Radio Velenje Danes ob 17. uri bo gost Radia Velenje in vseh lokalnih radijskih postaj Slovence, ki bodo pogovor neposredno prenašale, predsednik državnega zbora Republike Slovence Jožef Školč. V pogovoru lahko sodelujete s svojimi vprašanji po telefonih 063 855 963 in 063 851044. Večinoma bo suho in spet postopno topleje. kulturnih organizacij Velenje ■ •»»»■••••a«*«««n ««■■«■«*««»iiitiiia Odrasli pevski zbori, okteti,... se predstavljajo nanpc (v ^trtPiA in i,.tri A, hr. v mešani pevski zbori Ivana Cankarja iz Plešivc; Danes (v četrtek) in jutri (v petek) bo v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju koncert odraslih pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih skupin. Zanj se je prijavilo 21 skupin iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na drevišnjem koncertu, ki ga bodo začeli ob 19.30, bo nastopilo 10 sestavov, in sicer vokalni kvartet Svit, oktet Teš, vokalni kvartet Mavrica, oktet Voglarji, lovski zbor Škale, oktet Zavod-nje, moški pevski zbor Šmartno ob Paki ter i pevski zbori Ivana Canlčaija iz Plešivca, Kuda Lipa Konovo in Staneta Seveija iz Škal. V petek, prav tako ob 19JO uri, pa bodo na odru dvorane velenjske glasbene šole zapeli: moški pevski zbor Ravne, ženski zbor društva upokojencev Velenje, mešani zbor šoštanjskega društva upokojencev, moški zbor društva upokojencev Velenje, rudarski oktet, ženski zbor Lokovica, moški zbor tega kraja, moški zbor Vinska gora, Šaleški študentski komorni zbor, moški zbor Kajuh in mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj. ■ (*P) Izkazali Dvorana doma kulture Velenje je bila v ponedeljek zvečer veliko premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so se hoteli udeležiti tradicionalne prireditve BOLERO 96, posvečene letošnjemu materinskemu dnevu. Organizatorja prireditve Kulturni center jev. Od tega so sponzorji prispevali 471.200 tolarjev, obiskovalci prireditve pa s vstopnino še 224.664,00 tolarjev. Zbrana sredstva bodo v sodelovanju z društvom Sožitje porabili za izboljšanje pogojev na Osnovni šoli Šmartno Velenje. Organizatorja se želita isk- Ravnateljica šole Marija Kovačič se zhvaljuje za prejeti denar. (foto: L. O.) Ivana Napotnika Velenje in Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Veleiye sta zbrala čisti dohodek v višini 695.864,00 tolar- reno zahvaliti vsem nastopajočim, zlasti pa pokroviteljem: Termoelektrarni Šoštanj, Mestni občini Velenje in njenemu Svetu, Gorenje Ser- 9 s u, Gorenje Notranji opremi, Rudniku lignita Velenje, Avtu Celje, Gorenje Gospodinjskim aparatom, Vegradu Velenje, Krščanskim demokratom Velenje, Združeni Usti socialnih demokratov Velenje, Socialno demokratski stranki Velenje, VTV Velenju, Radio Velenju in Našemu času Velenje. Prav tako se zahvaljujejo vsem, ki so omogočili prireditev: Cvetličarni Iris Velenje, Podjetju za urejanje prostora PUP Velenje, Cvetličarni Urška Velenje, Cvetličarni Beli cvet Velenje, Cvetju Gradišnik Velenje, Cvetličarni Metka Staro Velenje, Cvetličarni Marjeta Nahtigal Šoštanj, RLV-fo-tokopirnci Velenje, Studiu Rebernik Velenje, Rdeči dvorani Velenje, Igorju Petriču za ozvočenje, Zvonetu Čebulu za dekorativne stare predmete in Jožetu Napotniku za lepo pripravljeno sceno. S krajšo priložnostjo slovesnostjo so v ponedeljek na Centru srednjih šol v Velenju opravili prijetno dolžnost. Položili so temeljno ploščo za izgradnjo tretje šolske telovadnice. Med uglednimi gosti je bil tudi državni sekretar za šport z republiškega ministrstva za šolstvo in šport drjanko Strel, ki je skupaj z direktorjem velenjskega srednješolskega centra Petrom Robido takole zaznamoval začetek izgradnje sodobne šolske telovadnice in s tem začetek reševanja prostorske stiske za izvajanje pouka telesne vzgoje. V novi telovadnici naj bi že prihodnje šolsko leto zaplesali maturanti centra. ■ (tp.fotoLO.) ERICo obiskali ameriški znanstveniki Moratorij nad izdajanjem koncesij? Zobozdravniki protestirajo! Pred dnevi sta obiskala na povabilo Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje Šaleško dolino profesorja A. Appleby in S.A. Katz z univerze Rutgers iz ameriške države New Jersey. Predstavila sta gospodarjenje s posebnimi odpadki v tej državi, s posebnim poudarkom za zvezni zakonodaji in stroških. Raziskovalci z ERICa so jim predstavili gospodarjenje z odpadki v Šaleški dolini. Ogledala sta si napravo za razžve-planje dimnih plinov v šoštanjski termoelektrarni. Ob zaključkuu obiska sta izrazila pripravljenost univerze Rutgers za sodelovanje z raziskoalci iz Šaleške doline. Skupina osmih velenjskih zobozdravnikov in specialistov je naslovila na Svet občine Velenje zahtevo, da čim prej obravnavajo aktualna vprašanja zobozdravstva v občini Velenje. Že septembra lanskega leta so namreč naslovili na Ministrstvo za zdravstvo in na Mestno občino Velenje vloge za pridobitev koncesij za opravljanje privatne zobozdravstvene prakse, prav tako pa je večina želela v ta namen najeti tudi obstoječe prostore zobozdravstvenih ordinacij v velenjskem zdravstvenem domu. Odgovorov še vedno niso dobili, bili pa toliko bolj neprijetno presenečeni nad tem, da naj bi Svet mestne občine Velenje na eni prihodnjih sej sprejel sklep o začasnem moratoriju nad dajanjem koncesij za opravljanje zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti ter dajanju prostov in opreme v najem. Predlog tega sklepa je že pripravljen, v njem pa je med drugim zapisano, da naj bi moratorij veljal do sprejetja plana zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji in vzpostavitve mreže javne zdravstvene službe med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Osem zobozdravnikov je ogorčenih in presenečenih, da so njihove vloge izzvale aktivnosti za zatrtje uvajanja privatne prakse. Nikakor se ne strinjajo, da naj bi pomenil odhod dela otroških zobozdravnikov in specialistov v zasebno prakso razpad otroškega zobozdravstva in izničenje petnajstletnega dela. Sprašujejo se, kdo je vendar gradil ta visoki standard mladinskega in otroškega zobozdravstva!? Ob vsem tem je vendar jasno, da lahko pridobi otroški zobozdravnik koncesijo samo za otroško zobozdravstvo. "S spremembo političnega in gospodarskega sistema nam je bila dana tudi v Sloveniji možnost odhoda v privatno prakso in to sprejemamo kot izziv. Želimo biti aktivni soustvarjalci zdravstvene politike, želimo se sami dogovarjati z Zavarovalnico o količini in ceni svojega dela, sami kupovati materiale, s katerimi bomo delali in si opremili ordinacijo po lastnem okusu in zmožnostih, predvsem pa tako, da se bomo mi in pacienti v njej prijetno počutili," so zapisali v obsežni obrazložitvi. Pred svetniki Mestne občine Velenje je torej pomembna odločitev. Zobozdravniki so svoje odločitve zagotovo dovolj pretehtali in težko jim bo preprečiti, da ne bi odšli na svoje, kaj lahko se torej zgodi, da bodo iskali drugačne rešitve in da bodo ostale ordinacije v zdravstveni domu prazne! ■ Mira Zakošek Hvala! ISSN 0350-5561 Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina glede govoric o prizadevanjih za ustanovitev kmetijske zadruge v Mestni občini Velenje: 'Tudi do naših ušes so prišle tovrstne govorice. Mi si bomo močno prizadevali, da do tega ne bo prišlo. Upam, da vodstvo Mestne občine Velenje pri dajanju obljubpred nedavnim ni imelo fig v žepu. Zagotavljalo je namreč, da bo podprlo prizadevanja članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina, da naj ta tudi v prihodnje pokriva območja vseh treh občin, vključno z Vinsko Goro. Tu so namreč kmetje že dali pobudo za priključitev in pok-renili so že prve aktivnosti. To je njim lastna odločitev, mi nikogar nikamor ne bomo silili. Mislim, da je Šaleška dolina dokaj širok pojem. Mi kmetijci občinskih meja ne priznavamo in ocenjujem, da bi bila ogromna škoda, če bi se delili. Od tega ne bi imel nihče nič, še najmanj kmetje. Izkušnje zadružnikov Spodnje Savinjske doline so dovolj zgovorne. Dok- ler bom na tem delovnem mestu, kot sem danes, delitve ne bom dopustil." (tp) 9770350556014 2 NAS ČAS DOGODKI 28. marca 1996 Občinski svet Mislinja Se bodo Velenjčani in Misiinjčani dogovorili Mislinjski občinski svetniki so se na 17. redni seji soočili s pestrim dnevnim redom. Med drugim so drugič obravnavali predlog odloka letošnjega občinskega proračuna, prav tako drugič tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega glasila občine Mislinja. Občinski svet je soglasno sklenil, da bo ime časopisa "Naša občina." Svetniki so obravnavali še predlog strokovnih podlag o delitvi premoženjskih in upravljalskih pravic med občino Mislinja in Mestno občino Slovenj Gradec. Tehtno so spregovorili o cestno-komunalnem gospodarstvu v višinskih predelih občine, slovenjgraško komunalno podjetje pa je svetu predložilo predlog delnega investiranja občine za nakup stiskalnika komunalnih odpadkov za obe sosednji občini. Posebej zanimiva je bila razprava o predlogu investicij v občini od začetka letošnjega leta do konca leta 1988. Med predvidene naložbe sodi tudi izgradnja vodovodnega omrežja v Doliču. Pri tem je občinski svet pooblastil župana naj sklene ustrezen sporazum z velenjsko mestno občino o delni uporabi vode iz omrežja, ki iz Doliške doline vodi proti Velenju, sicer bo treba proračunska sredstva za izgradnjo vodovoda krepko dvigniti. Rekli so: Župan občine Mislinja Mirko Grešovnik: "Še vedno se dogovarjamo z Mestno občino Velele za delno oddajo vode za potrebe Doliča. Ker vodovod iz naše občine napaja sosednjo je prav, da imamo delček tega tudi mi. Upam, da bomo dosegli obojestranski sporazum v zadovoljstvo obeh občin in občanov." ■ Silvo Jaš Ob materinskem dnevu Že dalj časa so si krajani vaške skupnosti Gorenje v občini Šmartno ob Paki prizadevali, da bi dobili nazaj dom, ki so ga zgradili leta 1947 predvsem z udarniškim delom. Prejšnji teden pa so z republiškega ministrstva za kulturo dobili sporočilo, da sodi dom k javni dobrini na področju kulture, kar so sprejeli kot zagotovilo, da je torej njihova last. Z veliko vnemo in voljo so se lotili ureditve dvorane, da so lahko v njej minulo soboto pripravili po dolgem času spet proslavo. Tbkrat sojo namenili materam ob njihovem prazniku. Prisrčen kulturni program so ob tej priložnosti pripravili njihovi najmlajši krajani, pa otroška folklorna skupina in tudi odrasli šmarški folkloristi so zaplesali nekaj štajerskih plesov. S šopkom teloha, ki so ga prejele udeleženke proslave, pa so simbolizirali tisto, kar imata skupnega pomlad in mati, mama, mamica ■ . (tp) V lepo okrašeni dvorani seje na prireditvi ob materinskem dnevu zbralo kar veliko krajanov Gorenja in Paške vasi. Med njimi so bili tudi občinski veljaki. Iz dela gasilskih društev GD Šmartno ob Paki Tako kot v marsikaterem društvu, so tudi člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki pred nedavnim potegnili črto pod minulo leto. Ocenili so, da so načrtovane naloge opravili dokaj uspešno, čeprav seznama del še niso povsem "izčrpali". Poleg skrbi za kar najučinkovitejšo usposobljenost v boju z ognjenimi zublji so precej pozornosti lani namenili ureditvi prostorov svojega doma, tudi gasilskim tekmovanjem, izobraževanju ter družabnim aktivnostim. Med drugim so pripravili srečanje GD Šmartno iz cele Slovenije, kjer so se kljub slabemu vremenu izkazali kot dobri organizatorji. Kot je ob koncu poročila poudaril predsednik šmarških gasilcev Robert Crnjac, bodo morali v prihodnje bolje strniti vrste, da bodo lažje kos težavam, ki so pred njimi. Več kot jasno jim je, da bodo morali čim več stvari postoriti sami, da bodo tako lahko prihranili kakšen tolar, ki bo še kako pomemben za njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Alojz Ježovnik, poveljnik društva, pa je opozoril na potrebo po pestrejšem društvenem družabnem življenju in na več pozornosti mladim. V letošnjem delovnem programu so šmarški gasilci predvideli kar nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del v društvenih prostorih, postavitev hidrantne omarice v Podgori, ureditev veseličnega prostora, aktivnosti na požarno-varstvenem ter preventivnem področju, od pregleda gasilnih aparatov, predavanj, izobraževanja do urjenja desetin za posredovanje v požarih ali za tekmovalne preizkušnje. ■(tp) V petek so v Šoštanju dokončali 13. sejjo Sveta^ občine Nadomestili štiri svetnike V Šoštanju so v petek, 22. marca, dokončali 13. sejo Sveta. Takoj v začetku so potrdili mandate štirim novim svetnikom: Milojko Plamberger iz vrst Združene liste socialnih demokratov bo nadomestil Marko Kompan, namesto Franca Pečovnika - Socialdemokratska stranka bo v svetu Milojka Komprej, namesto Zdravka Ročnika iz Slovenske ljudske stranke Boris Gomboc, Eda Vučina iz vrst Zelenih pa je v Svetu občine Šoštanj zamenjal Milan Kretič. Sejo so nadaljevali z obravnavo kršenja-postopka pri objavi poslovnika občine Šoštanj, ki so ga na dnevni red uvrstili na predlog Milana Kopušarja - Liberalna demokracija Slovenije, ker ta ni bil v objavi podpisan s strani predsednika Sveta. Ker pa nihče od svetnikov ni povedal ničesar vsebinskega in je bil glavni očitek le v (ne)podpisu, v zvezi s tem posebnega sklepa niso sprejeli, so pa pripravili za prvo branje odlok o objavi splošnih predpisov in drugih aktov organov občine Šoštanj, da se bodo v bodoče izognili morebitnim nesporazumom. Kaj bo o krajevnih skupnostih reklo Ustavno sodišče? V zvezi z odlokom o krajevnih skupnostih je svetu poročal župan dr. Bogdan Menih, obnovil zaplete iz konca lanskega leta, ko je volitve v krajevnih skupnostih praktično ustavilo ustavno sodišče, zato do novih volitev sveti krajevnih skupnosti delujejo v obliki krajevnih služb, ki jih v glavnem sestavljajo bivši organi krajevnih skupnosti. Pametno je, so menili, da v zvezi s krajevnimi skupnostmi počakajo na mnenje ustavnega sodišča v zvezi z 49. členom statuta občine Šoštanj. Preklican razpis za sekretarja Sveta Svetniki so se seznanili tudi z izvajanjem nalog skladov občine Šoštanj, nekoliko dlje pa se zadržali pri kadovskih zadevah, zlasti pri predlagani zaposlitvi sekretarja Sveta občine Šoštanj, ki so ga terjali v Svetu kar nekaj časa in zato tudi že objavili razipis. Y petek so razpis preklicali in sprejeli drugačno rešitev: v upravnih organih občine bodo s 1. majem zaposlili pravnika, ki bo del svojega časa namenil delu v upravnih organih, del pa za potrebe Sveta občine Šoštanj. Mesto dobilo oskrbnika športnih objektov Ker je Svet občine Šoštanj po odstopu Franca Pečovnika ostal brez predsednika, so v Svetu sprožili aktivnosti za njegovo nadomestitev. Novega predsednika naj bi predvidoma volili že na naslednji seji Sveta. Veliko časa so namenili še organiziranju športa v občini Šoštanj in za začetek imenovali oskrbnika športnih objektov v mestu Šoštanj, to bo Nino Ošlovnik, odlok o ustanovitvi javnega zavoda Agencije za šport Šoštanj pa so sprejeli v prvem branju. Takse za varstvo okolja V prvem branju so potrdili tudi odlok o taksah za varstvo okolja v občini, ki predstavlja nekakšno kontinuiteto tega področja tudi po izvedeni reformi lokalne samouprave. Zakon o varstvu okolja namreč omogoča lokalnim skupnostim, da za onasnaževanje, ki zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, predpišejo ustrezno takso. Tako zbrana sredstva se bodo zbirala v okviru proračuna. Osnovni namen pa je zbiranje sredstev za izvajanje ekoloških sanacijskih programov sprejetih in spodbuditev onasnaževalcev k ekološki sanaciji oziroma drugačnemu zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje. Vrtci dražji za 10 odstotkov In še eni stvari je treba nekaj reči: to je o ceni oskrbe v Vzgojno-varstvenem zavodu Šoštanj. Od 1. marca je ta višja tudi v Šoštanju, za tistih 10 odstotkov, o katerih so že enkrat sklepali, pa potem sklep preklicali, ker zanj niso dobili prave obrazložitve. Vseeno je Vzgojno- varstveni zavod Šoštanj v tam času in zaradi nepravočasno sprejetega povišanja pridelal okoli 700.000 tolarjev izgube, ki jo bodo morali pokriti iz proračuna občine, saj je ta ustanovitelj zavoda in s tem tudi odgovorna za njegovo poslovanje. ■ Milena krstič - Planine Redni občni zbor SKD Velenje Ogorčeni nad zavlačevanjem sprejemanja PUP-a Minuli petek so se v prostorih Doma krajanov v Stari vasi v Velenju na rednem letnem zboru sešli člani stranke SKD Velenje. Poleg predstavnikov te stranke iz sosednjih občin je bila med gosti tudi glavna tajnika SKD Hilda Ibvšak. Udeležencem je podala oceno političnega trenutka v državi, pogled na Slovenijo z evropskimi očmi in tudi predstavila številne težave koalicijskega dogovarjanja, kije velikokrat vse prej kot moralno in evropsko. Ob oceni opravljenega dela v preteklem letu so udeleženci letnega zbora izrazili zadovoljstvo in ponos nad odlično pripravljeno letno konferenco stranke, aprila lani, kjer so se prvič sestali vsi predsedniki iz vseh 147 na novo ustanovljenih občin. Prav tako nad svojo organiziranostjo, ki so jo "dopolnili" še s tremi krajevnimi odbori: Stara vas, Konovo - Šmartno in Šalek - Gorica - Bevče ter dejstvom, da se jim članstvo veča. Izrazih pa so tudi zadovoljstvo ob končnem imenovanju odborov in komisij pri svetu Mestne občine Velenje, kjer so člani te stranke primerno zastopani. Na letnem zboru so sprejeli izjavo ogorčenja nad zavlačevanjem pri sprejemanju PUP-a za predel južno od Šaleške ceste v Velenju in s tem možnosti za izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo cerkve sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki jih v Velenju ni malo. V aktu, so ocenili, nekateri vztrajno iščejo napake v postopku, ki jih je vodil isti organ, kot jih sedaj zavrača. Enakost in sprejem PUP- ov pač očitno ne velja za vse enako. Si mar verniki in rudarji ne zaslužijo dostojnega zavetnika? Zbor je izrazil nezadovoljstvo tudi, ker po petih letih lastne države, državni prazniki ne najdejo svojega mesta za praznovanje v šolah. Se mar učiteljem naših otrok še vedno toži po 29. novembru? Izrazili pa so tudi željo po vključitvi v KRS program TV 3. Pri usmeritvah za delo v bodoče so podčrtali, da zaradi volitev v svete KS ter državno-zborovske volitve ne bodo zanemarili uresničevanje svojega programa. Programsko sodelovanje s strankami v Mestni občini Velenje bo njihova usmeritev tudi v prihodnje. Med drugim so določili še kandidata za državno-zborovske volitve, vendar jih mora potrditi še svet stranke. Ko nam nekako kar zmanjkuje dni Tudi v našem obsežnem kozmusu kot da ni pravega reda! Letos, ko se je zima še posebno zavlekla, je prišla pomlad dan prej kot običajno. Zaslug za to si seveda naše stranke pomladi ne bodo pribeležile na svoj račun, saj pomlad, kije nastopila, pač (še) ni vredna svojega imena. Sicer bi bilo gotovo drugače. Razen da je minil dan pomladi, je minil tudi dan voda. In po dnevu žena smo preživeli tudi materinski dan. Pri nas in v svetu pač imamo polno različnih "dni". Saj sije potrebno prizadevati za toliko stvari, da nam bo zmanjkalo dni, če bomo hoteli vsakemu problemu posvetiti svoj dan. Vse možnosti namreč še zdaleč niso izrabljene. Po težavah, ki jih zaznavamo tudi v ožjih okoljih, bi potrebovali še Boštjanov dan oziroma dan lokalne samouprave, pa dan lokalnih cest, ki bi ga lahko slavili s šopki "razcvetelih " cest. Prav bi nam prišel še kak poseben dan svetnikov. Tistih občinskih, da ne bo pomote. Mladi bi se zavzemali za kak dodaten dan šole, saj bi si morda izborili še kak prosti dan. Pri tem bi gotovo imeli vso podporo učiteljev. Malo bolj odrasli bi lahko imeli dan mature. Pa ne na tisti dan, ko bi morali maturo opravljati, ampak malo prej, da bi lahko na vse vesele strani takega preverjanja znanja opozarjali. Seveda bi prišel prav še kak dan stečajev, pa dan političnih strank, čeprav je tudi res, da si že tako in tako jemljejo preveč vsega. Lahko bi imeli tudi dan stavk. Vendar bi morali na tak dan strniti stavke za vsa področja, sicer bi nam zavzele preveč dni. In po vsem tem bi se morda kdo še domislil, da bi dobili dan, ko bi si lahko res vsi zaželeli dober dan. A do takega dne bi verjetno prišli zelo težko. Res je toliko problemov in težav, da bi nam zmanjkalo dni, če bi želeli "proslaviti" vse. Sicer pa nekateri pravijo, da nam ob našem splošnem dogajanju nasploh zmanjkuje dni. Zmanjkuje nam dni, ko gre za dokončno olastninjenje, ali ko je treba vračati, kar je bilo nekoč po krivem odvze- to. Ali pa, ko bi se bilo komu treba opravičiti za krivice, ki so jim bile prizadete. Zmanjkuje nam celo dni, da bi uredili vse odnose s sosedi. Upamo lahko le, da nam ne bo zmanjkalo še dni za pridružitev tistemu delu Evrope, h kateremu že dolgo stremimo. Kajti, če nam zmanjka še teh dni, se lahko kaj hitro znajdemo v mreži balkanskega pajka, iz katere se včasih zaradi nerodnosti tako nespretno izmotavamo. Pred leti smo rekli, da je končno nastopil dan, ki smo ga tako dolgo čakali. Ampak mnogi so vendarle pričakovali, da bo ta naš dan lepši, bolj prijazen. Da ne bo to "dober dan" le za nekatere, za večino pa spoznanje, da se vsa pričakovanja niso uresničila. Taki bi bili gotovo veseli še kakega dneva streznitve. Streznitve za tiste, ki so opijanjem od visoke politike in fijakarskih pogledov. ■ (k) 28. marca 1996 GOSPODARSTVO NAŠ fAS 3 V podjetju Blues za invalide ni ovir Hočejo naprej - z novimi programi in novimi močmi Velenjsko podjetje Blues, podjetje za usposabljanje, in zaposlovale invalidov je postalo znano vokolju, Iger deluje, šele po tistem, ko je pod svoje okrilje prevzelo del programov bivšega T.T.E., pečniške tečaje in perlane grelce, nepogrešljive pri proizvodnji štedilnikov. Skupaj s proizvodnim programom je prevzelo tudi 38 bivših delavcev tega podjetja, od tega 44 odstotkov delovnih invalidov. Z Zavoda za zaposlovanje so "sneli" še 7 invalidov, ki bi najbrž tako kot mnogi drugi, danes tam še čakali na delo. Mimogrede: podjetje Blues je menda edino velenjsko podjetje, ki se je lani odločilo, da zaposli brezposelne invalide, ki se jih vsa podjetja danes bolj kot ne otepajo. Spet Mimogrede: v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec decembra prijavljenih več kot 600 invalidov. Podjetje pa seje že prej in se tudi zdaj ukvarja z maloprodajo tehničnih pripomočkov. Z maržo so uspeli pokriti vse stroške, dobiček pa porabili za zaposlitev še 2 invalidov, tudi z Zavoda. Ker želijo biti vse od začetka podjetje, kjer so invalidi produktivno zaposleni, tako se temu reče, ne pomeni pa nič drugega kot, da delajo kot vsi zdravi in pri tem ustavarjajo tudi novo vrednost, se obnašajo gospodarno, so se zdaj znašli v precepu. Treba se bo odločiti kako v prihodnjost, da bodo novo vrednost lahko ustvaijali še naprej. Ali drugače: nikakor nočejo delati samo za preživetje iz meseca v mesec, hočejo dobro življenje, ne le zase ampak še za kakšnega delavca -invalida. "Študija je pokazala, da je dela, toliko kot ga je zdaj, premalo za vse. Zato smo izdelali načrt za naprej. Že v tem mesecu bomo poenotili oba programa (perlani grelci in pečniški tečaji) in povečali obseg proizvodnje. Za to pa bodo Novi. "Zaenkrat javno o njem ne morem govoriti, ker je še poslovna skrivnost. Je pa zelo realen in v dogovarjanjih že zelo daleč. Ponuja odprtje 30 novih delovnih mest, s tem, da bi na startu potrebovali 740.000 nemških mark svežega kapitala." V Blusu so odločeni, da jih -bodo "zdrli". Da pa so podjetje, ki resno razmišlja in si utira podlago za svoje prihodnje nastope in se odkrito spogleduje tudi s tujino, pa kaže podatek, da se resno zavedajo, kako jih tja lahko vodi /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Jože Angeli, prokurist podjetja Blues: "Hočemo naprej." potrebne nove naložbe," pravi prokurist podjetja Blues Jože Angeli. Zdaj smo pa tam. Pri denarju. Potrebovali bi okoli 880.000 nemških mark, pri čemer resno računajo na pomoč različnih skladov v Sloveniji, ki se ukvarjajo s takšnim in drugačnim razvojem in pospeševanjem. Pri tem je prokurist Bluesa zrecitiral tudi besede ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, ki jih je izrekel dan pred imenovanjem: "Minister je rekel dobesedno: da bo država s sredstvi pomagala samo tistim podjetjem, ki bodo razvijala svojo pamet, tistim, ki imajo vizijo razvoja, so izvozno perspektivna in odpirajo nova delovna mesta. In mi imamo vse te pogoje." Ampak, ker se v podjetju Blues ne morejo kot pravijo, nasloniti na samo enega kupca, imajo v mislih še en program. Milan Ovnič: "Hočemo navdušenega kupca." le kakovost. Zato se, pod vodstvom Milana Ovniča, vodja oddelka Kakovost trudijo, da še letos pridobijo certifikat ISO 9001. "Samo še nek^j majhnih korakov bo potrebno narediti, da ga dobimo. Pa ne zato, da ga bomo imeli, ampak zato, da pokažemo, da delamo tako, da si ga zaslužimo in ne nazadnje, da potrdimo temeljni cilj, ki ga zasledujemo: ni dovolj zadovoljen kupec, hočemo ustvariti navdušenega kupca," pravi Milan Ovnič. ■ Milena Krstič - Planine ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN ??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno"obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. \ V LBSB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje: vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno. Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše bankel Javno komunalno jpodjetje Velenje Leto 1995: leto brez posebnosti 12 milijonov tolaijev dobička je številka iz zaključnega računa Javnega komunalnega podjetja Velenje za leto 1995. Jože Melanške, direktor podjetja, rezultat komentira: "Komunala je področje,, kjer ljudje nismo nikoli zadovoljni. To je še edino, kar je od države ostalo lokalnim skupnostim, vse drugo pa je tisto, na kar nimamo več vpliva." Pri slednjem je imel v mislih predvsem cene, ki so v prostojnosti vlade Republike Slovenije. Ta jih indeksno dviguje po lastni presoji. Po besedah sogovornika so cene i komunalnih storitev v občinah Velenje, Šoštanj in * Šmartno ob Paki med « | najnižjimi v Sloveniji. "Prav zato smo v soglasju z župani in člani Upravnega odbora podjetja januarja lani dali predlog za povišanje cen. Novembra so nam ga potrdili, z decembrom smo jih lahko še povišali, pa vendarle iyi- ~ hova višina ne zadošča za pokritje vseh stroškov. Mi namreč energije ne proizvajamo sami, ampak jo dobimo od šoštanjskih termoelektrarn." Povedal je še, da porabniki njihovih storitev lani bistvenih pripomb glede distribucije toplotne energije preko vročevoda v mestu Velenje in Šoštanj, plina v Škalah in Hrastovcu, glede oskrbe s pitno vodo, čiščenja in odvajanja odplak, urejanje pokopališča kot objekta in urejanje deponije (kar tvori dejavnosti Komunalnega podjetja) niso imeli. Imeli so jih največ zaradi cen. Kar nekaj negodovanja pa je povzročila tudi odredba vlade o uvedbi takse na vodo. Pobira jo Komunalno podjetje, odvajati pa jo mora v republiški proračun. Prav pred 14 dnevi so na pristojni naslov poslali pobudo, da bi denar, zbran s to takso, ostal občini za kanalizacijo in čistilne naprave kot nepovratna sredstva. Milijardo 700 milijonov tolarjev prihodkov so predvideli v letošnjem delovnem načrtu. "Pri tem moram opozoriti, da mi izvajamo samo naloge enostavne reprodukcije: distribucija, vzdrževanje objektov in naprav, obnov imamo predvidenih toliko kolikor bodo dopuščale cene. Del amortizacije, ki se oblikuje pri tem, razporeja Upravni odbor podjetja v soglasju z župani vseh treh občin. Sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki jih zbiramo ob ceni vode in 4» j^sm Prizadevali si bodo, da bi podaljšali rok za obratovanje deponije in se tako skrbno pripravili na gradnjo nove. kanalizacije, pa odvajamo v občinski proračun oziroma lastnikom." Jože Melanšek je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker ostaja javno Komunalno podjetje Velenje za zdaj enotno podjetje, ki opravlja zgoraj naštete dejavnosti za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Usmeritve županov pa se glede bodoče organiziranosti bolj nagibajo k temu, da bi bila to družba z omejeno odgovornostjo. "Pred tem se mi zdi pomembno, da bi delitveno bilanco sprejeli vsi trije občinski sveti. Na osnovi teh bodo namreč lahko prejeli novi odlok o javni komunalni dejavnosti." Pri pripravi starateškega plana za odboje 1996 - 2000 (izdelali naj bi ga do letošnjega prvega polletja) pa naj bi jasno opredelili izvajanje nalog, ki so v pristojnosti komunale. "Kakovost naših storitev je zapisana v njem na samem vrhu. Če nas bodo porabniki naših storitev sproti obveščali o pomanjkljivostih, obljubljam, da bomo v tej smeri storili več kot do sed^j." Večjih naložb (te so sicer v prostojnosti občin) letos ne načrtujejo. Po predvidevanjih pa naj bi letos pridobili le celotno dokumentacijo za izgradnjo druge faze v čistilne naprave v Šoštanju, dokončali dela pri izgradnji vodovoda Strmina - Topolšica, v splet prizadevanj pa bi radi vključili še projekte za dodatne vodne vire. "V strateški plan do leta 2000 smo namreč zapisali, da bomo v daljinsko vodovodno omrežje vključili čimveč porabnikov tudi na podeželju." Na vprašanje, kako je z deponijo, je Jože Melanšek odgovoril: "Deponija ima uporabno dovoljenje do leta 2000. V načrtu Mestne občine Velenje je, da bi v čim krajšem času naredili študijo o novi lokaciji zanjo. Poiskali naj bi jo v sodelovanju s sosednjimi občinami. V Sloveniji namreč obstaja koncept regijskih deponij in mi smo kandidati zanjo. Glede na to, da smo v mestu Velenje in Šotauj pristopili k ločenemu zbiranju odpadkov, bo tega odpadnega materiala mai\j. Ocenjujemo, da podaljšanje roka za obratovanje obstoječe deponije ne bi smelo povzročiti prevelikih težav." ■ (tp) Komunalni odpadki v občini Šmartno ob Paki Nič več: "Mi smeti nimamo!" Na zadnji seji so šmarški svetniki ob obravnavi osnutka pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki ugotavljali, da bodo nekateri občani uveljavljanje njegovih določil v vsakdanji praksi sprejeli z negodovanjem. Do sedaj se jim je uspelo izmikati plačevanju stroškov za odvoz smeti s trditvijo: 'Mi nimamo smeti in torej kante ne potrebujemo!" Od 1. julija letos dalje (če bodo na prihodnji oziroma na naslednji seji šmarški svetniki predlog omenjenega pravilnika tudi sprejeli), v občini paškega kota vsi dokazovali svojo ekološko osveščenost po novem. Kaj to pomeni? Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti pri svetu občine Šmartno ob Paki Alojz Slemenšek odgovarja: "To, da bo pravilno ravnanje s komunalnimi odpadki obvezno za vse občane, ali drugače izvajalec odvoza bo dolžan vsakemu porabniku komunalne odpadke odvažati, vsak porabnik pa ta odvoz plačati. Tisti, ki danes govorijo, da nimajo smeti, te veselo mečejo na divja odlagališča ali v kesone, odvoz slednjih pa občina veselo plačuje. Red bo torej tudi na tem področju, če bo to komu všeč ali ne" Skratka, odvoz smeti bodo dolžni plačati vsi, koliko kdo, pa bo tudi določeno. Nekaj negodovanja bo, po mnenju šmarških svetnikov in Alojza Slemenška, najbrž povzročilo tudi ločeno zbiranje odpadkov. Ne gre za novi izum, saj v občinah Velenje in Šoštanj vseh odpadkov že nekaj časa ne mečejo v isti koš. "Zbiranje odpadkov bo centralno (skupna posoda za več porabnikov za papir, steklo) in zbiranje na izvoru (direktno pri porabniku). Glede na vrsto odpadkov bomo te zbirali na več načinov: biološki, trde usedline iz kanalizacije, papir, steklo, kosovni odpadki in neuporabna vozila in ostali komunalni odpadki." Tudi to, kje bodo kako zbirali odpadke, bo določal novi pravilnik. Tk občino deli na Alojz Slemenšek štiri območja, in sicer bodo v prvem (prostor desno od železniške proge na območju od železniškega prehoda do Rečice ob Paki) uporabniki odlagali odpadke v posode za biološke in ostale komunalne odpadke, v drugem in tretjem (Podgora, Rečica ob Paki, del Šmartnega ob Paki - levo od železniške proge, Slatina, Mali Vrh, Paška vas, Gavce, Veliki Vrh, Gorenje in Skorno) pa samo komunalne odpadke. Biološke bodo kompostirali. V vseh območjih bodo nameščene skupne posode za papir in steklo (približno 10 hiš), četrto območje tvorita industrija in obrt. Izvajalec odvoza (po predvidevanjih naj bi bil to PUP Velenje) bo poskrbel za izobraževanje občanov in tudi opremil gospodinjstva s plastičnimi posodami, katerih cene bo zaračunana v ceni odvoza. Slemenšek pravi, da bo ta približno enaka sedanji. Sogovornik je opozoril še na eno novost: "Predvideno je tudi izdajanje soglasij za priključitev "na ravnanje" z odpadki in prispevek za priključitev, vendar bo to veljalo samo za nove uporabnike, in sicer pred izdajo soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta denar naj bi namenili za vlaganja v deponijo komunalnih odpadkov." ■ (tp) 4 NAŠ ČAS KULTURA 28. marca 1996 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZ Danes v četrti jnrezi na radiu Velenje Jožef Školč Pisali smo že o skupnih oddajah radijskih postaj, članic Združenja lokalnih radijskih postaj Slovenije, ki vsak zadnji četrtek v mesecu (razen v času poletnih počitnic) pripravljajo skupne oddaje. V njih izmenično gostijo predsednika države Milana Kučana, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, predsednika državnega zbora Jožefa Školča in varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. Iz katerega studia bo kdaj potekal pogovor in s kom bo ta pogovor potekal, določi združenje z žrebom. Danes (četrtek, 28. marca) je na vrsti Radio Velenje. Med 17. in 18. uro bomo gostili predsednika državnega zbora Jožefa Školča. Pogovor bodo v takoimenovani četrti mreži prenašale lokalne postaje članice združenja. Pogovor s predsednikom državnega zbora bo vodila urednica Radia Velenje Mira Zakošek. Poslušalci lokalnih radijskih postaj, pa bodo predsedniku v četrti mreži lahko neposredno postavljali tudi svoja vprašanja. Telefonska številka na kateri bo to mogoče, je (063) 855 - 963. Poznali pa jo bodo tudi poslušalci iz cele Slovenije, ki bodo želeli na predsednika nasloviti kakšno vprašanje. Torej danes, v četrtek, 28. marca, prisluhnite med 17. in 18. uro pogovoru z predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem. ■ mkp Zanikana starost ••••••••••••••a 75-letni jubilej Primoža Ramovša na velenjskem odru Glasbena šola "Fran Korun - Koželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE M VABIJO NA KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO Glasbeno vodstvo: red. prof. Ciril ŠKERJANEC % solisti: Viktorija ZIMŠEK, violina Tanja PETREJ, oboa Ana KAVČIČ, flavta Boštjan LIPOVŠEK, rog spored: J. S. BACH, J. J. QUANTZ, W. A. MOZART VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLA8RENE ŠOLE .TOREK, 2. APRILA 1900 OR 19.30 Rezervacija In prodaja vstopnic: Glasbena šola Velenje, vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 in uro pred koncertom. Telefon (063) 855 918 O rO Novice tatice n ur m Zadnje upanje I ŠŠKZ ima vajo pred revijo ob [ ^jk 17.30 v Stiskami. V opozorilo kl^^^^J vsem prepevajočim študentom - revija je ta petek. Lingvistični uspeh. V Placu je še na voljo slovar študentsko -slovenskega Jezika, ki ga je posebej za Akademski ples izdal Inštitut za študentski jezik in kulturo študentskega življa. Zvezdniki I Udeležbo za DMKje potrdila tudi angleška pop skupina Pulp, zato se moramo žal odreči ameriškemu pop zvezdniku Michaelu Jacksonu. Zvezdniki H Po uspešnem debiju ŠŠKbanda na Akademcu so člani banda obljubili, da bodo pričeli tudi z vajami. Njihov naslednji nastop lahko pričakujete že čez eno leto na Akademskem plesu. ■ pl. Topolšica Prejšnji teden ste lahko v tej rubriki prebrali nasledili odstavek: "Ta konec tedna bi se moral v Topolšlcl zgoditi tradicionalni Akademski ples..." Ker nimamo ravno prostora, da bi odstavek ponovno zapisali, naj vam samo še enkrat obnovimo anatomijo incidenta. Šaleški Študentski klub seje z vodstvom hotela dogovoril za termin ln pogoje Izvedbe Akademskega večera. En teden pred Izvedbo pa je Hotel Vesna sporočil, da so se pogoji spremenili. Ples, ki bi se lahko vseeno zgodil v Topolšlcl, bi moral biti odprt tudi za 150 tujih obiskovalcev hotela, končati pa bi se moral ob drugi url zjutraj, da ne bi kalil nočnega mira turistom. Takšni pogoji so za klub in za samo izvedbo plesa žal neakademskl. Tako smo letos izvedli ples v hotelu Toplice Dobrna. Gostitelji so se Izkazali za potrpežljive in profesionalne, zaradi česar se jim tudi zahvaljujemo. Topolšlcl pa za konec še ljudska modrost izpod peresa Janeza Trdine: "... popOvoženi cesti ne raste trava." fff g; "S CQ Vojko VIDMAR -avantura imenovana baletni plesalec V četrtek, 28. marca 1996, ob 19.00, bo v knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem se bo predstavil letošnji dobitnik Prešernove nagrade - Vojko VIDMAR. Vojko VIDMAR je zasvojen z umetnostjo giba, a kljub temu do svojega dela in umetniškega izražanja ohranja trezen odnos: natančno ve, da se mora baletnik ritualno izražati, stopajoč na poti k popolnemu obvladovanju telesa. Vojko Vidmar je človek, obdarovan z vedrino in duševno skladnostjo, ki nam govori: bolečina in napor sta prag, ki ga moramo prestopiti, da bi našli radost užitka. Pogovor bo vodila Marjana NOVAK. V Glasbeni šoli Fran Korun-Koželjski je bil ponedeljek, 18. marec, prazničen. Gospod Primož Ramovš, slovenski skladatelj in akademik, je tu praznoval svojo 75-letnico. Po opoldanski okrogli mizi, ki jo j& vodil prof. Aci Bertoncelj in Iger je skladatelj razgrnil svoja mlajša leta, predvsem pa svoj odnos do glasbe, je bil zvečer slavnostni koncert, kakršnih v Velenju še ni bilo. Predvsem je bil ves večer poln samo Ramovševe glasbe. Sarkazme, Zares in za šalo in Osmerico za dva klavirja (zadnji dve skladbi sta bili prvič izvajani, obe napisani za dijake velenjske glasbene šole), so izvedli dijaki klavirskega oddelka Tomaž Sevšek, Nil^a Lendero, Ana Avberšek in Barbara Jedovnicky, Sonatino za klarinet in klavir, Pihalni kvintet in skladbo Viribus uni-tus za violino, kitaro in harmoniko pa učitelji velenjske glasbene šole Tomaž Kmetič, Aci Bertoncelj, Karolina Šantl-Zupan, Tanja Petrej, Robert Prednik, Stanko Koren, Franci Rizmal, Ištvan Roemer in Franci Žibert. Slavnostni govornik prof. Borut Loparnik (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana) je spoštljivo in prijetno razložil "zanikano starost" Primoža Ramovša, ki se nikoli ni umaknil v zavetje tradicionalizma, ampak še zdaj nn vedno bolj išče nove, presenetljive zvoke. Polno koncertno dvorano je navdušila odlična izvedba vseh skladb, ki je v polni meri pripomogla, daje občinstvo prisrčno sprejelo tako avantgardno glasbo kot je Ramovševa. Gotovo sta tudi humor in optimizem, ki vejeta iz te glasbe, prispevala svoj delež. Slovesnosti je dala svoj pečat tudi Mestna občina Velenje kot pokroviteljica koncerta in prijazna gostiteljica jubilanta. ■ C. V. 90^ kultu r m kov v JKU D-u Ivana ^Naiiotnika^Zavodnje Dvajset iet Gorskega cveta Tukašnje kulturno društvo je že več let poznano po dejavnosti, ki jo usmerja na več področjih. V minulem dveletnem obdobju je domači oktet pripravil samostojni koncert in gostoval drugje. Naj dodamo še povezani božični koncert s tamkajšnjimi cerkvenimi pevci lani. Glasbena sekcija je uspešno uprizorila dve deli: Županovo Micko in Jeepa s hriba. Škoda, da je zamrla sekcija za folkloro, ki je že začela uspešno delati. Prijetno se je usesti v njihovo društveno dvorano, ki sojo okusno opremili. Thdi domači glasbeno-zabavni ansambe se je prav tako zavzeto vključeval v vse kul-turnoumetnostne manifestacije kraja in dvakrat je bil celo prvi na znanem graškogorskem srečanju ansamblov. Takrat so Gorskemu cvetu, z njihovim najbolj zaslužnim g. Knezom, podarili za dvajset let uspešnega muziciranja, sliko. Na volilni skupščini v začetku tega meseca so nakazali le potrebo po nadaljnjem medsebojnem povezovanju, usklajevanju društva z novimi pravili in, kot je neki razpravljalec rekel, potrebi, da vse medsebojno povezovanje prejšnjega samoupravljanja prevzame prav to kulturno društvo. Izvolili so novo predsedstvo. Tako je dosedanjega, zelo uspešnega in prizadevnega predsednika, g. Miha Brgleza, zamenjal g. Marko Kodrun. Zborovanje so zaključili z nastopom domačega ansambla Gorski cvet. Večer v Zavodnjah je bil lep. Gotovo bo tudi novo predsedstvo nadaljevalo tamkajšnjo tradicijo in uspešno nadaljevalo delo, ki si ga je začrtalo za leto 1996. ■ Viš Dr. Sanja Rozman v Gorenju V Gorenju Gospodinjski aparati je žensk več kot polovica vseh zaposlenih. Vsaka s svijimi stiskami, ko nekje vmes med delom in družino, iščemo tudi kotiček zase. Nič čudnega torej, daje bila minulo sredo Modra dvorana premajhna za vse, ki so želele prisluhniti dr. Sanji Rozman, pisateljici knjig Zaljubljeni v sanje in Sanje o rdečem oblaku. Kot iztočnico za razgovor sije izbrala zasvojenost, "to je ravnanje, za katero se človek zaveda, da mu škodi, vendar ga ne more opustiti". Ne gre le za zasvojenost z alkoholom ali drogo, ljudje smo lahko zasvojeni tudi z ljubeznijo ali delom. Vsaka zasvojenost pa prinaša stiske in bolečine (nam in našim najbližnjim), kijih sami ne zmoremo rešiti. V tej zasvojenosti delamo nekaj narobe in, če hočemo ozdraveti se moramo naučiti ravnati in živeti drugače. V to drugačno življenje poleg različnih aktivnosti kot sta šport ali pa skrb za zdravje sodi tudi duhovni razvoj. In kaj to pomeni? Pomeni, da se soočimo z resničnostjo, da sprejmemo sebe in druge takšne kot smo in so, da zaživimo polno življenje. Ne v sanjah, ampak v resnici! "Najprej se je treba zdravljenju prepustiti in sprejeti pomoč, nato razumeti, kaj je bilo vzrok tvojega trpljenja, se odpreti in povedati drugim o sebi, odpustiti sebi in drugim. S tem se očistimo notranjih blokad in ozavestimo stik z notranjim glasom. Ko uspešno ozdravimo, moramo vrniti to kar nam je bilo dano tako, da učimo druge," pravi dr. Sanja Rozman, ki v svoji knjigi Zaljubljena v sanje podbrobno opisuje teh "dvanajst stopnic" duhovnega razvoja. ■ Božena Gorjan rzgodilo se je ... 28. sušca Celjska . Nova doba je poročala o raznovrstni aktivnosti šoštanjskega Sokola: "Sokolstvo. Sokol v Šoštanju priredi na cvetno nedeljo 28. t. m. ob štirih popoldne v hotelu Jugoslavija v Šoštanju ljudsko igro v treh dejanjih "Veriga", kijojespisalF.S.Finžgar. Po igri spomladanski družabni večer Sokola, na katerem predava brat Anton Kurnik o 70 -letnici Masaryka. K obilnemu posetu vabi odbor." ■ Vse do začetka 2. svetovne | vojne je bil šoštanjski Sokol I eno izmed najaktivnejših društev v Šaleški dolini. Leta 1958 V Slovenskem poročevalcu je bil zopet objavljen prispevek z novicami iz naših krajev: "Na občinskem ljudskem odboru se bodo sestali vsi direktorji podjetij in se pogovarjali o ustanovitvi posebnega potrošnega sklada. Prav gotovo bodo vsa podjetja pozdravila ustanovitev takega sklada, iz katerega bodo črpali sredstva za gradnjo šol, zdravstvenih ustanov in drugo. Pri občinskem odboru Socialistične zveze pa bodo ustanovili sklad za kulturno -prosvetno in športno dejavnost. Tako občina kot tudi socialistična zveza kažeta vse razumevanje za kulturno -prosvetno delo, pa tudi za telesno vzgojno dejavnost, saj so lani prispevali za le - to kar okrog 4 milijone dinarjev." Danes bi le malo podjetij in še manj občinskih svetnikov pozdravilo ustanovitev takega sklada, ki pa bi bil bržčas nujno potreben! Leta 1962 V Večeru je bil nekaj let kas-neje objavljen članek z naslovom "Za člane ZB v šoštanjski občini": "V šoštanjski občini je skupno 1935 članov ZB (Zveza borcev, op.DK). Vodstvo že dalj časa razmišlja, kako bi članstvu omogočili primeren letni odmor. Zato je občinska organizacija ZB letos postavila v obmorskem mestecu Rovinju pet vikend hišic. Za začetek je dovolj. Prvi člani bodo letos že letovali Kasneje nameravajo zmogljivosti razširiti." Leta 1969 Tudi našo zadnjo novico z naslovom "Tito na proslavi v Velenju", je objavil mariborski Večer. "Predsednik Tito je obljubil, da se bo udeležil osrednje proslave slovenskega naroda, ki bo 27. aprila letos v Velenju, in da bo prišel v Velenje, če mu bodo delovne obveznosti dopuščale. Danes je bil v Ljubljani sestanek, na katerem so govorili o pripravah na velenjsko proslavo." Tito je obljubo držal in seje proslave udeležil, hkrati pa je bil to tudi njegov zadnji obisk v Velenju. ■ Damijan Kljajič - - AK MO Mmisterza gospodarstvo Metod Dragonja ^v Gorenju Povečati konkurenčnost izvoznikov Pred dnevi sta obiskala Gorenje minister za gospodarstvo Metod Dragonja in državni sekretar za to področje. Vodsto tega velikega slovenskega gospodarskega sistema jima je predstavilo gospodarjenje, ob tem pa so opozorili na mnoge težave, ki jih imajo izvozniki. Borut Meh, pomočnik generalnega direktorja Gorenja je v uvodni predstavitvi izrazil zadovoljstvo, da ostaja Gorenje, kljub številnim težavam, ki so jih preživljali v zadnjem času, trden gospodarski sistem in to eden največjih v Sloveniji. Sestavlja ga kar 43 družb, od tega jih je 17 v Sloveniji, 6 na ozemlju bivše Jugoslavije in 20 v tujini. Razpolagajo z 250 milijoni mark kapitala in zaposlujejo 6353 delavcev. Na delavca dosegajo 27200 mark proizvodnje, kar je veliko za slovenske razmere, še vedno pa daleč za konkurenco. Lani so izvozili za 434 milijonov mark izdelkov, pretežno so to gospodinjski aparati. To predstavlja 4 odstotke vsega slovenskega izvoza. Pri proizvodnji pa so se srečevali z mnogimi težavami. Cene vhodnih materialov so stalno naraščale (doma jih kupujejo 33 odstotkov), prav tako so se dvigovale plače, cene končnih izdelkov pa so se, glede na to, da so izkazali minimalni dobiček. Če bodo hoteli doseči letos zado-voljive rezultate, bodo morali znižati cene vhodnih materialov za 6 odstotkov, povečati produktivnost (tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih), računajo pa tudi na eno odstot- Mlnlster za gospodarstvo Metod Dragonja (v sredini) v pogovoru z direktorjem Gorenja Jožetom Staničem (desno) in predsednikom UO Ivanom Atelškom (levo). večino izvozijo, zaradi zadrževanja tečaja tolarja, zniževale. Vse to je povzročilo izgubo iz tekoče proizvodnje, ob koncu leta pa no podražitev svojih izdelkov. Upajo tudi, da jim bo uspelo skleniti proces lastninjenja, v nekaj dneh pa bodo morali doreči tudi izjemno pomembno odločitev o morebitni navezavi s kakšnim strateškim poslovnim partnerjem. Minister za gospodarstvo Metod Dragonja dobro pozna probleme gospdoarstva, saj izhaja od tam. TLidi sam meni, da so v slovenski gospodarski strategiji tako veliki sistemi kot je Gorenje premalo poudarjeni, pa čeprav je jasno, da so generatorji nacionalne ekonomije. Obljubil je, da si bo prizadeval, da bi v Sloveni vzpostavili za izvoznike sprejemljivejše pogoje in za zmanjšanje obremenitev gospodarstva. Seveda pa pogojev ne bo mogoče prilagoditi evropskim razmeram takoj. Dragonja računa, da bi to v Sloveniji lahko naredili v naslednjem petletnem obdobju. Povedal pa je, da predvidevajo že z mesecem aprilom znova simbolično zniževanje prispevkov. Zavzel pa se bo tudi za zmanjšenje oziroma odpravo carin na opremo (tudi na ta problem so opozorili v Gorenju). Tudi te namreč v veliki meri zmanjšujejo konkurenčnost naših podjetij na tujem. ■ Mira Zakošek Izraba prostora v Mestni občini Velenje (14) Ureditvena načrta za kamnoloma Selo in Pako Mestno občino Velenje čaka letos še Izdelava ureditvenega načrta za kamnolom Selo, to je kamnolom, kije v lasti G/P Vegrad Velenje, in za kamnolom Paka, kije v lasti podjetja Kamnolom Paka d.o.o. Velenje. Za oba so že izdelali posebne strokovne podlage, ki so bile javno razgrnjene. Pred časom je potekala javna razprava v krajevni skupnosti Paka za ureditveni načrt kamnolom Paka, javne razprave so se udeležili krajani Pake in Konovega. Razprave so pokazale, kot pravi predstojnik urada za okolje in prostor v Mestni občini Velenje Marko Vučina, da bi bilo potrebno te zadeve v najkrajšem možnem času rešiti, saj bi bilo nadaljnje koriščenje kamnoloma v primeru, da se prostorski dokumenti ne bi sprejeli, ustavljeno. Pri tem bi prišlo do izpada določenega števila delovnih mest, porabniki v Šaleški dolini pa bi ostali brez potrebnega materiala za gradnjo. Oba projekta je izdelalo podjetje Profil, aktivnosti v Mestni občini Velenje pa potekajo skladno s postopki za sprejemanje podobnih prostorskih dokumentov. Oba projekta sta že bila javno razgrnjena in zbrane pripombe nanju. "Zdaj je treba dopolniti posebne strokovne podlage in osnutek ureditvenega načrta "Kamnolom Selo s pripombami krajanov in izdelati predlog ureditvenega načrta, kije bo posredovan v obravnavo Svetu Mestne občine Velenje. Pričakujemo, da bo to možno sredi tega leta," pravi Marko Vučina. Kamnolom Selo Kamnolom Selo je stari kamnolom, kije v lasti Vegrada. Zanj se predvideva širitev proti vzhodnemu delu, saj je celoten severovzhodni in severen del vse do roba eksploatacijske meje že odkopan. Za nadaljnje koriščenje pa je, kot je bilo že rečeno, potrebno urediti prostorske akte. Posebna pozornost bo namenjena sanaciji obstoječega dela, kjer je koriščenje kamnoloma že prenehalo. 'Veliko rano v krajini bo treba sanirati. Projekt je predvidel kompletno zasaditev skladno z urbanističnimi in drugimi pogoji, v njem pa je predvidena tudi končna sanacija po končanem odkopavanju. Ta je nujna, saj se je v preteklosti dogajalo, da so potem, ko so dela končali, tisti, ki so koristili ta prostor, tega enostavno zapustili in ostala je velika rana prepuščena samozaraščenju. To pa je dosti bolj počasen proces kot aktivna sanacija." Pripombe Najbolj pogosta pripomba je bila, daje treba okolico kamnoloma Selo urediti in uresničiti tisto, kar je Vegrad pred leti že obljubljal. "Obljubili so, da bodo uredili primerno cesto do objektov. Vedeti je namreč treba, da po i\jej vozi zelo veliko tovornjakov, ki zaradi teže uničujejo cesto. Vegrad je obljubil primerno protihrupno in protiprašno zeleno zaščito, ki je v ureditveni načrt tudi vnesena," pravi Marko Vučina. Krajani so imeli veliko pripomb tudi na čas odstreljevanja, kar pa se da urediti v dogovoru tistega, ki kamnolom koristi in krajani samimi. Ena glavnih pripomb je bila, da se v bližini kamnoloma doslej ni dalo graditi, dozidavati ali prenavljati stanovanjskih objektov. 'V zvezi s tem smo jasno povedali, da ta problem rešujejo prostorsko-ureditveni pogoji za dele mesta Velenje, ki omogočajo take dograditve. Tega so bili krajani zelo veseli, ker so bili doslej prepričani, da to ni možno." Kamnolom Paka Tu stanovanjskih objektov, ki bi bili neposredno ogroženi od eksploatacije kamnoloma ni, krajani pa zaradi povečanega prometa težkih kamionov, ki vozijo na tem področju in preko njihove ceste zahtevajo, da se te uredijo. "Mestna občina Velenje je ža lani asfaltirala del mimo kamnoloma Paka proti Paškem Kozjaku. V letošnjem letu pa so predvidena določena sredstva za dograditev te ceste še naprej. Pri tem računamo tudi na pridobitev nekaj republiških sredstev." Tudi za ta kamnolom je predvidena popolna sanacija po končanem koriščenju. Kako se sanirajo kamnolomi? Kamnolomi se sanirajo na poseben način. Krajinski arhitekti so zanje predvideli stopničasto sanacijo, zasaditev v terasah, veliko zelenja s popenjalkami in z drevjem, ki hitro raste. Predvsem pa so za sanacijo predvidene avtohtone vrste drevja, ki bi se zlile s tem hribom. Na poševninah, kot je razložil Marko Vučina, pa se uporabljajo popenjalke in plezalke. ■ Milena Krstič - Planine Poslovne novice Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, teI.:061/171-35-27. Vabimo vas na poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetnikov, ki bo 11. aprila v Szegedu na Madžarskem. Ministrstvo za zdravstvo vabi na razpravo o osnutkih pravilnikov s področja nevarnih snovi in pripravkov, ki bo 9. aprila v Ljubljani. GZS - Savinjsko šaleška območna zbornica Velenje vabi vse podjetnike in podjetja na predstavitev piana promocije GZS in informacijske podpore za izvoznike, ki bo 2. aprila ob 12. uri v sejni sobi št. 52 v stavbi Sodišča Velenje. Od Združenja Maribor smo prejeli več publikacij z naslovom INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. V času od 15. - 19. aprila bo Slovenijo obiskala avstralska delegacija v okviru AVSTRALSKEGA TEDNA V LJUBLJANI. Ponudbe in povpraševanja: portugalsko podjetje povprašuje po dobaviteljih medu, čebeljega voska in želatine, italijansko podjetje povprašuje po industrijskem mleku in siru v večjih količinah, grško podjetje išče proizvajalce ženskih pletenin, grško podjetje išče proizvajalce lesenih streh, belgijsko podjetje povprašuje po plastičnih izdelkih za gospodinjstvo in vrt, nizozemsko podjetje išče transportno podjetje za kamionski transport med Holandijo in Slovenijo, belgijsko podjetje povprašuje po pohištvu (hrast, bukev) in avstrijsko podjetje išče proizvajalce lesenih izdelkov. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, tel.: 0631856-920, telefeve: 063/855-645. Sindikat obrtnih delavcev in drobnega gospodarstva Velenje Tudi takšna srečanja so pomembna V zgornjih prostorih gostišča Brišnik v Velenju so se minulo soboto zbrali na letni konferenci člani sindikata obrtnih delavcev in drobnega gospodarstva Velenje. Poleg ocene dela v preteklem letu so se na njej dogovorili o okvirnih smernicah delovanja sindikata v tem letu, z zanimanjem pa so prisluhnili tudi Damjani Zupane z inšpektorata za delo Velenje. Večina vprašanj, ki so ji jih zastavljali, so bila s področja socialne in pravne varnosti. Ob koncu letne seje so opravili še volitve oziroma imenovali sindikalne zaupnike, kar nekaj pa jih je pred začetkom družabnega dela pobrskalo po knjižici "Moje pravice na delovnem mestu", ki so jo dobili na seji. Več o tem bomo poročali v naslednji številki našega tednika. *(tp) Zaradi njihove razdrobljenosti po delavnicah v 8 občinah Zgornje Savinjske In Šaleške doline so tudi takšna srečanja kot so letne seje sindikata Izjemno pomembne. Te niso le priložnosti za medsebojno spoznavanje, ampak tudi za konkreten dogovor o potrebnih aktivnostih, s katerimi bi radi dosegli spoštovanje kolektivnih pogodb DOHODNINA ^DOHODNINA piše: Darinka Mravljak V upanju, da ste v času našega druženja preko časopisa Naš čas izvedeli vsaj nekaj koristnega v zvezi z izpolnjevanjem napovedi za dohodnino za leto 1995, vas želim še tik pred končnim rokom opomniti še na kazni, ki jih zakon o dohodnini predvideva za vse tiste, ki napovedi ne bodo oddali pravočasno, je sploh ne bodo oddali ali jo bodo oddali z neresničnimi podatki. Zavezanec - posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, in sicer: 1. če napovedi ne vloži ali je ne vloži v roku, določenem s tem zakonom, 2. če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero ali če v napovedi izkaže neresnične podatke, 3. če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga. Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja. Obenem vas želim še enkrat opomniti, daje letos zadnji rok za oddajo napovedi 1. april. V kolikor boste napovedi poslali po pošti, jo pošljite priporočeno. Tudi za napovedi, poslane po pošti bo veljal zadnji in še pravočasni datum 1. april. Osebno pa lahko vlagate napovedi v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 14.30, v sredo od 7.30 do 16.30 in v petek od 7.30 do 12.30 v avli Mestne občine Velenje. Ker smo imeli v Izpostavi Velenje organizirano pobiranje dohodnine vsak dan, ne glede na uradne ure že od meseca februarja dalje, obveščam vse zavezance, da delovnega časa ne bomo podaljševali. 6KASCAS MNENJA IN ODMEVI 28. marca 1996 Domača lekarna Naši štirinožci Prebiram naš lokalni časopis Naš čas vsak četrtek, da izvem še kakšno novico v naši občino, zelo pa sem presenečena nad nekaterimi članki, ki izhajajo v rubriki mnenja in odgovori. Dotaknila se bom pobude pod rubriko "Kje je Kinološko društvo" g. Amona, da se na določenih mestih postavijo zabojniki, v katere bi bilo možno odvreči pobrane pasje iztrebke. lb pobudo vsekakor v celoti podpiram, ne strinjam pa se z njegovo izjavo, da kot manjšina lastnikov psov lahko pričakujemo od ostale večje veličine nelastnikov prezir, če se jim ne bomo prilagajali. Sama sem lastnica psa in se predobro zavedam, da pes na otroškem igrišču, parkih, trgu, ipd... nima kaj iskati. Iztrebke sem na takem mestu, če sem slučajno bila in če se je to zgodilo, že tudi pobrala in mi to ni težko, samo naj se tega zavedajo vsi lastniki. Ne prenesem pa tako rekoč sedaj že skoraj prave gonje proti tem našim štirinožnim prijateljem in mislim, da se še premalo zavedamo iz kakršnihkoli razlogov so si nekateri ljudje kupili psa ali kakšno drugo žival. Statistično je dokazano, da vsak hišni ljubljenec psihično zelo dobro vpliva na človeka in mu tako pomaga v dosti primerih prebroditi marsikatero življenjsko bolečino, da ne govorim o starejših ljudeh, ki jih pes dobesedno prisili, da ga pelje na sprehod in tako krepi lastnikovo zdravje. Zelo me čudi malomeščanska izjava gospoda v glasilu Sveta Mestne občine Velenje glede kazni za vzdrževanje nereda. Citiram: "Kdor bo ocenil, da mu žep ne prenese tudi kazenskih sankcij, se bo pač odločil, da štiri-nožca ne bo imel, zgolj apeliran-je ni več dovolj." Niso dovolj samo grožnje -sankcije - prepovedi. Za vsako prepoved je potrebno najti tudi rešitev, kje v Velenju se bodo lahko sprehajali psi in da nam lastnikom ne bo potrebno poslušati od mimoidočih, da ga bo ustrelil ali zastrupil, zavedajte se, da je vsak pes lastnina nekoga in daje poseg v lastnino kaznivo dejanje. Zavedam se in sem prva za vzdrževanje reda in čistoče našega okolja in zelenic. Za pobiranje letne takse na psa se strinjam po določeni realni višini, vendar bi bilo dobro vedeti tudi, kako se bodo ta sredstva uporabila za rešitev "pasjega problema v občini Velenje". Nihče ne vidi v tem našem kraju ostale šare po cestah in zelenicah, od odvrženih injekcijskih igel, pločevink pira, celo človeških iztrebkov, pred katerimi moram še psa odgnati, da mi ne požre te "svinjarije". Sem Velenjčanka in se še presneto dobro spomnim, kako je Velenje izgledalo pred 20., 30. leti, saj sem kot mlado dekle že takrat z udarniškim delom prispevala za lepši izgled svojega mesta in smo takratni prebivalci znali tudi vzdrževati in čuvati te naše dobrine in urejenost kraja. Hidi tokrat so bili psi, res ne v tako velikem številu kot danes, vendar pes ni kriv za ves ta nered. Kriva je naša kultura obnašanja in pometimo vsi najprej pred svojim pragom. Ponavljam, sem za red in čistočo, ki smo jo dolžni izvajati in se tega držati, vendar mislim, da v veliki večini občanov ne misli tako. Na zelenico ne spadajo ostanki hrane, kosti, kosi mesa, katere odmetavajo namesto v smeti, češ saj bo pes vse požrl -vendar pes tudi ne sme vsega pojesti. Nekatere občane moti lajež podnevi in v poznih nočnih urah - ne moti pa jih kaljenje nočnega miru, ki prihaja iz diskoteke v hotelu Paka, razbijanje šip na vrtcu Najdihojca, razbijanje zvoncev po blokih in končno tiTdi do tolčenja po avtomobilih na parkirišču. Do sedaj ni bilo nič urejeno, razen obiska policije! Ne morem preko izjave člana sveta, da mora biti določena tudi ura, do katere se je dovoljeno sprehajati s psom v strnjenem naselju, češ da to vznemirja druge pse in povzroča "galamo". Čigave pse - morda njegove? Če je pes na sprehodu z lastnikom, ga bo sigurno pomiril, saj vendar tudi meni ni vseeno, če je pes glasen pozno v noč. Končno pa mi sprehod s psom v poznih urah (do 11.) omogoča vsaj varnost. Le kaj bi potem storili prebivalci večjih mest v Evropi in nenazadnje tudi pri nas v letoviščih, katerih tuji gostje in domači smejo pripeljati psa v sobe visoke A kategorije hotela (Portorož Metropol - seveda, da je pes miroljuben). Pri nas pa je že v marsikaterem bloku lastništvo psa jabolko spora. S tem ko sem kupila psa, se dobro zavedam, da se moram držati hišnega reda, kakšne imam obveznosti do psa in ostalih sostanovalcev, ne mečite nas vse v isti koš. Držimo se reda, skrbimo za red in čistočo našega mesta, naj to ne velja samo za lastnike psov, ampak za vse prebivalce in imejmo do živali pravilen odnos, saj so nam vendar najboljši prijatelji - čeprav mi njim nismo. ■ O. H. Osle kaže, za jajca sprašuje in "fejjst" laže Pričujoči zapis pišeta zakonca Matej in Alenka K. s svojim neodgovornim početjem. Vse skupaj se je začelo z napeljavo cevi iz sušilnika perila skozi toaletno okno. Nadaljevalo tako, da je investitor prebil v zidu novo luknjo in jo še bolj pomaknil pod moje kuhinjsko okno. Para in topel zrak iz sušilnika letita po rožah in šipah. Če je okno odprto, te dobrote dobim v kuhinjo. Para in topel zrak sta sladkega okusa in imata vonj po pralnih sredstvih. Z investitorjema pogovor ni bil mogoč. Grobo sta zavračala vsak dialog. Alenka K. je pri nekaterih strankah trosila neresnico: "Imeli smo komisijo iz Gorenja in Habita. Rekli so, da to ni škodljivo in da lahko perem naprej!" Z odnosi smo skregani. Lep primer nevzgojnega vedenja in nespoštovanja osebnega dostojanstva je spraševanje v prisotnosti dveh otrok po jajcih (moda) in kazanje osla. To si vzgojiteljica v nobenem primeru ne bi smela privoščiti. Razen seveda če gre za nove vzgojne metode in prijeme. Upravni organ je izdal odločbo, s katero investitorju nalaga sanacijo v zidu prebite luknje. Po skoraj enem letu investitor na luknjo prisloni pločevino. Nekaj dni pred tem paro in tople zrak preusmeri na drugi dve luknji premera 50 mm, ki sta še bolj pomaknjeni pod moje kuhinjsko okno. Luknji v normalnih razmerah služita za dovod svežega zraka v kuhinjsko nišo in zračenje prehrambenih artiklov. Dimljenje se nadaljuje. Posledice so vidne na šipah (beli izcedki), barvni oken, fasadi in tudi okus se zazna (sladek), če je okno odprto. Investitor trmasto vztraja. "Švercanje" pare se nadaljuje. Inštitucije meljejo. Če je kak Bog na tem svetu, se bo tudi to uredilo. Konec koncev živimo v pravni državi. Zato nasvet, občan! Ne bodi v stanovanju. Pojdi ven na plan, v lepši jutrišnji dan. Namesto pozdrava dober dan, po ulicah Velenja otroci, osle bodo ti kazal'. ■ A. Ribarit Spoštovani v uredništvu! Kot bralka vašega časopisa Naš čas, se vam želim zahvaliti za čestitko ob dnevu žena, 8. marcu, ki je bila tako lepo napisana v pesniški obliki, v kateri so izražena vsa čustva in globoko zajeta vsebina pomena tega praznika, ne samo kot do sedaj praznik žena, ampak kot materinski dan. Podobnih sestavljank s kakršnokoli vsebino bi še želeli prebrati v Našem času, saj res potrebujemo poleg vseh objavljenih dogodkih tudi nekaj duševne hrane. Lepo se še enkrat zahvaljujem uredništvu in avtorju v imenu kra-jank iz Šentilja pri Velenju. ■ Darinka Pirk, Arnače Odgovor Francu Severju Predsedniku sveta KS Staro Velenje že moram odgovoriti, da ne bo večjih zamer. Moram ga tudi kaj vprašati, saj zborov krajanov ni in o tej krajevni skupnosti nihče noče nič pisati; vsi pa bi radi vedeli, kako "avžjejo" v tej hiši. Kar se tiče našega praznovanja in streljanja talcev, bodo odgovorili borci, če jih je še kaj v hlačah. Za Seveija pa imam kar nekaj vprašanj. Pa ne o kakem pluženju snega in kje lahko v Starem trgu parkiramo osebna vozila. Iz letošnjega občnega zbora velenjskih gasilcev nisem o Severjevi diskusiji nič zapisal, saj tudi ni nič bistvenega povedal. Sever omenja, zakaj še ni prišlo do srečanja starejših krajanov. Predstavljam si, da božičnih in novoletnih praznikov pač ne spoštuje in seveda tudi starejših krajanov ne. Vidim, da ste že v mislih pri letošnjih volitvah. Že zaradi volitev bi bilo prav, da pride do srečanja starejših krajanov in da jih dostojno pogostite, jim pripravite kulturni program ter vse tiste, ki jih je bolezen priklenila na postelje, obiščete po domovih ali v domu ostarelih in obdarite s primernimi darilnimi paketi - tako smo delali mi. Srečanje vam vsekakor priporočam, tudi zato, da boste na letošnjih volitvah dobili kakšen glas več. Naša krajevna skupnost potrebuje svežih moči in vem, da imamo dovolj mladih z najmanj srednjo ali višjo ter fakultetno izobrazbo. Ne bojte se, jaz ne bom kandidiral, to vam zagotavljam. Pišete, da nisem nič naredil za obnovo Starega trga. Trditev ni točna! Prvi začetki obnove so stekli že v našem obdobju: med letoma 1982 in 1986. Res pa je, da v tistih projektih ni bilo teh znamenitih "lulekov". Tudi cestna obvoznica je bila naše delo. Kaj pa izgradnja toplovoda? Tega smo gradili z udarniškim delom kar štiri leta. Pričakujete, da vas pohvalim, ker je vsako gospodinjstvo dobilo telefonske priključke. Kaj pa kasnejše polomije in vsi dodatni stroški: ko ste zgradili najprej telefonske priključke in nato pločnike; sledila so velika in globoka izkopavanja, tako za vodovod in hidrantno omrežje, pa izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije, ponovno postavljanje betonskih stebričkov in končno še cestno razsvetljavo In bog ne daj, da pride do kakšne vodovodne okvare! Ja, če bi mi gradili toplovod s takšnimi "kiksi"... Vidim, da ste pozabili omeniti, kako vam uspeva, da imate, gospod predsednik sveta KS Staro Velenje, na vašem dvorišču že nekaj let takšno svinjarijo. Ali bo letošnje spomladansko čiščenje odpihnilo vašo nekajletno navlako? Pa še to, ali je to sploh vaše zemljišče? In če ni, komu plačujete najemnino? Mestni občini Velenje ali pa kar KS Staro Velenje? Bog si ga vedi...In še eno vprašanje. Kako to, da so prostori KS Staro Velenje od časa vašega predsed-nikovanja na podstrešju? Je bilo tako predvideno v obnovitvenem načrtu Starega trga? In kaj je naša krajevna skupnost pridobi- la, kar se prostorov tiče? Spoštovani krajani, trdno sem prepričan, da ima naša krajevna skupnost v času Severjevega predsednikovanja najslabše prostore. To tudi sami občutite, ko greste na volišče. Koliko stopnic je potrebno premagati, da lahko oddate svoj glas? Kot kaže, bomo letos šli kar trikrat na volišče. Prvič za referendum o spremembah volilnega sistema, nato volitve v državni zbor in končno še volitve v organe krajevne skupnosti. Upam, da boste, kar se tiče naših krajevnih volitev, temeljito premislili, komu boste dali svoj glas, ko boste stopali po stopnicah na podstrešje. Krajani, od 20. 7.1981 obstaja najemna pogodba med Ero Velenje in tedanjim TOK - Kmetijstvom Šoštanj ter KS Staro Velenje, ki jo je podpisal tedanji predsednik sveta inž. Miro Hudovernik. Gre za dva najemna postora v pritličju v skupni površini 51,32 m^. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas in vse spore rešuje sodišče, odpovedni rok pa je bil šest mesecev. In še to: pri obnovi teh prostorov iz leta 1981 je krajevno skupnost stalo 403.630,35 din in ta vložena sredstva so se ob letni plačani stanarini upoštevala. Še druga plat istega zvona. Sedaj obstaja nova pogodba, ki je bila podpisana 17. junija 1991 (na pogodbi ni oznake "strogo zaupno"). Moram reči, da je pogodba napisana bolj zvito in če pride po volitvah do novega vodstva v naši krajevni skupnosti, se mora v tej pogodbi marsikaj spremeniti, pa čeprav ta podpisana pogodba velja kar 20 let in se lahko še podaljša. Sklenjena je bila med sedanjim Kmetijstvom Šoštanj, zanj jo je podpisal direktor Maijan Jakop, in najemojemalcem KS Staro Velenje, zanj predsednik sveta Franc Sever. Od tu naprej sprašujem vse člane sveta KS Staro Velenje, zakaj ste privolili brez zbora krajanov, da se pri obnovi Starega trga prostori krajevne skupnosti selijo na podstrešje in je iz naših lepih prostorov v pritlličju nastalo gostišče Šahec. Vsekakor pa bi bilo prav, tudi za širšo javnost, da nam malo širše razložite nekatere člene iz pogodbe, kot so: 2., 5., 7., 10., itd. in seveda, če ste obe pogodbi sploh videli...?! ■ L. Ojsteršek Spoštovani sadjar, kmetovalec, vrtičkar... Prihaja čas, ko boste zopet v roke vzeli škropilnico, zato vas želimo opozoriti na nekaj osnovnih napotkov o škropljenju. Ker želimo naši marljivi in nepogrešljivi opraševalki čebeli zagotoviti njen prostor pod soncem, vas prosimo, da se držite naslednjih napotkov. 1. Strogo se držite navodil proizvajalca; 2. nikoli ne škropite pred sončnim zahodom; 3. pred škropljenjem odstranite podrast; 4. nikoli ne škropite v cvet; 5. obvezno obvestite bližnje čebelarje o času škropljenja. Zavedajte se, da prav vam čebele prinašajo največ koristi, brez njenega opraševanja vam ne bo koristilo nobeno škropivo! Proti kršiteljem teh napotkov bomo žal morali strogo ukrepati z denarno kaznijo, ki po zakonu znaša od 70.000 - 700.000 SIT. To pa ni naš namen in želja, saj lahko z malo dobre volje in razumevanja živimo v sožitju kot čebela z naravo. Naredimo nekaj za bolj zdravo naravo! Regrat - Taraxacum Officinale L. piše: Marjana Plajhner Regrat poznamo pod več imeni: farška plata, mlečec, otavčič, rumena reva, žoltenje, itd. Raste kot plevel, vendar zaradi številnih zdravilnih in krepilnih snovi spada med pomembne zdravilne rastline. Najbolj znane učinkovine so inulin v korenini, zlasti v jeseni; v mlečnem soku predvsem grenčica (taraksacin), čreslovine, eterično olje, vitamini A B, C in rudninske snovi. Zgodaj spomladi imamo najrajši mlade liste za zdravilno in osvežujočo solato, ki čisti kri. Korenine nabiramo zgodaj spomladi ali v jeseni, ko vsebujejo največ inulina. Tako listi kot korenine nam izboljšajo presnovo, pospešujejo prebavo, čistijo kri in delujejo kot diuretik. Učinkovit je pri zunanji uporabi, zdravi čire, vnetja in kožne bolezni. Priporočajo ga pri sladkorni bolezni, za izločanje žolča in seča, zato ga priporočajo pri boleznih jeter in žolča. Za spodbujanje presnove in izločanje žolča pijemo spomladi 6 tednov čaj iz regratovih listov dvakrat na dan po eno skodelico. Revmatikom pa se priporoča čaj iz regratovih korenin. Pripravimo si ga tako, da zvečer namočimo v pol litra hladne vode 2 žlici regratovih korenin. Zjutraj tekočino odli- jemo, korenine pa kuhamo 5 minut v pol litra vode, nato pustimo pokrito 10 minut, ko smo precedili, prilijemo še ostali preliv. Napitek pijemo 10 dni po eno skodelico zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Zelo učinkovite so regratove kopeli pri artritisu. Za zimo si pripravimo posušene liste in korenine. Za skodelico čaja vzamemo dve čajni žlički te mešanice ter popijemo na dan do tri skodelice čaja, najbolje po požirkih, dodamo mu lahko malo medu. Ponekod razrežejo korenino v kocke, jo pražijo, zmeljejo in uporabljajo kot nadomestek za kavo. Čaj iz 15 g korenine na pol litra vode priporočajo za zlato žilo, pri zaprtju. Zavretek korenine in listov čisti kri, pri tem pa se tudi zdravijo kožne bolezni. Prav gotovo pa se bomo o zdravljenju določene bolezni posvetovali s svojim zdravnikom. Iz stebel, listov in korenin lahko dobimo sok, ki mehča sluznice pljuč, jeter in prebavil. Sok sveže rastline jemljemo pri boleznih jeter. Vendar svežega soka ne smemo jemati dalj časa, ker nam lahko škoduje. Za čiščenje krvi si bomo pripravili naslednji čaj, in sicer 100 g regratovih korenin, 100 g potrošnikove korenine, 100 g korenine pirnice ter 25 g semena koprca. V pol litra vode pre-vremo 15 g mešanice in pijemo tri tedne čaj, nato prekinemo za en teden. Ali so gluhi in naglušni otroci invalidi? Zima se počasi poslavlja in v teh dneh praznujejo svoj praznik invalidi. Mnogi, predvsem zdravi ljudje tega niti ne vedo ali pa pozabijo, saj mnogi mislijo, jaz sem zdrav in ne morem postati invalid - vendar je to lahko samo trenutek nepazljivosti ali bolezen, ki pusti posledice za vse življenje. Mnogokorat za težave drugih ne veš, dokler jih ne občutiš ali doživiš sam. V naši sredini so tudi gluhi in naglušni ljudje, kijih mnogi niti ne opazijo, dokler jih ne vidijo v skupini, ko se pogovaijajo v svojem jeziku ali pa opazijo majhno napravo za njihovimi ušesi, ki naglušnim mnogo pripomore k boljšemu razumevanju. Gluhi in naglušni se združujejo v Društvu gluhih in naglušnih Velenje, ki ima prostore na cesti Bratov Mravljak 1 v Velenju, vključuje pa člane osmih občin, to je za področje Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Trenutno je v društvu vključenih 482 članov. Od tega je ena četrtina gluhih, ostali pa so naglušni. To ni ljubiteljsko društvo, sem prihajajo ljudje po različne nasvete, pomoč, z raznimi prošnjami, pritožbami in problemi, ki jih skušamo skupaj reševati. Saj je društvo in tam zaposlena sekretarka mnogokrat edina, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete. V društvu imamo dvakrat mesečno organiziran tudi servis slušnih aparatov, in sicer za aparate Philips. Želeli bi, da bi prihajali v društvo tudi serviserji Widex-a, kajti naše načelo je, nuditi človeku možnost izbire aparata, ki mu najbolj ustreza in ima zagotovljen servis. Se pa pojavljajo različna podjetja z različnimi aparati, ki jih ljudem "vrinejo", ne da bi jim dali možnost izbire in zagotovili popravila. Kajti čex človek dobi aparat, ga mora imeti pet let, če mu ustreza ali pa ne, drugače mora novega v celoti plačati sam. Predvsem gluhim naj bi bilo. Društvo drugi dom, saj se želijo družiti in srečevati s sebi enakimi, za kar je pri nas velik problem, ker smo prostorsko omejeni na dve uri tedensko, to pa je absolutno premalo za potrebe članov, ki bi se želeli zbirati vsak dan. Tukaj je še dvajset gluhih in naglušnih otrok, za katere velja načelo "VSI DRUGAČNI VSI ENAKOPRAVNI", saj je zato poskrbela naša država, ker je staršem teh otrok ukinila olajšave pri plačilu dohodnine. Vse lepo in prav, toda problemi nastajajo pri šolanju otrok, kasneje pri zaposlitvi in takrat nihče več ne misli, da so ti otroci enakopravni z zdravimi. Imajo namreč zelo omejeno možnost izbire poklica in kasnejše zaposlitve. Vendar ni starša, ki bi rade volje plačal državi celotno dohodnino, če bi le imel zdravega otroka in s tem mnogo manj skrbi, obveznosti in truda. Starši tudi razmišljajo, da bi svoje otroke vzeli iz zavoda, ker čd so enaki z zdravimi in slišečimi, naj ne bi bilo problemov z njihovim izobraževanjem v domačem kraju. Mnogo je možnosti, kako priti do sredstev, ki jih država ne zna ali pa noče poiskati. Nikakor pa naj jih ne išče pri invalidnih otrocih, ali pa gluhi in naglušni otroci to niso? Za Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje MMarjana Rudolf 28. marca 1996 ZANIMIVO NAS CAS 7 Potopis (6. del) ••••••••••••• Piše: Maja Navodnik Lepo je živeti To je življenjski moto vsakega Malgaša. Ni pomembno, kako in kje. Ni pomembno, če bodo jutri brez osnovne merice (kapoka) riža. Pomembno je, da so. In to se tudi odraža na njihovih temnih očeh, v njihovih polnih glasovih pri petju pesmi, v prešernem smehu otrok, ki se razlega po vasi. In tega jim nihče ne more vzeti. Na Madagaskarju živi 18 različnih plemen in življenje v plemenskih ureditvah je prisotno zlasti v obmorskem pasu za razliko od osrednje, visoko kultivirane in civilizirane Visoke planote. Vsako pleme časti svojega boga - lahko samega kot takega ali v obliki prednikov. Nanje se sklicujejo tako, kot npr. kristjani na svetnike. Seveda pa se tudi tu porajajo nove vere s prihodom misionarjev. Tkko tu srečamo kristjane, pravoslavce, protestante, pa tudi muslimane, budiste in hin-dujce. Predvsem pa vsi častijo smrt. Smrt jim pomeni več kot življenje. Ob smrti družina priredi včasih tudi večdnevno slavje. Ob tej priložnosti tudi pobijejo, če je družina velika, do 50 volov, kar za najožje sorodnike predstavlja veliko breme. Mrtve pokopavajo v družinskih grobnicah in najhujše zlo, ki lahko človeka doleti, je to, da ga družina izobči in tako ne bo pokopan v njihovi grobnici. Grobnice so v obmorskem pasu skrite globoko v gozdu in če slučajno kakšnega tujca zanese v njihovo bližino, ga bo doletela nesreča. Na skrajnem jugu države pa imajo navado, da okrog grobnice razprostrejo lobanje z rogovi volov, ki so jih pobili ob smrti. Več kot je lobanj, bolj premožna je družina. Nekakšen statusni simbol. Govedo, ki ga gojijo Malgaši, je zebu in ima značilno grbo za vratom. Navadno je cela vas lastnik manjše črede in tako jo lahko pri obdelavi riževih polj uporabljajo vsi. Pred setvijo namreč teh polj ne orjejo, ampak jih steptajo zebuji. Prav zanimive so tudi njihove domače kure na dolgih nogah, ki tekajo po celi vasi in se niti ne ve več, čigave so. Zakoljejo jih le ob posebni priložnosti, če pride v hišo gost. Prav tako tu in tam v kakšni vasi vidiš pujska, ki teka prosto naokrog in si išče hrano. Prav zaradi te njihove telesne aktivnosti nikoli ne dosežejo dimenzije naših "orjaških" pujsov. Glavna jed vseh Malgašev je riž, ki pa mora biti na dnu obvezno zažgan, da dobi poseben vonj. Sprijeti riž, ki ostane na dnu praznega kotla, nato zalijejo z vodo in jo zavrejo, da delno odstopi. Riževa voda je njihova glavna pijača. To je še dobro, saj s prekuhavanjem uničijo povzročitelje raznih črevesnih bolezni. Zanimivo pri Malgaših je tudi to, da vedno jedo zvečer, pa če so imeli čez dan kakšen obrok ali ne. Oni ne morejo zaspati s praznimi želodci. Seveda pa je Madagaskar raj za ljubitelje tropskega sadja. Tu uspeva 12 vrst banan, papaja, mango, leči, ananas ipd. Žal pa so domačini premalo iniciativni, da bi si v okolici svojih domov nasadili sadike in bi imeli sadja v izobilju. Po njihovem mnenju je trud zaman, saj bi potem vsi sosedje jedli iz tega drevesa. Imajo pač toliko, kolikor jim nudi narava. Tako sadeže pojedo, še preden čisto dozorijo, saj je še vedno boljša zelena banana kot nič. Še vrsta let bo potrebnih, da bodo ti ljudje dozoreli. Ne vem, zakaj se vsi tako trudimo pri pospeševanju njihovega razvoja. Oni sami morajo preiti to fazo v evoluciji. Zaenkrat se jim še nič ne mudi. Oni samo živijo. Ob koncu bi se rada zahvalila pokrovitel-jem, brez katerih uresničitev projekta humanitarne pomoči ne bi bila mogoča: Skupščina občina Velenje, Vegrad, Gorenje GA, Chemo, Gorenjska oblačila Kranj, Iset, Liwel, Vinstor, Omega, Združena lista socialnih demokratov, Mladinski servis, Elektropodjetje Kranj, Uni mobil, Ljudska univerza, Diagnostični center Bled, Naš čas, Čelesnik, Torkar, Copy line, Lek, Bayer Pharma, Krka, Zdravstveni center Velenje, Lekarna Velenje, Gorenjske lekarne, Kompas Holidays, Air France. 5J0<\ T" 1- r O - MEJE Kovačnica pa taka Minister za reformo lokalne samouprave Boštjan Kovačič je nedvoumno povedal, da reforma še zdaleč ni končana (kar je res in vsi dobro vemo); dodal je tudi, da ministrstvo in služba za reformo smeta le svetovati, o vsem odločajo drugi. Minister Kovačič je tako bolj mini kovač, ki železa ne kuje niti takrat, ko je vroče. Varnost v prometu zagotovljena Zdaj je jasno, zakaj z gradnjo ceste med Ljubnim in Lučami tako zavlačujejo. Kljub temu da je življenjsko nevarna, je na njej najmanj prometnih nesreč v vsej dolini. Točno - niti malo hitrejše vožnje preprosto ne omogoča, dokler je sploh še prevozna. Zmečkane pločevine torej ni veliko, kako in koliko pa vozila uničujejo domačini ob vsakodnevnih in drugih vožnjah, seveda ne piše v nobenem zapisniku. Država z novimi simboli Glede na vse, kar se v zadnjem času dogaja v naši ljubi državi, bi jo lahko mirno preimenovali. Zelo priročno ime bi bilo Stavkenija, z izbiro novih državnih simbolov pa zanesljivo ne bi imeli nobenih težav. Razen če kdo od užaljenih ne bi pričel stavke. Reklame že, kaj pa zastave? Na Šaleški, Foitovi, Kidričevi m se na kateri cesti v Velenju lahko že dalj časa vidimo na obcestnih svetilkah pritrjene reklamne panoje, na katerih se občasno menjavajo reklamna sporočila. Vse lepo in prav - posel je posel. Toda - ob praznikih prav na te svetilke izobesijo državne zastave, ki se sramežljivo skrivajo za omenjenimi panoji. Kaj hočemo, z zastavami pač ni "biznisa." FRKANJE LEVO IN DESNO (Ne)rdeči Dr. Franc Žerdin, prvi mož Premogovnika, se nikakor ne strinja z oceno nekaterih, da je velenjski premogovnik rdeč. Pa je! Zaradi države. Lani je bil "rdeč" za 567 milijona tolaijev. Zeleno Policisti izvajajo akcijo "Natakar, taksi prosim!" Vozniki se držijo stare navade: "Natakar, še dva deci!" Škoda Letošnjo zimo sta sneg in žled povzročila po gozdovih želo veliko škode. Še več jo zdaj v prihajajoči pomladi povzročajo mnogi horuk "gozdarji". Konkurenca SDSS skače v zelje Zelenim. Tod De Costa je zahteval, da na Šaleški cesti uredijo zeleni val. Ministrska Ministri prihajajo in odhajajo. Problemi ostajajo! (Ne)čistoča Pravijo, da imajo v Šoštanju vendarle že boljši zrak. Sicer pa je tam (drugo) ozračje še dokaj onesnaženo. Težave Najnižjih plač je pri nas veliko več kot najvišjih. Zato jih je tudi težje dvigniti. A vendar... Tudi ob nesprejetju odloka o občinski upravi je župan Srečko Meh dejal, da tako ni več mogoče delati. Pa vendar (se) dela! Tolar na tolar Bencinski tolar bomo še podaljšali. To je še edini način, da čim hitreje podaljšamo ceste. MB.J.UT V 5 T* O B f a ČETRTEK, 28. MARCA SLOVENIJA 1 10.15 Otroška oddaja 10.30 Batman, 24/32 10.55 Po sledovih rib, 1/4 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.40 Zasebno življenje rastlin, 5/6 15.30 Parlamentarna križpotja 17.00 "IVdnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Kate in Allie, 12/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 14/16 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.20 Napovedniki 22.25 Nikar,oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Na prostosti, 1/6 TV SLOVENIJA 2 11.25 Namibija, 4/4 11.55 V žarišču 12.25 Zgodbe iz Amerike, 2/6 13.15 SP v umet. drsanju -revija, posnetek iz Edmonto-na 15.15 Sosobni zločini, nizozemski film 16.35 Norec v množici, 13/16 17.00 Poletje 1945,8/8 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Zlati petelin, 4/6 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Finlay, 2/7 21.25 Povečava 22.15 Igrani film 23.55 Koncert simfoničnega orkestra NHK iz Tokia, 2. del VTV 09.15 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP 10.35 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 14. dela nanizanke 12.05 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.05 BOLEZNI NI - BOLEZEN JE V GLAVI (... OZDRAVILA SVA AIDS); gosta v studiu: Alenka in Matjaž Rupert 21.05 KDO NEKI TAM POJE, jugoslovanski film, komedija 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.50 Videostrani do 24.00 r REGIONALNI STUDIO ^ Va«a televizija - kanal 52 VSUNJeStantetovaS Četrtek, 28. marca VTV BOLEZNI NI - BOJ.E-ZEN JE V GLAVI Ste kdaj verjeli v to., da bi vaš terapevt postavil diagnozo tako, da bi se vaša bolečina enostavno preselila nanj. ALENKA IN MATJAŽ RUPERT trdita, da je to možno. Po čudežnem poku, ki jima je spremenil življenje, že nekaj let uspešno zdravita ljudi. "Ustavila sva aids", paravita. Odkrijmo skupaj, kaj je resnica. sobota, 30. marca VIV 20.35 TV PARADA HUMORJA 96 Nikar ne zamudite 3. TV parade humorja 96, ki bo tudi tokrat postregla z obilico humorja najpopularnejših slovenskih humoristov, poleg njih pa tudi vse bolj priznani tenorist Clavdio Escobar iz Čila in gostja iz Hrvaške Te reza Kesovija. PETEK, 29. MARCA SLOVENIJA 1 09.,30 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 2/52 09.45 Otroci širnega sveta, 23/26 10.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.05 Zgodba o Bennyju Go-odmanu, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Terra X, 2/10 15.15 Peter in voik, lutkovna glasbena pravljica 15.45 Stilna oddaja: Horaciana 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja ideja, 3/20 18.00 Kate in Allei, 13/22 18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 4/21 20.40 Podarim, dobim 20.50 Poglej in zadeni 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Goli, angleški film SLOVENIJA 2 10.30 Svetovni poslovni utrip 11.00 V žarišču 11.30 Znanost od blizu, 4/20 11.55 Povečava 12.45 Igrani film 14.25 SPv hokeju na ledu skupine Cl; SLOVENI- JA:MADŽARSKA 16.25 Sorodne duše, 3/21 16.55 Po sledovih rib, 2/4 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Angel Falls, 1/6 21.25 Studio City 22.25 Novice iz sveta razvedrila 22.50 Nor na reklame, 13/15 23.10 SPv hokeju na ledu skupine Cl §LOVENIJA:Ki- TAJSKA, posnetek iz Jesenic VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 BOLEZNI NI - BOLEZEN JE V GLAVI, pon. oddaje 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP 10.35 KDO NEKI TAM POJE, jugoslovanski film, pon. 12.05 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ; tema: LOVSKA BRATOVŠČINA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 "IV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 PO OSKARJIH: VSE 0 RLMU POGUMNO SRCE, 20.25 CIKLUS SLOVENSKIH RLMOV 21.50 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 30. MARCA SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.20 Kljukčeve dogodivščine, 12/25 08.35 Male sive celice 09.20 Zgodbe iz školjke 09.50 Učimo se tujih jezikov, francoščina 2/11 10.15 Digby - največji pes na svetu, ang. film 11.40 Veliki dosežki slovenske kirurguje 12.10 Popotovanje v Benetke 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Terra X, 3/10 14.40 Tednik 15.30 Christy, 8/21 16.20 Tekmovalci, 2/5 17.00 TV dnevniki 17.10 Razjamikovi v prometu, 10/10 17.35 1000 idej za naravoslovce 17.55 Živlenje ob sredozemskem morju 18:25 Ozare 18.35 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Zlata kaseta, 2. del 21.15 Zgodbe iz Amerike, 3/6 22.05 Turistična oddaja 22.30 IV dnevnik 3 23.00 Izginuli gasilski avto, šved.film SLOVENIJA 2 13.10 Poglej in zadeni 14.40 Spellbound, amer. film 16.30 Znanost od blizu 16.55 Maribor: polfinale slov. pokala v košarki (M); SATEX:KOVINOTEHNA SAV.POLZELA 18.30 Karaoke 19.30 4 x4 20.05 Tremors, amer. film 21.35 Zlati petelin, 4/6 22.25 Novice iz sveta razvedrila 22.20 Sobotna noč VTV 08.45 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP 10.35 PO OSKARJIH pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 465.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: TV PARADA HUMORJA '96 22.05 SIRENE, 22. del policijske nanizanke 22.50 HOROSKOP 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 31. MARCA SLOVENIJA 1 09.20 Jekleni jezdeci, 1/8 09.45 ŽIVŽAV 10.35 Pies stoletja 11.30 Obzorja duha 12.00 Moj prvi video, 3/12 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Folklorna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.30 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 14.50 Dlan v dlani 15.00 Muzikant iz beznice, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Vera, 1/4 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Portret Carlosa Sau-re, nemško franc. film SLOVENIJA 2 10.20 Angleška glasbena le-stvica 11.10 Videošpon 11.55 V vrtincu 12.40 TOK TOK 13.15 Planet šport 13.55 4x4 14.25 Motociklizem za VN Malezije 15.25 Bled: SPv hokeju na ledu skupine Cl; SLOVENI-JA:HRVAŠKA, prenos 17.55 Maribor: finale slov. pokala v košarki (M), PRENOS 19.30 ŠPORTNI FILM 20.05 Izgubljene civilizacije 20.55 Gore in ljudje 21.45 Ob 150. letnici železnice 22.20 Jaelini prijatelji, izraelska drama 23.00 Športni pregled 23.45 DP v nogometu: HIT GORICA:MARIBOR BRANIK, reportaža VTV 08.00 Testni signal " 08.15 MINI 5, Otroška video lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 464. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU, reportaža 10.45 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO, pon. 11.55 EPP 12.00 465. VTV MAGAZIN, pon. 12.30 ŽIVETI ŽIVLJENJE, pon. 13.30 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM, pon. 15.00 BOLEZNI NI, BOLEZEN JE V GLAVI, pon. 16.00 NAJSPOT 17.00 PO OSKARJIH: VSE 0 RLMU POGUMNO SRCE, pon. 17.30 CIKLUS SLOVENSKIH RLMOV, pon. filma 19.00 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.40 HOROSKOP 19.45 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 1. APRILA SLOVENIJA 1 09.25 Otroška oddaja 10.05 Arabela se vrača, 4/26 10.35 Portret Carlosa Sau-re, nemško franc. film 11.35 Lov, španski čb film 13.00 Poročila 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 14.40 Za tv kamero 16.10 Nedeljska reportaža 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 TV oko, 4/13 18.00 Simpsonovi, 26/48 18.25 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Frasier, 19/22 20.35 Pro et contra 21.25 Zasebno življenje rastlin, 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Na prostosti, 2/6 23.50 Svet poroča SLOVENIJA 2 10.15 Učimo se tujih jezikov: francoščina, 2/11 10.40 Turistična oddaja 11.00 V žarišču 11.15 Policisti s srcem, 23/26 12.00 Zlata kaseta, 2. del 13.05 Sobotna noč 15.05 Studio city 16.05 Športni pregled 16.50 Frasier, 18/22 17.10 Učitelj, 24/24 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angl. glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.45 Marnie, amer. film 22.50 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 465. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 VABIMO K OGLEDU 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program 19.30 TV IZLOZBA 20.00 VABIMO K OGLEDU 20.05 BIOENERETIK-ZA NEKATERE ZADNJE UPANJE; gostji v studiu : ŠARLOTA LUTARIČ in ZINKA EFERL 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 IV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00 Ponedeljek, 1. aprila TVS2 20.45 MARNIE, amer. film, 1964 Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: Tippi Hedren, Sean Connery, Diane Baker Marnie sodi v zac/nje obdobje Hitchcockove filmske ustvarjalnosti in je eno od del, kije njegovim razlagalcem povzročalo največ težav. Odkod opazne tehnične pomanjkljivosti, mestoma naivni psiho-logizmi, površno posnete scene - vrsta potez, ki prav gotovo niso značilne za velikega mojstra kriminalke? Odgovore na to je javnost dobila precej kasneje, soavtorji in sodelavci pri filmu pa so jih zaslutili že ob snemanju filma. Šes tdesetletni Hitchcock, ki je v svojih filmih gojil kult hladne, nedosegljive blondinke, se je zaljubil v svojo glavno igralko Tippi Hedren in tako nerazdružljivo prepletel dve doživljajski rav- ni. Junakinja njegovega filma je ženska, ki ne prenese dotikov in zavrača spolnost tudi potem, ko se poroči. Hereno-va, kije nastopila že v njegovih Ptičih, je vztrajno zavračala njegovo dvorjenje, kar je bila zanj bolestna izkušnja. Marnie in Tippi sta se spojili v eno osebo - psihično obremenjeno, frigidno mlado žensko in medtem, ko filmskemu paru s pomočjo psihoanalize nazadnje le uspe razrešiti problem, se je Hitchockova romanca končala tako, da mu je kljub vsem grožnjam in izsiljevanjem, Hedrenova obrnila hrbet, do konca snemanja pa sta se pogovarjala samo preko posrednikov. Po mnenju nekaterih je bila ta osebna izkušnja tako močna, da je Hitchcock izgubil ves interes za film... VIV 20.05 BIOERGETIK - ZA NEKATERE ZADNJE UPANJE Mnogi trdijo, da je s pomočjo dobrih bioenergetikov mogoče marsikaj, celo odkrivanje in zdravljenje bolezni, iskanje pogrešanih ljudi... Tokrat bosta o svojih izkušnjah spregovorili dve gostji - Sarlota Lutarič in Zinka Eferl. V oddaji lahko s svojimi vprašanju sodelujete tudi vi! Torek, 2. aprila TVS2 18.45 VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE Klinika za gastroenterološko kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani je po evropskih merilih v strokovnem in znanstvenem potencialu zelo pomembna medicinska ustanova. Na kliniki naredi 27 kirurgov letno več kot 5000 operativnih posegov. O delu klinike v oddaji govori prof. dr. Vladislav Pegan. O slovenski gastrointestinalni kirurgiji je zelo zanimivo pripovedoval izkušeni strokovnjak dr. Tine Velikonja, ki se kot znanstvenik in kirurg posebej ukvarja s proktologijo. V oddaji govorijo: prof.dr. Vladislav Pegan, prof. dr. Stane Repše, prim. Tine Velikonja, dr.med., prim. Franc Grandove c, dr.med., prof. dr. Kazimir Miksič. TVS2 22.20 DVA BALETA ULYSSE-SA DOVEA, angl.plesna oddaja s koreografom Ulysse-som Dove Ulysses je v svetu zelo priznan koreograf, ki z ustvarjanjem posebnega, eklektičnega stila presega meje klasičnega baleta in modernega plesa. Kot plesalec je Dove edini, kije plesal tako v zmerni, resni plesni skupini Mercea Cunningha-ma kot v razkošni, sijajni skupini Alvina Aileya. Svoj koreografski debut je imel leta 1979 priAileyu, ustvarjal tri leta v Pariški operi in leta 1983 po svetu... TOREK, 2. APRILA SLOVENIJA 1 10.30 Japonske pravljice 11.05 Cyrando de Bergerac 11.35 Digby - največji pes na svetu, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.20 Moj prvi video, 3/12 14.50 Obzorja duha 15.20 Jaelini prijatelji, izraelska drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 13/24 17.25 Jekleni jezdeci, 2/8 18.00 Kate in Allie, 14/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 4/19 20.40 Informativna oddaja 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Na prostosti, 3/6 SLOVENIJA 2 11.00 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.00 Tekmovalci, 2/5 12.30 Širjave, življenje ob sredozemskem morju 13.00 Nedeljskih 60 14.00 Kralj Ojdip, jap. opera 16.05 Analitična mehanika 16.35 Brez žensk ne gre 17.05 Dr. Rnlay,2/7 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Sejem Alpe Adria 20.40 Muenchenčana v Hamburgu, 1/14 21.25 Obiski 22.15 Somrak stoletja VTV 08.45 Testni signal 09.30 BIOENERGETIK, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU 10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU 20.05 466. VTV MAGAZIN 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST: JUDO KLUB CELJE 21.10 HOROSKOP 21.15 IV IZLOŽBA 21.25 Videostrani do 24.00 S MM 3. SLOVENIJA 1 10.15 čenčarija, 2/2 10.25 Skok med zvezde, 11/14, 10.50 Roka ročka 11.40 Izgubljene civilizacije 12.30 Folklorna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.15 Dlan v dlani 15.30 Informativna oddaja 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Kate in Allie, 15/22 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gospod Bean, 7/13 20.40 Urga, rusko franc. film 22.40 TV dnevnik 3 23.10 Na prostosti, 4/6 00.00 Mož s pomarančami, 2/2 SLOVENIJA 2 12.05 V žarišču 12.35 Obiski .13.25 Somrak stoletja 15.05 Muzikantje iz Beznice, amer. film 17.05 Angel Falls, 1/6 18.00 Po Sloveniji 18.45 Po Tuniziji, 1/3 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.25 Nogomet: polfinale EP 22.20 Dva baleta Ulyssesa Dova VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 466. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 VABIMO K OGLEDU in EPP 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški porgram: RISANKE 19.30 TV.IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 NAJSPOT, tema: Z Dl-SCO SEJMA V RIMINIJU 21.05 NANIZANKA 21.55 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 IV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00 Celje V sejemsko mesto 7, sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 2,-7,4,'% mm ............. . vzdrževanje »liiobilo^ | | CEUSKI SEJEM Generalni pokrovitelj je proizvajalec težkih gospodarskih vozil iz Velike Britanije, ^v/^" ki ga zastopa jMHflp S 1 C I Katastrska kopija (odmera zemljišča) J Izdela: Geodetska uprava ali pooblaščeno podjetje za geodetske storitve _: mmmmmmm Odkup zemljiSča, vpis lastniSlva v zemljiSko knjigo (potrdilo izda zemljiška knjiga). H__ ^_ - Lokacijska dokumentacja, izdela: Pooblaščeno podjetje za urbanistično vanje (Zavod za urbanizem Velenje) z~ Hi t? ■i ■ ; V zz - _ ^_ Soglasja, potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja: - elektro - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija - sanitarno soglasje (v določenih primerih) - požarno-varnostno soglasje (v določenih primerih) - soglasje sosedov in vseh prizadetih (v določenih primerih) - soglasje Podjetja za upravljanje cest (v določenih primerih) - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so ta zahtevana K lokacijski dokumentaciji potrebujete Se: - potrdilo o parcelah lastništva - kategorizacija (Geodetska uprava) - geološka poročila terena (Geološka služba) LOKACIJSKO DOVOLJENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije ■ ' VL ■ M Soglasje na projekt PGD Potrebna soglasja določa: Upravna enota Republike Slovenije: - elektroenergetsko soglasje (plačilo prispevka) - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka) - sanitarno soglasje (v določenih primerih) - soglasje upravljalca cest (v določenih primerih) - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije Potrebujete Se: - potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora) - potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča - zapisnik o zakoličbi zemljišča (opravi Geodetska uprava) potrdilo o plačilu takse za pridobitev gradbenega dovoljenja GRADBENO DOVOLJENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije - ___ - načrto- nBH - ■ m? Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Izdela zasebni podjetnik ali podjetja, ki so registrirana za izdelavo projektne dokumentacije. Sestavni deli projekta PGD: - arhitektura - statika - elektro instalacije - strojne instalacije - zunanja ureditev - popis del s projektantskim predračunom - požarno-varsiveni elaborat - elaborat varstva pri delu (pri javnih objektih, delavnicah, trgovinah, lokalih...) TRGOVINA, Doberteša vat 46b (ob gl. križišču Šempeter-Polzela) Tel.: 702-231 GRADITELJI, po ugodnih cenah Vam nudimo ves gradbeni material: - parketa, - radiatorje Korado, - premaze za les Sadolin, - keramične ploščice, - barve in lake, - sanitarno keramiko. - cevi, kotnike, pohištveno železo; Trgovina POSTflJNCR Nudimo pljeno blago Vam lahko dostavimo na dom! Možen nakup na 3 obroke! SE PRIPOROČAMO! Rovne 21, Šoštanj, Tel.: 893-157 *>o UGODNIH cenah: - ves gradbeni in instalacijski material (vodovod, toplovod) _o 'V:'" - Tervol in Novoterm - dimniki Schidel Pomlad je pravi čas9 da prenovimo svoje stanovanje ali stanovanjsko hišo. Ali pa ste morda med tistimi, ki se odločate za novogradnjo• Prav za vas smo pripravili gradbeno prilogo. Priporočamo vam9 da si jo spravite, če je ne potrebujete danes, vam bo zagotovo prav prišla kdaj kasneje. Na prvi strani si lahko preberete, kakšna dovoljenja potrebujete, predno pričnete z deli. Seveda vam svetujemo tudi, na kakšen način jih boste najhitreje pridobili. Namesto vas smo obiskali mnoge proizvajalce in obrtnike in v prilogi vam predstavljamo njihovo ponudbo. Nekaj smo vam zapisali mi, prav vsi, pa vam bodo radi prijazno svetovali, zato jih lahko pokličete tudi po telefonu. Upamo, da vam bo gradnja ali adaptacija s pomočjo naše priloge še prijetnejša in da boste na ta način tudi kaj prihranili in se že kmalu veselili v polepšanem domu. pohištvena Industrija d.d. polzela industrijska prodajalna tel. 063/720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA CENE ZA GOTOVINO - zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT - zakonska spalnica LARA 108.851,00 SIT - zakonska spalnica NATALIE 136.372,00 SIT - samska spalnica HALA 43.559,00 SIT - omara z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 27.113,00 SIT 3. D 34.178,00 SIT - omara z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D 3. D GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 1/3 police širina 140 cm 4. D omara 1/2 police širina 184 cm .6. D omara 1/3 police širina 275 cm - pisalne mize - omarice za čevlje - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. i i : . ■ ■■ , *' ■ '■■; • ' ' . ' . ' . - ."'i POHIŠTVO GARANT, POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 35.866,00 SIT 48.286,00 SIT 25.691,00 SIT 29.420,00 SIT 44.898,00 SIT od 7.576,00 SIT dalje 6.417,00 SIT NUDIMO VAM IZDELAVO ZUNANJIH IN N0TRANUH OKENSKIH POLIC PO MERI IZ ITALIJANSKEGA NARAVNEGA MARMORJA CARRARA CENE SO KONKURENČNE AMON MARJAN siatina9/a^MAMovRožNiDouNi tel.: 777-157 MOBITEL: 0609 611-087 wm "MMŽ 28-marca 1996 JTTTEKS je že znano ime med uporabniki Vinil talnih, oblog. S proizvodnjo Vinil talnih, oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga. Vse Vinil talne obloge iz Juteksa se proizvajajo v skladu s sistemom zagotavljanja kakovosti ISO 9001, ki smo ga pridobili v letu 1994, kar zagotavlja konstanten nivo kakovosti. Vinil talne obloge proizvajamo v širini 2 in 3 m in v različnih debelinah. Vinil talne obloge z oznako BLUE LINE so površinsko dodatno zaščitene proti nečistočam, kar omogoča lažje čiščenje. Vinil talne obloge JUTEKS zagotavljajo zelo udobno hojo, dobro dušenje udarnega zvoka in dajejo prijeten občutek v prostoru. Primerne so za bivalne prostore, vrtce, pisarne, bivalne prikolice; odvisno od kakovosti in namembnosti Vinil talne obloge. PRIPRAVA PODLAGE Vinil talna obloga se lahko polaga na različne podlage: betonski estrih, leseni pod, parket itd. Podlaga mora biti suha, očiščena (brezprašna) in gladka. Morebitne razpoke, špranje in podobno je treba zatesniti in poravnati. P POLAGANJE Temperatura talne obloge in prostora, kjer jo polagamo, mora biti najmanj 17°C. Pred polaganjem Vinil talne obloge je priporočljivo, dajo razgrnemo v prostoru in jo temperiramo 24 ur. Pri krojenju pustimo ob stenah ali vgrajenem pohištvu 1 do S mm razmaka, da omogočimo raztezanje talne obloge. Pri polaganju več pasov talne obloge moramo pri krojenju upoštevati raport (ujemanje) vzorca. Pri polaganju v večjih prostorih pazimo, daje vsa Vinil talna obloga iz istega zvitka, istega datuma in iste sarže, da se izognemo morebitnim barvnim razlikam. Za lepljenje Vinil talnih oblog uporabimo ustrezna kontakntna ali disperzij ska lepila. Pri nabavi lepila se zlasti pa upoštevamo navodila proizvajalca lepila. V prostorih, kjer so večje obremenitve, talno gretje, kjer se uporablja pohištvo na kolesih ah masivno pohištvo ah je pohodna obremenitev večja, mora biti Vinil talna obloga obvezno lepljena po vsej površini. V manjših ali manj obremenjenih prostorih Vinil talnih oblog ni potrebno lepiti po celotni površini, moramo pa jo zalepiti na stikih in pri vratih; ob stenah. pa talne obloge ne lepimo, daje možna dilatacija (raztezanje). Po polaganju talno oblogo očistimo s toplo vodo, kiji dodamo blago čistilno sredstvo. Prostore lahko vselimo 24 ur po polaganju talne obloge. Pri vseljevanju pazimo, da Vinil talne obloge ne poškodujemo z ostrimi robovi pohištva. ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE Ob pravilnem vzdrževanju bo talna obloga ostala lepa in funkcionalna. Čiščenje je seveda odvisno od obremenitev. Dnevno čiščenje opravimo s toplo vodo, ki ji lahko dodamo blago čsitilno sredstvo, ah pa čistimo s sesalcem za prah ah pometamo. Pri Vinil talnih oblogah z oznako BLUE LINE zagotavljamo lažje čiščenje. Madeže nekaterih materialov, kot so pasta za čevUe, gorčica, ketchup itd, moramo kljub temu očistiti takoj, sicer lahko pustijo trajne sledove, kijih kasneje ni mogoče odstraniti. Na pohištvo po potrebi nalepimo zaščitne obloge iz filca ali plastike, da tako preprečimo mehanske poškodbe in morebitno obarvanje Vinil talne obloge: Zaščitni "čepi" iz naravne gume lahko povzročijo obarvanje talne obloge, zato le-te zamenjamo ali jih zaščitimo, kot je že omenjeno. Ostra kolesa na stolih zamenjamo s kolesi, ki imajo večjo kontaktno površino. P J GARANCI-i JA Proizvajalec Vinil talnih oblog JUTEKS daje za svoj proizvod 5-letno garancijo. Garancija velja od dneva nakupa (prodaje). Garancija velja za pravilno položeno (vgrajeno) talno oblogo. Za vsako leto uporabe (pri reklamaciji, ki je upravičena), se odšteje 1/5 vrednosti talne obloge. Mehanske poškodbe, poškodbe od kemikalij, transporta, nepravilne vgradnje, nepravilne uporabe in vzdrževanja so izključene iz garancije. posvetujemo s prodajalcem, PRIČAKUJEMO VAS V SALONU TALNIH OBLOG JUTEKS V ŽALCU! UGODNA PONUDBA! mMmmm© w&mMmim s Ostale informacije: 8. marca 1996 CEMENTNINARSTVO P O LAK Gorenje, 63327 Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065 Imamo 24-urno dežurno službo (mobitel 0609 / 616-246) STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. VELENJE Fax: 855-844 Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 slavt) orenove, mde\ M I* * Stto\no ^sce%0van\v m ? 1. 9R * UP^oSv m ° KAKOVOSTNE STORITVE KONKURENČNE CENE VEČ KOT 30-LETNE IZKUŠNJE SCHIEDEL - GRADNJA PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA DIMNIKOV d.d. Latkova vas 82, 3312 PREBOLD telefon: (063) 702-214, telefax: (063) 702-029 SCHIEDEL - GRADNJO iz Latkove vasi pri Preboldu že 23 let uvrščamo v sam vrh razvoja in proizvodnje visoko kvalitetnih dimnikov pod blagovno znamko SCHIEDEL. Svoje razvojne usmeritve so podrejali novim zahtevam na področ ju razvoja toplotne tehnike kot tudi skrb za varstvo okolja. Trda goriva vse bolj nadomeščajo ekološko čistejša goriva, kot sta olje in plin. Razveseljivo je, da se vse več urbano urejenih mestnih središč odloč a za modernizacijo kurilnih sistemov. Tako so v SCHIEDEL - GRADNJI v letu 1995 pričeli s proizvodnjo najsodobnejših polnoizoliranih dimnikov s prezračevalno toplotno izolacijo - t.i. SIH dimnikov. SIH dimniki so namenjeni za vse vrste goriv (trda, tekoča in plinasta), kot tudi za vse vrste kotlov, še posebno pa za sodobne, nizko-temperaturne kotle. Ti kotli povzročajo v dimniku občasno ali trajno kondenzacijo dimnih plinov. Vendar nam konstrukcijska zasnova in visokokvalitetni materialni sestav elementov dimnika to kondenzacijo tudi dopušča. Poleg že navedenih karakteristik so glavne prednosti teh dimnikov: - dimnik je primeren za temperature dimnih plinov nad 40 stopinj C, - odporen na vlago, ki nastaja pri kondenazaciji dimnih plinov, - kislinsko odporen, - požarno varen, - odporen na temperaturne spremembe, - dolga življenjska doba, - majhna teža plaščev, - enostavna in hitra montaža, - široka proizvodna paleta - enojni, enojni z ventilacijo, dvojni, dvojni z ventilacijo in kombinirani dimniki profilov 14-20 cm. V primeru, da izgradnja novega dimnika ni mogoča, predvsem zaradi posega v konstrukcijo objekta ali zaradi naravovarstvenih zahtev, se lahko izvede tudi sanacija obstoječega dimnika. V SHIEDEL - GRADNJI vam tako nudijo najsodobnejši sanacijski sistem DrehFix iz visokokvalitetnih dimniških cevi iz nerjaveče pločevine. Vsi dimniški elementi so industrijsko proizvedeni in se med sabo spajajo z vijač enjem. Materialni sestav in konstrukcijska zasnova zagotavljata izredno kvaliteto in trajnost dimnika. Glede na predvideno moč kotla in višino dimnika je možno izbirati med več različ nimi profili DrehFix cevi od 12-18 cm. V kolikor v obstoječo dimniško odprtino ni možno vstaviti ustreznega profila DrehFix cevi, je možno odprtino povečati s povrtavanjem. Pri vseh težavah, ki se pojavljajo pri sanaciji dimnika (dimenzioniranje dimnika, predhodni ogled za izvedbo sanacije) se obrnite na službo inženiringa ali montaže v SCHIEDEL - GRADNJO, Latkova vas pri Preboldu. Za konec je prav, da opozorimo vse, ki se bodo odločali za priključitev na javno plinsko omrežje, da si morajo pridobiti soglasje o ustreznosti dimnika. To soglasje izda pooblaščena dimnikarska služba. Pogoj za pridobitev tega soglasja pa je, da mora dimnik ustrezati pogojem, ki jih predpisujejo ustrezni standardi. Ustrezna poročila oziroma ateste si mora pridobiti proizvajalec dimnika in izvajalec montaže pri pooblaščenih institucijah. SCHIEDEL - GRADNJA PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA DIMNIKOV d.d. KAKOVOST IMA SVOJE IME izolirka Industrija Izolacijskih materialov Ob železnici 18, SI-61110 Ljubljana, telefax: 061/445-182, telefon: 061/1403-096 Imate težave s slabo hidroizolacijo? Je vaš dom slabo toplotno izoliran? Ali ste že sredi gradnje in vas zanimajo pravilni in učinkoviti sistemi izolacij? V našem proizvodnem programu imamo široko izbiro izdelkov za hidroizolacijo vrhunske kvalitete, kar potrjuje zlati znak »VENSKA KAKOVOST SQ IN lO-LETNA GARANCIJA Bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska strešna kritina BITUMENSKE SKODLE, bitumenski tesnilni trakovi, strešna lepenka, izoval, bitumenske mase, bitumenske raztopine Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem! ■ .. .......... ■■ ...... . - . ■■ ■ ........... v Ce gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo, pridite! 1 m2 barvne kritine 800,00 1 m2 kritine b.b. 576,00 zidaki 40-30-20 88,00 zidaki 40-25-20 77,00 zidaki 40-20-20 66,00 zidaki 40-12-20 55,00 zidaki 40-9-20 50,00 opažni zidak 50-40-25 120,00 opažni zidak 60-30-25 120,00 opažni zidak 60-25-25 110,00 opažni zidak 60-20-25 100,00 opažni zidak 60-15-25 90,00 Cene so brez prometnega davka! KORUN splošno mizarstvo Sentrupert, 3302 Gomilsko, tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) Latkova vas 82, 3312 PREBOLD telefon: (063) 702-214, telefax: (063) 702-029 MONTIRAMO Rečem mislim dimnik, ®©Mc©3fM@dimniki - pojem tradicije in kvalitete. CENE SO IZJEMNO Primer starega ff/*/)nifCf obnovljenega okna UUUUlmtlS SIH dimniki Najnovejši polno izolirani dimniki s prezračevalno toplotno izolacijo, namenjeni za vse vrste kotlov in goriv (trda, tekoča, plinasta). SVETUJEMO PROJEKTIRAMO DrehFix dimniki Izdelani iz visoko kvalitetnega nerjavečega jekla, namenjeni za sanacije starih, dotrajanih dimnikov ter za vse vrste kotlov in goriv. D KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š. 3320 Velenje, tel.: 063/855-457 Ob začetku nove gradbene sezone se priporočamo za nakup peskov v našem kamnolomu po zelo ugodnih cenah: * sejani pesek 0-4 710 sit/t * sejani pesek 4-8 600sitft * sejani pesek 8-16 664sitft * sejani pesek 16-32 690 sit/t * sejani pesek 0-50 518 sit/t *rovni pesek 414 sit/t * kamen 473 sit/t * mešanica za beton 690 sit/t Cene so brez prometnega davka. 12 Ki :m :Mo 28. marca 19! piLIH I GRADNJE 1 Betonarna Celje Tovorna ulica b.š. (Teharje) Tel. & fax: 063/25-226 Del. čas: vsak delavnik od 7.-19. ure Prodaja in zastopstvo: GECOMMERCE d.o.o. Šmartno ob Paki, Gavce 83 Podjetje za urejanje prostora, p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/ 853 301,855 510 Bliža se spomladansko čiščenje okolja, pa pogojih ponujamo naslednje storitve: 1. strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, hal čiščenje kanalizacij, 1 2. zasaditve in obnove zelenic in gred, ipd., 3. odstranjevanje kosovnih odpadkov in 4. obnove krajevnih cest, trgov, parkov in zunanjih objektih, r 5. sanacije asfaltnih in drugih površin, vključno s kompletno obnovo cestno prometne signalizacije, « v!-* w 6. storitve z vsemi vrstami gradbenih strojev (izkopi, planiranje, . . 4 nakladanje in podobno). ^ Poleg tega vam v našem Vrtnarstvu lahko ponudimo veliko vrst okrasnega grmičevja za žive meje, razne vrste cipres in bogato izbiro balkonskega cvetja. " Informacije lahko dobite na telefon 063/856-900 aH preko , telefaxa 063/853-645. - ^ Za vsako povpraševanje vam bomo radi izdelali ponudbo. a ^ POLEPŠAJMO NAŠE BIVALNO MW W OKOLJE! Vlfc^ Z Centralna regulacija Pravimo ji tudi groba regulacija. Uravnava temperaturo vstopne vode v ogrevalnem sistemu že pri kotlu. Največkrat uporabljamo regulacijo temperature vstopne vode glede na temperaturo zunanjega zraka. Za to skrbi avtomatika, ki s pomočjo reg-ulirnega mešalnega ventila uravnava, koliko toplote je potrebno za ogrevanje prostorov glede na zunanjo temperaturo. BETON EJAVNOSTI: * PRODAJA BETONA * VGRADNJA BETONA * TRANSPORT BETONA * STROJNE USLUGE * ČRPANJE BETONA Najboljši dosežek, piko na i, predstavlja v ogrevalnem sistemu regulacija. Napravam te vrste namenjamo vse premalo pozornosti. Če izberemo najugodnejšo nastavitev in primerno regulacijo temperature vstopne vode in temperature v prostorih, lahko prihranimo veliko energije. Ločimo centralno, prostorsko in lokalno regulacijo. Lokalna regulacija To je najnatančenjša regulacija. S termostatskimi ventili na ogrevalih nastavljamo temperaturo v vsakem prostoru posebej. Tak ventil ogrevalo odpira in zapira in tako vzdržuje v prostoru temperaturo, kakršno smo nastavili. Kakšna je prihodnost Sodobne tehnologije z mikroračunalniki že omogočajo popoln nadzor nad porabo energije v posameznih prostorih. Opozarjajo nas na previsoke temperature v prostorih, na okna, odprta po nepotrebnem... Temperaturo lahko nastavimo tudi po vnaprejšnjem programu (nočno, dnevno, tedensko). Prostorska regulacija Imenujemo jo tudi "fina" regulacija. Opravlja jo prostorski termostat, s katerim nastavljamo temperaturo vstopne ogrevne vode glede na temperaturo v glavnem bivalnem prostoru. Termostat moramo vgraditi na ustrezno mesto, da bo dobro uravnaval temperaturo v prostoru. Po njej se namreč ravnajo tudi temperature v ostalih prostorih. L marca 1996 _ - — - _; m B < VV^ vm "m*^^ trgovina in inžiniring ■ B^ 1 m za toplotno in hladilno tehniko K >1 ^ 3320 Velenje, Cesta talcev J Telefon: 063 / 851 - 919, 4SI - 277 ■ Si ' . . . -I ' ■ - !l8St:S . ......,,, ,■ 'v:1-:,-; : : s PO IZJEMNO USODNI CENI VAM PONUJAMO: ™ O o I* PLINSKE KONVEKTORJE NA NARAVNI ALI PRISILNI VLEK ZA LAHKO { OGREVANJE PROSTOROV (VIKENDI...) | PREDNOSTI SO SLEDEČE: J- ne trosijo kisika iz prostora za zgorevanje 1- ne izločajo vodne pare v prostor j kot klasične plinske peči - cenovno ugodne možnosti (tudi na kredit) od 500 Dem dalje |- ponujamo vam brezplačno svetovanje in dostavo na dom j - montaža in nakup na enem mestu * ZA CENTRALNO OGREVANJE PROSTOROV _ - vremensko odvisne regulacije s J programsko uro Flash že od 500 dem dalje ^ - atmosferske kotle in bojlerje za plin ■■ Saunier Duval - litoželezne nadtlačne kotle Ferolli Jj ] | - gorilce za plin in kurilno olje ' Lamborghini - rezervoarji za plin in cisterno - ter vse ostalo kar potrebujete za ogrevanje CttHh . HLADILNA IN OGREVALNA TEHNIKA Strokovnjak svetuje Kako izbrati TMnp najboljši lSF ogrevalni sistem? Ni vseeno, opozarjajo strokovnjaki, s kakšnimi napravami in s kakšnimi gorivi, boste ogrevali svoj dom. Osnovno vodilo pri izbiri ogrevalnega sistema je, da mora biti takšen, da bo zadostil vašim zahtevam, potrebam po dobrem počutju, sistem naj bo energetsko varčen, ekološko prijazen, ekonomsko upravičen in varen. Izbira je zaradi omenjenih zahtev gotovo zahtevna naloga in najbolje jo je prepustiti strokovnjaku - projektantu. V naši današnji prilogi je to storil Franc Šacer, dipl. ing. strojništva. Lokacija samega objekta, primerna orientacija prostorov glede na strani neba ter konstrukcijske lastnosti zgradbe močno vplivajo na porabo energije (dnevni prostori naj bi imeli južno lego). * Cena goriv in ogrevalnih naprav močno vpliva na izbiro ogrevalnega sistema, saj je želja uporabnika nakup sistema po ' čim nižji ceni. Pri tem ne smemo zanemariti stroškov za vzdrževanje sistema. * Ekološko prijazen sistem Dobro toplotno zaščiteni objekti potrebujejo manj ogrevalne in v primeru hlajenja poleti tudi manj hladilne energije, kar pomeni manjšo porabo energije in s tem manjše onesnaževanje okolja. Izbiramo goriva, ki so okolju prijazna (plin) ali sisteme za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Kadar uporabljamo goriva slabše kakovosti, predvsem lignit in premog, uporabljamo ustrezne kotle in moramo paziti na pravilno kurjenje. * Ogrevalne sisteme delimo glede na namestitev generatorja toplote na lokalne in centralne. Lokalno ogrevanje je najstarejša in najenostavnejša in najcenejša oblika ogrevanja. Uporabljajo jo tam, kjer je potrebno občasno ogrevanje (vikendi, starejši objekti). Pri lokalnem ogrevanju ogrevamo prostore s pečmi (direktno ogrevanje zraka) na drva, olje, plin in elektriko. V zadnjem času se pojavljajo plinski konvektorjl (radiatorji), ki imajo več prednosti, in sicer: ne trošijo kisika v prostoru in ne odvajajo dimnih plinov v prostor. Pomembno je programirano delovanje preko programske ure in termostata. Obstajajo tudi atmosferski konvektorji, ki ne potrebujejo električnega dovoda. Ne potrebujejo dimnika, vgradijo pa se na zunanjo steno. Centralno ogrevanje Omogoča enakomerno ogrevanje vseh prostorov. Potrebno toploto za ogrevanje v toplovodnem kotlu se pripravlja na enem mestu. Izkoristek energije je večji, onesnaževanje pa manjše. Stroški naložbe pa so precej večji, saj je razen kotla in radiatorjev potreben še cevni sistem ter ustrezna regulacija. Za konec še opozorilo tistim, ki se odločate za gradnjo centralnega ogrevanja. V praksi je močno prisotna miselnost večjega dela monterjev, da svetujejo vgradnjo relativno močnega toplovodnega kotla in vgradnjo relativno malih radiatorjev. To je seveda zgrešeno, saj ima prevelik kotel relativno dosti prekinitev obratovanja, ki podhladijo kotel in mu s tem znižujejo izkoristek v primerjavi z manjšim, bolj točno izbranim kotlom. Premajhni radiatorji zahtevajo relativno visoko temperaturo ogrevalne vode, ki bolj izsuši zrak in je zaradi tega počutje manj ugodno. VEGRAD ID DS d.o.o. GROSIST : : VEGRAD ID DS d.o.o. GROSIST, s sedežem v ulici Simona Blatnika 1 v Velenju je podjetje, ki se ukvarja, kot že ime pove z grosistično prodajo materialov za zaključna dela. To je nov program uspešnega velenjskega gradbenega podjetja Vegrad. Z njim so začeli, ko so spoznali, da gradbeni material prodajajo tudi podjetja, ki z gradbeništvom nimajo takih izkušenj kot jih imajo sami, saj so se leta in leta uveljavljali na gradbiščih doma in v tujini. Za to dejavnost imajo tudi usposobljene kadre. Svojo priložnost vidijo v Vegradu spet na območju bivših jugoslovanjskih republik, kjer so nekoč že bili močno prisotni. Njihova poglavitna prednost je v tem, da gradbeni material dobivajo neposredno od proizvajalcev, s čimer se izognejo mnogim posrednikom in tako proces poenostavijo in pocenijo. Na sedežu podjetja je razstavni prostor, kjer si potrošniki lahko ogledajo vse materiale, ki pridejo prav pri zaključnih delih. In kar je danes najpomembneje, v Vegradu ID DS d.o.o. Grosist vam poleg prodaje materialov nudijo kompleten inžinering. Začnejo pri svetovanju, nadaljujejo s projektiranjem in končajo pri izvedbi. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo na sedežu podjetja, lahko pa se nanje obrnete tudi po telefonu: 853 - 164. Grosistična prodaja je namenjena obstoječi mreži trgovskih organizacij z gradbenimi materiali in obrtnikom, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu, mislijo pa tudi na individualne potrošnike, tiste, ki znajo narediti kaj sami ali v sodelovanju s prijatelji. Tem je namenjena maloprodaja v Železnini Delta v Šoštanju. KNAUF - NAJCENE, NAJHITREJE, NAJBOLJ ČISTO Pred dobrim letom se je Vegrad ID DS d.o.o. začel uspešno ukvarjati s trženjem v svetu znanega in priznanega sistema Knauf. Ta omogoča najhitrejšo, najcenejšo in najbolj čisto klUlUf Armstrong gradnjo, saj gre za suho montažo. Sistem je še zlasti primeren za adaptacije stanovanj, mansard, stanovanjskih hišin omogoča na videz tudi nemogoče rešitve. Z uporabo sistema Knauf lahko v trenutku popolnoma spremenite izgled stanovanja, postavljate in prestavljate stene kot in kamor si želite - sami ali s pomočjo strokovnjakov Vegrad ID DS d.o.o., ki imajo s tem sistemom bogate izkušnje. Knauf je na zahodnem tržišču prisoten že dolgo, ponaša pa se s tradicionalno kakovostjo. Ko govorimo o suhi montaži, ne moremo mimo stropov Armstrong, danes zelo modnih, ki omogočajo nešteto možnosti. Ponašajo se z lastnostmi, ki jih poznavalci še posebej cenijo - enostravno in hitro montažo, so ognjevarni in samonosni. Mogoče jih je kombinirati s Knaufovimi gips stropovi. Omogočajo popestritev prostora, pa še lepi so na pogled. KANADSKA BITUMENSKA SKODLA Na našem tržišču in med nami je bolj znana pod imenom "tegula". V Vegradu, trgovini z gradbenim materialom GROSIST vam je na voljo v dveh inačicah: eni, kjer so osnova poliestrska vlakna in drugi, kjer so osnova celulozna, torej okolju prijazna vlakna. Gre za "tegulo", originalen material kanadskih proizvajalcev IKO in CRC, pojma kakovosti. Poznavalci in strokovnjaki jo uvrščajo v sam vrh najboljših proizvajalcev bitumenskih skodel. Obstaja več kvalitetnih in cenovnih razredov, že najnižji pa zadosti vsem evropskim standardom, zanj proizvajalec in prodajalec nudita 20-letno garancijo; za najvišji cenovni razred pa je garancija celo do 35 let. Sicer pa tako kot za vse materiale, ki jih prodajajo, tudi za tega velja, da vam pri odločitvi svetujejo, z njihovimi strokovnjaki pa se lahko dogovorite tudi za izvedbo kompletnih krovsko-kleparskih del. TALNE KERAMIČNE IN GRANITOGRES OBLOGE PROIZVAJALCA SMOV V Vegradu ID DS d.o.o. nudijo tudi talne obloge proizvajalca Smov. Primerne so za individualno uporabo, za lokale in javne prostore. Ponujajo jih v izjemno velikem spektru barvnih in vzorčnih kombinacij: od tistih zelo hrapavih za zunanjo uporabo, tistih z "normalno" površinsko obdelavo do tistih z visokim sijajem. Na voljo je tudi bogata paleta spremljevalnih artiklov, od obrob, kotnih elementov, zaključkov, okrasnih letev, vogalnikov do letvic za prehode med dvema različnima materialoma. j smov ROOFING EXCELLENC£ Poseben popust V Vegradu ID DS d.o.o. Grosist so se potrudili in za to priložnost pripravili posebno akcijsko ceno kanadske bitumenske skodle ("tegule"). Dobite jo po neverjetnih 998 tolarjev za kvadratni meter. Celje V sejemsko mesto Načrtovanje Preprečevati je lažje kot popravljati. Zato je treba misliti na varčevanje že ob načrtovanju gradnje. Zamisel o podobi vaše hiše naj raste v sodelovanju z energetskim svetovalcem, ki bo že v načrtu predvidel vse posebnosti in okoliščine gradnje. aluminij monfal kamen 14 MS ftis sTuJJM) 28. marca 1996. ALUMINIJ MONTAL KOMEN Komen 129« 6223 KOMEN Tel.: 067/78-111 Fax: 067/78-395 Aluminij Montal d.d. Komen je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskega stavbnega pohištva. Naš glavni program obsega: izdelavo kovinskih stavbnih konstrukcij, alu oken in vrat, alu in steklenih fasad, predelnih sten, kioskov in telefonskih govorilnic. V kratkem pa bomo pričeli z novo - dodalno proizvodnjo PVC oken. Vse naše izdelke - na željo kupca - tudi sami montiramo. Vsi naši proizvodi so namenjeni tako velikim objektom kol ludi individualnim graditeljem, saj se povsem prilagajamo zahtevam in željam investitorjev. Izdelke projektira našlastni strokovni kader in pomenijo v celoti in izključno lastno serijo ter niso kopija nobenega drugega proizvajalca. Delamo tako za domači trg kot tudi za tujino. Naj navedemo nekaj večjih objektov v Sloveniji, na ketere smo montirali naše izdelke: Letališki stolp Brnik, Kompas Hertz Ljubljana, Zabaviščni center Perla Nova Gorica, SKB Koper, TPC Lucija, Agrotehnika Gruda Ljubljana, GT Črnuče, AM Cosmos Ljubljana. Na različnih bencinskih servisih in drugje pa si lahko ogledate naše javne telefonske govorilnice. Za vse dodatne informacije smo Vam vedno na voljo na naših telefonskih številkah. S sončnega Krasa pošiljamo lep pozdrav vsem bralcem časopisa "Naš čas"l gorenje o o O o gorenjeKeram/Tca INFORMACIJE PO TELEFONU: (063) 433 000 gorenj eKopalnice Lega in lokacija Razumljivo je, da gradbene parcele ne morete vedno izbirati po vseh merilih, ki se vam zdijo pomembna. Kolikor je mogoče, pa upoštevajte klimatske vplive, kot npr. veter, sonce, temperaturo zračnih plasti v dolinah itd. Lokacija na južnem pobočju ni primerna le zato, ker boste morda kdaj vgradili sončno napravo. Pomislite tudi na to, da drevesa in griči mečejo sence, obenem pa nas rastline ščitijo pred vetrom. (Bršljan in podobne rastline je potrebno zasaditi po tem, ko zaščitimo zunanje stene, če je veda potrebno.) * OPREMA BIVALNIH PROSTOROV * GRADBENI MATERIALI *VSE ZA OTROKA *GOSPODINJSKA TEHNIKA, BELA TEHNIKA, ZABAVNA ELEKTRONIKA * ŠPORTNA OPREMA IN OPREMA ZA PROSTI ČAS * PREHRAMBENI PROIZVODI IN DEGUSTACUE ♦PROIZVODI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE *DARILNI PROGRAM, KOZMETIKA, NAKIT * IDEJE, INOVACIJE *BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE gorenjeKuhinje Prodajalna keramičnih ploščic: Gorenje 1b 3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00 ure, sobota od 7.30 do 12.00 Celje 14.-19.5.'96 CEUSKI SEJEM Prodajni studio za kuhinje in kopalnice: Primorska 6b 3325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure W/ntex NAJVEČJA IZBIRA TALNIH OBLOG V SAVINJSKI DOLINI! Strnjene oblike Bolj ko je oblika zgradbe strnjena, tem ugodnejša je za porabo energije. Močno razčlenjena oblika zgradbe namreč pomeni večjo izgubo energije. Soncu naproti Velika okna sodijo na južno stran, manjša pa na vzhodno in zahodno stran zgradbe. Oknom, vgrajenim v severno stran zgradbe, se raje izognite. Na ta način boste najbolje izrabljali brezplačni vir energije, sonce. Predpisi določajo, da se na severni, severovzhodni in severozahodni strani vgrajujejo okna, manjša od 1/7 tlorisne površine prostora. Na južni, jugovzhodni in jugoza- hodni strani so lahko okna večja od 1/7 tlorisne površine. Tako pozimi bolje izkoristite sončno sevanje. Potrebno pa \e, da poskrbite za premično sončno zaščito, da se poleti prostori ne bodo preveč segrevali, da bo osvetlitev skozi vse leto primerna in da toplotne izgube ne bodo prevelike, kadar ne bo sonca. Prostori, v katerih ste najpogosteje, naj bodo obrnjeni proti soncu, torej proti jugu, stranski (stopnišča, WC, shrambe itd.) pa naj bodo nameščeni proti severu. Kdor namerava vgraditi sončne zbiralnike, mora prirediti smer in nagib strešin. Nagib strešine naj bo 45 stopinj (30 do 50 stopinj), smer pa naj ne odstopa od smeri proti jugu (največ +/- 30 stopinj). KOOPERACIJA STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 t n PODROČJA DE i AVIKttUi: n p GRADBENA IN GRADBENO ZAKUUCNA DELA NIZKE GRADNJE PREDELAVA LESA, KOVIN IN PLASTIKE IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE ZASTOPANJE TUJIH FIRM ( SCHINZEL, IWK) AGENCIJA ZAVAROVALNICE MARIBOR 3331 Nazarje, Lesarska 10, tel.: 063/831-321 so prava okna za opremo vašega podstrešnega stanovanja. Veliko svetlobe glede na potrebo vam zagotavlja osem različnih, dimenzij. Visoka toplotna in zvočna izoliranost ter lep izgled na strehi v celoti izpolnita vaša pričakovanja. Cene strešnih oken extra proizvajalca Glin IPP so konkurenčne. Ugodni plačilni pogoji vam olajšajo nakup. Okna lahko kupite neposredno v tovarni ah pri naših prodajalcih. Podrobnejše informacije, prospekte in cenik dobite v komerciali podjetja, telefon 063/831-431. •RlTDIS (UMU® GRADBENO PODJETJE CELJE . Ulica XIV divizije 10,3000 CELJE Tel.: 063/482-480 fax: 063/442-490 V NAŠEM PODJETJU SLEDIMO VAŠIM ŽELJAM! Izdelki iz vrtnega programa so namenjeni za vaš prosti čas, sprostitev, prijetno bivanje in zdravo življenje. Z brunarico zadovoljujemo potrebe po specifičnih objektih za turizem, gostinstvo, drobno gospodarstvo ipd. Brunarica PONUJAMO VAM NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV« STANOVANJ IN GARAŽ: - poslovno-stanovanjski objekt Hudinja, Celje - poslovno-proizvodni objekti v OBRTNI coni Celje - večnamenski objekt "TRI LILIJE" v Laškem - poslovni objekt LAMELA 1, 2, 3 Hudinja, Celje - garažni objekt Velenje OBIŠČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO PBI VAŠI ODLOČITVI! 5 m R EII I) Ietel0IK a63/843022 emOBlip d n n m« III Vf ES H H MilliUi 3342 GORNJI GRAD, PodsmreCJe 20, Slovenija Telefon: 063/843-1 Fax: 063/043-000 Vrtna hišica KAKOVOST# UDOBJE, ZDRAVJE Brunarice "SMREKA" so načrtovane za stanovanje in rekreacijo. Izbrani material, tehnika izdelave in ustrezna zaščita lesa jamčijo življenjsko dobo brunarice, kije namenjena rodovom. 1MM (M^Ki M »mtLMDi^i fiPI&i * Maribor, Zrkovska c. 87 tel.: 062/513-897. tel./fax: 062/511-384, fax: 062/510-633 * P€ Zamarkova pri Lenartu SO tel./fax: 062/727-650 * PE Beltinci, Ravenska 27 tel./fax: 069/42-151 _ * pe ceue - lava 7 tel.: 063/452-300, tel./fax: 063/452-303 Del. čas: 7. - 18. delavnik, 8. - 12. sobota p®pmm (^©MU®!^ KdO^MOKd keramične ploščice kopalniška oprema - COOPERATIVA CGRAMICA D ITALIA - SALGAR - PORCGLANOSA - VENI5 * sanitarna keramika -LAUFEN - ROCA - DOLOMITE - COMPOSIS * armature - SCHMIEDL -GROHE - NOBILI * masažne kadi in prsne kabine - JACUZZI - SYSTEM POOL ©HlŠlSOlfll Ir^iP^iS^T® tervol PVC loHja HITRO IN POCENI DO NOVEGA PROSTORA Z MONTAŽNIMI STENAMI JELOVICA Človek, ki namerava preurediti stanovanje, običajno improvizira - malo zaradi varčevanja, malo pa tudi zaradi nujnosti, ker se mora prilagajati objektu. Na to, da bi si olajšal delo z vnaprej pripravljenimi montažnimi stenami, marsikdo niti ne pomisli. V Jelovico vabimo vse, ki razmišljajo o samogradnji, naj se oglasijo pri nas, saj vam lahko ponudimo montažne stene - polne ali z vgrajenimi okni ali vrati, ki so potrebni za pregraditev prostorov v stanovalcu, za preureditev podstrešg in mansard v stanovanjske prostore, za zapiranje teras in gradnjo prizidkov in garaž. Z montažnimi stenami pa lahko dobite tudi ves dodatni pribor in vezne elemente, ki so potrebni za kakovostno in hitro izvedbo dela. PREDNOST UPORABE MONTAŽNIH STEN je v tem, da pri vgradnji ni nobenih zidarskih posegov. 1b ne pomeni samo hitrejšega dela, ampak tudi odpravo vse umazanije, ki nujno spremlja zidarska dela in je pri urejanju stanovanja veliko bolj moteča kot pri novogradnji. Majhna teža je dodatna prednost, zlasti pri adaptaciji starejših objektov. Prednost suhe montaže ni le v tem, da je delo preprostejše in hitrejše, pač pa da po končanem delu prostor samo pospravimo in ga zaradi suhih materialov lahko takoj normalno uporab^amo. Montažne stene so popolnoma enakovredne običajnim zidanim, kar pomeni, da nanje lahko brez skrbi obesite standardne kuhinjske elemente ali lepite ploščice. Veliko pozornost smo v Jelovici posvetili izolaciji, tako da je mogoče z montažnimi stenami tudi v manj kakovostnih stavbah ali delih stavb urediti prijetne bivalne prostore. MONTAŽA je mogoča na tri načine: - naročite ekipo Jelovice, ki v celoti realizira kompletno postavitev, - naročite le inštruktorja Jelovice, ki vam bo s svojim znanjem pomagal pri montaži, - vse delo opravite sami po naših navodilih za montažo. Vse, ki bi si želeli pri preurejanju podstrehe ali stanovanju pomagati z montažnimi stenami, vabimo v komercialno službo Jelovice. Strokovnjaki vam bodo predstavili vse elemente gradnje in vam svetovali pri projektiranju. Po predhodnem dogovoru pa vas naš strokovnjak obišče tudi na domu in vam svetuje, kako lahko svoj načrt uresničite na najpreprostejši način. Informacije in svetovanje: JELOVICA Jelovica Školja Loka, Prodajni inženiring za montažne objekte tel. 064/61-30, fax 064/634-835 Samo po sebi umevno Odgovor na vprašanje, zakaj zgradbo toplotno zaščititi, je očiten. Če je zunaj hladneje kot znotraj, toplota stalno uhaja, zato jo moramo nadomeščati z ogrevanjem. Čim bolj je stavba toplotno zaščitena, tem manj toplote uide (tudj. plašč oblečemo pozimi zato, da nas ščiti pred mrazom). Pornemben strokovni pojem: toplotna prehodnost "k" pove, koliko toplote uide skozi površino 1 m2 pri temperaturni razliki 1 stopinja celzija. Čim manjši je "k", tem manjša je toplotna izguba. Obseg toplotne zaščite toplotna prehodnost zelo dobro k dobro k skromno k okna in zunanja vrata 1.9 2.5 3.0 zunanje stene 0.35 0.5 1.0 strop nad kletjo 0.45 0.5 1.0 strop proti podstrešju 0.25 0.3 0.8 MIZARSTVO KOVAČ PODJETJE ZA OBDELAVO LESA IN TRGOVINO, D.0.0. Ljubija 55,3330 Mozirje Tel.: 063/831-681 IZDELAVA OKEN IN BALKONSKIH VRAT PO NAROČILU! JOŽE STANGLER s p PAKA 40/b, 63320 VELENJE TEL & FAX: 063/853 917 STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSTVO, HIDROiZOLACIJE PISKANJE IN ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA \sr.............• ........................... Nudimo vam vse vrste strešnih kritin. u . ;JS Smo poblasčeni krovci za kritje s strešnimi kritinami BRAMAC, BOBROVEC, ETERNIT, DECRA, TEGOLA, CANADESE... Pooblaščeni smo tudi za izvajanje streh in fasad s trapezno pločevinasto kritino TRIMO TREBNJE. Nudimo vam tudi kleparske izdelke iz bakrene, aluminjjeve, pocinkane in ostale pločevine. Izvajamo ravne strehe s hidroizolacijskimi trakovi proizvajalcev IZOLIRKA LJUBLJANA, TIM LAŠKO, FLEXOPER... Pri zamenjavi vaše strešne kritine s kritino BRAMAC vam priznamo popust. NASE REFERENCE SO ZADOVOLJNI KUPCI NAŠIH STORITEV. marca 1996 MS CAS 17 toplotno :ititi Potrebno je zaščititi lupino adbe, ki jo sestavljajo: * streha oziroma strop nad ■njim nadstropjem, " zunanje stene, * okna in vrata v zunanjih ah, * strop nad kletjo. >plotni mostovi Zaščita lupine zgradbe ne i imeti vrzeli, skozi katere bi komerno odtekala toplota, i mesta imenujemo toplotni ■mostovi; v energetsko-pehničnem pogledu pomenijo i mesta. lejte svoj t, če ima ilotne mostove! I S tem se jim boste izognili | Je pred gradnjo. Posebej pazite i občutljiva mesta, kot so stiki posameznimi izolacijskimi bmočji: toplotna zaščita zunanje i stene (ali dobro zaščitena zunanja stena) mora biti brezhibno spojena z zaščito strehe oziroma stropa nad Dmjim nadstropjem, * toplotna zaščita zunanje i mora biti brezhibno spojena aščito stropa nad kletjo ali eljno ploščo. Spodnjo vrsto ko zidamo tudi s posebnimi olacijskimi zidaki. Zunanja naj sega približno 50 cm ; stropa najnižje etaže (even-) do zemljišča), * pri priključkih oken in vrat i toplotna zaščita sega čez ove najmanj 3 cm. etične snovi za toplotno izolacijo V glavnem razlikujemo štiri različne vrste snovi za toplotno zaščito: * vlaknaste (mineralna volna, steklena volna) * penjene umetne snovi (polistirol, poliuretan itd.), * naravne (pluta, kokosova vlakna, celulozna vlakna itd.), * močno porozni gradbeni materiali. Prednost imajo naravne zaščitne snovi, ki so sprejemljivejše za okolje (proizvodnja, predelava in odstranjevanje), na žalost pa so drage. Vendar obstajajo tudi posamezne cenejše naravne snovi (npr. celulozna vlakna). LAMINATNI PARKETI IZ UVOZA Enostavno polaganje, visoka odpornost! Cena: ^JfcHfltza 1 m2. V akciji samo 3.933 SIT za 1 m2 POCINKANA MREŽA ZA OGRAJE Vili««: t, \.15, t.5 i« 2m, tm' -199 SIT BETONSKE PLOŠČE - KULIR (prani teraso pesek) Dimenzije: 40 x 40 em kom. 209 SIT SESTAVLJIVA SAMOKOLNICA uv POSTOJNA pri nas samo 5.590 SIT ■»S® KOVINOTEHNA ZA VAŠO HIŠO LZBEKJTt NAJBOLJŠE MATERIALE portland in specialni cementi maltit - hidravlično vezivo za pripravo malte valovite in ravne strešne plošče poliestrske cevi tlačne in kanalizacijske cevi Informacije: SALONIT ANHOVO - HOLDING, p.o., 5210 ANHOVO, VOJKOVA 1 tel.: 065/51-030, fax: 065/51-226 ® SALON IT ANHOVO mmmm Hi _ Na trgu 7, 3320 Mozirje, Tel. 063/832-541, Fax 063/832-636 Firma CIMPERMAN ima sedež v Mozirju v GRABNERJEVI HIŠI. Izvajamo dela na področju SAVINJSKO-ŠALEŠKE doline in CELJSKE regije. Ta hip zaposlujemo že preko 50 gradbenih delavcev. Za strokovno izvajanje del skrbi 12 naših gradbenih strokovnjakov ter več zunanjih sodelavcev. 1) GRADNJA ENODRUŽINSKIH HIŠ POD STREHO AU POD KLJUČ VKUUČN0 Z OBRTNIMI IN INSTALACIJSKIMI DEU 2) GRADNJA POSLOVNIH OBJEKTOV IN INDUSTRIJSKIH HAL 3) ZUNANJE UREDITVE 4) KANALIZACIJA IN VODOVOD, TOPLOVOD IN PUN0V0D 5) MOSTOVI IN CESTE 6) SANACIJE PLAZOV 7) PO VAŠIH ŽELJAH... "ZAHTEVNOST JE NAS IZZIV!" mm DRAGOCENE STVARI IZ PLEMENITEGA LESA [|v standardni izvedbi, po posebnih zahtevah vseh oblik in dimenzij s senčili ali brez njih suhomontažna zamenjava lesenih oken H izmere in svetovanje H montaža na objektu z dostavo Debelinsko lepljeni les za krilo in okvir omogoča minimalno delovanje lesa po širini in dolžini. Al-odkopnik delno pokriva spodnji prečnik in ga ščiti pred zunanjimi vplivi. Trajnoelastični kit zagotavlja odlično tesnjenje med lesom in steklom ter popolno zračno in vodno zaporo. Različne vrste dvoslojnih izostekel omogočajo najboljšo toplotno izolacijo. Visoko kvalitetno in obstojno tesnilo omogoča dobro tesnjenje med krilom in okvirjem. KLI LOGATEC p.o. Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring, Tovarniška 36,1370 LOGATEC, tel. 061 /741 -711, faks 061/741 -279 MS CAS HESEUbJo 28. marca 19 Mm ing rad l/^INJ E ^ Visok e-N i z k e-G r a d n j e Celje, Lava 7, Tel. (Celje): 063/451-875.451-121, Tel. (Ljubljana): 061/15-95-102 GRADNJA ZA TRG * STANOVANJSKI OBJEKT A-40, Bevkova 5, Žalec, OBJEKT P+5 etaž Stanovanjas - enosobna stanovanja 44,51 m2 - 6 kd - dvosobna stanovanja 57,23 m2 -18 kd - dvoinpolsobna stanovanja 63,98 m2 - 6 kd Dokončanje objekta: julij 1996. * POSLOVNEŽI, OBČANI! ZA VAS SMO ZGRADILI TRGOVSKO POSLOVNI CENTER DOLGO POLJE V CELJU V njem bo kupec našel vse: trgovino z živili, tržnico, pekarno, mesarijo, frizerja, RTV mehanika, čevljarja, itd. S svojimi idejami in nakupom lahko še dopolnite in popestrite kompleksno ponudbo TPC stanovalcem in obiskovalcem naselja na Dolgem polju. Objekt je dvoetažen (pritličje in etaža), v pritličju 1.276 m2 netto površin (možen nakup lokalov v izmerah 21,60 m2, 26,15 m2, 32,00 m2, 51,95 m2 do 153,50 m2 in več m2). V etaži 1.461 m2 netto površin (od 17,80 m2, 25,50 m2, 45,50 m2 in več m2). Objekt ima primerno število parkirnih prostorov, tako, da bo zanimiv za vsakega kupca. Vse Informacije dobite pri INGRAD VNG, PC Celje (soba 111), oz. po telefonu: direktno 451-875 ali 451-121 (int. 231). * Izvajamo vsa GRADBENA, OBRTNIŠKA in INSTALACIJSKA DELA. * Dobavljamo BETONE iz betonarn: - SI. Konjice, tel. 063/754-341 - Žalec, tel. 063/714-272 - Radeče, tel. 0601/81-329 - Ljubljana, tel. 061/51-198 Betonsko železo dobite v Železokrivnici Ljubljana, tel. 061/15-99-224. rl r/r Klet Imate morda v kleti družabni prostor ali prostor za hobi? V tem primeru velja: če so v kleti ogrevani prostori, morajo biti tla in stene kleti izolirane. Pri neogrevanih kleteh zadošča, da izoliramo le strop nad kletjo. Izolacija tal v kleti Če želimo odpraviti vlago, ki poslabša lastnosti toplotne izolacije, položimo kot spodnji sloj na podlago (npr. beton) hidroizolacijo. Nanjo položimo toplotno izolacijo (npr. plošče iz trde pene, debele najmanj 6 cm). Izolacija kletnih sten Za izolacijo zunanjih sten so primerne posebne vodoodporne plošče iz trde pene. V določenih okoliščinah je mogoče izolirati posamezne kletne prostore tudi z notranje strani. Pazite na rosišče! Strop nad kletjo Najpogostejša izvedba je "izolacija s tople strani": prvi sloj je toplotna zaščita na tleh pritličja, nanjo položimo ostrih. Nikoli ni prepozno V izjemnem primeru, če smo pozabili načrtovati toplotno izolacijo in bi zaščitni estrih segal previsoko, izoliramo na hladni strani stropa nad kletjo, kar je tehnično bolj pravilno. Zunanje stene Zunanje stene so največkrat izdelane v enoslojni izvedbi, lahko pa so tudi večslojn Predvsem moramo paziti na to, da dosežemo toplotno prehodnost med k = 0,3 in 0,5 W/m2. S tem prihranimo toploto (zmanjšamo stroške za ogrevanje), povečamo bivalno ugodje pa tudi izvedbeni stroški so pri novogradnji sorazmerno majhni. Tet. (063) 855 935 POJEM BOGATE _ PONUDBE Keros d.o.o., Janka Vrabiča 10 a VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU [a . . prodajna afeciJJ - ugodni krediti od 3 do 48 mesecev (Banka Celje, Šaleška 2, Velenje) - možnost plačila na čeke Sradben» material^ ^ materlal za toplotno ogrevanje mam }(\ Brezplačna dostava strešnika BRAMAC 99 sit/kom betonski mešalec 43.350 sit zavod za urbanizem velenje d.o.o. 63320 VELENJE, TRG MLADOSTI 2 Telefon: (063) 856 321, telefax: (063) 854 552 Organizacijska oblika: zasebno podjetje Obseg poslov: 55 mio SIT Število zaposlenih: 18 Tržni delež v dejavnosti: 3 % PREDSTAVITEV PODJETJA, DEJAVNOSTI IN REFERENCE I. PREDSTAVITEV PODJETJA ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE se je po 23-ih letih delovanja na trgu preoblikoval v letu 1995 v družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), kot je narekovala uskladitev zakonodaje s področja lastninskega preoblikovanja podjetja. V letu 1995 je bilo v Družbi 18 zaposlenih. 55,56 % zaposlenih ima visoko in višjo izobrazbo (tj. 1 magister, 7 zaposlenih ima visoko izobrazbo in 2 višjo izobrazbo). Po krajši analizi SW0T so bile za Družbo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v letu 1995 naslednje: Prednosti: izpolnjevanje registracijskih pogojev in referenc za zahtevna strokovna opravila iz urbanizma, raziskav, projektlve, nadzora, investicijske dokumentacije ipd.; lastna INDOK služba z arhivo; dobra lokacija in vrednost v nepremičninah, ki so v 60% lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Slabosti: visoki stroški iz naslova plačila prispevkov in dela v primerjavi z novoustanovljenimi zasebnimi podjetji. Priložnosti: kakovostne storitve, ki jih lahko opravljamo kot visokoizobražen in usposobljen tim, so najboljše priložnosti za naročilo storitev. Nevarnosti: pritisk investitorjev na nizke cene ima za posledico, da se del poslov opravlja "na črno"; širitev občinskih javnih služb postaja privlačna ponudba za nove službe tudi za kadre, zaposlene na Zavodu. Vizija družbe ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE je ohraniti in povečati tržni delež ter zagotavljati celovito in kakovostno ponudbo storitev, ki jih potrebujejo tržišča občine, regije v Sloveniji in deloma tudi tržišča sosednjih držav. Zagotavljanje konkurenčne prednosti, prilagajanje storitev uporabnikom in racionalizacija stroškov so temeljni vzvodi, ki zagotavljajo pripravljenost Družbe na spremembe in so povezane z lastninsko strukturo kapitala, ki zahteva poslovno uspešnost. V Družbi se trudijo, da bi bHi strokovni,prilagodljivi in koristni za investitorje, znotraj pa dobro organizirana družba. II. DEJAVNOST DRUŽBE Predmet poslovanja družbe je: PROJEKTIRANJE, INŽENIRING IN TEHNIČNO SVETOVANJE: urbanistično in prostorsko načrtovanje; izdelava in izvedba projektov s področja gradbeništva, strojništva, elektrike in statike; Izdelava investicijske dokumentacije; inženiring na področju sklada stavbnih zemljišč; gradbeni nadzor; tehnični nadzor; načrtovanje in design stavb; svetovanje pri arhitekturni dejavnosti; RAZISKOVANJE NA PODROČJU TEHNOLOGIJE: arhitekure, gradbeništva, krajinarstva in strojništva; RAZISKOVANJE NA PODROČJU DRUŽBOSLOVJA: ekonomija, statistika, geografija; OBDELAVA PODATKOV DEJAVNOSTI, POVEZANE Z BAZAMI PODATKOV: prostorska banka podatkov; RAČUNOVODSKE IN KNJIGOVODSKE DEJAVNOSTI TER DAVČNO SVETOVANJE; PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE PRI POSLOVNIH ZADEVAH: razvojni programi, racionalizacije stroškov, lastninski programi, sanacijski programi. III. REFERENCE Končani nekateri večji projekti, raziskovalne študije, zasnove in ostala investicijska dokumentacija v letu 1995: 1. Lokacijska in prostorska dokumentacija; 1.1 ureditveni načrti: ureditveni načrt Nove Preloge, ureditveni načrt Stari Šajek; Solčava -1. faza, posebne strokovne podlage za ureditev območja okrog Škalskega jezera; 1.2 lokacijske dokumentacije: dozidava Glasbene šole v Velenju, bencinski servis v Velenju, nakupovalni center v Velenju, parkirišča ob Zidanškovi cesti v Velenju ipd.; 1.3 zazidalni načrt vrtičkarskega naselja Ljubela; . / .V ' . 'H:: ' - §ssSlfriiš ^--/flmnKS;... ' Bi Bil jm 1.4 predlogi odlokov o prostorskoureditvenih pogojih za območje urejanja: S4/6 v Velenju, S4/5 Stara vas v Velenju, S4/4 nad Stanetovo cesto v Velenju in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Trebuše - varianta II. Z. Investicijski programi: rekonstrukcija magistralne ceste Huda luknja, vodovod Šentvid pri delu Zavodnje-Sleme, vodovod ■-jšBtKKSK^^^SBBTK^SB^MmS^i^BSA Lokovica-Veliki Vrh, urejanje stavbnih zemljišč ZN Ločica - II. faza. 3. Raziskovalne naloge: Sinteza ekoloških raziskav za podsklop PROSTOR in PROMET kot dejavnik onesnaževanja in meritve hrupa v občini Velenje in Šoštanj, Krajinske zasnove območja ugreznin RLV-ja, I. faza - Dopolnitev in uskladitev strokovnih podlag. 4. Projektiranje nizkih gradenj: 4.1 toplovod in vročevod: UN centralni predeli Velenja, toplovod, primarni in sekundami toplovod Topolšica, spremembe primarnega vročevoda Topolšica, sekundami toplovod v KS Florjan; 4.2 ceste: prometna ureditev Kersnikove ceste in dela Kidričeve ceste v Velenju, idejni projekt krajevne ceste Škale, UN centralni predeli Velenja, Idejna zasnova cest; 4.3 vodovod: Kare ob Paki, območje bencinskega servisa Šoštanj, UN centralni predeli; 4.4 parkirišča: ureditev parkiranja Standard ERA in Ureditev parkirišč odseka ob Prešernovi cesti v Velenju; 4.5 zunanje ureditve: sprememba zasaditve Provizorij B-3, Cankarjeve ceste, zasaditev ob ograji IC TEŠ-a, zasaditev ob TP-ju Gimnazija, zunanja ureditev Klinike Glušič Velenje. 5. Nadzorna opravila: stanovanjski blok Selo, Zdravstveni dom Velenje - prizidek, adaptacije, dozidava objekta Mladika v Topolšici, komunala Stara vas - obrtna cona, Kidričeva cesta v Velenju, vodovod Strmina, kanalizacija v Šoštanju, kanalizacija s črpališčem Podhrastnik - CČN. 6. Strokovna opravila za SKLAD: plan za leto 1995 in njegovo uresničevanje, izračuni upravičenosti plačila sorazmernega deleža stroškov priprave in komunalne opreme (registrirano preko 200 primerov v letu 1995), razpisovanje del za izvedbo investicij, ki jih Investira SKLAD, ter pridobivanje soglasij za lokacijsko in gradbeno dovoljenje ipd. 7. Ostalo: preko 200 primerov izdelanih lokacij za zasebne in družbene investicije in preko 100 primerov izdaje urbanističnih mnenj in soglasij. 8. Od pomembnejših predstavitev, ki so bile izvedene v 1.1995, si v Družbi štejejo v referenčno čast predvsem dve pomembnejši. Prvo je strokovno srečanje krajinskih arhitektov v Topolšici na pobudo kolegice Saše Piano; srečanje je podprio Ministrstvo za okolje in prostor, pokrovitelj srečanja pa je bil Premogovnik Velenje. Namen tega srečanja je bil osvetliti razsežnosti problematike degradacij v prostoru in ob tem podrobneje predstaviti večplastnost reševanja prostorskih problemov v sklopu rudniškega območja v Velenju. Druga predstavitev je razstava z naslovom SLOVENSKI KOZOLEC v dvorani Državnega zbora RS-a. Z razstavo se je mesto Velenje vključilo v slovenski projekt SLOVENSKI KOZOLEC (poleg Kranjske Gore in Sevnice), ki je z raziskavo prikazal izginjanje celotnih vasi v Šaleški dolini na primeru kozolcev, ki so izginili - v času rušenj Družmirja, Raven, Pesja- skupaj z vso staro stavbno dediščino. Poleg strokovnjakov Zavoda, ki jih je vodil Marko Vučina, so razstavo omogočili strokovnjaki Premogovnika Velenje in župan Mestne občine Velenje g. Srečko Meh. 9.Z velikim zadovoljstvom so predstavniki Zavoda sprejeli ponujena dela, ki so jih dobili od Ministrstva za promet in zveze v Ljubljani, kjer so bili izbrani v ostri konkurenci podjetij iz Ljubljane, Maribora in Celja. Pri teh poslih je poudarek na kvaliteti storitev, ki zahtevajo poleg zakonodaje tudi raziskovalne pristope z obsežno dokumentacijo in argumentacijo. Želijo si več takih nalog, kjer sta ob koncu zadovoljna tako izdelovalec kot naročnik. 10. V letu 1995 je v januarju Zavod pridobil II. soglasje Agencije, v septembru pa je bil registriran na sodišču. Privatizacijski proces so na Zavodu izvedli sami, tako da imajo Izkušnje tudi na tem področju; le-te radi posredujejo tistim, ki jih potrebujejo. Zavedajo se, da so to bile le začetne priprave na vključitev v lastninski proces, v katerem ga bodo lastniki delnic iz procesa privatizacije konkretno spoznali. IV. AVTORJI IZDELANE DOKUMENTACIJE so bili: Marko Vučina, Saša Piano, Darja Zabukovec, Matija Bajec, Peter Lepoša, Aleksander Kneževič, Vlasta Štajner, Katarina Pleše, Zofija Zaje, Irena Fidel. ^Bt * zavod za urbanizem velenje <1.0.0. mag. i Enoslojna izvedba Klasičen primer je opečni zid. V vsakem primeu - če gradimo z opeko ali z drugimi materiali - poskrbi enoslojni zid z zunanjim in notranjim ometom za: * nosilnost, * toplotno izolativnost, * toplotno akumulativnost, * vremensko zaščito, * zvočno zaščito. Novi gradbeni materiali Gradbeni materiali, ki so jih še pred nekaj leti pogosto porabljali za zunanje stene, imajo pri navadni debelini zidov razmeroma slabe vrednosti k. Medtem pa so razvili nove materiale, ki imajo bistveno ugodnejše zaščitne lastnosti. Taki so: * lahki (porozni) opečni votlaki, * lesocementni oblikovanci z vložki za toplotno zaščito, * bloki iz penobetona, * bloki iz celičnega betona. Pazite na vezivo! Zaščitne stenske zidake je potrebno zidati z malto, ki toplotno izolira, sicer nastajajo toplotni mostovi. Prednost take gradnje je hitrost in enostavnost. A če želimo, da bo toplotna zaščita zadovoljiva, naj bodo stene sorazmerno debele. Zunanje stene z dodatno izolacijo Pri dodatni toplotni zaščiti je treba paziti na več dejavnikov. Pozor, rosišče! Izolacija na notranji strani zidu ni smotrna, ker lahko pride do problemov z vlago. Za to je krivo tako imenovano rosišče. To je območje v steni, kjer se iz vlažnega zraka pri neki kritični temperaturi izloča vodna para. Z notranjo zaščito se premakne rosišče daleč navznoter, s čimer se poveča nevarnost, da se stena in zaščitna plast navlažita. Pojavijo se tudi drugi nevšečni spremljajoči pojavi, kot je npr. plesen, prav tako lahko nastanejo toplotni mostovi v ležišču stropa. Normalno postavimo izolacijo na zunanjo stran. Njena debelina naj bo 10 cm. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, P. P. 4 ( pri železniški postaji) ŠEMPETER * SVETOVANJE * TRGOVINA * MONTAŽA * DOSTAVA NA DOM Tel.: 063 702 100 Fax.: 063 702 101 OGREVANJE VODOVOD ELEKTRIKA {J ingrad PROJEKTIVNI BIRO IN INŽENIRING d.o.o. LAVA 7, CELJE, TEL.: 063 / 451-121, 451-353 Smo največja družba v regiji za projektiranje in inženiring z dolgoletno prakso, saj projektivni oddelek obstaja v Ingradu že od nastanka tega gradbenega podjetja pred 30 leti. Izdelali in oddali smo že preko dvatisočsedemsto raznih projektov obdelanih v vseh fazah. Izvajamo projekte in celoten inženiring za industrijske objekte, skladišča, stanovanjske ter upravne objekte. Projekt) lit Inženiring zajemalo naslednje faze: DEJAVNOSTI PODJETJA IZDEt SIJE PHNhHhHHH - idejne projekte - PGD, PZI projekte - PID projekte - PEL projekte - PZR projekte ---1E ENIRING - ARHITEKTURA - STATIKA - STROJNE INSTALACIJE - ELEKTRO INSTALACIJE -ZUNANJA UREDITEV - POŽARNI ELABORAT - ELABORATI VARSTVA PRI DELU - PRIDOBIVANJE LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE - TEHNIČNI PREGLED IN PREDAJA OBJEKTOV GHMšHMira Program lesnih izdelkov d.d. 8000 Novo mesto, Kočevarjeva 1 tel.: 068/323-189, 322-143 fax:0B8/321-606 *drsna vrata masiv *harmonika vrata *drsna vrata PIONIR *preklopna vrata PIOPLAN *program PIO mm •r ■mi f|M Večna pot 7,1000 LJUBLJANA W I W d.o.o. TEL. / FAX: 061 / 273-077, OD 7.30 - 16.00 Informacije in ponudbe: KLIMATSKI: NAPRAVE ( s toplotno črpalko ): - okenske, split, kanalske in prenosne ( od 2 kw naprej) - projektiranje, dobava in montaža, servis in vzdrževanje - prezračevalni sistemi za prostore ČISTILCI ZRAKA: - za spalne, dnevne prostore, restavracije, bifeje, disco klube, dvorane, sejne sobe, predavalnice, telovadnice... kjer želite imeti čist in zdrav zrak ODSTRANJEVALCI VLAGE ( sušilci zraka ) - za plavalne bazene, restavracije, kuhinje, likalnice, pralnice, frizerske salone, jacuzzije, garažne hiše, računalniške in telekomunikacijske prostore, muzeje, kleti, skladišča, in vse ostale prostore, kjer se nabira odvečna vlaga. Zastopnik za celjsko območje: MOTOP d.o.o KLIMA, KLJUČAVNIČARSTVO, VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, VENTILACIJA Sodinova 23, Ljubečna, 3211 ŠKOFJA VAS tel / fax: 063/461 -326 28. marca 1996 - mmarprssm > ■ 1 £ 7 M ' n? /S S B J] BJ>;)lh ff(s) M Čeprav so doslej razvili že številne varčne ogrevalne naprave in snovi za toplotno zaščito, je še vedno človek tisti, ki odloča, kako bo varčeval z energijo. Toda varčevati z energijo ne pomeni le izbirati najboljše možnosti in rešitve, ampak tudi živeti sklad- no z načeli varčevanja z energijo, ne da bi se bilo treba odpovedati udobju, kakršnega omogoča naš čas. V vaše stanovanje lahko priteče mrzel zrak s stopnišča skozi netesna vhodna vrata. To bo Gradite ali adaptirate hišo, stanovanje? Ste v finančni zadregi? Nudimo Vam ugodna stanovanjska posojila po obrestni meri 1+13% aH z depozitom T+10%. Za nakup pohišta, kopalniške opreme in stavbnega pohištva Vam nudimo namensko posojilo z odplačilno dobo od 2 do 4 leta in obrestno mero od T+11% do T+12%. Za nakup vseh vrst potrošnega materiala • Vam za dobo od 3 mesecev do 12 mesecev nudimo posojilo po obrestni meri T+10%. Obiščite nas v ekspozituri Velenje v blagovnici ERA Standard, tel. 859-125. Poslovni čas: PO PE 9.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje k©T3 |S|3 m Teharje 17, Teharje pri Celju, tel.: 063 / 412-131 Del. čas: del. 8. -18., sob. 8.12. h SALON KERAMIKE IN OSTALE KOPALNIŠKE OPREME preprečilo tesnilo, prilepljeno na spodnjem robu vrat. Zračna blazina preko noči Zvečer lahko zastremo okna z zavesami, zunanjimi roletami in polkni. Vsaka takšna ali podobna rešitev, ki zmanjšuje izgubo toplote skozi okna, lahko pripomore, da prihranimo celo do 15 % energije za ogrevanje. Slabo tesnjenje Stara okna in vrata večinoma slabo tesnijo, zato prepih odnaša toploto iz stanovanja. Če so špranje vidne, morate nekaj ukreniti; nalepiti tesnilne trakove na notranje pripire, vrezati zareze za plastnične tesnilne profile ali (in) nastaviti okovje. Pri škatlastih oknih, ki imajo ločena okenska krila, je treba zatesniti notranja krila. Zračenje in izguba toplote Za dobro počutje potrebujemo svež zrak, ki ga dobimo s prezračevanjem. Če delamo to na neustrezen način, porabimo za ogrevanje kar do 20 % več energije. Pravilno prezračujemo takole: Zapremo ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odpremo okno. To storimo v vsakem prostoru po trikrat na dan. Čim hladneje je, tem krajši naj bo čas zračenja. 'M "STEKLARSTVO" ŠOŠTANJ ŠKORJANC IVAN TRG BRATOV MRAVLJAK 15 TEL.: ( 063 ) 882 • 201 zaključna dela •telefon 063 853 477 063 855 303 Pred kratkim smo vas že seznanili z novo ponudbo Vegradovih Zaključnih del. Nudijo vam celovito paleto dokončne izgradnje stanovanj, stanovanjskih hiš, lokalov, delavnic, poslovnih prostorov, trgovin... Odločite pa se lahko tudi za celovito obnovo. Vegradovi strokovnjaki poskrbijo za prav vse. mmm Pokličite jih in jim zaupajte, kaj si želite. Obiskali vas bodo, vam izdelali rešitve in pripravili predračune. Na osnovi tega boste potem izbrali rešitev, ki vam bo najbolj ugajala, delavci Zaključnih del pa bodo potem poskrbeli, da bodo dela hitro in kvalitetno opravljena. Če bodo ta potekala v že vseljenih prostorih oziroma delavnicah, bodo delo organizirali tako, da vas bodo čim manj motili. Poglejmo kaj vse vam nudijo? Obnovijo vam fasado, estrihe, industrijske tlake, opravijo vsa slikopleskarska in keramičarska dela, položijo naravni in umetni kamen, bazensko keramiko, finalne pode, prostore vam pregradijo s suhomontažnimi stenami, namestijo spuščene stope.... Za vse to priskrbijo seveda tudi potreben material, vse vam pripeljejo na dom, tako da res nimate prav nobenih skrbi. In za vse to se lahko odločite brez cvenka v žepu. Z Ljubljansko banko Splošno banko Velenje so se namreč dogovorili za ugodne kredite, ki jih lahko najamejo tako posamezniki (sploh ni nujno, da ste komintenti te banke) kot pravne osebe. Na osnovi predračuna, ki vam ga bodo izdelali v Vegradovih Zaključnih delih (ta pa mora znašati vsaj 400.000 SIT), se boste oglasili na omenjeni banki, kjer bodo v nekaj minutah poskrbeli, da bodo dela lahko stekla. Kredite odobravajo od dvanajstih do šestrintridesetih mesecev po obrestni meri R+8. Svoje prostore imajo na Žarovi 10 v Velenju, kjer vas bodo z veseljem sprejeli. Še raje pa imajo, da svoj obisk najavite po telefonu 063 853 477 ali 855 303. Tako se lahko tudi dogovorite za obisk strokovnjaka v vaših poslovnih prostorih ali na vašem domu. obnove ali poslovnih prostorov, lokalov, delavnic... Za milijon tolarjev kredita boste odplačevali tri leta po 34 329 tolarjev. marca 1996 MS fiS 21 Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko - kleparskih del. Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini. Nudimo svetovanje, dobavo in montažo strešnih kritin in vseh vrst kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju do štirih mesecev. ESQ kiko d.o.o. kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajuhova 17,3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063/882-267 IZBOLJŠAJ NO TOPLOTNO ZAŠČITO TAL Skozi neizolirana tla izgubljamo veliko toplotne energije. Neizolirana tla so tudi zelo neudobna za bivanje zaradi negativnega vpliva hladnih površin na naše počutje. Po obstoječih predpisih bi morala biti tla na terenu izolirana vsaj 5 cm kvalitetne toplotne izolacije. Minimalna priporočljiva debelina znaša 8 cm, optimalna pa 10 cm. V primeru, da hiša ni podkletena in je potrebno toplotno izolirati tla, je zaščita precej zahtevna. Potrebna je odstranitev stare talne obloge. Izolacijo tal na terenu je potrebno izvesti pazljivo in vključiti hidroizolacijo, da se toplotna izolacija ne navlaži. Med položeno termoizolacijo in estrihom mora biti vgrajena parna ovira (zapora), ki ravno tako preprečuje navlažitev izolacije. Pri podkletenih hišah pritrdimo izolacijo na strop kleti. Nanj nalepimo npr. plošče iz trde pene, kombi plošče ali plošče iz mineralne volne. Kletne prostore, ki jih ogrevamo občasno (npr. prostore za hobi), izoliramo v celoti z notranje strani, vendar pazimo na parno zaporo. ENERGETSKO SVETOVANJE Energetsko svetovalna pisarna Velenje 63320 Velenje, Titov trg I tel.: 063/856-151 Energetska svetovalna pisarna Velenje vodja pisarne mag. Branko Caglič Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861 -ftBSfit Vrata v trgovine ERA so vam na široko odprta! Trgovine ERA, ki so specializirane za potrebe graditeljev, so s svojo ponudbo tistim, ki so gradili ali obnavljali svoj dom že pred čt gotovo dobro znane. Ker pa se za gradnjo ali adaptacijo odločajo tudi novi, vas želimo opozoriti KJE, KAJ in KAKO izbrati: lli * OSNOVNI GRADBENI MATERIALI: cement, opeka, opno, betonsko železo, streha, dimnik, izolacija, stavbo pohištvo, parket... ERA GRADBENI MATERIAL ERAŽELEZNINA Velenje, Koroška 2 a Šoštanj tel: 853-448, fax:854-866 tel.:881 -308, 881 -264 * VSE ZA KOPALNICO: obnova kopalnice na ključ, sanitarna keramika \ keramične ploščice domače in uvožene, tuškabine, uvoženo kopalniškojooh Ši pani|e... i ERA FORMA ERA KERAMIKA Celje, Gaji 1 /pri plinarni/ v Gorenju tel.:32-996, fax:34-479 tel.:885-064 -'-i-'«'.--:,.:;, - * VODOVODNI MATERIAL, ELEKTROINSTALACIJSKI MA1 BARVE, LAKI, ROČNO IN ELEKTRIČNO ORODJE, VSE ZA KOPALNICO ERAVISAVIS Velenje, Kidričeva 53 \ . tel.: 855-824,851-705 3 ^ ** * TALNE OBLOGE: itison, tapison, PVC pod, pluta ter zidne in stropne obloge... ERA STANDARD Velenje, Šaleška 2a Tel.: 854-621,856-759 Nakup v trgovinah ERA vam bo še prijetnejši, saj vam ponujamo vrsto ugodnosti: konkurenčne cene, gotovinske popuste, plaČil&zveČ čeki, potrošniški krediti. Po želji vam ob večjem nakupu blago pripeljemo tudi na dom. Želimo, da vam bodo naši nasveti ob nakupu v dragoceno pomoč pri gradnji. Če boste torej stopili med tiste, ki gradijo ali adaptirajo, bomo zadovoljni, če bo del vaše poti vodil tudi v naše trgovine. ■Sil ■Hi ■■■■i lili ___ v? KAMEN vV-^Jvl hm V) co ------ Naravni kamni za talne in stenske obloge raznilvformatov. Okenske in druge police različnih dimenzij po vaši želji. Stopnice in stopniščne obloge. Kuhinjski in kopalniški pulti. Nagrobni spomeniki z vsemi dodatki. Notranji in zunanji kamini. Okraski in priročna darila ( ure, vaze, šatuljice, fontane ...) Zaščitna sredstva za vse vrste kamnov. VELIKA ZALOGA OBLOŽNIH PLOŠČIC za tla in stene IZ RAZNOVRSTNIH NARAVNIH KAMNOV. Ocenjeno blago in količinske zaloge po ugodnih cenah: - tlaki v pasovih mešani marmorji po 1.900,00 SIT / M2 - marmorne ali granitne obrezline za ventilacijske tlake 950,00 SIT / m2 - travertini za fasadne obloge 2.900,00 - 3.900,00 SIT / M2 - razni marmorni tlaki že od 3.600,00 SIT / M2 in še in še. Možnost obročnega plačevanja s čeki TR ali 4% gotovinski popust. PRIDITE IN SI OGLEJTE LEPOTE NARAVNE. Vsak delovni dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure v Celju, Lava 1 VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. POD GESLOM... fa Upi* Slov-up vam ponujamo proizvode Iz programa G2©ffl® Cena izdelave, prevoza in postavitve na vašem domu - za MONO 240 (manjša) 4.950DEM - za MONO 260 (velika) 5.950 DEM " Ja leftli dom in okolja1 prodaja: 068/76-202 komerciala:068/76-002 direktor: 068/76-483 fax:068/76-466 Cena izdelave, prevoza in montaže na lokacijo: -za enojno čakalnico 2.900 DEM - za dvojno čakalnico 5.500 DEM ©fflOMOOffl ffiftoffl® Dobruška vas 48,8275 Škocjan Zadruga mozirje z.O.G. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z. o. o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 OBVEŠČAMO IN PRIPOROČAMO KUPCEM NAKUP GRADBENEGA MATERIALA PO KONKURENČNIH CENAH IN PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH Tokrat se vam predstavlja KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CENTER UUBIJA - KPC tel.: 063/831 -040, 831 -871 - OPEKA MODUL 6 /1 in ostale po konkurenčnih cenah - OPEKA SIP0REX - vse velikosti po konkurenčnih cenah - STREŠNA OPEKA BRAMAC in ostale po konkurenčnih cenah - SALONIT PLOŠČE - 8 V 790,00 SIT - TEGULA V TREH BARVAH M2 980,00 SIT - CEMENT 1 & 599,00 SIT -CEMENTBEL11 &2,540,00 SIT -APNO 33/1 1 & 462,00 SIT - ARMATURNE MREŽE 9 X 6 in ostale 1 K 4.990,00 SIT - IZ0TEKT10 M2 1 K 2.930,00 SIT - STREŠNA LEPENKA 10 M2 1 K 1.180,00 SIT - STAVBNO POHIŠTVO: OKNA, VRATA - proizvodne cene + RD. - STREŠNA OKNA - BARVE: ZIDNE, NOTRANJE, ZUNANJE, ZA LES, ŽELEZO ... - VINOGRADNIŠKI BETONSKI STEBRI 2,80 M ravni kom. 1.390,00 SIT - VINOGRADNIŠKI BET. STEBRI Z ROKO kom. 3.190,00 SIT - VEČ VRST BETONSKIH ROBNIKOV ZA VRTOVE, CESTE... - VEČ VRST BETONSKIH PLOŠČ: 25 X 25, 40 X 40, 50 X 50... - SADIKE, SEMENA TUDI TRAVNIŠKA - TOPLOVOD, VODOVOD, VSA ORODJA... SKRATKA VSE - OD TEMELJEV DO VSELITVE TER UREDITVE OKOLICE HIŠE! PRIPOROČAMO SE ZA VAŠ OBISK! Vabimo vas tudi v blagovnico v Gornji Grad, tel.: 063 / 843 - 016 ali 843 - 247, kjer vas pričakujemo z bogato založenimi trgovinami z živili, gradbeno - tehničnim materialom, tekstilom... V trgovini Radmirje lahko izbirate gradbeni material, živila, galanterijo... ■ ■ C - LAMELNE ZAVESE C (O (vertikalne žaluzije), > M - ROLOJEf u E - PLISIRANE ZAVESE, ■ ■■ "V - ALU ŽALUZIJE 3 - SCREEN ROLOJE Z (zunanja zaščita pred soncem) 22 MS CAS mm>WW 28. marca 1996 - LESNI PROGRAM MEŠIČ ŠOŠTANJ - SLOVENIJA Skorno 8, 3325 Šoštanj Tel./fax: 063/881 -316 Mob.: 0609/619-160 LESENI BALKONI VRTNE OGRAJE OKRASNE IN ZAKLJUČNE LETVI Elementi so izdelani iz kvalitetnega smrekovega lesa, lahko jih hitro in enostavno sestavite, po želji pa vam jih izdelamo po naročenih merah ali vam jih sestavijo naši strokovnjaki. Pri izbiri vam ponujamo brezplačno strokovno pomoč. ENERGETSKO SVETOVANJE ZAKAJ? Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hi? in stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjševanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. KAJ? Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: - izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, - zamenjavi ogrevalnih naprav, - zmanjšanju porabe goriva, - izbiri ustreznega goriva, - toplotni zaščiti zgradb, - izbiri ustreznih oken, zasteklitve, - sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, - uporabi obnovljivih virov energije, - uporabi varčnih gospodinjskih aparatov - in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Priporočamo, da za obisk v energetsko svetovalni pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva, ipd. KDO? V energetsko svetovalnih pisarnah vas pričakujejo usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bodo na osnovi izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve. KJE? V 20 energetsko svetovalnih pisarnah v večjih krajih po Sloveniji in v Gradbenem centru, Dimičeva 9, Ljubljana, v Velenju POP d.o.o., tel. 855-861, v Celju tel. 063/28-822, v Slovenj Gradcu tel. 0602/41-282. Ogrevala se oglašajo Brbotanje vode v ogrevalih pomeni, da je v sistemu zrak. Izločimo ga tako, da s ključem, izvijačem ali kar z roko odvijemo odzračevalni ventil, ki je na najvišjem delu ogrevala. Ko izteče ves zrak in priteče voda, ga zapremo. Zrak v ogrevalih lahko poveča porabo energije do 15 %. Bivalno udobje in varčevanje z energijo Ugodno počutje je odvisno predvsem od temperature zraka, načina ogrevanja, zračne vlage in od temperature površin, ki obdajajo prostor (stene, tla, V Lučah v Železnini tel. 844 - 024 pa je ponudba namenjena kupcem, ki iščejo toplovodni material in še mnogo drugih tehničnih proizvodov. UGODNI PLAČILNI POGOJI, KONKURENČNI CENI IN KRATEK DOBAVNI ROK Del. čas: Vsak dan od 8.-13. in od 15. - 16. ure, ob sob"otah od 8.-12. ure ~•-- " Tudi železnina Ljubno tel.: 841 - 241, je bogato založena z gradbenim, toplovodnim, vodovodnim, elektra materialom in seveda še z drugimi proizvodi. f Prodaja na potrošniški kredit: §. -1 + 5 obrokov brez obresti Jj -1 + 6 obrokov z 6 % fiksnimi obrestmi •g -1+12 obrokov z 12 % fiksnimi obrestmi GRIŽE Migojnice 4c CQ|fl| C Tel. 063/712-238, 714-175 JCfJLIlLn Jel. 063/715-480 (pop.) zaščitite ali uporabite take gradbene materiale, ki imajo dobre toplotne zaščitne lastnosti. To bo vplivalo na boljše s ugodje, pa tudi poraba toplote bo veliko manjša. Na prihranek toplote in boljše ugodje vplivajo tudi različne temperature v prostorih. Za spalnico zadošča 17 do 18 stopinj celzija, za dnevno sobo 20 stopinj celzija. strop). Če so zunanje stene na notranji strani hladne, prehaja toplota ob dotiku s človekovega telesa na stene. Posledica: Sobno temperaturo je treba zvišati, kar pa samo po sebi ne izboljša počutja; v skrajnem primeru lahko celo prispeva k povečanemu krvnemu pritisku. Zato: Zidove dobro toplotno celjsko bolnišnico. Elektronski alkotest je vozniku pokazal več kot 2 promili alkohola v izdihanem zraku. Iz golfa ukradel avtoradio Odnesel le denarnico z menjalnim denarjem Nad tistim, kar je našel pri brskanju v prostorih gostinskega lokala Gambrinus na Trgu mladosti v Velenju, nepridiprav najbrž ni bil posebno navdušen. Vlomil je v noči iz ponedeljka na torek, prejšnji teden, našel in seveda tudi odnesel pa je ob zapuščanju lokala le denarnico z menjalnim denarjem. Lastniku lokala Branku R. je povzročil za približno 18.000 tolaijev škode. Lada Samara je zamenjala lastnika? V noči iz prejšnjega ponedeljka na torek je v Velenju "uradoval" tat osebnih avtomnobilov. Iz podzemne, skupne garaže na Kardeljevem trguje ukradel osebni avtomobil znamke Lada Samara, črne barve, z registrsko oznako CE 35 - 35 P. Z nelepim dejanjem je lastnika vozila Zdenka P. iz Velenja oškodoval za 676.500 tolaijev. V isti garaži je vlomilec vlomil še v eno Lado Samaro, last Gruja S., vendar pa te ni uspel spraviti v pogon. Vinjen povzročil nesrečo Na lokalni cesti v Bevčah se je prejšnji četrtek, ob 21.45 uri, pripetila hujša prometna nesreča. 38-letni Mustafa M. iz Velenja je vozil kombinirano vozilo v kraju Bevče iz smeri magistralne ceste proti naselju. V levem ovinku je z vozilom zapeljal v desno izven vozišča in po nekaj metrih vožnje trčil v leseno ograjo ob vozišču. V močnem trčenju sta dva večja lesena dela ograje prebila vetrobransko steklo ter huje poškodovala sopotnika v vozilu, 24-letnega Gorana C. iz Velenja. Lažje pa seje poškodoval sopotnik na zadnjem sedežu, 26-letni Andrija J. iz Velenja. Oba lesena dela sta na to prepiknila še pokrov prtljažnika na zadnji strani vozila. Poškodovana so z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v Pred tednom dni, med 19. in 23. uro, je Bruno P. pustil pred bis-trojem Toplica v Topolšici svojega golfa. Dolgoprstneža, ki se je v omenjenem času "motovilil" v njegovi bližini, so očitno zasrbeli prsti in vlomil je v avtomobil. Kot običajno ob takih dejanjih je tudi ta odnesel avtoradio, znamke Samsung, vreden približno 27.000 tolaijev. Hujša prometna nesreča v kraju Paka V ponedeljek, nekaj minut čez 20. uro, se je zgodila hujša prometna nesreča na magistralni cesti Velenje - Slovenj Gradec, v kraju Paka. 25-letni Mitja D. iz Topolšice je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Slovenj Gradec proti Velenju. V Paki je na koncu nepreglednega desnega ovinka zapeljal na levi vozni pas, kjer je trčil v bok nasproti vozečega osebnega vozila, ki ga je upravljal 24-letni Matjaž P. iz Slovenj Gradca. Takoj za tem pa še v osebni avtomobil, ki gaje za Matjažem vozil 39-letni Branislav U. iz Dobrave pri Radljah. V trčenju je Mitja zadobil hude telesne poškodbe, voznik Matjaž in sopotnici v njegovem vozili - 24-letna Monika P. in leto dni mlajša Andreja J. (obe iz Mislinje) - pa so bili lažje telesno poškodovani. Lažje telesno poškodovala se je v nesreči še sopotnica v osebnem avtomobilu Branislava, 40-letna Irena M. iz Dobrave. Vse poškodovane so z rešilnimi avtomobili odpeljali v slovenjegraško bolnišnico. Vlomil v jugo V noči na soboto, prejšnji teden, je neznanec vlomil v osebni avtomobil zastava jugo, ki gaje lastnik Robert P. iz Velenja parkiral na Goriški cesti v Velenju. Iz notranjosti vozila si je prisvojil polico z dvema zvočnikoma in ojačevalec. Iz prtljažnika pa je odnesel še zaboj z orodjem. Škodo so ocenili na 63.000 tolaijev. Na velenjski policijski postaji so nam povedali, da skoraj ne mine teden, da ne bi v svoje zabeležke zapisali vlomov v to vrsto osebnih avtomobilov. Krive so neizpravne ključavnice na prtljažniku. V pogovoru s strokovnjakom so izvedeli, da lahko to napako odpravijo lastniki sami. Le malo volje in časa je potrebnega za očiščenje ključavnice, ali pa to delo prepustiti ključarju. Hudo telesno poškodovana kolesarka 81-letna Frančiška B. iz Spodnje Rečice se je minuli petek, ob 9.25 uri, s kolesom peljala iz smeri Nazarje proti Moziiju. Na križišču s Savinjsko cesto je zavijala levo v času, ko je iz nasprotne smeri z osebnimm avtomobilom pripeljal 32-letni Tomaž C. iz Lok. Med vozili je prišlo do oplazenja, pri tem pa je kolesarka padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom sojo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V potoku Ljubija našli mrtvega občana V potoku Ljubija so prejšnjo nedeljo, približno 13.30 uri, našli mrtvega 47-letnega Ivana V. iz Ljubije pri Moziiju. Nazadnje so ga opazili dan prej, približno ob 23. uri, v gostilni v Moziiju. Policisti domnevajo, da je pri povratku proti domu zgrešil brv in padel v vodo, ki je na mestu, kjer so ga našli, globoka približno pol metra. Odtujil sto let star kipec V času od nedelje do ponedeljka je nekdo iz nezaklenjene kapelice v kraju Podvrh odtujil približno 100 let star kipec Jezusa, velikega približno en meter. Po nestrokovni oceni je lastnico kapele, Nevenko M., oškodoval za približno 50.000 tolaijev. Podjetje za urejanje prostora, p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel : 063/ 853 301, 855 510 Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju (Ur. list RS št. 55/92,7/93 in 31/93 ter 1/96) objavljamo PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA ZA UREJANJE PROSTORA, p.o. VELENJE Program lastninskega preoblikovanja je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 01257/1996-TJ z dne 5.3.1996. I. PODATKI O PODJETJU 1. Firma: PUP, Podjetje za urejanje prostora Velenje, p.o. 2. Sedež: Koroška 37/b, 3320 Velenje 3. Matična številka: 5836387 4. Dejavnost podjetja: - ravnanje s komunalnimi odpadki, - pogrebna dejavnost in urejanje ter vzdrževanje pokopališč, - javna snaga in čiščenje javnih površin, - urejanje in vzdrževanje javnih prometnih površin, - urejanje parkov, nasadov, drevoredov in zelenic s pripadajočo opremo, - izobešanje zastav na javnih mestih, - nameščanje in vzdrževanje objektov za javno plakatiranje, - urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij, - urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov, - izvršbe rušitev objektov in odstranitve naprav, - proizvodnja zelenjave, cvetja in okrasnih rastlin, - proizvodnja komposta, - trgovina na debelo in drobno, - nizke gradnje in hidrogradnje, - instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, - prevoz blaga v cestnem prometu, - opravljanje storitev z gradbenimi stroji in gradbeno mehanizacijo, - popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil, delovnih strojev in gradbene mehanizacije, - geodetske storitve in - drugo projektiranje. 5. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje je nastalo z izločitvijo tržnih dejavnosti iz matičnega podjetja KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, p.o. v skladu s 73. členom Zakona o javnih gospodarskih službah, v višini 29% ugotovljenega kapitala in seje v prehodnem obdobju organiziralo v podjetje s polno odgovornostjo v 100% družbeni lasti. Po lastninskem preoblikovanju se bo podjetje reorganiziralo v delniško družbo. Podjetje nima lastniških naložb v drugih podjetjih. II. PREDVIDENA LASTNIŠKA STRUKTURA PO KONČANEM LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU Predvidena lastniška struktura kapitala po dokončanem preoblikovanju: 1. Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10% 2. Odškodninski sklad 10% 3. Sklad Republike Slovenije za razvoj 20% 4. Upravičenci iz naslova interne razdelitve 20% 5. Upravičenci iz naslova notranjega odkupa 40% III. PREDVIDEN NAČIN OZIROMA KOMBINACIJA NAČINOV LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA KAPITALA PODJETJA 1. Prenos navadnih delnic na sklade RS 40% 2. Interna razdelitev do 20% 3. Notranji odkup do 40% IV. JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC 1. Interna razdelitev: PUP, Podjetje za urejanje prostora Velenje, p.o., poziva vse zaposlene, nekdaj zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi tega oglasa in poziva v dnevnem časopisju, v Ur. listu RS ter na oglasnih deskah v podjetju vpišejo delnice v zameno za lastninske certifikate (1. krog). Če bo vrednost predloženih lastninskih certifikatov upravičencev iz prvega kroga večja kot 20 % družbenega kapitala, lahko upravičenci notranjega odkupa presežne "certifikate upo- rabijo za notranji odkup tako, da se presežek certifikatov uporabi proporcionalno za vsakega upravičenca posebej. Ce bo vrednost predloženih lastninskih certifikatov upravičencev iz prvega kroga manjša od 20 % družbenega kapitala, bo objavljen interni razpis za notranjo razdelitev delnic v zameno za lastninske certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih (2. krog). Razpis bo objavljen na oglasnih deskah podjetja najkasneje v 15. dneh po končanem zbiranju lastninskih certifikatov prvega kroga upravičencev. Rok za vpis bo 15 dni od dneva objave internega razpisa. Če bo vpisanih več certifikatov družinskih članov kot bo na voljo delnic, se bo zniževanje opravilo z izločanjem rodbinsko bolj oddaljenih družinskih članov, dokler se ne uskladita znesek razpoložljivih delnic in certifikatov. Ce bo potrebna natančna uskladitev, se bodo proporcionalno znižali certifikati družinskih članov. Roki iz tega poziva so prekluzivni, upravičenec, ki ga zamudi, izgubi pravico do sodelovanja v postopku lastninskega preoblikovanja. Upravičenci lahko v 30 dneh po objavi tega poziva zamenjajo svoje lastninske certifikate za delnice vsak delovni dan od 8. do 14. ure na blagajni podjetja, na Koroški cesti 37/b v Velenju. 2. Notranji odkup: PUP, Podjetje Za urejanje prostora Velenje, p.o., poziva vse zaposlene, nekdaj zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi tega oglasa in poziva v dnevnem časopisju, Ur. listu RS ter na oglasnih deskah v podjetju vpišejo in vplačajo delnice notranjega odkupa s 50% popustom in obročnim odplačevanjem. Delnice notranjega odkupa se bodo vplačevale z uporabo presežnih lastninskih certifikatov iz notranje razdelitve in z denarnimi vplačili. V primeru denarnih vplačil se izhodiščna prodajna cena delnic revalorizira z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. Vpisi in vplačila delnic notranjega odkupa bodo potekali v istih rokih in na istem mestu kot notranja razdelitev. Denarna nakazila se nakazujejo na privatizacijski podračun podjetja pri Agenciji za plačilni promet in nadzor, Podružnica Velenje, št.: 52800-698-71143, z oznako "denarna vplačila delnic v NO". Delnice iz notranjega odkupa imajo lastnost iz 35. člena Uredbe o pripravi programa. Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki. V. KONTAKTNA OSEBA Vse dodatne informacije v zvezi s postopkom lastninskega preoblikovanja podjetja in v zvezi s tem pozivom dobijo upravičenci vsak dan med 8. in 13. uro na sedežu podjetja ali po telefonu 063/ 856 - 900 pri gospe Olgi PECIGA ali gospodu Jožetu MRAZU. Direktor PUP Jože Mraz, ing. str. ŠPORT ■ ..... Maribor Branik-Rudar 0:2 (0:1) iititiii(iaiiiiai(S(«iiiiii Zmaga v pravem trenutku Ljudski vrt je bil doslej za Velenjčane neosvojljiva trdnjava, v nedeljskem 23. krogu pa so nogometaši Rudarja tudi to tradicijo prekinili. Slabe gostitelje so z zelo dobro igro gladko premagali. Zmaga je prišla v pravem trenutku. Po izpadu iz pokala in re-zultatsko bledih predstavah v prvih srečanjih drugega dela prvenstva so tudi že gledalci postajali nezadovoljni, med igralci pa je bila že načeta samozavest. Ru-daiji so v vsakem polčasu dosegli po en zadetek. Prvi je premagal domačega vratarja Ismet Ekmečič in svojega zadetka je bil nadvse vesel, saj je s tem morda le napovedal, da je končno strelsko našel samega sebe. Zadetek je dosegel po samostojnem preigra-vanaju in zaradi tega seje še toliko bolj veselil. Piko na i pa so Velenjčani postavili približno deset minut pred koncem po imenitni akciji, ki jo je začel Matjaž Cvikl, nadaljeval Robert Doler, sklenil pa z lepim zadetkom Stjepan Pranjič. Med nadvse zadovoljnimi je bil po tekmi seveda tudi trener Bojan Prašnikar: "S to zmago smo potrdili, da vendarle dobro delamo. Prišla je v pravem trenutku, po tem, ko nam na začetku prvenstva ni šlo. Vesel sem tudi zadetka Ekme-čiča, ki ga je v zadnjem času vse preveč spremljala smola in je že povsem izgubil zaupanje vase, toda verjamem vanj. Že v lanskem letu je imel slab začetek, nato pa dober konec. Prepričan sem, da si je z današnjo dobro igro in zadetkom povrnil samo-zaupanje in tudi zaupanje gledalcev. V tej ligi je vsak nasprotnik neugoden in takšen bo tudi naš nedeljski - MAG Korotan. To je ekipa, ki nam je jeseni vzela kar vseh šest točk. Tradicijo neuspehov z njimi moramo v nedeljo prekiniti, sicer bodo točke iz Maribora izgubile vrednost." ■ vos Filc Mengeš-ERA Šmartno 1:0 (1:0) iiiiiiiiiisiiaiaiitiiiaiaa Ze v nevarnih vodah Šmarški nogometaši so se tudi z drugega pomladanskega gostovanja vrnili praznih rok. Moštvo je nastopilo brez "po-rumenelih" Irmana in Omera-giča, vendar to ne more biti izgovor za slabo igro, mora pa biti znak za "alarm", saj so se že znašli v nevarnih vodah. Njihovi nasprotniki v naslednjih krogih niso slabi in če se stanje ne bo izboljšalo, se lahko zgodi marsikaj. Začetek je bil izredno oster, saj so Mengšani na lestvici še bolj ogroženi. Domači so tersno pokrivali šmarske igralce, pospbej pa Grobelška, ki so ga "odrezali" od soigralcev in ti prave igre sploh niso prikazali. Gostitelji so edini zadetek na tekmi dosegli v 15. minuti, do odmora pa sta obe Gorenje-Krško 33:17 (16:5) »iltKilllillllttiltli V nedeljo prva tekma končnice Rokometaši velenjskega Gorenja so se obilno oddolžili gostom za poraz s šestimi zadetki v prvem delu prvenstva, ko so načrtovali zanesljivo zmago. Prav poraz v Krškem pa jim je namesto drugega mesta "prinesel" tretje. Srečanje ni v ničemer več odločalo, domačim tudi tako visoka zmaga ni prinesla željenega in ob začetku prvenstva načrtovanega drugega mesta, saj so si ga zagotovili igralci Dobove z zmago v Ljubljani proti Kodeljevu. Obe ekipi imata po 28 točk, vendar je drugo mesto, pripadlo igralcem Dobove, ker so bili boljši v medsebojnih srečanjih. "S tretjim mestom seveda nismo zadovoljni. Pred začetkom prvenstva smo načrtovali 28 točk, toliko smo jih tudi osvojili, vendar pa nismo računali na to, da bo še katera ekipa, razen Pivovarne Laško seveda, zbrala toliko točk. Obenem tudi nismo pričakovali, da bo Dobova boljša v medsebojnih srečanjih. Toda, kar je je, v nedeljo je pred nami novi derbi, ko bomo ob 19. uri gostili v Rdeči dvorani v prvi tekmi končnice Dobovo," je dejal po tekmi s Krškim trener Velenjčanov Bojan Požun. V razigravanju bodo igrali na dve dobljeni tekmi; prvo srečanje v dvorani slabše uvrščene ekipe, v tem primeru Velenjčanov. Povratno srečanje bo šele čez deset dni, tretja tekma, če bo potrebna, moštvi igrali le med kazenskima prostoroma. V drugem polčasu so imeli Šmarčani rahlo pobudo, vendar je bila domača obramba vedno na mestu. Šele nekaj minut pred koncem se je prva priložnost ponudila Mašiču, a je streljal preko vrat, nekaj kasneje pa je po lepem strelu Puckmeistra sijajno posredoval domači vratar in žogo odbil v kot. V nedeljo bo v Šmartenem ob Paki gostovala ptujska Drava, sicer sosed na lestvici in neposredni tekmec. ERA ŠMARTNO: Kališek, Polovšak, Bulajič, Fajdiga, Podgoršek, Grobelšek, Mašič, Kern (Stojko), Žlak (Štefančič), Hodžar (Puckmeister), Purg. ■Janko Gorlčnik Žirovnica - Šoštanj Topolšica 0:3 Obstanek je zagotovljen Igralci Šoštanja Topolšice še naprej igrajo odlično in so si z zmago v Žirovnici s 3:0 (8,13,5) že zagotovili prvo mesto in obstanek v l.B ligi. Na tem gostovanju so zaigrali zelo dobro, tekmo pa sta odločila odličen servis in blok gostov. V naslednjem krogu bo v Šoštanju gostovala ekipa Črnuč, ki se bori za drugo mesto, tekmo pa bodo v šoš-tanjski dvorani pričeli v soboto ob 18. uri. Zgornja Savinjska-Nova Gorica 3:1 Se naprej v najvišji ligi? Odbojkarice Zgornje Savinjske so v 4. krogu prvenstva za uvrstitev v l.A ligo v dvorani na Polzeli premagale Novo Gorico s 3:1 (-7,1,8,7). Novogoričanke so presenetile v prvem nizu, ki so ga gladko dobile preden so se gostiteljice prav ogrele. V drugem so gostje prvo in edino točko osvojile pri 13:0, v četrtem so gostje vodile s z:6, domače pa so z delnim izidom 9:0 naredile preobrat. Na lestvici ima Celje na prvem mestu 14 točk, z osmimi so Zgornjesavinjčanke na drugem, dve točki za njimi sta ekipi Krima iz Ljubljane in Lik Tilie iz Kočevja, naslednjo tekmo pa bodo igralke Zgornje Savinjske odigrale v gosteh z vodilnim Celjem. Košarka » M S « « ® Lahka zmaga Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v nadaljevanju državnega prvenstva v košarki doma premagali ekipo Litostroja za rezultatom 83:62 (44:26). Polzelani so bili ves čas srečanja boljši in vodili tudi za 30 točk, ob koncu pa zmagali z razliko 21 točk. Zaradi suspenza pri Polzelanih ni igral Tiller, pri gostih pa poškodovani Duščak, kar se je v igri Litostroja poznalo. Za Kovinotehno Savinjsko NK RUDAR VELENJE NK RUDAR VELENJE (ZECE21 GSSJL Wj» -pr^ s v -p j NAJVBČIA « NAJMUit IUGKAMU HUIUMUA 1 Wlr NAJVEČJA IN NAJBAU&A NAGRADNA ICBA BlIDABJA NAPOVED REZULTATA NAPOVED Rudar: MAG Korotan REZULTATA Rudar: MAG Korotan • • Ceno stavnega lističa je 200 SIT. Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR issf <©> ST^U WA MOTORS M: MMH-M4, hc MVTO-711 Ime in priimek, naslov (izpolni čitljivo) „ .-a,. IŽ^ ■ "f Tm^k Hk I^H ••••T] 1' i« m m 1 ' ■ .■K * HH Bojan Požun: V končnici bo šele vroče pa že čez tri dni. GORENJE: Stropnik, Krejan 3, Ocvirk 3, Ojsteršek 2, Plaskan 7, Khimtchenko 1, Meolic 4, Tome 2, Semerdjijev 8, Dič, Cvetko 3, Lapa-jne. (Vratar Anžič je bil med gledalci zaradi izključitve na tekmi s Primorskimi novicami). ■ vos Vegrad - Žalec 25 : 25 (13 :11) izvrstna Denisova Polzelo so bili uspešni: Zaletel 6, Kobale 22, Stavrov 7, Štahl 2, Petranovič 21, Rituper 5, Rovšnik 4 in Jagodnik 16 točk. Pred 800 gledalci sta dobro sodila Pukl (Maribor), Lin-dič (Ljubljana). mer TEŠElektra-Tolmin 67:53(28:25) Blizu neposrednega obstanka Košarkarji TEŠ Elejtre so v tem krogu razigravanja za uvrstitev od 11. do 20. mesta v 1 .B ligi v svoji dvorani premagali Tolmin in si sedaj za Bistrico delijo drugo mesto na lestvici z ekipama Parmalat Parklji in Portorož. Neposreden obstanek v ligi jim zagotavlja uvrstitev do šestega mesta. Na tekmi s Tolminom sta obe moštvi v prvem polčasu igrali zelo slabo. V nadaljevanju so Šoštanjčani zaigrali o-dlično in visoko povedli. Trener TEŠ Elektre je zadnjih pet minut srečanja na igrišče poslal mlade igralce, ki so z dobro igro zadržali visoko prednost. Že sinoči (sreda) so Šoštanjčani gostovali na Vrhniki, v nedeljo pa se bodo v svoji dvorani srečali z neposrednimi tekmeci iz Portoroža; tekmo bodo pričeli ob 18. uri. Ker je bila Rdeča dvorana v Velenju zaradi maturantskega plesa zasedena, so Velenjčanke svoje tokratne nasprotnice gostile v v Slovenj Gradcu in po dolgem času so se morale zadovoljiti samo s točko, čeprav so bile v zadnjih minutah srečanja blizu obema. Ekipo je vodil Milan Ramšak, trener Zvonko Papak pa je igro spremljal s tribun zaradi izključitve na predprejšnji tekmi z Buijo.Tekma je bila zanimiva, ob koncu pa tudi zelo razburljiva. Gostje so začele zelo zavzeto in v 3. minuti povedle z dvema zadetkoma (1: 3), nato pa so bile ves prvi del igre domače za odtenek boljše. Vseskozi so vodile, od tega dvakrat tudi s tremi zadetki. Nato se je začel razplet za gledalce z močnimi živci. Hudejeva, ki je bila v prvih tridesetih minutah kot strelka neopazna, saj ni dala nobenega gola, se je razigrala iri začela kot za šalo dosegati zadetke. Čeprav so Velenjčanke takoj po nadaljevanju drugega dela igre povedle dvakrat s tremi zadetki, so Žalčanke predvsem po zaslugi Hudejeve in tudi Randlove ter Zidarjeve v 39. minuti izid izenačile -16:16. Nato so kar trikrat povedle z dvema zadetkoma, nazadnje v 51. minuti (20 : 22). Dobre tri minute pred koncem so domače spet imele prednost dveh zadetkov 25 : 23, kar pa ni bilo dovolj za zmago, saj je Hudejeva z dvema zadetkoma dobro minuto pred koncem spet izenačila izid. Ne spomnimo se, da bi že kdaj videli v naših dvoranah takšne obrambe, kot smo jim bili priča v zadnji minuti tega sosedskega derbija. Semerdjijeva je streljala s črte, Denisova je žogo odbila do Stevanovičeve, nov zapravljeni "zicer",saj je Denisova znova odbila žogo, tokrat do Vujovičeve. Sledil je nov strel, a Denisova še tretjič izvrst-noubranila žogo. Sodnika sta ob tem piskala sedemmetrovko na Vujovičevi. Sama se je opogumila za strel, čeprav igralka, na kateri je bil storjen prekršek, običjano ne izvaja najstrožje kazni. Denisova, ki jo trener Tone Tiselj po tekmi skupaj z Barbaro Hudej gotovo peljal na pico, je še četrtič zapored zab-lestela. Kljub izgubljeni točki so igralke Vegrada še vedno trdno na drugem mestu, saj Robit Olimpija na tretjem za njimi zaostaja za tri točke. Vegrad: Lakič, Draganovič, Semerdjijeva 5, Raukovič, Bi-žiene 6, Rodič, Oder 3(2), Kran-jc, Stevanovič 3(1), Ibralič 2, Vujovič 6(3), Gradnik Žalec: Jelen, Šimek, T. Dolar, Derčar 1, Zidar 5 (1), Randl 6, V. Dolar, Kline 2, Popovič 2, Hudej 9 (2), Denis ■ vos V CELJU IE 7. SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE ljubitelji avtomobilizma in vsega, kar spada zraven prav gotovo ne bodo zamudili tradicionalne prireditve Celjskega sejma "Avto in vzdrževanje", ki bo trajala od 2. do 7. aprila. V dvorani C in Cl bo razstavljena oprema za servisno-remontne delavnice in lakirnice, od ravnalnih miz preko dvigal, vodnih črpalk do kompresorjev in še česa. Dvorana D bo nudila pogled na razstavljena osebana vozila priznanih svetovnih znamk kot so: Mercedez, Citroen, Renault, Ford, Mitshubishi, Hyudai, Dacia, Suzuki, Seat, Fiat, Peugeot, Lada, škoda Chrysler, Mazda, Kia motors, Opel, Nissan, Rover, Honda... Oprema, rezervni deli in dodatna oprema bodo na voljo v dvoranah A in E, zunanji prostor pa je rezerviran za tovorna vozila in prikolice... Na sejmu se bo na 9500 nf notranjih in 3000 nf zunanjih površin predstavilo kar 238 razstavljalcev. Direktni razstavljalci prihajajo iz Avstrije, Belgije, Nizozemske, Italije in seveda Slovenije, kopica podjetij iz tujine pa se bo predstavilo preko zastopanih podjetij. Sam sejem "Avto in vzdrževanje" bo spremljala še kopica zanimivih prireditev, vsak dan posebej pa bo tematsko obarvan. V sredo, 3. aprila bo "Dan ekologije v avtomobilski industriji." Četrtek je rezerviran za "Dan servisno remontnih dejavnosti in varnosti v prometu", petek je "Dan strokovnih šol", sobota, 6. aprila pa je"Dan avtoprevoznikov Torej, za vsakogar nekaj na 7. sejmu avto in vzdrževanje v Celju! >h ■Hi »treh turnirjih v seriji Grand Prix pod okriljem evrop-luash federacije zavzema Petra Vihar odlično 12. mes-. Seveda v starostni skupim do 19 let nastopa prvič in je M let mlajša ud večine tekmic. Pred njo in drugimi stov-tml mladinci so Še turnirji v Nemčiji, na Nizozemskem iv Franciji. Na ;p -rlo > c tm« 5 a a si . prvenstvo v Nemčiji tvd 5. do 9. aprila. Petra bo edina ivnica Slovenije, med mladinci pa bodo nastopili Fečur in Marolt Med fanti je konkurenca zelo uda, zato bo velik uspeh že uvrstitev v prvo polovico Upajočih, težko delo pa bo seveda imela tudi v Petra v jrenci starejših tekmovalk. Alpsko smučanje David spet odličen L Na Sorišli planini je bila v soboto spominska tekma Jožeta iralta v slalomu, na kateri so nastopili vsi najboljši slovenski lučarji in gostje iz Avstrije. Podobno kot na državnem prvenstvu na Golteh je po prvem teku vodil Jure Košir pred Andrejem Miklavcem, v drugem pa je bil daleč najboljši Miklavc, kije tako zmagal pred Koširjem. Odličen je bil spet )avid De Costa, ki se je za tretjim Avstrijcem uvrstil na izredno četrto mesto. N^jml^jši na Golteh... V nedeljo, 24. marca, je bilo na Golteh tekmovanje vzhodne regije v slalomu za cicibanke in cicibane. Organizator tekme je bil SK Velenje. Tekmovalo je 35 cicibank in 52 cicibanov. Nastopili so tudi tekmovalci SK Velenje in zasedli naslednja mesta. Cicibanke: 1. Ana Drev (najboljši čas vseh nastopajočih), 16. Tina Zager, 20. TinaTomažič in 23. Ines Vrabič; cicibani: 7. Jernej Voršič, L Matic Meža, 13. Domen Strupeh, 35. Marko Prkič in 41. Jernej tošer. ..tudi v Kranjski Gori Na tekmovanju SKI OPEN v Kranjski Gori so se slovenski cio-cibani in cicibanke v različnih starostnih kategorijah pomerili v dveh znanih pokalih, dobre uvrstitve pa so dosegli tudi najmlajši člani SK Gozdnik iz Žalca. Za pokal "rega-kvak" so tekmovali najmlajši do 9 let. Pri cicibanih so bili: 6. Tomaž Velečič, 7. Rok Lovrenčič, 15. Matic Volavšek, 22. Milan Masnak in 44. Žan Borštner; pri cicibankah: 16. Petra Mraz in 20. Maruša Žgank. Dečki od 10 do 14 let so tekmovali za pokal Barcaffe. Uvrstitve upov žalskega kluba: 2. Žiga Sivka, 4. Rok Vovk, 8. Blaž Stariha. 29. srečanje SCIJ Slovenije ■ ■■•»»■.■■»•■••■■■■•t. Jerčič ubranil drugo mesto Na Krvavcu je bilo od 10. do 16. marca 29. srečanje članov sekcije imučarjev novinarjev Slovenije, ki se gaje udeležilo nad sto slovenskih novinaijev in več gostov iz tujine (Nemčija, Hrvaška, Slovaška). Iz Velenja seje novinarskega prvenstva udeležil Hinko Jerčič (Informator Gorenje) in v teku mlajših veteranov (od 45. do 55. leta) zelo presenetil. Ne samo da je ubranil lansko drugo mesto, emveč je premagal tudi aktualnega svetovnega novinarskega prvaka (Igor Longyka, Enciklopedija Slovenija) in zaostal le za osem let mlajšim Tinetom Guzeljem (Delo). Udeleženci so se sestali še na skupščini SCIJ Slovenije in med ugim sprejeli odločitev, da bo naslednje trideseto jubilejno srečanje i Pohorju, prav tako pa bodo kandidirali za izvedbo svetovnega nja SCIJ leta 2000 v Sloveniji. Smučarski skoki Uspešno sklenjena sezona ; Z državnima članskima prvenstvoma na 90 in 120-metrski skakalnici v Planici so smučarski skakalci uradno sklenili tekmovalno sezono. Lepi prireditvi so svoj delež prispevali tudi člani SSK Velenje. - Na sobotni tekmi posameznikov na manjši napravi je zmagal Primož Peterka, Kolenc je bil 15., Kaligaro 17. in Jerman 21. Tekma jc štela tudi za absolutno državno prvenstvo v nordijski kombinaciji, lično seje odrezal Igor Jelen s tretjim mestom in bronasto kola-(, Kaligaro je bil peti, Čeh pa šesti. Na sobotni moštveni tekmi je nastopilo 19 ekip, s četrtim mestom pa je bila več kot odlična ekipa SSK Velenje (Kolenc, Jerman, Kaligaro, Živic). Na nedeljski tekmi na 120-metrski skakalnici so bili Jerman 16., Kolenc 25. in Kaligaro 26. Na obeh tekmah so nastopili tudi mlajši Skakalci Drev, Hriberšek, Ograjenšek, Živic in Zorko, ki točk sicer niso osvojili, priložnost pa bodo dobili že v naslednji sezoni. Ob koncu so razglasili še najboljše v tej sezoni v posameznih kategorijah. Na stopničke je stopil tudi Rolando Kaligaro, ki je prejel pokal za tretje mesto v skupnem seštevku nordijske kombinacije za mladince do 20 let. ■ J. O. Plavanje Nina Kugonič najuspešnejša Končujejo se zimska državna prvenstva v plavanju. Zadnji so imeli svoje prvenstvo mlajši dečki in mlajše deklice, ki so prejšnjo soboto tekmovali v Kopru na prvem delu prvenstva. Nastopilo je 221 plavalcev iz 16 slovenskih klubov, med njimi tudi 9 plavalcev iz Velenja. Najmlajši velenjski plavalci, ki jih trenira nekdanji domači plavalec Jure Stopar, so dosegli dobre rezultate. Najuspešnejša je bila Nina Kugonič, ki je dosegla prvo mesto v disciplini 100 m hrbtno, drugo v disciplini 100 m mešano in tretje v disciplini 50 m prosto. V ekipnem vrstnem redu je ekipa Plavalnega kluba Velenje zaradi nepopolne ekipe mlajših deklic in zaradi nekaterih diskvalifikacij pri mlajših dečkih dosegla 9. mesto. Rezultati: mlajše deklice - 50 m prosto: 3. Nina Kugonič 34.94; 50 m prsno: 5. Nina Kugonič 44.69; 100 m prsno: 5. Nina Kugonič 1:38.70; 100 m hrbtno: 1. Nina Kugonič 1:22.99, 8. Sanja Kališnik 1:35.09; 100 m mešano. 2. Nina Kugonič 1:26.54; mlajši dečki - 100 m prsno: 7. Aljaž Vrabič 1:35.51. Ekipni vrstni red: 1. Radovljica Park hotel Bled 10623 točk, 2. Ljubljana 9383, 3. Ilirija 9251,... 9. Velenje 6521. Drugi del prvenstva bo prihodnjo soboto, prav tako v Kopru. ■Marko Primožič Strelski šport Vrsta tekmovanj - V 6. krogu strelskega tekmovanja za pokal prijateljstva v Črenševcih so velenjski pionirji osvojili 4. mesto, 530 krogov pa so nastreljali Mihelak (180), Vrečar (179) in Sotler 171. - Na regijskem strelskem prvenstvu nacionalnega programa v Žalcu so pionirji velenjskega Mroža zmagali s 534 krogi, streljali pa so Vrečar (182), Mihelak (177) in Sotler (175); pri posameznikih je bil najboljši Vrečar. - V Celju je bilo regijsko strelsko prvenstvo za invalide. Ekipa velenjskega društva invalidov je z 904 krogi zmagala, nastopili pa so Žučko (334), Tratnik (289) in Jehart (281). - Na 19. državnem strelskem prvenstvu nacionalnega programa v Postojni sta od velenjskih strelcev nastopila Žučko in Rek. V kategoriji veteranov 50 letnikov je zmagal Franjo Žučko s 187 krogi pred Kranjčanom Kernom - 186, 3. Franc Brečko Trzin 183, med 60 letniki pa se je izkazal Stane Rek z osvojenim 3. mestom -169 krogov. - V zaostalem 9. krogu druge državne lige pištoljarjev je II. ekipa Mroža (mladinke) gostila strelce Maroka iz Sevnice. Zmagali so gostje s 1520:1516 krogi. Za Mrož so nastreljale: Durakovič 523, Suljič 522, Matijevič 469 krogov. mfž Namizni tenis Tešanovič na vrhu V soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za veterane. Med velenjskimi predstavniki je bil najuspešnejši Tešanovič z drugim mestom v kategoriji od 40 do 50 let, Leber pa je s soigralcem v igri parov osvojil tretje mesto. Na slovenski računalniški lestvici za rekreativce v svoji kategoriji po štirih turnirjih vodi Tešanovič, peti turnir pa bo 14. aprila v vbe-lenjski Rdeči dvorani. ■ MESTNA OBČINA VELENJE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ORGANIZACIJA TEČAJEV CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV ZA PRIDOBITEV VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA H-KATEGORUE (VOŽNJA KOLESA S POMOŽNIM MOTORJEM) Thko kot že vrsto let tudi letos organiziramo TEČAJE CPP za pridobitev vozniškega dovoljenja H-kategorije. Sam tečaj je brezplačen, stroški izpita po posamezniku pa so: - teoretični del izpita 1.200,00 SIT ■ taksa za prijavo k izpitu 715,00 SIT ROK PRIJAVE JE DO PETKA, 29. MARCA pismeno s spiskom šolarjev na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, Velenje, Titov trg 1 (informacije na tel: 856-151, pri tajniku SPIfg. Petru Kosiju). K izpitu po zaključku tečaja lahko pristopijo šolarji, ki so že dopolnili starost 14 let, vključno s tistimi, ki bodo starost 14 let dopolnili do 1. 9.1996, pri čemer slednji dobijo vozniško dovoljenje takoj, ko dopolnijo predpisano starost. Tajnik SPV: Peter Kosi, dipl. Ing. org. o hribih in dolinah Šestdeseti list življenja Francka Ojsterška Tam kjer se nad reko Pako dviga skalna gmota, na vrhu katere že stoletje bdijo razvaline nekoč mogočne graščine, se pričenja Šaleška planinska pot. Tukaj se je zbrala prijetna druščina s skupnim namenom seči v roko, izreči toplo besedo in se skupaj poveseliti ob priložnosti, ko je njihov dolgoletni planinski prijatelj, sosed in znanec Franček Ojsteršek obrnil šestdeseti list v knjigi svojega življenja. Ob takšnem dogodku se spodobi, da se napiše tudi kakšna vrstica. To pa ni preprosto. Pa ne, da bi ne bilo kaj napisati, nasprotno, tega seje v vseh teh letih nabralo za zajetno knjigo. Težava, če se lahko ta prepre-ka tako imenuje, je v tem, da je krog tistih, ki poznajo Fran-čka in njegovo ustvaijalno življenje, tako velik, da je kar težko o njem kaj novega povedati. Pa vendar: 1952. leta je zapustil sVoj rodni Dol nad Laškim in prišel v Velenje. Leto pozneje seje na Pungar-tu srečal s planinci in tam tudi dobil prvo planinsko izkaznico. Verjetno je ogromna skala nad domačo hišo, po kateri sta se z bratom plazila, odkrar se spominja, in pa dejstvo, da sta bila tudi starša precej planinsko navdahnjena, botrovalo, da se je tako srčno zapisal temu lepemu, a na trenutke tudi zahtevnemu športu. Tam, kjer razpotegnjeni Koželj ves dan obseva sonce in se v njegove strmine vzpenjajo številni vinogradi, je spoznal svojo življenjsko sopotnico, s katero sta si potem ustvarila prijeten dom in zgledno družino. Že več kot 40 let je član PD Velenje, kjer si je s svojim delom ustvaril neizbrisni pečat. Zapisal seje med ustvarjalce Šaleške planinske poti. Organiziral in vodil je številne delovne akcije ter izlete po domovini in tujini. Precej let je bil tudi uspešen predsednik. Za svoje požtvovalno delo je prejel številna priznanja in pohvale, od katerih mu verjetno največ pomeni častni znak, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije svojim najzaslužnejšim članom. Planinci si postavljamo vprašanje: "Ali si že bil...?" Frančka pa je potrebno vprašati: "Kje še ni bil?" Velikokrat potem v šali odgovori: "Na Katarini, tam še nisem bil. Drugače pa sem prelazO vse pomembnejše vrhove po celi Evropi." Ko človek posluša njegove vtise s številnih vzponov, se počuti kot pravi začetnik. Kljub temu je Franček ostal takšen, kot ga starejši planinci poznamo že precej let. Skromen, delaven, nevsiljiv in vsak trenutek pripravljen pomagati vsakomur, če je to le v njegovi moči in pristojnosti. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo, da tak tudi ostane -malce pozno, a iz srca. M. Hrusti Šolska košarkarska liga iiiiiiiimiiiitiai Osmina finala je pred vrati Šolska košarkarska liga, ki je v letošnjem letu povezala številna šolska košarkarska moštva, plesne skupine, skupine navijačev, foto, video in novinarske krožke, so se v teh dneh nadaljevala. Prve tekme osmine finala je šestnajst slovenskih osnovnib šol odigralo že včeraj, 27. marca. V soboto, 23. marca, je organizacijski odbor Šolske košarkarske lige skupaj s predstavniki šol, ki so nastopali v osmini finala, izžrebali pare, ki so se pomerili med seboj. Med njimi je bila tudi OŠ Livada iz Velenja, ki seje pomerila z OŠ Tabor 1 iz Maribora. Zmagovalci tekem osmine finala bodo že 10. aprila nadaljevali četrtfinale. Šahovske novice Na rednem mesečnem turnirju (tempo 2 x 15 minut) za prehodni pokal, za mesec marec, je med 22. nastopajočimi zmagal Drago Kristan (6 točk), drugo mesto je osvojil Radiša Rajkovič (5), tretje pa Boris Brešar (5). V petek, 22. marca, je ŠŠD organiziralo občinsko prvenstvo za osnovnošolce. Zbralo se je kar 53 tekmovalcev. V skupini dečki do 12 let je med 28. nastopajočimi prepričljivo zmagal Janez Konovšek (5 točk, OŠ Karel Destovnik Kajuh). S štirimi točkami so mu sledili: 2. Uroš Mevc (OŠ Ravne pri Šoštanju), 3. Peter Lendero (OŠ Livada), 4. Mitja Zupan (OŠ Karel Destovnik Kajuh) itd. V skupini fantje nad 12 let je tekmovalo 12 šahistov, ki so se pomeriti vsak z vsakim. Prepričljivo je zmagal Sašo Brusnjak (OŠ Karel Destovnik Kajuh), ki je premagal vse svoje nasprotnike in tako zbral 11 točk. Drugo mesto je osvojil Kasim Bešič (OS Anton Aškerc), tretje pa Rok Lončarič (OŠ Livada). Pri deklicah so nastopile samo tri tekmovalke. Zmagala je Dušica Djukič (OŠ Šalek), ki je premagala obe svoji tekmici. Danes, v četrtek, 28. marca, ob 16. uri, je na sporedu občinsko sindikalno prvenstvo s tempom igre 2 x 10 minut. ■Andrej Novak DEŽURSTVA 8. marca 199C Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telelonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. marca - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Slavič in dr. V.Renko Petek, 29. marca - dnevni dežurni dr. Hrastnik, nočni dr. Kočevar in dr. Kozorog Soboto, 30. marca - dežurni dr. Rus in dr. Vidovič Nedeljo, 31. marca - dežurni dr. Rus in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 30. in 31. marca dr. Ranko Bakulič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 27. marca do 5. aprila - Tomo Wankmuller, dr. vet.med., mobitel 0609/633-676. Trgovsko in servisno remontno podjetje AVTOCELJEdo. ljubljanska cesta 11, celje Pooblaščeni zastopnik in serviser IVECO ZALOGA VOZIL ugodni pogoji lizinga PONUJAMO VAM CELOTEN PROGRAM TOVORNIH VOZIL IVECO: * TURBODAILY * EUROCARGO * EUROTEOH * EUROSTAR * EU ROTRAKKER * ki vam jih dogradimo z nadgradnjami >e!jatvin zahtevah PRODAJA: 063 / 412 ■ 160, 32 - 590 ŠIROK ASORTIMAN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO: IPAVČEVA 21, 063/31 -538, 31 - 693 MEDLOG 16 451 - 200 SERVIS 31-251 TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Te(efon/fax:: 063/728-080 EBNO OREH11 KG ROZINE 500 G ČOKOL. MILKA ML. 100 G KOMPOT ANANAS SLADKOR 50/1 KG MOKA T500 25/1 KG OLJE ZVIJEZDA12/1L VEGETA1 KG WEISSER RIESE 2,4 KG ČISTILO PRIL 500 ML UGODNA PONUDBA 729,90 129,90 95,90 119,90 103,90 54,90 149,90 899,90 519,90 199,90 PLENICE PAMPERS 1.699,90 PVC KORITO ZA ROŽE 60 CM 359,90 ZEMLJA HUMOVIT 50 L 799,90 SEME VRTNO VELIKO 110,00 ČEBULČEK1/2 KG 185,00 LESENE GRABUE 899,00 KOSILNICA NA LAKS GT 32 38.990,00 M0T. ŽAGA JONSERED 2041 54.900,00 GNOJILO KAN BREZ RD. 1.140,00 GNOJILO NPK 3x15 BREZ RD. 1.420,00 JIM ZALOGI PO UGODNIH CENAH UMETNA GNOJILA, SEMENSKI KROPIR, SEMENSKA KORUZA, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE DOSTAVA NA DOM, BLAGO LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! VESELE VEUKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI KOLEKTIV! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Angela Amšek, stara 83 let, upokojenka, Galicija št. 56; Frančiška Janše, stara 92 let, upokojenka, Prebold, Reška c. 76. Upravna enota Žalec Smrti: Stanislav Muršič, roj. 1929, Kapla št. 50; Ljudmila Bastl, roj. 1925, Velenje, Stanetova c.št. 39; Frančiška Gradišnik, roj. 1916, Velenje, Selo št. 20; Rudolf Rihtar, roj. 1945, Velenje, Kardeljev trg št. 8; Jožefa Strigl, roj. 1912, Florjan št. 17; Anton Lesjak, roj. 1909, Vinska gora št. 21; Konrad Lesjak, roj. 1905, Velenje, Kidričeva c.št. 23; Marija Cencen, roj. 1923, Brode št. 23; Vransko. Upravna enota Mozirje Smrti: Marija Zamemik, 1910, Pod-volovljek 26. POGREBNA SLUŽBA te).; 063/851-012,0609/640-208 trenutkih z vami! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 18. marca do 24. marca 1996 povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA |w<3- as 3- ot.3- ■?-3. ■».3. CH.3. B1P. 3.j UIM0 TELEIJI