PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! PRED devetim kongresom zkj:

STALISCA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Priprave na IX. kongres ZKJ smo v Sloveniji sklenili v
eetriek, 6. marca letos, s plenumom CK ZKS, na katerem so slovenski delegati za kongres ZKJ in člani CK ZKS od-
brali glavna stališča iz predkongresne javne razprave o
različnih problemih našega družbenega življenja, o katerih
naj bi spregovorili in jih zagovarjali tudi na kongresu jugoslovanskih komunistov.
DELAVSKA
ENOTNOST
8. marca
Št. 10, leto XXVI!
Med stališči velja zaradi pomembnosti omeniti zlasti naslednja, ki smo jih slišali v javni razpravi in uvodni besedi na seji CK ZKS:
9 v sedanjem času je za proces deetatizacije odločilnega pomena, da država postopoma preneha delovati kot samosvoj dejavnik gospodarjenja s sredstvi, ki jih odvzema samoupravnim organizacijam, da se zmanjša na najnujnejšo mero posredniška vloga države med posameznimi deli združenega dela (proizvodnja — blagovni promet, proizvodnja — banke, proizvodnja — druge družbene dejavnosti, razvita — nezadost-
no razvita področja, domače tržišče — mednarodno tržišče, domača valuta — devize itd.), ki je povezano z zajemanjem, prelivanjem dohodka, da se ustrezno prilagaja tem spremembam' funkcionalni ekonomski instrumentarij, in končno, da se opravljanje vseh preostalih gospodarskih funkcij države ureja tako, da bo delovanje države vse bolj postalo dejavnik, ki konstituira samoupravljanje;
9 predvsem je treba jasno ugotoviti, da samoupravno in družbeno dogovarjanje predstavlja eno izmed neizbežnih oblik povezovanja samoupravnih subjektov gospodarjenja in
je pogoj za to, da bi se začela bistveno zoževati državna regu-lativa na področju gospodarskih odnosov. Celotna zasnova dogovarjanja in sporazumevanja pa mora seveda temeljiti na nekaj bistvenih predpostavkah: prvič, izhajati mora iz ekonomskih dejstev, drugič, dogovarjajo naj se praviloma partnerji, ki imajo različne interese, denimo, proizvajalci surovin, predelovalna dejavnost in potrošnja, in tretjič, smisel dogovarjanja ne more biti v tem. da iščemo rešitve, ki pomenijo ohranitev seda'jih razmer, ampak predvsem dogovor o sinhroniziranem uresničevanju politike, ki v dinamiki gospodarskih tokov prinaša rešitve, ki zadovoljujejo vse partnerje;
© načela, ki jih zastopa Jugoslavija v pogledu neenakomernega razvoja v svetu, veljajo v določeni meri tudi za naš notranji razvoj. Razvoj nerazvitih ni le interes nerazvitih, ampak tudi razvitejših področij Jugoslavije ter ni omejen samo na politične interese, ampak ima svoje globoke ekonomske osnov- Slovenija ne postavlja alternative, ali dajati pomoč ali ne. Širok politični odmev pa
imajo problemi dosedanjega sistema pomoči. Glede obsega pomoči je treba računati z realnimi možnostmi razvoja gospodarstva na bolj razvitih področjih. Konkurenčna sposobnost in zlasti opremljenost slovenskega gospodarstva nista na zadovoljivi ravni. Posebno industrija kaže visoko stopnjo izrabljenosti (stopnja odpisa 57 odstotkov je za 7—9 odstotkov višja kot povprečno v Jugoslaviji). V Sloveniji zato menimo, da bi morala biti politika sklada za pomoč manj razvitim vse
POHIŠTVO
Delamaris IZOLA
X	V
Čeri našega dogovarjanja
Zadnje čase ni sestanka, Ko, katerem bi vsaj petkrat ne slišali pojma »samoupravni dogovor«. In odkar smo sestavili ta enoten recept, kako "Prebroditi težave in nasprotja Va različnih področjih našega družbenega življenja, nam je rnočno odleglo. Kakor da je recept1 tudi že zdravilo!
In vendar ni za naše samozadovoljstvo pri iskanju najkrajše poti do višje življenjske ravni še prav nobenega razlo~ Pa. Celo nasprotno:	samo-
upravno dogovarjanje, takšno, kakršno poznamo danes, je ss pogosto ali prikimavanje in Podpora ukrepom različnih se-Kretariatov zvezne uprave ali Pa neracionalna poraba našega dasa ter umske in fizične ener-Bije.
Odgovorimo najprej na vPrašanje: zakaj prikimavale. Prikimavanje predvsem zato, ker naše gospodarsko in družbeno življenje uravnava-rao s pomočjo starega sistema Planiranja, ki je — sodeč po Finkih, ki jih čutimo v našem B°spodarskem življenju — po f^oji notranji ekonomski logi-Ki še vedno pretežno instru-rrtent državnega gospodarske-
(Nsdaljevanje na 8. strani)
P
<
f-
z
H
S
O
a
V SKUPNO AKCIJO
zaradi skupnih Interesov
RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je dal pobudo za večje sodelovanje s strokovnimi združenji, skupnostmi in društvi s področja šolstva, kulture in zdravstva # Uvodni razgovori kažejo na
koristnost te pobude
Minuli teden so se predstavniki sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije srečali s predstavniki združenj, skupnosti in društev s področja šolstva, kulture in zdravstva. Pobudo za ta srečanja so dali sindikati. Hoteli so omenjene predstavnike seznaniti z nekaterimi svojimi poglavitnimi akcijami. Poleg tega pa so se pogovarjali o možnostih za organizirano sodelovanje v vseh tistih akcijah, kjer so interesi skupni.
Pobudo sindikatov so več ali manj vsi zelo dobro sprejeli. Ugotovili so, da je bilo doslej sodelovanja res premalo, da jim marsikatera akcija sindikatov ni dovolj znana, da so obojestransko slabo informirani. Na razgovorih so bili najštevilnejši predstavniki s področja zdravstva pa tudi kulture, medtem ko je bilo šolstvo slabo zastopano.
o
tj
S
j
0 H
01
>
H
a
o
H
<
H
2
a
S
o
m
Pobudo sindikatov za večje sodelovanje je predsednik republiškega odbora tovariš Slavko Bohanec obrazložil kot željo sindikata, da bi ob polnem upoštevanju enakopravnosti partnerjev poskušali pri vseh nalogah, ki pomenijo skupen interes, kar najbolj zbližati svoja stališča in se tudi skupno vključevati v posamezne akcije.
Dejstvo, da sindikat delavcev družbenih dejavnosti vključuje veliko večino slovenske inteligence, je tisto, zaradi katerega daje sindikat prednost akcijam v zvezi s položajem intelektualnega dela v družbi. Gre za vprašanja ustreznega družbenega vrednotenja intelektualnega dela in delavcev, za strokovni moralni in idejni vidik intelektualnega dela, za samoupravni položaj delavcev in teh dejavnosti in končno gre za specifične probleme delitve in notranje delitve v teh dejavnostih Načela in norme, ki smo jih glede teh vprašanj že osvojili, bi morali vnesti v samo življenje. To pa terja akcijo, realne ocenitve, kaj je dobro in kaj je treba spremeniti, ob čemer pa je potrebna večja mera intenzivnosti, tveganja in odgovornosti. Vsega tega se sindikai zaveda, a prav tako tudi, da lahko vse to ostane le lepa želja, če se fronta tistih, ki naj si prizadevajo načela in norme sprovesti v življenje, ne bo razširila. Ce dosedanji rezultati na tem področju že opravičujejc določen optimizem, je dejal tovariš Bohanec, pa bodo rezul tati lahko mnogo večji, če bode. v akcijo vključene tudi vs< strokovne sile s posameznih področij družbenih dejavnosti in torej ne le politične.
TRI. ŠTIRI POGLAVITNE SKUPNE AKCIJE
Sindikat delavcev družbeni1 dejavnosti Slovenije je lani rit cembra na osnovi zakona o do hodku v delovnih organizacijah kot partner že sprožil zahtevo v republiki po družbenih dogovo-
rih za sedem področij dejavnosti. Tak družbeni dogovor je že sklenjen s Skladom SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki bo že v letošnjem letu do neke mere uveljavil v kulturi poprečne osebne dohodke, kakršne vsebuje Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti, ki ga je pripravil sindikat. Sindikat je predlagal, naj bi kot partnerji pri družbenem dogovoru
za področje visokega in srednjega šolstva bile tudi skupnosti posameznih vrst zavodov. Zato si želi sodelovanja s temi skupnostmi, saj je v zvezi z družbenim dogovorom še precej teoretičnih in praktičnih dilem, ki jih je treba razčistiti. Zato tudi sindikat predlaga, naj bi skupnosti v svoje delovne programe vključile naloge v zvezi z družbenimi dogovori. Sindikat pa si želi tudi sodelovanje z društvi s področja šolstva. Le-ta formalno ne bodo partnerji v družbenem dogovoru, prav pa bi bilo. če bi se tudi oni vključili v obravnavanje problemov s tem v zvezi in v to vključevali svoje članstvo. Sindikat pa je predlagal koi partnerje v družbenem dogovoru s področja kulture tudi vsa društva.
Na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bila izrečena želja, da
se v javno razpravo o Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih vključujejo tudi skupnosti in društva. Ze doslej
je sicer sodelovalo pri izdelavi Kataloga 80 strokovnih delavcev z različnih področij. Različne šolske skupnosti ali združenja na drugih področjih pa bi lahko zdaj tudi organizirale akcijo za korekturo pravilnikov o delitvi dohodka in nagrajevanja znotraj zavodov, pri čemer naj bi jim služil za orientacijo omenjeni katalog, upoštevati pa bi morali tudi nov zakon o dohodku v delovnih organizacijah, spremembe zakona o zavodih. temeljnega zakona o- delovnih . razmerjih, -spremenjeni zakon o financiranju izobraže-(Nadaljevanje na 10. strani)
bolj usmerjena v polno izkoriščanje lastnih možnosti manj razvitih in da naj bi bolj kot doslej pospeševali integracijo gospodarstva, kroženje oziroma vlaganje sredstev znotraj Jugoslavije, bolj pa naj bi pritegovali tudi tuja sredstva na ta območja. V Sloveniji smo proti vsem oblikam prelivanja sredstev, ki bi imele za posledico neenak položaj delovnih organizacij v ekonomskem sistemu. Takšna praksa vodi v deformacijo sistema in spodkopava gospodarski razvoj sposobnih dejavnosti. Id so odločilnega pomena za splošni razvoj in napredek. Predvsem pa se moramo zavedati, da bi bilo zato zelo kvarno, če bi izenačevali posamezne pojave izsiljevanja, zahtevanja novih in novih sredstev za razvoj nerazvitih z ofi-cialno politiko, ki'jo vodijo na posameznih nezadostno razvitih področjih. Prav tako v tem trenutku ni realno zahtevati odpravo sklada za pomoč .manj razvitim, ko v gospodarskem sistemu nimamo na voljo drugih metod in načinov,-'" Iti bi zagotavljali priliv dodatnih sredstev za razvoj nezadostno razvitih področij.
Ze iz vsebine teh nekaj stališč se torej zelo jasno vidi, da se bodo slovenski komunisti na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije zavzemali za poglobitev in razširitev samoupravljanja. deiTev po individualnih, kolektivnih In družbenih rezultatih dela. kakor tudi za dosledno uresničevanje načel in namenov naše gospodarske in družbene reforme.
VINKO BLATNIK
MOTORNA ČRPALKA MP-300/20
24 MESECEV GARANCIJE
•TOMOS« KOPER

a	j
IBBBI
-7 dni v sindikati?’
REZ J
ZERMRANI ST

^ , j-r	v	jrmzt
Edo Komočar ;|^W|
sindik“'"esa	;
9 Kakšno je vaše mišljenje o Delavski enotnosti? Kaj bi moralo naše uredništvo	'«
storiti, da bi jo bolj približalo bralcem?	j|
Prepričan sem, da DE v trenutnih razmerah predstavlja najboljšega informatorja in tudi usmerjevalca najrazličnejših tokov v našem družbenem in gospodarskem življenju. S tem mislim na vaše prispevke, v katerih ob konkretnih primerih bodisi opozarjate na možnosti odstranjevanja že storjenih napak, ali kadar posredujete koristne izkušnje različnih kolektivov, organov in organizacij. Zaradi vsega tega bi Delavska enotnost, ki zanjo trdimo, da je naš sindikalni in delavski časopis, dejansko morala biti nepogrešljiv spremljevalec slehernega razgledanega delavca-proizvajalca; še posebej pa vseh tistih, ki opravljajo kakršnekoli odgovornejše dolžnosti. Če temu ni povsod in vselej tako, mislim na nizko naklado Delavske enotnosti, bi morali po mojem mnenju vzroke iskati najmanj na dveh straneh.
Prvi in najvažnejši je pač ta, da ste »resen« časopis. Vem, da se niti ne morete niti ne smete izogniti poročanju o stvareh, ki so širšega družbenega pomena. Toda — ali časopis ne bi postal tudi za bralca privlačnejši, če bi bila različna poročila s sej pa tudi komentarji in drugi prispevki napisani malo manj. »učeno«, kot pa so zdaj? Če naj to pomeni vašo dolžnost, pa mislim, da bi vsi družbeni in samoupravni organi s svoje strani morali storiti več, da bi se poglobilo splošno in družbeno-ekortomsko znanje naših proizvajalcev. Če bi prizadevanja na teh dveh področjih potekala bolj skladno, potem ne bi več padali očitki na račun pretirane »učenosti« in »resnosti« Delavske enotnosti, ker bi pač bila raven bralcev višja. Še več: tudi bralci sami bi bili vse bolj prepričani, da DE predstavlja strokovni časopis o zadevah s področja samoupravljanja. Le-to pa naši ljudje vse bolj priznavajo za svoje, čeprav se v njem marsikdaj tudi »lovijo«. Ob časopisu pa, če ga bodo znali brati, nedvomno lahko zbistrijo marsikatero sedanjo dilemo ali nejasno in sporno vprašanje.
Še druga pripomba: menim, da premalo pišete iz nekaterih krajev in kolektivov; za spodnje Posavje in Krško to nasploh velja. Če bi pisali več o naših dobrih in slabih izkušnjah, bi s tem tudi laže prodrli v kolektive in med ljudi.
Zvonko Žagar
tajnik Mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljana:
@ Vam je takšna Delavska enotnost, kakršna je danes, všeč, 'ali predlagate, da bi njeno vsebino še izboljšali in popravili tudi zunanji videz časopisa?
Najprej moram povedati, da Delavska enotnost, takšna, kakršna js danes, zelo uspešno spremlja delo sindikatov na vseh ravneh, to je od osnovne sindikalne organizacije do republiškega sveta sindikatoi). Najbolj pa so mi v Delavski enotnosti všeč posamezni komentarji, bodisi s področja družbenih odnosov bodisi z gospodarsko tematiko. Za komentar Delavske enotnosti ob dogodkih v Litostroju, menim, da je bil edinstven v tej zvrsti. Komentar je bil zelo objektiven, ker je komentator zrelo ocenil takratne razmere v Litostroju, ne da bi pri tem speljal vodo na mlin posameznim ocenjevalcem, ki so tedaj zelo različno prikazovali razmere v tem podjetju. Kadar gre za tako specifične probleme, kot je veljalo to za Litostroj, ko je šlo za biti ali ne biti v tem kolektivu, je prav, da natisnete tudi posebne izdaje vašega lista. Ne zamerite mi, če spet dajem za primer Litostroj. Posebna izdaja Delavske enotnosti ob tej priložnosti ja imela namreč še poseben učinek. Pomagali ste nam mnogo hitreje razreševati probleme v Litostroju in na najhitrejši možen način informirati celotni kolektiv tega podjetja o njegovih problemih.
Kako pa bi še popestrili Delo,vsko enotnost?
Za primer naj vzamem osrednje jugoslovansko glasilo sindikatov »RAD« iz Beograda. Koncept lista je zgrajen talto, da zdaj najdeš v njem kar tri strani zanimivega branja za najširši krog bralcev. Zakaj tudi vi ne bi pisali o konjičkih, o drobnih zadevah, ki se z njimi srečuje naš delavec vsak dan, čemu ne bi pisali o zanimivostih iz tehnike, objavljali podlistek, feljton in podobno.
In na koncu še kritika na naš račun: menim, da smo v sin-dikalnih forumih kar po vrsti od osnovne sindikalne organizacije do republiškega sveta sindikatov vse premalo storili za razširitev našega Usta. Tudi za to bomo morali poskrbeti vsi, ki delamo v sindikatih.

VELEBLAGOVNICA
mimo
9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben Ir. cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo.
9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje:
© za tuje kupce je v hiši menjalnica.
LJUBLJANA
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana. Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a
ZAKAJ MEDICINSKA SESTRA NEŽKA KOŠIR NI ZADOVOLJNA Z RAZMERAMI V ZDRAVSTVENEM DOMU LJUBLJANA
VSE PREVEČ SE KUHA IN SKUHA NA UPRAVI
j ' Mi, 'k'1	ft'K, '' ^	.■	^
Nežka ni iz tistega testa, da bi skrbela samo zase, odločna in korajžna je pa za dve. Večkrat je že rekla, da bo pustila vnemar, pa je še vedno tajnica sindikalne organizacije v enoti center, za nameček pa je še članica delavskega sveta, edinega po združitvi ljubljanskih zdravstvenih domov.
V Nežki sta torej stoodstotno združeni sindikalna in samoupravna funkcija, zategadelj sem ravno njo zaprosila za intervju.
»Povejte, Nežka,« sem začela, »kako bi vaš sindikat postal to, kar še ni: gonilna sila združenega kolektiva.« Ponovila sem samo sklep z njihove letne sindikalne konference.
»Tudi jaz bi rada vedela,« je odvrnila Nežka, »če ne bo pravšnje transmisije, tudi gonilna sila ne bo zalegla.«
Kam meri, je seveda pojasnila.
PKECUTA NOC
Tisto noč po zadnji seji delavskega sveta Nežka ni mogla zaspati. Debelih šest ur so sprejemali zaključni račun ali, kot je ona rekla, mačka v vreči. Gradivo so dobili šele na seji. Številke, morje številk brez zadovoljive razlage. Kdo se ne bi razhudil? Večina je zahtevala, da se razprava odloži, pa se je spet mudilo. Kot takrat, ko so se združevali: osnutek statuta so z vsemi slabostmi sprejeli na hitro, da so se lahko 1. januarja lani integrirali..
»Nobenega pregleda nima združena uprava nad poslovanjem enot,« še zdaj z nejevoljo pove Nežka. »V našem kolektivu smo včasih vodili zelo točno evidenco nad telefonskimi stroški. Kadar smo plan presegli, smo razliko pokrili s svojim denarjem. Cut za gospodarjenje se razvija tudi ob takih malenkostih. Zdaj pa niti tega več ne vemo, koliko dohodka je lani imela naša enota in koliko stroškov. Denar vseh enot gre v skupno vrečo, iz katerega tudi kolektivno jemljemo. Čeprav srno združeni, bi moralo biti poslovanje razmejeno po enotah«
O pomanjkljivi evidenci je delavski svet zvedel šele na svoji zadnji seji. Nežke pa ni samo to pripravilo ob spanje. Uprava je odpisala za 8 milijonov starih dinarjev inventarja, ne da bi poskušala razčistiti, kje je oprema. Stol iz zobne ambulante ne more izpuhteti in v instituciji, kjer je vsak dvajseti član vodilni delavec, ki prejema zaradi teoretično povečane delovne odgovornosti višje osebne dohodke, se pa nemara tudi kdo najde, ki bi moral praktično odgovarjati za opremo. Iz varčnosti so morale enote med delovnim časom opraviti inventuro, osemmilijon-ski primanjkljaj pri opremi naj
bi pa z levo roko potrdili? Delavski svet na to ni pristal.
Pošteno so prijeli upravo na tej seji pa še bolj bi jo, če. bi vsaj dan poprej delavski svet dobil bilanco v roke.
PREPOZNE UGOTOVITVE
Šele naslednji dan, ko je Nežka znova prelistavala letni obračun, je opazila, da je izglasovala odpis neizterljivih računov, ki bi jih bilo vredno pobli-že ogledati. Več milijonov starih dinarjev! Kdo ve, če so samoplačnikom pravočasno izstavili račune? Rok je zelo omejen. Še celo pa bi rada zvedela, zakaj je dobil združeni zdravstveni dom samo 74 milijonov S-din dohodka od samoplačnikov, ko jih je imela enota Center sama dvakrat več tisto leto pred združitvijo...
»Naša glavna napaka je, da smo se pustili prikrajšati v samoupravnih pristojnostih. Vse preveč se kuha in skuha na upravi združenega doma. In se še bo. dokler statuta ne popravimo. En sam delavski svet ne zmore vsega, nehote prenaša po-
leg dolžnosti upravo.«
tudi pravice na
ŠE SE BODO LOMILA KOPJA
Po lanskem zatišju in pasivnem pričakovanju prvih rezultatov integracije napoveduje Nežka večjo razgibanost v kolektivu. Sindikat bo imel veliko dela.
Kakor iz rokava mi je Nežka stresla probleme, ki trkajo na vrata sindikata. Poleg boljše stimulacije za delo in za dobro gospodarjenje bo članstvo zahtevalo, da se odpravijo razlike v dohodkih med posameznimi profili delavcev in v vrednotenju podobnih del. Sindikat je opozoril pravočasno nanje, tudi na konferenci delovne skupnosti so osnutek pravilnika obravnavali, izboljševalnih predlogov pa uprava ni upoštevala. Tedanji delavski svet je izglasoval prvotno zasnovo...
»Pošteno povem, da tudi jaz nisem zadovoljna,« pravi Nežka. »Osnovni osebni dohodek sa mi je zmanjšal za 14 starih tisočakov, v obratni ambulanti pa sestra zasluži 40.000 S-dinarjev
več kot jaz, ima pa lažje delo. Po ustaljenem redu dela, medtem ko je v splošnih ambulantah največkrat prava norišnica. Enako kot večina kolektiva pa se tudi ne strinjam, da je novi pravilnik prikrajšal nekatere snažilke. Po 10 do 20 starih tisočakov dobivajo manj. Ce bi se vsak vodilni delavec odrekel nekaj točkam, ne bi bilo treba govoriti o nekaterih socialnih podporah zanje. No, dobivajo jih ne, zaslužki se jim odmerjajo po pravilniku — nekaj se jih mora zadovoljiti z manj kot 60 tisočaki na mesec. Prepričana sem, da bo ta problem kmalu na dnevnem redu našega sindikata. Zakaj se tako skrbno varčuje samo pri nas, manjših? Mogoče bi se dalo kaj prihraniti tudi pri upravnem vrhu? Nasploh je delo v upravi doma bolje ovrednoteno kot v operativi. Upravnik zdravstvene enote zaostaja v osebnih dohodkih za pravnim referentom, temelj zdravstvene službe pa je in bo v enotah, ne v upravi. S tem seveda upravi ne odrekam pomembne vloge, ki nam je bila znana že pred referendumom o združitvi.«
Skozi kripoved, ki sem jo morala zelo skrajšati zaradi omejenega prostora, so se izkristalizirale tri naloge sindikata v letošnjem letu: razvejanje samoupravljanja, pravilnejše vrednotenje dela, predvsem pa z notranjo zakonodajo jasna razmejitev pravic in dolžnosti, ki jo bo »skuhal« ves kolektiv.
Nežka je kot sindikalna in samoupravna predstavnica pripravljena postati gonilna sila in transmisija. Imela pa bo dovolj pomočnikov.	M. KOBAL
CELJSKI SINDIKATI SO RAZPRAVLJALI O OBČINSKEM PRORAČUNU
Skladneje z gospodarstvom
V Celju narašča proračunska poraba hitreje kot dohodki gospodarstva
ZALOŽBA MLAD1MSKA KNJIGA Slobodan Nešovič:
loša Pijade in nfegov čas
VELIKA KRONIKA
© o časnikarj'u z ostrim peresom in o nadarjenem slikarju,
® o enem izmed prvih borcev osvobodilne vojne in ljudske revolucije, @ o graditelju pravnega in političnega sistema naše družbene skupnosti,
@ o posebni in močni osebnosti v krhkem telesu, vendar z visoko kulturo,
© o človeku z jekleno voljo in trdnim političnimi prepričanjem.
V tem delu je podan plastičen prerez časa, v katerem je Moša Pijade živel in deloval, boj naprednih sil proti idejni zaostalosti in okorelosti predvojne Srbije in Jugoslavije ter značilnosti tega boja v posebnih okoliščinah naše ljudske revolucije.
Knjiga v velikem formatu (25 X 20 cm) ima 800 strani, ki so opremljene z bogatim, fotodokumentacijskim materialom in reprodukcijami slikarskih del velikega revolucionarja.
Knjiga, vezana v celo platno in opremljena z barvnim ščitnim ovitkom, stane 69 N-din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi pri založbi Mladinska knjiga, oddelek za direktno prodajo, Ljubljana, Titova 3, ter pri vseh poverjenikih in zastopnikih založbe.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in komisij za druž-beno-ekonomska vprašanja v Celju so minuli teden na skupni seji razpravljali o občinskem proračunu za letošnje leto.
Sestavljavci občinskega proračuna za letošnje leto opozarjajo v uvodni obrazložitvi, da je osnovna značilnost oblikovanja letošnjih proračunskih dohodkov v tem* da se proračunski dohodki gibljejo v mejah realnih gospodarskih gibanj. To utemeljujejo tako: predvidevanja o razvoju in gibanju gospodarstva v celjski občini za leto 1969 razkrivajo, da se bo družbeni proizvod v primerjavi z minulim letom povečal za 7 odstotkov, minimalni osebni dohodki za 8 do 9 odstotkov, promet na drobno za približno 7 odstotkov. V teh mejah in mejah začrtane davčne politike se bodo oblikovali tudi proračunski dohodki. Ti bi bili nominalno večji za 6,7 odstotka v primerjavi z lanskimi planiranimi sredstvi, v primerjavi z doseženim dohodkom pa le za 1 odstotek. Spodbudno je, da so v Celju za letos zmanjšali prispevno stopnjo prispevka iz osebnih dohodkov od 5 odstotkov v minulem letu na 4,6 odstotka letos. To in razbremenitev gospodarstva pri sofinanciranju srednjega šolstva pomeni, da bodo gospodarske organizacije letos odvedle približno 1 odstotek manj dajatev kot minulo leto, v proračunu pa bi
zbrali nekaj več kot 42 milijonov novih dinarjev. S temi sredstvi ne bi mogli ugoditi zahtevam proračunskih potrošnikov. Njihove zahteve presegajo razpoložljiva sredstva, približno za 6 milijonov novih dinarjev.
Osnova za pridobitev sredstev proračunskih potrošnikov so bili tudi letos programi dela. Vendar jih je bilo potrebno nekoliko zožiti spričo finančnih možnosti. To so v Celju tudi letos storili tako, da so s proračunskimi potrošniki uskladili njihove potrebe in zahteve z objektivnimi materialnimi možnostmi. Pri razdelitvi sredstev so še poudarili, da velja proračunska sredstva porabiti predvsem za tiste dejavnosti, ki za- • gotavljajo normalen družbeni razvoj v občini.
Ko so sindikati na omenjeni seji razpravljali o sestavi občinskega proračuna, o pridobivanju in razdelitvi proračunskega dohodka, so ugotovili, da narašča proračunska poraba hitreje kot dohodki gospodarstva, kajti proračunska sredstva bodo v celoti večja za 12,2 odstotka, pri čemer pa je potrebno upoštevati izpad financiranja srednjega šolstva. Zato celjski sindikati sodijo, da bi veljalo že v prihodnjem obračunskem letu razdeliti sredstva med posamezne potrošnike na osnovi analiz o uspehih dela, ne pa na osnovi njihovih zahtevkov. Iz letošnje razdelitve sredstev prav tako ni mogoče razbrati, ali je
občinska skupščina bila zvesta načelu, da se morajo osebni dohodki proračunskih potrošnikov gibati skladna z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Dalje so sindikati dejali, da proračun ne daje popolne podobe, ker ne vsebuje celotne bilance dohodkov in izdatkov in morebitnih prenosov sredstev iz minulega v letošnje leto. Proračun je preveč ekstenziven, so menili sindikati. Politiko proračunskega financiranja bi morali snovati prek vsega leta. To priporočilo naj velja še posebno za pripravo proračuna v prihodnjem letu. Ekstenzivnost proračuna je videti predvsem v tem, so poudarili sindikati, da ni zaslediti, ali posamezni potrošniki proračunskih sredstev gospodarno izkoriščajo sredstva. Že dlje si v Celju prizadevajo, da bi delo nekaterih proračunskih potrošnikov združili, zlasti velja to za nekatere upravne funkcije, npr. v šolstvu. Ta prizadevanja pa ne kažejo uspehov. Na tem področju bi morali zato v prihodnje več storiti. Poleg tega pa se sindikati v Celju zavzemajo za urejanje nekaterih temeljnih komunalnih vprašanj z udeležbo sredstev iz proračuna občine, in to zlasti v primerih, ko nekatere dejavnosti zaradi svojega pomena ustvarjajo nove dohodke za komuno, tako na primer prireditvena dvorana za kulturo, šport in gospodarstvo, sanacija neugodnih prometnih razmer v središču mesta in drugo.
I.V.
7 dni v sindikatih
POHIŠTVO
Lesno obrtno podjetje “■Smreka« je dobilo novega direktorja. Mladi inženir I. stopnje je ambiciozen in Podjeten. Kaj hitro je ugotovil, da ima ‘►Smreka« sijajne perspektive.
Za lesene weekende in Polknice se jim tržišče odpira na vseh straneh.
In, kaj bi drugega kot Predlagal delavskemu svetu, naj bi si omislili komer-oialista. Doslej ga namreč niso imeli.
Delavci pa: »Koliko bo
zaslužil?«
Direktor jim je pojasnil, da bo plačan po prometu. Več ko bo prodal weeken-dov in polknic, več bo zaslužil. Naj dobi pol starega tnilljoina na mesec, če ga bo s prodajo opravičil« Ker je opazil, da se obrazi mršči-i°, je dodal, da kot direktor ne more biti še dober komercialist. Kupce je treba poiskati, se z njimi dogovarjati ...
Vendar, delavskemu svetu to ni šlo v glavo in direktorjev predlog je bil zavrnjen.
Delavski svet pa je zavrnil tudi nakup.novih strojev.
Toda najhujše šele pride:	nič posebnega ni v
»Smreki«, če prihajajo delavci pijani na delo. Ko se je direktor po tridnevnem komercialnem potovanju vrnil z norimi naročili — ne preostane mu drugega kot opravljanje direktorskih in komercialnih poslov obenem — je v podjetju našel vse narobe. Malo nianj kot vinotoč so odprli v proizvodnji ...
Če bi zoper razgrajače sprožil disciplinski postopek, bi o kazni odločal delavski svet, ki bi že davno zaostril disciplino, če bi hotel...
Direktorju »Smreke« je tnoral priskočiti na pomoč Občinski sinidiifcaliru svet Mozirje.
In uspehi so tu: na občnem zboru sindikalne organizacije v tem podjetju je bilo sklenjeno, da bodo delovno disciplino zaostrili, da bodo dosledno upoštevali statut delovne orgainiza-eije in omogočili normalno delo disciplinski komisiji. To je bilo posebej poudarjeno, kajti zaradi osebnih groženj si nekaterih prijav ni upal obravnavati.
Najvažnejši pa je nemara sklep o družbeno-ekonom-ski vzgoji kolektiva, da bo dojel dobronamerna priporočila svojega direktorja.
Ma-
:
0 VLOGI GRADBENIŠTVA TER KOMUNALNEGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V GOSPODARSKEM RAZVOJU SLOVENSKE OBALE
OB KONICAH BO NA SLOVENSKI OBALI DO 70.000 AVTOMOBILOV
Razgovor, že sedmi zapored, ki naj bi tako kot vsi prejšnji pripomogel k izdelavi regionalnega načrta razvoja slovenske obale, so organizirali Obalni sindikalni svet Koper, Obalna konferenca ZKS in komisija medobčinskega sveta za izdelavo regionalnega načrta razvoja
Na obalnem sindikalnem svetu v Kopru je bil pred dnevi že sedmi razgovor v okviru priprav na regionalni načrt gospodarskega razvoja slovenske obale. Namen tega razgovora je bil, da strokovnjaki, organizatorji in družbeno politični delavci iz gradbeništva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva prispevajo svoja mnenja in stališča k osnutku nadaljnjega razvoja slovenske obale.
»Pri vsej stvari je najbolj pomembno to, da stvari pravilno ovrednotimo...,« je na sestanku poudaril Andrej Grahor, predsednik komisije za gospodarstvo pri OSS Koper. »Delovna zasnova dolgoročnega razvoja obalnega območja pa mora zasledovati predvsem dva cilja: pomoč oziroma usmerjanje pri odločanju,' po drugi plati pa mora pomeniti načrt za nas tisto obveznost, ki jo bomo morali pozneje, ko bo potrebno usklajati naše želje z možnostmi, tudi upoštevati...«
POTREBOVALI BOMO
5 do 6 km Ciste
IN UREJENE OBALE
Razumljivo je, da bo dal razvoj pomorskega gospodarstva obeležje celotnemu gospodarstvu na obalnem območju. Skratka, vse se bo »vrtelo« okoli Luke Koper, ki pomeni za obalno območje in našo domovino sploh okno v svet neprecenljive vrednosti.
»Enako pomemben za slovensko obalo, kot je pomorsko gospodarstvo, je tudi turizem ...,« je v razgovoru dejal inž. Peter Aljančič, sekretar komisije med-
občinskega sveta za izdelavo regionalnega načrta, ki je posredoval tudi uvodne misli. »Računamo, da se bo v bližnji prihodnosti ukvarjalo vsako trinajsto gospodinjstvo s turizmom in da bo oddajalo v povprečju po tri ležišča. Zelo pomembno je vsekakor dejstvo, da se bodo na slovenski obali prepletale tri vrste turizma, prehodni, stacionarni in seveda poslovni turizem. Zato bomo morali storiti vse, da industrijska cona ne bo onesnažila morja in s tem povzročila turizmu neprecenljivo škodo. Čista in s tem mikavna plaža je za slovensko obalo pomembna naloga, saj računamo, da se bo na naši obali kopalo tudi več kot 30.000 turistov. Zato pa bomo potrebovali vsaj 5 do 6 km čiste in sodobno urejene plaže ...«
TREBA BO PODVOJITI GRADBENO STORILNOST
Ko je bilo na omenjenem sestanku v Kopru govora o nadaljnjem gospodarskem razvoju slovenske obale, so se udeleženci razgovora večkrat dotaknili potrebnega cestnega omrežja. Dejstvo namreč je, da v Sloveniji zelo intenzivno obravnavamo tako imenovani »cestni križ«, da pa premalo mislimo na povezavo z morjem.
»Ob konicah bo čez čas na naši obali kakih 60 do 70 tisoč avtomobilov, zato bo treba misliti na nove, sodobno urejene ceste in na parkirne prostore ter etažne garaže...,« je poudaril inž. Peter Aljančič. »Strokovnjaki s področja gradbeništva ter komunalnega in stano-
vanjskega gospodarstva morajo torej že danes misliti na to, kako bomo rešili te in druge probleme. Gre torej za pomembna vprašanja* kot so poleg omenjenih na primer še vprašanje oskrbe z vodo, z elektriko, ogrevanje, vprašanje zelenih površin itd.* itd.* o čemer se moramo pogovarjati že danes, da bomo natančno vedeli, kakšne so naše potrebe in kakšne so možnosti, ko se bo treba odločiti...«
Iz vsega tega sledi, da so pred načrtovalci in izvajalci gospodarskega razvoja na obalnem območju zelo velike naloge. Če bodo hoteli uresničiti vse predvidene naloge, bodo morali v prihodnjih dvajsetih letih svojo dosedanjo storilnost podvojiti.
IZOBLIKOVANA JE
ZAČETNA USMERITEV
Razprava na koprskem sestanku je seveda opozorila še na številne druge probleme. Tako so na primer vsi soglašali s tem, da bo potrebno z zakonom zagotoviti zaščito zraka, da bo potrebno že v bližnji prihodnosti bolj smotrno urediti vprašanje komunalnega prispevka in še marsičesa drugega.
Razgovor je, po mnenju prisotnih, dosegel svoj namen. Izoblikoval je začetno usmeritev za poznejše odločitve s področja gradbeništva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ki naj bi pozneje vplivale na optimalni razvoj obalnega območja. Delovna zasjjova za izdelavo dolgoročnega razvoja slovenske obale bo namreč pomenila samoupravni dogovor za potrebno razvojno politiko obalnega območja.	A. ULAGA

Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA — MESTNI TRG 24
Čestitamo vsem ženskam za njihov praznik — dan žena ter se priporočamo za obisk v poslovalnicah v Ljubljani
CANKARJEVA 6 TITOVA 4 MESTNI TRG 24 TRG REVOLUCIJE 5
TRG OF 15
NA TRGU, BOLNIČARJEVA 1 GOSPOSVETSKA 10 in v POSLOVALNICI NA BLEDU
V trgovinah so na voljo številni gospodinjski predmeti ter drugi izdelki domače in umetne obrti in široke potrošnje.

Pravna posvetovalnica DE
O VPRAŠANJE: V podjetju sem se zaposlil v letu 1954, s 1. majem 1965. leta pa sem bil upokojen, ker sem izpolnil 40 let delovne dobe. Ob upokojitvi nisem prenehal delati, ker Oie je tudi moja delovna organizacija želela obdržati v delovnem razmerju in je to dovoljeval tudi pokojninski zakon, tako da sem prejemal osebne dohodke iz delovnega razmerja in tudi Polno pokojnino. V delovnem razmerju sem ostal s polnim delovnim časom vse do 31. januarja letos, ko mi je sekretar našega Podjetja sporočil, da je komisija za delovna razmerja sklenila, da mi bo prenehalo delovno razmerje s 1. 2. 1969. leta, brez kakršnegakoli odpovednega roka.
Delovno razmerje mi je tako prenehalo s sporočilom sekretarja, zato me zanima, ali je podjetje ravnalo v skladu z zakolom in ali imam morda pravico do odpovednega roka.
F. M. — Pivka
® ODGOVOR: Delavcu lahko po sklepu delovne skupnosti Mi njenih samoupravnih organov brez njegove volje preneha delo v delovni organizaciji, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let. V takem primeru pa mora biti delavcu seveda vročen pismeni sklep o prenehanju dela, pri čemer ima delavec pravico ostati Pa delu še toliko časa, kolikor predvidevajo splošni akti delovne organizacije, da lahko delavec po vročitvi odločbe o prenehanju dela ostane še na delu, upoštevaje pri tem delovno dobo delavca, razmere na delovnem mestu itd.
Dokler vam ni vročena pismena odločba o prenehanju dela, vam zato tudi delovno razmerje ne more prenehati, ko pa vam bo vročena taka odločba, vam bo lahko prenehalo šele s potekom »odpovednega roka«. Ker vam je sekretar podjetja sporočil sklep komisije za del. razmerja ustno, zahtevajte s pismeno vlogo od te komisije, da vam izstavi ustrezno odločbo, če vam le-ta v 15 dneh na vaš zahtevek ne bo odgovorila, lahko vložite nato v nadaljnjih 15 dneh ugovor na vaš upravni odbor. Če vam tudi ta samoupravni organ vašega podjetja ne bo odgovoril v 30 dneh, se lahko obrnete s tožbo direktno na sodišče splošne pristojnosti.
A. POLJANŠEK
■ ■
Trgovsko podjetje
volan ljubljana
kersnikova 6
telefon 311-734
# Osebni avtomobil ŠKODA 1000 MB, model 1969,
cena vozila 20.684 N-din fco. Ljubljana
Odobravamo potrošniški kredit v znesku 10.000 N-din z 20% lastno udeležbo.
Dobavni rok takoj. Izbira avtomobila v želeni barvi.
jiMiiaiimiiiiiiiiiiiiiijM
Central n i £>
"H:
svet
ZA KRAJŠI DELOVNI STAŽ 70% POKOJNINE
I
Kot smo poročali že v prejšnji številki Delavske enotnosti, je svet ZSJ na zadnji seji — bila je 24. februarja letos — razpravljal o uresničenju sklepa VI. kongresa ZSJ o skrajševanju delovnega staža. Ze pred zasedanjem Sveta ZSJ se je sestalo tudi predsedstvo Sveta ZSJ in obravnavalo isto temo. Po več kot peturnem zasedanju pa niti predsedstvo niti Svet ZSJ nista v celoti sprejela stališča zveznega izvršnega sveta, ki ga je predložil v obravnavo pred dnevi in po katerem naj bi delavci, ki bi se upokojili pri 55 letih starosti in z delovnim stažem 35 let, prejemali pokojnine v višini 67,5 % pokojninske osnove.
Osrednja tema v tej razpravi je bilo vprašanje, ali naj sindikati vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, naj bi znašala pokojnina za skrajšan delovni staž 75 % pokojninske osnove, ali pa naj bi sprejeli novi predlog predsedstva Sveta ZSJ o 70 % pokojninske osnove.
Glasovanje je odločilo, da bodo sindikati zahtevali od zvezne skupščine, naj znaša višina pokojnine pri skrajšanem delovnem stažu 70 Vo pokojninske osnove. Za tak predlog je glasovalo 41 članov Sveta ZSJ, svoj glas za pokojnino v višini 75 '/o pa je dalo 29 članov sveta. Seje se je udeležilo 70 od 107 članov Sveta ZSJ.
V razpravi na seji sveta je sodeloval tudi predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Opozoril je med drugim, da sklep kongresa o skrajševanju delovnega staža ni dobil popolne podpore med slovenskimi delegati. Ker pa je VI. kongres tak sklep sprejel, je postal obvezen za vse jugoslovanske sindikate, torej tudi za sindikate v Sloveniji. Sindikati v Sloveniji so se z vso odgovornostjo lotili naloge in članstvu prikazali razmere, ki bi jih povzročilo uresničevanje tega kongresnega sklepa. Analize so tudi razkrile, da so razmere v Sloveniji že zdaj veliko težje, kot bodo na primer v nekaterih drugih republikah šele leta 1980. Zato se je članstvo v prvi vrsti izreklo za usklajevanje sedanjih pokojnin s porastom življenjskih stroškov, zavoljo česar bodo tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje v letošnjem letu porasli za 0,4 %, tako da bo stopnja prispevka zna-! šala letos 12,9 %.
Tovariš Kropušek je tudi poudaril, da je republiški sindikalni svet na zadnji seji ugotovil, da članstvo podpira stališče Sveta ZSJ, ki nasprotuje linearnemu skrajševanju delovnega staža. Slovenski sindikati bodo zato formirali posebne skupine strokovnjakov, ki bodo obiskovale delovne organizacije in proučevale možnosti diferenciranega obravnavanja dela na posameznih delovnih mestih.
VEČ MOŽNOSTI | ZA ZVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV
Občinski sindikalni svet v Nišu je na osnovi analiz in kazalcev o gibanju proizvodnje v minulem letu ter perspektive v letošnjem letu izoblikoval nekatere zanimive zaključke o možnostih zviševanja osebnih dohodkov delavcev.
V	minulem letu je celotni dohodek gospodarstva v niški občini porasel za 12 %, v industriji za 13,5 %, pri tem pa so porasli osebni dohodki le za 9 %. Če bi upoštevali celotne rezultate poslovanja, bi lahko osebni dohodki znatno bolj porasli, ugotavljajo zdaj sindikati v niški občini. Ker pa delovne organizacije niso imele izoblikovane politike delitve osebnih dohodkov in so jo pravzaprav določile šele tedaj, ko so sumirale proizvodne rezultate, seveda ni bilo več možno zagotoviti večje medsebojne odvisnosti med gibanjem osebnih dohodkov in proizvodno poslovnih rezultatov.
V	letošnjem letu se za niško gospodarstvo odpirajo znatno ugodnejši pogoji za prodajo proizvodnje, velika večina delovnih organizacij je tako že »razprodala-" letošnjo proizvodnjo ali vsaj proizvodnjo za prvo polletje. Spričo tega sindikati v niški občini opozarjajo samoupravne organe, da ni nobenega razloga, da ne bi nagrajevanja delavcev tesneje povezali ne samo z doseženimi učinki živega dela, temveč tudi z drugimi elementi go-spodarjnja, kot so kvaliteta dela, pravočasna dobava, zmanjševanje poslovnih stroškov itd. Tako bi tudi osebni dohodki zaposlenih v niškem gospodarstvu bolj konstantno naraščali. Ker pa je danes niška občina v osebnih dohodkih pod republiškim poprečjem, sindikati opozarjajo, da bi taka politika delitve osebnih dohodkov tudi bistveno vplivala na nadaljnje intenzivira nje gospodarjenja.
OSNOVALI SO NOVO SINDIKALNO ORGANIZACIJO
Predstavniki sindikalnih organizacij novega združenega podjetja ladjedelniške industrije »Jadranbrod« so se pred dnevi sestali na Reki in ustanovili sindikalni odbor te velike delovne organizacije. Zbor delegatov je v razpravi ugotavljal, da se njihova panoga bori s številnimi težavami v nadaljnjem razvoju. Delegati so menili, da te težave nastajajo predvsem kot posledica nedoslednosti instrumentov ekonomske politike pri nas, težav pri financiranju gradnje ladij ter zavoljo velikih družbenih obveznosti, ki jih morajo plačevati družbi ladjedelniška podjetja. Kljub tem težavam pa so hrvatske ladjedelnice dosegle v minulem obdobju pomembne rezultate: utrdile so svoj položaj na tujih tržiščih, povečale proizvodnjo in zvišale produktivnost dela, s tem pa si ustvarile tudi možnost za rahel porast osebnih dohodkov. Vendar akumulacija ladjedelnic ne dosega tiste ravni, ki bi zagotavljala normalen obseg enostavne in razširjene reprodukcije. Zato so predstavniki sindikata na tem svojem zboru izrekli mnenje, da bi morala družbena skupnost bolj pomagati tej panogi gospodarstva in ji zagotoviti pogoje za nadaljnjo ekspanzijo.
lllllt!ll!lllllll!lll!lll!!llll!!llllll!!l!lllll!llll!ll>ll]!llllllllllllllllll!llll!llllllllllllll|l!llllll!lllllllll!lllll!llllllll!!ll!llllll!!|||!llllll!ll|||!l|l||||ll!!lll!l!l|l|||||]l||||!llll!llll!lllll!!lllllllllllll||!l||||!ll!llll|||!l||||||!||||||||||||||y^
j
j ŽELEZARNA RAVNE
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V LITIJI:
Ge se boj za vplivnost umakne sodelovanju
Sindikati v Litiji so se odločili, čemu bodo letos dali prednost v svojih prizadevanjih
Značilnost občnega zbora litijskih sindikatov, bil je minulo soboto, je predvsem v tem, da se je začel in tudi potekel ob zelo živahni in konkretni razpravi ter v pravem delovnem vzdušju- Ce že ugotavljamo tako spodbudna dejstva, je prav, da tudi povemo, zakaj je bilo tako in v čem so si litijski sindikati pripravili tla za tako razgiban obračun dela v minulem mandatnem obdobju.
Predvsem velja poudariti, da se je v sindikatih litijske občine v minulem mandatnem obdobju uveljavila navada, da o pomembnejših zadevah ne sklepajo najprej organi občinskega sindikalnega sveta in šele za njimi razpravlja tudi članstvo, marveč so svoje dogovore sprejemali skupno na občinskih konferencah zveze sindikatov. Že ustaljena demokratičnost razprav in odločanja pomeni torej tisti vzrok, zakaj udeležencev občnega zbora ni bilo treba pozivati k razpravi, marveč so se oglašali spontano in v večjem številu, kakor smo tega navajeni drugod.
Iz poročila dosedanjega predsednika ObSS Litija Albina Jesenška sicer povzemamo, da so se sindikati v občini in v delovnih organizacijah v minuli mandatni dobi uveljavili predvsem v času priprav na VI. kongres jugoslovanskih sindikatov, pri naporih za uresničevanje kongresnih dokumentov in slednjič, v najnovejšem času, v pripravah na skupščinske volitve. Iz razprav na pravkar minulih občnih zborih osnovnih organizacij namreč sledi, da je zlasti v navedenem obdobju aktivnost teh organizacij in z njimi vred tudi občinskega sindikalnega vodstva vse bolj usmerjena na razreševanje problematike, ki je povezana z delom in z rezultati dela v delovnih organizacijah. Tako je v vseh kolektivih potekala ali še poteka razprava o perspektivnem razvoju, o zasno--vah dolgoročnih programov in o modernizaciji proizvodnje. Sindikalne organizacije so se prav tako precej ukvarjale s problematiko delitve dohodka in osebnih dohodkov, z interno zakonodajo, s problemi v zvezi z delovno disciplino in delovnim časom, s Stanovanjsko problematiko, z razmerami in potrebnimi ukrepi na področju socialnega in zdravstvenega zavarovanja, s fi-
nanciranjem vzgojno-izobraže-valnih ustanov in še z drugimi vprašanji.
Že navedeni »spisek« vprašanj. s katerimi so se sindikalne organizacije litijske občine v minulem obdobju največ ukvarjale, kaže, da so dejansko spregovorile o vprašanjih, ki tako ali drugače zadevajo slehernega občana in proizvajalca. Toda bolj kot to je zanimivo, da so bili predlogi sindikatov v večini primerov tudi upoštevani. Tega nismo zapisali zaradi tega, ker bi želeli kakorkoli namigovati na majhno učinkovitost sindikalnih prizadevanj v drugih občinah. Gre le za to, da so litijski sindikati prodrli s svojimi stališči ob malce svojstvenih okoliščinah. Obseg proizvodnje v tej občini namreč v zadnjih šestih letih narašča letno za 21 odstotkov. To ne govori samo o tem, da se gospodarstvo uspešno vključuje v uresničevanje reforme, marveč bi prav takšna ugodna gibanja lahko vodila tudi v samozadovoljstvo in s tem pogojeno mlačnost v prizadevanjih. Ce pa so litijski sindikati vendarle uspeli v tem, da so uveljavljali lastna stališča, potem to priča z ene strani o zrelosti pretežne večine samoupravljavcev v občini, po drugi strani pa tudi o utemeljenosti njihovih predlogov in zahtev ter o splošnem prepričanju, da velja stisniti roko, ki jo sindikati ponujajo za konstruktivno sodelovanje. To pa je- za razmere v litijski občini povsem nova kvaliteta. Ni še namreč tako dolgo tega, ko se je med političnimi organizacijami v tej občini odvijal oster, čeprav prikrit boj za vplivnost in vlogo pri sprejemanju posameznih odločitev.
Drugo k drugemu: . občni zbor litijskih sindikatov je povsem jasno pokazal, da je mogoče premagati tudi največje težave, če vsi družbeni organi in or-
ganizacije delujejo složno in če se vsak izmed njih prvenstveno usmerja na razreševanje problemov z lastnega področja. Prav zaradi tega ni naključje, da — kot že omenjeno — gospodarstvo te občine izkazuje nenavadno visoko stopnjo rasti in aktivnosti. Prav tako ni naključje,, da se je ob takšnih razmerah uspel izkopati iz težav tudi kolektiv tovarne usnja v Šmartnem, ki pod okriljem vrhniške industrije usnja zdaj ustvarja pogoje za trikratno povečanje proizvodnje v primerjavi z obdobjem, ko je zašel v težave.
V razpravi na občnem zboru so sicer spregovorili delegati iz večine kolektivov v občini. Iz njihovih besed povzemamo najbistvenejše, namreč to, da ne bi prišli nikamor, če bi samo stokali in tarnali, namesto da bi poprijeli vsepovsod tam, kjer lahko dosežejo kakršnekoli pozitivne premike. Ce takšna njihova ocena velja za pravkar minulo preteklost, po njihovem mnenju tudi ni nobenega vzroka, da bi v prihodnje odstopali od takšnega načela. Ker pa zaradi različnih razmer in pogojev gospodarjenja v posameznih kolektivih vendarle nastajajo tudi razlike v mnenjih in stališčih, kako čimbolj zbližati interese delovnih organizacij in občine kot njihove ožje družbene in politične skupnosti, naj bi še v prvi polovici letošnjega leta sklicali tudi najmanj dve občinski konferenci sindikatov. Na prvi konferenci, ki bi zasedala skupaj z zborom delovnih skupnosti litijske občine, naj bi se pogovorili o perspektivnem razvoju posameznih podjetij in občine kot celote. Druga letošnja konferenca sindikatov litijske občine pa naj bi razpravljala in sklepala predvsem o družbenem dogovarjanju na vseh tistih področjih, ki po zadnjih spremembah in dopolnitvah ustave prehajajo v izključno pristojnost delovnih organizacij. Dogovor o enotnem načinu -razreševanja zadev s področja delovnih razmerij. stanovanjske politike, oddiha in rekreacije in še nekaterih drugih je tolikanj pomembnejši zaradi tega. ker trenutne razlike v praktičnih rešitvah povsem po nepotrebnem razburjajo občane in kalijo sicer ugodno delovno in politično vzdušje v posameznih kolektivih. -mG
RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA ObSS NOVA GORICA
»Vmešavanje« ali dolžnost
Predsedstvo ObSS Nova Gorica odgovarja na očitke zbora delovnih skupnosti
V	novogoriški občini že nekaj časa na občinske sindikate z različnih strani letijo kritike vsakokrat, kadar se kot prvi, ali pa kadar odločneje kot drugi posežejo v razreševanje problemov, ki so družbeno pereči in ki vsled tega tudi niso nobena tajnost. Do takšnih kritik prihaja ne glede na to, če so osnovne sindikalne organizacije v prizadetih delovnih kolektivih same zaprosile za pomoč in posredovanje občinskega sindikalnega vodstva ali pa če - izjemoma -predstavniki ObSS Nova Gorica na lastno pobudo sami posežejo v razreševanje tistih problemov, ki so jih po svoji funkciji v sindikalni organizaciji dolžni pomagati razreševati.
V	vseh takih primerih so sindikati skoraj vselej deležni očitkov, da se x mešava jo v samoupravne zadeve kolektivov. Naj-novejši tak primer je bila zadnja razprava občinskega zbora delovnih skupnosti, ko je bilo govora tudi o razmerah v podjetju ITEK - Kanal. Čeprav je po svoje zanimivo, da na to razpravo niso povabili tudi predstavnikov kolektiva, o katerem so govorili, je vendar za nas bolj važno to, da so bili na tem sestanku goriškii sindikati, še posebej pa njihov predsednik Aleksander Čerče odkrito obtoženi, da se je zaradi njihovega delovanja časopisje po nepotrebnem razpisalo o omenjenem kolektivu, kar naj bi škodilo njegovemu ugledu in mu s tem povzročilo tudi gospodarsko škodo.
O razmerah v podjetju ITEK je svoj čas poročal tudi naš list in zato podrobnosti o teh razmerah ne bi navajali. Dejstvo je, da je novogoriški občinski sindikalni svet pomagal pri razreševanju problemov v ITEK in dejstvo je tudi, da se je po njegovi takratni intervenciji gospodarski položaj podjetja ITEK začel izboljševati. Podjetje je začelo preusmerjati proizvodnjo in izvedlo nekatere kadrovske spremembe. Med drugimi je takrat iz podjetja odšel tudi njegov dotedanji direktor, ki mu ob odhodu nihče ni odrekal zaslug za dotedanji razvoj podjetja.
O teh očitkih na račun sindikatov je minuli petek razpravljala razširjena seja predsedstva ObSS Nova Gorica. Prisostvovali so ji tudi predstavniki podjetja ITEK iz Kanala, ki so. poudarili, da se nikakor ne more govoriti o nekem »vmešavanju« občinskega sindikalnega sveta v njihove notranje zadeve in v samoupravne pravice ter da se lahko reče samo to, da je bil Ob SS Nova Gorica edini delavnik v občini, ki je bil pripravljen prisluhniti temu kolektivu in mu tudi pomagati pri razreševanju njegovih problemov. Prav zato — so dejali predstavniki podjetja tudi dolgujemo priznanje občinskemu sindikalnemu svetu in
mu izražamo hvaležnost, kar velja še posebej za njegovega predsednika Aleksandra Cerče-ta. Kolektiv podjetja ITEK meni, da se je s pravočasnim obravnavanjem perečih problemov zavaroval pred naj hujšim, pri čemer ima svoje zasluge tudi občinski sindikalni svet Nova Gorica. Res je, da javno obravnavanje različnih notranjih problemov nobenemu kolektivu ni simpatično in zato tudi v ITEK tega niso bili ravno veseli. Vendar pa zaradi te javne razprave niso imeli nobene škode, saj je javnosti zdaj povsem jasno, da je kolektiv tega podjetja notranje zdrav in enoten ter sposoben opravljati svoje- naloge. O tem pričajo naposled tudi rezultati, ki jih dosegajo v zadnjih obdobjih,
Razprava predsedstva ObSS Nova Gorica je nato dala tudi politično oceno razmer in dogodkov v zvezi s »primerom ITEK«. S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da težišče dela sindikalnih organizacij sicer res vse bolj prehaja med članstvo v delovne kolektive, kar pa ne pomeni, da višja vodstva sindikatov niso več obvezna spremljati dela in problemov osnovnih organizacij in tem organizacijam — če je potrebno — tudi pomagati. Takšna pomoč pa vsekakor pomeni nekaj povsem drugega kot pa vmešavanje v notranje zadeve kolektivov v tistem pomenu besede, kot jo je imela v preteklosti.
Jasno je, da stališča sindikatov seveda pomagajo uresničevati tudi sindikalni funkcionarji; s tem v zvezi je predsedstvo ObSS Nova Gorica ugotovilo, da predsednik novogoriških sindikatov Aleksander Cerče doslej v nobenem primeru ni prekoračil svojih pooblastil, M izhajajo bodisi iz statuta Zveze sindikatov, bodisi iz različnih sklepov občnega zbora, plenuma ali
predsedstva ObSS Nova Gorica.
Razprava je opozorila tudi na dejstvo, da so sindikati tista množična politična organizacija, ki mora v mnogih primerih nastopiti prva in takoj zavzeti konkretna stališča o različnih problemih, Ce sindikati pri tem postopajo s politično zaostrenim posluhom in na kulturen ter human način, jim tega njihovega delovanja nihče ne more in tudi ne sme zameriti. Razumljivo je, da pri tem večkrat pride — in bo še prihajalo — tudi do konfliktov, ki pa se jim sindikati ne izogibajo, če so prepričani, da so njihova stališča v skladu z načeli gospodarske in družbene reforme oziroma s progresivnimi hotenji naše družbe sploh. Sindikati tudi ne trdijo, da so v svojih stališčih vedno najnaprednejši, še mani pa menijo, da so nezmotljivi. Res pa trdno zastopajo stališče, da so za svoje delo odgovorni predvsem sindikalnemu članstvu, ne pa različnim dejavnikom v naši družbi, s katerimi pa so sicer vedno pripravljeni sodelovati.
Na podlagi vsega tega je predsedstvo ObSS Nova Gorica na svoji zadnji seji tudi zavrnilo vse težnje in poskuse, da se prizadevanja novogoriških sindikatov diskreditirajo kot odraz osebne samovolje sindikalnih delavcev, katere posledice morajo potem razreševati drugi družbeno politični dejavniki. Politika novogoriških sindikatov ni politika posameznikov, temveč kolektivna politika voljenih sindikalnih organov, ki z vso odgovornostjo sprejemajo skupna stališča, za katerimi potem tudi odločno stojijo. Kakršnakoli drugačna trditev pomeni samo napad na novogoriške sindikate, ki ne prispeva k treznemu, načelnemu urejanju problemov,-
M. GOVEKAR

STIKI S TUJINO
• LJUBLJANA
Od ponedeljka se mudi v Sloveniji kot gost republiškega sindikalnega sveta šestčlanska delegacija zveze francoskih demokratičnih sindikatov (CFDT) pokrajine Rhone - Alpes. V torek dopoldne je delegacijo francoskih sindikalnih delavcev sprejel predsednik RS ZSS Tone Kropušek skupaj s svojimi sodelavci, popoldne pa se je delegacija pogovarjala z nekaterimi strokovnimi sodelavci
republiškega sindikalnega sve- > ta o problemih s področja so- < cialnega in zdravstvenega var- ? stva delavcev. Delegacija > francoskih sindikalnih delav- s • ccv pokrajine Rhone - Alpes \ bo do konca tedna proučevala > nekatere probleme v zvezi s s socialnim zavarovanjem pri ? nas, z organizacijo zdravstve- > ne službe, z upravljanjem v s zdravstvu in v socialnem za-varovanju. Poleg nekaterih S ljubljanskih zdravstvenih usta- s nov bo francoska sindikalna ^ delegacija v petek obiskala S tudi Kranj, kjer se bo pogo- £ varjala o organizaciji dispan- ^ zerske službe in se seznanila ^ z delom ene izmed obratnih \ ambulant.	5

ZAPISEK S SEJE PODODBORA ZA PTT DEJAVNOST PRI RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
Najprej zbistriti pojme, potem dogovarjanje
O samoupravnem in družbenem dogovarjanju so v ponedeljek razpravljali tudi na seji pododobra za PTT dejavnost pri RO sindikata delavcev prometa in zvez. Udeleženci posveta so izrazili enotno prepričanje, da je takšno dogovarjanje v sedanjem času postalo ne le potrebno, marveč naravnost nujno tudi za PTT kolektive. Le-ti namreč prav zdaj začenjajo uresničevati svoj sedemletni načrt razvoja TT zmogljivosti, ki naj bi se do leta 1975 povečale kar za trikrat v primerjavi s sedanjimi. Ta naloga je tako obsežna, da je nikakor ne bi mogli uresničiti in s tem ustreči zahtevam ostalega gospodarstva, če PTT kolektivi sami ne bodo dosegli enotnosti pogledov in stališč glede lastnega dela in prizadevanj.
Ob dokaj razvitem in razvejenem samoupravljanju znotraj PTT kolektivov v praksi prihaja tudi do nasprotij v interesih posameznih kolektivov, ki bi vsi želeli zagotoviti predvsem lastne koristi. Toda za PTT dejavnost je značilno, da v bistvu vendarle predstavlja nedeljivo celoto. Ce posamezni deli te celote niso vsaj približno enako in enakomerno razviti, posledice tega občutijo vsi drugi. Z drugimi besedami: neskladnega razvoja PTT zmogljivosti na posamičnih področjih ni krivo samo pomanjkanje sredstev, marveč tudi neučinkovite samoupravne vezi, ki povezujejo ali naj bi povezovale
posamezne PTT kolektive v republiki in v državi.
Vprašanje torej je, kako podreti pregraje, za katere so se — iz sicer razumljivih kratkoročnih računic — zaprli posamezni PTT kolektivi. Udeleženci omenjenega posveta so v zvezi s tem menili, da bi pobudniki in nosilci posameznih samoupravnih in družbenih dogovorov morali biti predvsem sveti delovnih skupnosti PTT kolektivov. Ob ustrezno utemeljenih stališčih do združevanja sredstev, enotne politike pri razreševanju zadev s področja osebnega in družbenega standarda ter podobnih vprašanj, najbrž ne bi bilo težko
uveljaviti enotnih stališč in prakse v vseh PTT kolektivih. Prav to pa naj bi pomagalo ustvariti tisto ugodno vzdušje, ob katerem bi se PTT kolektivi obrnili tudi navzven, torej do preostalih možnih partnerjev, ki jim kakorkoli lahko pomagajo pri uresničevanju njihovih načrtov.
Poudariti pa velja, da je trenutno precej odločilnih vzrokov, ki otežujejo takšno pot. V prvi vrsti gre za neznanje, ali bolje rečeno za povsem zamegljene pojme o vsebini samoupravnega in družbenega dogovarjanja ter o ciljih, ki jih pri tem želimo doseči v tej dejavnosti. Za PTT kolektive so razmere svojstvene tudi zaradi tega, ker so že doslej med seboj sklenili najrazličnejše poslovne in samoupravno »obarvane« dogovore, ki jih že uresničujejo — ali pa jih tudi ne! Ker so ti dogovori bili sklenjeni na najrazličnejših ravneh, med najpomembnejše pa nedvomno sodijo sklepi nedavne konference samoupravljavcev Jugoslavije - PTT delavcev, bo po mnenju pododbora za PTT dejavnost pri republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez najprej treba povsem razjasniti in zbistriti pojme, potem šele pa se odločiti tudi za nove dogovore.	-mG
¥s nošo drttSh(>
POGOVOR Z UPRAVLJAVCI
1111!!!
Il!!!!ll
!II!II!!1HIIIII!



V SOBOTO ODPRTO
I Prav po upokojensko se je || vedel moj avto na poti iz g Ljubljane v Mozirje. Več kot § 60 km na uro ni spravil iz se-gj be. Vsak tehnični laik bi ob p neenakomernem brnenju mo-I torja ugotovil, da je potreben |§ avtomehanične delavnice. Po-( spremila sem ga v Šempeter, | kjer je takoj za bencinsko po-| stajo velik in lep servis, j In tu sem odkrila današnje-1 ga intervjuvanca obratovodjo i Dušana Šemrova. Ne bom i lagala: bolj pri srcu bi mi bil 1 razgovor z navadnim avtome-g hanikom, pa so se mi fantje g izmuznili, brž ko sem potegni-g la notes in svinčnik iz torbi-g ce. Nabriteži grdi, prej pa so g mi prikimavali, da na tiste, g ki delajo, pride preveč tistih, | ki sučejo samo svinčnik, in se 1 mi hahljali. Kar trije moški v g modrih delovnih haljah, ki 1 sem jih ob prihodu v servis g prosila za pregled vžiga, so mi g namreč samo obljubili, da po-g iščejo mehanika.
1 Šemrov, ki so mu navihan-g ci takoj odnesli na nos naš g pomenek, se ni branil in-g tervjuva.
g »Strinjam se, da imamo ve-g like režijske stroške. Z izgu-1 bo poslujemo, kot sem slišal § na seji upravnega odbora ob
pregledu lanskoletnih bilančnih podatkov. Ne vidim pa druge rešitve, kot da podražimo usluge s 15 na 17 dinarjev na uro. Velikokrat se ne vidimo iz dela, včasih ga pa tudi primanjkuje, čakalne ure moramo plačati.-«
Kako se upravna režija deli med remontnim in novim proizvodnim obratom za traktorske priključke in cementne silose, zgrajenim kasneje na plečih remonta, mi ni vedel povedati, pač pa je rahlo sentimentalno pripomnil: »Medtem ko smo gradili nov obrat, je naša oprema zastarela, denar pa se ne preliva še v nasprotni smeri. Od decembra imamo ločene obračune.«
Imelo me je, da bi ga vprašala, ali ne bi shajali z enim samim človekom v obratovni pisarni, tam zraven pa je skladiščnik, ki ravno tako dela med rednim časom na obroke oziroma po potrebi, pa se mi je možakar zasmilil. Mehak je in občutljiv —- morda celo preveč za svoje delovno mesto.
»Ce bi bil mlajši, bi na svoje začel z obrtjo. Vsaj pet let prej bi se moral spomniti. Kaj vse smo že tukaj poskusili, da
bi se obrat razvil.«
Za šoferje je najbolj imenitna ta, da je šempetrski av-tomehanski servis tudi vse popoldneve odprt in da, verjetno edini, še ob sobotah dela do devetih zvečer. Včasih je bilo na ta dah največ dela. Toda koledar remontnih uslug se je pomaknil nazaj. Sobote so zamenjali petki. Namesto prostih sobot imajo v tem servisu še vedno proste ponedeljke. Četrtina delavcev, do konca meseca se ravno zvrstijo.
»Narobe svet smo,« je na šalo obrnil obratovodja, »naše zaposlene žene nam že kažejo zobe. Ob sobotah nas hočejo imeti doma. ko so proste. Mogoče bi se dalo na sobote prestaviti prosti dan, pomenili se bomo, kako bi se v osebnih dohodkih izenačili z ženami, pa ne vem. Verjemite, naše delo je zelo odgovorno. Samo vijak premalo pričvrstiš in že je lahko velika škoda na avtomobilu. Ce v tunelu od spodaj pregleduješ moker avto, se ti blato cedi za rokave in ovratnik, prepihu in dežju smo izpostavljeni, pri osebnih dohodkih smo pa med zadnjimi. 700 do 800 dinarjev na mesec zaslužijo naši elektromehani-ki, avtomehaniki in vsi drugi,
ki sodijo h kompletnemu avtomobilskemu remontu, priučene delavke v polzelski tovarni nogavic pa več kot 1000 dinarjev, da lesarjev v Garantu niti ne omenjam.«
S svojim zaslužkom ni preveč zadovoljen. Šele pred kratkim je zlezel na 1300 din, ima pa veliko delovno odgovornost. Reden servis opravljajo za avtomobile opel in TAM pa še za traktorje več vrst. Rezervne dele stežka dobijo, marsikdaj tudi zato trpi produktivnost. Velikih zalog pa si ne morejo privoščiti.
Skratka, dela tej remontni delavnici ne bo zlepa zmanjkalo, čeprav neenakomerno priteka, vse drugo je pa približno takšna pogrebščina kot v družbeni obrti domala povsod. Delavci vlečejo krajši konec, radi ali neradi, če ne dobe primernejše zaposlitve.
»Mladi so,« je dejal obratovodja. »in z vsem zadovoljni, jaz pa ne bom vzdržal tukaj. Naveličan sem krpanja v zadnjih letih, rad bi mirneje delal.«
Ko je moj avto poskušal nadomestiti poprejšnjo zamudo, sem ugibala, ali je mogoče, da enourna usluga stane 15 din, od katerih dobi delavec okrog 3 din, vse drugo pa ne zado-za
družbene dajatve.
Nekaj tukaj ni v redu.
M. K.
.h?..- ;;p‘ %
PODOBE
NAŠEGA G AS A
'
...kakor tudi v imenu vseh obratov želim našemu novemu
ture:	prvič, kako ocenjujete
delo vodstva podjetja: drugič, kako se uresničuje načelo delitve dohodka po rezultatih dela in tretjič, kako ocenjujete realizacijo na trgu glede na konjunkturne možnosti v kovinski industriji. Ko bo to delo opravljeno, tovariš sekretar, pa bi na osnovi dobljenih rezultatov naročili pri naših znanstvenih institucijah^ elaborate, s katerimi bi dobili solidno podlago za koncipiranje našega nadaljnjega perspektivnega razvoja. Tako bi se
šča za režijo, amortizacijo in
llllllll!i!llll!ll
l!!l!l!
Ulllll
JDLOČITEV SLOVENJEGRAŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV:
Soglasje za dodatno obremenitev
Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji sprejela odlok o prispevkih in davkih občanov, spremenila je odlok o občinskem prometnem davku ter sprejela proračun občine Slovenj Gradec za leto 1969 ter določila vire financiranja izobraževanja in vzgoje-
Verjetno bo kdo dejal, da so to storile občinske skupščine širom po Sloveniji v teh dneh;
kolikor pa to še niso opravile, pa še bodo. Tudi o slovenjgraškem primeru ne bi posebej
pisali, če ne bi občinska skup-, ščina na že omenjeni seji sklenila, da bo znašala stopnja prispevka iz osebnega dohodka delavcev kar 5,2 odstotka.
Se pravi, da so v Slovenjem Gradcu vpeljali verjetno najvišjo stopnjo prispevka iz osebnega dohodka delavcev v Sloveniji. Posebej pa je treba poudariti,

tj ilo je nekje v sredini Tj prejšnjega meseca.
Jutranja izmena hrast-niških knapov se je, kot zmeraj, tudi tokrat zbrala v svoji zbiralnici. Pod strop so se vili kolobarji cigaretnega dima. Zadnji »čuki« so najslajši, preden si bodo prižgali novo cigareto, bo minilo debelih sedem, osem ur...
Znenada se je prek zvočnika oglasila narodna pesem, prešerna slovenska pesem, in zatem: — Naš so-tovariš Tone praznuje danes rojstni dan! V imenu
Direktor, inž. Petrov, je Matijo povabil, naj sede. Menda mu je bilo nekoliko nerodno, takole iz oči v oči... Inž. Petrov pa je Matiji prisrčno stisnil roko, mu izročil rudarski simbol in ob srečanju z Abrahamom zaželel še enkrat toliko let. Ni kaj: tudi Matija je bil ganjen. Da se takole spomnijo ob njegovi 50-letnici, mu celo izročijo darilce in povabijo, naj ga s starim spije kozarček? Nak! Matija je že marsikaj doživel, saj je knap, kaj takega pa še ne. Potem sta se
te delovne enote zasavskih premogovnikov. Člani so bili koj za to. Resnično so bili veseli tega predloga svojega direktorja, čeprav jih ježe večkrat presenetil s kakšnim predlogom, ki mu jih nalaga skrb za rudarje v Hrastniku.
Sicer pa dajmo besedo inž. Petrovu: »Dobri medsebojni odnosi so velikega pomena v kolektivu. Posebno v našem, kjer moramo biti zaradi narave našega dela še posebej tesno povezani. Ni nam vseeno, kako se ima rudar. Ne samo
Človek človeku
vodstva kolektiva, samoupravnih organov in sindikata mu želimo še vrsto zdravih let, varnega dela v jami in sreče v krogu svojih sotovarišev in domačih! In zatem se je znova oglasila pesem s plošče...
Vsi, najbližji in ostali so pristopili k Tonetu, mu toplo stisnili desnico in mu zaželeli vse tisto, kar si sam želi in kar je pravkar slišal iz zvočnika. Tone je bil prijetno presenečen. Ganjen! Skoraj nerodno mu je bilo spričo tolikšne pozornosti in vrtal je v sebi, kje so zvedeli, da ima osebni praznik. Toplo se je zahvalil svojim sotovarišem. Ko je kasneje, popoldan pripovedoval o tem svojim domačim, mu je bilo toplo, nadvse toplo pri srcu. In še danes se rad spomni na čestitko. In ne samo on. Odslej se v obeh zbiralnicah hrastni-škega rudnika skoraj vsak dan zjutraj ali popoldan oglaša prek zvočnika domača pesem in čestitke temu ali onemu knapu.
Še posebno pa je bil on-dan presenečen Matija Jerman, ko so mu naročili, naj se zglasi pri »starem« v pisarni! Matija je vrtal, razmišljal, le kaj hoče direktor, menda ja ni karkoli narobe ...?
z direktorjem marsikaj pomenila. Besedovala sta o proizvodnji, pa o varnosti v jamah.
Matija si je darilce s posebno pozornostjo postavil na vidno mesto v svojem stanovanju. Vselej, kadarkoli ga bo pogledal, se bo spomnil na tisti dan. Še posebej prisrčno pa so zadnjič pospremili od zadnjega šilita sotovariša, ki se je za vselej poslovil od jame, njenih nevarnosti pa 111 h -neštevilnih lepih uric, ki jih je prebil z ramo ob rami s svojimi vrstniki. Ob odhodu v pokoj so mu soto-variši, z direktorjem na če-ju, kar pred jamo Ojstro priredili sprejem. Vhod v jamo se je svetil v morju rudarskih svetilk. Potem pa so mu rudarji zaželeli še dosti let lepšega življenja, v miru in zdravju ter ga opomnili, naj pridno počiva in nikar ne pozabi »kna-povšne« in vseh tistih številnih let, ki jih je prebil v rudarskem stanu.
Direktor INŽ. PETROV nam ni nič kaj rad pripovedoval o vsem tem, čeprav smo mu omenili, da vemo. od kod izhaja pobuda, da se takole spomnijo članov ko-IcktivaT^Potem mu je le stekla beseda. Povedal je, da je to predlagal na neki seji samoupravnega organa
doma, tudi na delu. Vem, da vsega, kar bi radi storili, ne moremo napraviti. Tisio pa, kar lahko v naših možnostih, z veseljem storimo. Sicer pa vam lahko povem,« je nadaljeval inž. Petrov, »da se sam, kot moji sodelavci zavedamo, da je naš dohodek odvisen od vsega kolektiva. Bolj poskrbimo za to, da gre proizvodnja v redu, da je delo varno, da imajo rudarji vse, kar potrebujejo, bolj nemoteno teče proizvodni proces. In prav za tem osebno čedalje bolj stremim. Vsak naj se zaveda svoje odgovornosti, pa najsi bo to tekač v jami ali inženir aii direktor. Razlika je le ta, da imam jaz in moji strokovni sodelavci še večjo odgovornost. Čestitke članu kolektiva za rojstni dan, darilce vsakomur, ki se sreča z Abrahamom ali ki se poslavlja od nas, je le majhna pozornost, ki naj goji dobre medsebojne tovariške odnose.«
Ni kaj: čeprav gre morda res za majhne stvari, so velikega pomena za vzdušje v kolektivu. Nobenega dvoma ni, da vsakega člana preveva prijetna zavest, da se ga ob teh priložnostih spomnijo, pa čeprav samo z narodno pesmijo in prisrčno čestitko.
-ni-
čla so dali predhodno soglasje : k takšnemu sklepu občinske : skupščine tudi samoupravni or- ; gani slovenjgraških delovnih ■ kolektivov.
V Slovenj Gradču so predvi- ; deli, da se bodo osebni dohodki ■ zaposlenih povečali za 9 %, na ! račun davka od prometa blaga S na drobno pa naj bi zbrali 10 % j več;sredstev kot lani. Vendar | pa sredstev kljub temu še vedno :
’ ne bi bilo dovolj za vse potrebe. ; Da bi lahko zagotovili denar za • odjJklČilo obveznosti za zadnje S investicije v zdravstvu in šol- : st vi in da bi zbrali še potreben : denar za ureditev II. osnovne : šole v Slovenj Gradcu, so se ; odločili za stopnjo prispevka iz j osebnega dohodka 5,20 %, to je ■ za 1,25 % več, kot so jo pred- S lagali republiški organi.
Temeljni izobraževalni skup- \ nosti bodo v Slovenj Gradcu v 1 tem letu dodelili kar 81 % vseh : sredstev, ki jih bodo zbrali na ■ račun prispevka iz osebnega do- ; hodka in 60 % vseh drugih pri- » spevkov. Tako bo prejela Te- > meljna izobraževalna skupnost : Slovenj Gradec skupaj 3,690.000 : din, od tega 510.000 din izrednih | sredstev, in to namensko za in- j vesticije. Občinskemu proraču- ; nu pa bo ostalo 4,940.000 din, jj od tega 530.000 din izrednih • sredstev za odplačilo anuitet za Š zadnje investicije v zdravstvu \ in šolstvu.
Kljub visoki stopnji prispev- Š ka iz osebnega dohodka zapo- j slenih pa bodo prejeli v Slovenj j Gradcu proračunski koristniki le « 3 % več sredstev, kot-so jih lani, \ S tem denarjem seveda ne bo S mogoče kriti vseh proračunskih jj potreb, vendar se v Slovenj Š Gradcu povsem zavedajo, da se jj lahko giblje proračunska potroš- ; nja le v okviru razpoložljivih jj sredstev oziroma, da je odvisna ■ od gospodarske moči in uspehov S gospodarstva v občini. Več de- • narja, kot ga lahko v Slovenj [ Gradcu ustvarijo oz. zberejo v ; občinskem proračunu, pač ne jj morejo porabiti.
-vš-
tov. direktorju obilo delovnih [a(1'K0 prvi elaborat nanašal na usnehov ter osebnega zadovolj- vpiiv vodstvenega dela pri stva na odgovornem in vodil- dviganju produktivnosti, dru-nem delovnem mestu.	gj na analizo anomalij pri na-
Sivolasi mojster zanloska in grajevanju po delu, tretji pa sede. Tudi drugi za kajo. na oceno pogojev gospodarje-
_Hvala, tovariši! .eče novi nja na domačem in tujem tr-
direktor ginjeno. — Vi ne ve- gu z aspekta našega nadalj-ste, kaj lahko človeku pomeni njega vključevanja v medna-takle sprejem v praksi. Ko si rodno delitev dela. Vsi ti trije zgoraj, se samo zato trkaš na elaborati bi pa lahko bili prsi, da si kovinar, da bo ja osnova za naš kratkoročni,
Povratek
jasno, da si prišel iz delavske- srednjeročni in dolgoročni ga razreda, pri vas, v Spioš- koncept razvoja v duhu smernem klejiarstvu, pa je bil ko- nic pri koncipiranju izpolnitev vinar pogoj, če si hotel položaj, naše obstoječe ekonomske po-in jaz, kakor vidite, tovariši, litike. V koncept razvoja bo-imam ta pogoj, zato se bonjo mo morali vključiti tudi od-najbrž zelo dobro razumeli, ločno zahtevo po moderniza-Sploh se mi zdi, da se bom ciji strojnih kapacitet, ki so šele tu, v praksi, nadihal sve- tudi pri nas, podobno ^ kot v žega zraka in idej. kakopak, vsej kovinski industriji, pre-Kajti, tovariši, položaji kar komerno iztrošene. Kakor je naprej žro ideje in če se v znano, je v slovenski industriji vodstveni strukturi postaraš, odpisanih ž.e ... nisi zadnja leta več za nobeno — Tovariš direktor, za kra-rabo, le še za pokoj. Tudi tek hip bi moral ven! reče mene so hoteli po hitrem po- ekonom ves nestrpen, stopku upokojiti, češ, tovariš, — Kaj pa je tako nujnega? čas je da se umakneš in od- Kaj tisto ne more počakati, dahneš, pa sem si mislil, ne zviša novi direktor glas. Kaj boste me porinili na stranski sredi govora ven, kakšna ne-
I
tir, ne, grem pa že raje v gospodarstvo. In tako, tovariši, sem se prijavil na vaš razpis. Pri tem sem seveda dolžan še posebno zahvaio Matevžu z občine, ki me dobro pozna, in
olikanost!
— Ne, ne more, tovariš direktor. Delavci so zagrozili, da se ne pritaknejo dela, dokler jim ne bom zabil okna na vogalu, ki ga je zadnjič vrgel
je v tem smislu tudi z vami veter iz stene.. Kaj hočem,
govoril. Kaj sem že hotel reči? Aja, vaša prošnja za premostitveni kredit pri banki je že rešena. Sem rekel Tomažu, da jaz garantiram, pa so jo po hitrem postopku dali na dnevni red. Splošno kleparstvo se po informacijah, ki jih posedujem. še drži nad vedo in ne zaprosi računovodja, bi rad, da bi se ta situacija — Zakaj pa vi? z mojim prihodom kaj poslab- — Ce hočem še kaj urediti, šala.	moram	takoj na banko. Račun
„	.............. „ .	imamo	že tri mesece blokiran.
Tovariši, če dovolite, bi vam ven)jar smo z dobro voljo zdaj razložil svoj razvojni ^Ijub temu vsak mesec nastr-
moram popraviti, na prepihu se ne da delati. Se dobro, da ni hale zrušilo.
— No, to je pa drugo. Skrb za človeka pa dajem jaz vedno na prvo mesto, le pojdite, tovariš Košen!
— Bi lahko šel še jaz? tiho
koncept, sicer bi lahko mislili, da ste kupili mačka v Žaklju, ali ne? Jaz sem bil vedno in tudi bom vedno za to, da naše vodenje organiziramo na samoupravnih temeljih in da je odločanje neodtujljiva pravica naših delovnih ljudi. V tem okviru, sem mislil, bi bili mi, vi kot šefi obratov in jaz kot direktor, skupaj s sekretarjem, računovodjem in ekonomom strokovna služba, ki bi vodila vse delo, hkrati pa pripravljala gradivo za seje sa-
gali za plače. Te pa ne bomo, če ne grem takoj tja. Ce ta mesec ne bo sto procentov, se bojim štrajka. Ali že lahko omenim obljubljeni kredit, tovariš direktor?
— Hm, jasno, lahko že nekaj rečete, kako ne, ampak ne preveč določno. Stvar je še v teku. Tomaž je dal le načelni pristanek, češ da bo videl, kako se bodo stvari odvijale, nato šele, da se bo odločil...
— Kako?! Sefi obratov se
moupravnih organov. Mislim začudeno spogledajo, a Vlado tudi, da moramo odločno pre- Pahar, najstarejši, vzklikne: lomiti z avtarkičnostjo in laič- Tovariš direktor, tega pa res nostjo, zato bomo naše delo or- ne razumem. Mi smo vašo ganizirali na izsledkih družbo- kandidaturo obravnavali ven-slovnih in ekonomskih znano- dur povezano s kreditom ban-sti. V tem smislu se bomo kc?! Za nos se pa ne damo
čimbolj aktivno vključili v občinski, regionalni in splošni koncept našega razvoja.
Naše napore pri vključevanju izsledkov v našo samoupravno prakso bo treba razvijati v več smereh. Predlagam, da tovariš France Potrata, sekretar podjetja, orga-
vleči!
— Vse, kar še ni, pa še bo, pomirite se vendar! reče direktor dobrohotno. Nekaj pa naj vam bo takoj jasno: časi so zdaj takšni, da ni več kreditov brez elaboratov, razumete?
— Ja, zdaj pa razumemo! prikimajo šefi obratov žaiost-
nizira v kolektivu anketo z naslednjimi vprašanji, ki sem ao- Zdaj šele nam je jasno, jih izpisal iz ustrezne iitera-	VINKO BLATNIK

■
............I.....milili...........lllllllll......................H........Illillllllllllll.......
Siona I
tr
TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE
Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana

.......... ...........................
Iz naše družbe
Uskla-
ditev
pokojnin
Minuli teden je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev razpravljala in sklepala o nekaterih pomembnih vprašanjih. Sprejela je program dejavnosti socialnega zavarovanja za letos, zaključne račune in finančne načrte ter več sklepov, ki urejajo pravice iz pokojninskega zavarovanja. Eden najpomembnejših sklepov je, da se bodo zaradi povečanja življenjskih stroškov povišale pokojnine za 5,4 odstotka, razen tistih, ki so bile priznane lani in se je za njihovo odmero upošteval tudi osebni dohodek iz lanskega leta. Poleg tega se bodo vse pokojnine, ki so bile priznane do konca 1964. leta in so bile odmerjene po kategoriji delovnega mesta, povečale še za 10 odstotkov.
Zaključni računi za leto 1968 so ugodni, saj je sklad invalid-sko-pokojninskega zavarovanja prvič po letu 1965 zaključil poslovanje brez primanjkljaja. Temu je pripomoglo dejstvo, da so se osebni dohodki zaposlenih povečali bolj, kot je bilo načrtovano, razen tega pa je federacija izpolnila svoje obveznosti in plačala ugotovljeno razliko za leto 1967. V letošnjem finančnem načrtu so dohodki usklajeni z izdatki, formirali pa bodo lahko tudi majhno rezervo. Ker je sklad zaključil poslovanje brez primanjkljaja, bodo sprostili; tudi sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev.
V razpravi o uskladitvi pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov in naraščanjem življenjskih stroškov in naraščanjem življenjskega standarda zaposlenih so člani skupščine ponovno ugotovili, da temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju omejuje republiško skupnost socialnega zavarovanja, da bi sama izbrala najbolj primeren način uskladitve pokojnin po gibanju življenjskih stroškov. Zakon namreč izrecno določa, da se morajo vse pokojnine povečati z enotnim odstotkom. Skupščina je sklenila protestirati pri zvezni skupščini, ker še vedno zavlačujejo spremembo zakona v tem smislu, da bi samouprava socialnega zavarovanja sama določala način uskladitve.
Naslednji pomembni sklep, ki ga je sprejela skupščina v zvezi s pokojninami minuli teden, je, da se poleg povečanja življenjskih stroškov pokojnine, ki so bile priznane do konca 1964. leta in odmerjene po kategoriji delovnega mesta, povečajo še ža 10 odstotkov. Za enak odstotek se povečajo tudi pokojnine. pogodbenih zavarovancev, ki so bili upokojeni do 31. decembra 1964 in pa do tega dne izjemno priznane pokojnine. Vse te pokojnine se bodo torej_ letos povečale skupaj za 15,4 odstotka.
Skupščina je ob tem, ko je sklenila povišati pokojnine, priznane do konca leta 1964 za enoten odstotek, upoštevala zlasti, da letos glede na finančne možnosti ni mogoče uskladiti že vseh razlik med starimi in novo priznanimi pokojninami. Zato tudi sedanja uskladitev ne spreminja medsebojnih razmerij med pokojninami, priznanimi do konca leta 1964 po prejšnjih predpisih. Razen tega vsa dokumentacija kaže na to, da se raven pokojnin po letu 1966 bistveno razlikuje od ravni pokojnin istih kategorij delovnih mest pri zavarovancih, ki so bili upokojeni do konca leta 1964.
Ma minuli seji je skupščina republiške skupnosti določila tudi najvišjo pokojninsko osnovo na 3000 dinarjev. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, od katerih se odmerja varstveni dodatek, je bil povečan na 419 din, razen tega so omilili pogoje za priznavanje tega dodatka. Dodatek za pomoč in postrežbo so povečali na 316 din, za slepe zavarovance pa na 190 din. Določeni so bili valorizacijski količniki za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu pred upokojitvijo. Ti količniki so se povečali za toliko, kat so se v poprečju povečali osebni dohodki v Sloveniji, to je za 9 odstotkov. Upokojenci bodo s pokojninami za mesec junij dobili enkraten znesek v višini 100 dinarjev za rekreacijo.
Povečane pokojnine bodo skupaj z razliko od 1. januarja letos dalje izplačane ob izplačilu pokojnin za mesec maj.
■i
I
re za čisto določena vrata lj— za vh»i v obratno ambulanto matičue Iskre z dvoriščne strani. Polovica poslopja, uklonjenega med tovarniško obzidje, namreč stoji znotraj ograje, polovica pa ga moli navzven. Z obeh vzdolžnih strani je vhod vanjo.
Do 19. novembra 1961 je bil dvoriščni vhod odprt, poslej pa so smeli delavci le s
predvsem ekonomski razlog, je cilj dosežen. Bolniški sta-lež se je od 1964. leta do lani zmanjšal s 4,17 % na 2,45 %. Podatki o številu izgubljenih delovnih dni so za tovarno ekonomsko ugodni; produktivnost manj trpi in stroški za nadomestila so se relativno zmanjšali (osebni dohodki so se v primerjalnem obdobju povečali!).
Zato so dvoriščna vrata
se število ponovnih pregledov spet povečuje. Nespametno pa je tudi letni oddih izkoriščati za zdravljenje, saj je namenjen rekreaciji, krepitvi organizma za novo delo in nov delovni polet, ki povečuje produktivnost.
Resda smo sprejemni čas v ambulanti podaljšali do štirih popoldne, da bi oboleli delavci lahko tudi po dopoldanskem šihtu prihajali k nam,
zastrupitve, če simptomi niso dovolj značilni.
Kaj vse smo že poskusili, da bi bil problem rešen!
Včasih smo telefonsko klicali paciente z dela v ambulanto, kar je bilo zelo humano, obenem pa ekonomsko sporno. Zato smo predlagali, da bi delovni odmor tako predrugačili po obratih, da bi se ne nabralo hkrati preveč pacientov pri nas. Delavci naj
I
lll!lllllllll!ll!lll!!l!!!!llllll!lllll!l!l!llllllill!lllllllil!!llllll!llllllllllll!lll'!lilIll!l!IIIIW^
I
Vhodna vrata z ene in druge strani!
posebnim, kartonom »Napotni- zdravstvene ambulante še veliko pa se jih vozi. Ce se ob bi hodili v am,bulanto z dvo-
I
ca k zdravniku« mimo tovarniškega vratarja in skozi vnanji vhod v ambulanto. Po tem ukrepu se je zmanjšal obisk v obratni ambulanti, posebno prvi pregledi. Le-teh je bilo lani domala polovica manj kot štiri leta poprej, čeprav se je medtem delovni kolektiv po-
vedno zaprta, čeprav se zdrav- dveh ne odpeljejo, izgubijo riščne strani, da s hojo mimo niki trudijo, da bi jih spet nekateri s čakanjem na na- vratarja in s kontrolnimi odprli.	slednji avtobus celo popoldne, listki ne bi izgubljali časa.
Zakaj, pojasnjuje dr. MILAN Marsikdo raje sede v prvi Uprava pa se boji, da bi de-CEPUDER, specialist za medi- avtobus, se doma uleže in po- lavci iz podjetja odnašali marino dela v obratni ambulan- kliče dežurnega zdravnika iz terial, čeprav bi bila vnanja ti Iskre:	zdravstvenega doma. To zvišu- vrata zaklenjena.
»Padec izgubljenih dni pri je zdravstvene stroške, poseb- Brezuspešni so vsi naši po-nas je varljiv. Delavci se bo- no, ker mora naslednji dan skusi, da bi delavcem pribli-večal. Število ponovnih pre- jijo izgubiti dodatek ža zdrav- naš zdravnik k pacientu, da žali ambulanto. Verjemite,
mu prizna bolezenski stalež — ne iz kakršnihkoli sebičnih
gledov je prva leta prav tako je, kot pravijo tistim 20 di-precej padlo, toda že lani je nar jem in če ni sila, ne pri-
preseglo za 2000 seštevek iz 1964. leta, čeprav dobivajo delavci že dve leti 20 novih dinarjev na mesec, če stalno delajo.
Za vodstvo podjetja, ki so
bajajo k nam ali pa za zdravljenje izkoriščajo letni dopust. Kam to pelje? Kdor se zaradi odlašanja ne zateče k
takšen je samoupravni pred- nagibov.« pis v tovarni — ih preveri Kaj želijo delavci, pa ni« diagnozo. Obratni zdravniki sem zvedela. V vsakem taboru pač dobro poznajo delo v jih je nekaj. Koliko? Prešte-Iskri in lažje presodijo, ali je la jih nisem, saj jih še uprava nenadna vročica nastopila, na Iskre ih obratna ambulanta
nam, se včasih sam izmaže, primer, zaradi običajnega pre- nista.
jih k tem ukrepom vodili večkrat pa resneje oboli. Zato hlada ali pa je morda znak
-M. K.
PREDLOGI ZA IZPOPOLNITEV SISTEMA INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA GA IN
POKOJNINSKEGA
ZAVAROVANJA
I
KOLEKTIV TGA KIDRIČEVO SE SPRAŠUJE
KAKŠNA BO USODA
POČITNIŠKEGA DOMA
Nekaj let v kolektivu TGA Kidričevo že ugotavljajo, da vsi tisti, ki bi morali skrbeti za to, da bi se člani kolektiva dobro počutili v počitniškem domu TGA v Crikvenici, temu vprašanju posvečajo premalo pozornosti. Ne gre samo za dobro počutje, pač pa tudi za ceno oskrbnega dne. Le-ta je namreč v počitniškem domu TGA dražji, kakor pa v počitniških domovih ostalih kolektivov. Tako je bil na primer lani oskrbni dan v počitniškem domu TGA 20 dinarjev, medtem ko je bil v mnogih domovih ostalih delovnih kolektivov oskrbni dan v povprečju od 13 do 18 dinarjev. Zato seveda ni nič čudnega, če
so se člani kolektiva TGA iz Kidričevega raje posluževali uslug v drugih počitniških domovih, kot pa v svojem lastnem. Ta je tako ostajal neizkoriščen.	,	-
Povsem za sebe pa- je tudi vprašanje vikend hišic, ki jih ima kolektiv v Crikvenici na zemljišču ob počitniškem domu. Ker TGA Kidričevo ni lastnik zemljišča, na katerem hišice stojijo, jih mora letos odstraniti. V podjetju so se odločili, da bodo vikend hišice odprodali na licitaciji. Temu pa se je sindikat odločno uprl, ker je mnenja, da bi lahko hišice pre-
možnosti izbire kraja za svoj oddih.
stavili drugam in bi tako člani kolektiva imeli mnogo več
li!ii!UI!ll!ll!»llll]!»lllllll!l!lllll!lllll!li:illll!!IDi!UIIII!li!!llllll!!nillll!Uill^
Vse te predloge bi bilo treba temeljito pretehtati in se odločiti za tako rešitev, ki bo koristila vsem članom delovnega kolektiva. Nikakor namreč ni mogoče govoriti o tem, da med člani kolektiva ni zanimanja za letovanja ob morju, če se ne poslužujejo lastnega počitniškega doma. Kot že rečeno, so se delavci posluževali tistih počitniških domov, kjer je bila cena oskrbnega dne bolj pristopna za njihove žepe. Zlasti velja to za člane kolektiva, ki imajo manjše osebne dohodke pa več družinskih članov. V TGA Kidričevo smo slišali čelo predloge, naj bi delavci z nižjimi osebnimi dohodki plačevali
v počitniškem domu, oziroma v vikend hišicah manj, kot pa tisti, ki imajo višji osebni dohodek. Seveda pa so to le predlogi, ki pa so vredni pozornosti, saj bo treba ukrepati hitro, ker je čas dopustov že pred vrati.
Razen cene oskrbnih dni pa bo treba v počitniškem domu v Crikvenici že v tej sezoni urediti razmere in poslovanje, kajti tudi na to je bilo v minulem obdobju precej pripomb. Prepričani smo, da bo ta delovni kolektiv, ki je rešil že mnoge hujše probleme, kos tudi temu in da bo stvar urejena tako, da bo počitniški dom v Crikve-hici zares služil, namenu, za katerega, je bil kupljen. Prav tako pa smo tudi prepričani, da bodo našli- rešitev za--vikend hišice::
JHIIHIII!llll[llllll!li[||!!!lillllll!!il[||IHUIllilllllllll!!!!![||||||l!l||||||!||!l|||!||||{i[
AUTOKIT
TRST	\
VIA MAZZINI 24
telefon 36 597 (blizu trga Ponte Rosso):
RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE
BARVE
S tem odrezkom poseben'popust.

javor
lesna Industrija
pivka
Slovenija—* Jugoslavija
ČESTITA VSEM ŽENSKAM ZA MEDNARODNI PRAZNIK 8. MAREC!
P O H I Š T V O
lesnizia.
Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kav«, omare vseb vrst, pisarniško, gostinsko In šolsko pohištvo, stilno In rustikalno pohištvo
Superavtomatlčnl pralni stroji, bladilolk) In štedilnik) znamke NAONIS
Neuničljiva Iglana najlonska obloga ra vsak pod tapisom sommer
Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec m ostale poslovalnice v vseb večjih mestih Jugoslavije
CENTRALA I LJUBLJANA. TITOVA Sl
ki jih daje Skupščina SR Slovenije v javno razpravo, j bodo objavljeni v posebni ' brošuri. Brošuro bo izdalo uredništvo »Občana-«, izšla pa bo sredi tega meseca.
Kolektivni naročniki bodo imeli 15 odstotkov popusta, in to tisti, ki bodo poslali ; prednaročilo. Na to posebej ; opozarjamo sindikalne organizacije.
Prednaročila pošljite čim-prej na naslov:	Uprava ;
-Občana«, Ljubljana, Cankarjeva 5.

Na 10 cicero
SLOVENSKE
KONJICE
Pred. kratkim je mladina zopet dobila v uporabo prenovljeni mladinski dom. Denar za preureditev so prispevali industrijski kombinat Konus, Stanovanjsko komunalno podjetje ter občinska skupščina. Za sedaj je popolnoma obnovljena glavna dvorana, medtem ko je
denarja. Računajo, da bo tre; ba v drugi fazi obnoviti tudi ostale prostore v domu in urediti še njegovo zunanjost.
V. L.
• VELENJE
KIDRIČEVO
RAVNE
NA KOROŠKEM
V komunalni skupnosti s cialnega zavarovanja, v kat ro spada tudi občina Velenj so že lani imeli 2,79-odst. i redni prispevek, da so pokri izgubo v skladu za leto 196 Čeprav so izgubo pokrili : decembra lani, je občinsl skupščina Velenje podaljša' plačevanje izrednega prispe’ ka še za januar letos. Ta sm stva bodo porabili za krit, primanjkljaja v lanskem let Kljub temu, da so k vsoti, 1 so jo zbrali z izrednim pr spevkona, primaknili tudi sre< stva iz rezerve, pa ima skla samo v velenjski občini n< pokritih še vedno 600 tise dinarjev. Čeprav je lanski d< ficit le dobra četrtina priman. kljaja iz leta 1967. bo ta prt blem zaradi limitirane stopn; prispevka za zdravstveno vai stvo težko rešljiv. V velenjsl občini bi potrebovali 5,55-oc stotni prispevek za zdravstv« no varstvo, če bi hoteli pri: na zeleno vejo
la
za ostale prostore zmanjkale .
_T___Z _	___.3— T Z—m.
Z razpoložljivimi sredstvi za družbeno stanovanjsko izgradnjo na Rudniku lignita Velenje bodo v prvi polovici letošnjega leta gradili dva stolpiča po deset in dve stolpnici s po 36 stanovanji. Skupno bi torej pričeli z gradnjo 92 stanovanj, od katerih bi bilo 20 predvidoma dokončanih konec letošnjega leta, ostala pa do konca 1970. leta. Za to izgradnjo so samoupravni organi rudnika že sprejeli ustrezne sklepe. Rudnik lignita Velenje oziroma rudarji pa so se tudi vključili v sistem kombiniranega varčevanja za individualno stanovanjsko izgradnjo. Gornja meja, do katere sodeluje rudnik pri kreditiranju posameznika, je 30.000 N-din-Nedvomno rudnik polaga mnogo pozornosti na tako pomemben faktor, kot so ravno stanovanja za rudarje, čeprav so sredstva, s katerimi razpolaga rudnik, dokaj skromna.
nn
Na občnem zboru sindikalne organizacije TGA Kidričevo so prisotni kritično in tudi samokritično ocenjevali delo sindikalne organizacije in nakazali poti, kako bi se to delo izboljšalo. Mnogi so menili, da je bilo doslej vse premalo stikov med sindikatom in samoupravnimi organi. Ne tako redko se je namreč zgodilo, da sindikalni delavci niso mogli na razna posvetovanja in seje samoupravnih organov, pa ja sindikat tako ostajal nekje rta: ozadju dogodkov. Novemu Tovarniškemu odboru so dali napotilo, naj okrepi stike sindikata in samoupravnih organov.
M. F.
fr naše družbe
NOVA
STANOVANJA ZA SOCIALNO ŠIBKE DELAVCE
Novi pravilnik o delitvi stanovanjskih kreditov in stanovanj, ki mu manjka samo še »žegen« delavskega sveta, je za socialno šibke delavce iz Tckstilin-dusa veliko boljši kot prejšnji.
Tistim, ki zaslužijo mesečno manj kot 350 ali 400 novih din (o višini bo odločil delavski svet), ne bodo več na razpolago samo stara, izpraznjena stanovanja, ampak vsako leto tudi več novih.
Stanovanjski fond Tek-stilindusa je precej bogat, saj šteje okoli 600 večjih in manjših enot, od katerih se letno nabere precejšnja amortizacija. Na račun te se stanovanjski fond letno poveča za sedem stanovanj, ki naj bi jih poslej dobivali v najem prosilci z majhnimi osebnimi dohodki.
Veliko razumevanje za tovariše, ki nimajo primernega doma, je ta tekstilni kolektiv pokazal že lani, saj je 44 prosilcem omogočil nakup stanovanj, devetim pa odstopil primernejše stanovanjske prostore, ki so tovarniška last.
Ma-
li
V GOZDNEM GOSPODARSTVU KRANJ O LETOVANJU DELAVCEV
»Zadolžili se bomo«
»Letos smo prešli na nov način obračunavanja zalog in bomo dali zato v sklade vsega 2,8 odstotka denarja, drugo bomo porabili za osebne dohodke,« je naš razgovor o letovanju delavcev začel direktor Gozdnega gospodarstva Kranj ing. Metod Vizjak. »Letos bomo dali v sklad skupne porabe 240 tisoč dinarjev, lani smo dali 100 tisoč dinarjev več. Ker lani vsega denarja nismo porabili, bodo letos dohodki izdatke ravno še pokrivali. Zmanjkalo pa nam bo denarja za novi davek. Varčevati pa nimamo kje: ali naj dajemo manj denarja za izobraževanje, ali naj izplačujemo manjša nadomestila za dopuste?« se je vprašal direktor. »Razliko 30 tisoč dinarjev bo letos kreditiralo podjetje. Drugo leto pa, ko bo naš novi način obračunavanja zalog že ustaljen, bomo pa iz skladov vrnili podjetju sposojeni denar,« je inženir Vizjak razložil, kako nameravajo v GG Kranj prebroditi težave, ki jih je povzročil novi zakon, ki je obdavčil sklade skupne porabe.
»Koliko vas bo stal novi republiški davek?« nas je zanima-
»Kako boste letos porabili denar, ki ste ga dali v sklad skupne porabe?« smo vprašali.
»Največ denarja bomo letos porabili za izobraževanje, kar 160 tisoč dinarjev. Pri nas hodi v visoke, višje, srednje in strokovne šole ter tečaje 1,2 delavca. To pomeni, da v šolo ne hodi samo vsak delavec, ampak da vsak peti delavec obiskuje kar po dve šoli ali tečaja hkrati!
Za šolstvo dajemo še 127 tisoč dinarjev, in sicer 87 tisočakov občini Kranj, 40 tisoč pa bomo pa dali srednji gozdarski šoli v Postojni.
Za razne pomoči in dotacije bomo letos porabili 10 tisoč dinarjev, 13 tisoč dinarjev dotacije bomo dali za naš počitniški dom, 120 tisoč dinarjev bomo pa izplačali delavcem v obliki nadomestil za dopuste.
Skupaj bomo letos tako porabili 430 tisoč dinarjev, prav toliko denarja pa tudi imamo.«
lo.
»Izračunali smo, da pri nas na vsakega zaposlenega porabimo po 580 dinarjev. Davka bomo torej plačali točno 30 tisoč, ali preračunano na enega zaposlenega po 570 dinarjev.
Delavski' svet sicer še ni sprejel nobene odločitve, prevladuje pa mnenje, da delavcem v nobenem primeru ne bomo odtegnili teh 570 dinarjev, prebo-leče bi bilo.«
»Po kakšnem ključu pri vas izplačujete nadomestila za dopuste?«
»Imamo lasten počitniški dom v Piranu. Lani je bil vse poletje zaseden, imeli smo 1354 nočnin. Penzion pri nas ni poceni, vendar plačajo delavci za oskrbni dan samo po 10 dinarjev, razliko pa krije podjetje. Prav toliko, plačujejo nezaposleni svojci naših delavcev, če pa

mw
i L J
Mercator
-m
: : 'W<
m
Vas postreže z vsem!
Kolektiv veletrgovine Mercator
VAS VABI V SVOJE ŠTEVILNE SAMOPOSTREŽNE IN KLASIČNE PRODAJALNE TER BLAGOVNICE!
so zaposleni, dobe regres tako v svojem podjetju.
Vsi naši delavci dobe kot nadomestilo za K-15 letno po 240 dinarjev. Več denarja jim ne dajemo, raje plačujemo razliko med ekonomsko ceno in ceno, ki jo delavci plačujejo za letovanje v našem počitniškem domu.
Zal, pa naši delavci ne hodijo radi letovat. Večina jih dopust izkoristi raje za dodatno delo. Gozdnih delavcev pri nas ni veliko in zasebni kmetje poleti radi plačajo, samo da dobe ljudi v gozd. Čeprav naši delavci ne zaslužijo ravno slabo, povprečni osebni dohodki so pri nas okoli 1000 dinarjev, vseeno še radi postrani zaslužijo.«
»Kaj menite o novem zakonu, ki je obdavčil sklade skupne porabe?« smo še vprašali.
»Zelo nelogičen je in je v nasprotju z resolucijo sindikalnega kongresa. Spodnjo mejo 300 dinarjev je postavil odločno prenizko, toliko denarja gotovo porabijo v vsakem podjetju na zaposlenega. Meja bi morali biti postavljena višje, mogoče pri 2000 dinarjih, tako pa so prizadeti ravno tisti delavci, ki najmanj zaslužijo.
V različnih podjetjih, kjer so osebni dohodki že tako visoki, izplačujejo naravnost bajno visoke regrese. Te bi naj zakon obdavčil in ne reveže. Ljudje, ki veliko zaslužijo, bi tudi brez regresov ne bili prikrajšani za letni dopust. Pri nas moramo delavce že tako prepričevati, da potrebujejo oddih, sedaj bi jim pa naj še denarja ne dali? Takšne logike mi ne razumemo!« je odločno rekel inž. Metod Vizjak.
MATJAŽ VIZJAK

Ičft
S
Glasilo republiškega sveta ZSJ ra Slovenijo. Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva In uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predaj S13/VL telefon uredništva 316-672.	316-695
312-402 in 310-033, uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-901. devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici LlubRana, št 501-620-7-32000-10-3204-406. — Posamezna številka stane 50 N-oat
—	50 S-dln — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dln - 650 S-dln
—	polletna 13 N-dln - 1300 s-dln In letna 26 N-dln - 2600 S-din
—	Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini
—	Tisk In klišeli CZP »Ljudska
pratdea- T.tnhllana
i
DOPISNIKI POROČAJO


® TRBOVLJE
Za dekleta ni delovnih mest
V	delovnih organizacijah povedo, da se je zadnje čase povečalo število tistih mladih občanov, ki iščejo zaposlitev. Največ je deklet. Fantje,, ki končajo osnovno šolo, še zmeraj dokaj hitro najdejo mesto za uk ali pa se zaposlijo, seveda, če niso preveč izbirčni ali pa če se ne odločajo za poklice, ki so v »modi«. Teze je z dekleti.
V	Trbovljah si prizadevajo sicer, da bi odprli delovna mesta tudi za mlado žensko delovno silo, vendar bi bilo treba s temi prizadevanji pohiteti. Na vrata kadrovskih služb delovnih organizacij, verjetno da v večji meri kot na vrata zavoda za zaposlovanje, trka čedalje več deklet, ki iščejo zaposlitev.
Odgovor na njihova vprašanja je dokaj kratek in jedrnat. »Prostih delovnih mest ni. Pridite čez nekaj mesecev. Morda bo takrat kaj, morda ...«
In ta »... morda« traja pri nekaterih že kar precej dolgo..:
(vš)
© VELENJE
Redne priznavalnine
Iz sklada za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov je v lanskem letu prejemalo redne priznavalnine 64 oseb po 120 din mesečno na upravičenca. Število novih uživalcev iz leta v leto počasi narašča, tako da se za letošnje leto predvideva za ta namen 93.600 din izdatkov. V letošnjem letu bo prejemalo občinsko priznavalnino tudi 8 koroških borcev za severno mejo, in sicer po 50 din na upravičenca. Z ozirom na to. da so namenska sredstva za te borce zagotovljena v republiki z republiškim zakonom o borcih za severno mejo, občinska priznavalnina le simbolično rešuje dokaj težaven položaj teh ljudi.
nn
® ŠENTILJ
Nova šola
Ker stara šolska stavba že dalj časa ne ustreza več niti najosnovnejšim pogojem dela, nameravajo v Šentilju pri Velenju zgraditi novo šolsko poslopje, v katerem bo poleg šolskih prostorov tudi stanovanje za učitelja. Gradbeni odbor, ki je bil v ta namen ustanovljen, ima trenutno največ dela z zbiranjem potrebnih sredstev. Predvidevajo, da bodo sredstva za novo šolo zbrali z iztržkom od prodaje stare šolske zgradbe, prispevkom izobraževalne skupnosti in občine Velenje ter s samoprispevki domačinov.
nn
© MAJŠPERK
Spomladi dovolj prostora za varstvo otrok
V	Majšperku, kjer je znana tekstilna tovarna, že vsa leta po vojni pogrešajo sodobno urejeno otroško varstveno ustanovo. Pred časom so sicer uredili v prostorih tamkajšnjega gradu sobo, kamor so sprejeli v varstvo okrog 30 otrok. To pa je bila le rešitev za silo, ker je grad slabo ohranjen. Pred kratkim pa je ptujsko stanovanjsko podjetje začelo grad preurejati. Ko bodo dela končana, bodo za otroško varstvo namenili spodnje prostore, v zgornje prostore pa se bo vselila uprava javne varnosti. Vsa preureditvena dela bodo veljala okrog 290 tisoč dinarjev.
H.
® MARIBOR
Seminar o varstvu pri delu
Izobraževalni center v mariborski tovarni avtomobilov in motorjev je ne dolgo tega podelil spričevala 87 vodstvenim delavcem, ki so uspešno končali 6-mesečni seminar varstva pri delu. Temeljni zakon o varstvu pri delu namreč določa, da lahko zaseda vodilno delovno mesto v proizvodnji le delavec, ki je uspešno končal seminar varstva pri delu. Sedaj imajo v TAM že drugi tovrstni seminar, ki ga obiskuje preko 200 članov kolektiva.
ŠOŠTANJ
A. 2.
Šoštanjski trgovci pred združitvijo
. Čeprav se v šoštanjskih trgovskih podjetjih Zarja in Merkur še lani niso ogrevali za združitev, letos že razmišljajo o tem. Obe sedanji trgovski organizaciji dosegata sicer zadovoljive finančne rezultate, vendar pa ni nobena gospodarsko tako močna, da bi se lotila sama večjih naložb. Potrebe po novih lokalih pa obstajajo. Šoštanjski trgovci se torej zavedajo, da je nujno nekaj storiti za napredek trgovine, sicer se bo investiranja lotil kdo drug. Ce se bodo’ združili, bi v Šoštanju uredili večjo trgovino v bližini gasilskega doma, za samopostrežnico pa je določena lokacija v Kajuhovi ulici.	nn
® SLOVENSKE KONJICE
Če bodo prijave, nov seminar
Pri delavski univerzi so nedolgo tega končali predavanja v tečaju iz varstva pri delu za delavce, ki so zaposleni na različnih delovnih mestih v gradbeni stroki. Slušatelji bodo morali opraviti se predpisane izpite, pred tem pa morajo oddati pismene naloge. Delavska univerza že zbira kandidate za nov seminar s tega področja, predvsem za delavce v kovinski stroki.
v r,
® LITIJA
Delovno slavje ob jubileju
V Litiji so že izdelali okvirni program slavja ob 50-letnici ustanovnega kongresa jugoslovanskih sindikatov. Praznovanje bodo združili s proslavami 50-letnice ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze mladine Jugoslavije. Osrednja pri-leditev -bo v Litiji 30. aprila. V letošnjem jubilejnem letu. tako so se odločili v Litiji, bodo še posebej lepo proslavili tiste dneve ko so delovni kolektivi prevzeli tovarne v upravljanje. vš
Trgovsko grosistično in uvozno	s
podjetje
»Tekstil«
LJUBLJANA, Ulica Moše Pijade 3
ČESTITA
VSEM ŽENSKAM ZA NJIHOV PRAZNIK —
MEDNARODNI DAN ŽENA — 8. MAREC
glHIIIIIIlllllllllllIllIlllllllllllllIllIllIlllllIllIlllllllllllllIlIllIlM	.......................
Pri proslavi ne pozabite na delikatese iz našega obrata — TOVARNE MESNIH IZDELKOV — in na kavo MERCATOR
VSEM ŽENAM ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK 8. MAREC!
»PLINARNA« Ljubljana
priporoča
0 mestni in tekoči butan ® propan plin za pripravo jedil, tople vode in ogrevanje prostorov
Plin je cenen in izredno učinkovit.
POLEKTIV PLINARNE ČESTITA VSEM ŽENAM ZA PRAZNIK ŽENA!

/
Kako iz dolgov?
Pred dnevi so statistiki opravili našo zunanjetrgovinsko bilanco za leto 1968, svoje ugotovitve pa sporočili zvezni skupščini. Tako je javnost zvedela, da smo sklenili lanske zunanjetrgovinske kupčije s 117 milijoni dolarjev deficita, da smo povečali devizne rezerve za približno 60 milijonov dolarjev — vendar na račun novih kratkoročnih posojil — in da se je naš deficit v plačilni bilanci s konvertibilnim področjem povečal od 132 milijonov dolarjev v letu 1967 na 136 milijonov dolarjev v minulem letu. Prebrali smo lahko tudi številke, za koliko je po-večala izvoz ta ali ona gospodarska panoga, tu in tam je moč slišati pohvalo na račun kakšnega uspešnega podjetja, komen-tarjd z zvezne ravni ob naši zunanjetrgovinski bilanci pa so povečini uglašeni na ugotovitev: ni posebno bleščeča, ni pa tudi tragična! Od te sodbe do sklepa: z našo zunanjetrgovinsko politiko je končno vse v redu in prav, ni posebno daleč.
In vendar ni tako! Naša zunanjetrgovinska politika še malo ne stoji na čvrstih reformnih temeljih! Statistični podatki govorijo, da je naš izvoz v letih reforme nenehno upadal, čeprav smo vsako leto znova napovedovali njegovo povečanje. Le slovensko gospodarstvo je lani povečalo svoj izvoz za 7,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko je izvoz iz drugih republik znašal ob isti primerjavi v poprečju 99,2 %, kar pomeni, da je ostal pod ravnijo iz leta 1967.
Znano je, da smo se z reformo tudi odločili, da bomo izvažali predvsem na področja tako imenovanih čvrstih valut, ker le-te najbolj pogrešamo. Vendar je samo slovensko gospodarstvo izpolnilo to temeljno nalogo reforme; medtem ko znaša vrednost jugoslovanskega lanskega izvoza na konvertibilno področje 8667 milijard dinarjev (indeks 102.5), smo iz Slovenije na to področje izvozili za 2061,5 milijarde din blaga (indeks 111), to je skoraj četrtino jugoslovanskega izvoza. Iz Slovenije usmerjamo namreč kar 70 % izvoza na konvertibilno področje in le 21 % na tržišča SEV, vse druge republike skupaj pa le 51 odstotkov na konvertibilno področje in kar 37 odstotkov na področje tako imenovanega kliringa. Iz teh podatkov in iz poznavanja načina obračunavanja in priznavanja izvoznih uspehov, ki ne upošteva težavnejšega gospodarskega uveljavljanja na zahodnih tržiščih, marveč nasprotno, omogoča večje zaslužke pri izvozit na vzhod, pa sledi zaključek, da so v razmerah sedanjega zunanjetrgovinskega režima gospodarsko kaznovana tista podjetja, ki resno jemljejo priporočila, resolucije in reformo ter izvažajo na zahodna tržišča, ne pa tista, ki slabo gospodarijo in se lahko zato konkurenčno uveljavljajo le na vzhodnih tržiščih.
Kaj pa bi morali v naši zunanjetrgovinski politiki spremeniti, da bi tudi na tem področju naše dejavnosti uveljavili načela reforme?
Predvsem bi morali devizni in zunanjetrgovinski sistem tako izpopolniti, da bo bolj spodbujal izvoznike na konvertibilna področja in s tem omogočil boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom ter hitrejšo modernizacijo našega gospodarstva. Retencijsko kvoto naj bi povečevali v skladu s porastom izvoza, ne pa kakor komu. Zunanjetrgovinski režim bi: moral sloneti na pametni strategiji in taktiki razvoja našega gospodarstva, hkrati pa bi moral smotrno varovati vse tiste dejavnosti, ki imajo perspektivo, da se vključijo v svetovno tržišče.
Največ konfliktnih situacij med družbo in gospodarskimi organizacijami zatp nastaja prav na področju deviznega režima, pri delitvi deviz. Zato bi morali predvsem z ekonomsko politiko spodbujati rentabilen izvoz, ne pa kot zdaj, ko z administrativnimi ukrepi odvzemamo sposobnemu delu gospodarstva devizna sredstva. Kazalo bi tudi liberalizirati trg deviznih sredstev, to je, administrativno razdeljevanje deviz nadomestiti z kroženjem deviz na osnovi ponudbe in povpraševanja, tako da bi lahko do deviz hitreje kot sedaj prišle sposobne gospodarske organizacije.
Sicer pa smo te »recepte« za pozdravitev naše zunanjetrgovinske bilance že večkrat zapisali, vendar brez pravega učinka. In slej ko prej -še velja trditev: sedanja politika razdeljevanja deviz ni spodbudna za zmanjševanje našega zunanjetrgovinskega deficita in nas ne pelje h konvertibilnemu dinarju.
VINKO BLATNIK
!E!
B
B
H
n
H
i
■
S
E
3
■
a
a
S
■
3
H
B
jS
i
i
3
a
■
3
i
B
B
i
i
u
i
■
h
n
3
1
o
a
n
K
B
S
M
B
a
g
B
B
LPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC •
O
Čeri srnšega	1
dogovarjanja	I
(Nadaljevanje s 1. strani) ga upravljanja. Razen tega naše planiranje,ne temelji dovolj na solidnih analizah gospodarskih tokov ter na dolgoročnih poslovnih in drugih dogovorih in sporazumih samih delovnih organizacij in njihovih asociacij, temveč na različnih političnih pritiskih in na »kombinatoriki*', s pomočjo katere naj bi dosegli, da bo »volk sit in koza cela«.
Tak način planiranja pa je že v nasprotju z družbenimi in materialnimi osnovami dohodkovnih odnosov. Če hočemo doseči uspešno gospodarsko aktivnost tako imenovanega samoupravnega združenega dela, potem ga moramo povezati prek planiranja v funkcionalno celoto. Programe družbenega razvoja moramo torej v samoupravni družbi nujno oblikovati »od spodaj navzgor«, vendar tako, da končni rezultati niso enostavno seštevki program,ov in planov posameznih oblik združenega dela — na primer zvezni plan seštevek republiških planov — ampak harmonična celota, ki vsebuje vse specifične rezultate in programe združenega dela — ožje in širše samoupravne družbene dogovore.
Čeprav s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem na široko odpiramo vrata integraciji, proizvodno tehničnemu sodelovanju, združevanju sredstev itd., pa samoupravno dogovarjanje ne more vključevati monopolnega določanja cen. kar pa ponekod že lahko ugotavljamo. Take pojave moremo preprečiti, če je treba, tudi z administrativnimi ukreni. Gospodarstvu škodijo predvsem zato, ker aa odvračajo od skrbi in prizadevanj za izboljšanje proizvodnje in poslovanja, oziroma ga
navajajo na zviševanje cen na račun potrošnikov in drugih	h
proizvajalcev. »Samoupravni«	^
dogovori in sporazumi za za-	g
ščito monopolnih interesov —	o
denimo med industrijo in tr-	q
govino na račun potrošnika, kar se' že dogaja — potemta-	§
kem nikakor niso in ne more-	S
jo biti nadomestilo za planira-	§
nje v samoupravnih odnosih.	g
In zakaj so sedanje oblike	^
samoupravnega dogovarjanja	g
včasih tudi neracionalna pora-	^
ba časa in energije delovnih	<
ljudi? Zato, ker dogovarjanje	w
organiziramo pretežno s po-	g
močjo sestankov, te zelo drage,	r*
hkrati pa vse premalo učinka-	$
vite oblike sporazumevanja.	o
Učinek sestankov se nato na-	9
vadno odrazi le v obsežnih za-Pisnikih, katerih pot se po pra- o vilu konča v arhivu, ne odrazi pa se v poustvarjalnem napo-	2
ru, da bi iz zelo razvejenih	^
razprav o različnih družbenih	H
problemih v gospodarstvu, ob-	°
cinah in v republikah odbrali bistveno, ugotovitve delovnih	<
ljudi selekcionirali, oblikovali	71
ob njih stališča in ukrepali.	q
Kakor je znano, je pravkar	r
v javni razpravi nešteto pred-	m
logov, stališč, resolucij, dogo-	n
vorov itd., ker pa še nismo ob-	•
likovali metode, kako sploh	2
registrirati in odbirati večin-	2
ska stališča delovnih ljudi, iz-	pj
zvenijo naši »dogovori« pogo-	^
sto v prazno. Razumljivo, da	>
predlagateljem predlogov in	q
resolucij ob takšni neorganizi-	g
ranosti dogovarjanja ni treba	m
upoštevati javnega mnenja, saj	<
sploh ni ugotovljivo.	“
Naše samoupravno dogo-	O
var jan je torej ne bo učinka-	^
vito zdravilo za gospodarske in	^
družbene tegobe, ki nas tarejo, če ga ne bomo odtrgali vplivu	*
državnih organov in metodo-	*
loško kolikor mogoče posodo-	g
bili. VINKO BLATNIK E
DELAVSKA ENOTNOST — Št. 10. — 8. marca 1969
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^^^
KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC
Kvaliteta priznana na domačem in tujem trgu
PRODAJA:
—	Kolonialnega pohištva (stolov), obešalnikov in raznih drugih drobnih proizvodov.
—	Žagan les iglavcev in listavcev za izvoz in notranji trg, ter izdelkov iz plastificiranih letev (esslinger rolete, klopi in mize, stenske obloge).
NOVI IZDELKI:
—	Stenske obloge v imitaciji lesa, klopi in mize za balkone, vrtove, parke itd.
Zahtevajte prospekte in cenike.
STAVBNO POHIŠTVO:
—	Grundirano nezastekleno, lakirano — zastekleno — suhomontažno, opremljeno z najkvalitetnejšim okovjem.
1llll!l!IIIIilllllll!!llll||l|l|JliPI!lllll]|||IIlfc
CELJSKA CINKARNA ŽE TRETJE POSLOVNO LETO PLOVE V MEGLI
Tudi potrpljenje ima svoje meje
V celjski Cinkarni se v dveh letih ni zgodilo nič takega, kar bi kolektivu izpolnilo veliko upanje, da se mu bodo nekega dne materialne razmere izboljšale- En izplačilni dan je enak drugemu, za trdo delo v težkih delovnih razmerah je kuverta vedno enako tanka. Ne govorimo o poprečnih osebnih dohodkih, čeprav so bili ti lani v 2000-članskem kolektivu z mnogimi strokovnjaki in z visoko kvalificiranimi delavci nekaj manj kot 900 N dinarjev, ampak o številnih delavcih, ki morajo preživljati svoje družine s 600 N dinarji ali pa še manj zaslužka.
Kaj se dogaja s tem kolektivom? Tako smo že večkrat vprašali. Vprašujemo ponovno zdaj, ko je del kolektiva opozoril sredi minulega meseca na svoje težko življenje s prekinitvijo dela. Prekinitev dela je sicer ^prinesla« delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki 20 % povišanje, čeprav bo za to potrebno vpisati dolg ob zaključni bilanci. Prekinitev dela pa ni rešila glavnega problema Cinkarne, to je pogojev gospodarjenja.
Osnovni vzroki za skrajno težaven gospodarski položaj v celjski Cinkarni so že dolgo znani: neizveden načrt rekonstrukcije in neurejene razmere na področju izvoza ter v zvezi z obema osnovnima problemoma, številna nerešena vprašanja, ki pijejo življenjske sokove temu kolektivu.
Poglejmo samo nekatere podatke, da . bi laže razumeli njihov položaj:	letno odplačuje
Cinkarna za najete kredite, večinoma so si izposodili denar pred več leti za rekonstrukcijo, 24 milijonov N-dinarjev; za te kredite plačajo letno obresti
8,850.000	N-dinarjev in za primerjavo k obema zneskoma: v sklad osebnih dohodkov so namenili povprečno letno 30 milijonov N-dinarjev. Drugi skladi so prazni. Delitveno razmerje med Cinkarno in družbo je bilo v lanskih 9 mesecih 59 odstotkov za družbo in 41 odstotkov za kolektiv. Ob tem velja ponovno spomniti na nizko aku-mulativnost bazične industrije, v katero prištevamo tudi Cinkarno. Račun je potem tak: predlansko poslovno leto so zaključili z izgubo, lansko poslovno leto je bilo sicer pozitivno, vendar z od ust pritrganim denarjem. Obeti za letošnje leto niso prav nič spodbudni. V najboljšem primeru bodo v Cinkarni ustvarili za dva ali tri milijone več dohodka kot v minulem letu.
JALOVA PRIZADEVANJA ZA VEČJI DOHODEK
Delavci celjske Cinkarne razmišljajo: nekoč smo imeli veliko manj strokovnjakov, kot jih imamo zadnja leta, manj smo proizvajali, torej smo manj tudi delali, vendar so se v drugih koliktivih odkrivali pred našimi osebnimi dohodki. Zdaj veliko delamo, zaslužimo pa manj kot velika večina drugih. Tako je videti, kot da bi nekdo drugi tržil s sadovi našega dela.
Najprej velja pomesti pred lastnim pragom. Pri tem verjetno mnogo ne pomaga, če danes nekateri ugotavljajo, da bi morali vodilni, upravni in strokovni delavci v Cinkarni predvideti, kakšna pota bo ubrala naša gospodarska politika in jo leta 1965 pričakati pripravljeni z jasnimi proizvodnimi programi in s poslovno usmeritvijo. Vendar, če si še tako belijo glave in obujajo spomine na zamujene dni. delavci zato ne bodo imeli višjih osebnih dohodkov. Torej se je potrebno spoprijeti s sedanjimi razmerami, da bi bil fi-nančni učinek boljši.
Martin Andrejaš, predsednik sindikalne organizacije v Cinkarni pravi:
»Lani smo z varčevanjem m vseh področjih in s povečanjem obsega poslovanja povečali dohodek za 18 odstotkov v primer-, javi z letom 1967. no vnovčeni realizaciji za 19 odstotkov. Pro-
izvodnja je bila večja za 3,83 odstotka, produktivnost dela pa je porasla za 8,12 odstotka. Toda kolektiv se je za finančne rezultate obrisal pod nosom. Med letom se je zvišala cena mazutu, reprodukcijskemu materialu, transportnim stroškom, na račun udeležbe pri izvozu se je zmanjšala realizacija za 53,5 odstotka. Poleg tega je morala Cinkarna zaradi intervencijskega uvoza znižati cene svojim izdelkom in je zato »izgubila« 3 milijone
750.000	N-dinarjev. Ti in še mnogi drugi vzroki za nizko ustvarjeni dohodek so stisnili kolektiv v kot. Lani septembra je bilo v Cinkarni 330 delavcev, ki so zaslužili za polni delovni čas manj kot 550 N-dinarjev. Vodstvo sindikalne organizacije je tedaj predlagalo, naj bi bil najnižji osebni dohodek 550 N-dinarjev. To bi terjalo mesečno približno 830.000 N-dinarjev dodatnih sredstev. Centralni delavski svet si tedaj ni upal naprtiti krivde za izgubo zaradi povišanja osebnih dohodkov in je začasno izglasoval najnižji osebni dohodek 520 N-dinarjev, sklenil pa je, da bo ta najnižji osebni dohodek porastel na 600 N-dmarjev, tako kot predlagata občinski in republiški svet sindikata. potem ko se bo izboljšal materialni položaj v Cinkarni. Obrnilo se je spet skoraj pol leta, vendar delavci tega izboljšanja niso dočakali.
PRVI DOLG V ZAKLJUČNI RAČUN
Prekinitev dela v nekaterih obratih bi si torej morali razložiti kot splošni protest na dveletne neurejene materialne razmere v celjski Cinkarni. Vendar ni bilo tako. Pobudniki za prekinitev dela so bili v glavnem delavci, ki so v podjetju zaposleni kratek čas in ne stari cin-karji. Martin Andrejaš, predsednik sindikalne organizacije v Cinkarni pravi:
»Delavci, ki pri nas prezimijo in čakajo, da se začno lažja sezonska dela. nimajo interesa, da bi s skupnim prizadevanjem reševali položaj v podjetju, temveč želijo čim višje osebne dohodke. Ne skrbi jih, kaj pomeni za kolektiv prekinitev dela in zato spet nekaj dohodka manj, ker s kolektivom ne bodo zaključili poslovnega leta.«
Naj bodo rezultati prekinitve dela v še tako veselje nekaterim članom kolektiva v Cinkarni, res je. da so se samoupravni organi odločili zvišati osebne dohodke za 26 odstotkov delavcem na najnižje ovrednotenih delovnih mestih, navzgor pa po degresivni lestvici. Takega ukrepa ni terjalo le prekinjeno delo, ampak prepričanje, da s skrajno nizkimi osebnimi dohodki ni mogoče več vztrajati. S povišanjem osebnih dohodkov na so v Cinkarni zavestno naibrže vni-snli-že prvi dolg v zaključno bilanco.
»Samoupravni organi, vodstvo podjetja in družbeno politične organizacije smo v minulem obdobju velikokrat opozarjali pristojne zunanje dejavnike, da je skrajni čas za ureditev nekaterih sistemskih vprašanj bazične industrije«, je povedal Martin. Andrejaš. »Vsa naša opozorila in prošnje so naletela na gluha ušesa. Ko se problemi zgostijo, ko pride do prekinitve dela, šele potem se zbudijo nekateri .sodniki’ in sodijo tako imenovani neaktivnosti političnih organizacij, obsojajo nestrokovnost itd.
Priznati pa velja, da so se že od začetka najbolj dosledno vključili v reševanje naših problemov sindikati, tako občinski svet kot republiški in zvezni sindikalni organi. Pri neposrednem reševanju naših problemov so nam izdatno pomagali tudi predstavniki občinske skupščine in ZK.«
KDAJ SE BODO PREDRAMILI
DRUŽBENI DEJAVNIKI
Problemi Cinkarne in vse sorodne industrije opozarjajo, da začaranega gospodarskega kroga ne morejo razbiti samo kolektivi, ampak da je pri tem
n;
Ali veste
... da število osnovnih šol v Sloveniji iz leta v leto pada, ker zapirajo šole v manj razvitih območjih zaradi selitve prebivalstva v gospodarska središča. Vendar je šolsko omrežje v Sloveniji tako gosto, da brez večjih težav zajame vso telesno in duševno normalno razvito šoloobvezno mladino. To potrjuje tudi koeficient izpolnjevanja šolske obveznosti, ki znaša v Sloveniji 100 %, prav tako v Hrvat-ski in Vojvodini, medtem ko v Bosni in Hercegovini še 17 Ve šoloobveznih otrok ne obiskuje pouka. Ko primerjamo med seboj republike, bi opozorili še na to, da odpade pri nas na 1 oddelek in na enega učitelja najmanj učencev, kar seveda bistveno vpliva na kvalitetnejši pouk;
..., da je cestno omrežje najgostejše v Sloveniji; lani je prišlo na 100 kvadratnih kilometrov 62.2 kilometra cest. medtem ko je v Jugoslaviji ta popreček !e 30.8 km. Slovenija ima 16 Vr celotne cestne dolžine v Jugoslaviji. Pomembne na ie tudi struktura glede
‘msfmmam mrnKamama
potrebna učinkovita pomoč širše družbene skupnosti.
Celjska Cinkarna je življenjsko povezana z rekonstrukcijo. Po neštetih spremembah je obveljal zadnji program, ki predvideva 25 milijonov N-dinarjev sredstev za uresničenje rekonstrukcije. Od rekonstrukcije je odvisno rentabilno poslovanje, višja akumulativnost, višji osebni dohodki in tako tudi prihodnost kolektiva. Kredite bo zato potrebno najti, saj bi bilo nespametno misliti, da jih bodo na zastarelih napravah ustvarili cinkarji sami.
Drugo tako vprašanje, ki čaka na rešitev od zunaj, je ureditev izvoznih pogojev. Cinkarna izvaža letno 40 odstotkov svoje proizvodnje večinoma na zahodno tržišče. Samo leta 1967 je bila pri izvozu oškodovana za
14,100.000	N-dinarjev dohodka. Zaradi intervencijskega uvoza pa v istem letu še za 4,375.000 dinarjev. Oboje pomeni dobro polovico mase osebnih dohodkov cinkarjev. Posledice takih razmer v predlanskem letu občuti kolektiv še danes. Za proizvode Cinkarne veljajo zaščitne carine v zahodnih državah v povprečju 20 odstotkov, Cinkarna pa ima priznanih le 6 odstotkov izvoznih premij. To je vsekakor slaba ponudba za izvoz, zlasti za izvoz na zahodno tržišče.
Kaj ima celjski cinkar pri vsem tem, če še tako trkamo na njegovo samoupravi j avsko zavest in ga spodbujamo k dobremu gospodarjenju? Več kot to, da dobro dela. da terja dobro delo tudi od svojih sodelavcev, ne more prispevati k izboljšanju poslovnih rezultatov. Materialna osnova njegovega samoupravljanja pa je več kot skromna! IVANKA VRHOVCAK
na vrsto cestišča. Se vedno je največ cest z gramoznim cestiščem, medtem ko je delež sodobnih cest še razmeroma majhen (20 %). Vendar je stanje v Sloveniji, čeprav ga ni mogoče primerjati z razvito Evropo, posebno ne z vidika turističnih potreb, ugodnejše kot v drugih republikah;
..., da v Jugoslaviji predvaja filme 1765 kinematografov, ki imajo v dvoranah in na prostem več kot pol milijona sedežev. Največ kinematografskih sedežev v primerjavi s prebivalci je v Sloveniji (23 prebivalcev na 1 sedež) in smo se tako v naši republiki najbolj približali evropskemu povprečju (15). Ce bi ga hoteli doseči tudi v državnem merilu, bi morali število sedežev najmanj podvojiti;
Ino
oz-
■
..., da je od ustanovitve' ljubljanske univerze in drugih visokih šoi diplomiralo na fakultetah in drugih visokih šolah kakih
18.000	slušateljev, na višjih šolah pa približno 7500. Medtem ko je pred vojno dala največ diplomantov pravna fakulteta, je prišlo do vojni največ diplomantov z oddelkov tehniških fakultet. Letni oritok znaša zadnja leta od 2 do 3 fisoč dinlomantov.
namesto PRiGoomcE ob otvoritvi novega obrata v kmetijsko živilskem kombinatu:
laste četrti kranjski gigant
Kmetijsko živilski kombinat Kranj je k svojim dosedanjim poslovnim uspehom dodal še enega. Na Savski cesti v Kranju je namreč pred dnevi odprl novo in moderno predelovalnico mesa in sodobna skladišča. Kmetijsko živilski kombinat Kranj je s 120 milijoni dinarjev prometa letno po velikosti četrti kranjski gigant, pred njim so le Industrija za elektrotehniko »Iskra«, Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« in Industrija obutve »Planika« Kranj.
O gospodarjenju kombinata smo želeli izvedeti kaj več in smo zato za razgovor zaprosili direktorja podjetja dipl. inž. Janeza Eržena in direktorja obrata klavnica Jan-
ka Urbanca.
»Naš Kombinat sestavljajo štirje veliki obrati: kmetijstvo, mlekarna, tovarna olja in klavnica. Kombinat zaposluje skupaj 620 delavcev, od tega jih je v osnovni dejavnosti približno Polovica, druga polovica pa je zaposlena v predelovalnih obratih. Predelovalni obrati so zelo produktivni, in sami ustvarijo kar 80 9o našega prometa«, je v nekaj besedah predstavil podjetje direktor inž. Janez Eržen.
»Kaj proizvajate po posameznih obratih?« nas je zanimalo.
»Kmetijstvo, mlekarstvo in oljarstvo so naša osnovna dejavnost. Imamo pet lastnih farm, vrtnarstvo, sadjarski obrat in svojo farmo baconov. Razen tega še poslovno sodelujemo z nekaterimi kmetijskimi zadrugami na Gorenjskem. Naša specialiteta je proizvodnja krompirja. Strokovnjaki zatrjujejo, da je naš krompir enakovreden holandskemu. Na leto pridelamo kakih tisoč vagonov krompirja, samo v Italijo bi ga pa lahko prodali najmanj 20 tisoč vagonov! Sedaj prodamo ves naš krompir doma, naša velika kupca sta ljubljanski trgovski hiši .Prehrana in Merca-
tor, je bil ponosen inž. Janez Eržen.
»Kaj pa obrat mlekarna in oljarnica?« sem vprašal.
»Sami imamo kakih 1000 glav molzne živine in dnevno namolzemo do 45 tisoč litrov mleka. Približno tretjino ga prodamo nepredelanega, približno 30 tisoč litrov mleka pa predelamo v jogurt in v sir. Zelo znana sta zlasti naša sira gauda in gorgonzola. V sklopu našega podjetja deluje tudi edina srednja strokovna šola za mlekarstvo. Poslovno pa sodelujemo s številnimi uglednimi mlekarskimi institucijami v Italiji, Avstriji, Švici, Holandiji, Franciji in Nemčiji.
Naša oljarna pa je srednje velika tovarna za tehniška in jedilna olja. Izdelujemo posebno laneno olje za barvno idu-strijo, med potrošniki pa je najbolj priljubljeno naše sončnično olje Cekin«, je povedal inž. Janez Eržen.
»Omenili ste še, da imate lastno farmo baconov?«
»Na farmi baconov v Hrast-jah gojimo po 5000 prašičev. Kilogram žive teže stane okoli 1 dinar, kar je precej več kot na jugoslovanskem tržišču. S
prašiči imamo zato pol milijona dinarjev izgube lebio. Prašičerejo pa vseeno ne mislimo opustiti, predragocena je namreč za našo predelovalno industrijo. Ker letno predelamo precej več prašičev, kot pa jih vzgojimo sami, služi naša farma kot nekakšen rezervovar, iz katerega, si lahko v kritičnih trenutkih zagotovimo surovine za predelavo. Če bi namreč morali v predelovalnici ustaviti delo, bi bila izguba neprimerno višja, kot jo imamo z vzrejo lastnih baconov.«
»Če sem pravilno izračunal, samo s klavnico letno zaslužite kakih milijon dinarjev?«
»Kot sem že dejal, dela približno polovica naših delavcev v klavnici in v predelovalnici. Ti na leto ustvarijo 80 % vsega našega prometa, ali približno milijon N-dinarjev.
Klavnica in predelovalnica sta že zastareli, saj sta bili zgrajeni pred približno 70 leti. Vse inšpekcije, od sanitarne do delovne, so nam že prepovedale delo v teh obratih. Zato smo se odločili, da zgradimo novo predelovalnico mesa.
Mogoče se boste začudili, zakaj smo se odločili najprej za
novo predelovalnico mesa. V klavnici lahko zakoljemo še vedno po najmanj 2500 ton živine. Dva tisoč ton takoj prodamo, 500 ton rrtesa pa smo doslej predelali, več ga v stari predelovalnici nismo mogli. Če bi nam inšpekcija zaprla predelovalnico, bi s tržišča seveda za vedno izginili kot predelovalci mesa pa tudi povpraševanje po naših proizvodih je še vedno dosti večje od naše ponudbe. Če nam pa inšpekcija zapre klavnico, lahko še vedno poiščemo sveže meso drugje. S tem pa ne mislim reči, da ne bomo zgradili nove klavnice. Nova klavnica bo gotova čez približno dve leti in takrat bomo prešli na sodobno linijsko klanje živine«.
»Koliko vas je stala nova
predelovalnica mesa?«, sem vprašal.
»Predelovalnica je veljala 5 milijonov N-dinarjev. Za 1 milijon N-din smo imeli lastnih sredstev skoraj 3 milijone N-dinarjev nam je dala kredita Gorenjska kreditna banka, milijon posojila pa smo dobili iz republiškega sklada skupnih rezerv. Oba kredita moramo vrniti v 3 in 5 letih.«
»Kaj si pa obetate od nove klavnice?«
»Predvsem to, da bomo zadostili povpraševanj po naših izdelkih doma in v tujini«, sta naš razgovor optimistično zaključila direktor KŽK Kranj inž. Janez Eržen in direktor obrata klavnica Janko Urbanc.
MATJAŽ VIZJAK
OD VSEPOVSOD
« DRAVOGRAD
V	občini predvidevajo, da se bo industrijska proizvodnja v naslednjih štirih letih povečala skupaj za 32 c/o ali za 8 °,o letno. Delovne organizacije, ki te rasti ne bodo zmogle, bodo morale proizvodnjo preusmeriti in se oprijeti poslovnega sodelovanja z najugodnejšimi partnerji. Povečal naj bi se tudi dohodek industrije za 7 % letno ali za 28 % v štirih letih. Mnogo sredstev bodo delovne organizacije morale vložiti v modernizacijo proizvajalnih sredstev. Zaposlenost se bo po teh predvidevanjih letno povečala za 1 %, kar pa seveda ne bo bistveno vplivalo na rešitev problema nezaposlenosti, razen če bodo v Otiškem vrhu zgradili tovarno ivernih plošč.
V	gradbeništvu bodo porast proizvodnje dosegli z intenzivnejšo uporabo mehanizacije in večjim obsegom del.
TOVARNA VERIG, PLAMEN IN ŽELEZARNA JESENICE MORAJO
tesneje poslovno sodelovati
MEDSEBOJNI DOGOVORI ALI INTEGRACIJA?
Tovarna verig in kroparski Plamen se zavedata, da se morata poslovno tesneje povezati in da dosedanja medsebojna delitev vijačnega asortimenta ne zadošča več. Z ožjo, ekonomsko dodobra proučeno specializacijo, hkrati pa s skupnim analiziranjem tržišča ter s skupno nabavno in prodajno službo bi obe tovarni laže kljubovali zaostreni konkurenci na jugoslovanskem tržišču, ker bi se proizvodni in režijski stroški znatno zmanjšali.
mačem tržišču ni povpraševanja po njih.
Nove stroje za lesne vijake je tovarna verig nabavila že pred časom. Naša lesno predelovalna industrija namreč porabi letno na milijone lesnih vijakov in prodaja ne bo delala težav, čeprav jih vsak stroj izdela v minuti 300. Naročili pa so še modeme peči za toplotno obdelavo verig.
Novi direktor tovarne verig, dipl. inž. Vinko Golc, si takole zamišlja tesnejše sodelovanje s Plamenom:
Tovarna verig naj bi izdelovala kovinske vijake, dokler Plamena ne bo ovirala na tržišču. V perspektivi pa naj bi Le-ščani izdelovali samo težje vijake, Plamen pa lažje, predvsem zaradi transportnih stroškov. Prevoz iz Tovarne verig do železniške postaje stane zelo malo, saj je postaja tako rekoč pred nosom, medtem ko so kroparski kovinarji precej odmaknjeni in bi transportiranje velikih izdelkov preveč obremenjevalo prodajne cene.
Glavni proizvodi tovarne verig pa bodo tudi po temeljiti analizi tržišča ostale verige in lesni vijaki. Proizvajali naj bi več vrst verig oziroma komple-tirali sedanjo proizvodnjo, tako da bi jih kupcem nudili od premerov 1,5 mm pa tja do velikank s premerom 100 mm oziroma do sidrnih verig. Te bodo najbrž tudi v prihodnje prišle v poštev za izvoz^ ker na do-
Po temeljiti analizi domačega in svetovnega tržišča, ki jo strokovnjaki iz Lesc že pripravljajo, na pomoč pa jim bodo prišli tudi vnanji eksperti — bo po mnenju inž. Golca mogoče realno sestaviti podrobnejši dolgoročni gospodarski načrt za obe tovarni.
Poslovno povezovanje s Kropo bi lahko hitreje napredovalo, toda inž. Golc se je moral najprej vživeti v Tovarno verig in se podrobno spoznati z njenim gospodarskim položajem ter z življenjem kolektiva, zdaj pa se dogovarjanje zatika zaradi tega, ker je direktorja Plamena inž. Sartorija zajela
iiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiii;iiiiiiiiiii|iiitiiipiiiiii!iiililiiiilllira
ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v omejenem število
| modna hiša
H prodajni servis B Ljubljana—Maribor—Osijek
......
reelekcija in že na tretji razpis direktorskega mesta ne kandidira. Dokler se ne bo odločil — njegov kolektiv in inž. Golc upajo, da ostane v Plamenu, ki se je pod njegovim vodstvom povzpel celo nad Verigo v osebnih dohodkih in v nekaterih gospodarskih kazalcih, tja pa je prišel kot prisilni upravitelj — z njirfi ni mogoče kovati načrtov za tesnejšo povezavo tovgrn.
TESNEJŠE SODELOVANJE TUDI Z
ŽELEZARNO JESENICE
Tovarni verig in »Plamenu« bi po mnenju inženirja Golca koristilo tudi tesnejše sodelova- : nje z jeseniško železarno.
»Nam stoji 6 ali 8 strojev za ; verige in vijake« je dejal inž. : Golc, »ker nam železarna ne dostavi naročene žice. Sto ton je dolguje še od lani. V bodoče bi morali skleniti z njo dolgoročno pogodbo za dobavo surovin in si zagotoviti prioriteto. Dovolj dolgo sem delal v železarni, da vem, kje 'je njena perspektiva. Svoje izdelke \bi morala predelovati, toda v »Verigi« bi zdaj nasprotovali integraciji z železarno. Preslabo jim gre. Tesneje , pa se poslovno lahko povežemo — nam in Jeseničanom v prid.
Ne mislim samo jaz, da bi morale naše že!f»” rr\e prvenstveno izdelovati	kar do-
mača kovinsko-predelovalna industrija potrebuje. Marsikaj pa smo predelovalci primorani še uvažati, in to večkrat z zamudo. Dovoljenje za uvoz namreč dobimo šele, ko dobimo iz vseh jugoslovanskih železarn pismeno izjavo, da iskanega polizdelka ne izdelujejo«
Ker tovarna verig izvozi letno 30 odstotkov proizvodnje po teži. Plamen pa je še močnejši izvoznik, je redno oskrbovanje z materialom glavni pogoj, da oba kolektiva spoštujeta izvozne pogodbene roke. Domači kupci pa so še zahtevnejši: blago zahtevajo takoj, kar pomeni, da ga mora imeti tovarna na zalogi, predelovalci pa jim morajo dajati še različne koncesije, tudi od 30 odstotkov nižje prodajne cene, ker je pač domače tržišče zasičeno z vijaki in verigami.
Sočasno povezovanje Tovarne verig s Plamenom in z Železarno Jesenice, p0 mnenju inž. Golca, zahtevajo in opravičujeji
Novi Tomosov izdelek colibri 14-V
Eno najbolj priljubljenih in i najbolj razširjenih motornih ! vozil v naši državi je še ved-I no Tomosov moped colibri, ki I je v pravem pomenu besede ! že zdavnaj postal vozilo ma-f lega človeka.
| Ni težko poiskati vzroka o | tej veliki priljubljenosti mo-i peda colibri. Preprosto vzdr-| ževanje in ravnanje, ekono-1 mična poraba goriva, soraz-1 memo dostopna cena, nepro-| biematično garažiranje, dobro | organizirana servisna služba,
| predvsem pa vzdržljivost in | solidnost materiala in izdela-5 ve, to že dolga leta širi dober | glas o Tomosovih izdelkih do-1 ma in na tujem. Dve tretjini a proizvodnje prodaja Tomos na | domačem tržišču, drugo pa iz-| vaza v države zahodne in se-| verne Evrope, predvsem na | Nizozemsko, Dansko in Sved-j sko.
| Tomos pa ne ostaja pri do-| sežeoih uspehih. Iz leta v leto j njegovi konstruktorji tehnično 8 izpopolnjujejo in izboljšujejo 1 osnovni toYarniški izdelek, j obenem pa nenehno spremlja-| jo tudi vse pojave, ki diktira-| jo zunanji videz motornega | vozila. Z nedavno otvoritvijo | nove stavbe tovarniškega | znanstveno-raziskovalnega in-| stituta so se možnosti razvoj-| nega delovanja Tomosa še po-| večale. Po zaslugi znanstveno-V raziskovalnega delovanja so n tudi bili Tomosovi mopedi H skozi vsa leta enakopraven |§ konkurent izdelkom tujih re-j nomiranih proizvajalcev tako j na domačem kot tudi na mno-1 gih tujih tržiščih, g © Nov Tomosov moped, ki S • vam ga danes predstavija-:	© mo, se uradno imenuje co-
li © libri 14-V. Nastal je na = © osnovi dolgoletnih tradicij g © v konstrukciji in izdelavi gj © petdesetkubičnih motorjev, | • s katerimi se lahko po-i © hvali tovarna Tomos. V bili © stvu je to še vedno tisto © nekaj stotisočkrat preizku-g © seno malo dvokolesno voli ® žilo, vendar ima toliko no-# vih funkcionalnih lastnosti g • ter toliko zunanjih vidnih © sprememb, da ga lahko šte-© jemo za povsem novo vo-© žilo.
jg Nov je motor, ščitnik za veli i'igo, nožni zaganjač, nožno pretikalo, vzmetni blažilci, 5 prednji blatnik, nosilni plošči
in pesta koles, stojalo, obroči koles ter gume. Vsi ti novi sestavni deli colibrija’ 14-V niso dognani le tehnično, konstrukcijsko in funkcionalno, temveč po svoji sodobni in estetski zunanji obliki ustrezajo tudi najbolj razvajenemu okusu kupcev.
Oglejmo si nekoliko podrobneje še tehnične podatke novega Tomosovega mopeda colibri 14-V!
Motor je enovaljni, dvotaktni, z obrnjenim tokom izpiranja ter hlajen zračno z ventil latorjem. Delovna prostornina litoželeznega valja znaša 49 kubičnih centimetrov, hod
rometa z bilux žarnico,' ki omogoča varno vožnjo tudi ponoči, iz svečke tipa Bosna F 75 z razmakom elektrod 0,6 mm ter luči 6 V/2 W na zadnjem blatniku.
Gorivo je mešanica bencina in olja v razmerju 1 :25, rezervoar za gorivo vsebuje skupaj z rezervo 13 1, standardna poraba goriva znaša 1,91 na 100 km, maksimalna poraba goriva pa 2,31 na 100 km. Dolžina mopeda colibri 14-V znaša 1850 mm, širina 660 mm, višina 960 mm, skupna dovoljena obremenitev pa 205 kg.
Moped colibri 14-V je opremljen s sireno, s števcem,
bata je 43 mm, premer izvrti-ne valja pa 38 mm. Kompre-sijsko razmerje je 8,5 :1, maksimalna moč motorja 2,7 KM pri 6200 vrt/min, maksimalni moment motorja 32 kpcm pri 4000 vrt/min, maksimalno število vrtljajev motorja 7500 vrt/min, maksimalna hitrost 65 km/h.
Bingov vplinjač ima premer 12 mm, glavna šoba je 64. Motorna gred je kovana iz dveh polovic ter vezana z vtisnjenim sornikom. Menjalnik ima štiri prestave; prvo prestavno razmerje je 46,09, drugo 24,11, tretje 16,89 in četrto 13,19.
Električna oprema je sestavljena iz magnetnega vžigalnika 6 V 17 W tipa Iskra z razmakom platin 0,4 mm ter s pred-vžigom 1,0 do 1,5 mm, iz ža-
s torbicama za orodje, z nizkim krmilom, s športnim ža-rometnim okovom, s športnim rezervoarjem za gorivo, s podolgovatim sedežem za dve osebi, s ščitnikom s pod-nožnima pločevinama ter z dolgim izpušnim glušnikom. Sčitne cevi sprednjih vilic, ščitne cevi zadnjega blažilca, obroča koles in izpušni gluš-nik so kromirani. Platišča koles merijo 18” X 2,5”. Nosilni plošči in pesti koles pa so polirani. Gume koles so črne in imajo globok profil. Mopedi so lakirani v pestrih modemih barvnih kombinacijah.
Tovarniška prodajna cena novega mopeda colibri 14-V znaša 2530 N-dinarjev.
TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS _ KOPER
tržne razmere.
m k
<U.V •‘V
			
DELAVSKA ENOTNOST
Št. 10 — 8. marca 1969
l
Izobraževanje in kultura-
PRED V. KONGRESOM ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Sodelovanje delovnih in kulturnih organizacij
Eno ključnih vprašanj sleherne družbeno-teritorial-ne skupnosti ali tudi širše regionalne enote je v tem, kako izoblikovati ter v praksi uveljaviti najbolj učinkovito sodelovanje med delovnimi in kulturnimi organizacijami- Ponekod je tako sodelovanje že tradicija ali naravna potreba, drugod šele iščejo take oblike sodelovanja, ki bi najbolj ustrezale njihovim razmeram. Še dosti pa je krajev in območij, koder v prid takega sodelovanja še niso kaj prida napravili.
Za kaj pravzaprav gre? Nedvomno gospodarska in družbena reforma odpira možnosti za uveljavljanje modernejše tehnologije dela in ustvarja perspektive za hitrejšo rast kulturnih potreb, obenem pa omogoča boljše gmotne osnove za razvoj kulture. S tem pa se hkrati odpirajo potrebe po povezovanju kulture in proizvodnega dela. Seveda gospodarska reforma sama po sebi še ne rešuje v celoti tega vprašanja. Zato je zelo pomembna večja prisotnost kulturnih organizacij z dolgoročnimi programi ter z učinkovito ter smotrno zastavljeno kulturno akcijo. Le tako bodo smotri gospodarske reforme doživeli polnejšo uve-
ljavitev tudi v praksi.
Prav zanimivi so bili podatki in analize, kako delovne organizacije vplivajo na dvig kulturne ravni in zavesti de-, lovnega človeka in kakšen je njihov vpliv na sredino, v kateri živijo njihovi delavci. Nedvomno bi ponekod ugotavljali prav dobre rezultate, drugod tudi ne. Zabeležili bi vrsto konkretnih akcij, s katerimi so delovni kolektivi izrazili podporo kulturnim prizadevanjem. Vidnejši napredek lahko opazimo zlasti na področju delovne kulture in kulture v življenju nasploh, v industrijski estetiki, stanovanjski kulturi ter kulturi naselij, -estetski _ opremi delovnih ter kulturnih prostorov. V
tem se človekova ustvarjalnost že v veliki meri podreja zakonitostim lepega, dovršenega in kvalitetnega, čeravno je tudi na tem področju še veliko nedovršenega, neokusnega in nelepega.
POTREBNA JE
SKUPNA AKCIJA DELOVNIH IN KULTURNIH ORGANIZACIJ
V tem sestavku pa nas bolj zanima druga plat kulturne sfere in sicer to, v kolikšni meri razširjajo kulturne aktivnosti posamezni delovni kolektivi ter v kolikšni meri zadostijo kulturnim potrebam svojih članov z razpoložljivimi sredstvi ter možnostmi.
Obstaja več oblik aktivnega sodelovanja delovnega človeka v kulturnem življenju. Ponekod so člani delovnih kolektivov aktivni delavci v posameznih kulturnih organizacijah ali sekcijah, tako igralci, pevci v zborih, organizatorji itd. Zlasti precej jih je iz vrst mladine. Nekatere delovne organizacije naročajo posebne prireditve za svoje kolektive ali pa se vklju-
ni!lllllll!IIIIII!!l!l!llini[III!!!lll!l!!I!!!l|!l§lllll!l!II|l!!!IM
DRŽAVNA zMIOŽBAkSLOVEN IJ E
m
KNJIŽNE NOVOSTI

Ljubitelje domače in svetovne književnosti ter likovne umetnosti opozarjamo na nekaj najpomembnejših del, ki jih je dala založba v zadnjem času na knjižni trg:
SLOVENSKI KLASIKI:
I. Cankar: ZBRANO DELO — I. Cankar: ZBRANO DELO — I. Cankar: ZBRANO DELO — I. Cankar: ZBRANO DELO — I. Cankar: ZBRANO DELO —
I.
II.
III.
IV. VI.
knjiga (lirika) knjiga (lirika) knjiga (dramatika) knjiga (dramatika) knjiga (mlad. proza)
I. Cankar: ZBRANO DELO ^ VIII. knjiga (mlad. proza)
SVETOVNI KLASIKI:
pl. SO, pus. 10 din pl, 55, pua. 15 din pl. 50, pua. 10 din pl. 55, pus. 15 din pl. 50, pus. 10 din pl. 55, pus. 15 din
pl. 60. pus. 10 din pl. 60, pus. 10 din
RIMSKA LIRIKA (antologija)
W. Shakespeare: ZBRANA DELA — I. knjiga
(Richard III.. Dva gospoda iz Verone, Komedija zmešnjav)
VV. Shakespeare: ZBRANA DELA — II. knjiga	pl. 60, pus. 10 din
(Ukročena trmoglavka, Romeo (n Julija, Sen kresne noči)
\V. Shakespeare: ZBRANA DELA — III. knjiga	pl. 60, pus. 10 din
(Mnogo hrupa za nič, Vesele Windsorčanke, Julij Cezar)
W. Shakespeare: ZBRANA DELA — IV, knjiga (Kakor vam drago, Kar hočete, Hamlet)
KULTURA IN ZGODOVINA:
Dragan Taškovški: ROJSTVO MAKEDONSKEGA NARODA
MEMOARI:
Ch. de Ganile: VOJNI SPOMINI I. knjiga Ch, de Gaulle: VOJNI SPOMINI II. knjiga
BIOGRAFIJE:
S. in E. Longstreet: UTRILLO — ČLOVEK Z MONTMARTRA
J. Rousselot: LJUBEZNI RICHARDA WAGNERJA
LIKOVNE IZDAJE:
Božidar Jakac: MONOGRAFIJA Umetnost v slikah: STARA AMERIKA Umetnost v slikah: AFRIKA IN OCEANIJA Umetnost v slikah: DALJNI VZHOD Umetnost v slikah: VISOKI SREDNJI VEK Umetnost v slikah: POZNI SREDNJI VEK
PRIROČNIKI:
ZA DRUŽINO IN DOM M L, Stangl: KOZMETIKAMA VSAK DAN
pl. 60, pus. 10 din
pl. 40, pus. 60 din
p. 100 din pl. 100 din
pl, 55, pus. 65 din pl. 55, pus. 65 din
pl. 120 din pus, HO din pus, HO din pus, 140 din pus, HO din pus. 140 din
pl. 100 din kart. 80 din
njpačno
privilna
napačno

- napačno
Vse omenjeni knjige in velik izbor drugih dobite v vseh knjigarnah
pnviln«
tmiuitjeii,- nuj,e« ,*, ,»,,*».	------	- z _______
zastonnikih založbe. Naročila * ugodnostjo obročnega plačevanja sprejema tudi uprava založbe. Zato prosimo, Izrežite ter Izpolnite tole naročilnico m jo pošljite čimprej v ovojnici na na*	ZAL02;BA SLOVENIJE,
Ljubljana. Mestni trg 30
naročilnica
Obvezno naročam naslednje knjige DZS:

(o oklepaju označite vezavo)
KNJIGE Ml POŠLJITE NA NASLOV:
—	stalnega bivalUča*
—	na kraj zaposlitve*
ZNESEK BOM PORAVNAL:
—	takoj*
—	v ,,.. mesečnih obrokih* (• Nezaželeno prečrtajte)

Kraj in datum:
Podpis:
ll!llli!l|lllllllllll!l!IIUIIIIIII!!!!lll!IIHIIIII!l»l!llllllllllllli!IHIffl
čujejo v abonmajske oziroma priložnostne prireditve v kraju. Največ takih primerov je zlasti v času raznih delovnih jubilejev ali spominskih praznovanj. Ponekod pa se člani kolektivov že kar redno udeležujejo kulturnih prireditev. V zadnjem času delovne organizacije dokaj pogosto nastopajo tudi kot pokrovitelji raznih kulturnih akcij ali predstav, razstav in podobnega. Mnoge delovne organizacije s finančnimi deleži podpirajo bodisi občinske kulturne programe, bodisi prispevajo delež za posamezne kulturne akcije, športne in druge prireditve.
OKREPITI MORAMO VLOGO DELOVNEGA ČLOVEKA V KULTURI
Navzlic nekaterim ugodnim ter uspešnim oblikam sodelovanja delovnih organizacij na področju kulture pa ugotavljamo, da je vse to sodelovanje bolj ali manj občasno, nima neke trajne oblike in smotrno začrtane perspektive. Predvsem bi bilo potrebno temeljito proučiti vse možnosti in oblike sodelovanja delovnih organizacij v kulturi ter na tej osnovi izdelati ustrezne dolgoročne programe. Menim, da že sedaj obstajajo možnosti za širšo organizacijo kulturne akcije v naslednjem obdobju, da bi tako v delovnih ter kulturnih organizacijah spodbudili in podprli vse tiste sile In dejavnike, ki poskušajo okrepiti vlogo delovnega človeka v kulturi, da bi tako delovni ljudje uveljavili večji vpliv na tokove Kulturnega dogajanja. Obenem pa naj bi delovne organizacije kulturo gmotno bolj podprle, da bi tako več storile za zadovoljevanje kulturnih potreb svojih delavcev. Da bi lahko uresničevali naloge, zastavljene v kulturnih programih, je potrebno ustanavljati znotraj delovnih organizacij posebne stalne komisije ali odbore, ki tjj se ukvarjali z vprašanji kulture v podjetju ter v širši skupnosti. Taki odbori bi postali žarišče pobud v kulturni sferi, povezovali bi lahko vse samoupravne dejavnike pri uresničevanju zastavljenih nalog. Njihova zadeva naj bi bila tudi povezava s krajevnimi ter občinskimi kulturnimi organizacijami. Le tako bomo izoblikovali dovolj široko samoupravno osnovo za razpravo o problemih kulture in to iz vrst onih, ki so najbolj poklicani, da razpravljajo o kulturi in se pogovarjajo o konceptih dela, oblikah sodelovanja ter končno o sredstvih za oblikovanje trdnejše materialne osnove za kulturo.
NOSILCI SLEHERNE POBUDE ALI AKCIJE SO LJUPJE
Izkušnje so pokazale, da obstajajo resnične možnosti in utemeljene potrebe za čim
večje povezovanje kulturnih in delovnih organizacij. Takšno samoupravno sodelovanje bo ustvarilo tudi jasnejše perspektive za hitrejšo rast kulturnih potreb ljudi na delovnem mestu, hkrati pa bi okrepilo gmotno osnovo kulture. Seveda so za tako sodelovanje potrebni dolgoročni in pretehtani programi dela in sodelovanja, ki bi temeljili na stvarnih možnostih in na resničnih potrebah. Vendar pa bi bilo potrebno natančneje opredelili odnose in pristojnosti ter izdelati organizacijsko shemo sodelovanja, pri tem pa upoštevati dejstvo, da, so nosilci sleherne pobude ali akcije ljudje in to organizatorji in ustvarjalci. Prav od njihove iznajdljivosti, volje in vztrajnosti je odvisno, do kakšne mere se bo razvilo tako sodelovanje in kakšne bodo organizacijske oblike ter vsebinske naloge sodelovanja. Vsekakor spodbudna je ugotovitev, da članstvo v delovnih organizacijah občuti potrebo po bolj bogatem kulturnem življenju.
SMOTRNO PROGRAMIRANJE IN STALNOST FINANCIRANJA
Pri načrtovanju in programiranju kulturnih akcij v delovnih organizacijah ter občinskih skupnostih pa ne bo mogoče zapostavljati dvoje zelo pomembnih vprašanj: dolgoročnost programiranja in urejenost financiranja.
Dolgoročnost programiranja je namreč potrebna v tem smislu, da enoletni ali krajši akcijski programi temeljijo na nekem izdelanem in jasno izoblikovanem konceptu kulturnega razvoja. Posamezni akcijski programi delovnih in kulturnih organizacij ter občinske prosvetno-kulturne zveze so potemtakem le sestavni del jasno zarisanega perspektivnega kulturnega razvoja.
Glede financiranja je potrebno ugotoviti, da dosedanja sredstva Iz rednih proračunov občinskih skupščin niso zadostna niti za najnujnejše vsakdanje potrebe in izdatke. Zato je nujno potrebno poiskati še druge dodatne vire, ki naj bi po nekem vsesplošnem družbenem dogovoru dotekali redno po sprejetih merilih. Dokler zadeva ne bo urejena sistemsko, je mogoče poiskati začasne rešitve znotraj občinskih skupnosti po prav tako veljavnem družbenem dogovoru z družbeno političnimi in delovnimi, organizacijami. Ponekod so za dodatne vire, namenjene za kul-turb, ustanovili začasne sklade, v katere se stekajo sredstva po dogovoru, Tudi td je rešitev, čeravno ne najboljša vse dotlej, dokler nekaterim družbeni dogovor ne pomeni obveze in se ne ravnajo po njem.
JOŽE BOHINC
SIGNALI
r* o zadnjih uradnih po-jt* datkih, ki so na razpolago, je kvalifikacijska struktura zaposlenih najslabša v Sloveniji. S svojo kadrovsko strukturo ne dosegamo niti jugoslovanskega poprečja niti katerekoli od republik. Odstotek zaposlenih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo v Jugoslaviji je 19,4 odstotka, v Sloveniji pa le 16,2 odstotka. Tudi če k strokovnim kadrom prištejemo kvalificirane in visokokvalificirane delavce, doseže-
Slovenski strokovnjaki v jugoslovanskem poprečju
mo odstotek 47,1, a tudi ta odstotek je še vedno manjši od vseh ostalih republik, razen od Bosne in Hercegovine. Ostale republike in jugoslovansko poprečje presegamo le s 26,1 odstotka kvalificiranih delavcev. In da ne bi imeli napačne predstave o kadrovski situaciji v Sloveniji v celoti, je treba povedati tudi to, da ima Slovenija tudi najvišji odstotek polkvalifiei-ranih in nekvalificiranih. Razlog za takšno kadrovsko stanje v primerjavi z jugoslovanskim poprečjem in ostalimi republikami lahko delno pojasnimo z dejstvom, da je odstotek zaposlenih v SRS najvišji v Jugoslaviji. Znotraj danih slovenskih razmer nas to dejstvo seveda ne more opravičevati v celoti.
Se slabša je kvalifikacijska struktura zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Visoko, višjo in srednjo Izobrazbo ima le 9,6 odstotka slovenskih strokovnih kadrov, jugoslovansko poprečje pa je H odstotkov. Povejmo še to, da ima v slovenskem gospodarstvu visoko izobrazbo le 1,6 odstotka (jugoslovansko poprečje 2,2) in višjo strokovno izobrazbo v gospodarstvu 0,9 odstotka (jugoslovansko poprečje 1,1). Tudi skupaj z visoko kvalificiranimi in kvalificiranimi delavci doseže slovensko gospodarstvo komaj 44,5 odstotka strokovnjakov, jugoslovansko poprečje pa je 53,1 odstotka in le v Bosni in Hercegovini je odstotek nl?1i kot v Sloveniji,
Nekoliko boljša je kadrovska struktura v družbenih dejavnostih gospodarstva. čeprav srno tudi (p n od jugoslovanskim poprečjem.
V SKUPNO AKCIJO
(Nadaljevanje s 1, strani)
vanja itd. Ne kaže dopustiti, da bi se vsak zavod sam ibteval teh sprememb. Sindikat pred' laga, naj bi skupnosti oblikovale delovne skupine, ki bi za posamezne vrste zavodov opravile predhodno delo in svoje predloge potem posredovale članstvu.
Povedati je treba, da so katalog doslej več ali manj dobro sprejela vsa društva, katerih člani so redno zaposleni v različnih zavodih, Seveda pa so mnogi poudarjali, da je katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih potreben tudi zato, ker je velika heterogenost ustanoviteljev zavodov in njihovih kriterijev za financiranje. Seveda pa bo potrebno po mnenju predstavnikov združenj, skupnosti in društev popraviti tudi še nekatera nesorazmerja v poprečjih osebnih dohodkov, kakršne vsebuje sedanji katalog.
Ena pomembnih akcij sindikata je tudi njegovo prizadevanje za sistemsko ureditev področja kulture. Na pobudo sindikatov in nd osnovi dokaj jasno izdelanega predloga, ki ga je pripravil sindikat, sta Skupščina SRS in izvršni svet sprejela stališče, da v letošnjem letu ta zakon Izdelamo. To pa Je zopet delovno področje, kjer bi se akcija sindikatov in kulturnih združenj oziroma društev morala zelo povezovati, da bi v sistemski zakon vnesli kar najboljše rešitve.
V zvezi s tem sindikat odločno odklanja uzakonitev kulturnih skladov, ker sodi, da le-ti niso ustrezna samoupravna oblika na področju kulture. Ideja o kulturnih skupnostih vedno bolj prodira med ljudi in sodeč po prvih razgovorih, tudi večini predstavnikov združenj, skupnosti in društev ta ideja ni tuja. Nekateri sicer izražajo svoj dvom glede kulturnih skupnosti, saj menijo, da bomo ob tem zaostrili vprašanje globalne delitve med posameznimi področji kulturnega dela, še preden bomo imeli proučeno, kakšni naj bj ti odnosi bili.
Sindikat sodi, da bi združenja. skupnosti in društva tudi lahko mnogo pripomogla k temu, da bi interes kolektivov od zgolj materialnih vprašanj preusmerili tudi na obravnavanje kvalitete opravljenega dela. Če namreč družbene dejavnosti terjajo ustrezno družbeno vrednotenje svojega dela; morajo tudi same kritično sprejeti kvaliteto lastnega dela. Sindikat sodi, da lahko to akcijo skupnosti, zlasti pa društva, mnogo bolje zastavijo kot sam sindikat. Sindikat je pri centru za raziskave pri RS ZSS naročil raziskavo o teh vprašanjih, a potrebne so tudi ugotovitve strokovnih društev o teh problemih. Sindikat meni. da je položaj človeka v družbi tolikanj trdnejši in bolj neodvisen. kolikor bolj kvalitetno opravlja svoje delo. V razgovori) so nekateri delali, da društva že imajo svoje moralne kode-
kse, po katerih se ravnajo ir torej v tem pogledu ni več ka; storiti. Drugi zopet so bili mnenja, da je vprašanje strokovnosti. moralnosti ter idejnosti dela izhodiščno vprašanje, tako rekoč pogoj za vsa Ostala.
V razgovoru je predstavnik strokovnih šol tudi dejal, da sc bili v svojih prizadevanjih doslej osamljeni, zato sodelovanje s sindikatom zelo pozdravljajo, Slišali smo tudi mnenja, da so tudi društva bila doslej med seboj Vse premalo povezana, da zato nimajo v družbi večjega vpliva in tudi direkcije zavodov mnogo bolj upoštevajo mnenje sindikatov kot društev. Nekdo je menil, naj bi se zato vsa sorodna društva združila ali celo vključila v sindikat.
Ob takem razmišljanju je se-
veda treba povedati, da sindikat išče le motive za sodelovanje in
skupno akcijo, pri čemer pa naj bi društva tudi poslej ostala popolnoma samostojna, To misel je treba ponoviti, kajti sicer bi si lahko kdo napak razlagal pobudo sindikata za sodelovanje,
Uvodni razgovor sindikata delavcev družbenih dejavnosti s predstavniki združenj, skupnosti in društev so torej spodbudni. Ne le v šolstvu in kulturi, tudi v zdravstvu je mnogo stičnih točk, ki bodo — tako upamo — odslej postale zanimive za skupno zastavljeno akcijo in sodelovanje.
SONJA GAŠPERŠIČ
Šport

KRATKO IN JEDRNATO
ry avod za šolstvo SRS je f priredil 1. marca na smu-M Jčiščih Kranjske gore zim-ske šolske igre SRS. Tekmovanja Šolarjev so prav dobro 0rganizirali Zavod za prosvet-no pedagoško službo Kranj, osnovna šola Kranjska gora m SK Radovljica.
V veleslalomu je letos star-talo kar 188 mladih smučarjev, najmočneje zastopano katego-rijo pa so predstavljali pio-mrji, saj jih je nastopilo kar Organizacijo tekmovanja lahko na splošno pohvalimo. Čeprav je startalo tolikšno šte-vilo smučarjev, so potekala smučarska tekmovanja mladincev, mladink, pionirjev in Pionirk povsem po načrtu. Raz-yeseljiv je tudi podatek, da se Je končalo tekmovanje brez sleherne nesreče in da so se šolarji vrnili na svoje domove zdravi in seveda — z izkušnjo več. Ob tem naj zapišemo še to, da so se udeležili tekmo-yanja v Kranjski gori šolarji tz vse Slovenije, saj so pripotovali na smučišča pod Vi-trancem Primorci, Dolenjci, Notranje!, Štajerci, Prekmurci in Gorenjci.
Skratka, zimske šolske igre SRS 1969 so potekale tako, kot si je zamislil prireditelj in kot smo si želeli. Morda bi bili s celotno prireditvijo še bolj V
Športni dan pod
Viirancem
zadovoljni, če bi bila proga Za mladinke in mladince za spoznanje manj zahtevna.
Ekipni vrstni red: MLADINCI: 1. ZPPS Ljubljana (Ljubo Maninger, Bojan Zavrl, Gorazd Bedrač) —	3.05,0,	2.
ZPPS Kranj (Cene Štravs, Vito Šmid, T. Bernik) — 3.06,1, 3. ZPPS Ljubljana (Franc Leskovšek, Herman Marguč, B. Varl) — 3.09,9;
MLADINKE: 1. ZPPS Ljubljana (Sonja Gazvoda, Maja Kramar, Jelka Bern) — 3.10,5,
2.	ZPPS Celje (Draga Žuraj, Melita Kršmanec, M. Urenkar)
—	3.15,0, 3. ZPPS Kranj (Danica Tolar, Breda Krušič, Marija Ahačič) — 3.46,5;
PIONIRJI:	1.	ZPPS Kranj
(Dušan Gorišek, Jože Meglič, Marjan Vovk) — 1.52,4, 2. ZPPS Ljubljana (Saša Golob, Tomaž Jenko, Mišo Magušar) — 2.04,3,
3.	ZPPS Maribor (Matjaž Dur-java, Marčelo Pahor, Danilo Čelan) — 2.04,2;
PIONIRKE: 1. ZPPS Kranj (Barbara Pikon, Jelka Jocif, Edith Oitzel) — 2.03,7, 2. ZPPS Maribor (Maja Kocmur, Alenka Senčar, I. Cerpez) — 2.18,9, L ZPPS Celje (Pavlina Skoberne, Sonja Prelog, B. Lončar)
—	2.28,4.
POSAMEZNO:
MLADINCI:	1. Pavel Har-
nold (Maribor) — 59,0, 2. Ljubo Maninger (Maribor) —	59,5,
3. Tomaž Bernik (Kranj) — 59,8:
>	MLADINKE: 1. Žuraj Draga | (Celje — Kmetijsko izobraže-
>	valni center) — 57,8, 2. Sonja
>	Gazvoda (Ljubljana — mesto)
>	— 1.02,0, 3. Tanja Cizej (Mari-j bor) — 1.03,1;
>	PIONIRJI: 1. Dušan Gorišek
>	(Kranj)	—	36.9,	2.	Jože	Meglič
J	(Kranj)	—	37,5, 3. Marjan Vovk
>	(Kranj)	—	38,0;
>	PIONIRKE: 1. Barbara Pikon
>	(Kranj) — 39,7, 2. Jelka Jocif
J	(Kranj)	—	42,0,	3.	Edith	Oitzel
>	(Kranj)	—	42,0.
>	Istočasno, ko so merili svoje
>	moči v veleslalomu mladi smu-[ 5 ar ji v Kranjski gori. je bilo
>	v organizaciji smučarskega klu-
>	ba TVD Partizan Velenje na
*	45 in 30-meterski skakalnici \ v Veleniu republiško nrvon-
>	stvo srednjih in osnovnih šol
*	v smučarskih skokih. Nasto-‘ pilo je 45 skakalcev. Najbolje | so se odrezali gorenjski šo-
>	larji. ki so v ekipni konku-' renči in v konkurenci posa-J meznikov osvojili najboljša
>	mesta.
J	Rezultati:
>	PIONIRJI: 1. Legat (Žirov-
>	niča) — 192,5; PIONIRJI EKIP-
| NO: 1. Kranj — 515,5,2. Celje i — 483,5, 3. Ljubljana — 426,5; i	MLADINCI: 1. Cuznar (Jese-
' niče) —	189,9; MLADINCI
! EKIPNO:	1. Kranj —	519,6,
, 2. Celje — 391,3.
»KOMUNALA NOVA GORICA«
Zavod splošne komunalne dejavnosti
opravlja poleg svojih javnih služb tudi pestro Aislužnost-no dejavnost za potrebe občanov in delovnih organizacij, zlasti:
9 zunanje ureditve zgradb, vse od gradbenih do vrtnarskih del;
9 kamnoseške, cementne, lesne, kovaške izdelke (spomeniki, robniki, jaški, klopi, mejniki, ograje, reklamne table itd.); 9 prevozne usluge, izkopi, čiščenje greznic in smetišč;
9 dobava več kot 300 vrst rastlin, vrtnih potrebščin, vencev
Pri svojem delu jamči za kvaliteto in uspeh.
VSEM ŽENAM GORIŠKE
Čestitamo
ZA DAN ŽENA!
Od minulega petka, odkar se odvija svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za »B« skupino v ljubljanski hali Tivoli, je pozornost slehernega od nas obrnjena na to športno prizorišče. Se posebej zato, ker naša reprezentanca z zmagami nad priznanimi nasprotniki niza uspeh za uspehom. Toda kljub zanimivim, na trenutke celo vročim dvobojem, ne samo naše reprezentance, marveč tudi dvobojem ostalih reprezentanc, ne moremo mimo dejstva, da zlasti tuje reprezentance, kadar igrajo med seboj, nastopajo pred prazno ali na pol prazno halo.
Vzroki za skromen obisk nedvomno tičijo v zares preskromni propagandi za svetovno prvenstvo v »B« skupini. Kajti tabla pred Figovcem v Ljubljani, na kateri so napisani razporedi tekem, je verjetno še vedno premalo, da bi dovolj kričeče opozarjala na najbolj zanimive dvoboje. Verjetno je v drugih večjih in manjših krajih Slovenije še manj narejenega, da bi v tivolsko dvorano privabili več gledalcev. Številnim turističnim organizacijam, ki se ob takih priložnostih vedno na vso moč potrudijo, tokrat lahko zamerimo, da niso organizirale izletov v Ljubljano na ogled svetovnega prvenstva, niti iz okoliških krajev Ljubljane, kaj šele iz tujine. Tako se dogaja, da imajo ljubljanski hoteli, kljub temu, da v tivolski dvorani poteka elitna športna prireditev, vsak dan še vedno dovolj prostora.
Delno zamerimo tudi organizacijskemu komiteju svetovnega prvenstva Hokej 69, da ni ponudil vsaj ljubljanskim šolam še več kart za posamezne tekme tako, da bi vsaj otroci napolnili dvorano. Nekaj kart so sicer ljubljanski šolarji dobili po znižanih cenah, toda še vse premalo. Tu so še razne strokovne šole, na katere se iz organizacijskega komiteja Hokej 69 ni nihče spomnil, pa študentje...
Teh vrstic vsekakor nismo zapisali zato, da bi kritizirali. Zapisali smo jih, ker bo Ljubljana prihodnje leto organizitor kar treh svetovnih prvenstev, to je v umetnostnem drsanju, v košarki in v gimnastiki. Bojimo se namreč, da se ne bi ponovila letošnja slika s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu za »B« skupino. (M. Ž. — Foto: A. Agnič)
PRVE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH ŽELEZARN
Želez
Pod pokroviteljstvom Staneta nega sveta SRS, so bile 1. in 2.
igre slovenskih železarn. Igre so predstavljale nekakšen uvod v praznovanje 100-letnice obstoja železarne Jesenice.
Kavčiča, predsednika izvrš-marca prve zimske športne
V prvem izmed treh biltenov, ki ga je izdala sindikalna organizacija železarne Jesenice, ob zimskih igrah predstavnikov vseh treh slovenskih železarn, beremo med drugim tudi tole:
»Tam, kjer s pridnim delom raste življenjski standard, tam najde človek čas in veselje tudi za kulturno, politično in športno dejavnost. Prav zato ima Železarna Jesenice v svojem dolgem obstoju veliko pokazati na vseh poljih človekovega udejstvovanja, saj je omogočila to udejstvovanje in ga je vedno tudi zavestno podpirala ...
Izmed športnih dejavnosti, je bilo smučanje na železarskih Jesenicah vedno visoko cenjeno. Že okoli leta 1927 je imelo planinsko društvo Jesenice v svojih vrstah smučarje, turiste in leta 1931 je organizirala »Skala«
prvo slalom tekmo v Črnem vrhu. Skoraj istočasno so se pojavili na Jesenicah tudi številni smučarski klubi. V svojih vrstah so zbirali mladino, ki se je tedaj z navdušenjem oprijela novega športa, ki je danes med ljudstvom že tako priljubljen ...«
šah: Ravne 2, Štore 1, Jesenice 3 točke.
Ženske: sankanje: Ravne 3, Štore 0, Jesenice 2 točki; kegljanje: Ravne 3, Štore 2, Jesenice 2 točki; streljanje: Ravne 1, Štore 3 in Jesenice 2 točki.
“3
VIL ZIMSKE IGRE ZP »ISKRA«
Trofeja v Železnike
Minulo soboto in nedeljo so bila vsa kranjskogorska smučišča v znamenju tekmovanj. Poleg srednješolcev so se potegovali za kar najboljši Čas na smučarski stezi tudi predstavniki številnih delovnih kolektivov, ki so imeli tu svoje zimske športne gre.
Res, takega življenja, toliko tekmovanj hkrati in tolikšnega števila imenitno razpoloženih smučarjev že dolgo ni bilo v gornjesavski dolini. Tekmovalne steze, na gosto posejane z rdečimi in modrimi vrati, so se vile iz hriba v dolino tako tesno druga ob drugi, da je ostalo za nedeljske smučarje le še malo »življenjskega« prostora.
Minuli vikend so izbrali za svoje Vil. zimske športne igre tudi predstavniki Združenega podjetja Iskra Kranj. Tekmovanje je to pot organizirala sindikalna organizacija Tovarne elektromotorjev Železniki s pomočjo telesno vzgojnega društva Partizan, pokrovitelj iger pa je bil Vladimir Logar, generalni direktor ZP Iskra Kranj.
Čeprav tekmovalcev ni grelo prijazno zimsko sonce, je bilo dobre volje med nastopajočimi na pretek. Skrbno pripravljeni progi na »Podlesu«, prva je bila dolga 650 metrov in je imela 29 vrat, druga pa je merila 450 metrov in je štela 6 vrat manj kot prva, sta veliko pripomogli k temu, da je tekmovanje uspelo in da so bili nastopajoči z organizatorji zadovoljnji.
»Vodje tekmovalnih ekip smo opozorili, do, bomo pričeli s tekmovanjem točno ob napovedanem času, to je ob pol desetih, zato so potekale tekme, vsaj doslej, točno po voznem redu...,« mi je v cilju povedal Jože Benedičič, vodja tekmovanja, ko je prismučal po prvi progi zadnji tekmovalec. »Za dve progi, ki se razlikujeta po zahtevnosti, smo se odločili zato, ker tekmujejo predstavniki Iskre v šestih tekmovalnih razredih. Na prvi progi sta nastopila prvi in drugi tekmovalni razred, na drugi pa se bodo pomerili tretji in četrti tekmovalni razred, ženske in naši štipendisti...«
Od tovariša Benedičiča smo zvedeli, da se je prijavilo za tekmovanje kar 348 članov sindikata. Seveda se jih je tik pred startom nekaj skesalo, kljub temu pa lahko trdimo, da je bilo smučarsko tekmovanje Združenega podjetja Iskra na Podlesu v Kranjski gori eno najbolj množičnih letošnjih sindikalnih tekmovanj na snegu. Samo v drugem tekmovalnem razredu je namreč nastopilo kar 182 smučarjev
Svečana razglasitev rezultatov je bila popoldne v kranjskogorskem hotelu Prisank, kjer so prejeli najboljši smučarji zaslužena
priznanja.
EKIPNI VRSTNI RED:
1. ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI (Kemperle Stanka, Mohorič Ivan Benedičič Jože, Šmid Janče) — 4.04,4, 2. ELEKTROMEHANI-KA (Finžgar Anica, Jamnik Tomaž, Šarabon Vinko, Rozman Jože)
—	4.05,3, 3. ZZA LJUBLJANA (Magušar Mojca, Žakelj Jože, Mati-jašič Pavel, Zajc Anton) — 4.13,9, 4. AVTOMATIKA PRŽAN (Dolinar Brigita, Triler Ivo, Faganel Rado, Tekavec Vili) — 4.26,6, 5. ELEMENTI LJUBLJANA (Levstik ing. Zlata, Boltežar Rudi, Bernik Milan, Sever Janez) — 4.27,6, 6. MERILNI INSTRUMENTI OTO-ČE (Nemec Silvija, Faganel Mojmir, Tišler Viktor, Faganel Rado)
—	4.29,9, 7. Šolski CENTER KRANJ (Muzik Milena, Širok Brane, Zupan Franc, Stražnik Ivan) — 4.30,2, 8. PSO LJUBLJANA (Sušter Mojca, Sušnik Rajmund. Zupan Pavle, Tomažič Brane) — 4.31,0, 9. POLPREVODNIKI TRBOVLJE (Pečnik Nada, Barlič Janez, Mak Albin, Herman Franc) — 4. 54,5, 10. APARATI LJUBLJANA (Krei-ger Ana, Kalan inž. Dušan, Podlesnik Janez, Dolinar Lojze) — 5.01,7.
V NAJBOLJ MNOŽIČNEM TEKMOVALNEM RAZREDU (11. RAZRED) PA SO BILI NAJBOLJŠI: 1. Šmid Janče (Elektromotorji) — 1.06,1, 2. Rozman Jože (Elektromehanika) — 1.06,8, 3. Rakovič Ljubo (Elektromehanika) — 1.07,8, 4. Blažič Jože (Elektromehanika) — 1.08,0 in 5. Šoštarič Miro (Elektromehanika) — 1.08,8.
A. Ul.
"s
■
I
Železarske Jesenice so ponesle v svet ime Jugoslavija s svojim razumevanjem za športno dejavnost. Svojo naklonjenost smučarskemu športu kaže Železarna nenehno, zato se zgodovina smučarskih uspehov tudi ponavlja in zato zavzema ta lepa športna dejavnost v gorenjski dolini vse večji razmah ...
Delavci in uslužbenci Železarne so bili dolgoletni državni reprezentanti in olimpijci pred drugo svetovno vojno in po njej. Med tekači in skakalci so se najbolj odlikovali:	Smolej,
Markelj, Kozjek, Knific, Koren, Razinger, Pogačnik, Bukovnik, Brun, Kor-dež itd. Kot alpski smučarji pa so zasloveli: Praček Ciril in Praček Lojzka, Žvan, Žnidar, Heim Erika in Heim Hubert, Mo-derc, Ropret, Benedičič, Koblar, Talar, Pohar, po drugi svetovni vojni pa: Jože Kunšič, Jože Klina, Stanko Klinar, Peter Lakota, Andrej Klinar, Mirko Klinar, Blaž Jakopič, Miran Gašperšič in drugi...
© MARIBOR
V nadaljevanju drugega dela prvenstva v mariborski sindikalni namiznoteniški ligi do 16. kola ni prišlo do večjih presenečenj, razen, če omenimo tesno zmago ekipe TAM IV. (Juri, Bratkovič, Žel) nad vodečo ekipo v drugi ligi TAM V. Po 16. kolu tekmovanja v prvi ligi vodi ekipa INVALID brez poraza, v drugi pa ekipa TAM V. Najbolj zanimivo srečanje v prvi ligi je bilo med ekipo LIVARNE (v postavi Bajec, Planinc. Falež) in ekipo TAM III. Srečanje te zanimive in zelo dobre igre se je končalo z zmago LIVARNE z rezultatom 5:4.
D. Z.
Iz dolgoletne športne tradicije prebivalcev Jesenic izvirajo tudi redna športna srečanja že-lezarjev. Medtem ko so se delavci jeseniške železarne doslej srečevali s svojimi kolegi iz Štor in Raven le na letnih športnih igrah, so se letos prvič srečali tudi na snegu.
Igre so v slehernem pogledu lepo uspele in kar je še bolj pomembno — postale bodo tradicionalne.
Letos so se pomerili slovenski železarji v šestih športnih panogah: smučarskem teku, veleslalomu, sankanju, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško in šahu. Medtem ko so se smučarji pomerili v Mojstrani, so bila ostala srečanja na Jesenicah oziroma na Planici pod Golico.
Po pričakovanju so glede na vsa tekmovanja na prvih zimskih športnih igrah slovenskih železarn osvojili prvo mesto predstavniki Jesenic. Nabrali so namreč 24 točk, kar je za zmago zadostovalo. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki Železarne Ravne, osvojili so le točko manj kot Jeseničani, to se pravi 23 točk, medtem ko so na tretjem mestu pristali tekmovalci iz Štor, ki so osvojili 10 točk.
Po panogah pa je vrstni red naslednji:
Moški: tek na 8 km: Ravne 3, Štore 0, Jesenice 2 točki; Štafeta 3X5 km: Ravne 2, Štore 0, Jesenice 2 točki; veleslalom: Ravne 2, Štore 1, Jesenice 3 točke; sankanje: Ravne 2. Štore 1, Jesenice. 3 točke; streljanje: Ravne 3, Štore i. Jesenice 2 točki: kegljanje: Ravne 2, Štore 1, Jesenice 3 točke;
VARČEVALCI VEZANIH HRANILNIH VLOG STANOVANJSKI IN KMETIJSKI VARČEVALCI LASTNIKI VEZANIH DEVIZNIH RAČUNOV VSI, KI BOSTE IMELI DO 30. APRILA 1969 VLOŽENIH 2000 NOVIH DINARJEV, VEZANIH Z ODPOVEDNIM ROKOM NAD ENO LETO BOSTE VKLJUČENI V
KREDITNA DANKA IN DDANIINICA IIDDUANA
KB
LJUBLJANA
nagradno žrebanje
PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA
Pri javnem nagradnem žrebanju, ki bo v mesecu maju 1969, bo podeljenih
250 NAGRAD
1 OSEBNI AVTOMOBIL. FIAT 124 1 OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 850 3 PRIKOLICE IMV NOVO MESTO ADRIA 305-SB 3 KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO 5.060 N-DIN 10 ZLATIH IZDELKOV HSRTER PO 600 N-DIN 50 ROČNIH UR DARWIL — ŠPORT
G2 POLAVTOMATSKIH DIAPROJEKTORJEV VEGA, LJUBLJANA
T.
120 ELEKTRIČNIH BRIVNIKOV BRAUN-ISKRA KNJIŽICA NA ISTO VREDNOST
SIXxANT ALI HRANILNA
c
H
U
g
ESU
Varčujte pri KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA, ki vam poleg visokih obresti omogoča tudi bogate nagrade pri nagradnih žrebanjih za vezane in namenske vloge. Zahtevajte brezplačne informacije pri vseh poslovnih enotah Kreditne banke in hranilnice Ljubljana: CENTRALA: Ljubljana, Šubičeva 2
PODRUŽNICE: Beograd, Cika Ljubina 8/1 — Novi Sad, Grčkoškolska 2 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Murska Sobota — Trbovlje PREDSTAVNIŠTVO: Miinchen, Herzog Wilhelmstrasse 1 EKSPOZITURE V SLOVENIJI:
V LJUBLJANI: Bežigrad — Miklošič — Moste — Stara Ljubljana — Šiška — Vič
IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj — Grosuplje — Gornja Radgona — Hrastnik — Lendava — Litija
—	Ljutomer — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje EKSPOZITURE V AP VOJVODINI: Bčaki Petrovac — Beočin — Srbobran — Sremski Karlovci
—	Temerin — Titel — Žabalj
# NE LE PRAZNIČNA TEMA, TEMVEČ NAŠA VSAKDANJA SKRB @ NE LE PRAZNIČNA TEMA, TEMVEČ NAŠA VSAKDNJA SKRB • NE LE P RA
DAN JE DNEVU ENAK
KOVIUKI MATJAŠIČ, DELAVKI IZ METLIŠKE »BETI«, PRVA NAGRADA
Tri vsakdanje zgodbe o treh ženah, delavkah in materah so to.
Izbrali smo jih povsem slučajno, njim podobne matere in žene poznamo vsi. Srečuje-mu jih zjutraj, ko hitimo na delo, in op^Jdne, ko se vračamo domov.
Vse žive podobno življenje: razpete med delom, otroki in domom.
T4 /r estni avtobus je počasi IVI lezel navkreber in se na vrhu klanca ustavil. Kot bi hotel zajeti sapo še za zadnjih dvesto metrov poti do končne postaje. Prišli smo na Brdo.
Majhna in bela je Maričina hiša in strgano streho ima. MARICA KOBE je stala pred hišo in podajala opeko.
»■Gasilci mi pomagajo krpati streho,« je pojasnila, »letošnji sneg mi je polomil kup strešnikov.« Zasmejala se je: »Ljudje so dobri in radi pomagajo, brez pomoči drugih bi ne imela svoje hiše.«
Pripovedovala je: »Pred 15 leti je tukaj stala kmečka hiša, več kot 150 let je imela. Kupila sem jo, ni bila draga. Kmalu sem jo podrla in iz iste

opeke sezidala novo. V tovarni so mi dali kredit, 700 dinarjev. Dosti je bilo to takrat, toliko nisem zaslužila vse leto. Počasi sem vračala kredit in zidala hišo.«
Sla sva notri: »Tole kuhinjo in še dve sobi imam. Druge prostore oddajam, drugače bi posojilo le težko vračala. Dosti prostora imamo vseeno jaz in moja dva otroka.«
»Kje pa sta, nič ju ni slišati?« sem vprašal.
»Fant hodi v 8. razred, hčerka pa v 4. razred osnovne šole. Oba sta sedaj v šoli. Je že tako, da se le poredkoma dobimo skupaj. Jaz delam v Rovami dekorativnih tkanin1 v Ljubljani, tkalka sem. V tovarni delamo v štirih izmenah,
zgladiti še stopnice, v surovem stanju so še, saj ste videli.«
»Zelo morate varčevati, ali ne?« sem vprašal.
»Samo eno razkošje si privoščim: preje sem se poleti in pozimi vozila v službo s kolesom, sedaj pa se peljem z avtobusom. Prijetneje je in nič več nisem prehlajena...«
rr^ oliko piva, 30 tisoč stekle-I nic, nisem še nikoli videl.
Cez eno uro pa sem slišal samo še ropot, vztrajen, nadležen in utrujajoč. Hrušč, ki ga ANGELA ŠOŠTARIČ, delavka v Pivovarni »Union«, posluša iz tedna v teden, po 8 ur vsak dan.
»Da bi se vsaj doma lahko spočila, pa se ne morem,« je vzdihnila. »S tremi otroki stanujem v baraki, v vlažni sobi, ki je velika 4X4 metre. Sem sva prišla z možem, ko sva oba še delala na železnici in še nisem imela otrok. Sedaj pa z možem živiva ločeno, vsak v svoji sobi. Hčerki sta že starejši, ena je stara 16 let in se uči za frizerko, hčerka, ki je stara 14 let, hodi v 6. razred, najmlajši otrok pa je star 4 leta.«
»Kdo pazi nanj, ko ste vi v službi, ali ga dajete v vrtec?«
»Delam izmenično, poleti tudi ponoči. Noben vrtec ni odprt do 10. ure zvečer, ko jaz končam z delom. Da bi pa imela otroka v vrtcu samo tistih 14 dni, ko delam dopoldne, se ne splačaj raje takrat nanj popazita hčerki. Pa tudi denarja nimam, da bi plačevala vrtec, varstvo otrok dosti stane. Mož ni zaposlen in mi za otroke nič ne plačuje.«
danes, denimo, delam od dveh do desetih zvečer. Otroci imajo pouk tudi izmenično, en teden dopoldne in en teden popoldne.«
»Ali otroka živite sami?« sem bil radoveden.
»Sama, da. Tudi preje, ko je mož še živel, ni za otroke nikoli preveč skrbel. Po 180 dinarjev mi je dajal za oba in to je bilo vse. Tudi pri hiši ni dosti pomagal, preveč ga je mikala družba. Vsa moška dela sva s sinom opravljala sama: podirala sva drevje na vrtu, žagala les in cepila polena.«
»Mora pa biti vaš sin priden, ali ne?«
»Za delo je priden, v šoli pa ne preveč. Včasih je bil prav dober, sedaj pa je čisto popustil. Pravi, da bi se šel rad učit za radiomehanika. Včasih pa hoče iti kar delat. Jaz mu pa branim, da bi šel v tovarno, naj se raje izuči obrti, za nekvalificiranega delavca pa gre lahko še zmerom. Rada bi videla, da se mu ne bi bilo potrebno tako mučiti za. kruh, kot se moram jaz, to pa si verjetno želi vso,ka mati.
Hčerka je tudi v šoli zelo pridna, nobenih skrbi nimam z njo. Upam samo, da ne bo v šoli popustila. Jaz bi jo šolala toliko časa, kot bo sama ho-tčla.«
»Kako vse to le, zmorete?« sem vprašal.
»Prosta nisem nikoli, zmerom delani. To nedeljo sem bila po osmih letih prvič v kinu, s hčerka 'sva šli gledat ,Kekca‘.
V tovarni 'ne zaslužim ravno slabo. Po 1000 dinarjev in še več dobim mesečno. Plačevati pa moram dolgove, ki mi jih je precej zapustil še mož.
Zase ne zapravljam dosti. Letos poleti bi rada dala na novo pokriti streho, stari strešniki so že čisto prepereli. Nekaj denarja imam že prihranjenega, do poletja bom pa še nekaj prihranila. Ce mi delavci ne bodo preveč računali, bom lahko dala
otroke. Drugače bi ne mogli živeti. Zaslužim samo jaz, 1000 dinarjev za 4 ljudi pa ni veliko. Kuham doma sama, kadar pa sem v službi, kuhata hčerki. Varčevati moramo, če hočemo biti siti in oblečeni.«
»S tremi otroki imate veliko dela, po 8 ur delate v tovarni, kdaj ste prosti?«
»Nikoli. Dan je' podoben dnevu: le ob sobotah in nedeljah gledam televizijo. V kino ne hodim in na sestanke tudi ne, nimam časa za to.
Dosti dela imam doma, poleti še posebej: takrat zraven vsega drugega dela obdelujem še vrt. Tako mi nekaj časa vsaj zelenjave ni potrebno kupovati.
Nikoli ne morem biti prosta: če bi si vzela en dan prosto, bi dela drugi dan ne zmogla, čeprav mi pomagajo še otroci.«
»Kaj je vaša največja želja?«
»Zdrava sem in se dela ne bojim. Z delom pa vseeno ne morem priti do stanovanja. Za stanovanje bi prosila v podjetju, ampak ne bi mi ga dali. Pri nas dajejo samo kredite, tega pa ne bi mogla odplačevati. Stanovanja seveda ne morem kupiti, na občini pa mi ga tudi ne bodo dali, ker sem zaposlena. Pravi začarani krog.
Edina možnost je, da bodo nekoč naše barake podrli: Samo v naši baraki živi 11 družin. Nočem stanovanja v bloku, bilo bi predrago. Rada bi samo še kuhinjo, na kopalnico pa si že ne upam misliti. Sedaj v sobi nimam niti vode, in vse stranke imamo skupne sanitarije. Mogoče se mi bo ta moja želja enkrat le izpolnila, samo kdaj?«
'H~vosti dela imamo sedaj« >> a Brni je rekla ALOJZIJA ŠINIGOJ, strojna šivilja iz Damske modne konfekcije »Ideal« v Novi Gorici.
Komaj sem jo prepričal, da je za kratek čas pustila šivanje in se pogovarjala z menoj: »Za 8. marec, za dan žena, pa naj bo!« je nazadnje le pristala.
»Samo eno željo imam za praznik žena: da bi oba moja fanta naredila šolo in si pridobila poklic. Zase nič ne želim: šivala in delala bom, dokler bom mogla,« je povedala, ko sem vprašal, kaj je njena največja želja.
»Včasih sem bolj lepo živela: doma sem gospodinjila, obdelovala sem vrt, mož pa je delal. Pred nekaj leti pa se je mož težko ponesrečil. Invalid je in komaj sam hodi. Sla sem delat«
»Ali preje niste bili zaposleni?« sem vprašal.
' »Takoj po vojni sem delala nekaj let v trgovini, ko pa sem se poročila, sem službo pustila. Z možem živiva v Dornberku pri njegovih starših. Oba, oče in mati sta že stara in težko delata, zadosti dela sem imela že samo doma.«
»Kako pa sedaj zmorete delo v službi in še. doma?« .
»Ne, nikoli. Včasih sem rada brala, sedaj pa še za branje nimam več časa. Radio pa rada poslušam. Družbo mi dela tačas, ko delam«
»Ali vaš mož dobi vsaj pokojnino?« sem vprašal.
»Kupila sem si
»Mož ne dobi niti toliko, da bi imeli za kruh, vso družino preživljam sama. Kar precej časa traja, da prihranim toliko denarja, da lahko kupim karkoli za obleči. Obleke potem
šivalni stroj«
Iz »Beti«, belokranjske trikotažne industrije v Metliki/ smo preko njihovega tovarniškega glasila zvedeli za pH' jetno novico.
Samoupravni organi v tej tovarni so se namreč odločili, da bodo vsako leto najboljši delavki, oziroma delavcu podelili posebno nagrado za prizadevnost pri delu v minulem letu.
Prva nagrajenka, to je najboljša delavka v minulem 1968. letu je KOVILJKA MATJAŠIČ.
»V Beti delam že sedem letuje povedala, »in sicer zdaj kot strojna šivilja na dvoigelnem stroju. Ta nagrada je zame prvo priznanje za marljivost pri delu v podjetju in sploh prva nagrada v življenju. Zato sem je še toliko bolj vesela .. .<<
Merila nagrajevanja pa mi za pridnost omogočajo tudi solidne osebne dohodke..."
Zakaj je bila Koviljka Matjašič nagrajena?
»Menite, da bo odločitev vaših samoupravnih organov o podeljevanju takšnih in podobnih nagrad tudi v prihodnje spodbujala vse zaposlene k večji prizadevnosti ?«
»Kako pa potem živite?« »Skromno. Skromnosti sem jaz že od doma navajena in na skromnost sem navadila tudi
»Navadila sem se. V .Idealu' sem se' priučila za šiviljo in rada opravljam svoje delo. Zjutraj moram zgodaj vstati, da pridem pravočasno v Novo Gorico. Tukaj delam do dveh, včasih, kadar je dosti dela, delam še nadure in se vrnem domov zvečer.
Doma pa me že čaka delo, edino kosila mi ni potrebno kuhati, kuha k sreči moževa mati. Potem pospravljam, perem in šivam. Prati moram kar vsak dan, 6 ljudi nas je, pralnega stroja pa nimam. Redkokdaj grem spat pred polnočjo.«
»Verjetno vam pri vašem delu pomagata tudi otroka?«
»Ce le imata čas, mi oba rada pomagata. Silim ju pa nikoli, naj se raje učita. Oba sta pridna v šoli, s prav dobrim in odličnim uspehom izdelujeta. Zadosti je, da sta pridna v šoli.«
»Prosti torej niste nikoli?« sem vprašal.
sama še nekajkrat predelam, nimam toliko denarja, da bi zmerom kupovala novo.
Kdaj bom pa jaz zaslužila svojo pokojnino? Šest let delovne dobe šele imam. Delala bom, dokler bom mogla, potem pa...«
Mimo drugih vrlin, ki jih ima Koviljka,. pa je bilo za nagrado prav gotovo odločilno, da je v minulem letu delovne norme izpolnjevala povprečno s 150 odstotki. Takšno povprečje je res visoko in doseženo s skrajno pridnostjo.
»Boste takšno povprečje v doseganju delovne norme obdržali tudi letos?«
»Da bi otroci živeli lepše življenje, kot ga jaz,« pravijo vse tri. Zato se razdajajo in vztrajno pozabljajo
nase.
Danes jim bomo voščili in prinesli šopke rož. Obljubili jim bomo, kot že tolikokrat, da pri svojem delu poslej ne bodo več same, da jim bomo pomagali vsi!
»Vsekakor me to priznanje spodbuja, da si bom še naprej prizadevala za čimvečji delovni učinek. Ne vem, če bom obdržala omenjeno povprečje. Toda trudila se bom. da tudi letos ne bom slabša delavka kot v minulem letu«
»Malce mi je nerodno ob vsem, ker sem prva dobila nagrado. Sicer pa menim, da je tudi takšna stimulacija, to je izredna nagrada za prizadevnost pri delu. povsem na mestu. Zlasti je takšna nagrada lahko velika 'spodbuda za še večjo delovno storilnost vsakega posameznika. Verjetno si bo marsikatera sodelavka zaželela takšne nagrade. Toda dobiti jo mora vsako leto res najboljši____«
»Kako pa je bilo doma. ko ste povedali, da ste dobili' nagrado?«
»Je zahteval takšen delovni uspeh od vas kakšne posebne napore, oziroma izredno prizadevnost?«
Rože bodo ovenele, kaj pa naše obljube? En dan skrbi za žene na leto ni zadosti, ali ne?«
MATJAŽ VIZJAK
»Dobra volja in želja za boljšim zaslužkom sta bili gonilni sili mojega delovnega uspeha. Sicer pa vam je verjetno znano, da si delavka, ki je odvisna izključno od zaslužka v tovarni, mora prizadevati, da je ta čimvečji. Z menoj je že tako.
»Res da znesek, ki sem ga dobila, ni takšen, da bi lahko pokrili z njim kakšne velike izredne izdatke. Toda zame osebno pomeni veliko. Izpolnila se mi je namreč dolgoletna želja, da sem si lahko kupila šivalni stroj. Ob rednih mesečnih prejemkih bi si ga lahko kupila mnogo kasneje in mnogo teže. Šivalni stroj pa me bo zdaj spominjal na prvo nagrado v življenju. Prav gotovo me bo spodbujal k še večji prizadevnosti delavnosti in marljivosti.«
M. 2.
ZASAVSKE DELAVKE TIŠČI NEMALO PEREČIH PROBLEMOV
Več vrst neenakopravnosti
Lepo in prav je, da so se včeraj in danes v številnih zasavskih kolektivih spomnili svojih delavk, jim pripravili malce boljšo malico, jih povabili na tovariški pomenek ali srečanje. Že res, da so bile zaposlene ženske tu in tam deležne take ali drugačne pozornosti. Toda praznik žensk je kratek, dolgi pa so problemi, ki tarejo ne samo zaposleno, marveč tudi nezaposleno žensko. Ni tako malo žensk, ki sodijo, da so še silno daleč do enakopravnosti z moškimi in da je sedanjih neenakopravnosti več vrst.
Ce postavimo, da je v zasavskih revirjih med okrog 3300 zaposlenimi ženskami v gospodarstvu kar 60 % nekvalificiranih, smo ob prvem problemu neenakopravnosti. Njihovi osebni dohodki so znatno nižji kot pri večini moških. Zaposlene ženske imajo slabše pogoje strokovnega izpopolnjevanja, ker pač opravljajo dela, za katera, vsaj tako pravijo, ni potrebna kvalifikacija. Veliko vprašanje je, če smemo verjeti tej trditvi. Bržkone gre za stara pojmovanja, za preživele navade in zastarele proizvodne procese, resda ne vsepovsod, pač pa še marsikje. Z druge strani pa se kaže resno vprašati, ali smo nekvalificiranim delavkam omogočili nadaljnje strokovno izobraževanje, če pa vemo, da jih po končanem delu v tovarnah čaka še enkrat toliko opravil doma, največkrat najprej priprava kosila ali večerje, da ne govorimo o vseh drugih opravkih. Nobenega dvoma ni, da bi se mnoge ženske rade izpopolnjevale, ker dobro vedo. da bodo ob večjem znanju več zaslužile, toda zelo malo ali pa ničesar nismo storili za to, da bi
jih razbremenili in jim omogočili, da bi sedle v šolske klopi. Po približnih ocenah sodelujejo zasavske zaposlene ženske pri ustvarjanju najmanj ene tretjine narodnega dohodka v revirjih. Zal, pa ni na voljo nobenega podatka o tem, koliko dobe od tega dohodka, kolikšen je njihov dejanski delež?
Vzemimo nadalje sodelovanje v organih samoupravljanja v kolektivih ali v družbenopolitičnem življenju občin. Po vseh nepisanih ali pisanih pravilih bi moralo glede na število zaposlenih žensk sodelovati v organih samoupravljanja najmanj 350 delavk. S tem bi dosegli komajda eno desetino vseh zaposlenih v delavskih svetih. Žal pa menda ni niti 200 žensk v organih samoupravljanja. Očitna neenakopravnost. mar ne? Tele dni so se v revirjih zvrstile kandidacijske konference in kandidacijski zbori v delavnih kolektivih. Po nepopolnih podatkih so v zasavskih občinah izvolili za možne kandidate za odbornike obeh zborov občinskih skupščin reci in piši le 33 žensk. Vseh odbor-niških kandidatov pa je najmanj
360. Resnici na ljubo kaže priznati, da niti v tistih podjetjih, kjer so zaposlene ženske v večini, niso predlagale za odborni-škega kandidata to ali ono svojo sotovarišico, pač pa moškega. V obratu Lisca v Zagorju je zaposlenih skoraj 98 % vseh članov kolektiva - žensk, za možnega odborniškega kandidata pa so izbrale moškega. Ce bi skušali poiskati vzroke za to. bi jih po vsej verjetnosti našli v enostavnem odgovoru: »Žal, ne utegnemo opravljati teh funkcij; ker nimamo časa!« Bojda je bilo takih primerov še več. Očitno je, da se ženske zavedajo odgovornosti družbenega dela oziroma opravljanja družbenih funkcij. Toda s tem še ni rečeno, da jih ne bi mogle zadovoljivo opravljati, če bi jih razbremenili, jim torej omogočili sodelovanje pri širših družbenih zadevah. Vse kaže, da niti ob tej priložnosti, ko so volitve tik pred durmi, ne bomo kdo ve koliko spremenili odbomiške strukture v novih občinskih skupščinah, kaj šele v republiških predstavniških telesih. V revirjih so evidentirali reci in piši eno samo žensko kot
možnega kandidata za republiškega poslanca.
O . ostalih vrstah neenakopravnosti na tern mestu ne. kaže govoriti. Zlasti ne o. razvoju ot--roškega in drugih oblik varstva otrok bodisi zaposlenih ali nezaposlenih žensk. S tem ni rečeno, da v zadnjem obdobju ni bilo ničesar storjenega. Narobe: marsikaj se je izboljšalo, toda, žal, samo za nekatere. Podobno glede družbene prehrane, servisnih in ostalih uslužnostnih dejavnosti. Morebiti pa ne bo odveč reči besedo, dve, še o trdovratnih poskusih zamenjati 8. marec, praznik žensk, z materinskim dnem. Kar po pravilu so se včeraj zvrstile proslave, na katerih so otroci peli svojim staršem oziroma materam. Že prav in lepo, Toda čemu ne bi to storili moški pevski zbori, zakaj ravno šolski otroški vokalni ansambli? Zakaj so se celo v nekaterih otroško-varstvenih ustanovah spomnili ravno za 8. marec pripraviti materam in ženskam nekatere proslave, na katerih jih bodo razveselili njihovi otroci z vsem, kar so se naučili? 8. marec — praznik žensk je bil letos uradno proglašen kot dan, ob čigar priložnosti naj bi ne samo poudarili probleme, ki tišče vse ženske, torej zaposlene in nezaposlene, marveč našli zanje tudi najustreznejše rešitve. To pa bomo kar lepe* preslišali, vsaj v večini primerov...
M. VIDIC