Demonstrativno zapustili sejo
Svetniki Mestne občine Velenje so se zbrali predvčerajšnjim na svojem prvem podopust-niškem zasedanju. Seveda se je v tem času nakopičilo veliko gradiva, ki so ga strnili v šestnajst točk dnevnega reda, obdelali pa tokrat le polovico.
Zapleten je bil že sam sprejem dnevnega reda, saj so se že tu začele vsebinske razprave, močno paje bilo tudi čutiti, da se pričenja predvolilno obdobje. Pa tudi drugače je bilo tokrat burno, saj je zasedanje demonstrativno zapustila, med glasovanjem o predlogu upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, večina svetnikov iz vrst krščanske in ljudske demokracije. Vsega kar se je tam dogajalo resnično ni smiselno prenesti na papir, zato pa si celotno dogajanje, če vas zanima, oglejte na VTV, ki je tokrat sejo v celoti posnela, tako so si namreč zaželeli svetniki, in jo bo predvajala na kanalu 5. Potem boste videli, da je včasih novinarjem resnično težko povzeti razprave in jih strniti v krajše zapise. Mi smo tokrat to naredili na tretji strani.
M.Zakošek
ki seveda razumejo, daje treba najemnikom lokalov omogočiti dostavo, ne razumejo pa, da to mnogi izkoriščajo, tudi tisti, ki z dostavo (razen sebe) do lokala nimajo opraviti nič. Za preprečitev dostopa nepoklicanim je postavljena "rampa", a kaj, ko je ta odprta ves dan in omogoča dovoz tudi tistim, ki za to nimajo dovoljenja. Zadevo bodo zdaj skušali urediti s tipsko ključavnico, naročena je pri kamniškem Titanu. Potem bo možno z vozili na Kardeljev trg samo med 7. in 11. uro dopoldne, kasneje pa bodo tja z vozili lahko prišli le tisti, ki bodo
—_—JKhi
Večinoma sončno z možnimi občasnimi padavinami.
posredovali ob kakšnem dogodku - policisti, zdravniki, gasilci, reševalci... Več reda se obeta tudi v samem strogem središču mesta in na Vodnikovi cesti. Služba občinskega nadzora, ki se bo v kratkem okrepila s štirimi novimi nadzorniki, bo v začetku ob vsem drugem, kar jih čaka, posebno skrb namenila prav prometu na zaprtih površinah. Z ukrepi bodo skušali spametovati tiste, ki mislijo, da se morajo z vozilom povsod pripeljati do prve stopnice, pa bi se še po njej, če bi šlo.
Zato, potrpimo še malo!
Milena Krstič - Planine
ISSN 0350-5561
številka 35
četrtek, 12. septembra 1996 160 tolarjev
Logarska dolina
Obeležje zavezniškim
misijam
Ob Plesnikovi domačiji v Logarski dolini se je v soboto zbrala množica borcev in udeležencev NOB iz vse Slovenije in zamejstva, z njimi so bili tudi mnogi gostje od vsepovsod, celo iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Na domačiji so namreč odkrili ploščo v spomin na delovanje zavezniških vojnih misij med drugo svetovno vojno. Več na strani 20.
(Foto: L.O.)
Največji uspeh zlate generacije
Bo tipska ključavnica na katero čakajo, izpolnila pričakovanja? Poskusno bo zaenkrat nameščena na treh lokacijah na Kardeljevem
trgu. (foto: vos)
Ta ni ustavil, bo naslednji? Prvi šolski dan so še imeli pešci in posebej šolarji - tudi zaradi navzočnosti policistov - prednost na prehodih, po tem pa vse manj, manj... (foto: vos)
Prvi šolski dnevi
Pešec in njegov korak sta na več mestih v Velenju resno ogrožena
Vse od začetka novega šolskega leta se mnogi trudijo, da bi bila pot otrok v šolo varna. Med njimi so tudi policisti, ki vsak dan izvajajo akcije poostrenega nadzora v prometu v okviru projekta Varna pot v šolo. Policisti so v začetku tega tedna malčkom iz vrtcev in učencem prvih razredov osnovnih šol spregovorili o varni poti v šolo in jih po tej poti tudi spremljali. V Velenju pa seje žal že pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena šolarja. Do nesreče je prišlo v ponedeljek, 9. septembra, ob 12.45 na Kidričevi cesti v Velenju. 9-let-
ni Matija T. in 10-letni Jernej B.,
oba iz Velenja, sta v skupini otrok nameravala prečkati Kidričevo cesto pri osnovni šoli Miha Pintar-Toledo v smeri proti Kajuhovi cesti. Na prehodu je semafor, ki ga pešci prižigajo s stikalom. Otroka sta pritisnila na stikalo in počakala, da se je na semaforju prižgala zelena luč. Stopila sta na vozišče, v tistem trenutku pa je iz smeri Jenkove ceste v smeri Šaleške pripeljal 69-letni voznik kolesa z motorjem Jožef K. iz Velenja. Trčil je v otroka in vsi trije so padli po vozišču. Pri trčenju in padcu je Mitja utrpel hude, Jernej pa lažje telesne poškodbe. Mitja se
zdravi v celjski bolnišnici, Jernej pa je bil po nudeni zdravniški pomoči v Zdravstvenem domu Velenje odpuščen v domačo nego.
mkp
Katarina Srebotnik in Petra Rampre sta znova navdušili teniški svet. Na enem od štirih največjih turnirjev na svetu, na turnirju za grand slam v Flushing Meadovvu, sta se v konkurenci mladink do 18 let v dvojicah uvrstile v finale, kar si selektorica teniških reprezentanc Slovenije Mima Jaušovec ni upala niti sanjati. To je gotovo daleč največji uspeh zlate generacije, kakršne Slovenija ni imela še nikoli, obenem paje v samem evropskem in svetovnem vrhu. Na ameriškem turnirju sta Katarina in Petra namreč gladko premagali najboljšo ameriško dvojico v konkurenci do 18 let, torej se njima in kolegicam v slovenski reprezentanci obeta sijajna bodočnost v svetovnem tenisu. To Katarina in Petra te dni dokazujeta na svetovnem ekipnem prvenstvu mladink do 16 let v Švici. Za reprezentanco ZDA je Slovenija druga nosilka, naši šampionki pa sta v prvem krogu "pometli" s Kolumbijo z izidom 3:0, naslednje nasprotnice pa so bile Argentinke.
Petra in Katarina med slovesno podelitvijo.
Problem ni nov, vleče se kot tista povest O jari kači in steklem polžu. Na Kardeljevem trgu v Velenju se da srečati na enem prostoru vse udeležence v prometu, razen vlakov. Nato že dalj časa opozarjajo stanovalci,
9770350556014
2 NAS CAS
DOGODKI
NOriGe
Javna dela so včasih edina rešitev za zagotovitev socialne varnosti
Starejši so vse težje zaposljivi
Konec junija letos je bilo na področju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, to pa je šest upravnih enot od Dravograda do Mozirja, aktivnih kar 54 programov javnih del. To je po besedah Zdenke Hudales svetovalke za javna dela pri Zavodu doslej rekordno število.
Javna dela so za marsikoga od brezposelnih edina, a seveda le začasna, rešitev pri zagotavljanju socialne varnosti, ob tem pa se brezposelni ponovno vključijo v kolektiv in znova pridobijo delovne izkušnje.
Poprečno število udeležencev v programih j avnih del je bilo 239, razlogali so z vsemi stopnjami strokovne izobrazbe. Največ, 90 med njimi, je bilo delavcev brez poklica, 80 je bilo tistih, ki razpolagajo s V stopnjo strokove izbirazbe, 7 udeležncev pa je bilo fakultetno izobraženih.
"Kar polovica moških udeležencev javnih del je nekvalificiranih, kar je najbrž posledica dejstva, da so zanje na voljo predvsem programi v komunalni infrastrukturi, ki vključujejo izobrazbeno manj zahtevne kategorije. Takšna dela so za mnoge edini vir socialne varnosti, saj gre pogosto za osebe, ki so iz različnih razlogov težje zaposljive," ugotavlja Zdenka Hudales. Dejstvo pa je, daje struktura vključenih v javna dela odsev programov, ki se izvajajo, ni pa dejanska slika stanja na področju brezposelnosti.
Glede na pretekla leta se tako med udeleženci javni del kot med brezposelnimi povečuje delež tistih, ki so starejši od 40 let. Med prijavljenimi na Zavodu jih je 30 odstotkov, kar ni malo in kar skrbi. Starejši ljudje težje dobijo zaposlitev, ker imajo delodajalci raje
Ruska dejegacija^ na obiskuj v Velenju
Tipanje možnosti gospodarskega sodelovanja
Pred tednom dni sta na povabilo poslanca v državnem zboru Iva Verzolaka Velenje obiskala izredni in pooblaščeni veleposlanik Ruske federacije v RS Aleksej Nikiforov in ruski predstavnik za trgovino Aleksander Medvedejev. Gosta sta obiskala Gorenje, Premogovnik in Termoelektrarno Šoštanj. Povsod sta si ogledala proizvodnjo in opravila pogovore z vodilnimi o možnem bodočem sodelovanju med državama. Visoka gosta je sprejel tudi župan Srečko Meh.
■ bš
V Gorenju so gostoma, kiju je spremljal poslanec v državnem zboru Ivo Verzolak, najprej pokazali proizvodnjo in
razstavni prostor.
mlajše ljudi.
Zdenka Hudales zato tudi pravi, da bo v prihodnje treba še več pozornosti posvetiti načrtnemu iskanju možnih izvajalcev za programe, v katere bi se lahko vključili starejši, ki ne morejo več računati na zaposlitev, a jim manjka do upokojitve le še nekaj let. "Prav zaradi te kategorije brezposlenih bi bilo treba zopet razmisliti o možnosti, da denarno nadomestilo v času vključitve v javna dela miruje. To bi bila za starejše marsikdaj edina možnost, da pridobijo manjkajočo pokojninsko dobo," razmišlja Zdenka Hudales.
Razpis za nove programe javnih del je še vedno odprt. V juliju so bili na novo potrjeni štirje programi z 11 udeleženci, v pripravi pa je še nekaj novih programov, med njimi v Velenju za ustanovitev Šaleškega turistično podjetniškega centra.
■ Milena Krstič - Planine
Dr. Osterc obiskal savinjske hmeljarje
Pričakujejo pomoč države
Minuli četrtek je savinjske hmeljarje obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, v spremstvu državnega sekretarja Ivana Obala in svetovalca Lojzeta Senegačnika ter si ogledal obiranje, sušenje, navlaževanje in basanje hmelja. Čeprav so nekateri hmeljarji obiranje že končali, so se predstavniki ministrstva dobro seznanili s tem pomembnim opravilom pri pridelovanju hmelja. V Vrbju pri Žalcu so si z zanimanjem ogledali klasično hmeljsko sušilnico.
Predstavniki Hmeljarskega združenja Slovenije, kmečkega sindikata - odbora za hmeljarstvo, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo in Hmezada export-import Žalec pa so izkoristili priložnost, da ministra in sodelavce seznanijo z letošnjo letino in stanjem v hmeljarstvu doma in v svetu. Seznanili so jih tudi glede sezonske delovne sile v času obiranja iz Hrvaške in Jugoslavije glede delovnega dovoljenja, delovne in bivalne vize, itd. Minister je pri reševanju te problematike obljubil pomoč v obliki skupne akcije za poenostavitev pridobivanja potrebnih dokumentov za sezonske delavce. Zaradi slabega ekonomskega stanja hmeljarstva so hmeljarji ponovno izpostavili potrebo po večji pomoči države v okviru intervencij v kmetijstvu. Predstavniki Ministrstva so obljubili, da bodo v največji možni meri vključili zahteve hmeljarjev v program intervencij za prihodnje leto. Dogovorili so se tudi, da pripravijo projekt premene in obnove hmeljišč za naslednja leta, ki bi ga subvencioniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govorili so tudi o statutu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, da bi dobil čimprej status javnega zavoda.	■ -er
Praznik polzelskih nogavičarjev
Polzelski nogavičarji so v soboto praznovali praznik svojega podjetja. Ta nekaj manj kot tisoč članski kolektiv, ki se kljub izredno težkim razmeram za tekstilno industrijo dobro drži, posluje brez izgub, je ob tej priložnosti gostil svoje upokojence zadnjih dveh let, ki so prejeli zahvale in spominska darila ter delovne jubilante z 10, 20 in 30 leti delovne dobe v podjetju.
Na slovesnosti je imel slavnosti govor predsednik začasne uprave dipl. ing. Alojz Došler. Poudaril je, da je podjetje v prvi polovici letošnjega leta poslovalo pozitivno, kar je med drugim rezultat visokih kvalitetnih proizvodov in postopnega zmanjševanje števila zaposlenih, kije sedaj po dolgih letih prvič pod tisoč, kar pa je še vedno preveč za slovenski in evropski prostor, zato bodo z zmanjševanjem števila zaposlenih tudi v bodoče nadaljevali. Kot je dejal, lahko pričakujejo, da bo podjetje svojim zaposlenim zagotavljajo socialno varnost, če bo vlada izpolnila svoje obljube glede dajatev, če se bodo vsi zaposleni trudili za čim nižje stroške in tem višjo kvaliteto in če se bo število zaposlenih še naprej postopno zmanjševalo. V podjetju sta 1602 delničarji, ki so lastniki 60 odstotkov podjetja. V kratkem bo skupščina delničarjev.
Pripravili so tudi kulturni program in družabno srečanje.
■ -er


Zdaj se začenja pa zares
Obnova šole na Paškem Kozjaku
Letos pod streho, avgusta '97 v vsem sijaju
Dolgoletna želja, da osnovna šola na vrhu Paškega Kozjaka dobi novo podobo in bolj primerne prostore za pouk v vseh osmih razredih, bo uresničena do prihodnjega šolskega leta. Vsako leto to šolo obiskuje okoli 30 otrok iz krajev na obronkih Konjaka in kot kaže demografska slika, bo tako tudi naprej.
Minuli ponedeljek so izbrali izvajalce del za obnovo in razširitvev osnovne šole na Paškem Kozjaku. Najugodnejši ponudnik med številnimi velikimi in malimi gradbenimi podjetji, ki so se odzvala na razpis, je bilo po mnenju komisije za izbor mislinjsko zasebno podjetje Inženiring Čas, gradbena dela bo izvajal zasebnik Slavko Mrezovnik iz Dolž. Dva domačina torej. Pritegnili pa bodo vsaj še 6 podizvajalcev.
V sredini preteklega tedna so si izbrani izvajalci skupaj s predstavniki občine ogledali bodoče gradbišče in dorekli pogoje pogodbe. Mislinjski župan Mirko Grešovnik nam je zaupal tudi, da bo pouk v času gradbenih del na šoli potekal nemoteno. Letos naj bi šolo zgradili do tretje gradbene faze, drugo leto pa se bo pouk v njej končal že konec maja, saj naj bi bila šola dokončno razširjena in obnovljena do začetka priiiodnjega šolskega leta.
Ker šolo na Paškem Kozjaku obiskujejo otroci iz občin Mislinja, Vojnik in Velenje, si bodo te tri občine razdelile po tretjino od polovice stroškov gradnje šole, drugo polovico pa bo primaknilo republiško Ministrstvo za šolstvo.
■ bš
SKD na Gori Oljki
Že drugo leto zapored sta občinski odbor SKD Žalec in Krajevni odbor Polzela na Gori Oljki pripravila srečanje članov in simpatiz-erjev SKD. Srečanje je bilo v nedeljo popoldne, pričelo pa se je ob 15. uri z mašo. Sledil je kratek kulturni program, vse prisotne pa je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora SKD Žalec Ivan Kuder. S svojim volilnim programom se je predstavil kandidat za volitve v državni zbor, sedanji žalski župan Milan Dobnik. Glavne točke njegovega programa so: zastopati interese Spodnje Savinjske doline v državnem zboru, zaustaviti naraščanje števila uradnikov in strpno delovanje v politiki.
Srečanja seje udeležila tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak, ki je na kratko predstavila volilni program stranke in pozvala vse, da se udeležijo državno-zborskih volitev 10. novembra letos.
■ -er
Občina Šmartno ob Paki
Delo na cestah
Pred časom so člani komisije za odpiranje ponudb pri Občini Šmartno ob Paki med 4 ponudniki za izvajanje obnovitvenih del na občinskih cestah izbrali Cestno podjetje Čelje. Kot nam je povedal župan Ivan Rakun, njihova ponudba ni bila najcenejša, bistveno pa tudi ni odstopala od najcenejše. Člani komisije so se odločili za celjske cestarje zaradi referenc in zanesljivosti. Delavci omenjenega podjetja so že na cestah, predvidenih za posodobitev. To pa so ceste Hudi potok - Veliki vrh, Lovski dom v Skornem - Lokoviški most, Gorenjski klanec - Slatine, Žerjav - Šabac ter ploščad pred mrliško vežico v vasi Gorenje. Uredili naj bi še nekaj individualnih in skupinskih priključkov.
Po pogodbi bo občina za dela na omenjenih cestah plačala 26 milijonov tolarjev, rok za končanje del pa je mesec dni. Odvisno od denarja bo, ali bodo lahko dokočno še uredili cesto v Velikem Vrhu. Če jim to uspe, bodo vprašanja glede občinskih cest, z izjemo nekaj odcepov, ki bodo prišli na vrsto prihodnje leto, rešili.
Sicer pa v občini poleg tega v tem trenutku pozornost namenjajo še dokončanju vodovoda v Podgori. Takoj, ko bo opravljen tehnični prevzem primarnega dela kanalizacije v Rečici ob Paki, bodo pristopili k izgradnji sekundarnih priključkov. Tudi aktivnosti za primerno obeležitev občinskega praznika, prvega v vsej zgodovini kraja oziroma občine, so že začeli. Praznik 11.novembra zagotovo bo, pa če bodo do takrat sprejeli simbole ali ne.
Do konca leta pa nameravajo pozornost nameniti še dokončanju nekaterih projektov in pripravi novega prostorskega plana, (tp)
Turistični telefon, da bo turist res kralj
Turistična zbeza Slovenije in Telekom Slovenije uvajata kot prispevek razvoju turizma poseben "turistični telefon", številka 080 -1900. Uvajanje turističnega telefona, namenjenega domačim in tujim turistom, je prispevek k uveljavljanju turista kot središče turističnega dogajanja, "kajti turistom je namenjena celotna turistična dejavnost in turist ima vedno prav".
In kako lahko domači in tuji turisti uporabijo Turistični telefon? Na njem lahko posredujejo svoja kritična in aktualna mnenja o kvaliteti turističnih storitev. Opozore lahko na primere kršenja pravic, vezanih na kakovost in ceno turističnih storitev. Navedejo lahko primere, ko imajo občutek, da so oškodovani. Opozorijo lahko na primere negostoljubnosti, neprijaznosti, neprijazenga okolja in podobno. Povedo lahko o primerih neprimernega odnosa in obnašanja do njih... Seveda pa lahko po telefonu izrazijo tudi zadovoljstvo in pohvale, dožive dobre primere v turistični ponudbi...
Turistična zveza Slovenije želi tudi na takšen način delovati na varstvu turista kot potrošnika, saj meni, daje prav turistova vsestranska varnost ena temeljnih značilnosti turistične ponudbe. Turistični telefon jena voljo 24 ur na dan, usluga pa je za tistega, ki telefonira, brezplačna. Stroške krije Telecom kot sponzor. TZS pa zagotavlja, da bodo obvestila in zahteve posredovane pristojnim organom z namenom, da jih razrešijo.
■ bš
Zgodilo se je, kar se je enkrat moralo zgoditi. Oče Slovencev, eni so takoj pohiteli z izjavo, da ni oče vseh Slovencev, je objavil datum volitev. Eni so to sprejeli z olajšanjem, drugi tiho, tretji z negodovanjem. Saj smo vendar v Sloveniji! Če bi objavljeni datum volitev vsi sprejeli z enakim odnosom, bi bilo z nami nekaj narobe.
Čeprav lahko kakšno sodišče še kaj spremeni, je večina strank že pognala konje v volilni galop. Eni so ga bolj ali manj prikrito pričeli že prej, drugi bodo svoja najmočnejša orožja pokazali vfinišu. Eni bojujejo boj z dokazovanjem svojih uspehov, drugi s kazanjem na slabosti drugih. Največ bo verjetno spet takih, ki bodo svojo usodo poskušali krojiti z obljubami. Računajo na to, da Slovenci nismo osli in da tako ne gremo le enkrat na led. Očitno se mnogi bolj ravnajo po tistem vrču, ki hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne razbije. Na vsak način se hočemo osvežiti, pa mnogi spoznavajo, da četudi zajemajo iz različnih izvirov, ima voda dokaj podoben okus. In le malo nove svežine. Kot da bi se v vseh izvirih nabrala usedlina. Tudi v tistih, katerih glasniki zagotavljajo, da so nov vir in vir novega; da niso obremenjeni ne z levim ne z desnim. Pa čeprav mnogi med njimi prihajajo z leve ali desne.
V pričakovanju 10. novembra zdaj nekateri tudi hitijo ocenjevati, kaj nam je prineslo sedanje volilno obdobje. Tisti, ki so na
oblasti, zagotavljajo, da zgodba o uspehu ni zgolj pravljica, da je resnica. In kot da bi jim šla na roko še statistika, za zadnje mesece res beleži rast industrijske proizvodnje. Gotovo gre predvolilnemu času pripisati tudi brzdanje cene električne energije. Navadni ljudje smo pač najbolj občutljivi na nekatere podražitve, mednje sodi tudi elektrika. Tisti na vrhu celo menijo, da se je bolje zameriti mlinarjem in pekom kot tistim, ki kruh kupujejo. Očitno se niti tega, da bi imeli predvolilni golaž brez kruha, ker bi pekarne ustavil protestni štrajk, ne bojijo najbolj. Morda tudi zato, ker verjamejo, da tudi vsi peki niso beli, ampak so tudi ti različnih barv.
Posamezne barve že tudi bolj ali manj javno zagotavljajo državljanom, kaj (jim) bodo prinesle, če pridejo na oblast. Kot tisto: če mi spet dobimo ta in ta resor, radarjev na vašem območju ne bo. Nekatere stranke upajo spet obljubljati nekaj, kar so že obljubile pa ne izpolnile. Tako razumejo razlage o večjem zaposlovanju in manj brezposelnih. Nekateri volilni "strategi"pravijo, da je nebesa najlažje obljubljati tistim, ki že zdaj zagotovo vedo, da v boju za oblastne položaje ne bodo uspeli.
Če že ne po vremenu, se nam torej vsaj po politični strani obeta vroča jesen. Da bi se vendarle v tej vročini "speklo in skuhalo" kaj dobrega.	■ (k)
S seje sveta Mestne občine Ve/en/eNajveč razprave o Mladinskem centru
Zapleteno sprejemanje dnevnega reda
Na prvi podopustniški seji, za katero seje nabralo ogromno gradiva, je bilo zapleteno že samo sprejemanje dnevnega reda, že tu so se začenjale vsebinske razprave, po katerih pa so svetniki izglasovali le prekvalifikacijo predlaganega predloga odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center v osnutek. Ponovno so svetniki postavili vrsto vprašanj, predvsem pa terjali odgovore na že davno zastavljena. Med drugim je Franca Severja (nestrankarski) zanimalo, kdo je financiral postavitev reklamnih tabel na svetilkah in kdo pobira dohodek, opozoril pa je tudi na to, da polaganje asfalta na parkirišču pri bodočem nakupovalnem centru ni kvalitetno opravljeno. Adolf Štorman (Republikanci)je ponovno postavil vprašanje, kdo je dovolil spremembo na-menosti kotalkališča, Anton Lovrec (SKD) pa je zahteval, da nadzorni odbor Sveta pregleda poslovanje javnega komunalnega podjetja. Opozoril je tudi na to, da je že aprila izpostavil gradnjo cerkve, odgovora pa še vedno ni dobil. Na odgovor o tem, zakaj vsi občani ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča že zelo dolgo čaka tudi Herman Ailič, dr. Borut Korun (oba SLS) pa se sprašuje v kaj se Velenje spreminja, saj je na ulicah, trgovinah in lokalih, vse več tujih imen.
Splošno zdravstvo in zobozdravstvo enovit zavod
Na osnovi določil Zakona o zdravstveni dejavnosti zagotavlja zdravstvo na primarni ravni občina in ta določa tudi organiziranost. Na zadnji seji so svetniki Mestne občine Velenje odločili, da se dosedanja Zavoda splošno zdravstvo in Zobozdravstvo oblikujeta v enovit zavod Zdravstveni dom. Ta bo skrbel za preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, partonažno službo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Zagotavljali pa bodo tudi preventivno in kurativno zobozdravstvo, družinsko medicino, medicino dela, fizioterapijo in reševalno službo.
Za takšno organiziranost so se odločili, ker pomeni racionalizacijo na področju reševanja kadrovskih problemov, uprave, manjše težave z likvinostjo, investijskim vzdrževanjem,	boljšo
izkoriščenost prostorov, saj bodo lahko nekatere službe združili ali pa drugače organizirali.
Ob razpravi o tej združitvi
pa so svetniki opozorili na mnoga nerazrešena vprašanja na področju zdravstva, še posebej podelitve koncesij za opravljanje privatne prakse in menili, da bi morali to temo uvrstiti na dnevni red kot samostojno točko.
Razdeljeno premoženje komunalne infrastrukture
Na torkovem zasedanju so sprejeli svetniki Mestne občine Velenje sporazum o sklenitvi premožensko pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in komunalnega pod-
loku so opredeljene osnove za oblikovanje cen in obračun plina, s tem, da se bodo za prehodno obdobje obračunavele cene, ki so konkurenčne kurilnemu olju. S tem se bo tudi povečal interes uporabnikov na zgrajeni plinovod, kar bo pomenilo tudi večji prihodek ob minimalno povečanih stroških.
Ob tem odloku je izdelal Urad za gospodarske dejavnosti tudi posebno navodilo za izračun konkurenčne cene zemeljskega plina, ki mora biti ekonomsko privlačna, saj so se izgradnje lotili tudi zato, ker je takšen način ogrevanja ekološko čistejši. Posebno poglavje pa je posvečeno ukrepom za zagotavljanje varnosti pri uporabi plina.
jetja Velenje. Glede na to, da sta ta sporazum pred tem že sprejela tudi sveta občin Šmartno ob Paki in Šoštanj to pomeni, da je delitvena bilanca za to področje med novo nastalimi občinami tudi sklenjena. Skupno premoženje na področju komunalne infrastrukture znaša 7.984.894.000 tolarjev, od tega je pripadlo 83,1 % Mestni občini Velenje, 14,3% Šoštanju in 2,6 % občini Šmartno ob Paki.
S tem sporazumom so podpisniki tudi ugotovili, da so komunalni sistemi vodooskrbe, toplotnega ogrevanja, kanalizacije in čiščenja odplak, odlagališče komunalnih odpadkov in pokopališče zaradi enotnega načrtovanja in izgradnje v preteklosti nedeljivi in daje najracionalnejše, da z njimi upravlja skupni upravljalec. Kmalu naj bi vsem svetom predložili v potrditev odlok o preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja.
Dorečeno gospodarjenje s plinom
V mnogih krajevnih skupnostih so v zadnjem obdobju zgradili plinovod, s sprejemom odloka za dobavo in odvzem plina, pa so svetniki mestne občine Velenje dorekli gospodarjenje z njim. Najbolj sporna je bilo v času priprave tega dokumenta določitev osnove za oblikovanje cene in obračun dobave plina. V tokratnem od-
Pristopili k spremembam dolgoročnega plana
Župan Mestne občine Velenje je predlagal sprejem sklepa o začetku postopka za spremembe dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje do leta 2000 in sicer na področju prostora. Obstoječi prostorski dokumenti so za-
stareli in niso dovolj razvojno naravnani. Vse večje zahtev za posege v prostor, ki jih ni mogoče uresničiti, ker niso skladni z veljavnimi akti. Mnenja o tem ali pristopiti k tem spremembam celovito ali pa jih reševati parcialno so bila deljena, na koncu pa so začetek tega postopka soglasno podprli.
Nova ekonomska cena v vrtcih
Veliko razprave je bilo tudi ob določitvi ekomske cene v vzgojno varstvenem zavodu Velenje. Pa ne o sami ceni. O tem sploh niso razpravljali. Tako velja, da ta znaša za otroke do drugega leta 31.187,83, za otroke od drugega do sedmega leta 28.569,93, za skrajšan program brez zajtrka 21.188,21 in za razvojni oddelek 89.164,25 tolarjev.
Razpravo so usmerili v spremembe pravilnika in novo lestvico sumbvencioniranja, ki jo je določilo ministrstvo za šolstvo. Po njej naj bi starši, ki dosegajo na družinskega člana višje dohodke v bodoče prispevali za varovanje svojih otrok bistveno več.
Doslej je na primer znašal najvišji prispevek staršev okoli 12, po novem pa naj bi 26 tisočakov. Socialno najbolj ogrožene kategorije prebivalstva pa bi plačevale malenkost manj kot doslej.
Med svetniki je prevladalo mnenje, da bi morali zagotoviti tudi v bodoče iz občinskega proračuna več sredstev za subvencije. Tako so se dogovorili, da bodo do konca novembra obračunavali akontativne cene, do takrat pa morajo občinske službe ugotoviti, koliko sredstev lahko zagotovijo za to dodatno subvencioniranje.
SO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV
Kse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih, obveščamo, da se je skupini 15-ih bankomatov Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. na
Rudarski, Gorici, v Šaleku, Nami, Standardu, I/is a l/is, Gorenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Gornjem Gradu, Nazarju, Rečici ob Savinji, Ljubnem in Lučah
pridružil nov bančni avtomat v
PESJU, VELENJE, ŠPEGLOVA 2.
Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo.
VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANK0MATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
Pri stavbnih zemljiščih se je spet ustavilo
Vročih razprav v torek resnično ni manjkalo, zavrelo pa je ob predlagani sestavi upravnega odbora stavbnih zemljišč. Predsedovala naj bi mu Milica Tičič, člani pa naj bi bili Miroslav Hudovernik, Anton Košir, Mehmed Bečič, Franc Blatnik, Aleksander Forštner in Karli Stropnik.
Že pri samem sprejemanju dnevnega reda je predladal Igor Centrih ( Zeleni) umik te točke z dnevnega reda in sicer zato, ker se župan pri pripravi predloga ni uskladil z vsemi listami, ki imajo svetnike v občinskem svetu, po njegovem pa tudi nekateri predlagani člani s svojo dosednajo aktivnostjo ne up-ravičujejo zaupanja. Podobnega mnenja so bili kasneje v razpravi še dr. Vladimir Korun, Franc Sever, Adolf Štorman in Marko Jeraj, ki je z besedami, da ne želi sodelovali v politični kuhinji, zapustil zasedanje. Za tem je dal predsednik sveta Dragan Martinšek predlog sestave upravnega odbora na glasovanje, med vprašanjem, kdo je za in ko jih je 13 dvignilo roke, pa je večina svetnikov iz vrst socialne in krščanske demokracije zapustila dvorano. Predsednik je odredil petminutni odbor, ki pa seje spreobrnil v konec zasedanja.
Največ razprave o Mladinskem centru
Glede na to, da so svetniki že večkrat razpravljali o ustanovitvi Mladinskega centra in da je ostalo pravzaprav nedorečno vprašanje o dejavnostih, ki naj bi se odvijale pod njegovim okriljem, je tokrat predlagal župan Mestne občine Velenje, da ta odlok sprejmejo svetniki po skrajšanem postopku. S tem pa se niso strinjali in predlagani predlog so prekvalificirali v osnutek.
Nanj pa so imeli, kljub temu, da je predlagatelj črtal najbolj sporno gostinsko dejavnost, ponovno številne pripombe.
Mag. Peter Kovač je ocenil odločitev svetnikov, da so ta dokument pekvalificirali v osnutek za neracionalno odločitev in jim očital, da so dosedanje osnutke potrjevali s figo v žepu. Sporočil jim je tudi, da bo otvoritev teh prostorov ne glede na to, ali bo odlok o oblikovanju javnega zavoda sprejet ali ne, 19. septembra.
Borut Korun (SLS) je ponovno poudaril, daje proti oblikovanju takšnega zavoda, saj so v občini številne institucije, ki imajo tudi usposobljene kadre, pa jih proračun finančno ne podpira. Prav tako je po njegovem mnenju mnogo kategorij prebivalstva, ki so bolj potebne pomoči. Adolf Štorman (Republikanci) je označil prizadevanja za ustanovitev tega centra za politični interes določenih strank. Po njegovem bi bilo smiselneje ponovno urediti mladinski hotel po vzoru vseh zahodnih držav. Odločno je bil ponovno proti tudi Marko Jeraj (SLS), ki bi raje podprl obstoječe programe za mlade, sredstva pa usmeril tistim, ki so v stiski. Nikakor se tudi ne more strinjati, da bo dobila Rdeča dvorana, ki je javni zavod, namenjena rekreativni dejavnosti Velenjčanom,
s tem centrom, že tretji šank. dr. Ivan Kralj (SKD) bi razpoložljiva sredstva namenil prizadeti mladini. Franca Severja (nestrankarski), ki je prav tako proti oblikovanju javnega zavoda je med drugim zanimalo, od kod denar za ta center in kako je mogoče, da ga bodo otvorili, saj uporabnega dovoljenja po njegovih trditvah ni mogoče pridobiti, če ni opredeljena dejavnost. Herma Groznik (ZLSD) je ocenila omenjene razprave kot boleče, še posebej pa jo je motilo, da kdorkoli razmišlja o politični manipulaciji z mladimi. Tudi Dragan Martinšek (LDS) je ocenil prej omenjene razprave kot demagoške in poudaril tudi, da so svetniki že s sprejemom proračuna dovolili izgradnjo tega centra za katerega je občini uspelo pridobiti kar polivico republiških sredstev.
Tone De Costa (SDS) je poudaril, da je v občini mnogo klubov , ki opravijo ogromno aktivnosti za zelo malo denarja. Tkkšna je na primer taborniška organizacija, ki bi ji tudi prav prišel kakšen tolar. Ogromno bi znali s toliko denarja po njegovem mnenju narediti tudi velenjski gimnazijci....
Milica Tičič (LDS) je podprla organiziranje vsake dejavnosti za mlade, še posebej, če je ta pod okriljem javnosti. Za oblikovanje centra se je zavzel tudi župan Srečko Meh, ki je poudaril, da oblikovanje javnega zavoda, niso lepe besede, ampak konkreten prispevek mladim, ki so pripravljeni delati na različnih področjih.
Glasovanje je pokazalo, da so mnenja o oblikovanju centra še vedno močno deljena. Za ustanovitev jih je bilo 14,10 jih je glasovalo proti, 3 pa so se vzdržali.
Mira Zakošek
Pogovor z^ generalno direktorico^ ESO^ Montaže JZofijjo Kukovič
ESO Montaža se spogleduje z japonskim velikanom Mitsubishijem
Zofija Kukovič, generalna direktorica ESO Montaže, kmalu pa ESO Tech, uspešna manadžerka na čelu pretežno moškega 200-članskega kolektiva, ki vidi svojo priložnost v obnovi in gradnji energetskih in ekoloških sistemov, je gotovo zanimiva ženska.
Uspešno utira prihodnjost podjetju, v preživetje katerega so pred leti verjeli le redki. Lani ji je uspelo v izjemno močni konkurenci pridobiti posel pri obnovi Dravskih elektrarn, kar je ogromen zalogaj, ki podjetju daje delo in zaslužek na daljši rok. Zdaj ji je uspelo navezati prve stike z Japonsko in Mitsubishijem. Dovolj velik razlog, da smo jo povabili na pogovor.
*	Naj vas najprej vprašam, ali je v takem podjetju kot je vaše in v taki panogi kot je vaša, biti ženska na vodilnem mestu prednost ali vse kaj drugega?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Si kar si, to je dejstvo. Kot ženska nikoli nisem imela prevelikih težav z napredovanjem na tehničnem področju, kjer delam od nekdaj. Vedno sem bila prepičana v kolikor imaš interes, hočeš, imaš voljo za izobraževanje in izpopolnjevanje, če daješ zgled z znanjem in delavnostjo, da je popolnoma vseeno kakšnega spola si. Nikoli se ne počutim zaradi tega ne manj in ne več vredna. Mi je pa zelo lepo, ko vidim, da zaposleni in okolje spoštujejo predvsem dejanja."
*	Najbrž je za to, da je človek kot manadžer uspešen, treba zaupati kolektivu in ljudem s katerimi dela. Ste kdaj pri pridobivanju poslov, sploh pri tem zahtevnem in velikem, tudi finančno težkem, mislim pa na obnovo Dravskih elektrarn, podvomili v to, da imajo pri vas zaposleni premalo znanja ali izkušenj?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Premalo znanja in izkušenj imamo vsi. Dnevno je treba pridobivati nove izkušnje in se učiti od tistih, ki kaj znajo. Nihče se ni rodil pameten. Tisti, ki misli, daje vse znanje dobil skozi izobraževanje, če tudi je to fakulteta, se moti. Tehnološka oprema in tehnologija se nenehno spreminjata in temu je treba slediti. Danes se hvaliti s tistim, kar si delal pred leti in
govoriti, da imaš zato izkušnje, je preživet način razmišljanja. Naša stalnica je: vedno in vedno znova se izobraževati, pridobivati izkušnje. Naši ljudje so tega sposobni in vanje imam veliko zaupanja."
*	Kako pa potekajo dela pri obnovi Dravskih elektrarn? Leto je od takrat, ko ste podpisali pogodbo o izvajanju obnovitvenih del?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Dela, ki so se pričela lani septembra so napredovala do letošnjega januarja, ko se je načrtovana realizacija znižala na okoli 20 odstotkov. Vzrok je v nepravočasni dobavi opreme posameznih dobaviteljev, ki niso pogodbeno vezani na nas ampak na investitorja Dravske elektrarne. Ampak nekako rešujemo ta problem. Problem zato, ker za nas predstavlja zelo velik izpad in ker se je treba znajti v zelo kratkem času, premostiti vse zmogljivosti in resurse, rešiti likvidnostne probleme, ki s tem nastanejo. Nekako nam to uspeva. Ni pa lahko. Vemo pa, da ta projekt ostaja, da ga imamo v hiši in, da ga bomo izvajali. Če ne letos, pa naslednje leto. Še vedno je za nas Dravski projekt velika pozitivna prelomnica."
*	Vzporedno je treba pridobivati tudi nova dela ?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Če veste, da naj bi bila
dobra tretjina, če ne že skoraj polovica firme zaposlena na Dravskih elektrarnih, potem veste kaj to pomeni. Zdaj smo se preusmerili na Termoelektrarno Šoštanj, kjer smo prvič opravili celoten remont, postajamo serviserji za Wagner Biro, to kar naj bi opravljala Hidromontaža, kije med tem šla v stečaj, skušamo se bolj na široko uveljaviti na Soških elektrarnah, vmes je še nekaj manjših poslov, ki niso toliko pomembni, vseeno pa pomenijo boljšo tekočo likvidnost in preživetje."
*	Pred dnevi ste se vrnili z Japonske. Lahko vprašam čisto preprosto: kaj ste počeli tam?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Japonska je velik izziv. Najbrž zato, ker je s svojo industrijo na prvem mestu na svetu. Obiskali smo korporacijo Mitsubishi, ki je tudi največja korporacija v tej deželi in ena največjih na svetu, obenem pa eden
Zofija Kukovič: "Ne moreš priti k Japoncem In jim reči: zdaj smo tu, o čem bomo govorili, kaj nam boste pokazali?"
*
glavnih proizvajalcev opreme za energetiko, nosilcev know-hova in znanja na tem področju. To je bil še izziv več. Že najti povezavo s takšnim lead-erjem kot je Mitsubishi ni bilo enostavno. Zavedamo pa se, da nobeni začeti pogovori ni nujno, da prinesejo končne rezultate, gre za nekaj na daljši rok in sprijazniti se je treba s principom step by step."
*	Najbrž pa taki pogovori niso preprosta zadeva?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Najprej te morajo razmeti-v smislu, kaj sploh pomeni naša dimenzija - število zaposlenih, velikost firme, velikost države, število prebivalcev, bruto produkt na prebivalca v primerjavi z Japonsko s 120 milijoni prebivalci, kjer je v takšni korporaciji kot je Mitsubishi zaposlenih nekaj sto tisoč ljudi, kjer ima eno mesto toliko prebivalcev kot šest Slovenij skupaj in tako naprej. Da te sploh poslušajo, da jim postaneš zanimiv, je treba uporabiti mnogo argumentov."
*	Niste torej rekli: zdaj grem pa na Japonsko in se bom tam s predstavniki ene največjih kor-poracij na svetu dogovorila za sodelovanje. Pot je bila skrbno načrtovana, dobro pripravljena. Kam so bili usmerjeni pogovori?
ZOFUA KUKOVIČ: "V katere projekte naj
zanekrat ostane poslovna tajna. Gotovo pa je, da potrebujemo svetovno firmo, ki je nosilec znanja in tehnologije na področju energetike, če hočemo karkoli predstavljati v tem prostoru. Velike priprave na to potovanje pa so bile potrebne tudi zato, ker ne moreš priti tja in reči: jaz sem tukaj, povejte mi kaj ali pa pokažite mi kaj. Cilj mora biti jasen, jasno pa je treba tudi povedati s čim razpolagaš, zakaj naj bi mi sploh lahko zanimali njih oziroma oni nas in jih zainteresirati, da te sprejemejo kot resnega partnerja in se s tabo ukvarjajo nekaj dni na zelo profesionalen način."
*	Je pa ta pot na Japonsko povezana z osnovno usmeritvijo ESO Montaže - obnovno enegetskih in ekoloških sistemov?
ZOFUA KUKOVIČ: "Izključno v energetiko. Na tem potovanju nisem bila sama, ampak je bila z menoj pomembna zasedba z energetskega področja v Sloveniji. Tokrat smo prvič lahko rekli, da smo največji izvajalci v slovenskem prostoru za obnovo in novogradnje energetskih in ekoloških sistemov in to je bila podlaga, da smo se upali dogovarjati z nekom od velikih zunaj meja."
*	'Ali lahko predstavim zgodbo o uspehu? Je ni. Lahko pa predstavim zgodbo o preživetju podjetja, v katerega je pred tremi leti verjelo le malo pomembih ljudi v naši okolici."
To so vaše besede, izrekli ste jih pred časom. Se je od takrat kaj spremilo, mislim na zaupanje pomembnih ljudi v okolici?
ZOFIJA KUKOVIČ: "Te besede še vedno držijo. Lahko bi jih popravila le toliko, daje okolje verjetno spremenilo mnenje, kar je za poslovanje pomembno. Če ti okolje ne zaupa, če z njim nisi dobro prepleten, za firmo ni bodočnosti. Zato nam je bilo takrat toliko težje in nam je danes za trohico lažje. Še vedno pa gre za preživetje. Ne da se govoriti o tem, da živimo brezskrbno življenje. Gre za trdo borbo - prebiti, dokazati se kot firma, ki zna nekaj narediti, se uveljati pri večjih investitorjih, postaviti reference in tako začrtati svojo bodočnost - najprej na lokalnem nivoju, potem v državi in navzven."
■ Milena Krstič - Planine
FINANČNO UPRAVLJANJE IN INVESTICIJSKI IZRAČUNI V TEORIJI IN PRAKSI
(B) Cilji finančnega upravljanja
Piše: mag. Josip Racan, dipl. oec
Motiv razumljive odločitve o priskrbi (nabavi) in lociranju finančnega kapitala je motivirana z jasno definicijo poslovnih ciljev podjetja. Cilji finačnega upravljanja so določeni pri zahtevi za maksimiziranje rentabilnosti pri ohranjevanju stopnje tekoče likvidnosti. Likvidnost pomeni sposobnost podjetja, da izpoljnjuje dospele denarne obveznosti pri ohranjevanju potrebnega obsega in strukture obratnih sredstev za opravljanje tekoče aktivnosti ter ohranjevanje kreditne bonitete.
V času privatizacije podjetij, se oblikujejo področja izražanja in merila poslovnih uspehov. Oblikujeta se t.i. lastninsko-praktična podjetja in entitetna poslovna podjetja. Ta proces v družbi prinaša na površje lastninsko-praktično teorijo in teorijo entitete poslovnih podjetij. Po prvi teoriji in praksi je primarni cilj podjetja maksimiziranje profita v korist lastnika kapitala. Pod profitom se podrazumeva celotni dohodek, katerega poslovni človek dobi iz neke poslovne aktivnosti. Teorijsko ekonomski je poemen bolj natančnejši in se pod tem podrazumeva tisti del presežka izkupička, ki ostane po odbitku stroškov za surovine in najamnino, obresti in rento, in se včasih imenuje čisti profit. Po teoriji entitete poslovnih podjetij so korporacije običajno pravno-ekonomske oblike, ki figurirajo kot samostojni pravno-ekonomski subjekti (entitete) popolnoma ločeni od lastnikov kapitala. Pri tej obliki nastopata poslovni manager, ki zastopa interese lastnika kapitala in vse subjekte, ki imajo interes za eksistenco in rast podjetja vključujoč zaposlene, dolžnike, upnike, državo in sebe osebno.
Razlika med profitom in rentabilnostjo. Kot je bilo že rečeno, je pri lastninsko usmerjenemu vidiku oz. konceptu last-
nik kapitala tisti, kije zainteresiran za ustvarjanje čim večjega profita, hkrati je motiviran da spremlja finančne tokove na širši družbeni ravni, kot so davčna politika, financiranje državnega (ali občinskega) proračuna, delitev sredstev proračuna itd., kajti od tega je odvisno tudi rast njegovega podjetja.
Rentabilnostno usmerjeni poslovni koncept (vidik; več v nadaljevanju) je, za razliko od profitno usmerjenega, popolnoma usmerjen na proizvodnjo oz. ustvarjanje novega bogastva. Pri rentabilnem konceptu je potencialna rentabilnost kriterij ekonomske rabe družbenih resursov. Pri lastninsko usmerjenemu konceptu pa je kriterij maksimiziranje profita. Povdariti pa je treba da med obema poslovnima konceptoma ni ostre meje, da torej lahko prehajata eden v drugega. Rentabilnost je ena od ekonomskih kategorij reprodukcije in podrazumeva ustvarjanje maksimalnega dohodka pri najmanj vloženimi sredstvi v procesu reprodukcije. Kvantitativen izraz za rentabilnost je razmerje med dobičkom in vloženimi sredstvi (R=D/S).
Kaj pomeni cilj finačnega upravljanja v operativnem smislu, ko je potrebno sprejeti odločitve o dolgoročnih vlaganjih v poslovna sredstva in o financiranju. Alternativa, ki predst-valja vlaganje kapitala na dolgi rok, realna primerjava žrtve in koristi, vlaganja in bodočih profitov, v ekonomiji ni možno brez respektiranja faktorja časa, ki se v finančnem smislu izraža skozi časovno vrednost denarja. Ko se upošteva ta faktor, prihaja do želje za maksimiziranje profita in istočasno do zahteve po maksimiziranju bogastva, oz. neto-sedanje vrednosti.
Iz gornjega izhaja daje osnovni cilj finačnega upravljanja maksimiziranje bogastva oz. neto-sedanje vrednosti. To je torej primarna naloga poslovne aktivnosti podjetja in podjetnikov ne glede na ali je poslovanje bolj ali manj profitabilno oz. rentabilno usmerjeno. Nekaj več o neto-sedanji vrednosti v nadaljevanju.
- nadaljevanje v naslednji številki -
Poslovne novice
-M
Od 17. do 21. septembra bo v Novem Sadu na 33. mednaro- J dnem jesenskem sejmu v organizaciji GiVA d.o.o. in GZS potekala i PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. Informacije so na voljo na tel. št. 061/883-816. g. Gorazd ('.uznar, ■ GIVA d.o.o. Ljubljana.	"m
Oktobra 1996 bo v Stuttgartu potekalo KO OPERACIJ S KO SREČANJE z nemškimi podjetji. Srečanje organizira GZS, Območna zbornica Maribor v sodelovanju z mariborsko razvo- .; jno agencijo in GWZ Stuttgart.
Od 21. do 25. septembra bo v Muenchnu potekal sejem prehrambenih proizvodov: pijač in potreb za hotele, gas-tronomijo... Več informacij na tel. 061/376-029, g. Stane Terlep.
Na razpolago imamo izvod delovnega besedila BELE KNJIGE Evropske unije, ki jo je komisija EU pripravila kot del pred-pristopne strategije za pridruževanje držav srednje in vzhodne Evrope skupnemu trgu EU.	|
GZS, Združenje za turizem in gostinstvo objavlja razpis za ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ GZS Priznanja bodo podeljena na 43. gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki bo 6. in 7. novembra na Bledu.
Gospodarski vestnik vabi na enodnevi posvet VPLIV PRILAGAJANJA POGOJEM ASOCIACIJSKEGA SPORAZUMA Z EVROPSKO UNIJO NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO, ki bo 24. septembra ob 9. uri v WTC-ju v Ljubljani. Prijavite se lahko po telefonu ali s prijavnico najkasneje pet dn pred seminarjem na tel.: 061/133-01-27, 133-81-26 061/132-41-87. .
Služba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS jc izdelala finančne kazalnike za članice GZS. Podjetjem je na vc lastnih finančnih kazalnikov in najboljših vrednosti posameznih podskupin dejavnosti. Možno je naročiti tu podatkov po dejavnostih.
V okviru mednarodnega obrtnega sejma v Celju bodo naslednje obsejemske prireditve:
-	SVETOVANJE PODJETNIKOM od 13. do 22. septembra od 10. do 16. ure (razstavni prostor GZaS),
-	SREČANJE Z AVSTRIJSKO DELEGACIJO PODJETNIKOV 14. septembra ob 10. uri v Modri dvorani,	®
-	PREDSTAVITEV BC-NETT, EURO INFO INFOLINK 16. septembra ob 10. uri v sejni sobi
-	POSVET O NOVI DAVČNI UREDITVI V 19. septembra ob 10. uri v Modri dvorani.
Podrobnejše informacije lahko dobte na Savinj območni zbornici, Velenje, telefon: 063/856-920.
1
12. septembra 1996
AKTUALNO
i ii;
Pogovor^z dr.med.Dušico^Glušič iz Velenja
Dnevna bolnišnica in center za dojke
Na Sončnem griču v Velenju je zasebna zdravstvena ustanova Ginekologije in porodništva Dušice Glušič, dr.med specialistke ginekologije in porodništva. Pred časom je svojo dejavnost razširila na dnevno kliniko, ki je v tem trenutku menda edina v Sloveniji, pred pol leta pa je tu nastal tudi center za dojke. Po mnenJu mnogih pacientk je to pridobitev ne le za Velenje, ampak tudi za širšo okolico. Obiskali smo jo in ji zastavili nekaj vprašanj.
S čim se torej ukvarjate v vaši ustanovi? Dušica Glušič: "Uradni naziv je Ginekologija in porodništvo, dejavnost, ki jo opravljamo, pa je - poleg že omenjene - vsa preventiva in kurativa, pripadajoča ultrazvočna dejavnost, predvsem ponosna pa sem na center za dojke in dnevno kliniko in bi ju lahko postavila na prvo mesto."
u
Dnevna klinika je v Sloveniji novost.
Dušica Glušič: "Res je. V njej oskrbimo ginekološke pacientke v začetni oskrbi: zgodnja diagnostika in terapija začetnih ginekoloških sprememb. Zanjo se poleg nas terapevtov navdušujejo pacientke same in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pomeni precejšen
prihranek, ker skrajša čas hos-pitalizacije. Za bolnice same pa predstavlja zdravljenje v prijetnejšem okolju, na bolj človekoljuben način, saj lahko pacientka sodeluje pri zdravljenju, postopek je hitrejši, veliko pa jim pomeni tudi občutek, da niso številke. Seveda opravljamo mi manjše operativne posege, večje še vedno v celjski bolnišnici, kjer jih opravljam enkrat na teden tudi sama, ali v bolnišnici Slovenj Gradec. Naša osnovna dolžnost pa je vsekakor preventiva. Med drugim moram poudariti dobro sodelovanje s patohistološkimi centri, kamor pošiljamo brise za histološke preiskave. Izvide dobimo hitro, na osnovi teh pa se potem odločamo za ambulantno spremljanje zdravja pacientke
ali za operativni poseg." Center za dojke je druga letošnja novost vaše ustanove. Dušica Glušič: "Že od leta 1993, ko sem se začela ukvarjati kot zasebnica z ginekologijo in porodništvom, so se pokazale potrebe po zgodnjem odkrivanju obolenj dojk pri mojih pacientkah. Te smo pošiljali na preglede v Celje, Maribor, Ljubljano, Slovenj Gradec. Povsod so bile dolge čakalne dobe, zato so bolnice vse pogosteje in glasneje izražale željo po celotni oskrbi v naši ustanovi. Bila sem pred velikim izzivom na eni ter zaradi dragih aparatur velikim finančnim zalogajem na drugi strani. Tudi kadrovsko bi se morali okrepiti. Izzivu sem se vsemu navkljub odzvala in ni mi žal. Za sodelovanje sem prosila Center za bolezni dojk v Mariboru in tako že slabo leto prihajajo kolegi iz Maribora v našo ustanovo. Potrebne sonde in ultrazvok, ki se pri tem uporabljajo, sem imela že prej. Pred pol leta sem opremila center še z mamo-grafom. Napravo za zgodnje odkrivanje obolenj dojk sem
Dušica Glušič: "Možnost opravljanja zasebne prakse je bil zame v prvi vrsti izziv. Odzvala sem se mu, saj je bil problem varstva žensk v Velenju precejšen. Težave, na katere sem naletela, niso bile nerešljive. Tukaj sem in dela je za vse dovolj." kupila ob sodelovanju Ginekološke klinike in Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Z ustreznimi profesorji teh ustanov dobro sodelujem in kot konziljarni zdravniki prihajajo k nam. Pacientke so zadovoljne, mi tudi. Moram povedati, da smo odkrili precej primerov zgodnjih
oblik karcinoma dojke in pacientke tudi ustrezno oskrbeli." Pacientke k vam prihajajo z napotnicami ali brez?
Dušica Glušič: "To je eden večjih problemov. Praviloma lahko pridejo brez napotnice, če se predhodno opredelijo za ginekologa. Ker pa v bistvu opravljamo specialistično ambulantno dejavnost, lahko pridejo tudi z napotnico. Radi bi in tudi spodobni smo oskrbeti večje število žena kolikor jih lakko in za kolikor nam je Zavod za zdravstveno zavarovanje dal koncesijo. 2000 do 3000 pacinet je za eno ambulanto kolikortoliko dovolj, v Centru za dojke pa bi lahko poskrbeli za več pacientk. Glede na to, daje rak dojke prvi po smrtnosti pri slovenskih ženskah, na dolgo čakalno dobo v večjih središčih, na težave z mamografom v Slovenj Gradcu, smo sedaj v dgovorih z Zavodom o odobritvi večjega števila pregledov. Z dojko je v Sloveiji nekaj potrebno narediti, in če si za to kadrovsko in strokovno sposoben, denar ne bi smel biti problem. Srčno upam, da bo Zavod imel posluh za to ob pod-
pisu pogodbe. Tudi če bodo v Slovenj Gradcu kupili mamo-graf, je velenjska populacija žena tako velika, da bo dela za vse dovolj."
Glede na število pacient, ki prihajajo v vaš center, in ki bi želele k vam še priti, pomeni, da delate dovolj kakovostno ?
Dušica Glušič: "Oceno o tem bi lahko dale pacientke in stroka. Slednja je oceno o mojem delu že dala najmanj 2-krat. Sicer pa smo zasebniki dokaj pogosto pod "lupo", saj naše delo nadzirajo komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zdravniške zbornice. Kadarkoli so bili pri nas, so bili zadovoljni, kar pomeni, da delamo dobro in strokovno. To pa je najbolj pomembno."
Ste izčrpali vse vaše namere?
Dušica Glušič: "To pa ne. Največ jih je povezanih z malimi operativnimi posegi. Rada bi jih v nekoliko širšem obsegu opravljala v naši ustanovi. Trudila sem bom za pridobitev dovoljenja za operativne posege na dojki, tako da bi jih v celoti operirali pri nas in ne le v sodelovanju z ostalimi." ■ (tp)
Pjačevanjje zdravil jjo novem
Naj ne b iš i o za kršenje pravic bolnikov!
0d Lseptembra dalje vel- le nekaj več kot 70% zdravil zdravila. Pred leti naj bi porabili sluznice, proti bruhanju,
!_■_»_■_¥____ _	_____ ____1______1 _ Y__* 1_ / . 1.. ^.. " !1_ f~w r~f r~7 O "__1 f\ J _ 1 r\rr1 '____!1___________i...	7n«rtii i »v* niln tArnfi r» I.
Od Lseptembra dalje veljajo določene spremembe v razvrstitvi zdravil na pozitivno in vmesno listo. Tako je v lekarni za zdravila na recept, ki so se znašla na vmesni listi (teh je zdaj več), treba doplačati 75-odstotkov vrednosti, če seveda niste dodatno zavarovani.
Ta mesec je začel veljati julija sprejeti sklep skupščine Zavoda -za zdravstveno zavarovanje Slovenije o razvrstitvi zdravil na pozitivno in vmesno listo. Sklepu je priložen tudi 21 strani dolg seznam zdravil, do katerih so zavarovanci upravičeni brez plačila (tako imenovana pozitivna lista) oziroma tista, za katere bo treba nekaj doplačati (vmesna lista). Negativne liste praktično ni več. Zdravila, ki ga ni na nobenem seznamu, bomo morali pacienti plačati v celoti sami, vključena pa so tudi v zavarovalne pakate za nadstan-dard. Naj zapišemo, da so - po zagotovilih odgovornih Zavoda - na pozitivno listo uvrščena tista zdravila, za katere se je v praksi izkazalo, da so najbolj učinkovita in so se najbolj uveljavila oziroma naj bi bilo na njej za vsako bolezen vsaj eno zdravilo. Na vmesni listi so druga zdravila, na negativni pa tista, za katera še ni dokazan zdravilni učinek.
Vsekakor več iz svojega žepa
Čeprav predstavniki Zavoda trdijo, da razvrstitev zdravil za zavarovance naj ne bi imela večjih finančnih posledic, najbrž ne bo povsem držalo. Pred uveljavitvijo sklepa je bilo namreč 98% zdravil na pozitivni in približno 2% na vmesni listi. Sedaj se je to razmerje spremenilo tako, daje od l.septembra dalje
le nekaj več kot 70% zdravil brezplačnih (plača jih ZZZS iz prispevkov vseh zaposlenih in upokojenih državljanov Slovenije), nekaj manj kot 30% pa jih je treba delno plačati. 25% cene za zdravilo, kije uvrščeno na vmesno listo, poravna obvezno zdravstveno zavarovanje, 75% pa se poravna iz dodat-
zdravila. Pred leti naj bi porabili 10 do 12% javnih sredstev za te namene, lani pa že 18% ali 22 milijard tolarjev. Povedano drugače - v Sloveniji zdaj na prebivalca na leto povprečno porabimo 16,5 škatlic zdravil, na Švedskem pa le 8.
Zdravila proti bolečinam za denar
nega prostovoljnega zavarovanja. Tisti torej, ki niso dodatno zavarovani, morajo za zdravila z vmesne liste nekaj doplačati. Z uvedbo novih list se bodo (po predvidevanjih) Zavodu za zdravstveno zavarovanje povečali izdatki za prostovoljno in zmanjšali tisti za obvezno zavarovanje. Na daljšni rok se lahko zgodi, da bo moral Zavod zaradi tega povišati premije za prostovoljno zavarovanje. Do konca tega leta se naj to ne bi zgodilo.
Ukrep pomeni umiritev pretirane porabe zdravil
Na omenjenem Zavodu si od nove razvrstitve zdravil obetajo predvsem umiritev pretirane porabe zdravil. Slovenija naj bi bila v samem evropskem vrhu glede tega in s tem tudi po neupravičeni porabi denarja za
Sklep skupščine Zavoda v 5 točkah določa, katera zdravila se lahko razvrstijo na pozitivno listo. Podrobnejši seznam zdravil, razvrščenih na pozitivno in na vmesno listo, pa je objavljen v prilogi sklepa v Uradnem listu. Po uveljavitvi nove liste zdravil naj bi Zavod izdal posebno brošuro, v kateri bosta objavljeni pozitivna in negativna lista, urejeni po abecedi in farmakodinamskih skupinah. Prav tako bodo objavljene tudi cene posameznih zdravil. Ta brošura je menda še v pripravi.
Zdravila, ki jih Zavod ne plačuje in jih torej ni mogoče predpisati na recept, kar pomeni, da jih moramo v celoti plačati sami so zdravila, ki vsebujejo več substanc, zdravila proti bolečinam oziroma splošni analgetiki (aspirin je na pozitivni listi in ga zdravniki lahko predpišejo na recept), zdravila proti kašlju (na pozitivni listi naj bi bil le eden sirup), za izkašljevanje, zdravila za zdravljenje nosne in ustne
sluznice, proti bruhanju, driski, zaprtju, mazila proti glivicam, antibiotična mazila za kožo in podkožje, mazila proti revmi, pri terapiji hemoroidov, zdravila in pripomočki, ki so po zakonu razvrščeni v skupini C in D, zdravila, ki nimajo dovoljenja za dajanje v promet v naši državi, pa tudi zdravila, ki tako dovoljenje sicer imajo, niso pa še uvrščena na pozitivno ali vmesno listo. Da ne bi prišlo do nejevolje, je najbolje vprašati zdravnika, na kateri listi je zdravilo, ki vam ga je predpisal.
Odmevi so manjši od pričakovanih
Kot so nam povedali v velenjski lekarni, so odmevi na novo razvrstitev zdravil manjši od pričakovanih, kar pomeni, da so bili ljudje o tem dokaj dobro obveščeni. Pa tudi z zdravniki samimi so se o teh zadevah predhodno pogovorili. Največ negodovanj je tako pri zdravilih z vmesne liste, ki so namenjena za zdravljenje otrok, ti pa niso dodatno zavarovani. Oceno o učinkovitosti ukrepa za zmanjšano pretirano porabo zdravil bi v tem kratkem času težko dali. Ob koncu tega oziroma v začetku prihodnjega leta pa bodo znani tudi ti rezultati.
Dr. Jože Zupančič, direktor velenjskega zdravstvenega doma, nam je na vprašanje, ali ocenjuje, da so z razvrstitvijo zdravil kršene pravice bolnikov, odgovoril: "Težko vprašanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje je izdelal program obvladovanja stroškov. Ukrepe je predvidel predvsem na 3 področjih: ortopetski pripomočki, zdravila in bolniški stalež. Po zagotovilih naj zavarovanci z njimi ne bi bili oškodovani. Dejstvo pa je, da se uresničuje pred časom napovedan ukrep o zmanjšanju uslug iz obveznega zavarovanja, in da se bodo stroški prenesli na direktno plačilo iz žepa ali v dodatne oblike zavarovanja. Vprašanj se torej ob tem poraja še več kot le tisto, ki ste mi ga zastavili. "
■ (tp)

i M

■Mft
A
HMmmnni<
Čeprav je ginekološki dispanzer v novih prostorih šele mesec dni, pa je že nekoliko slabše opremljen kot je bil prve dni. Eden od obiskovalcev (obiskovalk) je že kar takoj v njihovih sanitarijah našel tisto, kar potrebuje
doma!
Zdravstveni dom Velenje
Ginekbioski dispanzer in ORL ambulanta v novih prostorih
V Zdravstvenem domu Velenje so v začetku avgusta iz starega dela v novi preselili ginekološki dis-panzer in ambulanto za bolezni ušes nosa in grla.
Ginekolški dispanzer ima zdaj tri sodobno urejene ambulante, ena je usposobljena tudi za manjše operativne posege, ultrazvočno diagnostiko in nekaj drugih specifičnih posegov za ginekologijo. Ambulanta ta bolezni ušes, nosa in grla pa je klasična specialistična ambulata, ki so ji nove prostore poiskali zaradi potreb celovite prenove nadstropja, kjer je bila prej.
Stare prostore, v katerih sta bila doslej ta dva dispanzerja že prenavljajo, skupaj s celim nadstropjem. Preurejene prostore bodo namenili za potrebe Zobozdravstva.
■ mkp
107,8 MHz FM 8
STEREO ROS
Era Vino Šmartno
• • • • •
Sanacijski program je uspešen
bil
Za ureditev nezavidljivega položaja so zaposleni Ere Vino Šmartno ob Paki v prvi polovici lanskega leta sprejeli sanacijski program. Leto dni časa so si vzeli za izvajanje zastavljenih ukrepov. Po tem času Boris Krajnc, direktor podjetja, trdi, da so bili pri uresničevanju večine zastavljenih aktivnosti uspešni.
Primerjava letošnjih polletnih rezultatov z doseženimi v enakem lanskem obdobju naj bi pokazala, da so ga sklenili s pozitivno ničlo. Lani je izguba v tem času znašala 22 milijonov tolarjev. "Največ pozornosti smo v tem obdobju namenili področju, Kjer je bilo težav največ - terjatvam. Delež zapadlih terjatev je bil glede na vse terjatve previsok To je naloga, ki jo moramo dosledno izvajati skozi celo leto. Problem je bila tudi struktura plačil in vezava obratnih sredstev v zalogah, kar je bila prednostna naloga sanacijskega programa. Stvari smo reševali s zmanjšanjem števila dobaviteljev in tudi asortimana." Boris Kranjc pričakuje, da bodo do konca leta že poslovali pozitivno.
Glavne aktivnosti še vedno usmerjajo v dosledno izterjavo, za povečanje prodaje blaga, storitev in podobno.
Na vprašanje: "Ali je podjetje Era Vino glede na to, da ga je pogosteje najti na sedežu firme Ere d.d. v Velenju, brez direktorja," je sogovornik odgovoril: "Ni brez direktorja. Res pa je, da v tem trenutku zasedam dve mesti. Se vedno sem direktor Ere Vino Šmartno, z reorganizacijo, ki smo jo izvedli 1. aprila letos, smo namreč vsebinsko zaokrožili celotno poslovanje živil, predvsem glede vodenja. Sledivjo dolžnost sem sprejel, tako da sem hkrati tudi direktor celotne tržne enote živila, ki celostno povezuje tudi področji pijače in prehrane. Ta je organizirana v organizacijski enoti Vino, ki trži pijače na lokalnem in grosističnem trgu, preko preskrbnega centra in maloprodaje pa tržimo prehrano."
Boris Kranjc je prepričan, da bo na takšen način lažje obvladoval položaj, seveda ob primerni kadrovski okrepitvi. Prejšnji mesec so že rešili vprašanje komercialnega direktorja oziroma njegovega
namestnika za področje trženja.
Pred vrati je spravilo grozdja, čas, ki je bil pred leti pomemben tudi za to šmarško podjetje. Sami sicer lastne proizvodnje nimajo, še vedno pa sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Šmaije pri Jelšah. Boris Krajnc predvideva, da bodo letos zagotovili vsaj toliko surovin za vrhunski program slovenskih vin kot lani, ko so odkupili določene količine renskega rizlinga, souvignona in roseja. Glede na spremembo celostne podobe tega kakovostnega programa, ga bodo poleg teh vrst poskušali dopolniti še z rdečo modro frankinjo. O tem, da bi odkupili pridelek grozdja od kmetov, ki se na obromkih Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki ukvarjajo z vinogradništvom, sicer razmišljajo, kaj
več pa za zdaj zaradi premajhnih količin še niso pokrenili. "Vsekakor se bomo morali z njimi v bodoče povezovati, saj so v zadnjih letih glede kakovosti pridelka storili veliki korak naprej. Mislim, da bo ob zagotovljenem odkupu interes teh vinogradnikov lastna polnitev."
Dokončanje sanacijskega programa, dokončna kadrovska zapolnitev, za celotno enote trženje pa izpeljava reorganizacije so osrednje naloge do konca tega leta. Na tem in na razširitvi progr ama s tržno zanimivimi blagovnimi znamkami ter poslovanje izven občinskih meja gradijo nadaljnji razvoj. V naložbeneip pogledu pa jih čaka rešitev lokacije skladišča v Zagorju.	■ (tp)
Klub za iskanje zaposlitve
I Na Republiškem zavodu za j zaposlovanje, Območna j enota Velenje so ob koncu I lanskega leta pričeli z I novim programom, ki ga I imenujejo Klub za iskanje j zaposlitve.
Klubi za iskanje zaposlitve,"
pravi Darja Lesnjak, vodja oddelka za zaposlovanje in hkrati koordinator programa, "so skupinska oblika dela z brezposelnimi, ki ima zelo jasen namen: čim hitreje najti zaposlitev, kije glede na trenutne razmere brezposelnim najbolj j ustrezna. S klubi so pričeli v I osemdesetih letih v ZDA, nato so I se širili v druge države kot so | Avstrija, Velika Britanija, I Kanada, na Švedsko, v Francijo | in na Nizozemsko. V nekaterih j od teh držav so klubi že del | železnega repertoarja služb za | zaposlovanje. Verjamem, da bo | tako tudi pri nas." | Komu na zavodu priporočajo, | da se vključi v klub? Članstvo v | klubu je prostovoljno. | Namenjeno je dolgotrajno brez-| poselnim, ki so več kot 6 mese-| cev prijavljeni na zavodu. V I klub naj bi se vključili samo I aktivni iskalci zaposlitve oziro-I ma brezposelne osebe. Ob I vstopu se podpiše dogovor, ki I člane zavezuje k intenzivnemu I iskanju zaposlitve. Člani kluba I so nato po štiri ure fizično pris-I otni v klubu, vendar pogosto
poročajo, da vsaj še enkrat
I toliko časa namenijo iskanju ' zaposlitve izven kluba. Zato ta J oblika ni primerna za tiste brez-
I
L
poselne, ki se ukvarjajo s sivo
ekonomijo, študijem ob delu, itd.
Klubi so zelo primerni za vse tiste, ki jim je dolgotrajna brezposelnost že dodobra načela samozavest, tako da so zaradi tega pesimistični ali celo apatični. Brezposelni v klubu ugotovi, da ima veliko ljudi podobne ali celo večje probleme kot je njegov. Podpora skupine in skrbno vodstvo vodje kluba pripelje brezposelnega po majhnih korakih do večje aktivnosti, kar je predpogoj za uspešno iskanje zaposlitve.
Članstvo v klubu traja normalno tri mesece, od tega so delovno najbolj intenzivni prvi trije tedni.
"Program teče že devet mesecev, trenutno je aktivna že osma skupina. V sedmih skupinah je sodelovalo 62 brezposelnih in učinki so vzpodbudni," pravi Lesnjakova. "Pogodbeno ali redno se jih je zaposlilo že 63 %, kar je nad pričakovanjem in hkrati potrjuje tezo, da so ti programi in metode dela primerni tudi za nas."
Kaj se v klubu sploh dogaja? Program kluba je natančno predpisan, čeprav sam naziv "klub" morda vzbuja drugačne predstave o delu.
V klubu se člani seznanijo z najbolj učinkovitimi metodami iskanja zaposlitve in se jih tudi naučijo uporabljati; gre torej za usposabljanje v spretnosti učinkovitega iskanja zaposlitve. Pri tem se program ne omejuje le na formalne vire (časopisni oglasi, posredovanje zavoda in drugih agencij za zaposlovanje), ampak se člani učijo
uporabljati tudi neformalne vire (vzpostavljajo direktne stike z delodajalci in drugimi osebami, ki so lahko v pomoč pri iskanju zaposlitve). Člani se naučijo napisati učinkovito prošnjo za zaposlitev, usposobijo se za zaposlitveni razgovor ali informativni pogovor. Poudarek je torej na lastni aktivnosti članov in ozaveščanju, da so sami akterji svojih uspehov.
Delo kluba poteka v poslovnih prostorih podjetja INVEL d.o.o. na Trgu mladosti 6 v Velenju. Podjetje je bilo kot zunanji izvajalec izbrano na podlagi razpisa, vodja kluba pa je Selma Filipančič.
Nekaj mnenj udeležencev kluba
1.	Brigita: "Klub za iskanje zaposlitve ali JOB Club je zelo primerna oblika za nas brezposelne, saj si tako bolj intenzivno iščemo zaposlitev. Doma smo prevečkrat zaposleni ali pa nimamo na razpolago vseh medijev (časopisov, objav potreb po delavcih, razne oglasnike, idr.) iz katerih bi iskali sebi primerno zaposlitev. Člani se med seboj zelo dobro razumemo in pomagamo drug drugemu. Mislim, da je delo v Job Clubu zelo zanimivo in organizirano in če se bom še naprej trudila in iskala aktivno, upam, da bom kmalu našla zase primerno delo."
2.	Andreja: "Menim, da sodelovanje v klubu ne prinese samo
Delovni utrinek v klubu
možnosti za zaposlitev, ampak sam postaneš toliko aktiven, da s pomočjo mentorja, ki te usmerja in spodbuja, lažje in hitreje najdeš sebi primemo zaposlitev. Vsem, ki se res želijo zaposliti, je takšna oblika zaposlile v veliko pomoč."
3.	Melita: "Spomočjo rednega oblikovanja programa se mi je vse delo obrestovalo že po poteku enomesečnega vztrajanja v klubu, saj se mi je v tem času ponudila možnost zaposlitve, ustrezne moji izobrazbi."
4.	Aleksandra: "Način dela se mi je zdel zelo učinkovit, poleg tega pa še zabaven. Spoznala sem določene stvari, katerim do sedaj nisem posvečala pozornosti in ugotovila njihovo pomembnost. Pozitivno druženje brezposelnih ljudi in izmenjava medsebojnih izkušenj. Motiviranost za aktivno iskanje zaposlitve je naraščala iz dneva v dan. Prav tako pa mislim, da takšen način iskanja zaposlitve dolgoročno vpliva na posameznika in njegovo odločitev, da si pridobi kakršnokoli delo in ne vrže puške v koruzo oziroma se preda melanhoniji ali pa pristane na "manjše"dohodke. Klub bom obiskovala vse dotlej, dokler si ne poiščem zaposlitve. Osebno sem najbolj navdušena nad lastno motivacijo, da najdem zaposlitev s hitrimi učinki kluba (dve "sotrpinki" sta si že našli zaposlitev)".
Matjaž Cesar: "Ob glavni avtobusni postaji bi bilo hitrost potrebno omejiti na manj kot 60 kilometrov na uro."
Krajevna služba Šoštanj hoče slišati glas krajanov - spe t^ od pj raj o krajevno pisarno
V	Šoštanju se zaradi prometa lahko hitro skregaš
V	proračunu občine Šoštanj je za letošnje leto za krajevno skupnost Šoštanj namenjenih nekaj več kot 900.000 tolarjev denarja. Doslej ga še niso rabili, le nekaj malega so od tega namenili za pokritje vzdrževanja prostorov, ogrevanje in telefon. Ker pa pripravljajo kar nekaj aktivnosti, bo ta denar brez težav porabljen. Še premalo ga bo! Po besedah predsednika krajevne službe Matjaža Cesarja poteka prav zdaj na terenu koordinacija za izvedbo telefonsko kabelskega omrežja v mestu Šoštanj, kjer bodo kable, ki so bili doslej speljani po zraku, položili v zemljo. Dela izvaja Telekom skupaj s podjetjem Halkom."Druga zadeva, ki bi jo radi izvedli čimprej, je prekategorizacija cest iz dovoznih poti v krajevne ceste in potem tudi asfaltiranje teh še zadnjih neasfaltiranih površin v krajevni skupnosti Šoštanj."
Promet - gneča na glavni avtobusni postaji
Na sploh ljudje v Šoštanju velikokrat opozarjajo na neustrezeno prometno ureditev v mestu, na črne točke, kjer je občina prve korake že naredila z umiritvijo prometa s cestnimi preprekami. "Pridejo pa na vrsto še pri osnovni šoli Biba Roeck, pri vrtcu ter v Metlečah na cesti proti Pohrastniku," pravi Matjaž Cesar.
Šoštanjčani tudi niso nič kaj zadovoljni s prehitrimi vozniki ob glavni avtobusni postaji, kjer se zadržuje zelo veliko otrok, sploh ob konicah okoli 13. ure. "To je sicer republiška cesta, vendar menimo, da bi tam morali hitrost omejiti na manj kot 60 kilometrov na uro. Kritična pa je tudi sama avtobusna postaja, na kateri je gostinski lokal in kjer zelo pogosto prihaja do sporov med avtobusnimi šoferji in ljudmi, ki parkirajo pred lokalom. Avtobusni prevozniki potem ne moreje drugače kot, da parkirajo na cesti in to v križišču, kar pa je zelo nevarno."
Tako kot v skoraj vseh mestih se tudi v Šoštanju srečujejo s pomanjkanjem parkirnih mest v samem središču kraja. V sodelovanju z občinsko oblastjo bo potrebo poskrbeti za nova parkirišča. "Pogovarjamo se o lokaciji ob starem zdravstvenem domu in še kje."
H
Spet uradne ure za krajane!
V krajevni službi Šoštanja so se odločili, da bodo za krajane v krajevni pisarni spet obudili "uradne ure". Ocenili so, da je problemov v krajevni skupnosti toliko, da bi bilo dobro o njih prisluhniti krajanom samim. Kdaj te bodo, bo jasno jutri (petek) po seji krajevne službe. Eden od predlogov jc, da bi bile ob 16. do 19. uro.
Mladi nimajo kam
Mladi v Šoštanju nimajo kraja, kjer bi se lahko zbirali. Radi bi zanje našli primerno lokacijo, kjer bi uredili "mladinski center". Načrti so sicer dolgoročni, ker se čez noč ne da tega urediti, vendar so v Šoštanju prepričani, da bo korakoma le prišlo do tega.
Tudi otroško igrišče za osnovno šolo Biba Roeck ni najlepše urejeno, mnoga igrala uničena ležijo po tleh. "O njem razmišljamo v dveh smereh - bodisi ga urediti ali celo prestaviti na novo lokacijo, ker se mnogim v Šoštanju ta ne zdi najbolj primerna."
1
8. oktober ostaja praznik krajevne skupnosti
Kljub temu, da ta datum vsem ni več zanimiv,pa v Šoštanju še vedno ostaja krajevni praznik. Praznovali bodo tudi letos. Če ne drugače, pravijo, s priložnostno proslavo na ta dan.
m':: ? *iijlllsn vv	-	1
Obrtna cona bi poživila kraj
V načrtih občine Šoštanj je zgraditev, postavitev, ureditev obrtne cone pri Tovarni usnja Šoštanj. "Če bo uspelo, potem se bo v treh ali štirih letih tudi na tem področju v Šoštanju marsikaj premaknilo naprej, vendar je jasno, da pri tem krajevna skupnost ne more narediti veliko."
V Šoštanju še niso sanirani vsi onasnaževalci
Stanovalci Šoštanja se pritožujejo nad smradom, ki ga povzročajo kmetje s polivanjem gnojevke po poljih. Vedeti je namreč treba, da so v Šoštanju kmetijska zemljišča skoraj v mestu. Vendar sov krajevni službi prepičani, da bi se ta problem dal rešiti že tako, da bi kmetje to počeli takrat, ko dežuje.
Večji pa je problem z žago v Metlečah, ki je s svojo sušilnico, kot kaže, tudi onasnaževalec zraka. "Zato bomo skušali poiskati skupni jezik, da tudi oni sanirajo kurišče in dogradijo čistilno napravo," pravi Matjaž Cesar.
■ Milena Krstič - Planine
TO IN ONO
Novi lastnik in novo ime "stare" Tržnice
MT center raste z novo podobo
Takorekoč na elitni lokaciji, v strogem centru Velenja, ob obnovljeni Cankaijevi, stoji nekdanja Tržnica. Njen nekdanji lastnik, Kmetijski kombinat Ptuj, jo je po javnem razpisu prodal najboljšemu od treh ponudnikov, podjetju Presta, kjer je lastnik in direktor domačin Tomaž Ročni k. Njegovo pekarno Presta, ki jo vodi skupaj z ženo Maijano, smo že spoznali v preteklih petih letih, kot novi lastnik "stare" Tržnice pa imata zakonca prav tako velike načrte.
Ko seje stari lastnik odločil za prodajo objekta, delavcem, ki jih je bilo takrat 23, ni bilo vseeno. Bali so se negotove prihodnosti, bali so se za svoja delovna mesta. Vendar se je zgodba o "materi, ki se je odrekla hčeri", kot smo zapisali pred dobrim letom dni, ko smo jo pričeli spremljati, srečno iztekla.
In kaj se je dogajalo po tem, ko je bil Tomaž Ročnik izbran kot najboljši ponudnik za odkup bivše Tržnice. "Izbran sem bil lansko leto 16. aprila. Pogoj je bil, da vzamemo vse zaposlene, kar smo tudi naredili, občina Velenje pa nas je zadolžila, da obdržimo stojnice, dokler se ne zgradi nova tržnica. Zatem smo morali pridobiti dovoljenje Agencije za privatizacijo in ta postopek je trajal zelo dolgo. Prvo soglasje smo
je povedal Tomaž Ročnik.
Še preden je objekt dobil novega lastnika so že obstajali načrti za njegovo nadgradnjo. Teh tudi novi lastnik ni opustil. "V prvi fazi mislimo rekonstruirati vse poslovalnice, ki so prej obra-
prošnjo na občino, ki je to odobrila. Naročili pa smo tudi idejni projekt."
Od prejšnjih delavcev so zaradi samega poslovanja zamenjali le 2, na novo pa zaposlili še 4. Skupaj torej 26. Promet so v
Direktor Tomaž Ročnik
dobili šele marca letos, drugo pa po vložitvi ponovne zahteve letos junija. Od takrat naprej je bila pogodba o nakupu šele pravnomočna, mi pa smo lahko začeli objekt spreminjati. Spremenili smo ime, ker obstaja več TVžnic. Danes je to MT Center. Obnovili smo samopostrežno in mesnico. Mislim, da smo to uspeli lepo preurediti, pa tudi del pekarne imamo kar v samopostrežni. Trenutno rekonstruiramo tekstilno trgovino, ki bo končana v roku 1 meseca, potem pa pričnemo z rekonstrukcijo ribarnice in restavracije. Mislim, daje zelo pomembno, da imamo v centru mesta lepo ribarnico, ker je to edina ribarnica, ki jo imamo v Velenju," nam
Na novo ime se bo treba še privaditi, nove podobe pa bomo zagotovo vsi veseli. Sploh, ko bo to dobila tudi ribarnica.
tovale. Ko bomo to končali, mislim, da do začetka naslednjega leta, bomo v letu 1998 pričeli z popolno rekonstrukcijo MT Centra, s tem, da bomo gradili v treh etažah; klet, pritličje in nadgradnjo. Zato smo že vložili
primerjavi z lani povečali že za 3 krat. "Zato mislim, da so delavci zadovoljni, stanje v MT centru gre le navzgor," je pogovor zaključil Tomaž Ročnik.
■ Bojana Špegel
"Nisem še videl lepšega okolja hiše"
Gledam skozi okna in na stekla bijejo debele kaplje. Vanje se še vedno vpletajo veliki vijoličasti cvetovi surfinije. Ti prepletajo čedno hišo Gorškove Slavke, kuharice iz spodnjih Raven, po dolgem in počez.
Največji venec tega cvetja se bohoti več kot tri metre v širino in
pada vse do tal. Pogled bega od vrha do tal. Povsod cvetje, pred hišo fontana in ob njenem rondo-ju dremajo v svet rumeni tagetes. Zdi se ti, da si v pravljičnem gaju in sprašuješ se, kje si sploh videl še lepši cvetlični vrt.
Krajani Raven pri Šoštanju so sicer poznani in vemo, da ni hiše,
V spomin Boženi Gorjan
Pred osemnajstimi leti se je Božena Gorjan, diplomirana novinarka, zaposlila v Gorenju. V tovarniških glasilih Gorenja, še posebej v tedniku Informator, so si začeli slediti njeni zapisi, poročila, članki, intervjuji in uvodniki, ki ne bodo šli v pozabo. Ob srebrnem jubileju Gorenja je med drugim zapisala: "Prehodili smo svojo pot tako kot tisoče drugih z dolgimi, hitrimi koraki. Pa nismo šli na pot zato, da bi se na koncu odpočili, ampak zato, da bi nadaljevali. Kajti te poti ne bo nikoli konec. Naše delo je le začetek jutrišnjega. Prav zato bomo vedno znova iskali nove poti in nova obzorja..."
Usode krojijo naša življenja povsem drugače in nerazumljivo. V Velenju sta s soprogom Markom ustvarila družino. Sredi poletja pred devetimi leti je klica zahrbtne bolezni Boženo za nekaj časa priklenila na bolniško posteljo. Njena volja, vztrajnost in želja po vrnitvi je bila močnejša od bolezni: vrnila se je na delo. Vselej je ostajalo upanje in tudi letos po končanem kolektivnem dopustu, med katerim seje z družino za nekaj dni podala na potovanje, smo jo pričakovali. Toda bolezen jo je premagala in predzadnjega dne avgusta se je njena pot sklenila. Zastal je njen korak. Zastalo je njeno novinarsko pero in moč njenih besed in misli.
V idilični vasi Sedraž nad Laškim so jo svojci pospremili na zadnji poti in žaro položili v grob njene matere.
Ob preranem zadnjem domu smo sodelavci, prijatelji prižgali svečo. Tiho smo se poklonili spominu in ostali bomo njeni večni dolžniki. Hvala za vse, Božena.
Sodelavci, prijatelji!
Sreča je! V majhnih stvareh, v dobrih ljudeh, v toplih dlaneh.
Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja. Pa kaj zato, če svet ni raven! Pač bo, kar bo in nekaj zraven. Zato ne psu/,
ne jadikuj sam sebi tuj! Se ne spodobi! Temo izruj! Bodi!
kjer bi ne gojili lepega cvetja. Toda, brez zamere. Obšel sem mnogo krajev, tudi Avstrijo, vendar kaj tako lepega še nisem doživel.
Že steče pogovor in s prijaznih Slavkinih oči berem prikrito veselje.
-	Kako vam kaj takega uspe?
"Že od otroštva dalje imam rada
rože."
Slavka je zaposlena kot kuharica, ima dva postavna siniti a in ob vsem delu doma skrbi še za okolje.
-	Roža je kot otrok. Zahteva veliko?
"Sadiku nioM|i' bit prvovrstne, humus Asef,gnoj Milwii.. In vsak dan jih dvakrat zalivam. C c jc /do vroče, tudi trikrat."
-	Rekli ste, da jih imate radi?
"Vedno znova jih pozdravljam in
jim govorim: žKako ste lepe!'"
-	Listi surfinij so bujno napeti. In če kak porjavi?
"Rja, plesen. Imenitno škropivo je pirox."
Slavkin še vedno mladosten obraz se rahlo nasmeji. Na mizi pred nami je revija Moj mali svet. Polna nasvetov. Vse to Slavka dobro pozna. Poskušam vrtati še dalje.
-	Pa vendar, po kom se zgledujete?
"Mladost mi je dala pobudo. Verjemite mi, če bi se še enkrat rodila, bi postala vrtnarka."
Trenutek premolka. Oči se še vedno pasejo po vijoličastih snopih, prepletenih z belim in rumenim cvetjem. Sonce seje že obesilo za goro in žal mi je, ker je
zastiralo prelepe oči tega gaja v spodnjih Ravnah. Sicer pa preneka-teri obiskovalec pride in nesebično izreče priznanje Slavki, ki ji je poleg družine največji užitek v življenju lepo cvetje. Kar enajst let sta z možem Jožetom v tej hiši in enajst let se tod bohoti cvetje. Opojni vonj in popoln mir ob večerni zarji se je naselil med nas. Besede bi še tekle, toda morali smo si reči zbogom. Tbristično društvo bi tej prijetni gospodinji, sobesednici, lahko kadarkoli pripelo zlato vrtnico. Za njeno prizadevanje in za njeno veliko ljubezen do cvetja, do lepote, ki tu dobesedno zagrinja v pisane barve vsak delček domačije. Z ženo sva se vračala in sklenila tudi najino lepoto naslednje leto obogatiti. Toda, ali ni značilno tudi za Slovence, da imajo radi cvetje? Gotovo!
Vsi Ravenčani, ne samo Slavka, so ponosni na to. In lahko so! Saj je malo vasi tako bogato dekoriranih, kot je ravno ta.
Slavki pa lahko le čestitamo. Ob njenem cvetju se razpleta domišljija dalje in poskuša dograditi pisani slap naslednje leto, tak, da se bo njenemu vsaj približal. ■ Viš
Gorškovo bogato cvetje
DZRJ Siga Velenje • ••••• • • ••••••••
Vsakoletni tabor na Korošici
Društvo za raziskovanje jam Siga iz Velenja je tudi letos izvedlo vsakoletni raziskovalni tabor v Savinjskih Alpah. Udeležilo se gaje devet jamarjev iz petih slovenskih klubov, raziskovali pa so področje Lučkega dedca, Koroškega ali Belega vrha in Tolstega vrha.
Za dokončanje raziskav v breznu na Lučkem dedcu ter razopreml-janje so porabili kar tri dni, seveda so ob tem vso opremo iz brezna prenesli do planinske koče na Korošici. Kot že toliko let nazaj jim je tudi tokrat zelo nagajal dež, kljub temu pa jim zagnanosti ni zmanjkalo in so raziskovali naprej.
V breznu na Lučkem dedcu so dosegli globino 360,3 metra, nadaljevanje pa jim je preprečil podor v jami. Našli so n mesto izteka vode, ki jo je v normalnih razmerah 20 litrov na minuto, rova od te globine naprej pa jim ni uspelo najti. Iz jame so potegnili vso opremo, sicer pa je rov dolg 633,9 metra. Letos razen nekaj manjših jam kaj večjega jamarji niso uspeli odkriti. Seveda se vsi udeleženci toplo zahvaljujejo oskrbnici Kocbekovega doma na Korošici za vso prijaznost in potrpežljivost.
■ Milan Podpečan
l1 ERMO
S1101'
VELENJE Cesta Talcev 5, Tel.: 063/862-885
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA CELJSKEM OBKTNEM SEJMU - MOS »6 V HALI CI.
oJU*	OBČANOM |
^	OBČINE VELENJE 1
ČESTITAMO OBČINSKI PRAZNIK - 20. SEPTEMBERt
gorenjem©
Program Keramika Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Paki tel.: 063/ 885 030
«31 d.o.o.
prodajalno keramičnih ploščic v vasi Gorenje, kjer smo vam pripravili naslednje ugodnosti:
akcijsko prodajo ostankov izvoznega programa keramičnih ploščic posamezni modeli znižani tudi do 50%
Akcija poteka do razprodaje zalog!
"w$
goren\eKeramika
Nova kapela na Paškem Kozjaku -
Na višini 890 metrov, nekje na meji med občino Dobrna in Velenje, na krpetiji Ramša-kovih (Retnja-kovih), so v nedeljo, 8. septembra izročili novo kapelo, ki bo posvečena Marijinemu rojstnemu dnevu. Kapelo so dali zgraditi Ramšakovi, ki tod že gospodarijo	I
nad 100 let. Delo so zaupali Maksu
Švenerju, zbelil in napis je izdelal Ivo Gorogranc, kip Marije in Jezusa pa je izdelal modelar Vogled.	■ L. O.
8 kVAS VAS
KULTURA

12. septembra 1996
Pestro glasbeno ^poletje v Velenju
Sklenili udeleženci šole za trobila
Kar nekaj tudi vrhunskih koncertov se je v minulih počitniških dneh zvrstilo v prostorih glasbene šole v Velenju. Pripravili so jih udeleženci kar 6 mednarodnih poletnih glasbenih šol. Minuli petek so bili to sodelujoči 2. mednarodne poletne šole za trobila, ki sta jo vodila profesorja mentorja Branimir Slokar in Stanko Arnold. Bilo jih je 21 (od tega 13 trobentačev in 9 pozavnis-tov), prišli pa so iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Švice, Hrvaške in Slovenije. Tako kot vse prejšnje, je bil tudi zanje to mojstrski kurz.
To je bila zadnja mednarodna poletna šola v minulem šolskem letu. V novem bo velenjska glasbena šola organizatorica kar 7 takšnih šol. Vse je republiško ministrstvo za šolstvo in šport že tudi odobrilo. ■ (tp)
Zadnji iz letošnjega programa mednarodnih poletnih glasbenih šol so bili udeleženci 2. mednarodne šole za trobila
Novjd šolsko leto na glasbeni šoli v Velenju
Potrebnega bo veliko razumevanja
Namesto 2. septembra so učenci velenjske glasbene šole začeli novo šolsko leto teden dni kasneje. Razlog za enotedenski zamik pa je veliko pomanjkanje prostora.
"Z začetkom del pri izgradnji prizidka smo v stari šoli izgubili 6 učilnic. Že v minulem šolskem letu smo gostovali na velenjski Gimnaziji in na šoli Antona Aškerca v Velenju. Ker pa dela v prizidku niso tako daleč, da bi
Župnijska cerkev sv.
Mihaela Šoštanj •••••••••••
Orgelski večer Andreje Golež
V sredo, 18. septembra, bo v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju diplomski orgelski veter, ki ga bo pripravila Andreja Golež. Začela ga bo ob 19.30 uri.
Goleževa se je začela učiti klavir z osmimi leti pri prof. Danici Pirečnik v Velenju, orgle pa pet let kasneje. Končala je velenjsko Gimnazijo in srednjo glasbeno šolo v Velenju na Oddelku za orgle pri mag. Emi Zapušek. Za seboj ima že številne nastope doma in v tujini (Praga, Brno, Grožnjan, Dunaj). Udeležila se je tudi mojstrskih šol orgelske interpretacije pri prof. Ljerki Očič - Turkulin, dr. Christopherju Krummacherju in prof. Jaroslavu Turni. Pred 2 letoma je na 23. tekmovanju mladih glabenikov Slovenije prejela 2. nagrado v svoji kategoriji in nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe.
Študij orgel bo nadaljevala na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, pri prof. dr. Rudolfu Scholzu.	■
■HHMMMHHHNVHI
TlafiotHi/c
CELOLETNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI NEMŠČINE
-	za razredno stopnjo
-	za predmetno stopnjo in dijake
-	za odrasle
ANGLEŠČINE
-	za male šolaije
-	za razredno stopnjo
-	utrjevanje slovnice za predmetno stopnjo in dijake
-	za odrasle PRIJAVE IN
INFORMACIJE NA TEL.: 882-616 DO 20. 9.1996!
lahko uredili 10 učilnic, in ker je narava dela takšna, da bi 2. septembra morali učeteljem in učencem povedati, katera učilnica je njihova, pa tega nismo mogli, je prišlo torej do zamika. Naj povem, da ob vsem povedanem tudi na Gimnaziji in na šoli Antona Aškerca v Velenju, kjer bomo tudi letos gostovali, niso vedeli, kako bo z vpisom, zato smo se na šolskem svetu naše šole dogovorili za kasnejši začetek novega šolskega leta. Predlog smo naslovili na Urad za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje, ta nam je to odobril in tako smo začeli v začetku tega tedna," je pojasnil magister Ivan Marin, ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Starši in učenci so v teh dneh že izvedeli, da bodo enotedenski zamik nadomestili v prvem ocenjevalnem obdobju. Kako, se bodo dogovarjali z vsakim učiteljem in učencem posebej. Takšen dogovor bo veljal do pridobitve novih prostorov, to pa naj bi bilo konec tega leta. "Veliko, velikp razumevanja bo potrebnega od vseh, k^jti urnik bo do vselitve v nove prostore takšen, kakšrnega nam bodo dopuščale fizične možnosti. Skoraj zagotovo bodo morali nekateri učenci priti v šolo večkrat na teden. Položaj ni
prav nič zavidanja vreden. Če pomislim na leto 1985, ko smo se vselili v prvo šolo, ni bilo tako kritično kot je danes. Res se je v tem času število učencev povečalo, tuje sredi\ja šola in le z razumevanjem se bomo "pretolkli" mimo mnogih težav."
Vsaj za nekaj je bil zamik začetka pouka dober - za podaljšanje roka za vpis. Ta je bil takšen kot lani, število učencev v srednji šoli (30) bi lahko celo presegli. Na nižji stopnji smejo po sistematizaciji doseči od 760 do 820 učencev oziroma določenega fonda ur ne smejo bistveno prekoračiti. Le za deficitarne inštrumente kot so godala, solo petje bi se z republiškim ministrstvom za šolstvo in šport morda lahko dogovorili drugače.
Glede visoke glasebne šole v Velenju pa so se, po besedah sogovornika, stvari obrnile povsem drugače kot so bile zastavljene. Mariborska fakulteta, v povezavi s katero so načrtovali visoko šolo, je doživela spremembe. Razdelila naj bi se namreč na nove samostojne fakultete in v okviru fakultete za glasbo in glasbeno likovno umetnost naj bi se oblikoval tako imenovani instrumentalni del v Velenju. Teoretično bi lahko z njo začeli v študijskem letu 1997/98.	■ (tp)
v v
ISCETE
POSLOVNI PROSTOR?
V Velenju vam na ugodnih, frekventnih lokacijah ponujamo v najem:
1.	Poslovne prostore (lokale, pisarne), velikosti 45 m2 in 22 m2, primerne za mirno storitveno, nekonkurenčno dejavnost. Lokacija: Kidričeva 53 (VIS-a-VIS).
2.	Gostinski lokal s pripadajočimi pomožnimi prostori, velikosti 145 m2 z možnostjo uporabe terase. Lokacija: Kidričeva 53 (VIS-o-VIS).
3.	Poslovni prostor na oddelku tehnike v trgovini Standard, velikosti cca 12 m2, izkušenemu serviserju gospodinjskih aparatov. Lokacija: Šaleška 2.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
ERA d.d., Prešernova 10,3504 Velenje.
Podrobnejše informacije: ga. J. Hozjan, telefon 853-15 J (int. 282).
Srečanje ««»• • * \ •
Robert Goličnik
Ni vsak Robert Goličnikov, prav tako ni vsak Robert absolutni zmagovalec v tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne tako kot je Goličnikov iz Topolšice. To je postal pred slabimi 14 dnev v dokaj izenačeni, močni konkurenci in po kar precejšnjih preizkušnjah, na katerih se je vedno znova in znova dokazoval, kako spreten mojster tip ter meha je.
Še po terp, ko je bilo vse za njim, ko je doumel, da si je za najboljše igranje priigral pokal, mu je ob pogovoru šlo kar na smeh. Konec koncev zadeva ni tako enostavna, pa čeprav gre za frajtonarico, ki sojo nekateri kar lep čas po krivem zapostavljali. Tokrat je tretjič sodeloval na tem tekmovanju v Ljubečni pri Celju. 93 leta je osvojil srebro, leto kasneje bron, letos pa je bil kar dvojno zlat. Med tistimi, ki jih je strokovna komisija uvrstila k zlatim, je namreč osvojil največje število točk in tako postal absolutni zmagovalec.
Kot nam je povedal, že 6 let igra na ta instrument. Tu in tam vzame v roke še klavirsko harmoniko, ki jo je igral pred tem. Z mehom, belimi ter črnimi tipkami ob njegovih straneh ga je najprej seznanil mentor Mile Trampuš iz Velenja. Nadaljnje znanje, pravi, pa mu je podaril Robert Zupan z Vranskega. "Po naravi sem veseljak in igram skladbe, ki so najprimernejše za ta pravo razpoloženje v družbi. Najraje
Robert s svojo frajtonarico, kije navdušila občinstvo in člane strokovne komisije tako, da so mu ti dodelili pokal in naziv absolutni zmagovalec zlate harmonike
seveda igram mentorjeve, torej pomaga očetu pri njegovi
viže Roberta Zupana. 1\idi Miheliča, Deljčnjaka, Slaka, Avsenika. Pred občinstvom in strokovno komisijo pa sem zaigral Venček narodnih Roberta Zupana ter Za družbo staro - polko istega avtorja. Resnici na ljubo sem pričakoval največ zlato, naslov absolutnega zmagovalca pa ne. Vse bolj sem prepričan, da na takšnem tekmovanju začetniki praktični nimajo kaj iskati. Prezahtevno je. So sicer izjeme, ampak....".
Ob pogledu nanj in ob vseh znanih dejstvih bi človek kar težko presodil, da ima pred nastopom tremo. Pa jo ima. Robert je priznal, da so se mu pred nastopom tresle roke, in daje imel potne dlani. Ko pa je raztegnil meh, takrat... Takrat je pozabil, kje in za koga igra.
Njegova nadaljnja življenjska pot je bolj povezana z glasbo in ne toliko s tistim, za kar je gulil šolske klopi. Redni študij lesarskega tehnika je letos zamenjal za študij ob delu. Kaj počne? Kolikor pač lahko
dejavnosti, v veliko veselje so mu njegovi učenci frajtonarice (lani jih je imel 22 letos 14), njegov trio pa tudi zahteva svoje. Ne držijo se kar doma, pravi, ampak nastopajo povsod tam, kamor jih povabijo; na veselicah širom po Slovenije, na porokah, priložnostnih slovesnostih. Robet upa, da mu bo naziv absolutnega zmagovalca za zlato harmoniko pomagal pri lažjem odpiranju kakšnih vrat. "Želja vsakega muzikonterja je, da izda svojo kaseto. Z mano ni nič drugače."
Njegovo dekle, domači in tudi prijatelji so bili njegove odlične uvrstitve na Ljubečni veseli. Na prihodnji zlati harmoniki najbiž Robert ne bo več nastopil, kar pa še ne pomeni, da bo harmoniko odložil. Nasprotno. Ljubiteljem dobre domače glasbe obljublja, da jih bo spravil vedno v dobro voljo bodosi na kakšni veseli ali ob poslušanju kasete. Čestitke in še naprej veliko uspehov!
»(tp)
Zgodilo se je
Leta 1904
"Iz celjskega okraja" je naslov članka, kije bil leta 1904 objavljen v Slovenskem narodu:
"M bil sicer politik svetovnega pomena, ni bil nastavljen v visoki družbi, bil pa je blag odkritosrčen prijatelj, ta naš nepozabni g. Martin Jelen. Rojen je bil v St. Ilju pri Velenju. V Mariboru je dovršil kmetijsko šolo z odliko, na kar je bil nastavljen kot vodja deželne trt-nice pri Novi cerkvi pri Celju. Ta trtnica se je izvedla in obdelovala pod njegovim vodstvom. Pri tem je pokazal svojo izredno nadarjenost in globoko znanost za kmetijsko stroko. Ni pa deloval samo v tej trtnici, hodil je tudi h kmetom, da jih je poučeval v vinoreji in sadjereji in jih praktično napeljeval k umnemu negovanju vinske trte in sadnega drevja. Nekaj časa so se kmetje ob nedeljah zbirali v novocerkovški ljudski šoli. Tukaj jih je Jelen poučeval. Pa kako pazno so mu sledili! Veselo je bilo gledati to družbo. V šolskem vrtu je tudi mladim razkazoval, kako je postopati z vinsko trto in sadnimi drevesi. Bil je povsod, kjer je bilo treba ljudi poučevati. Pridobil sije za prijatelja celi ta okraj. Njegovo intenzivno in plodonosno delovanje pa ni ostalo prikrito višjim. Komisar g. Stiegler je dosegel v Gradcu, da je bil Jelen premeščen za voditelja zelo obsežne deželne trt-nice v Ptuju. Tam je deloval do svoje prerane smrti dne 1.1, m. v 29. letu svoje starosti. Mož, ki je bil v svoji stroki učen, ki svoje delo iz ljubezni do njega samega vestno izpolnjuje, je navadno ljubezniv. Tak je bil naš Jelen. Kakor kristal je bila njegova volja, kakor bučela je bila njegova marljivost in kakor sonce njegovo srce."
Šentilj se ponaša z vrsto odličnih sadjarjev, ki so tako kot Jelen, delovali na različnih koncih Slovenije in mnogo doprinesli k razvoju
12. kimavca
■ ■ ■
našega sadjarstva.
Leta 1937
Iz rubrike ljubljanskega Jutra "Za smeh in kratek čas" smo za naš današnji prispevek povzeli naslednjo anekdoto:
"Afriški domačin je našel na obrežju košček zrcala. Ves začuden je strmel v steklo in mrmral: "Moj ubogi dragi oče." Vzel je zrcalce s seboj domov in ga skril v kot svoje koče. Večkrat na dan je pogledal vanj in vedno nekaj mrmral Ženi je postalo njegovo obnašanje sumljivo. Prebrskala je vse kote in našla zrcalce. Ko je pogledala vanj, se je naglo razburila in krikni-la: "To je torej tista grda ženska, za katero on norir
Z zrcali so vedno križi in težave, saj velikokrat pokažejo sliko, ki si je mnogi ne želimo videti!
Leta 1961
Članek ljubljanskega Dela govori o neobičajni požrtvovalnosti šoštanjskih učiteljev:
"Na pm osnovni šoli v Šoštanju je do začetka novega šolskega leta vse kazalo, da bodo morali za več dni zakasniti s poukom. V šolskem poslopju so namreč ravno zaključili delo pleskarji, ki so do konca počitnic pleskali učilnice in hodnike. Snažilke, zaposlene v šoli, ne bi zmogle pravočasno očistiti prostorov. Zato je učiteljski kolektiv na konferenci enoglasno sklenil, da bo priskočil na pomoč. Več kot 20 parov rok se je zagrizlo na delo in osem učnih prostorov ter več dolgih hodnikov je bilo osnaženih do večera."
■ Damijan Kljajič
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Festival bo letos v Atomskih Toplicah
Da seje šola začela, se pozna tudi v radijski in časopisni redakciji hiše Naš čas. Mnogi naši sodelavci so v prvih šolskih dneh prav tako nervozni kot njihovi otroci. Spremljajo jih skrbi • kako bodo prišli v šolo, kako se bodo vrnili, podobni so vsem staršem tega sveta, le da se pri njih ta skrb odraža na prav specifičen način. Zaradi narave dela, ki nima urnika od 7.h do 15.h ampak traja, ko se kaj dogaja in se običajno ne napoveduje veliko prej, so v prvih šolskih dneh še bolj v stresu kot sicer. Ko bi morali biti kje pred šolo ali pa doma, da vidijo, če je šlo z otrokom vse dobro, so običajno kje čisto drugje, z mislimi pri otroku in pri temi, ki jo je treba prav tisti čas obdelati. Prvi šolski dnevi so za vse starše, za naše sodelavce pa še posebej naporni!
Sicer pa se v redakciji Radia Velenje že pripravljamo na festival lokalnih radijskih postaj, ki bo letos v začetku oktobra v or-
ganizaciji radia Štajerski val iz Šmarja pri Jelšah potekal v Atomskih Toplicah. To je zanimivo vsakoletno srečanje radijcev, ki delajo na lokalnih radijskih postajah, članicah združenja, obenem pa tudi prikaz us-tavaijalnosti in dela teh postaj in ima tekmovalni značaj. Lokalne radijske postaje se med seboj pomerijo v sedmih kategorijah: komentarju, informativni oddaji, reportaži, glasbeni oddaji, EPP-spotu, samoreklamnem spotu in letos na novo tudi v intervjuju.
Kaj bomo poslali na poslušanje strogi komisiji naj ostane še skrivnost. Res pa je, da tehtamo in tehtamo si želimo, da bi pri izboru imeli tudi letos srečno roko.
mkp
Naš propagandist Sašo Konečnik je uspel uresničiti velik sen: kupiti in urediti stanovanje. Dogodka je bil tako vesel, da je nanj povabil tudi sodelavce. Z njim
na fotki je življenska sopotnica, kar "moja" ji pravi.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO.
TUPAC SHAKUR
Znani ameriški rapperTupac Shakur je bil težko ranjen v streljanju, do katerega je prišlo minulo nedeljo zvečer v Las Vegasu, po končanem boksarskem dvoboju med Mikeom Tysonom in Bruceom Seldonom. Tupaca so trije streli zadeli v prsi, ranjen pa je bil tudi njegov telesni stražar. Oba so odpeljali v bolnišnico v Las Vegasu, kjer so ugotovili, da je njuno stanje zelo resno. Po podatkih lokalne policije sta sicer oba izven življenjske nevarnosti. Tupac je kot sopotnik sedel na sovoznikovem sedežu v avtomobilu, ko se je ob njem ustavil bel Cadillac, v katerem so bili štirje neznanci in začeli streljati na znanega rapperja. Motiv tega dejanja za zdaj še ni znan. To je že drugi primer v zadnjih dveh letih, da je Tupac Shakur postal žrtev strelnega orožja. Novembra leta 1994 gaje namreč med nekim ropom snemalnega studia na Manhattanu zadelo kar pet krogel.
MICHAEL JACKSON
Ameriški kralj pop glasbe je minulo soboto prvič po tem, ko je leta 1994 moral prekiniti svetovno turnejo, ponovno nastopil pred veliko množico svojih oboževalcev. Z nastopom v Pragi je tako začel novo veliko svetovno turnejo, ki jo je leta 1994 moral prekiniti v Južni Koreji, zaradi obtožb o spolni zlorabi mladoletnikov in velike odvisnosti od pomirjeval. Njegov praški nastop si je
MTV MUSIC VIDEO AWARDS
Minuli četrtek ponoči, so v New Yorku, v tamkajšnji znameniti dvorani Radio City Hali podelili tradicionalne nagrade, ki jih vsako leto za dosežke na po-
dročju glasbene video produkcije podeljuje znamenita televizijska hiša MTV Prireditev, ki je trajala dobre tri ure, je prenašalo več kot sto držav, ogledalo pa si jo je več kot tristo milijonov gledalcev. Nagrade so podeljevali v petnajstih kategorijah, največ (kar šest) pa jih je zaslužila skupina Smashnig Pumpkins, ki je za svojo skladbo Tonight.tonight prejela tudi najvišje priznanje - video leta. Tri nagrade je prejel video skladbe Ironic, pevke Alanis Morisette, dve pa Coolio za videospot 1,2,3,4, sumpin new. Ostali nagrajenci: Metallica (Until it sleeps - najboljši hard ročk viedo), Foo Fighters (Big me - najboljši skupinski video), Beck (Where's at-najboljši video moškega izvajalca), Fugees (Killing me softly - najboljši R & B video) in Bjork (lt's oh so qui-et - za koreografijo).
PETER ANDRE
Peter Andre je trenutno najbolj vroč artikel britanske pop glasbe. 23-let-ni pevec, ki je zaslovel s poletno in morsko obarvano uspešnico Mysterious giri, je v Veliki Britaniji že lansiral novi hit. Naslov skladbe, ki se je v rekordnem času povzpela na
ogledalo veliko ljudi, ki jih je Michael presenetil s spektakularnim prihodom na oder, saj se je na oder pripeljal kar z manjšo vesoljsko ladjo. Serijo nastopov bo sedaj nadaljeval na vzhodu Evrope, na daljni vzhod pa kot kaže še nekaj časa ne bo mogel. Korejske oblasti namreč še vedno niso pozabile njegove vpletenosti v afero z zlorabljenimi otroci in so zaenkrat pri poskusih organizatorjev, da bi Jacksonu ponovno dovolili nastopiti v tej azijski državi, neizprosne.
000 dolarjev za sodelovanje v propagiranju njegovih izdelkov. Nekoč je na tak način zelo uspešno služil denarce tudi Marky Mark, ki je za Kleina reklamiral spodnje perilo.
REM
Ameriška skupina REM je izdala nov album z naslovom New Adventures In HI Fl. Na njem je štirinajst skladb, ki so jih posneli v živo na lanskoletni turneji, imenovani Monster. Med posnetki so tudi taki, ki so nastali na tonskih vajah in celo taki, ki so nastali med improviziranim muziciranjem v garderobi. Med skladbami na albumu, ki ga sicer odlikuje nekoliko bolj oster zvok, poln energije, najdemo tudi pesem E - bow the letter, ki jo je skupina pos-
nela skupaj z legendarno Patti Smith.
POROKE
Minuli vikend sta se po številnih napvedih v Nevv Jerseyu končno poročila znamenita manekenka češkega porekla Eva Herzigovva in bobnar slovite skupine Bon Jovi Tico Torres.
Minuli konec tedna pa je bil "usoden" še za enega rockerskega bobnarja, tokrat domačega. V zakonski stan je namreč vstopil tudi bobnar
skupine Sank ročk, Aleš Uranjek. Njemu in njegovi izvoljenki, 22-letni Bojani, želimo vse najboljše in obilo zakonske sreče.
MiČ
Tel. (063) 855 935
Janka Vrabiča lOa
POJEM BOGATE PONUDBE
sam vrh britanske lestvice, je Flavia. Glasbeni uspeh pa je Petru odprl tudi vrata do uveljavitve na drugih področjih. Tako mu je znameniti modni kreator Calvin Klein že ponudil 450
-ova akcija v mesecu septembru
1 0% popust
na SALONIT PLOŠČE, KLINKER OPEKO - RDEČO,
JUPOL 25/1 in TV V0YAGER TTX 51
5% popust
na KERAMIČNE PLOŠČICE,
BELO TEHNIKO in BRAMAC
Ti popusti veljajo ob gotovinskem plačilu ali na tri čeke brez obresti. Predlagamo tudi, da izkoristile nagradne kupone 500 SIT, ki sle jih prejeli pred nedavnim, na rumenih listih.
Ugodne cene ostalega gradbenega in tehničnega materiala.
RIKO IN PILOTI - ROKDROM
ROKDROM je naslov novega domačega glasbenega izdelka, ki bo razveselil predvsem tiste ljubitelje glasbe, ki prisegajo na stari ročk. Gorenjski kan-tavtor, ki je pred nekaj leti predstavil svoje prve posnetke in uspel predvsem s poslovenjeno verzijo Claptonove Layle, se tokrat predstavlja s skupino Piloti. Klasična ročk zasedba z bobni, bas in solo kitaro ter klaviaturami je temelj repertoarju priredb in prevodov znanih ročk klasik, kot so Moja generacija (My Generation legendarnih The Who), Kruta ženska, ( v resnici L.A. Woman skupine Doors), Ne nisem Beethoven (Roll over Beethoven Chuck Berrya) in podobnih. "Moja generacija" se je že prijela, prav gotovo pa se bodo z veseljem vrtele tudi druge skladbe s tega albuma. Izkušnje namreč kažejo, da imamo pri nas zelo radi poslovenjene verzije preizkušenih in legendarnih uspešnic. Pravzaprav celo bolj kot lastne stvaritve, kar pa je verjetno posledica pomnjkanja lastne ustvarjalnosti. Na albumu z naslovom Rokdrom verjetno prav zato najdemo le eno avtorsko skladbo Rika Merzela, pa še ta ima nič kaj domače zveneči naslov Texas zapor. Za to skladbo in še tri druge si je Riko izposodil preverjene studijske glasbenike, kot so Jani Hace (bas), Pavle Ristič (bobni), Borut Činč (klaviature) in leteči potepuh Klemen Tičar, ki je tem skladbam posodil svoje znanje igranja na orglice. Kar se tehnične izvedbe same plošče tiče, so ta imena zadostna garancija za
kvaliteten zvok. Ostalih devet skladb je odigral s svojimi Piloti in resnici na ljubo so odigrane prav tako dobro kot omenjene štiri. To prazaprav ne preseneča, saj s to skupino že nekaj časa nastopa v živo, živi nastopi pa so dokazano najboljša vaja za uigranost.
Brez dovzetnosti za nove trende in s težnjo po čimvečji podobnosti z originalnim slogom časa v katerem je nastala večina skladb s te plošče, je Riku uspelo prepričati kar precejšen del domačega glasbenega občinstva. Predvsem tistega, ki prihaja na njegove žive nastope, ki so navadno dobro obiskani in ki potrjujejo, da je slovensko občinstvo lačno predvsem enostavnega, neobremenjenega in nezateženega ročk žura. Na to pa je Merzel računal tudi takrat, ko je ta album načrtoval.
Mič
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 8. septembra:
1 .DAN IN NOČ:	Janez polka	10 glasov
2.KARLI	G.:	Žurka	6 glasov
3.MLADI	PRIJATELJI: Naj voda bo za mlinaiia 5 glasov 3.VESNA:	Usodni poljub	5 glasov 5.ŠTAJERSKIH 7: Micka 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 15. septembra:
1.CVERLE:
2.GAŠPERJI:
3.G0RENJSKI	MUZIK.:
4.PRER0D: 5.SLAKI:
Spet skupaj Ta polka šmentana Potrpljenje-božja mast Živemu človeku se vse zgodi Jožeti in Jožice
Viti Grabner
NAJVEČJA IN NAJCENEJŠA PONUDBA TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE V SLOVENIJI
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - POPUST OD 5 % DO 20 %. VELIKA AKCIJA V SEPTEMBRU ZA PRIKOLICE SENATOR; SILOKOMBAJNE, OBIRALCE KORUZE -TORNADO, SPET NA ZALOGI TROSILCI HLEVSKEGA GNOJA (VELIKI IN MALI).
VLJUDNO VABLJENI NA SEJEM V CELJE OD 13. 9. DO 22. 9. 1996
PRODAJAMO KOMPLETNI PROGRAM TRAKTORJEV UNIVERZAL S 3% POPUSTOM + NAGRADA
NA ZALOGI TRAKTORJI: FORTE 45 + NAGRADA 100.000 SIT FORTE 530 + NAGRADA 100.000 SIT DTC 530; DTC 445; DTC 453; DTC 445 U; DTC 640 U;
ZA OSTALE TIPE KRAJŠI DOBA VNI ROK.
NUDIMO VAM UGODNE PLAČILNE POGOJE, ZELO UGODNE KREDITE, POPUSTE, NAGRADE IN BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM. POKUČITE NAS PO TELEFONU AU OBIŠČITE V BRASLOVČAH -VIDIMO SE TUDI NA SEJMU V CELJU!
U
HMEZAD
Kmetijska zadruga Braslovče, z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE Telefon: 063/709-075,709-072 Mobitel. 0609/627-771
Inovator Jože Bider iz Rečice ob Savinji
a
Kar meni diši, tudi drugim ne smrdi!
Pred časom so zaprli vrata 34. kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. Med sodelujočimi je že 10 let tudi inovator Jože Bider iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji. Tudi tokrat je bil njegov "nastop" zelo opazen. Znova je namreč bil med dobitniki priznanj. 7 zlatim, 2 srebrnima, prav tolikim bronastim plaketam in 6 priznanjem (dosegel jih je samo v nekaj zadnji letih) je letos dodal še srebrno medaljo za dodajal-no mizo in prečni transporter. Od vsega pa je najbolj ponosen na šampijonsko nagrado tega sejma, na kipec velikega sejalca -znak kakovost. Osvojil ga je pred 4 leti kot razstavljalec z največ priznanji v zadnjih 5 letih. Če pa bi pobrskal po predalih in nekoliko bolje po stenah v predsobi, bi najbrž naštel krepko čez 30 različnih priznanj, nabranih po Sloveniji in tudi v Evropi.
"Človek ne dela za priznanja, ker ta žepov ne trgajo. So neka moralna podpora tvojemu delu, dokazujejo, da si nekaj naredil. Zame je največje priznanje zadovoljstvo kmeta, ki je kupil moje stroje. Sicer pa vedno
trdim: tisto, kar meni diši, tudi drugim ne smrdi!"
Biderjevi so kmetje z 18 ha veliko kmetijo, od katerih je 8 ha travnikov. Na njih se pase od 25 do 30 glav velika čreda. "Pri vsakdanjih opravilih ali večjih "sezonskih" delih v živinoreji se velikokrat poraja težava, ki jo je potrebno na nek način rešiti. Tako se mi porodi ideja, k sami izdelavi zamisli pa se navadno pripravim popoldne, ko je malo več miru, zvečer, ko so dela na kmetiji že opravljena." Tako je nastalo vseh 8 Bideijevih strojev, ki so že v redni proizvodnji. Nekatere od teh (predvsem prve) izdelujejo obrtniki v okolici skrbno urejene Biderjeve domačije, zadnje pa izdelujejo doma. Eden od sinov je namreč končal strojno tehnično šolo in načrtuje lastno dejavnost. On bo tisti, ki bo očetove inova-torske zamisli "spravljal v življenje". Jože ocenjuje, da doda-jalna miza in prečni transporter nista revolucionarni inovaciji. Sta pa tisto, kar je sam in tudi kupci, zlasti njegovega paradnega proizvodnega konja -
Jože Bider: "Ideja se ml porodi, ko stroj uporabljam in pri tem naletim na težavo, ki jo je na nek način potrebno rešiti."
teleskopskega trosilnika za seno, pogrešali. Skoraj za vse svoje stroje je pridobil patentno ali modelno zaščito. "Preden se kje pojavim s kakšnim novim strojem, ga najprej preizkusim doma. Poskušam ga nato čimbolje izpopolniti. Vedno pa strmim za tem, da je stroj uporaben in ne predrag." Zadovoljstvo pri kupcih najbrž poraja tudi to, da Jože vsako
naročilo na njihovi kmetiji tudi sam sestavi. In že ničkolikrat doslej se je zgodilo, da so hkrati s sestavo novega stroja rešili še kakšen problem.
Inovacije Jožetu pomenijo delo in hkrati konjiček, ki mu namenja ves prosti čas. Zelo malo ga ima, kljub temu pa zanj najde urice. Predvsem zato, ker težavi hoče priti do dna. "Veste zelo nerad sem prevzel kmetijo. Ko pa sem začel kmetovati, sem kaj kmalu spoznal, če ne bom jaz izkoriščal nje, bo ona mene. Zato vse te inovacije, s katerimi si lajšamo delo. V kmetijstvu ni toliko strokovnjakov in smo bolj prepuščeni veliki industriji, ki se z vsakdanjimi težavami kmeta ne srečuje. Z izbiro potrebnega materiala za inovacijo ni težav, večje so s stroški. Materiala do izdelave končnega proizvoda potrebuješ veliko, stroška nimaš priznanega in kupci strojev morajo plačati prispevek za razvoj novega stroja. To ni najbolj prav."
Kmetija je tako velika kot je. Večja ne more biti, zato posebnih načrtov za zdaj Biderjevi z
njo nimajo. Kot skrbni in dobri gospodarji vedo, da je selekcija črede v živinore-ji za kakovost odločilnega
pomena. Za področje kmetijskega inženiringa pa je Jože pravi: "Od 100 inovacij je tržno zanimiva ena. Meni od vseh inovacij ni uspela le 1. POčasi je treba s temi stvarmi. Na radgonskem kmetijskem sejmu prihodnje leto zagotovo bom, če pa bom sodeloval spet s kakšno
Izdelavo dodajalne miza in prečnega transporterja je narekovala potreba. Namenjena sta enakomernemu doziranju krme v puhal-nik. Jože je predstavil delovanje inovacije komisiji radgonskega sejma na domači
kmetiji
inovacijo,..."
Malo verjetno, da Jože skupaj s sinom ne bi namenil novim zamislim, idejam več pozornosti pozimi, ko je dela na kmetiji malo manj. Veliko uspeha tudi v prihodnje, z inovacijami ali brez njih 1
■ (tp)
V KS Bevče delajo ves čas po malem
signal bo
V krajevni skupnosti Bevče se sicer ves čas nekaj dogaja, krajani se pač trudijo, da denar, ki jim je navoljo iz proračuna, ali ga zberejo sami, čim bolje obrnejo. Tako so letos že posuli krajevne ceste in uredili nekaj del pri kanalizaciji, zagotovo pa je trenut-
no največja naložba izgradnja Kabelsko razdelilnega sistema.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Bevče Jože Ramšak, so pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema, ki bo "pokrival" vsaj 90 odstotkov kraja, okoli 40 hiš, izkoristili res ugoden trenutek. Ko je Telecom čez Bevče polagal zemeljski vod za telefon, so krajani istočasno položili še televizijskega. Le v zaselku Trebuša, kjer je tudi sicer največ težav s slabim RTV signalom, kabel za KRS še ni položen, saj tudi projekt še ni izdelan. Ja, kabli so torej v zemlji, kdaj pa bodo tudi zaživeli? Po
napovedih nekje v prvi polovici drugega leta, do takrat pa bodo vsi bodoči koristniki iz Bevč podpisali pogodbe in odšteli po 1000 DEM. Izvedeli smo še, da so v Bevčah lahko več kot zadovoljni z razvejanostjo telefonskega omrežja. "Jaz pravim, da je telefonija pokrita 102 odstotno. To pa zato, ker imajo priključke do hiš že tudi vsi, ki hiše šele gradijo in skoraj vsi "vikendaši". Ko bodo približno čez mesec dni priključili nov optični kabel, bodo lahko tudi pri iyih zazvonili telefoni," nam je povedal Jože Ramšak.
■ bš
Najstarejši krajan Vinske Gore-Gmajnarjev Matevž
"Včasih fe biio juhuhu, včasih pa ojoj!"
Prejšnji teden je bilo na domačiji Gmajnarjevih v Prelski zagotovo veselo in slovesno. Atek, kot mu rečeta hčeri in sin, Ograjenškov Matevž, je slavil svoj 95. rojstni dan. častitljiva starost, ni kaj. Še bolj razveseljivo pa je to, da Matevž svoja leta dobro skriva. Še vedno je zgovoren, bister in zanimiv sogovornik, ki pravi, da ima veliko zaslug zato njegov zdravnik, dr. Zupane. Že od leta 1977 ga obiskuje in skrbi zato, da se vedno znova razveseli lepega dne, ki je pred njim.
Matevž živi s sinom, hrano pa mu nosita hčeri. V prvem zakonu se mu je rodila prva, ki ima danes že 72 let. V drugem pa sin in druga hči, ki mu je med našim obiskom ravno urejala lično kuhinjo. "Atek še veliko postori sam. Tudi posodo pomije," mi je povedala.
Ž Gmajnarjevim Matevžom sem poklepetala kar v njegovi sobi. Seveda sva se najprej vrnila v njegova otroška leta, ki jih je preživel v Šentjanžu na Peči, kot so takrat rekli današnji Vinski Gori. Prvih 15 let je preživel tu in še vedno ima lepe spomine na te čase. Potem se je zaposlil v velenjskem rudniku, doživel nesrečo, ko je vanj vdrla voda in se odločil, da ga zapusti. "Prestaršil sem se, a sem vseeno ostal rudar, vendar v Libojah. Ko se je pričela prva svetovna vojna, sem z rudarjenjem prenehal. Potem sem se izučil za mizarja. Ne, nikoli nisem imel obrti, delal pa sem pri različnih mojstrih," se spominja. Kasneje je delal in živel v Slovenj Gradcu, v tovarni meril. In potem je prišla druga vojna. Kaj hitro se je pridružil partizanom. Granata mu je ranila obe nogi, zato se je kar nekaj časa zdravil v Dalmaciji. Po vojni je okusil tudi brezposelnost in se kmalu spet preselil v Vinsko Goro...
Vsako leto bolj mu je v spominu šlogarca, ki jo je obiskal, ko je še živel v Slovenj Gradcu. Bolj iz "firbca" kot ne. Takrat ji ni verjel, sedaj ji skoraj že mora. Napovedala mu je namreč, da bo vdovec in bil je,
"Ko sem bil majhen sem bil Tevž, sedaj sem pa Matevž
napovedala je, se bo dvakrat oženil in res se je. In za konec dodala, da bo učakal tako visoko starost, da bo ob dveh palicah hodil. Teh res še ne potrebuje, a starost je le lepa.
Matevž je vedno rad pel. Še danes rad prisluhne lepim pesmim. Pa televizijo tudi rad gleda. Ampak kaj lepega, hitro pripomni. "Politike ne maram. Ta me je po vojni ob kruh spravila!," se nasmeje. "Rad pa pogledam kakšen film ali glasbeno oddajo. Pa tudi časopise rad berem. Hi in tam še kakšno knjigo, a so majhne črke že težko ločljive," pove. Najraje pa ima, če mu hčeri skuhata mlečno juho. To je imel vedno rad, pa tudi vso ostalo domačo hrano. Ja, to so drobnarije, Matevžu lepšajo in krajšajo dneve. Naj jih bo še mnogo, čim bolj čilih in zdravih ■ bš
Mislinja •••••••
Naredili obilico pragov
Mislinjski in slovenjgraški ribiči tudi med letom, ko je ribiška sezona , ne počivajo. V strugo Mislinje so položili in jih tudi strokovno naredili, kar šest pretočnih jezov, kjer se ribe ob večjih nalivih skrijejo in najdejo zavetje. Razporedili so jih v dolžini skoraj enega kilometra, za njihovo izdelavo pa so opravili kar krepko čez dvesto ur. Skupno je sedaj na reki Mislinji že sedemnajst podobnih pregrad, z gradnjo podobnih pa bodo še nadaljevali ob koncu leta. Omenimo naj še to, da imata kar precej zaslug za tovrstne akcije brata Jože in Ivan Skaza, pomoč z lesom pa je pris-rkbel Tomo Hain. Takšna ali drugačna zahvala pa gre vsem tistim številnim ribičem, ki so pri teh akcijah sodelovali.
■ Silvo Jaš
Z veseljem in vztrajnostjo
Le kdo bi vedel, s čim vse se ne ukvarja Tone Černj ak iz Šentilja pri Mislinji. Njegova majhna delavnica je kot nekakšen povsem
drugačen svet od tistega običajnega, ki smo ga vajeni. Narava ga je obdarila s kopico spretnosti in znanja. Izpod njegovih rok tako nastajajo najrazličnejši izdelki in predmeti. Še posebej veliko smisla vidi ravno v lesu, kajti tam je izraznih možnosti največ. Seveda pa izdeluje veliko stvari tudi iz ostalih materialov, npr. kovine in plastike. Ni je stvari, ki ji Tone ne bi bil kos, pa najsi gre za popravilo električnih aparatov ali naj bo to avtomobil. Sleherno stvar takorekoč pozna v dušo. Seveda pa se moraš slehernega dela lotiti z veseljem in vztrajati do konca, včasih je potrebno tudi malce trme in potem gre.
Še po nečem je znan Tone. Slehernemu, ki ga prosi za pomoč, silno rad ustreže, pa čeprav potem pogosto sliši le tisti oguljen izraz: "Hvala lepa!" Toda on, kot je dobrohoten, samo zamahne z roko in zmigne: "Kaj bi to, smo pač takšni!" Mi smo ga ob našem obisku zmotili, ko je ravno serijsko izdeloval značilne "rifeljne" za nabiranje črnic, sedaj ko je sezona mimo, je zanje veliko več časa. Za takšne stvari pa je tudi najbolj primerno takrat v poznih jesenskih in zimskih dneh, ko je na podeželju tudi največ časa za to. Tale Černj akov Tonč pa tako in tako skozi vse leto ne počiva.
■ Silvo Jaš
mm^iMNO
Slabo-dobro
Če je res, da so modeli med tekmovanjem po jezeru iz okolice pregnali redke vrste ptic, bodo s tem zadovoljni vsaj nekateri okoliški stanovalci. S tem je pregnana ovira za gradnjo ugrezninske" ceste.
Trk
Če je avto trčen, je malo vreden. Za vse ljudi to ne velja!
Sodelovanje
Ni slabo, da so tudi v Velenju pripravili tekmovanje psov v agilityju. To tekmovanje terja dobro sodelovanje lastnika in psa. Morda se bo to poznalo tudi pri jutranjih sprehodih in se bodo izogibali peskovnikov in igrišč.
Slovesno
V Žalcu so letos zelo slovesno proslavili občinski praznik. Slavili so ga privrženci in nasprotniki te velika občine. Slednji v upanju, da so slavili zadnji praznik take občine.
Mreža
Pajek prinaša srečo. A ne tistim, ki jim odnese avto.
Poroke
Šoštanjčani naj bi vendarle dočakali dan. ko bodo poroke spet pri njih. Se bo v tem kraju spet vsaj kaj združevalo, ne le ločevalo.
Naklonjenost
Regijski upokojenci so imeli v petek na shodu v 1 ,e\ di pie senetljivo lepo vreme. Vsaj nekaj jim je naklonjeno!
Žetev
Gorenje Trgovina se močno razlikuje od policist... C iT namreč zaokrožuje svojo ponudbo od setve do želve. Policisti pa bi samo želi. Konopljo!
Radar
Tudi odbor za zaščito Menine pred radarji bi potreboval kak poseben radar. Takega, da bi čimprej zaznali, kaj v zvezi s temi radarji snujejo na državni ravni.
V šolo
Otroci so se že kar navadili na nov začetek šole. Mnogi starši se še vedno niso opomogli.
Savinjski gaj Mozirje
• ••••••••••••••••a
Mojstrovine ob in na vodi
Tisti, ki ljubijo cvetje in lepo naravo, najbrž od prejšnjega petka do torka niso spregledali vabila na ogled razstave Cvetje Evrope 96 v Savinjskem gaju v Mozirju. Že vse prejšnje so bile prava paša za dušo in srce, letošnja jubiljena pa še toliko bolj. Pisane preproge rož, postavljene na ogled, so vabile kar same od sebe in navduševale obiskovalce, kljub pustemu vremenu. Za res pravi cvetlični festival je poskrbelo več kot 60 slovenskih in tudi tujih vrtnarjev. Domiselno okrašeni aranžmaji cvetja ob in na vodi, kar je bila nekakšna rdeča nit letošnje razstave, so seveda dali celotnemu Savinjskemu gaju z etnografskimi objekti vred (tudi ti so zaživeli v vsej svoji veličini) še poseben pečat.
Kot je dejal na krajši otvoritveni slovesnosti prejšnji petek popoldan mozirski župan Jakob Presečnik, predstavlja Savinjski cvetlični biser svetlejšo prihodnost tamkajšnjih krajev in ljudi, ki vidijo svojo priložnost v razvoju turizma. Ne more biti sicer dolina en sam gaj, lahko pa te njegove lepote presenejo ljudje v okolico svojih domov. Da bo tudi v prihodnje vabil ljubitelje cvetja od blizu in daleč, da se bo gaj razvijal v zadovoljstvo tis-
Vabilu na krajšo otvoritveno slovesnost minuli petek popoldan, so se med vidnejšimi gosti v precejšnjem številu odzvali župani občin celjske regije, predstavnik republiškega ministrstva za okolje in prostor, Janez Podobnik in dr. Franc Zagožen, Hilda Tovšak, Lojze Peterle, svojo odsotnost pa sta upravičila predsednik države Milan Kučan in predsednik slovenske vlade dr.
Janez Drnovšek
tih, ki ga negujejo in tistih, ki tu živijo, bo potrebno urediti lastninska in upravljalska razmerja. Pri tem bodo poprosili za pomoč republiško ministrstvo za okolje in prostor.	■ (tp)
		Ml '
		
		■II
■r ^^B		^^^^^^^BfcflH aR
		
		
	iftr-Tii - li.«wrr<' ''	
	jT-V** ■ JhjklJ	
		
k. Ji		
		-V ■ ž M L Jk^m W 1
TO PA JE POSTRV - Res, dober prijem je imel pred nedavnim Dušan Žunter, sicer član mozirske ribiške družine. In je ta prijem "trajal" dobrih 35 minut, kolikor je trajal tudi "spopad" med ribo in ribičem, torej med Dušanom in samcem potočne postrvi. Toliko je bilo tudi negotovosti in straha, da velika riba morda ne bi pristala na suhem in s to zares lepo trofejo ne bi bilo nič. Pa je bilo - 70 centimetrov je bila riba dolga in je tehtala 3, 5 kilograma, kar so zavidanja vredne številke. Ribič je za velikana zvedel kakšen teden prej, povedal mu je ribiški kolega in Dušan mu je postrv speljal izpred nosa. Pred njim se je z njo "ukvarjalo" že kar nekaj ribičev, pa je bila riba vedno spretnejša ali močnejša, posebnost pa je, da jo je Dušan ujel na umetno muho in z 0,16 mm debelo vrvico.
m (foto-.jp)
"INGE" PRIHAJAMO ŠVEDSKA
Monika & Tjaša (2.)
2. M00T aktivnosti in štiridnevni hajk
V trenutku so nas razdelili in okrog sebe si videl samo še tuje obraze. Vsak je živel v svoji vasi, ki je štela štirideset članov in bila razdeljena na pet patrol (vodov) po osem ljudi, pet vasi pa je sestavljalo subcamp. Naš se je imenoval RAVENS. No, pa dosti o tem. Slovenci smo se prepoznavali po kapah taborniške zveze, vsaj na začetku, kajti na koncu kaj takega ni bilo možno. Zakaj? Vsak je pač svojo opremo zamenjal s tujo.
Prvi večer je bil skupen za vse skavte in tabornike. Imeli smo otvoritveno ceremonijo, kjer smo Slovenci kot majhen narod bili najbolj glasni. Kako? Tabornik je iznajdljiv, zato nikamor ne brez raglje. "Folk" je onemel ob vsem hrušču, ki smo ga povzročili, tako da smo naredili dober vtis o Sloveniji in o Slovencih nasploh. V švedskem jeziku nam je dobrodošlico izrekel tudi švedski kralj Gustav.
Potem pa seje začelo tisto pravo nočno življenje. Diskoteke pod šotori, Elvis Presly, Abba,... Da o slastnih piškotih in drugih sladkih dobrotah ne govorimo. Ni bilo možno izgubiti niti kilograma, pa tudi pridobiti ga ni bilo možno, saj smo bili vseskozi aktivni. Moto tega MOOT-a se je namreč glasil: "Špirit into aetion" ali v slovenskem jeziku nekako "Navdihniti se za akcijo, se izgubiti v njej".
Prva noč je minila kot bi trenil, če ji sploh lahko pravimo noč. Nebo je najtemnejše v takšni meri, kot je pri nas ob 21. uri. Torej ni bila potrebna uporaba svetilk ali kakšne druge umetne svetlobe. Drugi dan pa se je vsaka vas, torej štirideset članov odpravilo na štiridnevni hajk. Tu pa se najino pripovedovanje razcepi na dva dela, kajti nisva bili v isti vasi. Vendar ne bova komplicirali, zato bova združili nekaj vtisov in vam skušali na grobo predstaviti te štiri dni.
Medtem ko se je Monika vozila po reki, pomagala graditi zavetje pred vetrom iz naravnih materialov na prostoru, kjer so bivali, utrdila je vez prijateljstva s člani njene vasi, se naučila nekaj tujih tradicionalnih iger, pesmi in besed, se vozila z ladjo, si ogledala zgodovinski muzej Švedske in eno izmed termoelektrarn; je Tjaša prav tako gradila pionirske objekte, zavetje pred vetrom, umivalnico, spoznala druge člane v skupini, izdelovala lasten nož (kar se še sedaj pozna na njenih rokah), odšla na razgledno točko in hodila po meji z Norveško, si ogledala rudnik diamantov in obnovljeno švedsko cerkev.
Obe pa nisva te dni skoraj naspali. Saj veste, najprej taborni ogenj, kjer se prepeva ob kitari, ker pa je bilo vseskozi svetlo in še ni bil čas za spanje, smo se igrali razne igre (tradicionalne iz vsake posamezne države) ob katerih smo jokali od smeha. Posebej zanimive so tiste, ob katerih si
skušaš zapomniti vsa imena. Rečem vam "noro". Presenetil nas je tudi dež, a le za dobro minutko, tako da nam je bilo dano, da smo videli tudi mavrico. Nikakor pa ne smeva pozabiti malih nadležnih pošasti, ki jih je bilo toliko (zvečer), da si komaj videl drugega v obraz - komarji. Najbrž so organizirali akcijo ob našem prihodu. Uspelo jim je, da smo bili v večini poraženi. Po teh hajk-ih Smo se vrnili nazaj na MOOT prostor. Vasi so prihajale ob različnih urah. Nekateri so namreč imeli daljšo pot do svojega prostora, drugi krajšo. V tem primeru se je Monika peljala z avtobusom trideset minut, nato pa košček poti peš; Tjaša pa se je vozila dve uri in štirideset minut in peš prehodila še dva kilometra do hajk prostora.
Potem pa je bil dan, ko smo se ukvarjali z gradnjo pionirskih objektov (vsaka vas posamično) iz hlodov, sušic,.. Se pravi iz naravnih materialov. Zgraditi je bilo treba "kuhinjo" (ognjišče z mizo), objekt za pomivanje posode in pa skoraj najpomembnejši za vsako vas - vhod. Višji je bil, bolj so bili člani ponosni. Na vrh pa smo pripeli zastave držav, katere člani smo bili tam, kdor pa ni imel zastave, je obesil kar rutico. Skratka, prostor je bil izredno lepo urejen.
Potem pa so se pričele razne aktivnosti. To je bilo na prostovoljni osnovi.
Dobili smo spisek možnosti, potem pa je imel vsak subcamp določeno uro, kdaj lahko gre rezervirat izbrane aktivnosti za en dan vnaprej. Tistim, ki so bili prvi, je bilo ponavadi ugodeno, ta zadnji pa so lahko dobili kar je še ostalo. Bilo pa je veliko izbire: jadranje, vožnja s kanuji, izdelava splavov, učenje švedskih plesov, plezanje, safari s kolesom, nočni safari, barvanje majic, izdelava sveč, delo z usnjem, pa tudi forumi z različnimi vsebinami niso manjkali, obiski steklarne in bližnjega mesta Karlstadta,... Skratka, bilo je pestro. Kdor pa med zgoraj naštetimi aktivnostmi ni našel
"Že na samem začetku nam je švedski kralj Gustav izrekel
dobrodošlico"
primerne in ni bil za nobeno vrsto akcije, je imel možnost plavanje v nekaj kilometrov oddaljenem jezeru, ki je bilo ledeno mrzlo, pa si vendar z užitkom skočil vanj. Sedaj pa še nekaj glede kuhanja. Da te kap. Izredno težko je bilo uskladiti mnenja kljub receptom. Čudili smo se drug drugemu, kot da nismo le iz različnih celin, ampak iz različnih planetov. Avstralci namreč nobene zelenjave ne olupijo, izogibajo se olju, soli in ostalim začimbam, gobe jedo surove, kar pa je najbolj smešno - kuhan riž precedijo skozi cedilo. Moraš imeti pa res srečo, da ga kaj ostane. Švedom in Norvežanom se zdi vse čisto O.K. - so pač jabolka pomešana s čebulo in soljo. Avstrijci hočejo poleg zelenjave vedno prigrizniti nekaj mesu podobnega. Kot vidite, prava zmešnjava. Človek pač vse enkrat poskusi in se privadi, kot sva se midve. Ali pa sva slučajno izpustili kakšnega izmed obrokov in se podali na slastno švedsko pecivo.
Imeli smo tudi tržni dan, katerega namen je, da vsaka država predstavi košček svoje dežele. Ali je bila to tradicionalna hrana, različne vrste peciva, ples,... Slovenija je na mizo položila suho robo, izdelke iz gline, brošurice, zemljevide, piškote, potico in seveda tudi ajdovi žganci niso smeli manjkati. Za vsem pa sta stala slovenska predstavnika (fant in dekle) v narodni noši. Bilo je zelo živahno in zanimivo. Veliko kultur, veliko različnih jedi, predmetov... Za naju pa so bile najzanimivejše noči in večeri. Veliko smo plešah, saj seje igrala glasba različnih zvrsti, zraven pa smo se pogovarjali. Vsi, ki smo prihajali iz nekdanjih držav bivše Jugoslavije, smo imeli tudi pravi "Balkan žur". Špica. Koliko pesmi je, ki jih znamo vsi skupaj zapeti in zaigrati. Posebna vrsta doživetja. Šele ob štirih zjutraj mogoče kdo pomisli, daje čas, da bi malo zaspal. Švedska ti pa res nudi popoln izkoristek dneva in ti hkrati zruši dotedanji ritem. Sicer se pa takoj privadiš. Ni panike. Namen je bil biti štiriindvajset ur aktiven. Zakaj pa ne, sporazumevali smo se angleško, italijansko, francosko, če je nastala kriza, pa tudi z rokami.
Igrali smo tudi odbojko, kjer smo Slovenci kar lepo premagovali druge države. Tudi do prostega telefona je bilo zelo težko priti ne glede na čas, ampak se je bilo treba potruditi oziroma čakati v vrsti in poklicati domov oziroma se javiti v rodno Slovenijo ob dveh zjutraj.
Potem pa...
12 ms ČAS

MNENJA IN ODMEVI

12. septembra 1996
50 let mladinskih delovnih brigad
(srečanje septembra v Dornavi)
Letos poteče 50 let, odkar je Mladina Slovenije, organizirana v delovnih brigadah, začela s prostovoljnim delom obnavljati v štiriletni vojni porušeno domovino.
Obnova porušenih mest in vasi, regulacija reke Pesnice in druge delovne akcije zaznamujejo pričetek večletnega obdobja, ko so desettisoči mladih s svojim prostovoljnim delom prispevali neizmerljiv delež pri obnovi in razvoju svoje dežele. Mladinske delovne akcije pa so bile tudi pomembna šola domoljubja in delovnih navad takratne mlade generacije.
Odbora brigadirjev - veteranov pri Občinskih odborih ZB NOB Ptuj in Maribor ter župan občine Dornava g. Tone Velikonja so dali pobudo za srečanje brigadirjev vseh generacij in ne glede na to, v kateri delovni akciji so sodelovali.
Srečanje bo 21. septembra letos v Dornavi pri Ptuju, kjer je bilo leta 1946 središče mladinskih delovnih brigad, ki so regulirale reko Pesnico." Srečanje bo združeno z bogatim kulturnim programom in pristno slovensko veselico. Namenjeno je obuditvi spomina in spodbudi, daje mogoče tudi danes, ko kraljujejo zakoni ekonomike in komerciale, v sodobnih oblikah prostovoljnega dela mnogo postoriti za čuvanje naravnega okolja in urejanje drobnih komunalnih zadev.
Zato so vabljeni vsi brigadirji in brigadirke ter vsi prijatelji dobre volje. Prijave udeležencev zbirajo Občinski odbori ZB NOB, lahko pa pridete tudi brez predhodne prijave.
Nasvidenje in dobrodošli 21. septembra v Dornavi.
■ Feliks Bager
Ali naj podpišem peticijo DeSUS?
Pices Martin Pustatičnik se sprašuje o podpisu peticije, ob tem
pa navaja celo vrsto vprašanj in očitkov ter kostruktov z namenom, da oblati DeSUS. Ob tem sploh ne pozna programa stranke in neštetokrat izreče stališče, da se stranka od vsega začetka zavzema za upokojevanje pod enakimi pogoji za vse upokojence brez kakršnihkoli privilegijev, bodisi administrativnih ali političnih upokojitev. Ko že pisec navaja Janeza Janšo v zagovor (naša stranka mu ničesar ne očita), naj ga vpraša kdo in pod kakšnimi pogoji so bile upokojene številne vojaške osebnosti vključno z gospodom Klavorom.
Zato so taka podtikanja samo zlo namerna, nadalje pisec tolče po stranki, kot "maksim po diviziji", brez glave in repa, kot da je stranka DeSUS in samo en poslanec Sisinger odločujoč in kriv za vse napake sedanjega početja oblasti od raznih demagoških predlogov do reševanja TAMa v Mariboru.
Zato, dragi Martin, razlikujte, kaj je to peticija in kaj naj bi vsebovala resolucija.
Sicer pa poznam SDS s te strani, da nihče drug nič ne ve in nima prav. Pa brez zamere.
■ Martin Andrejaš, Celje
Takih izletov si še želimo
V nedeljo, 1. septembra, nas je Športno društvo Škale - Hrastovec popeljalo na vrh Uršlje gore. Udeležili smo se ga mladi, stari, zdravi in manj zdravi. Organizator se je potrudil in s pomočjo terenskih vozil pripeljal ostarele in bolne kar na vrh Urške. Za mnoge je bila to edina možnost, da smo obiskali naše prelepe gore. Z vrha smo lahko občudovali prelepo Šaleško dolino in Koroško. Kljub nekoliko mrzlemu vremenu naše razpoloženje ni bilo pokvarjeno.
Hvala organizatorju, šoferjem terenskih vozil, zlasti pa gospodu Hermanu Orliču za tako lepo preživeti dan.
■ Udeleženka izleta
Študentu Daretu!
Nisem iskala vašega naslova v uredništvu, niti ne iščem vašega porekla. "Saga o Santa Barbari" je povedala dovolj, celo preveč.
Zelo verjetno ste študent, morda celo absolvent, fakultete za politične vede in novinarstvo. Dvomim, da bi študent katerekoli druge fakultete bil sposoben tolikega cinizma in bogokletstev, kot ste jih nametali v svoji "sagi". Opravičujem se drugim novinarjem in študentom, ki seveda ne spadate v isti koš.
Le obžalovanja vredni ste, mladi gospod Dare. Ponašate se s svetovljanstvom (obisk gay & lesbo diskotek), niti malo pa ne poznate svojega kraja niti svoje države.
Slovensko mesto, zgrajeno v celoti po drugi svetovni vojni, ima v svojem centru sakralni objekt, ki ga s ponosom pokaže vsakemu, ki to želi.
Bogokletje ni "mačji kašelj" (uporabila sem namenoma vaš izraz). Če boste kdaj v hudi življenjski stiski, se spomnite vsebine vaše "sage", če pa boste potrebovali pomoč ali samo besedo sočloveka, me poiščite. Z veseljem vam bom prisluhnila in pomagala.
Mesto Velenje se veseli vsakega intelektualca, ki po končanem študiju ostane v svojem kraju, dela in živi za kraj. Zlasti v Velenju je potrebna velika mera strpnosti, kar pa žal iz vaše "sage" ne velja. Le dobro premislite, kje si boste "spletli gnezdo".
Vašega psa "štirje novi vogali ne bodo vrgli iz tira", morda pa ga bo motila šesterokotna stavba (z ali brez minareta).
Na srce in v razmislek vam polagam naslednjo misel Avguština Avrelija: "Gorje sreči in uspehu sveta; dvakrat gorje zaradi strahu pred nesrečo in zaradi pohujšanja, ki je v veselju!"
■ Milica Kovač
Cerkev in modrost
Sem bralka časopisa Naš čas in verna Velenjčanka. Tiidi mene so se članki o gradnji nove cerkve dotaknili. Zidati na tem mestu je
Telekom Vi)
Slovenije	W
Nacionalni operater telekomunikacij
NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
predstavlja telekomunikacijske priključke, naprave in storitve
od navadnih telefonskih in ISDN priključkov, hišnih telefonskih central, dodatnih storitev na digitalnem omrežju do storitev Slovenija Online, ki omogočajo poceni in hiter dostop do Interneta, Teleoken in Videoteksa. Posebna zanimivost je nova serija telekartic Osončje, ki jo sestavlja enajst kartic po petdeset impulzov.
Vse informacije o prodaji, montaži in servisu vam nudimo v poslovni enoti Telekoma Slovenije v Celju, Lava I, ali na brezplačni telefonski številki 080 80 80.
VLJUDNO VABLJENI na razstavni prostor telekoma slovenije v hali b celjskega sejma od 13. do 22. septembra.
Telekom Slovenije
oniine
ISDN
diflUlno omr.lj. . lntt(Hranlmi itoHtv.ml
Telekom Slovenije
postal privilegij. Želim, kot drugi meščani, razmišljati na glas.
Obračam se na vas, gospod župan, in se bom poskušala za nekaj trenutkov vživeti v vaš položaj. Ste oseba, ki nosi v mestu največ odgovornosti. Vam bodo ploskali ali vas izžvižgavali, ko se boste odločili, komu boste dovolili zazidati parcelo. Mi, verniki, smo dobili hladen tuš, vam pa je bilo očitano nepravilno postopanje in zavlačevanje. Odločitev ni lahka, treba je res zelo dobro premisliti. Izkušnje in znanje prinesejo človeku precejšnjo gotovost, da se prav odloča v danem trenutku. Čez leta pa se pokaže, da le ni bilo tako dobro. Smo pač ljudje, ki se motimo.
Po hitrem spoznanju, kam pripeljejo napačne odločitve, sem se pred nekaj leti začela tudi jaz učiti modrosti iz Svetega pisma. Te prastare in še vedno zelo moderne knjige neizčrpne modrosti.
Ko se človek odloči za nekaj, kar se bo tudi čez 2000 let pokazalo za dobro, se je res dobro odločil. To je modrost, ki je vredna več kot vsak zlati rudnik.
Za fasado mladega lepega mesta Velenja se skrivajo zelo hude stvari, o katerih se ne govori -preveč bolijo. Mesto seje zelo hitro širilo. Današnji svet pravi, da je treba vse preizkusiti, ne glede na to, koliko strtih življenj, tragedij, grozot, strahu, stisk, zablod pusti za sabo. Temu se pridružuje še prevelika skrb za standard in potrošništvo. Prava modrost ima že na začetku pravo rešitev, to ni nekaj starega, prašnega, jo je težje najti, a ko jo najdeš, je ne zamenjaš več za nič na svetu. V današnjem svetu je toliko izzivov, da je za lastno srečo in srečo drugih nujno potrebna prava modrost. V poplavi izzivov je delati dobro največji izziv.
V Svetem pismu je na strani 605 poglavje: "Modrost je vir življenja." V. njej pravita vrstici 2 in 3: "Človeku se zde vse njegove poti čiste, a Gospodje, ki skuša duhove. Priporočaj Gospodu svoja dela in tvoji načrti uspejo."
Sveto pismo je sestavljeno iz veliko knjig, ena od teh knjig ima naslov "Knjiga modrosti". V celem Svetem pismu pa je skritih še
nešteto modrosti, ki jih je potrebno odkriti.
Za nas kristjane je Sveto pismo, ki ga nam razlaga cerkev v miru in tišini, glavni nauk.
Krščanstvo, vera, duhovnost in cerkev ni skrb samo peščice verujočih, ampak vseh ljudi, tudi nekoga, ki stoji v mestu nekoliko višje. Zidanje cerkve mora v politiko načrtovanja mesta in v politiki nasploh najti pravo mesto. Tudi zato so v tujini cerkve zidane na elitnih mestih.
Gospod župan, spoštujem vašo skrb, a vsem ne bostemogli ustreči. Morali pa boste zelo dobro premisliti, kaj boste izbrali namesto duhovnega centra, saj je namenjen koreniti prevzgoji človeškega srca, le tako se življenja oblikujejo na trdnih temeljih.
Vsaki na novo izbrani lokaciji bodo nasprotovali.
■ Jožica Ribič
Vstopanje v evropske povezave kot vaba za volilce
Kot kaže, bosta obe vladni stranki v predvolilnem boju, ki se bo vsak čas pričel, uporabili tudi svoje domnevne uspehe pri vstopanju v Evropsko zvezo. Lahko si mislimo, da bo to celo osrednja tema predvolilne propagande, saj sta si uspeh na tem področju slovenske zunanje politike vladni stranki tako rekoč pulili iz rok. Spomnimo se na oglejsko dogovarjanje bivšega zunanjega ministra gospoda Lojzeta Peterleta, jeseni leta 1994, ki seje končalo z obtožbami s strani vladne peterice. Pozneje je stranka, ki je Peterleta obtoževala skoraj veleizdaje s t.i. Španskim predlogom, napravila enako usodno napako. Tako lahko sedaj domnevamo, da bo ena od obeh vladnih strank v predvolilni propagandi poskušala prikazati sprejem Španskega predloga kot minimalno ceno za vstop v evropske povezave, druga pa bo zatrjevala, da bi bila cena v primeru, da bi obveljal Oglejski dogovor za vstop v evropske povezave, bistveno manjša.
Resnica je, da je taka ali drugačna cena za Slovence vedno previsoka. V obeh primerih bomo načeli našo suverenost, sosedom bomo odprli vrata za razprodajo slovenskega ozemlja in slovenskega gospodarstva, kmalu pomo postali le še poceni delovna sila na zemlji in v gospodarstvu, ki bo v tuji lasti. Sporedno s tem dogajanjem bodo napredovali tudi kulturni, jezikovni in drugačni pritiski na slovenski etnični prostor.
Malim narodom bi morali pri vstopanju v meddržavne povezave omogočiti posebne ugodnosti in predpravice. V primeru našega vstopanja v EZ pa smo že na začetku izročeni na milost in nemilost apetitov naših zahodnih sosedov. Kratkoročno lahko po podpisu Španskega predloga pričakujemo razprodajo naših zahodnih ozemelj, dolgoročno pa izginjanje slovenskega naroda. Vstop v EZ pod pogoji, ki veljajo sedaj in ob načelih prostega pretoka kapitala in ljudi, bi za vso Slovenijo pomenil isto kot je za Koroško pomenil plebiscit, torej izginotje slovenstva.
■ Borut Korun
Hvala vam!
Ker se v Škalah vedno nekaj dogaja, se mi zdi vredno zapisati tudi dogodek, ki se je zgodil v nedeljo, 8. septembra na domačiji Anclinovih v Skalah.
Letos sta se Olga in Rudi odločila, da obnovita kapelico Lurške Marije, ki stoji že vrsto let na njihovi zemlji. Poskrbela sta tudi, da so v nedeljo kapelico blagoslovili. Zbralo se nas je okoli 70, ki smo tej svečanosti prisostvovali. Po končanem obredu pa sta nas Olga in Rudi tudi povabila na svoj dom, kjer sta pripravila pravo pojedino, saj so se mize kar šibile pod dobrotami. Vse to pa sta pripravila v lastni režiji, zato bi se jima rada zahvalila in jima zaželela, da bi še vrsto let uživala in bila srečna ter zdrava na svoji domačiji, ki sta si jo s pridnim delom tako lepo uredila.
■ Anica Repnik
VEDETI NI NIKOLI ODVEČ
Kako privarčevati sredstva za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za ...?
Ob trdni podpori strokovnjakov, ki z vsem svojim znanjem in prizadevanji za dobro človeka jamčijo, da je vaš denar varno naložen in visoko obrestovan,je uresničitev vaših ciljev lažja kot kdaj koli prej.
RENTNO VARČEVANJE KREKOVE BANKE!
Rentno varčevanje je posebej ugodno dolgoročno varčevanje za različne namene. Ponuja vam številne možnosti, izmed katerih sami izberete zase najprimernejšo obliko.
Neglede na vaš izbor se vaša sredstva v okviru rentnega varčevanja obrestujejo po obrestni meri, ki omogoča, da vaše premoženje zanesljivo in strmo narašča, vam pa med tem pripadajo vse prednosti in ugodnosti, ki jih Krekova banka zagotavlja svojim komitentom, in še več.
V skrbi za vaš jutri bomo kot edina banka nezgodno zavarovali vse rentne varčevalce. To je naše darilo za vaše zaupanje.
Obiščite nas v vam najbljižji poslovni enoti! V osebnem razgovoru vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar vas zanima.
Dobrodošli
v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2,tel.: 061/ 13 28 135, v Ljubljani na Linhartovi c.9,tel.: 061/31 17 22, v Mariboru, Murski Soboti, Zrečah, Šoštanju, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru!
Wm KREKOVA BANKA d.d
ZANIMIVO
Obiščite nas: v MARIBORU v blagovnici KLAS na Teznu, Ptujska c. 97, telefon 062/422-552, v SLOVENJ GRADCU, Pod gradom 4, telefon 0602/44-185, 42-051, v NOVEM MESTU, Košenice 65a, telefon 068/321-674, v DIVAČI, Lokev 189b, telefon 067/67-615, v LJUBLJANI, Tbilisijska c.
83, telefon 061/123-38-45.
Oven od 21. marca do 21. aprila
Za rojene v znamenju ovna bi težko rekli, da so v svojih dejanjih in odločitvah mečkači, neodločni cincarji. In vendar bo vaše ravnanje v tem tednu prav tako. Dober prijatelj bo dokazal, da zna biti tudi potrpežljiv poslušalec. Zaupajte mu svoje skrbi in stiske, odleglo vam bo.
Bik od 22. aprila do 20. maja
Odnos s partnerjem še vedno ne bo tak, kot bi moral biti. Napetosti ne bodo popustile, prišlo bo celo do novih nasprotij v vajinih pogledih. Poizkusite biti za spoznanje strpnejši. Če je le mogoče, si privoščite kratke počitnice daleč od doma. Morda vam bo pomagalo prijateljevo povabilo.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Z nekom iz vaše okolice, ki je rojen v znamenju leva, se boste odlično razumeli in skupaj se boste z uspehom lotila nekaj poslovnih zadev. Izmislili si boste nekaj zanimivega, partner bo zadevo brez težav izpeljal. Pazite na zdravje, vsak napor vas bo izčrpal.
Rak od 21. junija do 22. julija
Zadržanost in potrpežljivo čakanje, da se vas bodo spomnili, je čisto zgrešena taktika. Zamisel je bila vaša, prizadevanja tudi, zasluge pa naj bi si razdelili drugi. Ob koncu tedna je skrajni čas, da se malo sprostite. Dajte čustvom prosto pot in naj vam ne bo težko nekaj priznati.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Fortuna je na vaši strani in lahko se nadejate sreče tako pri poslih kot igrah na srečo. Vaše dobro razpoloženje bo nalezljivo in marsikoga boste navdušili za stvari, o katerih ne ve veliko. Že dalj časa nameravani pregled pri zdravniku končno uresničite.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Nekomu, ki se že dolgo trudi okoli vas in vam posveča veliko pozornosti, nikar slepo ne zaupajte. Ohranite svoje mahjne skrivnosti raje zase. V prepir med sorodniki se ne vmešavajte. Brez potrebe se boste močno razburili, dosegli pa ne boste ničesar. Pričakovani denar boste kmalu dobili.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
V naslednjih dneh vam priporočamo povečano previdnost v prometu, še najbolje pa bo, če boste čim več pešačili. Nasploh bi bilo dobro, če bi naslednje dni porabili za lenarjenje in dopust. Če se boste tako tudi odločili, boste dobili zanimive nove znance, ki vam bodo v prihodnosti še zelo pomagali.
v
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Svojih načrtov ne obešajte na veliki zvon, saj ne veste, koga vse zanimajo, in tudi ne zakaj. Zaradi tega boste za okolico zanimivejši, prejeli pa boste tudi nekaj kritike. Naj vas to ne spravi v slabo voljo, ki bi jo gasili z izbruhi jeze in očitkov, da ne boste prizadeli čisto nedolžnega partnerja.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Imate toliko načrtov, da jih je nemogoče uresničiti. Če bi se malo bolj urejeno lotevali stvari, bi lahko veliko več dosegli. Boste pa v naslednjih dneh zato upravičeno- dobre volje, tako dobre, da bi najraje objeli cel svet. Zdravja bo v obilju, dobili pa boste tudi zanimivo pismo.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Zakaj ste se odločili, kakor ste se, veste najbolje vi sami in nikomur niste dolžni pojasnila. Odločitev zadeva samo vas in nikogar drugega. Ponudila se vam bo odlična priložnost za donosno naložbo. Z nekaj poguma in tveganja kaže zelo dobro.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Načrte, ki jih imate v glavi, za nekaj časa kar pozabite. Zapletli se boste v posel, ki bo zahteval vso vašo zbranost, spretnost in tudi vzdržljivost. Bo pa zato iztržek zavidanja vreden. Prijateljeve pripombe vas bodo presenetile. Premislite, koliko je v njih resnice.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Naporni dnevi prejšnjega tedna se bodo še nadaljevali. Šele v drugi polovici tedna bo prišlo olajšanje, kar se bo močno poznalo tudi na vašem počutju. Oddahnili si bodo tudi vaši domači, saj boste uredili neko predolgo trajajočo uradno zadevo. Konec tedna bo dovolj romantičen, da vam bo všeč.
ilustracije:Pia
Kako se znebimo zadaha iz ust?
Včasih se zgodi, da začutimo (ali pa manj obzirni začutijo in nam to povedo kar naravnost, kar je pravzaprav prav), da imamo zadah iz ust. Kar nekaj razlogov, da se pojavi je, mi pa pogljemo, kaj lahko sami storimo zato, da bo čim prej izginil.
V pol litra vode 3 minute kuhamo dve žlici mešanice kamilic, mete in žajblja, odstavimo za pet minut in odcedimo. S čajem si dvakrat na dan izpiramo usta in grlo.
Lahko pa skuhamo čaj iz mešanice melise, mete, pelina, peteršilja, timi-jana in žajblja. V pol litra vode zavremo dve žlici te čajne mešanice, z njo pa večkrat na dan spiramo usta.
Čeprav se sliši nekoliko čudno, zelo pomaga tudi ilovica. V kozarec vrele vode damo -ličko ilovice in jo pustimo čez noč, zjutraj zmešamo in spijemo - zjutraj ali zvečer ali pred glavnimi obroki. Če pripravek povzroči zaprtje, moramo terapijo za nekaj dni prekiniti.
Pomaga tudi, če žvečimo žličko svežih peteršiljevih listov vsaj 10 minut, nato pa pojemo jabolko.
HCM
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva
2380 SLOVENJ GRADEC, Pod gradom 4 telefon 0602/42-051, telefaks 42-153
UGODNE SEJEMSKE CENE
oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času 29. MOS od 13. do 22. septembra 1996 CELJE - hala H, razstavni prostor 10
CIRUS	:
TAROK
HOROSKOP
Moda
Strumen, a zelo ženski korak
Tako kot vsako sezono bo tudi letošnja jesensko-zimska prinesla veliko stilov in trendov. In kot vedno bo veljalo, da boste modni že, če se boste odločili za svoj oseben stil, ki ga boste začinili le še s kakšno malenkostjo, ki jo zapoveduje prihajajoča sezona. Velikokrat je že očarala in navdihnila modne kreatorje, v tej jeseni in zimi pa bo spet kraljevala. Modna smer, ki se zgleduje pri generalih in vseh, ki jim ti poveljujejo. Če za večino uniform velja, da so stroge, to ne velja povsem za tako imenovan militar/ look, ki ga forsira predvsem znana modna hiša Chanel. Seveda ni ostala osamljena, zagotovo pa je to stil, ki bo očaral poslovne ženske in vse, ki so rade urejene tako na delu kot v prostem času. In ki imajo rade vse, kar vsaj malo diši po eleganci. V obleki, kostimu, pa naj bo hlačni ali s krilom, v tem stilu, boste zapeljive, hkrati pa boste delovale nedotakljivo. Med barvami v tem stilu kraljujejo odtenki rjave, od peščene do zelo temne, pa zamolklo zelena, siva in črna. Glavni modni dodatek so našiti žepi in zelo opazni gumbi, sicer pa tako veste, kako izgledajo uniforme. Ste za? Le pogumno!
VER0NA
14 MS i AS
TV SPORED
12. septembra 1996
ČETRTEK, 12. septembra
SLOVENIJA 1
10.45 Poletje s Selikom, 3/3 11.10 Dokumentarna serija 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.00 Mednarodna obzorja:
Rusija 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 12/26 17.35 Operacija strogo zaupno,
14/24 18.00 Po Sloveniji 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Ptujski festival 22.20 Nikar.oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA:
sledi Nevarne obline, 20/22 23.40 Seinfeld, 22/22
SLOVENIJA 2
12.15 Japonska 12.45 V žarišču 13.10 Šport
15.10 Vojščak iz Terakote,
hongkongški film 16.55 Rdeče in črno, 3/4 17.45 SOVA, ponovitev sledi Nevarne obline, 19/22 18.30 Svetovni poslovni utrip 19.00 Seinfeld, 22/22 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 11/61
19.55 Slovenska kakovost -EPP
20.00 Dr. Ouinnova, 14/18 20.50 Zgodovinska kitajska
mesta, 7/13 21.40 Podoba podobe 22.30 Portret Alana Hranitelja 23.10 Japonski film
A0.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Magnum, ponovitev
nanizanke 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev
nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Dnevi grmenja, ponovitev
filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka
17.30 Derrick, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur
20.00 BEVERLY HILLS 90210,
nadaljevanka 21.00 Melrose plače, nadaljevanka
22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Argument 23.30 Mož pravice, nanizanka 00.00 Magnum, nanizanka 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev
09.30 RADIO FM, 11. del, pon. naniz.
09.55 EPP/Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 ČEBELARJENJE 1 dokumentarni film 20.40 NARAVNI IZBOR, film 22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 13. septembra
SLOVENIJA 1
09.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.05 Pasje mesto, 16/31 10.25 Ptujski festival 11.25 Mačka in miš, nem. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.15 Naši baletni umetniki:
Metod Jeras 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Hugo, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Forum
20.25 Trdnjavske igre, franc.
kviz, 7. del 21,45 Skrivnostni svet A. Clarka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport
23.00 SOVA: Nevarne obline 23.45 So leta minila, 5/20 00.15 Božanski dnevi, am. film
SLOVENIJA 2
11.20 Svetovni poslovni utrip 11.50 V žarišču 12.15 Podoba podobe 13.05 Umetniški večer: Alan
Hranitelj 13.45 Japonski film, dok. odd. 14.35 Kastrat, belgijski film 16.20 Veliki dosežki slovenske
kirurgije, 19. del 16.50 Svet divjih živali, 13/13 17.20 Gradovi, 7/13 17.50 SOVA, pon. sledi Nevarne obline, 20/22 18.30 Slovenski magazin 19.00 So leta minila, 5/20 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Tropski vetrovi, 5/6 20.50 Ljubezen in pohlep,
kanadski film 22.10 Videošpon 22.40 Brane Rončel izza odra

V
10.00	Santa Barbara, nadaljevanka
11.00	Magnum, naniz.
12.00	Pop kviz, pon.
12.30	M.A.S.H., pon. nanizanke
13.00	Edera, pon.
14.00	Roseanne, amer. naniz.
14.30	Ženska na begu, mini serija
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, naniz.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Derrick, naniz.
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, naniz.
19.30	24 ur
20,00	Urgenca, naniz.
21.00	Dosjeji x, naniz.
22.00	Petek 13., film
23.30	Highlander, naniz.
00.30	24 ur, pon.
01.00	POP 30, pon.
SLOVENIJA 1	
08.15	Radovedni Taček
08.30	Jakec in čarobna lučka
08.45	O.J.
08.55	Lov na znamko, 1/4
09.25	Cesarjeva nova oblačila
09.45	Zgodbe iz školjke
10.15	Učimo se tujih jezikov:
	angleščina
10.30	Glasbena oddaja
11.10	Svet divjih živali
11.40	Analitična mehanika
12.10	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Reka upanja, 10/18
14.15	Razvpita, amer. film
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Mesta sveta, 10/10
18.05	4x4, oddaja o ljudeh in
	živalih
18.35	Ozare
18.40	• Hugo, tv igrica
19.10	Včeraj, danes, jutri
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.10	Razvedrilna oddaja
21.15	Za tv kamero
21.35	National geographic
22.30	TV dnevnik 3
22.40	Šport
23.00	SOVA: Nevarne obline
23.40	Kuhar, tat, njegova žena
	in njen ljubimec,
	ang.franc. film
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 ČEBELARJENJE 1, pon. 10.20 EPP /Vabimo k ogledu 10.25 NARAVNI IZBOR, film, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 POLETNI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO , oddaja
za ljubitelje filma 20.25 KUHARSKI NASVETI 20.35 DVOJNI SUM, film 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 14. septembra
SLOVENIJA 2
10.00	Trdnjavske igre, franc.
kviz, 7. del
11.20	Mostovi
11.50	Slovenski utrinki
12.20	Hugo, tv igrica
15.35	Dokumentarna serija
16.00	Športna sobota
19.30	V območju somraka
20.00	Hindenburg, amer. film
22.05	TV avtomagazin
22.35	Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 12.00
13.00 13.30 14.30 16.30 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00
23.00 01.00
09.30 10.30 10.35
10.55
11.05 12.35 18.55 19.00 19.35 20.00 20.05 20.35
21.05
22.35 22.40 22.45
Mož pajek, risana serija Junak akcije, mlad. serija Zvezdne steze, risana serija Kje je Wally, risana serija Max Glick, mlad. serija Pravica za sina, mini serija Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka Grand prix magazin Highlander, pon. K2, film
Argument, ponovitev imamo jih radi Beverly Hills 90210, pon. Melrose Plače, pon. 24 ur
Smrtne misli, filmlm Teksaški mož postave, nanizanka Začarani krog, film 24 ur, ponovitev
POLETNI MIŠ MAŠ, pon. EPP/ Vabimo k ogledu GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma KUHARSKI NASVETI, pon.
DVOJNI SUM, film, pon.
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
RISANKE
TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU 513. VTV MAGAZIN REVIJA NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV NAGRAŠKI GORI NEPREMAGLJIVA, film, pon.
HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA
NEDELJA, 15. septembra
SLOVENIJA 1
09.05 Delfi in prijatelji, 12/26 09.30 Sredi galaksije zavij levo 09.55 Nedeljska maša, prenos
iz Ljutomera 11.00 Atlas človeškega telesa 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zborovska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.45 Karaoke, ponovitev 14.45 Nedeljska reportaža 15.15 Dlan v dlani 15.30 Beli balon, iranski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Intervju 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Športni pregled 23.50 SOVA: Nevarne obline
SLOVENIJA 2
10.00 Daniel Boone, amer. film 10.45 Videošpon 12.00 TV avtomagazin 12.40 Barcelona: motociklizem
za VN Evrope, prenos 15.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
16.10 SOVA, ponovitev;
Nevarne obline, 21/22 16.55 Razvpita, amef. film 19.30 V območju somraka 20.00 Rdeče in črno, 4/4 20.55 Dvobojevalca, ang. film 22.35 Novice iz sveta razvedrila
^ .t" iš
08.00 08.30
09.30
10.00 10.30 11.30
12.00 13.00 13.30 15.30
16.30 18.30
19.30 20.00
22.00 23.00 01.00
08.15 08.40 09.40 10.00
10.25 10.45 11.10
11.35 11.40 12.05
12.30
13.00
13.45 15.00
15.35 16.05 17.05 17.15 17.35 19.05 19.10
Pink Panter, risanka Spidi in Gogi show, otroška oddaja Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija Peter Pan, risana serija Edera, nanizanka Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Razprtije, nanizanka Avtodrom, ponovitev Smrtne misli, film Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke Ženska sokol, film Ljubezan na Donavi, nadaljevanka 24 ur
Hanna in njene sestre, film
Na sever, nadaljevanka Lovi ga, drži ga, film 24 ur, ponovitev
MLADI UPI
POLETNI MIŠ MAŠ, pon.
512.	VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP
513.	VTV MAGAZIN, pon. GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO REVIJA NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV NA GRAŠKI GORI PAHOR & GOSTJE : dr. JOŽE PIRJEVEC, iz produkcij drugih televizij VIDEOSTRANI ČEBELARJENJE 1, dokumentarni film PREŠMENTANE CITRE 96 VIDEOTOR pon. KUHARSKI NASVETI GREMO V KINO NARAVNI IZBOR, film, pon. HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 16. septembra
SLOVENIJA
10.55 Aneta, 2/6
11.25 Dvobojevalca, ang. film
13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.25 Za tv kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Lov na znamko, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.30 Delničarji, 2/10 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.25 TV konferenca 21.25 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova:
sledi Red in zakonitost, 1/21 23.50 Noro zaljubljena, 6/25
SLOVENIJA 2
11.20 Učimo se tujih jezikov,
angleščina 11.35 Christy, 19/21 12.30 Kraljica Slovenije za
kraljico sveta 13.40 Sobotna noč, ponovitev 15.40 Športni pregled 16.25 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 16.55 VVildbach, 3/13 17.45 SOVA, ponovitev sledi Nevarne obline, 22/22 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 6/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Kvartet, hrvaška drama 20.55 Južna Amerika, 3. oddaja 21.40 Osmi dan 22.10 Turistična oddaja 22.40 Svet poroča 23.10 Brane Rončel izza odra
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05
Santa Barbara Spidi in Gogi show, pon. POP kviz, ponovitev Imamo jih radi, ponovitev Razprtije, pon. nanizanke Ljubezen na Donavi, pon. Max Glick, ponovitev POP 30
Mulci!, nanizanka Santa Barbara Inšpektor Derrick, naniz. POP kviz Cosby, nanizanka 24 ur
Avalon, film Športna scena Brisco County ml., naniz. Magnum, nanizanka 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
21.05 21.10 22.10
22.35 22.40 22.45
DOBRO JUTRO EPP Vabimo k ogledu 513. VTV MAGAZIN, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE RISANKE TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE: SREČKO MEH, župan MO Velenje in DRAGO MARTINŠEK, presdsednik sveta MO Velenje REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 17. septembra
SLOVENIJA 1
11.30 Otroški program 12.15 Daniel Boone, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo
13.50 Atlas človekovega telesa
14.15 Obzorja duha
14.45 Kvartet, hrvaška drama
15.35 Južna Amerika
16.20 Mostovi
17.00 TV dnevniki
17.10 Sredi galaksije zavij levo
17.35 Jakec in čarobna lučka
18.00 Po Sloveniji
18.30 Delničarji, 3/10
18.40 Risanka
18.50 Kolo sreče, tv igrica
19.30 TV dnevnik 2
20.00 V žarišču
20.30 Dosje
21.20 Po obrokih, 2/3
22.30 TV dnevnik 3
22.50 Šport
22.55 Poslovna borza
23.10 Sova
sledi Splošne poizvedbe, 3/14 00.40 Davov svet, 8/25
SLOVENIJA 2
11.30	Osmi dan
12.00	V žarišču
12.25	Mesta sveta, 10/10
13.20	Alpe jadran
13.50	Satie in Suzana, kanadska plesna oddaja
14.40	Koncert orkestra SF
15.25	Zoom, pon.
16.25	Pustolovščine in odkritja
16.55	Dr. Ouinnova, 14/18
17.40	SOVA, pon.
sledi	Red in zakonitost, 1/21
18.30	Pravice mladostnikov
19.00	Davov svet, 8/25 19.30 V območju somraka 20.00 VVildbach, 4/13
20.55	Studio city
22.10	Oči kritike 23.00 Fantom iz opere, amer. nemi film
10.00	Santa Barbara
11.00	Magnum, pon. nanizanke
12.00	POP kviz, pon.
12.30	Prigode Ani in Nejčka
Krpice, pon.
13.00	Kuhajmo skupaj, pon.
13.30	Športna scena, pon.
14.30	Acapulco H.E.A.T., naniz.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nanizanka
16.30	Santa Barbara
17.30	Obalna straža, nanizanka
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, nanizanka
19.30	24 ur
20.00	Chicago Hope, nanizanka
21.00	Newyorška policija, naniz.
22.00	M.A.S.H., nanizanka
22.30	Avtodrom
23.00	Mož pravice, nanizanka
00.00	Magnum, nanizanka
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.30
10.30 10.35 12.00 18.55 19.00
19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 21.05 21.10 21.15 21.20
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE EPP / Vabimo k ogledu NAJ SPOT, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA MINI PET, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU 514. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 18. septembra
SLOVENIJA 1
09.15 Karaoke
10.15 Allis, 4/6
10.45 Roka ročka
11.40 National geographic
12.30 Zborovska oddaja
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Zgodbe iz školjke
15.10 Dlan v dlani
15.25 TV konferenca
16.20 Ljudje in zemlja
17.00 TV dnevniki
17.10 Cesarjeva nova oblačila
17.30 Kraljičin nos
18.00 Slovenski magazin
18.40 Risanka
18.50 Kolo sreče, tv igrica
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.00 V žarišču
20.30 Neoproščeno, amer. film
22.40 TV dnevnik 3
23.00 Šport
23.10 Sova:
sledi Red in zakonitost, 2/21 00.00 Skrajnosti, 2/7
SLOVENIJA 2
09.20 Pravice mladostnikov 09.50 V žarišču 10.15 Oči kritike 11.05 Fantom iz opere, amer.
nemi film 12.40 Beli balon, iranski film 14.00 Turistična oddaja 14.30 Studio city 15.40 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 16.10 Tropski vetrovi, 5/6 17.00 Splošne poizvedbe, 3/14 18.30 Japonska, 3. del 19.00 Skrajnosti, 2/7 19.30 V območju somraka 20.00 Šport 22.00 Svet na zaslonu 22.50 DidoinEnej 23.40 Maththias Eisenberg, orgle
10.00	Santa Barbara
1.00	Magnum, pon. nanizanke
12.00	POP kviz, pon.
12.30	M.A.S.H., pon. nanizanke
13.00	ITC magazin
13.30	Newyorška policija, pon.
14.30	Chicago Hope, pon.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nanizanka
16.30	Santa Barbara
17.30	Obalna straža, nanizanka
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, nanizanka
19.30	24 ur
20.00	Strah pred višino, film
22.00	M.A.S.H., nanizanka
22.30	Obraz tedna
23.00	Mož pravice, nanizanka
00.00	Magnum, nanizanka
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.00	DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja
09.45	514. VTV MAGAZIN, pon.
10.05	EPP/Vabimo k ogledu
10.10	ŠPORTNI TOREK, pon.
10.30	ŠPORTNI GOST, pon.
12.00	Videostrani
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	Otroški program:
RISANKE
19.30	TV IZLOŽBA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	RADIO FM, 12. del, pon.
20.30	VIDEOTOP
21.30	GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.00	REGIONALNE NOVICE
22.05	HOROSKOP
22.10	TV IZLOŽBA
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 Sn, trimesečna naročnina 1.760 SIT, poltetna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 51 prometni davek._
12. septembra 1996	MODRO mm KRONIKA	NAS VAS 15
		
V	času med 19. avgustom in 6. septembrom je neznanec v av-tomehanični delavnici Avtoservisa Muršič v Velenju iz nezakljene-ga tovornega avtomobila znamke Citroen 25 D odtujil avtoradio znamke Sony in 40 okrasnih tablic z različnimi napisi. Z dejanjem je lastnik Franc Š. iz Ljubljane oškodovan za okoli 80.000 tolarjev.
Pok pred Saloonom
V	sredo, 4. seprembra okoli 22.30 je močno počilo v bližini lokala
IZ POLICISTOVE
T
Beležka dežurnega policista je bila prejšnji teden kar zajetna, v njej pa veliko zadev, s katerimi so se policisti sicer ukvarjali, a sodijo po svoji (ne) pomembnosti bolj na rob.
Recimo tista, ko je v ponedeljek, 2. septembra, ponoči, klical moški iz spodnjega nadstropja enega od stanovanjskih blokov v Velenju, da ženska nad njim tako kriči, da sam ne more spati. Ko so policisti odšli "pogledat" kaj se dogaja, so lahko ugotovili le, da preveč glasno sexa.
Otroci na Gorici so siv sredo, 4. septembra, privoščili nevarno zabavo, ki se je k sreči dobro končala za vse, razen za 5-letnega Goričana. Pa še ta jo je ob tistem, kar so počeli, dobro odnesel: s tekom pred vozečimi avtomobili so preizkušali, kako pogumni so! Fanta (5 let starega!) pri tem ni zadel avtomobil, le ob zavorah, ki so zacvilile seje tako prestrašil, daje padel na zadnjo plat. Ta je ostala tako boleča, da mu mama še hlač ni mogla sprašiti.
V	četrtek, 5. septembra, je bilo poskrbljeno za nočno "zabavo" pred enim od blokov na Kersnikovi. Prevarni mož naj bi v strah vzel ženinega ljubimca, a ga zdaj zato, ker se je zadeve lotil tudi z orodjem, čaka ovadba. Še en ljubezenski trikotnik z istega dne so "reševali". V eni od pisarn v Velenju je mož držal ženo, da jo je njegova ljubica lahko mahala po glavi in lasala. Stvar ne bo ostala v beležki, ampak bo šla k sodniku za prekrške.
Kar nekaj dela je policistom v soboto, 6. septembra, naložil F.P. s Tomšičeve v Velenju. Prijavil jim je, da mu je neznanec med 18. in 22.20. uro ukradel avto. Policisti so šli takoj v akcijo in avto našli na parkirnem prostoru pred lokalom, kjer je bil F.P. nazadnje. Da je avto pravzaprav pozabil, je na poti domov seveda "pozabil".
V	soboto, 7. septembra, pa so na postaji prenočili brata D J. in R.J. Enega so v prostore za pridržanje pripeljali izpred Rdeče dvorane, kjer je "nagajal", drugi pa je prišel na postajo sam -reševat brata. A je bil pri tem tako netakten in neroden, da si policisti niso mogli kaj, pa so obdržali še njega.
Saloon v Velenju. Posledica poka je bila dobro vidna poškodba na steklih oken in šipi tam parkiranega osebnega avtomobila. Dogodek še raziskujejo.
V soboto, 6. septembra, ob 2.40 pa je na Policijsko postajo Velenje poklical neznani moški in povedal, da je v Saloonu bomba. Policisti so objekt spraznili in ga pregledali, vendar o kakšni bombi v lokalu ni bilo sledu.
Trčenje pri prehitevanju
V	sredo, 4. septembra, ob 7.50 se je na regionalni cesti zunaj naselja Breg pri Polzeli pripetila prometna nesreča s hujšimi posledicami.
36-letni Zoran R. iz Podkraja pri Velenju je vozil osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Ločiti ob Savinji. V daljšem desnem ovinku je pričel prehitevati osebni avtomobil, v tistem pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 35-letni Franc Z. iz Ljubljane. Kljub zaviranju in umikanju obeh voznikov sta vozili trčili, pri tem pa seje hudo poškodoval Ljubljančan Franc Z.
Silovito v vogal hiše
V	sredo, 4. septembra, ob 23.35, je 32-letni makedonski državljan Kamber K, ki začasno stanuje v Zgornjih Gorčah vozil osebni avtomobil iz smeri Malih Braslovč proti Parižljam. Ko je pripeljal v Presarje, ga je v levem ostrem ovinku zaneslo v desno in izven vozišča na travnati nasip, po katerem je vozilo bočno drselo okoli 80 metrov, nato pa silovito trčilo v vogal stanovanjske hiše Preserje 5. V trčenju je voznika in sopotnika 21-letnega Senada L., državljana Bosne in Hercegovine vrglo iz vozila. V nezgodi se je voznik hudo, sopotnik pa posebno hudo poškodoval. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
Kamen v vozilo
V	četrtek, 5. septembra, ob 21.20 je prišlo na magistralni cesti Celje - Ljubljana v kraju Kapla do precej nenavadne nesreče. 20-letni Matej C. iz Lok je vozil osebni avtomobil Renault 4 iz smeri Gomilskega proti Cepljam. V Kapli naj bi mu nasproti pripeljal neznani voznik tovornega avtomobila. V času srečevanja je v vetro-bransko steklo osebnega avtomobila priletel večji kamen, kije steklo prebil in zadel voznika v glavo in ga hudo poškodoval. Od kod je kamen priletel v vozilo, policisti še ugotavljajo.
Ukradli Renault Clio
V	četrtek, 5. septmbra, so neznanci izpred pekarne v Polzeli ukradli osebni avtomobil Renault Clio, 1.2 RC, bele barve, registerskih številk CE 63-54F, last Primoža S.
Iz Pucove ulice v Celju pa je bil istega dne ukraden še en Renault Clio, tudi bele barve, registrskih oznak CE 45-93M, last Virginije M.
Vlomilci obiskali Krimi
V	zgodnjih četrtkovih urah, 6. septembra, je neznanec v Veliki Pirešici vlomil v bistro Krimi. Lastnik Miroslav A. pogreša 355 zavojčkov različnih vrst cigaret, več steklenic alkoholnih pijač, glasbeni stolp z ojačevalcem in manjšo vsoto menjalnega denarja, vse skupaj vredno okoli 250.000 tolarjev.
Tatvina tovornega avtomobila
V	noči na nedeljo, 8. septembra, je z dvorišča kmetije v Levcu neznanec odtujil tovorni avtomobil znamke Seat Inca, bele barve, registrskih številk LJ A8-02F. Z dejanjem je lastnika Matjaža P. iz Levca oškodoval za okoli 1.620.000 tolarjev.
Otroci na Koroških cestah
Na Koroškem je letos v šolske klopi - osnovne in srednje šole - sedlo skoraj 12.000 učencev in dijakov. Na UNZ Slovenj Gradec so se na novo šolsko leto dobro pripravili. Policisti vseh policijskih postaj so pregledali stanje cest in prometne signalizacije ter na nepravilnosti opozorili pristojno ustanove. S predstavniki občin, šol, komunalnih podjetij, svetov za preventivno in vzgojo v cestnem prometu so skupaj postavili panoje, opozorilne in obvestilne table, izdelali propagandi material, nastopali v sredstvih javnega obveščanja, poskrbeli za nakup rumenih rutic in odsevnikov za učence prvih razredov itd. Pogovarjali so se tudi z vozniki šolskih avtobusov in jih opozorili na primerno opremljenost vozil ter varne prevoze.
V prvih šolskih dneh so vsak dan poostreno nadzirali promet v okolici šol in na cestah, kjer je frekvenca šolarjev največja, njihov stalni spremeljevale pa je bil merilec hitrosti - radar. Policisti so obiskali vse šole, se pogovarjali s prvošolci in njihovimi starši, z avtosbusi in tudi peš pa so jih spremljali v prometu. Z vodstvi šol in mentorji so se dogovorili za aktivnosti in sodelovanje policistov pri prometni vzgoji ter spoznavanju varnih šolskih poti. V prvem tednu pouka je na območju UNZ Slovenj Gradec med 7. in 15. uro dnevno nadziralo promet v poprečju 45 policistov.
Za učence je še posebej nevaren odsek reginalne ceste v Gornjem Doliču, kjer poteka šolska pot po dokaj zoženem in nepreglednem odseku zelo frekventnega vozišča ob katerem potekajo tudi gradbena dela, ki so premalo zavarovana. Ker je v neposredni bližini osnovna šola zagotavljajo policisti Policijske postaje Slovenj Gradec tudi tem učencem varno pot v šolo s priotnostjo na tem delu ceste.
Z veseljem ugotavljajo, da so vozniki na Koroškem v prvih šolskih dneh v zelo veliki meri upoštevali prometne predpise, tako da so policisti le redko represivno ukrepali. V prvem tednu pouka ni bil v prometu noben otrok ogrožen, še več - ni se zgodila prometna nesreča v kateri bi bil udeležen otrok.
Koroški policisti bodo tudi v teh dneh nadaljevali s poostrenimi nadzori prometa in vzgojo mladih udeležencev v cestnem prometu.
Prvi večji odkrit primer kraje intelektualne lastnine na Celjskem
Slovarji DZS na zgoščenkah FAMA COLLEGA
Kriminalisti Urada kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Celje so v ponedeljek, 9. septembra, zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po 159. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije podali kazensko ovadbo zoper 26-letno Žalčanko P.D., lastnico družbe FAMA COLLEGE d.o.o., s sedežem v Šempetru. Kot kaže je, vsaj na Celjskem, tokrat prvič prišlo do odkritja takšnega kaznivega dejanja.
O tem sta na tiskovni konferenci Uprave za notranje zadeve Celje spregovorila načelnik Urada kriminalistične službe Dušan Mohorko in Alojz Hrnčič načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete.
P.D. je kot zastopnica družbe FAMA COLLEGE podpisala z zastopnikom druge družbe dve pogodbi, s katerima sta družbi uredili medsebojna razmerja pri izdelavi in trženju slovarjev, ki naj bi se prodajali v obliki CD-jev oziroma zgoščenk. Naloge pogodbenih strank so bile jasno določene - druga družba je imela za nalogo zagotoviti računalniško rešitev programa primernega za vnos besed in s tem poskrbela tehnično rešitev uporabnosti programa, družba FAMA COLLEGE pa je imela za nalogo vnos podatkov v
računalniško bazo, kar je dejansko pomenilo, da vnaša posamezne besede z ustreznimi prevodi, potrebnimi za izdelavo slovarja. V družbi FAMA COLLEGE pa so pri tem uporabili ob-soječe slovarje v knjižni obliki, ki so bili dosegljivi na.slovenskem trgu. Na zahtevo predstavnikov druge družbe je bila v pogodbo vnešena tudi klavzula, ki določa, da je FAMA COLLEGE odgovorna za morebitne avtorske pravice, ki nastanejo do tretjih oseb. Iz tega je razvidno, da se druga pogodbena stranka ni štela za avtorja slovarja, nedvomno pa si je avtorsko pravico do
Celjski kriminalisti so zasegli več kot 5000 zgoščenk-slovar-jev za katere sije avtorsko pravico lastila družba FAMA COLLEGE, bili pa so prepisani iz slovarjev, kijih je pred tem v soglasju z avtorji v knjižni obliki izdala Državna založba
Slovenije.
slovarja lastila družba FAMA COLLEGE.
Ko je bila izdelana računalniška rešitev programa in vnešeni podatki je podjetnica P.D. v Nemčiji najprej naročila izdelavo 3000 zgoščenk tehničnega nemško slovenskega in slovensko nemškega slovarja, potem pa še po 3000 zgoščenk angleško-slovenskega in slovensko angleškega poslovnega ter nemško slovenskega
Neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela
Kaznivo dejanje, ki ga v 159. členu navaja Kazenski zakonik Republike Slovenije doslej ni bih toliko znano, zato poglejmo, kaj pravi. "Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil večjo protipravno premoženjsko korist reproducira, distribuira, da v najem primerke, javno izvede, javno prenese, javno prikaže, radiofit7.no oddaja ali predela avtorsko delo, pa za to nima dovoljenja avtorja ali drugega imetnika avtorske pravice, ko je tako dovoljenje po zakonu potrebno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecevV drugem in tretjem odstavku istega člena pa je prepovedano dajanje takšnih del v promet, za kar je zagrožena kazen od dveh oziroma treh let zapora.
in slovensko nemškega splošnega slovarja in v isti jezikovni različici še poslovnega slovarja. Vsi so opremljeni tako, da imajo na ovitku označbo NETCOLLEGE, nimajo pa označbe o avtorju. Glede na določila zakona to pomeni, da se izdajatelj šteje za avtorja.
Takoj, ko sta družbi dobili slovarje, sta pričeli s prodajo, o čemer je bila obveščena tudi Državna založba Slovenije. Njeni uredniki so naredili primerjavo svojih slovarjev in slovarjev izdanih pod blagovno znamko NETCOLLEGE in ugotovili, da sta angleško-slovenski, slovensko-an-gleški poslovni slovar in nemško-slovenski, slovensko-nemški splošni slovar prepisana iz slovarjev, ki jih je pred tem v soglasju z avtoroji izdala Državna založba Slovenije. O svojih ugotovitvah je založba takoj obvestila prodajalce, ki so prenehali s prodajo, tako daje bila prodana le manjša količina zgoščenk v skupni vrednosti približno 156.000 tolarjev.
V postopku zbiranja obvestil so celjski kriminalisti zasegli več kot 5000 neprodanih zgoščenk-slovarjev, zasegli pa so tudi druge naročene in izdelane slovarje, za katere pa doslej ni bil ugotovljen drug avtor, zato so jih delavci kriminalistične službe vrnili.
Glede na število zaseženih zgoščenk-slovarjev ter na ceno posameznega izvoda bi znesek, ki bi ob vseh prodanih slovarjih pomenil protipravno premoženjsko korist, znašal več kot 28 milijonov tolarjev. Iz tega je razvidno, da so vrednosti pridobljenih koristi s takšnim početjem ogromne.
Milena Krstič - Planine
Rudar
Se vedno prepričljivo na vrhu
V sredo prejšnji teden so v prvi slovenski nogmetni ligi odigrali peti prvenstveni krog, konec tedna pa šesti.
Sredin krog je postregel z zanimivimi in tudi nekaterimi nepričakovanimi izidi. Maribor Branik je doživel prvi poraz (v Kopru je izgubil z 0:1), Primorje je napolnilo mrežo drugovrščenim Belincem kar s sedmi zadetki (prejelo ni nobenega), zadovoljni pa so bili tudi Velenjčani po drugi zaporedni zmagi na Prevaljah. Domači Mag Korotan so premagali z zadetkom Samirja Baligača v 9. minuti. rRzmere za igro so bile v prvem počasu skorajda nenormalne, saj je dež lil kot iz škafa.
S to zmago in s 13. točkami so Rudarji po 5. krogu povedli kar s štirimi točkami prednosti pred nogometši iz Beltinec (9 točk), Primorjem (8) in Mariborom (8), na dnu pa je bila s samo dvema točkama SCT Olimpija.
V nedeljo so Velenjčani gostili razigrano Primorje. Ti so pred srečanjem napovedovali
točko, vse do dvanajst minut pred koncem tekme pa so imeli v žepu vse tri. Podobno kot so hitro povedli rudarji na Prevljah med tednom, so tudi Ajdovci v Velenju z zadetkom Staniča vodili že v 12. minuti. Gostujoči igralec je prejel žogo nekaj metrov v polju Rudarja in potem mimo zaspane velenjske obrambe neovirano krenil proti vratarju Mladenu Dabanoviča in zatresel njegovo mrežo. To je bil prvi letošnji zadetek v mreži Rudarja iz igre, saj je Dabanovič nazadnje pobiral žogo iz mreže v 23. minuti zadnjega kroga prejšnjega prvenstva v Muri. In ker smo že pri primerjavah, naj spomnimo, da Rudarjev strelec Ismet Ekmečič iz igre ni dosegel zadetka že od 30. kroga minulega prvenstva, ko se je v Izoli v 22. minuti nazadnje vpisal med strelce. V novem prvenstvu pa je edini zadetek dosegel proti Muri z enajstih metrov. V nedeljo je znova najslabši igralec na igrišču, nič bolje pa ni igral štiri dni pred tem.
Nepričakovano vodstvo je domače povsem "uničilo", in
Jerej Javornik - mojstrsko preigravanje
tako slabo, kot so igrali do konca prvega dela igre, v letošnjem prvenstvu še niso igrali. Med odmorom je trener Borut Jarc pustil v garderobi Slavka Javornika in namesto njega je pritekel na igrišče Jernej Javornik, igralec, ki še vedno služi vojaški rok. S sijajno igro je Jernej vrnil soigralce "v življenje". Domači so bili spet podobni vodeči ekipi, vse bolj so stiskali goste v kazenski prostor, vendar točke na i ni bilo. V 78. minuti pa so gledalci videli izvrstno
akcijo Jerneja Javornika. V stilu pravih nogometnih mojstrov je preigral dva nasprotnikova igralca, in nato med dvema poslal žogo v gostujočo.m. Točka je bila rešena, Velenjčani so še naprej edina neporažena ekipa letošnjega prvenstva in seveda še naprej v vdostvu s - 14. točkami, na drugem mestu je od tega kroga naprej Maribor Branik (11), na tretjem in četrtem mestu sta HIT Gorica ter Beltinci s po 10. točkami, na repu pa še vedno SCT Olimpija z dvema točkama.
V sedmem krogu bodo rudarji gostovali v Beltincih, v osmem v Ljubljani, vmes pa v sredo na svojem igrišču v tekmi osmine finala slovenskega pokala gostili Mariborčane.
Rudar: Dabanovič, Žilnik, Balagič, Ratkovič Slavko Javornik (Jernej Javornik), Hudarin (Pešič), Dema, Hribar, Vidovič, Pavlovič, Ekmečič (Mujanovič).
Izidi 5. kroga:
Rudar : Primorje 1 : 1, SCT Olimpjja: Beltinci 1:1, Maribor Br. - MAG Korotan 5 : 0, Hit Gorica - Koper 2 : 0.
■ vos
Naklo:Era Šmartno l:l (1:0)
Prva točka
Igralci Ere so se vrnili z Gorenjske iz Nakla s prvo osvojeno točko v letošnji sezoni. Tja so odpotovali s trdnim namenom, da se vrnejo neporaženi in to jim je tudi uspelo. Imeli so sicer nekaj težav, saj jim je zbolel prvi vratar Kališek, a ga je uspešno zamenjal Magrič. Prvič sta nastopila Marinček in Radmirovič, kar se je poznalo že v samem nastopu, saj so tokrat Šmarčani zaigrali bolj samozavesto, kot pa so nastopali v prvih treh kolih. Obe moštvi sta igrali na zmago in takšen je bil tudi razpon igralcev. Domači so napadali, vendar je bila šmarška obramba zanesljiva in so dobro pokrivali sredino terena. Le v 20. minuti so izgubili žogo pred svojim kazenskim prostorom in domačini so povedli 1:0. Potem so Šmarčani začeli bolj napadalno, vendar jim do polčasa ni uspelo izneačiti.
V drugem polčasu so Šmarčani prevzeli pobudo in prevladovali na igrišču, vendar so se pokazale še pomanjkljivosti z realizacijo, kar je bilo opazno pri Omeragiču, ki bi moral dvakrat streljati na gol, vendar je iskal druge soigralce. V 70. minuti pa so z udarcem preko Radmiroviča rezultat končno izenačili. Še v 90. minuti je imel Grobelšek priložnost, vendar je njegov strel domači vratar zbil v kot.
Domačini so lahko zadovoljni s točko, saj so bili slabši nasprotnik, Šmarčani pa bodo morali to točko potrditi v nedeljo, ko bo gostovala v Šmartnem ekipa SET Vešče.
Era Šmartno: Magrič, Omeragič, Jeseničnik, Irman, Polovšak, Jurčec (Štefančič), Grobelšek, Radmirovič, Stojko, Kovačič (Podgoršek), Pavič, Marinček.	■ Janko Goričnik
Košarka ••••••••
Poraz Elektre
V prvem krogu tekmovanja za slovenski pokal so košarkarji Elektre gostovali v Zrečah in z domačo ekipo Rogla Atras izgubili s 55:74 (26:29). Doamačini, sicer člani (slovenske lige, so zmagali brez težav. Po prvem polčasu je bila razlika tesna, v drugem pa so gostitelji zaigrali bolje v obrambi, gostje so zaradi tega naredili precej napak in zmaga Zrečanov ni bila vprašljiva.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 16, Rupreht, Pečovnik 4, Mlinšek 8, Štahl 11, Goltnik 2, Nikolič, Kovačevič, Maličevič 2 in Plešej 8.	■
Smučarski skoki
Tekma za alpski pokal
SSK Velenje bo v soboto, 14. septembra, ob 9. uri v skakalnem središču ob velenjskem gradu pripravil skupni trening dečkov do 9,11 in 13 let štajersko - koroške regije. Vodili ga bodo klubski trenerji, ki jih bo vodil nekdaj odličen skakalec Janez Debelak. Po skupnem treningu bo na manjših skakalnicah ob 15. uri še tekma. Klub vabi vse nadobudneže, da pridejo na trening in tekmo in se vpišejo v šolo smučarskih skokov za dečke do 4. razreda osnovne šole, zanje pa so v klubu zagotovili vso potrebno opremo. V jesenskem času bodo treningi za najmlajše še na skakalnicah v Šmartnem na Pohorju, na Ljubnem ob Savinji in na Ravnah na Koroškem.
Vse ljubitelje smučarskih skokov velenjski klub obenem vabi na tekmovanje za alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, na kateri bodo nastopili predstavniki najmanj petih alpskih držav, pričeli pa jo bodo 22. septembra ob 9. uri v središču ob velenjskem gradu.	■ J.O.
OK Šoštanj Topolšica
• ••••••»•••••••••a
Velik uspeh na Madžarskem
Dolgoletno sodelovanje medodbojkarskima kluboma Šoštanj Topolšica in madžarskim Veszpremom je pred nedavnim rodilo nove sadove. Bil je to 40. mednarodni Balotton turnir, na katerem so nastopile prvoligaške ekipe iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Odbojkarji so tekmovali v dveh skupinah, zmagovalca pa sta se v finalu pomerila za prvo mesto. Igralci Šoštanj Topolšice so igrali sijajno in premagali Veszprem in DAG z 2:1, ekipo Dunafer pa s 3:0. Njihov nasprotnik v finalu je bila madžarska mladinska reprezentanca. Moštvi sta prikazali dopadljivo igro, mladi madžarski reprezentanti pa so morali priznati premoč slovenskih gostov, ki so zmagali s 3:0.
Posebej slovesno je bilo ob podelitvi priznanj najboljšim. Ob priznanju za prvo mesto na turnirju je bil Darko Menih izbran za najboljšega trenerja, Darko Dimec pa za najboljšega igralca. Odbojkarji Šoštanj Topolšicp si podobnih turnirjev še želijo, obenem pa se zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili nastop na Madžarskem ter spremljevalcema Niku Ošlovniku in Franju Mašku.	■ R.R.
Atletika •••••••
Lep uspeh v Banski Bystrici
Minulo nedeljo so se štirje velenjski atleti udeležili 28. tradicionalnega mednarodnega atletskega mitinga v Banski Bytrici na Slovaškem. Organizatorju ŠD Dukla je uspelo zbrati 290 kvalitetnih atletov iz 11 držav.
Miting je sicer potekal v hladnem in deževnem vremenu, toda to ni motilo atlete, saj so nekateri dosegli odlične rezultate, tako je padel tudi švedski nacionalni rekord v teku na 3000 m zapreke.
Velenjčanka Alenka Majdak je bila tretja na 100 m ovire in 5. v skoku v višino, reprezentant Marko Štar je bil 4. na 100 m, Matjaž Krajnc pa 11. ter z malenkostnim zaostankom za osebnim rekord-kom na 2Q0 m je bil na 10. mestu.
Uroš Žagar je v močni konkurenci tekačev na 800 metrov pristal s časom 1.59.58 na odličnem 8. mestu, upoštevajoč njegovo mladost in konkurenco.
Velenjčani so bili že sedaj usposobljeni na prihodnji miting, ki se ga bodo gotovo udeležili, saj je bila tudi organizacija in kvaliteta atletov na visokem nivoju.
■ V. P.
Modelarstvo
Sklenili državno prvenstvo
V Ljubljani je bila v nedeljo zadnja tekma za državno prvenstvo z modeli čolnov na daljinsko vodenje. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci iz velenjskega društva Modelar in dosegli naslednje rezultate v kategorijah.
FSR-V junior: 2. Maja Vodončnik, 3. Žiga Melanšek, 4. Peter Klaus, 5. Uroš Škoflek; FSR-V 3,5: 2. mesto: Janez Vodončnik; FSR-V 6,5: 4. Avgust Škoflek, 5. Janez Vodončnik, FSR-V 15:2. Janez Melanešek.
Ker je bila to zadnja tekma za DP 96, so se razglasili tudi naslovi za državno prvenstvo. Tekmovalci DM Modelar so dosegli v seštevku treh tekmovanj naslednja mesta:
FSR-V junior: 2, Peter Klaus, 3. Maja Vodončnik, 4. Žiga Melanšek, 7. Uroš Škoflek; FSR-V 3,5:3. Janez Vodončnik; FSR-V 6,5:4. Janez Vodončnik, 6. Avgust Škoflek; FSR-V 15:3. Janez Melanšek, 5. Anton Klaus, 7. Janez Vodončnik.	■
V	soboto začetek rokometnega prvenstva - moški
Prva ekipa v Dobovi...
To soboto bodo začeli novo prvenstvo tudi rokometaši, rokometašice pa teden dni pozneje. Velenjski rokometaši bodo v prvem krogu gostovali v Dobovi, B ekipa pa bo v Rdeči dvorani gostila Radeče.
Žreb je hotel, da so bo prva ekipa Gorenja tudi v novem prvenstvu v uvodni tekmi srečala z Dobovo, in tudi tokrat v gosteh.
Velenjčani so se tudi za letošnjo sezono po besedah trenerja Bojana Požuna, kije pred dnevi postal tudi pomočnik selektorja naše najmočnejše reprezentančne vrste Slavka Iveziča, tudi za novo prvenstvo dobro pripravili. Zadnje piljenje forme so imeli v soboto na Jarnovičevem memorialu in včeraj, ico so so v prijateljski tekmi gostili avstrijski HCK Avanti. Vse kaže, da takoj na začetku ne bo mogel azaigrati poškodovani Sašo Khimtchenko, kljub temu pa se Bojan Požun v prvem krogu zanaša na tradicijo: "V Dobovi stadardno igramo dobro. Lani smo v rednem delu prvenstvu oziroma v končnici le enkrat izgubili (po streljanju sedeniMetrovk), drugače pa smo vedno veselih obrazov zapuščali njihovo dvorano. Čeprav imajo Dobovčani isto ekipo kot, bodo nedvomno enako močni ali še močnejši kot so bili lani, saj bodo še bolj uigrani. V minulem prvenstvu so osvojili tretje mesto - za Pivovarno in nami, in letos so gotovo eden izmed kandidatov za vrh."
Trener Bojan Požun ima nekokiko spremenjeno ekipo. V njej ne bo več Robija Čatra in Draga Ocvirku, v prvi ekipi pa so štirje igralci, ki so lani igrali z B moštvo. Edina zunanja pridobitev je Branko Bedekovič (Pomurka), najboljši strelec lanske druge lige. Z njegovimi 198 cm in dvema metroma Saša Khimtchenka bo Gorenje še višje (močnejše) v obrambi.
"Vem, da ljubitelji rokometa spet pričakujejo ponovitev lanskega uspeha. To bo veliko težje, saj se je kakovostni vrh precej razširil. Poleg Pivovarne Laško, ki je vendarle malce pred vsemi, bo tesen kandidat zd drugo mesto tudi Prevent, že prej sem omenil Dobovo, vedno pa je treba računati tudi na kakšno presenečenje. Mi smo že nekaj časa v vrhu in pričakujemo, da bodo vsi še posebej grizli proti nam, da nas spravijo z drugega mesta.Toda ne bomo se dali," je sklenil pogovor pred sobotnim gostovanjem v Dobovi trener Gorenja Bojan Požun in pred drugim krogom, ko bodo gostili Prevent.
Gorenje B doma z Radečami
Prav sobotnega nasprotnika so mladi Velenjčani v lanski končnici premagali in ga s tem izločili od igre za uvrstitev v prvo ligo. Pomembno tekmo pa so imeli mladi velenjski rokometaši Gorenja že včeraj. V predtekmovanju slovenskega tekmovanja so gostovali pri ekipi Sviš v Ivančni Gorici; to je ekipa, ki bo v novem oprvenstvu nastopala v v drugi ligi. Povratno srečanje bo teden dni pozneje v rdeči dvorani.
TVener B ekipe Ivo Vajdl, je pred začetkom takole strnil svoja pričakovanja: "Lani smo osvojili drugo mesto, v letošnji enotni ligi pa bo to seveda zelo težko ponoviti, saj smo zelo oslabljeni. Ostali smo brez štirih najboljših igralcev - Jožija Stropnika (vratarja), Urbana Radčela, Sebastjana Soviča ter Bena Oštirja, ki sedaj igrajo v prvi ekipi. Namesto njih smo vključili nekaj kadetov in bomo gotovo najmlajša ekipa v ligi. Zato si drugega, kot igro za obstanek, niti ne moremo želeti. Vedeti je treba, da bo tudi nova 1B liga zelo močna, saj imajo mnoga moštva tudi tuje igralce, predvsem Ribnica, Dol, Radeče... V tej ligi pa sta tudi Inženiring Sarbek in Ajdovščina, lanska drugoligaša. Skratka, letos bo veliko veliko večja konkurenca za vrh, pa tudi za obstanek, kot je bila lani."	■ VOS
Tenis • • • • •
Velenje bo zdaj najbolj na očeh
Teniški igralci 1. slovenske lige Merkur ProtenexŠTK:TK Slovan in TK Soča:TK Branik bodo to soboto in nedeljo na igriščih ob jezeru igrali v zaključni končnici za absolutnega ekipnega prvaka.
Program tekmovanja - sobota, 14. 9. ob 10. uri
-1. in 4. uvrščeni ekipi v 1. ligi
Merkur Protenex ŠTK VE : TK Slovan U
-	2. in 3. uvrščeni ekipi v 1. ligi
TK Soča Ljubljana: TK Branik Maribor
-	zmagovalca 2.A in 2.B lige za vstop v 1. ligo
TK Domžale : TK Galeja Maribor
nedelja, 15. 9. ob 10. uri
-	finale 1. liga (zmagovalca sobotnih srečanj 1. lige)
povratno srečanje 3. lige za vstop v 2. ligo; ŠTK 2 Velenje: TVD Partizan
Radvanje; svečana razglasitev in podelitev priznanj.
■ iMHHHp
Kot je znano, si je v osnovnem tekmovanju prvo mesto brez poraza zagotovila ekipa Merkur Protenexa STK Velenje, zatem sledijo TK Soča, TK Branik, TK Slovan, TK Triglav Kranj, ZTK MB, TVD Partizan Medvode in TK Koper. Pričakovati je, da se bodo vse ekipe okrepile z dovoljenim enim tujcem, tako da ni absolutnega favorita, čeprav so po kvaliteti v manjši prednosti Merkur Protenex ŠTK in Branik Maribor. Istočasno za vstop v 1. slovensko ligo se bosta še potegovala prvaka 2. slovenske lige ekipa Domžal in Galeje iz Maribora. To srečanje bo prav tako odigrano v Velenju.
Za vstop v 2. slovensko ligo bodo mladi Velenjčani igrali najprej doma v soboto proti TVD Raduvanje in nato v nedeljo še povratno srečanje.
Ligaško tekmovanje dečkov ŠTK do 14 let seje uspešno končalo.
V	skupini D, kjer poleg ŠTK nastopajo še ekipe Radenci, Celje, Cetis AS, so mladi Velenjčani v preostalih treh tekmah gladko premagali vse svoje nasprotnike in tako zasedli na koncu tekmovanja drugo mesto.
Za ekipo ŠTK so nastopali naslednji igralci: Pristavnik, Lenar, Ivanovič, Djordjevič, Petko, Prosen in Hudarin Tit.
Na tretje mesto se je uvrstila ekipa AS-a.
Rezultati: TK Celje:ŠTK Velenje 0:5, TK Cetis Celje:TK AS Velenje 1:4, ŠTK Velenje:TK Cetis 4:1, ŽTK Maribor:TK AS Velenje 5:0, TK AS Velenje:ŠTK Velenje 0:5.	■ A. B.
Balinanje
V	14. krogu II. državne lige - vzhod so bili balinarji RLV zopet uspešni. Četrtega na lestvici, Tržič, so nadigrali z rezultatom 15:1. Tako je po zmagi vodeče Plešivice zaostanek še vedno 5 točk.
V	Šaleški ligi so velenjčani izgubili z Žalcem 7:9, Vegrad pa je v gosteh pri Megradu iz Rogaške Slatine iztržil neodločen rezultat 8:8 in še vedno prepričljivo vodi. Drugi je Vegrad, Žalec in velenje pa sta na "repu" zamenjala mesti.	■
12. septembra 1996
ŠPORT IN REKREACIJA
MS MS 17
Maraton Celje - Logarska dolina
Sedem stotnij iz šestih držav
Celjsko društvo maratoncev in pohodnikov je minulo soboto izvedlo že dvanajsti maraton od Celja do Logarske doline. Ob 1. uri ponoči je izpred celjske občinske stavbe na 75 kilometrov dolgo pot krenilo preko 700 maratoncev in pohodnikov iz vse Slovenije ter iz Hrvaške, Nemčije, Češke,
Danske in Ukrajine. Ena naših največjih maratonskih prireditev je bila kot vedno dobro organizirana in izvedena, precej težav pa so imeli udeleženci zlasti na delu med Ljubnim in Lučami, saj pohod na ozki cesti ob veliki prometni gneči in delih na cesti zanesljivo ni bil najbolj prijeten. Vseeno so mnogi sebi in drugim dokazali svojo moč in vzdržljivost, na koncu pa se skupaj poveselili in sprostili v lepem okolju kampa v Logarski dolini. Velika želja organizatorjev je, da bi se 13. izvedbe prihodnje leto udeležilo preko tisoč maratoncev in pohodnikov.
V absolutni razvrstitvi je bil letos najhitrejši Borut Bedrač iz Velenja, kije progo pretekel v času 5:46,21, za malenkost je za njim zaostal Milan Župane iz Mislinje (5:49,33), tretji pa je bil Edo Gregorič iz Kamnika. Med ženskami je tokrat slavila Celjanka Helena Čuvan (7:12,53), ki je bila v obsolutni razvrstitvi 23., druga je bila petkratna zmagovalka tega maratona Anka Pugelj iz Velenja (7:44,21), tretja pa Danica Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji (8:44,25).
Priznanja in nagrade so prejeli tudi najboljši udeleženci, ki so star-tali v Mozirju (40 km), na Ljubnem 25 km) in v Lučah (15 km), v kategoriji "military" pa so se kot vsa leta doslej na klasičnem maratonu (42,195 km) pomerili pripadniki Slovenske vojske. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je tokrat podelilo tudi dve posebni priznanji. Prvo je prejel Franc Smodiš, ki se je udeležil vseh dvanajstih pohodov in bil tudi med prvimi štirimi udeleženci pred dvanajstimi leti, drugo pa 71-letni Ivan Kregar, ki je bil na pohodu letos desetič.
■ JP
Mali nogomet ••••••••••••
6. turnir za pokal KS
Klub malega nogometa Fori Škale bo 21. in 22. septembra izvedel 6. vsakoletni turnir za pokal KS Škale - Hrastovec. Prvi dan bo na vrsti predtekmovanje po skupinah, ki ga bodo nadaljevali še drugi dan in sklenili s finalnim delom. Prijavnino (5.000 tolarjev) je treba plačati na ŽR: KMN Fori Škale 52800-678-57567 ali ob žrebanju ekip, ki bo 18. septembra ob 20. uri v prostorih GD Škale. Število ekip bo omejeno na 24, za najboljše ekipe in posameznike pripravljajo bogate nagrade, vse informacije pa so na voljo na številkah 893-762 po 15. uri in 852-115 od 11. do 11.30 (Božidar Repnik).
Šmartno ob Paki •••••••••••••••
Turnir ob 15-letnici Kluba 81
Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmaretnega ob Paki bo ob 15 - letnici izvedlo privlačen turnir v malem nogometu. Hirnir bo danes, v četrtek, na igrišču NK ERA Šmartno, pričeli ga bodo ob 16. uri; ob gostiteljih in slavljencih bosta nastopili še ženska nogometna reprezentanca Slovenije in ekipa "estradne zvezde Slovenije."
Slavnostna seja društva z družabnim večerom bo v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki v sredo, 18. septembra.
Za pokal Jožeta Knezarja
Športno društvo Dnevi želja bo 21. in 22. septembra izvedlo 3. spominski turnir za prehodni pokal Jožeta Knezarja. Prijavnina je 5.000 tolarjev, ki jo je treba poravnati do žreba, ta pa bo 20. septembra ob 20. uri v klubskih prostorih na klubskem kotalkališču. Informaceije so na voljo v klubskih prostorih ali na številki 861-648 (Pijukovič).
Sklenjena občinska liga
Športno društvo dnevi želja je izvedlo letošnjo občinsko ligo v malem nogometu, naslov paje osvojila ekipa organizatorja. Rezultati sklepnega dela: Bistro MD-TTG Ljubljana 1:1, Dnevi želja-Visko 0:4, Dnevi želja-Bistro MD 4:1, TTG Ljubljana-Visko 2:1, Visko-Bistro MD 3:1, TTG Ljubljana-Dnevi želja 1:2; končni vrstni red: Dnevi želja, Visko, TTG Ljubljana, Bistro MD, Zrinski, Tango, Ipon, Teksas, Viktorija in Ilirija; najboljši igralec in strelec je bil Faruk Pijukovič, najboljši vratar pa Esad Halilovič.
Za zmagovalno ekipo so igrali: E.Alič, Jeseničnik, F.Pijukovič, Gnezda, Smajlovič, Husanovič, Azemovič, J.Pijukovič, Nuhanovič, A.Alič, Išmirovič, Ibrišimovič, Cibič in Čirič.	■
Ženski nogomet ••••••• • • • • • • •
Skalčanke v končnici
V Ivančni Gorici je bil četrti turnir sedmih ženskih ekip, ki se letos v poletni ligi že četrtič merijo za naslov državnih prvakinj v malem nogometu. Tudi v Ivančni Gorici se je pokazala velika izenačenost vseh ekip, saj so bili izidi zelo tesni, o prvem mestu pa so celo odločale sedemmetrovke. Po neodločenem izidu v rednem delu (1:1) so bile Škalčanke boljše od Novošpeda s 4:3 in zmagale na tem turnirju, v končni razvrstitvi po štirih turnirjih pa so za ekipo Elektro Rogič osvojile drugo mesto pred ekipami Novošped, Koper, Pande in Voličina. Vseh šest ekip se bo na sklepnem turnirju za naslov
Janez J1ude|
Zadovoljen z Atlanto
Športnem syetu je zavladala profesionalizacija in ta je posegla tudi na področje olimpizma. Amaterizem se ohranja na področju športa invalidov, glede na izredne dosežke športnikov invalidov na 10. paraolimpijskih igrah v Atlanti pa je videz tudi na tem področju vse drugačnejši.
Ce bi Janez Hudej na olimpijskih igrah invalidov v Barceloni dosegel letošnje rezultate v svojih disciplinah, bi v vseh primerih osvojil zlate medalje. Tako pa je kljub imenitnim dosežkom in novim	*
državnim rekordom letos v Atlanti
dosegel v peteroboju odlično četrto mesto, šesto v metu diska in sedmo v metu krogle.
Po vrnitvi z 10. paraolimpiade je Janez Hudej, 33-letni načrtovalec poslovnih informacijskih sistemov v Informatiki Gorenja Gospodinjski aparati, takole strnil svoje vtise: "Vračam se z lepimi občutki. V najlepšem spominu nam bo ostala slovesna otvoritev olimpijskih iger in tudi njen zaključek, čeprav so bile predhodne olimpijske igre v Španiji veliko bolje organizirane. Žal, v prvih dneh bivanja v Atlanti je bilo nekaj težav. Po začetku športnih iger, na katerih je tekmovalo več kot 3500 športnikov iz vsega sveta, pa smo se vsemu privadili in nato so odločale stotinke in centimetri. Začel sem dobro in v metu krogle najprej osvojil 7. mesto z rezultatom 7,72 in s tepi drugim izboljšal državni rekord. V disku sem dosegel 6. mesto in kljub slabemu počutju ter vročini vrgel disk 22,18 m. Nato se je začel peteroboj in po štirih disciplinah sem imel možnost za osvojitev bronaste medalje. Žal paje odločila vožnja na 1500 m in kolajno sem zgrešil za 41 točk. Skupaj sem jih dosegel 4751 in s tem rezultatom bi v Barceloni dosegel prvo mesto..."
Janez Hudej si zasluži vse čestitke. Sicer paje še povedal, da si bo Atlanto zapomnil po širokih cestah, velikanskih zgradbah in živahnem utripu mesta, v katerem so odstranjene vse arhitektonske ovire za invalide; primerno so urejeni vsi pločniki, dostopi v zgradbe, vhodi v avtobuse in vlake, poskrbljeno je za dvigala.
Janez Hudej je hvaležen trenerju Andreju Peterki iz Celja, hvaležen za pomoč, ki so mu jo v minulih letih nudili v Gorenju. Če pa ne bi imel trdne volje za naporne treninge, njegovih uspehov ne bi bilo.
■ Hinko Jerčič
Tesno v obeh skupinah
V ligah malega nogometa Škale 96 so odigrali 12. in 14. krog.V obeh je stanje na vrhu lestvic zelo tesno in obeta zanimive tekme v nadaljevanju.
Rezultati 12. kroga v 1. ligi: Mister X-Tempo Florjan 8:3, Mušketirji Cigler-Zlatorog Škale 2:5, Saloon Mins-Mušketiiji Cigrad 1:0, KMN Fori Škale-Vigo 0:1 in Kamnoseštvo Kozjak-Plešivec Ribiška koča 1:6; vrstni red: 1. Zlatorog Škale 20, 2. Vigo 19, 3. Mister X17,4. KMN Fori Skale 15, 5. Saloon Mins 14, 6. Mušketirji Cigrad 10,7. Kamnoseštvo Kozjak 9,8. Mušketirji Cigler 7,9. Plešivec Ribiška koča 6 in 10. Tempo Florjan 3; na lestvici strelcev s 16 zadetki vodi Rudi Hudarin (Mister X).
Druga liga, 14. krog: Club Duo-Krokodilčki 3:1, Kalimero-Zavodnje 2:0, Mins Saloon-ŠK Cirkovce 1:6, Dekor Stropnik-TTG 0:4, Avtoprevozništvo Sovič-Kremenčkovi 5:0, Pizzeria Toplica prosta; vrstni red: 1. Avtoprevozništvo Sovič 20,2. TTG 19,3. ŠK Cirkovce 18,4. Zavodnje 15,5. Kalimero 14,6. Club Duo 12, 7. Pizzeria Toplica 12, 8. Dekor Stropnik 11, 9. Kremenčkovi 11, 10. Krokodilčki 7 in 11. Mins Saloon 1; z 18 zadetki je najboljši strelec Marko Novak (Avtoprevozništvo Sovič). ■
Konjeništvo
Znova dobre uvrstitve
Tekmovalci KK Velenje so se od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, udeležili velikega mednarodnega turnirja v preskakovanju ovir v Skofji vasi pri Celju.
Prvi dan so bila tekmovanja v kat. A2 (1,10 m), v katerem je zmagala naša Maja Novak in parkur za Samsung pokal višine 1,20 m. V drugi tekmi je bil Aleš Pevec (Effol Melody) tretji, Maja Novak (Grece) četrta, Matjaž Čik (Robin) osmi, Lovro Blatnik s Saturnom pa deveti.
V soboto se je tekmovalni dan spet pričel s tekmo v kat. A2, nadaljeval pa s tekmama zahtevnejših kategorij za pokal CSA. V parkurju kat. L/Ma (višina 1,20/1,30 m) je zmagal hrvaški tekmovalec Ante Šimpleša, Aleš Pevec (Effol Kenboy) je bil osmi, Maja Novak (Grece) pa deseta. Zadnja tekma drugega dne, parkur kategorije Ma s postopno rastočo težavnostjo, je prinesla uspeh našemu tekmovalcu Matjažu Čiku, ki je z Robinom dosegel drugo, z Delanom II pa tretje mesto.
Zadnji dan so potekale tekme za Pokal Slovenije. Naši tekmovalci so v vseh štirih kategorijah segli po najvišjih mestih. V parkurju kat. A2 je zmagal Aleš Pevec (Senna), Sandi Pevec (Diavolo) pa je bil četrti. V tekmi za Pokal mladincev (kat. L, višina 1,20 m) je drugo mesto dosegel Lovro Blatnik (Saturn), v članski konkurenci (kat. Ma, višina 1,30 m) pa je bila Maja Novak tretja. Najzahtevnejša preizkušnja zadnjega dne je bila tekma kat. Mb (1,40 m). Nastopilo je deset tekmovalcev in jih osnovni parkur kar sedem prejahalo brez kazenskih točk. Pomerili so se v baružu, kjer je zmagal Matjaž Čik (Robin), tretja paje bila Maja Novak (Grece).
Velenjski konjeniški klub je na tem velikem turnirju ponovno dokazal svojo moč. Tekmovalce čakata še dve preizkušnji za Pokal Slovenije in več turnirjev v preskakovanju ovir. Še naprej pričakujejo dobre uvrstitve.®
Karate ••••••
Prvi mednarodni nastop
Na prvem mednarodnem turnirju 24. avgusta na Malem Lošinju je sodelovalo 5 držav: Hrvaška, Slovenija, Madžarska, Avstrija in Italija. Ža Karate klub Tiger so nastopili naslednji: 1. Aksen Gashi, kate 2. mesto, borbe 4. mesto, 2. Željko Banovič, kate 5. mesto, borbe 4. mesto, 3. Omer Tabanovič, kate 4. mesto, borbe 5. mesto, 4. Alisa Redžič, kate 4. mesto, 5. Dževad Ahmetaševič, borbe 4. mesto.	■
Tečaj za začetnike
Tudi letošnjo jesen bo najstarejši karate klub na Slovenskem - Karate klub Velenje razpisal tečaj za začetnike. V tečaju bo možno osvojiti znanje iz karateja in samoobrambe. Namenjen bo dekletom in fantom, ženskam in moškim vseh starostnih kategorij. Treningi in vpisi bodo na osnovnih šolah: Šalek - 9. in 16. septembra in Miha Pintar Toledo -11. in 18. septembra, vedno od 18.30 do 19.30 ure.	■
Ko se zbudim, bom že bogatejši.

državnih prvakinj pomerilo v soboto, 14. septembra, v Voličini.
Nogometašice Škal so na štirih turnirjih dvakrat zmagale in bile dvakrat četrte. Najboljše so bile na
turnirjih v Škalah in Ivančni Gorici, četrte pa v Zgornji Kungoti in v Kamniku. Z devetimi zadetki je bila na štirih turnirjih najboljša strelka Škalčanka Govekova.
■ foto: vos
Č 5
cc
O
Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed najbolj varnih investicij je prav gotovo nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celje iz druge emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje obveznic se prične 15. 9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih!
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
| banka celje
V varnem zavetju tradicije
DEŽURSTVA
KINO
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infomiacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. septembra -dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak Petek, 13. septembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič nočni dr. V. Renko in dr. Kozorog Soboto, 14. septembra in nedeljo
15. septembra - dežurni dr. Rus in dr. 0. Renko
Ponedeljek, 16. septembra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. D. Vrabič
Torek, 17. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. 0. Renko
Sredo, 18. septembra - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: Nedeljo, 15. avgusta - dr. Zora Koharovič-Pavlovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 13. septembra do 20. septembra - Franc Blatnik, dr. vet. med., Stanetova 47, Velenje, mobitel 0609/618-117.
TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 2. septembra do 8. septembra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
2.9. 4.9. 5.9. 6.9.
1000
AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh
140 mikro-g/m3
140
140
130
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2. septembra do 8. septembra 1996
Elkroj - Konfekcija,
konfekcija, p.o., Mozirje
OBJAVLJA
javno prodajo enosobnega stanovanja v
stanovanjskem bloku v Nazarjah, Zadrečka cesta 9, II. nadstropje, št. stanovanja 12, mere 37,95 m2, ležeče na pare. št. 895/13 in 895/11 k. o., Prihova,
za izklicno ceno 3.145.800,00 SIT.
Leto izgradnje objekta 1985.
Javna prodaja bo v ponedeljek, 30. septembra 1996, ob 12. uri v kolekcijski sobi podjetja Elkroj Mozirje.
Ogled stanovanja je možen en dan pred javno prodajo in na dan javne prodaje ob 10. uri, o čemer se morajo interesenti vnaprej dogovoriti.
Na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati 10 % varščino od začetne izklicne cene. Varščina se nakaže na žiro račun št. 52810-601-20561 Elkroj p. o. Mozirje.
Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec.
Kupec je dolžan plačati stanovanje v roku 8 dni po opravljeni javm dražbi.
Kupec prevzame stanovanje naslednji dan po plačilu celotne kupnine.
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine.
Elkroj, p. o. Mozirje
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 13.9. ob 20. uri Sobota, 14.9. ob 22. uri Nedelja, 15.9. ob 20. uri ERASER - akcijski spektakel Režija: Charles Russel Vloge: Arnold Schwarzenegger, Vanessa VVilliams John Kruger je vladni agent za zaščito prič. Življenja ogroženih prič rešuje tako, da izbriše vse dokaze o njihovem obstoju. Dela tajno in je anonimen. On je izbrisovalec. Sedaj je na najtežji preizkušnji. Rešiti mora življenje uslužbenki, ki je odkrila zaroto z orožjem, ki sega v najvišje vladne kroge. Da bi preživela, mora žrtvovati identiteto. Potrebuje izbriso-valca!
Petek, 13.9. ob 23. uri-pred-premiera!
GOLO MESTO-triler Režija: Harold Becker Vloge: Al Pacino, John Cusack, Bridget Fonda
John Papas je župan New Yorka, ki želi izboljšati življenje v tem mestu. Toda, da bi se zaščitil in obdržal ravnotežje, "posluje" tudi z gangsterskimi šefi, s katerimi želi vzpostaviti mir in zagotoviti meščanom mirno življenje. Vse pa se pretrga, ko preprodajalec droge ubije črnskega fanta. Raziskavo zaupa svojemu namestniku Kevinu, ki s pomočjo odvetnice Marybeth odkrije, da je za ta uboj kriv sorodnik šefa mafije. To povzroči veliko zapletov in spopad v politiki, vključno s sodnim sistemom in pravico... Izvirni scenarij je napisal bivši župan New Yorka Ken Lipper. Sobota, 14.9. ob 20. uri
Nedelja, 15.9. ob 20. uri Ponedeljek, 16.9. ob 20. uri TAJNI AGENT 000-"odtrgana" komedija
Režija: Rick Friedberg
Vloge: Leslie Nielsen, Nicollette
Sjeridan
Napočil je čas za parodiranje vohunskega žanra, pred vami je parodija na filme: Hitrost, Resnične laži, Šund, Umri pokončno, Sam doma, Apollo 13, Na ognjeni črti ter na filme o Jamesu Bondu. Agent WD 40, Dick Steel mora ponovno na delo. Grozljivi sovražnik človeštva, ki bi moral umreti že pred mnogimi leti, ponovno grozi z uničenjem sveta. Dick Steel mu tega seveda ne bo dovolil. Pomaga mu bistra, spretna in seksi agentka. Bosta uspela ali ju bo raznesla bomba?
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 13.9. ob 20. uri TAJNI AGENT 000-komedija Nedelja, 15.9. ob 17. uri ERASER-triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 14.9. ob 19.30 uri ERASER - triler Nedelja, 15.9. ob 20. uri TAJNI AGENT 000-komedija
Naslednji filmi: Hudičevki, Zgaga, Periskope dol, Pikin otroški maraton: Periskope dol, Golo mesto, Skrivnost jezera Loch Ness, Trenutki odločitve, Alcatraz,...
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17g (pri Veliki Pirešici)_
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO
MOKA T 500 25/1 KG SLADKOR 50/1 KG OLJE 12/1 L VEGETA 1 KG TESTENINE 1/2 KG KROMPIR ZA OZIMNICO KOMPOT BRESKEV 1/1 KOMPOT ANANAS 1/1 KAVA BAR 100 G PIVO ZABOJ
UGODNA PONUDBA
54,90 103,90 149,90 899,90 84,90 22,90 149,90 159,00 138,90 2499,00
RADENSKA ZABOJ	699,90
PAMPERS PLENICE	1699,90
PRAŠEK ARIEL 3,6 KG	890,00
PRAŠEK PERSIL 2,4 KG	599,00
MEHČALEC MEDO 4 L	369,00
PRILL 0,5 L - MODRI, ZELENI	199,90
WC PAPIR ROLE 10/1	229,90
KAD PVC 225 L	2999,00
KAD PVC 500 L	6945,00
KAD ZA ZELJE 50 L	1439,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OUE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU!
KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE.
Nagrajenci nagradne križanke "Veleblagovnica ŽANA Žalec" z dne 29. avgusta 1996
Pravilna rešitev: V ZADOVOLJSTVO KUPCEV ŽANA IN LENA
1.	nagrada (košarica v vrednosti 5.000 SIT) - Radovanovič Spomenka, Tomšičeva 33, Velenje
2.	nagrada (košarica v vrednosti 3.000 SIT) - Hladin Minka, Kuharjeva 5, Velenje
3.	nagrada (košarica v vrednosti 2.000 SIT) - Kortnik Slavka, Cesta IX/2, Velenje
Nagrajenci lahko nagrado dvignejo v Veleblagovnici Žana v Žalcu z
osebno izkaznico. Čestitamo!
It AIIIII TELEIJE
ČETRTEK, 12.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 13.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena odaja; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 15.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJlime; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke: Vilar Martin, Dob, Ljubljanska c.št. 1 in Gabrijela Salobir, Velenje, Kersnikova c.št. 16; Dušan Rožič, Maribor, Jelovec, Na jelovcu št. 16 in Vesna Gams, Velenje, Ljubljanska c.št. 42/a; Robert Slemenšek, Velenje, Ljubljanska c.št. 23 in Romanca Ocepek, Rečica ob Paki št. 61/b; Bojan Silovšek, Velenje, Kersnikova c.št. 37 in Mateja Cevzar, Velenje, Kersnikova c.št. 37; Andrej Rauter, Laze št. 8 in Karmen Stvarnik, Laze št. 8; Aleš Uranjek, Velenje, Madarjeva ul.št. 4 in Bojana Kazija, Velenje, Lipa št. 14. Smrti: Angela Hochkraut, roj. 1926, Šmartno ob Dreti št. 54; Ana Hribernik, roj. 1910, Celje, Čopova ul.št. 23; Elizabeta Kregar, roj. 1914, Celje, Gosposka ul.št. 11/a; Stjepan Novinič, roj. 1935, Velenje, Kardeljev trg št. 1; Julij Čujež, roj. 1910, Velenje, Cesta X/39; Franc Ucovnik, roj. 1910, Velenje, Stantetova ul.št. 24; Adam Vovk,
Velenje, Kidričeva c.št. 49. Upravna enota Žalec
Poroke: Marjan Bokal, Ločica pri Vranskem in Bojana Kramar, Ločica pri Vranskem; Branko Mak, Šmatevž in Damjana Ferlič, Polzela; Stanislav Luskar, Gotovlje in Katica Čeh, Žalec; Primož Vasle, Polzela in Simona Pinter, Matke.
Smrti: Lizika Švab, stara 87 let, upokojenka, Polzela 205/b; Veronika Hanžič, stara 87 let, upokojenka, Rakovlje št 46; Ana Luknar, stara 85 let, oskrbovanka, Veliki vrh 16.
Upravna enota Mozirje
Poroke: Marjan Petek, roj. 1966, Tirosek 16 in Tanja Urh, roj. 1970, Tirosek 16; Boštjan Kolar, roj. 1971, Mozirje, Podvrh 14 in Uršula Vratanar, roj. 1971, Juvanje 26; Janko Remic, roj. 1968, Prihova 45 in Elizabeta Mikek, roj. 1975, Radegunda 32; Franc Punčuh, roj. 1967, Mozirje, Šmihelska cesta 55 in Marjana Ledinek, roj. 1971, Lepa Njiva 68.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE SVIT, za Rdečo dvorano v Velenju
Tel.: 063 / 852 - 377 objavljene v tedniku Naš čas, 29. avgusta. Pravilno geslo: SVIT TRGOVINA IN SERVIS
1.	nagrado: prevleke za avtomobil prejme Janko Zacirkovnik, Prešernov trg 11, Šoštanj
2.	nagrado: nakup v trgovini Svit v vrednosti 4.000 SIT prejme Vida Pašič, Šembriška 16 Velenje
3.	nagrado: avtokozmetiko v vrednosti 3.000 SIT prejme Vilma Lešnik, Lajše 207 b, Šoštanj Nagrade dvignete v trgovini Svit s predložitvijo osebne izkaznice !
ČESTITAMO I
Zdaj odšel si v nebo,
v mir in spokoj, v mrak tišine, več ne čutiš bolečine, solz domačih, ki teko.
Mnogo prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
MARINKO RADOJA
iz Lokovice pri Šoštanju 11.10.1937-1.9.1996
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in ostale darove.
Zahvala tudi Soštanjski godbi, Lokoviškim pevcem, kolektivu Termoelektrarne Šoštanj, še posebej pa zetu Markotu za vso
pomoč.
Žalujoči: žena Vera, sin Peter, Nataša, hčerka Vera z možem, Bernarda in vnuki Nina, Petra in Jernej.
MALI OGLASI
VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel. 062/631-164, po 16. uri.
NOVI DOM, TRG MLADOSTI 6, VELENJE. Agencija za promet nepremičnin. Tel./Faks: 063/ 856-899 (g. Vrabič).
ROLETARSTVO NOGRAŠEK
vam nudi izdelavo in montažo tend, lamelnih in plise zaves, rolojev in ostalih senčil. Najdete nas na Obrtnem sejmu v Celju v hali K-1, od 13. do 23. septembra 1996. Tel. 061/651-247.
ITALIJANSKI VOZIČEK prodam. Tel. 854-901.
GARAŽO odkupim ali jo vzamem v najem. Tel. 851-677. POL TELETA prodam. Tel. 893-250. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE stare 8 tednov prodam (Partizanska 55, Pesje). Tel. 063/857-893. STISKALNICO, SADNI MLIN Z motorjem in mlin za grozdje ter več sodov prodam. Tel. 882-467. PARCELO (1,8 ha) v Kasazah -Petrovče, primerno za obrtnike, prodam. Tel. 708-029.
Marela prodam. Tel. 858-005. DVE HIDRAVLIČNI STISKALNICI za
sadje, 150 L, novi, prodam. Tel. 894-561.
PAŠNO KRAVO SIVKO, brejo (četrto tele) prodam ali menjam za bika. Tel. 894-031, zvečer. RENAULT 4 GTL, letnik 85, prodam. Tel. 861-164, od 18. do 20. ure. GARAŽIRAM KAMP PRIKOLICE in motorne čolne v zaklenjeno garažo. Tel. 885-165.
PEUGEOT 309 XL, letnik 88, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 862-875.
ENOSOBNO STANOVANJE kupim. Tel. 850-103.
KRAVE IN TELICE prodam. Tel. 882-750.
PISALNO MIZO, rabljeno, prodam. Tel. 861-834.
SIVEGA BIKCA, težkega 100 kg, prodam. Tel. 882-702.
ugodno prodam. Tel. 882-391. GRADBENO PARCELO v Mozirju prodam. Tel. 832-756. FIAT 126 P, letnik 88, registriran do februarja 97, prodam. Cena 800 DEM. Tel. 720-997.
ŠRZ RDEČA DVORANA odda v najem poslovni prostor površine 30 m2 za izvajanje mirne dejavnosti. Informacije in ponudbe na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3,3320 Velenje. Tel. 855-741.
RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ali
nadaljnjo rejo so vam na razpolago na farmi BLEKAČ Alojz, Rečica 39, od 16. do 20. septembra. Cena 200 SIT za kokoš.
POSLOVNE PROSTORE v
Velenju (skupaj 102 m2) prodamo ali oddamo v najem. Tel. 068/44-115.
GLOBINSKI SESALEC (mokro in suho čiščenje), otroško pisalno mizo in dve kolesi Rog prodam. Tel. 854-140, zvečer. KOMBINIRAN VOZIČEK Inglezina (džins) in dva športna vozička
POSLOVNI PROSTOR, cca 40 m2
ter prostor za trgovino ali mirno obrt, tudi cca 40 m2, v katerem je savna, bana za podvodno masažo in prostor za masažo dam v najem. Možna je tudi prodaja celotnega objekta s 140 m2 nedokončane stanovanjske površine. Tel. 881-001.
DELO V BISTROJU, v centru Velenja, dobi prijazno dekle. Tel. 851-476.
HIDRAVLIČNO STISKALNICO
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, brezhiben, s programsko uro, poceni prodam. Tel. 852-996. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE obvešča, da bo prodajala mlade kokoši v nedeljo, J 5. septembra, od 8.00 do 8.30, v Šaleku pri cerkvi. Tel. 0602/61-202.
MIKROVALOVNO PEČICO ugodno prodam. Tel. 858-796. SADOVNJAK, VINOGRAD in staro podkleteno brunarico prodam. Tel. 885-533.
HIŠO NA POHRASTNIKU pri
Šoštanju prodam. Tel.- 851-904. MITSUBISHI ECLIPSE GS2 016V, letnik 93, rdeče barve, prodam. Tel. 063/893-274.
GOTOVINSKA POSOJILA, leasing in prepisi za avtomobile. Tel. 442-852, med 9. in 12.30 ter 13.30 in 16. uro.
KLEPARSTVO, LIČARSTVO, VLEKA, Avto Igor Trebeliško, obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko: 853-711. TELIČKO STARO 9 MESECEV in avto Zastavo 101 prodam. Tel. 882-
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO
TEL.: 065 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, brat in stric
JOŽE KOČEVAR
z Velikega vrha 37 20.1.1938 - 23.8.1996
Iskrena hvala vsem, ki ste mu ob slovesu izrazili spoštovanje, mu darovali cvetje in sveče ter z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Šmartno ob Paki, govorniku gospodu Korbarju, sosedom, kolektivu Premogovnika Velenje in
Lekarni Velenje.
Posebno zahvalo izrekamo osebju Splošnih bolnic Celje in Topolšica, dr Jovanu Stuparju in patronažni sestri Faniki.
Žalujoči: žena Pavla, sin Branko, hčerka Tanja z družino, mama, sestri Tilka in Jožica z
družino ter ostalo sorodstvo.
Zaman je bil ves boj,
zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, starega očeta in tasta
STANISLAVA ROSE RJA
29.3.1931 - 24.8.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče.
Posebno zahvalo izrekamo govornikoma, gospodu Borovniku in gospodu Voglarju za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Rudarski godbi ter gospodu župniku za opravljen obred. Enaka zahvala velja tudi gospe dr. Žubrovi.
Žalujoči: sin Marjan in hčerka Slavica z družinama.
627, zvečer.
ZASTAV0101, letnik 87, prevoženih 43.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 063/882-565.
LUKSUZNO OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR v Velenju (trije prostori, skupaj 83 m2) prodamo ali oddamo v najem. Tel. 068/44-115.
ZA DELO V GOSTILNI, v Velenju, iščemo dekle - gostinski tehnik. Poskusna doba traja tri mesece, potem možnost redne zaposlitve. Pisne ponudbe pošljite na naslov: BOST d.o.o., Podvin 201,3310 Žalec.
PEČ FEROTERM, 52.000 kalorij, malo rabljeno, prodam. Tel. 892-430.
KADEH LIMUZINO, letnik 91, od
prvega lastnika, kupim. Tel. 856-300 (Marjana), dopoldan. RENAULT 4 GTL, letnik 87, prodam. Tel. 856-300 (Marjana), dopoldan. RENAULT 9 TL, letnik 83, registriran do avgusta 97, prodam za 2800 DEM. Tel. 864-202. KINTA - KUNTE prodam. Tel. 857-643, po 15. uri. KROŽNO ŽAGO (cirkularko) "Standard" Osijek, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 063/853-894, zvečer.
HLEVSKI GNOJ, kakovosten, prodam. Tel. 857-679. KOZLIČA ZA ZAKOL prodam. Tel. 893-778.
AVTOMOBILSKI AKUMULATOR(ba-
terijo), nov, ugodno prodam. Tel. 893-618.
GOLF CL 1.6 i, letnik 91, ugodno prodam. Tel. 063/853-711. NATAKARICO, staro do 20 let,
redno zaposlim. Možnost stanovanja. Tel. 832-016. KROMPIR ZA OZIMNICO, beli in rdeči, prodam. Tel. 885-550. OTROŠKO KOLO do 7 let prodam. Tel. 861-605.
KUHINJSKE ELEMENTE Gorenje G 141 (rjave) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 885-158. JAGNJE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodam. Tel. 893-063. NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico ali za jabolčnik prodam. Cena po dogovoru. Tel. 882-856. JUGO 45 AX, letnik 87, registriran do avgusta 97, prodam. Tel. 850-703.
MITSUBISHI LANCER 1,5 GLX,
letnik 91, prodam. Tel. 063/856-354, popoldan.
llllllll
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in brata
VIKTORJA STEBLOVNIKA
iz Rečice ob Paki 82 27.4.1915 - 26.8.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi
zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter izraze sožalja. Hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Polzela za nego ob njegovi
težki bolezni. Hvala tudi patronažni sestri iz Šmartnega ob Paki, Faniki Krbavac. Zahvaljujemo se g. Stanetu Prašnikarju za organizacijo zadnjega slovesa, vsem govornikom za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, za odigrano Tišino. NK ERA Šmartno ob Paki, Ribiški družini Šempeter v Sav. dolini, odboru ZB NOV, ZLSD in občini Šmartno ob Paki hvala za izkazano spoštovanje ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala sosedoma Alenki in Feriju Podgoršek ter nečakinji Anici in možu Slavku Pirečnik za nesebično pomoč v času njegove težke bolezni in teh težkih trenutkih. Hvala za opravljene pogrebne storitve in prijazen odnos pogrebni službi Morana iz
Pariželj.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Pepca, brat Vlado in sestra Danica z družinama.
Brez tebe je minila prva dolga zima, brez tebe pomlad na hribu zelenja in cvetja
in sedaj poletje brez tebe.
Bolj teče čas, večja je praznina.
V SPOMIN
11. septembra mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama in omica
FRANČIŠKA JEŽOVNIK
iz Zavodenj nad Šoštanjem
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji posvetite trenutek spomina, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Sin Peter z družino.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
FERDO KNAP
10.7.1934 - 5.9.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družinam Krančan, I. Blažič, F. Blažič, Rupreht in Povh, dr. Borisu Kolšku, sestri Slavici, patronažni sestri Slavici ter reševalni službi ZD. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku Jožetu Vehovarju za opravljen obred, Rudarskemu oktetu za zapete žalostinke, gospodu Dragu Semetu za besede slovesa, društvu upokojencev Velenje ter Rudarski godbi.
Žalujoči vsi njegovi.
Logarska dolina
Spominska plošča na Plesnikovi domačiji
Staro Velenje slavilo 5. obletnico prenove
Rekordna udeležba gasilcev, krajani pa nič ]
Letošnje poletje v Starem Velenju je bilo mirno. Sploh v primerjavi s prejšnjimi poletji, vse od tistega pred petimi leti, ko je Stari trg dobil novo podobo, kije do danes marsikje že zbledela. Predvsem kraj ni pridobil skoraj nič več novega, lepega. Le še kakšno opustelo hišo ali lokal več. Ja, letos ni bilo Poletnih prireditev v Starem Velenju, česar so bili, iskreno povedano, veseli predvsem stanovalci. Še na krajevni praznik, ki naj bi ga kraj praznoval konec avgusta, smo pozabili. Pa je vendarle bil. Minulo nedeljo, ko je na Starem trgu potekala 5. spominska gasilska vaja, ki sta jo pripravila TD Staro Velenje in Gasilski muzej Valenci.
Dvakrat jubilejne vaje, saj letos mineva 70. let od prve tovrstne na Starem trgu, se je udeležilo rekordno število desetin iz GZ Velenje, Slovenj Gradec in Žalec. Kar 54 jih je bilo, od najmlajših pionirskih, do veteranskih. Tekmovali so v vlečenju cevi, tri GD pa so prikazala tudi gašenje s starimi brizgalnami. Pripeljali so jih iz Paške vasi, Šoštanja in Pesja. Najhitrejši od vseh so bili člani
iz GD Dolič. Med pionirji so slavili gasilci iz GD Paška vas, med pionirkami iz GD Pesje. Najhitrejši mladinci so bili iz GD Paška vas, mladinke iz GD Lokovica. Med članicami so bile najhitrejše iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, druge iz GD Andraž in tretje iz Velike Pirešice. Med člani so slavili predstavniki GD Dolič, drugi so bili iz GD Paška vas I. in tretji iz Šentilja. Med štirimi ekipami veteranov so zmagali predstavniki GD Pesje, veteranke iz Lokovice pa niso imele konkurentk.
Organizatorji so se potrudili in prav vsem sodelujočim ekipam podelili pokale, posamezni sponzorji pa so poskrbeli še za dodatne nagrade. Ko pa se je pričel družabni del prireditve, se je popoldne prepoln Stari trg spraznil...
Zakaj Staro Velenje spi in propada?
Vzrokov je verjetno več. Kraj je majhen, prometno precej odrezan od ostalega dela Velenja, sploh, ker je Foitova
Slavja so se udeležilimnogi domačni, nekdanji borci ter člani zavezniških misij. Foto L.O.
Celje so namreč pripravili slovesnost ob odkritju spominske plošče na Plesnikovi domačiji, ki so jo namenili spominu na delovanje anglo-ameriške vojne misije pri 4. operativni coni NOV in POS na Štajerskem in posebej v Zgornji Savinjski dolini ter na Koroškem v letih 1944 in 1945.
Ob Plesnikovi domačiji se je zbrala množica borcev in udeležencev NOB ter njihovih sorodnikov in prijateljev od vsepovsod, z njimi je bil njihov predsednik Ivan Dolničar, predstavniki slovenskih min-
stavniki zavezniških držav. Od članov zavezniških misij so se slavja v Logarski dolini udeležili Edvard Welles in Robert Plan iz ZDA ter John Tuckey in Christopher George Stallard iz Velike Britanije. Sorodniki članov misij iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije, tudi družinski člani vodje misije Franklina Lindsaya, so udeležencem slavja poslali pisma, v katerih so izrazili ganjenost in počaščenost, da v Sloveniji in Logarski dolini ohranjajo spomin na zavezniške oficirje in njihovo delovanje, vsi
niki odločili za lepši svet, da ob tem niso pozabili na slavna dela očetov in dedov. Vsem skupaj je zaželel tudi prijetno bivanje in počutje v prelepi dolini. Slavnostni govornik je bil Bogo Gorjan, član skupnosti Koroškega odreda, ki je med drugim poudaril poseben pomen odkritja spominskega obeležja na Plesnikovi domačiji, saj priča o tvornem sodelovanju slovenske partizanske vojske in domačinov z zahodnimi zavezniki, burno odobravanje pa je požel za svoje besede o trenutnem položaju borcev in
udeležencev NOB ter nerazumljivem odnosu slovenske oblasti do njjh. Bogat kulturni spored so pripravili zgornje-savinjski godbeniki in solčavski
domačini, ploščo pa sta odkrila članica Plesnikove rodbine Jerca in Bogo Gorjan.
Lep dan je bila sobota v Logarski dolini in še lepše je
bilo tovariško srečanje vseh udeležencev.
jp
ulica izredno prometna in tudi nevarna. Parkirnih prostorov ni dovolj... Veliko lokalov seje že izpraznilo in propadlo, nekateri so zamenjali lastnika. Vzrok? Težko je reči. Dejstvo pa je, daje po petih letih okolica novoobnovljenih blokov v trgu še vedno klavrna, da so hiše, ki so po denacionalizaci-
jskem postopku že dobile stare lastnike še vedno neizrabljene, saj so v njih še stanovalci, kijih je potrebno preseliti... Zgodba o Vili Bianki tudi ni dobila novih vsebin, Skratka, začaran splet, ki kaj lahko povzroči, da kraj nikoli ne bo zaživel in da bo propadlo še tisto, kar je bilo narejeno. In kaj o dogajanju v
kraju rrteni predsednik sveta KS Franc Sever? "Pred petimi leti so bili naši načrti zastavljeni smelo, realno, v dveh letih se je dokazalo, daje možno v kraju, kjer je nekaj sloge in tudi politične pomoči iz občine, veliko narediti. Žal se je v zadnjih letih za Staro Velenje marsikaj spremenilo. V tem času
smo obnovili nekaj cest, vendar nismo realizirali niti kanček programa, ki je bil sprejet lani v občinskem svetu. Nismo bili zahtevni. To pot smo bili skromni; želeli smo izpeljati nedokončana dela na Partizanski cesti; to je ureditev pločnika in javne razsvetljave. Trdim, da bomo to izpeljali tudi brez pomoči občine, če ne bo šlo drugače. Najpomembneje se mi zdi, da smo v mandatu, ki se mi izteka, uspeli, da smo Staro Velenje zopet naredili takšno, kot je bilo nekoč, da smo del Ceste talcev priključili Staremu Velenju in prav tako del Gorice. To je zame eden največjih uspehov v mojem mandatu. Sicer pa je vse mrtvo, škoda je kraja, da propada." Tbdi krajevni simbol, kot so ga poimenovali, vodnjak, ki stoji na sredini Starega trga, je še vedno suh. Bojda po letu in pol krajevna skupnost še ni prejela odgovora Komunalnega podjetja, kako bi uredili plačevanje vode, ki bi stekla skozi njegove pipe. Je komentar potreben?
Kar 54 gasilskih desetin se je v nedeljo pomerilo na spominski vaji, tekmovale pa so tudi tri stare
brizgalne.
Bojana Spegel
pa so se iskreno zahvalili Plesnikovim za gostoljubje in pomoč v medvojnih časih.
V imenu krajevne skupnosti Solčava je zbrane pozdravil Janez Cerček, kije izrazil zadovoljstvo, da v Logarski dolini obujajo spomin na slavne dogodke, ko se je krojila usoda sveta, ko so se naši bližnji pred-
Praznik občine Žalec
Hladno vreme minule sobote v prelepi Logarski dolini ni moglo preprečiti slavja borcev iz vse Slovenije, gostov iz tujine in posebej domačinov. Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Združenje borcev NOB Zgornje Savinjske doline in Medobčinski svet ZB NOB
istrstev za zunanje zadeve, obrambo, delo, socialo in družino, častni vod slovenske vojske, ki so ga bili vsi udeleženci še posebej veseli, mnogi drugi gostje, med njimi pa so bili posebnega pozdrava in dobrodošlice deležni nekdanji zavezniški oficirji omenjenih misij in diplomatski pred-
Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec je bila minulo soboto v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, na kateri so podelili priznanja občine, mestne skupnosti in inovatorja leta.
Pozdravni govor je imel predsednik mestne skupnosti Eran Sadnik, ki je govoril o pomenu praznika, ki ga praznujejo v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu pred 198 leti in o doseženih uspehih mesta Žalec.
Kot slavnostni govornik pa je povzel besedo žalski župan prof. Milan Dobnik. Z veseljem je ugotovil, občina tudi zadnji dve leti v novem sistemu lokalne samouprave deluje uspešno. Kljub težavnim časom so mnogo naredili. Med drugim je omenil, da je rešen problem odvoza odpadkov, sprejeli so prostorske dokumente za vso občino, gradijo in obnavljajo se ceste, vodovodi, kanalizacija in čistilna naprava, razvija se telefonija, obnavljajo se številni objekti, med drugim žalska telovadnica, šola v Grižah in na Vranskem, na Polzeli širijo dvorano in gradijo prizidek za sedem stanovanj, itd.
Potem so podelili priznanja. Grb občine Žalec je prejel dr. Paul Parin, naš rojak iz Švice, zdravnik, psihoanalitik in književnik za literarno ustvarjanje, njegovo zadnje delo je roman
Karakul, plaketo občine je prejel Karol Lobnikar za aktivno delo v KS Prebold. Podelili so tudi priznanje Inovator 95, prejel pa ga je Janko Vodovnik za inventivni predlog rolo pokrivala za avtomobile. Priznanja Mestne skupnosti Žalec so prejeli Marija Klampfer, Jože Čehovin, Milan Dolar in Damir Vrbanič, plakete pa Janko Kos, Milica Jošt, Milan Lesjak in Anka Krčmar. V kulturnem programu so nastopili gojenci Glasbene šole Žalec. Prireditve
Predsednik občinskega sveta Žalec Ivan Žolnir izroča grb občine Žalec dr. Paulu Parinu, našemu rojaku iz Švice
ob prazniku se bodo nadaljevale v petek, 13. septembra, s srečanjem borcev občine Žalec in aktivistov OF savinjsko celjske regije v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru.
Besedilo in slika: -er