1200 din- Leto XLI - št. 86
Kranj, petek, 11. novembra 1988
2MMMEEGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
JQ   ljubljanska banka
Gorenj
c in banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
formul
Hlapčevcmje javnosti in politiki
a Prihranfe
Kadrovski labirinti
Oziranje, bolje rečeno, že kar obračanje Našega, z revščino nagrizenega socializma I kapitalizmu, razkriva pretresljiva notranja nasprotja. V primerjavi s kapitalizmom Predpostavlja humano družbo, v središču Socializma naj bi bil vendar človek. Toda ||»ar o tem, da temu ni tako, ne govori najbolje kar aktualna partijska parola o socializmu po meri človeka. Torej človek, posameznik, v štirih desetletjih razvoja našega socializma ni bil v središču pozornosti.
Za takšno trditev bi lahko našli veliko Argumentov, začenši pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kjer smo na začetku, pa pri pravni državi, o kateri šele govorimo in si jo želimo, nadaljujejo pri vsakdanjem delu in življenju. Tokrat Se bomo ustavili pri delu, na tem področju Spogledovanje s kapitalizmom razkriva bistvo našega socializma, ki temelji na nekakšnem kompromisu med delavci in oblastjo, na kompromisu, ki delavcem omogoča ležerno delo, oblasti pa je vsaj doslej zagotavljal mir. Pot, po kateri smo strumno korakali doslej, se žalostno končuje, saj nas je pripeljala v revščino, materialne razmere so zaostrene do te mere, da se kompromis seseda. Torej ni čudno, da dandanes že
predsednik Mikulič govori o tem, da pri nas učinkovito delamo le polovico delovnega časa in dosegamo komaj 19 odstotkov produktivnosti razvitih dežel sveta, kar ustreza našim nizkim plačam. Tudi politika je torej prižgala rdečo luč na dosedanji poti in se ozira h kapitalizmu, vse bolj deli nasvete, da nas bo iz krize pripeljalo le spoštovanje ekonomskih zakonitosti.
Ekonomske zakonitosti pa seveda zahtevajo, da z njimi podložimo tudi kadrovsko politiko. S takšnega makro zornega kota kar naenkrat postanejo razrešljivi problemi vrednotenja znanja, ustvarjalnosti, zdrave kadrovske izbire in naenkrat postanejo nepotrebni sedanji kadrovski labirinti, v katerih se kot po pravilu bolje znajdejo nesposobni, kar nas je prav tako kot ležerno delo pripeljalo v revščino.
Takšne in podobne misli me obletavajo, ko berem vabilo na študijske dni slovenskih kadrovskih delavcev, ki so jih naslovili »Ekonomija in kadri«. Tudi kadroviki so bili doslej bolj ali manj na obrobju, zdaj pa naj bi stopili v središče pozornosti. Da so bili doslej res na obrobju, pove že dejstvo, da je med njimi veliko žensk, si pravim pikro.
M.Volčjak
Gradnja plinovoda
Kranj, 10. novembra - V
Kranju nadaljujejo z izgradnjo plinovodnega omrežja in sicer zahodni krak, ki bo od Tekstilindusa naprej pripeljal zemeljski plin do Nakle-ga, priključili bodo Exoterm, Gradbinec, Merkur, Živila, Žito in Cestno podjetje. Investitor gradnje plinovodnega kraka je Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin iz Ljubljane. Zahodni plinovodni krak je pravzaprav nadaljevanje širokopotezne plinifikacije Kranja, saj bodo od Vodic potegnili vzopredni krak glavnega plinovoda, po katerem bodo zemeljski plin pripeljali tudi v vzhodne predele mesta, uporabiti ga nameravajo tudi za ogrevanja stanovanjskih naselij na Planini, razmišljajo pa tudi o tem, da bi z zemeljskim plinom ogrevali vodo v bodočem plavalnem bazenu. Fo-to: F. Perdan
i^isoški dvorec ?išče investitorja
J tyja Loka, 10. novembra - Neverjetno je, koliko včasih lahko poli ^ za nek° stvar en sam človek; ko je Benjamin Sokolov zapustil Jgl 2J|1o kranjskega Alpetourovega hotela, ki je pred leti prevzel in-lJ titorstvo za obnovo Tavčarjevega dvorca na Visokem, je zanimala 6 ta ugledni objekt v kolektivu hitro zamrlo. Kranjski hotelirji }t ta radi preložili na ramena škofjeloških kolegov...
em odgovor-denarni stiskal-
. \ fi škofjeloški izvršni svet pa se s takšnim prekladanj (i jpti ni strinjal. Domači hotel je namreč v tako hudi deri
J> da ne bi bil sposoben prevzeti niti investitorstva nad nadaljnjo of i^.Anjo obnovo dvorca niti mu vdahniti življenja z res kakovostnim
'stično- gostinskim programom. o1 l Alpetourovemu hotelu v Škofji Loki bi bilo težko tudi zato, ker c' ^Jeloško gospodarstvo, ki je doslej sovlagalo v obnovo dvorca, za ' o ?.^nJe finančne injekcije ni več posebno navdušeno; vsak se pač 4 Mje v lastnem potu težav.
y k.,Izvršni svet se je zato odločil za drugo pot. Iskal bo investitorja, 'e, ^si domačega bodisi tujega (drugi možnosti bo nova zakonodaja A ^ne-'e naklonjena), ki bo na Visokem videl poslovni interes in bo ^ |ri tudi sposoben vlagati. Upajmo le, da iskanje ne bo predolgo tra-$ dvorec je sicer obnovljen in zaščiten do te mere, da se škoda ne j delala, vendar pa je škoda (doslej vloženega denarja) tudi to, če 'ff Doslovna priložnost ne izkoristi.
H. Jelovčan
/S-
Gorenjci za četverico obsojenih
Sonce tone v rdeč zaton
Privrženci Odbora za varstvo človekovih pravic, ki jih glede tako na kolektivne kot individualne podpisnike v gorenjski regiji ni malo, so v preteklem času nekajkrat na različne načine pokazali svoje nestrinjanje z dogodki, ki so sledili od Janševe in Borštnarjeve aretacije 31. avgusta naprej. Temu se je v največji možni meri poskušala prilagajati tudi naša redakcija, tako smo se samoumevno priključili tudi pomoči pri organizaciji vsegorenjske protestne prireditve v znak soli-darizacije s četverico, ki bo potekala pod skupnim naslovom "Sonce tone v rdeč zaton".
Osnovno idejo, ki je prišla iz vrst Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, smo potem skupno oblikovali in vam lahko sporočimo sledeče: vse tiste, ki menite, da velja s svojo prisotnostjo na posebni kulturni prireditvi izraziti državljansko neposlušnost v smislu 59. Odborovega sporočila za javnost, pridite prihodnjo soboto, 19. novembra, (dva dni pred odhodom četverice v zapor) ob 20. uri v večnamenski prostor kranjske Gimnazije. V uro in pol trajajočem programu bodo poleg že omenjenega APZ sodelovali tudi Rudi Šeligo, Niko Grafenauer in Polde Bibič.
V. Bešter
Kakšne bodo ceste?
Z normativi nad zimo
Kranj, 10. novembra - še najbolj enostavno in predvsem najbolje bi bilo, da bi bila zima, ki je pred vrati, takšna kot je bila zadnja. Tako bi bila namreč tudi napoved, kako in po kasnih cestah se bomo vozili (ali pa tudi ne) še najlažja.
Ker pa je verjetnost tolikšna, kot napovedovanje ponovljenega glavnega dobitka na loteriji, je bolj zanesljivo, da bodo ceste letos pozimi drugačne, kot so bile med zadnjo oziroma med zadnjimi zimami. Če ne zaradi drugega, se bo to zgodilo že zaradi drugačnih predpisov in normativov za zimsko službo oziroma vzdrževalce.
Včeraj je namreč Cestno podjetje povabilo na posvet vse gorenjske vzdrževalce kategoriziranih cest in predstavnike služb, ki tako ali drugače neposredno sodelujejo ali pa morajo ukrepati, da ne bi
Zdravstvena zakonodaja pred spremembo
i^enci Iskrine srednje šole so pred dnevi začeli spontano nadati denar za gradnjo telovadnice v šolsko vitrino kot opozorilo in opomin kranjski javnosti, še posebej izvršnemu sve-V« da je začetek gradnje telovadnice po veljavnem občin-h em planu predviden v naslednjem letu. Več o tem pišemo P 2. strani. - Foto: F. Perdan
Zelena luč zasebni praksi
Minuli teden je slovenski izvršni svet predlagal dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu. Predviden je precejšen preobrat v sistemu financiranja in organiziranosti, zato se tako imenovani »srednji zakon« najbrž ne bo prav hitro uveljavil. Ena od predvidenih novosti je tudi možnost zasebne prakse.
Predlagatelje zakona so pri novostih vodili tile motivi: sistem, ki bo spodbujal večjo skrb in odgovornost pri ljudeh za lastno zdravje, solidarnost v razumnih mejah ter usklajenost potreb po zdravstvenem varstvu z gmotnimi možnostmi. Po novem naj bi se v sistemu organiziranosti poslovili od sedanjih občinskih zdravstvenih skupnostih in prešli na območne, za specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravljenje pa bi se združevali v republiško. Tudi pravice ne bodo več tisto, kar so bile: zagotovljeni program zdravstvenega varstva naj bi se skrčil za zdraviliško zdravljenje, če le-to ni nadaljevanje bolnišničnega, za reševalne prevoze, če niso nujni, za nekatera zdravila, ki se bodo, ne nujno potrebna, znašla na nekakšni črni listi, za zobno
protetiko, za zdravstvene storitve nad dogovorjenim standardom, estetske operacije, poškodbe izven dela in še kaj. Vse, česar si ljudje ne bi mogli zagotoviti z nacionalnim zdravstvenim programom, bi si lahko na dva druga načina, bodisi prek neposredne menjave (denimo v zdravstvu svoje delovne organizacije) bodisi z nekakšnim prostovoljnim zavarovanjem v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Tak način, podoben tistim na razvitem zahodu, tudi v zdravstvo uvaja nekatera zdaj tako cenjena tržna načela.
Kaže, da bo novi sistem slednjič odprl vrata tudi privatni praksi. Slednjo naj bi prihodnja spremenjena zakonodaja dovolila za vse oblike zdravstvenega varstva, razen za bolnišnično zdravljenje ter nekatere te-
že obvladljive zdravstvene dejavnosti, kakršno je denimo tudi zbiranje krvi. Eden od predlogov se dotika tudi možnosti tretjinskega delovnega časa v zasebni dejavnosti za tiste, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. Zasebniki naj bi imeli tudi možnost sklepanja pogodb za zdravstveno skupnostjo ali delovnimi organizacijami, zdravstvene organizacije bi lahko ustanavljali tudi znotraj podjetij. Kajpada bi bil nad vsem tem potreben mnogo strožji strokovni nadzor. Koliko denarja bi to prineslo zdaj tako osiromašenemu zdravstvu, je težko reči. Poznavalci pravijo, da manj kot znašajo zdajšnji primanjkljaji. D.Z.Žlebir
prišlo do težav. Vendar pa zimske težave na cestah skorajda tokrat lahko pričakujemo. Sestavljalec novih normativov, ki razvrščajo ceste v prioritete, in bodo to zimo prvič veljali za vso Slovenijo, je namreč za izhodiščno nalogo opredelil varčevanje.
V prvi prioriteti pluženja so namreč zdaj le še avtoceste in tiste, na katerih je po podatkih štetja prometa na dan 4000 vozil. Pa še te bodo ponoči lahklo dve uri neprevozne. Tako »okrnjeni« pa so tudi ostali normativi in sicer glede dežurstev, števila vozil za pluženje na posameznih relacijah, glede posipanja, itd. Ob malo izdatnejši zimi zato lahko pričakujemo na nekaterih cestah precej več zapor, ki lahko trajajo do 2 dni.
Vzdrževalci cest, to se je pokazalo tudi na posvetu, niso prepričani, da bodo zaradi takšnega »normativnega« varčevanja lahko kaj bistveno več prihranili. Seve-» da je za vsem skupaj potem denar; tudi od občinskih skupnosti za ceste. Vendar je na posvetu nekako prevladalo razpoloženje, da so normativi (iz pisarn) morda še kar znosna domača naloga. Vprašanje pa je, kako jih bo na Gorenjskem ocenila letošnja zima...
A. Žalar
XIV. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM
£bor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja vabi na XIV. zimskošportni sejem GORENJSKEM SEJMU
J   in 18. novembra 1988 od 15. do 19. ure s \     in 20. novembra 1988 do 9. do 19. ure
Čufarjevi dnevi 88
Jesenice — S koncertom mešanega pevskega zbora Rož iz Šentjakoba se v Gledališču Tone Čufar jutri zvečer začenja teden prireditev ob jeseniškem kulturnem prazniku. Tokrat gre prvič za docela drugačno proslavljanje, v katerem so poseben poudarek namenili srečanju nepoklicnih gledališč. Naslednji teden bo namreč na Jesenicah kar sedem gledaliških predstav, od tega kar tri krstne izvedbe.
3s
O čE
CD
O I—
oo
LLI
O £
O CD
GLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek. 11. novembra
Izguba na rovaš osnovnega zdravstva?
Bolnišnično zdravljenje in novi način njegovega financiranja ta čas na Gorenjskem zbujata največ hude krvi. Boje se namreč škode, ki jo utegne novi način združevanja sredstev po republiškem ključu napraviti osnovni zdravstveni dejavnosti. Ne le dolgoročno, temveč zlasti ta hip, ko se zdravstvo utaplja v izgubah.
Koliko za zdravstvo razpoložljivih sredstev bodo združevali v republiki (za bolnišnice in specialistično dejavnost), zdaj ni mogoče reči, kajti razlagalci operirajo zdaj s temi zdaj z onimi številkami, ki variirajo od 58 do 62 odstotkov. Kakršnekoli so že, jasno je, da bo levji delež za zdravstvo zbranega denarja šel bolnišnicam, kar slednjič utemeljujejo tudi številke o zdajšnji porabi v tej dejavnosti. Ali gre za utemeljeno potrošnjo ali pa bi bili pri njej lahko varčnejši, na tem mestu ne bomo razmišljali. Manj kot polovico denarja, okoli 40 odstotkov torej, bo ostalo osnovnemu zdravstvu. Temu najbrž ne bi tako ostro oporekali (čeravno bi se lahko sklicevali na zdajšnjo porabo v tej dejavnosti), če bi zdravstvo »poslovalo« brez rdečin številk. Na Gorenjskem bodo to leto pridelali 20 milijard dolga: ob 85 milijardah dovoljene porabe bi potrebovali 105 milijard, da bi poravnali vse račune, ki se za zdravstvo vrstijo na SDK. Prihodnjega leta torej ne bodo začeli iz ničle, pač pa iz minusa, saj bo treba januarja najprej poravnati dolgove letošnjim upnikom, šele nato lahko na denar računajo domači, gorenjski uporabniki. Vsaj prvo četrtletje, če že ne kar polletje, bodo morali v ta namen posegati v prispevno stopnjo.
Če se bo uveljavil novi način financiranja - občinski za osnovno zdravstvo in republiški za ono drugo - potem bo breme izgube slonelo na prvem, ugotavljajo na Gorenjskem. V Sloveniji zdaj iščejo rešitev, da bi petino manjkajočih sredstev dobili iz tako imenovane neposredne menjave ( na potezi je spet združeno delo kljub polnim ustom politike o razbremenitvi gospodarstva). Tako bi nov sistem financiranja zdravstva, ki ga predvidevajo s prihodnjim letom, lahko startal z ničlo, duhove bi pomirili, volk bi bil menda sit in koza cela. Seveda ob zagotovitvi, da bo šlo potem v zdravstvu brez primanjkljaja.
D.Z.Žlebir
Geofiziki na Bledu
Bled, 10. novembra - Včeraj se je v hotelu Park na Bledu končalo tridnevno posvetovanje Inženirska geofizika v gradbeništvu, rudarstvu in v sorodnih dejavnostih. Predstavniki zavodov, inštitutov, fakultet, rudnikov in drugih delovnih organizacij so spregovorili o položaju in nadaljnjih možnostih inženirske geofizike, o novih teoretičnih spoznanjih in praktičnih izkušnjah, med drugim tudi o nekaterih meritvah in načinih dela v Rudniku urana Žirovski vrh. Udeleženci posvetovanja so si včeraj ogledali še delovišče Karavanškega predora, že prej pa so se zbrali na letni skupščini Jugoslovanskega komiteja za geofiziko, ki je bil (ob podpori Geološkega zavoda Ljubljana) tudi organizator posvetovanja.
CZ.
Kaj bo z Iskro na Dobravi?
Čakajoč na Siemensovo odločitev
Jesenice, 10. novembra - Sanacijski program, ki naj bi ga pripravili za Iskro na Blejski Dobravi, ne bo ustrezen, saj bodo o usodi Iskrašev na Blejski Dobravi odločala pogajanja s Siemensom.
Jeseniški izvršni svet se je že pred časom dogovoril z vodstvom temeljne organizacije Iskre Telematike na Blejski Dobravi, da v temeljni organizaciji in v okviru Telematike pripravijo program, kako bodo reševali sanacijo tovarne na Dobravi. Vendar pa se je Iskra Telematika med tem časom intenzivno pogovarjala s Siemensom in se je koncept nove organiziranosti in poslovanja nenehno spreminjal. Siemens naj bi za svoj del programa zaposlil 1.900 delavcev, proizvodni program pa naj bi vključeval tudi dejavnost terminalov in izdelavo zunanjih enot.
Na Jesenicah so seveda zainteresirani, da Telematika zagotovi delo za delavce, ki so na Blejski Dobravi še ostali. Do zdaj so ugotovili le, da verjetno tja do leta 1990 problem sanacije ne bo rešen, saj se pogajanja s Siemensom nadaljujejo. Sedanji sanacijski program bo do tedaj lahko pač povsem neustrezen, zato pri jeseniškem izvršnem svetu ne vztrajajo pri njegovi izdelavi. Siemens namreč zahteva povsem samostojno delovno organizacijo Iskre Telematike, delovno organizacijo brez izgub in s takim programom, ki bo tržno zanimiv.
Kljub vsem negotovostim pa na Jesenicah verjamejo, da bo nekaj proizvodnega programa na Blejski Dobravi ostalo in da bo svoje delo lahko ohranilo okoli 100 zaposlenih, ki delajo danes. Vsekakor pa bi bili veseli, ko bi se za dobravske Iskraše našlo tudi kaj več, saj ne nazadnje na Blejski Dobravi stoji velika in sodobna proizvodna hala, ob njej pa je dovolj delavcev, ki si želijo zaposlitve in dela.
D.S.
SESGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana______
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija VoKJak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, našj kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis Je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Učenci Iskrine šole telovadijo v kletnih hodnikih
Prvi dinarčki za telovadnico
Kranj, 9. novembra - Ker se učenci Iskrine srednje šole na Zlatem polju (upravičeno) boje, da prihodnje leto ne bo nič z začetkom gradnje njihove telovadnice, so konec oktobra s skupnega sestanka šolske skupnosti in mladinske organizacije poslali kranjskemu izvršnemu svetu apel, naj naredi vse, da se gradnja vendarle začne. Nekaj dni kasneje se je v šolski vitrini pojavil listek "za telovadnico" in prvi denar zanjo iz žepov učencev.
bazena, ki ima v Kranju očitno prednost. Takrat smo formirali tudi odbor za gradnjo telovadnice. Od izvršnega sveta pričakujemo, da se bo gradnja res začela prihodnje leto, kot je obljubljeno v srednjeročnem planu.«
Predsednik šolske skupnosti Andrej Hribar: »Kletna hodnika sta za telesno vzgojo neprimerna. Včasih se v njiju gneteta tudi dva oddelka učencev hkrati. Ob tem, da ni pravega zračenja, pa je tudi sama kakovost vzgoje zelo slaba; ali tečemo po stopnicah gor in dol ali igramo namizni tenis, v najboljšem primeru pozimi, če je sneg, tečemo. Šola ima tekaško opremo za en oddelek. Telesna vzgoja v kleti je zdravju skoraj bolj škodljiva kot ne; prej so učenci hodili v šolo po stopnicah v garderobe in prinašali umazanijo od zunaj. Zdaj hodijo skozi jedilnico, kar pa v sanitarnem pogledu ni nič bolje.«
Peter Kern
»Dejanje je bilo spontano,« pravi predsednik šolske mladinske organizacije Peter Kern, »in pomeni odziv na nezadovoljstvo zaradi skrajno neprimernih prostorov za telesno vzgojo. Že lani smo zahtevali, da se denar, ki se zbira za telovadnico, ne porabi za gradnjo plavalnega
Razbremenitev gospodarstva in sisovski načrti
Brez pobud, kako iz težav
Radovljica, 8. novembra - Radovljiški izvršni svet je na današnji seji obravnaval poročilo o izvajanju načrtov stanovanjske, komunalne in cestne samoupravne interesne skupnosti. V vseh skupnostih opozarjajo na pomanjkanje denarja za uresničevanje sprejetih nalog, ne dajejo pa pobud, kako bi ublažile razmere in ustvarile možnosti za nadaljnji razvoj.
Eno je namreč gotovo: če hočejo v občini razbremeniti gospodarstvo in mu omogočiti hitrejše razvojne korake, potem bodo morali oklestiti tudi sisovske načrte oziroma jih uskladiti z gmotnimi možnostmi. Pa ne le to: tudi v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bodo morali pregledati, kakšne so njihove "skrite rezerve", kako in ob kakšni organiziranosti bi se dalo narediti še več, kako še hitreje obračati denar. Združitev cestne in komunalne skupnosti v enotno skupnost naj bi bil le začetek učinkovitejšega delovanja, temu koraku naj bi sledili še drugi.
V komunalni skupnosti so največji problemi pri uresničevanju naložbe ega načrta. Za to sta vsaj dva razloga. Vse več je delovnih organizacij, ki nimajo denarja za te namene; vedno več pa je tudi takih, ki denar imajo, vendar z nakazilom namenoma zavlačujejo do konca leta. Na področju cestnega gospodarstva je največ neuresničenih nalog na regionalnih cestah, ki pa so po spremembi zakonodaje v pristojnosti republiške skupnosti za ceste. Občinska skupnost se zdaj najbolj prizadeva, da bi za prihodnje leto zagotovila v republiški skupnosti denar za gradnjo obvoznice od blejskega mostu čez Savo do vstopa v kraj.
Za stanovanjsko gospodarstvo je značilno troje. Prvič: v občini so načrtovali, da bodo letos začeli graditi 119 stanovanj in da jih bodo 59 tudi dokončali. Dejansko stanje je nekoliko drugačno: začeli so graditi oziroma se pripravljati na gradnjo 90 družbenih stanovanj, zgradili pa jih bodo le 39. Drugič: čeprav se je stanarina letos že trikrat povišala, nazadnje 1. oktobra, bo ob koncu leta realno nižja, kot je bila lani. Izvršni svet ob tem ugotavlja, da v občini ni razlogov za odstopanje od sprejete politike prehoda na ekonomske stanarine. To med drugim potrjuje tudi razmeroma majhen delež nadomestil stanarine (le 6,8 odstotka od skupnega zneska). In tretjič: vse večji je pritisk delavcev in občanov na družbena stanovanja in na (ugodna) denarna posojila. Ker je denarja dovolj le za reševanje najhujših stanovanjskih problemov, izvršni svet predlaga, da bi v delovnih organizacijah in stanovanjski skupnosti vnesli v stanovanjske pravilnike poleg socialnih tudi ekonomska merila in da bi pri dodelitvi stanovanj in posojil imeli prednost uspešni delavci, strokovnjaki in mlade družine.
C. Zaplotnik
Račun za demokracijo
Radovljica, 8. novembra - Radovljiška občina, ki je med redkimi v Sloveniji šele v drugem krogu, po ponovljenem postopku evidentiranja in kandidiranja izvolila predsednika občinske skupščine, je zdaj "prejela" od občinske organizacije SZDL račun za dodatne in nepredvidene izdatke. Drugi krog je stal 2,5 milijona dinarjev, izvršni svet pa bo denar zagotovil iz redne proračunske rezerve. Zaplet torej ni povzročil le politične škode, temveč tudi materialno!
CZ.
Posvet in seminar za tabornike
Ljubljana,   7. novembra
-Predsedstvo republiške konference Zveze tabornikov Slovenije sklicuje tradicionalni posvet načelnikov in starešin taborniških odredov v naši republiki. Tokratni posvet bo v petek in soboto, 18. in 19. novembra 1988, v Postojni. Udeleženci posveta se bodo razen o aktualnih nalogah dogovarjali zlasti o pripravah na dve večji taborniški akciji v prihodnjem letu. Takrat imajo namreč v načrtu 10. zlet ZTS in akcijo ekološke izvidnice Kataster odlagališč.
Ker je Zveza tabornikov Slovenije letos organizator zveznega seminarja o aktualnih dogajanjih doma in v svetu, se bodo udeleženci posveta lahko v Postojni udeležili tudi tega seminarja, ki bo 19. in 20. t. m. Prvi
dan bo predvidoma Milan Kučan ocenil pomembnejša letošnja dogajanja v Jugoslaviji in opisal naloge, ki izhajajo iz njih. Sledil bo še pogovor o problemih onesnaževanja okolja in taborniški organizaciji ter projektih ekološke izvidnice. Drugi dan seminarja si bodo udeleženci ogledali Postojnsko jamo in poslušali predavanje o vojnem in političnem položaju v svetu ter sodelovanju med JLA in Zvezo tabornikov Slovenije.
Organizatorji posveta in seminarja sporočajo, da sprejemajo poimenske prijave v pisarni ZTS najkasneje do 14. novembra 1988. Udeležence obenem naprošajo, da pridejo v Postojno oblečeni v taborniške kroje.
S.Saje
Andrej Hribar
Iskrina šola se je iz Savske loke preselila v nove, lepe prostore na Zlatem polju leta 1985, ko je bila "gradnja zidov" že v veliki krizi. Za telovadnico je denarja zmanjkalo, prenesli so jo v plan kranjske občine za to petletko. V šoli so zaradi zahtev sanitarne inšpekcije, Zavoda za šolstvo, svojih učiteljev telesne vzgoje in prek 1200 učencev sprožili vprašanje nujnosti gradnje telovadnice leta 1987. Načrtovana je ob šoli na površini
2400 kvadratnih metrov, v pa bi bilo prostora za dva do * oddelke učencev hkrati. Grad" bi jo lahko neodvisno od sos nje stavbe Visoke šole za orgajj; zacijo dela, razen tega je 1 j išče komunalno že urejeno.1'* na, postavljena maja letos, ša skoraj šest milijard dinarF Izdelana je tudi finančna WJ strukcija: 22 odstotkov denaff naj bi prispevala kranjska # braževalna skupnost, blizu odstotkov republiška PIS elektrotehniško in kovinsko pj* delovalno usmeritev, 47 odsf tkov pa delovne organizam, Iskre in druge ("porabni^ učencev), Visoka šola za o1*^ zacijo dela, ekonomska šola »J razna društva, ki bi tudi upP? bij al a bodočo telovadnico. J* denar iz vseh teh virov še ni * gotovi j en.
Žal tudi denar, ki so ga pn voljno začeli zbirati učenci,Jr meni le drobižek v milijar^ naložbi. Če bi mogli, bi go1 dali več. Je torej njihovo op rilo in apel kranjskemu izvrs^ mu svetu, odgovornemu za ui ničevanje srednjeročnega p tjavdan?
H. Jelov
na
V,
■to* *i dt
Marca bo Termika skupščini položila račun
Kako delajo čistilne naprave
škofja Loka, 9. novembra - Marca bo imela Termika v občin' ski skupščini, ki jo je zadolžila za uresničitev tehnološke ekološke sanacije, sklepno besedo. Zadnje meritve vpliva proizvodnje kamene volne na okolje, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, bodo namreč januarja.
Dosedanje meritve, opravljene v treh letnih časih, so pokazale, da je tehnološko-ekološka sanacija v Termiki uspela, saj so vsi škodljivi vplivi, vključno s hrupom, pod zakonsko dovoljenimi mejami.
Danes se je v Termiki začela tako imenovana super revizija čistilne naprave, ko bodo domači in tuji strokovnjaki pregledovali in preskušali delovanje čistilne naprave za čiščenje dimnih plinov iz kupolnih peči, ugotavljali, ali je potreben kakšen dodatni poseg, popravilo. Predvidoma bo proizvodnja v Termiki med pregledovanjem "obnašanja" čistilne naprave od 12. do 14. novembra mirovala.
Termika ostaja za javnost zanimiva tudi po drugi plati; škofjeloški tozd se izloča iz delovne organizacije in proizvodno halo gradi prostore za vodenje proizvodnje. V njen bodo laboratoriji in pisarne za vodilne delavce. Gradi jih SGP Tehnik, dokončane pa bodo julija prihodnje leto.
H. Jelovčan
J»tel
Spe
i
*U r»ČuI »vetil
Wsp Hlore
šnj Ure noj
!*tra :ert
j* let «v0r
lan* toli P
, d iialc veda co. d
bo z °dst< topr
f° g< le bi
Si
v°r,
rs' 8tvu "cen vgo: jeb h r)
Je s,
o si
„ °vc
ah,
*tvei
mi
^o r F
0v
Obrat Avtomontaže v Ratečah
Jesenice, 10. novembra - Na Jesenicah in v Ratečah še vedno r_ mišljajo, da bi v Ratečah kljub vsemu postavili nov obrat Avtorn_, taže iz Ljubljane, saj ima delovna organizacija tržno zanimiv in p* spektiven program.
■ef
Ratečani so že pred časom ugotovili, da od turizma ne rnorl živeti, kajti v turistično infrastrukturo kraja se že leta ni ničesar žilo. Velike planiške prireditve jim ne prinašajo turističnega doNJ ka, v kraju ni zasebnih ali družbenih turističnih sob, med krajani™ malo interesa za razvoj turizma.
Zato so začeli razmišljati o industrijskem obratu v vasi, kjefj se lahko zaposlili domačini in mladi, ki se danes vozijo na delo oddaljene Jesenice. Zanimanje za izgradnjo proizvodnega obrat* Ratečah je pokazala ljubljanska Avtomontaža, oziroma njena ^ meljna organizacija za izdelavo ogrevalnih naprav, grelcev in v**1 latorjev. j Predstavniki jeseniške občine so se nedavno tega mudili v Ujj bljanski Avtomontaži in se pogovarjali o izgradnji obrata. Ugoto so, da ima temeljna organizacija Avtomontaže tržno zanimiv in P spektiven razvojni program, ki sloni na dolgoročnem sodelovanja zahodnonemškim partnerjem, predvsem pa na dobrih lastnih ^ vojnih prizadevanjih in raziskovanjih, ki jim v Avtomontaži P°^j čajo veliko pozornost. Na minuli seji jeseniškega izvršnega svf^j
se zato domenili, da se bodo z Ratečani ponovno sestali in se s kr;
ni samimi pogovorili o možnostih manjšega obrata v njihovem ju.
Borci bodo razpravljali v torek
Kranj, novembra — Razširjeno sejo občinskega odbora borcev občine Kranj občine Kranj so zaradi odsotnosti predsed^, Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bojana Polaka-St]^ prestavili. Namesto v četrtek, 10. novembra, bo v torek, 15. nov* bra, ob 9. uri. Na sejo so vabljeni vsi gorenjski borci, ki bi se rad* znanili in spregovorili o najbolj aktualnih dogodkih pri nas. n
«.1
K mira
STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO »MIRA« Sercerjeva 22, RADOVLJICA
Delavski svet DO MIRA, stavbno in pohištveno mizarstvo H*' dovljica, Sercerjeva 22, vabi k sodelovanju
več delavcev različnih stopenj strokovne izobrazbe lesne smeri za dela v stavbnem mizarstvu.
Delo se opravlja dopoldne v mizarski delavnici ali montaž mizarskih izdelkov na gradbišču.
Prednost imajo mlajši delavci z vsaj osnovnošolsko izobrazi*'' in se želijo priučiti in delavci z večletno prakso na podobn1" delih.
ha »a, Po, e§
St
I
i-
Sk. 11. novembra 1988
^Petsmo se posvetili naši največji računski operaciji
3. stran mmms&ssmoLM
h\ mi nuca pravica, če ne morem do nje
_^aj, 9. novembra - Politiki te dni pozivajo k razmisleku in razpravi o gospodarski refor-r1'direktorji pa se žal ubadajo s povsem praktičnimi stvarmi, v glavah jim brne odstotki iz-[Jcunavanja plač in obresti, saj smo se po popravkih zakona o plačah spet vsi temeljito po-
6etUi največji računski operaciji, ki jo pozna Jugoslavija - izračunu plač. Občinski možje °b številkah, ki se v visoki inflaciji spreminjajo iz dneva v dan, vedeževalsko napovedu--°porast plač v gospodarstvu, kar je seveda meja za negospodarstvo. Politika plač je tako /* Gorenjskem od občine do občine različna, toliko bolj, ker so zelo različno znižali tudi r^Pevke za skupno porabo. Ponekod torej te dni delijo bistveno boljše plače, drugod jih ne 2*ejo, kajti, nič ne nuca pravica, če ne moreš do nje, drugače povedano, če nimaš denarja.
Nnjena sidra
Majski ukrepi so omejili rast plač v ledjem letu na 119 odstotkov, kar naj bi gtrezalo pričakovani 95 odstotni inflaciji. J^ogi so že tedaj dvomili, da bo to držalo, J4 sidro še pred koncem leta ne bo dvignjeni čeprav so najbolj odgovorni politiki prajno ponavljali, da ne bo premaknjeno, - r tega ne bo dovolil mednarodni denarni ad. Besedo so seveda morali požreti, saj J6 letos inflacija sedla na brzovlak in ne na
^ornega, kakor so upali. S popravkom za-£na o plačah, ki je sidro vrgel na 140 odstopov, so v bistvu tudi priznali, da mednarod-
J1 denarni sklad ni tako zelo, kot so pripovedovali, vztrajal na resnično že bednih pla-^b. Sicer pa, veliko izbire tako ali tako niso ?*eli, saj so socialni nemiri grozili, da se zlijejo čez rob.
> Pri plačah so torej popustili, šušlja pa se Pi da bodo tudi pri skupni in splošni porabi ^&lce dvignili sidro. Pri tem dvigu ima se-eda mednarodni denarni sklad večjo pravi-*°> da to prepreči. Pri nas je seveda težko aPovedovati, kdaj se bo to zgodilo, še težje, v* koliko bo dvignjeno sidro, šušlja se, da
znatno (pri skupni porabi s 123 na 142 ^stotkov), saj vemo, kaj se je dogajalo pri :°Pravkih zakona o plačah, še dan poprej
govorili o znatno manjšem porastu, kot Je bil nato sprejet.
frgumna republiška ocena
Osebnim dohodkom pri nas okvir ne doli** le zakon, temveč tudi družbeni dogo-j°r. ki bdi tudi nad tem, da plače v negospo-JJrstvu ne bi bile hitrejše kot v gospodarju. Posebni republiški odbor tako daje J/^ne, kolikšen bo porast osebnih dohodkov gospodarstvu, kar je potem meja za rast 'ebnih dohodkov v negospodarstvo. Podobno ravnajo tudi lokalne oblasti, takšne oce-P sprejemajo v vsaki občini. Poenostavljeni0 povedano, kjer delavci v gospodarstvu ?aradi slabših poslovnih rezultatov zasluži-0 slabše kot v drugih občinah, morajo nji-f^o usodo deliti tudi učitelji v osnovnih šo->tv VzS°Jiteljice v vrtcih, zdravniki v zdrav-v enem domu, itd. Je to prav in pošteno ali P' je seveda drugo vprašanje, ki ga zdaj ne ?°jho načenjati. Ogledati si nameravamo ,ekaj ocen, ki bodo dale slike, kakšne pla-bolje rečeno, kakšne povišice te dni deli-0 na Gorenjskem.
Republiška komisija je bila pri oceni b gumna«, ocenila je, da bo glede na pov-?rečje lanskega leta porast osebnih dohodov v letošnjih devetih mesecih 149,5 odsto-*tl- v desetih mesecih 161,3 odstoten, v
enajstih mesecih 174,9 odstoten in v dvanajstih mesecih 190,4 odstoten. Da ne bo nesporazuma, naj ponovimo, da je to rast osebnih dohodkov glede na povprečje lanskega leta, pri omenjenem dvigu sidra se namreč december primerja z decembrom, zato je rast 140 odstotna.
Republiški oceni so se pridružili Škofjeločani
Republiški oceni so sledili le v škofjeloški občini, kjer so za orientacijo vzeli kar omenjene odstotke. Škofjeločani so torej spet posebneži na Gorenjskem, saj so drugod bolj »strogi«. V Kranju so ocenili, da bo v desetih mesecih porast osebnih dohodkov v gospodarstvu le 130 odstoten, na Jesenicah so se odločili za 140 odstotkov, v Radovljici le za 112 odstotkov, v Tržiču pa so prav tako posebneži, saj previdno čakajo in ocene še niso sprejeli.
Najnižje so torej mejo postavili v Rado-ljivici, kjer kot argument ponujajo dejstvo, da osebni dohodki v negospodarstvu v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami niso slabi, pri izobraževanju so s povprečjem na prvem mestu. Leta 1986 so namreč napravili dokajšnjo uskladitev osebnih dohodkov, ker so učitelji grozili s štrajkom, to se jim zaradi nenehnega indeksiranja torej še zdaj dobro pozna.
Čim manj administriranja, pravijo v Škofji Loki
V Škofji Loki imajo za svojo odločitev seveda na dlani kopico argumentov, najtežji je nedvomno poslovni uspeh gospodarstva, konec leta verjetno ne bodo imeli nobenega izgubarja. Tako uspešni kot v republiki brez dvoma bomo, pravijo v Škofji Loki, torej lahko sledimo republiške odstotke rasti osebnih dohodkov. Naslednja stvar je osnova iz lanskega leta, ki je v Škofji Loki boljša kot drugod na Gorenjskem, ob polletju je bila denimo kar za četrtino boljša kot v Tržiču. Še naslednja, da so zaradi desetdnevnega podaljšanja roka za oddajo devetmesečnih obračunov poslovanja, marsikje v gospodarstvu pohiteli s poračunom osebnih dohodkov, prve ocene pravijo, da se priliv za skupno porabo res suče okoli 160 odstotkov.
Ne smete pa pozabiti, so dodali v Škofji Loki, da so letos plače v Sloveniji realno padle skoraj za 30 odstotkov, torej je res skrajni čas, da se povečajo, čemu bi torej čakali, sploh pa administriranje v tako visoki inflaciji naredi več škode kot koristi. Če-
mu bi določali meje, ko pa jo najbolje določi denar sam. Za nekatere gospodarske organizacije namreč zakon o plačah sploh ni problematičen, saj nimajo denarja, da bi jih povečali, kolikor jih dovoljuje. Kaj jim torej nuca pravica, če ne morejo do nje. Z nedavnim znižanjem prispevkov za skupno porabo pa so v škofjeloški občini dejansko denarno mejo postavili tudi negospodarstvu, kajti ob oceni, ki so jo razposlali organizacijam, so pripisali, naj v negospodarstvu pazijo, da jim decembra ne bo zmanjkalo denarja za plače.
Kranjčani so ravnali povsem drugače
V sosednji kranjski občini so ravnali povsem drugače. Dosti nižje po postavili mejo rasti osebnih dohodkov, skrbi jih seveda, kaj bo konec leta, kolikšna bo izguba v Tele-matiki, na obzorju pa je tudi izguba v Tek-stilindusu, torej v drugi veliki kranjski tovarni, v Kibernetiki, ki je največja, pa so prav tako že nekaj let na robu poslovnega uspeha. Kranjsko gospodarstvo torej peša, kar odseva tudi v oceni, da bo konec leta porast osebnih dohodkov le 170 odstoten (v republiki 190,4 odstoten).
Zelo previdno pa so na občini verjetno tudi zategadelj, ker prispevkov za skupno porabo niso znižali, temveč so se določili, da bodo to napravili decembra, tedaj pa toliko bolj. V sosednji Škofji Loki so se namreč odločili, da znižanje opravijo po tretjinah v treh mesecih, v Kranju pa naj bi bilo znižanje enkratno. Vsled tega seveda prihaja do razlik pri plačah, tja do 200 tisočakov in več.
V Kranju torej dotoka za skupno porabo še niso zmanjšali, čakajo na december, kar seveda pomeni, da sisi denar imajo in ga lahko s pridom obračajo. Zategadelj nizko postavljeno mejo rasti osebnih dohodkov lahko razumemo tudi kot varnostni ventil, da negospodarstvo ne bi bilo hitrejše od gospodarstva.
Povečanje skupne porabe bo stvari še bolj zapletlo
Politika rasti osebnih dohodkov je torej zdaj na Gorenjskem od občine do občine zelo različna, kar seveda povzroča veliko negodovanja, tudi pritožbe, ki se spreminjajo v vse pogostejša trkanja na občinska vrata. 200 in več tisočakov je seveda razlika, ki poraja že jezo delavcev, zato se v ozdih vse bolj odločajo za neto izračun plač, s čimer odstranijo te razlike. Da zmešnjava do konca leta ne bo manjša, temveč večja, pa že napovedujejo šušljanja o dvigu sidra tudi pri skupni in splošni porabi. Če bo povečanje tolikšno, kot slišimo, potem bodo seveda morali prispevki spet poskočiti in konec bo besed o tovrstnem razbremenjevanju gospodarstva. Za Kranj pa bi to verjetno pomenilo, da bi se skorajda morali decembra odpovedati napovedanemu znižanju prispevnih stopenj.
M. Volčjak
h
5*nka o likvidnosti zadolženih podjetij
Zavrnjene prošnje za nova posojila
(j**nj, 8. novembra - Na seji izvršilnega odbora Temeljne banke prerijske prejšnji teden so obravnavali tudi poročilo o uresničevali Programov sanacije likvidnosti v jeseniški železarni, leski Veri-kranjskem Tekstilindusu in tržiškem BPT. Ker se likvidnost v L organizacijah povečini ni izboljšala, niso dali soglasja za nove ^dite Tekstilindusu in Verigi.
..Zaradi zaostrenih likvidnost-■ b razmer prvo polletje letos je
V*
rsilni odbor banke obravna-
vi položaj v nekaterih gorenj-l*lb delovnih organizacijah. Ženami, Verigi, Tekstilindusu in j°ftibažni predilnici je naročil, C Junija predložijo temeljni ta • Pro8rame sanacije likvid-j^sti. Povsod so zamujali s pri-j. ^vo teh programov, razen tega v* vseh programov niso izdelali ■ dogovorjeni metodologiji. Po-0£ tega so stalno se spreminja-> e gospodarske razmere nare-
kovale banki in delovnim organizacijam, da so sproti prilagajale ukrepe za obvladovanje likvidnosti in dograjevale sanacijske programe. Ti programi žal še vedno niso izdelani tako, da bi bilo možno njihovo celovito spremljanje.
Ob tem, ko se je likvidnost v banki izboljšala, pa so se razmere v naštetih organizacijah celo poslabšale. Obseg proizvodnje v njih se še ni pomembno povečal, obseg realizacije ne pokriva pri-
manjkljaja  obratnih sredstev,
indijski dnevi kadrovskih delavcev
veliko breme pa so tudi zelo zvišane revalorizacijske obresti. Kljub tem težavam je organizacijam skupaj z banko uspelo obvladovati likvidnost v tolikšni meri, da ni bil nikjer pretrgan proces proizvodnje. Povečana stopnja zadolženosti pa seveda močno obremenjuje likvidnost in dohodkovni položaj zadolženih organizacij.
V izvršilnem odboru banke so se strinjali, da je treba po vseh močeh pomagati delovnim organizacijam v težavah. Od njih pa pričakujejo, da bodo ob sodelovanju banke do konca novembra 1988 dodelale sanacijske programe po dogovorjeni metodologiji. Predlagali so jim tudi, naj izdelajo sanacijske programe celot-
nega poslovanja ter v njih posebej opredelijo dohodkovni položaj in način pokrivanja izgube. Na podlagi teh programov bo banka ocenila možnosti za razbremenitev dohodka v teh organizacijah in izboljšanje likvidnosti v okviru veljavne in predvidene kreditno-monetarne politike. Banka bo tudi v okviru razpoložljive dokumentacije v največji možni meri skušala nadomestiti kredite za ostale namene s selektivnimi krediti. Zaenkrat pa še ne more pozitivno rešiti vlogo Tekstilindusa za odpis revalorizacije in odprtje dolgoročnega kredita ter vlogo Verige za dodatni večji kredit.
S. Saje
onomija in kadri
lft^'iar>a, 8. novembra - Društvo kadrovskih delavcev Slovenije bo od
I)' do 18. novembra pripravilo v Portorožu študijski dni, ki so jih naslovi-^*^konomija in kadri«. Vsebino so predstavili na torkovi časnikarski ^/uerenci, poudarili so, da so zagotovili prisotnost teoretikov in prakti-*v • najbolj pa je ostala v spominu misel predsednika programskega Viktorja Žaklja, ki ie dejal, da je človek tako dragocena dobrina, da ^ >*ioć privoščiti 10 odstotno brezposelnosti.
^ brezposelnosti še donedavna b^as nismo poznali, zdaj pa je
We dela v sloveniJi 23 tisoč lJudi-jL^oselnost je trenutna 2,7 od-W na, ocenjujejo, da bo že konec %h? odstotna. Vse bolj aktualni ^eia       Postajajo tudi presežki i ev' ocenJuJeJo> da bodo ko-teta znašali že 8 tisoč delavko ' ^kšni presežki seveda, ki bo-^ ^"iznani. Že ti podatki povedo, \[ e dandanes kadrovski delavci, bili donedavna na obrobju ^Vs       pozornosti, spopadajo s V^1*1 drugačnimi problemi kot \ .Nekdaj, njihovo delo postaja ^lj pomembno.
Študijske dneve, ki jih bodo pripravili Deto leto zapored, zato skušajo čim bolj profesionalizirati, tor krat so zagotovili prisotnost raziskovalcev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to tematiko, prišlo pa bo tudi nekaj predavateljev iz tujine, natančneje iz Zahodne Nemčije in Danske. Povabili pa so tudi praktike, pristop študijskih dni torej ni le teoretičen, temveč tudi pragmatičen, besedo bodo imeli predvsem Velenjčani, kjer so kadrovsko prenovi Gorenje, in Celjani, kjer so se prvi srečali s stečajem tovarne in torej z ljudmi na cesti. Iz sosednje Italije pa bodo prišli predstavniki
strokovnega kadrovskega združenja iz Benečije, kjer imajo podobne probleme kot pri nas, uspešno pa razvijajo drobno gospodarstvo.
Poglejmo si na kratko še imena predavateljev, ki bodo prišli na letošnje študijske dni kadrovskih delavcev. Časnikarske konference se je udeležila le dr. Katja Boh, ki bo spregovorila o kakovosti dela in življenja, kar je seveda povezano z življenjskim standardom, ki je pri nas krepko padel. V Sloveniji je višji kot drugod v Jugoslaviji, toda saj vemo, kakšno ceno plačujemo, kako smo obremenjeni, kako v bistvu jemo svojo lastno substanco. Napovedala pa je, da bo spregovorila tudi o tem, kako zaostajamo za svetom, primerjavo je napravila s Švedsko, kjer denimo podobno število otrok konča osnovno šolo, kasneje pa se pojavijo razlike, zlasti pri permanentnem izobraževanju, ki ga pri nas tako
rekoč ni. Posebej velja omeniti tudi sociologa, dr. Ivana Svetlika, ki bo govoril o razmerju med trgom delovne sile in socialo, torej o zelo aktualnem vprašanju pri uvajanju ekonomskih zakonitosti, ki seveda poznajo tudi ceno dela, znanja in ustvarjalnosti. Dr. Lojze Sočan bo spregovoril o znanju kot osnovi sodobnega gospodarskega razvoja, dr. Berislav Šefer pa o gospodarski stabilizaciji in socialnih programih, na seznamu predavateljev pa je še več uglednih strokovnih imen. Zanimive bodo vsekakor tudi okrogle mize, omeniti velja predvsem prvo, ki jo bo vodil Viktor Žakelj, spregovorili pa bodo o tem, kako doživljamo trg delovne sile. Moderator je že na časnikarski konferenci napovedal zanimive misli o tem vprašanju, saj je dejal, da ima ta pojem hud zgodovinski naboj in bi bilo morda bolje, če bi govorili o trgu znanja.
_M. Volčjak
Trdoživi pisarniški
molji
Pripravo gospodarske reforme spremljajo stare zgodbe o staroko-pitni in trdoživi birokraciji, ki ne zna napisati novih zakonov, tokrat je to toliko bolj opazno, ker gre korenite spremembe gospodarskega sistema.
Ne spomnim se sicer naslova, v spominu pa mi je dobro ostala vsebina angleške televizijske nadaljevanke, ki je humoristično prikazala ministrov vsakdan. V vsaki šali je zrno grenke resnice, tudi v tej šaljivi seriji je bila, kajti ponujala je spoznanje, kako se ministri menjajo, uradniki pa ostajajo, pretekle izkušnje pa jim vedno znova pomagajo »vrteti« novega ministra, ki se šele tja do izteka mandata zave, kako ga »vrte«. Uradniki so trdoživi tudi v zahodnih demokracijah, kjer se stranke menjajo na oblasti, kaj šele pri nas, kjer nikomur ne grozi, da bi s prihodom novega predsednika izgubil službo, saj imamo vsi skupaj, ko se enkrat zaposlimo, zagotovljeno tja do pokoja. Pisarniški molji so torej pri nas le še bolj trdoživi, le še bolj »izkušeni«.
Da je temu res tako, ve povedati sam predsednik vlade Miku-lič, ki je v Radencih priznal, da je zvezna uprava slaba, ker je slabo plačana pa dobrih uradnikov praktično ne morejo dobiti. Zato se zdaj dogaja, da se v zvezni komisiji za gospodarsko reformo usklade o korenitih zasukih, ki naj bi jih prinesla gospodarska reforma, sprejme jih celo vlada, nato pa v načrtu sistemskega zakona piše nekaj povsem drugega. Strakopitni uradniki svežih novosti pač preprosto ne razumejo, ne doumejo, kaj zahtevajo od njih, zakone napišejo, kakor so se jih navadili pisati v zadnjih desetletjih, prepričani, bolje rečeno izkušeni, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Vroča kri, ki jo zdaj povzroča neskladje med besedami in dejanji, bolje rečeno med starim in novim prepričanjem, utegne zavreti uvajanje gospodarske reforme, za katero najbolj ugledni strokovnjaki pravijo, da popravnega izpita ne bo več imela. Kaj torej ne bi bilo pametno, če bi uradnike z zastarelim prepričanjem prepustili mirnemu spancu, saj bodo tako napravili najmanj škode, in najeli skupino domačih, morda celo tujih piscev zakonov. Tako ali tako smo zmetali proč že toliko denarja, da tega ne bi bilo škoda, če z gospodarsko reformo resno mislimo.
M.Volčjak
INFORMACIJE VARČEVALCEM
--—i		
i	KRANJ	1  21-150 |
i	TRŽIČ 1	L-51-150 J
i	RADOVLJICA 1	I   74-150 |
r	JESENICE 1	|  81-150 |
i	ŠKOFJA LOKA |	| 620-150 I
ljubljanska banka
Temeina banka Gorenjske Kranj
Gorenje in banka   —   formula prihranka
IZ C0SP0DARSKECA SVETA
Natečaj za nove turistične spominke
Priložnost novim zamislim in proizvajalcem
Kranj, 7. novembra- V biroju za ekonomsko propagando pri gorenjski turistični zvezi so konec oktobra objavili nov natečaj za turistične spominke. Natečaj je bil 30. oktobra objavljen v Nedeljskem dnevniku, kot pa je na tiskovni konferenci povedal direktor biroja Srečko Vogrinčič, je prve dni zanj že veliko zanimanja.
Težko bi rekli, da se lahko pohvalimo s pestrostjo in raznolikostjo ponudbe naših turističnih spominkov. Kljub majhnemu, a pomembnemu napredku na tem področju, h kateremu so prispevali tudi natečaji za nove turistične spominke pri GTZ, je ponudba le teh še vedno skromna in mnogokrat ne predstavlja naše kulturne, nacionalne in pokrajinske identitete. Prav izvirnost, oblikovna vrednost, pa tudi tržnost in kulturna vrednost naj bo odlika novih turističnih spominkov, ki naj bi jih oblikovalci in proizvajalci iz vse Slovenije do sredine januarja prihodnjega leta dali v oceno strokovni komisiji. Spodbuda pri letošnjem natečaju so tudi lepe nagrade, ki naj bi bile resnično stimulativne (prva nagrada bo milijon dinarjev, druga sedemsto in tretja tristo tisoč dinarjev).
V biroju za ekonomsko propagando pri gorenjski turistični zvezi, kjer poleg povezovanja med proizvajalci in prodajalci spoml-kov skrbijo za proizvodnjo in prodajo poslovnih daril pravijo, da so sicer nekateri spominki (planšar Jaka, panjske končnice,...) na tržišču iskani, vendar pa je v zadnjem času tudi pri spominkih vedno bolj pomembna njihova uporabna vrednost. Ocenjujejo tudi, da 50 do 60 odstotkov spominkov pokupijo tuji gostje, okoli 30 odstotkov jih pokupimo Slovenci, ostale pa turisti iz drugih republik.
V.Stanovnik
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Gradbinčeva gradbišča
Kljub prihajajoči zimi imajo te dni delavci kranjskega Gradbinca precej dela tako na domačih kot tujih gradbiščih. V naselju Drulovka so investitorju, Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, že oddali šest blokov, pet jih bodo oddali še ta mesec, štiri pa v začetku marca prihodnjega leta. Vsi ostali bloki bodo zgrajeni v drugi polovici leta 1989 ali v letu 1990. V začetku avgusta so začeli graditi tenis center v Kranjski gori, nato pa še smučarski poligon v Podkorenu. V okviru HE Lomščica gradijo akumulacijski bazen.
V tujini so med pomembnejšimi gradbišči dela na gradbišču hotela Hilton v Mersinu v Turčiji, ki jih izvajajo skupaj z GP Stav-bar iz Maribora. Trenutno delajo na treh gradbiščih v Munchnu v Nemčiji, v začetku oktobra pa so začeli tudi z gradnjo poslovne stavbe v Varšavi, kjer z različnimi deli sodelujejo ;.ftiidi drugi slovenski in jugoslovanski proizvajalci.
/ureja MARIJA VOLĆJftiTfr
A
EBOLA8 4. STRAN
Namesto starega novo - Pogled na prostor med Gimnazijo in Bež-kovo vilo v Kranju je danes že drugačen kot na sliki, ki je nastala pred dnevi, ko so v tem delu začeli rušiti objekte za pripravo prostora za novogradnjo. V prihodnje bodo v tem delu Kranja oziroma v tako imenovanem kareju A zgradili poslovno-stanovanjski objekt. Katere poslovne dejavnosti bodo v tem objektu, bo znano čez čas-po razpisu. Trenutno pa v Domplanu pripravljajo lokacijsko dokumentacijo. Vsekakor pa bo Kranj z izgradnjo tega pošlo -vno-stanovanjskega objekta dobil 200 novih parkirnih prostorov in sicer v kletnih prostorih. - A. Z. - Foto: F. Perdan
Dragoceni impulzi
»No, zdaj se je končno tudi »poštarjem« odprlo,« je pred dnevi, ko smo se pogovarjali o delu in načrtih v eni od krajevnih skupnosti na Gorenjskem, rekel član gradbenega odbora za izgradnjo telefonije. V mislih je imel letos že nekajkrat povečane telefonske impulze, iz katerih naj bi se nenazadnje laže in hitreje širilo tudi telefonsko omrežje. Vendar pa se vsi niso strinjali z njegovim mnenjem. Omrežje bi se najbrž res laže širilo, če bi ta denar tudi dosledno bil namenjen za širitev telefonije. Lahko pa se zgodi, da bo povečan in morda za marsikoga zdaj tudi že kar drag impulz, gradil tisto, kar včasih nima tudi prave, neposredne zveze s telefonijo. »Mar ni to recimo na primer Poštni center v Kranju, ki se letos gradi tam, kjer je bila prej stara kranjska pekarna...« Pripomba je utemeljena, saj so na zadnji seji skupščine območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Kranj prav zaradi junijske podražitve impulza, ki pa ni bila zadnja (po njej se je impulz še dražil), imeli na dnevnem redu rebalans plana investicij, v mislih pa denar za »adaptacijo« Poštnega centra v Kranju. Že takrat v razpravi o takšnem preraz-porejanju denarja ni šlo brez pripomb in celo glasovanja o različnih stališčih... Zdaj, ko se ob nedvomno zahtevni gradnji centra (niso tudi redki, ki menijo, da je vse skupaj kar prebogato) kaže tudi končna podoba, pa so vse glasnejši tudi očitki: Ni čudno, če je telefonski priključek za bodočega naročnika že kar težko dosegljivo drag, če je s telefonskim impulzom poleg polaganja kablov na terenu »treba še zidati«...
A. Ž.
Ustvarjalnost predšolskih otrok
Kranj - Sredi tega tedna so v kranjskem Domu JLA v Nazor-jevi ulici odprli razstavo Ustvarjalnost predšolskih otrok v risbi in sliki. Prireditev, ki jo je pripravila Vzgojno varstvena organizacija Kranj, bo odprta do 1. decembra vsak dan od 7. do 19. ure.
Potopisno predavanje
Škofja Loka - Jutri, v soboto, ob 19. uri bosta v dvorani Loškega odra študenta Alenka Svoljšak in Aleš Hafner ob diapozitivih govorila o potovanju po Cejlonu, Tajski in Kitajski.
Razstava pasemskih mačk
Radovljica - Mlado Felinološko društvo iz Kamnika pripravlja v soboto, 12. novembra, v Radovljici zanimivo razstavo pasemskih mačk. Razstava bo v Sindikalnem izobraževalnem centru (prostori bivšega Šlandrovega doma) in bo odprta od 10. do 19. ure. Zvedeli smo, da je za razstavo prijavljenih že prek 55 različnih mačk. Prireditelji vabijo na ogled razstave ljubitelje mačk, še posebej pa starše z otroki. ^ g
Zajec je pri lastnikih
Kranj - Člani odbora za lepši videz Kranja, ki deluje pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze so si na zadnji seji, v petek,,4. novembra, nameravali ogledati tudi zelenice v mestu in razpravljati, kdo naj bi tokrat dobil vrtnico in koprivo. Vendar so oboje morali odložiti na sejo, ki bo v četrtek, 17. novembra. Kar tri ure so namreč razpravljali o obnovi stavb oziroma objektov v starem delu mesta, ki so v zasebni lasti. Razprave so se udeležili tudi predstavniki bančnih hiš v Kranju, Samoupravne stanovanjske skupnosti in davčne uprave. Ugotovili so, da banke za zdaj ne morejo odstopati od sedanjih pogojev, čeprav le-ti niso spodbudni. Tudi davčne olajšave ali celo oprostitve k hitrejši obnovi ne bi veliko pripomogle, ker so davki trenutno zelo nizki. Še najbolj spodbudna so pravzaprav posojila v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki pa jih krajani v starem delu mesta morda premalo poznajo. Zato bo Samoupravna stanovanjska skupnost preko krajevne skupnosti Kranj-Center podrobno seznanila krajane o tovrstnih možnostih. Vendar so na seji odbora menili, da najbrž tudi to ne bo prispevalo k hitrejši obnovi in večji zainteresiranosti krajanov. Zajec, kot so poudarjali, tiči namreč pri lastnikih stavb. V starem delu Kranja je namreč več solastnikov, veliko jih živi izven Kranja oziroma občine in zato je skupni interes, da bi bila stavba in z njo mesto lepo, težko najti...
A. Ž.
L
PISALI STE NAM
1
Kam s svinjskimi kožami
Bliža se čas kolin oziroma čas zakolov domačih prašičev. Ljudje se že sprašujejo, kako bo letos s svinjskimi kožami. Se bo spet ponovilo tisto, kar se je dogajalo lani in že prej, ko je bil odkup kož ničev in so zato le-te ležale vse \ rižem (v rekah, potokih, bregeh, na smeteh...)? Potem pa je čez nekaj mesecev usnjarska industrija jadikovala, da nima te surovine. Potreben je bil celo uvoz. Zato usnjarji, sedaj je čas za dogovor o pametnem, organiziranem odkupu kož; seveda po razumljivi ceni, da se ne bo spet ponovilo minulo leto...
Jože Ambrožič
Prazniki in zastave
Ali bo letos ob dnevu republike viselo kaj več prazničnih zastav kot prejšnja leta. Sprašujete zakaj. Če se med državnimi prazniki sprehodiš po kranjskih ulicah, boš le redko kje (na hišah v starem delu mesta) videl viseti zastavo - državno ali slovensko. Pa vendar imajo tako rekoč vse hiše v mestu nosilce za drogove za zastave. Starejši Kranjčani vedo povedati, da je včasih vsak lastnik hiše med praznikom moral obesiti zastavo. Menda tudi zdaj glede tega velja v občini poseben odlok; če ne, bi ga pa veljalo sprejeti... _ I. P.
ureja ANDREJ ŽALAR
Petek. 11. novembra
196«
Krajevna skupnost Trata
Glavni del letošnjega programa je gotov
Trata, 10. novembra - »Kar zadeva organiziranost, delo in stroške, takšnega leta, kot je bilo letošnje, v naši krajevni skupnosti skorajda ne pomnimo. Vendar pa se lahko danes že pohvalimo tudi z rezultati. Na komunalnem področju smo letos zares veliko naredili. Glavni del programa je gotov, največ zaslug za to pa ima komisija za komunalne zadeve pri svetu krajevne skupnosti in referent Franc Gaber. Seveda pa so nekatera dela, ki so bila letos zastavljena in po dogovoru tudi končana, takšna, da bo treba čimprej oziroma že prihodnje leto nadaljevati,« je med obiskom v krajevni skupnosti povedal predsednik sveta Marjan Luž-nik.
Kar zadeva starost prebivalcev je ta mestna krajevna skupnost v škofjeloški občini zelo mlada. 4200 prebivalcev ima in kmalu jih bo spet nekaj več, saj je tik pred dokončanjem blok s 30 stanovanji v Frankovem haselju, v prihodnje pa je predviden še en stanovanjski blok s 60 stanovanji. Povprečna starost prebivalcev je nekaj nad 30 let. Najbolj številčno je Frankovo naselje, v katerem je zdaj okrog 2600 ljudi. Mlade družine so to in morda prav zato mladinska organizacija nekako ne more prav zaživeti, čeprav s prostorom za delo nimajo težav.
»Vsi v krajevni skupnosti, naj bo to v vaseh, ali v obeh največjih naseljih, si želimo, da bi bila celotna krajevna skupnost čimbolj urejena. To pa terja velika vlaganja v komunalno ureditev. In prav na tem področju nam je letos uspelo precej premakniti. Zalogaj, ki nas je skrbel, zdaj pa je delo končano, je prva faza ureditve Kidričeve ceste, od železniške postaje z okolico do ABC Loka. Ta del je zdaj urejen s pločnikom, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo in obnovljenim cestiščem. Je pa to le del širšega projekta, kajti po načrtu gre za odsek od pokopališča Lipica do Podlubnika in je glavni del programa štirih mestnih krajevnih skupnosti v Škofji Loki. Prihodnje leto bi radi nadaljevali na Kidričevi cesti z drugo fazo in sicer do križišča za Kranj. Kar se tiče zemljiških vprašanj, nas na tem področju čaka veliko težja naloga, vendar računamo na podporo in razumevanje,« pravi Marjan Lužnik.
Poleg prvega dela Kidričeve ceste so letos uredili tudi cesto od železniške postaje mimo LTH do Hafnerjevega naselja. Poskrbeli so za projekte za kanalizacijo za Trato in Suho in za telefonijo za Gosteče, Hosto, Pungart in Suho. Tako rekoč tik pred začetkom pa je tudi velika akcija za vključevanje
320 novih naročnikov v Hafnerjevem in Frankovem naselju. Do torka, 15. novembra, morajo naročniki poravnati 150 tisoč dinarjev kot zadnji prispevek in, kot je PTT obvestila krajevno skupnost, se bo 1. decembra začelo vključevanje, ki naj bi bilo končano prve dni po novoletnih praznikih.
»Druga velika telefonska akcija pa je na odseku Draga-Gosteče - Pungart-Hosta-Suha. Tu so krajani že zbrali 50 milijonov dinarjev za 50 priključkov. Prihodnje leto jih bo treba najbrž primakniti še 50, da bodo tudi pri njih zazvonili telefoni. Teže kot s cesto in telefo-
Največji zalogaj na komunalnem podf0^ je bila letos ureditev prvega dela Kidriče**1
ceste...
Franc Gaber
Marjan Lužnik
f
J' Ni
Most čez Soro v Gostečah vse bolj kliče po obnovi. V krajevni skupnosti menijo, da bi lahko hkrati z ureditvijo ceste zelo skrajšali pot od Lipice proti Dragi, kjer je odlagališče komunalnh odpadkov...
nijo pa bo v krajevni skupnosti s kanali*** cijo, čeprav dolgo ne bomo mogli odlašat** V kratkem pa bomo priča še enemu vecj* mu posegu na cestah,« pravi referent za »fl munalne zadeve v svetu krajevne skupnoS* Franc Gaber. »Začela se bo namreč rekoJJ* strukcija Ljubljanske ceste in s tem v zV«» bo začasno treba urediti promet. Sicer K bo v prihodnje Kidričeva cesta prav z*1"*? teh del morala sprejeti ves mestni in rned' krajevni promet sedanje Ljubljanske cest* ^kš Upamo tudi, da bodo v občini upošteva* »j naš predlog za ureditev ceste skozi Liptf'I'ošr proti odlagališču odpadkov v Dragi. S t^^oji bi zelo skrajšali sedanjo pot do odlagališč* * p. najhitreje pa bi na ta način obnovili tU* ^šč most v Gostečah, ki ga je že načel zob c*' Prep
"rge
Letos so v krajevni skupnosti nano^ zgradili ali obnovili tudi precej javne ra* svetljave. Območna vodna skupnost ozir? ma VGP pa sta uredila potoke na Pungart* v Dragi in Gostečah, da ne bodo več popi* vljali. Poleg komunalnih del, ki pa jih še leP čas ne bo zmanjkalo, pa bi v krajevni skuP nosti radi tudi razrešili težave z otroški^ varstvom. Zaradi stanovanjske novogra? nje pa šola, čeprav je bil lani zgrajen priz1' dek, že spet postaja premajhna.
A. Žalal
Kc Ion
Ion ""oni
S*
s.
'Hjni
S* *tne
S* bi
»na
'alci Ho Hv U: >se i
90 let Frančiške Kalan iz Zaloga pri Goricah Ahčevova mama:
Če bi postopal, bi se naveličal
Vogal rute si je vtaknila pod brado in ga pritisnila na prsi, potem pa jo skrbno naravnala v trikotnik. Takmašno ruto je tokrat vzela iz predala, lepo zeleno pisano, da ne bo tako vsakdanje za na fotografijo. Še lase si je pogladila z glavničkom, ki ga vedno nosi v laseh. Zdaj si je ruto zavezala v vozel. Kretnje, ki jih je ponovila že kdo ve kolikokrat v življenju. Devetdeset let je le deset manj kot sto...
Nič kaj lepega ni imela v življenju Ahčevova mama. Doma je z Možjance,Erjavčeva, osem otrok je bilo pri hiši in ker se stric tule v Zalogu ni poročil, so jo pet let staro dali sem za domačo. V Gorice je hodila v šolo, tu je zrasla v dekle. Leta 1929 se je poročila, tri otroke je rodila, dva sinova in hčer. Danes je le hči še živa. Najlepša leta so bila zanjo, ko sta tu gospodarila z možem. Dober človek je bil Tone. Takoj, ko so se tule pod Zaloško goro in Storžičem pojavili partizani, sta jim pomagala.
"Vas je bila kar naprej obkoljena," se danes spominja mama. "Kar naprej so hodili beli in Nemci in spraševali, ali smo kaj partizane videli. Včasih sem jim lepo odgovorila, da nisem nobenega videla, ko mi je bilo pa zadosti, sem jim pa zabrusila, da jaz partizanov ne pasem. Pa so se skoraj vsak večer oglasili. Posebno tisti čas, ko so tamle v Ježcah, v boštu imeli bunker. Kadar pa je bilo nevarno, sem jim v Zaloško goro nosila hrano, oprano perilo, pošto. Bilo pa je vražje, kadar so prišli oboji skupaj. Kot takrat, ko so bili partizani na našem dvorišču, beli pa na oni strani poti. Beli so čutili, da so partizani tu in so udarili z ognjem sem čez. Mož me je potegnil za sabo in s tako silo rinil v hlev, da tudi vrat ni imel čas odpreti. Takrat sva se rešila."
Vendar je za moža takrat postalo prenevarno in nekega večera leta 1944 so ga partizani vzeli s seboj v gozd. Le devet dni je trajalo njegovo partizanstvo. Padel je v okolici Škofje Loke...
Prav danes, 11. novembra, na sv. Martina dan, praznuje devetdesetletnico. Le delu in skrom-
nemu življenju se ima zahvaliti, da je učakala takšno starost. Če bi človek postopal, bi se naveličal, pravi, dela se pa ne. Še ves zelnik opleve, krompir okoplje, v hlevu troje živine nahrani in prašiča, kosilo skuha za domače. Lahko nogo ima še, bister pogled, tudi spomin je še dober. Kakšne želje ima še? Da bi bila zdrava, kot doslej. En dan še ni bila zaradi bolezni v bolnici. Le enkrat ji je stroj odrezal srednji prst, takrat je morala do zdravnikov. Kar zadovoljna je. Če si zaželi na Brezje, na Sveto goro pri Solkanu, jo vnuk Zvone rad zapelje, tudi "štruco" ji vedno prinese. Veseli se nedelje, ko bo prišlo sorodstvo skupaj. Morda pride tudi sestra Tončka s Kokre, čeprav bolj slabo vidi, in prišli bodo njeni z Možjance, z Brnikov, s Trstenika. Njena Marica bo napekla dobrot, lepo se bodo imeli.
Še na mnoga leta Ahčevova mama, da bi bila še naprej tako čila in zdrava!
D. Dolenc,
Postavitev spomenika Jakobu Aljažu
Planinci zbirajo denar
Mojstrana, 8. novembra - Jakob Aljaž, ki se je rodil 1848. leta v Zavrhu pod Šmarno goro, je poleti 1889. leta prišel kot župnik na Dovje in tam ostal vse do smrti maja 1927. leta. Prihodnje leto bo torej minilo sto let, odkar je ta veliki mož prišel službovat v Gornjesavsko dolino, kjer je zapustil vidne sledi.
Aljaž ni bil samo triglavski župnik, ampak predvsem velik domoljub, ki je med domačini pridobival ljudi za slovenstvo. Kot velik ljubitelj naših gora in občudovalec Triglava pa je ostal v zgodovini zapisan, ker je to goro otel nemštvu in s svojim stolpom na najvišjem vrhu ter kočami pod njim v času avstroogrske vlade dokazoval slovenstvo v tem lepem koščku dežele. Tako je spomin nanj in na njegovo obsežno delo ohranjen zlasti z Aljaževim stolpom na Triglavu, Aljaževim domom v Vratih ter s številnimi zapisi v planinski in glasbeni literaturi. Na Aljaža opominjajo tudi spominski plošči na rojstni hiši in cerkvi na Šmarni gori, doprsni kipec v Triglavskem domu na Kredarici in nagrobnik na dovškem pokopališču.
Domačini želijo označiti stoletnico prihoda Jakoba Aljaža na Dovje in mu ob tej priložnosti postaviti spomenik. Prepričani so, da bo postavitev spomenika pomemben dogodek ne le za prebivalstvo v tej dolini, ampak naše planinstvo nasploh. Sami so se že lotili zbiranja denarja za uresničitev zamisli, za pomoč pa prosijo tudi planinska društva, njihovo članstvo in vse ljubitelje gora. Odbor zbira prispevke na žiro račun pri planinskem društvu Dovje-Mojstrana, številka 51530-621-37-05-1610112-13001/13 - Ljubljanska banka, TBG, PE Jesenice. Na ta račun lahko tudi vsak posameznik nakaže svoj prostovoljni prispevek.
Beograjski kipar Nebojša Mitrič, ki je zelo navezan na kraje pod Triglavom, bo sicer izdelal spomenik brezplačno, vendar bodo nastali stroški za material, izdelavo osnutkov spomenika in zlasti za vlivanje tri metre visoke skulpture, prevoz ter postavitev spomenika. Skupne stroške ocenjujejo na 20 milijonov dinarjev, zato bodo v odboru hvaležni za sleherno pomoč. g gaje
W »o(
tu:
kuj
L
DOPISNIKI SPOROČAJO
1
Gasilski koledar
Komaj se je iztekel oktober - mesec požarne varnosti, bodo silci ta mesec pregledovali in ocenjevali svoje naprave in opremo Fj . društvenih domovih. Gasilski koledar med letom pa je sploh Vxe \ natrpan, piše Ivan Petrič. Na začetku leta so najprej na progra1*1 občni zbori društev, ko pregledujejo in ocenjujejo delo preteklega L ta, hkrati pa sprejemajo programe za tekoče leto. Zbori trajajo " do konca marca. Aprila pa se že začnejo vaje za spomladanska & * movanja v društvih, za občinska, nekateri pa se potem udeležijo W republiškega tekmovanja. Poletni meseci so največkrat »rezervif.j ni« za gasilske veselice in različne prireditve. Takrat tudi najmlaJ t člani društev'pogosto letujejo na morju. Jeseni pa se potem že sP\ začne preverjanje znanja z različnimi vajami in pripravami aktivnosti v oktobru.
Pogosto najtežje delo pa imajo gasilci prav pozimi. Zaradi p°,z v bljivosti, nepozornosti, kratkih stikov in neurejenih dimnih tuU?| prihaja ob ogrevanju stanovanj do nenadnih požarov. Zato S&sl^o opozarjajo: bodite ob ogrevanju s pečmi še posebej pozorni, da r»e nenadoma zagorelo! >
<, 11. novembra 1988
KULTURA
5. STRAN W^SSStSSSSSOLM
Umetniške novoletne voščilnice
VOŠČILNICA JE KOT STISK ROKE
Radovljica - V novih prostorih delovne organizacije LIP Bled - Center za inženiring in marketing je te dni na ogled slikarska razstava "kovnih del, ki so nastala na likovni koloniji Bled - Bohinj 88 v oktobru letos. To pa ne bi bilo še nič posebr
resda v Lipu še ne.vendar pa so ta likovna dela nastala s posebnim namenom.
»nega, razstav je bilo že veliko,
Ko sta organizatorja likovne *toije Muzeji radovljiške ob-in pa radovljiška kulturna ^jPnost pripravljala slikarsko Jj'nijo, sta sicer vedela, da od jj&ih in uspešnih gorenjskih Jetnikov tako kot že nekaj-SJJ ob podobnih priložnostih j?*o pričakujeta res imenitna ?*yna dela. Toda tokratna ko-Jria je bila organizirana s poznim namenom: slikarji so na-l**Č ustvarjali motive za novo-voščilnice. To samo po sebi ?M bilo prav nič nenavadnega. **iko umetnikov namreč ob J^cu leta sebi in še bolj znanoj in prijateljem v veselje na-^i nekaj voščilnic - lahko to so * grafike, akvareli, tehnika . ni posebno pomembna. Zbi-takih voščilnic jih kajpak J^o ceniti, zato so voščilnice, 'vi unikati s podpisom znane-umetnika ob koncu leta nad-^*iskano blago.
Zal pa so takšne unikatne vodnice postale izredno drage, ^i, ko jih je bilo lahko še po smerni ceni najti na prilož-j. nih novoletnih likovnih raz^ ^yah, so gotovo mimo. Vsi, ki ? Jirn ni vseeno, kakšno voščilo . Pijejo ob novem letu, bodo ine čase seveda pogrešali. »Da pa je tudi voščilnica, ki jo sjjemo poslovnemu partnerju ?°jevrsten poslovni stik in ne * Povsem neosebna izmenjava ^sčil preko pošte, smo skušali ^pričati tudi nekatere delovne Sanizacije v radovljiški obči-
ni,« je povedala ravnateljica radovljiških Muzejev Maruša Avguštin. »Toliko govorimo o povezavi med gospodarstvom in kulturo, pri nas pa smo sklenili to vez tudi na primeru dokazati. Z Almiro, Lipom, HTP in Alpetou-rom smo se dogovorili o odkupu več motivov za novoletne voščil-
Razstava likovnih del nastalih na slikarski koloniji bo v Lip Bled odprta še do 24. novembra. Vsa razstavljena dela so tudi naprodaj. Razstava se nato seli v Dom Joža Ažmana v Boh. Bistrico. Sredi decembra pa bo na ogled tudi v Modni hiši Pristava na Bledu.
Ta v radovljiški občini, in verjetno dokaj redek primer sodelovanja gospodarstva pri nastajanju kvalitetne umetniške voščilnice, je, kot zdaj kaže, povsem uspel. V delovnih organizacijah so izbrali pet motivov, ki jih v tiskarni že tiskajo. Ocenjujejo, da bo natisnjenih med 7000 do 8000 novoletnih voščilnic z motivi, ki so jih ustvarili akademski slikarji: Boni Čeh, Črtomir Frelih, Alenka Kham - Pičman, Vinko Tušek in Melita Vovk.
»Motivi, ki so jih odkupili za novoletne voščilnice, so z gorenjskim nadihom, kot se reče, zato ne bodo le likovno voščilo, ki kaže dober okus pošiljalca, pač pa obenem tudi spominjajo na deželo, iz katere prihajajo -Gorenjske. Seveda pa sporočilo na teh voščilnicah nikakor ni tako izrazito komercialno in turistično obarvano, da bi kdo to dobesedno razumel obenem kot vabilo - skrito v likovnem sporočilu pa je seveda brez dvoma lahko,« meni Maruša Avguštin. Ob tem, da so na voščilnicah tudi vsi potrebni podatki o umetniku, ustvarjalcu motiva, pa se seveda odpira tudi možnost za več-
jo popularizacijo gorenjske likovne ustvarjalnosti.
Radovljiška pobuda bo morda spodbudila takšno ustvarjanje lepših in vrednejših izkazovanj osebne in poslovne pozornosti še kje drugje. Da so dobre in kvalitetne voščilnice konec leta najbolj iskane, kažejo vsakoletno razprodane Unicefove voščilnice, kjer z motivi zanje že dlje časa sodelujejo tudi jugoslovanski likovni umetniki. Letos je v Unicefovi kolekciji na primer motiv Poletje Ivane Kobilice, za prihodnje leto pa je že sprejet motiv slovenske slikarke Jelke Reichman.
Lea Mencinger
Jeseniški kulturni praznik
ČUFARJEVI DNEVI 1988
Jesenice - Tokrat so se v jeseniški občini odločili, da svoj kulturni praznik, ki ga sicer praznujejo v spomin Tonetu Čufarju, pisatelju in revolucionarju, obeležijo nekoliko drugače. Organizacijski odbor je bil vsekakor dokaj srečne roke, saj mu je uspelo tudi sicer v začetku jeseni vedno živahen kulturni utrip ob vrsti dodatnih prireditev lepo zaokrožiti v povsem novo in svežo kulturno podobo Jesenic.
L Odkar na Jesenicah podeljuje-o^r'ZnanJa za kulturno ustvar-rjnost, so prireditev skoraj ved-^ v minulih petindvajsetih le-
tih
pripravljali dokaj klasično. V
nič kaj lahkih časih pa so se počili spremeniti tako ustalje-obliko in ji dodati polno mero lužine. Ne da bi pregloboko se-"l v kulturni žep, jim je uspelo staviti program prireditev, za *terega pa že zdaj na tihem lNo, da bo postal nova oblika ^turnega praznovanja. I Predvsem kaže omeniti celo WJO gledaliških predstav, ki se -°°o zvrstile v svojevrstno gle-iško srečanje nepoklicnih |,-daliških skupin. V gledališču j^eta Čufarja bodo naslednji Jjjen od četrtka, 17. novembra, ,**je nastopali: Gledališče čez ?*to iz Kranja z lutkovno predrlo za odrasle Galeb, Šentja-rjosko gledališče iz Ljubljane z ^na Osborna Ozri se v gnevu, ^r Treh herojev iz Pirnič z ^°btinami smrti, KUD Zarja
Celje - Trnovo z Erdmanovim Samomorilcem, Gledališče pod kozolcem iz Šmartna ob Paki s Prihranjenim dolarjem. Domača gledališka skupina pa bo prav na dan svečane podelitve kulturnih priznanj uprizorila krstno predstavo Zakaj Miroslava Pi-lja. Vse te predstave, z nekaterimi bodo gledališčniki nastopili tudi izven Jesenic, obetajo sijajen gledališki dogodek, saj program v izboru Zveze gledaliških skupin Slovenije sploh ni naključen, zanimiv pa tem bolj, ker gre v programu kar za tri krstne izvedbe. Gledališčniki se bodo srečali tudi na okrogli mizi, da se bodo pogovorili o problemih sedanjega gledališkega ustvarjanja v slovenskem kulturnem prostoru - skupaj z zamejskimi kolegi.
Prav zamejskim kulturnim ustvarjalcem pa je pravzaprav pripadla čast, da jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani gledališča ot-vorijo jeseniške kulturne dneve
Pred dvema letoma so delovanje jeseniške kulture reše-tali v jeseniški Kulturni skupnosti. Zdaj nameravajo podrobneje spregovoriti tako o ljubiteljski kot tudi ne ljubiteljski kulturi na okrogli mizi v okviru Čufarjevih dnevov.
s pevsko gledališko prireditvijo Ponižani in razžaljeni v izvedbi mešanega pevskega zbora Rož iz Šentjakoba; prireditev je obenem prva v vrsti prireditev festivala Revolucija in glasba. Že danes, v petek, ob 18. uri pa v Doli-ku odpirajo razstavo akad. slikarja Aladina Lanca. To pa ne bo edina likovna prireditev - razstava Gledališki portret, ki jo odpirajo prihodnjo sredo v Kosovi graščini, vsekakor lepo poudarja naravnanost tokratnega praznovanja. L M
Prvi zvezek Doneskov
prenova Škofje loke
,°fja Loka — Muzejsko društvo škofja Loka je izdalo prvi zvezek
k^Oneskov kot posebno publikacijo uredništva Loških razgledov. ^'Igo, ki obsega približno sto strani, je založil Odbor za prenovo in *'vitev starih mestnih in vaških jeder, gradivo pa je uredil Marjan v Potočnik.
1^ Izdajatelj je na zadnjih straneh pojasnil, da želi s publikacija-u • kot je pričujoča, dopolniti in razširiti dosedanje možnosti za ob-|qV'Janje domoznanskih prispevkov, ki govorijo o dogajanju v prete-t.°sti ali sedanjosti na loškem ozemlju. Uredništvo zbornika Loški t^Sledi je namreč vse pogosteje v zadregi, ali naj objavlja ponujene t^lsPevke, ki so obsežnejši in jih ni mogoče vsebinsko deliti, hkrati \ 8° tako zanimivi, da jih velja vsekakor objaviti. Zato so se odločila v sklopu Loških razgledov začno izdajati serijo samostojnih
]ftv o določenem vprašanju, k. Po prvi knjigi loškega rojaka zgodovinarja Fr. Kosa Doneski k |jrjovim Škofje Loke in njenega okraja /Ljubljana 1894/ so prevze-fa>  * poimenovanje nove serije domoznanskih prispevkov: Loški ^8ledi - DONESKI.
(Jj Prvi zvezek Doneskov ima naslov Prenova starega mestnega je-^ Škofje Loke, vsebina pa je razdeljena na poglavja: Nekaj misli t^vod /Ivan Hafner/, Pravna podlaga za varovanje naravne in kultne dediščine /Alma Vičar/, Zazidalni načrt prenove starega mestih jedra (izvleček je pripravil urednik Marjan Potočnik), Primeri 5* nove v starem mestnem jedru (Pavle Okorn), Odlok o razglasitvi mestnega jedta za kulturni spomenik s prilogo o arhitektur-i^j spomenikih, Družbeni dogovor o prenovi ter na koncu še beseda ^Jatelja. Knjiga vsebuje poleg bogatega slikovnega gradiva tudi ^ ,e*n kartografskih prilogov, ki jih je za tisk pripravil Aleš Hafner, ^ikovno plat pa je poskrbel lektor in korektor Ludvik Kaluža. W Pbjava celotnega gradiva o prenovi Škofje Loke je poleg sodelo-^ m- me<* Muzejskim društvom Škofja Loka, Odborom za prenovo W*iyitev starih mestnih in vaških jeder in Zavodom za družbeni «t^°Jjobčine Škofja Loka. Knjiga je izšla v nakladi 1.500 izvodov in
Kranj - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del akademske kiparke Alenke Viceljo. Umetnica se ukvarja z oblikovanjem porcelana, keramike, stekla in emajla. Njeno ustvarjanje bi lahko delili na področje tehnično dovršenih izdelkov iz keramike in porcelana s hoteno dekorativno primesjo ter na področje »čistega« umetniškega oblikovanja - temu je namenjena avtoričina poglavitna pozornost. - Foto: Gorazd Sinik
Svečana filmska premiera
ODPADNIK V KRANJU
• 7.000 dinarjev
Andrej Pavlovec
Ni ravno pogost pojav, da bi uspeli na Gorenjskem prisostvovati svečanim premieram filmov, po katerih sledi tudi predstavitev filmske ekipe in kratek pogovor. Če gre za domač, slovenski film je nekaj takšnega seveda še toliko bolj zaželena kulturna akcija. Čemu takšen uvod? Iz čisto preprostega razloga, kajti danes, v petek, 11. novembra, bo na velikem filmskem platnu ob 20. uri na sporedu projekcija celovečernega filma kranjskega režiserja Boža Šprajca Odpadnik. Šprajc, ki je širšem občinstvu bolj znan po filmih Krč (1979), Dih (1983) in televizijski trilogiji Ante (1982) s svojim novim filmom prikazuje sodobno osebno in družbeno dramo elektrotehnika in inovatorja v tovarni elektromotorjev. Vsekakor velja omeniti tudi igralsko zasedbo, kajti poleg Iva Bana v glavni vlogi Ota Kerna, na filmu spremljamo tudi Radka Poliča, Janeza Hočevarja - Rifleta, Alenko Vipotnik, od igralcev mlajše generacije pa Sašo Pavček, Savino Geršak in Gojmirja Lešnjaka.
V. Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava likovnih del akad. kiparke Alenke Viceljo. V Mestni hiši je na ogled numizmatična razstava.
V Carniumu vrtijo danes, v petek ob 18. uri amer. grozljivko Cujo. Ob 20. uri je na sporedu glasbeni večer z videom Velvet un-derground.
Jutri, v soboto, ob 18. uri je na sporedu amer. akcijski film Brez izhoda. Ob 20.uri pa amer. film The dead.
V kranjski župnijski cerkvi bo v nedeljo, 13. novembra, ob 18.45 orgelski večer, na katerem bo ob osemdesetletnici francoskega skladatelja in organista Oliviera Messiaena organistka Angela Tomanič igrala poleg njegovih še skladbe L.N.Clerambaulta in L. Boellmanna. Vstopnine ni. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava ilustracij Marjance Jemec - Božič.
V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo akad. kiparja Aladina Lanca.
RADOVLJICA -
V galeriji Sivčeve hiše je na ogled razstava del akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej.
ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, H.novembra, ob 19. uri bodo v galeriji ZKO - Knjižnica odprli razstavo del Lojzeta Tarfile. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi pesniško zbirko Rafaela Zormana - Rata Valovanje. ,
V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava del akad. kipar Ignac Ribič.
SREČANJE S PREVAJALCEM
Tržič - Danes , v petek, ob 18. uri bo v Paviljonu NOB srečanje z dr. Klausom Detlef Olafom, zahodnonemškim prevajalcem slovenske literature. Prireditev, ki jo je v mesecu knjige pripravila tr-žiška knjižnica, bosta vodila dr. Tone Pretnar in Franc Drolc. Dr. Klaus Detlef Olof predava slovansko in južnoslovansko književnost na celovški univerzi, med doslej prevedenimi deli pa vsekakor kaže omeniti njegov prevod poezij Franceta Prešerna.
Pred premiero
BREZIZHODNA ENODEJANKA
Jesenice — S takim podnaslovom, ki seveda sodi v gledališče absurda, je podnaslovljena predstava, ki jo prav sedaj z igralsko skupino Gledališča Toneta Cufarja na Jesenicah pripravlja režiser Peter Militarov.
Kot drugo predstavo sezone bodo v jeseniškem gledališču sredi novembra krstno uprizorili dela mladega bosanskega avtorja Miroslava Pilja z naslovom Zakaj. Kakšno delo je to pravzaprav? »Dogajanje je na videz zelo preprosto. Scena je oddelek igrač v neki veleblagovnici, kamor prihajajo kupci, se srečujejo in pogovarjajo o vsem in ničemer, stvari pa se spreminjajo iz minute v minuto. Pogovarjajo se kot sicer vsak dan, vsak lahko reče vse, pa se vendarle nekaj dogaja, vse se nenehno spreminja. Prav jezik, ta komunikacija med ljudmi, vodi do nevzdržnih stanj. Gre seveda za postabsurdno dramaturgijo. Predstava odpira vrsto vprašanj, tudi takih na primer, ali lahko vprašanje komunikacije ali nekomunikacije med ljudmi pripelje do nevzdržnih stanj, tudi do zla, do nesvoboščin, do vojne.« Po svoje zelo zanimiva in verjetno tudi aktualna tema. Kdo pa je Miroslav Pilj?
»O njem vem to, da je zelo mlad avtor, ki se je v Sarajevu ukvarjal z alternativnim gledališčem, znan pa je tudi po manifestu o Poetiki prostora. Delo, ki ga uprizarjamo na odru jeseniškega gledališča bo sploh prvič predstavljeno gledališkemu občinstvu.«
Ali ta aktualnost utegne kaj odvzeti na vrednosti predstave? »Mislim, da je delo daleč od tako pojmovane aktualnosti, saj vsebuje vrsto elementov nadčasovnosti - pravzaprav se ukvarja z neko kataklizmično situacijo sveta in lahko bi nastalo kdajkoli prej, lahko pa ga bodo uprizarjali tudi kasneje.«
Gre verjetno za dokaj zahtevno uprizoritev in pravzaprav za pogum umetniškega sveta gledališča.
»Res gre za igralsko zahtevno postavitev, saj vse skupaj izstopa iz kalupa današnjih pojmovanj igre. Delam z mlado igralsko ekipo, ki pa se je dela lotila navdušeno.«
Za gledališke odre, ki v zadnjem času veliko posegajo le po komedijah, bo to vsekakor osvežitev.
»Brez dvoma. Seveda pa gre za tako imenovano polemično predstavo. Tekst je samo osnova, predstavo pa je mogoče narediti na tisoč načinov. Upam, da bo naš jeseniški poskus ugajal.«
L.M.
VAŠA NASA MATINEJA
Jesenice- V nedeljo, 13. novembra, ob 10. uri dopoldne bodo mladi člani Gledališča Tone Čufar pripravili lutkovno igrico Janeza Bitenca Zgodba o zmaju. Gost na prireditvi bo sam avtor in glasbenik Janez Bitenc. Tudi tokrat bodo predvajali še risanke, po matineji pa bodo otroci lahko risali v avli gledališča.
LUTKOVNA KARAVANA
Tržič- Lutkovna karavana je novost za najmlajše, ki jo je letos uvedla Občinska kulturna skupnost Tržič ob pomoči Skupnosti otroškega varstva Tržič in v izvedbi Mladinskega gledališča Tržič. V letošnji sezoni si bo lutkovne predstave v ljubljanskem Lutkovnem gledališču na Krekovem trgu ogledalo po petdeset malih Trži-čanov. Prvič bo karavana krenila na pot jutri, v soboto, ob 9.30 izpred avtobusne postaje. V Ljubljani si bodo ogledali predstavo Svetlane Makarovič Mi kosovirji. Med potjo v Ljubljano in nazaj, se bodo otroci mimogrede naučili še kakšno pesmico, za kar bodo poskrbeli člani tržiškega Mladinskega gledališča. Tržičani si bodo lahko v naslednjih tednih ogledali še naslednje predstave: Žogico Marogico Jana Melika, Veliki Kikiriki Načeta Simončiča, Zgodbo o Ferdinandu Munra Leafa in Stredove Pravljičarjeve pravljice. Za karavano vpisujejo vsakič v Mladinskem gledališču, soudeležba staršev pa je 5000 din.
B.Kuburič
KONCERT - PONIŽANI IN _RAZŽALJENI_
Jesenice - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v dvorani Gledališča Toneta Čufarja koncert pevskega zbora Rož iz Šentjakoba na avstrijskem Koroškem pod vodstvom zborovodje Vlajka Milisavljeviča. Koncertni program z naslovom Ponižani in razžaljeni, prinaša vrsto pesmi narodov in narodnosti s celega sveta. Koncert, ki sodi v program festivala Revolucija in glasba obenem odpira letošnje prve Cufarjeve dneve 88.
/ ureja LEA MENCINGER
@@SagS3MERG£AS 6. STRAN
/ PODLISTEK, OBVESTILA, OGLASI
Petek, 11. novembra
Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Delavski svet Temeljne organizacije ZARJA o.sub.o. Jesenice — Titova 1
RAZPISUJE
v skladu z določili statuta prosta dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
RAČUNOVODJE TO
za mandatno dobo štirih let.
Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in mora imeti:
— višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu,
— aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati mora zakonitosti in biti vesten pri delu.
Ponudbo z dokazilom o izpolnjevanju pogoja zahtevane strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: ABC POMURKA — Trgovska delovna organizacija GOLICA — Kadrovska služba, Jesenice — Titova 22. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku imenovanja.
GIP GRADIŠ LJUBLJANA
TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA FINANČNEGA ODDELKA
Pogoji: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
2. UPRAVLJANJE KURILNICE
Pogoji: strojnik centralne kurjave in 1 leto delovnih izkušenj.
3. OSTRILEC ORODIJ IN REZIL
Pogoji: III. ali II. stopnja strokovne izobrazbe lesarske stroke in 6 mesecev oz. 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za vsa dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja pod 1. 3 mesece, pod 2. in 3. pa 1 mesec. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo do 19. 11. 1988 na naslov: GRADIŠ LIO ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 56.
C NA TOVARNA  P 0 D N-A R T,
v sestavu SOZD KEMIJA Ljubljana
razpisuje po sklepu odbora za delovna razmerja delovne organizacije dela in naloge:
1. POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE
2. KOMERCIALNI TEHNOLOG
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod L.
— visoka izobrazba kemijske smeri (VIP VII)
— 48 mesecev delovnih izkušenj v stroki
— znanje tujega jezika
— izpit iz varstva pri delu
pod 2.:
— visoka izobrazba kemijske smeri (VIP VII)
— 42 mesecev delovnih izkušenj v stroki, zlasti na področju kemijske tehnologije in raziskav trga
— znanje tujega jezika
— izpit iz varstva pri delu
Delovno razmerje se v obeh primerih sklepa za nedoločen čas s 3-mesečno preizkusno dobo.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart-p.o., za delavski svet.
Prijavljene kandidate bomo o rezultatu obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju oziroma izbiri.
A   M - KŽK Gorenjske
<žSr
Kranj — Hrastje 52/a
nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV-420 in program lastne proizvodnje (škropilno tehniko)
Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764. 34-033, 34-034,34-032, PSC Hrastje (064) 34-035.
Industrijski kombinat Planika Kranj
Komisiji za delovna razmerja DSSS in TOZD tovarna obutve Breznica objavljata prosta dela in naloge:
1. VODENJE TEHNOLOŠKE SLUŽBE v investicijsko servisni službi v Kranju
2. OPRAVUANJE VZDRŽEVALNIH MEHANSKIH v TOZD Breznici
DEL-ELEKTRO IN
Zahteva se: Pod L:
— visoka strokovna izobrazba strojne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje enega svetovnega jezika,
— sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja,
— poskusno delo traja 3 mesece
Pod 2.:
— 4 letna srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost,
— poznavanje strojev in naprav,
— poznavanje načrtov hidravlike, pnevmatike in vzdrževanje elektro pnevmatskih ter elektro hidravličnih naprav,
— poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21, 64000 Kranj. Objava obeh prostih del in nalog velja do zasedbe.
Vojna ustanova »Partizan« — Ljubljana
oglaša prosta dela in naloge v obratu »Sloboda« — Bled:
a) Restavracija »Sloboda«
1. ŠEF KUHINJE
VK7 kuhar, 5 let delovnih izkušenj
2. KUHAR - VODJA IZMENE VKV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj
3. VODJA IZMENE
VKV natakar, 1 leto delovnih izkušenj
4. NATAKAR - 3 izvršilce
KV natakar, 2 leti delovnih izkušenj
5. TOCAJ
KV natakar, 2 leti delovnih izkušenj
b) Restavracija »Gorenjka« s pivnico
1. ŠEF STREŽBE
VKV natakar, 2 leti delovnih izkušenj
2. NATAKAR
KV natakar, 2 leti delovnih izkušenj
c) Uprava obrata
1. VOZNIK MOTORNEGA VOZILA
KV voznik, 2 leti delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju dokazov naj kandidati pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: VOJNA USTANOVA »PARTIZAN«, Trg OF 13, Ljubljana.
TEKSTILINDUS
Gorenjesavska c. 12. 64001 Kranj Poštni predal 75
Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosti deli in naloge v KOMERCIALNEM SEKTORJU
1. VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA
Pogoji:
— VII. stopnja zahtevnosti (dipl. ing. tekstilne tehnologiji dipl. ekonomist, dipl. organizator dela)
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v proizvodnji tkanin ali na komercialnem področju
— zunanje-trgovinska registracija
— aktivno znanje nemškega, angleškega ali francoskega je* zika
— trimesečno poskusno delo
2. PRODAJANJE BLAGA ZA IZVOZ
Pogoji:
— VI. stopnja zahtevnosti (ing. tek. tehnologije, ekonimisti organizatordela)
— 4 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji tkanin ali na področju prodaje
— zunanje-trgovinska registracija
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
— trimesečno poskusno delo
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Na osnovi sklepa delavskega sveta DO CETRA Zagreb, Josipa Cazija 9, razpisuje komisija za prodajo poslovnega prostora
PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA
Prostor se nahaja na Jesenicah, Kidričeva 32, v velikosti 29 m2 (pisarna in sanitarije). Pritiče mu tudi drvarnica (6 m2) in uporabno zemljišče (30 m2). V ponudbi navedite ceno za 1 m2, rok ih način plačila.
Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Vsi interesenti bodo pisno obveščeni o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vse informacije o prostoru dobite po telefonu 041/683-311, Nedjeljko Dujmovič.
jyQP   VODNOGOSPODARSKO PODJETJE
^y--1    KRANJ p.o.
•-••-••••^       J   KRANJ, UI. Mirka Vadnova 5
Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJO GOSPODARSKO - RAČUNSKEGA SEKTORJA
Kandidati po tem razpisu morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo strokovno izobrazbo (VI. zaht. stopnja) ekonomske ali komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih oziroma nalogah,
ali
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. zaht. stopnja) ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih oziroma nalogah.
Kandidati za razpisana prosta dela oz. naloge morajo izpolnjevati tudi kriterije, določene v 61. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj ter imeti organizacijsko — vodstvene sposobnosti za opravljanje navedenih del oziroma nalog. Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in potrdilom, da niso v kazenskem postopku ter da niso bili kaznovani, pošljejo v 15 dneh po objavi javnega razpisa, v zaprti ovojnici na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Ul Mirka Vadnova 5, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo, za določitev predloga za vodjo gospodarsko — računskega sektorja«.
Nepravočasnih in nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Vlagatelji takih prijav nimajo statusa udeleženca pri razpisu.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 40 dneh po zaključeni objavi javnega razpisa.
France Trefalt
KAKO SO UKINJALI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 4
Tov. Trefalt je po pozdravu tov. upravnika spregovoril nekaj besed o položaju ansambla. »Začenjamo naj žalostne j šo sezono. Sedem let trdega in resnega dela je za nami. Sedem let borbe za denar, za priznanje, da, celo za obstoj. Mi pripravljamo otvoritev sezone, tisti, ki bi nam morali pomagati, pa razpravljajo o razpustu gledališča. Pribiti moramo, da način, kako se to dela, ni niti malo časten in pošten. Vse se dela mimo Sveta za prosve-to in kulturo OLO, kakor tudi nimo republiškega Sveta in tudi mimo gledališkega sveta PG, ki je družbeni organ upravljanja. Na raznih sestankih padajo na račun članov ansambla cinične izjave in to od ljudi, ki bi morali biti prvi poborniki kulture v Kranju. Ali člani ansambla niso v sedmih letih zvestega dela v PG zaslužili, da bi se jim pošteno in odkrito in pravočasno povedalo, kaj se namerava storiti z gledališčem. Zakaj se posveti z delovnimi kolektivi ne vršijo ob navzočnosti ljudi iz gledališča! Zakaj se delavstvu in raznim odbornikom množičnih organizacij postavlja vprašanje ukinitve gledališča na tak način, da morajo pritrditi? Mnogi člani ansambla so imeli na razpolago boljša mesta, pa so jih odklonili zaradi zvestobe gledališču. Naši amaterji — veterani so 60 let ustvarjali gledališko tradicijo v Kranju. Ali naj bo plačilo za njihovo požrtvovalnost ukinitev gledališča, za katerega so vsa ta leta delali in trpeli? Če
uredništvo tel. 21860
nekaterim niso všeč posamezniki v ansamblu, ali celo ansambel kot celota, naj nam to odkrito povedo, pa bomo šli, da ne bo gledališče trpelo. Če namreč kmetu niso všeč hlapci, ne bo zaradi tega za-žgal hleva, ampak bo hlapcem odpovedal službo. Od leta 1945 do 1950 smo bili domači člani takratnega amaterskega PG deležni le stalnega poniževanja tistih, ki so takrat vedrili in oblačili na odgovornih mestih v prosvetnih forumih v Kranju. Danes se postavlja zahteva po večjih dotacijah »Svobodam«. Naši amaterji pa so leta 1945 prevzeli od okupatorja opustošeno dvorano in prazen, demoliran oder. Na svoje osebno jamstvo so najeli posojilo din 800.000, napeljali centralno kurjavo, uredili oder, dvorano itd. Boriti so se morali za prepotrebne prostore, ki so bili zasedeni. Od dohodkov predstav so plačevali režiserja, nabavljali kostume in opremo, odplačevali dolg. Vse to brez kakršnih koli dotacij.
Mi bomo danes pričeli delati z vso energijo, kakor da se ni nič zgodilo. Toda tega ne bomo storili zato, da bi komurkoli dokazovali svojo pripravljenost do dela, temveč zaradi naše gledališke vesti, ki nam nalaga dolžnost, da smo klovni tudi takrat, ko nam na mrtvaškem odru leži najdražji svojec. V preteklosti smo zaradi obolelosti odpovedali v 7 letih eno predstavo zaradi bolezni. Igrali smo drugi dan po operaciji, vstajali smo iz postelje s temperaturo, da smo rešili predstavo. Tega nismo delali zaradi priznanja — tega pač ni bilo — temveč zato, ker smo pravi gledališčniki. Delali bomo tudi zaradi tega, da bo zgodovinar lahko zapisal, da se je naš ansambel boril in delal, dokler so ga pustili delati. Tisti pa, ki danes delajo za to, da bi gledališče ukinili, pa bodo popisali najsramotnejšo stran kranjske kulturne zgodovine.
Dne 2. septembra, to je isti dan, je prišel na sestanek ansambla fudi predsednik Sveta za kulturo in prosveto OLO Kranj. V daljšem govoru je poudaril potrebo discipliniranosti in popolno resnost pri delu. Čuvati se je treba vsake živčnosti in razpravljanja po javnih lokalih, ker to stvari več
škoduje kot koristi. Treba je delati, kot da se ni nič zgodilo. Na teren naj bi takoj odpotovala ekipa, ki bi pregledala tehnične možnosti gostovanj. Gostovanja bi bilo treba v naslednji sezoni, če le mogoče, podvojiti. Takoj je treba v časopisih razpisati abonma in objaviti repertoar za sezono 1957/58. Predsednik SPK tov. Beznik je potem podrobno nanizal načrte za delo gledališča v prihodnosti. Tov. Bezniku se je zahvalil v imenu ansambla tov. Trefalt,-ki je izjavil, da je ansambel srečen, da se na mestu predsednika SPK nahaja tov. Beznik, ki se je tako odločno postavil na stran gledališča. Nato se je razpravljalo, kako bi bilo mogoče prirediti predstave posameznim delovnim kolektivom v tovarniških prostorih.
Zvečer istega dne so člani ansambla nadaljevali s študijem igre »Romea in Julije«, ki jo režira prof. Mahnič. Dne 3. septembra 1957 je bila skupna seja Upravnega odbora in Umetniškega sveta gledališča. Na seji je bilo sklenjeno, da se takoj razpiše abonma in objavi repertoar za sezono 1957/58. Dokončni repertoar še ni bil postavljen.
Dne 6. septembra 1957 je bila seja gledališkega sveta, na kateri je bil sprejet perspektivni proračun za leto 1960, ki ga je zahteval Okrajni komite v Kranju. Obenem se je načelo vprašanje novih umetniških doklad. Sklenjeno je bilo, da se seja nadaljuje 9. 9. 1957.
Dne 8. septembra so trije člani PG nastopili kot recitatorji pri odkritju spominskih plošč padlim borcem NOV na štirih različnih krajih.
Sedaj vemo, da se bo vršila seja okrajne skupščine 23. septembra 1957. Torej tega dne se bo odločila usoda »Prešernovega gledališča«. Medtem smo mogli ugotoviti, da so se nekateri krogi zavzeli za nas. Tako je prispel k nam prepis dopisa, ki ga je Savez dramskih umetnika Jugoslavije iz Beograda poslal na Svet za kulturo in prosveto ObLO Kranj. Naredili smo še en prepis in ga poslali okrajnemu Svetu za prosveto in kulturo v Kranju. Tudi društvo slovenskih književnikov nam je poslalo prepis njihovega dopisa na okrajni
ljudski odbor v Kranju. Optimizem in pesimiz8. gledališčnikov se bijeta med seboj. Sedaj le še v nestrpno čaka dan 23. 9. 1957 in njegove posledi^, Zdi se, kot da je vse nekam hipnotizirano. Zdtf*r nje se je medtem obrnilo pismeno na predsedni Akademije za znanost in umetnost v Ljublj^ tov. Josipa Vidmarja. Dalje je urgiralo pri grajskem novinarju in književniku tov. Miči Dm trijeviću, naj sporoči, če mu je kaj uspela njeg0 akcija pri tov. Colakoviću. Za petek, 20. 9. 1957, ^ povedujejo članek v »Glasu Gorenjske«, ki bo h/ zelo obširen in ki bo zagovarjal razpust gledali5'^ Napisal ga bo baje eden izmed političnih funkc narjev na okraju. Razgibanost je splošna.
Dne 18. septembra je na volilnem sestanku"^ rena Rupa predsednica Sveta za kulturo in sveto ObLO Kranj Nila Grilova izjavila, da je & dališče dobilo letno najmanj 16 milijonov subv'*' cije. Dobilo jih je pa v resnici največ 14 milijo11 jj Ker je profesor Polenec kar trikrat vprašal, za*j se namerava gledališče ukiniti, mu je Grilova j govorila, da to vprašanje ne spada na dnevni tega sestanka. Dalje je Grilova izjavila, da zaP va gledališče sedaj kar 27 milijonov subvenc1^. Res pa je, da ni gledališče te vsote nikdar zaht^ lo. Po nalogu OLOja je gledališče sestavilo tri P^j. spektivne proračune za leta 1958, 1959 in Proračuni so bili sestavljeni po navodilih OW( to se pravi, prikazano je bilo število zviša"1 ^ igralskega ansambla in drugih uslužbencev,,^ bi pomenilo zvišanje predstav na 200 v sezon' ^ zvišanje gostovanj za najmanj 50 %. Imeli bi ^ več 20 igralcev, 2 režiserja, 2 inspicienta, 2 talki, vsega skupaj 45 oseb umetniškega in te a čnega sektorja. Če bi nam OLO to število odo ^ bi potrebovali 20 milijonov subvencije. Iz ^.'^ Grilove pa jasno sledi, da se ti podatki niso zD,^i zaradi namere pomagati gledališču, temveč 2 tnim namenom zagovarjati namero razpuS. ^ gledališča, češ da preveč finančno izčrpava o ni proračun.
(se na
dali
r
toek, 1
1. novembra 1988
7. STRAN ((^SSSSSSIEn'
TVSPORED
^ETEK
11. novembra
9.50 Video strani »00 Mozaik: Tednik "00 J. A. Bardem: Lorca,
španska nadaljevanka <30 Video strani «•30 Poročila »■40 Video strani 8.45 Mozaik, ponovitev 7.45 Spored za otroke in mlade '8.15 Alpski gorski gozd,
poljudnoznanstvena serija »•45 Risanka "55 Video strani 800 Vreme 8.01 Obzornik 8.13 TV okno 8.18 Zrno
8.22 Propagandna oddaja 8.30 TV dnevnik '8.55 Vreme •jj-59 Zrcalo tedna *0 10 Propagandna oddaja 20.25 R. Mc Donald: Melba,
avstralska nadaljevanka '■15  Propagandna oddaja «1-20 čas negotovosti, angl.
dok. serija <2.20 TV dnevnik *2.20 Alicina restavracija,
ameriški film 0.20 Video strani
.____Oddajniki II. TV mreže:
'8.00 Domači ansambli
J9-30 TV dnevnik
<0OO Koncert orkestra RTV
Ljubljana, prenos iz CD »0-05 Jenatsch, švicarski film *3-35 Komentar šahovske
olimpiade
Zagreb I. program
800 Poročila 8.30 Otroška serija 8.00 TV v šoli 0.3O Poročila '0.35 TV v šoli 2.30 Poročila 4.15 TVvšoli '6.20 Poročila
Močni program, ponovitev '7.25 Poročila '7.30 Otroška serija '8.00 Zdravstveni almanah '8.30 Risanka '8.40 Številke in črke, kviz '9.00 TV koledar '9.10 Risanka '9.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 20.55 TV izdaja...zabavna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Kultura srca 22.30 Nočni program 0.35 Poročila
SOBOTA
12. novembra
7.55 Video strani 8.05 Ponovitev otroških oddaj 8.05 Radovedni Taček 8.20 Lonček kuhaj: Jajčna omleta
10.05 Naša pesem
11.35 Izbor tedenske
programske tvornosti
11.35 Video strani
16.50 Video strani
16.55 Krotki lev, ameriški film
18.25 Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Knjiga 19.13 TVokno
19.22 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Naš utrip
20.15 Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 S. Sheldon: Diamantna
dinastija, ameriška
nadaljevanka 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Križkraž 22.45 TV dnevnik 23.00 Veliki rop, ameriški film 0.35 Video strani
Oddajniki H. TV mreže:
13.00 Stuttgart: Tenis, polfinale 17.30 Predstava za otroke 18.30 Major Atherton, ponovitev
nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20.10 Prijateljsko prepričevanje,
angleški film 22.40 Komentar šahovske
olimpiade
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila
10.35 BIS, ponovitev do 12.35 17.00 Rokomet 18.15 Mali koncert 18.30 Živeti z naravo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Pogled v Berlinu, angleški film
21.50 TV dnevnik 22.00 Nočni program 0.00 Poročila
NEDELJA
PONEDELJEK
13. oktobra
9.35 Video strani 9.25 Otroška matineja 10.30 Vrnitev antliope,
ponovitev angleške
otroške nadaljevanke 10.55 Diamantna dinastija,
ameriška nanizanka 11.35 Domači ansambli:
Slovenski muzikantje 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Prijateljsko prepričevanje,
ponovitev ameriškega
filma 14.50 Ptiči
15.35 Ameriški vizum, kolumbijski film 17.00 Poročila 17.45 Kolo sreče
18.15 Slovenci v zamejstvu 18.45 Risanka
18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 TV mernik
19.16 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.10 G. Paskaljevič: Angel
varuh, nadaljevanka TV
Zagreb 20.40 EPP 20.45 Zdravo 22.30 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
10.00 Danes za jutri
13.00 Anglunipe
13.15 Stuttgart: Tenis, prenos
16.45 Športno zabavno
popoldne, vključitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film
21.00 Mali koncert 21.20 športni pregled
_TV Zagreb I. program
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Živeti skupaj,
izobraževalna oddaja 13.30 Muppetki, risana serija TV
Novi Sad 14.00 Reka Njemen, poljska
nadaljevanka 14.50 Koncert resne glasbe 15.35 Dokumentarni mozaik 17.20 Padli malik, ameriški film 18.55 Risanka 19.10 TVfortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Dekleta, ameriški film 23.05 TV dnevnik 23.25 Noč in dan 1.25 Poročila
14. novembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Pesem je rojena, ameriški film
16.50 Video strani
17.00 Mozaik, ponovitev
17.10 Naš utrip
17.15 Zrcalo tedna
17.30 Spored za otroke in mlade
17.45 Druga izmena, oddaja TV
Skopje 18.20 Poljudnoznanstvena
oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.10 M. Korda: Oueenie,
ameriška nadaljevanka 21.00 EPP 21.05 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.10 Video strani
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Beograjski TV program
19.00 Indirekt
19.30 TV dnevnik
20.00 Umetniški večer
20.55 Čas smrti, kolumbijski film
TV Zagreb I. program
8.25 8.30
8.45 9.00 10.30 10.35 12.30 15.20 15.25 17.25 17.30
17.45 18.00
18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00
21.45
21.50 22.10 0.40
Poročila
Pojdi tja, ne vem kam,
oddaja za otroke TV
Ljubljana
Miti in legende
TV v šoli
Poročila
TVvšoli
Poročila
Poročila
Prezrli ste - poglejte Poročila
Pojdi tja, ne vem kam,
oddaja za otroke
Miti in legende
Nekaj več, izobraževalna
oddaja
Risanka
Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik
R. Božić: Postaja navadnih
vlakov, TV drama
Svetovni izziv, oddaja iz
znanosti
TV dnevnik
Nočni spored
Poročila
TOREK
11. novembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: šolska TV 11.00 Tuji jeziki: Angleščina 54.
lekcija 11.20 Video strani 16.15 Poročila 16.30 Mozaik
17.30 Spored za otroke in mlade 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Drugi zbor kulturnih delavcev
19.13 TVokno 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.10 D. Radovič—Đ.Maksić: Na koncu tvoje poti vidim ladjo, drama TV Beograd 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.30 TV dnevnik 22.45 Video strani
_Oddajnik II. TV mreže
18.10 Angleščina, 54. lekcija
18.00 Beograjski TV program
19.00 Rezerviran čas
19.30 TV dnevnik
20.00 Kolo sreče
21.00 Žrebanje lota
21.10 Zdaj pa po slovensko,
izobraževalna serija 21.35 Glasba iz respirija,
posnetek koncerta iz
Prage
_TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Oddaja za otroke TV
Ljubljana 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste — poglejte 17.25 Poročila 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Sociologija kulture,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Th. Mann: Čarobna gora,
nemška nadaljevanka 21.05 V velikem planu, kontaktni
magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Noč in dan 0.50 Poročila
SREDA
16. novembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik
11.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 12.20 Video strani 16.25 Mozaik, ponovitev 17.10 Angleščina, 54. lekcija 17.30 Spored za otroke in mlade 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Film tedna: Konvoj,
ameriški film 22.05 EPP 22.05 Mali koncert 22.15 TV dnevnik 22.35 Dokumentarec meseca:
Gledamo, gledamo... 23.20 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
18.00 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 20.40 Video godba 21.25 Svet poroča
_TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Mali čarodej, angleška serija za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.15 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila
17.30 Mali čarodej, angleška
serija za otroke 18.00 Kulturna dediščina BIH,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pri poki, nemški film 21.35 OZN in kolektivna varnost,
dokumentarna serija 22.30 TV dnevnik 22.50 Noč in dan 0.25 Poročila
ČETRTEK
17. novembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 11.00 Glorija, ameriški film 12.30 Video strani 16.30 Mozaik, Šolska TV 17.45 Spored za otroke 18.15 Slovenski ljudski plesi 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 TV obzornik 19.13 TVokno 19.13 Zrno
19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik
21.05 Propagandna oddaja 21.15 Lorca, španska
nadaljevanka 2 22.05 TV dnevnik 22.20 Retrospektiva
jugoslovanskega filma 23.55 Video strani
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Beograjski TV program
19.30 TV dnevnik
20.00 S.Tovvnsend: Rastoče težave Jadrana Krta, angleška nadaljevanka
20.55 Teden domačega filma v Celju
21.35 Glasbeni večer 22.25 Matematični izlet v neznano, ponovitev angleške dokumentarne oddaje
_TV Zagreb I. program
8.25 8.30
9.00 10.30 10.30 12.30 14.15 15.20 15.25 17.25 17.30
18.00
18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00
20.55 Izbrani trenutek 21.05 Nevv svving quartet,
glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.15 Noč in dan 0.15 Poročila
Poročila
Majske igre, oddaja za otroke TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila TVvšoli Poročila
Prezrli ste, poglejte Poročila
Majske igre, oddaja za otroke
Družinski magazin, izobraževalna oddaja TV razstava: Josip Bifel Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik ZIP, politični magazin
RADIO
*ETEK. 11. novembra:_
Iftri program
4.30-8.00 Jutranji program -Ojasba - 8.05 Radijska šola za "ižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje "9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 12.10 Pod do ^ačo marelo - 12.30 Kmetijski "osveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in "»rodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -'3.30 Od melodije do melodije '4.35-15.25 Popoldanski mozaik S 15.30 Dogodki in odmevi J6.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.00 J^inute z Alpskim kvintetom -'8.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in *abavna glasba - 19.35 Lahko W6, otroci - 19.45 Pojemo in go-5«mo - 20.00 Mladi mostovi -«0-30-23.00 Slovencem po svetu "23.05 Literarni nokturno - Jani J^rk: Ko sosed brusi nož -00.05-4.30 Nočni program
SOBOTA, 12. novembra: •vi program
4-30-8.00  Jutranji   program -
KINO
___ KRANJ CENTER
K novembra: amer. pust. film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob '0- in 18. uri, svečana premiera "ov. polit, drame ODPADNIK ob
*"• uri, 12. novembra: amef. fcust. film REŠITEV OB PRAVEM CASU ob 16. uri, slov. polit, dra-^8 ODPADNIK ob 18. in 20. uri, Premiera amer trde erotike ZVEZDA PORNO FILMA ob 22. i!r'. otrokom ne dovolimo ogleda ''Tia!, 13. novembra: slov. mlad. Km POLETJE V ŠKOLJKI II ob '0-uri, amer. pust. film REŠITEV °B PRAVEM ČASU ob 15. uri, !'ov. polit, drama ODPADNIK ob J in 19. uri, amer. trda erotika £YEZDA PORNO FILMA ob 21. f.f'' otrokom ne dovolimo ogleda Urna!, 14. novembra: slov. polit. 'r?ma ODPADNIK ob 16. in 18.
amer. trda erotika ZVEZDA rjJRNO FILMA ob 20. uri, 15. no-JJJ/nbra: premiera amer. filma ,6LlKO MESTO ob 16. in 18. uri, SJJ*. trda erotika ZVEZDA POR-J^P FILMA ob 20. uri, otrokom [*jlovolimo ogleda filma I, 16. k£vembra: amer. gangster, film ^"OTAKUIVI ob 16. in 18. uri, P»r. trda erotika ZVEZDA POR-
glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Pogovor s poslušalci - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom -11.20 Minute za staro glasbo -11.35-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 -zunanjepolitični magazin - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Radio na obisku - Radijski portret 22.20-24.00 Od tod do polnoči -23.05 Literarni nokturno - San-dor Petofi: Pesmi - 00.05.5-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 13. novembra:
PONEDELJEK, 14. novembra:
Prvi program
4.30-8.00   Jutranji   program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.25 Ringaraja - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza -11.05 Izbrali smo - 13.30 Od melodije do melodije   14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 16.00 Vrtiljak želja in EP -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev 21.05   Zaplešite   z nami 22.30-24.00 Zimzelene melodije 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20-14.15 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori -18.00 Zabavna radijska igra -20.00 22 00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 15. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori -14.05 Znanje za jutri - 14 35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Od premiere do premiere - Glasbeni intermezzo - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno Arno Schmidt: Bil mu je preveč podoben - 23.15 Mozaik lahke glasbe
- 00.05-4.30 Nočni program -glasba
SREDA, 16. novembra: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja
- 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba -14.05 Mehurčki - 14.45 15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Besede modrosti -00.05-4.30 Nočni program, glasba
ČETRTEK, 17. novembra: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.45-15.25 Popoldanski mozaik
- 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno - Ann Devlin: Potovanje drugam -00.05-4.30 Nočni program - glas ba
radio triglav Jesenice
_Petek, 11. novembra:
16.00 - Pričetek programa -16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna -16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Plačila uslug v naprej v jeseniški čistilnici. Vozni redi in označevanje avtobusnih postaj -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa
_Sobota, 12. novembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače
novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja — zabavnoglasbena odaja 17.45 Ekonomska propaganda in obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev - 18.55 Zaključek programa
_Nedelja, 13. novembra:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Akcija Gorenjskega odreda v Bistrici na Koroškem, maja 1943. -11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne Radia Triglav -vmes čestitke poslušalcev -vmes čestitke poslušalcev in EP - 16.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 14. novembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
_Torek, 15. novembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Torkov utrip - 18.00 čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Minute za zabavno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. _Sreda, 16. novembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
četrtek, 17. novembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji -17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Danes so rekli...- 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
NO FILMA ob 20. uri, 17. novembra: amer. gangster, drama film NEDOTAKLJIVI ob 16. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: franc. polit, drama NASVIDENJE, OTROCI ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
11. novembra: amer. komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 16., 18. in 20. uri, 12. novembra: amer. pust. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 16., 18. in 20. uri, 13. novembra: hongkon. akcij, film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 14. in 18. uri, amer. ljub. drama POŠTAR ZVONI DVAKRAT ob 16. in 20. uri, film ni primeren za otroket, 14. novembra: Ni kinopredstavl, 15. novembra: amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 16., 18. in 20. uri, 16. novembra: amer. film VELIKO MESTO ob 16., 18. in 20. uri, 17. novembra: amer. film VELIKO MESTO ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika ZVEZDA PORNO FILMA ob 20. uri, otrokom ne dovolimo ogleda filmal
JESENICE ŽELEZAR
11. novembra: premiera amer. komed. TRAPASTI BOLNIČARJI ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika ZVEZDA PORNO FILMA ob 20. uri, otrokom ne dovolimo ogleda filmal, 12. novembra: amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 16. in 18. uri, premiera amer. akcij, filma VEČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri, 13. no-
vembra: amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 16., 18. in 20. uri, 14. novembra: amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 16. uri, amer. erot. film HAVAJI ob 18. in 20. uri, film ni primeren za otrokel, 15. novembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III (Reši se, kdor se more) ob 16. m 18. uri, amer. erot. film HAVAJI ob 20. uri, film ni primeren za otroket, 16. novembra: amer. karate film 9 SMRTI NINJE ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: franc. polit. drama NASVIDENJE, OTROCI ob 20 uri, 17. novembra: hamer. karate film 9 SMRTI NINJE ob 16., 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
11. novembra: amer. akcij, film IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 18. in 20. uri, 12. novembra: amer. gangster, film NEDOTAKLJIVI ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. filma JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 21. uri, 13. novembra: amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 16., 18. in 20. uri, 14. novembra: FILMSKO GLEDALIŠČE: franc. polit, drama NASVIDENJE, OTROCI ob 18. in 20. uri, 15. novembra: amer. krim. film JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 18. in 20. uri, 16. novembra: Ni kinopredstavl, 17. novembra: amer. komed. TRAPASTI BOLNIČARJI ob 18. in 20. uri
TRŽIČ
11. novembra: amer. komed. DIRKA CANONBALL 2 ob 17. uri, premiera amer. erot. filma HAVAJI ob 19. uri, film ni primeren za otrokel, 12. novembra: amer. akcij, film IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 17. in 19. uri, 13. novembra: amer. akcij, film IŠČEMO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob 17. in 19. uri, premiera franc. polit, filma NASVIDENJE, OTROCI ob 21. uri, 14. novembra: amer. fant. film BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE ob 17. in 19. uri, 15. novembra: hongkon. akcij, film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 17. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: franc. polit, drama NASVIDENJE, OTROCI ob 19. uri, 16. novembra: Ni kinopredstavl, 17. novembra: amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri MEDVODE
11. novembra: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. gangster, film NEDOTAKLJIVI ob 20. uri, 12. novembra: amer. film VELIKO MESTO ob 19. uri, 13. novembra: amer. risanka ČUDEŽNI GRM ob 16. uri
KOMENDA
11. novembra: amer. drama VELIKO MESTO ob 19. uri, 12. novembra: amer. erot. film HAVAJI ob 19. uri, film ni primeren za otrokel
KRANJSKA GORA
11. novembra: amer. akcij, film
VEČNI MAŠČEVALEC ob 17.
20. uri
ČEŠNJICA
11. novembra: amer. krim. film ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA ob 20. uri
_LAZE_
11. novembra: amer. krim. film JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 20. uri
_DUPLICA _
12. novembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III (Reši se, kdor se more) ob 20. uri, 14. novembra: slov. mlad film POLETJE V ŠKOUKI II ob
16. uri, amer. film VELIKO MESTO ob 18. in 20. uri, 16. novembra: amer. pust. film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri,
17. novembra: slov. polit, drama ODPADNIK ob 20. uri
_CERKLJE_
12. novembra: amer. krim. film ANGELI IZ POPRAVNEGA DOMA ob 18. uri, franc. polit, drama NASVIDENJE, OTROCI ob 20. uri
DOVJE
13. novembra: amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 19. uri
RADOVLJICA
11. novembra: franc. zabavni film ŽANDARJI IN ŽANDARKE ob 20. uri, 12. novembra: franc. zabavni film ŽANDARJI IN ŽANDARKE ob 18. uri, angl. zgod.
film IME ROŽE ob 20. uri, 13. novembra: angl. zgod. film IME ROŽE ob 17,30 uri, ital. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 20. uri, 14. novembra: ital. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 20. uri, 15. novembra: ital. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 20. uri, 16. novembra: amer. pust. film AMERIŠKA NINJA II ob 20. uri, 17. novembra: amer. zabavni film DOBRODOŠLE V 18 LETO ob 20. uri
_BLED_
11. novembra: amer. pust. film ČLOVEK, KI JE SPODBUDIL PEKEL - HELLRAISER ob 20. uri,
12. novembra: amer. film PEKLENSKA STEZA BMX ob 18. uri, amer. film VRNITEV JEDIJA ob 20. uri, 13. novembra: amer. pust. film ČLOVEK, KI JE SPODBUDIL PEKEL - HELLRAISER ob 18. uri, amer. film PEKLENSKA STEZA BMX ob 20. uri, 14. novembra: angl.-franc. zgod. film IME ROŽE ob 20. uri, 15. novembra: angl.-franc. zgod. film IME ROŽE ob 20. uri, 16. novembra: ital. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 20. uri, 17. novembra: franc. zabavni film ŽANDARJI IN ŽANDARKE ob 20. uri
_BOHINJ_
12. novembra: amer. pust. film ČLOVEK, KI JE SPODBUDIL PEKEL - HELLRAISER ob 18. uri.
13. novembra: amer. film VRNITEV JEDIJA ob 18. uri, hongk. pust. film ZMAJEVA IGRA II. del
ob 20. uri, 17. novembra: ital. film ŠKANDALOZNA GILDA ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA__
11. novembra: amer. film IGRAJ ALI UMRI ob 18. in 20. uri, 12. novembra: amer. horror film SMRT PO SMRTI ob 18. in 20. uri, 13. novembra: amer. film SMRT PO SMRTI ob 18. in 20. uri, 14. novembra: franc. kriminal, film DO ZADNJEGA DIHA ob 19. uri, 15. novembra: ital. avantur, film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 20. uri, 16. novembra: ital. film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 18. in 20. uri, 17. novembra: amer. znan. fant. film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 20. uri
ŽELEZNIKI
11. novembra: amer. film SMRT PO SMRTI ob 20. uri, 12. novembra: amer. triler film IGRAJ ALI UMRI ob 20. uri, 13. novembra: amer. avantur, film MOST, KI NE VODI NIKAMOR ob 18. in 20. uri, 16. novembra: amer. mlad. film TREŠIN ob 20. uri
POLJANE
11. novembra: amer. avantur, film MOST, KI NE VODI NIKAMOR ob 19. uri, 13. novembra: amer. mlad. film TREŠIN ob 17. uri, 15. novembra: amer. znan. fant. film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 19. uri, nem. trda erot. VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 21. uri
GLAS 8. STRAN
-C
AKTUALNO
Petek, 11. novembra
Aktualna vprašanja stanja in razvoja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite__
Vsaka kritika še ni napad na armado
Radenci, 4. novembra - Toliko, kot se je v zadnjem letu govorilo in pisalo o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, še zlasti o JLA, se ni v vsem povojnem obdobju. Za to je bilo več razlogov: javna pričevanja vojakov o gradnji Mamuline vile, kritičen odnos dobršnega dela javnosti do izvoza orožja, (politični) proces zoper četverico pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, pretiravanja o napadih na JLA, dogovarjanje o ustavnih spremembah in financiranju JLA, vloga in pomen vojaške varnostne službe,"afera" Bogataj, pokol vojakov v Paračinu... Raziskava slovenskega javnega mnenja je potrdila, da v naši republiki ni protiarmadnega razpoloženja, je pa kritičen odnos do vseh delov družbe in tudi do JLA. Če mladi v tem prednjačijo, ni presenetljivo in jih zato ni smiselno obsojati. Kritika je namreč gibalo napredka, z družbo brez kritike se dogaja isto kot s stoječo vodo.
Vprašanja o stanju in razvoju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zlasti o JLA, so bila prav zaradi aktualnosti tudi na "dnevnem redu" 11. Gorjupovih dni v Radencih, kjer so se z novinarji pogovarjali Lojze Briški, član predsedstva SRS, Ivan Dolničar, član predsedstva CK ZKS, Marko Negovanič, načelnik politične uprave v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo, Svetozar Višnjić, poveljnik Ljubljanskega armadne-ga območja, Ivo Tominc, pomočnik poveljnika, Janko Kušar, republiški sekretar za ljudsko obrambo, in Ivan Hočevar, poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Objavljamo njihove odgovore na nekatera novinarska vprašanja.
Kako se bodo reforme gospodarskega in političnega sistema ter Zveze komunistov odražale v JLA?
Lojze Briški: »Če bodo reforme prenovile vso družbo, pomeni, da bodo vplivale tudi na sestavine splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V vseh bodo morali razmisliti, kako se obnašati čimbolj racionalno, kako z manj denarja še povečati učinkovitost, kako demokratizirati odnose in se bolj približati usmeritvi o podružbljeno-sti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Seštevek vseh, ki v Sloveniji sodelujejo v enotah JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in v drugih sestavinah, je nekaj sto tisoč in še ni tolikšen, da bi lahko resnično govorili o podruž-bljanju.«
Marko Negovanič: »Ko govorimo o podružbljanju obrambnega področja, se pojavljajo tudi ocene, da se bo ta proces začel šele tedaj, ko bomo ukinili JLA. S tem se ne bi strinjal. Podružblja-nje je zgodovinski proces, ki postavlja ljudi v položaj, da odločajo tudi o tem področju. V JLA se zavzemamo, da bi o najpomembnejših vprašanjih razpravljali in odločali čim širše, predvsem pa v zvezni skupščini. Naša armada spada med najbolj odprte v svetu. Vsako leto je o njej napisanih v časopisih prek 40 tisoč člankov, razen tega je še več radijskih in televizijskih oddaj. Vojna tajna ne predstavlja bistvene ovire za pisanje, saj varujemo le tiste podatke, ki so pomembni za obrambno pripravljenost in usposobljenost.«
Zdi se mi, da JLA v razmerah, ki so slabe, dobro opravlja svoje naloge in da lahko v sicer nemirnem svetu spimo mirno; normalno in človeško pa je, da pretirava pri ogroženosti od zunaj, ker skuša na ta način tudi utemeljiti potrebe po več denarja.
Ivo Tominc: »JLA nima razloga za izmišljanje zunanjih sovražnikov. Razmere v svetu so takšne, da je treba imeti dobro usposobljeno in opremljeno vojsko. Če bi bilo stanje drugačno, bi jo tudi druge države že razpustile. Primerjave o tem, koliko sosedne države prispevajo v enem letu za enega vojaka, kažejo, da si mi izmišljamo najmanjše zunanje sovražnike. V nekaterih primerih je razmerje tudi ena proti deset.«
Marko Negovanič: »Res je, da ni neposredne nevarnosti, vendar to ne pomeni, da ni posredne. JLA je ne precenjuje, temveč jo realno ocenjuje. Kot mi je znano, statistika kaže, da je ponekod v svetu toliko jedrskega
orožja, da omogoča dvajsetkrat-no uničenje prebivalstva naše države. Veliki sili sta se sicer začeli pregovarjati in uničevati rakete, vendar gre le za nekaj odstotkov njunega jedrskega orožja.«
Kakšni so po zadnjih dogodkih v naši republiki odnosi med Ljubljanskim armadnim območjem in slovenskim vodstvom. Ali je predsednik predsedstva SR Slovenije tudi vrhovni komandant oboroženih sil na območju republike?
Svetozar Višnjić: »Odnosi so ostali korektni, v redu. Med nami ni nesporazumov, nerazumevanja. Predsedstvo SR Slovenije in tudi drugih republik ni organ poveljevanja oboroženih sil, ampak je odgovorno in pristojno za razvoj in opremljanje teritorialne obrambe. Uporabo oboroženih   sil   (JLA   in teritorialne obrambe) odobrava predsedstvo SFRJ kot vrhovni komandant oboroženih sil. Ob tem ne moremo govoriti o omejeni ali delni suverenosti republik, saj se njihova   suverenost  izraža prek skupščine in drugih organov.«
Ivan Dolničar: »Republike imajo možnost vpliva v predsedstvu SFRJ, ki je vrhovni komandant, v svetu za ljudsko obrambo predsedstva SFRJ, kjer se razpravlja o vseh vprašanjih obrambnih priprav \v, razvoja oboroženih sil, in v zvezni skupščini in njenih organih.«
Ivo Tominc: »Med slovenskim narodom in JLA ni nobenega prepada. Jaz ga tudi nisem nikoli videl. Z družbenopolitičnim vodstvom SR Slovenije sodelujemo zelo dobro.«
Jugoslavija je v globoki gospodarski in družbeni krizi. Na vseh ravneh se razmišlja o poenostavitvah, varčevalnih ukrepih. Kako o tem razmišlja JLA?
Svetozar Višnjić: »To je eno od najpomembnejših vprašanj. V vseh enotah razvijamo programe varčevanja in lastne proizvodnje. V Ljubljanskem armad-nem območju si, denimo, v celoti sami zagotovimo svinjsko meso, 30 do 40 odstotkov govejega mesa, pomembne količine drv za kurjavo in lesa za potrebe gradbeništva. Vrednost lastne proizvodnje predstavlja v primerjavi z odobrenim denarjem 8 do 9 odstotkov vseh sredstev.«
Čeprav JLA ni nadnacionalna organizacija, pa se včasih obnaša, kot da je enonacionalna. Na-
pisi na vojašnicah in drugih ustanovah v jezikih narodov in narodnosti niso malenkostna zadeva, temveč zelo pomembna vsebinska. Kot mi je znano, je že prejšnji zvezni sekretar za ljudsko obrambo izdal odredbo o uvedbi napisov v jezikih narodov in narodnosti. Zakaj se s tem odlaša?
Ivo Tominc: »To se že uresničuje in tudi v Ljubljani bo kmalu mogoče videti slovenske napise, na nekaterih ustanovah, kot so vojaško sodišče, knjižnica, zdravstvene organizacije, pa so že leta in leta. Kmalu bosta začela izhajati v slovenščini tudi Narodna armija in Front, že skoraj leto dni dobivajo vojaki ob zaobljubah plakete v jeziku svojih narodov in narodnosti. Že več kot polovica naših pravilnikov in drugih dokumentov je v slovenskem jeziku. Čeprav nas vse to zelo veliko stane, pa to ni nikoli končano delo.«
Zakaj mladi služijo vojaški rok v enotah daleč od doma, čeprav je eno od spoznanj parti-
zanskega vojskovanja to, da je najlaže braniti dobro poznano območje? Ali so tudi pri nas možnosti (kot na Madžarskem), da bi lahko vojaki odšli konec tedna večkrat domov, k svojim?
Svetozar Višnjić: »Pri nas je enoletni vojaški rok. Vojaki v prvih šestih mesecih nimajo možnosti za dopust, v drugi polovici leta pa imajo pravico do dveh prostih "vikendov" in do letnega dopusta, ki pa ga lahko prihranijo za konec. Takšno je zdajšnje stanje, kar pa ne pomeni, da z demokratizacijo odnosov ne bi mogli uvesti izboljšav in novosti. Koliko vojakov gre lahko ob koncu tedna domov, je odvisno od več dejavnikov, med katerimi bi poudaril raven, ki je potrebna za lastno zaščito in za izvajanje nalog v določenih razmerah. Ker ste omenili Madžarsko, naj povem, da v tej državi traja vojaški rok dve leti in da je treba upoštevati tudi prisotnost sovjetskih vojakov.
V Ljubljanskem armadnem območju je trenutno od skupnega števila vojakov le enajst odstotkov Slovencev, vsi ostali so od drugod. Za takšen način služenja vojaškega roka smo se opredelili zato, ker smo jugoslovanska armada. Mislim, da mladim celo koristi, če se medsebojno spoznavajo. V vojnih razmerah bi bilo razmerje precej drugačno. Ker je način popolnjeva-
nja enot teritorialen, bi bilo v njih kar 91 odstotkov vojakov iz Slovenije.«
Mladi so že iani sprožili pobudo o civilnem služenju vojaškega roka. Kaj o njej menite v JLA?
Svetozar Višnjić: »Vprašanje civilnega služenja se pošilja na napačni naslov. Zakona o vojaški obvezi ne sprejema JLA, temveč skupščina in druge institucije. Armada tudi ni bila za to, da gredo mladi k vojakom takoj po končani srednji šoli in da ženske služijo vojaški rok, pa vendarle: zakon je bil tak in morala ga je spoštovati. V sedanjih razmerah se družba opredeljuje.
da civilno služenje ne pride v po-štev, tudi zaradi političnih posledic ne. Če se bo jutri odločila drugače, bomo to upoštevali. Takšni, ki ne sprejemajo orožja, armadi niso potrebni, takšne potrebuje družba.«
Znano je, da dobršen del slovenske javnosti dvomi v ustavnost vojaškega dokumenta, na osnovi katerega je bila obsojena četverica, in da zato nekateri tudi dvomijo v legitimnost sodbe. V skupščini SR Slovenije je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi ugotovila ozadje procesa in verjetno tudi razsodila, ali je bil vojaški dokument v skladu s slovensko usta-
Slovensko javno mnenje o JLA
Najslabše je rešeno nacionalno in versko vprašanje
Raziskovalci slovenskega javnega mnenja so, kot bi slutili, kaj se bo dogajalo (afera štirih), ponudili letos spomladi naključno vprašanim dovolj dolg in temeljit vprašalnik, ki je skušal osvetliti, kaj si Slovenci mislijo o oboroževanju, JLA...
Dr. Zdenko Roter je na osnovi rezultatov javnomnenjske raziskave dejal, da v Sloveniji ni protiarmadnega razpoloženja. Večina vprašanih se zavzema za to, da je vojska v naši državi visoko profesionalizirana institucija, ki na visoko profesionalen način opravlja temeljne funkcije in hoče imeti visoko pro-fesionaliziranega starešino s primernimi dohodki. Takšno stališče je tudi v nasprotju z očitkom, da je v Sloveniji proti-starešinsko razpoloženje. V večinskem javnem mnenju po sodbi dr. Roterja ni zaznati kaj takega, kar bi lahko ocenjevali kot napad na JLA, podcenjevanje armade, protiarmadno razpoloženje..., pač pa se kaže, da imajo kritični Slovenci pripombe do delovanja JLA. Kritičnost je na dveh točkah še posebej zgoščena. Po mnenju vprašanih je v JLA najslabše rešeno nacionalno in versko vprašanje. Kritika je upravičena: vojaki nimajo možnosti izražati verskih prepričanj, na vojašnicah še vedno ni napisov v jezikih narodov in narodnosti, ipd. Vprašani tudi menijo, da so tako kot do zveze komunistov lahko kritični tudi do JLA. To pomeni, da je mitološkost armade v Sloveniji povsem izginila in da slovensko prebivalstvo odklanja kakršnokoli vsiljevanje vzorcev in ocen, ki bi temeljile na tradicionalnem mitološkem odnosu do armade.
Dr. Niko Toš, vodja raziskovalne skupine, je prepričan, da se bo v prihodnosti politično javno mnenje do armade kazalo po eni strani kot izraz ustvarjalne kritičnosti do ene od institucij političnega sistema, po drugi strani pa slejkoprej kot protiarmadno razpoloženje. Nerazpoloženje do armade, ki zdaj še ni protiarmadno razpoloženje, je globoko vsajeno in ni oblikovano zgolj kot enkratni čustveni izraz nekega dogodka, provokacije... Tu gre za nekaj ključnih vprašanj - za vprašanje stopnje samostojnosti sistema obrambe znotraj družbe, za vprašanje spoštovanja človekovih pravic... Premiki na teh področjih so tudi pogoj za spremembo ocen, mnenj in stališč pri Slovencih, ki sicer negujejo obrambne vrednote.
Jože Smole, predsednik republiške konference SZDL, je
dejal, da armada ne more biti tabu in da moramo o njej razpravljati javno, tako kot tudi o vseh drugih področjih družbenega življenja." Drugo je vprašanje, ali se o tem razpravlja na odgovoren način. Mislim, da je bilo tudi pri nas nekaj pojavov neodgovornega obravnavanja. Jaz se s člankom Mamula go home nisem strinjal, ker je bil pristop neodgovoren, bilo pa je legitimno zastavljeno vprašanje, kdo odloča o izvozu orožja in zakaj se izvaža... Jezik v JLA je zelo pomembno vprašanje, vendar se tudi tu že zelo dolgo zapleta. Ne vem, zakaj še vedno ni uresničen sklep, da je zaprisega v jeziku narodov in narodnosti. Nekateri naši fantje so jo morali še vedno podpisati v srbohrvatskem jeziku. Prav tako je bil že ukaz, da morajo biti napisi na vojašnicah in drugih objektih v jezikih narodov in narodnosti in da mora biti poveljevanje v partizanskih brigadah, ki so del JLA, v slovenskem jeziku." Zamisliti se moramo tudi nad podatkom o številu slovenskih starešin v enotah JLA, je dejal Jože Smole. Če se bo zanimanje za vojaške poklice še zmanjševalo, bo Slovenija čez deset let brez starešinskega kadra. To pa pomeni, da bomo izgubili enega od elementov slovenske državnosti.
Ali niso bile nekatere ocene p«*' tirane?
Ivo Tominc: »V Ljubljanske^ armadnem območju smo strog0 ločevali, kaj je napad na JLAlt. kaj ni, kaj je fizični napad in k« verbalni. Dejstvo je, da so nap8' di bili. Nikoli pa jih nismo izefl*! čevali s slovenskim narodom *• s katero družbenopolitičfl' skupnostjo.«
Kako je JLA reagirala na b*J sede, izrečene v Beogradu, & da se nad starešinami v Slovel*1' ji izvaja genocid?
Ivo Tominc: »Poveljstvo Lj^' bljanskega armadnega obmoČ]* ni bilo vprašano o tem. Še is| dan, ko smo to prebrali v časop"
vo ali ne. Kaj če se, na primer, izkaže, da je protiustaven? Ali bo ocena komisije obvezna tudi za vojaške organe?
Ivo Tominc: »Predsedstvo SFRJ je reklo, da je dokument ustaven.«
Svetozar Višnjić: »V JLA bomo upoštevali stališča in ocene, do katerih bodo prišli pristojni organi.«
Lojze Briški: »Predsedstvo SRS se je vseskozi zavzemalo za korektnost in zakonitost postopkov in je zato tudi dalo nekaj predlogov, ki pa, žal, niso bili upoštevani. Od predsedstva SFRJ smo tudi zahtevali, da bi nam izročilo dokument in da bi lahko tudi sami preverili, ali je v njem kaj protiustavnega. Do danes tega dokumenta še nismo dobili.«
Ob soočenju izjav Albina Kanduča in Staneta Broveta ni mogoče nedvoumno sklepati, ali znotraj varnostne službe JLA obstaja znameniti KOS (kontra-obveščevalna služba) ali ne. Zanima me tudi to, kakšen namen je imela akcija Mladost, pri kateri sta sodelovali civilna in vojaška varnostna služba?
Svetozar Višnjić: »V JLA deluje varnostna služba, ki ima dvojno vlogo: po eni strani varuje oborožene sile pred poskusi vdora tujih obveščevalnih služb in sovražnikov, po drugi plati deluje preventivno v sistemu vodenja in poveljevanja. Delovanje službe je opredeljeno v pravilniku, ki ga je podpisal vrhovni komandant, sicer pa je pod tolikšnim nadzorom družbenih institucij, predvsem skupščine, kolikor so nasploh JLA in oborožene sile.
Akcija Mladost je bila skupna akcija vojaške in civilne varnostne službe, ki ni imela drugih namenov kot le to, da je štafeti mladosti zagotovila normalno in varno pot po Jugoslaviji.«
Predsedstvo SFRJ, ki je vrhovni komandant oboroženih sil, je že dalo pobudo za ukinitev 133. člena kazenskega zakona SFRJ. Če bo pobuda sprejeta (v kar pa ne gre dvomiti), bodo v JLA odpadli primeri Bogataj in podobni, saj besede, ki ne ščuvajo k nasilju, ne bodo več kaznivo dejanje. Kaj menite o ukinitvi besednega, miselnega delikta v JLA?
Svetozar Višnjić: »Dokler člen velja, smo ga dolžni spoštovati. Če pa ga, denimo, jutri ne bo več, bomo spremembo disciplinirano spoštovali. Na ta člen moramo gledati s stališča Jugoslavije. V nekaterih okoljih povzročijo izrečene besede prelivanje krvi, v drugih se jim le nasmeji-jo.«
Zadnje čase se jc veliko govorilo in pisalo o napadih na JLA.
I
v
C
p
ski Prč nje
<
"no Pot: 'iet itn čen fan arj( okc km tio •ter •Ho trie iet; sto v2 «h Oce *ac sto
K
dej ga tac
bil bo, «k,
su, smo zaprosili predsedstvo o\ ganizacije ZK v JLA, da to za«* ka, se ogradi do pisne razpra^ enega od članov statutarne H misije in da začne druge P°st°jj ke, ki so ob takšnih primerih p« vsem normalni. Predsedstvo naše zahteve uresničilo.«
Zanimanje za vojaški poki' upada ne samo v Sloveniji, tel* več tudi v drugih republika Zakaj?
Janko Kušar: »V JLA bi mor' lo biti glede na znane deleže p* sameznih republik okrog dev* odstotkov starešin iz Slovenij* vendar jih je zdaj le še 2,6 0 stotka. Zanimanje ' za vojašK* poklice upada že od 1981. le** dalje. Zanimivo je, da je bil leto* odziv za srednje vojaške šole $ akademije pri nas v Sloveniji
10 za petino večji, kot je bil lafl1 ko pa je bil tudi najslabši v za? njih petih letih. Letos je bilo1 vojaške šole sprejetih 112 kan«'' datov iz Slovenije. Če bi se htm
11 v naslednjih šestih letih uskl* diti z znanimi republiškimi del* ži, bi jih morali vsako leto sp1* jeti v šole okrog tristo. Toliko S* jih sicer tudi vpiše, vendar je S? lekcija zelo ostra. Za primer n« navedem le srednjo vojaško šo» v Mostarju, za katero se je leto' prijavilo 65 kandidatov iz Slov* nije, sprejeli pa so jih le osen^'
Ivan Hočevar: »Trinajst si"*" venskih dijakov v srednji let* ski šoli v Mostarju je po dogOj kih v Ljubljani zahtevalo, <>' končajo šolanje, češ da se JW ne spoštuje. Če že torej ne govf rimo o napadih na JLA, pa la" ko o primerih, ki slabo vplivaj na Slovence v vojaških šolah-*
Kako v republiškem sekref riatu  ocenjujete predloge spremembo zakona o vojas^ obveznosti?
Janko Kušar: »V Sloveniji s strinjamo, da bi šli študentje $ služenje vojaškega roka po ko11 čanem študiju, vendar menin1": da bi morali pri tem imeti v*1 enake možnosti. Sedanji p*&. log namreč predvideva, da j zvezni   sekretar   za ljuds* obrambo določal, kateri štude? tje (veterine, medicine, štrojf?; štva...) bi lahko služili voja™ rok po študiju. V Sloveniji t** menimo, da bi morali spre^. njanje zakona izkoristiti še nekatera druga dopolnila, že * kaj časa imamo precejšnje te*(l ve pri pridobivanju kandidat za rezervne vojaške starešin. Med mladimi ni več zadoS*^ motiviranosti za to: vojaški j! morajo služiti enako dolgo *\, vsi drugi, se na služenju bolj ^ diti, po povratku domov pa p°* j, šteje iti na vojaške vaje. Za*^ bi moral najti rešitev tudi za0 problem, sicer kmalu ne bo^. več imeli kandidatov za rez vne starešine.«
C. Zapl°tn
I
^ek. 11. novembra 1988
9. stran (mmmmmmaLAs
VINE BEŠTER
^kscmder Ravnikar, podpredsednik skupščine SRS za Gorenjski glas_
Čimprej do spornega vojaškega povelja!
frano je, da so na oktobrski seji slovenske skupščine med jjTjgim imenovali tudi posebno skupino delegatov, ki bo Ž*jjlala celovito proučiti okoliščine in posledice sodnega E[ocesa proti četverici v Ljubljani. O delu skupine govori Ujen predsednik Aleksander Ravnikar, sicer podpredsednik Scenske skupščine.
^tek, 4. novembra, ste imeii prVG 2g skupine. Katere so najpomemb « stvari, o katerih ste uspeli do soglasje in ste jih uvrstili v vaš ftjgram dela?__
^JaJprej smo se dogovorili o bitnih okoliščinah, ki jih morajo oceniti. Določili smo sledeče: P°trebno se je seznaniti s poveriti komandanta ljubljanskega r^adnega območja, ki je ozna-^n kot vojaška tajnost in je dativi kot smo obveščeni, z 8. janu-*Jtem 1988 in v tem okviru tudi z j^oliščinami, zaradi katerih je do-^toent nastal, ter ocenami, ki so *°rda služile kot osnova omenje-^emu dokumentu. Nadalje morajo oceniti oceno o varnostnih razmerah v Sloveniji, ki je bila sprejo na seji vojaškega sveta in po-Jtopke, ki so iz tega"izhajali, s tem .zvezi pa tudi okoliščine, v kate-*h je ta ocena nastala. Sledi tudi ^ena dela organov za notranje ||*deve v zvezi s sproženjem po-t°pka in razjasnjevanje akcije Radost*. Naj omenim še uporabo jezika in uveljavljanje stališč Ravnikov slovenskega politične-p sistema v zvezi s procesom ter jjfdi druge okoliščine, na katere je ?|ja skupščina že opozorjena in ~&do dokumentirano predložene lupini.«
s«*._
[Preje"
ste tudi nekaj povsem kon-**tnih sklepov?
»Med drugim smo sklenili, da je totrebno najbolj pohiteti v zvezi s prvo okoliščino, ker je ta seveda *meljnega pomena za delo skupi-1>e- Če v ustreznem času ne hnmn
prejeli lega aokuiucma uG j>""0-sedstva SFRJ, sem osebno zadolžen, da se člani skupine z njegovo vsebino seznanijo na primeren način - na sejo se povabi tovariše Dolanca, Stanovnika in Marinca. Za strokovno mnenje smo se obrnili na katedro za ustavno in kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete, obvestili smo že zvezno sodišče in vojaškega tožilca JLA, da je skupina začela delati in da izvršitev kazni nad obsojenimi lahko oteži delo skupine, ter da želimo opozoriti na njihova pooblastila, da predlagajo odložitev izvršitve kazni do dokončne odločitve zveznega sodišča. Skupina je to storila zaradi tega, ker meni, da bi bile s tem odložene morebitne škodljive posledice izvršitve prav-, nomočne sodbe.«
Predpostavljati gre, da boste podvrženi različnim vrstam pritiskov, je na kakršenkoli način zagotovljeno, da se jim bodo člani lahko izognili in s tem ohranili svojo neodvisnost ter objektivnost?
»To seveda ni okoliščina, ki bi jo skupina vnaprej ocenjevala. Če pa me sprašujete kot predsednika skupine po osebnem mnenju, mislim, da je vsak, ki je sprejel, da v skupščini kandidira v to skupino, dobro premislil kaj si nalaga na ramena, ker ve, da prevzema s tem tudi vso odgovornost.«
Menite, da vam bodo resnično vsa vrata odprta?
»Na tako postavljeno vprašanje
bom lahko odgovoril šele na koncu, ampak glede na to, da gre za skupino, ki je bila ustanovljena s skupščinskim odlokom in ima določene naloge, saj mora le-ta storiti vse, da bo zaupano delo tudi kvalitetno opravila. Osebno pričakujem vsestransko sodelovanje.«
Kakšen je vaš komentar na stališče, da je tako ustanovitev kot delo skupine zgolj politična demagogija in ne resnična želja odkriti resnico?
»V kolikor je vprašanje postavljeno osebno, lahko rečem, da sam mislim svoje delo izpeljati z vso resnostjo. Tudi ostali člani skupine so na prvi seji govorili o odgovornosti, ki jo čutijo ob zadanih nalogah. Zaenkrat še nisem naletel na nikogar, ki bi me hotel o tem prepričanju preobračati.«
Za zaključek še dve področji - časovna omejenost in (ne)zaprtost vaših sej, torej možnost neposrednega novinarskega spremljanja?
»Naše delo naj bi predvidoma trajalo okrog pol leta, kar pa se tiče drugega vprašanja, tudi za našo skupino velja povsem enak režim, kot za skupščino in njene organe, torej javnost sej, seveda z izjemo, kadar predpis določa, da mora biti seja zaprta.«
Povelje in sodba
Ob vojaško-sodnem procesu, ki ga ima slovenska, v precejšnji meri pa tudi druga jugoslovanska javnost, za politično merjenje sil, za boj med demokratičnim novim, i^hoče iz močvirnih nižin vsesplošne krize v sodobno Evropo in ga pooseblja osveščena in izobražena mladina, in med dogmatsko-konservativnim, ki hoče z vselil sredstvi ohraniti staro in svoje privilegije, je razumniku, posebej pa še pravniku, Skoraj nemogoče, da o tem ne bi razmišljal, se opredeljeval in — opredelil.
?*Četek te »specialne vojne«, ki •* bila, moglo bi se reči — napo-
®dana, napovedalo pa jo je arkadno poveljstvo in zvezni ja-j1*! tožilec — sovpada z odkrit-•,ern, da je Nova revija sovražnik j^žave. Zato ta proces ni nekaj P°polnoma nepričakovanega. P njem ne vem toliko, kot vedo ^govorniki obtožencev, ki so so-Pslovali v postopku, zato utegne Jti moja ocena pomanjkljiva. **rnelji namreč samo na objasnili sodbah in objavljenih
brazložitvah, ne na neposreden spoznanjih iz postopka.
Prispevku se bom omejil samo jja tisti del sodbe, ki se nanaša ?a obtoženega Ivana Borštnar-
^dba ugotavlja, da je obtoženi P°velje komandanta LAO-strogo **Upno st. 5044-3 z dne 8.1.1988 ^fotokopiral in fotokopijo izrodi soobtoženemu Davidu Tasi-Tudi navaja njegov zagovor, v? je to storil zato, ker je iz vse-J?e povelja spoznal, da predstava »nevarnost za posameznike !? narod na območju, na kate-ern živi, če bi prišlo do nekih eredov «\Pričakoval je, da bodo °vinarji Mladine s poveljem j?2nanili tudi najvišje republi-je 0rgane »vse do Kučana«, ker *0<? n^m °8r°žen slovenski na-
j" boni razlagal »objektivnega pariškega stanja«, očitnega Jpnivega dejanja izdaje voja-v*e skrivnosti (izročitev dela pobija Davidu Tasiču), ki je sicer ?|en od elementov kaznivega J/lanja izdaje vojaške skrivno-3 kaznivo dejanje pa bi bilo jj?rJeno, če bi bil izpolnjen »sub-i *tivni element« kaznivega de-*iaL?a' k* 3e vsebovan v pojmu *klep in h kateremu še šteje-^ 0 niotiv in nagib, ter dokazana
*k
o n i t o s t povelja.
.dve kategoriji sta predmet 'tega razmišljanja zato, ker
Sta   6    razmišljanj«  /.tiiu, ner
1^? °dločilni za presojo ali je bilo J**nivo dejanje storjeno ali ne. ^a sodba ocenjuje, da je obto-jj^1 kaznivo dejanje storil nasipoma, ker da je pribavil do-
kument z zaupnimi podatki z namenom, da ga izroči nepoklicanim osebam, »torej se je svojega dejanja zavedal in je hotel
njegovo izvršitev »ter da« so pri njem navzoči izraziti motivi za izvršitev predmetnega kaznivega dejanja.«
Čeprav govori o navzočnosti izrazitih motivov pri storitvi kaznivega dejanja, pa sodba teh motivov ne našteva, ne razlaga, ne razčlenjuje in se do njih ne opredeljuje. V tem je kršitev čl.364 zakona o kazenskem postopku, ki je zakoniti pritožbeni razlog za razveljavitev sodbe. Ker je tudi nagib po čl. 41 zveznega kazenskega zakona pomemben faktor pri izreku višine kazni, sodba pa o njem molči, je s tem kršen tudi kazenski zakon.
Seveda so motivi za obtoženčevo ravnanje. V zagovoru jih je pojasnil.
Iz obrazložitve tudi ni mogoče razbrati, katere subjekte sodba smatra za »nepoklicane osebe«. Ali so to David Tasič in soobto-žena Janez Janša in Franc Zavrl, ali mladi razumniki nasploh ali pa celo tudi najvišji predstavniki SR Slovenije (in Milan Kučan), ki jim je bila fotokopija namenjena? Iz izjave visokega funkcionarja ob aretaciji Janeza Janše, da so »vsi državljani pred zakonom enaki«, je mogoče skleniti, da je prav srečno naključje, ker Ivan Borštnar fotokopije povelja ni izročil neposredno eni od oseb, ki jo je hotel seznaniti s poveljem, namreč jo je izročil le novinarju Mladine.
V sistemu vrednot je vojaška skrivnost vsekakor vrednota, ki jo je treba spoštovati. Toda vrednote so tudi človekova (in narodna) svoboda, njegove svoboščine in pravice. Iz obtoženče-vega zagovora, ki ga povzema sodba, je ugotoviti, da je obtoženi pri svoji odločitvi dal prednost vrednosti, ki se mu je zdela višja od vrednote varovanja vojaške skrivnosti. Iz spoštovanja
do višje vrednote (ogrožen slovenski narod) je prekršil nižjo, narodu pa je ostal zvest. Ravnal je drugače kot komsomolec Mo-rozov, ki je sovjetski oblasti za časa Stalina izdal svojega očeta, oblast pa mu je zato postavila spomenik.
V vsaki pravni državi so priznane vrednote zapisane v ustavi in varovane z zakoni po njihovi pomembnosti in tudi spoštovane.
V družbah, v katerih »revolucija še traje« — resnice, da je revolucija nasprotje zakonitosti, ne more nihče zanikati — pa oblast mnogokrat nezakonito in neupravičeno zamenja vrstni red vrednot in daje prednost tistim, s katerimi si utrjuje svojo moč, če se le ta zaradi prepihov (kritike) nekoliko zamaje. Bojim se, da je tudi v obravnavanem primeru to dokazljivo.
Bistvo obtoženčevega zagovora je njegovo spoznanje, da se z navedenim poveljem ogroža slovenski narod. K temu svojemu spoznanju je prištel še nekaj lastnih izkušenj — vse to povzemam iz obrazložitve prve sodbe — in ocenil, da je tudi kampanja proti mladini v zvezi s štafeto in drugimi njenimi pobudami bila neutemeljena in da je mladina imela prav.
Tudi če njegovo prepričanje o škodljivosti tega dokumenta za slovenski narod ne bi imelo realne podlage, pa je sum v to vendarle utemeljen. To pa je okolnost, ki izključuje kazensko odgovornost ali je vsaj utemeljen razlog za omilitev kazni po čl. 42 in 43. KZ SFRJ.
Dejstvo, da je šlo za dokument, ki je bil zaznamovan kot strogo zaupen, še ne zadostuje, da bi se izročitev tega dokumenta nepoklicni osebi z vso gotovostjo moglo šteti za izdajo vojaške skrivnosti.
Vojaški zaupni dokument, ki ga ščiti čl. 224. KZ SFRJ, mora biti najprej ustaven in zakonit. Samo ustavno in zakonito povelje more biti varovano kot vojaška skrivnost. Protiustavno in
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani smo odprli nekaterim aktualnim dogodkom oziroma razmišljanjem o njih. Pogovarjali smo se s podpredsednikom slovenske skupščine Aleksandrom Ravnikarjem o delu skupine delegatov, ki bo skušala proučiti okoliščine in posledice procesa proti četverici v Ljubljani. Kranjski odvetnik Stanislav Klep je prispeval svoje razmišljanje s simpozija pravnikov o procesu proti četverici. Simpozij je bil pretekli petek v ljubljanskem Cankarjevem domu. Vine Bešter komentira zadnje dogodke v Sloveniji, publicist dr.Rado Bordon pa sporazum o ustavnih amandmajih. Jože Košnjek je zapisal, kaj o svojem delu menijo slovenski in jugoslovanski novinarji, Lea Mencinger pa se je pogovarjala z Igorjem Torkarjem. Slike je pripravil Gorazd Šinik. Naslednje Odprte strani bodo izšle v petek, 25. novembra, in bomo v njih pisali o 45 letih avnojske Jugoslavije. Želimo vam veliko užitka pri prebiranju.
Leopoldina Bogataj
nezakonito povelje ne more uživati nobene pravne zaščite. Osrednje vprašanje v tem kazenskem postopku pred vojaškim sodiščem je torej bilo, ali je bilo povelje ustavno in zakonito, ali ne?
Vrednost povelja v razmerju do ustavnosti in zakonitosti je bilo predhodno vprašanje v tem postopku, o katerem pa ni mogel odločati noben vojaški organ, niti vojaško sodišče, marveč le Skupščina SR Slovenije po svojih organih ali Predsedstvo SR Slovenije, saj se povelje nesporno nanaša na javni red in mir, ki ga v mirnem času na območju SR Slovenije urejajo njeni organi po veljavni Zvezni in republiški ustavi.
Mnogo indicev je, ki vzbujajo dvom v zakonitost povelja in s tem dvom v obtoženčevo krivdo in utemeljenost obsodilne sodbe.
Prvi od teh je dejstvo, da v njem ni navedena zakonska določba, na kateri temelji povelje. Če pa je v njem zakonska določba vendarle navedena, pa je pomanjkljivost sodb, če tega nista sporočili.
Drugi razlog je v dejstvu, da se
lja, pa je v vztrajanju vojaških oblasti, da vsebina povelja ostaje še naprej in za vedno skrivnost. Z vojaškimi skrivnostmi, ki se ne nanašajo na zunanjega sovražnika, pa ima slovenski narod vsakršne izkušnje. Ko nekatere pridejo na dan, se še le zavemo, da smo bili ogoljufani. Ko bi nasprotniku rad ponudil roko, tega več ni... Z njim so opravili. Tudi v mojem imenu ker sem bil borec NOV. Obilici skrivnosti, ki jih oblast (in armada) hrani samo za sebe in s tem večkrat krši Ustavo (čl. 168. Ustave SFRJ), kjer je izrecno rečeno: »Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih pomembnih za skupnost«. Povelje, o katerem teče beseda, pa se vsekakor nanaša na naše delo in življenje in je tudi pomembno za našo skupnost. Če bi to povelje v resnici bilo zakonito in iz etične strani sprejemljivo, ni moč najti utemeljitve za to, da bi še naprej ostalo skrivnost. Če se lahko razume, da je razporejanje vojaških enot, njihova oborožitev in vse kar je v zvezi z vojaško organi-
Veliki govorci politike in armade skoraj redno omenjajo sovražnike socializma in kontrarevolucije, ne da bi se vsaj malo potrudili obrazložiti ta dva pojma. Že s pojmom socializem je težko, saj niti v Ustavi ni definiran, socializmov pa je nešteto. V jugoslovanski ideološki misli sta dva skrajnostmi tipa: socializem po meri človeka in socializem po meri Lenina, ki ju ni mogoče poenotiti, ker empirija slednjega ne potrjuje kot naprednega. Ljubljanski proces je odraz nasprotij med njima, nasprotij, ki jih tudi lanski idejni plenum ZKJ ni mogel prebroditi.
to povelje ne nanaša na sovražnika in da vojaške zadeve v mirnem času (varovanje države, njenih meja in neodvisnosti), marveč na civilne, to je državljanske zadeve, za katere so izključno pristojni organi civilne oblasti SR Slovenije. Ni znano, s katerim aktom in od koga je komandant LAO dobil pooblastila za svoje povelje, ki nedvomno posega v pravice in svoboščine državljanov na območju SR Slovenije.
Tretji razlog — to nedvomno izhaja iz obrazložitve — je dejstvo, da o njegovi vsebini ni bilo seznanjeno niti predsedstvo SR Slovenije. Ignoranca predsedstva SR Slovenije sili k vprašanju, ali se tisto, česar smo se bali in o čemur je Mladina tudi pisala, že ni začelo? Nadaljnji, morda celo najmočnejši dvom v zakonitost pove-
zacijo, skrivnost, pa ni nobenega upravičenega razloga, da bi naloge in cilji povelja še naprej ostali skrivnost. Naloge in cilji vojaških enot morajo biti ljudstvu znane. Če se to pred ljudstvom skriva, tedaj se bojim odgovora na vprašanje ali je to ljudska armada ali armada, ki varuje samo sebe in oblast, ki je v prvi vrsti odgovorna za splošno jugoslovansko krizo. Ne da bi razkrilo vojaško skrivnost, je moglo vojaško sodišče v svojih sodbah ugotoviti vsaj to, ali je obtoženčeva bojazen za slovenski narod bila upravičena ali ne. Ker sodišče ni z ničimer zavrnilo tega dela obtoženčevega zagovora, se more sklepati, da je obtoženčeva bojazen bila upravičena.
Če je obtoženi Ivan Borštnar objektivno ocenil pomen povelja za slovenski narod kakšnega
nasprotnega dokaza še doslej ni nihče ponudil, tudi vojaški tožilec ne — tedaj je tudi protest proti temu povelju upravičen tako kot je upravičen protest proti nezakoniti prvi in drugostopni sodbi. Niti prva, niti druga ni prepričljiva, vsaj za pravnika in razumnika ne. Borštnar, Janša in Zavrl še imajo možnost vložiti zahtevo za izreden preiskus pravomoćne sodbe na Zvezno vrhovno sodišče po čl.425 ZKP. Na uspeh pa je komaj računati, ker je simbioza med Partijo in Armado močnejša kot čut za zakonitost in ustavnost. V družbi, v kateri revolucija še traje, ima ocena, da gre v določenem delu države (v Sloveniji) za kontrarevolucijo tak pomen, ki ima za posledico moratorij zakonitosti in ustavnih svoboščin državljanov, brez objave izrednih razmer. Za ideologijo (za ideologijo dobe parnega stroja), je najvišja vrednota oblast avantgardne Partije. Tej najvišji vrednoti je podrejeno vse. Zato je tudi razumljiv molk Zveznega ustavnega sodišča, ki ima v nesporazumu med slovensko javnostjo in armado vso pravico razsodnika na temelju. 375.člena Zvezne ustave. Klic po pravni državi in zakonitosti, sklicevanje na ustavo in zakone bo ostal glas vpijočega v puščavi, vse dotlej dokler bo ustava naši družbi, (jugoslovanskim narodom) še vedno postavljala na čelo ZK, ki dosedaj našega zaupanja ni upravičila in dokler se Partiji ne bo treba v konkurenčnem boju z drugo stranko (morda z Zvezo socialistov ali z Demokratično zvezo) vedno znova potrjevati. Seveda to moje spoznanje ne more biti razlog za malodušnost in za to, da se ne bi za pravno državo, ustavnost in zakonitost še naprej zavzemali z vsem srcem in z vso dušo v dobrobit slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, tako kot se za to zavzema naš Odbor za varstvo človekovih pravic.
V tem primeru ne gre samo za obsojence, ki jim slovenska javnost stoji ob strani, marveč gre za mnogo, mnogo več. Gre za našo suverenost, gre za pravice slovenskega naroda in za njegovo svobodo, za svobodo nas vseh.
Predvsem je naš jezik naša svoboda. Kdor ga nam jemlje, nam jemlje svobodo.
Dne 10. decembra bo Dan človekovih pravic. Ni dovolj, da se jih samo spomnimo. Trudimo se, jih tudi spoštovati. Tudi v primeru, ki ga opisujem.
Stanislav Klep
Slovenija pod
kontrolo
II A -»
jLMr
RADO BORDON
Še nedavno tega je lahko imel (tudi manj) naiven pripadnik ozemlja, ki so ga nekateri ponosno oklicali za »mojo deželo« vsaj bled vtis, da mogoče veter le začenja vleči v smer demokracije - v vsej žlahtnosti te besede. Pompozna slovenska partijska konferenca namreč povzdigne vse tja do božjih višav Kučanov socializem po meri človeka. Čeprav marsikdo (nihče) ni dobro vedel, katerega človeka je imela prva oseba slovensko govoreče partije v mislih, je verjetno zadostovala obsiceršnjihgospodarskihin s tem socialnih razmerah v državi, že medla tolažba, da je smer »čisto ta prava« in da »bo že nekako« Če napravimo krajši časovni preskok, izpustimo fenomenalni ljubljanski proces, h kateremu se bomo še vrnili, pristanemo v času (srbskih) narodnih mitingov, ki so ob vsem ostalem, dodobra dvignili temperaturo tudi 17. seji zveznega CK. V velikem pohodu »ljudske volje« pade oblast v Vojvodini in skorajda tudi v Titogradu, vedno glasnejši pa postajajo tudi glasovi, ki dosegajo naselje na močvirju. Predstavniki prve republiške politične garniture uspejo spraviti skupaj nekaj javnih govoranc, ki (navidezno) še bolj zbližajo prebivajoče od Ljubelja do Kolpe. Vsuje se ploha telegramov in bodrilnih pisem tipa »ne popustite, vztrajajte do konca, z vami smo«. V istem času se v Belem mestu še vedno neumorno pogovarjajo, kaj v ustavo da in kaj v ustavo ne. Slovenski CK ugotovi, da je potrebno podpreti črnogorsko vodstvo, ki da vztraja na pravi poti. Vse to se dogaja v času, ko je bodisi med vrsticami bodisi naravnost čutiti tudi priznavanje Bavčarjevemu odboru in na nekaterih točkah prav presenetljivo stapljanje idej in ocen.
Mine 17. seja, »usaglasijo« se pripombe ustave, četverica prejme 94 mesecev črtastih oblek, tovariš Milan Kučan sredi Gorenjske (sicer funkcionarjem oficielne sindikalne organizacije) spregovori ljudstvu. Izrečene besede nas vračajo na začetek pričujočega razmišljanja, kajti marsikatero dotedanje dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč, ki za izbrance sicer pomeni novo sonce, množici pa, tako kot dosedanjih štirideset let, ponovni povratek v temo.
Povsem jasno postane, da edina dovoljena stranka v državi, svojih sicer dnevno uporabljenih besed o demokraciji, niti najmanj nima namena spraviti v realno življenje, pač pa bo še naprej ustvarjala navidezne notranje sovražnike, ki jih po tej logiki seveda ne bo nikoli zmanjkalo in se proti njim vestno »borila« . Če sem pred časom, po vrnitvi Dnevnikove ekskurzije s Kosova, v Gorenjskem glasu zapisal, da gre v pokrajini pravzaprav zgolj za ohranitev oziroma vzpostavitev oblasti, to tezo lahko povsem mirne duše prenesem na aktualno slovensko politično sceno. Ob tem pa sta jasni še najmanj dve plati - podpora slovenskega CK, ki je romala v Titograd nosi v svojem pravem telesu predvsem bojazen za »lastno rit«, kot bi temu rekel narod, na katerega se politika sicer vedno tako rada sklicuje. Tako pač človek razmišljajoč naprej v tej smeri lahko reče, da so seveda sladki mehki funkcionarski stolčki, ki omogočajo brezprizivno oblast in se čemu takšnemu ne gre kar tako odreči. Je pač potrebno poiskati nekaj datumov iz naše zmagoslavne zgodovine, se opreti na takratne odločitve (čeprav so bile mogoče v svojem izvirniku mišljene malo ali povsem drugače) in požugati s prstom. Nekje na tej točki se tudi v popolnosti sesujejo vse sanje, ki so se združevale v sintagmi »partija sestopa s svojega piedestala in se ločuje od države«. Zato vzemimo z do-kajšnjo mero rezerve tudi opevano zadnjo tretjino treh reform, ki naj bi popeljale ubogo slovansko ljudstvo naprej -vse do komunizma. Ce smo opravili s prvo manipulacijo in preskočimo drugo (ustavni amandmaji) nam trenutek časa ponuja v brk tretjo - sojenje pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. Tudi tu gre za kompleksnost vprašanja, ki, predpostavimo, na neki način eksistira od seje vojaškega sveta konec letošnjega marca in izrečenih ocen o nekakšni protire-voluciji v najsevernejšem delu države. Če ob tem izpustimo množico dejstev, ki so znane tudi rednim bralcem tega časopisa, še vedno ostaja kopica vprašanj, ki še vedno nimajo zadovoljivih odgovorov. Razne igrice, ki so se jih šli in se jih gredo še vedno nekateri visoki tako politični kot vojaški dostojanstveniki, ne prinašajo tostran Alp prav nič dobrega. Generalizirano rečeno, občutek, da lahko vsak trenutek na domača vrata potrkajo možje, ki se predstavljajo s tujimi imeni kot uslužbenci UNZ, gre pa za »varuhe ustavne ureditve«, ki (ne)slišijo na ime Služba državne varnosti ali možje (vojaške) kontraobveščevalne službe, ni niti najmanj james-bondovski. Če pa si kasneje ob vsem tem lahko na osnovi verjetnostnih predpostavk in z obilico kršitev tako ustave kot zakonov še obsojen na odvzem prostosti, stvari seveda morajo kreniti po drugačnem toku. Izraz državljanska neposlušnost tako lahko zazveni prav milo po drugi strani pa nekomu (glej prvo manipulacijo) kot naročeno pride prav, da v enem stavku zavrže petmesečno delo skupine ljudi, ki jo podpirajo tisoči, ker je pač sam (zopet glej prvo in seveda zato največjo manipulacijo) ne potrebuje več.
Da živimo v svetu fars, ki normalno seveda nimajo nič opraviti s siceršnjim življenjem in sodijo praviloma v knjige, je znano. Ker pa si v Jugoslaviji očitno lastimo pravico nad neumnostmi in naokrog obrnjenimi rečmi (samoupravni način) tako tudi farse polnokt /no prištevamo med domovinske pravice. Naj ob pravem bogastvu tega materiala, ki bi ga lahko (namesto orožja) izvažali tudi v neuvrščene dežele, kjer jim očitno ob raznih konferencah manjka samo še nekaj takšnega, omenim še eno. Proslule volitve v Stanovnikove ekipo. Igor je pogorel na celi črti in fraza moralni zmagovalec seveda deluje zgolj sarkastično. Mimogrede velja spomniti, da je mladinski kandidat dobil večinsko podporo tudi na Gorenjskem - bodo v občinah sedaj zmogli ob vsem dolžnem spoštovanju do Ribnikarja doseči njegovo neizvoli-tev? Gre seveda samo za retoriko, kjer so odgovori znani vnaprej, nekako podobno pa je tudi z vprašanjem zapisanim na začetku, samo da gre besedico JLA jemati ožje in dobesedno ali mnogo širše in (poljubno) zamenljivo ob tem, da prilagodimo tudi oznako »Slovenija«.
VINE BEŠTER
Čeprav je marsikaj očito, je to in ono še prikrito...
Takega spektakla, kakršnega je Jugoslovanom (in tudi marsikomu po širnem svetu) nudila 17. seja CK jugoslovanskih komunistov, pri nas že dolgo ni bilo. Seja je namreč bila ja-vTm m ju je iiepusreano, v živo prenašala televizija. Pričakovanje (ali vsaj zanimanje zanjo, je bilo res veliko, saj so ljudje po vsej naši federaciji ure in ure buljili v televizijski zaslon, pričakujoč... vrag vedi kaj. Kakor da se bo v dveh, treh dneh (in nočeh) zgodilo nekaj, kar bo razmere v naši ljubi domovini bistveno spremenilo, ali nam vsaj pokazalo jasno, hitrejšo pot iz hude krize.
Nič
»zgodovinskosti«
Nič pretresljivega se ni zgodilo. Pač pa je jugoslovansko delovno ljudstvo lahko zastonj gledalo kar dobro zrežirano in vodeno javno predstavo. Na njej je nastopalo na desetine bolj ali manj spretnih govorcev, sicer dobro znanih tudi s prejšnjih sej, na katerih jim prav tako ni nikoli zmanjkalo besed, čeprav so se z njimi zavzemali za vse drugačne »rešitve« in seveda močno prispevali k temu, da je Jugoslavija danes v takem položaju, v kakršnem je. Na 17. seji pa so se pojavili tudi nekakšni »padalci«, ki so v razpravo posegali nekolikanj po svoje in nepričakovano, vendar pa nikakor ne tako, da bi motili kolikor toliko »normalen« potek seje. Tisti, ki so obetali, da bo ta seja »zgodovinska«, so se hudo motili.
Seja se je res pripravljala v nenavadnih okoliščinah. Nekatere bi utegnile ostati ljudstvu še kar v spominu, če bi se bila na primer uresničila napoved znanih »mitingarjev«, ki so v zadnjih mesecih krožili po deželi in napovedovali, da bodo v »počastitev« 17. seje zveznega CK priredili tudi v samem Beogradu miting, kakršnega glavno mesto jugoslovanske federacije še ni videlo (in slišalo). Do takega mitinga pa ni prišlo, čeprav je bilo zanj vse (in je menda še zdaj) pripravljeno. »Demokratični centralizem«, tako značilen za partijo, kakršna je »stranka« jugoslovanskih komunistov, je bržkone pravočasno (seveda za kulisami 17. seje) poskrbel, da so miting odložili. Zakulisni režiserji so prav tako poskrbeli, da so organizatorji mitingov in vsega, kar je z njimi v zvezi, dobili tudi že na sami seji nekaj nepričakovanih lekcij, pri čemer se je znani gorenjski politik Vinko Hafner tokrat vsekakor »proslavil« s svojim učinkovito žugajočim prstom...
Sedemnajsta seja je potemtakem potekala dokaj normalno in se na njej ni zgodilo prav nič takega, po čemer bi si zaslužila, da bi v zgodovino partijskega sejanja prišla kot »zgodovinska«.
Naslednja, 18. seja, ki je kar neposredno sledila 17. seji, pa
je bila namenjena ustavnim dopolnilom. Sklicali so jo še toliko pravočasno, da je ujela zadnji vlak ter lahko dala pečat razpravam in sklepom zvezne skupščine. Osemnajsta seja UK je nedvomno pripomogla k temu, da je zvezna ustavna komisija tako ubrano zaključila svoje delo in da so tudi slovenski predstavniki v njej nenadoma sila uspešno »prepričali« predstavnike vseh drugih bratskih republik in pokrajin o tem, kako znamo biti tudi Slovenci zelo »konstruktivni«, kako znamo popuščati in kako bratskega soglasja ne bomo več ogrožali s kakšnim nadaljnjim nasprotovanjem ali celo z referendumom...
»Nova besedila« po starem kopitu
Uspešna nadaljevanka 17. in 18. seje CK je potemtakem bila v zvezni skupščini, kjer so se močno potrudili, da so ustavna dopolnila »uskladili« in tako omogočili njihov sprejem do 29. novembra, ko naj bi jih slovesno razglasili. Medtem ko je kazalo, da 17. sejo CK »motijo« predvsem tisti predstavniki srbskih komunistov, ki so si želeli dobiti splošno podporo za svoj nadaljnji, glavni »juriš« (ta se seveda še vedno pripravlja), pa so v zveznem zboru skupščine SFRJ bili »motilci« samo še Slovenci. A čeprav je tu in tam kazalo, da bi tik pred »koncem« utegnilo priti do »usodne« zaostritve ali celo do preloma, kar bi imelo za posledico, da ustavna dopolnila ne bi bila sprejeta, pa so poznavalci osrednje jugoslovanske skupščinske dejavnosti, zlasti njene strategije in taktike, po kateri funkcionira, ves čas bili prepričani, da bo le prišlo do »kompromisa«. Prav gotovo je bilo tudi pri tem čutiti »blagodejne« zakulisne vplive 17. in 18. seje zveznega CK, saj bi bil ugled najvišjega vodstva jugoslovanskih komunistov močno okrnjen, če bi se nazadnje izkazalo, da glede ustavnih dopolnil ni mogoče doseči soglasja, in to predvsem »po krivdi« Slovencev, ki v manifestiranju svojega prepričanja in svojih čustev še zdaleč ne znajo biti tako zagreti kot na primer njihovi bratje Srbi in Črnogorci. Zdaj pa so ustavna dopolnila že potrjena v zveznem zboru skupščine SFRJ in sprejeti jih morajo le še skupščine republik in pokrajin. Mar se še kdo boji, da ne bodo sprejeta? Nobenega dvoma ni, da bodo sprejeta in razglašena v določenem roku... Le kdo bi se še menil za nekakšna stališča in proteste Društva slovenskih pisateljev, Slovenske kmečke zveze in še katerega godrnjav-ca, ki tudi s temi ustavnimi dopolnili, kot jih je »izbarantala« slovenska delegacija, še vedno ni zadovoljen!
Četudi nekateri gledajo v sedanjem, »končnem« besedilu ustavnih dopolnil velikanski uspeh slovenskega prizadeva-
nja, pa je ta uspeh dejansko majhen in le navidezen. Dejstvo je, da ta ustavna dopolnila prav nič ne spreminjajo temeljnih načel zvezne ustave, to je tistih določb, iz katerih v glavnem izhaja vse zlo, v kakršnem smo se znašli. Tudi sedanje besedilo ustavnih dopolnil je (kot celotno besedilo ustave iz leta 1974) obremenjeno z dolgoveznimi, težko razumljivimi in marsikje dvoumnimi frazami, skozi katere se težko prebija celo strokovnjak, še toliko težje pa povprečen občan, ki bi se rad dodobra seznanil (in bi se tudi zares moral seznaniti!) z ustavo.
Trojanski konjički...
Res je, da sedanje besedilo ustavnih dopolnil ni več tako izrazito ostro, nepopustljivo in obrnjeno le veno smer, kot je bilo prvotno besedilo, temveč je v sedanji »varianti« nekako ohlapnejše, milejše, prijaznejše. Način podajanja (izražanja, slog) pa je tak, da je tisto, na kar besedilo v bistvu meri, pač dovolj prikrito, zavito, zamegljeno, polno, če že ne trojanskih konj, pa vsekakor vsaj konjičkov (ti seveda nimajo z znamenitimi trojanskimi klanci nobene zveze!), ki dopuščajo takšno ali drugačno razlago. Če pomislimo na to, da naj bi na podlagi teh ustavnih dopolnil bili že v najkrajšem času sprejeti celi svežnji zveznih zakonov (zvezni izvršni svet jih je tudi že napovedal), na podlagi katerih bi se lahko vsaj s 1. januarjem 1989 začele tri odločilne reforme, se je glede na vse dosedanje izkušnje hudo bati, da bodo pri oblikovanju teh in vseh drugih zakonov, ki jih bo zvezna skupščina sprejemala v bližnjem obdobju, prevladovale prav tiste razlage, ki bodo v prid predlagateljem, se pravi dosedanjim, sedanjim in tudi prihodnjim zagovornikom centralizma in unitarizma (= državnim organom, birokraciji, zvezni administraciji), pobudnikom in izvajalcem vsem dobrih znanih teženj in hotenj v naši »bratski« družbi. In prav pri vsem tem se lepo kaže, da že nenavadno dolgo (že kar desetletja dolgo) napo-
vedovano »sestopanje« Zveze komunistov z oblasti, se prftV! njeno ločevanje od države v doslej opazno na nobenem P0" dročju. Nasprotno! Celo v Sj^
vrnili    kior   i o  Uokolo Ao ■ "-—j-,   —j—   j - autuiu,
proces demokratizacije vej1' darle zares zaživel in da bo«0 ob Zvezi komunistov prišla n8' zadnje do veljave tudi nekat? ra tako imenovana alterna«' vna družbena gibanja, je zadnjem času prišlo do zasf' ja, ki utegne razcepiti doslej že dokaj močno enotno slovel sko javno mnenje. In tudi f gre za pritisk časa, saj so SM je obsojenci s proslulega I škega procesa že dobili pozjj za nastop kazni v kazenski zavodih...
Legitimnost in »poslušnost«
Pustimo ob strani spretni rfl*' never, s kakršnim so v okvir1' SZDL obravnavali posamez"* kandidate za člana predse? stva SR Slovenije! Temu se fl veljavnem (legitimnem!) VjH nem sistemu in postopku ? prav nič čuditi. Manever r pač tak, da je lahko izvoljen tisti, ki je za izvolitev že »pr? destiniran« tam, kjer imajo D* men (kdaj, se ne ve) »sestop' ti« z oblasti...
Sklicevanje na »legitimnosj' pa v trenutku, ko gre za usod" štirih ljudi, žrtev nedvorfli1" insceniranega političnega pf^ cesa, ni primerno in utemelji no. Tudi dachauski in vsi dt^' gi sodni procesi (pa tudi adfl11' nistrativni ukrepi), ki so v flfl teklosti povzročili toliko kriv1' ce in gorja, so v tedanjem čaSjI bili »legitimni«, saj so potekaj na podlagi tedaj veljavnih z* konov in drugih predpisov. ■ veda se med vsemi tedanjih političnimi akterji, ki so vse$ tem procesom in drugim p& ganjanjem nedolžnih ljudi ■ trovali (mnogi med njimi se? zdaj radi razkazujejo na sej$ raznih cekajev in drugih (otf. mov), ni našel niti eden, ki I (javno!) nastopil proti zlo**, bam prava, niti eden, ki bi ■ pripravljen izraziti svojo »df žavljansko neposlušnost« i& konom in prepisom, na podi« gi katerih je bilo (in je še!) flf, goče nedolžne ljudi pošiljati I ječo, na prisilno delo in celo smrt! Ali ne bi razmišljanje pravni in civilni družbi lah*' že prej prodrlo v zavest ttim gih naših ljudi, če bi se bil H od tistih, ki tedaj še niso im^: namena »sestopiti« z oblaS^ uprl zločinskim procesom I to pokazal s svojo državlj^11 sko »neposlušnostjo«? Ali bo delovna skupina, ki ji * slovenska skupščina zaup£ proučitev letošnjega vojašk ga procesa v Ljubljani, lah* pravočasno opravila svojo f| ko dolžnost, pravočasno dob1' v roke tisti nesrečni dofc; ment, ki naj bi bil vir vsee zla? Ali bo imela dovolj pofr ma, da bo javnosti povedal kako ne gre samo za to, da J bil proces insceniran z dolo^v nim namenom, da ne gre $ mo za veljavnost slovenske«, jezika na območju SR SloveJ* je in še za kaj, marveč da M za bistvena vprašanja seda^ naše zakonodaje, za njeno 1 gitimnost, za to, da vojaško m dišče lahko sodi civilistom/jj to v miru, ko država ni v voj^ Po vsem, kar smo doživel1 zadnjem času, je marsikaj Pj stalo očito in zato tudi do* jasno. A vendar je še vse VK več tistega, kar nam je P*?Sj to, kar se dogaja le za km1^ mi, a usodno vpliva na ja , zadeve. Ko torej govorim0^, demokratični javnosti, je %. ba znova poudariti, da je tan; jem sestavljen iz dveh °e$cv demokratičnost in javnost- „ mo v njunem imenu je rri0*^ kakršenkoli napredek drU^' v teh hudih časih, kaj šele' ( črtanje poti iz krize, iz kat^-še ni videti resne poti in ^ jjf tero se poglabljamo čed globlje.
^tek, 11, novembra 1988
j/km/
11. STRAN
[GLAS
JOŽE KOŠNJEK
Jugoslovansko novinarstvo med somrakom in prebujenjem
Hlapčevanje javnosti in politiki
jg^res slovensko novinarstvo svobodnejše, samostojnejše in profesionalnejše od novinarstva v drugih delih Jugoslavije. Je ta slovenska svobodnost samo vezana na sedanjo politično strukturo, na se-jjanjo politično matrico, ki lahko, v spremenjeni obliki poreže krila slovenskemu novinarstvu. Ali je~ji> jjoslovansko novinarstvo na najnižji točki svojega obstoja, ko ne posreduje več informacij, ampak trosi čustva. Ali je razdrobljenost na nacionalne informativne sisteme dobra ali ne. ali ie takšno novinarstvo kaUr^n^ '>r\ EHHsl
C j9 ačuaj, špioh iahko neodvisno, strokovno, pošteno. Smo novinarji kanarčki, ki jih jgako jutro za zajtrk pohrustajo politični mački. To so bila osrednja vprašanja, na katera so skušali odgovoriti slovenski in jugoslovanski novinarji konec preteklega tedna v Radencih, na 11. Gorjupovih kovinarskih dnevih.
za katere bi bilo najbolj prav, da bi se najprej učili v urejeni centralni redakciji, kjer bi se naučili, da se sestavek najprej začne z mestom in datumom. Novinarstvo brez poznavanja obrti je hudo kočljiva in nerodna stvar.
OH   t riti   \y\rirtk   r»«»'»*J'"«*****^   —---[
\ni umi i2YiI5 .ikuuvisuu novinarstvo, odtod izvira tudi hlapčevstvo.«
Za Krsta Bi je lita pa je pogubno in novinarsko nepoklicno početje, da komentiramo, ne da bi pred tem realno obvestili. Poročamo tako, da je vse takoj ko-
K| v Sloveniji, med javnostjo v Kuršem smislu, pa tudi med ^rni, neposrednimi proizvajalci v sredstvih javnega obveščanja Prevladuje mnenje, da smo ko-pred ostalimi deli Jugoslavija Preporod slovenske javne zausti in njenega vpliva na na novinarstvo, se je za-^1 pred sedmimi, osmimi leti, **dnja leta pa se je tovrstna liberalizacija in demokratizacija stopnjevala. Nikakor, kot pra-I Mojca Drčar - Murko, pa ni Prišla sama po sebi, brez truda, Jenkih izkušenj in tudi nasproti, nikakor pa ne smemo živeti v prepričanju, da je takšna libe-r&lizacija že zmagala. Kindar moram reči, da se bo-toliko časa, dokler bosta Mišljenje in objavljanje takšen jjfelikt, zaradi katerih je zagro-**n zapor, in ne bomo imeli svo-■^de obveščanja urejenega na jjačin, kot ga imajo moderne Jjružbe parlamentarne demokracije, otepali z večjo ali manj-s° dozo liberalnosti, z malo bolj H malo manj širokim prostorni delovanja. Mislim, da je bistvena razlika med slovenskim Novinarstvom in novinarstvom v drugih republikah in pokrajinah v tem, da smo v Sloveniji *«lo kritični do lastne politične strukture. Milanu Kučanu štetem v dobro, da je kritično novinarstvo štel med elemente lega-jUete. Naša prednost je bila trdo *bojevana. Slo je najprej za pri-*sHe od zunaj, preden smo se n°vinarji sami začeli zavzemati Širjenje svoje avtonomije. To 1* normalno, saj je prišel tudi Pritisk na neodvisnost sodstva *d zunaj. Preprost človek želi jttieti poštenega, samostojnega 'n nepodkupljivega novinarja in Prav takšnega sodnika.« s
^ gre za nadnaravno sposobnost Slovencev
pitiranim sklepanjem Mojce Dr-car . Murko je ugovarjal s svojimi pogledi (nekateri so menili, so posplošeni in da je vse 2lnetal v isti koš) novinar beograjskega Nina Aleksandar Tirnic.
"^rednost slovenskega novinarja je v tem, da dela na pragu Pfavne države. Ne gre torej za ''•dnaravno sposobnost Sloven-»*v in slovenskih novinarjev, ^koč smo bili kar nervozni, ko '•no o Slovencih in Sloveniji pi-Ht vse najlepše, bili ste vzor na J^h področjih. Danes so se jari spremenile. Novinar, ki ?* pošlješ v Slovenijo, da napiše 5*1 pozitivnega, že vnaprej zasuje, da dobrin stvari v vaši republiki ni. Jaz zelo cenim slo-*nske novinarje. Pred sedmi-J!>,» osmimi leti je bil slovenski Jrp vse kaj drugega. Nekateri /J* vaših ljudi so hodili na spe-?*lizacijo v Beograd. Vi ste ta-J"*t pisali o kmečkem turizmu, ?M Pa o resnih stvareh. Sedaj mi ^emo o kmečkem turizmu, vi S* o resnih stvareh. Neki zli j^n hodi po Jugoslaviji, ustvarja nacionalna gibanja, kvari 'adino, ženske, pa moške, in vprašanje je, kdaj bo pri-ta zli duh v ta ali oni konec y^ave. Noben položaj ni defini-
J^ste Bijelič, novinar Borbe je k jjnu dodal, da ue strinja, da je v ^'oveniji prostor za novinarstvo
w^i> Uberalnejši, vendar nisem Pre
Pričan, je dejal, da slovenski
ločenem trenutku nujno zgodilo. Ali sprememba slovenske politike lahko spremeni naše novinarstvo. Prepričan sem da. Če ne upoštevamo tega dejstva, smo lahko do drugih zelo krivični. Pozabljamo, da je naredilo srbsko novinarstvo zadnja leta veliko pozitivnega. Ravnanje nam določa politika in se vprašajmo, koliko smo sploh avtonomni. V 80 odstotkih se tudi Slovenci obnašamo kot hlapci dnevne politike, je prepričan Vinko Vasle.
Plamene svobode prižgijmo. Novinarske sveče ugašajo.
Tako je zapisal pesnik idile Voji-slav Ilič, njegove besede pa si je za označitev sedanjega jugoslovanskega novinarskega trenutka sposodil Krste Bijelič iz beograjske Borbe, zgrožen zaradi zvrščanja jugoslovanskih novinarjev in novinarstva za politična merila, politični diktat. Jelena Lovrič, novinarka zagrebškega Danasa, opozarja na somrak jugoslovanskega novinarstva.
»Tako smo razdeljeni, da je to resnično zaskrbljujoče. Novinarski poklic ni bil nikdar pretirano cenjen, vendar sedaj njegova, komaj še žareča zvezda ugaša. Doživljamo grde kritike, pa silne pohvale političnega vrha svojih republik. To ponovno uvaja politična merila v naše delo, kar dominantno vpliva na naše delo.«.
Slavko Fras, donedavna predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije je prepričan, če se v primežu najrazličnejših pritiskov, novinarji sploh lahko ravnamo po novinarski etiki. To je sedaj največji problem, pravi. Novinarji se morajo zavedati posebnosti svojega dela. Z ničimer se ne smejo poistovetiti, ne da bi pred tem zavzeli do tega kritičnega odnosa. Prav to pa je ključ za ponovno pridobitev ugleda. To pa je težko v razmerah, ko sta mišljenje in mnenje še vedno delikt.
Že omenjeni Aleksander Tijanič
z Nina za sedanje jugoslovansko novinarstvo težko najde pozitivno besedo.
»V razmerah, kakršne so sedaj v Jugoslaviji, se ni mogoče ukvarjati s tem poklicem. To ni novinarstvo. To je približno tako, kot bi se srbski in slovenski zdravniki kregali o slepiču, ali je sploh slepič ali ga ni. Prišli
^vinarji, slovensko novinar^-j^0 koristi svoje profesionalno J1 anje in svobodo na pravi na-J1- Vinko Vasle s Kmečkega M.as& je razmišljal še dlje: mi-J1**, da imata srbsko in sloven-novinarstvo, ki se danes pri-j^njeta kot dve nasprotji, mar-skupnega. V obeh primejo v obeh republikah, se je j^rnenila politična matrica, ji llt*ka, v Srbiji tako, v Sloveni-tJ^alo drugače. Vemo, kdo poli-^j^matrico določa, javnost za *J še ne, vendar se bo to v do-
lahko prav tako surova kot politična. Prisostvujemo njeni renesansi in to je vzrok krize. Zato ne hvalim nobenega novinarstva. Žalostno je, da za našo stroko ni elementarnih preizkusov znanja, za voznike avtomobilov pa so!
Ne drži, trdi Tijanič, da išče bralec neodvisno, točno, objektivno novinarstvo. Tudi takega imamo. Vendar, če bi ga bralec iskal, bi ga tudi kupil. Vendar ga bralec noče. Išče in kupuje tisti tisk, dodaja Tijanič, v katerem najde tisto, kar želi prebrati, da je tisto, kar ima v svoji glavi, tiskano na papirju. Poglejmo naklade v Jugoslaviji, v vseh nje-
Naglavni grehi novinarstva
»Zagovarjam naslednje teze o trenutnih razmerah v našem novinarstvu. Prvič v svoji zgodovini tisk nima ambicij, da bi bil bran prek republiških meja po logiki, da so tuje duše v taki državi za vedno izgubljene. "Prvič so se težki politični spopadi začeli na časnikarskih straneh, prvič se ne zbirajo besede za politike iz drugih krajev. Ni odgovornosti za javno besedo in brez te odgovornosti ni demokracije. Prvič bodo morali naši zanamci prelistati vse časnike, da si bodo lahko ustvarili vsaj približno sliko o sedanjosti. Morale ni. Če velja za svečenike, bi morala tudi za novinarje.« (Aleksandar Tijanič v Radencih)
nima materialnih dokazov, zgubi službo, pri nas pa se niti odgovor ali opravičilo ne objavita. Profesionalnost je prvi pogoj,
mentar. Najvažneje je, da se najprej obvesti, kaj se je zgodilo, in to je pomejribna prva faza, šele nato pa naj se komentira.
nih krajih. Ob diktaturi od zgoraj vlada predvsem diktatura od spodaj. To pomeni, da poslušam kupca in da argumentov, ki njemu niso všeč, sploh ne slišim, ne napišem!
Komentiramo, ne da bi poročali
Nestrokovnost, neupoštevanje
Zgodba o mačkih in kanarčkih
»Zadnje čase so v javnosti ostre polemike okrog ocene dela in morale jugoslovanskih novinarjev, na kar pristajamo tudi sami zaradi tradicije po samouničenju. To so s pridom izkoristili politiki po preizkušeni metodi: ujemite lopova. Pozivajo novinarje, naj sami razpravljajo o svojem mora\nem padcu, čeprav bi morali najprej razpravljati o svojem. Ponovno jim je uspelo, da so odgovornost preložili s prvakov drame na statiste. To spominja na obnašanje mačke, ki je zjutraj za zajtrk pojedla kanarčka, nato pa odhitela na tematsko skupščino živalstva, na kateri so razpravljali o humanizaciji odnosov med živalmi. Ko mačka dobi besedo, najprej napade vse nemoralne mačke, ki jedo za zajtrk kanarčke, potem pa terja, da morajo kanarčki preveriti svoj sistem splošne kanarčkovske obrambe in jih graja, zakaj so vedno v bližini mačk. Obtoži jih za glavne krivce. Ko to govori, ji pade iz ust zjutraj pohrustani kanarček. Mačke to ne zbega, ampak ostro protestira, od kod sploh kanarček v njenih ustih, kakšna nezaslišana provokacija je to. Usodi kanarčka in novinarjev sta enaki, vendar s to razliko, da imajo mački kanarčke v ustih, politiki pa mnoge novinarje v žepih.« (Jug Grizelj na Gorjupovih dnevih v Radencih)
smo v fazo, ko ne vladajo dejstva, ampak interpretacije. Jugoslovanski tisk ne proizvaja več informacij, ampak razprodaja čustva. V enem tednu se v Jugoslaviji proda več novinarjev kot časopisov. To je najnižja točka, do katere se lahko spusti novinarstvo. To je sojenje in presojanje brez dokazov, me-kartizem v tisku, javni linč brez možnosti obrambe. To je posledica politične zaščitenosti določenih časnikov in novinarjev. Novinarska diktatura je namreč
osnovnih pravil poklica, neznanje, pregreta politična zavzetost, podžgana lahko z različnih strani in seveda temu primerna sti-muliranost, vnaprejšnje oporekanje ali zanikanje nečesa, so pomembne hibe novinarskega dela v Jugoslaviji. Dr. Manca Košir, novinarka in profesorica na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo izraža zadovoljstvo, da smo se končno tako začeli pogovarjati o novinarskemm poklicu. Če se v Ameriki nekdo zlaže, pa
drugi pa morala. Spomnila sem se koncentracijskih taborišč, kjer so delali poskuse najboljši zdravniki, ne slabi. To lahko pomeni, da tisti, ki dobro obvlada novinarski poklic, tudi lahko naredi veliko škode. Zato je morala tako važna, razmišlja dr. Manca Košir.
Popolnoma smo zanemarili osnovno novinarsko veščino: kaj je informacija, kaj je komentar in kaj je komentirano poročilo. Vse smo začeli mešati in tudi to je eden od razlogov sedanjega stanja, pravi predsednik Društva slovenskih novinarjev Boris Bergant.
Smiselno, določno, ga je dopolnila Alenka Leskovic, nekdanja novinarka Dela in sedanja sekretarka za informiranje slovenske skupščine.
»Profesionalnost je pogoj za neodvisno novinarstvo. To je ob prejemu najvišje jugoslovanske novinarske nagrade dejal naš spoštovani kolega Jurij Gustin-čič. To pomeni, da mora človek garati, da mora ure in ure preživeti s papirji, se mora učiti, da v bistvu sploh ve, o čem želi pisati, da si sploh lahko ustvari svoje mnenje. Z žalostjo dodajam, da iz slovenske skupščine marsikdaj prihajajo poročat kolegi,
Dvomim, da bomo v Jugoslaviji kdaj prav to spoštovali, se sprašuje Krste Bijelič.
Novinarstvo ima pravila igre
Marsikje po svetu jih ima, naše
pa še ne, sicer se ne bi dogajalo toliko kolobocij in z proklamirano neodvisnim, samostojnim, k resnici in dejstvu obrnjenim javnim   obveščanjem skreganih
stvari. Kodeks novinarjev Jugo-
oluVljc G pGfCiiciiui m eucmii normah ter vrednotah je bil na skupščini Zveze novinarjev Jugoslavije 28. oktobra letos v Beogradu sprejet. Žal samo sprejet, ker je bil že v teh dneh nekajkrat kršen.
Nehajmo že z opisovanjem stanja, dogovorimo se za spremembe, poziva zveneče ime jugoslovanskega in srbskega novinarstva, mož, ki je hrabro prenesel in prenaša kalvarijo neodvisnega, s svojo glavo mislečega novinarja, Jug Grizelj. Postanimo neodvisni, oblikujmo in spoštujmo svoj kodeks. Vendar bo to težko, dokler sami novinarji ne bomo odločali o izbiri glavnih urednikov, dokler bomo pod pritiskom dnevne politike, dokler bomo transmisija SZDL, ki jo predstavlja pet, šest ljudi, in drugih politik. Ne moremo biti odvisni od tega, kateri od politikov je bolj ali manj konzervativen, ali bomo lahko rekli, da pada dež, če res pada.
Kaj lahko storimo ta hip v prid uveljavitve pravil igre novinarstva.
Vsaj dvoje že lahko, trdi Mojca Drčar - Murko. Z možnostjo civilnih tožb bi odstranili sistem laži, druga možnost pa je zavzeto delo v častnih novinarskih razsodiščih. Ta pot je trnova, za prvi način pa je pogoj neodvisni pravni sistem. Aleksander Tijanič pa pravi, da je naš informacijski prostor konfederacija, ki bo trajala toliko časa, dokler se ne bomo odločili in spoštovali nekatere skupne vrednote. Ali imata več skupnega Times in Washington Post ali Politika, Borba in Delo, se sprašuje Tijanič in odgovarja, da zanesljivo prva dva. To ni dolar, ampak pravila, preko katerih ni mogoče iti. Ker teh pravil ni, so pri nas mogoče stvari, za katere v ameriškem tisku ni prostora. So stvari, o katerih ni diskusije. Ce bi sedaj vprašal, ali je tole pred menoj mikrofon, bi polovica jugoslovanskih novinarjev odgovorila, da ni!
Novinarstvo naj bo neodvisno poslanstvo, od nikogar odvisno, vendar strokovno, odgovorno, neobremenjeno. Kadar spoštuje svoje etične in moralne norme, je vsekakor boljše in verodostoj-nejše od trenutne politike, drugačno od družbenih razmer. Korak naprej smo naredili, vsaj Slovenci tako trdimo, in ne želimo in nočemo, da bi naredili spet korak nazaj, da bi postali brezbarvni, nasilno enotni, privezani k lažni in diktirani resnici.
Nasilna, lažna enotnost je slaba
»Bolje moramo opredeliti jugoslovanski novinarski sistem. Upoštevati moramo, da imamo federativno ureditev enakopravnih narodov in narodnosti in je zame normalno, da ima vsak narod svoj informacijski sistem. Ta je bistvena sestavina naroda in njegove državnosti. Smo pa zainteresirani, da se informacijski sistemi medsebojno povezujejo. Če se bo vsak sistem in vsak udeleženec držal pravil in etičnih načel kodeksa, potem ni nevarnosti, da se ti sistemi ne bi medsebojno povezovali. Napačno je začeti pri nekem unitarističnem jugoslovanskem informacijskem sistemu, ker bi ta samo poglabljal razlike.« (Jože Smole, predsednik rk SZDL) »Evropa se tudi informacijsko povezuje prostovoljno, na osnovi interesov. Nasilno bratstvo in združevanje je škodljivo. Združevalni informacijski sistemi ostro spoštujejo individualnost, posebnost, lokalne interese.« (Boris Bergant)
»Ni problem izdajati samo enega časopisa. Do nedavnega smo v skoraj vseh časopisih brali enako, vendar nismo rešili enotnosti ker smo brali samo eno resnico o Jugoslaviji, zdaj vemo, da je bila ta sintagma enotnosti lažna. Sedaj je mnogo bolje kot takrat, ko smo imeli enake časopise brez resnic« (Mojca Drčar-Murko)
Znanje povečuje samostojnost
»Aktualno je vprašanje političnih matric in političnih pritiskov, ali smo novinarji hlapci ali ne. Slovenska izkušnja je dokaz, da novinarstvo ni nujno odraz trenutne politične kulture. Če je novinar poznavalec stvari, če se poslu posveti poznavalsko, če lahko argumentira, dokazuje, je veliko bolj neodvisen in odporen zoper pritiske kot novinar, ki stvari pozna povšrinsko, ki se odziva prehitro in čustveno, ki obrti ni kos. Novinar, ki nekaj da nase, ne bo pristajal na pritiske.« (Boris Bergant, predsednik Društva novinarjev Slovenije)
Mi pa iščemo pravo resnico in smo na strani kitajskega pregovora, ki pravi, da mora tisti, ki išče resnico, njo tudi znati prenesti. Resnica je tudi, v to smo prepričani, da je novinarstvo najboljši in najlepši poklic, kar jih je, ker je to naš način življenja, naše poslanstvo. Poznamo pa besede Cehova: »Čast je nemogoče vzeti, mogoče jo je le zgubiti!«
IGOR TORKAR
LEA MENCINGER
Še krivice umirajo na obroke
To leto bo verjetno Igorju Torkarju še posebej ostalo v spominu. Ni namreč kar tako doživeti petinsedemdeset let (pred slabim mesecem dni), pa pri vsem tem ostati še tako čilega duha in telesa. Toda leta se končno seštevajo tudi drugim. To leto bo za Torkarja ostalo nekaj posebnega še iz drugega vzroka: njegova »krivda« je bila kot na dachavskih procesih obsojenemu in rehabilitiranemu zdaj dokončno brisana tudi s preklicanjem iz-ključitve iz ZKS. Pa to še ne pomeni, da se Torkarju to leto ne bo zares vtisnilo v spomin: letos je izšla že tretja dopolnjena izdaja njegove knjige UMIRANJE NA OBROKE, dOKumentami rcrnan č fnontifSr-ih :
11II I ui i Idi i w
bljani. V kratkem bo založba Partizanska knjiga izdala zbirko satiričnih sonetov BLAZNI KRONOS s satiričnimi risbami Nikolaja Pirnata. Delo je sicer izšlo že leta 1940 v samozaložbi, a je bilo že po treh tednih zaplenjeno, naklada pa zaradi iznajdljivosti avtorja razprodana ilegalno. Satirični soneti se bodo zdaj po skoraj petdesetih letih predstavili bralcem ob spremni besedi Filipa Kumbatoviča in Janeza Mesesnela.
imate veliko razlogov za praznovanje, končno se vam je prav letos dogodilo cel kup prijetnih stvari. Zadoščenje, ki naj bi sledilo kot občutek ob popravljanju krivic, vendarle nekaj odtehta. Se vam ne zdi?
Kaj pa še! Hud sem. Samo poglejte, kaj vse se zdaj dogaja. Kaže, da si nekateri prizadevajo prenesti krivdo za dachavske procese izključno na slovenska ramena in to na ramena ljudi, ki niso več med živimi: Borisa Kraigherja, Šiliha, Majcna in Moreta, no, ta je sicer še živ, a hudo bolan. Praktično je kaj takega nemogoče: namreč, da bi bili le ti štirje pobudniki procesov in tudi izvajalci. Mislim, da gre pri tem enostavno za manipulacijo nekaterih še živih vpletenih v te procese.
Se pravi, da je okoli dachauskih procesov se vrsta nerazčiščenih stvari in verjetno tudi zaradi tega nikakor ne more potoniti v zgodovino?
Seveda, kot »častnega člana gestapa« me te razlage zelo razburjajo. Že Križnar je v intervjuju za beograjsko Borbo razlagal, kje iskati odgovornost za ta pravni madež. Podobno kot on govori v eni od zadnjih številk Mladine tudi Janžekovič, ki je bil predsednik prve komisije, ki je raziskovala dachauske procese in raloge za ali proti rehabili-
taciji obsojenih. Govori o dveh razlagah za nastanek teh procesov. Po eni naj bi jih zahtevala sovjetska obveščevalna služba, po drugi razlagi pa naj bi zahteva prišla iz Beograda. Toda sam meni, da nobena od teh razlag ne drži in da je vsa stvar zrasla na slovenskih tleh. To pa je zame povsem nemogoče stališče. Vsi vemo, da je bila takrat pri nas družbena klima stalinistična, sistem centraliziran, še vdihniti ni nihče mogel v posamezni republiki brez dovoljenja Beograda^ brez državnega vrha. Trdim, da je pobuda za procese prišla prav od tam. V Borbi je bilo sicer zapisano, da sta bila Tito in Rankovič proti procesom, pa to ne drži. Obstaja dokument, ki priča o nasprotnem, upam, da bo v kratkem tudi objavljen. Na njem namreč z Rankovičevo pisavo piše, naj proces ne bi bil v Beogradu, pač pa v Ljubljani.
Verjetno bodo te stvari vendarle zdaj, ko se z njimi ukvarja posebna komisija, dokončno razjasnjene in da bomo vendarle tudi prišli do odgovora na toliko doslej ne-odgovorjenih vprašanj.
Upam, da bo tako, ko bo sedanja pravna in zgodovinska komisija zaključila delo, menda bo to letos, izdala dokumente in ugotovitve v knjigi, za katero se je menda že nabralo za okoli 1500 strani gradiva. Toda mene predvsem zanima bistvo stvari - za-
kaj dachavski procesi, kdo jih je sprožil, kdo jih je v Sloveniji začel in izpeljal...
Najbrž bo to razvidno iz zaključkov dela komisije?
Kot zdaj razumem te stvari, se komisija s tem »zakaj« ne bo ukvarjala. Nas preživele dachavske obsojence in tudi druge pa seveda muči sam začetek. Znano je namreč, da je Rankovič sicer v Ljubljano poslal preiskovalce, ki so se z nekaterimi osumljenimi ukvarjali šest tednov, nato pa napisali v poročilu, da vsa stvar pač ne diši po sodelovanju z gestapom. Seveda bi na podlagi tega poročila lahko vse skupaj ustavil, pa ni. Vse to je potem razčistil šele znani brionski plenum. Zakaj se stvar ni ustavila? To, kar zdaj servirajo javnosti med drugim tudi še nekateri živeči krivci za te procese, pač ni sprejemljivo. Naprtiti vso krivdo nekaterim mrtvim, ki se pač ne morejo braniti, ne tega ni mogoče sprejeti.
Dachauskih procesov se drži tudi oznaka stalinistični. Kaj je mišljeno s tem?
Ne, to niso bili stalinistični procesi. Metode so bile stalinistične, procesi ne. Stalin je namreč prirejal montirane zločinske procese, s katerimi se je znebil nezaželenih osebnosti, odstranjeval nevarne konkurente, zgoščeval oblast v svojih rokah.
Pri nas tega ni bilo in tudi take bitke za oblast ni bilo treba. Potrebna pa je bila bitka za ohranitev oblasti. Vsi to pozabljajo. V romanu Umiranje na obroke sem to podrobno z datumi navedel. Naj ponovim: prvi napad Stalina na naš politični vrh je bil že v začetku marca 1948, a tega javnost ni izvedela. Se pravi, da je naša oblast vedela že takoj, da je njen obstoj v nevarnosti, saj je imel Stalin pripravljeno kompletno ekipo za zamenjavo. 28. aprila pa je bil tu že glavni dachavski proces, enajst ljudi je bilo obsojenih na smrt. Vse je potekalo izredno hitro. Le štiri, pet dni po razglasitvi smrtnih obsodb na procesu, je Boris Kraigher govoril na kongresu AFŽ Jugoslavije, da smo znali sami najti gestapovske agente, da gremo vzporedno s Sovjetsko zvezo naprej, itd. Hočem povedati to, da so bili dachavski procesi montirana zadeva, način, kako se prikupiti Stalinu. Naš politični vrh je javnosti povedal za hude sovjetske pritiske šele konec junija, ko so bili v Ljubljani nekateri procesi že mimo. Mislim, da so bili procesi le izraz želje, da bi znova prišli v tabor Stalina. In še dve, tri leta po uradnem izbruhu nesoglasja, po informbiroju smo se zakulisno pri nas še vedno trudili, da bi se prikupili Sovjetski zvezi. Leta 1949 smo lahko brali objavljeno čestitko Stalinu za rojstni dan. To je resnica o procesih, vse drugo je »puštanje magle«.
Veliko se ugiba tudi o veliki časovni razliki med prvimi rehabilitacijami obsojenih v dachavskih procesih in kasnejšimi. Zakaj?
Prve rehabilitacije so bile leta 1971, rehabilitirani so bili obsojenci na zaporne kazni. Na smrt obsojeni pa so bili posmrtno rehabilitirani šele leta 1979. Pa ne iz razlogov, o katerih nekako megleno govori Janžekovič v že omenjeni številki Mladine. Vsi skupaj, z mano vred, namreč po-zabljamno, da je bil glavni dachavski proces pred vojaškim sodiščem, glavni vladni tožilec Krivic je bil kot civilni tožilec samo prideljen vojaškemu tožilcu. Vojaško sodišče pa, imamo izkušnje tudi iz današnjih dni, zelo nerado da dokumente iz svojih rok. Zato jih tudi naši sodni organi niso mogli dobiti, zato ni bilo rehabilitacij.
Vem, da se boste vprašali, zakaj pa so potem bile vendarle po osmih letih za prvimi. Razlaga je takale: takrat smo vodili konferenco neuvrščenih in druga nič manj pomembna stvar -predsednik Tito naj bi bil predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Predsednik luksemburške-ga parlamenta je bil predviden kot predlagatelj in predvidevamo lahko, da je omenil, kako bi kazalo ob predlaganju za tako pomembno nagrado prvemu državniku zbrisati z ugleda naše države tudi nekaj madežev, ki jih je poznala evropska javnost, tudi montiranih dachavskih procesov. Ni trajalo dolgo, da je Vojaško sodišče iz Beograda poslalo v Ljubljano potrebne dokumente v proučitev našim sodnim organom in tudi na smrt obsojeni v procesih so bili oproščeni vsake krivde.
Desetletja sicer minevajo, pa vendar prihaja neprestano, vsaj po delčkih, tudi nekaj zadoščenja. Na seji slovenskega cekaja oktobra ste bili celo ponovno sprejeti v partijo.
Ne, rad bi bil natančen. Seja je le preklicala mojo izključitev iz
leta 1948. V partiji sem bil pravzaprav samo kaki dve leti. Boris Kraigher, moj sošolec, me je sicer že pred vojno vabil v članstvo, pa sem vedno odklonil, da bo raje sopotnik in da se bom tudi tako boril za demokratičen, dialoški, human socializem. Potem je prišla vojna, odpeljali so me v taborišče, tudi tam nisem bil v partiji, deloval pa sem v vrsti taboriščnih akcij kot zaveden oefovec. Tak sem tudi prišel iz taborišča: kot znan in priznan levičar. Po vojni sem hitro napredoval na visok položaj v direkciji slovenske industrije, s tem pa je bilo nujno povezano tudi članstvo v partiji. Pa ne vem, ali sem bi dober član, saj sem vedno kaj kritiziral in to v časih, ko se pravzaprav ni smelo dvomiti v razvojne načrte in ostalo. No, v začetku leta 1948 so me brcnili iz službe in iz partije ter zaprli, obsodili na dachavskih procesih.
Menda ste zdaj ponovno članstvo v partiji zavrnili.
Razlogov imam kar nekaj, vse sem napisal v izjavi, ki sem jo poslal Društvu slovenskih pisateljev in Pen društvu, kjer sem pač član. V tej izjavi sem navedel razloge za moje ravnanje. Namreč po obvestilu, da je moja izključitev po štirih desetletjih črtana, sem se oglasil v kadrovskem oddelku slovenskega cekaja, kjer so razumevajoče sprejeli na znanje moja stališča. Ne morem namreč biti član ZKS skupaj z nekaterimi živečimi in iz partije še ne izključenimi krivci za sodne zločine v lagrskih procesih, zaradi katerih sem bil po štiriletnem krivičnem zaporu še več kot dve leti brezposeln. Po pogojnem izpustu iz zapora sem zahteval, da mi vrnejo članstvo v Zvezi borcev in sem ga tudi dobil skupaj s statusom borca. Kljub temu pa ne morem biti član partije skupaj z recimo bivšim  predsednikom republiške zveze borcev. Nekateri zaslužni borci so namreč še po popolni rehabilitaciji vseh lagerašev javno trdili - nekateri so pa le krivi. Eden od zaslužnikov je celo javno rekel, da bi morali justifi-cirati še več lagerašev, kot so jih! Ob teh tožljivih govoricah sem omenjenemu predsedniku ogorčeno rekel, naj utiša te govorice, sicer bomo mi lageraši in nedolžni zaporniki obelodanili nekatere hude grehe nekaterih uglednih borcev, za katere zaradi naše naivne nemaščevalnosti še   nismo   povedali javnosti. Predsednik mi je kričavo zagrozil - samo poskusite, če si upate. S takim predsednikom res ne morem biti v isti partiji. Med drugimi razlogi navajam v izjavi tudi to, da ne morem biti član partije, ker vdove, sinovi in hčere enajstih žrtev sodnega uboja še po štiridesetih letih ne vedo, kje so grobovi svojcev. Naše rehabilitacije še zdaleč niso popolne, so račun z velikim ostankom. Vrnjene so nam bile le revalorizirane plače za mesece zapora in mesece brezposelnosti. Nihče pa ni dobil nobenih odškodnin za zaplenjeno imovino in za vse drugo, kar nam pripada po ustavi.
Sklep slovenske partije, da s* nedolžnim žrtvam lagrskih prO" secov postavi spominsko obete žje sicer popravlja neodpustljiv0 sodno brezpravje - toda če & resnične govorice, da bo obete" žje skrito v univerzitetnem p0* slopju v hodniku pred vrati pr* vne fakultete - se s tem ne stri' njam. Obeležje bi moralo biti p0" stavljeno zunaj na javnem pr<r štoru, vsem Slovencem na očeh'
Tem razlogom, ki jih navajat« pač ne bi mogli očitati kakšne r* upravičene uzaljenosti._
Seveda ne. Kljub temu da a* morem biti član ZKS, pa setf1 kot pisatelj in državljan odločen borec za socializem, kar dokazi je vse moje življenje in vsa moj* literatura. Zato bom tudi v bodo; če pristaš tiste linije v slovensk' ZK in v SZDL, ki se bori za s*r cializem po meri človeka. Hkra*1 pa bom tudi borec za čimprej* njo izključitev iz slovenske pa1* ti je vseh krivcev za zločine v 1* grških procesih in tudi krivci za našo današnjo gospodarsk0, moralno in politično krizo.
Slovenska javnost zdaj pričakuj* da bo ob proučevanju dokumef tov o dachavskih procesih pri?* na dan še marsikaj, kar nam r bilo doslej prikrito._
Komisija ima zdaj dostop d? vseh dokumentov, tudi do arh1' vov slovenskega cekaja, saj }8M nova partijska linija, pravim j! kučanovska, dovolila dostop tu'*1 tja. Vendar pa se bojim, da m^1* sikaj tudi ne bo razjasnjeno. kaj neposrednih krivcev, izvrS^ valcev v teh procesih je nami^ še živih. Zanimivo pa je, da ^ ugotovili  pri  nekaterih dok" mentih, ko so jih v zadnjem su pregledovali, da nekate1* strani manjkajo, ponekod so >*. trgane cele strani... Na podla* tako pomanjkljivih dokument komisija seveda ne bo mogla M gumentirano trditi, kar nima °\ nove v dokumentih. Na mar?", kaj si bomo morali odgovor1 kar sami. Seveda pa s tem ne upam  vsaj,  okrnjena podob procesov, v katerih razjasnje^8 nje je sedanja komisija vl° ^jL toliko truda, znanja in časa. pa seveda gradivo izredno za*1 mivo, saj bo nekaj stvari sp'° prvič objavljeno. Med drug1^ tudi, kot vem, dve analizi, zgodnjih šestdesetih let. Pffi majorja OZNE, Debevc in Skr ba, oba sta ugotovila, da pri a* havskih procesih ni bilo nič k žensko oprijemljivega...
Bo objava proučevanj komisij6 dachavskih procesih pomenih * vas in druge po nedolžnem o*£ jene vendarle določeno zado** nje?
, 0\cr
Ne mislim, da ne. Seveda v.. skam temu, kar se zdaj doi\ ^ končnega zadoščenja, ne, ™ $ ni. Premika pa se marsikaj prej, na bolje...
Foto: Joco Žnidaršič
Petek, 11. novembra 1988
13. stran mmmm^oiJiB
franko Mikulić:
Ce z reformo ne bomo uspeli, ne želim gledati v jugoslovanski mrak
zdenci, 4. novembra - Gost letošnjih Gorjupovih dni je bil naposled tudi Branko Mikulić, predsednik *vezne vlade, hkrati je na časnikarska vprašanja odgovarjal Stane Dolanc, podpredsednik državnega Predsedstva. Uvodoma velja reči, da smo pozorneje prisluhnili Mikuličevim besedam, saj je gospodarja reforma tako rekoč pred vrati, v obravnavo prihaja kopica zakonov, ki bodo uveljavili prodorne no-[°sti. Reformi političnega sistema in zveze komunistov še vedno capljata za gospodarsko, naplavljata le *°pico besed, dejanja jim še ne slede. Celo Stane Dolanc je izjavil, da kaže razmišljati o novi ustavi, ker {* sedanji sistem preveč zapleten in premalo demokratičen, pri reformi partije pa smo na samem začet-*ui v centralnem komiteju ZKJ so odprli le vprašanje ločevanja partijskih in državnih funkcij. Oba sogovornika pa sta v pogovoru s slovenskimi časnikarji nenehno poudarjala, da nas iz krize lahko izvle-^ta le delo in demokracija.
Majski ukrepi predhodnica gospodarske reforme
Kakor je bilo moč pričakova-se je pogovor začel z oceno Rajskih ukrepov. Stane Dolanc I* na kratko dejal, da so bili prepozni in da niso bili dovolj prijavljeni, ter dodal, da zdaj večina ljudi ne razume, za kaj pri gospodarski reformi sploh gre, ?ii že traja ali se bo s 1. januarjem šele začela. Odporov je velijo, različni so. Objektivni, ker s° ljudje nekaj pričakovali, zdaj Pft v tej reformi žive slabše, kot s° prej. Odpori pa so tudi subjektivni, zavestni, imamo ljudi, ki Se z gospodarsko reformo ne strinjajo, ki si žele nazaj in ne ^prej.
Branko Mikulić je bil pri oce-111 majskih ukrepov razumljivo Preciznejši. Dejal je, da kritiki *daj vidijo le stvari, ki nanje tečejo senco, zanemarjajo pa Pozitivne premike, ki jih je str-gj predvsem v rast izvoza, oži-Jljanja uvoza, pozitivno plačilno bilanco, ki je pozitivna do te meje, da že resno razmišljajo, ali je ^° še racionalno, znaten porast deviznih rezerv, uspešno funkcioniranje deviznega tržišča, ^kratka, izginili so spori o devizah in famozni 110. člen deviznega zakona, kar je bilo tako Značilno do maja. Naslednja stvar pa je blagi porast obsega industrijske proizvodnje avgusta in septembra, še naslednja Pa okvirjenost potrošnje prebivalstva z mejami dohodka. Mikulić ni mogel pozabiti na temno P'at medalje, ki jo označujejo Predvsem dolgoletni padec gospodarskih investicij, zelo nizka ^kumulativnost v gospodarstvu, velika nelikvidnost v delu gospodarstva ter seveda visoka infla-cija, ki grozi, da bo devalvirala Vse rezultate ter koncept reforme. Vse to seveda povečuje socialne napetosti, z njimi vred pa °dpira dileme, smo na pravi poti a,ii ne. Branko Mikulić je poudari, da moramo vztrajati pri sedanji usmeritvi, dosedanje ukre-
mer, kako težko je pri nas kreniti v reformo, je poiskal kar v centralnem komiteju ZKJ, kjer so doslej odprli le vprašanja podvajanja partijskih in državnih funkcij, torej le en seement
Ko je govoril o konceptu mešane ekonomije oziroma o hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, je Branko Mikulić omenil tudi pripetljaj z nedavnega obiska na Madžarskem, kjer se je o različnih temah pogovarjal s predsednikom Grosom, tudi o vprašanjih razvoja drobnega gospodarstva z zasebnimi sredstvi. Hvalil sem se, je dejal, da nismo več takšni sek-taši kot včasih, ko smo dovoljevali pri obrtniku le enega delavca, kasneje tri, še kasneje pet, zdaj pa prišli na deset, ko mi je gostitelj vskočil v besedo: mi pa sto v eni izmeni.
pa je prikazal kot rdečo nit,
saj je majske ukrepe označil kot Predhodnico gospodarske reforme, novembrske pa kot ustvarjanje pogojev zanjo. Na vprašaje, ali so bili majski ukrepi zasuk v politiki zvezne vlade, pa je Ogovoril, da jih brez reprogramiranja zunanjih dolgov in letošnjega zmanjšanja obveznosti do tujine v višini 2,2 milijarde dolarjev ter dodatne finančne Podpore v višini 1 milijarde dolarjev, ne bi mogli sprejeti.
£&suk v razmišljanju
prepustimo analitikom, da povedo, ali se skozi dosedanje ukrepa zvezne vlade res vleče rdeča ^t, ali so bili prejšnji ukrepi res PHprava na ekonomsko reformo. Kakorkoli že, so bili ali ne, asuk v razmišljanju obeh sogo-Ornikov je več kot očiten, še Pred letom dni, ko so slovenski gegati silovito napadali zvezno i iado, si besed, ki smo jih iz Mi-^Vjicevih pa tudi Dolančevih ust ušali v Radencih, ne bi mogli /^nisliti. Le kdo si je tedaj obe-da bo Mikulić že čez leto dni a°il k sodelovanju najboljše .trokovnjake in institucije iz vse ržave, da mu pomagajo koncipirati gospodarsko reformo, celo .r- Ribnikarja, ki je moral biti ftko dolgo v senci, i Oba sta tudi pozivala k zasu-i11 v razmišljanju, Branko Mi-i^hč je dejal, da bodo uresniči-^v gospodarske reforme poleg ■Materialnih    spremljale tudi j^ejitve indoktrinarne narave, ra je realno moč pričakovati ne-j^Zurnevanje, tudi odpore. Stane K°lanc
pa je dejal, da zdaj pričamo v tisto fazo družbenega l^oja, ko se začenja prava po-^j^a, imamo pa tudi ljudi, ki si SV nazaJ in ne naprej, ki se ne J\lnjajo z gospodarsko reformo, j^i z reformo političnega siste-* in zveze komunistov ne. Pri-
ločevanja države od partije, istočasno pa so na 17. seji sprejeli celo vrsto sklepov, ki imajo povsem državni značaj. Tri reforme, ki so pred vrati, najbolj pripravljena je seveda gospodarska, nikakor ne bo lahko uresničiti. Vendar, želimo in vztrajali bomo, da se reforma izpelje po
dni izdala brošuro s petimi načrti zakonov. Pozdravil je takšno ravnanje in dejal, da je zvezna vlada odprta za razpravo in vplive, v želji, da bi si skupaj napravili čim boljše zakone, hvaležni bodo tisku in organizacijam, ki bodo za konkretne predloge in sugestije.
Stane Dolanc, pa je neobhod-nost zasuka v razmišljanju podkrepil celo z razmišljanjem o meščanski demokraciji, katere dosežke naj bi pri nas ne le priznali, temveč tudi razvijali naprej. Načelno smo pri nas vsi za demokracijo, toda za čisto konkretne stvari vendar gre, je dejal in kot konkretni primer navedel, da je predsedstvo' SFRJ že dalo pobudo o spremembi razvpitega 133. člena in sicer v smislu Bavconovih predlogov, vendar žal ni realizirana, zato je predsedstvo pred mesecem in pol ponovno zahtevalo, naj se ugotovi, zakaj pobuda ni šla v postopek.
Najprej počistiti mizo
Z eno nogo smo torej že v gospodarski reformi, v prihodnje leto pa naj bi po Mikulićevih besedah stopili z opredelitvijo, da opustimo štiridesetletno prakso administrativno etatistične regulative v gospodarstvu in na tržišču ter s ciljem, da zaustavimo
demokratični poti, je dejal Stane Dolanc, saj nas edino demokratična pot lahko pripelje iz krize. Zelo podobni so bili Miku-lićevi poudarki, dejal je, da reforme mi moč uresničiti z dekretom, saj bo tako ostala le mrtva črka na papirju, uresničijo jo lahko le ljudje, s kreativnim odnosom do reforme.
Tovrstni poziv je Branko Mikulić opremil s povsem konkretno željo. Dejal je, da so nekateri časopisi že samoiniciativno objavili delovne načrte sistemskih zakonov, ki so jih dali v obravnavo skupščini, Borba pa bo te
večletno stagnacijo in kolikor je realno možno zmanjšamo inflacijo. Poleg neustrezne sestave jugoslovanskega gospodarstva in subjektivnih odporov bodo največji omejitveni faktor velike dubioze v jugslovanskem finančnem sistemu. Strinjam se s profesorjem Ribnikarjem, je dejal Mikulić, da moramo najprej počistiti mizo, v podjetjih, poslovnih bankah in Narodni banki Jugoslavije. Povedal je, da razmišljajo o pretvorbi izgub pri Narodni banki v javni oziroma državni dolg, kakor predlaga dr. Ribnikar. Tečajne razlike deviz-
nega varčevanja in tujih dolgov, ki so se tam nabrale, naj bi torej spremenili v javni dolg, ki naj bi ga prevzela federacija, republike in pokrajini bi prevzele del tega notranjega dolga, ki izhaja iz vlaganj v gospodarsko infrastrukturo, občine pa del javnega dolga, ki izhaja iz vlaganj v komunalno infrastrukturo. Ker gre za velikanski notranji dolg je seveda razumljivo, da bo od razrešitve tega problema v mno-gočem odvisna uresničitev gospodarske reforme.
Koncept mešane ekonomije
Predlagamo koncept mešane ekonomije, je kar naravnost dejal Branko Mikulić, koncept, ki bo vključeval tudi zasebna, skupna in tuja podjetja, vendar s prepričanjem, da se bo družbeni sektor še naprej krepil, temeljil na razvoju samoupravljanja kot osnovnem produkcijskem odnosu. Družbeni sektor zdaj ustvarja 88 odstotkov družbenega proizvoda, če bomo v naslednjih petih, šestih letih napravili zelo velike korake, se bo njegov delež morda relativno zmanjšal za 10 odstotkov, toda, za socializem in samoupravljanje to vendar ne bo predstavljalo nevarnosti. Kaj ni večja nevarnost za socializem in samoupravljanje revščina? Saj bosta vendar napredovala, če bomo povečevali družbeno bogastvo, če bomo postali bogatejša družba, je dejal Mikulić.
Z delom iz krize
Razbremenitev gospodarstva je zelo aktualno vprašanje, Branko Mikulić ga seveda ni obšel, dejal je, da je zjutraj v Delu prebral članek, ki poziva k razbremenitvi gospodarstva in da so takšni pozivi upravičeni. Seveda pa manjše zajemanje ne bo rešilo jugoslovanskega gospodarstva, saj so industrijske zmogljivosti pri nas izkoriščene le 63 odstotno, učinkovito delamo le 3,5 do 4 ure, torej le polovico delovnega časa, produktivnost upada že od leta 1981, učinkovitost uporabe v družbenem sektorju pa od leta 1964, povprečno 2,5 do 3 odstotke letno. S takšnim delom pa ni dohodka, ki bi omogočil večje osebne dohodke. Strinjam se, je dejal Branko Mikulić, da je 200 do 300 mark majhna plača, toda, poglejmo, kakšna je produktivnost v Jugoslaviji, v primerjavi z deželami
OECD je le 19 odstotna, tolikšne imamo seveda tudi plače. Več bomo morali torej delati, prav na tem koncipiramo gospodarsko reformo, ki bo spodbujala boljše delo, začela se bo diferenciacija med proizvajalci. Ne moremo vendar več živeti v prepričanju, da nas uravnilovka vodi v socializem.
Nadaljnja sprostitev cen
Nekatera vprašanja, ki zadevajo gospodarsko reformo, še niso razrešena, kakor je denimo konceptu mešanega gospodar-
stva odgovarjajoči davčni sistem. Vprašljiva je tudi velika obremenitev uvoza, kar seveda ovira rast proizvodnje, vendar, če bi odpravili uvozne dajatve, kar bi ustrezalo predvsem gospodarstvu Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, potem bi morali uvesti drugačne vire za financiranje federacije.
Toda to so le posamična vprašanja, odgovor na poglavitnega je jasen, pot v gospodarsko reformo je neizbežna. V zadnjih desetih letih so bile cene petkrat zamrznjene, enkrat pod kontrolo, vendar inflacije niso zlomile, nenehno je rasla, imela je stalen, oster trend rasti. Če torej to ni rešitev, potem moramo uporabiti drugačne metode, je dejal Branko Mikulić, kar seveda po-
Stane Dolanc pa je omenil dogodek, ki sicer ni svež, saj smo ga pred leti že lahko ob intervjuju z njim prebrali v reviji Teleks. Toda, zapišimo ga kljub temu. Dejal je, da se je pogovarjal z visokim nemškim funkcionarjem, mu razlagal naše probleme in težave, na koncu pa spregovoril tudi o konceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in končal z besedami: Jugoslovani imamo probleme in se kregamo, toda, če bi nas kdo napadel, takrat bi bili vsi kot eden. Gledal me je, potem pa rekel: vse zastonj, ne razumem, kaj bo z vami, če vas ne bo nihče napadel.
meni, da se lotimo vzrokov inflacije, torej sistemskih problemov, predvsem tistih, ki so nam omogočili, da trošimo več kot ustvarimo. Takšno obdobje pa traja že dolgo, rekel bom, da 25 let, do leta 1982 smo zaradi neto dotoka tuje akumulacije živeli v iluzijah izobilja, jo trošili, namesto da bi jo usmerjali v prestrukturiranje gospodarstva, po letu 1982, ko se je tok zasukal v odliv domače akumulacije, se preveliki potrošnji nismo odrekli, omogočili smo si jo z naraščanjem cen, z inflacijo. Skrajni čas je torej, da se soočimo z njo, da poiščemo rešitve, kakor to naredijo drugod v svetu, je dejal Branko Mikulić.
Takšna politika je seveda pustila težke posledice, prezadolže-ne skupnosti z neugodno sestavo gospodarstva, z nizko stopnjo akumulacije, nerealno vrednotenje faktorjev proizvodnje, tudi različno stopnjo liberalizacije cen. Oktobra je pod neposredno kontrolo ostalo še 21,78 odstotka cen proizvodov. Po republikah je bil odstotek naslednji: Bosna in Hercegovina 37,66, Makedonija 34,78, Crna gora 34,48, Kosovo 28,14, Srbija (brez pokrajin) 24,58, Hrvaška 17,93, Slovenija 17,85, Vojvodina 17,58. Če me vprašate, kje je pot, potem bom rekel, v nadaljnji liberalizaciji cen, je ob teh številkah dejal Branko Mikulić.
Nova zamisel o razvoju nerazvitih
Nerazvite postavlja sestava gospodarstva objektivno v manj ugoden položaj, o tem se moramo pogovarjati realno, trezno, ne smemo zaiti v nevarnost diskutanta, ki je omenil Kitajsko, torej eno deželo z dvema siste-
moma. Mislim, da je treba v obzir vzeti izkušnje evropske ekonomske skupnosti, naglašam ekonomske skupnosti, ki se je v sedemdesetih letih znašla pred dilemo: iti v dvohitrostno integracijo, kar bi pomenilo, da bi šle v prvi fazi v integracijo razvite dežele, v drugi pa manj razvite, ali pa v istočasno integracijo vseh. Prišli so do zaključka, da bi dvohitrostna integracija predstavljala nevarnost za razpad skupnosti, odločili so se za hkratno, seveda hkrati z odgovarjajočimi programi po posameznih deželah, zagotovila jih je seveda skupnost.
Komisija za reformo gospodarskega sistema je ponudila tudi novo zamisel o razvoju gospodarsko nerazvitih republik in Kosova. Soglašamo, je dejal Branko Mikulić, da mora biti osnovna usmeritev združevanje dela in sredstev, vendar na novih osnovah, šlo naj bi za trajna vlaganja, za soudeležbo pri dobičku, za skupno upravljanje. Ustavna komisija je v dopolnilih predvidela, da sklad ostane, čeprav smo celo razmišljali, da bi ga preoblikovali v posebno banko. Vsekakor pa bo potrebno delo sklada posodobiti.
Kosovo je vsekakor poseben problem, osebno mislim, je dejal Branko Mikulić, da ga lahko rešimo le s skupnimi močmi vse Jugoslavije, pri tem pa nimam v mislim prvenstveno materialne pomoči. Na Kosovu se morajo uveljaviti znanstvene, tehnične in druge napredne misli, kosovsko gospodarstvo moramo integrirati v jugoslovansko in dvigniti raven njegove učinkovitosti. Toda, če bo tam demografska eksplozija še naprej tolikšna, kot je zdaj, potem problema nezaposlenosti ljudi tam ne bo moč razrešiti, potem tudi ni možnosti, da se popravijo relativni odnosi razvitosti v Jugoslaviji-
Uradniki ne znajo napisati drugačnih, novih zakonov
Zakaj prihaja do nasprotja med izrečenimi besedami, med tem, o čemer so v komisiji za reformo gospodarskega sistema razpravljali in z zvezno vlado celo dosegli soglasje in med tistim, kar je napisano v načrtih zakonov? Vprašanje neskladja med besedami in dejanji torej, na katerega je Branko Mikulić odgovoril, da ljudje v zvezni upravi pač ne morejo iz svoje kože, ljudje, ki so obremenjeni z rešitvami v preteklih razdobjih, zato so angažirali tudi zunanje eksperte in nekateri zakoni so tako postali dobri. Dejal je, da je sestava zvezne uprave stara, kadrovska obnova pa ni mogoča, ker so osebni dohodki nizki.
Stane Dolanc pa je k temu dodal, da naša republika v zvezni upravi praktično nima ljudi, v nekaterih, tudi izredno pomembnih Slovencev praktično ni, ali pa jih je zelo malo, komaj odstotek. Delni odgovor so nizki osebni dohodki, naslednji pa je seveda način življenja, ki je v Beogradu drugačen kot v Ljubljani ali kjerkoli v Sloveniji, zato imamo stalne probleme, ker ljudje nočejo v Beograd. V zvezni upravi pa je veliko Beograjčanov, ne trdim da, lahko pa to daje ton delu zvezne uprave.
M. Volčjak
GLAS 14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek. 11. novembra
Smučarska    tekaška    sekcija Kokrica
Uspešno tudi v novo sezono
Kranj, 9. novembra — športno društvo Kokrica ima tudi izredno dobro smučarsko tekaško sekcijo. Z državnimi in republiškimi prvenstvi so to že dokazali. Na osnovi razpisa in v skladu s kriteriji prednostnih programov v športni panogi smučarskega teka v Kranju so se uradno prijavili za uradnega kandidata za nosilca smučarskega teka v občini.
Smučarska tekaška sekcija je bila ustanovljena leta 1985, ko se je odcepila od tekaškega smučarskega kluba Triglav. Odcepitev je bila posledica nesoglasij v strokovnem in organizacijskem delu. Tekaška sekcija na Kokrici vključuje petinšestdeset tekmovalcev in tekmovalk, s katerimi »pokrivajo« vse strokovne kategorije razen članov in članic. Redna vadba je organizirana po starostnih kategorijah kar petkrat tedensko, zanjo pa skrbi sedem trenerjem, ki svoje delo opravljajo izključno na amaterski ravni. Plani vadbe so usklajeni s plani vadbe, ki jih je pripravil strokovni svet pri SZ Slovenije za vse posamezne kategorije.
Tu se je vse obrnilo na bolje. Pri strokovnem svetu pri SZ Slovenije so naredili »carski rez«. Klubi, ki imajo že razvit smučarski tek in svoje trenerje, morajo delati po načrtih, ki so jih pripravili pri tem svetu. Veliko sta pri tem naredila oba zvezna trenerja. Po teh načrtih delajo vsi trenerji po klubih v Sloveniji in skoraj celotni Jugoslaviji.
Sekcija tekov pri ŠD Kokrica ima teptalni stroj in urejeno tekaško progo na 3 in 5 km. Trenutno imajo v izgradnji rolkarsko stezo, ki bo prva v Sloveniji. Hkrati z izgradnj b te steze pa potekajo tudi priprave za ureditev nove 7,5 km tekaške proge, ki bo omogočila organizacijo tako domačih kot mednarodnih tekaških tekmovanj za vse starostne kategorije. Sekcija je s ciljem popularizacije in razvoja skupnosti že tradicionalen organizator tekaških prireditev. To so tekme za pokal Žita, državna in republiška prvenstva.
Tekmovalni uspehi sekcije od ustanovitve do danes stalno naraščajo. V sezoni 1985-06 so bili tretji tekaški klub v Jugoslaviji, v sezoni 1986r87 so bili drugi, v lanski sezoni pa so postali najboljši klub v državi, pred TKS Olimpijo in pred TKS Triglavom. V svojih vrstah imajo državno reprezentantko Andrejo Grašič in deset tekmovalk in tekmovalcev v planiški selekciji. To so obetavni mladi smučarski tekači.
D. Humer
Smučarska kartica v novi preobleki
Ljubljana, 9. novembra — Na letošnjem sejmu smučarske opreme za sezono 1988-89, ki ga že devetnajstič prireja SK Snežinka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so predstavniki SZ Slovenije predstavili smučarsko kartico v novi preobleki. Na tej predstavitvi sejma SKI EXPO so to preobleko predstavili predsednik SZ Slovenije Janez Zaje, generalni sekretar Janez Bukovnik in predstavnik alpskih disciplin Andrej Prpič. Nova pa ni samo preobleka, novo je namreč tudi to, da so se od smučarske izkaznice oddaljili Elan, Alpina, Slovenijašport in Ferromoto. Prišel pa je novi proizvajalec smuči Rossignol.
Za smučarsko sezono 1988-89, ki je pred vrati, je tu že smučarska kartica v malce drugačni preobleki, z nekaterimi novostmi in tudi nekaterimi problemi. To je ena najstarejših množičnih akcij SZ Slovenije. S smučarsko kartico je možen deset odstotni popust pri nakupu smučarske opreme in dnevne vozovnice pri Žičnicah. Z njo so tudi javnosti približali domače proizvajalce smučarske opreme. Hkrati pomeni v preteklih letih smučarska kartica tudi rojstvo YU SKI POOLA in akcije Podarim dobim. Veliko pri tem pridobijo tudi smučarski klubi, ki prodajajo smučarsko kartico. Klubu ostaja kar osemdeset odstotkov pobrane članarine. Za člane je 20.000, za pionirje pa 10.000 dinarjev. Za letošnjo sezono pomeni smučarska kartica deset odstotni popust pri nakupu športne smučarske opreme, pri montaži, servisiranju smuči in pri nakupu dnevnih smučarskih vozovnic. Proizvodne in trgovske delovne organizacije bodo prodajale na osemintridesetih slovenskih mestih, omeniti je treba tudi servise športne opreme Igor Šporn (Ljubljana), Boris Strel (Ljubljana in Škofja Loka) in Edo Špindler (Maribor). Vpisovanje je v letošnji sezoni precej poenostavljeno. Namesto nakupa kupončkov, izkaznice, ovitka in nalepke, potrdila o plačani članarini, so letos vse to združili v knjižici s kupončki.
Vse je presenetila novica, da so od akcije odstopili Elan, Alpina, Slovenijašport in Ferromoto. Pri SZ Slovenije upajo, da bodo pri njih našli skupni jezik, da se bodo vsi štirje lahko kaj kmalu ponovno vključili v akcijo smučarske kartice. S kartico bodo dajali tudi velik poudarek smučarskemu teku. Pri množičnem teku bo vsem organizatorjem v veliko finančno in drugo pomoč Elan.
Novost pri nakupu za letošnjo smučarsko opremo je proizvajalec smuči Rossignol iz Francije, skupaj z veletrgovino Slovenijales. Poleg Rossignola so tu še Veplas Titovo Velenje, Toper, Elkroj, Kors Rogaška Slatina, Univerzale Domžale (Vis) Varaždin in Rašica. Kot smo že omenili, bodo s popustom prodajali na smučarsko kartico v osemintridesetih slovenskih prodajalnah. V Kranju bo to Kokra, Veleblagovnica Globus, športni oddelek, Kranjska gora Kokra, športni oddelek, Škofja Loka, ABC Pomurka, prodajalna Moda in Šport, Tržič,MercatorRožnik, Blagovnica Tržič in prodajalna Šport ter Železniki ABC Pomurka Loka, Blagovnica na Kresu.
D. Humer
Rokomet in košarka
Kranj, 9. novembra — Rokvjmetašice Kranja v drugi zvezni ligi igrajo iz tekme v tekmo bolje. V šestih kolih so Kranjčanke le eno tekmo izgubile, v Zagrebu s Trešnjevko. Tako so sedaj na tretjem mestu prvenstvene lestvice.
V soboto ob 17. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Železničarja iz Novega Sada. A vseeno se od Kranjčank pričakuje, da bodo dobro igrale in tekmo tudi dobile.
•Trener Andrej Kavčič: «To bo spet srečanje za prestiž. Treba bo pokazati najboljšo igro v obrambi in solidno igro v napadu. Če nam bo to vsem uspelo, lahko pričakujemo ugoden izid. Vsekakor bo potrebna pomoč gledalcev«
V petem kolu moške košarkarske lige je Triglav iz Kranja gostoval v Domžalah pri domači ekipe Helios. Po obojestranski ostri in kvalitetni igri so imeli več sreče za zmago domačini. Srečanje so dobili le z dvema točkama razlike.
Jutri, v soboto, Triglav doma na Planini ob 19. uri gosti vodilnega na lestvici Mineral Slovan iz Ljubljane, ki računa, da bo republiški prvak, kar mu omogoča tudi v naslednji sezoni start v prvi B moški zvezni ligi.
D. H.
Vodja tekmovalne službe Elan Boštjan Gaser
Ne smemo čakati
Begunje, 9. novembra — V Bordufosu na severu Norveške so začeli s pripravami na snegu člani prve jugoslovanske ekipe v smučarskih skokih. Dobre izkušnje iz prejšnjih dveh sezon in letošnji zgodnji začetek svetovnega pokala, 3. decembra v Thunder Bayju v Kanadi, kaže, da se ne sme čakati na jutri. Vsi skačejo na Elanovih smučeh. Elan se je na skakalnih smučeh še bolj okrepil. Njihove smuči je za dve leti dobil ta čas najboljši smučarski skakalec Matti Nvkkenen ter še dva kakovostna finska skakalca: Svorsa in Lakonen.
»Ne moremo si privoščiti čakanja, še bolj moramo prodreti na domači in tuji trg. Le tako bomo lahko prodali še več smuči. Ne samo alpske, temveč tudi skakalne in tekaške. Uporni pa moramo biti tudi na tujem trgu. To je geslo Elana,« je dejal vodja tekmovalne službe Elana Boštjan Gaser.
Sezona je pred vrati. Po vsem svetu iščejo alpske, skakalne in tekaške reprezentance prvi sneg na ledenikih in skakalnicah. Naši smučarski skakalci in Norvežani trenirajo na snežnih skakalnicah v Bordufosu na severu Norveške. Avstrijci, Finci, Kanadčani še čakajo. Enako je tudi z al-pinci in tekači. Naši alpinci in alpinke so se vrnili iz Val Se-nalesa, kjer so imeli dobre pogoje za trening.
»Olimpijska sezona je dala odgovor, da smo dobri izdelovalci vseh vrst smuči. Vendar ne smemo čakati, da nas to zavede v spanec. Z našim imičem smuči moramo še bolj prodreti v Skandinavijo in seveda ZDA in Kanado. V novi sezoni sta
dve svetovni prvenstvi. Nordij-ci bodo svetovno prvenstvo imeli v Lahtiju, alpinci pa v Vallevju v Ameriki, Tovarna smuči Kneisell je odpovedala izdelavo skakalnih smuči. Naše skakalne smuči smo ponudili Mattiju Nvkkenenu in podpisali smo dveletno pogodbo s ta čas najboljšim skakalcem na svetu. Pogodbo sta podpisala še dva kakovostna finska tekmovalca: Svorsa in Lakonen. Na svojin smučeh imamo skoraj sedemdeset odstotkov skakalcev sveta. V konkurenci
so še Fischer, Atomic in tudi RosignoH. Ravno pri tujih reprezentancah moramo voditi pametno politiko. Tudi tekaške tekmovalne smuči morajo bolj prodreti na tuji trg. Imamo že tekmovalce iz Italije, štiri mlade nadarjene Norvežane in naše. Od Norvežanov lahko pričakujemo vrhunske rezultate, kakršne imajo tudi maratonci iz Švedske. Z Norvežani in Švedi, Italijani in našimi začenjamo večji prodor Elana na skandinavskem trgu.
Alpinci so na smučeh Elana že osvojili medalje. In te imajo za našo tovarno veliko ceno. Največ sta doslej prispevala Bojan Križaj in Ingemar Sten-mark. Križaj je prenehal, vendar Stenmark je še vedno Stenmark. Največ se v novi sezoni pričakuje od svetovnega pokala in marketinška služba se mora še bolj opreti na svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bo v novi sezoni v Vallevju. Zahodni Nemec Ar-min Bittner bo zmagal v svetovnem pokalu. Imamo dva nova dobra Norvežana: Jage in Furuseth. Prav Jage se je v lanski sezoni s 47. mesta na FIS lestvici slaloma prebil na sedemnajsto. Tu sta še Mateja Svet in Svedinja Čamila Nill-son in seveda ostali naši fantje in dekleta.«
D. Humer
Smučarski sejemv Tržiču
Tržič, 9. novembra - Podro® zbor vaditeljev, učiteljev in ^ nerjev smučanja Tržič prirej8 soboto in nedeljo, 12. in 13- D. vembra, v Osnovni šoli heml Bračiča v Bistrici pri Tržiču V* dicionalni sejem rabljene sm carske opreme. Sejem bo v sol* to odprt med 9. in 17. uro, v deljo pa med 9. in 14. uro. H*j bij eno opremo bodo sprejem8" v prodajo še danes, 11. nove"" bra med 17. in 19. uro. opremo bodo prodajali tudi o kateri tržiški obrtniki, cene ' tnih, tedenskih in dnevnih ^ zovnic na Zelenici pa bodo & sejmu za 20 odstotkov cene# Vstopnina bo  simbolična. *J otroke bo znašala 1000 in 9 odrasle 2000 dinarjev.
J. KM
Šahovski prvenstvi v Radovljici
Radovljica, 9. novembra - ^
publiški sindikalni svet, Šan°M ska zveza Slovenije in ŠahovS* društvo Murka prirejajo v ne*>* ljo, 13. novembra, v sindikalnoj izobraževalnem centru v Ra<> vljici delavsko šahovsko prv«* stvo Slovenije za članice in ™ ne. Prijave bodo sprejemali P dan tekmovanja med 8. in 9. Uj* ko bo slovesna otvoritev. Sa** stom je zagotovljeno prenoČeV* nje v domu. Tekmovalna tak^ je 6000 dinarjev za posamez^
ka- J.*
Kranjska alpinistična šola
Hokej na ledu
Letos osemnajst tečajnikov        Jeseničani težko premagali Vojvodino
Kranj, 8. novembra - V Alpinističnem odseku pri Planinskem društvu Kranj, ki je med večjimi v Sloveniji, je letos registriranih 43 članov, od tega 24 pripravnikov. Njihova dejavnost je precej pestra, saj se ukvarjajo s klasičnim alpinizmom, odpravarstvom in v zadnjem času vse več tudi s športnim plezanjem. Vsako leto poskrbijo za obnavljanje članstva in novim članom hkrati dajejo osnovno znanje v alpinistični šoli.
Letošnjo alpinistično šolo so začeli, kot pove načelnik AO Kranj Tomo Česen, v drugi polovici oktobra. Za razliko od prejšnjih let, ko so organizirali dvoletno izobraževanje, bo tokrat šola spet enoletna. Razdelili jo bodo v tri dele - zimskega spomladanskega in letnega, med katerimi bodo delo opravili na seminarski način v več vikendih. Takrat bodo obdelali teoretična vprašanja od alpinistične opreme, nevarnosti v gorah in vremenoslovja do načinov prehrane in treninga. Obenem bodo tečajnikom dali navodila, katero literaturo morajo proučiti sami. Med praktičnim urjenjem bodo spoznavali letno in zimsko plezalno tehniko, osnove reševanja in samoreševanja, nuđenje prve pomoči in druge veščine, ki jih mora obvladati vsak alpinist. Med posameznimi deli šole pa bodo opravili več skupnih tur v naše gore.
»Glavni namen alpinistične šole je,« pojasnjuje načelnik Česen, »da damo tečajnikom osnovno teoretično znanje, ki je nujno za varnost pri plezanju in njihov nadaljnji alpinistični razvoj. Na skupnih praktičnih vajah in turah odsek odgovarja za početje tečajnikov in njihovo varnost. Seznani jih tudi s pravili obnašanja do opravljenega izpita za alpinističnega pripravnika oziroma do izpolnitve pogojev za alpinista, ko ne sme nihče sam v steno brez vodstva izkušenega plezalca. Vsak začetnik je seveda tudi osebno odgovoren, da upošteva navodila, ki mu jih damo v alpinistični šoli.«
Za letošnjo alpinistično šolo je med mladimi iz Kranja in okolice kar precej zanimanja. Na uvodnem sestanku, kjer so tečajnike seznanili z namenom in vsebino dela v šoli, se je zbralo 18 kandidatov. V šoli jih bo vodil Janez Triler, kateremu bodo priskočili na pomoč še drugi inštruktorji iz odseka. Pozimi bodo s tečajniki odšli najverjetneje v nižje in kopne stene na Primorskem, o kraju letnega tečaja pa se bodo dogovarjali sproti. Tudi letošnjo šolo bodo seveda sklenili z izpiti, na katerih bo moral tečajnik obvladati vso določeno snov iz teorije in prakse. Po teh izpitih si bodo pripravniki z vzponi nabirali izkušnje za alpinistični izpit oziroma izpit za športnega plezalca.
Kranjski alpinisti pohvalijo tudi pomoč planinske enote armade pri izobraževanju, ki odseku izposoja vso potrebno opremo za te namene. Obenem naglašajo, da si morajo vso osebno alpinistično opremo tečajniki kupiti sami. V odseku je namreč dovolj denarja le za nakup vrvi. Zadnji čas pa društvo vsaj delno povrne stroške inštruktorjem, ki prostovoljno delajo v alpinistični šoli in žrtvujejo tudi čas za svoje vzpone v gorah.
S. Saje
'Kranj 9. novembra — Za enajsto kolo prve zvezne hokejske lige je značilno, da so se tista moštva, ki naj bi z lahkoto zmagali, morali za zmago potruditi.
Jeseničani so doma gostili Vojvodino iz Novega Sada, ki je vedno neugoden nasprotnik za »Železarje«.
To se je pokazalo v torek. Vojvodina je vodila že s 4:2, a na koncu so morali le priznati premoč Jeseničanom, ki so vknjižili dve novi prvenstveni točki. Skoraj enako je bilo tudi v Zagrebu. Vodilni na lestvici Gor-tan Medveščak je gostil Partiza-
na iz Beograda. Tudi oni so VL li že s 2 :0, a zmagali so le *J grebčani. Nekoliko lažje delo' imela Kompas Olimpija v B< gradu, saj je premagala Crvf zvezdo.'Izidi — Jesenice: Voj^ dina 6 :4 (1 : 2, 1 : 2, 4 : 0), veščak   Gortan : Partizan   3; (0:0, 1:2, 2:0), Crvena zvej da : Kompas Olimpija 0:5 (0 I 0 :2, 0 :3). Drevi sta na spored, dva derbija. Medveščak Gort*1 v Zagrebu gosti Jeseničane, P*1 tizan v Beogradu Kompas Oli*1 pijo, Vojvodina pa Crveno zV«f do.
Vabila, obvestila 1
Planinsko društvo Gorenja vas obvešča - Planinsko dru' štvo Gorenja vas obvešča, da bo zavetišče gorske straže na Je' lencih pod Blegošem odprto od novembra do maja vsako so* boto in nedeljo oziroma ob praznikih. Zavetišče je odprto od sobote od 11.ure do nedelje do 16. ure, med prazniki pa dafl pred praznikom od 18. ure do zadnjega dne praznika do m ure. - J.K.
Nogometni spored - V nedeljo bo na sporedu zadnje kolp v II. slovenski nogometni ligi. Sava bo igrala ob 14. uri s Tri' glavom, Naklo gostuje v Novem mestu, Jesenice pa v Mirnu.' D.Jošt
V Škofji Loki
Tekmovanja v nogometu, namiznem tenisu, odbojki in kegljanju
Sedmič v Avstralijo
Koliko kilometrov bo Dušan Mravlje pretekel v šestih dnevih?
Kranj, 7. novembra — Med dolgoprogaši z vsega sveta bo v ponedeljek, 14. novembra, na startu šestdnevnega teka v Colaku tudi 35-letni Dušan Mravlje. Lani je bil na tem norem teku, v 400-metrski krožnici tamkajšnjega stadiona, drugi. Sodniki so mu namerili 863,20 kilometra, s to razdaljo je zboljšal tudi jugoslovanski rekord ultra tekov.
»Pripravljal sem se, da še povečam število pretečenih kilometrov, upam, da mi bo to tokrat v avstralski pomladi tudi uspelo. Letos sem pretekel že več kot 8000 kilometrov, za tek v Colaku, majhnem podeželskem mestu Viktorije, sem se dobro, psihično in telesno, pripravil,« pravi Stražišan, vodja proizvodnje tesnil v medvo-škem DONITU. Tudi tokrat mu je kolektiv omogočil proste dneve, ljubljanska poslovalnica JAT mu je podarila povratno vozovnico do Avstralije, DROGA iz Portoroža pa mu krije stroške bivanja na peti celini.
Čeprav je Dušan po rezultatih šestdnevnih tekov šele na šestem mestu, pred tridesetimi konkurenti, domačini Avstralci, Francozoma, Novozelandcem in drugimi, nima strahu. Trdi, da je vse odvisno od tega, da bo imel v šestih dneh tekanja čim manj slabih trenutkov. Ekipa, ki mu bo pripravljala napitke, hrano in skrbela za masažo razbolelih nog, mu bo v veliko oporo. Določili mu jo bodo organizatorji, sam pa bo moral poskrbeti za njihove nagrade. Mravlje je bil na prvem teku v Colaku četrti, predlani in lani pa dvakrat drugi.
Mirko Kunšič
Škofja Loka, 9. novembra -
ZTKO Škofja Loka poziva športna društva, krajevne skupnosti, delovne organizacije in interesne skupine v škofjeloški občini k udeležbi na rekreativnih tekmovanjih v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki in kegljanju za ekipe in posameznike. Prijave sprejemajo na ZTKO Škofja Loka, Pod-lubnik 1 C ali po telefonu 622-473. Prijava mora vsebovati ime športne panoge, priimek in ime ter naslov vodje ekipe, kategorijo in panogo, v kateri želi ekipa ali posameznik tekmovati. Na ZTKO dajejo tudi vsa druga pojasnila. Vsi vabljeni na tekmovanja so prejeli podrobnejše razpise. Tekmovanje v malem nogometu za člane in ve-
terane bo v sobotah in nedeMj dopoldne in popoldne. Prijavr»»5J za ekipo je 70 tisoč dinarjev- *J tekmovanje v namiznem tem, mora imeti vsaka ekipa svoj igr.{ ni prostor, prijavnina pa znaš8 ^ tisoč dinarjev. Za kegljaška te^ movanja je prijavnina 20 tisoč: narjev (ekipno) in za posarn'^, 5000 dinarjev za moške in 3000 ^ narjev za ženske. Tudi kegljaj, tekmovanja bodo v sobotah in deljah. Odbojkarsko tekmov«^, bo v športni dvorani Poden v j botah in nedeljah, prijavnina Jj) znaša 70 tisoč dinarjev. Prijavijo za vsa tekmovanja se lahko P1^ osebno na ZTKO, na sestanki«^ dij ekip ali na žiro 51510-678-83478.
OD TEKME DO TEKME
2
Šahovska tekmovanja na Primskovem - oanuvsKi kiuu -skovo je organiziral v počastitev krajevnega praznika več šahovS- .
Šahovski klub PjJ
w----- t----v "    » *"      v uegu jji ci/.mi\a vet aaii" - «
tekmovanj. Priredili so turnir v hitropoteznem šahu, na katerem' igralo 20 šahistov. Zmagal je Silvo Simončič s 17,5 točke pred Pujr nom Zorkom, Dragom Lazarjem, Tomažem Sajetom in Zlatkom rajem. Po dveh hitropoteznih turnirjih vodi s 195,8 točke Dušan ^ ko pred Silvom Simončičem, Dragom Lazarjem, Tomažem Saje^v in Dušanom Čebularjem. Deset igralcev je sodelovalo na turnir^ aktivnem šahu. Z 8 točkami je zmagal Tone Rakovec pred Fran^,. Cehom, Antonom Štimcem, Antonom Miklavčičem in Francem ^ gličem. - F.Ceh
NASA NAGRADNA IGRA /~
Nagrajujejo naša smučarska središča; j^anjska gora_
Bedanc, Tinkara, Vitranc in...
Kranjska gora je naše največje in najbolj znano turistično smučarsko središče, saj ima skupaj kar 21 žičnic, od tega 16 vlečnic in pet se-dežnic, ki na uro prepeljejo kar 15 tisoč smučarjev. Vsi tisti, ki vedo, kako dobro so vsako leto pripravljena kranjskogorska smučišča od španovega vrha do Podkorena, se vedno znova radi odpravijo v Kranjsko goro, saj se na 140 hektarih urejenih smučarskih terenov lahko izvrstno nasmučajo.
Za letošnjo zimo pripravljajo kranjskogorski žičničarji vrsto novosti, dobri smučarji in rekreativci pa se bodo morda najbolj razveselili poligona v Podkorenu, ki je bogatejše za novo smučišče.
, Kranjskogorci so svojim vlečnicam in žičnicam vedno dajali domača, ^ajinska imena, ki zvenijo lepo, slovensko in nas niso obremenjevali s suhoparnimi označbami žičnic. Tako vemo, da imajo danes Podles, Kekca, ^ojco, Vitranc, Bedanca. Tinkaro, Ruteč, Zelence...
Letos so kupili novo vlečnico, ki jo bodo postavili za hotelom Lanx. Kako se bo imenovala?
To vas sprašujejo v naši nagradni igri kranjskogorski žičničarji. Pred-'a9ajte jim domače, krajinsko ime, ki bi ga bilo vredno upoštevati! Najbolj 2&nimiv predlog bodo posebej nagradili. Vse tiste reševalce, ki nam boste Poslali nagradni kupon s predlogom, pa bomo žrebali in ŠESTIM srečnim fcžrebancem poslali:
DNEVNO VOZOVNICO ZA SMUČIŠČA KRANJSKE GORE
Izpolnite priloženi kupon in ga najkasneje do ponedeljka, 21. novembra, pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj.
KUPON
Ime in priimek.......................
Naslov....................................
Moj predlog..........................
/O   ljubljanska banka
GORENJC IN F0RMUI
INFORMACIJE VARČEVALCEM
150 INFORMACIJ!
NE! Informacij se količinsko nikdar ne da omejiti.
150 INFORMATORJEV?
NE! Vsak bančni delavec je po svoje informator. V LB, TBG Kranj pa nas je zaposlenih več kot 650.
150 INFORMACIJSKIH MEST?
NE! Vsaka poslovna enota ima svoje informacijsko mesto, torej jih
je 5.
150 TISTIH, KI INFORMACIJE POTREBUJEJO?
NE! Varčevalcem v LB, TBG Kranj je več kot 250 000.
1 50 je le številka, ki je skupna vsem telefonom po poslovnih enotah LB, TBG Kranj, kjer informacije o bančnem poslovanju
TOREJ! Kranj Tržič
Radovljica Jesenice škofja Loka
dobite.
21 51 74 81 620
150
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Lestvico lahko slišite v sredo, 16. novembra, od 16. do 19. ure na Radiu Žlri. Predstavili bomo tudi nove posnetke ansambla Agro-pop, gostja oddaje bo ŠERBI.
Domača lestvica
1. Bojan Rakovec - Katarina 2.Stane Vidmar - Spi, moja mala deklica
3. Agropop - V Imenu ljudstva
4. Majda Arh - Samo spomni se včasih 5.Obvezna smer - Moja Slovenija 6.Vili Bertok in Don Juan - Marija 7 Randes vous - Shoping in Snu
8. Meri Cetinič - Ne sadite ml noćas
9. Pop design - Katra 10 Helena Blagne - Da si moj
Novi predlog
Zlatko Dobrič Bay,bay baby
Tuja lestvica 1 Sabrina - Boys
2. Eddy Huntington - My Day
3. Def Leppard - Leve Bltes Lestvico ureja
4 George Michael Monkey Nataša Beiter
5 Black Wenoerfull lite
6 Garbo - Perestroika
7Whitney Houston - Where the breken hearts po
8Glen Medairas - Nothings gonna change my love for you
9. Pat Benatar - We belong
10. Michael Jackson - Dirty Diana
Novi predlog V2 - Deslra
Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri Glasovalce čakajo lepe nagrade.
Danes smo izžrebali Petra štirna, 64206 Zg.Jezersko 135. Videoteka Trata mu za nagrado poklanja Videokaseto, na katero bodo posneli film - uspešnico tega tedna. Nagrado Radia Žiri pa prejme Marjetka Brleč, Pionirska 15, Radomlje. Čestitamo!
Prihodnjič nove nagrade!
Domača pesem,
Tujo pesem..........
Moj naslov............
Novi predlog.......
»Kontra« lega okenskih polic
V stanovanjski soseski Center II na Jesenicah je 66 stanovanj v zadnjem stolpiču, kamor so se stanovalci pravkar vselili. Srečni, ker so končno le prišli do dostojnega in dragega stanovanja, saj je kvadratni meter stanovanjske površine že okoli 4o starih milijonov dinarjev.
Ob tako dragi gradnji je vsaka napaka še kako boleča in nedopustna, vsaka zanikrnost vredna vse obsodbe.
V tem stolpiču so srečni stanovalci malo manj srečni zato, ker so družno ugotovili, da je neki obrtnik, ki je polagal okenske police po vsej stavbi, dosledno vgrajeval police navznoter namesto navzven. Ležijo pač tako, da ob deževju hudo zamaka, saj se voda izteka v notranjost, namesto da bi iztekala stran...
Ob nadzoru so pač to majčkeno napakico prezrli, mi pa pač sumimo, da se delavcem, tem strumnim okničarjem in okenskim mojstrom preprosto NI LJUBILO »štemati« okenskega zidu, ki je bil verjetno previsok, da bi police ležale v pravi in neškodljivi legi. Naj zamaka, saj je družbeno!
0 bazi podatkov pri nas odloča baza
»Ni stvari na tem ljubem svetu, ki bi se je mi lotili s pravega konca. Večinoma mislimo, da je vse najboljše tisto, kar prihaja od spodaj, od baze gor in potem se vse lepo »pošlihta«. Kaj pa še!
Lep in ponoven in kaj veš že kateri primer so računalniki in »baze« podatkov. Danes imajo po naših občinah PET baz podatkov in pet načinov in metod računalniškega zbiranja podatkov, iz republike pa že prihajajo navodila in priporočila, kako naj se podatki zbirajo in kam pošiljajo. Pet metodologij, že kar nekam vpeljanih, se zdaj lovi, kako in kaj.
Mi nikoli nočemo slišati tistih nekaj računalniških »mačkov«, ki so že pred prihodom prvega računalnika opozarjali, da se tu zares ni treba igrajčkati. Računalniška tehnologija se mora tudi pri nas vedno in dosledno uvajati od ZGORAJ NAVZDOL in ne obratno. S tem seveda, da tisti ZGORAJ sploh vedo, kaj hočejo....
Čigava je banka
Kdor prvič prisluhne razpravi v izvršilnem odboru gorenjske banke, je kar malce zmeden. Pa niso številke tiste, ki bi povzročale negotovost neukemu poslušalcu. V uho pade namreč način pogovora med delavci banke in delegati odbora. Da ne bom nerazumljiv, naj navedem kar primer z nedavne seje odbora! Ko so obravnavali poročilo o poslovanju, so se delegati v en glas strinjali: »Naša banka je bila v devetih mesecih letos uspešna!« Ko pa so se dogovarjali o vračilu dela obresti za letošnja posojila ustanoviteljicam, je bilo iz vrst delegatov slišati očitek: »V banki ste prevrednotili obresti za posojila!« Glede na tak dialog se je moč vprašati, čigava je torej banka in na kateri strani so delegati odbora!
v* }
nnomcv
ALPETOUR
DO RTC KRVAVEC
Alpetour DO RTC Krvavec obvešča imetnike neporabljenih Smučarskih vozovnic iz lanske sezone z žigom 1987/88, da lahko podaljšajo veljavnost vozovnic za letošnjo sezono 1988/89 z doplačilom, najkasneje do 31.12.1988.
Doplačila sprejemamo na vseh zimsko-športnih sejmih, na katerih sodeluje DO RTC Krvavec in na spodnji postaji kabelske žičnice.
Po 31.12.1988 NE BO VEC možno podaljševati vozovnic.
Doplačilo za dnevno voz. 17.000 din
doplačilo za popoldansko voz. 12.000 din
doplačilo za dnev. otroško voz. 13.500 din doplačilo za blok 6-kuponov
za dnevno vozovnico 102.000 din
Tako podaljšane vozovnice bodo veljale do konca smučarske sezone 5.5.1989.
Veliki turnir pri Johanci
Nagrajenci In organizatorji pri Johanci..
V Britofu, pri Johanci, imajo kar osem ameriških biljardnih POOL miz, s šestimi žepi, za igranje, kajpak, ameriškega biljarda. Biljard nasploh pridobiva v naših krajih na svoji veljavi, saj res ni kar tako: kot igra je omenjen že v drami Antonij in Kleopatra, seveda pa so ga tedaj igrali s kiji, v 19. stoletju so nadaljevali s palicami, ki so bile na koncu oblečene v usnje. Leta 1930 so izumili posebne biljardne krogle...
Prvi veliki vseslovenski turnir v Kranju so organizirali pri Johanci in prišlo je .kar 128 navdušenih slovenskih biljard-igralcev, med njimi celo ženska, Petra Jazbec in najstarejši 58. letni Hans Strouken.
Številni gledalci so bili navdušeni, tekmovalci prav tako, saj je bila organizacija odlična. V velikem finalu je zmagal 17-letni Uroš Karner iz Kamnika, ki biljard igra enajst mesecev, vsak dan po pet ur!
Začetni udarec
Pri Johanci je bilo tri dni kaj videti in očitno je, da biljard dobiva vse več navdušenih igralcev. - Foto: Gorazd Šinik
Aleš Jančič, drugouvrščeni na velikem turnirju.
NOVO V KINU
Slovenski film režiserja Boža Šprajca Odpadnik prikazuje sodobno, osebno in družbeno dramo elektrotehnika in inovatorja v tovarni elektromotorjev, Ota Kerna. Izhodišče za junakov spor v tovarni je njegova odločitev, da z nekaterimi vodilnimi ne bo več sodeloval, saj neizpodbitno ugotovi, da so ti dobivali za nakup licenc v tujini podkupnino, on pa je bil za prenose teh licenc zgolj pošteno plačan. Odslej mu vodilni inovacije, ki so mu jih priznavali, zavračajo. Kmalu pa se izkaže, da je bil nakup tujih licenc zgrešen. Vodilna struktura ponareja lastne obračune.. Kern pride temu na sled in nezakonitosti prijavi policiji. Vendar je policija nemočna. Zbor delavcev se obrne tako daleč, da zahteva Kernovo odgovornost. Sočasno z dogodki v tovarni se odvija tudi Kernova zasebna drama. Njegov zakon z ženo Ido vse bolj drsi v ločitev. Tu je še njegov flirt s sodelavko Nino, z neznanko Emo ... V borbi z vodstvom podjetja ostaja vse bolj sam. Fizično napade direktorja, po tovarniški radijski postaji poziva delavce k štrajku, vendar ga prestrežejo in zapro v psihiatrično bolnišnico. Na koncu krvavo obračuna z vodilnimi in s samim seboj.
Film, ameriška drama, Veliko mesto nas povede v svet ameriškega podzemlja. Znani ameriški igralec Mart Dillon igra mladeniča, ki kaj hitro doraste v moža, ko zapusti svoje rodno mestece v Indiani in odide v Chicago. Tam postane del življenja podzemnih igralnic "Velikega mesta". Film je vznemirljiv pogled na tovrstni življenjski stil v Ameriki petdesetih let.
Rešitev ob pravem času je ameriški pustolovski film. Dva podleža ukradeta mlado Američanko. Njena družina je v skrbeh. Njena sestra dobi sporočilo, da se v nekem baru dobi z Jakeom Speedom, popularnim junakom iz roto romana. Jake Speed in njegov pisatelj Remo peljeta dekle v Afriko, kamor so trgovci z belim blagom odvedli njeno sestro. Naši junaki padajo iz pustolovščine v pustolovščino in nazadnje z vrtoglavo akcijo le uspejo.
/ ureja DARINKA SEDET
mSSSSS&S&^OaLAS 16. STRAN
Petek, 11. novembra
1988
Združena lesna industrija Tržič po.
IZOLACIJE SERVIS
VREDNOSTNI KUPON
20.000 din - do 31.12.1988 vnovčite ob popravilu skrinje, če rosi ali ledeni od zunaj Ropret Bojan: 064-45-352
KŽK - TOZD MESOIZDELKI
je odprla dne 4. novembra 1988 novo poslovalnico MESNICO - DELIKATESO na Kokrici, Golniška 6 (Gregorc)
Nudimo vse vrste mesa, izdelkov in drugo delikatesno blago.
Cenjenim potrošnikom se priporočamo.
TOZD MESOIZDELKI
Od 15. 11. do 30. 12. 1988
Izredna priložnost za nakup iz proizvodnega programa TOZD Keramika
— pećnice vseh oblik in barv
— samotni izdelki
10% popust
Za plačilo v gotovini priznamo še 10% popusta.
Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda.
SALON POHIŠTVA DETELJICA tel.-.(om 50795
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 068/21-201, 24-298 telex: 35710 YU PIONIR
NIMAMO ČASA PROSLAVLJATI, KER IMAMO PREVEČ NAČRTOV
40
KORAK NAPREJ
© JELOVICA
lesna industrija p.o. Kidričeva 58, ŠKOFJA LOKA
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, skladno z določili 135. čl. Statuta razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA FINANČNO GOSPODARSKEGA PODROČJA
Kandidat za opravljanje razpisanih del in nalog mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: Jelovica lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, s pripisom: za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisa.
DNEVI MADŽARSKE KUHINJE IN GLASBE V KOMPAS HOTELU RIBNO
14. — 27. novembra vsak dan od 18. — 24. ure
Ob sobotah in nedeljah vam nudimo družinska kosila!
Rezervacije v recepciji, tel.: 064/78-661.
ELNSI
ELAN — tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto GOLF JGLX, leto izdelave 1984, v voznem stanju, izklicna cena 8,000.000.- din
2. osebni avto ZASTAVA 101 GT 55, leto izdelave 1985, v voznem stanju, izklicna cena 4,500.000.- din
3. tovorno vozilo CADDY VW, leto izdelave 1984, v voznem stanju, izklicna cena 8,000.000.- din
4. tovorno vozilo ZASTAVA 645 AD, leto izdelave 1981, v voznem stanju, izklicna cena 9,000.000.- din
5. delovno vozilo TAM 75 T 5 F, leto izdelave 1981, v voznem stanju, izklicna cena 7,000.000.- din
Prometni davek plača kupec.
Licitacija bo v prostorih tovarne 12. 11. 88 ob 9.00 uri, po načelu videno — kupljeno.
Ogled opreme in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene bo istega dne od 8.00 — 9.00 ure.
Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 14. 11. — 21. 11. 1988. Po tem roku zapade 10 % varščina.
MLAKAR & CO
IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI IN OPREMA
— XT od 7.700 ATS naprej - SEAGATE trdi diski .   — AT od 15.500 ATS naprej         _ STAR tiskalniki
ATARI HIŠNI RAČUNALNIKI
— ATARI 800 XE 1.500 ATS
— ATARI 130 XE 2.060 ATS HIŠNE IN AVTOMOBILSKE ELEKTRONSKE ALARMNE NAPRAVE
od 2.000 ATS naprej
Po želji napravimo načrt varovanja objekta. SPREJEMNIKI IN ANTENE ZA SATELITSKI PROGRAM
Visokokakovostni satelitski sistemi ameriških proizvajalcev od 11.500 ATS naprej.
Jamčimo za brezhiben sprejem 18 programov prek 4 satelitov.
ZA VSE NAPRAVE DAJEMO 6-MESEČNO JAMSTVO. MONTAŽA IN SERVIS
V LJUBLJANI. NASA TRGOVINA JE V PODGORI (UNTERBERGEN), OB GLAVNI CESTi
ZA NASVET PRI IZBIRI NAS POKLIČITE PO TEL.: 9943/4227-2333 PROTI CELOVCU, 12 KM OD LJUBELJA.     GOVORIMO SLOVENSKO
SKUPIN
sš
IKRANJ
VAS BO ZABAVALA
na MARTINOVANJU
v restavraciji hotela
CREINA v Kranju.
V petek 11. in soboto 12. novembra ob 20. uri!
Restavracija tel.: (064) 23-650
NE MEČITE DENARJA SKOZI OKNO IZOLIRAJTE S TERVOLOM
Ena poteza — dvojni prihranek!
Na zalogi imamo večje, vendar omejene količine izvoznih vrst Tervola za talno, fasadno, stropno in strešno izolacijo. Pri nakupu vam nudimo 15 % popusta. Pa vendar to ni vse! Izolacija s Tervolom zmanjša izgubo toplote tudi do 35 %.
Kasnejši prihranek pri kurjavi bo torej vaš čisti dobiček.
Prodajno mesto:
Termika
Industrijska prodajalna Škofja Loka
Industrijska cona Trata, tel. (064) 631 151, (064) 631 908 (tov. Slavica Laznik) vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nudimo tudi možnost prevoza s kamionom.
lervoi
Termika
f^OTIgSSOTEEGLAS 18. stran
Petek. 11 novembra 1988
MALI OGLASI tefe 27-960
cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje muta. Tel.: 68 117 17250
Prodam termoakumulacijsko peč Elind, 3.5 KW, za 40 SM in črno-belo
TV za 8 SM. Tel: 621-031_17289
TRAKTOR deutz 75 s 400 delovnimi urami, prodam. Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani_17373
Prodam starejši pralni stroj PEA GORENJE za 30 SM in okroglo stilno (raztegljivo) kuhinjsko mizo za 20 SM KerSič, Snediceva 9, Kokrica 17390 Prodam starejši barvni TV. Ivan Pokom, Sr. Bitnje 103, tel.: 44-689 17391 Prodam pralni STROJ gorenje, kupljen I. 1984, še nerabljen in tovarniško pakiran, cena 900.000 din. Tel:: 74-574 _17398
Prodam jedilni krompir ter novo samo-nakladalno prikolico NSP 2824 sip Šempeter. Zadraga 13,Duplje 17407
Prodam barvno TV iskra na daljinsko upravljanje. Perš, Pot za krajem 14, Kranj_17414
Prodam rolbo za sneg za traktor Tomo Vinkovič 30KM ali močnejšega, šturm, Dražgoše14, tel.:66-837_17425
Prodam digitalni AVTORADIO in zvočnike pioneer 100 W. Tel.: 23-907
_17428
Prodam črno-belo TV in šivalni stroj
Mirna. Tel: 33-656_17451
Prodam VIDEOREKORDER gorenje v garanciji. Tel:: 39-225 17464
Prodam kombajn za žito Zmaj, ZETOR 48 in dvobrazdni plug. Tel.: 70-497
__17481
Prodam motorno ŽAC.-, dolmar 111, rabljena. Zaletel, Trnje 4, Škofja Loka __17493
Prodam gradbeno dvigalo, mlin za sadje in hidravliko za prešo. Tel.: 35-949, po 14. uri 17506
Prodam VIDEO PLAYER, cena 150 SM. Ogled vsak dan od 1b. ure dalje. Matjaž Guzelj, Sopotnica 3, Škofja Loka _17512
Barvni TV gorenje, ekran 56 in črno-beli TV hitachi z radiom, ekran 27, prodam. Tel.: 34-744_17530
Prodam silosni PUHALNIK. Stanonik Franc, Vincarje 20, Šk. Loka       17549
Ugodno prodam črno-belo TV, staro dve leti. Tel: 75-936_17558
GRUNDING barvni TV, 56 cm, rabljen, ugodno prodam. Tel.: 75-802 17560
Prodam VIDEOREKORDER NEC, star eno leto, s carinsko deklaracijo. Tel.: 83-339, popoldan 17564
Prodam barvni TV gorenje corting. Tel.: 21-229_17577
Prodam rabljen barvni TV sprejemnik. Dežman, Lahovče 92_17580
Prodam dobro ohranjen pralni stroj Gorenje. Tel: 42-069_17618
Prodam starejši TV gorenje, po zelo ugodni ceni. Tel.: 66-957, zvečer 17633
Barvni TV gorenje v garanciji ter nadomestne dele za VISO SUPER E, menjalnik, amortizerje, prvi koš, prodam. Tel.: 25-730, Kranj__17635
OVERLOCK UNION SPECIAL industrijski, prodam. Tel.: 73 072 17654
Prodam rabljen barvni TV gorenje. Tel.: 48-548, po 15. uri_17668
Prodam TV color gorenje. Koselj, Oto-če10, Podnart 17670
Prodam nov snežni plug-deska, velikost 2200x900 mm, za večji traktor, brez montaže. Tel.: 89-146, v večernih
urah_17676
Prodam VIDEOREKORDER SCHARP z daljinskim upravljanjem. Tel.: 82-940
_17679
Prodam pralni STROJ gorenje in skir-njo 310 litrsko LTH z garancijo, 10 od-stotkov ceneje. Tel.: 33-403       17691
Prodam barvni TV gorenje corting, veliki ekran. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168, pri gasilskem domu v Jami 17696
Prodam stružnico MAXIMAT SUPER 11 z rezkalno pripravo. Pokljukar, Sp. Gorje 124 17699
GRADBENI MATERIAL
Prodam LES za ostrešje. Tel.: 35-438
Prodam suhe smrekove obloge (opaž) širine 5,7,9 cm, dolžine od 100 cm do 400 cm ter smrekov in mecesnov par-ket. Tel.: 64-103_17069
Ugodno prodam 1600 kg apna v vre-čah 10 1/2. Zg. Bitnje 249_17395
Prodam 1/2" črne cevi cca 100 kg in sončni kolektor. Homar Brane, Zevni-kova 7/b, Kranj, popoldan 17432
Prodam siporeks 5 cm 1,5 kub. m in tervol mehki v ploščah, debelina 3 cm, 8 kub. m. Rado Tušek, Adergas 29,
tel.: 42-333_ 17446
Prodam 24 m BAKRENIH ŽLEBOV 33/0,55 cm in bakrene plošče 1x2 m
0,55. Tel.: 24-038 _17465
Prodam 20 kvad. m bukovega PARKE TA (rabljenega). Tel.: 26-827 17477
Prodam borove plohe 8,5,3 cm. Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani
_17494
Prodam 17 kosov ŠPIROVCEV 8 m dolgih, cena ugodna. Tel.: 22-315, po
18. uri_17508
Prodam 4 kub. m suhih smrekovih plohov. Tel: 622-581 17513
Prodam 2 kosa GARAŽNIH VRAT in sicer, dvižne iz železa v velikosti 2x2,30 m in lesene 2,5 x 2,7 m. Tel.: 73-920, popoldan 17515 Prodam 600 kosov strešnikov novome-ški rdeč Tel : 84-628_17536
Prodam rabljeno kritino salonit, cca 90 kosov, dobo ohranjeno in 25 kosov be tonskih plošč 40x40 cm. Tel.: 631 -660 _17550
Prodam BALKONSKO stekleno steno 4,20 m x 2,50 m. Tel.: 35-120 17552 Prodam hrastove plohe. Moše 26, pri Smledniku 17606 POCENI prodam 50 kv. m fabijona.
Tel.: 34-524 popoldne_17627
Smrekov opaž ugodno prodam. Tel.: 79-563_17646
Prodam 250 kvad. m italijanske TEGU LE, črne barve. Tel.: 64-343, od 15. ure
dalje_17650
1000 kg betonskega železa v palicah, različnih profilov, prodam 40 odstotkov ceneje. Tel: 81-826 17661 Prodam nova garažna vrata Jelovica, polna smrekova, za 30 odstotkov ceneje. Rupar Pavel, Križe 32, tel.: 57-580
__17662
Prodamo 5 črnih cevi 6/4", 40 odstotkov ceneje. Odbor za KDS, Voglje 16
_17665
Prodam 600 kosov STREŠNE OPEKE DRAVOGRAD sive, gladke. Jezerska cesta 42 17682
RAZNO PRODAM
Oddam INVALIDSKI VOZIČEK in pro-dam rabljene ROLETE. Zalog 81, Cer-
klje_
Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje in ZIDAN ŠTEDILNIK na trda goriva — plin, elektrika. Štirnova 10, Kranj (Primskovo)_
Ugodno prodam ohranjene velur plašče, ženske in moške in otroški kombinirani voziček. Tel: 21-628 17296
Prodam novo krzneno JAKNO-nerc, št. 38. Tel: 75-045_17302
Zlato zapestnico, ugodno prodam. Tel: 621-282_17312
Prodam avstrijski (temno moder žamet) globok otroški voziček. Preša, Tuga Vidmarja 2, Kranj 17330
Kompresor 50 litrski, radiator 1500x600, okno 1600 x 1250, štedilnik gorenje elektrika plin, prodam. Tel.: 45-548 ali 44-083_17376
Prodam raznovrstna neškropljena jabolka in hruške, tudi za namakanje in domači kis. Gole, Višelnica 15, nad Zg. Gorjami 17384
Prodam drobni KROMPIR. Jugovic, Žabnica 61, tel.: 44-508_17389
Prodam JABOLKA-voščenke. Tel.: 48-614_17397
Prodam 4 rabljene gume s platišči 165/13 in dve zimski rabljeni gumi 165/13. Tel.: 33-308_17399
Angleščino 2000 S I in III. del, novo, ugodno prodam. Vsak dan od 15. do 19. ure. AI18" Šemsudin, Šolska 10, Šk. Loka_17403
Prodam večjo količino hlevskega gnoja. Ljubno 84, pri cerkvi, tel.: 70-570 _17426
Prodam semenski krompir igor, II. množitev. Sp. Brnik 25 17430
Prodam suha bukova drva. Krakovo 8, Naklo_ 17434
Prodam zimska avtoplašča ŠKODA
155R14. Tel.: 47-250_17436
Prodam drobni in semenski krompir. Sr. Bitnje 12_17443
Prodam drobni krompir za krmo. Tel.: 40-256_17449
Prodam dobro domače vino in kravo, dobro mlekarico, ki bo v začetku decembra drugič telila, lahko pa tudi po izbiri. Sr. Dobrava 14, Kropa 17450
Prodam dve zimski gumi za VW 1200 in novo izpušno cev. Tel.: 22-510 17452
SAVNA KLUB
Kranj, Kokrški breg 3/a za Globusom
Vabimo vas v prijeten ambient ob glasbi vsak dan,razen ponedeljka,od 17. do 22. ure. Nudimo vam savno, solarij, . masažo in sprostitev ob osvežilnih pijačah. Ob torkih samo za ženske. Tel.: 21 -927 VABLJENI!
Prodam krznen črn plašč-persijaner št. 46, cena ugodna. Tel.: 23-693, popoldan 17454
Prodam 12 m drv v okolici Hotavelj. Tel.: 68-421_17457
Prodam suha bukova drva. Sp. Lipnica 36_17469
Prodam drobni krompir za krmo in semenski krompir dezere. Lahovče 32, tel.:42-398_17482
Prodam krmilni KROMPIR. Kadivec,
Stranska pot 3, Šenčur_17485
Prodam bukova DRVA. Tel.: 23-905,
sobota_17492
Prodam nov gorilec za centralno peč.
Vreček, Zg. Brnik 143_17498
Krznen nov ženski plašč korejski pes, zelo podoben volku, št. 40/42 in žensko jakno lisičji deli 40/42, zelo ugodno prodam. Tel.: 75-800, popoldan
17500
Prodam pnfcoTico "za osebni avto. Zmi-
nec 64__17538
Prodam nove pečnice za ležeč kamin s stolpom. Tel.: 633-009, zvečer 17540 Prodam suha mešana drva in SPAČKA za dele. Pšata 2, Cerklje_17542
Prodam dva para smuči RC 190, 195 cm dol. ter PANCERJE št. 43. Tel.:
73-844_ 17501
Prodam malo rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4 plošče, plinskega na 2 plošči (Kekec), za avto R4 zimske gume 2 platišči in več raznih delov prodam Plačilo po dogovoru, tel.: 66-039 Rudno_17534
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK PEG. Tel.: 74-611_17557
Prodam zimske gume za FIČOTA 145/12 na platiščih. Šink, Stara Loka
145, Škofja Loka_17568
Prodam zakonsko posteljo in toaletno omarico ter lepilo za 35 kvad. m lamelnega parketa. Langusova 37, Radovljica_17569
Po ugodni ceni prodamo razno žensko in moško garderobo (plašči, bunde, čevlji in drugo) ter televizor črno-beli. Vse odlično ohranjeno. Resni interesenti pokličite tel.: 28-974 17588
VIDEOTEKA
LIKOZARJEVA 27
TEL.. 36-770
poleg najnovejših filmov vam nudimo tudi presnemavanje iz super 8 filmov na videotrak ter snemanje s kamero po naroČilu za vse priložnosti
vsak dan od 17. - 20. in v soboto
od 10. - 13.
Prodam suha mehka DRVA in BUTARE. Sp. Bela 11, Preddvor 17589
Prodam suha trda drva. Zalog 44, Cer-klje, tel.: 42-920_17591
UNIKATNI TAPISERIJI kolekcija GEOMETRIJSKI TAROT, prodam. Rako-vec, Zg. Bitnje 124 17612
Prodam 80 basno klavirsko HARMO-
NIKO. Tel: 36-568_17615
Ugodno prodam smrekova drva. Tel.: 45-672_17620
Prodam DRVA. Mirko Jerič, Štefanja gora 13, Cerklje_17623
Prodam BOJLER 8 litrski, kuppers-buseh in rabljeno peč za centralno potrebno manjšega popravila. Drole, Zg. Besnica 26 17625
Prodam lisičjo JAKNO št. 38. Tel.: 74-604_17641
Prodam suha drva. Košir Franc, Križna gora 6, Šk. Loka, tel: 64-379 17663 Prodam semenski krompir astor, igor in krmni krompir. Sr. Bitnje 9, Žabnica
_17667
Prodam drobni KROMPIR. Voglje 39
_17673
Prodam SENO. Tel.: 45-501, popoldan
_17677
Prodam obrana jabolka, deske 5 cm jelša, jesen, bukev in suha trda drva. Sp. Duplje 56_17678
Prodam OSTREŠJE za stolpni silos, cementno OPEKO Folc in Dravograd in KROMPIR za krmo. Tel.: 40-009 _17684
Prodam večjo količino KORENJA. Tel.: 70-360_ 17695
Prodam nerabljene, nemontirane SMUČI elan RC-GS-sive, 210 cm (34 SM). Tekstilna 12, Kranj_17697
Ugodno prodam APN 6, letnik 1987, malo vožen, dvojni kasetofon TOSHIBA. Tel: 78-506 17701
STANOVANJA
Sprejmemo dve delavke domačinke na stanovanje. Smledniška 35, II. vhod _17237
Mlad par najame stanovanje v škofji Loki. Tel.: 64-298_17474
Mlada družina s 3-mesečnim fantkom, nujno potrebuje najemniško stanovanje v okolici Tržiča. Tel.: 51 -604 17499
Oddam sobo - centralno ogrevano. Predplačilo za eno leto. Šifra: CEN-TRALNA-KRANJ_17617
Najamem enosobno stanovanje na Jesenicah ali bližnji okolici. Možno enoletno predplačilo. Tel.: 81-040, int. 44 _17634
Nujno iščem sobo s souporabo kopalnice v radovljiški občini. Tel.: 77-529, int. 204_17674
Prodam GRASONJERO na Planini III, Kranj. Tel.: 39-208 popoldan 17683
Prodam ENOSOBNO konfortno STA-NOVANJE 38 kv. m v Šorlijevem nase-Iju. Tel: 35-526 po 15. uri_17685
Atrijsko stanovanje 95 kvad. m z samostojnim vhodom, še nevseljivo z opremljeno kuhinjo na Planini III, prodam. Tel.: od ponedeljka dalje (061) 51-493 17706
STAN. OPREMA
Prodam nov še zapakiran kuppers-buseh in električni oljni RADIATOR 3 KW ter dva ležišča z jogiji 90x190 cm. Tel.: 25-919, od 18. ure dalje 17297
Prodam rabljeno peč za etažno centralno Emo central 15. Zupan, Mavčiče 107 17317
Prodam zelo dobro ohranjeno visoko sedežno garnituro z mizico. Omejec, Gor. odreda 181, Kranj, tel.: 37-756
_17392
Poceni prodam peč za etažno centralno. Jankovič, tel: 26-227_17393
Prodam nov 50 litrski BOJLER ležeči, 30 odstotkov ceneje. Tel.: 27-075
__17418
Prodam novo KUHINJO s štedilnikom in nov kavč ter dva fotelja, za 30 od-stotkov ceneje. Tel.: 42-681 17419
Prodam dobro ohranjeno komplet kuhinjo. Tel.: 34-621, od 18. ure dalje _17421
Ugodno prodam FRANKLIN kamin. Sagadin, Podlubnik 261, Škofja Loka, tel.: 622-849_17427
Prodam trajnožarečo PEČ Magma 7, kurjena eno zimo, cena ugodna. Marjan Rozman, Skokova 11, Stražišče _17442
Ugodno prodam skoraj novo pohištvo za dnevno sobo. Tel: 46-042 17455
Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Tel: 33-577_17472
Ugodno prodam kavč in dva fotelja Tel.: 26-365_17473
Ugodno prodam omaro za manjšo dnevno, ali kabinet, plinsko peč in termoakumulacijsko peč 3 KW. Tel.: 22-463_17497
Poceni prodam rabljen hladilnik in čr-no-bel TV. Kodeh Antonija, Kropa 3/b _17524
Prodam termoakumulacijsko peč 4,5 KW. Grajska 43, stan. 4, Bled      17547
Ugodno prodam raztegljiv kavč, sedežno garnituro-rabljeno in peč na trda goriva. Ogled v večernih urah vsak dan. Resnik, Milje 67, Šenčur 17548
Prodam skrinjo LTH 380, cena po dogovoru. Potoče 27, Preddvor 17571
Prodam kuppersbusch širine 35 cm in dvodelno  rosfrei  pomivalno korito. Čarman, Sv. Duh 191, Škofja Loka _17578
Ugodno prodam dobro ohranjeni dnevni ter predsobni regal. Tel.: 37-217 _17593
Prodam termoakumulacijske peči 3 KW in 2 KW, trofaznega in enofaznega priključka. Tel.: 66-460, od 20. ure
dalje_17602
Prodam nov FOTELJ- raztegljiv JOGI od sedežne garniture VITA in 6 platnenih zaves za zatemnitev. Tel.: 35-321 _17603
Prodam kotno kuhinjo. Tel.: 75-467, Radovljica 17609
Prodam dve leti rabljen štedilnik kuppersbusch. Janez Kavčič, Dražgoše, tel.: 66-935_17632
Prodam dobro ohranjeno 3 KW termoakumulacijsko peč. Tel.: 51-803 _17669
Prodam termoakumulacijsko peč 5 KW. Tel: 23-809 17686
Prodam FIAT 126, letnik 1980. Visoko 74, tel.:43-078_17413
Prodam R 4 GTU, letnik 1984, registriran do junija. Tel.: 80 436, od 15. do 17.
ure_17415
FIAT 750, letnik 1979, ugodno prodam. Sp. Brnik 76, tel.:42-749_17416
Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, registrirano do septembra 1989. Tel.: 33-538_17417
Prodam Z 750 LC, letnik 1981, registriran do oktobra 1989. Jurkič Niko, Par-tizanska 23, Tržič_17420
Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 8.8.1989 in poljsko KAMP PRIKOLICO. Tel.: 75-202_17423
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Tel.: 37-453, od 15. ure dalje_17424
Prodam Z 750, letnik 1974. Beleharjeva 20, Šenčur_17435
Z 101, letnik 1978 in avtoprikolico, prodam, 1,7 Mio. Tušek, Begunjska 11/b, Lesce, tel.: 75-338_17437
Prodam Z 128, marec 1981, dobro ohranjen, garažiran. Ogled v soboto od 10. do 12. ure. Log Ivana Krivca 8, Jesenice 17438
Prodam Z 101. Ogled v petek dopoldan in soboto. Mrda Slavko, Šorlijeva 31, Kranj_17440
Prodam JUGO 45, letnik 1983. Tel.: 79-562_17444
Prodam VW 1200, starejši letnik ter rabljena balkonska vrata. Grad 27, Cerklje_17447
GOLFA CL, pet prestav, letnik 1985, rdeče barve, prodam. Menjam za cenejšega GOLFA. Danica, Janka Puclja 3, Kranj_17456
Prodam BMW 2500, prva registracija 1977 z veliko dodatne opreme, za 600 SM.Tel.: 34-012_17458
VVARTBURG LIMUZINO, starejši letnik, obnovljen, registriran do junija 1989, ugodno prodam. Tel: 57-650 _17459
Prodam novo LADO (1988) RIVA 1500, karambolirano. Ogled v petek popoldan od 15. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Jezerska c. 65, Kranj 17461
Prodam osebni avto MERCEDES 220 S, obnovljen. Tel.: 632-560 17468
Ugodno prodam AUDI 50 SL in ALFA ROMEO 33 1,5. Petrovič Zoran, Planina^_17470
Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110, starejši letnik. Tel.: 70-582__17475
Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978. Tel: 57-235, po 20. uri 17476
Prodam GS 10, letnik 1971, v voznem stanju, neregistriran. Tel.: 82-650 _17478
Prodam 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen. Tel.: 68-221, ogled v sobot in nedelje)_17486
Prodam Z 750, letnik 1980. Bodešče 30, Bled 17488
Ugodno prodam Z 750, letnik 198}
Komisijska prodajalna
ERIK
Tomšičeva 38, Kranj Telefon: (064) 24-486
POSREDUJEMO PRODAJO ZA VAS:
HI-FI naprave, TV, tranzistorje, videorekorderje, kasete, računalnike, glasbene instrumente, vse vrste akustičnih aparatov ter ostale tehnične predmete
VSE ZA ZIMSKI ŠPORT:
smuči, drsalke, vezi itd. kombinezone, bunde, rokavice itd.
Odprto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Pričakujemo vaš obisk!
VOZILA
Prodam karamboliran JUGO 55. Ogled Zlato polje 18, Kranj_17231
Prodam, GOLF diesel, s paket, 4 vrata, bele barve, letnik november 84, odlično ohranjen. Cerklje C. T. Fajfarja 6, tel.: 42-815, popoldan_
BMW 316/2-85, dodatno opremljen, lepo ohranjen, prodam. Tel.: (064)
45-755_17256
Prodam OPEL diesel 16, letnik 1985.
Tel: 69-220_17342
R 5 GL, letnik 9/85, rdeč, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Tel.: 34-734_17381
Ugodno prodam nove dele za Z 101, prvi levi zunanji blatnik, pragi zunanji in notranji levi in desni, zadnje obrobe blatnika. Begunjska 8, Kranj 17394
Prodam Z 101 po delih. Tel:: 46-379
_17396
Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984. Tel.: 39-585_17402
Prodam FIAT 1300, starejši letnik. Ostojič, Tomšičeva 74, Jesenice 17409 Prodam GS PALLAS, letnik 1976. Bič-kova 7, tel.: 23-929_17410
Prodam Z 128, letnik 1982. Kajzer, Pre-bačevo 58_17411
Prodam FIAT 750 LUX, letnik 1975. Vi-soko 47, tel.: 43-107 17412
Osebni avto VOLVO 246 DL avtomatic karavan, letnik 1976, prodam. Tel.: 78-840, do 12. ure, po 12. uri pa 78-415 _17528
BMW 518, letnik 1976, prodam. Tel.: 34-744_17531
Prodam Z 101, letnik 1977. Karlaš, Staneta Žagarja 37, Radovljica, ves dan _17532
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1975, registriran do 22. avgusta. Jeltič, Hru-šica 71 /d, Jesenice 17533
Ugodno prodam MERCEDES 913. Tel.: 622-124_17539
Prodam JUGO 45, letnik 1983, cena po dogovoru. Tel.: 83-848_17544
Prodam GOLF JX, letnik 1987, benci-nar. Tel.: 39-604_17545
Z 101 comfort, letnik 1980, dobro ohranjen 47.000 km, prodam 480 SM. Jože Šink, Virmaše 62, škofja Loka 17546 Prodam avto R 11 GTL letnik 1986 in barvni TV GRATZ, ekran 51 cm. Infor-macije tel.: 44-534_17551
Z 101, letnik 1976, vozen prodam za
dele. Tel. 41-043_17554
Prodam LADO 1500 SL, letnik 1978, zelo ohranjeno. Ogled petek sobota, popoldan. Zupan, Žirovnica 17556
Prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohra-njena. Podlogar Alojz, Pot na Vovke 3, Cerklje_17559
Prodam novo prednjo steno in luči za Z 101, ter nova oba prednja blatnika za stari tip GOLFA. Tel: 80-479 17561
Minka Debeljak, Roblekovo nas
37,
Radovljica
17489
Prodam avto 125 PZ, celega za del«
Despot, Frankovo 42, Škofja Loka
17490
Prodam z 101, letnik 1980, dobro ohranjen. Ogled v petek popoldan. Nanev.
Kranjska 11, Šenčur_J749J.
Prodam FIAT 132, 1800, letnik 1976 i" FIAT 132,2000, letnik 1980. Moše PU8' de 7, Kranj, tel.: 25-111
Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.
34-409 17504
Prodam ŠKODO 110 R, letnik 198°; Tel: 35-430___^7S0&
Prodam 126 P, letnik 1979. Šempete''
ska 36, tel.:28-858_1750J
Prodam Z 750, letnik 1969. Kavar Fran-
cka, Partizanska 28, Tržič_175J°
126 P, prodam, cedember 1980, 230 SM. Darko Kuhn, Poljšica 54/a, Zfl, Gorje__17517
126 P, letnik 1982, dobro ohranjen,
prodam. Tel: 622-022_1761»
Prodam 126 P, letnik oktober 1985, do-bro ohranjen. Ogled v nedeljo, tel--(061)627-006_175J0
Prodam 126 P, letnik 1982. Tel.: 34-790 _1752J
Prodam Z 101, letnik 1976. Strahinj 82 _1752]
Prodam OPEL ASCONO, letnik 1978; Tel.: 73-856_17562
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982, cena 650 SM. Zakarič, Alpska 19, Bled __ 17563
R 4, starejši letnik, prodam, cena P° dogovoru. Fišteš Joža, Proletarska m Tržič_1756J
Prodam VW GOLF D, letnik 1984. Ko-vor 16_17570
Prodam avto LADO 1200, letnik 1979 Tel.: 73-848_17572
Prodam stroj in menjalnik za WAR" BURGA, po zelo ugodni ceni. Borak, C. 4. julija 59, Tržič_17574
Prodam R 18, letnik 1983. Ljubno Zu-pan, Savska 13/b, Bled_17576
Prodam Z 101, letnik 1979 mediteran-ogled dopoldan. Mitrovič, Kidričeva 45, Kranj_17579
DIANO, zaleteno, ugodno prodam-
Tel: 51-913, do 19. ure_1758J
R 4, december 1986, zaščiten, 23.000 km, prodam. Tel.: 75-845_17583
Prodam ŠKODO 105 S, novi tip, letnik 1978. Tel: 68-515_17586
Z 750, oktober 1979, prodam. Tel: 633-608_17587
Prodam LADO SAMARO 3/88, 5 pre-
stav. Tel.: 26-098_17590
AUDI 100 L, letnik 1975, lepo ohranjen, prodam. Gabud, M. Pijade 15, Kranj,
tel.: 28-820__17592
Prodam LADO 1200 S, letnik 1984 Tel.: 69-083, sobota od 18. do 19. ure _1759J
Prodam LADO 1600. Tel.: 64-052 17595 Prodam AUDI 80, letnik 1976, registriran do oktobra 1989. Jože Čačič, Bošt-janova 14, Lesce_17596
Prodam JUGO 45/a, letnik 1986. Sr-
vas 37, Šenčur_1759»
Prodam FIČKA, letnik 1982. Jankov* Dragan, Mlekarska 14, Kranj 176O0
Pozor! MZ/TS 250, letnik 1980, prva registracija 1984, 5600 km, poceni prO'
dam. Tel.: 23-810_17601
Prodam KADETTA, letnik 1972. Vid' marjeva 12, Kranj_1760»
Prodam GOLF, letnik 1981. Šušmelj; Ovsiše 50, Podnart_176J0
Z 750, registriran prodam za 60 Sr^ Dvorska vas 7, tel: 73-128 176JJ, Prodam starejši letnik Z 750 za 150SM-
Vidmar, Zalog 83, Cerklje_176J3
Prodam voznega neregistrirane^)8 SPAČKA. Bavdkova 20, Stražišče, tel-j
28-660_17615
Prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1980-
Visoko 49_1761»
Prodam GOLF diesel S paket, letni* 1985. Breg ob Savi 66, Mavčiče 1762}, Prodam Z 101, starejši letnik, potreben popravila, z vsemi rezervnimi de>]. Oblak, Godešič 61, Šk. Loka 1762j Prodam YUGO 45A, letnik 1987, 20.00°. km, moder za 12 M. Tel.: 26-683 1762» Poceni prodam GOLF JGL, letnik 1982 Jamnik, Kopališka 42, Škofja Loka I
1763]
Prodam APN 4 M. tel. dan
42-916, popo'. 1763«
Prodam ŠKODO 120 L, prva registra^' ja 1984. Oblak Niko, Zabreznik 5, 28 tel.:69-540 _176*
Ugodno prodam ŠKODO 110 v y°z' nem stanju. Bradeško, Hrib pri Zmin^ 8, Škofja Loka 176*
Z 750 S, letnik 1979, zaleten Tel.: 37-530
Prodam PRINZ 1000, celega ali po d«'
lih. Tel: 22-378_176*
Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Url'f: Krnica 84/a, Zg. Gorje-Zatrnik. Te^ 78-053, v petek od 14. do 19. ure, n8; slednji teden pa od 7. do 14. ure, v*fi
boto od 7. do 14. ure
766j
Prodam MOTOR 15 SLC, letnik IJjS Sp. Besnica 134__176»;
Prodam Z 101, letnik december l^?.' 3. januarja 1980.
registrirana 78-631
7666
AUSTIN 1300, prva registracija 197°' dobro ohranjen, prodam za 2,5 W,i Tel: 80-000__1/»5
Prodam VW 1200 J, letnik 1976. J?ia
70-102__j£5
Prodam KATRCO, letnik 1977, registfl' rana, za 240 SM. Tel.: 50-218, Tržič^
Prodam APN 6, letnik 1983, dodat*" opremljen, cena po dogovoru Lg4
39-064_
Prodam R 4. Tel.: 66-877 Prodam Z 101 GT 55, letik 1984. '"ij 51-492 176>
Vodarn JUGO 45, letnik 1986. Strahinj 'MaMo_17639
P GOLFA JGL prodam leva vrata, eno zadnjo luč, ključavnico za volan in še Jjgkaj delov. Tel.: 621 007_17640
Vodarn elektronik 90. Ogled poopldan to 16. uri. Bilič, Krnica 3/b, zg. Gorje ___17689
Prodam HUSOUARNO CORSS 125, Potrebno manjšega popravila. Pra-Protna polica 5, tel.: 42 438, popoldan .__17690
Ugodno prodam Z 750 SC, letnik 1980. Tgl.: 74-954 ali 26-844_17698
CITROEN CX 20 RE- reflex karavan, le-*r»ik 1982, v celoti generalno obnovljen ,ri ličan, z dodatno opremo, prodam za
ftMio. Tel.: 75-256_17704
Vodarn VW, letnik 1974, neregistriran, ^en. Žiganja vas 27, Tržič       17705
ŽIVALI
Prodam PRAŠIČA za zakol. Golniška c»sta 1, Kokrica
ffpdam brejo KOBILO z žrebetom in TRAKTOR zetor 59 11. Tel.: 77-582, de-!«vnik od 8. do 11. ure_17404
Prodam enoletne KOKOŠI nesnice za jBdaljno rejo ali zakol. Kidričeva 29, gkofja Loka_17405
Prodam dva TELETA simentalca, stara |4dni. Krvavška 3, Cerklje 17422
Prodam PSA PUDEUNA, rodovniški, »tar 16 mesecev, srebrn. Tel.: 621-239 ___17433
Prodam TELIČKO, staro en teden in butare. Bohinc, Zapoge 17, Vodice ___17448
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Moš »je 6, tel.: 79-957_17460
Prodam 10 dni staro TELIČKO frizijko. Pirih, Podbrezje 129_17480
P0X TERIERKO-samico, staro 8 ted-jH>v, prodam. Tel.: 46-510_17483
Prodam 4 mesece staro TELIČKO si-
rnentalko. Tenetiše 44, tel.: 46-097
.__17484
Dva BIKCA 10 dni stara, prodam. Jam-&ek, Bukovica 12_17487
Zamenjam plemenskega ovna čiste jezersko solčavske pasme. Urh, Sebe-nje 78, Zasip-Bled, tel: 77-746 17510
Prodam KRAVO po prvi telitvi. Zg. Otok 2, tel.:79-051_17511
Prodam šest tednov starega TELETA in visoko brejo črno-belo TELICO, A kontrola, po izbiri. Voglje 88 17514
JARČKE rjave in nerjaveč vzdiljiv šte dilnik, prodam. Fujan, Hraše 5, Smled-nik_17522
Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg, z domačo krmo. Tel: 57-141 17525
Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Tomažin, Bukovščica 20, tel.: 64-364, Selca_17526
Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. Tel.: 64-205, Oman, Sp. Luša 4 17535
Prašiče od 40-70 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Mihelič, Poljšica ^Podnart_17537
Prodam BIKCA za pleme od krave. Dvorska vas 19, Begunje 17541
Prodam TELICO simentalko pred telit-vijo. Moše 18, Smlednik_17543
Prodam pašno TELICO simentalko v Petem mesecu brejosti. BI. Dobrava 16__ 17553
Prodam TELETA bikca, starega en teden. Gorice 11, Golnik_17566
Teličko simentalko 5 tednov staro menjam za bikca in prodam kravo Pred telitvijo. Jama 32, Mavčiče, tel.:
jO-156_17573
Dobrim ljudem oddam nečistokrvne PUDLJE in dva tigrasta mucka. Tel : 73-449_17614
Prodam KRAVO simentalko v sedmem mesecu brejosti in krompir za krmo. Suha 7, Kranj, tet: 45-622 17637 Prodam 20-100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 17638 Prodam BIKA, starega 18 mesecev, za nadaljno rejo ali zakol. Bergant, Barbara 11, Škofja Loka_17642
Prodam dve breji TELICI. Čadovlje 3,
Golnik_ 17644
Prodam KRAVO, dobro mlekarico, črno, tri teleta. Žvan, Ukane 85, Bohinj,
m- 76-365 __17647
Prodam BIKCE simentalce, stare od 3. do e.mesecov. Čebašek, Trboje 62
h _17651
Prodam BIKCA za zakol. Rudno 3, Že
Igzniki, tel.: 27-169_17672
Prodam dve TELICI 150 in 200 kg. Zg. Besnica 14 17702
Kupim
Kupim zazidljivo parcelo ali nadome 'Ino gradnjo na mirnem kraju Gorenjce. Tel: (061) 454-001_17400
Kupim slamoreznico na puhalnik in starejšo manjšo nakladalko za seno. Tej.: (061)375-168 17429
Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Šifra: GOTOVINA PARCELA 17462
Kupim BIKCA, starega do enega leta Jel.: (061) 841-108_17491-
Kupim manjšo hišo na Jesenicah ali °kolici. Plačilo v gotovini. Možna tudi kamenjava Dolenjska-Gorenjska Tel.: ?M44_17567
Kupim staro hišo z nekaj zemlje v trži-^iobčini. Tel.: 50-382_17604
Kupim do 10 dni starega BIKCA si-l^entalca. Tel: 79-609 _17605
Kupim MIZARSKI TRAČNI BRUSILNI STROJ (dolžine 200-250). Škarja, La-l!gvče 98, Cerklje_17622
*upim teleta od 10 dni starosti naprej, letnik Ivan, Njivica 9, Besnica, tel.: jgjgS _17680
*upim  rabljeno  KOSILNICO BCS. 20*rnan Janez, Sr. vas 74, Sr 5°hinju
ZAPOSLITVE
Ce ste samozavestni in komunikativni, imate dovolj prostega časa v popoldanskem času ter izkušenj pri delu z ljudmi pokličite na tel.: 21-477 doj-do l&ure. Pisne ponudbe na Dnevnik Kranj »SPOSOBEN«
Honorarno ali redno zaposlim modno pletiljo. Pogoj: popolno poznavanje in upravljanje na Brother modamatik stroju. Plačilo-visok honorar ter dodatno nagrajevanje po kvaliteti. Tel.: 80-573, od 18. ure_17027
Potrebujem akviziterje za prodajo otroških igrač. Pisne ponudbe: Rodič, Frankovo nas. 164, Škofja Loka 17293
Imate želje povezane z denarjem? Z najbolj prodajanim artiklom je tudi zaslužek največji. Tel.: 24-971, izključno v petek po 11. uri_17388
če bi se radi ukvarjali z dobro knjigo in s tem dodatno zaslužili, se oglasite vsak dan ob 16. uri na tel.: 35-753 __17401
Komunikativnim osebam nudimo honorarno  delo.   Plačilo   takoj! Tel.:
78-269_17431
Vitalnega upokojenca zaposlimo v stacionirani dejavnosti v centru Kranjske gore. Odličen OD. šifra. SKOZI CELO LETO_17441
KS TRSTENIK objavlja razpis za zimsko pluženje cest v sezoni 1988/89, na območju KS Trstenik. Ponudbe na tel.: 46-319_17495
če želite HONORARNO ZAPOSLITEV za prodajo otroških in vsestransko uporabnih uspešnic, sprejemamo pismene prijave: MLADINSKA KNJIGA, p.p. 12, 64202 NAKLO_17502
Sprejmem delo ČIŠČENJE STOPNIŠČ na Zlatem polju. Tel: 34-450 17555 Lep zaslužek nudimo komunikativnim osebam za popoldansko delo. Tel.: 50-739_17584
Komunikativnim osebam nudimo honorarno delo za prodajo izredno zanimivega   artikla   (niso   knjige). Tel.:
33-135 od 18. do 21. ure_17626
Imaš lasten prevoz? Postani prodajalec ka zelo uporabnega izdelka. Ponudbe pod Šifra: NISO KNJIGE, NE KOZMETIKA_17660
Restavracija TEKSAS Lesce zaposli samostojno KUHARICO. Tel.: 74-366 _17671
Sprejmem delo na domu. Tel.: 632-240 17688
POSESTI
GARAŽO triplex v Kranju, Šorlijeva uli-ca prodam. Informacije vsak dan po 19. uri na tel: 0601-61-353 17471
PARCELO 500 kvad. m prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: 88-261, v petek zvečer 17630
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Voglje, prireja v soboto 12. novembra 1988, ob 19. uri VESELO MARTINOVANJE. Igra ansambel Erjavec. Dobra kapljica preskrblje-
na. VABIJO GASILCI! _17439
Plesni klub Kranj vpisuje kandidate v Plesne tečaje - AEROBIKO in v MALO PLESNO ŠOLO. Tečaji bodo v Delavskem domu Kranj. Tel.: 37-949, dopoldan 17700
LOKALI
vas v 17693
v centru Kranja najamem prostor -pritličje. Šifra: salon trgovina
17445
OBVESTILA
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel: 25-414_17242
ČIŠČENJE in POPRAVILO termoaku-mulacijskih peči. Kodrič, tel.: 40-684
SKUPINA OBVEZNA SMER VABI OBI SKOVALCE na MARTINOVANJE v dvorani na PRIMSKOVEM v nedeljo, 13. 11. 1988, vstopnina bo simbolična 2.000 din. VABLJENI!_
Pečarska in keramičarska dela vam ta koj izvršim! Tel: 45-519_17245
BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju, obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 14. novembra 1988, ob 15.30 uri DELAVSKI DOM-vhod 6. Do vpisa se lahko prija-vite na tel.:48-757_17408
Popravljamo TV sprejemnike in obnavljamo oslabele TV ekrane, tel.: 39-886 _17467
ROLETE, žaluzije, zasteklitev balkonov in teras, aluminij okna in vrata, aluminij predelne stene, večja popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_17519
Če želite prisluhniti nežnim zvokom ci-ter, pridite v gostišče DRAGA v Begunjah, vsako soboto od 20. do 24. ure. Postregli vam bomo z dobro hrano in domačo kapljico. VABUENII 17582
Opravljam vsa zidarska dela, keramične in kamnitne obloge. Tel.: 74-736
_17656
Popravljam nogavice. Hrastje 88, tel.: 38-114_17692
Izdelujemo in montiramo SNEGOLO-VILCE iz nerjaveče pločevine za vse vrste kritin. Tel.: v večernih urah 28-414 ali (061) 268-797 17694
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
i-,
OSTALO
Poceni prodam gradbeno BARAKO, primerno tudi za garažo. Gorice 49/b, Golnik 17529
Nudim sprotno pomoč pri učenju an gleščine in nemščine za vse stopnje. Tel: 622-349_17264
Prevajam in instruiram francosščino, angleščino in španščino. Tel.: 57-338 17406
V varstvo vzamem otroke od 1. leta
dalje. Tel: 22-510_17453
Ansambel zabavnih in narodno-zabav-nih melodij, vam kvalitetno in poceni igra na sindikalnih zabavah, porokah ipd. Informacije tel.: 36-005, zvečer __ 17463
LD JELOVICA RIBNO-lzletniška 29, 64260 Bled, odda v najem lovsko kočo na TALEŽU. Vse informacije na tel.: 70-131 dopoldan in 75-753 popoldan-Pirnat. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Stane Pirnat. Cankarjeva 6, 64240 Radovljica, do 28. novembra 1988 _^_ 17521
Instruiram kemijo in fiziko za sredje in osnovne šole.  Informacije na tel.:
38-418_17575
Uspešno instruiram matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole. Tel.: 24-607_17597
Najamem poslovni prostor. Predplačilo za dve leti. Tel.: 25-928, soboto od 15. do 18 ure_17599
S februarjem potrebujemo prijazno in pošteno tovarišico za varstvo enoletne punčke. Ponudbe na tel: 39-447 17607
Dolgoletni izkušeni profesor klavirja POUČUJE klavir na svojem domu. tel.: (064) 621 -030_17629
Nujno rabim za ureditev obrtnih prostorov 2 milijarde. Je kdo, ki bi mi to lahko posodil? Vrnjeno z visokimi obrestmi. Šifra: POSOJILO 17681
Instruiram angleščino in slovenšino za srednje šole. Cas in cena po dogovoru. Breg, tel: 80-145 17687
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
FORTUNAT BOGATAJ
iz Sela pri Žirovnici
Pogreb bo danes, v petek, ob 15.30 na pokopališče na Breznici. Do pogreba je žara v hiši žalosti.
Žalujoči: žena Justina in sin Mohor z družino
Ob boleči izgubi naše drage mame
KAROLINE JAVERŠAK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako zahvalo smo dolžni kolektivoma Tehnik tozd Gradbeništvo in OŠ Peter Kavčič. Zahvalo izrekamo zdravniškemu in medicinskemu osebju Inštituta Golnik, posebno dr. Drinovcu in dr. Krečevi ter sestri Božnarjevi, da bi mamo ohranili pri življenju. Zahvaljujemo se tudi dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku, g. kaplanu in g. Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Bodovlje, 31. oktobra 1988
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica in teta
ANA ROGELJ
p. d. REZMANOVA mama s Sp. Jezerskega 16
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
Mož Jože, hčere Vera, Ana, Francka, Majda in sinova Jože in Franc
Jezersko, 25. oktobra 1988
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, strica
JOŽETA GRILA
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vso pomoč, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje in izražena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku in g. Janezu Grilu za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala dr. Bavdku in dr. Prlju za skrbno zdravljenje ob njegovi bolezni. Zahvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Fani, hčerka Marija z družino, sin Tadej, bratje in sestre, ter drugo sorodstvo.
Duplje, Novo mesto, Dolenjske toplice, Jesenice, 3. novembra 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE ROZMAN
Krnčeve mame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju, sodelavcem Iskre Telematike tozd Terminali, Planike Kranj, KZK Vrtnarija, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Stražišče, 4. novembra 1988
	V SPOMIN
	13. novembra mineva eno leto, ko je ugasnilo srce našega dobrega moža, ata, starega ata, brata, strica in tasta
it	IZIDORJA ČARMANA
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in za hip postojite ob njegovem preranem grobu iskrena hvala.	
	VSI NJEGOVI
Šutna, 13. novembra 1988	
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prezgodnji smrti naše mame, sestre in tete
FRANCKE ERŽEN
roj. Vehovec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Pireu za dolgoletno skrb za zdravje naše mame, Likarjevim in Pečarjevi za pomoč, govorniku Zveze Združenj borcev Vodovodni stolp, pevcem in duhovniku za izkazano pozornost in lep poslovilni obred.
VSI NJENI
Vsem, ki sočustvujete z nami ob boleči izgubi ljube hčerke in sestre
BOGDANE NIKOLIČ
roj. Strah
za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Mami in sestri Nataša in Lidija z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in tasta
IVANA SAJOVICA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju bolnice Golnik, Mariji Debeljak za pomoč in tolažbo v času njegove bolezni, njegovim sodelavcem in prijateljem vzdrževalcem Save Kranj. Hvala OŠ Josip Broz Tito Predoslje, sodelavcem v kuhinji za razumevanje in pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Vigret za zapete žalostinke, gasilcem, RK, AMD Šenčur za spremstvo s praporji in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Predoslje, 28. oktobra 1988
NOVICE IN DOGODKI
Pogoj: do konca leta 460 milijonov dinarjev
Kmetijsko posestvo prehaja v šolske roke
Kranj, 9. novembra - Do konca tega leta mora srednja mlekarska in kmetijska šola plačati temeljni zadružni organizaciji Naklo 460 milijonov dinarjev za odkup približno dveh hektarov zemlje, hleva in drugih objektov, ki stoje na njem, medtem ko večji del posestva v Strahinju (45 hektarov, od tega 10 hektarov gozda) prehaja v šolske roke v dolgoročni najem.
Za 460 milijonov dinarjev, ki jih bo kmetijska zadruga vložila v gradnjo skladišča v Naklem, so viri znani; 255 milijonov bodo prispevale občinske interesne skupnosti za proizvodnjo hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe glede na število učencev v šoli (o tem bodo sklepale prihodnji teden), 140 milijonov Hranil-no-kreditna služba Zadružne zveze  Slovenije  iz pozitivnih
obresti, manjše deleže pa nosijo Gorenjska kmetijska zadruga, kmetijske zadruge in Kmetij-sko-živilski kombinat.
V šoli računajo, da bo posestvo kot učna delavnica za izobraževanje učencev, študentov in odraslih ter kot razvojno posestvo, zaživelo 1991. leta. Do tedaj bo treba na njem zgraditi manjši goveji hlev, svinjak, ovč-
jak, montažni šolski objekt, kupiti stroje, živino, kar bo po sedanjih cenah terjalo še 1,64 milijarde dinarjev. Pri opremljanju bodo sodelovale tudi kmetijske organizacije z ljubljanskega območja.
Dilema, kako bo šola lahko donosno gospodarila na posestvu, kjer kmetijska zadruga ni uspela, je odveč. V šoli zagotavljajo, da se s pravilno izbrano usmeritvijo posestvo lahko vzdržuje samo, brez dotacij, z lastno akumulacijo pa opremlja, potem ko bodo zagotovljeni osnovni pogoji za začetek dela.
H. Jelovčan
Zarja se povezuje
z ljubljanskim Tekstilom
Jesenice, 10. novembra - Jeseniška temeljna organizacija Zarja načrtuje združitev z ljubljanskim Tekstilom. Pripravljajo tudi referendum za združitev temeljnih organizacij Rožce in Delikatese v delovno organizacijo Golica.
Temeljna organizacija Zarja z Jesenic, z okoli sto zaposlenimi delavci in s tekstilnimi prodajalnami po vsej jeseniški občini, je ena izmed treh temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Golica. Obenem je z Golico vključena tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela ABC Pomurka.
Tako je v TO Zarja v delovni organizaciji Golica in v sestavljeni organizaciji Pomurka edina, ki se pretežno ukvarja s prodajo tekstila, saj je Golica živilska trgovina in tudi ABC Pomurka se večinoma ukvarja z živilsko in kmetijsko dejavnostjo.
Zarja že dolga leta vztrajno išče svoje mesto in svojo razvojno pot, a žal pri tej organiziranosti in v taki družbi ne najde dovolj posluha in ne možnosti. Zato je razumljivo, da so začeli delavci razmišljati, s kom bi se v prihodnje družili in povezali ter tako bolje gospodarili. Kot jeseniški trgovini ji je še posebej težko zato, ker v občini zaradi težkega položaja gospodarstva hudo pada kupna moč prebivalstva.
Zato so navezali stike s Tekstilom Ljubljana, ki ima petnajst temeljnih organizacij in kjer so pokazali interes za jeseniško in gorenjsko tržišče. Zarja in Tekstil iz Ljubljane sta danes tik pred referendumom o združitvi. Če bo referendum uspel v vseh petnajstih temeljnih organizacijah, potem bo Zarja postala nova temeljna organizacija Tekstila. Obenem pa referendum načrtujejo tudi v Golici, kjer naj bi se združili temeljni organizaciji Rožca in Delikatesa.
D.Sedej
Na Gorenjskem sejmu od danes do nedelje
Razstava malih živali
Dimnikarji pri KRES-ovcih
Jesenice, 10. novembra -
Delovna organizacija komunalno stanovanjskih in remontnih storitev KRES Jesenice je pripravila elaborat o družbenoekonomski upravičenosti sprememb v organiziranosti delovnih organizacij KRES Jesenice in Dimnikarskega podjetja Jesenice ter predlog nove organiziranosti.
Dimnikarsko podjetje Jesenice se je zaradi racionalizacije dela in poslovanja, boljše socialne in delovne varnosti delavcev ter učinkovitejšega uresničevanja samoupravnih pravic delavcev odločilo, da se združi s Kresom. Dimnikarji bodo tako pri KRESu s 1. januarjem prihodnjega leta.
D.S.
Kranj, 9. novembra - Društvo gojiteljev malih živali iz Kranja prireja ta konec tedna v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju četrto gorenjsko razstavo malih živali, na kateri bodo gojitelji iz vseh gorenjskih društev, z Jesenic, iz Kamnika, Žirovnice in Kranja, predstavili okoli štiristo kuncev, golobov, perutnine in drugih malih živali. Razstava -odprta bo od danes, petka, do nedelje vsakič od 9. do 19. ure -je tudi priprava za 11. republiško in 18. zvezno razstavo, ki bosta letos hkrati in sicer od 8. do 11. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gorenjski, predvsem pa kranjski rejci, pričakujejo na obeh prireditvah veliko prvih nagrad. Kranjčani dosegajo že od lanske gorenjske razstave naprej velike, lahko rečemo celo izredne uspehe. Na
21. evropski razstavi, ki je bila decembra v Beogradu, so pri kuncih osvojili sedem naslovov evropskih šampionov in so bili najuspešnejše slovensko društvo. Le dva tedna kasneje so na 10. republiški razstavi osvojili deset šampionskih naslovov -devet pri kuncih in enega pri perutnini. Reja kuncev je namreč na Gorenjskem najbolj razširjena in kvalitetna, možnosti za rejo drugih vrst živali, predvsem golobov, pa so zaradi goste naseljenosti zelo slabe.
Izvršni odbor kranjskega društva se je odločil, da vsem upokojencem, članom Društva upokojencev Kranj, omogoči brezplačen ogled razstave. Upokojenci se morajo pri vhodu izkazati s člansko izkaznico.
CZ.
Servisne dejavnosti pod skupno streho
Kranjska gora, 10. novembra
- Poleg hotela Larix gradijo kranjskogorski žičničarji nov servisni objekt, kakor so imenovali novo večjo stavbo pod vznožjem smučišč v Kranjski gori. Tako bo na enem samem kraju večja blagajna za prodajo žičničarskih vozovnic, izposojevalnica smuči in smučarske opreme, reševalna postaja, smučarska šola, garderobe in javne sanitarije. Smučarji, ki bodo prihajali v Kranjsko goro, bodo poslej lahko bolj zadovoljni, kraj pa bogatejši za objekt, ki ga znano turistično središče že dolgo potrebuje.
Žičničarji so kot investitorji namenili za izgradnjo 500 milijonov dinarjev. Letos ga bodo spravili pod streho in zavarovali pred zimo, prihodnjo pomlad pa ga bodo odprli.
D.S.
Ljudje so spričo razmer nadvse nejevoljni
Radovljica, novembra - Na nedavnem srečanju gorenjskih sindikalnih aktivistov so sprejeli tudi nekakšno varnostno in politično oceno razmer na Gorenjskem. Stanje je zdaj veliko slabše kot pred pol leta, ko so nazadnje ocenjevali.
Razmere se naglo spreminjajo, žal na slabše. Politika delitve osebnih dohodkov, za katero se je jugoslovanska vlada dogovorila z Mednarodnim monetarnim skladom, je zahtevala zaostajanje plač, vendar smo sli v tem omejevanju le predaleč. Plače so realno padle za več kot 20 odstotkov. Ljudje so se znašli v težkem socialnem položaju, ko večina z nizkimi plačami ni več mogla dohajati neznanskih podražitev življenjsko nujnih proizvodov. Zlasti hudo je bilo jeseni, ko so se vsakdanjim stroškom pridružili še oni za energijo, ozimnico in šolo. V nemočnem obupu so se delavci dvignili k stavki. Slednjih resda ni bilo toliko kot minulo leto ob koncu leta, bile pa so bolj množične. Štrajkali so v dveh največjih sistemih na Gorenjskem, v Telematiki in Železarni, kjer se teže prilagajajo spremembam v gospodarstvu, počasneje iščejo razvojne poti in je korak k prestrukturiranju težavnejši. Tudi izgube so
pri gigantih velike, nad delavci pa visi tudi Da-moklejev meč tehnoloških in ekonomskih presežkov, ki je še tembolj grozeč, ker niso izdelani tehtni socialni programi.
Ljudje so upravičeno slabe volje in zaskrbljeni. Nemočen bes obvladuje del delavcev, ki si z normalnim delom ne morejo zaslužiti normalne plače, pa si malo boljšo priborijo s stavko. V plačah zagospodari uravnilovka, v razsu-lu delitvenih razmerij pa pridni, nadpovprečni in zlasti strokovni delavci izgube delovno motivacijo.
Spričo naukov, ki izhajajo iz te ocene, lahko razumemo, da so tudi v sindikatih nejevoljni in nemočni. Resda je njihova stalna naloga spremljati, kako delavci žive in kako so ob tem razpoloženi, v spreminjanju (beri: izboljšanju) teh razmer pa se niso kdove kako izkazali. Tokrat so kritiko naslovili predvsem na občinske izvršne svete, ki so odgovorni za gospodarjenje. Slednji se v dogajanje v tovarnah vmešajo šele, ko so le-te pred polomom, namesto tedaj, ko se težave nakazujejo. Roko na srce, ta ugotovitev žal velja tudi za delavsko organizacijo.
D.Z.Žlebir
L
GLASOVA ANKETA
2
Aids grozi - Smo dovolj osveščeni?
Reklama s črnimi dominami, ki se druga za drugo podirajo in se ustavijo pri kondomu, je bila na zadnjem srečanju propagandistov v Portorožu proglašena za najboljšo televizijsko reklamo. Tako nevsiljiva, a je hkrati tako globoka. Ob njej začutiš nevarnost, ki ti grozi. Spominja na verz velikega perzijskega pesnika Omarja Haj ama izpred skoraj tisoč let:
"Svet je šahovnica, dni in noči so polja, kjer Usoda igra z ljudmi, premika tja in sem jih in podre in v škatlo zvrstoma jih odloži..." Tako nekako nas bo ta sodobna kuga zlagoma drugega za drugim in vse hitreje odložila, če se ne bomo pravočasno osvestili, če ne bomo tako globoko v sebi prepričani, da se prav nam to ne more zgoditi. Se zavedamo dovolj te nevarnosti? Povemo mladim dovolj in dovolj nazorno?
Marjan Zvokelj, ing. str., Jesenice: "Reklama je res odlična, vse pove. Morda bi morali na nevarnost, ki grozi, vse bolj pripravljati mladino, doma in v šoli pri urah zdravstvene oziroma družbeno moralne vzgoje. Opozoril pri taki stvari nikoli ni dovolj." Slavka Kenda, upokojenka, Kranj: "Vsi gledamo opozorila po televiziji, beremo jih po časopisih, vendar mislim, da bi bila za mlade potrebna dodatna predavanja o aidsu. Mladim grozi ta bolezen, ti se morajo nanjo pripraviti."
Dušan Petek, ekonomist, Kranj: "Reklama z dominami je dobra, opozoril za to bolezen je dovolj, mislim pa, da med ljudmi še vedno ni prave osveščenosti. V začetku, ko je bolezen izbila na dan, se je o njej veliko govorilo, pisalo, objavljali so podatke, vendar o posameznih primerih te bolezni pri nas doma premalo vemo. Več sporočil je iz drugih držav. Človek bi moral čutiti, kolikšna stop-
nja nevarnosti je okrog njega. Vsekakor pa bi o nevarnosti in vzrokih te bolezni morali najbolj podrobno seznanjati sredniešolce."
Darka Bučar, slaščičarka, Kranj: "Mislim, da je kot pri vseh boleznih, tudi pri tej treba posebej poudarjati higieno. Prebrala sem vse, kar mi je o aidsu prišlo pod roko. Ne le s sluznico, z injekcijskimi iglami, celo skozi akno, skozi ranjeno sluznico na ustnici se lahko okužiš. Ce zataji higiena se torej lahko okužiš tudi z gostinskim kozarcem, če so za to dani vsi pogoji-Ni pa treba s tem ljudi strašiti, ampak jih se^ znanjati, stalno opozarjati. Najbolj poklicani so šola in starši, mladim je treba pripraviti nazorna predavanja. Pomembna je tudi preventiva. Zakaj ne bi organizirali za mladino preventivnih pregledov, kot na primer za zobe?"
Darja Krmelj, medicinska sestra v operacijskem bloku Kliničnega centra: "Dosti pametnih reklam in plakatov imamo pri nas, ki opozarjajo na nevarnost aidsa, tudi osveščenost ljudi je pri nas že zelo visoka. Ce primerjam odnos ljudi do te bolezni v drugih državah Evrope ali morda Avstralije, kjer sem se letos pogovarjala prav o aidsu, smo pri nas naravnost panični. Saj tudi tam ne stoje križem rok, zdravstveno osebje je osveščeno in pripravljeno, vendar se o bolezni ne govori in ne piše tako široko kot ravno pri nas. Povedati moram, da smo zdravstveni delavci, ki imamo opravka s krvjo, dobro zaščiteni in je okužba skorajda nemogoča. Vsaka kri, ki jo kdo da, od koderkoli jo dobimo, je pregledana na aids, vse uporabljene injekcijske igle zbiramo v posebnih steklenicah z razkužilom, razkužen je ves material, ki pride v stik s krvjo, tako da tudi v odpadu ne more biti več nevaren za okužbo. Reklama za kondom je zelo dobra. Potrebne so tovrstne reklame, kajti vsaj vsake toliko časa te spomni, da se vendarle to lahko zgodi tudi tebi."
D. Dolenc
N
l
i
Z gradu Kamen pada kamenje
Kot bi govorili gluhim
Begunje, 8. novembra - Ali imamo pravico do varnega bivanja v svojih domovih? Kdo je odgovoren za nevarnost, ki nam grozi - se med drugim sprašujejo krajani, ki živijo v bližini gradu Kamen v Begunjah. Že nekaj let opažajo, da se z grajskih razvalin kruši kamenje, zlasti pozimi in ob deževju. Lani je bilo doslej najhuje: z višine približno trideset metrov so padale na bližnje dvorišče tudi skale, težke petdeset kilogramov ali še več. Nevarno ogroženi domačini so o tem obvestili zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Njihov predstavnik si je sicer ogledal razvaline, spremenilo pa se ni ničesar. Krajani so iskali pomoč tudi v drugih ustanovah, na milici, v inšpekcijski službi, pri varstvenikih okolja, v službi pravne pomoči - a kot bi govorili gluhim. Kamenje pada še naprej in ogroža stanovalce, mimoidoče, otroke, turiste... Se bo morda kaj spremenilo po delegatskem vprašanju, ki ga je delegacija krajevne skupnosti Begunje zastavila na včerajšnji seji radovljiške občinske skupščine. Če sodimo po tem, da birokratski mlini meljejo počasi in da je včasih samo za pismeni odgovor treba čakati več kot en mesec, potem bo za akcijo treba počakati še precej več.
CZ.
Radovljiška skupščina o spreminjanju družbenih planov
Kritika družbenega planiranja
Radovljica, 9.novembra - Zbori radovljiške skupščine so na seji v sredo sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica. Osnutek bo v javni razpravi do 15. decembra, javno pa bo razgrnjen v avli SO Radovljica in v prostorih krajevnih skupnosti Bled in Bohinjska Bistrica. Izvršni svet bo na podlagi pripomb iz javne razprave pripravil predlog sprememb in dopolnitev, ki ga bo obravnavala skupščina na februarskem zasedanju. Postopek spreminjanja bo torej enak kot ob sprejemanju planov.
Razprava na sredini seji občinske skupščine, predvsem v zboru krajevnih skupnosti, je pomenila tudi kritiko sedanjega družbenega planiranja. Omenimo le nekatere poudarke! Plan, ki ni materialno ovrednoten, je le zbirka želja. Kakšno je to planiranje, če je treba zaradi treh ali štirih (ne)načrtovanih naložb spremeniti dolgoročni in srednjeročni družbeni plan, organizirati javno razpravo in tudi sicer porabiti veliko moči. Planiranje po načelu "vsakemu nekaj, da ne bo zamere" je nesmiselno.
Povod za spremembo dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana je načrt Kompasa, da bi na Grajski pristavi na Bledu zgradil zdravstveno-turistični center; v občini pa so priložnost izkoristili tudi za dopolnitev načrtov v turističnem, stanovanjskem, komunalnem in cestnem gospodarstvu. Na osnutek sprememb in dopolnitev je bilo že do zdaj veliko pripomb, predvsem v krajevnih skupnostih. Večina zahteva, da se načrt, ki je bil sprejet še pred začetkom petletke 1986-90, uresniči; v občini pa ugotavljajo, da za vse ni realnih možnosti in da se bo treba odločiti, ali dodatno obremeniti gospodarstvo ali se odreči prednostnim naložbam, zlasti čistilni napravi v Radovljici in blejski obvoznici (ki pa se po spremembi zakonodaje financira pretežno iz republiških virov). Dodatna obremenitev gospodarstva ne pride v poštev, v Radovljici pa se že zdaj na enem mestu stekajo v Savo odplake, ki ustrezajo nesnagi, ki jo povzroča 12 tisoč prebivalcev. Ker v turističnih krajih upajo tudi na domača in tuja sovlaganja, bodo raje načrtovali širše od lastnih možnosti (Alpetour v Bohinju). Veliko pripomb se nanaša na spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč, kjer pa je glavna "ovira" zakon o kmetijskih zemljišč.
C. Zaplotnik
Alpinistovi pogled na plezalsko dejavnost
Kranj, 8. novembra - V Klubj planincev na Koroški cesti 2*7 Kranju se bo prihodnji četrte*^ 17. novembra 1988, ob 17. uri s?
čal s člani kranjskega plani* skega društva in drugimi ljubj telji gorništva že drugi klubs^ gost. Tokrat so medse povab^ načelnika Alpinističnega odse" pri PD Kranj in svetovno zna"*
ga alpinista Toma Česna, ki? bo z obiskovalci pogovarjal o* pinizmu. Predstavil bo klasih? poglede nanj in novejše usmcj* tve v športno plezanje. Na pol# vor v klub vabijo organizator vse, ki bi hoteli kaj zvedeti omenjeni tematiki, sodelovati diskusiji s svojimi razmišljanj, ali spoznati povabljenega pr^j stavnika planinske organizacij* S. S»r
Cepljenje proti gripi
Kranj - V kranjske!" Zdravstvenem domu so tak" kot že vsa leta doslej priprl' vili vse potrebno za preventi' vno cepljenje proti gripi. Ko1 je znano, je za učinkovito z8' ščito potrebno dvakratno cc pijenje s tako imenovano rnr tvo vakcino. Prvi del cepijo nja bo prihodnji teden, v p0" nedeljek, 14. novembra, d°" poldne med 9. in 11. uro. ter1' torek, 15. novembra, med 1"' in 18. uro v Dispanzerju z9 borce, vhod št.2.
Drugo cepljenje bo če? mesec dni in sicer v ponede* ljek, 12. decembra, med 9. i*1 11. uro ter v torek, 13. decefl1' bra, med 16. in 18. uro. Cen* dvakratnega cepljenja Je 10.000 din.
K
Zapeljal s ceste
Tržič, 8. novembra - Med v?j„ njo od Bistrice proti PodljubJJ-se je pri Ravnah ponesrečil ^ nik osebnega avtomobila v° & Klančar, star 24 let, iz Kr»jj Na rahlo poledenelem viady^< ga je zjutraj začelo zanašati- j-peljal je na robnik, ko pa je 2 yii ral, ga je zaneslo na naspr i vozni pas, kjer je trčil v brffy>i' avtu je bila ranjena tudi soP^d ca Nataša Dimitrijevska, 21 let, tudi iz Kranja.