M a r k o v i č , M., 1976, D e ta jln a g eo m o rfo lo šk a k arta SF R J. Z b orn ik rad o v a G eogr, in š t i­ tu ta J. C vijič , SA N U , k n j. 27, 61—68, B eograd . M a r k o v i č , M., 1976, G e o m o rfo lo šk a k arta O rjena . Z b orn ik r a d o v a G eogr, in s titu ta J. C vijič , k n j. 27, SA N U , 101— 110, B eograd . P e c s i , M., s. a., G eo m o rp h o lo g ica l M ap o f th e C arp ath ian and B a lk a n r eg io n s (1: 1.000.000). S tu d ia G eom orp h o l. C a rp a th o -B a lca n ica , 11, 3—31. P e t r o v i č , J., 1978, T ip o v i k rša u P o n iša v lju . Z born ik ra d o v a P r ir .-m a t. fa k u lte te N o v i Sad, 8, 383-392. R a d i n j a , D ., 1969, D o b erd o b sk i k ras. G eogr , zb orn ik , 11, I n št itu t za geogr., SA Z U , 223— 278, L ju b lja n a . Z e r e m s k i , M., 1976, O svrt n a d o sa d a šn je r ez u lta te o g e o m o r fo lo šk em k artiran ju u J u g o s la v iji. Z b orn ik ra d o v a G eogr, in s t itu ta J. C v ijič , k n j. 27, 21—30, B eograd . A n d re j K ran jc Mednarodno posvetovanje o obalnem krasu, P erp ignan , 15. — 17. 5. 1982 K om isija za k rašk e po jave p ri F rancosk i k rasoslovn i zvezi te r K om isija za geografijo m o rja s ta o rgan iz ira li ta posvet v o k v iru francoskega O dbora za geografijo , .s p ro fesorjem J . N ieod-jem in R. B a ttis itin i-je m ko t g lavn im a o rgan izato rjem a in pobudnikom a. 25 udeležencev je poleg F ran cije p re d ­ stav lja lo še Belgijo, I ta lijo , L ibanon, Š panijo in Jugoslav ijo . Sam o posvetovan je je bilo sestav ljeno iz osm ih vod iln ih p red av an j z obsežno d iskusijo in dveh dni in pol te ren sk eg a dela. E na sekcija (vodja A. G u i l c h e r z un iverze v B restu ) je ob rav n av ala biogene in erozijsko- korozijske te ra se v v išin i današn jega n ivo ja m orja , d ru g a (vodil A. K r a n j c z In š titu ta za raz iskovan je k ra sa v P osto jn i) p a večje k rašk s obalne oblike, povezane s sp rem em bam i m orskega n ivo ja , s posebnim pou ­ darkom na podm orsk ih k ra šk ih izvirih . N a p red a v an jih smo spoznali k ra š ­ ke oblike z obal takorekoč vsega sveta, podrobnej p a s sredozem skih , m a­ roških , m ad ag ask arsk ih in novogv ine jsk ih obal. U deleženec iz Jugoslav ije je poročal o novejši jugoslovansk i li te ra tu r i o d in a rsk em obalnem krasu ; ž ivahna d iskusija je po trd ila , da v e lja d in a rsk a k rašk a obala za »klasični kras« in se tu j i krasoslovci tem u ustrezno zanjo tu d i zanim ajo. V p rim e rja v i z raz iskovan jem v d ru g ih deželah se pokaže, da je naš obaln i k ras z določenih v id ikov zelo dobro p reu čen (k rašk a h idro logija , h i­ d rav lik a podm orsk ih izv irov), z d rug ih , k i so tren u tn o v sve tu zelo a k tu a l­ na, pa sk o ra jd a ne (d robne k rašk e oblike, procesi obalnega zak rasevan ja ). V času te ren sk eg a dela so nas raziskovalci ta m k ajšn jeg a k ra sa (P. A m b e r t, R. J u l i a - B r u g u e s , H. S a l v a y r e ) vodili po obalnem k rasu m ed Peripiignanom in M ontpetllierjem , obisikali sm o obalno k raško h ribov je C lape in C orbieres, k raško jezero B anyolas z obsežnim i tvo rbam i iz leh n jak a in recen tn im i k rašk im i ugrez i te r obalo m ed La E scala in M ontgri (Costa B rav a). K er so bili m ed udeleženci tako geologi k o t geo- m orfologi, je bilo zanim ivo v sk la jev an je n jihov ih pogosto raz ličn ih pogle­ dov n a razvoj in značaj obalnega k rasa . O gledali smo si nekaj podm orsk ih izvirov, k je r so francosk i po tap ljači p ro d rli s to tine m e tro v daleč po za litih ro v ih pod m orsko gladino. V b ližn jih k opn ih ja m ah so m orsk i sed im enti, k i dokazujejo m orske transg resije . O biskali smo za lit jam sk i sistem tik ob obali in k rašk e udorn ice , k i im ajo dno zalito z m orsko vodo. T udi s tega sta lišča je zan im iva p rim e rja v a z d inarsko obalo. Im am o štev ilne in zanim ive k rašk e oblike, celo izredno tip ične in polno razv ite , k i v veliko p r im e rih sploh n iso opisane ali dokum en tirane , ali p a j ih nim am o in te rp re tira n ih in so zgolj pom em bne k o t p o ja v sam po sebi, b rez p rav eg a okvira. Iz jem a je v ru lja , k a r n a jb o lje p o tr ju je to, da izraz »vrulja« p reh a ja v m ednarodn i strokovn i te rm in , ki je, vsaj v franooskih krogih , že precej u ve ljav ljen . D obro bi bilo izpo ln iti te h nekaj v rzeli in s tem postav iti tu d i našo d inarsko obalo n a p rav o m esto v o k v iru sredozem skega k rasa . A ndre j K ran jc