čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXV oktober 1985 m V ■ V trzic OBLETNICA SAMOUPRAVLJANJA Ob obletnicah, ki jih praznujemo, se običajno spominjamo na nekatere bistvene trenutke ali odločitve. V tem letu, ali natančno 11. oktobra, je poteklo 35 let, ko je v naši delovni organizaciji prvič zasedal prvi delavski svet. S tem je bil podan začetek samoupravljanja — podjetje je prešlo v upravljanje delavcev. Pravico in dolžnost samoupravljanja delavcev določa ustava med temeljnimi načeli in s tem zagotavlja socialistične družbene odnose ter družbeno ureditev, ki temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Temelj predstavlja družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu omogoča, da neposredno in enakopravno odloča o svojem delu, o pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in usmerjanju družbenega razvoja — uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve. Pri pregledu članstva prvega DS v naši tovarni lahko ugotovimo, da je »generacija« delavcev, ki je utrla pot samoupravljanju, že zapustila delovno organizacijo. Torej so prevzeli delo, prizadevanja ter načela samoupravljanja mlajši rodovi. Parole samoupravljanja so ostajale, pogoji življenja in dela, pa tudi osebnosti ljudi, pa so se spremenile ter zahtevajo vedno nove ukrepe, vedno nov smisel, ki izhaja predvsem v odločitvah bistvenega pomena za obstoj in perspektivni razvoj delovne organizacije ter s tem zagotovitev pogojev za življenjski standard ter možnost zaposlitve in zaslužka nam, našim otrokom in kasnejšim rodovom. To, da je samoupravno odločanje bistvenega pomena, bi se morali bolj zavedati. Prav v tem času so pred nami volitve v organe upravljanja in delegacije. Paziti moramo, da bomo zaupali odločanje sodelavcem, ki bodo naše zaupanje upravičili ter s svojim znanjem, odločnostjo in delom usmerjali delo in življenje delovne organizacije tako, da bo za vse najbolje. Predvsem pa se morajo izvoljeni člani zavedati, da obveznosti, ki jih sprejemajo, niso majhne. Samoupravljanje ne pomeni le odločanje v organih upravljanja. Odločitve o najpomembnejših zadevah sprejemamo vsi in vsak neposredno z odločanjem in aktivnim sodelovanjem na zboru delavcev, na referendumih, kot tudi z dajanjem pobud in predlogov za izboljšanje zadev, ki niso najbolje urejene. Pravica samoupravljanja nam dejansko daje velike možnosti, ki pa je večkrat ne znamo prav uresničiti. Premalo se zavedamo svojih odgovornosti in le prevečkrat jih prenašamo na druge. 35-letnico razvoja socialističnega samoupravljanja v naši delovni organizaciji bomo obeležili s slavnostnim zasedanjem skupnega delavskega sveta. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja za izredne uspehe pri razvoju in uveljavljanju samoupravnih socialističnih in družbenoekonomskih odnosov ter delovanju delegatskega sistema. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Ob praznovanju 40. letnice so v Elanu poslovnim sodelavcem podelili priznanja. Med drugimi je priznanje dobila tudi naša delovna organizacija. Elan tovarna športnega orodja iz Begunj ima rojstni datum 24. septembra 1945. leta. Iz skromne delavnice, v kateri je bilo deset delavcev, so se v štiridesetih letih povzpeli v svetovni vrh. KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA VOLITVE v_____________________________________________________________________________________y Na volitve leta 1986 smo se začeli pripravljati že spomladi, ko smo sprejeli program in že pred dopustom opravili evidentiranje. V naši delovni organizaciji potrebujemo skoraj tisoč delegatov za delegacije skupščine družbenopolitičnih skupnosti, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delavske svete, vodstva družbenopolitičnih organizacij in druge delegatske povezave. Je evidentiranih dovolj? Bomo lahko izbrali? Se nam ne bo pojavljalo podobno kot sedaj, ko so večkrat nesklepčne seje skupnega delavskega sveta, delavskih svetov, odborov, da o sejah konference delegacij ne govorimo. Srečujemo se z malodušjem. Kaj lahko storijo družbenopolitične organizacije v predvolilnem postopku? Odgovor smo dobili s konference OO sindikata: Že večkrat smo pisali o delu naših delegatov, o njihovih delegatskih odgovornostih, o njihovi samouprav-Ijalski zavesti, o pasivnosti nekaterih delegatov, pa tudi o vključevanju našega sindikata v problematiko slabe zainteresiranosti vseh nas — samoupravljalcev in upravljalcev z družbenimi sredstvi. Vsem nam je znano, da v zadnjem mandatu delegatom kot sestavnemu delu našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega življenja ni povsem uspelo opravičiti zaupanja vseh tistih, ki so delagatom in njihovi izvolitvi zaupali, da bodo na vseh nivojih našega samoupravnega sistema uveljavljali in utemeljevali naša stališča z aktivnim vključevanjem v razpravah in sprejemanjih vseh naših samoupravnih odločitev. Vse preveč je bila med delegati navzoča miselnost »saj nisem samo jaz, saj so še drugi«, vendar, če bi vsak tako mislil? Kaj smo v sindikatu kakor tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah storili, da bi bili delegati, ki so bili v predkandida-cijskih postopkih evidentirani kot bodoči delegati — samoupravljala — boljši, bolj aktivni, uspešnejši? Evidentirali smo predvsem tiste, ki so res pripravljeni v naših samoupravnih procesih V naslednjem postopku bo treba pridobiti soglasja za kandidiranje. Bodo evidentirani delegati pristali in dali svoje soglasje? Evidentiranje še ni kandidiranje. To je le družbeno priznanje posamezniku, da je njegov ugled in njegove sposobnosti tak, da bi po mnenju drugih lahko uspešno opravljal delegatske obveznosti. Srečevali se bomo tudi s tem, da bodo posamezniki nasprotovali izbiri in odklanjali možnost da bi kandidirali. Je prav, da evidentirane prej ne vprašamo če so pripravljeni sprejeti določeno funkcijo in zadolžitev? Bomo v prihodnjem mandatnem obdobju spet ugotavljali, da so delegati nezainteresirani? družbenega dogovarjanja usklajevanja in končnega odločanja sodelovati in s svojim aktivnim delovanjem in vključevanjem prispevati k razvoju boljših oblik samoupravljanja. Smo evidentirali res najboljše? Na to vprašanje je težko odgovoriti predvsem, če upoštevamo vso armado delegatov, ki po sedanjih usmeritvah mora obstajati. Kako številčne so množice naših delegatov pove naslednji podatek. % \_______________________J V delovni organizaciji moramo v samoupravne organe izvoliti 238 delegatov, 650 za skupščinski sistem v skupščini občine in različnih interesnih skupnosti na ravni občine. Skratka 900 delegatov za 980 delegatskih mest (podatki veljajo za matično tovarno v Tržiču). Razumljivo pa je, da pri taki množici delegatov lahko pride do manjšega osipa, vendar se družbenopolitične organizacije skozi vso mandatno dobo vključujejo v delo in aktivnost delovanja delegacij in iščejo oblike vzpodbujanja k aktivnosti delegatov. V zadnjem obdobju smo na tem področju storili prema- lo. Kaj smo naprimer storili z delegati, ki so s svojo aktivnostjo izstopali in uspešno prispevali k dobrim in uspeš- nim samoupravnim odločitvam? Smo jim dali javna priznanja? Smo jih stimulirali z jasnimi pohvalami in priznanji? Smo o njih pisali v naših občilih in s tem dali vzpodbudo bodočim delegatom za boljše in vestnejše vključevanje v delegatsko delo. Tu smo padli na izpitu tako sindikalisti kot tudi tisti, ki so za delovanje delegatskega sistema konkretno odgovorni. So dobri, vestni in aktivni delegati? So, celo precej jih je. Za njihovo nadaljnje aktivno delegatsko delovanje nismo storili drugega, kot da smo jih evidentirali za nove ^samoupravljalske dolžnosti. Človeku pa velikokrat dobro de tudi beseda, zahvala pa tudi javno priznanje. Posebej letos, ko praznujemo petintrideset letnico samoupravljanja in štiridesetletnico svobode, 40 let naše socialistične izgradnje, graditve nove družbe, novega človeka v naši samoupravni socialistični družbi, smo imeli nešteto prilik (in jih še imamo), da bi vsem tistim, ki so s svojim tvornim in aktivnim delovanjem v naši samoupravni družbi prispevali tudi z odrekanjem svojega prostega časa, da je delegatski sistem dobil svoje mesto v našem vsakdanu, z javnim priznanjem, ne le tistim, ki so na odgovornih funkcijah, o katerih slišimo vsak dan, ampak tudi preprostim, tihim ljudem, delavcem za stroji, ki jim čut odgovornosti do njihove delegatske zadolžitve ne pusti mirovati, ampak po svojih močeh in sposobnostih prispevajo k nadaljnemu razvoju naše samoupravne družbe. So pa tudi delegati, ki s svojo pasivnostjo in neaktivnostjo zavirajo samoupravno delovanje, samoupravnim organom otežkočajo delo, povzročajo nesklepčnosti itd. Tudi o takih delegatih bi morali javno spregovoriti, jih javno kritizirati, saj zaradi njihovega nedela prevalijo še svoj del odgovornosti na tiste, ki svoje delo kot samoupravljalci jemljejo resno, poleg tega pa si nalagajo še breme neaktivnih. Kakšno vlogo odigrajo pri vsem tem družbenopolitične organizacije v naši delovni organizaciji, ki tudi niso povsem imune proti naštetim težavam aktivnosti oziroma pasivnosti nekaterih svojih članov pri tekočem delu v svojih osnovnih organizaci- jah. DPO so občasno preverjale aktivno delovanje delegatov in opozarjale pasivne delegate na njihove delegatske dožnosti. Z osnovnim smotrom zagotavljanja sklepčnosti na sestankih delegacij in samoupravnih organov. Kot drugi smoter, aktivno in tvorno delovanje delegatov v delegacijah in samoupravnih organih pa so DPO večkrat kritično obravnavale način predlaganja ali oblikovanja predlogov različnih oblik administrativno urejanih in predlaganih rešitev posameznih vprašanj v našem družbenoekonomskem življenju, kjer so bili delegati postavljeni pred dejstvo, da je to kar je na sestankih predlagano, edino možno, sprejemljivo, upra-vičljivo in sploh nespremenljivo in naj delegati brez kompliciranja glasujejo ZA predlagano (take oblike delegatskega odločanja niso v prid stimulativnosti delegatskega odločanja niti v prid stimulativnosti delegatove samoupravljalske aktivnosti in tvornosti). Pri evidentiranju novih možnih kandidatov so se družbenopolitične organizacije zavedale vseh težav in so v evidentiranje vložile veliko truda, še več dela pa nas čaka v kandidacijskem postopku, ko bo treba od kandidatov dobiti soglasja s podpisom o njihovem pristanku za delo v samoupravnih organih in delegacijah. Kje so vzroki za slabo delo delegacij in kakšen naj bi bil delegat? Vprašali smo dobre delegate. Martin POHLEVEN delegat kulturne in zdravstvene skupnosti ter predsednik delavskega sveta tozda Orodjarna. Delegati bi morali stvari jemati resno s tistim momentom, ko so podpisali da prevzemajo odgovornost in dolžnost in jo morajo izpolnjevati. Med nami so delegati, ki so bili samo izvoljeni, na sejah pa so bili samo enkrat. Po drugi strani pa bi morala biti delegatova beseda upoštevana in verjetno zaradi tega, ker se premalo upošteva delegatsko mnenje pride do tega, da so delegati neresni in se naveličajo. Med ljudmi vlada splošno nezadovoljstvo. Vsak se zapre v svoj kotiček, gleda televizijo in se ne meni za dru- go. Včasih so bili ljudje tudi bolj družbabni in pripravljeni delati za družbo. Jože KOŠIR, delegat združenega dela v tozdu Komerciala. Izteka se mi drugi mandat, izostankov nimam. Če se obvežeš in sprejmeš dolž- nost je treba tudi sodelovati. Važno pa, je kakšen odmev ima delegatovo mnenje, ponavadi gre samo v zapisnik, potem se pa na to pozabi. Če je predlog tehten bi se ga moralo upoštevati, s tem bi se tudi zainteresiranost delegatov povečala. Svetozar RUBEŽ, delegat zbora združenega dela v tozdu Orodjarna Naša delègacija šteje več delegatov, ponavadi pa sem na sestanku konference sam. Ugotavljam, da nekateri stvari ne jemljejo resno. O vsebini gradiva so seznanjeni vsi, toda pobud in vprašanj ni. Delegacija bi bila dobra, če bi vsi jemali stvari resno in ne bi vse prepustili nekaterim, to je tistim, ki delajo, češ bo že on, saj je zato zadolžen. IZ BUDUĆNOSTI 14. oktobra se je začelo šolsko leto za 50 delavcev drugega in tretjega letnika, ki se šolajo ob delu na III. stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja. Še vedno pa teče akcija za vpis v prvi letnik. Pripravljajo tudi akcijo za prekvalifikacijo za tiste, ki so končali druge usmeritve, pa v svoji stroki niso dobili zaposlitve. S posebej prirejenim programom iz strokovnih predmetov si bodo pridobili prekvalifikacijo. Pri delu s strojem je treba biti hiter in pazljiv. Služba varstva pri delu je začela spremljati in izvaja premestitve za tiste delavce, ki so na svojem delovnem mestu imeli več kot eno poškodbo. Vsaka delovna enota ima tri člane v komisiji za kontrolo bolniških izostankov. Na predlog kadrovske službe ali službe za varstvo pri delu opravljajo kontrolo pri bolnikih s takimi obolenji, za katere se lahko reče, da so ali niso. Komisija o svojem delu poroča na sejah samoupravnih organov. PRIZNANJE 3. LISTOPAD Letošnji dobitnik najvišjega priznanja v občini Ludbreg »3 LISTOPAD« je DRAGUTIN ŠTIMAC, nadmojster v šivalnici 582. Priznanje je Dragutin dobil za dolgoletno delo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in tozdu. Njegova šivalnica dosega dobre delovne rezultate, v minulem tekmovanju med delovnimi enotami je zasedla prvo mesto. Podobno tekmovanje pripravljajo tudi v jesenskem času, ker take akcije veliko pripomorejo k izboljšanju kvalitete, nihče ni rad zadnji. Ne skriva zadovoljstva, pomeni pa mu vzpodbudo, da bo tudi vnaprej dobro delal. Priprava mesa za zamrzovanje. V obratu družbene prehrane so za ozimnico spravili 25 ton krompirja, 3 tone čebule, 3500 kg fižola in okoli 2000 kg kislega zelja. Za kuho uporabljajo svinjsko mast, ki jo sami cvrejo iz svinjskih polovic. AKTIVNOSTI SINDIKATA V novembru bodo občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Razpravljalo se bo o delu v preteklem mandatnem obdobju in sprejemalo naloge za prihodnje leto. Izvoljeni bodo tudi člani izvršnih odborov. Ustanovitveni občni zbor novoustanovljene osnovne organizacije Ormož pa bo v decembru, prav tako tudi občni zbor konference OO. DRUGI O NAS Prodajalna Osijek prostorsko ni velika. Leta 1987 se predvideva razširitev v prvo nadstropje. Stanovanje v nadstropju je že odkupljeno. ČEVELJ VARUJE GLAVO Osječki list je v izdaji 23. oktobra objavil članek o prodaji obutve v Osijeku. Na prvo mesto postavlja prodajalno Peko, v kateri prodajo dnevno od 270 do 320 parov razne obutve. Ugotavljajo da je v naši prodajalni 70 mode- lov, moške, 110 ženske in 65 otroške obutve. Prav tako ugotavljajo da je obutev Peko izdelana iz usnja in da je moderna od tod tudi visoke cene, toda kljub, temu je prodaja dobra, ker prebivalci Osijeka najrajši kupujejo kvalitetno, drago obutev. KALNIK - BAKLA SVOBODE Sredi septembra je bilo v Ludbreškem Ivancu veliko ljudsko zborovanje ob 40-le-tnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Zborovanje pettisočglave množice je odprl Radovan Peričič, predsednik OK ZK Koprivnica. Ivanec je bil že od prvih dni okupacije zbirališče partizanskih enot. Na tem področju so se zbirali prekaljeni borci Banije, Slavonije, Korduna, Žumberka, ki so s partizani s Kalnika in Bilo-gore ustanovili močno partizansko enoto Kalniški parti- zanski odred z okoli 360 dobro oboroženimi borci. Zboru je prisostvoval tudi predsednik Predsedstva CK ZK Hrvaške Mika Špi-ljak. V pozdravnem govoru je posebej poudaril, da je bil Ludbreški Ivanec glavni center iz katerega se je vodila borba na Kalniku, pravzaprav borbe v vsej severozahodni Hrvaški. Mika Špiljak je na zborovanju odkril veličasten spomenik revolucije, delo akademskega slikarja Stanislava Mišiča. Boris Bedenic NAŠI PETDESETLETNIKI ANKA FRANTAR — inštruktor v šivalnici 512 JOSIP GLOŽINIĆ — iz Budučnosti BORIS JANC — organiziranje in uvajanje dela za proizvodno delo v tozd 569 ANA KOSEC — iz Budučnosti VIKTORIJA LAUSEGER — obrezovanje iztisa v oddelku 531 MIRKO MATIJAŠEC - iz Budučnosti DANICA STRITIH — vodenje vzorčne izdelovalnice zgornjih delov 501 FRANCI ŠTUCIN — inštruktor TPD v El Bajadahu MARICA ZIBLAR — opravljanje tajniških poslov za predsednika KPO ISKRENO ČESTITAMO! LETOVANJA Zaključena je poletna dopustniška sezona. Našo počitniško opremo smo pospravili in jo shranili. Sedaj, ko so poznani vsi podatki — stroški, stanje počitniških prikolic in opreme, lahko kritično ocenimo gospodarjenje v tej sezoni. Počitniške zmogljivosti so znašale 20 počitniških prikolic s 4 do 5 ležišči. Oprema je vsebovala vse potrebne pripomočke, ki jih pri taki obliki počitnikovanja potrebujemo. Objekti so bili pripravljeni za letovanje od 1. maja, do sredine septembra, v toplicah pa do 15. oktobra. Zmogljivosti so bile premalo izkoriščene v juniju in v septembru. V njih se je izmenjalo skupno 179 družin različnih dopustnikov; najmanj 6 in največ 14 na posamezno enoto. Pri tolikšni izmenjavi koristnikov je obremenitev objekta in opreme zelo velika in tudi zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti prihaja do poškodb in okvar. Od vseh dopustnikov pa zahteva pazljivost, izostren občutek za red in čistočo in tudi iznajdljivost pri uporabi. Pregled opreme in vpisanih knjig v prikolicah kaže na opazno izboljšanje odnosa do teh objektov. Za večino letovalcev lahko trdimo, da so objekte primerno varovali in jih zapustili v stanju, ki ga pričakujemo. V vpisnih knjigah smo prebrali zelo uporabne informacije in tudi predloge za izboljšanje stan- darda objektov. Poudariti pa moramo, da obveščanje ustrezne službe o pomanjkljivostih in nastalih okvarah ni bilo zadovoljivo. Ta pomembni del informacij pa je še kako pomemben za kasnejše koristnike in za vzdrževalce objektov. Obračun stroškov je pokazal, da smo skupno porabili okoli 6.000.000 din. Ta sredstva smo združili v SSP skupaj s prispevki korstnikov objektov in OO sindikata. Od vseh sredstev smo za investicije v nove objekte in za izboljšanje opreme porabili 3.700.000 din, ostalo pa so obratovalni stroški za počitniške prikolice. Pomanjklivosti in okvare bomo odpravili do prihodnje sezone. Opravili bomo tudi nekatere premestitve po avtokampih. Objekte bomo postavili dovolj zgodaj, tako da bomo izkoristili čim boljše lokacije. Razmere v avtokampih se počasi izboljšujejo, čeprav imamo občutek, da smo sindikalni gostje še vedno omejeni pri izbiri ugodnejših lokacij. Za prihodnje obdobje, bomo verjetno uspeli postopno povečevati število počitniških objektov. Povečali naj bi v začetku predvsem število montažnih zmogljivosti v zdraviliških krajih. Za pomembnejše investicije v lastni objekt, pa verjetno ne bomo zmogli sredstev brez občutnejšega združevanja na račun drugih ugodnosti — tudi prispevka iz osebnih prejemkov. Lojze Hostnik IZOBRAŽEVANJE AT) Na tehniški strojni šoli Pri v-J J3 Dopisni delavski univerzi __ Univerzum je zaključil šola- nri TT nje SLAVKO DOLŽAN iz orodjarne. Čestitamo! ŠPORT REKREACIJA DRAŽJI PROMETNI PREKRŠKI Po sprejetju sprememb in dopolnitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa veljajo za kršilce cestnoprometnih predpisov višje denarne kazni. Voznik in njegov sopotnik, ki med vožnjo ne bosta privezana, bosta po novem plačala 500 dinarjev. Enaka kazen čaka tudi voznika, ki bo na sprednjem sedežu vozil otroka mlajšega od 12 let. Precej višje kazni čakajo tudi vse tiste, ki bodo pregloboko pogledali v kozarec in nato sedli za volan. Vinjeni voznik, ki ga bo zalotil miličnik bo moral iz žepa dati od 4.000 do 25.000 dinarjev ali pa iti v zapor do 60 dni. Če pa bo vinjeni voznik povzročil prometno nesrečo bo kazen od 5.000 do 30.000 dinarjev. Enaka je kazen za voznika, ki bo zapeljal skozi križišče tedaj, ko bo na semaforu gorela rdeča luč. Visoke kazni so tudi za tiste, ki bodo sedli za volan kljub začasni prepovedi vožnje. Kazen bo znašala od 25 do 30 tisoč dinarjev. IZ ŠOLSKIH KROŽKOV Teniški turnir Z izgradnjo novih teniških igrišč v Križah, postaja tenis vse bolj priljubljen šport Tr-žičanov. Vse kaže, da bo tenis z smučanjem vedno bolj privlačen tudi za naše rekreativce. To nam potrjuje naš letošnji turnir, saj se ga je udeležilo več kot deset novih mladih igralcev tako, da nas je bilo vseh skupaj že čez trideset. Tenis je šport, ki zasvoji človeka, lahko se igra v vseh obdobjih od mladih nog do jesenskih dni. Taka je bila tudi starostna struktura naših tekmovalcev, od mladih dvajsetletnih tekmovalcev do veterana Kališnik Janeza, kateremu pa je po pravilnem stilu le malokdo kos. Letošnji teniški turnir Peka je bil 4. po vrsti, po organizaciji in udeležbi pa do sedaj najuspešnejši. Turnir smo organizirali 5. in 6. oktobra na igriščih v Križah, zaradi velike udeležbe pa še dodatno v nedeljo na igrišču v Sebenjah kjer so igrale ženske. Dobra organizacija, lepo jesensko vreme in prijetno razpoloženje so prispevali k lepim borbenim TURNIR V MALEM NOGOMETU Osnovna organizacija ZSMS tozda Obutev je v soboto 26. oktobra organizirala TURNIR V MALEM NOGOMETU na igrišču osnovne šole heroja Grajzerja na Zalem rovtu. Prijavilo se je 11 ekip ki so zasedle: 1. mesto GRANIČAR 2. mesto PRISTAVA 3. mesto ORODJARNA 4. mesto ALBATROS 5. mesto ASTON VILA 6. mesto TIKO 7. mesto TEKSTILEC 8. mesto JEDINSTVO 9. mesto JELENDOL 10. mesto ŠALKE 07 11. mesto OBUTEV Najboljši strelec je bil Milan Jankovič iz ekipe Graničar. Turnir se je odvijal v pravem športnem duhu. Mladinci — organizatorji iz tozda Obutev se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja. igram, katere niso bile brez presenečenj. Teniškega veterana, enega od štirih nosilcev iz preteklega leta Dragu-tinovič Relja je presenetljvo izločil Kravcar Marko, ki se je še borbeno upiral Dolžan Marjanu, pa tudi Meglič Dare se je moral potruditi, da si je priboril tretje mesto. Nasploh so bile vse igre v obeh kategorijah moških in tudi pri ženskah lepe, borbene in zanimive za gledalce. Po razglasitvi najboljših v posameznih skupinah, je bilo še žrebanje nagrad za vse udeležence turnirja. Prizadevnim organizatorjem, predvsem sta bila to Jazbec Dušan in Dragutinovič Relja, je uspelo z dobro voljo nekaterih vodij todzov in sektorjev pripraviti večino nagrad, nekaj pa se jih je kupilo še iz razpoložljivih sredstev. Tako so bili ob koncu turnirja vsi zadovoljni in polni volje za dosego enakih ali boljših rezultatov za prihodnji, že kar jubilejni 5. turnir, na katerega vabimo še več novih tekmovalcev in tekmovalk, ki so letos že pričeli z vadbo, a še niso zbrali dovolj poguma za tekmovanje. Rezultati 4. turnirja: Ženske: 1. Milena Dolčič 2. Nataša Meglič 3. Štefka Gros 4. Ljuba Nadišar Moški do 40 let: 1. Dušan Jazbec 2. Marjan Dolžan 3. Dare Meglič 4. Marko Kravcar Moški nad 40 let: 1. Vili Špehar 2. Igor Verbič 3. Štefan Gros 4. Pavel Hafnar Tenisači Peka Bili smo v Zaječarju Tudi letos smo se pionirji in mladinci iz vseh treh trži-ških šol odpravili z našimi učitelji v pobrateno mesto Zaječar. Odpotovali smo v četrtek, dne 19. 9. 1985, ob deseti uri zvečer. Čeprav se otroci iz drugih šol med seboj nismo poznali, smo se kmalu spoprijateljili in v avtobusu je bilo ves čas slišati razigrano, sproščeno petje in pogovarjanje. Naš načrt je bil, da se med potjo v Zaječar ustavimo na Kalemegdanu in v hiši cvetja tovariša Josipa Bro-za-Tita. Na Kalemegdanu smo videli ruševine trdnjave ter stare topove, puške in tanke. Bolj zanimivo in predvsem lepo je bilo v hiši cvetja. Najprej smo se odpravili na grob tovariša Tita, zatem smo šli v hišo, kjer so shranjene štafete in razne slike iz vojnih časov, nato pa še v Titovo rezidenco in v lovsko kočo. V Zaječar smo prispeli v petek ob petih popoldne. Tam so nas že čakali domačini pri katerih naj bi dva dni gostovali. Najprej so nas v šoli pogostili, nato pa smo odšlij/sak k svojemu gostitelju. Čeprav smo bili od vožnje zelo utrujeni, smo se že zvečer odpravili na ogled mesta. Mesto Zaječar je veliko sodobno mesto z različno industrijo. V soboto zvečer je bil zelo lep skupinski večer z gostitelji. Najprej nam je pel neki fant iz Zaječar j a, nato pa je sledil ples z odlično glasbo. Podobno smo preživeli tudi nedeljo. V ponedeljek zjutraj pa smo se zbrali pred šolo, kjer smo se poslovili. S svojo gostiteljico in z njenimi prija- teljicami se nisem in nisem mogla posloviti. Bilo nam je hudo, ker se že vračamo domov in solze so nam kar same privrele iz oči. Slovo je bilo težko, vendar se tolažimo s tem, da se meseca maja naslednje leto vidimo pri nas v Sloveniji, v Bistrici pri Tržiču. Veselimo se že tistega dne in potrudili se bomo, da bomo tako dobri gostitelji, kot so bili oni. Brejc Mateja, 8.a OŠH Bračiča Tržič turistični kraj Tržič je majhno in prijazno mesto. Leži v kotlini. Obdajajo ga visoki hribi. V Tržič se lahko pripeljemo z avtobusom ali z osebnim avtomobilom. Obiskala me je teta Maruška iz Ljubljane. Hotela si je ogledati moj domači kraj. V Tržič sva šli peš. Med potjo sva šli mimo letnega kopališča, tovarne Zlit, Peka in BPT. Pri avtobusni postaji sva šli po mostu čez Tržiško Bistrico in prišli v stari del mesta. Ustavili sva se v Kurnikovi hiši. To je najstarejša hiša v mestu. Zgornji del je lesen, streha je pokrita s skodlami. V hiši je prikazana zgodovina Tržiča. Razstavljeni so predmeti, ki so jih včasih uporabljali. Nato sva se vrnili proti avtobusni postaji. Teto je zelo navdušil pogled na lepo urejene hiše v starem delu mesta. Šetinc Petra, 4.a OŠH Bračiča NAGRADNA KRIŽANKA DOPISUJ . V ČEVLJAR! RIMSKA BOCilklOA Hjuuoha) DRSAVA V IHDIJI IHAUA PO ČAJU 5TR0K0VUJAK 12VEDEHEC RIMSKI MUZEJ IU KATEDRALA OTOŽNA LIRSKA PESEM ITERARLI! UMETNIK MITD106I3A SILA. MOČ U50JE UOSE EE DEL SKAKAL' LUCE VRSTA RAST- LINSKIH ZAJEDALK SESTAVILpI BLU ITFILM5KI KOMIK (PAOLO) HRV. MESCO DB PAKRl IPARJEWA KRMA FRAkIC- . DEPARTMA Tl GL.MESTO m .M- IME SILVESTER »5JOT LETOVIŠČE IR GORA HA KRIMU-SZ T MEHIŠKI FILOLOG. KI , DAJE TROJA V KOLETAl BIH UA OKUU SALIHAS) KRACANJE. MA7AUJE KARAMBOL, TRČEUJE SRBSKO /M. IME KEMIJSKA PRVIMA ODLOČITEV SODIŠČA DOMAČ IZRAZ ZA racijo PREVESILI IZRASTEK JAUEZ RUGELJ PRIHOD LETALA POKAL KUTI IMEUOVA UO BLAGO w ...IUI DELAVEC V PEKARUI MESTO POP KAVKAZOM ZDRAVÄ SLUŠALO MESTECE UA JUGU FRUSKE GORE IME SLOV-5LIKARJA MEŠKA VADBA A /M. IME (VlUCEUCl EDEU OP SOKRA-. TOVIH TOŽILCEV AMERIŠKO ŽEU- IME (PEGGY) DEBELA PALICA AHILA LOPUTA ZA ODRIVANJE HOTEL POD VRŠIČEM IVAH CAUKAR VRSTA, SORTA 'ZAVADLAV AHJA MESTO V VZHODHEM DELU ZRH 100 m2 A A ki RAZDELI TEV HA RAJOUE iAUUESKI DROBIŽ MAJHUA THALA ŽELATINA IZ ALG OČKA. ATI Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec Bojan PREŠEREN. Nagrade je razdelil takole: 200 din - NIKO KODOROVIČ - 529 150 din - MAJDA RIBIČ - 512/5 100 din - ALOJZ ROZMAN — 523 70 din - SLAVI GROS - 700 70 din - NEJKA UZAR - 600 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 15. novembra 1985. ZAHVALE Ob izgubi dragega očeta DRAGA ŠORNA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz »PLANA« za podarjeno cvetje, denarno pomoč ter izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji potu žalujoča hčerka Silva Teropšič z družino Ob izgubi očeta JANEZA VREČARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 513 — Benedikt, za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Vinko Vrečar Ob izgubi dragega moža Ob smrti dragega očeta ANTONA RAZTRESENA se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata, sodelavcem planske službe za podarjeno cvetje, denarno pomoč in vsem ki so nam izrekli sožalje, ter pomagali v težkih trenutkih. žalujoča žena Marica, sin Miha in hčerka Polona z družinama. V častitljivi starosti 96 let mi je umrla mama. Zahvaljujem se kolektivu Peko II. Celje za darovani venec ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala. Žalujoča Sabina Kačičnik Ob smrti brata FERIJA BODLAJA se vsem sodelavkam oddelka 512/pete zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. Cirila Kenda Ob smrti očeta MILANA VALJAVCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Mreža za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ivan Valjavec MIRKA MUZIKA se iskreno zahvaljujem Tovarni obutve »Peko« za poklonjeno cvetje in denarno pomoč žalujoča žena Rezka Sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 — prirezo-valnica in sekalnica zgornjih delov se naj lepše zahvaljujem za lepo darilo in prisrčno slovo. Želim vam še mnogo delovnih uspehov. Franc Ožvald PRIŠLI V TOVARNO KRVODAJALSKA AKCIJA Podakar Peter, Jemec Aleksander, Pečar Tatjana, Slatnar Bojan, Meglič Suzana, Rovtar Mirjana, Stojko Suzana, Boncelj Vilma, Slapar Matej, Dobre Mirko, Ahačič Rosana, Valjavec Irma, Eigner Marija, Radovančevič Gordana, Ver-derver Silva, Nukanovič Izeta, MJadič Jana, Kavar Renato, Manjulov Nada, Kralj Mojca, Smer Zlatko, Jivanfendič Mehmedalija, Ivašič Jela, Potokar Slavica, F dar Mihaela, Ibrakič Sedija, Pertinač Bojana^ Ilič Nadica, Zagorc Manja, Plahuta Karmen, Pišek Darja, Čebin Irena, Čančar Simona, Zalezina Milena, Geršina Simona, Hevečevič Čamila, Horvat Cvetka, Gašperič Daniela, Šek Darinka, Veselko Silva, Po-krivač Silva, Majerič Dušanka, Klemenčič Marija, Trstenjak Ema, Hergula Silva, Štamol Jožica, Ozmec Sedija, Meško Biserka, Bac Ivan, Anderkič Jožica, Ozmec Marija, Perger Ljubica, Ploh Danica, Novak Stanislava, Tomažič Jožica, Kump Frančiška, Kranjc Darinka, Slana Darja, Čelikovič Mira, Podgoršek Marija, Bitežnik Srečko, Marič Iva, Ovsenek Ivan, Zupan Irena, Mustedanagič Senija, Balukčič Jožo, Papier Janez, Ikanovič Husein, Dobre Nataša, Karišik Salih, Frelih Peter, Kostič Simo, Ambrož Roman, Dukanovič Branka, Grilc Barbka, Golmajer Robert, Sušnik Janita, Aleksič Željko, Bokal Jožica, Perič Jela, Fiksel Andrej, Ponjavič Ružiča, Oljačič Marija, Kapidžič Halima V TOZD BUDUĆNOST Jeremic Anica, Jantolek Ivanka, Kerman Josip, Ključa-rič Franjo, Raplinovič Milan, Horvatič Zvonko, Sacer Jelka, Curila Mirjana, Dožaič Draženko, Debič Milka, Djurčevič Jadranka, Hrzenjak Božica, Horvatič Radojko, Hrastič Biserka, Kovač Vesica, Kolarič Snježana, Medjimorec Irena, Namjesnik Božica, Pečik Štefanija, Sukos Verica, Struški Karmen, Spoljarič Dubravka, Žerjarič Saša, Bačani Damir, Balija Stjepan, Hrzenjak Damir, Juras Zoran, Jug Božidar, Klekar Zlatko, Povijač Franjo, Gerič Tatjana, Rak Ivan, Spoljarič Vlado, Stefanek Zvonko, Stabi Zoran, Tarandek Drago, Jagič Slavko, Besedič Radmila, Markovič Stjepan, Božič Draženka, Cirkvenčič Milka, Grgec Nenad, Jagič Branka, Jalšič Snježana, Kovač Kruno, Kelemen Antun, Lončarič Iva, Markulenčič Josip, Medjimurec Vesnica, Poturica Marija, Mataš Smiljka, Povijač Djuro, Rak Jasminka, Ružič Dragica, Stanko Kristina, Štabolec Jadranka, Smer Vesnica, Spoljarič Dubravka, Šafarek Nadica, Zunec Nedeljko. V MREŽO Tržič II Janc Alenka, Praprotnik Zdravka Split III Golemac Tonko Peč Dabičaj Afrim ODŠLI IZ TOVARNE Frajle Antonija, Kunšek Anica, Petran Marjan, Jenstrle Milena, Kutlača Zorka, Džafič Arminka, Žitnik Miha, Torla-kovič Krsto, Slatnar Bojan, Vukalič Aida, Napret Bojanka, Piljak Vlado, Turkovič Zdena, Verderber Silva, Dobre Vesna, Pajo Suvada, Kovač Mateja, Kokal Irena, Kobal Marija, Imeri Senada, Ajkunič Aleksandra, Rot Ivan IZ TOZD BUDUĆNOST Kezman Štefanija, Harambasa Ljerka, Lazar Franjo, Horvat Šenka IZ MREŽE Beltinci Portorož Bjelovar Zagreb I Zagreb II Titograd I Šraban Mateja Steklasa Karmen Švagonja Biserka Čubrek Zvjezdana, Kresaj Mirjana Opačič Jadranka Vujičič Radmila Jesen je čas, ko se vrstijo aktivnosti za krvodajalce. V septembru so se zbirale prijave za akcijo, ki je bila 29. in 30. oktobra v Bistrici. Zadnjo soboto v septembru so bili naši krvodajalci na izletu. Tudi krvodajalska akcija je uspela. Na odvzem je prišlo več kot 700 krvodajalcev. Zbrali so 300 litov krvi. V uredništvu se je oglasil Lojze Klofutar. Prišel je zato, da je povedal kako mu je všeč, da je poleg prizna-nja^za 20 krat darovano kri dobil tudi knjigo. Pravi, da je Štefka Gros odlična organizatorka krvodajalskih akcij in izletov. Lojze je povedal, da bo krvodajalec še dolgo, pravzaprav vse dotlej, dokler mu bo to dopuščalo zdravje. CIGARETA - ZLO Človeštva Rdeči križ je od 14. do 21. septembra organiziral teden boja proti kajenju. Na to temo so pisali spise učenci osnovnih šol. Zanimivo jih je brati in slišati kaj mladi menijo o razvadi, ki je čedalje bolj razširjena. Objavljamo dva nagra- jena spisa učenk osnovne šole Vrzi cigareto proč Le kakšen užitek vidijo ljudje v tej majhni stvarci, ki seje bolezen in krajša življenje, ki je že tako prekratko. Mar jim cigareta služi za poživilo? Poživilo, ki pomiri živce, da lahko spet mirno živijo. Ne'vidijo v njej majhnega sovražnika, ki jih počasi in zahrbtno mori? »Da«, si mislijo nekateri kadilci, »kako naj zdaj neham, ko sem že prebil tiste prve začetke, hude in naporne, ko sem se trudil, da pokadim prve cigarete.« Kajenje je zdaj postalo strast, navada, ki jo je težko prekiniti. Mnogi poskušajo prenahati s kajenjem, a le majhnemu številu ljudi to uspe. Najprej ena, potem dve in nato iz dneva v dan več cigaret. Kmalu postanejo naša pljuča črna in luknjasta kot sir ementalec. Zdaj ni več rešitve. Postal si služabnik cigarete, kot nekateri postanejo služabniki alkohola. Šele zdaj se vprašaš: »Le zakaj sem začel kaditi?« Vendar je prepozno, saj na leto umre po svetu in tudi v Sloveniji, mnogo ljudi zaradi pljučnega raka in drugih bolezni, ki so jih dobili zaradi kajenja. Zato se vedno, ko boš hotel kaditi, stokrat vprašaj: »Moram res kaditi? Ne morem zadržati brez cigarete?« In če je odgovor pritrdilen, vedi, da si postal žrtev kajenja, ki je uničujoče in od katerega nimaš nobene koristi! Olga Pogačnik 7. r. OS heroja Grajzerja heroja Grajzerja. Cigareta zlo človeštva Cigareta, kaj je to? Cigareta je sestavni del cigaretne škatlice, ki je sestavljena iz papirja, tobaka in filtra, nazadnje pa se prižge in v zrak supšča lep siv dim, ki nam nekadilcem vsekakor ni priljubljen in zaželen. »Cigareto?« »Ne, hvala«, naj bi se glasil odgovor nas mladih, saj kot je znano, je odločilno obdobje, kdo bo kadilec in kdo ne, med dvanajstim in osemnajsatim letom. O kajenju je vsako leto veliko napisanega. Če drugače ne, vsaj v tednu boja proti kajenju, ki ga organizira Rdeči križ med 14. in 21. septembrom. To seveda ne pomeni, da se bo zagrizen kadilec takrat odvadil kajenja. Večkrat bi bilo treba prepričevati mlade, naj ne segajo po cigareti, ki pomeni počasno samouni-čevanje. Vsak človek bi se moral zamisliti, ko prvič seže po cigareti, če bo imel od nje korist, ali bo s cigareto odraslejši, zrelejši. Po mojem mnenju je ta navada povsem odveč, saj s tem škoduješ samemu sebi in v veliki meri še drugim, kajti mnogo ljudi je, ki jim cigaretni dim škoduje in humano bi se bilo ozirati tudi nanje. Znano je, da so nekatere posledice kajenja tudi usodne; to velja predvsem za pljučenga raka, ki v približno 90 % napada kadilce. Zato bodimo složni vsaj tisti, ki ne kadimo in nikdar ne sezimo po tej mamljivi in obenem škodljivi cigareti. Zinka Nuhanovič 7. r. OŠ heroja Grajzerja Proizvodno delovno tekmovanje ZMAGA ZA ROMANA 1. IN 3. MESTO Od 17. do 19. oktobra je bilo v tovarni obutve BEOGRAD v Zemunu zvezno proizvodno delovno tekmovanje delavcev obutvene industrije. Udeležili naj bi se ga najboljši oziroma prvou-vrščeni iz republiških tekmovanj. Republiško tekmovanje je bilo septembra v naši delovni organizaciji. V tekmovanju za žensko obutev naši sodelavci niso tekmovali, četudi so na republiškem tekmovanju zmagali. Ekipo za moško obutev pa so sestavljali naši sodelavci: Roman TADL — modeliranje, Franc JERMAN — sekanje zgornjih delov, Majda BRUMEN in Marija SELAK — šivanje zgornjih delov, Vinko ŠPAROVEC in Vlado SEDEJ montaža ter vodja ekipe Marjeta MARTIČ. V ekipo je sodil še Srečko Ajtnik iz tovarne usnja Slovenj Gradec. V ekipi za izdelavo ženske obutve so sodelovali delavci iz Alpine in Planike. Zasedli so sedmo mesto, medtem ko je bila »moška ekipa« tretja, Roman pa je v modeliranju zmagal. Slovensko ekipo je vodil sekretar republiškega odbora delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, Jože Miklič. Tekmovalci iz Slovenije so prišli v Zemun šele v zgodnjih jutranjih urah. Po nekaj urah spanja so morali na tekmovanje, ne da bi se dobro odpočili. Organizacija tekmovanja je bila odlična, tekmovalni pogoji tudi. V to- Udeleženci »moške ekipe« naši sodelavci. K uspehu jim čestitamo. Roman TADL, zmagovalec v modeliranju moške obutve je povedal: »Tekmovanje je trajalo dva dni. Prvi dan je bil teoretični del. Reševali smo teste iz stroke in samoupravljanja. Moram povedati, da so bila vprašanja slabo prevedena, prav gotovo niso bila delo strokovnjaka. Drugi dan je bil na vrsti praktični del tekmvoanja. V treh urah je bilo treba narediti model po lastni kreaciji — to je kompletna izdelava do modelov za zgornje usnje in model izrezati. Drugi model pa je bilo treba narisati po vzorcu s čim manjšim odstopanjem od originala.« Najmanj odstopanja in po mnenju žirije najboljši model po lastni izbiri je Romanu prinesel prvo mesto in zmago. Čestitamo! Savezni odbor sindikata adnika tekstda, kože i obuće, povodom održavanja III Saveznog završnog idno-proizvodnog takmičenja radnika u Industriji obuče Jueoslaviie varni obutve Beograd so se potrudili in organizacijo dobro izpeljali. Glede na to, da so na domačem terenu določene prednosti je največ zmag pripadlo tekmovalcem iz Srbije, naši pa pravijo, da, če bi pri nas dali toliko poudarka tekmovanju kot v sosednjih republikah, jim zlata ne uide. Drugod tekmovalce motivirajo, vsako medaljo nagra- dijo z denarnimi nagradami. Tekmovalci imajo za čas priprav dopuste, nekateri več dni in podobno. Naši so po vrnitvi pripravili predloge za spremembo Pravilnika o tekmovanju. Posredovali ga bodo republiškemu odboru sindikata, ta pa bo moral zagotoviti boljšo organizacijo in pravočasen prihod tekmovalcev. Naslednjič bo zvezno tekmovanje v Kanjiži. (----------------------------------\ Prihodnjič boste lahko brali: — Planiramo do leta 1990 razgovori o razvoju z vodji tozdov — »Schapuro« proizvodnja za šport in rekreacijo čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.