236 237 Slovenščina 2.0, 2021 (1) TRI SPLETNE APLIKACIJE O SLOVENSKIH NAREČJIH R o k M R V I Č Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU Š p e l a Z U P A N Č I Č Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Mrvič, R., Zupančič, Š. (2021): Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih. Slovenščina 2.0, 9(1): 236–261. DOI: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.1.236-261 Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških vi- rov in orodij, je spodbudila interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalni- štvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih nareč- nih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih sple- tnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnava- nih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne re- šitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja. Ključne besede: slovenska narečja, spletna aplikacija, narečni atlas, narečni slo- var, interaktivna karta 237 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih 1 U V O D Z digitalizacijo in hitrim tehnološkim razvojem se je zlasti v zadnjem dese- tletju v slovenski dialektologiji pojavila potreba po prenosu jezikovnih orodij in priročnikov na splet. V sodobnih slovenskih narečnih govorih prihaja do velikih sprememb – tako v zemljepisnem prostoru kot v novih funkcijah oz. položajih rabe (Smole, 2019, str. 21) –, zanimanje zanje v sodobni slovenski družbi pa vse bolj narašča.1 Spremembe so v zadnjih petih letih spodbudile razvoj več spletnih orodij, ki omogočajo strokovno in ciljno objavo narečnega gradiva, namenjenega zlasti jezikoslovcem in študentom, vendar poskušajo ob tem k uporabi pritegniti tudi širšo javnost. Med taka orodja uvrščava apli- kacije Slovenski narečni atlas (SNA), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP), ki so nastale v interdisciplinarnem sodelovanju različnih fakultet Univerze v Ljubljani.2 Vse tri spletne aplikacije so prostodostopne, odprtokodne,3 inte- raktivne in rastoče. V drugem poglavju strneva splošen pregled slovenskih di- alektoloških virov in orodij, v tretjem poglavju pa po kronološkem zaporedju od najstarejše (SNA, 2017) do najmlajše (SSOLP, 2018) nadaljujeva s predsta- vitvijo bistvenih informacij o aplikacijah SNA, IKNB in SSOLP,4 in sicer z vidi- ka funkcionalnosti, ki so uporabnikom trenutno na voljo. 1 Na večje zanimanje za narečja vpliva preplet več družbenih dejavnikov, povezanih z jezikovno identiteto narečnih govorcev, ki se je z digitalizacijo družbe začela jasno od- ražati v obliki diskusijskih skupin, forumov in predstavitvenih strani krajev, pokrajin in njihovih narečnih govorov na sodobnih družbenih omrežjih, kot sta Facebook in In- stagram. O nezanemarljivem vplivu spletnih mest manifestacije narečne zavesti pričajo podatki o številu sledilcev oz. članov tovrstnih skupin in podatki o njihovi dejavnosti, na podlagi samoiniciativnih objav narečnega gradiva (domnevno narečno specifičnih frazemov, pregovorov, kletvic, pozdravov, vzklikov ipd.) pa so se začeli vzpostavljati tudi turistični projekti ter samostojne publikacije, ki so izšle z namenom predstavitve narečnih prvin širši javnosti. 2 Pri izdelavi IKNB in SNA sta sodelovali Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (FF) in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI), pri izdelavi SSOLP pa še Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF). 3 Izvorne kode predstavljenih aplikacij so objavljene v repozitoriju Bitbucket. 4 Pri pripravi vsebine aplikacij so v okviru seminarjev in projektov ter zaključnih štu- dijskih del sodelovali študenti Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zapis narečnega gradiva v navedenih aplikacijah je bil pripravljen z vnašal- nim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 238 239 Slovenščina 2.0, 2021 (1) 2 S P L E T N I D I A L E K T O L O Š K I V I R I I N O R O D J A Dialektološki viri5 so lahko 1) prvotno objavljeni v tiskani obliki in kasneje digi- talizirani ter prilagojeni za objavo na spletu ali 2) izhodiščno digitalni, torej na- mensko razviti za spletno objavo. Med slednje spadajo tudi spletne aplikacije, o katerih v kontekstu tega besedila govoriva kot o specializiranih jezikoslovnih oz. dialektoloških orodjih, ki izkoriščajo različne možnosti digitalnega medija, s čimer uporabniku omogočajo interaktivno spoznavanje narečnega gradiva na več ravneh. V Sloveniji so dialektološke vsebine spletnih jezikovnih virov v veliki večini rezultat strokovnega in znanstvenega preučevanja, izjemoma pa tudi ljubiteljskega zbiranja narečnega gradiva.6 V nadaljevanju je predstavljen kratek pregled nekaterih slovenskih spletnih narečnih virov, ki so prosto do- stopni in pri izdelavi katerih so sodelovali dialektologi, torej virov, ki naj bi uporabnikom nudili relevantne, strokovno pregledane vsebine. 2.1 Spletni dialektološki viri Med temeljne slovenske digitalizirane dialektološke vire uvrščava pet nareč- nih slovarjev in Slovenski lingvistični atlas (SLA) – do vseh lahko dostopamo na spletnem portalu Fran.7 Digitalizirane različice slovarjev so uporabnikom portala Fran na voljo predvsem v obliki faksimilov,8 kar jih v primerjavi s 5 Pojem spletni dialektološki vir uporabljava kot krovni pojem za vse oblike virov dia- lektološko obdelanih jezikovnih podatkov (slovarjev, atlasov, korpusov, interaktivnih kart), ki so dostopni na spletu. 6 Pregled trenutno dostopnih spletnih virov pokaže, da na izbiro vrste končnega prikaza zbranega narečnega gradiva vpliva strokovno znanje zbirateljev takega gradiva. Z izde- lavo narečnih slovarjev se npr. ukvarjajo tudi nejezikoslovci (rezultate njihovega dela, zlasti na spletu, zaradi manjkajočih leksikografskih podatkov pogosteje obravnavamo kot zbirke narečnih besed in jih zato v najin pregled ne uvrščava, prim. Benko, 2016, str. 127), medtem ko prikaz narečnega gradiva v atlasu ali na zemljevidu ostaja v do- meni dialektologov. Zbiranje narečnega gradiva je v vsakem primeru (tudi če pri tem ne sodelujejo dialektologi) pomembno, saj lahko zbrano gradivo, še posebej posneto, predstavlja osnovo za nadaljnje dialektološke raziskave. Kot vir jezikoslovnih raziskav lahko služi tudi gradivo, zbrano v okviru etnološkega in folklorističnega dela (gl. Ivančič Kutin, 2017, str. 65–69). 7 Na spletu najdemo tudi monografijo Besedotvorni atlas slovenskih narečij: Kulturne rastline (Kumin Horvat, 2018), ki je izšla tako v tiskani kot v digitalni obliki. 8 Prvotno tiskani slovarji pred objavo na spletu niso šli skozi proces optičnega prepozna- vanja znakov (ang. optical character recognition, OCR), ki bi uporabnikom omogočalo lažje in bolj ciljno usmerjeno iskanje po gradivu. 239 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih spletnimi slovarji dela precej neprijazne za uporabo, saj uporabniku znotraj enega okna v brskalniku ni omogočen takojšen vpogled v vsebino slovarskega sestavka – slednjo uporabnik najde na ločeno objavljenih slovarskih straneh v formatu PDF, ki so v Franovi spletni bazi povezane z vsemi slovarskimi gesli, ki jih vsebujejo. V tej obliki povezav gesel s slovarskimi stranmi so uporabni- kom dostopni Črnovrški dialekt (Tominec, 2015),9 obsežen, abecedno urejen slovar, ki prinaša leksiko črnovrškega narečja, Slovar govorov Zadrečke doli- ne med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H) (Weiss, 2015)10 ter Slovar bov- škega govora (Ivančič Kutin, 2015).11 Gesla Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H) ter Slovarja bovškega govora so tako kot v Tominčevem slovarju glasovno poknjižena, slovarski sestavki pa so v primerjavi s sestavki Črnovrškega dialekta bolj podrobno in enotno struk- turirani. Weiss je pri tem natančnejši kot Ivančič Kutin, vendar je lahko nje- gov slovar za splošnega uporabnika prav zato zahtevnejši. Poleg narečnih slovarjev sta na spletišču Fran vključena tudi oba zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (2014, 2016)12 – »atlas[a], ki obsega celoten slovenski jezikovni prostor in predstavlja temeljno delo slovenske dialektologije in geolingvistike« (Bon, 2018, str. 42). Uporabniška izkuš- nja iskanja po atlasu je delno podobna izkušnji iskanja po digitaliziranih slovarjih, saj lahko uporabnik do gradiva dostopa prek posameznih datotek PDF.13 Razlika je v tem, da je gradivo za atlas šlo skozi proces optičnega prepoznavanja znakov, kar uporabniku olajša pregledovanje komentarjev, kart in gradiv h kartam za posamezne lekseme. Atlas je bolj kot splošnim 9 Črnovrški dialekt: Kratka monografija in slovar je ob izdaji leta 1964 predstavljal »na- predek v slovenski dialektologiji, saj smo imeli pred njim le rokopisne zbirke« (Benko, 2016, str. 126). 10 Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A–H) je bil v tiskani obliki objavljen leta 1998 in je predstavljal »prvi slovenski mo- del za izdelavo znanstvenega sinhronega enonarečnega razlagalnega slovarja« (Benko, 2016, str. 126). 11 Slovar je v tiskani obliki izšel leta 2007. 12 SLA 1: Človek (telo, bolezni, družina) je v tiskani izdaji izšel leta 2011 in v digitalni leta 2014, SLA 2: Kmetija pa je v tiskani in digitalni obliki izšel leta 2016. 13 Uporabnik lahko dostopa do komentarjev o posameznih knjižnih leksemih z ustrezni- cami v različnih narečjih, do kart z grafičnim prikazom narečnih leksemov in do gradiv h kartam, ki vsebujejo podatke o tem, kakšni so narečni izrazi za določen knjižni leksem v posameznih raziskovalnih točkah. 240 241 Slovenščina 2.0, 2021 (1) uporabnikom namenjen strokovnjakom in študentom jezikoslovnih sme- ri; za ustrezno uporabo atlasa je namreč potrebno osnovno dialektološko predznanje, da lahko uporabnik s kart in iz priloženih komentarjev pridobi iskane podatke. Na spletišču Fran se nahajata tudi Kostelski slovar (Gregorič, 2015)14 in Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini (Kenda-Jež, 2019).15 Kostelski slovar je bil prvotno izdan v tiskani obliki, njegova po- stavitev na splet pa se bistveno razlikuje od spletnega prikaza že omenje- nih digitaliziranih slovarjev. Uporabnik namreč do slovarskih sestavkov v brskalniku dostopa neposredno na spletnem mestu slovarja – tj. s klikom na izbrano geslo –, ne pa več prek dokumenta digitalizirane strani iz knjige, ki vsebuje določeno geslo. Spletni slovarski sestavek v Kostelskem slovarju je oblikovan pregledno in je po leksikografski zasnovi slovarske mikrostruktu- re podoben slovarskim sestavkom, ki jih prinaša slovar Barbare Ivančič Ku- tin. Korak naprej v izrabi možnosti, ki jih ponuja spletni medij, predstavlja spletni slovar Karmen Kenda-Jež. Glavna odlika slovarja je, da ob narečnih zapisih vsebuje zvočne posnetke narečnega gradiva – na ta način slovar po besedah avtorice funkcionira kot »govoreči slovar« (Kenda-Jež, 2019, str. 2), kar je bil del načrtovane slovarske strukture že od samega začetka. Slovarski sestavki, zasnovani natančneje kot v Kostelskem slovarju, imajo pregledno podobo, ki vključuje slovnične podatke in pregibalne vzorce uslovarjenih le- ksemov (glede na zbrano narečno gradivo) ter pojasnila v pojavnih okencih ob kazalcu miške,16 ki ne zahtevajo tako podrobnih legend znakov in uvodnih pojasnil krajšav in ikon. To splošnemu uporabniku omogoča enostavnejšo uporabo slovarja v primerjavi s sestavki slovarjev Weissa in Ivančič Kutin. Za razliko od ostalih omenjenih slovarjev, ki so zasnovani kot splošni nareč- ni slovarji, je slovar Karmen Kenda-Jež tematski narečni slovar. 14 Avtor slovarja je Jože Gregorič, njegovo gradivo pa so urejali Sonja Horvat, Ivanka Šir- celj-Žnidaršič in Peter Weiss. Slovar je bil v tiskani obliki objavljen leta 2014. 15 Slovar, ki je bil razvit za objavo v spletni obliki, temelji na knjižnih izdajah monografije Shranli smo jih v bančah: Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Ka- nalski dolini – Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale (Kenda-Jež, ¹2007, ²2015). 16 Npr. metapodatki o terenskem delu, kot so začetnice imena in priimka informatorjev ter letnice njihovega rojstva. 241 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih Zvočni posnetki so vključeni tudi v slovar Narečna bera, ki se nahaja na samo- stojnem spletnem mestu (Benko, 2013),17 vendar za razliko od slovarja oblačil- nega izrazja ne pri vseh slovarskih sestavkih, imajo pa posamezni sestavki do- dane celo videoposnetke. Iskanje po slovarju je od zgoraj navedenih slovarjev najenostavnejše in najpreglednejše.18 Narečna bera prinaša veliko narečnega ponazarjalnega gradiva, pri nekaterih geslih tudi zvočne posnetke, videopo- snetke in slikovno gradivo, vendar zgradba slovarskih sestavkov v marsičem sledi zgradbi slovarskih sestavkov tiskanih slovarjev.19 V nekaterih slovarskih sestavkih so sicer izkoriščene določene medleksemske povezave, poleg tega pa pojasnila v pojavnih okencih ob kazalcu miške20 pripomorejo k temu, da je slovar dovolj razumljiv in informativen tudi za splošnega uporabnika. Prvi slovenski dialektološki korpus, Govorni korpus Koprive na Krasu – GOKO (Šumenjak, Vičič, 2013),21 je bil najverjetneje tudi prvi spletni dialek- tološki vir, ki je vključeval zvočne posnetke narečnega govora. Korpus vsebuje okoli 60 minut posnetega gradiva (Šumenjak, 2013, str. 35), razdeljenega na krajše posnetke; govorjeno besedilo je prikazano v fonetični in poenostavljeni transkripciji ter poknjiženem zapisu. Ob objavi je korpus predstavljal sodo- ben in svež pristop k predstavitvi narečnega gradiva širši javnosti, vendar se z 17 Slovar vključuje leksiko s področja kmetijstva, ki je bila zbrana v štirih krajevnih govo- rih koroškega podjunskega narečja, in je ob objavi predstavljal »[p]rvi model za izdela- vo strokovnega jezikovnega (slikovnega) narečnega slovarja« (Benko, 2016, str. 135). 18 Uporabniku se ob izbiri določene črke prikažejo vsa gesla, ki se z njo začnejo, s čimer pridobi boljši vpogled v nabor uslovarjene leksike. Na portalu Fran lahko lekseme v izbranem slovarju iščemo le s klikanjem skozi slovarske strani ali pa s pomočjo iskalne vrstice (to je v primeru iskanja po narečnem slovarju velikokrat nepraktično, saj kljub predlogom v spustnem meniju iskalne vrstice ne moremo vnaprej vedeti, kateri leksemi so vključeni v slovar). 19 Za glasovno poknjiženim geslom in narečno ustreznico so linearno nanizani slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomen in morebitne sopomenke, spodaj pa še narečno ponazarjalno gradivo in etimološki razdelek, kar pri krajših sestavkih pušča precej neizkoriščenega prostora v oknu brskalnika. Številna grafična znamenja, prvotno namenjena racionalizaciji prostora v tiskanih slovarjih, so s sodobnimi spletni- mi oblikovalskimi rešitvami v veliki meri postala odveč. V tem oziru slovar oblačilnega izrazja bolje izkorišča potencial medija, v katerem je objavljen. 20 Npr. poimenovanja posameznih razdelkov slovarja, poimenovanja raziskovalnih točk. 21 Benko (2016, str. 127) je korpus GOKO zabeležila kot enega od trinajstih slovenskih spletnih narečnih slovarjev (dialektoloških in ljubiteljskih). Med naštetimi so trije delo dialektologov in še vedno delujejo: korpus GOKO, Narečna bera in Mali bisidnik za tö jošt rozajanskë pïsanjë (zdaj Resianica; Steenwijk, 2004). 242 243 Slovenščina 2.0, 2021 (1) vidika sodobnih jezikovnih tehnologij že kažejo številne možnosti za izboljša- ve, npr. izvedba iskanja in določanja iskalnih pogojev.22 Podobno velja tudi za Govorni korpus Ospa – GOSP (Šumenjak, Vičič, 2013), ki je bil pripravljen po zgledu korpusa GOKO. 2.2 Spletne aplikacije Spletne narečne aplikacije med vsemi spletnimi dialektološkimi jezikovnimi viri najbolje izkoriščajo možnosti, ki jih nudi digitalno okolje (npr. združevanje jezikovnih podatkov s kartografskimi, vnos povezav na druge jezikovne vire, vzpostavljanje medleksemskih povezav med narečnim gradivom, dodajanje slikovnega, zvočnega in video ponazarjalnega gradiva, urejanje uporabniških vlog in odnosov med njimi), hkrati pa se od ostalih spletnih virov razlikujejo po tem, da lahko uporabnik kot skrbnik sam ustvarja in oblikuje nove vsebine, torej za razliko od virov v podpoglavju 2.1 govorimo ne le o virih, temveč tudi o orodjih.23 Zaenkrat v slovenskem prostoru obstajajo tri tovrstne aplikacije – narečni atlas, interaktivna karta narečnih besedil in narečni slovar –, ki so predstavljene v nadaljevanju.24 22 Glavna pomanjkljivost je ta, da splošni uporabnik vnaprej ne ve, katere besede so vklju- čene v korpus, zato lahko brez jasnih in dostopnih navodil do gradiva pride le z naključ- nim vpisovanjem besed v iskalno vrstico. Ker je korpus nastal v pilotni raziskavi (Šume- njak, 2013, str. 35) in gre za prvi tovrstni prikaz narečnega gradiva na Slovenskem, so njegove tehnične omejitve razumljive. 23 S podrobnim razmejevanjem med vrstami aplikacij se nisva ukvarjala. Narečna bera denimo temelji na sistemu za upravljanje vsebin Joomla, kar jo uvršča med spletne aplikacije, vendar je med Narečno bero in v nadaljevanju predstavljenim SSOLP mo- goče opaziti veliko razliko v zasnovi, ki se odraža zlasti v funkcionalnostih aplikacije. SSOLP ima namreč tudi skrbniški del vmesnika, ki uporabniku omogoča enostaven vnos novih vsebin. 24 V nastajanju so še tri spletne aplikacije – interaktivni Slovenski lingvistični atlas (Škofic in Vičič, 2013), Frazeograf (Mrvič in Žnidaršič, 2020) in Narečni frazem (Mezgec idr., b. l.). Interaktivni Slovenski lingvistični atlas (e-SLA) je spletna različica Slovenskega lingvističnega atlasa. Temeljil bo »na medsebojni povezanosti različnih podatkovnih zbirk« (Škofic, 2013, str. 98) – uporabnik bo namreč lahko prek »jezikovne karte do- stopal do digitaliziranega arhivskega gradiva, zvočnih in video posnetkov v podatkovni zbirki ter do drugih spletnih povezav na bibliografske podatke o raziskavah krajevnega govora [...] ter na podatke o krajih – točkah iz raziskovalne mreže jezikovnega atla- sa« (prav tam, str. 96). Zaenkrat sta oblikovani interaktivni karti za besedi kmetija in hiša (Bon, 2018, str. 49). Frazeograf, ki bo na voljo od konca letošnjega leta dalje, je prostodostopna, odprtokodna, interaktivna in rastoča aplikacija za ustvarjanje in ure- janje frazeološkega gradiva (Mrvič, 2020). V njej je bil leta 2020 v okviru magistrskega 243 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih 3 A P L I K A C I J E S N A, I K N B I N S S O L P 3.1 Slovenski narečni atlas (SNA) SNA je v sklopu interaktivnih aplikacij, ki omogočajo vnos in organizacijo podatkov na podlagi jezikovnih kart, v svojem magistrskem delu podrobne- je predstavila Mija Bon (2018),25 in sicer skupaj z interaktivnim Slovenskim lingvističnim atlasom, ki je spletna različica Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), in IKNB (gl. podpoglavje 3.2). Aplikacija SNA je nastajala in se razvijala pod mentorstvom Alenke Kavčič (FRI); leta 2017 jo je v okviru diplomskega dela izdelal Gregor Šajn, leto pozneje pa jo je nadgradil Nermin Jukan.26 Dialektološko vsebino aplikacije so pod mentorstvom Vere Smole na terenu zbrali, geolingvistično obdelali in vnesli študenti Oddelka za slovenisti- ko. V osnovi SNA izpolnjuje temeljne pogoje, ki jih za predstavitev prostorske razširjenosti (na zemljevidih) posameznih jezikovnih pojavov potrebuje geo- lingvistika. Splet je jezikovnim virom omogočil dodatne funkcije, ki pripomo- rejo k natančnejšemu raziskovanju in večji informativnosti, zaradi česar se je tudi Bon odločila za vnos narečnega frazeološkega gradiva (primerjalnih fra- zemov s pomenom človeške lastnosti) v SNA, skupaj s komentarji in poveza- vami na druge vire (Bon, 2018, str. 28, 48). Vsebino aplikacije sta v zaključnih delih pomagali nadgraditi tudi Keržič (2017) in Poljanšek (2019). 3.1.1 Kaj aplikacija omogoča uporabnikom SNA je spletno orodje, ustvarjeno za kartiranje narečne leksike iz različnih tematskih polj (trenutno zapolnjeno polje so primerjalni frazemi, deloma poi- menovanja delov stare kmečke hiše in sadja, temi nekonvencionalnih replik in posode pa sta le nakazani). Osrednji element aplikacije je enaka narečna karta kot pri IKNB z jasno prikazanimi narečnimi skupinami, narečji in podnarečji. dela ustvarjen poskusni narečni frazeološki slovar, ki ga je pod mentorstvom Vere Smole (FF) izdelal Rok Mrvič. Narečni frazem je pilotna spletna aplikacija (Vičič in Marc Bratina, 2015, str. 814); funkcionalnosti aplikacije so torej zaenkrat v celoti na voljo le sodelavcem projekta, ki so hkrati registrirani uporabniki. Izdelana aplikacija bo prostodostopna in bo »skupnosti pomagala pri zbiranju narečnih frazemov« (prav tam, str. 817), na ta način pa bi se sčasoma lahko oblikoval vseslovenski narečni frazeološki e-slovar (prav tam, str. 812). 25 Avtorica je magistrsko delo pripravila pod mentorstvom Vere Smole (FF). 26 Podrobni podatki o Šajnovem diplomskem delu se nahajajo na seznamu literature. Jukan je aplikacijo nadgradil pri predmetu Računalništvo v praksi II. 244 245 Slovenščina 2.0, 2021 (1) SNA je torej namenjen spoznavanju slovenske narečne leksike, vendar je nje- gov vmesnik za razliko od IKNB (podpoglavje 3.2) in SSOLP (podpoglavje 3.3) za uporabnika nejezikoslovca precej zahtevnejši in manj intuitiven. Od njega namreč pričakuje temeljno geolingvistično znanje o uporabi jezikovnih kart, ki omogoča branje podatkov s karte in priložene legende, ter poznavanje fone- tične transkripcije, v kateri je zapisano vse narečno gradivo. Za večjo jasnost izhodiščne narečne karte bi morala aplikacija ponujati možnost dodatne le- gende ali preglednega seznama na karti obarvanih območij, ki predstavljajo narečne skupine, narečja in podnarečja. Do podatkov o teh območjih lahko uporabnik trenutno dostopa le s klikom na izpisane raziskovalne točke. Zaradi naštetega je aplikacija najbolj zanimiva za študente in jezikoslovce. Uporabniku se ob izbiri tematskega polja v prvem spustnem meniju in le- ksema, navedenega v drugem spustnem meniju (Slika 1), prikažejo podatki o prostorski razširjenosti izbranega leksema, saj se izpišeta število in geo- grafski položaj raziskovalnih točk, kjer je bil leksem zabeležen (zvočni zapis in fonetična transkripcija), desno od narečne karte pa je za interpretacijo rezultatov dodana tudi legenda znakov, uporabljenih za diferenciacijo gradi- va. Legenda vsebuje glasovno poknjiženi27 leksem s pripadajočim simbolom, ki se na karti pojavlja skupaj s kratico kraja. Simbolom je za jasno diferen- ciacijo narečnega gradiva na karti mogoče spreminjati obliko in barvo. Bon kot eno izmed pomembnih prednosti SNA navaja zlasti možnost oblikovanja lastnega nabora na karti prikazanih leksemov, ki ga ustvarimo z obkljuka- njem želenih leksemov v legendi (2018, str. 54). To uporabniku omogoča ciljno brskanje in organizacijo narečnega gradiva z uporabo besedotvornih in/ali morfoloških kriterijev. Ob kliku na izpisano raziskovalno točko, označeno s simbolom in kratico kra- ja, se odpre novo okno, ki vsebuje podatke o kraju, narečno umestitev govora ter glasovno poknjiženi leksem v slovarski obliki, ki mu je dodana fonetična transkripcija, na priloženem vtičniku pa lahko uporabnik posluša zvočni zapis leksema – slednji je lahko naveden samostojno ali znotraj daljšega besedilne- ga zgleda. 27 Pod pojmom glasovna poknjižitev »je mišljen prenos glasovnega sistema narečnega govora v knjižnega, na vseh drugih jezikovnih ravninah pa je ohranjen narečni sistem« (Smole, 2019, str. 25). 245 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih Poleg navedenih možnosti je h karti mogoče priložiti PDF datoteko komen- tarja in morebitno slikovno gradivo (fotografijo ali ilustracijo). Obe možnosti znatno povečata informativnost izpisa in uporabniku ponudita celovitejšo in- formacijo o iskanem narečnem gradivu. Slika 1: Geolingvistični prikaz primerjalnega frazema (počasen) kot polž. 3.2 Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB) Aplikacijo je leta 2018 v okviru diplomskega dela izdelal Ivan Lovrić, štu- dent FRI,28 še istega leta pa jo je nadgradil Nermin Jukan,29 prav tako štu- dent FRI. Vsebina prve različice aplikacije je nastala na podlagi brošure Stara kmečka hiša: Narečna besedila z analizo I (Smole in Horvat, 2016). IKNB tako vsebuje narečna besedila (posnetke, fonetične in poknjiže- ne prepise ter analize govorov) na temo stare kmečke hiše30 (prostori in oprema v njej). Večino gradiva so zbrali in pripravili študenti Oddelka za 28 Lovrić je aplikacijo izdelal pod mentorstvom Alenke Kavčič (FRI) in somentorstvom Vere Smole (FF). Podrobni podatki o diplomskem delu se nahajajo na seznamu literature. 29 Jukan je izdelano aplikacijo nadgradil z dodatnimi funkcionalnostmi pri predmetu Ra- čunalništvo v praksi I, in sicer pod mentorstvom Alenke Kavčič. 30 Izhodiščno besedilo v knjižnem jeziku Stare kmečke hiše je po delu vprašalnice za SLA, ki jo je sestavil Fran Ramovš, pripravila Vera Smole. Dostopno je na spletni strani IKNB, pod zavihkom O aplikaciji. 246 247 Slovenščina 2.0, 2021 (1) slovenistiko FF.31 V rastočo32 aplikacijo je trenutno vključenih sto krajev- nih govorov. Osnovo aplikacije predstavlja Karta slovenskih narečij,33 na kateri so z različ- nimi barvami in vzorci predstavljene vse narečne skupine, narečja in podna- rečja, ter pripadajoča legenda. Karta je zgrajena na odprtokodni Javascriptovi knjižnici Leaflet in prostodostopnih zemljevidih OpenStreetMap (Kavčič idr., 2018, str. 122), njena uporaba pa je enostavna – povečuje in pomanjšuje se skupaj z zemljevidom. Na karti so z ikonami in kraticami označeni kraji,34 ka- terih govori so vključeni v aplikacijo. 3.2.1 Kaj aplikacija omogoča uporabnikom IKNB je spletno orodje za spoznavanje slovenskih narečij, namenjeno tako dialektologom kot širši javnosti. Zasnovano je tako, da uporabnikom omogo- ča jasen pregled nad celotnim sistemom razdelitve slovenskih narečij in na- tančnejšo predstavitev posameznih krajevnih govorov na več ravneh; ker so govori predstavljeni na enak način, jih ni težko primerjati med sabo. Vsaka narečna skupina je na zemljevidu označena s svojo barvo, vsako nare- čje in podnarečje pa vsebuje dodatne grafične simbole (pike ali poševne črte), kar uporabnikom omogoča, da spoznavajo stike in medsebojne vplive nare- čij in podnarečij (Kavčič idr., 2018, str. 122). Uporabniki lahko razdelitev 31 Zvočne posnetke, fonetične transkripcije in poknjižitve besedil so pripravili študenti, ki so do leta 2018 obiskovali izbirni predmet Slovenska narečja pod vodstvom Vere Smole in Mojce Kumin Horvat (ZRC SAZU, ISJFR), analize pa študenti seminarja pri pred- metu Slovenska dialektologija in izbirnega predmeta Poglavja iz zgodovine slovenskega glasoslovja, po letu 2018 pa tudi drugih predmetov, pod vodstvom Vere Smole. 32 Ustvarjalci aplikacije poleg dodajanja novih krajevnih govorov pod temo Stara kmečka hiša načrtujejo razširitve z dodajanjem novih besedil in novimi temami. Vključiti želijo dve basni (Čebela in Čmrlj ter Mravlji), ki sta krajši in manj zahtevni besedili kot bese- dilo o stari kmečki hiši, s čimer bi se mladim najverjetneje bolj približali in jih pritegnili k uporabi aplikacije. Za razliko od besedil o kmečki hiši besedila basni ne bi vključevala diahrone analize, ampak sinhrono primerjavo s knjižnim jezikom (Smole, 2019, str. 25–27). 33 Karta je nastala na podlagi Dialektološke karte slovenskega jezika Frana Ramovša (1931), novejših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. Priredili so jo Tine Logar in Jakob Rigler (1983), Vera Smole in Jožica Škofic (2011) ter sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU (2016). 34 Postavitev ikone, ki predstavlja posamezni kraj, je »določena z geografskimi koordina- tami (geografsko dolžino in širino) kraja« (Kavčič idr., 2018, str. 123). 247 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih slovenskih govorov na narečne skupine, narečja in podnarečja spoznajo in usvojijo na dva različna načina. 1. Ko se s kazalcem miške premaknejo na neko narečno območje, se to obrobi z odebeljeno rdečo črto, v spodnjem delu zaslona pa se prika- že bel okvirček s poimenovanjem narečja in narečne skupine, pa tudi podnarečja, če se nahajajo na območju podnarečja (Slika 2). Če se s kazalcem postavijo na ikono s kratico nekega kraja, se zgodi podobno; v spodnjem delu zaslona se prikaže bel okvirček s podatki o narečju, podnarečju in narečni skupini, spredaj pa je dodano še ime kraja. Slika 2: Naslovna stran IKNB s kazalcem miške na območju vzhodnogorenjskega podnarečja. 2. Uporabniki si pri spoznavanju delitve slovenskih narečij lahko po- magajo tudi z legendo. Ko se s kazalcem miške postavijo na določen zapis (narečna skupina, narečje, podnarečje) v legendi, se ta zapis obarva rdeče, pripadajoče območje na karti pa se obrobi z odebeljeno rdečo črto. Aplikacija omogoča poljubno premikanje po zemljevidu in približevanje, kar je še posebej praktično, kadar je na manjšem območju označenih več krajev (Slika 3); s približevanjem se tako lahko posamezne posnetke lažje loči med seboj (Kavčič idr., 2018, str. 122). 248 249 Slovenščina 2.0, 2021 (1) Slika 3: Povečava naslovne strani IKNB s kazalcem miške na ikoni kraja Kandrše. Slika 4: Primer pojavnega okna ob kandrškem krajevnem govoru. Obiskovalci spletne strani lahko krajevne govore, vključene v aplikacijo, spoz- najo na več ravneh. Ko kliknejo na določeno ikono s kratico kraja, se odpre pojavno okno (Slika 4). To v zgornjem delu vsebuje poimenovanje kraja in kratico, uporabljeno na karti, ter podatke o narečju, podnarečju in narečni skupini. Sledijo podrobnejši podatki o kraju (pod katero pošto in v katero ob- čino spada) ter podatki o avtorju posnetka, zapisovalcu in letu zapisa. Osrednji del v vsakem pojavnem oknu predstavljajo zvočni posnetek35 narečnega bese- 35 Zaradi boljše uporabniške izkušnje je valovanje zvoka prikazano grafično, omogočeno pa je tudi premikanje nazaj in naprej po posnetku (Kavčič idr., 2018, str. 124). 249 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih dila ter njegova fonetična transkripcija in glasovna poknjižitev, ki se nahajata pod posnetkom. Pri nekaterih krajih je dodana tudi diahrona analiza govora (Smole, 2019, str. 25) z vidika značilnosti na sedmih jezikovnih ravninah (na- glas, dolgi samoglasniki, kratki naglašeni in kratki nenaglašeni samoglasniki, soglasniki, oblikoslovni pojavi, leksika) (Kavčič idr., 2018, str. 123–124). 3.3 Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP) Slovar je nastal leta 2018 v okviru štirimesečnega Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK), pri katerem so kot osrednje partnerske or- ganizacije sodelovale FF, FRI, NTF in OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok.36 Študenta FRI pod mentorstvom Alenke Kavčič sta izdelala aplikacijo, študent- ki NTF pod mentorstvom Helene Gabrijelčič Tomc sta posneli in uredili video in foto gradivo ter ustvarili celostno grafično podobo aplikacije,37 študenti FF pod mentorstvom Vere Smole pa so poskrbeli za vsebino slovarja (na terenu so posneli gradivo in ga uredili ter zasnovali in izdelali slovarske sestavke). SSOLP je narečni38 tematski slovar. V okviru širše teme staro orodje vključuje podtemi orodje za sekača in tesača ter orodje za spravilo sena, na ta način pa so v slovarju zbrani izrazi za orodja in pripomočke tistih opravil, ki so v Lo- škem Potoku najbolj prisotna.39 Poleg izrazov za orodja so v slovar vključena tudi poimenovanja za sestavne dele orodja in sopojavnice, to so »besede, ki se najpogosteje pojavljajo v sobesedilu« (Kenda-Jež v Smole idr., 2020, str. 1043); v konkretnem primeru so bili to glagoli z istim korenom, kot jih imajo 36 Podrobnosti o projektu so predstavljene na spletni strani SSOLP, pod zavihkom O projektu. 37 Oblikovalski vidik slovarja in izvedbeni vidik slovarja vključno z zasnovo in zgradbo slovarja ter skrbniškim in nadskrbniškim delom aplikacije sta predstavljena v Smole idr. (2020). Skrbniški del aplikacije omogoča dodajanje novih ali urejanje že naloženih vsebin, nadskrbniški del pa dodajanje novih ali urejanje že registriranih skrbnikov apli- kacije – nadskrbnik torej ne more posegati v vsebine aplikacije. 38 Slovar vsebuje besedje krajevnega govora Loškega Potoka. V občini Loški Potok se go- vorita dve narečji: v severnem delu občine z osrednjim Hribom in okoliškimi vasmi Mali Log, Retje, Šegova vas in Travnik se govori krajevni govor tonemskega dolenjskega narečja, v južnem delu pa netonemsko kostelsko narečje. V raziskavo je bil vključen le tonemski govor Loškega Potoka, ki v SLA še ni zajet, njegove osnovne značilnosti pa so že predstavljene (gl. Smole idr. 2020, str. 1041–1042). 39 V okviru projekta je bilo zbranega ogromno narečnega gradiva, vendar sta podtemi za- enkrat zapolnjeni le delno, toliko, kot je bilo možno v omejenem času trajanja projekta. 250 251 Slovenščina 2.0, 2021 (1) orodja (npr. kosa – kositi), in samostalniki za izvajalce (npr. kosec). Slove- nisti so narečno gradivo zbrali40 s prostimi pogovori, pomagali pa so si tudi z usmerjevalnimi vprašalnicami Francke Benedik in Vere Smole ter z orodji in pripomočki informatorjev. Rastoči slovar omogoča dopolnjevanje obeh obsto- ječih tem in dodajaje novih.41 3.3.1 Kaj aplikacija omogoča uporabnikom SSOLP je uporaben za vse, ki si želijo izvedeti več o lokalni snovni (starejša orodja in vsakdanji pripomočki) in nesnovni (narečni govor) kulturni dedišči- ni. Uporabnikom se za iskanje po slovarju vanj ni treba prijaviti, po slovarju pa lahko brskajo na več načinov. 1) Želeni leksem lahko vpišejo v iskalno vrsti- co (leksem je mogoče tudi izbrati iz spustnega menija) ali pa 2) najprej v zavih- ku Stara orodja izberejo podtemo, nato pa iz nabora izpisanih gesel s klikom na določeno geslo odprejo slovarski sestavek. 3) Ko uporabniki kliknejo na izbrano geslo in se jim odpre slovarski sestavek, lahko prosto prehajajo med ostalimi gesli in njihovimi slovarskimi sestavki, saj so med njimi vzpostavljene medleksemske povezave. Uporabniki lahko uslovarjene lekseme spoznajo z več vidikov. Naslovne strani slovarskih sestavkov so grafično razdeljene na dva dela (gl. primer gesla plen- kača na Sliki 5): 1. Na levi je najprej naslov – geslo v glasovno poknjiženem zapisu (a) s fotografijo (b), spodaj pa so ikone, ki ob kliku odprejo prikaz fotografij, videoposnetkov in zvočnih posnetkov (c). Z izjemo gesla je leva stran slovarskega sestavka v celoti namenjena ponazarjalnemu gradivu. 2. Na desni strani se nahaja besedilni, tj. jezikoslovni del slovarskega se- stavka, ki pri vseh geslih vsebuje naslednje podatke: geslo v glasovno poknjiženem zapisu (d), slovarsko obliko narečnega leksema (e) z ro- dilniško končnico (f) (oboje je zapisano v fonetični transkripciji) in 40 Raziskovalci so obiskali 24 informatorjev. V slovar je zaenkrat vključeno le gradivo, pridobljeno pri Jožetu Anzeljcu (p. d. Štalarjevem stricu) iz Malega Loga (Smole idr., 2020, str. 1040). 41 Iz tematskega slovarja bo postopoma mogoče razviti splošni narečni slovar s prikazom slovarskih sestavkov po abecednem zaporedju. Nadgradnja aplikacije je v teku, name- njena pa bo Loškopotoškemu slovarju oz. Slovarju govora Loškega Potoka. 251 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih besednovrstno oznako (slovnični spol samostalnika)42 (g) ter pomen le- ksema (h). Gre za t. i. obvezne razdelke, ki so ob vseh geslih zapolnjeni. Poleg obstojskega (d), izgovarjalnega (e), slovničnega (f), besednovrstne- ga (g) in pomenskega razdelka (h), ki se nahajajo v desnem, besedilnem delu slovarskega sestavka, je za vzpostavitev slovarskega sestavka obve- zen tudi ponazarjalni razdelek (b, c) (fotografija ter zvočni posnetek in/ ali videoposnetek). Nekaterim geslom so dodani podatki o izvoru lekse- ma (i) ter medleksemske povezave (j), ki uporabniku ponudijo podatke o morebitni sopomenki, o tem, ali ima izhodiščno orodje več sestavnih delov, ali obstaja več vrst tega orodja, s katerimi orodji ga lahko vzdržu- jemo, ali ima geslo nadpomenko in kateri leksemi z istim korenom so vključeni v slovar. Vsi ti podatki so del t. i. neobveznih razdelkov, ki so ob nekaterih geslih zapolnjeni, ob nekaterih pa ne. Neobvezni so torej etimološki (i) in sopomenski razdelek ter pet povezovalnih razdelkov (j): vrste (orodja), nadpomenke, sestavni deli (orodja), orodja (za vzdrževa- nje) in besedje z istim korenom (Smole idr., 2020, str. 1044–1046). Slika 5: Prikaz naslovne strani slovarskega sestavka za geslo plenkača. 42 V SSOLP je tako kot v Narečni beri pri samostalniških geslih izpisana rodilniška konč- nica in dodana oznaka za besedno vrsto oz. spol samostalnika; v obeh slovarjih je iz- vedba slovnično-besednovrstnih razdelkov podobna tudi pri sestavkih pridevniških in glagolskih gesel. Poleg tega etimološki razdelek v SSOLP, ki je v izpisu poenostavljeno poimenovan izvor, uvaja simbol Ⓘ, ki ga uporablja tudi Benko. Oboje je odraz zgledo- vanja po oblikovanju slovarske mikrostrukture v prvotno tiskanih slovarjih. 252 253 Slovenščina 2.0, 2021 (1) Leksemi, ki so vključeni v sopomenski razdelek (v slovarju: sopomenke) in v povezovalne razdelke (v slovarju: vrste, nadpomenke, sestavni deli, orodja in besedje z istim korenom), so zapisani v barvnih okvirčkih. Gre za medle- ksemske povezave, s katerimi je uporabnikom slovarja omogočeno raziskova- nje besedja loškopotoškega govora v več smereh; ob kliku na določen okvirček (npr. desna plenkača) uporabnik pride do novega slovarskega sestavka, ki pripada geslu, na katerega je kliknil (v tem primeru geslu desna plenkača). Z medleksemskimi povezavami so ustvarjalci slovarja želeli kar najbolje izko- ristiti potencial elektronskega medija in na ta način uporabnikom omogočiti čim bolj dinamično in nelinearno raziskovanje po slovarju (Smole idr., 2020, str. 1045). Ko uporabnik klikne na ikono kamere ali zvočnika, se mu odpre druga stran slovarskega sestavka, ki vsebuje videoposnetek ali zvočni posnetek. Ob njem se v stolpcu Narečno prikaže zapis govorjenega besedila v fonetični transkrip- ciji, v stolpcu Knjižno pa prevod v knjižni jezik.43 Na Sliki 6 je prikazan pogled uporabnika, ko ob geslu plenkača klikne na ikono kamere. Slika 6: Prikaz videoposnetka in zapisa govorjenega besedila ob slovarskem geslu plenkača. 43 Narečni sistem je v knjižnega prenesen na vseh jezikovnih ravninah (Smole idr., 2020, str. 1045). 253 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih 4 I Z H O D I Š Č A Z A N A D A L J N J I R A Z V O J Aplikacije, ki jih predstaviva, omogočajo spoznavanje narečij na več ravneh: ne le pisno, kot so to doslej omogočala tiskana dialektološka dela, temveč interaktivno s ponazarjalnim slikovnim gradivom, prilagodljivimi kartograf- skimi podatki ter narečnimi avdio- in videoposnetki, ki uporabnikom omo- gočajo dostop do podatkov o slušnem vtisu. Kljub številnim prednostim, ki jih prinašata uporaba in razvoj predstavljenih aplikacij, želiva izpostaviti, da bi bilo vsako izmed njih mogoče še izboljšati, ob čemer se zavedava, da so sredstva za to omejena. Tako bi bilo v SNA dobro dopolniti obstoječa polja z novimi leksemi, posodobiti temeljno karto, dodati nove raziskovalne točke, narečno posneto gradivo vključiti ob več leksemih in poleg fonetične tran- skripcije dodati še poenostavljeni zapis za uporabnike brez dialektološkega predznanja, za uporabniku prijaznejšo izkušnjo pa bi bila smiselna tudi nad- gradnja uporabniškega vmesnika, kot je bila letos izvedena za SSOLP.44 V IKNB bi bilo smiselno vključiti več tem, primernih za vnose krajših in struk- turno preprostejših besedil, kar so avtorji začeli z zbiranjem dveh basni, ki utegneta aplikaciji prinesti dodano pedagoško vrednost v osnovnošolskem učnem procesu pri seznanjanju učencev s slovenskimi narečnimi govori. IKNB izmed obravnavanih treh aplikacij pokriva največje število raziskoval- nih točk oz. krajev, kjer so bili zbrani narečni posnetki, vendar kljub temu ostajajo slabše zapolnjena ali nezapolnjena območja, kjer bodo dobrodošli novi vnosi zvočnih posnetkov s pripadajočimi fonetičnimi prepisi, poknji- žitvami prepisov in analizami govorov. SSOLP bi bilo treba dopolniti z no- vimi slovarskimi sestavki in fotografskim gradivom ob že obstoječih. Na ta način bi aplikacije, podobno pa tudi ostale spletne dialektološke vsebine, zares rasle in se nadgrajevale. Ob tem želiva v širšem kontekstu slovenskih spletnih dialektoloških virov dodati, da bi bilo treba metapodatke slovarjev 44 Najnovejšo nadgradnjo spletne aplikacije SSOLP je v času nastajanja tega besedila op- ravil Dimitrije Mitić v okviru diplomskega dela. Skrbniški del aplikacije je zdaj bolj in- tuitiven in uporabniku prijazen: slikovno gradivo v tabelah je opremljeno z možnostjo predogleda slik, ki jih je mogoče tudi povečati; dodano je modalno okno za ustvarjanje povezave med geslom in medijskimi vsebinami, ki bodo služile kot ilustrativno gradi- vo; ilustrativno gradivo je mogoče prostorsko razmeščati in urejati vrstni red prikaza; medleksemske povezave je mogoče poljubno ustvarjati ter jih oblikovno in vsebinsko prilagajati slovarskim podatkom; zelo pomembna je tudi prilagoditev vmesnika za ne- moteno delovanje aplikacije na namiznih in mobilnih napravah (gl. Mitić, 2021). 254 255 Slovenščina 2.0, 2021 (1) in orodij na spletnih mestih jasno izpostaviti, s čimer bi omogočili ustrezno citiranje jezikovnih virov in s tem sledljivost podatkov ter ponovljivost rezul- tatov raziskav. Poleg objave celovitih metapodatkov bi bilo jezikovnim virom koristno dodati trajne enkratne identifikatorje za nedvoumno identifikaci- jo, kot priporočajo sodobne smernice na področju citiranja jezikovnih virov (Lenardič idr., 2020, str. 22). Osrednje težave za razvoj aplikacij ne vidiva v pomanjkanju idej ali v kakovosti njihove izvedbe, temveč predvsem v kratkoročnosti projektov. Objave (npr. Škofic, 2013; Vičič in Marc Bratina, 2015; Benko, 2016; Smole, 2019) kažejo, da so slovenski dialektologi dobro seznanjeni z novostmi doma, v določeni meri tudi z novostmi v tujini, vendar je razvoj jezikovnih tehnologij, namen- sko razvitih za dialektološko rabo, počasen in v veliki meri odvisen od pilotnih projektov posameznikov in njihovega dela, ki v večini primerov, predstavlje- nih v podpoglavjih 2.1 in 2.2, poteka ali v okviru študentskih zaključnih del ali priložnostnih fakultetnih projektov. Takemu delu za dolgoročne uspehe in do- sego ciljev manjka ustrezna in trajna institucionalna podpora, ki edina utegne vzdrževati izhodiščno vizijo in v končni fazi ponuditi jezikovni oz. dialekto- loški vir, kot je bil načrtovan,45 ter ga nadalje razvijati glede na uporabniške potrebe.46 Pri tem so lahko v veliko pomoč mehanizmi množičnega zunanjega izvajanja (ang. crowdsourcing), tj. pridobivanja podatkov s pomočjo množice izvajalcev (internetne javnosti), in množičnega financiranja (ang. crowdfun- ding), tj. pridobivanja denarne podpore nepovezanih posameznikov.47 Prvi od mehanizmov je bil doslej predviden v več pilotnih spletnih aplikacijah (prim. Vičič in Marc Bratina, 2015; Mrvič, Žnidaršič, 2020), drugi še ne. Kot pred- pogoj uspešne implementacije enega in drugega mehanizma vidiva predvsem razvejano promocijsko strategijo trenutno dostopnih aplikacij, kajti izkušnje študentov v njihovem lokalnem okolju in okolju osnovnih in srednjih šol, kjer 45 Ne le dosledna izvedba z zagotavljanjem potrebnih sredstev, institucionalna podpora je ključna tudi za zagotovitev (dolgo)trajnosti metapodatkov jezikovnih virov, kar je mogoče le s pomočjo za ta namen razvite računalniške infrastrukture (prim. Lenardič idr., 2020, str. 23). 46 S pomočjo podatkov, pridobljenih v okviru empiričnih raziskav (prim. Arhar Holdt, 2017), bi lahko strokovnjaki in študenti z različnih področij ponudili boljše programske rešitve in posledično omogočili kakovostnejše vnose narečnih jezikovnih podatkov. 47 Slovenski terminološki ustreznici uporabljava po terminološkem slovarju informatike (Islovar), ki je dostopen na http://www.islovar.org. 255 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih opravljajo pedagoško prakso, kažejo, da je zelo malo ljudi seznanjenih z našte- timi aplikacijami in vsebinami, ki jih ponujajo.48 5 S K L E P Z digitalizacijo in tehnološkim razvojem so številni jezikoslovni viri začeli iz- koriščati prednosti, ki jih omogoča spletno okolje, mednje v slovenskem jezi- koslovnem prostoru zlasti v zadnjem desetletju sodijo tudi dialektološki viri. Slednji uporabnikom – tako jezikoslovcem in študentom jezikoslovnih smeri kot širši javnosti – omogočajo hitrejši in lažji dostop do informacij o nareč- nih pojavih. Kljub pomanjkanju raziskav, ki bi to empirično potrdile, je na številnih spletnih mestih, predvsem na družbenih omrežjih, mogoče opaziti povečan interes javnosti za slovenska narečja (gl. op. 1). Digitalizirani dialektološki viri, kakršnih je večina slovarjev na portalu Fran, so bili prvotno izdani v tiskani obliki, ob objavi na spletu pa možnosti me- dija niso izkoristili, kar uporabnikom otežuje iskanje po njih. Digitalni viri, prvotno zasnovani za splet, kakršen je npr. slovar Narečna bera, predsta- vljajo uporabniku prijaznejši pristop, ki bolje izkorišča možnosti spletnega okolja; v spletni slovar je npr. vključeno slikovno gradivo, zvočni posnetki, videoposnetki in v omejenem obsegu določene medleksemske povezave, še vedno pa slovarska mikrostruktura temelji na tiskanih slovarjih. V tem oziru 48 Zbiranje hišnih imen na Gorenjskem je primer ene izmed najuspešnejših praks, ki združuje uspešno promocijo in med drugim tudi dialektološko delo, potekala pa je v okviru več projektov od 2009 do 2016. V izvajanje projektov je bila vključena širša jav- nost: redno so bila organizirana srečanja z domačini, ki so prispevali narečno gradivo o hišnih imenih, vzpostavljeno pa je bilo tudi sodelovanje s 16 občinami in skoraj vsemi osnovnimi šolami v mreži 270 krajev, ki so bili vključeni v projekte. Rezultati več kot 12.000 zbranih hišnih imen so dostopni na spletni strani https://www.hisnaimena.si, raba hišnih imen pa je bila leta 2020 vpisana tudi v register nesnovne kulturne dedišči- ne. Slednja se kaže kot pomembna motivacija številnih projektov – 2021 je bila namreč vzpostavljena spletna aplikacija Zapisi spomina (https://zapisi-spomina.dobra-pot.si), ki je namenjena deljenju informacij o nesnovni kulturni dediščini po načelu medge- neracijskega prenosa znanja. Aplikacija je uporabniku prijazna in temelji na participa- tivni uredniški politiki, ki vključuje tako ljubiteljske uporabnike kot raziskovalce, med slednjimi zlasti etnologe, folkloriste in dialektologe. Aplikacija je zanimiva zlasti kot primer participativne platforme, ki je med drugim namenjena digitalnemu opismenje- vanju najstarejših, čemur se pri razvoju dialektoloških aplikacij doslej ni namenjalo pozornosti, četudi so med informatorji na terenskem dialektološkem delu običajno najstarejši prebivalci raziskovanega območja. 256 257 Slovenščina 2.0, 2021 (1) je naprednejši Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini, ki vsebuje povezave na druge slovarske vire, prevode v tuje jezike in se ponaša z uporabniku prijaznejšim vmesnikom. Možnosti spletnega prikaza dialek- toloških vsebin najbolje izkoriščajo spletne aplikacije, o katerih v kontekstu tega besedila govoriva kot o specializiranih jezikoslovnih oz. dialektoloških orodjih, ki zaradi prednosti digitalnega medija raziskovalcem ponujajo nove možnosti raziskovanja. Tovrstne aplikacije uporabnikom omogočajo spozna- vanje narečnih govorov na več ravneh in prilagajanje prikaza narečnih vsebin v brskalniku. V slovenskem prostoru zaenkrat obstajajo tri – Slovenski nare- čni atlas (SNA), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP) –, ki so nastale v interdisciplinarnem sodelovanju različnih fakultet Univerze v Ljubljani ter so prostodostopne, odprtokodne, interaktivne in rastoče. Glavni namen vseh treh aplikacij in hkrati njihova najpomembnejša skupna točka je interaktivno približati raznolikost slovenskih narečij različnim upo- rabnikom. Ker se v načinu predstavljanja gradiva razlikujejo, se razlikujejo tudi v tem, kateri skupini naslovnikov so namenjene, tj. v kolikšnem obsegu bodo lahko informativne. Najširšemu krogu uporabnikov je zaenkrat name- njen SSOLP – tematski narečni slovar, ki vključuje podtemi orodje za sekača in tesača ter orodje za spravilo sena. Iskanje po slovarju je preprosto, med- leksemske povezave pa uporabnikom omogočajo razgibane možnosti razi- skovanja narečne vsebine. V slovar je vključeno multimedijsko ponazarjalno gradivo – fotografije, zvočni posnetki in videoposnetki z dodanimi fonetič- nimi prepisi govorjenih besedil in prevodi v knjižni jezik. Aplikacija je med vsemi tremi najbolj oblikovalsko dodelana, njen uporabniški vmesnik pa je bil v letu 2021 uspešno posodobljen. Jezikoslovcem in širši javnosti je namenjena tudi aplikacija IKNB, ki omogoča spoznavanje slovenskih narečij in posame- znih krajevnih govorov na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru. Vsak vključeni govor je predstavljen z zvočnim posnetkom narečne pripovedi, ki se sklada s krovno temo, v večini primerov je posnetkom dodana tudi fone- tična transkripcija in glasovna poknjižitev, ponekod pa tudi diahrona analiza krajevnega govora. Trenutno so v aplikacijo vključene narečne pripovedi na krovno temo stare kmečke hiše in imajo sorodno vsebinsko strukturo, ki se opira na enoten model, kar olajša primerljivost in naredi zbrano gradivo bolj 257 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih informativno. SNA je za uporabnika nejezikoslovca precej zahtevnejši in manj intuitiven, kot sta SSOLP in IKNB, saj od njega pričakuje temeljno geolingvi- stično znanje o uporabi jezikovnih kart in poznavanje fonetične transkripcije, v kateri je zapisano narečno gradivo. Aplikacija je ustvarjena za kartiranje na- rečne leksike iz različnih tematskih polj; trenutno prinaša predvsem primer- jalne frazeme s pomenom človeške lastnosti. Kartiranim narečnim leksemom so dodani fonetični zapisi, mestoma pa tudi zvočni posnetki. Z vsako novo spletno narečno aplikacijo spremljamo vzpostavitev novih ali vsaj nadgradnjo obstoječih pristopov k digitalni predstavitvi slovenskega narečnega gradiva. Tako tudi aplikacije, obravnavane v prispevku, predstavljajo napredek v slovenskem jezikoslovnem prostoru in doprinos k postopnemu razvoju sple- tnih odprtokodnih orodij na področju dialektologije. Meniva, da so za pospeši- tev tega procesa nujni: 1) sodelovanje znotraj in zunaj jezikoslovne stroke, da se zagotovi kakovostno in učinkovito institucionalno podporo novim dialektološ- kim virom, 2) upoštevanje potreb in želja jezikovnega uporabnika, ki bi moralo izhajati iz izsledkov empiričnih raziskav, ter zlasti 3) promocija spletnih dia- lektoloških virov in spodbujanje strokovnega dialoga s širšo javnostjo na tem področju, ki bo z vnosom kritične presoje obstoječih virov lahko odprl nove, še nepreizkušene možnosti sodobnih mehanizmov za dolgoročni razvoj. L I T E R A T U R A Slovarski in drugi dialektološki viri Lovrić, I., Jukan, N. idr. (2018). Interaktivna karta slovenskih narečnih bese- dil (IKNB). Pridobljeno s https://narecja.si Nusheski, A., Mitić, D. idr. (2018). Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP). Pridobljeno s https://slovar-orodja.si Šajn, G. idr. (2017). Slovenski narečni atlas (SNA). Pridobljeno s https://sna.si Benko, A. (2013). Narečna bera. Pridobljeno s http://www.narecna-bera.si Gostenčnik, J. idr. (2014). Slovenski lingvistični atlas 1. Pridobljeno s https:// fran.si/204 Gregorič, J. (2015). Kostelski slovar. Pridobljeno s https://fran.si/197 Ivančič Kutin, B. (2015). Slovar bovškega govora. Pridobljeno s https://fran. si/196 258 259 Slovenščina 2.0, 2021 (1) Kenda-Jež, K. (¹2007, ²2015/spletna različica 2019). Slovar oblačilnega iz- razja ziljskega govora v Kanalski dolini. Pridobljeno s https://fran.si/210 Kumin Horvat, M. (2018). Besedotvorni atlas slovenskih narečij: Kulturne rastline. Pridobljeno s https://doi.org/10.3986/9789610504214 Mezgec, T., Šukljan, T., & Vičič, J. Narečni frazem. Različica 0.9.1. Pridoblje- no s http://frazem.famnit.upr.si Mrvič, R., & Žnidaršič, T. (2020). Frazeograf. Pridobljeno s https://www.frazeo- graf.si Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) (2013). Slovenska hišna ime- na. Pridobljeno s https://www.hisnaimena.si Slovensko društvo Informatika (2001). Islovar. Pridobljeno s https://www.islovar.org Steenwijk, H. (2004). Resianica. Pridobljeno s http://147.162.119.1:8081/resianica/ dictionaryForm.do Škofic, J., & Vičič, J. (2013). Interaktivni Slovenski lingvistični atlas. Pridob- ljeno s https://sla.zrc-sazu.si/#v Škofic, J. idr. (2016). Slovenski lingvistični atlas 2. Pridobljeno s https://fran.si/204 Šumenjak, K., & Vičič, J. (2013). GOKO. Pridobljeno s https://jt.upr.si/GOKO/in- dex.html Šumenjak, K., & Vičič, J. (2013). GOSP. Pridobljeno s https://gosp.upr.si/GOSP/ index.html Tominec, I. (2015). Črnovrški dialekt. Pridobljeno s https://fran.si/194 Zavod Dobra pot (2021). Zapisi spomina. Pridobljeno s https://zapisi-spomina. dobra-pot.si Weiss, P. (2015). Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H). Pridobljeno s https://fran.si/195 Drugo Arhar Holdt, Š. (2017). Uporabniške raziskave za potrebe slovenskega slova- ropisja: prvi koraki. V V. Gorjanc, P. Gantar, I. Kosem in S. Krek (ur.), Slo- var sodobne slovenščine: problemi in rešitve (str. 136–148). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21CL5BT0 Benko, A. (2016). Slovensko narečno slovaropisje: Razvoj, stanje, prihodnost. V K. Šter, M. Žagar Karer (ur.), Historični seminar 12 (str. 123–143). 259 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih Ljub ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pridobljeno s http://hs.zrc-sazu.si/Por- tals/0/sp/hs12/Benko.pdf Bon, M. (2018). Geolingvistična interpretacija primerjalnih frazemov v slo- venskih narečjih na interaktivni jezikovni karti: Primerjalni frazemi s pomenom človeške lastnosti. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fa- kulteta Univerze v Ljubljani. Ivančič Kutin, B. (2017). Gradivo za etnološko kontekstualizacijo muzej- skih predmetov kot vir za jezikoslovne raziskave: študija primera. Jezik in slovstvo, 62(4), 65–79. Pridobljeno s http://www.jezikinslovstvo.com/pdf. php?part=2017|4| Kavčič, A., Lovrić, I., & Smole, V. (2018). Interaktivna karta slovenskih nareč- nih besedil. V D. Fišer in A. Pančur (ur.), Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (str. 121–125). Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Pridobljeno s http://www.dlib.si/ stream/URN:NBN:SI:doc-YWTL37V1/35baba0d-2fb8-4125-828a-d84827405afb/PDF Keržič, M. (2017). Poimenovanje za sadje v mengeškem govoru. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Lenardič, J., Erjavec, T., & Fišer, D. (2020). Citiranje jezikovnih podatkov v slovenskih znanstvenih objavah v obdobju 2013–2019. Slovenščina 2.0, 8(1), 1–34. Pridobljeno s https://doi.org/10.4312/slo2.0.2020.1.1-34 Lovrić, I. (2018). Interaktivna spletna aplikacija za slovenska narečna bese- dila. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informa- tiko Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=110326&lang=slv Mitić, D. (2021). Interaktivni tematski narečni slovar. Diplomsko delo. Ljub- ljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri- dobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=141440&lang=slv Mrvič, R. (2020). Koncept narečnega frazeološkega slovarja: tiskana in elektronska oblika. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulte- ta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=135102&lang=slv Poljanšek, S. (2019). Geolingvistična predstavitev nekaterih primerjal- nih frazemov za semantično polje človekove lastnosti in stanja v slo- venskih narečjih. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta 260 261 Slovenščina 2.0, 2021 (1) Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Doku- ment.php?id=118193&lang=slv Smole, V. (2019). Slovenska narečja v spletnih aplikacijah. V M. Smolej (ur.), 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (str. 20–30). Ljubljana: Znanstvena založ- ba Filozofske fakultete. Pridobljeno s https://centerslo.si/wp-content/uploads /2019/06/55-SSJLK_Smole.pdf Smole, V., Gabrijelčič Tomc, H., & Kavčič, A. (2020). Uporaba novih medijev v narečnem slovaropisju na primeru Slovarja starega orodja v govoru Loškega Potoka. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikos- lovlje, 46(2), 1039–1057. Pridobljeno s https://hrcak.srce.hr/245482 Šajn, G. (2017). Interaktivni atlas slovenskih narečnih besed. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljub ljani. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=102633&lang=slv Škofic, J. (2013). Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa. Jezikoslovni zapiski, 19(2), 95–111. Pridobljeno s https://ojs.zrc-sazu.si/jz/ article/view/2300 Šumenjak, K. (2013). Opis govora Koprive na Krasu na osnovi dialektolo- škega korpusa. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pridobljeno s https://repozitorij.upr.si/Doku- ment.php?id=12070&lang=slv Vičič, J., & Marc Bratina, K. (2015). Narečni frazeološki slovar – prvi koraki. V M. Smolej (ur.), Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Obdobja 34 (str. 811–818). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Prido- bljeno s https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/11/34_2-Vicic-Bra.pdf 261 R. MRVIČ, Š. ZUPANČIČ: Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih THREE ONLINE APPLICATIONS ON SLOVENIAN DIALECTS The need for a greater presence of dialectal content on the internet and its in- teractive multimedia presentation, especially professionally designed dialecto- logical sources and tools, has encouraged an interdisciplinary cooperation be- tween various faculties of the University of Ljubljana, chiefly the Faculty of Arts and the Faculty of Computer and Information Science. This union bore fruit in 2017 and 2018 in the form of three free and open-source web applications on Slovene dialects – these are Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) and Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018), which are a Slovene dialect atlas, an interactive map of Slovene dialect texts and a dictionary of old tools in the local speech of Loški Potok, respectively. The article begins with a general overview of Slovenian online dialectological resources and tools, while the second part provides a more detailed presentation of these three applications currently available to users in terms of functionality. In the discussion, the circumstances of said applications’ development and the related limitations are considered, with suggestions on some possible solutions that ought to be regarded to ensure long-term development. Keywords: Slovenian dialects, online application, dialect atlas, dialect dictionary, interactive map To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-Share- Alike 4.0 International. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/