Letnik 1911 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIV. — Izdan in razposlan 20. dne februarja 1911. Vsebina: (Št. 32 in 33.) 32. Ukaz o izpremeinbi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Jilové na Češkem. — 33. Ukaz, s katerim se izprcminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1900. 1. 38. Ukaz finančnega ministrstva z dne 10. februarja 1911. i. o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davka Jilové na Češkem. Na podstavi zakona z dne I 1. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davkov Jilové po doslej veljajočih določilih vplačevati v četrtletnih, predplačilih, 1 dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih obrokih, v tem okraju odslej vplačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta v naprej dospelih obrokih. Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po § 7 zakona z dne 9. februarja 188m2. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za petodstotni davek od čistega donosa poslopij, ki so iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščena hišne najmarine. Ta ukaz dobi moč 1. dne aprila 1911. 1. Meyer s. r. 33. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 13. februarja 1911.1., s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. Naslednja določila na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izprcminjajo tako: K pojasnilom. V prip. 2, odstavek 7, k št. 108 je po bese- dilu, ki je na koncu: „und die unter der Bezeichnung Schokoladelack im Handel vorkornmende wohlriechende alkoholische“ vriniti „zuckerhaltige". V prip. 4, odstavek 2, k št. 108 je v predzadnji vrsti po besedi „versetzt;“ vriniti: nadalje blago dišeča, cukra prosta, alkoholska smol-čeva raztopina, ki se nahaja v trgovini z imenom šokoladni lak, da se prevlečejo figure iz šokolade; 23 (Slo veni Boh.) Prip. 2 k St. 267—269 je črtati in naj se glasi: 2. Ne garnirani klobuki so iz omenjenih tvarin zgolj s prirezovarijem, stiskanjem, pletenjem, šivanjem, lepljenjem itd. v obliki pokrival narejeni izdelki. Pri tem ni razlike, ali so taki klo buki narejeni iz istih ali po barvi, obliki ali kakovosti različnih tvarin, če le imajo fasono klobuka in nimajo pozneje nadetega pridevka, ki ima v zinislu naslednjih prip. 3 in 4 značaj garniture, ozirnmd nakita, kakor n pr. oprema s slamnatim trakom namesto klobukovega traka. Z istimi pogoji se tudi ne vpošteva poraba posebnih okrasnih pletenin, kakor pentlje, v obliki riš ali slična razvrstitev tvarine, porabljene za napravo klobuka. Porabljati kalote ali žico vsake vrste, da se ojači ali d;i oblika, narejanje krajcev iz dvojnih leg, nahajanje vlepljenega papirja ali papirnatih zbuhlin znotraj v klobuku je dopdstho pri ne garniranih klobukih. V prip. 3 ravnotam je črtati zadnji stavek: „Hüte, die......behandelt“. Odstavek 5 obč. op. 4. k št. 328 do 337 je čl-tati. Po odstavku 6 te prip. je na novo vžprejeti naslednji odstavek: Kakor usnje z umetno (t. j. z graviranimi valjarji ali pločami) vtisnjenimi brazgotinami je ocârinjevati tudi karirano (vlečeno) usnje ter usnje z longgrairi-, box- in chagrin-brazgotinami. V prip. 2 k št. 438 je kakor 4. odstavek, v prip. 1 k št. 439 kakor predzadnji odstavek, v prip. 1 k št. 440 kakor zadnji odstavek in v prip. 1 k št. 441 kakor 3. odstavek na faövo vriniti: Pri ceveh in zveznih kosih cevi št. 438—441 zveza z lesom ne izkl jučuje njihovega tarifovan ja po imenovanih postavkih. V prip. 1, odstavek 2 k št. 439, je po besedah : „Grob angestricherie“ vriniti besedilo „sowie an den Enden zum Zwecke ihrer Vernietung gebohrte“ in pred besedo „gelochte“ postaviti besedo „andere“. Obč. prip. 2 k št. 452 — 460 naj se glasi takole: 2. Železno orodje št. 452 460 ter tein številkam odkazano orodje in njih dele je ocarinjevati po ustrezajočih tarifnih postavkih teh številk, če so tudi čisto sirovi, tudi tedàj, če bi šivi litja in stiskanja še ne bili odstranjeni. Ocarinjtijé dele takega orodja, ki je zavezano po teži kosa stopnjevani carini, jc dati število kosa uvažanih delov carinskemu postopku v pod- stavo, ako se iz kakovosti teh delov ne more z gotovostjo dognati teža gotovega orodja (n. pr. pri členih klešč). V prip. 1 k št. 479 je vriniti kakor drugi odstavek : Toda sestavine h grobim nožem in Škarjam za obrtniško in kmetijsko rabo je v pogodbenem prometu odpravljati brez ozira na stopnjo obdelave vedno po št. 479 b. Prip. 3, odstavek 2, k št. 531, zadnji stavek, naj se glasi takole: Z rouleaux-stroji za tiskanje tkanin lik ra tu uvažane predsušilne aparate, t. j. tisti del sušilne priprave, čez katerega gre sotekač in tiskana tkanina, je odpravljati s tiskalnim strojem po št. 531. Drugi sušilni aparati spadajo k n. p. i. strojem. V prip. 3, odstavek 1 k št. 534 je v končnem slavku črtati besede „Chenilleschneidemaschinen für die Teppichweberei“. V prip. 1 k št. 546 je kakor 2. odstavek vstaviti : Semkaj spadajo tudi težki, iz cementnega telesa z vstavljenimi ogljenimi palicami obstoječi nosilci anod ža aparate za elektrolizo, tudi z mon-tacijami, potrebnimi za vodilne namene (vodilnimi podaljški). V obč. prip. 5 k šl. 573 — 576 je na koncu odstavka 3 vžprejeti naslednje dopolnilo: Toda taka težka stojala in stativi, kojih teža v razmerju k leži pravega instrumenta daleč prevladuje in ki niso celokupna sestavina instrumenta, se Smejo na predlog stranke ocarinjevati ločeno po njihovi tarifni kakovosti. Prav tako se sme ravnati pri strojili za preskušanje gradiva (za tkanine, papir, usnje, železo, kovine i. e. r.) v trdni zvezi z registrirnimi aparati i. e. r. s težkimi strojnimi deli, potrebnimi za delovanje pravega presku-ševalnega mehanizma, po navodilu razr. XL, pravi preskuševalni mehanizem, to so merske in registrirne priprave, nihalni manometri i. e. r., pa je tarifovati same zase kakor instrumente. Taki pre-skuševalni aparati s5 razlikujejo od strojev z montiranimi manometri, omenjenih v prip. 7, odstavek 1, k razr. XL, s torti, da je pri poslednjih instrument potreben samo za kontrolo rednega delovanja stroja, pri preskuševalnih aparatih pa je registrirni, mehanizem pravi namen aparata in strojni deli nimajo zase nikake samostojne funkcije. Ako ob ocarinjevanju instrumentov s takimi strojnimi deli ali težkim podstavkom ni mogoča ločitev, da bi se dognala teža pravega instrumenta, sme stranka slično uporabljaje določila obč, prip. 10, odstavek 1, k razr. XL, predložiti verojetne težne specifikacije ali na njeno prošnjo in na njene stroške Së lahko Ceni teža posameznih sestavin, pritegnivši izvedence. Drugače je stojala, ozir. strojne dele odpravljati po carinskem postavku za dotični montirani instrument. Prip. 2, odstavek 2, k št. 574 naj se glasi: Manjše zračne sesalkezaobrtniški obrat, kos težek pod 20 kg (kakor n. pr. takšne sesalke za pivo i. e. r.), je odpravljati po kakovosti gradiva, take zračne sesalke, kos težek 20 kg in več (prevozne in delovne stroje), pa kakor Stroje. V pripomnjah k št. 015 je vriniti nov 4. odstavek • Posušene, tudi v prašek zdrobljene, pivne droži, ki ne morejo več vreti, brez pridatka cukra za krmljenje živine, št. 616. V odstavku 1 prip. k št. 616 je namesto pike postaviti vejico in dostaviti: „nadalje posušene, tudi v prašek Zdrobljene pivne droži, ki ne morejo več vreti, brez pridatka cukra za krmljenje živine ali za napravljanje krmil za živino.“ V prip. odstavek 4 k št. 624 „Šokoladni lak...“ je na koncu namesto „št. 108 6“ postaviti: „št. 108d, eventualno (pomešan s čukrotn) št. 108 6.“ Ta ukaz dobi takoj moč. Weiskirchner s. r. Meyer s. r. Widnianu s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1911. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1911 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. . 4 K 20 h Letnik 1870. 2 K 80 h Letnik 1891. za . 6 K — h 1850. . 10 „ 50 „ 1871. 4 1892 10 1851. r • • ' • 2 . 60 „ n 1872. . . 6 . 40 , 1893. 6 1852. r • • • • 5 „ 20 „ 71 1873. 6 , 60 . 1894. • 6 r 1853. r * * • 6 , 30 , r 1874. 4 , GO .. 1895. 7 r 1854. r • • • • 8 , 40 „ n 1875. 4 n ’ r 1896. 7 r 1855. ,. . X. . . 4 , 70 , T 1876. 3 1897. 15 1856. r • • • ■ 4 „ 90 „ v 1877. 1898. 6 f 1857. ■ 5, 70 „ n 1878. 4 * 60 „ 1899. 10 v 1858. r • • • 4 „ 80 . 1879. 4 » 60 „ 1900. • 7 v 1859. r • • • • 4 „ 1880. v . 4 , 40 . 1901. 6 r 1860. r • • • • 3 , 40 , _ 1881. 4 , 40 „ 1902. 7 , 50 „ r 1861. r . . . • 3 1882. v • 6 1903. 9 r 1862. r , . . .. 2, 80 , 1883. 5 1904. 5 r 1863. v • • • • 2 , 80 , . 1884. 7 • 5 1905 6 1864. r . . . • 2 „ 80 . r 1885. r • • 3 , «« , 1906. 12 r 1865. r • • • • 4 „ „ 1886. r 4 , 60 ,. 1907. 13 — r 1866. r • • • • 4 „ 40 , ,, 1887. 5 1908. 9 — r 1867. r • • • • 4 , r r 1888. r • 8 n 40 , 1909. 8 , 50 . r 1868. n • • • • 4 „ — r „ 1889. 6 1910. 8 , 40 . * 1869. y> • • • • 6 , “7* * r 1890. r • 5 . 40 , Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z L 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli Iiedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedoslatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.