. Vt ¡h	1	a t- i
		ÉÉai
:r_ Ptuj, torek, 6. januarja 2009
letnik LXII • št. 1 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Po Sloveniji
Slovenija • Ženske v pokoj štiri mesece kasneje
O Stran 2
V
Po naših občinah Destrnik •
Osnovnošolcem brezplačne malice O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Občina brez proračuna za leto 2009
Z> Stran 4
Štajerski TEfllflK
Spodnje Podravje • Leto se je začelo z dečkom
Razveseljiv porast števila rojstev
V ptujski porodnišnici so leto 2009 začeli z dečkom, rodil se je 1. januarja ob 9.24. In če se po jutri dan pozna, nas čaka veliko porodov: v prvih treh dneh novega leta se je namreč pri njih rodilo kar enajst otrok.
Labod Drava •
V sredo prve novice o okrepitvah
O Stran 11
Mina Markovič •
»Na tekmovanju nikoli ne obujem novih plezalnih čevljev« O Stran 15
In kaj pravi statistika za leto 2008? Skupaj se je v ptujski porodnišnici v tem letu rodilo 946 otrok - številka, ki je bila vse od leta 1990 skorajda nedosegljiva. Takšnih si želijo tudi v letu 2009 in vsa prihodnja leta.
Glede občinske pripadnosti se je letos s prvorojencem lahko pohvalil juršinski župan Alojz Kaučič, zato je skupaj s svetnikom Damjanom Šimenkom obiskal Lea, prvorojenca Sandre in Jožeta Janžekoviča iz Hlapon-cev, ter obema zaželel vse lepo ob prihodu novega družinskega člana. Prvorojenca vletu 2009 je tradicionalno z zlatim obeskom in verižico obdarila tudi ptujska bolnišnica, priložnostno darilo pa je prišlo tudi iz ptujske Mestne hiše; ta je obdarila tudi deklico Nives iz Ločiča, drugo-rojeno vletu 2009, staršev Valerije Pukšič in Boštjana Jakoliča. Drugih prazničnih ob darovalcev novorojencev, po katerih je bila ptujska porodnišnica znana daleč naokrog, pa letos ni bilo. Morda se bodo vrnili ob kakšni drugi priložnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Talum • Nadzorniki o poslovanju v kriznih časih J Videm • Predbožična seja
Športna šola Juhuhu •
Najprej veter, nato
pravljični zaključek
O Stran 14
Izklopili bodo polovico elektrolitskih peči
Tik pred iztekom minulega leta, v ponedeljek, 29. decembra, se je sestal nadzorni svet kidričevskega Taluma in skupaj z upravo pregledal plane poslovanja za leto 2009 ter analiziral možnosti posledic svetovne recesije in gospodarske krize, ki jih v tem kolektivu že krepko občutijo, saj so priča več kot 60-odstotnemu padcu cene aluminija.
O jari kači
Tudi zadnja lanska videmska seja občinskega sveta ni minila brez spopada med svetnikom Andrejem Rožma-nom in županom Friderikom Bračičem okoli južne trase ceste Hajdina-Ormož, krepko jezo veliko svetnikov pa je povzročilo tudi sprejemanje t. i. programa občinske varnosti oziroma začetka dela redarske službe.
Kot nam je uspelo izvedeti, so na 6. redni seji nadzornega sveta delniške družbe Talum, ki mu tudi v novi sestavi predseduje mag. Vitoslav Türk, direktor Elektra Slovenije, večinskega lastnika Taluma, pri-
sluhnili predsedniku uprave Taluma mag. Danilu Tople-
ku, ki je skupaj z drugimi člani uprave predstavil plan poslovanja Taluma v letu 2009. Rdeča nit razprave je bila predvsem o tem, kaj lahko v Talumu priča-
kujejo v globalnih odnosih na domačem in tujih trgih, kako se lahko posledice svetovne recesije ter gospodarske krize odrazijo na finančnem in gospodarskem področju poslovanja Taluma ter kako lahko čim prej ukrepajo.
Kot je povedal predsednik uprave mag. Danilo Toplek, so zaznali prve spremembe na tržišču aluminija že v zadnji četrtini lanskega leta, ko se je pisalo in govorilo le o krizi finančnega sektorja, v Talumu pa so se zavedali, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta kriza odrazila tudi v realnem sektorju.
O Stran 3
Rožman je svoj arzenal streliva odprl kar na samem začetku seje ob potrjevanju zapisnika prejšnjega zasedanja; županu je očital, kako in zakaj je uveljavil veto na večinsko izglasovan sklep o razveljavitvi nekdanjega sklepa za traso ceste skozi Šturmovce in da takšen ukrep župana razume kot negiranje volje svetnikov in tudi občanov. Ob tem je še navrgel,
da lahko tako v skladu z zakonom o lokalni samoupravi kot v skladu z občinskim statutom občinski svet razveljavi ali nadgradi nekdanje sklepe in da je nenazadnje v skladu z občinskim statutom možno izvesti tudi referendum občanov o spornem poteku ceste skozi Šturmovce.
O Stran 9
Foto: OM
Foto: SM
Slovenija • Pokojninska reforma bo trajala še šest let
Ženske letos v pokoj štiri mesece kasneje
Za ženske se letos potrebna starost za upokojitev zvišuje glede na leto 2008 za štiri mesece, potrebna pokojninska doba pa se podaljšuje za tri mesece. Pogoji so že upoštevani v izračunih ZPIZ o datumu nastopa pravice do starostne pokojnine, tako da vnovične vloge za tak izračun niso potrebne, je povedal Brane Kokot iz ZPIZ.
in imajo 40 let pokojninske dobe, če so stari 63 let in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe ali če so stari 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri moških pa se polna starost z 62 let in šestih mesecev v letu 2009 povečuje na 63 let.
Moški lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Toda tisti, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti in nima 40 let delovne dobe, bo imel nižjo pokojnino.
Pokojnina se bo v slednjem primeru znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka (velja za upokojitev v starosti 58 do 59 let) oziro-
Kokot z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je pojasnil, da se spremembe glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za upokojitev, nanašajo le na ženske. V skladu s pokojninsko reformo iz leta 2000 se namreč pri ženskah pogoji postopno spreminjajo, to zaostrovanje pogojev pa bo trajalo še šest let, pravi Kokot.
V skladu s pokojninsko reformo, ki se bo po njegovih besedah uveljavljala do leta 2024, se ženske v letu 2009 lahko upokojijo, če so stare 56 let in štiri mesece ter imajo 37 let pokojninske dobe, če so stare 61 let in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe ali če so stare 63 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Moški se lahko v letu 2009 upokojijo, če so stari 58 let
Uvodnik
Negotovost, polna (lažnega) optimizma
Čeprav so popraznični dnevi običajno še polni prijetnih vtisov in splošnega optimizma, je bolj ali manj jasno, da je zaradi svetovne gospodarske recesije in vse ostrejših posledicfinančne krize pred nami zelo negotovo in težko leto. Čez lužo, kjer so se z recesijo soočili že pred dobrim letom, se je lani število delovnih mest znižalo kar za 2,4 milijona, kar je največ po drugi svetovni vojni, oziroma po letu 1945. Tudi zato vse več analitikov govori o svetovni gospodarski krizi velikih razsežnosti, ki se pripeti vsakih sto let. Mnogi jo primerjajo z zloglasno krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je gospodarska recesija trajala kar 43 mesecev, saj so nivo indeksa gospodarske rasti iz 1929, ko seje ta pričela, dosegli šele leta 1951. Torej so negativne posledice skupaj z uničujočo drugo svetovno morijo in drugimi pretresi tako ali drugače doživljali dobri dve desetletji.
Kljub trditvam, da se zgodovina rada ponavlja, pa nekatere napovedi svetovnih analitikov in nekoliko drugačni kazalci vrednotenja dajejo upanje, da kriza, s katero se spopada praktično že ves svet, vendarle ne bo tako dolga ali pa vsaj ne tako ostra. Pa vendar.
Vlagatelji in ekonomisti so komaj čakali, da se izteče leto 2008, da bi čimprej pozabili na šokantne padce vrednosti delnic in svetovnih gospodarskih indeksov. Prvi dan novega leta so po dolgem času indeksi sicer spet poskočili navzgor in tako poskrbeli vsaj za začasno zadovoljstvo ter povišanje ravni optimizma med vlagatelji. Morda tudi zato tuji analitiki napovedujejo na razvitih trgih v prvi polovici letošnjega leta okoli 20-odstotno rast, v drugi polovici pa že težko pričakovani donos. Veliko manj optimistični ali vsaj previdnejši pa so domači analitiki, ki ob dejstvu, da kapitalski trgi prehitevajo realno ekonomijo, napovedujejo, da bo leto 2009 še polno negotovosti in da lahko okrevanje gospodarstva pričakujemo šele v letu 2010.
Kdo ima bolj prav, je sedaj težko reči, kajti po nekaterih napovedih naj bi letos v Sloveniji dosegli štirikrat nižjo gospodarsko rast od lanske, napovedana so odpuščanja in posledično močan porast brezposelnosti ter vrsta drugih negativnih posledic. Ekonomisti in analitiki kljub temu poskušajo vlivati optimizem, tudi vlada želi pričakovana odpuščanja zmanjšati z zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ter nekaterimi drugimi že napovedanimi ukrepi. A vprašanje je, kako bodo njene odločitve učinkovite v posameznih delovnih okoljih, saj je situacija odvisna tudi od stanja v posamezni industrijski panogi in tudi od stanja v posameznih delovnih kolektivih.
Zato je potrebno upoštevati številna tveganja, kijih negotove krizne razmere pač prinašajo, ob vsem tem pa tudi dejstvo, da vseh možnosti za omilitev posledic krize še zdaleč nismo in verjetno nikoli ne bomo povsem izkoristili. Naravnost bode podatek, da je pri nas aktivna le polovica delovno sposobnih ljudi, da o drugih nerazumnih in nelogičnih ekonomskih situacijah ne govorimo. Sicer pa sedaj ni časa za razprave, ampak predvsem za takojšnje in čim učinkovitejše ukrepanje. Kajti čas je denar!
Martin Ozmec
Ženske bodo, upoštevajoč pokojninsko reformo, z letošnjim letom morale delati tri oz. štiri mesece dalj za pridobitev pokojnine.
ma 0,25 odstotka (upokojitev med 59. in 60. letom), za 0,20 odstotka (upokojitev med 60. in 61. letom), za 0,15 odstotka (upokojitev med 61. in 62. letom) oziroma 0,10 odstotka (upokojitev med 62. in 63. letom). Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene v letu 2009, lahko v tem primeru znaša 18 odstotkov in je trajno.
V letu 2009 se v primeru skrbi za enega otroka lahko starost zniža za pet mesecev, za dva otroka za 12 mesecev in 15 dni, za tri otroke za 22 mesecev in 15 dni ter za vsa-
kega naslednjega otroka še za 12 mesecev in 15 dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa ne nižja od 58 let. Starša se o tem, kdo bo uveljavljal tako znižanje, dogovorita, tako da npr. lahko vsak uveljavlja enega otroka.
Tistim ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let in štiri mesece ter s 37 leti pokojninske dobe, se lahko navedena starost zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti.
Starost se zniža za osem mesecev za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti, v primeru, če je obdobje krajše od enega leta, pa osem dvanajstin tega časa. Tudi v tem primeru se starost ne more znižati pod 53 let.
V letu 2009 se lahko upravičencu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva osem mesecev za posamezno leto obdobja, ki se šteje v dodano dobo. Tako se npr. za tri leta študija šteje 24 mesecev.
Pokojnina se odmeri od
pokojninske osnove, višina pokojninske osnove pa se praviloma določi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki od vključno leta 1970 dalje.
Od leta 2008 dalje se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz katerih koli zaporednih najugodnejših 18 let zavarovanja. To število se v skladu s pokojninsko reformo ne bo več povečevalo, je dejal Kokot.
Vdovi ali vdovcu, ki ima poleg pravice do lastne starostne ali invalidske pokojnine pravico tudi do vdovske pokojnine, se lahko, če je to ugodneje, poleg lastne pokojnine izplačuje del vdovske pokojnine. V letu 2009 znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. Podatek za leto 2008 še ni znan.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, ureja postopno uveljavitev pokojninske reforme tako, da se v različnih primerih vsako leto upoštevajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero pravic.
STA (pripravlja SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Država odslej najrevnejšim krije stroške dodatnega zdravstvenega zavarovanja
Socialno najšibkejši državljani so z letošnjim letom upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, torej do storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci do doplačil iz socialnih razlogov so prejemniki denarne socialne pomoči in osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te denarne socialne pomoči. V državnem proračunu za naslednje leto je za to rezerviranih osem milijonov evrov sredstev. Po prvih ocenah naj bi bilo upravičencev do takega kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja 99.600, kar bi letno na osebo znašalo 216 evrov. V tem primeru bo država potrebovala 21,5 milijona evrov, a po podatkih ministrstva za delo je dejansko mesečno do pomoči upravičenih dobrih 45.000 ljudi, kar pa bo
znašalo približno 11 milijonov evrov. Po sedanjih izračunih bo do takega kritja stroškov upravičena na primer samska oseba, katere dohodek ne presega 221,70 evra. V primeru para dohodek ne sme presegati zneska 376,89 evra, dohodek matere samohranilke z enim otrokom 354,72 evra, z dvema otrokoma pa 421,23 evra. (sta)
Islamska skupnost končno postala lastnik zemljišča za džamijo
Islamska skupnost v Sloveniji je 31. decembra končno postala lastnik 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, ki je predvideno za izgradnjo džamije oz. islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, so sporočili iz Mešihata Islamske skupnosti. Kot so zatrdili, je islamski skupnosti uspela pravočasno zagotoviti sredstva za izplačilo celotne kupnine. Islamska skupnost v Sloveniji je po njihovih
navedbah z najemom posojila v višini 2,6 milijona evrov pri UniCredit banki uspela pravočasno zagotoviti sredstva v višini 4.111.496,20 evrov, ki so bila potrebna za izplačilo celotne kupnine. Pojasnili so, da bo arhitekturni natečaj za pridobitev idejne zasnove bodoče džamije predvidoma organiziran v prvi polovici naslednjega leta. »Tretji korak je pridobitev ustreznih dovoljenj za začetek gradnje,« so še zapisali. (sta)
Odslej enotna pravila za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja iz občinskih sredstev
S prvim januarjem je stopil v veljavo pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta uvaja poenotena merila za prijavo občanov v
obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih je določilo ministrstvo za zdravje. Občine doslej niso imele na razpolago meril, na podlagi katerih bi lahko izvedle prijavo občanov v obvezno zdravstveno zavarovanje. Tako je imela vsaka občina svoja merila, ki pa so si bila od občine do občine različna, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Kot navajajo na ministrstvu, bo občina odslej v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavila posameznika, če ta ne bo imel nikakršnih dohodkov oz. če njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne bo dosegal 294,59 evra na mesec. Prav tako pa tudi v primeru, kadar v skupnem gospodinjstvu živi več članov družine, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 147,29 evra na osebo. Posameznika pa ne bo prijavila, če bo imel sam ali njegovi ožji oz. širši družinski člani prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega znesek 35.351,40 evra. (sta)
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Talumovi nadzorniki o poslovanju v kriznih časih
Izklopili bodo polovico elektrolitskih peči
Tik pred iztekom minulega leta, v ponedeljek, 29. decembra, se je sestal nadzorni svet kidričevskega Taluma in skupaj z upravo pregledal plane poslovanja za leto 2009 ter analiziral možnosti posledic svetovne recesije in gospodarske krize, ki jih v tem kolektivu že krepko občutijo, saj so priča več kot 60-odstotnemu padcu cene aluminija.
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: »Največji problem bo zagotavljanje primarne likvidnosti - ne toliko zaradi obsega naših potreb kot zaradi razmer na finančnih trgih."
Kot nam je uspelo izvedeti, so na 6. redni seji nadzornega sveta delniške družbe Ta-lum, ki mu tudi v novi sestavi predseduje mag. Vitoslav Türk, direktor Elektra Slovenije, večinskega lastnika Taluma, prisluhnili predsedniku uprave Taluma mag. Danilu Topleku, ki je skupaj z drugimi člani uprave predstavil plan poslovanja Taluma v letu 2009. Rdeča nit razprave je bila predvsem o tem, kaj lahko v Talumu pričakujejo v globalnih odnosih na domačem in tujih trgih, kako se lahko posledice svetovne recesije ter gospodarske krize odrazijo na finančnem in gospodarskem področju poslovanja Taluma ter kako lahko čim prej ukrepajo. Nadzorni svet je potrdil že sprejet sklep uprave Taluma, da se zaradi finančne krize plača predsedniku uprave zniža za 10 odstotkov, posledično pa se s tem znižajo tudi plače vsem tistim članom uprave in vodilnim delavcem, katerih individualne pogodbe o zaposlitvi so vezane na višino plače predsednika uprave. Člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih v Talumu, Marko Drobnič in Ivan Ogrinc sta nadzornikom predlagala, da bi se tudi sejnine znižale na nivo pred julijem leta 2007, ko je vlada določila bistveno višje sejnine od tistih, ki so jih člani nadzornih svetov prejemali pred tem. Vendar se nadzorniki s tem niso strinjali, ampak sprejeli sklep, da se članom nadzornega sveta Taluma sejnine znižajo za 10 odstotkov.
Kot je povedal predsednik
uprave mag. Danilo Toplek, so zaznali prve spremembe na tržišču aluminija že v zadnji četrtini lanskega leta, ko se je pisalo in govorilo le o krizi finančnega sektorja, v Talumu pa so se zavedali, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta kriza odrazila tudi v realnem sektorju. Ob tem je mag. Danilo Toplek poudaril: »Že tedaj, ko so se naši vrli lastniki ubadali izključno z željo po zamenjavi uprave in dela strokovnih delavcev v Talumu, smo mi že zaznavali spremembe na tržišču aluminija. In to, kar so bila tedaj bolj ali manj ugibanja, je postalo v treh mesecih realnost. Zaradi zmanjšanja proizvodnje v sektorjih, kjer se porabi največ aluminija, to je avtomobilska industrija in gradbeništvo, se je močno znižal obseg naročil v celotni svetovni aluminijski proizvodnji, tudi v Talumu. Padanje obsega naročil je povzročilo hiter padec cene primarnega alumi-
nija na londonski borzi kovin in zmanjševanje prodajnih premij za posamezne skupine izdelkov. Več kot 60-odstotne-mu padcu cene aluminija ni sledilo enako intenzivno znižanje cen surovin in energije, ki so potrebne za proizvodnjo aluminija.
Le redki so še proizvajalci aluminija, morda nekaj ruskih elektroliz, katerih proizvodni stroški so manjši, kot je sedanja cena aluminija na londonski borzi. Začel se je proces zmanjševanja proizvodnje, mnogi proizvajalci o tem šele razmišljajo, nekateri pa so se že odzvali, med njimi tudi mi v Talumu.
Prav v prazničnih dneh je potekalo izklapljanje polovice naših elektrolitskih peči, ki bodo, kot kaže, ostale hladne vse leto 2009 in del tudi v letu 2010. V tem času bodo v celoti obnovljene, tako da bomo izboljšanje razmer na tržišču pričakali v dobri kondiciji.
Največji problem pa bo vsekakor zagotavljanje primarne likvidnosti, ne toliko zaradi obsega naših potreb kot zaradi razmer na finančnih trgih. Razmere v svetovni ekonomiji so precej bolj kaotične, kot so to pripravljeni priznati politiki in kot so sposobni dojeti najrazličnejši ekonomski teoretiki. Prav zaradi tega se ne gre zanašati na čudežne državne rešilne ukrepe, ne pri nas v Sloveniji in tudi ne drugje po Evropi in svetu. Gospodarstvo se bo moralo iz te situacije izkopati predvsem samo. Enako velja za vsako posamezno podjetje. Enotnega recepta za ravnanje ni, saj so panoge v različnih položajih, pa tudi položaj posameznih podjetij znotraj panog je različen.
Talum je ekonomsko krizo pričakal v dokaj dobri kondi-
ciji, z modernizirano proizvodnjo, dokončanimi glavnimi investicijskimi projekti in z nizko zadolženostjo. Predvsem pa s strokovno ekipo, ki je že nekajkrat dokazala, da se zna spopasti s problemi in jih na koncu tudi premagati. To in želja celotnega kolektiva po preživetju pa sta edini trdi osnovi za optimizem. Naredili bomo vse, da to obdobje prebrodimo s čim manj žrtvami, zato se bomo morali vsi sprijazniti tudi s takšnimi ukrepi, ki jih v drugačnih časih ni bilo treba uporabljati. Če kdaj, potem sedaj ni čas za dolge razprave, temveč za odločno in hitro ukrepanje.«
Kot je pojasnil Milan Fajt, predsednik konference sindikata SKEI v Talumu, so zaradi posledic krize do sedaj odpovedali delo vsem zunanjim,
oziroma agencijskim sodelavcem Taluma, precej delavcev so že ali pa jih še bodo začasno premestili, nekaterim zaposlenim za določen čas - a ne vsem - pa pogodbe o zaposlitvi ne bodo podaljšane, kar bo odvisno predvsem od potreb pri delovnem procesu. Najpomembnejše za vse zaposlene pa je, poudarja Fajt, da za sedaj še nihče ne govori o odpuščanju delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas. V sindikatu se zavedajo, da gre pri tem za poslovne odločitve, na katere sindikat nima vpliva, vendar bodo ves čas sledili ukrepom in odločitvam vodstva družbe in preverjali njihovo ustreznost z vidika delovne zakonodaje, ki do sedaj še ni bila kršena, čeprav so mnenja o tem deljena.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V edini kidričevski elektrolizi C bodo zaradi posledic svetovne krize kmalu izklopili polovico elektrolitskih peči.
Destrnik • Zagotovili sredstva za brezplačno malico vseh učencev
Osnovnošolcem brezplačne malice
Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas je vsem 304 osnovnošolcem, kolikor jih imajo v obeh občinah, za letošnje šolsko leto zagotovila brezplačno malico. V samo nekaj mesecih so zbrali več kot 33 tisoč evrov in na ta način postali edina šola v Sloveniji, ki se je lotila takšnega projekta.
Pobudo za zbiranje sredstev za zagotovitev brezplačne malice vseh 304 učencev OŠ Destrnik-Trnovska vas je pred nekaj meseci ravnatelj šole Drago Skurjeni prenesel županoma Francu Pukšiči
in Alojzu Benku. Na idejo je Skurjeni prišel zaradi težkih socialnih razmer, v katerih se je znašlo veliko občanov v veliki meri tudi zaradi vremenske ujme, ki je 15. avgusta prizadela slovenskogoriške
občine.
»Ujma je prizadela praktično vsa gospodinjstva v občinah Destrnik in Trnovska vas, zato se je tudi šola lotila obsežnega projekta pomoči pri ublažitvi posledic ujme dru-
žinam, katerih otroci obiskujejo matično šolo Destrnik in podružnično šolo Trnovska vas. Namen akcije je bil zbrati čim več sredstev za brezplačne malice vseh otrok v šoli,« je uvodoma dejal Skurjeni.
V ta namen je šola aktivno pošiljala prošnje različnim donatorjem, priredili pa so tudi dobrodelni božično-no-voletni koncert, s katerim so zagotovili skoraj tri tisoč evrov.
S sredstvi regresa Ministrstva za šolstvo in šport, dona-cijami, vstopnino na koncertu in zajetnima prispevkoma občin Destrnik in Trnovska vas so tako zagotovili vsa potrebna sredstva, približno 48 tisoč evrov, za brezplačno malico vseh učencev OŠ Des-trnik-Trnovska vas v šolskem letu 2008/2009. Od tega je
delež Ministrstva nekaj več kot 14 tisoč evrov, Občina Destrnik je namenila samo tisočaka manj, Trnovska vas 5 tisoč evrov, dobrih 13,7 tisočaka pa so prispevali do-natorji. Žepe staršev je šola s tem projektom razbremenila za skupaj kar 33,6 tisoč evrov.
»Menimo, da smo s projektom starše delno razbremenili in posredno vplivali na nemoteno izvajanje drugih plačljivih programov v šoli,« je pojasnil ravnatelj OŠ Des-trnik-Trnovska vas. Sicer pa je Skurjeni poslancu Francu Pukšiču in ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču predlagal, da kolegom v vladi in državnem zboru predstavijo problematiko zagotavljanja sredstev za malice osnovnošolcem. »Prav bi bilo, da bi
tudi osnovnošolci imeli brezplačne malice, zato je smiselno razmišljati o širši akciji,« je dejal Skurjeni, z njegovo pobudo pa sta se strinjala tudi Benko in Pukšič, ki je zagotovil, da bo ponovno načel to temo in o njej spregovoril s poslanskimi kolegi. Sicer pa sta oba župana, tako destrni-ški kot župan Trnovske vasi, projekt zbiranja sredstev za brezplačne malice pohvalila.
»Po ujmi, ki nas je prizadela, je to vsekakor pomoč v pravi smeri,« je dejal Benko, s čimer se je strinjal tudi Puk-šič, ki je še dodal, da se bo zavzel za sistemsko rešitev, ki je na tem področju potrebna. »Pomembno je, da se že pri najmlajših ne dela razlik,« je prepričan Pukšič.
Dženana Becirovic
Ormož • Občinski svet tudi v nadaljevanju nesklepčen
Občina brez proračuna 2009
Kot smo že poročali, je bila 21. seja ormoškega občinskega sveta zaradi nesklepčnosti, ki jo je povzročila obstrukcija opozicijskih strank, prekinjena. Predstavniki teh so dvorano zapustili ob glasovanju o proračunu za leto 2009. Za 29. decembra pa je župan Alojz Sok sklical nadaljevanje seje občinskega sveta.
Tudi na nadaljevanje svetnikov opozicije ni bilo. K temu pa je prišlo še to, da je svetnik iz vrst Nestrankarske enotne liste magister Bojan Burgar 23. decembra podal odstopno izjavo in se seje tudi ni udele-
žil. Zato tudi na nadaljevanju seje ni bilo mogoče zagotoviti sklepčnosti in samega nadaljevanja seje. Kot je dejal župan Sok, so s tem zastali vsi občinski projekti, kar bo imelo posledice tudi v letu 2010, sam
pa je takoj podpisal sklep o trimesečnem začasnem financiranju, v začetku januarja pa bo sklical izredno sejo, na kateri bodo potrdili mandat novemu svetniku ali svetnici. Glede na kandidatno listo iz leta 2006
Tako so opozicijski svetniki na prvem delu 21. seje zapustili sejno dvorano, na nadaljevanje seje pa sploh niso prišli.
naj bi bila to Cilka Špindler. Kot je menil župan, so vsa ta dejanja opozicije usmerjena k temu, da bi odstopil z mesta župana, na katerega je bil legalno izvoljen, česar pa ne namerava storiti. Opozicija pa nasprotno meni, da so z ob-strukcijo izrazili nestrinjanje z delom župana in koalicije, ki sta po njihovem mnenju opozicijo dve leti ignorirala. Prepričani so, da so v 20 sejah gotovo predlagali tudi kakšen koristen predlog, pa so vedno naleteli na posmehovanje in odklonilen odnos in tega menda mora biti enkrat konec. Z obstrukcijo želijo doseči, da se v občini vzpostavi normalen način komunikacije in vodenja sej. Od župana pričakujejo, da bo poiskal kompromis in konsenz znotraj občinskega sveta ter bo ponudil v sprejem prenovljen proračun, ki bo sprejemljiv za vse. Povedali so, da so pripravljeni podpreti proračun, v katerem bi bili upoštevani nekateri njihovi predlogi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Novo občinsko podjetje Javne službe, d. o. o.
Podjetje z več milijoni premoženja
Novo ptujsko občinsko podjetje Javne službe, d. o. o., Ptuj, posluje že od lanskega novembra. Sedež ima v Lackovi ulici 3 na Ptuju. V tem trenutku ga vodi mag. Janko Širec kot v. d. direktorja. Vanj bodo v letu 2009 prenesli za več kot sto milijonov evrov občinskega premoženja, najprej vso infrastrukturo, ki je povezana z opravljanjem obveznih javnih gospodarskih služb.
O novem ptujskem podjetju in o odpravljanju napak v Mestnem gledališču smo se ob koncu minulega leta pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Kdaj se bo oziroma se je začelo "poslovanje" novega občinskega podjetja?
»V novembru leta 2008 je bilo javno podjetje registrirano na sodišču, takrat je tudi pričelo poslovati. Za vršilca dolžnosti direktorja je v tem trenutku imenovan mag. Janko Širec, ki vodi vse nadaljnje postopke v zvezi z delovanjem javnega podjetja.«
S katerimi deli oziroma dejavnostmi bo najprej začelo?
»Leto 2009 bo prehodno leto, ko bomo postopno prenašali posamezne funkcije na javno podjetje. Zakon nam nalaga, da moramo naprej urediti vse zadeve, povezane z občinskim premoženjem, ki ga je potrebno iz posameznih podjetij prenesti v občinske evidence. V občinsko premoženje bomo v prvi fazi prenesli vso tisto infrastrukturo, ki je povezana z opravljanjem obveznih javnih gospodarskih služb (Komunalnega podjetja, Podjetja za stanovanjske storitve, Čistega mesta ... ) in je trenutno v evidencah vseh omenjenih podjetij. V občinske evidence bomo
prenesli tudi vso premoženje javnih zavodov, ki so v lasti MO Ptuj. To skupno premoženje znaša več kot sto milijonov ev-rov.
Nadalje bomo v letu 2009 prenesli v javno podjetje tudi vso finančno poslovanje. V Mestni občini želimo preiti na tako imenovani sistem enotne položnice za obvezne javne gospodarske službe. Izvajanje posameznih obveznih in neobveznih javnih služb pa bomo urejali preko javnih naročil. Vsa naša dosedanja podjetja se bodo lahko prijavila na razpise. Od njihove kakovostne ponudbe pa bo odvisno, ali bodo ta dela opravljala tudi v prihodnje.«
Kako je s kadri novega
podjetja, kje bo imelo sedež?
»Novo podjetje ima sedež na Lackovi 3 na Ptuju. Glede zaposlovanja pa bomo zelo previdni, saj ne želimo povzročati nepotrebnih dodatnih stroškov. V prvem letu bo podjetje delovalo zgolj z vršilcem dolžnosti, ki bo moral poskrbeti za ustrezno izobraževanje tistih kadrov, ki jih bomo potrebovali za finančni del poslovanja v javnem podjetju. V prvi fazi bomo ta del kadra zaposlili v oddelku za finance na Mestni občini Ptuj. Na ta način se želimo izogniti morebitnim nepreglednostim pri poslovanju. Osebno razmišljam celo tako, da se finančno poslovanje, ki je povezano z
Foto: Črtomir Goznik
V začetku leta 2009 naj bi se pričela odprava napak v prenovljenem Mestnem gledališču.
opravljanjem javnih gospodarskih služb, ne bi nikoli preneslo v javno podjetje, ampak bi bilo vedno pod nadzorom občinske uprave in mestnega sveta.«
Slišati je, da naj bi se že v začetku leta 2009 pričela obnova obnovljenega Mestnega gledališča Ptuj. Kaj se bo obnovilo in na čigave stroške? Kako bo to vplivalo na mesečni znesek plačila?
»Mestnega gledališča ne nameravamo obnavljati, ampak zgolj popraviti tiste napake, ki so jih zagrešili projektanti in izvajalci. Strošek popravil si bodo morali razdeliti med seboj vsi tisti, ki so krivi, da je do teh napak sploh prišlo. V bistvu gre za odpravljanje napak, ki smo jih odkrili že ob prevzemu objekta. Največ težav imamo s slabo vidljivostjo na oder z nekaterih sedežev, ki je na eni strani posledica nerazumnega vztrajanja kulturnovarstvene stroke, ki ni dovolila povečanega nagiba balkonov, na drugi strani pa nestrokovnosti pri projektiranju in sami izvedbi. Prav tako nam do danes ni uspelo odpraviti napak, ki so povezane s pravilnim delovanjem ogrevanja in hlajenja celotnega objekta. Projektant in izvajalec še vedno tudi nista rešila sistema varnostnih ograj, ki jih potrebujemo na balkonih.«
MG
Foto: vki
Od tod in tam
Ptuj • Modna revija Rike Zadravec
Foto: KPS
Mlada perspektivna modna oblikovalka Rika Zadravec se j'e s svoj'imi kreacijami konec decembra predstavila v Kavarni ptujskih študentov. Klub ptujskih študentov v okviru dogajanj v Kavarni ptujskih študentov daje mladim ustvarjalcem možnost, da se s svojimi umetninami in talentom predstavijo širši javnosti. V okviru tega projekta so v svoji kavarni priredili nekaj modnih revij, konec decembra pa so v goste povabili že uveljavljeno modno oblikovalko Riko Zadravec. Gre za kreatorko, ki se je s svojim delom že izkazala na različnih izborih. Na izboru za miss Slovenije in miss Univers so njene obleke prišle v finale. »V kavarni KPŠ je predstavila 12 svojih silhuet ter za vsako kreacijo požela aplavz in navdušenje občinstva. Revije se je udeležilo mnogo ljudi, tako da je bila naša kavarna spet premajhna. Možnosti pa nismo dali samo Riki, ampak smo na reviji predstavili tudi nakit Koza roza, ki ga oblikujeta dve mladi oblikovalki Tina Lah in Sara Špan. Obiskanost revije nam je spetpokazala, da je projekt iz pravega testa in nam dala zagon za naprej, da damo možnost še kakšnemu nadarjenemu posamezniku, da se predstavi širši javnosti in tako nekoliko lažje prodre v svet uspešnih,« je povedal predsednik KPŠ Alen Iljevec. Za sproščeno vzdušje med revijo so poskrbele plesalke plesne skupine Candylicious pod umetniškim vodstvom Špele Težak.
Dženana Bečirovič
Ljutomer • V prihodnje ločeno zbiranje plastenk
S februarjem letošnjega leta se v gospodinjstvih občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej obetajo nekatere pomembne spremembe pri odvozu odpadkov, ki jih izvaja Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer. Prehaja se na višjo raven ločevanja odpadkov na izvoru. Izmenično se bodo zbirali preostali komunalni odpadki v zabojnikih ter plastenke, pločevinke, embalaža iz sestavljenih materialov in folije v rumenih vrečah, ki jih bodo gospodinjstva v drugi polovici januarja prejela brezplačno. Letno bo KSP razdelilo 27posebnih vrečk, kar bo zagotavljalo možnost, da gospodinjstva prepuščajo ločeno frakcijo vsakih 14 dni na običajnem prevzemnem mestu. V ljutomerskem komunalnem podjetju ocenjujejo, da je v prvem letu prehoda na novi način ločenega zbiranja odpadkov pričakovati okoli osemodstotni prihranek stroškov, kar pomeni na letni ravni za skupno dejavnost ravnanja z odpadki v vseh štirih občinah okoli 40 tisoč evrov. Sicer pa se bo odvoz odpadkov izvajal kot doslej tedensko, na vsakih 14 dni izmenično pa za posamezno vrsto odpadkov. S prvim dnem novega leta KSP Ljutomer spreminja termine odvoza odpadkov. Torek, sreda in četrtek so dnevi, rezervirani za občino Ljutomer, ob ponedeljkih bodo na vrsti gospodinjstva iz Križevcev, ob petkih pa Veržej in Razkrižje. Tudi letos bo KSP Ljutomer pripravil akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Z urnikom so bila na posebni zloženki seznanjena vsa gospodinjstva občin iz upravne enote Ljutomer.
Niko Šoštarič
Prlekija • Medobčinski inšpektorat in redarstvo za šest občin
Na območju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej deluje Medobčinski inšpektorat s sedežem v Ljutomeru, zaposleni pa so inšpektorica Olga Lukman ter redarja Janko Prijol in Srečko Babič. V letošnjem letu se bo organ preimenoval v Medobčinski inšpektorat in redarstvo, k njemu pa bo pristopila še občina Radenci. Obeta se tudi sprememba v kadrovski zasedbi in financiranju sistema. Po sprejemu sistemizacije delovnih mest je predvidena zaposlitev sedmih delavcev. S pristopom občine Radenci, se ime organa spreminja v Medobčinski inšpektorat in redarstvo, nov odlok pa bo podpisalo vseh šest županov. Po objavi v uradnem listu in z dnem veljavnosti odloka bodo stekli postopki o zaposlitvi novih delavcev. Kot je bilo dogovorjeno na usklajevalnih sestankih županov, bo sistemiziranih šest delovnih mest za redarje z začetno zasedbo le štirih. Sprejeto je, da bo imel Medobčinski inšpektorat in redarstvo zaposlenega vodjo - ta bo hkrati vodja redarstva in inšpektor, inšpektorja, štiri redarje in administratorja. Za delovanje redarstva bodo občine za letošnje leto morale zagotoviti okoli 221 tisoč evrov.
NŠ
Ptuj • Vrtec poslej tudi z dramsko skupino
Ženske pa pika -nova ptujska komedija
Vrtec Ptuj ima od lanskega leta tudi dramsko skupino. Ideja o njeni ustanovitvi se je Mojci Rimele porajala že nekaj časa, saj so tamkajšnje delavke fantastične lutkarice. Vse, kar delajo, je vidno predvsem v dneh okrog dedka Mraza oziroma v prednovoletnem dogajanju. Bilo ji je žal, da se njihova sposobnost ne bi videla tudi malo drugače.
Svojo željo je predstavila ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bra-tuž. Na pedagoški konferenci je ravnateljica prebrala povabilo Mojce Rimele sodelavkam. Odziv je bil nepričakovan, na prvem resnem sestanku jih je bilo kar 25. Dramsko skupino so ustanovili lani v jeseni.
Javnosti se je novoustanovljena dramska skupina Vrtca Ptuj prvič predstavila na pred-novoletnem sprejemu ptujskega župana 18. decembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Uradna premiera je bila dan kasneje, 19. decembra, na prednovoletnem srečanju Vrtca Ptuj. V dobrih dveh mesecih je pet prijateljic, zaposlenih v Vrtcu Ptuj, humorno zgodbo postavilo oder. Na nek način so sledile ravnateljici Boženi Bratuž, ki je dejala, da naj bo prvi cilj prednovoletna zabava Vrtca Ptuj, da do takrat nekaj pripravijo, naj napišejo nekaj humornega, da se bodo od srca nasmejali, je povedala režiserka in avtorica besedila Mojca Rimele, ki igra Nežo. Hvaležne so ji za vso podporo, prav tako pa tudi vsem sodelavcem, ki so jih podpirali in spodbujali. V vlogi Karle nastopa Katja Križe, Zala je Vanja Kampl, Manca Maja Novak, Andreja pa Anita Vamberger. Za sceno sta poskrbeli Nataša Kostanjevec in Tina Holobar, za kostumografijo Martina Pajnkiher in Vesna Var-gič, razsvetljavo Jolanda Murko in Nataša Vindiš, asistentka je Irena Vrabl, tehnično izvedbo je imel v rokah Janez Veselič, masko pa Marjanca Križaj.
Mojca Rimele, avtorica bese-
dila in režiserka, je v Vrtcu Ptuj pomočnica vzgojiteljice. To delo opravlja že pet let. Pred tem je delala v trgovini, gostinstvu in v pisarni, že od nekdaj pa jo privlači delo z ljudmi. Občasno piše že iz srednje šole, vendar doslej nič za javnost, ker ni vedela, ali so teksti primerni za to. Tekst Ženske pa pika, ki je zgodba o prednovoletnem srečanju petih prijateljic, ki na humoren, sproščen in zaupen način ter brez zadržkov govorijo o svojih življenjskih tegobah, o odnosih s partnerji in intimnostih, je najprej predstavila režiserju Samu M. Strelcu, ki je potem, ko ga je prebral, z veliki črkami zapisal, da ga morajo spraviti na oder. Tekst
je začel nastajati takoj po tem, ko je ravnateljica dejala, da naj za prednovoletno zabavo napiše neki skeč, najprej pa je zapisala naslov Ženske pa pika. Ne ve, zakaj se ji je porodil ta naslov, morda kot asociacija na komedijo Pet žensk pika kom. Že prej pa je imela v mislih neke oporne točke. Zelo se je bala dialogov, kako jih napisati, da bodo zanimivi in da bodo pritegnili. Na nekaj pa je zelo ponosna: igra traja 45 minut, veliko je teksta, ni improvizacije, pa tudi gibanja ne, zato jo je bilo še toliko težje odigrati. Naprej jih je vlekel entuziazem in veliko pričakovanje postaviti na oder igro, s katero bodo ljudje zadovoljni in ob kateri
se bodo nasmejali, čeprav so ob službi še polno zaposleni doma, imajo majhne otroke in jim dela nikoli ne zmanjka.
Mojca je s prvimi odzivi več kot zadovoljna, zelo jo je bilo strah, prav tako ostale nastopajoče, kako se bo občinstvo odzvalo. Tudi moški so jih slišali, jih poslušali, ker je tipična značilnost moških, da nekaterih stvari enostavno ne slišijo. To se zdi režiserki in avtorici besedila zelo pomembno. Igra, ki je bila napisana izključno za vrteško prednovoletno zabavo, je pritegnila veliko pozornost, zato jo bodo zaigrale še večkrat. Mojca Rimele pa tudi že obljublja nadaljevanje igre.
MG
Ormož • Razstava iz ormoške prazgodovine
Na ogled shrambne posode
Muzej Ormož je konec decembra odprl svojo zadnjo letošnjo razstavo z naslovom Shrambne posode prazgodovinskega Ormoža. Razstava je vse do februarja na ogled v prostorih ormoškega gradu, avtor razstave pa je Brane Lamut.
dokaj simetrične in v nekaterih primerih tudi zelo visoke in prostorne posode,« pa je zapisano v zloženki, ki spremlja razstavo.
Njihovi lastniki so posode uporabljali v dva namena. Velike trebušaste posode s stož-častim vratom in z izvihanim ustjem so najverjetneje uporabljali za skladiščenje olja ali masti. Druge posode so vitkej-še ovalne posode z izvihanim ustjem in jezičastimi držaji v spodnjem delu in so bile najverjetneje uporabljane za kuhanje na odprtem ognju oziroma za skladiščenje vode, namenjene kuhi.
vki
Gre za arheološko razstavo, v kateri so predstavljene posode, ki so bile odkrite v 50. letih minulega stoletja v Ilirski ulici v Ormožu. Nastale so v pozni bronasti in starejši železni dobi, v letih med 1000 in 600 pred našim štetjem. Avtor razstave je povedal, da so takrat lončarji Ormoža keramiko izdelovali še povsem ročno, tako da so dno izdelali iz enega kosa gline in obliko nato nadgradili s sestavljanjem glinenih svaljkov. »Na koncu so dodali še držaje ali ročaje, posodo okrasili ter po večdnevnem sušenju še žgali. Kljub tako enostavni tehniki izdelave jim je uspelo izdelati
Foto: vki
Od tod in tam
Miklavž pri Ormožu • Vsakoletni blagoslov konj
Foto: zasebni arhiv
Že nekaj let se v Miklavžu pri Ormožu na Štefanovo zberejo ljubitelji konjev in jih počastijo z blagoslovom. Letos so se zbrali lastniki skupno 35 konj, nekateri tudi s konjskimi vpregami. Zbrane je najprej nagovoril predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, daje srečanje postalo tradicionalno in se tudi na ta način ohranja konjeniški duh in konji. V zadnjih desetletjih je bilo to namreč že v nevarnosti, saj se je na kmetijah slišalo samo še brnenje traktorjev in drugih strojev. Tako da marsikateri otrok pri nas na podeželju ni vedel, kako v resnici zgleda konj. Prleško konjeniško društvo se je na prireditvi predstavilo v posebnih konjeniških kostumih, kar je še dodatno popestrilo srečanje. Blagoslov konjev je opravil Janez Mohorič, župnik iz Koga, ki trenutno nadomešča bolnega miklavževskega župnika Alojza Trunka. Prireditev se je zaključila s pogostitvijo. Golaž in pijačo je pripravilo Gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu, za veselo vzdušje pa je skrbel ansambel Jeruzalem.
vki
Ptuj • Božično-novoletni koncert na OŠ Breg
Foto: arhiv OS Breg
V prazničnih decembrskih dneh so na OŠ Breg v ponedeljek, 22. decembra, vse starše, delavce šole in ostale goste povabili na svoj božično-novoletni koncert, ki so ga poimenovali Prišel je čas 'krog božiča.
Prireditev sta povezovali Anja in Katja, breški učenki, ta večer sta se predstavili v vlogi babice in vnukinje, ki že nestrpno pričakujeta, da se bo začel najlepši čas v letu. V svojih pogovorih sta se dotaknili starih navad in običajev ob božiču, obdarovanja, vseh treh decembrskih obdarovalcev, sladkih piškotov in nasploh vsega lepega, kar nam ponujajo ti prazniki. Obiskovalcem so se v dobri uri, kolikor je trajal koncert, breški učenci predstavili s petjem, plesom, recitacijo in igranjem na različne glasbene inštrumente. Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj Milan Fakin.
PK
Muretinci • Obiskali starejše
V adventnem času so člani Karitas sv. Trojice v Halozah obiskali vse starejše župljane, ki bivajo po domovih v Muretincih, v domu v Ormožu in na Ptuju. V
domu so pripravili bogato obloženo mizo in k njej povabili vse domače župljane. Najprej jih je pozdravil domači župnik p. Janko Gašparič. Seznanil jih je z novicami iz župnije in jim zaželel lepe, mirne praznike ter še veliko zdravja. Po molitvi so poskusili dobrote, ki jih je pripravila Marica, z ostalimi člani: domače koline, domači kruh, potica in vino iz domačih goric. Nato je vse v domu obiskal še dobri mož Božiček, jih pozdravil in jih obdaroval.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Majski Vrh • Prva ledena trgatev pri Gregorečevih
"Pet let smo čakali na pravo ledeno vino!"
Prvo letošnje januarsko nedeljsko jutro je izpolnjevalo prav vse pogoje za ledeno trgatev; ob soncu, ki se je v zgodnjih jutranjih urah prebijalo iz meglic in se razlivalo po srebrnkastih oblinah haloške-ga gričevja, je termometer pokazal dobrih -11 stopinj Celzija. A tudi brez njega je bilo jasno, da je zunaj pravi mraz, saj je kar škripalo pod škornji, ki so drobili pajčevinasto tanko prevleko snega.
Takšno jutro je bilo prav idealno za prvo ledeno trgatev, na katero sta zakonca Stanko in Silva Gregorec čakala že nekaj let zapovrstjo. »Saj smo jo nameravali izvesti že pred štirimi ali petimi leti, pa vreme nikakor ni bilo pravo, saj ni bilo takšnega mraza, kot mora biti za ledeno trgatev. Lani smo imeli precej težav tudi s ptiči, pa smo potem raje hitro pobrali in stisnili jagodni izbor,« je najprej povedal gospodar Stanko, ki mu je bilo že na obrazu videti, da je prav zadovoljen in vesel, da je vreme letos »zdržalo«.
Nič manj razigrani in veseli pa niso bili niti trgači; že krepko pred sedmo zjutraj se jih je na hribu pri zidanici zbralo 17 in v slabih dveh urah, ko so se v zamegljenih dolinah šele začele dobro prižigati peči, so opravili s kar 800 trsi, na katerih so do tega jutra čakali grozdi zmrznjenih jagod laškega rizlinga. Za to, da jih ni preveč zazeblo, predvsem pa, da jim ne bi zamrznili prsti, je poskrbela gospodinja Silva s čašami vročega, mamljivo dišečega in kadečega se kuhanega vina, po opravljeni trgatvi pa je vse čakala še obilna južina, pod katero se je miza kar šibila.
»Kvaliteta tega ledenega
Prekaljena vinogradnika, zakonca Silva in Stanko Gregorec z Majskega Vrha, sta si letos uresničila večletno željo: uspela jima je namreč prva ledena trgatev pri dobrih -11 stopinjah Celzija.
grozdja je, mislim da, res super. Zima je bila prava, koliko pa bo vina, bomo šele videli. Računava, da ga bo 40, morda celo 50 litrov. Za poskusiti bo to vino čez leto dni, januarja 2010. Za prodajo ga najverjetneje ne bo, morda za vzorec, pač pa ga
bomo imeli bolj za lastno promocijo in seveda prijatelje. Posebej ga ne bomo poimenovali, zaenkrat velja, da bo to novoletno ledeno vino,« sta po opravljeni trgatvi vidno zadovoljna povedala Gregorečeva, ki sicer skrbno obdelujeta vinograd s
Pogled na Majski Vrh z Gregorečevo zidanico v nedeljskem dopoldnevu.
kar 18.000 trsi že dobrih 15 let, vse grozdje pa že nekaj let predelujeta sama.
Nadvse ponosna pa sta tudi na najstarejšo klet, ki po ohranjenih virih šteje že dobrih 330 let. V njej bo zorelo tudi letošnje ledeno vino, sicer pa je v njej spravljenih 22 sodov z 18.000 litri vina. »Letošnja letina je bila nekaj slabša, saj nas je precej obtolkla toča, pozna se tako pri količini kot tudi pri kvaliteti vina. Izgubili smo okoli 40 do 50 odstotkov količine,« je še povedal Stanko Gregorec, ki se v svoji klet ponaša tudi z odličnimi sladkimi vini: »Naredili bomo še jagodnih izborov, za katere je potrebna višja stopnja sladkorja kot za ledeno vino. Za slednje je nujno, da je zunanja temperatura precej pod ničlo, da se pobira ter zmelje ledene rozine grozdja, vino pa mora imeti med 128 in 130 ekslerjev sladkorja. Za jagodni izbor pa mora biti 70 % žlahtne gnilobe in najmanj 154 ekslerjev sladkorja. Najboljši jagodni izbor smo naredili leta 2001, oktobra, in mislim, da takega letnika še dolgo ne bo.«
SM
■	-: . t . r- " .
A -
* -
.....,
1 . f. t-- "
Silva in Stanko Gregorec sta zelo ponosna tudi na svojo najstarejšo klet, ki šteje 330 let; v njej bo zorelo tudi prvo ledeno vino.
Poleg gospodarjev so bili "ledenega podviga" nadvse veseli tudi trgači; zbralo se jih je 17, ki so z 800 trsi laškega rizlinga opravili v dobri uri in pol, uspešno trgatev pa so zaključili z obilno južino in zdravico.
Od tod in tam
Cirkulane • Koledovanje
Cirkulanski ljudski pevci so prvo soboto po novem letu v domači cerkvi sv. Barbare priredili krajši koncert, ki so ga naslovili po starem ljudskem običaju - Koledovanje. Skupaj s povabljenimi gosti -ljudskimi pevci Kopači iz Podlehnika in Prešmentanimi faloti iz Stoperc (občina Majšperk) - so občinstvu zapeli več koledovanjskih in novoletnih pesmi. Program je povezoval Miro Lesjak, ki je med drugim povedal tudi, katere pesmi so se pele ob posameznih prazničnih dnevih in kako je bilo treba sprejeti ter pogostiti pevce. Ti so namreč nekoč hodili po vaseh in prepevali po dvoriščih domačij; najprej ob novem letu, nato pa še šest dni kasneje, na praznik svetih treh kraljev. Kot je pojasnil Lesjak, nazorno pa so to prikazali tudi domači ljudski pevci, so se ob novem letu na dvoriščih pele novoletne pesmi, nato pa so pevci voščili domačim še srečno in zdravo novo leto ter krepko nazdravili, na dan svetih treh kraljev pa so se pevci opremili s simbolično sijočo zvezdo. Običaj je bil razširjen po vsej Sloveniji do druge svetovne vojne, kasneje pa so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redki.
SM
Kog • Ledena trgatev
Pri znani in priznani vinogradniški družini Ču-rin - Prapotnik na Kogu so prvo nedeljo letošnjega leta opravili ledeno trgatev. Ob pol osmih zjutraj se je pri petih stopinjah pod ničlo zbralo 15 beračev, med prvimi 80-letni Stanko Čurin, legendarni pridelovalec grozdja in vina. Obrali so 1100 trsov sorte laški rizling in stisnili 240 litrov mošta. Zanimivo, da se bo to vino pojavilo na trgu šele leta 2011, še večja posebnost pa je v podatku, da se je na tem istem vinogradniškem prostoru prva ledena trgatev pri nas opravila davnega leta 1985. Sicer pa so v blagovni znamki PRA-VINO lastnika Slavka Prapotnika v lanski sezoni proizvedli okoli 40.000 litrov vina, ki bo, kot vse kaže, znova vrhunske kakovosti.
NŠ
Skorba • Božično-novoletni koncert
íjC JÍ j SREČNO 2009
J • *
' f - £
L Sf -h ' ¿4 vM - i!
Foto: Črtomir Goznik
Na 12. tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, ki je bil 27. decembra v Domu krajanov v Skorbi, je nastopil tudi Pihalni orkester Talum, ki je pred kratkim praznoval častitljivih 60 let. Orkester je prvi nastop imel 1. maja 1948, ob ustanovitvi je štel 15 članov, danes jih ima 45, večino mladih. Že šestnajst let ga vodi Štefan Garkov. Na prazničnem koncertu, ki so ga začeli na pobudo predsednika KD Skorba Ivana Ogrinca pred 12 leti, so nastopili že dvanajstič. Z 12. božično-novoletnim koncertom je KD Skorba uspešno zaključilo letošnjo bogato kulturo bero. Koncert je potekal pod pokroviteljstvom občine Hajdina in župana Radoslava Simoniča.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Skrb za starejše krajane
Zbralo se jih je 111
Društvo upokojencev Kidričevo je pod pokroviteljstvom Občine Kidričevo tudi letos pripravilo pred-novoletno srečanje starejših krajanov, ki se ga je v petek, 19. decembra, v prostorih društva upokojencev udeležilo kar 111 starejših od 70 let.
Številne utrujene, a nasmejane obraze starejših krajanov sta na tradicionalnem srečanju v lepo okrašenih prostorih doma upokojencev
Kidričevo nagovorila predsednik društva upokojencev Franc Rajh ter podžupan občine Kidričevo Franc Pla-ninšek. Ob zagotovilu, da
Foto: Ivan Kosi
Podžupan občine Kidričevo Franc Planinšek je darilo občine izročil najstarejšemu prisotnemu krajanu, 93-letnemu Milanu Mojzerju.
posvečajo skrbi za starejše v občini Kidričevo posebno pozornost, sta jim zaželela predvsem veliko zdravja ter prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Posebno pozornost pa so namenili najstarejšemu prisotnemu krajanu, 93-letnemu Milanu Mojzerju, ki mu je kidričevski podžupan Franc Planinšek izročil darilo občine in mu zaželel prijetno bivanje v domu upokojencev v Ptuju. Po bogatem kulturnem sporedu, ki so ga prispevale članice skupine Pevke druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo pod vodstvom Rozike Premzl, so vse prisotne pogostili ter se z njimi zadržali v prijetnem in sproščenem kramljanju.
Sicer pa v društvu upoko-
jencev v Kidričevem pridno skrbijo tudi za druge starejše člane. V predprazničnih dneh so poverjeniki društva upokojencev na njihovih domovih ter v domovih za starejše v Ptuju, Kidričevem in Muretincih obiskali 84 svojih članov, ki so starejši od 80 let, ter jim ob prazničnih čestitkah izročili skromna darila. Člani Društva upokojencev Kidričevo pa so svojim 14 članom, ki jesen življenja preživljajo v Domu upokojencev Ptuj, v sodelovanju z učenci Osnovne šole Kidričevo pod mentorskim vodstvom Andreje Emeršič pripravili tudi prednovoletno proslavo, na kateri so v kulturnem programu zapele tudi Pevke druge pomladi DU Kidričevo.
-OM
Spuhlja • Koncert pevskih zborov Osnovne šole Mladika
Mladikini pevci ponovno blesteli
Ob desetletnici delovanja pevskih zborov Osnovne šole Mladika pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne je v večnamenski dvorani v Spuhlji konec decembra potekal skoraj dvourni slavnostni koncert.
Koncert, ki ga je ob jubileju pripravila zborovodkinja Jasna Drobne, se je začel z nastopom otroškega pevskega zbora. Skoraj dve uri dolg koncert se je začel s pesmijo Enkrat je bil en majhen škrat. Zbor, ki šteje 60 otrok, se je predstavil še s skladbami Čira-Čara, Klobučki sreče, Uspavanka, Zvon zvoni, prvi del koncerta pa so zaključili s pesmijo Ko bi vsa ljudstva.
Z odličnim nastopom so tudi tokrat nabito polni dvorani postregli tudi člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Mladika. Ti so svoj del programa začeli s skladbo Sanjam sen, enourno glasbeno dogodivščino pa so zaključili skupaj s svojimi mlajšimi kolegi iz otroškega pevskega zbora in 25 bivšimi Mladikinimi pojočimi učenci. Skupaj so namreč zapeli dve božično-novoletno obarvani skladbi Jingle bell rock in Na božično noč. Tudi pri klavirju je celoten koncert spremljala
nekdanja učenka OŠ Mladika Katja Sevšek. Ob koncu izredno pestrega glasbenega programa je delo učencev v nekaj stavkih predstavila
zborovodkinja Jasna Drobne, ki je med drugim postregla s podatkom, da so učenci, ki se udeležujejo glasbenih dejavnosti, za tretjino uspešnejši
Tudi otroški pevski zbor je navdušil.
tudi pri drugih šolskih predmetih. »Čeprav živimo v času, ki ni ravno naklonjen zborovskemu petju, se na naši šoli zavedamo, da ima takšna dejavnost velik pomen za razvoj otrok,« je dejala Drobnetova. V nekaj stavkih je predstavila tudi uspehe, ki so jih v desetih letih delovanja zborov pod njenim vodstvom dosegli mladi pevci OŠ Mladika. Za njimi je 17 celovečernih koncertov, 16 nastopov na območnih revijah, 5 na me-dobmočnih, tri zlate medalje za mladinski pevski zbor, 200 pesmi, 2100 ur vaj in tri zgoščenke. Vsekakor povzetek, ki je lahko šoli, njenim učiteljem in učencem kot tudi staršem v velik ponos.
Dženana Bečirovič
Jasna Drobne
Mladinski pevski zbor ima za seboj že tri zlate medalje.
Od tod in tam
Velika Nedelja • Praznični koncert
Foto: arhiv šole
V drugi polovici decembra so učenci Osnovne šole Velika Nedelja pripravili božično-novoletni koncert v dvorani novega Elizabetinega doma pri Veliki Nedelji. Program so oblikovali pevci in pevke otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Velika Nedelja, mladi glasbeniki in recitatorji. Oba zbora vodi in ju je na klavirju spremljala učiteljica glasbe Teja Ivanuša. Program sta povezovala učenca 9. razreda Tara Gašic in Renato Sever. Pevke mladinskega zbora so svoj nastop popestrile z branjem božičnih želja. Vezno besedilo sta pripravila učitelja Angelca Meško in Tonček Žumbar, za sceno pa je poskrbel šolski hišnik Branko Žnidarič. Koncerta se je udeležilo okrog 200 poslušalcev, ki so ob koncu skupaj z nastopajočimi zapeli Sveto noč.
vki
Ljutomer • 100 let Nežike Zadravec
V Domu starejših občanov Ljutomer so v sedmem letu poslovanja prvič obeležili stoti življenjski jubilej svojega stanovalca. Praznovala ga je Nežika Zadravec, ena prvih, ki se je leta 2001 vselila v novozgrajeno ljutomersko ustanovo. Zadravčeva je bila rojena v Kajžarju blizu Miklavža pri Ormožu v kmečki družini osmih otrok. Že v mladosti je morala opravljati razna kmečka dela na polju, po končani osnovni šoli pa se je izučila za kuharico. Njeno prvo delovno mesto je bilo v ljutomerski mesnici, pozneje v Središču ob Dravi, službovala pa je tudi po raznih krajih takratne Jugoslavije. Družino si je ustvarila v Slamnjaku pri Ljutomeru, kjer sta se rodili hčerki Marica in Lenčka.
NŠ
Prlekija • Blagoslov konj
Na dan, ko se praznuje štefanovo (26. december), številni slovenski kraji pripravljajo tradicionalni blagoslov konj. Tudi v Prlekiji - v Križevcih (na posnetku), Veržeju in Pristavi - je bilo minuli petek slovesno, še zlasti ker so bili kmetje v teh krajih prvi na Slovenskem, ki so konje uporabljali tudi v tekmovalne namene. Pred 134 leti so bile na območju današnje občine Križevci pri Ljutomeru prve kasaške dirke pri nas. Danes sta vloga in pomen konja nekaj povsem drugega, kot sta bila pred desetletji, ko je bil konj v glavnem v pomoč pri raznih kmečkih opravilih. V sodobnejšem času je vse bolj aktualna reja kasaških konj, ki je v Prlekiji izrazita, saj je Kasaški klub Ljutomer najuspešnejši v Sloveniji.
NŠ
Foto: NS
Foto: DB
Foto: NS
Foto: DB
Foto: DB
Po svetu • Bučno v novo leto
Velika novoletna praznovanja in ognjemeti
Evropa je bučno vstopila v novo leto. V središču Londona se je od starega leta poslovilo okoli 700.000 ljudi, v Parizu pa je novo leto na Elizejskih poljanah pričakalo preko milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podobno množično in bučno je bilo tudi v drugih metropolah sirom Evrope, zaostajali pa niso niti na drugi strani Atlantika. V New Yorku se je tradicionalnega spuščanja krogle na Times Squaru udeležilo več sto tisoč ljudi, ki jih niso motile niti precej nizke temperature niti leden veter. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je bila temperatura zunaj minus sedem stopinj Celzija, veter pa je občutek mraza okrepil, kot da bi bilo 17 stopinj pod ničlo.
Posebej slovesno so novo leto pričakali tudi v Pragi in v Bratislavi; Češka je z novim letom prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, Slovaška pa je prevzela evro in se poslovila od krone. Slovo zna biti tudi lepo, tako kot pravi slovaška pesem in to izkušamo danes,« je nekaj minut čez polnoč dejal slovaški premier Robert Fico, ko je z ban-komata v parlamentu dvignil pet bankovcev po 20 evrov.
V središču Bratislave je sicer novo leto pričakalo okoli 100.000 ljudi, navaja AFP. Že kmalu po polnoči pa so prodajalci na stojnicah pričeli prodajati dobrote v evrih in, kot navaja AFP, je veliko ljudi to že izkoristilo.
Med največjimi uličnimi novoletnimi rajanji je bilo letos sicer v Sy-dneyu, kjer se je zbralo okoli milijon in pol ljudi. Po navedbah mestnih oblasti je to največ doslej, ogledali pa so si spektakularen ognjemet nad znamenitima mostom Harbour in operno hišo.
Še več ljudi naj bi se zbralo v Riu de Janeiru. Po poročanju AFP se je na plaži Copacabana zbralo okoli dva milijona ljudi, ki so si lahko ogledali približno 20 minut trajajoč ognjemet. Zabave in spektakla željnih turistov in domačinov ni zmotil niti dež.
Po drugi strani pa so v novo leto manj bleščeče in predvsem z veliko mero strahu vstopili na Bližnjem vzhodu, kjer je Izrael ponoči nadaljeval z letalskimi napadi na Gazo. Tudi v Bangkoku se je slavje v nekem nočnem klubu sprevrglo v tragedijo; v požaru je umrlo najmanj 58 ljudi, 200 pa je bilo ranjenih. V Ukrajini pa so medtem z napetostjo pričakovali, ali bo Rusija uresničila grožnje in z novim letom zaustavila dobavo plina. Prvi mož ruskega plinskega monopolista Gazproma Aleksej Miler je davi že napovedal, da se bo to dejansko zgodilo, saj pogajanja s Kijevom niso obrodila sadov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. (sta)
taborišče Džabalija na severu Gaze je bil ubit eden izmed pomembnejših voditeljev palestinskega gibanja Hamas, skupaj s svojo ženo in osmimi otroki. Nizar Rajan je bil eden najvidnejših članov Hamasa, ki je bil ubit v šestih dnevih izraelskih zračnih napadov. Rajan je vodil Hamas na severu Gaze, blizu pa je bil tudi oboroženemu krilu gibanja, Brigadam Ezedina al Kasarna. Tarče silovitega palestinskega obstreljevanja so bila medtem mesta Berševa, Aškelon in Ašdod na jugu judovske države. Po navedbah predstavnice izraelske vojske je bilo na mesta izstreljenih več kot deset raket, poročil o ranjenih pa ni.
Berševo je v četrtek obiskal izraelski premier Ehud Olmert, ki je zatrdil, da si Izrael na območju Gaze ne želi »dolge vojne«. Hamas, ki na območju Gaze vlada od leta 2007, je ob tem označil za breme Izraela, a še toliko bolj za Palestince. »S Hamasom in terorizmom bomo delali z železno roko, s Palestinci pa s svileno rokavico,« je še dejal Olmert in zagotovil, da bodo poskrbeli za človekoljubno pomoč Palestincem, tako da med drugim ne bodo trpeli pomanjkanja hrane.
Zračne napade na Gazo, ki jih je Izrael v soboto sprožil v odgovor na raketno obstreljevanje juga Izraela s strani palestinskih gibanj v Gazi, sicer podpirata več kot dve tretjini Izraelcev, je pokazala raziskava, ki jo je v četrtek objavil izraelski časnik Haaretz. Poleg tega je 20 odstotkov Izraelcev naklonjenih izvedbi kopenske operacije, enak delež pa jih podpira razglasitev prekinitve
Gaza • Spopadi v Gazi
Nove žrtve in prizadevanja za rešitev krize
Foto: internet
Na območju Gaze so se tudi po novem letu nadaljevali zračni napadi izraelske vojske, z obstreljevanjem Izraela pa niso prenehali niti palestinski borci, čeprav je gibanje Hamas izrazilo pripravljenost na prekinitev ognja. O krizi sta v Parizu razpravljala tudi izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in francoski predsednik Nicolas Sarko-zy.
Izrael je v noči na četrtek in tekom dneva nadaljeval zračne napade na tarče palestinskega gibanja Hamas na območju Gaze, pri čemer so umrli najmanj trije ljudje. S tem se je število smrtnih žrtev napadov od sobote povzpelo že na 400. Med dosedanjimi smrtnimi žrtvami napadov na Gazo je po navedbah zdravniških služb na območju sicer 180 civilistov, število ranjenih pa se je povzpelo na 2000. V izraelskem zračnem napadu na begunsko
ognja.
Pozivov k slednjemu je bilo sicer že kar nekaj, a so vsi predlogi - med drugim francoski predlog 48-urne prekinitve ognja - propadli. Nazadnje je Libija na sredinem izrednem zasedanju VS ZN predstavila predlog obvezujoče resolucije, ki predvideva takojšnjo prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom. Vendar pa sta tako britanski kot ameriški veleposlanik v ZN predlog resolucije, o katerem bodo pogajanja še potekala, že označila za preveč pristranskega, saj obsoja zgolj izraelske napade, ne omenja pa palestinskih raketnih napadov na Izrael.
Za sprejem resolucijo si bo sedaj prizadeval sam palestinski predsednik Mahmud Abas, ki bo na čelu delegacije predstavnikov arabskih držav še ta teden odpotoval v New York, kjer si bo pri Varnostnem svetu ZN prizadeval doseči odločitev o prekinitvi ognja v Gazi.
O izhodu iz krize sta v četrtek v Parizu razpravljala tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in izraelska zunanja ministrica Cipi Livni. Poudarila je, da se bo Izrael »pravočasno« odločil ustaviti vojaške operacije v Gazi. Odločitev, da je operacija dosegla svoj cilj - to je oslabitev Hamasa - bomo sprejeli na podlagi dnevnih ocen razmer, je še dodala.
Prekinitev ognja zaradi ureditve humanitarnih razmer v Gazi pa po njenem ni potrebna, saj so te razmere take, »kot bi morale biti«, je Livnijeva povedala med srečanjem s francoskim zunanjim ministrom Bernardom Kouchnerjem, s katerim se je sestala pred srečanjem s Sarkozyjem.
Pripravljenost na prekinitev ognja je medtem pokazal Hamas, ki je v četrtek sporočil, da je pripravljen sprejeti torkov predlog zunanjih ministrov EU, ki predvideva prekinitev ognja med izraelsko vojsko in Hamasom na območju Gaze, a ob tem za to navedel nekaj pogojev. »Hamas sprejema pobudo EU pod pogojem, da se ustavi izraelska agresija, da se umakne blokada, da se odprejo vsi mejni prehodi ter da prejmemo mednarodna zagotovila, da okupator ne bo ponovno sprožil teroristične vojne,« je sporočil tiskovni predstavnik Hamasa Favzi Barhum.
Po njegovih besedah bi morali spremeniti tudi režim na mejnem prehod Rafa med Gazo in Egiptom. V skladu z dogovorom iz leta 2005 so namreč na tem prehodu predvideni opazovalci EU, izraelske nadzorne kamere in predstavniki oblasti pod vodstvom palestinskega predsednika Abasa, ki pa ga Hamas ne priznava. (sta)
EU • Trichet o evropski monetarni politiki
Ponovno znižanje obrestnih mer januarja?
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je poudaril, da se ECB osredotoča na učinek predhodnih znižanj obrestnih mer za območje evra, a obenem dejal, da mora v vseh okoliščinah zagotoviti stabil-rulJJ- ",u",,Bl nost cen. S tem izrazom zaskrbljenosti nad tveganjem deflacije je namignil na možnost znižanja obrestnih mer januarja.
»Osredotočamo se na učinek naših predhodnih odločitev. Obrestne mere smo v kratkem času znižali za 1,75 odstotne točke. Ta impulz zaenkrat še zdaleč ni v polnosti začel učinkovati v gospodarstvu,« je najprej dejal Trichet v pogovoru za nemški finančni časnik Börsen Zeitung. S tem je ponovil svoje nedavne izjave, ki govorijo bolj v prid premoru pri rahljanju monetarne politike na prihodnjem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 15. januarja.
ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo že tretje v dveh mesecih in obenem največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja.
Vidni predstavniki ECB so bili v svojih nadaljnjih izjavah glede možnosti vnovičnega znižanja obrestnih mer bolj previdni. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je tako večkrat dejal, da bi nižje obrestne mere morale najprej začeti delovati v realnem gospodarstvu.
V tokratnem pogovoru pa je svoje izjave nekoliko omilil. »Kot vedno pravim, se ne želimo predhodno zavezati glede odločitev monetarne politike, vedno pa bomo storili vse, kar je potrebno, da trdno zasidramo srednjeročna inflacijska pričakovanja,« je dejal predsednik ECB, ki je večkrat zatrdil tudi, da mora osrednja monetarna institucija območja evra »v vseh okoliščinah zagotoviti stabilnost cen«. S tem je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP posredno izrazil skrb nad tveganjem deflacije v evrskem območju.
Letna stopnja inflacije v območju evra se je novembra močno znižala in znašala le še 2,1 odstotka, potem ko je julija na letni ravni dosegla rekordne štiri odstotke in je še oktobra znašala 3,1 odstotka. Inflacija v območju evra se je tako s četrtim zaporednim mesečnim znižanjem spet znižala na raven, ki je blizu srednjeročnega cilja ECB, to je stopnja inflacije pod, vendar blizu dvema odstotkoma. Trichet je v svojih nedavnih izjavah uporabljal zgolj še formulacijo »blizu dveh odstotkov«, s čimer naj bi dal vedeti, da si ECB ne želi prenizke inflacije, še posebej pa ne deflacije, ki bi za dalj časa omrtvila že tako močno upočasnjeno gospodarsko dejavnost. »To odpira pot znižanju obrestnih mer januarja. Notranja razprava v Svetu ECB verjetno še ni zaključena, a ECB ima še dobra dva tedna časa,« je za AFP dejal ekonomist iz ameriške banke Bank of America Holger Schmieding.
Nekateri strokovnjaki sicer napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. Vse to naj bi ECB omogočilo, da ključno obrestno mero zniža na 1,5 odstotka ali celo na odstotek. To bi bila tudi najnižja vrednost v zgodovini institucije. Fabienne Riefer iz nemške Postbank tako napoveduje, da bo obrestna mera že ob koncu prvega četrtletja znašala le še dva odstotka. (sta)
Gospodarstvo po svetu
RIM - Italija je z novim letom po osmih letih ponovno stopila na čelo skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8). Že marca bo država gostila vrh, namenjen »človeški razsežnosti« svetovne finančne krize, ki se ga bodo udeležili tudi voditelji najbolj naprednih držav v razvoju.
NEW YORK - Kuvajt je izstopil iz partnerskega dogovora z ameriškim kemijskim koncernom Dow Chemical, po katerem naj bi za 5,2 milijarde evrov dobil polovični delež v diviziji za proizvodnjo plastičnih materialov ameriškega velikana. S tem je ogrožen načrtovani prevzem družbe Rohm&Haas, ki ga je Dow Chemical želel izpeljati v letu 2009.
ZAGREB - Za večino izmed 270.000 hrvaških trgovcev je bila minula nedelja zadnja delovna do junija 2009, ko bodo v skladu z zakonom o trgovini in omejevanju in prepovedi dela ob nedeljah, ki je začel veljati 1. januarja, spet lahko ponudili svoje blago tudi na sedmi dan v tednu.
MOSKVA - Spor med Ukrajino in ruskim plinskim monopolistom Gazpromom glede milijardnih dolgov za plin se je na silve-strovo vnovič zaostril. Ukrajina je namreč v sredo zavrnila izdajo pisnega zagotovila za neomejen transport ruskega plina v EU. Kot je v Moskvi povedal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Ku-prijanov, je ukrajinsko podjetje Naftogas namesto tega v pismu napovedalo, da bo »plin zaseglo«. Kuprijanov Ukrajini očita »izsiljevanje«. Ukrajinsko vodstvo je še v torek obljubljalo nemoten prenos plina preko svojega ozemlja. Približno 80 odstotkov ruskega plina, ki je namenjen za zahodno Evropi, gre po plinovodu, ki leži na ukrajinskem ozemlju. Spor naj bi poskušala rešiti tudi predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko. Vodstvo v Kijevu je v torek napovedalo, da bo poravnalo približno 1,56 milijarde evrov dolgov pri ruskem plinskem monopolistu in razglasilo spor z Rusijo za končan. Moskovski koncern grozi, da bo Ukrajini s 1. januarjem zaustavil dobavo plina, če do polnoči ne bo prejel denarja.
LONDON - Svetovni borzni trgi so z rahlo rastjo tečajev zaključili grozljivo leto 2008, v katerem je svetovna finančna kriza povzročila prepolovitev tečajev delnic na najpomembnejših borzah ter obupno upočasnitev globalnega gospodarstva. Cene nafte so padle pod 40 dolarjev za 159-litrski sod. Februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se v Londonu pocenile za 1,70 dolarja na 38,44 dolarja, za zahodnoteksaško lahko nafto v New Yorku pa za 1,83 dolarja na 37,20 dolarja. Tečaj evra se je znižal. Evropska centralna banka je referenčni tečaj določila pri 1,3917 dolarja za evro, potem ko je v torek znašal 1,4098 dolarja za evro. Dolar tako stane 0,7185 evra (v torek 0,7093 evra).
FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je poudaril, da se ECB osredotoča na učinek predhodnih znižanj obrestnih mer za območje evra, a obenem dejal, da mora v vseh okoliščinah zagotoviti stabilnost cen. S tem izrazom zaskrbljenosti nad tveganjem deflacije je namignil na možnost znižanja obrestnih mer januarja. »Osredotočamo se na učinek naših predhodnih odločitev. Obrestne mere smo v kratkem času znižali za 1,75 odstotne točke. Ta impulz zaenkrat še zdaleč ni v polnosti začel učinkovati v gospodarstvu,« je najprej dejal Trichet v pogovoru za nemški finančni časnik Börsen Zeitung. S tem je ponovil svoje nedavne izjave, ki govorijo bolj v prid premoru pri rahljanju monetarne politike na prihodnjem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 15. januarja. ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo že tretje v dveh mesecih in obenem največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja.
WASHINGTON - Cene stanovanj in hiš so v ZDA letos oktobra nižje za 18 odstotkov kot pa oktobra lani, kar je največji letni padec v zgodovini indeksa Standard & Poor/Case-Shiller, ki spremlja tovrstne podatke za 20 ameriških mest od leta 2000. Standard & Poor/Case-Shiller indeks za 10 mest, ki deluje že 21 let, pa je oktobra na letni ravni nazadoval za 19,1 odstotka, kar je prav tako rekord. Oba indeksa, tako za 20 kot za 10 mest, pa že 22 mesecev zapored beležita padanje cen, ki so bile letos oktobra tako na ravni cen marca 2004. Indeks za 20 mest je bil najvišji julija 2006 in od takrat so cene padle za 23,4 odstotka. Indeks 10 mest pa je od rekordne vrednosti junija 2006 nazadoval za 25 odstotkov. Nobeno ameriško mesto, uvrščeno na indeks 20 mest, že sedem mesecev zapored ni videlo rasti cen. V Phoenixu so oktobra letos cene padle za 33 odstotkov v primerjavi z oktobrom lani, v Las Vegasu za 32 odstotkov in San Franciscu za 31 odstotkov. Za več kot 10 odstotkov so padle cene tudi v Atlanti, Seattleu in Portlandu.
BUDIMPEŠTA - Vodstvo in sindikati madžarskih državnih železnic MAV so se v torek pozno zvečer dogovorili o zvišanju plač za zaposlene na železnicah, s čimer se je končala stavka železničarjev, ki se je začela 14. decembra. Vodstvo MAV je kolektivni sporazum podpisalo s šestimi sindikalnimi združenji, sporazum o zvišanju plač za 4,1 odstotka s 1. januarjem 2009 pa s petimi. Sindikat VDSZSZ je podpis pogodbe zavrnil ter vztraja pri zahtevi po zvišanju plač za sedem odstotkov.
MILANO - Novonastali italijanski letalski prevoznik bo ohranil ime Alitalia, je v torek odločil podjetniški konzorcij CAI, ki je prevzel zdravi del propadle Alitalie. Ta bo združena z zasebnim prevoznikom Air One ponovno vzletela 13. januarja, kmalu pa naj bi bil sklenjen tudi dogovor s tujim partnerjem. »Podjetje se bo preprosto imenovalo Alitalia« in ne Nova Alitalia, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal podpredsednik konzorcija CAI Salvatore Mancuso, ki je zaradi odsotnosti prvega moža skupine podjetnikov Roberta Colaninna predsedoval zasedanju CAI v Milanu. Kot je dejal predstavnik vladne svetovalke za Alita-lio, banke Intese Sanpaolo, Gaetano Micciche, je tudi dogovor o sodelovanju prenovljene Alitalie s tujim partnerjem »blizu«. Odločitev naj bi bila po besedah Mancusasprejeta čez približno teden dni. Za nakup manjšinskih deležev Alitalie se sicer zanimajo fran-cosko-nizozemski prevoznik Air France-KLM, nemška Lufthansa in britanski British Airways. (sta)
Videm • S predbožične seje
Videmske zgodbe o jari kači
Tudi zadnja lanska videmska seja občinskega sveta ni minila brez spopada med svetnikom Andrejem Rožmanom in županom Friderikom Bračičem okoli južne trase ceste Hajdina-Ormož, krepko jezo veliko svetnikov pa je povzročilo tudi sprejemanje t. i. programa občinske varnosti oziroma začetka dela redarske službe.
Zadnje seje v letu 2008 se je udeležil tudi poslanec Branko Marinič (ob njem župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc), ki je opozoril predvsem na to, da naj se vse zahteve občanov glede avtocestnega projekta rešujejo pred začetkom del.
Pa brez zamere
Navodila za uporabo
Knjižni vpogled v sedanjost
Oni dan, bilo je že v tem kvazi-apo-kaliptičnem letu, sem v poštni nabiralnik dobil nov katalog Sveta knjige. Kar samo po sebi ni slab znak. Pomeni namreč tako to, da Svet knjige, ta institucija, ki naj bi skrbela predvsem za to, da bi se raven bralne kulture med prebivalstvom zviševala, z nastopom tega apokaliptičnega leta ni propadla, kot tudi to, da ni propadla niti Pošta Slovenije, ki katalog Sveta knjige dostavlja. Seveda pa pomeni tudi to, da se ponudba literature v Sloveniji dopolnjuje, oziroma da očitno ljudje, ki bi želeli kaj (pre)brati, lahko najdejo primerno bralno čtivo zase.
Potem pa sem začel listati po katalogu in spoznal, da obstaja še neka druga korelacija med katalogom in realnostjo. Kot vsaka podobna institucija se namreč tudi Svet knjige, če hoče preživeti, na koncu koncev mora obnašati tržno in pač v določenem (precej velikem) delu ponudbe imeti tisto, kar se bo dejanskopro-dalo, se pravi, kar bodo ljudje želeli kupiti. Svet knjige torej do določene mere ponudbo mora prilagajati povpraševanju. Ne samo nuditi možnost izobraževanja, umetniškega izkustva skozi knjige (v tem primeru pojmovane kot umetniška dela), ampak tudi ponujati tiste knjige, ki jih ljudje želijo in jih bodo kupili (knjige, v tem primeru pojmovane bolj kot tržno blago kot pa kot umetniška dela). In v tem drugem primeru (no, tudi v prvem, ampak v tem še bolj) nam ponudba knjig marsikaj pove tudi o ljudeh, ki jih berejo. Se pravi, da lahko po ponudbi knjig, ki so na voljo, sklepamo marsikaj tudi o mentaliteti ljudi, kijih berejo - pri tem imam v mislih predvsem omenjeno ponudbo knjig, ki same po sebi nimajo neke umetniške vrednosti, ampak so bolj, če se lahko tako izrazim, "vsakdanje". Takih knjig ljudje ne berejo zaradi nekega presežnega užitka, ki se dviga nad vsakdanjost običajnega življenja, ampak prav zaradi vsakdanjosti običajnega življenja. In te knjige torej povedo marsikaj o tem, kakšni ti ljudje so, kakšno je njihovo stanje na splošno.
Še vedno ne veste, kaj imam v mislih? Pa naštejmo nekaj naslovov knjig, ki v novem katalogu Sveta knjige tvorijo nezanemarljiv del ponudbe: Konec težav s težo (Sedem ključev do uspeha), Spimo in hujšajmo, Gi-dieta (Hujšajmo z veseljem), Idealna dieta, Moški v formi (osebni trener za zdravo in izklesano telo), Ljubezen (Kaj ima osebnost s tem), Nezvestoba (Kako razumeti nezvestobo, se soočiti z njo in premagati njene posledice), Bližnjice do samozavesti (Vaš osebni akcijski načrt v 10 korakih) in tako dalje. Skratka, gre za tako imenovane priročnike, ki naj bi skušali pomagati ljudem na osnovni, vsakdanji bivanjski ravni; ljudem, ki imajo v življenju probleme (največkrat s težo, samozavestjo in ljubeznijo - temami, ki so med seboj velikokrat tudi povezane).
Teh priročnikov je iz leta v leto - kaj leto, iz meseca v mesec več. In skoraj vsi gredo za med. Kako si to razlagati? Daje vedno več takih ljudi, ki imajo probleme na naštetih in drugih področjih in jih enostavno (zaradi katerih koli razlogov pač) ne zmorejo rešiti sami? Je to naravni tok človeštva? Smo postali vrsta, ki ne zna več živeti brez priročnikov (samo poglejte, recimo, v kakšne nesmiselne podrobnosti, ki bi morale biti kristalno jasne vsakemu vsaj malo racionalnemu bitju, se včasih spuščajo navodila za uporabo še tako preprostih pripomočkov)? Se ljudje vedno bolj zapirajo vase, namesto da bi se odkrito in odgovorno pogovorili - bodisi sami s seboj ali pa z drugimi, ki se jih to tiče?
Odkrito povedano, na ta vprašanja nimam pravega odgovora. Vem pa to, da kot vrsta vse bolj postajamo vrsta priročnikov in navodil.
Gregor Alič
Foto: SM
Rožman je svoj arzenal streliva odprl kar na samem začetku seje ob potrjevanju zapisnika prejšnjega zasedanja; županu je očital, kako in zakaj je uveljavil veto na večinsko izglasovan sklep o razveljavitvi nekdanjega sklepa za traso ceste skozi Šturmov-ce in da takšen ukrep župana razume kot negiranje volje svetnikov in tudi občanov. Ob tem je še navrgel, da lahko tako v skladu z zakonom o lokalni samoupravi kot v skladu z občinskim statutom občinski svet razveljavi ali nadgradi nekdanje sklepe in da je nenazadnje v skladu z občinskim statutom možno izvesti tudi referendum občanov o spornem poteku ceste skozi Šturmovce.
Župan Bračič se tokrat ni dal vreči s tira in je mirno odgovarjal, da njegov veto ne pomeni zoperstaviti se volji svetnikov in občanov, pač pa le začasno »zamrznitev« izvedbe sklepa, dokler ne bo pravno pojasnjeno, ali je to možno in kakšne posledice bo imelo za okolje in občino. To pa Rožmana, ki mu je priskočil na pomoč tudi svetnik Marjan Jelen z besedami, da gre res za nespoštovanje volje občanov in svetnikov, ni pomirilo: »Župan, kaj so naši glasovi svetnikov in tudi občanov ničvredni ali kako?! Potem je tudi ta občinski statut in vse skupaj brez vrednosti, zakaj ga sploh imamo?! Ali upoštevajte našo voljo ali pa nas pustite pri miru, že itak živimo tukaj kot Indijanci v rezervatu. Drugače bomo zahtevali referendum! Že mesece čakamo na dokončno rešitev tega problema, zbrali smo podpise proti južni trasi, glasovali za razveljavitev sklepa, vse pa teče dalje, kot da nas ne bi bilo. Pa nas kar pobijte, ker se tako res ne da živeti, da drugi lahko odločajo o nas in našem življenju!«
Rožman je jezno izbruhnil še nekajkrat, pri tem je v koščke raztrgal tudi del občinskega statuta, župan pa je razpravo, ki se v občini vleče že hudo dolgo, prekinil z besedami, da na tak način ne bodo prišli nikamor in da se bodo o razveljavitvi sklepa pogovarjali na naslednji seji, ob predloženem pravnem mnenju.
Za proračun s figami v žepih
Druga zanimivejša točka dnevnega reda je bilo sprejetje občinskega proračuna za leto 2009; tokrat sicer ni bilo slišati prepirov, tudi predlogov ne več, pač pa samo precej indirektno izraženega nezadovoljstva.
Dejstvo je, da so proračun svetniki po posameznih odborih detajlno analizirali, in potem ko so izpogajali nekaj
več denarja za (posamezne) krajevne skupnosti, nekako sklenili kompromis - vsaj v tej smeri, da na javni seji ne bodo odpirali bolečih postavk proračuna. Tako so vodje posameznih političnih skupin glasno povedali, da bodo proračun sicer podprli, da pa niso najbolj zadovoljni z njim. Še največ (med vrsticami) je tokrat povedal Boris Novak: »Predvidena zadolžitev občine za 770.000 evrov z izplačilom v dveh letih ne bo šla skozi, saj to sami veste. Kot nam je bilo povedano, lahko občina v najboljšem primeru izplača za kredit do 300.000 evrov. Tega kredita mi v dveh letih ne bomo izplačali, potem se bo začela že izgradnja kanalizacije, potreben bo nov kredit in osebno sem prepričan, da se bodo nekatere naložbe, kot je recimo kulturna dvorana, premaknile v leto 2015 ali še kasneje. Ta kredit se je 'zgodil' samo zato, ker je bilo potrebno ugoditi željam nekaterih posameznikov! Osebno bom glasoval za proračun, sem pa proti zadolževanju!«
Podobnega mnenja, da gre v teh kriznih časih za previsoko zadolžitev občine, je bilo še nekaj svetnikov, vendar so proračun na koncu potrdili vsi.
Sledila je predstavitev dokumentacije za traso bodoče avtoceste do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje in vzporedne ceste, s katero so v Vidmu dokaj zadovoljni, saj so pripravljavci upoštevali praktično vse poglavitne zahteve glede priključka, nadvoza in podvoza. Župan Bračič je povedal, da bo javna razgrnitev karte trajala od petega januarja do petega februarja, dokumentacijo si bodo občani lahko ogledali na občini
kadarkoli v tem času in podali svoje pripombe, sicer pa bo javna razprava za vse 20. januarja v občinski dvorani. Nekaj svetnikov je ob tem opozorilo na dejstvo, da je treba z ustreznimi dogovori z vlado oz. Direkcijo za ceste zaščititi občinske ceste še pred začetkom izvedbe del, saj bodo zaradi težkih prevozov gotovo poškodovane ali uničene. K besedi pa je bil pozvan tudi poslanec Branko Marinič, ki je najprej povedal, da se je osebno izjemno veliko zavzemal in tudi uspel v nameri, da se v izgradnjo avtoceste vključi tudi ureditev vzporedne (regionalne) ceste, ki bo zato prav tako financirana iz državne blagajne, posebej pa je izpostavil še nujnost, da naj se vse pripombe podajo pravočasno in da je ustanavljanje civilnih iniciativ s svojimi zahtevami potem, ko so dela že v teku, zelo neproduktivno, saj je največkrat edini učinek le-teh v tem, da se dela zaustavljajo in zavlečejo, lahko tudi za nekaj let. Svetniki so nato predlagali ustanovitev posebnega gradbenega odbora, ki naj bi ga sestavljali predvsem občani iz Lancove vasi, Tržca in Jurovcev, kjer bo avtocesta najbolj zarezala v okolje, domenili pa so se tudi, da bodo pripravili srečanja po posameznih krajevnih skupnostih in zajeli pripombe vseh občanov skupaj, saj bi bilo sicer individualnih mnenj lahko preveč oziroma bi si celo nasprotovala.
Novak je ob točki izgradnje avtoceste izpostavil še vprašanje obrtne cone, češ zakaj je ministrstvo ni potrdilo v predvideni velikosti, ampak jo je zmanjšalo z razlago, da gre za prvovrstno kmetijsko zemljo. To po njegovem mnenju sploh ni res, saj gre v prvi
vrsti za gramoznico, v drugi vrsti pa bo celotno ozemlje hudo degradirano zaradi avtoceste in vse pripadajoče infrastrukture. Tako župan kot poslanec sta odgovorila približno enako: da sta se oba na vse kriplje trudila za večjo cono, vendar se preko nekaterih odločitev uradnikov v kmetijskem in okoljskem ministrstvu ne da in pika. Marinič je ob tem še povedal, da je možnost kasnejše širitve cone v smeri proti farmam Draženci.
Pljuvanje čez redarsko službo
Za konec predbožične vi-demske seje pa je krepko počilo še okoli uvajanja redarske službe. Zdaj že hudo razvpita redarska služba, ki pravzaprav v nobeni občini ni bila sprejeta z aplavzom, pač pa kot nujno zlo, ki ga je predpisala država in ki ne bo imela prav posebnih učinkov pri borih treh redarjih, je ujezila tudi videmske svetnike, in to prav vse po vrsti. Korparjeva in Osterc sta po predstavitvi in posledičnem glasnem ne-odobravanju ostala kar brez besed, saj je bilo hitro jasno, da z ničimer ne bosta preprečila negodovanja svetnikov in svetnic. Kritike so bile v bistvu enake, kot jih je bilo slišati po drugih občinah, svetniki so dodali le še to, da imajo v svoji občini čisto dovolj policistov in niti malo ne potrebujejo še kakšne dodatne podobne službe, nato pa je Novak predlagal, da naj o programu občinske varnosti odločajo po novem letu, saj so gradivo prejeli prepozno, da bi ga lahko pregledali. Z njim se je strinjal tudi Franc Stopajnik, ki je bil še bolj besen od Novaka, češ da kot vod-
ja CZ sploh ni bil z ničimer seznanjen in da se na skorajda že prazničen dan takšne zadeve ne sprejemajo. Krcnil je tudi po občinski upravi, da bi lahko program pripravila in predstavila že na prejšnji seji, ne da ga svetniki dobijo tik pred zdajci. V svojem stilu je zamahnil še Rožman; da če država nekaj zahteva, naj zdaj še plača, in da kaj kdo more občini Videm, če tega programa (še) ne bo sprejela in pač ne bo plačala svojega deleža v višini 7700 evrov za redarsko službo?!
Pljuvanje po tovrstni služ-
bi se je nadaljevalo lep čas; po eni strani je ves svetniški zbor kritiziral dejstvo, da trije redarji na tako velikem območju ne bodo naredili nič pametnega, po drugi strani pa jim je šlo v nos to, da bodo vseeno lahko pobirali kazni za napačno parkiranje ipd.
Vsesplošna kritika se je nato zaključila z glasovanjem, ki je pokazalo prav zanimiv rezultat: 6 svetnikov je bilo za, pet vzdržanih in trije proti. Redarska služba tako v občini Videm - bo.
SM
Ptuj • Pogovor s Klavdijo Markež
Nova predsednica Zveze ljudski univerz
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, ki omenjeni zavod zelo uspešno vodi že pet let, je bila sredi decembra imenovana za predsednico Zveze ljudskih univerz Slovenija. Ta združuje 30 članic, njihovi predstavniki pa so Markeževo potrdili soglasno.
Ljudska univerza Ptuj je na področju izobraževanja odraslih postala ena pomembnejših izobraževalnih institucij v naši regiji. Markeževa, ki bo poslej na čelu Zveze ljudskih univerz Slovenije, ptujsko Ljudsko univerzo vodi od maja 2004. Petletni mandat se ji sicer kmalu izteče, zato bo konec tega meseca objavljen razpis za novega direktorja. A kot pravi, bo ponovno kandidirala, k čemur jo ženejo še neuresničeni zastavljeni cilji in visoka podpora zaposlenih. Na ptujski Ljudski univerzi je Markeževa začela delati že kot pripravnica v srednji šoli. Takrat je dobila prvi stik z izobraževanjem odraslih, ki jo je kasneje tako prevzelo, da se je posvetila zgolj temu področju.
Kaj pravzaprav pomeni omenjena izvolitev za vas in kakšne bodo vaše naloge?
»V vlogi predsednice Zveze ljudskih univerz Slovenije bom morala osebne interese in interese Ljudske univerze Ptuj nekoliko postaviti na stran. Posvetiti se bom morala upoštevanju interesov vseh članic Zveze. Ta ima upravni odbor, ki šteje 10 članic in ki predsednici na pobudo članic daje predloge, o katerih kasneje glasuje. Najpomembnejša stvar, ki se ji bomo posvetili, je ta, da bomo poskušali izboljšati pravno-formal-ni vidik delovanja Ljudskih
univerz. Mi smo javni zavodi, ki si približno 90 odstotkov sredstev zagotavljamo z opravljanjem tržne dejavnosti. To pomeni, da na nek način prodajamo svoje storitve. Tega si seveda ne želimo, tudi sami bi radi bili v javni mreži tako kot ostali izobraževalci. Zato si prizadevamo, da se spremenijo normativi, standardi in zakonodaja, ki je zastarela. V tem trenutku je pomembno tudi to, da je izobraževanje odraslih, ki je zelo pomembno, na spletni strani ministrstva za šolstvo v shemi povsem zapostavljeno. Ni ga navedenega, čeprav gre skozi naša vrata letno tudi po 15 tisoč udeležencev. Delamo pravzaprav vse, imamo osnovnošolske programe, srednješolske in visokošolske. Mi smo tisti, ki se v veliki meri ukvarjamo z ranljivimi skupinami, brezposelnimi in
socialno ogroženimi posamezniki. Pomembna naloga, ki se ji bom posvetila, je tudi skrb za mednarodno sodelovanje. V sklopu Zveze se namreč dogovarjamo o tem, katere izobraževalne modele si je vredno pogledati in jih podrobneje spoznati.«
Vaša prva naloga bo torej poskušati doseči spremembo zakonodaje?
»Tako je. Želimo, da se določijo normativi in standardi za izvajanje javne službe in da dejansko - glede na to, da smo pravno-formalno javni zavod - to tudi postanemo, tako kot je zapisano v naših statutih.«
Je uresničitev tega cilja realno pričakovati?
»Imamo veliko podporo, tudi samega ministra dr. Lu-kšiča. Ko je bil na Ptuju, smo o tem tudi govorili in že imamo dogovorjen še en sesta-
nek za konec decembra. To je zelo pomembno, saj je takoj pokazal zanimanje za ureditev tega vprašanja. Tudi odbor za kulturo in šolstvo je s tem seznanjen in sami so predlagali, da damo amandma na obstoječo zakonodajo.«
Kaj še bo v vašem načrtu dela kot predsednice Zveze?
»Glavno bo torej ustrezna umeščenost izobraževanja odraslih. Še naprej bomo sledili razvojnim smernicam, ki jih narekuje Evropska unija. Po drugi strani pa je potrebno tudi seznanjati članice z novo zakonodajo, ki se pripravlja, z akti, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Predsednik skrbi tudi za koordinacijo med članicami, sklicuje seje in tudi javno zastopa interese izobraževalcev odraslih.«
Kako lahko vaša izvolitev prispeva k uresničevanju vizije Ljudske univerze Ptuj?
»Nehote se ti interesi prepletajo in naše lokalno prebivalstvo potegnemo v niti življenja v Ljubljani. Kakorkoli že, na ta način izmenjujemo izkušnje in potrebe. Prej si pri informacijah, veš pravilneje ukrepati in se odzvati in s tem ljudem ponuditi, kar potrebujejo.«
Na ptujski Ljudski univerzi skrbite za širitev že tako pestre palete programov. Se obetajo še kake novosti?
»Izvajamo ogromno različnih programov od osnovnega do srednjega šolstva in visokih šol v organizaciji z matičnimi fakultetami. Imamo nov program Socialni oskrbovalec na domu, od lanskega leta pa tudi Sobarica. Trudimo se uvesti še izobraževanje za bolničarja in ostale poklice, ki jih trg potrebuje. Še vedno je veliko vpisa za trgovce in vzgojitelje predšolske vzgoje.«
Petletni mandat se vam izteka. Boste ponovno kandidirali?
»Bom, ker imam pri zaposlenih veliko podporo. Smo res odličen kolektiv. Kandidirala bom, o morebitni izvolitvi pa bo odločal Svet zavoda, mnenja pa dajo še Občina, andragoški zbor in minister.«
Ste zadovoljni s svojimi dosedanjimi dosežki?
»Zelo, saj se delež naše javne službe z leti veča. Želimo ponudit čim več brezplačnih programov. Velik dosežek je tudi to, da smo postali Center vseživljenjskega učenja za Spodnje Podravje. S tem smo se razširili na deset občin, kar je izjemen dosežek.«
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Markus Werner Na strmini
Ljubljana. Študentska založba, 2008 (Knjižna zbirka Beletrina)
Roman Markusa Wernerja Na strmini je bil velik prodajni uspeh in so ga natisnili v več kot tristo tisoč izvodih. Čeprav se kritiki včasih negativno odzovejo na švicarsko leposlovje, spada Markus Werner med najbolj uveljavljene nemško pišoče švicarske avtorje. Ljubša sta mu tišina in zelenje kot hrup in sivina mesta. Po poklicu je gimnazijski profesor, ki se je odpovedal učiteljeva-nju in živi kot svobodn i pripovednik. Doktoriral je s tezo o Maxu Frischu in do svojega šestintridesetega leta ni imel nekih literarnih ambicij. Piše zelo počasi in njegovi romanipripoveduje-jo o nekoliko čudaških, upornih ljudeh. Osrednji motiv njegovih romanov je nezmožnost trajne ljubezni. Werner nepomembne detajle osvetljuje z ironijo, samoiro-nijo, tragikomiko in na ta način zadobijo podrobnosti eksistencialne pomene.
Roman Na strmini se je po izidu leta 2004 povzpel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig na nemškem govornem področju. Naslov romana Na strmini je v švicarski nemščini metaforičen in pomeni, da se junak nahaja v konfliktni situaciji, obenem pa je konkretno ime hotela, kjer se po naključju srečata oba protagonista. Nekaj čez petdeset let star klasični filolog Loos je leto dni vdovec, ki je izgubil ženo, za katero še vedno žaluje, ter mlajši Clarin, kije strokovnjak za ločitveno pravo. Povezuje ju osrednja oseba, ženska, ki nastopa v pripovedovanju obeh sogovornikov. Zgodba je zavajajoča in zvijačna, kar prinese presenetljivo končno razkritje, do tja drži bralca v nenehni napetosti. Zato je potrebno skrbno slediti detajlom v maniri najboljšega kriminalnega romana, da se lahko bralec dokoplje do prave resnice.
Loos je Clarinu rekel pomembno misel, da ne sme pozabiti na pozabljanje, sicer se mu bo še zmešalo. Clarina je Andrea pri dvajsetih pustila kot kak dežnik. Pripovedujeta si v dveh dneh svoji življenjski zgodbi, tudi intimnosti in ljubezenske zgodbe. Loos je učitelj pozabljenih jezikov, njegova glava je velika lobanja z močnimi kostmi. Clarin piše pravnozgodovinski prispevek o zakonskem pravu za nek pravni časopis. Pogled nazaj je vedno pomemben. Na zakon gleda kot na zmoto oziroma čisto preobremenitev človeške narave. Pri dvajsetih odstotkih porok gre za ponovne poroke. Nemški zakonci se po šestih letih zakona pogovarjajo le še devet minut na dan, ameriški pa še manj. Pred petindvajsetimi leti je znanost nedvomno dokazala, da se je celo slaboumnosti mogoče naučiti. Loos iz tega, kako si kdo čisti očala, lahko razbere, kako trdno stoji v življenju. Ohlapna zveza preprečuje tragedije. Kaj se dogaja, če se mladi iz živčne podjetnosti umsko poneumljajo? Loos sovraži svet. Ali je eden od zlomljenih idealistov, ki so svetovnemu toku zamerili, da se ni zmenil za njihove sanje? Vsako obdobje je na svoj način pokvarjeno. Kriv ni svet, kriv je vsak sam. Le v njegovem življenju je ohranjena njegova mrtva žena. Zanj je to, kar je ljubila njegova žena, nekako nedotakljivo. Častil jo je skoraj kot svetnico. Sanje prihodnosti so mora za tiste, ki jih je že sedanjosti groza. Želi si, da bi planet kdaj doživel izpad elektrike in bi ostali pepelnato sivi monitorji mrtvi in neumni ljudje ločeni od aparatov. Clarin se počuti, da je čustveno mlačen, površinski in sam sebi neprijeten. Včasih do Loosa čuti nekaj kot sin do bolehnega očeta. Njegova Valeri in Loosova žena sta se v zdravilišču morda spoznali, se nasmehnili? To ju povezuje, tudi enaki imeni. Izgubljeni dnevi ne obstajajo, meni Loos. Nobena žival na svetu ne dela, z izjemo mravlje, čebele in krta, pa še ti brez moralnega imperativa. Loos ne pozna skoraj nikogar, ki bi ne bil zaznamovan s strahom pred neuspešnostjo. Clarin meni, da je današnji človek preobremenjen in duševno potrt, ker ne more slediti hitrosti sprememb. Pri štiridesetih dosežejo ženske optimalno užitkarsko zrelost. Valerie je bila nepopisan list, kot bi prišla iz nič. Za Evo je nastopač. Enotnih misli sta v presoji zatohlega časa in propada. Normalne spodnjice so izrinili neprimerni slipi brez odprtin, tako da lahko govorimo o neopazni feminizaciji.
Loos daje vtis, da je morda mojster pretvarjanja ali pa norec. Kar zadeva spontanost, je diletant. Imel je srečo, da je našel ženo s takšno fino zunanjo in notranjo du-ševnostjo. V prostem času ne počne nič in to vadi vsak dan ter mu kar uspeva. Če kdo želi, da mu nataknejo lisice, ima občutek krivde. Tisti, ki se ukvarja z najnever-jetnejšim, izgubi stik z verjetnim.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Uspešni na turnirju Zvezda 08
Strani 12
Rokomet
Cilj: sedmo mesto in pomladitev ekipe
Strani 12
Dejan Dokl
Predsednik AK Cestno podjetje Ptuj
Strani 13
Strelstvo
Zmagi osvojila Verniko-va in Vočanec
Strani 13
ŠŠJuhuhu
Najprej ledeni veter, nato pravljica
Strani 14 Mina Markovič
»Na tekmovanju ne obujem novih čevljev« Strani 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Labod Drava
Nogomet • Andrej Dugolin, NK Aluminij
V sredo prve novice o okrepitvah
Božični in novoletni prazniki so v ptujskem prvoligašu potekali v mirnem razpoloženju, čeprav potekajo številne aktivnosti v zvezi s prestopnim rokom in začetkom priprav za spomladanski del prvenstva. Čeprav je bil po prvotnem načrtu začetek priprav predviden v ponedeljek, 5. januarja, so lete sedaj prestavljene na četrtek, 8. januarja. Takrat se bodo nogometaši zbrali na ptujskem Mestnem stadionu in pričeli kondicijske priprave. »Četrtkov zbor bomo pričeli z običajnim sestankom, nato pa bodo v prvih dneh sledila testiranja. Pravo delo se bo pričelo naslednji teden, ko bo šlo zares,« je povedal kondicijski trener Milenko Potočnik. Takrat naj bi že bilo znano ime novega trenerja, ki bo ekipo vodil v spomladanskem delu.
Eden tistih, ki bodo zagotovo zraven, je tudi Andrej Prejac, ki v jesenskem delu ni dobil toliko priložnosti kot v prejšnji sezoni, ko je bil standardni član začetne enajsterice. Mariborčan, ki bo 22. januarja dopolnil 24 let, je skupno nastopil na 10 tekmah, prejel pa
je tri rumene kartone. »S tem zagotovo ne morem biti zadovoljen, a tako je odločil trener in to sem spoštoval. Seveda mi sedaj ne preostane drugega, kot da se čim bolje pripravim in poskušam tako dokazati, da si zaslužim mesto v začetni postavi,« je začel Prejac, ki se je, podobno kot njegovi soigralci, v premoru pripravljal po individualnem programu. »Ta ni vseboval nič nenavadnega: šlo je predvsem za to, da s tekom in vajami v fitnesu ohranimo določen nivo kondicije za nemoten začetek priprav, ko bo šlo zares. Vemo, da nam v spomladanskem delu prvenstva ne bo lahko, zato moramo poskrbeti za čim boljšo pripravljenost,« je dejal nogometaš, ki ga z Labodom Dravo pogodba veže do leta 2010. »To pogodbo seveda spoštujem in jo bom poskušal oddelati do konca. Zaenkrat tudi ni bilo nobenih namigov iz kluba, da bi se lahko zgodilo kaj drugega, zato priprave pričakujem popolnoma skoncentriran na Dravo,« je zaključil Prejac, ki poleg Filipo-viča, Murka in Kronavetra tvori udarni mariborski kvartet.
Če bodo Prejac, Filipovič in Murko skoraj zagotovo še naprej branili barve Drave, pa to ne moremo trditi za Roka Kro-navetra, ki ima z Labodom Dravo sicer dolgoročno pogodbo, a lahko ob ugodni ponudbi zapusti Ptuj. V takšnem položaju so po zadnjih informacijah iz kluba še Horvat, Bošnjak, Zilič in Kelenc. Prav zaradi tega bo zanimivo videti, v kakšni sestavi (in pod čigavim vodstvom!) se bodo dravaši zbrali na malo-nogometnem turnirju All Star v mariborski Lukni, ki je na sporedu 17. in 18. januarja. Na njem bosta poleg vseh prvoli-gaških ekip sodelovali najboljši drugoligaški, Olimpija in Aluminij.
Najverjetneje bo več znanega že to sredo, ko bodo odgovorni pri NK Labod Drava na tiskovni konferenci predstavili prve novosti pri kadrovanju za spomladanski del sezone. Morda bo med ljubitelji nogometa na Ptuju takrat odjeknila kakšna razveseljiva novica: po napovedanih odhodih naj bi prišla na plan tudi vest o okrepitvah. Razlog za optimizem?
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (Labod Drava Ptuj, modri dres) bo tudi v spomladanskem delu nosil dres ptujskega prvoligaša.
»Zakaj tudi nam ne bi enkrat uspelo?!?«

Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (Aluminij, rdeči dres) v dvoboju z Mladenom Rudonjo (Olimpija), članom slovenske zlate generacije.
V Kidričevem so z drugim mestom njihovega Aluminija po jesenskem delu prvenstva zadovoljni. Vedno so bili ekipa, ki je bila pod samim vrhom in vedno v borbi vsaj za dodatne kvalifikacije. V letošnjo sezono so štartali optimistično, predvsem pa prepričani, da so lahko še boljši. Dolgo časa so bili vodeče moštvo in ravno zadnje gostovanje v Ljubljani pri Olim-piji (poraz 2:4) je bilo krivo, da niso prezimili na prvem mestu. Drugače pa so v 14 krogih zbrali 27 točk ter imeli najučinkovitejši napad v ligi.
Kidričani so imeli v svojih vrstah kar nekaj igralcev, ki so bili v ospredju in so le redkokdaj zatajili. Med njimi je bil tudi igralec zvezne vrste Andrej Dugolin, ki je nastopil na dvanajstih tekmah in dosegel tri
^jaPGA^
AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
zadetke. Ljubitelji nogometa se verjetno spomnijo njegovega zadetka na srečanju proti ljubljanski Olimpiji v Kidričevem, katerega se ne bi sramovali tudi igralci iz vrhunskih klubov. O prvem delu prvenstva je Andrej dejal: "Svoje igre bi težko ocenjeval. Mnenja pa sem, da sem odigral solidno, le srečanje v Ljubljani proti Olim-piji bi najraje pozabil. Sicer pa smo vsi igrali dobro, saj v nasprotnem primeru ne bi bili na drugem mestu s samo točko zaostanka za Olimpijo."
Drugo mesto po eni strani prinaša zadovoljstvo, po drugi strani pa je tudi velika obveza in svojevrsten pritisk. Očitno je, da so cilji nogometašev Aluminija v tej sezoni visoki. "Ja, res je tako! Lepo je bilo v
Dejan Zavec
jeseni, ko smo bili dolgo časa vodilni, na koncu smo končali kot drugi. Sedaj moramo to čimprej izbrisati iz spomina ter se osredotočiti na spomladanski del. V tega bomo krenili tako, kot da se nič ni zgodilo. Najprej se je potrebno dobro pripraviti, priti v pravo formo - vsaj v tako, kot smo bili v jeseni. Vsako srečanje je zgodba zase in odigrati moramo maksimalno, saj v spomladanskem delu prvenstva ne bo več popravnih izpitov. Konkurenti, ki so za nami, bodo namreč čakali na naše spodrsljaje. Ne bo nam lahko, vredno pa je poizkusiti, da končno tudi mi končamo konec tekmovalne sezone na prvem mestu,« je zaključil kratek pogovor Andrej Dugolin.
Danilo Klajnšek
Levjesrčni borec mehkega srca ... v neusmiljenem ringu življenja ...
Pogovor z Dejanom Zavcem...
... v petkovi številki Štajerskega tednika
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Cilj: sedmo mesto in pomladitev ekipe
Prvi del prvenstva v 1. A slovenski ženski rokometni ligi je postregel s pričakovanimi uvrstitvami. Po pričakovanjih je na prvem mestu ljubljanska Olimpija, ki z okrepitvami, ki jih je pred prvenstvom pripeljala v klub, želi biti konkurenčna večkratnim državnim, pokalnim in evropskim prvakinjam, ekipi Krim Mercator. V ligaškem delu jim sedaj to uspeva, saj so prvi del končale s stoodstotnim učinkom, oziroma enajstimi zmagami, ki so bile po pravilu visoke. Tudi drugo mesto Celjskih mesnin je pričakovano, Celjanke pa niso prikazovale blestečih iger in so precej nihale v formi.
Ljubitelji rokometa na Ptuju so verjetno več pričakovali od rokometašic Mercatorja Ten-zorja Ptuja. »Samo« peto mesto z osvojenimi trinajstimi točkami (pet točk zaostanka za Ce-ljankami) je manj od pričakovanega, čeprav je prišlo v ekipi do precejšnjih sprememb v igralskem mozaiku. Odšle so Miša Marinček, Vesna Puš in Martina Strmšek, ki so bile pomembni členi ptujske ekipe. Za nameček sta se težje poškodovali še reprezentantki Kristina Mihič (njen prihod se po zadnjih podatkih pričakuje konec marca) in Jelena Kikanovič (na parket naj bi se vrnila v začetku februarja). Prihod reprezentantke Anje Fre-šer in Hrvatice Vanje Raško-
Foto: Črtomir Goznik
Tjaša Pikl, vratarka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
vič ter vratarskega para Pikl -Gregurec v ekipo ni prinesel konstantnih iger.
Po končanem prvem delu prvenstva so se že sporazumno razšli s Frešerjevo (še brez kluba), Raškovičevo (prestopila v Croatio Sesvete) ter vratarko Gregurecovo. Najpomembnejše za ekipo v tem trenutku je to, da je ostala reprezentantka Nastja Prapotnik, izkušena Mihaela Ciora in še nekatere, ki bodo opora mlajšim roko-metašicam iz svojih vrst. O tem nam je trener Mercatorja Ten-zorja Ptuj Nikola Bistrovič
dejal: „Za drugi del prvenstva smo se pričeli normalno pripravljati, čeprav smo oslabljeni. Izpeljali bomo pomladitev moštva, saj bodo mlajša dekleta s pridobljenimi izkušnjami lahko čez čas postala nosilke igre. Vedno več priložnosti dobivajo Patricija Korotaj, Urška Levstik in Kristina Erhatič. Ostali smo na eni sami vra-tarki, in sicer Piklovi, tako da bodo priložnost dobivale mlade Sandra in Maruša Križanec, čeprav je slednja trenutno poškodovana. V soboto igramo v Celju in bomo poskušali izvle-
či največ, kar se bo pač dalo. Naš končni cilj je uvrstitev v končnico, torej med prvih sedem ekip. Ob takšnih spremembah v igralskem kadru pa pričakujem tudi nihanja v igri, ki pa jih bomo poskušali čim bolj nevtralizirati.«
Ptujske rokometašice tako čaka zanimiv in razburljiv drugi del prvenstva, kjer bodo lovile mesto, ki vodi v končnico tekmovanja, kar bi na koncu nekako izpolnilo želje vodstva kluba. Na višje želje pa bo (realno) treba nekoliko počakati.
Danilo Klajnšek
Rokomet • RK Drava Ptuj na turnirju v Beogradu
Uspešni na turnirju Zvezde 08
Z zmago, kot so nastop na mednarodnem turnirju Zvezde 08 v Beogradu začeli, so fantje, kadeti letniki 1993 pred tednom tudi sklenili svoje nadvse uspešno gostovanje v Srbiji. Prva zmaga jih je popeljala med osem najboljših ekip na turnirju, na koncu pa so se veselili petega mesta med osemnajstimi ekipami. V štirih tekmah so Ptujčani izgubili le enkrat, pa še to zgolj za gol z ekipo Voždovca, ki je v finalu gladko premagala ekipo atenskih rokometnih klubov, ta pa je v polfinalu izločila reprezentanco Italije.
»Mislim, da se niti ne zavedamo, kakšen športni rezultat so dosegli fantje, ki so s svojo igro na turnirju Crvene Zvezde v Beogradu zares navdušili, svoje pa so k prepoznavnosti naše ekipe dodali še starši, ki svoje fante kot izvrstni navijači spremljajo na domala vse tekme,« je sodelovanje na turnirju Crvene zvezde opisal
Zgoraj: Danilo Koštomaj (tehnični vodja ekipe), Jan Koštomaj, Rok Fridrih, Aljaž Toš, David Verdenik, Tadej Horvat, Matic Šamperl, Marko Kac (trener). Spodaj: Nejc Benčič, Jani Zolar, Miha Mlakar, Žan Pukšič, Nejc Janžekovič, Leon Požar
Zdravko Peklar, predsednik Rokometnega kluba Drava Ptuj in dodal, da je na turnirju sodelovala ekipa kadetov, ki še
v naslednji sezoni igra v tej kategoriji. Ptujčan Nejc Benčič pa je bil proglašen za najboljšega asistenta med igralci v tej
Rezultati ekipe Drave v Beogradu: Drava - ORK Zemun 18:12, Drava - SC Voždovac 14:15, Drava - Cerak 14:13, Drava - Vučko 13:9.
Končni vrstni red: 1. SC Voždovac, 2. Koropi (Grčija), 3. Reprezentanca Italije, 4. Kolubara, 5. Drava, 6. Vučko, 7. Študentski grad, 8. Cerak, 9. Partizan, 10. Medveščak (Hrvaška), 11. Rudar, 12. Mladost (Makedonija), 13. Obilic, 14. Slovan (Slovenija), 15. ORK Zemun, 16. Crvena zvezda.
kategoriji, čeprav je tako kot ostali naši igralci leto mlajši od večine udeležencev.
V finalu sta igrali srbska in grška ekipa, s tribun pa je odmevalo »kdor ne skače ni Slovenc«, kar so vsi v dvorani športno pozdravili, Ptujčani pa poželi simpatije vseh, ki so jih videli igrati in navijati. Rokometni klub Drava Ptuj se je iz Beograda vrnil s povabilom direktorja turnirja, naj se vsaj ena njihova ekipa udeleži tudi letošnjega turnirja zvezd, na svoj turnir jih vabijo Makedonci in tudi številni klubi, ki so sodelovali na turnirju, želijo še kakšen turnir ali vsaj tekmo odigrati s Ptujčani.
RK Drava
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Pričeli priprave na drugi del prvenstva
Le dobrih 14 dni je trajal počitek za ormoške rokome-taše, ki uspešno nastopajo v elitnem rokometnem razredu. Fantje so vsak na svoj način izkoristili čas kratkega dopusta, v ponedeljek, 5. januarja, pa so se vsi rokometaši skupaj s trenerjema Sašom Prapotni-kom in Alanom Potočnjakom zbrali na prvem treningu v letu 2009. S tem treningom so se obenem začele tudi priprave na drugi del prvenstva, ki se nadaljuje 7. februarja, ko bo Jeruzalem gostoval pri Ježkih iz Slovenj Gradca. V klubu so že določili termine pripravljalnih tekem, ki jih bo okrog deset. Že to soboto, 10. januarja, bo na Hardeku gostovala ptujska Drava, zaenkrat pa je še neznan tekmec za termin 30. januarja, ki bo služil kot generalka pred nadaljevanjem
prvenstva. Odprto ostaja tudi vprašanje glede kratkih priprav, ki bi Ormožanom prav prišle, a niso nujne. Ormoža-nom še vedno ostaja osnovni cilj obstanek v ligi, če pa se bo pojavila priložnost za uvrstitev v Ligo za prvaka, jo bodo Vinarji poskušali izkoristiti in v zadnjem delu sezone bi Hardek ob ugodnem razpletu gostil ekipe Cimosa, Gorenja, Celja, Trima, Preventa. Glede prihodov novih obrazov je rubrika pri Ormožanih prazna, klub pa sta zapustila Matej Hebar in David Bogadi, ki sta bila v prvem delu prvenstva med najboljšimi posamezniki Jeruzalema v 1. mladinski ligi, kjer so mladi vinarji po prvem delu prvenstva zasedli odlično četrto mesto.
UK
Preostale tekme Jeruzalema v rednem delu prvenstva:
7. 2.: Prevent Slovenj Gradec - Jeruzalem 14. 2.: Jeruzalem - Gorenje Velenje 21. 2.: Krka Novo mesto - Jeruzalem 28. 2.: Jeruzalem - Riko hiše Ribnica 7. 3.: Trimo Trebnje - Jeruzalem 11. 3.: Jeruzalem - Slovan Ljubljana 14. 3.: Cimos Koper - Jeruzalem
Termini pripravljalnih tekem:
10. 1.: Jeruzalem - Drava Ptuj
14. 1.: Medveščak Zagreb - Jeruzalem
17. 1.: Turnir v Ormožu: Jeruzalem, Merkur Škofja Loka, Varteks
21. 1.: Varteks Varaždin - Jeruzalem
24. 1.: Turnir v Ormožu: Jeruzalem, Čakovec, Rudar Trbovlje
28. 1.: Čakovec - Jeruzalem
Rokomet
Peto mestoma turnirju pri Čakovcu
Rokometni klub San sport iz Čakovca je v Mali Subotici pri Čakovcu gostil 3. HAUBIS turnir za mlajše dečke letnik 1996 in mlajši. Na turnirju je nastopilo 10 klubov: Croatia osi-guranje Zagreb I in II, Prelog, Ivanec, Varteks Varaždin, KTC Križevci, Vidovec, Ludbreg, Jeruzalem Ormož in gostitelji San Sport Čakovec.
Za ormoško uvrstitev v polfinale je bil usoden spodrsljaj in remi proti Vidovcu. To je bila tudi najslabša predstava mladih Ormožanov na turnirju, ki jih je drago stala. Ormožani so nastopili z leto mlajšimi igralci letnika 1997, zato so bili njihovi tekmeci fizično višji in močnejši. Glede
tehničnega znanja pa je na turnirju prednjačil prav slovenski predstavnik. Slednji se je na turnirju predstavil s hitro ter atraktivno igro in si po koncu turnirja zaslužil velik aplavz hrvaškega občinstva. Aplavz naših sosedov ormoški ekipi v teh kriznih časih med Hrvaško in Slovenijo je še en dokaz, da so Ormožani igrali res odlično. Zmaga na turnirju je pripadla prvi ekipi Zagreba, ki je bila v finalu s 13:8 uspešnejša od sovrstnikov iz Preloga. V svojih vrstah je Jeruzalem imel na turnirju tudi najmlajšega člana - Martina Hebarja (1999), ki je s strani organizatorja prejel lep pokal.
KU
Za Jeruzalem so v Mali Subotici nastopili: Jurček Korpič Lesjak (1999), Rene Plavec (1998), Kevin Caf (1998), Tilen Kosi (1998), Gašper Horvat (1998), Nino Ulaga (1998), Miha Kolmančič (1997), Dejan Kociper (1997), Vid Lukman (1997), Dominik Ozmec (1998), Matic Štumberger (1997), Martin Hebar (1999), Jaka Zorec (1996), Tomaž Žganec (1997), Timon Grabovac (1998) in trenerja Mladen Grabovac ter Uroš Krstič.
Rezultati Ormožanov v skupini A: Ludbreg - Jeruzalem 10:7, Vidovec - Jeruzalem 5:5, Croatia osiguranje Zagreb II - Jeruzalem 5:9, San sport Čakovec - Jeruzalem 5:14.
Vrstni red v skupini A: Čakovec in Ludbreg po 6, Jeruzalem 5, Vidovec 3, Croatia osiguranje II 0 točk.
Tekma za 5. - 6. mesto: Ivanec - Jeruzalem 7:11
Atletika • Dejan Dokl, predsednik AK Cestno podjetje Ptuj
»
Ptujski šport naj vodi nekdo s širokim športnim pogledom
«
Po koncu ene najuspešnejših sezon ptujskih atletov do sedaj, ki je bila izdatno zabeležena tudi v Štajerskem tedniku, smo se pogovarjali s predsednikom kluba Dejanom Doklom.
Letošnja sezona je Atletskemu klubu Cestno podjetje Ptuj in Ptuju prinesla dve udeleženki olimpijskih in paraolimpijskih iger. Kako jo ocenjujete?
Dejan Dokl: »Pogoji za vadbo atletike so se v zadnjih letih izboljšali, kar je glavni vzrok za boljše rezultate, kvalitetno delo trenerjev je bilo vedno prisotno. Prejšnji olimpijec je bil maratonec Mirko Vindiš, ki za svoje treninge ni potreboval atletskega stadiona v takšni meri. Kasneje je sledila rezul-tatska suša, ker ni bilo pogojev. Od leta 2003 do letos, dejansko v enem olimpijskem ciklu, je dozorela olimpijka Nina Kola-rič. Izboljšali so se tudi rezultati ostalih atletov, ob hkratnem povečanju članstva.«
Kako uspešen pa je sicer ptujski šport?
Dejan Dokl: »Na Ptuju imamo veliko število športov. Premalo imamo razvite individualne športe, več bi morali vlagati na primer tudi v gimnastiko, ker se pozitivni učinki iz bazičnih športov prenašajo na vse ostale. Ti dajo osnove za katerikoli šport in tudi starši bi morali to razumeti, da je treba otroku na začetku športne poti dati dobro osnovo. Če bi sledili ta vzorec, bi bilo na Ptuju gotovo več olimpijcev. Kot primer,
Kolaričeva je začela z gimnastiko in kasneje po dolgih letih treninga uspela v atletiki. Mislim, da bi tako, glede na množičnost, moral ptujski šport producirati več olimpijcev.«
Zakaj to ni tako - je kaj narobe s ptujsko športno politiko?
Dejan Dokl: »Lepo je, da se na Ptuju razvijajo vsi, tudi novodobni' športi. Potrebno pa je narediti ožji krog, največ desetih športov, ki bi jih mestna občina lahko izdatneje finančno in z možnostjo optimalnih pogojev treninga podpirala na podlagi dolgoročne strategije razvoja športa na Ptuju, ki je mesto sedaj nima. Če bi bolj jasno vedeli, kaj želimo, bi prišli do kakšnega olimpijca več. Teh tudi do sedaj ni bilo več, ker imajo na Ptuju tradicionalno podporo kolektivni športi, v katerih se Slovenija kot država praviloma ne uvršča na olimpijske igre, če pa že, se je najprej potrebno uvrstiti v reprezentanco.«
Omenili ste pogoje treninga, kako poteka sodelovanje kluba z Zavodom za šport Ptuj, ki skrbi za športno infrastrukturo?
Dejan Dokl: »Po vseh rezultatih, ki jih je klub letos dosegel, smo zelo razočarani z delom dolgoletnega strokovnega delavca zavoda za šport, s strani katerega ni razumevanja za potrebe delovanja kluba. Na čelu te pomembne institucije za ptujski šport bi rad videl nekoga, ki bo bolj širok v športnih
Tenis • Zimska liga
Šumarom derbi kroga
2. liga
Prvo soboto v letu 2009 so delovno pričeli Igralci v zimski teniški ligi. Na sporedu je bil tudi derbi med vo-dečo ekipo TK Šumari in Gorišnico, ki so ga dobili prvi z nekoliko boljšo igro v posamičnih dvobojih. Gorišni-čani so si edino točko priigrali s tesno zmago med dvojicami. Poraz Go-rišnice so izkoristili igralci Štrafa, ki so premagali Kovinarstvo Špurej in se prebili na drugo mesto. V tretjem dvoboju je Skorba iztržila maksimalni izkupiček proti ekipi Enigme.
REZULTATI 5. KROGA: TK SKOR-
BA GAD - ENIGMA 3:0 (Ules - Cunk 9:3, Šlamberger - Pravdič 9:5, Šlam-berger/Mohorko - Cun k/Pravd ič 9:4); TK ŠUMARI - TK GORIŠNICA
2:1 (Sternad - Očko 9:7, Gulin - Žni-darič 9:3, Gulin/Premužič - Očko/ Žnidarič 8:9); TK ŠTRAF - KOVINARSTVO ŠPUREJ 2:1 (Cajnkar -Špurej 9:0, Korošec - Iljevec 4:9, Cajnkar/ Korošec - Iljevec/Kolarič 9:3)
VRSTNI RED: TK Šumari 12, TK Štraf 10, TK Gorišnica 9, TK Skorba gad 8, Kovinarstvo Špurej 4, TK Enigma 2 točki.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska sahovska liga
V novembru se je pričelo tekmovanje v Slovenskogoriški šahovski ligi (SGŠL) za leto 2009. Izvedenih bo 7 krogov, oziroma krožni turnir-ski sistem. Vsaka od sedmih prijavljenih ekip bo organizator enega turnirja.
Dosedanji rezultati:
1.	turnir (29. 11., v Dornavi): Občina sv. Tomaž - Šahovska sekcija Spuhlja 1:7 (Bec - Rot 0:2, Grašič - Kocbek 0:2, Štabuc - Ržen 0:2, Štuhec - Vidovič 1:1). Občina sveti Andraž - Športno društvo Dornava 0:8. Športno društvo Destrnik - Športno društvo Juršinci 4:4 (Merc
-	Kukovec 0:2, Vaupotič - Matjašič 1:1, Ervin Mavrič - Lajh 1:1, Pet-rič - Rižnar 2:0). Šahovski klub Urban (prost).
2.	turnir (13. 12., v Vitomarcih): Šahovski klub Urban - Občina sv. Tomaž 7:1 (Kramberger Vladko - Bec 2:0, Simonič - Štabuc 1:1, Holc - Štuhec 2:0, Burina - Novak 2.0), Šahovska sekcija Spuhlja
-	Občina sv. Andraž 6:2 (Rot - Čuček 2:0, Kocbek - Čuš 2:0, Ržen
-	Gavez 1:1, Vidovič - Težak 1:1). Športno društvo Dornava - Športno društvo Destrnik 0:8 (Peter Kokol - Ervin Mavrič 0:2, Čeh - Petrič 0:2, Marjan Šilak - Miha Mavrič 0:2, Viktor Kokol - Arnuš 0:2). Športno društvo Juršinci (prosti).
Trenutni vrstni red: Šahovska sekcija Spuhlja 4 točke (13:3), Športno društvo Destrnik 3 (12:4), Šahovski klub Urban 2 (7:1), Športno društvo Dornava 2 (8:8), Športno društvo Juršinci 1 (4:4), Občina sv. Andraž 0 (2:14), Občina sv. Tomaž 0 (2:14).
Naslednji, 3. turnir bo v soboto, 17. januarja 2009, v Destrniku.
Foto: Uroš Esih
Dejan Dokl, predsednik AK Cestno podjetje Ptuj
pogledih in da bi bil pri svojem delu bolj neodvisen od ustanoviteljice. Ne bi se smelo tako očitno favorizirati nogometa kot prvega športa na Ptuju. Nadalje, v športnih dvoranah na Ptuju, ki jih je premalo, je posledično premalo prostih terminov tudi zato, ker nekatere osnovne šole, ki prejemajo sredstva za vzdrževanje teh dvoran od MO Ptuj, ne dajejo terminov v polni meri na razpolago Zavodu za Šport Ptuj, da bi jih lahko razporedili za potrebe klubov. V prihodnje bi morali dati izključno prednost tekmovalnemu športu pred rekreacijo, kar sedaj ni primer. Rekreativci naj si najamejo termine v teh dvoranah le čez vikend ali v mnogih okoliških dvoranah, ki so večinoma proste. Moti nas tudi, da ne moremo v polni meri uporabljati atletske dvorane pod tribuno
mestnega stadiona, saj dela v njej niso bila nikoli popolnoma zaključena. Tudi uporaba me-tališča na stadionu za trening metov ni mogoča, saj je nogometno igrišče nekakšna sveta trava', izključno rezervirana za prvo moštvo nogometašev, ki ga večinoma sestavljajo tujci. Prav bi bilo, da se klubu omogočijo še boljši pogoji treniranja predvsem v zimskem času, saj gre za klub širšega družbenega pomena, ki je naravnan k množični udeležbi občanov Ptuja in okolice. Vsakemu, ki želi, je v klubu dana možnost zdravega športnega udejstvo-vanja in dokazovanja, ob tem pa je potrebno jasno povedati, da klub deluje brez ambicij po ustvarjanju dobička.«
Razdeljevanje sredstev za šport je na Ptuju vedno vroča tema, ki je pospremljena z nezadovoljstvom večine
prejemnikov sredstev. Letos se bo najverjetneje pritisk na omejena občinska sredstva še dodatno povečal, saj se tako nogometni kot kolesarski klub soočata z znatnim upadom privatnih sponzorskih sredstev.
Dejan Dokl: »Pravilnik za razdeljevanje sredstev je še vedno premalo eksakten, zato dopušča preveč stihijsko razdeljevanje teh sredstev. Atletski klub bi si, glede na uspehe, želel tudi več neformalne podpore občinskega vrha pri realizaciji svojih potreb in razvoja, ne pa, da se njihov angažma usmerja izrazito v najpopularnejši šport. Gotovo bi si Kolaričeva zaslužila več podpore, saj bo čez štiri leta skoraj zagotovo znova nastopila na olimpijskih igrah, vmes pa še na številnih velikih tekmovanjih in na ta način ponesla ime Ptuja po Sloveniji in širše v svet. Apeliral bi tudi na ptujske gospodarstvenike, ki sponzorirajo ptujski šport, da več sredstev namenijo prav domačim, ptujskim športnikom in manj klubom, ki imajo za cilj zgolj zaslužiti s preprodajo predvsem tujih športnikov.
K vsemu povedanemu bi dodal konkreten predlog, ki upam, da bo že do prihodnje pomladi realiziran pod okriljem Športne zveze Ptuj na podlagi že izraženega interesa klubov. Zanimiva se mi zdi ideja, da bi iz občinskega denarja za šport nabavili vsaj tri kombinirana vozila, ki bi jih uporabljali klubi za prevoze na tekmo-
vanja in priprave, saj vemo, da prevozni stroški predstavljajo danes veliko obremenitev za klube. Menim namreč, da samo razdeljevanje denarja ne bo dvignilo kvalitete ptujskega športa, potrebni so tudi strateški in uporabni projekti, ki jih morajo odgovorni za ptujski šport ustvariti.«
Kakšni so načrti kluba za prihodnost?
Dejan Dokl: »Nadaljevati želimo zastavljen trend rasti rezultatov in množičnosti, ki letos presega številko 200 članov, vključenih v trenažni proces, ter da ustvarimo novega, dodatnega udeleženca na naslednjih olimpijskih igrah. Ta izziv vodstvo kluba z mano na čelu želi prepustiti novi ekipi, ki bi prinesla nov zagon in sveže ideje v klub.«
Letos je minila vaša prva sezona med atletskimi veterani. Kakšni so vtisi?
Dejan Dokl: »Atletika je šport, sestavljen iz več kot 20 disciplin, ki je vsaka po svoje šport zaradi kompleksnosti treniranja, zato lahko res vsak najde svoj šport oziroma disciplino in jo goji do visoke starosti. Nenazadnje sem se o tem lahko prepričal na evropskem veteranskem prvenstvu, ki je bilo letos v Ljubljani, ko so nastopali tudi devetdesetleniki. Ob tej priložnosti bi pozval vse zainteresirane nekdanje atlete in vse, ki se želijo preizkusiti v veteranski atletiki, da se nam pridružijo.«
Uroš Esih
Strelstvo • Novoletni turnir OSZ Ormož
Zmagi osvojila Petra Vernik in Stiven Vočanec
Zadnji konec tedna v letu 2008 je v organizaciji Občinske strelske zveze Ormož potekal tradicionalni novoletni turnir v streljanju s serijsko in standardno zračno puško. Za popestritev in večjo zanimivost turnirja je organizator strelcem OSZ Ormož pripravil unikatno spremenjen in izredno privlačen sistem tekmovanja, v katerem smo lahko spremljali še bolj napete in izenačene obračune že tako vedno nepredvidljivega finala, prirejenega po ligaškem konceptu 1. A državne lige.
V streljanju s serijsko zračno puško so se najprej odvijale kvalifikacije, kjer se je 25 strelcev pomerilo na eno serijo desetih strelov (najboljša Melanie Habjanič s serijo 95 pred Petro Vernik s 94 krogi), po kateri pa se je nato 14 najboljših strelcev (meja je bila pri 81 krogih) uvrstilo v osmino finala. Tam so strelci ponovno »začeli z ničle«, oddali še dodatno serijo desetih strelov in dobili smo osem finalistov. V zaključni del tekmovanja se je uvrstilo sedem strelcev Kovinarja in ena strelka iz ekipe TSO, med njimi pa je bila najboljša Petra Vernik s 96 krogi pred Stiv-nom Vočancem s 95 krogi na 2. mestu, za napredovanje pa je bilo treba doseči 89 krogov. V seštevku obeh oddanih serij so bili nato izločeni strelci razvrščeni od 9. do 14. mesta, med njimi tudi Tadej Horvat in Sašo Prapotnik iz ekipe TSO, ki se kljub dobremu rezultatu 180 krogov nista uvrstila v iz-
in neulovljivo povedla že v prvih treh finalnih strelih z 9,9, 10,4 in 9,9 ter slavila s končnim rezultatom 3:2.
Ob zaključku privlačnega in dinamičnega finalnega streljanja je tehnični sekretar OSZ Ormož Bojan Mir čestital vsem udeležencem novoletnega turnirja in vsem strelcem kot tudi bralcem Štajerskega tednika zaželel srečno in uspehov polno novo leto 2009!
Simeon Gonc
Foto: Bojan Mir
Najboljši trije posamezniki v streljanju s standardno zračno puško, v sredini najmlajša med vsemi - zmagovalka Petra Vernik, desno, drugi, Tadej Horvat in levo, tretji, Rok Šumak.
ločilne boje. V četrtfinalu so, v petih strelih na tri dobljene točke, zmagali Jan Šumak (1. par), Stiven Vočanec (2. par), Matjaž Habjanič (3. par) in Vesna Mele (4. par), za presenečenje pa je že takoj na začetku poskrbel osmopostavljeni Jan Šumak, ki je izločil prvo favoritko Petro Vernik. V polfinalu je nato v tesnem obračunu s 4:3 slavila Vesna Mele proti Janu Šuma-ku, v drugem dvoboju polfi-nala pa je bil srečnejši Stiven Vočanec s 4:1 proti Matjažu Habjaniču. V dvoboju za 3. mesto je zmagal Jan Šumak s 3:2, v velikem finalu pa je z enakim rezultatom slavil Stiven Voča-nec proti Vesni Mele.
V streljanju s standardno zračno puško so se v treh serijah kvalifikacij v četrtfinale uvrstili: Rok Šumak (290 kro-
gov), Anton Novak (289), Tadej Horvat (285), Petra Vernik (283), Stiven Vočanec (283), Jan Šumak (282), Boris Her-gula (281) in Vesna Mele (278 krogov). V četrtfinalnih dvobojih so slavili vsi prvopostavljeni strelci z izjemo Petre Vernik, ki pa je nato v polfinalu presenetila najboljšega po kvalifikacijah, Roka Šumaka, z rezultatom 3:2. V drugem dvoboju polfinala se je iz izgubljenega položaja izvlekel Tadej Horvat in s 3:2 zmagal proti Antonu Novaku, ki pa je nato z enakim rezultatom izgubil še v boju za 3. mesto proti Roku Šumaku. V velikem finalu sta se za končno zmago tako pomerila izkušeni Tadej Horvat in mlada Petra Vernik. Najboljša pionirka Slovenije iz leta 2008 je nato presenetljivo lahkotno
Izločilni boji - serijska puška:
Četrtfinale: Petra Vernik
-	Jan Šumak 1:4, Stiven Voča-nec - Tilen Vnučec 3:2, Matjaž Habjanič - Grega Polajnko 3:2, Melanie Habjanič - Vesna Mele 2:3.
Polfinale: Jan Šumak - Vesna Mele 3:4, Stiven Vočanec
-	Matjaž Habjanič 4:1
Za 3. mesto: Jan Šumak
-	Matjaž Habjanič 3:2 Finale: Vesna Mele - Stiven
Vočanec 2:3
Standard puška:
Četrtfinale: Rok Šumak -Vesna Mele 4:2, Anton Novak
-	Boris Hergula 3:2, Tadej Horvat - Jan Šumak 3:2, Stiven Vočanec - Petra Vernik 1:4.
Polfinale: Rok Šumak - Petra Vernik 2:3, Anton Novak
-	Tadej Horvat 2:3.
Za 3. mesto: Rok Šumak
-	Anton Novak 3:2
Finale: Petra Vernik - Tadej Horvat 3:2
Športna šola Juhuhu
Najprej veter, nato pravljični zaključek
i ■ V
Člani športne šole Juhuhu so tudi letos za najmlajše nade-budneže pripravili smučanje in zimovanje. Po odmevnih in izredno dobro zasedenih poletnih taborih v Banovcih so se tokrat odpravili na Tri kralje in Osankarico.
Tam je 180 otrok smučalo in se odlično zabavalo od 26. do 29. decembra, za dobro voljo pa so skrbeli učitelji in nepogrešljivi Juhi. Letošnja novost je bila bivanje 35 otrok na Osankarici (ostali so se vsak dan vozili z avtobusi), kjer so lahko doživeli pravo zimsko idilo s sneženjem.
Vodja športne šole Juhuhu Tomi Jagarinec je o letošnjih izkušnjah na smučanju povedal: »V prvi vrsti je letošnji tabor zaznamovalo vreme, saj je dva dni pihal zelo mrzel veter, tako da smo popoldanske aktivnosti izpeljali v koči. Kljub temu smo šolo smučanja izpeljali v celoti, za kar so ob potrpežljivih otrocih zelo zaslužni naši učitelji. Za ves trud smo bili nagrajeni zadnji dan, v ponedeljek, ko smo v čudovitem vremenu izpeljali tudi zaključno tekmo, ki si jo je ogledalo tudi veliko staršev. Tereni za smučanje so bili vse dni odlično pripravljeni, večino časa smo imeli proge na voljo sami. Na tečaju smo imeli letos 40 začetnikov smučanja, vsi pa so na koncu izpeljali
Juhi je bil zadnji dan že zelo utrujen.
Foto: Marjan Keiner
progo v celoti, kar nam je res v ini pozitivni. Za počitniško Naslednjo šolo smučanja
veliko zadovoljstvo. Tudi tokrat so se vsi otroci vrnili k svojim staršev zdravi in brez pravih poškodb, tudi zaradi tega so bili odzivi staršev v veliki več-
šolo smučanja bomo pripravili še nekaj novosti, drugače se bomo lotili tudi zaključne tekme, saj je ta že prerasla v pravo tekmovanje.«
bodo v športni šoli Juhuhu izvedli med zimskimi počitnicami, med 24. in 27. februarjem, tudi takrat na Treh kraljih.
JM
Foto: Marjan Keiner
Vodja SS Juhuhu Tomaž Jaga-rinec
Foto: Marjan Kelner
Otroci in starši so se lahko po koncu tekmovanja posladkali s tradicionalno torto velikanko.
Odbojka • ŽOK AC Prstec Ptuj - starejše deklice
Starejše deklice v naslednji krog tekmovanja
Na Ptuju je ženska odbojka dobro zastopana, saj imajo ljubitelji te dinamične in atraktivne igre na voljo ogled srečanj v prvi in tretji ženski odbojkar-
ski ligi. Ptujske prvoligašinje, AC Prstec Ptuj, so s prihodom novega in priznanega trenerja Dragutina Baltiča nekako „oživele" in nanizale nekaj dobrih
iger. Seveda pa ne gre brez vzgoje svojega kadra, oziroma brez dela z mlajšimi selekcijami.
Pri ŽOK AC Prstec Ptuj de-
Ekipa starejših deklic ŽOK AC Prstec Ptuj
luje in tekmuje ekipa starejših deklic, ki jih vodi nekdanja odlična igralka Ana Kutsay, profesorica športne vzgoje. Njeno dobro delo z dekleti se je obrestovalo, saj so le-te v svoji skupini zasedle drugo mesto, takoj za mariborsko NKBM, ter si tako priigrale napredovanje v višji rang tekmovanja. Dekleta v starostni dobi od 9. do 15. leta vadijo trikrat tedensko, s svojimi dobrimi igrami pa navdušujejo predvsem svoje starše in vodstvo kluba. Ob njih imajo v klubu še mladinke, kadetinje in mlajše deklice. Slednje si bodo na kvalifikacijskih turnirjih poizkušale priigrati uvrstitev v najvišji rang tekmovanja.
Vse to je dokaz, da se v ŽOK AC Prstec Ptuj dobro dela z mlajšimi kategorijami. Zagotovo bodo čez čas nekatere igralke postale tudi nosilke igre v članski konkurenci, kar pa zahteva veliko odpovedovanja in popolno predanost temu zelo priljubljenemu športu.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Neporaženi le še vodilni ekipi
Prvo soboto in nedeljo v novem letu so nogometaši v obeh ligah malega nogometa na Ptuju izkoristili in odigrali dva kroga. V prvi ligi se ni zgodilo nič presenetljivega, seveda če imamo v mislih vodečo Poetovio, ki je v soboto praktično potopila do tega kroga drugouvrščeni ŠD Rim. Sedaj imajo poetovijci pred prvim zasledovalcem sedem točk prednosti in bodo ta del prvenstva končali na prvem mestu. S tremi zaporednimi zmagami se je na drugo mesto prebil Bar Saš. Njihovi nogometaši se bodo v zadnjih treh krogih morali potruditi, da bi tukaj tudi ostali, saj so jim zelo blizu ekipi Oki Teama in ŠD Rima, s samo dvema točkama zaostanka. Povsem pri dnu prvenstvene razpredelnice v 1. ligi MNZ sta Jure MTS Hajdina in Bukovci Bar Gloria, ki se bosta težko rešila teh dveh mest.
V 2. ligi je ekipa Apolon 11 zadržala prvo mesto, na drugo pa se je s peto zaporedno zmago prebila ekipa Eleaplanet&co. Slednja je slabo začela letošnje prvenstvo, z dvema porazoma, v zadnjem času pa niza zmage. Do konca se igrajo še štirje krogi, zasledovalci pa imajo minimalni zaostanek: skoraj polovica klubov lige še lahko računa na vsaj drugo mesto.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 6. KROGA: Bar Saš - ŠD Vitomarci 3:0.
REZULTATI 7. KROGA: KMN Poetovio - ŠD Rim 7:0, ŠD Vitomarci
-	Hobit Pub Apače 4:1, Jure MTS Hajdina - Bar Saš 0:2, KMN Mit-mau Remos - KMN Majolka 1:2, Oki Team Bukovci Bar Gloria 6:2, Bar Korže - Mark 69 6:7.
REZULTATI 8. KROGA: Bar Saš -KMN Mitmau Remos 3:2, Hobit Pub Apače - Jure MTS Hajdina 4:2, Poetovio - ŠD Vitomarci 12:2, ŠD Rim
-	Mark 69 1:1, Bukovci Bar Gloria
-	Bar Korže 6:7, KMN Majolka - Oki Team 0:1.
a. KMN MAJOLKA a 9. HOBIT APAČE a 1G. ŠD VITOMARCI S
11.	JURE HAJDINA a
12.	BUKOVCI GLO. a
3 l 4 la:la lG
2	3	2
2	l	S
l	G	7
G	l	7
l3:2l	9
lS:3l	7
l4:3G	3
lS:39	l
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: ŠD As
-	Apolon 11 2:3, ŠD Polenšak - ŠD Ptujska Gora 5:0, Mogg - Klub ptujskih študentov 5:3, Draženci - Inox ograje Majcen 4:3, Club 13 - O Sole Mio 2:6, Eleaplanet&Co MSM International - ŠD Destrnik Virtuozi 7:0.
REZULTATI 7. KROGA: O Sole Mio
-	Eleaplanet&CoMSM International 1:3, Inox ograje Majcen - Club 13 3:4, Klub ptujskih študentov - Mogg 3:4, Apolon 11 - ŠD Polenšak 8:2, ŠD Destrnik virtuozi - ŠD As 6:3.
1.	APOLON 11
2.	ELEAPLANET
3.	MOGG
4.	ŠD DESTRNIK
5.	CLUB 13
6.	ŠD POLENŠAK
7.	O SOLE MIO
8.	OGRAJE MAJC.
9.	ŠD AS
10.	KPŠ
11.	PTUJ. GORA
l2. ŠD DRAZENCI 7
S 2 S G S G 4 1 4 G 4 G 3 l 3 l 3 G l l l G l G
32:la 3G:9 22:l9 2S:26 19:17 2l:22 29:21 22:16 14:23 10:19 15:2S 13:34
Danilo Klajnšek
ONL VIDEM - ČLANI
REZULTATI 6. KROGA (4. 1.):
KMN Majolka - Bar DESETKA B 12:2, ŠD Pobrežje - AS 7:1, Bar Avguštin Zg. Pristava - ŠD Pobrežje mladi 11:0, Bar OSMICA - ŠD Majski Vrh 5:2, NK Videm člani - Lancova vas 0:3 (b. b.). Ekipa Gostišče pri Tonetu ŠD Selan je bila prosta.
1.	KMN MAJOLKA 6 6 0 0 44:16 18
2.	ZG. PRISTAVA 5 5 0 0 34:14 15
3.	ŠD POBREŽJE 6 4 1 1 32:16 13
1.	POETOVIO	S
2.	BAR SAŠ	a
3.	OKI TEAM	a
4.	ŠD RIM	a
5.	MITMAU REMOS S
6.	BAR KORZE	a
7.	MARK 69	S
S	G G	42:14	24
5	2	1	21:11	17
5	G 3	29:21	15
4	3	1	22:16	15
4	G 4	33:19	12
4	G 4	2S:29	12
3	3	2	1S:22	12
4.	AS	5
5.	PRI TONETU 5
6.	BAR OSMICA 5
7.	ŠD MAJSKI VRH 6
8.	LANCOVA VAS 6
9.	POBREŽJE ML. 6
10.	VIDEM ČL. (-1) 5
11.	DESETKA - B 5
3 G 2 2 2 1 2 1 2
27:1S 1S:17 1S:24
2 G 4 2S:2S
1 2	3
1 1	4
G 1	4
G G	4
23:24 14:40 17:2S 6:25
Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Igralci KMN Poetovio in Saš bara so trenutno na vrhu lestvice 1. lige MNZ Ptuj.
Športni napovednik
Mali nogomet
8. Toyota turnir
Športno društvo Center Ptuj organizira 8. TOYOTA turnir v malem nogometu. Turnir bo odigran v soboto, 10. 1. 2009, v športni dvorani Center na Ptuju (Srednješolski center Ptuj, Volkmerjeva c. 19) s pričetkom ob 8. uri.
Prijavnina: 75 € - na TRR 04 202-0000780884 (s pripisom za nogometni turnir ali na dan žrebanja v gotovini).
Žreb: četrtek, 8. 1. 2009, ob 18. uri v gostišču Maraton Mirka Vin-diša, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja denarne nagrade in pokale!
Način igranja: po pravilih FIFE (4 + 1) z akumuliranimi prekrški. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev. Informacije: 031 602 230 ali 041 791 042.
Mina Markovič • "Vražja" Ptujčanka - zmagovalka tekme svetovnega pokala v športnem plezanju
»Na tekmovanju ne obujem novih plezalnih čevljev«
»Plezalci so kot sodobni Kolumbi ... v iskanju vrha poiščejo nove smeri ... iz višine je njihov svet videti kot na dlani, lahko ga pripnejo na srce in hranijo kot spominek.«
Mina Markovič sodi v ekipo deklet, ki tvorijo slovensko žensko reprezentanco v športnem plezanju. Upravičeno se jih je oprijelo ime »vražja« dekleta, saj so se s trdim delom, odrekanjem in pomanjkanjem finančnih sredstev uspele prebiti v sam vrh svetovne elite športnega plezanja. Športno plezanje je v slovenskem prostoru precej medijsko zapostavljeno. Glede na uspehe, ki jih dosegajo, bi si zaslužili več pozitivne odmevnosti. Slovenija je žepna alpska državica, kar pomeni, da dihamo z gorami in plezališči. Prav zaradi našega narodnega ponosa in uspehov, ki jih dosegajo v svetovnem merilu, bi si športno plezanje zaslužilo vso pozornost. »Vražje« dekle Mino Markovič smo ujeli med prazniki, ko je obiskala starše na Ptuju. Dovolila nam je, da z njo splezamo v višave in pogledamo na svet iz njenega zornega kota.
Pred kratkim sem prebirala knjigo K2, ki jo je napisal Viki Grošelj. Opisuje vzpon slovenske alpinistične odprave na »Kraljico Karakoruma«. Športno plezanje ima svoje korenine v alpinizmu, ki se je počasi odcepilo in postalo samostojna športna panoga. Nam lahko na kratko opišeš, v čem je razlika med tema dvema športoma in zakaj si se odločila za športno plezanje?
Športno plezanje je mlada disciplina. Res je, da se je odcepila od alpinizma, a to ne pomeni, da ima z njim veliko skupnega. V bistvu se kar precej razlikujeta. Športno plezanje je za razliko od alpinizma zelo varen šport. Za varnost ni poskrbljeno samo pri plezanju na umetnih plezalnih stenah, tako je tudi na naravnih ple-zališčih. Naravne stene so vnaprej opremljene in plezanje je varno. Nevarnost lahko predstavlja samo človeški faktor, v smislu, da se pozabiš privezati, ali kakšna druga »tehnična napaka«. To je možno, če nisi z glavo pri stvari ali če nisi povsem skoncentriran. Vendar se redko dogaja. Podobno je na primer pri padalstvu, kjer moraš pregledati svojo športno opremo. Prednost športnega plezanja je tudi v tem, da ne potrebuješ gora, saj lahko plezaš na umetni steni. Razlika je tudi med alpinistom in športnim plezalcem. Menim, da sta si karakterno precej različna. Za alpiniste je značilno, da so introvertirani in nagnjeni k življenjskemu tveganju, saj so razmere v gorah do določene mere nepredvidljive. V prispodobi bi lahko to razliko opisala kot primerjavo med rockom in klasiko. V obeh primerih gre za glasbo; imata skupne korenine, a sta si povsem različni.
Na Ptuju sta bila začetnika v športnem plezanju Dominik Kokot - Niko in Stanislav Zebec - Stanč. Pogoji za plezanje so bili v de-
vetdesetih precej slabi. Za plezanje so uporabljali kar obzidje ptujskega gradu in bližnja plezališča. Danes je drugače. Mladi imajo več možnosti, da jih športno plezanje navduši, saj na Ptuju deluje Plezalni klub 6b. Kdo te je navdušil za ta šport in kdaj je plezanje postalo tvoja strast?
Leta 1997 so na Ptuju za športnim centrom Mladika postavili promocijsko plezalno steno. Oče je bil v tistem času atletski trener in občasno sem ga spremljala na atletski stadion, kjer sem ga opazovala pri delu. In takrat se je zgodilo. Že sam pogled na steno me je povsem očaral in sklenila sem, da nemudoma poskusim. Plezanje je name naredilo tako močan vtis, da sem se še ves teden vračala. Člani plezalnega kluba so opazili moje navdušenje in tako se je pričela moja športna plezalna pot. Prvo plezalno steno smo imeli na Bregu. Res je, da so bili pogoji za trening precej slabi in da je delo potekalo neresno. A strast do plezanja in prvi rezultati so mi vlivali voljo. Tudi ko me je študij pripeljal v Ljubljano, strast do plezanja ni zbledela. Za pomoč sem prosila Plezalni klub Škofja Loka in od leta 2008 treniram na profesionalnem nivoju.
Z zmago na mastru v Serre Chevalierju v anale tega športa
Praviš, da si velik del svojega otroštva preživela na atletskem stadionu, kar pomeni, da si se zgodaj seznanila s športniki in osnovami atletike. Ali si se morda kdaj spogledovala z atletiko?
V osnovni šoli sem bila precej dobra v teku in skoku v daljino. Atletiko zelo spoštujem, a me kot šport ni nikoli pritegnila.
Četrta tekma svetovnega pokala v športnem plezanju je bila letos organizira-
na v Imstu v Avstriji, kjer si blestela. To je tvoja prva zmaga v svetovnem pokalu. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala si tako na tretjem mestu. Kaj je skrivnost tvojega uspeha? Kaj potrebuje plezalec za dosego takšnega športnega dosežka?
Ne sme te biti strah višine, če imaš višinsko vrtoglavico, potem ta šport ni zate. Morda nekateri zmotno menijo, da za ta šport potrebuješ moč. S tem se ne strinjam. V osnovi je pomembna tehnika, zmožnost prenosa teže, koordinacija, gibčnost. Šele ko osvojiš tehniko, pride na vrsto trening za moč. Če pričneš v obratnem vrstnem redu, potem v tem športu ne moreš uspeti, ker ti manjkajo osnove, na katerih potem zgradiš uspeh. Menim, da je človeku to prirojeno. Majhen otrok je odličen plezalec, potem pa sčasoma to v človeku zamre, ker daru ne negujemo. Poskusite kdaj opazovati majhne otroke, nimajo strahu in so odlični plezalci.
Tvoji rezultati zgovorno orišejo uspehe, ki jih nizaš, nas pa zanima, na kateri uspeh si sama najbolj ponosna. Obstaja kakšna izkušnja, ki se je še danes spominjaš s strahospošto-vanjem?
Spominjam se pripetljaja iz osnovnošolskih dni. V prostem plezanju je bilo dekle, ki je na šolskih tekmovanjih pet let nizalo zmago za zmago. Veljala je za nepremagljivo in do nje sem gojila posebno strahospoštova-nje. Priložnost je nanesla, da je postala moja tekmica in sem jo premagala. Na to zmago sem še danes zelo ponosna. V trajnem spominu bom ohranila tudi zmago, ki sem jo dosegla na mastru v Serre Chevalierju, v Franciji, ki velja za plezalno velesilo. S to zmago sem se zapisala v anale tega največjega mastra na svetu, kjer tekmuje le plezalna »smetana«.
Uspeh zahteva veliko vloženega truda in odrekanja. Kako potekajo tvoji
treningi in kakšna je cena uspeha?
Moram priznati, da plezalci manj treniramo kot športniki v drugih športih. Razlog je v tem, da pri plezanju trpijo točno določene mišice in dolgotrajni treningi bi imeli na športnika nasproten učinek od želenega. Dobesedno bi svoje mišice preobremenila. Zato na treningu plezam od dve do tri ure, ostali del treninga pa je sestavljen iz fitnesa, teka in ogrevanja. Treniram petkrat na teden. Prehrana ni pomembna, pomembno je, da se ne zrediš kar čez noč, ker je tvoje telo navajeno na točno določeno obremenitev, zato vsak višek kilogramov vpliva na tvoje plezalne sposobnosti.
Ta šport je v slovenskem prostoru precej odrinjen, temu primerna so tudi finančna sredstva, ki so vam na razpolago. Trenersko delo je slabo plačano in od tega se ne da preživeti, pomožen kader pa dela zastonj. Kako je s plačilom za tvoje zmage? Ali od športa lahko preživiš?
Žal se od plezanja tudi na profesionalnem nivoju ne da živeti, zato je izobrazba zame prioriteta. Tudi če bi bila ves čas v samem vrhu, to ne bi zadostovalo za preživetje. Za zmago te nagradijo z največ 2.500 evri ali manj, in če od tega od-šteješ stroške, se od ostanka ne da preživeti.
Športno plezanje zadnje čase pretresa novica o do-pinških kontrolah. Do sedaj v Sloveniji ni bila praksa, da bi testirali športne plezalce. Ali to pomeni, da tudi v športnem plezanju lahko pričakujemo dopin-ške afere?
Težko si predstavljam, kako bi doping vplival na boljšo pripravljenost plezalcev. Plezanje zahteva natančnost in koncentracijo, doping pa jo zmanjšuje. Tudi razni pripravki za krepitev mišične mase v tem primeru ne pridejo v poštev, saj pri
plezanju potrebuješ točno določene mišice in ni toliko poudarka na moči, temveč na sami tehniki in gibčnosti. Sem pa zasledila, da so v tujini opravili kar nekaj dopinških kontrol in našli sledi marihuane in kokaina. Menim, da realno noben šport ni varen pred nezakonitimi substancami, saj ta problem prežema celotno družbo.
Športno plezanje je precej adrenalinski šport. Za tvojo varnost je sicer dobro poskrbljeno, pa vendar obstaja določeno tveganje, da se pri padcu poškoduješ. Ta nevarnost je večja v naravnih plezališčih. Kaj ti pomeni beseda ZAUPANJE? Ali je pri varovanju pomembno, da izbereš osebo, ki ji popolnoma zaupaš?
Športno plezanje je povsem varen šport, saj so smeri vnaprej določene in skrbno pripravljene. Pomembno je dejstvo, da lahko vedno greš prek meja svojih zmožnosti, saj se plezalci ne bojimo padca. Padci so varni, saj ne padeš več kot dva metra v globino. Pri varovanju pa ni pomembno samo zaupanje v osebo, ki te varuje, pomembna je odgovornost. Vsak, ki se tega športa loti profesionalno in z ljubeznijo, bo do tega čutil odgovornost, zato je tveganje minimalno oziroma enako vsem drugim športom.
Kaj pomeni v plezalni terminologiji pristop plezanja »na pogled« in »rdeča pika«? Kateri pristop ti je pisan na kožo?
Plezanje »na pogled« pomeni, da smer vidiš prvič, kar pomeni, da o njej nimaš nobenih koristnih informacij. Enostavno se lotiš plezanja. To je sicer težji pristop, a mi je ljubši, ker sem povsem odvisna sama od sebe in od svojih sposobnosti. S tem te stena preseneti in v tem je več prvinskosti. Pristop »rdeča pika« pa pomeni, da je smer predvidena in da jo imaš naštudirano. V tem primeru ti je stvar olajšana, vse, kar se od tebe pričakuje, je, da daš vse
od sebe. Prednost takšnega načina je, da smer toliko časa treniraš, da naposled dosežeš nemogoče. Prideš do vrha. S tem dejansko presežeš mejo svojih zmožnosti.
»Pred tekmo poslušam glasbo ali rešujem križanke«
V vsakem športu je zraven fizične pripravljenosti zelo pomembna tudi psihična stabilnost. Plezanje zahteva popolno koncentracijo. Vsaka najmanjša napaka ali napačen gib pomeni, da se ne boš obdržala v steni. Kako se psihično pripraviš na tekmo? Na kaj se koncentriraš med plezanjem?
Plezalci zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nimamo psihologa, zato moram sama poskrbeti za svojo psihično pripravljenost. Najtežje je pred tekmami, saj si psihično precej obremenjen. V teh trenutkih se zamotim s poslušanjem glasbe ali pa rešujem križanke. To me sprošča in preusmeri tok mojih misli. Ljudje me sprašujejo, na kaj mislim med plezanjem. Med plezanjem se koncentriram izključno na plezanje. To povsem okupira moje misli. Nekatere plezalke imajo kak skrit talisman, ki jim prinaša srečo. Jaz tega nimam. Imam pa pravilo, da za tekmovanja ne obujem novih plezalnih čevljev. Večina tekmovalk si kupi dva para čevljev. V enih potem trenirajo, druge pa hranijo za tekmo. Jaz se tako navežem na svoj par, da jih imam vedno obute tudi na tekmovanjih. Te, v katerih treniram, poznam do potankosti in plezalkam moraš zaupati 100 %. To je moja posebnost.
Poznamo te samo kot vrhunsko športno plezalko. Kdo si, ko stojiš na trdnih tleh?
Sem takšna kot vsi moji vrstniki, le da imam manj prostega časa. Skrivnost mojega uspeha je v dobri organizaciji življenja. Na začetku si nisem znala povsem predstavljati, kako bom uskladila šport in študij. A ko stvari stečejo v ustaljenem ritmu, se navadiš in znaš uspešno uskladiti oboje. V prostem času si rada ogledam kakšen dober film, smučam, družim se s prijatelji, plavam ali kaj podobnega. Za smer študija sem izbrala psihologijo in študiju dajem prednost pred športom. Verjamem, da bom s trdim delom in vztrajnostjo tudi na tem področju uspešna. Zavedam se, da bo plezanje vedno del mojega življenja, le da ga v prihodnosti vidim kot svoj hobi.
Vsak športnik si zastavi svoje cilje, nekaj, kar ga žene naprej, novim zmagam naproti. Kaj je tvoja spodbuda?
Spodbudo najdem v samo-potrditvi. Plezanje me izpopolnjuje, zato se nikoli nisem dokazovala zaradi drugih. Dokazujem se zase in s tem spoznavam meje svojih zmožnosti. V športu se moraš najti, to mora biti tvoja velika ljubezen in tekmovati moraš za svoje zadovoljstvo. Šele ko zadovoljiš svoja pričakovanja, pridejo na vrsto drugi.
Aleksandra Jelušič
Mina Markovič: »Vsak, ki se tega športa loti profesionalno in z ljubeznijo, bo do tega čutil odgovornost, zato je tveganje minimalno oziroma enako vsem drugim športom.«
Dobrovnik • Obiskali smo Ocean Orchids, d. o. o.
Na Goričko po novem vabijo tudi orhideje
Turistične poti v zadnjem času pogosto zaidejo v Prekmurje, nižinsko pokrajino v skrajnem SV delu Slovenije, ki je tako gospodarsko kot politično odmaknjena od ostalih slovenskih pokrajin. Ena od stalnic obiska te pokrajine, ki vodi do rotunde v Selu, Plečnikove cerkve v Bogojini, kapele in izvira sv. Vida v bližini Bukovniškega jezera, cerkve sv. Martina v Martjancih, evangeličanske cerkve v Murski Soboti, cerkva v Turnišču, Odrancih in Beltincih ter največjega gradu na Slovenskem, Gradu, ki ima toliko sob, kot je dni v letu, je ob znamenitih naravnih zdraviliščih (termah) že nekaj časa tudi Dobrovnik na Goričkem, kjer ima sedež podjetje Ocean Orchids, d. o. o., edino podjetje v s komercialno proizvodnjo orhidej falenopsis te velikosti v srednji in JV Evropi. Podatki kažejo, da v tem trenutku za vsako Slovenko že vzgojijo eno orhidejo. Več kot polovico proizvodnje prodajo v tujino.
Gre za podjetje, ki želi postati eden od generatorjev razvoja na Goričkem, ki ga je napredek zaobšel, čeprav ni tako zelo oddaljeno od velikih evropskih mest. Ker ni bilo razvoja, je to območje ohranilo podobo, ki je značilna za srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno. Vrtnarstvo (gojenje v rastlinjakih) bi lahko ob ustrezni državni politiki postalo tretji razvojni steber celotnega Pre-kmurja ob turizmu in klasičnem kmetijstvu glede na vse naravne danosti, vključno s termalno vodo, so prepričani v tem edinem slovenskem podjetju za vzgojo orhidej. Skupna letna proizvodnja je že dosegla 1,2 milijona tropskih rastlin na leto.
Tropski vrt ob tropskih in bombažu, kavi, papaji in d subtropske rastline. Pod s bohoti tudi bananovec.
Podjetje Ocean Orchids, d. o. o., je zelo mlado podjetje, a je že kmalu postalo prepoznavno doma in v tujini. Njihovi tropski križanci so prišli v prvi večji količini do kupcev v drugi polovici leta 2006. V letu 2007 so ob rastlinjaku, ki sedaj meri že blizu 3 ha, uredili tudi tropski vrt, v katerem raste več kot 900 eksotičnih primerkov okrog stotih rastlinskih vrst. V njem si lahko obiskovalci, med njimi je tudi vedno več Ptujčanov, med drugim ogledajo, kako orhideje rastejo v naravi.
Naša vodnica na poti skozi Prekmurje in tropski vrt ter svet orhidej Sonja Krajnc Br-lek je povedala, da so tropski vrt, prvega te vrste v Sloveniji, odprli novembra leta 2007.
bnih tropskih rastlinah (vanilji, bogatijo tudi orhideje in druge ki se steka v manjši ribnik, se
Od takrat do danes ga je videlo že veliko slovenskih in domačih turistov, tudi tistih, ki pogosto zaidejo v prekmurska naravna zdravilišča, bolj poznana kot terme. Številne obiskovalce omamni cveti
orhidej, ki zasedejo največ rastlinskih vrst, v 700 rodov jih je razporejenih kar 27 tisoč, zvabijo tudi k nakupu. V Sloveniji jih v naravi raste blizu 80 vrst in podvrst. Orhideje ob skrbni negi lahko naš dom
krasijo še dolgo let, če smo seveda izbrali kakovostno rastlino, ki mora imeti velike in čvrste liste, trdno in pokončno steblo, prav tako pa tudi veliko popkov in cvetov. Pri vzgoji je zelo pomembno
tudi zalivanje, dovolj je, če jih bomo zalili na vsake dva do tri tedne, rastlino vzeli iz lončka, korenine pa za dvajset minut pomočili v vodo in jo nato vrnili v posodo. Sicer pa je na voljo v slovenščini najobširnejša knjiga o tropskih orhidejah pod naslovom Gojenje tropskih orhidej, kjer bodo ljubitelji orhidej našli marsikateri koristen nasvet za dolgo življenje »svojih« tropskih rastlinic, da se jim ne bo dogajalo tako kot že marsikomu pred njimi, ki so v kratkem času ostali brez njih, tudi zaradi tega, ker niso znali pravilno skrbeti zanje ali pa so bili površni pri nakupu.
Tropski vrt in prodajni center podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku 27 si je mogoče ogledati vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih.
MG
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Penine od Mure do morja
Petega decembra so se Primusove vinske zgodbe za leto 2008 iztekle. Na večeru slovenskih penin od Mure do morja so natočili 12 slovenskih penin iz devetih slovenskih kleti: Radgonskih goric, Kapele, Ptuja, Ormoža, Slovenskih Konjic, Vipave, Goriških Brd, Vina Kras in Vina Koper.
Prve steklenice s penino so napolnili v kleti v Gornji Radgoni že leta 1852. Zlata radgonska penina je prvo slovensko peneče se vino, narejeno po klasični metodi, z vrenjem v steklenici, je tudi največkrat nagrajena slovenska penina. Izraz penina, poimenovanje za najkvalitetnejše peneče se vino, se v Sloveniji uporablja že več kot 30 let. S peninami ljudje ponavadi nazdravijo novemu letu in ob številnih drugih priložnostih.
Koordinator Primusovih vinskih zgodb je tokrat gostil Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenije, prej Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki jo je vrsto let vodil
Janez Vrečer. Gre za najstarejše profesionalno organizirano združenje vinarjev in vinogradnikov Slovenije. V lasti Vinske družbe Slovenije je tudi najstarejša blagovna znamka slovenskih vin, ki se na trgu pojavlja že od davnega leta 1969. Z njo je bilo doslej opremljenih več kot 500 milijonov steklenic. Od leta 2005 uporabljajo tudi novo kolektivno blagovno znamko »Slovenija, moja vinska dežela«.
Potovanje s peninami po Sloveniji je pritegnilo 5. decembra v klub Gemina XIII. številne goste od blizu in daleč. Prisluhnili so zgodbam devetih slovenskih kleti s to mehurčkasto pijačo, s katero
bodo nekateri vstopili tudi v leto 2009. Med njimi je bila tudi penina Pullus rose, osnovna sorta za to penino

je žametna črnina, letos je bila tudi svetovni šampion na mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani. Sicer pa so rose pe-

nine vedno bolj v modi, vse pogosteje se tudi pojavljajo na mednarodnih ocenjevanjih.
Za penine so primerne vse vinske sorte, ene bolj, druge manj. V najboljših peninah se lahko iskri 30 do 40 minut. Kot je na predstavitvi slovenskih penin povedal Dušan Brejc, kakovost penine ni odvisna od metode pridelave, temveč od same korektnosti izvedbe metode. Na koncu
Koordinator Primusovih vinskih slovenskih penin od Mure do m torja Vinske družbe Slovenije, ki ženje vinarjev in vinogradnikov tudi Smiljan Benkovič, ki je tudi
pa vedno izberejo kupci oziroma pivci.
Izbrane penine slovenskih kleti so se tudi tokrat družile z izbrano hrano. Sicer pa je tako, da se nekatere stvari preprosto ujamejo, in ko se srečajo, ustvarijo nepozabne kombinacije. V zadnji letošnji kombinaciji je tako kot že večkrat letos z glasbenim in pevskim prispevkom sodeloval tudi Dejan Rihtarič.
MG
»odb Janez Vrečer je na večeru ja gostil Dušana Brejca, direk-najstarejše profesionalno zdru-lovenije, pridružil pa se jima je kuhal vinske zgodbe.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na zadnji Primusovi vinski zgodbi v letu 2008 so natočili 12 slovenskih penin iz devetih slovenskih kleti.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (25)
Hapkido
Hapkido je mlada, hibridna, korejska borilna veščina. To je oblika samoobrambe, ki temelji na vzvodih, metih, udarcih, brcah, živčnih točkah, prijemih in krožnih gibih. Je neke vrste mešanica med japonskim karatejem in aikidom. Zraven golorokih tehnik pa pozna še tehnike z orožjem, kot so kratka palica, dolga palica, nunchaku, meč, vrv ipd., kot pri kobudu. Začetnik veščine je bil Choi Yong Sul.
Pomen naziva
Besedo hapkido je možno napisati v različnih pisavah (korejski, kitajski in japonski) na različne načine. Pismen-ka hap pomeni harmonijo, skladnost in celo veselje. Ki označuje energijo, duh, moč in silo. Ideogram do pa predstavlja pot, stezo, način. Izraz hapkido najpogosteje prevajajo podobno kot aikido, in sicer »pot harmonije.« Kljub temu se veščini precej razlikujeta, še posebej po tehnikah, metodi in filozofiji, čeprav imata skupni izvor.
Nastanek in razvoj
Hapkido je nastal v post japonskem kolonialnem obdobju Koreje. Oblikovalo ga je več mojstrov, med katerimi so najvidnejši: začetnik Choi Yong Sul (1899-1986) in njegovi učenci Suh Bok Sub (1928- ), prvi študent hapki-da Kim Moo Hong, največji tehnični inovator Ji Han Jae (1936- ), največji populariza-tor veščine Myung Jae Nam, ki je nadgradil veščino v novi stil imenovan hankido.
Choi Yong Sul je kot 11-le-tni deček zapustil Korejo in odpotoval na Japonsko. Ni povsem znano, kako je navezal
stik z znamenitim Sogakum Takedom (1859-1943), mojstrom daito-ryu aiki-jutsa in največjim mečevalcem 20. stoletja. Toda že kot 17-letni mladenič je bil učenec Takede. V zvezi s Takedo krožijo številne zgodbe. Ena pripoveduje, kako je povsem sam s katano, sa-murajsko sabljo, premagal klan japonske mafije yakuza. Ko je potem prispel v kakšno mesto, je zmeraj dobil dve darili. Eno od policije, ker so vedeli, da dokler bo v mestu, bo mir; drugo od yakuz, v znak spoštovanja in z željo, da jih pusti pri miru. Takeda je dočakal pozno starost. Deloma tudi zaradi svoje previdnosti. Ko je bil na obisku, nikoli ni vzel ponujene hrane (ker je moral računati, da je zastrupljena), temveč je s seboj nosil kolačke in čaj v prahu. Takedin najbolj znani učenec je bil Morihei Ueshi-ba (1883-1969), »oče« aikida. Ueshiba je spoznal Choija na Takedinem seminarju aiki-jut-sa v mestu Ashikawa na otoku Hokaido. Mojstra sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi potem, ko se je Choi vrnil v Korejo, kjer je pričel poučevati in širiti daito-ryu. Tehnike aiki-jutsa je sčasoma preoblikoval v novo veščino, hapkido. Naziv
Korejska veščina hapkido je namenjena tako goloroki samoobrambi kot bojevanju z orožjem.
je začel pisati na enak način, kot je Ueshiba zapisoval aikido, ki je medtem postal vedno bolj priljubljen na Japonskem.
Leta 1948 je mojster juda in ugledni direktor velike korejske firme Suh Bok Sub videl demonstracijo Choi Yonga in bil navdušen. Takoj je postal njegov učenec in sponzor. Najel je Choija, da je le-ta kot telesni stražar varoval Suhove-ga očeta, ki je bil pomembni kongresnik. Leta 1951 je Suh odprl prvo šolo hapkida, ki se je imenovala Yu Kwan Sool Hapki Dojang. Tedaj je bil to obenem tudi naziv za veščino, ki sta ga leta 1959 Suh in Choi skrajšala v hapkido. Mnogi menijo, da je Suh pomagal oblikovati hakpido tudi v tehničnem smislu.
Kim Moo Hong se je uril v hakpidu na Yu Kwan Sool Do-jangu. Od Suha je prejel mojstrsko stopnjo 4. DAN. Leta 1961 je odpotoval v Seul, kjer je izpopolnil tehnike brc in jih dvignil na novi, kvalitativni nivo. Leta 1964 je bila ustanovljena zveza hapkida, ki se je imenovala Korea Kido Association. Njen predsednik je bil Choi. Zveza je leta 1969 poslala Kima v ZDA, kjer je poučeval in širil hapki-do do l. 1970. Ko se je vrnil v
Korejo, je l. 1971 ustanovil svojo zvezo z imenom Hangook Hapkido Association
Ji Han Jae je največji promotor hapkida. K veščini ni prispeval samo svojega izjemnega tehničnega znanja in spretnosti kot vodilni inštruktor, ampak je zaradi močnih političnih zvez (s samim korejskim predsednikom Park Yung Heejem) dosegel nacionalno priznanje veščine in njeno širjenje v svet. Ji je bil Choijev zgodnji učenec. V Seulu je odprl šolo. Leta 1965 je ustanovil zvezo Korea Hapkido Association, ki se je l. 1973 združila s podobno stilsko zvezo ter prerasla v najmočnejšo nacionalno zvezo Dae Han Min Gook Hapkido Hyub Hwe. Leta 1984 je Ji ponesel hakpido v Evropo, najprej v Nemčijo. Nato je sledila ameriška turneja in popularizacija veščine po svetu.
■k I	■ ■	V V a
Principi veščine
V razdelitvi borilnih veščin na »trdo-mehke« sisteme, se hapkido nahaja na sredini, saj vsebuje mehke, krožne gibe kot pri aikidu ter trde tehnike in udarce, ki spominjajo na taekwondo in karate. Veščina temelji na treh načelih: hwa ali neupiranje, won ali krožni princip in yu ali načelo vode in harmonije. Hapkido se ne zanaša na moč, temveč na tehnike. Če je mojster hapkida napaden, ostaja sproščen in se ne upira napadalčevi sili, ampak s krožnimi tehnikami preusmerja nasprotnikovo moč. Zaključne tehnike so meti, prijemi in udarci. Slednje izvajajo podobno kot pri veščini kyusho-jutsu, v živčne točke, ki omogočajo ohromitev ali knockout napadalca. Hapkido se je dolgotrajno oblikoval in se še vedno spreminja, saj teži k temu, da bi bil celovit in popolni borilni sistem.
Foto: arhiv
Haloze • Število prebivalcev je rahlo naraslo
Vec jih umre, kot se jih rodi
Za podatke Državnega statističnega urada velja, da so, vsaj glede demografskih kazalnikov, nekoliko v zaostanku. Tako so bile šele nedavno nazaj prikazane številke, ki govorijo o tem, za koliko se je povečalo število občanov po posameznih občinah v letu 2007.
Za haloške občine (Cirkula-ne, Majšperk, Videm, Podleh-nik, Zavrč in Žetale) je štetje pokazalo, da so nekoliko »pridobile« pri številu prebivalcev, vendar ne vse. Negativno statistiko je pridelala občina Pod-lehnik, kjer se je lani število občanov in občank zmanjšalo za 16.
Pa si poglejmo podatke nekoliko od bliže: glede rojstev novih občanov je pred letom
dni prednjačila občina Videm s 46 novorojenčki, sledila je občina Majšperk, kjer se je rodilo 36 novih občanov in občank, nato občina Cirkulane s 26 novorojenčki, občina Podlehnik se je ponašala s 17, občina Zavrč s 16 in občina Žetale s 13 novorojenčki.
Ljudje pa so tudi umirali. Tako je statistika zabeležila 51 umrlih v Vidmu, 44 v Majšper-ku, 30 v Podlehniku, 23 v Cir-
Storklje bodo morale v Halozah bolj krepko »poprijeti za delo« ...
kulanah in po 16 v Zavrču in v Žetalah. Skupni naravni prirastek, se pravi razlika med novorojenimi in umrlimi občani v haloških občinah, je bil tako večinoma negativen; le v občini Cirkulane so se lahko pohvalili, da so na račun rojstev dobili tri občane več, kot jih je istega leta umrlo. V Zavrču je umrlo prav toliko ljudi, kot se jih je rodilo, v Majšperku jih je umrlo osem več, kot je bilo novorojenčkov, v Vidmu je bilo pet umrlih več, v Žetalah trije, v Podlehniku pa je umrlo kar 13 ljudi več od števila novorojenčkov.
Vendar pa zgolj podatki o umrlih in novorojenih ne kažejo dejanskega stanja števila prebivalstva po občinah, saj se jih je nekaj tudi priselilo (in odselilo), očitno pa je bilo več prvih, saj je število prebivalcev po haloških občinah poraslo povsod, razen v Podlehniku. V Videm se je priselilo kar 63 novih občanov, tako da je skupna »bilanca« konec leta 2007 pokazala 5 8 občanov več kot v začet-
ku leta, v Zavrč se jih je priselilo 26, kar pomeni, da ima ta občina od lani tudi 26 občanov več. Majšperk je s priselitvami dobil 22 novih občanov, glede na negativno razmerje naravnega prirasta pa to pomeni, da ta občina od lani šteje 14 duš več. V Cirkulanah so bili zabeleženi trije novi občani, skupno s pozitivno razliko med umrlimi in novorojenimi pa je tako ta nova haloška občina v letu 2007 povečala število občanov za šest. Tudi Žetale so na račun petih priseljenih prebivalcev povečale število občanov za dva, medtem ko je Podlehnik kot edina haloška občina tudi na področju priselitev zabeležil negativno številko: odselili so se namreč trije občani, zaradi negativne razlike v naravnem prirastu pa to pomeni, da je Podlehnik konec leta 2007 štel 16 občanov manj kot na začetku tega leta.
Kakšni bodo podatki za letos, pa bo treba še počakati.
SM (vir: SURS)
Foto: SM
Na valovih časa
Torek, 6. januar
Danes goduje Gašper. Danes so Sveti trije kralji.
1412 se je rodila devica Orelanska - Jean d'Arc. 1825 so odprli v Moskvi Boljšoj teater. 1835 so v Gajevem časopisu Novine razglasili ilirske ideje. 1845 je Anton Martin Slomšek pri guberniju v Ljubljani vložil prošnjo za ustanovitev Društva za izdajanje dobrih ljudskih knjig v slovenskem jeziku.
1872	se je rodil ruski skladatelj in pianist Aleksander Nikolajevič Skrjabin.
1897 se je rodil v Polhovem Gradcu slovenski jezikoslovec dr. Anton Bajec.
1912 so dobile ZDA v Novi Mehiki svojo novo 47. državo. 1919 je regent Aleksander objavil manifest o ustanovitvi Kraljevine SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Sreda, 7. januar Danes goduje Zdravko.
1745 se je rodil Jacques-Etienne Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jospehom-Michelom izumil balon na vroči zrak. 1868 se je rodil v Preboldu v Savinjski dolini slovenski skladatelj Anton Schwab.
1899 se je rodil francoski skladatelj in pianist Francis Poulenc.
1910	je bila v Beogradu prva socialdemokratska balkanska konferenca.
1912 so ustanovili tajno organizacijo ljubljanskih srednješolcev, preporodovcev.
1944 je zavezniško letalstvo začelo iz Italije bombardirati industrijske in prometne naprave na Slovenskem. Četrtek, 8. januar Danes goduje Severin.
1198 so izvolili za papeža Inocenca III. 1894 se je rodil v Turnišču učitelj, politik Vilmoš Tkalec. 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson predstavil kongresu ameriški mirovni načrt za končanje I. svetovne vojne. 1928 so primorski emigranti ustanovili v Ljubljani Organizacijo jugoslovanskih emigrantov - ORJEM. 1935 se je rodil ameriški pevec, kralj rock'n'rolla Elvis Presley. 1943 je v boju na Osankarici pri Treh Kraljih na Pohorju padel Pohorski bataljon.
1990 so slovenske opozicijske stranke uradno podpisale sporazum o ustanovitvi Demosa. Petek, 9. januar Danes goduje Julijan.
1842 se je rodil v Ljubljani slovenski skladatelj Anton Hajdrih.
1890 se je rodil češki pisatelj Karel Čapek.
1899 se je Španija s podpisom mirovnega sporazuma po vojni
z ZDA v Parizu odpovedala svojim kolonijam: Kubi, Filipinom in
Portoriku.
1902 se je rodil španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer, ki je leta 1928 ustanovil katoliško organizacijo Opus Dei. 1908 se je rodila francoska pisateljica Simone de Beauvoir.
1911	se je na letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan.
1941	se je rodila ameriška pevka folk glasbe Joan Baez. Sobota, 10. januar
Danes goduje Gregor.
1776 je izšlo delo ameriškega publicista in politika Thomasa Pa-ina pamflet Zdrava pamet.
1836je dr. France Prešeren zaprosil ljubljansko gubernijo za izdajo svoje povesti v verzih Krst pri Savici.
1862	je umrl ameriški izumitelj Samuel Colt.
1863	so odprli v Londonu prvo podzemno železnico.
1879 se je rodil v Kostanju pri Kamniku Pavel Pestotnik, slovenski gospodarstvenik, športni delavec in politik.
1882	je izšla v Celovcu prva številka kulturnega in političnega lista koroških Slovencev Mir.
1894 se je rodila v Špitaliču slovenska sopranistka, operna pevka in zbirateljica ljudskih pesmi in plesov Tončka Marolt. Nedelja, 11. januar Danes goduje Pavlin.
1750 se je rodil v Kostanjevici na Krki slovenski porodničar in prvi predavatelj za medicinsko vedo Anton Makovic. 1843je avstrijski dvor z odlokom prepovedal ilirsko gibanje, južno-slovansko narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja.
1883	so se na občnem zboru političnega društva Sloga v Gorici odločili, da ustanovijo v Gorici slovenske otroške vrtce.
1923 sta Francija in Belgija zasedli Porurje, ker Nemčija zmagovalkam v 1. svetovni vojni ni več plačevala odškodnine.
1942	je jugoslovanska vlada v emigraciji ustanovila novo vlado, v kateri je postal Draža Mihajlovic minister za vojsko.
1946 je postala Albanija republika potem, ko so odstavili kralja Zoguja.
Ponedeljek, 12. januar
Danes goduje Tatjana.
1628 se je rodil francoski pisatelj Charles Perrault.
1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je uvedel v medicino
poskuse z živalmi.
1821 se je začel v Ljubljani kongres, zborovanje Svete alianse. 1833 se je rodil nemški filozof in ekonomist Karl Eugen Dühring, predstavnik nemške smeri pozitivizma, ki velja za začetnika antisemitizma.
1873	se je rodil grški tekač Splridon Louis, ki je osvojil zlato medaljo v maratonu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah.
1907 se je rodil sovjetski konstruktor raket Sergej Pavlovič Ko-roljov.
1915 je ameriški kongres odločil, da ženske nimajo volilne pravice.
AvtoD£OM
Kuga je član Fordove družine
V zadnjem času se kupci najbolj ozirajo za tistimi športnimi terenci, ki ne zahtevajo dodatnega parkirišča, so dovolj okretni in ki seveda dobro izgledajo. Ford na to odgovarja z avtomobilom za Slovence precej nerodnega imena - s kugo. Le-ta je od lanske jeseni član ogromne Fordove družine, ime pa nas vedno znova spomni na hudo bolezen, četudi to ni bil Fordov cilj. V angleščini se namreč podobno kot kuga izgovori beseda cougar - nekdanji Fordov coupe, ki je dobil ime po gorski mački.
Ford se je za uveljavitev svojih sre-dnjevelikih terencev na evropskih tleh povezal z Nissanom, uvažali so ameriškega mavericka, a uspeha ni bilo. Prav zato je razumljivo, da so tako dolgo čakali z evropsko zasnovanim SUV-jem, ki že odločno meša štrene v tem hitro rastočem segmentu avtomobilov.
Pri Fordu so s svojim kinetičnim oblikovanjem naredili nekaj všečnih in tudi tistih malo manj priljubljenih modelov, kuga pa vendarle dokazuje, da je tovrstno oblikovanje lahko učinkovit odgovor na številno avtomobilsko konkurenco. Njihov urbani terenec izžareva športnost s trapezoidno oblikovano odprtino v prednjem odbijaču, poudarjeno zaščito dna avtomobila, z velikimi kolesi, pa tudi z dinamičnimi oblikovalskimi linijami, ki se končajo na zadku, kjer izstopata dve izpušni cevi. Treba je poudariti, da so se oblikovalci odrekli praktičnosti na račun elegance, saj na kugi ne boste našli zaščitnih letev, le plastične obrobe okrog odprtin za kolesa.
4,44 metra dolg avto ponuja dovolj prostorno potniško kabino za štiri potnike, kjer takoj prepoznamo značilne Fordove oblikovalske poteze, prenesene z ostalih hišnih modelov. Na voljo sta dve ravni opreme: titanium in trend. Slednja ima lahko v notranjosti oranžne(!) ali modre dodatke, pri različici titanium pa je notranjost v temnejših odtenkih ter delno ali povsem usnjeno oblazinjena. Na instrumentni plošči prevladujeta
dva velika in dva majhna okrogla merilnika, štirikraki volan pa je moč nastaviti tako po globini kot tudi višini, kar pripomore k voznikovemu ugodnemu počutju med vožnjo.
Druga vrsta sedežev je postavljena nekoliko višje, kar omogoča potnikom dober pogled naprej. Lažjemu dostopu do prtljažnega prostora so namenili dvojno odpiranje velikih in širokih vrat prtljažnika. Odprtina, ki nastane pri zgolj delno odprtih vratih, je dovolj velika, da se v prtljažnik skozi okno naložijo tudi daljši kosi prtljage, kar pride prav povsod, kjer je prostor ob vozilu omejen ali ko bi ob dvigu velikih prtljažnih vrat del prtljage lahko padel iz prtljažnika. Uporabniško vrednost prtljažnika povečajo tudi raven nakladalni rob, predala v dnu pred drugo vrsto sedežev ter velik zaprt prostor v dnu tovornega prostora. Kuga ima 1355-litrski prtljažni prostor pri podrtih zadnjih sedežih in 360-litrskega ob postavljeni zadnji klopi. Ostane še tretja možnost, in sicer če odstranimo prekrivalo dvojnega dna, pridobimo 50 litrov prtljažnega prostora. Ta skriti del ima prekate, kar omogoča trdno zlaganje predmetov.
Sodoben izgled vozila je podkrepljen s hišno tehniko, ki zagotavlja kolikor se da spoštljiv odnos do okolja. Ford kuga je opremljen z 2,0-litrskim dizelskim motorjem duratorg TDCi in z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Motor je poznan iz drugih Fordovih modelov, razvija pa 136 KM moči in 320 Nm navora. V povprečju porabi za sto prevoženih kilometrov 6,3 litra plinskega olja in v ozračje izpusti 165 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Temu agregatu se je konec lanskega leta pridružil še 2,5-li-trski petvaljni bencinski motor z ročnim ali samodejnim menjalnikom.
Novi ford je nastal na konstrukcijski osnovi focusa, le da je dolžina narasla na
4,44 metra, od tal je vozilo dvignjeno za 19 cm, s čimer neposredno konkurira Volkswagnovemu tiguanu, Toyotinemu RAV4 ali Land Roverjevemu freelander-ju. Zaradi povišanja so inženirji morali krepko poseči v vzmetenje, ki je povsem drugačno kot pri ostalih vozilih: blažilniki so večji, spremenjeni pa sta tudi njihova geometrija in vpetje.
Osrednji del tehnike pogona na vsa kolesa je sklopka haldex tretje generacije, ki usklajuje delovanje in uporablja podatke tipal drugih sistemov, še posebno elektronskega programa stabilnosti, zavornega dodatka ABS in elektronske krmilne enote motorja. Zato že vnaprej predvidi zaporedje dogodkov in se pripravi na čim bolj učinkovito razporeditev pogona. Vsaj 10 odstotkov pogona je vedno speljanega na zadnji kolesni par, k slednjemu pa lahko usmeri največ do 50 odstotkov pogona.
Športni terenci večino kilometrov prevozijo po urejenih asfaltnih cestah, zato so izgubili pravo terensko zasnovo s šasijo in so prevzeli koncept samono-sne karoserije, nekateri so zaradi nižje cene izgubili tudi pogon na vsa štiri kolesa. Tako so od »trdili« terencev ostali večja oddaljenost od tal, bolj robustna zasnova, večja preglednost, enostavnejše vstopanje in izstopanje ter občutek varnosti - to pa je tisto, kar kupci tovrstnih vozil pričakujejo in dejansko tudi potrebujejo.
Ford kuga ima na naši strani Alp manjšo napako - neposrečeno ime, zato je uvoznik celo razmišljal, da bi ga spremenil, vendar je ostalo pri bolezni ali ljubljanski izgovorjavi besede kaj. Tudi z avtomobilom, kot je kuga, se lahko okužimo, kajne?
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Menopavza (1)
Število menopavznih žensk v Sloveniji narašča in zajema danes že 19,5 % celotne populacije. Ker se te ženske lahko še kar nekaj časa uspešno uveljavljajo tako v zasebnem kot v javnem življenju, je koristno vedeti, kako se z njihovimi problemi spopadajo strokovnjaki, kaj lahko naredijo same in kakšno možnost ponuja hormonsko nadomestno zdravljenje.
Menopavza (zadnja menstruacija) je biološki dogodek, ki je lahko vzrok za številne težave, ki so:
kratkoročne, kot so navali vročine, psihološke težave in psihosomatske motnje (razdražljivost, nespečnost, depresija);
srednjeročne, kamor sodijo težave na področju urogenitalnega trakta, kot je npr. pogostejše uriniranje, inkontinenca, suha in pekoča nožnica;
dolgoročne posledice, ki pomenijo povečano obolevnost srca in ožilja, oste-oporozo in Alzheimerjevo bolezen.
Omenjene težave lahko vplivajo na kakovost in včasih tudi na trajanje življenja. Večinoma se bolezni skupaj z dejavniki tveganja razvijejo pred menopavzo, zato je pomembno v tej fazi delovati s primarno preventivo, kar pomeni zdrav način življenja in prehrane ter redno telesno dejavnost.
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Če ste v dvomih, ali so vaše težave res posledica menopavze oziroma vas zanima, ali je ta že nastopila, lahko to preverite s hitrim urinskim testom za domačo uporabo.
Za lajšanje klimakterič-
nih simptomov (vročinski navali, močno znojenje, razdražljivost, nespečnost, izguba nadzora nad mehurjem, vnetje mehurja ali nožnice, suha nožnica, bolečine v mišicah in sklepih...), ki nastanejo zaradi prenehanja delovanja jajčnikov in zmanjšanja ravni spolnih hormonov, zlasti estradiola, ginekologi predpisujejo različne oblike hormonskega nadome-tnega zdravljenja (HNZ).
V HNZ uporabljamo naravni estrogen, in sicer v obliki tablet ali transder-malnih obližev.
Progestageni, ki jih uporabljamo v HNZ, so sintetične spojine. So v oralni obliki (tablete, kapsule, ki jih zaužijemo skozi usta), pa tudi v obližih in v vaginalni obliki.
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Konec praznikov
Za nami so prazniki, ki so bili dokaj dolgi, za mnoge tudi naporni. V imenu številnih živali v naravi se zahvaljujem vsem, ki ste se letos odrekli nadležnemu in glasnemu pokanju. Bilo ga je veliko manj kakor prejšnja leta. Zato so ptički že drugi dan spet letali okoli moje krmilnice.
Tudi vreme je povsem zimsko. Škoda le, da ni nekoliko več snega. Je pa mrzlo. V teh prazničnih dnevih mnogi niste pomislili na naravo in njene prebivalce, zdaj pa je že čas, da se spet spomnite nanje. Ptice v naravi nimajo več veliko hrane, zato vam bodo hvaležne za pomoč. Poleg hrane pa ne pozabite, da potrebujejo tudi vodo. Res je, da vsak dan zmrzne. Zato pa jo je potrebno vsak dan naliti. Ali pa vsaj enkrat do dvakrat na teden. Nalijemo toplo vodo, tako bo pticam vsaj nekaj časa na voljo. Ker tudi podnevi zmrzuje, nalijemo vodo zjutraj, da je vsaj dopoldan še dostopna. Ko pridemo iz službe, je že tema in ptice spet ne morejo do nje.
Foto: Miša Pušenjak
Ker je že nekaj časa mrzlo, je zemlja že globoko zamrznjena. V takih razmerah ne pozabite na zimzelene rastline na vrtu. Rododendron, lovorikovec in tudi občutljivejši iglavci čez dan skozi liste izgubljajo vlago, v zamrznjeni zemlji pa korenine do vode ne pridejo več. Zato jih vsakih 10 do 14 dni zalijemo s toplo vodo. En odrasel grm potrebuje okoli 10 l vode, večji iglavci pa še več. Zalivamo po obodu grmov, ne ob deblu, tega ne smete pozabiti. Korenine, ki srkajo vodo in poleti tudi hranila se namreč nahajajo na obodu koreninskega sistema. Ta pa je približno tako širok, kakor je široka krona grma ali drevesa.
Sobne rastline
Zelene rastline pustimo počivati. Ne gnojimo jih, pa tudi zalivamo jih samo takrat, ko se popolnoma posušijo. Cvetoče rastline, posebej če smo jih dobili za darilo, pa enkrat na teden pognojimo s tekočimi gnojili. Sama bi sicer predpisano koncentracijo gnojila zmanjšala za polovico, ker v tem suhem zraku voda hitreje izhlapeva. Zato rastline ne počrpajo vsega gnojila, to pa se v obliki belih kristalov rado nabira na površini zemlje v ločkih. Kakor hitro cvetenje preneha, prenehamo gnojiti in pustimo rastline počivati.
Božičnim zvezdam bodo počasi pričeli odpadati listi. Ne mislite, da je s tem kaj narobe. Ne, to je povsem naraven pojav. Tudi v naravi najprej zacvetijo, nato pa ogolijo in na njih ostanejo samo plodovi. Pri nas seveda plodov ni, listi pa le odpadejo. Veliko božičnih zvezd lahko ohranimo za naslednje leto. Seveda pa bodo za ponovno obarvanje zgornjih vršnih listov potrebovale nekaj naše nege in pozornosti. Kljub temu da sem že večkrat pisala o tem, naj še enkrat ponovim. Ko božični zvezdi ostanejo samo še zgornji obarvani listi, jo močno porežemo. Tako bomo namreč vzgojili razvejano, lepo zeleno rastlino. Tudi če ne bo zacvetela, je lahko lep okras naših domov. Vsako vejo okrajšamo za polovico ali celo več. nato jo damo na svetlo. Pazite, kako zalivate, ker sedaj ni več listov, zato izgublja in potrebuje manj vode. Ne sme pa se izsušiti. Tam jo pustimo, da se lepo obrase. Ne gnojimo je, razen če je obrašča-nje zelo bujno. Potem ji vsakih 14 dni privoščimo gnojilo za zelene rastline, vendar le v polovičnem odmerku.
Spomladi jo presadimo. Vendar naj bo zunanja temperatura v dnevu, ko jo presajamo, vsaj 15 oC. Presadimo jo v za eno številko večji lonec, vzamemo pa kupljen substrat, ki ga obogatimo s tretjino domače, vrtne zemlje, če jo imamo. Ko bodo nočne temperature višje od 10 oC, jo prestavimo na prosto, nekam v polsenco, in jo samo redno zalivamo. Lahko jo gnojimo istočasno kot balkonske rastline, ni pa nujno potrebno. Pazimo le, da ne bo na preveč vlažnem mestu, odstranimo tudi okrasne lonce, da ne bo stala v vodi. V jeseni, ko se noči spet ohladijo, jo prestavimo v stanovanje. Če želimo cvetenje okoli božiča, jo moramo zatemnjevati. Začeti moramo že konec septembra. Dan ji moramo skrajšati, noč mora biti dolga 14 ur. Tema pa mora biti popolna. V tem primeru jih bo večina dobila obarvane vršne liste. Če pa tega ne boste naredili, se bo to zgodilo nekoliko kasneje, tik pred začetkom pomladi.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Britanski glasbeni časopis Q je po izboru svojih bralcev objavil lestvico najboljših albumov v letu 2008. V zelo močni konkurenci je nekoliko presenetljivo na prvem mestu album Perfect Symmetry zasedbe Keane. Na albumu Perfect Simme-try se nahajata tudi zadnja dva hita omenjene skupine, skladbi Spiralling in Lovers Are Losing. Omenjeni album je prvi njihov album po letu 2005., ko so izdali Under The Iron Sea. Nick Cave & The Bad Seeds so na tej lestvici z albumom Dig! Lazarus Dig! osvojili drugo mesto. Na tretjem mestu pa je skupina Goldfrapp z albumom Supernature.
Q Magazine 2008 Top 10:
1.	Perfect Symmetry - Keane
2.	Dig! Lazarus Dig! - Nick Cave & The Bad Seeds
3.	Supernature - Goldfrapp
4.	Dig Out Your Soul - Oasis
5.	Only By The Night - Kings of Leon
6.	Viva la Vida or Death and All His Friends - Coldplay
7.	The Seldom Seen Kid - Elbow
8.	Exotic Creatures of the Deep - Sparks
9.	The Age of the Understatement - The Last Shadow Puppets
10.	Accelerate - REM
Bruce Springsteen bo
13- januarja izdal kolekcijo svojih uspešnic, ki bo predhodnim njegovega novega albuma. Bruce Springsteen & the E Street Bandpa bodo dva tedna zatem izdali tudi novi studijski album Working on a Drea m, ki ga že uspešno na-javljajo z istoimensko skladbo. Na Greatest Hits kolekciji bo 12 njihovih »klasik«, kot so skladbe; Bom To Run, Hungry Heart, Glory Days in Born in the U.S.A. Novi album Working on a Dream je produciral Brendan O'Brien. Na njegovi MySpace strani pa lahko slišite že drugi singel z novega albuma z naslovom My Lucky Day.
17. januarja bo na filmskem festivalu Sundance predstavljen nov dokumentarni film o legendarni skupini The Doors. Filmskifestival Sundance je mednarodni festival neodvisnega filma, ki se odvija letno v Park Cityju in Salt Lake Cityju v zvezni državi Utah v ZDA. Film so naslovili po eni izmed njihovih velikih uspešnic, skladbi z naslovom When You're Strange. V njem bo videti veliko še neobjavljenih posnetkov od samih začetkov Doorsov do smrti frontmana
najmuse.MBBILHE IBBE . ' * batun&a	. POSLI [TE*SM?Y . ■ TD-KODA r.-iffifóv
primer' ¡.«[¡¡a-ïÎD E3ZEED3 ■<* iii:'.iit«.EEBD	
rnmmm HE POZABI! »lačna
igre
Ft imet na BREZPLAČNO IGRO"1 pošljite TO K5Z94 na 3030
«stili
To je to
Foto: internet
Bruce Springsteen
Jima Morrisona leta 1971. Ray Manzarek, klaviaturist, je film označil kot anti - Oliver Stone, saj verjame, da bo tokrat prikazana resnična zgodba te edinstvene zasedbe. Film bo širši javnosti dostopen poleti.
Britanska pop skupina Take That je samo v treh tednih uspela prodati že več kot milijon primerkov svojega novega albuma The Circus. Album je hkrati osvojil tudi prvo mesto na božični top lestvici najboljših albumov v Veliki Britaniji. V tem času so uspeli prodati že več kot milijon vstopnic za svojo veliko svetovno glasbeno turnejo The Circus Live. Prvih 600 tisoč vstopnic je bilo razprodanih v pičlih štirih urah. Kljub sijajni prodaji pa imajo fantje iz zasedbe Take That v bitki za naslov najbolje prodajanega albuma veliko konkurenco v mladi velški pevki Duffy, ki je svoj album Rockferry prodala že v več kot milijon in pol primerkih.
Zasedba Madness bo z izdajo svojega novega albuma proslavila vrnitev na svetovno glasbeno sceno. Legende britanske ska scene iz 80. nameravajo 2. marca izdati novi studijski album pod imenom The Liberty of Norton Folgate. To bo njihov deveti studijski album inprvi po skoraj desetih letih glasbenega molka. Madness so svoj zadnji album Wonderful izdali leta 1999. Novi album The Liberty of Norton Folgate so pričeli pripravljati in snemati skupaj s produ-
centom Liamom Watsonom že leta 2006. Po izdaji omenjenega albuma pa bodo člani zasedbe krenili na veliko vrnitveno turnejo po Veliki Britaniji.
Ameriška pop zvezda Christina Aguilera intenzivno pripravlja material za svoj novi studijski albumu. K sodelovanju pri snemanju pa je malce nepričakovano povabila britanske elektro-pop glasbenike iz skupin Goldfrapp in Ladytron ter avstralsko vokalistko Siu Furler, sicer pevko zasedbe Zero 7. Vpliv teh glasbenikov na svoje delo je Aguilera predstavila na pravkar objavljeni kolekciji hitov Keeps Getting Better: A Decade of Hits v skladbah You are what you are in Genie 2.0., novih verzijah svojih hitov Beautiful in Genie in a bottle. To bo njen četrti album, prvi po zelo uspešnem
Back to Basics.
®@®
Britanska elektro-dance atrakcija zasedba The Prodigy je ponudila kot brezplačen download na svoji spletni strani (Theprodigy. com) naslovno pesem za svoj novi, prihajajoči album Invaders Must Die. Omenjeni album naj bi izdali marca letos. Po izdaji albuma pa se bo skupina podala na veliko promocijsko turnejo po Veliki Britaniji. Na novi album so uvrstili naslednje skladbe: Invaders Must Die, Omen, Thunder, Colours, Take Me To The Hospital, Warrior's Dance, Run With The Wolves, Omen Reprise, World's On Fire, Piranha in Stand Up.
Janko Bezjak
t V
N - LEONA LEWIS WERE A BOY - BEYONCE
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
4.	HUMAN - THE KILLERS
5.	RIGHT NOW - AKON
6.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
7.	HERO - THE X FACTOR FINALIST
8.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring I
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALE DIXOr
10.	GREATEST DAY - TAKE THAT
11.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELBACK fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
hanna
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili...
Urednik
Nasilneži?
Vsepovsod in kadarkoli. Povsod so, tudi tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Eni se jim pustijo, drugi uprejo, nekateri pa so sami eni izmed njih. Najpopularnejši so tisti šolski, vendar se mnogokrat vsi sklicujejo na igro in razposajenost otrok. Vendar ni tako. Meja med igro in nasiljem je jasna. Kakor hitro komu kaj ne odgovarja, m u je neprijetno ali m u škoduje, je to nasilje oziroma nadlegovanje. Ob tem nadlegovanju se spomnim tudi na mlada dekleta, ki so bila tako ali drugače zlorabljena s strani učitelja, duhovnika ali kogarkoli drugega. Ne bom rekel, da je to kakorkoli dopustljivo, ker ni in je ogabno, se pa mi zdi, da so si te deklice, v starosti 10-15 let, velikokrat same krive. Še posebej, če se to ponavlja. Od staršev in od njihove vzgoje je odvisno, ali bo žrtev komu povedala ali ne.
Vendar ne bom o tem. Nasilneži - v večini primerov si niso sami krivi, da so takšni, saj so ponavadi tudi sami bili ali pa so žrtve nasilja - so ponavadi doma ali v širši družini (... otrok se uči to, kar živi...). Poznamo pa tudi takšne, ki so takšni, kakršni so, zaradi svojega nezaupanja vase in nizke samozavesti. Morda jim to predstavlja tudi nekaj, s čimer se lahko vključijo v družbo ali skupino. Velikokrat si z nasiljem tudi poskušajo ustvariti nek status med prijatelji. Pa si ga ne. Ustvarijo si strah, vsi okoli njih pa jih ne spoštujejo, pač pa se jih bojijo. Pravzaprav pa je prav, da so, saj jih družba oziroma okolica, v kateri so, ustvarja sama, in sicer s tem, ko se jim ne upre. Zakaj pa bi drugače imeli razlog, da bi prenehali? Tu pa se spet zatakne, saj kakor hitro se na kakšni šoli kaj zgodi, poskušajo čim hitreje ter čim tiše vse pomesti pod predpražnik. Seveda ne na vseh. Mnogokrat pa se kaj premakne šele, ko se vse skupaj znajde na televiziji.
Zakaj neki se družba ne odziva na prve znake nasilja? Mar jih ne prepozna? Ne, to že ni to ... Nasilje je še kako očitno. Odgovora ne poznam, mislim si le, da se nihče noče izpostavljati, nihče ne želi biti črna ovca, ki stopi iz množice in spregovori. Kaj pa je to takšnega? Nasilje ni sprejemljivo in je sploh nedopustno. Sploh se ga ne bi smelo tolerirati (razen pri vzgoji, vendar to, V PRAVI MERI, ni nasilje!). Ne, ni dopustno. Torej, nasilje - tudi na delu se srečujemo z njim. Nekateri se ga zavedajo, drugi ne. Verjetno ga niti ne zaznajo ali dojamejo kot nasilje. Verjetno si samo mislijo, da ima tista oseba pač slab dan. Pa naj bo to sodelavec, čistilka ali šef/direktor. Spet si moramo sami postaviti mejo, kaj je, če nam nadrejeni zastavi neke naloge, ali pa če se nad nami znaša, nas izkorišča ali ponižuje. Tudi to, besede so nasilje. In marsikdaj bi si raje kdo zaželel klofute kakor ostrih besed. Beseda ni konj, brcne pa. Eno je okaranje, eno pa poniževanje in zmerjanje.
Kakorkoli... naj bo nasilnež majhen ali velik, debel ali suh, mu je treba lepo povedati, da tipa že ne boš njegova igračka, nad katero bi stresal svojo jezo zaradi svoje slabe samopodobe. Če ima probleme doma, naj jih doma tudi rešuje. Rešuje pa naj jih s pogovorom, ne s pestmi. Če bi vsak tako razmišljal in če bi tako vzgajali našpodmladek, bi bilo teh strahovalcev veliko veliko manj. Sploh pa ... ne ustrašite se nasilneža! Četudi navzven zgleda strašen in orjaški, je samo en velik balon - noter je zelo majhen in prazen. Ti, ki pa so nasilni v družbi, pa so tako ali tako razred zase. Vsak posebej je samo en nepomembnež.
Matic Hriberšek
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) -BEYONCE
2.	LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna
3.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HALLELUJAH - ALEXANDRA BURKE
2.	RUN - LEONA LEWIS
3.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
NEMČIJA
1.	HOT'N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	SOBER - PINK
BAIUNGA: Poslani SMS fe zaračunan po cemku operaterja [Mobrtel, Si.Mobd, Qebitel), prejeti je brezplačen. I uporabo si® it ve se strinjate s splo£n»mi p&goji na www.snvsciiy.net. Piva vsebina je gratis za nove uporabnike. Vsaka nadaljnja vsebina slane: l.?S EllR meSodije. 3,88 EUR vides m teme, 3,3S EUR java igre, Uporabniki predplačniške telefonije piemite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezan «n GPftS.'UMTS pfenos podatkov. BAIUNGA je naročnika storitev m uporabnikom prinaša naiveč pet sporočil na mescc i wap povezavo, preko katejesi lahko naloiijo 3 vsebine bf ez doplačala. Cena sporočala je 1.88 EUR. V vse cene je vštet DDV. Uci pogodbe, ki j e shranjena na sedežu podjetja, ie moino odstopiti kadarkoJi. Odjava: TD STOP na 3030. ReWarnaciie: [02) 4614 S9S.ieklamacijc3smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban in Cd, djn.o, Zg. Bisttica 12, ?3lQ Sl.Bi&mca.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
špageti po bolonjsko, solata SREDA
pira z zelenjavo*, solata ČETRTEK
mesne kroglice (čufti) v paradižnikovi
omaki, pire krompir
PETEK
gobova juha, gratinirane skutine
palačinke
SOBOTA
puranji golaž**, polenta NEDELJA
goveja juha s palačinkami, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata PONEDELJEK kisla repa, fižol z zaseko
*Pira z zelenjavo
Pira, čebula, česen, rdeča paprika, rumena paprika, malo pora, sol, poper, čili, drobnjak.
Piro skuhamo. (60 do 70 g surove pire zadostuje za 1 osebo. Za vsako skodelico pire uporabite 5 do 6 skodelic vode. Piro stresite v vrelo osoljeno vodo in jo na zmernem ognju kuhajte 20 do 30 minut.) Čebulo prepraži-
mo, dodamo česen. Obe papriki narežemo na trakove. Por narežemo na kolobarčke. Zelenjavo dodamo k čebuli, po okusu začinimo in dušimo. Dušeno zelenjavo in kuhano piro zmešamo skupaj. Tik pred serviranjem jed izdatno potresemo z drobnjakom.
**Puranji golaž
30 dag puranjih prsi, 2 čebuli, 4 stroki česna, 1 manjša rdeča paprika, 1 manjša zelena paprika, 2 srednje velika korenčka, 0,5 l paradižnikove mezge, 2 žlici olja, sol, poper, majaron, paprika v prahu, čili v prahu.
Sesekljamo čebulo in jo na majhnem ognju počasi pražimo, da se popolnoma razpusti. Medtem operemo papriko in korenček. Papriko razrežemo na večje kose in jo dodamo čebuli, korenček pa na tanke (3 - 4 milimetre) koleščke. Shranimo za kasneje. Kos purana razrežemo na poljubno velike kose, v skledi ga posujemo z majaronom, soljo, poprom in čilijem. Premešamo in pustimo v skledi. Ko je čebula lepo ocvrta, dodamo meso, česen in korenček. Ojačamo ogenj, da se meso zapeče, ves čas nadzorujemo, po potrebi premešamo in zalijemo z vodo. Ko je meso popečeno, za-lijemo s paradižnikovo mezgo, dodamo papriko v prahu in po želji še kako začimbo. Zalijemo še s približno 3 dl vode, spet znižamo moč štedilnika in počasi kuhamo še vsaj pol ure.
Pripravlja: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Pravilo o delovanju stvari je: delujejo po svojih načelih!
-k-k-k
Postavljanje ciljev in načel, kako zastavljeno uresničiti, lahko pripomore k bolj zanimivemu, koristnejšemu in uspešnejšemu življenju.
•k-k-k
Vsak napor v pozitivni smeri lahko pripomore k izvršitvi velikih podvigov.
-k-k-k
Skromni poskusi lahko pripeljejo do velikih dosežkov.
-k-k-k
Življenje je proces zorenja, podoben tistemu, ki smo ga deležni v šoli.
-k-k-k
Življenje je zavest! Ljudje smo pri odločanju sposobni uveljavljati svobodno voljo.
-k-k-k
Ljudje se bojijo premišljevati ali pa tega preprosto ne znajo.
-k-k-k
Kako misliš, tako živiš.
-k-k-k
Neverjetno je, kako daleč se utegnejo spustiti ljudje, da le ne bi mislili.
-k-k-k
Nekateri mislimo, nekaj več nas misli, da mislimo, večina pa niti ne pomisli, da bi mislila.
Mala Mojca je opazovala mamico, ki si je s črtalom obrobljala oči.
»Zakaj pa si pišeš s svinčnikom okoli oči?« je zanimalo Mojco.
»Tako bodo moje oči veliko lepše!« ji je odgovorila mamica.
Mojca je čez pol ure vprašala:
»In kdaj začne delovati?«
"Že mogoče, toda dokazati mi ne morete čisto nič!"
Mladenič pri frizerju vzroji:
"Samo poglejte, kakšne stopnice ste mi naredili!"
"Kaj bi pa hotel za tisočaka? Dvigalo?"
Kadrovik je prebral priporočilo kandidata za prosto delovno mesto in mu rekel:
"Dragi gospod, za prosto delovno mesto bi potrebovali kaj več kot pa samo priporočilo vašega prejšnjega podjetja, da potrebujete novega delodajalca."
V učbeniku o prometnih predpisih je poglavje o usmerjanju prometa s strani policistov. V poglavju piše takole:
"Če promet v križišču ureja policist in želite v križišču zaviti, lahko policista prevozite šele, ko vam da znak za prosto vožnjo!"
Polde je več kot tri ure čakal v čakalnici splošnega zdravnika. Končno ga je sestra poklicala v ordinacijo. Ko je vstopil k zdravniku, je ta telefoniral. Po desetih minutah je odložil slušalko in Poldeta vprašal, kaj mu je. Ko je hotel spregovoriti, je pozvonil telefon in zdravnik je zopet klepetal celih deset minut. Ko je odložil telefon, je znova pozvonilo in zdravnik je po telefonu dajal nasvete bolniku, kako naj ta ravna ob prehladu. Polde je vstal in se odpravil iz ordinacije.
"Kam pa vi?" ga vpraša zdravnik.
"V najbližjo telefonsko govorilnico."
V narodni galeriji vodič razlaga obiskovalcem vse mogoče o raznih avtorjih in umetninah. Nenadoma se jim približa lepa deklica in zaslišijo se moški vzdihi občudovanja. Vodič jih opozori:
"Moja hčerka. Druga polovica dvajsetih let. Prosim, da se je ne dotikate."
"Včeraj sem svojo ženo zalotil z ljubimcem v najini skupni spalnici!" pove Jože prijatelju.
"In kaj si storil?"
"Močno sem zaloputnil vrata za seboj, tako da ste morala videti, da mi ni vseeno!"
Sodnik je pozdravil svojega novega kolega:
"O, kolega, o vas sem pa že veliko slišal!"
Možakar je z dvema kovčkoma pritekel v pristanišče. Vrgel je kovčka na krov ladje, kije bila približno dva metra oddaljena od obale, vzel zalet in še sam skočil na krov.
"Moj kompliment, dragi gospod!" mu je rekel mornar. "Toda lahko bi počakali, saj šele pristajamo!"
Ugankarski slovarček: CINTARA = ljudsko ime za rastlino tavžentrožo; ČAITRA = hindujski mesec; DAKE = ameriški šahovski velemojster (Arthur, 1910 - 2000); MIITIS = vnetje mišice, tudi mozitis; NDOLA = mesto v Severni Rodeziji; PRAČ = dolžinska mera za tkanine, vatel; RENAR = nemški filmski igralec (Karel, 1935 - 1991); TILA = izrastek rastlinske celice.
■JS9J '9J9AS 'B|J '^BiU9Z '^9J0f0 'Wiy 'B^UBia 'B0IU9|S9J0 'B>10 'B|9pjBS 'II 'B^UBJBUOf '91 'BJJ -IB0 'iBJ 'B|0PN 'iSU^JUe 'BJBJUI0 'VA 'B^SISBJ '>1!}|B}SÜ9d 'BSIUjgjd '6>|!}9|}B 'B>|!}9 'JBU9y 'BJBJJ '}BjdS :ouAeiopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da so naši ekonomski analitiki tako zelo strokovni, da nam bodo o tem, kakšno bo leto 2009, vedeli natančno povedati »že« januarja 2010.
... da je posledice nove kulturne zakonodaje čutil tudi eden vodilnih poetovionskih kulturnikov, ki je moral
plačati, ker tisti, ki so za to plačani, svojega dela niso opravili,
...da je baje holermouške-mu županu zadnje čase vse bolj doooolg čas, saj se kljub nakopičenim nerešenim problemom seje občinskega sveta končujejo, še preden se prav začnejo; zaradi nesklepčnosti,
... da so v P uho vi občini novoletno veseljačenje upra vičeno podaljšali, saj je njihov župan na poetovion-skem radiu postal osebnost leta, poleg tega pa je bila prva letošnja poetovionska
porodnica prav tako iz njihove občine.
... da so imeli Šterntalčani kljub bolezenski odsotnosti župana letos boljši, daljši in celo lepši ognjemet kot Poe-tovionci (da o ceni ne govorimo).
... da so lahko šoferji upravičeno užaljeni, saj morajo po 10 urah vožnje obvezno več ur počivati, nekaterim
(dežurnim) zdravnikom pa to ni potrebno, saj (baje) lahko brez težav dežurajo krepko več kot 10 ur.
Vidi se ...
. da je včasih dobro imeti dobrega soseda, saj je v najstarejšem slovenskem mestu poskrbel, da so se lahko malčki nadrsali še pred prihodom krize.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Amadeja & Grega
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo sta nam poslala Amadeja in Grega Kokot in pripisala: Po dežju v Tibolcih vedno posije sonce. :-)
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5			8	4		9		
				2		7		5
	4		3					
								7
7		6			2			
		3	9			2		4
		1		8		5		
	5	7						
9	6							
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€€	00
Bit	V	©©©	€	000
Dvojčka	¥»¥	©©	€€€	0
Rai	VVV	©	€€	00
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©	€€	0
Ribi	VVV	©	€€€	000
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 09. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjigo, ki jo podarja papirnica Bukvica iz Ptuja. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Majda Plajnšek, Vodova ul. 13, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Na vprašanje, ali ga ne moti, da so mnogi drugi avtorji povzeli snov njegove legende "Most svetega kralja Ludovika", je ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder odgovoril: "Niti malo. Tudi jaz nisem sam odkril te zgodbe, drugi so me napeljali nanjo. Za svetovno književnost je značilno, da en pisatelj vzame od drugega kar potrebuje. Originalnega je le malo."
***
Ko so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor, se je premiere udeležil tudi car Nikolaj I. Zelo se je zabaval. Po koncu je rekel svojim spremljevalcem: "V tej vražji komediji je nekaj za vse in vsi smo jih dobili po nosu. Jaz verjetno še več kot drugi."
Naslednji dan je svetoval svojim ministrom, naj si ogledajo komedijo in se ravnajo po naukih, ki jim jih daje.
***
Angleški igralec, režiser in pisatelj Peter Ustinov se je nekoč spominjal težkih časov v življenju: »Takrat sem se preživljal s prodajanjem pohištva ... ampak žal je bilo moje.«
Kot mnogi znanstveniki je bil tudi francoski znanstvenik Pierre Curie zelo raztresen. Nekoč je prišel v frizerski salon in se s klobukom na glavi usedel na stol. »Ostrižite me, prosim,« je rekel.
»Rad,« je odgovoril frizer,« vendar vas prosim, da snamete klobuk.«
»Ah, oprostite,« je odgovoril Curie in si potegnil klobuk z glave. »Nisem opazil, da so v lokalu tudi dame.«
***
Nekoč je francoski skladatelj nemškega rodu Giacomo Meyerbeer prijazno sprejel mladega Nemca z zapečatenim priporočilnim pismom takratnega direktorja opere. Ko ga je odprl, je prebral: »Rešite me tega imbecila!« Ta imbecil je bil Richard Wagner.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. januarja do 12. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
V mladih letih je ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder rad tudi sam igral v svojih delih. O tem je pripovedoval z nasmehom: »Veste, igranje v gledališču mi je v veliko veselje, le s
tem imam težave, da se naučim teksta.«
***
Po spodletelem državnem udaru se je tedanji princ Louis-Napoleon, kasnejši Napoleon III., znašel pred sodiščem in bil obsojen na dosmrtno ječo. Ko je zvedel za obsodbo, je vprašal svojega odvetnika: » Koliko časa pa traja v Franciji dosmrtna ječa?«
Kot je znano, je kasneje postal najprej predsednik republike, kasneje pa je bil tudi 18 let francoski cesar.
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
UniCredit Bank
Na podlagi 5. odstavka 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06) objavlja Občina Ormož naslednjo
prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj
lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine:
Zap. št.	Priimek in ime	Naslov	Pošta
1	Ribič Stanko	Runeč 27	2259 Ivanjkovni
2	Domanjko Bojana	Veliki Brebrovnik 21	2275 Miklavž pri Ormožu
3	Žnidarič Andreja	Podgorni 23n	2273 Podgorni
	Punčen Marjeta	Veliki Brebrovnik 60	2275 Miklavž pri Ormožu
5	Honomihl Vesna	Runeč 26	2259 Ivanjkovni
6	Belec Anina	litmerk 41	2270 Ormož
	Lukman Klementina	Drakšl 13	2274 Velika Nedelja
8	Zadraven Katina	Šardinje 28	2274 Velika Nedelja
	Nipič Maja	Velika Nedelja 6	2274 Velika Nedelja
	Paušner Nataša	Dolga lesa 1	2270 Ormož
11	Vrankovečki lidija	Osluševni 41a	2273 Podgorni
12	Breznik Matej	Ivanjkovni 4	2259 Ivanjkovni
13	Punčuh Albert	Runeč 26	2259 Ivanjkovni
	lazar Jože	litmerk 35	2270 Ormož
	Peteršič Sebastjan	Vrazova ulina 1	2270 Ormož
16	Žižek Marija	Strjanni 13	2273 Podgorni
17	Kuken Franc	Ritmerk 7	2273 Podgorni
	Veldin Helena	IDobravska ulica 5	2270 Ormož
19	Ilič Radovan	Skolibrova ulina 9	2270 Ormož
20	Štuhen Boštjan	Poštna 1a	2270 Ormož
21	Štibern Sanja	Podgorni 17	2273 Podgorni
	Pušnik Karmen	le.šni.ški Vrh 15	2270 Ormož
23	Novak Silva	Pavlovni 26	2270 Ormož
24	Rajšp Brigita	ljutomerska nesta 20	2270 Ormož
25	Polanen Irena	Gomila pri Kogu 43	2276 Kog
	Petek Vladimir	Vičanni 3	2274 Velika Nedelja
	Zadraven Jožef	Kajžar 23	2275 Miklavž pri Ormožu
	Kralj Simon	Vuzmetinni 28	2275 Miklavž pri Ormožu
	Filipič Urška	Vinski vrh 25	2275 Miklavž pri Ormožu
Upravičencem bodo stanovanja zagotovljena glede na to, kdaj bodo le-ta sproščena. Ormož, dne 30. 12. 2008
www.radio-tednik.si
Ptuj • Športni ribolov v Ribiški družini Ptuj
Ekipa Jure druga v državi
Ekipa Jure, ki deluje v okviru Ribiške družine Ptuj, je v letošnji tekmovalni sezoni dosegla daleč največji uspeh v športnem ribolovu, saj je v skupni uvrstitvi dosegla odlično drugo mesto v državi in si tako zagotovila udeležbo na mednarodnem prvenstvu Alpe-Jadran, ki bo maja prihodnje leto v Makedoniji.
Že lep čas jo sestavljajo Franc Tomanič, Igor Kozar, Zlatko Žerak, Ivan Verlek - Janč, Stanko Rogina in Zoran Vidovič. Večina, kar pet, jih je doma na Bregu pri Ptuju, le eden je iz Šturmovcev. Na svojo letošnjo ekipno uvrstitev, ki je daleč najboljša v njihovi športni karieri, so upravičeno ponosni, saj so se z njo uvrstili na mednarodno prvenstvo športnih ribičev sladkih voda Alpe-Ja-dran, ki bo maja prihodnje leto v Makedoniji.
Posebej uspešna sta bila dva člana ekipe Jure, in sicer Franc Tomanič, ki je v konkurenci posameznikov dosegel odlično 7. mesto v državni ligi in tako za las zgrešil uvrstitev v državno reprezentanco, ter Stanko Rogina, ki je med posamezniki dosegel prav tako zelo dobro 9. mesto v državi.
Med cilje v prihodnjem letu so si člani ekipe Jure zastavili predvsem uvrstitev v državno reprezentanco športnih ribičev Slovenije ter čim boljšo uvrstitev na mednarodnem in drugih tekmovanjih v športnem ribolovu v sladkih vodah. Za njihov uspeh se posebej zahvaljujejo generalnemu sponzorju ekipe Samu Levstiku, ki je lastnik ribiške trgovine Jure, saj brez njegove izdatne podpore vsega tega zagotovo ne bi mogli doseči.
-OM
Člani ribiške ekipe Jure RD Ptuj s pokalom in srebrnimi odličji za odlično drugo mesto v Sloveniji.
Ekipo Jure sestavljajo uveljavljeni in že nekaj let uspešni športni ribiči, sicer člani Ribiške družine Ptuj. Ponosni so na dejstvo, da so edina ekipa v Sloveniji, ki v svoji sestavi nima
od drugod »izposojenih« tekmovalcev, kot to počne večina ekip, da bi tako dosegle čim boljšo uvrstitev. Ekipa Jure je sestavljena iz samih domačih izkušenih športnih ribičev.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NA&E STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA			
AUDI Ali 3,0 TDIOATTRO	2004 20.990,00	K0V.CRNA	KUMA
AUDI ALLROAD 3.0 TDIQ	2007 55.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
DMW SERIJA 3 TOURING: 318 D	2003 11.590,00	SREBRNA	AVT. KLIMA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003 9.490,00	KOV. SREBRNA	KUMA
BMW SERIJA 7:74D IL	2001 11.790,00	KOV. MODRA	KUPLJEN V SLO
DODGE NITRO 2,8 TD AUT.	2007 23.490,00	ČRNA	KUMA
LANCIA Y 1.2	2001 2.990,00	KOV. MODRA	KUMA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003 15.990,00	KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001 5.290,00	BELA	KUMA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI	2000 4.990,00	KOV.SBEBRNA	AVT. KLIMA
VW GOLF III VARIANT 1,8 CL	1990 1.590,00	ČBNA	KUMA
VW PASSAT 1,9 TDI	2001 7.990,00	KOV. MODRA	KUMA
VW PASSAT 1,91».	2005 18.490,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
VW POL01,41	2006 9.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
Prireditvenik
Torek, 6. januar
19.30 Maribor, SNG, balet, Hre-stač, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
Sreda, 7. januar
18.00 Maribor, Židovska 10,
odprtje kiparske razstave akademske kiparke Vlaste Zorko 19.30 Maribor, SNG, balet,
Hrestač, VelDvo, za abonmaja Dijaški 1, Dijaški 2 in izven
Četrtek, 8. januar
19.30 Maribor, SNG, balet,
Hrestač, VelDvo, za abonmaja Dijaški 3, Dijaški 4 in izven
cefrfeir ob 20.00 uri
Orfejcek
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 06.1.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Orfejčkova parada 2008 l.del
SREDA 07.1.
8.00 Martinova maša 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Božično - novoletni koncert Skorba
ČETRTEK 08.01.
8.00 V objemu šole - odd. OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDE0 TOP 10 odd. 20.00 Praznični koncert na Polenšaku
PETEK 00.01.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 nož - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
RAZNO
OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.mar-kovci.si.
MOTORNA VOZILA
Do 40 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PREKLICUJEM mesečno vozovnico podjetja Veolia Maribor, izdano na ime Sabrina Ambrož, Ul. 25. maja 19, Ptuj, za relacijo Ptuj-Maribor.
Le kaj bi tarnali in se spraševali, KAM bi se v prenočišče podali? V lepi vasici Jurovci pri Majolki se vse dobi, tu te prijazno sprejmejo in v sobe strežejo - zato, turisti, pojdite tja - vam priporoča ZALIKA.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
PRODAM suha drva z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM, ugodno, traktor Univer-	^DIOPTUJ
zal 445 DT 4x4, letnik 1980, zelo	89,8« 98,2 «I04;3
lepo ohranjen. Telefon 041 914 263.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu zapustila draga tašča in babica
Marija Kuhar
IZ BOROVCEV 57
nazadnje stanujoča v domu ostarelih v Ptuju.
Pogreb pokojne bo v sredo, 7. januarja, ob 13. uri iz mrliške
vežice na markovskem pokopališču.
Žalujoči: zet Ignac z družino Matjašič, sin Rado z Lukom in Slavica Arnuš z družino, Rok in Iva ter ostalo sorodstvo
M i.
V
www.radio-tednik.si
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
2. januarja mineva leto, odkar si za vedno odšel od nas, dragi
Franc Mlinarič
IZ NOVE VASI 76
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče in polagate cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v mojem srcu še najprej živiš.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 6. januarja 2004, ko si me zaradi hude bolezni za vedno zapustila, draga žena
Anica Bernhard roj. Bezjak
IZ PTUJA, CMD 8 6. 1. 2004 - 6. 1. 2009
Čas neusmiljeno teče, a lepi spomini na dni, ki sva jih preživela skupaj, ostajajo. Iskrena hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanjo!
Drago
ZAHVALA
Ob izgubi našega ata, tasta, dedka strica in svaka
Franca Vidoviča
IZ SP. LESKOVCA 11 (ZG. LESKOVEC)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Ediju Vajdu za opravljen obred in sv. mašo, govorniku Janku Kozelu, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnicee, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCUMCA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš.
SPOMIN
Boleč je spomin na 2. januar 2008, ko nas je za vedno zapustila draga
Ana Dajčman
IZ JIRŠOVCEV 55
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 5. januar, ko smo pred štirinajstimi leti izgubili našega sina in brata
Zvonka Dolamiča
IZ GABRNIKA
Hvala tistim, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji

ZAHVALA
Dne 10. 12. 2008 je po hudi bolezni umrl
Anton Vinkler
IZ JELOVIC 31
Od njega smo se poslovili na majšperškem pokopališču. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam ob tem kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Še posebej pa hvala sosedovim - družini Milana Koreza, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in g. Dušanu iz Pogrebnega podjetja MB.
Njegova družina in sestre z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Anžel
IZ KICARJA 101
Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. januarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko tvoje si želimo bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
SPOMIN
7. januarja je minilo leto, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja
Jerneja Svenška
IZ KVEDROVE 2 roj. 5. 5. 1988 - 7. 1. 2008
V naših srcih je ostala praznina, ki se ne da več zapolniti, ostala je bolečina, ki se ne da več preboleti, a lepih spominov nate nam nihče na more vzeti.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, se ga spominjate z lepimi mislimi in mu prižigate sveče.
Z neizmerno bolečino v srcu: ata, mama, sestra in vsi,
ki so te imeli radi
Ptuj • Leto 2009 je začel deček
Takih številk ni bilo že skoraj dvajset let
V ptujski porodnišnici so zelo zadovoljni: v letu 2008 se je pri njih v 942 porodih rodilo 946 otrok, od tega 479 dečkov in 467 deklic, starši pa so se razveselili tudi devetih parov dvojčkov. V letu 2009 pa se je prvi rodil deček Leo, na svet je privekal 1. januarja ob 9.24.
Če pogledamo statistiko še za leto nazaj, ugotovimo, da je leta 2007 bilo 879 porodov, rodilo se je 887 otrok. Kot sta povedala predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Andrej Levanič, dr. med., spec. ped., in Veselin Šučur, dr. med., spec. gin. in porod., ki sta bila letošnja obdarovalca prvega in drugorojenega otroka v letu 2009, takšnega števila porodov v ptujski porodnišnici že dolgo niso imeli, skoraj dvajset let. Staršem in otrokom sta zaželela vse najlepše v novem letu in celem življenju, da se jim izpolnijo vsa pričakovanja. V ptujski porodnišnici si želijo, da bi v takšnem trendu nadaljevali tudi v letu 2009. Začetek dobro kaže: v prvih treh dneh novega leta so imeli že enajst porodov, je povedala glavna sestra gine-kološko-porodnega oddelka Irena Galun.
V porodno knjigo za leto 2009 se je prvi vpisal Leo, rodil se je 1. januarja ob 9.24. Rodil se je staršema Sandri in Jožetu Janžekoviču iz Hlaponcev 7 a. Prvega januarja se je rodila tudi deklica Nives, s svojim prihodom je razveselila starše Valentino Pukšič in Boštjana Jakoliča iz Ločiča. Prvorojenca v letu 2009 se je razveselil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je bil že drugič v tej vlogi, saj je bil tudi prvorojenec pred nekaj leti iz občine Juršinci.
Foto: Črtomir Goznik
Predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice pediater Andrej Levanič in ginekolog in porodničar Veselin Sučur sta obdarila prvo-rojenega Lea z zlatim obeskom in verižico (tradicionalno darilo ptujske bolnišnice), priložnostno darilo pa je prispevala tudi MO Ptuj.
Pri obisku prvorojenca Lea v ptujski porodnišnici ga je spremljal Damjan Šimenko, svetnik občine Juršinci iz Hlaponcev. Povedal je, da je vedno vesel takih »daril«, izredno pa ga veseli, da je število rojstev v porastu. Lani se je v občini Juršinci rodilo 22 otrok, v letu 2007 29, tudi letos jih pričakujejo čez 20. Vsi novorojenci prejmejo občinsko darilo na transakcij-
ski račun, župan pa vsako leto pripravi tudi sprejem za vse mamice z novorojenčki. Juršin-ski župan je zelo ponosen tudi na občinski vrtec, saj je eden izmed redkih v Sloveniji, ki je odprt do 22.30. Vsi trije oddelki so polni, trenutno imajo 64 otrok, v kratkem bodo odprli tudi četrtega, in sicer v prostorih osnovne šole.
Juršinski župan Alojz Kau-
čič pa je te dni vesel tudi zaradi tega, ker so ga poslušalci Radia Ptuj izbrali za osebnost leta 2008. V silvestrski finalni oddaji je znanj glasovalo 83 poslušalcev. Takšnih nepričakovanih daril je človek vedno vesel, je povedal.
Letošnje praznično obdarovanje novorojenčkov je bilo skromno glede na prejšnja leta.
Verjetno pa sponzorji, obdaro-valci, na to lepo in dolgoletno tradicijo ne bodo pozabili in bodo otroke obdarili ob kakšni drugi priložnosti. Po tej lepi popotnici novorojencem in njihovi staršem je bila ptujska porodnišnica znana daleč naokrog. Recesija že ne more biti izgovor za vse, kar se trenutno dogaja in se še bo.
MG
Prlekija • Naj-dogodek 2008
Najodmevnejša otvoritev avtoceste
Lokalna radijska postaja radio Maxi iz Ljutomera je v minulem mesecu preteklega leta pripravila oddajo o najpomembnejšem dogodku leta 2008.
Foto: Črtomir Goznik
Priložnostno darilo MO Ptuj je prejela tudi deklica Nives, staršev Valentine Pukšič in Boštjana Jakoliča iz Ločiča, drugorojena v letu 2009.
Napoved vremena
Kadar prosinec odpira dežnike, -4/-8 žetve poletne ne bodo velike.
Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo burja. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno naletaval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -7, na Primorskem od -4 do 0, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem do 6stopinj C.
V sredo čez dan se bo delno razjasnilo, na Primorskem in Notranjskem pa pooblačilo. V noči na četrtek in dopoldne bo pretežno oblačno, v južni polovici Slovenije bo rahlo snežilo, ob morju pa rahlo deževalo. Čez dan se bo razjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, burja na Primorskem se bo spet okrepila.
Poslušalci radia - okoli 300 - so izbirali dogodke izmed sedmih področij, ki jih je predlagalo uredništvo, od treh predlogov pa se je tisti z največ glasovi uvrstil v veliki finale. Izbrana področja so bila: izvolitev Baracka Obama za predsednika ZDA, zmaga Socialnih demokratov na parlamentarnih volitvah, 1,2 milijona kvadratnih metrov kritin podjetja Tondach Slovenija,
140 let prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, osem zlatih olimpijskih kolajn ameriškega plavalca Michaela Phelpsa, zlata olimpijska kolajna Primoža Kozmusa v metanju diska in dokončanje pomurskega kraka avtoceste. Slednjemu so na silvestrski večer poslušalci radia Maxi oddali največ glasov in ga izbrali za najodmevnejšega v letu 2008.
NŠ
Osebna kronika
Rodile so: Renata Vuzem, Dornava 17 b - Tineja; Maja Pelcl, Peršonova ul. 33, Ptuj -Vido; Monika Kolednik, Šikole 60 a, Pragersko
-	Žiga; Bernarda Caf, Miklošičeva ul. 4, Ptuj
-	Lariso; Martina Šegu-la, Gradišča 12 b, Cir-kulane - Roka; Alenka Helena Žmauc, Zagorci 66 b, Juršinci - Ivo; Nataša Kokot, Slovenja vas 47, Hajdina - Aljaža; Sandra Janžekovič, Hla-ponci 7 a, Juršinci - Lea; Valerija Pukšič, Ločič 1, Trnovska vas - Nives; Biserka Pernek, Strmec pri Leskovcu 56, Zgornji Leskovec - Moniko; Alenka Zebec, Podlože 39, Ptujska Gora - Ambroža; Antonija Kores, Brestovec 20, Rogaška Slatina - Luka; Leonida Ratek, Hum 70, Ormož
-	Matija; Tanja Kokol, Kajuhova ul. 11, Kidričevo - Benjamina; Jožica Viher, Presika 28, Ljutomer - Luka.
Umrli so: Marija Golc, rojena Rižnar, Muzejski trg 3, Ptuj, rojena
1923	- umrla 20. decembra 2008; Elizabeta Paternost, rojena Vrabel, Slomškova ulica 24, Ptuj, rojena 1914 - umrla 21. decembra 2008; Martin Malek, Kicar 71, rojen 1928 - umrl 25. decembra 2008; Jakob Lozin-šek, Grajena 34, rojen
1924	- umrl 27. decembra 2008; Ana Vidovič, rojena Belšak, Korenjak 19, rojena 1924 - umrla 22. decembra 2008; Franc Glodež, Hajdoše 33, rojen 1939 - umrl
25.	decembra 2008; Zlat-ko Kokot, Gorenjski Vrh 49, rojen 1955 - umrl
26.	decembra 2008; Ana Brumen, rojena Feko-nja, Ločki Vrh 30, rojena 1946 - umrla 29. decembra 2008.
Napoved vremena za leto 2009
H
Slovesna otvoritev pomurske avtoceste, 30. 10. 2008
(Pripravljena na podlagi opazovanja vremena od lucije do božiča)
Januar: V začetku malo sneženja, drugi del meseca lep.
Februar: Najprej malo padavin, nato spremenljivo do lepega.
Marec: Pol meseca mokrega, nato lepo.
April: Najprej malo spremenljiv, nato zelo hitre spremembe.
Maj: V začetku dokaj slab, nato lepo.
Junij: Hitre spremembe, zelo malo padavin.
Julij: Najprej spremenljiv, nato lep mesec.
Avgust: Še kar lep, malo spremenljiv.
September: V začetku malo padavin, ostanek lep.
Oktober: Zelo lep mesec brez bistvenih padavin.
November: Zelo lep mesec.
December: V začetku sneg, nato lep mesec.
Marjan Kokol
Foto: NS