PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 163 (8256) TRST, sreda, 12. julija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZaVriž nad ' «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija* v gozdu pod Vojakem pri Ii Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni irljl. Bil je edini tfoirftni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Y_ SENATU SE JE ZAČELA RAZPRAVA O VLADNI PROGRAMSKI IZJAVI Prvi udarec desnosredinski večini v poslanski zbornici Donat Cattin izvoljen za predsednika poslanske komisije za proračun z glasovi KPI, PSI in levice KD - Izzivanje misovcev v poslanski zbornici in senatu tijevi RIM, 11. — Komaj se je začela v senatu razprava o Andreot-v Programski izjavi in zaupnici njegovi vladi, že se je pokazala J*"*?« sedanje vladne večine. Do presenečenja je prišlo, med v '!vami predsednikov 14 stalnih komisij poslanske zbornice. Pri v |!,Vah predsednika komisije za proračun je bil nepričakovano iz-jen voditelj leve struje KD «forze nuove» Donat Cattin, čeprav je . . po dogovoru štirih vladnih strank določen za predsednika so-T ?m.okra* 'n bivši minister za finance Preti. ■akoj po izvolitvi je Donat Cat- »in. za katerega so J^vnisti, socialisti in *** levica, 18 »Prejel glasovali ko-demokristjan-izjavil časnikarjem, da . —izvolitev s «pridržkom», 8 pa je hkrati že sklical sejo ko-nusije za četrtek in petek, na ka-®ri bodo preučili zakon o pokoj-mah ter vprašanje družbe Monte-'»on in delovanje državne ustano-ve GEPI. hikZV°*^eV ^ona^ Cattina za predsed-,Ka komisije za proračun poslanske ornice z glasovi leve opozicije je Povzročila pravi potres med demo-Ostjani in socialdemokrati. Preti ni } izvoljen, čeprav je misovski po-anec De Marzio izjavil, da so štir-Je člani njegove skupine glasovali *anj. Socialist Principe je po izvolitvi Donat Cattina dejal, da to kar e Je pripetilo v komisiji za prora-00 dokazuje, kakor krhka je sredinca večina. Kljub fašističnim glaso-om, je dejal Principe, kandidat sre-inske večine poslanec Preti ni bil 12v°ljen, ker so za Donat Cattina glasovali socialisti, komunisti in demo-tfistjanska levica. Socialdemokrata Cariglia in Orlandi sla takoj zahtevala od demokristja-ov. naj Donat Cattin odstopi. Kmalu je predsednik demokristjanske Poslanske komisije Piccoli izjavil, da ^volitev Donat Cattina za predsed-n'ka komisije za proračun ni bila v skladu z dogovorom med vladnimi strankami, ker je prejel odločujoče Klasove opozicije. Piccoli je povedal, 2® je takoj posredoval in povabil tarnat Cattina naj odstopi. Zaradi te-ga Primera in poteka volitev predsednikov komisij poslanske zbornice C j® Piccoli sestal s tajnikom KD *®rlanijem in sklical sejo izvršnega . bora poslanske skupine KD. Po seji Piccoli izjavil, da je izvršni odbor soglasno potrdil njegovo stališče in Pooblastil, naj zahteva od Donat J-attina, da odstopi z mesta predsed-‘Psa komisije za proračun. Izvolitev predsednikov ostalih komi-Poslanske zbornice je potekala DANES y poslanski zbornici je bil vče-?l zadan prvi udarec desnosre-'nski večini. Pri volitvah predsednikov poslanskih komisij je bil glasovi komunistov, socialistov 'n demokristjanske levice izvoljen .a Predsednika poslanske komisi-j8 Za proračun voditelj leve stru-!? RD «forze nuove» Donat Cat-,ln-. ^volitev je povzročila razbur-enje prj socialdemokratih, ki so kandidirali Pretija in še bolj pri emokristjanskern vodstvu, ki je P°vabilo Donat Cattina naj od-*'°pi. ^ senatu se je začela razpra-va ° vladnem programu. Razpra-. »® bo nadaljevala danes in se ? zaključila v četrtek z glasova-161,1 o zaupnici. Glavni svet CGIL je na zaseda-lu v Arricci odobril ustanovitev ederacije med CGIL, CISL in UIL. na prvem dnevu konvencije n?eriš|atija. , Sindikalne organizacije so za lB n °d 11. do 14. ure napoveda-splošno stavko javnih prevoz-'1 sredstev v Trstu, ker je upra-a Podjetja ACEGAT zavrnila po-da|anJ'a za obnovitev dopolnilne ovne pogodbe. Ur d okv'ru deželnega sveta se je adno ustanovila mešana sveto-, ska skupina, ki jo sestavljajo 6,0valec Slov. skupnosti, dva . e,°valca Furlanskega gibanja in Peodvisnj svetovalec. brez presenečenj, po dogovoru med vladnimi strankami. Pri tem je treba pripomniti, da je bil za predsednika komisije za zunanje zadeve izvoljen bivši zunanji minister Moro, za katerega so glasovali tudi socialisti, vsaj tako so izjavili pred glasovanjem. Glede izvolitve demokristjana Rampe za predsednika komisije za zdravstvo, je socialistični poslanec Signorile izjavil časnikarjem, da je pri glasovanju dobil precejšnje število glasov tudi socialist Mariotti, zato Rampa ni bil izvoljen pri prvem glasovanju. Pri drugem glasovanju, je pojasnil Signorile, sta se dva poslanca večine vzdržala glasovanja .n so bili zato glasovi misovcev odločujoči za izvolitev demokristjanske-ga predstavnika. Socialistični poslanec je poudaril, da je obsodbe vredno, da izvoljeni predsednik komisije Rampa v govoru po izvolitvi ni odkrito zavrnil fašističnih glasov. Tudi v senatu so danes volili predsednike dvanajstih komisij. V večini primerov je vse potekalo po dogovoru vladnih strank. Precej pa se je zataknilo pri volitvah predsednika komisije za zunanje zadeve (kandidat vladnih strank je bil demokristjan Scelba), pri komisiji za finance in zaklad (kandidat demokristjan Martinelli) in pri komisiji za šolstvo (kandidat republikanec Spadolini). Vsi trije niso bili izvoljeni ne pri prvem ne pri drugem glasovanju in se bodo morale zato volitve ponoviti jutri, p>ri katerih zadostuje relativna večina V treh omenjenih primerih vladne stranke niso mogle doseči predpisane večine. V palači Madama se je začela razprava o vladnem progr/mu in o zaupnici Andreottijevi vladi. Prvič v zgodovini italijanskega senata je danes predsedovala delu seje ženska, podpredsednica Tullia Roma-gnoli Carrettoni. Med današnjo razpravo je govorilo 8 senatorjev. Razprava se bo nadaljevala jutri in se bo zaključila v četrtek z glasovanjem o zaupnioj vladi. Dosmrtni senator Parri, predsednik senatne skupine »neodvisne levice*, je utemeljil svoj nasprotni glas z ugotovitvijo, da nova vlada i nima potrebne politične moči, da I bi lahko reševala težko gospodar-j sko krizo in pereča socialna in politična vprašanja. Parri je dejal, da je Andreotti izbral najbolj neprimerno rešitev zaprtega cen-trizma, ki ga označuje zlasti navzočnost Malagodija kot ministra za zaklad in odsotnost deimokrist-janske levice. Misovski senatorji so Parrija večkrat prekinili, zlasti ko je obsodil krščansko demokracijo, da postavlja na isto raven komunistično in misovsko opozicijo ter utemelji! zahtevo po kazenskem postopku proti misovskemu voditelju Almiranteju zaradi obnovitve fašistične stranke. Prišlo je do ostrega prerekanja, ki se je na posredovanje predsedstva kmalu poleglo. Za njim sta republikanec Cifa-relli in socialdemokrat Ariosto o-pravičila podporo svojih strank sedanji Andreottijevi desnosredinski vladi. Tudi poslanska zbornica se je danes sestala in začela proučevati prvi zakonski ukrep v novi legisla-turi. Začela se je razpsava o spremembi vladnega odloka v zakonu, ki podaljšuje vstop v veljavo davka na dodatno vrednost (IVA) od 1. julija letos na 1. januarja 1973. Pred zaključkom seje je misovec Roberti zahteval, naj vlada odgovori na njihovo vprašanje glede umora v Salernu mladega misovca Falvelle. Ozračje v avli se je razgrelo, ko je ministrski podtajnik za notranje zadeve izjavil, da bo vlada pozneje odgovorila na to vprašanje. Misovci so začeli rjoveti in zmerjati, nakar .jim je demokristjan Mo-rini zaklical, da so «šakali». Po končani seji je misovec Lo Porto napadel Morinija in ga udaril s pestjo. Ta nasilni dogodek so vse skupine ostro obsodile, ker se v poslanski zbornici še ni pripetilo, da bi prišlo do fizičnega napada po končani seji. PO DVODNEVNEM ZASEDANJU Glavni svet CGIL glasoval za ustanovitev federacije Pridržki socialističnih predstavnikov do federacije med CGIL, CISL in UIL ARICCIA, 11. — Glavni »vet CGIL je danes zakljužil dvodnevno zasedanje o vprašanju ustanovitve federacije med CGIL, CISL in UIL. Ob zaključku zasedanja je bila izglasovana resolucija, ki obravnava poročilo glavnega tajnika Lame in predlog o ustanovitvi federacije, ki ga je sestavilo zvezno tajništvo. O tej prvi točki se je 24 članov glavnega sveta, ki pripadajo socialistični skupini, vzdržalo glasovanja. Resolucija obvezuje tudi strukture CGIL, da bodo spoštovale ustanovitev federacije treh sindikalnih konfederacij. Glavni svet poudarja v resoluciji tudi obveznost svojih članov in celotne CGIL, da bodo vložili vse napore, da bo federacija prehodni instrument za dokončno sindikalno združitev in vodilno telo bojev za delovne pogodbe, socialne reforme in za zaposlitev, ki so sedaj v teku. Ob zaključku resolucija glavnega sveta obvezuje vse predstavnike CGIL, da bodo poskrbeli, da se z ustanovitvijo federacije, ki je bila določena za 25. julija, sestavi hkrati tudi načrt sindikalnih pobud, ki jih bodo predložili vladi in delodajalcem, tako da bo federacija že ob ustanovitvi opravičila svojo vlogo in učinkovito podprla boj delavskega gibanja. Pred glasovanjem resolucije je zvezni tajnik, socialist Vergelli, tudi v imenu zveznih tajnikov Boni-ja, Didoia in Marianettija preči-tal izjavo, v kateri je obrazložil, zakaj so se socialisti vzdržali glasovanja, čeprav je zagotovil njihovo popolno udeležbo prj vseh pobudah CGIL za uveljavitev sporazuma med tremi sindikalnimi konfederacijami. Med današnjo razpravo o poročilu Lame so govorili nekateri socialistični predstavniki v CGIL, ki so obrazložili svoje pridržke glede u-stanovitve federacije; zlasti so izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih političnih perspektiv in poudarili, da je treba storiti vse za čim večjo uveljavitev sindikata pri reševanju najnujnejših vprašanj delavcev. Zahtevali so tudi zagotovitev, da bo bodoča federacija dejansko začasno telo in da je treba čim prej doseči sindikalno združitev. Med drugimi je posegel v raz- . """"""""""""""H"""""""""""" IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIiihiHUIIIIHIIIIIIIHI,MII,ll,„....................MM, mm,..., ............................ DEMOKRATSKA STRANKA IZBIRA SVOJEGA KANDIDATA NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V ZDA Po Humphreyevem odstopu zagotovljena McGovernova končna zmaga na konvenciji Pacifistični senator bo zanesljivo izvoljen že na prvem glasovanju ■ Konvencija razveljavila sklep, s katerim so McGovernu odvzeli 151 delegatov iz Kalifornije MIAMI BEACH, 11. — George McGovern, pacifistični senator iz Južne Dakote, bo kandidat demokratske stranke na ameriških predsedniških volitvah, ki bodo novembra letos. Čeprav bo konvencija v Miami Beachu o tem formalno sklepala šele Jutri zvečer, je potek prvega dne zasedanja pokazal, da McGovern nima nasprotnikov, ki bi ga lahko ustavili. To je doumel tudi njegov glavni tekmec, bivši podpredsednik ZDA Hubert Humphrev, ki se je umaknil iz boja. ------------- George McGovern torej lahko že i Ukor jih Kalifornija pošlje na kon- sedaj slavi zmago, dva dni pred zaključkom konvencije. Prvi in o-d loči I n i korak k «nomination» je storil, ko mu je konvencija z veliko večino «vrnila» 151 delegatov, ki mu jih je strankin aparat v prejšnjih dneh odvzel z dokaj čudnimi motivacijami. Šlo je za delegate iz Kalifornije: McGovern si je na primarnih volitvah v tej državi zagotovil relativno večino in s tem tudi vseh 271 delegatov, ko- iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliililliiiiiiliilllililiillliiiitiiiliniiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS Dobri sadovi samoupravljanja pri delitvi osebnih dohodkov Novi sistem samoupravnega dogovarjanja privedel do zmanjšanja razlik v plačah (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 11. - Sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je že pokazal dobre sadove. Tako so ugotovili na včerajšnji seji centralnega komiteja ZKS, ki ji je predsedoval Franc Popit. V Sloveniji so lani prvi v Jugoslaviji začeli uveljavljati ta sistem, katerega bistvo je v tem, da se posamezne delovne organizacije in ustanove dogovore o okvirih, v katerih naj se posameznih gospodarskih vejah gibljejo osebni dohodki. Ta sistem je dosegel viden razmah in CK se je zato zdaj lotil prve analize njegovega uveljavljanja v praksi. Predsednik komisije za samoupravljanje pri CK Peter Toš je v uvodnem govoru povedal, da so delovne organizacije v obdobju, ko je v veljavi ta sistem, izročale dosti več sredstev sklade kot poprej. Hkrati pa je novi sistem dogovarjanja o osebnih dohodkih vplival na zmanjšanje velikih razlik v plačah, saj so se osebni dohodki v tistih podjetjih, ki imajo najnižje plače, povečali v letu dni za 23 odstotkov, v drugih, kjer je bil osebni dohodek že dokaj visok, pa le za 11 odstotkov. Kot poglavitno značilnost novega sistema je govornik označil dejstvo, da je z njim izpričano, kako je mogoče s samoupravnimi ukrepi obvladovati in usmerjati delitev dohodka ter tako vplivati na samodejnost trga, ki dostikrat pelje vodo na mlin raznim monopolističnim za-sebniškim ali skupinsko lastniškim težnjam. Ta sistem pa ustreza tudi novim ustavnim spremembam, ki dajejo večjo veljavo samoupravnim tele som in izvzemajo pravico odloča rija o usmerjanju dohodkov iz rok državnega aparata, tako da ostaja ne pa samostojnega odločanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V razpravo so posegli mnogi člani CK, med njimi Sergej Kraigtier, Tone Kropušek in drugi, ki so zlasti omenjali pozitivno dejstvo novega sistema, ki čedalje bolj vodi k uresničevanju načela, po katerem naj bo delo poglavitno merilo za nagrajevanje. Na seji so poleg tega sklenili ustanoviti politično šolo pri CK, ta naj prične delovati že letos. Govorili so tudi o volitvah delegatov za tretjo konferenco ZKJ. DRAGO KOŠMRLJ ve-ncijo. Strankina komisija za poverilnice pa je bila mnenja, da ie pravilnik o primarnih volitvah v Kaliforniji «nedemokratičenx>. ker ne priznava zastopstva manjšine. Zato je senatorju odvzela 151 delegatov. ki jih je porazdelila med ostale kandidate, ki so prejeli manjše število glasov. McGovern se je seveda pritožil in popolnoma upravičeno poudaril, da bi morali pravilnik spremeniti pred primarnimi volitvami. Po nasprotujočih si sklepih prizivnega in vrhovnega sodišča ie bila rešitev vprašanja prepuščena konvenciji. Ta je danes zjutraj s 1.618 glasovi proti 1.238 dala prav McGovernu ter mu pripisala vse delegate Kalifornije. To je bila prva senatorjeva zmaga: drugo je zabeležil, ko mu je uspelo izločiti iz konvencije 58 delegatov iz Illinoisa, ki jih vodi eden najvplivnejših članov demokratske stranke, župan Chicaga Richard Da-ley. Konvencija ie namreč ugotovila, da delegati iz te države niso bili izbrani v skladu z novimi pravili primarnih volitev, ki predvidevajo, da morajo biti v delegacijah posameznih držav zastopniki vseh ras. verstev, družbenih slojev in narodnosti. McGovernova «nomination» pa je postala matematično gotova, ko je Hubert Humphrey javno razglasil, da se umika iz boja. Svojim več kot štiristo delegatom, kolikor si jih je zagotovil na primarnih volitvah, je dal proste roke: dober odstotek teh bo prav gotovo glasoval za McGovema ter mu tako omogočil, da bo imenovan za demokratskega kandidata že na prvem glasovanju. Nekoliko pozneje je svoj umik sporočil tudi Edmund Muskie. * Hunophrey je svoj odstop napovedal s solzami v očeh, sai je z današnjim porazom propadlo njegovo zadnje upanje, da bi se povzpel do Bele hiše. kar si je prizadeval doseči že celih dvanajst let. če upoštevamo, da je Hum-phrey užival popolno podporo strankinega aparata in celo mogočnih sindikatov, potem je treba McGo-vernovi zmagi pripisati še poseben pomen. Senator, ki mu na začetku primarnih volitev niso pripisovali niti najmanjše možnosti uspeha, se je uveljavil mimo hotenja lastne stranke z volilno kampanjo v znamenju radikalnih sprememb ameriške družbe in opustitve pustolovske zunanjo politike ZDA, predvsem v Indokini. Po splošnem mnenju pa .je McGovern edini, ki lahko prepreči Nixonu ponovno izvolitev v Belo hišo, čeprav bo sedanji predsednik novembra še vedno glavni favorit. McGovern pa .je na primarnih volitvah pokazal da ga ni strah neugodnih predvidevani ter da zna obrniti sebi v prid še tako pesimistične prognoze. Zasedanje konvencije se bo nadaljevalo danes ob 19. uri (.jutri ob enih ponoči po našem času) z razpravo o strankinem volilnem programu, zaključila pa se bo naslednjega dne s končnim glasovanjem za imenovanje kandidata na predsedniških volitvah. 0 izidu tega glasovanja pa ne more biti več. kot smo videli, nobenega dvoma. pravo tudi glavni tajnik FIOM Tren-tin, ki je zagovarjal ustanovitev federacije in dejal, da trenutno ni nobene druge alternative. RAZPLET PREISKAVE O MILANSKEM POKOLU Padovski občinski svetovalec MSI obtožen umora hišnika Murara PADOVA. 11. - Preiskava, ki jo vodi milanski sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio o pokolu na milanskem Trgu Fontana in o vrsti bombnih atentatov med aprilom in decembrom 1969, se nevzdržno širi ter daje vedno bolj popolno in skrajno zaskrbljujočo sliko o delovanju prevratniških fašističnih skupin po vsej Italiji. Vsak dan beležimo nove vesti o velikih in malih ribah, ki so se ujele v mrežo milanskega preiskovalca. Danes ie na vrsti neki misovski občinski svetovalec iz Padove, 30-letni Massimiliano Facchini, po poklicu «večni študent*, ki ga je dr. D’Am-brosio formalno obtožil namernega uboja 56-letnega hišnika Alberta Murara. Kot smo že poročali, je tudi padovski fašistični odvetnik Freda, proti kateremu teče preiskava v zveza z milanskim pokolom v poljedelski banki, osumljen, da je sodeloval pri umoru Kot ie znano, so našli Mu-rarovo truplo 13. septembra 1969 ob vznožju stopnišča stavbe na padovskem Trgu dellTn-surrezione, kjer je stanoval tudi Facchini, ki je tedaj vodil neonacistično skupino FUAN. Muraro, ki je bil v omenjeni stavbi zaposlen kot hišnik, bi se moral naslednjega dne javiti pri sodniku, ki <*a ie želel zaslišati v zvezi z delovanjem padovskih fašističnih teroristov. Kljub tej sumljivi okoliščini pa so tedanji preiskovalci arhivirali Murarovo smrt kot »nesrečen padec* ter niso niti ukazali izvesti obdukcije. Dr. D’Ambrosio je sedaj prišel do povsem drugačnega zaključka ter obtožil misovskega svetovalca. Govori se tudi. da namerava milanski sodnik odrediti odkop Murarovega trupla. *iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiaiiiiiii|||||l|||||l||||||||l|l|||l|,||||(UI|l||l|m||||||l|ll|mill|,lll|||||||||||||||||||||||||||)|||| ZASEDANJE PREDSEDSTVA ZKJ NA BRIONIH Okrepiti boj proti nacionalizmu člani predsedstva ZKJ med včerajšnjim zasedanjem na Brionih iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiMiiiiiiivvviiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiKiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiijiaiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Novi ameriški bombni napadi na severnovietnamske jezove Ostri boji okrog Quang Trija - Le Duc Tho odpotoval v Pariz, kjer bodo jutri obnovili pogajanja HANOJ, 11. — Severnovietnam-sko zunanje ministrstvo je ponovno ostro protestiralo zaradi ameriških bombnih napadov proti sistemu jezov in nasir/fv. V protestu, ki ga je objavila hanoiska tiskovna agencija, je rečeno, da so ameriška letala v zadnjih treh mesecih bombardirala praktično celotni sistem jezov ter povzročila veliko škodo, ki bi pa se lahko spremenila v pravo katastrofo v prihodnjih tednih, ko bo nastopilo deževno obdobje. Hanoj je že pred enim mesecem sprožil podobni protest, vendar so Američani takrat zanikali, da bi bili severnovietnainski državi zgolj možnost uravnavanja, jezovi tarče letalskih napadov. Prav danes pa so ameriška letala ponovno bombardirala sistem jezov v pokrajini Nam Sach. nedaleč od Hanoja, prav v trenutku, ko ie bila tam večja skupina tujih dopisnikov, časnikarje so pospremili v Nam Sach, kjer so v zadnjih štirih letih zgradili kar 54 kilometrov jezov, da bi jim pokazali posledice zadnjega ameriškega bombardiranja. preteklo nedeljo. Tako so dopisniki lahko ugotoviii. da so letala ciljala prav jezove, sai na tem področju ni nobenih voiaških naprav. Bombardiranje ie trajalo kakih deset minut, nobeden od tu jih novinarjev pa ni bil ranjen, čeprav so bombne padle nedaleč od njih. V Južnem Vietnamu se nadaljujejo ostri spopadi predvsem okrog Quang Trija, kamor so iz Sajgo-na poslali okrepitve. Severnoviet-namska tiskovna agencija ie sporočila, da so osvobodilne sile spravile iz boja na tem področju šeststo vojakov kolaboracionistične vojske in sestrelile neko letalo. Drugih šest ameriških letal so sestrelili nad Severnim Vietnamom. Danes je odpotoval iz Hanoja proti Parizu posebni svetovalec severnovietnamske delegacije na Dariških pogajanjih Le Duc Tho, ki bo na (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na Brionih se je danes pod predsedstvom Franca Popita pričela 34. seja predsedstva ZKJ, na kateri preučujejo delovanje zveze komunistov v borbi proti nacionalizmu. Pričakuje se, da bo predsedstvo na kraju seje, verjetno jutri dopoldne, sprejelo sklepe o delovanju ZK v borbi proti nacionalizmu, o oceni razvoja nacionalnih odnosov in o borbi proti nacionalizmu v republikah in pokrajinah. Član izvršnega biroja predsedstva Todo Kurtovič je v uvodnem poročilu med drugim ugotovil, da ZKJ do sedaj ni pokazala zadosti odločnosti v borbi proti nacionalizmu. Ponekod ta borba proti nosilcem nacionalizma ni dovolj konkretna. Po. mnenju Kurtoviča je potrebno okrepiti akcije v borbi proti nacionalizmu, proti ideologiji, kakor tudi proti nosilcem nacionalizma, ki v nekaterih ustanovah in organizacijah zavzemajo pomembne položaje. Borba proti nacionalizmu mora biti trajna idejno-pobtična vzoč na obnovitvi pogajanj prihod I naloga zveze komunistov Ta borba nji četrtek. |je danes sestavni del skupnih in- teresov, kajti nacionalizem ogroža vse, čeprav se vsakdo v prvi vrsti bori proti nacionalizmu v svoji naciji. Nacionalizem se po besedah Kurtoviča javlja na vseh področjih, posebno pa na področju kulture in šolstva, zlasti na vseučiliščih, aktivirajo se in nacionalizem kličejo na pomoč tudi klerikalni krogi v želji, da razvrednotijo marksizem kot nauk, kot znanost in si pridobe mladino. Po mišljenju Edvarda Kardelja, ki se je udeležil razprave, bj bilo treba problem nacionalizma točno definirati ter pojave nacionalizma prostorno in časovno opredeliti, kajti nacionalizem ima svojo zgodovino ,v kateri je včasih igral zelo napredno, celo revolucionarno vlogo, včasih pa, posebno zadnja desetletja, tudi reakcionarno in protisocialistično vlogo. Borba se mora voditi proti nacionalizmu, ki danes nastopa proti socializmu in socialistični revoluciji. Ideologija nacionalizma je danes po mišljenju Kardelja ideologija protisamoupravnih tendenc tehnokratizma, opravičevanja ostankov k-^itJilističnih odnosov v gospodarskih odnosih. B. B. Slovenci in deželni urbanistični načrt Pretekli četrtek so zastopniki deželne vlade uradno predstavili predlog urbanističnega načrta, po katerem nameravajo pristojni organi — v skladu z novim petletnim socialno gospodarskim načrtom — urediti deželno ozemlje v razdobju prihodnjih 15 let. Dokument, ki sta ga predsednik Berzanti in odbornik za urbanistiko De Carli predstavila oblastem in občinstvu, obsega «predlog» deželne vlade, o katerem se bodo morale sedaj izreči krajevne uprave in stanovske organizacije. Dežela bo njihovo mnenje upoštevala pri sestavi dokončnega urbanističnega načrta, ki naj bi bil izglasovan v deželnem svetu še pred zaključkom tekoče mandatne dobe. Najvažnejši sobesedniki deželne uprave ob tem vprašanju — posvetovalni odbori 8 socialno gospodarskih področij Furlanije-Julijske krajine — imajo na razpolago dva meseca časa, da preučijo predlog in sestavijo morebitne protapred-loge, variante in dopolnila. Šestdeset dni v polni poletni sezoni, to res ni mnogo za tolikšno delo. Kolikor so se priprave za sestavo predloga poprej zavlačevale, se torej zdaj mudi z odobritvijo dokumenta, naglica pa tudi v tem primeru ne more koristiti niti prizadetim Javnim upraviteljem niti deželnemu prebivalstvu, kateremu Je urbanistični načrt končo namenjen. Cilji, ki si Jih postavlja predlog urbanističnega načrta, se nam zdijo nekoliko preveč optimistični, zlasti če jih motrimo skozi prizmo izkušenj iz polpretekle dobe in tudi če podaljšamo predvideno razdobje za nekaj let. Toda to m za nas najvažnejše pri deželnem predlogu. Nas Slovence zanima v tem trenutku predvsem vprašanje, kje se predlog tiče naše narodne skupnosti in v kakšni meri bomo sodelovali pri sestavi urbanističnega načrta. Predgovor k dokumentu - predlogu navaja med sestavljavci poleg deželnega odbomištva za urbanistiko in milanske družbe Tekne več strokovnjakov, med njimi pa ni slovenskih izvedencev niti s tistih področij, kjer smo najbolj «podkovani* (trgovina, turizem, kmetijstvo, itd.), da ne govorimo o »posebnih interesih*, katerih bi bili v tem primeru res upravičeni nosilci. Predlog urbanističnega načrta posega v življenje In delo naše manjšine s številnimi tipalkami in zlasti z normami in razvojnim programom, ki se nanašajo na kmetijstvo, industrijske cone (med drugim nameravajo v prihodnjih 15 letih razlastiti v ta namen še 2.000-2.500 ha novih površin, in to tudi v Trstu, Gorici in Čedadu), turizem, naravne parke, avto in hitre ceste, trgovska središča < shopping center pri Fernetičih), urbanistične »standarde*, konzorcije občin in vojaške služnosti (kakor znano, je teh služnosti troje vrst in najstrožje bremenijo prav o-zemlje. naselja z našimi ljudmi: področje Tilmenta, Bele in Soče ter pas vzdolž jugoslovanske meje v skupni površini 300 km2). O vseh navedenih vprašanjih maramo tudi Slovenci izreči svoje mnenje. Dežela je dolžna poslušati tudi nas, ko gre za norme In načrte, ki zadevajo v živo tudi našo manjšino. Zato je nujno potrebno, da se naše organizacije kot so zlasti Slovensko gospodarsko združenje, Kmečka zveza, slovenske občine, organizacije in stranke, ki združujejo Slovence itd., aktivno in pravočasno vključijo v razprave in posvetovanja o predlogu za deželni urbanistični načrt, da bo dokočni dokument sestavljen tudi na podlagi naših gledišč in da bo primemo upošteval naše utemeljene zahteve. E. F. PRIMORSKI DNEVNIK 2 "PR11! A /"> MM M A ■ m k a m m m OBČINSKO PREVOZNO PODJETJE ACEGAT BO UPRAVLJALO NADALJNJIH 7 AVTOBUSNIH PROČ POTRJEN SKLEP 0 MIINICIPALIZACIJI SAP MREŽA ELEKTRONSKIH SEMAFOROV ZA TRST Sklep so svetovalci odobrili skoraj soglasno: ona bala glasovnica Po dolgotrajni razpravi je včeraj, malo pred polnočjo, občinski svet izglasoval sklep o municipalizaciji avtobusnih prog SAP. Za sedaj bodo na teh progah vozili še stari avtobusi, vendar se je župan Spaccini obvezal, da bodo kmalu te avtobuse zamenjali z novimi. Seji je prisostvovalo večje število uslužbencev SAP, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da je za sklep glasovalo kar 39 svetovalcev od 'kupnih 40 prisotnih. Za municipalizaciio so se izrekle vse politične skupine. Na koncu seje je svet odobril sklep o namestitvi mreže elektronsko vodenih semaforov v Trstu. Strošek za to bo 280 milijonov. Sklep o municipalizaciji SAP je v imenu odbora orisal odbornik Romano, pred njim pa je župan Spaccini poudaril, da gre za programsko na čelo levosredinskega odbora, ki izhaja iz različnih nujnosti: socialne, pa tudi načrtovalske. Gre, skratka, za nujen člen splošnega pojmovanja javnega prometa v mestu, kakor uresničitev semaforske mreže, novih sme ri ulične vožnje, prednosti javnim sredstvom pred zasebnimi in končno reorganizacije avtobusnih prog ki naj ustrezajo potrebam prebivalstva. Romano je orisal potek dogajanj z družbo SAP in povedal, da bo občina izplačala lastniku Sergasu 200 milijonov. Od teh 167 milijonov odškodnine (na osnovi poprečnega dobička zadnjih treh let) in 33 milijonov za avtobuse. V razpravo je po liberalcu Trau-nerju, ki je dejal, da bo glasoval za sklep, kljub temu. da so liberalci proti municipalizacijam, posegel komunist Crevatin. Odbornike in župana je vprašal, kako to, da je Sergas delavcem in deželi, od katere je na ta račun prejemal podpore, zagotavljal, da ima SAP izgubo in da zato ne more izplačevati redno plač in socialnih prispevkov, istočasno pa izkazujejo zadnja tri leta tako visok dobiček, da je pa vsekakor varala javnost in svoje uslužbence. Glede vrednosti avtobusov pa se je Crevatin skliceval na oceno izvedencev, po kateri naj bi bili vredni vsega 17 milijonov lir, ker so stari in neuporabni. Kljub temu pa je, po mnenju Crevatona, municipalizacija SAP važen uspeh delavskega boja, ki je občinsko upravo prisilil, da se je soočila s tako važnim vprašanjem in končno olajšala položaj potnikom in prizadetemu prebivalstvu. Izrazni je le kritiko, da je do tega sklepa prišlo tako pozno, saj je v neki svoji študiji inž. Molinari dokazal, da bi celokupna municipalizacija vseh zasebnih prog v Trstu stala leta 1963 samo 260 milijonov lir, ki bi jo amortizi- rali v treh letih, upoštevajoč dejstvo, da so vsa zasebna avtobusna podjetja tedaj imela 162 milijonov čistega dobička letno. Tako Crevatin, kakor Monfalcon (PSIUP), Fragiaoomo (PRI) in Bo- (Nadaljtvanje na 6. strani) Novi sklepi deželnega odbora Na zadnjem zasedanju deželnega odbora so odobrili trj predloge odbornikov. Odbornik za prevoze in zadružništvo Varisco je predlagal porazdelitev vsote 50 milijonov lir, ki jih je dežela dodelila za razvoj zadrug deželnega značaja na po- i>mn;fc; vksti na Sksti strani dlagi zakona štev. 24 iz aprila prejšnjega leta. Podpredsednik odbora in odbornik za turizem Moro je predlagal spremembe k členu 6 deželnega zakona štev. 26 iz leta 1967 za izredne podpore za gratkijo turističnih objektov: po vpeljanih spremembah bo deželna uprava lahko prispevala do 7 odst. celotnega stroška. Odobrili so še predlog odbornika za rekreacijo Romana, po katerem bodo dodelili občini Cordenons na-daljne 3 milijone 850 tisoč lir za gradnjo športnega igrišča. Kongresi sekcij KD v Trstu Te dni so na predkongresnih zborovanjih KD zamenjali vodstva v sekcijah pri Stari Mitnici, Sv. Ivanu in v Miljah. Pri Stari Mitnici je lista, ki pod- .................................................................ntiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiMii.ummliiilHI.imuiiiiiiiiiHiimnil) MATURA NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU pira tajništvo KD, prejela 10 mest, 5 mest pa lista fanfanijevcev in dorotejcev. Pri Sv. Ivanu je večina pripadla struji «Impegno democra-tico* (8 mest), medtem ko so fan-fanijevci in dorotejci prejeli 3 mesta. V Miljah se je sestal novoizvoljeni sekcijski odbor in izvolil na tajniško mesto občinskega svetovalca Fabija Oparo. Dr. Sebastiano Miceli novi vladni podkomisar Dosedanjega tržaškega podprefek-ta dr. Sebastjana Miceli j a so z ministrskim dekretom, ki ga je potrdil Računski dvor, imenovali za vladnega podkomisarja dežele Furlanije-Julijske krajine. Podprefektu dr. Alfredu Austrii pa je notranje ministrstvo dodelilo funkcijo vikarja tržaške prefekture. «Bodi sproščena, saj se vendarle pogovarjava...» Matematično pa tudi druge naloge so še kar dobro izpeljali, le izražati se ne znajo... - Lapsusi so skoraj obvezni, počasi pa le nizajo misel za misel Ivan Cankar je točno in dosledno o-predelil samega sebe in svoj smisel življenja, ko je nekje zapisal, da ni stal v areni literature, ampak v areni življenja. Danes, mogoče veliko bolj kot v preteklosti, zahtevamo od mladega učitelja, da osmisli vso štiriletno šolsko znanje iz knjig v skupni imenovalec aktivnega in zavestnega življenja v družbi, katera mu je zaupana. Pri nekaterih bodočih učiteljih, ki te dni sedajo pred izpitno komisijo, je ta misel vselej prisotna, saj se zavedajo poslanstva, ki ga kot učitelji imajo. Pri drugih pa j ustvariti prisrčen, prav nič prisiljen je seveda predmatuntetno trepetanje j ali le skozi eno oko gledajoč odnos, še zelo živo in se zato razgovor med j pogovorni stik. Drugim to ne gre. Tu- krila. Spet nasmešek, deš, saj razu- jetnejši. Na koncu hodnika zagledajo mem, ampak... Ampak, ampak. Seveda, težko je. Gre vendar za maturo, in to z veliko začetnico. Nič niso pomagale razne okrožnice, debate, prepričevanja in zasebni razgovor1 o «no-vi» maturi. Matura je le matura in pika. Tudi letos —- poslušamo maturitetni razgovor na slovenskem učiteljišču v Trstu — kronist ima občutek, da se pred 'zeleno* mizo in za njo bijejo mehanično zdrdrajoča poznanstva s sproščenostjo priučenega znanja. Nekaterim uspe že prvi hip njimi in izpraševalcem izjalovi v prazno nocionistično nizanje dogodkov in podatkov. Želje enih in drugih, izpraševalcev in izpraševancev, pa so pa metne in človeško poštene. Bn , »Bodi sproščena, saj se vendarle pogovarjava«, pravi profesor dijaki, nji, ki je vsa bleda in suha. z nasmeškom na ustnicah, ki ti pravzaprav ne pove nič, sedla pred njim in si nervozno mencala rob oranžnega —MiHtHMiMim—t—im—nniranimm——umramiMmni.. MED SKLEPI SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA 10 milijonov letne podpore in 50 milijonov kreditnega jamstva za Slov. gledališče Župan je počastil spomin prof. Andreja Budala itn zdravnika dr. Maria Lovenatija Občinski svet je sinoči na svoji seji odobril, med drugim, tudi več upravnih sklepov, ki zadevajo Slovensko gledališče v Trstu. Gre za letni prispevek v višini 10 milijonov lir in za podelitev kreditnega jamstva pri Tržaški kreditni banki v višini 50 milijonov lir. Sklep o izplačilu redne podpore SSG so svetovalci odobrili z javnim glasovanjem. Razen fašističnih svetovalcev se je večina, od KPI do PIJ, izrekla pozitivno. Za sklep o priznanju kreditnega jamstva pri Tržaški kreditni banki, kar omogoča slovenskemu denarnemu zavodu, da s kritjem občinske uprave dovoli slovenskemu gledališču višje razpoložljivosti, pa je bilo glasovanje tajno. Za sklep se je izreklo 37 svetovalcev, 5 glasovnic pa je bilo belih. Gre, po vsej verjetnosti, za glasovnice 3 svetovalcev MSI in dveh liberalcev. Razprave skorajda ni bilo, če izvzamemo poseg mi sove a Morellija, ki je zahteval nekaj pojasnil glede pasivnosti bilance Slovenskega gledališča, na kar pa mu pristojni odbornik Vasootto ni mogel odgovoriti, je pa dodal, da občina s tem kreditnim jamstvom ne sprejema posebnih obveznosti do slovenske gledališke hiše. V začetku seje so svetovalci o-dobrili (vzdržani KPI, PSIUP in PLJ) sklep, da bo prof. Pistilli izdelal načrt o podaljšanju novega vodovoda do Pierisa, kjer bodo v bodoče iz 60 artezijskih vrelcev črpali vodo za potrebe tržaškega prebivalstva. Razvila se je živahna razprava, v katero so posegli Trauner (PLI), Cuffaro (KPI) in Morelli (MSI) ter župan Spaccini. Šlo je za vprašanje, če pomeni ta sklep spremembo prvotnega načrta ali le njegovo dopolnitev. Inž. Cuffaro je s tem v zvezi zagovarjal stališče, da je sklep pozen, ker bi sicer lahko izkoriščali vodo v Pierisu na osnovi konzorcialnega sporazuma z drugi mi krajevnimi upravami. Med sklepi, ki jih je občinski svet odobril, velja še omeniti najem posojil za skoraj 3 milijarde in pol. Služila bodo za kritje pasiva občinskega podjetja ACEGAT in občinskega proračuna, 241 milijonov pa bodo izplačali za izdelavo podrobnega urbanističnega načrta tržaškega zgodovinskega cen- tra, glede katerega so komunistični svetovalci izrekli več pomislekov, češ da se kakovostno ne razlikuje od splošnih izbir občinske uprave. V samem začetku seje so svetovalci stoje počastili spomin dveh u-glednih tržaških osebnosti. To sta pred kratkim umrli 'zdravnik revnih* dr. Mario Lovenati, ki je bil tudi predsednik središča za boj proti raku, ter prof. Andrej Budal, o katerem je župan Spaccini dejal, da je bil ploden pisatelj in esejist, viden kulturni delavec in vzgojitelj, ki se je stalno zavzemal za povezovanje in boljše razumevanje med Slovenci in Italijani. di nekaterim profesoriein ne. Navkljub vsemu pa le skušajo — eni in drugi — ustvariti neko vedrino, Ki naj bi dala pogovoru tisto obeležje, ki se spodobi takemu slovesnemu trenutku, ko dijak - maturant zapušča šolske klopi in se podaja v svet... Vzgojna in filozofska vprašanja so tu skoraj obvezna postaja za vsakega kandidata posebej. Ustanoviteljica aktivne šole Helena Parkhurst, Tolstoj. Makarenko, Schopenhauerjev voluntarizem in filozofova slepa volja, eksistencializem, Kierkegaard, Sartre... Kolikor imen, tolikor pojmov, tolikor možnih debat, pogledov, kritik, odobravanj ali zavračevanj. Sicer pa vsa ta vprašanja ne povzročajo velikih preglavic našim maturantom. No, da. Včasih se jim zareče, lapsus je skoraj obvezen, krajši premor med eno mislijo in drugo, zicer pa gre. «Le Izražati se ne znajo dobro...* pravi profesor z ogorkom cigare v ustih. On je matematik in prav srečen je, da so maturitetno matematično nalogo skoraj vsi zelo dobro izpeljali. No. matematika, ta trepet in strah, pa je le šla skozi. Pa druge naloge? Tudi, tudi. «Saj gre, saj znajo... So na nekem srednjem nivoju znanja...* modrujejo profesorji, ki ne morejo mimo ugotovitve, da jih dolgčas prav pošteno preganja. 'Veste, sedimo tu od osme ure... pa vedno isto poslušaj!* Kaj pa naši učitelji in učiteljice? Njih dolgčas prav gotovo ne preganja, saj še časa nimajo, da bi za hip poškilili v knjigo, kjer je na strani osem in v deseti vrsti od zgoraj navzdol napisan stavek, ki si ga je treba vsekakor zapomniti. Že jih pokličejo pred mizo in... «alea iacta est* — »kocka je padla*. Ko stopijo iz razreda — profesorji se po vsakem izpraševanju zaprejo v «konklave», kot pravijo navihani »bodoči* — je občutek že pri- domačega profesorja pedagogike, ki jih kajpada najprej vpraša, kako je pa šla pedagogika. 'Zelo 'fajn', samo več filozofije me je izpraševal...*. Pa jo že miri, domači profesor namreč, da je šlo, naj se nič ne boji, saj je med letom dobro odgovarjala in znala in da profesor. ki jo je izpraševal, že ve ka ko je. «Že, že... ampak...*. Ta večni, stalno prisotni 'ampak*. Res je. nikoli ne veš, kam pes taco moli. Ampak tu, na slovenskem učiteljišču, takih zahrbtnih poigravanj z usodami brzda ni. Občutek, da matura pravzaprav ni nič drugega kot skupek šestih črk, ki ti povedo, da rta sc nekega julijskega dne srečali dve osebi, ena starejša, druga mlajša in se pogovarjali o tem in onem, se dopolnjevali in si pomagali, ni samo čustveni Občutek, ampak verjetno živo dejstvo, ki bo našlo svojo potrditev proti koncu tedna, ko bodo pritrdili na oglasno desko seznam 'usposobljenih* .. FESTIVAL FANTASTIČNO - ZNANSTVENEGA FILMA Čehi kot vedno kvalitetni vendar nič več originalni «Divka na kosteti» izstopa predvsem zaradi skupne dobre igre - Odlični jugoslovanski kratkometražni film Zdaj pa i iko rečemo, da so prisotni vsi stalni člani tržaškega festivala znanstveno fantastičnega filma. Kot zadnji se je ostalim pridružil dež, ki pq nepisanem pravilu vsako leto spremlja vsaj polovico manifestacije Organizatorji so tudi letos pripravili v ta namen kinodvorano Etcelsior ki pa se veda ne nudi tiste atmosfere s katero razpolaga grad Sv Justa, kar bo verjetno občutiti vsaj pri blagajni. Menjalo se ie torej prizorišče, ni se Da bistveno spremenila kvaliteta filmov, čeprav je bil včerajšnji program še Jcar zadovoljiv Češka fantastična komedija je že star znanec obiskovalce! tržaškega festivala. Prav zaradi tega im je letošnje Vorličkovo delo «Divka na košteth (Dekle na metli) prikazalo le malo novega in zaradi tega mani navdušilo od prejšnjih podobnih filmov. Znano je. da razpolagajo Čehi z odličnimi režiserji in izredno talentiranimi igralci, da je v njihovih filmih tudi najbolj stranska figura do kraja izdelana in da nikoli ne zmanjka inteligentnega humor'a. s katerim se avtor loti dogodkov. Vorliček pa je tokrat le preveč računal na te odlike '.n nekajkrat zašel v nepotrebno farso (mislimo predvsem na končni razplet). Kljub temu pa je zgodba o nagajivi mladi čarovnici ki zbeži s svojega sveta in na Zemlji, za radi svoje nespretnosti povzroči ve liko komplikacij, vreden se privadi novemu okolju, zaradi svojega ne-prisil enega razpleta pritegnila gledalce in jim nudila če že ne dru pega vsai prijetno poldrugo uro prisrčne zabave. Žal je kot rečeno tema le prešibka, rekel bi pa. do tokrat tudi med igralci ni nobenega ki bi posebno izstopal (čeprav so. ponavljam, vsi na dobrem nivoju) Tako moramo tudi danes vouda-riti da so najboljši del programa kratkometražni filmi. Jugoslovanski «Homo Augens» je še enkrat potrdil. da je zagrebška šola v tej kon- Tudi švicarski «Stop 15» zna povedati nekaj novega v svoji zvrsti. Glavna oseba kratke zgodbe je veliko poslopje - ura v kateri se je nekaj zataknilo: čas postaja vedno kraši. tako da se človeštvo njegovemu krajšanju ne more prilagoditi. Režiser Bardet je tako v svojevrstnem slogu prikazal eno izmed nevarnosti, proti katerim drs. družbeni stroj: nečloveški tempo, ki vedno boli veže človeka in aa oddaljuje od svojih naravnih teženj. Kanadski «Sinchrony» nima nobene zgodbe, je pa izredno zanimiv zaradi načina izdelave: McLaren 'e posnel na traku ne samo slike, ampak tudi zvok ki je s sliko neposredno povezan in od nje odvisen: glasbena spremljava ie tako sad povsem nove tehnike, pri kateri svetloba vpliva na akustične frekvence. Delo je torej zanimivo predvsem za poznavalce tehnik snemanja. ni na namenjeno širšemu občinstvu. Danes je na sporedu eden od favoritov. ameriški «Nec - Ro - Man -Cy» ter trije kratkometražni filmi: ameriški «Walker». italijanski «11 muro» in belgiski «H et Laaste Ordeh. uk Prosečimi pripravljajo Škotom prisrčen sprejem Na Proseku nadaljujejo priprave za sprejem škotskih gostov iz mesta Airdrie. Organizatorji se trudijo, da bi gostovanje čim bolje uspelo, saj se še spominjajo prijetnih trenutkov, ki so jih preživeli pred tremi leti v tisti tako oddaljeni deželi. Program je bil v celoti izdelan. V ponedeljek je bil v prostorih PD Prosek — Kontovel sestanek, katerega je sklical pripravljalni odbor. Na njem je predsednik Sedmak seznanil vse družine. ki bodo gostile škotske prija- kurenci izredno podkovana če že telje o programu, ki se ga bodo ne na boljša. V skopih 9 minutah1 morale držati od četrtka do nede- je Ante Zaninov č z dovršeno tehniko in zgovornim navdihom prikazal glavno aibalo današnje družbe, v kateri se nad anonimna maso dvigne samo kdor zna izkoriščati (požreti v Zaninovičem Jeziku) bližnjega, toda tudi tak posameznik bo ob koncu svoje parabole postal žrtev te mase in bil od nje uničen. Zanimivo je. da je kljub svoji dolgi tradiciji ugoslovanska šola tudi tokrat le našla nekaj no vega v svoji že tako bogati tehniki. tako. da bi tudi letos lahko konkurirala za rtrvo mesto (edina huda ovira: Jugod v zri so «preveč krat» zmagali). *iitiiiiiii*iiii>iiiiiiiiiiiiiii*iii*iiiiiaiiiiiiiii«iiaitiiiiiiittiiiiiiiiiiiiii>iiiiiftiiiitiiiiatiiaiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiilivniii STAVKA OSEBJA ACICAT JUTRI OD 11. DO 14. URE TRST BREZ AVTOBUSOV Ob 11.30 skupšiina stavkajočih Nadaljuje se in zaostruje spor v «Na sestanku*, pravi sporočilo, —o______-_______Ant? ________________________ ____________________:____:• mestnem prevoznem podjetju ACEGAT. Kot je znano stavkajo uslužbenci ACEGAT tako, da ne opravljajo nadur že več kot teden dni. Zaradi tega v Trstu ne vozi 35 odst. avtobusov, ali točneje, 14 prog je trenutno 'zamrznjenih*, medtem ko na drugih vozijo avtobusi z veliko zamudo in neredno. Do takega položaja je prišlo, ko je uprava ACEGAT zavrnila pogajanja za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe. Pri tem se ie sklicevala na nasprotujoče si pristojnosti občinske uprave in mestnega prevoznega podjetja. Kakorkoli že. položaj se ni premaknil z mrtve točke. Zato so se sindikalisti sestali in izdali sledeče sporočilo, v katerem napovedujejo za .jutri od 11. do 14. ure splošno stavko javnih prevozov v Trstu. Ti ». “*■ii i. /;■: • (iili i4f-.fi ■ JPI * ' *f v* - „4 - 1 ** p- ■ - .......r ■~te H S* 'H T* mem Sli «so vodstva sindikalnih organizacij FIAI - CGIL. FENEAL - C1SL in UIL - trasporti preučila nastali položaj in ugotovila, da ni pri upravnih organih podjetja dobre volje, da bi s pogajanji rešili sindikalni spor o dopolnilni delovni pogodbi. Zato so sindikalna vodstva sklenila. da ne prekinejo stavkovnega gibanja. zaradi katerega uslužbenci niso opravljali nadur, temveč napovedujejo za četrtek. 13. julija splošno stavko vseh javnih prevozov od 11. do 14. ure.* Sledi točnejši razpored stavke: avtobusi se bodo vračali v garaže pred 11. uro, delo pa bodo začeli obnavljati po 13.30. Osebje v skladiščih in garažah bo stavkalo od 11. ure do 13.3Q. uradniki in drugi delavci pa od 11 ure do konca izmene. Ob 11.30 bo v glavnem skladišču v Ulici Broletto splošna skupščina stavkajočih, kjer bodo odločali o nadaljnjih akcijah. Ije. Družine so sprejele posebno brošuro, kjer so napisana vsa imena gostov in vstopnico za koncert, ki bo v soboto, 15. t.m. ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu. Vprašanje onesnaženja okolja tema srečanja v Grandi motori Vprašanje onesnaženja okolja je problem, s katerim se zadnje čase spoprijema vedno večje število tehnikov in strokovnjakov. Zanimivo srečanje na to temo je bilo včeraj v podjetju Grandi motori v Boljuncu. V razpravi je sodelovalo, poleg nekaterih gostov in tehnikov tržaškega podjetja, petnajst strokovnjakov raznih italijanskih podjetij IRI. V jutranjih urah so udeleženci razpravljali o vprašanjih onesnaženja vode, popoldne pa je bil na programu problem onesnaženja ozračja. Glavni namen včerajšnjega srečanja, ki se vključuje v serijo podobnih srečanj po vsej Italiji na pobudo skupine IRI, je bil predvsem izmenjava izkušenj med tehniki, ki se ukvarjajo s specifičnim problemom onesnaženja okolja. Poleg tega so udeleženci lahko preverili možnosti bodočega medsebojnega sodelovanja na tem področju, kot so izmenjava prečiščevalnih naprav, skupno usposabljanje strokovnjakov in podobno. V ta namen so si ogledali prečiščevalne naprave, ki obratujejo v tem tržaškem podjetju. Tovarna v Boljuncu razpolaga namreč z najučinkovitejšimi in najmodernejšimi napravami za prečiščevanje in ravno zaradi tega so si izbrali to podjetje za sedež včerajšnjega srečanja. Prisotni tehniki so se tako seznanili v novimi tehnološkimi prijemi za reševanje problema, ki v današnji dobi najbolj zaskrbljuje prebivalstvo. Zaradi nedavnih rahlih sprememb v razmerju vrednosti med raznimi tujimi valutami in zlatom, je jugoslovanska narodna banka rahlo spremenila tečaj dinarja. Trenutna menjava dinarja z italijansko liro je zaradi tega en dinar za 34,989 lire ali sto lir za 2,858 dinarja. Razlika od prejšnje menjave je minimalna. Včeraj je zajel našo deželo val slabega vremena. Nihče ni pričakoval. da bosta kar naenkrat dež kah s kratkimi rokavi: det jih je prisilil, da so si morali obleči tople jopice in dežne plašče. Pri nji in burja zamenjala vroče žarke hovem ogledu našega mesta pa jih Kjsrsw*?: si s ,,iinok oo Tristo«: ■„ a*, i la- Kalere posamezni sunKi so ao segli hitrost do 80 km na urn Nedvomno je val slabega vreme- nih ulicah se niso Tržačani in številni jugoslovanski in turisti iz dru- j gib krajev sprehajali več v maje-1 Danes zjutraj bodo občinski delavci začeli odstranjevati ruševine hiš na Brandežiji Po sklepu tržaškega župana bodo danes zjutraj občinski delavci začeli odstranjevati preostale ruše-| vine stanovanjskih blokov na Bran-j dežiji, ki jih je zgradilo podjetje i Cumin. Sklep je bil sprejet zato, ker podjetje ni zadostilo zahtevam občine glede odstranjevanja ruše- vin. Nasprotno naj bi uprava podjetja skušala dokazati, da je delo nemogoče, češ da je zgradba na čar jem".'' v” preteklih * dneh so moraii 1 Brandežiji na preveč trdih temeljih sami zalivati sadne in cvetne na ’“*• sade Dež bi jim sedaj koristil, V zvezi s tem nam je župan račune pa jim ie prekrižala burja, Spaccini tudi povedal, da so inž. kj je s svojimi močnimi sunki kle Cumma prijavili sodivm oblastem, stila bregove in vinograde. Na sli ker se pri gradnji hiš na Brande ki: včeraj na Nabrežju. I žiji ni držal originalnih načrtov. na povzročil precej škode našim vinogradnikom, vrtnarjem in cvetli- Danes praznuje 60. rojstni dan LADO PREMRU Šentjakobsko prosvetno društvo «lvan Cankar» mu želi še mnogo srečnih in zdravih let. Danes obhaja svojo 60-letnico zaslužni pevec in prosvetni delavec LADO PREMRU Svojemu sodelavcu ob življenjskem jubileju iskreno čestita Primorski dnevnik in mu želi še mnogo zdravih in zadovoljnih let. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Tttfništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet v Forni Avoltri in Collinetto, od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m), iz Collinette do koče 2 uri in pol hoje. iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je krasen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo-lade). Vpisovanje pri Norči Zavadial. Ul. Geppa 9 samo še danes. Na raz polago je še nekaj mest. Retrospektiva v Excelsioru Zopet Faustov motiv v filmu Reneja Claira Demuntzem, m prtustavija lemo letošnje retrospektive tržaškega festivala, je prevrnjena oblika religije .Kjer božanstvo ne more poli. — Ji, se začenja hudičev vpliv. Tl, vendar upravičen v funkciji seaanjosti in zemeljskega življenja; človek se pusti prevarati od njega, ker v resnici meni, da življenje ne sega preko smrti in da je on tisti, ki je dejansko «prevaral» hudiča. Religioznost pa preostaja, ne v duhu, pač pa v potrebi, ki odloča za izbiro hudiča, v nezaupanju v človekove samostojne moči. Demonizem je resno povezan s samo potrebo po umetniškem u-stvarjanju, če je res, kar meni Freud, da se v umetnosti izraža prvotna človekova želja po vsemogočnosti. Film, ki smo ga včeraj videli v okviru retrospektive, Reneja Claira «La beaute du diable» (La bellezza del diavolo, 1950), je zanimiva interpretacija Faustovega motiva. Mefistofeles da Faustu mladost, ko mu ta proda dušo. Tedaj se pokaže svojskost filma: igralec, ki je poosebil Mefistofelesa, se spremeni v novega Fausta, igralec, ki je poosebil Fausta, pa postane Mefi-stofeles. Mefistofeles živi odtlej Faustovo življenje, spremenjeni Faust pa kljub doseženi mladosti pogreša bogastvo. Mefistofeles mu ga tedaj ponudi skupaj z atomsko bombo. Na koncu pa množice prisilijo hudiča, spremenjenega v Fausta, k smrti, medtem ko Faust ostane mlad in se napoti v srečno življenje z Margarito. Clairov film uresniči željo, ki je v originalnem Faustovem motivu ostala zatrta, ga torej osvetli in poplitvi obenem. Faust doseže novo mladost in erotično srečo, ne da bi zato moral kaj plačati, torej nekako preko dobrega in zla. Res dober film večkrat precenjevanega režiserja humorističnih del. K rezultatu pripomore tudi izvrstna interpretacija Michela Simona in Gerarda Philipa. S. G. Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šoli «Sv. Ciril in Metod* — Trst z odde ljenimi razredi na Katinari sporoča da se 24. julija zaključi vpisovanje z; šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejemi tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure Ravnateljstvo državne srednje šoli 'Simon Gregorčič* v Dolini sporoča da 24. julija zapade rok vpisovanji za šolsko leto 1972/73. Prošnje spre jema tajništvo vsak dan od 9. di 12. ure. Ravnateljstvo državnega trgovskegi tehničnega zavoda «Žiga Zois* v Trstu Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24 julija 1972 ob 12. uri zapade rok u vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dai od 10 do 12. ure. Ravnnlel.jstvo državnega učiteljišči «A M. Slomšek* v Trstu. Ul. Čara vaggio 4. sporoča, da 24. julija 1971 oh 12. uri zapade rok za vpis za šol sko leto 1972/73 Ravnateljstvo državnega znanstvene ga liceja 'France Prešeren* v Trstu Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24 julija 1972 ob 12. uri zapade rok zi vpis za šolsko leto 1972/73 Prošnji sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12 ure. RavnatePstvo državne srednje Soli «hnn Cankar* sporoča, da 24 juliji oi 12 uri zapade rok vpisovanja zi šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejemi tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure Ravnateljstvo državne srednje šoli 'Fran Levstik* - Prosek z oddelje nimi razredi v Sv. Križu sporoča di se 24. julija zaključi vpisovanje zi šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejemi tajništvo vsak dan od 9 do 12. ure Državni strokovni zavod za indu stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporo ča, da 24. julija 1972 zapade rok zi vpis za šolsko leto 1972-73. Ravnateljstvo državne srednje šoli •Fran Rjavec* sporoča, da 24. juliji ob 12. uri zapade rok za vpis zi šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejem; tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure Razna obvestila PRIDI NA PEDOČADO, ki jo t ganizira KASTA v soboto, 15. t. i od 20.30 dalje v NABREŽINSKE PORTIČU! Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. julija MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.26 — Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 21.54 Jutri, ČETRTEK, 13. julija DRAGAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,8 stopinje, najnižja 17,6, ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni pritisk 1007,9 mb, rahlo pada, veter 35 km na uro, severovzhodni, s sunki 80 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 19,2 stopinje, padavine v teku dneva 12,1 mm (dežja) ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. julija 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 74-letna Antonia Capi-tanio, 64-letna Ferdinanda Leotta por. Venuti, 61-letni Armando Slobez, 91-letni Giorgio Gianoli, 77-letna Marghe-rita VVeisz vd. De Carlo, 87-letna Eli-sabetta Blasoni, 68-letna Natalia De-pangher por. Zacci, 65-letna Adele Tretnik vd. Hofmann, 52-letni Guido Babich, 81-letni Mario Vittes, 81-letna Anna Kriste vd. Kovačič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Luc ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira marski drevored 117 (Barkovlje). 12. Julija 1972 Gledališča______ POLITEAMA ROSSETTI Kot že napovedano, se bo v soboto zvečer z uprizoritvijo Leharjeve 'Vesele vdove* odgrnil zastor nad tržaškim festivalom operete, ki to pot zajema kar tri priljubljena dela h železnega repertoarja operete. Poleg 'Vesele vdove* si bodo Tržačani i» gostje lahko ogledali na deskah istega gledališča še opereto «Cin-cin-la» Italijanov Lombarda in Bansata ter neprekosljivo Kalmanovo 'Čardaško kneginjo*. Sobotna premiera 'Veselo vdove* je napovedana za 21. uro, po novitve te operete pa se bodo vrstilo v naslednjem redu in urniku: v nede ljo ob 18. uri, v torek, 18. t. m. ob 21. uri, v četrtek, 20. t. m. ob 21-uri, v soboto, 22. t. m. ob 21. uri, < nedeljo, 23. t. m. pa ob 18. uri. * glavnih vlogah bodo nastopali Gianno Galli, Rosetta Pizzo, Aldo Bottioft Sandro Massimini, Pierfrancesco l’o li in Carlo Rizzo. Režiser je Gin® Landi, scenograf Maurizio Montever de, kostumograf pa Sebastiano Soldati. Zbor bo vodil Gaetano RiccitelU orkester gledališča Verdi pa bo dirigiral GUnter Ott. Rezervacije in vstopnice za vs« napovedane predstave pri osrednji gl* dališki blagajni v Pasaži Protti i tel. 36-372. . .... Razstave V Kraški hiši v Repnu je odprto razstava del prof. Avgusta Černigoj* Razstavo si lahko ogledate ob sobo tah in nedeljah. Kino MIRAMARSKI PARK. 'Luči in zvoki’ ob 21.30 'Der Kaisertraum von ramare* v nemščini; ob 22.45 «MaJ simikano e Carlotta* v italijanščini- FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Kino Ecxelsior (Retrospektiva «Hudit in njegovi privrženci: čarovniki -čarodeji*), ob 17.30 «L’amore e 1 diavolo* leto 1949-1950, režiser Marcel Came, igrajo Marie Dča, Ari letty, Alain Cuny, Jules Berry)-Grad Sv. Justa, od 21.30 dalje1 «11 pedone indeciso* (ZDA, kratko metražni film); «11 muro* (Italija kratkometražni film); «11 giorno dd giudizio* (Belgija, srednjemetiažri film); «Nec-Ro-Man-Cy* (ZDA, dol| gometražni film), režiser Bert Gof don, igrajo Orson VVelles, Pamelo Franklin in Lisa James. Nazionale 16.15 'Italian Segret Sef vice*. Barvni film. Nino Manfred in Georgia Moll. Penice 16.15 «La gang che non sopeva sparare*. Technicolor. Eden 16.30 «Le figlie di Dracula’ Peter Cesshing in Dennis Priče Barvni film. Prepovedano mlad® pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.00 'Grande sl« lom per una rapina*. Jean Claud* Killy. Barvni film. Excclslor 17.30 Retrospektiva na to mo: 'Hudič in njegovi privrženci1 čarovniki in čarodeji*. Ritz 16.30 'Decameroticus*. Barvi* film. Prepovedano mladini pod 1® letom. Aurora 16.00 «Io sono Valdez*. BiH1 Lancaster. Deluje klimatska n« prava. Impero 16.30 «Un papero da un te lione di dollari* Walt Disneye' film v barvah. Capitol Počitek. Jutri isti film: «Tef rore cieco*. M. Farrovv, R. Baile! Cristallo 16.30 «Senza via d'uscita* Barvni film. Marisa Mell, PhilipP* Leroy. Prepovedano mladini pod I* letom. Moderno Počitek. Vittorio Vcneto 16.30 »Inchiesta « un delitto della polizia* Barvni fiU11.' Marchela Carneja Ideale 16.30 'Congiura dei potend’ Barvni film. Rossana Schiaffino if Jean Luis Barrault. Abbazia Počitek. Astra 16.30 «La calata dei barbar’’ Barvni film. Lawrence Harwey ^ Orson VVelles. Prispevki V počastitev spomina gospe Maj^ Rupena daruje družina Okretič 30*’* lir za Slovensko dobrodelno društv« V počastitev spomina pok. Majd* Rupene darujeta Marica in Frari Tončič 5000 lir za Dijaško matico ^ 5000 lir za sklad Sergija Tončiča- Ob prvi obletnici smrti nepozabne^ nonota Hermana darujejo vnuki lir za ŠK 'Kras* in 4000 lir za F-'Rdeča zvezda* Salež Zgonik. Ob prvi obletnici smrti nepozabne!* brata Hermana Miliča daruje sestri Pepka 3000 lir za Glasbeno matic« Ob 13. obletnici smrti nepozatte Pepce Nardin darujejo sestra Marij« Vinko in Sida 2000 lir za spornen* padlim v NOB iz Skednja, KolonkoVC* in Sv. Ane. | Namesto cvetja na grob Silve Pel narčič por Počkaj daruje Stanisl«' Renko 3000 lir za PD «Ivan Cankar« V spomin Silve Pernarčič por. pte kaj daruje družina Bandelj 2.000 & za SZ Bor. V spomin pok. Silve Pernarčič Pot' Počkaj darujejo Peter, Luiza in te' cija Grgič 5000 lir za SZ Gaja. 11. julija je preminil Armando (Nando) Slobez Pogreb bo danes, 12. t. m. ob 14J® iz splošne bolnišnice. žalujoči: žena LJUDMI^ otroka ARMANDO in ANA MARIJA, snaha AGNES®1 vnuka MAURIZIO in BA8 BARA ter drugo sorodst'* Trst, 12. julija 1972 Pog. podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 380^ PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 12. julija 1972 3 loto Ve- ža- pot it »le« in ste- la* ter ško ;ele po- tile ■de- ob 21. v ' V 1118 on, Po-ino /er-Solzili, liri- vs« gle l I Z VČERAJŠNJE SEJE NA TRGU OBERDAN VPISOVANJE TRAJA DO 24. JULUA NA 4. KONGRESU V GRADIŠČU Deželni svet izglasoval spremembe ČIMVEČ DIJAKOV V SLOVENSKE Š0LE l>okraji,lska federaciia PSIUP k zakonu za podporo industrijam w v ^PI Proti glasovali svetovalci KP1 in PSIUP - Začetek razprave o zakonu za trgovinstvo . Dr. Štoka predsednik mešane svetovalske skupine Deželni svet .je včeraj izglasoval zakon, ki ga je predložila četrta ■ talna deželna komisija, po kate-rem bodo vnesli spremembe k de isto0™ zakonu štev' 25 iz leta ■to. To je osnovni zakon, po ka- ereai deželna uprava dodeljuje pri-Pevke na obresti posojil za grad-izboljšanje in modernizacijo ndustrijskih objektov. Novi zakon Predvideva predvsem spremembe ormativnega značaja: med temi je ■ odvomno najvažnejša tista, po ka-epi. bodo odvzeli podpore industrij- ki so jih sodišča obsodila za ,, prekrškov zakonov o gospodarstvu. V razpravo o zakonskem predlo-54.-1® Poseglo šest svetovalcev: Beril (PLI), Gefter Wondrich (MSI), r? . baporiacco (neodvisni). D’An-.1PSDI). Zorzenon (KPI) in attmi (KD). Vsi svetovalci so bistvu strinjali z zakonskim wedlogom, čeprav so nekateri, P edvsem Bertoli in Di Caporiacco, aglasili potrebo, da sc- skuša čim- 1 olajšat, in pospešiti postopek “P določanje podpor. Sedaj je nam-pred komisijo ki dodeljuje odpore, približno 100 prošenj in ezelni aančni inštituti imajo na .izpoj a go dovolj finančnih sredstev, a bi krili vse te potrebe. Zorze-°n pa ie oporekal Bistvo zakona k 2®: neorSanski posegi, veli-a razpršenost pomoči, ki ne privedlo do splošnega razvoja industri-L v .deželi, ampak samo do posa-eznih novih tovarn, od katerih djajo največjo korist gospodarji, ato je svetovalec KPI Zorzenon Ddlagal, naj bo zakon štev. 2r> smerjen predvsem za pomoč ma-j . .industrijam, ki so tiste, ki . aie.to največ koristi prebivalstvu n delavcem. , Svetovalcem sta odgovorila poročevalec zakona Urli m odbornik ‘a industrijo Dulci. Poročevalec . .ie predvsem naglasil, da spre-™bl.evalm zakonski predlog daje .^l1 Pomen zakonu za pomoč industrijam. ki se ie v preteklih le-lzkazal za temeljni kamen raz-naše dežele. Potrebno ie po J^evem mnenju da se dodeljujejo Jdbbpre na podlagi organskih načr-v In Po resničnih potrebah raz-°ia dežele Furlanije Julijske kra-Odbornik Dule' pa ie bolj aglasil potrebo, da se pospešijo po-p®Dki za podeljevanje podpor kar ^ dalo večji pomen celotnemu za-°nu štev. 25. Zakon so izglaso-al1 ob samem nasprotovanju s vencev KPI in PSIUP. Takoj zatem so svetovalci začeli z razpravo o zakonskem predlogu štev. 321 v korist trgovinstva. Zakona se bodo predvsem okoristile potrošniške zadruge, katerim bo deželna uprava dodelila prispevke za izboljšanje že obstoječih trgovin m gradnjo novih do zneska 20 odst. celotnega stroška. Včeraj se je razprava o tem zakonu komaj začela; v razpravo sta posegla le misovec Gefter Won-drich in socialdemokrat D’Antoni. Do glasovanja bo prišlo verjetno danes zjutraj. Ob začetku razprave so odborniki odgovorili nekaterim vprašanjem svetovalcev. Najprej je odbornik za delo Stopper odgovoril vprašanju svetovalcev KPI Zorzenona in Ber-gornasa v zvezi s stavkami v podjetju Eaton Est v Tržiču Od kar sta svetovalca predložila vprašanje, pa so sindikalni spor že uredili in Stopper je samo orisal rešitev, do katere je prišlo. Odbornik za zdrav- stvo in higieno Devetag je odgovoril misovcema Getferju Wondri-chu in Morelliju v zvezi z delovanjem tržaške psihiatrične bolnišnice. Misovska svetovalca sta seveda merila predvsem na napredni način zdravljenja ravnatelja dr. Basaglie, Devetag pa jima je serviral odgovor, iz katerega ie iasno izhajalo, da je vse delovanje dr, Baseglie in drugih zdravnikov popolnoma v skladu z zakonskimi predpisi. Na koncu zasedanja je predsednik sveta Riibezzi najavil da so uradno ustanovili mešano svetovalsko skupino, ki jo sestavljajo svetovalci Slovenske skupnosti Štoka, Furlanskega gibanja Puppini in Ceccottg ter neodvisni Di Caporiacco, ki je pred nedavnim izstopil iz Furlanskega gibanja. Za predsednika skupine so izvolili dr. Draga Štoko, podpredsednica bo prof. Comielia Puppini, tajnik pa prof. Corrado Ceccotto. ...................... PO SOBOTNI NESREČI V LIGNflNU SABBlflDORO Včeraj so našli truplo tržaškega potapljača Preiskavi pomorskih in sodnih organov STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. Včeraj so kopališki pazniki našli truplo 19-letnega tržaškega univerzitetnega študenta Livia La Fate, ki je stanoval v Ul. delFEremo 20, katerega je v soboto pred obalo Lignana Sabbiadoro razmesaril vijak motornega čolna. Truplo, ki je imelo na sebj še plavuti in podvodno masko, so karabinjerji pripeljali v tamkajšnjo mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem. Nesrečni La Fata se je v soboto potapljal približno 300 metrov od obale, ne da bi svojo prisotnost, kot določa zakon, označil s plavajočim signalom. Takrat je mimo privozil motorni čoln, ki je vlekel za seboj vodnega smučarja. Naenkrat je voznik čolna, 27-letni Gino Tropina iz Čedada, začutil močan udarec ob prednji del čolna. Zato se je vrnil na mesto, kjer je zagledal krvave madeže na vodni gladini. Ker je bil dovolj oddaljen od obale, je mislil, da je zadel ob kakega delfina, zato je vozil dalje, zvečer pa je vseeno svoje dvome posredoval karabinjerjem. Pozneje se je na karabinjerski postaji v Lignanu predstavil tudi 16-letni Stefano La Fata, brat pokojnega Livia, ki je izjavil, da po zadnjem potapljanju ni več zagledal brata. Zaradi tega so pričeli potapljači tržaških karabinjerjev in policijski agenti iskati na morskem dnu nesrečnega, ki ga niso našli. Razmesarjeno truplo so našli včeraj kopališki pazniki na plaži, kamor so ga zanesli morski tokovi in razburkano morje. Sodne oblasti so uvedle preiskavo, ki jo vodi pretor iz Latisane dr. Armando Celledoni. Ta je odredil zaradi tehničnega sodnega pregleda zaplembo motornega čolna. Drugo preiskavo vodijo pomorske oblasti, ki so do sedaj zaslišale voznika motornega čolna Tropina, 22-letnega Giannija Pessoneja, ki je bil z njim na krovu, ko se je pripetila nesreča, in svojce nesrečnega Livia. TOKRAT ZA NASE GOSPODINJE VELIKI PELLAPRAT «Prvi kuhar sveta» rsgoceno zbirko receptov ie sestavil sloveči mojster kuharske umet-ljPs,i Henri Paul Pellaprat. Knjiga obsega skoraj osemsto strani ve-vke9a formata in nad tri tisoč receptov. Vsak recept ima poleg slo-®nskega še izvirni naslov v francoščini. 284 barvnih fotografij pe-r° dopolnjuje tekst, ki zajema še poglavja praktičnih nasvetov o ,, reiemanju gostov, serviranju jedi in tehnologiji kuhanja nasploh. ,JJPočil je čas poletnih počitnic. Marsikateri gospodinji bo v razve-1 da preizkuša na novo svoje kuharske sposobnosti, laj si «mo-^rna fran-oska in mednarodna kuharska umetnost* utreta pot tudi v®5 dom! kniiaa*M-a t*st _ Med sodno obdukcijo so ugotovili, da je vijak motornega čolna silovito zadel La Fato, ki je hotel priplavati na površje, v prsni koš, zaradi česar je bil nesrečnik takoj mrtev. Truplo pokojnega študenta bodo danes pripeljali v Trst, kjer bo pogreb. ŽE ČETRTA ŽRTEV 14 dni po nesreči podlegel poškodbam j ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61 792 Guido Bau.v Strahovita prometna nesreča, ki se je pripetila ponoči 27. junija letos v Miramarskem drevoredu, malo do železniškem nadvozu, ie terjala še eno smrtno žrtev. Včeraj ob 11.25 je namreč na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice podlegel hudim poškodbam tudi 52-letni Guido Babic iz Ul. Cerreto 15. Število smrtnih žrtev nesreče, kakršne po številu mrtvih in ranjencev, pri nas že dolgo ne pomnimo, je tako naraslo na štiri. Kot znano sta pri trčenju goriškega avta lancia fulvia c-oupe in tržaškega opel rekorda, bila pri priči mrtva 77-letni Domenico Petronio iz Pirana ter lastnik goriškega avta. 48-letni Ervino Russi iz Ronk, Drevored Serenissima 57. Petroniova žena, 64-letna Emilia Goina por. Petronio, prav tako iz Pirana, pa je preminila kmalu po sprejemu v bolnišnico. Guido Babic se je peljal v tržaškem avtomobilu, v nesreči pa sd je zlomil lobanjsko dno ter številna rebra, vrh tega pa dobil še vrsto notranjih poškodb. Slovenski starši naj pošljejo svoje otroke v slovenske srednje šole v Gorici Trgovska šola je dala nalepiti lepake tudi v slovenskem jeziku *** .»»d * avtomobilu sladkor, je Debegnak zbežal po polju. Del Bene je sodniku izjavil, da ga je bratranec tistega dne zaprosil, naj bi šel z njim na polje in mu pomagal prepeljati 4 vreče umetnega gnojila. Povedal je tudi, da si sploh ni predstavljal, da je v vrečah pretihotapljeni sladkor. Mislil je tudi, da so vreče ob glavni cesti, kot mu je zagotovil bratranec in ne na polju Dlizu meje. Zaradi pomanjkanja dokazov je sodnik Del Bena oprostil, Dbegnaku pa je prisodil globo 60.000 lir, ven- dar mu ne bodo prekrška vpisali v kazenski list. Vesti za dijake Goriška občina javlja, da lahko vložijo vsi srednješolci, ki imajo pravico do študijske podpore v smislu deželnega zakona štev. 19 iz leta 1965, prošnjo na navadnem pa-, pirju na zainteresirani urad, najkasneje do 31. julija. Goriška občina bo letos nakazala denar pred pričetkom šolskega leta, da bi tako odpravila nevšečnosti, ki so se pripetile v prejšnjih letih. Občina bo zainteresiranim dijakom dala na razpolago kupone za nakup knjig, tako da bodo družine dijakov oproščene visokih stroškov ob pričetku šolskega leta. Prav tako javljajo, da lahko srednješolci vložijo na županstvo, tokrat do 30. septembra, prošnje za nakazila za potne stroške, tudi to na podlagi že omenjenega deželnega zakona. Prošnje lahko vložijo dijaki višjih srednjih šol, katerih družina je obdavčena z manj kot 1.400.000 lirami družinskega davka, katerim je treba dodati 100.000 lir za vsakega družinskega člana. Prošnjo lahko vložijo samo dijaki, ki so z uspehom zaključili šolsko leto. Podrobnejše informacije lahko dobijo zainteresirani na šolskem uradu občine ali na tajništvih srednjih šol. 100 let goriškega šolnika Proznovanje stoletnice nekepa meščana je tudi za Gorico izreden dopodek. zlasti kadai pre za tako čvrstepa in še prisebnepa Goriča-j na. kot je Giuseppt Franzot. ki živi s sinovo družino v Gorici, Ul. I Carducci 50 in ki je včeraj. 11. ju-I lija praznoval stoletnico svojepa | rojstva. Za to priložnost so mu priredili slovesno mašo v cerkvi na Travniku, pri kateri ie pel tudi cerkveni zbor. Po maši, okrop 10.30 mu je poriški župan De Simone ob prisotnosti krajevnih in predstavnikov šolskih oblasti in družine podelil odliko van e. občinski pečat iz 13 stoletja v priznanje za njepove zaslupe za italijansko šolstvo v naši pokrajini. Slovesnost so zaključili še z zakusko v restatmaciii hotela Tran-salpina. na katero so jubilantovi svoici povabili ožji kroa znancev in prijateljev. Jubilantov sin Oskar Franzot. ki e bil občinski tajnik va ie sedal tudi že v pokoju ter ie poročen z našo rojakinjo s Črnepa vrha iz znane Vidmarieve družine mm ie rade volie dal nekaj podatkov iz življenja očeta iublanta Rodil se e 11.7.1872 v Zdravšči Prispevajte ta DIJAŠKO MAHIH! Nova telefonska številka ured ništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici je 83-382. Gorica VERDI ob 17.00—22.00: cLa časa del-le ombre maledette*. D. Selby in G. Hall. Barvni film. CORSO ob 17.30—22.00: «1 cannoni di S. Sebastian*. A. Quinn in A. Comer. Barvni film. MODERN1SSIMO Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE Zaprto zaradi počitnic. VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. I rži č AZZURRO: Danes zaprto. PRINCIPE ob 17.30: «La časa che grondava sangue*. C. Lee in B. Cussing. Barvni film. EXCELSIOR ob 17.30: tNeiianno del Signore*. Nino Manfredi in Claudia Cardinale. Barvni film. Vorti Goricu SOČA (N. Gorica): »Smrt trka dva-krat», italijansko nemški barvni film - ob 18. in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Lov na šefa tolpe*, francoski barvni film — ob 18.30 in 20 30. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: «Ko so žene imele repe*, italijanski barvni film — ob 20. PRVAC1NA- «bj" --'enski sestanek*, ameriški oai mi film — ob 20. DESKLE: »Sugar colt», italijansko -španski barvni film - ob 20. »POTUJOČI KI \0»: V «Quo vadiš*, ameriški - oh 20.15 Kostanjevici barvni film Najlepša hvala vsem, našega nepozabnega ZAHVALA id so spremili na njegovi zadnji poti MARIJA JURČIČA v Šempetru pri Novi Gorici. Posebna zahvala komiteju KPS iz Šempetra, Zvezi borcev iz Šempetra pri N. Gorici, mestni sekciji KPI iz Gorice, govorniku Ivanu Bidovcu, godbi iz Anhovega in darovalcem cvetja. Družini JURČIČ in JURICH Šempeter, Gorica, 12. julija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK 4 12. julija 1972 ŠE Z NEDELJSKEGA SLAVJA NA PROSEKU slovesnem odkritju spomenika padlim s Proseka so prvimi so bili seveda bivši borci in aktivisti, ki so se sodelovali vsi Prosečani in Kontovelci. Med za to priložnost fotografirali. Pri slavju so sodelovale domača dekleta in žene. Nekatere so se oblekle v slovensko narodno nošo. Pri kulturnem programu je sodelovala tudi domača godba na pihala. DRZNA TRDITEV SOVJETSKEGA GERONTOLOGA Že v našem stoletju bomo dosegli poprečje 100 let Zakaj v nekaterih sovjetskih predelih dočakajo izredno starost? Ker ti ljudje niso bili nikoli hudo lačni, pa tudi ne presiti Še nikoli v svoji dolgi zgodovini ni človeštvo preživljalo toliko protislovij hkrati kot jih preživlja v naši dobi. Na eni strani si odteguje kolikor more, da vlaga čimveč prihrankov v nove industrijske pogone, hkrati pa ugotavlja, da je nagel industrijski razvoj ena največjih nevarnosti za obstoj človeštva na Zemlji. Istočasno ugotavlja, da se človeštvo prenaglo razvija oziroma množi, da nas je na Zemlji že 3 milijarde 800 milijonov in da nas bo ob koncu stoletja dvakrat toliko, to se pravi 7 milijard in pol in da nam bo primanjkovalo hrane, hkrati pa se trudi, kako bi še podaljšalo poprečno življenjsko dobo, kajti človeški organizem da ni ustvarjen za to, da bi zaključil svoj ciklus pri sedanjih 70 letih poprečne življenjske dobe, pač pa da bi mogel živeta najmanj 150 ali zelo 200 let v poprečju in da bo to v doglednem času tudi dosegel. Prav te dni se je v prestolnici Ukrajine Kijevu sestalo na zasedanje kakih 3 tisoč gerontolo-gov, torej strokovnjakov za proučevanje in reševanje problemov, ki nastajajo v višjih starostnih dobah, da bi se pomenili, kaj je novega v njihovi znanosti. Med strokovnjaki, ki imajo na tem kongresu veliko besede, je prav gotovo sovjetski akademik D. F. čebotarev, načelnik največjega gerontološkega znanstveno -raziskovalnega centra na svetu, kijevskega centra. Akademik Čebotarev je star le malo manj kot 70 let, kaže jih pa kvečjem 60 in je tako rekoč živa reklama tega, kako na njegovem inštitutu podaljšajo življenjsko dobo. Njegova svežost, njegova podjetnost, njegova življenjskost vse to je v skladu s sistemom, ki ga uvajajo na njegovem inštitutu v Kijevu, kajti čebotarev je tudi sam čeden od svojih lastnih pacientov.* Razgovor z njim o uspehih geronto-logije oziroma o preprečevanju staranja nam veliko pove. Kakor sleherna znanost, pa je tudi gerontologija zelo zapletena stvar. Zato se ne bomo spuščali v razglabljanja, ki bi nas dejansko ne pripeljala daleč. Raje bomo prešli k zadevam, ki so bolj dojemljive, bolj sprejemljive, pa čeprav bi ne bilo odveč, dotakniti se tudi zadeve, čemu podaljšati življenje, če nam to ne bi koristilo, če bi po določeni dobi le životarili. Prav tako bi ne bilo odveč, spregovoriti o tem. zakaj naj bi podaljšali življenje prvenstveno v razvitih deželah, medtem ko ostajajo nerazvita področja še vedno tudi glede tega »diskriminirana*. Veliko je torej problemov, ki so povezani s tem, toda vseh ne moremo obseči in se zato vrnimo v stvari sami in prepustimo besedo samemu Čebotarevu in njegovemu sogovorniku, ki sta to trenutno aktualno zadevo takole obdelala: Vprašanje: Še pred desetimi leti so bile prognoze o nadaljnjih dosežkih gerontologije zelo optimistične. Danes pa se zdijo bolj pre- illllllllllllllllllllllllUIHIItnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIlilUIIIIIIIIHIIHIIIIIMIinilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII Prezadolžena Latinska Amerika dela le za to, da krije obresti Širal Muslimov (levi), star 167 let, se pomenkuje z «mladeničem» Mirzom Šamilovicem, ki je kakih 20 let mlajši od njega Sicer ne soglašamo z vsem, kar K st i Prednostjo. Toda komaj i ®avnina nekoliko močneje pri-«UIa na so vsi njegovi splahneli. Nato je na vzponu uv , kategorije, Portet d’Aspet, tat • v5™* toda Merckx ga je ujel. Ppmembno pa je, da . Y skupinici, ki se je pognala Da SP®,cern. manjkali Italijani in n„j**ajudljSi predstavniki Francije u~llard, Hezard in Thevenet. J^kx nadaljuje tako nemoteno J° pot proti Parizu in gleda z tandem na trde etape, ki ga čakajo v četrtek in petek. nPadcu pred ciljem, ko je moral srJvP^i ^Pruri, sta se laže pone-n'?. še Harrings in Houbrechts. n a.ban Felice Gimondi pa je pet-1 v®* kilometrov pred ciljem pre-j~*ujal zračnico, toda zaradi ta-jsnje zamenjave kolesa ni zgu-(j’ n'fesar. Gimondijevo mnenje je, 3 Je letošnji «Tour» izredno na-tro^’ 8a^ V0zi-i0 vsi izredno hi-n.? ln dobro. Danes je na vzpo-stil ne^ol'ko zaostal, toda nadome-1 je to v spustu. Vsekakor pa niit’ ne i*0 razočaral v prihod-J h težkih, gorskih etapah. utri bo na vrsti etapa (Castres - Le Grande Motte), ki bo merila 200 km. Proga ne bo preveč naporna, služila pa bo kot priprava za četrtkovo etapo, ko se bo treba povzpeti na Ventoux, kjer bo cilj 11. etape. Vrstni red na cilju 9. etape Luchon - Colomiers (170 km): 1. Joseph Huysmans (Bel.) 4.43’01” 2. Michael Wright (VB) 3. Danguillaume J. P. (Fr.) 4. Rolf Wolfshohl (Nem.) 5. J. Cadiou (Fr.) 6. G. Vianen (Niz.) 7. A. Houbrechts (Bel.) 8. W. Ricci (Fr.) 9. G. Harimgs (Niz.) 10. J. Spruyt (Bel.) Skupna lestvica po deveti etapi: 1. Eddy Merckx (Bel.) 45.20’40" 2. Cyrille Guknaird (Fr.) 2’37” zaostanka 3. Luis Ocana (Šp.) 2'52” 4. Felice Gimondi (It.) 419” 5. Yves Hezard (Fr.) 5’52” 6. Rajmond Poulidor (Fr.) 6’25” 7. Joop Zoetemelk (Niz.) 6’47” 8. Bernard Thevenet (Fr.) 10’34” 9. Lucien Van Impe (Bel.) 10’43” 10. Mariamo Martinez (Fr.) 14'03” ŠAH REYKJAVIK, 11. - Danes se je končno le začelo srečanje za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Sovjetom Spasskim in Ame-rikaincem Fischerjem. Ker je dobil bele figure Spasski, je tudi vlekel prvo potezo (in sicer b 4). Oba nasprotnika morata odigrati drug prpti drugemu 24 partij. Spasskemu torej zadostuje za o-hranitev naslova svetovnega šahovskega prvaka 12 točk. ODBOJKA REKA, 11. — Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju na Reki je zmagala češkoslovaška ekipa Vinohradi, Id je v finalu premagala jugoslovanske državne prvakinje, Crveno zvezdo, s 3:1. V borbi za tretje mesto pa je Partizan z Reke premagal švicarsko ekipo U NI s 3:1. V prvi tekmi je Crvena zvezda premagala UNI s 3:1, medtem ko je Partizan zgubil proti Vinohradom s 3:0. PO ZAKLJUČENEM SKUPNEM TEČAJU V SEČI Košarkarji Bora in Poleta pred odhodom v Sečo Borovi in Poletovi košarkarji po desetih dneh ponovno doma Štirje naši igralci so prejeli vabilo za udeležbo na skupnem treningu reprezentance Slovenije Poletovi in Borovi košarkarji, ki so se udeležili desetdnevnega tečaja v Seči pri Portorožu, so v ponedeljek pripotovali domov. Na tečaju je bilo kar 39 tečajnikov, Id so bili s treningi, z novimi metodami dela in z veselim vzdušjem zadovoljni. Pavlovič: «Svetujem resno delo» Tečaj se je zaključil. Glavnega trenerja in predavatelja tečaja v Seči, profesorja Milutina Pavloviča smo vprašali za končni obračun tečaja. Pavlovič: ^Mislim, da je bila vsa stvar v redu. Fantje so bili disciplinirani, poleg tega so delali požrtvovalno, kar je predpogoj za uspeh.» «Zadovoljive lastnosti tečajnikov?* «Kar me • je najbolj presenetilo pri vaših fantih je bila višina. V Sloveniji nimamo tako visokih mladincev in prepričan sem, da bodo borovci in poletovci prav zaradi telesne višine lahko dosegli marši kak uspeh. Seveda, pridno bodo morali trenirati.* «Kaj pa napake?* «Najbolj moti, da na splošno vsi slabo branijo. Vzrok za to moramo iskati v samem italijanskem sistemu igre, kjer sodniki ne dovolijo moške igre.* «Kaj bi svetoval našim fantom?* «Kot je v življenju za uveljavljenje bistvene važnosti resno delo, tako velja tudi v košarki pravilo: treba je garati, vsak dan.* iiiimiiiiiinniimiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinuniiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiui KOŠARKA PREDOLIMPIJSKE PRIPRAVE Od danes do petka v Umagu zanimiv mednarodni turnir . J‘J Jlih V !' Poleg reprezentanc Jugoslavije in ZRN bosta nastopili tudi ekipi LokoipotiV.e, fp Snaidera Jugoslovanska košarkarska repre- Lokomotiva je znana domačim zentanca je danes zaključila svoj j navijačem. Za to priložnost bo v x je v ošini etapi pokazal, da nikakor ne namerava položiti orožja prvi del priprav v okviru olimpijskih iger v MUnchnu, kjer si jugoslovanski košarkarji obetajo eno od kolajn. Drevi pa bo Jugoslavija zapo slena na mednarodnem turnirju v Umagu, kjer bomo lahko priča do sedaj opravljenemu delu trenerja Ranka Žeravice. Turnirja v U-magu, ki je ena večjih poletnih košarkarskih prireditev v Evropi sploh, se bosta letos udeležili reprezentanci Jugoslavije in ZRN ter Lokomotiva in Snaidero. SPORED TURNIRJA: Drevi, 12. julija 21.30 Jugoslavija ■ Lokomotiva 23.00 ZRN - Snaidero Jutri, 13. julija 21.30 ZRN - Lokomotiva 23.00 Jugoslavija Snaidero Petek, 14. julija 21.30 ZRN - Jugoslavija 23.00 Snaidero - Lokomotiva Kot vidimo, bo tudi letos turnir v Umagu dokaj kakovosten. Seveda je glavni favorit jugoslovanska reprezentanca, o kateri menijo, da je trenutno močnejša kot vse prejšnje jugoslovanske reprezentance. čosič, Marovič, Šolman, Simonovič, Tvrdič, Jelovac itd. sestavljajo tako reprezentanco, ki ji je trenutno kos le sovjetska ekipa, ki je letos trdno odločena osvojiti zlato kolajno. njenih vrstah nastopil tudi član državne reprezentance Plečaš. Snaidero bo po vsej verjetnosti nastopil z ljubljanskim košarkarjem Ivom Daneuom v svojih vrstah. Videmski trener inž. Boris Kristančič je izjavil, da je trenutno najprimernejši igralec v Evropi za poletne nastope videmske ekipe prav Ivo Daneu, ki je v odlični formi. V zadnji pokalni tekmi v Ljubljani je Daneu nastopil z veterani Olimpije (Potočnik, Ei-seit, MUller, Lokar, Kralj, Logar itd.) proti prvemu moštvu Olimpije. Tekma se je končala s 96:94 za «mlade». Daneu je bil najboljši na igrišču. Poleg tega je dosegel kar 46 točk. Zanimivo bo gledati tudi nemško reprezentanco, ki bo na OI nastopila v isti skupini z Jugoslavijo. Nemci so v predolimpijskem turnirju presenetljivo premagali italijansko reprezentanco in so tako pokazali, da jih ne gre podcenjevati. Po tem turnirju bo Jugoslavija odpotovala v Sarajevo, kjer se bo pripravljala za balkansko prvenstvo, ki bo od 25. do 29. julija, nakar bo odpotovala v Kranjsko goro, kjer bo ostala do 25. avgusta, ko bo morala v Miinchen na OI. b. I. Trije kandidati za trening s slovensko reprezentanco Tečaja se je udeležilo 35 tečajnikov (poleg tega še štirje trenerji). Treninge sta vodila Brane Dežman in Janez Drvarič, trenerja mladinskih slovenskih reprezentanc. Tečajnike so razdelili v naslednje skupine: SKUPINA A: trener: Sergij Tavčar; igralci: Mladen šare, Robert Gantar, Borut Deško, Leoriard Koren, Edi Sosič, Robert Klobas, Edi Kraus, Pavel Barazzutti, A-dam Kapic, Miloš Jugovič, Marko Starc, Egon Guštin. SKUPINA B: trener: /vdrijan Sosič; igralci: Ivan Škabar, Marko Sosič, Edi Dolenc, Loris Tavčar, Edi Košuta, Davor Pečenko, Stojan Sancin, Karel Ražem, Peter Žerjal, Aleksander Ota, Aleksan der Kalc. SKUPINA C: trener: Renato Štukelj; igralci: Marjan Kravos, Vinko Kalin. Igor Malalan, Alojz Pu-rič, Ivan Sosič, Pavel Trampuž, Damjan Cijan, Savino Vatovec, Marko Oblak, Boris Siega, Viljem Mikac. Vodja: Branko Lakovič. Trenerji Pavlovič, Dežman in Drvarič so predlagali, da bi se skupnih treningov slovenske reprezentance udeležili tudi štirje naši i-gralci: Karel Ražem in Robert Klobas bi vadila s pionirji. Klobas pa je moral zaradi šolskih obveznosti ponudbo odbiti. Ta trening bo od 2. do 6. avgusta letos v Kočevju. Z mlajšimi mladinci, prav tako v Kočevju, pa bi morala vaditi Robert Gantar in Leonard Koren. Ti treningi bodo od 24. do 28 iulija. Kaj pa naši trenerji? Štirje naši trenerji, ki so se u-deležili trenerskega tečaja, so bili dokaj zaposleni. Poleg svojega tečaja, ki je bil zelo zanimiv, so morali paziti tudi na igralce, slediti njihovim treningom itd Njihovo mnenje: Tavčar: «Tečaj je bil gotovo zelo koristen. Z resnim delom in s prizadevnostjo so fantje pokazali v borih desetih dneh, da lahko zelo napredujejo. Predvsem pa je bil tečaj važen, ker se je med fanti ustvarilo prijateljsko vzdušje.* Sosič: «V glavnem sem sledil B ekipi, ki je bila po mnenju trenerjev najboljša, zaradi resnosti in prizadevnosti. Po mojem mnenju so taki tečaji dobrodošli.* ŠtokelJ: rPrvič se kot trener u-deležujem takega tečaja in zato je bilo zame skoraj vse novo. Dodelili so mi najmlajšo ekipo in s fanti sem bil zadovoljen, saj so se zelo potrudili.* b. I. NA DEŽELNEM PRVENSTVU VETERANOV Nino Maver v nedeljo med glavnimi favoriti Njegovi najhujši tekmeci bodo kolesarji Cottuija V nedeljo bo v Trstu deželno kolesarsko prvenstvo veteranov. Na več kot 90 km dolgi progi se bodo pomerili najboljši veterani za naslov deželnega prvaka. Nastopila bosta tudi predstavnika lonjerskega kluba Adria, Maver in Bonano. Predvsem Maver ima odlične možnosti za osvojitev naslova prvaka, s katerim se je v preteklosti že večkrat ponašal. Trenutno je odlično treniran in gotovo bo glavni protagonist nedeljske dirke. Kot vedno, prireja tudi letos deželno prvenstvo kolesarski klub Cot-tur, ki pa si je za dirko izbral kaj slab dan. Istega dne bo namreč na sporedu tudi prvenstvo Veneta, tako da bodo manjkali na startu najboljši izvendeželni kolesarji, ki bi nedvomno poživili dirko. Tako pa bo startalo le kakih 25 do 30 veteranov iz Trsta in ostalih predelov Furlanije. To bo nedvomno precej pomagalo Cotturjevim vozačem. Ti imajo namreč številčno najmočnejšo ekipo, tako da se jim ne bo treba preveč truditi. Razni Bartoli in Monteduro bodo tako prišli do cilja precej sveži in bodo zlahka razpolagali z ostalimi bolj utrujenimi nasprotniki. Borba za naslov se bo tako odvijala med kolesarji Cotturja na eni strani in ostalimi tekmovalci na drugi. Poleg Maverja, Montedura in Bar-tolija je treba omeniti še Tede-sca iz Vidma, ki je izredno nevaren v sprintih. Cilj in start dirke bosta v Bazovici, proga pa bo potekala iz Bazovice mimo Sesijana proti Doberdobu, Ronkam, Tržiču, nato ponovno mi.no Sesijana in Mavhinj na Prosek, čez Opčine in Trebče do, cilja v Bazovici. Dirka se bo pričela ob 9. uri zjutraj, zaključiti V SOBOTO V CELJU Vrsta odličnih atktov na«McmorialuF.Skoka» CELJE, 11. — V soboto bo v Celju že tradicionalna mednarodna a-tletska prireditev «Memorial Ferda Skoka*, ki io prirejajo vsako leto. Na letošnjem tekmovanju bodo nastopili atleti in atletinje iz Kanade, Anglije, Belgije, Madžarske, I-talije, Z, Nemčije, Poljske, V. Nemčije in Jugoslavije. Prvič bodo na tem tekmovanju nastopili poljski atleti, ki se bodo predstavili z Wierzbowsko (800 m) in s Kupzycko in Szordykowskim na 800 metrov. Na 5.000 metrov pa bosta nastopila Malinovski in Maranda. Jugoslovanski atleti Nikoličeva, Medjimurec in Korica bodo tako i-meli nasprotnika več, poleg Angležev in Belgijcev. Madžari pa se bodo predstavili tudi s svojim državnim prvakom na 100 m, Batorijem (10”3). Za jugoslovanskega zveznega kapetana pa bo srečanje nedvomno zelo koristno, saj bo videl pri delu vse državne reprezentante, ki se . . _ , . _ on pripravljajo za velike mednarodne .pa bl “ morala okro2 H 30. nastope, prav v Celju. | Radi iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui NA SINOČNJI TISKOVNI KONFERENCI FIP V TRSTU «Teden tržaške košarkc» z ekipami iz petih držav V moškem turnirju nastop jugoslovanske olimpijske ekipe V luiuiLuskclu bo sodelovala tudi slovenska tržaška reprezentanca m»J.... ,itstSw-f dtita* »-&..V Sinoči je bila na sedežu FIP v j 19.15 druga tekma v minibasketu i Ta velika športna prireditev bo Trstu tisKovna konferenca, ki jo j 20.30 reprezentanca Furlanije - Ju-i tudi za nas zelo pomembna. Naši lijske krajine — Firestone; 22.00 OBVESTIT .O Breg priredi v petek ob 21. uri na Jami v Boljuncu družabni večer ob zaključku letošnje sezone. Vabljeni so vsi atleti in prijatelji društva. 21, 22. in 23. julija 1972 5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini Nastopajo: FINI M0DENA italijanski prvak 1972 UNI BASEL švicarski prvak 1972 PARTIZAN REKA Jugoslavija SOKOL NABREŽINA Italija Zahvala staršem ZSŠD se zahvaljuje vsem staršem, ki so poskrbeli za prevoz košarkarjev in so s tem pripomogli k uspehu tečaja v Seči. je vodil državni predstavnik FIP ue UoDois. Predavatelj je prikazal tisku veuK mednarodni košarkarski turnir, ki bo v Trstu od 5. do 9. avgusta letos. Pravzaprav bosta na sporedu kar dva mednarodna turnirja, poieg tega pa bodo nastopile tuui zen-,iie in moške ekipe v mi-rubasketu. To bo pri nas prva Košarkarska prireditev take važnosti in se bo imenovala «'tržaški košarkarski teden*. Organizacijski odbor sestavljajo: Jaeobucci, predsednik deželne FIP, Cenni, Frizzati. Cirello, BrunelLi in Fegaz. Pri organizaciji je do sedaj požrtvovalno deloval tudi občinski odbornik za šport dr. Gašperini. Celotna manifestacija bo na nogometnem igrišču «Pino Grezar*. Tekme bodo na posebnem odru. Prireditev pa si bo lahko ogledalo približno 5.000 ljudi. ŽENSKI TURNIR Ta turnir bo 5. in 6. avgusta. Udeležile se ga bodo naslednje ekipe: reprezentanca Kanade, reprezentanca dežele Furlanije Julijske krajine, reprezentanca Hrvaške in Firestone iz Avstrije. Pred tekmami članic se bodo pomerile ženske v minibasketu, in sicer: Gin-nastica, Interclub, Saba in Ricrea-tori. SPORED 5. avgusta 18.30 prva tekma v minibasketu: košarkarji v minibasketu bodo namreč v zaključnem večeru igrali kar pred tekmo srečanja Jugoslavija — Gillette. Prireditelji so s tem potrdili ,da je slovenski minibasket med najboljšimi v Trstu b. L BALINANJE Kjinada — Hrvaška. 6. avgusta 18.30 finale za 3. in 4. mesto v minibasketu: 19.15 finale za 1. in 2. mesto v minibasketu; 20.30 finale za 3. in 4. mesto članic; 22.00 finale za 1. in 2. mesto članic. MOŠKI TURNIR otoški turnir bo dokaj kakovo- Na deželnem balinarskem prven-sten. Udeležile se ga bodo nasled- stvu, kj ga je prejšnjo nedeljo or-nje ekipe: Kanada, Jugoslavija, Gil- ganiziralo društvo ACLI v Trstu, lette, Splugen GO (z dvema ame- , so tekmovali tudi člani doberdob-riskima košarkarjema). j skega balinarskega društva Gradi- istočasno bo tudi turnir v mini- na. V kategoriji dvojic so gradinar-nastopila j ji zasedli prvo mesto. Zmagoval-i i. i Marino Gerin in Amaldo Ferfo-lja sta tako priborila društvu lepo tudi izbrana slovenska tržaška reprezentanca (letnikov 1960 in 1961). SPORED 7. avgusta minibasket: 18.30 slov. reprezentanca — Ricreatori; 19.15 Inter 1904 — Ricreatori. Člani: 20.30 Jugoslavija - Kanada; 22.00 Gillette - Splugen GO 8. avgusta minibasket: 18.30 slov. reprezen- tanca — Servolana; 19.15 Inter 1904 — Ricreatori. Člani: 20.30 Jugoslavija — Spliigen GO; 22.00 Gillette — Kanada. 9. avgusta 19.00 Ricreatori — Servolana (minibasket): 22.00 Kanada — Splugen GO (člani); 21.15 slov. reprezentanca — Inter 1904 (minibasket); 22.30 Jugoslavija - Gillette (člani). trofejo. ATUTIKA Za Barov deseteroboj, ki bo v soboto in nedeljo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti, sta doslej prispeli prijavi atletskega kluba Val Venosta iz Bočna (štirje atleti) in CSI iz Verone, ki je prijavil enega tekmovalca. Splahnela je, žal, udeležba atletov iz Nove Gorice. AK Gorica je namreč sporočil, da se zaradi drugih obveznosti ne more udeležiti tekmovanja v Trstu. (Iz Nove Gorice je tudi jugoslovanski državni prvak v deseteroboju, Ivo Markovič.) K. B. Mladostni dnevnik 14 SIMONA RUTARJA 3°; Bdi setn pervič na Kernu! Zadnjič se mi je vendar ta sto - izPolni9a, dasiravno sem moral le sam iti, ker sem za-j/°ni sko,raj dva tedna Gregorčiča čakal. Šel sem ob 8. zj.iutraji j. Prišel ob 7. zv.lečerl. Pot me je peljala nad Košinom t= ^ašina], po pianji> memo Kavkne jame, nad Koal jak in potem naravnost na verh. 3-sčen Od te strani je hrib še precej ob-Ce| - (le z kamnjen gosto obsejan), tako da še konji skoraj v 0 na verh pasejo. Le kopica tega velikana je kamnita. Na je «belo». Razgled bi bii lep, pa ni bil dan zato. Po «belo». Razgled bi bii lep, pa se ni videlo čisto nič. Proti morju in severoizbodu le naj viših gor (Mangarta, Triglava itd.). Merzovec [= Mrzo-gj. ■ Sv. Gora, Sv. Valentin [= Sabotin! so se dobro razločili. ^ vendar nesem še z daljnogledom mogel več kot do Kraš-"r*1 gor videti. Na verh Je bdio jako mraz, dasiravno je opol-stan'6 solnce v me sijalo. Proti zapadu in severu se hrib tako Ub1"010 navzd°' spušča, da se ne more po njem. Izdihndvši za °go Slovenijo in za... proti Bogu sem zapustil to vzvišeno n PTSto- Moral sem nazaj, na škerbino in od tod po slabi poti lji/Z,^0' Proti planinam «na Polji« i= Na Polju! in «v Dup-v “ Duplje I in proti tKrnskemul jezeru, ki leži skoraj ravno p^verji od Kerna> maio bolj proti izhodu. Ko sem malo niže »el obernil sem se proti zapadu čez nek sneg ob malem ae^)rJi. ki proti severju od Kerna deržd. Tukaj, ne vidiš dru-je> neg0 Pesek in kamenje. «Sklad na skladu se vzdigu-rlte,132) skora-l kakor miza gladkega pa vsega od strela raz-n. ga> od dežja izpranega in od zmerzala razpokanega kame-^ ’ tako da so poče včasih po čevelj široke. Vmes se verstijo alhni propadi in kotlinice, Id so vse se snegom napolnjene Le tu pa tam se vidi kaka rastlina. Drevja ni razim nekaj smrečja, ki se ob kaki skali spenja, še ne toliko veliko, kot kak germ. Blizu stanu na Polji se vidi tudi nekaj mladih me-cesruov ob robeh, ki so pa beržkone od človeške roke zasajeni. Tako sem prišel do neke škerbine, od koder sem menil videti v Sočino dolino. Tu sem tudi «krampže» 133) zlomil. Od tod sem se vemil proti izhodu do stanu. Pred njim je še precej ravnine, na kteri ne stojijo več nego štM nizka, z deskami pokrita poslopja. Tri služijo za hleve, ostalo je stan, v katerem sem še nekaj posode dobil. Skoraj, ravno po sredi ravnice se vidi peščena pot, po kteri ob deževji hudourniki v jezero teko. To leži še precej niže kot stan, je kakih 260 seženov 134) veliko in ima jako moralo čisto vodo. Dno zavzema vso dolinico, tako da se ne more okoli njega, le na zapadni strani se vidi visoko v hribu pot, po kteri hodijo v Duplje. Od tam se dolinica malo vzdiguje ln prehaja počasi v ono dolino, po kteri Lepena teče. V Duplji je že cel smrekov in mecesnov gozd. Do jezera se vernem nazaj memo stanu, se napijem v Gašperjevem studencu in korakam po jako težavni, skoz in skoz peščeni poti navzgor, skoraj tako visoko, kakor so Botognice 1= Batogndcei. Od tod gre pot zopet navzdol za «pečmi». Ogledal sem še jezerice 1 = Lužai za Leskovškim verhom, potem se pa skozi Lužnico domu vemil. Oktober. 2. Sem bil v Kobaridu na g. Stresovi 135) novi maši. Šel sem čez Versno in Smast, a vendar nesem mogel družbe dobiti. Komaj pridem v Kobarid že dobim Cenciča, potem po maši Lebana Joslipal, Sovo, tudi z Kocjančičem sem govoril. 136) Og’cdal sem kobaridsko bralnico 137) in druge znamenitosti. Po blagoslovu sem šel v pol ure oddaljeno Idersko, rojstno vas novomašnika, kjer je na slavoloku vihrala slov.ienskal zastava z napisom: Bog živi Slovenijo. Nazaj grede sem govoril z L. Juvančičem 138) in Gregorčičem. Brica sem zastonj iskal, kakor bi ga bil rad dobil. 139) Še le danes sem se malo natančneje s Kobaridom seznanil. 7. Me je obiskal Gregorčič. Dopoldne sva malo bližno okolico ogledala, popoldne pa sva šla na Merah verh L= Mrzli vrhi. Le škoda, da je megla razgled zavirala. 8. Sprejmem Gregorčiča za Kuhinjo. 140) 9. Sem se bil namenil v Tolmin k novi maši, pa zavoljo slabega vremena nesem mogel. 141) 25. Se odpravim k stricu v Cepovan. Ko pridem do Vo-larije 1= Volarja! in hočem čez narasli potok se mi popolzne in — cmok v vodo. Polovica me je bilo mokrega. Pa jaz sem si mislil, danes ti že ne bo več znoj, ovil sem se malo, potem pa šel dalje in predem sem bil v Tolminu sem bil popolnoma suh. V Tolminu sem se pomudil nekoliko v čitalnici potem pa šel dalje na Idrijo. Tu sem se vstavil v hiši J.Iosipal Lebana, kterega pa ni bilo doma. Potem sem šel dalje v Cepovan. Tu mi je bilo še precej dobro, zlasti ker so se ogibali vseh pra-šanj, ktera bi bila za me nadležna? Teta ni omenila nič o sem-nišča, nasproti se je delala jako dobra z menoj. Ko bi bil še kako družbo imel, bil bil lahko popolnoma zadovoljen. 29. Bil sem na Kobilici (gora na vzhodu od Cepovana). Razgled je lep. Vidi se skoraj vse julsko gorovje, kako se vleče od zahoda proti vzhodu, dalje šentvidskogorska planota in struga rečice Trebuše. Ob gorah, ki jo obdajajo so hiše razpostavljene kakor ptičja gnezda. 30. Zjutraj odpotujem Iz Cepovana. Na Idriji dobim Lebana, s kterim greva k Sv. Luciji v somenj. Ta somenj je zmeraj jako obiskovan. V ozkih ulicah se ljudi vse tare. Videl sem še Kragelna (iz Modreje) ln Uršiča. 141a) Leban in Kragel me sprejmeta «pod Ključu, 142) potem se vemeta. Od tod do Tolmina sem srečeval tolminsko «aristokraoijo», uradnike, gospe in gospodičine, menda vse, kar jih terg premore. Nekteri so šli v somenj, drugi pa na sprehod. — V tolminski čitalnici najdem Jareca 143) ln Perdiha. Se zadnjim sva šla vkupe do DolJ. Pred to vasjo sem čul priprosta kmetovska dekleta peti: ((Slovenski mi dajaki smo», čemur sem se jako čudil. 31. Konec (?) letošnjih počitnic. Ne vem, ali bi jih ime- noval vesele, ali žalostne. Oddaljen sem bil skoraj od celega sveta. Le vsake kvatre enkrat sva se sešla z Gregorčičem in takrat sem tudi kak časnik bral. Pa kaj so mene ta čas poli-tiške novice zanimale? Napoleon ujet, na Francoskem republika, pad Strassburga, vse to sem hladnokervno poslušal. 144) 132) Začetek druge kitice Vodnikove pesmi tVršac*. 133) Domača oblika za dereze oziroma krampeže. 134) Dolžinska mera seženj ali klaftra je merila 6 čevljev, to ie Dri-bližno 180 cm. 135) Ivan Stres (1847-1876) rojen na Idrskem, bil je prijatelj pesnika Gregorčiča. 136) Med navedenimi se doslej v dnevniku nista pojavila Cencič in Ivan Sova s šentviške gore, ki je leta 1869 končal gimnazijo v Gorici. 137) O kobariški «bravnici» ali čitalnici so prvi glasovi iz leta 1867, prava čitalnica je bila ustanovljena leta 1871. 138) Lovrenc Juvančič iz Smasti je tedaj končal 7. razred goriške gimnazije. 139) Simon Bric je bil rojen v Drežnid. Kasneje je končal pravo in bil notar po raznih krajih. Umrl je v Ameriki 140) Planina nad vasjo Krn, na nadmorski višini okoli 1000 metrov. 141) V farni kroniki tolminske župnije je podatek, da je 24. septembra 1870 bral Novo mašo Alojz Carli. 141a) Andrej Kragelj (1833-1901) je bil doma iz Modreje, takrat je končal 5. razred gimnazije. Kasneje se je kot gimnazijski profesor ukvarjal s prevajalstvom in publiristiko. Andrej Uršič je bil doma iz Kozaršč, takrat je končal 3. gimnazijski razred. 142) Krajevna označba za nekdanjo samotno kmetijo (porušeno v prvi svetovni vojni) pri vasi Modrej, na poti med Mostom na Soči in Tolminom. 143) Ivan Jarec je bil doma Čadrga, končal je tedaj 5. razred gimnazije. 144) Rutar pri tem misli na dogodke francosko-pruske vojne leta 1870. Vojna je začela z napovedjo 19. julija 1870, francoski cesar Napoleon IH je bil ujet pri Sedanu 2. septembra 1870, 2 dni zatem je bila v Parizu proglašena tretja francoska republika. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6dl PP 559 Telefon 793 808 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 17 000 lir V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 • ADIT» . DZS Ljiibhana Gra Jz Formpze pa poročajo, da se tamkajšnji obali bliža ciklon Rita, ki bo verjetno dosegel otok jutri popoldne. V Nepalu pa je 47 oseb zgubilo življenje zaradi vrste usadov, katere so povzročili hudi nalivi, ki trajajo že teden dni. Več mostov je porušenih in vse zveze pretrgane. z Moskvo, dodal pa je, da bo Wa-shington spoštoval sporazume, ki jih je sklenil s svojimi zavezniki. Kar zadeva Vietnam, pa je ameriški zunanji minister ponovil že staro stališče Washingtona. «Mi hočemo, da vietnamsko ljudstvo samo odloča o svoji usodi*, je dejal Rogers in cinično dodal, da sta stalno bombardiranje vietnamskega ozemlja in blokada sevemovietnam-skih pristanišč zavrla ofenzivo partizanov, kar naj bi dokazalo po njegovem pravilnost ameriške politike. Ameriški državni tajnik je nato izrazil zadovoljstvo za rezultate pogovorov z voditelji vseh držav, ki jih je obiskoval, poudaril pa je, da so bili najbolj plodni obiski v Jugoslaviji, Romuniji in Madžarski. Tcpavac o varnosti v Evropi BEOGRAD, 11. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je v intervjuju romunski televiziji izrazil mišljenje, da mora bodoči sistem varnosti in sodelovanja v Evropi nuditi stvarno varnost in širše možnosti za enakopravno sodelovanje vseh evropskih držav. Pod stvarno varnostjo je dejal Tepavac, razumemo to, da bodo države varne tako glede meja, kakor tudi v okviru svojih meja, da je zajamčena njihova teritorialna integriteta in politična neodvisnost od vsakega pritiska. S tem bi se, po Tepavčevem mišljenju vzpostavila tudi enotnost med mirom in varnostjo, brez katere mir ne more biti trajen, niti varnost vsebinska. Taki odnosi pa se lahko uresničijo, po mišljenju zveznega tajnika, samo s skupnimi in aktivnimi napori evropskih držav z razvijanjem medsebojnih stikov in sodelovanja ter s postopnim odstranjevanjem ovir in razdeljenosti. To istočasno zahteva tudi u-stvarjanje novih oblik povezanosti med Evropo in drugimi posebno sosednimi zemljepisnimi področji, kajti ne more biti trajnega razkoraka med razvojem v Evropi in gibanjem v ostalih delih sveta. Jugoslavija kot evropska in neuvrščena socialistična država je zainteresirana za takšen razvoj v Evropi, v katerem bi bila stvarna možnost svohodnega notranjega razvoja in samostojnega, enakopravnega in mednarodnega delovanja. Zato se Jugoslavija trudi aktivno vključiti se in na čim kon-struktivnejši način prispevati k pozitivnim procesom, ki se kljub vsem težavam razvijajo v Evropi. Jugoslavija daje vse, kar je od nje odvisno, da razvija čimboljše odnose z vsemi evropskimi državami, ki so zato pripravljene, po sebno s sosedi. Na koncu svojega intervjuja, je Tepavac poudaril, da se Jugoslavija aktivno zavzema za sklicanje konference o evropskem sodelovanju B. B. POTOVANJE Graeme Tait. mladi avstralski tesar, si je stesal jadrnico in se napotil preko oceana v Anglijo. Graeme pa se ni udeležil čezoceanske regate, ampak je šel k dekletu, 26-letni Barbari Hill. v Falmouth. katero je spoznal pred petimi leti v Avstraliji. Ko ie dosegel fal-mouthsko pristanišče, aa ie dekle sprejelo z objemi in poljubi, naslednjega dne pa se je mlada Barbara premislila in fanta kratkomalo odslovila. Graemu torej ni ostalo drugega. kot da se ie vrnil k svoji jadrnici. ZAKON JE ZAKON... ... pa Čeprav je star 350 let in ga ie izdala tuja država Tako je odločilo sodišče v Men-tonu (Franci a), ki je obsodilo dva ribiča na globo 30 oziroma 50 frankov, ker sta ribarila v ‘jezeru Tenda na italijansko -francoski meji, kjer to ni dovoljeno. Zakon, na katerega se opira mentonski sodnik, je izdala 10. julija (1517) Savojska kneževina in daje občini Tenda ekskluzivno pravico do ribolova. PREBRISANI ZUPAN Nudisti so na plaži Kerhillo (Francija) postavili ki ub prepovedi krajevnega župana, svoje taborišče. Ker prepoved ni zadostovala, je župan naložil voditeljem nudistične organizacije visoke globe Voditelji so globe plačali, ostali pa so še vedno na istem mestu. Župan se je zato v spremstvu občinskih odbornikov napotil na plažo in zažgal gozdiček v katerem so nudisti taborili. ČUDNI SAMOMORILEC 31-letni mladenič iz Gottinge-na se je zaradi nesrečne ljubezni umoril. Podvig pa mu ni povsem uspel; s pištolo se je res ustrelil v glavo; naboi se je zadrl v lobanjo ni pa povzročil smrti. Mladenič ie trpel tri dni. nato pa je šel k zdravniku, kateremu je zatrdil, da se je udaril pri padcu. Zaradi vedno hujših bolečin se je moral zateči v bolnišnico in resnica je prišla na dan šele teden dni po dogodku. Dve smrtni žrtvi pri nesrečah na delu RAGUSA, 11. — 35-letni delavec Bartolomeo Puzo je izgubil življenje na železniški progi Modica -Scicli. Skupaj s tovariši se je peljal na vozičku, kateremu pa so nenadoma odpovedale zavore. Pri skoku po železniškem nasipu pa je nerodno padel in se ubil. CUNEO, 11. — Rudar Franco Ca-ravazzi, rojen pred 39 leti v Vidmu, je bil danes ubit med miniranjem. Mina je namreč predčasno eksplodirale. Štirje rudarji, ki so delali s Caravazzijem, so bili ranjeni. TEL AVIV, 11. — Pri eksploziji v stranišču telavivske avtobusne postaje je bilo davi ranjenih 9 oseb. 7 ranjencev so že danes odslovili iz bolnišnice, ostala dva pa se oosta verjetno že jutri vrnila domov. Eden izmed ranjencev je Arabec, katerega je po eksploziji napadlo ogorčeno ljudstvo. Eksplozijo je povzročila ročna bomba: krivca pa policija še ni našla, čeprav je zaslišala nekaj desetin Arabcev, ki so bili takrat na postaji. Na sliki: policija pregleduje potnike po eksploziji. iiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiminmmiiimi IZJAVA DEŽELNEGA TAJNIKA PSI V CATANZARU Giuseppa Malacario so ubili fašisti Izvedenci, ki jih je imenovalo sodišče, so v ponedeljek izročili poročilo o pregledu posmrtnih ostankov socialističnega delavca TRŽAŠKI DNEVNIK Municipalizacija prog družbe SAP (Nadaljevanje s 3. strani) niciolli (PSI) so se v svojih posegih zavzeli, naj bi študentom, delavcem in upokojencem nudili brezplačni prevoz. Po mnenju socialista Boniciollij* bi tak brezplačen prevoz bil celo gospodarsko koristen, če bi račune delali na celokupne stroške, ki jih mora mestna skupnost prenašati zaradi počasnih in slabo organizi-ranih avtobusnih prog. Za to j« treba najprej preurediti vse avtobusne proge, njihovo strukturo in smeri. Možnosti so danes odprte, ker je velik del pogojev že uresničen. Politično načelo, ki ga je treba v tem smislu poudariti, je zaključil Boniciolli, je prednost javnih prevozov pred zasebnimi. Demokristjan Sai je zagovarjal politiko odbora in dejal, da gre za politično voljo, ne pa za kaj drugega. Naslednja točka dnevnega reda je bila semaforizacija našega me sta. S tem v zvezi je spregovoril župan, ki je orisal tehnično plat ter izjavil, da bo novi sistem semaforizacije zagotovil sproščenost prometa v našem mestu. Za postavitev novih naprav, ki bodo obsegale najmodernejše tehnične iznajdbe na področju semaforizacije, kot so televizijski sprejemniki, bo poskrbelo podjetje Siemens italia-na, ki je zmagalo na natečaju tržaške občine. Občinski svet je sprejel sklep z 29 glasovi. CATANZARO, 11. — Včeraj so izvedenci, ki jih je imenoval preiskovalni sodnik v Catan-zaru dr. Pudia, izročili poročilo o pregledu posmrtnih ostankov socialističnega delavca Giuseppa Malacarie, ki je umrl pred več kot enim letom v središču Catanzara. Sodnik bi moral izročiti dokumentacijo tajništvu sodišča v teku treh dni, ni pa izključeno, da bo še nekaj dni študiral poročilo izvedencev. Do sedaj se še ni izvedelo ničesar o zaključkih treh strokovnjakov in tudi dr. Pudia ni hotel v pogovoru s časnikarji povedati ničesar. Giuseppe Malacaria je umrl 4. februarja lani v središču Catanzara. Po fašističnem atentatu na sedež deželne uprave so ^antifašistične stranke priredile demonstracijo, za katero pa kvestura ni dala dovoljenje. Zato se je zbrana množica začela počasi vračati domov. Ljudje so prekoračili Kor-zo Mazzini, ko so s sedeža MSI začeli psovati manifestante. Fašisti so obmetavali množico s kamenjem in kmalu nato je bilo slišati nekaj treskov. Trinajst ljudi je bilo ranjenih, nesrečni Malacaria pa je umrl zaradi bombne eksplozije. Policija je nato preiskala sedež MSI, kjer je našla kamenje in palice. Agenti so zaslišali 36 oseb, ki so bile v sedežu in takoj nato so jih izpustili. Nekaj dni pozneje je policija priprla štiri osebe iz vasi Strongoli, med katerimi je bil tudi tajnik krajevne sekcije MSI. Sodnik pa ni podpisal zapornega naloga in je osvobodil priprte fašiste, češ da ni bilo dovolj dokazov proti njim. O smrti Giuseppa Malacarie so izvedenci predložili do sedaj tri poročila. Prvo je pripravil primarij bolnišnice v Catanzaru prof. Docimo. ki je izključil možnost, da bi nesrečni delavec lahko umrl zaradi eksplozije bombe, ki naj bi jo skrival v žepu. Drugo poročilo pa je pripravil polkovnik Cavaselice, ki je dopuščal to možnost. Preiskovalni sodnik je zato poveril izvedencem inž. Cerriju, prof. Pozzatu in prof. Giuntu nalogo, da dokončno ugotovijo vzroke Malacari-jeve smrti. O poročilu treh izvedencev je deželni tajnik socialistične stranke v Catanzaru Nino Neri izjavil: «Ni nobenega dvoma več, da so 4. februarja lani fašisti povzročili smrt našega tovariša Giuseppa Malacarie. Do tega zaključka je prišla komisija izvedencev, ki jo je imenovalo sodišče v Catanzaru, čeprav oblasti niso v teh 18 mesecih storile ničesar, da bi odkrile krivce*. Socialistični tajnik je nato dejal, da bi moral Malacaria, po načrtu fašistov, postati morilec, kateremu je peklenski stroj eksplodiral v roki. Ta načrt je vztrajno zasledoval fašistični list «La Gazzetta del Sud», kateremu je nato priskočil na pomoč neapeljski polkovnik, ki je tudi sam fašist. Mi socialisti smo že isti večer atentata izjavili, da ima peklenski stroj fašistični pečat, preiskovalni organi pa so takrat imeli veliko silo in so neupravičeno osvobodili nekaj znanih škvadristov, čeprav je inšpektor javne varnosti, ki je prispel iz Rima, večkrat izjavil časnikarjem, da je ta sled pravilna — je dejal Neri in zaključil — Minilo je že leto in pol od kar je naš tovariš umrl in policija še ni odkrila krivcev. Izvedenci, ki jih je imenovalo sodišče so jasno dokazali, da so bombo, ki je ubila Malacario, v-gli na množico z nekega poslopja. Catanzaro m velike mesto in preiskava je manj zapletena, kot trdijo določeni krogi. Demokratična javnost je prepričana, da so Giu-seppa Malacario ubili fašisti, in naloga policije je, da odkrije morilce*, Avtostoparki umorili vljudnega avtomobilista VILLEFRANCHE SUR SAONE, 11. — 18-letna Micheline Briue in njena 17-letna prijateljica J. C. sta hladnokrvno ubili avtomobilista, katerega sta prosili, da ju pelje domov. Dekleti sta avtostopali; u-stavil jima je 25-letni Jean-Paul Ray in ju sprejel v avto. Na neki stranski poti ga je ena izmed deklet prosila, naj ji pobere zaponko, ki ji je padla na tla. Mladenič se je sklonil, tedaj pa ga je Micheline Bruie zabodla s tako točnostjo v srce, da je pri priči izdihnil. Dekleti je policija prijela, ker je ena imela okrvavljeno obleko. Najprej sta se izmislili zgodbico o prijateljici, ki se je ponesrečila in so jo odpeljali v neko bolnišnico. Ko se je ta izgovor izkazal neutemeljen, sta dejali, da ju je mladenič hotel posiliti in jo je skupil v spopadu. Po daljšem zasliševanju, sta končno le priznali, da sta imeli umor v mislih že dopoldne, ko sta na vaškem trgu kupili kuhinjski nož. Po zločinu sta mladeniča okradli, saj je bil prav rop njun namen. LJUBLJANA, 11. - Včeraj so odprli ameriški informativni center. To je zdaj v Jugoslaviji četrti ameriški center za beograjskim, zagrebškim in novosadskim. Center ima več kot 4 51/0 Knjig ameriških avtorjev z različnih področij, 500 priročnikov in enciklopedij, 135 različnih revij, 1.600 gramofonskih plošč in okrog 500 pesmaric s področja amoriške narodne glasbe. D. K. VČERAJ DOPOLDNE NA MUENCHENSKEM LETALIŠČU Neuspel poskus preusmeritve: gusur zu zupuhi Pilot in dva policista so pripomogli k aretaciji mladega Alžirca, ki je grozil, da bo razstrelil letalo V Trstu so proslavili 120. obletnico korpusa agentov javne varnosti Ob prisotnosti najvišjih mestnih civilnih in vojaških oblasti so včeraj, podobno kot po vsej državi slavili v našem mestu 120. obletnico ustanovitve korpusa agentov javne varnosti. Slovesnost je bil* na dvorišču vojašnice «Beleno». med drugimi pa sta se je udeležila tudi tržaški prefekt dr. Abbre scia ter kvestor D’Anchise. P° mašnem obredu je nadzornik za tržaško okrožje polk. Del Donno bral pozdravne brzojavke predsednika republike, predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve_ ter podal statističen pre gled deleža agentov korpusa P? preganjanju kriminale. Nekaj pr*; ložnostnih besed je spregovoril tudi prefekt Abbrescia. • Včeraj so slovesno podelili diplom* tečajnikom, ki so izdelali izpit ** funkcionarje tavolamega urada, ki P je priredila deželna uprava. Slove*-nosti, ki je bila na sedežu deželne!!? odbora, se je udeležil odbornik za finance Tripani, ki je osebno razdelil nagrade. Spremljala ga je skupin* višjih deželnih funkcionarjev in profesorjev, ki so vodili tečaj. Na tečaj, ki se je začel novembr* lani, se je vpisalo 77 oseb, 50 se jih je prijavilo k izpitu, ki ga je uspešno položilo 29 tečajnikov. Z avtom v žensko Včeraj zjutraj, malo po 9. urit so sprejeli na ortopedski oddeli glavne bolnišnice 50-letno Franc* Doroteo por. Giannini iz Ul. Čisteč none 25, ki se bo zaradi zlorn* desne stegnenice ter ran po prsih morala zdraviti približno tri mesece. Gianninijeva je okrog omenjen* ure prečkala izven prehoda ** pešce Videmsko ulico ter se napotila proti postajališču proge št. •' ko jo je podrl fiat 850. Proti Gred ga je z zmerno hitrostjo vozil 31-1*'" ni Lucio Fumi iz Šalita Trenovia '■ MONCHEN, 11. - Hladnokrvni Lufthansin pilot in pogumna policaja so pripomogli k aretaciji mladega Alžirca, ki je grozil, da bo med poletom z eksplozivom uničil letalo boeing 737, ki je s 53 potniki letelo med Bonnom in Miinchnom, če ne bi prejel 400 tisoč dolarjev. Obenem je gusar, 25-letni Nourdi-ne Bachali, zahteval, da mu na munchenskem letališču izročijo še padalo z navodili za uporabo v francoščini in italijanščini, ker se do tedaj ni še nikoli spustil s padalom. Zatrdil je, da ima dovolj bomb, da uniči letalo in UDije poleg sebe vse potnike. Ko bi letalo z odkupnino in padalom vzletelo iz Miinchna, bi odletelo proti Stuttgartu. Gusar pa ni sporočil, kje se namerava spustiti s padalom. Pilot se je z gusarjem zelo umirjeno pomenil in ga pregovoril, da je dovolil v Miinchnu izstopiti polovici potnikov. Med izstopanjem pa sta dva policista izkoristila gne- čo, se prerinila v letalo in prijela ter uklenila Bachalija. Glasnik policije je kasneje sporočil, da na letalu niso našli eksploziva in da Alžirec ni bil oborožen. V jutrajnih urah so ga zaslišali in kaže, da razlogi za preusmeritev niso bili politični. Na podlagi nemških zakonov morajo osumljenca uradno obtožiti dejanja, ki naj bi ga bil zagrešil, največ 24 ur po aretaciji, ali izpustiti. Možno je torej, da bo do obtožbe prišlo še danes. Zahodnonemški zakoni predvidevajo za zračno gusarstvo od pet let zapora do dosmrtne ječe. Miinchensko letališče je eno izmed najbolje organiziranih, kar se tiče naprav in službe za preprečevanje gusarstva. To predvsem zaradi znanega podviga februarja 1970, ko so trije Arabci v čakalnici letališča napadli potnike in osebje letala izraelske družbe EL - AL. Napad je terjal eno smrtno žrtev in 13 ranjenih. V stanovanju odkrili že razpadajoče truplo Predsinočnjim ob 23.40 so polobli v mrtvašnico glavne bolnišnic? truplo 38-letnega Claudia Loren*1" ja iz Ul. Boccaccio 12. Truplo nesrečnega moškega, katerega smrt J? po vsej verjetnosti treba pripisa11 izkrvavitvi, so odkrili tržaški g*" silci na telefonski poziv 50-letn* Angele Salannich por. Steiback. T* je povedala, da je zapazila na stropu svojega stanovanja rdečkast* madeže. Ko so gasilci vdrli v Lb-renzijevo stanovanje, so zavoha* močan in dušljiv smrad po razjedajočem telesu. V spalnici so z*i gledali Lorenzijevo truplo v mlak) strjene krvi. Dežurni zdravnik K* dr. Calabrese je po pregledu trupi* ugotovil, da je moški umrl pr** približno dvema tednoma, vzrok* smrti pa je po vsej verjetnosti tre ba pripisati nerodnemu, a usodnemu padcu. Lorenzi naj bi močo* zadel z glavo ob pod ter izkrvavel' Drzna tatvina v tržaški zlatarni Neznani storilci so prejšnjo n<^ vlomili v zlatarno «Sossi» v Ul. Spiridione 6 in iz stranske izložb* lokala izmaknili vrsto draguljev '* drugih zlatih primerkov, vse z* približno poldrugi milijon lir vrednosti. V zlatarno so vlomili z običajno in že dobro preizkušeno tehniko. S posebnim vlomilskim orodjem so s silo odprli žabico b* navojnici, j0 nato dvignili ter ** neslišno prikradli v zlatarno. Tu f šli na gotovo, saj so v majhni **" ložbi zagledali razstavljene dragulje in drugo, vse pobasali v torb* ter se po isti poti, od koder *? prišli, vrnili na cesto ter pobegni'' Lastnica zlatarne, 50-letna Neli* Persi por. Sossi s Hermade št. 32/* na Opčinah, se je zavedla tatvin* včeraj zjutraj ob 8.30, ko je odprl* zlatarno.