1 l. 1 GDK: 68(497.12) Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega The Organization of Forest Enterprises - the Beginning of a New System Boštjan KOŠIR* Izvleček Košir, B.: Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega. Gozdarski vestnik, št. 1/1994. V Slovenščini, cit. lit. 3. Članek obravnava nekaj dilem, ki se postavljajo ob spremembah organiziranosti gozdarstva. Obravnava različnost interesov lastnikov zemlje, kapitala, dela in znanja. Članek opozarja na prvine, ki jih morajo upoštevati bodoča izvajalska podjetja pri iskanju oblike organiziranosti. Naka- zan je vpliv okolja in odprtosti organizacije kot sistema ter načina in možnosti rasti organizacije. Ključne besede: organizacija gozdarstva, iz- vajalska podjetja. 1 UVOD V tem trenutku potrebujejo gozdarji veliko organizacijskega znanja, pa tudi talenta, saj gradijo nov sistem organizacije panoge. Nekaj tega znanja že imajo, nekaj pa ga kaže obnoviti in poiskati na novo. Izkušnje iz obdobja po sprejetju Zakona o gozdovih kažejo, da pri graditvi nove organiziranosti niso uspešni. Zamujeni so že prav vsi roki, ki jih predpisuje zakon glede vzpostavitve nove organiziranosti panoge. Dosedanje razprave in posveti o vprašanjih organizira- nosti gozdarstva, ki so bili glede na rezul- tate neuspešni, so le okrepili spoznanje o razcepljenosti stroke glede nekaterih ključ­ nih vprašanj. Zadnji posvet na Bledu je pokazal, da mora biti razprava o tem, kako naj deluje gozdarstvo kot gospodarska pa- noga, povsem drugačna od razprave o tem, kakšna naj bo organiziranost izvajal- skega gozdarskega podjetja. ln ker je bil posvet posvečen slednjemu vprašanju, se pomudimo malo okrog tega. * Doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Košir, B.: The Organization of Forest Enterpri- ses- the Beginning of a New System. Gozdarski vestnik, No. 1/1994. ln Slovene, lit. quot 3. The article deals with some dilemmas arising from the changes in the organization of forestry. A different character of interests of land, capital, work and know-how owners are brought to the fore. The elements which will have to be conside- red by forest enterprises in the deciding as to the organization form are emphasized. The influence of the environment and the open character of the organization as a system and the way and possi- bility of organization's growth have been indica- ted. Key words: forestry organization, forest enter- prises. 21NTERESI Kot vsaka družba, moramo tudi mi živeti od svojega dela, ki ga kombiniramo v raz- lične organizacijske oblike, da z njihovo pomočjo ustvarjamo potrebne učinke. Kot drugod, je tudi pri nas (gledano kakovostno in ne količinsko) temelj ustvar- janja novih vrednot zemlja (raba zemlje ustvarja rente), kapital (lastništvo kapitala ustvarja obresti), delo (za delo dobimo plačo) in organizacija (znanje o vodenju ustvarja dobiček). Križanje interesov tistih, ki so lastniki zemlje in pričakujejo od tega rente; tistih, ki prispevajo proizvodno delo, ter tistih, ki imajo kapital in tehnološko ter vodstveno znanje, je nekaj najbolj naravnega na tem svetu. Posebej izraženo se zdi v tem tre- nutku nasprotje med interesi (gre le za nerazčiščena pričakovanja) lastnikov go- zdov (vmes je tudi država, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ne pa tudi javnost, katere interese zastopa in uveljavlja Zavod za gozdove) ter izvajalcev gozdarskih del (bivša gozdna gospodarstva in druge družbe, ki se ustanavljajo). Izku- GozdV 52, 1994 43 1 ' 1 1 n 1 1 ; 1 1 Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega šnje iz drugih dežel pri tem kažejo, da se država kot lastnik gozdov obnaša nekoliko drugače kot drugi lastniki in manj izpostav- lja vprašanje rente (ta je pri mnogonamen- skem gospodarjenju že hudo vprašljiva). V zgodovini so ta navzkrižja povzročala vojne ali socialne nemire. Tudi danes se konflikti med interesi ne končujejo vedno mirno, vendar je za vse nekaj značilno - državna uprava je poklicana, da poskuša s svojim sistemom zagotoviti optimalno rav- notežje med vsemi, tudi tako (ali predvsem tako), da zavaruje javni interes (torej tudi interes tistih, ki nimajo ne gozda in ne kapitala - ki imajo samo sami sebe in svojo fizično moč). Država se lahko pojavi v okolju organizacije na več načinov: kot najširše okolje, ki določa sistem socialne varnosti delavcev (npr. skrb za invalide), davčni sistem itd, lahko se pojavi v obliki organizacije, ki zastopa javni interes (Za- vod) ali kot partner in konkurent - lastnik gozdov ali podjetij, ali pa kot porabnik proizvodov in storitev organizacije. Država naj torej skrbi za ravnotežje. Pov- sem legalno je, da se bodo predvsem zasebni lastniki gozdov in njihovi predstav- niki potegovali predvsem za čim večjo rento in povsem jasno mora biti, da bo vsako podjetje (gospodarska družba) ne glede na obliko in sestavo stremelo za čim večjim dobičkom. Maksimiranje dobička in rente je s strani obeh nekaj razumljivega, kot je tudi razumljivo, da država stremi k optimiranju Vrste in sestavine okolja organizacije 44 Gozd V 52, 1994 delovanja celega sistema, saj dodaja k prejšnjima še svoj lastni interes, ki pravi- loma ni samo finančni. 3 OKOLJE Moderna teorija organizacije posveča ve- liko pozornost razlikam med organizacijami glede na obliko in način povezovanja z okoljem organizacij. Okolje organizacije pa je sestavljeno iz več ravni - od najširšega, makro okolja do najožjega - mikro okolja; in razmisliti moramo o vseh. Glede na to, da že imamo neko organiza- cijo (ne ustvarjamo nekaj povsem novega), se je potrebno ozreti predvsem na dejavni- ke, ki zahtevajo spremembe - v tem pri- meru so to dejavniki makro okolja. Med temi jih je nekaj takšnih, ki v nekem trenutku delujejo kot stalnica, drugi pa so bolj dina- mični in nepredvidljivi. Za sistem v prehodu, kot je naš, je delež nepredvidljivih dejavni- kov znatno večji. če smo dejali, da je v tem trenutku manj pomembna tehnologija (proizvodnja in porazdelitev učinkov), ker se pač tako hitro ne spreminja, lahko za hipec trdimo isto še za kulturo (socialne vrednote, prepričanja, za vedenjske vzor- ce), usposobljenost delovne sile (vse ravni izobrazbe) in celo za konkurenco ter porabnike. Med dejavniki makro okolja je v tem trenutku namreč najvažnejša politična ra- Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega ven, ki daje pečat in določa možnosti in omejitve vsem. V našem primeru so to različni zakoni (Zakon o gospodarskih dru- žbah, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Zakon o zadrugah, Zakon o gozdovih, če naštejemo samo najvažnejše) in za organiziranost izvajalskega podjetja najvažnejša posledica Zakona o gozdovih - ločitev poslovne od drugih (predvsem načrtovalskih in usmerjevalnih) funkcij go- spodarjenja z gozdovi. Sprenevedanje o tem, kaj to pomeni, pomeni, da je nekdo prespa! diskusijo o tem, ki je trajala dve leti. Zavedati se je treba, da ne glede na racionalnost ne more nihče izvajalcu, po- djetniku, gospodarski družbi odvzeti mož- nosti, da si organizira proizvodnjo na naj- boljši možni način, kar pomeni med drugim tudi to, da opravlja pripravo dela sam. Možno je in seveda razumljivo, da dejavniki okolja (v našem primeru Zavod za gozdove) postavljajo izvajalcu pogoje. če bo Zavod za gozdove temu rekel gojitve no ali sečnos­ pravilno načrtovanje ali kako drugače, je vseeno. Priprava dela je nujna, organska potreba vsake izvajalske organizacije, da predvidi: • kdo bo kaj delal, • na kakšen način, • kdaj, • za kakšno ceno in • kako bo tekel nadzor. Zahteva, da bi delavci Zavoda za go- zdove opravljali sečnospravilno in drugo izvedbeno načrtovanje je lahko zelo dobro- namerna (razlogi zanjo - brez potrebe bi jih ponavljali - so služili kot argument v razpravi o Zakonu o gozdovih tistim, ki so zagovarjali tezo, da stroga funkcionalna delitev panoge ni ustrezna), vendar je skre- gana z zahtevami podjetništva in celo z zahtevami po konkurenčnosti med izvajal- skimi podjetji v gozdarstvu. Druge prvine makro okolja organizacije, ki jih bodo gozdna gospodarstva morala upoštevati, so seveda zahteve in omejitve, ki izhajajo iz naravnih danosti območja ("območje" - mislimo na prostorsko enoto, lahko razumemo v zelo splošnem in nikakor ne v strogo geografskem pomenu), na ka- terem delujejo. Sem spada zlasti vrsta in obseg načrtovanih del v gozdovih kot npr. količina in kakovost lesa, odprtost gozdov, oddaljenost porabnikov itd. Večina teh po- datkov je v gozdarstvu dokaj dobro objekti- vizirana in vsebovana v ureditvenih načrtih, ki so bili večinoma pisani v času, ko obe funkciji še nista bili ločeni. Iz okolja organizacije prihajajo tudi dru- gačne zahteve, ki so lahko resne omejitve. Takšna so tudi pričakovanja, da bodo nova podjetja še naprej skrbela za delovne inva- lide, skrbela in razvijala življenski standard svojih zaposlenih in bila hkrati konkurenčna na trgu. če bodo izvajalska podjetja to počela (in prav bi bilo, da bi), potem bodo stroški morali biti kriti iz okolja (spet država) oziroma priznani (priborjen!) na trgu. 4 SISTEM Drug problem, ki ga lahko resujemo s spoznanji moderne teorije organizacije, je njena prilagodljivost okolju, ki je posledica njenega delovanja kot sistema, kar omo- goča preživetje organizaciji. Lepše poveda- no: ali se gre organizirati v smislu zaprtega ali odprtega sistema. Vprašanje se zdi akademsko, če ga razumemo dobesedno - v njegovih skrajnih implikacijah, vendar je presneto važno, če razumemo odprtost organizacije kot dinamično spremenljivko. Ali drugače: danes je jasno, da zaprti sistem ni primeren. Najlepši primer so nek- danja gozdna gospodarstva, ki so (skladno s takratnimi zahtevami in možnostmi) imela skoraj vse: proizvajala so lastno opremo (od žičnic do razne strojne opreme in celo traktorjev), proizvajala so lastno delovno silo (štipendiranje, tečaji, izobraževanje), lasten denar (kreditne službe), gradila ceste in stavbe in - pridobivala les ter gojila gozdove. če bi bila takšna organizacija najustreznejša, bi najbrž bila kos tudi tak- šnim korenitim spremembam, kot so se zgodile pri nas po poletju 1990. Pa ni bila. Bila je preveč statična in vpeta v svoje okolje na neustrezen način. Razmišljanje "od začetka" mora nujno upoštevati vse možnosti. Pri nas je danes Gozd V 52, 1994 45 1 1 li ii Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega čas "velikih priložnosti", čas za tiste, "ki se znajdejo", čas za "kovanje zgodovine". V razvitem svetu pa vse bolj nastopa čas organiziranih in informiranih specialistov. Ali je torej obratna teza - da je v tem trenutku maksimalno odprta organizacija kot sistem najbolj primerna - pravilna? Zelo težko bi pritrdili temu. Odvisnost tak- šne organizacije od okolja bi bila maksi- malna, njena stabilnost pa minimalna. Gledano dolgoročno pa kažejo izkušnje razvitih, da gredo organizacije prav to pot, vendar v bistveno predvidljivejših okoljih. 5 RAST Ampak, - saj stabilnost organizacije ni cilj. Prej ali slej se na tej zemlji nekaj spremeni in dobimo lahko efekt domin, če stabilnost nima vgrajenega mehanizma, ki pomeni ustrezno odzivanje na spremembe. Organizacija lahko preživi, če zaživi in če živi. Življenje organizacije, ki jo vedno se- stavljajo hotenja živih organizmov - njenih članov, pa obstaja, če obstaja rojstvo, rast, obnova in smrt. To spoznanje pa je pove- zano že z naslednjim naukom, ki bi ga morali poznati in ki prav tako izvira iz teorije o moderni organizaciji. Gre za vprašanje oblike in rasti. Organi- zacija raste in se obnavlja. Rast je .lahko horizontalna, če se na neki organizaciji množi predvsem en hierarhični sloj, in je vertikalna, če postopoma dodajamo več hierarhičnih ravni drugo za drugo. Oboje je skrajno pomembno v tem trenutku, ko smo pravzaprav priča smrti neke organizacije in čakamo, kaj bo vzniknilo iz pogorišča. V vsaki uspešni organizaciji se sčasoma nakopiči znanje in izkušnje, ki pomenijo večjo sposobnost organizacije, da dosega svoje cilje. To se kaže v večji učinkovitosti (pri enakem obsegu organizacije dosega le-ta večje učinke), večji kakovosti, večjem deležu tržišča ali pa širjenju svojega delo- vanja na nova področja (novi proizvodi, nove usluge in nove aktivnosti). V vseh primerih to pomeni, da se nova organizacija (tista, ki opravlja povečan oziroma spreme- njen obseg del) razlikuje od stare. Pomeni, 46 Gozd V 52, 1994 da raste, da se spreminJa in obnavlja. Vsako spremembo pri tem lahko razumemo kot smrt prejšnje, ampak- to je zakonitost. 6 IN ZDAJ? Teh nekaj poudarkov, ki smo jih izbrali izmed načel moderne teorije organizacije nas opozarja na več pasti. • Pametno bi bilo, da bi stabilizirali tisto, kar se da stabilizirati in smo pred kratkim že stabilizirali. Ali drugače pove- dano: ne razpravljajmo znova o načelih Zakona o gozdovih. Kar piše v zakonu (pa naj si bo po našem prepričanju pametno, ali ne) je zakon, ki se ga je potrebno držati. Ne iščimo lastnih tolmačenj. Povsem jasno je, kaj spada med poslovno dejavnost neke gospodarske družbe - izvajalca, po drugi strani pa so tudi naloge Zavoda za gozdove povsem jasno določene. Ne iščimo razlo- gov, da bi to spremenili (čas za to je minil s sprejetjem tega Zakona o gozdovih). Priprava dela (izvedbeno načrtovanje) spada med normalna opravila vsakega iz- vajalca (neverneži naj poiščejo podatke o tem, koliko površine v Sloveniji je bilo obdelano z gozdnogojitvenimi, koliko pa s sečnospravilnimi načrti). • Ne mešajmo (in ne postavljajmo novih teorij) interesov različnih subjek- tov. Če vzamemo ~e primer iz razprave na posvetovanju na Bledu: predlog sodelova- nja gozdarske zadruge in izvajalskega po- djetja je morda optimalen na lokalni ravni, če sta se (to je zdaj pomembno!) tako odločila oba: zadruga in izvajalsko podjetje povsem neobremenjeno in neodvisno, če je to plod njunega strateškega razmisleka. Takšna rešitev pa seveda ni primerna kot model za vse primere. Ali pa: skrb Zavoda za gozdove naj bo gospodarjenje z vsemi gozdovi in ne višina rente, ki jo bo dobil nek lastnik gozda, saj zavod ne bo uspo- sobljen presojati o poslovnih zadevah. • Pretirano modeliranje je bolezen, ki osiromaši gospodarski sistem za plura- lizem oblik. Kar je dobro za enega - ni nujno, da je dobro za drugega. Prekršil bom pravilo, vendar - ali niso na volitvah Organizacija izvajalskih podjetij - začetek novega zmagali liberalci? Zakaj ne bi neki veqr lastnik gozdov (npr. država) v enem delu oddajal dela s pogodbami, drugje· z zaku- pom, da bi nekje zaupal posebna dela koncesijonarju? Vse hkrati! Zakaj potem danes tekmovanje kdo ima prav in zakaj sploh verjamemo, da ima lahko v vsej Sloveniji, v vseh razmerah prav en sam predlog (koncept)? Razišči mo raje skupaj vse možnosti že obstoječega "jedilnika". • Temeljito razmislimo o povezavah organizacije, ki jo gradimo, z okoljem. Vprašanje odprtosti oziroma zaprtosti si- stema organizacije je povezano z značil­ nostmi in možnostmi makro okolja, v kate- rem danes izvajalci gradijo organizacijo. Večja konkurenca, ki jo lahko pričakujejo iz okolja, običajno povečuje apetite po večjem monopolu - torej tudi po "univerzalnosti" organizacije. Takšni razmislek! so lahko značilni za območja z večjo naseljenostjo z aktivnim kmečkim prebivalstvom in tam, kjer v okolju že obstaja večje število poten- cialnih izvajalcev. Podobno lahko razmi- šljamo tudi pri organiziranju proizvodnih procesov v slabo naseljenih območjih - v praznem okolju, ko se je potrebno "zanesti na samega sebe". Odgovorov je torej več. Glede na izzive, ki smo jim priča danes, pa lahko trdimo naslednje: organizacije naj stremijo h kar največji odprtosti v okviru možnosti, !.li jih ponuja okolje, vendar zavedajoč Se, da so nevarnosti (v tem trenutku - morda nekaj mesecev), če se odprejo preveč, bistveno večje (grozi lahko takojšnja smrt takšne organizacije), kot, če se odprejo premalo (kratkoročno grozi manjša gospodarnost in konkurenčnost, dolgoročno pa tudi postopno prenehanje delovanja organizacije). • Le dovolj preprosta in cenena orga- nizacija bo v pogojih brezkompromisne konkurence (tudi nelojalne konkurence zasebnikov, tujcev, "fušarjevH) spo- sobna preživetja. S tem vprašanjem pove- zano vprašanje rasti organizacije daje tudi podobne odgovore. Oblike izvajalcev v goz- dni proizvodnji bodo glede na zakonodajo (Pravilnik o minimalnih pogojih) najbrž pe- stre. To pomeni, da lahko pričnemo šteti možnosti glede organizacije pri zelo maj- hnem številu (ljudi) članov . organizacije. Možnosti za različnost je torej več. Morda bi kazalo stremeti k čim manjšemu šte- vilu hierarhičnih ravni. To pomeni poeno- stavitev v tem trenutku (razvrščanje bo zelo boleče), vendar več možnosti prilagajanja v prihodnje. Strinjam se s kolegi, ki čutijo, kako res je, da se vsak sistem potrdi in sesuje na podrobnostih. Tisto, kar se potrdi, je, tisto kar se ne potrdi, pa ni sistem (tudi to je ena izmed posledic definicije sistema - da mora namreč delovati). Želel bi le, da bi bilo v tem trenutku neskrivanega samoza- dovoljstva in jurišne avantgardnosti v go- zdarstvu manj. LITERATURA 1 .... 1991. Gozdno gospodarstvo kot izvajal- sko podjetje. Gradivo za posvetovanje na Bledu. BF, Splošno združenje gozdarstva, GG Bled, Bled. 2 .... 1993. Gozdno gospodarstvo kot izvajal- sko podjetje. Gradivo za posvetovanje na Bledu. BF, Splošno združenje gozdarstva, Ljubljana, s.45. 3 .... 1993. Zakon o gozdovih. Ur. L. RS št. 30- 1299/93. Gozd V 52, 1994 47