-----    353   -----
Ozir na volitve.
Volitve na Slovenskem so končane. Grraščaki niso sicer še volili, al da večina teh še zmirom voli tako, kakor da bi Slovenija, zemlja nemška bila, to je znano vsacemu. Ne vemo sicer, ali je Bismark tudi na naše graščake mislil, ko je unidan v Dunajski razstavi An-drassy-u rekel: „kakor se vidi, smo mi (Prusi) v Avstriji zel6 popularni", to pa je gotovo, da so se v kazinski steklenici nekterekrat culi glasi, kazaje ono »popularnost".
Po volitvenem boji preglejmo zdaj bojišče. Neugodni   izid  volitev  naših na   Slovenskem  ima mnogo   nauka  v sebi.    Ali   bode  nam v prihodnje v korist ali ne, skušnja bo učila.
Direktne volitve, ki so v nasprotji oktoberski diplomi in ustavi februarski in zoper katere so mnogi deželni zbori povzdignili svoj glas, zoper katere so pro-testovali naši državni poslanci zapustivši zbornico Dunajsko, sklenil je letos aprila meseca državni zbor, ki se je od 302 poslancev skrčil na ubogo številce od 122 in tako so postale postava. Centralistični ustavo verci so od direktnih volitev pričakovali veliko dobrega zase; zato so napeli vse moči, da so jih dosegli. — Treba je bilo potem stvariti nov volilni red, — in da bode novi način volitev ugoden cen-tralistom, klicali so iz vseh dežel privržencev na Dunaj, kjer je Herbst duh tal in duhtal ž njimi in iz-duhtal tak volilen red, da je bil voda na ustavo verski mlin. Vrh tega so namesti županov okrajni glavarji sestavljali imenik volilcev.
Vse to bila ni nobena skrivnost. Rodoljubom vseh dežel moral bi biti to opomin, složnim biti v boji zoper skupnega protivnika.
Al, žalibog, ravno narobe se je zgodilo! Kratkovidni „mladi" so, namesti utrditi edinost, seme raz-pora sejati začeli; »sejali so veter in želi so zdaj vihar". Kako lahko se pa pri narodu, ki ni še tako politično zrel kakor Češki, med pšenico zaseje ljulika, zato ni treba nobenega dokaza. Zapustivši zastavo starodavno slovensko, pod katero smo mnogo let zmagoviti bili pri volitvah in dosegli v zborih deželnih, kar se je v nemilih okoliščinah doseči dalo, so „mladi" si naredili svoj prapor, na katerega so si zapisali »svobodo" in l,napredek", katerima pa — kakor sta „Slov.
Narod" in „Soča" vsaki dan kazala — cilj in konec ni drug bil, kot verske naše svetinje zasmehovati, duhovne črniti in skušene voditelje našega naroda vsaki dan z blatom ometavati. Zato je postala njih polemika zgolj gnjusno-osebna, vsaj jih ni sram bilo, najgrsi laži po svetu trositi. Ce tudi so prav dobro vedeli, da lažejo, nalašč so lagali, da je laž le na papirji po svetu šla. In to jim je „svoboda", to jim je napredek"! Ce pa ljudem, ki ne razvidijo hudobnih nakan, vsak dan „hudiča na steno malaš", bodo ga naposled res na steni videli. In tako so oslepili mnogo našega ljudstva, da je nazadnje zbegano postalo. i^ Nemškutarji to videti veselja so poskakovali, in s pohvalo so jih hujskali v „napredek" tak, pri volitvah pa so cel6 taki srčni prijatelji postali, da, kjer nemškutar ni mogel zmagati, so nemškutarji na pomoč priskočili mladoslovencem; samo po taki bratinski zvezi je bil dr. Vošnjak na Štajarskem izvoljen, da gre zdaj na Dunaj po eni strani mladoslo-venec, po drugi pa nemškutar.
Dobili so pa mladoslovenci še drug s u kur s. Birokracija se boji staroslovencev, ker pozna njih doslednost, njih stanovitnost, njih eneržijo, in ker ve, da imajo zaupanje pri ljudstvu. „Hajd na pomoč mladoslovencem!" — si misli že dolgo, kar pričajo nem-čurski časniki, da tako paraliziramo moč „starih", katerim so dali priimek ^klerikalcev." In uradniki, nemčurji in mladoslovenci zedinili so sena Notranjskem, da je Hohenwart propadel, na Goriškem pa, da je padel dr. Tonkli in  zmogel Winkler.
Ta tr6jica je tedaj zedinjena delala pri zadnjih volitvah in to tako silovito in s takim „Hochdruckom", da kaj tacega nismo še doživeli na Slovenskem. Ali je tedaj čuda, da pri taki sili je padel dr. Costa, čegar rodoljubje je skušeno kakor zlato v ognji, in čegar zmožnost za posel poslanstva je skušena toliko, da vsaka dežela more se sponašati, tacega zastopnika imeti.
Kdor tedaj je popise bral, kaj se je po deželi počenjalo pred volitvami in ob volitvi, in kdor je sam gledal mnoge škandale, ali se bode čudil, da izid sedanjih volitev ni tak, kakor smo ga smeli pričakovati?
Vendar bi po vse ne povedali resnice, ako bi le to trojno zvezo dolžili propada pri volitvah, — še nekaj namreč je krivo, in to je: premalo so delali naši prijatelji, ki se pod isto zastavo: „za vero, dom, cesarja" borijo z nami; misle, da bode tudi zdaj vse tako lahko teklo, kakor prejšnja leta, ko je mož ostal, kdor je možato besedo dal; ali zdaj bilo je vse drugo: nad vo-lilce prišlo je zapeljivcev mnogovrstnih mladoslovenskih in nemčurskih, z obrekovanjem, obljubami, plačili itd. in ni čuda, kakor je to, na priliko, Vrhnika kazala, da so volilci „figa-možje" v četrtek postali, ki so do srede večera še trdno stali za dr. Costo.
v
Ce pa ,,Tagblatt" je ve3 pijan od te sreče in če se vede kakor norec, ki si domišljuje, da Bog vedi kaj bode, kaže s tem le, daje — „unzurechnungsfahig". Kranjsko delajo v srboritosti svoji že za „domeno nemško" , kakor je stari državni zbor s svojo nemčursko veČino si domišljeval, da zastopa Avstrijo „nemško"! Ali res mislite, da bode prihodnji državni zbor pomiril Avstrijo, če bodo taki krakelarji v njem se šopirili kakor se šopirijo zdaj v „Tagblatt-u" ?! Mislite mar, da so različni narodi Avstrijski za to na svetu, da jih bode za vse čase gospodovala klika, katera ne pri-poznava v prvi vrsti narodnih pravic vsacemu narodu? Mislite mar, da „svobodno" delate Avstrijo, če narode potiskujete v paganske čase nazaj? — Motite se grozno! Razuzdano radost vašo naj kroti le pogled v to, da v zvezi z „mladoslovenci" ste dosegli to, kar ste dobili;   to  pa je  dobiček le od danes do jutri.
------   354    -----
Za trdno smo prepričani, da narod nas, ki je bil zdaj sem ter tje oslepljen, kmalu bode spregledal in videl, kaj je storil. Hohenwarta so črnili, da ni programa „za zedinjeno Slovenijo" podpisal; — no, bodemo li morebiti kmalu slišali: da bodo Vošnjak, Razlag in Pfeifer na Dunaji „zedinjeno Slovenijo" kovali? Kmalu bo narod naš videl, kaj je resnica, kaj laž — in videl bode, kdo so mu pravi prijatelji, kdo le sebični kričači.
Eno pa nas tolaži v vseh britkostih, in to je, da imamo Hohenwarta za poslanca. Ko bi ne bili sta-roslovenci Kranjski nič druzega storili za narod slovenski in za Avstrijo — piše „Glas" Goriški — kakor to, da so postavili Hohenwarta za kandidata in potem ga tako mojstersko spravili v državni zbor, zaslužili so si že s tem zahvalo vse Čislajtanske opozicije".