- Sì ■
\/
DELO SMOUP RAVNIH ORGANOV
V mesecu avgustu sta upravni odbor xn centralni delavski svet razpravljala o rezultatih poslovanja za I. polletje 1962. Poleg sklepa o potrditvi bilance za to obdobje sta ta organa upravljanja sprejela še naslednje pomembnejše sklepe:
1. Upravni odbor je na predlog sindikata odobril, da se med kolektivom izvede anketa o kolektivnem nezgodnem zavarovanju, ki naj bi se spremenila tako, da bi se zvišala mesečna premija zavarovanja od dosedanjih din 40«“ na 100.- din mesečno po osebi. S tem pa bi vsak de--lavec, če bi zaradi nezgode v podjetju ali izven njega ne bil sposoben za delo, prejemal tudi dnevno '1"o-',rn nokatere pri sedanjem zavarovanju ni bilo.
Ker se je za predlagano spremembo, zavarovanja izjavil kolektiv skoraj 100 fo razen nekaj primerov v orodjarni, smo sklenili z Zavarovalnico Kranj novo zavarovanje' z zvišano mesečno premijo din 100.-, ki se obračuna pri izplačilu OD vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec.
To zavarovanje velja od 1. septembra dalje in bo vsak član kolektiva ki se bo od tega dne dalje ponesrečil bodisi v podjetju ali izven njega, v slučaju invalidnosti prejel ustrezno odškodnino in ne glede na to, ali je nastopila invalidnost
i ali ne, dnevno odškodnino za ne-; zmožnost za delo od 3 do 200 dni.
; 2. Računovodstvo se zadolži,.da s tistimi ekonomskimi enotami, ki j so prevzele odvečne delavce iz obračunske enote žicovlek, uredi glede >r . /zorna obveznosti, izvi-I ra jocih iz posojila plačnega
fonda v preteklih mesecih za tiste delavce, ki so bili premeščeni iz žicovleka.
; Glavni predmet razprave na. zadri0"'
•: zasedanju centralnega delavskega i sveta je bila obravnava in ugotav-! 1janje rezultatov poslovanja pod-i jetja v I. polletju tega leta.
j Z bilanco oziroma rezultati v tem j obdobju ne moremo biti prav zado-i voljni, ker so v primerjavi z istim i obdobjem v letu 1961 precej slabši j zlasti glede doseganja dobička. .
i Vzrokov za to je več, tako objektiv-i nih kakor tudi subjektivnih.
! Od opravičljivih razlogov so v glav-inem znižanje cen pri gonilkah za kc i lesa in opremi, Največji izpad v ko-jvačniei predstavljajo medobratne u->j sluge, to so dela, ki jih obrat oprav j lja'-za drugo ekonomske enote, zlasti I za verižno kovačnico in 0TV. Te s+-o-; ritve bo potrebno pregledati in even-itualno spremeniti plansko ceno za imedsebojni obračun.
Pri plužnih 1'emežih znaša znižanja • •dobička proti letu 196I za 11 ,o žara- i ai novih izvoznih instrumentov, ki so nižji, kot »o bili v letu I96I0
Znižanje dobička v okvoru podjetja za 191 in pol milijona pri skoraj enaki realizaciji je posledica naslednjih razlogov:
a)	vkalkuliranje vseh osebnih dohodkov v lastno ceno,
b)	nepopolne izkoriščenosti strojnih kapacitet ‘v OTV za proizvodnjo sidrnih verig,
c)	nepričakovanega padca dobička v kovačnici iz že zgoraj navedenih razlogov.
•
Pri ocenjevanju in primerjavi uspehov z lanskim letom je treba posebno upoštevati?
-	da smo v I. polletju I96I delali še po starih cenah osnovnih surovin,
-	da so se cene embalaži, pomožnemu materialu in uslugam povečale v glavnem v II. polletju preteklega leta,
-	da smo znižali obrestno mero odjemal cev od 12 70 na 10 7Ó za neplačane račune in zvišali rabate,
- da smo imeli v letošnjem I. polletju manj naročil,
-	da se je splošni prometni davek zvišal za 0,5 70o
Kljub večjim vkalkuliranim osebnim dohodkom so enote vijakarna, žebljarna, verižna kovačnica in žicovlek dosegle še nekoliko večji dobiček. Zmanjšal pa se je dobiček v glavnem v kovačnici pri izdelkih in medobratnih uslugah.
Na podlagi podatkov o uspehu poslovanja v II. polletju letošnjega leta bo treba izvesti temeljito analizo po po-
sameznih ekonomskih enotah, predvsem tistih, ki ne dosegajo normalnega dobička.
V zvezi s tem1je delavski svet ob potrditvi bilance za I. polletje sprejel naslednja priporočila upravnega odbora in sindikata za odstranitev subjektivnih razlogov, ki so vplivali na uspeh.poslovanja v I. polletju: .
!.. Poiskati je treba vse vire in možnosti za zmanjšanje režijskih stroškov in po možnosti določiti normativ; za vsak obrat posebej.
2.	Primere nenormalnega izmeta je treba obravnavati, raziskati in ukrepati proti povzročiteljem za nastanek izmeta.
3.	Obratni delavski sveti morajo posvetiti več pažnje delovni disciplini, vprašanju ugotavljanja izme ta, znižanju režijskih stroškov
in sproti ukrepati,
4.	Komercialna služba naj skuša dobiti ustrezna naročila v taki meri, da bodo vse kapacitete zasedene, in nabavljati kvalitetne surovine.
5.	Varčevanje potrošniškega materiala je treba zaostriti s tem, da
se bo le-ta 'racionalno izkoriščal.
6.	Naloga vodstva vseh ekonomskih e not je, da si prizadevajo s pravilno organizacijo dela dvigniti storilnost, da zmanjšajo izmet in znižajo proizvodne stroške.
7o Absolutno je treba spremeniti od-; nos delavcev do strojev in orodja.
V zvezi s tem. je treba v septembru mesecu organizirati poseben seminar za vse delavce in ključavničarje, ki de-Jajo na strojih.
8.	Znižati je treba zaloge narejenih izdelkov za 50 da se razbremeni-
PR0IZV0DNJA V AVGUSTU
V avgustu je bila količinska proizvodnja nekoliko slabša kot v preteklih mesecih. Posebno je bil močan upad v obratu vijakarna, kjer zaradi pomanjka-■ ja naročil za domači trg in drobnega . ortim&na proizvodov nismo mogli za-: s ti. vseh kapacitet. Zato smo dober dol kapacitet vijačne proizvodnje že preusmerili na izvoz in bomo morali v prihodnje to še povečati ter tako popolnoma izkoriščati naše strojne zmogljivosti.
Tudi v obratu verigama v avgustu nismo dosegli- pričakovane količinske proizvodnje, predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje ročno varjenih verig, za katere nismo imeli dovolj naročil. Si-tuacija‘se je sedaj bistveno spremenila in z novimi naročili za domače tržišče in posebno še za izvoz imamo že sedaj zasedene vse kapacitete verigarne do konca leta in še dalj. Povečati smo morali število zaposlenih in uvesti obratovanje v 3 izmenah. Kljub temu bo potrebno še nadalje skrbeti, da se izkoriščanje strojnih in ročnih kapacitet še veča, da hi lahko zadostili naročilom,
obratu OTV je bila proizvodnja v avgu-
jo skladišča in obratna sredstva, j
9.	V kolikor se pojavi stagnacija prodaj ■ izdelkov na domačem trgu, naj komercialna služba poišče kupce na zunanjem trgu.
J.Ješe
stu v glavnem zadovoljiva. Slabše je bilo izkoriščanje postrojenja za vi-sokoodporne verige, kjer nam zaradi tega grozi zamujanje dobavnih rokov za domače in tuje tržišče, poleg tega pa nepotrebno zmanjšanje proizvodnje.
Kovačnica je količinski plan dosegla v vseh proizvodih, razen pri opremi in cime verigah. Vendar bo potrebno, da se v tem obratu poveča proizvodnja opreme za sidrne verige, ki jih izdeluje obrat OTV. Posebno pozornost mora obrat kovačnica posvetiti čim racionalnejšemu načinu proizvodnje, boljšemu izkoristku surovin ter uvesti del ovil-, postopke brez nepotrebnih faz dela, li samo večajo lastno ceno, niso pa nujne za končni izdelek. 3Ja ta način ho zrasla stopnja dobička, oziroma naši proizvodi bodo cenejši.
V tem obratu bo nujno uvesti en ali več novih proizvodov v nadomestilo traktorskih priključkov, katerih proizvodnja ho konec leta zaradi izčrpanosti naročil za določen čas poneha-i la.
— i kumulativni rezultati
J. Ljubič
AKO ZMANJKATI ZAMUDE TERMINSKIH ROKOV
Delovni kolektivi so v povojni, socialistični graditvi dosegali iz leta v leto večje uspehe. Pri tem ni igral majhne vloge vedno močnejši in sposobnejši kader, Ta je omogočal tehnične izpopolnitve in uvajal modernejšo organizacijo, ki je zajela tudi priprave delao
Delo se organizira na osnovi mesečnih planov, ki so sestavljeni na podlagi naročil in razpoložljivih kapacitet, I\Fa ta način imamo lahko točen pregled zmogljivosti vsakega obrata za vse artikle, Modernega in uspešnega gospodarjenja si namreč ne moremo zamisliti brez planiranja proizvodnje, To opravlja planski oddelek, ki tako predstavlja operativno gonilno silo podjetja,
e vrstice o organizaciji dela sem že-
;.L napisati zato, da bi vsak delavec
spoznal način dela in naloge priprave dela in planskega oddelka. Menim, da bo to pozitivno učinkovalo na prizadevanje delavcev pri njihovem delu. Važen člen v tej službi je tudi ter-miniranje, ki mora skrbeti, da se mesečni plan izpolni, To pa doseže tako, da pravilno in pravočasno poskrbi, da produkcija radno teče. Zato mislim, da j. prav, če delavci spoznajo, kako se organizira delo, V podjetju vsak dan razpravljamo o proizvodnih planih in njihovi izpolnitvi, Prav je, če izpolnjevanje planov dnevno spremljamo in si prizadevamo, da pr9izvodnih rokov ne zamujamo. Pravočasno narejeno in poslano blago naveže kupca na nas, in to ne glede na to, ali imamo opravka z domačim ali tujim kupcem. Pri izvozu pa moramo paziti na točne roke tudi zato, ker ne smemo zamuditi v naprej po-
stavljenih datumov prevoza pošiljk v namembne države,
colini poudariti predvsem . to, da neposredni proizvajalci lahko veliko pri-■onorejo k ažurnemu izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Potrebno je, da ;..o delavci seznanijo s celotnim postopkom priprave dela in same proizvodnje do zaključka, ko odpošljemo naročene artikle.
Za vsak izdelek se najprej določi tehnološki postopek dela, ki predvideva, koliko operacij je potrebno za izgoto-vitev artikla, lia osnovi tega planski oddelek napiše delovne naloge za vse predvidene faze dela, Iz delovnega naloga je razvidno, za kakšno fazo dela gre, število kosov, ki se morajo izdelati ter termin, ko morajo biti izdelki narejeni, kar se mi zdi najbolj važno. Poleg tega je na delovnem nalogu označena številka stroškovnega mesta in tu-
di norma. Vsak delavec se mora zavedati, da predstavlja člen v verigi nas vseh skupaj in naj si zato na delovnem mestu prizadeva in pripomore, da bomo proizvodne naloge pravočasno izpolnjevali.
Poučen delavec se bo lotil dela z večjo resnostjo in skrbjo in bo omogočil tudi svojemu sodelavcu redno opravljanje tistih faz izdelave, ki
jih ta dela,
.Tla koncu želim podčrtati tudi to, da jo za kolektiv samo koristno, če delavci pri svojem delu mislijo tudi na racionalizacijo delovnega postopka. Pri marši!., torom artiklu bi se dalo zmanjšati število ali čas operacij in s tem doseči znižanje-proizvodnih stroškov. Umestni racionalizacijski predlogi lahko koristijo tvorau nove zamisli in podjetju v celoti,
J,Vovk
NADOMESTNE • VOLITVŠ V ZBOR PROIZVAJALCEV
no 30, avgusta so bile izvršene nado-; --sine volitve v zbor proizvajalcev OnL.O Radovljica, Kot smo že objavili, so nadomestne volitve zaradi odhoda .i.n podjetja tov, Janka Zorka , ki je bil iz naše tovarne izvoljen za člana SP, Kandidirali so trije kandidati, in sicer Anton Eržen iz orodjarne, Vitomir Rems in Franc Hanžič iz kovačnice. Nadomestne volitve so bile samo za kovačnico, režijske obrate in uslužbence, to je v volilni enoti, kjer je bil pred leti izvoljen Janko Zorko,
Rezultat volitev; v volilnem seznamu jo bilo vpisanih 395 volilcev. Od teh jih
je bolilo 313 ali 79s°3 Ì0 od vseh vpisa-
l	'
nih volilcev. Opravičeno odsotnih, to je na dopustu,. službenem potovanju in bolovanju pa je bilo 66 volilcev. Neopravičeno odsotnih ali tako imenovane abstinence je bilo 14 volilcev. Od vseh oddanih glasovnic je bilo 17 neveljavnih.
Kandidati so dobili sledeče število glasov; Eržen Anton 122, Hanžič Franc 105 in Rems Vitomir 69 glasov, Ker se je volil samo en kandidat, je bil torej izvoljen za člana ZP ObLO Radovljica Anton Eržen, ki je dobil največ glasov in. bo odslej zastopal naše podjetje v •„<. I .občinskem forumu.
NoBulut
jPCMOč’pRI^''^EVMJü" OSBÌNIH in DEüilN- ! j SKIH VPHA3MJ
\ S prihodom na delo člani kolektiva no j morejo pustiti oh strani svojih osebnih i in družinskih problemov. Če ti problemi i obstoje, vsekakor vplivajo na razpolo-i ženje delavcev, na njihov odnos do dela i in delavce, s katerimi delajo. Vse to i| končno vpliva na produktivnost dela in I osebne dohodke teh delavcev.
: lOa od posledic nerešenih osebnih pro-bl o: o o v je tudi njihovo vdajanje asocial-! ■' pojavom, kar so manifestira v alko-j žizmu, nedisciplini, nemarnem odnosu ; -O družbene lastnine i.pd.
Alkoholizem se v nasi deželi vedno bel,j očitno pojavlja kot družbeni problem. Uživanje vedno večjih količin alkohola : med delavci povzroča vedno resnejše po-sledioe za družbo na zdravstvenem, eko-I nomskem, socialnem in kulturnem polju.
i alkoholiki predstavljajo za delovni ko-I lektiv kot celoto tudi v primeru, kadar j jih ni mnogo, velik problem (nedisciplini na, zamude, nozgode, motnje v medseboj-; !nih odnosih i.pd.). Pomagati takim lju-I dem ni samo dolžnost družbenih organiza-; cij, ampak je to tudi naloga strokovnih I .služb podjetja, posebno socialnega do-I jlavca. Pomoč alkoholikom, da opustijo rpijačo, je trajna naloga, za katero je ■treba mnogo potrpljenja, razgovorov, o-Jbiskov družine in delavcev, s katerimi Ita človek dela, in pošiljanje na zdrav-ji. j en jo » Pri tem si je treba čim največ 1 - .•oj prizadevati, da se odstranijo 1, .voki, zaradi katerih je človek začel 1 i. Brez tega zdravljenja ne ho imelo ilivnih rezultatov. Da bi bilo takih .'•„..rimeròv čim manj, je treba odklanjati vzroka, ki ljudi lahko privedejo na to
pot. Posebno pozornost je treba v tem pogledu posvetiti mladini.
Neprilagodljivosti ritmu dela, novemu okolju, spremembam, ki se javljajo v družini zaradi zaposlenosti žena izven gospodinjstva i.pd. pripeljejo često do spornih vprašanj v zakonu.
To je lahko vzrok težjih motenj v zakonskih odnosih, ki negativno vplivajo na otroke in starše ter njihov odnos do dela in družbe.
Ustanavljanje posvetovalnic v gospodarskih organizacijah ali za več gospodarskih organizacij skupaj v komuni, potem stalni dnevi in ure, kadar se socialni delavec, psiholog, zdravnik, pravniki pedagog razgovarja o njihovih osebnih družinskih problemih, so selo primerni ukrepi. Ljudje si vso bolj pogosto iščejo pri strokovnjakih in aktivistih družbenih organizacij' n cvete o raznovrstnih vprašanjih, no samo glede svojega intimnega življenja, temveč tudi zaradi reguliranja svojih pravic, materialnih interesov i.pd. Zaradi tega hi bilo posebno v večjih gospodarskih organizacijah koristno omogočiti članom kolektiva, da dobijo tovrstne nasvete od strokovnih služb v podjetju. To lahko ugodno vpliva na ustvarjanje prijateljske in odkritosrčne atomsfe-re v podjetji, na razvijanje solidarnosti med delavci, kar bi utrdilo e-notnost kolektiva kot celote in odnose med ljudmi.
Razgovori, s katerimi se ljudem pomaga pri reševanju osebnih zadev, so lahko obenem tudi vir spoznavanja mno-
gih drobnih nepravilnosti v delu podjetja, na primor v organizaciji, pogojih dela ali odnosih med ljudmi, To omogoča secialnemu delavcu in drugim, li se s torni vprašanji v podjetju ba-vijo, da opozoro svoje nadrejene na nepravilnosti in da jih pomagajo odstraniti, In nazadnje strokovnjaki s takim delom z ljudmi le-te vzgajajo, jiäa pomagajo, da ss lažje prilagode okolju in dolu v podjetju^ s tem so
BK01T0I.ilSTI NA PRAKSI V TOVARNI
Ekonomska fakulteta v Ljubljani tudi letos nadaljuje s preizkušeno pedagoško metodo povezovanja teoretskega študija s prakso. Tako odidejo študentje II, in III, letnika v poletnih mesecih po podjetjih, To naj bi bili prvi koraki k izvrševanju marksističnega načela povezovanja teorije in prakse. Vsakemu 'študentu je pogoj, da do diplome opravi dva meseca praktičnega dela v gospodarstvu. Razumljivo je, da odidejo štipendisti po svojih podjetjih, ker je navadno to že postavka v pogodbi, Nekaj, predvsem višji letniki, pa jih odide tudi v inozemstvo. Pri Zvezi študentov deluje namreč organizacija AI3EC, ki ima nalogo, da skrbi za mednarodno izmenjavo praktikantov. Domače pošilja ven, tujim pa zagotovi oskrbo pri nas. Izmenjava študentov se vrši z Nemčijo, Francijo,iPoljsko, Tunizijo, letos pa jih je odšlo nekaj celo v Ameriko.
Celotno praktično delo v podjetju je razdeljeno v dva dela, vsak pa traja po en mesec. V prvem mesecu, to je prvo leto prakse, naj bi se praktikant seznanil z namenom in lokacijo podjet-
odklanjajo nepotrebna fluktuacija, premestitve, konflikti in vzpodbuja k disciplini, izobrazbi, izpojiolnjev vanju in podobno.
Potrebno bi bilo, da bi o teh stvareh razpravljali v gospodarskih organizacijah oziroma primerno bi bilo, da bi o ustanovitvi take posvetovalnice v okviru komune razpravljali pristojni občinski organi.
J,Ješe
ja, s tehnološkim procesom, z organizacijo funkcionalnih služb in na splošno s sedanjo aktualno problematiko podjetja» Drugi mesec pa naj bi se posvetil neki konkretni nalogi v podjetju, kot problematiki proizvodnje, organizaciji po ekonomskih enotah, moril pri delitvi osebnega dohodka, analizi produktivnosti in podobno.
Podatke za taksno analizo išče praktikant v podjetju pri vodilnih u-službencih, tu pa nastopajo težave zaradi pomanjkanja časa in prezaposlenosti le-teh» Vendar je takšen način dela edino uspešen in nujen pri vzgoji ekonomskih kadrov za naše gospodarstvo. Predvsem važno je to pri štipendistih, saj se na takšen način bodoči uslužbenec že v grobem seznanja s svojim delom. Prepričan sem, da se bo vsak dober nasvet in izkušnja praktikanta obrestovala pri njegovem bodočem delu v podjetju.
V zadnjem semestru študija dela štu-? dent diplomsko nalogo. Mislim, da bi
bilo koristno, če bi zvel štipendist delo iz problematike podjetja, kjer se bo jasneje zaposlil. Obveznost podjet-
ja bi bila v tem primeru, da diplomantu to omogoči in mu da na razpolago ustrezno podatke.
V.Marzidovšek
Že nekaj mesecev se govori o izgradnji moderne in sodobne pekarne za kruh v Lescah. Da bi naši bralci bili seznanjeni., kako je s tem. i vprašanjem, bomo napisali nekaj informacij v zvezi s tem. V
V radovljiški in jeseniški občini obstoji, kot je že znano, več manjših privatnih pekarn, nekaj pa tudi pekarn, ki so v družbeni lastnini. Glede na zastarelost teh pekarn in na modernizacijo v vseh panogah so v obeh občinah prišli do zaključka, da je najbolje zgraditi veliko sodobno pekarno, ki
naj bi preskrbovala prebivalstvo obeh občin z dobrim in kvalitetnim kruhom. Po predhounih ožjih razpravah in dogovorih med obema občinama so v preteklem mesecu o tem razpravljali tudi na obeh zborih ObLO .Radovljica in Sklenili, da se odobri izgradi jv pekarne v Lescah. Da bi utemeljili to gradnjo, je potrebno navesti nekaj osnovnih podatkov, ki jo opravičujejo. Na območju občin Radovljica in Jesenice živi sedaj preko 52.000 prebivalcev in ti porabijo dnevno okoli 6.5OO kg kruha. Za preskrbo s kru-
hom in slaščicami je v obeh občinah 9 družbenih in 10 zasebnih pekarn. Obstoječe kapaciteta niso zadostne, imajo drag način pečenja kruha ter nimajo možnosti, da bi se prilagajale potrebam, ki nastajajo posebno ob sobotah in nedeljah v sezonskih mesecih. Sedanji obrati tudi v higienskem pogledu in em~ j liranju niša primerni. Zaradi tega se pri «beh občinah «dločili za iz-raditev velike moderne pekarne, ki naj or bila najsodobneje opremljena in v celoti mehanizirana. Pekarna bo zgrajena v Lescah v neposredni bližini novega skladišča, ki stoji v Lescah in ki lahko sprejme ogromne količine žitnih zalog. Skladišče je pod upravo podjetja "ZITO" Ljubljana. Ker so Lesce nekako naravni center in ker je tam že skladišče žica, so se odločili za graditev v Lescah.
Stroški za graditev nove pekarne, ki bi s svojimi kapacitetami lahko krila vse potrebe prebivalstva obeh občin, bodo znašale po predračunu okoli 297 mi-lijonov dinarjev. Če bi gradili področne pekarne, to se pravi več.manjših pekarn v različnih krajih, bi pa stroški znašali preko 380 milijonov dinarjev, torej bi bilo to mnogo dražje ket pa graditev ene centralne pekarne, kar tudi govori v prid izgraditvi centralne ckarne.
..cleg tega, da bo graditev centralne „ karne cenejša kot graditev področnih ckarn, bo pečenje kruha in slaščic nogo bolj ekonomično in bo produktivnost na posameznega zaposlenega v novi centralni pekarni neprimerno večja kot v današnjih ali pa v področnih pekarnah Kruh iz centralne pekarne se bo razvažal s sodobnimi prevoznimi sredstvi, ki jih bodo nabavili in ki so za to posebej narejena. Odpadlo bo seveda sedanje
i razvažanje moke po raznih krajih in ; pekarnah v obeh občinah. Tudi higi-; enskim predpisom, s tem načinom pre-: važanja bo v celoti zadoščeno. Poleg ! tega bo z izgraditvijo nove pekarne I podana možnost pocenitve kruha. Vsi : razlogi torej od tehnoloških, ekonom-; skih, lokacijskih iri preskrbovalnih ; govore v prid izgraditve centralne j pekarne v Lescah za teritorij obeh : občin.
; Glavni investitor bo podjetje "ŽITO" j Ljubljana s 50 celokupne invčsti-; cije, ostalih 50 :/o pa bosta krila : ObLO Jesenice in Radovljica s pri-: spevki oziroma udeležbi posameznih : občin po dogovoru. V zvezi s tem so : na zadnji seji obeh Zborov ObLO Ra-: dovljica odborniki'poslušali obsež-i no poročilo o izgraditvi pekarne in j preskrbi civalstv.h s kruhom ter ! po 'obširni razpravi sprejeli sklep, j da so graditev pekarne v Lescah čim prej-e prične. S tem je obenem dana i naloga upravnim in drugim organom : obeh občin, da realizirajo to zami-! sel.
; Pri podjetju "ŽITO" Ljubljana so tudi : razpravljali o tem vprašanju in po i izjavah zastopnika tega podjetja na I seji L0 v Radovljici so že sprejeli I sklop in odobrili 50 fo svoje udelež-: be pri tej gradnji. Tako bo s to iz-i graditvijo dokončno in za več deset j let rešeno vprašanje preskrbeprebi-I valstva s kruhom na Gorenjskem. Do-; sedanje lokale, to je lokale pekar-i ne v privatni ali družbeni posesti,
; bodo lahko izkoristili za druge po-.i trebe, kot n.pr. za razne loka&e ali pa jih bodo preuredili v stanovanjske prostore,
N.Bulut
OB ŠOBČEV2M BAJAßJU
I Okoličani še Bolj pa domačini se še j dobro spominjajo, kako so leta 1956 j zasadili prve lopate in zabrneli prvi j stroji za očiščenje že skoraj popolno-! ma zaraslega Šobčevega bajarja. Zami-i sel, očistiti staro mlakužo, napraviti I iz nje prikupno majhno jezerce z lič-; nim otoČičem ter primerno ureditvijo ; okoliških prostorov, je kaj kmalu naš-jla dosti navdušenih pristašev. Mlado,
; takrat šele na novo ustanovljeno Tu-:• ristično društvo Lesce se je nenadoma j znašlo v vrtincu ogromnega dela, kate-i rega .pa so spremljale še organizacij-j ske ter finančne težave. Z vztrajnost-j jo ter mnogo dobre volje članov odbo-; ra TD ter pomočjo ostalih članov, va-: ščanov in okolišanov ter sodelovanjem : delovnih kolektivov, šolske mladine, j političnih in družbenih organizacij j in pripadnikov JLA so se pokazali prvi : uspehi že po dveh letih, ko je celotni^ ' objekt dobil že prve obrise današnje oblike in kot tak že pričel služiti ; svojemu namenu.
i Z dobrim gospodarjenjem in velikim : prizadevanjem TD ter pomočjo in tesnim i sodelovanjem večine vaščanov ter orga-: nov oblasti se je celotni objekt izpo-j polnjeval, dobival čedalje lepšo obli-; ko ter postajal vse prikupnejši. Vsa-j ko sezono smo lahko opazili kaj nove-: ga. Tako je bila zgrajena dovozna ce-j sta, bife, weekend hišice, sanitarije, j obloga obale, vodovod, elektrifikacija, j recepcija, urejen zgornji bazen itd.
; Letošnjo pomlad pa je bila zgrajena no-I va restavracija, ker mali bife ni več j zadoščal.potrebam. Protiprašno je bilo I obdelano tudi oestišče, ki vodi po i camp prostoru.
; Tako so dobile Lesce in okolica ob- j i jekt, ki nudi vsem prebivalcem od izgodnje pomladi do pozne jeseni vse- j i stranski užitek. Preko letnih mese- i j cev kopanje in sonce, v pomladnih ; i in jesenskih dnevih pa lepe spreho- j : de ob jezeru in borovih gozdičkih j s kratkim počitkom na klopcah ob !
I kozarčku dobre kapljice pri restav- j i raciji.
I Da je pri Aobcu res lepo, pa nam ipotrjujejo nešteti obiskovalci iz | ibližnjih in daljnih krajev naše re- i I publike, kakor tudi iz ostalih re- i ! publik. Posebno pa je zaslovel Šo-jbec kot mednarodni Camping. Saj so ; bili zabeleženi v letu 1961 obisko- i i vaici iz 18 držav z 9*400 nočitva-imi, v letu 1962 pa so že do sedaj i i zabeleženi obiskovalci iz 21 držav = j s preko 12.000 nočitvami.
iEdinstven pogled se je nudil obis-; kovalcem v mesecu juliju in avgustu iže ob vstopu na prve savske terase,
; ki so bile lepo posejane z nešteti-imi šotori in plapolajočimi zastavami j naših mladinskih turistov - taborni-! kov. Preko 500 mladincev, mladink in ipionirjev iz Štajerske, Primorske in i Zasavja ter Zagreba in Beograda je iprebilo povprečno 15 dni pod šotori i ob soncu, kopanju in lepih izletih : v bližnje zanimive kraje.
i :
I Še lepši pogled pa se je odprl na i sam bajar in okolico, ki je bila vsa *: posejana z raznobarvnimi šotori, av-;tomobili ter žvrgolenjem kopalcev v i vodi in ostalih obiskovalcev okrog ! restavracije in v borovih gozdičihl j Saj je bilo zabeleženo zlasti ob
.'pih nedeljah tudi do 5»000 obiskoval-
. ,v„
Celotnemu objektu pa se manjka marsikaj» Posebno ho treba poskrbeti še za razne vodne rekvizite in športne naprave, da se bomo obiskovalci ne le kopali in sončili, ampak se izživljali še v raznih igrah in podobno» Dalje bo nujno izdelati dokončni ureditveni načrt celotnega okolja vključno s savskimi terasami, ki se razprostirajo proti Radovljici, Leseam in Bledu in so posebno primerne za taborjenja in morda za manjša weekend naselja»
Na podlagi izkušenj in po narekovanju potreb je upravni odbor TD izdelal program del, ki jih bo nujno opraviti do prihodnje sezone» V glavnem so to sledeče naloge s
-	dokončna ureditev bajarja, to je ob— ločitev s kamenjem še 200 m vzhodne obale, Izvršitev drenaže in ureditev obale za plažo ter tlakovanje dna bajarja okoli otoka, da se omili kaljenje vode»
-	Dokončna ureditev dotočnega malega bazena z ustreznimi čistilnimi napravami in ureditev malega otoka»
-	'postavitev novih sanitarij z ustreznimi zidanimi kabinami, pralnico ter likalnico na prostoru med restavracijo in Sobcem.
-	Nadalje razširitev camping prostorov v smeri vzhodno in južno od weekend hišic»
-	Podaljšanje vodovoda in postavitev novih fontan na razširjenem prostoru.
-	Novo odpiranje travnatih površin z nasipavanjem zemlje in posojanjem trave»
-	Zgraditev balinišča ob robu med kioskom "Murke" in provizornimi kabinami za razvedrilo zlasti odraslih.
-	Zgraditev provizornega igrišča za odbojko »
-	Ker leseni otroški bazen že razpada, bo izdelan nov bazen z jekleno konstrukcijo»
-	Barvanje miz, klopi ter mostička na otok»
-	Obnova in asfaltiranje ceste od priključka na blejsko cesto in v Lesce.
-	Ker Sava trga bregove na zapadni strani campinga, jo bo nujno regulirati»
-	Zaradi stalno naraščajočega prometa bo treba misliti tudi na telefonsko zvezo»
-	Nadalje bo treba urediti glede lastništva bajarja ter potrebnih okoliških prostorov, to je odkupiti ali zamenjati zemljišča.
-	Zgraditev nekaj novih weekend hišič» Poleg vsega naštetega pa še več drobnih del, ki pa niso omenjena»
Iz programa je razvidno, da so perspektive velike. Bodo pa terjale mnogo truda in sevoda tudi finančnih sredstev» Izvedba programa pa bo mogoča, če bodo s sredstvi sodelovali komuna, delovni kolektivi in turistična zveza, kajti objekt ni važen samo za razvedrilo in rekreacijo delovnih ljudi, pač pa je hkrati tudi velikega gospodarskega pomena zc skupnost in sam kraj.
F. Vovk
ci ANACI J A BLEJSKEGA JEZERA
lejsko jezero kakor tudi ostala alpska jezera, ki nimajo dotokov, odmirajo. To jezero je "brez dvoma eno od najlepših v naši državi, toda zadnja leta je voda v Blejskem jezeru posebno v pomladnih mesecih, v času tako imenovanega cvetenja vode, kot pravijo strokovnjaki, zelo grda in motna, umazana in ni več tako privlačna za domače in tuje goste, zlasti za kopalce, čeprav je temperatura vode za kopanje v poletnih mesecih zelo ugodna. Voda v Blejskem jezeru posebno v globinah nad 10 m je brez kisika in je zaradi tega biološko življenje v njej skoraj onemogočene, kar katastrofalno vpliva na ribji zarod, ki jo v Blejskem jezeru zelo bogat.
.Tako stanje je iz leta v leto slabše in narekuje pristojnim, da čimprej u~ krenejo vse potrebno, da se Blejsko jezero sanira oziroma, da se najde način za prečiščevanje vode v jezeru. 0 u3m vprašanju že dalj časa razpravljajo na pristojnih forumih na Bledu in ; o cini o Ob potno či uprave za gozdno gospodarstvo LRS in urbanističnih inštitucij sta bili izdelani dve varianti za ureditev tega vprašanja. Kot najbolj ugodna in sprejemljiva oziroma izvedljiva bi bila varianta, po kateri naj bi del potoka Radovne po betonskih ceveh dovajali v jezero s kapaciteto 2 m3 vode na sekundo. Radovno bodo zajeli y Krnici. Ta odvzem vode po mnenju strokovnjakov iz Uprave za vodno gospodarstvo ne bi oviral rednega obratovanja hidrocentrale Železarne Jesenice v Vintgarju, ker ima Radovna še manjše pritoke nižje od zajetja na Krnici. V kolikor pa bi nastal problem za nemoteno obratovanje centrale v suš-
nih letnih mesecih, bodo lahko dotok vode oziroma odvod v jezero omejili ali,pa sploh zaprli, da bo lahko centrala nemoteno obratovala. Istočasno ho ta ukrep koristen še zato, ker se do voda v jezeru brez dotoka hladne vode iz Radovne ogrela in ho za kopanje bolj primerna. Zaradi tega se predvideva, da bo ne glede na potrebe centrale vodo treba večkrat ustaviti oziroma v kopalni sezoni zapirati njen dot-,k v jezero.
V zvozi s sanacijo Blejskega jezera jo Uprava z.a gozdno gospodarstvo LRS v sodelovanju s tehloloskim inštitum LRS in pristojnim krajevnimi organi že v letu 1959 izdelala investicijski program; ki ga je bilo potrebno zaradi nekaterih pomanjkljivosti dopolniti in se je tako prvotno predvidena vrednost investi«!j od 104 milijonov dinarjev povečala za približno 229 milijonov. Predvidevajo, da bo samo za cevovod od Krnice do jezera skupaj z zajetjem na Krnici veljal okoli 159 milijonov dinarjev, razvod vode na vse strani v.jezeru samem 24 milijonov, ureditev iztoka v Mlinom 18 milijonov, ter drugi stroški, kot so projekti, odškodnine za zemljišča, razna mehanska opremi in drugo pa okoli 27 milijonov dinarjev.
Ker jo sanacija Blejskega, jezera bolj splošnega kot pa lokalnega značaja in lokalni organi na Bledu oziroma v občini niso v stanju financirati celotnih str.o.; L o v sanacije, je tudi Izvršni svet t,iS pokazal veliko razumevanje ii. odobril kredit iz svojih sredstev oziroma, skladov v višini 65,5 milijonov dinarjev z 1 rfo obrest-
no mero. S tem posojilom in dotacijo 30 milijonov dinarjev, ki jo je Izvršni svet že dal v letu i960 so dani pogoji, da se predvideni načrti sanacije realizirajo. S temi sredstvi in sredstvi, ki jih bo dala občina, ter s sredstvi, ki jih bodo prispevala nekatera podjetja v občini, se računa, da bodo v nekaj letih ta program v celoti izvršili. Dela na sanaciji jezera v manjšem obsegu so se vršila že v lanskem letu, sedaj pa so pričeli s polaganjem oevovoda in skupina strojev je že pričela s terenskim delom. Predvidevajo,..da bodo dober del cevovoda položili že V' tem letu, ostalo pa v naslednjem. V naslednjem letu bodo nadaljevali tudi z ostalimi deli, kat so ureditev iztoka v Hlinem, razvod vode po
jezeru in drugo. Tako je to važno vprašanje v glavnem že rečeno, sredstva zagotovljena in je treba samo še počakati, da se bodo izvršila dela in tako bo Blejsko jezero še naprej ostalo privlačno ter bo koristilo razvoju turistične dejavnosti na Bledu.
Na zadnji soji obeh Zborov ObLO Radovljica jo bil ta program v celoti sprejet in tako zadolženi pristojni organi, da dela iz-vršijo v predvidenem roku. Na isti seji so odobrili najetje potrebnih kreditov za financiranje teh investicij.
N.Bulut
PRODUKTIVNOST DRLA IN OSEBNI PREJEMKI
:Ker toliko gevorimo o produktivnosti idela in osebnih prejemkih, je prav, da j to vprašanje teoretično obdelamo tudi jv našem glasilu.
jV zadnjem času je bilo na ves mestih ireceno in napisano, da so ošebni prejemki v gospodarstvu naraščali hitreje od produktivnosti dela. To vprašanje je pomembno zato, ker se pripravljajo ukrepi, ki naj bi prejemke delavc.ev vsklajevali s produktivnostjo dela. To pomeni, da narašča produktivnost dela, naj se zvišajo tudi osebni prejemki, ne sme ss pa dopustiti, da bi prejemki
rasli hitreje od produktivnosti, ker bi to pomenilo dajanje dohodkov tistim, ki tega niso zaslužili s svojim delom.
Oglejmo si v zvezi s tem nekaj osnovnih pojmov.
PRODUKTIVj:CC : DRLA je stopnja učinkovitosti dela, torej primerjava med učinkom in delovno silo» Če za proizvodnjo določenega izdelka delovna sila porabi manj časa kot prej, je produktivnost dela narasla. Produktivnost je prav tako narasla, če v določeni časovni enoti naredimo več
'izdelkov kakor proj,
IIEHJENJE PHOjDUKTIWÒSTI 'DELA 7 Znano jo, da ràdi govorimo’ö produktivnosti dela in da pogosto poudarjamo njen porast, posebno v gospodarskih organizacijah. Navajeni smo, da produktiv nost tekočega leta primerjamo s predhodnim razdobjem. Mogoča bi tudi radi primerjali svoje podatke z drugimi gospodarskimi organizacijami, posebno sorodnimi ali iz iste stroke.
Merjenje produktivnosti dela ni enostavno opravilo, zlasti v proizvodnji, kjer imamo različne izdelke. Če hočemo dobiti podatke o produktivnosti dela samo za en izdelek, moramo meriti vrsto operacij, jih seštevati in primerjati s prav tako zbranimi podatki iz prejšnjega razdobja. Merjenje je še bolj komplicirano, čc en izdelek dela več ljudi, ki so celo v raznih ekonomskih enotah.
aliko rečemo, da moramo produktivnost ■. ■ia meriti po izdelkih, po delavcu,
.• o delovnih mestih, po oddelkih, po e--.onomskih enotah, obratih in končno za celo podjetje.
MERJENJE PO IZDELKU./ Da hi lahko sprem-1 j'äli prödükti'wiöst'''dela, moramo imeti organizirano sodobno evidenco. Norme niso pogoj za spremljanje produktivnosti dela, ampak samo točno evidentiranje porabljenega delovnega časa za vsako operacijo, polizdelek ali izdelek.
Če pa že imamo norme za te operacijo, je Se lažje, ker evidenca o doseganju norm avtomatično daje možnost spremljanja in analize produktivnosti dela.
Ker je možno, da vsi delavci v različnih, toda precejšnjih odstotkih poveča-
jo produktivnost delq,, končni rezultat produktivnosti dela ekonomske e-note je pa na primer malenkostno boljši ali celo nižji v primerjavi s preteklim letom, je treba prav to vprašanje bolje obdelati.
N.pr» deset delavcev lahko precej poveča produktivnost dela ali pospeši proizvodnjo, a en sam delavec med njimi, pri katerem se zbirajo polizdelki teh delavcev, zveča škart in produktivnost dela vse skupine bo padla, ker je naredila manj izdelkov kakor na primer lani. Prav to je vzrok, da solidna podjetja išče jo in proučujejo ravno taka delovna mesta ali delavce, ki tvorijo ozko grlo, kjer se zgubijo napori ostalih delavcev. To je obenem tudi odgovor na vprašanje, zakaj delavci presegajo norme povprečno tudi do 30 ?o, ekonomska enota pa ne more preseči plana več kakor 10 /o, čeprav je plan solidno narejen ravno na osnovi teh normativov.
MERJENJE PO DELAVCU ;
Izoliranost posameznih delavcev in operacij v proizvodnji pripelje do individualnega učinka, toda ne tudi do skupnega učinka. Posamezniki dosežejo določen učinek in na temelju tega imajo pravico na razdelitev o-sebnih dohodkov ali vsaj na akontacijo. Vendar bomo v naših prilikah videli končni*'rezultat šele potem, ko bo- izdelek prodan, ko se naredi obračun proizvodnje in dosežene realizacije; : o se ugotovi in razdeli dohodek, ko se razdeli čisti dohodek in dobi del za osebne dohodke. To je zelo dolg in zapleten prodes, kateremu se pa ni moč izogniti.
'ec drugi strani ss pa produktivnost ..la meri v proizvodnji in od tod tudi izvirajo pravice delavcev na razdelitev, čeprav ti izdelki in učinki lahko ostanejo v nedokončani proizvodnji, lahko ostanejo v skladišču gotovih izdelkov, lahko so prodani, ampak niso plačani, kar pomeni, da dohodka ni, ne glede na visoko produktivnost dela. še več, tržne cene lahko zvišajo ali znižajo dohodek, prav tako tudi davki in drugi instrumenti lahko zmanjšajo ali zvečajo dohodek neodvisno od produktivnosti dela.
To pomeni, da več faktorjev vpliva na skupek osebnih dohodkov, ki se ho izdvojil iz dohodka, vendar je nesporno, da bo večja produktivnost dela vselej ugodno vplivala na dohodek. Če podjetje s povečano produktivnostjo prihrani dva milijona, ne glede na to, da lahke drugi elementi dohodek zmanjšajo za 5 milijonov. Dohodek bo v tem primeru manjši za 3 milijone in ne za 5, ker je prihranek zaradi povečane produktivnosti dela v znesku 2 milijona pozitivno deloval na končni dohodek. Ker se ustvarjeni osebni dohodki delijo na temelju učinka posameznih delavcev, jo nujno, da se istočasno z merjenjem produktivnosti dela posameznih operacij meri tudi produktivnost dela posameznih delavcev. Tako se bodo zbirale operacije posameznega izdelka, ne glede na to, kdo je na njem delal in istočasno se bodo zbirala tudi vsa opravila delavca, ne glede na to, s katerega izdelka se te operacije in opravila.
MERJENJE PO ENOTI PROIZVODA /
Akcija ''riagrajevanoe"”^"’^©^! proizvoda" ni bila vodena brez razlogov. Tu se namreč teži za tem, da je delo skupno, da si ljudje med seboj pomagajo, da
zmanjšujejo Skart, ker ta vpliva neposredno na prejemke tiste skupine delavcev, ki dela določen izdelek.
Na primer: če ima izdelek sto operacij, a dela ga 10 delavcev, bo znašal proizvod 1000 dinarjev. Kolikor izdelkov skupina naredi, toliko tisoč dinarjev bo dobila. Zaradi škar-ta bo prikrajšana vsa skupina, ne • gleda na to, kdo od te desetorice je ta škart povzročil.
Če ni takega 'načina obračunavanja, posameznik naredi svoje, potem pa se ga ne tiče to, da je njegov učinek propadel v drugih operacijah, čeprav končno tudi ta propadli izdelkk ne bo prinesel niti njemu dovolj, sredstev za kritje njegovega zaslužka.
Ker se sredstva za osebne dohodke ustvarjajo samo s tistimi izdelki, ki gredo na trg in se plačajo, delitev na ekonomske enote, na delavnice in skupine samo razdeli veliko kolektivno odgovornost delovnega kolektiva in preprečuje egoistična gledanja. In še to, tukaj so posamezne norme in dovoljeni odstotek škarta stvar same skupine in je zato nepristranskost njihove medsebojne ocene zajamčena.
Za merjenje produktivnosti dela v e-konomski enoti morajo obstojati kriteriji, ki se lahko seštevajo, dpkler se ne uporabijo povprečni odstotki.
To ja obsežno delo. Dvig produktivnosti delavcev, ki delajo neposredno izdelke, bi se moral ujemati z dvigom njihovih pravic za prejemke iz osebnih dohodkov. To pomeni, če je produktivnost dela teh delavcev narasla za 8 /o, hi se morali tudi njihovi osebni dohodki povečati za 8 fo.
Drugo vprašanju je, ali bodo ti izdelki prodani, ali bodo nastale spremembe v instrumentih razdelitve, ali bo padla produktivnost podjetja kot celote 'lo V tem primeru ni dovolj kritja za osebne dohodke delavca, pa lahko .j ema j o 5 7° (in ne 8 ~/o) več kot pre-•• . -.lo leto. Da bi bila odstotka dviga produktivnosti in osebnih dohodkov e-naka, je poleg dobre evidence nujno potrebno obračunavanje po enoti proizvoda to je, da gotovi izdelek daje pravico na osebne dohodke tistim, ki so pri proizvodnji tega izdelka sodelovali, To je nekakšen kompromis med individualizmom (po operacijah) in kolektivizmom (za celo podjetje), 2e obračun po ekonomskih enotah je neka sredina, kompromis med posameznikom in podjetjem ali kolektivom, a skupine delavcev ali proizvodi so še nadaljnji kompromis.
MSEJENJE PRODUKTIVNOSTI V PODJUTJU \ Produktivnost dola v podjetju se mori z ozirom na enega zaposlenega, vendar jo boljo,-če se muri tako, da tvori o-nega zaposlenega 208 opravljenih delovnih ur, no pa dejansko zaposleni delavec. Po tem načinu odstranimo vpliv iz-• stanikov, säj upoštevamo samo dejansko ravljene ure,
OGD /
or nam povečana nedokončana proizvodnja lahko pokvari rezultate v produktivnosti dela, merjeni po gotovih iz dalkih, tako nam tudi zaloge gotovih izdelkov lahko pokvarijo pričakovano osebne dohodke. Sedaj lahko to store tudi neplačane terjatve. Kljub povečani produktivnosti dela in kljub ekonomični proizvodnji zaloge ne dajo dohodka. Sole, ko je realizacija plačana, se ustva ri dohodek, ki je tem večji, čim cenejša je bila proizvodnja in čim višje so
bile dosežene prodajne cene tor čim ugodnejši so bili instrumenti razdelitve.
Vbndar posameznik dobi večjo ali manjšo pravico na delitev osebnega dohodka, ne glede na to, ali' je ta velik ali majhen, na osnovi produktivnosti svojega dela. Kdor je povečal produktivnost dela, ima večje pravice pri delitvi kakor tisti, ki dela počasneje, Samo tudi zaloge i-majo svoje normative in norme in tudi pri njih obstoji optimum," Če so prevelike, ni dobro, če so premajhne, zlasti pri polizdelkih, spet ni dobro, Majhna zaloga.polizdelkov lahko -.z-avira pr.> ' /odnjo prav tako kakor slab ašbriilan.
l?0RÌ£àTÌVI.7
ila koncu lahko zaključimo, da saio produktivnost dela še ne rešuje vsega. Obstajajo namreč faktorji, ki morajo biti mod seboj vsklajani in ki jih lahko nazavarno normative, To pomeni, da v vsaki gospodarski organizaciji obstoji optimum odnosov med produktivnostjo dela, Zalogo nedokončane proizvodnje, zalogo gotovih izdelkov, prodajnimi cenami, plačilom terjatev. Na vse to mora podjetje i-stočasno paziti, če hoče ustvariti čirn višje osebn- dohodke. Da bi bilo čimveč sičdstev za razdelitev, so morajo znižati poslovni stroški, kar jo normalen pojav pri zvečani produktivnosti dela in kar pomeni, da raste ekonomičnost poslovanja. Zaloge nedokončane proizvodnje ne smejo narasti, ker potem no bo dovolj izdelkov za trg. Treba je torej dokončati 'produkcijo. Tudi zaloge gotovih izdel kov ne smejo 'narasti. Izdelke moramo prodati, 1' ,n tako dobili možnost,
•..et var iti dohodek» Vendar mora biti prodano blago tudi plačano, če hočemo priti do dohodka, iz katerega z razdelitvijo dobimo sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, obračunanih na osnovi učinka ali produktivnosti dela»
Kadar eden od zgornjih faktorjev zataji, .se bo to odražalo na osebnih dohodkih» Trenutno se lahko vsak od teh faktorjev kompenzira z nekim drugim, ampak se bo v končni liniji to vendar enkrat čutilo» N«pr» če se zmanjša produktivnost dela, se lahko zmanjšajo zaloge nedokončane proizvodnje in gotovi^ izdelkov, zveča realizacija in plačilo terjatev in se tako ustvari visok dohodek, ampak potem jo spet treba daljši čas izpopolnjevati zaloge in dohodka ne bo» Alis lahko se zvišajo prodajne cene, pa se bo spet kompenzirala slaba.produktivnost dela, samo tudi to ne more dolgo trajati, ker se bo izčrpala kupna moč trga in prodaja bo zmanjšana ali pa se bo nploh ustavila»
radi tega je razumljivo, zakaj so _ j.vno sedaj toliko govori o ravnotežju produktivnosti dela in osebnih prejemkov v gospodarstvu» Če se na lahek način pride do višjih osebnih dohodkov brez večjih naporov in ustrezne proiz-
vodnje, potem proizvodnja upada, a to draži blago. Tako pride do skokovitega zvišanja cen, oziroma tekmovanja med cenami in osebnimi dohodki.
Pri visoki produktivnosti dela in o-bilici dobrih izdelkov pride do pocenitve proizvodnje in naraščanje con ni potrebno, kupna moč ostane e-
naka ali pa se še izboljša. 3e več, prodajne cono. se’ lahko znižajo, kar še avoca kupno moč delavcev, povpraševanje nar ....ča ih pride do napredka
v gospodarstvu.
OSEBKI P REJ SLIKI
V članku s>- vrstita termina osebni dohodki in osebni prejemki, zato ju moramo pojasniti. OSEBKI DOHODKI so del čistega dohodka, ki je namenjen za izplačilo delavcem, ampak v brutto znesku, torej z vsemi prispevki. OSEBKI PREJEMKI pa so netto osebni dohodki, ki jih delavec dobi in drugi posredni in neposredni prejemki, ki služijo delavcu za zadovoljitev njegovih družinskih potreb. To pomeni, da so delavčevi osebni prejemki tudi olajšave, ki jih ima iz sred štev skupne porabe» Vendar v gornjem članku pomenijo osebni prejemki v glavnem le netto osebne dohodke»
A.Vidic
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem tovarišem gasilcem, ki so mi ob izgubi mojega očeta izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
P. T. Korošec
O SONČNI ENERGIJI
: Povsod po svetu nastaja čedalje večja : povpraševanje po energiji» Znanstvsni-
i ki mnogih dežel si prizadevajo najti
:
: nove načine, kako izkoriščati sončno j energijo kolje, izdatneje in v večjem
i obsegu.
:
:
i Sončna energijo lahko izkoristimo na i dva načina» Sonce je velika žareča ! krogla, .na kateri vzdržujejo atomske I in jedrske reakcije temperaturo nad ; milijon stopinj» Žarčenje se siri v i vse smeri in naša zemlja ga prejema le i neznaten drobec» Pa še od teh žarkov i se samo del prebije skozi ozračje in : oblake do zemeljskega površja»
Približno polovico žarčenja sestavlja : »adna svetloba, ki lahko sproži in poraja kemične reakcije« Preostali nasini del ni kemično aktiven, daje pa toploto» Obe obliki, svetlobno in to* i plotno, je mogoče koristno uporabiti I za pognn strojev in za ogrevanje»
j Najobičajnejši učinek vidne svetlobe ; je tako imenovana fotosinteza, to je j "spajanje s pomočjo luči"» Dejansko je. i to proces rasti rastlin, ogljikov dvo-; kis iz zraka se spaja z vodo pod vpli-: vom svetlobe in ob prisotnosti listne-: ga zelenila - klorofila» Nastanejo slad ! kor in druge rastlinske snovi, ki jih : uporabljamo kot hrano, gorivo in vlak-i na»
i Čemu tako zanimanje znanstvenikov za j sončne stroje? Premoga, plina in nafte
; jo še dovolj, po drugi strani pa
i smo na pragu izkoriščanja atomske
i
i energije« Razumeti moramo, da bodo j sčasoma viri starih pogonskih t sredstev usahnili» Atomsko energi-: jo lahko izkoriščamo le v velikih j količinah, nastaja pa tudi vpraša-
I nje, kam z nevarnimi radioaktivni-
:
: mi odpadki? Sončna energija pa je i uporabna v majhnih količinah in je i poceni» Je tako rekoč brez teže in I ne potrebuje dragega prevoza do
i mesta porabe»
:
: Zaloge uranskega goriva bodo traja-; le dlje kakor zaloge nafte in pre-I moga, so pa tudi minljive» Sončna ; energija pa je skoraj neusahljiva i in ni možnosti, da bi se zmanjšala
; v milijonih let»
:
i
i Doslej so iznašli mnogo zanimivih,
; dasiravno ne vedno preveč praktič-
: nih načinov uporabe sončne energije.
:
: Večina teh projektov na različne na-
i čine zbira,koncentrira sončne žar-
;
: ke, kajti da hi spremenili toploto j v koristno delo, je potrebna razme-: roma visoka temperatura» Nekaj po-
I dobnega je povečevalno steklo -
:
j leča, ki zbira žarke v gorišču»
:
! Sončnih s trejev v splošni uporabi Ini» Razlogov za to je več. Velika ivotla zrcala, ki zbirajo sončne žar ;ke, so želo draga» Poleg tega jim j je potreben mehanizem, ki jih stal-: no usmerja proti soncu. Pri napra-
'vab za gretje hiš s sončno energijo eta gradivo in instalacija mnogo draž-; ja od navadnih grelnih naprav,
j Teoretično pa mnogo dejstev govori v j prid uporabi sončno energije. Oh lepem j sončnem dnevu pade na primer na streho j srednje velike hiše količina toplote, j ustrezajoča energiji 80 - 100 kg premo-j ga»
; Znanstveniki raziskujejo možnosti iz-irahe sonca v sledečih smerehs
ji, Zbiranje in zgoščevanje. Zbiralna
zrcala so bila prej večinoma steklena in zato zelo draga. Dandanes jih izdelujejo iz aluminijastih plošč,
:	izoblikovanih v parabolično obliko,
j 2, Sončni stroji, To so priprave, v :	katerih nastaja para s takim pritis-
:	kom, da more proizvajati mehansko
energijo, n,pr, poganjati črpalko ; za namakanje.
13» Sončno ogrevanje hiš. Tehnični problemi so tu preprostejši, kakor pri sončnih strojih, ker so temperature nižje, Metode se vrste od stene iz ! samih oken na južni strani hiše do ! velikih zbiralcev na strehi, v ka-; torih se voda segreva in se potem pretaka skozi cevi in radiatorje v :	hiši. Tehnično so mogoči tudi sonč-
:	ni hladilniki in naprave za ohlaje-
vanje prostorov,
j 4« Fotokemija, Tu.skuša človek posnema-j' ti rastline - uporabljati sončno
energijo pri kemičnih spremembah, Ta energija se "vskladišči" in jo pozneje po potrebi lahko z drugo kemično reakcijo sprostimo in izrabimo ; Kadar na primer razstavimo vodo v vodik in kisik, se na reakcijo po-
trebna energija nakopiči v obeh plinih, Ko se ta dva spet spoji- ! ta v vodo, se enakovredna količina i: energije spet sprosti. Teoretično j je s fotokernijo proces možno izva ! jati, vendar doslej zanj še niso : našli primernih snovi. Dejstvo j pa, da narava že milijone let v ; ogromnem merilu opravlja to preo- ; snovo, je velika vzpodbuda znan- j stvenikom, ki se ukvarjajo s 'tem : vprašanjem,
5° Foto-.a . traka je najnovejša mož- ; uost uporabe sončnih žarkov, Tu j se svetloba pretvarja naravnost v i elektriko. Svetloba pada na dolo- i čene kristale in proizvaja električni tok. Ob jasnem dnevu pro- .j izvaja taka baterija okoli 1Ò0	.. ,1
wattov na kvadratni meter površi- j ne, pretvori pa nekako 10 '/o svet- j lohne v električno energijo.	j
Pri vsem tem pa je ena težava - son- i ce ne sije vedno. Treba je torej naj i ti način, kako nastalo energijo shra i niti. Sončni motor lahko n,pr. poganja elektromotor, elektriko pa nakopičimo v akumulatorjih. Ti so pa dra gi in niso preveč ekonomični. Toploto iz zbiralca pa je mogoče shraniti v vodi, v nekaterih kemikalijah in jo v nočnih urah po potrebi odvajati.
Posredno je moč nakopičiti sončno e-nergijo v hrani in gorivu. Ta postopek sicer že od pamtiveka izkorišča poljedelstvo, izkoristek pa je dokaj majhen. Sa to .-n odstotek sončne energije so na!opiči v žitnem pirdelku ali drevju.
Možnosti in ovire pri izkoriščanju sončne energije pomenijo za znanost poziv za nadaljno raziskovanje. Do-
sedanji uspehi so majhni in problemov ja mnogo j potrebno bo se mnogo let raziskav in proučevanj. Čeprav sicer ne moremo reči, da bi bila pred vrati
doba sončne energije, pa so že dobro znane osnovne zamisli, ki jih je nedvomno moč uresničiti.
Ing, V.Rozman
ARISTOKRATINJA
Meni, dragi moji, niso všeč ženske, ki so našminkane, nosijo svilene noga-, vice, imajo morda.zlat zob itd. Vendar, kaj morem, naneslo je tako, nekoč sem se zatreskal tudi jaz v tako aristokratinjo.
Hodila sva na sprehode- na korzo in enkrat tudi v opero. Hodila sva po ulici, jaz sem bil zaljubljen ko ščuka in ni-sera vedel kaj govoriti. Ona pa mi rečeš 'Kaj pa mislite, sto poleg vsega še ir Savni funkcionar in bi morali biti valir, pa .ne povabiti v gledališče li opero,
"0, pa ja," sem dejal. Preskrbel sem karte. Eno sem kupil sam eno pa mi je žrtvoval kolega, Če pomislil nisem,da nista sedeža skupaj. Moj je bil v parterju, njen v galeriji.
Tako sva šla v opero, V pavzi sva se srečala na hodniku,
"Doher večer!"
" Doher večer!"
"Kako državljanka?" sem jo vprašal, "Hvala, dohro," mi je odgovorila in šla proti hifeju, jaz pa za njo. Oči so se ji zapičile v podstavek s tortami.
"(Je bi radi torto, naročite si jo, plačam jaz,"
"Merci je rekla, zgrabila torto in jo pospravila.
Jaz pa denarja nič, ali malo, mogoče za tri torte. Ona jč, jaz brskam po žepih za denarjem, toda denarja ni.
Ona pospravlja torto za torto, sem ko na žerjavici, toda tiho, Naen-ki'at pa me je prevzela malomepčan-ska boječnost.
Tristo hudičev, lepo je biti kavalir, toda denar je denar. Sučem se okrog nje kakor petelinček, ona se smeje in želi, da ji dvorim. Pa pravim s
"Morava se vrniti na svoja mesta, da ne bova zamudila drugega dejanja,"
"Ne bova zamudila," reče in si vzame tretjo torto. Previdno pripomnim; "Ali ni preveč na prazen želodec?
Da vam no bo slabo?"
Ona pas "Nq, vajena sem tega,." In si vzame če trto torto. Tedaj mi kri zavre . "Daj nazaj/" - Ona se-. prestraši, odpre usta in zob se za-
veti,
"čaj nazaj, tristo hudičev!" in jo je dala nazaj. Vprašam prodajalca: "Koliko plačam, tri torte?" Prodajalec ravnodušno; "Za stiri torte, prosim !"
Kako štiri? Saj je četrta še na podstavku?"
"2e res, toda vgrmznili ste jo in prijeli z roko,"
"Kaj še", pravim, to so samo vaše fantazije!"
torte. Vse prerekanje je hilo odve-č. Plačam, nato rečem aristokrati».ji: "Pojejte, državljanka, sedaj je plačano!" Neki tip, ki ga nisem še nikoli videl: "Daj sem, bom jaz pojedel!" in poje torto, plačano z mojim denarjem.
Doma mi reče ona; "To je svinjarija, to je blamaža, če nimaš denarja kaj se mi sliniš, če nimaš denarja, kaj vodiš gospodične v lokal!"
Toda prodajalec ostaja ravnodušen,
"Štiri t*rte,prosim," Ljudje se zbirajo, razpravljajo, ugotavljajo: je vgriz-njena, ni vgriznjena, se smejijo, jaz pa obračam žepe, Na dan privlečem raznovrstno šaro in z muko zberem za štiri
V ŠOLI!
-	"Daj, Mihec, iz česa delamo čevlje?"
-	"Iz usnja, tovriš učitelj,"
-	"Dobro","Kje pa usnje dobimo?"
• "Od goveda!" -
-	"No prav, Mihec, Katera žival te to-. ;} oblači in hrani?"
■ "Moj oče, tovariš učitelj,"
Z DUHOM ČAŠA
Dva psa sta se srečala na cesti.
-	"Hov höv" je pozdravil prvi.
-	"Kikiriki" je odzdravil drugi,
-	"Kaj pa to pomeni?"
-	"Danes je dobro, če znaš tuje jezike,"
-	"Očka, kaj je to operacija?"
-	"To je smrt na obroke."
Kaj sem hotel drugega, kot da ji odgovorim; "Sreča ni v denarju državljanka!" Tako sva se razšla -"Se sreča, kajne državljani?"
2
i_n y- 3
- - j
v 0
"Kje imaš očeta, da mu poveip, da
. 0. vOHA WO s	i
!» pribor, 7° industrijska rastlina,
10,	samoglasnik in soglasnik, 12, oddelek v komerciali, 18, proizvodnja, 19, izdelovalec rokavic, 20. kazalni zaimek, 21. organ vida, 22. naslov naso tovarne, 23» ribiška mreža, 24. 13 in 24, šrka, 25. žensko ime, 27» predplačilo, 29. sam, 30. dvojica, 31. prislov kraja, 32, vrh v Karavankah, 34« nastane pri gorenju, 36 = od - ... 37* smba- ; laža za tekočine, 38. načrt, 39. časovna onota, 41« ljubljanska restavracija, 43» metanje, 44» popravljalec ur, 45» kraj v Makedoniji, 47« ugled, 5O-. nenaravna, narejena, 52. ime filmske igralke Novak, 53» kratica za jiepartma, 55» domača žival, 56» soglasnika, 571 imG ameriškega zunanjega ministra Ruska,
59» sprehajališče v Ljubljani, 62. komični znak za aluminij, 63» moško ime (Trubar), 65« najmočnejša karta, 67. ladijska kabina, 69« začetnik, pobudnik \J» tuj dvoglasnik, 71. kratica na koncu pisma, 73» surovina za leseno emba-'i ubo, 74» dolžinska mora, 77« japonski : nur-, avtomobilska značka Trsta,
75« grški bog vetra (množina), 81. pripravljena na ražnju, 83» vrsta psa (dvojina), 85» moško ime, 87» rastlinoslov-jo, 89» kraj, kjer so bila pogajanja mod Alžirei in Francozi, 90« mlaji z napisom ob svečanostih, 91« kar narije krt, 92. kazalni zaimok, 93. beležnica, 94« preteklo leto, 95» trije enaki samoglasniki, 961 nomški tekač, prvak na 100 m (Harry).
NA CESTI
-	Starejša gospa je ogovorila na cesti frkolinas "Kaj neki bi rekla tvoja mama, če bi te videla kaditi na cesti!"
-	"In kaj bi rekel vaš mož, če bi videl, kako ogovarjate tuje moške na cesti!"
NAVPIČNOs
1. izdelovalec očal, 2. donos žita,
3. grška črka*, 4» moško ime, .5. trpljenja, 6. dolo po učinku, 7« vlivanje, 8.- grški junak pred Trojo, 9» ljudstvo, 10. takoj, torej,-11, kača velikanka, 12. park, 13. Ober, 14. samec domače živali, I5. 1 in 4 Srka, lo. oddelek, kjer tanijo pločevino, 17« hud strup, 26. tek pri jedi, 28. pogorje v Sahari, 30. znoj, 31» potepin, -postopač, 33» atomist, kdor so Ufcvdija ž a toniko, 35» čar, privlačnost", 37» del teniške igre, 38. tunel, 40. samoglasnik in soglasnik,
42. makedonsko kolo, 43» okrajšava za milijardo, 44« pamet, 46. mladi prašič, izvrsten za pečenje, 48. prva ženska, 49» okrajšava za deoiM-ter, 50. rezultat, uspeh, 51« dalmatinsko moško ime, 54° izraz pri seštevanju, 56. načrt za izdelavo obleke, 58» egipčanski bog sonca, 60. pojav na- vodi, pljusk, 6-1. začetnici slovenskega pisatelja (Cvetje v jeseni, Visoška Kronika), 63« Ludolfo-vo število, 64« okrajšava za minuto, 66» nesoglasje, 68. hlapljiva tekočina, dobro topilo in razredčilo, 69. neupravičen strah, 70» ne oditi, 72« užitek, izreden tek pri jedi, 75« starci, 76. napridon, 78= števnik, -79» samo en, 80» konice, 81. dva lista skupaj, 8-2« glavno mesto gvine-je, 83« otok v Jadranu, 84» svojilni pridevnik iz lastnega imena, 86» rasistična organizacija v Alžiriji, 87« bolečina, 88» oče, 89« števnik.
L E TRI	RAČKE
Nevaren	poklic :
K E I Ž A UKA
vajeni oi
Prvi dan v'delavnici je vajenec pilil manjši kos« Pri tem mu je pilo zanašalo sem in tja. Pomočnik ga je nekaj časa opazoval, nato pa mu še enkrat pokazal in rekel: "Tega, da bi pila več vedela kot ti in šla po svojem, ne smeš pustiti."
"Gospod, pridite raje jutri, šef je Vajenec je,.strastno kadil cigareto, danes plabe volje.	Pomočnik mu je rekel, da jo mora ta-
koj dati iz roke. Dal jo je v usta.
:>V ' ••••«■'v;.................................................
iv?
j RADOVLJICA	' V	/''';
Ameriški barvni "ČRNI.-mREDNIK"
13 o - - 16. četrtek, nedelja'.
Italijansko-franeosìCi "BELE SENCE"
14«; - 16. petek, nedelja
Francoski film "ZLOČIN IN KAZEN"
18« !- 19« torek, sreda	■ F\/
Italijanski film " HOCCO IN>NJSGÓVT BRATJE^	'J /k.
20.	4 23. četrtek, nedelja
I	.	'
Italijanski film "BELI ŠEJK"
21.	- 23. petek, nedelja
Ameriški'kriminalistični "GOLO MESTO" 25« 26. 30. torek, sreda, nedelja
, riški barvni revijski "PLAVOLASI v EL"	. 1
2".'« 29« 30 četrtek, sobota, nedelja
Franooško-jügoslovanski "NEVIHTA"
28« 30 petek, nedelja
Francoski vojni film "PREHOD PREKO' RENE
2.-3« torek, sreda
'j X'
•: ,. ir. -e 1 •
Angleški kriminalistični "SMRT, PREŠIT 4« 6. 7» četrtek, sobota, nedelja
Sovjetski, barvni "TIGRI POTUJEJO"
5« - '7« ' petek,* nedelja	1__
' /\
Francoski kriminalistični F NEDELJO
SE NE PCI ORAVA	X
9« -•10. torek, sreda / \ ' • »k
k; V
■ F >/	/V
B L E To / V/ °*.
Franc'osko-1 tej. jügoslov. "AUSTERLITZ". 15« - 16. sobota, nedelja
’.Italijanski, glasbena komedija ; "PRIJATELJ GANGSTERJEV"
OJf. - 16« ponedeljek, torek
Češki C3 drama "ČLOVEK Z DVEMA OBRATOMA"	; ! j :V---
19.	sreda ■ •
Francoski- barvni CS "BABET GRE F VOJNO
20.	- 21. četrtek, petek’ ;>\vkg j
•	••	■	j'	\
... * -
Azneriški pustolovski "POSLEDNJA OBALA"
22. - 23. sobota, nedelja
^..Jugoslovanski "VELIKA TURNEJA" v 24« - 25« ponedeljek, torek
4-..;	.,	''	’	j
Sovjetski barvni "NASRÈDÌNOVE SPLETKE"!
‘26. ~ 27. sreda, četrtek
POSET NI C I
j
NILA	B R A Č K 0
Kaj je	po poklicu?
VILA	RUDAR
Reklama	za ?
;
j
V S ■ 13	3,- I N A
Stran
Delo samoupravnih organov 1 Proizvodnja v avgustu 3 Kako zmanjšati zamude.'terminskih rokov 4 Nadomestne volitve v zbor proizvajalcev 5
Pomoč pri reševanju osebnih in družinskih vprašanj
j Ekonomisti na praksi v tovarni '	'J'-'	7
I
j	Gradnja pekarne v Lescah	8
j	Sanacija Blejskega jezera	12
i
j	Ob iŠobčevem bajarju	10
j	Produktivnost dela in osebni dohodki	13
j	0 sončni energiji -	18
J
j	Za razvedrilo	20
!	K i n o	24 i
i
I
j Izdajaš Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški j odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja I5. v mesecu.
DRŽIMO SE PROMETNIH PREDPISOV
IN ZMANJŠUJMO ŠTEVILO NESREČ
MISLI NA SVOJE DOLŽNOSTI IN
NE POUDARJAJ SAMO SVOJIH PRAVIC