GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA APRIL 1981 V Beogradu bo od 1. do 18. junija 1981 III. kongres samo-upravljalcev Jugoslavije. V Sava centru se bo zbralo 1.724 delegatov, Slovenijo bo zastopalo 212 delegatov. Poleg delegatov bo navzočih še 80 gostov, veteranov delavskega in sindikalnega gibanja. V občini Radovljica bomo volili 3 delegate. Za ilustracijo naj povemo, da je bil I. kongres samouprav-Ijalcev 1957. leta, II. pa 1971. Oba sta potekala v času zaostajanja v razvoju samoupravljanja in sta z jasnimi usmeritvami pomenila nadaljnji zagon za popolnejšo osvobajanje dela in za povečanje produktivnosti. Tudi današnji trenutek v razvoju samoupravnega socialističnega sistema ni lahak. Sre-ščujemo se s številnimi gospodarskimi problemi, ki koreni-nijo deloma doma, deloma pa so rezultat razmer v širšem družbenem okolju. III. kongres in predpriprave nanj nam nu- dijo izjemno priložnost, da v sleherni sredini analiziramo svoje delo, slabosti in pomanjkljivosti ter uspehe in ponudimo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj samoupravljanja kot družbenoekonomskega in političnega odnosa. Naš namen ne sme biti pripraviti zgolj reprezentativen kongres, je dejal Vinko Hafner, predsednik republiškega koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa samoupravljal-cev Jugoslavije, temveč vključiti v predkongresne razprave vse samoupravljalce in skupaj analizirati uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega razvoja socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. Doma in v tujini lahko pričakujemo velik odmev na kongres, saj bo letos najpomembnejša manifestacija v Jugoslaviji. Nekateri nam nenaklonjeni dejavniki v svetu bodo iska- li!. KONGRES SAM O UPRAVLJALO EV JUGOSLAVIJE , 1981 li, tako kot doslej, le naše napake, bili budni za našo (ne) enotnost, zato na kongresu ne sme manjkati kritičnih analiz in demokratičnih rešitev, ki bodo še bolj afirmirale samoupravljanje in bodo hkrati nudile oporo naprednemu delavskemu gibanju v svetu. INDOK Radovljica ********SMof*******************)M*#*JM************************************** ★ ★ cWóem delaacem, upakafiencem, našim namakam in pcvólmmim pactnec^em ce&titama ab pcazniku dala 1.ma£u DPO, samoupravni organi vodstvo in uredništvo glasila ★ ★ ★ ★ ★ ★ $ t * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Kongres samoupravljalcev je pred nami Vse potrebne priprave za III. kongres samoupravljalcev, ki bo meseca junija v našem glavnem mestu — Beogradu, so v polnem teku po vsej naši domovini. V času predkongresnih aktivnosti želimo javnost informirati o vsebini sporočila kongresu samoupravljalcev zdravstvene skupnosti Slovenije. Sporočilo je bilo poslano vsem občinskim in medobčinskim zdravstvenim skupnostim v Sloveniji z nalogo, da sporočilo obravnavajo na sejah svojih skupščin oziroma tudi na drugih samoupravnih organih in ga morebiti tudi dopolnijo. Pričakujemo, da se bodo v tem času v javno razpravo Vključili tudi vsi delegati kakor tudi družbenopolitične organizacije. V sporočilu so' rečena in poudarjena naslednja osnovna izhodišča: v Sloveniji smo enako kot v vsej Jugoslaviji v preteklosti precej posvetili razvoju zdravstvenega varstva in novim družbenoekonomskim odnosom na temelju socialističnega samoupravljanja. Pomembno je za ta razvoj uresničitev enotnega sistema zdravstvenega varstva za vse prebivalce v republiki. Zavedali smo se, da je preprečevanje in zdravljenje bolezni neposredni dejavnik produkcijskih sil in socialne varnosti v naši družbi in zato skrb in odgovornost vseh delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov. Prizadevanja na tem področju beležimo v letu 1974, ko smo na podlagi referenduma vseh napredno mislečih delavcev in občanov izenačili pravice do zdravstvenih storitev med delavci in kmeti. Delavci so ponovno na zborih dokazali pripravljenost pomagati najbližjemu v težkih trenutkih, saj so samoupravno sprejeli obvezo, da bodo solidarnostno zagotavljali potrebna sredstva za izenačitev pravic kmetov. Nadalje je potrebno omeniti sprejetje zakona za tako imenovano »nacionalno« zdravstveno varstvo, s čimer so pravice do zdravstvenih storitev izenačene za vse delavce, delovne ljudi in občane ne glede na svoj status in materialne možnosti. Leta 1950 je bilo v Sloveniji zaposlenih 532 zdravnikov, ali eden na 2.120 zavarovancev, sedaj pa je zaposlenih 3.358 zdravnikov, ali eden na 566 prebivalcev in 1.093 zobozdravnikov in zobarjev, ali eden na 1.740 zavarovancev. Število splošnih in obratnih ambulant ter dispanzerjev v osnovni zdravstveni mreži se je od števila 354 leta 1950 zvečalo na 918, število zobnih ambulant pa od 93 do 521. V zadnjem času se je zlasti povečalo število ambulant in dispanzerjev za borce NOV. Zelo smo razvili tudi specialistično in bolnišnično dejavnost, saj je bilo leta 1950 komaj 4,9 bolnišničnih postelj na 1.000 prebivalcev, sedaj pa jih je 7,2. V -istem obdobju se je umrljivost dojenčkov zmanjšala od 80,6 na 1.000 živorojenih otrok na 15,3, ali več kot petkrat. Zelo nizka je tudi mrtvorojenost, ta je pod 6 %. Ugodni kazalci te vrste so rezultat organiziranega sistematičnega zdravstvenega varstva žensk in otrok ter dejstva, da praktično vse slovenske ženske rodijo v porodnišnicah in s strokovno pomočjo. Delavci in delovni ljudje v Sloveniji so v letu 1979 namenili za svoje zdravstveno varstvo 6,4 % narodnega dohodka. Kljub naštetim rezultatom v zdravstvenem varstvu pa ne smemo prezreti tudi nekaterih slabosti in pomanjkljivosti. Naše zdravstvo je še vse preveč naravnano v kurativno dejavnost in vse premalo koristi nova zdravstvena spoznanja o možnosti predčasnega preprečevanja bolezni, ki predstavljajo resen zdravstveni in družbeni problem pri nas. Nadalje so v sporočilu naštete še nekatere pomembne skupne naloge, kot so to: odpravljanje državnih limitov in drugih državnih administrativnih 'ukrepov, večja zavzetost in odgovornost pri uresničevanju sprejetih samoupravnih sporazumov, revizija zakonov, da bi poenostavili postopke in pocenili družbeno režijo, da bi se dohodkovno povezali proizvajalci zdravil in sodelovali z vrhunskimi zdravstvenimi organizacijami. Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v SR Sloveniji se zavedamo, da moramo probleme nadaljnjega razvoja na tem področju reševati predvsem sami, v svojem okolju, s svojimi sredstvi in v okviru solidarnostnega sistema v občini, regiji in republiki. Smeri razvoja kažejo, da nekatera vprašanja vendarle zahtevajo usklajene akcije v vsej Jugoslaviji. Zato predlagamo III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije, da s svojimi gledišči in usmeritvami omogoči pospešeno reševanje zgoraj naštetih konkretnih skupnih nalog. Vitomir Rems III. kongres samoupravljalcev f Jugoslavije Priprave na III. kongres v občini Radovljica Poslovni rezultati prvega kvartala V aprilu že pregledujemo rezultate dela v prvem četrtletju, primerjamo jih s postavljenimi cilji, ugotavljamo odstopanja in jih analiziramo. Ob koncu aprila pa o rezultatih razpravljamo na zborih delavcev, kjer nas zanimajo poleg pogojev ustvarjanja dohodka tudi razmerja v delitvi dohodka in čistega dohodka. Za delovno organizacijo kot celoto ugotavljamo, da pri izpolnitvi količinskega plana 2,5 % zaostajamo za planom, čeprav je bila proizvodnja v marcu zadovoljiva. Tudi vrednost proizvodnje namenjene eksterni prodaji, je bila v marcu 23 % nad planom. Kot posledica zaostajanja proizvodnje za planom se kaže tudi manjša odprema v trimesečju. Prodana količina 1.230 ton izdelkov v marcu ni mogla nadomestiti manjše prodaje v prvih dveh mesecih. Bolj zadovoljni simo z ustvarjeno vrednostjo prodaje, tako v marcu kot tudi v kvartalu. Ker so podatki v vrednosti proizvodnje in prodaje ugodnejši, pomeni, da je bila struktura realiziranega proizvodnega programa ugodnejša od povprečne strukture, upoštevane v planu. Tudi izvoz je dosežen 90 % količinsko in 94 % vrednostnoi, kar je zadovoljivo, saj vemo, da se večji del izvoza običajno realizira od avgusta dalje. Tako smo v letošnjem prvem kvartalu realizirali enkrat več izvoza kot v lanskem prvem kvartalu. Tozd Vijakarna je v prvem trimesečju količinski plan proizvodnje presegla 11 %, od-premljena količina pa je bila 6% večja. Najuspešnejši mesec je bil marec, ko je bila dosežena proizvodnja 26 % nad planom količinsko in 24 % vrednostno, prodajna vrednost pa celo 36 % nad planom. Tudi finančni rezultat je zadovoljiv. Tozd Verigama je proizvodni plan izpolnila, vrednost nekoliko zaostaja, odprema se je precej približala planu, kar je V redu, saj je v preteklih letih prodaja v prvih mesecih zaostajala. Odprema v marcu pa je celo 15 % presegla plan. Tozd Sidrne verige se srečuje s težavami, ki se vlečejo že od preteklega leta dalje. Proizvodnja za eksterni trg 21 % zaostaja ža planom, za interni trg je dosežena v zadovoljivem obsegu. Se vedno ni možno od-p remiti večje količine sidrnih verig, ker ni izdelane opreme zaradi nedobave odlitkov. Tozd Kovačnica izkazuje ugodne poslovne rezultate, ki so v večji meri posledica proizvodnje za eksterni trg. Za interni trg izdelane količine so manjše od predvidenih. Se posebno v marcu je bila tako proizvodnja kot tudi prodaja znatno nad planom. Tozd Orodjarna izkazuje v trimesečju 88 % izpolnitev plana proizvodnje. Zaradi neusklajenih kapacitet se proizvodnja orodja ne more razviti v želje-nem obsegu. Problematična je predvsem razdrobljenost proizvodnih serij. Tozd Vzdrževanje je 6 % presegla vrednostni plan proizvodnje. Ta je bila največja v februarju, v marcu je bila dosežena v višini 94 % plana. Tozd TIO je v marcu 10 % presegel plan proizvodnje in tako za prvo trimesečje izpolnil plan 99 %. Vrednost prodaje je zaostala zaradi prehoda na nov sistem obračuna, kar pa se je še posebna v marcu že iprecej izboljšalo in je za prvi kvartal vrednost prodaje 87 % od plana. Kovači smo organe Ponovno smo v času pred-kandidacijskega postopka za volitve novih članov samoupravnih organov. Konec maja mineva dve leti, ko smo zadnjič volili naše delavske svete, njihove izvršilne organe in komisije. Vedno bolj se poudarja resnično samoupravno odločanje delavcev v združenem delu. To odločanje pa je v neposredni povezavi z dobrim izborom kandidatov za delegate. Tudi III. kongres samoupravi j aloev Jugoslavije si je kot emo najvažnejših nalog postavil: »Narediti temeljito oceno o resničnem vključevanju delavcev v samoupravno odločanje.« Vsak dan se veliko sliši o problemu politike cen in pritisk na povišanje z vseh strani. Tudi to smo do sedaj 'že imeli zapisano, da o tem odloča delavski svet, pa so si to pravico lastili drugi. Ne glede na vse mogoče dobre ali slabe izkušnje pri izvrševanju ali izigravanju sklepov samoupravnih organov, prihaja obdobje, ko bo odločanje ne samo pravica, ampak predvsem dolžnost nas vseh in še posebno samoupravnih organov. Po zakonu o volitvah je naloga sindikata v sleherni sredini organizirati, pripraviti in izpeljati predkandidacijske postopke oziroma celotne volitve. Tako je sindikat v Verigi k temu delu pristopil že v začetku Blagovna proizvodnja in prodaja je bila v obdobju I. do III. 1981 naslednja — indeksi na plan Tozd Proizv. Prodaja kg din kg din Vijakarna 111 116 106 119 Verigama Sidrne 101 95 96 88 verige 79 121 79 104 Kovačnica 108 123 107 130 TIO — 99 — 87 DO 98 111 94 105 M. K. aprila, da bomo pravočasno opravili to nalogo. Na skupnem dogovoru z vsemi odgovornimi v tozdih in DSSS smo se domenili, da za malenkost spremenimo dosedanjo prakso predkandidaeijskega postopka. To ni neka posebna novost, bistveno je, da spremenimo delo in odgovornost kadrovskih komisij pri OOZS. Večji del odgovornosti se prenese na vse DPO in vodstva tozdov in DSSS. Vsi pa smo enako odgovorni pri prevzemanju in opravljanju posameznih zadolžitev. Celotne volitve potekajo po dogovorjenem postopku. Dogovorjeno je, da po možnosti ostane vsaj 1/3 dosedanjih članov samoupravnih organov tudi v naslednjem obdobju. Treba pa je upoštevati dosedanjo mandatno dobo, uspešnost in zavzetost vsakega posameznika pri dosedanjem delu. Zavedati se moramo, da v dani gospodarski in politični situaciji ne smemo dopustiti, da stvari tečejo preveč nekontrolirano. Vsi se moramo vključevati v življenje DO kot celote. Ena od oblik vključevanja je tudi aktivno sodelovanje, tako pri izboru kandidatov na kandidacijskih konferencah, kot tudi delo v delovnih skupinah, katere odločitve naj bi delegati zastopali v samoupravnih organih. B. Trseglav Občinski koordinacijski odbor za pripravo III. (kongresa samoupravljalcev je v naši občini pripravil vse potrebno za tematske razprave ter ocene samoupravne organiziranosti. V občini imamo štiri nosilce tematskih razprav: Veriga Lesce — PROBLEMI IN DOSEŽENI REZULTATI V SVOBODNI MENJAVI DELA MED DELAVCI TOZD IN DELAVCI DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, Murka Lesce —’ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV MED PROIZVODNO IN TRGOVINSKO OZD IN PRIPRAVE, OBLIKOVANJE IN SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV NA OSNOVAH SKUPNEGA PRIHODKA, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH SKUPNEGA PLANA IN SKUPNEGA LETNEGA PLANA. Na isto temo je Murka že pripravila SPOROČILO kongresu in ga obravnavala ter poslala republiškemu koordinacijskemu odboru. GLG Bled in MSZSS — UVELJAVLJANJE SISTEMA PLANRANJA KOT PODLAGA ZA URESNIČEVANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV GLG BLED, OK SZDL Radovljica — IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKEM SISTEMU. VSEBINSKA USMERITEV Temeljno gradivo za pripravo kongresa so usmeritve in teze, ki so bile objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 8/1980 in 1/10. 1. 1981. Teze, ki nosijo naslov ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, opredeljujejo tri osnovna tematska področja: 1. Pridobivanje in razporejanje dohodka. 2. Samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka, bistveni dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja. 3. Združeni delavci v delegatskem sistemu. Vsa tri tematska področja so notranje razdeljena še na ožje sklope vprašanj. Teze naj bi zlasti spodbudile reševanje žgočih problemov v naših delovnih sredinah. Razprave bodo nudile možnost za kritično analizo stanja in iskanje samoupravnih rešitev. Na osnovi SPOROČIL kongresu, ki so izvirna oblika po- Tematske razprave bodo v občini pripravili do 15. aprila. V Verigi, Murki in OK SZDL Radovljica so že pripravili teze za organiziranje razprave. V teku je tudi postopek evidentiranja kandidatov za delegate. Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samouprav-Ijaloev Jugoslavije pri MS ZSS za Gorenjsko je pripravil razrez evidentiranja za izvolitev delegatov po občinah in dejavnostih : JESENICE: 4 delegate — 2 predelava kovin, 1 družbeni in državni organi, 1 zdravstvo. KRANJ : 8 delegatov — 1 gradbeništvo, 1 kemična in kovinska industrija, 1 promet in zveze, 1 kovinska industrija, 1 finančne organizacije, 1 organi SIS. RADOVLJICA: 3 delegate — 1 tekstilna industrija, ,1 turizem — ženska, 1 trgovina; 1 delegat naj bo. star do 27 let. ŠKOFJA LOKA: 4 delegate — 1 kovinska industrija, 1 gozdarstvo in lesarstvo, 1 kmetijstvo, 1 tekstilna industrija in usnjarstvo. TRŽIČ: 1 delegat — tekstilna in usnjarska industrija. V aprilu in maju nas torej čakajo pomembne naloge. V tozd in KS je potrebno izpeljati tematske razprave, v vseh sredinah pa moramo pripraviti ocene samoupravne aktivnosti. sredovanja rešitev in predlogov, bo oblikovan osnutek resolucije, ki ga bodo delavci in občani obravnavali v mesecu aprilu. Resolucija bo na ta način rezultat bolj ali manj uspešnega dela v pripravah na kongres. Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa, medobčinski in občinski koordinacijski odbori so se temeljito lotili dela in pripravili vse potrebno, da bodo nosilke sporočil in tematskih razprav pravočasno pripravile predloge. V Sloveniji bo poslalo, sporočila kongresu 16 tozdov, med njimi tudi Murska iz Lesc. To še ne pomeni, da mimo »planiranih« sporočil posamezne sredine ne morejo posredovati dodatnih, tehtnih sporočil kongresu. Razprave delegatov so naslednja možna oblika posredovanja pripomb kongresu, zato bo potrebno posvetiti veliko pozornost izbiri delegatov. Kot smo videli, sporočil in tematskih razprav ne pripravljajo vsi tozdi, pač pa moramo v vseh delovnih sredinah pripraviti temeljito oceno samoupravne organiziranosti, ki bi jih bilo ugodno obravnavati skupaj z osnutkom III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. INDOK Volitve v samoupravne Vprašali smo... Danes smo zastavili nekaj vprašanj tovarišu Martinu Horvatu. Dolgo vrsto let že dela v Verigi, danes na delovnem mestu mojstra v verižni kovačnici. Poznamo ga tudi ikot aktivnega sa-moupravljalca in prizadevnega družbenopolitičnega delavca in prvega predsednika delavske kontrole. štovati družbeno imovino in za- Dolgo ste že v Verigi. Kako ste doživljali razvoj Verige? Sam razvoj Verige je velik, predvsem v objektih. Površinsko gledano se je Veriga za 100 odstotkov povečala od 1951. leta, ko sem se zaposlil v podjetju. Tudi proizvodni asortimenti so se spremenili. Vendar, če bi hotel procentualno prikazati vložena sredstva in investicije napram proizvodnji, pride do nasprotij. Možno je nelogično, primerjati, da smo pred 15 ali 20 leti imeli prodaje 1.000 do 1.200 ton več 'kakor danes. Vendar vse to da delavcu misliti. konska določila, tega organa ne bi bilo treba. Kaj menite o novem sistemu nagrajevanja oziroma o delitvi dohodkov po delovnih nalogah? Pravilnik o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke je okvirno dober. Notranja porazdelitev po raznih kriterijih pa ni v redu. Tu se pojavljajo velika nasprotja. Precej se bo še moralo spremeniti, da se uveljavijo res načela delitve po delu in rezultatih dela. Kot družbenopolitični delavec ste aktivno vključeni v razne družbenopolitične organe. Kaj menite o kakovosti delegatskega sistema in aktivnem vključevanju delavcev v ta sistem? Delegatski sistem je zelo širokosrčen v našem vsesplošnem državnem sistemu. Delegatska zavest je pa zelo*na nizki ravni. To se vidi pri aktivnosti, ker velikokrat pri sklicu določene delegatske baze niso' sklepčni. Ravno tako je metodologija obveščanja za moje pojme nepravilna. To pa zaradi preveč kompliciranih in preveč strokovno pripravljenih gradiv, kar je seveda za večino delavcev nerazumljivo. Strokovni kadri v na- Stanovanja Kako sem doživljal razvoj naše delovne organizacije, bi se dalo veliko povedati. Sem človek s takim značajem, da ne hvalim tisto, kar se samo hvali, ampak ravno nasprotno. To se pravi; tisto, kar je slabega, naj se izboljša danes, ne jutri. »Zrasli« ste v verižni kovačnici, kjer ste delali vrsto let kot kovač, danes pa kot mojster in kjer so delovne razmere med najtežjimi v Verigi. Kaj menite o delu, delovnih razmerah in odnosih v tozdu Kovačnica in povezavi z ostalimi tozdi? Delo v verižni kovačnici je res med najtežjimi v Verigi. Skoda, da odgovorni nimajo posluha za te trditve. Mnogo let se pogovarjamo, dogovarjamo in obljubljamo bonificiran staž, vendar do danes še ni nič konkretno narejenega. Dobro vemo, koliko invalidov do danes imamo iz verižne kovačnice. Tudi jaz bi že bil med njimi, če se ne bi v zadnjem trenutku prekvalificiral. Dejstvo je, da noben verižni kovač ni dočakal petdeset let kot kovač, vsak je bil zdravstveno prisiljen zapustiti to delovno opravilo. Odnosi v tozd Kovačnici so kar dobri. Še boljši pa bi bili, če bi se bolj upoštevali njihovi glasovi. Tu predvsem mislim na pogoje in težo dela. Naš pravilnik o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD ne daje poudarka na težo dela. Omenim naj, da družbeni dogovor to drugače pojmuje. Povezava z ‘Ostalimi tozdi ni na najvišji ravni. Cimprej bi se morali urediti dohodkovni odnosi med tozdi. S tem bi rešili precej neupravičenega natolcevanja in vroče krvi. Poznamo vas tudi kot aktivnega samoupravljalca. Bili ste predsednik samoupravne delavske kontrole delovne organizacije. Kaj menite o delu delavske kontrole? Delo delavske kontrole je precej zahtevno in nehvaležno. Njen učinek bi bil bolj viden, če bi upoštevali njen namen. Nasprotja se pojavljajo, ker vidimo v delavski kontroli zmeraj samo predsednika. Zavedati se moramo, da je delavska kontrola dejansko sleherni član našega kolektiva. Ce bi znali spo- V prvih mesecih vsakega leta ugotavljamo, kaj smo naredili, kaj bi lahko naredili in kako bomo delali v bodoče. Tako je prav, da tudi na .področju stanovanj in stanovanjskih kreditov ugotovimo rezultate dela. Naša delovna organizacija je od Samoupravne stanovanjske skupnosti kupila 16 stanovanj, v vrednosti 15,650.000 din. Število stanovanj res ni veliko, toda z različnimi možnimi načini reševanja stanovanjskih primerov, to je s soudeležbo drugih delovnih organizacij, bodisi v obliki dajanja kredita drugi OZD, /bodisi v obliki dodelitve stanovanja kupljenega s pomočjo druge OZD, z zamenjavo stanovanj, z izpraznjen jem stanovanj in z dajanjem garancij našim delavcem za pridobitev stanovanj iz naslova Mlade družine, smo v obdobju enega leta razdelili stanovanja naslednjim prosilcem: Nova kupljena stanovanja na Bledu in v Radovljici soi bila dodeljena naslednjim našim delavcem : 1. Komuta Branetu, 3-sobno 2. Pristov Matjažu, 2-sobno 3. Murn Francu, 1-sobno 4. Prezelj Zvonetu, 2,5-sobno 5. Sotlar Danici, 3-sobno 6. Globevnik Janezu, 1-sobno 7. Skušek Leopoldu, 2-sofono 8. Simič Ranku, garsonjera 9. Drekonja Bogdanu, 3-sobno 10. Kavčič Branki, 2,5-sobno 11. Muršec Francu, 3-sobno 12. Reihard Vladislavu, gars. 13. Žohar Vladu, 2-sobno 14. Kralj Martini, 3-sobno 15. Logar Stanetu, 3-sobno 16. Stale Nataši, 2-sobno S pomočjo dajanja kredita drugi OZD so bila kupljena stanovanja za naslednje naše delavce: 1. Resman Jože 2. Lindič Alojz 3. Joskič Mato Iz naslova Mlade družine: 1. Pašič Anton 2. Šebjanič Janez 3. Resman Smiljan 4. Duvnjak Ante 5. Cejvanovič Ajka 6. Jungič Persa 7. Tomazini Franjo;, 2-sobno 8. Dogič Ibrahim, 1-sobno 9. Perger Jože, 1-sobno 10. Serajnik Vladimir, garsonj. 11. Lavrič Nika, 2-sobno 12. Salkič Naza, 1-sobno Solidarnostna stanovanja so dobili : 1. Šabič Seansa, 3-sobno 2. Pejič Franjo, 2-sobmo 3. Koblar Lidija, 1-sobno 4. Huber Rudi Predvidene in že odobrene rešitve v tem letu so še za 4 naše delavce, v obliki dajanja kredita drugi DO. Tako je v obdobju enega leta dobilo stanovanje 35 prosilcev. Res vsa stanovanja niso ustrezna, vendar pa je ustrezna razdelitev stanovanj naproti razdelitvi v prejšnjih letih pre-oej boljša. S pomočjo vseh možnih oblik dodeljevanja, predvsem pa sodelovanja odbora za kadrovske zadeve in skupno porabo in delavskih svetov tozd in DSSS je bilo delo na področju stanovanj precej lažje. Še naprej si bo potrebno prizadevati, čimbolj široko reševanje stanovanjskih problemov z vključevanjem OZD, kjer je zaposlen zakonec. Prav tako bo potrebno, glede na že sprejet SS o obvezni lastni udeležbi pri pridobivanju stanovanjske pravice na družbe-nonajemna stanovanja, vnesti kriterije o višini lastne udeležbe tudi v naš pravilnik. Delavski sveti tozd in DSSS so na predlog odbora za kadrovske zadeve in skupno porabo v Informatorju objavili predlog vrstnega reda prosilcev za leto 1981 po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Vseh prosilcev Horvat Martin ši delovni organizaciji bi se mo-rali predhodno vključiti v razpravo dobljenega gradiva in pripraviti določene Sklepe za posredovanje delegatom na viš- jem forumu. Sami delavci (nekateri) se zelo aktivno Vključujejo v ta sistem, seveda, če imajo primerna gradiva. Uredništvo za stanovanja v delovni organizaciji je 77, od tega jih 26 prosi za zamenjavo, 4 prosilci pa se vodijo v ‘evidenci, ker so temeljne organizacije podpisale izjavo, da bodo v petih letih rešile njihovo stanovanjsko vprašanje. Prav tako se pri delitvi stanovanj opaža, da je vedno več interesentov za dvosobna stanovanja, ker so večja stanovanja draga in delavci težko plačajo obvezno soudeležbo. V prihodnjih petih letih se predvideva gradnja stanovanj na Bledu na Jaršah, v Lescah za Centrom in v Radovljici, Cankarjevo naselje. Na Bledu na Jaršah bo zgrajenih 70 stanovanj, !ki bodo vseljiva predvidoma v začetku leta 1982. V Lescah bo zgrajenih ca. 100 stanovanj, ki bodo zgrajena predvidoma v začetku 1983. leta in v Radovljici bo predvidoma končana gradnja v začetku leta 1984. Seveda je število stanovanj, katere bo kupila Veriga, odvisno predvsem od finančne sposobnosti naše delovne organizacije in razdelitve denarja za nakup stanovanj in stanovanjske kredite. V mesecu aprilu so delavski sveti objavili tudi seznam prosilcev za stanovanjske kredite, katerega je pripravil odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo na podlagi točkovanja stanovanjskih razmer in drugih kriterijev, ki jih zajema Zahvale Ob praznovanju mojega življenjskega jubileja se najlepše zahvaljujem sindikatu DSSS skupnih služb za prejeto darilo, sodelavcem finančnega sektorja pa za izrečene čestitke. Olga Mlakar Ob moji 50-letnici se najlepše zahvaljujem tozdu Kovačnica za izrečene čestitke in darilo. Posebno se zahvaljujem ožjim sodelavcem verižne kovačnice za čestitke in darilo. Milorad Vukovič Ob praznovanju moje petdesetletnice se za prejete čestitke vsem najlepše zahvaljujem, prav tako tudi za darila, ki mi bodo drag spomin. Za izkazano pozornost se zahvaljujem sindikatu, članom DSSS in PGD Veriga. Jože Justin pravilnik. Vseh prosilcev je bilo 105, od katerih so štirje odstopili, za enega pa je odbor predlagal, da se ga izloči. Delo 3-članske komisije, sestavljeno iz članov odbora, ki je v 10 dneh potočkovala vse prosilce za stanovanjske kredite in prosilce za stanovanja iz leta 1980, je bilo resnično težko in nehvaležno. Ugotovljene so bile nepravilnosti in pomanjkljivosti pravilnika, ki jih bo v prihodnje potrebno odpraviti'. Prav tako bo potrebno za stanovanjske kredite nameniti več sredstev in hkrati v pravilnik vgraditi, merila, 'ki bodo zagotavljala take kriterije, da bodo kredite dobili res samo tisti, ki jih potrebujejo'. Kajti sedanji način je resnično nesprejemljiv, saj toliko časa, 'kot se ga porabi za samo ocenjevanje, za pisanje pogodb, računanje anuitet, iskanje potrdil, overjanje na zemljiški knjigi itd. enih in istih oseb vsako leto, za tako majhne zneske resnično ne more priti več v poštev. Zato bo naloga vseh, da se ob razpravi sprememb oziroma dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov, da damo čimveč pripomb in možnih rešitev, ki bodo prinesle čim boljše rešitve in našim delavcem resnično pomagale pri izgradnji lastne hiše. Z. Arh V kovačnici Družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah POVZETEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH ZA OBDOBJE 1981—1985 IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTIH TER NAČINU ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV, KORIŠČENJE SREDSTEV ZA PRIPRAVO IN IZVEDBA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ V SRS V LETU 1981. v Crikvenici Prostovoljno delo se pojavlja kot oblika sa-moprispevanja delovnih ljudi in občanov, ki prostovoljno združujejo svoje delo za zadovoljevanje družbenih potreb in intresov. Tudi mlada generacija želi na tem področju prispevati svoje. Zato je bil že 1976. leta sklenjen družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 5 let. Od takrat so mladinske delovne akcije doživele izreden razmah. Družbeni dogovor o MDA za obdobje 1981—1985 načelno opredeljuje naloge posameznih udeležencev. Udeleženci se s tem dogovorom predvsem obvezujejo, da bodo v skladu s svojo družbeno funkcijo delovali tako, da bodo zagotavljali pravočasno in realno načrtovanje MDA, ustrezne delovne in bivalne pogoje, ustrezne pogoje za delovanje udeležencev MDA na področju izobraževanja, vzgoje, kulture, telesne kulture, zdravstva, obrambe in družbene samozaščite. Samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev, koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1981 pomeni konkretizacijo določb družbenega dogovora. Na podlagi sporazuma udeleženci skrbijo za sporazumno dogovorjeni del materialnih in drugih obveznosti. V letu 1981 bodo na območju SR Slovenije organizirane naslednje delovne akcije: briga- dirjev 1. Posočje 81 600 2. Kozjansko 81 600 3. Suha krajina 81 600 4. Slov. gorice, Haloze 81 480 5. Goričko 81 480 6. Brkini 81 440 7. Kras 81 320 8. Istra 81 480 9. Kobansko 81 240 10. Bela krajina 81 240 V letošnjem letu se bo udeležilo štirih zveznih in šest republiških mladinskih delovnih akdj 4.480 brigadirjev. Največ delovnih ur bodo opravili pri izgradnji vodovodnega omrežja, pri izgradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja, elektro in PTT omrežja, pri urejanju okolice, regulacije hudournikov ipd. Ta dela bodo opravili predvsem na manj razvitih območjih ter tako prispevali k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum vsekakor veliko prispevata k bolj načrtnemu pristopu k mladinskim delovnim akcijam, vseeno pa je še dosti stvari nedorečenih, kot na primer, kako zagotoviti udeležbo študentov, štipendistov ipd. Vsekakor tudi v naši DO ne smemo neprizadeto spremljati ta gibanja. Kjerkoli objektivne možnosti dopuščajo, moramo omogočiti mladinoem udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Mnogi se sprašujejo, ali so mladinske delovne akcije materialno opravičljive, ali se toliko- naredi na njih, da se pokrijejo vsaj stroški. Po raznih analizah bi lahko sklepali, da nedvomno so. Poudaril pa bi, da ne gre na mladinskih delovnih akcijah le za materialne koristi, ampak so to tudi neke male šole samoupravljanja in krepitve moralnih vrednot naše samoupravne socialistične družbe. S samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem na področju mladinskih delovnih akcij bomo nedvomno dosegli višjo raven organiziranosti in prispevali k uspešnejšemu delu na mladinskih delovnih akcijah. Darko Kovač Letujemo Približuje se nam počitniška sezona 1981, istočasno pa tudi čas, ko se je potrebno odločiti, kje bomo preživeli tako -težko pričakovani dopust. Veliko -naših delavcev je lani preživelo dopust v našem počitniškem domu v Crikvenici. Navedem naj, da je lani v času od 23. 6. do 9. 9. gostovalo v našem počitniškem domu 493 gostov in je bilo opravljenih 4.060 nočitev. Večina članov naše OD si želi preživeti dopust v novem domu, vendar se temu zaenkrat ne da ustreči. V ilustracijo naj navedem, da je bilo lani v novem domu opravljenih 2.392 nočitev, v starem pa le 1.668 nočitev. Iz tega sledi, da je bil dom, gledano na kapaciteto ležišč, zaseden 74,5 odst., če pa gledamo zasedenost z ozirom na sobe, znaša to 90,6 odst. (Razlika nastane zaradi tega, ker ležišča v sobah niso vedno 100-odst. zasedena. Bistveno se bo razmerje zasedenosti starega in novega doma popravilo po izvršeni adap-tadji starega doma, katere pričetek se načrtuje po končani sezoni 1981. V prvi fazi adaptacije ise načrtuje v glavnem ureditev kuhinje in terase, kasneje bodo opravljena še ostala dela, s katerimi s-e bodo -odpravile bistvene razlike starega in novega doma. Navedem naj še nekaj značilnosti obratovalne sezone 1981. Predvideva se, da bo dom odprt od 22. 6. do 31. 8. 1981. Če pa bo zainteresiranost dovolj velika, se bo sezona nekoliko podaljšala. Pred pričetkom sezone bodo v domu gostovali učenci OŠ Radovljica, Prav tako se načrtuje v zadnjem delu sezone obisk Poljakov, katerim bomo nudili usluge našega doma. Znani so nam rezultati poslovanja v sezoni 1980 -in ti so. zelo ugodni. Vemo, da so rezultati poslovanja odvisni tudi od osebja, ki skrbi za počitniški dom, še posebno od upravnika. No, objavljen je bil razpis za upravnika počitniškega doma in nanj se je prijavil tudi lanskoletni upravnik. Zaradi dobrega poslovanja v lanski sezoni srno se odločili, da zaupamo tudi letos to delo njemu. Izdelane so tudi nove cerne za počitniški dom. V predsezoni do 1. 7. in po-sezoni od 1. 9. dalje se prizna 20 odst. popust. V sezoni 1981 imamo- na razpolago 23 sob, od tega je v novem delu 14 sob (32 ležišč za odrasle in 9 ležišč za otroke do 5 let). V starem domu je na razpolago 9 sob (25 ležišč za odrasle). Način prijavljanja za sezono 1981. Prvi dan prijavljanja je bila sobota, 18. 4. 1981. Ta dan in vse naslednje dni so se lahko prijavljali le tisti člani kolektiva, ki v letu 1980 niso koristili storitev počitniškega doma s pogojem, da so zaposleni v Verigi najmanj 3 leta. Drugi dan prijavljanja je bil torek, 21. 4. 1981. Ta dan in vse naslednje -dni s-e lahko prijavljajo vsi ostali člani kolektiva s pogojem, da so zaposleni v Verigi najmanj 3 leta. Upokojenci Verige in njihovi ožji svojci so glede vseh pogojev letovanja izenačeni s člani kolektiva, omejitev velja le glede časa. Ce nimajo šoloobveznih otrok, se upokojenci lahko -prijavljajo 1-e v juniju in iod 20. avgusta dalje. Rezervacije za tuje goste, ki bi želeli l-etovati v našem do- mu, se bodo zbirale po 20. maju. Po 1. maju so uradne ure za prijave vsak torek in četrtek, od 10.—12. ure. Pri prijavi je potrebno vplačati akontacijo v višini 150 din za vsako prijavljeno osebo. Akontacija se upošteva pri -obračunu storitev. Obračun in plačilo storitev se mora opraviti najmanj 7 dni pred odhodom, sioer se prijavljenega briše iz seznama za letovanje. Stane Logar V Crikvenici nas čaka prijetno letovanje 1. Cene za člane kolektiva, upokojence Verige in svojce članov ter upokojencev (mož, žena, nezaposleni otroci) za 1 dan din dnevna oskrba novi del stari del samo hrana a) za 1 odraslo osebo 210 170 140 b) otroci nad 7—14 let 140 120 100 c) otroci nad 2—7 let 110 85 70 Cene posameznih obrokov in prenočišča : nočnina zajtrk kosilo večerja a) odrasli 41/21 24 85 60 b) otroci 7—14 let 28/16 15 57 40 c) otroci 2—7 let 22/12 12 44 32 Pri nočnini pomeni prvi del znesek ceno za novi del, drugi pa ceno za stari del doma. 2. Polne cene za 1 oskrbovalni dan — din novi del stari del samo hrana a) za 1 odraslo osebo 300 280 250 b) otroci nad 7—14 let 210 190 170 c) otroci nad 2—7 let 180 170 150 Cene posameznih obrokov in prenočišča nočnina zajtrk basilo večerja a) odrasli 60/40 35 125 80 b) otroci 7—14 let 40/20 30 80 60 c) otroci 2—7 let 40/20 20 70 50 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža in očeta Janeza Beštra se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem tozd Vzdrževanje, ZB in sostanovalcem za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi družinam Kolenko, Klöckl in Zornik za nesebično pomoč pri urejanju pokojnika. Enako velja zahvala tovarišema Jerneju Vovku in Urbanu Legatu za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi godbenikom za odigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli žalovali z nami. Žena Ela z hčerkama Martino in Renato Inovacije V prvem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 8 radonalizacijskih predlogov : 1. Predlog št. 1/81, dipl. inž. Egon Kozina iz razvojne službe pri DSSS, s predlogom: Op-tiimiranje toplotne obdelave na grabežih. 2. Predlog št. 2/81, Franc Panker, Hubert Pogorevc in Niko Podobnihk iz tozd Sidrne verige, s predlogom: Izboljšane mreže pri peskalni napravi. 3. Predlog št. '3/81, ZdravkOi Kos, Marjan Stiperski, Bogo Dobnikar in Peter Planinšek iz tozd Vijakama, s predlogom: Izboljšanje tehnologije izdelave a) lesnih in iver vijakov, b) krovnih vij akov. 4. Predlog št. 4/81, Hubert Pogorevc, Milan Vrečko in Franc Panker iz tozd Sidrne verige, s predlogom: Izboljšani tehnološki postopek vlečenja pobakrene žice za IKL. 5. Predlog št. 5/81, Niko Ločniškar in Stane Rozman iz tozd Vzdrževanje, s predlogom: Elektrode za Schlatter varilni stroj, pri sidrnih verigah, iz domačega materiala. 6. Predlog št. 6/81, Janko Larisi, Rajko Moličnik in Jurij Ambrožič iz tozd Vzdrževanje, s predlogom: Predelava Hanrez stiskalk 02—19, 20 in 21. 7. Predlog št. 7/81, Janko Jarisi in Rajko Moličnik iz tozd Vzdrževanje, s predlogom: Predelava pogonskih osi na Hanrez valjčnih avtomatih 13—17, 18 in 19. 8. Predlog št. 8/81, Janko Larisi in Anton Zor iz tozd Vzdrževanje, s predlogom: Predelava enosmernih sklopk za stiskalke Carlo Salvi. V omenjenem obdobju je imela strokovna komisija za inovacije eno sejo, na kateri so bili obdelani naslednji predlogi : 1. Predlog št. 3/81, Zdravko Kos, Marjan Stiperski, Bogo Dobnikar in Peter Planinšek iz tozd Vijakama, s predlogom izboljšanja tehnologije izdelave lesnih, iver in krovnih vijakov. V zvezi s tem predlogom je bila sklicana posebna komisija za ugotavljanje avtorstva, ker sta se prijavila kot soavtorja tudi tovariša Ivan Ptiček in Jakob Konda. Komisija je ugotovila neupravičenost zahtevka in dokončno odločitev o soavtorstvu prepustila DS tozd Vijakama, kar je tudi predvideno v pravilniku o inovacijah. Ne glede na dokončni sklep DS o avtorstvu je strokovna komisija ugotovila, da pripada predlagateljem (4 ali več) enkratno posebno nadomestiol za predlog. Tak predlog je tudi posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozd Vijakama v dokončno potrditev. 2. Predlog št. 22/80, Anton Košir in Štefan Jutriša iz ŠPIK pri DSSS, s predlogom novega nadomestnega člena za zaščitne verige. Za ta predlog, ki se zaenkrat ne bo uporabljal pri nas, je bilo ugotovljeno, da pomeni dosti velik prispevek pri iskanju rešitev za uspešno iz- v Verigi delovanje zaščitnih verig in zaradi tega strokovna komisija predlaga komisiji za delovna razmerja pri tozd Verigama za oba predlagatelja enkratno spodbudno posebno. nadomesti- lo. 3. Predlog št. 1/81, dipl. inž. Egon Kozina iz razvojne službe pri DSSS, s predlogom op-timiranja toplotne obdelave na grabežih. Predlagatelju je potekel rok za pritožbo in se zaradi tega predlog arhivira. 4. Predlog inž. Jerneja Ras-peta iz razvojne službe pri DSSS, s predlogom zaščite s patentom posebne zaščitne verige, je strokovna komisija dobro ocenila. Dokončno odločitev v izdelavi, preizkusih in patentiranju je prepuščena posebni komisiji, imenovani za ta primer. 5. Predlog št. 14/79, Albin Kaučič iz tozd TIO, s predlogom za izdelavo 5 novih naprav za proizvodnjo. Komisija je ugotovila, da se omenjene naprave ne delajo, predlagatelju pa za izvirno idejo, 'ki bi lahko bila uporabljiva, pripada enkratno posebno nadomestilo. Ce bi pa prišlo do redne proizvodnje predloženih naprav, potem pa pripadajo pravice predlagatelju po pravilniku o inovacijah. Tak predlog je tudi posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozd TIO v dokončno potrditev. 6. Predlog št. 7/80, Stane Bohinc iz STK pri DSSS, s predlogom novega načina izdelave bata 714750004 za PRDS v toz TIO. Komisija je ugotovila, da so premajhne izdelav-ne količine batov, da bi se investiralo v orodje za izdelavo batov po predlogu. Ne glede na to je komisija dala predlog komisiji za delovna razmerja pri tozd TIO, da pripada predlagatelju posebno enkratno denarno nadomestilo za predlog, ker bi se lahko koristil, če bi izdelovali večje količine. 7. Predlog št. 11/79, dipl. inž. Cveto Štular ob prijavi v pro-jektivi DSSS in dipl. inž. Peter Vogelnik iz tozd Vzdrževanje, s predlogom znižanja konične električne obremenitve v Verigi. Pri dokončni odločitvi je še potrebno mnenje vodje projektive zaradi ugotovitve o načinu izdelave predloga. V zvezi s sklepom komisije za delovna razmerja pri tozd Vijakama o povečanem znesku enkratnega posebnega nadomestila za predlog št. 24/80 iz predloženih 15.000 din na 20.000 din nastala potreba po ponovnem revidiranju predloga pravilnika za izračun vrednosti predlogov z enkratnim posebnim nadomestilom. S dljem, da se pospeši dejavnost na področju inovacij v DO in v skladu s podobnimi rešitvami v železarnah, ki so z nami v SOZD, podaja strokovna komisija predlog vodstvu DO Veriga za ustanovitev društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav — DIATI. Po razpravi na vodstvu podjetja bo ta predlog podan vsem družbenopolitičnim organizacijam v oceno. To je predlagano v letu, ko Zveza izumiteljev dopolnjuje 25 let svojega ob- stoja in ko bomo slavili 125. obletnico rojstva Nikole Tesle, našega največjega izumitelja. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o, predlogih, kakor sledi: 1. Tozd Kovačnica 1.1 Predlog št. 9/76, Janko Kralj, s predlogom o novem načinu izdelave izdelka »klin IMT 9-11x44«. Predlagatelju bi pripadalo drugo posebno nadomestilo. Ker pa v drugem letu koriščenja predloga ni bilo proizvodnje, mu pripada pravica do še enega posebnega nadomestila za tretje leto koriščenja predloga. 1.2. Predlog št. 17/78, inž, Franc Hanžič, s predlogom novega načina izdelovanja eleva-torskih locnjev. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu drugega posebnega nadomestila, v višini 5.539 din. Predlagatelju pripada še eno posebno nadomestilo za tretje leto koriščenja predloga. 2. Tozd Verigama 2.1. Predlog št. 2/78, Drago Repe in Ivo Zupan, s predlor gom süskalnika 01,6 do 11. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep o predlogu na DS tozd Verigama za enkratno posebno nagrado, v višini 5.000 'din vsakemu od predlagateljev, in sicer na osnovi predloga 'posebne komisije. 2.2 Predlog št. 23/80, Janez Hočevar in Jože Pfajfar, s predlogom nove sestave zaščitne verige Granit. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu, vsakemu predlagatelju po 2.000 din. 2.3. Predlog št. 28/80, Hasan Merdanovič, s predlogom izboljšave na elektrodah pri varilnem stroju Schlatter 26—57 in 58. Za ta predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 1.000 din. 2.4. Predlog št. 1/81, dipl. inž. Egon Kozina, s predlogom optimiranja toplotne obdelave na grabežih. Za ta predlog je komisija sprejela sklep, da se predlog ne osvoji, ker ga je smatrati kot del izvrševanja delovne dolžnosti. 2.5. Predlog št. 19/80, Vito Rems in Franc Avsenik, s predlogom izboljšave pritrdilnih vijakov pokrova drgalnega bobna. Za ta predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, vsakemu predlagatelju po 1.000 din. 3. Tozd Vijakama 3. 1. Predlog št. 24/80, Janko Larisi in Janez Kranjc, s predlogom predelave utomega avtomata za dolžine vijakov do 120 mm. Za omenjeni predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, vsakemu predlar-gatelju po 10.000 din. Iz vsega navedenega je razvidno, da so komisije za delovna razmerja po tozdih dokončno obdelale 8 predlogov, kar tudi ustreza številu prejetih racinoalizacijskih predlogov. Albin Lampe Skrajševalna spojka za podaljševanje ali skrajšanje bremenskih verig je že v postopku za priznanje patenta, inovator Franc Lužnik Veleslalom na Viševniku Letošnja dolga in hladna zima je bila tudi priložnost za številna športno rekreacijska tekmovanja na snegu. Domala vsa so bila izvedena po programu. Tako tudi prvenstvo Verige v veleslalomu, za katerega lahko rečemo, da smo ga uje-b res zanji čas. Tekmovanje je bilo po nekaj letih tokrat zopet na Viševniku na Pokljuki. Res je lahko žal tistim, ki so se prijavili, pa se nato tekmovanja niso udeležili, saj so zamudili skoraj zadnjo letošnjo za smuko primemo soboto.. V lepem sončnem vremenu se je na Viševniku zbralo 80 smučarjev in smučark, ki so se pomerili med seboj v štirih starostnih kategorijah. Proga, ki so jo dan prej res odlično pripravili Globevnik, Ambrožič, Kunčič in Klöcfcel, je dobro vzdržala vseh 80 tekmovalcev in tekmovalk. Bila je lepo in tekoče postavljena in ne na prezahtevnem terenu. Po. tekmovanju so se vsi udeleženci pokrepčali z vojaškim pasuljem v kasarni na Pokljuki. Vojaki so nam namreč poleg vlečnice, 'ki je drugače namenjena le njim, gostoljubno ponudili tudi usluge vojaške kuhinje. Kot že rečeno, je bilo po več letih to .ponovno srečanje s smučiščem na Viševniku. Upajmo, da se bomo na Pokljuki srečali tudi prihodnje leto. Franci Vovk Podeljevanje medalj v ženski konkurenci Zbor Temeljne banke Gorenjske V žarilni hali Samoupravljanje — pravice in dolžnosti Konec marca so se delegati temeljnih organizacij DO Veriga Lesce udeležili konference TBG — poslovne enote Radovljica, nekaj dni za tem pa 3. zbora LB TBG Kranj. Na obeh sejah so bili obravnavani dokumenti, ki so bistveni za poslovanje banke v letošnjem letu. Obravnavano je bilo tudi poročilo o poslovnih rezultatih preteklega leta. Temeljna banka Gorenjske se je vključila v prizadevanja k stabilnejšemu gospodarskemu razvoju. Osnovna naloga je bila zmanjševanje deficita v zunanjetrgovinski plačilni bilanci, pospeševanje razvoja nekaterih prednostnih dejavnosti in izboljšanje akumulativne sposobnosti gospodarstva. Vse naloge seveda niso bile uresničene, saj so se pogoji gospodarjenja znatno spremenili. Se zlasti pomembno področje je usmerjanje dolgoročnih naložb. Tu so bile potrebe večje od možnosti kreditiranja. Ker je bila banka občasno nekoliko slabše likvidna, so bili pri odobravanju kreditov upoštevani določeni kriteriji, ki so omejevali kreditiranje. Nekaj časa banka sploh ni odobravala nobenih novih kreditov. Naložbe so se usmerjale predvsem v dokončanje začetih investicij, za izvozno usmerjeno proizvodnjo, za gradnjo žičnic, za naložbe v primarno kmetijstvo ter še nekatere po obsegu manj pomembne naložbe. Pri tekočem poslovanju so se sredstva usmerjala predvsem v vse oblike selektivnih kreditov (krediti za izvoz, pripravo izvoza, zaloge kmetijskih pridelkov). Nadaljevalo se je pospeševanje kroženja vrednostnih papirjev; banka je odkupovala menice, sposobne za re- Osrednja točka dnevnega reda zbora banke je bila Načrt uresničevanja srednjeročnega plana 1981—1985 v letu 1981. Na ta dokument so imeli delegati vse petih poslovnih enot TBG dosti pripomb, saj so v njem zapds-ani kriteriji odobravanja kreditov in obseg naložb, se pravi, začrtana je politika banke v letošnjem letu. Banka načrtuje v prvem letu srednjeročnega obdobja 19 % rast sredstev delovnih organizacij in le 5 % povečanje sredstev negospodarstva. Velik .poudarek je dan monetizaciji vrednostnih papirjev. Pojavlja se oblika združevanja sredstev v bančnih konzorcijih (SOZD Iskra. Del neizkoriščenih kreditov se prenaša iz preteklega leta. Iz razpoložljivih sredstev bodo imele prednost že začete investicije zaradi nastalih podražitev, izvozno usmerjene investicije, kmetijstvo in energetika. Upoštevani bodo kriteriji za odobravanje kreditov, dogovorjeni z Družbenim dogovorom SRS 1981—1985. Pri kreditih za tekoče poslovanje bo banka zagotavljala nemoten potek enostavne reprodukcije svojih članov. Dopolnilna sredstva bodo zagotovljena za proizvodnjo, namenjeno izvozu, za proizvodnjo deficitarnih proizvodov in reprodukcijskega materiala ter za večjo in bolj učinkovito izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti.. Delegati zbora TBG so razpravljali tudi o delitvi ustvarjenega skupnega dohodka TBG v letu 1980. Ta znaša 120 milijonov din in bo razporejen med članice banke. Ko govorimo o samoupravljanju, vedno pomislimo na delovanje samoupravnih organov v temeljni in delovni organizaciji. Toda temu ni tako. Z Ustavo in Zakonom o združenem delu jkot temeljnima aktoma našega nadaljnjega razvoja socialističnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu nam je vsem dana pravica in dolžnost delati in upravljati z družbenimi sredstvi. Osnovna celica vsega samoupravnega dogajanja je temeljna organizacija. Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci v združenem delu v svojem, skupnem in družbenem interesu odgovorni drug drugemu in samoupravni družbi v celoti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo delovnih sredstev, ki jih morajo kot materialno osnovo svojega in družbenega dela nenehno obnavljati, povečevati, svoje delovne in samoupravljal-ske obveznosti izpolnjevati in skrbeti za nenehno rast produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela. Teh obveznosti in odgovornosti se moramo zavedati v polni meri, še posebno v tem obdobju, ko. tečejo priprave na volitve vseh samoupravnih organov v temeljnih in delovni organizaciji. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da v našem socialističnem samoupravnem sistemu ni obstoja temeljne organizacije brez samoupravnih odnosov. Jasno nam mora biti, da smo v tistem trenutku, ko smo sklenili delovno razmerje v združenem delu, prevzeli tudi odgovornost za upravljanje nad družbeno lastnino, ki nam je zaupana ter da je delovanje v vseh oblikah samoupravljanja obveznosti nas vseh. Za tiste sodelavce, ki leto za letom odklanjajo sodelovanje v samoupravnih organih in s tem tudi sodelovanje pri nadaljnjem razvoju, je vprašanje, ali so lahko še delavci v združenem delu. Tako, kot so pravice iz dela enake za vse, je potrebno enako razdeliti tudi obveznosti. Ce delavec kategorično odklanja prevzem obveznosti in odgovornosti, za katere sindikalna organizacija ali katera- koli druga družbenopolitična organizacija smatra, da je sposoben, s tem krši svoje delovne obveznosti in bi se )za take vrste prestopkov morale uvesti disciplinske odgovornosti, kar v naši delovni organizaciji do sedaj ni bila praksa. Naše osnovne organizacije sindikata oziroma izvršni odbori morajo tem vprašanjem v sedanjem obdobju nameniti posebno pozornost. Kandidacijski postopki naj bodo široki, tako da bodo imeli vsi delavci v svojih sredinah možnost predlagati kandidate, ki jih bodo v prihodnjem dveletnem obdobju zastopali v samoupravnih organih. Z izbiro kandidatov in njihovo izvolitvijo in aktivnim ter objektivnim delom v samoupravnih organih bomo nadaljevali razvoj našega socialističnega samoupravnega sistema, poglabljali medsebojne odnose v združenem delu, skrbeli za rast produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja ter vedno podrejali lastne interese družbenim. Vse to smo pred letom dni obljubili našemu velikanu — tovarišu Titu — v nekoliko drugačni formulaciji. Naša dolžnost, pravica in obljuba nas zavezujejo, da se z vsemi sredstvi bojujemo za hitrejši napredek naše socialistične samoupravne družbe, vsi složno v naši SFRJ, posebno pa vsak v svoji temeljni organizaciji. C. A. eskont. Žaga v novi kovačnici TITO — USTANOVITELJ IN VOJSKOVODJA JLA Občinska konferenca ZRVS Radovljica je ob dnevu JLA razpisala natečaj za najboljši spis na temo »Tito — ustanovitelj in vojskovodja JLA«. Posebna komisija ZRVS je iz vsake šole izbrala najboljši spis in ga ob dnevu JLA 1980 nagradila. Objavljamo nagrajeni spis Jasne Volfand iz leske osnovne šole. Vidim ga pred seboj — v maršalski uniformi, z odlikovanji na prsih, nasmejanega! TITO — ustanovitelj in vojskovodja JLA. Vidim ga, ko pregleduje razvrščene bataljone. Veselje in ponos se bleščita iz oči vojakov, ko jih obišče njihov vrhovni komandant. Titova armada! Nekdaj vrste partizanov z malo orožja, a z neskončno mnogo poguma, volje in ljubezni do domovine. Zdaj so naši vojaki dobro oboroženi in izurjeni, a vodita jih še zmeraj ljubezen do rodne zemlje in pogum. Simbol brezmejne ljubezni do domovine, poguma in trdne volje še vedno ostaja TITO. 4. julij 1941 — dan, ko je CK KPJ izdal odlok, s katerim poziva ljudstvo Jugoslavije na oborožen upor proti okupatorju. Kot požar se je vstaja razširila po vsej Jugoslaviji. Ljudstvo se je pod zastavo partije in Tita uprlo zavojevalcu. Titovo ime je v teh letih najtesneje povezano z življenjem naših narodov. Vsaka bolečina, vse trpljenje, vsak borec je našel prostor v Titovem srcu. Tito — vedno pripravljen pomagati vsakomur, vedno na čelu kolone, ves čas med borci! Pod njegovim vodstvom se je iz prvih partizanskih odredov razvila sodobna, dobro oborožena armada, ki se ne boji nikogar. JLA — Titova armada bo ubranila našo Jugoslavijo pred vsakim, ki bi poskušal ogroziti njeno neodvisnost in mir. Morda kdo, ki ne pozna naše JLA, misli, da bi lahko večje armade premagale Jugoslavijo v nekaj dneh. Moti se! Dvaindvajset milijonov Jugoslovanov bi se postavilo v bran na mejah naše domovine; dvindvajset milijonov neustrašnih branilcev; v vsakem živi košček TITA, njegove ljubezni do domovine, pripadnosti svojemu narodu... Take armade nima nobena država na svetu ! 0Š F g Finžgar> Lesce Jasna Volfand, 8. b Zahvali Ob boleči izgubi najinega očeta Ignaca Šebata se iskreno zahvaljujeva sodelavcem tozd Kovačnica in sodelavcem tozd Sidrne verige za podarjeni venec in denarno pomoč. Posebna zahvala za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Janez in hčerka Marija Ob boleči izgubi nadvse dragega moža Bela Bencak se iskreno zahvaljujem tozd TIO in OOZS TIO za vso pomoč, ki so mi jo izkazali v težkih trenutkih, vodju tozda za tople poslovilne besede ob grobu, vsem sodelavcem DSSS za denarno pomoč, mojim najožjim sodelavcem finančnega sektorja za podarjeni venec in tolažilne besede ter vsem, ki ste sočustvovali z mano in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Štefka z družino Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Komercialni sektor: Glogovac Miro Tozd TIO: Medved Ciril Tozd Sidrne Verige: Jakopič Darko, Weit Henrik Tozd Vijakama: Žurovec Marjan Prišli iz JLA: Tozd Vzdrževanje: Novak Stjepan Prenehali z delom: Tozd Kovačnica: Šabič Ferid, Bobar Cvika Tozd Vzdrževanje: Knkanovič Milanko Tozd TIO: Bencak Bela Tozd Verigama: Pergar Jožica Tehnični sektor: Kmičar Karmen Poročili so se: Fister Lovro iz Tozd Verigama Avdič Said iz Tozd Vzdrževanje Sefenovie Devad iz Tozd Vzdrževanje Rodili so se: Vrečko Ivanu iz tozda Vzdrževanje — sin Aljoša Salakovič Esadu iz tozda Sidrne verige — sin Edis Resman Smiljanu iz tozda Kovačnica — hči Alenka Benedičič Žanu iz tozda Kovačnica — hči Leja Lindič Alojzu iz tozda Kovačnica — sin Klemen Kadrovska služba NESREČE V MESECU MARCU IN PRVEM ČETRTLETJU 1981 V marcu se je ponesrečilo šest delavcev: Pogačnik Franc Jesenšek Stane Golob Iztok Hrast Daniel Drekonja Bogdan Huber Rudi TOZD Vzdrževanje TOZD Verigama TOZD TIO TOZD TIO TOZD Kovačnica TOZD Kovačnica V prvem četrtletju je bilo 24 nesreč, kar je za stiri več kot v istem obdobju lani. Ambulanta prve pomoči je v marcu posredovala 550-krat, in sicer: Ubod, urez 31-krat Opekline 9-krat Udarnine, stisfcanine 5-krat Odrgnine 20-krat Glavoboli, zoboboli 136-krat Tujek v oko 15-krat Želodčne slabosti 15-krat Prehladi, bolečina grla 28-krat Previjanje poškodb 58-krat Merjenje krvnega pritiska 137-krat Ostale intervencije 96-krat V prvih treh mesecih lanskega leta sta bolničarki nudili prvo pomoč 1676-krat, letos pa 1105-krat. V marcu smo zabeležili tri začetne požare. Vnelo se je v TOZD vijakarni, verigami in sidrnih verigah. Od januarja do marca letos smo zabeležili enajst začetnih požarov, leto prej pa tri. Iz SVD Življenjizmi Človek nikoli ne more napraviti kvalitetnega samomora, zaradi pomanjkanja prakse. Po treznem premisleku si običajno naročimo še en liter. Moški je v življenju uspel le,- če zasluži več, kot lahko zapravi žena. a) če žena ne more tega ob možu, lahko z drugim moškim; b) če tega ne more z obema, bodo lahko vse skupaj — otroci. Skušajte živeti z drugim življenjem! Takoj vam bo ljubše — lastno. Življenja si nismo izbrali. Več kot enkrat si ga zapraviti ne moremo. Ce se ukvarjate z moralo, ne smete biti moralist. Človek, poglobi se, da ne boš utonil! V ljubezni dajemo in prejemamo, da smo poplačani. Mar naj imamo radi družbo, ki prejema, ker ji moramo dajati? Bratje! Ne pripisujte mi sorodstva, ker mi bo daril za vaše rojstne dneve zmanjkalo. Družba smo vsi. Vsi rabimo družbo. Družba rabi vse. Družbe brez dela ni! Dela ni brez družbe. Družimo se v delu. Nedelo nas razdružuje! In zakaj mi potem, tovariši — zabušavate? Izšli smo iz narave, utesnjujejo nas v civilizacijo. France Bregant VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V MAJU PREVERJANJE AKCIJE NNNP 80/81 Bela Bencaku v spomin Začetek pomladi je najlepši čas leta, vendar vedno ni tako. Sredi dela nas je presenetila novica, da je preminul naš dolgoletni delavec in prijatelj Bela Bencak, mojster v strojni in ročni delavnici. Rodil se je v prekmurski vasici, kjer je preživel ne ravno lahko mladost, saj v tistih časih beseda lakota ni bila tujka. Trdo delo na zemlji in veliko ust v družini je zahtevalo tudi od otrok da so igro zamenjali za delo. Po končani ^osnovni šoli je šel v uk za ključavničarja v Mursko Soboto in se izučil poklica. Ker pa takrat ni bilo lahko dobiti dela se je podal v naše kraje in se zaposlil v naši tovarni. 25 let ni majhna doba, katero je prebil med nami. Kmalu po zaposlitvi je začel skrbeti za vzgojo vajencev poleg rednih delovnih dolžnosti. Bil je strog in pravičen učitelj in znal je prenašati svoje izkušnje na mladi rod. C e mu je bilo zaupano katero koli delo ni bilo vprašanje ali bo opravljeno ali ne. Vsi smio vedeli, da če Bela prevzame delo, potem bo dek> opravljeno dobro in hitro. Mnogo je bilo težav, skozi katere je morala iti naša tovarna, vendar on ni nikoli okleval. Bil je vedno med tistimi, ki so v najtežjih časih bili bitko, za obstoj in napredek, V neposredni proizvodnji je velikokrat prevzemal odgovornost za izdelavo zahtevnih delov in s tem težišče izpolnjevanja plana proizvodnje. Velikokrat je sodeloval tudi v organih upravljanja in njegova preudarna beseda je velikokrat pripomogla k trezni presoji. Saj je bil mož mnogih besed, ampak je vsako zadevo premislil v sebi in šele nato povedal, kaj misli in predlaga. Samo konkretne rešitve so imele ceno in težo pa naj si bo pri delu v delavnici ali v organih upravljanja. Tovarna mu je bila drugi dom in temu primerna tudi zavzetost pri očuvanju strojev, materiala in varnosti delavcev. Red in disciplina sta mu pomenila mnogo več kot obveza napisana na papirju. To je bilo zanj nekaj, brez katerega ne bi dosegel sreče in zadovoljstva. Iz drobnih zadovoljstev in uspehov je znal sestavljati srečo pa naj si bo to v tovarni ali v krogu družine. Ravno ta skromnost ga je delala velikega in marsikdo bi lahko sledil njegovemu zgledu. Kot sodelavec ni poznal konfliktnih situacij in vsi smo radi sodelovali z njim. Njegov občutek za pravičnost, resnico je bilo nekaj kar smo še posebno cenili. Če se ozremo po zgodovini razvoja neke tovarne ne moremo mimo Bela, ne da bi dejali: »To je pa bil mož dejanj in naprednih misli.« Kot takega ga bomo ohranili v spominu in nehote se bomo spraševali v težkih situacijah: »Kaj pa bi Bela dejal?« Njegovo delo je ostalo in mi ga bomo nadaljevali. Sodelavci Če izhajamo iz spoznanja, da je družbena samozaščita vprašanje zavesti, potem lahko rečemo, da je to eno od zelo pomembnih področij SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, pri čemer ima zveza komunistov odgovorno^ in vodilno vlogo. Pojem družbene samozaščite označuje družbeno stanje, ki je značilno po tem, da je istovetnost interesov delovnih ljudi s socialistično samoupravno družbenoekonomsko ureditvijo že tolikšna, da del varnostnih funkcij, ki jih je do sedaj opravljala država s svojimi organi, neposredno prevzemajo in opravljajo delovni ljudje in občani sami. To je proces vračanja varnostnega sistema k svojim izvorom. Z akcijo vseh družbenopolitičnih dejavnikov moramo nenehno utrjevati zavest in usposobljenost delovnih ljudi in občanov v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih živijo in delajo', da hordo v celoti pripravljeni uresničevati svoje pravice in dolžnosti, ki jih imajoi pri varovanju svojega z ustavo določenega družbenega položaja. Prav gotovo se moremo vsi še bolj usposobiti, da bomo znali ločevati, kje se začenja sovražna akcija protisocialističnih in protisamoupravnih sil, kakšna je njena dejanska nevarnost za družbo, kje pa gre za trenutno omahovanje oziroma za boj mnenj in družbeno kritiko, ki mora biti svobodna. Upoštevali smo dosedanje izkušnje ter sprejeli stališča osmega kongresa ZKS in devetega kongresa ZKJ, volilne konference RK SZDL, šeste seje CK ZKS, priporočila ter sklepe za uresničevanje zasnov SLO in DS v SRS. Vse to je sprejela skupščina SRS v januarju 1980 in dala napotila glede nadaljnjega podružbljanja SLO in DS ter dograjevanja enotnega varnostnega obrambnega sistema. V skladu z izhodišči RK SZDL glede organiziranja akcije NNNP 80/81 so bila opredeljena osnovna izhodišča in cilji akcije NNNP 80/81 v občini Radovljica. Osnovni cilji akcije so bili zagotovitev množične udeležbe vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovo vključevanje v aktivnosti vseh struktur ljudske obrambe. Na podlagi izhodišč za akcijo NNNP 80/81 naj vse DPO organizacije, ki se združujejo v socialistični zvezi, na vseh ravneh svoje organiziranosti sprejmejo konkretne programe in naloge samozaščitne aktivnosti. Obrambna moč naše države je odvisna od organiziranosti in pripravljenosti vse družbe za obrambo, vseh njegovih človeških in materialnih potencialov. Zato je treba nameniti še večjo pozornost izgradnji vsega sistema SLO, da bi se bili sposobne ne samo uspešno upirati morebitni agresiji, ampak tudi s svojo notranjo močjo odvrniti agresorje od njihovih namer. Pri tem so oborožene sile Jugoslavije, JLA, TO, tudi CZ, tri osnovne oblike organiziranja delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije za oborožen boj. To so konkretne oblike za uporabo Marxove ideje o oboroženem ljudstvu na sedanji stopnji razvoja naše so- ohstoječih mednarodnih odnosov. V teh oblikah dobi svoj realni pomen in vsebino značilno Titovo načelo, NAJ BO VSAK VOJAK OBČAN IN VSAK OBČAN VOJAK. cialistične družbe in v okvirih Peter Piškur VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovnske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in, mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska: Tiskarna Ljubljana Program kina Radovljica OD 30.4. DO 27.5.1981 Me Zoötmc Radarna* lost Opuščaj Ljudska republika Gvineja 0,1]* naš vinjak prodajal’ na vina moštvo. VI tekrtiuje ribiško društvo samoglasni- ka glinenci (narečno) izumitelj navit, filma George 4 <* 1 « Ital), slikar Ita »»imo ( AJ 1 1 1 nedoka• zana trditev UlKALUlCA Tenerife izvršni svet ljubimec Afrodite š. črka sever sejem.ki je vsato 2 leto narodna republika priredni veznik katran središče vrtenja Pirc Rado kdor ima pravico do opcije črn, trd kaučuk Virovilica Italija ekonomsko crqanizac. Služba dvosedežno kolo Vzhod Izobrože • volna skup- naš TOZD malika Veno Taufer ČoJ (ong!eš<0) Eržen Tranci polmer rojstni kraj F. S. Finžgarja mestece v Dalmaciji sebe 2*5 Dui lesna industrija v Ribnici Risal tu. Narodna fronta črnilo jadranski otok • Tovarna v Logatcu Neznanec Mesne juhe Avstr dr’»« ršk fduord vonjini-«' kazalni Zaimek sestavit Ì.M. geomet* rijski lik pijača st. Slovanov češki sociolog Jon(iei-Hll) II večje naselje cerkveni pevski zbor strelno orožje Aluminij Vcnodij jutranje opravilo konjarjev ocet pomočnik pilota Ukmar boga Lemčija ilat.ptem oznako pro zgodcv. leteča Žival strojevodja to2 k&tc — Friedrich kanlon v ž>V«ci Sarajevo kontrolor v Vijakarni Konda Grška črka nemški Spolni k otok v jopon zalivu Čistite sredstvo — Ažman Ciril Avstrija telovadno društvo Socialist. republika Kraj na Gorenjskem Vbod Ozek trak osebni zaimek Severni ptič $owo! jen mestec tisti.'ki jomči Pritrdiinica med spise ad...« medmet Rozman Mor jan no brek* nje nje . Tkjlmat-žensko • irne uvodni članek CnoJct konjski dir tračnica kilorott Enota za merjenje upornosti Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din — Igor Polajnar, druga 110 din — Marjan Korošec in Boštjan Jelenc, tretja 80 din — Janez Bobič in Zvone Sinkovič. Rešitev današnje križanke nam pošljite do 5. maja 1981. Odprava »Ekvador 80« Zjutraj je vreme spet bolj žalostno. Vse okoli nas je v megli. Kljub temu po zajtrku odidemo na nasprotno stran reke Rio Golanes in po strmem travnatem pobočju dosežemo greben, ki se vleče proti Obispu. Po njem pridemo do jezera Mandur, na višini 4.600 m. Od tu se spustimo nazaj v tabor. Še preden pridemo do šotrov, prične deževati. Tudi naslednji dan še kar dežuje vse do ene popoldne. Srečo in Boštjan odideta zjutraj v vas po konje. Ob dveh popoldne se dva domačina s konji pojavita na sedlu nad našim taborom. Z njima odideta v dolino še Janez in Diana, tako da nas pod Obispom ostane šepet, oziroma alpinistični del odprave. Proti večeru se vreme prične izboljševati, in ko se znoči, je nebo posuto z zvezdami. Naslednji dan dopoldne je vreme še precej spremenljivo. Ob enajstih se težko otovorjeni odpravimo pod El Obispo. Greben nad ledenikom dosežemo ob treh popoldne. Najprej nas preseneti snežna ploha, ki traja dobro uro. Na grebenu odkrijemo večjo luknjo, v kateri bodo prespali Janiko Zelo in Ivan. Midva s Pogačarjem pa si urediva bivak na prostem, in sicer v zavetju večje skale. Noč je jasna in mirna, vendar precej hladna. Vstanemo zjutraj ob šestih. Odidemo po levi strani grebena navzgor, vendar se kmalu izkaže, da ni prehoda na ledenik. Kljub vsemu najdemo prehod preko grebena skozi majhno škrbino. Spustimo se na ledenik. Smo v višini 5.000 m, kar se nam pozna pri dihanju. Vstop v italijansko smer je precej strm. Menjavata se trd sneg in skala. Srednji del smeri poteka po snežišču mimo seraka, nakar zavijemo v strm snežen žleb. Kakih 50 m pod grebenom preplezamo kratek kamin in po snežišču ob 11. uri dosežemo vrh El Obispa (5.319 metrov). Vreme še vedno drži. Nudi se nam prekrasen razgled na nižje ležeča ledeniška jezera in na Chimborazo. Celo uro posedamo na vrhu, slikamo in občudujemo prekrasno panoramo. Ko se dan prevesi v drugo polovico, se pripravimo za sestop, ki bo ves potekal po vrveh. Najbolj vnemirljivje prvi spust z vrha. Vrvi obesimo za debel vulkanski rogelj, ki so ga pred nami uporabljali za spust že tisti alpinisti, ki so stali na vrhu. Vrvi visijo na notranjo stran kraterja. Ce bi rogelj popustil, bi se padec končal dobrih 1000 metrov nižje v ledeniškem jezeru. Kar oddahnemo si, ko je prvi spust za nami. V drugem spustu se nam zataknejo vrvi in kar precej časa in truda je potrebno, da jih potegnemo k sebi. Močno sonce je medtem trd sneg spremenilo v kašasto brozgo in vrvi so ob zadnjem spustu že popolnoma premočene. Po ledeniku dosežemo naš prostor za Ibivak. Tu si privoščimo krajši počitek. Janko in Zelo se odločita, da bosta še enkrat prespala tu in se jutri vrnila v dolino. Mi trije pa še isti dan sestopimo nazaj v bazo. V sredo, 3. decembra, je vreme spet lepo. Kot kaže, se je konč- no izboljšalo. Zjutraj je v taboru slana, )ko pa posije sonce, je kmalu zelo vroče. Dan izkoristimo za umivanje, pranje in sušenje opreme. Opoldne se vrneta tudi Janko in Zelo. Pri večerji ugotovimo, da nam zaloga hrane naglo kopni. Tudi naslednji dan je vreme še lepo. Pripravljamo se za nove plezalne vzpone. Janko toži, da ga boli zob. Popoldne odidejo Želo., Ivan in Janko pod El Canonigo. Midva s Pogačarjem pa odrineva na bivak pod Obispom. Ko doseževa jezero Mandur, prične Mirko zaostajati. Pravi, da ima močne bolečine v želodcu, zato se ob štirih popoldne odločiva za povratek v tabor, kamor prispeva malo pred nočjo. Hkrati se izpod El Canomiga vrne tudi Janko, ki ga zobobol vedno bolj muči. V petek, 5. decembra, dopoldne se vreme nekoliko poslabša. Opoldne se nepričakovano vrneta izpod Canoniga Ivan in Želo. Ugotovila sta namreč, da prvenstvena smer po grebenu na vrh ni mogoča. V soboto je vreme spet zelo spodbudno, manj spodbudno pa je zdravstveno stanje Janka. Njegov zobobol ne pojenjuje, zato si v nahrbtnik naloži nekaj najnujnejše opreme in odide v dolino. Ker nimamo s seboj svojega zdravnika, bo moral poiskati pomoč pri kakšnem zobozdravniku v naj bližjem mestu — Riobambi. Ostali štirje opoldne odidemo na bivak pod El Obispo. (Se nadaljuje) Zvone Andrejčič ODPADNIK DIK TERPIN španski barvni pustol. film 30. 4. ob 20. uri, 1. 5. ob 18. uri DAJ KAR DAŠ jugosl. barvni film 1. 5. ob 20. uri, 2. 5. ob 18. uri MISTERIJA V NEAPLJU italijanski barvni film 2. 5. ob 20. uri, 3. 5. ob 18. uri SKANDAL italijanski barvni film 3. in 4. 5. ob 20. uri VRNITEV BOJEVNIKA ameriški barvni film 5. in 6. 5. ob 20. uri AMERIŠKI GIGOLO ameriški barvni film 7. in 11. 5. ob 20. uri LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU ameriški barvni film 8. in 13. 5. ob 20. uri, 10. 5. ob 18. uri NE STRELJAJTE NA DENTISTA ameriški barvni film 9. 5. ob 18. uri, 10. 5. ob 20. uri V okviru občinskih sindikalnih prvenstev so bila letos že izvedena tekmovanja v treh športnih panogah: smučarskih tekih, veleslalomu in kegljanju — borbene partije. Tudi letos delovne organizacije tekmujejo med seboj v tekmovanju za najboljši športni kolektiv občine. Sistem tekmovanja, po katerem se po posebnem sistemu točkujejo vsa občinska sindikalna prvenstva v štirinajstih CARSTVO STRASTI japonski barvni film 9. in 12. 5. ob 20. uri NENAVADNI PSI ČUVAJI ang. barv. zab. film 14. in 18. 5. ob 20. uri KANALOM DO ZLATA angl. barv. krim. film 15. in 19. 5. ob 20. uri ZAKLAD MORSKEGA PSA ameriški barvni film 16. 5. ob 18. uri, 17. in 20. 5. ob 20. uri AFERA CONCORD 79 italijanski barvni film 16. 5. ob 20. uri, 17. 5. ob 18.. uri EROGENA ZONA jugosl. barvni film 21. in 24. 5. ob 120. uri DRAGI OČKA italijanski barvni film 22j in 25. 5. ob 20. uri zaklad Španskih galij španski barvni film 23. 5. ob 18. uri, 26. 5. ob 20. uri KO TUJEC POKLICE ameriški barvni film 23. in 27. 5. ob 20. uri, 24. 5. ob 18. uri športnih panogah, je ostal isti kot lani. Trenutni vrstni red po treh disciplinah je naslednji: 1. Elan 341 točk 2. Veriga 306 3. LIP Bled 265 4. Iskra Oteče 207 5. Iskra Lipnica 106 6. Vezenine Bled 102 7. GG Bled 97 8. Sukno Zaipuže 74 itd. Franci Vovk 1. Elan, 2. Veriga 4. Lip 8 — VERIGA