Strokovni Ust u povzdigo
gostiinfčmkep obrte.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani**.
List Izhaja 20. vsakega meseci =>■ = ■■■■■■ - Za člane v „ Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20'—, polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: enostolpno 1 potit vrsta Din 2-—, vključno davek.		Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18. ■ ---- Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-—u- - -. seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		■	
Štev. 6.	V Ljubljani, 20. junija 1929.		Leto XVI.
Slavnost razdelitve učnih in usposobilenostnih izpričeval
naraščaja gostilničaristva v območju Zadrnge gostilničarjev na Vi* lini ki,
ki str^- vrvvl:i 13 mm j a 1929 o priliki občnega zbora. Podrobnejše |)oročilo k temu čitajte v prejšnji številki ^Gostilničarja"
z dne 20 maja 1929 št. 5.
Poštnina pivitHrau.
mi
Zadružni fimkcijonarji.
Od leve na desno zgoraj tajnik g. Je-	Kunstelj Ignacij, Drašler Tone, vodja gost.	borovniški župan g. Petrič Iv., ga. Maja-
rina; Žitko, Petkovšek in ga: Jerše. Zdo-	šole v Ljubljani g. Gorazd, zadružni na-	'ronova, zv. tajnik Pintar, ga. Dolinšekova,
laj v prvi vrsti g. Meze, Drašler Drago,	čelnik g. Brenčič, servirni učitelj g. Rojc,	podnač. Oblak Iv. Zgoraj g. Petrič Fran.
38. letni občni zbor
zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani
se je vršil dne 13. junija 1929 ob 15. uri v
gostilniških prostorih nač. g. Kavčiča.
Ker ni bilo ob določenem času zadostno število članov navzočih, otvori gosp. podlnačelnik Krapeš po enournem čakanju v navzočnosti 32 članov zborovanje, pozdravi navzoče, oprosti načelnika, ki ki je moral trenutno za nekaj časa iti k nekemu važnemu pokvetovanju. predstavi zastopnika mestnega magistrata nad-svetnika g. Rupnika in da prečitati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je brez debate odobril.
Nato poda zadružni tajnik poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, ter razne statistične podatke zadruge. Iz poročila povzamemo sledeče:
Kakor se je predlansko leto pričenši od oktobra naprej skončavalo z upiranjem proti nadaljnemu obstoju razpečavanja lističev na nočni obisk gostov, se je isto delo nadaljevalo s početkomi 1928 ter so prve vloge po novem letu nanašale se na odpravo a>i vsaj' spremembo načina plačevanja te davščine. Odborove seje, shodi, sestanki, celo izvenredni občni zbori so se vršili v ta namen za reševanje tega problema. Sledilo je pogajanje radi pavšaliranja. Stavili so se predlogi in ponujalo po 10 para! prostovoljne doklade na liter pijače namesto lističev za ta odijozni beraški fond za revežot Razdelilo se |e obširno najpo-drobnejše opislano spomenico vsem občinskim svetnikom, vsem v poštev prihajajočim ob*asitim s prošnjami, naj merodajni faktorji to nepriliko gostilničarstva, s katero si goste Odganjajo iz svojih lokalov in krenejo že enkrat v drugo smer, za nadomestek teh par Stotisočev, ki jih mora gostilničarstvjo preskrbeti in da se ta davščina odstrani kakoršne ne poznajo prav nikjer v celi kraljevini pa menda tudi še drugod v Evropi ne. Mnogi so, se obvezali plačevati to davščino raje iz svojega pavšalno, kakor pa da bi pustili nadlegovati svoje gošite s temi zasovraženi-mi lističi.
Ker se je z neprestanimi vlogami v tej zadevi vendarle pripravilo proračunski odsek, da za leto 1929 ni predlagal obč. svetu nadaljnega obstoja te nadloge gostilničarstva, smo šli nasproti prijetni zavesti, da je to neumorno prizadevanje vendarle uspelo in da se bo članstvo zadruge po božji volji oddahnilo. Kakor je vsem. znano pa se je'zgodilo, da je finančni minister črtal kar za 6 milijonov dinarjev občinski proračun, in je moral iti finančni odsek na novo delo s čim nadb-mesttiti ta izgubi,tek in tako kaže, da bodlo vse dosedanje takse in dbklade morale priti zopet nazaj, ker se novih drugačnih izviškov ne dovoli. S tem nastane odkrito, da je bilo vse velikansko prizadevanje zadruge v tem pogledu žali bog
brezuspešno. Druigo prizadevanje zadruge je merilo za tem. da se že enkrat do-žene ali je smatrati dejstvo, da velja mesto Ljubljana, ki je za užitnino in podobne užitninske in tflošarinske doklade kot zaprto meslto, vsled česar se vse te davščine pobirajo na užitninskih linijah in se morajo smatrati kot končnoveljavno odpravljam e za vselej, se je končno vendarle pripravilo' enega naših cemj. članov, da je podal tozadevno pritožbo na upravno sodišče v temi smislu, da eventualno sklenjene povišbe trošarinskih doklad nimajo segati nazaj na že uvoženo blago, katero je svoje davščine popolnoma odpravilo!, marveč le na isto blago, ki se po razglasitvi dotičnih Odlokov nadalje uvaža v meslto. Stroške za to pravdo je prevzela zadruga in čakamo z radovednostjo na odlok upravnega sodišča.
Enako mnenje vlada pri zadrugi tudi glede teh lističev na nočni obisk gostovi, kar potrjujejo tudi juristične kapacitete, da pobiranja samostojnih davščin, ki niso doklade, marveč se morajo direktno pobrati im izvabiti od1 strank, ne da bi jih bilo možno prenesti na konzum, ako se prizadeti upre plačilu, ni nihče dolžan za tretjo osebo, osobito pa, tedaj ne, ako tako delo ali dejanje škoduje njegovemu obratu, kar je v temi slučaju goli fakt, ker se marsikdo^ raje odstrani iz lokala, kakor da bi plačal dotični obulus. Ako tedaj teh lističev ne bode kmalu konec na legalen način, ne bode drugega izhoda kakor nastopiti pravnim potom, kar smo že itak v naših vlogah na merodajna mesta pov-darjali, da bode gostilničarstva solidarno kakor en mož odklonilo ta eksekutivni pošel z mestno občino. Do tega dosedaj vsled nediscipline gostilničarstva ni prišlo, ter ste bojimo, da morda tudi v bodoče ne, da bodle ostal ljubljanski gostilničar in k avta mar še nadalje ponižni sluga.
Pnoti povišanju oblastne doklade na pijače, ki bi naj bila kar zai 100 odst. višja kakor v lanskem letu, se je zadruga v pričetku tozadevnega zasedanja oblastne skupščine vehementno uprla im pritoževala na vse strani, na oblasrtno skupščino* veliko županstvo in finančno ministrstvo z najtemeljitejšimi zahtevami, naj minister na dovoljuje tako velikanskih doklad, kakršnih v celi državi ni, kar mora troša-rinske predmete v cenah vsekako znatno podiraževati in s tem1 občutno poslabševati konzum1 in gospodarstvene razmere gostilničarske obrti. Pritožbe so bile tako vehementne, da nas je oblastni odbor celo pograbil s sodnim zasledovanjem, kar pa bomo upajmo vsaj sijajno odbili z številnimi dokazi.
Tudi splošno v administrativnem delovanju so nastale za zadruge zelo otež-kujoče razmere. Naše po določbah obrtnega zakona ustanovljene zadruge so imele v prejšnjih časih glede napredovanja številnosti gostilničarskih obratov, pač mnogo dalekosežnejši delokrog kakor dandanes, ker v državi, sl katero smo se ujedinili. niso imeli po našem načinu
urejenih organizacij gostilničarstva, marveč so zadruge izven S!ovenije in Dalmacije, ki je bila tudi preje pod avstrijsko upravo, ustanovljene le na podlagi društvenega zakona • in delujejo še dandanes kakor, nekaka društva s prostovoljnim članstvom.
Ker tedaj! tudi Beograd ni imel o gostilničarski obrti nikakega striktnega zakona, obrt, katero je urejeval pri nas obrtni red in zakon, se je podredila enostavno pod! določbe enega večjega zakonodajnega dela, t. j. s taksnim^ zakonom* oziroma s pravilnikom k temu zakonu. Ta pravilnik ima toliko različnosti v urejevanju gostilničarskega obratovanja, da se že pet let borimo s prošnjami, predstav-karni, resolucijami, deputacijahii im slednjič celo z grobimi dopisi za preureditve* izpopolnitev in izboljšanje predpisov, tičo-čih se gostilničarske obrti. Im to dejstvo je nalagalo gostilničarskim zadlrugam trikrat več dela kakor pa ga je bilo preje v urejenih stalnih razmerah. Po prejšnjem sistemu podeljevanja koncesij so imela zadružna načelstva, to je odbori, nekoliko več posla ini zanimanja, keri je bilo oddajati obrtnim oblastvom mnenja k prošnjami za podelitve koncesij, njih prenosih, kakor tudi nastanitvah novih gostilnic. Vsega tega danes ni in smo si le z energičnimi zahtevami' pridobili na podlagi naših trdnih organiziranj toliko milosti, da se vsaj vpraša za mnenje poleg občinskega zastopa tudi zadrugo, kadiar kdo zaprosi za novo krajevno pravico. A moram pripomniti, da se to od mestnega magistrata prav mnogokrat najraje prezre.
_ Pravilnik o gostilnah seveda take določbe ne vsebuje, marveč se ozirajo v Sloveniji oblastva na maš apel vi tej zadevi le radi tega, ker je deloma prejšnji avstrijski obrtni zakon pri nas še v veljavi, in tako pride vse delo po večini le na administrativo, to je na izvrševalo e osebe zadružnih funkcijonarjeM ne pa toliko na širši odbor. Dandanašnji položaj organizacij zahteva največ Poslov in dela zvezami, katerim so zadruge nekako posredovalna moč, na katere se organizacije višjega reda, t. j. zveze, zamorejoi opirati in ki jih marajo zadruge seveda tudi vzdrževati, ako hočejo imeti močan obrambni ščit za svoje pravice, potom katerega se solidarni zahtevki, pritožbe in prošnje pošiljajo na najvišja mesita državne zakonodaje.
Zato smelo trdimo, da je imela Ljubljanska gostilničarska zadruga maijvečji delež na zaslugi, da sol bile trgovske točilnice kolncem pretečenega leta odpravljene. V pretečenem letu je bilo potrebno poleg rednega občnega zbora sklicanje 6 odborovih sej. ki so bile večinoma pomnožene še s Člani zadruge izven odbora, 1 sestanek kavarnarjev, 2 izvanrednih občnih zborov in enega splošnega shoda. Vse na teh skupščinah sklenjene odredbe so se točno izvršile. Vsa ta akcija je pripomogla tudi k odpravi pobiranja oblastne davščine na nočni obisk kav,aren.
Zadruga se je tudi najodločneje potegovala za 3% odpise na osušitev pri plačevanju dbklad, tako oblastnih kakor občinskih. Oblastni odbor je dal odgovor, da .le tedaj, ako bo na državno trošarino tudi zasiguran 3% odpis na osušitev in kalo, bo moral oblastni komisarijat temu pritrditi. Taka zahteva se je poslala tudi finančnemu ministru s prošnjo, naj se v pravilniku k trošar inskemu zakonu brezpogojno! uvtrsti ta določba. Ako nismo vpili na gluha ušesa, se bo pokazalo, ko izide pravilnik k! tnošarinskemu zakonu.
Proti previsokemu nalaganju doklad tako od strani oblastnega odbora kakor avtonomnih občin se je na finančnega ministra podalo vehementno pritožbo v podlanih resolucijah katere so delegati oddali ob priliki poseta raznih ministrstev v dosego pravic, ki jih iščemo.
Pivovarni Union se je tudi pisalo, da se zdijo dandanašnje cene piva previsoke in da naj upelje pivovarna plačnikom, ki promptno plačujejo, vsaj gotov popust oz. večji kassaskonto. Odgovora na to nismo dobili.
Sposobnostnih spričeval se je izdalo upravičenim prosilcem za osebno pravo, ki so imeli izkazane vse po zakonu predpisane pogoje v 48 slučajih. Pritožb proti neupravičenim točilnicam se je podalo na obrtno in finančno oblast in proti raznim drugim nekorektnostim 17 krat. Učnih izpričeval vajencem in vajenkam z učnimi pismi vred se je dalo v preteklem letu 28. Vajeništva je vpisanega pri zadrugi 44. Članov šteje zadruga danes rednih obrt izvršujočih 256. Preminuli so sledeči člani: Pogačnik Alojzij. Grošelj Marija, Kozak Josip, Keršič Antonija in Marenče Jurij. Bodi jim1 lahka zemljica in ohranjen blag spomin.
Vsa ta dela skupaj znašajo 492 zaporednih številk'.
Zadružništvo čaka še cele gore dela v bodočnosti, ker nimamo še urejenega obrtnega zakona, po čemer bi se vsaj stalno m pravilno vzporedilo gostilničar-stvo, po katerem bi se dalo zadrugam zopet pravilno veljavnost in vpoštevanje, ter smo že sedaj zaznali, da se pri osnutku obrtnega zakona namerava podrediti gostilničarStvo pod določbe trgovstva, proti čemur smo istotako poslali že svoje proteste na ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo v Beogradu. V splošnem čaka še mnoigo intenzivnega dela, da pripravimo merodajne faktorje glede gostil-ničarstva do evropskih nazorov zapadnih evropskih narodov, da dobi gostilničarski stan vendar enkrat že svoj ugled in vpoštevanje, kot ga ima vsak naj primitivne j -ši rokodelec, ker mora ves svet priznati, da dlobrih tujsko prometnih razmer, ki nOsijo državi milijone, brez dobrega hotelirstva in gostilničarstva — ni mogoče.
Naj omenim k sklepu še zadružne strokovne obrtno - nadaljevalne šole, ki po 4-letnem obstanku smotrieno in kulturno blagonosno 'deluje za naraščaj. Uspeh boljše izobraženosti vajeništva jasno od-
seva od obiskovalcev šole in se vsled tega y Ljubljani izučenii pomočniki prav radi sprejemajo na boljša mesta. Stroški šole znašajo letno okrog 40.000 Din. Računi se posebej polagajo vsako leto ob koncu pouka šolskemu kuratoriju in šolski oblasti.
K letnemu poročilu povdarja g. odbornik Dachs, da je poročilo lepo in mnogo se je delalo, a vendarle se ni moglo odpraviti vseh škodljivosti, ki se pojavijo na kvar gostilničarske obrti, ker silijo trgovci vnovič v mestih s svojimi namišljenimi delikatesnimi trgovinami v točilno obrt in apelira na obrtna oblastva, naj ne dovoljujejo tako rapidnega naraščanja teh kvara podjetij na škodo gostilničarstva.
Nato se oglasi k besedi magistratni zastopnik g. dr. Rupnik, sporoči pozdrav g. župana in povdarja, da je namen in dolžnost zadrug resnično ta, da se potegujejo za pravice svojih članovi, so pa temu nasproti zopet tudi druge zadruge, ki tudi iščejo svojih koristi. Vsled tega pridejo oblastva v položaj, da zamorejo le s strogim' izvrševanjem zakonov napram enemu kakor drugemu postopati. Razlaga člen 82 pravilnika, po katerem so tudi druge ne samoi gostilničarske točilnice za dovoljevati. Vendar se v Ljubljani že dve leti ni dOvolilo nikakih posjebnih točilnic. Pri odobritvi lokalov za obrate točilnic, vezane na delikatesno trgovino, se zahteva najmianj' 20 kv. m' prostornine in 3 m visočine. Zaloge delikatesnih trgovin pa ne smejo biti le fingirane. marveč morajo izkazovati najmanj 5000 Din vrednosti.
Magistrat zahteva zelo stroge pogoje in se mora reči, da stoji vedno trdnejše na strani rednih gostilničarjev, kot pa drugih različnih točilnic, preko pravil zakona pa ne more iti.
Glede krajevnih pravic omenja, da je to stvar le samo velikega župana, ter ne more magistrat v tej stvari ničesar svojevoljnega ukreniti. Oblastva morajo pač na vse strani deliti le pravičnost po možnosti. da ščitijo interesente.
G. Dachs zahvaljuje g. oblastvenega zastopnika na dobrohotnem' referatu ter povdarja, da kritizirati pa vendarle moramo, da zvedo oblastva naše težnje. De-likatesarji se od začetka po predpisih) za-Jože, polagoma pa se vržejo ponajveč le na točilni obrat. Ob pol 17. uri prevzame
poročilo o računskem zaključku za preteklo leto, kateri izkazuje 62.672.60 Din dohodkov in 43.335.50 Din izdatkov, prebitka koncem leta 18.737.10 Din. Čisto imetje zadruge je znašalo koncerni leta s prebitkom, naloženimi kapitalijami, vrednostnimi papirji in inventarjem: vred 51.824.86 Din.
Po poročilu revizorja g. Zupančiča, da sta s tovarišem' Usenikom pregledala račune in jih našla v redu, se računski zaključek vzame brez ugovora na znanje.
K proračunu za tekoče leto se, naznani, da je lastnica pisarniških prostorov zvišala najemnino za 100%. ter, se je tedaj bati, da sie z dosedaj določenimi dohodki ne bo moglo izhajati.
Kljub temu pa se sklene ostati pri dosedanjem pobiranju zadružne doklade, in sicer za miale obrate po 50 Din, za sredbje dobre 100 Din, za večje obrate in posestnike pa 200 Din. Ako bi se pa izkazalo, da bi ta dtosedanja stopnja ne zadostovala v pokritje zadružnih stroškov, se pooblašča odbor, da pobere naknadkto eventualno izkazani primanjkljaj. Kategorije določi odbor.
K slučajnostim izvaja g. Dachs, da se proti razpečavanju listkov na nočni obisk gostov pritožujemo in borimo že pet let. Ako bi bil proračun, kakor ga je občinski svet sklenil, Od finančnega ministra odobren, bi bila ta davščina proti prostovoljnim1 prispevkom za mestne reveže odpravljena. Sedaj se pa čuje .da se misli v popravljen proračun to davščino zopet vriniti in zato predlaga, da se odpošlje finančnemu minisitru oster protest, da bi odobril to postavko zopet k proračunu, ker je to samostojna davščina in nikaka doklada in katere pobiranje naši obrti občutno škoduje, je tedaj tudi po znani odredbi finančnega ministra samega docela nedopustna. Poleg tega naj se poda od nekaj prizadetih članov tudi pritožbo na upravno sodišče. Ta' predlog je bil soglasno sprejet ter se ima takoj izvršiti, priporoča se celo v to svrho poslati deputacijo v Beograd'. Troške' naj nosi zadruga.
G. Šterk poroča, da se je kot član finančnega odseka mnogo trudil za odipra-vo te davščine tudi iz ozira, ker je kontrola neprijetna tako za gostilničarja kakor za gosta, bi bilo torej najbolje priporočati pobiranje te davščine pavSalirati. Zborovalci zakličejo k! temu vse yprek',
predsedstvo g. nač. Kavčič, nato se poda
da se zahteva pavšal več kot za polovico
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 257a	Telefon 2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
krivično, po stanju dohodkov, kakorl so bili leta 1925, ne pa pO stanju, kakršno je čez 4 leta.
G. Miklič sie zavzema za to, da naj se (Vb priliki akcije za odpravo lističev zavzema tudi za odpravo ali vsaj znižanje davka na prenočišča s povdarkoirl, da imajo mesta Zagreb in Beograd mnogo nižjo davščino) na prenočišča kot po Ljubljana.
K razpravi glede zvišanja najemnine, vzdrževanja šole itd. sc vsestransko priporoča, naj zadružni funkcijonarji prav resno stremijo za tem, da si zadruga pridobi svoj lastni dom, v katerem bodo imeli prostora zadružna vajeniška šola, za-drpga, njena bolniška blagajna, zveza in, okoličanska zadruga, bodisi da še kupi primerno stavbišče ali pa že zgrajena posest po primerni ceni, katero bo lahko amortizirati. Ta akcija je ncobhodno potrebna, ker se mora šolski lokal brezpogojno izboljšati, šolanje posebno glede servirne znanosti, jezikov in spretnosti glede tujsko - prometnih odnošajev izdatno izpopolniti. Vlada nam mora iti k teinu na roko, ker gre za eminentno kulturno važno izobrazbeno zadevo, specijalno iz tujsko - prometnega stališča.
G. Fiala, ki je dajal dolgo časia vsa sredstva servirnemu pouku na razpolago in bil tudi sam najizbornejši učitelj, se je umaknil, ne preostaja torej ničesar dru-. gega,. kot povzpeti se z novimi močmi, primernimi lokali in s povišanimi sredstvi do brezhibne popolnosti. K debatam so govorili gg. Miklič, Maucr, Daclis, Šterk in nač. Kavčič.
Ker je bil s tem dnevni red zadruge izčrpan, zaključi načelnik zborovanje ob pol 18. uri ter otvori takoj nato občni zbor bolniške blagajne članov gostilničarske zadruge ljubljanske ter povdarja, da bi blagajna veliko lažje uspevala, ako bi člani, ki so imoviti, nq zahtevali blagajniških dajatev, da bi prišli tako le revnejši člani do boljših podpor in pomjočkov.
Tajnik prečita zapisnik lanskega občnega zbora ini poda v nadaljnemi statistično poroči1© o delovanju in gibanju blagajne.
Temu sledi poročilo o računskem zaključku za leto 1928. Ta izkazuje skupnega dohodka 95.350.37 Din, izdatkov pa 88.268.60 Din. Koncem leta je v blagajni gotovine 7081.77 Din. Rezervni zaklad je znašal 31. decembra 1928 skupaj 34.387.27 Din in se je zvišal od prejšnjega leta za 1617.16 Din. Revizor g. Leopoldi Zupančič izjavi imenom preglednikov, da so računi pregledani in v popolnem redu.
Med dobrotniki blagajne se imenujejo, da ob priliki smrti sjvojcev niso razen zdravnika in zdravil zahtevali ne; podpor ne pogrebnih stroškov ga. Kozak Josipi-najdediči Antonije Keršičeve in ga. Marenče Marija, ter podarili s tem blagajni nekaj tisočakov, za kar jim jel bila izrečena prisrčna zahvala.
K 4 točki sporeda, t. j. preuredba blagajniških prispevkov, se povdarja, da, ker
nosi sedaj blagajna s tem, da so zavaro-vani poleg člana zadruge tudi zakonska polovica in otroci do 16. leta, za zdravniško pomoč in zdravila težje breme, se je v par letih pokazalo, da z dosedanjimi prispevki 30 Din mesečno ne bo možno izhajati, keri so tudi zdravniški in lekarniški računi zelo visoki, se priporoča, naj občni zbor sklene povišanje prispevkov na 40 Din mesečno, ter se bo s tem poviškom poskusijo pridobiti toliko prihranka, da bodo vsi blagajniški člani zavarovani pri goSjt. Samopomoči za izplačilo pogrebnih stroškov svojcem pokojnega.
Predlog je bil na dano glasovanje sprejet, proti je bil podan en siam glas.
Ken se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi načelnik občni zbor ob četrt na 19. uro.;	____
Samopomoč.
Po odredbi načelstva sc bo odslej po? biralo le po Din 10.— mesečno, t. j. za dva smrtna slučaja. Izplačevalo pa po računu dospelih članarin. To vse iz raz? loga, ker je smatrati letošnjo umrljivost kot epidemično vsled hude zime in da? jejo pravila za take slučaje prosto raz? sodbo upravnemu odboru razdeljevati posmrtnine po stanju razpoložljivih sredstev, oziroma prispevkov in razmer? ju številnosti smrtnih slučajev, da se čla? nov ne preobremenjuje, dokler ne stopi umrljivost zopet v normalno stanje dveh ali treh slučajev mesečno.
Od začetka leta pa do današnjega dne imamo priglašenih že 32 smrtnih sluča? jev. Izplačil je bilo že dve tretjini likvi? diranih in je upanje, da bo blagajna v začetku druge polovice leta že v ravno? težju.
• Do sedaj je bilo od 1. januarja letos pa do danes vplačanih Din 88.900.— in ravno toliko izplačanih. Vsa vplačila
ostanejo v poštni hranilnici in se od tam nakazujejo vse posmrtnine po vrsti, ka? kor so dospela naznanila smrtnih slu? čajev.	•	■	\j .■ i
Glede načina, da bi se plačevalo pri* spevke enkrat na leto, so bile razprave pri zadrugah tako različne, da se je mo? ralo sprejeti ravnilo, da bodi vsakemu na prosto dano plačati kakor do sedaj mesečno, ali polletno1, ali pa celoletno na enkrat, kakor pač kateremu bolj kaže, da laglje ali enostavnejše izhaja.
Pri razpošiljanju mesečnih opominov za plačanje prispevkov se tu pa tani opomin vrača S;pripombo, da je plačala stranka za celo leto pri zadrugi. Prosimo zadružna načelstva, ki so letne prispevke kasirala, naj jih takoj odpošljejo Gostilničarski Samopomoči s poročilom, kdo vse je plačal, da moremo plačila zabele? žiti in ne nadlegujemo člano.v, po nepotrebnem.
V Ljubljani, 20. junija 1929.
Upravni odbor Gostilničarske Samopo* moči Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Tvornica mesnih izdelkov in konzerv
„Vnovčevalnica“
F. Klemenc
Ljubljana, Dolenjska cesta 23
Telefon 2164 Prosim, zahtevajte cenik!
I. siamska tovarna mineralnih voda, sotoiie iii.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov sok, nadalje izborne sadne pijaCe v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Jdeal
»IDEAL“-aparat je enostaven, lepe oblike, kovinski deli ponik-ljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter se rezanje debeline salamnih rezin od 1—4 mm poljubno regulira. Z JDEAL-aparatom se nareže v istem času najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, ki stane do 50 krat več kot „1DEAL“-aparat. »IDEAL" se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDEAL“ je neob-liodno potreben v vsaki delikatesni, gostilniški in mesarski obrti.
apaxat $ct tedanje satam.
u/
mu nji"
MBS '
Patent prijavljeni
Zastopnik Oskar ltaniiachcr,
Ljubljana, Poljanska cesta 13/11.
Ir
k
R
.M
SREČKO POTNIK in dni«
1
IL
Telefon št. £110	JLJllfol	MctclkOVR	lil* IS Rad. pošt. hran. 11.612
parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. d.
nudi:
' Sadne 'solce:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za	čaj.
k; r. * ' ;i w *■ »j;' • t'- : • \	‘	-	.	V:
Pasterizirali soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna	svetla,	češpljeva.
Esence:	rum in jamajca rum esenc i.t.d.
J
T** a tl I tl imrn 1 Ir fjj,lbliana’ Domobranska c: 7
i; V dll	d	V	1.	H	*	IN.	Telefon	3157	Telefon	3157
Stojnica: Šolski drevored . poleg Zmajevega mostu
mcisar,-.prekajevalcc in izdelovalec
vsakovrstnih mesnih izdelkov
‘' ■ » ! : ------------------------------
one,
v
la. Češko opletene balone dobavlja ^
£&}ubl)ar»a, 0ComettsGe£a utica št. CtC
Telefon »140.
Telefon »140.
Za n a kuj) 2	Tl CJJ-	#
kuhinjske posode ^r* »tupica
5 m trna
v lij ubij ani
štedilnikov in vse železnine
se priporoča
j ubij i
Gosposvetska cesta št. 1
Centralne kurjave
vodovode, hladilne naprave
Ing. GUSTAV ZEMANEK
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 10
Telefon £021.
Telefon £621.
Emil More
sodavičar Ljubljana, Kette-Murnova ,q, 11
priporoča
izvrstno soda-vodo iz tekoče ogljikove kisline ter pokalice raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem.
Pristopajte h ..Samopomoči'*!
v	▼
B. ZIMC9 Lj«»bl|ana, Bunajska cesta št. 11
»■■■■■■■■■■■■■■h trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil
kuhinjski oddelek
emajlirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal, kuhinjska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni stroji za-kuhinjo, jedilni pribor, porcelanasta posoda navadna do najfinejše, razna steklenina.
\a drobno!
Najnižje cene!
IV a debelo!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
Teje fon štev. . 255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
oddaja vino svojih članov • vinogradnikov no najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
.. r- r- ■
ggg^:gaxxxxxxxg
E
X
1
X
X
S
s
X
X
X
X
Ml
N
n
H
Raznovrstno
mineralno vodo
Kakor:
Rogaški Tempel vrelec.
Styria vrelec.
„ Donati vrelec. Radinsk zdravilni vrelec, GiesshUbelskc slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberšk Konstantin vrel Karlovovarsk! mlinski vrelec Nieder Selters.
Franr Jožefovr. grenke vodo. Hunyad' lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
irlDorotr
A. Šarabon, Ljubljana.
ulatrgovtna peteri skejt 'isqt u glavni jelifi tamačih In mozamskiti mineralni! ion
Cenik: na razpolago)
I zalogi a .ud' aaibuliši trancush galartr 11 Mščama rlna oo zelo nizki ceni.
M
H
X
X
X
X
X
X
X
g
M
H
X
X
X
X
X
X
X
X
M
N
X
K
IN
X
Lekarna Mr. Ph. Leo Bahovec
ustan. 1536. i. Ljubljana, Kongresni trg 12. Telefon 2015.
Moderno urejena lekarna, katera odgovarja vsem predpisom higlitne
Lekarna Mr. PH. Bahovec
je vedno dobro zatožena c vsemi in vedno svežimi domačimi ln tujimi zdravilnimi sredstvi, mineralnimi vodami, ohveariM ter klmr-gičnimd in mineralnimi! predmeti. Zdravila na recepte se Izvršujejo točno in natančno po predpisih.
Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
V zalogi so tudi vsa (n najboljša zdravila za živino.
Posebno za metlJavo živino se priporoča sigurno francosko zdravilo »Fuižeržinjju«.
Samo v tel lekarni se Izdeluje pravi že povsod poznani, kri čistilni in ferl osvežujoči
pripravila večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
»Planinka"
zdravilni čaj, ki se
.Planinka"
zdravilni čaj namreč s tem, da čisti in prenavlja kri, izborno H* *“■■■■■■•■■ učinkuje pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju, slabotnem delovanju črev, hemei oldlh (zlati žili), povapnenju žil, Izpuščajih, žolčnem kamnu ln obolenju mokračue kisline. Preprečuje kislino (zgago) in vzbuja apetit. -Planinka, zdravilni čaj se dobi tudi v vseh drugih lekarnah; zahtevajte pa izrečno »Planinka« čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih zavojih po Din 20.— z napisom: Lekarna Mr. Ph. Bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi pravi. (Vsakemu paketu je priložena poučna knjižica).
Zaščitni *nak:
PLANINKA
Kupujte It pri ttrdKah. ki inseriiajo » našem glasilu I
»a boljši v materljalu
in konstrukciji so:
nvalni stroji in kolesa znamke „Grttzner“ in .Adler" za dotn obri in industrijo. — Pletita. _Dubied", pisalni Urania", le pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Poduk vezenja brezplačen!
'la obroke
Bolaff io & sinova
Ljubljana VII
trsovina z vinom in žganjem
AVGUST AGNOLA
LJ U BLJ AN A
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNE-GA NAMIZJA ZA GOSTIL-NE. HOTELE IN KAVARNE
Z A M®j K E
oddaja
Ljubljanska industriji probkovih »mikov
JELAČIN A KOMP.
LJOBLjllL
I
Rogaško In Radensko Slatino, delikatese In veliko izbiro pražene kave nudi
T. MENCINGER, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta štev. 43
(
Pivovarna „UNIONH v Ljubljani
(Spodnja Slika)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob* sa trnu tropino In sladno cime, ki so kot ftlotnska krma solo prtporo*l|lvo.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina ftpeoerljakega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po na J ugodnejših cenah:
Rogaiki Tempel vreleo, Stjpla in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In rflana druga domača In Inoiamaka rudnlnake zdravilna voda.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbaI
„VEHA“
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8
Telefon 27-56
Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip. Hladilne omare za led in automatične brez ledu.
Vinska trgovina in reitavradla
Peter Steple, Sp. Šiška 256.
pripororoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo aajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorlSkih, istr-»kib in štajerskih vinskih goric Talaf. it. 262.
Zaloga stekla, porcelana m svetnik
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnaijem pri večji naročbl izdatno znižane cene.
Kraniilce klotiase * * mei i
razpošilja od 5 kg naprej
|K. JARC
Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta štev. 7
priporoča:
sodavico in pokalica, naravni malinov in oitronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno el-tronado in Jabolčni blsor.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
000000000000001I]0000Q0H!3[200000000[30
Ljubljana, Mm ulica i\. 27
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica fitev. 18.
navadno in alpaca, voščeno platno za na miza, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniška žnora, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
Josip Peteline, Ljubljana
blizu PraSarnovaga spomaaika ob vodi.
I. talka tovarna minli voda sodavice itd.
Mn In Sifonov is doma€ih tovarn, kakor tudi svetovno snane znamke ..Sdiroll*'
A.« E. SKABERNE • LJUBLJANA
MESTNI TRG itev. 10 >1	IVa	željo	vzorci!
1 GORJE I
K. & E. Skabernt
Ljubljana
^ ( srab, kraste, lišaje odstra* )( njuje pri človeku in živa-( 7 lih Naftol - mazilo, ki
O je brez duha in ne maže ? ) perila — 1 lonček za eno / i osebo po pošti 7 Cfrri" pri
O TRNKOCZT, ekarna ? ■> Uubllana Slovenila.
NajveČJa Izbir« &$kega in angleSkega
Mikna
TVOltNICA KONJAKA IS LIKERJEV VELEŽGANJARNA
slivovka
brinjevec
grenčica »Zlatorog grenčica „Fernet“ vino vermont
pelinkovec
chartrense
vanille
mm
konjak
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 2071
\	,e,e«u'č	^
Ljubljana, Stara pot štev. 1
' ' %	-4i
(poleg Leonišča)
■ .	T-	•'	<.	•	£'	V
: '
priporoča svoj priznano dobri
f ‘ • ••• * y ■ ?*■
*	j"	■	.	'	•	•	Z*.	.	t.,
»MAJAMO NČKOV« špiritov in vinski kisi
ter prvovrsten kis za vlaganje sočiv|flWt| ^
Ustanovljena teta 1886,	Telefon	štev	2578.
«'	«>	T.Hlt	*''%	i
 1   ■;
Izdaj« in	Zyexa	tostllnlčarsklfi	t»4rui	v	Ljubljani.	—	Odgovorni	urednik	Ivaf	Hercog.	—	Za	*Naf.	tiskarno:	Fr.	Jezeriek