Ljubljana, 30. maja 1996 ★ številka 25 ★ letnik 55 ★ cena 230 SIT
SOCIALNI MIR ZAGOTOVLJEN
ZA LETO
Seveda le, če se bodo vsi partnerji držali vsega, kar so podpisali v socialnem sporazumu za leto 1996	^
stran 4
KOI VSELEJ!
Delavska enotnost izhaja petinpetdeseto leto. Seveda je v tem za časopis že kar častitljivem času doživela vrsto sprememb. Uredništva so glede na obdobja dajala različne poudarke področjem, problemom, ljudem, vendar je za vsa obdobja značilno, da so menjala bolj obliko kot vsebino. Temeljna vsebina je namreč opredeljena že v imenu!
»Žrtev« ene od osvežitev oblike je bila pred nekaj leti tudi glava časopisa. Poskusili smo s kratico DE. Po oceni strokovnjakov kar lep oblikovalski dosežek pa se pri naših bralcih enostavno ni prijel. V največji meri v pisnem in praviloma v ustnem komuniciranju uporabljajo staro, dobro polno ime svojega časopisa.
Tudi sicer novi časi niso niti najmanj omajali vsebine, ki jo nosi ime Delavska enotnost. Nasprotno! Bolj kot kdaj pridobiva pri teži. Ne država, ne stranke, ne takšni in drugačni gromovniki, le in samo enotnost je bolj kot kdaj tista, s katero se delavci dandanašnji še lahko obranijo pred nesramno in nebrzdano samopašnostjo novih lastnikov in oblastnikov.
Ker mora oblika vselej slediti vsebini, smo v glavo časopisa Delavsko enotnost spet zapisali, kot še
SPOdobi!	CirUBraJe,
odgovorni urednik Delavske enotnosti
Sreda, 1400
Tdekomovci se bojijo tujega kapitala
Konferenca sindikatov Telekoma Slovenije kritično ocenjuje amandmaje na 65. in 66. člen Zakona o telekomunikacijah, s katerimi bi bilo črtano določilo, da boTelekom Slovenije do leta 2000 edini izvajalec telekomunikacijskih storitev. Menijo namreč, da bi s tem tujemu kapitalu po nepotrebnem na široko odprli vrata. Predlagani amandmaji bi imeli škodljive posledice za vso državo, in to na gospodarskem in zaposlitvenem področju.
Konferenca seje skušala o vsem tem pogovoriti zmini-strom za promet in zveze Andrejem Umkom, vendar je namesto njega na pogovor prišel Stanko Perpar, državni sekretar, zadolžen za Telekom.
Čeprav je državni sekretar obljubil, da bo za spremembo amandmajev storil vse, kar je mogoče, seje konferenca odločila s problemom seznaniti tudi najvišje državne organe in širšo javnost. Predsedniku državnega zbora, poslancem, državnim svetnikom, ministrom in drugim je poslala posebno pismo.Vanj so zapisali, daje tuji kapital izjemno zainteresiran za vlaganja v telekomunikacije, saj dobički vloženi denar zelo hitro povrnejo. Prav to seje že zgodilo y nekaterih deželah Srednje in Vzhodne Evrope. Konferenca je ocenila, da bi sporni amandmaji lahko poslali na cesto kar 30 odstotkov telekomovcev. Zaradi tega so zaposleni zelo vznemirjeni, od svojega sindikata pa pričakujejo ukrepanje. Dodatno vznemirjanje povzroča tudi kasnitev soglasja za začetek lastninjenja, pri katerem bodo enakopravno udeleženi tudi delavci Pošte Slovenije. Če soglasja ne bo do 15. junija, bo konferenca sprejela radikalne ukrepe. Do tega datuma pa pričakujejo tudi pogovor z ministfom, saj jim je dolžan odgovore tudi na druga žgoča vprašanja.
Hilda Želko.
sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije
MOČEN SINDIKAT, NAKLONJENA
STRANKA IN DOGOVOR NA NACIONALNI RAVNI

Letov teh časih še lahko pomaga delavcem, zatrjuje profesor Paul Phillips na 3. strani
ZAKAJ MORA DOBER SINDIKAT PODPIRATI DELAVSKO ^ SOUPRAVLJANJE stran 9
SKLAD PRIČAKUJE KOOPERATIVNOST SINDIKATOV
KOOPERANTI BI ZAPOSLIU 750 TAMOVCEV st™ s
Delavska enotnost
30. maja 1996
MJMfl
Javno povaMo poglavarju Rimskokatoliške cerkve
Spoštovani gospod papež
Namenoma sem počakala, da bo obisk »gospoda papeža«, kakor ga vi, dr. Mateja Kožuh-Novak, imenujete, mimo. Vaš članek pod zgornjim naslovom ste poslali vsem medijem v Sloveniji. Skoraj vsi so ga objavili in nanj ste tudi že dobili odgovor. Gospa Herica Kumer vam je odgovorila v DE 9. maja, istega dne pa je bil vaš članek objavljen tudi v časopisu za Posavje »NAŠ GLAS«. Res ste se zelo potrudili, da bi zastrupili čimveč Slovencev. Medtem ste lahko že ugotovili, da so bili vaši streli streli v prazno. Sveti oče je prišel, doživel veličasten sprejem, nam prinesel prepotrebnih vrednot in zapustil neizbrisne spomine. Dovolili ste si ga nagovoriti kot nekakšnega krivca za vse, kar se je kdajkoli dogajalo v naši deželi. Očitali ste mu, da bo s svojim obiskom obudil stare rane. Napisali ste, da so se komunisti naučili svojega početja od prejšnje oblasti, kjer pa je imela katoliška cerkev precej besede. Takšne neumnosti bi pričakovala od nekoga, ki ni nikoli v življenju ničesar prebral, ki ni nikoli slišal za množične POVOJNE POBOJE. Da ne omenjam tistega, kar se je dogajalo že med voj mi, čeprav so bila tista dejanja predhodnica vsega povojnega. Dr. Mateja Kožuh, starejša sem od vas, in vse kar vem, vem iz doživetega. Katoliška cerkev ni nikoli učila ubijati. Verjetno se kot mnogi, ki nimajo nič drugega očitati, vračate v srednji vek, v leto 1199, ko je papež Inocenl III. uvedel v cerkveno sodišče tako imenovani inkvizicijo, ki je brez vsakega dvoma povzročila mnogo gorja in krivic, še več pa škode sami Cerkvi. Papež Inocent III. oziroma Giovanni Lotario, grof Segni je izšel iz plemiških vrst, ki so se na žalost v tedanjem času polastile tudi cerkvene oblasti. Od takrat je minilo 897 let, mi pa živimo na pragu tretjega tisočletja Papež Janez Pavel II., ki je prišel med nas, izhaja iz skromne družine, za svoje preživetje je delal v rudniku in tam spoznal trpljenje ponižanih. Še zelo mlad je doživel dvojno okupacijo svoje domovine, nacistično in komunistično. Ta slednja je trajala dolgadesetletja, tako kot pri nas. Omenjate revščino, družine na robu preživetja. Je za te kriv sveti oče ali pa morda katoliška cerkev? Nič ne rečete o krajah, divjih lastninjenjih, uničevanju tovarn, katere bi lahko naštevali v nedogled. Kako si upate navajati vsa ta kriminalna dejanja, ki siromašijo navadne Slovence, ob obisku svetega očeta? Kaj res ne veste, kdo se je polastil in si še vsakodnevno lasti vsega? To je predvsem Združena lista, kateri pripadate, in Liberalna demokracija, stranki, ki sta brez vseh zavor. Kaj res ne veste, kdo je odnesel v tujino velikanska denarna sredstva naše mlade slovenske države ? Kako ste lahko poslanka v državnem zboru, če vsega tega ne veste?
Kar se pa tiče »znova obujenih ran«, (Ir. Mateja Kožuh, moram vam, ki ste hčerka surovo in krivično umorjenega očeta, reči, da te rane še nikoli niso bile zaceljene. Za umor vašega očeta je dal soglasje sam Edvard Kardelj. Zakaj? Morda zato, ker je vaš oče, zvest Hipokratovi prisegi, nudil pomoč ranjenim domobrancem? Brez dvoma in edino prav zaradi tega. Moral je umreti, ker so bili tisti, ki so o tem odločali, v brezbožnem komunizmu vzgojeni in naučeni morilci. Kaj bi vam rekel vaš oče, če bi lahko?
Namesto da posmehljivo prosite svetega očeta, naj prinese kakšen ugoden kredit »njegovih bank«, se raje obrnite na vašo Združeno listo in Drnovškove liberalce in jim ukažite, naj vrnejo domovini tisto, kar je njenega in vseh Slovencev. Nihče od vernikov ne malikuje svetega očeta, verniki ga imamo radi
in srečni smo bili, da smo ga lahko sprejeli tu v naši prelepi deželi in njemu in svetu pokazali kdo in kaj smo.
Ste pozabili na vse brezmejno razkošje Josipa Broza-Tita in njegovih zvestih oprod, med katerimi je bilo veliko Slovencev, ki jih na žalost še danes videvamo, tudi z vašo pomočjo in soglasjem, na mestih, kjer že dolgo ne bi smeli biti. To, vidite, je danes naša nesreča in zavora za marsikaj. Dr. Mateja Kožuh, mnenja sem, da bi lahko več dobrega storili v vašem poklicu kot poslanka. Zaradi pietete do vašega od komunistov umorjenega očeta pa vsaj molčite in ne bodite cinični.
Marija Vodišek, Kogojeva 8, Ljubljana
		11
r		\
		A
Sv		
PREJELI
Ranci NOB, papeževe izjave, volitve...
Na redni letni skupščini ZZB občine Piran so med drugim razpravljali tudi o aktualnih dogajanjih. Obstajajo težnje nekaterih političnih struj, da bi borce odrinili v kot, ker so zanje moteč faktor in žive priče dogajanj v polpreteklosti, ki bi jo nekateri radi prevrednotili v svojo korist. Obrekovalno organizirani gonji navkljub so vrednote NOB med ljudstvom še vedno močno prisotne. Tega tudi nasprotniki NOB ne morejo zaobiti. Tega se še kako zavedajo, zato bi radi med same borce vnesli razdor in jih v ta namen začeli deliti na komuniste (slabi, negativci) in nekomuniste (dobre, a zapeljane fante) itd.
Razpravljali so tudi o papeževem obisku, ki so ga na splošno ocenili dobro. Med tem obiskom pa se je zgodilo tudi nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Razvrednotenje partizanstva (po zgledu SKD) zgolj na krvavo revolucijo, s katero je povezal (papež) tudi vse povojno obdobje, in nekatere krivice, je nedopustno. Tudi zaradi dejstva, da je bila velika večina udeležencev NOB kristjanov. Organizacija ZZB je nadstrankarska, kar ne pomeni, da smo borci politično nezainteresirani ali celo mrtvi. Ne da bi vsiljevali ali ukazovali, koga naj voli na prihodnjih volitvah, so borci razpravljali tudi o teh volitvah. Opozorili pa so na poskuse nekaterih strank, da bi borce in ne samo borce pasivi-zirali, tako da se ne bi udeležili volitev. Zato ne bi bilo prav, da bi nasedali takim ukanam. Vedo namreč, da na volitvah ne morejo računati na borce, delavce in vse tiste, ki so bili opeharjeni tudi s pomočjo teh strank. Te stranke so prepoznavne tudi po tem, da se predstavljajo kot veliki pravičniki, so zelo radodarne z obljubami in skopuške pri izvajanju danih obljub. Zato previdnost, komu oddati svoj glas, ni odveč.
Na tej skupščini je bil sprejet tudi predlog, da se tudi statutarno uredi položaj pridruženih članov borčevske organizacije. Član je lahko vsak polnoleten državljan, ki sprejema vrednote in tradicijo narodnoosvobodilnega boja.
Žarko Žbogar, Grajska 18, Piran
Odprto pismo
Monsignorju Eduardu Farhatu, Apostolski nuncij v Ljubljani
Tudi borci piranske občine, zbrani na letni konferenci dne 21. maja 1996, ugotavljamo, da smo z zadovoljstvom sprejeli obisk papeža Janeza Pavla II. Videli smo v njem nosilca miru, sožitja in socialne pravičnosti, poleg tega seveda, da je tudi najvišji predstavnik katoliške cerkve, katere šgtevilni slovenski duhovniki so v času italijanske okupacije slovenske Primorske in med vojno spodbujali Slovence v narodnostnem in osvobodilnem boju. Zato smo tudi od tega obiska pričakovali, da bo v tem istem duhu močno vplival na današnjo politično razdvojenost v Sloveniji.
Podpiramo vrsto njegovih misli, ki jih je izrekel v času obiska v smislu
.7«
Delavska enotnost
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:......
Naziv podjetja ali ustanove:....
Naslov:...............
Podpis naročnika:
takega njegovega pričakovanega in celo željenega poslanstva. Pretreseni pa smo ob njegovi ugotovitvi v nagovoru v Ljubljani, ko je povezano z grozotami v dveh svetovnih vojnah obsodil nasilno komunistično revolucijo, povezano z okupacijo Slovenije, nato govoril o državljanski vojni, v kateri je brat dvignil roko na bratga. S tako oceno našega upora proti okupaciji in nacifašizmu, ne da bi omenil glavno značilnost tega upora, to je narodnoosvobodilno borbo za svobodo, na strani vseh zavezniških sil svegta, je globoko prizadel naša narodna čustva in pa nacionalni ponos slovenskega naroda.
Taka ocena lahko poglobi obstoječo razdvojenost med Slovenci. Tisti cerkveni in politični krogi, ki so papežu posredovali taka stališča, očitno tudi danes zagovarjajo tako politiko, ki je nekatere verne Slvoence med tujo okupacijo vodila na stran nacifašizma v borbo proti lastnemu narodu. Na žalost, taka je bila politika medvojnega ljubljanskega škofa dr. G. Rožmana, kateremu pa niso sledeli cerkveni predstavniki drugih slovenskih škofij. Zato gredo zasluge, da pri nas ni bilo državljanske vojne, tudi duhovnikom na Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju, na Primorskem in v dolinah slovenske Benečije. Papež Janez Pavel II. bi moral zato njim dati vse priznanje, s tem tudi
narodnoosvobodilnemu boju. Bratoma rstvo je pri nas organizirala samo ljubljanska škofija.
V naši občini je organiziranih še preko 700 borcev in žrtev vojne.
Izjavljamo ponovno, da nihče odnos ni šel v partizane zaradi bratomorilstva, ampak le za svobodo slovenskega naroda. Zato je ocena o državljanski in bratomorilski vojni, ki jo še danes zagovarja uradni cerkveni vrh in del slovenske politike in jo je na našo veliko žalost ponovil v Ljubljani, v srcu našega osvobodilnega boja, sam papež. Janez Pavel II., globoka žalitev velike večine Slovencedv, ki se je borila za svobodo in proti nacifašističenmu okupatorju.
Ekscelenca papeški nuncij, pričakujemo, da boste v prid resnice prenesli našo globoko prizadetost Svetemu sedežu v Rim, s tem da ostajamo spoštljivi do vseh naporov katoliške cerkve za mir in sožitje.
Udeleženci občinske konference Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran
Perutnina Ptuj omogočila zdravo prehranjevanie šolajoče se mladine
Milijon mark vreden prispevek bosta srednješolcem izročila predsednik
»ČasJe,«
je dejal etnolog za gospodarske zadeve g. Damjan Ovsec, »dapride na dan slovenska gasposkost in da Ljubljana postane evropska metropola.” (Delo, 7. maja 1996). V mislih je seveda imel gradnjo in podiranje spomenikov, pri čemer je seveda podiranje spomenikov vsekakor bolj gosposko dejanje, povezano s kulturo in sploh s civi-
...	delo,
menih-pomniki najzaslužnejšim in najbolj znamenitim gosposkim Slovencem kot so recimo Jovan Jožko de San Martino, sveti škof
ntnne govonmo.
Jasno pa je, da se tovrstna slovenska gasposkost lahko te počasi
Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser in minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber
Med prireditvami ob dnevu Šolskega centra Ptuj bodo za učence Podravja, ki obiskujejo center, odprli prvo dijaško restavracijo za hitro pripravo zdrave prehrane. Inovacijo v skrbi za zdravo prehrano mlade generacije je ob razumevanju Ministrstva za šolstvo in šport RS finančno omogočila Perutnina Ptuj. To podjetje je namreč v ureditev prve dijaške restavracije za hitro pripravljene obroke zdrave prehrane ob dnevu Šolskega centra Ptuj vložilo več kot 70 milijonov tolarjev. S tem si je zagotovilo tudi koncesijo za trženje v restavraciji, ki bo poleg toplih svežih obrokov zdrave prehrane srednješolcem za posladek ponujala tudi sladoledne dobrote.
Pomembno naložbo, ki bo na 223 kvadratnih metrih prikupno in po svetovnih ergonomskih merilih za odraščajočo mladino prirejenih prostorih omogočala zdravo prehrano na cenovno sprejemljivi ravni za srednješolce, bosta ob Dnevu šolskega centra Ptuj predala dijakom dr. Roman Glaser, predsednik Perutnine Ptuj, in dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport RS.
»Naložba, ki smo ji v zadnjih mesecih posvečali veliko pozornosti, ne prinaša le inovativnosti pri prehranjevanju srednješolcev v Sloveniji, ampak je predvsem pomemben prispevek Perutnine Ptuj k bolj zdravemu prehranjevanju najpomembnejšega dela vsakega naroda - odraščajoče mladine v procesu izobraževanja,” je na dan pred otvoritvijo povedal predsednik Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Dijaki bodo namreč namesto dosedanje izbire predvsem suhih malic s hladnimi napitki dobili na izbiro široko paleto hitro pripravljenih toplih in zdravju veliko bolj prijaznih jedi.
Ob vseh omenjenih pridobitvah, predvsem za 3.300 dijakov vpetih šolah Šolskega centra Ptuj in 280 zaposlenih v največjem srednješolskem izobraževalnem središču v Sloveniji, je odločitev Perutnine Ptuj za to naložbo tudi gospodarska pridobitev. Ob dosežkih, ki jih njena živila dosegajo v skrbi za zdravo prehrano ljudi širom po svetu, pa ima pridobitev, ki bo prispevala k bolj zdravi prehrani srednješolcev Šolskega centra Ptuj, tudi neprecenljive nematerialne razsežnosti za mlado generacijo. Podjetje Perutnina Ptuj si bo zato za podobne dosežke prizadevalo tudi v prihodnosti.
Direktorji razrešeni,
delavci odpuščeni
V lanskem letu je 730 podjetij, ki imajo sedež v mestni občini Maribor, pridelalo natanko 16.668 milijard tolarjev izgube. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 17.315 delavcev ali 41,1 odstotka zaposlenih v gospodarstvu mestne občine'Maribor. Povprečna mesečna plača v mariborskem gospodarstvu je znašala 95.034 tolarjev.
To je del podatkov o poslovnih rezultatih in premoženjsko-flnančnem položaju gospodarstva mestne občine Maribor v lanskem letu, ki jih je posredovala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje-podružnica Maribor. Ob predpostavki, da je teh 17.315 delavcev v povprečju prejemalo 20 odstotkov nižje plače od povprečne mariborske, kije za lansko leto znašala 95.034 tolarjev, lahko izračunamo, da bi teh 730 podjetij pridelalo izgubo tudi v primeru, če bi se vsi zaposleni odpovedali celoletnim plačam.
Mag. Janez Ženi, predsednik društva za vrednotenje dela, trdi, da je delež za stroške dela v Sloveniji 61-odsto-ten. Če ta podatek drži, se sprašujem, po kakšni ceni so mariborski izgubarji prodajali svoje izdelke?
Če v tem kontekstu gledamo pogajanja o socialnem sporazumu in zadržke delodajalcev (in vlade) pri višini minimalne plače ter razlage o ogroženosti delovnointenzivnih panog zaradi minimalnega dviga plač, nam bo takoj jasno, da nekaj sto tolarjev večali manj v plačilni kuverti ne vpliva bistveno na uspešno poslovanje, vsaj v primeru mariborskih izgubarjev ne.
Mariborska Jeklotehna je z 850 milijonin’ tolarjev lanskoletne izgube in 850 zaposlenimi povprečen mariborski izgubar. Zlobnež bi lahko pomislil, da so v Jeklotehni zadnjih deset let samo »plače talali«, kajti nabralo se je za 7 milijard tolarjev minusa (plus obresti). Nekdanji pomočnik direktorja, sedanji direktor Jeklotehne, obljublja revizijo poslovanja za preteklo leto »ne zaradi preganjanja posameznikov, ampak predvsem zato, da se ugotovi realna slika podjetja in obseg njegovega premoženja«. Ob kadrovskih spremembah (vsi zamenjani vodilni so še vedno zaposleni v Jeklotehni) predvidevajo še 100 odvečnih delavcev. Predvidevam, da bo s takšno sanacijo letna izguba »samo« 750 milijonov tolarjev.
Zanimivo bi bilo, če bi nam g. Kra' Sovec povedal, kdaj (če) preneha članstvo v društvu Manager razrešenim direktorjem (menedžerjem).
Jože Vuk, tajnik Delavske zveze 7.L
Izjava za javnost
Zlorabe položaja
Svetniška skupina Združene liste Ljubljana javno poziva g. Dimitrija Kovačiča, naj preneha izrabljati svoj položaj predsednika mestnega sveta za obračunavanje z županom Ljubljane. Za Ljubljano in njene meščane bi bilo koristneje, če bi se g. Kovačič posvetil razreševanju vsebinskih težav in pripravam na kakav osmo delo mestnega sveta.^ Energijo, ki jo oba Dimitrija (Kovačič in Rupel) vlagata v medsebojne prepire, pa bi lahko usmerili v korist Ljubljane in njenega vsestranskega razvoja.
Ponovno opozarjamo, da g. Kovačič v imenu mestnega sveta govori stvari, o katerih ta organ ni razpravljal, tiskovne konference (ki jih sklicuje kot predsednik Mestnega sveta v prostorih mesta in na račun mesta) pa izkorišča za promocijo sebe in svojih somišljenikov. S tem se grobo kršijo demokratična načela in nenamensko porablja denar davkoplačevalcev.
Žalostno je, da predsednik mestnega sveta nenehno vsiljuje razprave o spomenikih, ki za razvoj Ljubljane sploh niso pomembni. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da kot edine veljavne prikazuje tiste pobude, ki jih je vložil sam. Enakovredne pobude, ki jih vlagajo drugi (npr. pobuda ZL za postavitev Maistrovega spomenika), pa so očitno manjvredne in »nepoštene«. Tudi zbiranje podpisov za referendum je po tej logiki »pošteno« le takrat, ko ga podpirata Kovačič in njegova stranka.
Svetnice in svetniki Združene liste socialnih demokratov nasprotujemo postavljanju interesov strank pred interese Ljubljane in se zato zavzemamo za vsebinske razprave o nujnih ljubljanskih težavah. Metanje polen pod noge pa naj osrednji predstavniki mesta prihranijo za svoj prosti čas.
Za svetniško skupino ZLSD Danilo Tomšič
Izjava za javnost
Privatizacija Državnega
Poslanski kljub LDS podpira predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja. Zato tudi nasprotujemo predlogu matičnega delovnega telesa t. i. Rejčeve komisije, po katerem naj bi državni zborpredlog zakona vrnil v prvo obravnavo. Solidariziramo z oglasotn oz. pozivom pooblaščenih investicijah družb poslancem državnega zbora v Delo in drugih časopisih dne 23. 5. in obsojamo dosedanje ravnanje g. Izidorja Rejca, poslanca SKD, v zvezi s tem zakonom. Opozarjamo na namerno zavlačevanje obravnave predloga omenjenega zakona, kar g. Izidorju Rejcu na žalost omogoča poslovnik Predlog zakona je vlada novembra lani poslala v parlamentarno proceduro. Pomemben je zaradi zniževanja obsega javnega dolga, povečanja učinkovitosti gospodarjenja in problem t. i. certifikatske luknje. Predsednik državnega zbora g. Školč je predlog zakona uvrstil na predhodni sklic 38. seje zbora, ki naj bi se začela 20. 2. 1996. Ker g. Rejc ni želel uvrstiti predloga zakona na dnevni red komisije, ki jo vodi, tudi zbor predloga zakona ni mogel obravnavati. Ista zgodba se je ponovila še pri 39. seji, zatem pa je komisija predlagala celo vračanje zakona v prvo obravnavo. Da bi bila mera polna, je državni sekretar g. Edo Pirkmajer izjavil, da vlada razmišlja o ureditvi problematike v več zakonih, kar nikakor ni res.
S takšnim namernim zavlačevanjem obravnave tega problema se utegne zgoditi, da bo reševanje t. i. certifikatske luknje, ki je po našem mnenju implicitni javni dolg, obravnavano šele v prihodnjem letu. Tako ravnanje ocenjujemo kot norčevanje iz 1,2 milijona lastnikov certifikatov zaradi ozkih strankarskih interesov, in to odločno obsojamo.
Poslanci LDS bomo naredili vse, da bo predlog zakona čimprej obravnavan in sprejet. AnUmAnderl&
vodja PK LDS


SKI BAHAM.
MusteiitrtKisi iI,b^3-l42noSl.!02
(Sindikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik) Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 '
Direktor: Marjan Horvat,
,	_______. a razpotja), Tomaž Kšela
in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva e.l-jubljana
II
VŽiRlSfU
Mivsta enotnost
30. maja 1996
Kaj dandanašnji k lahko pomaga delavcem?
MOČEN SINDIKAT, ONJEt UKA OGOVOR NANACION NIRAVM!
Dve številki nazaj smo predstavili kanadskega profesorja PAULA PHILLIPSA in razgrnili nekaj njegovih pogledov na težnje v sindikalnih gibanjih današnjega sveta. Njegove misli smo strnili v temeljno ugotovitev, da proti nebrzdani moči kapitala in nacionalnih vlad delavcem lahko pomaga le močen, enoten sindikat. Predavatelj s takšnimi iztočnicami je kajpak naletel na skrbne poslušalce tudi med seminaristi svobodnih sindikatov v Radovljici. Ker je šlo bolj za razpravo kot za predavanje in ker so v takšni obliki vprašanja prav toliko zanimiva kot odgovori, odmerjamo temu srečanju tokratno stran »V žarišču«.
V	Sloveniji je nezaposlenost med najhujšimi problemi. Je to res neizbežna cena razvoja?
»V Kanadi na primer je bila v letih od 1945 do 1995 rast prebivalstva hitrejša od rasti družbenega proizvoda. Pa niti ne gre za državo z visoko rodnostjo. Že ta podatek govori, daje nezaposlenost problem razvoja že s te plati.
V	Kanadi in v z njo primerljivih državah se danes stopnja nezaposlenosti giblje okoli 8 odstotkov. V Sloveniji je zdaj 7-odstotna, po merilih mednarodne statistike seveda. Vaša merila so še vedno nekoliko drugačna.«
Pravijo, daje odpuščanje tudi oblika reševanja ravni plač za tiste, ki delo obdržijo. To drži?
»Statistični podatki takšne teze ne podkrepijo. Stopnja rasti realnih plač je bila v letih od 1950 do 1960 kar 42-odstotna. Zdaj komaj dosega 2 odstotka.
Zanimivo je, da je realna rast plač za moške 0,4-odstotna, za ženske pa presega 14 odstotkov. Govorim spet o Kanadi.
Ugotavljamo, daje zaposlenost daleč najvišja med starejšo generacijo, med zaposlenimi, ki so stari med 55 in 64 let. Najhuje je za generacijo med 17 in 24 leti, tuje slika katastrofalna.
Spet zanimivost, pri ženskah so vsi trendi pozitivni in to velja za vse starostne skupine ženske populacije.«
Med poslušalci so ti podatki zbudili veliko zanimanje, saj so po svoje paradoksalni. Seminaristi so ugotavljali, da po eni plati poslušajo, kako je sindikalno organiziran delavec bolj zaščiten in se to ujema z visoko zaposlenostjo starejših, nikakor pa z ugodnimi podatki za ženske, saj te, po zahodnih raziskavah sodeč, kažejo manjši interes za sindikalno organiziranje...
Jasneje torej, da z izginjanjem mest za dobro plačane delavce izginja tudi srednji sloj.
Kaže, da normalnih zaposlitev, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, vsak čas ne bo več. V Kanadi že zdaj eden od treh zaposlenih dela po pogodbi, ima delo s skrajšanim delovnim časom ali na domu...«
Sledilo je vprašanje, kako je s socialno, pravno varnostjo teh delavcev, z zdravstvenim, nezgodnim in pokojninskim zavarovanjem:
»Tega ni! Lahko govorimo le o samozavarovanju. Vsak je odvisen od svojih gmotnih zmožnosti.To velja predvsem za ZDA, v Kanadi pa je raven socialnih pravic še vedno precej visoka, toda na državni ravni.
Zaslugo za to lahko pripišemo višji stopnji organiziranosti delavstva, torej večji moči sindikatov in sodelovanja z naklonjenimi političnimi strankami.«
Edini jez je sindikat
Kako pa v takšnih razmerah človek sploh najde delo? Ali vsi berejo časopisne oglase?
»V bistvu je res tako. Kanada sicer ima uradne zavode za zaposlovanje, a delodajalci se nanje neradi obračajo. Še največ zaposlitev se najde po družinski liniji, češ če vzamemo sina očeta, ki je zaposlen pri nas, nam bo kar oče pomagal pri njegovem discipliniranju. Osebne zveze igrajo pri iskanju dela veliko vlogo.«
In znova in znova: Je to usoda, ki ji ni moč uiti, ali gre vendarle za specifike posameznih družb, ekonomij?
»Skoraj lahko zatrdim, da gre za usodo kapitalističnih družb na določeni razvojni stopnji!
Sindikalno
organizirani delavci so bolj zaščiteni

PARTICIPACIJA BREZ MOČI
Paul Phillips je pojasnjeval:
»Prav ste ugotovili. Predvsem po letih in delovnem stažu starejši delavci so bolj sindikalno organizirani, s tem bolj zaščiteni in zato težje izgubijo službo.
Pri ženskah pa je stvar večplastna. V razmahu so predvsem delovna mesta v storitvenih dejavnostih in tu je več služb za ženske. Na zahodu se načrtno krepi tudi zavest o enakopravnosti, in zato lahko govorimo kar o politiki zaposlovanja žensk.Tlidi to dejstvo že kaže pozitiven vpliv.
Res je tudi, da so to novejša gibanja, torej je štartna osnova za primerjavo za ženske nižja in so stopnje rasti relativno višje.«
Sledilo je vprašanje, ali še drži, da so ženske slabše plačane celo za isto delo in jih delodajalci že zato raje vzamejo v službo:
»Tudi to je žal res. Resje tudi tisto, da se ženske za sindikat manj zanimajo, da se delodajalci sindikatov boje kot hudič križa, in spet je ženska v prednosti, ko išče delo.
Končno pa klasično moški, industrijski poklici dobesedno izumirajo.To velja predvsem za metalurgijo, energetiko, rudarstvo in podobne.
V novih poklicih, naj omenim le storitvene dejavnosti, pa je več prostora za ženske. Tudi zato, ker de-}ajo za manjšo plačo, a prestrukturiranje nacionalnih ln svetovne ekonomije je tudi objektivno storilo svoje.« Plače so vsekakor zanimiva tema in razlike so sprožile še nekaj vprašanj.
»Značilneje, da se pri ženskah razlike med mini-ntalno in maksimalno plačo zmanjšujejo, pri moških Pa je razkorak med njimi vse večji.
Tudi če gledamo po starosti, plače praviloma padajo, le v starostni skupini nad 35 let rastejo.
Poklicev za mlajše in moške enostavno ni več. Tudi na splošno se število delovnih mest zmanjšuje, razen V ze omenjenih storitvenih dejavnostih, predvsem turizmu in gostinstvu. So pa tu mezde izrazito nizke.« Še enkrat, so ti negativni trendi res objektivna, neizbežna cena prestrukturiranja, razvoja?
»Dejstvo je, da raste le število najslabše plačanih klovnih mest. Vseh drugih, srednje plačanih in celo menedžerskih, je manj in manj. Le delovna mesta za srednje menežerje so v rahlem porastu.
in brez pozornosti sindikata grozljive posledice. Seminaristi so poslušali
ce večjih p^ čemu točno opišejorkaj delajo, in pisno predlagajo, paJ "porabil p. koncept „o,e ptora.odnje. Bree .vto,«v »»cd«.
Drugače rečeno, med gibanji, ki jih omenjam, in med delovanjem trga lahko postavimo enačaj.
Za tem vašim ponavljajočim se vprašanjem čutim neke vrste skrb, češ kaj pa Slovenija...
Slovenija se že vključuje v evropske trge, in kot sami vidite in občutite, so posledice podobne. Bolj bo del teh trgov, bolj bo tak položaj neizogiben. Končni cilj zdajšnjih kapitalističnih tržnih ekonomij je namreč zmanjševanje stroškov, plač in delavskih pravic. Edina ovira so enotno in močno organizirani delavci. Ker so plače sindikalno organiziranih delavcev praviloma višje, so sindikati logična tarča nasprotne strani.
Kapital, delodajalci in njim naklonjene stranke oziroma nacionalne vlade so proti sindikatom pripravljene skoraj na vse. Če zlomijo, razbijejo sindikate, so jim tudi delavci prepuščeni na milost in nemilost. Po padcu sindikata sledi izguba delavskih pravic, manjše plače, revščina...«
Tudi v Kanadi?
»Merila revščine so različna od države do države. V Kanadi je prag 50 odstotkov povprečne plače.
Leta 1973 seje 65 odstotkov prebivalstva lahko preživljalo z lastnim delom. Za 35 odstotkov je mo-
DVE PLATI SINDIKATOV
rala poskrbeti država s pomočmi, ugodnostmi, podporami, olajšavami...
Zadnja raziskava kaže, da seje to razmerje obrnilo in je danes ravno obratno. Le še 35 odstotkov Kanadčanov se preživlja zgolj z lastnim delom, kar 65 odstotkom pa tako ali drugače pomaga država.« Sindikat?
»Lahko le ponovim: Sindikalno organiziranih je bilo prej manj med tistimi 35 odstotki podpiranih in jih je zdaj več med 35 odstotki samostojnih.« Pravite, da je vse to pravilo, zakon trga, usoda celo. Toda zakaj kapital ob vseh negativnih trendih vselej jemlje delavcem, več in več pa daje menedžerjem? Saj končno plačuje oboje in je od obojih tudi odvisen.
Ttidi menedžerje odpuščajo
»Ha ha, mu že menedžerji bolj vdano služijo. Toda resno, ni čisto tako. Prej sem že omenil, da tudi število najbolje plačanih menedžerskih delovnih mest upada.
So pa razlike. Za Japonsko je že dolgo značilno, da je med delavci in najožjim, maloštevilčnim vodstvom firme zelo neposreden odnos. Skratka, ni cele vrste vodilnih, nadvodilnih, podvodilnih delavcev, menedžerjev...
V Ameriki pa poznamo ogromno vmesnih stopenj vodenja firme, cele vojske nekakšnih direktorjev. Toda vse manj jih je, način organiziranja in vodenja se vse bolj približuje japonskemu vzorcu.
Trend v razvitih zahodnih ekonomijah torej lahko strnem v dejstvo, da bo menedžeijev vse manj. Lastniki jih zamenjujejo z izobraženimi, izkušenimi, ključnimi delavci, ki so v firmi že dalj časa...«
Saj takšni pa naj bi bili sindikalisti?! Angažirani, izkušeni, ki jim sodelavci zaupajo, ki jih že sindikat sam dodatno izobražuje...
»Seveda! In lastnik je dvakrat profiliral. Znebil se je bolje plačanih menedžerjev, jih nadomestil s sicer dobro plačanimi, a še vedno bistveno manj privilegiranimi, pa zato nič manj učinkovitimi delavci, po drugi plati pa, če so to vodilni sindikalisti, je razdrobil še sindikat.
To pa je tako ali tako njegov stalen namen, za katerega je pripravljen seliti celo tovarno. Če razdrobi sindikat, mu oslabi pogajalske moči in z delavci lahko počne, kar hoče.«
Tudi ta neizprosen napad na sindikate je potemtakem usoda?
»Seveda! In večji, enotnejši, močnejši je sindikat, na hujše protiudarce mora biti pripravljen!
_____	Saj vse te teze so oprte na celo
vrsto parametrov. Proti vsem za delavce negativnim trendom, o katerih se pogovarjamo, je sindikat edini jez.
Poglejmo ZDA. Tam se sindikalna vodstva niso brigala za članstvo, nikoli niso organizirala najslabše plačanih slojev, niso skrbela za izobraževanje, usposabljanje svojih članov... In v ZDA je članstvo zaposlenih v sindikatih zanemarljivo in temu primerna je moč sindikatov in temu primerna raven delavskih, socialnih pravic.
V	Kanadi je veliko boljše. Tam so sindikati skrbeli za množičnost in enotnost svojih organizacij, zato je sindikalno gibanje močno, zato pridobiva naklonjenost delavskih strank, zato je za delavce ugodnejša zakonodaja...
Gre torej za bistveno različni sindikalni politiki in na dlani je, katera je učinkovitejša v obrambi delavskih pravic proti pritiskom kapitala.
V	ZDA recimo rast plač vežejo na profit in tudi sindikati to podpirajo. Če ni rasti profita, tudi delavske plače ne rastejo.
V	Kanadi se to še nikoli ni zgodilo, ker so bili sindikati takšnim težnjam kos. Podprle sojih leve stranke, imamo delavsko zakonodajo in kapital je prisiljen iskati profit tudi drugače, ne brsti le na rovaš delavskih plač.
Tudi v ZDA se sindikati prebujajo. Novi predsednik krovne sindikalne organizacije že kaže radikalnejša delavska stališča in vodi agresivnejšo sindikalno politiko. V General Motorsu so s tritedenskim štrajkom preprečili selitev kapitala in proizvodnje v tujino in s tem so sindikati uspeli ohraniti delovna mesta.«
Decentralizacija ni v prid delavskemu gibanju
Poslušalstvo se je skoraj slišno oddahnilo, sajje tisto o
usodnosti, neizbežnih posledicah trga in objektivnih
zakonitostih že kar moreče legalo na duše.
»Ni vse tako črno, kot se zdi. Skušam le dokazati, da so za svetlejšo perspektivo delavstva pač nujne določene predpostavke. Lepo jih ponazarja tako imenovani skandinavski model, ki vsebuje močan, enoten sindikat, socialnopartnerske odnose, pogajanja na nacionalni ravni, sankcionirano splošno kolektivno pogodbo, delavsko zakonodajo in podobno.
Posamezni poklici in tudi cele panoge so namreč vse preveč izpostavljeni, njihovi sindikati preveč ranljivi, da bi učinkovito branili delavske interese. Visoka decentralizacija, kaj šele individualizem, nikoli nista bila v prid delavskemu gibanju.
Če pride do tega, nasprotna stran kaj brž potisne sindikate v položaj, da sicer lahko sklenejo zelo natančno kolektivno pogodbo za poklic ali panogo, potem pa se dneve, mesece, leta ukvaijajo s tem, ali so delodajalci stranišča res pobarvali tolikokrat in tako, kot piše v pogodbi, ali je dovolj toaletnega papirja, in s takšnimi podrobnostmi.
Ta čas pa kapital, stranke in vlade ubirajo svoje taktike in strategije, ki delavcem seveda nikoli niso v prid!«
Sindikat, soupravljanje, tudi ta odnos je sprožil nekaj vprašanj, a je za temeljitejšo obravnavo zmanjkalo časa. Ostalo ga je le za ugotovitev, da med njiju ne kaže postavljati enačaja, da pa ob dobrem sodelovanju in skrbi sindikata tudi za to področje delavcem le lahko prede manj trda, kot bi jim sicer. In za sklep, kije rdeča nit vseh izvajanj profesorja Paula Phillipsa:
OB UPOŠTEVANJU VSEH LOKALNIH SPECIFIK JE ZA DELAVSTVO OPTEMUM MOČEN, ENOTEN SINDIKAT, KI V SPREGIZ LEVIMI STRANKAMI USPE ZAŠČITTnTEMELJNE INTERESE ČLANSTVA INŠTITUCIONALIZI-RANO IN NA NACIONALNI RAVNI. VSI ČARI PLURALIZMA SO LAHKO DELAVCEM V PRID ŠELE ODTOD!
Ciril Brajer
30. maja 1996
SOCIALNI SPORAZUM
JE PODPISALA VEČINA POGAJALCEV
Čeprav smo že pred štirinajstimi dnevi izvedeli, da je socialni sporazum za letošnje leto že pod streho, seje pred napovedanim slavnostnim podpisovanjem zapletalo še na seji ekonomsko-sodalnega sveta. Predstavniki vlade m delodajalcev so Pergam in Konfederacijo 90, ki sta socialni sporazum parafirala s pripisom, da to velja le za poglavje o plačah, opozorili, da lahko o svojih namerah in stališčih podpišeta le posebno izjavo. Se dopoldne je zato kazalo, da bosta sporazum podpisala le predsednika ZSSS in KNSS.
Pri podpisovanju pa sta se pojavi- Dušana Semoliča socialni sporazum ni imel nobenega vpliva, je Reboli la tudi predsednika Pergama in Kon- ne bi smel krepiti pozicij vlade do pojasnil stališče svojega sindikata! federacije 90. Podpisal gaje tudi Rastko sindikatov negospodarstva pri ko- Anton RopjeGoslaijevemu mnenju
Plohl, predsednik Neodvisnih sindika- lektivnih pogajanjih. Ob tem je mi- dodal, daje bilo lani mogoče podpi- .-	....
ssKsttsas?	—.»s
p;i»vo-ta"izj„o kijob.do Eto„„„t„-s.ci»,
boljše, da jih podpiše čim več.«	pogajanjao plačah učiteljev. Neura- Pe,g.m. i,Pk„„fedei,Pdje « podi

iNDim
Partnerji med podpisovanjem.
Ekonomsko-socialni svet je najprej obravnaval pripombe k parafiranemu besedilu socialnega sporazuma, ki sta jih dala Pergam in Obrtna zbornica Slovenije. Pripombe zadnje so se nanašale na v socialni sporazum preneseno spremembo pokojninskega zakona, po kateri samostojni obrtniki plačujejo za pokojninsko zavarovanje približno toliko kot zaposleni v drugih delih gospodarstva. Minister Anton Rop jim je odgovoril, daje ta zakonska sprememba posledica zahtev iz drugih delov gospodarstva o odpravi nelojalne konkurence zasebnih obrtnikov. Povedal je tudi, da vlada ne bo več podpirala »mobitel kapitalistov«, kar soji mnogi očitali.
Pripombe konfederacije Pergam so se nanašale le na črtanje točke socialnega sporazuma, ki naj bi preprečevala, da bi plače v negospodarstvu rastle hitreje kot v gospodarstvu. Dušan Rebolj je uvodoma dejal, da nesprejetje njihove pripombe ni razlog za njihovo zavračanje socialnega sporazuma. Razprava je pokazala, daje bila ta točka črtana na zahtevo ZSSS, saj po besedah
Predsednik vlade je najprej stisnil roko Dušanu Semoliču.
najti srednjo pot, tudi zrelost zelo po-Ekonomsko-socialni svet je za- trebujemo.
Socialni sporazum bo skupaj z no-v katerega je vneseno veliko predlo- vimi ukrepi zagotavljal gospodar-gov ZSSS.	stvu možnost prilagajanja novim raz-
Predsednik vlade dr. Janez Dr- meram in tudi konkurenčnost. Za na-novšek je pogajalce povabil, naj so- predek potrebujemo tudi socialni mir. cialni sporazum podpišejo v vladini	Socialno ravnotežje je pogoj za go-
kristalni dvorani. Vabilu so se odzvali	spodarski razvoj,
prav vsi, tudi Rebolj in Mazalin, ki sta	Letošnje leto pa je zelo posebno,
še dopoldne med sejo ekonomsko- saj nekateri namenoma rušijo sta-socialnega sveta napovedovala drugače.	bilnost. Stabilnost bomo vseeno ohra-
Predsednik vlade je zbranim čestital	nili, saj tudi z njo prednjačimo pred
za uspešen zaključek pogajanj in na- drugimi deželami.« daljeval:»Veseisem,kerstepozahte- Ko je prvi minister končal svoj vnih pogajanjih in v zaostrenih raz-	pozdravni govor, je pogajalce pozval
merah med socialnimi partneiji prišli k podpisu socialnega sporazuma in do soglasja. S podpisom socialnega separata o zaposlovanju. Drugi svojih sporazuma bomo nadaljevali politiko	misli niso mogli povedati prek mikro-
socialnega dogovarjanja, ki seje uvelja-	fona. Predsednik vlade je pač še enkrat
vila v zadnjih treh letih.Ta politika je blestel sam, so komentirali nekateri, kvaliteta naše države, po njej se ločimo	Ker so s podpisom socialnega sporazu-
od številnih drugih. Politika dogo- ma obveznosti prevzeli vsi partneiji, valjanja je edini pravi način, izsiljevanje	bo izvajanje mogoče že kmalu poka-
in zaostrovanje nista v interesu slo- zalo, da ni ravnal najbolj taktično, venskih državljanov. Vedno moramo	Franček Kavčič
dno smo izvedeli, da gre za sindikat iz sestave Konfederacije 90. Rebolja je zanimalo tudi, ali ekonomsko-socialni svet meni, da določbe o minimalnih plačah veljajo prav za vse delavce, tudi za tiste, ki prejemajo zajamčene plače. Minister je odgovoril, daje tako tudi zapisano in da bo izvajanje sporazuma ministrstvo usklajevalo s socialnimi partnerji. Povedal je še, da si bo prizadeval, da bi v pogajanjih o socialnem sporazuma za prihodnje leto - začela naj bi se že ob predložitvi proračunskega memoranduma - sodelovali tudi sindikati negospodarstva. Če smo vse to pravilno razumeli, bo marsikaj razjasnjeno že ob sprejemanju zakona o izvajanju socialnega sporazuma in paketa z njim povezanih zakonov. Če rešitve ne bodo skladne z ministrovimi besedami, bodo prizadeti partnerji odstopili od podpisanega sporazuma.
Polemiko o tem, kdo in koliko lahko podpiše, je začel Miran Goslar, kije Dušana Rebolja in druge opozoril, da ne morejo podpisati le dela listine, ampak le celotno. Pergam ne bo podpisal tistega, na kar
PET LET DELAVSKE HRANILNICE
Veliko dvorano Doma sindikatov v Ljubljani so tokrat zapolnili ustanovitelji, delničarji in različni komitenti Delavske hranilnice (DH). Kot je v slavnostnem govom povedal njen direktor Jože Stegne, so leta 1991 začeli delati s skromnimi vlogami 27 družbenikov, ki so združili nekaj manj kot 1.400.000 takratnih dinarjev.
Sedaj ima hranilnica skoraj milijardno bilančno vsoto, jamstvenega kapitala pa 125 milijonov. Delavska hranilnica ima 54 družbenikov, ki so vanjo vložili 70 milijonov tolarjev. Med sedmimi hranilnicami v naši državi jeDH po kazalcih na drugem mestu.
V letošnjem letu bodo delavci DH skušali bilančno vsoto povečati na poldrugo milijardo tolarjev. Računajo, da bodo imela prek 10.000 komitentov. Lani so odobrili za skoraj dve milijardi posojil. Člani imajo pravico
do neomejenega posojila, obrok mesečnega odplačila ne sme presegati tretjine palce.
Kot je povedal Jože Stegne, je k takšnemu razvoju prispevala tudi
Banka Slovenije, ki je hranilništvu dikalne organizacije. Lahko rečemo, v naši državi priznala ustrezno me- da je Delavska hranilnica eden od sto. Za razvoj pa so bili najbolj za- močnejših temeljev moči Svobodnih služni ustanovitelji in prvi varčevalci, in tudi drugih sindikatov, med njimi prevladujejo različne sin-	p k., slike S. B.
TUDI MADŽARI REFORMIRAJO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Jože Stegne in Miha Ravnik sta priz-
Ustanovitelje in komitente Delavske Hranilnice sta pozdravila predsednik nanja DH podelila ustanoviteljem, nadzornega sveta Stjepan Saubert in direktor Jože Stegne. Kranjski kvintet največjim komitentom in poslovnim jim je zapel Nedvedovo Slovensko deželo.	partnerjem.
V Lendavi je bilo 23. maja srečanje delegacij Nacionalne konfederacije sindikatov Madžarske (MSZOSZ)
in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Madžarske sindikaliste je vodil predsednik dr. Laszlo Sandor, z njim pa so bili še Karoly Gyorgy, Attila Balint in Jozsef Gombas. Našo stran pa so zastopali Dušan Semolič, Rajko Lesjak, Brane Mišič, Milan Utroša, Janez Kovač in Zdenka Bobovec.
Gospodarske in socialne razmere na Madžarskem so vse prej kot dobre in so posledica velikih sprememb po letu 1990. Takrat je država imela okoli 20 milijard dolatjev dolga, v enem letu pa je izgubila približno milijon delovnih mest. Stopnja brezposelnosti je po merilih OECD 11-odstotna, dejanska pa dvakrat večja. Po končani privatizaciji, s katero sta dve tretjini podjetij prišli v' tujo last, ni madžarskim delavcem ostalo nič. Po mnenju Laszla Sandorja je bila privatizacija izvedena v najslabšem obdobju madžarskega sindikalizma, neenotni in razdrobljeni sindikati niso sindikalnega boja niti začeli. Velike so tudi razlike med plačami delavcev in menadžerjev, saj je razmerje med njimi tudi ena proti sto, minimalna plača pa je 143 nemških mark.
Madžarski sindikati se spoprijemajo tudi s pokojninsko reformo, ki je zaradi nekaj več kot tri milijone upokojencev natri milijone aktivnega prebivalstva zelo nujna. Zaradi zahtev in priporočil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke so se na Madžarskem odločili zgolj za podaljševanje pokojninske dobe. Ker ima po oceni madžarskih sindikatov okoli tri milijone in pol prebivalcev vsakodnevne težave s preživetjem, bo, če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, še letos prišlo do vroče sindikalne jeseni. Predsednika sta se dogovorila, da bosta sindikalni organizaciji redno izmenjevali informacije
in predloge v zvezi z reformo pokojninskega sistema.
Nacionalna konfederacija sindikatov Madžarske je najmočnejša sindikalna organizacija v državi, saj ima prek 912.000 članov, od tega okoli 400.000 upokojencev. Zaradi naraščanja števila podjetij z manj kot 50 zaposlenimi, je prišlo do upadanja članstva.
V tej madžarski sindikalni organizaciji je članarina enoodstotna. Ker želijo osnovne organizacije zadržati zase od 60-65 odstotkov zbranega denatja, ima MSZOSZ šibak stavkovni sklad, tudi za izobraževanje je denatja premalo.
Madžarski sindikati so imeli velike težave tudi s tujimi lastniki podjetij, predvsem grškimi in nemškimi. Ti so odpuščali sindikalne zaupnike, po nekaj resnih stavkah pa so jih morali vzeti nazaj na delo.
Predsednik Sandor je tudi omenil, da je osebno videl resne študije tujih kapitalistov o tem, kaj je treba narediti, da v srednjeevropskem prostoru ne bi bilo več sindikatov. Tega se na Madžarskem ne bojimo, je dejal. Madžarski delavci se sicer bojijo izgube zaposlitve, vendar so prav zato spoznali, da se proti kapitalistom lahko borijo le organizirani v sindikatu.
Vodstvi sta izmenjali tudi informacije o kolektivnih pogajanjih in soupravljanju v obeh državah. Pogovarjali sta se tudi o pripravah na vstop v Evropsko unijo, kjer imajo madžarski sindikati že nekaj zanimivih izkušenj. Naša soseda je namreč že podpisala asociacijski sporazum z EU. Obe sindikalni zvezi sta se dogovorili za ustanovitev skupne komisije strokovnjakov za pripravo delovnopravnih in socialnih dokumentov v zvezi z Evropsko unijo. Dogovorili sta se tudi za pogostejša srečanja z avstrijskimi sindikati.
Pavle Vrhovec
Prenovljene prostore DH (izvajalec firma Alfion) je odprl Stanislav Hvale. Oktet je zapel Čej so tiste stezice in Vasovalca, igralec Jože Mraz pa je recitiral odlomek iz Desetega brata.
Bi----	-------------
SKLAD PRIČAKUJE KOOPERATIVNOST SINDIKATOV
30. maja 1996
SMM DNI V SINDIKATIH
Razmere v mariborskem Tamu e zaenkrat razpletajo bolj ali manj P° scenariju, za katerega so se dogovorili predstavniki republiškega dvojnega sklada, ministrstva za gospodarske dejavnosti, Tamove uPrave in sindikatov vTamu neposredno po seji skupščine delniške OfužbeTam konec aprila, na kate-ri so se odločili za stečaj Tama.
Pečina delavcev bo zaposlena za nedoločen čas
Tamova uprava in republiški rezvojni sklad si prizadevata, da bi oimprej začelo delovati 15 novih Ojužb, ki nastajajo izTamovih zdra-'oh jeder. Nekaj jih je že začelo oelovati, druge pa naj bi v kratkem. J novihTamovih družbah naj bi do konca leta dobilo zaposlitev 1681 delavcev (sedaj je vTamu zaposlenih °koli tri tisoč delavcev), od tega 255 za določen čas, vsi drugi pa za dedoločen čas. Po zadnjih podat-n>h naj bi bilo v družbi MPP Vo-Zjla zaposlenih 150 delavcev, v gonilih 230, v Motorju 150, v Karosernici 190, v Tehnološki opremi 205, v Livarni 177 dela-Vcev, v Inženiringu 102, v RTI 43, v Kovačnici 37, vEM-Tronik 10, 'Jlhm-Stan 14 delavcev, v Razvoju 43, v Poslovnih storitvah 30, v rehnišldh službah 50 in vSTP 250.
Kljub vsemu se pri realizaciji dogovorov še marsikdaj zatika, saj republiški razvojni sklad po menju ^■ndikalistov ne spoštuje dovolj dogovorjenega. Po besedah predse-
dnika sindikata kovinske in elektroindustrije vTamu Draga Gajzerja predstavniki republiškega razvojnega sklada nenehno pričakujejo kooperativnost sindikatov in delavcev pri reševanju problemov vTamu, sami pa za to nič ne storijo.
Ali sklad zavlačuje podpis sporazuma s sindikati?
Zato mora odprta vprašanje med republiškim razvojnim skladom, Tamovo upravo in sindikalisti urejati ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kar je hudo narobe.
Zaenkrat je ena najbolj spornih stvari sporazum, s katerim naj bi razvojni sklad, ministrstvi za gospodarske dejavnosti in delo, uprava Tama in oba sindikata v Tamu določili pogoje, pod katerimi se bodo tamovci zaposlovali v novih družbah, hkrati pa tudi kriterije za dodelitev pomoči tistim delavcem, ki bodo ob stečajuTama ostali brez dela.
Sindikalisti so pričakovali, da bo sporazum podpisan konec minulega tedna, ko je Tam obiskal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, vendar se sestanka takrat niso udeležili predstavniki republiškega razvojnega sklada. Zato se bodo pogajanja nadaljevala v tem tednu. Ce bo republiški razvojni sklad še naprej zavlačeval podpis sporazuma, bodo po besedah Draga GajzerjaTamovi sindikalisti prisiljeni poseči po bolj radikalnih metodah boja za delavske pravice.
V	sporazumu, ki je pripravljen za podpis, med drugim piše, da bodo nove Tamove družbe pri izplačevanju plač spoštovale določila kolektivne pogodbe, dokler politike plač ne bodo uredile s svojimi podjetniškimi kolektivnimi pogodbami. Pri razporejanju delavcev in vrednotenju delovnih mest naj bi se družbe do sprejema svojih ravnale po aktu o sistematizaciji, ki velja vTamu. Po sporazumu naj bi za vse delavce, ki bodo dobili zaposlitev v novih družbah, veljalo, da niso spremenili zaposlitve oziroma delodajalca. Če bi jih nove družbe kasneje odpustile kot trajno presežne delavce, bi bili zaradi kontinuitete zaposlitve upravičeni do odpravnine za ves čas, ko so delali v Tamu. Na nove družbe pa delavci ne prenašajo svojih terjatev do Tama zaradi premalo izplačanih plač, pač pa jih bodo uveljavljali v stečajnem postopku. Sporazum predvideva, da bo delniška družba Tam vsem delavcem izdala potrdilo o znesku premalo izplačanih plač.
Čimveč tamovcem je treba najti delo
V	sporazumu tudi piše, da si bodo vsi podpisniki prizadevali za pripravo in uresničitev programa razreševanja problemov tistih delavcev, ki bodo ob stečajuTama izgubili zaposlitev. Prizadevanja, da bi jih šlo čim manj v odprto brezposelnost, bodo koordinirali v okviru posebne projektne skupine, ki je nastala na pobu-
Drago
Tamu.
Gajzer, predsednik Skei v
do vlade in v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki zavoda za zaposlovanje ter zunanji strokovnjaki.
Sindikalisti si prav tako prizadevajo, da bi vsi delavci, ki bodo ob stečaju Tama izgubili zaposlitev, prejeli solidarnostno pomoč. Tamovi upravi so predlagali tudi kriterije (v treh variantah), na osnovi katerih bi izračunali višino solidarnostne pomoči za posameznega delavca. Do sredstev za izplačilo solidarnostnih pomoč naj bi Tam prišel z odprodajo nepotrebnega premoženja, sredstva pa bi se zbirala v posebnem skladu.
Sindikalisti vTamu pozdravljajo tudi predlogTamovih kooperantov, da bi ustanovili “Gospodarsko interesno združenje Tam” ter dali obrtnikom in podjetnikom v najem odvečne prostore in stroje. Podjet-
niki obljubljajo, da bi v Tam prinesli nove programe in zaposlili dodatnih 750 delavcev. “Koliko so njihovi predlogi realni, je ta trenutek težko reči, vendar pa Skei daje podporo vsem, ki si prizadevajo odpirati delovna mesta za tamovce,” pravi Drago Gajzer.
Popoln predlog za stečaj Tama že na sodišču
Predstavniki republiškega razvojnega sklada so uspeli dopolniti tudi predlog za uvedbo stečajnega postopka za delniško družbo Tam, tako da ima sedaj sodišče v rokah popoln predlog. Ker je že imenovalo stečajni senat, je mogoče pričakovati, da bo stečajni postopek za delniško družbo TAM stekel v najkrajšem času.
Tomaž Kšela
KOOPERANTI BI ZAPOSLILI 750TAMOVCEV
Tam je imel samo v Mariboru in /^govi okolici okoli 200 zasebnih ^Operantov. Pred leti so vsi sku-Paj ustvarili okoli 40 odstotkov reiotneTamove realizacije. Zadnja *eta se je ta odstotek nekoliko tanjšal, saj so si morali zaradi težav y Tamu mnogi poiskati nove pro-lzvodne programe ter nove poslo-vne partnerje doma in v tujini. Ko-°Peranti so se sedaj oragnizirali in Ponujajo prezaposlitev 750 tamo-Vcem.
Številnim mariborskim obrt-tutom in podjetnikom pa kljub temu ni vseeno, kaj se bo zgodilo s Ta-ttom, saj je njihova usoda tesno Povezana z njegovo. V preteklosti Pm namreč ni dajal samo dela in Zaslužka, pač pa so od njega črpa-i tudi tehnološko in razvojno znanje ter se preko njega vključevali in uveljavljali tudi na tujih trgih.
Vse to so Tamovi kooperanti Povedali na tiskovni konferenci, ki j® j® prejšnji teden pripravil mari-oorski Obrtno podjetniški forum pri ^jovenski obrtno-podjetniški stran-fU- Predsednik forumaEmest Draš Jejavnost seznanil, daTamovi kooperanti predlagajo ustanovitev Gospodarskega interesnega združenja '(J111, hkrati pa si prizadevajo za ohranitev poslovne zmanke TAM.
v omenjeno združenje naj bi se po _________
-jtečaju Tama poleg vseh novih
sednnr'-1 ^vključili tudi do- Indos smo obiskali zaradi opozorila odbora Skei za ljubljansko ti ki m -1-11 nov'Tamovi kooperan-	območje, da so 52 trajno presežnim delavcem izdali sklepe o 70-
nš___P,m Podjetje v stečaju dalo	odstotnem nadomestilu, čeprav jim po kolektivni pogodbi dejavnosti
pripada 100-odstotno nadomestilo. O tem zapletu, ki je posledica izvajanja sanacijskega programa, smo se pogovarjali s predsednikom Skei v podjetju Dobrivojem Senicem in tehničnim direktorjem Stanetom Miklavcem. Iz njunih besed sklepamo, da zniževanje pravic delavcev lahko pomaga k uspehu sanacije.
foruma Slavko Kovačič. Povedal je, da bi obrtniki in zasebni podjetniki pripeljali v združenje veliko novih in tržno zanimivih programov, od združenja pa pričakujejo prostore, tehnologijo in znanje. Gospodarsko interesno združenje pa bi lahko zaživelo samo, če bi zamisel o njegovi ustanovitvi podprli tudi Sklad Republike Slovenije za razvoj, kije 60-odstotni la-stnikTama, banke in vlada. Od bank pričakujejo obrtniki in zasebni podjetniki ugodne kredite, od vlade pa stimulativno politiko zaposlovanja in ustrezne davčne olajšave ob razširitvi proizvodnje.
Podjemik Boris Demšičje na tiskovni konferenci opozoril, da vozi po cestah v Sloveniji, na Balkanu in drugod po svetu na tisoče Tamovih kamionov in avtobusov. Zato mora Tam še leta zagotavljati proizvodnjo rezervnih delov. Vendar pa ne gre samo za odgovornost, pač pa tudi za ekonomsko zanimiv posel, saj je tržišče
zagotovljeno. Demšič seje zavzel za to, da bi se kooperanti povezali v čvrsto mrežo in da bi se vključili v Gospodarsko interesno združenjeTam kot enakopravni partnerji.
Za oblikovanje združenja seje zavzel tudi podjetnik Rajko Orešnik, kije prepričan, da bodo mnogi še objokovali stečaj Tama. ‘Tamovega znanja, ki smo ga vsi uporabljali, ne bo mogoče enostavno nadomestiti,” je prepričan Orešnik.
Tudi podjetnika Igor Meglič in Ivo Klevže vidita v ustanovitvi Gospodarskega interesnega zdru-ženjaTam možnost, da kovinarji v regiji ohranijo svoj razvojni center, hkrati pa bi združenje z dodatnim zaposlovanjem omililo probleme brezposelnosti tamovcev.
Ernest Draš je med drugim povedal, da so za projekt zainteresirani na Gospodarski zbornici Slovenije ter v sedanjem vodstvu Tama, predstavniki Obrtno podjetniškega foruma iz Maribora pa nameravajo
Proizvodnja kamiončkov bo kmalu stekla.
v teh dneh z vsemi podrobnostmi projekta seznaniti tudi slovensko vlado in republiški razvojni sklad. Za pobudo Tamovih kooperantov se že zanima posebna projektna skupina vlade za zmanjšanje problemov brezposelnosti v enajstih slovenskih podjetjih, ki jo vodi mag. Zdenka Kovač.
Res pa je, in tega se zavedajo tudi Tamovi kooperanti, daje njihova pobuda prišla precej pozno. Republiški razvojni sklad je namreč že na začetku maja vložil na pristojno sodišče predlog za uvedno stečajnega postopka delniške družbe Tam. Zato bo ustanovitev Gospodarskega interesnega združenjaTam v veliki meri odvisna tudi od presoje in dobre volje stečajnega upra-viteljaTama.
Tomaž Kšela
SINDIKAT UPOKOJENCEV IŠČE NOVEGA SEKRETARJA
Republiški odbor Sindikata upokojencev Slovenije v sestavi ZSSS je pred dnevi na redni seji obravnaval poročilo o delu v preteklem letu in ga po razpravi potrdil. Kot nam je povedal Ivan Kramer, predsednik tega sindikata, so največ govorili o financiranju in članarini. Polovico vplačanega denarja ostaja območnim odborom, ki so skladno s statutom sindikata organizirani le v Mariboru, Celju in Ptuju, ustanovitev območnega odbora v Velenju pa se pripravlja.
Dosedanja sekretarka Vanda Rešeta je zaradi obremenjenosti z drugimi in novimi nalogami prosila za razrešitev, zato so se pogovarjali, kdo naj bi jo nadomestil. Ker niso dobili konkretnih predlogov, so se dogovorili le, naj bi kandidat poznal pokojninsko zakonodajo. Za zaposlitev profesionalnega sekretarja sindikat nima dovolj denarja, zato išče ustrezno rešitev med že zaposlenimi v sindikatih dejavnosti ali v ZSSS. Dosedanje sekretarke zato republiški odbor še ni razrešil, ampak zadolžil, naj skupaj s predsednikom najdeta nadomestilo.
Seje se je udeležil tudi Dušan Semolič, predsednik ZSSS, ki je poročal o poteku pogajanj za sklenitev socialnega sporazuma in napovedani splošni stavki. Če stavko bo, bo sindikat upokojencev v njej sodeloval, so sklenili člani republiškega odbora.
F. K.
BODO PRESEŽNI DELAVCI INDOSA PRIKRAJŠANI ZA DEL NADOMESTILA?
a razpolago tiste proizvodne pro-ih strojno opremo, ki ne bo ^Ijučena v nove družbe. Na tej. Pogojno rečeno “odvečni” tehno-giji bi Tamovi kooperanti orga-zirali proizvodnjo za potrebe novih j am.°vih družb, hkrati pa bi pro-',ajali tudi rezervne dele za stare Juhove programe in različne lastne
Proizvode.
fr,n° ^ohhh Obrtno podjetniškega lahk”13 v. Mar>boru bi kooperanti da t?V Primeru ustanovitve Gospo-dtvi	preresnega združenjaTam
uooatno zaposlili okoli 750delavcev, tri /T je setlaJ zaposlenih okoli na 's?^ .Bavcev, v novih družbah dpi 1^ konca tega leta dobilo krv? delavcev. Če bi se pri 7cnPfrantih zaposlilo še dodatnih slit. <ae avcev> bi ostalo brez zapo-e nekaj več kot 500 tamovcev. into ^aniziranost Gospodarskega tisti65"6,8® združenja Tam je na mar;i,Vni konferenci pojasnil član borskega Obrtno podjetniškega
Indos iz Ljubljane, edini proizvajalec malih viličarjev v naši državi, že drugo leto izvaja sanacijo. Na njeni podlagi so dosedaj določali le začasno presežne delavce, letos v začetku aprila pa so prvič ugotovili 52 trajno presežnih delavcev. Vsi s spiska so dobili sklepe, ki se sklicujejo na zakon o delovnih razmeijih, s katerimi jim je bilo med šestmesečnim odpovednim rokom določeno 70-odstotno nadomestilo. Na to odmero so se nekateri pritožili; saj kolektivna pogodba za kovinsko in elektroindustrijo določa 100-odstotno nadomestilo. Kot nam je povedal Dobri-voje Senic, predsednik Skei v podjetju, se zgolj zaradi nevednosti večina ni pritožila. Menili so namreč, da jim pripada le 70-odstotno nadomestilo, kolikor so prejemali začasno presežni delavci.
Posameznim delavcem, ki so se delavskemu svetu podjetja pritožili, le-
ta ni ugodil, češ, da bi bili na boljšem kot delavci, ki se niso pritožili.
Prizadeti delavci so se zatem obrnili na območni odbor Skei, ki je v. d. direktorice Viktorijo Vehovar opozoril, da delavcem pripada 100-odstotno nadomestilo, saj tako določa kolektivna pogodba dejavnosti. Valter Zavec je od direktorice zahteval, naj vsem trajno presežnim delavcem izda nove sklepe in določi 100-odstotno nadomestilo osnovne plače, povečano za dodatek na delovno dobo.
Kot nam je povedal Stane Miklavec, tehnični direktor Indosa (direktorica je te dni službeno odsotna), so sporno nadomestilo določili na podlagi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ko so prejeli zahtevo Skei, so pri odvetnikih naročili izvedensko mnenje. Ko ga bodo dobili, se bodo ponovno odločali. Miklavec pa ni zanikal, da plače v podjetju obra-
čunavajo na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti. Na naše vprašanje o poslovanju in položaju podjetja pa je tehnični direktor odgovoril: »Ves sanacijski program smo izdelali na podlagi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Izvajanje sanacije že daje sadove, saj se je v drugem letu izvajanja tekoča izguba znatno zmanjšala. Rezultate sanacije, ki naj bi trajala tri leta, bomo odslej ugotavljali kvartalno in tudi mesečno. Indos ne bo spreminjal proizvodne usmeritve, torej bo še naprej proizvajal viličarje, ki so se v bivši veliki državi zelo dobro prodajali. Filozofije podjetja, ki ima 45-letno tradicijo, ni treba spreminjati.«
Senic nam je povedal, daje delavski svet opozoril, naj ne krši kolektivne pogodbe dejavnosti. Njegovega mnenja pa niso upoštevali, veijetno zaradi interesov podjetja. Senič tudi meni, da je kršenje kolektivne pogodbe pri delodajalcih povsem normalno, saj na ta način podjetju ostane več denarja.
Miklavec nam je še povedal, da Indos v primerjavi s podobnimi podjetji v tujini ni dovolj zaščiten. Carini na uvoz viličarjev, ki je 15-odstotna, se lahko spretni investitorji sploh izognejo. Napovedani ukrepi vlade podjetjem ne bodo dovolj pomagali, saj bo po Miklav-
čevem mnenju namesto iz enega žepa treba dajati iz drugega.
Predsednik sindikata nam je povedal, da plače letos izplačujejo v višini, določeni v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar z zamikom. Za april so 24. maja vsi zaposleni prejeli bruto po 49.000 tolarjev, preostanek plače bo izplačan v tem ali prihodnjem tednu.
Indos je po Seničevih besedah dobil drugo soglasje za program lastninjenja, po katerem bodo zaposleni postali večinski lastnik. Za lastninjenje so uporabili certifikate in potrdila za premalo izplačane plače v preteklih letih. Ker za večinski delež to ne zadošča, bodo letos morali vplačati osem milijonov tolarjev gotovine. Poslovodstvo bo zaposlenim prihodnji teden predstavilo idejo, da bi letošnji regres namenili za notranji odkup. Zaenkrat gre le za idejo, pravi Miklavec. O regresu se bo moral odločiti vsakdo zase, dodaja Senič. Tisti, ki zaslužijo zelo malo, potrebujejo 80 tisočakov regresa veliko bolj kot tisti z boljšimi plačami.
Predsednik Skei Indosa pravi, daje sindikat v zadnjih letih podpiral ohranitev podjetja in zato uveljavljanja pravic delavcev ni zaostroval. Svoje poglede in stiske sindikata pa je takole obrazložil: »Na zaostanek plač pristajamo, ker upamo, da bo kasneje boljše. Pogajamo pa se prav vsak mesec. Imamo namreč zelo dober vpogled v Indoso-vo poslovanje. Nočemo, da bi zaradi stavkovnih zahtev podjetje izgubilo zaupanje pri bankah. Z Valterjem Za-vcem smo se pogovarjali tudi o morebitni zamenjavi vodstva, vendar smo
od tega odstopili, ker nismo našli alternativne rešitve.
V Skei je od 288 zaposlenih včlanjenih 146, V Indosu deluje tudi KNSS-Neodvisnost, kije nazadnje imela 100 članov. Na pogajanjih nastopamo enotno, naših nasprotovanj torej poslovodstvo ne more izkoristiti. Če o kakšnem vprašanju nimamo enotnih pogledov, se uskladimo, ko smo sami. Če gledamo na interes zaposlenih, potem moramo med seboj igrati pošteno igro.
Naš problem je tudi ta, da smo majhni. Mi ne moremo iti pred parlament ali vlado in tam demonstrirati kot delavci Litostroja,Tama in drugih velikih podjetij. Mislim pa, da bi nam ministrstvi za delo in gospodarstvo morali bolj pomagati.« Tako pravi Senič.
Nedvomno je treba povedanemu dodati vsaj kratek komentar. Besede tehničnega direktorja o uporabi splošne kolektivne pogodbe lahko razumemo le kot izgovor za smotrno ravnanje v korist podjetja. Izgovor je seveda zelo mila beseda, saj gre za premišljeno igro v škodo delavcev, ki izgubljajo zaposlitev; brez upanja, da bodo lahko dobili novo. Morebitno pritoževanje lahko prizadetim, glede na zaostanke na delovnih in socialnih sodiščih, pomaga šele čez kakšnih pet let. Če bo Indos takrat še pri življenju, bodo oškodovanci lahko tudi poplačani. Mogoče bodo za ohranitev podjetja zelo zaslužni tudi sindikati v podjetju, ki sedaj v resnem precepu bolj gledajo na ohranitev podjetja kot na kratkoročne interese svojih članov.
Franček Kavčič
30. maja 1996
sindikalni
lun miii
Sindikalna lista
maj 1996
Prvi dal
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	44.796,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.198,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje januar-marec 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 72.039 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	36.020,00
-	za 20 let	54.029,00
-	za 30 let	72.039,00
2.	Nagrada ob	upokojitvi	216.117,00
3.	Solidarnostne	pomoči	72.039,00
Vir: Zavod RS za statistih)	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upohtjitvi je rezultat hilektivnegapogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
NAPETOST SE STOPNJUJ
Kocka je padla: ker so se za izvedbo splošne stavke večinsko izrekli zaposleni v več kot dveh tretjinah zavodov, je izvršni odbor Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) 27. t. m. napovedal splošno stavko zaposlenih v vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter dijaških domovih; začela se bo 6. junija, trajala pa do preklica!
KAJ DELAJO
■BKH
V republiških odborih
SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustriie
Nova KP že prihodnji teden?
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Priprave na konferenco IUL
Sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije
Odločitev šele jeseni
Od 21. do 23. t. m. je bila v Sloveniji visoka delegacija krščansko usmerjene Mednarodne federacije za tekstil in oblačila (1FTC), v kateri so bili predsednik Jacques Jouret, generalni sekretar Bart Bruggeman in izvršni sekretar Dirk Uyttenhove (na sliki desno), pridružil pa se ji je še Josip Vidanič (levo), predsednik Sindikata tekstila, usnja in gume Hrvaške, ki je koordinator IFTC za srednjo in vzhodno Evropo. Po sprejemu pri predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču (na sliki) seje delegacija sestala z izvršnim odborom Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, si ogledala sindikalni izobraževalni center v Radovljici in nazadnje obiskala še sevniško Lisco.
Kot nam je povedala sekretarka Branka Novak, je delegacija skušala navdušiti slovenske tekstilce za članstvo v IFTC, vendar... »Moti nas predvsem dejstvo, da v to zvezo niso včlanjeni Nemci, s katerimi najbolj sodelujemo, niti Francozi, niti, denimo, Makedonci,« je povedala. »Zato se bomo o kakšnem mednarodnem povezovanju odločali šele po tem, ko bomo spoznali tudi drugo tovrstno mednarodno federacijo. To bo pa šele jeseni...«
D. K.
V ponedeljek (27. t. m.) je zasedal tudi glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije in neposredno po seji pozval svoje članstvo, naj se do 3. junija izreče, kaj storiti. Če se bo več kot polovica zaposlenih v najmanj dveh tretjinah vzgojno-izobraževalnih zavodov
odločila »za«, se bo 6. junija začela splošna stavka: v osnovnih in srednjih šolah ne bo pouka, dijaški domovi bodo zaprti, le vrtci naj bi 6., 7. in 10. junija še delali normalno.
»Nismo v sporu z državljani, temveč z državo,« je na tiskovni konferenci neposredno po tej seji
poudaril glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki je tudi vodja sindikalne pogajalske skupine na pogovorih z vlado, »zato smo se odločili za tak,scenarij ’, ki bi čim manj prizadel otroke v vrtcih in tiste, ki končujejo osnovno ali srednjo šolo.«Tako bi vrtci o resni priključitvi stavki razpravljali šele 10. junija, če pogajalska skupina dotlej ne bi dosegla nobenega napredka; tedaj bi se odločili, da bi do preklica stavke bolj zgodaj zapirali vrata. Kaj pa v šolah? Pouka ne bo, pa tudi spričeval ne. Učitelji naj bi v osnovnih šolah
izpeljali le drugi del preve^ znanja ter popravne izpite^ .7 razrede. Matura v srednjih e bo, tako kot je predviden0 I ledarjem; če pa bodo p08a;^
obstala na mrtvi točki, se b° Mi
17. junija odločal, ali najj°P 'pi nejoaline...	Je
V torek ob 18.30 sta se z k sno zaprtimi vrati spet (tr^jl;; sešli pogajalski skupiniv* |S-vodstvom ministra Toneta j
in obeh reprezentativnih sin ,
r(™'„?vis,nrSi
Branimitja Štruklja. Do df' zvečer, ko sta se razšli, sta |
Kot nam je povedala Lidija Jerkič, pravnica Skei, sta pogajalski skupini nekoliko popustili in zbližali poglede o izhodiščni plači za prvi tarifni razred, ki je bila najtrša točka pogajanj. Medtem ko so imeli pogajalci iz delodajalskih vrst pooblastilo za »enko« 47.500, ki bi veljala od 1. julija, so predstavniki sindikatov zagovarjali 47.221 od 1. julija. Sprejem delodajalskega predloga bi pomenil, da se sindikati odpovedujemo eskalaciji za drugo trimesečje, ki bo omogočila dve do triodstoten dvig plač, pravi Jerkičeva.
Za sindikalni predlog so si delodajalci vzeli nekaj dni časa ea verifikacijo pri svojih organih. Rezultat bo znan že ta četrtek, najkasneje pa v petek. Ce
soglasja ne bo, bosta pogajalski skupini verjetno dokončali svoja mandata in najbrž imenovali nove člane.
Če bo doseženo soglasje, bo nova kolektivna pogodba podpisana prihodnji teden. Skei se bo o podpisu ali napovedi stavke, za katero seje članstvo odločilo že pred meseci, odločal prihodnjo sredo - pred izredno konferenco, ki bo obravnavala vladine ukrepe za izboljšanje položaja v kovinski industriji.
F. K.
Osrednja točka 16. redne seje Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je bila 28. t. m. v Ljubljani, je bila poleg pogovora o pobudi za organiziranje konference sindikatov članic IUL v okviruAlpe Adria, ocena socialnega sporazuma. Člani predsedstva so poudarih, daje socialni sporazum, takšen, kakršen pač je, zanje sprejemljiv in da ga z dodatnimi pripombami ne gre postavljati na kocko. Edini so si bili tudi v tem, da dogovor pomeni nekakšen socialni minimum. Vendar, ker je gospodarski položaj vse prej kot rožnat, država pa preveč požrešna, je trenutno še najbolj modro pristati na predlagani in parafirani dogovor. Ob tem pa člane predsedstva Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije skrbi, da utegnejo biti zaposleni izigrani, če bo država z zakonom omejila sredstva za plače. Neresno se jim zdi tudi dejstvo, da sporazum sloni na nekaterih nerealnih predvidevanjih, denimo v zvezi z gospodarsko rastjo in inflacijo. Čeprav predsedstvo podpira podpis socialnega sporazuma, še zdaleč ni pozabilo na možnost stavke. Zato stavkovni odbor ostaja, posebna komisija pa bo pripravila podroben koncept morebitne stavke. Sekretar odbora Ivan Jurše je med drugim predlagal, da v času stavke gostinci ne bi nudili svojim gostom kave, žganih pijač in cigaret.
Poročilo o obisku generalnega sekretarja IUL Dana Gallina je bilo zelo pohvalno, kar velja tudi za pobudo o organiziranju konference sindikatov članic IUL v okviru Alpe Adria. Ta naj bi bila v Sloveniji od 28. do 30. oktobra letos, na njej pa naj bi sodelovali člani IUL iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Problem je samo v tem, da bi organizator potreboval za to srečanje blizu 30.000 nemških mark, kijih vsaj zaenkrat nima. Zato so na predsedstvu sklenili, da se bodo pošteno potrudili, da bi pobudo o konferenci speljali, vendar bo končna odločitev odvisna od drugih, tistih, ki bodo pripravljeni seči v žep in odriniti 30.000 mark.
Andrej Ulaga
Da boste lažje presojaj
s« vzgojitelji in učitelji UP;
vičeno zrevoltirani, P°jy h mo njihove zadnje	P
plača začetnika vzg«#* j; v vrtcu s končano štirilf | vzgojiteljsko šolo	|
telj v osnovni šoli, « višješolsko izobrazbo s. nima dodatka na delo* dobo,zasluži 58.884toM)
Tisti, ki uči v osnovni^ |
srednji Šoli, ima visoko^ !
diplomo, je začetnik, P* ne razrednik nitininiaP-j|' čanega obsega deifrf^i 1 aprila zaslužil 73.924«^
gli nekaj napredka pri dog 1 rih o spremembah zakona ^
merjih plač v javnem sekt0I3.
vedno pa se nista uspel' popJ ti o višini učiteljskega d° J. kar pa naj bi bilo medsef1^
IZ CANKARJEVEGA DOMA SPET V ZBORNICE - Če se pogajanja med vlado in reprezentativnima sindikatoma zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ne bodo premaknila z mrtve tdčke, bodo zadnji dnevi šolskega leta 1995-96 spet dramatični...
povezano.
Pogajanja se bodo nad la danes (30. t. m.) popo1
Mrk?
Na izredni seji konference Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) so prejšnji četrtek imenovali stavkovni odbor, ki ga tvorijo člani predsedstva SDE, in mu naložili, naj skladno z zakonom in pravili pripravi vse potrebno za izvedbo splošne stavke delavcev ener-getike v četrtek, 6. junija!
Kot smo poročali v prejšnji številki DE,je predsedstvo SDE od državnega sekretaija za energetiko Borisa Soviča zahtevalo, naj jim do 23. t. m. zagotovi:
1.	da podpisane izhodiščne plače v podjetjih elektrogospodarstva Slovenije med sindikatom podjetja in direk-totjem podjetj a ne bodo manj.še od izplačane izhodiščne plače vpodjetju aprila 1995, povečane za 6,39 odstotka;
2.	da bosta obe panožni kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in premogovništva podpisani do 1. junija 1996;
3.	da bo takoj realiziran njihov dogovor o problematiki razreševanja presežnih delavcev v rudnikih v zapiranju ter reševanju gospodarskega položaja družbe Nafta Lendava in z njim povezane socialne in materialne varnosti njenih delavcev.
Kot nam je povedal podpredsednik SDE Iztok Cilenšek, seje državni sekretar držal roka, vendar je bil njegov odgovor tako »meglen«, da drugačnega sklepa niso mogli sprejeti...
D. K.
V...........................>
PRIDOBUENE PRAVIC^ NISO DANE ZA VSELE
1»«
Na povabilo aktiva žensk SKEI Gorenje Velenje je bila na obisku skupina bork in aktivistk ZZB NOB Slovenije ter poslanka Danica Simšič in predsednica Ženskega foruma pri ZLSD Sonja Lokar.
solidarnostjo vseh delavc j^. možno zagotoviti in obdrža ^ kopraven ekonomski in so0 ^
Srečanje so gostiteljice pripravile kot seminar s temo »Program za uveljavljanje žensk v sindikatu kovinske in elektroindustrije«. Za to pripravile gradivo iz raziskave, ki poteka v okviru projekta iz programa Phare, o položaju žensk v Sloveniji v primeijavi s svetom, družinskem življenju in delovnih razmerah žensk ter delovnih pogojih in predčasnem upokojevanju žensk. Cilj projekta je usposobiti ženske za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov na delovnem mestu in širše v sindikatu.
Na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi projekta, so udeleženke - nekdanje aktivne delavke v ženskem gibanju, posredovale svoje izkušnje in mnenja. Življenjske in delovne razmere sedanje generacije zaposlenih žensk se bistveno razlikujejo od razmer, v katerih so živele generacije, ki so izborile žensko volilno pravico in zakonske možnosti za enakopravnejši položaj žensk v družbi. Pravno varstvo žensk v Sloveniji je danes v nekaterih pogledih še boljše od položaja žensk v večini držav zahodne Evrope. Vendar se z vračanjem v zgodnji kapitalizem socialne pravice vse bolj krčijo. V prizadevanjih
za ohranitev zakonskih in socialnih pravic ter izboljševanje položaja vseh delavk so izkušnje iz preteklosti tudi danes aktualne. Najresnejša ovira za uveljavljanje pravic delavk je velika razcepljenost in premajhna aktivnost žensk samih. Tako preteklost kot tudi sedanjost nam potijujeta, da nihče ni in tudi ne bo ženskam ničesar poklonil, če si tega ne bodo izborile same, in da dobljene pravice niso za vedno dane. Samo s skupnimi močmi in
standard ter pravice žensk- ,V() Skupna ugotovitev udel ■ ^ je bila, da moramo pri *e,t0jej<4
volitvah zagotoviti večjoud^ žensk v državnem zboru, nujna pa je večja prisotnostmi,^ na vseh mestih, kjer se od*jL pogojih gospodarjenja in žf'Tlse ljudi. Sindikalne aktiviste Gorenju s svojim znanjem;?" in samozavestjo dokazuj0! so sposobne ne le dobro .„ -temveč tudi soupravljati in čati.
1110 ALI NISMO!
Inora biti prvič!« so menili člani komisije za šport •»Op	delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in med
r^Jr Sv»jih priljubljenih ŠIG naposled uvrstili tudi tenis, ko^mirje bil prejšnjo soboto na igriščih TSC Fe-K-l2anizator Pa Cementarna Trbovlje, ki letos praznuje “Mco svojega obstoja.
kot pravijo, iz kamna de- vili tudi tolažilno skupino, seje Rij ^ment. vi pa z njim gra- lahko naigral tudi tisti, Id je izpadel

ojstrovine današnjega K'Je udeležence nagovoril L ^Cementarne Trbovlje Jio ™'a'ovrh in odprl turnir z hL’ J'.113] srečanje rodi nova h >JStVa 'n Pomaga utrditi •jaJ)tti?>sl°Vne vezi«. dsL. Pučan sem, da smo ta na-jol ^	dosegli,« si je po kon-
sljtl ‘Umovanju zadovoljno 'j®1'!!! 6 Predsednik sindikata S' vj^arne Trbovlje Mijo Po-k'je dobro poskrbel tudi Jaco in jedačo. »Navseza-zaj* moramo biti zadovolj-4 l 1 z udeležbo in kakovostjo ■el v. iger,« je še po stro-Rt- j P'ati ocenil turnir Anton 'n dodal: »Kersmopripra-
d« i
že v prvem kolu...«
REZULTATI - ženske: 1. Rozina (CementamaTrbovlje), 2. Špoljar, 3. Štehovnik (obe Ko-grad Dravograd); moški - nad 50 let: 1. Jeršan (RO SDGD), 2. Perpar, 3. Bajec (oba Rudis Trbovlje); do 50 let: 1. Kužnik (Rudis Trbovlje), 2. Zupanec (PUV Nivo Celje), 3. Radak (Cementarna Trbovlje); do 35 let: 1. Možic (RudisTrbovlje), 2. Bevc (Gradis Maribor), 3. Magister (CementamaTrbovlje); tolažilna skupina: 1. Kneževič (SGPZasavjeTrbovlje), 2. Šaba-novič (IGM Zagorje), 3. Božiček (Cementarna).
D. K.
VAŽNO JE BILO SODELOVATI... - ...Po zagrizenosti vseh 44 tekmovalcev sodeč, pa tudi zmagati, saj so se kljub vročini borili do zadnjih atomov svojih moči...
ra^Gremo na češnje!
It J^Rog prireja v soboto, 8. junija, 1. kolesarski »Mara-iej r®Se5enj«, na katerega seveda vabi vse rekreativce, še posebej el) Radikalne skupine in društva.
j k. kut bo od 8.30 do 10. ure pred Obrtnim centrom naViču
f ^Zm&).0dk0d&rh0 .^kilometrov dolga proga ude-
BOLJE KOT V WIMBLEDONU - »Tam ti navadno postrežejo samo z jagodami in šampanjcem, tu pa najprej z golažem, nato pa še z mešanim mesom na žaru,* je v en glas pohvalila organizatorje ekipa Begrada.
kletj
pa do Dobrovega v Goriških brdih, kjer bo pred vin-etjo tudi cilj.
| L ^ganizator nudi vsem udeležencem brezplačne napitke sii Okrepčevalnicah, toplo malico na cilju in možnost pre-, 0 ]?a uazaj v Ljubljano. Vsak, ki se bo na cilj pripeljal db rfl bo kajpak »osvojil« tudi kolajno, najštevilnejše sin-j' skupine in društva pa še lične pokale. Le češnje si ^.morali sami nabrati...

D. K.
S
NAJBOLJŠI MED ŽENSKAMI - Takole sta si po maratonski partiji segli v roke zmagovalka Dani Rozina (desno) in Danica Špoljar. »Priča* je Anton Prišel, član utečenega organizacijskega odbora.
llKLE TRI GENERACIJE
ic jilj: k°t 300 prijavljenih tekačev iz številnih krajev Slovenije ^	natank0 2^2 ljubiteljev teka v naravi - se je udeležilo
2$ Jstarejših tekaških prireditev pri nas: 34. taborniškega teka Puuiinskega teka na Gradišču nad Muto.
i ^urniški rod Bistri potok ^namreč že leta 1960 pri-;)'?) Prvi »tradicionalni« tek to nagozdni jasi nad i0tColJ* in hotenjem posamez-je rfUzatoijev gre zahvala, da ^Ureditev ohranila vse do Oj JJ. dni. Sodeč po odzivih, lata j1®; da bi na Muti presah-,v^m i-?0,etna športna in pre-'1 ;lJabite|jska tekaška pre-jros,j kjer se merijo tekači vseh Ploje’ Predšolskih otrok do Iv0h acev- S ponosom pa lahko ^iof? tu.d® 0 tem’ da se tu -itre^ generacij, ^(ji .° seje že v soboto zvečer, Av'0Jnalnim tabornim og-»lj° zjutraj pa je Pihal-T^uta naznanil pričetek Usen e- P° krajši slovesnosti
•l(W)mp?r08e-dol8eod300do i rkm ; iv’ P°8nali otroci, pre-Ali'2 krajev bivše občine
^ l'ajve?Dravi-Kot P° obieaju
način-■ UsPeba imeli prav %vv?'1Z Mute- Pa sosednjih Aa ^et;ica' Radlje ob Dravi, #ori,: odvelke in Ribnice na knilP?novnoPasobi|izelo ,re Judi tekači Radenske in
triejnp^0.12. uri se je na rV^Braniku na Pot’ dolgo *lr.iirn[?V’Podal0 še 22 tekačev: tedan;„ Udl Pobudnik tega teka
i8iinnekdnmer,e na zel° do'8i at°rtahndaiJ|1 do|g°letni orga-Irik jJ^škega teka na Muti
Črij il?-105 ie tekače na tej pri-'o J'Vzdolž Bistrice sprcm-? sonce’ kot že četrt Sačin5 ei’ vendar so števil-
i(iovoii,vodVSehp™8iPriPra-
(Dona j i1 laže premagovati radišča nad Muto.
Glede na razmere, ki veljajo v zadnjem času za množične prireditve na cestah v Sloveniji - na Muti so namreč morali odpovedati tudi tek na 22 kilometrov dolgi progi - lahko sklenemo, da je taborniški tek lepo uspel. Vsi tekači pa si bodo zapomnili tudi podelitve priznanj iz rok Helene javor-nik, slovenske maratonke, kije pred nedavnim na Dunaju dosegla olimpijsko normo. Anka Ošlak, ki je prevzela najodgovornejšo organizatorsko nalogo pred desetimi leti, je dejala: »Če so bili zadovoljni udeleženci, smo bili tudi mi. Tako bomo nadaljevali!«
In še zmagovalci po kategorijah - od najmlajših cicibanov
do mladincev na progah od 200 do 1.500 m: Aleš Lipuš (Brezno Ribnica), ekipno Brezno Ribnica; Barbara Pušnik (Radlje), ekipno Brezno Ribnica; Luka Kolman (Radlje), ekipno Muta; Markšenka Marksel (Brezno), ekipno Brezno; Rok Pavličič (Muta), ekipno Brezno; Primož Miheu (Muta), ekipno Tekaška sekcija Radenska; Irena Nabernik (Radlje), ekipno Radlje; Barbara Planinšič (Radlje), ekipno Radenska; Dejan Slana (Radenska), ekipno Radenska; Maja Veber (Radlje), ekipno Radlje; Tatjana Sešel (Srednja šola Muta); 25. spominski tek - mladinci: David Rihtarič, Bojan Bratkovič (oba Lenart), MarkoTučič (Gorenje); mlajši člani: Geza Grabar (rekord dneva 25:08, Radenska) Gregor Jaunik (Lovrenc), IvicaVolič (Gorenje); mlajše čla-
nice: Zdenka Pušnik (MTS Gorenje), UrškaAndrejc (RPD Dolga pot Dravograd), Barbara Rigelnik (SŠ Slovenj Gradec); starejši članhTomaž Robač (drugi čas dneva, Prevalje), Borut Podgornik (tretji čas dneva, AD TAM Maribor), Milan Župane (RMS Mislinja); starejše članice: Slavica Poznič (rekord dneva 30:41 .Velenje), Nada Kozjek (MTS Gorenje); mlajši veterani: Obrad Lazi (MTS Gorenje), Mirko Markač (Muta), Mirko Klančar (Radenska); starejši veterani: Mirko Krančan (Metal Ravne), Maks Klemen, Henrik Jerčič (oba Muta - MTS Gorenje); veteranke: Marina Bukovec, Lojzka Felicijan (obe MTS Gorenje), DragicaAn-drejc (RPD).
Prehodno zastavico 34. taborniškega teka so osvojili tekači združene ekipe Brezna, Podvelke in Ribnice na Pohorju, druženje na Gradišču pa so sklenili s tradicionalnim turnirjem v malem nogometu.
H. J.
TRADICIJA ŽIVI - Na Braniku se že nekaj desetletij merijo tekači treh generacij, ki se na cilju kajpak tudi takole »ovekovečijo* za spominski album.
KAJ DELAJO
V republiških odborih
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Dvanajsto srečanje bo rekordno...
Priprave na 12. srečanja delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije se končujejo. Prijavljenih je 53 podjetij, kar je največ doslej. Tekmovalnih panog je kar 10 in bo tako zbranih preko 1200 udeležencev.
Letošnji organizatorje Javno podjetje Komunala d. o. o. iz Murske Sobote. V ponedeljek, 20. maja, je bil sestanek vodij ekip, na katerem so bila dana vsa pojasnila in navodila o delovnih in športnih tekmovanjih in izžrebane startne številke. Poleg delovnih tekmovanj v vodovodu, kanalizaciji in odvozu smeti so v programu še športne tekme v kegljanju, šahu, malem nogometu, vlečenju vrvi, namiznem tenisu in tenisu. Pripravljeno je tudi šaljivo tekmovanje. Najbolj množično tekmovanje bo v kegljanju, saj je prijavljenih kar 40 ekip.
Tekmovanja bodo v soboto, 15. junija, na letališču v Rakičanu.Pričela se bodo ob 8. uri.in končala okoli 15. ure z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov in priznanj. Dan pred tem pa bo strokovno posvetovanje o lobiranju v komunalnem gospodarstvu.
Miloš Mikolič, sekretar
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti
Živahen utrip pred dnevom gradbincev
Izvršni odbor SDGD Slovenije je na svoji seji sklenil, da bo letošnja obeležitev dneva gradbincev delovna. Sedmega junija bo sklicana razšiijena seja članov republiškega odbora, na kateri bo obravnavava problematika podjetij gradbeništva in socialni položaj delavcev, zaposlenih v tej panogi. Poudarek bo dan tudi uveljavitvi sprememb in dopolnitev panožne kolektivne pogodbe, tako normativnega kot tarifnega dela.
Pogajalski skupini sta se predhodno sestali 22. maja v Ljubljani. V zvezi z normativnim delom ni razhajanj. Pri tarifnem delu pa sindikati vztrajamo pri že pridobljenih plus petih odstotkih za prvi tarifni razred v primerjavi s prvim tarifnim razredom v SKP, kar bi znašalo 47.466 tolarjev z veljavnostjo od 1. junija dalje.
Za obeležbo dneva gradbincev 96 potekajo tudi druge aktivnosti. Od marca potekajo športna tekmovanja v za gradbeništvo tradicionalnih športnih panogah (kegljanje, mali nogomet, odbojka, šah, streljanje, namizni tenis). Pod pokroviteljstvom GPVegrad Velenje je od 24. do 26. maja potekala slikarska kolonija; v Domu sindikatov bo od 30. maja do 10. junija razstava v tej koloniji nastalih del.
Pripravlja se tudi kulturni program in podelitev plaket in priznanj najaktivnejšim članom SDGD Slovenije.
Jernej Jeršan, sekretar
¥ drugih sindikatih
Pergam - Konfederacija sindikatov Slovenije
»Zakaj ne bomo podpisali...«
Pergam je v ponedeljek sklical tiskovno konferenco, na kateri je predsednik Dušan Rebolj sporočil javnosti, zakaj njegova konfederacija ne bo podpisala ne socialnega sporazuma za leto 1996 ne zakona o njegovem izvajanju. Razlogi so naslednji:
1.	Posamezne določbe Zakona pomenijo nadaljevanje prakse administriranja na področju plač in omejevanja mase za plače, kar je v nasprotju z izraženimi stališči v pogajanjih.To se nanaša predvsem na določilo
5.	člena zakona, ki opredeljuje, da se plače lahko povečajo le na podlagi povečanj izhodiščnih plač in doseženih poslovnih rezultatov ter navodila, ki od podjetij zahtevajo vrsto administrativnih podatkov.
Zato naj se črta prvi odstavek člena 5 ter v osnovi spremenijo navodila na način, da bo od podjetij zahtevana le ustrezna izjava, daje izplačilo plač skladno s kolektivno pogodbo in socialnim sporazumom.
2.	Osnovno izhodišče KSS Pergam v pogajanjih je bilo, daje vsakemu zaposlenemu potrebno zagotoviti najmanj takšno plačo, kot je določena s kolektivno pogodbo, oziroma da so podjetja dolžna zagotavljati dosledno izvajanje kolektivnih pogodb. Takšna obveznost, zapisana v točki 2 socialnega sporazuma, v Zakonu ni ustrezno sankcionirana. Zato naj se nedvoumno opredeli, da se z denarno kaznijo kaznuje delodajalec, če izplača plačo pod ravnijo, določeno s kolektivnimi pogodbami.
3.	Določilo o minimalni plači mora veljati dosledno za vse zaposlene v Republiki Sloveniji, tudi za tiste, ki naj bi prejemali zajamčene plače po Zakonu o zajamčenih osebnih dohodkih. V skladu s tem naj se dopolni 7. člen Zakona.
Kot je Rebolj še povedal, bi bil Pergam pripravljen podpisati točko 5.5, ki v socialnem sporazumu ureja politiko plač, vendar pod pogojem, da bi upoštevali njihove pripombe: da naj bo realna rast plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti skladna z realno rastjo plač v gospodarstvu; da višina zajamčene plače ne more biti nižja od minimalne; daje treba sankcionirati kršitve pri izplačilu plač, ki so pod ravnijo kolektivnih pogodb.
D. K.
Policijski sindikat Slovenije
Stališča PSS k poročilu RSS o nadzoru v MNZ
Ob zaključku redakcije nam je PSS poslal svoja stališča k poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije o nadzoru na Ministrstvu za notranje zadeve, ki ni »povsem korektno«. Zakaj? Več o tem v prihodnji številki.
D. K.
SOS TELEFON
za ženske in otroke • žrtve nasilja
Telefon:
061/97-62
061/441-693
vsak dan od 18. -23. ure
8
Zanimiva akcija za promocijo slovenskega turizma
IMEJMO SE FAJN
»Imejmo se fajn« je slogan akcije, s katero Sekretariat za turizem pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Center za promocijo turizma skušata približati počitnice v Sloveniji domači javnosti. Kot so povedali na tiskovni konferenci, ki so jo v skladu z grafičnim simbolom slovenskega turizma pripravili v cvetočem Arboretumu v Volčjem Potoku, je akcija že stekla. V teh dneh bodo namreč prav vsa slovenska gospodinjstva prejela pošto s povabilom, naj letošnje počitnice preživijo v Sloveniji.
Razlogi za posebno promocijo turizma, ki je namenjena le slovenski javnosti, so dokaj neobetavne napovedi za letošnjo poletno turistično sezono, vse agresivnejši nastop tujih turističnih agencij - predvsem hrvaških - ter vse večje povpraševanje Slovencev po možnostih letovanja zunaj Slovenije. Akcijo tržnega komuniciranja z domačo javnostjo sta prevzela družba Pristop skupaj s Snovalnico Ma. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena pred pričetkom akcije, opozarjajo na upadanje zanimanja Slovencev za dopustovanje v domovini, idealni cilj povprečnega Slovenca pa tudi v letošnji sezoni ostajata Španija in Grčija.
Izvajalci projekta so se odločili za integralni pristop k akciji, saj bo poleg klasičnega oglaševanja vključeval tudi neposredno pošto in najrazličnejše propagandne prijeme. Glavni namen pisem, ki jih prejemajo slovenska gospodinjstva, je prepričati prejemnike, naj obiščejo znane in manj znane slo-
venske turistične kraje. Na priloženi dopisnici pa jih organizatorji akcije sprašujejo o njihovih dopustniških navadah in željah. S tem bo Center za promocijo turizma pridobil podatke, ki bodo koristili turističnemu gospodarstvu, saj bo jasno izraženo povpraševanje dopustnikov gotovo
pripomoglo k oblikovanju turističnih storitev po meri naših ljudi. Vsi tisti, ki bodo odgovorili na priloženo dopisnico najkasneje do 20. junija letos, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju in jih z malo sreče čaka izpolnitev njihovih dopustniških želja. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Dne-
30. maja 1996
Kje nameravate letos preživeti svoj dopust?
ne vem še drugo 15.9% 1.2%
običajno ostajam doma 27.2%
na hrvaški obali 19.7%
™v zdravilišču ,4.6%
,	„	/gorah
nikamor ^ kmečkem tur. 3 g%
13.6%
0.4%
vnikuinDelu 1. julija. Turistično gospodarstvo bo izžrebanim podarilo dvotedenski aranžma za vso družino, deset enotedenskih paketov za dve osebi in deset vikend paketov za dve osebi.
Proračun akcije je prvotno znažal 25 milijonov tolarjev, vendar so sponzorji Pošta Slovenije, Cetis, Nedeljski Dnevnik, Delo, RTV Slovenija, POPTV in izvajalci akcije finančni obseg projekta Imejmo se
fajn povečali na 64 milijonov tolarjev.
Kajpak smo bili predstavniki slovenskih medijev na omenjeni tiskovni konferenci v Arboretumu Volčji Potok precej radovedni. Ali akcija ne zamuja.. .?Ali »navijanje« za domačega gosta ne pomeni spodkopavanje tujskega turizma? Mar ne bi mogli besedice »fajn« nadomestiti z lepo slovensko besedo... ? Pobudniki in organizatorji projekta
so iz rokava stresli odgovore na vsa vprašanja. Prizadevanje za pridobitev večjega števila domačih ristov ne kasni, saj se večina ljudi odloča za dopustovanje tik pfecl odhodom na počitnice. V nobenem primeru ne gre za načrtno zrna; njševanje števila tujih turistov, saj so zmogljivosti slovenskih hotelov in vseh drugih počitniških objektov zelo slabo izkoriščene, v povprečju komaj 40-odstotno. Prostof torej ne bo piroblem. Tudi besedi; ca »fajn« naj ne bi bila sporna, saj jo Slovenci pogosto uporabljam0 v svojem pogovornem jeziku. Baje so enakega mnenja tudi naši jezikoslovci.
Kot zanimivost naj omenimo Še to, daje anketa, ki sojo napravili izvajalci akcije Imejmo se fajn, p°' kazala, da relativna večina anketiranih namerava letos ostati med letnim dopustom doma. Petina ljudi bo letovala na hrvaški obali, le Tp odstotka anketiranih pa seje odločila za dopustovanje ob našem morju-Na lepše v »beli svet« naj bi šlo na oddih le 5,4 odstotka Slovencev.
Andrej Ulaga
Gospodarska konjunktura: napovedi se izboljšujejo
v
VECBOMO PRODALI PREDVSEM DOMA
Ali se slovenskemu gospodarstvu kljub slabim napovedim vendarle obetajo boljši časi? Nina Prešern, vodja zbornične službe za konjunkturo in ekonomsko politiko, pravi, da najnovejše analize inštitutov po svetu, ki se ukvarjajo s tovrstnimi prognozami, kažejo, da se bo gospodarska rast po svetu povečala že v drugi polovici tega leta in še bolj v prihodnjem. Slovensko gospodarstvo ima možnost, da letos doseže 4-odstotno rast, v prihodnjem letu pa celo 4,5-od-stotno. Kajpak to ni odvisno le od gibanj na svetovnem trgu, pač pa zlasti od domačega povpraševanja in od ekonomske politike, če bo ta okrepila konkurenčno sposobnost gospodarstva.
doživele in jim bo šlo na bolje, od srednjeevropskih držav v tranziciji pa krizo najhitreje premagujeta Poljska in Češka. Velik problem, zlasti v zahodni Evropi, pa je velika brezposelnost. V Evropski uniji se trudijo, da bi letos odprli milijon in četrt novih delovnih mest.
Napovedi o ugodnih gibanjih v gospodarstvih se opirajo tudi na
ugodna borzna gibanja in umirjanje splošnega indeksa cen surovin. Ta se letos naj ne bi več povečal, v prihodnjem letu pa je napovedana enoodstotna rast. Cena nafte naj bi počasi zdrsela do 18, morda celo do 17,5 dolarja za sodček.
Tiste, ki bi takim napovedim, zlasti za slovensko gospodarstvo, očitali prevelik optimizem ali celo neresnost.
Nina Prešern spodbija s podatkom, da bo v Sloveniji gonilna sila napredka domače povpraševanje. Izvoz blaga in storitev, ob ne tako velikem uvozu, ter turizem bodo sicer dodali svoj, vendar ne tako velik delež, kot bi želeli. Če bomo hoteli doseči takšne rezultate, kot smo jih uvodoma omenili, bo morala ekonomska politika povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, trdi Nina Prešern in navaja, da ima naše gospodarstvo za razliko od konkurence slabše že osnovne pogoje: bistveno večje realne in nominalne obrestne mere, mnogo manj ugodno ramerje med rastjo javne porabe in družbenega proizvoda ter za razliko od evropskih držav priča-
kovano inflacijsko rast. Oblast se s temi problemi slovenskega gospo; darstva premalo resno ukvarja, Pf1 ukrepih zamuja in jih prilagaja dej; stvu, da smo v letu volitev. Ključu* preizkusni kamen slovenske ekonomske politike je dohodkovna politika in socialni sporazum, zaključuj® Prešernova in si pri tem ne more kaj. da ne bi posredno, prek nemških, ošvrknila tudi slovenskih sindikatov-Nemški sindikati še niso dojeli, trdi. da bodo do leta 2000 trajala velika strukturna prilagajanja nemškega gospodarstva in daje v ospredju boj za ohranitev delovnih mest, ne pa za plače in socialne beneficije.
Prešernova je svojo napoved oprla na obete, da bo svetovna trgovina v drugi polovici leta rasla po 6,5-od-stotni stopnji in v prihodnjem letu po 7-odstotni. Gospodarska rast v izven evropskih deželah naj bi bila močnejša kot v Evropski uniji, kjer pa bo tudi večja kot v drugi polovici lanskega leta in letos. V ZDA in na Japonskem pričakujejo 2-odstotno gospodarsko rast za letos in 2,75-odstotno v prihodnjem letu. Tudi na Kitajskem se bodo nadaljevali že dalj časa trajajoči ugodni gospodarski trendi. V Evropi naj bi najnižjo rast imelo nemško gospodarstvo, letos o,75 odstotno in nekaj več kakor enoodstotno v prihodnjem letu. Manjše zahodnoevropske države naj bi dosegle višjo rast kakor velike, pridružili pa naj bi se jim Francija in Velika Britanija. Države, nastale iz bivše Sovjetske zveze, so najhujše že
Sloveniji se po najnovejših napovedih obeta velja gospodarska rast, kakor jo je pred kratkim napovedala vlada, vendar predvsem na račun večjega domačega povpraševanja
Prebrali smo za vas
STRAH PRED
SOVRAŽNIMI PREVZEMI
Od začetka lastninjenja se pri nas ukvarjamo z vprašanjem, ali našim podjetjem preti nevarnost sovražnih prevzemov in ali se moramo zavarovati pred tujimi družbami, ki bi si rade vzele še naš trg, četudi z zaprtjem naših podjetij, ki bi jih prevzele. Toda slovenska podjetja, ki se oklepajo bodočega zakona o sovražnih prevzemih kot rešilne bilke, vsebine zakona ne poznajo dobro, piše Mojca Berdnik v letošnji 20. številki Gospodarskega vestnika. Slovenski zakon prav tako kot tuji namreč ne bo branil interesov uprav, pač pa delničarjev, čeprav bo postavil nekatere omejitve oziroma obveznosti podjetjem, ki bodo želela prevzeti druga podjetja.
Kajpak ni vsak prevzem sovražen. Med njim in prijaznim prevzemom je cela vrsta raznih oblik prevzemov, imenovanih medvedji objemi, ki imajo značilnosti obeh skrajnosti, čeprav niso ne eno ne drugo. Strokovnjaki menijo, da se bo po končanem lastninjenju število prevzemov pri nas povečalo zaradi velikega števila delniških družb in zelo razpršenega lastništva.
In kako se ubraniti pred sovražnimi prevzemi, ko pa jih zakon ne bo preprečeval, pač pa določal le pravila igre, s katerimi bo zaščitil edinole manjšinske delničarje in gradil zaupanje v trg vrednostnih papirjev?
Zakon bo temeljil na štirih osnovnih načelih, na katerih temelje tudi drugi tovrstni zakoni v Evropski uniji. Prvo je načelo enakega obravnavanja vseh delničarjev podjetja, ki je postalo tarča. Podjetje prevzemnik mora odkup ponuditi vsem delničaijem pod enakimi poogji. Drugo načelo nalaga osebi, ki pridobi določen odstotek delnic — ta naj bi bil po sedanjem predlogu v zakonu 33-odstoten— naj
poda javno ponudbo za prevzem. Tako manjšinskim delničarjem omogočijo prodajo delnic, če prevzemniku ne zaupajo. Tretje je načelo dolžnosti razkritja, to pa prevzemniku nalaga, da mora razkriti vse važne podatke, na katerih delničarji zgradijo svojo odločitev. Zadnje načelo pa je načelo omejitve obrambnih dejanj. Ker so interesi uprave tarče lahko drugačni od interesov njenih delničarjev, so prepovedana obrambna dejanja, katerih cilj je ohranitev večinskega lastnika le iz subjektivnih razlogov uprave. Pri nas pa bo veljalo še peto načelo: posebna ureditev za družbe, ki so se lastninsko preoblikovale. Zakon bo določal tudi ravnanje uprave tarče, potem ko bo prevzemnik obelodanil svojo namero.
Kako ravnati, ko se zgodi najhujše: ko prevzemnik objavi namero o prevzemu in obstajo sumi, da gre za sovražno namero? Najboljša je preventiva, se pravi, da podjetje dokazuje, da ni zanimivo. Kajti prevzem je zelo težko preprečiti. V ZDA imajo vrsto načinov, s katerimi podjetja prikazujejo sama sebe kot nezanimiva, na-
vaja Mojca Berdnik. Z analizami pokažejo neprimernost tržne cene svojih delnic, ali z analizo strukture delničarjev kažejo, da ti ne bodo pripravljeni prodati svojih delnic. Najpomembnejša obramba pa je izobraževanje in osveščanje lastnih delničarjev, da bi povečali njihovo zaupanje v poslovno politiko vodstva podjetja. Na dobro obveščene delničarje se je namreč veliko laže zanesti, ko se pojavi sovražni prevzemnik.
Obrambna dejanja pa prevzem redkokdaj preprečijo, čeprav se tarče pogosto odločijo za najrazličnejše obrambne poteze, kot je na primer izplačilo visokih dividend. To povzroči zmanjšanje likvidnosti podjetja in padec tržne cene delnic, poveča pa interes delničarjev, da delnice obdržijo. Podjetja včasih povečajo osnovni kapital, da prevzemnik potrebuje več časa in sredstev za pridobitev večinskega deleža; včasih pa tako podjetje proda tisti del premoženja, kije za prevzemnika najbolj zanimiv. Podjetja tarče se pogosto odločajo za iskanje boljšega ponudnika od prevzemnika, možnosti za obrambo pa je še veliko.
Resje tudi, da so v svetu sovražni prevzemi redkost, najpogostejši so medvedji objemi. Vsekakor je treba za preprečitev nezaželenega prevzema podjetja vložiti veliko iznajdljivosti in truda. Če bi bilo tega v slovenskih podjetjih toliko, kot je strahu pred sovražnimi prevzemi, se teh ne bi bilo treba bati.
Majhni učinki ukrepov za razbremenitev gospodarstva
VLADA Z ROKAMI GRADI, Z REPOM PA PODIRA
Pred kratkim sprejeti vladini ukrepi za razbremenitev gospodarstva so bili sprejeti sicer previdno, ker še ni bilo nobenih izračunov, kaj v celoti prinašajo, vendar z odobravanjem. Mnenje, zlasti med gospodarstveniki, pa se počasi spreminja vse do razočaranja, češ da so ti ukrepi zgolj aspirin, ki naj bi pomagal le do volitev. Izračuni v gospodarstvu so namreč pokazali, da so skupni pozitivni učinki ukrepov, ki na eni strani dajejo olajšave pri prispevkih na plače, na drugi pa polnijo nastalo luknjo v proračunu z novimi davki, precej manjši, kot trdi vlada (le 1,1 odstotne točke namesto 1,6 od skupnih obremenitev). Hkrati pa naj bi vso pozitivno razliko v delovno intenzivnih panogah, katerim je bilo znižanje prispevkov prvenstveno namenjeno, izničilo povečanje regresa za letni dopust. Ob tem vlada ni spodbudila gospodarstva z dolgoročnimi ukrepi, čeprav bi to morala storiti že lani. Manjkajo ukrepi, s katerimi bi povečali konkurenčnost gospodarstva in profita-bilnost, okrepili njegovo dejavnost ter
poskrbeli za zaposlenost.
Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice, je na seji upravnega odbora te ustanove ta teden dejal, da GZ sicer podpira vladine ukrepe za razbremenjevanje gospodarstva in povečevanje konkurenčne sposobnosti, da pa manjka vrsta nujnih ukrepov. Tako predsednik zbornice meni, da je treba spremeniti zakon o dohodnini, da bi povečali vlaganje v gospodarstvo. Gospodarstvo terja hiter in korenit poseg v davčni sistem, ki naj bi po zgledu davčnih sistemov v Evropski uniji davčne obremenitve enakomerno porazdelil med vse zavezance. Ena ključnih težav gospodarstva je finansiranje, zato je treba proučiti možnost za znižanje obrestnih mer. Pa tudi tečaj je ključnega pomena za pretežni del gospodarstva, zato le-to računa, da bo vlada v kratkem bolje razumela izvoznike. Čuk neprestano ponavlja, da je gospodarstvo najbolje organiziran in racionalen podsistem v naši družbi, in tudi tokrat je to misel izrazil v upanju, da bodo drugi podsistemi družbe uve-
dli enako močne racionalizacije. Zdaj kaže, daje nastal konflikt med gosp0' darstvom in drugimi podsistemi, j® š® dejal predsednik GZ ter hkrati pohvalil zbrane gospodarstvenike: »Vesel sem, da je med gospodarstveniki povsem očitno prevladala logika, daje treba profif zaposlenost in konkurenčnost obravnavati enakovredno. Tako mora gospodarstvo nastopati tudi nasproti oblasti «
Zadnja Čukova misel seje nanašala tudi na težnjo vlade, da popravi proračunsko vsoto za letošnje leto. Zbornica je namreč odločno proti povečevanju proračuna, ker da se bo z rebalansom realno povečal dvakrat bolj kakor bruto družbeni proizvod, to pa je v nasprotju s prizadevanji za uspešnejše gospodarstvo. Gospodarstveniki se tudi zavzemajo, da v prihodnjem letu proračuna realno celo ne bi povečali.
Skratka, učinki vladinih naporov so minimalni, saj ta z repom podira, kar naredi z rokami, in bolj misli na bližnje volitve kakor na uspešnost gospodarstva.	B g.
i
<
(
s
i
t
1
c
1
c
c
t
1
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni j literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V	f
založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmetjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslpv: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacij® z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član svef2 delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo br®z njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolit®v sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasnej® tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske pur' ticipacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij)'
raMSIMI
El
30. maja 1996
Delovanje nadzornih svetov v nemški Montan industriji (3)
Kaj menijo o nadzornih svetih na strani dela
Za ocenitev položaja in vpliva delavcev pri upravljanju gospodarskih družb je izredno pomembna ocena moči nadzornih svetov nasploh ter delovanje in avtoriteta delavskih predstavnikov še posebej.
Obširne starejše raziskave v nemški Montan industriji, ki so zajele veliko število delavskih predstavnikov v nadzornih svetih več delniških družb, ugotavljajo, da daje svetu nekoliko večji pomen manj kot polovica vseh vprašanih. Vsi drugi menijo, da je nadzorni svet zgolj informacijski organ, kar je sicer za svet delavcev dovolj pomembno, saj se tudi s pomočjo teh informacij krepi njegov položaj v razmerju do podjetniškega vodstva. Zanimivo pri tem je, da dobra tretjina vprašanih delavskih predstavnikov daje svetu delavcev celo večji pomen kot nadzornemu svetu, preostali dve tretjini pa smatrata oba sveta za enakovredna.
Zakaj dober sindikat mora podpirati razvoj delavskega soupravljanja
Zagotovo ne zato, ker bi bil svet delavcev v podjetju pojmovan zgolj kot posebna oblika oziroma metoda dela ali podaljšana roka oziroma transmisija sindikata, preko katere bi le-ta lažje uresničeval nekatere svoje temeljne naloge in cilje. Svet delavcev namreč še zdaleč ni le “v zakon preoblečen sindikat”, kot to poenostavljeno razlagajo nekateri.
Zvonka Šarman
Med delavskimi predstavniki v Vzornih svetih je splošno tudi tenje, daje nadzorni svet po v°jem pomenu za delavce predv-j-fn sekundami organ, saj ni veliko ožnosti za sprejemanje iniciati-e >n tudi ne daje pravice sprejemati ioslovne ukrepe strateške narave, 'ndikalni predstavniki kot zunanji savski člani v nadzornih svetih Pa Svetu dajejo nekoliko večjo težo
P°moč pri uresničevanju sindi-ainopolitičnih zahtev; predposta-^Jajo namreč prioritetno obravnave interesov gospodarske panoge 2lroma vseh tistih, ki niso v prvi rst> ozki podjetniški interesi. v Mteresi predstavnikov delavcev nadzbrnem svetu zaradi hetero-sene strukture članstva seveda ne Orejobiti homogeni. Skoraj vsak
raerStavn'*c 'ma sv°j P°8*ed na ta v na Poc*ročja dejavnosti sve-Kljub temu pa je načelo renta-'•nosti vsem najpomembnejše. °spodaijenje in potrebo po njego-
vem izboljševanju štejejo za podlago za zagotavljanje delovnih mest. To imajo še globlje v zavesti notranji delavski predstavniki, saj praviloma bolje poznajo položaj podjetja kot drugi (zunanji) delavski člani nadzornega sveta; vendar pa jim zato raziskave pripisujejo precejšnjo nagnjenost k podjetniškemu egoizmu.
Na splošno je bilo za vse delavske predstavnike v nadzornem svetu (tako notranje kot zunanje člane) ugotovljeno, da so premalo aktivni in da imajo premalo znanja. Tretjina obravnavanih niti ni dobro poznala zakona o soodločanju, vsi pa so bili mnenja (četudi so večinoma bili v nadzornem svetu že več kot 5 let), da jim najbolj manjka znanje iz podjetniške ekonomike, financ in makroekonomske politike.
Indikativna ugotovitev raziskav je tudi mnenje zaposlenih. Na delovanje nadzornega sveta nimajo večjih pripomb in ne vprašanj, saj menijo, da se vse pomembno za njih obravnava na svetih delavcev in pa na zborih delavcev vsake tri mesece.
^Vprašanja - odgovori«
ste sindikalni zaupnik, član n<
Predstavnik delavcev v nadzornem s,««,	a« nrug
Iprnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna A' Ljubljana, telefon 061 313 942.
V^pLlV SPREMEMBE ŠTE-s*LA ZAPOSLENIH NA SE-7vO SVETA DELAVCEV Vprašanje:
v ^Osnio volili svet delavcev, je bilo ^djelja zaposlenih 105 delavcev, kvra-ie skladno z zakonom v Njenih sedem članov sveta dela-, v: Pred kratkim pa se je zaradi ugo-Jenih presežkov število zaposlenih pod 100. Kako to vpliva s,evilčno sestavo sveta delavcev? 9dgovor:
^ilčna sestava sveta delavcev Podjetju je v celoti odvisna od števila Poslenih v podjetju in je določena j členu zakona o sodelovanju •f.1,avcev pri upravljanju (ZSDU). S|eKo v podjetjih s 100 do 200 zapo-A šteje svet delavcev sedem d'7v> v podjetjih s 50 do 100 za-rfnimi pa pet članov. pQ vašem primeru je odgovor na d l avUeno vprašanje vsebovan v fj M 3. odstavka 10. člena ZSDU. (]e|Pravi. da se število članov sveta (ioh VCeV V ^asu traJanja mandatne tie e|?e sPremen‘’ ne glede na spre-vm!!1®0 števila delavcev z aktivno
v°lilno
^Začetek mandata čla-
to pravico v podjetju. -AČ
°V SVETA DELAVCEV
^Prašanje:
bii iVet ^avcev v našem podjetju je Goljen že pred novim letom, drugo
soglasje agencije za privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja podjetja pa pričakujemo šele te dni. Kdaj začne teči mandat članom sveta delavcev - z dnem, ko so bili izvoljeni, ali z dnem, ko bo pridobljeno omenjeno soglasje agencije za privatizacijo?
Odgovor:
Mandat članom sveta delavcev začne teči z dnem, ko ga nastopijo, to je z dnem, ko lahko začno izvrševati svoja zakonska pooblastila. Ta pa lahko začno izvrševati takoj, ko je končan postopek lastninskega preoblikovanja podjetja, se pravi z dnem vpisa nove gospodarske družbe v sodni register.
Vsekakor je priporočljivo, daje svet delavcev izvoljen nekoliko prej, tako da lahko začne delati takoj, ko je to mogoče. Če v trenutku, ko je nova gospodarska družba vpisana v sodni register, svet delavcev še ni izvoljen, pride do t. i. soupravljal-skega vakuuma. Ne samo, da delavci ne morejo soupravljati preko tega organa, ampak v podjetju tudi ni mogoče izpopolniti nadzornega sveta, v katerem imajo delavci pravico do najmanj tretjine svojih predstavnikov. Le-te namreč lahko imenuje le svet delavcev.
Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša
«7::—
jfedrovste vprašanja družbe
rn., , •"■““•»mil m Kaurovskin vurasanjin aruzoe. rn 8ka vprašanja po določbi 94. člena ZSDU Štejejo; potrebe po novih delavcih (število in profili),
~ atomizacija delovnih mest,
_ razPorejanje večjega števila delavcev izven družbe,
~ razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj, dskpoi?re^en!anje aKtov s področja dodatnega pokojninskega, invalida m zdravstvenega zavarovanja;
Komunikacije med zaposlenimi in delavskimi predstavniki v nadzornem svetu so tudi nasploh zelo redke, bržkone tudi zaradi zakonskih predpisov, ki delavske predstavnike zavezujejo k varovanju “poslovnih skrivnosti”. Vendarle pa zaposleni od nadzornega sveta pričakujejo izboljšanje svojega materialnega in nematerialnega (statusnega) položaja.
P/še: mag. Mato Gostiša
Sindikat in svet delavcev sta dve delavski predstavništvi v podjetju, ki imata v osnovi popolnoma različno poslanstvo ter cilje in smotre delovanja. Zato delujeta smostojno in nista drug drugemu podrejena. Kljub temu pa dobri sindikati vsekakor morajo posebej podpirati razvoj sistema delavske participacije.
Oglejmo si najprej temeljne vsebinske in formalne razlike v poslanstvu ter področjih dela in pristojnostih med svetom delavcev in sindikati(om) v podjetju. Pri tem izhajamo iz ugotovitev o teoretičnem bistvu delavske participacije (oblika participativne-ga načina upravljanja zaradi doseganja večje uspešnosti poslovanja), ki smo jih natančneje obdelali v seriji člankov v prejšnjih številkah Delavske enotnosti. V zvezi s tem velja ponovno poudariti zlasti ugotovi-
tev, da v osnovi obstajata dve različni sferi odnosov med delom in kapitalom, in sicer:
a)	antagonistična
b)	neantagonistična.
O prvi govorimo, kadar imamo opravka z vprašanji, ki sodijo v okvir pojma “delovno razmerje”, kije v svojem najglobljem ekonomskem bistvu pravzaprav razmerje med “kupcem in prodajalcem delovne sile”. T\idi Filadelfijska deklaracija iz leta 1994, kije načelno prepovedala delovno silo pravno tretirati kot blago, tega ekonomskega bistva ne more v temelju spremeniti, ampak pomeni le njegovo nujno socialno korekcijo.
Odmgi (neantagonistični sferi odnosov) pa govorimo, kadar o delu in kapitalu razmišljamo kot o dveh produkcijskih tvorcih, ki skupaj (v sodelovanju) ustvarjata dobrine v poslovnem procesu.
Preglednica; Načelna razmejitev poslanstva ter področij dela in pristojnosti med sindikalnimi in voljenimi delavskimi predstavništvi v podjetju
Kriterij ločevanja	Sindikat podjetja		Svet delavcev
1. Izvor in geneza razvoja	Sindikati so nastali v obdobju liberalnega kapitalizma prejšnjega stoletja kot neposreden rezultat surovega izkoriščanja dela s strani kapitala in se skozi zgodovino razvijali kot organizacija delavcev za učinkovito izvajanje (razrednega) boja proti takšnemu izkoriščanju. Gre za obdobje, ko je bil tudi trg delovne sile pojmovan v najbolj liberalnem smislu, to je izključno v smislu zakona ponudbe in povpraševanja, ki sicer velja na trgu blaga in storitev ter na trgu kapitala. Nadaljnji razvoj sindikatov in njihovega delovanja pa je bil v celoti pogojen z ostrino razrednega boja v posameznih zgodovinskih obdobjih.	Razvoj različnih oblik delavske praticipacije, med katere sodi tudi svet delavcev, ni rezultat nasprotij med delom in kapitalom, temveč ravno obratno. Temelj je v spoznanjih novejše organizacijske teorije o pomenu človeškega dejavnika za poslovno uspešnost podjetij, čeprav ni mogoče zanikati tudi vpliva nekaterih drugih dejavnikov. Njihov izvor je torej treba iskati v prizadevanjih teorije in prakse za povečanje uspešnosti poslovanja, pri čemer se delo in kapital obravnavata kot dva produkcijska faktorja, ki skupaj ustvarjata dobrine v poslovnem procesu, in ne kot pogodbeni stranki delovnega (“kupoprodajnega”) razmerja na trgu delovne sile z diametralno nasprotnimi cilji.
2. Osnovni cilji delovanja	Uveljavljanje in varstvo pravic in interesov delavcev kot šibkejše stranke v pogodbenem delovnem razmerju s podjetjem kot delodajalcem.	Doseganje večje poslovne uspešnosti podjetja preko izgrajevanja pripadnosti zaposlenih podjetju ter zagotavljanja interesno uravnoteženega upravljanja podjetja.
3. Osnovne funkcije	Zastopanje interesov delojemalcev (“prodajalcev delovne sile”) nasproti interesom delodajalcev (“kupcev delovne sile”) o pogojih “kupoprodaje delovne sile”.	Zastopanje interesov zaposlenih kot enega najpomembnejših produkcijskih tvorcev in ključnih udeležencev organizacije (angl. stakeholders) v procesu sprejemanja poslovnih (upravljalskih) odločitev v podjetju.
4. Narava odnosov med delom in kapitalom, kijih v imenu delavcev ureja	Kljub uveljavljanju modela socialnega partnerstva, s katerim se v novejšem času zamenjuje klasična teorija razrednega boja, ostaja narava odnosov med “kupci in prodajalci delovne sile” zaradi njihovih objektivno nasprotujočih si ciljev na “trgu delovne sile” objektivno antagonistična. Ideja socialnega partnerstva v bistvu propagira le druge metode za reševanje teh antagonizmov, to je predvsem pogajanja namesto razrednega boja. Uporaba borbenih metod reševanja konfliktov namreč (po teoriji iger) pomeni le “igro z ničelno vsoto” namesto “igre s pozitivno vsoto”.	Cilj dela in kapitala je na poslovnem področju isti, to je večja poslovna uspešnost podjetja v obojestransko korist, zaradi Cesarje kljub različnostim in možnim konfliktom med kratkoročnimi interesi na poti k uresničevanju skupnega cilja narava medsebojnih odnosov na tem področju v osnovi neantagonistična.
5. Področje delovanja	Antagonistična sfera odnosov med delavci in podjetjem kot delodajalcem, v katero sodijo predvsem vprašanja, ki se urejajo z delovnopravnimi pogodbami (kolektivnimi in individualnimi) kot temeljnim inštrumentom usklajevanja nasprotujočh si interesov med strankami na trgu (delovne sile).	Sprejemanje upravljalskih odločitev, ki naj ob čim večji možni zadovoljitvi interesov vseh udeležencev organizacije (personificirani kapital, lastniki in zaposleni) zagotavljajo uspešno poslovanje podjetja (neantagonističana sfera odnosov med delom in kapitalom kot dvema temeljnima produkcijskima tvorcema).
6. Metode dela	Objektivno pogojeno nasprotje ciljev pri “kupoprodaji delovne sile” določa točko optimalnega kompromisa tam, kjer bi nadaljnje vztrajanje pogajalskih partnerjev zgolj pri lastnih ciljih povzročilo škodo obema. Osnovna metoda dela so zato pogajanja, ki pa ob morebitni neučinkovitosti “moči argumentov” za dosego sprejemljivega kompromisa ne izključujejo tudi uporabe “argumenta moči”, to je stavke in drugih “borbenih” metod sindikalnega delovanja.	Cilj vseh udeležencev organizacije je isti in skupen, zaradi česar je razumljivo, daje uporaba “borbenih” metod dela izključena. Tudi pogajanja, razen morda glede sklenitve t. i. participacijskega dogovora, v glavnem niso uporabna, kajti pogajajo se med seboj le partnerji z nasprotnimi cilji. Zato pri delavskem soupravljanju pridejo v poštev v glavnem le izrazito sodelovalne metode dela (skupna posvetovanja zaradi predhodne uskladitve interesov glede izbire poti k skupnemu cilju, neposredno soodločanje ključnih udeležencev organizacije pri sprejemanju pomembnejših upravljalskih odločitev itd.). Morebitni spori glede različnih trenutnih interesov pri posameznih poslovnih odločitvah se rešujejo praviloma po mirni poti (arbitraža, mediacija, konciliacija).
7. Koga zastopa	Cilje in interese delavcev kot (v vlogi) delojemalcev (“prodajalcev delovne sile”).	Cilje in interese zaposlenih kot (v vlogi) ustvarjalnih bitij in pomembnega produkcijskega faktorja v poslovnem procesu.
8. Krog zastopanih	Vsak sindikat v načelu lahko formalno legitimno zastopa samo svoje člane.	Svet delavcev lahko formalno legitimno zastopa vse zaposlene v podjetju, ki imajo aktivno volilno pravico.
9. Temeljna vsebina prizadevanj	Uveljavljanje novih pravic iz delovega razmerja, to je, če nekoliko poenostavimo, “višanje cene delovne sile” in varstvo že pridobljenih pravic.	Zagotavljanje (pravočasnega) upoštevanja interesov zaposlenih pri poslovnih odločitvah, ki jih sprejemajo organi podjetja v procesu upravljanja.
Podatki o avtorjih:
Mato Gostiša, diplomirani pravnik in magister organizacijskih ved. Študijski center za industrijsko demokracijo “Studio participatis” (izo-
mije, svetovalka v Inštitutu za razvijanje organizacijskih sistemov — IROS d. o. o. iz Ljubljane
To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis.
Iz gornje preglednice je jasno razvidno, da sindikat in svet delavcev v podjetju resnično nista samo “dve različni (zunanji) obliki iste vsebine”, kot napačno poučujejo nekateri naši teoretiki, ampak gre dejansko za dve vrsti delavskih predstavništev z različnim poslanstvom ter cilji in smotri delovanja. Sindikat načeloma v imenu delavcev ureja antagonistično sfero odnosov s podjetjem (družbo) kot delodajalcem, svet delavcev pa neanta-gonistično sfero odnosov med ključnimi udeleženci organizacije v procesu sprejemanja poslovnih odločitev (upravljanja) v podjetju (organizaciji). Področji dela sindikata in sveta delavcev v podjetju se torej, razen pri nekaterih “mejnih” vprašanjih, ne prekrivata, zaradi česar sta za celovito uresničevanje različnih pravic in interesov delavcev v podjetju potrebna oba hkrati. Zato sindikat v podjetju načeloma ne more početi istih stvari in se ukvarjati z istimi
vprašanji kot svet delavcev in obratno. Zelo priporočljivo pa je seveda dobro in vsestransko (zlasti neformalno) sodelovanje, torej medsebojno spodbujanje in usklajevanje dejavnosti med obema vrstama delavskih predstavništev v podjetju.
Razlog, zaradi katerega mora vsak dober sindikat podjetja zagotoviti izvolitev sveta delavcev in drugih delavskih predstavništev ter vsestransko spodbujati in podpirati razvoj delavske participacije v podjetju, torej ni v tem, da na ta način pridobi dodatno možnost “v drugi preobleki in na novih področjih (upravljanje podjetja) izvajati razredni boj za pravice delavcev”. Razlog je preprosto v tem, da si vsak dober sindikat prizadeva, če je to v njegovi moči, zagotoviti vse, kar je lahko tako ali drugače v korist delavcev. In razvit sistem sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij to vsekakor je.
30. maja 1996
INVALIDI OB DVE NADOMESTIU
Aktiv invalidov Premogovnika Velenje že več kot leto dni pisari na različne republiške ustanove pritožbe o previsoki odmeri dohodnine od nadomestila, ki ga dobivajo delovni invalidi. Gre za nekdanje rudarje, ki si zdaj, zaradi invalidnosti, služijo kruh na lažjem delovnem mestu. Tako prejemajo plačo v dveh delih: v bruto znesku od rudnika za sedanje delo in v neto znesku (nadomestilo) od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot razliko k plači, ko so še delali v jami oziroma na prejšnjem delovnem mestu. O njihovem križevem potu iskanja pravice smo se v rudniku pogovarjali z Valterjem Golobom, predsednikom aktiva invalidov, Dragom Kremžarjem, njegovim namestnikom, Dušanom Zapuškom, socialnim delavcem in Jožetom Kožarjem, predsednikom sindikata Rudnika lignita Velenje.
»Več kot 820 delovnih invalidov Rudnika lignita Velenje se nas čuti ogoljufanih, saj nam je država pri odmeri dohodnine v povprečju odvzela lani in predlani kar dve nadomestili plače,« je ogorčen Valter Golob. Delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo imajo pravice do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo, do poklicne rehabilitacije in do ustreznih denarnih nadomestil. Zato še čutijo še toliko bolj prizadeti.
Po mnenju aktiva invalidov je pravilen izračun davka kot akontacije dohodnine pri delovnih invalidih, ki poleg nadomestila prejemajo tudi plačo na drugem delu, možno urediti le tako, da se v mesečno osnovo dohodnine vštevata oba prejemka, torej plača in nadomestilo plače. Ne pa tako kot zdaj, ko dohodnino plačujejo praktično dvakrat, prvič od bruto plače in drugič od neto zneska. To znese veliko več, kot če bi dohodnino plačevali od skupnega bruto zneska.
Težava je v tem, ker si je sedanjo zakonodajo moč razlagati na več načinov. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje menijo, da je treba razliko v davku oziroma v dohodnini, ki nastane ob združitvi plače na drugem delovnem mestu in nadomestila, v višji osnovi za obdavčitev po progresivni lestvici za odmero pokojnine, odšteti od neto zneska nadomestila, ne pa od bruto zneska tega nadomestila.
»Delovni invalidi smo dvakrat prizadeti,«je povedal Drago Kremžar, ki je bil prej 14 let električar-rudar v jami. »Najprej zato, ker
sta plača in nadomestilo skupaj manjša, kot če bi še vedno delali v jami, po drugi strani pa zato, ker plačujemo od tako dobljene skupne plače višji davek kot pa naši kolegi rudarji, ki delajo v jami.To smo ugotovili z raznimi medsebojnimi primerjavami.«
Sedanji način obračunavanja dohodnine od neto nadomestila pomeni njegovo znižanje, kar pa je navzkriž z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ali drugače povedano, z eno odločbo invalidu določajo nadomestilo, z drugo ga pa odvzamejo. Zakon zagotavlja letno 12 nadomestil.
Valter Golob, predsednik Aktiva invalidov v Rudniku lignita Velenje
Drago Kremžar, namestnik predsednika aktiva invalidov
delovni invalidi pa jih v povprečju dobijo le deset.
Postavlja se vprašanje, ali je sploh možno odmerjati dohodnino od denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu.
Zakoni si med seboj nasprotujejo, nekatere odločbe so pa dvoumne.
Delovni invalidi RLV v šivalnici
AZBEST NE POZNA MEJA
Azbest ne pozna meja - tako bi lahko poimenovali študijsko srečanje o azbestu, azbestozi in varovanju okolja v stari Gorici, ki so ga organizirali sindikati z obeh strani meje, in sicer pokrajinska sekcija združenja ANML (Vsedržavno združenje delovnih invalidov), sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, pokrajina Gorica s sodelovanjem mestne občine Nova Gorica ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90.
Posvet so namenoma priredili v Gorici, saj je odstotek obolenj zaradi azbesta v goriški pokrajini izredno visok. Furlanija-Julijska krajina je ena izmed štirih črnih azbestnih con v Italiji, kjer je smrtnost zaradi pljučnega raka in tumorja na pljučni mreni najvišja. Najbolj ogroženi mesti staTržič inTrst, kjer je smrtnost zaradi azbestoze desetkrat večja od italijanskega povprečja. V zadnjih petnajstih letih je samo v Tržiču zaradi posledic azbestoze umrlo 120 ljudi. O tem sta spregovorila dr. Claudio Bian-
Vključevanje v Evropsko unijo zahteva prilagajanje evropskim normativom za varovanje okolja pred škodljivostjo azbesta. Pri nas na tem področju še precej zaostajamo, saj vlada oziroma ministrstvo za okolje in prostor šele pripravlja ustrezno zakonodajo oziroma prepoved azbestcementne proizvodnje. Zakon je pri nas moč pričakovati šele tik pred volitvami. V Salonitu Anhovo napovedujejo, da bodo konec leta prenehali uporabljati azbest v proizvodnji.
Ko bi v šestdesetih letih sistematično razmišljali o mogočih učinkih azbesta na delavce in verjeli izkušnjam po svetu ter ravnali odgovorno do delavcev, danes ne bi bilo epidemije azbestne bolezni v Anhovem. Ne bi bilo hudih pljučnih invalidov zaradi azbestoze, ne bi bilo umrlih za azbestozo in poklicnim rakom pljuč in rebrne mrene...
V Italiji so namreč že leta 1992 sprejeli zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in uporabo azbesta. Zakon določa pravila obnašanja za prihodnje obdobje. Kljub temu se strah pred azbestom v Italiji še ni polegel. Lani so pravo histerijo povzročili tako imenovani vlaki duhov, ko so se na slepih železniških tirih znašli vagoni z azbestom.
Našteli so jih 2500 z več tisoč tonami smrtonosnega tovora. V
bližini Trsta, pri vasi Prosek, na slepih železniških tirih že nekaj let stoji 26 vagonov z azbestom.
Kot napovedujejo predstavniki tamkajšnjih oblasti, bo odlaganje, skladiščenje in uničevanje azbestnih snovi najzahtevnejša naloga na tem področju v prihodnjih letih. Ob tem kaže povedati, da so v Gorici že nekaj časa zaprte gledališke dvorane, zgrajene iz azbestcementnih izdelkov. Uprava Goriške pokrajine bo pripravila seznam vseh javnih zgradb, ki vsebujejo azbest.
Študijsko srečanje z obeh strani meje pomeni le uvod v vrsto podobnih pobud, ki jih bodo uresničili sindikati v sodelovanju z drugimi ustanovami, da bi pripomogli k izboljšanju delovnih razmer in okolja. Vse večje primerov rakastih obolenj v obratih za predelavo lesa in kemičnih snovi. Naloga sindikatov je tudi ta, da skušajo izsiliti hitrejše uresničevanje in spoštovanje zakonskih predpisov o varstvu na delovnem mestu.
M. F.
chi iz patološkega oddelka goriške splošne bolnice in dr. Zlata Remškar z Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
Že od začetka osemdesetih let število bolnikov z ugotovljeno azbestno boleznijo tudi pri nas nenehno narašča. Skoraj vsi so iz tovarne Anhovo in njene okolice. Zlasti velik je porast na novo odkritih bolnikov, delavcev iz tovarne Anhovo, v zadnjem letu in pol. Po sistematskem zdravstvenem pregledu v tovarni Anhovo so približno 160 delavcev poslali v dodatno diagnostično obdelavo na Golnik, kjer so za večino potrdili, da gre za azbestno bolezen. Danes je v Sloveniji najmanj 350 do 400 bolnikov z azbestno boleznijo iz Anhovega. Zaradi azbesta je do konca lanskega leta pri nas umrlo 78 oseb.
FIDES PADEL V POLITIČNE MREŽE
Fides je padel v politične mreže, ki mu jih je nastavila vlada. Komaj mesec dni po zdravniški stavki je parlamentarni odbor za zdravstvo, družino in socialne zadeve kar brez razprave podprl predlog, da iz zakonskega besedila zakona o zdravnikih črtajo celotno poglavje, ki govori o vrednotenju dela zaposlenih zdravnikov. To je zakon, na katerega je Fides največ stavil. Lepe besede vlade v času stavke zdravnikov, kako bo z zakonom uredila njihov položaj, so tako padle v vodo.
Kako naj si sicer razlagamo odločitev matičnega odbora o črtanju celega poglavja o zdravniških plačah iz zakona brez enega samega glasu, ki bi temu nasprotoval. Ob tem naj spomnimo, daje vladna koalicija zdravnikom, ki so svoj položaj želeli urediti prav z zakonom o zdravnikih, obljubila, da bo podprla sprejetje
zakona v predloženi različici. Zakon bo sicer sprejemal državni zbor, a vendar...
V Fidesu so razočarani in ogorčeni hkrati. Če bodo stvari še naprej šle rakovo pot, so pripravljeni nastopiti še ostreje kot med splošno stavko. Vsaj tako zatrjujejo.
Po drugi strani se zapleta tudi pri uresničevanju aneksa h kolektivni pogodbi, ki gaje podpisal tudi Fides. Gre za drugačno tolmačenje ministrstva za zdravstvo glede poračuna dodatka k osnovni plači v višini 0,9 količnika za pretekle tri mesece. Po mnenju Fidesa bi se morala povečati tudi vrednost drugega dela oziroma dežurnih ur in stalne pripravljenosti. Vse kaže, da bi vlada rada prepeljala zdravnike žejne čez vodo, še posebej zato, ker ima zdaj za vratom napovedano stavko šolnikov. Znano pa je, da ti prav nič ne verjamejo obljubam in zahtevajo takoj konkretne ukrepe.
Dušan Zapušek, socialni delavec v RLV
Jože Kožar, predsednik sindikat
Zakon o dohodnini je naravnan na bruto plačo, nadomestila pa na neto znesek, ki je okleščen vseh prejemkov.
Plačevanje dohodnine od neto nadomestil je v večini primerov boleča točka vseh delovnih invalidov v Sloveniji. Razlike najbolj
občutijo delovni invalidi v steklarstvu, železarstvu, rudarstvu, tekstilni industriji, povsod tam, kjer so nadomestila višja.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani v Sloveniji prejemalo nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu 11.109 delovnih invalidov. Nekateri so zaradi plačevanja dohodnine bolj prizadeti, drugi manj, odvisno od njene višine.
In kako naprej? Aktiv invalidov Rudnika lignita Velenje si že dalj časa prizadeva organizirati skupen sestanek s predstavniki Republiške uprave za javne prihodke in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi skupaj poiskali najboljšo rešitev, kako izračunati da-
vek kot akontacijo dohodnine. 0“
slej so se med seboj pogovarja
•talil®
ločeno, vsak je kazal s PrstonV'[ drugega, zato pogovori niso obro®
nobenih sadov. Za pomoč se bo
obrnili tudi na Urad za invalid6 P vladi, da bi jim organiziral skup6 sestanek.
»Ne nasprotujemo plačevanj dohodnine, ampak le temu, da na® nekorektno znižujejo nadoniestn ki nam po zakonu pripada** J
rekel Valter Golob. Pri tem jih P°
dpira tudi sindikat podjetja.
Gre za strokovno nedorečeno
zakonodaje, ki bi jo morali na U publiški ravni čimprej urediti.c prizadene veliko število delov1
•___i • i i _•	i	i- 
zaradi svoje invalidnosti.
Marija Fran'
ČešM
&
enotnost
Založba ČZP Enotnost
Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana
V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnil' razprodani_______________________________________
(1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča
6.900,00	!
V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:_^
(2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE,	,
KOLEKTIVNA POGODBA	„
avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik	2.400,
(3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS
s statutom ZSSS	1.800,v
(4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI
-	mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela
TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
-	Nadja Cvek	ao
SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRU/P
-	Gregor Miklič	.
URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
-Milan Utroša	2
Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotno
V DC 3111 I |_ll I I CtV_l I I INC ICUIINU IIC1IUCIIC I I Cl IIC13IUV V_Z_I Ui>~-	, j
Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po & 311-956.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo............izv0
priročnika pod zap. št.,(1),
d(o?)
...... izvod(ov) pod zap. št. (2),
...... izvod(ov) pod zap. št. (3) in
...... izvod(ov) pod zap. št. (4).
Naročeno nam pošljite na naslov: ...
M. F
Ulica, poštna št., kraj: ........
Ime in priimek podpisnika: ......
Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Kraj, datum: ....................
Podpis naročnika ......
!
c
>
r
d
d
«
D
11
ft|
i'
1-i
Si
V
aj
it
J«
/a
-!
I
»O
00
flO
te
o«
St,
sO
d
,v)

Bi	Delavska eržetfissi
30. maja 1996
BREZPOSELNI LETIJO IZ REGISTRA
urada je takih oseb najmanj 5.000. Ta podatek je še posebej važen zato, ker je za Slovenijo značilna strukturna brezposelnost, to je neskladje med ponudbo in povpraševanjem, ki jo je moč omiliti s programi preu-sposabljanja brezposelnih.
Ocenjujejo, daje v Sloveniji več kot 50.000 na črno zaposlenih ljudi, med njimi so tudi nekdanji brezposelni delavci. Veliko jih je brez socialnega in zdravstvenega varstva, delo se jim ne šteje v pokoj-
Število brezposelnih, prijavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, upada že četrti mesec zapored. Ob koncu aprila je bilo ^ko že manj kot 120.000 brezposelnih, kar pa je še vedno nekoliko Več kot lani aprila. Podatki so dokaj optimistični, a kaj ko je realnost “Utogo bolj kruta. Manjšo brezposelnost je bolj povzročilo črtanje ljudi
seznama kot pa nove zaposlitve. V minulih letih je na število odja-yijenih vplivalo zlasti večje zaposlovanje, letos pa ugotavljajo, da se izrazito povečalo število črtanih iz razlogov* ki ne pome-hijo prehoda v delovno aktivnost.
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje so samo aprila črtali iz registra več kot 3000 brezposelnih, v štirih mesecih letos pa skupno že voč kot 13.300 oseb. Lani pa je v oelem letu letelo iz seznamov okrog 16.000 brezposelnih. Največ, to je Več kot 4.300, sojih črtali zato, ker Se niso redno oglašali na zavodu.
. §e obsežnejše brisanje brezposelnih lz registra je letos povzročilo izvajanje novega pravilnika o načinu in vsebi-ni vodenj a evidence iskalcev zaposlitve ln evidence o brezposelnih, ki velja °d prvega januaija letos. Gre predv-sern za mnogo strožja pravila vodenja evidence iskalcev zaposlitve, ki mo-tajo po novem dokazovati svojo ak-tivno vlogo pri iskanju zaposlitve. Če se npr. dvakrat zapored ne oglasijo na Zavodu, jih črtajo iz seznama.
Poleg tega morajo sprejeti vsako zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, ki ustreza njihovi izobrazbi in podobno. To so pravi-a 'gre na področju zaposlovanja, ki ■
|'eljajo tudi v Evropski uniji.V končni Jazi pomenijo, da se bo število brezposelnih pri nas prepolovilo. Za Predvolilno obdobje vladajoče koalicije bodo to ugodni podatki.
Nikogar več ne zanima, kaj se bngaja z ljudmi, kijih brišejo s seznama brezposelnih. Gre za tako imenovano »tiho brezposelnost«, ko brezposelni zaposlitve ne iščejo več, ter so izgubili upanje, da jo še najdejo. Po podatkih statističnega
ninsko dobo. Če ne prej, bodo postali velik problem tedaj, ko bo začel veljati novi pokojninski zakon in bo obvezno plačevanje v sklade. Skratka, če se brezposelni ne javi na zavodu, zgubi svoj status in nadomestilo, delodajalcu, ki nezakonito posluje in bogati na tuj račun, pa se ne skrivi niti las, kaj šele, da bi plačal kazen.
Ogroženi moški nad 40 let
Na področju brezposelnosti postaja vse bolj problematična skupina moških, starejših od 40 let. Kot posledica odpuščanja se njihovo število povečuje že od leta 1989. Od takrat do lani je s 15 odstotkov naraslo na 34 odstotkov. Večinoma so to osebe, ki so zaposlitev izgubile kot trajno presežni delavci oziroma stečajniki. Med njimi prevladujejo
Struktura aktivnega prebivalstva (januar 1996)
Registrirano brezposelni 14,4%
Samozaposle ni
12,6%
Zaposleni pri
zasebnikih 5,8%
Zaposleni negospod.
17,0%
Zaposleni v gospodarstvu 50,3%
moški z najnižjo izobrazbo. Gre za povečalo za več kot 14 odstotkov skupino ljudi, ki seje znašla na sa- oziroma za 25.550 oseb. Med nji-mem socialnem obrobju, izključena mi je 24 odstotkov takšnih, ki jim iz utripa vsakdanjega življenja. je prenehalo delovno razmerje za V primerjavi z lanskim štirime- določen čas, 17 odstotkov je trajno sečjem se je v enakem obdobju le- presežnih delavcev, 24 odstotkov pa tos število na novo breposelnih je stečajnikov.
Vse kaže, da bodo sanacija večjih izgubašev, privatizacija ter tehnološka prenova v podjetjih tisti osrednji procesi v gospodarstvu, ki bodo letos sprožili plaz presežnih delavcev. Za letos napovedujejo podjetja od 16. do 17.000 presežnih delavcev.
Vladni projekt za 6.000 presežnih delavcev v 11 podjetjih
Vlada skuša zajeziti priliv brezposelnih delavcev z nekaterimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. S projektom v enajstih najbolj ogroženih slovenskih podjetjih (Tam, Hidromon-taža, MTT, Mariborske livarne, Paloma, Peko, Planika, BPT Tržič, Radeče papir, Cimos in Litostroj), bo okoli 6000 presežnim delavcem na različne načine poskušala pomagati do nove zaposlitve. Še posebej so problematični invalidi, ki jih je okrog 40 odstotkov. Najtežje bo v Mariboru, kjer je več kot 5.000 presežnih delavcev. Projekt »tehta« 4,4 milijarde tolaijev. Našteta podjetja bodo imela prednost pri že objavljenih razpisih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Koliko denaija bo dobilo posamezno podjetje, zdaj še ni znano, saj se razmere v podjetjih precej razlikujejo.
Računajo, da bodo tako za 30 odstotkov presežnih delavcev našli rešitev, še preden se bodo kot brezposelni znašli na zavodu za zaposlovanje, za preostalih 30 odstotkov pa naj bi našli rešitev v šestih mesecih po prehodu v brezposelnost.
V enajstih podjetjih, ki so jih vključili v projekt, bodo zdaj v mesecu dni pripravili terminski načrt za izvedbo projekta.
Vprašanje je, kako bo vlada zagotovila zaposlitev za presežne delavce, za katere poklice jih bodo v šestih mesecih prekvalificirali. Na sveženj vladnih ukrepov za reševanje problema presežnih delavcev je padla senca dvoma tudi zato, ker se vlada predhodno o tem ni posvetovala s socialnimi partneiji, to je s sindikati in delodajalci, ki bi morali sodelovati v takšnem procesu.
M. F.
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 20
^TRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje pro-zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških Spjektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti, njžite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-^82 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun £0101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od s- do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
^ BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. •ermini v juniju.
2. BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteijne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 ret gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste.
8' KRANJSKA GORA-PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-tri-ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
4'MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.700 SIT, polni penzion 3.300 SIT. Ponudbo priporočamol S'POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM.
&• RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-na 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
'■NOVKBRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena
8- BOHINJSKA ČESNICA- privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe,TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov.
■ SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteijne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM.
ČATEŽ - kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno s°lo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem aPartmaja za 4 osebe je 75 DEM.
L ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10%
Popust.
‘•BOHINJ -Zoisova plana - garsonjera za 4 osebe, opremljena kuhinja, t-ona najema 60 DEM na dan.
počitniške zmogljivosti, ki jih potrebujemo
^pdniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-Pucah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski taori za vsa obdobja.
Informacija sindikalnim zaupnikom
objektih 8n*Zv9Ze *vobodnih sindikatov Slovenije imajo^v bo ’ vašem gS’ 5% P°PU*t' 0b|aVite "* ° P°nUd'
B.	DOPUST11996-POLETJE 1996
OD 22.6. DO 5.9.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni, 75 DEM dnevno.
2.	PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan.
4.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust.
5.	PORTOROŽ-LUCIJA-dvosobno stanovanje-dve spalnici, kuhinja, kopalnica, za 4 - 5 oseb. Dnevni najem 110 DEM in turistična taksa.
6.	MORAVSKE TOPLICE-dvo-ali triposteijne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM
-	apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM.
9.	MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa.
10.	NOVIGRAD-KASTANJA-izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje.
Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM
-	bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM
-	lesene hišice za 2,3 ali 4 osebe-nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona
-	hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno.
11.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 26. 7. -371 DEM.
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS sg cene 5% nižje.
12.	OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 82 DEM na dan. Od 16.16. do 22.6., cena 60 DEM.
13.	OTOK CRES - MIHOLAŠČICA - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan.
14.	OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 20 DEM na osebo na dan.
-	primestje PAGA - privatna hiša, apartma za 4 ali 6 oseb: vrt, terasa, balkon, roštilj, zunanji tuš, 300 metrov od peščene plaže -cena 16 DEM/osebo.
-	obrobje PAGA - dvosobni apartma za 4 osebe, kuhinja, kopalnica, balkon; garsonjera za 2 osebi, kuhinjska niša, kopalnica, balkon. Cena 16 DEM/osebo - 250 m od plaže.
PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY - triposteijne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru.
15.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
16.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM.
17.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM - hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM
-apartmaji BON REPOS za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
18.	KRANJSKA GORA - Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke.
19.	RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM.
C.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, objsk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo.
2.	KOČEVSKA REKA - Borovec - Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašern, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
4.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev.
5.	PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avion-ski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM.
6.	ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine.
7.	MALTA-sedemdnevno bivanje na Malti in potovanja z landrove-rji po ostalih delih otoške države. Primerno za maturantske iri absolventske skupine. Cena od 749 do 805 DEM na osebo. Možnost bivanja v hotelih s polpenzionsko uslugo ali najem apartmajev.
8.	LONDON - EURO 96 - polfinalna, finalna tekma evropskega prvenstva v nogometu, odhod 25.6., 7 dni, cena 1.490 DEM na osebo.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
F.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
G.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
H.	VELIKA POTOVANJA
1.	NEW YORK- šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Yi/ashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM.
2.	ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
Nagradna križanka št. 25____________________________________________________________
Rešeno križanko nam pošljite do. 11. junija 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 25-
Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.)- knjižna nagrada.
Rešitev nagradne križanke št. 22:
MARGARETA NEVARSKA, ALEKSANDER BORODIN, RIL, ANK, NARDIN, KK, TEIN, TAKOVO, ODILE, VINKO, ALANI, SVEČAR, KAN, TRS, OLA, ATILA, ESTRADA, RAJNA, ENOS, PAŠ, TERESINA, IKA, NADA, TRUMA, AKANT, AKIS, NADRAST, ETER, MAK, ERVIN, ATREK, TOVARNA, IL, ALARMNA NAPRAVA, ALI, NOSNICA, ASTRA, DESKA, HAL, TACIT, Ul, DRIL, OLT, LI, STOP, N IT ERO I, AJANT, OMEN, TRKAČ, LAR, KREK, LIAONING, RAL, SKOK, K1EL, UM, KIRKA, IMAM, AVTOR, NATIKALO, TAM,
PISARNA, SARA, ALANALDA, NARDA, ETNA, SUE, ILIR, FK, LIDIJA JERKIČ, CARLA, KIN, SALUST,
KAMION, ANAS, RES, ZA, OKRA, RO, AMIN, VANDAL, JS, OSTRINA VIDA, LEGAT, STRIGA, STIK, STENA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 22:
1.	Gregor Rupnik, Šercetjeva 10, 3325 Šoštanj	4. Simona Macarol, SmrtnikovaS, 1000 Ljubljana
2.	Vanja Dobovičnik, Vinska gora 40, 3320 Velenje 5. Franc Zaman, Jedinščica 54, 8000 Novo mesto
3.	Marjan Vadnu, Pod Srnjakom 8, 1380 Rakek	Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
j----------^
(SALOMONOV
UGANKAR

NAGRADNI SKLAD
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
||h Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje |i; za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo.
Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25.
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine!, ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.