PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	_>.
Abb. postale I gruppo	" LGD3 4 U llT
Leto XXVI. St. 135 (7629)
TRST, petek, 19. junija 1970
PO RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM^ VLADE RVMORJEM
CGIL, CISL in UIL pozvale k preklicu zapore izpitov
Sindikati solnikov, združeni v «intesi», še niso odgovorili na poziv
Iz intervjuja predsednika ZIS SFRJ Mitje Ribičiča za «Coriška srečanja*
Vprašanje obmejnega prebivalstva in jugoslovansko-italijanski odnosi
RIM, 18. — Predsednik vlade Ru-fflor se je danes sestal s tajniki vsedržavnih sindikalnih konfederacij, ki so kasneje izdali proglas, da se prekliče zapora izpitov in redov an j. S tem je bil narejen pomemben korak k rešitvi zapletenega položaja šolstva, ki razburja milijone ialijanskih družin.
Ni še znano stališče »intese*, ki združuje sedem sindikalnih organizacij šolnikov', vendar pa se čuje-jo vesti, da so postali bolj sprejemljivi za kompromisne predloge. Ena jzmed organizacij članic »intese*, in to sindikat šolnikov, ki so izven organikov (SNAFRI), je danes sklenil, da prenehajo z zaporo, ker menijo, da so «v celoti dosegli vse cilje, ki si jih je zastavil sindikate.
Predsednik vlade Rumor je da-
nes sprejel vse prizadete predstavnike vseh prizadetih sindikalnih organizacij in to na ločenih sestankih. Okrog 16. ure je sprejel tajnike: CISL Sorti ja, CGIL Lamo in UIL Ravenno, s katerimi se je zadržal v razgovoru dobre tri ure. Nato so se sestala na skupnem sestanku tajništva CGIL, CISL in UIL, ki so proučila izjavo predsednika vlade in ki so nato tudi obrazložili razloge, ki so jih navedli, da so pozvali avtonomne sindikate šolnikov in njih člane, da prekličejo zaporo.
CGIL, CISL in UIL menijo, da so pozitivna pojasnila predsednika vlade in ministra za šolstvo Mii-sasija, ki se je udeležil sestanka, glede politične volje vlade, da se rešijo vprašanja, ki so jih zastavi-
fcinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiimminiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiimiii
VČERAJ SPLOŠNE VOLITVE V VELIKI BRITANIJI
BBC: konservativci so skoraj gotovo dobili večino glasov
London, 18. — Pozno ponoči je ‘Uencija Ansa sporočila, da je B ®b 23.50 sporočila, da so konservativci skoraj gotovo zmagali na da-nainji splošnih volitvah v Veliki Britaniji in da bo Edvvard Heath iutri nov predsednik vlade.
Podatki tudi iz volilnih okrožij, v katerih so imeli laburisti večino, Lažejo, pravi BBC, da je dosedanja v*čin$ka stranka znatno nazadovala. G se to nazadovanje primerja s c«lotno državo, bodo konservativci jjobili nad 6 odstotkov glasov več 'Ot laburisti. Če bo šlo tako naprej. Pravi BBC, bodo imeli konservativ-c' v novi britanski poslanski zbor-hict okrog 100 poslancev več kot '•buristi. Elektronski elaboratoriii popolnoma izključujejo mož-n°st laburistične zmage.
LONDON, 18. — Danes ob 22 | so se v Veliki Britaniji zaključile splošne politične volitve. Takoj : ?ato so začeli šteti glasove. Doslej Se ni znano, koliko volivcev je glasovalo. Lepo vreme skoraj v vsej ! državi je omogočilo reden potek volitev. Zato pričakujejo, da bo I fjdstotek volivcev sorazmerno visok. "4 splošrrh volitvah leta 1966 je .Vasovalo 75,9 odstotka volivcev,
I l(*a 1964 pa 77,1 odst..
Politični opazovalci v Londonu 'Penijo, da bi znalo lepo vreme vpli-! ''ati na volilne rezultate, ker je *e veliko število ljudi odpotovalo Ja počitnice. Na osnovi male an-Lete, ki jo je napravila neka poto-valna agencija v obmorskih turi-I 'tičnih krajih v tujini, je • razvidno J? bi okrog 80 odstotkov volivcev, L* so odpotovali na počitnice v tu-I l‘no, glasovalo za konservativce, o-stali pa za laburiste in liberalce, j Izid današnjih volitev je izredno Jažen, ne samo zaradi dejstva, fakšno vlado bo imela Velika Britanija v prihodnjih petih letih, mar-v*č tudi zaradi vpliva na bodočo Jsodo konservativne stranke. Poli-| ribii opazovalci ugotavljajo, da zna i ‘‘beti tretji zaporedni poraz konser-! Jativcev globoke posledice ia stran-Lo in t>i iahko dal zagona zlasti vSem tistim, ki trdijo, da se mora tolitika konservativne stranke bolj 'azlikovati od laburistične. To podtem, da bi morali Konservativci
I.	Prihodnosti krenili bolj na (lesno, c* opazovalci trdijo, da konserva-TTi na smejo nadaljevati z dose-: >j0 politiko, ki je precej podob L? laburistični politiki zlasti na so-| kalnem področju. To stanje naj oi bilo v korist laburistom, ki so za so-Jalna vprašanja bolj občutij’vi kot Siservativci. V tem okviru je tre ba gledati tudi na volilno kampanj0. ki jo je vodil, kot smo že vce-faj poročali, voditelj desničarske 5thije konservativne stranke poslale Powell.	.	. .
2elo mirna volilna kampanja, ju je formalno zaključila včeraj in "ted katero ni prišlo do kakšnih Osebnih novosti, se je posredno Holiko razvnela danes z objavo ankete v »Evening Standardu*, ki bfavi, da bodo konservativci dobili S1 odstotek glasov več kot laburisti. i° je seveda zdramilo londonsko “?fzo, na kateri so vrednostni pa-Jrji danes pridobili 6 točk. Ta op-Vzem na delniškem trziscu je /Mival tudi na vrednost šterlmga, r je prav tako danes pridobil • v primerjavi z včerajšnjo kvo-fcjo.	-	.
.Nekateri volivci so se včeraj pri-Jž■ 1 i na raznih komisariatih zara-
9	volilnih nepravilnosti. Na ne-J*fn volilnem sedežu v Glasgowu J? aretirali moškega, ki je skusal
j r*®ovati dvakrat z različnimi vojnimi potrdili. Mož je lahko dobil £ailni potrdili zaradi napake, ki ? hastala ob razdeljevanju. Take 5? Peki volivki sporočili, ko je pri-jj® na volišče, da je že volila m
10	ji pokazali; da je bilo njeno i-
me na seznamu volivcev črtano. Enako se je pripetilo neki drugi volivki, ki je bila v bolnišnici in je prišla volit na svoje volišče. Predsednik nekega volišča v Portsmouthu je poklical policijo, ker je neki mladenič pred njim iz protesta zažgal glasovnico, čez «da nima nobene druge možnosti kot glasovati za konservativce ali za laburiste*.
Odpovedana stavka državnih uslužbencev
RIM, 18. — Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so obravnavala spor glede preureditve plač in položaja državnih uslužbencev. Ugotovili so, da je parlamentarna debata privedla do prvega in delnega priznanja stališč glede člena 16, ki so ga zastopale sindikalne organizacije. Parlamentarna debata se bo nadaljevala 24. junija, zaradi česar so vse tri konfederacije skupaj s sindikati sklenile, da prelo-že na datum, ki ga bodo kasneje določili, stavko, ki je bila že napovedana za 22., 23. in 24. junija.
RIM, 18. — Zunanji minister Moro je danes sprejel potujočega veleposlanika Finske Enckella, ki obiskuje različne evropske prestolnice ter izmenjuje stališča o varnosti in o sodelovanju v Evropi.
le sindikalne organizacije. Tri sindikalne organizacije so mnenja, da so pojasnila Rumorja in Misasija »odstranila ali zmanjšala nekatere izmed najbolj resnih zaskrbljenosti, do katerih je prišlo po vesteh o zadnji seji ministrskega sveta. Predvsem je šlo za določilo o največ 25 učencev na razred (seveda v okviru predvidenih izdatkov in finančnih zmogljivosti), o zapori odpustov šolnikov in o drugih vprašanjih. Razpravljali so tudi o zakonskih dekretih, ki sindikatom^ niso znani v podrobnostih in ki še niso dokončno izdelani.
Sindikalne organizacije so nato izjavile: Borba za šolo je dosegla pomembne rezultate v smeri reforme. Glede odprtih vprašanj bodo sindikati šolnikov prejeli polno podporo vseh ostalih sindikalnih organizacij. Zaradi tega pa »toplo pozivajo, da se prekine zapora izpitov in redovanj in to takoj*.
V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o reformi davčnega sistema, ki predvideva preureditev davčnega sistema na osnovi pooblastilnega zakona, ki naj se dokončno izvede s prvim januarjem 1972. Gre za pravičnejšo davčno obremenitev, za poenostavitev davčnega ustroja in istočasno tudi za uskladitev italijanskega davčnega sistema s sistemom držav Evropske gospodarske skupnosti.
Danes sta komunista Lenti in Tuccari kritizirala zakonski predlog, češ da bo kot v preteklosti v korist gospodarsko močnejši kategoriji in da ne ščiti velike množice srednjih in majhnih davkoplačevalcev. Demokristianski svetovalci pa so dejali, da reforma ni čudežna, da pa bo ustvarjala nov odnos med davčno upravo in državljani.
Poslanska zbornica Je izglasovala zakon o preventivnem zaporu v raznih fazah kazenskega postopka. Zakonski dekret mora še odobriti senat.
za še en dan podaljšajo 48-umo stavko, ki bi se morala danes končati. Zaradi tega tudi danes ne bodo vozili avtobusi na progah med mesti in krajii.
Minister za delo Donat Cattdn je danes zvečer skupaj s podtajnikom za promet senatorjem Ceugarlejem sprejel predstavnike prizadetih u-službencev, ki že od januarja stavkajo za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
Po sestanku je minister sporočil, da bo v prvih dneh prihodnjega tedna sklical prizadete, da se prične pogajanja. Ugotovili so številne kršitve zakonov o socialnem varstvu in norm o koncesijah, zaradi česar bodo takoj izvedli vrsto nadzorstev v soglasju z ministrstvom za promet.
Predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Mitja Ribičič, tržaški rojak, je dal intervju za najnovejšo številko »Goriških srečanj« iz Nove Gorice. Nekatere izjave Mitje I Čiča, ki se nanašajo na probleme obmejnega prebivalstva, na jugoslovansko - italijanske odnose in na mednarodno politiko Jugoslavije, bodo gotovo zanimale tudi naše bralce. Zato jih objavimo v skrajšani obliki.
Kakšne so po vašem mnenju perspektive jugoslovansko italijan-
skih odnosov v okviru sodelovanja s sosedno republiko, že doslej in naj bi se tudi v prihodnje kazala posebna vloga Nove Gorice, Kopra in drugih območjih ob meji?
Jugoslovansko - italijanski odnosi imajo poseben pomen za Socialistično Jugoslavijo in po našem mnenju tudi za sosednjo republiko Italijo, ne samo zaradi tega, ker gre za dve sosedni deželi, ampak tudi iz več drugih razlogov. Eni in drugi, jugoslovanski in italijanski narod živita na območju, ki ima nekatere skupne značilnosti. To je južno krilo Evro iv * vi
pe in nekak naravni most med centralno Evropo, Bližnjim in Daljnim vzhodom in prek morja z a-friškim kontinentom. Obema državama je skupen interes za politično stabilnost v tem prostoru, za varnost Evrope in notranji stabilni, demokratični in progresivni raz-
Cenjenim bralcem se opravičujemo za nekatere pomanjkljivosti v današnjem poročanju o zunanji politiki, do katerih je prišlo zaradi včerajšnje stavke uslužbencev tiskovnih agencij.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiii,
SESTANKI VODSTEV PSI, KD IN PSU
Socialisti vztrajajo na svojem stališču glede deželnih uprav
Kompromis demokristjanskega vodstva glede notranje ureditve - Stališče PSU
RIM, 18. — Danes so se zaključili trije pomembni sestanki v zvezi s sedanjim italijanskim političnim položajem. Zaključila se je seja državnega sveta KD, socialisti so obravnavali položaj na sestanku, na katerem so bili prisotni poleg članov izvršnega odbora tudi na novo izvoljeni deželni svetovalci in vsi deželni tajniki, socialdemokrati pa so na seji svojega vodstva sprejeli zaključno resolucijo.
Na seji razširjenega vodstva so-
Tudi danes stavka avtobusov rednih prog
RIM, 18. — Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev avtobusnih podjetij s koncesijami, ki __ ___________________________
se nanašajo na izven mestne prevoze I in je dejal, da socialisti ne morejo z avtobusi, so danes sklenile, da I pristati na nobeno vrsto monopolov
cialistične stranke je tajnik Mancini ponovil ze večkrat znana stališča in predvsem, da niso tako pomembne formule, temveč da je predvsem važna vsebina politike. Glede deželnih odborov je dejal, da so se o tem dogovorili že pred dalj časa in da niso potrebni nobeni razgovori več. PSI se je dogovorila, da predstavlja levi center prevladajo-čo politiko, da pa seveda obstajajo tud druge možnosti, kot sta to v Umbriji in' Toscani. V tej zvezi je bil Mancini zelo odločen in oster
V NEDELJO, 21. t.m. OB 10.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU TOVARIŠKO SREČANJE VSEH SOTRUDNIKOV IN ČITATELJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA OB 25. OBLETNICI IZHAJANJA.
Vabljeni vsi sotrudniki in čitatelji!
Posebnih vabil ne bomo pošiljali!
To sporočilo velja kot vabilo.
Uredništvo in uprava
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll|||||||Ntll1llllllllllllllllllltMltlll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii|||||||||||||||||||||||||||,|,,,,l||||||||||||||||||,,,u
TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ
Prizadevanja Jugoslavije za izboljšanje odnosov z vsemi miroljubnimi državami
Konferenca jugoslovanskih mest o splošni ljudski obrambi Predsednik Tito sprejel sudanskega predsednika El Nimeira
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci izrazil pričakovanje, da bo skorajšnji obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča v Sovjetski zvezi in njegovi razgovori s Kosiginom nova vzpodbuda obojestranskemu koristnemu sodelovanju, zasnovanemu na medsebojnem spoštovanju, kar je trajna komponenta zunanje politike Jugoslavije.
Na vprašanje o bodočem obisku državnega tajnika Mirka Tepavca na Nizozemskem je Vujiča dejal, da Tepavac vrača obisk zunanje mu ministru Lunsu, ki je marca 1968 obiskal Jugoslavijo. Odnosi med Jugoslavijo in Nizozemsko so, po besedah Vujiče, dobri, prijateljski in se zelo ugodno razvijajo. Obisk Tepavca na Holandskem bo priložnost za izmenjavo misli z zunanjim ministrom Lunsom in drugimi holandskimi državniki o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o evropskem sodelovanju in varnosti ter o dvostranskih odnosih. Verjamemo, je dejal Vujiča, da bodo ti razgovori prispevali k nadaljnjemu napredku sodelovanja bed ome-ma državama.
Obisk francoskega ministra za gospodarstvo tol finance Valerja Giscarda D'Estainga, ki bo od 21. do 23. t. m. gost jugoslovanske vlade, izraža po mišljenju Vujiče napore, ki jih Jugoslavija in Fran-
cija vlagata za nadaljnji napredek odnosov, posebno gospodarskega sodelovanja. Verjamemo, je rekel Vujiča, da bo te obisk prispeval k intenziviranju gospodarskega sodelovanja, posebno na področju industrijske kooperacije in sodelovanja naših podjetij na tretjih trgih. Poleg tega bo obisk D’Estainga priložnost za izmenjavo misli o drugih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih.
Na vprašanje, ki se je nanašalo na jugoslovansko-alibanske odnose, je zastopnik državnega tajništva odvrnil, da se Jugoslovanska vlada stalno zavzema za normalizacijo in napredek Jugoslovansko - albanskih odnosov v prepričanju, da je to v interesu obeh držav. Dosedanji rezultati v tem pogledu, pa čeprav so omejeni, je dejal Vujiča, že kar žejo, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj konkretnega dvostranskega sodelovanja. Jugoslovanska vlada bo tudi v bodoče stalno vlagala svoje napore v tej smeri, je zaključil zastopnik državnega tajništva.
V skupščini se Je danes pričelo dvodnevno zasedanje stalne konference mest Jugoslavije, ki je posvečeno nalogam občin na področju splošne ljudske obrambe. Na zasedanju bo okrog 500 udeležencev, zastopnikov 200 mest iz vseh krajev Jugoslavije, izmenjalo misli in izkušnje o organizaciji splošne ljudske obrambe. Predsednik Tito Je
poslal zasedanju brzojavko, v kateri med drugim poudarja, da se vprašanju splošne ljudske obrambe mora posvečati stalna pozornost In da koncepcija o splošni ljudski o-brambl mora v bodoče še bolj priti do izraza v vsakodnevnem delu občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Predsednik sveta revolucionarnega poveljstva tol vlade Sudana El Nlmedri je prispel danes iz Sarajeva, kjer je včeraj obiskal podjetje «Energoinvestv>, tovarno «Unis», muzej «Mlada Bosna« in Gasi Husrev-begovo biblioteko, v Pulj. po kratkem ogledu ladjedelnic* Uljanlk je El Nimeiri odpotoval na Brione, kjer so ga pričakali in pozdravili predsednik Tito, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in druge osebnosti. Nocoj bo predsednik Tito priredil poslovilno večerjo v čast svojega gosta ,M Jutri odhaja Iz Jugoslavije.
B. B.
MOSKVA, 18. — V moskovskih dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da bo proti koncu tega meseca egiptovski predsednik Naser o-biskal Sovjetsko zvezo. Dan prihoda in trajanje obiska še nista znana. Domnevajo, da se bodo razgovori Naserja s sovjetskimi voditelji nanašali predvse mna okrepitev o-brambne moči Egipta ter na ostala vprašanja Bližnjega vzhoda.
iv ti na monopol komunistov, niti na monopol demokristjanov in da niso nekaj, kar se lahko prišteje nekomu drugemu, temveč da imajo lastno politiko.
Na sestanku je bila sprejeta tudi resolucija, o kateri pa ne moremo podrobneje poročati zaradi stavke tiskovnih agencij, vendar pa očitno zadeva stališče, ki se povsem sklada z izjavami Mancinija, saj so njegovo poročilo soglasno odobrili.
Socialisti torej vztrajajo, da se v Umbriji in Toscani ne dopusti možnost komisarske uprave, ki je edini številčno možni izhod iz sedanjega stanja, razen seveda logične rešitve deželne uprave, v kateri bodo sodelovali komunisti in socialisti in ki ima zagotovljeno trdno večino. Pri tem pa je Mancini zastavil v odnosu do komunistov tu di določene pogoje, k; se nanašajo j predvsem na širše sodelovanje :.n na zahtevo, da se teh upr-iv ne bo izkoriščalo za globalni napad na vlado in na vladno politiko.
Na vsedržavnem svetu KD sta danes poročala najprej predsednik vlade Rumor, nato pa je odgovoril tajnik Forlani.
Na zasedanju so sprejeli resolucijo, k’ v prvem uvodnem odstavku izraža zahvalo celotni stranki za njeno prizadevnost v zadnji volilni kampanji in se zahvaljuje volivcem, ki so potrdili svoje zaupanje krščanski demokraciji.
Drugi odstavek pa se glasi: »Vsedržavni svet KD odobrava politično poročilo tajnika stranke. Glede notranje ureditve stranke pa poziva predsednika vsedržavnega sveta, da še pred počitnicami skliče vsedržavni svet, ki bo razpravljal o predlogih, ki jih je izrekel tajnik stranke v zaključnem delu svojega poročila.*
Resolucijo so podpisali štiri člani vsedržavnega sveta, ki pripadajo skupini »Nove cronache*. Pr-
vi odstavek so soglasno odobrili, proti drugemu pa je glasovalo 9 članov skupine »Forze Nuove*, dva člana vsedržavnega sveta pa sta se vzdržala.
Današnji govor Forlanija je bi nekoliko manj oster in dopušča razne razlage. To zlasti glede dežel, saj se sedaj že nekako dopuščajo tudi možnosti, ki jih predlagajo socialisti. Desničarska ofenziva, do katere je prišlo v KD med vodilno kampanjo in ki je imela seveda posledice tudi sedaj po volitvah, je torej naletela tudi znotraj stranke na odpor. Zaradi tega je prišlo do notranjih napetosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do krize sedanjega tajništva. Celo v Fanfanijevi struji obstajajo zaskrbljenosti zaradi preokreta na desno, ki se hoče izvesti v politiki stranke in vlade. Danes j'e sprejel Forlani skupino Fanfanijevih predstavnikov, pri čemer so znatno omilili predloge o zakonskem omejevanju pravice do stavke in glede deželnih svetov.
Glede nove notranje večine in glede uveljavljanja večinskega volilnega sistema pa so predlog Forlani - Fanfani do sedaj brez prir držkov odobrili samo pristaši Ta-vianija in dorotejska skupina, ki jo vodita Piccoli in Rumor. Co-lombo in Andreotti sta proti večinskemu sistemu, saj bi dobil politično obeležje, ki bi imelo resne posledice tudi za vlado.
V tem polib'čnem okviru je treba tudi razlagati formalno enotnost, ki je bila izražena ob zaključ-
ni resoluciji zasedanja vsedržavnega sveta KD, ko se je v bistvu prešlo brez kakršnega koli sklepa mimo vprašanja dveh spornih dežel in ko se je istočasno odložilo na ponovno zasedanje vsedržavnega sveta vprašanje notranje ureditve stranke, ali bolje rečeno prehod od proporcionalnega na večinski volilni sistem. S tem se namreč hoče odstraniti sedanja razdrobljenost stranke od 8 do 9 struj, tako da bo imela v stranki vso oblast samo ena večinska struja. V praksi pa bi to pomenilo resen udarec levičarskim strujam, ki imajo dobro tretjino strankinih pripadnikov, ki pa istočasno le težko pridejo do vpliva na vodstvo.
Danes se je zaključila seja izvršnega odbora PSU in so soglasno odobriti resolucijo, v kateri podčrtujejo politično vlogo PSU ter napadajo socialiste zaradi njih namere, da sodelujejo z nedemokratičnimi strankami. Socialdemokrati pravijo, da je treba vztrajati na doslednem stališču glede deželnih odborov in da je treba povsod izvesti politiko, ki velja za vso državo ter da ni mogoče voditi politike po dveh tirih.
Do nezadovoljstva je prišlo v liberalni stranki, kjer je volilni neuspeh vzbudil sile, ki so nasprotne sedanjemu tajniku stranke Malago-diju. Pojavila se je levica v PLI, ki je izrecno zahtevala ostavko tajnika stranke in ostavko izvršnega odbora ter takojšnje sklicanje izrednega kongresa stranke.
voj ene in druge dežele. Odnosi med Jugoslavijo in Italijo so pomembni tudi zaradi tega, ker smo obmorska dežela in takorekoč mejimo na Mediteran.
Drugi interes je ekonomski. Dobri odnosi med Jugoslavijo in I-talijo ne spodbujajo samo naravne integracije klasične blagovne izmenjave, marveč tudi skupna gospodarska vlaganja, skupno znanstveno, kulturno in drugo sodelovanje.
Tretjič, pri teh odnosih gre za dežele dveh sistemov. Velikega pomena je sodelovanje, ki potrjuje možnost sožitja, ne glede na različno družbeno strukturo. Prav tu se v praksi potrjuje načelo sožitja.
Dalje, v okviru italijanske republike je del slovenskega naroda, a v okviru socialistične Jugoslavije v hrvatski in slovenski socialistični republiki del italijanskega naroda.
Perspektive italijansko * jugoslovanskih odnošajev so dobre, podani pa so vsi pogoji za njihov nadaljnji razmah. Seveda to pa ni odvisno zgolj od političnih dejavnikov. Nova Gorica, Koper in vsi naši obmejni kraji imajo ob tem sodelovanju posebno vlogo in pomen. Ti so predhodnica dobrih odnosov med obema republikama, so pobudniki odprte meje. Včasih podcenjujejo odprto mejo, kot da gre samo za ekonomski in socialni interes prebivalstva, ki živi na sami meji. Prav gotovo ta interes uresničuje naša meja v ekonomskem, kulturnem in drugem pogledu. Odprta italijansko - jugo slovanska meja je nedvomno pomembna politična pridobitev za naše meddržavne odnose in mednarodno delavsko gibanje. Le ta v nekem smislu vzpostavlja na naši meji novo mednarodno pravo. Mejni kamni nišo ločnica med narodi, marveč postajajo v nekem smislu brez pomena in skoraj v ničemer ne preprečujejo širšega razmaha stikov med kraji na tej meji.
Skrbeti moramo za to, da bi bile te pridobitve konstantne. Mislimo tudi, da danes, v današnjih pogojih ne bi mogel nihče ukiniti teh pridobitev, ne da bi naletel na množičen odpor ne samo pri obmejnem prebivalstvu na obeh straneh meje in pri vseh naprednih ljudeh v Italiji in Jugoslaviji.
V italijansko - jugoslovanskih odnosih ne gre samo za odnose med obema državama na državni ravni, pač pa za mnogo globljo vzpostavitev ekonomskih, kulturnih in drugih stikov in aranžmajev. In to je po našem mnenju tisto, kar ustvarja pogoje za novo vizijo Evrope. Nova Evropa se ne bo u-stvarjala samo s konferencami in sporazumevanjem na vrhu. Te konference seveda imajo svojo težo zlasti v tem smislu, da z njimi preprečujemo povratek na hladno vojno in blokovsko delitev Evrope. Nova Evropa se ne bo ustvarila z odloki vlad, pač pa s skupnim delom, življenjem, ustvarjanjem in mednarodno delitvijo dela v Evropi. Skupni nastopi, skupno znanstveno, gospodarsko in kulturno
sodelovanje med narodi, H žive v Evropi dokazujejo, da vedno bolj spoznavajo, kako nesmiselna je blokovska razdelitev Evrope in da je obdobje blokovske hladne atmosfere zaviralo njen gospodarski in družbeni razvoj.
Ni nobenega tako velikega problema, da bi ga obe deželi ne mogli rešiti v interesu skupnega nadaljnjega sodelovanja; obstajajo možnosti, da se regulirajo še zadnji ostanki neurejenih odnosov.
Prepričan sem, da bo v pogledu vseh teh vprašanj tudi vnaprej sporazumevanje med italijansko in našo vlado v duhu tiste pripravljenosti, ki je bila navzoča na vseh dosedanjih sestankih na višji ravni, ob obiskih voditeljev italijanske dežele pri nas in naše dežele v sosedni Italiji, zlasti pa, da bo prišlo do novih spodbud za sodelovanje na celotnem obmejnem območju. Zato tudi nobenega obmejnega vprašanja ne postavljamo kot
Kamboški partizani so z vrsto napadov proti Lon Nalovim postojankam praktično zaprli vse poti, Jd peljejo v prestolnico Phnom Penil. V kam boško glavno mesto je sedaj mogoče priti samo po zraku ali po reki Mekongu. Na sliki: vojaki redne vojske v Kompong Sptuu, kjer so bili v preteklih dneh siloviti boji med Nolovimi oddelki in osvobodilnimi silami
Mitja Ribičič
vprašanie ločnice med obema deželama, marveč postavljamo vsako mejno vprašanje kot nadaljnje odpiranje in nadaljnje skupno sporazumevanje v vseh tistih zadevah, za katere je naše prebivalstvo zainteresirano. Pozitivno o-cenjujemo vse pobude, ki jih je druga stran dala v tem smislu, bodisi da gre za skupno koriščenje vodnega bogastva, za povezovanje v energetskem izvoru, za zadeve v celotni infrastrukturi, in za skuptta vlaganja v transport na zemlji, zraku ali morju. Skratka, vse zamisli, ki prispevajo k nadaljnjemu gospodarskemu, družbenemu, kulturnemu napredku celotnega območja so po našem mišljenju vredne, da jih obe vladi podpirata v interesu prebivalstva tega območja.
In to stanje je dejavnik stabilnosti v lem delu Evrope, zavoljo tega ga moramo vaiovati kot nekaj trajnega, kot nekaj, kar ni odvisno od trenutne volje in želje, od trenutne situacije in ljudi, ki so trenutno na vodilnih položajih. In če pomislimo, da danes tudi druge evropske dežele v tem smislu urejajo svoje probleme, da tudi nemška zvezna republika o-bravnava svoja obmejna vprašanja v dobri volji, potem je jasno in normalno, da se ne bojimo stopiti še korak naprej na naši zahodni meji, kjer tradicija sodelovanja traja že več kot 15 let. Ne mislimo, da je stabilnost in su-verenost neuvrščene, neodvisne Jugoslavije samo interes jugoslovanskih narodov, ona je prav gotovo tudi v interesu italijanske države.
To je potrdil obisk predsednika Saragata v Jugoslaviji in bo pot--dil tudi obisk predsednika Tita v sosednji Italiji.
Prebivalci Goriških Brd so življenjsko zainteresirani za zgraditev tranzitne ceste, ki bi jih po italijanskem ozemlju povezovala v Novo Gorico. Načelni sporazum o tem je bil dosežen že pred več leti, ko jo Jugoslavijo obiskal tedanji predsednik !talijanske vlade g. Aldo Moro. Ali ie moč pričakovati, da bo do gradnje omenjene ceste čimprej pnšio?
Z naše strani oomo naredili vse, da ^ bi do gradnje ceste čimprej prišlo in mislim, da tudi z italijanske strani ni nobene takšne ovire, ki bi preprečevala čimprejšnjo zgraditev te ceste. Mislimo, da bi bilo v interesu prebivalstva najboljše, če bi dali pobudo, da se v čimkrajšem roku realizirajo tista vprašanja, kjer smo se že sporazumeli.
Kako presojate možnosti in potrebe na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med Jugoslavijo in razv!tejšimi tujimi državami?
Jugoslavija je etiropska dežela in je izredno zainteresirana za povezovanje z ostalo Evropo. Ne M hoteli biti periferija Evrope, balkanski zaostali del Evrope, marveč težimo, da se enakopravno razvijemo v koraku z najbolj razvitimi evropskimi deželami. Zato pospešujemo in širimo bilateralne odnose s posameznimi evropskimi deželami. Temu cilju so težili tudi naši obiski v Veliki Britaniji in drugod. Pri tem se prizadevamo, da se razširijo oblike sodelovanja. Klasično sodelovanje pomeni trgo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27.5 najnižja 21,2, ob 19. uri 21,2 sto-pinje, zračni tlak 1006,6 stanoviten, veter 16 km/h severozahodnik, vlaga >8 odst., nebo pooblačeno, morje raz-gibano, temperatura morja 23,9 stopinje, dežja je padlo 5,4 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 13. junija JULIJANA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.52 — Luna vzide ob 21.37 in zatone ob 4.27 Jutri, SCBOTA, 20. junija
NENAD
RAZGIBANA SINDIKALNA KRONIKA
Stavka javnih in zasebnih prevozov Manifestacija tržaških upokojencev
Uslužbenci ACEGAT so stavkali dve uri v mak solidarnosti s stanovskimi tovariši - Bonazzi je orisal zahteve upokojencev - Sprejem pri Cappelliniju
V včerajšnji protestni povorki so upokojenci nosili tudi slovenske napise
Kot napovedano so uslužbenci javnega prevoznega podjetja ACEGAT izvedli včeraj dopoldne dveumo solidarnostno stavko s svojimi stanovskimi tovariši v zasebnih podjetjh, ki so ves dan stavkali za obnovitev delovne pogodbe. Uslužbenci ACE GAT so stavkali tudi zaradi nekaterih zahtev notranjega značaja. Stavka je trajala dve uri, od 10. do 12. ure in je uspela stoodstotno.
Polagoma se v sektorju javnih uslužbencev nekatere manjše stvari vendarle urejajo. Po skoraj šestmesečnem sporu in nizu sindikalnih akcij je, naprimer, uprava tukajšnje podružnice državnega podjetja za električno energijo EN EL sprejela zahtevo uslužbencev in jim bo uredila notranjo menzo. Včeraj je potekal v sedežu uprave razgovor med predstavniki sindikalnih organizacij in upravo, ki se je obvezala v tem smislu. Tehnične podrobnosti izvedbe te obveze bodo določili na prihodnjem srečanju, ki bo 25. junija.
Istočasno so izvedli uslužbenci in uradniki ENEL protestno manifestacijo, da bi z njo opozorili tudi javnost na upravičenost svojih zahtev. Ob uri, ko se je začel odmor za kosilo, so zapustili delovna mesta in z malicami in drugo hrano stali na pločniku pred stavbo, kjer so »obedovali.*
Vsekakor pa je najvažnejša sindikalna manifestacija, ki je zajela širok sloj mestnega prebivalstva (v Trstu pa še posebej), tista, ki so jo upokojenci organizirali dopoldne na Trgu Goldoni in po mestnih ulicah.
Večje število upokojencev se je namreč ob 10. uri zbralo na Goldonijevem trgu na protestnem zborovanju zaradi perečih vprašanj, ki zadevajo nekaj desetttisočev tržaških in nekaj milijonov italijanskih upokojencev.
Zbranim sta spregovorila tajnik sindikata upokojencev CISL Paolo Rossetti in UIL Ferruccio Maranza-na, glavni govor pa je imel v imenu vseh treh vsedržavnih sindikalnih organizacij upokojencev, tajnik FIP-CGIL Rino Bonazzi, ki je v grobih obrisih opisal zahteve upokojencev in peticijo, pod katero so v Trstu zbrali v kratkem času nad desettisoč podpisov.
Zahteve upokojencev so preproste in razumljive. Sploh bi ne smelo biti problemov glede ukrepov, ki bi koristili tako skupnosti, kakor tudi samim starejšim delavcem, ki imajo, prav tako kakor aktivni delavci v industriji, pravico do večje socialne pravičnosti, posebno še v letih, ko bi morali v miru uživati sadove dolgih desetletij dela in bojev.
Pokojnine naj se urejajo po »premični lestvici*, ki mora upoštevati vpliv draginje na kupno moč lire, prav tako kakor mezde. To načelo, ki ga je vlada sprejela v zakonu v juliju 1968, še ni bilo uresničeno in upokojenci zahtevajo, naj se takoj uveljavi, z retroaktivno veljavo do 1. januarja 1970. Vsem upokojencem pa naj se zagotovi minimalni povišek 500 lir za vsako točko (odstotek) podražitve življenjskih stroškov od julija - avgusta 1968.
Druga zahteva zadeva minimalne pokojnine. Sedaj so te različne, medtem ko menijo sindikalne organizacije upokojencev, da se morajo rmnimalne pokojnine poenotiti in da je treba občutno zvišati stare pokojnine, ki so pod dostojno ravnijo.
Pokojnine bi se morale tudi prilagajati dinamiki plač v industriji, kajti vpliva sploh na življenjske stroške in cene. Zvišati bi se morale ustrezno odstotnemu zvišanju plač vsled sklepa novih delovnih pogodb, nekako 10 odstotkov letno. Poleg tega bi morali prejemati upokojenci ustrezne družinske doklade.
Upokojenci bi morali uživati ugodnosti, ki jih nudi javnim uslužbencem obstoj posebnih skladov.
»Premična lestvica* naj se uvede tudi na »socialne pokojnine*.
Velike važnosti pa je tudi zahteva, naj se sindikatom upokojencev prizna pravica do predstavnikov v upravah ustanov za socialno skrbstvo. Ti bi nadzorovali delo teh ustanov in predvsem pripomogli v boju proti prikrivanju socialnih dajatev, oziroma prikrivanju uslužbencev. Zvišati bi morali tudi prispevke kmetijskih podjetij, ki so znatno pod odstotnimi prispevki industrijskih obratov, kar pa ni pravično, ker se s tem oškodujejo predvsem dninarji in poljski delavci.
Peticijo, ki jo je orisal Bonazzi jbraran upokojencem, so odnesli, po
povorki po mestnih ulicah Carducci, Rona, Korzu na Trg Unita, v prefekturo, kjer je delegacijo upokojencev sprejel vladni komisar dr. Cap-pellini. Izročili so mu izvod peticije in ga prosili, naj posreduje pri vladi za sprejem teh zahtev. Cap-pellini je obljubil, da bo o tem informiral vlado.
Z današnjim dnem se začenja tudi tridnevna stavka delavcev
za obnovitev delovne pogodbe. Ob 9.30 bo danes zjutraj skupščina stavkajočih delavcev, katerim bodo na sedežu v Ul. Pondares 8 spregovorili tajniki treh enotnih sindikalnih organizacij.
Vsedržavna zveza stalnih profesorjev SNAPRI je sporočila, da je preklicala, za svoje člane, napovedano stavko, zaradi katere bi se morale prekiniti in odpovedati redovalne konference.
Članski sestanek Sindikata slovenske šole v Trstu
Danes 19. t.m. ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 članski sestanek šolnikov, učiteljev in profesorjev. Na dnevnem redu je stavkovno gibanje in tajnikovo poročilo o razgovorih, ki jih je imel zadnje dni z raznimi osebnostmi.
Važno obvestilo Sindikata slovenske šole v Trstu
Tajništvo sindikata obvešča vse šolnike, učitelje in profesorje, da se stavkovno Kihanje nadaljuje in zato še vedno veljajo do preklica sklepi o vzdržanju od sej za izbiro knjiK, od ocenjevalnih sej in od sej za izpite.
Občni zbor delničarjev Grandi Motori
Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve na stadionu «Prvi maj»
20. junija sobota
Na sedežu v Ul. S. Nicolb je bil včeraj dopoldne občni zbor delni- j čar.jev družbe Grandi Motori Trie-ste.' Na zboru so pregledali rezultate poslovanja iz lanskega leta in I delo, ki so ga doslej opravili na gradbišču pri Boliuncu. Po občnem zboru se je sešel upravni svet družbe: dr. ing. Gnido Vigrnuzza je bdi potrjen na mesto predsednika za triletje 1970—72. medtem ko je bil ing. Giuliano Dl Stefano imenovan za delegiranega upravitelja. Dosedanji upravitelj ing. A. Grego-retti je namreč iz zdravstvenih razlogov odstopil, vendar bo tudi v naprej sodeloval pri družbi kot tehnični svetovalec. Glavno ravnateljstvo Grandi Motori .Trieste bosta še naprej vodite ing. Alberto Gu-glielmotti, ki je po rodu Tržačan in dr. Piero TartareUi.
lesne industrije, ki se zavzemajo
V OKVIRU LESNE SPECIALIZACIJE TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Gozd: velik prijatelj človeštva v boju proti zastrupljanju ozračja
Poročilo dr. Pizzigalla o problemih pogozdovanja v Italiji - Nastop tujih strokovnjakov . Danes 5. mednarodno zasedanje o lesni trgovini
Pogozdovanje in njegovi problemi: to je bil glavni predmet včerajšnjih strokovnih razprav v okviru tržaškega velesejma. Zasedanja, ki ga je organiziralo vodstvo velesejma v sodelovanju z glavnim ravnateljstvom za gospodarstvo hribovitih področij In gozdarstvo, se je udeležilo veliko število strokovnjakov iz Italije in tujine; prisotni so bil! tudi deželni odbornik za kmetijstvo Cometli, In nekateri funkcionarji z deželnih ustanov za kmetijska in gozdarska vprašanja.
Strokovnjake in goste je pozdravil predsednik velesejma dr. Sloco-vich, ki je v svojem govoru izrazil posebno hvaležnost prirediteljev tržaških lesnih srečanj v okviru vsakoletnega sejma načelniku glavnega ravnateljstva za gozdove pri ministrstvu za kmetijstvo dT. V. Piz-zigailu, ki že od vsega počebka podpira tržaške lesne manifestacije, ter mu v imenu velesejemske uprave izročil spominsko plaketo.
Dr. Pizzigallo Je nato podal glavno poročilo o aktualnosti pogozdovanja in o starih in novih perspektivah te delavnosti za v prihodnje. Govornik je naglasil, da se mora
le preskrbovati z zadostnimi količinami lesa in drugih gozdarskih proizvodov, ampak tudi braniti pred
V sekcijah KPI preučujejo volilne izide
področjih pa je treba napeti vse sile, da bi s primemo gozdarsko politiko zmanjšali zlasti nevarnosti čedalje hujšim zastrupljanjem ate poplav. Dr. Ouerinl je razložil po-mosfere in hidrosfere. Les kot in- j slovanje deželnega Podjetja za go-dustrijska surovina, je nadalje pod- zdarstvo ter omenil, da se organi-
ssrasfisisiSLs: ‘zsčstsl:
Pizzigallovemu poročilu je sledite skega sveta v Furlaniji-Julijski kra-	j^lcje v njihovih rajonih Ta-
živabna razprava, v katero so po- jini. Izvajanja v zvezi z nakazano k0 bo v Dolini splošna skupščina segli številni strokovnjaki, med problematiko je zaključil dr. Pizzi- dolinskih komunistov, katerim bo njimi tudi ravnatelj gozdarske služ- gallo, ki je med drugim navedel, spregovoril tajnik ^federacije inž. be pri deželi Furlaniji-Julijski kra-: da se z ustanovitvijo dežel z na- Anumino Ouffam
ob 18.00 — otvoritev razstave NOB; ob 18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske;
ob 21.00 — nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu «Prvi maj», tel. 96-548.
Vstopnina 1.000 in 500 lir, pevci z izkaznico brezplačno
21.	junija
nedelja ob 16.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške;
ob 18.00 — priložnostni govor in osrednji kulturni program;
od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; od 19.00 do 24.00 — ples;
ob 16.00 in ob 20.00 — predvajanje filma Kaplan Čedermac.
Pri osrednjem kulturnem sporedu
ki bo sledil otvoritvenemu nagovoru predsednika SPZ dr. Roberta Hlavatyja in govoru Gorazda Vesela, bodo sodelovali
združeni mešani in moški zbori
ki jih bo spremljala okrepljena godba na pihala s Proseka, izvajali bodo pesmi: Ubald Vrabec — Zdravica (dirigira avtor), Matej Bor - Karel Pahor — Hej brigade (dirigira Sveto Grgič), Karel Pahor — Na juriš (dirigira Zdravko Kante), Radovan Gobec — Pesem o svobodi (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina Naša vojska (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina — Naša zemlja (dirigira Sveto Grgič), Rado Simoniti — Vstajenje Primorske (dirigira Oskar Kjuder)
Nastope bodo povezovali člani SG Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič.
Igrale bodo godbe na pihala iz Nabrežine, s Proseka, iz Trebč, iz Križa in iz Divače.
Na stadionu bodo televizijski sprejemniki za prenos finalne nogometne tekme svetovnega nogometnega prvenstva iz Mehike.
22.	junija
ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting;
ob 18.00, 20 00 in ob 22.00 — predvajanje filmov.
Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert.
Šolske vesti
Osnovna šola na Proseku vaihi na
ZAKLJUČNO
AKADEMIJO
v počastitev 25. obletnice
OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE
Ztorafld se borno v prosvetnem domu juitai, 20. tm. ob 20.30.
TRST — TEL.: 817-222
ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLAVTA
OBVESTILA IN NAVODILA
Pripravljanje prireditvenega prostora:
danes	od 17. do 23. ure
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob isti uri bo
jind dr. Querini. Govornik je nagla-1 vadnim statutom v Italiji postavlja ,	Ttbo^Colli!
sil, da obstajajo v na*! deželi znat j vprašanje, kako enotno upravljati j sekciji «Curiel» (poroča Laura ne oaze zdravih gozdov, ki jih je 350.000 ha državnih gozdov, ki bo- i Weisš) ln na Pančani (Mario Juri-treba skrbno čuvati; na preostalih do s tem postali last posameznih ševič).
dežel, in kako voditi enotno politi-1 Pri Sv. Jakobu pa bo ob 20. uri ko z obstoječimi 3,700.00 ha zaseb- srečanje z izvoljenim pokrajinskim ne gozdnate površine v Italiji. ■ svetovalcem Inž. Robertom Costo.
Zaradi močnega dežja včeraj ni bilo mogoče do kraja urediti prireditvenega prostora na stadionu »Prvi maj* za jutrišnji začetek osrednje proslave 25-letnice osvoboditve. Prireditelj prosi vse, ki imajo čas, da bi dans skozi ves dan, zlasti pa v večernih urah, prišli pomagat pri ureditvenih delih.
Hvala — SPZ
človek s pogozdovanjem danes ne
SINOČI OKOL119. URE SE JE UTRGAL OBLAK
Zaradi naliva poplavljene ulice in kletni prostori
Na popoldanskem delu zasedanja so spregovorili štirje tuji strokov-; njekd in sicer, ing. O. Carere iz Bukarešte, Id je obravnaval nekatera aktualna vprašanja v zvezi s pogozdovanjem v Romuniji, načelnik odseka za gozdove pri EGS dr. X. Le Chatelier, ki Je prikazal gozdarsko problematiko v okviru znanega Mansholtovega programa, načelnik odseka za gozdove pri avstrijskem ministrstvu za gozdarstvo ing. O. Eckmueller, ki je prikazal pomen pogozdovanja v preteklosti, sedanjosti in zlasti v prihodnosti, ter zastopnik odseka za les pri Food and Agricultural Organi-satlon (FAO) lz Ženeve dr. Wid-j mer, ki je orisal različne načine izkoriščanja gozdnega bogastva v svetu.
Nevarnost zemeljskega usada na Furlanski cesti - Zaradi strele v lokomotivo precejšnje zamude vlakov
Hud naliv, ki so ga že precej časa napovedovali temni nizki oblaki, je sinoči okoli 19. ure spremenil nekatere ulice, posebno v nižjem predelu mesta, v pravcate hudournike. Kalna voda, ki se je nabrala v kanalizacijski napeljavi, je vdirala na plan iz lin ob pločnikih, a je tudi večkrat odkrila železne pokrove na ulicah in popla vila ne le pločnike, temveč tudi kletne prostore in ponekod tudi ve že stanovanjskih hiš ter trgovinske obrate.
Najhuje je poplava prizadela podzemsko skladišče veleblagovnice Upim na Korzu Italda, dalje arhiv ENPAS v Ul. Ghiberti, kletne prostore stavbe na Oberdanskem trgu, kjer ima dežela svoje urade in številne trgovine v ulicah Valdiri-vo, Milano, Torrebianca, Geppa itd.
Precej nevšečnosti so imeli avtomobilisti, ki so ponekod, kot na primer v Ul. I. Svevo ki Baiamon-ti le s težavo vozili čez visoko vodo. Nič čudnega, če se je kako vozilo ustavilo, zaradi česar so 1-meli tudi mehaniki in osebje avtomobilskega kluba polne roke dela.
Tržaški gasilci, pri katerih je ves čas brnel telefon s prošnjami za pomoč, so morali na kraje kjer bi lahko poplava prizadejala največ škode, in črpati vodo iz kletnih prostorov. Morali so tudi na Furlansko cesto, kjer je nedaleč od svetilnika zmage zemeljski usad o-grožal promet. Med posegi so o-pazili več nevšečnosti, o katerih so obvestili vodstvo Acegata. Tako
so opazili v Ul. Koštalunga okvaro na električnem kablu, v Ul. T. Luciani pa, da je plin uhajal iz podzemske napeljave.
Tudi openski gasilci so morali večkrat iz vojašnice na pomoč o-sebam, ki so imele poplavljene kletne prostore. Tako so črpali vodo iz bara Inter v Sesljanu in bližnjih kletnih prostorov last Antonia Celia. Tudi na Proseku in sicer v hiši št. 544 last Ermanna Reino je voda poplavila kletne prostore, ki so jih openski gasilci kmalu izsušili.
Zaradi hudega naliva se je pro met le s težavo odvijal po mestnih ulicah in avtomobili so vozili s prižganimi lučmi. Precej časa je bliskalo in treskalo in Uidi elek trični tok je večkrat zmanjkal. Strela, ki je na progi med Ron-kami in Pierisom udarila v lokomotivo, je vnesla precejšnjo zmedo na raznih železniških postajah in tudi na tržaški. Vlaki, ki so odhajali iz Trsta, so odpotovali z zamudami. Še večje zamude, tudi do 100 minut, so imeli vlaki, ki so prihajali iz Benetk. Položaj se je v Trstu kmalu normalizira], tako da so vlaki v večernih urah odhajali po urniku, medtem ko so prihajajoči imeli še vedno zamude
Temperatura, ki je bila po dne vi še kar visoka, se je v večer nih urah prav zaradi dežja, zni žala. Kaže, da nam bo dež naga jal tudi danes: napovedujejo poobla čitev z nalivi tudi nevihtnega zna čaja.
Danes je na sejmu ponovno v ospredju les, in sicer ga bodo to pot strokovnjaki tal trgovci obravnavali s trgovinske plati. Vsedržavno združenje trgovcev z lesom ln pluto organizira namreč danes v sodelovanju z velesejmom, trgovinsko zbornico in Združenjem tržaških trgovcev z lesom 5. mednarodno zasedanje o lesni trgovini. Strokovnjaki se bodo spoprijeli s problemom, kako povečati ln razviti lesno trgovino, ln predvsem kako prodajati les na «sodoben» način. Nastopili bodo predstavniki domačih in tujih lesnih organizacij, ki bodo zasedali do večera. '
M I H A M A H S K I PARK Prireditve
« L U č I IN ZVOKI.
Urnik tedenskega programa od 15. junija do 15. septembra
Ponedeljek: ob 21.30 «Maxlml-lian of Mexlco» v angleščini; ob 22.45 »Masslmlllano e Car-lotta» v italijanščini.
Torek: tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 »Masslmlllano e Carlotta* v italijanščini.
Četrtek- ob 21.30 «Maximlllan of Mexlco» v angleščini; ob 22.45 »Masslmlllano e Carlotta* v Italijanščini.
Petek:	ob 21.30 »Der Kaiser-
traum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 »Masslmlllano e Carlotta* v Italijanščini Sobota: ob 21.30 In ob 22.45 dve predstavi »Masslmlllano e Carlotta*, obe v Italijanščini. Nedelja: ob 21.30 »Der Kaisertraum von Mlramar* v nemščini; ob 22.45 »Masslmlllano e Carlotta* v Italijanščini.
Avtobus »M* tz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do Mi ramara, z odhodi ob 21. ln ob 22.15; povratek lz Mlramara v Barkovlje ob koncu vsake Iz-med dveh predstav.
Vstopnina: 400 Ur (otroci, člani GNAL In skupine po 300 Ur).
Razna obvestila
Učitelji maturanti izpred 50 let, so vabljeni na proslavo polstoletnega Ju-bileja, ki bo 20. junija v Solkanu, ob 10. uri (po jugoslovanskem času) v hotelu Sabotin.
Piosimo vse, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, da se ob tako važnem življenjskem datumu zopet vidimo pogovorimo in obudimo spomine na nekdanje čase. Prisoten bo tudi Se edini živeči profesor, ki nas |e videl Se kot dijake pred seboj
Miro Preši
V nedeljo, 21. t.m. ob 17.30 Do v Skednju otvoritev škedenjskega doma. V soboto, 27. Junija ob 21. url pa bo kulturna prireditev z nastopom škedenjske mladine In pevskega zbo-ra
VODOPIVCI! Pridite na pomladan-sko srečanje, ki ga bomo letos imeli v Beneški Sloveniji. Dobili se bomo v nedeljo, 21. junija ob 10. uri v Čedadu v slovenski gostilni «Ta-verna*, nasproti PD »Ivan Trinko*, v Ulici Monastero, kjer se bomo do-menili za nadaljnji program. Prijateljsko vabi odbori
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. junija 1970 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 61-letna Enima Ponto-nutti vd. Visentlni, 73-Ietna Paola Ci-vidina vd. Cruccas. 94-letna Dlnka Sabllc vd. Krlzic, 65-letni Romano Sgauz, 60-letni Peter Radlvoj Bavčar, 61-letni Bruno Malalan. 79-letna Or-sola Segulin por. Granduc, 6'J-letnl Josip Gruden, 38-letnl Osvaldo Ral. mondo, 27-letna Norma Benevoll por. Grabar, 78-letnl Angelo Benetton.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do K. ure)
Busollnl, Ul. P Revoltella 41. Plz-zul - Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dlnl, Ul T. VecelUo 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do i.3Q) AlLEsculapio. Ul. Koma 15. 1NAM, Al Cammello, Drev. XX. Septembra 4. Alla Maddalena, Ul. dell’lstrla 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
nl% , '
4. >y*L
Circo sul ghiaccio

Cirkus na ledu-
MOIRE ORFEI
IZREDEN USPEH
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda eZiga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, k! bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Ivan Cankara, Ul. Frausin 12, sporoča, da zapade 10 julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu
je do 10. julija. Do istega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov. ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav-ne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v I., II. in III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajni-štvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ob 25. obletnici obnovitve slovenskih Sol priredi osnovna Sola v Bo-Ijuncu zaključno prireditev v šolskih prostorih dne 21. junija 1970 ob 18. uri. Istega dne bo razstava ročnih del in risb. Odprta bo ves dan.
Na srednji Soli Srečko Kosovel na Opčinah je razstava Šolskih risb in izdelkov dijakov. Razstava bo odpr-ta vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure do vključno 25. junija. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole.
Boritanski otroci vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 21 tm e-1 'h An -v *'-t 15 A- 1» ure v prostorih osnovne Sole v BorStu
Učiteljstvo osnovue šole v Ricman-jih sporoča, da bo na željo obiskovalcev zgodovinska razstava odprta še v nedeljo. 21. t.m. od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Osnovna Sola »Albert Sirka v Križu priredi razstavo deških in dekli-ških ročnih del prihodnjo nedeljo, 21. tjm. v šolskih prostorih. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 16, do 21. ure. Vabljeni starši in vsi vaščani.
Nižja srednja Sola »Fran Levstik*, oddeljeni razredi Sv. Križ In državna osnovna Sola »Albert Sirka piiredita v nedeljo, 28. tjn. ob 16. uri v bivši kino dvorani jubilejno prireditev, posvečeno 25-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Na sporedu bo: slavnostni govor, nastop pevskega zbora osnovne Sole, tridejan-ka s petjem in baletom «V kriškem portiču* v kateri nastopajo učenci obeh Sol ter Beličičeva »Svetokri-ška* v dvoglasni izvedbi obeh šolskih zborov ob spremljavi harmonike. Vljudno vobljeni starši, vaščani in prijatelji naše mladine.
Osnovna Sola Repenhabor vabi na razstavo ročnih del, risb, šolskih nalog učencev partizanske Sole v nede. ljo, 21. Junija 1970, od 9. do 13. In od 16. do 20. ure.
Vsak večer ob 21.15 ob četrtkih, sobotah ter v prazničnih dneh ob 16. in ob 21.1»
M1RAMARSKI PARK
Predstave »Luči in zvoki*: ob 21.36 »Der Kaisertraum von Miramar* nemščini; ob 22.45 »Massimiliano Carlotta* v italijanščini. - Avtobus »M* iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do miramarskega parka obratno pred vsako predstavo in P njej.
* * *
Circo sul ghiaccio — Cirkus na It-
du — Športno igrišče v Ul. Fl*vl ’ telefon 817-222. Predstave ob 2U»-ob četrtkih, sobotah ter na PraI" nične dni ob 16. in 21,30.
Nazionale 16.00 «Metti un formaggin0 a cena*. Tom in Jerry.
Eden 16,30 «Les Femens*. Brigit* Bardot in Maure Ronet. Techn'CJ lor. Strogo prepovedano mlad1 pod 18. letom.
Fenice 16.00 «1 diavoli di Dayton»-Grattacielo 17.00 «West Side Story». Techcnicolor.
Excelsior 16.00 «Viridiana». Silvia r • nal, Francisco Rabal. Prepovedan mladini pod 18. letom.	,
Ritz 16.30 «La squadriglia del Wc" rossi*. David McGallum. Techni
lor.	„
Filodrammatico 16.30 «Coppie ama'-ti*. Crno-beli film.
Alabarda 16.30 «Testa o croce*. 1 chnicolor.	,
Aurora 16.30 »Alla bella Serafih piaceva far 1’amore sera e man na*. Technicolor.
Cristallo 16 30 «Paranoia». Technl* lor. Prepovedano mladini pod 1
letom.	del-
Capitol 16.00 »La grande strage o 1’impero del sole*. Cristopher F me, Robert Sav. Technicolor. Moderno 16.00 «Silvestro e Gonzal — Dente per dente*. Slikanice. Z* nji dan.	T
Impero 16.30 »Lasciateli vlvere*. chnicolor.
Vittorio Veneto 16.30 »Missione con-piuta, stop. Bacioni Machelm*.
Pluta,	OOUVlll	--
Martin, Elke Sommer. Technicoio ■ Ideale 16.00 »Satyricosissimo». Fran' co Franchi, Cicclo Ingrassia. Abbazia 16.00 «Probabilitš zero*. "• Casellato, F. Giornelli. Technicolor Astra 16.30 «In gamba marinalo*. » mer VVhitmore. Technicolor.
Razstave
V mestni galeriji Piran so odPf_
razstavo Vena Pilona. Razstava P odprta do 28. junija.
Ob 25-letnici obnovitve slovenskih šol je S.p.d. Tabor na Opčinah razpisalo natečaj za dijake srednje šole Srečko Kosovel in za učence osnovne Sole na Opčinah na temo:
Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih
PODELITEV NAGRAD
bo v soboto, 20. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Najboljše spise bodo prebrali člani SO.
Vljudno vabljeni starši ln prijatelji mladine!
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v torek, 23. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih
filmski večer
Predvajali bomo slovenski film Kaplan Martin Čedermac ln dokumentarni film Bede krajine.
Vabljeni 1
Vstop prost!
ZGONIKU
bo od sobote, 20. t. m. do ponedeljka, 22. t. m.
razstava domačih vin
v soboto od 18. do 24. ure v nedeljo od 9. do 24. ure v ponedeljek od 18. do 24. ure-
V nedeljo bo poskrbljeno ® televizijo.
redi v ponedeljek, na praznik
Petra ln Pavla, 29. t.m. celodnev
obvešča, da bo Izlet v nedeljo,
SPD Trst organizira v nedeljo,
Mali oglasi
Darovi in prispevki
Nameščenci podjetja ENEL so včeraj opoldne Iz protesta zapustili delovna mesta in «obedovall»
na pločnikih v Ul. Diaz
ZAHVALA
Iskreno s« zahvaljujemo vsem. Id so z nami sočustvovali
ob lzguJtri našega dragega
IVANA ZIDARIČA
Posebna zahvala č. g. župniku Mazori, dr. PosareUiju, sorodnikom, vaščanom te Praprota, darovalcem cvetja teir vmm, id so ga spremili na zadnji poti.
Družini ZIDARIČ ln GRILANC Praprot, Oerovšle, Mavhinje, 19. Junija 1970.
t
D
6
iz
h
te
IX
m
te
it
si
Vi
in
bc
in
n,
V
1*
d
so
9
S
ta
vi
ta
je
se
stj
Pr
in
zo
Pr
mi
Pc
na
ta
bo
t
iz
bil
Sa
lo
Po:
ie
iti
Po.
iin
se
j ie)
cei
tot
Vft
olx
t
k
L
bo
Po,
sti,
>ia
ier
Hx
Pa:
Sa
J
faz
'K
S
bit
*ki
f
Prosvetno društvo v Skednju Pf*‘
Izlet v Bovec in k Izviru Soče Jave za Izlet se sprejemajo v dru*tV,j nih prostorih vsak dan od 19.30 “ 21 ure.	,
Društvena prodajalna na Opčin*11
ie
Pri
bla
junija i970 .Odhod točno ob 6. z Brdlne.
SPDT obvešča Izletnike potovanj* po Avstriji 28. ln 29. t.m., da je ® hod avtobusa ob 7. url s Trga Ob* ’ dan (Harry’s bar). Pojasnila dobi v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
*-*»	‘ ji uigaui(.iia v	- r
t.m. izlet z osebnimi avtomobili n Vršič. Možnost vzpona na Mojstre ko ln smučanja. Vlečnica obratuj ' Zbirališče ob 9. url na Vršiču 1“ plazu pod Mojstrovko).
IŠČEMO HIŠNO POMOČNICO. boU'
stalno, za vilo v Devinu (Morje). lefonirati 208-126 ob 8-10, 14-17.
Namesto cvetja na grob pok. Jul ” Je Starec darujeta družini Vatt* Kravos 5000 lir za Dijaški dom.
SOŽALJE
Ob Izgubi dragega sorodnika ka ansambel »Miramar* prof. rrf Zajec najlskrenejše sožalje. ^ ■ družujeta se odlbor in profe zbor Glasbene matice.
primorski dnevnik
ob 2 nagraditvijo pridelovalcev, razstavo in kulturnim programom
Lu- I	----—------------------------------:____
_ Konec meseca v Dutovljah «praznik terana in pršuta»
V' ^
Široko zasnovan program novo ustanovljene skupnosti prideloval, cev kraškaga terana v okviru kmetijske zadruge «Kras» v Sežani
21.3« ■» v
0	e obus ivto-a in
1	P«
i M-
avi*.
us:
prat
-gino
gitte
nico-
adini
ton».
ory».
a P>' dano
alcb1
;nico-
man-
afi«>
natti-
intco-
i 18.
del-
piu-
zales Za *■
coin-
9. 11-
;olOf-
Fran-
■olor.
. J»-
idprH
V soboto, 27. in v nedeljo 28. k m. bo v Dutovljah prvi »Praznik kraškega terana in pršuta*, ki Sa prireja kmetijska zadruga «Kras» ® Sežane. V soboto bodo odprli razstavo kmetijskih strojev, pri kateri bodo sodelovali ljubljanska Agrotehnika, Jadran iz Sežane, Kras-oietal, Kmetijska zadruga iz Trsta ter še tri ali štiri specializirana •telijanska podjetja. Zvečer bo na Hkredu kulturni program s sodelo-yanjem godbe na pihala iz Divače 1,1 pevskim zborom iz Dutovelj, ki nastopil v različnih sestavah * ki je nalašč za to priložnost naštudiral domače kraške pesmi, ki Pojejo seveda pretežno o teranu. " večernih urah bo ples. V nedelo dopoldne bodo časnikarji lista kmečki glas* priredili ustni ča-*°pis, med katerim bo govor tudi ® Politiki kmetijske zadruge, osrednja točka nedeljskega sporeda pa to podelitev nagrad vinogradnikom te najboljše primerke terana v ok-teru natečaja, katerega je že lani tezpisala zadruga in katerega se te udeležilo 27 pridelovalcev. Po-tebna komisija priznanih slovenskih ®teokovnjakov je v letošnjem maju Primerke ocenila in podelila 3 prve 1,1 3 druge nagrade, pri tem pa Ugotovila, da je kvaliteta terana selile 1969 zelo dobra in da je bilo teavzaprav težko izbrati med dobri-tei posebno izstopajoče primerke. po podelitvi nagrad in primernem nagovoru bodo domačini poskrbeli te humoristični spored, nastopili “°do moški zbor «Srečko Kumar*
1 Repentabra, instrumentalni trio 12 Trebč ter večja skupina narodih noš, prav tako z Repentabra. ;"a ta način je prirediteljem uspete — in to se nam zdi tudi zelo teihembno — povezati sosedne krate in ljudi na obeh straneh meje 1,1 s tem prispevati k utrjevanju Pojmovanja, da meja ni, ne sme
za
i
pri-
: *y; aevnl pri-iStv* !0 0°
Cin**
i.
ud
mnJ* e ob Obtt' lotil®
II o* arov-ituJ*1
(D»
polJ*
T*
jul1' a 1»
jat*’
Eli®'
5
ne more biti ločnica.
Prireditelji pričakujejo zato, da te bodo praznika v Dutovljah ude-težili poleg domačinov in prebival-Cev okoliškega — teranskega podaja, tudi številni obiskovalci z teše strani, saj je pristan teran tedno imel številne prijatelje in jteoževalce. Toda težnje priredite-tev in tudi drugih faktorjev na Šeškem, gredo preko smotrov, ki jte ima praznik terana in pršuta 5°t prireditev, ki naj v okviru popke Kmetijske zadruge prispeva f spodbujanju vinogradništva in FJtetijstva na splošno, saj je nji-tey sporedni smoter, da se take in ™dobne pobude, ki bodo sledile, 'ključi jo v široko zasnovano turi-?bčno politiko, ki naj ponovno uvedli neštete kraške značilnosti od terana in pršuta do kulinaričnih teecialitet, etnografskih zanimivosti, teravnih lepot in odlik slovenske-te kraškega človeka.
,Te misli je na sestanku s časni-J*rji v sežanskem hotelu »Triglav* tejvil direktor kmetijske zadruge *Kfas» Stanko Renčelj s svojimi Jkfelavoi. Predsednik zadruge tov. /ritčelj pa je to priložnost izkoristil tedi za nekaj informacij o kmetij-politiki in prizadevanjih zadru-ki deluje že od leta 1948, ki pa te nedavno pristopila k novim or-I tenizacij.skim in strukturnim prije-?J*h, ki že dajejo svoje dobre sa-jteve. Eden takih prijemov je bila , hska ustanovitev skupnosti pride-i resice v kraškega terana, ki sedaj Ite točno preciziranih obojestranskih jtelžnostih združuje okrog polovico Jteh kraških predelovalcev terana j f1 izpolnjujejo določene pogoje, med J9-erimi je eden, da člani (ki pa j lahko tudi povežejo med seboj), izdajo zadrugi letno v nakup vsaj ™ litrov kvalitetnega terana.
!. Skupnost pridelovalcev terana si j * seveda začrtala program svojih ^zadevanj v korist pridelovalcev-teiov, za zaščito kvalitete terana
in za razširitev njegove proizvodnje na ekonomsko čvrstih osnovah. Predvsem program obvezuje zadrugo oziroma skupnost v tem, da ima kmet - pridelovalec zajamčen odkup v dobri in slabi sezoni po ekonomsko odgovarjajoči ceni, pri čemer se seveda upošteva kvaliteta pridelka na osnovi strokovnih analiz, obenem pa ima pridelovalec tudi jamstvo, da bo zadruga dala na trg teran z enakimi kvalitetami. To se seveda povezuje s skrbjo skupnosti, da sloves terana ohrani, oziroma da se mu sloves povrne in še poveča. Vzporedno s tem vključuje program prizadevanj zadruge - skui isti raziskovanje trga. Težnja je na tem, da naj se teran toči prvenstveno tam, kjer se prideluje, oziroma v njegovi bližnji pridelovalni okolici in šele nato izven nje. Ta težnja sloni tudi na pritegovanju kupcev in seveda drob negia turizma. S tem v zvezi pa je tudi aktualna gradnja nove vinske kleti v Sežani, za katero se že izdelujejo projekti.
Predsednik zadruge »Kras* tov. Rančelj je omenil tudi nov vinski zakon, ki bo teranu zajamčil njegovo specifičnost. Med drugim bo določal, da se sme imenovati teran samo tisto vino, ki se prideluje na točno omeji kraški planoti, to se pravi, da bo zakon točno opredeljeval njegov značaj in prostor.
Skrb za zaščito pristnosti terana narekuje tudi izdelavo registra te-ranovih trt, da se točno ugotovi, koliko terana se res lahko pridela in da bo pod imenom teran šel v promet samo tisti teran, ki bo dejansko zabeležen v občinskem registru. To delo je že v teku in že nova letina bo skoraj v celoti registrirana. Pridelek pa bo tudi zaščiten z etiketo, na kateri bo s strokovno analizo ugotovljena kvaliteta.
Imperativ skupnosti pridelovalcev terana je, da mora delati tako, da bo čimveč kmetov želelo postati njen član, zato pa morajo biti odnosi med zadrugo - skupnostjo in člani jasni in v vsakem pogledu stimulativni. To pa bo skupnost skušala doseči tudi z nudenjem strokovnih uslug, s politiko izobraževanja, s predavanji, pismenimi navodili in z direktnimi stiki strokovnjakov s pridelovalci, s stimulativnimi cenami, s kreditiranjem pod ugodnimi obrestnimi pogoji itd.
Posebno pozornost polaga skupnost in to je pomemben korak naprej, selekciji trsnega materiala, ki je sedaj pod enotnim strokovnim vodstvom, saj gre -za silno odgovorno delo, ki lahko ob nestrokovnosti privede do pravih katastrof. Selekcija naj pridelovalcem zajamči samo tiste trte, ki so zdrave in res dobro rodijo, pri čemer ni to liko važna količina kot kvaliteta. V tem okviru bo skupnost razvila skrb za podlage (s pomočjo strokovnjakov fakultete sedaj preučujejo sedem vrst podlag), dalje skrbi za vzgojiteljske oblike, ker je tudi od oblike gojitve trte odvisna kvaliteta, skrbd za mehanizacijo, gnojenje, kletarjenje, ki ga je treba dvigniti na strokovno raven tudi »’ kmečkih kraških kleteh, skrbi za zdravstveno zaščito trt pred novimi infekcijami z novimi sredstvi itd.
Iz vsega tega, kar bo našlo u-strezen odraz v statutu zadruge o-ziroma skupnosti pridelovalca, je očitna velika zavzetost, katere glavne poteze sa odraža ;o v strokovnosti, smotrnosti in dalekosežnosti gospodarjenja, po drugi strani pa v skrbi za neposredne koristi proizvajalcev v interesu celotne občinske skupnosti in kraškega področja, ki ima ravno v teranu eno izmed svojih redkih naravnih bogastev a tudi eno izmed mnogih turističnih vabljivosti.
j. k.
Seje deželnih komisij
V ponedeljek sta se sestali prva in druga zakonodajna komisija deželnega sveta. Prva komisija je pod predsedstvom svetovalca Co-ciannija olobrila z večino glasov zakonski osnutek o dopolnitvah in spremembah deželnega zakona o ureditvi uradov ter pravnega in mezdnega položaja osebja ustanove za razvoja obrti (ESA). O zakonu je poročal svetovalec Bian-chini, navzoča pa sta bila tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik Varisco.
Poročevalec Bianchini in odbor-nik Varisco sta na kratko orisala ukrep, s katerim se na uslužbence ESA raztegnejo nekateri predpisi, ki veljajo za deželne uslužbence. V splošni razpravi sta spregovorila svetovalca Bettoli (PSIUP) m Gefter-VVondrich (MSI). Za zakonski osnutek so glasovali vsi svetovalci, razen svetovalcev KPT, PSIUP, PLI in MSI, ki so se vzdržali. Komisija se bo zopet sestala v petek in bo razpravljala o zakonskem osnutku, o spremembah deželnega zakona o načrtovanju
Pod predsedstvom svetovalca Dal Masa pa se je sestala druga komisija, ki je vzela na znanje ugodno mnenje prve komisije o spre membah in dopolnitvah deželnega zakona o ustanovi ERSA, ki ga je vlada zavrnila. Mnenje prve ko rriihje se je nanašalo na finančno plat. Zatem je komisija odobrila zakonski osnutek o dokladah, ki pritičejo funkcionarjem komisariata za likvidiranje jusarskih pravic. V razpravi so spregovorili Lovriha (KPI), De Biasio, Del Gobbo in Cocianni (KD), Bettoli (PSIUP) in Boschj (MSI). Za zakon so glasovale večinske stranke, proti KPI in PSIUP, MSI pa se je vzdržal.
TRGOVINA S SLOVENUO
Obmejni blagovni promet na Goriškem je dosegel v maju 328 milijonov lir
V druge države so izvozili za 71 milijonov blaga Povečanje maloprodaje po trgovinah v Gorici
Pred dnevi smo pisali o položaju, milijard.

Na XXII. TRŽAŠKEM VELESEJMU
OD 14. DO 28. JUNIJA
IN SICER V
jugoslovanskem paviljonu
(PALAČA NARODOV)
RAZSTAVLJA
Vikizdita,
KNJIGE VSEH SLOVENSKIH ZAL02B
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE
MED KUPCE BOMO RAZDELILI Z ŽREBANJEM 17 KRASNIH KNJIŽNIH DARIL. MED TEMI:
Valvasor:	__
TOPOGRAPHIA DUCATUS CARN10LAE SLOVENSKO SLIKARSTVO B. Jakac: MONOGRAFIJA
Na svidenje na sejmu!
Natečaj za 43 mest gasilskega podoficirja
V kratkem, se pravi 25. junija, zapade rok za predložitev prošenj za sprejem (po natečaju) 43 pod častnikov gasilske službe, ki ga je razpisalo notranje ministrstvo in objavilo v uradnem listu dne 26. maja 1970.
Državiv uradniki naj oddajo prošnje v predpisanem roku preko svojih uradov, na prefekturo. Drugi morajo odposlati svoje prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir in naslovljene na notranje ministrstvo — splošno ravnateljstvo za javno zaščito (direzione generale per la protezione civile), na tržaško prefekturo.
Prošnjam morajo b!ti priložena potrdila, da so kandidati mojstri ali specializirani delavci. Potrdila morajo biti kolkovana.
Podpis pod prošnjo mora biti u-radno overovljen, se pravi, da ga mora potrditi za to pooblaščen javni funkcionar, notar, občinski tajnik, sodni kanclist. Za državne uradnike je dovolj, da podpis overovi na čelni k oddelka, kjer dela.
Za vsako nadaljnjo informacijo, naj se interesenti oglasijo pri poveljstvu gasilske službe, Largo Nic colini št. 4 ali pri tržaški prefekturi.
PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM
Potrjena kazen zaradi pol kg hašiša
Prizivno sodišče pod predsedstvom dr. Severina (tož. Franzot, zapis. Mosca) je včeraj sodilo v odsotnosti 38-letnega grškega državljana, pomorščaka Eliasa Velond-isa, ki ga je kazensko sodišče 27. februarja letos zaradi uvoza in posesti 500 g hašiša obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora ter 133.333 lir denarne kazni.
Grškega prekupčevalca z mamili so agenti letečega oddelka izsledili in aretirali- po precej dolgem raziskovanju. Kot že večkrat v preteklosti, je tudi pri tem poslednjem podvigu letečega oddelka policije za preprečitev prekupčevanja z mamili zaigral ključno vlogo podkomisar oddelka dr. Vol-pe, ki se je, potem, ko je točno vedel, da Grk skriva mamilo, približal moškemu kot zaupna oseba oziroma »odjemalec* mamila in ga po krajši pogajanjih, zaletil, kot se temu pravi, z rokami v vreči.
Prizivno sodišče je na včerajšnji razpravi, kljub precej burnemu in energičnemu zagovoru branilca odv. Gioffreja, sprejelo zahtevo javnega tožilca in potrdilo prvostopno kazen.
Akcija za šolo v Cerknom
Po vsej Sloveniji dobro napreduje akcija za zbiranje prispevkov za šolo - spomenik v Cerknem. Doslej so zbrali že okrog 20 milijonov starih dinarjev prispevkov. Na Primorskem so med drugim prispevali: sindikalna podružnica osnovne šole Idrija 37 tisoč strmih dinarjev, Zveza boroev čepovan 10 tisoč starih dinarjev, podjetje Čipka Idrija 83 tisoč starih dinarjev, Emil Primožič Idrija 10 tisoč starih dinarjev, osnovna šola Janka Premrla - Vojka v Kopru 70 tisoč starih dinarjev, osnovna šola Solkan 60 tisoč starih dinarjev, komunalna banka Koper 85 tisoč starih dinarjev, sindikalna podružnica Radia Koper 85 tisoč starih dinarjev. Zveza borcev Izola 50 tisoč starih dinarjev.
industrije na Goriškem v preteklem maju, ko se je pokazal ugoden učinek zmanjšanja stavkovnih gibanj. Naj omenimo danes tudi položaj v trgovini, ki je tudi pokazala v maju nekaj več prometa, kar je seveda v zvezi z letno sezono; tudi maja so zabeležili precejšen dotok klientov iz Slovenije, ki so poživili promet po goriških trgovinah.
Prodaja na obroke je imela že običajen obseg, zaključile pa so se izredne razprodaje in likvidacije, ki so bile napovedane za april.
V	okviru videmskega sporazuma za mali obmejni blagovni promet so v primerjavi z aprilom zabeležili zmanjšanje izvoza, ki je od 137 milijonov v aprilu padel na 87 milijonov v maju; isto velja tudi za uvoz iz Slovenije, ki je od 368 milijonov v aprilu padel na 241 milijonov v maju. Pri uvozu naj omenimo konje za delo in za zakol, govejo živino in goveje ter svinjsko meso, drva in industrijski les ter lesne izdelke, koruzo in nekatere druge kmetijske pridelke ali proizvode.
V	izvozu je prišlo v poštev predvsem naslednje industrijsko blago: električni in elektrotehnični material, hidravlično - sanitarne naprave, nadomestni deli za avtomobile in kmetijske stroje, drogerijsko blago, razno tekstilno blago in izdelki iz plastike, pisarniške potrebščine in drugi drobni proizvodi.
V	maju je trgovinska zbornica izdala tudi potrdila o izvoru in na račune za blago, ki so ga izvozili v razne druge evropske, azijske in afriške države ter v Brazilijo in Venezuelo V te države so izvozili predvsem industrijske proizvode krajevne industrije za skupno vsoto 71 milijonov lir. Med izvoženim blagom so razni sanitarni izdelki, e-lektrični stroji in tekstilne statve, hladilniki in nadomestni deli, nekateri tekstilni izdelki, stoli in slaščičarski proizvodi.
Omenimo naj še položaj na kreditnem področju. V poštnih hranilnicah na Goriškem je bilo ob koncu februarja 10.3 milijarde vlog od tega 5,6 milijarde v poštnih bonih. Pri raznih bankah ih drugih denarnih ustanovah pa je bilo ob koncu marca za 70 milijard raznih naložb; od tega so znašale vloge zasebnikov in podjetij okrog 51
V maju so bile najavljeni trije stečaji: šlo je za eno podjetje za proizvodnjo pokalic in za dve trgovini z oblačilnimi predmeti.
Zborovanje upokojencev
Pokrainske zveze upokojencev v sklopu treh sindikatov CGIL, CISL in UIL sklicujejo za jutri, 20. t.m občni zbor vseh upokojencev, ki bo na sedežu CISL v Gorici, Ul. Ro ma 20 z začetkom ob 16. uri.
Na zborovanju bodo prisotni tudi predstavniki patronatov treh ome-njenfh sindikatov. Ob tej priliki bodo razpravljali o težavah in nezadovoljstvu milijonov upokojencev, ki so zelo prizadeti zaradi omejitev v pokojninski zakonodaji; v tem okviru so že napravili vlogo v državnem obsegu z namenom, da bi rešili vsaj glavne od še nerešenih problemov po odobritvi zakona št. 153 in da bi dosegli učinkovito reformo upokojitve, ki naj bi zajamčila spodobno življenje vsesn sedanjim in bodočfm upokojencem.
NA SESTANKU BIVŠIH BORCEV
V Štandrežu so ustanovili krajevno sekcijo ANPI
Začasnemu odboru predseduje Stanko Marušič, tajnik pa je Milan Pelicon
V sredo zvečer se je sestala v Štandrežu večja skupina bivših partizanskih borcev, intemiranoev in drugih antifašističnih borcev, da bi se pogovorili o ustanovitvi krajevne sekcije organizacije ANPI. Prisoten je bil tudi zastopnik pokrajinske ANPI Ladi Dornik iz Gorice.
Vsi so soglašali s predlogom za ustanovitev krajevne sekcije ter so izbrali začasen odbor v katerem je prevzel predsedniške posle Stanko Marušič, za tajnika pa so izbrali Milana Pelicona, v odboru so še: Danijel Marušič, Emil Susič in Alojz Tabaj. Predstavnik pokrajinskega ANPI Dornik je pozdravil sklep in pobudo za ustanovitev sek-
miimiiiiiiimmimmimiiiiimmmiiiiimiiimiiiiiiiimiiimmmiiiMimmiimiiimmimmmiiiiMiiiimmiiimmimiimmmiimiiiiiiiiiiimiimiimimmmimii
ZANIMIVI STATISTIČNI PODATKI
Izidi občinskih in pokrajinskih volitev v predmestnih sekcijah goriške občine
Edino volišče 37 v Pevmi je tipično slovensko - Volivci v Podgori in v Štandrežu so v glavnem narodnostno pomešani z Italijani - Primerjave s prejšnjimi volitvami
Ker so v dneh po upravnih volitvah časopisi neredno izhajali je odpadla podrobna objava volilnih rezultatov. Z raznih strani smo culi željo, da bi objavili rezultate posameznih volišč v goriški občini, zlasti še onih v katerih so volili ljudje iz predmestij, ki so v veliki meri naseljena s slovenskim prebivalstvom. Želji teh naših bralcev ustrezamo z objavo volilnih rezultatov v nekaterih goriških voliščih in sicer Pevme, Pcdgore in Štan-dreža.
Volišče 35 je v Podgori ter v njem volijo ljudje, ki bivajo v Ulicah Attems, Brig. Cuneo, Monte Cal-vario, San Giusto, Brig. Treviso, del Pozzo, Androna delle Vigne in na Trgu Bratuž.
Občinske volitve 1970: PSU 44, MSI, 9, PLI 10, KPI 155, SDZ 106, PSIUP 35, PSI 82, KD 131, PRI 7.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 40, MSI 4, PLI 12, KPI 156, SDZ 108, PSIUP 37, PSI 48, KD 128, PRI 7.
Deželne volitve 1968: MSI 5, PLI 11, KPI 180, SDZ 102, PSIUP 3, PSI - PSDI 103, KD 132, MON 0, PRI 5, IND. 2.
MED OPOLDANSKIM ODMOROM
VLOM IN TATVINA V RIBIJEVI TRGOVINI
Odnesli so okrog 90 tisoč lir v gotovini
Včeraj popoldne ob 15. uri, ko so odprli trgovino »Časa delTauto* v Ul. IX. agosto št. 4 v Gorici, ki je last podjetja R:bi, so ugotovili, la so vlomilci s silo odprli steklena vhodna vrata. Takoj so telefonsko obvestili leteči oddelek goriške kvesture. Policija je ugotovila, da so neznanci, ali neznanec, s pomočjo vlomilskega orodja odprli steklena vrata ter nato vlomili ključavnico pri prodajni mizi, v katere predalu so našli kakih 80 ali 9!) tisoč v gotovini. Poskušali so vlomiti tudi registrirano blagajno, pa očitno niso imeli dovolj časa na razpolago. Policija je ugotovila, da je bil vlom izveden v opoldanskem odmoru od 13. do 15. ure, ko je trgovina zaprta.
Sedaj iščejo krivce predvsem med tistimi starimi znanci, ki so piršk v zadnjih tednih na svobodo po zaslugi amnestije.
Delovanje konzorcija za zaščito briških vin
V prostorih trgovinske zbornice v Gorici je bil v nedeljo 14. t.m. občni zbor Konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin. Zborovanja so se udeležili predstavniki oblasti in precejšnje število članov; vodil ga je predsednik Douglaz Attems. Zborovalci so ob tej priliki odobrili poročilo in obračun o delovanju konzorcija lani ter proračun za leto 1970.
Delovanje konzorcija v lanskem letu je bilo podrobno podano v poročilu upravnega sveta, ki govori tudi o doseženih rezultatih v prizadevanju za vedno večje vrednotenje izbranih briških vin.
Tako vrednoteneje je prišlo do izraza tudi na nedavni deželni vinski razstavi v Tržiču, o kateri smo že pisali in kjer je prejel glavno nagrado »Rocca d’oro» neki vinogradnik iz Števerjana za najboljšo proizvodnjo briških vin; šest drugih briških vinogradnikov pa je prejelo zlate kolajne ter 10 pa srebrna odlikovanja. To je najboljše in najbolj zgovorno priznanje kakovosti briškega vinskega pridelka.
Jutri konferenca o moderni psihiatriji
Kot smo že poročali, bo na jutrišnji konferenci o problemih moderne psihiatrije, U Jo prirejata
pokrajinska uprava in deželno od-bomištvo za zdravstvo v veliki dvorani palače Attems na Komu v Go-
Občinske volitve 1965: PSDI 45, MSI 10, PLI 16, KPI 144, SDZ 105, PSIUP 27, PSI 98, KD 113.
Volišče 36 je tudi v Podgori in objema ulice Cotonificio, IV. no vembra, Slataper, Madonnina del Fante, delle Grappate, Sottomon-te, Maintzzo do štev. 111.
Občinske volitve 1970: PSU 65, MSI 20, PLI 16, KPI 87, SDZ 36, PSIUP 27, PSI 59, KD 219, PRI 7.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 68, MSI 21, PLI 17, KPI 96, SDZ 38, PSIUP 22, PSI 56, KD 207, PRI 7.
Deželne volitve 1968: MSI 21, PLI 17, KPI 96, SDZ 40, PSIUP 26, PSI-PSDI 126, KD 218, MON 1. PRI 7, IND 0.
Občinske volitve 1965: PSDI 65, MSI 22, PLI 16, KPI 97, SDZ 55, PSIUP 16, PSI 63, KD 198.
Volišče 37 je v Pevmi. V njem volijo ljudje iz Pevme, Oslavja in Šentmavra, razen onih ki stanujejo v Ulici Bella Veduta.
Občinske volitve 1970: PSU 23, MSI 10, PLI 5, KPI 88, SDZ 143, PSIUP 17, PSI 144, KD 55, PRI' 4.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 15, MSI 7, PLI 5, KPI 85, SDZ 131, PSIUP 12, PSI 159, KD 64, PRI 2.
Deželne volitve 1968: MSI 10, PLI 11, KPI 106, SDZ 126, PSIUP 19, PSI-PSDI 154, KD*66 MON 0, PRI 10, IND 1.
Občinske volitve 1965: PSDI 19, MSI 2, PLI 15, KPI 91, SDZ 157, PSIUP 18, PSI 133, KD 40.
Vsa zgoraj omenjena volišča spadajo v pokrajinsko okrožje Gorica I. Kandidati posameznih strank so bih: Bregant (PSU), Fonzari (MSI), Majo (PLI), Drigo (KPI), Šuligoj (SDZ), Za'at.eu (PSIUP), Waltritsch (PSI). Chientaroli (KD), de Schiller (PRI).
Sekcija 31 je v Štandrežu in fe-
Zn“enik bira wlivce, ki bivajo v ulicah del dr. Ebner Galaoni.	Carso 3V Mjhap,a do štev m
Dr. Galloni je sta italijanskih ter Ulici M^nte Nero. staršev, rojen v Kalif orni Ji, kjer | Občinske volitve 1970: PSU 108 Je študiral na univerzah v Berke-1 MSI 36, PTI 35. KPI 86. SDZ 68 leyu lin San Franciscu, kjer se je PSIUP 18, PSI 81, KD 224, PRI 10. specializiral v psihiatriji na tam-1 Pokrajinske volitve 1970: PSU 94,
kajšmfl znani kliniki. Sedaj vodi državni oddelek za mentalno zdravstvo v Kaliforniji, Id šteje 20 milijonov prebivalcev ta kjer imajo kar 13 državnih umobolnic, ki sodelujejo s 58 okrajnimi oentri za psihiatrijo
Spričo tako velikih izkušen), id si jih je stekel pri svojem delu, bo dr Galiond lahko dal koristne na svete o pravilnem tehničnem posegu v okviru javne psihologije.
MSI 32, PLI 25, KPI 94, SDZ 64, PSIUP 18, PSI 92. KD 226. PRI 11.
Deže’ne vnliM-e 1968: MSI 35, PT I 32, KPI 99, SDZ 83, PSIUP 18, PSI-PSDI 127, KD 238, MON 2. PRI 8, IND 3.
Občinske volitve 1965: PSDI 92 MSI 22, PLI 28, KPI 76, SDZ 66, PSIUP 10, PSI 79, KD 185
Volišče 42 izbira večino volivcev v štandrežu (Časa Eremita, Ulice Livenza, Matajur, Monte Festa,
liiiiiMiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiKiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Ker se je odlomila deska je žena padla s podstrešja
Pri vstajanju s postelje je padla - Z avtom v električni drog
Včeraj okrog poldne je pripeljal v splošno bolnišnico v Gorici sin Giuseppe svojo 58-letno mater Ste fanio Toros por. Famea iz Moše, Ul. Stazione 37. Zdravniki so ji ugotovili pretres možganov, udarec na levi roki, poškodbo pod pazdu ho in številna odrgnjenja. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju.
Sin je povedal, da je mati malo prej splezala po lestvi na podstrešje domače hiše. Pri tem pa je popustila neka deska na podstrešju, ki je bila v popravilu in žena je izgubila ravnotežje ter palla z višine kake 4 metre z navedenimi posledicami.
Prav tako za 10 dni so pridržali včeraj ob 10.30 na zdravljenju 61-letno Irmo Furlan por. Macorat-ti Iz Gradiške, Ul. Galilej 19. Ko je zjutraj vstajala s postelje, se je z nogo zapleta v preprogo ob po stelji, izgubila ravnotežje ter udr-rila z glavo ob steno. Pri tem si je pretresla možgane in se ranila na levem sencu.
Zjutraj okrog 6. ure se je peljal 23-letni Pasquale Bovecine doma iz Barija s fiat 850 po Majnicr Blizu gostilne Puia pa je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste in tre ščil v drog električne razsvetljave.
Odpeljali so ga v splošno bolnišm co, kjer so mu ugotovili odrgnjenja na levem ramenu in desni nogi ter več udarcev. Okreval bo v 5 dneh. Izvidnica cestne policije je ugoto vila precejšnjo škodo na njegovem vozilu.
Monte Grappa, Montello, Monte dei Busi, Natisone, Regg. Piemonte Reale, sv. Mihaela od štev. 231 dalje, Tabai, Timavo, Trg v Štandrežu).
Občinske volitve 1970: PSU 64. MSI 17, PLI 12, KPI 122, SDZ 118, PSIUP 22. PSI 104, KD 158, PRI 8.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 59, MSI 16, PLI 13, KPI 128, SDZ 119, PSIUP 17, PSI 93, KD 161, PRI 8.
Deželne volitve 1968: MSI 18. PII 19. KPI 130, SDZ 137, PSIUP 22, PSI-PSDI 142, KD 131, MON 22, PRI 19, IND 0.
Občinske volitve 1965: PSDI 94, MSI 18, PLI 17, KPI 98, SDZ 106, PSIUP 25, PSI 91, KD 146.
Volišče 53 obsega, med drugim tudi del štandreža. Vanj spadajo ulice Aquileia, Montasio, Monte Canin, Monte Sabotino, Ortigara, Pasubio in Trivigiano.
Občinske volitve 1970: PSU 119, MSI 33, PLI 30, KPI 114, SDZ 38, PSIUP 15, PSI 57, KD 216, PRI 6.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 114, MSI 45, PLI 32, KPI 114, SDZ 38, PSIUP 14, PSI 58, KD 203, PRI 6.
Deželne volitve 1968: MSI 45, PLI 38. KPI 144. SDZ 40, PSIUP 13, PSI-PSDI 127. KD 208, MON 2, PRI 5, IND 3.
Občinske volitve 1965: PSDI 88, MSI 55, PLI 30, KPI 109, SDZ 36, PSIUP 8, PSI 60, KD 237.
Vsa volišča kjer volijo štandrež-ci spadajo v pokrajinsko okrožje Gorica VI. Kandidati posameznih strank v tem okrožju so bili: Du-ca (PSU), Pedroni (MSI), Casel-grandi (PLI), Braini - Corva (KPI), Paul Vi (SDZ), Juren (PSIUP), Wal-tritsch ('PSI), Cian (KD), Tava gnutti (PRI).
Zaradi zanimivosti objavljamo še podatke o volišču 55, v katerem volijo ljudje iz Ulice Bellaveduta v Pevmi, iz Grojne, iz novega naselja pri pevmskem mostu in iz Ulice Cordaioli.
Občinske volitve 1970: PSU 98 MSI 31, PLI 8. KPI 83, SDZ 34 PSIUP 12, PSI 75, KD 192, PRI 9.
Pokrajinske volitve 1970: PSU 91, MSI 29. PLI 8, KPI 89, SDZ 37 PSIUP 14, PSI 70. KD 189, PRI 7.
Deželne volitve 1968: MSI 31, PLI 11, KPI 109. SDZ 53, PSIUP 23, PSI-PSDI 118, KD 194. MON 1, PRT 6 IND 1
rije ANPI tudi v Štandrežu, ki je imel tako važno vlogo v NOB na goriškem področju ter je novi sekciji obljubil vso pomoč osrednjega in pokrajinskega vodstva organizacije.
Kot prvi sklep je novi odbor sklenil, da bodo s posebno akcijo pridobili čim več članov. Pristopi je lahko vsi bivši bored, bivši deportiranci in interniranci ter tudi simpatizerji, med katerimi bo dobrodošla zlasti mladina. Ker bo vse potrebne akcije za ureditev pokojnin bivšim borcem in preganjancem in za ureditev njihovega socialnega položaja na splošno ANPI opravljala samo za svoje člane, imajo zlasti starejši borci in aktivisti ve* interes, dH se vpišejo v sekcija, preko katere bodo deležni pomoči vodstva ANPI za pravno in pokojninsko ureditev njihovega položaja.
Pred zaključkom ustanovne skupščine so sklenili, da bodo v kratkem sklicali ponoven in še širši sestanek, na katerem se bodo podrobneje pogovorili o nadaljnji akciji za okrepitev sekcije in za zaščito koristi njenih članov.
Stavka na slovenskih šolah
Na slovenski nižji srednji šoli v Gorici tudi včeraj ni bilo zaključnih šolskih ocenjevanj, ker en del profesorjev, ki poučujejo na tej šoli, še vedno sodeluje v okviru splošne vsedržavne stavke profesorjev.
Pač pa so izvedli taka ocenjevanja na slovenski višji gimnaziji, liceju in učitelišču ter so že včeraj objavili izide na šolskih oglasnih deskah. Med tem so tudi nekateri italijanski šolski sindikati izjavili, da sprejemajo na znanje predloge vlade in šolskega ministra ter da bodo izvedli zaključna ocenjevanja učencev.
Vsekakor so šolniki s svojim odločnim in enotnim zadržanjem prisilili vlado in njene predstavnike, da ne bodo več zavlačevali z reševanjem njihovih najnujnejših problemov.
Razstava slikarjev Šantlov v Kromberškem gradu
V okviru 25-letnicq smrti goričkega slikarja Saše Šantla je organiziralo vodstvo Goriškega muzeja v Kromberškem gradu vri Novi Gorici razstavo del slikarjev Šantlov Razstava je odprta ob delavnikih (razen ob sobotah) od 7. do 14 ure ob nedeljah pa od 13. do 18 ure, do meseca septembra.
Tudi Goričanom in zamejskim Slovencem na splošno priporočamo, da si ogledajo to zanimivo razstavo slovenskih goriških umetnikov.
VERDI 17.15: «11 gatto con gli sti-vali«. Barvna slikanica.
CORSO 17.30—22.00: «La moglie piu bella«, A. Orano ta O. Muti; italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO 17.00—22.00: «La sfida dei Mac Kenna«, J. Irelano ta R. Woods; itahjansšld ktaema skopski film v barvah.
V11TORIA 17.00—21.30: «Onyricon« J. Birkta ta J. Mac Gavran. FUrr je v barvah ta mladini pod 18 letom prepovedan.
CENTRALE 17.15—21.30: «Awemtu ra nella giungla«, M. Brooks ta L. Goesett; ameriški film v bar vah
Tržič
1’RINCIPE 18.00: «1 due nemici«, A. Sordj ta D. Niven. Ktaema-skope v barvah.
AZZURRO 18.00: «Mia nipote la vergtae«, E. Fenech. V barvah.
EXCELSIOR 17.30: «Un caso di oo scienza«, S Urzi V barvah.
SAN MICHKLE zaprto.
l\ovu (,uricu
Občinske volitve 1965: PSDI 96 MSI 41, PLI 17, KPI 92, SDZ 41 PSIUP 14, PSI 54, KD 181:
To^ volišče spada v pokrajinsko okrožje Gorica VII. Kandidati v i tem okrožju so bili: Tacchinardi1 (PSU), Pedroni (MSI), Venuti!
(PLI), Chiaron (KPI),	Prinčič SOČA (Nova Gorica): «Krvava oba
(SDZ), Giusto (PSIUP), Furlani 1&». ameriški barvni film — ob (PSI), Chientaroli (KD). Tiberio 18.15 ta 19.15 (PRI).	SVOBODA ((Mašievalec lz Dullasa«
ameriški barvni flim — ob 18.30 ta 20.30
DESKLE prosto.
RENČE dSilvijanina ljubezen«, ita lijanski barvni film — ob 20.30. PRVACINA ((Življenje, ljubezen, smrt«, francoski barvni film — ob 20.30.
ŠEMPAS prosto.
KANAL «Tabu», I. del, italijanski barvni film — ob 20.30.
PSU v Tržiču hi hotela še enega svetovalca
Jutri ob 21. uri bodo na sedežu v Ul. Aosta v Tržiču sklicali sestanek članov PSU mestne sekcije. Na dnevnem redu je proučitev rezultatov upravnih volitev in političnega položaja. Razpravljali bodo tudi o eventuelni zahtevi za ponoven pregled vseh preferenc, ki so bile dane na 37 voliščih v Tržiču,
PROSVETNO DRUŠTVO »SOVODNJE*
prireja na športnem igrišču v SOVODNJAH dne 18., 20. in 21. junija
PROSLAVO 25-LETNICE
PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH
PROGRAM PRAZNIKA:
DANES, 18.6.: Večer modemih plesov «Beat».
Sobota, 20.6.: Ples za mlade ta starejše.
Nedelja, 21.6.: ob 17. uri tekma v brlštooii z nagradami;
ob 20.30 url: nastop folklorne skupine »EMONA« iz Ljubljane Za zaključek izbor «mlss Sovodnje«.
Vse dni bo z« ples igral odličen orkester.
V»e dni bo deloval bifš z odl1 Cnlml čevapčiči, kranjskimi in dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd.
Odbor vabi ne rojake na to veliko praznovanje.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel 24-43.
V	TRŽIČU
V	Tržiču je danes ves dan m ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrico Toti, tel. 72701.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, Id so sočustvovali z nami ob prerani Izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka ta zeta
Livija Kobala
Posebna zahvala pogrebcem, domačemu župniku, pevcem ta darovalcem cvetja.
Žalujoči družini: Kobal — Rebula
Jemlje - Doberdob, 19. Junija 1910.
A
Jubilejna številka P. d. bo izšla jutri, 20. t.m.
Sledili bodo še trije jubilejni dodatki v prihodnjih treh sobotah
Zaradi jutrišnje stavke tiskarskih delavcev v vsej Italiji bo jubilejna številka našega dnevnika ob 25-letnici njegovega izhajanja izšla že jutri v soboto 20. t. m. in ne v nedeljo, kot smo napovedali. Za jubilejno številko in za tri sobotne (jubilejne dodatke* po dve strani (ki bodo izšli 27. junija in 4. ter 11. julija t.l.) smo pripravili naslednje članke:
ČESTITKE SKGZ.
JANEZ VIPOTNIK: čestitke Socialistične zveze Slovenije Primorskemu dnevniku.
BORIS RACE: Pismo urednikom P.d. predsednika komisije za tisk SKGZ.
Med drugimi čestitkami bodo objavljene doslej prejete čestitke občinskih odborov občin: Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik, Doberdob, Krmin, So-vodnje in Števerjan ter občinskih skupščin občin: Piran, Izola, Koper, Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin.
Med ostalimi prispevki smo dali prednost mlajšim sotrudnikom in urednikom, in sicer:
ŽIVA GRUDEN: Da bi mi mladi nadaljevali delo. . . (Po sledovih partizanske šole v Beneški Sloveniji).
Prof. BOJAN PAVLETIČ: Šport in naš jubilej. -Odraz razmerja žrtev za ideale. — Razlika med današnjo in prvo športno rubriko v P.d. pred 25 leti.
STOJAN SPETIČ: Strategija študentskega gibanja. — ((Alternativno izkoriščanje univerze*. (Pred novimi spodbudami za razbijanje nacionalističnih predstav o boju slovenske narodne manjšine v Italiji in krepitev zavzemanja za njene pravice tudi v Beneški Sloveniji).
SERGEJ VERČ: V poletni noči človeških saj. (Komorna igra za otroke).
N. K.: Nas mlade dolžijo, da ne razumemo . . .
R. G.: Iz dnevnika trinajstletnice.
JELKA DANEU: Nemška taborišča smrti: Dachau, Auschwitz, Buchenwald, Ravensbriick, Mauthausen.
TOM MARC: Tezejko, Just in Dolfo. (Trije v NOB padli slovenski tržaški planinci, ki jim bo SPDT v Glinščici postavilo spominsko ploščo).
Dr. ELIO FORNAZARIČ: Obmejna blagovna izmenjava 1957 - 1969.
- s - a: Iz zgodovine jugoslovanske socialdemokratske stranke med prvo vojno. (Odlomek iz diplomskega dela slovenskega visokošolca na tržaški univerzi).
IVAN FISCHER: Ob 60-letnici jamarskega društva. (Hancke, Novak, Marinič, Rudolf, Brinšek in drugi jamarski pionirji — 110 zabojev dragocenega znanstvenega gradiva iz Postojnske jame so Nemci prepeljali nekam na Bavarsko, kjer pa je dobro ohranjen samo del bogate knjižnice).
Poleg teh bodo objavljeni še naslednji prispevki trajnejše vrednosti in zanimive vsebine.
IVO MARINČIČ: Naše delo n| bilo zaman.
NEVA LUKEŠ: Nikoli ne bom pozabila . . .
MAKS ZADNIK: Plameni eBečanove* domačije so pozivali na upor v Brkinih. (Prva požgana doma čija na Primorskem — na Ostrožnem brdu: boj se je začel. — Vzroki požiga. — Začetek že v maju 1941. Prva partizanska četa. — Prva akcija: 28. okt. 1941).
PETAR STRČIČ: Stoletnica prvega hrvatskega lista za Hrvate Istre. (Tržaška (Naša Sloga*. — Prva številka je izšla 1. junija 1870 v Trstu. — List je izhajal do leta 1915).
ALBERT REJEC: Slovenci v tržaških anarhističnih skupinah pod Avstrijo. (Med njimi je bil tudi beneški Slovenec Umberto Krajnik. — Imeli so — kot vsi pravi Slovenci — tudi svoj pevski zbor).
Dr. DRAGOVAN ŠEPIČ: Zavezniki, NOB in vprašanje jugoslovansko • italijanske meje. (Važen, še neobjavljen dokument Foreign Officea od 14. julija 1941. — Druge manj znane podrobnosti).
DUŠAN FURLAN: Zelena dolina Tribuša. (črtica).
Dr. GOJMIR DEMŠAR: Ob zaključku jubilejne sezone Glasbene matice.
MARIJA MIJOT: Kar je prvehrala naša zmaga.
(Pesem).
A. PAGON OGAREV: Spomini na prve dni eno vinarstva* pri Partizanskem — Primorskem dnevniku v Trstu.
MARIJA RUTAR: .Ljudski oder* v Tolminu in »Zvezda* na čiginju.
d. p.: Od resnega do komičnega. (Društvo «Ga-lino Sevino* v Lonjerju — Dante In šola v Bovcu).
MARIJAN TRATAR: Prijetni spomini bivšega korektorja v juniju 1945.
MARIO DOLGAN: Ko ni bilo prostora za šport.
IZIDOR PREDAN: Žalostna, vesela in smešna doživetja beneškega partizana Ivana Baptista Obita iz Št. Lenarta.
• • •
Poleg tega bomo v zgoraj omenjenih številkah objavili fotografije vseh spomenikov našim padlim od Milj do Trbiža.
NASTOPILA BO NA PROSLAVI 25-LETNICE OSVOBODITVE
Folklorna skupina «Emona goji tudi stare inštrumente
»
Rafael
Perhauc:
Igranje na orglice - trstenke
Med zanimivosti sporeda folklorne skupine «Emona» iz Ljubljane, ki bo nastopila na stadionu «Prvi maj» spadajo tudi stari ljudski inštrumenti, ki so dandanes večinoma že popolnoma v pozabi. Prikazovanje starih ljudskih plesov gotovo ni popolno, če jih ne spremljajo tudi stari ljudski inštrumenti. Malokdo se zaveda, da pred 100 leti niso poznali inštrumentov, s katerimi spremljajo dandanes folklorne skupine svoje plese. Tem inštrumentom je posvetila folklorna skupina «Emo-na» dobršen del svojega sporeda. Mnogi od teh inštrumentov dajejo sicer tako šibek zvok, da ga ni moč uporabiti za spremljavo plesa na večjem odprtem prostoru, zato so ti inštrumenti predstavljeni le v 'kratkih vmesnih točkah.
Najstarejši inštrument je brez dvoma drgalni boben — gudalo. Glinast lonec je pokrit s svinjskim mehurjem, v katerega je zataknjen lesen klin. Pri poteza-nju roke preko tega klina se o-glaša čudno zamolklo zvenenje.
V	Halozah igrajo ponekod še danes na orglice trstenke. Te orglice nimajo nobene zveze z znanimi orglicami, čeprav jih ljudstvo podobno imenuje. Orglice predstavlja sveženj cevčic iz trs-ja, ki so na spodnjem koncu zamašene, piha pa se na zgornjem odprtem delu cevčic. Takšne orglice poena že grška mitologija, saj jih pripisuje bogu Pamu, ki je z njimi izza grma strašil mimoidoče. Zato jih danes v strokovnem jeziku imenujejo tudi pa-nova piščal. Na Štajerskem so, po raziskavah Franceta Marolta, obstajale posebne piščali, tako imenovane eoštimaje, ki so služile za spremljavo melodije, vendar njihova točna vloga še nd popolnoma jasna. Orglice so se do danes najbolj razvile v Romuniji, kjer so postale pravi virtuozni inštrument, ki ga tamkaj imenujejo naj. Tudi običajne pastirske piščali so mnogokrat služile za spremljavo pesmi pa tudi plesov.
V	aipsVem področju se je zelo dolgo ohranil poseben glasbeni inštrument — drumeljca. Sestavlja ga prožen jeklen jeziček, ki je vpet v kovinski okvir. Okvir vtaknemo v usta pred zobe in brenkamo na jeziček. Razmeroma skromen ton, ki ga daje drumeljca, je zelo šibek in drumeljca nd mogla nikdar služiti za spremljavo pri plesu. Pač pa je bila visoko cenjena pri vasovanju. Nežne melodije, ki jih je igral fant, so prihajale samo do okna izvoljenega dekleta in nd bilo bojazni, da bi vsiljivega vasovalca morda slišala tudi mati, ki je spala v sosednji kamri. Dru-meljca je bila tako močno povezana z vasovanjem in vabljenjem deklet, da so posvetne in cerkvene oblasti uporabo dru-meljce nekoč iz moralnih razlogov celo prepovedale. Po zapisih starih poročevalcev je bilo brenčanje drumeljce tako nežno in zapeljivo, da se njenemu zvoku ni moglo upirati nobeno dekle.
Za spremljavo plesa je pred sto leti širom po Sloveniji služil o-prekelj. Inštrument je na prvi pogled podoben cifram, vendar se nanj udarja z lesenimi kladivci. Iz opreklja se je kasneje razvil mali in veliki cimbalon, ki so ju prevzele madžarske ciganske godbe. Nekoč je bdi to po vsej deželi razširjen in znan inštrument, danes ga ne najdemo nikjer več. Oprekelj je bil zelo znan tudi na Primorskem, le da so ga tod imenovali šenterija. Beseda gotovo izhaja iz italijanskega izraza psalterio tedesco.
S pojavom harmonike pa je tudi oprekelj izginil s prizorišča. Prve harmonike so bile znane diatonične harmonike z gumbi, tako imenovane «knofarce» ali (fmajtonaree*. Njihovi zvoki še danes ne manjkajo na marsikateri •kmečki svatbi. S harmoniko so se redno družili klarinet, gosli, kontrabas in nekaj časa tudi še oprekelj. Takšna godčevska sestava se je marsikje ohranila vse do danes. V mnogih krajih
m,,,,.......................................................................................................
Nekateri načrti se vam bodo u-
Folklorna skupina « Emona* prikazuje kot zanimivost tudi pojočo žago. Čeprav to ni pravd ljudski inštrument, je njegova uporaba znana zlasti med drvarji, ki so si z igrarijem na žage krajšali čas.
Na koncu naj omenimo še tam-buraški zbor. Brez dvoma so tamburice zelo star inštrument, ki je prišel v naše kraje iz Azije. Menda je prav Bela krajina tista pokrajina, do katere so prodrle tamburice na svojem pohodu proti zahodu najdalje. Vendar tam-buraška glasba ne odmira, podobno kot mnogi drugi stari inštrumenti, ampak se razvija dalje. Najjstarejši Farkašev sistem, ki ga uporablja tudi folklorna skupina (Emona*, sta nadomestila dva modernejša sistema — Jankovičev sistem in sremski sistem. Oba sistema usmerjata tambura-ško glasbo iz tipične narodne glasbe v umeL'o glasbo.
Lahko torej pričakujemo, da bo v sporedu folklorne skupine «E-moma* iz Ljubljane vsakdo našel kakšno zanimivost in kakšen inštrument, o katerem doslej še ni nikdar slišal, niti ga ni videl.
Jugoslavije pa se pojavljajo pri spremljavi ljudskih plesov že tudi novi inštrumenti, katerih vloga v narodni glasbi je precej problematična. To so klavirska harmonika, trobenta in kitara.
KRITIKE IN POROČILA
Z Beethovnovo «Missa Solemnis» zaključena simfonična sezona
Dirigent Hans Sivarotvski z Dunaja, orkester in zbor gledališča Verdi - Odlični solisti
Spomladanska simfonična sezona v gledališču Verdi se je pred nedavnim končala s koncertom, na katerem so nastopili orkester in zbor gledališča Verdi ter solisti so-pranistfca Els Bolkenstein, mezzosopranistka Giovanna Fioroni, tenorist Luigi Lega in basist Carlo Cava; kot solist je nastopil tudi violinist Baldassare Simeone (prva violina Tržaške filharmonije). Dirigiral je dunajski dirigent Hans Swa-romski, zbor pa je pripravil Gaeta-no Riccitelli.
Da bi zaključek sezone bil čimbolj slovesen in svečan, je bila izbrana za zadnji koncert Missa So-lemnis* za soliste, zbor in orkester op. 123 Luduiiga van Beethovna, mogočno in svečano delo, v katerem je Beethoven združil vse svoje slogovne značilnosti komponiranja; podal pa jih je popolnoma drugače, kot v svojih prejšnjih delih, saj skladbo skoz in skoz preveva velika skladateljeva univerzalnost in duhovna vzvišenost, ki včasih meji na nadnaravno transcendentalno r» ligiozno odmaknjenostjo in predanost nečemu vzvišenemu, nenadomestljivemu.
Delo je po svoji strukturi in kompozicijski tehniki izredno zahtevno, zaradi česar je tudi bolj redko na koncertnih sporedih, saj zahteva od vseh nastopajočih velike vsestranske sposobnosti, ter zelo globoko ter do kraja izdelano ter pogojeno interpretacijo vseh stavkov, ki sestavljajo: *Kyrie*. iGloria», rCredo», tSanctus» in zAgnus D eh. Žal ne moremo reči, da nas je izvedba v gledališču Verdi zadovoljila in to predvsem, ker je v celotni izvedbi bilo čutiti, da je nastop bil pripravljen v zelo kratkem času, brez vsakega globljega naštudiranja in sploh dojemanja veličine glasbe tega velikega bonskega skladatelja. Tudi dirigent Hans Smaroivski ni bil morda najbolj ustrezen dirigent za tako mogočno in veličastno delo, ki pa je izzvenelo na torkovem koncertu dokaj hladno in zelo površinsko obdelano; in to je zadobilo še večji poudarek v veliko preveč bučni izvedbi, zlasti maestoznih in živahnih odlomkov; nekoliko bolje so bili podani počasni odlomki, vendarle še vse preveč površinsko in brezčutno. Solisti so se sicer še kar izkazali, ter moramo reči, da so bili vsi štirje kos svojim vlogam, a tako zbor kot orkester sta bila vedno premočna, da bi lahko solisti prišli popolnoma do izraza. Prav tako je zelo učinkovito izpeljal svoj nastop violinist Simeone, ki pa se je večkrat tudi izgubil v premočnem prevladovanju celotnega nastopajočega ansambla.
Da ni izvedba zadovoljila tokrat res številno občinstvo, je bilo opazno tudi iz sicer dolgotrajnega, a dokaj hladnega ploskanja, ki se je nekoliko bolj ogrelo le ob koncu izvedbe in je veljalo predvsem nemajhnemu trudu, ki so ga vsi nedvomno vložili v svoje delo,
—d n—
OVEN (od 21.3 do 20.4.) čeprav se vam bodo ponujale prijetne priložnosti, se pazite nevšečnosti. Premislite vsako svojo potezo.
BIK (od 21.5. do 20.5) Morali se boste spoprijeti z neprijetno zadevo, ki pa se bo dobro iztekla. Ne verjemite prvim vtisom.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Oseba, ki doslej ni pokazala posebnega zanimanja do vas, bo spremenila svoj odnos. Živčnost.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Ne jezite se, če vas bo kdo izzival, da ne boste pokvarili prijateljskega vzdušja. Pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni, ko se potegujete za
HOROSKOP
stvar, ki vam je že dolgo pri srcu. Čakajte na ugodno priložnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovana novica vas bo spravila v dobro voljo. Manjši problemi, ki pa jih boste z lahkoto rešili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Naj vas ne razburi vsaka kritika, pač pa skušajte odločno premagovati težave. Nepričakovan obisk.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.)
resničili. Bodite previdnejši, da ne boste zabredli v težave.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ponudila se vam bo ugodna priložnost, da se seznanite z vplivno osebo. Koristno prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte razširiti krog svojih prijateljstev in poznanstev, če želite izvesti neki načrt.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko prijateljstvo je ogroženo zaradi nesporazumov. Morali boste spremeniti nekatere načrte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri nekem srečanju bi moglo priti do nesporazumov. Ostanite mirni, da si ne pokvarite razpoloženja.
Vloga in pomen «Radiooorriere‘TV »
»Srečanje z Yenom Silverjem, protagonistom televizijskega (Sokrata* ; (Televizijsko poletje se poraja v Milanu*; (Uporniki filmov preteklosti v televizijskem ciklusu, ki bo v kratkem na sporedu*; (V rimskih avditorijih pripravljajo radijsko (klasično* delo: Boccacdove novele* — to so nekateri naslovi člankov, ki jih je objavil (Radiocorriere TV* v svojih zadnjih številkah. (Radiocorriere TV* je tednik italijanske radiotelevizije, ki poleg tega, da bralce seznanja s televizijskim in radijskim sporedom, objavlja tudi sodobne in zanimive reportaže ter ilustrira in najavlja najbolj popularne in najzahtevnejše oddaje.
Za tiste, ki ga ne berejo, je (Radiocorriere TV* nekakšen telefonski imenik, v katerem je mogoče najti le umik oddaj in kako kratko notico. Tednik pa, ki je
pred kratkim povečal število strani in izboljšal svojo grafično obliko, zavzema na tržišču revij že precej obsežno področje. Dobro zbrana skupina novinarjev, dopisnikov in fotografov sodeluje pri (Radiocorriere TV* in zbližuje bralce s protagonisti kronike in politike. Dopisniki RAI pošiljajo svoje prispevke iz vseh glavnih mest sveta. Občinstvo želi biti informirano o tem, kar se dogaja v televizijskih študijih, želi vedeti koliko in katere oddaje pripravljajo, kateri igralci bodo nastopali v različnih vlogah: sodelavci «Radiocorriere TV* odgovarjajo na vsa ta vprašanja z intervjuji s protagonisti televizijskega sveta in s tem igrajo vlogo posrednikov med studii in bralci.
V (Radiocorriere TV* boste torej našli poleg natančnih tedenskih sporedov tudi vse to, kar vam nudijo ostale revije in mogoče še kaj več. Vse to v premišljeni obliki v živahnem in sodobnem jeziku, ki pa ne gre preko določenih meja: aktualne razprave brez odvečnih faz, ki zanimajo vse, mlade in odrasle.
Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918
vin.
«Pirvi oficir, kapitan korvete Zipperer, je kot prvi — s sabljo in pištolo v rokah — pridrvel s še nekaterimi oficirji na palubo. Puške so počile. V giaivo zadet in hudo ranjen je padel Zipperer na palubo. Mornar Ujdur, ki je bil duša upora, je vse to aranžiral s svojo ekipo. Pripravil je municijo in puške. Vse to je imel skrito, tako da še mi nismo nič vedeli o tem. Štabni zdravnik, major dr. Kobal, Ljubljančan, je prihitel s sanitetnimi mornarji obvezovat Ziippererja in štabnega podoficirja strojnika Majerja, id je bil ranjen v trebuh. Zgarani nadkurjač Mate Ostojič iz Metko-vica, ki se je pri svojih 33 letih zdel kot starec, je hoitel streljati tudi na zdraivnaka-samairitana, ki se je v tem trenutku pojavil poleg Zippererja. Govorilo se je, da je Jerko Šdžgorič v poslednjem trenutku odmaknil cev Ostojičeve puške, da ni bil zadet dr. Kobal. Bil sem priča te scene. Ubogi hrabri Šižgorič, ki so ga točno deset dni potem ustrelili v Koto-ru. Ostojiča sem Ukoril, zakaj strelja na zdravnika, katerega bomo tudi mi potrebovali, pa mi je ves penast zakričal: «Viktore naš dragi, ne možemo više, dosta je toga* in treščil s puškinim kopitom po topu na palubi.
«Skupine mornarjev raznih narodnosti so kričale v svojih jezikih: mir, mir, konec vojne, domov, hura... Godba je vmes igrala koračnice. Moj hrabri prijatelj Rudi Kreibich, Čeh iz Tabora na Češkem, bil je vodnik piri godbi, se je naslonil na jekleno vrv o-graje ladje in s svojo trobento — obrnjen proti Gaei — zatrobil marseljezo.
«Deprimirajoča in neprijetna je bila scena, ko je ob tulenju sirene, ob streljanju in ranjenem Zippererju, bežala admiralova družina: žena, odrasla hčerka in 13-letni sin. Bili so na kosilu v admiralovi obednici in so sedaj jokaje, preplašeni in bledi hiteli v čoln, da bi prišli čim prej na kopno. Smilili so se mi.
Želim poudariti, da ni bil glavni razlog upora politika, ampak bolj obupna lakota še večja kakor na ladjah. Edino rešitev smo videli v čimprejšnji skenitvi miru. Mornarji vseh narodnosti, kolikor jih je bilo na Georgu, so imeli iste skrbi in iste želje, vsi so sodelovali pri uporu, ki je bil v pravem pomenu besede (mednaroden*. Tako je zaključil ta del pripovedovanja tov. žužek.
Oblast nad ladjo je prešla, takoj ko je izbruhnil upor, na mornarski komite, ki je odslej ukrepal po svojih najboljših močeh in znanju. Vendar so bdie priprave, 'ki jih je izvršil glavni upornik na Georgu Šime Ujdur, pomanjkljive' in "tOdi odločnosti je bilo premalo. Izgubljali smo dragoceni čas. Vse to je vplivalo na upadanje uporniških vrst in končno na razsulo upora, ki je v samem začetku tako dobro uspel.
Picassova umetnost na sesljanskem sedežu turistične ustanove
Na otvoritvi razstave Picassovih del
Pred leti mi je Giorgio Carme-lich poklonil knjigo o francoskih sodobnih slikarjih in še kot hranilno knjižico drobceno monografijo o Picassu. V prvi se Picassu prerokuje zaton njegove umetnosti, v drugi pa znan pesnik, Picassov prijatelj, poveličuje njegovo genialnost. Če bi tedaj Picasso umrl, kakor je kmalu nato Car-melich, bi se gotovo tudi po njem, kot po Carmelichu v Trstu, poimenovala nekje neka ulica, ne bi se pa zagotovo natiskalo toliko debelih knjig o njem. Picassov uspeh ni torej pogojen samo v njegovi umetnosti, ampak tudi v neusahljivi ustvarjalnosti tekom dolgega življenja. Mojster, ki je že krepko v letih in ve, da bo treba kmalu dati slovo življenju, skuša od življenja čim več odtrgati za svoje ustvarjanje. Če je predlanskim nastalo o-gromno ujedank, je pa lani Picasso naslikal poleg mnogih risb še 165 več kot meter velikih platen. Torej po eno vsak drugi dati. Ta platna vise sedaj v Avignonu na letošnji poletni razstavi'na golih stenah srednjeveške palače protipapežev.
Kdor zasleduje dviganje cen Picassovih del, ugotavlja, da njegova lanskoletna produkcija presega po vrednosti ono marsikaterega industrijskega podjetja, ki zaposluje na stotine delavcev. To je
to prav tega, kakšen bo začetek, tega so se mornarji najbolj bab.
Tov. žužek nadaljuje:
(Komite mornarjev me je določil in prav Ujdur me je klical davartimajster žužek, žužek*, da bom pisal tistih znamenitih 8 in dodatno še 9 točk pod naslovom KAJ MI HOČEMO.
«Omenitd moram, da sem pri sestavljanju teh točk energično predlagal, naj kot posebno točko napišem, da v primeru sovražnega napada na Beko Kotorsko, takoj izročimo poveljstvo o ficirjem, da bi se vsi skupaj borili proti antaoteni floti, če bi se ta pojavila, ne pa da bi pljunili na grobove naših junakov na Soči.
(Še danes ne morem razumeti, zakaj in kako, da ni ta točka v programu KAJ MI HOČEMO. Prisegel bi, da sem to točko o ponovnem prevzemu poveljstva s strani oficirjev v primeru sovražnega napada na Boko Kotorsko, napisal po lastni iniciativi, na posebnem listku kot prilogo k točkam KAJ MI HOČEMO. Kako da ni ta točka objavljena, mi je uganka. Tudi Fred omenja v svoji knjigi na strani 40, da bi imeli oficirji v primeru sovražnega napada prevzeti komando. Od ne-
tisto, kar vsekakor moti pri o-cenjevanju resnične umetniške višine Picassovih del, ki so postale že nekakšne umetniške delnice na osebnih borzah zbirateljev. Skromnejša je seveda vrednost Picassovih del, ki se nam prikazujejo na razstavi v Sesljanu, kot daljni odmev velike avignonske razstave in še drugih manjših po svetu. Prireja jo v poživitev tujskega prometa naše devinsko -nabrežinske obale tamkajšnji avtonomni zavod za turizem s sodelovanjem raznih zbirateljev, ki so za razstavo posodili mnogo-lična Picassova dela.
Ta seveda ne obstaja iz platen, temveč iz nekaj desetin listov in kakih 40 keramik. V teh risbah, litografijah in ujedankah prihaja do veljave vsa naravnost diabolična domišljija likovne u-stvarjalnosti tega Španca iz Malage. Čeprav le igra črt, izdaja pa le-ta, kakor piše Garibaldo Marussi v katalogu, (levji krempelj*. Nenavadna iznajdljivost oblikovanja je lastna tudi Picassovim keramikom. Sicer pa edino osebni ogled razstave, ki je prva pri nas, bo posredoval obiskovalcem pravo sliko tega Spanca, ki je s sprostitvijo ustvarjanja, o-mogočil milijonom umetniško delo v lastno sprostitev in popestritev j življenja.
MILKO BAMBIČ
☆ . .
OSNOVNA SOLA
CERKNO SPOMENIK NOB
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šolc-spomenika NOB v Cerknem!
Prispevki se v Trstu nabirajo:
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoii 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem.
kod je moral Frei to zvedeti, & ne iz arhivskega gradiva, pa n*1 je moral to nekdo povedati, 1* da je pri tem zamolčal, da sem bil jaz pobudnik tega predloga-Zaradi pisanja točk KAJ MI tp ČEMO je bila tudi moja obtožba težja.
V zvezi z žužkovo trditvijo, naj komite sprejme njegov pred' log o predaji poveljstva oficirjem v primeru sovražnega napada na Boko Kotorsko, pripominjamo, da je žužek že na procesu pred naglim sodiščem v Kotom, torej neposredno po končanem uporu, izjavil, da je bila v programu komiteja vsebovana točka, o kateri sedaj govori. rlcd bemerke noch, dass in dem Pro gramm ein Punkt enthalten mar, uionach uAr in Falle eines dlichen Angriffes das Kommanao sofort den Offizieren iibergeben und gegen den Feind kampf&J mer den,>. Iz kopije listin o sod; nem procesu pred naglim sodiščem v Kotoru od 7. do 10■ fe' bruarja 1918 K-97/18).
(Brž ko je komite prevzel oblast na ladji, je takoj omejil ofidir' jem prostost in jih prisilil, da so ostali zaprti v svojih prostorih v podpalubju, zastraženi od mo1' narjev. Razen incidenta s Zipp®" rerjem in Majerjem se ni na p" orgu nikomur nič zgodilo. Mar sikdo si predstavlja, da je Pf1 tem uporu vsakdo počel kar. J® hotel. Ne. vladala je disetpab3* kolikor je pač bilo v teh okolnoj stih mogoče. Komite mornarje® je takoj prvega dne popoldne po slal na kopno patruljo pod vod' stvom Tadiča in Altheima, ki zahtevala in dosegla, da so ^ gostilničarji zaprli gostilne. P1"®’ talko je bilo tudi na ladjah povedano točenje alkoholnih F jač. In tudi se ni pripetilo, ® bi bila ladijska skladišča s 1F8' no oropana: zvesto so jih *!' vali oboroženi in lačni mornarr
Slovenci smo bili pri uporu r® maloštevilni, vendar je bilo n*" nami nekoliko vidnih akterjpev: ** Georgu divji Prlek Ivan _ VnU" na Gaei pretepaški Bajželj B Stražišča pri Kranju, na BalaJ°j nu umorjeni, vendar odločni «8 brijel Marušič iz Mirna pri rici, na Dinari s politiko preFJ seznanjen Srečko Lovišček iz v? sice Nekovo pod Anhovem. J* Georgu so biili še Andrek P*®-šejj, Gregorin in Anton Mari* Slovenci iz širše okolice Tm?8-Vsi t; niso popustili do zadHF ga in so prišli pred vojaško s® dišoe.
«Ne bd bilo prav ne omer^ da je bilo med drugimi manom nostmd mnogo odločnih in do k<F ca borbenih upornikov, vendar 01 to bilo preobsežno tukaj opis0! vati. Želim pa posvetiti nt-kb več besed Š. Ujduru, ki je bil* Georgu glavni upornik, pobudo*" in vodja upora. Ujdur je JF znal ideje ruske revolucije. *8’ kih je bilo v mornarici več.
(Nadaljevanje sledi)
PETEK, 19. JUNIJA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Vzgojna oddaja; 12 20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Cesarini Sforza: (Pravo in krivo*; 19.25 Melodije; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Mali ansambli; 15.45 Radijska priredba.
KOPER
7.30, 8 30, 12.30, 14.00, 15.30,
17.00,	18.00, 20.15, 23.30 Poročila;
7.40	Jutranja glasba; 8.40 Vesela
glasba; 8.45 Pod senčnikom; 11.00 Orkester Evans; 11.00 Saksofonist Bostic; 12.00 in 13.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Lahka glasba;	15.00 Orkestri ;
16.30	Tops-pops; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.15 Znane popevke; 18.30 Simf. koncert; 19.40 Popevkarji;
23.10	Pisana glasba; 23.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.20 Program z Modugnom; 13.35 Strnjena komedija; 14.05 Popoldan-sld spored; 16.20 Program za mladino; 19.30 Luna park; 20.50 Folklora v salonu; 21.20 Simf. koncert; 22.40 O prireditvah.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Čelist Antonio Janigro; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box;
15.00	Poljudna enciklopedija; 15.40 Poleti ob morju; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.18 Svetovno nogometno prvenstvo; 20.10 Večerni spored; 21.15 Parižan odkriva Pariz; 22.43 Radijska priredba.
be; 14.00 Glasba izven program8, 14.30 Portret avtorja : Briti*®: 15.15 Honeggerjev oratorij; Janačkova simfonija štev.
17.45	Jazz; 18.30 Lahka gla^i
18.45	Kulturno življenje; Večerni koncert; 20.15 Preventa
na medicina Gorki.
21.30 Čehov
F1LODIFUZIJA
8 00 Koncert za začetek; 1®:^ Dva Debussyjeva plesa; 11.45 V* linist Izak Štern; 12.35 Verdije^ opara (Luisa Miller*; 15.30 Sim* nična glasba: Britten, De Fal*8,
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16-.00,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacij8'
8.15	Inform. oddaja; 9.10 Operi"! matineja; 10.05 Pionirski tedni: 10.35 Japonske narodne; 11-15*.. vas doma; 13.10 Iz «Cavalle» rusticane*; 13.30 Kmetijski nas' ti; 13.40 Čez polja in po*0” .j
14.30	Priporočajo vam... Straussovi valčki; 16.30 Nap0*, za turiste; 16.40 Mozart: Vari8 . je; 17.00 Vsak dan za vas; j Človek in zdravje; 18.20 Konc*. po željah; 19.00 Aktualnosti; *i’V, Dobimo se ob isti uri; 19.50 gledalo našega časa; 20.15 sambel H. Burkata; 21.00 ZF RTV; 21.30 (Top-pops;; 22.15 *£ daja o morju; 23.15 Iz logov 0 mačih; 00.05 Literarni nokturi* '
00.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Primitivni narodi; J®',,5 Tretja življenjska doba ; l Dnevnik; 17.00 Program za *J mlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Pte
',-SS
O komičnem filmu; 19.45 ŠP°r^
20.30	Dnevnik; 21.00 TV
22.00	Skupno življenje 23.00 nik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Prenos n ameriškega cirkusa; 22.10 Bo0*1* rang.
JUG. TELEVIZIJA
21.00,	00.20 Poročila; 16.45 0^ pijada mladih v Novem Saj3 ' 18.50 Sebastijan in odrasli — L
19.15	Obzornik; 19.30 Zabav",
glasbena oddaja; 20.00	^5
gram za mladino; 18.45 Kon*0^ zbor; 18.55 Baletna oddaja;
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 10.45 __ _..™	____
Borodin in Sibelius; 11.45 Sodobna film; 23.05 Malo jaz, malo t* ital. glasba; 12.20 Klavirske sklad- quiz TV Beograd.
20.05 Svet na zaslonu; OZN; Cikcak; 21.35 Življenje za Ru*r
lili	mfmm		NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MEHIKI	|	mmmmm		
Italija z odličnim nastopom proti Nemčiji izpolnila pričakovanja svojih navijačev
Brazilija in Italija sta zdaj enakovredna kandidata za osvojitev Rimetovega pokala
uklonila Urugvaj v tekmi, v kateri pomeni preplah v nasprotni obram-1 pili pred kratkim k Železničarju od
Z zmagama Italije in Brazilije se je zaključilo v Mehiki predzadnje dejanje letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Ti dve državi sta se uvrstili v finale in pokal Rtaiet ho tako v nedeljo prvič v Svoji zgodovini dobil stalnega lastnika. Doslej je bil namreč prehoden, v trajno last pa je bil namenjen tisti državi, ki bi trikrat zmagala na svetovnem prvenstvu. Ker sta doslej tako Italija, kot Brazilija že zmagali po dvakrat (Italija V letih 1934 in 1938, Brazilija pa 1958 in 1962) je gotovo, da bo zdaj fiata trofeja pripadla eni od obeh dežel. Prav zato je letošnji finale tega prvenstva še bolj pomemben kot običajno in lahko pričakujemo Izredno zagrizeno igro obeh reprezentanc.
Obe polfinalni tekmi sta do določene mere izpolnili pričakovanja, v dokajšnji meri pa sta ju presegli. To velja zlasti za tekmo med Italijo in Zahodno Nemčijo. Na splošno sta bili moštvi še kar izenačeni. v prvem polčasu so bili sicer Italijani v dedni premoči, v drugem pa so začeli močneje pritiskati Nemca, ki so bili pred nasprotnimi vrati izredno nevarni. Ker je bil ob zaključku tekme izid neodločen, so morali poseči po podaljških, ki sta prinesla res izreden športni užitek. Nevarne situacije Pred obema vratoma so se vrstile druga za drugo kot na tekočem traku. V napad so se podajali celo branilci in goli — eden lepši od drugega — so ustvarjali izredno napeto vzdušje. Italijanska ekipa je v tem delu zaigrala vsekakor učinkoviteje in je več kot zasluženo odnesla celotni izkupiček. Nemci so dali vse od sebe, igrali so res požrtvovalno, da bi izsilili svoje napredovanje, vendar pa proti razigranemu italijanskemu napadu ni-«o našli primernega protiorožja. Poudariti pa moramo, da je tudi Italijanska obramba — razen ob nekaj redkih priložnostih — igrala zelo učinkovito in Je predstavljala Pravi zid, preko katerega se Skoraj dalo prodreti.
V drugem polfinalu Je Brazilija
je padlo sicer manj golov, vendar pa lahko rečemo, da so Brazilci imeli to srečanje — po začetni negotovosti — trdno v svojih rokah. Urugvaj vsekakor ni bil nasprotnik, katerega bi lahko podcenjevali, vendar pa se ekipi močno pozna, da v njenih vrstah ne igra več odlična glavna gonilna sila enajsterice, Rocha, ki se je poškodoval že v prvem mehiškem nastopu. Po njegovi poškodbi je moštvo zgubilo srojo prej znano sposobnost manevriranja, pa tudi pregleda nad igro nima več nihče takega, kot ga je imel ta odlični igralec. Brazilci so imeli tako nekoliko olajšano delo in tudi odlični Mazukiewicz ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe. Urugvaju so se tudi poznale posledice naporne tekme s Sovjetsko zvezo (med katero so skoraj vsa njegovi nogometaši shujšali kar za pet kg.)
Vse to je šlo seveda v prid Brazilcem, ki so poleg tega, v pričakovanju napornega nastopa proti U-rugvaju, v tekmi s Perujem previdno potegnili iz svojega moštva dva
SP na TV
SOBOTA, 20. junija
23.55	neposredni prenos tekme malega finala za osvojitev 3. In 4. mesta (prvi spored).
NEDELJA, 21. junija
19.55	neposredni prenos finalne tekme za osvojitev 1. In 2. mesta (prvi spored).
stebra, Gersona in Jadrzinha, da bi dočakala zahtevnejše nastope čim bolj sveža.
Oči vsega nogometnega sveta so zdaj seveda uprte v finale med Brazilijo in Italijo Katera reprezentanca bo prinesla domov v svoji prtljagi zlati Rimetov kipec?
Ce bi ne videli podaljškov tekme Z. Nemčija - Italija bi morda ne pomišljali preveč. Toda po res odlični, recimo kar izredni Igri Italije, pa so napovedi postale precej bolj tvegane. Na eni strani je Brazilija, ki je v mehiško okolje bolje ambientlrana, razpolaga z bolj svežimi igralci in predstavlja kot celota zelo visoko kvotlrano ekipo, s praktičnim nogometom, z odlično obrambo, s prodornim napadom, s Relejem.
Na drugi strani Je Italija, ki Je sicer zapravila proti Nemcem res precej prepotrebnih energij, ki pa ima sijajno obrambo, v Riveri enega najboljših režiserjev tega prvenstva, v Rivi napadalca, ki često ni blestel, toka vsak njegov prodor
V ženski promocijski ligi sta se pomerili v zelo važni tekmi v Pa-ilričah šcsterki Gaje in Primorca. Srečanje je bilo zelo napeto in Timorec jc že vodil z 2:0. ko je uspelo Gaji (ob velikem spodbujanju Svojih navijačev) prevzeti pobudo v svoje roke in zmagati s 3:2
MLADEN OLJAČA:___
KOZARA
ir
Prevedel: Severin Šali
In kar je najbolj čudno: sedaj se ista priložnost obeta ti sinu Franca Ditterja, majorju Jožefu Ditterju, ki se stre-v avtomobilu in je prepričan, da se bo za prvim ovinkom grmovja zapodila vanj drhal s kopji, sekirami, puškami, traljezi in bombami, morda tudi s topovi. Imajo tudi tore, je vzdihnil. Imajo tudi dva tanka, ki sp jih zaplenili mjčevičevim legionarjem. Imajo celo dve letali; prileteli iz Banjaluke in se spustili na poljano nad pravkar osvo-
^Torej.?se "bom"spet tolkel s partizani, Je vzdihnil Ditten iel je, da skriva Kozara v svojih gozdovih skoraj štiri jč vojakov. To Je divizija, Je pomislil. Taki vojski bi zavi-celo Manschtein, čigar armade skušajo podreti od Dona Volei in od Kalmaških step pred Stalingrad. Ditter ve, »S b?mSV£ko U,»ir.j0 partij-V«	v Ulrj-
i, pa tudi na Kordunu na Hrvatskem. Gledal J|h J® Bane, pred nasprotniki, kakor jih je |leda	’
so obsojeni na smrt kljubovali
mi gospodarijo na področju med rekami Sano, Uno, Vrb*
bi. Pa še nekaj: Italija je prišla 1 drugih jugoslovanskih klubov, na v finale na krilih izrednega poleta, igrišču pa bosta tudi dva mladin-V takem vzdušju, ob tako pravem j ska pivota, ki sta /.rasla pri druš-
trenutku, se moštvo znajde le redkokdaj. Naj bo slučaj ali ne, toda vse kaže, da je moštvo tempirano na svojo maksimalno storilnost do minute natančno. Taka moštva pa so vedno izredno nevarna za vsakega nasprotnika. Njegove akcije in reakcije so često nepredvidljive, vsaka organizirana protiobramba pa zelo težka. Zato lahko rečemo, da to ne bo le tekma igralcev, ampak tudii tekma trenerjev, tekma, v kateri bodo lahko imeli drobni pripetljaji velike posledice, tekma, v kateri bo v obeh ekipah veljalo pravilo: vse za vse.
Morda se te napovedi ne bodo povsem uresničile. Morda bodo eno ali drugo ekipo v odločilnih trenutkih izdali živci, premagalo vzdušje, zrušila teža odgovornosti. Toda za italijanske navijače to danes že niti ni več tako važno. «Azzurri» so že s tem, kar so dosegli doslej, Izpolnili pričakovanja, po odličnih igri proti Nemcem pa jim je verjetno marsikateri navijač pripravljal možni spodrsljaj v finalu, če bi do njega prišlo, spregledati in oprostiti.
Cianocolori-Železničar jutri zvečer v Trstu
V soboto zvečer bo v Trstu zanimivo mednarodno košarkarsko srečanje. Med seboj se bosta pomerili peterki Cianocolorija in Železničarja iz Karlovca. Jugoslovani so odlična peterka, saj nastopajo v prvi ligi. Hrvaška ekipa bo za to priložnost nekoliko prenovljena: v njenih vrstah bo namreč nastopilo tudi pet košarkarjev, ki so presto-
tvenem podmladku.
Gianocolori, ki je v preteklem prvenstvu nastopil v promocijski ligi, bo za nastop proti Železničarju nekoliko ojačen. Poleg njegovih standardnih igralcev (elemente, Apostoli, De’Prete, Francolla, Giacca in Pipan) bodo v njegovih vrstah nastopili še Cavazzon od Italsidra, D’Angeri od Trieste Bas-ket, Poloniatto od Lloyda Adriatica in Rigo od Don Bosca.
Tekma bo jutri, v soboto, ob 20.30 v Trstu, v telovadnici v Ul. della Valle.
AF
Italijan Zamdegu je zmagal na 8. etapi kolesarske dirke po Švici. Etapna lestvica je namreč taka:
1.	Dino Zamdegu (It.) 4.07’20”
2.	Harry Steevems (Hol) 4.07’24”
3.	Giuseppe Milkini (It.)
4.	Henk Benjamina (Hol.)
5.	Franco Bitossi (It.)
6.	Albert Fritz (Nem.)
7.	Wily De Geest (Bel.) in vsa glavnina v času 4.07’24”
Skupna lestvica
1.	Roberto Poggiali (It.) 39.16’01”
2.	Louis Pfenninger (švi.) 39.17’04”
3.	Primo Mori (It.) 39.1715”
4.	Arie Dem Hartog (Hol.) 39.1717”
5.	Ugo Colombo (It.) 39.17’57”
6.	Kurt Rub (Švi.) 39.18’38”
7.	Franco Bitossi (It.) 39.19’54”
8.	Felice Gimondi (It.) 39.20’38”
9.	Bernard Vifian (Švi.) 39.24’15” 10 Hans Junkermann (Nem.)
39.25T3”
riHis
27. t.m. se bo začel tradicionalni mednarodni teniški turnir v Wimble-donu. Med nosilci skupin je tudi Jugoslovan Željko Franulovič, katerega so uvrstili na šesto mesto in je kot tak najvišje uvrščeni evropski igralec.
V NEDELJO
Tekmovalci na dirkah v
iz 20 držav Škofji Loki
Nastopil bo tudi Tržačan Parlotti
V nedeljo bo v Škofji Loki velika mednarodna motociklistična prireditev. Tekmovalci iz dvajsetih držav	bodo nastopili na	motoci-
klističnih dirkati za «Nagrado Jugoslavije — LoKe 70».
To je največja slovenska motociklistična mednarodna prireditev, ki je	prerasla	v	veliko	tovrstno
manifestacijo tudi v evropskem merilu. Udeležba	na tem tekmova-
nju je vsako leto večja, pa tudi bolj kakovostna. Za letošnji start se je	prijavilo	v šestih	katego-
rijah 165 tekmovalcev, med katerimi bo v kategorijah 250 ccm in 500 ccm nastopil na ducatiju ter v kategoriji 50 ccm na to-mosu tudi Tržačan Gilberto Parlotti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiimiiiiiiiiiiiiii
Bobby Charlton je bil kljub temu, da je star že 32 let, med najboljšimi igralci angleške reprezentance. Njegov doprinos k storilnosti angleške enajsterice pa ni zadostoval za napredovanje v polfinale
iiuiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiniiiinia
TURNIR SPI
Sesterki Bora in Krasa finalista pri moških
Odbojkarski turnir, ki ga je SPZ v Trstu in Gorici organizirala v počastitev 25-letnice osvoboditve, se bliža k zaključku. V polfinalu moškega dela turnirja so se pomerile med seboj tri šesterke, izmed katerih sta se dve najboljši uvrstili v finale.
Rezultati polfinala so bili naslednji:
Kras — Breg	2:0
Bor — Breg	2:0
Bor — Kras	2:1
Vsa tri srečanja so bila zelo zanimiva. Največje pričakovanje je seveda vladalo za tekmo med Krasom in Borom. To srečanje je pokazalo, da borovci niso v formi in jim je zgoniška ekipa povzročala precej težav. V prvem nizu so sicer Tržačani gladko zmagali, v drugem pa so Kraševci poprijeli, že v začetku prešli v vodstvo, katerega so nato ohranili ves čas. V tretjem setu se je razvila še precej izenačena igra do «osmice». Tedaj pa je Kras nepričakovano popustil in borovci so imeli pot do zmage odprto.
V ostalih dveh tekmah sta Bor in Kras odpravila Breg brez zapravljenega seta. Vendar pa moramo poudariti, da so Brežani presenetili. Predstavili so se kot dobro uigrana ekipa, ki je opravila
v zadnjem času velik napredek. Če bo moštvo še naprej vztrajalo v svoji kakovostni rasti, potem lahko rečemo, da rase v tržaški o-kolici še ena zelo obetajoča moška šesterica.
KOŠARKA
Spojnia prva na turnirju za pristaniški pokal
Poljska Spojnia je zmagala na turnirju za pristaniški pokal. V finalnem srečanju je premagala tržaški Bloch z visokim izidom 80:48. Poljakinje so bile za razred boljše od Tržačank, saj so letos osvojile drugo mesto v poljskem prvenstvu. Tržačanke proti tako močnim nasprotnicam niso mogle učinkovito i-grati. Njihovi najboljši igralki sta bili kot po navadi Alessiova in Lon-gova.
V drugem srečanju, veljavnem za tretje in četrto mesto je Mi var premagal Maribor 66 57:47. Tržačanke so proti mladim Mariborčankam zasluženo zmagale, čeprav je tekma bila precej uravnovešena. Na koncu so Italijanke le ohranile 10 točk prednosti.
som in Savo, podirajo proge, prekopavajo ceste, napadajo vojašnice, uničujejo skladišča, požigajo urade in zavzemajo celo mesta, kot je Prijedor, v katerega bo major Ditter, če mu bo sreča mila, prišel še danes.
Toda major Ditter nič več ne sanjari o vojni slavi. Dovolj mu je vojskovanja, človek se naveliča celo cvetja, kako se ne bi ubijanja. Sedaj se samo čudi, zakaj je moralo odvršati toliko dni, tednov, mesecev in let, preden Je spoznal, da Je vojna nesmiselno, ogabno in prekleto dejanje v človeškem življenju, dejanje, s katerim človeštvo slepo drvi v lastno pogubo...
Ditter, oficir, ki Je v nekaj letih prekrižaril skoraj vso Evropo, je bil deležen povišanja za povišanjem in pohvale za pohvalo. Bil je pogumen in nič ga ni moglo omajati. Verjel je, da se Nemčija bori za pravično stvar, za svojo rešitev in obstanek. Nobena žrtev za domovino se mu ni zdela prevelika. Hitlerja je oboževal. Hitler je Nemčijo naprtil Evropi in Evropo pokoril Nemcem. Ves svet je zadrhtel pred Hitlerjem, je ponavljal Ditter z množicami svojih rojakov, zvestih voditelju Tretjega nemškega rajha. Potem je prišel pred Moskvo, kjer ga Je ruska zima prikovala za sneg, led in zmrznjeno zemljo; zima, ki mu je posnela nohte na nogah in nekaj nohtov na desni roki, nepretrgoma naslonjeni na strojnico. Ker so mu premrznili prsti, kasneje pa odpadli še nohti, so ga vrnili s fronte v bolnišnico na okrevanje. S tem je ušel smrti, kajti njegovi tovariši so ostali na ruskih stepah, pokriti s snegom.	,
Ditter je pripadal rodu, ki se je rodil in umiral na bojiščih, sanjajoč o razširitvi nemškega življenjskega prostora (Deutscher Lebensraum). Vera v Hitlerja, ki Nemce vodi v slavo in blaginjo, mu je dajala peruti. Ni ga plašila misel, da v spopadu lahko pade. Rodimo se, da bi umrli, se Je učil v šoli za mlade oficirje v Vonshofnu. Kot eden izmed najboljših dijakov te šole je dobil oficirski čin in prišel na fronto poveljevat. Boder in ponosen, poosebljenje požrtvo-
ODBOJKA
V ZENSKI PROMOCIJSKI LIGI
Tesen poraz Doma
Domovke so tekmo predale šele po petih setih
S sredo zvečer se je ženska eki- proti koncu pa so naše bolj učin-pa Doma srečala v povratni tekmi , koviito napadle in izenačile 14:14.
z Azzuitto in tudi tokrat ponovila isto napako, ki ji je bila usodna v prvem srečanju. Dekleta so prva dva seta zgubila, druga dva zmagala, petega pa nesmiselno zapravila proti mladim nasprotnicam. Set sam pa je bil zelo borben in samo po mnogih menjavah je Dom klonil 16:14.
Dom—Azzurra 2:3 (4:15, 8:15, 15:9,
15:11, 14:16)
Dom: Buzzi, Devetak, Dornik, Mi-fcluš, Prinčič D. in N., Uršič VI-žitin.
V	prvem in drugem setu Je bila igra zelo revna; nobena od obeh ekip ni pokazala nič zanimivega in nobene igre. Domovke so v teh dveh setih pokazale še slabšo igro kot nasprotnice in njihova glavna skrb je bila podati žogo onstran mreže ne glede na to, ali je prva ali druga podaja. Ta igra je seveda škodovala slovenskim dekletom, ki so y zelo slabi igri izgubila oba, seta.
V	tretjem setu pa je prišlo v Igri naših deklet do spremembe: zaigrala so zelo pametno in si tako n* kopičila mnogo točk. Omeniti pa moramo, da je v tem setu Liliana Vižintin, ki je bila najboljša na igrišču, naredila sama sedem zaporednih točk s svojimi zelo dobrimi servisi, ki so nasprotnice popolnoma zmedli.
Tudi četrti niz je bil v korist naših igralk, ki so pokazale lepšo in pametnejšo igro. V petem ln odločilnem setu pa so ponovile isto napako, ki so Jo naredile v prvem srečapju, to je, da so postale preveč živčne in to jih je pokopalo. Skoraj do konca niza je imela Azzurra majhno prednost v točkah,
Pri tem rezultatu pa je prišlo do precej menjav, nasprotnice pa so le osvojile ta odločilni set.
P. R.
Presenečenje v Atenah: Fides pred Evropo!
Fides iz Neaplja je zmagal na mednarodnem turnirju v Atenah, kjer je pripravil veliko presenečenje, ko je premagal izbrano reprezentanco Evrope, v kateri so bili vsi najboljši igralci z letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva v Ljubljani. V reprezentanci Evrope so igrali Ramos, Simonovič, Ma-s:ni, Buscato, čosič, Plečaš, Luyk, Čermak in Kapičič. V finalnem srečanju je Fides premagaj., Ignis 78:72, medtem ko je v prvem srečanju premagal Evropo 92:85<R-r.>,«rni i
...» •
ATLETIKA
Dick Taylor je na atletskem srečanju v Edinburghu postavil nov britanski rekord na progi 5.000 z odličnim časom 13’26”2 kar predstavlja letošnji najboljši' čas na svetu in četrti absolutno najboljši čas. Na istem srečanju je Škot McCafferty zasedel drugo mesto s pravtako izrednim časom 13'29”6.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
obvešča, da Je v Glinščici vsako nedeljo plezalni tečaj, katerega vodi načelnik AO dr. Mario Gec. Tečaj se loči v praktični del (osnove plezanja v Glinščici) in teoretični del (diskusije, predavanja, projekcije filmov, diapozitivov in ogled knjig). Upoštevajoč zanimanje udeležencev bo trajal tečaj primemo število nedelj (oz. praznikov).
Zbirališče tečajnikov vsako nedeljo v Glinščici pri koči Premuda ob 9.30 zjutraj.
KOLESARSTVO
V Murski Soboti se je v nedeljo končala 22. kolesarska dirka po Hr-vatski in Sloveniji. Na končni lestvici je prvo mesto zasedel Bilič iz Pulja. V obeh etapah so kolesarji prevozili skupaj z vožnjo na kronometer 365 km. Drugo etapo je prevozilo do konca 33 tekmovalcev. Na cilju 3. etape je bil prvi Ple-ško iz Zagreba, Bilič pa se je uvrstil na 3. mesto in to mu je zadostovalo za končno zmago.
Pokal P. Špacapana
DANES, 19. G. dvorana ITI ob 20.45: Torriana—Olvmpia B ob 21.30: Audax — Juventina igrišče Olympic:
ob 20.45: Oi.vmpia A — Y'elox ob 21.30: Velox — Brda JUTRI, 20. 6. igrišče 01ympje ob 20.45 : 01ympia A — Brda Zmagovalci posameznih skupin bodo odigrali zaključne tekme v ponedeljek, 22. 6. in, če bo potrebno, še v torek, 23. 6.
SMUČANJE
Na konferenci alpskih držav v St. Moritzu so sestavili tekmovalni koledar za prihodnjo smučarsko sezono. Med prireditvami, ki bodo v Sloveniji bo 21. in 22. februarja tekmovanje za «Pokal Vitranc* v Kranjski gori, žensko tekmovanje za «Zlato lisico* na Pohorju nad Mariborom pa bo zelo zgodaj, namreč že 4. in 5. januarja.
NOGOMET
Vodstvo ljubljanske Olimpije je zahtevalo pred kratkim od Nogometne zveze Jugoslavije, da ji vme tri točke, ki jih je odvzela zaradi znanega primera podkupovanja v aferi Franetič. Nogometna zveza Jugoslavije je zahtevo Olimpije zavrnila.
ALPINIZEM
Gorska reševalna služba v Sloveniji bo letos dobila nov helikopter, ki bo lahko posredoval v primeru planinskih nesreč v katerikoli višini slovenskih gora. Dosedanji helikopter, ki so ga uporabljali v ta nemen, se namreč ni mogel povzpeti v večje višine.
KOŠARKA
Od 22. do 26. junija bo na Reki letošnja mladinska košarkarska bal-kaniada. Nastopile bodo mladinske reprezentance Jugoslavije. Romunije, Grčije, Bolgarije in Turčije. Organizatorji so povabili tudi Albanijo, ki se pa še ni odzvala.
vanja, je pomendral Češkoslovaško, videl Poljsko, jezdil skozi Francijo, videl Pariz, osramočen, premagan in ponižan, Pariz, čigar umetnost ga je privlačila. Toda ravno ko si je zaželel,’ da bi užival ob neusahljivih virih pariške umetnosti, je mo ral oditi naprej, proti vzhodu, v Rusijo. Tedaj so ga začela mučiti vprašanja:
Kam gremo? Zakaj?
Ali se usoda Nemčije odloča v Pragi, v Varšavi, v Parizu in Kijevu?
Ali je treba Nemčijo braniti tako daleč od naših domov, v tujih deželah, na robu sveta?
Kakšen smisel ima to pehanje po daljnih, neprehodnih in s snegom zametenih širjavah, ki požirajo ljudi, orožje in stroje?
Ukrajina se mu Je zdela neskončna, Moskva pa nedosegljiva. Crv dvoma ga je grizel kot bolezen. Čedalje pogosteje si Je postavljal vprašanja, na katera si ni znal odgovoriti. Mučile so ga misli, po katerih so ostale zgolj bolečine (bilo je nevarno tudi razmišljati). V bolnišnici, priklenjen na posteljo, je lahko vsak dan videl mrtvece, ki so jih odnašali v belih rjuhah. To so bili dovčerajšnji bojevniki, ranjeni na bojiščih. Z njihovimi trupli je iz sobe majorja Ditterja za zmeraj odhajal tudi njegov lepi sen in prepuščal mesto bridkim in žalostnim občutjem. Sedaj je jasno spoznal, da vojna ne bo rešila ndtd enega svetovnega vprašanja. Nasprotno, vojna Je spravila v nevarnost celo sam obstoj Nemčije. Vojskujoči se po vsej Evropi, si milijoni nemških vojakov kopljejo svoj lastni grob. Namesto raja, o katerem so sanjali, jih čair« zemlja, globoki grobovi.
Ali so to doumeli nesrečniki, ki svoja telesa izpostavljajo kroglam? Mar so vsi ostali brez pameti?
Kakor je od srca odobraval in pozdravljal prve Hitlerjeve korake v Nemčiji (na ekonomskem in socialnem področju), pa tudi vojaške posege, ki so vrnili Nemčiji prej odtrgane Pokrajine, se Je major Ditter vendar zamislil, ko je bilo že
Košarka se med našo mla dino vedno bolj uveljavlja
•■iiititiaii««iiiiiiiiaaaifiaiiiiiiiiiiiiBaiaiiaiiaaiiii*8inmn**iiiaiiiiBiiiaiaiiiiiiiiiiiitiiii*«iiiiiiiiaiiaiaiiamiiiiiiiiiia|i
19. veslaška regata v nedeljo na Bledu
Nastopile bodo posadke iz osmih držav
Jutri in v nedeljo bo na Bledu tradicionalna 19. mednarodna veslaška regata. Letošnja udeležba bo dokaj številna.!jn, kakovostna. Nastopilo ho, namreč kar osem držav" 1 ih^šiCer "Avstrija," “Bolgarija, Češkoslovaška, Grčija, Italija, Jugoslavija, Madžarska ih Romunija. Jugoslavijo bodo zastopale posadke iz kar 26 klubov, ki so prijavili 70 posadk. Iz Italije bo prispelo 8 čolnov. Novost tekmovanja predstavlja nastop romunskih in grških tekmovalcev
Razen v članski kategoriji, bo izredno številna udeležba tudi med mladincu
AVTOMOBILIZEM
Brata Al in Bobby llnscr med najboljšimi na svetu
Pred desetimi leti se je mnogo pisalo in govorilo o dveh bratih, Podru in Ricardu Rodriguezu, ki sta oba takrat dirliala za italijansko avtomobilsko znamko Ferrari. Kmalu potem se je Pedro smrtno ponesrečil, medtem ko Ricardo še danes žanje zavidljive uspehe.
Danes sta se pojavila na svetovnem avtomobilskem odru druga dva brata in sicer Al in Bobby Unser. Al je letos zmagal na verjetno najtežji avtomobilski dirki, na 500 milj dolgi dirki v Indianopolisu. Dve leti pred njim je na isti dirki zmagal njegov brat Bobby. «Ne vem ali bi jokala ali pa se smejala*, je dejala May Unser, mati zmagovalca, «na vsak način pa sem zelo ponosna na svoja fanta!». Njen tretji sin se je smrtno ponesrečil
leta 1959 prav na treningu za «In-dy» dirko. Judi oče Unser je bil dober pilot'.”
Medtem ko se je Bobby moral letos zadovoljiti z 11. mestom, je Al zaslužil s svojo zmago 280.000 dolarjev. Vozil je na colt-fordu. Nagrada, ki jo je dobil je bila največja, ki so jo kdaj koli izplačali v Indianopolisu. 75 odst. te vsote je odpadlo na samo zmago, drugo pa na razne nagrade za vodečo pozicijo.
Od 33 vozačev je prišlo na cilj 19 in med nje so razdelili skupno
900.000	dolarjev.
Bilo je to pravo zmagoslavje Fordovih turbinskih motorjev, ki so opremljali pet od prvih šestih avtomobilov. Ti motorji imajo približno 700 KM pri 10.000 obratih na minuto, medtem ko imajo poraženi motorji znamke Offy «le» 625 KM pri 8.560 obratih na min. So torej preveč «počasni». Vozilo zmagovalca, kot tudi leto prej, je imelo pnevmatike Firestone, največ vozil v prvi deseterici pa je bilo opremljeno z gumami Goodeyear.
LE MANS, 18. — 33. izvedba av tomobilske dirke <24 ur Le Man saj se je zaključila z zmago Attwood« (VB) in Hermanna (ZRN) na porscheju, ki sta v 24 urah prevozil« 4.607,810 km s poprečno hitrostje 191,992 km n. u Druga sta bil« Larousse in Kauhsen s petimi krog: zaostanka. Prvi italijanski stroj je bil ferrari 512 Američanov Poseyjs in Bocknuma, ki pa je zaostal za kar 30 krogov.
Med dirko se je pripetila tudi smrtna nesreča, k-' je Jackie Icks podrl neki zidek in se je njegov avto vžgal ter eksplodiral. Kosi stroja so zadeli nekega komisarja dirke, ki je bil pri priti mrtev.
prepozno in ga je pošast vojne vrgla v prepad, iz kateregi m bilo vrnitve. On tega seveda ni spoznal. Tako omajan, \ istvu naiven in čistega srca, si je začel celo zamišljati, kake bo, ko bo šel iz bolnišnice in če bo moral ostati v vojski opravljal samo dobra dela, kar bo ljudem krepilo duha, jim odpiralo oči in kazalo pot. Ni še vedel, kako bo uresniči svojo zamisel, toda vdajal se ji je z vsem svojim srcem.
Tako je major Ditter prišel do bosenskih gozdov, dc Kozare in področij, po katerih se je morda vojskoval tudi njegov oče ali ded, morda tudi neki praded ali še davnejš: prednik, ki je prišel sem z vojsko Evgena Savojskega ali t vojskami cesarja Ferdinanda ali z vojskami cesarja Leopolda ali pa še prej, v pohodih Karla Velikega...
Ni se bal smrti, ki bi ga ujela na Jurišu, v bojnem spo padu. Taka smrt se mu je včasih zazdela viteška, častna, celo lei»: kadar bojevniki volijo med slavo in ponižanjem, si želijo take smrti. Toda danes, ko ga avtomobil pelje proti Pnjedoru, mu v globini duše vre upor: vse bolj bedasta, nekoristna ln nesmiselna se mu zdi smrt na tej cesti, na katero človek lahko pade z razbito glavo in razsutimi možgani. Ostudna In sramotna podoba (da me ubijejo divjaki!) se tihotapi pred oči majorja Ditterja. Naj res pade prav tukaj na poti pred Kozaro, daleč od domovine, na razriti in gra-pastd cesti, ki priča o bedi in zaostalosti? Naj res pade v taki deželi? Naj pade nedolžen?
Moja glava, je vzdihnil major Ditter. Da me ne boli od žganja? Ponoči sem slabo spal, brez dobrega spanja pa tudi ni lepe podobe sveta, se je skušal potolažiti Ln pregnati črne misli. Morda ga je prevzel strah tudi zaradi misli na majhen dom na Bavarskem, na hišico, v kateri je ostala Izabela Ob zadnjem srečanju mu je rekla, da pričakuje otroka. Morda bo sta, je dejala; zaprosil jo je, naj mu da ime Franc, 6e bo sin, oa bd tako ohranil spomin na očeta.
(tpeis afuoaafjopntf)
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Mitja Ribičič o vprašanjih obmejnega prebivalstva
POLETNE PRIREDITVE AVTONOMNE LETOVIŠČARSKE USTANOVE
Povratek operet v Politeama Rossetti v okviru «Turističnega poletja 70»
Na gradu večeri lahke glasbe, klasičnega in jazz baleta, mednarodnega festivala znanstveno-fantastičnega filma itd.
Tržaška letoviščairska ustanova je v program umeinriško-prireditve-mih manifestacij pod skupnim imenom »Turistično poletje 1970» ob skrajnem finančnem naporu in pomoči gledališča Verdi poskrbela za povratek operete v gledališče Politeama Rossetti, pri čemer pa ji je uspelo ohraniti tudi že tradicionalne značilnosti dosedanjih raznovrstnih in visoko kvalitetnih poleta nih prireditev. Predvidena je namreč postavitev operet v velikih scenskih in efektnih dimenzijah, e-nakih če ne celo večjih, kot so bili pravcati «kolosali» v prejšnjih časih, bodisi na pozorni« g eda-lišča Rossetti, kakor tudi na dvorišču grada pri Sv. Justu. Kot je bilo svoj čas že sporočeno, nam bo letoviščarska ustanova nudila šest izvedb Lombardove in Ranzattove operete «V deželi zvončkov* (Pae-se dei campanelli) in šest predstav Benatskega operete »Pri belem konjičku*. Prva predstava operete »V dežel zvončkov* bo v torek 28. junija, zadnja, s predstavo operete »Pri belem konjičku*, pa v sredo 12. avgusta. Za obe opereti, za kateri se bodo v gledališču Verdi v kratkem začele vaje, so bila izbrana imena priznanih domačih in inozemskih izvajalcev s področja operete, glasbene komedije in revije, režiserji, koreografi in baletni solisti italijanske televizije, kakor tudi mnogi preizkušeni scenografi.
Izbiro gledališča Rossetti, ki je opremljeno z modernimi klimatskimi napravami po zaslugi finančnega posega letoviščarske ustanove, sta narekovala dva osnovna razloga: povrniti slavnemu gledališču nekdanji blesk in se zavarovati pred nevarnostmi vremenskih neprilik. Zaradi številnih angažmajev skupine je namreč treba preprečiti, da bi odpadla kakšna predstava, obenem pa, da bi se podaljšal z raznimi preložitvami dogovor'eni rok, do česar bi utegnilo priti, če bi bile predstave izključno na odprtem: pri Sv. Justu. Občinstvo pa bo tako imelo tudi jamstvo, da bo lahko prisostvovalo posameznim predstavam do kraja. Uradna otvoritev sezone na gradu z dvema predstavama lahke glasbe in varieteja pa bo že v četrtek 2. in v petek 3. julija, ko bodo nastopili pevec-av-tor Luoio Battisti z ansamblom »Formula 3», Paolo Villaggio in Franco Rosi, ki bo ob sodelovanju Večjega števila igralk in igralcev predstavil svoj »Franco Rosi show» v opreki z »Alighiero Noschese show*. saj so znane velike irr.i-tatarske sposobnosti komika Franca Rosija.
Osem večerov pred in po mednarodnem festivalu znanstveno -fantastičnega filma bo posvečenih »Mednarodnemu baletnemu festivalu* na gradu pri Sv. Justu. V ponedeljek 6., v torek 7. in v sredo 8. julija bo nastopil znani kanadski ansambel «Royal Winnipeg Ballet*, ki si je prislužil zlato kolajno v pariškem gledališču na Elizejskih poljanah in ki bo v Italiji, razen v Trstu, nastopil samo še v Nervi-ju in Veroni. Ansambel sestavlja nad sto članov s klasičnim in jazz baletom. Po festivalu znanstveno -fantastičnega filma pa bo gost klasični balet opernega gledališča iz Bukarešte s 150 izvajalci in godalnim orkestrom. V torek 21. in v sredo 22. julija bo nastopil s slavnim baletom »Labodje jezero* Čajkovskega, s katerim je povsod doživljal ogromen uspeh, naslednji večer, v četrtek 23. julija, pa bo izvajal izbrane odlomke Johana Straussa. Ciklus baletov bo zaključil v petek 24. in v soboto 25. julija poljski ansambel «Mazowsz». Ansambel šteje 120 članov in izvaja pristno folkloro svoje dežele od po-lonez do mazurke in z menjavanjem okra g 700 kostumov.
Mednarodni festival znanstveno - fantastičnega filma, 8. po vrsti, ki vsako leto pridobiva na svoji kvaliteti, je poznan že po vsem svetu. Od sobote 11. do sobote 18. juliia bo predvajanih skoraj 50 dolgo-metražnih, srednjemetražnih, krat-kometražnih in dokumentarnih znanstvenih filmov, v hotelu Excelsior pa bodo istočasno predvajali antologijo z naslovom »Fantastični ekspresionizem nemškega filma v letih ’20».
Istočasno bo v organizaciji letoviščarske ustanove in v sodelovanju Združenja trgovcev razstavni natečaj z naslovom »Fantastična znanost v tržaških izložbah. Za vsedržavni natečaj enodejank za televizijske ali radijske originale s fantastično znanstveno tematiko je prijavljenih 82 del.
V teku so pogajanja, da bi na gradu Sv. Justa organizirali še dva večera lahke glasbe in razne umetnosti, ki naj bi bila 20. in 31. oktobra, t.j. po opereti. Letoviščarska ustanova se zanima za Georga Moustakija, Carmen Cillani, Lina Toffola, ansambel «Ricchi e poveri* itd., vendar pa so še težave zaradi visokih zahtev omenjenih.
Medtem se je v sredo 17. t.m. v Miramarskem parku zečela 12. sezona »Luci in zvoki* v italijanščini, nemščini in angleščini, ki se bo nadaljevala do polovice septembra, končno je bil že dosežen sporazum za dva večera umetnih ognjev v zalivu, ki bosta v nedeljo 16. in v nedeljo 23. septembra.
V	organizaciji ansambla »Miramar*
Prvo deželno tekmovanje mladih harmonikarjev
Jutri zvečer in v nedeljo dopoldne bo v prostorih gledališča »Republike otrok» na Trgu Papa Giovanni XXIII. prvo deželno tekmovanje harmonikarjev, kitaristov in orglarjev, ki ga prireja znani tržaški harmonikarski ansambel «Miramar». Tekmovanje poteka v treh oddelkih, ki so potem razdeljeni še na razne kategorije. V prvem oddelku nastopajo harmonikarji solisti od 8. do ’ leta starosti in mladinci brez star rostne omejitve, v drugem skupine harmonikarjev, v tretjem mladi solisti na kitaro in plektron, v četrtem skupine kitaristov, v petem mladi solisti na orgle in v šestem oddelku razne skupine.
V	nedeljo zvečer ob 20.30 v isti dvorani koncert zmagovalcev z gos i in podelitev pokalov, kolajn in diplom zmagovalcem v posameznih oddelkih.
Urad ustanove «Credito fondiario» odprt v Trstu
V	Trstu je začel delovati poseben urad ustanove »Credito fondia-rio detle Venezie*, ki je konzorcij med javnimi hranilnicami skoraj vseh hranilnic v Venetu, Furlanija in na Tridentinskem.
Ustanova je specializirana v dodeljevanju posojil zasebnim in javnim ustanovam za spodbujanje ljudskih gradenj in kmetijskih dejavnosti. Med drugim je ustanova »zemljiškega kredita* poskrbela za finansiranje grandje podmorskega vodovoda v Trstu, v višini 2 milijard in 846 milijonov, nato nakupa zemljišča in gradnje struktur katinarske deželne bolnišnice za 822 milijonov, gradnje obrata za upepelitev smeti za 836 milijonov, za 17 milijard pa je ustanova soudeležena pri gradnji avtoceste iz Trsta v Benetke.
Glede ljudskih gradenj je ustanova doslej favorizirala podporno u-stanovo julijskih beguncev OAPGD v višini 12 milijard in 497 milijonov, zavodu za ljudska stanovanja IACP pa je dodelila posojilo 2 milijard in 350 milijonov za gradnjo nekaterih stanovanjskih objektov v tržaški pokrajini.
V	nedeljo praznovanje 196. obletnice ustanovitve zbora finančnih straž
V	nedeljo, 21. t.m. bodo praznovali v Trstu, kot sploh v Italiji, 196. obletrvco ustanovitve zbora finančnih straž. Svečanosti bodo prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblasti' Poveljnik tržaške skupine finančne straže podpolk. Raffaele Pace bo pregledal postro-jene suhozemske in pomorske odre-
de in bo po mašnem obredu spregovoril o pomenu praznovanja. Po svečanosti bodo goste povabili na zakusko v podčastniški menzi na pomolu F. Bandiera.
Delovanje finančne straže v zadnjem letu je bilo pozitivno. Z napornim delom so zabeležili uspehe ria raznih gospodarskih področjih, najbolj pa so se izkazali v borbi, proti tihotapcem in še posebej proti tihotapcem mamil. Omenimo naj samo izreden poseg pripadnikov finančne straže, ki se je zaključil z zaplembo 2,800 kg opija in aretacijo krivcev, ki so se s streljanjem hoteli izogniti zaporu.
V Kopru se je sestal pododbor za propagando proslave ob 100-let-nici tabora v Kubedu. Kakor je znano, bo proslava 100-letnice 20. septembra letos. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, ki bo imel tudi slavnostni govor. Za ta pomemben dogodek je veliko zanimanje ne samo med prebivalstvom Slovenskega Primorja in Istre, marveč tudi v Hrvatski Istri. Na proslavi bodo odkrili spominsko ploščo, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali številni priznani ansambli, med drugim tudi iz zamejstva.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vinsko izmenjavo blaga. Takšno sodelovanje je danes že preozko. Težimo, da se vključimo v nove procese, ki se ustvarjajo na tržišču kapitala, v migraciji delovne sile, v kooperaciji in skupnem tehnološkem in znanstvenem sodelovanju. Smo dežela v razvoju in kot dežela v razvoju težimo, da razvijamo najbolj sodobne oblike tehnologije in da se naslonimo na najbolj napredne sile v svetu. Ritem razvoja zahteva, da se poslužujemo najbolj naprednih tehnoloških dosežkov in v tem smislu se tudi vključujemo v multilateralne aranžmaje z evropskimi deželami in v proces evropske integracije zahodnega tržišča in tudi v ekonomsko integracijo med socialističnimi deželami, čeprav je ta nekoliko počasnejša. Mi se moramo prilagoditi Evropi. Evropa ni statična; le-ta se menja in naše notranje potrebe moramo prilagoditi nastajajoči novi Evropi. Imamo lepe pogoje za našo vključitev v ta prostor, tako v zahodne kot tudi vzhodne — socialistične dežele. Na primer na agrarnem področju, saj bomo v perspektivi prav gotovo eden največjih izvoznikov agrarnih pridelkov v Evropi. Če hočemo to razviti, moramo dvigati produktivnost dela; računati moramo tudi s tem, da bodo tudi vzhodne socialistične dežele slej ko prej rešile svoje agrarne probleme. Če hočemo vzdržati tekmo z najbolj razvitimi evropskimi deželami, potem moramo več vlagati v znanstveno delo in kadrovsko politiko. Ne samo zaradi tega, ker bi hoteli ostati kulturni narod, temveč tudi za to, da bomo ekonomsko vzdržali. Na pragu prop umiranja novega srednjeročnega razvoja socialistične Jugoslavije moramo rehabilitirati univerzitetno reformo
in celoten naš šolski vzgojni sistem vključiti v ekonomski razvoj.
V dosedanjem razvoju smo bili v fazi odpiranja Jugoslavije: ho teli smo odpreti naše gospodarstvo, odpreti kulturno sodelovanje med narodi, ustvarili smo možnost zaposlovanja v tujini, odprli smo vse celice naše družbe. Sedaj pa smo v fazi, ko je to premalo, ko je treba začeti organizirano usmerjati naše zveze s svetom. Naših delavcev ne moremo več stihijsko pošiljati v inozemstvo. Začeti moramo usmerjati politiko zaposlova nja v inozemstvu, to pomeni, odpirati perspektive delavcem, da bodo nekaj časa delali v tujini in se potem z večjimi delovnimi izkušnjami zaposlili v domovini. Treba bo skleniti vrsto drugih aranžmajev in pogodb.
Zanimivo je, da so v Angliji, kot tudi v vseh stikih, ki smo jih imeli v Beogradu, pokazali ogromen interes za sodelovanje z Jugoslavijo in da je v zahodnih državah velik interes za naše gospodarske načrte. Pred petimi leti ni nobena zahodna kapitalistična dežela smatrala, da je potrebno spremljati planiranje socialistične dežele. Danes pa že proučujejo kako bi se tudi oni vključili v program našega razvoja. Pa še nekaj je navzoče pri naših razgovorih z inozemskimi partnerji. Le ti namreč vse bolj cenijo sodelovanje z nami kot z neuvrščeno deželo, ki jim odpira vrata do novih tržišč, do nerazvitega sveta, ki danes stopa na politično po-zomico in na pot svojega razvoju. Jugoslavija ima velik ugled v razvitem svetu zaradi svojega ugleda pri neuvrščenih deželah. Zato ni res, da naša politika do neuvrščenih samo starte,- marveč tuli doprinaša našemu lastnemu gospodarskemu razvoju. Le-ta je torej dolgoročna in tudi gospodar-
Ki______________________________________________________ _____
Neki sen se uresničuje: vaša mlada družina se veča.
Narašča s tem veselje, pa tudi. .. odgovornost.
sko rentabilna politika, ki bo dala I velike rezultate.
Kakšen je namen vašega obiska I v SZ?
Moj obisk v SZ, ki bo konec junija, bo imel več ciljev. Prvi je ta, da pravzaprav na ravni dveh vlad že dolgo ni bilo nobenega podobnega srečanja. Ob obisku bodo razgovori, ki bodo zajeli vsa vprašanja, državne odnose v celoti, na gospodarskem, tehnološkem, znanstvenem, kulturnem, turističnem, političnem področju pa do sodelovanja na področju obrambe. Drug naš interes je, da izmenjamo naša zunanja politična stališča, poudarimo pomen naše politike neuvrščenosti in da povemo naša stališča glede vseh problemov, ki nastajajo danes z novimi žarišči napetosti. Mislimo, da je to pomembno zaradi tega, ker vemo, da je SZ velika država, da je velesila, ki razpolaga z ogromnimi potenciali, od katere mnogo zavisi usmeritev k stabilnosti, mir ali zaostrovanje v svetu. Tretji moment, pa je, da vse pogodbe, ki jih imamo s SZ, zapadejo v tem letu, tako gospodarske, trgovinske, kreditne in druge. Poleg tega so v SZ v novem srednjeročnem razvoju, mi pa v petletnem. Zaradi tega je treba postaviti osnove za nadaljnji gospodarski in drugi razvoj. Jasno, da bomo pri tem skušali vse tiste zadeve, ki motijo odnose, razčistiti in postaviti jih na svoje pravo mesto, da ne bi bili ovira za normalne odnose. Izredno pomembno je, da razvijemo čim širše sodelovanje, ker prav od tega zavisi sodelovanje s tistimi deželami, ki imajo s SZ d-tbre odnose, kar pomaga ustvarjati dobre odnose tudi na drugih področ- ■ jih.
Tovariš predsednik, vi ste se rodili v Trstu, kjer ste tudi preživeli nekaj let. Kakšni vtisi, spomini in podobe so morda ostale v vas? Pri tem upoštevamo tudi tisti intimni oziroma miselni svet in spoznanje o Primorski, ki ga je vam nemara posredoval pokojni oče in drugi.
Naša družina je primorska družina. In čeprav smo šli zgodaj na Rakek in v Ljubljano, je naš stik in sodelovanje s Primorsko ostal svež zaradi tega, ker je oče kot mladinski pisatelj s kulturnimi in drugimi krogi bil središče vsega tistega, kar je v kulturi na Primorskem delovalo. Oče si je tudi — naravno — prizadeval, da so pisatelji, slikarji, komponisti in drugi iz primorskih krajev dobili prostor v mladinski literaturi Slovenske matice in v Našem rodu.
In čeprav nisem živel na Primorskem, sem bil vedno povezan s primorsko problematiko. Že v prvih in osnovnih letih sta nam oče in mati vsadila vso tisto bolečino in ljubezen, ki je navzoča v našem primorskem človeku, ljubezen do svoje slovenske zemlje in trpljenje ob zelo izredno težki zgodovini — socialni in narodnostni. To je v meni bilo prisotno, ne da bi se tega posebej zavedal. To je vsadila vzgoja v družini, krog znancev, ki so se zbirali okrog naše učiteljske družine. To se je tudi pokazalo takoj v študentskih letih, ko sem se začel politično in drugače udejstvovati v javnem življenju. Prva usmeritev in prvi vstop v študentsko politično kulturno življenje je bil povezan s problematiko Primorske in prek le-te sem dobil stike s Komunistično partijo. Postal sem član «Doberdoba», društva, ki je delovalo na Ijub-
Na nagradnem tekmovanju za najboljše risbe otrok na tržaških osnovnih šolah, ki ga je priredil zavarovalni zavod INA, o katerem smo podrobno že poročali pred dnevi, so se izredno lepo uveljavili tudi slovenski šolarji. Bruno Staniša (na sliki) učenec slovenske osnovne šole v Nabrežini, je prejel prvo nagrado (zlato kolajno in 20.000 lir), katero ma je izročil šolski skrbnik prof. Angioietti
Prišel je za vas čas, da v družini prevzamete vlogo očeta.
Začnite to takoj s tem, da se zavarujete! Za «njega» (ali za «njo»), ki je na poti, da bo v trenutku, ko pride na svet, imel «krit hrbet*.
S tem, da se zavarujete, anticipirate za svoje drage čas gospodarske varnosti,
ki je doslej še niste dosegli.
Imamo življenjsko zavarovanje, ki je zamišljeno nalašč za mlade očete:
ime mu je «Temporanea» (Začasno), ker zavaruje družino za določeno število let,
in sicer za leta začasne, začetne gospodarske negotovosti.
Njeno delovanje je preprosto: če v teh letih umre zavarovanec,
člani njegove družine takoj Inkasirajo precejšnjo vsoto;
če se nič ne pripeti, polica, ko je opravila svojo zaščitno vlogo, usahne.
To zavarovanje stane zelo malo: le nekaj tisoč lir na mesec zadošča, da zagotovimo svojcem več milijonov lir.
Zavarujte se in živeli boste mirno. Za vašim vedrim življenjem smo mi, INA.
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI

./>/
Ijanski univerzi: s pomočjo društva primorskih študentov, ki so emigrirali ali živeli tu, sem se spoznaval s problematiko Primorske in z vsem tistim, kar je v tem klubu delovalo: tudi s stališči posameznih političnih grupacij in političnimi strankami v tem klubu. Tu sem se nekako na praktičen način prepričeval o tem. kako je KP Slovenije najbolj dosleden zastopnik našega nacionalnega interesa. Prek manjšinskega dela sem tudi dobil zvezo z »Vzajemnostjo* na Viču, «Slovenskim klubom* na ljubljanski univerzi, s posameznimi komunisti na ljubljanski univerzi. Zlasti me je izredno razočarala afera, ki je nastala v celotnem manjšinskem 31' banju v Jugoslaviji. To je bila afera oficialnih predstavnikov s Čokom na čelu oziroma njihove goljufije pri nakupu zemlje, ki so jo kupovali in preprodajali pod nekaterimi ugodnimi pogoji.
Zanimivo je, da sem si vedno želel iti v partizane na Primorsko, tja sta šla brat in sestra, mene pa je Partija pošiljala na Štajersko in Koroško. Na Koroškem sent spoznal severna obmejna območja. Prehodil sem vse kraje Koroške ob Dravi in bil v prvi naši partizanski enoti, ki je šla preko Košute avgusta 1942. Po osvoboditvi je bila manjšinska in nacionalna problematika vedno navzo-ča v mojem političnem delu. Tudi ko sem delal na področju notranjih zadev, sem smatral, da je odprta meja z Italijo, ena osnovnih nalog, ki jo je potrebno čimprej rešiti.
Dolga leta sem bil v sporu z Rankovičevo koncepcijo zaprte družbe, ki je pred leti doživela svoj končni poraz. Dolgo sem tudi bil predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL, a izvršnem svetu Slovenije pa posebej odgovoren za politiko do sosednje dežele itd. Tako je ta problematika bila vedno navzoča v mojem delu. Bil sem vedno na področjih, ki so sami po sebi zahtevali veliko stikov, ne samo z zamejskimi organizacijami, z °r' ganizacijami, ki so nastale kot rezultat boja Slovencev za svobodo-boja proti fašizmu, ampak tudi drugimi progresivnimi gibanji 'n strankami v sosednji Italiji in Avstriji. Tako imam iz teh vrst veliko število znancev in prijateljev, s katerimi še danes prihajam ® stike. Jasno, da sem se na celotnem narodnostnem področju uveljavljanja nacionalnega vprašanju vedno zavedal tega, da je usoda Slovenije, majhnega naroda, dejansko povezana v bratski skupnosti z drugimi jugoslovanskih
narodi in da je bolj ko je naš narod napreden, socialistično orientiran, bolj varen v svojem lasi' nem, svobodnem razvoju.
Sedaje je za menoj 30 let poIj" tičnega dela. To je bil čas usodnega prelomnega obdobja za obstanek in napredek slovenskega naroda, živečega v stikališcu različnih interesov velikih sil. Moje življenje in delo se ne razlikuje mnogo od življenja in ustvarjanja tiste revolucionarne generacije, ^ je šla skozi ognjene boje za narodne, socialne pravice svojega naroda — naroda proletarca. Danes, ko za nazaj ocenjujemo doprinof te generacije se zdi, da bi marsikaj lahko bolje in uspešneje napravili. Vendar, eno je neizpodbit' no, uspeli smo zato, ker smo se naslonili na sile združenega delu in znanja, na interes delovnegU človeka, na vodilno vlogo delavskega razreda. Na teh zdravih te' meljih je zrasla slovenska držav-> nost, suverenost in samoupravno socialistična republika.
Ali bi, ob zaključku tega pog0" vora, morda kaj sporočili bralceh1' sodelavcem in prijateljem revij® »Srečanja* na Primorskem oziro-ma na obeh straneh jugoslovansko - italijanske meje?
V tem razgovoru nismo govorih o gospodarski in politični situacij1 pri nas. To bi rad sporočil bral• cem revije Srečanja, da je P®1 nas še veliko odprtih problemov, določenih gospodarskih problemov in da nobena država ni imun pred težavami. Smo dežela, kjer borno morali ogromno napraviti, če se bomo hoteli razviti. Vendar naše dosedanje izkušnje, zmaga in rezultati ljudi na Primorskem ustvarjajo lepo perspektivo, s katero lahko gledamo v prihodnost. Sm° najbolj stabilna dežela na svetu, edina dežela, ki je uspela v do?e-danjem razvoju zmanjšati razlike med razvitimi in nerazvitimi eno traj dežele, in ena od držav, je uspela zmanjšati razliko v nerazvitosti med našimi deželami Evropo. Smo dežela z največ prijatelji, z največjim številom žav, dežela in narodov, s kateri' mi živimo v sodelovanju in s<f žitju. In smo dežela, za katero la“ ko rečemo, da naši narodi niti o0" ma niti v svetu ne živijo sami sebe, ampak v skupnosti in povezani z vsemi naprednimi tokovi * sodobnem svetu, kar nam dar poseben ugled in častno mesto■
U Tant v Moskvi
MOSKVA, 18. - Generalni nik OZN U Tant je na večdi nem uradnem obisku v Sovje zvezi. Danes se je razgovarja sovjetskim zunanjim ministrom < mikom, jutri pa ga bo sprejel P sednik vlade Kosigin. U Tant obiskal Sovjetsko zvezo v zve! napori OZN, da se rešita dve tični svetovni vprašanji: vojn« Indokini in vojni spopad na Bližn vzhodu.
UREDNIŠTVO' TRST - UL. MONTECCH1 6. n., TELEFON 93-808 in 94 638 ■ Poštni predal 559 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio I/I, Telefon 33-82 • UPRAVA: TRST - Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 • UL. SV. FRANČIŠKA It. X - Telefon 37 338 NAROČNIC' mesečno 950 'lir - vnaorei četrtletna 2 700 lir polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 5» par« (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih din«® lev) • Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 • Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 • OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpcp: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni osmrtnice 150 lir • Mali oglasi 50 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravL — I« vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubblicitA Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat