Poitnlna paviallrana.
\
Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „0srednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10-—, polletno Din 5’50, četrtletno Din 3'—; posamezne številke 1 Din.
Cena inseratom: ‘As strani D 41— vključno davek.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
■■■■.•=- Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. =■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-'	seca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	■	■
Št. 2.
V Ljubljani, 25. februarja 1923.
Leto X.
Dragi tovariši — pomagajte!
Dne 14. decembra 1922 je zadela to* variša Janka Čiriča, gostilničarja in načelnika gostilničarske zadruge v .Gor* nji Radgoni, velikanska nesreča.
Na še nepojasnjen način je izbruhnil požar in mu vpepelil vse, kar je imel, hišo, stiskalnico, pohištvo, 38 polovnja« kov vina, vso prazno posodo, gospodar? sko poslopje, sploh vse, da mu je ostal samo pepel. Pomagajmo temu nesrečne« mu tovariši z darili, da si bo mogel vsaj za silo zopet upostaviti svoj" dom.
Cenjeni tovariši načelniki! Potrkajte vsak v svojem delokrogu na usmiljena srca svojih zadružnikov, naj žrtvuje vsakteri vsaj 1 liter vina za pomoč ne« •srečnemu tovarišu. Skazimo krščansko usmiljenje!
Tovariši, pobirajte priispevke v to svrho, nabrani denar sprejema naša Zveza in ga bo z izkazih vred oddajala trpečemu bratu. Lahko pa se darila poš* Ijejo tudi naravnost g. Čiriču v Gor« nji Radgoni.
Osrednja zveza gostilniških zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Še enkrat vinotoč.
V našem listu smo že leta 1921 v št. 5 in 7 podajali pritožbe, kako neprevid« na so obrtna oblastva, kadar dovolju« jejo v trgovino prodajanje pijač v zapr« tih steklenicah, ker take doizvolbe ni« majo drugih posledic, kot zakotno po« speševanje pijančevanja, rednemu go« stilničarju pa nezmerno škodujejo, ker s takimi dovoljenji sistematično, a prikri« to pomnožujejo točilnice, katere osta« nejo brez vse kontrole. Ta kuga se je
začela v zadnjem času tako širiti, da so varstveni organi sami že prišli do tega, da je teh točilnic vsepovsodi polno in pijancev po cestah kakor mravelj, go« stilne so pa prazne, odkod to?
Ves mogoči aparat trezvenostni, zdravstveni, protialkoholni in dr. ne vi« di druzega kot gostilničarja, ta edini mora biti kriv pijančevanja. Mi pa ve« mo po deželi kraje, ko ni v gostilni celi dan človeka, pri trgovcu pa je nabaisa« no; eni žganje, drugi vino, tretji pa pi« vo. Nazadnje se spravijo še na čaj, ki pa ni čaj z rumom, ampak rum s čajem, ondi ni nobene kontrole, nobene poli« cijske ure.
Ko se je vsled strožjega nastopanja organiziranega gostilničarstva začelo s podeljevanjem gostilničarskih koncesij bolj na redko na dan prihajati, se je znajdljivi svet zatekel k trgovstvu, ker to je slobodno in po trgovskem zako« nu, ki daje pravico prodajati, po« vdarjamo prodajati, ne pa točiti tudi pi« jače v zapečatenih posodah,- se pride najlaglje do tega, da se polagoma raz« vije tako prodajanje v prosto točenje. Proti temu načinu p r i d O' b' i« vanja točilnih pravic bodi v bodoče naš boj. Poživljamo danes vsa cenjena načelstva gostilniških za« drug Slovenije, da na občnih zborih sto« re sklepe in spomenice proti nadaljeva« nju podeljevanja pravic za prodajanje pijač, bodisi vina, piva, kot žganja v za« prtih steklenicah, ker se te utesnitve v tacih obratih nihče ne drži in vse zlo« rablja take pravice, da toči kar sproti v prinesene steklenice, naposled pa do« pušča še v lokalih piti. Tak način je na« vadno pomnoževanje točilnic, podpira«
nje skrivnega pijanstva in eklatantno škodovanje redne gostilniške obrti.
V vsakem, zadružnem delokrogu je brezdvomno nekaj tacih šušmarskih bra« njevcev in trgovcev, opišite slučaje in pošljite jih naši Zvezi v podkrepljenje, ker snujemo ravnokar močno akcijo proti tej škodljivi metodi, ki se je raz* pasla vsled neprevidnosti pristojnih oblasti.
Tu se gre naravnoist za točilno obrt, ne po obliki, ki je predpisana, ampak po možnosti, ki se lahko zlorablja. Prepri« čani sm!o, da je zakonodajalec mislil le na prodajo buteljskih vin, ko je dajal predpise v trgovsko zapečatenih stekle« nicah, nikakor pa ni mogel imieti v mislih načina, kakor se dandanes prakticira, da se privali sod vina v klet ali trgovino in nataka in sproti maši, četudi s probkom. največkrat pa še samo s papirjem ali pa cunjo.
O obsegu in izvrševanju obrtnih pra« vic ima § 36. o. r. itak že primerno do« ločbo, ki pravi:
V dvomiu o obsegu obrtnih pravic odloča politično deželno oblastvo, vpra« šavši za mnenje trgovinsko in obrtno zbornico, ki naj o tem zasliši strokovno zadružno Zvezo, kjer obstoji, in pa pri« zadeto zadrugo, in § 38, ki pravi:
Zglasitev trgovinskega obrta brez omejitve na določeno blago ali določene vrste blaga obsega v sebi pravico, tržiti z vtsem blagom, ki je dopuščeno v svo« bodnem prometu in k! glede prodaje ni vezano na posebno dovolilo (koncesijo).
Vsako točenje pijač pa je vezano na koncesijo, torej se ne more podrediti tr« govskemu obrtnemu listu.
Gre tukaj za dejstvo, ki mora biti brezdvomno podvrženo informacijske* mu postopanju; kakor vsaka druga po* delitev gostilniške koncesije ali konce* sije za točilno obrt, kajti z vsako tako dozvolo trgovcu ali branjevcu Ise po* množi točenje pijač, ki bije v obraz dan* današnjim stremljenjem o utesnitvi uži* vanja alkohola, pri katerem sodelujejo tudi gostilniške organizacije v toliko, da protestirajo proti pomnoževanju točilnic ko ne škodujejo le rednemu vzornemu gostilniškemu obratovanju, marveč ga še v neprilike in sramoto pripravljajo1. Na* vedemo v to samo dva slučaja, ki sta se zgodila v enem samem okraju.
Prišel je delavec h gostilničarju, spil en brizganec, to so potrdile celo priče, nato šel še v drugo gostilno, spil 1 četrt vina, in še malo dalje v tretjo gostilno, spil zopet 1 četrt vina, nato stopi v eno trgovino, si kupi 1 četrt litra žganja, se vsede ob cesti na klop in popije še to žganjče, ko hoče nato švedrati proti do* mu, se zvrne v jarek, policaj ga najde, in pri izpraševanju, kje se je tako nažrl, pove prvega gostilničarja, pri kojem je, po pričah dognano, spil le en brizganec in odšel trezen. Ugovor gostilničarja in dokazi prič niso nič veljali. 400 K globe je moral plačati po nedolžnem. Drugi slučaj:
Zopet en delavni individij, se obnaša pijan na nedostojen način pred cerkvi* jo, straža ga mora odstraniti, na vpraša* nje, pri kom se je napil, pove eno ka* varno, ki mu je slučajno na misel prišla, in sicer da se je ondi mošta tako napil. Kavarnar zaslišan izpove, da mošta nik* dar ni točil in tudi ta oseba še nikdar ni bila v njegovem lokalu, pač pa zahaja v to in to štacuno, kjer točijo črno vino in žganje. Vsi dokazi niso nič veljali. 200 K globe ali pa 24 ur zapora.
Takih kričečih slučajev se bo zgodilo neb roj, ako bodo oblastva tolerirala še nadalje take štacunske zakotne točilni* ce. Zato pa zadruge kvišku!
Red mora biti. Vsako trgovanje s pi* jačami spadaj pod določbe koncesij, pod kontrolo gostilniških organizacij.
Tozadevno pa se mora obrtni red iz* popolniti tako, da bodo tudi ob prošnjah trgovcev za prodajanje pijač v zaprtih posodah čez ulico vprašane gostilničar* ske zadruge za mnenje in poročila, ali je podana v to krajevna potreba za pre* bivalstvo. Sicer pa že prej navedeni §§ obrtnega reda o tem govore, treba le zahtevati njih izpolnjevanje.
Vsled teh razmer vsa zadružna na* čelstva poživljamo, da nas podprete v tem delovanju s primernimi spomenica* mi. To pa nemudoma ali vsaj čimprej. Ne čakati za to še le sklicanja občnega zbora. Pismenih pozivov za to ne bomo razpošiljali.
Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Tujski promet v Sloveniji.
Na kongresu za tujski promet, ki se je te dni vršil v Zagrebu, je podal dele* gat zveze za tujski promet v Ljubljani, gosp. dr. R. Andrejka, zanimive stati* stične podatke o tujskem prometu v Sloveniji.
Slovenski narod, ki se ne more pre* hraniti s pridelki lastne zemlje, je moral, kakor so storili to tudi Švicarji, poseči po onem sredstvu, ki mu ga je nudila na* rava v drugi obliki. Segel je po tujskem prometu. Kakor drugod v Evropi, se je začela v prošlem stoletju tudi v Slove* ni ji razvijati turistika. Predvsem so se pobrigali Slovenci za dobre železniške zveze, za številne in dobro vzdržane ceste, za zanesljivo markirana planin* ska pota in steze, za dobro urejene, ve* like in moderne hotele in gostilne z vo* dovodom in elektriko v vseh krajih, ki pri tujskem prometu pridejo v poštev, in tako je danes Slovenija, zlasti njen severni in zapadni del, prepleten z elek* tričnimi centralami in vodovodi, tako da gori danes skoraj v zadnji kmečki hiši električna žarnica ter teče voda iz vodovoda.
Za vse to je bila potrebna dolgolet* na in skrbna organizacija. Danes je tuj* ski promet organiziran in specij aliziran v celi vrsti društev in osrednjih zvez, od katerih omenjamo samo osrednji odbor Slovenskega planinskega društva s 23 podružnicami. Zvezo za tujski promet, v kateri je danes organiziranih 15 dru* štev za tujski promet, Športno zvezo in Jugoslovansko zimsko*sportno zvezo ter Jugoslovanski avtomobilni klub v Ljubljani.
Tujski promet v Sloveniji temelji poglavitno na alpinistiki in kopališčnem življenju. Za alpinistiko prihaja v poštev severna in zapadna Slovenija, a za kopa* liščno življenje razen Bleda in Bohinja severni, vzhodni in jugovzhodni del z znanimi kopališči Rogaška Slatina*Ra* denci, Topolščica, Čateške*, Šmarjetske* in Dolenjske Toplice. V zadnjem času se je temu pridružil še tretji faktor — šport, ki se dnevno vse lepše razvija; pozabiti pa ne smemo tipično slovenske* ga športa — zimskega športa v Bohinju, v Radečah, v Kamniških planinah in v bližini Cerkniškega jezera.
V poslednjih dveh letih je bil tujski promet v Sloveniji zaradi dobre organi* zacije vseh interesiranih faktorjev tako velik, da so vsa letovišča in kopališča bila prenapolnjena. Mnogo je temu pri* pomoglo znatno razširjenje hotelskih podjetij, preureditev starih kopališč po modernih načelih in veličastveno ure* jene naprave, zlasti na Bledu. Slovensko planinsko društvo je zgradilo 15 krasno urejenih planinskih koč na vrhovih Tri* glava, Stola, Golice, Begunščice, Črne prsti, Mojstrovke, Grintavca, Kamni* škega sedla in drugod.
Sedaj še nekaj številk. Izmed vseh krajev Slovenije je Ljubljana po svoji centralni legi in kot železniško križišče
naj pripravne j še izhodišče vseh izletni* kov in turistov, ki prihajajo z juga naše države. Tako je Ljubljana postala ne samo kulturno in nacionalno središče Slovenije, marveč tudi središče tujskega prometa. Za Ljubljano prihaja v poštev Maribor kot važno železniško križišče; za njim Celje ob bistri Savinji.
Po dosedanjih podatkih je v pretek* lem letu obiskalo Ljubljano 125.814 tuj* cev, Maribor 35.968, Celje 28.829, Tržič — slovenski Manchester — 10.607, Bled 5692, Ptuj 5186, Bohinj 5000, Rogaško Slatino 4662, Triglavsko pogorje 3950, Novo mesto 2074, Dobrno 1250, Rimske Toplice 815, Slatino*Radcnce 306 in To* polščico 222 gostov. Istotako so bila tu* di dobro obiskana manjša letovišča. Ra* deče so imele lani 1630 gostov, Brežice 700, Rakek 588, Kamnik 477, Konjice 470, Škofja Loka 434, Slovenj gradeč 412, Mojstrana 371, Solčava 259, Laško 233, Slovenska Bistrica 230, Ljubno 188, Gornjigrad 143, Jezersko 142, Radovlji* ca 118.
Že te številke dokazujejo, da se je tujski promet v Sloveniji razvil v močno gospodarsko panogo, od katere ne žive samo gostilničarji in hotelirji, marveč tudi cela vrsta trgovin in obrtov. Vred* nost kapitala, ki je danes investiran v napravah in institucijah za polspeševanje tujskega prometa v Sloveniji, se ceni na pol milijarde kron.
To gospoldairsko panogo, h kateri silijo našo Slovenijo gospodarske raz* mere, je treba še intenzivneje razviti. Prinašala bo potem narodu in državi ne* številne milijone.
Vinski semenj v Metliki.
Mlada vinarska zadruga v Metliki je dne 4. t. m. uprizorila vinski se* me n j, ki se je v obče prav dobro ob* nesel. Na semnju je bilo zastopanih nad sto gospodarjev s 113 vrstami vina, od tega je bilo kakih 10 vzorcev starega in 100 vzorcev novega.
Vse vzorce vina je pod vodstvom podpisanega preskusila, presodila in kla* sificirala posebna komisija, sestavljena iz vinskih veščakov in strokovnjakov.
Vino se je klasificiralo po točkah glede čistosti, barve, okusa, jakosti in kislobe. Največ je zamoglo kako vino doseči 15 točk, najmanj pa 5 točk. Izid je bil nadvse povoljen, kajti dobilo je
I vino 7 točk, 3 vina 8 točk, 7 vin 9 točk,
II vin 10 točk, 23 vin 11 točk, 29 vin 12, 15 vin 13 točk, 13 vin 14 točk, 10 vin 15 točk. Iz tega sledi, da je bila velika ve* čina vin nadsrednjc, da, zelo dobre ka;s kovosti. Vina z več kot 13 točkami so se preskusila še enkrat in se je prisodila
I.	odlika 7 vzorcem, II. 14 vzorcem in III. 13 vzorcem.
Vina iz leta 1922 vsebujejo od 8 do 11 odstotkov, povprek 9 do 10 in pol od* stotka alkohola in 8 do 9 odst. kisline. Kdor pozna kvaliteto letošnjih vin, mo* ra priznati, da spada metliško vino k na* šim najboljšim letošnjim pridelkom.
Čeprav se je prodalo nekaj sto hek« tolitrov vina, vinski semenj od strani tr« govcev in gostilničarjev le ni bil tako številno obiskan, kakor je bilo želeti in pričakovati. To pa ne sme vodstva za* druge odstraniti. Vsak začetek je težak. Prihodnje leto bo obisk gotovo boljši, kajti vsak obiskovalec je dobil o prire« ditvi kar najboljši vtis.
Ker je v metliški okolici vina mno< go in dobrega na razpolago, se nakup vina v tem okolišu trgovcem in gostil* ničarjem toplo priporoča. Vinarska za« druga vsak nakup nesebično potereduje in za točno dobavo pridelka, vina od svojih članov jamči. Zato naj se vsak interesent na njo z zaupanjem obrne. Vzorci so na razpolago.
Kmetijski svetnik Sk!alicky.
Raznoterosti.
Tožbe na sodišče delavskega zava« rovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgo« de, katere imajo za posledico več kakor lOodstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, kate« lih višino določa ravnateljstvo odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na pod« lagi te odločbe izda okrožni urad pone« srečenim zavarovancem odloke o od« škodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pri« tožba na sodišče delavskega zavarova« n j a, v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmož« nosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakih formalnosti in zadošča za nje navaden dopis, more takoi tožbo sesta« viti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevar« nosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168 zakona o zavarovanju delavcev, ki pra« vi, da troške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, pošt« nine in kolka proste.
— Zagrebačka pivovarna je ustano« vila svojo zalogo z najboljšim pivom v Sp. Šiški. Založnik je gosp. Ivan Bajželj. Kakovost tega piva je izborna, doseza, da celo prekaša še druga piva v Sloveniji. Založnik je izvrsten praktik v tej stroki ter je sigurno, da bodo odjemalci skozi in skozi popolnoma zadovoljni s postrežbo. Gostilničarji, svoji k svojim!
Vabilo na redni občni zbor Go« stilničarske obrtne zadruge za sodni okraj Slovenj gradeč, ki se vrši v četrtek, dne 1. marca 1923 ob 1. uri popoldne v gostilniških prostorih Na« rodnega doma v Slovenjgradcu. Dnevni
red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev na« čelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučaj« nosti. Udeležba je vsakega uda (gostil« ničarja) v smislu zadružnega zakona in pravil obvezna. Ako bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje ob vsakem številu na« vzočih udov, kateri sklepajo veljavno.
ODBOR.
Dolenjska vina se letos lepo čistijo in so boljša, kakor se je pričakovalo. V hotelu Zenar v Krškem je več vzorcev iz različnih vinskih goric in hramov na razpolago. Tam se vino lahko pokusi in izve, kje se dobro vino kupi. Na ta na« čin je vinorejcem in odjemalcem ustre« ženo. Pri vsakem vzorcu je zaznamova« na alkoholna moč ter približna cena in množina vina.
Dne 7., 8. in 9. marca t. 1. se vrši v Pragi II. hotelski semenj, na katerem bodo razstavljeni vsi naj novejši tehniš« ki izumi iz hotelske obrti. Na sejmu sa« mem bo postavljenih 10 vzornih kuhinj. Dalje se bo pokazovalo manipulacije z šampanjskim vinom in drugim vzornim kletarstvom, strokovnjaško in pečenje jancev na ražnju po raznih narodnih običajih, osobito po jugoslovanskem po zboljšanih metodah. Zveza hotelirjev republike Čehoslovaške s sedežem v Pragi vabi potom Osrednje organizaci« je vse gostilničarstvo Slovenije na obisk tega strokovnega sejma. — Obiskalo se bo pri tej priložnosti tudi svetovno zna« ne plzenjske in budjejoviške pivovarne in eventuelno posetilo tudi Karlove vari. Če bi se kdo neimovitejših želel udele« žiti tega izleta, so bratje Čehi priprav« ljcni posredovati, da bo to dosegel z ze« lo malimi stroški. Iz Beograda se je ja« vilo že večje število tovarišev. Priglase in nadalje informacije daje g. Šlahta, re« stavrater v Mariboru in v Ljubljani, Na* rodni dom. — Slovenski gostilničarji in hotelirji, javite se na poset te velevažne poučne razstave za gostilničarstvo.
Prodajanje rib po gostilnah. Hote« lir ji in gostilničarji v Ljubljani smejo kupovati ribe le od ljudi, ki se bodo iz« kazali z legitimacijo, oziroma potrdilom ribarskega upravičenca, da smejo take ribe prodajati. Gostilničar je primoran, da si ali pridrži potrdilo, ali pa zapiše ime onega, od katerega je ribe kupil. Ako1 tega ne stori, bo naznanjen sodišču radi nakupa sumljivega (ukradenega) blaga. — Zajedno bodo trošarinski paz« niki legitimirali vsakogar, kdor nosi v mesto ribe in mu jih bodo zaplenili, ako se ne izkaže z ribarsko knjižico ali s po« trdilom ribarskega upravičenca, da sme ribe loviti, oziroma prodajati.
Največ beračev berači iz lenobe. Marsikak berač se izgovarja, da berači zaradi tega, ker nima dela. Ta izgovor je napotil nekega bogatega Parižana, da je napravil sledeč, zanimiv poizkus: Do« govoril se je z različnimi delodajalci, da bodo sprejeli v delo vsakogar, katerega pošlje on s pismom, in sicer proti dnev« nemu zaslužku 4 frankov. Tekom osmih mesecev se je oglasilo pri njem 727 be« račev, ki so vsi tožili, da nimajo dela.
Vsakemu je razložil, da lahko dobi delo, toda več kot polovica beračev (415) je to ponudbo kratkomalo odklonilo. 138 beračev je ponudbo sicer sprejelo, toda pri delodajalcu se sploh niso oglasili. Nekaj jih je vstopilo v delo, toda po poldnevnem »trudu« so zahtevali plačilo ter izginili. Eden je ostal samo en dan, tri dni pa jih je ostalo od vseh 277 sa« mo 18. Iz tega sledi, da ima od 49 bera« čev, ki pravijo, da nimajo dela, samo eden resno voljo do dela in da berači res le iz pomanjkanja.
TOVARIŠI!
S prvo številko letošnjega leta smo doposlali vsem cenjenim naročnikom položnice za uplačenje naročnine. Pro« simo Vas vse, ki niste še položili 10 Din za tekoče leto, da to storite. Vsled tega, ko so mnogi še dolžni naročnino za le« ti 1921 in 1922 po 6 Din, smo zabredli v dolg pri tiskarni, s kreditom nočemo več operirati. Ves svet ve, da se časniške naročnine plačajo naprej. Zadružna na« čelstva tožijo, da jim daje pobiranje nas ročnine pri članih preveč posla in nas znanjajo, naj opozorimo vse, da pošlje* jo prispevke sami po prejeti položnici. Torej prosimo!	Upravništvo.
Pozor!
Na zadnji strani teksta današnjega lista smo dali natisniti Pravilnik, katerega mora imeti vsak gostilničar na« bitega v lokalu. Doslej smo imeli to ti* skovino posebej v zalogi, ki pa je pošla. Cenjeni tovariši naj si ga iz lista izrežejo in na vidnem mestu v gostilniškem lo« kolu pritrdijo. Kdor pa ga že ima, si naj tega shrani, da mu ob času izgube prve« ga ne bo treba kupovati drugega. Poseb« na tiskovina bo veljala 2 Din.
□
□
□
□
□
Kletarska zadruga r. z. z o. z, Maribor
išče verzi ranega
zastopnika
za razpečavo lastnih vinslcihi produktov.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
j GO. GOSTILNIČARJI!
■»
{Prodam nekaj prvovrstnih, lepih novih in zelo glasnih avtomatičnih
I GRAMOFONOV ■
po primeroma zelo nizki ceni — Ogleda se lahko pri meni na domu,
A. RASBERGER - LJUBLJANA
NA STOLBI 8. (ZA MESTN. DOMOM)
Pravilnik
za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izkuhe, izdan na
1.	Nihče ne sme otvoriti nobenega goriomenjenih obratov, dokler se mu prostori v zdravstvenem oziru ne pregledajo in ne odobre za uporabo. (Člen 29. obrtnega zakona).
2. Gospodar obrata mora razen pravice za otvoritev obrata predložiti zdravniško izpričevalo, da ne boluje niti za kužno, niti za prenosno boleznijo, zlasti ne za sifilido ali odprto tuberkulozo.
3. Istotako morajo pomočniki v obratu kakor vsi tu zaposleni dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in sposobni za svoj poklic.
4. Vsi prostori, namenjeni javni uporabi, morajo biti kar najbolj snažni.
5. Hotelske sobe morajo biti snažne, pobeljene in poslikane, brez mrčesa, opremljene z neoporečnimi posteljami in snažno posteljnino. Postelje se morajo prevleči vsak teden po enkrat in vselej pred novodošlim potnikom. Istotako se morajo otirači premeniti za vsakega gosta.
6. Kavarniške posode za vino, pivo, kavo in ostale pijače morajo biti vedno snažne ter se morajo dobro izmiti za vsakim gostom. Uporabljeno orodje za jed se mora umiti za vsakim gostom.
7. Vsi ti obrati morajo imeti poseben prostor za kuhinjo z železnim ognjiščem za kuhanje in pripravljanje jedi. Posode za jedi morajo biti neoporečne; ako pa so za pokositra-nje, morajo biti vedno dobro poko-sitrene. V tem prostoru ne sme nihče stanovati. Kuhinjo je treba pospraviti vsak dan po izdaji kosila in večerje, tla pa obrisati z vlažnimi krpami.
8. Vsa jedila morajo biti okusno napravljena in iz neoporečnega mesa in ostalih živil. Vsa živila, ki se rada pokvarijo, se morajo v posebnih shrambah varovati in poleti še hraniti v hladilnicah (aparatih za led).
9. Mize, na katerih se je, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se mora zamenjati vsaj dvakrat na teden. Serviete se mečejo v pranje za vsakim gostom (priporočajo se zategadelj servijete iz papirja, ki se po eni uporabi sežigajo). Po krčmah in izkuhih, kjer ni prtov, se morajo vse mize, na katerih se je, vsak dan poribati ter vedno imeti v največji snažnosti.
10. Strežništvo v teh obratih mora biti vedno snažno, ostriženo in obrito, z dolgim snažnim predpasnikom preko prsi in pasu. Da so predpasniki vedno snažni, jih je treba zamenjati, čim se onesnažijo, a vsaj dvakrat na teden.
11. Tla takih obratov se morajo dvakrat na teden poribati in vsak dan obrisati z mokrimi krpami. V zimskem blatnem času tudi češče. Stole je treba vsak teden po enkrat obrisati s kako desinfekcijsko tekočino.
12. Stranišča teh obratov morajo biti kar najbolj snažna; angleški sistem stranišč mora biti vedno brezhiben. Stranišča brez vode, kakor tudi pisoarji se morajo vsak dan iz-plakniti z vodo, osnažiti in potem politi s kako tekočino za desin-fekcijo.
13. V hotelskih sobah, po vseh prostorih teh obratov mora biti zadosti pljuvalnikov, ki se morajo vsak
podlagi člena 33. sanitetnega zakona *
dan izprazniti; vodo z dodatkom kake desinfekcijske tekočine je treba vsak dan premeniti. Pljuvalniki morajo biti postavljeni na vidnem kraju in nad njimi bodi nabit natisnjeni opomin: »Ne pljuj po tleh!«.
14. Občasne sanitetno-policijske komisije bodo pregledovale te obrate in podajale poročila o njih snagi in primernosti. Sanitetni nadzorniki so dolžni nadzirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje, jedi in pijače, glede kavarniških prtov in snažnih tal in primernosti pljuvalnikov, kakor tudi snage po straniščih.
Zdravniki naj presojajo higijen-ske pogoje teh obratov in naj skrbc za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposlenih oseb; predpisujejo naj potrebne desinfekcijske pomočke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajo potrebne nasvete.
Vsak pregled in vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »kontrolnik«, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, tako da je mogoče videti, kdaj, kako in s kakšnimi predlogi se vrši nadzorstvo.
15. Te naredbe morajo biti natisnjene in v vsakem lokalu nabite na vidnem krajuv
Kdor se pregreši zoper nje, se kaznuje na podstavi § 33. sanitetnega zakona z zaporom do* 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 Din.
16. Ministrstvo narodnega zdravja kot vrhovno oblastvo bo po svojih organih vršilo občasne revizije; za vse nepravilnosti bodo odgovorna ona oblastva, ki so po zakonu dolžna nadzirati te obrate.
* Razglašen v »Službenih Novinah Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 78.
Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu,
dne 16. julija 1919; št. 12.951.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnDDaDaaaaaDaaaaaHDDaDnDn
□
□
□
a
NAZNANILO.
P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da otvoriva 28. februarja opoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke nasproti glavne pošte
U
□
□
□
□
□
□
PRVOVRSTNO KAVARNO »EMONA
opremljeno z vsem komfortom. Sklicuje se na najino dolgoletno prakso tipava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se za naklonjenost priporočava Jan in Kati Fiala.
Restavracija se otvori nekaj dni pozneje, kar se bo sl. občinstvu naznanilo v časopisih.
Interesentom
v rednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, tla ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
H
1
N
1
m^ira
vi
Pozor, sostUrji!
Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stojiča iz Šibenika
msr otvorsi
veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega
DALMATINSKEGA
• 6 • a
VINA
• • • f
ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, Kavškova cesta 255
ali pa franko brod Šibenik ali Baker po
Skonkurenčno nizki ceni.
Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija „Zlatorogl(.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
ivan Kočevar.
Dolengsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
efi
polnomasten, uležan, zelo okusen polemendolec v hlebih po 20 — 25 kg nudi
j j*	Mlekarska	zadr
pri Zagorju ob Savi.
Gena Sin ko-— za kg franko postaja. &ri odjemu nad 100 kilogr. popust.
ŠTAJERSKO VINO
naravnost od producentov od 15 kron naprej. — Posreduje HINKO KOsIR, trgovec, Leskovec v Halozah p. Ptuj.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7.
LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Gritzner v vseh opremah In vsi sistemi, poduk
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah In vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja	po	pošti.	Točna postrežba.
1 Delniška pivovarna Laško		
marčno	dvojno marčno pivo	temno porter
pivo		pivo
(aCSStgitflgSSI*
i i 11
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA;,
3 te
in 20 hektolitrov domače črni- , ž ne iz leta 1921, istotako tudi I7 letnik 1922 črnine visoke barve. ] p Cena po dogovoru pri sodu.1 g
sc^assssas1
	)	K
)(5CS3£) j S
K::
Poceni In velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, i'Valni stroii in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD I D IIII |l“ tovarna dvokoles in
IHIDU lin otroških vozičkov,____
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Llubllana Slovenila.
Jernej Stele
:: LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših VI
po zmernih cenah.
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
oodavlco, pokalice, naravni malinov in citrono* mk, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
GOSTILNIČARJI!	§
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA g
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI P
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO!
□
□
□
□
□
GOSTILNIŠKI OBRAT
dobro vpeljan, z restavracijo in kavarno se odda pod ugodnimi pogoji. Kavcja potrebna. Pojasnila v zvezni pisarni Ljubljana, Gosposvetska 16
knami
Gg gostilničarji!
Specialna delavnica za popravo in prenavljanje vseh vrst
gramofonov in godbenih avtomatov
slej ko prej
A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5
(vhod v veži.)
Popravila se izvrše strokovno pod garancijo, pri velikih avtomatih, na licu mesta.
Nadomestni deli vedno v zalogi.
(^ Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
A Glavna saloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. k
V *■—N	Ceniki na razpolago I	IflHB	MT Ceniki na razpolago I (
________________________________________________________
%
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev bisulflt. —Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. —Limonovo kislino Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve Itd. ———-
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Z vf'■.mi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklml vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, L|nbl]?na, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
  — Velepražarna za kavo a elektrl&nlm obratom. =====	=====	Zaloga	mineralnih	vod.	=
Zaloga stekla, porcelana Id svetlljk Fr. Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
fi. Jajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
STV
II
'S' •'©
Mazilo zoper »Srbečico1* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
M0CZ9, LjuMJnnfl.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepic
Spodnja Šiška štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 282.
I
I
■
■
i
X X SCXX jOOOLMJL XXJLULX IIiUL£
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine Sikerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
^	x'jraxaxxrraiM.xxT
m
N
N
h
H
H
M
N
ti
ta
i
n
51 pekarija, slaščičarna in fj ,	v*
m kavarna
m
m
m
m
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m
|z ALOGO|
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
S < > I > H
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Hilli 13
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno xa vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, = z dežele 1 Din. ■ ,	-
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
m
0
0
□
□
s
0
□
□
13
s
h
q
0
OGLASNI
ZAVOD
Telefon štev. 231
J. ZORMAN
LJUBLJANA
-ovo anoncno in reklamno podjetje'
Gledališka ulica 2
obavlja oglase za vse tu- in inozemske časopise in revije. — Izdaja serij „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev". — Generalno zastopstvo ^.Gledališkega Lista", zastopstvo dnevnika „Jugos!avensk! Lloyd“ za Slovenijo. — Tekoči račun pri Jadranski banki in Trgovski banki. Poštno-ček. rač. 12.866 v Ljubljani. Priporoča cenjenim hotelirjem in gostilničarjem svoje umetniško dovršene serije „Stenskih reklamnih načrtov" jugoslovenskih mest in kopališč po ugodnih cenah I
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatsklh In Štajerskih olnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC se dobi po pri EBflNf f(UfiFl 111 na BREGU merni ceni pri IIIHIlU JvlVlLLJU p. Borovnica	
ZflMAŠKE oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA.	AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNIONH v Ljubljani
(Spodnja Šiška) '
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se tudi tropine ln sladne cime, ki so kot ilvlnska krma zelo priporočljive.
A. & L Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Naj večja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolensc m gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in g ače rokav/ce za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd
Solidna in točna postrežba.
Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ,,Narodne tiskarne".