188. Itev. Pavlami franke v tfrlavl SHS. V Ljubljani, v gredo 18. avgusta 1920, Pwasr,«xn« itov. 1 krono. Lete IV. Mlaja razen poncteEjka M dneva po prašniku vsak dan epoidam Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-pisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust. i 4SS -S? CiiasElo jugostov. secilslsie - deifi@kr@f!ži?@ strank®. Telefonska it, 312. Naročnina: Po poiti «11 l dostavljanjem na dom ta celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo lelo K812, *a ostalo tujino in Amerika K 360. Reklama ci je za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica M. 6% Učiteljska tiskarna. Pozdravljen, Etbin Kristan! dolgo mesecev so prihajala najrazličnejših strani poročila, da KristarL *Z ^mer‘Ke S0^ru*J Etbin Smcl?a težko pričakovali, vsi si ga želeli zopet v domovini. le živel in delal v naši ranKj pred voino. ve. kai le pomc-* Dn na* Etbin Kristan. Majhna eznatna peščica zavednega indu-riisitega oroletariiatamed ogromno, nepregledno klerikalno kmetsko ma- ifrat! Svv° tec^a' sociialni demo-atie. Nihče nas ni upošteval. Mare so strašile do kmetih z nami s/ote otroke. Socijalist ie bil istove-i5n 2 jzgublienim človekom, z izvrž-om človeške družbe. Naši gevor-1W Doeosto n‘so bili varni niti živ-n'a med nahujskanimi množicami. iR j” \ -eh razmerah, v tem ozračju 7v.S Etb5n Kr*stan med nami. — in r, so bi,a ona Ieta- Dei0- bQrba. cili aznmevall'e Za na^e vzvišene snn !?,ie zikilo naslon onim. ki 50 orah ledino. n ^ teh težkih časih, ki se iih da-j s spominjamo le še kot pravljice 12 davnih dni. ie oral med nami ledino naŠ Etbin Kristan. Ni bilo dela in ni bilo nalosre. ki bi se io prestrašil, z vsem ogniem navdušenia. liubezni in Požrtvovalnosti ie stal v prvih vrstah one male peščice Droletariiata. ki se ie zavedala svoie velike zgodovinske naloge. Kdo bi preštel nle- Sll‘?c* !<0 ie v oenievltih bese-dah navduševal delavske množice ? 11 001‘ kdo ,)reštel nie- eove temperamentne članke, v kate- hn ,ev..,l'r?t'ricpval delavstvo, da ga o rešila ie neizprosna razredna bor-‘ 111 Krepka organizacija. 1)0 tec*a’ čudil, če se ie slovensko delavno ljudstvo lega ~tbina Kristana z vsem ognjem vere. unania in liubezni. Vsi smo se zato žalostno izpogle- 1 io?• K Dretcči svetovni požar • U14 stisnil tudi njemu v roke po- »otno palico. Ni nas zapustil, ker ie omioal v svaiem delu. ampak zato. «a Si nabere med tem novih izkušeni, oa prouči proletarske razmere i med urugimi narodi ter se nekoč vrne med nas močnejši, nego ie bil kdaj »ODrei. Dolgo ie živel v tujini. Nad šest let. Njegova narava tudi med tem časom m mirovala. V dalini Ame- fakarLorekSraJ in Drobuial avstri- Se ter S ?-° ^tirane iz- Jgnent. ki ga SSeSS?te Nase oropalo meščansko časopisi ‘ , /;avita m lažmiva poročila •> Jtodovma ne bo pozabila dela. ki ga le vršil v Ameriki on kot sociialist in tudi kot — Jugoslovan. Sedai ie doma. Včeraj dopoldne ie pršlo iz Trsta popolnoma nepričakovano n o ničilo. da pride že z večernim vlakom. Umevno ie. da ie bilo popolnoma nemogoče obvestiti v par urah o tem vse liubJiansko delavstvo in organizirati primeren sprelem. vendar ie na šla ta vesela vest, kakor blisk od ust do ust. Okrog osme ure zvečer so se pričele zbirati pred iužnim kolodvorom velike množice delavstva^ z meščansko godbo »Svobode« na čelu. Vlak ie prispel skoro z enourno zamudo. Ko je prisopihal na postaio. so se vsule k zadnjemu vagonu na neronu čakajoče množice, iz niega le pa stopil — Etbin Kristan. Okrog niega se ie vsulo delavstvo. priiatelii in znanci. Vsak mu ie hotel stisniti roko vsak ga ie hotel pozdraviti, vsak videti. Godba ie za-ierala marzeliezo in med navdušenim pozdravljanjem se ie podal ves obdan od prijateljev in znancev pred kolodvor, kier so ea čakale velike množice liudstva. Od kolodvora se ic pedala vsa množica v lenem izm-evodu. z eodbo na čelti pred hotel Union. Tam ie stopil E. Kristan na balkon ter se v kratkih besedah presrčno zahvalil delavstvu za liubezen. s katero ga ie' snreielo delavstvo zopet v svojo sredo. Poudaril ie. da hoče najprej gledati in poslušati, nato bo pa stopil med delavce in bojevnike. Liudstvo. katerega se ie med tem nabralo na tisoče, ie snreieio niesrove besede z viharnim od ob ravan jem. Po teh pozdravnih besedah so se zbrali v srebrni dvorani »Uniona« zastopniki političnih. strokovnih, gospodarskih in drugih organizacij, da Dozdraviio težko pričakovanega sodruga-soboievnika do dolgih letih zopet na domačih tleh. V Imenu slovenskih organizacii ga ie pozdravil sodr. Prepeluh, v imenu bratske ^hrvaške stranke pa sodr. V. Bukšek. Ginjen se je ponovno zahvalil za presrčni sprejem sodr. Etbin Kristan in Doudarial. da ie prišel v domovino delat za osvoboienie nagega prole-tarnata. Ko smo se razhajali. ie čutil v svoiem srcu vsak neko tiho zadovoljstvo. Pred velikimi nalogami stoii naše delavno liudstvo In velik le čas. v katerem živimo. Tembolj se kliko tedal veselimo povratka prvega med nami. Uverjcni smo. da govorimo iz dna duše nrav vsakega slovenskega delavca, če zakličemo našemu Et-binu tudi na tem mestu: LISTEK. ISt J Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) f Rouletabille gre na to v labora-'or> ter zapre tam obe veternici in ■ ata v vežo. V temi prižge nato Galico, ro da očetu Jakobu ter *emu- da na' Rre proti sredi nene sobe, na isto mesto, kier ic n® fi?t0 noč sve(i!ka-’(CnV,Le. •Iak°b vstopi v nogavicah v Pte,.,e kakor vedno v veži) Svoi!r!r,i-Crt0v.sobf>- 'n Dr> Pojemajoči Vrno-? Vz^aJ>cc nagledamo pre-rav,,!!t r’re.dmete- nostelio v kotu in He r<-1iilrc ,naiT1i »a levi. na steni. Trahln ^ ? oostelie odsev zrcala, ■amio ,e le ne hip. EaJiko" pV''1'!0 nrav': >;Uobro ie! id ,,1ClC scck>i veternicc!* “Otcr n! edvsc'I;i- nikar ne pridite Pok' arn °'Sl °"c Jakob- lalAb bi kai preisKovalneinu sodniku s svoiimi črevlji... Vse mora ostati kakor ie... To ie njegova misel... Da ne vem zakai. on ie tako že opravil... Odprl ic veternice. Po sobi se ie razlik mračen dan. razsvetlil žalosten nered med žafranskiml stenami. Lesen pod — veža in laboratorij sta bila tlakovana s kvadratnimi ploščicami — je bil nokrit z rumeno preprogo iz enega kosa. Preproga ie zakrivala skoraj vse deske ter se ie raztezala tudi pod posteljo in pod toaletno mizico, edina predmeta, ki sta še ostala na nogah. Okrogla miza v sredi, nočne omarice in dva stola sta ležala na tleh. Vse to oa ni oviralo pogleda na široko krvavo liso na preprogi, kakor ie pripomnil oče Jakob, io ie napravila kri iz go-spodičinih senc. Posamezne kaplje krvi so bile vidne skoral povsod ter so nekako sledile zelo vidnim, širokim in črnkastim morilčevim stopinjam. Vse ie kazalo, da so kapljale te krvave kaclic iz morilčeve rane. ki ie tudi za hip pritisnil svoio krvavo roko na zid. Bilo ie do zidu še Pozdravljen, iz vsega srca po-zdravlien na domačih tleh med delavstvom. ki Te ni nikdar pozabilo in ki ie tako težko pričakovalo Tvojega povratka. S Tebol na čelu bomo šli v bol za svobodo proletarskega slovenskega naroda, za kar si se boril Ti. kaktfr nihče med nami v dveh delih sveta! Se kaj io groznejših vofn? V angleškem oficiielnem glasilu vojaške znanosti oodaiaio neki teoretiki mnenia o bližniih svetovnih voinah. ki presegaio po svoii perverznosti vse. o čemer smo dosedai slišali in čitali. Naslaniaioč se na izkušnje zadnie morije, razvija poročnik King Hall naslednjo misel: Njegovo osebno mnenje ie. da bo povzročila uporaba plinov podoben prevrat, kot ga ie povzročil smodnik za časa svoie uredbe. Sovražnikove obali bodo obstrelievali s plinom, če bi bilo potrebno, da uporabijo to sredstvo v ta namen, bi nudili pod-vodnlki veliko prednosti, posebno v slučaiu uporabe nevidnih plinov... mračneiše perspektive nam prikazuje polkovnik Fulier, vodja tankovih korov na Francoskem. — Tudi on ie mnenia. da se bodo izvo-jevale bodoče zmage v znamenju Zahrbtnega dušenja. Ne pripisujte tem možnostim nremale važnosti! pred petsto leti so se smodniku rogali in so deiali. da ie iznajdba peklenskega duha. Vse novo so tedai pripisovali liudiču. V tem ozru se čutim njegovega pristaša in se bojim, da so moii bralci tudi — moli pristaši in nikaki bogoslovci... Polkovnik Fulier prorokuie bitke na kopnem, ki iih karakterizira pred lastnimi plini obvarovani tanki. Namen teli tankov ie. da uničilo vse življenje svoie okolice. Nasprotno pa bodo vse obmejne trdnjave pre-skrblienc s posebnimi brizsralnicami strupenih plinov, da ustvarilo okrog obrambnega mesta zadušliivo ozračje situli. Obleganie se bo vršlo predvsem na ta način, da bodo zaprtega sovražnika zadušili. Fantastično, zato Da nič manj utemelieno in strahovito ifi to. kar pravi generalmajor Svvinton, iznajditelj okloDnih avtomobilov: Napredek v Dreteklosti me navdaia z mislijo. da ne bodo v Drihodnosti udo-rablialj samih plinov, ampak sploh vse mogoče naravne sile. Smer, v kateri se kreče današnji razvoi. zahteva rav.lične vrste žarkov kot merilno sredstvo. Poznamo X-žarke, (Rontgenove) svetlobne in toplotne žarke. Morda nismo tako daleč od poznania neke vrste morilčevih žarkov. ki človeško telo sežgeio. zastrupijo ali oledenijo. če ni dovolj zavarovano. Kot končno obliko človeške voine smatram vojno z bakterijam (glivicami). Mislim, da pridemo do tega. sai ne vidim nobenega vzroka, čem« bi ne smeli uporabljati tega načina, če se enkrat odločimo zn bot. V tem slučaju bi ne bili tanki nobena pomoč, ker nroti kužnim boleznim ne ohvaruieš človeka z jeklenimi ali drugačnimi oklepi.« Kar so tukai le s hladnokrvnim cinizmom izgovorjene besede, uteg-neio postati v bodočnosti dejstva, četudi se človeški duh noira takim strašnim možnostim. Vprašanje !e seveda če ?e bo dal proletarilat 2e tirati v svoio lastno oomibo. Znamenja ororoknielo nasnrotno! Frederic Zalaznik: Amerika. (Dalje.) Amerika ima četrtino vseh Skandinavcev, to ie dva milijona. Njili glavni posel ie kmetovanje ali pa drnga dela na prostem enaka delom, katera so opravljali doma. Za amerikanizacijo so baie naiboliši mate-riial. Te tri narodnosti so ogrodje starega naseljevanja. V zadnjih petindvajsetih letih pa se ie priselievanle popolnoma spremenilo. _ Severna in severozahodna Evropa je prenehal^ in imigracija se je Dričcla iz južne in južno-v^hodne Evrope; naval je bil silen. Priseljenimi so bili v glavnem: milijon in ool Italijanov (največ iz naislabsih Italijanskih provinc. posebno še Iz Kalabrije) do tri milijone Slovanov, to ie Poljakov. Čehov, Slovakov. Rusov. Jugoslo-ar—•»»----------------------------'____ vanov in Bolgarov, nadalje preko dva milijona Židov iz vseh mogočih krajev Evrope ter ogromno število Ogrov. Portugalcev. Grkov ter raznih narodov prejšnjega turškega cesarstva Posledica te?a »e bila. da ie bila tretina naroda še pred vojno tujih staršev, ki so tvorili šestino vseh doraslih v Zedinjenih državah. V Clevelandu in Detroitu na primer Je imel komai vsak šesti starše, rojene v Ameriki, isto v Ne\v-Yorku in Chicagi. v Mihvaukee pa komaj vsak sedmi, v Fali River. Mass pa komai vsak deveti! Tako naglo naseljevanje raznovrstnega naroda seveda ima dobre in slabe posledice. Mešanje vseh teh različnih plemen je dalo narodu več dingih krvavih lis od roke. a tako jasne ni bilo nobene. To ie bila pač sled težke, okrvavljene moške roke. ‘ , Nisem se mogel Piemagati. — Pogleite!.-- Poglejte to kri na zidu. Mož. ki ie tukai svoio roko tako močno uprl v steno. je gotovo mislil v temi. da drzi vrata. Motel jih ie odriniti! Vsled tega ie pritisnil ter tako natisnil na rumen oanir groznega tožnika, ker ies ne vem, če le na svetu dosti tanili rok, kakor ie tale tukai. Velika in. močna le. prsti so skorai vsi enako dolgi. Palec manjka ! Dlan se dobro vidi. In če gremo po sledil te roke. sem nadaljeval, vidimo. kako ie potem tipala po zidu. Iskala vrata, iih našla, iih poskušala odpreti... — Prav gotovo, me prekine po-rogllivo Rouletabille. samo niti na kiiučainici niti na zapahu ni krvi! — Kai pa to dokazuje? odvrnem nekako ponosen na svojo ideio. odprl ie kliučalnico in zapah z levico, kar ie še boli razumljivo, ker je imel dcsnico ranieno... krepkeiši in bolj zdrav izraz, ob' istem času pa napolnjuje deželo prehitro z delavci brez poklica, ki vsled razredne nezavednosti le ovirajo že organizirane mase in znižavaio niih priborjeni visoki zaslužek. Tudi v političnem boni se ponavlia isto. ker ie treba pri teh masah pričeti vedno znova nri A. namesto da bi delovali z organiziranjem v širših vprašanjih. Pred časom so bili zakoni, ki so prepovedovali nedržavlianom in tulcem sploh dostoD do občinskih in državnih del. ki oa so sčasoma izgi-njevali in so danes morda le še v veljavi v kakih zakotnih krajih. V. splošnem ie danes dostop do dela dovoljen vsem brez razlike kdo ie in kai. Takozvana zelena leta so za vsakega tuica v Ameriki precej meglena. Vsled neznanja iezika seveda so izpostavljeni vsakovrstnim korupciiam. kakor privatni službeni biroji, plačevanje za delo. plačeva-nie za tolmača, naieli so kot stavkokazi in tega sami ne vedo in še ve-čie število enakih prevar, katere skoraj sleherni poskusi v svojih prvih zelenih letih. Ko so nekoliko zave in otrese prvega prahu, postane razredno zaveden, pristopi v organizacijo. ki mu nudi vsestranske na-obrazbe in v Dar letih ie zelenec navdušen boriteli za delavske pravice. Mnogo ttiicev. ki žive do več let v Ameriki, dobe precej čudne.m Doime o Amerikancih. To si je raz- ^ lagati na ta način. Prišli so v Ameriko. naselili se v osamljeni naselbini. kjer je rov ali pa tovarna, žive večinoma med svoiimi liudmi. ne občtiielo z domačim narodom, ker nimajo prilike. Čilaio samo liste v svoiih lastnih jezikih. Edini Ameri-kanec. s katerim pridejo v dotiko, ;e priganjač pri delu. najet po kapitalistih ali pa kak agent, ki snloh ni Amerikanec -- in po teh potem sodijo cel ameriški narod. Manjšina kapitalistov in niiii poslušnih hlapcev seveda še ni narod cele Amerike. Pravi narod ameriški se šele ustvaria in se izviia izood pete kapitalistične manjšine in z vsakim dnem smo bližji realizaciji besedam predsednika Lincolna, ki ie dejal, da nai ho Ameriška vlada xgoverne-ment cf the people. by tiie Deouie fer the peenie« (viaua naroda, po narodu in za narod. Ni ena oseminštirdesetih držav, ki tvorilo Zeditiiene države, ne sme ovirati trgovine med državami. Ekonomično življenje države se torei razviia. kakor da sploh ni meia med posameznimi državami. Zedinjene države pridelujejo do malega vse, a same. česar narod potrebuje za svoj obstanek; takorekoč svet sam zase. Tuia trgovina v Ameriki ni niti senca oroii domači in carina na tuie prl- — In vendar ni ničesar odprl, vzklikne oče Jakob. Sai nismo nori. Stirie smo bili. ki smo vlomili vrata! — Kako čudna roka! pravim zo-Det. kakšna roka! — Nič posebnega, reče Rouletabille. sled ie samo potvorjena, ker fe roka po zidu potegnila. Mož ie Obrf. sai roko ob zid! Morilec mora bili visok ejj meter, osemdeset. ■ — Na čem vidite to? — Po višini roke na zidu... Moi prijatelj ie pregledal na to okroglo luknjico v steni, katero ie napravila kroglja. — Kroglia ie zadela vodoravno, torej ne od viška niti od spodaj gor pravi Rouletabille, ter na.s opozori’ d? tič', krogla nekaj centimetrov mzie ko krvava sled roke. Vrne se potem k vratom ter stika okoli kliu-calmcc m zapaha. Konsfatira, da so bl|a vrala res od ziuiai vfondiena. ključavnica še vedno zaklenjena in zaoah susoahaie«. cba tečaia iztrgana, samo spodnii še nekoliko pritrjen z vijakom. Mladi reporter »Epogne« jih ie pregledal res temeliito. obračal le vrata na vse strani, se prepričaj, da ni mogoče zapreti niti odpreti zapaha od zunai. ter še enkrat vprašal, če se le res nahajal klluč v ključavnici od znotraj. Prepričal se je tudi. da ni mosoče odkleniti vrat. če ie ostpl kliuč v kiiučainici. na drugi strani z drugim kliučem. Navsezadnie. ko se le še prepriča!, da ni na vratih nobene avtcmatčne zapore, sploh, da so ta vrata ko vsaka drnca, popolnoma navadna, samo s prav močno ključavnico in zapahom, ie rekel kratko: »Dobro«. Nato se ie vsedel kar na tla ter se hitro sezul čevlje. V nogo vicah le stopil v sobo. — Globoko se ie sklanjal nad prevrne-nir.’ DoKštvcm ter pazno ogledoval vsfck del. Gledali smo ga molče - • Samo oče 'Jakob se mu ie posmehoval : — E, moi mali! Moj mali! Preveč se trudite!... Toda Rouletabille privzdigne glavo: Stran 2. >------------- 'delke ie v protekcBo 'domačih ogromna. Takso na primer ie Amerika 'do voine dobivala vse svoie kemikalije iz Nemčiie, tx>sebno pa še barve boljše vrste. Ko ie bila pot Iz Nemčiie zaprta, ie bila Amerika prš siliena. da si ustvari svoje lastne kemične tovarne oz. poveča že obstoječe. Vlada ie apelirala na ke- mične tovarne, da povečaio svoi obrat in oričneio z izdelovanjem kemikalij, katere ie dobivala Amerika iz Nemčiie. Tovarnarji so to tudi izvedli. preskrbeli pa so sii od vlade zagotovila. da nastavi na importira-ne kemikalije tako visoko carino, da bo tre domačim izdelkom tudi do voini garantiran. Stavlca brzojavnih in telefonskih uslužbencev v Avstriji končana. Pogaiania med zastopniki stavkajočih nameščencev in vlado so nrivedla položai v zadovoljivo fazo. Razen že omenjenih dveh točk je usodil državni tainik Hanusch najprej 5e sedmim drugim in ker le upati. da ugodi še ostalim trem. 90 sklenili zastopniki. nai se stavka ukine. Točke, katere so bile izpolnjene, se glase: 1. Adiunkti bodo imeli iste prednosti kot uradniki kategorije C. 2. Vodie central dobiio letno doklado 8800 K in se povišalo v januarju 1921. 3. C-uradnikom zmanjšajo čakalno dobo za dve leti. 4. Ena kategorija uradnikov iz skupine D se sprejme med tehnično - upravne uradnike. 5. Državne delavke dobiio doklado letnih 8400 K. 6. O imenovanju delovodij državnim uradnikom bodo predložili zbornici zakonski načrt. 7. Za prekozemski promet se dovolijo posebne doklade. 8. Penzijsko vprašanje bodo uredili z novim zakonom. 9. Vsi nameščenci dobiio odškodnino 900 K za tekom voine obljubljene in ne izročene na-turalije. — Poštnim uslužbencem so se njihove zahteve na Isti način uredile. Vsled tega so pričeli vsi stavkajoči še isti dan zopet delatj. V mestu in na deželi vlada zopet normalno življenje. Politični pregled. + Komunisti sl Se seda] niso na Jasnem glede svoje taktike. Iz Sarajeva poročajo, da ss v tamošnjf komunistični stranki opaža zadnje čase zelo živahno gibanje. Venomer se vrše konference in sestanki, na katerih razpravljajo o bodoči taktiki stranke. Ako se ne sporazumejo. Je verjetno, da nastane med bosanskimi komunisti velik razkol — Mislimo, da si komunisti glede svoje taktike sploh ne bodo nikoli na lasnem, ker sl tudi biti ne morejo, — na Jasnem si Je glede te taktike samo buržoazlja . . . + Dogodki v Atenah. Atentat na Venl-zelosa je povzročil v Atenah med meščanskimi krogi veliko razburjenje. V okna uredništev opozicijonalnih listov so strelja!! z revolverji. Pohištvo so požgali. Atentatorji Venizelosa so bili prijeti. Preiskava Je dognala, da so v zvezi * onimi, ki delajo propagando za to, da se vrne Konstantin, ki se v tem trenotku mudi v Berlinu, nazaj na Grško In da postane kralj. + Madžari la Romuni se pripravljajo 0a skupno vojno proti sovjetski Rusiji. Zavlačevanj* mirovnih pogajanj med Poljsko in Rusijo s strani poljske vlade Je pripisovati dejstvu, da ententna reakcija skuša na prikrit način organizirati s novega sovjetski Rusiji sovražen blok in Jo z novega zavojevati. Franclja Je It odkrito povedala, da Je oftcljeir.0 priznala protirevolucijonar-nega generala na Krimu, Wrangla, ter mu kot takemu obljubila vso gmotno in moralno podporo v boju zoper boljševiiko Rusijo. Madžarska je pravtako že tudi najeta v ta namen od entente, Romunija prav tako, pri Jugoslaviji pa se Je ententl stvar izjalovila. Prav tako tndi pri Čehoslovakih. Angleži so pri vsej tej kočljtvl stvari previdnejši. Nastal je zaradi francoske Izjave, da Je francoska vlada priznala generala Wrangla, odo resen francosko-angleškl politični konflikt, ki pa ■ ii načelnega značaja. Angleži so namreč kot dobri diplomati samo zavohali, da Je stvar s pariškim mirom na prav slabih nogah tn da bi evropski konflikt, pri katerem bi se naj, kakor sl to žele pfenaglen! francoski buržoazni diplomati, vse evropske sile naenkrat pognale \v odločilen boj proti Rusiji, rodil vse kisi drugega, t. |. da bi se vse premagane države, čeprav vladane danes po veliki večini še vedno od buržoaznih vlad, da bi se torej vse te države v tem slučaju najprej obrnile zoper pariški mir, zoper en-tento samo, ki Jih je z nasilnimi mirovnimi pogoji gospodarsko tn nacUonalno kruto oškodovala, da, naravnost uničila In zasuZ-njria ln Jih davi še danes. Nasf pa ti boji tudi med novo nastalimi in že prej obsta-i ;;o5fmi državami samimi in tako bi ta 5a-«E^sggr^ijniMagxriiiPX-Lua'iaB '»muaM — Govorili ste čisto resnico, oče Jakob.e vaša gospodična res ni imela takrat las »en baudeaux«; toneč sem res. da sem nato mislil 1... In gibčno ko kača. je zlezel pod oostello Oče Jakob povzame: — In misliti, gospod, in misliti na to. da *e bi! morilec Dod posteljo skrit! Bil le pod Dostello takrat, ko sem prišel v sobo ob šestih zvečer, da sem zaprl vetemice in prižgal nočno svetilko. Drugače ni mogoče, ker nrzneie ni nihče izmed nas. niti gospod profesor, niti srd. Strugersono-va. n ti laz sam. zapustil laboratorija do trenutka ko se le zeodila nesreča. Izpod Dostelie smo zaslišali Rou-Ietabillov glas: — Ob kateri uri. gospod Jakob, sta prišla g. in gdč. Stangersonova v laboratorij? *— Ob šestih (Dalje prihodnjič.) hovska poteza prenaglenlh francoskih kapitalistov pomenila novo svetovno vojno, pariški mir bi šel seveda rakom žvižgat in — Rusiji sami pa bi tak položaj le še pomagal vstvarjati ’ nadalje socljalno revolucijo. To Je torej oni novi položaj — nevarnost, s katero računa previdna angleška buržoazija, ki se čuti prisiljeno, pogajat! se vsaj navidezno s Kraslnom in Kamenje-vem, čeprav bi jih že danes rajši kot Jutri spodila Iz Londona. Vsi znaki kažejo, da snuje ententna reakcija velikopotezno ofenzivo — z vojno In z blokado — proti Rušili O tem nai poleg drugih priča tudi zelo zaneslllva vest, ki se širi zadnje čase po vsem Madžarskem, da se namreč Madžarska In Romunska pripravljata na skupno vojno za odrešenje Poljske pod vodstvom francoskih častnikov. Čeprav avtentičnost te vesti ni potrjena, vendar je nekaj resnice na tem, ker je Madžarska ukrenila vse potrebno glede vojaških odredb, samo pogajanja še niso dovršona. — Resnim zgodovinskim dogodkom gremo nasproti! . . . 4- Millerand o Rusiji. Millerand je sestavil dolgo noto ameriškt vladi kot odgovor na njeno objavo,ki Jo Je podala zavezniškim vladam po Italijanskem poslaništvu. V noti je odkrito naznačeno stališče fran-ccske in angleške vlade glede vprašanja postopanja proti sovjetski Rusiji. Nota pravi nadalje, da se Rusi ne nameravajo ozirati na neodvisnost Poljske in da Je nemogoče, smatrati sovjetsko vlado za redno vlado in Imeti z njo uradne zveze. Franclja ie pripravljena odobriti sklenjeno premirje med obema vojskujočima državama s pogojem, da se ozira na pravice poljske države, kakor tudi načelo, ki ureja življenje narodov in njih medsebojne od-nošaje. — Prepis tega odgovora so dobili vsi diplomatlčl veljaki Evrope, da ga pred-Jože svojim vladam. — Iz Mllierandove note veje duh zagrizenega buržuja. 4- Razorožitev Poljske. Poljski delegati so prišli v Minsk, da se pogajajo o miru. Med pogoji, ki Jih Je stavila sovjetska Rusija Poljski, le praktično najvažnejši In v danem trenotku najodločilnejši pogoj, da se zmanjša poljska armada na 60.000 mož, da Izroči zaloge orožja In ustavi vsakršno produscljo orožja In municlje. To torej pomeni razorožitev Poljske v toliko, da v prihodnje ne bo mogla napadati, niti se braniti. Ententna buržoazlja smntra ta pogoj, ki ga Je stavila Rusija, za veliko krivico, ki se godi Poljski, smatra, da Izključuje možnost samostojnosti Poljske. Ali pa ima ententna buržoazlja sploh pravico, da govori tako? Kaj pa Je delala in 5e dela ona sama? In ali ni ta pogoj sovietske Rusije povsem neka! drugega, kot so pa mirovne »pogodbe« entente, ki Je premagane narode ne samo popolnoma razorožila temveč tudi gospodarsko zasužnjila. In vs to z edinim namenom, da bi Jih lažje Izkoriščala In zadovoljila svojemu imperljalizmu! Maščevanje in kapitalistična požrešnost Je bil ententnemu "miru« edini nagib! Pogoj, ka-kršnega Je Poljski stavila sovjetska Rusija, Izgleda dejasko kot diktat. Toda ali ni ententna buržoazija pri sklepanju »miru« poznala tudi le zgolj diktat in to najkrutejši diktat, pri čemur je »svojo« parolo o samoodločbi narodov teptala z obema nogama? Ali se sme buržoazlja potemtakem pritoževati nad krivičnostjo tega ruskega pogoja? In kaj pravzaprav hočejo Rusi s tem pogojem? Onemogočiti hočejo na eni strani ententne buržoazne mahinacije, ki hočejo Poljsko uporabljati kot svoje bojno sredstvo proti Rusiji, tako kakor proti Nemčiji; onemogočiti hočejo vellko-poljsko imperija-listlčno stremljenje za Veliko Poljsko, k! naj bi segala od Baltiškega do črnega morja; preprečiti, da bi napadla Poljska Rusijo in osigurala kapitalistično reakcllo v Evropi. Rusija je bila prisiljena staviti ta pogoj v svojem lastnem Interesu, vsled dolgotrajnih svojih vojsk, pa tudi. da se gospodarsko ozdravi! Od vseh' strani je obdana od sovražnikov in v novejšem času jo na jugu zopet napada reakcijonarnl ge- neral VVrangel. Rusija se torej brani, keti noče poginiti. Francija se danes sveto zavzema za Poljsko! Seveda ima za to svole vzroke! Ko pa Je Franclja za časa carizma molzla milijarde lz Rusije, takrat n! uboge, na tri dele razkosane Poljske niti videla! Takrat je bila najboljša zaveznica Rusije, sedaj pa, ko ie izgubila svoje milijarde v Rusiji, Jo sovraži. In Poljska naj bi ji zopet pomagala do Izgubljenih milijard! — Toda usode! Ugaša zvezda poljske žlahte In ž njo tudi zvezda entente. — Ali pa bo ententna buržoazija hotela spoznati krivico, ki Jo Je storila evropskim narodom, ali Jo bo skušala popraviti? Ne! Noče Je hi brani se tega z vsemi štirimi. Ker pa zgodovina ne dopušča krivic na nobeni strani, Jih bo s silo odstranila sama in buržoaziji dokazala, da mora preminiti njena »slava«. V tem času ie pariški »mir« z eno nogo že na drugem svetu . . . + Nemško delavstvo ln rusko-poljska vojna. Delavske organizacije In tri socija- Jlstične stranke mesta Bremen so priredile veliko zborovanje, na katerem so zahtevali mir in nevtraliteto Nemčije v poljsko-ruskl vojni. + Angleška sl ne sme preveč dovoliti I »Nationaltidende« iz Helslngforsa poroča, da vlada v Petrogradu veliko razburjenje vsled grožnje Angleške, da pošlje svole brodovje v petrograjsko pristanišče. Zl-novjev Je zagrozil, da bo v tem slučaju pozval delavstvo in mornarje k obrambi mesta. + Romunska Je baje dovolila generalu Wranglu svoboden prehod preko svojega ozemlja. + Madžarska ni nič kaj razpoložena k dejanski akciji proti boljševikom. Grof Stefan Bethlen je izjavil v »Virudl«, da nočejo merodajni krogi na Ogrskem ničesar vedeti o kald oboroženi pomoči poljskim pustolovščinam. Zdi se, da bo doživela Francoska veliko razočaranje za svojo agitacllo med Madžari. Od tiste 1*10.000 mož broječe armade, ki jo je mobilizirala v deželi sveto-štefanske krone na protirusk! pohod, ne bo naibrže ničesar drugega žela kot veliko — zamero pri srednjeevropskih državicah! 4- Protisocialistična gonja v Komornu. »Tribuna« Javlja, da je policija v Komornu aretirala več socialdemokratskih voditeljev, češ, da so priredili več tajnih sestankov, na katerih so sklepali o uvedbi so-vjetskega sistema na Madžarskem. + Sovjetska vlada je poslala francoskemu delavstvu naslednji poziv: S tem, da je priznala Francoska vlado generala Wrangla, je napovedala Rusiji vojno. Ta vojna je bila napovedana brez povodov in brez predidočih pogajanj. Brezuspešno Je. če sta lzlavlla Kameniev in Krasin francoski vladi, da sta pripravljena preučiti vsa vprašanja. Vojna je bila v trenotku, ko smo imeli vse upanje, da končamo rusko-poljskl spor s pravičnim mirom. Francoska je Izzvala s tem dejanjem prelom pogajanj. Napoved francoske vlade ne podpira samo meščanske vojne na Ruskem, ampak po-vzročuje tudi novo svetovno vojno. AH bo pustil francoski delavski razred, da se zgodi tak zločin? V njegov! roki trepeče usoda celega sveta. + Brazilija je priznala republiko Avstrijo. (Vesti LIH’.) POKRITJE DEFICITA ŽELEZNIC, Belgrad. 15. »Politika« poroča, da ie finančni minister odredil, nai so ministrstvu za promet izplača vsot«, ki jo ie zahtevalo za pokritje svoiih stroškov in deficita. Izplačilo se bo izvršilo v dveh rokih. D’ ANNUNZIO PROGLAŠA NEODVISNOST REKE. Rim. 16. Po vesteh z Reke. se je na skupščini, ki se ie udeležilo nad 10.000 liudi. proglasila neodvisnost mesta Reke. BENFŠ ORE V ROMUNIJO. Bukarešta, 16. Prihodnji teden pričakuieio tu prihoda češkoslovaškega ministra za zunanie posle ar. Beneša. BOLGARSKI VLADNI PREDSEDNIK BO POTOVAL. Belgrad. DanaŠnia »Pravda« poroča. da bo predsednik bolgarske vlade v kratkem potoval v Bukarešto. Beograd. Pariz m Lndon. V Parizu se bo sestal s predsednikom grške vlade Venizelosom. GENERAL WRANGEL NAPRE-f DUJE? Carigrad, 16. čete generala Wrangla so porazile 13. ruvsko armado. Ujele so 4000 sovražnikov ter uplenile 4 oklopne vlatce. 150 strojnic in 39 topov. Brodovie generala Wrangla obstreljuje očakovske baterije da si pribori vhod k Dniepru. AMERIKA NEODLOČNA V POLJSKEM VPRAŠANJU. Washington, 16. Govori se, da smatra državni departement vprašanje pomoči za Poljsko in vprašanje priznanja W rang lov e vlade kot dva različna problema, ki se morata ločeno razpravljati. Slcoro gotovo je. da so simpatije ljudstva Zedinjenih držav na strani Wrangla. Vendarle pa se mora skoraj gotovo pričakovati. da vlada ne bo priznala Wran-glovo vlado, kakor tega ni storila v primeru admirala Kolčaka, ako ne bi bi bilo potrebno, ustvariti z Wran-glom direktnih stikov. Tako prizna-nie bi bilo samo provizorno in bi po-menlalo samo priznanje faktično ob-stoieče vlade. Zdi se. da ie ameriška vlada še negotova glede pomoči Poljski In oričakule predlog drugih vlad. ki Hh bodo mogoče stavile na noto državnega deoartementa. FRANCO - ANGLEŠKI SPOR. Pariz, 16. Saint Brice piše v ,*Journalu“: Afera Wranglova je Ie epizoda. Nesoglasje med Francijo in Anglijo temelji globlje. Ne omejuje se le na rusko politiko, temveč v igri stoji ves versailleskl sistem. Že mesece se bojimo odločitve in izpre-membe Ako bi to tudi sedaj storili, bi težkoče le odgodili. Millerand le položil roko na ramo. Nai le tedaj ne odtegne, oredno se ne zaceli. AMERIKA DO FRANCIJE. Washington, 16. V odgovoru, ki ga le pripravil državni departement na franesoko noto. so slednjo odobravali. Odgovor ie sestavljn v sporazumu z načeli francoske note. —» Glede Rusije pa vlada nazlranje. da to načelo ne vsebute že tudi dolžnosti. da se obenem tudi prizna Wranglova vlada. NEMŠKI VEČINSKI SOCIJALISTl IN ZUNANJI POLOŠAJ. Berlin. 16. Poslanci Miiller. Scheidemann in Nela so kot predsedniki sociialno demokratične dr-žavnoborske frakcije zahtevali kar naihitreiše sklicanje odseka za zunanje zadeve z ozirom na sedanji oolirični položaL DOLOČEVANJE NEMŠKO-POLJSKE MEJE, Berlin. 16. Pos!ani5ka konferenca le poslala nemški vladi naslednlo noto: Točka 95 versaillske mirovne pogodbe določa, da bodo no liudskem glasovanju na allenstoinskem ozem-llu. ki se vrši tako. kakor ie to predpisano v točki 91 Iste oosodbe. zavezniške in pridružene sile določile mejno črto med Nemčiro in Poljsko. Vsled tega 00 Doslaniškn konferenca naznanila svoi skleo dede mejne črte med Nemčiio in Poljsko na ime-novamn ozemlju. Končno se poživlja nemška vlada, ukreniti vse. kar je potrebno, da pripravi upostavitev redne uprave na tem ozemlju. Novice* — Jugoslovanski konzulati v Ameriki. Poleg sedanjih konzulatov v New Yorku, Chikagu in S. Franciscu se otvorita š« dva Jugoslovanska konzulata v Ameriki in sicer v S. Luisu ln Pitsburgu. — Ruske nune v Jugoslaviji. Zastopnica ruskih nun kaludjerk-begunk Je zaprosila pri ministrstvu za vere, naj bi se Jim odstopil večji samostan, v katerem bi otvo-rlle gospodinjsko šolo. — ft!asaryk, častni doktor bolgrajske filozofske fakultete. Profesorski zbor filozofske fakultete je izvolH na svoji zadnji seji predsednika češkoslovaške republike dr. Toma Masaryka za častnega doktorja filozofske fakultete. — Otvoritev učiteljišča v Bečkereku. S pričetkom prihodnjega šolskega leta se otvorl v Velikem Bečkereku moško učiteljišče z internatom. Poleg novih gojencev se bodo sprejeli v zavod vsi dosedanji gojenci iz Novela Sada, ki radi neurejenih razmer ne morejo tamkaj posečatl pouka. — Splošna stavka pristaniških delavcev v Italiji. Po vseh Italijanskih pristaniščih je bila proglašena 12. t. m, splošna stavka pristaniških delavcev. Zveza organizacij pristaniških delavcev Je izdala na-redbo za stavko, ker so se razbila pogajanja med njo ln prometnim ministrstvom. Stavka le obenem tndl protestni korak proti postopanju vlade nasproti stavkujo-člm delavccm neapoljskega pristanišča, proti katerim je nastopila z vso brezobzirnostjo. Ta stavka bi utegnila imeti važne posledice, kakor zatrjujejo v poučenih krogih. — Ruski delegat pri Giollttlju. Ruski delegat v Italiji, dr. Vodovozov, zastopnik ruskih zadrug, je imel daljši pogovor z državnim podtajnikom za zunanje zadeve D! Saluzzo. Sprejel ga je tud! ministrski predsednik Oiolittl, s katerim sta razpravljala o sedanjih ruskih razmerah. — Stanovanjska mlzerija v Italiji Je bila povod velikim Izgredom v Albanu pri Rimu. Demonstranti so udrl! v prazna stanovanja, k! so namenjena bogatim letoviščarjem. Tudi samostanov, ln posebno Jezuitskih' samostanov, niso rešpektlrall. — Splošna stavka v Memelu je Izbruhnila, ker je policija preprečila komunistične demonstracije proti guvernerju Pariju, id, je odklonil vrnitev treh, v juniju IzgnaniS agitatorjev. Memel je brez plina, vode lit elektrike. Med policijo in stavkujočlmi Jei' prišlo do spopadov. — Strokovno gibanje v sovjeiskl Sibiriji. ima do 35.850 delavcev organiziranih'. Otvorlll so kurze za strokovne uradnike. — V spomin velikim možem. Kulturni člniteljl sovjetske Rusije so sklenili, da postavijo na primernih prostorih velikih mest spomenike velikih mož ruske in svetovne revolucije. Tl spomeniki ne bodo zgrajeni iz brona ali marmorja, ampak iz gipsa ali terrakote. Na podstavclh bo vzidana kamnita deska s kratkim žlvotopisom in z be-ležko o njegovem pomenu. Spomenike bodo odkrivali vedno v nedeljo In z odkrHU bodo v zvezi predavanja o slavljenčevem delu, recitirani bodo odstavki Jz njegovih' spisov In prlrejanl bodo koncerti. Zvečeri pa bo gla-rao gledišče priredilo slavnostno predstavo ali se bo pa priredil koncert na čast slavnega moža. Za enkrat bodo zgrajeni spomeniki Radiševovu, Rvljevovu, Pe-stelovu, Bellnskemu, Dobroljubovu, Čemy-Šcvskemu in Nekrasovu. Delo bo Izvršil kipar Sherwood. — Posledice eksplozije v smodnUSnlot pri Firencah. Eksplozija v smodnlšnlcl pri Sv. Genoazlju Je Imela grozne posledice. Se sedaj, po treh dneh od prve eksplozije, Je prihod k smodnlšnlcl nevaren. Gasilci W vojaki delalo noč In dan. Doslej so ugotovili, da le bilo tekom eksplozije 9 08rfl, mrtvih !n 200 ranjenih, toda mogo& !e- d* se nahaja še veliko IJndl sežganfh pod ruševinami. Vsled padanja projektilov ln tresa Je bilo kakih 50 bližnjih hiš popolnoma razdejanih, tako da Je ostalo nad 1000 Hudi brez strehe. Ti nesrečniki so Imeli protestno zborovanje, na katerem so protestirali proti oblastim, ki niso ukrenile potrebnlH ukrepov v svrho preprečitve nesreče pri smodnlšnlcl, v kateri je bilo naloženo toliko municlje, in zahtevali, naj se uvedS stroga preiskava in naj se da ponesrečencem in poškodovancem primerna odškodnina. — Letina. Presblro Javlja uradno'. Ministrstvo za poljedelstvo in vode priobčuje: Poljedelski zavod v Rimu naznanja’ na podlagi zbranih podatkov, da cenijo severne države žetev pšenice na 220 mililo-nov tovorov, a žetev rži na 221 milijonov, toverov. V Kanadi kaže žetev vrlo dobro. Dasi Je v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo, da bodo nažell 82 milijonov tovorov pšenice. V Severni Afriki (Algier) Eglpet, Maroko, Tunis) bo znašala žetev pšenice 17 milijonov tovorov. Za ostale države Se ni podatkov. Ve se, da bo žetev pSenlce v NemčIH, Beleti!, Cehoatovaški, Franclji, Luksemburški, Nizozemski, Švedski Jn Jugoslaviji dobra, a na Angleškem v škotski, Finski In Švedski srednja. Dobre žetve rži pričakujejo v Belgiji, Luksemburški, Nizozemski, Švedski in JugoslavlJf, a srednje v Nemčiji, Finski in Češkoslovaški. V žitnem pasu Avstralije je bilo mnogo* dežja. V angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna, ter je začasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je izvoz Iz Argentl-nlje — Stavka železničarjev v Esthndsbl. Es tl andska vlada je pozaprla stavkovno vodstvo železničarske organizacije In Jih’ oddala vojnemu sodišču. To Je zbudilo med delavstvom velikansko ogorčenje. — Drnga holandska zbornica je odobrila predlog za posojilo 200 milijonov got-dlnarjev Nemčiji. — V Newyorkn je osnovala skupina Jugoslovanskih kapitalistov trgovsko zbornico, ki Ima nalogo, olajšati trgovsko po-slovanle med Jugoslovensklmi državljani In Ameriko. vest!. Kdo Je zmešan in kdo ni, o tem se jo Jako težko prerekati, ker točne meje med smešanostjo In resnostjo dejansko ni. f* pojme sl utegne razlagati vsakdo po Kar Je mei malenkostno, Je tebi važno. Kar Je men! malenkostno, J*pra-sem sl mislil, ko sem at- ^ ^ l— "afpopi« Gustinčiča in Fabjančiča. MilettB le sotrudnlk uglednih listov. Torei nt zmešan, kakor to trdi »R. p.« Miletič je navedel, kaj sta delaa Gustinčič In Fabjančič v Srbiji ln Švici, kar ta dva niti 1 besedico ne tajita. Ce Je torej povedal resnico, težke politične očitke, ki so resnični, po našem mnenju ni zmešan, ampak Je’pošten človek, ki pove resnico, da varuje javnost pred ljudmi, ki špekulirajo s politiko na račun proletarijata. Dalje — Ml“ letlč je izgnan Iz Srbije, torej iz Jugoslavije, ker je republikanec. Gustinčič in Fabjančič sta pa Jugoslaviji dobrodošla, zakaj popolno svobodo Imata doma in tudi v Italijo lahko poleti ta ali oni kadar hoče, zlasti Gustinčič. Jugoslovanska vlada smatra torej te ljudi za zmešane. In se jih ne boji, ali pa meni, da delajo v nje interesu, dočlm ie Miletiča, ki ga mi niti ne poznamo, izgnala. Eno ali drugo, tretjega' ni. O stvari naj sodijo sodrugl sami. Na nesramnost »Rdečega prapora« ne moremo drugače odgovarjati, ker je prcglupa. So-drugom samo svetujemo, da sodijo te ljudi po dejanjih, pa bodo spoznal! »prijatelje«. Nove železniške tarife. Dotiskane so Dqv§ tarifo za železniški prevoz potnikovi Doka7 Ho • UBrajnega zdt -Jeni S&ZgT* Iad0s'" "*•« prošnfe na! . n ko&ovam prošnje na] se vlože m! n Z kolkova™ za vnem ravnateljstvu zn ?!nv • brZ°‘ liani. - Rok notLS l s,0venijo v Ljub-T ix koncem tega meseca. Adolf S m3 Smrt: Ve^trgovec Fogler Po seii ip" na ,Se-' Nakupovalne zadruge. Prot F ' ralCm 561 P0 Pre^ernovi ulici ur! o . PnclškanskP!nu mostu. Na pločniku nllo in”! U V ^°*fovo l,lico mu je spodrs- vo 7nd t Pa2G' tak° nesreen°. da Je * «la-aaei ob železno ograjo ter sl tako rf10 prebl1 ,evo Celo. da le na licu mesta rtev ob]eJ,a, PreneslI so ga takoj nfl maH ostor pred tam stoječo plsoarno hišico, osia je policijska komisija. Prišel Jo re-,"! Vo,!> ki Pa se Je takoj obrnil, ker re-#i voz ne sprejema mrtvecev ... In se-zor’ Sd SC odigra,i ''-“čni, škandalozni pri-dov a nnesreCenCevo truplo je bilo tam ra-doki !zpostavljeno nad dve url, da i°r S° v'ov'*' mer°dajnega zdravnika, iskal- “Kotovil nast°P smrti. Dolgo res so Se .' komPclentnega zdravnika in slednjič biti h rnerodainim faktorjem posrečilo do-v dv l. neria> ki le dal mrtveca prepeljati Kri«t°f °l0Snem fl,rgonu v mrtvašnico k sv. nirir ° U Res’ Ljubljana ima moderno orga-nlz'rano rešilno službol nradntrena. Pr°Snia' Pre!cli smo: Aktivna katerr. t InCne železnice, Ljubljančanka, lehnn 0 stanovanjski urad, čeprav bolje 'Sred' z,me s služkinjo vred neusml-Šken, CeSt0 vrge! in k' si je v železniš-'agonu nakopala težko bolezen in tn blaga, veljavne od 16. avgusta. Tarifne postavke so določene za vse železnice v državi v dinarjih. — Tako torej dr. Korošec osrečuje ljudstvo!! Shod komunistov v Mariboru — prepovedan. Torej ga ni bilo. — Mi se abso-lutno ne strinjamo z omejevanjem zboro-valne svobode, najmanj pa z ozirom na an-tantino komisijo. — Na drugi strani bi pa bili tudi radi čuli poročila komunistov, ali so se pri njih hudi spori in nesoglasja že uredila, ker s tako razcepljeno, krvavo in pretepajočo stranko se mi Mariborčani ne moremo prav ujediniti, kajti ujedinjenje bo kaj veljalo le tedaj če bodo Hrvati in Srbi med seboj na jasnem in solidarni — potem pa pojdemo Še mi v to kolo. — Dotlej pa hočemo biti solidarni in enotni vsaj v Mariboru. Ljubljanski trg. Občinstvo se opozarja, da naznani na mestno tržno nadzorstvo, magistrat, ta ,coj vsak slučaj prodaje pokvarjenih ali manj vrednih živil, bodisi s trga ali iz prodajalen. Pošlje naj malo množino pokvarjenih živil ter točne podat-^e- — Tržno nadzorstvo. ...' Mozirju se nahaja »elektrarna«, del- i m družba, ki je popolnoma nedostatno oprem jena. Varnostne naprave so take, da Preti vedno kaka nezgoda ljudem, ki se rečejo v bližini. Podjetje ima tudi en sam ezanesljiv strelovod in netehnlčno upravo. e,V' * da se obrtno nadzorništvo ln SP P °brtna oblast nekoliko pobriga za jefie, če ga ne najde v trgovskem re-K'stru, naj se p0tnicjj na |jce meSja jn sj sa tam ogleda. Podjetje ie bilo ustanovljeno že okolo novega leta 1918. Cas bi bil °rej, da bi se nekoliko moderniziralo. Delavska izobr. org. »Svoboda« v tanju na Koroškem namerava ustano-▼ »Delavsko čitalnico«. Ker pa je društvo e e pred kratkim ustanovljeno in mu v vseh ozirih manjka sredstev za nabavo J e, se obrača odbor na širšo socijalistlč-o javnost s prošnjo, da se s pomočjo da-v v knjigah omogoči skorajšnja ustanovijo »Delavske čitalnice«. Društvo »Svoja n*. aDe!Ira ra vs« one kroge, katerim Dv!r S^°U de1avska Izobrazba in kultura. Ignenje delavske izobrazbe in poglobl-socijalistične misli, ki je mogoča edino Potom knlig in časopisja, Je potrebna po-cono pri nas na Koroškem, kjer sc mora ‘Svoboda« boriti s posebno težkimi razmerami. Marsikje leZilo knjige zaprašene Po podstrešjih tudi pri kakem sodrugu, tukaj bi jih pa rabili s pridom. Zelo dobrodošle bi nam tudi nemške knjige, ker Je tukajšnji proietarijat bil odgojen v nemških šolah. Vse nam primerne knjige, slovenske In nemške, se bodo hvaležno sprejemale. arda je pošiljati na naslov »Društvo »Svoboda«, Ouštanj, Koroško.« ... .RoV Ti“iah. Pred tremi dnevi so prl-SL k nekemu posestniku v Tinjah, ki Ima menda tudi tobakarno, trije ljudje, ki so ga oropali vsega. Danes so mu zažgali hišo. • 3 J se od časa do časa, od kar le ovoljen promet preko demarkacijske rte, zelo množijo. LDIJ Na nedeljski veselici v Vevčah je bila jura ena zlata ura z zlato verižico vred. verižici je bil moder diamant. Tatvina se Je izvršila okoli tri četrt na 6. do pol L ure Kdor bi pomagal, da se dobi ukradeno nazaj, dobi nagrado 1500 kron. — n Brodar, Linhartova c. 30, Ljubljana. Razpis natečaja. Glasom odloka kr. ministrstva za pošto in brzojav z dne 15. ju-hija 1920 Št. 20.355 je v območju poštnega te brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani razpisanih 48 mest poštnih praktikantov. Predpogoji za sprejem v to službo so: 1. Dovršena srednja ali tej enakovredna šola z zrelostnim izpitom. 2. Jugoslovansko državljanstvo. 3. državljanska in moralna neomadež * Doseženo fi” ,'n 'loS'!V” si»- 6. Dokaz, da ie travnika) se nahaja točasao v vagonu, prosi iskreno milosrčne hišne posestnike, da ji prepuste stanovanje s kuhinjo. Blagohotne ponudbe na uredništvo lista pod »Deželna bolnica 27.« Študijske podpore. »Slov. dij. zadruga v Pragi« in Sl. dij. zadruga v Brnu« javljata po naročilu poverjeništva za uk ln bogočastje onim svojim članom, ki reflektirajo na podporo poverjeništva za uk in bogočastje (juristi, filozofi, konzervatorlstt, slik. in kip. akademiki), da nemudoma in sicer do najkasneje 1. septembra t. 1. vpošljejo prošnje za štud. podpore v bodočem letu na naslov Srečko Petrovčič, Ljubljana, Rimska cesta 23 (tovariši Iz Prage) in Ivan Hrovatin, Resljeva c. 28 (tovariši Iz Brna). Prošnjam ie priložiti L ubožao spričevalo, 2. navesti javne ali zasebne druge podpore, 3. krstni list, 4. domovinski list. 5. zrelostno spričevalo (začetniki), 6. vsa spričevala o dosedanjih Izpitih. V vsaki prošnji Je navesti poklic in naslov starlšev oz. oskrbnikov ln naslov, na katerega ie poslati rešitev. Priložena mora biti poštna priporoč-nlna 4 K SHS. Slušatelji nižjih letnikov naj utemelje, zakaj študirajo v inozemstvu. Na prošnje vložene po navedenem roku se ne bode oziralo. Zadrugi Imata nalog vidiratl vložene prošnje, take predložiti vladi ln bodo skrbele za pravočasno rešitev. Kdor še ni član Imenovanih zadrug, sl mora zatorej pridobit! članstvo, sicer se na njegovo prošnjo ne bode moglo ozirati. Prijave za članstvo se pošiljalo na zgoraj navedene naslove. Stari zadrugarji se smatrajo I nadalje članom. Opozarjamo, da nečlani omenjenih zadrug ne bodo hneli pristopa v menzo. Oni, ki nameravajo v Prago, Prl-bram ali Brno, in še niso člani zadrug, naj se torej nemudoma priglase, da jim zamo-remo pravočasno doposlati evidenčne formularje v Izpolnitev do navedenega roka. Opozarjamo nadalje one tovariše, ki so sicer potrebni podpore, se pa zanje ne pobrigajo s prošnjami na vtado oz. podporne fonde, da jih med letom ne bodemo mogli podpirati. Pooblaščeni smo pozvati tudi one tovariše iz drugih visokošolskih mest. da vlože enako opremljene prošnje potom svojih društev do najkasneje 10. septembra. It stranke. Ve« ilubijonsk. zaupnika vabimo na sestanek, Id bo zvečer v torek 17. t. m. v mali dvorani Mestnega doma. Pevski odsek »Svobode« naznanja svoiim članom, da se vrši dne 17. t. m. ob 3. uri ooooldne v društvenem lokalu vaia za ooEreb. —————■ ■e—— —■ — r. —— ——m HajMjia mi. (Vesli LDUA DR. BENES (N BELGRAJSKI ČASNIKARJI. Belgrad, 16. Danes (A polu desetih le sprejel češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš zastopnike belgrajskega novinarstva, da jim pojasni politično situacijo. Na vprašanje, kakšni motivi so dovedli do konvencije, le odgovoril dr. Beneš, da je glavna s vrba te konvencije, da se zagotovi izvršitev mirovnih pogodb Satat-germalnska mirovna pogodba ni v nevarnosti, ker Avstrija po njej danes ne predstavila več veliko nevarnostL Nemčiji le trebe detet ta več let, da sl opomore, dotlej pa Je treba manjšim državam v centralni Evropi, da se uredijo. Naša konvencija gr« v prvi vrsti za tem, da zavaruje izvršitev triamouskega miru. Ta mir z Madžarsko označuje Madžare kot orientalski narod, fantastičen In ekspansi-ven, ki se ne bo tako hftro zadovoljil z ustvarjenim stanjem. Ustvariti moramo varne meje, da jih prepričamo o trajnosti sedanjega stanja. Poleg tega je na Madžarskem mnogo težkih socijahiih neprilik. O vsem tem moramo voditi račun in v svoji notranjosti moramo rešiti mnogo problemov. Treba Je, da naši narodi zadobe čut varnosti Naša zveza ni samo vprašanje, naših dveh narodov, temveč je splošno evropsko vprašanje. Na vprašanje, ali se je tekom pregovorov dotaknilo vprašanje ravnotežja na Balkanu, Je odgovoril, da se o tem vprašanju ni razpravljalo.' Olede rusko-poljskega konflikta je izjavil dr. Beneš, da stoji Češkoslovaška od početka na stališču popolne nevtralnosti, smatra, da se Cehi ne morejo vmešavati v notranja ruska vprašanja, vrh tega pa smatra od početka, da bi pri Rusih nobena intervencija ne imela uspeha. Ne ve nič o tem, da bi bila ententa pr! Čehoslovakih ali Jagoslo-venih islcala pomoči za Poljsko. Edino pravilna je taktika nevtralnosti, katero bomo morali braniti tudi v tem primeru, ako bo bodisi Madžarska, bodisi Rusija, skušala it! preko našega ozemlja. — Glede svojega potovanja v Bukarešto je izjavil dr. Beneš dai ma isto svrho, kakor potovanja v Bel-grad. V Bukarešti bodo razpravljali o vseh političnih vprašanjih, oosebno o vprašanjih’, ki se nanašajo na Madžarsko in Rusijo. Upa, da bo s Take Jonescujem, s katerim ga veže osebno prijateljstvo, uspešno Izvršil svoj posel. O primeru, da bi boljševlk! prekoračili romunsko mejo, pravi dr. Beneš, da se n! razpravljalo. Na vprašanje, alt so točne vesti o sestanku ministrskega predsednika Tušarja z Italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo, odgovarja dr. Beneš, da je bil Tušar kot bolnik na oddihu. Sforza pa je bil v tem času v Rimu, ter je Izključeno, da bi se bila sestala. Dr. Beneš se je sestal s Tušarjem na svojem potovanju v Belgrad ter pravi, da se je uveril, da ni na tem ničesar resničnega. — O trgovskih pogajanjih % Jugoslavijo je Izjavil dr. Beneš: Vse države vodijo po mojem mnenju preveč nacionalno pridobitno politiko, kar je te razvoja razmer po vojni popolnoma umljivo. Obe državi pa sta navezani druga na drugo ter je gotovo, da se bodo pridobitne zveze vedno bolj utrjevale. Dalje Je govoril gospod minister o notranjih razmerah v Češkoslovaški, ki so kljub vsem težkočata povoljne. O polu desetih je dr. Beneš končal sprejem, ker se bo udeležil kosila pri namestniku ministra za zunanje stvari dr. Nlnčlču. Danes ob šestnajstih odpotuje dr. Bcncš z ladjo v Or5ovo in od tam v Bukarešto. ANTANTA IN ZVEZA NARODOV V ŠKRIPCIH. Pariz. 16. Pariški »E c h o de Pariš« ooroča iz VVashimttona: Spričo protiboljševiške politike Francije in ameriške note lev Wa-shingtonskih diplomatičnih krogih razširjeno mnenje, da se bliža konec zveze narodov in preosnova antante. Antanta ne bi mogla preživeti nasprotstev v političnih mnenjih Anglije in Francije. Angleška namera pripoznati sovjetsko vlado, preden se vzpostavi trajen mir v Vzhodni Evropi, bi utegnila postaviti Ameriko in Francijo na eno, Anglijo pa na drugo stran. Ameriška vlada generala Wrangla nikakor ne bo priznala, misli se pa. da se bosta Amerika in Francija zedinili proti razkosanju Poljske. Zato se govori o novi skupini velesil, ki bi obsegala Španijo. Francijo in ameriške države. Kljub temu pa je v Ameriki splošno mnenje, da bosta Francija in Anglija še nadalje vzdrževali gospodarske stike in da Je skupno delo v posebno važnih vprašanjih mogoče. ZASTOPNIKI DRŽAV ZAPUSTILI VARŠAVO. Poznanj, 16. Načelniki inozemskih misij so v soboto zjutraj odpotovali iz Varšave in zvečer prispeli semkaj. NEMČIJA OSTANE NEVTRALNA. Berlin, 16. Nastopna brezžična brzojavka se je 13. t. m. poslala v Moskvo: Na vprašanje z dne 12. avgusta št. 1825: Izvršujoč izTavo o nevtralnosti se bodo poljske čete, ki se umikajo v glasovalno ozemlje, internirale in razorožile. Tako je bilo 2000 Poljakov, ki so prekoračili 30. julija glasovalno ozemlje pri Prostkenu. razoroženih in interniranih pri Arysu. V odsotnosti državnega ministra: Haniel. NEMŠKA OZEMLJA VRNJENA. Pariz. 16. Glasovalno ozemlje okoli Marienverderja ie bilo dne 13. t. m., okoli Allensteina pa danes vr-nieno nemškim oblastim. KAMENJEV UGOVARJA FRANCOSKIM VESTEM. Pariz, 15. V izjavi, naslovljeni na „Humamte“ ki jo je prejel od Ka-menjeva londonski dopisnik lista, se obrača predsednik ruske misije proti vestem francoskih listov, češ, da namerava sovjetska vlada pri mirovnih pogajanjih s Poljsko staviti pogoje v priloS Nemčiji. Izjava pravi: 1. Sovjetska vlada ni niti z Nemčijo, niti z nobeno drugo državo sklenila dogovora, ki bi šel direktno ali indirektno proti Pol jsl. L 2. Poljakom stavljeni pogoji ne vsebujejo ničesar o odnošajih med Nemčijo in Poljsko, niti o mejah med njima. 3. Sovjetska vlada zavrača vsako misel,, da ni zmaga nad poljskimi imperijalisti služila ojače-nju militarizma v Nemuji ali katerikoli drugi državi. Pariz, 16. „Peht Parisien“ poroča jz Londona, da povdarja Kras-njev v pismu, ki ga je naslovil na Lloyd Georgea, da se spričo sovražnosti francoske vlade, ki je sklenila s poljsko vjadp zvezo, onemogoča sovjetski vladi udeležba na mednarodni mirovni konferenci, vsied česiir nc sni&tra. ruska vlada za potrebno, da bi izpremeniia pogoje o premirju, ki jih je sporočila Angliji. FRANCIJA PRIPRAVLJA ZVEZO ZASE. Moskva. 16. (Brezžično.) Komisija pri francoskem ministrstvu za zunanje stvari poživlja vse baltiške države. Poljsko in d/žave na Kavkazu >n Krimu, da razložijo svoie politične načrte in da bi poslale v Pariz zastopnike k posvetovanju radi skupne zveze. BELA KUN V MOSKVI. Moskva. 16. (Brezžično.) Bela Kun je dospel v Moskvo, kjer so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki komunistične stranke, sovjetskega predsedstva, strokovnih organizacij in rdeče armade. PODALJŠANJE POGODBE S FINSKO. Moskva, 16. (Brezžična) Pogodba o premirju s Finsko, ki je bila prvotno sklenjena za tri dni. se je podaljšašla za nedoločen čas. Vladna kriza. Zagreb. 16. Danes dopoldne se je sestal klub mestnih zastopnikov hrvatske zaednice, ki se je z ozirom na vstop novih članov, ki so bili izvoljeni pri narodnih volitvah, ponovno konstituiral in izvolil predsednikom dr. Srkulja. Ker se mora na jutrišnji seji mestnega zastopstva voliti novi načelnik, je bilo prvotno določeno, da se kandidira prejšnji načelnik dr. Srkulj, Ta pa je odklonil, ker bi mu po volilnem redu, kakoršnega se misli vzakoniti. bilo nemogoče, sodelovati aktivno v politiki in bi ne mogel biti izvoljen v konstituanto. Potem ]e bilo sklenjeno, da se na načelnikovo mesto kandidira arhitekt Vekoslav Heinzl, dolgoletni mestni zastopnik. Rusko-poljska vojna. Berlin, 14. Kakor poroča »Niederburger Zeitung«. štejejo boljše viške čete. ki so vdrle v Ilovo, 2000 mož in hnalo 2 strojnici. Bivši nemški vojaki so prevzeli orožniško službo. Ustanovila se ie lludska bramba Proti sedmi uri so ieli boli- ševiki streljati proti Naraczvnu in Brodovu. Okrog osmih so ifan začeli Poliakl. ki razpolagah) s tremi baterijami. odgovarjati. Poljska vlada le odredila, da se vsi konji, in sploh vsa živina, odnravilo iz soltavskega okrožja na Zanadno Prusko. POLJSKO POROČILO. Varšava. 15. Frontno poročilo: Na severnem ozemllu postajalo boli s prodiraločim sovražnikom vedno boli resni. Na ozemliu Plonsk srno pričeli s protiofenzivo in smo pri tem razbili tri boliševiške polke ter uieli 230 Rusov in zaplenili nekoliko strolnih pušk. V odločnem napadu le dosegel 2 »lanski oolk oonolno ana-vro nad prodirajočimi sovražnimi od-deHcf. Dosedanli ootek naše akcile Je zadovoljiv. V odseku vzhodno od Varšave le pričela 3. in 16. rdeča armada prodirati. Obe armadi imata strogo povelje, zasesti glavno mesto. Nadaliulemo preureditev naših čet. določenih za obrambo glavnega mesta. Rusi ored Varšavo. Pariz. 16. Posebni poročevalec xMatina« iavlia lz Varšave: Ye!lka bitka za Varšavo le orlcela. Prva faza ni bila ugodna za Pollake, ker le Dri Pollakih odoovedal en regiment. Prepustiti so morali važno oostoianko nrl Radzvnhiu. vendar oa se le tekom dnevu vzpostavilo ravnotežie ln oostoianko so oteli rdeči vniskl. ki ie Imela ori tem težke Izgube.Potiske čete so dosegle uspeh, važen za celotno obrambno črto. Izid bitke sc odteči v štirih dneh. London. 16. »Dailv Express« poroča iz Varšave, da ie nad 300.000 prebivalcev zapustilo Varšavo. Angleška in francoska voiaška misija se nahala še vedno v mg,stu. Varšava. 16. Frontno poročilo od 15. t. m.: Naš protinapad na severu napreduje. V varšavski okolici le sovražnik 14. avgusta trdovratno napadel Zegozo, Radimin in Okonijev. fi kraii so večkrat prešli v last enega in drugega. Radimin ie 15. t. m. opoldne ostal v naših rokah. V okolici Holma in Hrublnšova smo dosegli vrsto važnih uspehov. Južno od teh kralev pa se ie posrečilo sovražniku zavzeti Sokal. Brod v smo po načrtu i/praznili in odnehali železniški materiial Varšava. 16. Ruske vesti o pogromih v Varšavi so popolnoma izmišljene. Vsi prebivalci brez ozira na vero so popolnoma zedinjeni v posvečeni zvezi za obrambo domovine. POGA.IAN.A V MINSKU. Moskva. 16. (Brezžično.) Poljsko odposlanstvo le dosneio v Minsk. Za uas le merodajno samo to, da občinstvo samo z »dobrim« obiskom 20 mož odloča o stvarnosti raznih Sancinijcv, Ker nam dopisnik očita, da smo ozkosrčni napram zatiranim bratom na jugu, pokličemo dotič-niku v spomin čase, ko ie preganjala Javnost prav po cigansko uboge begunce te vasi v vas v celjskem okrožju. Kdo se ja takrat brigal za begunce; v liberalnih listih Je bilo sicer mnogo kritike, češ, da delajo begune! samo nadlego In draginjo, poceni jkn pa ni hotel nihče nič prodati. Živi V. zemljo pa tudi niso mogli! Takrat so razni Sancinijl prepuščali ravno našim brezsrčnim socijalistom težke intervencije v rešitev. V večjih skupinah se je izganjalo manj Imovite begunce v njih opustošeno domovino, boljše situirani begunci in taki, ki sef vžival! razne protekclje, so pa zasedli razna korita, tu pri nas, daleč od domovine! Č« so inteligenti res tako Idealni, potem poidite tja na lice mesta In delajte v korist zatiranim, ondi Imate dovolj polja in doseči znate več kakor pa z javskanjem na pod kritiko slabo obiskanih protestnih shodili. Taka očitanja niso na mestu, tudi če ista’ piše še tak idealist; nam v zadoščenje so bila pri odhodu revnih preganjanih begunskih družin zahvalna slovesa. Pred tajništvom je na dan odhoda izgledalo kakor pred kako ekspozituro tujcev. S solznimi očmi so nam zatrjevale begunke, da našega' sočutja ln pomoči za njih blagor ob časd preganjanja ne bodo nikdar pozabile. Guštani, Koroško. Odbor delavske izobraževalne organizacije »Svoboda« v Ga-Stanju se tem potom zahvaljuje gosp. grofu Thurau Valsasslna ta njegov dar 200 kron* ki ga je namenil ustanavljajoči se knjižnic! in za velikodušno pomoč, ki jo je naklonil »Svohodi« pri nabavi Inventarja za društvene prostore. — Odbor »Svobode« v Gu-štanju. Citaito! Sirilo I Iz Slovenile. Celje. (»Nova Doba« in še enkrat > t r u c s h o d«.) Naših notic ne morejo prizadeti preboleti. Najeli so sl perico, ki naj jim pere perilo. Odgovor je sicer dolga klobasarija, a v. celoti nič stvarnega. edini ffocUndal. dnevnik slovenski To in ono. * Najmanjša zvezda. Najmanjše nebeško telo, ki kroži okoli zemlje, je bila odkrito leta 1900 r Lickovi sveedarni v! Ameriki. Površina te zvezde znaša 788 tisoč m*, a premer samo 500 m. Pot okoli te zvezdice bi trajala samo pol ure, kos je njen celoten obseg ni daljši nego pot. drugi kilometer. Na njen! površini je vsaK predmet 13 tisočkrat lažij nego im zemlji, ker Je njena teža odvisna od velik« privlačne sile zemlje. — Cim manjše la lažje je telo, tem slabejše privlači predmeta, ki so zato lažji. Kamen, ki je n* zemlji 100 kg težek, je težek na tem planetu samo 1 g, a človek bi bil na njera tako lahek, da bi šele 10 ljudi vagaio toliko. kot pri aas eao kokošje Jajca. VsaU korak, fcl W ga napravili na tej drobni zemlji, bi WI tako silen, da bi nas odbil visoko v zrak, toda ko bi spet padali nazaj, ne bi se nič ranili, ker bi leteli cela lažje ko pub. • Norveško ženstvo la žganje. N« Norveškem Je bila leta 1894. sprejeta postava, ki dovoljuje občinam, z glasovanjem odločiti, ali se naj v občini kuha IU prodaja žganje ali ne. Vsak moški ali žen« ska, ki je star 25 let, Ima pravico glasovati. Leta 1895. Je bila prvo glasovanje. Boj je oII hud za žganje in proti žgani«. Na deželi so ga povsod odpravili, tudf domače kotle so opustili. Bolj trdo je šld v mestih. Vzdignile so se pa zlasti norveške žene kakor Spartanke zopr sovrag*, nfka domače sreče. Med ženstvora ie bik* silno navdušenje. Ker je na deželi že pref bilo glasovanje, so žene in dekleta šle V mesta, ko je bilo tam glasovanje. Po hišah so prevzele razna gospodinjska dela, da so domače ženske lahko šle na volišča. Oblekle so se v resna temna oblačila, kakor bi šle v svetišče. In ko se le pozna zvečer izvedel Izid glasovanja, da Je Izmed 13 mest jih 11 odklonilo žganje, 1« zavladalo nepopisno veselje. Zenske so s* objemale, tiste, ki so poprej živele v sovraštvu so si prijateljski stiskale roke. Aprovizadfa. Araerlkaiisk! sladkor Je dosoel v; Trst in se bo prodala! v prosti trgovini brez izkaznic. Ker se bo prepeljalo v Liubllano le toliko sladkorja, kolikor ea bodo naročili trgovci, zavodi. zadruge itd., se tl vabiio. na s« n e m.u^ 0 m.a zelase pri g. Lil eku, skladišče Krisper. Dunajska cesta 33. ker se na Dozneiše oriiave ne bo modo ozirati. — Cena nadrobni prodal se bo pozneie uradno določila. Prireditve. Poziv vsem vpokojencem, invalidom In vdovam južne železnice. Pozivamo tem potom vse imenovane, da se v naj večjem številu udekže v nedeljo 22. t m., ob 10. uri dopoldne, sestanka v Mestnem dom« v Ljubljani. k Deželna zveza Kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi na praznik dn« 8. septembra 1920 vrtno veselico v »Narodnem domu« v Ljubljani v korist organi-zacijskega sklada, na kar se naj blagovolijo druga društva ozirati. M Po desetih letih, (Dalje.) Černič Je živel že neka] tednov ves nemiren; zavedal se je, da ga zasleduje spomin na — Ano. Med mrzličnim, nervoznim delom v uradu in izven urada je večkrat zavzdihni!, stresal z glavo in sanjaril nezmiselnosti. Da bi noči ne bilo... Kadar materija počiva, tedaj vekovečni neumrljivi duh razpne krila in plove visoko pc