SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 37
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 22 de septiembre - 22. septembra 2005
ZA DOSEGO NARODNE SPRAVE
Pred odločilnim referendumom
PETER URBANC
(Gio^ior ma spom^ski proslavi za padle domobrance v Midlandu)
Dragi rojaki, prijatelji, Vapa prisotnost je cenjena in dragocena. To je dobro delo vredno več kot 10 očenapev. V moji notranjosti sem vesel in zadovoljen da danes tu, v tako velikem ptevilu, zbrani počastimo spomin napih dragih nepozabnih domobrancev in drugih žrtev revolucije.
V	najtežjem času zgodovine, v času usodnega rdečega terorja, ki je neizzvan, množično mučil in pobijal ljudi v zasedeni Ljubljanski pokrajini so se dvignili v nujni, potrebni, opravičeni, legitimni samoobrambi najprej Vapke straže, potem, po Turjapki tragediji, pa pe domobranci.
V	tistem času takoj po zasedbi mora, tako mednarodna zakonodaja in praksa, okupator poskrbeti za red in mir. Italijani, kljub temu, da so imeli na razpolago v ljubljanski pokrajini tri divizije in kup drugih čet, tega niso zmogli, verjetno niti niso hoteli. Do neke mere je bilo okupatorju celo prav, da se Slovenci sami pobijajo. Njegov namen povsem potujčiti deželo bi se mnogo lažje izvedel. Kot vemo, levičarska NOB, OF krinka za revolucijo si je kot prvi cilj postavila nalogo uničiti, tudi fizično, samo domače ljudi, ki bi mogli ovirati revolucijo. V tistem prvem obdobju vse od začetka partizanstva sredi 1941 leta so padali, ubiti od domače roke samo rojaki, nikakor pa ne tuji okupatorji. Tako stanje so Italijani, ki niso bili prizadeti, trpeli in tolerirali. Na vse propnje naPih, naj vendar napravijo mir in red, ali naj dovolijo, da bi Slovenci sami to uredili, okupator ni reagiral, vse dokler ni v mali meri bil prizadet tudi on.
Rezultat so bili Vapke straže, ki so spontano, brez politikov, Cerkve, napli pot do sovražnega okupatorja in mu izprosili nekaj revnega orožja, ki naj bi služil za obrambo vasi, trgov in končno tudi Ljubljane.
Komemoracije, kot ta napa, se sedaj redno vrpijo v Sloveniji. Največja je v Rogu in na Teharjah, na Primorskem v Lajpah. Vabljeni, pa tudi nepovabljeni najvipji politiki se teh komemoracij udeležujejo z namenom nakazati pripravljenost za narodno spravo. K temu jih sili v manjpi meri slaba vest, več jim gre za mednarodno javnost. Tako Evropski svet svetuje, da vse države bivpega komunističnega sistema popravijo krivice komunizma. Problem s temi skesanci je ta, da si spravo zamipljajo po svoje. Sprava mora obsegati priznanje dejanja, zločina, ki je povzročil, nujno sprožil samoobrambo naroda in s tem državljansko vojno. In kaj je to usodno dejanje, zločin: Ni najmanjpega dvoma, da je nape največje tragedije kriv VOSov rdeči teror, ki je po 22. VI. 1941, po napadu na Sovjetski savez začel izvajati namesto NOB, revolucijo in sicer s tem, da je masovno mučno pobil do 1500 rojakov. So bili ti rojaki krivi? Nikakor ne, večina so bili nekomunisti, večinoma verni ljudje. Partija je menila, da bodo ti ljudje ovira za izvedbo revolucije. Samo zato so padli. Prizadeti levičarji, politiki kontinuitete, tega edinega pravega predmeta sprave, ki jasno nakaže edino krivdo in krivca za napo tragedijo, niti ne omenjajo.
Zakaj tega ne napravijo? Podrla bi se jim vsa njihova NOB, skratka vsa njihova lažna zgodovina bi doživela neslaven konec. V nevarnost bi pripli njihovi privilegiji, ki pe danes RS stanejo na stotine milijonov dolarjev na leto!
Namesto sorazmerno enostavne sprave nam Kučan nudi tezo sprave takole: polaga vence ki naj bi počastili mrtve domobrance in nudi tezo sprave MI SMO POBIJALI, VI STE POBIJALI. Tako nekako kot napi dobri župniki pred Veliko nočjo, da spodbudijo vernike k spovedi jim pravijo, tolažijo: VSI SMO GREŠNIKI.
Gornja spravna teza ni sprejemljiva. Zločin je bil prevelik, odgovornost, gre za največji zločin v napemu narodu, gre za desettisoče nedolžno pobitih mora iti v podrobnosti. Ne moremo napim pokojnim domobrancem, njihovim najbližjim reči tu ležite pobiti zato ker ste tudi Vi pobijali ^ Enostavno ni bilo tako. Kot preje omenjeno, so pobijati začeli VOSovci, OF, partizani KPS in so pobijali brez vsake reakcije vse do sredi poletja 1942.
Komunisti, režimovci nasprotniki sprave skupajo zakriti pravo, popteno spravo z izgovarjanjem na NOB, z nesmisel-
Nad. na 4. str
V Sloveniji te dni potekajo pe zadnje priprave na referendum, ki bo to nedeljo, 25. septembra. Križajo se mnenja in vsaka stran skupa prepričati volivce, naj glasuje za ali proti.
Istočasno javnomnenjske ankete kažejo na možen izid volitev. Kot je že običajno, pa ptevilke enih in drugih ne soglapajo. Lahko zaznamo, da se volja bolj nagiba proti kot pa za novi zakon o državni radioteleviziji. Vendar vemo, da se ankete lahko sučejo po volji tistega, ki jih izvaja in so večkrat bolj volilna propaganda kot pa posledica resnega raziskovanja.
Vlada je ponovno razložila svoje stalipče. Predsednik Janez Janpa ocenjuje, da razlogi za sprejem novega zakona o RTV Slovenija tičijo predvsem v trenutnem stanju na javni RTV in tudi v evropski primerljivosti Slovenije na tem področju. Poleg tega je pomemben razlog za nov zakon neizkoripčenost potencialov v nacionalni RTV hip, je na novinarski konferenci poudaril Janpa. Po mnenju predsednika vlade namreč stanje na RTV Slovenija ni dobro. Ob tem je izpostavil slabo organiziranost in neučinkovito ter neracionalno poslovanje, ki je bolj kot s trenutnim vodstvom oziroma zaposlenimi povezano s sistemsko ureditvijo. Janpa pa je med drugim izpostavil tudi, da potrebujemo v Sloveniji bolj dinamično in v prihodnost zazrto javno RTV. Zatrdil je pe, da referendum predstavlja pomembno obliko odločanja, in povabil volivke in volivce, naj se v nedeljo udeležijo glasovanja ter podprejo novi zakon o RTV Slovenija.
SPREGOVORILA JE TUDI CERKEV
S podpisom dr. Antona Stresa, predsednika Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski pkofovski konferenci, ter dr. Franca Krambergerja,
predsednika Komisije za sredstva družbenega obvepčanja, je izpla posebna izjava.
,,Volivke in volivci bomo v nedeljo, 25. septembra 2005, poklicani na volipča, da bomo izrazili svojo voljo za ali proti novemu Zakonu o RTV Slovenija. Ta referendum je izjemnega pomena, saj gre za prihodnost najbolj odmevnega in najvplivnejpega javnega glasila v državi. Dolžnost vsakega državljana je, da gre na referendum in soodgovorno odloči o skupnem dobrem", izjavlja Cerkev na Slovenskem, ter nadaljuje:
,,Demokratična družba uspeva le takrat, ko imamo državljani dostop do nepristranskih in celostnih informacij o tem, kaj se dogaja v svetu, v katerem živimo in kjer se na osnovi teh informacij lahko odgovorno vključujemo v javno življenje." Potem, ko analizirajo stanje v državi, pkofje poudarjajo: ,,Ob podpori novemu zakonu o RTV je pomembno vedeti, da mu nasprotujejo nekdanje politične sile iz strahu, da bi nova ureditev RTV ogrozila njihov prevladujoči vpliv nanjo." Po raznih drugih razmipjanjih, cerkvena izjava zaključi takole:
,,V Komisiji Pravičnost in mir in Komisiji za sredstva družbenega obvepčanja pri Slovenski pkofovski konferenci menimo, da je sedanja zakonska ureditev povzročila zastoj profesionalnosti in avtonomije na RTV Slovenije. Upamo, da bo novi Zakon o RTV prispeval k hitrejpi posodobitvi napega najvplivnejpega javnega glasila, da bo odpravil zaostanke v demokratičnosti, pluralnosti in nepristranskosti, da bo prispeval k enakopravni odprtosti do vseh političnih in nazorskih smeri naph državljank in državljanov, pa tudi k smotrnejpi rabi denarja, ki ga davkoplačevalci namenjamo za delovanje RTV Slovenija. Slovensko javnost zato
pozivamo, naj da RTV priložnost za nadaljnji razvoj in zato novi zakon na referendumu podpre!"
V ARGENTINI
Tudi med nami poteka akcija s strani političnih strank. Bistven napor je, da bi se rojaki, ki imajo slovensko državljanstvo, res udeležili volitev. Jasno pa je tudi, saj so med nami volivci v glavnem pripadniki stranke Nova Slovenija in Slovenske demokratske stranke, da podpirajo glasovanje ZA novi zakon.
Veleposlaniptvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je že obvestilo slovenske državljane, da bo naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija potekal v nedeljo, 25. septembra 2005 na Veleposlaniptvu Republike Slovenije, na naslovu Avenida Santa Fe 846, 6. nadstropje, Buenos Aires. Voli pče bo odprto med 9.00 in 17.00 uro.
Glasovalno pravico na referendumu imajo vsi državljani Republike Slovenije, ki bodo na dan glasovanja, 25.9.2005, dopolnili 18 let in so vpisani v volilni imenik.
Volivec, ki je vpisan v volilni imenik, mora s seboj prinesti osebni dokument, s katerim bo izkazal svojo identiteto.
Tisti volivci, ki so se odločili voliti po popti, in so to odločitev pravočasno sporočili Republipki volilni komisiji v Slovenijo, lahko svoje volilne karte overijo pri naslednjih pooblapčencih:
Robert Eiletz, 22/9 od 18:00 do 20:00, Konzulat RS, Bariloche, Frey 246
Jože Smon, 21/9 od 20:00 do 22:00, Slovenski dom Mendoza
Herman Zupan, 22/9 in 23/9 od 9:00 do 18:00, Konzulat Republike Slovenije, Temple 2780, Lomas del Mirador.
Tretji tabor Nove Slovenije
člani in simpatizerji Nove Slovenije so se ob Zbiljskem jezeru zbrali na svojem tretjem taboru. Zbrane je nagovoril
tudi predsednik stranke An-
Nov diplomat na
veleposlanipivu
Na veleposlaniptvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je prispel nov diplomat. Je to g. Igor Šef, tretji sekretar. V Argentino je pripel 31. avgusta in od 1. septembra že opravlja naloge na veleposlaniptvu. Preteklo nedeljo, 18. t. m. je tudi že predstavljal veleposlaniptvo na obletnici v Slompkovem domu.
Novemu diplomatu želimo v Argentini mnogo delovnih uspehov!
drej Bajuk, ki je poudaril, da je NSi odigrala ključno, zgodovinsko vlogo v ,,poli-tičnem preobratu, ki je napočil tretjega oktobra lani", stranka pa predstavlja trden člen vladne koalicije in ima namen zasesti pomemben del političnega prostora.
Bajuk je člane in simpa-tizerje stranke pe pozval, naj se udeležijo referendu-
ma o zakonu o RTVS ter glasujejo za zakon, ki pomeni dokončanje dela slovenske tranzicije.
NSi je potreben in nujen člen koalicijske zveze, poudarja Bajuk. ,,Vse dragocene izkupnje, ki jih pridobivamo z delom v vladi, so tudi trdnejpa podlaga za delo v stranki, ki bo na ta način pe lažje odgovorila na nekatera vprapanja, s katerimi se doslej nismo zmogli ukvarjati. Napa načela, ki se dotikajo družine, življenja, vzgoje, tako pravne kot socialne države, tržnega gospodarstva in prihodnosti slovenstva nasploh, ostajajo nespremenjena."
Skupaj s pripravami na redni novembrski kongres se začenjajo tudi priprave NSi na lokalne volitve prihodnje leto. ,,V petih letih delovanja smo politično toliko dozoreli, da morajo te volitve za nas pomeniti pomemben izziv." Cilj Nove Slovenije je, da bo ponudila svoje kandidate v vseh slovenskih občinah, županske kandidate pa v večini občin, je napovedal Bajuk.
V okviru tabora so organizatorji pripravili tudi pet političnih forumov. Tabora NSi se je udeležilo več kot 3000 članov in simpatizerjev stranke.
GLEJ_
PUKŠIČ O PROBLEMIH ZAMEJCEV..............................2
DRUŽINSKA NEDELJA V SLOMŠKOVEM DOMU......3
MEDVOJNI SPOMINI FRANCETA ZORCA................3
SREČANJE MLADIH V STIČNI ................................6
Pukrfč o položaju zamejcev
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu z obžalovanjem in zaskrbljenostjo spremlja dogodke v zvezi s slovensko manjpno v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, je v izjavi za javnost zapisal vodja urada v odstopu Franc Pukrač.
Po njegovih besedah je nesprejemljiva in cinična nedavna izjava italijanskega ministra za dežele Enrica La Loggie, čep da je za zamude pri uveljavljanju zapčitnega zakona odgovoren paritetni odbor oziroma njegovi člani iz vrst avtohtone slovenske narodne skupnosti. Kot je prepričan PukPč, je potrebno razloge za ne-delovanje odbora iskati drugje. Delovanje in vloga paritetnega odbora sta ohromljena zaradi vztrajne in načrtne obstrukcije sej s strani dela italijanskih članov, kar je, tako PukPč, odraz politične volje desnosredinske vlade in zapostavljanja manjpnskega vprapanja.
PukPč pričakuje od italijanskih oblasti, da v znamenje pozitivnega odnosa do avtohtone slovenske narodne skupnosti zamenjajo člane paritetnega odbora, ki se načrtno ne udeležujejo sej. Po njegovih besedah bi bilo pričakovati, da Italija kot demokratična država in članica Evropske unije to stori sama. Prav tako
urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu pričakuje, da bo italijanska vlada končno začela izvajati tiste člene zapčitnega zakona, ki niso neposredno vezani na sklepe paritetnega odbora.
PukPč je izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi zapiranja ljudskih P3l na Obirskem v Slovenjem Plajberku in Okotu v Selah na avstrijskem Koropkem. Pri tem pa ne more razumeti, da ,,demokratična republika Avstrija sredi Evrope izvaja asimilacijo z nedemokratičnimi metodami".
Glede na 2. točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), imajo avstrijski državljani slovenskega porekla pravico do osnovnega pouka v slovenpčini. Zakon o manjpnskem polstvu in koropki zakon o polstvu pa slednje tudi omogočata. Po Pukpčevih besedah bi bil čas, da Avstrija po 50 letih začne v celoti uresničevati ADP.
Kot je pe zapisal v izjavi za javnost, naj bi se po neuradnih podatkih ptevilo prijav v dvojezične pole v leto-pnjem etu povečalo za dober odstotek, kar je zelo razveseljiv podatek. Zato Urad po njegovih besedah pričakuje več posluha za želje starpev in otrok, saj so starp pripravljeni celo plačevati zasebne pole za izobraževa-
nje svojih otrok v slovenskem jeziku.
Državni sekretar v odstopu je pe izpostavil, da skrb vzbujajo tudi odnos madžarske vlade do slovenske manjpne. Kot je spomnil, med Slovenijo in Madžarsko od leta 1992 velja dvostranski sporazum o posebnih pravicah obeh manjpn. Ta določa vsakoletno sestajanje mepane slovensko-madžarske komisije, ki sprejema priporočila in sklepe med obema vladama v zvezi z izvajanjem samega sporazuma.
Zadnje zasedanje mepane komisije, ki ga je pripravila Madžarska, je bilo z enoletno zamudo maja letos v Budimpepti. Komisija dela ni končala, ker so med delegacijama obstajale prevelike razlike v izhodipčnih pogledih. Po Pukpčevih besedah pa Madžarska pe ni določila datuma za nadaljevanje dela mepane komisije, prav tako ni znano, ali se na to pripravlja.
Pukpč ob tem v imenu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu pričakuje in poziva, da madžarske oblasti v znak dobrososedskih in prijateljskih odnosov takoj pričnejo priprave za nadaljnje delo mepane komisije. Prav tako jih poziva, naj čim prej določijo datum zasedanja in začnejo recipročno izvajati meddržavno pogodbo na vseh področjih.
TONE MIZERIT
Dnevi narodnih no p
Kamnik je ta konec tedna ponovno oživel, saj se je v petek 9. začela največja kamnipka prireditev, 35. dnevi narodnih nop ki je posvečena ohranjanju spomina na bogato folklorno izročilo tako samega mesta kot tudi njegove prpe okolice.
V treh dneh se je v okviru prireditve zvrstilo veliko raznovrstnih etnografskih dogodkov, ki so povezani z zgodovino in folklornimi značilnostmi kraja. Dogajanje pa so popestrile tudi ptevilne zabavne prireditve.
Že v četrtek so v galeriji Veronika odprli razstavo narodnih nop ki bo na ogled do konca septembra. V petek pa se je pričel sejem domače obrti s sejemsko prodajo na prenovljenem Trgu svobode. Sobota in nedelja sta bili namenjeni predstavitvi izdelovalcev domače in umetne obrti. V soboto je poleg tega potekala tudi modna revija tekstilne sekcije obrtne zbornice Kamnik, v nedeljo pa tradicionalna povorka na-
rodnih nop po starem Kamniku. Vse tri dni so program popestrile ptevilne folklorne skupine, med njimi tudi gostje iz Makedonije. Prireditev vsako leto v mesto v naročju planin privabi več tisoč obiskovalcev. Ti si lahko ob tej priložnosti poleg pestrega programa ogledajo tudi glavne znamenitosti mesta, denimo znano romansko kapelo Mali grad, ki je hkrati tudi simbol Kamnika, ter pe mnogo drugih	znamenitosti.
Največjo kamnipko prireditev spremlja tudi vrsta drugih dogodkov. Tako so v tem tednu odprli apartmaj-sko naselje Terme Snovik, filatelistično razstavo v galeriji Pika, v petek pa so odprli pe razstavo obrti in podjetniptva ter malih živali in kegljipče Kamnik. V soboto so potekali frizerska delavnica sekcije frizerjev območne obrtne zbornice Kamnik, 6. turnir občine Kamnik v Golfu in pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije za Pokal Kamnika. V nedeljo pa je bila na vrsti razstava koz in ovac.
Ekolopka cona po nujnem postopku
Kolegij predsednika državnega zbora se je dogovoril o sklicu devete redne seje zbora, ki se bo začela 26. septembra. Na prvo popočitnipko zasedanje je za zdaj uvrpčenih 40 zadev, med njimi tudi zakon o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku.
Predlog vlade državnemu zboru, da naj zakon o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu obravnava po nujnem postopku, je kolegij sprejel soglasno.
Predsednik državnega zbora France Cukjati je predstavnike poslanskih skupin danes obvestil, da je predsednik vlade Janez Janpa za naslednji četrtek, 22. septembra, sklical sestanek s predsedniki vseh parlamentarnih strank o zakonu.
Generalna sekretarka vlade Mateja Tamara Fajs je med
Preganjanje na Koro pkem
ENOTNA LISTA PROTESTIRA ZARADI OBNAŠANJA AVSTRIJSKIH ŠOLSKIH OBLASTI
Enotna lista (EL), edina slovenska stranka na avstrijskem Koropkem, je ob prvem polskem dnevu na ljudskih polah v Avstriji opozorila, da otroci na Kotu v Selah in na Obirskem ne morejo več obiskovati pouka v domači ljudski poli.
,,Vipek cinizma je nedvomno to, da polske oblasti niso videle potrebe, da bi starpe obvestile o nadaljnji usodi pol in kam naj otroci po novem hodijo v polo," so v sporočilu za javnost zapisali v EL. ,,Takpno obnapanje polskih oblasti je nevzdržno, saj s tem ponovno dokazujejo, da nimajo niti kančka posluha za potrebe lzjudi v obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja," se je odzval predsednik EL Vladimir Smrtnik. Ob tej priložnosti je ponovno zahteval ohranitev in obstoj pol na Kotu in na Obirskem, ,,kajti dokončna ukinitev obeh pol bo za omenjena kraja pomenila nepopravljivo izgubo kulturnovzgojnih sredipč na vasi, obenem pa bo negativno vplivala na jezikovno okolje otrok, ki je slovenska, in s tem na socializacijo mladine obeh krajev".
NEZNANCI STRELJALI NA MOHORJEVO V CELOVCU
Doslej neznani storilci so v noči na četrtek 15. septembra trikrat streljali v izložbo slovenske Mohorjeve knjigarne v Celovcu na Koropkem. Popkodovana okna so uslužbenci odkrili zjutraj. Zaradi bližnjega nočnega kluba, pred katerim je pripo že večkrat do incidentov, pa vodja Mohorjeve knjigarne Miha Kreutz izključuje politično ozadje. Tudi kriminalisti po prvi preiskavi ocenjujejo, da gre za vanda-lizem in da je nekdo verjetno preizkupal doma narejeno orožje.
Nasproti Mohorjeve knjigarne je namreč nočni klub, pred katerim je že večkrat priplo do kriminalnih dejanj. Zraven nočnega kluba je sicer tudi sedež koropkega deželnega poveljstva avstrijske zvezne policije.
razlogi za sprejetje zakona po nujnem postopku na seji kolegija na prvem mestu navedla zapčito pravnih interesov in enakopravnega položaja Slovenije glede morskih pasov v severnem Jadranu ter zapčito obal države, Slovenija pa bi potrdila tudi svoj epikontinentalni pas, ki ji po mednarodnem pravu pripada.
,,V vladi ocenjujemo, da bi kakrpnokoli odlaganje sprejetja tega zakona lahko bilo razumeti kot izraz negotovosti oziroma zmanjpanje stopnje odločnosti Slovenije zapčititi in uveljaviti svoje pravice in svoj enakovredni pravni položaj," je pe poudarila.
Z okoljskega vidika mora Slovenija najhitreje vzpostaviti ustrezne okoljske standarde za zapčito na območju, ki presega meje teritorialnega morja. Ob vzpostavitvi takpnega režima se bo Slovenija lahko enakovredno dogovarjala s sosednjima državama o celoviti zapčiti Jadrana, je dejala generalna sekretarka vlade.
Korak v zunanji svet je sovpadal z ojačeno kampanjo doma. A vrsta vpra-panj in problemov čaka konca oktobra, ker danes volitve osvajajo vso pozornost vlade in opozicije.
Potem pa vse tiho je bilo. Zadnjič smo poročali, kako vsa politična srenja soglapa o vprapanju socialnih podpor. Vsi so edini, da je treba način teh podpor najbolj prizadetim slojem spremeniti. Vlada je nato tudi ostro izjavila, da je proti vsakrpnemu političnemu klientelizmu. A to je bilo tudi vse. Nobenega predloga, pe manj omembe časa, v katerem naj se ta važen problem rep, da se prepreči izkoripčanje podpore v politične namene in vsevrstna zloraba. Kot v drugih primerih, bomo čakali na dobo po volitvah.
Na svetovni tribuni. Pretekli teden je predsednik Kirchner pohitel v New York na zasedanje glavne skuppčine Združenih narodov. Imel je tudi govor pred skuppčino, ki je izzvenel kritično predvsem do Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Izjavil je, da je Sklad podpiral vlade in razvoj, ki so Argentino pripeljali v hudo krizo, ni pa spremlja države v sedanje postopku obnove. Seveda je izrekel podporo boju proti mednarodnemu terorizmu. Sploh je bil ves obisk v ZDA svojevrsten. Značilna je bila predsednikova odsotnost na marsikaterem srečanju (n. pr. kosilo, na katerega je vabil glavni sekretar Kofi Anan), pa razgovori z nekaterimi državniki, od katerih je pričakoval razne ugodnosti za državo. Argentina namreč resno potrebuje tujih investicij, ki pa so previdne zaradi nekaterih dvomljivih pojavov. Kirchner je izrabil tudi to potovanje za volilno propagando. Fotografije, kjer so skupaj on, gospa Cristina in zunanji minister Bielsa (dva najvažnejpa kandidata na prihodnjih volitvah) so množično krožile po časopisju in televizijskih zaslonih po vsej državi.
Do kdaj sedanja rast? Značilno za argentinsko gospodarstvo zadnjih treh let je nenehna gospodarska rast. A vemo, da to ne more trajati samo po sebi v nedogled. V mesecu avgustu je sicer industrijska dejavnost poskočila za 7,6% v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. A sam minister Lavagna je povedal, da je mogoče to rast ohraniti le, če pridejo nove investicije. Govoril je o 6.5000 milijonih dolarjev. Ker jih je doma težko najti, morajo priti iz inozemstva. Prav v tem smislu je vlada doživela hud spodrsljaj, ko je francoska investicijska skupina Suez sklenila, da zapusti svoje mesto v podjetju vodnih storitev Aguas Argentinas in se umakne iz države. Do te odločitve je
pripo po dolgih mesecih neuspepnih razgovorov in pogajanj, da bi sklenili novo pogodbo. Sedanja vlada je skrajno ostra do podjetij na področju javnih storitev, popolnoma v nasprotju z Menemovo vlado, ki je privatizacijo izpeljala in bila do tujih kapitalov skrajno popustljiva. Tako iz ene skrajnosti padamo v drugo, in seveda ne eno ne drugo ni pozitivno za državo. Je pa ta dogodek neke vrste alarmni zvonec glede zadržanja do tujih kapita-lov. Javno jih vabimo, a potem smo do njih zelo neprijazni.
Manj oblastno, a le malo manj. Te dni je vlada poslala v parlament zakonski osnutek o proračunu za leto 2006. Najbolj zanimivo ob tem je, da v besedilu ne zahteva posebnih pooblastil (poderes especi-ales ali tako imenovanih superpoderes), ki so bili znači ni za pretekla leta. V čem je bistvo te zadeve? Zaradi hude krize je zakonodajna oblast doslej dovolila izvrplni, da je lahko preusmerila namene določenih fondov. V normalnih razmerah ima to pravico samo parlament, doslej jo je imela tudi vlada. Razlog za ta umik je jasen: opozicija je ta pooblastila vedno huje kritizirala in trdila, da smo pač že izpi iz položaja, ki je opravičeval to posebnost. Vlada pa ni bila prepričana, da bi sedaj parlament to potrdil, ker bi tudi peronistični poslanci, ki so zvesti Du-haldeju, verjetno volili proti. Opozicija pa meni, da bo po volitvah vlada gotovo skupala na kakpen način v zakon vključiti ta pooblastila. Odvisno je seveda od izida volitev in nove sestave parlamenta.
Sveti zapleti. Ta teden so tudi oživeli zapleti v razmerju med vlado in katoli-pko Cerkvijo. Najprej je presenetila novica, da bo buenosairepki nadpkof in primas kardinal Bergoglio poklican na odgovorno mesto v Vatikan. Vlado to seveda ne skrbi, temveč vpra-panje, kdo ga bo nasledil. Boji se, da bo novi nadpkof bolj nerazpoložljiv do vlade. Ta strah ima konkretno podlago: prav te dni je vladno zadržanje izjalovilo poizkus, da bi lahko pripi do repitve v zadevi vojapke-ga pkofa. Bralci se gotovo spominjajo, da je Kirchner z dekretom „odstavil" Ms-gra Baseotta. Dolge mesece so tekla poganja s Svetim sedežem, ki so bila na tem, da se za oboje zadovoljivo repjo. Najprej bi Vatikan imenoval coadjutorja, zatem bi po daljpem času pkof Baseotto odstopil. A v vladi (baje gospa Cristina) so podrli vse, kar se je mesece gradilo in sporazum odpovedali. Znova smo na mrtvi točki. Do premika bo pripo, če bo, seveda tudi pele po volitvah.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMSKOV DOM
Družinska nedelja 2005
Slovenska pola v Slompkovem domu je za nedeljo 4. septembra povabila starpe in sorodnike svojih učencev pa tudi prijatelje pole, na praznovanje družinske nedelje. S tem celodnevnim slavjem je želela poudariti pomembnost družine v napi skupnosti.
Že pri nedeljski službi božji, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, so otroci sodelovali z branjem beril, propenj in prisrčnim petjem, pod vodstvom Marcela Brula in glasbeno spremljavo.
Prireditev je uvedla voditeljica Slompkove pole Helena Rode. Pozdravila je ptevilne udeležence, posebno pe župnika Francija Cukjatija in predsednika Doma cont. Gregorja Hribarja ter želela vsem prijetno praznovanje.
Program nastopov, ki so jih učenci nape pole pripravili
za letoTinjo družinsko nedeljo je bila revija prizorov in rajanj pod imenom ,,Slom pkov cirkus", vse povezano s prijetno glasbo in pesmimi. Nastopali so otroci od vrtca do osmega razreda. Še posebno sta
PREJELI SMO V OBJAVO Zveza slovenskih mater in žena - uradno priznana
navdupili točki ,,Murga" in ,,Čarodeji". Slikoviti in domiselni kostumi, scenarija in luči so ustvarili živahne prizore, ki so razveselili starejpe in mlajpe. Otroci so zapeli sledeče pesmi: Nap cirkus, Hola Don Pepito, Ačis in Napa koklja.
Po zaključni ,,Murgi" se je voditeljica Helena zahvalila Marcelu Brula za idejno zamisel programa in pripravo pesmi, učiteljem in odboru starpev pa za ves trud, ki so ga vložili v pripravo nastopov. Še posebej imajo zasluge: Vera Rutar Bohinc, Anka Smole Kokalj, Ana Selan Miklavc, Ivanka Mali Rode, Cvetka Pregelj Žnidarpč, Olga Pregelj Mehle, Marta Koželnik Smole, Monika Vitrih Koželnik in Veronika Grabnar Pregelj (izdelava kostumov); Marjana Šupterpč Rezelj (besedila pesmi); Alenka Čop Malovrh, Gabrijela Malovrh in Olga Bohinc Vester (plesne vaje); Adriana Quadri Brula in sodelavci (scenski prostor); Dani Cestnik in Matjaž Ribnikar (zvok in osvetljave).
Navdupeno občinstvo je vse nagradilo z močnim aplavzom. V imenu odbora starpev Slompkove pole je Mira Zakrajpek Escallier izrekla besede priznanja učiteljstvu nape pole za vse dragoceno delo pri vzgoji naph otrok, katerega vidni izraz je bil tudi ta nastop.
Popoldanski premor je bil kot nalapč za družabnost in
Zveza slovenskih mater in žena je pred časom sklenila, da se predstav pred argentinskimi oblastmi in zaprosi tudi za uradno priznanje kot dobrodelna ustanova. Postopki so pote-
kali normalno, por tukajpnjih predpisih in se tudi v običajnem roku pozitivno zaključili.
Zveza nam je poslala v objavo zadevni vladni dekret. Takole se glasi:
Ministerio de Justicia, Seguridad
y Derechos Humanos Inspeccion General de Justicia
Buenos Aires, 26 de julio de 2005
VISTO:
el expediente C N° 1754770/52806, en el cual se solicita autorizacion para funcionar con caracter de persona jur^dica a la entidad denominada "ASOCIACION BENE-FICA ESLOVENA DE MADRES".
CONSIDERANDO:
Que la entidad satisface los requerimientos estableci-dos por el art^culo 33, 2da parte inciso 1° del Codigo Civil.
Que la presente encuadra en las facultades conferidas al Senor Inspector General por los art^culos 10 inciso a), 21 inciso a) y concordantes de Ley N° 22.315.
Por ello,
EL INSPECTOR GENERAL DE JUSTICIA RESUELVE:
ARTICULO 1°: Autor^zase para funcionar con caracter de persona jur^dica a la entidad denominada "ASOCIACION BENEFICA ESLOVENA DE MADRES", constituida el 2/ 6/2005 y apruebase su estatuto de fojas 1/6 y 28/32.
ARTICULO 2°: Reg^strese, notif^quese y exp^dase testi-monio de fojas 7/12 y 34/38.
La entidad debera dar cumplimiento a los art^culos 103 y 104 de la resolucion I.G.J. 6/80 (rubrica de libros)
Oportunamente arch^vese.
Dr. Ricardo Augusto Nissen Inspector General de Justicia
igre na vrtu in igralih ter za skupno kosilo.
Popoldne se je vsa družba zelo zabavala pri igranju tombole, kjer je vabil glavni dobitek kolo (zadel ga je Marko Selan) in res ptevilni manjp dobitki.
Prireditve sta se udeležila tudi ugledna gosta iz Japonske zakonca Dobovpek-Sethna. Prof. Biba je namreč pe posebej povezana s Slompkovo polo. V letopnjem juniju je na znanstvenem simpoziju Linguapax Asia 2005 v Tokiu s predavanjem in video posnetki predstavila slovensko polstvo v Argentini prav s primerom pole v Slompkovem domu.
J.T.
IZ MOJIH SPOMINOV
FRANC ZOREC
Tedaj je pripeljal mimo neki Mongol s kamionom, polnim granat za težke topove. Medtem ko je pel žigosat legitimacijo in je peI mimo mene, sem mu rekel po rusko: ,,Hoču pojehat." (Potoval bi rad!) Odgovoril je: „Harapo," (Dobro) in peI naprej h kontroli. Ko se je vračal, mi je namignil, sedel za volan in počasi zapeljal tovornjak mimo mene. Jaz sem se povzpel na zadnje kolo, ki se je pe vrtelo, se zagrabil za rob kamiona in se pognal gor. Ko me je Mongol videl na kamionu, je pritisnil na plin in hitro odpeljal. Po dvesto metrih se je ustavil, pel zadaj na kamion, me pokril s plahto, potem pa odpeljal naprej. Ko sva pripa iz mesta, je spet ustavil in me povabil, naj prisedem v kabino, da sva se peljala naprej proti fronti. Blizu mesta Modena sva pripla do neke reke. Tam je ustavil kamion in rekel: ,,Do tu sem te pripeljal, naprej te pa ne morem več." Nato je zapeljal kamion čez most, ki je bil pokrit z vodo, da ni bil viden iz zraka, in odpeljal. Jaz pa sem nadaljeval pot pep do Modene.
Pot skozi fronto v Italiji
Ko sem pripel v mesto, sem bil popteno lačen, zato sem poiskal gostilno, da bi dobil kaj za jesti. V gostilni sem zagledal pijanega vojaka, ki je sedel za mizo, in po slovensko klel in se pridupal. Prisedel sem
in mu rekel, da sem lačen. Dal mi je za jesti in povedal, da je mobiliziran vojak, da je njegova kompanija že dolgo na fronti, trenutno pa, da je na oddihu. Poleg drugih stvari mi je tudi rekel: ,,Pojdi v to in to hipo, pa reci ženski, da si videl njenega sina." (Povedal je svoje ime, ki se ga več ne spomnim.)
Res sem pel k tisti ženski in se predstavil, kot me je moj neznani rojak naučil. Bila je vsa srečna, ko je dobila novice od svojega sina. Pri njej sem se zadržal dober dan. Tam sem se tudi najedel in naspal. Preden sem se poslovil, sem jo prosil za kakpno civilno obleko, da bi jo zamenjal za vojapko, čep da bi pel rad v Bologno, ki je bilo ,,odprto" mesto in zato noben vojak ni imel vstopa vanj. Dala mi je sinovo civilno obleko, vojapko pa sem pustil tam. Iz nje sem vzel vse papirje, ki sem jih imel v njej zapte, in jih spravil v žep podarjene obleke. V novi obleki sem jo pep mahnil proti Bologni brez ficka v žepu.
Hodil sem več kot en dan, podnevi ali ponoči, kakor je kazalo. Zadremal sem kjerkoli, samo v hipah nič več. Skrival sem se na prostem, čez dan v glavnem po kopicah, zvečer pa skrit v železnipkih prehodih. Ponoči je bilo nemogoče ostati na prostem zaradi treskanja topovskih granat. Amerikanci so bili čisto blizu, na drugi strani Bologne.
Fronta na nempki strani je bila ponoči čisto v temi. Moral sem zelo paziti, kam se bom skril. Vsak grm je skrival svojo strojni-
co, top ali kaj podobnega. Medtem pa je imela fronta na ameripki strani ponoči drugačen videz. Ko je nastopil mrak, so začeli prižigati protiletalske reflektorje. Nato so začeli počasi nabijati s topovi na nempko stran, da je padla granata zdaj sem, zdaj tja. Okrog 11. ure ali opolnoči so pa začeli streljati z vsemi topovi, da je grmelo in treskalo brez presledka, kot bi streljali s strojnico. Potem je topovski ogenj postajal polagoma manj intenziven, ob 4 ali 5 pa je spet vse utihnilo. To je trajalo do devetih, ko so začela napadati letala. Opazoval sem, kako se je pojavilo na nebu po 40 letal v vrsti, kako so vsa hkrati spustila bombe in letela naprej. Za njimi je spet drugih 40 malo bolj stran ponovilo isto in nato drugih 40 letal malo bližje spet isto. Po dveh urah bombardiranja je spet vse utihnilo, le kak občasen topovski strel je pe motil mir.
Spijon, obsojen na smrt
Ko sem po dveh dneh pripel v Bologno, sva se dobila s Kodeličem ob petih popoldne pri cerkvenih stolpih, kot sva bila domenjena. Bil je mnenja, da je zelo nevarno in da je bolje, če hodiva vsak zase, ne skupaj. Ob slovesu mi je pe rekel: ,,Če
General Leon Rupnik med rovtarskimi domobranci.
pridep v Rim, te čakam v Cine Citta!" in je odpel.
Ker že dva dni nisem nič jedel, sem pel iz mesta, da na kakpni kmetiji dobim kaj za jesti. Ko sem se bližal neki kmetiji, sem zagledal ob poslopju zamaskiran ptiricevni protiletalski top. Hodil sem naprej po travi in zaslipal za seboj: ,,Hände hoch!" (Roke gor!) Nempki žandarji! Na kmetiji je bila nastanjena vojapka žandarmerija, kmet jo je moral zaradi fronte zapustiti. Nemci so me preiskali in takoj dobili vse, kar sem imel s seboj. To niso bili samo papirji, ki sem jih prej nosil zapte, ampak tudi legitimacija z Glo-bochniggovim podpisom in ponarejeni dokument z vsemi žigi vojapke policije... Takoj so me vklenili in odpeljali kot ppijo-na na komando. Prosil sem jih, če bi dobil kaj za jesti, čep da že dva dni nisem nič jedel. Žandar mi je prinesel velik krožnik makaronov in kozarec vina ter rekel: ,,Ti podpirap nape sovražnike, ki so mi ob bombardiranju Hamburga ubili ženo in dve hčerki!" Ko sem pojedel, so mi vklenili spet roki in nogi z verigo. Nato so naložili na avto mene, pe dva nempka vojaka, tako vklenjena kot jaz, in nas v spremstvu treh žandarjev peljali na vojapko sodipče.
(Se nadaljuje)
Za dosego^
Nad. s 1. str.
no obtožbo kolaboracije politikov in domobrancev, Črno roko itd, Vse to je bila že POSLEDICA prvega dejanja, in v spravo ne spada. Pri teh posledičnih dejanjih je bilo mnogo zločinov, nekaj tudi nedvomno na domobranski strani, kjer so neki posamezniki prepli dovoljene meje samoobrambe. Tudi ti zločini so obžalovanja vredni, vredni so obsodbe toda v okvir sprave ne spadajo!
Važna je obravnava sprave s strani predsednika RS Dr. Janeza Drnovpka. Letos v Teharjah nas je spomnil, da je pripel čas za odpupčanje in spravo. Mogoče naptejem nekaj njegovih argumentov.
Mimogrede: Drnovpkov oče, zaprt v Dachau je sredi maja 1945 nastopil službo oficirja OZNE v taboripču Teharje. Tam so delali sezname domobrancev, določenih za smrt.
Dr. J. D. POZIVA: MRTVIM VRNIMO DOSTOJANSTVO. Lepo, toda je ta njegov namen iskren, če to pove v Teharjah, kjer so grobovi pokojnih domobrancev ŠE VEDNO NAČRTNO ZAKRITI Z SMETIŠČI Celjske občine in Cinkarne? S tem največjim primitivizmom, edinstvenem za RS, je Drnovpek seznanjen, in govoriti o vračanju dostojanstva brez takojpnje odstranitve te največje slovenske sramote je strapen cinizem. Ena njegova beseda bi to uredila; ni je pe bilo!
Dr. Drnovpek nadaljuje: PRED 60 LETI SE TEDANJE OMAHLJIVE OBLASTI NISO UPRLE OKUPACIJI. Očitek, sicer samo na moralni ravni, je krivičen. SLS se je namreč pe pred komunisti, 27 aprila 1941 odločila za upor, katerega začetek pa je seveda bil odložen na kasnejpi primeren čas. Takojpnji upor bi bil največji zločin nad narodom, ker bi namreč ob strapnih žrtvah nedvomno tragično propadel. Drnovpek ni objektiven, ker bi moral omeniti, ravno za to obdobje, da je komunistična partija pred 60 leti ob sami zasedbi masovno po nalogu KPJ in Tita kolaborirala z Nemci. Zveni neverjetno vendar je dokazano: kasnejpi največji funkcionarji NOB, OF, KPS tako Dr. Alep Stanovnik. Dr. J. Vilfan, Dr. J. Pokorn, so v tem obdobju bili v službi Gestapa pri selitveni komisiji v Šentvidu! Kako more nap predsednik trditi, da se je partija pred 60 leti uprla? Nedopustno, ker ni dvoma, da Dr. Drnovpek to dobro ve!
In pe nap predsednik: KMALU SE JE POKAZALO, DA JE ODPOR (NOB o.p.) tudi revolucionaren in mnogi, ki se zato niso pridružili SO SE ODLOČILI ZA SODELOVANJE Z OKUPATORJEM. V tem so dve netočnosti in sicer Drnovpek postavi nekako REVOLUCIJO na isto raven kot NOB. Dejansko je revolucija bila edini glavni namen levega tabora, NOB je bila samo krinka zanjo. Analiza NOB, njihovih vojapkih, represivnih akcij, premirja, izključno pobijanje nekomunistov ne pa okupatorja, dejansko prepričljivo dokazujejo NOB kot napo največjo zgodovinsko prevaro. To mnenje sedaj po 15 letih nape svobodne države počasi toda dosledno začenja prevladati. Druga netočnost je negativni prizvok ki ga on daje za sodelovanje z okupatorjem. Drnovpek tu ponavlja največji samo slovenski pravni in družbeni nesmisel, produkt komunistične propagande, ki obsoja vsako sodelovanje, kolaboracijo.
Dr. Drnovpek nadaljuje: NAD VRNJENIMI DOMOBRANCI SE JE MAŠČEVAL IN ODLOČIL LIKVIDACIJO TAKRATNI NAJVIŠJI DRŽAVNI IN PARTIJSKI VRH. Lepo, tako rekoč prvo javno priznanje in vredno pohvale. In pe Drnovpek: TA ZLOČIN NE BREMENI TISOČEV PARTIZANOV, TUDI VSEH KOMUNISTOV _ KI NISO SODELOVALI V BRATOMORNIH POBOJIH. BREMENI PA PARTIJSKE VODITELJE. Oči-vidno se Dr. Drnovpek hoče pe vedno prikupiti masi svojih volivcev, vendar, prvič jasno obtožuje partijske voditelje. Mimogrede: Lepo bi bilo, če bi se dobilo kake podatke, kdo od partizanov in komunistov ni sodeloval, ni vedel za poboje nekomunistov, njihovo mučenje in ponižanje. Dejstvo je, da takih dobrih, poptenih partizanov in komunistov ni bilo. Partija je vedno skrbela, da so namreč vsi partizani pri teh zločinih bili angažirani, s tem so jih za vedno vezali na partijo in revolucijo.
Komemoracij za padlimi domobranci se redno, z najvipjimi predstavniki udeležuje tudi napa Cerkev. V njihovih nagovorih redno močno, ostro obsojajo za napa moripča partijo. Do žrtev izražajo globoko pieteto. Vendar tu nekaj manjka. Domobrancem je režim odvzel dobro ime. Govore o izvensodnih pobojih, kar pomeni, da krivda levega tabora leži samo v tem, da namesto, da bi jih sodili so jih pobili brez sodnega postopka. Vsi levičarski politiki tudi v Teharjah, Rogu, nikdar ne pozabijo omeniti prekrpek, zločin kolaboracijo. Najhujpi je bil Milan Kučan, na eni strani polaga v čast domobrancev vence v Rogu in Teharjah, toda istočasno javno označi domobrance kot nacistično vojsko. Večjega cinizma in podlosti ni mogel pokazati. BREZ POVDARKA, DA SO SE DOMOBRANCI OPRAVIČENO, legitimno borili, proti VOS-u, OF, parti-zanstvu, partiji v NUJNI, POTREBNI SAMOOBRAMBI, NE BO ŠLO! Odkloniti se mora tudi nesmiselni, krivični očitek nedovoljene kolaboracije, te krivde domobranstvo nima! Mogoče omenim, da je zadnji čas, da napa spoptovana
Proslava v Midlandu V Argentini ^ ppanska vas
Ko so Slovenci pred več kot 55 leti prihajali v Kanado, so zahajali v cerkev Kanadskih Mučencev v Midlandu in se spominjali svojih mučencev.
Pred 30 leti je bil v Midlandu postavljen slovenski križ, kjer je vsako leto v septembru spominska proslava za padle domobrance. Obipčejo jo Slovenci iz južnega Ontaria.
Letos nas je pozdravil pkof Msgr. Andrej Glavan, sledile so recitacije.
Glavni govor je imel dr. Peter Urbanc, ki Vam ga ob tej priložnosti popiljam. Pela sta cerkvena mopka zbora cerkve Marije Poma-
gaj in Marije Brezmadežne v Torontu. Proslavo smo zaključili s pesmijo Oče, Mati ...
Nadaljevali smo s križe-vim potom, „Tisočerih Slovencev križev pot", ki ga je ob 60 letnici napisala avtorica ga. Nade Čemas.
Popoldne je daroval sv. mapo pkof Msgr. Andrej Glavan, skupno z g. Ba-tičem, g. Plazarjem in g. Turkom.
V lepem nedeljskem popoldnevu smo se poslovili od prijateljev in znancev od blizu in daleč, s seboj pa ponesli lepe vtise in spomine tega dne.
Ema Pogačar
Cerkev odločno odbije 60 letno obrekovanje nedovoljene kolaboracije z sovražnikom. Tega enostavno ni bilo in to pe posebej velja za Dr. Rožmana, ki je napravil največ dobrega v okupaciji in je v veliki meri omilil trpljenje vernikov rojakov, pa tudi Judov in celo komunistov. Temu 60 letnemu obrekovanju je treba napraviti konec.
Nap metropolit Alojz Uran je v dobri veri vendar zgrepeno letos v Rogu podal glavno misel takole: ,,KRIVDO NOSI VSAK, KI JE POBIJAL NE GLEDE NA KATERI STRANI JE BIL".
Ta dokaj logična izjava za napo največjo zgodovinsko nesrečo ni v redu. Tragedija je bila prevelika, da bi jo odpravili z VSI SMO GREŠNIKI. Pokojnim, njihovim sorodnikom ne moremo pustiti sporočila: tu ležimo pobiti, ker smo tudi mi pobijali! To bi pomenilo veliko izdajo njihovemu spominu. Gornja izjava namreč pupča ob strani dejstvo kdo je začel pobijati, kdo je pobil brez vsakega odpora 1500 napih nedolžnih rojakov. V tem terorju namreč leži edina velika krivda, edini krivci za izbruh nape državljanske vojne. To edino in nič drugega more in mora biti predmet sprave! Vse kar je sledilo za tem, z zločini obeh strani, z povsem legitimno kolaboracijo, z holokav-stom, je samo posledica velikega zločina.
Zaključujem z akcijo nove vlade predsednika Janeza Janpe, pokrivajoč bodočo spravo. Na Mali gori je takole govoril: a) poudaril je važnost TIGRa, primorske iredente. Poudaril je, da je prvi odpornik okupaciji bil ravno Tigrovec Danilo Zelen. Ta je sredi maja 1941 bil obkoljen od italijanskega vojaptva in je v tej akciji izgubil življenje. Podal je očitek, da NOB ni sprejela Tigrovcev, ni pa povedal, da so lepo ptevilo Tigrovcev partizani likvidirali. Partija enostavno ni hotela imeti nobenega enakopravnega partnerja! Dotaknil se je domobrancev z neokusnim, nesmiselnim očitkom prisege okupatorju, Moral bi vedeti, da je prisega bila legitimna v okviru mednarodne zakonodaje in končno je bila prisiljena in zato neveljavna in neobvezna. Revolucijo je komaj omenil, ptevilo VOSovih žrtev 1941/42 je taktično znižal na tristo (namesto 1500) in poudaril je veljavo neobstoječe partizanske NOB. Skratka Janpa je na celi črti kot načelni demokratski politik odpovedal. Večina njegovih volivcev pričakovala, da dokončno obračuna s partijo, z revolucijo. Nič tega, v Sloveniji, pod novo vlado, pe vedno stotinam komunistov plačujejo dobesedno imenovane REVOLUCIONARNE POKOJNINE. Za vse njihovo početje, v glavnem zločinsko, dobivajo ti tovaripi pe danes nagrado tisočdolarsko posebno pokojnino. Nezaslipano! Večina volivcev je mislila, da bo Janpa veliki politik, državnik kova, kot Dr. Anton Koropec, Dr. Krek. Ne zgleda dobro. V tako načelnih važnih zadevah kot resnica o napi polpreteklosti ne bi smel popupčati, ne bi smel imeti obzira, nenačelnega taktiziranja do levega tabora, kjer upa, zaman, na bodoče volivce. Še ni vse zamujeno. Nujna dolžnost bi bila od nove vlade od JJ podati na primernem mestu v Rogu ali Teharjah izjavo z omembo edine krivde in krivca za napo tragedijo (Rdeči teror VOS'a 1941/42) in opravičenost nujne, kljub sodelovanju z okupatorjem povsem legitimne samoobrambe Vapkih stražarjev in domobrancev. Spričo tega, da prave sprave ni in je očividno ne bo, ostane to nujen korak vlade. S tem bo doseženo pomirjenje v narodu, ki ga toliko desetletij zaman čakamo! Noben narod ni notranje tako razdvojen, skregan, kot slovenski. Koliko časa pe!?
Zaključujem z mislijo na nape junake domobrance. Padli so v borbi, v obrambi največjih narodnih interesov, v nevarnem in težkem nasprotovanju z napo bodočo komunistično diktaturo! Bitko so sicer izgubili, toda ne za vedno. Diktatura, katere so se skupali obraniti, je vladala nad ubogimi rojaki 45 dolgih let. Mi, Vapi zvesti dediči, prijatelji, občudovalci, bomo gledali in delali na tem, da bo vsa resnica o Vapi pravični borbi in delu za narod zmagala. Počivajte v miru!
Buenos Aires.
Na začetku druge polovice dvajsetega stoletja.
Takrat, ko so dekleta sanjarile o ljubkih klobučkih, s pajčolanom ali brez njega, o nedosegljivih kostimih, o lepih torbicah in lakastih čevljih, o prozornih nailon nogavicah, posebno pa o takih, ki so imele kakor zarisano temno črto...
Takrat, ko so se mopki ob nedeljah napravljali v zakmapne obleke, fantiči v kratke hlače, ko so na glavicah nekaterih deklic izstopali svileni traki, skrbno zavezani v prekrasne mapence ... ko je bilo veselje mater skrb za družino (kakor je tudi danes).
Takrat, ko je bila slovenska mapa ,,na Belgrano", in nas je Gospodova roka varovala preko duhovnipkih rok, ko sta vera in nap jezik - skupaj - pomenila Slovenec.
Kockaste, kamnite ceste.
Postajalipča na križipčih.
Vožnje s tramvajem ali z dolgimi, srebrno pobarvanimi — anglepkimi Leyland kolektivi*.
Šle smo, tja do Pompeye, mama in sestre. Ob vstopu na vozilo, bil je tramvaj, je kupila vozovnice. Prodajal jih je sprevodnik, guarda, se mu je reklo. Ta je tudi pozvonil ob izstopu potnika, da je opozoril voznika, naj ustavi, eventu-elno je tudi pazil na red med vožnjo.
Leseni sedeži na tramvaju, podobni tem ki so na starem podzemskem vlaku, skoraj relikvija iz dvajsetih prejpnjega stoletja, so bili zasedeni. Med sopotniki, gospodje s klobuki (danes se jih skoraj ne vidi).
,,Sientese"*, je bil vljuden do mame lepo oblečen kavalir, in vstal in pokazal na prazni sedež.
Sientese, je bilo slipati kot vsed'te se.
Slovenec! - se je razveselila mama.
Ni bilo nemogoče srečati sorojaka. Zahvalila se je, in ga po slovensko ogovorila: ,,Od kod pa ste?" Domačin se je samo prijazno nasmehnil.
Bil je čas, ko je bila ppanpčina, za takrat priple Slovence, ppanska vas.
Mara Črnak Sanchez
*kolektivi: man/pi argentinski avtobusi sientese: vsedite se
Slovenska kultura v Londonu
V londonskem inptitutu sodobne umetnosti (Institute of Contemporary Arts -ICA) bo od preteklega 6. septembra pa do 2. oktobra potekala predstavitev sodobne slovenske kulture z naslovom Slovenska sezona (Slovenian Season).
Na njej sodelujejo pte-vilni slovenski umetniki s področja multimedijske umetnosti, gledalipča, filma, elektronske glasbe in dizajna.
Posebno pozornost bodo organizatorji dogodka namenili samostojnemu in-ternetnemu showu slovenskega umetnika Vuka Čosiča, slovensko kulturo
pa bodo predstavili pe zadnji filmi, sodobna elektronska glasba, stol rex Nika Kralja, sodobna literatura, in drugo.
Serija predstavitev vizualne umetnosti se je začela že konec junija z dvema dogodkoma v sklopu predstavitev novih članic EU z naslovom ,,Arrivals>Slove-nia".
Slovensko sezono v ICA bodo v naslednjih mesecih dopolnjevale razne predstavitve drugih umetnipkih zvrsti v Londonu, Edinburg-hu in Shrewsburyju, so pe sporočili z urada vlade za informiranje Republike Slovenije.
Nov tabloidni dnevnik
Časopisna družba Dnevnik je začela izdajati nov tabloidni dnevnik Direkt, ki bo izhajal vsak dan od ponedeljka do sobote. Odgovorni urednik Direkta je Bojan Požar, njegova ekipa pa pteje približno 40 novinarjev, urednikov in fotografov. Časopis bo vsak dan na najmanj 20 straneh prinapal atraktivne fotografije, udarne članke in informacije iz sveta zabave, medijev, pporta, kulture, gospodarstva, politike in kriminala. Njegov slogan je ,,brez milosti" in temu primerna bo tudi vsebina. Cena Direkta znapa 99 tolarjev, začetna naklada pa 80.000 izvodov.
Direkt bo pokrival domače in svetovne novice, črno kroniko, poslovne in gospodarske novice, družabno kroniko, pport, popularno kulturo itd. Vse te vsebine se bodo pojavljale v rednih rubrjkah Moja dežela, Brez meja, Bulevar, Bazar, Favoriti, Črna kronika in Magazin.
Kot so zapisali v sporočilu, v Sloveniji segmentacija med resnim in tabloidnim tiskom pe ni dokončna. Trg v zadnjih petnajstih letih konsistentno sporoča, da se težipče bralske pozornosti prevepa na stran tabloidnega novinarskega žanra. Pri Direktu izhajajo prav iz predpostavke, da je tabloidni pristop k obravnavi tem dejstvo največje tržne relevance. Direkt tako ne bo sodil pod rumeni, ampak pod popularni tisk - od rumenega tiska se bo razlikoval v kakovostnejpem, temeljitejpem in kredibilnej-pem pisanju.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Beograd je na p
PRIPRAVE NA ZIMO
V tem tednu naj bi delavci ajdovskega gradbenega podjetja Primorje začeli s postavljanjem nove povezovalne žičnice in urejanjem proge Prevala na napem visokogorskem smučipču Kanin. Štirisedežnica bo končana do konca leta in bo speljana do meje z Italijo. To naj bi bil pomemben korak k dejanski uresničitvi povezave med Kaninom in smučipčem Nevejsko sedlo (Sella Nevea) na italijanski strani meje.
GORIVA ČEZ EVRO
Cene tekočih goriv so se občutno zvipale. Sicer naj bi podražitev sorazmerno malo vplivala na inflacijo, vpliv pa je večji na gospodarsko rast. S to podražitvijo bo presežena psiholopka meja. Prvič je cena bencina na Slovenskem dražja kot en evro, kar bo verjetno vplivalo na porabo, saj se bodo potropniki nekoliko bolj zavedali draginje na tem področju. Neosvinčen 95-oktanski bencin se je za 16,10 tolarja na 254 tolarjev za liter, 98-oktanski bencin pa za 20,20 tolarja na 266,7 tolarja za liter. Za liter dizelskega goriva je treba odpteti 8,20 tolarja več, in sicer 238,9 tolarja, cena za liter kurilnega olja pa se bo zvipala za 6,5 tolarja na 155,2 tolarja.
KOŠIR ALI VIRK?
Aktiv novinarjev časnika Delo je zavrnil predlog uprave te družbe, da se razrep odgovorni urednik Dela Darijan Kopr. Odločitev kolektiva sicer ni zavezujoča za upravo. V skladu s statutom je morala uprava za razreptev Koprja pridobiti soglasje nadzornega sveta, kar je pretekli petek tudi dobila. - Glavni razlog za zamenjavo Koprja je želja uprave po večji uspepnosti Dela v smislu boljpega vodenja, motiviranja kolektiva in stratepkih odločitev, je pojasnil predsednik uprave Tomaž Perovič. Po njegovih besedah Delo ostaja verodostojen in politično uravnotežen časnik.
GOZDOVI BLIŽJI NADŠKOFIJI
Gospodarska uprava Nadpkofije Ljubljana je izrazila zadovoljstvo o umiku tožbe Gozdnega gospodarstva (GG) Bled glede denacionalizacijske odločbe o vrnitvi dela pokljupkih gozdov v Triglavskem narodnem parku (TNP) Cerkvi. Po pravnomočnosti delne odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo Cerkev namreč ponovni lastnik 3410 hektarov gozdov znotraj TNP, za katere želi biti dober gospodar in varuh nepremičnin, so sporočili s Slovenske pkofovske konference.
PO SVETU
VOLITVE V NEMČIJI
Po negotovem izidu nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji se bodo sestala vodstva strank ter razpravljala o volilnih rezultatih in nadaljnjih korakih.
Pri tem bo razprava tekla tudi o morebitni sestavi vlade in ni izključeno, da bodo stekli informativni pogovori med morebitnimi koalicijskimi partnerji. Koalicijska pogajanja v pravem pomenu besede se bodo začela kasneje. Nempka vlada, ki bo ostala na položaju do prvega zasedanja novoizvoljenega parlamenta, bo po urniku zasedala v sredo dopoldne. Kdaj bo ustanovno zasedanje novega bundestaga, pe ni znano, po pravilih pa bi moralo biti sklicano do 18. oktobra. Na ustanovnem zasedanju novega parlamenta naj bi volili kanclerja. Do izvolitve novega mora njegove dolžnosti opravljati dosedanji kancler, torej Gerhard Schroeder.
Nempka volilna komisija je v noči na ponedeljek sporočila delne uradne izide volitev. Konservativna koalicija (CDU/CSU) pod vodstvom Angele Merkel si je zagotovila 225 sedežev v nempkem parlamentu, bundestagu, oziroma le tri več od socialdemokratov (SPD) kanclerja Gerharda Schroederja, ki jim je pripadlo 222 sedežev. Liberalna stranka (FDP) bo imela 61 sedežev, Leva stranka si je zagotovila 54 sedežev, medtem ko bodo dosedanji koalicijski partnerji SPD, Zeleni, v bundestagu imeli 51 poslanskih sedežev. Kot je pe sporočila komisija, je bila na nedeljskih volitvah 77-odstotna volilna udeležba.
PO KATASTROFI NI POVRATKA
Vodja repevalnih operacij po katastrofi, ki jo je na jugovzhodu ZDA povzročil orkan Katrina, admiral Thad Allen je v soboto opozoril pred pe vedno prisotnimi nevarnostmi in zdravstvenimi tveganji v New Orleansu. Prebivalce, ki načrtujejo vrnitev, je zato dva dni preden jim bo dovoljena vrnitev v najmanj prizadeta mestna območja, pozval, naj premislijo o preložitvi svoje vrnitve. Allen je tako nakazal, da je časovni načrt za vrnitev mepčanov na domove morda le preveč optimističen. ,,Še naprej obstaja nevarnost, da popkodovana električna napeljava, vodovod in kanalizacija niso obnovljeni do stopnje, ko bi lahko zadovoljevali osnovne potrebe ljudi, ki se vračajo. Pozivam prebivalce, naj bodo v primeru vrnitve izjemno previdni in razmislijo o preložitvi vrnitve, dokler ne bodo vzpostavljeni varnejp življenjski pogoji," je dejal.
Slovenska koparkarska reprezentanca je v prvem krogu evropskega prvenstva v Beogradu (skupina C) premagala Bosno in Hercegovino s 74:65. Najboljpa strelca izbrane vrste sta bila Primož Brezec in Boptjan Nachbar s po 16 točkami. Uspeh je bil pričakovan, a dosežen veliko težje od napovedi.
Začelo se je pravljično. Prekrasna kulisa, ki jo je ustvarilo 4000 slovenskih navijačev na tribunah dvorane Pionir, ter za povrh pe začetno vodstvo s 13:4. A pravijo, da lepo ne traja dolgo in prav to je dokazala Slovenija. V zadnjih treh minutah prve četrtine je zapravila skoraj celotno zalogo točk in odpa na prvi mini odmor z vsega pol kopa naskoka. Zgodba se je ponovila v drugi četrtini, le da je tokrat igra Slovenija dobila zaskrbljujoče razsežnosti, saj igralci nikakor niso znali streti odpora žilavega tekmeca, medtem ko je BiH mirno polnila kop: Na srečo so se stvari pe pravočasno postavile na pravo mesto, zahvaljujoč najmlajpemu članu državne selekcije Erazmu Lorbku, ki je prevzel odgovornost in dosegel nekaj zlata vrednih točk, ter NBA-jevcema Primožu Brezcu in Boptjanu Nachbarju. Nachbar je v zadnji sekundi tretje četrtine zadel trojko za 54:50. Igralci so se ,,vzeli v roke", nervozo, ki je vedno prisotna na začetku velikih tekmovanj, pa so odrinili vstran in tekmo mirno pripeljali do konca.
Na drugem nastopu je slovenska reprezentanca naredila velikanski, verjetno celo odločilni korak k zgodovinskemu preboju v četrtfinale EP, ki ga ni zmogla na dosedanjih pestih prvenstvih. Ob podpori 5.000 slovenskih navijačev je premagala Grčijo, enega glavnih favoritov za medaljo, z 68:56. Tudi ko so vmes sodniki posegli in z nekaj čudnimi odločitvami znižali prednost Slove-
nije, se slovenska armada ni ustavila. Grki so bili tako izgubljeni proti agresivni obrambi Slovenije, da so kope več ali manj dosegali le s prostih metov, medtem ko je Slovenija gradila vedno trdnejpe vodstvo. Tretji del igre je zaključila s 54:39. A tekma pe zdaleč ni bila gotova. Pripe so najtežje minute, nevarne za srčne bolnike, ko se je odločal zmagovalec in verjetno neposredni potnik v četrtfinale. Grki so poskusili na vse načine, toda na srečo se jim noben ni izpel. Bili so relativno blizu v 33. minuti, ko so se približali na 56:49, vendar so Slovenci odgovorili na najbolj-pi možni način - s tremi zaporednimi kop in vodstvom z 62:49. Čeprav je do konca ostalo pe dobrih pet minut, so se Grki sprijaznili s porazom in začelo se je slavje na tribunah.
V tretje gre rado. In res je Slovenija osvojila pe tretjo zmago, to pot proti Franciji (68:58) in se prepričljivo prvič v zgodovini uvrstila v četrtfinale. Sloveniji je za osvojitev prvega mesta v skupini zadostoval že poraz z desetimi ali manj točkami razlike. Prva četrtina je temeljila na čvrsti obrambi. Kop so bili redki in četrtina se je končala z rokometnim izidom 15:12 v korist Francozov. Na dobro znani napev ,,Kdor ne skače, ni Slovenec" se je rajanje začelo, ko je Boptjan Nachbar v 24. minuti povedel Slovenijo v vodstvo s 37:36. Od tu dalje za Francoze ni bilo več pomoči. Po trojki Lakoviča v prvem napadu zadnjega dela je Francija bila že na tleh (56:44) in edino odprto vprapanje je bilo, kako visoka bo zmaga. Toda izbranci Alepa Pipana so v zadnjih minutah nekoliko spustili tempo in mapčeva-nje pustili za kdaj drugič.
Tri prepričljive zmage so Slovenijo pripeljale med glavne favorite za medaljo, a ne gre pozabiti, da se je Slovenija prvič v zgodovini
PISALI SMO PRED 50 LETI
Številka od 22. septembra 1955 ni izpa. Argentino je tedaj pretresala vojapka revolucija, ki je strmoglavila vlado generala Perona. Izpa je pele naslednja, pt. 37 z datumom 29. septembra. V povečani izdaji, pod naslovom: „Narodna revolucija v Argentini — Div. General Eduardo A. Lonardi novi predsednik Argenti-podrobno poroča o poteku vstaje in o novem
ne
političnem položaju v državi. Ni pa nobenega poročila o delovanju v skupnosti, saj so bile v tistih težkih dneh zaradi nevarne situacije odpovedane vse prireditve.
Proti Francozom je bilo najtežje
uvrstila v četrtfinale, zato bodo zanjo obračuni v dvorani Arena nekaj povsem novega. V igri je tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo 2006 na Japonskem, kamor
bo odpo prvih pest ekip z EP ter pe dve iz Evrope, ki bosta dobili povabili organizatorja. Naslednja igra je proti zmagovalcu med Nemčijo in Turčijo.
SLOVENCI IN ©PORT
SLOVENEC- EVROPSKI PRVAK
Italijanska mopka odbojkarska reprezentanca je ubranila naslov evropskih prvakov. V finalu evropskega prvenstva so branilci naslova v domačem Rimu premagali Ruse s 3:2. V moptvu se je ponovno — kot na preteklih olimpijskih igrah — izkazal Goričan Matej Černic. - Bronasto odličje je osvojila reprezentanca Srbije in Črne gore, ki je v tekmi za tretje mesto premagala Španijo s 3:0.
TAKO V EVROPI KOT V AMERIKI
Slovenski ultramaratonski kolesar Jure Robič je po drugi zaporedni zmagi na dirki čez Ameriko (RAAM) s konkurenco opravil tudi na premieri tovrstne vzdržljivostne dirke v Evropi. Preizkupnjo, imenovano Le Tour Direct, ki je potekala po 4.069,8 km dolgi trasi dirke Tour de France iz leta 1903, je po skoraj osmih dneh kolesarjenja dobil pred glavnim konkurentom Avstrijcem Wolfgangom Faschingom in pe enim slovenskim kolesarjem Markom Balohom.
SLAB ZAČETEK
Nogometap Domžal so na prvi tekmi 1. kroga pokala UEFA v gosteh izgubili proti Stuttgartu z 0:2. Nemci so vseh 90 minut nadzorovali potek tekme in si pred povratno tekmo čez 14 dni v domžalskem pportnem parku priigrali dva zadetka prednosti. Domžalčani, ki niso sprožili niti enega strela v vrata gostiteljev, so se sicer solidno upirali nempkim poskusom, toda usodna sta bila začetek prvega in konec drugega polčasa, kar je bržkone zaprlo vrata za preboj v skupinski del tega tekmovanja.
Z BRONOM IZ DEŽELE FARAONOV
Iz Kaira se je (prek Budimpepte in Zagreba) domov vrnila devetčlanska slovenska reprezentanca judoistov. Nastop v Kairu bo z velikimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega juda, saj sta Urpka Žolnir (desno) in Rapa Sraka (levo na fotografiji) na 24. svetovnem prvenstvu osvojili prvi odličji za Slovenijo. Še bolj je spodbudno, da nista bili edini kandidatki za kolajne v nap ekipi, saj je sreča obrnila hrbet zlasti Petri Nareks in Sapu Jerebu. Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo in nova možnost za dokazovanje izjemnih možnosti te ekipe. Vsaka nova kolajna bo kamenček v mozaiku priprav na olimpijske igre v Pekingu leta 2008, ki za sedanjo generacijo reprezentantov pomenijo vrhunec ptiri-letnega tekmovalnega ciklusa.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, France Zorec, Jernej Tomazin, Helena Rode, Maria Črnak Sanchez, Peter Urbanc, Ema Pogačar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. dE la Propiedad IntElectual N° 881153
Denar za Lipico
V Stični 24. festival mladih
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. TeI.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illi^ylf;:-?!-	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo TEI. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - TeI.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik LavallE 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Ministrstvo za kulturo je kobilarni nakazalo obljubljenih 253 milijonov tolarjev, je potrdil direktor javnega zavoda Kobilarna Lipica Rajko Vojtkovszky. S tem finančnim prilivom bodo v Lipici lahko plačali nekatere neporavnane obveznosti in normalno preživeli letopnje leto, medtem ko stari dolgovi ostajajo, je dodal.
Denar, ki je namenjen izvajanju javne službe po zakonu o Kobilarni Lipica, t. j. financiranju vzreje in selekcije konj, je bil nakazan. Direktor kobilarne je povedal, da bodo omenjena sredstva porabili za plačilo nekaterih neplačanih računov dobaviteljev, teh se je nabralo že za okoli 150 milijonov tolarjev, ter letopnje nemoteno delovanje javnega zavoda.
S tem se odpravlja le trenutne težave in poslovanje kobilarne, saj ns vedno ni urejen sistemski vir financiranja, opozarja Vojt-kovszky. Po njegovih besedah bo v petek, 23. septembra na ministrstvu na kulturo usklajevanje, na katerem bodo razpravljali o smiselnosti delitve Kobilarne Lipica na gostinski del
CL^T^OCOCIH'«? .CLo,^
CATERING Kvalitetna kuhinja
TeI.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
OSEBNE NOVICE
častno imenovanje
Na fakulteti za farmacijo in biokemijo državne univerze v Buenos Airesu (UBA) je bil imenovan za profesorja v treh podiplomskih ptudijih MBA Martin Dobov pek. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
ter del, ki opravlja z zakonom določeno javno službo. Vojtkovszky pojasnjuje, da ob morebitni ločitvi vlada predvideva dve možnosti, in sicer ustanovitev gospodarske družbe za oprav-Ijanje gostinskih dejavnosti znotraj javnega zavoda ali da gospodarsko družbo ločeno ustanovi država.
Konec marca je vlada na podlagi poročila in predlogov delovne skupine za dolgoročno ureditev delovanja Kobilarne Lipica, ki jo je ustanovila sredi januarja, zadolžila pristojna ministrstva, da v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi zagotovijo v programu dela kobilarne opre-
deljena manjkajoča sredstva v vipni 253 milijonov tolarjev. Vse aktivnosti, povezane z oživitvijo in obnovo Kobilarne Lipica, koordinira ministrstvo za kulturo.
V letopnjem državnem proračunu je bilo sicer za lipipko kobilarno namenjenih 210 milijonov tolarjev, od tega 10 milijonov za investicije in vzdrževanje, pojasnjuje Vojtkovszky. Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo sredi aprila ob obisku vlade v obalnokrapki regiji nakazalo prvih 100 milijonov tolarjev, financiranje sedaj poteka v rednih mesečnih obrokih, ps pravi direktor kobilarne.
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipite na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 24. septembra:
Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slompku. Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 25. septembra:
Referendum. Voli se na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu.
Mladinski dan v Slovenski vasi. SREDA, 28. septembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. v Slovenski hip. PETEK, 30. septembra:
Mutual Sloga vabi na tečaj ceremoniala in protokola,
ob 19,30 v Slovenski hip, s predhodnim vpisom. SOBOTA, 1. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 2. oktobra: Mladinski dan na Pristavi
Druptvo upokojencev vabi na skupno kosilo, ob 13. uri v Napsm domu San Justo. SOBOTA, 8. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 9. oktobra:
49° obletnica v Napega doma v San Justu. ČETRTEK, 13. oktobra: Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena
ob 16,30 v Slovenski hip. Predaval bo g. Tone Mizerit o volitvah v Argentini.
Tudi priključitev Prekmurja
Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je za plenarno zasedanje pripravil novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki predvideva uvedbo novih praznikov. Tako bi po novem obeleževali 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra, dosedanji dan samostojnosti, 26. december, pa bi preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Odbor pa je na predlog petih prekmurskih poslancev kljub nasprotovanju vlade predlog dopolnil z uvedbo pe enega praznika - 17. avgusta kot dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
15. september 1947 in 23. november 1918 sta izjemno pomembna mejnika v slovenski zgodovini, meni Drobnič. 15. september je dan spomina na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ko je bil matični domovini vrnjen velik del Goripke. 23. novembra 1918 pa je Rudolf Maister prevzel vojapko oblast v Mariboru, s tem pa so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koropke in za združitev Prekmurja z matično domovino. S spremembo imena dneva samostojnosti pa želi vlada poudariti izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Nova praznika ne bosta dela prosta dneva, saj bi to pomenilo dodaten izpad delovnih ur in posledično zmanjpanje konkurenčnosti gospodarstva.
Prekmurski poslanci Jožef Horvat in Jožef Ficko (oba NSi), Feri Horvat (SD) ter Mitja Slavinec in Geza Džuban (oba LDS) pa so k predlogu vložili dopolnilo, s katerim so predlagali uvedbo novega praznika, dneva združitve Prekmurja s Slovenijo. Kot je pojasnil Jožef Horvat, Slovenci zaradi izgube Koropke in Primorske po prvi svetovni vojni nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je ena redkih svetlih točk takratne zgodovine. Predlagana vladna reptev, ki združitev Prekmurja z matično domovino vključuje v kontekst dogodkov ob severni meji (praznik Rudolfa Maistra), pa za samo Prek-murje pomeni ,,reptev kar tako", je dejal Horvat.
Okoli 10.000 mladih iz vse Slovenije se je v samostanu v Stični zbralo na festivalu mladih Stična 2005, letnemu praznovanju mladosti in vere.
Ljubljanski nadpkof Alojz Uran je ob somansvanju koprskega pkofa Metoda Piri-ha, mariborskega pomožnega pkofa Jožefa Smeja ter sti-pkega opata Antona Nadra-ha daroval sveto mapo.
,,Vesel sem, da se toliko mladih odloči, da pridejo skupaj in se tudi kot Kristjani povežejo," je sredi dogajanja na^ samostanskem dvoripču v Šentvidu pri Stični, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo 8500 mladih, dejal Uran.
V popoldanskem delu festivala je bilo mladim na voljo 40 delavnic, na katerih so lahko poglabljali svojo vero, iskali odgovore na vprapanja, se razmigali ali se preprosto veselili mladosti. Geslo letopnje Stične je isto kakor geslo Svetovnega dneva mladih v Koelnu — ,,Pripi smo se mu poklonit".
Vseslovensko srečanje katolipke mladine pripravljajo Medpkofijski odbor za mladino in Druptvo SKAM -Skupnost katolipke mladine. Kot so sporočili, je Stična mladih največje enodnevno srečanje za mlade v Sloveniji, na njem se je v zadnjih letih vsako leto zbralo okoli 10.000 mladih, letos pa jih je kljub slabega vremena priplo okrog 8500. Program je bil razdeljen na Ptiri dele, in sicer festival, mapo, delavnice in žur.
Stična mladih letos praznuje 25 let, čeprav je pele 24. po vrsti. Leta 1999 je Stična namreč zaradi obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru odpadla. Prva Stična je bila leta 1981, ko je Slovenijo obiskal veliki prijatelj mladih, letos umrli brat Roger iz Taizeja, ki so se ga bodo letos v Stični pe posebej spomnili. Od sredine 80-ih let dalje, ko so se začeli svetovni dnevi mladih, v Sloveniji obhajajo svetovni dan mladih na nacionalni ravni prav v Stični.
Cankarjev dom je praznoval
Cankarjev dom (CD) je v ponedeljek, 19. septembra, praznoval svojo 25-letnico. Praznovanje je potekalo v veliki sprejemni dvorani CD, dvorani Dupe Počkaj, zastekljenem prostoru v veliki sprejemni dvorani in prvem preddverju tega hrama kulture.
Dogodke je uvedel pozdravni nagovor generalnega direktorja CD Mitje Rotovnika. Sledili so nastopi harmonikarja Mihe Debevca, Cirkusa Buffetto, ki ga sestavljata Natalia in Ravil Sultanov, Branka Potočana in harmonikar-skega orkestra Glasbene pole Ljubljana Vič - Rudnik z dirigentko Andrejo Kelvipar. Znotraj Cd so predvajali filme o gradnji doma in prireditvah na njegovih odrih, predstavili fotografije Branka Cvetkoviča, posnete v zaodrju CD, razstavili publikacije CD in zbornik ob 25-letnici CD ter plakate za prireditve zadnjih petih let.
CD je bil zgrajen po zamislih in načrtih arhitekta, urbanista, pedagoga in akademika Edvarda Ravnikarja (1907-1993) v nekaj manj kot ptirih letih. Zgradba ima 13 različnih dvoran, dve preddverji, več manjph prostorov ter približno 35.500 kvadratnih metrov koristne povrpne.
Zedinjena Slovenija ipče upravnika za slovensko zaveti pče Rožmanov dom
Darovali so za
Svobodno
Slovenijo
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je inž. Jože Ža-kelj iz Tucumana daroval 100.- pesov namesto cvetja na grob ge. Ančke Jesenovec (Kovačeve Ančke).
Bog povrni dobrotniku!
Pogoji:
-	sposobnost upravljanja;
-	administrativna izkupnja;
-	poznanje legalnih predpisov;
-	poznanje računalniptva;
-	dobro znanje slovenskega jezika
Delovni pogoji in plača po dogovoru.
Pismene ponudbe s priloženim curriculum vitae poslati v dru ptveno pisarno, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, do 13. oktobra 2005.
Sobota, 24. septembra - Slovenska hipa
SLOMŠKOVA PROSLAVA 2005
9.30: sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj za žive in pokojne učiteljice in učitelje. Nato v dvorani igra v izvedbi Rožmanove pole: Od kod si, kruhek? Avtor: Tomaž Lapajne Režija: inž.Tone Podržaj in učiteljice Vstopnina: $3 za otroke, $5 ^za odrasle
Vabi Šolski odsek Zedinjene Slovenije
49. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
9. oktobra 2005