Dopisi. Iz Brežic. (Okrajni zastop) vabi na soboto, 9. februvarija ude k občnemu zborovanju. Na dnevnem redu naznanja med drugim posvetovanje o dveh točkah, glasečih se: Prošnja mestne občine v Brežicah za prispevek, da se struga, ki teče za mestom, zasiplje, in za prispevek 300 gld., da namesti Se enega živinozdravnika. Tej dvojni prošnji mestne občine se bode brezdvomno ustreglo, ker sedijo vsi mestni očetje v okrajnem zastopu; da-le je pa tudi opravičeno, da plačuje celi okraj za mestne potrebe, ali nepotrebe, to je druga stvar. Znano je, da leži struga za mestom tako nizko, da jo zalije Sava pri vsaki večji povodnji; zaman je torej vsako prizadevanje predrugačiti njen tok; trebalo bi več tisočakov; toda okraj nima od tega nikake koristi. še bolj nepotreben je pa drugi živinski zdravnik — seveda za brežiški okraj — za mesto ne bi rekel. Sedanji tu nameščeni c. kr. živinski zdravnik je v svojem poslovanju tako spreten in marljiv, da do letos nihče ni mislil na druzega. Opravljal je seveda mestni občini posel v klavnici skoraj zastonj; ker je pa letos zahteval, da se mu naj plača za trudapolni posel mesto bornih 80 gld. vsaj 150 gld. na leto, protivi se temu občina, ter hoče namestiti za ta posel drugega živinskega zdravnika, kojemu oe plačati 500 gld. na leto, seveda večinoma na stroške brežiškega okraja, da si pridobi s tem kakega pristaša več, da bo dobro razumel lečiti nemške krave. Zastopniki kmečkih občin, nasprotujte tema predlogoma najodločnejše! Iz Nazareta v goi\ Sav. dolini. (V spomin slov. dijaku.) Kako otožno so peli zvonovi iz visokih lin nazareške cerkve 15. januvarija! Dolga vrsta pobožnega naroda z gorečimi svečami v rokah spremljala je ljubeznivo planinsko cvetko k večnemu počitku. Ko si pa zagledal še šolsko mladino uvrsteno pred rakvo, vprašal si vendar, kdo pa je bil ta, da so ga vsi tako srčno Ijubili? Bil je ponižni TurnSekov Anzek. 2e kot otrok je rad sklepal roke k molitvi; saj sta mu bila pobožna mati in skrbni oče živa podoba pobožnega živIjenja. Ljudsko Solo dovršil je v Nazaretu in Rečici. Akoravno deček ni bil posebno nadarjen, bil pa je pri ueenju marljiv, in ker je bila srčna želja pridne matere, posvetiti vsaj jednega otroka duhovskemu stanu, pošljejo ga v Celje v latinske Sole. >Težke so, težke, latinske šole«, mi je potožil o božiču, posebno za mladeniča slabejšega zdravja. Nekako bojazljivo ,je torej pričakoval konca preteklih božičnih počitnic. Kal bolezni je nesel s seboj. Ze .prve dni po šolskem pričetku zboli, od dne do dne je večja nevarnost. Slovenska mati ljubi otroka svojega, hiti po-nj tudi v tujino, samo da ga vidi in tolaži. Pripeljali so ga domov, ali bolezen je nevarnej^a. V nedeljo, 13. jan. prosi mater, naj mu podajo citre, da si bo nekoliko težave polajšal. Kako tužni, mrtvaški so bili ti glasovi! Popoldne ga prime bolest, začenja omedlevati, ali kar je on kot zdrav mladenič vedno tako pobožno prejemal, prejel je tudi sedaj sv. zakramente; in čez tri ure zatem je izdihnil svojo nedolžno dušo. — Kaj ne, nič kaj posebnega ne vidiš v življenju njegovem? Vendar nekaj mi je potisnilo pero v roko, da posvetim te vrstice njegovemu spominu, in to je: rajni Anzek oslal tudi kot dijak veren in pobožen; taki bi naj bili slovenski dijaki vsikdar! Naj v miru počiva! Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Društveno.) Naše bralno društvo je imelo meseca januvarija t. 1. v gostilni g. Toša svoj V. občni zbor. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo je dokazalo, da stoji druStvo že na trdnih tleh. Število udov je zmiraj dokaj veliko. Denarne razmere so dobre, kajti društvo ima že svoj oder za gledališke igre in še črez 40 gld. v gotovini. V drušlvenem odboru za tekoče leto so: g. Ivan Strelec, nadučitelj, predsednik, g. Tomaž Golob, trgovec, podpredsednik, gosp. Josip Čeh, učitelj, tajnik in blagajnik, gg. Gregor Druzovič, Franc Čuoek in Jurij Petek, odborniki. Društvo je letos pridobilo tudi mnogo s tem, da je ustanovil gosp. nadučitelj Strelec, ki je sam izboren pevec, mešani in moški pevski zbor, kar smo žalibog do sedaj pogreSali, kar pa bo odslej gotovo veliko pripomoglo, da se obnesejo naše društvene veselice že sijajnejše. Da imajo udje primerno čitivo, skrbi odbor za dobre knjige in Ijudstvu prikladne časopise. Iz Celja. (Pravda z židom.) Dne 21. vršila se je pri okrožni sodniji v Celju glavna obravnava zo- per Janeza Bratuša iz Obriža pri !<redišču. Slavno drž. pravdništvo v Celju obtožilo je namreč z obtožnico z dne 18. dec. 1894 štev. 9537. Janeza Bratuša zaradi hudodelstva po § 199 « 200 kaz. zak. storjenega s tem, da je v civilni pravdi z Jakobom Lchvi zaradi neizpol- nitve kupne pogodbe pri okrajni sodniji v Ormožu dne 18. maja 1894 sloril glavno prisego, da, kolikor ve in se spominja, ni res, da bi se on zavezal tožitelju Jak. L6\vi dne 20. okt. 1893. 1. 25 drevenk ajdo spraviti.  Bil je torej obtožen zaradi krive prisege. Ze pri obrav- navi dne 22. avg. 1894 bil je Janez Bratuša zaradi tega hudodelstva obsojen in to zaradi tega, ker se mu ni posrečilo dokazati, da ni po krivem prisegel. Posre- čilo se mu pa je po razsodbi najti po naključju eno pričo in sicer Franca Kolariča iz Stare ceste, kateri je slučajno pogajanja med Janezom Bratuša in Jakobom L6wi slišal. Vsled tega prosil jo Janez Bratuša za ob- novo kazenskega postopanja. Tej prošnji ugodila je okrožna sodnija v Celju in 21. jan. vršila se je nova obravnava. Pri tej obravnavi trdile so priče Jakoba Lowi Rudolf Lowi in Antonija L6wi, da se je Janez Bratuša zavezal 25 drevenk ajde Jakobu L6wi prodali; dočim pa je Janez Bratuša trdil, da se je zavezal rau prodati samo polovico one ajde, katero bodo mlatci navejali. To njegovo opravičevanje potrdile so tudi priče Franc Kolarič in Franc Bratuša, akoravno so priče od nasprotnikove strani, posebno Jakob L6wi in njegova obitelj, ostale pri trditvi, da je Janez Bratuša prodal 25 drevenk. Po sklenjeni glavni obravnavi (pri kateri je zastopal obtoženega g. dr. Al. Brenčič, odvetnik v Celju,) spoznalo je sodišče, da Janez Bratuša ni kriv, da bi bil po krivem prisegel in se je torej oprostil. Sod- nija je namreč smatrala, da se pogodnika nista natanko dogovorila o predmetu kupa in da je Jan. Bratuša mislil, da je prodal samo polovico navejane ajde, Lowi pa, da mu je prodal 25 drevenk. ? S Klečkih goric pri Poličanah. (Vinske kupce) opozarjam na te vinske gorice. Če se morda par minot v Studenicah pomudiš, potem jo kreni po pešpoti doli v bližnjo vas Krasino, od tam pa jo zavij celo na desno po prav razvoženi kameniti cesti v bočke hribe, tukaj se ti pomalem prikažejo nizki klečki vinogradi. Črez 10—15 minot si lahko na vrhu naših Klečkih goric, v kojih še prav v dobrem stanju vinska trta prospeva, in to celo brez amerikanca. Sorte našega trsja so n. pr. črnina, zelenika, šipon, beline dve sorti, muškatelec in več še drugih dobrih pleraen, ki nam še prav obilno grozdja obrode. Leta 1893. je bila izvanredno bogata trgatev pri nas tako, da smo tu pa tam na l/2 oralu vinograda do 5 štrt. izvrstne kapljice nažmikali, in takoj si ga lahko liter po 19—20 kr. prodal; poznejena leto je že pa stal liter po 30 kr. V obče se sme trditi, da so naše gorice tisto leto več nego 100.000 gld. vrgle; kajti nekateri večji vinogradniki so izrešili jeden po 1000 gld. Sicer pretečeno jesen je bilo veliko slabeje s trgatvijo pri nas; ali vendar sprya so še kupci plačevali mošt liter po 18—20 kr.; zdaj je pa slabše, čisto vino se dobi po 17—19 kr. liter. Trtne uši So tukaj ni, pa tudi hvala Bogu preostre toče še mojega spomina tukaj nismo imeli. Le za prihodnjost nas Bog obvaruj hudih nesreč, potem pa bogate kupce uljudno vabimo v naše kraje. Iz Slov. Goric. (Marsikaj.) Veseli me, da še od Apač do Cmureka bivajo Slovenci; zakaj ne ? Saj je slovenska last ona pokrajina. Pozdravil sem pri neki priliki ondi staro ženko v nemščini, na kar mi je odzdravila v slovenšeini; kar me je jako veselilo. V razgovoru ž njo mi je pojasnila, da Nemec brez — Slovenca ne more živeli, ker je — prelen in se mu ne ljubi — delati! Čast za Nemce? — Vnovejšem času opazujem, da dohajajo slovenske dopisnice in napisi na pismih vedno redkeje. Nekateri sicer pismo napiše v slovenščini, ali napis napravi — nemški! Ni to narobe svet? Zatorej se opozarjajo Slovenci, da na vsaki pošti tirjajo slovensko-nemške dopisnice in pišejo na njih in na pismih izključljivo le slovenske napise! To bi bilo častno. Znano mi je, da v nekem trgu v Slov. Goricah tirja slovenske dopisnice samo jeden rodoljub, in, ako bi še ta ne jemal, imeli bi samo nemške! No, v tem oziru, bi vendar lahko napredovali! Jednako bi bilo želeti, da bi stranke na davkarijah tirjale, da se naj na slovenskih straneh tiskovine rešujejo! Naprej zastava Slave! Iz Haloz. (Poštna zadeva.) Naši poštni uradniki in uradnice so vam, kakor sem že zadnjič omenil, učeni ljadje. Ali niso? Ge pa še ne vedo, kje je moja Sv. Trojica v Halozah. Pa tudi pravični so slovenskemu občinstvu in — omikani. Čujte! Ondan je bilo, ko sem irael opravili na pošti v Ptuju. Pred menoj so čakale kmečke ženske s slovensko pohlevnostjo in potrpežljivostjo že dolgo odrešenja pri uradniku, ki slovenski nc ume. (Gospoda pride se ye prej na vrsto, če tudi pozneje pride). Slednjič je bilo tem krotkim ženieam le predolgo čakati in jele so nekaj godrnjati, oziroma prositi, naj se jiin zahtevano da. »Halfs Maul!« bil jim je odgovor.