Ko gledam križ, se mi velikokrat zazdi, kako na njem se križajo poti.
So zemeljske, ki sem in tja gredo, in Božjem, glej, ki silijo v nebo.
Na sečišču vseh je zmaličeno Gospod pripet, ki sklonil se je k nam, da bi tako odrešil svet.
Se v postnem času križ spet bolj blešči, ko se po njem razliva sveta Jezusova kri.
Gospod, ko si trpel jaz nisem zraven bil, a vdano nosim križ, ki sem z življenjem ga dobil.
□
obvestila
Mesec žensk
V marcu smo praznovali dva praznika, namenjena ženskam - dan žena in materinski dan. Praznika, ki v sebi nosita vsak svoj zgodovinski pomen, in smo ju v naši deželi sprejeli. Komu kateri praznik več pomeni, je seveda odvisno od razmišljanja vsakega posameznika. Ampak vsako leto me marca preSine misel, da je to mesec, ki je tako ali drugače namenjen ženskam. V nekaterih državah praznujejo tudi dan očetov, v nekaterih pa celo dan učiteljic. Dogaja se, da se v tem mesecu veliko razpravlja o vlogi žensk, Se zlasti pa o njihovih pravicah. Pravice žensk SO namreč v kar nekaj delih sveta resnično močno vprašljive in z naSega stališča gotovo močno krSene. Pa vendar je na drugi strani tudi res, da imajo ženske v različnih okoljih različne vloge.
V (za naSe pojme) primitivnejSih okoljih morajo biti ženske samo ženske, ne smejo Studirati, ne smejo se zaposliti, omejeno je celo njihovo gibanje, da ne govorimo o oblačenju. Pa vendar - včasih so nam stvari iz nam tujega sveta predstavljene precej enostransko. Imela sem priložnost spoznati kar veliko različnih žensk iz različnih delov sveta - včasih se mi je zdelo, da so ženske, za katere pravimo, da jih tako zelo omejujejo v njihovem okolju, v sebi mirne in srečne. Govorim seveda o posameznih primerih in ne o sploSni situaciji nekaterih držav. Potem pa lahko položaj teh žensk primerjamo s položajem žensk v zahodnem svetu in pri nas. Kako pa je v naSem - zahodnem svetu, kjer smo ženske svobodne in imamo vse pravice? Oblikujejo nas lepotni ideali (v vseh revijah nam kažejo, kako bi morale izgledati), v službah moramo biti enakovredne moSkim, tudi fizična dela lahko opravljamo tako kot moSki ... Potem se lahko vprašamo: je to resnična svoboda? Mnenja sem, da smo ženske različne od moSkih in da imamo v življenju določeno vlogo. Svojo vlogo, svoje poslanstvo. In roko na srce - v današnjem svetu je poslanstvo ženske prav zaradi dejavnikov okolja težko uresničljivo. Biti ženska, biti žena in biti mati? In poleg tega Se uspe.šna v službi, imeti čudovito kariero, boriti se na vsakem koraku? Pri takem načinu življenja je to skorajda nezdružljivo, kljub temu da poznam veliko žensk, ki vse te vloge uspešno združujejo. Pa vendar se mi vedno poraja vprašanje, kakšna je na koncu cena nase "svobode"?
2t> Urednica
Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 26. aprila, je 12. april.
Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom, medom, si je že v kameni dobi tešil lakoto in celo reševal življenje. Med razvojem je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele - od njenih pridelkov pa do opraševanja sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, Se posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraSevalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
Večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje za opraševanje čebele. Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar - sladkorno raztopno, ki jo potrebujejo za hrano. Na dlačicah svojega telesa prenašajo cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je Se posebno odvisen od opraševanja čebel. Rastline, opra.šene s čebelami, dajejo večji donos in bolj.šo kvaliteto plodov in semena. Čebele z opraševanjem prispevajo tudi k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh rastlinskih vrst
Kljub vsej svoji koristnosti pa je v današnjem času čebela zelo ogrožena. Vzrok za to je intenzivna kmetijska proizvodnja, v kateri se uporabljajo zaSčitna sredstva - pesticidi. Ob tem izrazu večinoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS). Ta se v glavnem uporabljajo za povečanje kmetijske proizvodnje, ohranjanje nasadov in pridelovanje zdravih kmetijski pridelkov, ki ne vsebujejo glivic, bakterij in žuželk Zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih pripravkov za zatiranje škodljivcev in bolezni lahko FFS in njihove razgradne produkte najdemo tudi v različnih živilih, vodi in okolju. Tako so lahko FFS tudi določena potencialna nevarnost za človeka in ostala živa bitja, med katere sodi tudi čebela.
Področje uporabe in prometa s litofarmacevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, St. 98/2004 UPB1), ki poleg ostalega predpisuje njihovo pravilno rabo, ki ne ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje. Zakon ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijstvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako da so v Sloveniji v proces obveznega in permanentnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj' za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FFS.
Na žalost v ta sistem izobraževanja niso vključeni vrtičkarji, ki tako niso usposobljeni za pravilno in koristno uporabo FFS in tako predstavljajo največjo nevarnost za nepravilno uporabo teh nevarnih sredstev.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektor ter inšpektor, pristojen za kemikalije. Zakon natančno definira njihova pooblastila, kakor tudi kazenske določbe, ki jih izrečejo ob nepravilni uporabi FFS oziroma ob neupoštevanju zakona. Sprejet je tudi Pravilniku o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. I. RS, St.62/2003). Po pravilniku mora uporabnik FFS skrbeti, da škropivo ne pride v neposreden stik s človekom, da ga ne zanaSa v vodotoke, podtalnico, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov ter objekte za rejo in oskrbo živali.
V pravilniku je v 6. točki posebej definirano dodatno varslvo čebel, ki predpisuje:
1. Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele strupena, pokošena oziroma mora biti na dnig način preprečeno, da jo bo FFS doseglo.
2. Uporaba sistemičnih, čebelam strupenih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana.
3. Uporaba kontaktnih, čebelam stmpenih FFS je v času gojenih rastlin dovoljena največ dve uri po sončnem zahodu in v nočnem času največ dve uri pred sončnim vzhodom.
4. V času cvetenja gojenih rastlin mora uporabnik FFS vsaj 48 ur pred vsakim tretiranjem s kontaktnim FFS, ki je za čebele Strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta tretiranja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro tretiranja, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu tretiranja. Če uporabniku čelielar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino.
Želimo vam vesele in doživete velikonočne praznike.
Uredniški odbor
obvestila
5. Obveščanje čebelarjev iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če FFS ni razvrščeno in označeno kot čebelam strupeno, oziroma pri opozorilih v navodilih za uporabo ni navedeno, da so čebelam kakorkoli Škodljiva.
Čebelarji zato vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo, tla:
• Škropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana Škropilnica, itd.);
• pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele Škodljivi vsi insekticidi (FFS, ki zatirajo žuželke) in imajo to tudi napisano na etiketi;
• priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih;
• uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke;
• Škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju;
• se izogibajo praSiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno Škropilno brozgo ali granulate;
• pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem Škropljenju s FFS, strupenimi ali Škodljivimi za čebele.
VsakrSno zniževanje Številčnosti čebel lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo, Se posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabniki' FFS, da delamo z roko v roki in tako ohranimo naravo.
A Vlado AuguStin, univ. dipl. ing. -Čebelarska svetovalna služba
KMKTUSkA
srnom.«
SUlM
stmrvut
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43
e-poSta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
•SUBVENCIJE 2006:
- Rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge je do 15. 5. 2006.
- Rok za oddajo zahtevka za plačilo za drobnico je samo do 28. 4. 2006. zato se tisti, ki boste uveljavljali ta plačila, naročite za elektronski vnos vloge najkasneje do 10. aprila!
- Ponovno vas opozarjam, da si dobro ogledate grafične liste svojih kmetijskih zemljišč v uporabi, saj morajo le-ti odražati dejansko stanje v naravi. Tako urejeni GERK-i so osnova za pravilno izpolnjeno subvencijsko vlogo. Travnik ne morejo biti zaraščene površine, kot tudi ne površine, ki so v naravi njive ali vrtovi.
- Spremembe GERK-ov vam naredijo na Upravni enoti Domžale (v isti stavbi, kot je Občina Domžale) in morajo biti zaključene en dan pred elektronskim vnosom.
- Tisti, ki želite samo elektronski vnos lahko dostavite izpolnjene obrazce v času uradnih ur. Vsi obrazci in grafike morajo biti popolno izpolnjeni.
- Za pomoč pri izpolnjevanju in vnos zbirne vloge se lahko naročite po telefonu ali osebno v času uradnih ur.
•NADALJEVALJNI EKOLOŠKI TEČAJ:
Predavanja bodo v torek. 11.4. 2006. s pričetkom ob 9.30. v Kulturnem domu lanka Kersnika v Lukovici. Vsebina Stiriurnega programa je naslednja:
- Pridelava zeliSč na ekoloških kmetijah, dr. Janko Rode;
- Preurejanje hlevov na ekoloških kmetijah, mag. Janez Koprivnikar;
- Kaj se dogaja na področju gensko spremenjenih organizmov?, Ana Ogorelec, u.d.i.agr. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima vsebina predavanj, Se posebej pa tisti, ki izvajate katerikoli ukrep v okviru Slovenskega Kmetijskega Okoljskega Programa. Tisti, ki ste vključeni v SKOP od leta 2004, morate imeti do konca letošnjega avgusta opravljenih najmanj 7 ur izobraževanj, tisti, ki ste se vključili v letu 2005, pa najmanj 3 ure.
•KVOTE ZA NEPOSREDNO PRODAJO MLEKA:
Tisti, ki imate kvote za neposredno prodajo mleka na domu morate najkasneje do 30. 4. 2006 poslati poročilo za to kvoto (obrazec MK-6). Doma morate imeti shranjene evidence o oddaji mleka, katerih količine se morajo ujemati z oddanim poročilom.
•URADNE URE:
V času vlaganja subvencij je čas uradnih ur spremenjen. Te so do 15. 5. vsak dan od 7.30 do 8.30 in ob sredah od It. do 15.ure.
A Pavla Pimat, kmetijska svetovalka
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o.
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, veterinarska inspekcija območnega urada Ljubljana izdajajo odločbo po uradni dolžnosti na podlagi 45 .čl. Zakona o veterinarstvu, 207. čl. ZUP-a in 18. čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2006. Splošno cepljenje psov proti steklini bo v občini Lukovica potekalo po spodnjem razporedu.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
PETEK, 7. 4. 2006
8.45-9.15: Čeplje (pri križišču)
8.30-9.00: Trnovče (pri Antonu Oražmu, Trnovče 6)
9.30-10.30: Lukovici (pri Kmetijski zadrugi)
10.45-11.15: Sp. Prapreče (pri Antonu Zoretu, Sp. Prapreče 3)
11 30-12.00: .Šentvid (pri Andrejki)
12.15-12.45: Rafolče (pri Igliču, Rafolče 18)
PONEDELJEK, 10. 4. 2006
8.30-9.00:     Trojane (pri Smrkolju, Trojane 14)
9.30-10.00:    Šentožbolt (pri Lovru KropivSku, .Šentožbolt 4)
10.00-10.15: Zg. Petelinjek (pri kasarni)
10.20-11.00: Blagovica (pri Janezu Cerarju, Blagovica 32)
11.15-11.30: ČeSnjice nad Blagovico (pri Leopoldu Šinkovcu)
12.00-12.30: Zg. Loke (pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke 7)
12.45-13.25: Krajno Brdo (pri Francu Novaku, Krajno Brdo 11)
13.30-14.30: KraSnja (pri Marjanu Štruklju, KraSnja 31)
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter mestih rednega cepljenja.
ČETRTEK, 13. 4. 2006
14.00 Trojane 15.45 Lukovica
14.30 Šentožbolt 16.15 Šentvid
14.45 Blagovica 16.45 Rafolče
15.15 KraSnja
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov!
Cepimo vse pse, starejSe od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 1. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10 vsak delavnik od 7.00- 12.00 in od 17.00-18.00, ob sobotah od 7.00-9.00.
Stroški cepljenja so 7.800,00 SIT.
kultura
S KNJIŽNIH POLIC
Knjiga ostaja naša vsakdanja spremljevalka in polne knjižne police nas vabijo v knjižnice tudi z novostmi. Nekatere sicer segajo Se v leto 2005, a kljub temu lahko rečem, da so to sveže knjižne novosti.
Potovanje med knjigami tokrat začenjam med tistim gradivom, ki ga morda manjkrat vzamemo v roke, ali pa le takrat, ko se neposredno srečujemo s tako tematiko.
Najprej v svet glasbe. V Koledarski zbirki (PreSernova družba) je ob koncu lanskega leta izšel pregled Sto slovenskih opernih zvezd izpod peresa Primoža Kureta. Čeprav je operna preteklost na Slovenskem zelo bogata, saj sega že v 17. stoletje, pa knjiga seveda ne prinaša celotnega zgodovinskega pregleda opernega dogajanja, ampak se posveča stotim imenom, ki so od 1. 1838 pa do danaSnih dni soustvarjali in bogatili (in jo še) našo operno sceno. Knjiga (kot vse iz te zbirke) je zastavljena kot bibliografski pregled opernih ustvarjalcev skozi čas vse do današnjih dni (od prvega Emila Scarie, preko Marjana Rusa, Vekoslava Janka, Mile Kogoj, do nam bližnjih Rudolfa Francla, Rajka Koritnika, Zlate Ognjanovič, Branka Robinšaka, Bernarde Fink, Irene Baar, Janeza Lotriča in Mirjam Kalin, če omenim samo nekatere). Vsaka umetniška pot je samosvoja, zanimiva, posebna, občinstvo pa je priča le rezultatu - koncertni ali operni vlogi. Tudi Sto slovenskih opernih umentikov potrjuje znano krilatico o Slovencih kot pojočem narodu, marsikdo od njih se s petjem uveljavil tudi v mednarodnem prostoru.
Iz iste zbirke (MD, LJ, 2005) je omembe vredna tudi knjiga Sto vodnjakov na Slovenskem. Zavedanje, da je voda neprecenjlivo naravno bogastvo, le počasi pronica v naSo zavest. Kako so vodo zbirali, jo črpali naši predniki, kako za vodne vire (vodnjake in oskrbovane izvire) skrbimo danes, pa pripoveduje v sliki in besedi Franci Horvat, ki je v predgovoru h knjigi zapisal: "Morda se nekdo ne bo strinjal z besedo "literarni", a hkrati lahko pripomnim, da vsak izmed vodnjakov pripoveduje zgodbo - zgodba pa je literatura." Tako je marsikateri izmed njih povezan prav z zgodbo, nekatere krasijo verzi, o drugih pripovedujejo pesmi (vodnjak v Meksiki naprimer, vodnjak Hipokrena ...). Pregled vodnjakov in fontan (od katerih so žal nekateri popolnoma zapuščeni in čakajo na prenovo), tako posebnih in enkratnih, zaobjema celotno slovensko ozemlje od grajskih, mestnih, trških vodnjakov do zasebnih in va.ških. Vse pa je opremljeno Z bogatim slikovnim gradivom. Pomemben prispevek k pregledu slovenske kulturne dediščine. Tudi baron Janez Vajkard Valvasor ima svoj vodnjak v Višnji Gori. In prav temu možu, ki je v sebi združeval zanimanja za vse, kar se je dogajalo okrog njega, in tudi znanje, sposobnost in pogum, da je vse to predstavil, je posrečena knjiga Tite Kovač Artenis z naslovom Baron Janez Vajkard Valvasor (izdano v samozaložbi 2005).
Knjiga je zasnovana kot prvoosebna pripoved. Pripovedovalec je kar Valvasor sam, in sicer zajema štirinajst poglavij, v katerih pripoveduje o svoji mladosti, nadaljuje pa z zrelim obdobjem, ki ga je zapolnilo raziskovanje tako slovenskega ozemlja, pa tudi izpolnitev naročil. Marsikaj izvemo o težavah, s katerimi se je srečeval, ko je želel uresničiti svoje projekte. Ob tem pa se nam nekako zarisuje tudi kot človek - zelo kritičen do sebe, zanimivo je, da je verjel v čarovništvo, razmiSlajl je že o predoru pod Ljubeljem, izvemo pa tudi, kakšen je bil do svoje žene (priznal je, da morda ni bil dovolj pozoren in ljubeč mož, česar se je zavedel šele po njeni prezgodnji smrti). Vsako poglavje pa komentira Janez Lenart Siezenheimb, ki je bil na Bogenšperku kopist in pisar. Komentira gospodarjeva dejanja, situacije (včasih so bile predvsen finančno skorajda nevzdržne) in zamisli. Ob tem večkrat odkrito pove, da se z Valvasorjem ni strinjal. Sicer pa je Valvasor besedni umetnosti pripisoval bistveno manjšo vlogo, kot npr. bakrorezom, zapisal je namreč tudi: "Besedičiti in pisariti ni posebna umetnost."
Na mladinskih policah pa me pritegnila knjiga Rachne Gilmore Prijateljica, kot je Žila (Miš, 2005). Pripoved za mladino in odrasle pripoveduje o drugačnosti, o deklici Žili, deklici z Dovvnovim sindromom. Žila je drugačna, a tako občutljiva za medčloveške odnose, razpoloženja, ki jih čuti v njihovem bistvu. Z Noli, počitniško prijateljico, hitro navežeta stik, a sric Chad ... To je daiga zgodba. Vse se zaplete in razplete v odnosu do narave. Kako? Preberite. Drugačni skrivajo v sebi svojevrstveno bogastvo. In Se misel ob tem: Kakršna koli prizadetost (drugačnost) ni neumnost. In za konec še o knjigi psihoterapevta Bogdana Žorža S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg (Ognjišče, Koper 2005). Bogdan Žorž je v 22 problemih, 22 resničnih zgodbah - težavah spregovoril o reševanju le-teh. To stori na konkretnem primeru, s katerim se je v svoji praksi sam srečal. Staršem sicer ne ponuja čarobne palice, ki rešuje vzgojne težave, nakazuje pa možne rešitve, predvsem pa, kako se težav, za katere menimo, da jih nikakor ne zmoremo rešiti sami, lotiti - zastavljati si je treba prava vpra.šanja in nanje tudi iskreno odgovoriti. To je začetek ... Morda pa boste segli po še aktualnem branju (Jean Sasson, Majada, ira.ška hči), vas bodo pritegnile ponovno izdane Gregorčiečve Poezije? Pa ustvarjalno branje vam želim.
A KM
MESEC KNJIGE IN BRANJA
V mesecu aprilu je kar nekaj dni, če ne kar cel mesec, namenjenih knjigi. Že 2. aprila je rojstni dan Hansa Christiana Andersena in s tem mednarodni dan mladinske knjige. Od 18. do
22. aprila bodo potekali slovenski dnevi knjige,
23. april pa je Unesco razglasil za svetovni dan knjige. V ta namen bi bilo prav, da tudi jaz napišem nekaj skromnih besed v čast knjigam. Najlažje vam to napišem, če iz srca prelijem na list papirja občutke, ki se mi podijo po glavi, kadar v roke vzamem knjigo, ki me pritegne in pusti v meni velik pečat. In prav to se trii zadnje čase: kar pogosto dogaja.
Če sem popolnoma odkrita, kar je navsezadnje najboljši recept za čisto vest, vam moram povedati, da sama nisem bila nikoli pretirano dober bralec. V najstniških letih je bilo vse preveč drugih stvari, ki so me pritegnile in mi krajšale brezskrbne dni. Treba je bilo loviti metulje in braniti hokejski gol - za tO sem bila še prav posebno primerna. In morala sem se neprestano zaljubljati in potem šivati srčne rane. Le kdo bi imel čas za knjige. No pa je pri.šel tudi ta. Že samo delo, ki ga opravljam, zahteva od mene, da čim večkrat v roke vzamem knjigo in se prepustim domišljiji. Teh trenutkov je zmeraj več, kajti v knjigah je vse. Je znanje, je umik od ponorelega sveta, je resnica - taka ali drugačna. Resnica pa je tisto, kar me tudi sicer najbolje pritegne.
In tako sta mi v roke, poleg ostalih, prišli dve knjigi, ki mi Se mesec po tem, ko sem ju predihala, ne dasta spati. To sta Planinska roža in Brodnikova oporoka, obe našega plodnega pisatelja Ivana Sivca. V prvi vrsti sta me pritegnili, ker sta biografiji, torej žanr, ki mi je še prav posebno ljub. Govorita o življenju in delu dveh velikanov slovenske književnosti, Simonu Gregorčiču in Antonu Aškercu. Sprva se verjetno marsikomu zazdi, da je to en sam dolgčas. Tudi meni je spomin takoj segel nazaj v gimnazijo in osnovno šolo, ko smo se morali v zadnjem razredu osnovne Sole, tik pred počitnicami, tik pred koncem osnovne šole naučiti Gregorčičevo pesem Soči. O kako nam je bilo vse odveč in tudi, ko smo prebirali Aškerčevo Čašo opojnosti ni bilo nič drugače. Ampak rečem vam, če bi imela takrat možnost najprej prebrati ti dve knjigi, potem bi mi bilo v čast in največje veselje naučiti se njunih pesmi. Z izredno srčnostjo je Sivec napisal trajen spomin na dva pesnika z izredno težko usodo. Knjigi skozi celotno pripoved vlečeta nase. Bralec ne izve samo zgodbo njunega življenja, ampak dogajanje tistega časa, v katerem sta živela - zgodovinsko, politično, kulturno ozadje. Težko si je danes predstavljati, da je Gregorčič v času svojega življenja že okrog leta 1870 v Tolminu pripravljal bralno-pesniške večere, na katere so hodili Slovenci iz vseh krajev in zamejstva ter brali, prepevali v slovenskem jeziku ter tako širili narodno zavest in delali sive lase avstrijski gospodi in da je Aškerc spovedoval samo v slovenskem jeziku in si tako nakopal hudo jezo in tudi večne težave s svojimi nadrejenimi. Danes pa je vse
kultura
samoumevno. Samoumevno je, da imamo slovenski jezik, da imamo svojo državo. Mar se dana.šnja mladina zaveda, da so padale glave in da se je usoda kruto znaSala nad tistimi, ki so se borili za to kar imamo danes? Prav to me je najbolj pretreslo in ravno zato imajo knjige silno moč in pisatelji velike zasluge, ker te zgodbe preli jejo na papir, kjer ostanejo zapisane za vedno, kajti spomin bledi in generacije, ki so se tako ali drugače borile za nas prostor pod soncem počasi zapuščajo ta prostor in čas.
Torej, tudi če se vam zdi, da knjige niso za vas, se motite. Nepričakovano lahko odkrijete pravo zakladnico besed, ki vam bodo pošteno ogrele dušo in srce. Besede, ki bodo celo olajšale vaš korak in na obraz prikradle širok nasmeh. Kar poglejte, kaj se je zgodilo s knjigo Martina Kojca - Učbenik življenja. Seveda Obstajajo tisti, ki so jo odkrili že leta in leta nazaj, saj je bila napisana že leta 1935, a pravi cunami je sprožil predsednik države dr. Janez Drnovšek, ko jo je v svojih intervjujih toplo priporočal vsem. In zdaj jo ponovno tiskajo in sproti ne zmorejo pokriti povpraševanja, v knjižnicah se pa nabira vrsta tistih, ki jo želijo imeti, Ne čakajte na priporočilo, začnite prebirati kar sami, našli boste tudi kaj zase in pristne vrednote bodo zopet našle svoje mesto - vsaj za trenutek. Pa srečno!
/n Kristina Galun
GODBA LUKOVICA NA DOBRODELNEM PUSTNEM PLESU RADIA OGNIJŠČE
KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE
petek, 31. marec
9.30 in 11.00 - abonma URŠA in PALČEK
Lutkovno gledališče Ljubljana
P. L Čajkovski / AR. Remeta: Labodje jezero
lutkovna predstava
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so po vrsti klasičnih uprizoritev posegli tudi na področje baletnega izročila. Veliki spektakel za virtuozne baletne solisle in velike ansamble so poenostavili in zgostili v preprosto, otrokom privlačno in pregledno komorno pravljico s srečnim koncem. Zgodbo o usodni ljubezni princa Siegfrieda in princese Odette ■s<> uprizorili s pomočjo lesenih lutk, ki izvajajo celo skrbno stilizirane solistične točke iz pravega baleta, mojstrsko animacijo pa spremlja živa glasbena spremljava na prečni flavti in violini.
Predstava traja 35 minut.
Kulturni Dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, 12.30 Domžale
tel. 722 50 50, E-pošta: jure@kd-domzalc.si
Veliko Število obiskovalcev
Godbeniki na odru
Radio Ognjišče je letos že petič pripravil dobrodelno pustno Sobotno iskrico z naslovom Drobiž za riž. Polna športna dvorana Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani je bila tako 25. februarja prizorišče velikega pustnega rajanja z glavnima glasbenima gostoma Nušo Derenda in harmonikarjem Matijem Veninškom. Poleg njiju pa smo vesele skladbe za ples mask zaigrali tudi lukoviški godbeniki. Sicer pa dogodek ni minil le kot pustno rajanje, ampak je Radio Ognjišče v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije pripravil tudi posebno dobrodelno pustno oddajo in odprl telefonske linije, kamor so klicali poslušalci in darovali denar za lačne na Madagaskarju. Poklicalo je kar 5.248 ljudi, ki so skupaj zbrali več kot 40 milijonov tolarjev za ljudi na območju, ki so ga oktobra lani prizadele hude poplave. Ves zbrani denar bo tako olajšal delo slovenskemu misijonarju na Madagaskarju Janezu Krmelju, predvsem pa bo olajšal življenje tamkajšnjim prebivalcem. Prav zato smo tudi v Godbi Lukovica zelo veseli, da smo z nastopom na dobrodelni prireditvi tudi mi lahko prispevali delček v mozaik za odpravo revščine na Madagaskarju.
A Leon Andrejka
Predstavitev Podmilšakovih Črtic na Trojanah
V prenovljenem večnamenskem prostoru PGD Trojane je v petek,17. 2., KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja pripravil predstavitev izbranih črtic Josipa Podmilšaka-Andrejčkovega
Jožeta. Vera Begu.š je v uvodnem nagovoru povedala, da so prišli na Trojane ne le, da bi predstavili ponatis Črtic, pač pa tudi zato, da občanom predstavijo domačega pisatelja in nenazadnje, da se ljudje med seboj spoznavajo in družijo. Večer so poleg zanimive predstavitve pisatelja popestrili .še ljudski pevci iz Krašnje ter Mojca, Brigita in Alenka, ki so prebrale nekaj odlomkov iz knjige in približale zgodbe občinstvu. Predstavitev je bila toliko bolj zanimiva, saj je marsikdo od prisotnih ' prepoznal v odlomkih domače kraje in imena. Ob koncu se je Lado Goričan v imenu prisotnih zahvalil Veri Begu.š za njen trud in delo. Prisotni pa smo si za v prihodnje zaželeli še več takih prijetnih druženj.
Morda v prihodnje ne bi bilo odveč razmisliti o organiziranih literarnih večerih oz. nekakšnem bralnemu krožku, saj je tovrstnih srečanj veliko premalo, branje pa postaja čedalje bolj razširjeno in popularno. Na trojanskem koncu lahko to pripišemo tudi potujoči knjižnici, ki je mnogim omogočila "vrnitev nazaj k knjigi".
Ljudski pevci iz KraSnje
Obiskovalci so z veseljem prisluhnili predstavitvi
Mojca Smrkolj
občinske novice
24. seja Občinskega sveta občine Lukovica
Seja občinskega sveta je tokrat zaradi zanimanja javnosti potekala v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu. Dnevni red je bil sestavljen iz 21 točk, ker pa se je seja pričela ob 19. uri, so svetniki izrazili bojazen, da bo sejo morda potrebno izpeljati v dveh delih. Svetnik Janez Bernot je predlagal, da se sejo časovno omeji, Lado Goričan je predlagal prestavitev 15. točke dnevnega reda o problematiki plinovoda na začetek dnevnega reda, saj je bilo na seji prisotnih veliko zainteresiranih občanov. Svetniki so soglasno podprli oba predloga. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje sveta so sprejeli dva sklepa, ki se nanaSata na Ljubljansko urbano regijo (LUR). Po predstavitvi direktorice RRA LUR Lilijane Resinovič so potrdili sklepa o soglasju k ustanovitvi Sveta Ljubljanske urbane regije in Regionalnega razvojnega sveta. Sledila je prestavljena 15. točka dnevnega reda o problematiki plinovoda. Občinski svet si je bil enoten, da je potrebno z jasnimi stališči odločno izraziti svoje mnenje pred državo in investitorjem. Župan Kotnik je povedal, da bi novi plinovod, ki bi potekal skozi naSo občino pomenil izgubo dodatnih uporabnih kvalitetnih površin, ki jih je občina izgubila že z gradnjo prvega plinovoda in avtoceste. Janez Bernot je predlagal izredno sejo na o tej tematiki. Župan se je zavezal, da v 20 dneh po sestanku Odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje skliče izredno sejo o problematiki plinovoda.
Po predstavitvi Vere Rutar (RRD, d.o.o.) je bil sprejet odlok o lokacijskem načrtu območja sanacije kamnoloma Lukovica. Sprejeli so tudi amandma, ki ga je predlagala Marija Urbanija, nanaSal pa se je na "lepotni" popravek odloka.
Ob Sesti točki dnevnega reda se je razprava razvnela. Šlo je namreč za sprejem Odloka o dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica, ki bi nekatere občane opravičil plačevanja nadomestila do konca leta. Župan je izrazil skrb, da je Odlok diskriminatoren, Mojca Stoschitzkv pa je dejala, da Odlok ni povsem v skladu z zakonom. Vendar so svetniki na koncu Odlok po priporočilu Odbora za komunalne dejavnosti in nekaterih njegovih članov, potrdili.
Sprejeta sta bila tudi dva Odloka o uvedbi uličnih sistemov, in sicer v Šentvidu in na Prevojah pri Lukovici.
Sprejeta je bila informacija o prerazporejanju proračunskih sredstev in sklep o podaljšanju začasnega financiranja proračuna, ki omogoča nemoteno delovanje občine, dokler ni sprejet, proračun, ki je bil na tej seji predstavljen v 1. obravnavi. Mnenje je podal Tomaž Andrejka, predsednik Odbora za finance, ki je izrazil nestrinjanje z nekaterimi točkami proračuna, predlagal pa je tudi najkrajše roke pri sprejemanju proračuna. Župan je povedal, da so prednostne investicije Sola v Blagovici in vrtec v KraSnji. Janez Bernot je izrazil skrb, saj je vse premalo denarja namenjenega sanaciji občinskih cest. Predlog proračuna v 1. obravnavi je bil sprejet. Sprejeta sta bila tudi dva sklepa, ki se nanaSata na VVE Medo, in sicer: Pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vrtec (prednost imajo otroci starSev, s stalnim prebivališčem v občini Lukovica) ter sklep o obratovalnem času vrtca. Obratovalni čas se podaljša v primeru, da starši 5 otrok zaprosijo za podaljšanje obratovalnega časa, ki je sicer med 5.30 in 16.30.
Edini zavrnjeni sklep na seji je bil sklep o zamenjavi počitniških objektov (v solastništvu z občino Domžale) na Hrvaškem z objekti v Sloveniji.
Sprejeta je bila tudi informacija, ki bi omogočila dokončno ureditev poti skozi vas Čeplje-Znojile. Sprejet je bil predlog o prenosu zemljišča v vknjižbo lastninske pravice Občine Lukovica, v obeh primerih je šlo za odstop dela zemljišča v Zlatem Polju za ureditev poti. Trem zemljiščem v Rafolčah, Gradišču in Blagovici pa je bil ta status zemljišča v splošni rabi ukinjen. Prejet je bil sklep o morebitni razlastitvi, ukinitvi statusa uporabe v splošno dobo, s tem namenom, da se pridobi gradbeno dovoljenje za širitev pokopališča.
Pod točko razno je vprašanje o ureditvi okolice Kmetijske zadruge v Lukovici zastavila Stana Stopar. Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep o pozivu Kmetijske zadruge za ureditev zemljišča okoli svojih prostorov. Stoparjeva je povprašala tudi o stališčih Občine do ureditve doma upokojencev v naši občini. Župan je povedal, da pogovori potekajo, vendar bi šlo za izredno veliko investicijo, občina pa sama tega ne bi mogla izvesti, zato se išče investitor. Janez Bernot je opozoril na napako v prejšnji številki Rokovnjača, kjer naj bi bilo zapisano, da so krajani Rafolč proti gradnji oddajnika, kar je napačno tolmačenje.
Lado Goričan je postavil vprašanje glede sanacije Zadružnega doma Trojane in je želel pismeni odgovor.
Marija Jutršek je zastavila vprašanje glede dopisov naslovljenih na občinski svet. Župan je pojasnil, da nekatera vprašanja niso uvrščena na dnevni red, saj čakajo na mnenje odborov. Tomaža Andrejka je zanimalo, kdaj se bo pričelo s sanacijo strehe na mrliških vežicah, saj je dotrajane, Župan je pojasnil, da so last treh KS in da bo potrebno zagotoviti financiranje. Seja se je končala ob 11.30, kljub predhodni bojazni je bil dnevni red izpeljan do konca.
Mojca Smrkolj
r
Na podlagi Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80, 42/86 in Ur. list RS, št. 8/90) in 16. člena
Statuta občine Lukovica (Ur. veslnik Občine Lukovica, št. 1/01) je Občinski svet Občine Lukovica sprejel
SKLEP
o sprejemu predloga Odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Šentvid pri Lukovici v 1. obravnavi
ter
SKLEP
o sprejemu predloga Odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Prevoje pri Šentvidu v 1. obravnavi
Občinski svet je oba predloga odlokov posredoval v 30 dnevno
javno obravnavo. V času javne obravnave bo gradivo tudi javno razgrnjeno.
Javna razgrnitev bo potekala do vključno 8. aprila 2006 na sedežu Krajevne skupnosti Prevoje, Šentvid pri Lukovici 16, poŠta Lukovica.
Med javno obravnavo in javno razgrnitvijo ima javnost pravico dajati pripombe, mnenja in predloge. Pripombe in predlogi se do 8. aprila 2006 lahko dajo pisno na mestu razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali s posredovanjem po pošti. Vsak predlog za novo poimenovanje ulic, cest in trgov mora biti pisno obrazložen in utemeljen. Predlogi novih imen brez obrazložitve ne bodo upoštevani.
Štev. 8/24/06 in 9/24/06 Lukovica, K). 3. 2006
OBČINSKI SVET OBČINE LUKOVICA
občinske novice
TISKOVNA KONFERENCA O NOVEM PLINOVODU SKOZI OBČINO IN ASFALTNI BAZI V LUKOVICI
■
Zbrani na tiskovni konferenci
V četrtek, 2. marca, je v prostorih Občine Lukovica potekala tiskovna konferenca o problematiki izgradnje novega plinovoda skozi občino in asfaltni bazi v kamnolomu v Lukovici.
Prvi del konference je bil namenjen predvideni izgradnji plinovoda od Rogaške Slatine do Vodic pri Ljubljani. Kot je povedala svetovalka Zupana za urejanje prostora in varstvo okolja Tatjana Suhadolc, naj bi bil ta plinovod razdeljen na dva dela, in sicer Rogaška Slatina-Trojane in Trojane-Vodice pri Ljubljani. Pobudnik izgradnje je podjetje Geoplin plinovodi d.o.o. iz Ljubljane, postopek pa vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Velik del 34-kiIometrskega plinovoda Trojane-Vodice pri Ljubljani naj bi potekal po celotni dolžini občine Lukovica, in sicer v dolžini kar 22 kilometrov ter širini 64 metrov. Šlo naj bi za postavitev novega plinovoda s cevmi premera 80 cm in delovno prostornino 70 barov, ki bi potekal poleg že obstoječega (cevi premera 50 cm in delovna prostornina 50 ^^^^^ barov). Investicija naj hi bila I izvedena    predvsem zaradi ("^■fck    1 I povečanja kapacitet, saj bi bil
JI I nov     plinovod namenjen
I prenosu plina na velike razdalje. Kot je povedala Suhadolčeva, je država program izgradnje plinovoda začela leta 2004. Oličina Lukovica pa je k temu že dala svoje smernice, in sicer naj država upošteva že sprejete občinske prostorske akte. Ob tem je bilo tudi poudarjeno, da je v Strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije zapisano poglavje o plinovodnem sistemu, kjer je že predvidena izgradnja plinovoda skozi dolino Črnega grabna. Župan Matej Kotnik pa je novinarjem predstavil stališče Občine Lukovice do izgradnje novega plinovoda, ki naj bi potekal skozi občino. Izhajal je iz mnenja, pripomb in predlogov do poteka trase prenosnega plinovoda Trojane Vodice pri Ljubljani, ki so bili s strani občine posredovani Ministrstvu za okolje in prostor. Župan je poudaril, da predlagana rešitev poteka trase plinovoda za občino Lukovica in njen prostor ni ustrezna. Trasa je namreč načrtovana po najbolj vitalnem delu občine v dolžini 22 kilometrov in v širini 64 metrov. To bi bil za občino, ki je že tako preveč obremenjena z državno infrastnikturo, še dodaten udarec. Tako bi skupaj
CUpM odgovarja na vpraSanja
z avtocesto ta plinovod zahteval kar 240 hektarov najpomembnejšega ozemlja občine, kar seveda bistveno zmanjšuje in onemogoča nadaljnji prostorski razvoj doline Črnega grabna. Občina tako od države zahteva zaščito našega vitalnega prostora in zmanjšanje zaščitnega pasu. Ob tem je župan poudaril, da občina pričakuje tudi finančno nadomestilo oz. razvojno odškodnino. Pričakujejo pa tudi sestanek z odgovornimi na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bi jim podali zahteve in od njih zahtevali, da se občino drugače obravnava, saj bi bili s plinovodom prizadeti njeni vitalni deli. Sicer pa bo občina sklicala sejo občinskega sveta v zvezi z obravnavano problematiko. Dokončna stališča Občine Lukovica bodo tako pripravljalcu posredovana po opravljeni seji občinskega sveta, kar pomeni, po koncu javnih razgrnitev, javnih obravnav in prostorskih konferenc. Stališče do predloga poteka trase odsekov plinovoda bo Občine Lukovica podala šele na podlagi vseh zbranih pripomb, predlogov in mnenj. Druga tema tiskovne konference je bila namera podjetja Strabag d.o.o., da v kamnolomu Lukovica zgradi asfaltno in betonsko bazo. Župan Matej Kotnik je sporočil, da so glede na odzive o tej nameri s strani podjetja prejeli dopis, iz katerega je razvidno, da odstopajo od gradnje asfaltne in betonske baze v Lukovici. Z željo, da se sprejetje odloka o ureditvenem načrtu, za katerega je bila vloga podana s strani Grasto d.o.o., nadaljuje, podjetje Strabag predlaga, da se do nadaljnjega iz besedila odloka umakne stavek, ki navaja postavitev asfaltne in betonske baze. Hkrati v podjetju tudi zatrjujejo, da do sedaj niso podali nobene pisne vloge o postavitvi asfaltne in betonske baze. Tako občino prosijo, da se občinskemu svetu preda odlok, kot je bil do sedaj obravnavan v proceduri za sprejetje odloka o ureditvenem načrtu.
Leon Andrejka
KONČAN ŠAHOVSKI TURNIR
Letošnji šahovski turnir v Zlatem Polju, že šesti po vrsti, se je zavlekel do prvih dni v mesecu marcu. Tokrat je bila udeležba še številčnejša od prejšnjih, povečal pa se je tudi krog kvalitetnih in s tem bolj izenačenih iger.
Lahko smo videli, dase tudi druga polovica igralcev trudi in se okazuje z. dobrimi igrami ter bori za čim boljšo uvrstitev na lestvici zaključnega seštevka točk. Po dveh mesecih, kolikor je trajalo šahovsko druženje, so najboljši prejeli lepe šahovske skulpture in se skupaj poveselili ter uspešno zaključili željeni šahovski turnir.
Vrstni red štirih najboljših: 1. mesto: Igor Stražar, Preserje; 2. mesto: Milan Pogačar, Trnovče; 3. mesto: Viki Pogačar, Podgora; 4. mesto: Janko Klopčič, Trnovče. Na svidenje prihodnje leto še v večjem številu!
Ai Tone Habjanič
Udeleženci turnirja v Zlatem Polju
V MARCU
Proračun letošnjega leta kaže dobro, bolje kot leta do sedaj. Glede na potrebe naSe občine, poraba sredstev ni nobena umetnost, umetnost je sredstva pridobiti. Zaradi posebnosti naše občine je potrebno postoriti osnovne stvari, ki SO potrebne za bivanje, Se na mnogih področjih. Še posebej skrb vzbujajoče je, da je letoSnja zima povzročila ogromno Škode na cestnem omrežju. To lahko opazi vsak izmed nas. Mene kar stiska pri srcu, saj vem, da je tako stanje zaskrbijajoče. Nekatere ceste so tudi že dočakale 30 in več let, vsekakor pa se je spremenil tudi promet, ki je v zadnjih letih zelo narasel, tako količinsko kot tudi po velikosti in masi. No, ne preostane nam drugega, kot da ceste popravimo. Milijarda Seststo milijonov tolarjev, kot je težak naS proračun, je uspeh, ki pa ne bo trajal, če ne bomo stremeli k iskanju razvojnih potencialov in skrbi za jutrišnji dan. Veste, tega niti volitve ne smejo prekiniti. Tu gre za proces, ki mora nadaljevati vse pozitivno, kar nosi občina v sebi. Upam, da bodo svetniki predlog proračuna, ki je v javni obravnavi, podprli in s tem omogočili normalno delovanje vseh delov občine. Vedno, od samega začetka mojega županovanja, sem poskusil odvrniti politiko iz naSe občine in odpreti prostor skupnemu hotenju za dobro vseh nas. Je že res, da demokracija zahteva strankarstvo in politiko. Vendar naj bi bilo tega v naSem malem kraju manj, zato pa več pameti. Ampak letos se bo pač kazalo tudi mnogo tega, kar ni vredno komentarja in to moramo včasih enostavno presliSati. Mnogo bo krivih besed in pristranskosti, ampak odprimo oči in iščimo modrosti in pozitivnosti, ki nam morata vliti voljo do dela, voljo do premikanja stvari. Sam nisem Sel na Občino z namenom, da se borim za neko stranko ali dokazovati neko politiko, temveč z golo željo nekaj narediti in se preiskusiti na tem težkem poligonu. Glede na sredstva, mi uspeva, projekti so dobri, skupaj pa nam mora uspeti. Za vsak uspeh pa je treba tudi odrekanja in da bomo uspeli, potrebujem tudi vašo pomoč. Dajmo!
županova beseda
Nova danost v prostoru, nova napeljava magistralnega plinovoda, ki se je začela s prvimi uradnimi postopki približevati tudi naši občini Lukovica, je prinesla potrebno, da se tudi v okviru občinskega sveta Občine Lukovica in občinske uprave uskladimo in poenotimo mnenja  in  napravimo enotno strategijo ter usmeritve, ki bodo, upajmo, privedle do podobnih rezultatov, kot smo jih bili  vajeni   ob   načrtovanju avtocestnega programa skozi našo občino. Tako kot pri avtocestnem programu, ko smo se soočili z realnostjo avtoceste, je tudi tu treba obravnavati danost, da je koridor novega plina načrtovan skozi Črni graben v vseh državnih razvojnih projektih. Kot smo upali, da se bo AC odmaknila od nas, pa se ni, tako moramo biti tudi pri izgradnji novega plinovoda pripravljeni predvsem na tiste izzive, ki se pojavijo z gradnjo in reševanjem problematike, ki s tem nastane. Stališče uprave in župana je, da je občina pri izgradnji AC ravnala smotrno in v danih možnostih ter okvirjih. Enako menijo tudi zunanji opazovalci, predvsem predstavniki občin, ki se soočajo z isto problematiko in redko dosegajo enako ali podobno uspešnost v pogajanjih. Stališče župana in uprave je torej izvajanje istega načina pritiska na investitorje oziroma   izvajalce.   Samo   s konkretnimi pripombami   na   konkretne   probleme, si moramo    obdržati    našo    pravico, da razpolagamo   in   gospodarimo   z našim prostorom v korist razvoja celotne občine. Na upravi smo že v letu 2004 podali smernice na vlogo Ministrstva za okolje in prostor, kjer smo predstavili vse strokovne in tehnične parametre in kriterije, ki se jih mora v primeru, da do takega projekta pride, pripravljalec dokumenta držati. V primeru, da teh smernic ne bi posredovali, bi se v skladu z ZUP štelo, da dajemo privolitev na kakršno koli ukrepanje pripravljalca dokumenta.  Državni lokacijski načrt, ki še ni pripravljen in ni v obravnavi, bo verjetno upošteval državni načrt energetskega in infrastrukturnega razvoja. Drugače povedano,   postopek   za   pripravo državnega lokacijskega načrta je predhodni postopek, ki uvaja v sam državni lokacijski načrt, ki bo natančneje določil potek in gradnjo trase plinovoda. Če bi v tem postopku izkazali samo nestrinjanje s čimer koli, bi bilo to premalo, zato je nujno potrebno, da opozorimo na vse probleme, ki so in se utegnejo pojaviti. Spomniti se je treba, da je bilo pri pripravi LN za izgradnjo AC tudi določeno število pripomb, ki so izražale samo nestrinjanje z gradnjo AC. Izkazalo se je, da take pripombe niso v ničemer   spremenile   razvoja dogodkov. Medtem ko so večino konkretnih pripomb prebivalcev in občinskega sveta, ki so zadevale reševanje problema, v znatni meri upoštevali, ali pa so nam ti dokumenti služili v pogajanjih z investitorjem in pristojnimi ministrstvi. Temu so namenjeni tudi dokumenti, ki so jih pripravili   občinska    uprava    in zunanji
svetovalci. Ko bomo ob pripravi in sprejemanju državnega lokacijskega načrta pričeli pogajanja in usklajevanja, nam bo to Se kako koristilo. Vsak občan je in bo imel možnost, da da svoje pripombe, ki jih bo pripravljalec moral upoštevati. Opažamo, da je v primerjavi s postopki pri gradnji AC, teh pripomb okoli 95 % manj. Upamo, da se bo to razmerje ob sprejemanju LN spremenilo. Opažamo tudi, da so nekateri prebivalci že prostovoljno podpisali služnosti, mnogi se z izgradnjo načelno tudi strinjajo, ker jih sama gradnja ne moti. Največji problem načrtovana izgradnja predstavlja prav za lokalno skupnost in razvojne možnosti občine Lukovica. Naš prostor načrtovani plinovod zelo omejuje in na to bo treba najti soglasen dogovor. Zato je še kako treba poenotiti stališča in delati v splošno korist občine, za kar smo tudi postavljeni. Izkušenj imamo dovolj, da to ne bi smelo biti problematično, ampak izziv. Do sedaj nismo Se ničesar zamudili in dobro je, da česa ne spregledamo.
Kanalizacija v Rafolčah se bliža dokončni izgradnji glavnih vodov, kar je seveda uspeh in velikanska usluga, ki jo bomo s tem naredili svojemu okolju. Seveda pa bo za to storitev, ko bodo hiše priključene, prišli tudi računi, ki so v našem primeni še vedno visoki, s priklopom novih uporabnikov pa se bodo znižali. Upam, pa da bodo ugledni občani tudi takrat ob meni, ko bo treba zagovarjati stroške delovanja čistilne naprave in kanalizacije in ne bom takrat z ljudstvom zopet sam.
Želje prebivalcev Prevoj pri projektu križišča "pri govorilnici" smo poizkusili ujeti v okvire stroke na novem projektu, ki gre v pridobitev smernic soglasodajalcev in če se dobro izteče, ga bomo ponovno predstavili na skupnem srečanju.
Projekt ureditve prometne varnosti okrog gradu Brdo je na usklajevanju na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Pri takem projektu je pač treba upoštevati ogromno usmeritev in vsaka rešitev na papirju je včasih prava znanost. Sama izvedba je potem le mali del celote, vse tisto prej je večji del ledene gore.
V tem času ste matere praznovale svoj praznik. Vse lepo vam voščim z najboljšimi željami!
Prva pomladna luna prinese veliko noč. Naj bo lepa in doživeta. Nam, Slovencem, pa naj bodo dragoceni tudi vsi običaji in tradicija ob tem prazniku, ki so nas skozi stoletja krščanstva izoblikovali v narod visoke kulture in narod z dušo. To duSo moramo ohraniti, tako kot svoj jezik in svoj ponos. Vse lepo!
fh> Matej Konik
iz naših krajev in župnij
Male in malo večje maškarce v Blagovici
Maikare v Blagovici
Kdo hi si mislil, da je leto tako hitro naokoli. Ze takoj po novem letu se je začel Siriti vonj po pustnih krofih in pustovanju. Pustna nedelja se je približevala in mladi planinci PD Blagovica smo začeli razmišljati o maSkaradi, ki jo pripravljamo vsako leto za male in malo večje maSkarce v KS Blagovica. Želeli smo si malo sprememb in zato smo k sodelovanju povabili Se Komisijo za mladino PGD Blagovica. Skupaj smo se pripravili na pustno rajanje in se tako kot vsako leto z maSkarcami zbrali na igriSču. V razigranem sprevodu smo se napotili proti kulturnemu domu, kjer nas je Ze čakala lepo okraSena in topla dvorana, polna balonov, ter vesela glasba, za katero sta letos poskrbela postaven miSek in modrolasa klovnesa. To je bilo veselo. MaSkarce smo plesale, se igrale in malo tekmovale ter za to dobile nagrade, na koncu pa napolnile Zelodčke s krofi in pijačo, roke pa s skromnimi darilci, za katere nam je del sredstev prispevala KS Blagovica. Kljub temu da smo veselo rajali in plesali, pa nam letošnje zime ni uspelo pregnati. Očitno bo treba Se kako nedeljo nadeti maske, ampak to počnite raje doma.
A Petra Pustotnik
PUST JE ŽE MIMO
TeZko pričakovane pustne dni smo letos ponovno izkoristili v polni meri tako mladi kot starejši, kar je samoumevno in tudi prav, saj se morajo stari običaji oživljati in ohranjati.
Mladi se tokrat niso dali presenetiti. Poskrbeli so za mobilni traktorski prevoz in po vzoni starejših krenili po vaseh. Mi pa smo Ze v zgodnjem nedeljskem dopoldnevu tradicionalno, Ze petnajsto leto zapored, odigrali nogometno srečanje z ekipo s Prevoj. Tudi tokrat je veljalo pravilo: nogomet se igra v pustnih maskah in našemljeno. Na spolzkem zlaztpoljskem igriSču je bilo res k.i| videti. Prijetni prizori na obeh straneh in ob koncu zadovoljstvo vseh prisotnih. Popoldanski preostanek pustne nedelje pa smo tudi tokrat namenili pohodu maSkar po zaselkih, ta pa se je zavlekel v večerne ure.
Skupna fotografija zlatopolpkib pustnih maSkar
Pustnih norčij pa smo si privoščili tudi na pustni torek. Tako kot lansko leto smo se s traktorjem podali v dolino v osrčje občine. Premalo je bilo popoldneva, tla bi obiskali vsako vas m vsako hišo. Toplo pa smo bili sprejeli prav povsod in prav vsakemu smo zaželeli dobro letino, zdravje in čim prejšnjo pomladno toplino. Naj se ob koncu v imenu maska vsem zahvalim za prejete darove, saj tudi ti spadajo v star pustni običaj.
/j Tone Habjanič
MLAJ OB VISOKEM JUBILEJU
Postavljanje mlaja
V začetku marca sta dva člana PGD Lukovica praznovala 70 let. Osmega je praznoval F. Cerar in dvanajstega F. Zore st. Tako smo se sestali člani društva in ob tej priložnosti vsakemu postavili mlaj. Že v popoldanskih urah smo se odpravili v gozd in s skupnimi močmi prinesli dve smreki, dolgi lepih 18 metrov. Po hitrem transportu z ustrezno mehanizacijo smo prispeli na i Ilj, kjer se je začel lep.ši del večera. Okrašcvanjc, kopanje luknje, malo glasbe, pa nekaj kapljic antigripina in začelo se je postavljanje. Čeprav je temperatura vztrajno padala, sta v večernih urah mlaja stala. Kako visoka in lepa sta, pa se lahko prepričate tudi sami. Na koncu Se olx-ma čestitam in jima želim mnogo zdravja, prav tako pa se čestitki pridnižuje PGD Lukovica.
A Bogdan Kobe   Maj ob jubileju
gospodarstvo
Tesarstvo in krovstvo
Kar nekaj obrti v naši občini se nanaša na lesarstvo. Ena značilnih je tudi tesarstvo in krovstvo. Ne moremo si namreč predstavljati urejene hiše brez strehe, ali da bi ta puščala, saj si vsi želimo dolgotrajno in kvalitetno streho. To dejavnost uspešno izvaja podjetje Lesne storitve - Marko Strmšek s.p. s Prevoj pri Šentvidu.
Lesen vodnjak
Čeprav je Marko Se mlad, je samostojno pot začel leta 1997 kot samostojni podjetnik in tako Sel po očetovih in stričevih tesarskih stopinjah. V začetku je bilo težko, vendar je podjetje z vztrajnim in trdnim delom počasi raslo. Zdaj ima tri redno zaposlene delavce in dva vajenca, v letoSnjem letu pa jih namerava zaposliti Se nekaj. Za obrt, ki jo opravlja, le s težavo najde ustrezne kadre, saj izšolanih mladih tesarjev v Sloveniji skorajda ni.
V podjetju izvajajo predvsem tesarsko-krovska dela. Vse poteka večinoma na terenu, na visini, zato je delo v veliki meri odvisno od vremena. Ko prevzamejo posel, je potrebno najprej po dokumentaciji zgradbe izdelati streSno konstrukcijo in uskladiti sekundarno in končno kritino po želji stranke. Na leto tako obdelajo od 50 do 60 manjših ali večjih objektov, predvsem v okolici Ljubljane.
Tramovje, ki mora biti kvalitetno, nabavljajo pri različnih dobaviteljih,. Končno kritino jim priskrbi trgovsko podjetje Burja d.o.o., ki je uvoznik kritine Creaton. Marko pravi, da je to najboljša glinena kritina, ki se danes dobi na trgu, saj ji pripisujejo do 100 let življenjske dobe, če pa je še dodatno obdelana - glazirana, pa Se več. Njihovo podjetje tako vgradi preko 80 % vseh Creatonovih kritin. Kleparska dela, ki so potrebna pri vsaki strehi, izvaja kooperant - stavbni klepar Božo Učakar, s katerim je Marko zelo zadovoljen. Ostali drobni material, ki je še potreben, pa dobavljajo v dobro založeni gradbeni trgovini Sam d.o.o.. Markovo tesarsko-krovsko podjetje sledi in uvaja novosti na trgu. Tako sedaj kot sekundarno kritino namesto opaža iz desk in folije čedalje več nameščajo DWD pioSče Agepan, ki zadržijo vodo, so paropropustne in imajo zelo dobre termoizolacijske lastnosti.
Poleg tesarsko-krovskih del izdelujejo Se brunarice, balkonske ograje, vodnjake, pa tudi otroška igrala, seveda po naročilu in predvsem v zimskem času, ko je delo na strehi zaradi vremena oteženo. Dela je zmeraj dovolj.
Sodobna gradnja zahteva hitrost, natančnost in kvaliteto. Podjetje te zahteve dosega predvsem tako, da sproti sledi vsem novostim na področju orodij in priprave dela. V veliko pomoč jim je tudi kamion s priročnim dvigalom, kar fizično težka dela zelo poenostavi. Pri vseh novitetah pa ne smemo pozabiti tudi na računalniško podprte rešitve, ki se uvajajo tudi v tako delovno intenzivni obrti, kot je tesarstvo in krovstvo. Na koncu Marko dodaja, da se bo poleg obstoječe tesarsko-krovske dejavnosti posvetil še kakSni sorodni dejavnosti -seveda povezani z lesom in tako razširil poslovanje. V svojem delu je Marko torej mojster in uživa v njem.
Kamilo Domitrovič
tjenje
elenjadnic
ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK
Vrtnarjem opravila v aprilu - mali traven
V tem mesecu čaka vrtnarje veliko dela, pa tudi veliko zadovoljstva. Latinska beseda "aperire" pomeni odpreti. V aprilu se zemlja "odpira" v novo rast. Tudi slovensko ime mali traven govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih. Če je mali traven deževen, kmet ne bo reven.
Na severu ali jugu, povsod je april mesec, ki se ga vrtičkarji najbolj razveselijo. Marca, ko gledamo naravo okoli sebe in utrujeni vrt kar težko verjamemo, da bo še kdaj kaj ozelenelo. Aprila pa se že prepričamo, da bo. Niti muhasto vreme ne more več ustaviti odganjanja poganjkov in odpiranja cvetov. Spremenljivosti aprilskega vremena ni treba posebej opisovati, saj je bilo aprilsko vreme tako že v srednjem veku ali celo prej, ko so nastali številni pregovori o aprilu. Pri vrtnarjenju boste tudi sami kmalu spoznali, zakaj se pravila o aprilskih kmečkih opravilih še vedno prenašajo iz roda v rod. Aprila boste morali večino načrtovanih opravil prilagajati vremenu. Zato je treba aprila vedno poslušati vremensko napoved in opazovati spremembe na nebu. Zdaj se odločamo o vsem, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih, kaj in kje naj raste, cveti in zori. Setev in saditev na prosto
Zdaj moramo do konca pripraviti grede za sajenje in setev._____ _
Pripravite vse Se ne zasajene grede in z njih odstranite r plevel, ki je zrasel od jeseni, Iz semen vzgojite pozne sorte "L. *>*•* zelenjadnic ali nakupite sadike. Na prosto lahko posejete manj občutljive zelenjadnice in zelišča. Sadike mnogih zelenjadnic, ki zorijo poleti, so zdaj pripravljene v domači gredi ali pri najbližjem vrtnarju. Posadite lahko kolerabo, cvetačo, zelje, brokoli, zgodnji brstični ohrovt in solato. Sorte A zelja z velikimi glavami potrebujejo več prostora. Za manjše vrtove so bolj priporočljive tiste sorte zelja, ki se manj Varčevanje s prostorom razraščajo in imajo manjše glave. Cvetače in ohrovt se spet nekoliko bolj razraščajo. Zdaj imamo ogromno izbiro semen zelenjadnic. Sejemo poletne sorte glavnatih solat,   kot so rdeče in zelene sorte, ledenke,
Zasaditev
Kako sadimo sadike
Po saditvi zalijemo
berivke in še katere, sejemo tudi redkvice in redkve, čebulo in korenje, špinačo, mangold in zgodnjo repo, grah, sladkorni grah, rdečo peso in črni koren. V teh tednih sadimo tudi čebulček, šalotko in drobne steblaste čebulice. Poskusite lahko še katere od posebnosti iz te pekoče družine. Danes je na trgu že veliko različnih vrst, vse pa so tako ali drugače uporabne. Sadimo krompir, artičoke, beluSe. Presajamo rdeče zelje in cvetačo, ki smo jo posejali jeseni in čebulo, por in bob, ki smo ga gojili pod steklom. Rastline ki so občutljive na hlad, še vedno sejemo pod steklo ali plastiko. Zdaj je čas za setev kumaric, različnih buč, melon in zelene. V začetku aprila lahko sejete tudi še paradižnike. Ob koncu aprila lahko sadimo krompir že na večini vrtov. Vedno je bolje, če gomolje krompirja posadimo v suho in toplo zemljo.
Pobiranje pridelka: Zdaj imamo že zeleno solato, ki smo jo sejali jeseni, pa radič, mlado
čebulo. Poleg tega imamo Se zelje, cvetačo ter Se zadnji por z vrta.
Vrt v tem času nam s svojim zgledom zbuja veliko volje do dela do konca vrtnarskega leta.
A Lep vrtnarski pozdrav vam Zeli Trajče Nikoloski
Okrasna kutina
Por sitija
gospodarstvo
LES KURIVO PRIHODNOSTI
Z rastjo cen fosilnih goriv les zopet pridobiva na svojem pomenu. Ljudje z energijsko zelo potratnim načinom Življenja sami sebi zategujemo zanko okoli vratu. Večino energije pridobimo iz fosilnih goriv. Pri izgorevanju teh goriv se sprošča ogromna količina ogljika, nastane ogljikov dioksid, ki ga je narava uskladiščila pred več milijoni let. Molekule ogljikovega dioksida v zraku povzročajo tako imenovani učinek tople grede, to pomeni, da se toplotni Žarki ujamejo v atmosferi. Toplogredni plini prepuščajo toplotne Žarke (infrardeče) le v eno smer, podobno kot okenska stekla. Lahko rečemo, da toplota "poganja" vreme in njegove pojave. Z večanjem toplote v ozračju se povečuje intenziteta in pogostost vremenskih pojavov. Pogostost poletnih neviht je večja, posledice neurij so hujše in nevihtno obdobje se podaljšuje. To so in bodo prvi učinki povečanja toplogrednih plinov v ozračju. Eden izmed načinov, kako bolj smotrno izrabljati energijo, je tudi uporaba lesne mase za ogrevanje.
Slovenija je zelo gozdnata dežela, saj več kot 57 % površine porašča gozd. V povprečju vsako leto priraste 6 m' lesa na 1 ha, to je približno 6 mio m' na leto. Tudi pri izgorevanju lesa se sprošča ogljik. Vendar je ta ogljik del naravnega kroženja snovi. S tem se ne povečuje delež ogljika, saj ga rastline s pomočjo fotosinteze zopet vežejo v les. Pri tem pa se sprošča kisik. Zaradi cenovne ugodnosti lesa je marsikdo pričel razmišljati o ponovnem kurjenju na drva. V tem vmesnem času, ko se nas je večina grela na kurilno olje, so strokovnjaki razvili nove vrste kotlov na les za centralno ogrevanje. Glavna značilnost teh kotlov je veliko boljši izkoristek, več kot 90 %, in vedno bolj avtomatizirano delovanje.
Kotel na polena
Glede na obliko goriva ločimo kotle na polena, kolk' na sekance in kotle na pelete. Sodobni kotli na polena omogočajo kurjenje 50 cm dolgih polen, zgorevanje lesa je razmejeno na primarno in sekundarno, kar ima za posledico minimalno onesnaženje in povečanje izkoristka peči in popolno izgorevanje lesa, prehod iz naravnega vleka zraka na prisilni vlek s pomočjo ventilatorjev, elektronsko uravnavanje dovoda   zraka   s   pomočjo   lambda sonde,
podaljšanje obdobja gorenja 5-12 ur (peč polnimo 1-2 na dan), sesanje dimnih plinov ob nalaganju peči. Pomemben element je hranilnik toplote. Ta omogoča enakomerno obratovanje kotla pri optimalni obremenitvi. Prisilni vlek zraka se ustvari z ventilatorji. Večina boljših kotlov uporablja podtlačni ventilator. Peči s podtlačno tehnologijo, ki s sesanjem zraka v kurišču ustvari podtlak, imajo na izhodu ventilator, ki dimne pline v dimnik ne potiska, temveč jih vleče. Takšne izvedbe so boljše, saj so možnosti za uhajanje dimnih plinov majhne. Izkoristek takšne peči je močno odvisen od vrste goriva, predvsem vsebnosti vlage v lesu. Pri bolj suhem lesu lahko izkoristimo več energije. Priporočljivo je kuriti les, ki je bil posekan v zimskem času in se je sušil vsaj šest mesecev, pokrit na zračnem prostom. Z zakonom je prepovedano kuriti les, ki je bil pred tem kemično obdelan (iverka, vezane plošče, lesonitne plošče). Zgorevanje neprimernih goriv je zelo slabo, v produktih zgorevanja pa nastopajo človeku in okolju škodljive in strupene snovi (rakotvorne), kot so fenoli, formaldehidi, kloridi ipd.
Peč na sekance
Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s samodejnim doziranjem goriva in se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe lahko primerjajo s kotli na olje ali plin. Sekance pridobivamo s stroji za izdelavo lesnih sekancev - sekalniki. Sekanci so kosi sesekanega lesa do 10 cm. Prednost sekancev je v tem, da jih lahko pridobivamo iz lesa slabše kakovosti, pridobljenega z. gojitvenimi deli in iz lesa sečnih ostankov.
Vžig kotla in polnjenje poteka popolnoma avtomatsko, izkoristek energije je preko 90 %, onesnaževanje je nizko. Pri teh pečeh so pomembni dejavniki velikost, oblika in lega deponije za sekance. Za povprečno enodružinsko hišo s porabo 2500 I kurilnega olja, je potrebno imeti 40 m' deponijo ob enkratnem   polnjenju,  oziroma   25  m3 ob
dvakratnem polnjenju letno.
Peč na sekance
Podobno delovanje kot peč na sekance nam omogoča kotel na pelete. Peleti so stiskanci iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike, premera 8 mm in dolžine do 50 mm. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in s tem potrebujemo manjši skladiščni prostor. Oskrba z gorivom je podobna kot pri kurilnem olju. Pelete pripeljemo v cisterni in s pomočjo vpihavanja napolnimo skladiščni prostor. Za povprečno enodružinsko hišo potrebujemo zalogovnik, prostornine 9 m5 pri enkratnem polnjenju oziroma vsaj 4-5 m1 ob dvakratnem polnjenju.
Za sodobne kode na les je značilna visoka začetna investicija ter sorazmerno nizki letni stroški ogrevanja. Zaradi visoke začetne investicije Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) Ministrstva za okolje in prostor vsako leto v Uradnem listu ter na svoji domači spletni strani objavi dva razpisa za sofinanciranje vgradnje sodobnih kotlov na les: za peč na polena največ do 300 000 SIT, na sekance do 400 000 SIT in pelete 500 000 SIT. V povprečnem gospodinjstvu znaša strošek ogrevanja 50 % vse energije, ki jo porabi. Zato je pomembno, katero vrsto goriva uporabimo. Les postaja cenovno in ekološko vse bolj zanimivo energetsko sredstvo. To je energija, ki jo lahko pridobimo doma brez odvisnosti od uvoza in daje možnost zaposlitve prebivalcev na hribovitem in demografsko ogroženem podeželju. Z domačo energijo dosežemo ekonomsko in socialno samostojnost države ter posameznih gospodinjstev. Država bi morala zaradi vseh teh argumentov ogrevanje na les še bolj vzpodbujati. Kljub temu da se vse več gospodinjstev odloča za ogrevanje na zemeljski plin, bi veljalo razmisliti o alternativnih virih energije. Tudi cena plina lahko zaradi razmer na svetovnem trgu čez noč naraste.
2» Andrej Žagar, Zavod za gozdove Slovenije -Krajevna enota Domžale
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO LUKOVICA
Občni zbor TOD Lukovica ni bil ravno najlepše dejanje. Začel se je z ugotavljanjem, da se ne ve, kdo so člani društva in posledično verjetno težko pravnomočno sprejemajo sklepe. Navzočih je bilo 43 ljudi in na predlog podpredsednika društva je bil sprejet sklep, da glasujejo lahko vsi navzoči. Bodočemu upravnemu odboru pa je naložena naloga, da najprej uredi evidenco članov društva, da do podobnih zapletov ne bi več prihajalo.
Društveno delo je v preteklem letu potekalo v skladu s planom. Organizirana sta bila dva sejma in prav to naj bi se dogajalo tudi v tem letu. V gozdičku, kjer stojijo turistični objekti, pa naj bi pripravili več prireditev. Več pozornosti je potrebno posvetiti delu z mladimi in bolje vključiti delo šolskega turističnega krožka v delo društva. Več skrbi je potrebno posvetiti izgledu kraja in v aktivnosti v zvezi s tem vključiti čimveč Lukovičanov. Več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi ustanovnim in sploh starejšim članom, saj močno pogrešamo njihovo večjo aktivnost. Obdobje, ki je pred nami, bo predvsem zahtevalo resen pristop vseh, ki želijo da bi Turistično in olepševalno društvo Lukovica zares zaživelo. V naslednjih mesecih se bo pokazalo ali si prebivalci Lukovice res želijo aktivno delovanje turističnega društva, saj nameravamo v pisarni društva ugotavljati katere akcije smo zmožni skupaj izpeljati v čast društvu in ponos kraju. Ako pa aktivnosti ne bodo potekale po željah, pa bo potrebno izvoliti nov upravni odbor, ki bo našel boljši skupni jezik s prebivalci Lukovice in okolice. Za zaključek naj še rečem: ne besede, delo nas čaka in vsi, ki se dela ne bojite, se nam pridružite zdaj, ko najbolj potrebujemo ljudi dejanj in idej.
/» Vili Golob
Okni zbor TOD Lukovica
MOŠNJIČEK ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Vsako leto se v mošnjičku Športnega društva Krašnja nabirajo prispevki članov, ki so namenjeni ljudem, ki nimajo vsega, kar si lahko privoščimo nekateri. Tako smo v preteklem letu zbirali denar za mizo za preglede za Zdravstveni dom v Lukovici. Ne zberejo se ravno velika sredstva, pa vendar smo s tako zbranim denarjem v preteklih letih lahko pomagali nekaterim organizacijam in posameznikom. Vedno pa je tako zbrani denar namenjen humani pozornosti, za kar vestno skrbi naš predsednik Marjan Štrukelj, ki je tudi pobudnik društvenega mošnjička.
Drobni prispevki članov društva so se ustavili pri 175 tisočakih, ker pa je cena mize 234 tisoč, pa je naš Marjan potožil nekaterim našim dobrotnikom in tako smo lahko poravnali kupnino. Manjkajoča sredstva so prispevali Dušan Mravlje, Tadeja Brankovič, PGD Krašnja, Ciril Gerčar in Pekarna Piskač. Zadnji teden preteklega leta smo mizo izročili namenu. Seveda smo jo pa tudi preizkusili. Poizkusni pacient je bil Stane Jemec, ki je tudi prispeval sredstva za nabavo in za povrhu poskrbel še za okrepčilo. Naš zdravnik doktor Marjan Loboda, nam je pojasnil, da bo ta miza služila predvsem za lažje previjanje, saj jo je mogoče prilagajati po višini. Presenečen je bil, da se je za tako donacijo odločilo Športno društvo, saj takih primerov zagotovo ni prav veliko. Povedal nam je tudi, da se v Lukovici počuti dobro in bo zato tukaj tudi ostal. Tudi s Športnim društvom bo po potrebi rad sodeloval. V prijetnem klepetu smo izvedeli nekaj zabavnih dogodkov iz lukoviške ambulante, pa smo se morali že posloviti.
Gospod Štrukelj pa nam je za zaključek in morda spodbudo povedal, da bomo v letu 2006 prispevke zbirali za društvo Hospic iz Ljubljane. Seveda, saj je prav, da tudi drugje vidijo da v naši dolini živimo ljudje odprtih rok pa čeravno potrebujemo spodbudo, da se tega zavemo. Gotovo bo naš mošnjiček živel še naprej, za kar
bo skrbel naš predsednik Marjan, ki vedno najde koga, za kogar je vredno zbirati sredstva. Zagotavljam vam, da ni potrebno postati član društva, če želite tudi vi prispevati delček pogrešljivih sredstev za dober namen.
A Vili Golob
Miza za preiskave v Z D Lukovica in dr. Loboda
ŽIVLJENJE TI PONUJA - TI IZBEREŠ!
Petkovo popoldne, 24. februarja, je bilo namenjeno vsakoletnemu srečanju Društva upokojencev Lukovica. V Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici se jih je zbralo res lepo število.
Po uradnem delu, izvolitvi delovnega predsedstva, je poročilo o delu društva prebrala predsednica Stana Stopar. Poudarki v poročilu so bili namenjeni predvsem uspešnim izletom, ki niso sami namen, ampak so predvsem oblika druženja, zelo uspešnemu projektu, razstavi v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, Ustvarjalni upokojenec, pričakovanju novega leta, obisku starejših nad 80 let ter sodelovanju s sosednjimi društvi. Predsedničino poročilo je dopolnila Jelka Maselj, ki je zadolžena za izlete. Povedala je, da so prav vsi dobro obiskani, na nekatere se peljejo kar z dvema avtobusoma. Blagajničarka Štefka Stoschitzkv pa je udeležence seznanila še s finančnim stanjem (proračun se napaja predvsem iz dveh virov, članarine in občinskega proračuna). Pogled v prihodnost: stalnice ostajajo - izleti, silvestrovanje, k razstavi Ustvarjalni upokojenec pa nameravajo povabiti vse, ki še pletejo kite, izdelujejo koše in ostale predmete domače obrti, pa ne samo starejše, ampak tudi najmlajše. Tako želijo vzpodbuditi zanimanje za ohranjanje kulturne dediščine v našem prostom. Vsem že utečenim dejavnostim pa v letošnjem letu dodajajo še
pohode, ki so Vsak prvi ponedeljek v mesecu. Tako želijo narediti tudi nekaj za svoje zdravje.
Upokojence je pozdravil tudi župan Matej Kotnik, ki je povedal, da se njihovega zbora vedno rad udeleži, saj vse preveva optimizem in zdravo ustvarjalno ozračje. Seveda ni mogel mimo omembe načrtovanega doma za starejše v Šentvidu, za katerega upamo, da ne bo ostal samo v načrtih - a tu je marsikaj odvisno od drugih, ne samo od dobre volje občanov in načrtov občine. Pomembno vlogo pri izdaji koncesij ima namreč država. Pred koncem so sprejeli tudi sklep, da na ustrezne institucuje pošljejo protest proti zaračunavanju provizij pri dvigovanju gotovine z banko-matov nematične banke. Lukoviški upokojenci 90 občni zbor zaključili ob golažu (Gostilna Bevc) in v živahnem pogovoru. Zaradi vsega, kar smo slišali, je še kako umestno spoznanje: ...da znati se starati je višek modrosti in eno najtežjih poglavij življenja.
ti Marta Keržan
Izbrali so aktivno življenje
Oblikovali smo glino
DPM Lukovica za delovne počitnice
V času zimskih počitnic je DruStvo prijateljev mladine Lukovica povabilo otroke k aktivnemu preživljanju počitnic. 21. februarja so otroci v Kulturnem domu v Lukovici ustvarjali v delavnici "Oblikovanje gline", ki jo je vodil Janez Jarc. Kar 34 udeležencev je z navdušenjem ustvarjalo čudovite izdelke. Popestritev delavnice je bila Se kratka ekskurzija, ogled pečarske delavnice pri Franciju Avblju. G. Jarc je otroke v delavnici popeljal od kupa gline do končnega izdelka v veliki peči. Ne smemo pozabiti omeniti tudi umetnin g. Jarca, ki smo jih lahko občudovali v malem prostom. "Imeli smo se zares lepo," so dejali otroci ob odhodu. Mi pa se Janezu Jarcu in Franciju Avblju, ki nam je podaril glino, lahko le iskreno zahvalimo. Čez dva dni, 23. 2., smo k delavnici "Delamo velikonočne butarice" dodali kar zahteven pohod iz Lukovice do Dupelj. Po napornem pohodu nas je v svoji topli hiSki sprejela Johanca GroSelj. Kako prijetno je bilo vstopiti ob prijaznem sprejemu! Posedli smo za mizo, Johanca pa nam je postregla s toplim domačim čajem in na mizo naložila dobrote za malico. Okrepčali smo se in začelo se je delo. Izdelovali smo butarice, korak za korakom, Sploh ni bilo tako preprosto. Vsi smo pozorno sledili posameznim fazam, dokler pred nami ni
nastala "naSa butarica". Čudovito! Ves material je pripravila Johanca sama. Novo presenečenje ob koncu dela je bila Se razlaga in prikaz, kako lahko izdelamo bakle. Utrujeni smo korakali proti domu. Vsak je ponosno nosil svojo butarico. Zelo smo pazili nanje. Ga. Johanca, res smo se imeli lepo. Iskrena hvala. Rekli ste nam: "Pa Se pridite!" Radi se bomo odzvali.
Otroci z izdelanimi bularicami
Hvala vsem, ki ste sodelovali z nami.
Stana Stopar, DPM Lukovica
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA KRAŠNJA
Na občnem zboru, ki se je zgodil v preteklih dneh, so člani Športnega društva KraSnja ugotovili, da je bilo delo opravljeno v skladu z načrtovanim. Redno je potekala vadba aerobike, ki jo je prizadevno vodila UrSka. Izvedena je bila tudi poletna nogometna Sola, ki se je je udeležilo 12 učencev. Pa tudi sicer nogometna ekipa dela prizadevno in vztrajno skozi vse leto. Tudi planinska pohodna skupina je bila aktivna vse leto, le udeležencev je bilo po mnenju vodstva dniStva premalo. Samo zgled pri aktivni hoji pa je Zal premalo, da bi se Število udeležencev povečalo. Zato je tej skupini predlagana popestritev programa. DruStvo je uspeSno organiziralo Šraufov spominski pohod, Se uspeSneje pa je bilo ob Teku za krof. Tudi igre brez meja, ki jih je tokrat organizirala vas Trnjava, so bile uspešno izvedene. Prav tako pa je izSlo 11 številk društvenega glasila Informator, ki je hkrati tudi krajevno glasilo. Le osnovna Sola se Se premalo zaveda moZnosti objave prispevkov svojih učencev. Zaključek občnega zbora je izzvenel v izziv vsem ljubiteljem zdravega načina Življenja, da se pridružijo aktivnostim, ki jih izvaja Športno društvo in s tem obogatijo svoje Življenje in tudi Življenje kraja. Ponujeni programi in strokovno vodenje naj ne bo samo moZnost, ampak tudi priložnost, ki je nihče ne sme zamuditi.
/» Vili Golob
Okni zbor ŠD KraSnja
SREČANJE MLADIH GASILCEV
Uživali smo vsi
Prihaja pomlad, zato je skrajni čas, da napišem nekaj o srečanju mladih gasilcev, ki smo ga organizirali v zimskem času. Srečanje je bilo v Termah Snovik. Ker imamo v programu kroZka DMG (DruStvo mladi gasilec) na OŠ Brdo tudi kopanje, smo se odločili za Terme Snovik, ob tem pa povabili Se mladince PGD Lukovica in pionirje PGD Prevoje. Na koncu se nas je zbralo 33, od tega
Živ-žav v bazenu
28 otrok in 5 mentorjev. S Šolskim avtobusom smo se odpeljali proti Tuhinjski dolini, čeprav je prav tisti dan močno snežilo. Kljub slabi cesti smo hitro prispeli in začeli sta se dve uri plavanja, čofotanja in raznih iger, ki jih je vodila animatorka na bazenu. Tudi povratek je bil varen in hiter, za kar se lahko zahvalim tudi naSi voznici avtobusa Katarini. Ob tem se Želim zahvaliti Občini Lukovica, ki nam je omogočila prevoz.
Otroci st) uživali in v imenu vseh mentorjev dobijo pohvale za lepo vedenje in dobre medsebojne odnose. To dokazuje, da je potrebno večkrat pripraviti družabna srečanja za mladino. Tako smo načrtovali tudi srečanje na smučišču Stari vrh, ki bi se ga udeležili mladinci PGD Lukovica. Zaradi slabega vremena smo morali termin že dvakrat prestaviti, upam pa, da nam bo uspelo do konca meseca marca.
Bogdan Kobe
Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica
V nedeljo, 26. 2. 2006, so se ob 9. uri lukoviški gasilci zbrali v Gostilni Furman v Lukovici na rednem občnem zboru. Prisotnih je bilo 42 gasilcev.
Po predstavitvi in sprejetju obširnega dnevnega reda so gasilci vestno prisluhnili vsem poročilom. Poročila so podali predsednik, poveljnik, tajnik, blagajničarka, predsedniki posemeznih komisij in gospodar društva. Poročilo je podal tudi predsednik nadzornega odbor; NO v poslovanju za preteklo leto ni zasledilo nepravilnosti.
Predsetnik je prebral poročilo o uspešnosti drla v preteklem letu in uresničitvi največjega zalogaja, nakupu novega gasilskega vozila. Sredstva za nakup vozila so zbirali s pomočjo donatorjev in prostovoljnih prispevkov. Večji del sredstev za nadgradnjo vozila pa je prispevala Gasilska zveza Lukovica oz. posredno Občina Lukovica. Ob tej priložnosti se vsem za izkazano podporo še enkrat zahvaljujejo. Za dokončno poplačilo obveznosti morajo po sklenjeni leasing pogodbi poravnati še cca. 6,5 mio SIT. Znesek za društvo predstavlja velik finančni zalogaj, ki se zaključi maja leta 2007. Aktivnosti potekajo tudi pri odprodaji starega vozila, dogovarjajo se za prodajo na Hrvaško. Na zboru se je ponovno porajalo vprašanje o novem gasilskem domu, za kar je bilo
Gasilci na občnem zboru
ugotovljeno, da društvo za tako veliko naložbo nima zadostnih finančnih sredstev. Vsekakor pa bo potrebno k izgradnji novega gasilskega doma pristopiti v bližnji prihodnosti.
Predstavljen je bil delovni načrt za leto 2006, ki pokriva vse dejavnosti in aktivnosti društva.
Delovni predsednik je uradni del občnega zbora je zaključil ob 11.35; sledila je manjša pogostitev.
Občni zbor PCD Blagovica
Dobra udeležba na občnem zbosu, joto: Milena Bradač
Pošteno nas je osemnajstega februarja ob sedmi uri zvečer že ogrela peč v kulturnem domu v Blagovici. Ko pa so na oder stopile ljudske pevke iz. Kulturnega doma Franca Bernika iz Domžal, so se nam ob zapetih pesmih ogrela tudi srca. Voditeljica ljudskih pevk je zatem prisrčno pozdravila vse navzoče, seveda še posebej blagoviške gasilce, zaradi katerih so pravzaprav prišle na občni zbor, in se jim na ta način tudi zahvalile, ko so jim v lanskem letu priskočili na pomoč pri prevozu.
Tako prijetno se je letos pričel štiriinSestdeseti občni zbor PGD Blagovica, ki ga je nato nadaljeval predsednik Milan Florjančič s poročilom o realizaciji lanskega plana in nalogami za letošnje,
jubilejno 65 - letno delovanje drUStva. Da v gasilnem domu prostori, ki so bili prej namenjeni trgovini, ne bi samevali, gasilci le te preurejajo v garderobo in klubsko sobo, ki bo namenjena raznim njihovim dejavnostim. Pridobili so tudi že dovoljenje od DARS-a, da pod viaduktom v Blagovici uredijo v gasilsko vežbališče in jim ne bo potrebno seliti opreme preko ceste. V UO so sprejeli sklep, da se čimprej pristopi k pridobitvi tehnične dokumentacije, lokacijske informacije     in idejnega
projekta za širitev in adaptacijo gasilskega doma. Skratka, PGD Blagovica je zagotovo eno najaktivnejših društev v občini, vendar pa imajo tudi oni med seboj nekaj članov, ki so člani samo na spisku, so bolj malo aktivni, pa še članarino redno pozabijo plačati.
Operativci PGD Blagovica so v lanskem letu na intervencijah opravili kar 233 ur. Seveda pa je vseh ur skupaj krepko preko tisoč in še vse niso zabeležili. Veliko so vlagali v znanje in izobraževanje in se tako lahko pohvalijo z dvema višjima gasilskima častnikoma, dvema vodjema skupine, tremi gasilci, usposobljenimi na vročem treningu, tri tehnične reševalce -ter devet pripravnikov osnovnega tečaja za gasilca, ki je bilo izpeljano v društvu. Izobraževanje se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Kot vsako leto so tekmovali na raznih tekmovanjih v drugih društvih, v GZ Lukovica ter izven nje.
Izredno dejavni so mladi gasilci pod vodstvom mentorja Uroša Medica, ki skrbi za organizacijo in udeležbo na tekmovanjih, izobraževanja, predstavitev njihovega dela, za rekreacijo. V OŠ Blagovica so v oktobru organizirali dan požarne varnosti v okviru meseca požarne varnosti ter osnovnošolce seznanili z njihovim delom in ogledom gasilskih orodij in prostorov. V mesecu decembru pa so skupaj z mladimi planinci organizirali dan odprtih vrat, kjer so skupaj izdelovali novoletne okraske in voščilnice, okrasili jelko, po kosilu pa so pripravili literarni del, kjer so risali na temo prebrane pravljice.
Mladi gasilci so resnično izredno dejavni, seveda pa so vsa ta tekmovanja, udeležba na raznih športnih prireditvah povezana z denarnimi sredstvi, ki pa ga gasilsko društvo nima oziroma ni upravičeno do občinskih sredstev, ki jih občina namenja športu. Mladi so zato sklenili ustanoviti Sekcijo za Sport in rekreacijo ter tako priti do denarne pomoči občine. Seveda bodo iskali več donatorjev, organizacija nekaterih tekmovanj (šahovski in nogometni turnir) pa jim tudi prinese nekaj sredstev. Načrtujejo, da bi v okviru sekcije letos lahko realizirali rekreacijo, postavitev gasilske vlečnice, nogometni turnir, gasilske športne igre, nekaj enodnevnih izletov skupaj z mladimi planinci. Z veseljem sprejemajo še dodatne predloge ostalih gasilcev.
Obširen dnevni red se je zaključil s pohvalami in prisrčnimi željami za nadaljnje dobro delo povabljenih gostov iz PGD Trojane, Kolovrat, predsednika PD in KS Blagovica, Zdravka Tkalca iz GZ Lukovica, ki je kljub nekaterim majhnim pripombam in opozorilom tudi zelo pohvalil delo PGD Blagovica ter njihovega podmladka.
Milena Bradač
A Irena Vodušek
Mafkare v Pmerjah
Pust, pust veselih ust!
Kot vrsto let smo se tudi letos člani Turističnega druStva Preserje pri Lukovici pripravili na prihod pusta. Tako smo se odločili, da pripravimo velik kres. Teden, ki se je bližal pustnemu torku, smo z vseh koncev vasi Preserje pripeljali veje na prostor, kjer smo pripravili kres. Na sam pustni torek pa smo se vsi člani TD Preserje zbrali ob kresu, kjer smo ga ob pomoči maSkar tudi zakurili. Tako smo se vsi skupaj ob pustnih krofih in pijači poveselili dolgo v noč.
A TD Preserje pri Lukovici
OBČNI ZBOR PGD TROJANE
Redni občni zbor trojanskih gasilcev je letos potekal v povsem novi, prenovljeni in moderni gasilski dvorani, na katero smo gasilci zelo ponosni. V njej so namreč vsi sestanki, srečanja, druženja in ostale dejavnosti veliko lažje izvedljive in bolj prijetne. To velja tudi za letoSnji občni zbor, saj je bila dvorana skoraj premajhna za vse gasilce in goste, ki so prišli na občni zbor in prisluhnili poročilom preteklega leta.
Občni zbor je potekal brez zapletov in povsem v skladu z dnevnim redom, izpostaviti pa velja vsa poročila (predsednika društva, poveljnika, predsednikov komisij za mladino, veterane in članice), Največ truda in napora je bilo vloženo v izobraževanje gasilcev, v posredovanje pri intervencijah, pripravah na različna tekmovanja ter prenovo gasilske dvorane. Po besedah predsednika dmStva Primoža Smrkolja pa bi vsi napori ostali neopaženi, če ne bi finančno in moralno naSega projekta podprlo Gostinsko podjetje Trojane. Naj ob tej priložnosti povem, da je Gostinsko podjetje namenilo velik del sredstev, s katerimi smo lahko obnovili dvorano, zato sem jim gasilci PGD Trojane Se enkrat zahvaljujemo. Posebna zahvala pa je namenjena predvsem direktorju Gostinskega podjetja Trojane g. Gasiorju, ki je ves čas prenove imel posluh za naSe želje, ki so se uresničile predvsem zaradi njegove podpore.
Na operativnem področju je druStvo posredovalo v treh intervencijah, izpostaviti pa velja Se različna izobraževanja, na katerih so sodelovali naSi člani. Trije gasilci so opravili tečaj za vodjo skupin, Štirje gasilci so opravili tečaj za UKV postaje, en gasilec tečaj za specialnost predavatelj, posebej pa velja omeniti Se to, da imamo sedaj tudi v našem društvu gasilca z nazivom ViSji gasilski častnik, ki ga je pridobil Lado Goričan.
A. Petra Hlebec
OBČNI ZBOR ŠTD RAFOLČE
Za Športno turističnim društvom Rafolče je prvo leto delovanja in tako tudi prvi redni letni občni zbor. Na njem je bilo v začetku februarja v poročilih organov moč slišati, da je društvo v popolnosti zaživelo, saj se je malonogometna ekipa udeležila vseh turnirjev v občini Lukovica. Tradicionalne pa so postale že nekatere prireditve, kot je božično-novoletni šahovski turnir, silvestrovanje na Borštku in turnir v namiznem tenisu. V minulem letu je bil prvič izveden vaSki piknik za vse krajane Krajevne skupnosti Rafolče, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi. Ob tej priložnosti je bilo vsem zbranim predvajana projekcija slik in filmov s tega enkratnega dogodka. Vse leto so potekale tudi
Občni zbor ŠTD Rafolče
aktivnosti in dogovarjanja z Občino Lukovica glede pridobivanja zemljišča za izgradnjo malonogometnega igrišča in prostorov za potrebe druStva. Vodilni v društvu so sporočili, da se zadeva premika v pravo smer in da bi lahko v bodoče krajani Rafolč končno dobili ta skupni prostor. Nato je bil predstavljen še načrt dela za leto 2006, ki poleg dosedanjih prireditev namiznega tenisa, Šahovskega turnirja, piknika in malonogometnega turnirja, predvideva še izvedbo čistilne akcije, pohoda, kolesarskega tekmovanja in iger presenečenja. Ob koncu velja omeniti, da je občni zbor obiskal tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik. Člani društva so mu predstavili svoje aktivnosti in v nagovoru je Zupan zadovoljno ugotovil, da je z društvom kraj Se bolj zaživel. Ob nadaljnjem dobrem delu ter angažiranosti pa je pri delu dmStva obljubil tudi podporo občine.
h Leon Andrejka
REDNI LETNI OBČNI ZBOR GODBE LUKOVICA
V februarju so na osmem rednem letnem občnem zboru Godbe Lukovica njeni člani potegnili črto pod leto 2005. Poročila o sedmem letu delovanja
Občni zbor godbe
'■ so, kot veleva statut, podali predsednik, skrbnik
■ opreme, arhivar, blagajnik ter predsednika : nadzornega odbora in častnega razsodišča. Glavni
• poudarki poročil so bili predvsem na zelo i dobrem delovanju druStva, saj je bilo opravljenih : kar petindvajset javnih nastopov, od tega enajst
• izven meja občine Lukovica. Vrhunec pa je bil : poleg treh koncertov, dva novoletna in koncert
• na gradu Tuštanj, udeležba na Dnevu narodnih : noš v Kamniku in predvsem organizacija obiska v
• Avstriji ter pobratenje s tamkajšnjo godbo iz St. : Lambrechta. Godba se je tudi v preteklem letu : številčno povečala, na skupno 44 članov. V letu
• 2005 je bil dokončno urejen tudi godbeni arhiv. V : poročilu je prav tako zapisano, da godbena
■ internetna stran deluje dobro in je vseskozi : ažurirana ter dobro obiskana. Po zaslugi donacije \ občine Lukovica in s strani predsednika godbe
• zagotovljenih sponzorskih sredstev je finančno : stanje omogočalo nabavo zelo dragih manjkajočih
• in zamenjavo starih dotrajanih instrumentov. Tu : so bila prvič pridobljena sredstva tudi iz Javnega
• sklada Republike Slovenije. Tako so sedaj vsi : člani godbe zadovoljivo opremljeni z inštrumenti, j Leto 2005 pa je bilo tudi prvo z novim strokovnim i vodjem Luko Kinfaltom, ki je orkester prevzel v : začetku lanskega leta. S svojo prizadevnostjo in s
• primernim pedagoškim pristopom je kvalitetno : raven godbe dvignil na še višji nivo, kar mu : priznavajo mnogi ljubitelji Godbe Lukovica kot i tudi strokovnjaki iz glasbenih krogov. Ob koncu : je bilo tako ugotovljeno, da je bil za leto 2005, v
■ katerem je bilo izvedenih 90 vaj in 25 nastopov, : plan dosežen in v nekaterih delih celo močno
• presežen. Seveda ne velja spati na starih : lovorikah in zato je delovanje usmerjeno v I prihodnost. Godba je že globoko zakorakala v
■ osmo leto delovanja in zato bo poleg že ustaljenih l aktivnosti na področju vaj in nastopov prioriteta
• izboljšanje kvalitete, razširitev repertoarja ter : popularizacija godbe v občini in zunaj njenih \ meja. Ker pa se bližamo že ](). obletnici delovanja : godbe, bodo že v tem letu začele potekati : nekatere aktivnosti ob praznovanju tega jubileja.
• Tako je bil ob koncu zbora sprejet še načrt za leto : 2006, z glavnima poudarkoma - posneti prvo CD
• ploščo, če bodo seveda zagotovljena finančna
V PŠ Blagovica je ustvarjalno
Skupaj s policisti v Lukovici
Ja, to smo mi, L D iz PŠ Blagovica
Pol leta je že, odkar se poznamo, odkar smo skupaj skoran vsak dan, odkar smo skupaj v dobrem in slabem in Se bi lahko naštevali. Res smo zelo povezani in veliko je lepih trenutkov, ki se jih z veseljem spominjamo.
V vsem tem času smo se že veliko naučili, novega spoznali in obiskali nekaj zanimivih krajev. To imamo najraje. Bili smo v Arboretumu, rajali s Piko Nogavičko na Pikinem festivalu v Velenju in z zanimanjem prisluhnili policistom. Sprejeti smo bili v Šolsko skupnost Svedra, na kar smo Se posebej ponosni. Da pa smo zelo pogumni, smo dokazali, ko smo se že oktobra kar sami brez očkov in mamic skupaj z 2. d in 3. h odpravili na Rakitno. Tam je bilo nadvse čarobno in sedaj res verjamemo v Skrate, saj smo jih srečali prav na vsakem koraku. December je bil prav poseben mesec, saj so nas dobri možje kar naprej skrivoma opazovali, mi pa, kot vedno, pridni, da je kaj, vadili, poslušali, pripovedovali, pekli kmh in piškote in se res izkazali. Dobri možje niso pozabili na nas, saj so nas bogato obdarili. Se pa seveda tudi kulturno izpopolnjijemo. Obiskali smo Lutkovno gledališče in Narodno galerijo ter spooznali celo pisatelja Slavka Pregla, čigar pravljice smo brali vsak dan ob pričetku pouka.
V našo družbo pa povabimo tudi starše, ki se na na.ša vabila radi odzovejo. Skupaj smo izdelovali izdelke za Novoletni sejem v Lukovici in se podali v čarobni svet pravljic, sedaj pa se vneto pripravljemo na nastop ob materinskem dnevu in tako želimo mamicam in očkom polepšati dan in se jim zahvaliti za vso pozornost, ki nam jo izkazujejo iz dneva v dan. Veliko je Se lepih trenutkov, o | katerih bi lahko pisali, vendar pa se že veselimo novih, ki so pred nami. S pustovanjem smo želeli pregnati zimo, nato pa se predati novim dogodivščinam, ki so še pred nami. Ja, to smo mi, 1. d iz PŠ Blagovica.
A Sergeja Križnar
S piko nogavičko smo se družili na pikinem festivalu
Veliko dela za Svet staršev OŠ Janka Kersnika
Svet staršev se je 15. februarja sestal na tretji letošnji seji. Obsežen dnevni red je odražal živahno dogajanje v dobrih dveh mesecih od zadnje seje pa tudi dejstvo, da se Svet staršev aktivno ukvarja s številnimi vprašanji naše šole. Eno takih je tudi pobuda za povezovanja svetov staršev, ki smo jo sprožili na prejšnjih sejah in že rojeva sadove. Do danes sta se za vstop v aktiv svetov staršev poleg našega odločila še dva sveta staršev s področja nekdanje domžalske občine, predstavniki vseh treh pa se bomo kmalu sestali in začrtali nadaljnjo pot. Od sodelovanja pričakujemo predvsem medsebojno obogatitev z izmenjavo izkušenj in bolj slišen glas staršev v širšem šolskem prostom.
Na seji smo dokončno oblikovali in sprejeli Pravila delovanja sveta staršev naše šole, ki v splošnih zakonskih okvirih natančneje določa naloge in načine delovanja sveta staršev. Potreba po takem aktu se je pokazala zato, ker smo o svojem delovanju na predhodnih sejah sprejeli že precej sklepov, za katere je bilo koristno, da smo jih zapisali na enem mestu, v nekaterih pogledih pa smo se zgledovali tudi po podobnih aktih drugih svetov staršev. Zapisana pravila, ki jim je medtem izdal soglasje tudi Svet šole, definirajo kdo in kako v svetu staršev opravlja kako stalno ali začasno nalogo. Zato o tem ne bo več treba vsakič znova
razpravljati in bomo čas in energijo lahko usmerili neposredno v izvedbo nalog in reševanje problemov. Zainteresirana javnost pa bo o našem delu obveščena na spletni strani šole. Nekateri starši so opozorili, da ukrepi za zagotovitev varnosti šolarjev na šolskih poteh in postajališčih na več točkah niso zadostni ali pa niso dovolj učinkovito izvedeni. Zato se je svet staršev soglasno zavzel za pobudo Občinskemu svetu, naj z urejanjem varnostne problematike šolskih poti in prevozov nemudoma nadaljuje. Prav tako soglasna je bila ponovna podpora uvedbi počitniških ali bolezenskih rezervacij v vrtcu Medo in možnosti koriščenja takih rezervacij za otroke iz naSe občine, ki obiskujejo dnige vrtce. Dopisa z obema pobudama sta bila že poslana na Občinski svet, ki pa ju na marčni seji ni obravnaval. Po obrazložitvi sklicatelja seje naj bi predloge prej obravnavali pristojni delovni telesi. Upam, da se bo to zgodilo kmalu in da bosta pobudi deležni resne in otrokom ter njihovim staršem naklonjene obravnave. Govorili smo tudi o izvedbi otroškega parlamenta, pri kateri so letos prvič sodelovali tudi nekateri starši in o januarskih predavanjih za starše. Pri otroškem parlamentu si tudi v prihodnje želimo aktivno sodelovati. Predavanja za starše so bila letos zelo kvalitetna, obisk pa je bil dokaj skromen, kar je škoda. Po svojih močeh se bomo trudili, da bi za
tovrstne dogodke vzbudili večje zanimanje. Pri zadnji točki dnevnega reda nas je najbolj zaposlilo anonimno pismo o izvedbi in vsebini prednovoletne prireditve na šoli. V razpravi smo ugotovili, da so v pismu napisane očitne neresnice, zato je bil soglasno sprejet sklep, da je bila prireditev dobro izvedena, nastopi učencev na njej so bili primerni in jih svet staršev podpira. Ob tem smo analizirali tudi pogostost in vsebino anonimnih dopisov v preteklosti. Svet staršev je namreč doslej take dopise obravnaval z namenom, da bi vse pobude, ki zadevajo šolo, prišle v odprto javno obravnavo, čeprav se pobudnik iz takega ali dmgačnega razloga ne bi želel izpostaviti. I Igotovili smo, da se anonimni dopisi pojavljajo približno eden vsako leto, njihova vsebina pa večinoma ne prispeva k uresničitvi namena (argumentirani javni razpravi in odpravljanju govoric) ampak prej nasprotno. Zato smo sprejeli sklep, ki smo ga zapisali tudi v Pravila delovanja, da anonimnih dopisov v prihodnje ne bomo več obravnavali. Upam, da to ne bo nikogar odvrnilo od izražanja njgovega mnenja, saj je to osnovna vrednota demokratične družl>e. Je pa res, da se moramo vsi, tudi starši in učitelji še precej naučiti o posredovanju in sprejemanju dobronamerne kritike (in tudi iskrene pohvale). A o tem kdaj dnigič.
A Tone Meden
16. otroški parlament, Tabuji - prepovedane stvari
V torek, 17. 1, 2006, je bil na OŠ Janka Kersnika 16. Šolski parlament. Letošnja tema parlamenta je bila TABUJI - prepovedane stvari. Na parlament smo povabili bili tudi starSe iz Sveta starSev, tako so videli, kako sodelujemo in kaj se pogovarjamo na parlamentu. Na začetku smo izvolili predsedstvo in vse prisotne lepo pozdravili. Prva dejavnost je bila igrica, s katero smo se lahko dokončno zbudili. Iz vsakega razreda so pripravili zgodbe ali pesmi ali pa so tudi zaigrali na temo tabuji. Predmetna stopnja je bila razdeljena v dve skupini, razredna stopnja pa v eno skupino. Dobili smo veliko revij in plakat, na katerega smo lepili slike različnih tabujev. Ugotovili smo, da je veliko tabujev, ki "kroZijo" okoli nas, vendar jih mi ne opazimo. Izpostavili smo predvsem naslednje teme: spolnost, vera, razgaljenosl, razkazovanje, homoseksualnost, smrt, posmrtno Življenje, nosečnost, sovraštvo, vojna, oroZje, kajenje, revščina, alkohol, duševne bolezni, nasilje in osamljenost. Posebej smo omenili tudi Žalovanje oziroma smrt in ob tem smo imeli tudi minuto molka zaradi smrtne nesreče bivšega učenca naše šole. Ugotovili smo, da se o tabujih ne govori veliko. Želeli bi, da o temah, ki smo jih omenjali, spregovorimo več in jim posvetimo več časa.
20. 1. 2006 pa smo Barbara, Mitja in jaz odšli z mentorico Urško Petrič na medobčinski parlament v Trzin, da bi predstavili, kaj so za nas tabuji oziroma kaj smo delali na parlamentu ter spoznali razmišljanje in tabuje učencev drugih šol. Predstavniki šol smo govorili o podobnih temah. Tabuji so se na vseh šolah prekrivali. Tudi na medobčinskem parlamentu smo igrali, peli na temo tabujev. Če pa smo Ze pri petju, pa ne smem pozabiti, da nam je prve pol ure igral na svojo kitaro Adi Smolar. Pel je pesmi, ki so prav tako vezane na teme tabujev (dniZinska nesoglasja, revščina, alkohol, nasilje, ...). Na koncu smo si ogledali kratek film, ki so ga zaigrali in posneli učenci OŠ Preserje pri Radomljah. Meni osebno je bil zelo všeč, saj govori o fantu, ki je bil odličnjak, vendar je potem padel v dniZbo mamil. Mamila je potreboval do svoje smrti.
Po končanem parlamentu smo učenci Se malo poklepetali s prijatelji, ugotovili, da imamo enake teme, ki nas zanimajo, in enake tabuje. Na vsakem parlamentu mi je zelo všeč, saj izvem veliko novih in pozitivnih stvari.
tu Metka 1 Irankar, 9. c
Program MEPI
y pri/n-«v„
Program  MEPI  je mednarodni program oz. priznanje za mlade, ki le-te spodbuja, da na netekmo-valen, zabaven in prijateljski način pridobivajo izkušnje, znanja in sposobnosti v izvenšolskih dejavnostih, ki jih sami izberejo, ob tem pa jim ne vsiljuje Življenjskih  Slika s prve načrtov, načel in vrednot. Združuje  to priznanje posameznike in skupine, da si med seboj pomagajo in s skupnimi močmi najdejo   rešitev   ali   pridejo   do cilja, dopolnjujejo in nadgrajujejo svoje interese, skrite talente ter tako napredujejo v osebnem razvoju. Namenjen je vsem mladim med 14. in 25. letom. Na svetu ga pozna več kot 100 držav in vključuje več kot 4 milijone mladih.
Prvič so ta program predstavili v Veliki Britaniji kot priznanje vojvode Edinburškega v letu 1956, pripravila pa ga je majhna ekipa, katere glavni člani so bili vojvoda Edinburški, dr. Kurt Hahn, pedagog in ustanovitelj Outvvard Boundskul, United World Colleges ter Lord Hunt, znani avanturist in vodja prve ekipe, ki je osvojila Mount Everest. V zadnjih 40 letih se je program razvijal in rasel ter dosegel 100 držav in v vsaki državi je poznan pod drugim imenom, pri nas kot Mednarodno priznanje za mlade. Program se mora seveda stalno posodabljati, da ustreza mladim, katerih interesi se z leti spreminjajo. Danes je eden pomembnejših mednarodnih programov, ki ga po vsem svetu priznavajo in uporabljajo mladinske organizacije.
Program sestavljajo 3 stopnje, in sicer bronasta
svelane podelitve priznanj MEPI v Grobljah, ko je prejelo 11 dijakov.
(starost najmanj 14 let), srebrna (starost najmanj 15 let) in zlata (najmanj 16 let). Za osvojitev vsake stopnje mora udeleženec izpolniti zahteve štirih področij, le na zlati stopnji mora opraviti Se dodatno zahtevo, imenovano Neznani prijatelj.
Sodelujoči se mora dokazati na štirih področjih prostovoljno delo, veščine, odprava ter rekreativni Sport. Na začetku sodelovanja vsak kupi indeks dosežkov, v katerega se beležijo dosežki in napredek na posameznih področjih. V programu lahko sodeluješ do 25. leta starosti. Posamezna stopnja pa zahteva najmanj 6 mesecev za bronasto, 12 za srebrno in 18 za zlato priznanje.
Program MEPI deluje v Sloveniji že drugo leto s podporo Srednje šole Domžale, Gimnazije DomZale in OŠ Rodica. Upamo, da se bo za program odločilo še dosti mladih in pridobilo znanje in izkušnje, saj jim bo to prineslo mnogo ugodnosti v prihodnosti, zlasti pri iskanju zaposlitve.
ti Saša Skočir, Prevoje, dijakinja 3. f razreda Gimnazije Domžale
A/a informativnem dnevu
Obisk na kovinarskih delavnicah
Tudi letos je bilo na domžalski srednji šoli 10. in 11. februarja zelo živahno. Vsako leto v tem obdobju potekajo informativni dnevi za bodoče dijake po vseh srednjih šolah v drŽavi. Za devetoSolce in tudi starše je odločitev, kam po osnovni šoli, težka, zato je radovednost toliko večja.
Na srednji šoli v Domžalah se na to dobro pripravijo, tako na gimnazijskem, kot na poklicnih področjih. Velikemu številu obiskovalcev tako prikažejo vsakodnevno življenje na šoli od predmetnikov, programov sodobne opreme, delavnic, do možnosti nadaljnjega šolanja ali zaposlitve. Pri tem dobro sodelujejo dijaki in predavatelji.
Letos bodo tako na šoli vpisovali v program splošne gimnazije, v dva programa; ekonomski in strojni tehnik poklicno tehničnega izobraževanja, v pograme strojništva za avtomehanika, strojnega mehanika in strojnega inštalateria ter v program prcxlajalca. Vpisujejo pa Se v programe izobraževanja odraslih. Novi dijaki prihajajo od vsepovsod: iz Ljubljane, kamniške in domžalske okolice, iz Moravč pa tudi iz lukoviške obCine, kajti lokacija šole je zelo primerna. Vsi zaposleni se trudijo, da bi se dijaki varno in dobro počutili na Soli in pri tem odnesli čim več uporabnega znanja in vzgoje.
A Kamilo Domitrovič
šport
HOKEJISTI RCU PREVOJ OSVOJILI KOCIJEV MEMORIAL
V RCU Lukovica je v soboto, 11. februarja, potekal peti "Kocijev memorial" v spomin tragično preminulega Matije Kotnika, igralca HK Prevoje. Na turnirju so nastopale ekipe, ki sodelujejo v zimski RCU ligi v inline hokeju. Lanski naslov je branila domača ekipa RCU Prevoje, ki je bila, sodeč po igrah, tudi letos med favoriti. Igralci Prevoj so zelo dobro začeli in se v polfinalu srečali s Hervisom, ki je moral
priznati premoč naSim hokejistom. V drugem polfinalu sta se srečali ekipi Vrhpolj in Pingvinov iz Grosuplja. Boljši so bili Vrhpoljci in si priigrali finale s Prevojci. Finale je potekal športno in borbeno, saj je šlo za ekipi, za kateri je v svoji karieri Matija Kotnik tudi igral. RCU Prevoje so z goloma Tekavca in odlično igro celotne ekipe premagali nasprotnika in tako osvojili svojo prvo letošnjo lovoriko. V zimski RCU ligi gre našim hokejistom odlično, saj se borijo za naslov prvaka.
RCU liga - zmagovalna ekipa
A Vinko Draga
Tenis - udeleženci turnirja
2. TURNIR RAFOLČ V NAMIZNEM TENISU
Člani Športno turističnega društva Rafolče so poskrbeli za še eno prijetno druženje krajanov Krajevne skupnosti Rafolče, saj so v soboto, 11. februarja, pripravili drugi turnir v namiznem tenisu. Tekmovanja, ki je potekal v prostorih pri Marjanu Kvedru, se je udeležilo 21 tekmovalcev in tekmovalk v treh različnih kategorijah. V najštevilčnejši, moški, so se najprej pomerili v predtekmovanju v dveh skupinah in nato v dvobojih na izpadanje vse do finala. V skromnejših kategorijah   žensk   in   otrok   pa   so se udeleženci   merili   vsak   z   vsakim. Po tekmovalnem delu je sledila še podelitev priznanj. Tako so pokale za najboljše prejeli: v kategoriji otrok Laura Bartol, Benjamin Bartol in Lovro Kveder; v kategoriji žensk Rosana Tisovec, Urška Hribar in Vesna Iglic ter v kategoriji moških Igor Tekavec, Uroš Jemec in Matjaž Iglic. Posebnih priznanj pa sta bila deležna tudi Viktor Jemec kot najstarejši in Lovro Kveder kot najmlajši udeleženec turnirja. V društvu pa so poskrbeli, da nagrade niso prejeli le najboljši, ampak so prav vsi dobili praktične nagrade. Kot se za tako tekmovalno-zabavno prireditev spodobi, je ob koncu sledilo Se druženje ob zvokih harmonike.
A Leon Andrejka
Po štirinajstih dneh nestanovitnega vremena je Zlatopoljcem uspelo pripraviti že tretjo tekmo v smučarskih skokih v tej zimski sezoni, tokrat za Pokal gostilne Bevc iz Lukovice. V priložnostnem pogovoru se je porodila misel o sponzorstvu, s katerim se je delovna Bevčeva družina takoj strinjala. Z obilico truda smo skakalnico tudi dobro pripravili na tekmo, poskrbeli za vse potrebno in jo tud zadovoljivo izpeljali. S petindvajsetimi metri in najdaljšim skokom v dmgi seriji je Dino Klemenčič (član SK Termit Moravče) postavil nov rekord skakalnice. Glavni sponzor je poleg nagrad za skakalce pripravil tudi lepe medalje in pokale ter jih po končani tekmi podelil
najboljšim. Čestital jim je za lepe in dolge skoke, predvsem pa za korajžo, ki nekaj velja. Naj zaključim z zahvalnimi besedami predsednika društva skakalcem in gledalcem, sponzorjema Frančiški in Stanetu Jemec iz Lukovice, Zdravstvenemu domu Domžale za pomoč in razumevanje, vsem, ki ste prispevali nagrade za tekmovalce in nenazadnje prizadevnim članom društva, da so skakalni objekt tako lepo pripravili.
Pokale so prejeli: Dino Klemenčič (SK Termit Moravče), Primož Kveder (SK Termit Moravče) in Sandi Ceglar (ŠTD Rafolče).
Se vidimo prihodnjo zimo! Najboljfi f predsednikom druStva in sponzorjem Tone Habjanič
Stanetom Jemcem
ROKOMET - ZELO USPEŠNO
V tednu pred zimskimi počitnicami smo se z rokometnima ekipama deklet in fantov OŠ Janka Kersnika udeležili državnih četrtfinalnih bojev, s čimer smo tudi zaključili ta del tekmovanj. Fantje so bili zelo blizu uvrstitve V polfinale, vendar ima že končna uvrstitev obeh ekip med 32 šol v Sloveniji sama po sebi zelo velik pomen.
Tekme smo odigrali v krajih, kjer šole in ljudje živijo za ta šport, kjer so med gledalci tako
UspeSna rokometna ekipa
učenci šole priredileljice kot nekateri okoliški prebivalci, vsi pa srčno navijajo za svoje mlade tekmovalce. Prijeten izlet je bil dobra izkušnja za vse naše udeležence tekmovanja in upamo lahko, da je pustil v njih nekaj, kar jih bo čez nekaj let gnalo po poti športnega udejstvovanja, da s skupnimi močmi dvignemo nivo Spona v naših krajih tja, kamor sodi in z dobrim delom, tako strokovnim kot organizacijskim, pokažemo tudi drugim tisto, kar sami že dolgo vemo, da smo tako in drugače vsaj enakovredni tudi nadpovprečnim tako v športu kot na drugih področjih vsakdanjega življenja. Športni uspehi so nasploh dobra osnova za samozavest, za občutek uspešnega soočanja z. izzivi, in popotnica za nadaljnje življenje, ko je potrebno le prenesti pozitivne, pa tudi negativne izkušnje v ostale družbene dejavnosti. To je tudi tisti glavni pomen naših športnih uspehov, da mlade tudi na ta način pripravimo na življenje. Na tem mestu se lahko zahvalimo za pomoč nekaterim posameznikom v naših krajih, ki se tega že sedaj zavedajo in nam stojijo ob strani, da je naše udejstvovanje prijetneje, od gostincev, pri katerih se z. veseljem ustavimo ob zaključku poti ter zato s še večjim veseljem nosimo drese z. njihovimi napisi, do organizatorjev prevoza, brez katerih pač ne bi Slo.
Vsem tekmovalcem še enkrat iskrene čestitke ob uspehu z upanjem, da te uspehe ponovijo še velikokrat, pa naj bo to v rokometu ali pač v športu nasploh, predvsem pa tudi kasneje na najrazličnejših področjih njihovih življenjskih poti.
A Klemen Avbelj
odprt
DO KDAJ HRUP??!!
Četrto leto že teče promet po AC skozi Lukovico skupaj z oskrbnima i
postajam na obeh straneh. Torej je to vendarle čas, da se nekoliko i
navadimo na nove in spremenjene prometne poti. Poleg tega se je ; tudi ustalil promet na cesti in dogajanja na oskrbnih postajah.
Zakaj vpraSaj v naslovu? Preprosto zato, ker se na desnem bregu j
začetka Črnega grabna in nekoliko nad nivojem cestišč nikakor ne i
moremo "privaditi" na hrup s ceste in parkirišča. Verjamem, da za j
večino Lukovičanov zadeva ni moteča, saj so lepo skriti za ]
protihrupnim nasipom. Moteča pa je za nas v Zgornjih Praprečah, ' ki smo nekoliko viSje, pa Se vedno v (skoraj) neposredni bližini.
Torej, kaj dogaja? Protihrupna ograja v smeri proti Trojanam je na •
delu parkirišč prekinjena. To pomeni, da vsakega, ki pelje v to smer, I
slišimo. Če se poSalim, celo ugotovimo hitrost po frekvenci zvoka :
gibajočega se vozila. Popolnoma enako velja tudi za nasprotno j
smer, ker je vidni in sliSni kot nad obstoječih protihmpnimi ograjami • tudi tam, kjer so.
Bencinska črpalka in kmalu Se restavracija pomenita ustavljanje vozil i
in hnipno speljevanje predvsem tovornjakov. Tovornjakarji se i
"pogovarjajo" z zvočnimi signali v stilu ladijskih siren in so zlasti j prijetni sredi noči. Zgodnje odhajanje tovornjakov s parkirišč je do
minute natančno in npr. ob Štirih zjutraj niti ne potrebuješ budilke, i
Občasna vpitja (bili so celo pretepi) se niti ne zaznavajo več. Vse to i
sredi noči! i
Pa pluženje snega na parkirišču (tu smo vendarle lahko tolerantni) j je kar obsežna in glasna operacija, ki potrebuje svoj čas.
Zakaj uvod, zato ker sem bil eden tistih, ki so se zavzemali, da bi j
celoten rob področja zasadili z. visokoraslimi in zimzelenimi drevesi j
in s tem tudi močno povečali absorbcijo zvoka in veliko manjSo :
propustnost za zvok. To bi bil pravzaprav edini način, ker bi bili I
ostali tehnični ukrepi predragi, težko izvedljivi in z estetskega vidika ;
popolnoma neprimerni. Ta način je preprost, naraven in ekološki! \
DAKS je obljubljal "monitoring" hrupa pred in po spustitvi prometa i
po AC. Vem pa, da v naSi bližini ni bilo nikdar nobenega merjenja i
hrupa, ne prej, poslej pa Se manj. Celo verjamem, da bo, če že pride j
do merjenj, zagotovo obrazložili, da je vse v dovoljenih okvirih višin :
za dnevni in nočni hrup. Celo upali si bodo reči, da smo pač i
posamezniki preveč občutljivi in tla je naSa zaznava ropota pač I
individualna in nima z. izmerjenimi nobene zveze. Prikazano tako, j
da smo lahko srečni, ker imamo vsakonočno uspavanko. i
Torej DAKS, ni dovolj, da smo poslušali hrup iz. kamnoloma ob I
pridobivanju peska, ni dovolj, da smo poslušali nasipanje celotnega i
platoja v dveh izmenah, ni dovolj, da je v času gradnje veter nosil j
prah po živi in neživi naravi daleč okrog, ni dovolj, da smo imeli \
anarhično stanje dostopa do domov. i
Toliko SMO vredni, da bi obsodili področje in čez. nekaj let le ■
učakali znosnejši hrup - ali pa bo enak, glede na povečan promet. •
DAKS, tega SMO vredni, tudi zato, ker tudi izkoriščanje težko j
pričakovane teste ni   ZASTONJ. Torej ni razloga, da bi tudi mi I
ZASTONJ prenašali hrup, ki je občutno poslabšal naše bivanje in i življenje.
DAKS naj nekoliko prelista pripombe, dane v javnih razpravah pred :
gradnjo AC in ugotovi, da te pripombe ni upošteval, stvarnost pa jo :
zahteva   in omogoči prizadetim "normalno" življenje in počitek, i
Občinski organi v Lukovici pa so dolžni, ne samo opozoriti DARS na • problem, temveč tudi ZAHTEVATI izvedbo!
/« Milan Drčar, Zg. Prapreče i
stran
Spoštovani, bilo bi lepo objaviti pričujoči zapis, ker se s tem
okrca lahkotnost birokratskega govora na državni ravni'
Gre namreč za poziv k javni obravnavi o poteku plinovoda skozi našo občino, ki ga, seveda, organizira Ministrstvo za okolje in prostor. Zbodlo me je že v samem naslovu: "Razprava o prenosnem plinovodu". Toliko hočemo biti pametni in na vsak način iščemo besedne zveze, da bi zveneli čim bolj učeno. Torej učeno in na vsak način dajati vtis vzvišenosti, ki bi'si ga morda "Ministrstvo" zaslužilo.
Plinovod torej pomeni napravo za transport plina iz. enega kraja do drugega. Tudi vodovod pomeni tehnično in umetno narejeno pot od zajetja do posameznega odjemalca. Plinohram (ali mogoče jeklenka) je že res lahko PRENOSEN (prestavljiv) Plinovod 2e v samem bistvu pomeni PRENAŠANJE plina po ustrezni cevi.
Zakaj torej govoriti o PRENOSNEM (ali prestavljivem) PLINOVODU.
Besedna zveza, uporabljena v naslovu, pač pomeni, da bomo plinovod PRENAŠALI Tega verjetno ne bomo počeli. Torej lahko govorimo samo o umeščanju PLINOVODA v prostor. V razpravi bi si ga verjetno želeli "prenašati" vsaj k sosedu.
Nimam se za velikega poznavalca slovenskega knjižnega jezika. Zbode pa me nedomišljena raba nekaterih pojmov, ki se lahko razumejo različno. Posebej jezen sem na uradne državne institucije, ki so prve poklicane k pravilni (pravilno razumljeni) rabi že tako ogroženega jezika!
Lepo pozdravljeni!
A Milan Drčar, Zgornje Prapreče
MOJA POT V TURISTIČNO OLEPŠEVALNEM DRUŠTVU
Po enomesečnem oklevanju sem se odločil, da napišem nekaj vrstic, kajti veliko je vprašanj, zakaj sem odstopil kot predsednik TOD Brdo-Lukovica. Dolga leta sem delal kot dober gospodar društva: vodil gradbena, fizična in nabavna dela v gozdičku, skupaj z blagajničarko izpeljal prepis gozdička s KS Lukovica na Turistično olepševalno društvo Brdo- Lukovica in Se marsikaj. Veliko truda sem vložil v vzdrževanje tega gozdička, vendar žalostno ugotavljal, da ta prostor s pomočjo flvandalov. zelo hitro propada (uničevanje objektov, klopi, miz in tudi ropanje inventarja). V začetku mojega predsednikovanja smo bili vsi združeni v eno društvo in tako smo lažje tudi izpeljali prireditev, kot je Rokovnjaški napad, vendar sta se kmalu ustanovili društvi v Gradišču in nato v Preserjah. Tako TOD Brdo Lukovica ni bilo več kos prireditvam v gozdičku in smo se v društvu dogovorili za druge oblike, kot so sejmi in pa Miklavžev dobrodelni koncert. Uspelo nam je izpeljati koncerte, kakor tudi vsako leto dva sejma, Peregrinovega in Lukovega. Vse do tukaj lepo in prav, vendar počasi so se začela nasprotovanja in podtikanja. Velikokrat sem na sestankih predlagal nove ideje, vendar so člani menili, da se stvari ne splačajo, saj je premalo dohodka oz. dobička, da je preveč dela in da je udarniško delo preteklost, da se danes vse plača. Tako sem počasi ugotovil, da nisem več zaželen in da je moje mišljenje o delu društva zelo drugačno od drugih. Končna odločitev pa je v meni dozorela, ko sem zvedel, da so se zbrali Štirje člani odlx>ra in sklenili, brez moje vednosti, da si razdelijo denar, ki sem ga imel pripravljenega za obnovo gozdička. Mislim, da tako delovanje članov odbora kaže na odnos do predsednika. Toliko za vednost, če pa si kdo želi podrobne razlage, naj se oglasi pri meni.
Lep pozdrav, France Pav.šek
ZAHVALA
Gospodu Tomažu Cerarju s Komunalnega oddelka Občine Lukovica se iskreno zahvaljujeva za hitro in učinkovito pomoč ob vremenskih in zdravstvenih težavah v začetku letošnjega leta pa tudi že prej. Tomtl, ostani Se naprej tako dober in uspešen!
A Frančiška in Tone Pustotnik, Zgornji Pelelkinjek
B dent d. o. o.
Sodobna druZba posveča skrbi za zdravje veliko pozornosti. K zdravi celostni podobi človeka in njegovemu dobremu počutju pa sodi tudi zdrav, bleščeč nasmeh. Poudarek je na besedi zdrav, kajti zobje so eden ključnih mehanizmov telesa, ki vplivajo ne samo na splošno počutje, ampak tudi na pravilno delovanje marsikaterega organa v na.šem telesu. Skrb za zdravo zobovje pa velikokrat le ni dovolj in takrat se srečamo tako z zobozdravnikom in tudi zobotehnikom. Zobna protetika je neločljivo povezana z zobozdravstvom - omogoča nam, da kljub izgubi lastnih zob funkcija ustne votline in predvsem zobovja ni okrnjena. Tudi na tem področju se vse bolj uveljavlja zasebna praksa. V občini Lukovica se je zasebne zobotehnične
Umi in Matej v zobotebnilnem laboratoriju
prakse lotil Uro.š Begu.š iz Kra.šnje, in sicer pod imenom B dent d.o.o., ki vključuje zasebno zobno ordinacijo in zobotehnični laboratorij. Uroš Begu.š je po izobrazbi zobotehnik in se je po končani srednji šoli zaposlil v ZD Domžale, nato je delal Se v Mengšu in se odpravil na
zdravje
Zobozdravnik v ordinaciji
Portugalsko, kjer je svoje zobotehnično znanje nadgrajeval in se spoznaval z bolj zahtevno protetiko. Po povratku je nekaj let delal v Izoli in ob tem vseskozi razmišljal, da bi postal zasebnik. Ta Zelja se mu je uresničila 4. februarja 2003, ko je bila dokončana novogradnja in je odprl vrata zasebnega zobotehničnega laboratorija. Kot vsi podjetniki je svoje storitve ponujal na trgu in po enem letu se je Ze pokazala potreba, da zaposli dodatnega zobotehnika. Zaradi razvoja in napredka tehnologije v zobozdravstvu se Uroš in Matej redno izobražujeta na seminarjih in tečajih doma in v tujini. Podjetju se je pred kratkim pridružila Tina, ki v zobotehniki opravlja pripravništvo. Ob tem pa načrti za širitev niso zamrli - Uroš je počasi opremljal zobno ordinacijo, saj se zaveda, da je za uspeh na trgu celovita ponudba storitev nujna. V ospredju je kakovostno timsko delo zobozdravnika in zobotehnika, ki v najkrajšem moZnem času ponudita oziroma doseZ.eta najbolj kvalitetno rešitev. Zobozdravnik dr. Sebastijan Domajnko in asistentka Suzana delata vsak torek popoldne, če je potreba večja, pa tudi večkrat tedensko. Zobna ordinacija tako deluje od jeseni 2005. Za tisti del, ki je bolj birokratske narave oz. je povezan z razvozom izdelkov in podobnimi drobnimi opravili, skrbi Uroševa sestra Mojca, pri prevozih pa priskoči na pomoč tudi oče. Torej gre pravzaprav za družinsko podjetje.
Tako zobna ordinacija kot zobotehnični laboratorij sta samoplačniška. Ob čakalnih vrstah na različno zobno protetiko človek seveda dobro premisli, kaj je več vredno: čakanje in slabšanje stanja ali raje plačati za hitro in kvalitetno delo. Ob tem pa je treba zapisati, da je tudi vloga za koncesijo Ze vloZena na občini.
Pogovor je stekel tudi o razmerah v zobozdravstvu, o materialih, ki se uporabljajo v zobni protetiki pri nas in drugod (keramika je norma, klasika), o tem, da je zobna protetika pri nas navkljub "visokim cenam" cenejša kol na tujem. Se pa razslojenost in zmoZnost prebivalcev pri uporabi takih storitev kaZe tudi na tem področju. Sčasoma pa bo splošna dosegljivost teh storitev vedno bolj odvisna od tega, koliko bomo sami vlagali v lastno zdravje (zavarovanja, posebni skladi ...). In pogled v prihodnost? Vsi v podjetju so mladi, zato jim volje in energije ne manjka. Največja spodbuda pa so jim zadovoljni pacienti.
/n Marta KerZan
Meritve zdravstvenega stanja
Na merilno napravo je potrebno le stopiti
Po dogovoru s predstavniki občine so konec februarja potekale zdravstvene meritve v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Meritve je opravljala ekipa Vande Andolšek iz Litije, ki se seli po različnih krajih Slovenije. Postopek sam je neboleč, stopiti je potrebno na mehansko napravo z bosimi nogami. Na osnovi teZe, višine in starosti človeka je iz merilne naprave moč razbrati, kolikšen je deleZ maščobe v telesu, kolikšna je kostna masa, kolikšno je mišična masa, kakšna je dehidracija telesa in koliko kalorij dnevno potrebuje omenjen človek. Po zagotovilih članov ekipe so meritve dokaj točne in so dobro izhodišče vsakega preiskovanca za pogovor o zdravstvenem stanju pri svojem zdravniku. V dveh dneh se je teh brezplačnih meritev v kulturnem domu udeležilo okrog 200 občanov.
Seveda, brez komercialne ponudbe tudi tu ni šlo. Vsak obiskovalec je po meritvah ob pogovoru z enim od članov ekipe lahko preizkusil poseben masaZ.ni pas na osnovi magnetnega delovanja. Pas ni poceni, po zagotovilih ponudnika pas blaži teZ.ave pri različnih boleznih, neučinkovit pa je Se posebej pri odstranjevanju maščob na trebuhu.
A Kamilo Domitrovič
Josip Baje (SLS) za večji nadzor nad izvajanjem zakona o omejevanju porabe alkohola
Poslanec SLS Josip Baje je na novinarski konferenci napovedal, da bo na seji Državnega zbora ministru za notranje zadeve, ministru za zdravje in ministru za gospodarstvo postavil poslansko vprašanje o konkretnih podatkih o delu inšpekcij in policije na področju nadzora nad izvajanjem zakona o omejevanju porabe alkohola. "Izvajanje tega zakona se nam zdi ključno za zagotavljanje večje varnosti naših otrok in za boljšo prihodnost naše družbe, zato bomo v SLS skušali doseči ustrezne spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile dosledno izvajanje teh določb," je napovedal Baje.
PO besedah Josipa Bajca je sicer zakonodaja v Sloveniji na področju varstva mladoletnikov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač dobra in primerljiva z ostalimi evropskimi državami, do problemov pa prihaja na področju nadzora nad izvajanjem predpisov. Očitno je namreč, da kljub dobri zakonodaji mladoletniki brez težav posegajo po alkoholu v trgovinah, gostinskih obratih in množičnih zabavah, prodajalci teh pijač, ki jih ponujajo mladoletnikom pa kljub jasnim določbam zakona 0 omejevanju porabe alkohola, niso kaznovani.
Zakon o omejevanju porabe alkohola namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da je prepovedana prodaja alkoholnih pijač in pijač, ki
so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. V prvem odstavku 9. členu istega zakona pa je določena tudi prepoved prodaje oziroma nuđenja alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Kot je poudaril poslanec Baje, so za nadzor nad prodajo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih obratih in prodajalnah po tem zakonu pristojni kar trije različni organi, vsak na svojem področja Policija in zdravstveni inšpektorat sta zadolžena za nadzor nad ponudbo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih lokalih, tržni inšpektorat pa je zadolžen za nadzor v prodajalnah.
"Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je trenutno v proceduri v državnem zboru, že vsebuje določene rešitve, ki so dobre, vendar bomo v Slovenski ljudski stranki predlagali dodatne rešitve, ki naj omogočijo učinkovito izvajanje nadzora nad nedovoljenim točenjem alkoholnih pijač," je še napovedal Baje in ob tem omenil tudi možnost sprememb druge ustrezne zakonodaje, v kolikor se bo izkazalo, da tega ni moč učinkovito rešiti v okviru zakona 0 varstvu javnega reda in miru.
V Slovenski ljudski stranki so po tragičnem dogodku v Lipi ob koncu lanskega leta na
Slovanska l)udafca ■
tiskovni konferenci opozorili na več razlogov, ki so povzročili omenjeno tragedijo.   Po besedah Josipa Bajca so se v SLS takrat tudi zavezali, da bomo preučili našo, slovensko zakonodajo in predlagali rešitve, ki bodo v bodoče omogočale večjo varnost naših mladoletnikov. V raziskovalnem-
dokumentacijskem sektorju Državnega zbora so v začetku letošnjega leta zato naročili raziskavo glede vstopa mladoletnikov v lokale in dostopa do alkoholnih pijač.
Baje je opozoril, da se posledično pojavlja cela vrsta negativnih učinkov za našo družbo. Podatki iz raziskav kažejo, da je nesporno dokazano, da obstajajo močne korelacije med tveganimi oblikami pivskega vedenja, nasilja, nezaščitenimi spolnimi odnosi, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo. Poleg tega je dokazano tudi, da so posamezniki, ki začnejo porabljati alkohol v mladosti, kasneje v bistveno večjem deležu izpostavljeni odvisnosti od alkohola. Ob tem je Baje navedel Se podatek, da so stro.ški začasne odsotnosti z dela, hospitalizacij in prezgodnje smrti zaradi alkohola v Sloveniji leta 2002 zna.šali kar 16.5 mrd SIT.
/n Rok Ravnikar
Občine niso strošek ampak velika dodana vrednost
N Si
■ .i.. .................* i.
Nova S loven i/a
Krttrtnnka f/nrf«Jrn MMMI
V zadnjem času je v javnosti in parlamentu veliko govora 0 ustanavljanju novih občin, njihovih pristojnostih in financiranju. Ministri in poslanci Nove Slovenije zagovarjajo oblikovanje novih občin po željah občanov, saj v naši stranki menimo, tla imajo prebivalci pravico do odločitve o tem, v kakšni lokalni skupnosti želijo živeti. Poudarjamo tudi, da kot politična stranka ne mislimo, da so občine strošek, ampak da SO velika dodana vrednost razvoju države in demokraciji. Podpiramo prenos nekaterih pristojnosti države na raven lokalne samouprave, ker je urejanje določenih zadev tako bliže občanom. Nujno pa je ob tem poskrbeli za primerno dodatno financiranje občin, da z novimi pristojnostmi dobijo tudi nova sredstva za njihovo realizacijo.
Naj spomnimo, da je NSi s pomočjo predsednika stranke in finančnega ministra dr. Bajuka uspela popraviti financiranje občin z deset odstotnim nominalnim povečanjem glavarine v letu 2005. Prav tako je pomembno, da je na iniciativo Zupanov, članov Nove Slovenije, prišlo v Državnem zboru do zahteve, da občine dobijo več prihodkov in da imajo večjo možnost najemanja kreditov. Velikokrat je to nujno potreben pogoj za učinkovito črpanje razvojnega denarja (tako evropskega kot državnega), saj tovrstni razpisi zahtevajo znatno finančno soudeležbo prijavitelja (v tem primeru občine).
Prepričani smo, da je za sposobno vodstvo lahko to velika priložnost. Saj Z dobrimi razvojnimi projekti ob najetem kreditu lahko pridobi še nepovratni državni ali evropski razvojni denar. Treba je le poskrbeti, da bo taka investicija res razvojna - to pomeni, da bo kmalu začela vračati denar ne samo za vračanje kreditov ampak I«) tudi okrepila proračun občine.
Nespretno gospe xlarjenjc s krediti pa ji- za občino lahko nevarno. Če s takimi krediti nekdo kupuje volilne točke in jih porabi za investicije, ki v prirodnosti ne bodo dobičkonosne ampak fxxlo le Se lx>lj obremenjevale proračun, je to slabo, odgovornost pa moramo prevzeti tudi volivci, ki smo take upravljavce skupnega denarja volili.
Nepremičnine v gospodarski funkciji naj bodo neobdavčene
"Pri morebitnem uvajanju novih oblik obdavčitve premoženja bomo v Slovenski ljudski stranki zagovarjali previdnost in postopnost," je na novinarski konferenci napovedal predsednik SLS Janez Podobnik in poudaril, da je za SLS nedopustno obdavčevanje nepremičnin, ki služijo pridobivanju dohodkov in so torej v gospodarski funkciji. Pri davčnih reformah SLS vztraja pri ohranitvi znižane stopnje DDV, ob tem pa je predsednik SLS spomnil tudi na izjavo dr. Marca Milesa, enega vodilnih svetovnih teoretikov za področje monetarne politike, ki je tudi odsvetoval ukinitev znižane stopnje DDV.
Podobnik je opozoril tudi na dejstvo, da ima Slovenija zelo specifično lastniško strukturo stanovanj, ki jo je država v preteklosti omogočila na podlagi "privatizacije" stanovanj. SLS ocenjuje, da gre za zelo pomembno dejstvo, ki ga ne bomo smeli spregledati. Nedopustno bi bilo, da bi zaradi pretirane obdavčitve nepremičnin prišlo do postopne prodaje stanovanj in s tem koncentracije lastništva nepremičnin.
Za SLS je nedopustno obdavčevanje nepremičnin, ki služijo pridobivanju dohodkov in so torej v gospodarski funkciji. Določeni segmenti gospodarstva so namreč pri izvajanju dejavnosti vezani na nepremičnine, npr.: kmetje oz. podjetja z velikimi proizvodnimi in skladiščnimi prostori, zato SLS predlaga, da so le-te izvzete iz nepremičninskega obdavčenja.
Glede obdavčitve osebnih vozil pa je predsednik SLS dopustil le možnost obdavčitve avtomobilov t.i. luksuznega razreda.
A OO NSi Lukovica
/o Rok Ravnikar
Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom
V Sloveniji je bila leta 1996 prepovedana proizvodnja in promet z azbestnimi izdelki s posebnim zakonom, ki je bil prvotno zamišljen kot pomoč družbi Salonit Anhovo. Ta zakon je omogočal pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravico odkupa pokojninske dobe in na stroške državnega proračuna, tudi obliko državne odškodnine, vendar na zelo ozkem področju in predvsem za zaposlene v tovarnah, ki so delali z azbestom.
Z novim zakonom o odpravljanju posledic dela z azbestom se ureja ugotavljanje predvsem poklicnih bolezni ter zmanjšanje življenjskih funkcij zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu, priznavanje odškodnine za bolezni in zagotavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Določbe tega zakona veljajo za osebe, ki so bile zaposlene v gospodarskih družbah, ki so predelovale, uporabljale, skladiščile, vgrajevale ali odstranjevale azbest oz. azbestne izdelke, vendar na delovnih mestih, kjer so mu bile izpostavljene. S tem zakonom bodo zajeti vsi tisti, ki so bili kadarkoli na svojih delovnih mestih izpostavljeni škodljivemu vplivu azbesta in so zaradi tega zboleli, kar pa v sedaj veljavnem zakonu ni bilo urejeno.
V NSi krščanski ljudski stranki smo prepričani, da je potrebno predvsem njim nameniti dodatna sredstva, seveda če je pri njih ugotovljena katerakoli izmed priznanih oblik bolezni. To bo ugotavljala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo bo po zakonu imenoval minister pristojen za zdravje. Zaradi tega je zakon boljši kot dosedanji in je povsem primerljiv s podobnimi evropskimi zakoni.
Po drugi strani pa se tudi zavedamo, da s tem zakonom ne rešujemo problematike vseh tistih obolelih, ki so zboleli zaradi azbesta v okolju, predvsem v okolici velikih proizvodnih obratov. Predvsem je problematična definicija okolice, kajti če definiramo neko območje v zakonu, potem lahko delamo krivico tistemu, ki bo zbolel zaradi "azbestne" bolezni, živel pa bo izven tega območja in ne bo upravičen do nadomestil po zakonu. Širitev na celotno Slovenijo in rešitev na način, kot je to predvideno v sprejetem zakonu, pa bi verjetno pomenila finančno nepredvidljive učinke.
Kljub temu pa bomo v NSi zahtevali, da se reši problem obolelih državljanov vsaj iz okolice Anhovega, kjer je okoljskih bolezni zaradi azbesta največ. Seveda imajo že sedaj vsi oboleli pravico zahtevati odškodnino zaradi svoje bolezni, ki naj bi bila posledica azbesta in pa vse stroške zdravljenja kot vsi bolniki zboleli za rakom. NSi bo predlagala in zagotovila, da se reševanje tega problema nadaljuje. Zavedamo se tudi ostale problematike glede azbesta, kot je menjava azbestnih cevovodov in streh, kar pa je potrebno rešiti z drugim zakonom, ne pa s predlaganim.
A mag. Franc Capuder, poslanec NSi krščanske ljudske stranke v DZ RS
VOLILNA KONFERENCA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Socialni demokrati OO Lukovica smo na letošnji redni volilni konferenci soglasno potrdili novo vodstvo. Za predsednika SD smo soglasno izvolili Roka Kotnika.
Socialni demokrati OO Lukovica imamo konkretne predloge in rešitve, poznamo problematiko, predvsem gospodarstva, socialnega stanja ter Šolstva. Naši pogledi na sedanje stanje so mešani. Na eni strani imamo kreativne ljudi, katerih potencialA ne znamo in zmoremo izkoristiti, na drugi strani pa večni prepiri, nesoglasja in kar nas najbolj žalosti, posledično neproduktivnost.
Upamo si trditi, da gospodarstva v občini praktično ni. Temeljni vzrok vidimo predvsem v pomanjkanju primerne infrastrukture, ki ga za opravljanje dejavnosti potrebujemo. Kot občina imamo odlično perspektivo, predvsem bližina hitre ceste ter ogromno primerne površine, s katero razpolagamo, da o ljudeh, ki smo in ste pripravljeni sodelovati in delati, ne govorimo. Črna pika je turizem. Zadrževalnik vode na Gradišču res ni mišljen kot turistični objet. Ima pa vse potrebne parametre, ki jih za takšno dejavnost potrebujemo. Zdravo okolje, prelepe podobe iz narave, predvsem pa prijazni domačini. Vendar žal vse to ni dovolj. Potrebujemo več in tudi zaslužimo si. Prav tako nas žalosti podoba kmetijstva, še vedno temelj gospodarstva, ki počasi ugaša. Ne zatiskajmo si oči, priznajmo si, da kmetijstvo kot samostojna dejavnost ne obstaja. Potrebujemo temeljito reorganizacijo. Prav tako kot pri najemu poslovnih prostorov je tudi pri stanovanjih. Praktično ne moremo najeti stanovanja v domači občini, ker ga ni. Predvsem so tu občutljive mlade družine, ki so prisiljene
Od leve proti desni: Rok Kotnik, Uro.! Jauievec (generalni sekretar stranke), Franci Cerbec,. Dufan Kosmatin
migrirati v večja mesta. Stanovanjska politika od samostojnosti občine ni bila deležna kakšne večje realizacije.
Pohvaliti gre urejenost v šolstvu, predvsem predšolsko izobraževanje, vrtec, tu so vidni rezultati občinske uprave, predvsem pa podpiramo župana pri dosedanjih in prihodnjih aktivnosti na tem področju, saj menimo, da bo vložek v mlade bogato povrnjen. Potrebujemo pa športni objekt, ne vaSko igrišče ampak igrišče, kjer bo možno resno trenirati.
Naj se na koncu dotaknem Se problematike dmge svetovne vojne in časa naše rajne države. Sprašujemo se, kaj smo se kot ljudje v vsem tem času naučili? Pogrevamo osebne in dmge zamere, doživete med in po vojni, vendar ne razumemo njihovega namena: kaj prinašajo za boljši jutri? Tako na eni kot drugi strani so se dogajale tragedije, kdo je imel prav in kdo ne, ostaja in naj bo pozabljeno, zakopano. A eno ostaja. Častno je braniti svojo domovino.
A OO Socialni Demokrati - Lukovica
Nasprotovanje predsednika države vojaški paradi je neprimerno
'.lr..y..r,-.Ui, ' |, i. I • L. .,
"Predsednik države ima nalogo združevati ljudi, ne pa jih deliti." S temi besedami je predsednik SLS Janez Podobnik na današnji novinarski konferenci komentiral nasprotovanje dr. Janeza Drnovška napovedani paradi Slovenske vojske ob praznovanju letošnjega dneva državnosti.
Lastna vojska in oborožen odpor imata po prepričanju Janeza Podobnika v zgodovini slovenskega naroda izredno pozitiven pomen, zato meni, da ima Slovenska vojska vsekakor mesto ob tako pomembni proslavi kot je slovesnost ob IS. obletnici osamosvojitve. Ob tem je spomnil, da se je samo v preteklem stoletju kar trikrat izkazala potreba, da so se Slovenci z. orožjem zavzeli za svoje pravice in si zagotovili svoj obstoj ter ob tem omenil generala Maistra in boja za severno mejo, upora proti okupatorju v 2. svetovni vojni ter velike vloge uspeha slovenske teritorialne obrambe leta 1991.
"S parado Slovenske vojske ob obletnici osamosvojitve, bomo samo pokazali, da smo normalna evropska država s pozitivnim odnosom do svoje zgodovine," je zaključil Janez Podobnik.
/i Rok Ravnikar
izziv
V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kaj menite o praznovanju dneva žena in materinskega dne?
Vprašanje za naslednjo številko: Se vam zdi, daje nevarnost ptičje vplivala na naš način življenja?
gripe resnično
"Ženske kvote" niso edino merilo
Ob pripravi tega prispevka je osmi marec, dan žena, že minil, materinski dan pa se približuje. Ob osmem marcu smo v medijih lahko veliko slišali o prekinjanju "socialistične" tradicije praznovanja tega praznika, ki naj bi v prihodnosti postal praznik opozarjanja na družbeni položaj žensk. V večini razprav je bilo težišče na statistiki zasedbe vodilnih položajev v politiki in gospodarstvu med moškimi in ženskami. Tu in tam pa je kaka gospa izjavila, da je politična ali službena kariera ne zanima in bi bila bolj zadovoljna z razbremenitvijo žensk v službah in večjo družbeno skrbjo za materinsko vlogo žensk.
V Novi Sloveniji se zavzemamo za uveljavitev obeh vidikov. Popolnoma jasno je, da so ženske lahko zelo uspešne na visokih dnižbenih položajih in vsem, ki to želijo, mora biti zagotovljena moZnost, da pod enakimi pogoji kot moški take položaje tudi zasedajo. Prav tako pa mora družba zagotoviti tudi spoštovanje, ugled in primeren ekonomski položaj tistim
NSi
Nova Slovenija
Krttanslirt Itnrtr.kn tttanka
ženskam, ki svojo kariero in skrb za prihodnost družbe vidijo tudi v materinstvu in vzgoji otrok. Prizadevamo pa si predvsem tudi za ureditev, ki bi bila čimbolj ugodna za večino Žensk - torej tistih, ki so med obema zgoraj navedenima skrajnostima. Delovna in družinska zakonodaja pa tudi razporeditev obveznosti v sami družini naj bi takim zaposlenim materam omogočala čim manj stresno in čimbolj polno opravljanje materinskega in družbenega poslanstva v takem razmerju, kot posamezni ženski najbolj ustreza. Materinski dan nekateri že praznujejo kot starševski praznik in s tem sporočajo, da cenijo tako materinstvo kot očetovstvo. Aktivna vloga očeta v družini bo najbolj prispevala k spoštovanju materinstva in je tudi pravi korak v smer družbene uveljavitve celostne vloge žensk v družini in družbi,
A OO NSi Lukovica
Dan žena 8. marec, praznik ali potreba':
Še nedolgo tega v Sloveniji nismo praznovali npr. Valentinovo ali noč čarovnic, ki sta le dva od praznikov, ki jih je k nam pripeljala svetovna globalizacija in od katerih si predvsem trgovci od zadovoljstva manejo roke. Ali smo izgubili kompas za pravo smer in nas zanima samo še tisto, za kar je potrebno odšteti denar in nam zagotavlja primeren status v družbi, pozabljamo pa na, vse kar je res pomembno in v sebi nosi trpljenje milijarde mater in žensk, ki še danes trpijo zaradi neenakopravnosti in podcenjenosti - kljub visoko letečim besedam o vsesplošnem napredku civilizacij?
Ideja o mednarodnem dnevu žensk se je porodila v začetku 20. stoletja v socialističnih krogih kot poziv k enakopravnosti žensk in njihovi volilni
pravici, ki je v večini držav niso imele. Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. Na ta dan je leta 1911 (tovarna Triangle v New Yorku) v hudem požaru umrlo 146 žensk, ki so tam delale v nemogočih delovnih in življenjskih razmerah. Ob tem je treba omeniti, da so Slovenke svojo volilno pravico, ki je ena od temeljnih državljanskih in človekovih pravic, dobile šele leta 1946 z ustavo Federativne republike Jugoslavije. In kaj danes reči na ta praznik? Kljub določenim napredkom je ženska vloga v družbi, politiki ali gospodarstvu še vedno manjvrednejša od moške. Ženske oz. matere
nosijo glavno breme v gospodinjstvu, vzgoji otrok medtem ko se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo z ovirami, ki jih postavlja moški pogled na svet. Vprašanje, ki se tukaj ponuja kar samo od sebe - do kdaj? Kdaj bomo končno spoznali, da smo vsi otroci Zemlje, bratje in sestre, ki nas skupaj veže kri naših prednikov nešteto rodov nazaj. Vprašanje pravic žensk je tudi vprašanje pravic šibkejših in otrok. Se kdaj vprašate, koliko otrok je zaradi krutosti naše družbe danes umrlo, koliko jih bo jutri ali koliko mater ne more nahraniti svojih malih potomcev - naših bratov in sester? Vprašajte se tudi, kaj lahko storite vi, moški ali ženka, da bo naš svet jutri lepši. Vsem bralkam želimo lepo praznovanje 8. marca, dneva žena in naj to ne bo edini dan, ko se moški spomnimo na vas.
fh> OO Socialni Demokrati - Lukovica
Novi Zakon o medijih bo uredil dosedanje pomanjkljivosti s tega področja
Vlada Republike Slovenije je pripravila novelo Zakona o medijih z namenom, da uredi več področij, za katere se je dosedanja ureditev izkazala za pomanjkljivo, S spremembo zakona bo preprečena nadaljnja monopolizacija lastništva v medijih. Na ta način bodo mediji postali bolj pluralni. Oblikovan bo tudi poseben proračunski vir za pluralizacijo medijev. Namenjen bo predvsem manjšim medijem, kar 40 % pa ga je rezerviranega za medije posebnega pomena - lokalne, regionalne in študentske. Sredstva se bodo delila izključno na osnovi javnega razpisa, torej na evropsko primerljiv način. Glede na ostre napade opozicije lahko sklepamo, da sedanja opozicija, predvsem LDS, (ZL)SI) v tem vidi dodatno grožnjo svojemu dosedanjemu medijskemu monopolu v osrednjih javnih glasilih in se z vsemi sredstvi bori, da ohrani njihov dosedanji politični vpliv v medijih. Vladajoča koalicija pa je
mnenja, da ne potrebujemo političnih medijev, temveč bi mediji morali biti neodvisni od katerekoli trenutno vladajoče politične večine v državi ali na lokalnih nivojih.
Novela Zakona o medijih bo tudi dejanska uresničitev v ustavi zagotovljene pravice do popravka v medijih. Pravica do popravka je pravica šibkejšega, saj je posameznik proti mediju vedno v Šibkejšem položaju. Slovenska ustava jo opredeljuje zelo demokratično, prav tako tudi pravico do odgovora. Zapisani sta v poglavju o človekovih pravicah, v katerem IS. člen ustave izrecno prepoveduje vsako oženje teh pravic. S tega vidika so očitki sedanje opozicije, LDS in (ZL)SD ter njunih satelitov (kot se to v praksi izkazuje, je to tudi vrh Društva novinarjev Slovenije), o "širitvi" te pravice naravnost absurdni. So pa tudi smešni, saj so najbolj napatili odstavka, ki sta prepisana iz dosedanjega zakona, s čemer so razgalili lastno nepoznavanje zakona, ki bi ga morali že vrsto let izvajati. Tak odnos naj ne preseneča, saj je v resnici sedaj veljavni zakon dovoljeval tudi najbolj absurdne oblike izigravanja te ustavne pravice. Pri
SDS
SLOVENIJA
nit mivi ftnti
tem je potrebno poudariti tudi to, kdaj ta pravica sploh postane aktualna - samo v primeru, ko medij stori nekomu krivico in objavi neresničen ali napačen oziroma zavajajoč podatek. Prizadevanje za dosledno uresničevanje ustavne pravice do popravka je torej hkrati prizadevanje za več profesionalnosti v medijih in s tem tudi za doslednejše uresničevanje pravice do obveščenosti, ki je tudi ustavna pravica vseh državljank in državljanov. Novela Zakona o medijih ureja tudi zaščito otrok in mladoletnih na evropsko primerljiv način. Tu velja posebej poudariti, da se je sedanja vlada za to odločila na predlog Mirovnega inštituta, danega v obsežni, večmesečni javni razpravi o osnutku zakona, saj je sedanja zakonska ureditev, ki jo je pripravila stara oblast (in se sedaj kot opozicija bori proti spremembi zakona), v neskladju z evropskimi usmeritvami.
Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS
I Pozor,pomlad!
Čas za nove gume.
Vulkanizerstvo Lenček samo za vas in vaš avto.
Črne in okrogle čakajo pri nas, po ugodnih cenah jih dobite in hitro z njimi se odpeljite. Varen avto je taglaven, dobra guma sodi zraven. Vulkanizerstvo Lenček vam predlaga, katera guma je dobra in ne predraga. Zato se hitro v naš servis napotite, da velikega popusta ne zamudite.
www.vulco.si
HITRI SERVIS. ZA JRSĆNO POT.
V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primemo obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru:
do-30%
Vulkanizerstvo Lenček do-30%
Prevoje pri Šentvidu 113a. Lukovica tel:01/72 35 258, GSM:041/634 519
	AVTOŠOLA LONČAR d.o.o.	
	Slamnikarska la, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971	
tečaj CPP 18. 4. 2006 ob 18. uri		
Commerce
ISO 9001 Q-842
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
(g) Q80 22 36 vww.hp-commerce.si j
B-S BAR Lukovica vas ob 1. obletnici otvoritve lokala vabi na zabavni večer z živo glasbo, ki bo 1. aprila od 18. ure dalje. Ob prijetni glasbi bomo za prigrizek poskrbeli mi, za dobro voljo pa boste poskrbeli vi.
Vljudno vabi kolektiv B-S BAR-a
Nuša Stupica s.p.
Vir, Sončna ulica 2A
1230 Domžale tel./fax: 01/721 47 28 GSM: 031/616 005
odpiralni čas pon-pet 8.00-18.00 sobota   8.00 -12.00
(jvedičarna ĆKrfa
Nudimo vam cvetje za vsako priložnost in vam ga tudi dostavimo.
Moto klub ROKOVNJAČI vabi na 4. Propagandni večer
(predstavitev dogajanja vklubu v preteklem letu, praznovanje tretje obletnice ustanovitve, pozdrav prihajajoči sezoni)
petek, 21. aprila, ob 20. uri v Rok PUB-u v Krtini pri Domžalah
www.mkrokovnjaci.com
ROKOVNJAČ jo glasilo Občine Lukovica Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občino Lukovica; glavna in migovi ima urednica: Majda Vesel; člani urodni.škoga odbora: Kumilo Domitrovič, Marta Keržan, MojcaSmrko|j, Irena VoduSek; usianoviiolj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. (11/729 Ki 00, Jezikovni pregled: Marta Koržan, spletna stran: www.lukoviea.si, <'Tnali: obeinalukoviean lukovicasi, rokovnjaen lukovica.si; Produkcija: Agencija (i Ljubljana, priprava in tisk: GRAFKX group, PodttpOVtCB SI, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Cilasilo s<xli med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS St. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 16fil in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko .180. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialno možnosti. Nonaročenih člankov no honoriramo. Na naslovnici je križ v Imovioi, foto in tekst na naslovnici: Kamilo Domitrovič.