. Čutil je posmeh v pozdravu in zapekel ga je. “Bog daj dobro jutro, možje!” je opravila ona namesto moža. “Ali imaš mutastega dedca?” jo je štrknil suhljač, ki se je drgnil s pisano capo po kosmatih prsih. OKTOBER 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 22. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi martinovanje v šolski dvorani sv. Vida. Igra orkester Sonet. 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski' dvorani. 23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue, 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet. JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne. MAREC 10. — Klub slovenskih up oko- jendov za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. MAJ 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 6. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. gručo. “Ta se je zmotil,” so gledan za njim in ga tehtali. “Za Sibirijo ni.” “Komaj za mežnarja pri Sv. Lenartu.” “Naj bi bil še naprej gagal pod plahto.” “Šole mu bo treba, šole.” “Nima talenta! Saj si ga videl, rnutca!” “Kako ti bo živel, če ne zna zasukati jezika.” “Zaies. So rekli, da človek živi od kruha. Nekdaj morda. Landanes živiš samo od gobca.” Voziček je krenil pred barako Lt obstal. Sibirci so se razšli po kočah. Iz barake je stopila žen-ska z otrokom v naročju. Za njo le prišlo še petero otrok v uma-Zanih in raztrganih srajčkah. kor na trnju in čakal. Mladi gospodje so se živahno pogovarjali. Dolgo ga ni utegnil nihče pogledati. Slednjič stopi predenj tanek gizdalin in zareži: “Kaj bi radi?” “Dela, gospod.” “Sedaj ga ni.” “Gospod, za vsako plačilo vam grem delat. Lej te, ženo imam in majhnega otročička.” “Otroka? Le čemu vam ga je treba?” V Primožu je zavrelo. Kri mu je bušila v glavo. Ustnice so mu trepetale. “Sedaj se misli še cmeriti.” “Ne, ne jokam,” je jecljal Primož. “Kakor sem rekel: čemu vam je treba otrok? Ven!” (Dalje prihodnjič) Odpis z Ofdka IV. Doma v Sloveniji je bilo letos zopet lepo število novih maš in so vse prav lepo potekle. Daj Bog, da bi bili vsi ti maziljenci kos vsem težkim nalogam na potu življenja in vztrajali v zvestobi Bogu, Cerkvi in narodu. Molimo za nje in prosimo Boga, da nam Slovencem nakloni mnogo dobrih, gorečih, vzornih duhovnikov! Kako težka in vesela obenem je pot duhovnika, lepo opisuje Finžgar v “Letih mojega potovanja”, č. g. Kristanc Leon pa v Ameriški Domovini “Spominčice na grob škofa Rožmana”. To niso nobene izmišljotine, to je vse živa resnica, kakršno Kalvarijo jeiprenašal in jo nosi do- ber duhovnik, zvest Kristusu in njegovemu nauku. V “Božji Besedi” iz Kanade v junijski številki 1. 1972 na strani 178-179 berem, da letos v metropoli Dolenjske, v Novem mestu, praznuje 500-letniico ustanovitve in obstoja samostan o-četov frančiškanov. Samostan še danes nosi na pročelju vidno letnico 1472. Njih gimnazija je lani slavila 225-letnico svojega obstoja in v obsežni knjigi, katero je lani izdala novomeška realna gimnazija, je pravilno prikazana vloga frančiškanov pri razvoju kulture in narodne zavesti med Slovenci — Dolenjci. L. 1870 je država odvzela frančiškanom vodstvo gimnazije, katera je dala Slovencem mnogo bistrih duhov, vendar so patri še vedno poučevali v njej. Moj pokojni oče je nad 2 leti trgal hlače na klopeh te gimnazije, a s prezgodnjo smrtjo njegove matere — moje stare male 1. 1886 prekinil svoje šolanje tam. Večkrat je nam otrokom pravil: “Takrat smo se res učili in moral res nekaj znati.” Dobro se je spominjal prof. p. Floren-tina Horvata (umrl še pred prvo svetovno vojno). Tega moža se spominjam po njegovih spisih in knjigah iz šolske knjižnice doma v št. Petru. Krasno je njegovo zgodovinsko delo “Kranjska mesta” in njegovi prevodi v slovenščino: “Spisi Krištofa Schmida — mladinske povesti”. Pridni Janezek in hudobni Mihec, Na sveti večer, Starček z gore, Jagnje, Pavlina itd. To je bilo res zdravo, poučno, zanimivo mladinsko branje, kakršnega danes ne dobiš zlepa in vsi dogodki v teh povestih so mi dandanes, po blizu 50 letih, še vedno živo pred očmi. Zdi se mi, da 1. 1904 je bila sezidana nova stavba — realna gimnazija proti Ločnu. Stara gimnazija poleg samostana je do 1. 1930 služila za stanovanje raznim družinam, dvorana in oder v njej pa za razne prireditve in kulturne nastope. Potem je bila spremenjena v vojašnico in sam sem bival en teden v njej kot rezervist 14 dni pred nemškim napadom na Jugoslavijo, 6. aprila 1941. Kaj je danes s to častitljivo stavbo, mi ni znano. Dobro se spominjam imen raznih patrov, kateri so požr tvovalno delovali pri dušnem pastirstvu Novega mesta in okolice: čč. pp. Otokar/umrl y visoki starosti v Novem mestu leta 1931, Pavel je umrl v Mariboru, osebno se spominjam patrov: Akvina, Henrika, Severina, Ata-nasa, Alojzija, Bazilija, Lenarta, slikarja Ladislava in Cipri-jana, dolgoletnega gvardijana. Danes ti možje že uživajo pri Bogu večno plačilo. Sedaj menda šteje novomeška frančiškanska družina 10 članov — 5 duhovnikov in 5 bratov. Bratje so menda zelo marljivi, imajo krasno obdelan vrt, lepo so obnovili samostan in cerkev. Brat Gabrič zelo lepo goji petje in cerkveno glasbo v samostanu, PRAVI GOZD — V ozadju je resničen gozd, v ospredju pa je gozd televizijskih anten nad naseljem v Rio De Janeiro. Tam je mogoče kupiti televizijski sprejemnik proti mesečnemu obroku 38 cruzeirosov (okoli $6). Kljub revščini, jih ljudje kupujejo in nad zasilnimi naselji se dvigajo celi gozdi televizijskih anten. kapitlju in okolici in tako nadaljuje delo muzikov Novega mesta, Hladnika, Skebeta, dr. Pu-ša in drugih. Patri z res izredno požrtvovalnostjo in uspehom delujejo pri verski obnovi in Kristusovi ljubavi Novega mesta in okolice. Za vso to veliko obletnico bo v Novem mestu v kapitlju in pri frančiškanih sv. misijon. Frančiškanski družini Novega mesta prav iskrene čestitke in Bog ji daj še nadaljnih 500 let bivanja tam v res pravi svobodi in še v večjem razmahu in plodovitem delu pri verskem in kulturnem razvoju Novega mesta in okolice. Letos praznujemo 30-letnico začetka krvave revolucije in množičnega pokola nedolžnega prebivalstva po vsej Sloveniji, posebno pa Dolenjski in Notranjski. Kaj vse se je takrat dogajalo, je težko opisati. Mnogo je o tem že bilo pisano, toda čas vedno bolj živo odkriva vsa ta grozna dejanja. Morilcev je vedno manj. Vsi so odšli v večnost in tam pri Bogu odgovarjajo za svoja dejanja. Odpustimo njih grozodejstva, toda pozabljena ne smejo biti. Dobro se spominjam pomladi 1. 1942. Od februarja pa do julija, do odhoda v internacijo sem preživel tiste mesece v zaporih Okrožnega sodišča v Ljubljani. Radi prehrane tam se nimam kaj pritoževati, jo je bilo dovolj in kar zadosti primerna in okusna. Drugod po kasarnah Ljubljane radi velikega števila ubogih žrtev niso mogli za vse pripraviti. Tudi v zaporih smo bili natrpani kot sardine. Po eno uro na dan sprehoda, nato pa ves božji dan v sobi. V celici kjer sem bil jaz, je bil blizu 3 mesece tudi naš veliki mož, letos v Ljubljani umrli prof. Milko Kos. Prav junaško je mož prenašal trpljenje in nam dajal poguma v bodočnost. Med sprehodi sem večkrat srečal pok. izseljeniškega duhovnika č. g. Silva Skebeta, bivšega domobranskega majorja v Trstu Homa Petra in mnogo drugih izobražencev. Naj hujše je bilo v juniju, ko so bile v Ljubljani masovne aretacije nedolžnega naroda in so prijete vozili kot živino v natrpane vojašnice, nato pa v smrt internacije. Glavni krivci so pravočasno odnesli pete v gozdove. Takrat je bila policijska ura od 5. ure zjutraj pa do 5. zvečer. V juniju je ob 5. zvečer naj-lepši čas, takrat pa nisi videl na ulici nobene žive duše razen policije, vojaštva in raznih uslužbencev, kateri so šli v službe. Vsakega je spremljalo po več o-boroženih Lahov. Tako je vsak raje šel še pred policijsko uro na svoje službeno mesto in tam čakal do nastopa službe, kdor je pa tam službo končal, je pa raje čakal do 5. zjutraj, ko je bilo dovoljeno kretanje zunaj bivališč. če danes vse to praviš mladini doma in tu vsem starim in mladim, se jim zdi vse to navadna bajka. (Dalje) ------o----- Kremlju se ne mudi za združitev Koreje SEOUL, J. Kor. — Južna Koreja je predstavnike Rdečega križa Severne Koreje sprejela z vso prijaznostjo, vljudnostjo in naravnost razkošnostjo. Ko je bila južnokorejska delegacija v Pyongyangu, so jo sicer sprejeli vljudno, toda niso ji dovolili nobenega stika s prebivalstvom. Sodijo, da so Severni Korejci to storili na nasvet Sovjetske zveze, ki se ji nič ne mudi s podpiranjem načrtov za združitev obeh Kore j. Taka združitev bi nedvomno okrepila tudi želje in napore po združitvi Nemčije, čemur pa Moskva odločno nasprotuje. PriJafeFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 36J-4212 Help wanted — female Help Wanted—Female GENERAL OFFICE Must type, will train. Wheelock-Lovejoy & Co. 881-5900 1240 Marquette (194) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (196) PLASTIC MOLDER to make Plaster Molds Experienced or will Train adept young man GOOD COMPANY BENEFITS AND STEADY WORK! Call Mr. Costello 781-3151 (194) Help Wanted Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced or will train. Steady work. Hourly rate. Apply at Acme Lighting Products 1667 East 40th Street -(198) Help Wanted Woodworker helper for lamp manufacturer. Steady work. Apply at Acme Lighting Products, 1667 East 40th Street. -(198) DELO DOBIJO HELP WANTED Retired couple or single person for light custodial work. Free furnished apartment free gas and electricity. Salary included. Call Mr. P. J. Zicarelli, between 9 a.m. and 4 p.m. only. — 781-6469. (194) MALI OGLASI Naprodaj Hiša za dve družini 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop. (2,4,6,9,11,13 okt) Grozdje naprodaj Grozdje se dobi po $3 bušel na 605 E. Main St. Madison, O. Posodo prinesite s seboj in sami ga nabirajte. (194) Naprodaj V fari sv. Vida dve hiši za 2 družini, vsaka na enem lotu. Posamezne javne naprave. V prvovrstnem stanju. COSIC REALTY 524-8400 ‘ (197) V najem Oddam 2 opremljeni sobi ženski ali moškemu v fari sv. Vida. Kličite 391-1189 -(194) Naprodaj Dvo-družinska hiša na Edna Ave., 5-5, polna klet, velik ograjen lot. Kličite 431-4179. —(195) NAPRODAJ “'Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 2 spalnici, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli. Kličite 481-1325 (203) Hiša naprodaj 3-družinska hiša, opremljena, vse novo znotraj, garaža, lep vrt, na E. 68. pri St. Clair Ave. Dober dohodek. Kličite 881-0164. -G96). ČRNA ZENA ZOODOVIN5IU POVESI Vendar se pa tudi svo-’ ?mu navadnemu nakitu ni mo-£;la popolnoma odreči. Zopet si je vtaknila v svoje kratke lase dragi kamen, katerega je nosila zašitega v svoji vojaški opravi. Tako je prišla Nigana v nov, zanjo doslej popolnoma nenavaden krog. — Pa tudi na vso Štrobljevo družino je napravila bleščeča postava tuje ženske z briljantom v glavi velik vtis. Vsi so ciganko spoštovali in ji kazali na vse mogoče načine svojo ljubeznivost, prijaznost in ondotni rojaki že precej dolgo niso videli, se jim je zdel zdaj že veliko bolj vpognjen kakor prejšnja leta in na obrazu se mu je res naredilo med tem še enkrat toliko gub in zarez. Njegov čudni nastop in njegovo zmedeno govorjenje je marsikoga prepričalo, da možek res ni pri pravi pameti. Toda kdor je globlje pogledal v izrazite poteze in švigajoče oči možkove, je postal takoj drugega mnenja. Možek je igral vlogo druga, 1 ki vabi na ženitovanje. Kot s naklonjenost. Nigana je kmalu 1 svati je hodil s svojimi zaupniki opazila dobrohotnost, s katero1 po hišah in povsod ponavljal so ji stregli, in zato se je čutila svoj rek: med dobrimi ljudmi popolnoma] “Vse je pripravljeno. Prija-srečno in zadovoljno. — Podnevi1 telji naj pridejo z veseljem in je postajala često na balkonu in' polnoštevilno. Ženitovanje je že zrla po več ur neprestano kakor naznanjeno in vse pripravljeno; zamaknjena po ravnini ob Savi. vsi zadržki so odstranjeni in Kadar je prišel njen mož, je nevesta — plemnita mladenka spoznala njegove korake že na — že čaka. Da ne bo nihče za- stopnicah; potem pa mu je tekla nasproti kakor otrok in ga obsula s svojo nežno ljubeznivo prijaznostjo. Tako je Bregar zopet začel upati in zdelo se mu je, da mu v kratkem zasijejo srečni dnevi. Ko je nekega mudil, vam hočem stvar natančneje razjasniti. Pazite na znamenja: kadar bodete videli ponoči povsod goreti kresove, se pripravite na odhod na ženitovanje; in kadar bodete zaslišali besedo: ‘čas je!’ — odidite, za- dne srečal na cesti Kroparskega kaj ženitovanje se je približalo!' možka, mu je rekel: “Nigana se prav dobro drži. Mislim, da bo še vse dobro.” “Vidiš, nikdar ne smemo izgubiti vere in upanja,” mu je odgovoril možek. “Štefan, to je tvoje delo: — vse to. si ti tako dobro napravil.” “Kdo, praviš, se ti je v boju trdovratno ustavil?” se je možek začel delati gluhega. “Štefan, nikdar se ti ne morem dosti zahvaliti,” je zatrjeval Bregar glasneje, “za vse, kar si mi dobrega storil.” Pri teh Štefuljčkovih besedah je marsikdo ponosno dvignil glavo kvišku in natanko premo-tril krošnjarjev izraz in pogled; vsakdo je pazljivo poslušal njegovo nenavadno ženitovanjsko vabilo. Kakor zapoved poveljnikova so učinkovale Štefuljčkove besede na vse poslušavce. Kmetje so se z vedno večjo mrzlično hitrostjo pripravljali na vroče ženitovanje — na punt zoper brezsrčno gospodo. Po hišah so iskali v podstrešju starih mečev in sabelj in jih potem snažili, da “Kaj, kdo pravi, da te bo umo- so se svetili, kakor bi bili novi. rji?” je kričal možek še glasneje. “Danes tako slabo razumem — imam Uidi malo časa. Mudi se mi na Rled na ženitovanje.” / Možek je Franceta še kratko pozdravil in nato v hipu oddirjal izpred njegovih oči. IX. Ozrimo se zopet enkrat na Bled. Na zunaj so bili odnošaji med gospodo in kmeti še vedno neizpremenjeni, dasi sovražni, v resnici pa so razmere vedno bolj dozorevale in ljudje so že pričakovali čudnih dogodkov. Že so minevali januarjevi dnevi leta 1481. Tedaj so na vsem Gorenjskem znamenja bližajoče se nevihte postajala vedno bolj očividna. Na površje je prišel zopet Kroparski možek; hodil je po Bledu in Bohinjski Beli. Ker ga ffF Med temi pripravami je minulo nekaj tednov. Bilo je ravno pred pustom. Nekega večera so se zbrali ve-Ijaki in voditelji kmetov k zaupnemu shodu v gostilni v Bode-ščah. Načeloval je Mohorko; med drugimi zo bili zbrani Globokar, Pušavec, Grahek s Sela in krčmar Grčar z Bohinjske Bele. Menili so se raznovrstne stvari, najprej o vremenu in o ravnokar prestalem hudem mrazu, potem so prišli na turške pesjane, ki še vedno ne dajo miru Slovencem ob meji, kakor jim je semtertja razodel Šte-f ulj ček; in ko so ravno začeli razmotrivati stvar, ki jim je težko ležala na srcu, in zaradi katere so se zbrali, se naenkrat, pa komaj slišno, odpro vrata in skozi odprtino se je pokazala oprezno se ozirajoč po sobi, siva ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0828 f glava z nagubanim, obrazom. V naslednjem trenutku je pa že stal ves' Kroparski možek, potnega obraza in pokašljujoč pred možmi. “Bog te živi, Štefan,” je pozdravil prišleca Grahek; “saj si rekel, da imaš pred seboj dolgo pot; ali si se že vrnil? Saj ni mogoče?” “Ej, vroče pa je, vroče”, mu je odgovoril možek in se obenem obrnil k natakarici; nato je velel: “Dekle, prinesi mi kozarec vina in nekaj slanine, da bom malo prigriznil; potem moram hitro naprej; se mi mudi!” “Povej vendar, Štefan, kako daleč si pa prišel na svoji dolgi poti? Saj si vendar šele danes zjutraj odšel z doma”, se ga je lotil Grahek še enkrat; “ali mar prinašaš kakšno posebno novico?” “Vina hočem, vina; pri meni ne boš nič opravil z vodico,” ga je hitro zavrnil možek. Nato je naglo použil svojo slanino, nekoliko kruha in kozarec goričana. Ko se je tako podprl, je namignil natakarici, naj gre iz sobe. Potem so pa švigale njegove oči kakor živo srebro po sobi od moža do moža in v trenutku mu je bil znan ves položaj. Slednjič je hitro vprašal: “Kje imate bojevnike?” ■ “Nekaj jih čaka na Jelovici”, je odgovoril Mohorko, “drugi so pa še doma, — ker še niso dobili povelja.” “Potem je treba takoj vzdigniti tudi te,” je začel Štefuljček, “in paziti na to, da se vsi združijo. V najbližjih dneh bomo rabili krepkih rok. Ogledal sem si vse razmere in spoznal, da je sedaj čas. Glejte, prijatelji, gospoda je sicer vedno pripravljena, vendar jasnega ne ve še nič, da mislimo udariti. Hodil sem po vseh vaseh. Ljudstvo je sicer navdušeno za našo stvar, vendar se je ta in oni že začel nekoliko bati, češ, da je naš načrt preveč predrzen. Da se tudi krepkejših ne loti omahljivost, zato hitimo! Možje, le pogumno, pomoč se nam bliža •— mislim, da. . Nekak strah se je polotil zborovalcev in niso pustili možka, da bi. bil dokončal, ampak zmedeno so začeli vpraševati: “Kaj bo pa z našimi ženami in otroki?” “Vsi vemo,” je govoril nadalje Grahek, “kakšna nevarnost je za ženske in otroke v vojski; saj smo že često slišali, kaj počenjajo Turki. In če zdaj mi udarimo zoper gospodo, mislite, da bodo potem graščinski vojaki z našimi ženami imeli usmiljenje? Ne, svojih žena in otrok ne smemo prepustiti tako strašni nevarnosti!” “Žene in otroke bomo spravili najbolj na varno, če jih peljemo na Špik v votlino k ‘slepemu Bogu’; saj smo to storili že večkrat, kadar se je bližala kaka nevarnost,” je svetoval Mohorko. “Pameten nasvet,” je pripomnil Štefuljček; “Mohorko, prev^ zemi skrb za to zadevo. Preskrbi v votlino tudi živeža za nekaj dni, da ne bodo trpeli gladu. Sicer pa mislim, da jim ne bo treba dolgo ostati v votlini; mi moramo pohiteti in užugati graščinske, potem bo pa mir. — Za vsak slučaj pripravite tudi vrečo smodnika — saj že vsi poznate ta novi, čudni prašek — in napeljite vnetilo s seboj v votlino, da v slučaju nevarnosti lahko poženemo most v zrak, če bi se namreč sovražnik hotel bližati votlini; potem so pa žene in otroci na varnem kakor zaklad, ki je zakopan globoko v zemlji. Vsekakor pa mora ostati tudi nekaj mož pri votlini za stražo.” “Za ta posel bodo najboljši Gorjanci”, je pripomnil Globokar, “ti že najbolje poznajo smodnik in vedo, kako je treba z njim ravnati.” (Dalje prihodnjič) v SOFT TOUCH — Brushed cotton depinp. in navy overprinted with red creates a junior pants, outfit with all the western flavor of a Texas Sunset. It’s teamed with a red and white.dotted shirt with frosted collar. By Jeenz. MARK SPITZ se je pustil'fotografirati s petimi zlatimi medaljami na olimpijadi v Muenchenu. Ko je dobil še zadnji dve in jih imel skupaj sedem, je fotografiranje z njimi odklonil brez- posebne večje nagrade. On je edini športnik, ki je kdaj dobil več kot 5 zlatih medalij, na olimpijskih igrah. ‘ j.. DOBRO SE DRŽI! — Na tekmovanju American Junior Rodeo v Pu-eblu, Colo., so kazali mladi fantje in dekleta svoje sposobnosti. Sliki sta posneti s tega tekmovanja, na katerem je bilo razdeljenih daril in nagrad za $30,000. BYRON JUNIOR HIGH SCHOOL — BOY’S GYM 2OS0O Shaker Blvd. V ČETRTEK, 12. OKTOBRA OD 9. DOP. DO 9. ZVEČER Naprodaj stari in novi predmeti, oblačila, pecivo, antika, umetnine, knjige, igre, SPONZORIRA SHAKER HEIGHTS P.T.A. F BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA LJUBLJENA MAMA, STARA IN PRASTARA MAMA OB OSMI OBLETNICI ODKAR JE ZA VEDNO ZATISNIL SVOJE OČI NAŠ DRAGI OČE, STARI IN PRASTARI OČE Svoje blage oči je zatisnila dne 14. oktobra 1971. Z očetom sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi, se združili nad zvezdami! svcjo plemenito dušo je izdihnil dne 7. oktobra 1964. Mi v srcih nosimo ljubeče, spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo, dokler se spet ne snidemo. Žalujoča hčerka STELLA in ostalo sorodstvo Cleveland, O. 9. oktobra 1972 Draga nevesta! i Poročni dan naj bi bil najsvetejši, || naj veselejši in naj lepši dan ^ Tvojega življenja- % H . . v § |g Poročna vabila, s katerimi boš !» povabila k temu velikemu dogodku svoje H; sorodnike, prijatelje in drage znance, so J5 naj več je važnosti, §| 35 2§ S? H Poročne predpriprave zahtevajo ^ |3 ogromno časa in skrbi- || || Pridi k nam in izberi poročna l| P naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene Na svidenje! so zmerne, postrežba uslužna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103