V e s t n i k. Šolske tiskoTlne. Šolska vodstva še enkrat prosimo, naj takoj začno naročati v naši tiskarni šolske tiskovine, da bo mogoče ugod.iti naročilom ob pravem času. Geslo nSvoji k svojim!" naj pride v popolno veljavo ter naj bo v dokaz naše stanovske zavednosti! Naša tlskarna ne da ,,Slovencu" in ujegovim urednikom miru. Zadnjo soboto si jo je privoščil v podlistku, pisanem v jeziku, ki ga govore najzanikrnejše ljubljanske barabe. Ako sodimo ptiča po petju, potem vemo tudi v tem primeru, s kom imamo opraviti. To nas sicer nič ne moti, ker smo prepričani, da izvirajo vsi nSlofen6eviu napadi iz zavisti in nevošcljivosti. Ti napadi bodo zavednemu učiteljstvu v izpodbudo. Oklene naj se svoje tiskarne in dokaže katoliškim samogoltnikom, da prezira njihove sirove napade! Osmi kongres slovansklh časnlkarjer se vrši dne 8. in 9. septembra letos na Moravskem v Uh. Hradišču poleg Velebrada. XXI. redna rellka sknpščina družbe sv. Oirila in Metoda se vrši v Logatcu dne 2. avgusta t. 1. Na dnevnem redu so tudi volitve v društveno vodstvo, namestništvo in razsodništvo. Radovedni srao, ako bodo vsaj letos upoštevali želje učiteljstva, ki ima za družbo mnogo zaslug, a nobenih pravie. Svoje želje je učiteljstvo preciziralo lansko leto pri skupščini ^Zaveze" v Pulju in letos v Soštanju. 0 UTOdnem člankn BU6itelj in politika", ki smo ga priobčili v zadnji števiSki, smo čuli mnogo pohvalnih glasov. Tožbo protl ,,SloTencu", oziroma proti njegovemu odgovornemu uredniku, dr. Ignaciju Žitniku. je vložil tovariš A. Germf-k zaradi neresničnih in neutemeljenih očitanj glede znane sorške afere. Zrelostne preizkušnje na c. kr. ženskem Izobražerališča t Gorlei. — Prebile so izpite: 1. Z odliko za ljudske šole s slov. in nemškim učnim jezikom: Gabrijelčič Milica, Škrjanc Josipina in Turšič Hermina; 2. z odliko za nemške in z zrelostjo za slov. ljudske šole: Abram Ema, V i zj a k Ana; 3. z odliko za slov. in zrelostjo /,a nemške ljudske šole: Pipan Tereza, Šket Marija, Vandjal Lavoslava; 4. Zrele z nemškim in slov. užnim jezikora so: Bellinger Gizela, Oigoj Terezija, Gulin Ljudmila, Heren Marta, Kocniut Marija, Mervič Doroteja, Murgel Erua, Rolih Štefanija, Sedej Ana, Šantel Danica, Vittori Gabrijela, Vončina Josipina. 5. Zrele s slov. učnim jer.ikom: Brišnik Ana, Kregar Marija, Marinič Josipa, Mikuluž Gabrijela, Perin Ana, Pogorel Štefanija, Poljšak Srečka, Prešeren Helena, Ress Avgusta, Sterniše Ema, Vovk Emilija. Od ormoškega okrajnega šol. areta so krajnim šol. ogledom imenovani za novo dobo gg.: Fr. Gomzi za Ormožokol., Jos. Rajšp za Ormož-mesto, Makso Robič za Središče, A. Porekar za Sv. Miklavž, J. Škrlec za Sv\ Tomaž, J. Veselič za Vel. Nedeljo, M. Ivanuša za Hum, Fr. Šoštarič za Bolfenk. L. Petovar za Svetinje, J. Oajnko za Runeč in J. Horvat za Sv. Lenart. Pozif. Odbor društva nAkademija" nam je poslal ta-le poziv: Tudi med Slovenci začenja prodirati spoznanje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa hočemo, da bo t. zv. poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično. ,,Akademija" si je naložila nalogo, da širi med sloveuskim narodom omiko v naznačenem zmislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjib krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile čitalnice, bralna in akademična društva. rAkademija" nasvetuje, da bi čitalniee, bralna in akad. društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da 1. vzbujajo zanimanje za delovanje nAkademije" in pridobivajo somišljenikov in prijateljev; 2. da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja dotičnih čitalnic, bralaih in akad. društev; 3. da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevajoc pri tem lokalne potrebščine in prilike. Odbor nAkademije" se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji: I. Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen? II. Ali ste pripravljeni pristopiti kot društvo k nAkademiji" iu d^lovati za njen namen? Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o došlih nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri občuem zboru, na katerega bi prišli deiVgatje vseh onih čitalnic, bralnih in akad. društev. ki se javijo kot člani nAkademije-*. Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubljana, Breg 16/11.) DuhoTiie Taje za nčiteljice. Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani sklieuje duhovne vaje za učiteljice. Vrše se od 2. do 6. septerabra letos. Iz tega je razvidna velika klerikalna skrb za blagor naših koleginj Denarne premije Metelkofe ustanoTe v znesku po 62 K 47 b je priznal deželni šolski svet v Ljubljani tovarišem Ivanu Bajcu v Spodnji Idriji, Ivanu Cvirnu v Veliki Dolini, Ivanu Gradu v Košani, Juliju Slapšaku v Vodicah, Ivanu Dremelju na Polici in Ivanu Šemerlu v Lescah. Okrajna učiteljska skupščina za kranjski šolski okraj se je vršila letos dne 5. julija v Oerkljah. — Še pred zborovanjem pa se je zbralo skoro vse učiteljstvo tega okraja na velesovškem pokopališču ob grobu pred dveraa letoma umrlega tovariša Josipa Petkovška. Pevci-učitelji so mu zapeli nadgrobnico nBlagor mu", na kar je nastopil kot govornik tovariš nadučitelj A. Rape iz Smlednika, ki se je v krasnih, poetiško zbranih besedah spominjal njega, ki uživa pod to rušo zaželeni mir, ki mu ga učiteljsko življenje ni moglo dati. Na pokopališču je bila zbrana velesovška šolska mladina iu mnogo domačega ljudstva, ki je z zanimanjem in 8 solzami poslušalo govornikove prelepe besede. Z odpeto pesmijo BNad zvezdami" se je završilo slavle odkritja nagrobnega spomenika. Ob določeni uri otvori v prostorih cerkljanske šole e. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ferd. Kalinger zborovanje, pozdravi vse navzoče učiteljstvo, posebno pa še c. kr. okrajnega glavarja g. Alfonza Pirca kot vnetega prijatelja šole. Le-ta se za pozdrav primerno zahvali. — Svojim uamestnikom imenuje nadučitelja g. J. Pezdiča, ki opravlja s tem dnern že dvanajstič zapored posel namestništva pri tukajšnjih okrajnib učiteljskih skupšeinah. Tudi neke vrste jubilej! Zapisnikarjem sta bila izvoljena tovariš Fr. Ivane in gdč. Janja Miklavčičeva, oba iz Kranja. — Obsežno poročilo c. kr. okr. š. nadzornika o stanju šolstva je bilo prav zanimivo. Pri tej točki so posegli v debato tovariši nadučitelji Perko, Paternost in Kmet. Konštatiralo se je, da ne dovolijo višje šolske oblasti v marsikaterem kočljivem vprašanju ničesar učiteljem, vse pa veroučiteljem, kakor bi bili zanje veljavni drugačni zakoni. Nad vse poučno je bilo predavanje g. profesorja Fr. Suherja. Njegovo poročilo ..Risauje po naravi s posebnim ozirom na ljudske šole" je lep dokaz vsestrauskega in temeljitega podrobnega dela. Na dovršeuih, po sobi razobešenih risbab nam je pokazal pot, po kateri mora hoditi vsak, ki hoče uspešno učiti risanje po naravi. Po predavanju so stavili nanj mnogi zborovalci vprašanja, na katera je g. referent rade volje odgovarjal. Učno sliko rGos" po biološki metodi, kateri referat je pismeno izvršilo vse učiteljstvo tega okraja, je prečital tovariš Josip Svetlič, učitelj v Škofji Loki. Poročilo knjižničnega odbora se vzame na znanje. Vobče se je čitalo mnogo več kakor prejšnja leta. Stevilo kn.jig v knjižnici se je izdatno povečalo, pa tudi račun kaže nekaj preostanka. Načelnik kDJižničnega odbora, g. J. Pezdič, je glede točnosti denarnega dospetka imenoma pohvalil g. nadučitelja Fr. Papa iz Škofje Loke, za kar se rau je ta toplo in prijateljski zabvalil. V knjižnični odbor se volijo z vzklikom vsi dosedanji odborniki, le namesto odstopivšega člana tovariša Fr. Ivanea se voli tovariš V. Rus. — Istotako se potrdijo v stalni odbor vsi stari odborniki, namesto umrlega g. naduč. J. Kraglja pa se privzame tovariš nadučitelj A. Kmet. Na predlog tovariša V. Eusa se voli za dopolnilno dobo zastopnikom učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet naiaesto umrlega g. nadučitelja J. Kraglja tovariš Fran Luznar, nadučitelj na Primskovem; za prihodnjo šestletno dobo pa že imenovani izvoljenec ter dosedanji zastopnik tovariš nadučitelj Andrej Kmet. Obe volitvi se izvršita enoglasno. Ker samostojnih predlogov ni bilo, zaključi g. nadzornik peturno zborovanje s slava-klici na presvetlega cesarja. — Pri banketu, ki se je vršil na lepem Vavknovem vrtu, se je razvila med petjem in raznimi govori prav živabna zabava. Tovariš nadučitelj Fr. Luznar je nazdravil g. nadzorniku kot odkritemu prijatelju učiteljstva. To pot pa je po daljšem presledku zopet skrbel za smeh, tovariš Miklavž Stauonik iz Selc z dovtipnimi, napitnimi, dvovrsrtnimi verzi. Brežiški, kozjanskl In sevniški šolski okraj je imel svoje skupno zborovanje v Vidmu dne 16 junija. Predsedoval rau je nadzornik gospod Gustav Vodušek, ki se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal umrlpga Iv. Matka nadučitelja iz Rajhenburga, in gospe Terezije Romihove učiteljice v Vidmu, poudarjajoč njiju vestno in vztrajno delovanje v težavnem poklicu. Navzoči vstanejo. V svojetn letnem poroeilu je gospod ekrajni šolski nadzornik omenjal posebno pomnožitev učil, navduševal uciteljstvo k nadaljni izobrazbi ter ga pohvalil, da se zaveda svoje dolžaosti ia jo tudi vestno izvršuje. Potem natn je dal nasvete za posamezne predmete, ki so tembolj uvaževanja vredni, ker temeljijo na podlagi najnovejšib. pridobitev brez vsake pretiranosti. Jako srečna misel je, da se nam ta poročila pomnožijo in dopošljejo; ko bi se to le nekoliko prej zgodilo. Razgovarjali smo se pa o sledečih temah. 1. Zakaj ue raore sedanja šola z ozirom na socijalne razmere popolooraa doseči svoje vzgojne naloge? Ta razprava je zbudila duhove in razvnela prav živahen razgovor. Lepo je od gospoda nadzornika, da ne ovira prostih razgovorov in ne jemlje ? zlo tudi odkrite izpovedi. Le tako je mogoče, da so uradna zborovanja živahna in plodovita; po burji so pa duhovi tem čilejši za nadalnje delo. 2. Vzorni šolski vrt in njega pomen za kmetijstvo. 3. Podrobna razdelitev učne snovi iz zeml.jepisa in zgodovine. S tem se je završilo težavno in vsega pripoznanja vredao delo razdelitve učne snovi iz realij. Na to so prišla poročila o okr. učiteljskih knjižnicah in se vršile volitve v stalne odbore. — Po dovršenem dnevnem redu se zahvali predsednikov namestnik tov. Tominc gospodu nadzorniku za dobrohotne nasvete in nepristransko vodstvo ter mu čestita v imenu vsega učiteljstva na častnem naslovu ravnatelja, ki je bil z njim pred kratkim odlikovan, poudarjajoč. da ta čast zadeva tudi nas, ker je višja šolska oblast kaj skopa z odlikovanji. Gospod nadzornik izraža svoje veselje nad to izjavo, ki mu je v dokaz, da se ni motil v odkritosrčnosti in prijateljskem razmerju svojega učiteljstva do njega. Samohrala. Nemški tovariš nam piše: Kdor ne ve, kaj je samohvala, ta naj vzame v roke zadnjo nLaibacher Sehulzeitung" in naj tamkaj bere poročilo o okrajni učiteljski skupščini v Kočevju. Iz onega poročila se razvidi, kako zna nadzornik Peerz hvaliti — samega sebe! To povzdigovanje v deveta nebesa meče čudno luč na moža, ki pleza po brbtih ueiteljstva lepo po lestvici naprej in pozablja pri tem hvalevrednem poslu pisati — šolske naloge! Neraci imamo pnslovico, ki primerno in dostojno označuje tako samohvalo. G. Peerz gotovo pozna to prislovico!