SODISCE V KORIST DIMNIKARSTVi Stran 3 LAŠKO BOLJŠE OD UNIONA Stran 24 st. 7 - leto 59 - celje, 19.2.2004 - cena 350 sit UŽITEK V DOBRI KAVI? PRAŽARNA: 03/713-2666 S Najboljše iz klasja. ZAMASKIRANI VISOJ Ponudba velja od 19.2. do 24.2.2004 oz. do prodaje zalog. S PA R ABITURA •PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA EKONOMSKI TE DIFERENCIALNI PROGRAM PRIĆETEK BO 26 februarja 2D04. ■ V POSLOVNI STAVBI INGRAD, La HNIK OB 16. URI va 7, Celje PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7. Celje 1 Tel.: 03Í428 5 5 30 in Q3IA28 55 32 RIIGELj PROTI MAKAROVIČEVI Stran 21 KURILNS *C0 OIL »Ji 03/(902440 NAROČILA Od I. 00 10, ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor | Z milijonom na mesec pa že gre! Javni uslužbenci lahko mesečno zaslužijo več kot predsednik države - Vo dilni z ogromnimi zaslužki tudi na Celjskem ■ UVODNIK Je treba plačat' Da so ceste draga reč, Vedo krajani sleherne vasi. Avtoceste so najdražje, a jih vseeno hočemo imeti. Tudi to, da jih je treba plačati, je vsem jasno. Eden od virov denarja za njihovo gradnjo in vzdrževanje so cestnine. No, tu pa je vsesplošnega konsenza konec. Prepričanja, kakšne cestnine so pravične in kakšne ne, so si povsem nasprotna. Odvisna so od nas samih, od našega položaja in naših potreb. V Sloveniji imamo sedaj zaprt in odprt cestninski sistem. V zaprtem vsak plača cestnino glede na prevoženo razdaljo na avtocesti. Na videz najbolj pravično. Pa niste še nikoli naleteli na zastoje na avtocesti? Mogoče na poti na morje? Ure in ure ste se cvrli v razgreti pločevini, na koncu pa ste morali to mučenje celo plačati - enako, kot da bi se nadvse udobno peljali po prazni cesti. Potem je tu odprt sistem. Bravo, to je ta pravo, pravite vsi tisti, ki lahko vstopate in izstopate tam, kjer ni cestninskih postaj. Krivica, da je ni podobna, pravimo tisti, ki moramo plačati vsak vstop na avtocesto. Dvakrat krivica za tiste, ki ne gredo na avtocesto, pa morajo prenašati hrup, tresljaje in onesnažen zrak na vzporednih, lokalnih cestah, kamor pobegnejo vsi, ki jim je cestnina predraga. Tudi težki tovornjaki. Za njimi ostajajo znane ceste »sama jama«, ker praviloma ob njih ni pločnikov, pa ubogi pešci in kolesarji skoraj ne upajo več na cesto. Krivica. Pa še ni konec. Primerjajmo voznika osebnega avtomobila in voznika tovornjaka. Obema se zdijo cestnine krivične. Prvemu ker ve, da s svojim avtomobilom ne naredi ta-korekoč nikakršne škode na cesti, pa mora plačati več kot četrtino cene, kakršna velja za najtežja tovorna vozila, ki jim priznavajo celo popuste. Krivica. No, vozniki tovornjakov pa se po avtocestah ne vozijo iz svojega veselja, temveč iz potrebe. Naberejo si neskončne kilometre in seveda se jim konec meseca zdi znesek, ki so ga odšteli za cestnine -krivičen. Tako je danes. Jutri (po letu 2008), ko nam napovedujejo popolnoma elektronski sistem cestninjenja in ko bodo vse sedanje vroče razprave o cestninskih postajah in cestninah postale zgodbice, ki se začenjajo z: »Nekoč je...«, jutri torej se bomo lahko vozili po širni Evropi, ne da bi se kje ustavljali. Prevožene kilometre bo beležila elektronika. Ko bomo dobili račun, bomo spet zavpiti: »Krivica!« Brez dvoma bo hudo zasoljen, saj evropska prometna politika ne želi povečevati avtocestnih prevozov. Tovorni promet želi preusmeriti na železnico, ljudi pa v javne prevoze. Ha. Pa se bomo ob nadvse pravičnih cestninah spet vozili z avtobusi. Do takrat pa - jaz sem za ukinitev cestninskih postaj. Vsaj tiste v Slovenskih Konjicah. Sem tam doma. KRATKE-SLADKE ma Hmeljarske »Vsaka vam čast, če boste vzdržali dnevni red in imeli toliko energije, da boste na koncu še zaplesali,« je žalski podžupan Janko Kos nagovoril hmeljarje in tako izdal, da še v domicilu slovenskega hmelja, Žalcu, dvomijo v hmeljarske sposobnosti. Na istem srečanju pa je sekretar za kmetijstvo Ivan Obal vzhi-čeno ugotavljal, koliko hmeljarjev se je zbralo. Še danes ne vemo, ali se je pretvarjal ali pa v resnici ni vedel, da so bili v gasilskem domu prisotni zagovorniki vseh struj, ki bi jih uradna politika menda tako rada združila. mA Pustna Ena izmed nalog pusta je tudi, da opozori na napake lokalne oblasti in jih po svoje skuša tudi rešiti. Tudi zato imamo na Celjskem iz leta v leto več pustovanj, ampak očitno se lokalnih oblastnikov pustne pripombe nič ne primejo. MUH Varno skrita točka Ob otvoritvi sobe za mladoletne žrtve nasilja, ki so jo uredili v Javnem zavodu Socio v Celju, so predstavili tudi projekt »varne točke«, torej prostorov, kamor se bodo pred nasiljem lahko zatekli občani in tam poiskali pomoč in nasvete. Prva varna točka v Celju, na Stanetovi 4, pa je zelo varno skrita, da so na otvoritev zamujali predstavniki policije, ki »varne točke« niso našli. Kako jo bodo našle šele žrtve? MA Žagarjeva postaja Mozirjanka Pust Mozirski med drugim ureja tudi lokalne zdrahe v vseh večjih okoliških podjetjih. Glede na to, da je letošnja prejemnica (pustne) listine o trških pravicah Lidija Žagar, se ji vsaj ni treba bati, da bi mozirski pustna-ki zarohneli še v Gradisu. Če smo doslej verjeli, da se bajne plače (za)služijo le v prestolnici, zdaj lahko le strmimo nad plačami direktorjev zdravstvenih domov (ZD) iz Šentjurja, Celja, Slovenskih Konjic, Steklarske šole Rogaška Slatina in nekaterih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja: Časopis Delo je v ponedeljek objavil lanska mar-čevska izplačila najvišjih plač po individualnih pogodbah v javnem sektorju (gre za bruto zneske), med vodilno šestnajsterico najbolje plačanih v Sloveniji pa so bili tudi vodilni iz proračunsko financiranih ZD Šentjur, Steklarske šole Rogaška Slatina ter zdravstvenih domov Celje in Slovenske Konjice. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je na primer direktorica ZD Šentjur lani marca prejela bruto 1.797.645 tolarjev, ravnatelj Steklarske šole Rogaška Slatina 1.613.541, prvi mož ZD Celje 1.481.386, Slovenskih Konjic pa 1.446.197 tolarjev. Predsednik države se je s svojimi nekaj manj kot 1,5 milijona tolarjev uvrstil šele pred direktorja ZD Celje ... Več kot milijon je lani marca zaslužila še direktorica Upi Ljudske univerze Žalec, slabih sto tisoč manj kot milijon pa ravnateljica OŠ Vran-sko-Tabor. V primerjavi z nekaj manj kot 2,7 milijona tolarjev, kolikor znaša najvišje izplačilo javnemu uslužbencu marca lani, prej omenjeni zneski mogoče res niso tako visoki. V primerjavi z lansko povprečno plačo v državi, ki je znašala okoli 250 tisočakov bruto, ali celo najnižjimi plačami, ki so bile krepko pod 100 tisočaki, pa ... Podatki zavajajo javnost? Nihče od direktorjev ni trdil, da tolikšnega zneska tudi v resnici ni prejel. So pa poudarili, da to niso bile njihove gole redne mesečne bruto plače, ampak so bili v izplačilu zajeti razni dodatki, poračuni. »Objava teh podatkov je nekorektna in zavaja javnost,« pravi direktorica ZD Šentjur Draga Kovač, »saj so v tem znesku zajete nagrade, poračuni.« Podobno nam je razložila tudi v.d. ravnateljice OŠ Vransko-Tabor Majda Piki, ki je sicer to funkcijo začela opravljati šele v tem šolskem letu: »V izplačilu meseca marca lani je bilo zajetih tudi 229.026 tolarjev polletnega poračuna, ki je nastal zaradi spremembe učne obveznosti.« Od ustanov, ki se napajajo izključno (ali vsaj v večji meri) iz proračunov matičnih ministrstev, se razlikujejo zavodi, ki se pojavljajo na trgu in tam dobijo tudi skoraj vsa sredstva. »Mi smo po statusu res javni zavod,« poudarja direktorica Upi Ljudske univerze v Žalcu Franja Centrih, »vendar 90 odstotkov finančnih sredstev dobimo s trženjem naših programov. Moje izplačilo v mesecu marcu lani pa je bilo specifično, ker je vsebovalo dva dodatka. V tistem času sem namreč zaradi reorganizacije opravljala več dodatnih nalog.« Specifičen primer je tudi Steklarska šola Rogaška Slatina. Direktor in ravnatelj Mihael Kolar je pojasnil, da sta bili takrat šola in proizvodnja združen plača pa je bila krita izkljui no iz proizvodnje. Javno preko Ajpesa Za sistem plač v javnen sektorju, torej tistem, ki g financiramo davkoplačeva ci, bi lahko rekli, da je prt cej nesorazmeren. Glavni merili naj bi bili vi1 likost in pomen pravne osi be, ki pa že v primerjavi i; plačil med vodilnima zdrav tvenih domov v Celju in Šen jurju spodletita. Spremen be in dopolnitve Zakona o s1 stemu plač v javnem sekto | ju bodo začele veljati 1. jul ja. Nov zakon določa 65 pl< | čilnih razredov in obljublj! manjša nesorazmerja, kakšn1 pa bodo tudi resnično v pral si, lahko zaenkrat le ugib; mo. Novost, ki razveseljuj (vsaj tiste, ki se zgražamo na bajnimi plačami drugih) p je, da bo Agencija za javndl pravne evidence in storitv (Ajpes) od naslednjega mi seca sprotno objavljala zni ske najvišjih plač, izplačani | v vseh javnih institucijah.. i ROZMARI PETE ' Nova predavalnic« V kleti novega dela celj , ske bolnišnice so odprli no j vo, sodobno predavalnico : spremljevalnimi prostori ' I velikosti preko 270 kvadrat nih metrov. Predavalnica j( do sedaj stala 23 milijono? tolarjev (manjka še nekaj teh nične opreme), ki so jih i celoti prispevali donatorji Bolnišnica primerne preda valnice doslej ni imela, po trebe pa so bile iz leta v let večje. Ministrstvo za zdravs j tvo ji je leta 1995 podelil naziv učni zavod za izvaja nje praktičnega pouka dijâ kov in študentov. M BI O regionalizmu in kmetijstvu Slovenska ljudska stranka je v Preboldu pripravila javno tribuno o regionalizaciji v Sloveniji ter kmetijstvu in podjetništvu po vstopu v Evropsko unijo, ljudje pa so se razgovorih tudi o težavah tekstilne industrije in vse težjem položaju Prebolda. Podobnih javnih tribun bodo v stranki v letošnjem volilnem letu pripra vili še več. »Za regionalizacijo, torej za delitev na 14 regij, se zavze-a Slovenija in to ni zahteva EU,« je na začetku poudaril predsednik stranke Janez Podobnik, podpredsednik SLS n župan Celja Bojan Šrot pa je dodal, da je zmotno zgolj misliti in pričakovati, kaj nam bodo 'regije prinesle, občine morajo razmišljati, kaj lahko same storijo. »Prevzeli bomo odgovornost zase in ne bomo čakali, kaj naj država stori za nas. Dokaz, da je to dobro, je Center za ravnanje z odpadki, ki ga bo imela Sa- vinjska regija, v kateri je 31 občin.« CERO bo sofinanciran iz evropskega kohezijske-ga sklada in je zaradi svoje pomembnosti na prvem mestu pri financiranju. Predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Peter Vrisk je dejal, da je bila Slovenija na področju kmetijstva v pogajanjih uspešna. Kljub temu pa po vstopu v EU v kmetijstvu ne bo rožnato: »Vedeti je treba, da ne bodo vsi preživeli in se bo treba na manjših kmetijah ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo.« Veliko vprašanj so izzvale tudi težave v TT Prebold. »Podpiramo davčno zakonodajo, ki bo stimulirala podjetnike, podpirali bomo takšno zakonodajo, ki bo motivirala tudi starejše nezaposlene, da bodo dobili delo, podpirati pa je treba tudi tiste kraje, ki imajo tradicijo. V Preboldu ne smejo izginiti tekstilna znanja, morali bi sodelovati tudi z ljubljansko fakul- ISKRICA teto za tekstilno oblikovanje. Imeti moraš izdelek, dobre delavce in trg, da izdelek prodaš,« je poudaril Podobnik. Možnosti rešitve za TT Pre bold sta po njegovem dve: da se tovarna vključi v večji evropski ali svetovni koncem in zapolni majhno nišo, ali da na svojem znanju in podjetniških izkušnjah oblikujejo »nova žarišča, nove pod jetnike, nova podjetja.« ŠPELA OSET Morda nas želijo v EU samo zato, ker vedo, da imamo izkušnje z razdružitvijo. JOŽE KARLOVČEC - Št. 7 19. februar 2004 - Upravno sodišče RS je dve »žličici zgodbe, zakaj je koncesijo za opravljanje limnikarskih storitev v testni občini Celje dobilo »djetje Ekos, ki se je na azpis prijavilo skupaj z bimnikarstvom Maribor, Jo vezalo v eno. Razsodilo t, da je tožba Dimnikars-va Celje utemeljena, saj se liestna občina ni dosledno ržala svojih razpisnih kri-tfijev. Odločilne niso bile referen-e, ki jih občina ni priznala imnikarstvu Celje za oprav-anje dela v zadnjih 40 le-h, podjetje Ekos pa je do jih prišlo s povezavo z Dim-ikarstvom Maribor, ampak izpolnjevanje pogojev za pravljanje dimnikarske de-vnosti. Sodišče je namreč gotovilo, da je podjetje Ekos času razpisa na področju imnikarskih storitev zapo-ovalo le enega dimnikarja, ir ni dovolj za opravljanje dejavnosti. En dimnikarje premalo Že v občinskem odloku o rganiziranosti in izvajanju imnikarske javne službe je ivedeno, da mora koncesio-ar izpolnjevati določene po-Dje (zadostno število stro-Ovnega kadra, tehnična )remljenost ...). Tudi v razpisni dokumen-ciji so v mestni občini zah-svali, da mora vsak ponud-ik, ki bi sodeloval pri od- Vabilo na večerjo V prostorih Galerije sodob-e umetnosti in Plesnega va- V Celju se bo v petek ob 17. ti začel projekt Večerja, us-arjalci pa bodo svoje stva-tve predstavili pod naslovom Intika mene mika. Projekt ima medijsko, likov-5, gledališko, plesno, glasbe-o in literarno dimenzijo, v em pa sodelujejo dijaki iz Šol-(ega centra Celje Splošne in rokovne gimnazije Lava ter »klicne in tehniške gradbene •le, pa tudi dijaki Gimnazije elje-Center, Srednje šole za go-instvo in turizem Celje, medin ko se bodo druge Slovénie šole v dogodek vključeva-preko medmrežja. Z Večer-mladi stopajo čez šolski prag, ^postavljajo zavezništvo brez kmovalnosti, se prepuščajo stvarjalnosti in se učijo biva-ja v sožitju z bližnjimi. S celjsko Večerjo želijo opo-priti na izjemno kulturno de-Sčino mesta, sicer pa gre za tóonalni projekt šolske mreže lesco, zato so tudi datum za &erjo določili v času med slo-Enskim kulturnim praznikom psvetovnim dnevom materinš-®»e, ki je 21. februarja. SB To bi morala opaziti tudi občina in podjetje Ekos v skladu z Zakonom o javnih naročilih izločiti. Nadaljevanje? Uradni sklep sodišča je, da se tožbi Dimnikarstva Celje ugodi, odločba župana Mestne občine, s katero je zavrnil pritožbo Dimnikarstva Celje, se odpravi, zadeva pa se vrne občini v ponoven postopek. Kaj bo to pomenilo, v mestni občini še ne vedo. Mogoče se bodo po nasvetu odvetnika pritožili na Vrhovno sodišče RS, vsekakor pa bo o tem odločal župan Bojan Šrot, ki se doslej še ni ukvarjal s tem primerom. Naj spomnimo, da so še novembra lani pristojni na občini poudarjali, da Upravno sodišče RS tako ali tako preverja zgolj postopek izbiranja koncesionarja, ne mora pa spremeniti razpisnih pogojev. Bodo razpisne pogoje zdaj spremenili na občini? In kdo bo v Celju čistil dimnike do ponovljenega postopka? V mestni občini nam zaenkrat še niso znali odgovoriti, saj naj bi Dimnikarstvu Celje kot Dreišniemu koncesionariu KJE SO NAŠI POSLANCI? Lenko ni zadovoljen s Kopačem Dočakali smo odgovor ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) na poslansko vprašanja Franca Lenka, kdaj bodo izvedli ukrepe za večjo poplavno varnost v Savinjski dolini in koliko denarja so doslej vložili v objekte za večjo poplavno varnost na Savinji. Poslanec DeSUS-a ugotavlja, da je bilo po ocenah vodno gospodarskih strokovnjakov na porečju Savinje v zadnjih dveh poplavah (1990 in 1998) za 81 milijard tolarjev neposredne škode, za minimalna nujna popravila, ki bi povečala poplavno varnost, pa bi potrebovali okoli 20 milijard tolarjev. Lenko je v svojem vprašanju ugotavljal, da je minister Janez Kopač na obisku v Celju leta 2001 obljubil prednostno obravnavo porečja Savinje kot najbolj ogroženega poplavnega območje v državi. »V državnem proračunu je bila za leto 2000 načrtovana gradnja uvajalnega nasipa na Savinji, toda, kolikor mi je znano, načrti še do danes niso napravljeni. Znano pa mi je, da je pripravljena študija z naslovom >Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na območju urbanih območij Spodnje Savinjske doline, zadrževanje visokih vod ob Savinji in Šolski na območju Spodnje Savinjske do-line<, vendar MOPE ni pristopil k naročilu izvedbenih projektov, kaj šele k podpisu pogodbe za izvedbo del,« trdi Lenko. Zato je od Kopača želel konkretno pojasnilo, kdaj mislijo v ministrstvu izvesti ukrepe za večjo poplavno varnost v Savinjski dolini, saj »ministrstvo dlje od obljub do sedaj še ni prišlo«. Lenko meni, da je že skrajni čas, da prizadetemu prebivalstvu pojasnijo, kdaj se lahko nadeja večje varnosti pred hudournimi vodami Savinje. Hkrati ga zanima, koliko finančnih sredstev je bilo vloženih v objekte na Savinji za večjo poplavno varnost, brez upoštevanja del in sredstev, ki so bila vložena v sanacijo poškodb zadnje poplave. Na MOPE so v svojem odgovoru zapisali, da po sprejetju Zakona o vodah v juniju 2002 in po ustanovitvi Sklada za vode v oktobru 2002 »intenzivno pripravljamo vse potrebne strokovne podlage, ki so potrebne za izvedbo državnega lokacijskega načrta in pridobitve upravnih dovoljenje za izvedbo ekonomsko sprejemljivih in optimalno učinkovitih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti«. Tako v Spodnji Savinjski dolini pripravljajo državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti. Tik Tožba Dimnikarstva Celje utemeljena [Jpravno sodišče odločilo v prid starim koncesionarjem - Kdo bo čistil dimnike do ponovljenega postopka? daji ponudbe v okviru skupne ponudbe, izpolnjevati vse predpisane pogoje. Izjema so bile reference. Za te so določili, da jih mora predložiti vsaj en ponudnik. A postavka »vsi predpisani pogoji« je zahtevala, da mora vsak izbrani ponudnik izpolnjevati vse minimalne pogoje po- slovne usposobljenosti. Tu je Ekosu spodletelo. V času, ko so se prijavili na razpis, so zaposlovali zgolj enega dimnikarja, kar se višji sodnici Štefaniji Bornšek ni zdelo dovolj za opravljanje dejavnosti v mestu oziroma občini, ki po zadnjem popisu šteje dobrih 49 tisoč prebivalcev. potekla pogodba, nova - a neveljavna - p3 je sklenjena s podjetjem Ekos. Kot zaenkrat kaže, bodo po terenu še naprej hodili dimnikarji iz obeh podjetij, občani pa bodo odprli vrata tistemu, ki bo prvi pozvonil. ROZMARI PETEK Foto: GK KOZERIJA Ne levo, ne desno »Tovarišice in tovariši ...,« je z odra na enem prvih predvolilnih zborov strank v Celju čudovito domačno zazvenel pozdrav zbranim. Ker pa nas pogosto obtožujejo pristranskosti pri poročanju, bomo vzdušje skušali pričarati s pomočjo sodelavcev, ki so na dogodek pogledali z desne, z leve in neopredeljeno. Le tako namreč lahko zagotovimo pogled z vseh strani, kar bo zanesljivo prispevalo k objektivnosti pisanja. Pa še v tem poročanju se bomo omejili le na sporočilnost kulturnega programa, ki ga je z briljantnim nastopom vokalne skupine Cantemus zagotovil organizator. Desni poročevalec: »Kulturni program je ob sicer milozvočnem petju skupine pokazal na vso bedo programa stranke, ki svoje korenine vleče iz zdaj že skoraj petdesetletne diktature. Le kaj so hoteli povedati s pesmijo, y kateri popotnik tava sam po dolgi prašni cesti in si dopoveduje, da nima smisla gledati nazaj. Kako značilno! Še bolj hrepenenja polna je bila uvrstitev pesmi Bitlov - »Can't find me love«. Logično, le kdo bi jih lahko po vseh teh svinčenih časih imel rad. To, da imajo ritem (I've got rhytm) si tako ali tako samo domišljajo, čeprav s preuranjeno izdajo odločb izbrisanim skušajo prav to dopovedati volivcem. Ves ostali glasbeni izbor pa je bil tako ali tako v znamenju zvezd (Vozi me vlak v daljave. Zemlja pleše, Ko boš prišla na Bled). Izzvenel je sanjsko - do- kazuje, da še kar sanjajo o evropskih zvezdah, ki pa jih, vsaj iz Bruslja, zanesljivo ne bodo videli.« Levi poročevalec: »Doživeli smo prečudovit, sporočilnosti poln večer, ki je že z izborom glasbenega sporeda v briljantni izvedbi skupine Canteamus pokazal volivcem, kam in zakaj gremo ter kam in zakaj bomo tja tudi prišli. Zasanjani uvod s pesmijo, v kateri popotnik tava sam po prašni cesti in noče pogledati nazaj, je pokazal, da je stranka sicer sama na svoji poti, se pa ne bo ozirala nazaj, kajti njen pogled je uprt v (svetlo) prihodnost. In ker imamo ritem (I've got rhytm), ni nič hudega, če ne moremo najti ljubezni. Tudi to, da morda nimamo veliko dati, kot pravi pesem Bitlov, ne pomeni nič, saj lahko damo veliko ljubezni in denar ne kupuje ljubezni. Ljubezen pa nas bo, kot so polni simbolike pokazali pevci, z vlakom popeljala med zvezde, tja, kjer pleše ta naš svet. Ko bomo utrujeni sedli na blejsko klopco, pa bomo zadovoljno preštevali evropske zvezdice. Bruselj, pazi se, prihajamo!« Neopredeljeni opazovalec: »Doživeli smo večer, f katerem so pevci nekaj peli, predvsem po angleško, pa tudi slovenski zimze-lenčki niso manjkali. Potem so nekaj malega govorili, nato pa smo nekaj spili in pojedli. Domov sem šel sit.« BRST Franc Lenko pred uradno objavo je program priprave za izdelavo lokacijskega načrta. Izdelan je tudi terminski plan aktivnosti, iz katerega je razvidno, da je gradnja objektov za zadrževanje visokih voda na območju Spodnje Savinjske doline planirana v letih od 2006 do 2009, že letos pa se bodo vzporedno začela ureditvena dela na koritu Savinje, ki se izvajajo na osnovi ločeno pridobljenih gradbenih dovoljenj, po načrtu pa naj bi trajala do leta 2006. Pri urejanju Savinje pod Laškim (Marijagraški ovinek) so uskladili projektno dokumentacijo z vsemi so-glasodajalci, trenutno pridobivajo zemljišča za načrtovani poseg, tako da bodo na MOPE z izborom izvajalca pričeli predvidoma v mesecu marcu, gradnja pa bo v obdobju od julija 2004 do februarja 2005. Zaradi velike poplavne ogroženosti je bil projekt uvrščen v program za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju od septembra do novembra 1998 prizadeli Slovenijo in je del sredstev zagotovljen iz sredstev Rezerve proračuna RS, del pa v programu Sklada za vode v letu 2004-2005. Lani je bila predvidena sanacija visokovodnih nasipov ob Savinji v Vrbju, ki pa ni bila izvedena zaradi postopka na Državni revizijski komisiji enega od ponudnikov (podjetje PUH). Ker s pritožbo ponudnik ni uspel, trenutno poteka podpis pogodbe z izbranim izvajalcem, podjetjem Nivo Celja, ki bo z deli začel že v tem mesecu, so sporočili z MOPE. Franc Lenko pravi, da je dopis ministrstva silno pavšalen, v njem pa po njegovem ni niti enega bistvenega odgovora na zastavljena vprašanja. »Niso uspeli navesti niti tega, koliko denarja so porabili v zadnjih letih za poplavno varnost in koliko ga bodo namenili v prihodnjih letih,« ugotavlja Lenko in napoveduje nova vprašanja za ministrstvo. SEBASTIJAN KOPUŠAR Otrokom, žrtvam nasilja namenjene prostore na Stanetovi 4 v Celju sta v torek slavnostno odprli direktorica celjskega Javnega zavoda Socio Suzi Kvas in predsednica Lions kluba Mozaik Celje Janja Romih. Celje je tako prvo mesto v Sloveniji, ki je mladoletnim žrtvam nasilja zagotovilo prijazen prostor, v katerem bodo lažje spregovorili o svojih bridkih izkušnjah. Povod za ureditev prostorov, ki so hkrati tudi prva tako imenovana varna točka v Celju, je vse več nasilja v družinah, katerega žrtev so pogosto otroci. Ker so policijski postopki po kaznivih dejanjih nasilja nad otroki zelo mučni za žrtve, so v Celju kot prvi v Sloveniji odprli prijazen prostor, opremljen z računalnikom, televizijo, videom, mehkimi igračkami, kockami in mizo za ustvarjanje. Zavod Socio in policijska uprava si v tem prostoru obetata prijaznejše in tudi bolj učinkovito odkrivanje nasilnih dejanj v družini. »To se mora kar se da hitro končati s kazenskimi postopki,« je posebej poudarila tudi višja državna tožilka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto in predsednica Društva tožilcev Slovenije Vlasta Nussdorfer. K temu pa lahko veliko prispeva hiter, pa tudi otroku bolj razumljiv in prijazen predkazenski postopek, in ustanavljanje družinskih sodišč, kar naj bi z delom specializiranih sodnikov pospešilo sodne postopke. »Za tiste majhne, uboge, zlorabljene otroke se mi zdi idealna priložnost, da bi imeli nek prostor, kjer bi bolj sproščeno govorili o dejanjih; okolje, ki bi bilo prijazno kot v vrtcu, in osebo, ki se zna z njimi pogovarjati. Pogovor v uradnih sobah policije je dodatno travmatičen. Upam, da bo sob, kakršna je ta prva v Celju, čedalje več,« je še povedala. Načelnik celjske policijske uprave Edvard Mlačnik je povedal, da je bilo lani na Celjskem 10 posilstev, kar 14 spolnih napadov na mladoletne osebe in kar 21 primerov zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletnimi osebami. In vse to je le vrh ledene gore, saj Direktonca zavoda Socio Suzi Kvas in Janja Romih, predsednica celjskih hones, ki so pomagale opremiti sobo. sta prerezali trak in tako sobo predali namenu. največ nasilnih dejanj v družinah ostaja za »molčečimi zidovi«. »Odkritih primerov pa je vseeno toliko, da bomo prostore uporabljali praktično vsak dan,« je dodal načelnik celjske kriminalistične policije Robert Mravljak. Tatjana Mušič, vodja oddelka za mla- doletno kriminaliteto Generalne polji cijske uprave pa je povedala, da so po licisti v svojih načrtih predvideli ura j ditev primernih prostorov za pogovdj re z otroki še v desetih slovenskih kri j jih, kjer so policijske uprave. I j BRANKO STAMEJČlj Lepotica in zver obdarila celjske dijake Člani celjskega Rotary in Rotaract kluba so v sodelovanju z Društvom ljubiteljev umetnosti Celje minuli četrtek v Narodnem domu pripravili tradicionalni Valentinov koncert, čigar izkupiček (vsakemu po 150.000 tolarjev) so namenili trem nadarjenim celjskim dijakom, Teji Vodlak, Žigi Gričarju, Andreju Gubenšku, in nevladni organizaciji Zavodu Vir iz Celja, ki pomaga pri odvajanju od drog. Na koncertu so obiskovalci prisluhnili mjuziklu Alana Menkena Lepotica in zver v priredbi Gregorja Deleje. Kot vsako leto je iz večera tudi tokrat vela mladost, saj so se predstavili mladi celjski glasbeni in pevski talenti, ki so svoje glasbeno znanje nabirali pri priznanih domačih in tujih glasbenikih. Nastopili so Aleksandra Tehovnik, Polona Dolžan, Boštjan Korošec, Miha Alu-jevič in Aljaž Farasin ob spremljavi Mla- dinskega orkestra 1. gimnazije Celje poj vodstvom Simona Dvoršaka. Rotary klub Celje svoje donacije vsi ko leto deli na treh prireditvah, in sicfl na Valentinovem koncertu, Dobrodeli dražbi in na Dobrodelnem plesu. Pred vsem finančno pomaga celjskemu cel tru Sonček, štipendije in enkratne ď name pomoči pa dodeljuje socialno ogn ženim ali talentiranim mladim dijakotl študentom in umetnikom. Laščani pripravljeni pomagati V akciji darovalcev kostnega mozga, ki jo je v Laškem začel predsednik Moto kluba Goldhorn Mirko Golob, so v začetku tedna zabeležili že 50. Laščana, ki je pripravljen pomagati za levkemijo obolelim ljudem. Najbolj številčno so se, poleg članov Moto kluba Goldhorn, odzvali delavci podjetja Paron Laško. Za odvzem krvi, potrebne za tipizacijo tkiva, se je odločilo devet delavcev, kar je zelo pohvalno. Prijave so dobili še iz Zdravilišča Laško, vrtca, laške in celjske policij-- Št 7- 19. ske postaje ter Izbire Laško, ostali pa so se prijavili individualno. Kljub temu, da je akcija že zdaj (glede na velikost laške občine in celotne celjske regije) več kot presegla številko, ki so jo na odvzemu krvi zabeležili v Celju, pobudnik akcije ni najbolj zadovoljen. »Ne razumem ljudi, zakaj so tako skeptični in včasih še druge odvračajo od tega častnega početja,« razlaga Golob. »Nekateri si celo izmišljajo neresnične podatke, češ da lahko zaradi odvzema kostnega mozga ohromiš. Sploh pa vemo, kako majhna je verjđ nost, da kdo postane nesorodni dan valeč. In če le, nekomu brezplačno p( dariš življenje. Ali ni to nekaj čudoV tega?« Prijave še sprejemajo na telefonsl številki 031/830-683. Klic in vzorec k) mogoče lahko nekomu reši življenj Ali pogled z druge perspektive: obsti ja verjetnost, da boste čez nekaj let đ radi koga od srčnih Laščanov ravno < dobili novo življenjsko priložnost. ROZMARI PETf Včeraj mesarji, danes steklarji. Ko zidovi molčijo V Celju odprli sobo, namenjeno otrokom, žrtvam nasilja - Tudi prva varna točka »Če boste slišali, da sem prišel v neko podjetje, potem vedite, da imajo zelo veliko težav. In da so me tja poslali, da bi jih rešil,« je že pred kakšnim letom de-, jal Emil Štukelj. Bilo je le nekaj mesecev potem, ko so ga novi lastniki Mesarstva Šentjur postavili za direktorja tega podjetja, da bi napravil red in iz vse bolj klavrne šentjurske mesarske zgodbe spet naredil uspešnico. Izjava se je takrat zdela nekoliko napihnjena, saj ga pred tem nismo srečali prav v nobenem od jrótapljajV čih se celjskih pc|J&tij. Gle-desia razmere v gospodarstvu regije pa je bilo priložnosti zelo veliko. Potem pa se je 21. januarja njegovo ime kót strela z jasnega znašjp v sporočilu za javnost, v katerem so iz Steklarne Rogaška naznanili, da je v holdingu Rogaška Crystal zamenjal odstopljenega predsednika uprave Davorina Škrinjariča. Sledilo je skopo pojasnilo, da je »Emil Štukelj samostojni podjetnik, sanator večjih podjetij v celjski regiji« in nič več. Pravzaprav je bila zapisana le še sladkobna in kar nekoliko socialistično-uda miško obarvana izjava, kako mu je v veliko veselje, ker bo lahko delal v takšnem kolektivu, in kako srčno upa, »da nam bodo pretekli uspehi služili kot motivacija za nove delovne zmage.« Ko je zapisoval (ali pa so mu zapisali) te besede, najbrž niti v sanjah ni slutil, da se bo še istega dne v steklarni zgodila »ulica« in da ga delavci, ki jih je nenadoma prešinilo, da so tudi lastniki in je torej podjetje njihovo, skoraj dva tedna ne bodo pustili do novega delovnega mesta. Pa si zaradi tega očitno ni preveč belil glave. Potrpežljivo in tudi samozavestno je čakal, da se bodo strasti umirile. Dotedanje izkušnje, kakršnekoli pač že so, so ga namreč naučile, da pri svojem delu ne moreš biti všeč prav vsem. In da moraš delati reze, ki marsikomu niso po volji. Ne mara, da se o njem karkoli govori ali piše. »Pustite me, naj v miru delam,« roti vsakokrat, ko ga pokličemo na v težkih mukah pri- Emil Štukelj dobljeno številko mobilnega telefona. Preprosto ne želi, da bi ga v steklarski in še prej mesarski zgodbi postavljali na prvo mesto. Ker je, kot pravi, samo človek, ki izvršuje tisto, kar od njega zahtevajo lastniki, banke, zakoni in ekonomska logika. In ker krizno vodenje ni stvar enega samega, ampak skupine ljudi terŠtevilni^ formalnih in neforpjâl-n i h koalicij. Emil Štukelj priznava, da bo steklarna njegov najtrši oreh doslej. ki pa mu ga mor da niti né bo dano streti. Na izredni skupščini pooblaš-,i to pomenilo, da želijo okalne skupnosti ohranitev sedanjega cestnin-ikega sistema, ki naj bi >o njihovem mnenju bil »epravičen.« mreže lokalnih cest. Pomeni njihovo hitro propadanje in bistveno slabšo prometno varnost za udeležence v cestnem prometu, predvsem pešce in kolesarje. Denarja za vzdrževanje te vzporedne mreže cest pa ni. Brez cestnin ne gre Cestnina je namenjena za vzdrževanje in upravljanje avtocest, za financiranje gradnje novih avtocest in za plačilo obveznosti iz posojil, najetih za njihovo gradnjo. Vlada z uredbo o cestnini za določene ceste ter sklepom o določitvi cestninskih cest in višine cestnine določi tudi načine plačevanja cestnine. Do sedaj je cestnina (pri nas in v svetu) predstavljala denarno nadomestilo, ki ga uporabnik avtoceste plača za koristi, ki jih ima z vožnjo po avtocesti v primerjavi z necestninsko povezavo. Cestnina je veljala kot pravično in namensko nadomestilo za višji standard prometnih uslug. Zadnje čase pa se v svetu vse bolj uveljavlja načelo, da naj uporabnik v prometu plača čim večji delež stroškov, ki jih povzroči s transportom ljudi in blaga. Cestnina ni več le instrument financiranja, temveč tudi sredstvo za usmerjanje prometa, torej pomemben ukrep prometne politike države (cestnine uvajajo tudi na preobremenjenih cestah velikih mest). Druge možnosti Za vožnjo po avtocestah je v večini evropskih držav potrebno plačevati cestnino. Sicer pa brezplačnene uporabe cest sploh ni. Njihovo uporabo plačajo ali uporabniki s cestninami ali vsi davkoplačevalci preko davkov. Med predlogi delovne skupine za spremembo sedanjega sistema cestnin so tudi vinjete, enkratno plačilo ob tehničnem pregledu ali dodatek k ceni goriva. Vse te možnosti so že preučili v noveli študije o cestninskem sistemu leta 2001 (po naročilu DARS-a jo je naredil Prometnoteh-niški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze). Stališče Evropske unije, katere članica bo letos postala tudi Slovenija, do t.i. pavšalne cestnine (vinjete) je izrazito odklonilno, če- V Sloveniji je 381 kilometrov avtocest in hitrih cest. Cestnina se plačuje na 316 kilometrih »cestninskih cest«. Z osebnim avtomobilom se je mogoče po avtocesti prepeljati čez vso Slovenijo (od Bazare do Pesnice) za 2.300 tolarjev. prav so se nekatere države, ki doslej cestninskega sistema niso imele razvitega, odločile za uvedbo vinjet kot prehodne faze do uvedbe avtomatskega načina cestninje nja (npr. Avstrija, ki je letos že uvedla elektronski sistem cestninjenja za vozila četrtega cestninskega razreda s ciljem, da v naslednjem koraku uvede elektronski sistem cestninjenja tudi za vozila ostalih cestninskih razredov namesto sedanje vinjete). Bistvena razlika med cestnino in vinjeto je ta, da je cestnina zasnovana na dejanski uporabi avtocest, vinjeta pa na dovoljenem časovnem obdobju njihovega koriščenja. Plačevanje pavšalne cestnine, ki bi ga za uporabo AC plačevali vozniki že ob registraciji, je nedvomno še bolj nepravično od vinjet in prizadene v največji meri domače voznike. V nasprotju z vi-njetami, kjer imajo vozniki še možnost izbire o uporabi AC, je v tem primeru praktično nimajo. Za tuje voznike bi bilo potrebno uvesti vzporeden sistem vinjet. Naslednja možna oblika »plačevanja pavšalne cestnine« je povečanje cene goriva. To bi bilo smiselno samo takrat, ko bi to storile tudi sosednje evropske države. V nasprotnem primeru bi podražitev goriv prizadela predvsem domače voznike. Tujci bi se dragemu gorivu in s tem plačilu cestnine izognili z nakupom goriva pred prestopom meje. Prihodnost je pred vrati Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje je sredi leta 1999 zadolžil pristojna ministrstva in DARS, da zagotovijo, da bodo uporabniki cestninskih cest enako obremenjeni ter da do najkasneje zaključka izgradnje nacionalnega programa avtocest zagotovijo sodoben sistem cestninjenja, ki se v svetu razvija kot sistem elektronskega cestninjenja v pro- DARS je v preteklih letih skoraj polovico zbranih cestnin namenil za gradnjo novih avtocest in za poplačilo zapadlih anuitet. V letu 2003 je s cestninami zbral 27,9 milijard tolarjev. stem toku in ki bo najbolj pravičen za vse uporabnike. Glede na izražena nezadovoljstva uporabnikov glede odprtega cestninskega sistema so pristojni organi (Vlada, Državni zbor) že od leta 2001 naprej sprejeli odločitve o optimizaciji sedanjega cestninske ga sistema. Kratkoročni ukrepi določajo, da do leta 2004/ 2005 zgradijo še dodatne cestninske postaje v bližini obstoječih čelnih postaj (njihovi stroški izgradnje in obratovanja morajo biti manjši od pobrane cestnine do leta 2008). Gre za cestninske postaje Vodice, Vogrsko, Ivančna Gorica, Krtina in Lukovica. Z njihovo izgradnjo naj bi zmanjšali obvoze brez plačila cestnin, prinesle pa bi naj približno 5,6 milijard tolarjev. Dolgoročni ukrep predstavlja vladna zadolžitev ministrstvoma za promet in za informacijsko družbo, da izdelata posebno študijo o možnostih in upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku. Na podlagi te študije bodo do konca tega leta sprejete nadaljnje odločitve o razvoju sistema cestninjenja. Predvidevajo, da bo že prihodnje leto mogoče izvesti prvi testni projekt cestninjenja v prostem toku, z letom 2008 pa naj bi ga vzpostavili na celotnem omrežju cestninskih cest. Preprosto to pomeni, da se bomo lahko vozili po vseh avtocestah Evrope brez ustavljanja na cestninskih postajah, elektronske naprave pa bodo beležile naše prevožene kilometre (podobno kot sedaj ABC). Račun, ki ga bomo morali poravnati, bo neposredno odvisen od dejanske uporabe cestninskih cest. MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ V Sloveniji sta v uporabi odprti in zaprti cestninski sistem, od leta 1995 pa tudi sistem avtomatskega plačevanja cestnine brez ustavljanja vozil na cestninskih postajah (sistem ABC). Danes je uporabnikov tega sistema že več kot 170 tisoč, njegova prednost pa je predvsem v večji prepustnosti cestninskih postaj in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. »Ne samo večina uporabnikov, pač pa se tudi DARS zavzema za čim bolj pravičen cestninski sistem. Temu se najbolj približuje popolnoma zaprt cestninski sistem (avtocesta Ljubljana - (Fer-netiči) - Klanec), s cestninsko postajo na vsakem priključku: v tem sistemu vsak uporabnik plača cestnino glede na dejansko prevoženo razdaljo po avtocesti. Povsem pravičen pa tudi ta sistem ni, saj so pogoji vožnje po posameznih avtocestnih odsekih lahko bistveno različni.« (Andrej Osterman) îrçw GOSPODARSTVO O celi Ingrad VNG tik pred stečajem Celjsko podjetje se poskuša rešiti še z dokapitalizacijo Zaradi stečaja bi šlo na cesto le 10 ljudi V naslednjih treh tednih se bo razpletla usoda celjskega Ingrada VNG. Možnosti sta samo še dve: prva, manj verjetna, je, da upniki in »zainteresirana javnost« dokapita-lizirajo podjetje in ga morda rešijo propada, druga, bolj verjetna, pa je stečaj. Težko je namreč verjeti, da bi bil še kdo pripravljen kupiti delnice propadajočega podjetja ali pa svojo terjatev spremeniti v lastniški delež. In kakšen je scenarij zadnjega poskusa za rešitev Ingrada VNG, v katerem je še ne tako dolgo nazaj delalo preko 300 ljudi, danes pa jih je le 10 in še ti so na čakanju? Uprava podjetja je konec prejšnjega tedna javno pozvala lastnike, upnike in ostalo »zainteresirano javnost«, naj do 10. marca sporočijo, v kakšni obliki in višini so pripravljeni sodelovati pri dokapitalizaciji podjetja. V primeru, da bo interes dovolj velik, bodo na za 15. marec sklicani skupščini predlagali sklep o povečanju osnovnega kapitala za nekaj več kot 813 milijonov tolarjev. Če zanimanja za na- kup novih delnic ali za preoblikovanje terjatev v lastniške deleže ne bo, bodo sklep o dokapitalizaciji umaknili, upravi pa ne bo preostalo drugega, kot da v čimprej predlaga stečaj. Predsednik uprave Samo Štante verjame, da bi doka-pitalizacija lahko uspela. »Če bodo upniki sprejeli ponudbo, bi glede na terjatve, ki jih imajo do Ingrada VNG, lahko zbrali nekaj več kot 800 milijonov tolarjev. Za toliko bi namreč v strukturi virov kapitala morali zagotoviti lastnih sredstev, da bi podjetje tudi dolgoročno lahko normalno poslovalo.« Med največjimi upniki so Ceste-mostovi Celje, Elektrosignal, Merkur in Trimo, torej podjetja, ki so sodelovala že pri lanski prisilni poravnavi in so verjela, da je Ingrad VNG še mogoče rešiti. Drugače najbrž ne bi potrdila programa finančne reorganizacije. Štiri leta prepozno Da se bodo s prisilko znebili vseh težav, je lani ver- jel tudi Štante, ki pa zdaj priznava, da je šlo le za kratkoročno rešitev. Že kmalu po tistem, ko je sodišče potrdilo program poravnave, je namreč podjetje zabredlo v še hujše finančne težave. Ker so želeli rešili vsaj delavce, so jih večino pre-zaposlili v matično podjetje. Štante pravi, da so v Ingrad Koncernu zaposlili 230 ljudi. V Ingradu VNG jih je sprva ostalo 19, danes jih je le še 10. Plače niso dobili že od lanskega avgusta, v delovnem razmerju pa najbrž ostajajo le zato, da bodo v primeru stečaja dobili kaj denarja vsaj iz jamstvenega sklada. Štante, ki je tudi direktor Ingrad Koncema, je prepričan, da bi se v Ingradu VNG za prisilno poravnavo ali stečaj morali odločiti že prej. Podjetje je namreč podkapitalizirano že od leta 2000, poleg tega pa si je v preteklih letih nabralo še cel kup drugih grehov, ki jih prejšnje uprave niso znale ali pa hotele sproti odpraviti. JANJA INTIHAR Steklarji iz Kozjega praznujejo Novi direktor Dekorja Kozje Franci Černelč si kljub težavam in nejasni prihodnosti prizadeva, da bi s sodelavci pripravil skromno, vendar dostojno praznovanje 30-Ietnice podjetja. Jubileja se bodo spomnili v njihovih trgovinah v Ljubljani in v Kozjem. Do konca aprila želijo z zaposlenimi in zunanjimi sodelavci pripraviti nove programe, ki bi bili zanimivi za vse, ki cenijo lepe izdelke iz stekla. »Ob že uveljavljenem programu Gry bomo razvijali tudi prepoznavno sodobno linijo izdelkov, ki jo bomo kombinirali s klasiko. Smo majhna steklarna, ki se mora nenehno prilagajati željam kupcev. Trg je zasičen, zato moramo delati stvari, ki bodo zanimive. To pa znamo in zmoremo,« pravi Franci Černelč. V Dekorju si prizadevajo, da bi čim več mladih ponovno navdušili za delo v steklarstvu, ki ima na Kozjanskem bogato tradicijo. Tudi zato imajo skozi steklarno že nekaj časa turistično pot, na ka- Franci Černelč z globusom, narejenim po njegovi zamisli, ki so ga podarili predsednikoma Putinu in Bushu ob njunem obisku leta 2001 v Sloveniji. Le kako se bo zavrtel Dekorjev globus? teri si je mogoče ogledati ves postopek nastajanja imenitnih steklenih izdelkov, razstavni prostor z najuspešnejšimi unikatnimi in protokolarnimi izdelki ter trgovino. Trenutno imajo v podjetju pozitiven poslovni rezultat in to je dobra vzpodbuda za okoli 100-članski kolektiv. Po tridesetih letih bi bilo zares škoda, če bi ta kozjanski biser zbledel. T. VRABL Napoved po starei Še 41 dni za oddajo napovedi za odmero dohodnine -1. marca tudi po elektronski pošti 5 Najpozneje do srede, 31. marca, morajo zavezanci za dohodnino (lani jih je bilo skoraj 1,2 milijona) vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2003. Napoved bo razen običajnega načina na predpisanih obrazcih, letos prvič mogoče oddati tudi po elektronski pošti. Na podlagi podatkov statističnega urada o povprečni plači za leto 2003 znaša neobdavčljivi del (11 odstotkov povprečne letne plače), ki ga lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, 334.224 tolarjev. Vsem, ki lani z bruto obdavčljimi dohodki niso presegli tega zneska, dohodnine ne bo treba plačati. In kolikšne bodo letošnje olajšave? Invalidom s 100-od- Dohodninska lestvica 2003: SIT SIT 1.508.571 1.508.571 3.017.140 3.017.140 4.525.713 4.525.713 6.034.281 6.034.281 9.051.422 9.051.422 _17% 256.455+ 35% nad 1.508.5711 784.454+ 37% nad 3.017.1401 J.342.628 +40% nad 4.525.7' 1.946.057 + 45% nad 6.034.21 3.303.770 + 50% nad 9.051.42 Po 1. marcu bo namesto na obrazcu napoved za odmero dohodnine mogoče oddati po elektronski pošti z elektronskim podpisom. Spletni obrazec bo na voljo na spletni strani http://edav-ki.durs.si Vir Ministrstvo za finance Vlade RS stotno telesno okvaro bodo priznali za eno celoletno povprečno plačo olajšav ali 3.038.400 tolarjev. Učenci in študenti, ki so delali prek študentskih in mladinskih organizacij, bodo imeli 1.215.360 tolarjev olajšave, starejši od 65 let pa 243.072 tolarjev. Olajšava za vzdrževane družinske člane znaša 10 odstotkov povprečne plače za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega otroka pa se poveča za 5 odstotkov. Za enega otroka znaša 303.840 tolarjev, za dva 759.600 tolarjev, za tri 1.367.280 tolarjev ... Za vzdrževanje motena otroka je priznana olajšavj 1.519.200 tolarjev, kar znj ša polovico povprečne plji če. Poleg splošne 11-odstotn olajšave ter posebnih olajša za vzdrževane družinske čil ne, za invalide ter za starejš in študente, je davčno osno vo mogoče znižati še s 3-oi stotno olajšavo, ki jo drža« prizna za nekatere izdatk( in z olajšavo za sredstva, menjena za prostovoljno datno pokojninsko zavaren nje. JANJA INTIHAlI Orodjarji nezadovoljni s plačami Celjsko svetovalno podjetje Racio razvoj je izvedlo raziskavo o organizacijski kulturi, klimi in upravljanju s kadri v Slovenskem orodjarskem grozdu. Raziskava, v kateri je sodelovalo osem orodjarn in je prva te vrste v Sloveniji, je pokazala, da so orodjarne sicer dobro organizirane, vendar imajo kar nekaj težav, ki zavirajo hitrejše uresničevanje strateških ciljev. V prvi vrsti je to kronično pomanjkanje usposobljenih tehničnih kadrov. . Kot je ugotovila raziskava, so v orodjarnah razširjene vrednote, ki kažejo na cehovsko pripadnost, organizacijska klima je ustvarjalna, zelo malo je fluktuacije in bolniških izostankov. Organizacijska kultura ni pri vseh enaka, saj sta ponekod še vedno v ospredju tehnologija in tehnološki procesi, drugje pa že bolj upoštevajo človeški faktor. Kot v drugih branžah, pa so tudi orodjarji nezadovoljni s sistemom nagrajevanja. JI NAKRATKO Sklicana skupščina Rogaške Crystal Izredna skupščina holdinga Rogaška Crystal, ki jo je v imenu več kot 700 malih delničarjev oziroma zaposlenih že lani decembra zahteval Iniciativni odbor za Steklarno Rogaška, bo 24. marca. Na dnevnem redu bo le ena točka; odpoklic sedanjega in izvolitev novega nadzornega sveta. Predlog za novi 5-članski nadzorni svet je že konec januarja sestavil iniciativni odbor, iz imen pa je mogoče razbrati, da ga je uskladil z državo in bankami. Iz bančnih v kovaške roke V Uniorju so napovedali, da bodo najverjetneje prihodnji mesec objavili namero za prevzem RTC Krvavec. Unior se je o nakupu večinskega deleža v Krvavcu začel dogovarjati že avgusta lani, vendar ni bil pripravljen prevzeti tudi za 1,9 milijarde tolarjev terjatev, ki jih je do centra imela njegova največja lastnica SKB banka. Svet zavoda PETKA šolske storitvene dejavnosti Žalec Ul. Ivanke Uranjek 2, Žalec razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana VII. stopnja ekonomske ali organizacijske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih Mandat direktorja traja 5 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov zavoda s pripisom »za razpis direktorja«. Vse dodatne informacije dobite po tel. 03/713 11 51. Kandidati bodo o izboru obveščeni po opravljenem postopku. Prejšnji teden so delničarji K vavca na skupščini spreji sklep, da bo banka terjatve spi menila v lastniški delež in tem postala kar 90-odstoti lastnica podjetja. V Unior bodo počakali, da se konča vsi pravni postopki v zvezi spremembami lastništva, oa njujejo pa, da bodo na Krva cu potrebna velika vlaganj zlasti v nastanitvene zmogl vosti. Šest zlatih Savinjsko-šaleška območt gospodarska zbornica je že p tič podelila priznanja in dipl me inovatorjem. Na razpis je iz 12 podjetij prijavilo ! inovatorjev s 24 predlogi, pt jeli pa so tudi eno prijavo ' vacije samostojnega podjeti ka. V kategoriji splošnih ini vacij sta zlato priznanje dol la samostojni podjetnik Joi i Bider in Bojan Pavčnik iz po jetja Elpa, v kategoriji profi sionalnih inovacij pa štiri sla pine inovatorjev iz Esotech BSH Hišnih aparatov in Gor nja. Zbornica bo prejemnil zlatih priznanj predlagala ocenjevanje na državni ravt Celjska banka spet prenavlja Banka Celje bo zaradi p« nove 1. marca začasno zapr poslovalnico v Žalcu, vse p sle pa prenesla na druge lola cije. Za pravne osebe bo p< slovala v podružnici Hmeza na Hmeljarski ulici, za přel valstvo pa v začasnih prostori na Savinjski cesti 77. Prav ta) s 1. marcem se obetajo spf membe tudi pri poslovanju Ba ke Celje v Rogaški Slatini. Ba ka bo namreč celotno posl vanje agencije s Celjske ces preselila v nedavno prenovi) no in posodobljeno poslovi nico Rogaška na Kidričevi u gtOil panna i nujMisim okusom GOSPODARSTVO Vse iz Gorenja na enem mestu Gorenje je tudi v Sloveniji niziralo svojo prodajo lobno kot na drugih trgih Evropi. V ponedeljek je v lučah v Ljubljani odprlo ;ovsko-distribucijski centr, v katerem bo slovenskim lupcem prvič na enem meni predstavilo vse svoje iz-lelke. Naložba je vredna ikrog dve milijardi tolarjev. [V objektu, ki so ga začeli gra-(ti junija lani in se razteza na P.000 kvadratnih metrih, za- sedata največ prostora razstav-no-prodajni salon in skladišče. V salonu predstavljajo celotno paleto svojih izdelkov, od bele tehnike do video in av-dio naprav, skladišče, kjer je prostora za 15 do 20 tisoč izdelkov, pa jim bo služilo kot distribucijski center za vso Slovenijo. V Črnučah so še servisna enota za ljubljansko območje in poslovni prostori, kamor bodo iz Velenja in Celja preselili vse prodajne in logi- stične funkcije. V Gorenju so se namreč odločili, da bodo svojo prodajo v Sloveniji organizirali na novo oziroma podobno kot na drugih trgih v Evropi. Sodoben center v Črnučah bo tako odslej njihovo glavno prodajno mesto za kupce na debelo, služil pa jim bo tudi kot izobraževalni center za trgovce kot prostor za promocijske prireditve. V Gorenju pravijo, da so se za gradnjo takšnega cen- tra odločili predvsem zato, ker kupci doslej niso mogli kupiti vseh njihovih izdelkov. V naslednjih letih želijo podobne prodajno-razstavne centre odpreti še v nekaterih drugih večjih slovenskih mestih, vendar pri tem ne nameravajo razvijati lastne prodajne mreže. Kupcem želijo preprosto pokazati vse, kar zmorejo, tudi izdelke prestižnih blagovnih znamk, kot sta Paninfarina in Alux. JI Suša oklestila Sipov zaslužek fempetrsko podjetje ustvarilo za dobro milijardo tolarjev manj prihodka, kot je načrtovalo - Letos še več izvoza v Nemčijo in Francijo Všempetrskem Sipu so si ' leta 2003 veliko obetali, tndar jim je načrte prekrilio vreme. Zaradi suše, ki 'kmetom onemogočila dru-košnjo, povpraševanje kmetijskih strojih ni bi-I tolikšno, kot so pričako-Ui. Drugače se je obrnila idi prodaja novega dopol-ilnega programa. Pluge, jalnike in rotacijske bra-ki jih uvažajo z vzhodoma pa jih le še dode-jo, so namreč zaradi te-IV pri podpisovanju po-)db z dobavitelji začeli tr-z večmesečno zamudo. Zato so s tem programom unesto načrtovanih 600 zaužili le 50 milijonov tolar-f. Končni rezultat vseh laním Sipovih težav je tako le 6 milijarde tolarjev prihod- kov iz prodaje, kar je sicer za štiri odstotke več kot v letu 2002, vendar je kar za dobro milijardo tolarjev manj kot so načrtovali. Dobrih 80 odstotkov prihodkov so ustvarili na tujih trgih. Tudi izid »pod črto« je bil zelo skromen, saj so imeli samo 3,8 milijone tolarjev čistega dobička. Lahko bi bilo še slabše, pravi generalni direktor Bojan Voh, če ob koncu leta ne bi dodatno oklestili nekaterih stroškov. Letos so v Sipu bolj previdni pri napovedih. Prihodke iz prodaje naj bi povečali na 6,4 milijarde tolarjev, kar je za 11 odstotkov več kot lani, čistega dobička pa naj bi bilo okrog 100 milijonov tolarjev. Več prihodka naj bi ustvarili predvsem na račun povečanega izvoza. Pri tem računajo SIP ŠEMPETER 5,3 5,6 i 10,5 3,8 2001 2002 2003 Bf] PRIHODKI IZ PRODAJE (v mrd SIT) ■ ČISTI DOBIČEK, IZGUBA (v MIO SIT) V Sipu letos pričakujejo le 11-odstotno rast prihodkov, dobička pa naj bi bilo toliko, kot so ga načrtovali že lani. zlasti na še večjo prodajo na gu ter v nekaterih državah biv-nemškem in francoskem tr- še Jugoslavije. Vsaj za petkrat Tim postavlja na noge Srbijo Laški Tim bo proizvodnjo ljubljanske Izolirke, ki jo je kupil leta 2000, preselil v Hesto Šid v Srbiji, kjer je septembra lani kupil podjetje Šidal v stečaju. Proizvodnja novi lokaciji bo stekla do konca maja, celotno naložba pa je vredna štiri milijone "rov. Tim bo imel v Šidu kar dve tovarni, in sicer za termoizolacije iz stiropora in za bitu-lenske hidroizolacijske izdelke. Zaposliti nameravajo okrog 50 ljudi, že letos pa naj bi n nov proizvodni obrat prinesel štiri milijone evrov prihodkov. Poleg srbskega bodo iz da pokrivali tudi vse okoliške trge, kar ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo pomeni podjetje veliko pridobitev. Laščani imajo že dlje časa tudi podjetje v Zagrebu, s katerim pokrivajo hrvaški trg, ianovili pa so tudi že podjetje na Kosovu, kjer pa nimajo proizvodnje. Še vedno namreč htajo odločitev, ali še en proizvodni obrat zagnati na Kosovu ali v Makedoniji. JI več kot lani naj bi jim prinesel dopolnilni program. Bojan Voh pravi, da nameravajo letos očistiti proizvodnjo nekaterih nedonosnih programov, iskati so začeli tudi nove posle, povezane z avtomobilsko industrijo. Veliko pričakujejo tudi od novih hčerinskih podjetij v Srbiji in Romuniji, ki sta, prav tako zaradi suše, lani bolj kot ne životarili in si ustvarili precejšnjo zalogo kmetijskih strojev. JANJA INTIHAR Št. 7 -19. februar 2004 - Iz minusa spet v plus Slovenske delnice v preteklem tednu niso izgubljale svoje vrednosti. V obdobju od 6. do II. februarja so padle za skoraj dva odstotka, ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna pa se je negativni trend indeksa obrnil navzgor. Tako je vrednost indeksa SBI20 v ponedeljek znašala 4.154,29 točk. Najprometnejša je bila delnica Intereurope (IEKG), s katero je bilo ustvarjenih dobrih 763 milijonov SIT prometa, vendar je večino trgovanja zavzemala aplikacija Banke Koper (skoraj 700 milijonov). V ozadju gre zelo verjetno za poskus ponovnega povezovanja med omenjeno družbo in Luko Koper (LKPG). Tečaj Intereurope se je tako ob začetnem padcu vrnil na prvotno raven. Izmed pomembnejših delnic je dosegla promet v višini 538 milijonov SIT tudi delnica Petrola (PETG), ki je v začetku prejšnjega tedna sicer padla za en odstotek, a se je proti koncu tedna vrnila na prvotno vrednost. Kot običajno sta bili prometni tudi delnici Krke (KRKG) in Mercatorja (MELR), pri katerih je bil identičen trend. Na začetku tedna padec za skoraj dva odstotka, nato pa vrnitev na začetno raven. Pregled tečajev med 10. in 16. februarjem 2004 Največji donos preteklega tedna med delnicami redne kotacije sta imeli delnici Etola (ETOG) in Radenske (RARG) za 4,82 in 3,46 odstotka, medtem ko sta največji padec zabeležili delnici Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) in Pivovarne Union (PULG). Padec je bil presenetljivo velik: delnice pivovarne so padle za 9,72 odstotka, GPG pa za 12,90 odstotka. Pri delnicah pivovarne so lastniški deleži že dolgo razdeljeni in je bil padec posledica enkratnega posla v višini dobrih 2 milijonov SIT, medtem ko je padec delnice GPG najverjetneje odziv na tožbo enega od malih delničarjev podjetja v zvezi z njegovim kapitalskim preoblikovanjem in kršenjem zakona o prevzemih. Indeksi med 10. in 16. lebruarjem 2004 3,702.05 T Poleg Etola (ETOG) je bila tudi v tem tednu zelo donosna tudi delnica Cetisa (CETG), ki je v obdobju od 10. do 16. februarja narasla za dobrih 6 odstotkov. Kot običajno je pridobila delnica Gorenja (GRVG), katere trend konstantnega naraščanja traja že več kot pol leta. V tem tednu je porast znašal nekaj manj kot dva odstotka in pol. Zanimivo je dogajanje v Slovenskem letalskem prometu. V tem tednu je britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet objavil, da bo s 1. majem letos začel s poleti na progi Ljubljana-London. Prejšnjo sredo so podpisali pogodbo s podjetjem Aerodrom Ljubljana (AELG). Po nekaterih ocenah naj bi po novi progi letno potovalo 50.000 potnikov ob približni ceni povratne vozovnice 45 evrov. Ob tem dogajanju je prišlo do porasta delnice Aerodroma, ki je ob siceršnjem februarskem padanju zrasla za dober odstotek. Slovenske devizne rezerve so konec lanskega novembra znašale 7,76 milijarde evrov in so bile za 5,23 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države, ki je znašal 12,99 milijarde evrov. Lani je Slovenija izvozila za 11,28 milijarde evrov (za 2,9% več), uvozila pa za 12,24 milijarde evrov (za 5,7% več) blaga. mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. roman. jeras@ilirika.si 90,6 FIu Ti I 1 95,9 95,1 i 100,3 AKCIJA NENAVADNI ZBIRATELJI Živi za višave Zbiralec iz Prekope hrani številne podatke o poletih letal s celega sveta Marjan Janežič goji ljubezen do višine. Delal je kot žerjavist, obožuje gore, ima pa tudi veliko strast do letal. Iz tega je razvil zanimiv konjiček, saj že približno osem let zbira vozne rede letalskih družb s celega sveta. Do sedaj je zbral natančno 135 različnih, njegov cilj pa je neomejen: zbrati jih hoče čim več. Vse, kar se tiče letal, je Marjan zbiral že od osnovne šole. Ima cele kupe letalskih revij, na revijo Krila je naročen že od leta 1974, ima pa tudi priročnike z opisi letal. Želel je namreč postati pilot za športna letala, vendar ne loči barv. Kljub temu pa se z letali večkrat pelje, največkrat z ultralahkim letalom, ki ga ima sovaščan v Prekopi. Sicer pa najraje leti s kakšno cessno ali piperjem, ki dosegata od 2.000 do 3.000 metrov višine: »Zato, da se še dobro vidi,« pojasnjuje Marjan. Strast do jeklenih ptic je kljub nezmožnosti ločevanja barv ostala in Marjan prav zato zbira vse, kar dobi v zvezi z letali. Največ pa ima prej omenjenih voznih redov. »Krivec« za ta konjiček je bil vozni red Adrie, ki ga je pred skoraj desetletjem dobil v roke. Potem je začel z daljnogledom spremljati letala, ki so letela nad njegovo hišo, in to počne še danes. »Če so dovolj nizko, vidim celo njihove znake, tako da vem, od katere letalske družbe so,« pojasnjuje Marjan. Vendar Adriin vozni red ni bil dovolj. Pisal je Adrii in tako dobil še vozni red Luft-hanse. To mu je dalo polet in začel je pisati tudi ostalim letalskim družbam, pa tudi na veleposlaništva in konzulate. V njegovi zbirki voznih redov so tako vozni redi letalskih družb s celega sveta, pa tudi nekaj voznih re- NASI GASILCI Iz zibelke gasilstva Vinko Jug, član PGD Žalec, zbira dokumente in pričevanja o preteklosti žalskih gasilcev Gasilsko društvo v Žalcu je med najstarejšimi v Savinjski dolini, velja pa tudi za zibelko slovenskega gasilstva. Začetno pot društva sta v mnogočem krojila prvi načelnik takratne požarne brambe Janez Hausenbichler, tudi oče hmelja, ter Josip Širca, ki je prvi zapisal povelja v slovenskem jeziku. Vse to in še marsikaj o zgodovini žalskega društva, ustanovljenega 13. februarja 1881, v svojih beležkah, zapisih, publikacijah in še marsikje hrani Vinko Jug. »Že zapisnik z ustanovnega sestanka je napisan v slovenskem in nemškem jeziku. Vežbovnik slovenskega gasilskega poveljevanja izpod rok Josipa Sirce, verjetno pa mu je pri delu pomagal brat Risto Savin, je bil natiskan že leta 1899. Verjetno je to posledica 2. slovenskega tabora, ki je bil nekaj let prej, ter zahtev po zedinjeni Sloveniji, ki so v Žalcu padle na plodna tla. Kraj je veljal za narodnjaš-kega,« je pripovedoval Jug, kot zanimivost pa pokazal enega izmed številnih dokumentov, v katerem je zapisano, da je cesar Franc Jožef za žalsko društvo prispeval 100 goldinarjev. Podrobnosti, anekdot in dogodivščin se je v dolgoletnem delu žalskih gasilcev seveda nabralo veliko. Začeli so podobno kot druga društva oziroma takratna požarna bramba, s kmečkimi konji in vodovozom ter ročno brizgalno. Ti pripomočki so bili v Žalcu že pred ustanovitvijo požarne brambe, opremo pa so še kasneje s konji prevažali Srebrnina. rosa trave... modni mat ADAM AS i m vsa srca... n ji................ Celje, Ljubljanska 10 A if'- A ialec, Šlandrov Irg 32 hlapci. V Žalcu so leta 1908 kupili parno brizgalno, ki je sedaj v gasilskem muzeju v Metliki, Žalčane pa še danes boli, ker na brizgal-ni piše, da je »celjska«. Ohranjanje zgodovine Eden prelomnih trenutkov v zgodovini žalskega društva je bilo leto 1960, ko je pogorela hmeljarna. »Požar so gasili gasilci iz cele Slovenije, ker v Žalcu nismo bili dovolj opremljeni. Spomnim se, da so se iz sosednjih društev pripeljali s traktorji, vendar pa je zaradi mraza odpovedala večina opreme. Takrat bi Žalec zgdrel, če ne bi bilo do volj snega. Po tej grozni kušnji so se začeli nakupi raz lične opreme, cistern in podobnega. Čeprav sedaj, ko so društva sodobno opremljena, prav tako prihaja do težav -nekje ni vode, drugje ljudi,« je omenil Vinko Jug in dodal, da danes v gasilstvu veljajo malce drugačne usmeritve, kot so v preteklosti. »Na srečo so društva ustanovljena že v vsakem večjem kraju, kar seveda pomeni velik napredek. Če se spomnim, sva - Št. 7 -19. dov posameznih letališč. Najbolj so mu všeč vozni redi družb iz pacifiških držav: »So najbolj zanimivi, saj so pravi turistični vodiči, njihova letala pa so najlepše pobarvana.« Velikokrat mu letalske družbe pošljejo tudi svoje revije, ki jih sicer berejo potniki na letalu, celo nekaj knjig je dobil, ko so družbe praznovale kakšne obletnice. Nekajkrat je dobil razglednice iz različnih držav, čeprav mu še vedno največ pomenijo prav vozni redi, s katerimi se lahko marsikaj novega tudi nauči: »Za neko državo sploh nisem vedel, da obstaja: Vanuatu.« Rad bi dobil kar največ voznih redov, vendar pa je to vedno težje: »Zato, da imajo letalske družbe manjše stroške, voznih redov velikokrat sploh ne tiskajo več, ampak imajo vse na internetu.« Vsak vozni red je torej še bolj cenjen, vendar pa Marjan še vedno hrani tudi prav vsako kuverto, v kateri je prejel vozni red. Marjan je imel že od nekdaj rad višino. Prav zato je veliko hodil tudi v gore: »V enem mesecu sem bil tudi trikrat na Triglavu.« Sicer pa so mu bolj všeč Kamniško-Sa-vinjske Alpe in Karavanke. Zaradi težkega poklica si je tako poškodoval hrbtenico. da se je moral invalidsko upo, kojiti, zdravnik pa mu je pre povedal tudi hojo v hribe. T« ga zelo žalosti: »Še panora me na avstrijski televiziji n| morem gledati, ker mi je ta! ko hudo, da ne morem hodi ti v hribe.« Dolgo časa je igral harmo! niko, s katero je popestril vej kot 150 ohceti in ostalih vej selih dogodkov. Je tudi gasi lec in član Prostovoljnega ga silskega društva Prekopa. jI ŠPELA OSE' Pišite nam! Predstavljamo ljudi, ki svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jil lažje našli, se na vas, bral ce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sam med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nan pišite, sporočite ime in na slov zbiralca in z veseljeir bomo prišli pogledat nena vadno zbirko ter jo pred stavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Ma rina Drobež, Prekopa pri Vranskem. Nagrado do prejela v oglasnem oddelku na še hiše. bila v Žalcu po vojni dva mlada šoferja, danes pa mora imeti društvo vsaj 10 šoferjev, ki znajo upravljati s črpalnim sistemom, cisterno, delati z lestvijo, dihalnimi aparati... Skratka, pri vsakem gasilcu je pomembno znanje. Tudi zato trdim, da so se časi spremenili.« Vinko Jug, rojen v središču Žalca, je v gasilske vrste stopil po drugi svetovni vojni. »Nisem bil toliko gasilec, bolj strojnik in šofer. Gasilski avto je bil reševalni avto, pa tudi za ohcet ali veselico smo ga uporabili. Poleg gašenja smo delali še marsikaj. Po vojni, na primer, je pevovod-ja Franjo Rizmal pod okriljem gasilcev ustanovil pevsko društvo. Sredi petdesetih, ko v Savinjski dolini še ni bilo namakalnih sistemov, smo po politični komandi gasilci v izjemno sušnem letu zalivali hmelj. Seveda smo uničili večino platnenih cevi ...« se je prešerno nasmejal eni izmed mnogih dogodivščini Jug, ki je bil najprej zaposlen v žalskem IHP-ju, vendar je večino delovnega časa preživel v Hmezad Kmetijstvu. Z zbiranjem dokumentov in pričevanj o delu gasilcev se je Vinko Jug začel ukvarjati po upokojitvi. »Še sam vem, da ko smo bili mladi, smo bili butasti - šele starejši uvidiš, da je škoda, če pričevanja, zapisi ali dokumenti niso ohranjeni. Na srečo se je tudi iz predvojnega dogajanja ohranilo veliko podatkov, saj so gasilci skrili dokumente v tedanjih gasilskih prostorih pod premog. Iz vseh gradiv sem napisal kroniko žalskega društva z različnimi podatki, da jih bodo mladi lahko uporabljali.« URŠKA SELIŠNIK Vinko Jug Za »naj« desetino V tej rubriki predstavljamo gasilke in gasilce, ki vašem kraju še posebej priljubljeni, zanimivi, uspešni, polni izkušenj in prigod ali pa kako drugače pomembni za dogajanje v vašem okolju. Predlagajte, koga bi želeli videti na tej strani in obiskali bomo tiste, ki bodo dobili največ: vaših glasov. To pomeni, da bomo sestavljali tudi lestvico z vašimi predlogi oziroma glasovi in na koncu akcije dobili desetino »naj« gasilcev in gasilk. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in med pošiljatelji bomo vsak teden izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC. Tokrat je to Jožica Ilijevec, Huda jama 4, Laško. Nagrado dobi na oglasnem oddelku naše hiše. NAŠI GASILCI Glasujem za:.................... Stanuje: .......................... Aktiven v gasilskem društvu: Moje ime in naslov: ........... Optimizem kljub surovosti časa Tangice Pike Božič so bolj pomembne kot brezposelnost - Naši učitelji niso usposobljeni za 21. stoletje Manekenka, igralka, matema-ličarka, novinarka, publicistka, univerzitetna profesorica, ampak da je predvsem mama in babica, pove zase Manca Košir. Je ženska, ki preseneča s svojo duhovnostjo, pozitivnim pogledom na svet in, kot se zdi, nenehnim op-limizmom. Kljub optimizmu pa ostaja kritična. Kritična predvsem do časa, ï katerem živimo in delamo. Današnji čas kritično opisuje tudi njena tadnja knjiga, ki je izšla lani, z naslovom Surovi čas medijev. Pravi, ia je naslov primeren: »Živimo v tes surovem času. In ta surov čas je Ivojno surov. Prvo surovost lahko ridimo, kako mediji obravnavajo judi - zlasti rumeni tisk, komer-šalne radijske in televizijske podaje. Ni pomembno, ali se res do->ro sliši, če je res kdo nekaj slabe-ja naredil, pomembno je, da smo >dkrili novo afero; ni pomembno, jpbomo uničili neko življenje, ker 5e bomo povedali resničnih reči, (omembno je, da sem spet jaz glavni n da sem spet nekaj zakuhal. Zelo Itrov je ta čas, ki zahteva vedno bve zgodbe, vedno nove afere, vedlo nove škandale zato, da se medi-Fdobro prodajajo. Za to so v enači meri odgovorni uredniki in no-finarji kot seveda tudi kupci in upo-abniki teh medijev. Če ne bi upo-àbljali medijev, jih ugasnili, izklo-Hli, ne imeli naročenih televizij in ako naprej, potem bi bilo seveda lugače. Eden mojih najljubših štu-fentov Miro Petek me je opozoril, ja je medijski čas surov tudi v dru-Jem smislu. Povedal mi je, kako Šrdo ravnajo danes, odkar je kapi-Slizem, z novinarji v redakcijah. Bidenti mi povedo, da mladi no-»inarji ne dobijo služb za nedolo-Sen čas, če imajo pogodbe, so bed-I» plačani ali pa še pogodb nima-o. In včasih, če vedo, da je kaj nee-ično. nemoralno in rečejo: 'Tega az ne bom naredil/a,' jim reče ured-lik: 'Bo pa kdo drug, saj jih je pred tati pet.' Na ta način ne bomo prišli io kakovostnega novinarstva.« Problem medijev je tudi ta, da ahko predstavijo dogodek tako, rot so si sami zamislili, in ne nuj- 10 tako, kot se je resnično zgodi-o. Ali potem sploh še potrebujejo medije v tej informativno-ob-'eščevalni funkciji? Sedaj še bolj potrebujemo občila, ki informirajo, analizirajo si-tacijo, argumentirajo in kažejo laše res pomembne probleme. Za-îotovo je veliko večji problem brezposelnost kot to, ali je imela Pika Božič tangice ali je bila brez spodnjih hlačk. Ampak če boste gleda-1 število zadetkov, kaj je bolj pomembno za množična občila, se to izkazalo, da imajo komercial- 11 mediji raje zgodbo, ali je imela ^ngice ali jih ni imela, kot da bi Opravljali o resnih rečeh. Am-^k temu ne bo vedno tako, ker živimo v slabih, težkih, surovih časih in ljudje potrebujemo informacije, analizo in argumente, zato da bomo znali politično drugače, ustrezneje ravnati in bomo bolj odgovorni državljani. Če državljan nima informacij, je demokracija lažna demokracija. In jaz trdim, da slovenska država ni pravna država in da je ta demokracija dostikrat papirna demokracija ali demokracija na papirju, ni pa to demokracija kot sistem, ki posluša in dopušča drugačne glasove, druga mnenja, manjšine, prizadete, hendikepirane, drugačne spolne prakse in tako naprej. Manjka nam odpiranje javnih prostorov za res pomembne razprave in pomembne informacije. Verjetno pa bi bilo treba tudi bralca, poslušalca, gledalca izobraziti, kako naj spremlja medije. Vi se zavzemate za uvedbo šolskega predmeta vzgoja za medije, ki naj bi uredil prav to. Res je. Če je človek selektiven in zna medije brati, ne bo nasedel. Slovenci pa nismo bili vajeni komercialnih občil in ne znamo reagirati. Dostikrat slišim kakšno veliko traparijo in rečem, kako pa veste, da je to res? 'Ja, saj sem po radiu slišal, saj je v časopisu pisalo.' Ljudje enostavno ne znajo brati medijev in zato je medijska pismenost tako pomembna. Mi smo uspeli spraviti ta predmet v sedmi, osmi in deveti razred devetletke, ampak nesreča je, da učiteljev, ki vodijo predmet, ne učijo na Filozofski fakulteti, kjer učijo pedagoge. Najprej morajo namreč biti učitelji tisti, ki bodo to znali. Pri nas še vedno vzgajajo učitelje, ki imajo znanje za učenje prve polovice 20. stoletja, mogoče najboljši druge polovice, za 21. stoletje pa naši učitelji in profesorji sploh niso usposobljeni, zato je šolstvo dostikrat tako katastrofalno. Vi ste sicer univerzitetna profesorica, čeprav ste svojo kariero začeli kot manekenka in igralka. Ali sta vas ta dva poklica kdaj zaznamovala tako, da vas kasneje niso dovolj upoštevali, predvsem pri novinarskem delu? Zaznamovalo me je kot študentko, ko so me profesorji poznali kot filmsko igralko in manekenko. Spominjam se, da smo pisali kolokvij in sem pisala nezadostno in bila sem zelo presenečena. Moja dobra prijateljica je opozorila profesorja: 'Tisti, ki smo od Mance prepisovali, smo dobili osem, devet, ona je pa pisala nezadostno.' Profesor je priznal, da ni niti prebral mojega kolokvija, češ škoda mojega časa za take butaste manekenke. Potem me je na izpitu dolgo časa zasliševal in mi dal odlično, tako da sva postala prijatelja. Kot novinarka ne morem reči, da bi se vlekla kakšna stereotipna predstava o tem, da sem bila včasih igralka in manekenka, kveč- jemu sem imela veliko prednost v kulturnem prostoru, ker sem poznala toliko ljudi. Igrala sem na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, eno glavno vlogo v polurnem albanskem filmu, tako da sem poznala res veliko igralcev, režiserjev, pisateljev, pesnikov in to je bil moj plus, ki sem ga izrabljala v novinarske namene še dolgo časa. Je pa res, da najbrž nisem bila poklicana ne za manekenko ne za filmsko igralko. Manekenka oziroma fotomodel sem bila preprosto zato, da sem lahko študirala in preživljala družino, ker so bili to moji osnovni dohodki. Filmska igralka pa sem bila bolj po naključju, čeprav sem vesela, da sem lahko igrala v tako lepem filmu, kot je Breza in še nekaterih drugih. Pred kratkim je bilo v eni izmed revij zapisano, da bi bili dobra evropska komisařka. Ste razmišljali kdaj o bolj politični funkciji? Bila sem ena od aktivnih udeleženk osvobajanja Slovenije oziroma osamosvajanja v krogu Nove revije. In potem je bilo avtomatično, da ko se je Slovenija zgodila, da smo bili vsi povabljeni k sodelovanju. Najprej so me povabili, da bi postala članica predsedstva. Ko sem o tem razmišljala, je moj notranji glas rekel ne, predvsem pa je rekel moj otrok ne. Takrat je Tina namreč hodila še v osnovno šolo in je rekla, da noče imeti članice predsedstva za mamo in jaz sem spoštovala njeno mnenje. Potem so me spet hecali pri vsakih volitvah in zdaj me ponovno sprašujejo, če bi šla v politiko. Če bi se zgodil čudež in bi se ustanovilo neko novo gibanje, ne stranka, recimo gibanje, ki bi se res zavzemalo za sočutje, za človeško solidarnost, potem mogoče. Jaz imam še vedno te komunistične in krščanske principe globoko v svojem srcu: pomagati sočloveku. Strašno me priza-deneta revščina, brezposelnost. Za te ljudi bi se zagotovo zavzemala, ampak nikoli več tako, da bi sama orala ledino. Če bi se zgodilo neko gibanje ali pripravljalni odbor ali če bi ustanovili listo kulturnikov za to, da bi v parlamentu imeli svoj avtentični glas, sem takoj pripravljena iti na to listo in najbrž bi celo prišla do parlamenta. Tako da ne rečem ne, s politiko pa ne. In zdi se mi, da je narobe, da imamo stereotip 'Politika je kurba oziroma tisti, ki se ukvarjajo s politiko, so taki.' Potem pa se tisti, ki niso taki, ne ukvarjajo s politiko in to je slabo. S politiko se morajo ukvarjati pametni, razumni ljudje, ki niso egocentrični, ki niso zagledani vase in v svojo dobrobit in svojo rit, ampak jim je mar za ljudi in jim je mar za deželo, v kateri živijo. To pa sem zagotovo jaz. ŠPELA OSET Foto: NATAŠA MULLER INFORMACIJE EVROPSKE UNIJE Kam z našimi Največji del v ustvarjenem bruto domačem proizvodu držav članic Evropske unije (EU), ki delujejo v notranjem trgu, predstavljajo storitve. Prav zato je ena od štirih svoboščin tudi prost pretok storitev. Predstavili smo že ostale tri: prost pretok blaga, oseb in kapitala, tokrat pa vam predstavljamo še prost pretok storitev. Prost pretok storitev pomeni, da znotraj EU za kakršne koli storitve - transportne, turistične, finančne, gostinske -ni več meja. Ni več nobenega carinskega nadzora, necarinskih zaščit, ampak je storitvena menjava med članicami EU povsem neovirana. Takšna ureditev je pospešila gospodarsko rast, konkurenčnost in nastajanje novih delovnih mest v storitvenem sektorju. Prost pretok blaga in kapitala bi bila brez smisla, če ne bi mogli svobodno izbirati na področju storitev. Prost pretok storitev pa je tesno povezan s prostim pretokom oseb. Pri prostem pretoku storitev namreč velja, da lahko neko podjetje ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki jo sicer opravlja v domači državi, brez omejitev in pod enakimi pogoji tudi v tujini oziroma v ostalih državah članicah. Načelo prostega pretoka storitev temelji na pravici do ustanavljanja in pravici do opravljanja storitev. Obe pravici sta si zelo podobni, razlikujeta se le v tem, ali posameznik opravlja svojo dejavnost za določen ali nedoločen čas. Pravica do ustanavljanja predvideva časovno neomejeno opravljanje dejavnosti na ozemlju druge države članice in zato zagotavlja tudi pravico do nastanitve, medtem ko svoboda opravljanja storitev ureja zgolj začasno opravljanje gospodarskih dejavnosti v državi, kjer oseba ali podjetje nima stalnega sedeža. Priznavanje poklicnih kvalifikacij S prostim pretokom storitev je tesno povezano tudi medsebojno priznavanje kvalifikacij, ki jih posameznik pridobi v eni državi in morajo biti primerljive s sistemom kvalifikacij v državi, v kateri bi rad opravljal storitev. Poklicna kvalifikacija zajema poklicno, strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo in poklicno usposobljenost, skratka vse, kar je kandidat pridobil po programih izobraževanja in usposabljanja v EU, na podlagi katerih je pridobil pravico do oprav- ljanja določenega poklica oziroma poklicne dejavnosti v EU. Sem pa seveda sodijo tudi poklicne izkušnje, ki jih je kandidat pridobil pri opravljanju poklica oziroma poklicne dejavnosti v okviru EU. Kdor bo torej hotel opravljati neko dejavnost v drugi državi članici, bo šel skozi preverjanje, kakšne poklicne kvalifikacije ima. Pri tem pa je treba vedeti, da programi izobraževanja in usposabljanja niso enakovredni (o tem bomo govorili v eni od prihodnjih številk). In tudi Slovenija jih ne bo obravnavala enako. Tako bo na primer razlika, ali je nekdo študiral na ljubljanski oziroma mariborski univerzi. In to razlikovanje bo veljalo za prav vse poklicne kvalifikacije, pridobljene v različnih državah v različnih izobraževalnih ustanovah. Na primer: učitelj, ki dela v Nemčiji in ima tam opravljen strokovni izpit, bo lahko učil v Sloveniji, seveda, če bo opravil izpit iz slovenščine, strokovnega izpita pa mu v Sloveniji ne bo treba opravljati. Učitelj iz Italije, z opravljenim strokovnim izpitom iz Italije, pa bo moral poleg slovenščine opravljati še slovenski strokovni izpit, ker strokovni izpit v Italiji ni primerljiv z našim. O priznavanju poklicnih kvalifikacij državljanom EU, ki so pridobili kvalifikacije v EU in želijo v Sloveniji opravljati določen reguliran poklic oziroma regulirano dejavnost, govori zakon, ki je bil sprejet leta 2002. Ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Postopki se bodo začeli izvajati ob vstopu Slovenije v EU. Še lažji pretok storitev, kar se tiče kvalifikacij, pa prinaša sprememba obrtnega zakona, ki naj bi začel veljati marca. ŠPELA OSET »Daj na kratko, da bo dolgo.« Konkurenčna prednost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. MPO je poslovno omrežje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS. Prednosti omrežja MPO PRIHRANEK klici znotraj MPO so cenejši od ostalih znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS: v paketu MPO-V: 2,78 SIT/min, v paketu MPO-M: 4.78 SIT/min ENOSTAVNOST kratke MPO številke so lahko identične vašim internim stacionarnim telefonskim številkam NADZOR UPORABE za različne posameznike ali skupine določite sezname prepovedi in dovoljenj PRILAGODLJIVOST strukturo MPO ob vklopu prilagodimo individualnim željam in potrebam vašega podjetja Člani omrežja MPO se po vsej Sloveniji kličete s poljubno izbranimi tri ali večmestnimi številkami po enotni ceni za vse dni v letu: v paketu MPO-V za 2,78 SIT/min, v paketu MPO-M pa za 78 SIT/min. Za sklenitev svojega omrežja znotraj Mobitel GSM/UMTS so dovolj že tri naročniška razmerja, vanj pa lahko vključite vsa že sklenjena in/ali nova naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS. Podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki želite v celoti izkoristiti prednosti Mobitelovega omrežja, priporočamo paket MPO-V (ima že vključene vse storitve ter brez naročnine še HSCSD), tistim, ki potrebujete predvsem cenovno ugodno rešitev medsebojnega komuniciranja, pa MPO-M. Če se odločite za prehod iz rednega naročniškega razmerja v MPO, podaljšate ali sklenete naročniško razmerje MPO za 18 rr lahko po posebej ugodni ceni kupite mobitele. Nokia 6600 Sony Ericsson Z600 Sony Ericsson T230 BenQ Athena 60.000 SIT 35.000 SIT 3-500 SIT 3-500 SIT Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, —- Št7 ,9-,"0M EVROPSKE KAKOVOSTI m* Pustno ^Wvesélje! Prihaja pisani pustni čas. Za vas smo na Planetu Tuš Celje pripravili pisani pustni program: otroško pustno rajanje 21 2.. med 9. in 19. uro. pustna tržnica s pustnimi dobrotami, 2'. 2, med 9. in 19. uro. 22.2., med 9. in 13. uro ter 23.2. in 24.2. med 9. in 19. uro. veliko pustovanje v torek 24.2.. i ansamblom Dori ob 15 uri, Veselimi Štajerkami ob 17. uri in še već... pokop pusta 25.2. v avli Planeta Tuš ob 17. uri. Starii pripeljite svoje otroke v varstvo v igralnico Oslarija, kjer se lahko vsak dan v tednu igrajo s svojimi vrstniki. Otroci lahko ustvarjate tudi v otroških ustvarjalnih delavnicah, /sak petek • iik med ,n '9-m in vsak0 tobolo med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. JglitWw Kakovostno preživite čas tuđi v času zimskih počitnic med 23.2 in 27. Z na zimskih počitniških ustvarjalnih delavnicah Vabljeni na vesele in ustvarjalne pustne dni v Planet Tuš Celje! Več Informacij ga Jelki Žafran, tel. 03/« 41 OH www.planet-tus.com INTERSPAROVO SRCE ZA VALENTINOVO Pisani pustni čas na Planetu Tuš Celje Od 15.2. do 15.3.2004 Pivovarna Laško razdelila 100 snow-boardov V sončnem nedeljskem •dopoldnevu je Pivovarna Laško na Rogli zaključila nagradno igro Bandidos jesen 2003 in izžrebancem podelila 100 snovv-boardov, 500 brezrokavnikov in 1000 nahrbtnikov. Zaključno prireditev so popestrili z različnimi tekmovanji in igrami na snegu. Zabava navdušenih obiskovalcev zgornje postaje smučišča Uniorček, kjer je prireditev potekala, se je tako z Bandidosi in Pivovarno Laško zaključila šele pozno popoldan. *s> NPXQ cT X ÇWJV Jj NEPREMIČNINSKI URAD - Potrdila o zemljiškoknjižnem stanju nepremičnin (dokazilo o lastništvu) - Priprava vseh vrst obrazcev in vlog ter prodaja upravnih in sodnih taks - Pridobitev geodetskih posnetkov ter mapnih kopij - Izdelava zemljiškoknjižnih predlogov za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo - Izvedba postopka in priprava za vpis etažne lastnine - Sodne cenitve nepremičnin - Priprava pogodb (kupne, darilne, menjalne...) - Zastopanje in svetovanje pri prometu z nepremičninami Cvetje, pesem, smeh, ljubezen - tako bi lahko na kratko opisali valenti-novo v Intersparu. Praznik ljubezni in prijateljstva je v osrednjem prostoru naznanjalo čudovito srce, narejeno iz skoraj sto rdečih balonov. V tem toplem vzdušju so obiskovalce Inters-para s pesmijo pozdravili otroci dveh osnovnih šol, Lave in Hudinje. Osnovnošolska zborčka sta prepevala ob spremljavi tolkal, program pa so popestrili recitatorji in mladi glasbeni talenti - flavtistki, kitaristka, ksilofo-nisti, solopevci. Navdušeni gledalci so ob koncu prireditve prejeli nageljne, otroci pa nam niso zaupali, komu bodo poklonili srčke, ki so jih po prireditvi izdelali v valentinovi delavnici. Inšpektorji slabo vidijo? Nđ kup gradbenih odpadkov in zemlje, ki sega skorajda do Šmartinskega jezera, krajani Šmartnega v Rožn dolini opozarjajo že nekaj časa (ludi s protestnimi zaporami). Po njihovem tako velik nasip ne bi smel zra-sti kar na črno, pristojna inšpekcija pa do sredine decembra ni opazila nobenih kršitev. Prvi ogled je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, območna enota Celje, opravil leta 2000, ko je investitor Simon Agič začel z uravnavanjem terena. Nasi panje zemljišča z gradbenimi odpadki je bilo, po njihovil podatkih, opravljeno pred marcem 2003, ko Pravilnik ravnanju z odpadki še ni bil v veljavi. Lani decembra pa j pristojna inšpekcijska služba našla le 60 kubičnih metro na novo pripeljanih gradbenih odpadkov, zaradi česar si zoper kršitelja uvedli inšpekcijski postopek. »Nedopustno je, da se pri obravnavi navedenega primera inšpektorica za okolje in prostor sklicuje zgolj na pra vilnik o ravnanju z gradbenimi odpadki, saj je kršenih & vsaj pet zakonov,« razburjeno pripoveduje predsednik kra jevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini Albin Apotekar »Že ob prvem ogledu bi inšpektorica morala videti, da ji dobesedno izginil del hriba, edino dovoljenje, ki ga je investitor imel, pa je bilo mnenje kmetijsko svetovalni službe za hidromelioracijska dela.« V naslednjih 15 dneh pričakuje vodstvo krajevne skup nosti odgovor inšpektorata, v katerem naj bi v več ko enem stavku pojasnil, zakaj ogromna deponija z več ko deset tisoč kubičnimi metri zemlje z gradbenimi odpadk ni sporna. ROZMARI PETEK Celjske šeme Pester spored pustovanj se v Celju začenja že jutri - T\idi letos naj pustni lokali w Živahne počitnice Celjske pustne norčije se bodo začele v petek, ko bodo v Muzeju novejše zgodovine odprli razstavo Pustna šema, na kateri bodo razstavili dela, prispela na peti nagradni natečaj javnega sklada za kulturne dejavnosti. Vse do pepelnične srede se bo nato zvrstila kopica šega vi h prireditev. Na pustno soboto se bomo razveselili tradicionalne Brezove metle v organizaciji plesne šole Harlekin. Vnovič se bodo z avtorskimi plesnimi kreacijami na šegav, pustno in etnološko obarvan način na metli predstavili mladi plesalci, to pot v dvorani I. osnovne šole (bivši CID). Celodnevna plesna delavnica bo dosegla svoj vrh ob 17. uri, ko se bodo predstavili najuspešnejši mladi pustni plesalci. V soboto pripravljajo tradicionalno otroško pustova-nje tudi v kulturnem domu Zarja Trnovlje. Nedeljo namenjajo Celjani otroškima maškaradama v dvorani A celjskega sejma, kjer bo za zabavo skrbel ansambel Journal, maske bodo imele prost vstop, starši pa bodo morali za vstopni- Zaradi pustovanja bo v torek spremenjen celjski prometni režim. Od 13. ure naprej bo zaprt Trg celjskih knezov, ves dan bo zaprta Prešernova ulica, promet po Sta-netovi, Gubčevi in Cankarjevi ulici bo zaprt v času povorke, do predvidoma 18. ure. Dostava v lokale ožjega mestnega središča bo v torek mogoča le do 12. ure. Pariamentalno-paranormalni odbor celjskega pustovanja je predstavil načrte za celjsko pustno veseljačenje. no odšteti 300 tolarjev. Predšolske otroke vabijo ob 15., šolske ob 17. uri. Veselo bo tudi na Ljubečni, kjer bo maškarada pred gasilskim domom. Na pustni torek bodo dopoldne v tradicionalni akciji, ki jo tokrat vodi Zavod za turizem Celeia, ocenili pustno razpoloženje v celjskih trgovinah in gostiščih, od 10. do 15. ure pa pripravljajo dijaki Srednje strokovne in poklicne šole na Trgu celjskih knezov poslikavo obrazov in oblikovanje pustnih pričesk. Pustna povorka bo na svojo pot po centru Celja krenila ob 16. uri, organizatorji iz parlamentalno-paranormalnega odbora pa pričakujejo približno sto posamičnih in skupinskih mask. Osrednje prizorišče bo pred Muzejem novejše zgodovine, kjer bodo najboljšim maskam tudi podelili nagrade. Celjani se bodo od Pusta poslovili na pepelnično sredo, ko ga bodo ob 16. uri pokopali. BRST, foto: SHERPA V ponedeljek se bodo tudi za šolarje s celjskega območja pričele zimske počitnice. Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in Športna zveza Celje sta tudi letos pripravila pester program različnih športnih aktivnosti, ki bodo v tem času na voljo celjskim otrokom, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom. Od ponedeljka do petka bodo počitnikarji tako lah- ko vsak dan kegljali, plavali, igrali mali nogomet, namizni tenis, se ukvarjali z aerobiko in fitnesom ter drsali ali igrali badminton. V sredo bosta ob vseh naštetih dejavnostih na voljo še igranje odbojke in basket trojk. Za drsanje bodo brezplačno izposojali drsalke do številke 36, za badminton pa omogočili brezplačno uporabo loparjev. Posebna novost v ponudbi je tudi smučanje na Celjski koči, kamor bo počitnikarje vozil brezplačen avtobus izpred dvorane Golovec. Odhod avtobusa bo vsak dan ob 8. uri zjutraj, vračal pa se bo predvidoma ob pol dveh popoldne. Vse športne dejavnosti se bodo odvijale v objektih Golovca, drsanje pa na drsališču v mestnem parku. Vsi programi so počitnikarjem na voljo brezplačno, izjema je le smučanje na Celjski koči, kjer pa so cene vozovnic znižali za tretjino, tako da bo za poldnevno vozovnico treba odšteti le tisoč tolarjev. Spremenili so tudi urnik, tako da bo prihodnji teden na Celjski koči mogoče smučati ves dan, že od 9. ure zjutraj naprej. Počitnikarjem so prilagodili tudi gostinsko ponudbo, saj pripravljajo za otroke posebno smučarsko malico. BS V Kompolah gradijo kanalizacijo Prejšnji teden so začeli graditi kanalizacijo v Kompolah, dela, ki bodo tekla v več fazah, pa naj bi zaključili v letu 2006. Prvo fazo projekta, vredno približno 25 milijonov tolarjev, bodo končali pred letošnjim poletjem, jeseni bo na vrsti druga faza enake investicijske vrednosti. V na- slednjih letih bo Občina Štore skušala pridobiti republiška oziroma evropska sredstva, kar je pravzaprav edina možnost, da bi lahko dela končali skladno z načrtom. Gre za razmeroma velik finančni zalogaj, saj je v to zahtevno in prepotrebno naložbo zajeta tudi začasna čistilna naprava. To bodo predvi- doma zgradili prihodnje leto, ko bodo na novo kanalizacijsko omrežje že priključena prva gospodinjstva v spodnjem delu Kompol, kjer je stanje z zdravstvenega in ekološkega vidika najbolj pereče. Ko bo čez dobri dve leti celotna naložba končana, bodo na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje priključili tudi naselje Lipa in spodnji del Štor ter celotno omrežje povezali s celjsko centralno čistilno napravo. Na javnem razpisu so za izvajalca izbrali podjetje Isar d.o.o. iz Vojnika, vrednost ce lotne naložbe pa je ocenjena na približno 350 milijonov tolarjev. MARJELA AGREŽ HITRI KABELSKI INTERNET [ {samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o., tel. (03) 42 88119 ill»! G RAD uUfflgm Cesta na Dobravo 7, Celje Telefon/fax: 03/541 75 98 GSM: 041/774 718 _041/774 723 ✓ izdelava DEMIT fasad ✓izdelava strojnih ometov ✓slikopleskarska dela ✓ suhomontažni sistemi KHAUF Ljubezen je ena sama pesem Tradicionalna kulturna in humanitarna prireditev Ljubezen je ena sama pesem, ki jo v času dneva žena in materinskega dneva organizira Fit media, bo tokrat namenjena ljudski pesmi in ljudskemu izročilu. Letos bodo prireditev organizirali v četrtek, 18. marca 2004, ob 19. uri v Modri dvorani Celjskega sejma. Venčke žlahtnih bodo peli Vlado Kreslin z Beltinško bando, Prifarski muzikanti in etno skupina Vrajeva peč. Prireditev bo povezoval An- drej Hofer. Za hudomušnos in nasmeh bodo poskrbeli i posebnim presenečenjem Ne bo le prijetno, ampak tu di humanitarno. Del izkupii ka bo organizator nameni šestletnemu slepemu Filipi Jagodiču, glasbenemu talenti iz Laškega. Vstopnice so v předprodá ji v poslovalnici Kompasa Ce lje, pisarni TIC-a in v Fit me dii. Bežigrajska 9. Na dan pri reditve bo vstopnice mogo če kupiti tudi v recepciji Ce ljanke. Medijski pokrovitel| je NT&RC. Za srečo je treba skrbeti EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramljj VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH Fige in čokolada za promocijo , Fige Prešernove iz Čokoladnega ateljeja Dobnik Le kdo ne pozna anekdote o pesniku Francetu Prešernu, ki je otrokom delil fige? »Doktor fig, fig,« so za pesnikom kričali otroci. Iz le zgodbice se je dr. Janezu Bogataju porodila ideja, da t)i za promocijo Slovenije ponudili izdelek, povezan s figami. Idejo so v sodelovanju s Turistično zvezo Slo-renije udejanili v Čokoladnem ateljeju Dobnik v Pon-gracu. lV Sloveniji že tržijo Pre-Jernove kroglice, ki pa so po mnenju poznavalcev dokaj slab ponaredek Mozartovih kroglic, pa še v Nemčiji jih delajo. »Figa Prešernova je novost, ki je še ni na našem tržišču, vendar pa nekatere podrobnosti pri izdelavi še niso dorečene. Gre zlasti za mbalažo, brez nje pa ne mo-B na širše tržišče,« pravi Marinka Dobnik v svojem ateljeju, v katerem diši po slast-tčokoladi. Pri Dobnikovih » najprej razmišljali o bon- bonih, polnjenih s figovo kremo, mogoče o marcipanovih figah ... »Vendar sem se nenehno zavedala, da je imel Prešeren v žepih prave fige. Hidi zato smo za osnovo uporabili suho figo in jo oblili najprej s posebno kremo, nato pa še s čokolado. V bistvu delamo fige s štirimi okusi; oblivamo jih z dvema različnima kremama ter s svetlo ali temno čokolado. Obstojnost in kakovost izdelka sta, vsaj analize so tako pokazale, po nekaj mesecih nespremenjena,« je razložila Dob-nikova, ki pravi, da nameravajo slaščico še dodelati, mogoče v povezavi s kakšno žlahtno alkoholno pijačo. Fige Prešernove naj bi se na tržišču pojavile že ob letošnjem kulturnem prazniku, vendar se je zataknilo pri embalaži, ki so jo pripravili v TZS. »Embalaža, lične škatlice s podrobnejšimi podatki ter zloženko z zgodbico o deljenju fig, zapisano v slo- Marinka Dobnik s slaščico, ki spominja na našega največjega pesnika. venskem in nemškem jeziku, je sicer zelo lepa, vendar pa ni uporabna. Zaenkrat še ne vem, ali jo bomo popravili ali pa naredili na novo,« pravi Dobnikova, ki niti ne skriva S težkim srcem za skupen projekt Šest občin Spodnje Savinjske doline že nekaj časa razmišlja o projektu, s katerim bi lahko skupaj kandidirale na razpisih za «ropske kohezijske sklade in za sredstva Phare. Gre a odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Spodnje Savinjske doline, idejno zasnovo pa so že po-trdili v občinah Polzela, Vransko in Tabor ter minuli fetrtek, kljub pomislekom, ludi v Preboldu. Možnost, za katero so se odločili v občinah, zajema iz-Bradnjo čistilnih naprav na Vranskem in v Kasazah ter 12 individualnih manjših čistil- nih naprav. Preboldski svetniki so to s težkim srcem sprejeli, pa še to le zato, da ne bi ovirali pri pridobivanju denarja drugih občin in ker še vedno lahko od projekta odstopijo oziroma ga predelajo. Tudi župan Vinko Debelak, ki je nad čistilno napravo sicer navdušen, ima glede projekta pomisleke: »Projekt bo treba temeljito pregledati. Nekateri strokovnjaki vanj dvomijo in rad bi videl, če bodo tak dvomljiv projekt krajani Petrovč, Kasaz in Arje vasi kar tako sprejeli v svoje okolje.« »Problem morebitne tako velike čistilne naprave je na- mreč blato, ki je pri tem stranski produkt, deponije pa ga nočejo,« je na seji povedal tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Čistilna naprava bi bila po Zakonjš-kovih besedah zgrajena za 40 tisoč enot, pri čemer je ena enota en človek. V kolikor bi se na čistilno napravo v Kasazah želela priključiti še Mlekarna Celeia v Arji vasi, bi bilo treba napravo dograditi še za 20 tisoč enot. Čeprav je Zakonjšek dodal, da v mlekarni razmišljajo o gradnji lastne čistilne naprave. ŠPELA OSET razočaranja nad odnosom v TZS, a hkrati upa, da se bodo čim prej dogovorili in da se bo Figa Prešernova pojavila na tržišču. »Čeprav je pred jesenjo ne moremo pričakovati. Čez poletje namreč ni dobrih suhih fig, postopek pa tudi vzame nekaj časa. Vendar pa lahko figo vsakdo kupi v našem ateljeju,« je še omenila Dobnikova in dodala, da so tudi Prešernove fige, podobno kot drugi Dob-nikovi izdelki, vedno sveže, narejene brez konzervansov in drugih dodanih surovin. US Z OBČINSKIH SVETOV Ne skupni občinski upravi PREBOLD - Svetniki niso obravnavali predloga o skupni občinski upravi, ki bi združevala občine Vransko, Tabor in Prebold. Po njihovem takšne potrebe naj ne bi bilo, občina Prebold pa si je sama uredila računovodstvo. Kljub temu župan Vinko Debelak pravi, da bodo z občinama Vransko in Tabor sodelovali: »Pogovarjamo se že o skupnih inšpekcijskih službah in tudi o skupnem občinskem arhitektu, ki nam ga vsiljuje ministrstvo za okolje in prostor, saj ga sami ne bomo plačevali.«. Dražba ne velja PREBOLD - Zemljišča ob Izvirnici bodo neposredno prodali vsem dosedanjim uporabnikom. Gre za šest parcel, za katere je že bila javna dražba, da bi jih kupili tisti, ki nanje mejijo s svojimi zemljišči in jih že zdaj uporabljajo. A na dražbi se je pojavil eden izmed svetnikov, ki je želel kupiti zemljišča, jih pozidati in potem oddajati, kar je ceno zelo dvignilo. Ker je bilo to v nasprotju s tistim, kar so v občini želeli, je župan Vinko Debelak dražbo razveljavil: »Napaka je bila, da smo sploh izvedli javno dražbo, vendar neprestano poslušamo, da cene postavljamo nižje kot druge občine. Tokrat smo dali izhodiščno ceno in če bi jo kdo hotel dvigovati, bi jo pač dvigoval, če pa ne bi bilo nikogar, bi mejaši upravičeno dobili zemljišča. Čeprav tudi 8 evrov za kvadratni meter, kolikor je bila postavljena cena, ni malo.« Mejaši bodo zdaj lahko kupili zemljišča po cenitveni ceni. Poklicni podžupan PREBOLD - Kljub nekaterim nasprotovanjem so svetniki potrdili, da bo podžupan Franc Škrabe funkcijo odslej opravljal poklicno. Za predlog je glasovalo 9 svetnikov, proti pa so bili trije. Župan Vinko Debelak se je za predlog zavzemal predvsem zato, ker sta s Škrabetom že doslej dobro sodelovala. Poklicni podžupan bo delal predvsem na razvoju turistične infrastrukture, zaposlen pa je za določen čas, saj se bo z dnem, ko poteče mandat županu, tudi njemu iztekla pogodba. Svetniki so predlog podprli zlasti zato, ker je ceneje, kot če bi zaposlili nekoga drugega, saj je Škrabe že doslej dobival dodatek za podžupana. ŠO Potrdili letošnji proračun POLZELA - Svetniki so sprejeli letošnji proračun. Kot je dejal župan Ljubo Žnidar, je bila v enomesečni javni obravnavi dana le ena pripomba, kar kaže, da je bil predlog dobro pripravljen. V proračunu bo nekaj več kot 667 milijonov tolarjev prihodkov in nekaj manj kot 728 milijonov tolarjev odhodkov. Največ so namenili za izobraževanje, kar 369 milijonov tolarjev, od tega je 200 milijonov tolarjev namenjenih za gradnjo nove podružnične OŠ Andraž. TT Skromen obisk odlične razstave V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v četrtek pred maloštevilnim občinstvom odprli razstavo akvarelov Franceta Slane, enega vrhunskih slovenskih umetnikov, ki je s svojimi deli že več kot pol stoletja vpet v mednarodni likovni prostor. V teh letih je po besedah likovne kritičarke Marlen Premšak ustvaril ogromno del, ki jim je lastna njegova prepoznavna likovna govorica, v akvarelih, s katerimi se predstavlja tokrat, pa še posebej prihaja do izraza njegov perfekcionizem. France Slana vztraja v individualnosti in čeprav je ustvaril na desetine zelo različnih likovnih svetov, jim je vcepil svojo prepoznavno likovno noto. Tudi zato je slikar, ki nas vedno znova osupne. Odprtje razstave, ki bo na ogled do konca meseca, je obogatil kitarist Srečko Laubič, odprla pa jo je žalska podžupa-nja Zlatka Masnec, ki je omenila, da je razstava posebno darilo Žalčanom ob kulturnem prazniku in va-lentinovem. US Učenje, prijatelji, nasilje V OŠ Petrovče so se odlomili za načrtno in skrbno vo-feno izvajanje govorilnih T za učence, že v začetku feta pa so učence anketirati- kaj si želijo in o čem bi ^ radi pogovarjali. Anketa je pokazala, da si "sjveč pogovorov z učitelji klijo sedmošolci devetletke, "ajmanj pa petošolci. Najpogostejše teme so učne teža-Js. težave s prijatelji in nasi-')e- V petrovški šoli vidijo v govorilnih urah pravo prilož- nost tako za učence kot za učitelje za skupno razvijanje temeljite individualne komunikacije. S tem bi zlasti radi dvignili raven medsebojnih odnosov v šoli, ponudili učencem, da pridejo po nasvet ali pomoč ter nasploh dosegli boljše rezultate na izobraževalnem in vzgojnem področ- Učiteljice razredne stopnje bodo imele govorilno uro po sprotnem dogovoru, na predmetni stopnji pa je načrtovana v urniku. Z novostjo so seznanili učence in starše, jim predstavili možne vsebine in poudarili, da so tovrstna srečanja prostovoljna. Prve povratne informacije so pozitivne; kar nekaj razgovorov je že bilo, v večini sicer na pobudo učiteljev, vendar so prepričani, da bodo čez čas pobudniki tudi učenci, saj jim je novost všeč, le še »korajžo« je treba zbrati. US Žalčani četrtkovega vrhunskega kulturnega dogodka, ki se jim je ponujal, niso znali ali hoteli izkoristiti. Vsekakor imajo čas do konca meseca. Pustni karneval na Vranskem se bo začel v petek ob 20. uri pod šotorom s plesom v maskah, na katerem bodo igrale Navihanke. Rajanje se bo nadaljevalo v soboto ob 15. uri s povorko, ki ji bo sledila podelitev nagrad najboljšim maskam in zabava z ansamblom Bratov Dobrovnik, ki bo prav tako pod šotorom. V Preboldu pustovanje na pustno soboto pripravlja OŠ Prebold. Začelo se bo ob 14.uri pred šolo s sprevodom po Preboldu. Podelili bodo nagrade za najboljše skupinske maske, med sabo pa bodo tekmovali šolski razredi. V občini Polzela člani turističnega društva in šola pripravljata otroško maškarado, ki se bo v športni dvorani začela v nedeljo ob 14.30 uri. Nastopila bo Irena Vrčkovnik, veliko pa bo tudi družabnih iger in nagrad za najbolj izvirne maske. Pustno nedeljo bodo praznovali tudi v Braslovčah, kjer prirejajo otroško maškarado. Začela se bo ob 15. uri pred šolo, od koder bo krenila tudi povorka. Maškare se bodo sprehodile po Braslovčah do dvorane, kjer bo pustno rajanje. Igral bo duo Ivica in Jerry, maske pa bodo nagrajene. V Mozirju bodo pustnaki s programom začeli jutri, v petek, ko bodo podelili trške pravice. Zvečer bodo v Šotoru pripravili pustni pop rock žur, med gosti pa bo tudi Alya. V soboto se bodo ob 8. uri podali na obhod trških meja, zvečer pa v šotoru pripravili veliko maškarado, namenjeno odraslim Šemam. Za mlajše se bo pustno rajanje s Čuki začelo v nedeljo ob 15. uri. V ponedeljek se bodo pustnaki odpravili na okol'ofiranje, v torek zjutraj pa po stari navadi prevzeli oblast v mozirski občini in obiskali podjetja. Velika povorka, tudi letos v znamenju domačih in tujih pustnih običajev, se bo v torek začela ob 15. uri, na pepelnično sredo pa se bodo poslovili od letošnjega pusta. Karneval v Žalcu se bo začel v torek ob 16. uri, najboljšim maskam pa bodo podelili nagrade. Karnevalsko povorko pripravljajo v nedeljo ob 15. uri tudi v Šoštanju, v Velenju pa bo poleg številnih sobotnih pustnih rajanj osrednja prireditev z naslovom Pust, pust krivih ust v torek ob 15.30. Na pustni dan bodo pripravili pustno srečanje treh občin na Graški Gori, v sredo ob 16. uri pa se bodo tudi Velenjčani poslovili od pusta Pepija. Na Rečici bodo v gasilskem domu pustovali v soboto zvečer, v Nazarjah pa v nedeljo popoldne pripravljajo tradicionalno otroško maškarado. ŠO, US Vračanje denarja le s potrdili Odbor za vračilo vlaganj v telefonsko omrežje v občini Tabor je v ponedeljek obravnaval pred kratkim objavljeni poziv upravičencem za vračanje prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Kot je odločil lanski referendum, bodo tisti, ki so si sami uredili telekomunikacijsko omrežje, dobili vložena sredstva nazaj. Takšnih primerov je v občini Tabor več kot 300, kar predstavlja dve tretjini gospodinjstev v občini. V občini so bile za izgradnjo omrežja izpeljane tri akcije. V drugi akciji so gospodinjstva vložila po približno 5 tisoč takratnih nemških mark, v tretji akciji pa približno 900 nemških mark. Za ti dve akciji imajo na občini podatke, zato bodo upravičenci zagotovo dobili sredstva povrnjena, občina pa bo vložila kolektivno vlogo za vračilo. Drugače bo za prvo akcijo, ki je bila okoli leta 1970, saj na občini nimajo podatkov, kdo se je akcije udeležil in koliko naj bi stala. Tisti občani, ki imajo potrdila o plačilu, bodo dobili stroške povrnjene, vendar bodo morali sami vložiti vlogo za vračilo denarja. ŠO Jubilej Dalmatinke in Savinjčana Tudi Sa-Ša v parlament LJUBLJANA - Vlada je na četrtkovi seji potrdila nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva delitev Slovenije na 14 regij. Širše celjsko območje je razdeljeno na dve regiji, in sicer Savinjsko ter Savinjsko-Šaleško (Sa-Ša) regijo, kamor sodi devet občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Zakon o skladnem regionalnem razvoju morajo potrditi še v parlamentu, kjer predstavniki regije Sa-Ša prav tako pričakujejo večinsko podporo svoji regiji. Hmeljaiji v precepu ŽALEC - Med številnimi problemi, ki pestijo slovenske hmeljarje, so na 42. seminarju o hmeljarstvu, ki so ga pripravili v žalskem gasilskem domu, največkrat izpostavili neorganiziranost hmeljarjev, ki ne znajo ali nočejo enotno nastopiti za svoje pravice. Na to sta opozorila tako Peter Vrisk, predsednik slovenske KGZ, kot Ivan Obal, sekretar v ministrstvu za kmetijstvo. Po drugi strani sta oba izrazila prepričanje, da slovenski hmeljarji ob vstopu v EU ne bodo doživeli večjih pretresov in zagotovila, da pridelava hmelja, kljub večkrat drugače izraženim stališčem, ni ekološko sporna, saj hmeljarji že več kot dve desetletji pridelujejo hmelj pa najsodobnejših metodah. Ob tem je Vrisk opozoril še na potrebo enotne zadruge v Savinjski dolini, veliko pozornosti pa so na seminarju namenili gradnji namakalnih sistemov, februar 2004 - NAKRATKO Javno in tajno TOPOLŠICA - Šoštanjski župan Milan Kopušar in pooblaščenec Igor Šoltes sta županom in direktorjem občinskih uprav na območju bodoče regije Sa-Ša predstavila nov zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki v manjše občine ne prinaša bistvenih novosti. Informacije javnega značaja so tiste, ki niso osebne, torej izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva. Ker je dostop do teh informacij prost, bodo morali vsi zavezanci prosilcu na ustno ali pisno zahtevo omogočiti dostop do vseh tistih informacij javnega značaja, ki v zakonu niso določene kot izjema. Med izjeme se uvrščajo tajni podatki, poslovne skrivnosti, osebni podatki in drugi s področno zakonodajo in po zakonu zavarovani podatki. Največ zanimanja za zakon so doslej pokazali mediji. US Pomembna obnova Zovneka BRASLOVČE - Na občnem zboru so se sestali člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Braslovče, župan Marko Balant in nekateri predstavniki društev v občini. Poudarili so obnovo gradu Žovnek, predvsem dela pri obnovi obrambnega stolpa, kjer je bilo opravljeno skoraj tisoč ur prostovoljnega dela. Za promocijo Žovneka in Zovneških so izdali zgibanko, pripravili več predavanj V krogu sorodnikov in prijateljev sta Peter in Marija Sedminek iz Šempetra civilni del zlate poroke opravila v Savinovi hiši pred žalskim županom Lojzetom Posedelom, cerkveni obred pa je v domači župnijski cerkvi opravil župnik Mirko Škoflek. Peter se je rodil 1930 kot prvi med desetimi Sedmine-kovi otroci v Podlogu. Po kon- čani osnovni šoli se je pri Je-žovniku v Žalcu izučil kleparskega poklica, nato pa v Avtu Celje dočakal upokojitev. Vmes je v okolici Splita služil domovini, kjer je spoznal Milko z otoka Veliki Drvenik pri Trogirju. Po treh letih se je Peter vrnil domov, v Dalmaciji pa pustil srce in Milko. Njenim staršem ni bilo po volji, da se je zaljubila v Slovenca, vseeno pa sta se mlada dva poročila in skupno pot nadaljevala na Petrovem domu. Z odrekanjem sta zgradila hišo v Šempetru, medtem pa so prišli na svet sin Milan ter dvojčici Cvetka in Majda. Danes z veliko veselja in ponosa opazujeta rast sedmih vnukov in dveh pravnukov ter še vedno aktivno sodelujeta v življenju kraja in okolice. TT Zlatoporočenca Sedminek z županom Lojzetom Posedelom med obredom zlate poroke. - Št. 7-19. Udeleženke delavnice o sadnih in zelenjavnih okraskih s Tomažem Turkom o gradu in o ljudeh, ki so ^ prebivali, ter odmevno slika sko likovno kolonijo, ki je prodajo umetniških del z< gotovila del denarja za ol novo gradu. Letos bodo z ol novo nadaljevali, za obisk valce pa uredili ob nedelji odprto informativno pisarn sprehajalne poti in parkiri če. Izdelali bodo sponke žovneškim motivom, svoj dejavnost pa bodo predst; vili tudi na internetnih stra neh. Gasilci nadaljujejo i poslanstvo VRANSKO - Občina in PGD Vransko, Prekopa-Stopnikj Čeplje, Ločica in Tešova tet Gasilska zveza Žalec so podpisali pogodbo za opravljaj nje javne gasilske službe. Kd| je na slovesnosti povedal vran-ski župan Franc Sušnik, so bile lani zastavljene nalogi dobro opravljene, financiraj nje dejavnosti iz občinskega proračuna je bilo realiziraj no v predvideni višini nekaj več kot 5,5 milijona tolarje». Člani so se udeleževali razj ličnih izobraževanj in jih tuj di uspešno opravili. V imej nu GZ Žalec je pogodbo podi pisal podpredsednik Dušal Pungartnik, ki je pohvalil delo vranskih gasilcev, ki so lani posredovali 15-krat. Ti 90,6 95,1 IM'ItilH 95,9 100,3 Društvo žena in deklet občine Tabor je konec tedna v svojih prostorih pripravik delavnico z naslovom Prikaz in izdelava sadnih in zelenjavnih okraskov. Članice društva, ki jih vodi predsednica Mateja Kovačič, so zelo aktivne na številnil področjih. Tokrat so medse povabile kuharja Tomaža Turka, zaposlenega v gostišču Št« man, da bi jim pokazal, kako zanimivo in privlačno s sadjem in zelenjavo okrasiti krožn ke z narezki in drugim. Skomine jim je vzbudil že ob koncu leta, ko jim je kot gost pokaz nekaj svojih spretnosti. Zanimanje za takšne delavnice je med članicami društva zel veliko, zato si bodo, kot je dejala Mateja Kovačič, tudi v prihodnje prizadevale pripravi čim več delavnic na različne teme. T Lepo za oči, dobro za usta LUŠKO j ŠENTJUR J DOBJE ■ Za Lažiše leto jubilejev V Lažišah nad Rimskimi Toplicami bodo letos obeležili tri pomembrfe obletnice. Podružnična osnovna Sola bo slavila 120-letnico, 100 let mineva od začetkov kulturnega udejstvovanja v kraju in 20 let, kar so prvič gostili prikaz starih šeg in opravil. Podružnična osnovna šola v Lažišah je ena redkih v Sloveniji, kjer učiteljica, še preden začne s poučevanjem, v peč naloži nekaj polen, da učencem ni hladno. Za letošnji jubilej zato upajo, da bodo v šolskem poslopju, kjer ima svoje prostore tudi Kul- turno društvo Miklavž, le uredili centralno kurjavo. V KD Miklavž si ob delu v glasbeni, dramski in etnografski sekciji ter sekciji mladih, v delovni program postavljajo tudi naloge, ki so tesno povezane z razvojem kraja in življenjem v njem. V društvu so nasledniki pred 100. leti ustanovljenega prvega kulturnega društva v kraju, letos pa bodo obeležili tudi 20-letnico oživljanja starih ljudskih šeg ter delovnih opravil. Slednje bodo praznovali skupaj z Odborom za etno dejavnost Možnar, saj so prav v Lažišah leta 1984 pri- vode. »Izredna suša nas je presenetila in če bo tudi letos, bomo morali kupiti novo cisterno, ki bo namenjena izključno prevozom pitne vode, več pa bomo morali vložiti tudi v nakup osebne zaščitne opreme, čeprav smo je lani nakupili kar nekaj, nekaj pa tudi dobili od gasilske zveze,« je povedal Križnik. Gasilce skrbi, ker se sredstva v občinskem proračunu nenehno zmanjšujejo, zato so veseli, da jim je lokalna skupnost lani pomagala pri nakupu motornega čolna. Laško je bilo v zadnjih 14 letih kar trikrat poplavljeno in sodi med poplavno najbolj ogrožene občine v Sloveniji. MOJCA MAROT Z OBČINSKIH SVETOV Dočakali dopolnjen prostorski plan ŠENTJUR - Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur so se končno znašle na dnevnem redu seje občinskega sveta. Po dolgoletnem delu je namreč občina konec januarja iz resornih ministrstev le dobila vsa soglasja za sprejem omenjenega odloka, ki so ga po skrajšanem postopku potrdili še svetniki. Najbolj se bo tega razveselilo preko 100 občanov, ki so minula leta dali vlogo za zazidljiva zemljišča. Občinska zemlja za gradnje ŠENTJUR - Občina Šentjur namerava po letnem programu prodaje in pridobivanja nepremičnin v tem letu prodati štiri stanovanja in skoraj 80 parcel različnih velikosti, najprej na območju krajevnih skupnosti Dramlje in Blagovna. V večini gre za zemljišča, namenjena za gradnjo stanovanjskih ali poslovnih objektov, v letnem planu pa je tudi izgradnja poslovnih objektov v industrijski coni. Za razširitev pokopališča v Šentjurju, ureditev lastništva vodohra-mov in lokalnih cest ter javnih poti pa bodo v občini sočasno kupovali ustrezna zemljišča. Ocenjena vrednost nakupov nepremičnih znaša 155 milijonov tolarjev. Razdelitev po drugačnem ključu? ŠENTJUR - Svetniki so opozorili na pomanjkljivosti proračunskega modela, ki sredstva za krajevne skupnosti deli po starem sistemu. Svetniki so zato sprejeli sklep, v katerem so občino zavezali, da bo v naslednjem proračunu 2005/ 2006 preverila, ali so kriteriji, kot je delitev denarja glede na število prebivalcev ali po skupni dolžini občinskih cest, še vedno dovolj ustrezni. Dražji odpadki ŠENTJUR - V občini so se pridružili tistim, ki so po predlogu Javnih naprav Celje pred kratkim dali soglasje k spremembi cen ravnanja z odpadki. V občini Šentjur bodo zdaj veljavne cene zbiranja, odvoza in ravnanja z odpadki višje za skoraj 5 odstotkov, nova povprečna cena za ločeno zbiranje odpadkov pa znaša dobre 3 tolarje za kilogram. RP pravili prvi prikaz starih običajev, ki je zatem postal stal- Člani KD Miklavž so se na občnem zboru zavzeli, da bi letošnje jubileje v kraju obeležili še z gradnjo igrišča za športno društvo Gaj in šolarje, upajo pa tudi, da bodo končno uspeli obnoviti 100-letne stopnice in markirati rekreacijske poti, ki vodijo od Rimskih Toplic do Lažiš. V Lažišah bi radi letos ustanovili tudi enoto krajevnega medgeneracijskega centra za potrebe starejših in drugih krajanov. M. MAROT Gasilci na občnem zboru v skoraj novem gasilskem domu Debro, ki so ga lani vpisali tudi v zemljiško knjigo in s tem postali uradni lastniki. Skrb gasilcev za osebno zaščito Zaradi suše lačne tudi čebele Na nedavnem občnem zboru Čebelarskega društva Laško so začrtali pot v novem mandatnem obdobju do leta 2008, nekoliko pomladili svoje vrste, na čelu društva pa Franc Šolar ostaja kot predsednik tudi prihodnja štiri leta. V svojih vrstah imajo 67 članov, ki čebelarijo z okoli 600 panji. Potem ko so lani praznovali častitljivo 100-let-nico društva, so se na drugi strani največ ukvarjali s preprečevanjem in saniranjem odkrite hude čebelje gnilobe. Dr. Alenka Jurič z Nacionalnega veterinarskega inštituta je na občnem zboru pohvalila sodelovanje članov pri pregledih čebelnjakov. Pregledanih je bilo kar 25 čebelarstev in 290 panjev, pri tem pa so bila odkrita tri huda žarišča gnilobe v Šentrupertu in Zgornji Rečici, kjer so morali uničiti kar 17 čebeljih družin. Za MANJA Največje norčavo dogajanje v Laškem z bogatimi nagradami za najbolj izvirne maškare bo v nedeljo ob 14. uri. Skupinske pustne šeme bodo na pot krenile izpred Pivovarne Laško, ocenjevalni komisiji pa se bodo predstavile in fazkazale na Aškerčevem trgu. Za nagrade se bodo potegovale zgolj predhodno prijavljene maske; prijave pa na TIC-u Laško sprejemajo do nedelje. ' Veliko maškarado z zabavo ter lovom na nagrade pripravlja Društvo prijateljev mladine na Mestnem trgu v Šentjurju na pustni torek ob 15.30 uri. V Dobju pa za šolarje in Predšolske otroke pripravljajo pustno rajanje pol ure kasneje, ob 16. uri, v telovadnici OŠ Dobje. RP, IS pomor čebel naj bi bila kriva tudi uporaba škropiva, pesticida gaucho, čigar toksičnost je že potrjena, njegov vpliv na umrljivost čebel pa raziskujejo že več let. Predsednik Šolar je bil kritičen zlasti do nekaterih članov, ki se ne udeležujejo organiziranih predavanj, saj čebelje družine pogosto umirajo zaradi nepravilnega zdravljenja, hranjenja ali premajhne skrbi za čistočo. V društvu bodo letos sodelovali na številnih prireditvah v Laškem, obenem pa upajo, da bo letošnje vreme prizanesljivejše ne le do čebel, temveč narave nasploh, saj je bila lanska suša kriva, da so čebelje družine ponekod ostale brez paše in tudi brez zalog hrane. Zaradi slabotnosti pa jih je bolezen zlahka dokončno uničila ali tako oslabela, da zime niso preživele. M. MAROT Apel poslancem Predstavnika iniciativnega odbora za podporo izgradnji obvoznice za Šentjur Jure Godler in Sebastjan Jaklič sta na Državni zbor RS naslovila pisno podporo pripombam, ki sta jih k resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji vložila šentjurska poslanca Marko Diaci in Jurij Malovrh. Iniciativni odbor je lani med Šentjurčani zbral 600 podpisov pod zahtevo za izgradnjo obvoznice mimo Šentjurja. Šentjurska poslanca Diaci in Malovrh pa sta najboljšo možnost oziroma način, kako v Šentjurju najhitreje priti do obvoznice, videla v tem, da se gradnja financira iz programa avtocestnih naložb. Pisno podporo sta Godler in Jaklič naslovila na vse vodje poslanskih skupin v državnem zboru. IS Z občnega zbora KD Miklavž Laški gasilci so na 134. občnem zboru pregledali opravljeno delo in si zastavili nove cilje. Več truda bodo po besedah lani izvoljenega predsednika Jureta Križnika, v prihodnje vložili v pridobivanje mladih članov, predvsem pa v samozaščitno opremo gasilcev. V društvu so ponosni na mlade člane, ki so se lani kot občinski prvaki udeležili prvenstva gasilcev celjske regije in osvojili 4. mesto. Uspešno so posredovali v 20 intervencijah, največkrat ob požarih gospodarskih poslopij in travniških požarih. Opravili so tudi veliko prevozov pitne 16 ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S. ROGATEC j PODČETRTEK Polomija s Sadnikovo vilo Nekoč priljubljeni turistični objekt na Sladki Gori razpada - Podrtijo bodo prodali Razpadajoča Vila Růžička v središču Dobrne ter propadajoča Zidanica Črešnjice nad Frankolovim sta le dva odmevnejša od objektov na Celjskem, ki bi lahko služili turizmu. Tudi na Šmar-skem imajo podobno črno točko, veliko Sadnikovo vilo v okolici Sladke Gore. Sadnikovo, ki je med vinogradi, je dolgo služilo kot zelo priljubljena gostinska ter izletniška točka. Ljudje se še vedno radi spominjajo prijetnega vzdušja, plesišča ter kopanja v velikem bazenu. Spominjajo se številnih obiskovalcev iz krajev vse do Celja in Maribora ter Italijanov in Avstrijcev iz bližnjih zdravilišč. Ob vili je bil čudoviti park, ki je bil celo med cilji dijaških ekskurzij. Vila, ki je v značilnem nemškem slogu, ter pripadajoča zemlja je bila v lasti Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Ta je gostinske prostore oddajala različnim najemnikom vse do začetka devetdesetih let. Dandanašnji je stavba že več kot eno desetletje prazna ter se je znašla v razpadajočem stanju. TUdi čudoviti park je povsem zaraščen. Tatovi so iz Sadnikove vile, imenovane po lastnikih iz časa pred drugo svetovno vojno, odnesli celo posamezne kose stavbnega pohištva, vandali so razdejali ogromno staro vinsko »prešo« ... V zadrugi, ki se od vekomaj rada uradno predstavlja, da je v službi kmeta, niso bili takrat niti toliko vestni, da bi objekt vsaj zaklenili. Kljub našemu opozarjanju, omenjajo krajani Sladke Gore. Kako je prišlo do vsega tega? Zgodba je dolga in žalostna. Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah se je nato sredi devetdesetih let odločila, da bo Sadnikovo vilo prodala. Kot kupec se je pojavil odlični vinogradnik Mijošek iz sosednje občine Rogaška Slatina (pozneje je kupil veliki objekt slovite slatinske Restavracije Sonce), vendar je bila pogodba z njim razveljavljena. To, česar ni uspelo z vinogradniško degustacijskim centrom šmarskim vinogradnikom, uspeva sosednjemu društvu vinogradnikov občine Rogaška Slatina. To je kupilo za takšni center pred štirimi leti takoimenovano Calsko gorco, v Cerovcu pod Bočem. Veliko manjša Cal-ska gorca, ki je kulturni spomenik, naj bi že čez dve leti služila za promocijo slatin-skih vin in vinarjev. Slatin-čani so doslej obnovili streho objekta, prejšnji mesec pa so slovesno predali namenu blizu kilometer dolg modernizirani odsek ceste h gorci. Obenem so namreč nekateri člani vinogradniškega društva iz Šmarja pri Jelšah zaslutili možnost, da bi uredili v Sadnikovi vili vinogradniško-degustacijsko središče kar sami. Njihova želja se je kmalu Vhodni del velikega gostinskega objekta Sadnikova vila iz obdobja, ko je slovel vse do Celja in Maribora. Pod objektom so se gosti celo kopali v večjem bazenu. pojavila na seji šmarskega občinskega sveta, ki je z nakupom vile z občinsldm denarjem soglašal. Kmetijska zadru- niško-degustacijskega centra. Toda med šmarskimi vinogradniki takrat zanj ni bilo niti denarja niti več volje in ža- ga je prejela za Sadnikovo vilo nimanja. Občina sama za dra- pet milijonov tolarjev denarja go obnovo Sadnikove vile ter iz občinskega proračuna. ponovitev znanih slovenskih Predpogodba med zadrugo nadaljevank z najemniki seve- in občino je bila sklenjena že da nima interesa, leta 1998, vendar občina Šmar- Tako so se v šmarski občin- je pri Jelšah še dolgo ni mogla ski stavbi v začetku letošnjega postati dejanski lastnik. V ob- leta, po dveh letih lastništva činski stavbi omenjajo, da je končno odločili, da bodo Sad- bilo zemljiškoknjižno stanje nikovo vilo prodali. Prve pri- tako zapleteno, da je lahko ob- prave že potekajo, javni raz- čina postala lastnik šele jese- pis napovedujejo za marec, po ni leta 2001. Potrebni so bili opravljeni cenitvi. Občinarji parcelacija, legalizacija novej- menijo, da razpadajoče vile ne šega prizidka Sadnikove vile, bo preveč težko prodati, saj je ki je bil črna gradnja in po- na izjemno lepi lokaciji ter tik dobno. Leta 2001 so bili torej konč- Brez nepravilnih odgovorov Vprašanje v kvizu št. 3 za sodelovanje na 32. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo v petek, 2. aprila, na slovensko obalo, je bilo doslej za naše kandidatke najlažje. 1\idi tiste, ki z nami še niso bile na morju, akcijo dohro spremljajo in vedo, da sta naša redna gosta odlična harmonikarja Janko Mogu in Jože Križnik, ki poskrbita tudi za izvrsten humor. Mogu in Križnik opravita najzahtevnejše delo, saj sta harmonikarja v dveh avtobusih, kjer je treba do morja in nazaj pa tudi drugje skrbeti za dobro voljo, petje, šale in ples. Tretji iz kviza, ki z nami še ni bil, je obetavni harmonikar Davor Pušnik iz Go- rice pri Slivnici, ki ima štiri leta ansambel Unikat in se prav v teh dneh pripravlja na predstavitev druge kasete in zgoščenke Ne cukaj me za kitki, ki bo 20. marca ob 19.30 v Gorici pri Slivnici. Med prejetimi kuponi smo tokrat izžrebali srečno potnico Mimico Plevnik, Vir-štanj 10a, Podčetrtek. PRIJAVNICA 32. Izlet 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC (láca, W, pošim ittvfcl) elefon: I NTJC Velikost i imetije: Število otrok: [ llSSSr^Jiti mi a) Jure Krašovec. I b) Anica Pevec > I c) Jože Volfand | j Obkrožite pravilni odgo- ! vor in nam ga pošljite na ! I dopisnici s točnim našlo- ' I vom v uredništvo Novega | I tednika, Prešernova 19, | i 3000 Celje, s pripisom i »100 kmečkih žensk«, naj-I kasneje do ponedeljka, 23. I 1 februarja 2004. | \ y ob šmarsko-virštanjski turistični cesti. Pravijo, da je tu in tam no izpolnjeni vsi pogoji, da bi zanjo že povprašal kakšen mo-začeli z obnovo vile ter pri- rebitni interesent, pravami na ureditev vinograd- BRANE JERANKO Danes objavljamo že četrti kupon in četrto vprašanje v našem spremljajočem kvizu, v naslednjih dneh pa bomo predstavili program letošnjega enodnevnega izleta, ki bo pester in zanimiv ter bo srečnim potnicam prav gotovo še dolgo ostal v lepem spominu. TV { Kviz št. 4 j Kdo je bil pobudnik za I našo najodmevnejšo ak- I I cijo Izlet 100 kmečkih | I žensk na morje? | Sadnikova vila je danes izropana podrtija, od koder so neznanci odni| šali celo stavbno pohištvo, vandali pa med drugim razdejali ogromni vinsko stiskalnico. Virštanjčan pred evropsko preizkušnjo Z dobro oceno o prehojeni poti ter pogledom v prihor nost je Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko minuli petek opravilo letni občni zbor, obenem pa pro slavilo dvajseto obletnico delovanja društva. Da je društvo v času dvajsetih let delovanja obstalo, napredovalo in se iz leta v leto številčno krepilo, je tudi zaslugi lokalnih skupnosti na tem območju Kozjanskega, ki so del« vanje društva moralno in tudi materialno podpirale, je tu občnem zboru v Polju ob Sotli poudaril zdaj že bivši pred| sednik upravnega odbora Društva vinogradnikov Virštanj -| Kozjansko Rajko Pečnik in delo društva v minulem štirileti nem obdobju ocenil kot dobro. Društvo vsako leto organizi ra strokovna predavanja in ostale oblike izobraževanja, 1" dviga kakovost vin virštanjsko-kozjanskih vinogradnikov, se redno udeležujejo sejmov in razstav doma in v tujini ter kakovost vin dosegajo visoke in najvišje ocene ter odličjé Velik napredek vinarjev in kletarjev je danes viden na vsakei koraku, saj je le še redkokje na Kozjanskem v kleteh in mizah slabo vino, je še omenil Pečnik, prvi predsednik dr tva Marjan Tovornik pa je govoril o težavah pri ustanavljanju društva pred dvajsetimi leti, ko tej ideji tedanja lokalna in politična oblast ni bila najbolj naklonjena. Na petkovem občnem zboru, ki so se ga med drugin udeležili tudi Marjan Drofenik, župan občine Podčeti tek, in Andrej Kocman, župan občine Kozje, ter predsed nik KS Polje ob Sotli Jože Babič, so izvolili nov enajstč lanski upravni odbor društva, ki danes šteje že več ko dvesto članov. Naloge novega odbora pa ne bodo lahke saj se njegov mandat začenja z vstopom Slovenije v Evrop sko unijo, ko se bodo vina virštanjsko-kozjanskih vino gradnikov pojavljala na zahtevnem tržišču in se primerja la z najboljšimi izdelki evropske kakovosti in tradicije Zato bo, so ocenili vinogradniki na petkovem občnem zbtf ru, trženje njihovih vin najpomembnejša naloga novoi zvoljenega upravnega odbora društva. MARJELA AGREÍ PUS' V Kozjem bo na pustno soboto pred gasilskim domoi tradicionalno pustno rajanje, ki ga pripravlja turistično d ruš tvo. Rajanje bo med 13. in 16. uro ter se bo začelo z organi zirano povorko šolarjev. V Rogaški Slatini bo na pustno soboto ob 11. uri povorfc v Zdraviliškem parku, ki jo organizira občina. Sodeloval bodo predvsem otroci. V Rogatcu bo na pustno soboto ob 15. uri vsakoletni pustna povorka po kraju, ki se bo nato ustavila pri železni ki postaji. Pripravlja jo turistično društvo. V Podčetrtku bo na pustni torek ob 16. uri na trgu va$ Lipa otroško pustno rajanje. Pripravljajo ga Terme Olimia V Šmarju pri Jelšah bo na pustni torek ob 14. uri pre< kulturnim domom pustno rajanje z maskami, ki bodo tud ocenjene. SL. KONJICE] JDOBRNAJ Tjjifjj J Konjiški odpadki po novem Izgradnja centra za ravnanje z odpadki tik pred koncem - Novo odlagalno polje s kreditom, sanacija starega odlagališča vprašljiva Izgradnja centra za ekološko ravnanje z odpadki [CERO) v Slovenskih Konjicah bo končana že ta ali prihodnji mesec. Hkrâti so zajeli urejati novo odlagalno polje, kjer bodo mešane odpadke odlagali do leta 2009. Staro odlagališče, ki močilo kazi okolje, bodo zaprli, začetek sanacije pa re-ino ovira nerešeno lastniš-jvo zemljišča. Novozgrajen CERO bo mogočal sortiranje, razvrš-janje, začasno skladiščenje nbaliranje odpadkov oziro-na sekundarnih surovin, za Utere bo potem poskrbela iružba za ravnanje z odpad- no embalažo Slopak. Končana prva faza hkrati pomeni začetek druge faze izgradnje centra, ki predstavlja predvsem ureditev hektar velikega novega odlagalnega polja v neposredni bližini starega odlagališča. Z deli so začeli lani novembra, predvidoma pa jih bodo zaključili do maja. Vrednost vseh del je ocenjena na 286 milijonov tolarjev, od tega bo država prispevala 125 milijonov nepovratnih sredstev, z republiško takso na odlaganje odpadkov pa zberejo še 60 milijonov tolarjev letno. Da bi naložbo vseeno lahko letos dokončali, bodo najeli ekološki kredit, ki ga bodo odplačali v prihodnjem letu in pol. S tem se je strinjal tudi občinski svet, ki je prejšnji teden obravnaval program dela in finančni načrt Javnega komunalnega podjetja. »Novo odlagališče bo zadoščalo do leta 2009, kasneje pa na tem območju ne nameravamo več odlagati mešanih odpadkov. Državna strategija za naše odpadke predvideva ali sežigalnico v Kidričevem, za katero vemo, da ji javnost ni naklonjena, ali regijsko odlagališče v Bukovžlaku,« pojasnjuje kratko življenje novega odlaga- lišča direktor komunalnega podjetja Dušan Slapnik. Zaenkrat še ni znano, kdo in pod kakšnimi pogoji bo upravljal CERO, saj javni razpis v občini šele pripravljajo - očitno pa to ne bo Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Z ureditvijo novega odlagališča bodo končno lahko zaprli starega, kar pa ne pomeni nujno tudi začetka prepo-trebne sanacije. Problem je neurejen status zemljišča (lastnica je kmetijska zadruga, ki po mnenju občinskih svetnikov pri ponudbi za odkup iz- siljuje neupravičeno visoko ceno). Odkup zemljišča ali sklenitev ustrezne namenske pogodbe je predpogoj, da lahko od okoljskega ministrstva pridobijo odločbo o zapiranju (podoben akt kot gradbeno dovoljenje, brez katerega ni uradnega začetka del). Ob tem Slapnik pravi: »Kljub temu da odločbe še ne moremo pridobiti, bomo takoj po zapiranju odlagališča v maju pristopili k najosnovnejšim sanacijskim ukrepom. Gre predvsem za oblaganje in zasaditev brežin. Potem deponija vsaj na daleč ne bo videti tisto, kar je: gora odpadkov.« MILENA B. POKLIČ Čudno razglašanje spomenikov Na Dobrni izsiljeni seznam etnoloških kulturnih spomenikov V občini Dobrna so že tretjič poskusili razglasili ter s tem zaščititi najza-limivejše etnološke spo-nenike v občini. Na dveh lejah občinskega sveta jim o ni uspelo, na zadnji pred lekaj dnevi pa le delno. Z razglasitvijo kulturnih pomenikov se je doslej tato zapletalo, da je enega od jredlaganih, ki je sodil med Jajimenitnejše etnološke )bjekte v občini, lastnik mes že podrl. Strokovnja-d zavoda za varstvo kulturne lediščine so namreč pripra-fili za razglasitev predlog s testimi objekti, ki so jih izbrali med približno stotimi Bnimivejšimi. Med njimi b mlini, stare lesene doma-!ije ter vinske kleti. , Kot je povedal župan Martin Brecl, želijo z raz-jlasitvijo ohraniti dedišči to ter prispevati k bogatej Í turistični ponudbi, last kom pa omogočiti kandi-Branje za državno ter bliž-ije evropsko sofinanciranje ibnove. Širši javnosti je naj-tolj znano prizadevanje istnika Vovkovih mlinov v tako imenovani dolini mlinov v Lokovini. Gre za leseni mlin, ki je na ozemlju dobrnske občine, ter zidani mlin, ki je le nekaj metrov proč, vendar že na ozemlju velenjske občine. Lastnik si že dolgo prizadeva, da bi izjemna mlina obnovil. Vendar vse do zadnje seje občinskega sveta ni prišlo niti do razglasitve objektov za kulturni spomenik, kar je predpogoj za pridobitev denarja za sofinanciranje obnove. Na do-brnskem seznamu za razglasitev se je v soglasju z velenjsko občino znašel tudi »velenjski« Vovkov mlin. Sicer pa se je tudi na zadnji seji spet pojavilo staro tr-moglavljenje posameznih svetnikov. Tako naj bi v imenu nedotakljivosti zasebne lastnine razglasili na Dobrni kot kulturne spomenike le tiste objekte, katerih lastniki se s tem strinjajo. Pri tem so omenjali dva lastnika objektov, ki tega izrecno ne želita. Med razpravo je kazalo, da do sprejetja odloka ne bo prišlo niti tretjič, pa čeprav je raz- pis za pridobitev denarja iz evropskih strukturnih skladov za sofinanciranje obnove že pred durmi. Na koncu je prišlo do kompromisa in v občini so končno razglasili vsaj nekaj etnoloških kulturnih spomenikov. S seznama so črtali dva objekta, katerih lastnika razglasitve ne želita. S takšnim kompromisom je prišlo v občini Dobrna do čudnega položaja, saj seznam etnoloških spomenikov ne odraža celovitih mnenj strokovnjakov, ampak je pomanjkljiv seznam po volji svetnikov, ki se na etnološko področje ter pravno ureditev očitno sploh ne spoznajo. Predstavnika zavoda za kulturno dediščino, ki bi lahko vse skupaj podrobno pojasnil, na zadnji seji ni bilo. Povedal bi lahko, da strinjanje lastnikov objektov sploh ni potrebno. Tudi nedotakljivost zasebne lastnine ima svoje meje, ne le na področju kulturnih spomenikov. BRANE JERANKO Vrtec se bori z izgubo V vrtcu na Dobrni, ki spa la v okvir Javnega vzgoj io izobraževalnega zavo la OŠ Dobrna, so v treh je-fcnskih mesecih pridelali '•1 milijona tolarjev izgu-Jc. V zavodu pravijo, da za adi za 30 odstotkov nižje !a števila vpisanih otrok. Toliko manj jih je namreč "1 lanskega septembra, saj je ^adi prehoda na devetletko "aj med vzgojiteljicami os-^o komaj 46 otrok. Ravnanj Marko Šteger omenja, da •odo izgubo delno krili iz po- zitivnih številk lanskega prvega polletja, ostanek pa s podražitvijo v letošnjem letu. Tako so prejšnji teden občinski svetniki že dobili predlog za 15-odstotno povišanje ekonomske cene vrtca, s čimer se je odbor za družbene dejavnosti že strinjal. Tolikšna podražitev bi pomenila, da bi imela ustanoviteljica občina Dobrna najdražji vrtec daleč naokoli, zato se je občinski svet zaenkrat odločil za 7-odstotno podražitev ekonomske cene vrtca, ki bo od marca znašala za 6- do 9-ur-ni program 68 tisoč ter za 4-do 6-urni program 59 tisoč tolarjev. Ravnatelj mora pripraviti predlog racionalizacije, svetnikom pa vse skupaj osebno pojasniti. Povišanje cene bo v vsakem primeru predvsem v breme občinskega proračuna, saj je večina staršev uvrščena v najnižje plačilne razrede in bodo izgubo vrtca pokrili predvsem dobrnski davkoplačevalci. BRANE JERANKO - Št,7-íg. BopmEÍ^IB^BJ IHKJiMB ^S^^Tjg? ga» «7 aMT-'ffi^r MSËr*? H|Hp»'. 1 ^ v ■ * IMSMBBIMÍ Él^iP Vovkova mlina sta končno postala kulturni spomenik. OBČINSKIH SVETOV Podpora medicinski fakulteti SLOVENSKE KONJICE - K pogodbi o ustanovitvi konzorcija za ustanovitev Medicinske fakultete Maribor je pristopila tudi konjiška občina. V naslednjih dveh letih bo prispevala 3,2 milijona tolarjev. Več denarja strankam SLOVENSKE KONJICE - Politične stranke, zastopane v občinskem svetu, bodo v letu 2004 prejemale 49 tolarjev na glas volivca, kar je za 19 tolarjev več kot doslej. MBP PUSiH/ANJA V Novi Cerkvi bo v soboto že 17. veliki pustni karneval, z začetkom povorke ob 14. uri. Karneval pripravljajo gasilci, ki jim pomagajo društva, organizacije, šole ter krajani. Pred tem bodo ob 13. uri pustne karaoke z nastopom osnovnošolcev. Turistično društvo Zreče pripravlja maškarado za vse generacije v nedeljo ob 14. uri na Tržnici. Tradicionalno otroško pustovanje s ptujskimi kurenti, ki ga pripravlja Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice, bo v torek ob 15. uri pred kulturnim domom na Mestnem trgu. Na Dobrni bo v sredo ob 16. uri v središču kraja že 42. prireditev Pokop pusta. Prireditev bo s povorko vozov, med katerimi bodo izbirali najbolj izvirnega. Za vesele počitnice V času zimskih počitnic bodo v Štorkljini hiši v Slovenskih Konjicah vsak dan med 10. in 12. uro različne otroške delavnice, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine. Zavod za mladino Zreče za šolarje pripravlja pestre športne aktivnosti, ki bodo v Športni dvorani vsak dan od 9. do 13. ure. * MBP PARIZ Z LEDUM, 5 DNI, 27 2, 84.500 SIT, PARIZ Z AVTOBUSOM, 5 DNI, 25.2, 59.900 SIT BENETKE, 1 DAN, 22. 2., PUĆA EDEN, POTUJETA 2, Že Od 9.600 SIT, AVTOSALON ŽENEVA, 1 DAN, 6.5., LETALO, 69.900 SIT, CVETLIČNI SEJEM PORDENONE, 6.3., AVTOBUS, 8.500 SIT MEDNARODNI OBRTNI SEJEM MUNCHEN - IHM, 6.5 , AVTOBUS, 25.900 SIT 5TN6 RAJÂNjf^^DRAVILISGÙ LÀÏ Vabljeni v soboto 21.02 in na pustni torek 24.2. od 20.00 ure dalje. info@zdravilisce-lasko.si \1tamanija SUPER ŽUR ZA 1. MAJ KLUB NA KORČULI |5xpolp.,*viO-bul, HiMCijll 34.900 DUBROVNIK- 1. maj (5«potp.| ž« od 24.000 RIM 2S.4.-2.5.2004 (bui, 3'polp., ogledi, vodenjel 58.900 OTOK MLJET plača eden, potujeta 2 2.5.-7.5.2004 (ivio-kui, 5 polp., traaif., hlub 59.990 NOVI VINODOLSKI -KLUB 24.4.-2.5.2004 3 dni ie od 14.200 otrok do 12 let gratis nih več milijonov, brez hrepenenja po materialnih stvareh. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KAT1Č DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA017506 170 Akcijska ponudba v-dp v vseh prodajalnah skupine Mcnaiot, Mertarorjevih franšivnili prodajalnah 1er v prodajalnah živila Knuij od 18.2 do 29. 2. 2004 odroma do prodaje zalog. Cene so v STT. Podavili sistem Mirator,dd,I>u>a^ 107,1000 Ij^jana. Brez dvoma Obred na ogled 5TN0 Ob izbranih kulinaričnih pustnih dobrotah vas bo zabaval trio CODA PARTY. ' zdraviliiči Vstopnine ni, posebej vabljene maske, laško za katere smo pripravili lepe nagrade! Derviši v Laškem so predstavili svoj obred z vrtenjem brez vrtoglavice jem božje dobrotljivosti, ki jo nato preko leve dlani, ki je usmerjena k zemlji, delijo naprej ljudem. Vrtijo se zato, da zajamejo celo stvarstvo, krožno, ciklično gibanje pa je tudi predpogoj našega obstoja, saj se tako gibljejo planeti, kri po krvnem obtoku, celice v naravi ... Derviši (imenovani tudi potujoči berači) niso le plesalci, pač pa tudi slikarji, glasbeniki, odvisno od podedovanega daru. Preden postaneš derviš, moraš ukrotiti svojo voljo, ki hrepeni po denarju, ugledu. Derviši voljo krotijo tako, da 1001 noč manj spijo, jedo in predvsem le opazujejo svet okoli sebe. Zanimiva je tudi simbolika oblačil. Podolgovato pokrivalo predstavlja nagrobnik, črno ogrinjalo grob, bela obleka pa mrtvaški prt. In zakaj v vso to ljubezen vmešajo simbole smrti, smo se vprašali. Zato, ker smrt pojmujejo kot čas veselja, saj končno prideš do ljubljene osebe - boga, hkrati pa smrt tudi zato, ker smo takrat vsi enaki. Brez bmw-jev, vred- Snegomanija na Rogli zaključena Pretekli vikend sta Si.mobil in Radio Celje še zadnjič letos obiskala Roglo. Animacijski skupina je kot ponavadi skrbela za prijetno vzdušje na Mašinžagi, nekatere obiskovalci celo nagradila. Vsi, ki ste letošnjo »snegomanijo« zamudili ali pa niste zbrali dovolj pogu ma, da bi v njej sodelovali, boste dobili še eno priložnost - a ne prej kot naslednjo zimo. Plešoči derviši, naravnost iz Turčije, so minuli teden v Kulturnem centru Laško pred očmi polne dvorane izvajali obred, s katerim ljudem prinašajo ljubezen in strpnost. Vendar sam obred in njegov pomen marsikomu nista bila toliko zanimiva kot derviši, ki so se brez vrtoglavice lahko vrteli in vrteli... Derviši so prav malo podobni menihom, kot jih poznamo mi. Opravljajo vsakda- ŽUSTERNA, Sončkov klub 3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola. Trst 20, 27.272D/POL.d 13.990 ROGAŠKA SLATINA Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 20..27JV2D/POL 14.990 LENDAVA Sončkov klub 3* Upa. bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod.. 20.2/2D/POL 14.990 Radoživa TURŠKA RIVIERA potovanje z odličnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca 13.3V8D/P0L 59.990 EGIPT, Hurgada 4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca 6, 13, 20.3/7D/POL 99.900 TUNIZIJA Honastir ALL INCLUSIVE v Magic Life dub-u. 2-dnevni safari, polet iz Gradca do 27.3/7D/A1 139.900 KITAJSKA edinstvena dežela z odličnim slovenskim vodenjem 18.371 ID/POL 249.900 KENIJA 4* Paradise Beach + 2 dni safarija v kraljestvo živali ( 29.2721 D/PP 293.990 .:;> sonček j CELJE. SUnatova 20 j j TU I potovalni cantcr nje poklice, lahko so celo različnih veroizpovedi, poročeni ali samski, edino, kar šteje je, da so dobri ljudje. O njih ne morete izvedeli veliko, saj poudarjajo, da sami kot osebe pri obredu niso pomembni. Njihov obred ni zamišljen kot nastop. Zato za svoj ples ne pričakujejo aplavza ali kakršne koli denarne, pa tudi nedenarne nagrade. Niso profesionalci, kot so jih sprva napovedovali, pač pa le ljudje, ki zaradi ljubezni do boga opravljajo obrede. Profesionalci, natančneje profesorji na državnem konzervatoriju klasične glasbe, so bili le štirje glasbeniki, ki so imeli v prvem delu krajši koncert religiozne glasbe na starih avtentičnih turških glasbilih in ki so kasneje spremljali derviše pri plesu. Obred oziroma ples der-višev je poln simbolike. Predstavlja duhovno potovanje, izraža iskalčevo usmeritev k bogu in resnici, zorenje skozi ljubezen, združenje z bogom in vrnitev v življenje v vlogi služabnika vsemu stvarstvu. Desna dlan, ki jo uprejo proti nebu, je znak pripravljenosti za spre- j: , Ij I Trn J mobil m ik., ' ad Zabava po kmečko Celjani ugnali Kučana - Za konec sledita komedija zmešnjav in burka Zgodilo se je, kar smo v prejšnji številki napovedovali, natolcevali in prerokovali- Na petek, trinajstega, 50 na 13. festivalu Dnevov komedije udarili domači glumači. Zadišalo je po umetnih kravjakih, domači šunki iz 1\iša, po hišni gpecialiteti na gorskem turizmu - potočni hobotnici ...Teklo je kot namazano. Izkazalo se je, da je občinstvo še vedno željno smeha na rovaš politike (tudi kmetijske) , zapletov in barabij. Komedija Vinka Môdern-dorferja Na kmetih (gre za lansko zmagovalno komedijo iz natečaja za žlahtno komedijsko pero), je ravno prav aktualna, sveža, burkaška, polna situacijskih zapletov in vsi liki so večje ali manjše barabe, ki državo »nategujejo za jurja ali milijon«. V neustavljivem tempu je režiser Dušan Mlakar gnal Igralce po sceni, da se je ljudstvo smejalo in zabavalo do solz. Aplavz na koncu predstave je bil najdaljši doslej, 5e posebej za Jožico, mater mesarko, Anico Kumer in že á je po kmečki logiki dalo dut iti na visoko oceno pred-pve. Padla je skoraj petica: 4,7. Tako je kmečka burka gladko premagala Kobalove-(JrKučana, Anica Kumer pa ie po pričakovanju osvojila naklonjenost občinstva in pre-pla naslov komedijantke ve-Sera. Le za las fe naslov ušel fcjanu Umeku v vlogi policijskega ministra Mirka, do Anica Kumer »Naslov delim z Bojanom in kolegi!« potankosti izdelanega lika ex prvega šefa policije Marka Po-gorevca. Zato je Anica Kumer ob razglasitvi naslova dejala, da si ga deli z Bojanom in vsemi kolegi, ki vseskozi držijo predstavo na visoki profesionalni ravni. Tretji ART Na valentinovo se je na festivalski sceni v Slovenskem ljudskem gledališču Celje razgrnila uspešnica pisateljice Yasmine Reza, ART, ki sicer ni zgodba o umetnosti, ampak zgodba o prijateljstvu in tistem, kar privede do razpada dolgoletnega prijateljstva. V moški prijateljski trikotnik vdre resna kriza, ko Serge (Vojko Belšak), kupi zelo drago in nekoliko nenavadno umetniško delo, »belo sliko«, za katero Marc (Tadej »Nedeljivo!« pravi za trojico tudi Kristijan Ostanek (na levi, poleg njega še Tadej Toš in Vojko Belšak). Toš) meni, da je čisto navadno sranje, belo pobarvano platno z belimi programi. Njegov skupni prijatelj Yvan (Kristijan Ostanek) pa svojega stališča do nakupa umetnine ne pove jasno in odkrito ... Zanimivo je, da se je igra ART (letos v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj) na festivalih Dnevov komedije pojavila tretjič. Prvič jo je celjsko občinstvo videlo v spremljevalnem programu v odlični izvedbi Teatra u gostima iz Zagreba, nato so jo igrali še člani ljubljanske Drame. Občinstvo je tudi tokratno postavitev sprejelo z naklonjenostjo in igro nagradilo z oceno 4,1. Tako se je med dose-daj odigranimi predstavami ptujsko gledališče uvrstilo na tretje mesto. Tolerantnemu Yvanu pa podelilo večerni naslov. Po dveh nedeljskih spremljevalnih predstavah, Nunsense II iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana in JAMR iz Mestnega gledališča Ptuj, se bo konec tedna 13. festival Dnevov komedije slovesno končal s še z dvema tekmovalnima komedijama: jutri, v petek, gre računati na smeh in zabavo s komedijo Sluga dveh gospodarjev iz mariborske Drame in v soboto s Špas teatrom, ki prihaja z Burko o jezičnem dohtarju. Smeh ne bo potihnil niti v nedeljo, 22. februarja, ko bodo po slavnostnem zaključku in podelitvi žlahtnih nagrad s komedijo izven tekmovalnega programa Pižama za šest nastopili igralci iz Mojega teatra. POM Foto: SHERPA Polovica zlatih glasbenikov Slovenci smo izjemni glasbeniki, kar so pretekli teden dokazali tudi učenci glasbenih šol s celjskega in koroškega območja. Med 10. in 12. februarjem je namreč v Glasbenih šolah Celje in Frana Koruna Koželj-skega Velenje potekalo 7. regijsko tekmovanje pianistov, solopevcev, pihalcev (flavte, oboe, klarineti, kljunaste piščali) in komornih skupin s trobili. Med 145 tekmovalci izglasanih šol Celje, Velenje, Nazarje, Radeče, Radlje ob Dra-Á, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Šentjur, Žalec, Melodija in Slovenske Konjice iih je kar 71 osvojilo zlato priznanje, 38 je bilo srebrnih in 14 bronastih odličij. Vsi pr-vouvrščeni se bodo 15. in 16. marca pomerili na državnem tekmovanju v Ljubljani in Mariboru. »Glede na število tekmovalcev smo lahko izjemno zadovoljni, prav tako z rezultati,« je ponosen ravnatelj Glasbene šole Celje, mag. Vid Marčen. Enakega mnenja je tudi velenjski ravnatelj mag. Ivan Marin, saj sta dva učenca tamkajšnje glasbene šole osvojila vse možne točke, in sicer sta to saksofonist Miha Ferk in oboistka Nina Tafi. »Seveda bi na taka tekmovanja vsaka šola lahko poslala še več tekmovalcev,« je prepričan Marčen, »vendar je naš kriterij tak, da jih ne pošiljamo, če mislimo, da na območ- nem tekmovanju ne bodo prejeli vsaj srebrne plakete.« Pri izbiri kandidatov je kriterij, pripoveduje dalje, število uspešnih internih in javnih nastopov učenca, nivo obvladovanja sprotne učne snovi, želja in interes učenca do nastopanja in pogosto tudi njegova želja, da bi se z glasbo Celjsko območje je po številu tekmujočih učencev na drugem mestu v Sloveniji. Celjsko območje tudi krepko presega državno povprečje osnovnošolskih otrok, ki se vključujejo v glasbene šole, medtem ko je celotna Slovenija nad evropskim povprečjem. nekoč profesionalno ukvarjal. Da pa osvojiti zlato priznanje ni mačji kašelj, dokazuje tudi zahteven tekmovalni program, ki so ga morali tekmovalci odigrati oziroma zapeti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Jasminka Stančul pred celjskim občinstvom V celjskem Narodnem domu bo nocoj, v četrtek, ob 19.30 tretji abonmajski koncert, la katerem se bo predstavila pianistka Jasminka Stančul z deli Beethovna in Schu-toanna. Jasminka Stančul je začela s študijem klavirja v Vojvodini in nadaljevala na dunajski akademiji za glasbo. Po prejemu štipendije švicarske vlade leta 1986 je študirala v mojstrom razredu znamenite Marie Tipo v Ženevi. Leta 1989 je osvojila prvo nagrado na Beethovnovem tekmovanju na Dunaju in njena uspešna mednarodna kariera se je nadaljevala z nastopi na številnih pomembnih festivalih. Leta 1992 jo je Lorin Maazel povabil kot solistko k svojemu orkestru, Pittsburškim simfonikom, odmevnemu uspehu pa je sledilo povabilo za nastop s filharmonijo iz Los Angelesa. Koncertirala je še z vrsto velikih orkestrov in Posnela vrsto plošč. V Ljubljani redno koncertira z orkestrom Slovenske filharmonije ter Vselej dobiva laskave ocene. BA I---Št. 7 -19. loveactually PRAVZAPRAV LJUBEZEN 135 min.. (Love Actually), Režija: Richard Curtis Igrajo: Liam Neeson. Laura Linney. Hugh Grant. Emma Thompson, Keira Knightiey, Rowan Atkinson OCENJUJEMO Demonske sile na delu! Plesni forum Celje: Večerja z demoni, gibalno-plesni projekt avtorja Davida Čeha. Nastopajo: Meta Lenard, Špela Vodeb, Maja Antončič, Tanja Šentjurc, Kaja Re-bek, Tina Šentjurc. Gledališki igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje David Čeh že drugo sezono sodeluje s plesno skupino Plesnega foruma Celje. Ob koncu lanske sezone je ustvaril svoj prvi gibalni, predvsem dramaturško obarvani projekt Črvi, letos pa je v konceptu motorične izpovedi Večerja z demoni šel še korak naprej, saj je v izrazu giba in nakazanih prostorskih strukturah zajadral v izrazitejšo koreografsko konfiguracijo. V gledališkem listu avtor navaja, da je navdih dobil v Lorcinevem predavanju: Teorija in igra demona, kjer je demon predstavljen kot občudovanja vredna skrivnostna sila. Demoni Davida Čeha so predvsem fizična energetska bitja, ki težijo lastni preobrazbi, se dejavno in ustvarjalno identificirajo z umetniško simboliko plesa, petja in poezije. Prvi v prostor vstopi demon preobrazbe, arhetip poguma, vznesen v ritmu odločnega koraka, v pomembnosti in namenu lastno začrtane odločitve. Za njim natančno opredeljeno vstopa še ostala demonska druščina, vsak za sebe obtežen z lastno prtljago, ko v rokah simbolično vlačijo velikanske sive kovčke in jih razvrščajo po prostoru kot podstavke ali stole, da bi sčasoma neopazno postali del scene, na koncu pa vsak udeleženec shoda ponovno najde ta del svoje ročne prtljage ter ga odnese s seboj. Med začetkom in koncem sledi celi preplet in splet potencialnih možnosti medsebojnih kontaktov ter energetske nadvlade. Osebnostne frustracije razvnamejo sile destrukcije; pa kaj, ko so demoni neuničljivi, vedno znova se preoblikujejo v nova nenapovedan stanja in oblike. Humorno preobrazbo doživi konec pripovedi, saj se po svojevrstni zabavi obujajo omotične in nestabilne kreature, tako pač, kot se spodobi po noči opijanja v demonskih opojih. Večerja z demoni nedvomno predstavlja tudi zanimivo učno uro odrske prezen-ce, ki so jo dekleta dodobra absolvirale. Predano, energetsko izpolnjeno, koncentrirano in povsem demonsko so dozorevale v svojih prepričljivo izoblikovanih vlogah; Špela groteskno igrivo. Meta zlita v glasbi, Kaja dosledna v svoji dozorelosti, Tanja in Tina trdne in neizprosne i> ostrinah moči. Začetna stabilna in gibalno efektna uvertura se sčasoma razprši v predolgih ekspozicijah in repeticijah solističnih sosledij ter skupin- skih form, tako da predstava ne izoblikuje amplitud-nega loka, temveč tok dogajanja zapade v linearno statiko in časovno razpotegnje-nost. Avtorju na koncu le uspe v humorném nastavku ter nepredvidljivem dramaturškem preobratu dopadljivo povzdigniti in tudi zaključiti dramaturško raven predstave. Večerji z demoni bi se vsekakor prileglo tudi efektnejše lučno oblikovanje, ki pa je v dveh specifičnih svetlobnih segmentih ter v okvirjih tehničnih zmožnosti toku dogodkov le dalo intenzivnejši nadnaravni odtenek; sicer pa se je demonski patos bohotil v fantaziji pričesk, krvavo rdečih dvodelnih oblekah in poslikavi obraza. Ustvarjalec David Čeh se poleg gledališke igre in študije gibalnega izraza intenzivno ukvarja tudi z glasbo, kar se je dalo zaznati v kompozicijskem skladu plesa in izbrane klasične glasbe, kjer se je izrazita glasbena dinamika mojstrov Beethovna, Mozarta, Schuberta in Vivaldi j a povsem zlila z mu-zikaličnostjo in ritmom zaplesane sodobne forme. Enourna odrska kompozicija Večerja z demoni predstavlja vsekakor velikopotezno kreacijo avtorja Čeha in mladih plesalk, saj so v njej nedvomno zasnovali zanimivo vsebinsko in oblikovno dogajanje, tudi poglobljeno raziskovanje gibalne motivike. DALIBORKA PODBOJ Od 19. februarja! PALAČA STRAHOV 99 min., (The Haunted Mansion), družinska komedija Režija: Rob Minkoff Igrajo: Eddie Murphy, Terence Stamp, Nathaniel Parker, Marsha Thomason, Jennifer Tilly Valentinovi zapeljivki in zapeljivca Z bepopovko Tinkaro in Rokom Kosmačem v Vili Herberstein V veliki Valentinovi nagradni igri Radia Celje smo med številnimi telefonskimi klici poslušalcev in med več kot 250 SMS sporočili izžrebali dva nagrajenca; Danijelo Dobovičnik in Jako Lipovda. Danijela je takoj, ko je videla reklamo v Novem tedniku, pomislila, da bo prav gotovo šla na večerjo z jeklenim bavarcem in Rokom, srečo pa smo imeli tudi pri žrebu fanta, saj smo med vsemi izžrebali prav Jako, ki ima skoraj vse članke o Tinkari. Njej so fantje z imenom Jaka očitno usojeni, saj je tako ime tudi njenemu izbrancu, s katerim sta skupaj že štiri leta. Pred Radiem Celje je nagrajenca in Valentinova zapeljivca, bepopovko Tinkaro Zoreč in Roka Kosmača, pričakal BMW avtohiše Selmar s šoferjem Boštjanom Jančičem. Pot do Vile Herberstein v Velenje je minil v pogovoru o avtomobilu in komet tiranju letošnje Eme (Rok Kosma je bil rezerva številka 1, Tinkara pa je z bepopovci nastopila lani). Na večerji sta Jaka in Danijeli od Tinkare in Roka izvedela man sikaj zanimivega o tem, kako nastajajo plošče ali kako se snemajo video spoti. Manjkalo pa ni niti podrobnosti, kot na primer, da spi Tinkara v nogavicah, da je svojemu iz-' brancu za valentinovo kupila revijo Playboy, da včasih kakšna oboževalka le pretirava z nadlegovanjem, da Rok nima punce, ima pa simpatijo, da so družinski prijate1 lji z Ivanom Hudnikom, ki je nje] gov menedžer, da bi rad igral a kuj stično kitaro in bobne ... SIMONA BRCLEŽI Foto: GREGOR KATIČ I Rok Kosmač kot namišljeni voznik BMW-ja avtohiše Selmar. Kljub temu, da je star 18 let, se še ni odločil za vozniški izpit. Če bo dobro delal, pa si bo modernega BMW-ja lahko čez nekaj časa tudi kupil. Jaka in Tinkara sta nazdravila z aperitivom. Samo takrat sta naročila različno, kajti Jaka se je pri izbiri drugih jedi popolnoma prepustil Tinkari. Skupinska fotografija ob glavni jedi. Jedilni list je bila najbolj brana knjiga večera. Naši gostje so se odločili za rezance z belo ribo in jastogovo aromo, Danijela pa je raje izbrala palačinke Hortobagy. Za posladek smo si privoščili še Paganini jagode oziroma Roku naročili palačinke. Od leve: Boštjan, Nataša, Simona, Jaka, Tinkara, Danijela in Rok. Danijela in Rok sta srednješolca, zato sta tej temi namenila veliko pozornosti. Tudi, slabim ocenam in špricanju. Skupinska slika v Vili Herberstein. Od leve: Jaka Lipovd, Nataša Leskovšek, Boštjan Jančič, Rok Kosmač, Simona Brglez, Tinkara Zoreč, Gregor Katič in Danijela Dobovičnik. Veliko časa je minilo v razpravi o funkcijah čudovitega bavarca. Ob prihodu v Velenje pred Vilo Herberstein Rok z Danijelo in Tinkara z Jako. Sošolci in prijatelji jima ob tej fotografiji verjetno še bolj zavidajo. O špranjicah, čebelicah in gospodarjih Na Možganih z jajci v Plesnem forumu sta se soočila Janez Rugelj in Světlana Makarovič Imeni sobotnih gostov v že uveljavljenem sklopu pogovornih večerov, ki jih pod imenom Možgani z jajci v Plesnem forumu povezuje Sašo Hribar, sta obetali zanimiv večer. Ki je v nabito polni dvorani foruma, medlem ko sta velika slovenska umetnica Světlana Makarovič in radikalni psihiater Janez Rugelj soočala svoja, večinoma povsem nasprotujoča si načela, občinstvo navdušil. Dr. Rugelj je gledalcem vlil upanje. Prepričan, da so na Možgane z jajci prišli, ker se želijo izobraževati, jim je namreč zagotovil, da se bo slej ko prej marsikdo od njih zagotovo znašel v njegovi terapevtski skupini. 75-letni specialist psihiatrije, ki ima v terapevtski skupini 130 ljudi (pogoj za sodelovanje v njej je, da sodeluje tudi družina oziroma partner), redno teče, hodi v hribe, dela od 8. ure zjutraj pa do 2. ure ponoči, na teden prebere dve knjigi in na mesec okoli 85 časopisov in tevij, na televiziji pa gleda samo dnevnik. (»Vse ostalo (e izguba časa.«) Světlana Makarovič je njegovo popolno nasprotje - njene edine sostanovalke so mačke (dr. Ruglju se zdi povsem nesprejemljivo, da se mačke gibljejo po prostorih, kjer živijo ljudje ...), nenehno kadi (zaradi česar je po Rugljevem mnenju »smrdeči seksualni objekt«), tolaži se ^Čokoladnimi kolački, na televiziji pa med drugim gleda tudi verske oddaje. (»To ie še najbolj zabavno od vsega, kar predvajajo na nacio-iialki.«) Vendar je, kot je večkrat poudaril Sašo Hribar, vsekakor zelo uspešna dama - pa čeprav bi jo Rugelj z veseljem uvrstil na seznam svo-iih pacientk ... Medtem ko je Rugelj odraščal v »zdravi, kmečki družini« z očetom gospodarim in tiho, pridno in delavno mamo, bil ves čas odličen in se je imel možnost izobraževati v šoli in pri veoruku, je Světlana, ki izvira iz družine, kakršno bi Rugelj imenoval »elita«, divje tekala po gozdovih, se potapljala v svetove domišljije in lenarjenja (kar še vedno počne popolnoma in brez slabe vesti). Vloga stenske ure Njun pogovor, ki je sicer iznajdljivemu Sašu Hribarju nekajkrat ušel iz vajeti predvsem zaradi zgovornosti dr. Ruglja, se je vrtel predvsem okoli seksa, medsebojnih in partnerskih odnosov, družine in vrednot. »V Sloveniji je okoli 200 tisoč alkoholikov, prav toliko žena alkoholikov in še enkrat toliko otrok. Moški postanejo alkoholiki zato, ker niso imeli »zdrave« mame, ko se poročijo, pa jih žena ni sposobna zadovoljiti na vseh področjih - ne na seksualnem in ne na področju medsebojne duhovne rasti. Zato so za propad slovenskega naroda krive ženske. Ženska potrebuje gospodarja in če mož to ni, se bo slej ko prej podal v alkohol,« pravi Rugelj, za katerega je monogamija namenjena le »izbrancem na visoki duhovni ravni«, možje se zatekajo k ljubicam, ker njihove žene niso dovolj dobre, ženske (katerih glavna naloga je, da skrbijo za gospodinjstvo, za to, da moža spolno zadovoljijo in za rojevanje otrok) pa so zadovoljne le, če imajo dobrega gospodarja. Kako je vse te Rugljeve trditve komentirala Světlana Makarovič, si lahko mislijo tudi tisti, ki jih v Plesnem forumu ni bilo. Vendar je slednja bolj malokrat prišla do besede. Neomajnemu psihiatru je sicer uspešno zabrusila nekaj krepkih (ob čemer ji je ušlo celo, da ga je imenovala »cepec«), poslušalce pa je nasmejala predvsem s pripovedkami o tem, kako zelo si je »želela moškega, pa ga nikakor ni uspela dobiti« - zaradi česar je, je skesano povedala občinstvu, le nekakšen polizdelek ... Ženska, ki ni poročena in katere »z medom namazana špranjica« je namesto, da bi bila na voljo soprogu, na voljo mačkam, v življenju ne more biti uspešna, je Rugelj brez ovinkarjenja povedal Světláni -ki je predlagala, da bi k špra-njici namesto mačk povabili čebele ... Edino pozitivno, kar je Janez Rugelj sogovornici priznal, je, da ceni njeno umetniško delo. Preden sta odšla vsak v svoj svet, sta se soočila še z vprašanjem homoseksualnosti. Po mnenju Ruglja, za katerega so »normalni« le heteroseksualni odnosi, so istospolno usmerjeni to postali zato, ker so imeli hladno mamo in so se erotično navezali na očeta, Světlana pa je ponovila svojo, že 20 let staro izjavo, da lahko človek seksa tudi s stensko uro, pa je to povsem njegova stvar (zaradi česar so jo takrat razglasili za lezbijko). In medtem ko je Makarovičeva skušala tudi Hribarju razložiti, da dva moška partnerja ne živita kot moški in ženska, temveč odnosi med njima temeljijo na povsem drugačnih vrednotah, se zdi Ruglju, za katerega so ženske, ki nimajo moškega, »suhe veje na drevesu življenja«, veliko bolj sprejemljiva zveza med dvema ženskama. »Njima se še vedno lahko pridruži moški, ki ju zadovolji,« je kopico svojih, za strokovno javnost že zdavnaj povsem nesprejemljivih ali vsaj zelo nestrpnih prepričanj, strnil Janez Rugelj. Ob sicer zabavnem in zanimivem večeru je najbolj zaskrbljujoč občutek, da se je večina tistih, ki so Světlano Makarovič in Janeza Ruglja poslušali, navdušeno strinjala s stališči slednjega. Prav zanimivo bo videti, koliko Celjanov in Celjank se bo v prihodnjih mesecih pridružilo njegovi terapevtski skupini... ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN IMAMO SE FAJN! SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS. NESTRPNO PRIČAKUJEMO DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE! Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas! Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo marca z žrebom izbrali enega od njih in ga nagradili z gospodinjskim aparatom. Nato pa vsak mesec še enega! Dobitnike bomo izžrebali med vsemi, ki se bodo na časopis naročili do 8. aprila! J*retep med Čadikovskim in Lungujem Za celjskimi nogometaši je še ena prijateljska tekma v sklopu priprav za nadaljevanje prvenstva. V nedeljo so gostovali pri drugoligašu Aluminiju iz Kidričevega in ga premagali s 7:2 (včeraj so se na Ptuju pomerili z Dravo). Hat-trick je uspel Andreju Kvasu, dvakrat je mrežo zatresel Andrej Pečnik, po enkrat pa Marko Križnik in Simon Sešlar. Celjani so nastopili brez Dragana Čadikov-skega in Zorana Baldovalieva, ki sta se pridružila makedonski reprezentanci, manjkal je tudi Mitja Brulc, ki se je mudil v Lille-stroemu, pri morebitnem bodočem delodajalcu. »Formo stopnjujemo iz tekme v tekmo, to se je videlo tudi v Kidričevem. Treningi potekajo po ustaljenem ritmu, počasi se že pripravljamo na tekmo prvega spomladanskega kroga proti Ljubljani. Vse poteka v normalnem vzdušju, tako da nimamo nobenih problemov, z izjemo Dragana Ča-dikovskega in Vladislava Lunguja. Ne enem izmed treningov je med njima prišlo do spora, vendar bosta to uredila sama s trenerjem Marijanom Pušnikom in kapetanom Simonom Sešlarjem. Mislim, da se bo zadeva hitro rešila in ne bi smela vplivati na nadaljnji potek dogodkov v Publikumu,« je dogodek med treningom (na Publikumovi spletni strani so nemudoma objavili, da »sta si skočila v lase«) opisal Andrej Kvas, ki se nadeja mesta v prvi enajsterici. V nedeljo bodo Celjani opravili generalko v Izoli pri tamkajšnjem drugoligašu. »Tam bomo že v popolni zasedbi. Upam, da bomo odigrali še na višjem nivoju kot na prejšnjih tekmah in da bomo dobro pripravljeni pričakali začetek prvenstva. Naš cilj je uvrstitev v ligo za prvaka, kajti kasneje bi imeli lepe priložnosti za ponovitev lanskega uspeha in za uvrstitev v evropsko tekmovanje,« je zaključil Kvas. 1/ Šmartnem gradijo Tudi Šmarčani so odigrali novo prijateljsko srečanje. Tabor so ugnali s 5:0. Med strelce so se vpisali Boštjan Hodžar, Luka Žinko, Marko Pokleká, Goran Ristič in Ranko Nišandžić. Tekma z Željezničarjem je na žalost odpadla. »Delo svojih varovancev lahko ocenim zelo pozitivno, kljub temu, da so pogoji vse prej kot dobri. Na zamrznjenih površinah je težko razviti lepo nogometno igro, to nam v tem trenutku manjka, vendar moramo tudi s tem preživeti. Kar se tiče štadiona v Šmartnem, dela potekajo zelo do- bro. Menim, da bo »štadionček«, kot sem ga poimenoval, majhna lepotica,« ocenjuje šmarški strateg Borut Jarc, ki je zadovoljen tudi z okrepitvami. Šmarčani naj bi v tem tednu odpotovali v Istro na zaključni del priprav, vendar bodo ostali doma zaradi previsokih finančnih stroškov. Jarc je dodal, da se bodo potrudili pripraviti presenečenje v ligi Simobil in se skušali v štirih krogih uvrstiti med najboljših šest klubov. JASMINA ŽOHAR Zmagala sta Lucija in Nejc. Zmagala Polauderjeva in Podkrajšek Žalec: Zavod za kulturo, šport in turizem je pripravil prireditev, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom občine Žalec za leto 2003. Naslov najboljših so osvojili judoist-ka Lucija Polauder, tenisač Nejc Podkrajšek, rokometašice Žalca ter odbojkarji SIP Šempetra. (TT) ŠPORTNI KOLEDAR MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog: Nazarje -Vitomarci (19). SOBOTA 21. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Ajdovščina (20.30). KOŠARKA Goodyear liga, 22. krog: Cetinje: Lovčen - Pivovarna Laško. 1. SL. 21. krog: Elektra -Alpos Kemoplast (19), Zreče: Rogla - Pivka (19), Polzela: Hopsi - Triglav (20). ROKOMET Liga prvakov, četrtina finala, druga tekma: Lemgo -Celje Pivovarna Laško (15.30). Pokal pokalnih zmagovalcev, druga tekma, Velenje: Gorenje - Sporting (19). ODBOJKA 1. SL, 18. krog: Šoštanj To-polšica - Stavbař (18). VATERPOLO 1. SL, 7. krog, Celje: Po-sejdon - Branik (20.45). TOREK 24. 2. KOŠARKA Pokal Spar, polfinale, Maribor: Pivovarna Laško - Koper (20). SREDA 25. 2. KOŠARKA Trocal liga, 23. krog, Zagreb: Croatia - Merkur. ROKOMET Siol liga, 13. krog: Trbovlje: Rudar - Celje Pivovarna Laško, Velika Nedelja - Gorenje., 1. SL - ženske, 14. krog, Celje: Celeia - Žalec (17). 90,6 95,1 95,9 100,3 »Španca dovolita ostro igro tudi gostom« Pred potjo v Celje je Lemgo na gostovanju premagal Wallau kar z osmimi goli razlike, Celjani pa so ekipo iz Masenheima v prvi ligi prvakov v Golovcu ugnali za sedem zadetkov, v nedeljo pa z enako razliko še sedanjega nemškega prvaka. Razmerja se spreminjajo, le Celje Pivovarna Laško je stalnica v vrhu evropskega rokometa. Sedaj bržčas tudi po zaslugi trenerja Mira Požuna. Nestrpno pričakujemo povratni obračun, ki ga bosta sodila Španca Leon Breto in Trillo Huelin, doslej nenaklonjena tako Celju kot tudi slovenski reprezentanci. »Opažam pa, da venomer dajeta gostom možnost za pošten boj. Obenem puščata ostro igro, ne le domačinom. Ostalo nam je nekaj rezerv v obrambi, predvsem bi lahko manj uporabljali roke in več telesa za izsiljevanje prekrškov v napadu. Fante je zanesel fanatizem, nekajkrat so bili divji, celo surovi. Nekaj previdnosti ne bo škodilo,« je spregovoril Požun. Kakšne taktične dileme ste še imeli? Moral bi spočiti Kokšaro-va, Oštirja in tudi Vugrinca. Edi, ki je zaradi bolezni izgubil precej moči, je govoril, da še lahko igra. Ko smo imeli igralca manj, sem kričal, naj pride na klop, a se je moj glas izgubil v trušču. Tudi Mare je bil izčrpan in je zamujal pri blokih. Morda bi lahko več igral tudi Natek. Dobro smo proučili tekmece. Fantje so resnično dali vse od sebe. Napake so sestavni del takšnih tekem. Žoga je vse bolj mokra, tudi roke zadrhtijo ... Kakšna je bila zasnova obrambe na Volkerju Zer-beju, ki ste ga odlično zaustavili ? Izriniti ga čimdlje od gola, to je bil dogovor. Obenem pa preprečiti podajo do Schwarzerja. Visoki Zerbe ima dober pregled, žogo pa kar »porine«. To navezo smo Miro Požun razbili, več težav je bilo v druj gem delu s Kehrmannom.! Bolj je nevaren, ko v kontakjl tu skoči s krila, kot pa če je sam v protinapadu. Očitno je bilo, da vam živjl ce para Baumgartner s sij muliranjcm grobih prekrškov nad njim! Nemci so bili mirni, Švi-j| carja Baumgartner in naturalizirani Lima, sicer Argentinec, pa živčna. Skupaj sta dosegla 6 golov, celo več, kot smo pričakovali. Vendar, boljl smo se posvetili njihovi de-' sni strani. Dejan Perič? Bil je odličen. V tej sezoni še ni imel slabe partije. Predi leti so mu namreč očitali, da odpove na pomembnih tekmah. Zelo dobro je preučili strele nasprotnikov. Kako bo v soboto? | Ne sme nas biti strah na-| šega vodstva. Začeti mora-: mo, kot da ga nimamo. Lemgo bo zaigral bolje. Žal je zbolel Dejan, Diko ima poškodovan gleženj, a bosta Vugi in Edi pridobila na moči. Po dveh gladkih porazih Slove-* nije z Nemčijo smo imeli nekaj spoštovanja v sebi. Osvobodili smo se bremena. Malo Celje iz male Slovenije se bo zoperstavilo gigantu. Ver-jamem v moje fante, da so | zmožni še enkrat odigrati na robu svojih zmogljivosti. DEAN ŠUSTER I PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL 13. krog: Litija - Dobovec 10:1 (5:1); Iskrač (14); Metropol - Nazarje 4:7 (0:2); Adamič (4, 23, 26), Hren (12), Šemenc (28, 33), Dela mea (40). Vrstni red: Litija 39, Puntar 31, Nazarje 23, Vitomarci 17, Kix, Beton, Dobovec 15, Metropol 12, Na-poli 11, Mavi 9. KOŠARKA GOODYEAR LIGA 21. krog: Pivovarna Laško - Union Olimpija 111:106 (89:89, 78:78, 62:60, 47:39, 25:22); Jokič 23, Joksimo-vič 20, Dojčin 19, Dončič 12, Miškovič 9, Rizvič, Jelesije-vič 8, Miletič, Brolih 6; Petrov 22, Baždarič 20. Vrstni red: Reflex 38, Cibona 37, Crvena zvezda 35, Zadar 34, Pivovarna' Laško 33, Union Olimpija, Budućnost 32, Krka, Split 30, Široki, Geoplin Slovan, Zagreb 28, Banjalučka pivara 27, Lovčen 26. 1. SL 20. krog: Alpos Kemoplast - Hopsi 85:75 (62:53, 39:39, 20:17); Trifunovič, Hajrič 28, Petrovič 17, Livajič 7, Ribežl 5; Finžgar 18, Bjegovič 15, Skok 11, Josipovič 10, Grži-na 9, Arčan 6, Božič, Debevc, Steffel 2; Helios - Elektra 90:85 (64:62, 43:39, 25:17); Čmer 32, Krejič 22, Ručigaj 12, Nedeljkovič 8, Nuhano- vič 6, Auer 3, Sagadin 2; La-skevič 19, Zalokar 17. Zagorje - Rogla 99:81 (77:60, 51:36, 24:14); Novakovič 27, Bre-že 23; Grum21, Jurič 20, Zi-nrajh 11, Sivka 8, Živanovič 7, Strnad 6, Brolih 3, Žnida-rič 2, Brjjmec 1. Vrstni red: Helios; Pivka 35, Elektra, Zagorje 32, Triglav 30, Koper 29, Rogla, Kraški zidar, Alpos Kemoplast 27, Hopsi 26. TROCAL LIGA 20. krog: Merkur - Gospić 69:78 (49:58, 33:32, 18:22); Jocič 24, Čonkova 18, Tem-nik 10, Jereb 8, Markovič 4, Ramšak 3, Erkič 2; Urukalo 21, Luketič 16. Vrstni red: Gospič, Šibenik 35, Croatia 31, Merkur 30, Univerziteti 29, Željezničar 27, Jedinstvo 23, Maribor 22, Ježića 21, Wels 18. SAVINJSKA LIGA 11. krog: Velenje - St. Paul 74:87, Pivovarna Laško - Polzela 52:73, Parižlje - ŠK Žalec 70:82, Ločica - Werinox 51:67. Vrstni red po rednem delu: Gomilsko, Velenje 18, ŠK Žalec, St. Paul 17, Polzela, Pivovarna Laško, Tweed 16, Ločica 13, Werinox 12, Parižlje 11, Žvajga 10. ROKOMET mM POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Četrtina finala, prva tekma: Sporting - Gorenje 33:27 (17:14); Andorinho 8, Kraljić 6; Kavtičnik 8, L. Dobel-februar 2004 - šek 5, Bedekovič 4, Tamše, Sirk 3, Mlakar 2, Sovič, J. Dobelšek 1. LIGA SIOL 12. krog: Gorenje - Adria 35:23 (17:10); Sirk 8, Štefa-nič 6, Sovič, Gajšek, J. Dobelšek 4, Tamše, Kovič 2, Bedekovič, Mlakar, Oštir, L. Dobelšek, Halilovič 1; Erčulj 7, Hojč 5. 1. SL - ženske 13. krog: Burja - Celeia 34:25 (17:15);_Krese 12, Er-ceg 8; Novak, Čerenjak 6, Je-riček, Bilič 4, Zorič, Prokić 2, Sotler 1. Žalec - Ptuj 25:26 (14:12); Strmšek 8, Agafo-nova 5, Savič 4, Randl, Krajne 3, Stevanovič 2. Vrstni red: Krim 20, Piran 18, Žalec 17, Olimpija 16, Ptuj, Burja 14, Celeia 8, Škofja Loka 7, Kočevje 4, Izola 0. ODBOJKA 1. SL 17. krog: Bled - Šoštanj To-polšica 0:3 (-23, -17, -24). Vrstni red: Salonit 39, Šoštanj Topolšica, Svit 37, Kamnik 36, Bled 27, Krka 23, Slav-bar 19, Olimpija 17, Fužinar 9, Pomurje 5. VATERPOLO 1. SL 6. krog: Olimpija - Pose) don 21:4 (4:1,4:0, 7:2, 6:1) Vedriš 2, Kordež, Jokič 1 Vrstni red: Triglav 12, Bra nik, Koper 8, Olimpija 6, Ko kra 2, Posejdon 0. Lipperlandhalle, zgrajena pred sedmimi leti, sprejme 3.700 gledalcev. Mesto z 39 tisoč prebivalci načrtuje novo dvorano, za katero bi namenilo 16 milijonov evrov. Menedžer Lemga Fynn Holpert, brat Flensburgovega vratarja Jana, kar ni mogel verjeti, da je celjska krasotica stala 6 milijonov evrov. Preostali izidi: Flens-burg - Zagreb 30:27, Szeged - Magdeburg 30:31, Ciudad Real - Fotex 33:24. V Lemgu bosta sodila Španca, v Zagrebu Ukrajinca (Vakula, Ljudovik), v Magdeburgu Norvežana in v Veszpremu Francoza. NOVI TEDNIK SPORT 23 Pravljičnih sedem golov -za sedmi polfinale? Ne le Tiselj, tudi Miro Požun ima vojake - Dejan Perič, nočna mora Nemcev - Čudovito vzdušje, Lemgo potolčen Letos mineva že 40 let, odkar se je v Celju pravzaprav začel igrati vrhunski roko- Ïet. Tedaj sta obstajala dva uba, združila sta ju Tope Goršič in Jože Kuzma. Slednji, ki se je kasneje posvetil tudi novinarstvu, je venomer ponavljal, da je po-[irebno igrati z »gajstom«, [Goršič pa je s prakso in teorijo zasnoval velik del te-ga, kar imamo. Miro Požun je združil »vse živo«! S fanatično obrambo je zausta-jvil prvake z zadnjega EP, v napadu pa tokrat izkoristil potenciale Rutenke, Brum-na, Oštirja, Zormana, Vu-grinca ... Za ogromno prednost, ki ,pa seveda še ne zagotavlja pre-i|»ja med četverico, pa je zagotovo najbolj zaslužen dolgoletni celjski junak - Dejan Perič. Kar ne znajo razočarati Rokometaši Celja Pivovarne Laško so takoj po zmagi nad nemškim prvakom s sedmimi goli razlike skorajda v en glas poudarjali, da še nič ni odločeno. Pri tovrstnih izjavah se jim je pridružilo še vodstvo, in vse skupaj, ker ni bilo dogovorjeno, je bilo skorajda osupljivo. Seveda nihče ni pričakoval evforičnih napovedi v slogu, da sledi le izlet v Nemčijo, pa vendar je njihova previdnost pohvalna in kaže na povsem drugačen pristop do vrhunskega športa, ki zahteva popolnost do skrajne meje. Kapetan »Per-ke« je zbolel kmalu po tekmi, imunski sistem mu je odpovedal, vsi pa upamo, da le ne gre za gripo. Po fenomenalni predstavi je povedal: »S publiko smo pripravili pravo fešto. Občutek je enkraten. Zadovoljen sem z našo igro proti enemu najmočnejših moštev, ki je obiskalo Celje. Prednost je pomembna, a še zdaleč ne odločilna. Pred nami je novih 60 minut garanja. Nič še ni odločeno, najlepši primer je Ademar. Močno si želimo Eduard Kokšarov, steber celjske in ruske obrambe, ki je v Celje prišel pred petimi sezonami iz SKIF Krasnodar, je v torek podaljšal pogodbo s Celjem Pivovarno Laško za dve leti. Svetovni in olimpijski prvak je edini igralec, ki se mu je na zadnjih štirih velikih tekmovanjih uspelo trikrat uvrstiti v all-star moštvo. »Vesel sem, da ostajam v tem velikem klubu in da bom še lahko lovil ribe ob Šmartinskem jezeru,« je dejal priljubljeni Edi. napredovanja. Sicer pa, najraje premagujem Nemce!« Sanjska predstava je uspela še enemu s slovenskim potnim listom, Sergejů Ruten-ki. Z mesta desnega zunanjega napadalca je žogo mojstrsko zavrtinčil proti oddaljenejši vratnici, od 14 poskusov jih je 10 končalo v mreži: »Prevladala je naša agresivnost. Pred nami je težka naloga, saj se bo Lemgo predstavil v svetlejši luči. V napadu moramo biti preudarni. Sicer pa smo zastavljene cilje uresničili in nimamo kaj izgubiti.« Mila-din Kozlina, ki ima poško- dovan gleženj, je štirikrat blokiral strele tekmecev, Renato Vugrinec pa je dosegel 6 golov: »To je bila zmaga kolektiva na čelu s fantastičnim PeriČem. Nikjer ni takšnega vzdušja kot v Celju. Lemgo zame ostaja favorit, mi pa lahko le pridobimo. Samozavesti nam ne manjka, apetiti vseh okoli nas pa so seveda narasli. Na sever Nemčije gremo z željo po novi zmagi!« Nemci tarnajo nad slabim učinkom pri metih, in logično izpostavljajo Periča, pri našem prvaku pa so kar štirje imeli stoodstoten učinek, Mar- Prva tekma četrtfinala lige prvakov Celje Pivovarna Laško -Lemgo 32:25(14:9) CELJE - Dvorana Pod Golovcem, gledalcev 6000, sodnika Vladimir Rancik in Jan Beno (Slovaška), delegat Vasile Stinga (Romunija). CPL: Perič 24 (2) obramb, Lorger; Rutenka 10 (2), Vugrinec 6, Oštir 3, Bilbija, Bajram, Kozlina 1, Milosavljevič 2, Gorenšek, Natek 1, Brumen 2, Kokšarov 4, Zorman 3. Trener Miro Požun. LEMGO: Ramota 7 (1), Zereike 6 (1); Christophersen, Stephan 5, Tempelmeier, Schwarzer 4, M. Ramota, Zerbe 4, Baumgartner 4, Bonath, Kehrmann 6, Binder, Lima 2. Trener Volker Mudrow. Izključitve: CPL 14 min., Lemgo 16. Sedemmetrovke: CPL 5 (2), Lemgo 3 (0). Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:2, 3:4, 7:4, 10:5, 10:7, 12:8, 14:9; 16:11, 17:14, 19:15, 21:18, 24:18, 24:21, 25:21, 25:22, 28:22, 30:23, 31:24, 32:25. Najboljšemu športniku Dejanu Periču je čestitala odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvim. Vse več je pripomb, da je uradni napovedovalec Primož Mori bil tokrat preveč v ospredju, saj sta s tonskim tehnikom dejansko zaustavljala Flo-rijane in ostale navijače, ko so bili v naletu. Pozdravil je mnoge, ne pa celjskega župana Bojana Šro-ta. Florijani se bodo ponoči odpeljali na 1.200 kilometrov dolgo pot. Najboljšemu trenerju Miru Požunu je priznanje podelila odgovorna urednica Radia Celje Nataša Leskovšek ko Oštir (3-3), Žikica Milosavljevič, Matjaž Brumen (po 2-2) in Jure Natek (1-1). Brumen se je dvakrat visoko dvignil, ko je pritekel s krila in dosegel zadetka ob igralcu manj v zadnji četrtini tekme: »Proti tako izkušenemu moštvu ni lahko igrati. Naša obramba se je borila na vso moč, dodatno spodbudo ji je vlival odlični Perič.« In zdaj? Požun meni, da imajo njegovi varovanci nekaj rezerv, kajti zaradi izgubljenih žog so zapravili še 10 napadov. To je podatek, ki drži, a kakšnega bistvenega kvalitetnega dodatka ne pričakujemo. Skorajda vse so že prikazali na celjskem parketu, tudi zato +7. Večinska ponovitev bi jih porinila med zvezde. Zavora sta lahko Španca. Nikoli ne bomo pozabili, kako sta Breto in Huelin izključila Pungartnika in dosodila nogo Tomšiču proti Magdeburgu, kako sta delila pravico Sloveniji na EP proti Madžarski in Nemčiji. »Za goste sta dobra,« se tolažijo v celjskem taboru ... Očitno želita oponašati legendarni dvojec Ramon Gallego - Victor Lamas. Sobota, 15.30. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ JASMINA ŽOHAR Najboljši klub v celjski regiji v letu 2003: vodilna moža Celja Pivovarne Laško in NT&RC, Tone Turnšek in Srečko Šrot. Nerešljiva uganka za nemško obrambo je bil Sergej Rutenka. Sicer samo dve doseženi zmagi naših ekip v najmočnejših košarkarskih ligah ni kdo ve kako velika bera, a sta zato obe, tako Laščanov kot Šent-jurčanov, izjemno pomembni. Še posebej so se veselili navijači in pristaši laških košarkarjev, saj je imel uspeh proti Ljubljančanom v Jadranski ligi tudi prestižni pomen. Po dveh podaljških veselje v Treh Lilijah Gostovanje Uniona Olimpije je po običaju skoraj povsem napolnilo dvorano v Laškem (blizu 2000 gledalcev). Vsi, ki so prišli, so bili lahko ob koncu več kot zadovoljni. Videli so namreč dramatično predstavo, v kateri je moštvo trenerja Aleša Pipana šele po drugem podaljšku prišlo do še kako pomembne zmage. Laščani so odlično pričeli srečanje, vodili do 26. minute, ko je Olimpija prvič povedla. A to ni zmedlo domačih pivovarjev, ki so si znova priigrali prednost, a v finišu rednega dela z dvema napakama dovolili gostom prvi podaljšek. V njem so imeli ponovno Laščani že dobljeno srečanje, saj so vodili z 89:85 le 21 sekund pred koncem, a niso zdržali in v Treh lilijah je Igralec kroga: Rado Trifunovič (Alpos Kemoplast). Trener kroga: Aleš Pipan (Pivovarna Laško). Peterka kroga: Jokič, Dojčin (Pivovarna Laško), Čmer (Elektra), Trifunovič, Hajrić (Alpos Kemoplast). bil na vrsti še drugi podaljšek. V njem so domači minuto in sedemnajst sekund pred koncem povedli s 103:97 in kazalo je že na zmago. Olimpija je v samo 16 sekundah dosegla 6 točk in ponovno izenačila. V zadnji minuti pa so domači le bili dovolj zbrani, da so s koši Igorja Jokiča (skupaj 23 točk, 50-od-stotni met, 9 skokov) in natančnim izvajanjem prostih metov rezervista Dragana Miletiča prišli do velike zmage. Odločilna pa je bila pravzaprav blokada Saše Dončiča (12) 24 sekund pred koncem drugega podaljška nad Simonom Petrovom (19). Pri Laškem je bil odličen tudi Dragan Dojčin (19, 63%, 7 skokov), izkazal pa se je še Nebojša Joksimovič (20, 57%, 6 skokov). S to zmago so Laščani na petem mestu na lestvici dohiteli Ljubljančane, ki pa imajo tekmo manj (s Crveno zvezdo), in so še vedno v boju tudi za končnico, play-off štirih najboljših ekip. Zmago proti največjemu tekmecu pa bodo morali Laščani potrditi na vročem parketu pri Lovčenu na Cetinju. Tovornik uspešnejši od Herksla Derbi dna tabele 1. A SKL je v Šentjur prinesel veselje ob zmagi nad Hop-si, s čimer se je Kemoplast ločil od zadnjega mesta na lestvici, ki ga je predal Polzelanom. Ti so doživeli še sedmi zaporedni poraz. Po seriji porazov je minuli teden na Polzeli prišlo ponovno do menjave na klopi, kamor se je po dveh mesecih vrnil trener Vojko Herk-sel, ki pa je pogojeval svoj prihod z Težka poškodba Broliha V 33. minuti slovenskega dvoboja v Jadranski ligi se je težje poškodoval branilec Pivovarne Laško Primož Brolih. Pri prodoru pod koš Olimpije je bil odrinjen in je tako nesrečno padel, da si je poškodoval kolenske vezi. Sicer bo težavnost poškodbe bolj znana po podrobnih pregledih v- bolnišnici, je pa že znano, da je za Broliha, ki je v tej sezoni povsem našel sebe in svojo igro, žal sezona že končana, v Laškem Primož Brolih je navduševal na zadnjih tekmah, pred padcem po prodoru pa mu je »zasukalo« {J^J "fS'^amenfaf" ^ Štirikrat so Laščani zabili, tudi Nemanja Jelesijević. Laško boljše od Uniona REKLI SO: Veliki obračun začinila dva podaljška - Filipovski: »Laščani igrajo res dobro košarko!« odhodom menadžerja ekipe Petra Laz-nika. To se je tudi zgodilo, a ni poma- talo Hopsom na gostovanju v bližnjem entjurju. Domači strateg Matjaž Tovornik je namreč taktično nadigral Herksla, predvsem z igro v obrambi, kjer je presenetil v obrambi s postavitvijo visokega Seida Hajriča na organizatorja igre gostov, s čimer je onemogočil tekoči napad gostov kot tudi met iz daljave. Še bolj je presenetil z menjavo v nadaljevanju, ko je v igro poslal Stanka Sebiča, ki je odlično ustavil najnevarnejšega Polzelana Simona Finžgarja (18) in ujel štiri morda ključne žoge v napadu. Odličen je bil Rado Trifunovič (28, met za dve točki 11:14, 5 skokov), Hajrić je dosegel 28 točk (11 skokov), pa čeprav ni ves teden treniral zaradi angine, v finišu pa je stvari v svoje roke prevzel kapetan Ilija Petrovič (17, 75%), kar je bilo dovolj za pomembno zmago. Odlično košarko so videli gledalci na derbiju v Domžalah. Šoštanjčani so na čelu z odličnim Miho Čmerom (32,55%), bili vseskozi blizu novi zmagi v Domžalah (v letošnji sezoni so kot edini do sedaj slavili v tej dvorani), a se na koncu ni izšlo. V razburljivem finišu so namreč domačini prišli do petih točk prednosti, kar so z natančnim izvajanjem prostih metov tudi obranili. Tokrat je odpovedala visoka linija Elektre, saj so vsi trije centri Salih Nuhanovič, Srboljub Nedeljkovič in Mitja Goršek zbrali skupaj vsega 5 skokov in dosegli 14 točk, bistveno manj kot recimo center Helio-sa Aleksej Laškevič (19 točk, 6 skokov), vendar pa je potrebno poudariti tudi izredno čuden kriterij sodnikov, ki je povsem zaščitil domačega centra. Ta je namreč v 40 minutah dobil vsega dve osebni napaki, centri Elektre pa, večinoma nad njim, kar 14. Rogla v Zagorju ni imela pravih možnosti, kajti samo dva razpoložena igralca Samo Grum (21, 72%) in Miro Jurič (20, 61%) sta bila odločno premalo za razpoložene domače »bankirje«. Zre-čani so debelo izgubili skok (27:14) in to je bil vzrok zanesljivega poraza moštva Matjaža Čuješa. V naslednjem krogu bo na sporedu ponovno lokalni derbi, tokrat v Šoštanju, kjer bo Elektra pričakala Šentjur-čane, Hopsi bodo domačini Triglavu, Rogla pa bo gostovala v Postojni pri Pivki perutninarstvu. JANEZ TERBOVC DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN GREGOR KATIČ Sašo Filipovski, trener Uniona Olimpije: »Čestitam Pipanu in njegovi ekipi. Močno so si želeli zmage, igrali s srcem in ga pustili na parketu. Zelo sem nezadovoljen s prvim polčasom, ko smo igrali zelo živčno in nepovezano. Prejeli smo preveč košev. V nadaljevanju smo bili boljši, a vseeno so domači kaznovali našo neodločnost v obrambi. S takšnim skokom in obrambo, kakršno smo prikazali danes, je težko kogarkoli premagati, kaj šele Laš-čane, ki so odlično vodeni in uigrani. Želim veliko sreče Pipanu. Njegovi varovanci so dokazali, da znajo igrati res dobro košarko.« Aleš Pipan, trener Pivovarne Laško: »Hvala za čestitke Sašu. Prikazali smo novo kva- liteto, saj smo bili nepopustljivi in vztrajni do konca, če-i sar doslej niti nismo mogli spoznati. Zmanjkala nam jey pika na i, ko bi se lahko precej oddaljili od nasprotnika. V drugem polčasu nas je bolj čvrsta obramba gostov zmedla, a smo kaj kmalu strnili vrste. Priznam, da bi v konč-. nicah sreča lahko bila tudi i na strani Ljubljančanov, a se I to na naše veselje ni zgodilo. Ne dopuščam evforije, če-' prav je lepo premagati Olim- j pijo. Drevi ji želim zmage nad Cibono, kajti to bi bilo dobro za slovensko košarko. Sicer pa ima naš uspeh grenak priokus. Izgubili smo vo-. dilnega orgánizatorja igre.« Saša Dončič, kapetan Pivovarne Laško: »Zmagali smo zasluženo. Morda smo izkoristili utrujenost tekmecev. Odločilna je bila naša velika želja po zmagi. Dobro smo se pripravili, poznali smo vse njihove akcije. Še nihamo v igri, zelo pozitivno pa je dejstvo, da smo se po prvem zaostanku takoj pobrali. Košarka je zanimiv šport, dvakrat so gostje uspeli izničiti našo prednost, tretjič pa jim ni uspelo. Osredotočeni smo na Lovčen. Če se nam bo ponudila priložnost za uvrstitev na zaključni turnir, jo bomo stoodstotno izkoristili!« NAKRATKO Uspešen začetek Šempetranov Črnomelj: Na prvem letošnjem tekmovanju v ju-jitsu je nastopilo 65 tekmovalcev iz Slovenije, tudi 15 članov Alje-sana iz Šempetra. V mlajših kategorijah so zmagali Grega Habjan, Barbara Stipošek, Luka Melanšek, Tadej Kostanj-šek in Marko Cokan. V članski konkurenci pa so se uspešno borili Luka Hribernik, Katja Topovšek in Sandra Zidar, ki so osvojili srebrna odličja. (PŠ) Zmajčkov pokal Ljubljana: Celjski umetnostni drsalci so minuli konec tedna odlično nastopili na močnem mednarodnem turnirju. Med dečki je zmagal Matic Hrovat, David Kranjec je bil isti kategoriji drugi, prav tako Pina Umek med deklicami, Tina Kalšek pa je-bila peta. V svoji kategoriji sta zmagala tudi Matic Gabriel in Daša Grm. Nastja Uspenska je bila četrta, Tina Kalšek in Kristjan Grobelšek pa sta zasedla peto mesto. (PŠ) Zmaga ostala doma ' Celje: Minuli konec tedna je bil atletski miting za člane in članice v teku na 60 metrov. Zmagala je domačinka Marina Tomič, druga je bila Metka Koštomaj, tretja pa Nina Kovačič. Celjan Urban Acman je Kladivarju pritekel tretje mesto. (JŽ) Celjanki tretja in peta Leonding: Slovenske judoistke pridno nabirajo nove točke za svetovni pokal. Urška Žolnir, članica celjskega Sanka-kuja je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila tretje mesto, njena klubska kolegica Lucija Polauder pa je bila peta. Nekoliko manj sreče sta imeli Petra Nareks in Nives Pere, ki sta ostali brez uvrstitve. (JŽ) Šeškova in Fidelova najboljši Celje: Na posameznem članskem državnem prvenstvu v kegljanju je zmagala članica Miroteksa Jožica Šeško. V kombinaciji pa je prvo mesto osvojila njena klubska kolegica Barbara Fidel, takoj za njo pa se je uvrstila Biserka Petak. V zadnjih dveh krogih izbirnih nastopov v Golovcu se je v (reprezentanco neposredno uvrstilo šest najboljših, dve pa bo naknadno izbral selektor Lado Gobec. Med najboljše sta se že uvrstili Fidelova in Petakova, zelo blizu pa so še Andreja Razlag, Marika Kardinar in Nada Savič. (JŽ) Poženelovci drugi Ljubljana: V petem krogu državne lige v streljanju z zračnim orožjem v vseh kategorijah so člani strelskega društva Dušan Poženel iz Ločice pri Laškem osvojili ekipno drugo mesto. V prvi ligi je bil Peter Tkalec drugi s pištolo, z drugim mestom pa se je pri mladincih izkazal tudi Uroš Taškar. (JŽ) Hrvatici briljantni prstan Rogla: V prvem od dveh slalomov za evropski pokal je zmagala Nika Fleiss (Hrv) pred mladinsko svetovno prvakinjo Kathrin Zettel (Avs) in Hanno Raito (Fin). Ana Kobal je zasedla 13. mesto, Ana Drev iz SK Velenje pa je bila 27. Prireditelj, SD Unior Celje, je drugi slalom pripravil včeraj. (DŠ) UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi V šolskem letu 2004/2005 bomo skupaj z matičnimi fakultetami organizirali izredni študij: VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV: • Javna uprava (FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA) - informativni dan 25.2. ob 17. uri m UNIVERZITETNIH PROGRAMOV: • Razredni pouk - 3. letnik (PF MARIBOR) -informativni dan 4.3. ob 16. url (predhodne prijave) • Uprava -1. In 4. letnik (FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA) - Informativni dan 25.2. ob 17. uri Vsi informativni dnevi bodo na UPMJudski univerzi Žalec! INFORMACIJE: 03 713 35 50; wnww.upl.sl; lu-zalec@upl.sl. Rok za prijave |e 8. marec. Vpis bo potekal v skladu z razpisom Ministrstva za šolstvo, znanost In šport RS. MODRI TELEFON Čudni stalež Bralka iz Celja ima neprijetno izkušnjo z bolniškim staležem. Njena zdravnica ji je 5. februarja napisala predlog za podaljšanje staleža, zato je ostala doma. Med staležem je nato 12. februarja prejela pošto, da ji je pristojna komisija zaključila stalež že 10. februarja. V službo se je odpravila takoj, kljub temu pa ostajata dva dneva nepokrita. Zanima jo, kako je to mogoče in kaj naj stori. Direktorica območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Celje Marina Sen-čar odgovarja: »Zavarovancem pošiljamo odločbe imenovanih zdravnikov glede bolniškega staleža skladno z Zakonom o upravnem postopku, z osebno vročitvijo. Iz povratnice lahko natančno ugotovimo, kdaj je zavarovanec/ zavarovanka odločbo pre-jel(a). Za rešitev konkretnega primera naj se vaša bralka osebno obrne na imenovanega zdravnika, ki je obravnaval njen bolniški stalež.« Pregled oči Bralec se je želel naročiti na običajni pregled oči na okulističnem oddelku celjske bolnišnice. Seznanjen je bil, da se je mogoče naročiti le prvi ponedeljek v mesecu (od 8. do 9. ure), osebno ali po telefonu. Za osebni obisk pri okencu bi moral vzeti dopust, po telefonu pa so mu vedno povedali, da je na pregled naročenih že preveč ljudi, da naj počaka. Predstojnik očesnega oddelka Zdenko Zelič dr. med. odgovarja: »Očesni oddelek Splošne bolnišnice Celje opravlja bolnišnično in ambulantno de javnost za območje, ki zajema več kot 220 tisoč prebivalcev celjske in sosednjih regij. Prvenstveno je delo na oddelku namenjeno zdravljenju očesne patologije oziroma očesnih bolezni. Predpisovanje očal in kontaknih leč je tako le del dejavnosti, ki jo izvajamo v skladu s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mu je namenjen tudi le omejen del delovnega časa. Ker je zanimanje za tovrstne zdravstvene storitve zelo veliko, se del ambulantnega časa, namenjen predpisovanju očal in kontaktnih leč, žal zelo hitro zapolni. Ko je ta čas zapolnjen, naše osebje osebno ali pa s sporočilom na telefonski tajnici pacientom to sporoča.« Ure pri zdravniku Bralko Ano iz Vojnika motijo dolgotrajna čakanja po rednih pregledih strdkov v krvi (v antikogularnem laboratoriju) v celjski bolnišnici. Odgovorne vprašuje, čemu ni zdravnikovo delo boljše organizirano. Predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja mag. Frančiška Škrábl Močnik odgovarja: »V Splošni bolnišnici Celje se že nekaj časa zavedamo dolgih čakalnih dob v ambulanti za trombo-teste, ki je delovala na zasilni lokaciji, v prostorih za od- vzem krvi. Žal do odprtja novega trakta bolnišnične poliklinike tega problema nismo mogli rešiti. Sedaj pa smo v novih prostorih pridobili novo ambulanto za tromboteste, usposobili dodaten zdravstveni kader in kupili nov računalniški program, ki nam bo olajšal in pohitril komunikacijo z laboratorijem. Ker je preorganiziranost dela dokaj zahtevna pričakujemo, da bo delo po novi organizacijski shemi steklo najkasneje čez mesec dni, ko bodo pacienti na pregled naročeni na uro in čakalnih dob praktično ne bo več. Do takrat pa vse prosimo za razumevanje.« Prečrtano Vitanje Bralka Ana iz Vojnika vprašuje, zakaj so cestne oznake za Vitanje na križišču v Višnji vasi pri Vojniku netočne. Minilo je dva meseca, odkar je bil na cesti med Novo Cerkvijo ter Vitanjem zgrajen nov most ter ni več popolne prometne zapore. V Višnji vasi je smerokaz za Vitanje še vedno prečrtan. Predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust odgovarja: »CM Celje, d.d. pogodbeno izvaja gradnjo nadomestnega mostu čez Hudinjo v Vitanju na cesti Vojnik - Vitanje s pripadajočimi cestnimi priključki. Naročnik gradnje je Republika Slovenija - Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Za potrebe gradnje je bilo potrebno odsek ceste popolnoma zapreti. Cesta je še vedno zaprta razen za lokalni promet. Z deli nameravamo nadaljevati v marcu in jih zaključiti v pogodbenem roku, to je do 30. maja letos.« BRANE JERANKO Gneča pred umivalnikom Na oddelku za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje je samo ena umivalnica, kar je po mnenju bralke Zdenke premalo za vse paciente. Direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker pojasnjuje: »Oddelek za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo je v starem delu celjske bolnišnice, v stavbi, ki je ustrezala bivanjskim standardom obdobja, v katerem je bila zgrajena (leta 1954). Danes R0+S0© Skaletova 13, 3000 Celje * AVTOMEHANIK * AVTOKLEPAR (z delovnimi izkušnjami) Pogoji: -izobrazba ustrezne smeri -vozniški izpit B-kategorije -zaposlitev za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pisne prijave pošljite na gornji naslov. je oddelek res arhitektonsko zastarel in ne ustreza sedanjim bivanjskim in sanitarnim standardom. Ker pa je v kratkoročnih načrtih modernizacije bolnišnice predvidena selitev oddelka v novi del stavbe, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo odločili za izboljševanje bivanjskega in sanitarnega standarda na stari lokaciji. Vsi gradbeni posegi v tako starih stavbah so namreč zelo dragi, še posebej, če se izvajajo le delno, zato bomo verjetno v tem primeru morali počakati, da se oddelek za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo preseli v novi del bolnišnice, kjer bodo imeli bolniki povsem druge, tako bivanjske kot tudi sanitarne standarde.« BA Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. POZOR, HUD PES Kafkovski svet Zdaj bodo rekli, na poglej ga, spet samo šimfa, kar naprej mu nekaj ne paše. No ja, pa saj že ime kolumne ni nič boljše, tak tečen tip pač je. Kaj naj rečem, vse je res. Tudi opisana zgodba je napisana po resničnih dogodkih. Nekega dne sem se peljal tam čez obrobje Golov- MOHOR HUDEJ ca, mimo »celjske lepotice« in »celjskega ponosa štadio- nenaravne, jih moraš spošto- na«, po cesti, ki je najver- vati. jetneje tudi »celjski ponos«. Na cesti, kjer bi lahko pri- Cesta povezuje Hudinjo in stal kakšen Adrijin airbus. Novo vas, da jo natančneje je omejitev, češ cesta je v grad- opišemo, očitno pa je še nji, o čemer ni več nikakr- zmeraj v gradnji, saj je ome- šnega govora, štirideset. Nek- jitev 40, pa še piše tam zra- do je moral Josefa K. očrni- ven »cesta v gradnji«. Peljem ti, zakaj ne da bi storil kaj se, peljem in čakam na kak- slabega, so ga nekega jutra šno luknjo v cesti, na kak- prijeli, takole se začne zna- šen kamen presenečenja, meniti roman Franza Kafke budno opazujem cestišče in Proces. Podobno kot pri Jo- trepetam za karter. Toda na sefu K. se pričenja vsesplo- cesti je vse O.K., ni pa ob šen proces proti nemogočim cesti, saj je tam ob robu, na- državljanom Republike Slo- tančno tam nad šolo Frana venije, ki tajijo davke, da bi Roša, stala policijska patru- država obubožala, kršijo lja, pravzaprav radar. Naj- predpise Republike Sloveni- prej sem pomislil, tako je je, onesnažujejo okolje s sta- prav, policija mora imeti ob rimi katalizatorji, uničuje- šoli radarje, tam je potreb- jo nove avtoceste, ščijejo in no nadzorovati promet, da serjejo v mestno kanaliza- nam prihodnosti kdo ne zbi- cijo, ki uničuje reke Repub- je, kaj kmalu pa, po tehtnem like Slovenije, goljufajo pri premisleku, mi je v misli ši- plačevanju parkirišč v mest- nila druga misel, da otroci nih jedrih v lasti države, ki v šolo prihajajo z drugega je na teh tleh že vse od leta konca, da na tej cesti prak- 1991 ... Takole nekako iz- tično nimajo kaj iskati. To- gleda logika, ki nam jo urad- rej, radar tam stoji iz neke- na državna politika servira, ga drugega razloga. Bolj kot Povprečen Slovenec je eno sem premišljeval, vse bolj navadno nekoristno pezde, sem se zapletal v svet ne- v vsakem trenutku zamen- doumljivega. Stara modrost ljivo proračunsko breme, ki je, da so rešitve povsem pre- je lahko veselo, da sploh ži- proste, tako sem zavrgel vso vi v tej čudoviti deželi biro- nesnago razumskega premiš- kracije in birokratske logi- ljevanja in rezultat je bil ke, ki se kot rak zajeda v osupljiv, izražen v enem sa- vsakdanjik, družine, da o in- mem stavku: radar stoji tam, štitucijah in njenih uslužben- da država pokasira svoje. Te- cih sploh ne govorim. Če dr- snobno me je stisnilo v du- žava potrebuje denar, si je ši, nagonsko pa se je stisni- pač potrebno izmisliti kak- la tudi prečno-progasta mi- šno kozlarijo, ki ji potem re- šica, za katero smo se v šoli čejo zakon, državljane pa učili, da naj bi spadala v do- kriminalizirati, ker se upi- meno vegetativnega. Kar za- rajo absurdom vseh vrst. deva mojo osebno mišico, Dragi moji, ko pridemo v zanjo vem, da se sproži v tre- Evropo in bo državi znova nutkih anksioznosti v zvezi zmanjkalo denarja za izpla- z mojo bodočo eksistenco, čila odpravnin njenim urad- To bo to, sem si rekel, pred nikom, bomo dobili nov za- državo nisi varen, lahko si kon, verjetno povzet po be- izmisli najbolj butaste zah- sedah Pike Nogavičke, ki je teve, ki naj bi jih človek spo- trdila, da kaj vem kje, ljud- štoval, pa naj bodo še tako je hodijo ritensko. KRONIKA Celjani umirajo v mafijskih obračunih Je tudi umor Matjaža Podmiljšaka iz Levca rezultat mafijskega obračuna? 31-letni Matjaž Podmiljšak, ki so ga minuli petek našli ustreljenega na Brile-jevi ulici v Ljubljani, je bil z zakonom sprt že od mladosti. Potem ko je bil kot prvoobtoženi skupaj s člani združbe obsojen zaradi preprodaje avtomobilov, in pozneje v Novi Gorici še zaradi preprodaje drog, je bilo videti, da se je umiril. Vendar je bilo, vsaj glede na tragični konec njegovega življenja, očitno tako le na videz. Policisti, ki o preiskavi vztrajno molčijo, še ne morejo potrditi niti, ali je smrt Matjaža Podmiljšaka povezana z umorom Celjana Zlatka Žoherja, ki so ga 21. decembra lani našli umorjenega v Zagrebu. Nesporno je, da sta se Pod-miljšak in Žoher poznala, saj je v času, ko so sodili združbi preprodajalcev avtomobilov v procesu, v katerem je bil prvoobtoženi Podmiljšak, na okrožnem sodišču v Celju potekalo podobno sojenje. Prvoobtoženi v procesu zaradi preprodaje avtomobilov je bil Žoher, Matjaž Podmiljšak pa eden od soobtoženih - vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Tik pred smrtjo so v procesu oprostili tudi Žoherja, in sicer zaradi zastaranja zadeve. Vodja preprodajalske združbe? Matjažu Podmiljšaku, ki je bil v očetovem servisu zaposlen kot vodja ličarske delavnice, so zaradi organizi- rane kraje in preprodaje avtomobilov prvič sodili leta 1998 in ga, ker naj bi organiziral hudodelsko združevanje, obsodili na leto dni zapora. Zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja napeljevanja k veliki tatvini so ga obsodili na tri leta in pol ter mu izrekli enotno kazen štiri leta in pet mesecev zapora. Združba, ki naj bi jo vodil Podmiljšak, je (predvsem s pomočjo izdelanih kopij ključev avtomobilov, ki so bili na servisu v delavnici njegovega očeta) kradla avtomobile višjega cenovnega razreda. Pozneje so jih predelovali in preprodajah, nekatere lastnike avtomobilov pa naj bi skušali tudi izsiljevati. Zgodba pa se ob izreku sodbe ključnim članom združbe ni zaključila; po informacijah iz celjskega podzemlja naj bi se preprodajanje (predvsem na Hrvaško) nadaljevalo. Prav prekupčevanje z avtomobili na Hrvaško bi lahko bil po mnenju poznavalcev razmer povod za umor tako Žoherja kot Podmiljšaka - čeprav kriminalisti o morebitni povezanosti med umoroma molčijo, ozadje obeh umorov pa intenzivno preiskujejo. Zagovornica Matjaža Podmiljšaka Marjetica Nosan je svojega klienta ves čas vztrajno branila; Podmiljšak, ki o preprodaji avtomobilov na sodišču ni nikoli spregovoril, pa je ves čas trdil, da gre za policijsko zaroto in da je nedolžen. Vendar sta sume policistov, da jé bil prav Podmiljšak tisti, ki je vodil vse posle, potrdila dva od soob- toženih. Senat je njuni izjavi upošteval, čeprav sta ju oba pozneje preklicala. Zanimivo je, da v času procesa ni spregovoril nihče drug od soobtoženih, med katerimi je bil tudi Ivan Hvizdak iz Velike Pirešice, ki naj bi bil. vsaj na videz, s Podmiljša-kom dober prijatelj, pozneje pa je bil v mariborskih zaporih skupaj s Kristijanom Ka-menikom. Sta umora povezana? Matjaž Podmiljšak je leta 1998 na okrožno sodišče v Celju vložil tožbo proti tedanjim vodilnim delavcem Policijske uprave Celje Stanislavu Veningerju (sedaj direktorju uniformirane policije), Dušanu Mohorku (takrat je bil načelnik celjske uprave za notranje zadeve) in Miranu Korenu (tedaj celjskemu, sedaj pa generalnemu vodji za odnose z javnostmi pri policiji). Podmiljšak jim je očital obrekovanje, ker naj bi medijem posredovali sporočilo, zaradi katerega je bila v časopisu Delu objavljena ena od ovadb zoper njega, ki pa je bila pozneje preklicana. Že na prvi obravnavi se je izkazalo, da je policija javnosti posredovala le začetnice Podmiljšakovega imena. Na obravnavi, ki je bila spomladi naslednjega leta v Mariboru, je Podmiljšak, tik pred izrekom sodbe delavcem policije, tožbo umaknil. V času, ko je čakal na pravnomočnost sodbe v zvezi s preprodajo avtomobilov, so ga iz pripora izpustili na pro- Vozilo, v katerem so v Ljubljani našli ustreljenega Podmiljšaka. S kamerami nad promet V Celju želijo z video nadzorom poskrbeti za večjo pretočnost prometa Z namestitvijo kamer na petih, z vidika pretočnosti prometa najbolj problematičnih križiščih so v Mestni občini Celje začeli vzpostavljati sistem video nadzora prometa. Ta naj bi predvsem prispeval k boljši pretočnosti ob prometnih konicah, zagotovil pravočasno odpravljanje okvar semaforjev in dnevno sveže podatke o številu vozil v prometno najbolj obremenjenih križiščih v Celju. Pretočnost prometa bodo vsaj v petih križiščih že letos uravnavali iz semafor-skega centra v Mestni občini Celje. Zaenkrat so z njim povezali le dve križišči -Ljubljanske s Čopovo in Čopove z magistralo vzhod - zahod. Ker pa so kamere namestili tudi na križiščih Ljubljanske z Jurčičevo, Dečkove s Kersnikovo in Dečkove z Mariborsko, bo učinkovitejši nadzor pretočnosti mogoč takoj, ko bodo sliko s teh križišč »pripeljali« v semaforski center. Dvajset v križišča nameščenih kamer bo tako računalniško povezanih s pro-gramom Iskre, ki omogoča spreminjanje prometnih režimov z enega mesta. To omogoča avtomatsko spremembo semaforskih intervalov in s tem zagotavlja večjo pretočnost prometa. To je zlasti pomembno ob izrednih dogodkih, nesrečah ali dnevih, ko je promet čezmerno povečan; ob informativnih dnevih, sejmih in podob- Najbolj otipljiva prednost video nadzora bo vidna že v kratkem, ko bodo s centrom povezali obe križišči na Dečkovi ob zavodu za požarno varstvo. Z uravnavanjem semaforskih intervalov bo intervenca lah-, ko še hitrejša, saj bo mogoče promet po. Dečkovi ustaviti na križiščih s Kersnikovo; in Vrunčevo, kar bo ob intervencah gasil-, skim vozilom za vključitev v promet dalo popolno prednost. Ker je pri požarih najpomembnejših prvih nekaj minut, bo to velik dosežek. »Namen sistema ni, da bi nekdo nenehno sedel pred monitorjem in spremljal do- j gajanje,« pravi Miran Gaberšek, ki v Mestni občini vodi ta projekt. »Program je sestavljen tako, da bo računalnik sam uravnaval i intervale, glede na ugotovljeno gostoto prometa. Neposreden nadzor je namenjen predvsem odpravi okvar in ukrepom ob nepred-' vidljivih zgostitvah prometa.« Izkušnje iz Ljubljane, kjer so takšen nadzor začeli uvajati že leta 1980, so dobre, v Celju pa pričakujejo, da bodo na raven, kakršno imajo v Ljubljani, prišli v petih letih. Da ne delajo v prazno in na pamet so se prepričali tudi med obiskom v graškem se-maforskem centru, kjer imajo s tovrstnim urejanjem pretočnosti prometa že 30-let-ne izkušnje. Celotna ureditev video nadzora enega križišča s povezavo na semaforski center stane okoli 2 milijona tolarjev. BRST vpleten v še nekatere druge kazenske postopke, povezane predvsem z avtomobilskimi goljufijami, pogosto pa je bil zaslišan kot priča. Telefonov v servisu njegovega očeta v minulih dneh ni dvigoval nihče - na za družino nedvomno tragičen dogo- stost, vendar so ga še istega leta priprli v Novi Gorici, ker naj bi se vpletel v trgovino z mamili. Obsodili so ga na dve leti zapora in obe kazni združili, poznejè pa naj bi bil predčasno izpuščen iz zaporov na Dobu. Ob obtožbah zaradi kraje in preprodajanja avtomobilov so Podmiljšaka dvakrat obtožili, da je skušal s sodelavci ogoljufati zavarovalnici. Obakrat naj bi se na kraj domnevne nesreče že pripeljal z razbitima avtomobiloma, potem pa obakrat uveljavljal visoko odškodnino (ki jo je tudi dobil). Zaradi pomanjkanja dokazov sta bili obe obtožbi pozneje umaknjeni. Podmišljak naj bi bil Ljubljanski policisti prosijo vse, ki bi o umoru Matjaža Podmiljšaka karkoli vedeli, da pokličejo na številko 113 ali na anonimno telefonsko številko 080 12 00. dek opozarjajo le črne zastav! pred servisom. V kakršne ko Ii posle je Matjaž Podmilj šak že bil vpleten; njego«! smrt pomeni tragedijo vsi za njegovo družino. Prav nifil če si namreč ne zasluži, ď bi sredi ceste, v lastnem af tomobilu, padel pod strel neznanega morilca. ALMA M. SEDLAÍ Foto: SHERPA in ARHljl DELi Matjaž Podmiljšak ; Uredništvo objavlja pisma palcev po svoji presoji v sldadu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu lZakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jh avtomatično zavrnemo, pa bi se izognili nespora-iimom, morajo biti pisma odpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem le objavljamo. UREDNIŠTVO I ODMEVI Neuspešno I treniranje slonov Vse kaže, da predsednica uprave Gradisa Celje d.d., ga. ilidija Žagar, ne more mimo lega, da me ne bi v svojih komentarjih omenjala kot grešnika oz. osebo z negativnim delovanjem na poslovanje družbe Gradiš Celje, v času pred njenim prihodom in kasneje. Tako ne more mimo lega tudi v odgovorih na vprašanja, katera ji je postavljala ga. Janja Intihar, objavljenih v NT št. 5,5. februarja 2004, na strani 6. V odgovorih navaja, da sem naredil več napak in izgubil ugled. Zanima me, za kakšne napake gre, saj v vsem času svojega službovanja nisem nikoli disciplinsko ali kazensko odgovarjal za kakršne koli napake, prav tako pa teh niso ugotovili revizorji, ki so nekaj let revidirali poslovanje družbe. Če pa predsednica kljub temu trdi, da sem jih naredil, bi me morala nanje opozoriti in pozvati na odgovornost - disciplinsko ali drugo, kar pa ni bilo storjeno. Ugled pa človek lahko izgubi zaradi dokazanih napak, ki jih stori ali pa tudi posredno, v odvisnosti od tega, pod čigavo taktirko mora delovati in celo izvajati de- janja, ki so v nasprotju s poslovno moralo in ne nazadnje tudi predpisi. Zato pozivam go. Žagar, da konkretizira svoje navedbe. GVIDO VIRANT, Šentjur PREJELI SMO Kapitalisti in umetniški filmi Skupaj še z nekaterimi prijatelji in znanci smo bili skoraj redni obiskovalci Art kina Metropol, zato nas je novica o zaprtju art kina zelo presenetila. Čeprav je res, da art kino nikoli ni imel pretirano veliko obiskovalcev, pa nas je bilo v Celju vendarle tudi nekaj takšnih, ki smo si z veseljem ogledali nekoliko drugačne filme. Še bolj pa so nas presenetili in vzne-jevoljili časopisni članki, ki so nam in ostalim bralcem pojasnjevali razloge za zaprt je tega, vsaj nam, ljubega kina. Spoštovani gospodje iz podjetja Engrotuš medijem razlagajo, kako so se trudili s programom, kakšne načrte so imeli v zvezi s poživitvijo mesta, kako so dobri in sploh najboljši v našem ljubem knežjem mestu. Pa je temu res tako? Art kino nam je v zadnjem letu in pol res pričaral nekaj nepozabnih filmskih užitkov, vendar je bil njegov program le bleda senca tistega, kar bi od prvega art kina v Sloveniji pričakovali. Za kakšne posebne dogodke, ki bi jih lahko v tem času v art kinu videli in doživeli, so že prsti ene roke preveč, o kakšnih posebnih kinotečnih dogodkih pa smo v Celju lahko le sanjali. Čeprav smo lahko v medijih prebrali, da bo takrat, ko bo v Sloveniji vzpostavljena mreža art kinematografov, tudi art kino zaživel in doživel plodnejše obdobje, se to ni zgodilo. Spoštovani gospodje iz podjetja Engrotuš, ne pišem tega na pamet; ljubljanski art kino, ki so ga lani odprli v prostorih kina Dvor, je namreč dober in prepričljiv dokaz za to. Dokaz, da se da z dobro programsko politiko, predvsem pa željo, ljudi zvabiti v kino in jim približati nekoliko drugačno filmsko produkcijo. Ne dobre programske politike in ne želje pa pri vas v vsem tem času delovanja art kina žal nismo zaznali. Po svoje vas razumemo, ste pač kapitalisti, poslovneži, ki se borite predvsem za gledalce v Planetu Tliš. Zakaj bi vlagali v program tam, kjer jim sočasno ne morete prodati svoje pijače, svojih kokic, kjer se ljudje po ogledu filma ne morejo sprostiti z igranjem biljarda in tam, kjer ljudje ne morejo zadovoljiti svojih potreb ter potrošiti novcev v vaši trgovini. In navsezadnje, zakaj bi vlagali v program in dejavnost tam, kjer ljudje po koncu filma ne morejo napolniti svojih jeklenih konjičkov na vaši bencinski postaji. Če že nekako razumem vse to, pa nikakor ne morem razumeti, da kot edini razlog za zaprtje art kina navajate prihod konkurence v Celje. Zakaj se obnašate kot užaljeni otrok, ki se noče več igrati s svojo igračko samo zato, ker jo je dobil tudi sosedov fant? Spoštovani gospodje, saj ste vendarle podjetniki in ne užaljeni otroci. Ste morda slišali jok in stok iz Interspara, ko ste v njihovi neposredni bližini postavili svoj trgovski center? Ste morda slišali negodovanje ljudi iz Petrola, ker ste v Celju postavili svoj bencinski servis? Gospodje, za medije izjavljate, da bi, če bi... Se vam morda tudi to ne zdi otročje in v stilu: če bi čebula ne imela »če«, bi bila bula in ne čebula? Kolikor smo seznanjeni iz medijev, ste imeli kino Metropol v brezplačnem najemu za nedoločen čas. Torej ste imeli vse pogoje, da bi tam udejanjili zamišljene načrte. Pa jih niste. Zakaj? Ker za to niste imeli ne volje in ne želje. In to pri 1.303.042.000 SIT čistega dobička, kot lahko preberemo v letošnjem Letopisu. Vi pa še vedno kažete s prstom na drugega in se izgovarjate na prihod konkurence. No ja, tudi to je kapitalizem. RADO BUŽAN, Celje Odprto pismo Spoštovana ministra mag. Janez Kopač in g. Jakob Pre-sečnik! Verjetno vama je poznan pereč primer podrtja mostu v Sodni vasi, na cesti Mesti-nje-Brežice v osrčju Obsote-lja in Kozjanskega, v turističnem območju Podčetrtka in okolice. Most so podrli že v mesecu novembru 2003, ga sicer začeli gradili, a gradnjo ustavili na zahtevo gradbenega inšpektorja, ker gre za črno gradnjo na državni cesti. Investitor je Direkcija RS za ceste (DRSC). Vzporedno je postavljen začasni montažni most, ki omogoča le izmenično enosmerni promet, usmerjen s semaforjema, ob poškodbi tega mostu pa je promet ustavljen. To se je zgodilo pred nekaj dnevi. Zaradi tega je bil promet usmerjen po stranskih cestah, ki so jih težka vozila močno poškodovala. Pozivam vaju, da po svojih močeh oziroma pristojnostih pomagata odpraviti to sramoto v turističnem območju Podčetrtka z okolico in tudi širše, saj ima zaradi podrtega mostu prometne in s tem ludi druge težave večina prebivalcev Obsotelja in dela Kozjanskega. Lepo vaju pozdravljam v upanju na čimprejšnjo otvoritev novega mostu! FRANC POTOČNIK predsedniki R.O. SLS -Obsotelje - Kozjansko Dve podobi sobotnega Jutra Ob branju pisma z naslovom Dve podobi sobotnega jutra se mi je porodila naslednja zamisel: gospodu Gradiču predlagam, naj se preseli v avstrijski Gradec, ki je lep, čist, brez čikov in zmečka-nih pločevink. Mi, ki ljubimo Celje, vemo, da je to najlepši kraj na svetu, vemo, da bomo na ulici srečali prijatelja ali znanca, z njim na kratko poklepetali ali spili kavico in pri tem spregledali tudi kakšno odvrženo steklenico ali čik ... Ali mogoče veste, kdo svinja po mestnih ulicah? To so otroci tistih staršev, ki svojim otrokom niso znali vzbuditi ljubezni in spoštovanja do rojstnega kraja, do naše prelepe Slovenije. Pri tem nimata nič ne minister Gaber ne minister Bohinc. NADA ARČAN, Dobriša vas Poziv k ohranitvi pravic žensk Celjanke ogorčeno ugotavljamo, da vsi dosedanji pozivi za ohranitev pravice žensk do ginekologa na primarni ravni niso naleteli na ustrezno razumevanje in obravnavo. Močno nas skrbi, da se bo v primeru ukinitve primarnega reproduktiv-nega zdravstvenega varstva bistveno poslabšalo zdravje žensk v naši družbi. V zvezi s tem protestiramo proti dosedanjemu nekorektnemu in nezadovoljivemu načinu reševanja omenjene problematike v naši državi. Zato apeliramo na državni svet in na vse tiste, ki naj bi sedaj o tem odločali, da od tega odstopijo oziroma da ne prevzamejo nase odgovornosti za odločitve, ki ženskam v naši družbi kratijo že pridobljene pravice. Menimo namreč, da je odločanje o takšnih, ženskih vprašanjih, brez sodelovanja žensk, ki v naši državi še nismo ustrezno zastopane, ne le nedostojno, temveč tudi nelegitimno. INICIATIVNI ODBOR ZA ENAKE MOŽNOSTI CEUE Centralizacija tudi v rokometu Rokometno evropsko prvenstvo je za nami; evforija se je polegla. Navdušenje nad uspehom slovenskih rokome-tašev pa ostaja. Naši vitezi so predstavili Slovenijo več kot odlično. Vsa čast jim. »Rokometna pravljica«, kot pravi Dean Šuster, se je začela v Celju, v čudovitem okolju nove dvorane Pod Golovcem dopolnjenem z vnetimi navijači - na vseh tekmah v Celju je bilo vzdušje resnično fantastično, saj so vsi gledalci s srcem spodbujali našo ekipo. In zame je bil pravi šok, ko sem po treh spektakularnih tekmah doživela - Tivoli. Socialistično dvorano brez duše (pa brez zamere). Sicer, žal, nisem videla tekme med Slovenijo in Srbijo in Črno goro, toda na tekmi z Nemčijo naši fantje niso dobili podpore s tribun, kot bi jo dobili v Celju - o tem sem prepričana. Kljub resničnemu naporu Primoža Morija in Združenih navijačev Slovenije Tivoli ni »zadihal«. Žalostno, a resnično. Prepričana sem, da bi bil izid te tekme, če bi jo igrali v Celju, drugačen. Morda tudi finalne. In tukaj se mi poraja vprašanje: ali ni bog najprej sebi ustvaril brade? Ali ne bi bilo logično, da bi organizatorji (glede na to, da je bilo prvenstvo v Sloveniji) poskrbeli, da bo slovenska reprezentanca igrala tam, kjer ima boljše pogoje? Da bi bila morda vsaj katera od odločilnih tekem v Celju? Odgovor, da Tivoli sprejme več gledalcev kot dvorana Pod Golovcem, mi ne zadošča. Ne odtehta. Jasno je, da je Celje zibelka rokometa v Sloveniji. Ja- sno je, da je celjska dvorana veliko presližnejša od ljubljanske. Jasno je, da ima Celje največ in najboljše rokometne navijače v Sloveniji. Torej - jasno je, da so pogoji za rokometne tekme znatno boljši v Celju kot v Ljubljani. Zato se mi zdi naravnost gnusno, da so bile vse odločilne tekme odigrane v Ljubljani samo zato, ker je to pač Ljubljana, glavno mesto, center Slovenije. Četudi sem resnično ponosno spodbujala naše rokometaše, sem se na tekmah na trenutke sramovala dejstva, da cela Evropa spremlja tako pomembne tekme iz resnično zastarele dvorane namesto iz celjske krasotice. Žalostno, da se mora slovenska centralizacija poudarjati tudi na športnih prireditvah. No, saj na koncu smo tudi Tivoli malo prebudili. A za to smo morali vse pripeljati iz Celje - večino navijačev, »the best spikerja« (Primož Mori je sicer iz Slovenj Gradca, a si ga dovolim šteti za Celjana) in na koncu še maskoto, celjskega Bliska, ki je gledalce veliko bolje animiral kot ljubljanski. Saj bi jim »pripeljali« tudi dvorano, pa je bilo tehnično neizvedljivo. »Konec dober, vse dobro,« je rekel Shakespeare. Res je. A nikoli ne bomo vedeli, če ne bi morda v Celju zadnji dan prvenstva nazadnje poslušali in peli - Zdravijice. CEUANKA (naslov v uredništvu) Ponovna oživitev mestnega jedra Mesto Celje, mesto z izjemnimi negativnimi posledicami tranzicije, je v preteklih štirih letih doživelo pravo revolucijo na področju gradnje veletr-govskih centrov, kar je vsekakor »pozitiven« in zanimiv pojav. Vendar pa mestna oblast ni bila pripravljena na logične negativne posledice tega pojava, tj. »izumiranje« mestnega jedra v obliki propadanja male obrti in trgovine. Podoba, kot jo daje današnje mestno jedro mestu Celje, nikakor ne more biti v ponos mestu. MO SNS Celje se zavzema za nov, kvalitetnejši pristop k oživitvi mestnega jedra, in sicer preko uzakonitve simboličnih najemnin za lokale in lokacije v lasti Mestne občine Celje. Mesto naj uporabi preverjeno formulo, ki je uspeh, to je oživitev mestnega jedra, že prinesla nekaterim slovenskim mestom, predvsem v primorskih občinah. V tej smeri se bomo zavzemali, da bo mesečna najemnina znašala 1 SIT za celotno površino, ob ekskluzivni pravici občine do postavljanja pogojev glede obnove lokacije in dejavnosti, ki se bo odvijala na določeni lokaciji. Obenem se bomo zavzemali za opustitev modre cone, ki je tudi eden izmed že naštetih vzrokov za »izumiranje« mestnega jedra mesta v Celju. PETER THALER, predsednik MO SNS Celje (fêsw^lfiâte i" flMN0Mto SSII SPÉff po novem SQLSKI CENTER ŠENTJUR razpisuje v šolskem letu 2004/2005 naslednje izobraževalne programe: I. Srednja poklicna in strokovna iola 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI - Kmetijski tehnik in - Živilski tehnik 2. TRILETNI PROGRAMI 3. WO IN POL LETNI PROGRAMI - Pomoćnica/pomoćnik gospodinje osi - Pomočnik kmetovalca - Pomočnik peka in slaščičarja Prijave oddajte do 3.3.2004 II. Višja strokovna šola 1. višješolski program KMETIJSTVO za p inženir kmetijstva (mladina in odrasS) Cesta na kmetijsko šoto 9, 3230 Šentjur Veliko dopisovanja zaradi art kina Engrotuš in Mestna občina Celje imata vsak svojo verzijo - Medtem je Metropol še vedno zaprt Mestna občina Celje (MOC) je, kot smo že poročali, z dopisom pozvala podjetje Engrotuš, da pojasni, ali še opravlja dejavnost kinematografije in gostinstva v prostorih kina Metropol. Hkrati jih je spraševala, kako nameravajo uresničiti 10. člen najemne pogodbe v primeru opustitve dejavnosti. Aleksander Svetelšek iz podjetje Engrotuš v odgovoru pojasnjuje, da najemne pogodbe, ki sta jo 13. februarja 1996 sklenila MOC in Kino podjetje Celje kot pravni naslednik tega podjetja niso z ničemer odpovedali. »Še vedno smo legitimen najemnik in to nameravamo tudi ostati,« je med drugim zapisal. Hkrati opozarja, da se je za razumevanje nastale konfliktne situacije potrebno ozreti v preteklost: »Kino Union in kino Metropol je leta 1996 pravni prednik Engro-tuša brezplačno predal Mestni občini Celje in da sta ta objekta danes vredna 304.000.000 tolarjev.« V En-grotušu se sprašujejo, ali je Mestna občina Celje, kot brezplačni prejemnik nepremičnin sploh vredna takšnega »darila« in resno razmišljajo o pravnem sredstvu za vrnitev brezplačno predanih nepremičnin. Hkrati pa se tudi zavedajo, da bi s tem še bolj obremenili že tako obremenjen občinski proračun in še poslabšali stanje v mestu. Ne zdi pa se jim prav, da je Mestna občina Celje, kot pravi Svetelšek, spustila v Celje »darovalcu« konkurenčno družbo Ljubljanske kinematografe. V dopisu, ki so ga iz En-grotuša poslali še pred odgovorom Mestni občini Celje, so med drugim pojasnili, da so prav na območju sedanjega Koloseja bili pripravljeni investirati v zimsko-letni plavalni kompleks. Aleksander Svetelšek je v dopisu novinarjem o Art kinu Metropol še napisal: »Mnenje občine, da lahko s šestimi milijoni tolarjev, kolikor jih za delovanje art kina namenja Media plus, rešimo razvoj mestnega jedra, je velika zmota. V Engrotu-šu smo poskrbeli, da se vloga za sredstva iz sklada Media plus pravočasno dopolni in v roku odda. V primeru, da bi teh šest milijonov tolarjev pomenilo rešitev težav mestnega jedra, jih Engrotuš MOC z veseljem donira.« Darovalci, ki to niso? V MOC ob tem poudarjajo, da njihov namen nikoli ni bil, da bi se v zvezi z zaprtjem Art kina Metropol s podjetjem Engrotuš spuščali v konfliktne situacije. Pra- V podjetju Engrotuš so vsem zaposlenim tako v Art kinu Metropol kot tudi v gostinskem lokalu Oaza ponudili možnost prezaposlitve v Planet Tuš. S tistimi zaposlenimi, ki pa so se odločili, da želijo svojo poklicno pot nadaljevati drugje, so se dogovorili za odpoved iz poslovnega razloga in za izplačilo ustrezne odškodnine. fftJtC vijo tudi, da jim niso nikoli očitali, da niso legitimen najemnik teh prostorov. Zelja MOC pa je, da prostori kina Metropol ne ostanejo zaprti, zato se bodo z Engrotu-šem poskušali dogovoriti za sporazumno odpoved najemne pogodbe. V MOC tisti del pisma, v katerem Svetelšek podjetje Engrotuš označi za »darovalca« in trdi, da je leta 1996 pravni prednik Engrotuša brezplačno predal prostore kina Metropol MOC, komentirajo: »Kinopodjetje Celje je leta 1996 še pred lastninskim preoblikovanjem na MOC brezplačno prenesel prostore kina Metropol, kar pomeni, da se je Kinopodjetje Celje lastninilo po prenosu te nepremičnine na MOC. Zato nikakor ni mogoče govoriti, da je pravni prednik Engrotuša MOC karkoli podaril. Podjetje Engrotuš je namreč z nakupom Celjskih kinematografov kupilo samo tisto, kar je bilo olastninjeno. Med tem pa vsekakor ni bilo prostorov kina Metropol.« Kdo oživlja mesto? V MOC označujejo za zavajajoče tudi druge trditve, ki so jih predstavniki Engrotuša v zadnjem času posredovali javnosti. Pravijo namreč, da nikoli niso bili mnenja, da bi lahko s šestimi milijoni tolarjev, kolikor jih za delovanje art kina namenja sklad Media plus, rešijo razvoj mestnega jedra. So pa prepričani, da bi lahko ta sredstva občutno pripomogla k de- lovanju art kina v Celju, zato so veseli, da so v Engrotu-šu pravočasno dopolnili vlogo zanje. O oživitvi mestnega jedra pa koordinator za odnose z mediji na Mestni občini Celje Roman Repnik pravi: »Že sedaj se trudimo, da bi v mestnem jedru organizirali čim več raznovrstnih prireditev. V ta namen je občina Engro-tušu lani brezplačno oddala letni vrt nasproti kina Metropol. Najemnik se je v zameno za brezplačni najem zavezal, da bo tam organiziral razne prireditve. In koliko takšnih prireditev je bilo? Žal nobene.« Poudarjajo tudi, da lahko v okviru art kina Metropol in pripadajočega gostinskega lokala Engrotuš še vedno uresniči ideje, saj imajo objekt še vedno v brezplačnem najemu. O investiranju Engrotuša v zimsko letni plavalni kompleks pa v MOC pravijo, da je v Celju še kar nekaj zanimivih in atraktivnih lokacij, kjer je možno zgraditi takšen kompleks, zato bodo vsakega investitorja veseli, v Engrotušu pa so menda željo po graditvi takšnega kompleksa izrazili šele potem, ko je Mercator že kupil zemljišče, na katerem zdaj stoji njihov nakupovalni center. SIMONA BRGLEZ Mestna občina Celje bo konec tedna v brezplačen najem predala sedem lokalov za umetniške ateljeje znotraj Friderikove-ga atrija v mestnem jedru. Dergi in Roza v kraljestvu svizca Dergi in Roza v kraljestvu svizca nadaljuje modo filmov osamosvojene Slovenije - nadaljuje tam, kjer je začel Pozabljeni zaklad, ki je še potreboval televizijske finance za dokončanje. Dergi in Roza v kraljestvu svizca je tako nastal povsem s privatnim denarjem in s pomočjo sponzorjev. Na žalost se to tudi vidi. Na žalost se ne vidi ničesar drugega. Niti ugibanje, kateri od predmetov, ki »nastopajo« v filmu, so sponzorski, ni zabavno - »product placement« je znana stvar, toda tokrat izrabljena do onemoglosti in brez domišljije, le na prvo žogo. In to kljub temu, da se zdi, da je večina energije, potrebne za ustvarjanje filma, šla za izmišljanje načina plasiranja produktov in znanih imen (ki so tudi neke vrste produkt). Ni videti, da bi bilo veliko razmišljanja posvečenega razvoju filmskih karakterjev. Film se nikoli ne vpraša, zakaj kdo počne karkoli, temveč: »Zdaj je čas, da nastopi ta, zdaj ta, zdaj ta.« Prenekatere scene, ki so v scenariju ali v glavi verjetno izgledale dobro, zabavno, slikovito, na platnu enostavno nimajo dimen- Piše: PETER ZUPANC zij. Najbolj »škoda« je Dei gija (Marka Derganca) Roze (Andreja Rozmana J nosilcev filma. Fant oziroma gospoda sta k mika, o tem ni dvomi | toda za to, da bi za leščala, bi potrebovali ali totalno norčevanje | vsega, vključno s spon zorstvom, ali pa povsem realistično ozadje, ki ga s svojo pojavo (nehott razgrajevala. Ozadje brez n pa in glave, ozadje, ki ju izpostavlja, ozadje, kijep< dobno le še eni verbalni im provizaciji brez kakršneka li distance do materiala, j tlači nazaj v stereotip, katerega je. se zdi, zadr čase slovenski film zelo o visen. Film je bil lani umaknjei iz tekmovalnega programa 6. FSF, ker je to »itak skladov fe-\ stival, kjer bodo nagrajevanj filmi sklada.« Zdaj se zdi ta poteza le še ena reklama več (Hja, nekoč smo že imeli film, kije oklofutal ministra za kulturo, ali ne?) Film ne bi bil nagrajen, to je res, pa ne za-1 radi namenov sklada ... ' nnp i K&E RVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (9. 2. do 15. 2. 04) obiskovalci ocena predstav ta teden skupaj 1. Poslednji samuraj 33 3.511 6.737 6/10 2.Teksaški pokol z motorko ; 19 1.053 1.755 3/10 3.Kajmak in marmelada 11 709 15.007 4/10 4.Gospodar prstanov 16 626 13.975 10/10 5.Nasmeh Mone Lize 19 527 2.680 Pregled je narejen iz podatkov Planeta Tuš TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ÉÍ0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija na, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 . jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 ajliica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 ||d zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, ) Podoba dneva«2.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, tRegijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika. 18.00 Klonira-jpervirano, 18.30 Na kubik, 19.00 řtovice, 19.10 Večerni program, 9.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubez-ni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-i lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 20. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, I45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. W.00 Album tedna, .30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 21. februarja 6,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 7.45 pPfrnca, 8.00 Poročila. 8.45 .lack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novici 10.15 Čisii ritmi 80 lih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čistjritmi 9dtih, 12.00 Novice, 12ri5AktuaIni ritmi, 13.00 Ponovi pir oddaje Odmev, 1400 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo nopoldneva,pi5.00 Šport danes, 15 30 Dogodki in odmevi RaSlo, K.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program. 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 22. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, >7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, lO.lOZnanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva. 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije RADIO S kačo v studiu Jernej Kroflič je eden tistih zvestih sodelavcev Radia Čelje, ki se je z delom za mešalno mizo srečal že v rani mladosti. Prvič je na počitniško delo prišel v prvem letniku srednje šole, naslednje leto spet, v tretjem letniku se je počitniški mesec že podaljšal na nekaj dodatnih terminov na leto ... In danes, šest let zatem, je študent 3. letnika elektrotetehnike (smer avtomatika) in kot tonski tehnik še vedno redno sodeluje z Radiem Celje. »Delo se mi zdi zanimivo predvsem zato, ker je razgibano, ker spoznaš veliko novih ljudi in pravzaprav nikoli ne veš, kaj se bo v programu zgodilo,« pravi vedno nenavadno umirjeni Jernej - kar je lastnost, ki se ob »kriznih« trenutkih na srečo prenaša tudi na radijske voditelje, novinarje in druge sodelavce. Kriznih trenutkov pa je bilo tudi v Jer-nejevi radijski karieri kar nekaj; čeprav so se večinoma vsi končali s smehom in za vedno zapisani v spomin. »Posebej zanimivo je bilo nekoč, ko je Mateja Podjed med oddajo Zeleni val po nesreči podrla mikrofon,« se smeje Jernej. In kaj je ob podrtju, ki za ušesa poslušalcev ni najbolj prijetno zvenelo, storil? »Nič. Zgodilo se je zelo na hitro in Mateja se je prav tako hitro odzvala - mikrofon je postavila nazaj na svoje mesto. Najbolj smešno je bilo, da tudi v nedeljo, ko so predvajali posnetek oddaje, tega niso izbrisali - zato so poslušalci padec mikrofona slišali še enkrat,« pravi Jernej, ki zabavne dogodke iz radijskega sveta stresa kar iz rokava. Med vsemi gosti, ki so obiskali radijski studio v času, se še posebej spomni obiskovalca, ki se je v radijski trakt dobesedno priplazil. »Bilo je ob koncu tedna in na radiu ni bilo prav veliko ljudi. Nenadoma pa je v studio prišel varnostnik Stane ter rekel, da se po radijskem traktu plazi kača. Najprej jo je opazil v fonoteki, pa se je skrila, zato smo čas, ko nismo vedeli, od kod bo prilezla, preživeli v kar veliki negotovosti...« Jernej in Stane sta vseeno pogumno preživela dežurstvo, varnostnik pa je, ko mu je izgubljeno kačo končno uspelo ujeti, ugotovil, da je šlo za ne ravno nevarnega slepiča ... Ob delu na radiu (kjer lahko njegovo ime slišite predvsem ob petkih ali sobotah navsezgodaj zjutraj ter skoraj obvezno ob nedeljskih čestitkah) Jerneja zanima še veliko stvari, vseeno pa se najbolj posveča pred- vsem študiju. »Razmišljam o tem, da bi šel za nekaj mesecev študirat v tujino, po opravljeni diplomi pa bom verjetno vpisal magisterij,« pravi Jernej, ki namerava kljub drugačnim poklicnim načrtom stik z radiem obdržati, ne glede na to, kam ga bo vodila poklicna pot. Čez teden je v Mariboru (kjer so boljši žuri kot v Celju!), največ prostega časa pa preživi na vikendu pod Konjiško goro, kjer je dela na prostem vedno dovolj. Od glasbenih zvrsti mu je najbolj pri srcu disko glasba, tu in tam prisluhne tudi staremu roku. V času dopustov si s prijatelji privošči kakšno potovanje (lani je bil na Krfu, letos namerava v Anglijo), tisto, kar je pri delu na radiu najbolj smešno, pa je, da se mu večkrat zgodi, da je na programu s katero od svojih nekdanjih profesoric. »To sta radijski voditeljici Jožica Skorja in Anita Vodišek. Nobena me sicer ni učila, obe pa delata na isti šoli, ki sem jo obiskoval sam,« pravi Jernej. In dodaja, da so tudi z omenjenima kolegicama morebitno začetno zadrego kar kmalu prerasli. Jasno; na radiu delajo tisti, ki imajo radi tako medij kot poslušalce. Ob čemer je dokaj vseeno, s čim se v življenju ukvarjajo sicer ... ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ PONEDELJEK, 23. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna nelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 proskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v ročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, Tis Poročilo PU lje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo šport-Idopoldrie, ll.OWodoba dnevà, 12.00 Novice, 12.15 Bingo ack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport înes, 15.K) Dogodki in «1 mevi fjaSio, 16.15 Ne preslišite v roniki RC, 16-20 Top 5 glasbenih:Želja, 17.00 Kronika,-18.00 ladi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, .15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE TOREK. 24. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 25. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, JlS Tečajnica, 8 "OO PoročiESpE5 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot; W.00 Novicè, 11 00 Podoba atieva.JLl 5 Zeleni val, 12.00 Novice, jbdS Čebel® in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske nopce, 15Sšport.danesg|5 30 Dogodki m odmevi Ra--SIo, 16 15 Ne p;i'slišire v Krjfoiki R^16.2tfnmskopia^, 17.0 J BoSika, 17.45Jackpot, 18.00 gopčvek (v^j drujgyredo v mese-Su oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni f tekalnih in regionalnih radijskih postaj S" PETEK, 20. FEBRUARJA, OD 9.00 DO 12.00: DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO__ ZAROKA NA EMI V tokratni oddaji Do opoldneva po slovensko boste lahko slišali vse skladbe letošnje Eme in pogovore z glasbenimi izvajalci. Med drugim bo na vprašanje Simone Brglez, kaj je na predizboru pomenila sporna fotografija poljuba v spodnjice oblečenega Simona iz dua Platin, odgovorila Miša Molk. Lara Baruca bo odkrila, kaj se je dogajalo v strokovni komisiji, duo Platin pa več o zaroki na odru. NEDELJA, 22. FEBRUARJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM POLESUS V VELENJE NA MAMIN »FUJTER« V oddaji Znanci pred mikrofonom bo Simona Brglez tokrat gostila Petra Polesa iz Velenja, ki smo ga lahko skupaj z Bernardo Žarn gledali v pre-dizborih in finalu Eme 2004. Peter največ časa preživi v Ljubljani, domov pa se vrača na Št. 7 - 19. februar 2004 mamin »fujter«. S čim ga mama razvaja, bo odkril v tokratnem pogovoru, ko boste lahko izvedeli tudi več o njegovih športnih aktivnostih. SREDA, 25. FEBRUARJA, OB 18.00: _POP ČVIK_ VIŠJA SILA Z GAME OVER Višja sila je naslov novega albuma skupine Game Over. Album je odsev njihove prehojene poti na glasbeni sceni. Izraža njihova občutja, dogajanja in čustva. Z eno besedo življenje, odkar so stopili pot, ko jih je pred letom in pol njihov prvi hit izstrelil v slovenski medijski prostor. Fantom iz skupine Game Over boste lahko vprašanja zastavljali tudi poslušalci. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA ' YOURS - BLUE & STTWE WNDER & ANGIE STONE (7) 2. LOVE PROFUSION-MAOONNA (5| 3. TAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE -LMCVS.U2 (3) 4. ALLTHISTIME-lt (2) YPLESTENJAK (4) 4KLUN (6) N KUMER (5) 4. LUNA NAD OBALO-KINGSTON (2) 5. KRAUICA SANJ -BOHEM & (3) 0100 6. TOXIC-BRITNEY SPEARS lA ZA TUJO LESTVICO: NOT IN LOVE-ENRIQUE IGŒSIAS JUSTAUTTLE WHILE-JANET PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TVOJ SVET-PANDA & TRKAJ FLUID-ALYA Nagrajenca: Miha Kolene. Kreighefjeva_3, Celje Mato Batič. Stari trg 23. Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV 2. NA KOPITNIK GREMO - ANS. MIRO KUNC I 3. DOLINA SAVINJE- JOŽE GAUĆ& 4. POROČNI VAL7EK-ANS. ZALOŽNIKI (2) 5. PUSTI MUZIKANTA - JOŽE B0H0RČ S PRIJATELJI (7) Predlog za lestvico: ROSA - ANS. FRANC ŽERD0NER SLOVENSKIH 5 plus 1. NAJ HARMONIKA NOCOJ NAM SPET ZAPOJE-IGOR IN Z1AT1 ZVOKI (5) 2. OHCET BO-ANS. TONETA RUSA (8) 3. ŠOPEK ZA ELZO - EKART (2) 4. TEŠKI CAJTI-ŠIBOVNIKI (1) 5. ODPRI Ml OKNO DEKUCA-K0MPR0MIS (3) Predlog za lestvico: Z ABRAHAMOM BOŠ ZDAJ PAR-ROSA Špela Medvet Socka 19. Nova Cerkev Terezija Deželak, Zg. Re?ica 117. Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko posluša te vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico iih 5 pa ob 23.15 uri. liM'Iti'Ul 95.9 100.3 KAJ BI DANES KUHALI Skutno pecivo Dobre skutne palačinke Za testo potrebujemo: 2 del mleka, 1 jajce, 1 žlico sladkorja, 15 dag moke, 5 žlic olja, sol, vodo. Nadev: 3 jajca, 5 dag masla, 5 dag sladkorja, 30 dag skute, 1/2 sladke smetane, ki jo stepemo, pest opranih in osušenih rozin, limonino lupino. Preliv: 1,5 del mleka, 1 žlico sladkorja. Iz navedenih sestavin napravimo gladko testo, ki naj eno uro stoji, nato pa spečemo tanke palačinke. Nadev: maslo, sladkor in rumenjake penasto vmešamo, dodamo vse ostalo, na koncu pa še sneg beljakov in z nadevom premažemo palačinke, ki jih polagamo v pekač. Prelijemo jih s prelivom in pečemo 20 minut v vroči pečici. Nato palačinke posujemo s sladkorjem v prahu in po želji okrasimo še s preostalo sladkor smetano. Skutni marelični cmoki Potrebujemo: 1/4 kg skute, lSdagostremoke, sol, ma- Piše: MAJDA KLANŠEK relice, sladkor in drobtineza posipanje. Skuto, moko in sol zame-simo v testo, ki naj eno uro počiva. Nato s pomokanimi rokami oblikujemo krpice, v katere zavijemo polovico marelice ali slive, oblikujemo cmoke in jih skuhamo v slani vodi. Posujemo jih s prepraženimi drobtinami, sladkorjem in cimetom. Miške s skuto in pecilnim praškom Potrebujemo: 1 kg skute, 2 del mleka, 1 del sladkorja, 2 jajci, 1/4 kg moke, pol pecilnega praška, limonino lupino, olje za cvrenje, sladkor za potresanje. Jajca stepemo skupaj z mlekom in sladkorjem, prime- šamo skuto, moko in pecilni prašek, limonino lupino in z žlico zajemamo testo, ki ga polagamo v vročo olje ter z obeh strani rumeno ocvre-mo. Po želji miške posujemo še s sladkorjem v prahu. V testo lahko damo tudi pest opranih rozin. Sladki skutni žličniki Potrebujemo: 1/4 kg skute, 3 jajca. 1 del kisle smetane, 20 dag moke, 1 žličko pecilnega praška, 5 dag sladkorja, 5 žlic ruma, oprane in osušene rozine, sol. Vse sestavine zmešamo in nazadnje primešamo še sneg beljakov. Testo zajamemo z žlico ter ga polagamo v po- maščen pekač in spečemo ali pa ga ocvremo v olju. Skutna zlivanka Potrebujemo: 10 dag margarine, 10 dag sladkorja, 3 jajca, 1/41 mleka, 1/2 kg moke, 1/2 kg skute, 1 kislo smetano, sol, pest opranih iriosušenih rozin ali na koščke narezana jabolka. Margarino, sladkor in rumenjake penasto zmešamo, dodamo mleko, moko in sol in vse skupaj stepemo v gladko maso. Nato rahlo primešamo skuto, jabolka ali rozine in sneg beljakov. Maso zlijemo v pomaščen in po-mokan pekač in pet minut, preden je pečena, jo polijemo še s kislo smetano, ki smo jo zmešali s sladkorjem v prahu in še spečemo, da smetana nekoliko porumeni. Zli-vanko pečemo približno eno uro. MoJ zdravnik 2004 V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila. Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maximus in 50 praktičnih nagrad. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat! Pol leta bo revijo Viva prejemala Barbara Cimperšek, Cesta na Roglo lia. Zreče. KUPON ' 'A •"* 7/ < \ ^ Glasujem za: f Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika it * i B y-f ■:■■ ■ " > Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra GALILEO slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih; 144,16 %(v SIT) 1.000.000 SIT —> 2.441.600 SIT (28.1.2001) (28.1.2004) (uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezni'ik». Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim ćasom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada. zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nitji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance In Večer. Vstopna provizija znaša za posebna Klstva zmanjša za vstopno provizijo zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si Srebrnina. rosa trave... modni nakit ADAM AS za vsa srca... * Žalec, Šlandrov trg Í2 9 Celje, Ljubljanska 10 Srebro za vašo izbranko Možje in fantje so običajno v zadregi, kaj podariti svojim dragim za 8. marec (če seveda v celoti ne pozabijo na ta praznik). Letos jim lahko v redakciji Novega tednika nekoliko olajšamo te težave. Nanje čaka 25-kosov srebrnega nakita, ki ga bodo z nekoliko sreče lahko podarili svojim dekletom in ženam (akcija je torej namenjena le bralcem). Le priloženi kupon je treba izpolniti in počakati na srečo pri žrebu. Objavili ga bomo še v naslednji številki, nato pa 4. marca objavili rezultate žrebanja. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas KUPON Ime in priimek:. Naslov:.............. ADAMAS I Davčna številka:. TUŠ OIL (bencinski servis), Celje zaposlimo: pogoji: prodajalec blagajnik - Končana šola ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - državljanstvo Republike Slovenije - nekaznovanost Pridružite se nam Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko itevilko pošljite v osmih dneh na naslov: Enqrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a. 3000 Celje, za Ireno But. Kjer dobre stvari stanejo manj TUS Modne šeme na tri, štiri... HIDRAVLIČNI Od 6 do 171 CEPILNIKI BERNARDI pogon preko elektromotorja ali traktorja - GOZDARSKI VITLI - daljinski upravljale! - žične mri l-^j - ostala gozdarska oprema UNHTORBS?^ Dobriša vas 14.3301 PETROVČE tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si Prihaja hrustljavi pust, nasmejanih ust, ki bo zimo posedal tako grdo, da jo bomo kihko odslej gledali le še v pete ... Čeprav tega ne razglašate na ves glas, kar priznajte, da jas le mika, da bi se vsaj malce našemili, obiskali nekaj sosedov, pospravili krof ali dva, ga s čim pregrešno dobrim poplakniti, šli na pustno soboto zvečer na »ples v maskah« ... In kaj ima to opraviti z našo modno klepetalnico, sprašujete? Kakšno hudomušno vzpo-tednico bi kajpada lahko po-:egnila med posameznimi no-wmodnimi trendi in pustom. Rer novih osončij s tem ne bi odkrivala, se raje posvetimo čisto praktičnim domislicam, ki lahko imenitno »oblečejo« ta praznik. Iz obstoječe garderobe, ki je že videla boljše čase, lahko ustvarite v zadnjem popoldnevu, dobesedno na tri, štiri ... izviren pustni kostum! Za vas, veliko šemo, in za vašo malo še-mico, ki že ves teden sitnari z vprašanji, kaj bo za pusta. Zalo vam ponujam nekaj skrajno preprostih in simpatičnih predlogov za vse, ki ne obvladate Šiviljskih spretnosti, hkrati pa /as iz tega ali onega razloga tudi ne mika nakup že izdelanih kostumov v trgovinah. Semafor mala črna obleka in trije barviti krogi kot aplikacije iz blaga, ki jih na podlogo pritrdite s tekstilnimi ježki, la jih po uporabi lahko odstra- nite. Lahko pa jih tudi pobarvate s tekstilno ali kar pleskarsko barvo! Policistka: črna majčka, zeleno mini krilce, kravata, mrežaste nogavice in lisice... Pa odločen pogled, ki bo vse naokrog prepričal, da seksi videz vara, saj se z vami ne gre šaliti ... Pleskar: naj si da vaš najmlajši končno duška in mu vsaj enkrat na leto ne boste mogli očitati, kako je ves popackan ... Osnova je lahko vaš bel pulover, njegove skrajšane hlače ... Pomlad: zelena oblekica bo kot travnik, na katerega boste »posadili« pisano cvetje: plastično, iz blaga, izrezano iz papirja ... Tudi na cvetlični venček ne pozabite! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Spravite svoje sanje pod streho. Od sanj pomladi in gradnje poleti do vselitve jeseni s pomočjo izkušenih svetovalcev v banki Kàmtner Sparkasse AG. Nekaj naših prednosti: • prilagodimo se vašim finančnim zmožnostim - financiranje do 25 let • osebno svetovanje • svetovanje na domu • nakazilo gotovine brez dokazil - računov ali predračunov • dolgoletne izkušnje na evropskem trgu. Naš cilj so zadovoljne stranke - postanite tudi vi lastnik stanovanja z našo pomočjo. Tel: 03/ 428 55 50. SRARKASSES Moderna evropska banka NASVETI Televizijske reklame in hujšanje Vedno znova sem presenečena, koliko različnih proizvodov nam ponujajo televizijski oglasi, od raznih krem za zmanjšanje obsega telesa do elektro-mi-šičnih stimulatorjev ... In vsi rezultati se, zanimivo, dosežejo brez truda. Sedite doma pred televizijo, maščobe v telesu se topijo in čudežno rastejo mišice! Zanimivo, zakaj je še vedno toliko ljudi s prekomerno telesno težo, zakaj nimajo vsi izoblikovanih trebušnih mišic, kaj res nihče ne gleda televizije in ne bere reklamnih oglasov, ali pa so okusi različni in nekateri nočejo vitkega in izklesanega telesa? V resnici je vse skupaj predvsem prodajanje zanimive ideje in zgolj izguba vašega časa in denarja. Največ ljudi nasede na elektro-mišično stimulacijo (EMS). Ker je naprava del standardne opreme fizioterapevtske ordinacije, so ljudje zaupljivi, nekaj so že slišali o tem in če to uporabljajo športniki, bo pa že držalo. Za fizioterapevte pa je EMS samo protivnetni aparat in rehabilitativna napra- va pri določenih poškodbah mehkih tkiv, ne pa graditelj mišic. Uporablja se predvsem za povečanje dotoka krvi v oboleli predel in pomaga pri celjenju oziroma hitrejšem zdravljenju. Prav tako lahko Nagradno vprašanje Kje je večja poraba kalorij, pri dvigovanju uteži ali pri aerobni vadbi? KUPON TOP FIT REŠITEV: Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. ob določenih poškodbah z njo izolirano treniramo neprizadete mišične skupine, da ostanejo čimbolj na doseženi ravni in ne oslabijo med postopkom zdravljenja poškodovanih mišic ali tetiv. Njihova uporaba za izgradnjo mišic in še posebej oblikovanje trebušnih mišic pa ni nič drugega kot prevara. Proizvajalci EMS-naprav pravijo, da njihov stroj prisili mišice, da se krčijo in iztegujejo večkrat, kot bi to lahko delali sami. Vendar izpuščajo pomembno dejstvo: z uporabo zunanjega signala izo-metričnega krčenja se popolnoma obide signal od možganov do mišice in se izgubi pomembna miselno-mišična povezava, ker stroj (in ne vaši možgani) narekuje mišici, naj se premika. Tudi če bi lahko po kakšnem čudežu s kakšno napravo dobili kockaste trebušne mišice, jih ne bi mogli uporabljati koordinirano Poraba kalorij je najvišja pri skupinski vadbi body attack, je pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Tanja Tošič, Ul. XIV. div. 7 Rimske Toplice bo po pošti prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike. in učinkovito, kar bi samo povečalo možnost poškodb. Prav tako z EMS ne krepite mišice v njenem polnem gibalnem obsegu, ker sploh ni prisotnega nobenega gibanja. Brez tega pa ni možnega povečanja mišične mase, ki ga lahko dosežemo samo z dviganjem uteži. EMS ne »kuri« maščobe v telesu, z EMS bo vaša maščoba samo poskakovala. Edina stvar, ki bo odpravila maščobne zaloge, so aerobne vaje. Edini način, ki je učinkovit, je redna vadba, ki bo pripomogla tudi k boljšemu zdravju, povezana z uravnoteženo prehrano. NM POGLEJMO V PRIHODNOST Šifra: »MARJETICA« Spoštovani! Vaši želji lahko ugodim le delno. Napovedi možnih prihodnjih trendov za daljše časovno obdobje namreč ne delam. Lahko vam nakažem možne prihodnje trende za obdobje do dveh let. Upam, da boste tudi s tem zadovoljni. Letošnje leto se kaže kot leto sprememb. Že v pomladanskem času se vam obetajo novi izzivi. Čaka vas neka manjša investicija, pa tudi določene stvari iz preteklosti boste imeli možnost do- končno urediti in zaključiti. Spremembe na čustvenem področju so možne nekako v času poletja. Imeli boste možnost izbire in odločanja. V vaše življenje vstopa moški vaših let. Ni iz neposredne bližine, verjetno ga tudi še ne poznate. Za vas pa lahko srečanje z njim pomeni večjo spremembo v vašem življenju. Prav posebnih težav z zdravjem ni na vidiku, so pa določene težave, ki jih morate pozdraviti. Le te ne bodo minile same od sebe. Posvetujte se s svojim zdravnikom in ukrepajte. Šifra: »ČEBELICA MAJA« Šolanje boste zaključili v roku in tudi zelo uspešno. Tudi zaposlitev v svojem poklicu boste dobili. Samo malo vztrajnosti in potrpežljivosti bo potrebno. Večjih težav z zdravjem ne boste imeli, morate pa pozdraviti nekaj, kar vas tare že dalj časa. Ukrepajte in vse bo v redu. Vaši otroci ne bodo imeli večjih težav z zdravjem. Tudi težave, ki se občasno pojavljajo pri dvojčkih, bodo sčasoma minile. Šifra: »ZVONKO« Zopet ste mi poslali dve pismi. Na vaša vprašanja sem že odgovorila. Res je, da je sprememba edina stalnica v TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED Četrtek, 19. februar: Luna v Vodnarju bo v nas vzpodbj dila željo po druženju. Nenavadne ideje se bodo kar rojeval le druga za drugo. Srečevali bomo nenavadne ljudi in tu| drugače se nam bodo dogajale nenavadne zadeve. Ugodei dan za izzive. Petek, 20. februar: danes je mlaj. To bo čustveno izredni obarvan dan, v katerem se bomo najbolje počutili z na® dragimi ljudmi. Pazljivi moramo biti pri izjavah. Lahko si nam zgodi, da bodo nepremišljene in kasneje lahko to ob, žalujemo. Sobota, 21. februar: na sobotni dan se bomo prepustij drobnim malenkostim, ki nam bodo polepšale dan. Dopol danski čas bo sicer pod močnim vplivom planetov in mail sikdo bo imel delovno soboto. Pridnost in natančnost bosi ta dan naši vrlini. Čudoviti vplivi za pustno soboto, přepij stite se tistemu, kar želite biti. Nedelja, 22. februar: pričakujemo lahko nenavadne do godke, zaplete, na katere ne moremo računati. Vplivi pla netov nam bodo prinašali odgovore na mnoga naša vpraša nja, še posebno pri vseh tistih, ki se nikakor ne morete spi jazniti s potekom dogodkov v vašem življenju. Prepustite intuitivni zaznavi. Ponedeljek, 23. februar: čudovit dan za ljubezen. Čustt bodo zelo intenzivna. Ravno tako lahko pride do izraza n gativna plat, kot sta ljubosumnost in nezaupljivost. Dan« se morate boriti proti tem negativnim občutjem. Dober da za odločanje glede financ, izposojo denarja in tudi za vlagi nje. Torek, 24. februar: današnji dan si boste lahko nade masko, ki vam ustreza, ali pa jo odložili in se pokazali svoji pravi preobleki. Planeti kažejo ne glede na norčavo; tega dne uspešen dan tudi na poslovnem področju. Lahkol pa sta trma in nepopustljivost tisti, ki nas bosta ta dan ovirali in delali zastoje. Sreda, 25. februar: naša odločnost v tem dnevu ne bi velika, pazite se tudi vdajanju poživilom, alkoholu. Pripoji ročamo vam, da notranje napetosti umirite na bolj pozitiven način. Čustva bodo ta dan kar prekipevala. Astrologinja GORDANAl CELJSKE mesnine CELJSKE MESNINE d.d.Celje Cesta v Trnovlje 17, p.p. 459 3000 Celje. SLOVENIJA razpisujejo prosto delovno mesto VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: srednje ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, znanje in izkušnje pri knjiženju zahtevnejših poslovnih dogodkov, sposobnost izdelave medletnih in letnih računovodskih izkazov, poznavanje SRS in davčne zakonodaje, poznavanje računalniškega okolja Windows ter programov Word in Excel, vozniški izpit B kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov sedeža družbe s pripisom »za razpis«. Piše: METKA OBRUL - ZOYA Univerzumu, vendar pa se mora sprememba najprej zgoditi. Ne glede na to, da vedno znova postavljate ista vprašanje, ker z odgovorom očitno niste zadovoljni, s tem svojih težav ne boste rešili. Upoštevajte nasvete, ki sem vam jih napisala v odgovoru, ki je že bil objavljen, pa tudi malo potrpljenja vam ne bo škodilo. Vzemite življenje v svoje roke in začnite ukrepati. VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Mestna občina Celje obvešča občane ter druge fizične in pravne osebe, ki so do vključno 6. aprila 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet sklenile pogodbo o vlaganju v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenija številka 10-11 /04 dne 6.2.2004 objavljen »Javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.« Ta poziv določa pogoje za vložitev zahtevkov za vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, priloge, ki jih je potrebno zahtevku priložiti in rok, do katerega je mogoče vlagati zahtevke. Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje ter morebitno drugo dokumentacijo (račune in druge listine ali dokumente), iz katere je razvidna pogodbena vrednost. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal tudi priključnino in prispevek SIS, naj predloži dokazilo. Končni rok za vložitev zahtevkov je štiri mesece po objavi javnega poziva, to je do 7. junija 2004. Fizične osebe bodo vlagale svoje zahtevke na sedežih krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti, s katerimi so sklenili pogodbe. Tam bodo dobili tudi podrobnejše informacije. Rok za vložitev zahtevka na sedežu krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je 31. marec 2004. Upravičenci, ki so sklenili pogodbo neposredno (mimo KS), bodo vložili zahtevek pod enakimi pogoji neposredno pri Državnem pravobranilstvu, Zunanjem oddelku v Celju, Trg celjskih knezov 10. Mestna občina Celje jOVI TEDNIK ZA AUTOMOBILISTE 33 Audi z največjim A8 L Prihranite do 600.000 sit za voziia letnika 2003! Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter Lani je nemški Audi pojavil na trg novo izvedenko največjega hišnega av-omobila A8. Avto je izjem-jo priljubljen tudi pri nas, ijer je prodaja avtomobilov fisokega ali skoraj najvišega razreda razmeroma ;kromna. Zanj se je lani igrelo vsaj 50 kupcev ... Zdaj tovarna postavlja na ce-o podaljšano L izvedenko A8, je za povrh opremljena tu-z novim 12-valjnimbencin-l motorjem. V dolžino je vozila za 519 centimetrov, pomeni, da je 13 centime-daljši od običajne izve-enak prirastek je tudi pri medosni razdalji, ki meri 307 centimetrov. Novi oziroma, največji in najdaljši A8 se ob tem dokazuje tudi z novo prednjo masko, ki bo po novem nekakšen zaščitni znak teh nemških avtomobilov. Količnik zračnega upora je ugoden (0,28), prtljažnik meri 500 litrov, kar pomeni, da ni nič večji kot pri običajni različici. Seveda pa je bistveno več udobja na zadnjih sedežih, pri čemer so potnikom v veselje številni pripomočki oziroma dodatki, ki povečujejo udobje (masaža, hlajenje oziroma ogrevanje, posebni vzglavniki ...). km/h pospešiti v 5,2 sekunde, medtem ko do 200 km/ h potrebuje 17,4 sekunde. Znano je, da je najvišja hitrost omejena na 250 km/h, če bi se v tovarni tako odločili, pa bi seveda avto s tem motorjem zmogel precej več. Pri Audiju menijo, da bodo letno prodali do 1.200 audi-jev A8 L, pri čemer bo v Nemčiji stal dobrih 117 tisoč evrov. Cena za slovenski trg še ni znana, vsekakor pa jo je oziroma jo bo mogoče zlahka povečati še za nekaj deset tisoč evrov, kajti ponudba dodatne opreme je kljub vsemu bogata. Koliko bo za novi audi A8 L treba odšteti v Sloveniji, še ni znano. Audi A8 L je narejen iz alu- sestavljen iz dveh 6-valjnikov, minija, zato ponuja nekaj pri- ki skupaj ustvarita 6-litrsko gib- hranka pri teži (znani Audi Spa- no prostornino; postavitev ce Frame). Motor je v bistvu obeh motorjev je narejena ta- ko, da je kot med valji vsega 15 stopinj, kar omogoča uporabo samo ene motorne glave. 12-valjnik zmore 331 kW oziroma 450 KM, kar je za 30 KM več kot jih je imel predhodnik. TLidi navora je nekaj več, in sicer 580 Nm. Zanimivo je, da kljub večji zmogljivosti motorja poraba ni večja, pač pa za okroglih pet odstotkov skromnejša in ne presega 13,8 litrov goriva. 6-sto-penjski samodejni menjalnik ima možnost ročnega pretika-nja tudi s stikali oziroma vzvodi ob volanu. Po tovarniških podatkih zmore ta veliki audi do 100 Opel lani z izgubo Nemški Opel, ki je znotraj General Motorsa, se že nekaj let ubada z izgubo in tudi leto 2003 ni bilo razveseljivo. Minusa je bilo za 384 milijonov evrov, kar je precej več kot leto prej, ko so se rdeče številke zaustavile pri 227 milijonih evrov. Pri Oplu pravijo, da so slabi poslovni rezultati predvsem posledica težavnih tržnih razmer, tečajnih sprememb ... Opel seje lani loteval različnih ukrepov, da bi zmanjšal izgubo; tako je skrajšal delovni čas pri skoraj 5.500 od skupno 21 tisoč zaposlenih in zato upa, da bo letos ob vseh drugih ukrepih dosegel nekaj boljši poslovni rezultat. V tovarni veliko pričakuje od nove astre (na sliki), ki se bo na trgu pojavila spomladi in naj bi jih letos naredili kar 300 tisoč. Vsekakor pa astri ne bo lahko, saj je na trgu že novi golf, ki je bil doslej najhujši konkurent temu oplu nižjega srednjega razreda. PT cruiser tudi kabriolet Ameriški Chrysler je leta 2000 predstavil svojega PT cruiserja, zanimiv, v retro slogu narejen avtomobil. PT cruiser se je zelo dobro uveljavil v ZDA oziroma Severni Ameriki, na drugih trgih, zlasti v Evropi, pa ni imel pravega uspeha. Zdaj tovarna predstavlja njegovo kabrioletsko izvedenko, pri čemer so avto precej spremenili in mu niso samo odrezali strehe. Posebej je utrjena karoserija, kar je pri takšnih avtomobilih zelo pomembno, zanimivo pa je, da ponuja avto dovolj prostora tudi zadaj. Prtljažnik ob zloženi strehi meri 210 litrov, možno pa ga je povečati na 370 litrov. Za varnost skrbi poseben varnostni lok sport bar, ki hkrati tudi skrbi, da je ob zloženi strehi pihanja precej manj kot sicer. Platneno pokrivalo oziroma streho odpira in zapira elektrika in za to »operacijo« je potrebnih vsega 10 sekund; vse to je mogoče opraviti tudi med vožnjo do hitrosti 20 km/h. Motor je le eden, vendar v dveh izvedbah. Ima 2,4 litra gibne prostornine, pa enkrat 150 in drugič 220 KM, menjalnika pa sta dva (ročni 5-in samodejni 4-stopenjski). Kot obljubljajo, se bo PT cruiser v kabrioletski izvedbi pri nas pojavil maja, najcenejša izvedenka pa bo na voljo za približno 6,59 milijona tolarjev. PT cruiser cabriolet naj bi na naše ceste pripeljal maja. Prenova mercedesa C Konec aprila ali v začetku maja bo Mercedes Benz postavil na cesto nekoliko prenovljeni avtomobil razreda C. Spremembe ne bodo prav izjemno obsežne, vendar opazne. Tako bodo imele vse izvedenke gladko steklo na prednjih lučeh, nekoliko bo spremenjen prednji odbijač, ki bo imel nekaj večje in drugačne odprtine za zajemanje zraka. Zadnjega dela ne bodo spreminjali. Več sprememb bo v notranjosti, ki naj bi bila nekaj bolj podobna tisti v mercedesu E. Vse izvedenke bodo po novem serijsko opremljene s klimatsko napravo. «IISSAN S HI FT_ expectations MOHLI H6 H Hi'" Mariborsko Ii, Celje te/.: (03) 428-62-70 www.ovtodeliregnentef.si UŽITEK NE ČAKA. Ponudba velja do odprodaje zalog. modele letnika 2003 preverite pri pooblaščenem prodajalcu Nissan: AVTONISS d.o.o., CelovSka cesta 228, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 58 18 650. m - Prodajno-servisna mreža: 2 NISSAN KRULC, d o.o. g Moravče, tel : (011 723 12 00 5 AVTOHIŠA FERK, d .0.0. U Maribor, tel.: [02) 333 81 00 I AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, d.o.o. g M. Sobota, tel.: [02] 532 12 09 tgj AVTO KUK, d.o.o g SI Konjice, tel : [031 758 09 00 AVTO MOČNIK, d c o ? „.Kranj, tel : 104] 20422 77 AVTOMEHANIKA VIDRIH, s.p. TS-SOtočec, tel.: [07] 309 93 10 ii £ 8 [Garancija 3 leta all 10O.OOO km] AVTO CIEUlEd Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje _ Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 1996 187.000 KIA PRIDE 1.3 i_1998/99 599.000 DAEWOO MATIZ SX 1998/99 899.000 IffNIK CENA Y SIT jj j. jjž h 10 ml mliinih aut ir fairway 1.9DCI2003 5,200,000 MtGANE Mm LUXE DYN 1,9 PCI2QQ3 4.230,QQO SCENIC EXPCON 1.9 Pd_2003 4.500.000 1998 890.000 16 1.4 X LINE 2002/03 1.749.000 16 Profil 1.6 1996 /97_959.000 é^AVTOTEHNIKA RO+SO © Bežigrajska (. 13, 3000 Celje. Telefon: 03 42 63 300 2000 1.230.000 1995_199,000 CUO 1.2 SEAT CORDOBA 14 SE 1997 890.000 m. d.o.o. LEVEČ 56c. Telefon: 03 425 45 23 1991 850.000 1994 FIAT UHO 1.0 1998 550.000 R MEG. 1.6 RN R MEG. 1.6 RN 1996 850.000 RMEG.BREAK1.4 1999 1 950 000 Odkup vozil, menjava staro za novi za staro, ugodni krediti, leasing, te 24 051/305-787_ MALI OGLASI - INFORMACIJE PREGLEDI V ŽALCU TELEFON: (03) 713-17-77 DEL. ČAS: PON. - PET. 7.00 -20.00, SOBOTA: 8.00 -13.00 : FORD escort 1,6 karavan, letnik 93, kovinsko rdeč, servo, centralno, prodam za 340.000 SIT. Telefon 041 325-134. MOTORNA VOZILA prodam BMW 318 i, letnik 93, metalno trna barva, z vso opremo, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 509-687. 775 PASSAT 1,8 T, prvič registriran 1/98, gara-žiran, dobro ohranjen, prevoženih 74.000 km, prodam. Informacije po telefonu 031 616-707. 804 NISSAN aimera 1,4, z dodatno opremo, prevoženih 60.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon (03) 573-9133. L145 FORD escort, letnik 91, modre bane, zelo dobro ohranjen in redno vzdrževan, prodam. Prodam tudi golf diesel, letnik 84, za rezervne dele. Telefon 041 543-712. 807 R 5 campus, letnik 1992, registriran do maja, prodam za 160.000 SIT. Telefon 7103-293. ž 42 MOPED petko in štirko prodam in podarim dele za vardburga 1,3, letnik 1989 ali avto v celoti. Informacije po 15. uri, telefon 031 467-862 ali 5775-126. si3 ŠKODO feliciogl*, letnik 1996, bele barve, prodam. Telefon 041 783-135. 284 PEUGEOT 106, letnik 1994, prevoženih 74.300 km, prodam za ^30.000. Telefon 5774-004 ali 031 267-910. 825 OPEL astra 14, letnik 92, kot nav, nekaram-boliran, registriran, prodam. Telefon 041 393-067. use MOTORNO kolo znamke Daelim, letnik 1999, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 041 598-645. žes CU01,5 dci dynamique, letnik 02,38000 km, prvi lastnik, klima, abs, 4 airbag, potovalni računalnik, meglenke, el. paket, sparini sedeži, srebrne barve, prodam. Telefon 041 763-194. 844 MITSUBISHI pajero 2.3 td, letnik 86, reg. do 2005, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973. 840 GOLF 1.6 dizel, letnik 86, reg. 5/2004, prodam za 155.000. Telefon 041 588-205. L157 G01F 1.6 dizel, letnik 87, reg. 5/2004, prodam za 145.000. Telefon 041 432-962. L157 R 51.4 five, letnik 94, registriran do oktobra, druga lastnica, prodam. Telefon 031 520-247. 849 FORD orion chia-si, v rahli okvari, o vozen, letnik 91, metalno zelene barve, motor 1.6, prodam, (eno po dogovoru. Telefon 031 515-059. 291 OPEL corso swing 1.4,1994, garažiran, redno servisiran, prodam. Telefon 5715-732,031 532-401. Ž92 MERCEDES benz E 270 CDI, srebrn metalik, karavan, avtomatski menjalnik, oprema avantgarde, letnik 2000, usnje, drugi lastnik, kupljen v Sloveniji, prodam za 7,8 mio SIT. Telefon 041618-845. p R 5 five, letnik 96,63.700 km, rdeč, 3 vrata, vreden ogleda, opravljen tehnični, prodam za 370.000 SIT. Telefon 051201-811. 863 BMW318Í, letnik 98, model 99, prvi lastnik, kupljen v Sloveniji, servisna knjiga, metalno sive barve, prevoženih 106.000 km, avto klima, nasloň zd reko, meglenke, dežni senzor, el. paket, usnjen volan, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 665-780. 875 OSEBNO vozilo vseh znamk, do 12 let, kupim, gotovinski odkup. Telefon 041 604- STROJI (EUE - Ostrožno. Stanovanjsko hišo v mirnem in idiličnem okolju, površina 392 m7, etažnost p+l+m, prodamo za 166.398 EUR. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o., Mariborska 91, (elje. VTINSKEM prodam hišo in malo gospodarsko poslopje poslopje, 20 a zemljišča. Telefon 041 959-388. 757 UUBEČNA. Stanovanjsko hišo, površina 120 m2, zemljišče 689 m', prodam. Telefon 031 784-830. 756 SPODNJA Ponkvica pri Šentvidu. Prodam starejšo manjšo hišo in 1 zemljišča. Telefon 031 833-712. 782 V CELJU prodam hišo z 900 m sadovnjaka. Telefon 031 602-666. 791 TERME Čatež. Prodam opremljeno htšíco-apartma v kampu. Telefon 041 631-198. 823 PARCELO (za kampiranje) na morju prodom ali oddam. Telefon 5451-406,041 368-771. 836 prodam KOSILNICO BCS127, visoka kolesa, nakla- dalko 16 m1, Sip za hribovski teren, obračalnika Sip pajek, dvovretenski in tračni, 1,80 m, bžuhoč, plug Batuje, 12 col, puhalnik Tajfun, prodam. Telefon (03)582-4271,041 961459, po 18. uri. 758 SAM0NAKLADALK0 Sip 19 npr, tračni obračalnik Panonija 220, trosilec hlevskega gnoja orion 35, nov, prodam. Telefon (03) 5778-182, po 17. uri. 780 STROJE za stavbno kleparstvo prodom, ceno po dogovoru. Telefon (03) 5797-416. 786 NAKLADALKO Sip 17, dobro ohranjeno in dva Oltova pluga, 10 in 12 col, prodam. Telefon 579-8152. Š107 KOSILNICO BCS, s sedežem, širina 110 cm, ugodno prodam. Telefon 5797-081. S105 TV, 18KM,sfrezo, 150 delovnih ur, prodam. Telefon 041 978-498. 817 SAM0NADKIADAIK0 Sip Šempeter prodam. Telefon 573 W)43,041 593-589. L149 MOTORNO žago Husquamo, dolžina meča 40 cm, dobro ohranjeno, prodam. Tele fon 031 265-838. Li46 TRIER za čiščenje žita, puhalnik in mlatilni-co, kot nova, »landmašine«, ugodno prodam. Kličite po 19. uri, telefon 5794-272. 832 NAKLADALEC Riko, čelni in dvobrazdni plug ugodno prodam. Telefon 5728-495. ž 85 TRAVNIŠKE brane in vile za bale prodam. Telefon 041 579-338. L154 KOSILNICO Olimpia, širina reza 110 cm, mala kolesa, prodam za 105.000 SIT. Telefon 5736-553 ali 041 203-623. L155 TRAKTORJI, Novi paskuali, 4-4, na zalogi, od 40 do 80 KM, vinogradniški, cena ugodna. Telefon 041 226-446. 871 kupim TRAKTOR in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 327 TRAKTOR TV, od 26 do 32 KM, dobro ohranjen, kupim od lastnika za lastne potrebe. Telefon 031 868-169. 828 POSEST prodam CELJE - Šmarjeta. Prodam hišo na zelo atraktivni legi, primerno za poslovno-stanovanjski objekt. Hiša je velika 230 m7 (3 etaže), sloji na parceli 1200 m1, z vsemi priključki. Vseljivo takoj. Telefon 041 734454 ali 051 310-339. 621 ZAZIDALNE parcele na zelo lepi legi prodam v okolici Drameh. Telefon 05! 321-925 aîï {03) 5798-316. 615 VRSTNO hišo, obnovljeno, Hudinjo, prodamo za 21,5 mio SIT. Telefon 041 613- Poslovni prostor na Glavnem trgu. v strogem centru Celja, v velikosti približno 171 m7 (tretja podaljšana faza), prodamo za 550 EUR/m2. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o.. Mariborska 91, Celje._H POSLOVNI objekt, 400 m1, v dveh etažah, neposredna bližina Interspara, prodom ali oddam v najem. Telefon 041 983-114. 837 HIŠO, staro 8 let, v Šempetru, na 800 m; veliki parceli, prodam. Telefon 041 316-423. 845 RIMSKE Toplice. Hišo v 3. gradbeni fazi, sončna lega, prodamo za 10 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 859 NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041 368-625 NAKUP, PRODAJA, NAJEM ALOJZ KENOA ».p.. Dobrou 23/« 3000 CHJt ZIDANICO na parceli cca 1600 m' v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727 302, 5482-002. 870 35 LET staro dvostanovanjsko hišo v Kidričevi ulici, Laško, prodorno za 22 va 4, Celje, wi telefon 041 727302,5482-002. 870 12 LET staro hišo, na parceli cca 450 m2, na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727302,5482-002. 870 Poslovni prostor v pritličju, v Stanetovi 19, v centru Celja, v velikosti 129 m2, prodamo za 155.850 EUR. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o.. Mariborska 91, Celje. [ 381. ZAZIDLJIVO parcelo 2736 m2 v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 302,5482-002. 870 HIŠO - dvojček, cca 90 m! stanovanjske površine na parceli cca 400 m', 1.1950 v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727 302,5482-002. 870 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikosti 200 m!, lefo gradnje 1973, k+p*m, vsi priključki, prodamo za 23,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 4900-090 ali 031 541-592. 878 CEUE - Delavska ulica. Dvosobno stanovanje s (K, vseljivo takoj, prodam, cena 7.600.000 SIT. Telefon 041 531-281. 673 TRIINPOLSOBNO meščansko stanovanje v središču (elja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri. tc STANOVANJSKO hišo v Laškem - Spodnja Rečica, površine 200 m1, parcela 1650 m2, vsi priključki, razen plina, takoj vseljivo, prodamo za 40 mio SIT. Nepremičnine Oziris, (ankarjeva 8,3000 (e-Ije, telefon 4900-090 ali 031 541-592. 878 NOVO hišo v Šmarjeti, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m7, parcela 650 m7, vsi priključki, prodamo za 52 mio SIT. Nepremičnine Oziris, (ankarjeva 8, 3000 (elje, telefon 4900-090 ali 031 541-592. . 878 MEDETAŽN0 stanovanjsko hišo v Vojniku, na mirni lokaciji, k+p+1+2, parcela 600 m7, velikost 200 m1, vsi priključki, prodamo za 29 mio SIT. Nepremičnine Oziris, (ankarjeva 8,3000 (elje, telefon 4900-090 ali 031 541-592. 878 kupim POSLOVNI prostor za trgovino, ulični, v centru (elja, približno 100 m1, kupim. Tele-• fon 041 716-126. p ZAZIDLJIVO parcelo v Celju oz. okolici, kupim. Telefon 041 644-600. 877 POSLOVNI prostor v (elju, kupim. Telefon 041 644-600. 877 SAVINJSKA dolina. Stanovanjsko hišo kupim do 15 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, (elje, telefon 041 405-628. qdda"m~ V LAŠKEM oddam v najem ali prodam lokal, velikost 22 m1. Informacije 031 330- GOST1NSKI lokal v spodnji Savinjski dolini oddam v nojem. Telefon 041 909-438. POSLOVNI prostor dajem v najem, približno 18 m'-100 EUR/mesec, v (elju, blizu Interspara. Telefon (03) 5461-223,041 523-295. 834 V LEPI turistični vaški, 15 km iz (elja, oddamo hišo z vrtom v najem. Telefon 041238-146. 880 STANOVANJE prodam (EUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje z balkonom, 1. nadstropje, prodamo, (ena po dogovoru. Telefon 031 230-093,041 745-653, (03) 5443-392. TRISOBNO stanovanje v Novi vasi, 84 m7, renovirano, prodamo. Telefon (03) 5415-199 ali 041 797-218. 607 (EUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje z balkonom, 1. nadstropje, prodamo, (ena po dogovora. Telefon 031 230-093,041 745-653, (03) 5443-392. TRISOBNO stanovanje na Polzeli, 72 m7, prodam. Telefon 031 564-167. 278 V MARIBORU prodam dvosobno opremljeno stanovanje, bližina vseh fakultet. Telefon 031 241-151. 785 PONIKVA pri Šentjurju. Prodam stanovanje, 85 m7, z lastno centralno. Telefon 031 833-712. 782 TRISOBNO stanovanje s 400 m vrta, v dvostanovanjski hiši, ugodno prodam. Telefon 031 602-666. 791 (EUE, Veselova. Enoinpolsobno stanovanje, 3. nadstropje, vsi priključki, leto 1989, prodam. Telefon 041 675-601. 801 r r r i j ATP U SZ, too:, lim 7, CE T«L 03 42 63 122.42 63 Gsm: 031 342 118. 031 211 074 KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE! ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ f ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. " Slovenska c. 27, LJUBLJANA Ml l-Vi I : E3J j-TMIf^ GARANCIJA: • PLAČILNE KARTICE • OSEBNI DOHODEK « I CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {Utroim ,.„!.,> tel.: 03/ 42 74 378 ■■■■■■■ NOVOl ■■■■■■ LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 NA KREDITNE KARnCEl TAKOJŠNJA IZPLAČILA Jurčičeva 6.2000 Maribor PODRUŽNICA Bežigrajska 7. 3000 CEUE tel.: 070/888-979.03/4284I m MNI'.MÎM POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop takoj!!! TRISOBNO stanovanje v 1. nadstropju, 64 m7, stanovanjske hiše z garažo, pralnico in kletjo, v pritličju (skupaj 46 m2), ločen vhod, balkon, dvorišče, vrt, centralna-plin, CATV, telefon, obnovljeno, Dečkovo naselje, prodam, cena 13.200.00 SIT. Telefon (03) 491-8660,041 729-452. DVOSOBNO stanovanje, preurejeno v dvoinpolsobno, ck, telefon, zastekljen balkon, ločene sanitarije in kopalnka, na Polzeli, prodam. Telefon 041 649-549. 283 STANOVANJE, 70 m!, prodam, (ena po dogovoru. Telefon 031729-745. 822 EN0S0BN0 stanovanje v bloku, III. nadstropje, prodam. Telefon 031 817-007. 829 DVOSOBNO stanovanje, velikosti 62 m', v centru (elja, prodorno. Telefon 031 853-108. 839 GARSONJERO v centru (elja, v stolpnici, 32 m7, prodam. Telefon (03) 5417-489, 041 975-146. 841 EN0S0BN0 stanovanje v Šentjurju, z balkonom, ck, prvo nadstropje, 44 m7, v bližini šole, vrtca, vseljivo konec marca, prodam za 6.250.000 SIT. Telefon 041 862-953. š m TRISOBNO slonovanje v (elju prodam. Telefon 041 316-423. 845 STANOVANJE, 74 m', lep razpored, prenovljeno, klimatizirano, vseljivo takoj, prodam. Možen tudi odkup garaže. Telefon 041 662-194,4919-161. 856 V CENTRU Celja prodamo popolnoma prenovljeno in opremljeno trisobno stanovanje, 112 m7, dva balkona, velika klet, etažna plinska CK, vseljivo takoj. Telefon 041 793-222. eei DVOINPOLSOBNO stanovanje v Plavi laguni prodam. Telefon (03) 5452-200. 857 CEUE, center. Dvosobno stanovanje, 57 m', prenovljeno, I. nadstropje, prodamo za 9,5 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405628. 859 Gostinski lokal z vso opremo oddamo v najem. Informacije na tel. št.: 041/665-012. ŽALEC. Mirna lokacija, trisobno stanovanje, 60 m7, prodamo za li mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 859 TRISOBNO stanovanje, v pritličju, v mimem delu Žalca, prodam. Telefon 041 335-305. 869 DVOINPOLSOBNO stanovanje (65 m7 slan. površine, 23 m7 verande, garaža) v hiš 1.1930 v Novi vasi, prodamo zo 10 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727302,5482-002. 870 ši na Robovi ulici v Celju, 68,50 m7,* garaža * pralnica * klet, bruto 131 m7, prodamo za 13 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 4900-090 ali 031 541-592. 878 DVOSOBNO stanovanje na Škapinovi ulici, 70 m7, visoko pritličje, balkon, prodamo { za 12,4 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 4900-1 090 ali 031 541-592. 878 1 DVOSOBNO stanovanje na Zelenici, 2. nad-stropje, 54 m7, bolkon, prodorno za 11 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarje va 8,3000 Celje, telefon 4900-090 ali | 031 541-592. 878 , DVOSOBNO stanovanje v Celju, na Otoku -1 Trubarjeva, 1. nadstropje, 53 m7, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon | 4900-090 ali 031 541-592. 878 mM MALI OGLASI - INFORMACIJE PROJEKT MR INŽENIRING d.d. Svetozarevska 10, Maribor, v postopku za prenos sedeža družbe v Celje vabi kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, da se prijavijo za zasedbo prostega delovnega mesta: VODJA PROJEKTOV Zahtevani pogoji: . univerzitetna izobrazba gradbene smeri - 3 leta delovnih izkušenj znanje najmanj enega svetovnega tujega jezika (nemščina, angleščina) poznavanje dela z računalnikom komunikativnost Od kandidata pričakujemo znanja in izkušnje za samostojno vodenje projektov gradbenega inženiringa, zato kandidate naprošamo, da v svojih pisnih prijavah posebej izpostavijo zahtevnejše projekte, ki so jih vodili v zadnjih treh letih. Prijave zbiramo 15 dni od objave. Obvestilo o izbiri bomo posredovali v nadaljnjih 30 dneh. Prijave pošljite na gornji naslov, s pripisom »prijava na objavo«. MOVO stanovanje, 84 m7, no Glaziji v Celju, prodamo. Telefon 041 670-870. Martin, d.o.o., Hmeljarska 1,3310 Žalec, n (SOBNO obnovljeno stanovanje, na Foito-«ivVelenju, prodamo. Telefon 031 807-! 009. n KOV apartma na Mariborskem Pohorju • Bolfenku, prodamo. Telefon 041 670-870. Martin, d.o.o., Hmeljarska 1,3310 Žalec n KUPIM_ SAVINJSKA. Garsonjero ali enosobno stanovanje kupim do 6 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 859 BI0 oz. dvosobno stanovanje v Celju, kupim. Telefon 041 64+600. 877 ODDAM ŽALEC. Dvosobno stanovanje, 58 m', opremljeno, oddam, najemnina 45.000 SIT/ mesec. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, lelefon 041 405-628. 859 EN0INP0LS0BN0 stanovanje na lavi oddam, s predplačilom. Telefon 051 311-609. 815 PRENOČIŠČA nudimo v sobah B kategorije. Telefon 5778415. Franc lešnik, Hramše 24. 275 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju oddam. Telefon 5452-630. 830 DELNO opremljeno dvosobno stonovanje v Nušičevi ulici oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-nosl.com, lelefon 041 727302,5482-002. 870 novem Če si želite novih delovnih i2 dinamičnega dela, vas vabimo, da s< lovno mesto: INDUSTRIJSKI INŽENIRING Od kandidatov pričakujemo: - V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehniške smeri (strojna, elektro...), - računalniško znanje: MS Office, Autocad, - znanje nemškega jezika, - organizacijske sposobnosti, komunikativnost, samostojnost, timsko delo Nudimo: - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno nagrajevanje, - delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, - možnost dodatnega izobraževanja v tujini. Če ste pripravljeni sprejeti izziv, pošljite pisne vloge s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o izobrazbi ter drugih dodatnih znanjih, v 8 dneh od dneva objave oglasa na Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel.št. 03 713 12 23. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju najamem. Telefon 041 535-031. 854 CEUE-center. Opremljeno trisobno stanovanje najamem. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, lelefon 041 405-628. STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. CEUE ali Žalec. Garsonjero ali enosobno stonovanje najamem. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628. 859 NAJAMEMO eno oz. dvosobno stanovanje v Celju. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, lelefon 490(M)90 ali 031 541-592. 878 E OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na drva, za centralno, molo rabljen, prodam. Telefon 051 205-518, popoldan. 762 KOTNO sedežna garnituro, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon 031 719-334, po 15. uri. Sloe NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! DVE postelji, dobro ohranjeni, prodam po nizki ceni. Telefon 040 340-927. 770 GARDEROBNO omaro, 270-60 in 45, višina 237 cm in posteljo, 90-200 cm, pra dam, cena po dogovoru. Telefon (03) 541-9092 ali 041 449-755. 771 SPALNICO s francosko posteljo prodam po simbolični ceni. Informacije po telefonu 5718-607 ali 031 344-293. Ž91 HLADILNIK candy prodam za 10.000 SIT. Telefon 031 742-491. 84o PREDSOBO poceni prodam. Telefon 5732-357,031 839-408. L153 PEČ loyoset turbo, na petrolej, malo rabljeno, prodam zo 48.000 SIT. Telefon 041 238-422. 858 TOČILNI pult, 3 m in gostinske aparate ugodno prodam. Telefon 041 278-152. _862 KUPIM_ ODKUPIM pohištvo, sedežno in kuhinjo po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. OTROŠKO posteljico z jogijem, bele barve, dobro ohranjeno, oddamo. Telefon (03) 5720-767. 766 PRODAM Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. SMREKOVE drogove, od 10 cm naprej in hlodovino po meri prodam. Telefon 4270-235. 820 RAZCEPUENA drva prodam ali zamenjam za 14 dni starega bikca. Telefon 041 598-645. ž 89 FASADNI leseno-kovinski oder, za 150 m', s »fosni« in »stolicami«, prodam. Telefon 5716-641. ž 94 BUKOVA ali hrastova drva, z dostavo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: PRODAM Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev VCD filme: Teksaški pokol z motorko, Kajmak in marmelada, prodam. Telefon 031 572-645. 706 DIAT0NIČN0 harmoniko prodam. Telefon 734-2801. 783 GRAMOFON in gramofonske plošče prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5416- Na podlagi 3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih, ki so člani Območne obrtne zbornice Celje in sklepa uprave Stanovanjske ustanove delavcev obrti pri s.p. Celje z dne 1512.2003 OBJAVLJA STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV PRI s.p. Celje ZA ODDAJO SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2004-2006 1. PREDMET RAZPISA Stanovanjska ustanova delavcev pri s.p. Celje razpisuje stanovanja, ki bodo _ bodo upravičencem, ki se bodo uvrstili na prednostno listo, dodeljena v tem obdobju oziroma dokler se lista ne bo zaključila. Razpisni pogoji in natečajni postopek se objavi v časopisu Novi tednik, reviji Delavec in informacijah Območne obrtne zbornice Celje. 2. RAZPISNI POGOJI 1. Upravičenci, ki so pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih zaposleni za nedoločen čas. so državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da so zaposleni v obrtništvu - s.p. najmanj štiri leta v občinah Celje. Dobrna. Štore ali Vojnik in je obrtnik član Območne obrtne zbornice Celje. b) da prosilec oziroma kdo od članov njegovega gospodinjska ni najemnik primernega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, c) da prosilec živi v neustreznem stanovanju, d) da ni lastnik počitniške hišice, kjer bi lahko bival, e) da prosilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, f) da ni odkupil stanovanja skladno z določbami stanovanjskega zakona ob privatizaciji stanovanj. 3. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dobijo obrazce za prijavo od 23. vanjske ustanove.'Gledališka 2, M/44, in vsak čet.lek"od 9 dTll u'rTna sedriu ustanove Cesta na Ostrožno 4 lObmočna obrtna zbornica Celie). Popolne vloge se sprejemajo v pisarni Stanovanjske ustanove delavcev pri s.p. Vse dodatne informacije dobite na tel JMW&B^^O.10 Vlogi je potrebno predložiti naslednje listine: -potrdilo o državljanstvu, -potrdilo Območne obrtne zbornice Celje, da je delodajalec član te zbornice, -izjavo DURS-a, da ima delodajalec poravnane prispevke za Stanovanjsko ustanovo za leto 2003, -fotokopijo delovne pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas, -potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdi Upravna enota Celje. Trg celjskih knezov 9). -najemno ali podnajemno pogodbo ali dokazilo o lastništvu stanovanja v katerem stanuje vlagatelj, -druga dokazila o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah prosilca in njegovih družinskih članov. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih je izobešen na oglasni deski Gledališka 2. drugo nadstropje. STANOVANJSKA USTANOVA PREDSEDNIK UPRAVE DELAVCEV PRI s.p. Celje VILJEM ŠUMER. I. r. 829. ŽIVALI PRODAM JARKICE v začetku resnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopoto 55, lelefon 031 461-798. 260 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 8103-076. Š2627 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 160 kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 5823-210,041 455-732. 385 JAGR1ETA za zakol ali rejo prodam. Telefon 5798-269. Š52 PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. 651652 KMETIJSKA zadruga Loško vom nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L127 PRAŠIČE, težke 30 do 60 kg, prodam. Telefon 5798-167,041 389-370.Š1O4 PRAŠIČE, 120 kg, domača hrano, prodom. Telefon 040 718-088. Ž76 NEMŠKE ovčof je, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon (03) 5808-106, 041 848-574. 788 TEUCO simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 5725-374. 787 TRI bikce, ČB, stare 15 dni in teličko, ČB, prodam. Telefon (03) 5702-562. 795 TtUCO simentalko, staro 17 mesecev, težko 460 kg, prodam. Ljubečno, lelefon 5461-567. sos ULICO, težo 130 kg, prodom. Telefon 041 541-773,541-9682. 800 DVA bikco, težka 150 kg, prodam, ceno 100.000 Sn/kos. Telefon 031 559-820. L134 KRAVO, 500 kg in bikca, 350 kg, oba simentalca, prodom ali menjam zo teličke do 400 kg. Pokličite po 15. uri, telefon 031 467-862 ali 5775-126. 813 KRAVO simentalko, s štirimesečno teličko in bikco, 200 kg, simentalca, prodam. Telefon 5733-240. L138 BIKCA simentalca, starega tri tedne, prodam. Telefon 041 763-727 KRAVO, brejo, 3. teleta, prodam. Telefon 5798-727. Š110 OVCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5774072. 824 PRAŠIČA, težkega približno 170 do 180 kg, hranjenega z domačo rejo, prodom. Telefon (03) 5798-175. s3i TEUCO simentalko, brejo osem mesecev, prodom. Telefon 8915-353. 835 KRAVO simentalko, z drugim teletom bikcem in prašiče, 40 kg, prodam. Telefon 5821-476. 838 PRAŠIČE, težke od 22 do 35 kg, prodam. Telefon 041 783-166, (03) 5728-409. ž 95 TELIČKO, težko 550 kg, eko reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5792-021. Š113 PRAŠIČA, 150 kg, lahko polovice, prodam. Telefon 5719-388. Ž96 TRI bike, 300 kg, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041724-912. 853 KOBILO posavko, mirno, brejo 10 mesecev, prodam Telefon 031 692-582. L158 POLOVICO 140 kg težkega prašiča prodam, 600 SIT/kg, krmljen z domočo hrano. Telefon 041 794-204. Š109 PRAŠIČE zo nadaljnjo rejo ugodno prodam. Marija Knez, Babno 19 b, Celje, telefon (03)492-7040. 872 KUPIM MlADO kravo simentalko, po možnosti brejo, kupim. Telefon 5728-610. Ž91 OGLASI - INFORMACIJE JSKI IDELKI PRODAM KROMPIR, primeren za sojenje, prodom. Telefon (02) 6080-561. 651652 SENO za konje, v oglatih balah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 539-638. 740 PIR0 in moko prodom. Telefon 5798-103. Š103 SENO prodam. Telefon 041687-022. 763 KORUZO v zrnju, 500 kg, prodam. Telefon 5718-664. Ž77 SLAMO v kockah prodom. Telefon 041 663-137. 780 HLEVSKI gnoj prodom. Telefon (03) 5805-215. 811 HUMUS iz hlevskega gnoja, približno 60 m!, prodam. Telefon (03) 71464)33, 041 648-4)3. 812 SLADKO seno in otavo, kakovostno, v kockastih balah, prodom. Telefon 031 209-011. 816 SENO v kockah prodam. Telefon 051251-123. 860 BALE, silazne in suhe, prodam. Telefon 041 741-028. 872 OSTALO ŽENSKO kolo Holand, 3 prestave, prodam. (ena za novega je 50.000 SIT, prodom go za 30.000 SIT. Telefon 031 565-122. 824 VIRŠTANJ. Bivalno zidanico, vinograd, 5 a, sadovnjak, 56 arov, asfalt, idilična lega in traktor, prodam. Telefon (03) 5451-189. 827 MOTOR za jugo 45, prevoženih 60.000 km, prodam. Telefon 5722-151. Ž88 GARAŽO v Kersnikovi ulici prodam. Telefon 041316423. 845 VELIK prostor, primeren za skladišče, oddamo in poceni prodorno nipl napajalnike. Telefon (03) 5741-810. Š113 PRAŠIČA, težkega 180 kg, slivovo in bresta vo žganje, prodam. Telefon 040 763-922. 755 R0LERJE Roces, številka od 30 do 35, ugodno prodam. Telefon 5716-672. 2 97 LEE Cougon gorsko kolo prodam. Telefon 031 349-507. 872 PROCESOR 400 Mhz, tipkovnico z miško, klavirsko harmoniko, 96 basov, 11 registrov, prtljažnik za golf 3, prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 737-512. SENO v kockah, bukova drva, kravo simentalko, dve telici, pajek Faher na 4 vretena, prodam. Telefon 031 803085. PRODAM VITEL, pokvarjen, od vojaškega tovornjaka, kupim. Telefon (040) 642-344. 236 BOKSARSKO vrečo (90 cm, trojni šiv) in rokavice ugodno prodam. Telefon 041 849-183. 610 ŽENSKO maturantsko obleko številka 38, primemo tudi za valeto, prodam. Telefon 041 241-533. 753 PVC cisterno, 10001, za kurilno olje, do 7.000 SIT, prodam. Klicati po 20. uri, telefon 041 649-612. 759 VINOGRADNIŠKE Idopotce, primerne za darilo, prodom. Telefon 031 209-906,041 803-754. 764 PEČ no trdo gorivo in šivalni stroj prodam. Telefon (03) 5771-276. 767 MOŠKO obleko za maturo, številka 48, narejeno v butiku Thaler, prodam. Telefon 491-8190. 789 ŽENSKA oblački, številka 3840, malo nošena, prodam. Podarim obutev številka 37 in fantovsko oblačila od 6 do 8 let, ohranjena, ugodno. Telefon (03) 5763-961. 796 CISTERNO za gnojnico, pocinkano, 30001, prodam. Telefon 041 794-185. ô 106 ZIMSKA vrtova Rnstral, vzorčna, velikost 20 in 9 m', prodamo. Telefon 070 752-500. 810 lAŽJOkobflo, lisasto, brejo 6 mesecev, žogo za obžogovonje hlodovine, cirkulárko fi I m, z novim motorjem, dva enofazna motorja 1,5 do 2,5 Kw, nov VAP kàrcher 120 b, dve starinski žepni uri ter stensko, na uteži, saksofon s in star šivalni stroj Pfaf, prodam. Telefon 051356431. lw Zaposlimo kreativnega, samostojnega in dinamičnega sodelavca/sodelavko za ORGANIZACIJO IN NADZOR DELA enote v Celju. Pogoji za zaposlitev: - V. st. strokovne izobrazbe tehnične, sanitarne, zdravstvene smeri - osnovno znanje - vozniško dovoljenje B kat. - vsaj 3 leta ustreznih izkušenj - bivališče v Celju HERNAUS, profesionalno čiščenje d.o.o., Kopališka 2, Velenje. GARAŽO zo Pigalom oddam. Telefon (03) 545-3420, zvečer. 754 ZMENKI INVALID želim spoznati žensko do 35 let za skupno življenje. Telefon (03) 5683-541. 765 CEUAN, 45 let, urejen, želi spoznati urejeno žensko zo občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PUST 2004. 216 58 LETNA vdova, s pokojnino in majhno domočijo, želi spoznati poštenega, do- kodilco in neolkoholika, lahko vdovca, do 60 let, s pokojnino, ki bi prišel živet k njej, ji pomagal in jo imel rad. Pisne ZDOMEC, 46/176, urejen, siti*«.. brez obveznosti in prijetnega videza, želi spoznati sebi primemo žensko. Če si malo športno, imoš rado naravo, morje in greš tudivhribe,če si želiš nekoga,ki te bo imel rad in te spoštoval in veš kaj Bčeš in želiš, si stara do 43 let (otroci niso ovira), se ne 0»..... pošlji pisno ponudbo no šifro RDEČA Mltt Novi tednik pod Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, na druge ne gledam prezirljivo. Za velike reči se ne e iščem, kar je zame previsoko. (Ps 130) ZAHVALA Po mučni bolezni in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, bratranca in prijatelja* BRANKA SAJOVICA iz Slane pri Teharjah (28.10.1959-11.2.2004) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, obnovo teharske cerkve, sveče in cvetje ter izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Margareti Selič Amon, kolegom^prijateljem, gasilcem, konjenikom, KS Teharje, vsem duhovnikom, sosedom, organistu, pevcem in znancem. Žalujoči: njegova Martina, sinova Rok in Corazd, mama, brata, sestri in drugi žalujoči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, dedka in strica FRANCA KASTELIČA iz Laškega (14.5.1934-11.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Laško, kolektivu KZ Laško, sosedoma Gorišek in Arsič. Hvala tudi g. župniku Jožetu Horvatu za opravljen obred in sveto mašo. Komunali in Lučki ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi. iH 'i ZAPOSLITEV KV kuhorja-picopeko zaposlimo za nedoločen čas. Nudimo dober OD in urejeno delovno mesto. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., leveč 40,3301 Petrovce. 467 V EROTIČNI trgovini v Celju zaposlimo pro-dajolco/ko. Pogoji: ustrezna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, lasten prevoz, starost ni pogoj. Pisne vloge pošljite na naslov Venera Shop d. o. o., Zg. Jezersko 82,4206 Zgornje jezersko, n Iščemo mojstra picopeka ali pa fanta, ki bi imel veselje, da se tega nauči med našimi zaposlenimi. Gostilne - hotel Štorman 041 608 451. ZAPOSLIMO kvolificironega natakarja ali natakarico. Hrana in stanovonje v hiši. Informacije po telefonu 041 752-111. Šport center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p., Juvan je l, Ljubno ob Savinji. n NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 714 ŠOFERJA zo razvoz kruha, z lastnim preven zom, Bčemo - Cody. Delo je od 1. do 8. ure zjutraj. Pogoj s. p. Telefon 041622-700. Andrej Lesjak s. p., tahovna 4, Celje. 752 ZA podroqe Savinjske doline Bomo zoneslp-vo osebo z lastnim prevozom za zastopništvo. Prešernova družba d. d., Opekarska 4 o, 1000 Ljubljano. Informacije po telefonu (03) 491-8510 (Nina, Parne la). IZKORISTITE priložnost in se pridružite us pesnemu kolektivu pri telefonskem trženju. V Prešernovi družbi vam nudimo redno ali honorarno zaposlitev s prilagodljivim delovnim časom (4,6 ali 8 ur) . in stimulativnim nagrajevanjem. Vabljene tudi študentke in mlajše upokojenke. Prešernovo družbo d. d., Opekarska 4 a, 1000 Ljubljana. Telefon (03) 491-8510 (Pamela, Nino). ZAPOSllMO prodajaka-skladiščnika v živilski trgovini. Vojko Medved s. p., Škofja vas 13, telefon 491-7170. 785 APOSUMO štiri nove sodekm ke ali prodajalce. Pokličite po telefonu 041 914-231. Fantom International d. o. o., Grevenbroichova 13, Celje. n DELAVCA lesarsko-krovskih del zoposlimo. lesodekor, Anton Plohi s. p., Ločico ob Savinji 56 i, Polzela. Telefon 041 703-039. 819 KLJUČAVNIČARJA, kleparja (stavbnega de lovca) zaposlimo. Simer d. o. o., Delavsko 8, Celje. Telefon 041 353-090. 821 PRUAZNO dekle sprejmemo v delovno razmerje. Bistro BMW, Ukšini, Pečnikova 6, Žalec Telefon 041 203-198. 287 IŠČEM delo, pomoč na domu, nega starejših in gospodinjsko pomoč Telefon 041 563-892. ž 90 ZAPOSllMO urejeno dekle za strežbo v dnevnem lokalu. Nudimo dobro in redno plačilo ter proste sobote in nedelje. Šahovsko društvo Nova vas, Grevenbroichova 11, Celje, telefon 041 662-194._856 Zaposlimo delavce za delo v slikopleskarski stroki. Pogoj: starost nad 18 let. sposobnost dela na višini in na terenu. Redni in stimulativni OO. Final Pasarič d. o. o., Trubarjevo nabrežje 3, Laško, telefon 041 635029. L144 mm 95,9 100,3 Zdaj vem, kod naj hodim in kam imam priti cilji so blizu zdaj niso več skriti u temi. (Gradnik) ZAHVALA Tiho je odšla naša draga žena, mama, babica in prababica 1 GENOVEFA ŽABERL iz Zagrada 121 (9.12.1932-9.2.2004) Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, ji darovali cvetje in svečke, nam izrekli sožalja ter jo j boste nosili v svojih srcih. Žalujoči vsi njeni. Rad bi še živel, živeti je lepo. Bog hotel drugače je n vzel me je v Nebo. ZAHVALA Po težki bolezni je v 85. letu odšel j k večnemu počitku dragi mož, ate, stari ate, brat, stric in boter STANKO SLAPNIK s Slomškovega trga 1 v Celju (8.4.1919-8.2.2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Celje, gospodoma duhovnikoma za opravljen obred, gospodu Janiju Sivki za čudovit govor, gospe Verici Lednilc. za molitve in cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jožef za lepo Hvala tudi gospe Ireni Poznič za čudovito cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Tinka, hčerka Marica z možem Milanom, vnuk Bogdan z družino, vnukinja Marjana z možem Mirkom, sestra Olga z možem Jožetom. DELO, denar, uspeh. Uspěno podjetje zaposli sodelavce za trženje in reklamiranje dobro vpeljanega programa. Če želite delati in zaslužiti, pokličite (03) 5484-927. Jožica Vincetič s. p., Trend, Maribor-ska 44, Celje. POTREBUJEMO dekle zo strežbo v dnevnem baru. Vse informacije po telefonu 492-1420, 051 303-167. Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje. 867 STOLP Café, Gubčeva ulka 8, Celje zaposli natakarjo-ico z delovnimi izkušnjami. Telefon 041 667-130. 876 90,6 95,1 RAZNO HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share, d.o.o., Mariborsko 7, Celje. POMOČ na domu pri gospodinjskih opravi lih nudim. Ida Šarlah, Vrbje 20, Žalec, telefon (03) 710-2754. 2so BAGAT servis šivalnih strojev in pamii likal nikov. Prodaja šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. 2 23 NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehonike. Petka s. p., Celje, telefon 031 616-970. 808 SPUŠČENI stropovi, predelne stene, izolacije, po ugodnih cenah. Monting, Renato Vodeb s p., Ul. 1. celjske čete 27, Šentjur. 228 SAM) dinamičen in fleksibilen računovodski servis, ki nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več,... Za vas si bomo vzeli čas! Pokličite (03) 7810-266 ali 041500402.Ebonad.o. o., Teharje 34, Teharje. n NUDIMO instrukcije iz matematike za osnovne in srednje šole ter fakultete. Telefon 041 383-594. Mog. Mihaela Košto-maj s. p., Bukovžlak 93,3221 Teharje. 620 EUROSni d. o. o., Pešnko 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960, 041 675-595, fax (03) 7805-964, email: eurostil/ce-@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje "izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prti za gostince...). n OBNAVLJAMO emajl kopalnih kadi. I pripravi površine in nanosu emajk več slojih bo vaša kopalna kad I) nova. Telefon 031 531-921, kličit«| 15. uri. Mojmir Pirnovar Opes s.| Pod Ostrim vrhom 31 a, 1420 Trbt lie- GOSTILNA Ida Atelšek Petrič s. p., 30 Celje obvešča cenjene stranke, da I mo z dne 30. 1. 2004 prenehali dejavnostjo v obratih: bar Otok, Ti borjeva 56,3000 Celje, okrepčeval ca Voglajna, Teharska 52,3000 Celj "vedeževanje 24 090 44 17 IZ ušes vom očistimo odvečno maslo s posi nimi tulci, povsem neboleče. AIM, Bm ko Šarlah s. p., Vrbje 20, Žalec, lelefi (03)710-2753. OMARO za dnevno sobo in kavč prodal podarim pri odkupu omare. Garažo Vrunčevu ulici prodam. Telefon 0416 417. KRČME ZILE1 Tel.: 05 640 02 ČISTIM stanovanja. Fremen Rozalija, N čovnik 64, Celje. Telefon 031 730-189J GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih ceni izdelujem peči in bojierje zo centrali« ogrevanje. Garancija peči je 5 let. Mo* nost kurjenja drva, premog, olje. AnW Aplenc s. p., Prekorje 29 o, Škofja telefon 5415(111. 9*| Srce je omagalo dih je zaslal, a spomin nate ljuba mama bo vedno ostal. ZAHVALA j žalosti smo se poslovili od naše ljubljene mame, orne, prababice, sestre, tašče, tele in svakinje MARIJE CRETNIK rojene Gračner iz Ul. bratov Vošnjakov 17 v Celju (14.5.1917-6.2.2004) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in z nami delili bolečino. i Zahvaljujemo se domu starejših občanov Laško za nekaj-lnevno prijetno oskrbo, sostanovalki Tončki, dr. Lipovšku a dolgoletno skrb, osebju bolnišnice Celje in gospodu župniku iz cerkve Sv. Duha v Celju, za lepo opravljen obred in sveto mašo. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Barbari za večletno prijazno oskrbo. Še enkrat hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Irena in sin Marjan z družinama, vnukinji Metka in Nataša z družinama in vnuk Robi z družino. ZAHVALA MARIJA CRETNIK hvala ti za vse. V mojem srcu boš živela večno. Hvala vsem, ki ste ji namenili lepe trenutke. Robi Rad bi še živel, živeti je lepo, a Bog hotel je drugače in vzel me je v Nebo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA STORGLJA (22.8.1939-28.1.2004) se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom in kolektivu Cinkarne Celje za darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč. Iskrena hvala govorniku g. Gajšku, pevcem Rogla in g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebnima službama Gekott in Veking. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Majda, sin Stojan in ostalo sorodstvo. Že tretje leto je minilo od takrat, ko si šel od nas. Res. težko življenje je brez upanja srca, a ne da se pozabiti, kar človek rad irri V SPOMIN ALIJU iz Stopč (25.12.1978-16.2.2001) Težko te je bilo izgubiti za vedno, še težje naučiti si živeti brez tebe. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. Skupaj s tabo smo se življenja veselili, skupaj s tabo se z boleznijo borili in na koncu te izgubili. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi SLAVKO NOVAK (20.9.1952-9.2.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Alposa in kolektivu Astra Cbemo Hudinja za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarni prispevek. Se posebej smo dolžni zahvalo zdravniku dr. Fidlerju in patronažni službi za zdravniško pomoč. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, hvala tudi govorniku g. Čandru za ganljive besede slovesa. Zahvala pogrebni službi Žalujka in KOP-u Šentjur 1er trobentačema in pevcem za zapete žalostinke. Zahvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste kakor koli pomagali, darovali za svete maše in pospremili našega očeta na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Darja in Ksenja z družino, sin Slavči in ostalo sorodstvo. Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznina, ki je ostala, ne da se zapolniti. V SPOMIN JOŽICI REZEC iz Trojnega nad Laškim (31.1.1950-24.2.2001) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in žigate sveče. Kogar imaš rad. nikoli ne u. le nekje daleč je. A vseeno tako blizu v naših srcih V SPOMIN 16. februarja je minilo devet let, odkar ni VIDA BUSER Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njen spomin. V SPOMIN Minilo je leto žalosti, spominov in praznine, kar si nas zapustila, draga mama, stara mama, babica in tašča MARIJA TOPLISEK iz Marija Dobja 18 v Dramljah (9.6.1920-24.2.2003) Vsi tvoji najdražji, ki te hudo pogrešamo. Kogar imaš rad, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta FRANCA ČATRA (17.11.1935-6.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti, darovali cvetje in sveče, z nami delili bolečino ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala članom PGD Trnovlje in ostalim gasilcem, g. duhovniku Kostanjšku za opravljen obred in godbeniku za odigrano žalostinko. Žalujoči vsi njegovi. rojstva V celjski porodnišnici so rodile: 6. 2.: Mojca PŠAIDER iz Celja - deklico, Manuela ČEBULAR iz Rogaške Slatine - dečka. Maja POPOVIČ iz Celja - deklico, Katarina KAČ iz Žalca - dečka. Romana ŽABERL iz Svetega Štefana -dečka, Simona STRNAD iz Celja - deklico, Helena DOMANJKO iz Šentjurja -dečka. Štefka PAJK iz Laškega - deklico, Simona GORJUP iz Žetal - deklico. 7.2.: Matějka KOZAR iz Pe-trovč - dečka. Nika RAT-KOVIČ MACUH iz Slovenske Bistrice - dečka, Suzana RAČNIK iz Frankolovega -dečka. 8. 2.: Smiljana SIRC V1POTNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Mateja IVAN-KOVIČ iz Laškega - dečka, Mi-vida MALI iz Celja - deklico, Jožica ROMIH s Ponikve - deklico, Martina PA1NKRET s Polzele - Dečka, Nataša GAJŠEK KLJUČARIČ iz Celja - deklico, Janja ROS iz Gornjega Grada - deklico, Manca ZUPAN iz Hrastnika - deklico. 9.2.: Klavdija SKERBINEK iz Zreč - dečka, Nataša STANKO z Gomilskega - dečka, Sonja PODKRAJŠEK iz Petrovč - dečka. Mojca LIPOVŠEK iz Celja - dečka, Veronika VAŠ iz Žalca - dečka, Vesna KON-ŠČANSKI iz Celja - dečka, Eli-ca ZUPANC iz Laškega - deklico, Marija HABJAN ŠKRI-NJAR iz Slovenskih Konjic -dečka, Polona SKAZA iz Frankolovega - dečka, Vesna MUHIČ iz Celja - dečka, Natalija REČNIK iz Dramelj -deklico, Martina TAUSES iz Laškega - deklico. 10.2.: Andrejka PETAUER iz Pristave - deklico, Irena KOKOL iz Šmarja - deklico. 11. 2.: Valerija NOVAK iz Žalca - dečka, Metka LAJ-HAR iz Vojnika - dečka, Marija HOSTNIK iz Šmartnega - dečka, Simona RAMŠAK iz Velenja - dečka. 12. 2.: Tatjana ŠKRUBEJ iz Luč - deklico, Terezija BELE iz Rogatca - deklico, Klarica STOJANOVIČ iz Šempetra - dečka, Anita TEPEŠ iz Laškega - dačka, Karmen KOVAČ iz Slivnice -dečka, Manuela LORENČIČ iz Celja - dečka, Suzana PUŠNIK ALEŠ iz Laškega -dečka, Katja ZAZUAL iz Zreč - dečka. poroke Celje Poročili so se: Mojca LUŽAR iz Jankove in Mak-similjan LIPOVŠEK iz Malih Dol, Sanja PANIČ iz Celja in Miroslav BAREŠA iz Žal- Celje Umrli so: Ciril BUDJA iz Celja, 69 let, Maksimilijan GROHAR iz Celja, 91 let, Ro-zalija HROVAT iz Celja, 81 let, Ivan Zlatko JERIČEK iz Celja, 81 let, Irma KOVAČ iz Maribora, 83 let, Ivan PFEIFER s Polzele, 86 let, Antonija ŠEPETAVC iz Vranskega, 95 let, Pavel ZDOLŠEK iz Petrovč, 70 let, Stanislav GOLEŠ iz Gradišča pri Vojniku, 65 let, Marijan SERNE iz Žalca, 82 let, Marija ČRETNIK iz Celja, 86 let, Martin SLEMENŠEK iz Stenice, 70 let, Franc ČATER iz Zadobrove, 68 let, Stanislav SLAPNIK iz Celja, 84 let, Karl KROFLIČ s Pečov-ja, 72 let, Zlatko PAVLOV1Ć iz Celja, 73 let, Štefanija REČNIK iz Celja, 73 let, Magdalena OŠTIR iz Gorice pri Šmartnem, 85 let, Jožef ZAPUŠEK iz Celja, 72 let, Janez PERKOVIČ iz Pletova-rij, 90 let, Janez ŠPES iz Vojnika, 91 let, Antun POKUPEC iz Celja, 60 let, Štefanija LEDNIK iz Lokrovça, 87 let, Milena BORDON iz Celja, 77 let, Vinko JURIČK1 iz Arje vasi, 65 let, Ivana KOKL1Č iz Štor, 91 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Slavko NOVAK iz Šentjurja, 51 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana GROBELNIK iz Podčetrtka, 78 let, Margareta PEPERKO iz Mestinja, 62 let, Marija RAJGL iz Ješov-ca pri Kozjem, 79 let, Terezija STRAŠEK iz Drenskega Rebra, 93 let, Agata VUK iz Tlak, 92 let. Nagradna križanka Ona: Z veseljem se boste lotili dela, ki vam bo prineslo preneka-tero korist. Saj je tudi že čas, da začnete bolj misliti na finančno stabilnost, ne pa samo na trenutne prijetnosti, ki kaj hitro zatonejo v pozabo. On: Vse kaže, da se boste iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče je to tudi prav, saj imate dela in skrbi že čez glavo in vam malce več zabave ne bo škodovalo. Toda pazite, da se ne boste prehitro ujeli... Ona: Ne razmišljajte preveč, j kaj se vam je posrečilo in rajè koristite nastale razmere. Parti vas bo povabil na prijeten izlet se bo končal povsem nepričakti no. Čaka vas presenečenje na, lovnem mestu. On: Odlotítev bo sicer težka neprijetna, vendar boste na ki cu izbrali ugodno kombinacijo. | kar ne skrbite zaman, rajesep, vetite izpolnitvi ljubezenskih ij črtov, ki vam že dolgo rojijol glavi! ------------------------- ,,,"lu ' Deut,JI' '-"■»•-pomemona aminokislina, MAKRO BI OZA-dolgo življenje, AKCIONAR-delniCar, EKIPA-moitvo Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta KraŠovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 26. februarja 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 5. februarja. Prispelo je 1378 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 5 Vodoravno: KORITO, SATIRIK, TLAČANI, EK, ENA SPUST, PA, VRATA, ČIK, TORNADO, ARTIST, PRISPODOBA, MANN, LAST, JALOVKA, DIM, VT, OSTAN, OSKAR ALA, TR, OPRAVKA, LITERAT, RAČAN, ŽK, ENOVITNOST TABOR, CA ADEPT, TAR, AHA, REALEC, AV, TURNo' AKRA, SMUČANJE, IDI, IGLAR, CINIK, IZA, ATAŠE, HIR Geslo: Zimske radosti na snežni podlagi. Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Franc Fajs, Spodnje Tinsko 44, 3223 Loka pri Žusmu. 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Margareta Gorenšek, Lipa 4 a, 3213 Frankolovo. 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Stani Gerčar, Tabor 56/b, 3304 Tabor, Marjeta Caj-ner, Pusto polje 18, 3331 Nazarje in Štefan Hodnik, Prvomajski trg 8, 2319 Poljčane. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. KUPON Ime in nriimfik- Ona: Ne bo dovolj, da boste samo pokazali čustva, treba jih bo izpovedati tudi z besedami. Uspelo vam bo, četudi z majhno pomočjo prevare. Na koncu ne bo nihče vprašal, kaj vse ste počeli v preteklosti... On: Končno se boste uspeli odločiti med poslovnima alternativama, kar vam je zadnje čase ustvarjalo kar precej preglavic. Zdaj se boste lahko dokončno v celoti posvetili eni zadevi in jo tudi pripeljali do cilja. BHIH^EI Ona: Četudi boste poskušali delo zvaliti na tuja ramena, se vam to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica vam bo malce zamerila, kar se vam utegne še otepati. Boste pa drugič raje dvakrat premislili... On: Nesporazumi, ki se zdijo nepomembni, vam bodo dodobra pomešali poslovne načrte. Drugič raje pazite na vsako malenkost, zlasti pa je bolje, da o svojih načrtih ne govorite naključnim znan- Ona: Posli so se začeli obraň na bolje in na vas je, ali jih boj uspeli obdržati na trenutni ravi Prijatelji vam bodo pripravilipi senečenje, toda vprašanje je, t vam bo tudi všeč. On: Preobrat v ljubezni vam I nje in navade. Sicer pa ste si sr tudi zaslužili. Še vedno pa ost jo nerešeni problemi glede vi poslovnih ambicij in spletk. Ona: Nepričakovano boste si čali osebo, ki ste jo nekdaj I juh li, in znova vas bo popolnom očarala. A ne ustvarjajte si pň velikih iluzij, da kasneje ne n ste razočarani. Življenje teče /J prej in na preteklost bo treba pi zabiti! Oru Sumničenja se bodo poki zala za povsem zgrešena, zatoj še najbolje, da se čimprej oprati čite. Glede vaše poslovne naloží pa se nikar ne vznemirjajte in s kar pogumno spustite v nameri vano investicijo! Ona: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnje igral zelo pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Nikar ne zamudite prilož-ti, pokažite se vám boljši luči. Vsekakor imate prav dobre mož-losti. On: Nekdo iz stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi vam lahko kar najbolj pomagal. Poglejte malo okoli in uporabite ponujeno pomoč. Ona: Pomislite, da v očeh drugih ljudi marsikaj obvladate veliko bolje, kot si mislite sami. Izkoristite svoje prednosti in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. Predvsem v Iju- Orv Presenečenje s strani partnerke bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz srca pregnalo še zadnje dvome o tem, ali je vajina zveza res tisto, kar si želite. Ona: S svojim ravnanjem bosi naredili velik vtis na sodelavce, 1 se sicer zavedajo vaših sposobne sti, a bodo nad trenutno potez več kot presenečeni. To bo vseka On: Stvari se lahko obrnejo i na boljše, saj je slabo obdobje pa časi za vami. Ne vdajajte se oba pu, raje se posvetite reševanju m stolih težav. Saj veste, za dežjeti vedno pride sonce; včasih pači . majhno zamudo. Ona: Partner bo pripravil pri jetno presenečenje, ki vam M ponovno potrdilo njegovo ljube zen. Poskusite se mu čim lepši oddolžiti in videli boste, da sta resnično ustvarjena drug za drii je ljubezenske načrte v povezavi 1 osebo, ki vam je zadnje čase v nsj liki meri spremenila življenje. Us pelo vam bo celo bolje, kot si mi slite! Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se bodo začela počasi uresničevati in tako so pred vami precej lepši dnevi, kot ste jih bili navajeni zadnje čase. Uživajte in pozabite na težave, ki so za vami Oru Vse se bo obrnilo natan ko po pričakovanjih in ni prav nobene nevarnosti, da vam veliki met na poslovnem področju ne bi uspelo pripeljati do konca. Naredite še tisto zadnjo, odloalno potezo. Ona: Čas je že, da začnete k vati zrnje od plevela, sicer se bi ste na koncu opekli prav vi sai Tone bo niti prijetno niti korist Pazite napomernben telefonski klic,] ki vam bo v veliki meri spremer življenje. On: Sorodniki vam gredo poČt si že na živce, toda vseeno poski site obdržati mimo kri. Ne zapli tajte se v bedaste prepire, ker t nikomur ne koristi. Saj veste, pi metnejši popušča; kasneje pa toliko več pridobi! Kinematografi li pridržujejo pra> Poslednji samuraj H OP 14.10 17.20. 20.30. 23.40 Pravzaprav ljubezen 12.10. 15.00. 17.50. 20.40. 23.30 Palařa lUahov 11.40 13.50 18.00. 18.10. 20.20. Tekla tki pokol z motorko 19 .10. 23.50 Volilu rib« 2050.2310 Škrat 10.50 13.00 1630. 18.40 Zgubljeno s prevodom 16.40, 21.10. 2320 12.40. 1900 21 gramov 17.30.20.10.22 50 Dtrfi m Rože v kraljestvu svizc 10.20 14.40. 16.50, 21.00, 23.01 10 30 1310 15.20 Gori 14.00. 16.20. 21.20 tlim) KOLOSE J Poslednji umiraj 12 40 15.50. 21.20 Škrat M.10 16 20. 18.30 ^320*15^^800. 20.10. 2220 Torgna: Divji v sedlu 16.00, 17.50, 19.40. 21.30. 2320 Pravzaprav ljubezen J121 15 20. 18.10. 2UM. 23.50 (predstave so ob 13.30): SLOVENSKE KONJICE 23.15 glasno predvajanje - Legenda o jezdecu kitov SOBOTA 1700 Uganda o jezdecu kitov 10.00 Hermanov brlog Hermanova ustvarjalnica: Slovenska elno maska izdelovanje mask 17.00 Hermanov brlog Četrtkovo družinsko predpust-no popoldne 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Knjižna čajanka: V knjigah živi spomin pogovori o knjigah za odrasle in 17.00 Knjižnica Vojnik_ L. Bardill: Bruno ne more spati pravljična ura 17.00 Knjižnica Velenje_ Mačja predilnica lutkovna predstava za otroke 19.30 Narodni dom Celje 3. abonmajski koncert ZKP (Jasminka Stančul) za abonma in izve 21.00 Plesni forum Celje 17.00 Galerija sodobne umetnosti Celje____ Unescov projekt Večerja Gimnazija Lava Celje 18.00 Plesni forum Celje VilaČira-Čara otroška predstava 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga: Punce ga lomijo pogovor o knjigi 19.00 Knjižnica Laško — Hermanova pustna sobota 17.00 Velika sejna dvorana MO __Velenje_________ D. Čeh: Večerja z demoni gibalno plesni projekt Razstave Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 29. 2. Savinov likovni salon Žalec: razstava akvarelov Franca Slane, do 27. februarja Kulturni center Ivan Napotnik Velenje: razstava slik Darka Slavca, do 10. marca Galerija Mozaik: 105. samostojna likovna razstava slikarja in kiparja Maria L. Vilharja, do 26. 2. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10. Galerija Volk Celje: razstava likov nih del (akvareli in pasteli) Sava Kure-ta iz Celja, do 31. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava del Franca Vecchie-te, do 6. 3. Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač, do sredine marca 2004. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... (O porušenih celjskih cerkvah), do 30.4. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava likovnih del (reliefne slike na kovini) Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31. 3. Razstavni prostor Cinkarne Celje: razstava Vodnjaki, umetniške fotografije Francija Horvata iz Celja, do 29.2. Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del Vesne Filipič, do 29.4. Galerija Borovo: razstava slikHra-nislava Kociča-Hranča, do 23.2. Občina Slovenske Konjice: slikarska dela Milana Lamovca - Didija. Ljubljanska banka Slovenske Konjice: slikarska dela Alojza Tomšeta. Galerija Stane: fotografska razstava Andreja Kramerja, do konca marca Zdravstveni dom Slovenske Konjice: slikarska dela Zlatka Praha. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov. Zavod za zdravstveno varstvo Celje galerija: slikarska dela Jožeta Sve- Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnika). Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. Elektrosignal Celje: razstava likovnih del slikarja Jožeta Svetine, vsak delovni dan med 7. in 15. uro Klub Smeh ittff Stalnice: delavnice modnega oblikovanja ponedeljek ob 13.00 gledališke delavnice sreda ob 13.45 plesna delavnica ponedeljek, sreda od 10.00 do 14.00 Ars 2003 premiera filma 19.30 Kulturni ce ;r Laško M Kulturnica Velenie Pravljične ure v Kulturnici - vsako soboto od 10.30 do 11.15 Predstava Da grejdest hits v izvedbi Jej pa glej, četrtek ob 18.00 Koncert Dickless Tracy: Mušica Ex Machina, petek ob 21.00 Pustna zabava in koncert skupineCar-pe Diem, sobota ob 21.00 Stalnice Vadba tae-doja, ponedeljek in sreda med 19.00 in 22.00 Brezplačne kreativne delavnice po predhodni najavi, vsak dopoldan med 8.00 in 12.00 Kreativne delavnice, vodi Barbara Zupane, petek med 16.00 in 18.00 Gledališka predstava: Čombo, sončni kralj, četrtek ob 18.00 Likovna šola Mravljica, četrtek med 16.00 in 19.00 \ smoci i Kino klub ŠMOCL Vsak četrtek ob 20.00 in soboto ob 21.00 Jezikovni tečaji: Špansko se učimo vsak četrtek ob 16.30, Italijansko se učimo vsako sredo ob 17.00 Stalnice: Izdelovanje pustnega okrasja in mask: vsak dan; Meditacija: vsak ponedeljek ob 19.30; Pevske vaje: vsako soboto od 15.00 naprej namizni tenis, šah, tarok: vsako nedeljo od 16.00 naprej 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije Anonimus: Burka o jezičnem dohtarju (Špas teater Mengeš) 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije M. Camoletti: Pižama za šest (Mojteater Ljubljana) zaključek festivala in podelitev prof dr. Jože Maček: Privilegiji trga Laško domoznanstveno predavanje 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije C. Goldoni: Sluga dveh gospodarjev (SNG Drama Maribor) 17.00 Osrednja knjižnica Celje Franci Horvat: Beneške maske predavanje z diapozitivi 19.00 Dom kulture Velenje_ Benka Pulko: Po zemlji okrog 10.00 Hermanov brlog_ Hermanove ustvarjalnice: Slovenska etno maska pustne maske 17.00 Velenjski grad Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Lonarda da Vincija, Cezanne, Rodin. Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikarin drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo. Stalne razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Stari pisker: stalna postavitev Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schulzové keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Med počitnicami ogled po polovični ceni. Jože Kvartič klepet pod arkadami www.skms.net Delavnica slikanja na steklo: 20. 2. ob 16.30. Minikoncert The reptiles, Marvin ter Hic et Nunc: 21. 2. ob 21.00. Izdelovanje pustnih mask: 19. in 20.2.: Počitniške delavnice: 23. do 27. 2., 10.00 do 14.00 Ples v maskah z izborom najboljše maske narejene v Klubu smeh: 24. 2. ob 11.00. Stalnice ŠKMŠ: - ponedeljek od 13.00 do 15.00 v Prostoru: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita - sreda ob 13.45 v Prostoru: gledališke delavnice - četrtek v Prostoru: pomoč pri uče- - četrtek ob 19.00 v P2 vadba ten-zegritete - sobota ob 14.30 v OŠ Franja Mal-gaja Šentjur rekreacija i IIÏTERHET KRVRRIïR STRIïE ' STRI1ET0M 11R. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol j Internet Stane: odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00 Napovedujemo otvoritev Cyber fight room Stane '.filter-slovenia.org vsak petek v športni dvorani pri OŠ ob Dravinji badminton 18.00-19.00 odbojka 19.00-20.00 košarka 20.00-21.00 vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje 19.30-21.00 Ustvaijalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci vsak torek od 16.30 do 17.30; Starejši šolski otroci vsak torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci vsako sredo od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline; Šolski otroci vsako sredo od 18.00 do 19.30 RADIO.. .CELJE z&œhmË^msss&^x. ^ smmm Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.248 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev, številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: infoeTadiocelje.com DU Marjela Agret, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja lntihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 Dergi in Roza o svizcu in lisičkah »Najin film bo v treh mesecih videlo več kot 150 tisoč ljudi. Zadaj bova pustila celo Kajmak in marmelado. To bo svetovni rekord,« sta nam zaupala Marko Derganc in Andrej Rozman, zvezdi novega slovenskega filma Dergi in Roza v kraljestvu svizca, ki je na ogled tudi v Celju. »Na snemanju je bilo noro dobro. V posteljo sva dobila vse tri članice skupine Foxy Teens. Bilo je tako vroče, da so po zraku letele celo dlake,« sta še povedala večna šaljivca, ki od obiska v Celju prisegata samo na vino iz Slovenskih Konjic. Ker Lisičk ni bilo na premiero, trditve na žalost nismo mogli preveriti. Ko derviši priskočijo na pomoč Derviši, ki smo jih prejšnji teden imeli možnost videti in slišati v Laškem, so se tud pri dejanjih izkazali kot dobri ljudje (biti dober človek je, mimogrede, edini kriterij, (i lahko postaneš derviš). Avto sicer na koncu vseeno ni vžgal, zato smo prišli do zakljujl ka, da je vera po svetu res univerzalna - dobra volja, misli in molitve nikjer ne zaležel Valentino bi bil rad filmska zvezda Štorski striptiz zvezdnik Valentino, nekdanji domači prvak nacionalne stranke, svojega pravega imena noče izdati niti lastni materi. Pred časom je prijavil svoj klub oboževalk ter si izmislil celo plesni nastop ob drogu, kar je za moške sla-čifante zagotovo velika posebnost, zato nam njegova želja, da bi nekoč nastopil tudi v filmu, ni prav nič nenavadna. »Moj prvenec bi bil ostra erotična srhljivka, za soigralko pa bi si izbral Natalijo Verboten,« je povedal Valentino. SoBRB Čudežna srajca Vsestranski Matevž Cene, ki je v Celje pripeljal znano hrvaško zasedbo Bambi Molesters, je že nekaj časa do ušes zaljubljen v srbsko super zvezdnico Ceco, ženo pokojnega kriminalca Arkana. Ker na Radiu Celje vsak torek pripravlja oddajo Radio Balkan in nam je zaupal, da želi nekoč gostiti tudi omenjeno pevko, nismo bili prav nič presenečeni, da smo ga .ujeli v tako zelo ekstravagantni srajci. Edino tako bo namreč lahko pritegnil njeno pozornost. Na ledeni progi Na drugem veleslalomu za pokal Celjske koče so smučali številni predstavniki Mestni občine Celje, Maribora in Slovenj Gradca pa tudi številnih podjetij s Celjskega. Župai MOC Bojan Šrot, ki tudi sicer rad smuča na Celjski koči, je bil s tekmo zadovoljen, smučarskim užitkom pa se bo predal tudi prihodnji teden, ko bodo šolske počitnice, Prva se je po strmini pognala Tatjana Hren iz ZPO, ki je bil organizator tekme. Včasih se je aktivno ukvarjala s športom, zato ni presenetljivo, da si je na tekmi želela zmagati, a vseeno ostala pri načelu važno je sodelovati. Nekoliko ledena proga je srečo prinesU najboljšim v posameznih kategorijah. Ekipno so bili najboljši predstavniki Andraža, drugi so bili predstavniki Mestne občine Celje, tretji pa smučarji Vo-ka. Najboljši moški so Urban Grajžl, Andrej Stefanovič in Vinko Čater, najboljše smučarke pa so bile nad 35 let so bile Petra Cuk, Nataša Rovan in Tanja Podgoršek, v kategoriji do 35 let pa Maruša Škornišek, Jasna Funtek in Daša Logan. STE BIU POŠKODOVANI POZNAVA Vnezgo5|? ■ " ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Naravnost iz naftalina Se spomnite gromozanske uspešnice Džuli, ki jo je prepeval prekrasni Daniel Popovič, nekdanja največja zvezda bivše Jugoslavije?'Seveda se, saj gre za pesem, ki še vedno rešuje pozabljeno slavo pozabljenega pevca, ki so ga načela leta. No ja, ki si noče priznati, da je postal le peto kolo pevca Wernerja. Žalostno, glede na to, da je bil večji kot Zdravko Čolič in bolj iskan kot Vlado Kalember. Pa vendar, med Celjankami je kljub temu našel dovolj starih oboževalk, da se je znova počutil kot zvezda. Celje je namreč mesto, kjer bi v polno zadel celo Bing Crosby. Pa četudi bi uspešnico White Christmas zapel iz krste. IZTOK GARTNER Foto: IG, GK