Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augnstin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol Adress: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: S 3,- per year, 25 per copy.
Advert.: 1 line 10? 1 column x 1" $ 1.40
sLouenslcA
FOR A..FREE SLOVENIA
„Jaz Vam želim, da bi bili srečni, blagoslovljeni tako telesno z zdravljeni, predvsem pa dušno — kar pomeni tisto lepo čisto in notranje življenje, ki blaži odnose med ljudmi in žari iz slehernega opravljenega dela . . . Celo naše življenje je ena sama velika skrivnost, edino, kar je jasno, je brez-menja božja prizanesljivost in usmiljenje."
Iz pisma pok. arhitekta prof. Jožeta Plenčnika enemu svojih učencev (Naš tednik-Kronika, 17. jan. 1957)
Letnik Vin — Volumne Vin
Toronto 28. Februar 1957
Številka 2 — Number 2
ZAKAJ SEM PRIPADNIK SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA
Nekaj naravnega je, da človek želi dobro najprej sebi. Napori slehernega človeka so posvečeni najprej temu cilju: osebna, duhovna in telesna sreča. Taka je človeška narava.
Zato ni prav nič nenaravnega, če nekdo, ki se živo zaveda pripadnosti k določenemu občestvu, v našem primeru k slovenskemu narod-, nemu občestvu, ali da se bolj po domače izrazim, k slovenski narodnosti, želi pred vsem tej narodni skupnosti najboljše. Vse najboljše v duhovnem in narodnem oziru.
0 ČIGAVI KRIVDI?
Osebno vem, da človek ni zadovoljen, če se nekdo stalno vmešava v moje osebne zadeve in da čutim na vsak korak, i da tuj človek vpliva na moje osebne odnose do sočloveka in celo na moje osebno miš-ljenie. Prost hočem biti, sam hočem biti, sam hočem svobodno. v kolikor ie to skladno z božio voljo, odločati o svojih dejanjih in nehadnjih.
Prav tako se godi tudi vsakemu narodu, kjer je narodna zavest živa. Boli ga, če tujec posega v njegovo notranje živlienie in hoče uravnavati njegovo kulutrno. socialno, gosDodarsko in politično rast. Vsak narod odklanja tuje vmešavanie. Tudi naš slovenski narod!
Prav zato, ker ne želim, da tujci odločajo o naši narodni usodi, sem pripadnik slovenskega državnega gibanja. Ker ljubim svoj slovenski narod, mi ie zonrna vsaka misel, naj bi slovenski narod še dalje ttefonii sosedu. Niti v glavo mi ne Dade da bi se vdinjal tudi tako zvanemu „bratu". Iz zgodovine vem, da je tla čevanie bratu dostikrat mnogokrat cp bolj boleče kot tujcu. Brat brata davi ... Ali se ne sliši to v resnici zoDrno?
Sarn odločam o svoiih dohodkih tako kakor vem, da je to naiboli prav za mojo osebnost in moie bodoče načrte. Brat ima lahko svoie načrte, toda ti niso moji. Isto ie tudi z ozirom na narod. Slovenci imamo svoie potrebe, svoje narodne cilje, ki jih tudi najbližji sosed dostikrat ne more prav razumeti. Zato je prav, da sami odločamo o svojih dohodkih in izdatkih. O tem bomo lahko svobodno odločali le
Res, koga ne strese mraz, ko bere članek g. Edija v de-cemberski številki Slovenske Države, ko poroča o goro-stastni krivici, ki je bila Slovencem storjena v knjigi Emi-■ gration and Assimilation". Ste vsi prebrali to poročilo? Ali vas ni, nič zgrabilo pri srcu? Si niste zastavili vprašanja, kako more nekdo zapisati o Slovencih, da smo najbolj nepismeni narod v Jugoslaviji (86 procent!) in da sploh nimamo svojega pismenega jezika . . . ?
Kako je moglo priti do take ugotovitve, do take žalitve? Slovenci! Roko na srce! Sami smo krivi v veliki meri, da drugi tako poniževalno sodijo o slovenskem narodu, ki je, brez vsake samohvale v vrsti najbolj kulturnih narodov v Evropi vsaj kar zadeva pismenost.
Kdo je dal temu piscu (Dr. F. G. Duncan) take podatke? Ali res ni imel tale »znanstvenik" nobene možnosti, da po-izve o resničnem stanju slovenske kulture in pismenosti? Ce bi imel mož količkaj dobre volje, bi gotovo prišel do poštenih rezultatov. Srbi gotovo ne, bodo dali »Slpven^m naj-boljšega spričevala. Drugi bo-
do gotovo skušali potisniti sebe na boijše mesto. Kaj smo Slovenci storili? To je danes vprašanje, ki si ga moramo odkrito zastaviti ob tej škandalozni krivici?
Odgovornost zadene vse — stare in nove naseljence. Nihče ni izvzet? Kaj smo mi, ki smo po letu 1945 prišli v svobodni svet, storili v korist slovenskega imena? Nič se ne izvijajmo! Resnico povejmo! Mnogo jih je „jugoslovena-rilo" in nekateri "jugoslove-narijo" še danes. Ni'bilo prav nič važno, da bi z ozirom na žalostno preteklost od leta 1918-41 izvlekli praktične zaključke in prikazali Slovence take kot v resnici smo: narod z visoko narodno kulturo, z visoko razvitim šolstvom, nepismenosti skoraj ni, v vsaki fari je bil pred II. svet. vojno prosvetn dom, knjižnica, številna društva! Ali so bili toliko korajžni, da bi povedali vsemu svetu v brk, pa naj je to komu prav ali ne, da nismo bili prav nič zadovoljni z „bratskim zagrljajem" (spremenil se je v bratski zadrg-liai) v takozvani „Jugosla-viji"?
. —lur.u i/lbava je uUa
edini list v Ameriki, ki je pi-
PREDSEDNIK KANADE — 75LETNIK
Louis St. Laurent, predsednik kanadske vlade, je pred kratkim obhajal 75. rojstni dan v polni delovni moči. V pisarni ga je čakala kopica voščil od papeža, predstavnikov držav pa do navadnih državljanov. V parlamentu je izjavil o njem minister za zdravstvo Paul Martin: »Poseduje genij častnega kompromisa — in to je zgodovina ter bodočnost Kanade". Ugi-balcem o njegovih bodočih političnih načrtih je St. Laurent odgovoril: „Ne bom poskušal ohraniti to mesto, ko bom opazil, da ne zmorem več tega bremena, toda zaenkrat še tega nisem opazil".
THIS IS SLOVENIA
sal tako, kot se Slovencem spodobi. Vsi drugi slovenski listi in revije so o bolečih slovenskih problemih previdno molčali. A to ni važno, kar smo pisali v slovenskem jeziku. Te liste beremo itak samo Slovenski. Važna je ugotovitev, kaj smo mi napisali o Slovencih in o važnih slovenskih problemih v—angleškem jeziku? Kaj smo o tem pisali v drugih jezikih in kako smo druge narode seznanjali z nami, z našo kulturo, preteklostjo, sedanjostjo in našimi bodočimi željami.
Kaj smo v tujih jezikih, predvsem v angleškem, pisali o Trstu? O Koroški, o trplje-
uju Sxuv<TnCcv *pou jvOmunr/-mom? O slovenskih protiko-
Prešeren's birth plače.
v lastni državi. Skušnja iz sedanjosti kaže, da so o naših dohodkih in izdatkih odločali oblastniki v Beogradu. Tudi iz tega razloga sem pripadnik slovenskega državnega giba-nja.
Hočem, da se bo slovenski narod nemoteno razvijal kulturno, socialno, gospodarsko in politično. Med nekaterimi so podobnosti, toda nikdar nas ne sme taka sličnost do-
vesti do popuščanja, češ v večji državni skupnosti bomo lahko z ozirom na sličnost še bolj razvili svojo kulturnost. Zgodovina uči, da so manjši aarodni, n. pr. naš slovensk. narod, morali stalno biti na braniku, da ohranijo svoje kulturne vrednote in da ne utonejo v prizadevanjih spo-jiteve različnih kultur v eno samo — vsedržavno kulturno, dirigirano iz enega samega
PA JE LE RAZLIKA
Mnogi istovetijo Gomtulko-vo politiko na Poljskem s Titovo v Jugoslaviji in imenu-1 jejo Gomulko titoista. Oba naj bi bila nacionalistična komu-l nista. Brez ozira na to, da je nacionalni komunizem, kolikor hoče biti še komunizem, krinka, kažejo poročila o živ
;........Jk-I - : -- •.. < <i

Razbiti križ v Kostanjevici na Krki.
ljenju v obeh državah dokaj razlike. Ne da bi skušali odgovoriti na težko vprašanje, kaj je resnično ozadje za vsemi spremembami na Poljskem, moramo ugotoviti, da je v praktičnem življenju v obeh državah dokaj razlik, kar zadeva odnos države do vere. Katoličani na Poljskem so po prevzemu oblasti po Gomulku dobili vrnjenih dobršen del svojih pravic. Kardinal Višinski je bil spuščen na svobodo in more o-pravljati svojo nalogo kot vodja katoličanov, verski pouk v šolah ni več oviran, še več — starši in otroci so po pisanju komunističnih listov ustvarili tako ozračje, da celo partijci pošiljajo svoje otroke k verskemu pouku, "ker bi sicer drugi otroci njihove otroke bojkotirali in celo pretepali. V Jugoslaviji pa je kardinal Stepinac še vedno interniran, Cerkvi delajo vse mogoče ovire pri njenem delu, čeprav morda manj surovo kot preje. Toda tudi pro-staštva še niso prenehala. Dobili smo originalno fotografijo oskrunjenega križa v Kostanjevici na Krki, ki so mu komunisti na sveti večer 1956 razbili Odrešenikovo telo ter visi na križu samo še, odlom-Ijena roka. Sliko objavljamo zraven članka. Prva komunistična protiverska nasilja v domovini so se pričela s podiranjem evharističnih križev, ko so bili komunisti še dokaj daleč od oblasti. Kot vidimo, se v vseh teh letih še niso nič spremenlii.
, centra, v našem slučaju iz | Beograda. Tudi iz tega razloga sem pripadnik slovenske državne ideje. Slovenec naj razvije svojo kulturo sam po svojih ustanovah do najvišje možne stopnje' To je pa mogoče le v lastni svobodni državi.
Naravno je, da hoče biti vsakdo nemoten gospodar na svojem gruntu. Kmet nima rad nobenega vmešavanja in ie skrbno na straži svoiih meia in svoje gospodarske neodvisnosti. Kot kmečki sin mislim in nagonsko čutim, da je tako prsv tudi za naš slovenski narod. Slovenec na svoji zemlii svoj gospod, tako je bilo večkrat zapisano v "Slovenski Državi." Prav je tako in tega se moramo držati vsi Slovenci. Saj nismo otroci, da bi rabili varuha, pa naj bo s te ali one strani. Dokazali smo v preteklosti, da znamo sami boljše gosnodariti kot pa so gospodarili z našim denarjem naši varuhi v Beogradu, ki so trosili slovenski davčni denar za; dvig in utrditev svoje oblasti-! želinosti in pa za — luksuz beograiskih vladnih mogočni- j "kov. To ie zame tudi edem močnih vzrokov, da sem ob strani onih. ki delajo za slovensko državo.
Iz te zavesti, da s to odlo-čitviio koristim lepši narodni bodočnosti, na izvirajo zame tudi dolžnosti. Le kratko jih navedem: 1) da širim med pri-iatelii slovensko državno idejo, da pobijam vse predsodke o nemožnosti svobodne slovenske države; 2) da se borim nroti utvari, da je za Slovence boljše, če so v skupni jugoslovanski državi. Prenričan sem, da taka skupna država le cok-lja za nemoten gospodarski, socialni, narodni in politični razvoj Slovencev; 3) da tudi gmotno podniram to gibanje, nredvsem. da sem naročnik lista "Slovenska Država". Iz gmotnih žrtev posameznikov rastejo uspehi in izgledi za boljšo bodočnost.
Prijatelji, strnimo vrsti, delajmo in žrtvujmo mnogo, zelo mnogo za to veliko slovensko idejo. Zgodovina nas bo sodila.
Milan P., Z.D.A.
munističnih žrtvah, predvsem o domobrancih? Napravimo bilanco! Porazna je!
Ne izgovarjajmo se, ni denarja, ni ljudi. Oboje bi bilo, če bi bilo malo dobre volje in več požrtvovalnosti. Potrebna bi bila obširna knjiga o Slovencih, o slovenski kulturi, o trpljenju pod komunizmom, o naših vročih željah po lastni državi. V AD sem lani bral dopis, kako si nekdo zamišlja knjigo o Slovencih. Zapisano je bilo, naj bo ta "kiijiga-	^ako, da se bo
lahko pošiljala tudi v Jugoslavijo". Z drugo besedo: zamolčano naj bo vse, kar komunističnim oblastnikom in vele-srbskim samodržcem v domovini ne prija. Nič o komunističnem tiranstvu po letu 1941. nič o krivicah, ki so se godile Slovencem v Jugoslaviji od leta 1918-41, prav tako nič o slovenski zahtevi po lastni državnosti. Taka knjiga o Slovencih bi zgrešila svoj pomen in bi bilo škoda denarja zanjo.
Zgodovina nas bo sodila! Tudi nas nove, slovenske naseljence. Zganimo se, skrajni čas je!
Kaj pa stari slovenski naseljenci? Upam, da ne bo zamere, če zapišem, da tudi niso storili tega, kar bi lahko. Vsaj naše slovenske organizacije ne. Predvsem katoliške. Imamo dve slovenski podporni organizaciji. Ena — ta po svojem glasilu caplja za Titom in se navdušuje za Tito-slavijo. Od nje ne smemo pričakovati v prid slovenstva prav nič. Kaj pa Kranjska Slovenska Katoliška Jednota?
Ponosni smo lahko na tako mogočno katoliško podporno organizacijo. Še bolj pa bi bili lahko ponosni na njo, če bi; pomagala pri založbi za vse Slovence tako pomembne knjige v angleškem jeziku.! Pri tolikih deset-tisočih članih bi v nekaj letih lahko zbrali nekaj tisočakov, ki bi bili potrebni za tisk!
SLOVENIAN LITERATURE
The Slovenes are one of the smallest national units in Europe, with a population that hardly exceeds a million and a half. Yet at least three of their literary figures deserve world-wide acclaim: the uoet Fran Prešeren * 1800-1849*, the novelist Ivan Cankar *1876-1918*, and the poet Oton Župančič *1878* and their literature is in a state of constant development.
The poetrv of Fran Prešeren unites the špirit of antiquity and classical harmony with the špirit ot Romanticism, evolving from the hitherto undeveloped Slovenian language a medium of deep artistic expres-sion. Though Prešeren learned much from foreign poets, he was no imitator; hjs thouaht and spirit-J««£Efiu disTinctiy Slovenian, and the chief source of hls inspiration was the Slovenian national individuality.
The VVorks of Ivan Cankar, generally speaking, reveal an emotional subjective symbolism. He employs a I lego ry, paradox, and satire very freely, yet these are always used merely as a means to an end to emphasize and illuminate the truth as he sees it. Cankar often pictures himself as a pilgrim, a wanderer who roams through the land, seing oppression, deceipt, and injustice, but always showing in his vvritings a a beter land, a haven of love, faith, justice, and beauty. He thus became a pronounced champion of the down-trodden, the humble, and the lonely.
Oton Župančič is the leading poet of modem Slovenia. There is a robust špirit of youth in many of his poems, a note of courage and endurance; both his words and emotions show compression and inten-sity. In the poems that deal with the problems of humanity, as related to his native land, he is deeply contemplative, as, for example, in his long poem Duma
*Brooding*. *From Colliers' Enclopedia, New York, 1950*.	j 2
Pa kaj bomo kritizirali in zabavljali za nazaj. V naprej uprimo oči! Kaj je nam Slovencem v svobodnem svetu sedaj najbolj potrebno? Knjiga o Slovencih v agleškem jeziku. Ne sme biti to brošura, ki se prebere in potem dene v stran. Biti mora to knjiga, ki bo pritegnila nase pozornost. Prikazati mora Slovence kot samobiten narod z vsem našim narodnim bogastvom, kulturo in našim žilavim bojem za obstanek v srcu Evrope. Pomembnost Slovenije v tem mednarodnem križišču, boj proti ko.v.unizmu v letih 1941-45; daljo vse krivice, ki jih je moral naš narod prestajati od Nemcev in Italijanov, vročo narodno željo po samostoj-
(Dalje na drugi strani)
SPOMENICA AVSTRIJSKIH MANJŠIN
Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Hrvaško kulturno društvo so poslali 15. januarja šefom diplomatskih misij SSSR, Velike Britanije ZDA in Franciji naslednji pismo.
Po členu 34 državne pogodbe bo rok za uradno interpretacijo državne pogodbe, ki pritiče štirim veleposlanikom, potekel na koncu tega meseca. Iz tega razloga si dovoljujemo štiri veleposlanike opozoriti na dejstvo, da do danes niso bile izdane nobene izvršne odredbe k členu 7 avstrijske državne pogodbe, ki zadeva pravice slovenskih in hrvaških manjšin. V izčrpnih spomenicah smo 11. oktobra 1955 in 5. novembra 1955 avstrijski zvezni vladi,
v šolskem vprašanju še v posebni vlogi na pristojno ministrstvo za pouk, predali konkretne predloge za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Iste spomenice so bile izročene t(«fi omenjenim štirim veleposlaništvom. Ob obletnici podpisa državne pogodbe dne 15. maja 1956 smo urgirali rešitev naših vlog.
Naša zvezna vlada je za realizacijo člena 7 določila poseben odbor ministrov pod predsedstvom zunanjega ministra. Do sedaj to odbor ministrov, razen posvetovanja o šolskem vprašanju in naročila gospodu ministru za pravosodje da pripravi izvršne zakone za odstavek 3 člena 7 državne pogodbe, ni ničesar drugega ukrenil. Pač pa razvijajo takozvani »Oesterreichische Schutzver-baende" kakor „Kaerntner Schulverein Suedmark" na Koroškem, „Alpenlaendischer Kulturverband" na Štajerskem in razne „Landmannschaften" in »Elternvereini-gungen" neovirano dejavost, ki ima za namen, da hrvaški in slovenski manjšini vzamejo njuno svojstvenost in njune pravice. Za to so se celo povezale v „Arbeitsge-meeinschaft der oesterreichischen Schutzverbaende" To delovanje močno podpira precejšnji del deželnega tiska na Gradiščanskem in Koroškem.
Omeniti moramo tudi da so sodšča sodnih okrajev s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom do sedaj načelno odklanjala vse posamezne vloge v sloven-kem ali hrvaškem jeziku, ki se jih je poskušalo vložiti.
Ker je realizacija člena 7 avstrijske državne pogodbe za naše manjšine življenjskega pomena, smatramo za svo-|o dolžnost, da prosimo štiri veleposlanike v smislu člena 34 avstrijske državne pogodbe, da še pred potekom osem-najstmesečnega roka posvetijo svojo pozornost uresničitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Obisk v Ottawi
"But words are things, and a small drop of ink, falling, like dew upon a thought, produces that which makes thousands, perhaps millions, think". Napis na kaminu v Časnikarski galeriji parlamenta v Ottawi.
Kot zastopnik Slovenske	nost etničnih časopisov novi
države sem se udeležil ek-	domovini, pa tudi opozorili na
skurzije v Ottawo, ki jo je or-	naše prispevke tako kanadski
ganiziral Časnikarski klub ka-	kulturi kot gospodarstvu. Sve
nadskega etničnega tiska. V naslednjem podajam na kratko nekaj vtisov, železniška družba CPR je nudila udeležencem brezplačno vožjo iz Toronta v Ottawo in nazaj, avtomobilska družba Volks-vvagen pa avtobuse oba dni bivanja v Ottawi.
X X X X
Sonce je prijetno sijalo v nedeljo popoldne (10. febru arja), ko smo se zbirali na že lezniški postaji v Torontu. Videl si različne obraze, slišal angleščino v vseh mogočih „naglasih", srečal zastopnike in urednike ukrajinskih, poljskih, nemških, italijanskih, bolgarskih, beloruskih, leton-skih, estonskih, ruskih, ho landskih, finskih, madžarskih, slovaških in japonskih časopisov in tudi SD.
Vožnja proti Ottawi je bila prijetna. V Ottawi sami nas je zvečer sprejel hladen, a prijeten zrak. Pozimi je temperatura v Ottawi povprečno za 10 stopinj F nižja kot v Torontu.
Namen našega potovanja je bil v glavnem, to, da opozorimo vse merodajne osebnosti, ki vodijo kanadsko življenje, na važnost in posebnosti protikomunističnega etničnega tiska v Kanadi. S seboj smo nesli spomenico, ki je vsebovala kratek oris našega dela ter nekaj naših želj in nasvetov. Naš obisk je bil zato natrpan s sprejemi pri raznih osebnostih.
V pondeljek smo izročili spomenico v prisotnosti g. ministra J. W. Pickersgilla predsedniku vlade g. Louisu S. St. Laurentu. Povdarili smo lojal-
tovali smo, naj bi poslala Kanada v dežele, iz katerih pričakuje nove prisljence, neke vrste razstavo o Kanadi. Spremljali naj bi jo izobraženci, ki izhajajo iz teh dežel. Ti bodo znali interesente najbolje poučiti o razmerah v Kanadi, da ne bodo pozneje razočarani. Izrazili smo tudi željo, naj bi vlada objavljala vse informacije in slike o lepotah Kanade, ki so bile doslej omejene samo na angleške in francoske časopise, tudi v etničnih časopisih v prevodih, da bi tako bolje seznanili priseljence s kanadskim načinom življenja. Obenem, bi bila to dobrodošla finančna pomoč etničnemu časopisju, ki ima večinoma finančne težave. Komunistično usmerjeni etnični tisk dobiva izdatno podporo. L. 1954 so dobili n. pr. 250.000$ od neke „zunanje sile".
Minister za državljanstvo g. J. W. Pickersgill nas je povabil na kosilo v parlament in je bil naš gostitelj tudi, ko smo obiskali osrednje pisarne liberalne stranke. V privatnem razgovoru sem ga vprašal, koliko možnost je, da bi dobili tisti, ki jim je bila doma zaplenjena imovina, kako odškodnino. Izrazil je mnenje, da ni velikih izgledov za povoljno rešitev teh vprašanj. Sprejeti smo bili tudi v
z g. M. S. Coldwelom (C.C.F.) in g. Solonom E. Lowom (Social Credit).
Na posebnem večeru pa smo mi pogostili vladne zastopnike ter važnejže osebe iz kanadskega javnega življenja.
Pogostila nas je tudi Časnikarska galerija parlamenta in imeli smo poseben sestanek s predsednikom in izvršilnim odborom združene kanadske delavske organizacije Cana-dian Congress of Labour.
Kot gostje parlamenta smo prisostvovali dve uri njegovemu zasedanju, ko so imeli živahno debato o naravnem bogastvu Kanade, o razvoju severozapadnih delov Kanade in razgovor o nameravanih spremembah v določilih glede starostne pokojnine. Za starejše priseljence bo posebno važno, če bodo skrajšali dobo bivanja v Kanadi (sedaj 20 let), ki upravičuje do prejemanja pokojnine. Tukaj smo bili priče »demokracije pri delu", kjer te ne obsodijo ali zaničujejo, če si v politični opoziciji, kjer lahko tudi
DRŽAVLJANSKI DAN V KANADI
Letos poteče deset let, odkar je v veljavi zakon o kanadskem državljanstvu, ki je uvedel posebno kanadsko državljanstvo neodvisno od angleškega.
Minister za dražavljanstvo in vseljevanje g. J. W. Pickersgill je odredil, da se praznuje državljanski dan letos 17. maja.
Ta dan sicer ni praznik, toda razne organizacije prirejajo posebne proslave na ta dan ali v nedeljo, ki je najbližja.
zagrešiš napako, ne da bi se moral zaradi tega bati za svojo osebno svobodo, kakor je dejal vodja opozicije g. Diefenbacker.
.V Ottawi smo si ogledali tudi tiskarni obeh angleških dnevnikov kjer so pravkar tiskali časopis.
V.M
NOVI USPEHI
Ker za občne zbore Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu niti proti plačilu ni prostora v slovenski dvorani, je moral biti ob-
ŽUPNIJA ZA ŠOFERJE
Kardinal Leger je ustano-
vil v Montrealu 4. feruarja
t. 1. posebno župnijo za šoferje ki prevažajo potnike. Župnik Paul Anquin ima za cerkev in župnišče avto-Taxi-men's Motor Chapel — z napisom „Le Bon Dieu en Taxi" ter oskrbuje 14.900 šoferjev
v Montrealu. Za pomočnika ima šoferja, ki bo obenem za-kristan in ministrant ter kuhar. Cerkev bo parkirana vsak dan v letu na drugem prostoru v mestu. Med ted nom bo maševal. dnevno ob lOh, ob nedelj alf pa ob 2h in 4h zjutraj. V avtu je prostora za kakih 45 oseb.
14. januarja 1957 je preminul v zaporih v Beogradu odličen Slovenec, poklicni diplomat g. Danilo Gregorič.
Pokojna žrtev komunistič- Tita in njegove rabeljske po-nega totalitarizma in vele- močnike." Iz vsebine knjige je srbstva je bil sin bivšega viso- tudi razvidno, da za Slovence kega vladnega uradnika na ter našo kulutrno, gospodarsko ter politično svobodo ni
Dunaju in pozneje v Beogradu, dr. Florijana Gregoriča in ge. Eme Gorup, nadarjene portretne slikarice, doma iz Trsta.
Kljub temu, da se je pokoj-
ni šolal in udejstvoval ves ourejeu m™ uxxx ^ v čas življenja izven Slovenije, vladni palači, kjer nas je spre- . . J J,	. . jI '
jel zastopnik kraljice v Ka-	v_edn^!vff. sZ°]e™n
nadi glavni guverner g. Vin-
cent Massey.
Posebne sestanke smo imeli tudi z voditelji ostalih političnih strank v Kanadi, z vodjem opozicije konzervativcem g. Johnom P. Diefenbakerjem,
slovenskemu poreklu in kato liški veri. Pripravljal se je na diplomatsko kariero. Bil je sošolec sedanjega zunanjega ministra Koče Popoviča, kar je verjetno pripomoglo k njegovi prezgodnji smrti. Po svoji
prostora v Jugoslaviji, niti kakršna je bila pod kralji in še manj danes pod centralističnimi težnjami osrednje komunistične vlade v Beogradu ali pod šovinizmom srbskih političnih skupin v domovini in zamejstvu. Iz vsebine knjige dr. Gregoriča, pa tudi Petra samega (A King's Heritage, Putnam Sons, New York) je razvidno, kako nesramno so nas izrabili Angleži pod vodstvom zionista Winstona Churchilla in kako Izobrazbi in sposobnostih je pravilna je rlutil nesrečo za ! bil namreč naravni tekmec Slovence pok. dr. Korošec, Popoviča, le da je bil Slove- ako bi stopila Jugoslavija v nec in katoličan. Zato so po- vojno prezgodaj. Vsebina skrbeli, da ni mogel biti dele- obeh knjig tudi potrjuje, da žen odpusta kazni. Moral bi je edino pravilna in umestna namreč biti sedaj v januarju politična smer ter cilj Slo-ali februarju izpuščen na svo- vencev zedinjena ter od Srbov bodo, ki je pa ni več doživel, in vseh drugih sosedov neod-Pokojnik je avtor knjige	Slovenija, samostojna
........... _ .	„So endete Jugoslavien", ki je	^rše federadie "č^f Mo5 to
naših bratih", svoj dar z? več mesecev sku-	izšla pri založbi Goldman v	Sibno
gmotno pomagati svojim bra- paj na naslov tajnice. Gdč.	Munchenu. V njej je podal
tom ki so v potrebi "Lačen Pavla Škerl 47 Regal Road,	dosti natančen opis dogodkov	Komunistom se je po vojni
sem bil in ste mi dali jesti, . . . Toronto, Ont., ali na vložno	ob zlomu Jugoslavije ter pre-	posrečilo, da so dobili s po-
bolan sem bil in ste me obi- knjižico Karitas pri slovenski	nos oblasti od legalnih poli-	močju bivšega podbana Ot-
- - •• - 5hranilnici in posojilnici na	tičnih strank ter njenih pred-	marja Pirkmajerja, framazo-
Pororcilo o dveletnem delovanja "Karitas"
Naša prva dolžnost je, tako. ni zastopnika org. ,.Karita^ v piše p. Plus v svoji knjigi: j tvoji bližini, lahko pošlješ 'Kristus
Dachau ter ga odvlekli v Jugoslavijo, kjer so ga brez dokazil in prič obsodili na 18 let prisilnega dela. Pozneje so mu sicer odpustili 7 let, toda tega žal ni več dočakal.
Pokojni dr. Gregorič je bil star ob smrti 47 let.- V Beogradu se je poročil s Srbinjo. Njegova žena, gospa Zora Gregorič, živi s hčerko, go. John Gleason, v San Fran-ciscu, Calif. Hčerka predava na Berkeley vseučilišču, sin pokojnika pa služi v ameriški armadi in se uveljavlja kot dopisnik v nemških in ameriških časopisih. Oče ni mati pokojnika sta doslej živela v Mihvaukeeju, Wisc., odslej pa nameravata živeti skupaj s snaho in vnukinjo v San Franciscu. S svojim delom in trpljenjem
Pri volitvah so bili na izpraznjena mesta izvoljeni: v ravnateljski odbor gg. Rudi Kus in Franček Pliberšek, v kreditni odbor g. Preželj, v nadzorni odbor pa ga dr. Ljudmila Dolar-Mantuani.
Občnega zbora se je udeležilo 70 članov zadruge. Kdor pozna udeležbo na občnih zborih tukajšnjih kreditnih zvez — za sklepčnost zadostuje 20 članov, še te morajo večkrat iskati — ve, da je to rekordn i udeležba, ki je obenem zagotovilo, da je zadružni duh v slovenski kreditni zvezi zdrav in obenem poroštvo, da bo tudi vnaprej dosegala nove uspehe v korist vsem Slovencem v Torontu in okolici.
čni zbor zadruge letos že drugič v Ukrajinskem narodnem domu (3. februarja).
Tudi to leto je mogel poročati predsednik g. Lojze Koželj v imenu ravnateljskega odbora o novih uspehih zadruge, ki jih je dosegla tako v številu članstva, v vlogah ter odobrenih posojilih, zlasti pa v nakupu hiše, kjer so sedaj njeni uradni prostori. Iz skromnih začetkov in gostovanja v kletnih prostorih raste ta slovenska gospodarska ustanova medsebojne pomoči v Torontu v vedno močnejšo organizacijo. Koncem decembra 1956 so vloge članov prvič presegle 100.000$, celotni promet od začetka pa je v januarju prekoračil vsoto prvega milijona. Članstvo z nekaj izjemami izpolnjuje vestno svoje dolžnosti in vsi trije odbori posvečajo mnogo osebnega truda, da teče poslovanje gladko naprej-. Težišče dela pa sloni seveda na blagajniku g. Janezu Senici, čigar vestno poslovanje je nadzorni odbor v poročilih izrecno pohvalil.
Letni dobiček za 1. 1956 je znašal $5.417.28. Na predlog ravnateljev je občni zbor odobril naslednjo razdelitev dobička:
Za garancijski fond $1.283.75 za fond za vzgojo	30.—
za odpis vrednosti
strojev	50.—
za odpis vrednosti hiše 450.— za odpis vrednosti hišne
opreme	50.—
4 procenti dividende 3.153.40 20 procenti plačanih obresti za osebna posojila	1.400.13
Garancijski fond je z letoš- Dr. L. Leskovar je tudi taj-njim vplačilom dosegel vsoto nik Zduženja podjetnikov za
VODJA NABIRALNE AKCIJE RDEČEGA KRIŽA
V Chicagu so imenovali dr. Ludvika Leskovarja za predsednika nabiralne akcije Rdečega križa za južnozapadni osrednji del Chicaga.
Chicaško okrožje želi letos nabrati $3,250.000.
2.951.47$
osrednji Cermak.
UKRAJINSKI DAN V CHICAGU
skali . . " Te nadvse važne dolžnosti krščanske dobrodel- 646 Euclid Ave.. Toronto
nosti se je vse od svoje usta- ---
novitve 1951 leta držala tudi slovenska dobrodelna organizacija "Karitas" ter je v imenu svojih članov in dobrotnikov pomagala slovenskim rojakom tukaj v Kanada kakor tudi širom Evropske celine. Njeno izrecno poslanstvo je bilo pomoč rojakom, ki jih je zadela težka nesreča bolezni.
Gole številke iz leta 1955-56 naj vam, dragi slovenski rojaki širom Kanade, jasno pričajo, koliko bolečin in solz je bilo otrjenih z vašim skromnim mesečnim darom in koliko blagodejne zavesti je bilo vlite v ta trpeča srca z zavestjo, da se tudi v deželi materializma in dolarja najdejo rojaki, ki mislijo na njihovo bolečino in z njimi sočustvujejo ter jim skušajo s skromnim darom pomagati. Od začetka leta 1955 pa do konca 1956 je imela dobrodelna org. ,,Karitas" $2422.13 dohodokov. Od te vsot je bilo poslane v Evropo $1197.00 in sicer v Avstrijo $872.00; Švico $150.00; Nemčijo $70,-00;; na Švedsko $40.00; v Francijo $30.00; v -Italijo $25.00; v Španijo $10.00. Ostali denar $1171.00 pa je bil razdeljan med slovenske bolnike v Kanadi, predvsem v mestu Torontu.
Ko boš bral dragi slovenski rojak, to skromno poročilo o tihem in pošrtvovalnem delu slovenske "Karitas", se zamisli, ali si ne bi tudi ti morda vsak mesec pritrgal zavitek cigaret ali kaj drugega in bi s skromnim darom 50 centov pomagal lajšati težko in bridko življenje bolnih rojakov v mrzli tujini. V primeru, da
/ : stavnikov
Cikaški župan Daley je raz- be Ukrajincev za narodno glasil nedeljo 20. januarja kot osvobojenje in izrazila vero v Ukrajinski dan. Ukrajinci so zopetno vstajenje ukrajinske
__________ se ta dan spominjali 39. ob- države. Obenem pa naglasila
se je pokojni dr. Gregorič letnice objave svobodne ukra- tudi potrebo, naj ima sleherni uvrstil kot katoličan in Slo- jinske države. Pod pokrovi- narod pravico do samoodloč-venec ter žrtev komunizma v teljstvom Ukrainian Congress be. Le svobodni in suvereni legijo mrtvih slovenskih juna- Committee of Amerika je bila narodi so temelj zadovoljstva kov, ki so žrtvovali vse za svo- y nedeljo 20. januarja v novi in mirnega sožitja. Govoril je bodo in resnično blaginjo slo- šolski dvorani Sv. Nikolaja tudi eden od voditeljev mad-venskega naroda in ki čakajo Prav .lepa narodna proslava, žarske revolucije, kateremu na slovesno vstajenje, nas pa Bil° Je navzočih gotovo nad je uspelo pobegniti v svobodni opominjajo, naj ne štedimo sil 1500 udelešencev. Glavna go- svet. Imel je masko na obrazu, v borbi za cilje, za katere so vornika sta bila Edward O'- da -ga ne bi kdo od sovražni-oni darovali svoja življenja. Connor is Washingtona in kov spoznal. Slovensko dele-Vsemogočni naj podeli po- urednik Chicago American gacijo sta vodila predsednik koj njegovi duši in potolaži ob Stanley Pieza. Oha sta pod- in tajnik SNZ. Predsednik v Jugoslaviji na na, z zvijačo dr. Gregotiča iz bridki izgubi njegove drage! črtala pomembnost žilave bor- SNZ g. Mirko Geratič je imel
--—------—- kratek jedrnat nagovor, ki je
bil sprejet z velikim pritrjevanjem. Govorom je sledil bogat umetniški del sporeda.
work socks
swea,ters
men 5
dress ano šport socks
underwear
women s undervvear
mens and boys t-shirts
OF OUAIITT
A STMBOl
girls' undervvear
F0(t OVER 88 YEARS
infants undervvear
DALJŠO NOSNJO IN DALJŠO SLUŽBO . . VAS DOLAR KUPI BOLJŠE PRILEGANJE
Ljudje, ki gledajo na ceno in kvaliteto, kadar kupujejo perilo, pazijo, da kupijo samo takega z znamko PENMANS.	"*
Poznajo namreč Penmansovo tradicijo za dobro pleteno perilo . . . slavni od 1868 ... to je njih najboljša garancija, da dobe največ svoj denar.
boys
undervvear
rokavice
Drugi proizvodi: Penmansove nogavice za golf, Penmansove Merino "95" spodnje perilo, Merino "71" spodnje perilo, z volno podsito spodnje perilo.
gp6-4
PO ČIGAVI KRIVDI?
(Nadaljevanje s prve strani)
nosa in enaKopavnosu v družini svoooumn narouov. j\njl-nimajo Krasni snjte nasm ft-ajev ia zenujeviui, mora »iU siaudticno uooro opremljena, u uopuuaia l v eiuke jui znan-aivfciuKt: zanimajo preuvaem iiau!)ufi.e, sievinu;. *u Kar je iuui važno: ivnjiga o aioven-cni mora diu zasionj razdeljena vsem ponticmm voditeljem vsem univerzam, javnim luijizmujin, cerKvenim pred-ciavniKoin, zavouom na.
i\uo oo io piacai r i\uo do co napisal .'' in a prvo vprašanje: doueiovati morajo predvsem vsi novonaseljenci, vse naše siov. Katoliške organizacije. Da nas bodo tudi staronase-ijenci podprli, o tem m dvoma, če bodo videli vnemo pri nas novih naseljencih. Kdo bo Knjigo napisal? Eden sam gotovo, tega ne zmore. V združitvi več oseb pa bo dana možnost, da iz te skromno ideje postane prej ali slej resničnost.
Bog daj, da ne bi bile te vrstice „glas vpijočega v puš-
čavi"!
Mirko Geratič
RAZUMEL JE
Tito je že dolgo gojil in tudi povedal željo, da bi prišel na obisk v ZDA.. Vlada ZDA je po daljšem oklevanju Tita povabila, naj si pride ogledat deželo, v kateri je našlo zatočišče lepo število njegovih žrtev. Ljudsko mnenje pa ni povsem soglašalo z odločitvijo vlade. Protestirali niso samo Slovenci in Hrvati, ki jim je komunizem v Jugoslaviji prizadel najhujše žrtve, marveč tudi ameriški državljani sami. Nekaj protestov je bilo kar krepkih.
Župan New Yorka Wagner je odklonil slovesni sprejem Tita v mestu. „V New Yorku ga ne maramo, ker je komunist in ker preganja vero".
Nad 64 demokratskih in republikanskih poslancev je podpisalo posebno prošnjo predsedniku Eisenhowerju, naj ne povabi Tita v ZDA.
Kongresnik James Fulton,, republikanec, je pozval ameriške državljane, ki izhajajo iz Jugoslavije, naj postavijo Tita pred sodišče, brž ko bi se pojavil na tleh ZDA.
V kongresu in senatu so govorili o podaljšanih počitnicah, da bi se izognili dolžnosti povabiti Tita na zasedanje.
Po vsem tem; se je Tito odločil, da zaenkrat še ne bo prišel v ZDA.
Bolj odločilno kot vse to pa je bilo verjetno dejstvo, da bi mu v Moskvi njegov obisk „gnilega Zapada" preveč zamerili.
MED SLOVENCI
Toronto
LJUDSKO ŠTETJE V
JUGOSLAVIJI
Od konca vojne do danes se je povečalo prebivalstvo Jugoslavije za dva in pol milijona ljudi, tako da šteje, Jugoslavija okrog 18 miljonov prebivaLev. Na novo osvobojenem ozemlju po zadnji vojni so pridobili 600.000 duš.
Jugoslavija ima 18,096.000 prebivalcev, od tega imajo
Srbija ................ 7,391.000
Hrvatska ................ 4.068.000
Slovenija ................ 1,566.000
Bosna-
Hercegovina	3,126.000
Makedonija ............ 1,435.000
Črna Gora	465,000
Od 1953 do 1956, leta se je rodilo v posameznih državah:
Srbija	408,000
Hrvatska	104,000
Slovenija ................. 104,000
Bosna-
Hercegovina ............ 283,000
Makedonija	132,000
Črna Gora ................ 46,000
Na leto se rodi v Jugoslaviji povprečno 270,000 do 300,000 otrok.
Slovensko gledališče v To-rontu vabi vse Slovence in Slovenke na japonsko igro žrtve in ljubezni. ..Praznik cvetočih češenj", ki jo je spisal nemški pisatelj Klabund, prevedel pa Ivan Albreht, igra bo v nedeljo. 17. marca 1957. ob 5 uri popoldne v slo venski cerkveni dvorani na Manning Ave.
Komu je do lepega umetniškega ušitke te predstave ne sme ^amuditi. Vsi prisrčno vabljeni.
Na sestanku Slovenskega
kulturnega krožka 27. januarja je predaval g. prof. J. D. i Manutuani o filozofiji Dalj-, nega Vzhoda. Sestanka se je udeležilo 19 oseb.
Delovanje kulturnega krožka je bilo zadnje čase nekoliko ovirano, ker je izgubil prostor za setanke. Odslej bodo predavanja zopet bolj redna, ker je dobil krožek na i razpolago prostore v International Institute.
Nagrajena bistra glava. Kanadčanom ne gre v glavo, da odnesejo izredno velik del šolskih nagrad in štipendij otroci novonaseljencev, ki ob prihodu v Kanado niti angleščine niso znali. Letos se je uvrstil med nagrajence tudi Slovenec Rudi Kus iz Toron-ta, ki obiskuje 8. razred katoliške šole v župniji sv Klare. S svojo bistrostjo in pridnostjo je vzbudil pozornost učiteljev v šoli, ki so mu dovolili, 8a je preskočil kar dva raz-' reda, kar je velika redkost.) Letos je bil eden od osmih, ki je bil iz njihove šole pripuš-| čen k posebnim izpitom za štipendijo za srednjo šolo. Dobil je celotno štipendijo v znesku 125.-$ (za šolnino) in je bil po starosti drugi naj-; mlajši zmagovalec med vsemi tekmovalci zaključnih razredov katoliških ljudskih šol v Torontu. Iskrene čestitke in obilo uspeha pri nadaljnem -študiju!
V Ljubljani je umrl po daljši bolezni ugledni notar g. dr. Bartol. Trije njegovi otroci žive v Torontu, eden pa v Trstu. Iskreno sožalje!
Slovenski kulturni krožek
se je v nedeljo, 17. februarja prvič sestal v novih prostorih na 415 Jarvis Str. Predsednik je na kratko poročal o dveh ameriških gibanjih za zboljšanje družinskega življenja, o Kana konferencah ter o Krščanskem družinskem gibanju. G. Franček Pliberšek
pa je predaval o genetiki. Sestanka se je udeležilo 21 oseb.
Slikar Božo Kramoloc razstavlja sVoje slike do vključno 1. marca v Picture Loan So-ciety, 3 Charles St. West. Razstava je odprta dnevno od pol dveh do pol šestih popoldne in' ob četrtkih tudi zvečer od pol osmih do pol desetih zvečer.
Gospodu ing. Jožeta Opari
in g. Boženi se je rodil sinko. Srečnim staršem iskreno čas-titamo!
Poročila sta se g. Andrej
Strlič in Milka roj. Hladnik. Novemu paru želimo' obilo božjega blagoslova in naše čestitke.
Slovensko gledališče v Torontu je gostovalo 27. januarja v Beamsvillu z Vomberger-jevo komedijo "Voda". Tudi tam so bili delešni aplavza in pohvale kot 14 dni popreje v Torontu.
23. febr. t. I. je imela SNZ.
svoj ples na 17 Regent St. SNZ že danes opozarja vse na svoj ples 4. maja ob 8 url zvečer istotam.
Odbor.
Chicago
Smrt dveh slovenskih duhovnikov. Na ameriški Brezjah, pri Kraljici Slovencev, sta v presledku komaj enega tedna odšla v večnost dva slovenska duhovnik£-begun-ca. Najprvo se je poslovil od tega sveta dobrovski župnik preč. g. Jože Klopčič, v sredo 16. januarja pa je umrl bivši frančiškanski provincial province Sv. Križa v Sloveniji, p. dr. Gracijan Heric. P. Heric je bil doma iz fare, kjer je bil rojen prvi slovenski kardinal Jakob Missia, od Sv. Križa na Murskem polju. Kot begunec je našel zatočišče na ameriških Brezjah, pri slovenskih frančiškanih v Lemontu. Naj bo Vsemmogočni obema slovenskima duhovnikoma do-brotljiv plačnik!
Poroka slovenskega para.
O dveh slovenskih porokah smo že poročali. Še tretjo moramo omeniti. Naš prijatelj in naročnik g. Lojze Grašič je dobil prav za praznike iz Avstrije svojo zaročniko. Dne 7. januarja sta Lojze in nevesta gdč. Mirka Sternižak stopila pred oltar in si prisegla večno zvestobo. Mnogo sreče obema na skupni življenjski poti!
Prenos božičnega programa
narodom za železno zaveso, katerega je na pravila marljiva tajnica ABN v Chicagu ga Ulana Celejič, smo imeli priliko slišati v soboto 5. januarja tudi v Chicagu preko WH-FC postaje. Oddajo so organizirali člani narodne skupine ABN v Chicagu. Predsednik ABN v Chicagu g. dr. Diduch je imel ob tej priliki pomemben nagovor, ki je globoko odjeknil pri vseh poslušalel.
Slov. Narodna Zveza je v
zvezi z nameravanim obiskom ta poslala prutesni brzojav predsedniKu Eisenhowerju, protestna pisma pa državnemu tajniku Dullesu in vsem senatorjem v državi Illinois.
Ukrajinci z nami! Na velikem manifestacijskem zborovanju Urkrajincev, o katerem poročamo posebej, je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri Ukrajinci odločno obsojajo povabilo jugoslovanskega komunistična krvnika Tita v USA kot zelo ponesrečeno potezo, ki utegne izpodko-pati ugled Amerike pri vseh svobodoljubnih narodih v Evropi in drugod. Ukrajincem smo za to prijateljsko gesto zelo hvaležnih!
Obnovite naročnino!
Vse naročnike Slovenske Države vljudno prosimo za poravnavo naročnine. Naročnino sprejema poverjenik SD za Chicago g. Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str., Chicago 8, 111. Tudi pri cerkvi je vedno dana možnost, da poravnate naročnino. Naj ne bo zavednega Slovenca v Chicagu, ki bi ne bil naročnik Slovenske Države. Mirno lahko zapišemo: SD je edini slovenski list v Ameriki in Kanada, ki piše tako, kot se spodobi Slovencem, ki kaj dajo na svojo čast!
Občni zbor podružnice Lige
Slov. Kat. Amerikancev v Chicagu v soboto dne 26. januarja, je potekel v lepem soglasju ter je bil otipljiv dokaz tihega notranjega dela. Pozornost so zbudila zlasti poročila gdč. Pavlfe Mušič- ki vodi sobotno slovensko šolo, pod vodstvom katere so učenci vsestransko napredovali in tekom leta naraznih prireditvah pokazali prav lepe uspehe. število učencev slovenske sobotne šole je znatno po-rastlo. G. prof. Lado Lenček je podal poročilo o literarnem tečaju, katerega obiskuje 11 učencev, na katerem seznanja mladino z„slovensko literaturo in slovenskimi pesniki in pisatelji, pa tudi z zgodovino Slovencev. G. Stanko Mažič je poročal o tečaju za državljanstvo, ki je bil tudi v okrilju podružnice; dalje je poročal g. Bore Erman o športnem
krožku, ki je bil ustanovljen lansko jesen ter že prav pridno deluje in si je sam uredil v cerkvenih prostorih kegljišče ter prostore zaN biljard in namizni tenis. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Frank Kerec, podpredsednik g. Alfred Fišinger, tajnica gdč. Anka Gaber, blagajnik g. Bore Erman, v nadzorni odbor pa: Ing. Vladimir Remec, Ludvik Jelene, dr. Ludvik Leskovar ter Marija Želj ko. Poleg tega pa so bili izvoljeni še pododbori za šolo šport in dramatiko. Na občnem zboru je bila sprejeta tudi resolucija proti prihodu komunističnega krvnika Tita v Ameriko, ki je bila odposlana na pristojna mesta.
Novice iz Slovenije
7. januarja 1957 je umrl v
Ljubljani vseučiliški profesor Jože Plečnik, ki je bil največji slovenski arhitekt. Njegova dtela so slovela preko meja Slovenije in Jugoslavije. Pokojnik je vtisnil pečat svojega dela celim predelom moderne Ljubljane in zapustil velike gradbene umetnine v Beogradu, Pragi in na Dunaju. Dočakal je 85 let. Vse svoje življenje je bil veren kristjan.
Leta 1956 je izšlo v Sloveniji 37 knjig, dela 35 slovenskih autorjev v nakladi 310.-000. izvodov in sicer pri naslednjih založbah: Monorjeva družba, Cankarjeva družba, "Lipa" v Kopru, Prešernova družba, Slovenka Matica, Založba Kmečka knjiga, Slovenski knjižni zavod, Državna založba Slovenije in Mladinska Knjiga.
Igralci slovenskega odra v
Trstu so pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina igrali zopet po skoro dvoletnem prem >ru v „avditoriju," ki je bil zaprt demokratičnim Slovencem v Trstu. Igrali so v decembru 2 igri in sicer: „Večer belih vrtnic" in za 200 letnico rojstva očeta slovenske drame Linharta: »Županova Micka". Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano.
Pri nagradem natečaju z
mlade glasbenike, „Gian Ba-tista Viotti" v Italiji pod pokroviteljstvom italjanskega predsednika, je med 200 udeleženci iz vsega sveta prejel diplomo in javno pohvalo slušatelj ljubljanske akademije za glazbo. gospod Alojz Sre-botnjak. Komisiji je predložit svojo skladbo pod naslovom ,,Mati".	|
COSULIC DARILNI PAKETI
Prosti carine
Edina podjetje ki ima agencije v Kanadi in ZDA in lastno skladišče v Trstu. Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dbi v 20 do 25 dneh.
Kvaliteta našega blaga je vedno prvorazredna.
100 lbs. Najfinejše bele moke, do Reke ............ $ 8.75
do prejemnika .................................................. $10.50
STANDARD PAKETI — PROSTI CARINE
Paket št. 84
3 kg kave 1.5 kg riza
$7.25
Paket št. 81	$9.30
3 kg kave	
3 kg riza	
3 kg sladkorja	
Paket št. 71	$12.60
10 kg sladkorja	
5 kg riza	
3 kg kave	
Paket št. 91
22 lbs sladkorja 11 lbs riza 6 lbs kave 1 lb. caja
$14.20
$9.30 0.25 lb. popra v zrnju
Paket št. 28
5 lbs kave 5 lbs masti 5 lbs riza 5 lbs sladkorja
$9.55
Paket št. 96
10 lbs sladkorja 10 lbs riza 10 lbs testenin 5 lbs kave 5 lbs polenovk
Paket št. 98	$36.85
100 lbs bele moke 22 lbs testenin $14.10 22 lbs sladkorja 22 lbs masti' 11 lbs riza 6 lbs kave
4 lbs mila za pranje 4 kom. toaletnega mila
Zahtevajte naše cenike za sestavo paketov po Vaši želji kot tudi naš popolni cenika za standard pakete in ostale hišne potrebiščine, za radijske aparate, kolesa, hladinike, šivalne stroje itd.
1 par prvorazrednih moških ali ženskih^ čevljev $6.00
1 par prvorazrednih otroških čevljev	$5.00
600 Din za $1.00 — dospe popolnoma garantirano v 10 do 15 dneh, preko Narodne Banke/ Za vsako pošiljko, neglede, kako je velika, stroški $1.00.
(Cene za USA ali kanadske dolarje iste) Za vsa naročila in potrebe se obračajte na
C O S U L I C H TRAVEL SERVICE
(BRANKO COSULICH) 79 Queen Street West	Toronto, Ontario, Canada
Telefon: EMpire 6-3877
Blizu meje med Hrvaško in
Slovenijo bodo zgradili velik most čez Savo na cesti Ljubljana - Zagreb - Beograd. Most bo dolg 320 metrov, visok nad reko pa 100 metrov.
Smrt slovenskega duhovnika v domovini. V Metliki je nedavno umrl prošt križniš-kega reda preč. g. p. Ciril Lekšan. Blagi pokojnik je imel zelo težke čase, odkar so komunisti "osvobodili" Slovenijo. Ni klonil, ampak vztrajal, dokler ni smrt zlomila njegovih sil. Zelo se je zavzemal tudi za Baragovo beati-fikacijo. Škof Baraga je bil pred odhodom v misijone kaplan v Metliki. Naj blagi pokojnik počiva v mru!
Po zadnjih uradnih poročilih pribeži zadnje čase iz ti-tovega raja povprečno 1000 ljudi v Avstrijo.
Najnovejše slovenski film
nosi naslov „Dolina na miru". Kot glavna igralca nastopata otroke Tugo štiglič in Evica Wohlfeiler.
Gospodični Gini Lollobrigi-
di in možu Slovencu dr. Milku Škofiču se obetajo v nekaj mesecih rojenice, kot poročajo iz Rime.
Iz
pisem uredniku
„Vse sodelavce pri urejanju in upravljanju "Slovenske države" prav lepo pozdravlja ter iskreno želi najboljše moralne, politične in materij alne uspehe za skupnost kot tako, kakor tudi njim osebno, vdani N.B., ZDA."
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
(Nadaljevanje)
Lepše stvari so se dogajale na zadružnih posestvih. Tu je bila organizacija dela nemogoča. Do imetja so se dokopali na vse načine. Pa pravnih frrne-pravnih potih. Privatniku so zarubili, da so s tem dobili živino, opremo in polje. Ker so bili večji del oni tudi trgovska mreža, so zopet imeli priliko živeti na račun privatnika, ki so m,u po nesramno nizkih cenah odkupili pridelke. Dobili so kredite, gnojila, oproščeni so bili davkov-rezultat pa stalna mesečna plača za brezdelje, v blagajni pa dolgovi. Ko so se pred tremi leti zadruge precej zreducirale so prišle številke na dan, da se je kmet prijemal za glavo. Da tu^i tako podprto gospodarstvo je moralo propasti, ni pa še propadlo pri privatniku. Kaj to pomeni? Zadaj stoji človek. Če dela-uspe, če ne dela, mora propasti in ne pomaga nobena finančna politika.
Kdo ima še veselje iti z menoj naprej, da bova prišla do socialistične vasi, ki nam bo v zgled tako v produktivnosti kot v pravičnosti razdelitve dobička^
V letu 1954, se mi zdi, je izšel zakon; da privatniki ne smejo posedovati več kot deset hektarjev obdelovalne zemlje. Naj so bile okoliščine take ali drugačne, razlastitev so izvedli. Kmetu se je za malo zdelo, da bi svojo zemljo vzel nazaj v najem, zadruge dostikrat ni bilo v bližini, da bi te razgub-ljene pareele obdelovala in tako je zemlja ostala neobdelana. Kmeta zato še bolj stiskajo, da mora na manjšem koščku še več pričarati iz zemlje. Ce hočejo preživeti svojo čredo, morajo kupovati žito v kapitalističnih deželah, „kjer že toliko desetletij gla-duje zajarmljeni kmečki in delavski živelj".
Pa kdo bi se čudil temu. Pot v socializem drži mogoče prav po tej poti. Res moram reči, da bo dobila socialistična vas'čisto drugo lice, če bo šlo tako naprej. Najbolj pametno bi bilo, da bi vprašal par-
tijce, kakšna bo tista slika, da bi mogel kritično pogledati na to pot, če je res prava, ker verovati se mi ne da.
In bralec se bo gotovo čudil, da sem vtaknil nos tudi v popolnoma negospodarsko področje. Socialistično vas, ali recimo, vas, ki je na prehodu k tej popolnosti, sem pogledal še iz stališča kako je kaj ljudem pri srcu.
Reči moram, da ta ekskurz zagrabi pri srcu tudi mene. Spominjam se, kako je bilo pred vojno na vasi. Se med vojno ni bilo tistega življenja konec. In danes sem ponovno v svetu, katerega je v Jugoslaviji vzela revolucija in ga mladi rod pri nas več ne pozna. Kdor se hoče pri nas vsaj za kratek čas potopiti v kmečko idilo, mora vzeti pisatelje kot so Jurčič, Trdina, pa recimo še Finžgar in Cankar, čeprav sta imela ta dva že tudi precej „glodati" in sta to tudi dobro opravila. Sicer pa o naši stari slovenski vasi ni sledu.
Iskal sem vzroke, zakaj je naš kmet danes mrk, zaprt v samega sebe, o šegavosti ni sledu, tu in tam uide v zaupni družbi „vic" o politikih in novih časih, kar je edino razvedrilo. Seveda se razume, da je tukaj previdnot na mestu. Tudi neko živčnost je mogel človek opaziti, kar pri kmetih ni bilo dosedaj običajno. Ljudje so poroke, pusta in druge praznike vedno bolj tiho praznovali. V časih sem se pošalil, če mislita ta godrnjavost in nezadovoljnost trajati večno. Bratranec mi je rekel, da se sploh ne more pripravljati doma na izpite. Ja, hudirja, sem si mislil, nekaj pa le mora biti zadaj. In glej, vzrokov nisem našel jnalo.
Mati si ne upa razgovarjati o sinu, ki ga je vzela vojna. Sinček spet ne sme nič vedeti o očetu-izdajal-cu. Zapostavljen je bolj kot je bil nekoč nezakonski otrok. Mladi par opravi cerkveno poroko nekje v strahu, da je kršil javno mnenje, mnogi pa si niti ne upajo tvegati tega. Majniške pobožnosti in devet-dnevnico pred božičem so označali kot politično manifestacijo in kot take prepovedali. Ljudje so res lahko žalostni, ko še poti k Bogu nimajo proste. In predstavljajte si otroka, ki prejme prvo sveto obhajilo, kakšno srečo uživa. O ja, doživi jo, mogoče še bolj globoko, toda sveta se ne more veseliti.
Poglejmo vzroke še na gospodarski strani. Geslo: „česar ni, še vojska ne vzame" so večkrat citira-
li v povojnih letih. Kmetje so skrivali svoje lastne pridelke bolj kot bi kradli. Seveda je bila to zapletena stvar. Koliko smemo skriti da ne bo sumljivo? Kam da ne najdejo? In kaj, če najdejo? Tukaj se je ožemal možganski mozek in čelo se je gubančilo in oči so zrle mirno v daljavo. Tako ste imeli pred seboj človeka, ki ga bo moral umetnik vzdigniti nad čas, da se nam ohrani.
Toda še nisem pri kraju s temi zgodbicami. Obvezna oddaja je res ukinjena, toda kraja lastnega imetja še ni prenehala, kajti kmečko posest so ranili že spet na drugem kraju. Komedije z gozdom so tudi stvari za se. Ne bom bralcu razlagal zakonov, ker tista kompliciranost in številke ne bi prav nič več povedale kakor pove ta izrezek iz življenja. Kar rabi kmet preko minimuma, ki mu je odobren iz lastnega gozda, mora tako rekoč krasti. Sicer so takse tako visoke, da kupi in še vprašanje je, če dobi dovoljenje, da sme sekati.
Pojdimo s tem kmetom v gozd. Deblo mora tako nizko žagati, da bo mogoče štor pokriti z zemljo. Posekano drevo ne sme v soseščini napraviti škode pri padcu, kajti to bi logarju takoj razodelo, da je nekaj bilo. Do najmnajše vejice mora biti pospravljeno in odpeljano tja, kjer ne vzbuja suma. In potem vožnja ne d0m ali na žago, ko je vedno možno, da pride nezaželeni gost. Ali smžm iskati tukaj vzroke živčnosti, nemira, strahu, ki ga ima vsak v Jugoslaviji. Je tako življenje vredno življenje, boste rekli.
Še nekaj. Spanje je za dobro razpoloženje bolj važno kot pa poln želodec. In kaj tem ljudem ne da spati? In meni tudi ne. To je misel ki nima konca, misel, ki se na različnih krajih začne, pa nikjer kon-„ ča. Razmisljajjno: mogoče jih bo pa le vrag vzel. In kdo bi to mogel reči da ni konca. Zopet druga: Mogoče nam bodo od kod pomagali? Ne izgleda. Ugibanj ni konca. In tretja: Mogoče bi sami mogii kaj ukreniti, če ne bi šli volit, ce bi godrnjali-bi bilo s tem kaj pomagano? Preveč revolucionarne misli. Ne pridemo nikamor. Ni kraja.
Tako gredo zaskrbljeno v socializem in to jim ne da spati. In meni tudi ne.
Dragi bralec, tako se v Jugoslaviji vsakdo bavi s socializmom. To ni teorija, to je življenje. Ce mi bo Gospod naklonil dokaj let, bom mogel pisati e novem stadiju socialistične vasi ali pa reči, da je šla
pot drugam, da je naš kmečki človek spet svoboden, kar je naša vroča želja. Te revne mnojice, ki so danes stiskane pod znamenjem pravice in boljše bodočnosti kličejo po pomoči.
Slovenska vas, ta svet za sebe že od nekdaj, podeželje s tradicijami, vasi s kapelicami, križpota z znamenjem, slovenska mati s svojim srcem, vse to stoji novi ideji nasproti. Staro, preizkušeno-pre-živelo, pravjio partijci-se upira novemu, ki se je pokazalo v vsej svoji nepopolnosti in nezrelosti.
Človeštvu je dal Stvarnik svoj umotvor v upravljanje. Gotovo ni pri tem mislil samo na »partijce", otroke teme, temveč je izrečil to nam vsem in še celo kot dolžnost. Upravniki ste-to misel moremo in moramo razbrati iz evangelijev.
Kdor se čuti poklicanega, naj se bavi s tem1 vprašanji. Kdor more svobodno misliti, govoriti in pisati, kdor more na odločenih mestih reči besedo, ta je to dolžan storiti.
DEMORALIZACIJA DELOVNIH MNOŽIC
Da ne govorim o južnih republikah, kjer je življenje še malo drugače izgledalo, moram priznati, da mi je sama Slovenija tuja, če jo gledam od te strani. To še toliko bolj, če jo gledam z očim Avstrijca ali Švicafja. Le kako je mogoče, da imamo tako življenje, take razmere tudi pri nas v Sloveniji? To vprašanje se mi pri tej temi vdno znova stavlja.
Po vojni smo srečavali po ulicah, vlakih, auto-busih in po zakotnih vaseh ljudi, ki so se trkali po prsih, da so se borili, da hočejo kruha, da hočejo to in ono, samo dela ne. Mi smo se borili — to vpitje je dan za dnem napolnjevalo, ozračje. Nekdo jim je moral obljubljati to zlato svobodo, življenje brez dela. Zapeljati množice, obljubljati nekaj, kar nikoli obstojat1 ne more, ni marksistična ideja, ki bi gnala ljudi v borbo za boljše življenje, kar trdijo še po, desetih letih na predvolilnih sestankih, pač pa je bila to bolna fantazija, ki je bila ravno dovolj motna, da je mogla po številnih fanatikih zajeti široko množico.
Tukaj so naši voditelji prvikrat zatajili Marksov nauk, ki si je revolucijo zamislil bolj disciplinirano.
Te duševe bolnike so morah sčasoma umakniti iz javnosti, ker so šli vsem na živce. Mnogim ni bilo
(Nadaljevanje na četrti str.)
V JUGOSLAVIJI ŽIVI 18 NARODOV IN 20.000 JUGOSLOVANOV
Po „Našem tedniku Kroniki", ki izhaja v Celovcu pona-tiskujemo člančič, ki ga ie isti list povzel po ljubljanski
I !..J.L!_____!_•//
,Ljudski pravici'
V Jugoslaviji „živi razen petih glavnih narodov in narodnostno neopredeljenih Jugoslovanov 13 manjšin. Šiftarji tvorijo naštevilnejšo narodno manjšino, za njimi so Madžari tem pa sledijo po vrstnem redu Vlahi, Turki, Slovaki, Italjani, Cigani, Ro-
muni Bolgari, Nemci, Čehi, Rusini-Ukrajinci in Rusi. Razen teh narodov in narodnostnih manjšin pa je napravilo največjo zmedo v računih sta-tistikov tistih 20,000 prebivalcev "te države, „ki so pri zadnjem popisu prebivalstva navedli, da so Jugoslovani."
KNJIGE
DISERTACIJA O BARAGI
Preč. g. dr. Maksimilijan Jezernik si je izbral za doktorsko tezo iz misijonske vede odnos škofa Barage z Vatikanom. Razprava bo poleg drugega koristila tudi procesu za beatifikacijo slovenskega misijonarja.
VASYL HRYSHKO, EXPERIMENT WITH
RUSSIA
Ukrainian Congress Com-mittee of America Inc., New| York 1956, 180 strani. Pred-; govor G. D. Mentz, Rear Admiral v pok.
Knjigo je avtor spisal za 300 letnico pogodbe med Uk-J rajinci in Rusi v Prejeslavu 1. 1654. Takrat so Ukrajinci sklenili pogodbo z Rusi, da bi ohranili neodvisnost od Polja-1 kov. Toda nedolgo potem so Rusi pogodbo izrabili za popolno podreditev Ukrajine Moskvi.
Pisec naglaša da delujeta v SSSR dve sili, ki se vzajemno podpirata v zatiranju Ukrajincev in ostalih neruskih narodov. Prva sila je tradicionalni ruski imperalizem, ki je razširil v krvavih vojnah držav-1 no področje od prvotnih 560,-000 km. koncem 15. st. na 22,311.992 km koncem 19. st. druga pa komunizem. Čeprav predstavljajo Rusi v državi manjšino, obvladajo celotno državno življenje.
Delo očrtuje zgodovino ruskega zatiranja Ukrajincev in borbe Ukrajincev za svobodo. Z dejstvi podpira trditev, da so si ruski komunisti in nekomunisti edini v tem, do nočejo priznati Ukrajincem politične enakopravnosti, j Ameriško javnost opozarja, da mora borba proti komunizmu v SSSR upoštevati tudi narodnostne razmere v SSSR ter naravno težnjo ter pravico neruskih narodov do svobode.
Mohorjev knjižni dar za 1.
1957. Letošnji knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu obsega Koledar, Večerni-ce — Pastir Ciril, spisal Kri-sto Srienc, 2. zvezek dela Frana Erjavca Koroški Slovenci, opis življenja svetnikov, ki jih je kanoniziral Pij xn, napisal dr. Filip Zakelj pod naslovom Živi Kristusov evangelij (I. del), dr. Method Turnšek pa ie priredil Novo liturgijo Velikega tedna. Ud-nina, ki vključuje vsa redna izdanja, znaša v Ameriki 2.-$.
Journal of the National Can-
cer Institute v ZDA je objavil v oktoberski številki 1956 (1. 17., št. 4, strani 517-532.) skupno razpravo Eugena D. Daya, Slovenca Jakoba Planinška, Leonharda Korngolda in Davida Presmana pod naslovom ..Tumor-Localizing Antibodies Purified from Antisera against Murphy Rat Lympho-sarcoma". Gospod Planinšek dela na Zavodu za raziskovanje raka v Buffalu, N.Y.
Canadian Commentator. Ker
je večina tiska v Kanadi bodisi vezanega po strankarski pripadnosti ali po kakih denarnih interesih, se je skupina komentatorjev odločila, da bo izdajala svoj mesečnih, kjer bodo povedali svoje mnenje pod vidikom obče blaginje Kanade. Glavni urednik je prof. Marcus Long, urednik za zunanjo politiko pa znani komentator Willson Woodside. Prva številka prinaša zelo bogato vsebino in dosega cilj. ki si ga je zastavila. Mesečnik stane na leto $2.50 in se naroča na 2382 Dundas Str. West, Toronto 9, Ont.
Dražabna pravda, št. 1UU
je posvetila pretežni del pro-j štora vprašanju „Avtomatiza-. cije industrije" s člankom, ki ga je napisal g. Avgust Horvat.
VSI SLOGI
v kvaliteti preizkušenega spodnjega
perila
Splača se zahtevati znamko PENMAN za večjo vrednost in kakovost.
A. KRATKI ROKAVI
dolžina do členkov KOMBINANCIJA
Penmans 253-bela 251 - naravna 223 - 2 niti, bela
222 - 2 niti, naravna B. V — OVKRATNIK kratki rokavi dolžina do členkov KOMBINACIJA
Penmans 2530 • 2510 - naravna
bela
C.	PREKRIŽANA brezrokavna, en gumb, dolžina do kolen KOMBINACIJA
Penmans 253 - bela
251 - naravna
D.	DOKOLENSKA kratkorokavna KOMBINACIJA
Penmans 253 - bela
251 - naravna
E " QQ\jf
E.	DOLGE HLAČKE dolžina do členkov gumbi spredaj
Pennmans 253 - bele
251 - naravne
223 - 2 niti, bele
222	- 2 niti, naravne
F.	GUMBI SPREDAJ kratkorokavna SRAJCA
Penmans 253 - bela
251 - naravna
223	- 2 niti, bela
222 - 2 niti, naravna
m H
G.	BREZ GUMBOV elastični pas dolžina do členkov SPODNJE HLAČE
Penmans 253 - bele 251 - naravne
H.	T — MAJICE za moze in fante
BREZROKAVNE MAJICE za moze in fante, navadne ali rebraste J. HLAČKE
za moze in fante, navadne ali rebraste simbol kakovosti
liillf ■In II |M ■II hi M in I —IIIIII i lin I
B A L B R I G G AN
Lahko spodnje perilo
B 4-6
Iz slovenskega tiska
„ . . . Vsake stvari res ne kaže "na svitlo dati", toda o vsem molčati pa tudi ni dobro in koristno. Časopis je javna tribuna in večkrat tudi javna poboljševalnica. samo prav ga moramo rabiti in se po pametnih načelih v listu ravnati! ..."
Katoliški glas«, Gorica. 1.
IX, št. 2, str. 1., 10. jan. 1957.
ZANIMIVOSTI
Rojstvo in davki. Mala kneževina Monaco postane po pogodbi s Francijo francoski protektorat, če vladajoča rodbina nima otrok. Zato je bilo veselje v Monacu posebno veliko, ko so zvedeli, da je bivša filmska igralka Grace Kel-ly rodila hčerko. Poleg drugega namreč pomeni to, da bodo prebivalci Monaca še naprej uživali življenje brez davka in brez vojaške obveznosti.
Polet okoli sveta. Ameriško
letalstvo je lahko ponosno na uspeli polet okoli sveta treh B-32 Stratojet letal ki so pre-
SLOVENCI V CHICAGU iN OKOLICI!
Kadar kupujete hišo, ali potrebujete zavarovalnino proti ognju, za vaš avtomobil in drugo, se obrnite na
LESKOVAR REALTV INSURANCE
1845 W. Cermak Road	—
Vlrginia 7-6679
Chicago 8, lil.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
letela 24.325 milj v 45 urah ation, 297 College Str. 10. in 19 minutah, ne da bi se marca in 21. aprila dveurni kje ustavila. Letala so dobila program. Vstopnina 25c. V
drugih dvoranah pobirajo samo prostovoljne prispevke.
Mednarodni institut v To-
rontu (415 Jarvis Str.) prireja serijo narodnih tednov, na katerih bodo prikazali narodne značilnosti poedinih etničnih skupin, ki žive v Kanadi. Ves teden bodo razstave, koncerti in družabne prireditve. Prvi teden, ki se je pričel 10. februarja, bo predstavil Poljake, naslednji pa Nemce.
Ukrajinski škofje vzhodnega obreda v Kanadi so bili doslej samo naslovni škofje. Z februarjem letošnjega leta so postali pravi škofje s škofijskimi sedeži v Kanadi. Nad-škofija je v Winnipegu, škofije pa v Edmontonu, Saska-toonu in Torontu.
dodatni bencin kar med pole tom od drugih letal.
Organizacija civilne obrambe kaše filme v zvezi s civilno obrambo v Torontu v naslednjih dvoranah:
Litvanska cerkvena dvorana 1021 College Str., ob ne-ljah zvečer ob 8h. Massaryk Memorial Hali. 212 Cowan Ave.. vsako nedeljo ob 8h zvečer, olish Alliance Hali, 62 Claremont Str., vsako nedeljo ob 8h zvečer, ob torkih in četrtkih ob 8,30 h zvečer.
Ukrainian National Feder-
SRBSKI NAČRTI
Eden naših naročnikov nam sporoča med drugim tole:
"Ni dolgo tega, ko se je neki ugledni Srb, bivši višji častnik kraljeve armade Jugoslavije, sedaj v Milwaukee-Wisconsin, izrazil, da bi bilo treba poklati vse Hrvate in polovico Slovencev "za edi nost v Jugoslaviji".
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD .SLOVENSKE DRŽAVE'
SLOVENCI KUPUJEJO
v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene
svinjske želodce. Prav sedaj pa ima izvrstno
kislo repo i ajdovo moko. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OR. 34001
(Eglinton in Dufferin) Mrs.i S. GLAC
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja enkrat v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 £, za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2.- avstr. £, za Itaiijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
(Nadaljevanje z tretje str.) mogoče pomagati, zlato svobodo so našli v norišnici. Drugi so bili bolni le bolj v svoji domišljiji, da bi po dokončani vojni radi jedli kruh vsaj pisarja, kajti na hlapčevsko ali delavčevo mesto jih ni veselilo. Oblast je vzdrževala do zadnjih let večerne gimnazije za te ljudi. Razumljivo, da so se morala ta mesta sčasoma nasit'ti, ker so prihajale moči iz rednih gimnazij. In oblast skuša iti še en korak naprej, kar se mi zdi že absurd. Na osnovnih in srednijh šolah naj bi se pojavil nov predmet o kmetijski stroki, ki na bi ga predavali ti na hitro pečeni predavatelji. Čudim se da si niso zmisM, da bi ti ljudje poučevali moralko, za katero tudi manjka moči, ko so duhovnike odstranili.
Tako močne in zavedne so bile njihove vrste preživelih borcev, katere je Tito neštetokrat imenoval, da so jedro, kvas nove družbe. Ne bom rekel, da ni bilo med njimi mnogo takih, ki bi svojo politično agitacijo kar dobro vodili, toda teh mest le ni bilo za vse, vsi niso mogl' biti poslanci, direktorji, predsedniki okrajev in podobno in v tem je bila tragedija, razočaranje na prvi korak nove ere svobode.
Kakor morejo dobri zakoni urediti družbo v harmonično enoto, morejo nasprtno slab1 zakoni, ki ne odgovarjajo stvarnosti, voditi do popolnega poloma. Tukaj naj navedem sam nekaj pogledov v dobo administrativnega upravljanja, v dobo odločb, v dobo birokracije brez primere, dobo krivic, v čas, ko je ljudstvo sklonilo glavo in reklo: „Pišite nam zakone, toda pravico do življenja imamo, m če jo kratite, jo bomo vzeli sami."
Lepe stvari sem imel priliko videti.
„Gospa, zakaj ste pa vlili vodo v mleko?" ,,Ne morem pomagati. Predpisali so, da ima krava toliko in toliko mleka, in prvič ga nima, drugič pa moramo mi živeti." „Ja pa vendar ste verni in to je proti zakonom. Takrat se je razburila in vpila na vseoprek: »Nemogočim zakonom ne moremo biti pokorni, ne moremo jim zadostiti, nemoremo se pritožiti ;če ne izpolnimo, pridejo in nam naložijo še kazen, še nov u^arac-ali morete po tem uvideti, da morem tako imeti čisto vest, ker to je edina pot, pa preživim družino, kar je na mojih ramah, za kar nihče ne skrbi in ne vpraša, kako nam gre. „Jurist bi ugotovil, da je bil tukaj prekršek, toda kot človek bi ga razumel in opravičil.
Mnogi so zopet odkrili drugi izhod, kako ubežati obveznostim. Svoje gospodarstvo so pustili takoj propadati in so se kje po strani preživljali, kajti misel, kjer ni, tudi vojska ne vzame, jih je privedla do te posrečene rešitve. Živeli niso prav nič slabše le delu so se tako izognili. Država pa jim z vsemi predpisi ni mogla priti blizu. V največji meri so bili to njihovi simpatizerji, ker z drugimi se je v takih primerih sabotaže godilo drugače: zapor in zaplemba.
V gozdovih „kradejo" še danes, kakor sem že rekel. Če hočejo danes vpeljati kakšno statistično popisovanje, morajo uradniki vsak predmet „oti-pati", ker le to je gotovo. Nezaupanje na obeh straneh brez primere. Vsakoletno popisovanje količine vina, ki je podvržen davku, nam daje priliko pogleda v ta lepi posel.
Davki niso nekaj konstantnega, da bi človek mogel vedeti, koliko bo plačal v enem letu. Je že leto okrog in računi še niso zaključeni; če je deficit, predpišejo še enkrat obračun. Trimesečna vplačila se ravnajo po svoji višini prav tako kakor državna politika. Spominjam se, ko je šel Tito v Indijo, da se je to pri vseh davkoplačevalcih poznalo. Ljudje so govorili, da na svetu poje največ ptič „galeb" namreč ladja Galeb. In če niso bili previdni v teh izjavah, so dobili tudi plačilo.
O zadružnem sektorju sem že govoril. Povdarim naj samo še enkrat zavest, ki so jo imeli zadružniki, da bo namreč mesečna plača prav tako visoka, da si bo njihovo posestvo spet opomoglo s politiko rubeža pri kmetnih, saj je to v načrtu držayne politike, o tem je bil vsakdo dobro poučen.
Komu ni znan petletni plan. In predstavljate si, da se je planiranje povsod, tudi med študenti, stav-ljalo na vsak program raznih sestankov .Vendar je bilo možno povsod ugotoviti eno: nikoli ni bila naloga izvršena. Vesti ti ljudje itak niso imeli, ampak njihova narava v celoti, če hočemo reči, je otopela, da tega sploh opazili mso več. Ni jih več motilo, da so padli v vodo načrti, ki so jih že po časopisu in radiju poveličevali. Če je pa kdo na to pokazal, je veljal za reakcionarni element, ki bi rad zlorabil težkoče socialistične družbe v svoje namene. Tako so imeli mir na svoji poti v socializem.
Potrebno je, da si ogledamo tudi delavski sloj posebej in tudi inteligenti so se nalezli te morale našega časa.
Mladi delavci so hitro odkrili možnosti lažjega življenja. Biti politično na liniji se pravi računati na lestvico navzgor. V podjetju je bilo povižanje, zaupanje večjih odgovornosti in s tem večji prejemki, odvismo od političnega zadržanja. Tako je padel pravi odnos do dela pri teh politikih samih, ki so bili še celo pohvaljeni, ne da bi to zaslužili, na drugi strani pa je nastala mržnja dela pri onih, ki lestvice in boljše plače niso mogli imeti pred očmi. Starejši delavci, ki so bili navajeni drugačnega reda, pa se sploh niso počutili doma.
Bralec mora pač imeti pri tem malo fantazije, bolje bi seveda bilo, ko bi imel več resničnega vpogleda v to življenje.
Oglejmo si nekaj podjetij. Začnimo pri kuhinjah, delavskih in študentovskih menzah. Ne smem si misliti, kaj vse sem jedel in kako pripravljeno. Danes iščem odgovor na vprašanje, kako je bilo vse to mogoče. Poslušajte!
'Upravnik menze je bil „neki" človek. Moči v kuhinji so bile delavke z mesečno plačo, ki so nekje morale služiti svoj kruh. To pravico jim je družba morala dati, te jim ni mogla vzeti. K mizi se je vsedel delavec, ki je imel tukej edino možnost, da se hrani. To dejstvo so eni in drugi vzeli za nekaj, čemur se ne da uteči, ker je to prav tako v planu, kako nek drug proizvodni proces. Tu nisi našel sledu o človeka vrednem življenju. Ko je prišlo do epidemije, se je oblast pozanimala, toda ukreniti se ni dalo kaj učinkovitega, ker niso finance dopuščale, ne prostori in ne delovno osebje. Tudi tukaj je bilo treba stisniti zobe in prezreti marsikaj ter biti navdušen za našo „stvarnost."
Politike konjukture v zdravem smislu socialistično gospodarstvo sploh ne pozna. Do nekega minimuma so diktirali po službeni ali po partijski liniji, toda dalje ni šlo. Razni poleti posameznih podjetij so bili tako stanovitni kot čustva zaljubljencev. Konstruktivnega dela in inciative ni bilo. Direktor je imel svoje načrte mnogokrat vse drugje kot pri pro-cvitu podjetja, saj je njegovo nalogo še bolj ali manj določila oblast, da se pač udejstvuje drugje in podjetju predstavlja samo glavo, da ne bi zašlo v kapitalistične vode. Zašlo je pa v špekulacije, ker šefa kolektiva ni nihče kontroliral ker je veljal za nekaj nedotakljivega, od zgoraj pa je imel zaupanje. Ob velikih prekrških je bil samo službeno premeščen. V
javnost to ni bilo prišlo, da ne bi rušilo zaupanja v partijske privržence. Razumljivo je, da je v teh pogojih podjetje še komaj ostalo na površju. Mnoga, predvsem na novo ustanovljena podjetja, so pa šla v likvidacijo.
Trgovska mreža je bila tudi stvar za sebe. V prvih letih je bilo enostavno, ker v trgovini človek ni imel kaj iskati. Pozneje pa so se vedno bolj pogosto zbrali ljudje v vrstah pred trgovinami in takrat je pokalo, škripalo, ljudje so kleli, godrnjali, jokal, uslužbenci so bili malodane brez glave pri tolikem prometu. Ko se je naval po nekaj dneh polegel, so uslužbenci spali spanje srečnega. Danes, ko so trgovine vsaj na splošno nasičene s proizvodi, ko stav-ljajo dovoljno protiutež kupni moči potrošnika, je ta trgovska mreža mrtva, brez inciative. predvsem veliki trgovski obrati malokdaj predstavljajo kolektiv, ki bi imel skupni smoter. O teh nezdravih pojavih so mnogo pisali po časopisih. Toda vedno so vzroke iskali drugje in sami sebe skušajo prepričati, da imajo prav.
Naj se bralcu ne zdi čudno, da bom tudi živino-zdravnika štel med delovno množico. In potem pride še nekdo na vrsto. Pisatelj, kulturni delavec. Ne, vidite, saj mu lahko rečemo delavec, m,anj važno pa je, kakšen. Kaj bi mogel o teh dveh povedati. Vašno vlogo sta imela.
Po vojni se je tudi med živalskim svetom pojavila zdaj ta. zdaj ona epidemija. Toda mejo, v kakšnem obsegu je ta res ogrožala, je bilo težko potegniti, kajti ljudje so to zopet izrabili. Če je žival obolela, je moral kmet poklicati živinozdravnika in če je to ugotovil resno stanje, je dal dovoljenje za zakol j. Sedaj pa je spet potrebno imeti samo malo fantazije, kako je živinozdravnik jedel klobase svojih bolnih pacientov, kar mu je dobro teknilo, kajti prejemki po kartah so bili pičli. Res je, v trpljenju se kuje prijateljstvo. Eden lačen, drugi pa v zadregi, kako bi smel svojo stvar spraviti na mizo, sta stopila skupaj in si vzela svobodo. K razvpiti paroli Narod si naj piše sodbo sam", bi dodal še eno, da si naj namreč narod vzame svobodo sam. Čudno se mi re-zdi, ko politiki toliko govorijo v imenu svojih narodov, a oni in narod imajo toliko skupnega kakor dan in noč. Ne povsod, pa vendar v mnogih, premnogih državah je tako.
(Nadaljevanje prihodnjič)