BO BO ZGODOVINSKA KNJIŽNICA IZDAJE «ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU. I. ODDELEK: POMOŽNA ZNANSTVA. L ZVEZEK: KRAJEVNE KRONIKE. B0H TISK «ZVEZNE TISKARNE» V CELJU. 1905 . 59666 PREDGOVOR. Komu ni znano, s kolikim zanimanjem po¬ sluša mladi zarod sivolasega starčka, ko v hladni senci vaške lipe ali ob dolgih zimskih večerih pri topli peči pripoveduje, kaj se je godilo v davno minulih časih? In ko pogledamo mogočni stoletni hrast, nam se nehote vrine misel: ko bi moglo to drevo govoriti, bi nam marsikaj povedalo, kar se je v tem kraju nekdaj godilo! A kakor mi sedaj radovedno vlečemo na uho pripovest iz starih časov, tako bodo tudi naši potomci čez sto in sto let zvedljivo povpraševali, kaj se je v naših časih godjlo v tem ali onem kraju. Da se spomini iz Starih časov ohranijo, zbe¬ rejo in spravijo na dan, pa da se sedanji dogodki zapišejo in sporoče potomstvu — to hoče doseči naša «Zgodovinska knjižnica«. — V poljudni obliki, da bo vsak lahko razumel, vam bo pripovedovala dogodbe, ki so se vršile nekdaj na tleh naše lepe južnoštajarske dežele. Zlasti pa hoče ta knjižnica podati navodila, kako je spoštovati, ceniti, hra¬ niti, opisovati zgodovinske spomine. V tem-le zvezku podaja «Zgodovinska knjiž¬ nica« kratko navodilo, kako je sestavljati kro¬ nike. Nadaljni zvezki bodo obsegali pouk o iz- kopinah, o arhivih, o narodopisnih predmetih itd. 1 * 4 Kronike imajo že sicer mnogi kraji; župnijski in šolski uradi so dobili že naravnost od svojih oblastev naročila o njih spisovanju. Na ta na¬ ročila se naš navod ne ozira, ker se umeje samo ob sebi, da jih dotični uradi morajo poznati in se po njih ravnati. Vendar če se spisane kronike seštejejo in primerjajo s celo južno Štajarsko, je pač še vse premalo storjeno. Ne le, da je sta¬ rejša zgodovina v mnogih kronikah nezanesljiva, površna ali celo neobdelana, ampak tudi sedanji dogodki padajo v «morje pozabljivosti*, ne da bi jih kdo pobral in ohranil potomstvu. Namen na¬ šega navoda je pred vsem ta, da se o sedanji dobi zasnujejo in pišejo kar najbolj obsežne kro¬ nike, sicer se utegne zgoditi, da bodo potomci čez 400 ali 500 let o sedanjih dogodkih v posa¬ meznih krajih manj vedeli, kakor mi o njih zgo¬ dovini n. pr. v 14. ali 15. veku. «Zgodovinski knjižnici* torej želimo ne samo veliko čitateljev, ampak tudi moči, ki bodo ta navodila izvrševale. Naj prešine vse sloje živo prepričanje, da je zgodovina luč resnice, učiteljica življenja, voditeljica v boljšo prihodnost. «Zgodovinsko društvo* bo pri sestavljanju kronik po svojih močeh prav rado ustreglo tako zasebnikom kakor občinskim, šolskim, župnijskim uradom, ako se obrnejo nanj. V Mariboru, meseca majnika 1905. Odbor,.Zgodovinskega društva". I. DEL. Sestava in obseg kronike. 1. Kaj je kronika? Ime «kronika» se izvaja iz grške besede xpovoj (chronos), čas, potem bi se pravilno slovenski na- zivala «časopis». Vendar nam že služi izraz •“časo¬ pis« za posebno vrsto spisov, ki redno izhajajo. Lahko bi imenovali «kroniko» v slovenskem jeziku «letopis», a ker s tem izrazom označujemo spise, ki jih redno izdajajo razna društva, osta¬ nimo radi jasnosti pri starem, vsem narodom znanem izrazu «kronika». Kronika je torej spis, ki pripoveduje po ča¬ sovnem (kronološkem) redu razne dogodke, vendar ni treba, da bi se dogodki vrstili po znotranji zvezi. Spisovavce kronik imenujemo «kroniste», ali «letopisce» ali «časopisce», kakor je to ime že tuintam v rabi. 2. Kaj obsega kronika? Kronika obsega dogodke kakega kraja širjega ali ožjega okrožja. Kaj obsežne so svetovne kro¬ nike, v katerih so letopisci zaznamovali važnejše dogodke, ki so se prigodili kjerkoli na svetu, kolikor so jih mogli doznati. 6 Deželne kronike se ozirajo na dogodke kake dežele. Krajevne kronike se bavijo z dogodki ka¬ kega manjšega kraja. Take kronike so n. pr. kronike posameznih mest, samostanov, župnij, šol itd. Sploh je želeti, da bi se sestavljale kronike za vsako župnijo ali občino, vas, sosesko, celo za¬ piski o dogodkih in razmerah posameznih rodbin hranijo potomstvu večkrat dragoceno gradivo. 3. Čemu so kronike? Kronike so velikega pomena pred vsem za zgodovino. Zgodovinar ima v kronikah bogato zakladnico, iz katere zajema posamezna dejstva ter jih liki kamenčke v mozaiku spaja v celoto. Kronike so nekako zrcalo, v katerem odsevajo časovne razmere in ideje minulih dob. Važne so pa kronike tudi za pravo, ker mnogokrat se dajo razne pravde rešiti le na zgo¬ dovinski podlagi; istotako so zelo koristne in poučne za umno gospodarstvo, za politiko in sploh praktično življenje. Kronike pripovedujejo po¬ tomcem žalost in veselje, delo in trpljenje njih prednikov in s tem budijo ponos in ljubezen do domačega kraja. 4. Kako se sestavlja kronika? Spisovanje kronike ni težko. Zapiši to, kar si sam doživel ali si zanesljivo zvedel od drugih ali si bral v kakem časniku. Kadar uporabljaš po¬ ročila časnikov, bodi previden: presodi njih ver¬ jetnost, in če potrjujejo poročane dogodke tudi drugi zanesljivi viri, postavi jih v kroniko. Važ¬ nejša časniška poročila iz kakega kraja je 7 dobro izrezati in izrezek priložiti kroniki, toda ne pozabi zaznamovati na izrezek naslov, številko in datum dotičnega časnika. Poročilo bodi objektivno, to se pravi: zapiši stvar tako, kakor se je res prigodila, opusti pa svoje osebno naziranje in zlasti vsako zbadanje. Ne spuščaj se v strankarsko pričkanje, sicer si lahko omajaš vero v svojo resnicoljubnost. Kar zanimivega zveš ali doživiš, zapiši takoj, ker drugače je mogoče, da stvar celo pozabiš, ali pa te spomin prevari in zapišeš kaj krivega. Pazi tudi, da ne spraviš v kroniko nepotrebne navlake in praznega govoričenja, važne in zanimive po¬ datke pa morda prezreš. Na strani zaznamuj glavni obseg zapiska z eno ali nekaterimi besedami zaradi preglednosti. 5. Na kaj se je pri sestavljanju kronike zlasti ozirati ? Pri sestavljanju kronik se je posebno ozirati na sledeče reči: 1. izberi si in omeji primerno določen kraj; 2. poišči si, kolikor mogoče, vse vire, ki ti za to delo ponujajo snovi; 3. zaosnuj in razdeli si primerno vso knjigo. 6. Kateri kraj je najpripravnejši za krajevno kroniko ? 1. Tisti kraj, katerega najbolj poznaš, v ka¬ terem živiš, ali v katerem si delj časa živel, n. pr. tvoj rojstni kraj. Zelo koristno je za kro¬ nista, ako pozna dobro oni kraj, o katerem hoče pisati kroniko. Večkrat se opaža, da imajo knjige, 8 ki se bavijo z zgodovino kakega kraja, ravno zategadelj marsikatero napako, ker pisatelj ni dobro poznal kraja. Tudi najboljši zemljevid nam ne more vselej nadomestiti očivida. 2. Pri izbiranju in omejevanju kraja pazi pred vsem na to, da bodeš imel nekaj celotnega, nekako skupino, v kateri se posamezni deli sti¬ kajo. Tudi manjše skupine si lahko vzameš za podmet svoje kronike, kakor so: a) Kronika ene hiše ali rodbine (glej n. pr. Orožnov spis o Kačič-Orožnovem rodu). Seveda je izbrati tako hišo ali rodbino, ki je v zgodovinskem oziru zanimiva, ki je nekako segala v razvitek dotičnega kraja, ali je pa pomenljiva za kulturni razvitek naroda. Tako si lahko vzameš za podmet kako plemenito ali drugače odlično rodovino, kakor je to storil n. pr. Slekovec: Sekelji. Rodoslovna in životopisna razprava. V Ljub¬ ljani 1893. Ali njegov spis: «Furbas-Horvatov rod v Strelcih« (v rokopisu), kjer z zgodovino ene rodovine pojasni postanek in razvoj cele vasi Strelci na Dr. polju. b) Izbereš si lahko eno poslopje n. pr. kako podružnico, graščino, pristavo itd., ki nudijo večkrat obilo gradiva. c) Večja skupina je vas ali občina. Kot samo- stalen podmet za zgodovinsko črtico se da vas ali občina porabiti takrat, ako je zgo¬ dovinsko zanimiva po kakem boju — po bitki, po svoji legi, z ozirom na promet, prebivavstvo, ime in običaje. d) Jako primeren kraj je trška ali mestna občina za sestavljanje kronike. Tukaj se nahaja na¬ vadno več predmetov, kateri so že vsak zase 9 pripravni za zgodovinski spis, kakor: cerkev, šola, občinska hiša, razni občinski zavodi. S tem se spoji zgodovina župnije, graščine, če se katera nahaja v njenem obsegu. e) Za razmere na deželi pa je gotovo najpri- pripravnejša skupina za kroniko župnija. 3. Župnijski kroniki je glavni predmet opis in zgodovina župnijske cerkve z nje imetjem in ustanovami. Nadalje spadajo v obseg župnijske kronike podružnice, življenje dušnih pastirjev in odličnih domačinov in ubožni in drugi zavodi. Tudi občine, vasi in gradovi in dr. se lahko razpravljajo v župnijski kroniki, vendar je želeti, da se posvetnim stvarem odmeri poseben oddelek, kakor to kaže prvi vzorec kronik. Župnija je tudi zato jako pripravna celota za kroniko, ker je od nekdaj navezana na gotove meje. Koliko so se te v teku časa spremenile, je že tudi zanimiv zgodovinski pododdelek. Župnija ima sama na sebi tudi mnogo jako porabnih virov, ki se ne morejo in ne smejo prezreti. To je župnijski arhiv, matične knjige, računi, uradni odloki itd. Župnijska cerkev je navadno dušno središče celemu kraju. Ne samo, da je mnogokrat nastala že v starodavnih časih, blizu nje so se zbirali prebivavci, tam so nastale naselbine, ki so ne¬ katere sčasoma dobile celo tržne in druge pra¬ vice. Župnik sam je bil mnogokrat veliki posestnik s pravicami manjših graščakov. 7. Je - II tudi krajevni zemljepis potreben del kronike ? Zemljepis posameznih krajev je potreben zlasti iz dvojnega razloga: 10 1. Iz takih majhnih, zemljepisnih črtic se da povzeti porabna tvarina za zemljepis cele domo¬ vine. Pisatelj takega občnega zemljepisa seveda ne bo porabil celega zemljepisnega opisa po¬ sameznih kronik, ampak le poglavitnejše reči, vendar pa bode dobil iz takih opisov popolnejši pregled posameznih krajev, kakor ga drugače dobi tudi iz najboljšega zemljevida. Vsakemu zemljepiscu ni mogoče, da bi sam prehodil in pregledal vsak hribček, vsako dolinico in vodico, kakor je to mogoče onemu, ki se bavi s popisom samo majhnega, omejenega kraja. Posebno važno pa je, zvedeti za vsa domača imena, ki so več¬ krat izvrsten pripomoček za preiskavo starejše zgodovine. 2. Za razumevanje posameznih zgodovinskih dejanj, posebno bojev in bitek, je zgodovinarju potrebno, da natanko pozna teren ali površje, na katerem se je — recimo - bila bitka. Zemljepis bodi torej uvod kroniki. Zemljepisu dodeni tudi narodopis: opis ljudskih običajev, noše, prego¬ vorov itd. 8. Kaj naj obsega zgodovinski del kronike? Zadostuje tudi, ako se sproti zapisujejo do¬ godki, ki se vrše v dotičnem kraju. Po mogočnosti pa naj seže kronist tudi nazaj v stare čase, in zaznamuje vse, kar se sploh da dognati o zgodovini dotičnega kraja. Zapisovati sproti so¬ časne dogodke, k temu je treba le nekoliko mar¬ ljivosti in razsodnosti, preiskovanje starine pa terja več truda in študij. Pred vsem je potrebno, da se pripravi gradivo. 11 — 9. Kje se dobi gradivo za kroniko? Gradivo se dobi iz raznih zgodovinskih virov. 10. Kaj je zgodovinski vir? Zgodovinski vir je oseba ali stvar, ki ti na¬ znanja, kaj se je nekdaj prigodilo. 11. Kateri so najvažnejši zgodovinski viri? Najvažnejši zgodovinski viri so: a) izkopine; b ) stavbe in spomeniki; c) pisane listine; arhivi; d) tiskani viri; stare knjižnice; e) tudi ustno izročilo in narodne pravljice. 12. Kaj so izkopine? Izkopine imenujemo vse tiste stvari, katere izkopavamo iz zemlje, bodisi iz starih gomil, bodisi drugače pri obdelovanju zemlje ali pri raznih stavbah. Tu se nahajajo razni predmeti, kakor orožje, hišne oprave, posodje, denar, nakitje, grobni spomeniki, stebri (cestni kažipoti), nasipi in obkopi, sledovi starih selišč itd. Prigodi se celo, da zadenemo na stare zidine iz rimskega časa. 13. Čemu nam služijo izkopine? Izkopine nam pričajo, da so že v prejšnjih dobah ondi ljudje živeli, da je tedaj kraj od nekdaj 12 bil že obljuden. Dalje nam kažejo, kako omiko, kake potrebe so imeli oni ljudje. Izkopine imamo iz keltskih, rimskih, staro¬ slovenskih in poznejših časov. Vsaka doba ima svoje že znane posebnosti, tako da nam je mo¬ goče določiti čas, iz katerega so izkopine. Po izkopinah postane včasih najneznatnejši kraj zanimiv in važen. Vse take najdbe naj se zaznamujejo v kroniki ter o njih poroča odboru «Zgodovinskega društva«, najdeni predmeti naj se skrbno shranijo in po možnosti prepustč dru¬ štvenemu muzeju. 14. Kak pomen imajo stavbe in spomeniki za kronike? Stavbe imajo ta pomen, da spoznavamo po njih čas, v katerem so nastale. Ne sodi jih tedaj prezirati, ko bi ne našli nikakšnih zapiskov o stavbi sami. Vsak čas je imel svoje posebnosti tudi glede stavb. Razvaline, gradovi, cerkve in druge javne stavbe imajo vedno nekak znak svo¬ jega časa, po katerem se da približno spoznati in določiti stoletje njihovega postanka. Večkrat so stavbitelji nekje postavili svoj grb ali drug osebni znak. Ako opazimo tak znak, smo že iz tega dognali čas stavbe. Letnice na tramovih starih kmetskih hiš so kronistu večkrat kažipot, kako se je dotično selo razvijalo, na poslopjih se nahajajo večkrat sledovi požarov itd. — Kronist naj ne pozabi tudi raznih spominkov ob cestah, ki spominjajo pogostoma na kužne ali turške čase. 13 15. Kateri arhivi so za naše kroniste naj¬ važnejši ? Arhivi so župnijski, občinski, dekanijski, ško¬ fijski, graščinski in šolski; glavni arhiv za nas pa je deželni arhiv v Gradcu. Arhivom prištevamo tudi registrature. To so kazala uradnih spisov pri sodiščih in drugih javnih uradih; glavna registratura za nas pa je pri c. kr. namestništvu v Gradcu. V župnijskih in občinskih arhivih najdeš lahko za kroniko: ustanovna pisma, kupne po¬ godbe, račune, urbarije, matice, zapisnike občinskih sej, dopise, odloke raznih oblastev, zasebna pisma. Tudi stare knjižnice dajejo večkrat hvaležnega gradiva za kroniko. Ker je prej del Slovenskega Štajerja pri¬ padal solnograški in pozneje sekovski škofiji, se nahaja nekaj starejšega gradiva tudi v sekov- skem škofijskem arhivu. 1 16. Kateri tiskani viri so najvažnejši za zgo¬ dovino Južne Štajerske? A) Seznamek raznih tiskanih virov najdeš v sledečih knjigah: 1. «Die Literatur der Steiermark in histori- scher, geographischer und ethnographischer Be- ziehung. Herausgegeben von Dr. Anton Schlossar. Graz. 1886.» Knjiga je za Štajersko edina te vrste in navaja v celem 3733 virov, ki se takole raz¬ delijo: 1 Natančneji pouk o arhivih, njih sestavi in rabi. bo svoj čas «Zgodov. društvo« posebej izdalo. 14 a) Občna zgodovina cele dežele in posameznih delov, življenjepisi, zgodovinski viri in po¬ samezne zgodovinske stroke, v vsem 970 številk. b) Zemljepis v obče in na drobno, 364 številk. c) Narodopis, 160 številk. d) Literatura o posameznih krajih, gradovih, cerkvah, hribih, vodah itd. 1713 .številk; med temi za Slovenski Štajer 391 številk. Ostale številke se nanašajo na Gradec in «dodatek» (36 str.). (Knjiga stane antikvarično 2 K.) 2. «Letopis Matice Slovenske« navaja vsako leto slovensko bibliografijo, t. j. vse knjige, ki v novejšem času izhajajo med Slovenci. Med temi so tudi nekateri zgodovinski viri za Slovenski Štajer. Sicer pa je prinašal «Letopis» in sedaj «Zbornik» tudi razprave, ki se ozirajo na zgo¬ dovino Slovenskega Štajerja. 3. «Slovenska bibliografija.« Sestavil dr. Fr. Simonič, 1. knjiga 1550—1900, izdala «Matica Slovenska«. 1903. 4. «Ubersicht der in den periodischen Schriften des Historischen Vereines fur Steiermark bis ein- schliefil. 1892 veroffentlichten Aufsatze.« Graz, 1892. 5. Enako veljavo imajo književna poročila in ocene raznih časopisov. B) Najvažnejši tiskani viri za Slovenski Štajer: Slovanstvo. I. del. Ljubljana. Matica Slovenska. Slovenski Štajer. I. in III. del. Krempl, Dogodivšine Štajerske zemle. V Gradci 1845. Knjiga je zanimiva, a v nekaterih oddelkih zelo nezanesljiva. 15 Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. (501 800). 1902. Razni spisi Mateja Slekovca. Njih seznamek najdeš v «Časopisu za zgodovino in narodopisje« I. 1904, str. 62—65. Dr.F. M. Mayer,Geschichte derSteiermark. Gra¬ dec 1898. C. 2 gl. Dr. J. v. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, I. del od l. 798—1192. V Gradcu 1875. II. del od l. 1192—1246. V Gradcu 1879. Ul. del od 1.1246—1260. V Gradcu 1903. — Ta knjiga ob¬ sega vse najstarejše doslej pristopne listine, ki se ozirajo na zgodovino Štajerske do 1. 1260. (Cena 46 K.) Isti: Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittel- alter. Dunaj 1893. Knjiga navaja vsa krajevna imena iz srednjega veka v oblikah, v katerih se nahajajo in je kot vir velikanske vrednosti. Za Spodnje Štajersko je bil glavni sodelovatelj f Matej Slekovec. Isti: Styriaca, 3 zv. & 2 gl., Steirische Mis- cellen, 1 zv. Dr. Franz Krones R. v. Marchland: Grundrifi der osterreichischen Geschichte mit besonderer Rucksicht auf Quellen- und Literaturkunde. I,-—IV. Abtheilung. Wien, 1881. Glavni vir za tiskane vire omenjenega časa. Isti: Verfassung und Verwaltung der Mark und des Herzogthums Steier von ihren Anfangen bis zur Herrschaft der Habsburger. Graz, 1897. Isti: Landesfiirst, Behorden u. Stande d. Herz. Steier. 1283—1411. Graz, 1900. Julius Aquilinus Caesar. Staats- und Kirchen- geschichte des Herzogthums Steyermark. Graz. 1786—1788. Sedem zvezkov. 16 Albert v. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark. Graz. 1844—1874. Devet zvezkov. Ign. Orožen, Das Bistum und die Diozese Lavant. Osem zvezkov. Dr. Matth. Robitsch. Geschichte des Protestan- tismus in Steiermark. Graz. Že sicer iz starejšega časa, a vendar jako dobra; iz novejšega časa za to dobo: Dr. L. Schuster, Der Furstbischof Martin Brenner, Graz. 1898. Loserth L: Die Reformation und Gegenrefor- mation in d. innerosterr. Landern im 16. Jahrh. Stuttgart, 1898. Dr. Rich. Peinlich. Die Geschichte der Pest in Steiermark. Graz, 1877 1878. Jako zanimiva dva zvezka. Uvaževati je nadalje zgodovinske knjige, ki jih izdaje «Die Historische Landescommission fur Steiermark« od 1. 1897; o teh bo poročal naš «Časopis». C) Časopisi: Mittheilungen des Musealvereins fur Krain, od l. 1889. Prvi zvezek je iz leta 1866. lzvestja muzejskega društva za Kranjsko od l. 1891. Steiermarkische Zeitschrift. I.—XII. (1821 bis 1831); Neue Folge 1834—1848, devet letnikov (17 zvezkov). Publikacije historičnega društva v Gradcu: 1. Mitteilungen des historischen Vereins fur Steiermark. 50 letnikov. Od leta 1903. naprej iz¬ haja namesto omenjenih «Mitteilungen»: «Stei- rische Zeitschrift fur Geschichte.« Na leto 3 do 4 zvezki. 17 2. Beitrage zur Kunde steiermarkischer Ge- schichtsquellen. Doslej 32 zvezkov. Z letom 1904 se začenja nova serija pod imenom «Beitrage zur Erforschung steirischer Geschichte.» Prva knjiga obsega različne zgodovinske sestavke, druga pa se peča v prvi vrsti z arhivalijami. Steirische Geschichtsblatter. Von Zahn. 1880 bis 1885, šest letnikov; ima tudi mnogo gradiva za Slovensko Štajersko. Mnogo člankov o južnoštajerski zgodovini je raztresenih po raznih listih: Novicah, Danici, Slov. Gospodarju, Kresu itd. Seznamek vseh teh člankov bo izdalo svoj čas «Zgodovinsko društvo». — Ne- obhodno potreben pripomoček domačim kronistom in sploh zgodovinarjem bo glasilo «Zgodovinskega društva« ,Časopis'. 17. Kje se najlažje dobe te knjige? Vse imenovane knjige si lahko izposodiš iz štajerske deželne knjižnice. Uradom, posebno (okrajnim) šolskim knjižnicam se pošiljajo brez¬ plačno. Obrniti se je pismeno po kakšnem uradu (n. pr. župnijskem uradu ali šolskem vodstvu) na deželno knjižnico v Gradcu (Landesbibliothek). 18. Ali so tudi narodne pravljice zgodovinski vir ? Tudi narodne pravljice so zgodovinski vir, ker imajo navadno kakšno dogodbo za podlago. Niso torej brez zgodovinskega zrna, ali uporabljati jih je jako oprezno in z drugimi viri primerjati, da se končno izlušči zgodovinsko zrno. V neka¬ terih slučajih pa ti bodo ravno take pravljice kažipot, kje je iskati kako mesto, katero ti 2 18 sicer zgodovina imenuje, pa ga danes z navadnimi sredstvi in po današnji terminologiji ne moreš najti. 19. Je-li potrebno porabljene vire navajati? Porabljene vire navajati je potrebno, ker 1. iz porabljenega vira se že spozna zgodo¬ vinska vrednost tvoje trditve. 2. Po tvojem viru se lahko drugi prepriča o resnici tvojega izvajanja. 3. Sicer pa se spodobi, da se oni imenuje, od katerega si kaj izposodimo. 20. Kako se naj razdeli gradivo v kroniki? Kako se naj posamezne stvari v kroniki raz¬ vrstijo, je težavno določiti, ker to je v veliki meri odvisno od gradiva, ki je ravno na razpolago, in pa od spretnosti in stališča pisateljevega. Vendar pa se da določiti nekak načrt ali vzorec, ki lahko služi pri vseh kronikah kot nekako glavno vodilo, ne da bi se pri tem individualnosti posameznih spisovateljev stavila kaka ovira. Tak načrt podamo v drugem delu. 21. Kakšna naj bo zunanja oblika kroniki? Glede zunanje oblike se drži teh-le navodil: a) Piši razločno, snažno, čitljivo, da ne bodo vsled slabe pisave nastale pozneje pomote in zmešnjave; b) vzemi močen, trpežen papir (Slekovec je na primer kronike pisal na pergamentni papir), ker kronika se piše za stoletja; rabi tudi dobro črnilo, ki ne bo prehitro obledelo; 19 c) kroniko daj močno vezati, da posamezni listi ne izpadejo; d) oblika bodi dosti velika (folijant), a knjiga ne predebela, ker se sicer težko rabi in lahko pretrga; e) ob robu pusti prazen prostor in kratko za¬ znamuj vsebino dotičnih odstavkov, da se lažje in hitreje najde, kar kdo išče. 22. Kdo naj piše kronike ? j Spisovanje kronik ni omejeno samo na tiste osebe, ki po svoji službi opravljajo ta posel (kakor župniki in šolski vodje), marveč kro¬ niko lahko spisuje vsak, ki ima nekoliko iz¬ obrazbe, resnicoljubno srce, pa dovolj časa in priložnosti. Poleg duhovnikov in učiteljev bi bili za ta posel poklicani zlasti župani ali občinski tajniki in razni uradniki, zlasti pa bi bilo to hva¬ ležno in kratkočasno delo za doslužence, ki imajo večkrat veliko izkušnje, izobrazbe in časa. Posebno sočasne dogodke lahko zapisuje vsakdo; zgodo¬ vinsko raziskovanje je seveda bolj trudapolno. Kdor pa ni sam veščak n. pr. v zgodovinskih ali v geoloških in naravoslovnih stvareh, naj se obrne na kakega strokovnjaka ali pa na odbor »Zgodovin¬ skega društva«. 23. O verjetnosti poročil v kroniki. Zgodovinar, ki utegne uporabljati kronike, bode uvaževal verjetnost poročil, kakor drugih zgo¬ dovinskih virov. Zato še navajamo one momente, od katerih je verjetnost poročil kronike odvisna. a) Verjetnost poročil je odvisna od osebnosti poročevavca. Vpraša se, ali je sam videl ali slišal 2 * 20 to, kar poroča; od koga je slišal; ali je živel v času, o katerem poroča, ali je čul dogodke od vrstnikov, ki se še spominjajo na leta poročanih dogodkov, ali pa je zajemal poročila iz starejših virov. b ) Verjetnost poročil je tudi odvisna od za¬ nesljivosti poročevavca. Zgodovinar, ki utegne uporabljati kroniko, bo vprašal: na kateri stopinji omike in družabnega življenja je stal poročevavec, ali je mogel izvedeti resnico, ali ga je bilo volja poročati resnico. Kdor živi med narodom, bo laže izvedel re¬ snico, kakor oni, ki ni v dotiki z narodom. Kdor stoji na odličnem mestu občinske ali kake druge uprave, bo laže izvedel dogodke v svojem de¬ lokrogu, kakor oni, ki le malo pozna javno življenje. Glede verjetnosti bo porabljavec kronike upo¬ števal tudi narodnost, stan, stopinjo omike, značaj poročevavca in njega stališče med političnimi in ver¬ skimi strankami. Slovenski rojak naj piše iz stališča slovenskega naroda; a pravičen bodi tudi drugim: torej bode poročal tudi dobro stran na¬ sprotnikov in ne bode nalašč preziral slabosti svojih rojakov. Omikan in značajen kronist zajema poročila iz najboljših virov in navaja najzaneslji¬ vejše priče; varuje se poročati prazne, nezajamčene govorice in napak zvijati prigodbe, in prizadeva si poročati samo resnične prigodbe. Težavno je to delo v burnih časih političnih, narodnih in verskih bojev. Strankarski pisatelj, ki stoji v sredi strastnih prepirov, rad pači dogodke in podtika nasprotnikom vse zlobe. V takih časih je videti, kakor pravi Prešeren: «da vest čisto, dobro d’janje svet zaničVati se je zagovoril.» 21 Nepristranski zgodopisec pa uvažuje, kolikor je mogoče, tudi nesimpatične nagibe in težnje nasprotne stranke, ne prezira resničnih dogodkov, ki razjasnjujejo motive delajočih oseb in ne pod¬ tika poštenjakom drugih motivov, ampak presoja, kakor pravičen sodnik, težnje in dejanja na¬ sprotnikov. Posebno previden bodi poročevavec, ki upo¬ rablja politične časnike. Časniki izražajo mišljenje in nazore posamnih oseb, še bolj pa manjših ali večjih vrst strankarjev. S političnim mišljenjem, ki druži stranko, pobija ta nasprotno stranko in si hoče vedno ukloniti prigodke. Zato se ne za¬ našaj samo na ta ali oni časnik, marveč primerjaj nasprotna mišljenja in potem se postavi na sta¬ lišče, ki je izven spletek obeh strank. Odločno pa je svetovati, da si v takih slučajih ogledaš tudi druge vire. Glede pisave se potrudi kronist, da se besede, kolikor je moči, ujemajo z nazori, predstavami in mislimi. Simpatija za to ali ono stranko mika kronista nekatere' dogodke enostransko povdariti in lepo naslikati, druge pa ponižati. Tudi bujna domišljava spelje semtertje pisca s pravega pota; da bi posebno vnel bravca, preveličuje zasluženje delajočih oseb, a tudi slavohlepje, narodna navdu¬ šenost, strankarsko sovraštvo in — prenapetost pospešujejo domišljavo. Torej bodi gola resnica, tudi če je še toli neprijetna in odvisna od mnogih okoliščin, spiso- vavcu kronike vendar glavno načelo! Kronist, ki se je ravnal po tem načelu, bodi uverjen, da si je postavil časten in imeniten spomenik — mo- numentum aere perennius! 22 24. Kaj je storiti s sestavljeno kroniko? Ako si kroniko po navedenih načelih in po načrtu sestavil, objavi jo. Ker pa posamezniku ni lahko mogoče, da bi spise objavil, kakor se mu pobljubi, pošlji kroniko «Zgodov. društvu za Slovenski Štajer» v pregled. Društvo bo knjigo pregledalo in potem v svojem glasilu objavilo porabno gradivo. Če bi pa kronika ne bila primerna za objavo, bode se vsaj v društvenem glasilu omenila in oce¬ nila; zasebno pa se ti bode naznanilo, kako naj kronike predelaš, okrajšaš ali spopolniš, da bode potem primerna za objavo. In če bi tudi ne bilo moči objaviti vse kra¬ jevne kronike, pa se bode sestavil vsaj pregled, da vsak, ki se za ta ali oni kraj v zemljepisnem ali zgodovinskem oziru zanima, pri odboru takoj zve, ali ima kakšno pomoč že v spisanih kronikah ali ne. Na ta način bode celi Slovenski Štajer pre- prežen s potrebnim zgodovinskim in zemljepisnim gradivom, katero se bode združilo sčasoma v krasno in enotno poslopje, namreč v natančni opis slovenske zemlje in naroda na Štajerskem v preteklosti in sedanjosti. II. DEL. Načrt za kronike. I. Zemljepis. 1. Občni del. Lega se določi pozemljevidu(občinskihmapah). Meje. Površje: Velikost v km 2 . Gore, hribi, vrhovi, doline. Razna imena za nje. Geološki opis. Vodovje. Reke, potoki, jezera, ribniki. Podnebje. Vetrovi, nevihte. Množina dežja, dolgost zime. Ljudstvo. Število ljudstva po podatkih posled¬ njega ljudskega štetja. Razmere obljudenja. Raz¬ lične narodnosti. Narodna govorica in značaj. Prazne vere. Narodne igre in zabave. Pravljice in pregovori. Zbadljivice (reči s katerimi se prebivavci te ali one vasi dražijo in zbadajo). Noša (obleka) in živež (hrana). Šege in navade pri krstu, poroki, pogrebu, o pustu itd. Razvade. Omika. Berivo (književna društva, časniki itd.). Pridelki. Rudokopi, kamenolomi. So se taki tudi opustili? Druge mineralije. Slatine, kisle vode, premog. Poljedelstvo. Načini, kako se polje obdeluje. Kaj se seje in sadi; koliko silja (žita) se pridela? Se li obdeluje s stroji? Pridelovanje vina, piva, žganja, hmelja. 24 Šume. Koliko pridelkov se primeroma doma porabi in koliko se tega proda. Kam se navadno prodaja? Drugo rastlinstvo. Imena posameznih rastlin, kakor so v navadi med ljudstvom. Živalstvo. Domača živinoreja. Katere vrste domačih živali se goje? Statistični pregled. Divjačina. — Katere ptice se nahajajo, kako jih tukajšnji ljudje navadno imenujejo? Obrt. Obrti, ki so zastopani, število izvrše- vavcev v posameznih obrtih. Obrtne šole. Obrtne zveze. Obrtna društva. Delavske razmere. Sprejem in odpust delavcev. Njih zaslužek; na kak način se jim ta izplačuje. Delavska društva, njih razvitek. Konzumi, hranil¬ nice, varčevalnice, bolniške blagajne. Trgovina. Raznovrstne trgovine se naštejejo. Cena živil, blaga, hiš, posestev. — Izvoz in pri¬ voz blaga in katere vrste. Denar, vaga in mera, ki so v rabi. Domača imena teh reči. — Razni sejmi. Zveza z drugimi kraji (občila). Železnice. — Pošta, brzojav. — Poštne zveze. Državne, deželne in okrajne ceste. Občinske ceste in drugi poti. Njih stan, v katerem se nahajajo. (Splavi.) Politična razdelitev. (Dežela.) Okraj. Posamezni uradi (imena urad¬ nikov). Občinska uprava. Pravne in varstvene stvari. Oblastva. Kateri prestopki se največkrat prigodč? 25 Zdravstvene razmere. Število zdravnikov, lekarn, babic. Bolezni, ki se redno pojavljajo. Sta¬ tistični pregled. — Domača zdravila. Zakaj in kako se uporabljajo. Bolnišnica, hiravnica, druge dobro¬ delne ustanove. Društveno življenje. Cerkvene družbe. Dru¬ štva za pouk, poljedelstvo, obrt in zabavo. Požarne brambe. Veteranska društva. Bralna, narodna in politična društva. Cerkvene razmere. Dekanat, župnija, patronat. Kako daleč se je župnija prej razprostirala in katere občine, kraje in vasi obsega danes. Podružnice v župniji (ali v posameznih žup¬ nijah). Kdaj in kako se tam služba božja opravlja? Šolske razmere. Razne vrste šol, število učnih moči na posameznih učilnicah. Šolske meje. Ob¬ činske šole s svojimi mejami in učnimi močmi. 2. Krajepis. Ko si v obče opisal kraj, za katerega misliš sestaviti kroniko, opiši natančneje posamezne dele (mesto, trg, občina, vasi itd.). Začni s središčem. Kakor prej, se tudi zdaj pri vsaki naselbini oziraj na prejšnje točke. Posebno je omeniti pri posameznih občinah občinsko gospodarstvo (premoženje, dolgovi po¬ sebne občinske dače). Ne pozabi domačih imen posameznih posestnikov, kakor tudi ne lastnih imen posameznih delov, ker so taka imena več¬ krat ravno za zgodovinska preiskavanja velikega pomena. Opišejo se vsa imenitnejša poslopja. Župnijska cerkev. Slog, opis cerkve; njeni altarji, spomeniki, slike. Zunanjost. Zvonik, opis posameznih zvonov. 26 Cerkveno imetje v nepremičninah in pre¬ mičninah. Mašne in druge ustanove. Cerkveni red glede službe božje in drugih opravil. Procesije in božja pota sem ali drugam. Pokopališče, njega lega in spomeniki. Statistični podatki rojenih, umrlih in poro¬ čenih po posameznih letih. Župnišče. Opis poslopja in župnijskega pre¬ moženja. Dohodki iz užitnic, iz katerih doneskov se sestavljajo. Nekdanji podložniki. Matične knjige. Njih začetek in opis. Nekateri zanimivi podatki iz njih. Ostali arhiv. Iz kakih arhivalij sestoji. Važnejše listine, knjige etc. se naštejejo in — če mogoče — zabeležijo regesti. Kapelanija. Posebno poslopje? Dohodki. (Imenik kapelanov.) Beneficiji, ki so pri župni cerkvi ustanov¬ ljeni in njih dohodki ter dolžnosti. Podružnice in kapele v kraju (vasi, mestu, trgu). Njih popis kakor pri župnijski cerkvi; po¬ sebno podružniško imetje. Kdaj in kako se tam izvršujejo bogoslužna opravila? Šola. Šolsko poslopje, lega. Šolski vrt. Razni učni tečaji. Imenik učiteljev, voditeljev in drugih učnih moči. Popis knjižnice in drugih šolskih zbirk. (Ako je več šolskih zavodov v kraju, se vsak po¬ samezno popiše. Tudi zgodovinski podatki se lahko tukaj zabeležijo.) Mestna ali občinska hiša. Nje popis. Ob¬ činski arhiv. Izpiski in regesti iz arhivalij. Uprava občine. Zastopniki; koliko se jih voli in so li pri volitvi posebne navade. Posebni obredi ali šege 27 pri polaganju občinskih računov, pri sprejemu novih občanov (plačila za sprejem v občino) in drugih občinskih stvari. Imovina in dolgovi, dača, po¬ sestva, občinske pristojbine. Občinski dobrodelni zavodi: Bolnišnica, hi- ravnica, požarna bramba. Društvene in obrtne raz¬ mere. Kdaj so sejmi? Navade pri njih (kako se otvorijo, zatvorijo), posebne pravice. Druga znamenita poslopja v mestu, trgu; spomeniki. Posebno pa (ako se nahaja): Grad. Popis poslopja. Nekdanje in sedanje graščinske pravice. Posestva, podložniki. Grajski arhiv. Kaj se nahaja v njem? Zna¬ menite listine in drugi rokopisi. Regesti. Sedanja uprava. Odlični rojaki duhovnega in posvetnega stanu. Enako kakor pri glavnem kraju, se popišejo tudi vse druge posamezne občine, podobčine, vasi itd. s posameznimi deli, kakor: podružnica, občinska šola, občinska uprava, grad itd. II. Zgodovina. Prvotni stanovavci tega kraja (in obče dežele) stari Kelti in Panonci (Ilirci). Spomini na nje v izkopinah in krajinskih imenih. Rimska doba. Prihod Rimljanov in zgodo¬ vinski dogodki iz njihovega časa. Rimske nasel¬ bine in njih imena. Rimske ceste in drugi spo¬ meniki vtem kraju: cestni kazalci, nagrobni kameni, denarji. Spomeniki rimskega bogoslužja. Kultura onega časa. (Vinogradi!) Krščanstvo. 28 Preseljevanje narodov. Narodi, ki so skozi kraj potovali ali se začasno tukaj naselili. Spomini na nje v spominkih, imenih in narodnih pravljicah. Prihod Slovencev. Kdaj se v zgodovini za¬ sledijo prve slovenske naselbine v tem kraju? So bili Karantani ali Panonci in h kateri panogi so pripadali? Prvotna imena slovenskih naselbin, rek in krajev. Odkod se ta imena izvajajo: iz lastnih imen ali iz krajevnih razmer; ali pa nam kažejo, kako se je zemlja tukaj obljudila in kultivirala. Staroslovenski običaji in šege; žitje in nazori starih Slovencev posebno njih bogoslužje. Ali se še dandanes nahajajo v tem kraju kaki ostanki iz onih starih časov? Krščanstvo. Iz katerega središča se je raz¬ širilo med Slovence v tem kraju (iz Solnograda ali Ogleja)? Koliko nam je znano iz prve krščanske dobe? Ciril in Metod. Drugi verovestniki. Katere cerkve se imenujejo iz onih časov, kedaj so nastale in njih cerkveni patroni (svetniki, katerim so se cerkve posvetile; kako je razlagati izbiro cerkvenih patrocinijev)? Posestva, podarjena cerkvi. Katere listine se nahajajo iz teh časov? Politične borbe in politična razdelitev naših krajev v devetem stoletju. H kateri grofiji (uprav¬ nemu okrožju) je pripadal naš kraj? Madžarski navali. So li vplivali ti tudi na naš kraj in koliko? Kaki spomini se nahajajo o teh bojih bodisi v zgodovinskih virih, bodisi v narodnih pravljicah? 29 Nadaljna zgodovina desetega stoletja in njemu sledečih. So imele občne politične razmere tudi kak vpliv na naš kraj? Kako so postale posamezne gosposke, po¬ sebno graščinske? H katerim je naš kraj pripadal? a) Krajevna zgodovina. Tuje omeniti, daje najboljše, če se obravnava zgodo¬ vina najimenitnejšega dela. Pri mestu in trgu, posebno, ako se nju početek da daleč nazaj zasledovati, je naj¬ boljše spisati zgodovino mesta, trga, cerkve, šole, gradu itd. o dani priložnosti. Pri manjših krajih na deželi pa se nam zdi pripravnejše, da se cerkveni zgodovini pridene zgo¬ dovina občine v posebnem oddelku. V našem načrtu postavimo, da se razpravlja zgo¬ dovina kake trške občine, cerkvena zgodovina pa se ob¬ deluje v posebnem oddelku. Kdaj se zasledi tukaj prva naselbina? Kakšno ime je imel prvotni kraj? Kdaj se zasledijo prve trške (ali mestne) pravice? Je li bil trg podvržen neposredno deželnemu vladarju, ali pa odvisen od katere graščine, ali cerkvene oblasti? Prvi zgodovinski podatki. Kaj nam ti pripo¬ vedujejo o pravicah kraja, kaj o notranji upravi? Natančnejši popis te uprave po starih občinskih zapisnikih: Kdo je imel volivno pravico? Po kakšnih običajih se je volil veliki svet in koliko udov je imel? Ožji občinski svet. Sodnik, občinski tajnik. Se li nahajajo kakšni zanimivi zapiski o slučaj¬ nostih, da se volitev ni vršila po rednih predpisih? Sodnijske razmere. Katere sodnijske pravice so spadale v občinski delokrog? So li nastale kakšne ovire ali komplikacije s sosednimi so¬ dnijami gledč na prijetega zločinca iz druge ob- 30 čine? Kako in kje so se zločinci oddajali v roke drugega svetnega oblastva. Krvni sod. Sramotni stebri, vislice. Zapiski o čarovnicah in njih obsodbah. Obrtne razmere. Katere zadruge so bile ondi? So li imele svoje lastno okrožje, ali so drugam pri¬ padale? Zadružne postave, navade, slavnosti. Kaj je o teh znano iz zgodovinskih zapiskov? Kakšna plačila so morali plačevati občini? Trške razmere z ozirom na domače zadruge in na zunanje trgovce in obrtnike. Pravne in pravdne razmere občine s sosed¬ nimi občinami ali z gosposko. Kako je občina branila svoje pravice? Občinsko imetje. Kdaj se je pridobilo, kako se je uporabljalo? Posestva. Šola. Iz katerega časa so prvi sledovi: Zgodo¬ vina, imetje, učitelji, krajni šolski svet, nadzornik. Razne ustanove. Bolnišnica. Nje ustanova in premoženje. Bolnišniški nadzorniki. Razmere med občino in cerkvijo. Nekdanje cene za poslopja, živino, živila, rokodelce in delavce. Imenik znanih občinskih predstojnikov in sod¬ nikov s posameznimi zgodovinskimi podatki o kugi, o Turkih, Krucih, Francozih. Zgodovinski podatki drugih imenitnejših ro¬ dovin. Kdaj se prvikrat imenujejo? Kako se njih imena predrugačijo? Kako izginejo iz zgodovine? Njih sorodniške razmere. b) Cerkvena zgodovina. Katera cerkev se najprej tu ali v bližini imenuje? Na katerem mestu je stala? 31 Kdaj se je ustanovila prvotna župnija? Je naša župnijska cerkev matica ali podružnica? Če matica: Kako daleč se je župnija raztezala? Katere, sedaj samostalne župnije, se imenujejo podružnice naše cerkve? Kdaj so se izločile in kateri deli prvotne župnije so s tem odpadli? Če je bila prvotno filijalka (podružnica): Kdaj se imenuje prvikrat in v katero župnijo je prvotno spadala? Ali je znano, kdaj se je prva cerkev zi¬ dala? Se še nahajajo cerkveni računi o tej stavbi, iz katerih se razvidi, koliko je stavba veljala in kateri umetniki in obrtniki (domačini ali tujci) so pri njej delovali? Kdo je cerkev ustanovil? Patron je navadno ustanovitelj. Ali se je patronat tekom časa menjal in iz katerega vzroka? Kdo je bil zaščitnik (Vogt) cerkve? Če sedanja cerkev ni več prvotna stavba, kdaj se je druga cerkev zidala in zakaj? Na starem prostoru ali na novem? Kaj se ve o tej stavbi? (To se lahko že spredaj pri opisu omeni.) Kake pravice je imela cerkev kot matica ali dolžnosti kot filijalka? Najstarejši župnik s podatki iz cerkvene zgo¬ dovine. — Prenos župnijskih pravic. Če nibilastaražupnija, ampak še-le iz Jožefovih časov: Je bil kakšen beneficij pri cerkvi ustanovljen, s katerimi dolžnostmi in dohodki? So imena bene- ficijatov znana? Verski razdor ali reformacija. Njen vpliv na naš kraj in posebno na cerkvene razmere. (V tem času so nekatere župnijske cerkve postale filijalke.) Vpliv reformacije na cerkveno premoženje. Protireformacija. Razvoj cerkve in župnije po reformaciji. 32 Zidanje novih cerkev in kapel. Ustanovitev samostanov. Njih zgodovina. Kaj se ve o patronatskih prepirih v 17. in 18. stoletju? Kako dolgo so trajali in kako so končali. Začetek matičnih knjig. Podatki iz njih. Stare ustanove. Njih zgodovina. Jožefinske reforme. Izpremenitve glede ško¬ fije. Ustanavljanje novih župnjj. Razne obravnave pri tem ustanavljanju. Katere dele je pri tem žup¬ nija odstopila in morala oddati na novoustanovljene župnije? Če je bila župnija v tem času še-le ustanov¬ ljena: iz katerih delov drugih župnij je nastala? Kakšne izpremembe je povzročila škofijska regulacija 1. 1859 za našo župnijo? Izpremembe cerkvenega premoženja tekom zgodovine. Podružnice. Njih ustanovitev, zgodovina, pre¬ moženje. Imenik vseh znanih župnikov, ako se niso že prej vzeli za zgodovinsko podlago. Ustanovitev kapelanije in vrsta kapelanov. Beneficiji. Koliko jih je bilo, kdaj so se usta¬ novili, pri katerih altarjih, kapelah ali podružnicah? Delokrog, dolžnosti in imenik beneficijatov. c) Grad, razvaline. Popis s posebnim ozirom na arhiv. Zgodo¬ vinski podatki. Vrsta graščakov in posestnikov z zgodo¬ vinskimi podatki. Graščinske pravice, deželni sod itd. 33 d) Občine, katere še spadajo k župniji. Popišejo se, kakor gori, z zgodovinskimi po¬ datki. Tu se le tedaj navajajo, ako se ni že v prvem delu oziralo na posamezne zgodovinske podatke gledč na to, kdaj se krajevno ime najde prvikrat v listinah in kako se piše ime v posa¬ meznih slučajih. III. Letopis. Ako za ta del že itak ni uvedena posebna knjiga, kjer se razni za kraj ali za župnijo (tem se je po ordinarijatih že opetovano naročilo, naj se uvedejo kronike) - ali tudi izven tega obsežja zanimivi dogodki in druge opazke zapisujejo, je želeti, da se povsod uvedejo taki letopisi. Letopis se lahko priklopi h kroniki sami — in tedaj je skrbeti, da se zanj pusti dovolj pro¬ stora ali pa še bolje je, da se osnuje zato posebna knjiga. V to knjigo se po časovnem redu vpisujejo posamezni dogodki. Najpopolnejša je seveda kronika, ki od dne do dne zaznamuje razne dogodke. 3 III. DEL. Vzorci nekaterih kronik. Občinska kronika za Feldkirchen pri Gradcu. Spisal I. H. Joherl. 1. Uvod. 2 Naslovi uporabljenih virov in knjig. A. Krajepis. Lega in obseg župnije. Razdelitev župnijskega okraja. Geološke razmere. Agrarske razmere. Podnebje in rastlinsvo. B. Zgodovina župnije Feldkirchen. I. Prazgodovina. II. Zgodovina župnijskega kraja. 1. Salcburški nadškofje ustanovijo župnijo Feldkirchen (1042). 2. Premestitev župnije v Strassgang (1147—1782). Župniki v Strafigangu kot dušni pastirji podružnice Feldkirchen, kurati, prazniki, procesije in božja pota, bratovščine. 3. Nova ustanovitev župnije v Feidkirchenu. Nje pripojitev sekovski diecezi, vrsta župnikov in status animarum. 35 4. Župnijska cerkev sv. Ivana B. Zunanjost in notranjost, dušni pastirji; cerkvene službe, duhovna opravila; bratovščine, cerkvena društva, pokopališče (rimski spomeniki); cerkvena imovina, vrsta cerkvenih ključarjev, cerkveni skladni odbor. 5. Podružnica ija/sdorf. Zgodovina, imovina in misare. 6. Kapele. Kapela z mašno licencijo v Thalerhofu. Vaške in poljske kapele brez mašne licencije (1 — 8). 7. Užitnice (Pfriinden). Patronstvo in njega pravice in dolžnosti, imetniki patronstva. Založba, zgodovina nje ustanitve, založba užitnice, užitniški stani. 8. Naprave za župnijske ubožce. Zavod za uboge v Feldkirchenu; ustanova J. Wag- nerja za uboge. C. Občinska zgodovina. I. Splošni razvoj upravstva Štajerske. 1. Nekdanja deželnoknežja uprava. a) Vrsta štajerskih deželnih knezov, a) Traungavci. p) Babenberžani kot deželni knezi. j) Državno upraviteljstvo. 8) Tuje gospodstvo. e) Konec državnega upraviteljstva. S) Habsburžani kot deželni knezi. b) Osrednja in deželna oblastva. c) Okrožni uradi (kresije). d) Nekdanja okrajna uprava. e) Nekdanja občinska uprava. 3 * 36 2. Nekdanja stanovska uprava. a) Stanovi (Deželni zbor). a) Deželno glavarstvo; vrsta deželnih glavarjev (1170-1852). p) Stanovski odbor. Y) Stanovski odbranci. b ) Stanovsko oblastvo pod državnim predsedništvom (1852 1861). 3. Nekdanja graščinska uprava. a) Podložništvo. a) Nastanek. p) Razvrstitev podložnikov. Služniki in kmeti. v) Razvrstitev oodložniških zemljišč in njih posestne pravice. b) Službe in davščine. a) Nepremenljive urbarske davščine; tlaka. j3) Nepremenljive davščine podložnikov; davščine v pridelkih, davki v denarju. y) Premenljive urbarske davščine; lavdemij, umrlina (mortuarium), odhodnina, desetina. 8) Iztirjevanje urbarskih davščin. c) Razseljevanje podložnikov. d) Varovanje podložnikov. e) Župnijski podložniki, pripadajoči raznim graščinam in zemljiškim gospoščinam (a—t];). f) Graščinski uradi (župani). g) Odprava graščinske uprave. 4. Sedanja državna uprava. a) C. kr. namestništvo. Vrsta namestnikov; dvorni in namestniški svetniki. b) Okrajno glavarstvo; vrsta okrajnih glavarjev. 5. Sedanja stanovska uprava. a) Deželni zbor. Sedanji deželni zastop (1904), vrsta deželnih glavarjev, deželni odbor in deželni odbor¬ niki, deželni uradi. 6. Okrajni zastop. a) Delokrog okrajnih zastopov. b) Načelniki, članovi okrajnega zastopa in okrajni odbor za graško okolico. 37 c) Delovanja okrajnega zastopa; hranilnica. 7. Sedanja občinska uprava in nje razvoj. Področje občinske uprave. Vrsta županov in sedanji občinski zastop; oskrba ubožnih občanov. II. Sodništvo. Pravosodje in njega razvoj. 1. Župno in deželnoknežje sodišče. 2. Patrimonijalno sodstvo. a) Deželna sodišča. b) Krajna sodišča. 3. Osnova sedanjega sodništva. Načelniki c. kr. okraj¬ nega sodišča graške okolice od I. 1868 in voditelji sodnih oddelkov. III. Davštvo. 1. Nastanek in razvoj. 2. Preosnova davkov za cesarjev Jožefa II., Leo¬ polda II. in Franca l. 3. Osnova državnega davštva. a) Neposredni davki, a) Zemljiški davek, p) Hišni davek Y) Pridobitni davek (pridobnina). 8) Dohodni davek (dohodnina), e) Osebna dohodnina. ?) Rentni davek. b) Organi za neposredno obdačevanje, osnova in osobje davčnih uradov. c) Posredni davki. Finančna straža. VI. Šolstvo. 1. Ustanovitev in razvoj ljudskih šol. 2. Preosnova šol za Marije Terezije (1774). 3. Osnova šol za Franca I. 1805. 4. Osnova sedanje ljudske šole. a) Šolska oblastva: Deželni, okrajni in krajni šolski svet. b) Nadzorstvo: Deželni, okrajni in krajni šolski nad¬ zorniki. c) Ljudska šola v Feldkirchenu: Vrsta učiteljev, pod- učiteljev in učiteljskih pomočnikov; dotacija. 38 V. Zdravstvene stvari. Razvoj in sedanja osnova. VI. Promet. 1. Stare ceste; državna cesta, okrajne in občinske ceste. 2. Železnica. Postaja Puntigam, Abtissendorf in Kalsdorf. 3. Elektrarna Gradec-Puntigam. 4. Pošta; nje osnova v Kalsdorfu in Puntigamu. VII. Obrt in obrtnija. 1. Razvoj; v zadružni zvezi stoječi obrti in imenik sedanjih obrtnikov. 2. Obrtnija; raznovrstne obrtnije v občini Feld- kirchenu posebno, prva graška delniška pivovarna v Puntigamu (zgodovina, razvoj, obratna osnova itd.) VIII. Občekoristni zavodi in društva. Posojilnice, gasilna društva, veteranska društva. Dodatek. O denarstvu na Štajarskem. Kovani denar v starem, srednjem in novem veku. Papirnat denar. Ljubša Matija: Arnfels Arvež. Topografično-zgodovinski popis župnije Sv. Marija na Zeleni livadi. (Rokopis.) Uvod: Popis župnije v obče in v posameznih delih. Lega. — Velikost. - Ime. - Politična pristojnost. - Meje. — Površje: gore, potoki, ribniki. — Pod¬ nebje. — Pridelki. — Obrt. Promet. — Izobrazba. - Društva. — Prebivavstvo, ljudsko gibanje. Zgodovinski spomini: Protestantizem, kuga, požari, preplavljenja, vojska. Topografija župnije: Pregled - I. Trg Arvež. - II. Občina Oberhaag: A) Katastralna občina Alten- bach. B) Hartegg. C) Kitzelsdorf. D) Krast. E) Lešje. >> — 39 F) Mlače. G) Oberhaag. — III. Občina Hrastje (Eichberg). — IV. Občina Sv. Janž. — V. Občina Schlofiberg. I. del: Popis župnijske cerkve in župnijskega premo¬ ženja. Uvod. — I. oddelek. Opis cerkve. A) Zgo¬ dovina zidanja. B ) Zunanjost. Notranjost. — Stranski altarji. — Križev altar (posebej). — Ostala cerkvena uprava. C) Grobni spominki. D) Zvonik. E) Zvonovi. F) Cerkvena obleka in dragotičje. G) Bogoslužni red. — Misijoni. — Kanonične vizi- tacije. — Nove maže. — Stoletnica cerkvenega posvečevanja. — Stoletnica župnije. H) Cerkveno premoženje. II. oddelek. Cerkvene ustanove. A) Mašne ustanove. - I. Ustanove pred ustanovitvijo župnije. II. Take po ustanovitvi župnije. — B) Druge ustanove. 1. Ustanova večne luči. II. Ustanova križevega pota. (III. Ustanova za misijon, glej I. del G) Mi¬ sijoni.) — C) Pregled ustanov. III. oddelek. Ubožni zavod. . oddelek. Pokopališče. . oddelek. Župnišče. VI. oddelek. Župnijski dohodki. II. del: Cerkvene razmere pred ustanovitvijo župnije. Župnija se ustanovi. Uvod. I. oddelek. «Stari» beneficij. II. oddelek. Bernardinov beneficij. III. oddelek. Župnija se ustanovi. III. del: Duhovščina. I. oddelek. A) Beneficijati «stare» ustanove. B) Bene- ficijati «nove» ali Bernardinove ustanove. C) Vrsta župnikov pri Sv. Janžu v Sakovski dolini (kot ma¬ tici) od 1. 1463 do 1788. II. oddelek. Vrsta župnikov. - Dostavek. Cerkveni ključarji. III. oddelek. Kaplani. — Uvod. — Ustanovitev drugega kaplana. — Vrsta kaplanov. IV. oddelek. Duhovniki, kateri so v Arvežu živeli, ne da bi bili nastavljeni dušni pastirji. V. oddelek: V Arvežu rojeni duhovniki. A) Pred usta¬ novljeno župnijo. B) Po ustanovljeni župniji. IV. del: Druga cerkvena in bogoslužna poslopja v Ar¬ vežu. Uvod. — 1. oddelek. Cerkev sv. Marjete. - II. oddelek. Grajska kapela sv. Ane. — lil. oddelek. 40 Kako so v Arvežu hoteli samostan zidati. A) Od leta 1642 -1643. B) V letih 1696 in 1697. — IV. od¬ delek. Grajska kapela v Tunavi. - V. oddelek. Občinska kapela v Oberhaagu. V. del: Šola. — Uvod. 1. oddelek. Trška šola v Arvežu. A) Šolska zgodo¬ vina. — B) Učiteljstvo. I. Nadučitelji. 11. Podučitelji in učitelji. C) Nadučiteljevi-dohodki. v D) Šolsko nadzorstvo in občinski šolski svet. a) Šolski nad¬ zorniki. b) Predsedniki šolskega sveta, c) Njihovi namestniki. 11. oddelek. Občinska šola v Oberhaagu. A) Šolska zgodovina. B) Učiteljstvo. 1. Šolski vodje. II. Uči¬ telji. 111. Podučite!jiIV. Veronauk. — C) Naduči¬ teljevi dohodki. D) Šolsko nadzorstvo in občinski šolski svet. I. Šolski nadzorniki. II. Predsedniki šolskega sveta. VI. del: Zgodovina gradov in prostih posestev (dvorcev) v župniji. I. oddelek - . Grad Arvež. A) V obče. — Popis gradu. — Strategična lega. B) Zgodovina. C) Graščinske pravice. D) (Stari) deželni sod (Landesgericht) Arvež. II. oddelek. Grad Tunava (Thunau). III. oddelek. Posestvo Buchegg (Bukovje). IV. oddelek. Haimberški dvorec. S/ekovec Matej: Kapela žalostne Matere božje v Središču in njen častni venec. Spomenica na zlato mašo dveh srediških rojakov 1.1902. Maribor, 1902. Predgovor. Uvod. I. Kapela žalostne Matere božje v Središču. a) Opis kapele. b) Zgodovina kapele. 1. Početek kapele. 2. Bratovščina sv. Križa za srečno smrt. 3. Božja služba v kapeli do cesarja Jožefa II. 4. Kuga v Središču. 5. Nekateri čudežni dogodki. 41 6. Volila in imetje kapele. 7. Pravda z nemškim redom zaradi kapele. 8. Nova vesela doba preporoda središke kapele. Večkratna služba božja v kapeli. Različne nabave in poprave. II. Častni venec žalostne Matere božje v Središču. a) Cvetlice v častnem vencu žalostne Matere božje. (Životopisi 36 v središkem trgu rojenih duhovnikov z rodbinopisnimi opazkami.) b) Zimzelen in bršljan častnega venca. (Životopisi 26 izven trga v središki župniji rojenih duhovnikov.) Dodatek. Vrsta znanih vikarjev in župnikov pri svetem Duhu tik Središča. S/ekovec Matej: Ljutomerska kronika (v rokopisu). Prvi del: Trg Ljutomer. I. Ime in topografija; opis trga. II. Svoboščine trga. III. Prepiri z graščino zaradi trških pravic. IV. Občinske stvari (prebivavci, občinski zastop). V. Delokrog in oblast magistrata. VI. Rokodelske zadruge. VII. Zdravniki. VIII. Sodniki in trški pisarji. IX. Hišni posestniki. Drugi del: Župnija Ljutomer. I. Zemljepisne razmere. II. Občine. III. Statistični pregled hiš in prebivavcev. IV. Statistični pregled površja in občinskega zemljišča. V. Zgodovinske razmere ljutomerske župnije. VI. Cerkve in kapele. VII. Bratovščine in ustanove. VIII. Pokopališča. IX. Škofovske vizitacije. X. Vizitacije višjih duhovnikov. XI. Okrožni dekan. XII. Matične knjige. XIII. Župnišče in dohodki župnikovi. XIV. Vrsta župnikov, XV. Vrsta kapelanov. XVI. Šolstvo. — 42 — XVII. Odlični rojaki. XVIII. Gradovi. S/ekovec Matej: Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno-zgodovinske črtice. V Mariboru 1885. Predgovor. 1. Cerkvene razmere: a) do leta 1786. b) po letu 1786. 2. Pravno-politične razmere. 3. Zemljepisne razmere. 4. Vasi. 5. Prebivavci. a) Njih značaj in življenje. b) Gospodarstvo. 6. Župnijska cerkev sv. Lovrenca. 7. Pokopališče. 8. Župnijska hiša in dohodki župnikovi. 9. Matične knjige. 10. Staroste župnije. 11. Statistični pregled rojenih, poročenih in umrlih. 12. Župniki. 13. Kapetani. a) Dohodki. b) Imena. 14. Učilnica. 15. Odlični Lovrenčki rojaki. a) Duhovnega stanu. b) Svetnega stanu. c) Redovnice ali nune. 16. Vila Lamberg in Schneeweiss v Apačah. 17. Nekatere žalostne prigodbe. a) Človeška kuga. b) Živinska kuga. c) Slabe letine, lakota in draginja. d) Sovražni navali. e) Požari. 18. Dodatek. Ptujska gora. E3I I—P EEI VSEBINA. Stran. PREDGOVOR . 3 I. Del. Sestava in obseg kronike. 1. Kaj je kronika?. 5 2. Kaj obsega kronika?. 5 3. Čemu so kronike?. 6 4. Kako se sestavlja kronika?. 6 5. Na kaj se je pri sestavljanju kronike zlasti ozirati? 7 7. Kateri kraj je najpripravnejši za krajevno kroniko? 7 7. Je-li tudi krajevni zemljepis potreben del kronike? 9 8. Kaj naj obsega zgodovinski del kronike? ... 10 9. Kje se dobi gradivo za kroniko?. 11 10. Kaj je zgodovinski vir?.■ . . 11 11. Kateri so najvažnejši zgodovinski viri? .... 11 12. Kaj so izkopine? . 11 13. Čemu nam služijo izkopine?. 11 14. Kak pomen imajo stavbe in spomeniki za kronike? 12 15. Kateri arhivi so za naše kroniste najvažnejši? . 13 16. Kateri tiskani viri so najvažnejši za zgodovino Južne Štajerske?. 13 17. Kje se najlažje dobe te knjige?. 17 18. Ali so tudi narodne pravljice zgodovinski vir? 17 19. Je-li potrebno porabljene vire navajati? .... 18 20. Kako se naj razdeli gradivo v kroniki? .... 18 21. Kakšna naj bo zunanja oblika kroniki? .... 18 22. Kdo naj piše kronike?. 19 23. O verjetnosti poročil v kroniki. 19 24. Kaj je storiti s sestavljeno kroniko ?. 22 II. Del. Načrt za kronike. I. Zemljepis. 23 1. Občni del. 23 2. Krajepis . 25 II. Zgodovina. 27 a) Krajevna . 29 b) Cerkvena. 30 c) Orad, razvaline . 32 d) Občine, ki še spadajo k župniji. 33 III. Letopis. 33 III. Del. Vzorci nekaterih kronik. Občinska kronika za Feldkirchen pri Gradcu ... 34 Kronika župnije Arvež (Arnfeis). 38 Kronika za kapelo žalostne Matere božje v Središču 40 Ljutomerska kronika. 41 Kronika župnije sv. Lovrenca na Dravskem polju . 42 »EE=Ii=icat 1*1 H SOS POZIV! SOS =====^8l$g,Jr*”====j] „Zgodouinsko društuo" se obrača na ose rodo¬ ljube z uljudno prošnjo: a) Pristopite kot redni ali podporni udje (redni udje plačujejo 5 K ua leto ali 100 K naenkrat, podporni poljubno suoto) in skušajte pridobiti udou med suojimi znanci in prijatelji. Redni udje dobiuajo o dar društueno glasilo „Časopis za zgodouino in narodopisje". Kdor postane redni ud, dobi še lahko tudi I. letnik za 5 kron. b) Pozuedujte o suojem kraju o zgodooinskih tradicijah, starih knjigah, listinah ter o naro¬ dopisnih posebnostih in o lem poročajte odboru. c) najdene starine in umetnine skušajte pridobiti za društueni muzej ali usaj skrbite, da se ne pogube. d) flko se društueni odbor u kaki zadeui na Das obrne, blagouolite po možnosti prošnji ustreči. e) Podpirajte društuo tudi s spisi o domači zgo- douini in narodopisu. Denarne prispeuke sprejema g. dr. R. Pipuš, ad- uokat u ITlariboru, knjige in starine g. prof. fl. Ste¬ genšek u mariboru, poročila pa in dopise društueni tajnik g. prof. fr. Kouačič tudi u mariboru. Odbor „Zgodoi>inskega drušlua". Po zelo znižani ceni se dobe pri „Zgo- douinskem društuu" ali pa u Ciriloui tiskarni d Hlariborn naslednje knjige: lil. Slekouec: Škofija in naddu- hounija o Ptuju.30 u m. Slekouec: Polidor pl. ITlonta- gnana.10 „ m. Slekouec: Duhouni sinoui slaune nadžupnije konjiške . 10 „ m. Slekouec: Sekelji, rodoslouna in žiuotopisna rarpraua . . 10 „ m. Slekouec: Die Siekelg oder Zekel uon Keuent Freiherren uon Friedau.15 „ ITI. Slekouec: Durberg, krajeuno- pisno-zgodouinska črtica . . 20 „ m. Slekouec: IDurmberg, Copo- graphisdi-historisdie Skizze . 20 „ IH. Slekouec: Župnija Su. bourenca na Drauskem polju. . . . 30 „ Knjižica Odlični Kranjci je že pošla. 3anežičeua slounica. Spis. Gabriel ITIajcen k petdesetletnici „Slouenske slounice" Antona 3anežiča.20 u Za poštnino se naj priloži 5, oziroma 10 uin. „Časopis za zgodouino in narodopisje* 1 , b. I. (1904.) Cena za ude 5 K, za neude 6 K.