V marseilleskem pristanišču je atentator skočil na avto ter sprožil več strelov proti vladarju in franc. zun. ministru -Zločinec ubit na licu mesta - Več drugih oseb težko ranjenih Kakor strela, ki udari z jasnega, tako je šinila med nas izseljence vest in Francije, ki je naznanjala tužno novico: ateniatorjeva roka je ugrabila življenje našemu kralju nekaj minut potem, ko je stopil na francosko zemljo, kjer ga je narod pričakoval, da ga pozdravi kot vrhovnega predstavnika prijateljske države. Streli, ki jih je sprožila zločinska roka, so nmorili kralja Aleksandra, ko je prišel v Francijo kot vesten izvrševalec svoje vladarske dolžnosti, ki mu je bila narekovala to pot, od katere so za visel i važni interesi Jugoslavije na polju zunanji politike. Tužna vest je našla globok odmev v vrstah naših izseljencev, ki se z iskrenim sočustvovanjem pridružujejo bridkosti in žalovanju celokupnega jugoslovanskega naroda radi tragične smrti vladarja, ki je svoje življenje zgubil v službi domovine, katero je ljubil z iskrenostjo in možatostjo; vladarja, ki je bil v vsakem oziru, pa tudi, in še posebno, kot kralj mlade jugoslovanske države — mož na svojem mestu. Kralj Aleksander ni "bil nikakor dekorativna osebnost v okviru naše ustave. Bil je v resnici pravi vodja države in naroda. V najbolj odločilnih trenutkih je s sigurno roko zgrabil za državno krmilo in je vselej z možato iskrenostjo vzel nase tudi vso odgovornost za svoje delo; ni se skrival za imqni vladnih mož, ni pošiljal ministrov v tujino, ko se je šlo za odločilna vprašanja — šel je sam. Ni se bal tvegati svojega življenja, dasi je prav dobro vedel, da gre v nevarnost, izvirajočo iz brezvestnega hujskanja izgubljenih sinov, ki so se pro dali neprijateljsko razpoloženemu tujcu, ki upa, da bodo njegovi denarji pomagali razkosati našo narodno države. Takšnih prodancev, ki so z govorjeno in s pisano besedo že nekaj let neprikrito hujskali k najhujšemu dočinu proti jugoslovanskemu vlada rfu, imamo tudi v našem izselještvu nekaj — in preveč. Da ne more biti vsak zadovoljen z vsem, kar je bilo »n kar ni bilo v zadnjih letih v Jugoslaviji, to mi prav dobro razumejo; nihče in nikoli pa nas ne prepriča. da zamore potercirana .ljubezen «lo enega samega dela jugoslovanskega naroda pripraviti Človeka do tega, tfa dela roko v roki z najhujšim sovražnikom Jugoslovanov. Tu nima ■iubezen besede, marveč imajo bese d« judeževi groši, Kakor da je slutil, kaj se priprava, je kralj Aleksander naročil vla-kateri je bil pred svojim odhodom * inozemstvo predal kraljevsko ob-«st: "čuvajte Jugoslavijo!" ■Jugoslavija je bila njegova trajna ^b in bila je tudi njegovo posled-priporočilo. Toga priporočila in te zapovedi tvo-**0a vladarja, Jugoslovani ne bodo J"*®» pozabili; niti za hip. Preveč Je bilo že prelite, preveč človeš-krvi, da bi Jugoslovani dopustili ^fckosanje svoje narodne države. Bes ||°vraga ne bo obrodil sadov in nfe-'iovo nakane ne bodo rodile uspeha, *> ga teleti! Peter II. proglašen za kralja Jugoslavije Kri, ki jo je v službi domovine prelil kralj Aleksander, bo pa le še bolj združila naš narod v bratski slogi in v trdnem odporu proti vsakemu sovražniku. Kralj Aleksander Aleksander Karagjorgjevič, ki je postal žrtev zločinskega atentata, je Lil drugi sin kralja Petra I. Osvoboditelja in njegove soproge Zorke, hčerke črnogorskega kralja Nikite. Rodil se je na Cetinju dne 17. decembra 1888. Šolal se je najprej v Ženevi, odkoder je odšel pozneje na vojaško a-kademijo v Petrograd. V Srbijo se je vrnil leta 1903 ter začel služiti kot preprost vojak v srbski vojski. Ko je 9. aprila 1909 dosegel čin kapetana, je bil obenem proglašen za prestolonaslednika; njegov starejši brat Gjor-gje se jo bil nekaj dni prej odpovedal prestolu. Udeležil se je prve balkanske vojne proti Turkom kot poveljnik prve srbske armade; po srečnem izidu odločilne bitke pri Kumanoveni, kjer je bila zlomljena moč turške vojske pod poveljstvom Zeki paše, je zaslovel kot spreten vojskovodja. Ta svoj sloves ie le še bolj okrepil v bitki pri Bre-galnici, ki je Bolgare prisilila, da so prenehali z bratomorno vojno, katero so bili začeli takoj po skupni zmagi nad turškim tlačiteljem. Kralj Aleksander, ki je postal žrtev atentata Ko je izbruhnila svetovna vojna, .je Aleksander prevzel vrhovno povclj-. tvo srbske vojske in 11. julija 191* mu je kralj Peter radi bolezni pre- pustil tudi vrhovno vodstvo države; Aleksander je postal regent. Kot pravi srbski sin je vso vojno preživel na bojišču skupno s svojimi vojaki; z njimi se je boril, z njimi je trpel in prehodil tudi vso bridko Kalvarijo, ko se je morala srbska vojska preko Albanije umakniti pred skupnim pri-tiskem Avstrijcev, Nemcev in Bolga rov. Niti trenotka ni zapustil svoje vojske, bil je z njo v najgroznejših dnevih, stradal je z njo, nočeval z njo po albanskih gorah v snegu in mrazu. Bili so bridki dnevi, ko se je moral preizkusiti značaj slehernega človeka. Sovražnik je bil zasedel Srbijo, katere armada se je pred veliko premočjo morala umikati proti morju. V decembru 1915 se je zbralo v Skad-ru na Bojani malone vse, kar se je bilo rešilo iz strašnega mraza, glada in napora. Tam je bil tudi prestolonaslednik Aleksander. Toda bil je le še senca človeka. Poleg duševnih muk, ga je bila še zgrabila huda bolezen. Položaj .je bil obupen: vse v propadanju, on sam bolan, pomoči pa on nikoder. Pa tudi v tistih črnih dneh se je Aleksander pokazal moža na svejem mestu. Dovlekel se Kraljica mati Marija s »tvojimi -sinovi: Kraljem Petrom II., ter s prin «licema Tomistavom in Andrei. ie do Leša, kjer so vojaki in civilisti kar po ulicah cepali mrtvi od gladu, mrčesa in epidemij. Aleksander se je bil par dni prej z mukami dvignil z bolniške pastel je, ko je prestal o-peracijo... Gledal je na morje, kamor so upirali poglede izmučeni srbski vojaki. Od tam je imela prispeti obljubljena 1 omoč. A ladij ni bilo. Vojaki so se vlačilj mimo njega kakor okostnjaki, kakor strahovi, iznemogli od gladu, od bolezni in obupa. Ze sam pogled na slike iz tedanjih časov premune človeka do mozga; kako je moralo biti človeku pri duši, ko je gledal to trpljenje v živi podobi, kakor ga je gledal Aleksander Garagjorgje-vič? Bilo je torej v Lešu. Regent je stal med skupino častnikov mimo z daljnogledom v roki ter je zrl na morje. "Pridejo! Morajo priti!" je razlagal vedno znova. A častniki, utrujeni do skrajnosti, ogorčeni in obupani, so tiho kleli. jlznenada se je na obzorju pojavila iorpedovka. Od radosti so vzkliknili vsi. Ni minulo mnogo časa, ko je pritekel dežurni časftnik k prestolonasledniku, zadovoljen in ves srečen, da se lahko odpeljp njegov vrhovni poveljnik iz peklenskega meteža: "Visokost, komandant torpedovke Vas prosi, da blagovolite priti". Sledil je kratek molk, ki ga je prekinil prestolonaslednik: "Prosim, kje so ladje za prevoz naše vojske?" "linam nalog, da vkrcam samo Vašo Visokost. Razpoložljivih ladij za sedaj še ni." Okoli razpokanih in bledih usten prestolonaslednikovih je zaigral grenak nasmešek. Obrvi so se mu dvignile in z rezkim glasom glasom je dejal: "Povejte komandantu: ko bo u-krcan poslednji vojak iti poslednji be gunec, tedaj pride vrsta tudi name... iedaj pojdem tudi jaz! Razumete: Jaz bom posljednji, ki bo zapustil domovino!" In italijanska torpedovka je morala odpluti brez prestolonaslednika, klicat na pomoč antantino brodovje. Ni čudno, če je bil kraljevič priljubljen med svojimi vojaki, ki so ga imeli radi kakor svojega brata. Srbska vlada se je pozneje nastanila na Krfu, regent Aleksander pa je s Pašičem krenil v Pariz in London, prepričavat zaveznike, da so se ■»dločili za solunsko ekspedicijo. V "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, UvaII« 341, Egcr. 316._31 — Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 13. OKTOBRA 1934 štev. 53 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.'—> za pol leta 2.50. - Zs druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Kralj Aleksander Prvi ubil na Francoskem CORREO ARGENTINO Concesión 2466 , KAKO SE JE IZVRŠIL ATENTAT Francija se je bila pripravila, da sprejme z največjimi čestmi jugoslovanskega vladarja, ki se je bil odpeljal iz Jugoslavije na križarki "Dubrovnik" z namenom, da urac'no po-seti Pariz ter se s francoskimi državniki domeni glede zunanjepolitičnih vprašanj, ki so bila v tesni zvezi z interesi naše države. Kdo bi bil sumil, da se bo ta poset, katerega cilj je bila okrepitev prijateljskih vezi s Francijo, zaključil že v svojem samem začetku s težko tragedijo, ki je globoko pretresla ves svet? Kraljica Marija ni spremljala kralja na vožnji po morju. Vkrcala se je bila sicer na brod, a morska bolezen, kateri je podvržena, jo je prisilila, da se je spet izkrcala ter se po kopnem odpeljala proti Franciji, proti mestu Lyonu, kjer se je imela!' sestati s svojim soprogom ter skupno z njim nadaljevati pot v Pariz. To ji je rešilo življenje. Kralj Aleksander se je v torek popoldne pripeljal v marseillesko pristen išče; na krov "Dubrovnika" ga je šel pozdravit francoski mornariški minister, nakar sta se skupno vkrca-ia na motorni čoln, ki ju je prepeljal na suho. Na pomolu je pričakoval vladarja sivolasi francoski zunanji minister Barthou in mu v imenu vla- septembru 1918 je jugoslovanska legija pod Aleksandrovim poveljstvom izvršila proboj solunske fronte,- s čimer se je pričela ne samo osvoboditev Srbije, marveč tudi ostalih dežel, po katerih prebivajo Južni Slovani. 1. decembra 1918 je v navzočnosti zastopnikov vseh treh narodov proglasil ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodno dr->avo. Po smrti svojega velikega očeta Petra, je Aleksander postal kralj Jugoslavije; zgodilo se je to 16. avgusta 1921. Eno leto pozneje se je poročil s romunsko kraljičino Marijo. Časi, v katerih mu je bilo usojeno vladati, niso bili lahki. Treba je bilo lečiti globoke rane, ki jih je zadela vojna, boriti se je bilo treba proti gospodarski krizi, boriti pa tudi proti prekomernemu sovraštvu, ki so ga sejale med narod stranke in strančice, ki so kmalu po ujedinjenju začele voditi hude medseboVe boje. Ni treba, da bi tu spet spominjali, kako so se te žalostne stvari dogajale. Kralj Aleksander je zastavljal ves svoj vpliv, da bi pomiril strasti ter je vzpodbujal k slogi. In ko nič ni pomagalo, se je odločil za razpust strank in parlamenta, ki do takrat itak ni bil pokazal nobene ustvarjajoče sposobnosti ter je bil samo torišče besednih bojev in — na žalost — tudi pozorišče krvoprelitja. Ob zopetnem povratku v ustavno življenje je kralj Aleksander poskrbel, da se ne obnove stare strasti. Svoji želji po popo'nem ujedinjenju troedinega naroda v eno samo državo je dal izraza tudi s tem, da je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila svojo novo in jugoslovansko ime "Jugoslavija". V ta pravec — v resnično in bratsko ujedinjenje, je kralj Aleksander usmeril vse svoje delovanje, ki je bilo sedaj prekinjeno na tako tragičen nač:n z zločinskim atentatom, izvršenim vpra.v v hipu, ko je stopil na francosko zemljo z namenem, da okrepi prijateljske vezi z velikim narodom na za-padu Evrope ter s tem ojači tudi položaj svoje domovine, kateri je služil z iskretnostjo, z ljubeznijo in tudi — z odločnostjo, kakršna je potrebna v človeku, ki sta mu usoda in narod poverili veliko odgovornost. Aleksandrov prvorojenec proglašen za kralja Petra II. Kralj""Aleksander, s kraljico Marijo prestolonasled^om P<^rom jn generalom Živkovičem pri pregledovanju cet Iv Beogradu de izrekel dobrodošlico. Mesto je bilo v zastavah in ogromna množica je bila stvorila špalir po ulicah, koder je imel kreniti sprevod. V spremstvu Barthoua in generala Georgesa je kralj Aleksander stopil v avto, peti v sprevodu, ki je počasi krenil v me-eto. Bilo je ob 10.16, ko je vozilo prispelo na Borzni trg po ulici Cannebiere ter na ovinku zaokrenilo. Med množico, ki je vzklikala kralju, je bila skupina oseb, ki so izzvali blizu stoječe ljudi s protivnimi klici. Nastala je majhna zmeda, katera je pritegnilo nase pozornost policajev, detektivov in tudi konjenikov, ki so spremljali jugoslovanskega vladarja in njegove spremljevalce. To zmedo, po vsej priliki še v naprej preračunano in povzročeno po zločinčevih sokrivcih, je atentador izrabil, da je planil k vozu, se obesil na avto, izvlekel br-zostreV.o pištolo, vtaknil roko skozi okno ter sprožil svoje morilna orodje. Kralja so zadele tri krogle in se je ves okrvavljen zgrudil na Barthoua, ki sta ga tjidi ranili dve krogli; ranjen je bil še general Georges. Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico. — Podpolkovnik Piollet, ki je bil na konju poleg avta, je takoj usekal s svojo sabljo po atentatorju, da se je zgrudil na tla; a ta je še vedno držal v roki orožje ter sprožil še nekaj stre lov, ki so ranili nekatene v bližini stoječe osebe. Nastala je razumljiva panika in so ljudje začeli bežati, dočim so sa nekateri vrgli na zločinca ter t>a v jezi skoro razčetverili.. Konjenica je morala nastopiti z vso energijo, da je odprla v množici pot vozilu, ki je s tremi ranjenci krenilo brž proti prefekturi. Težko ranjenega kralja so v prefektovem kabinetu položili na sofo; ni prišel več k zavesti in ob 17.15 je izdihnil v navzočnosti zastopnikov francoskih oblasti ter zdravnikov, ki niso mogli ničesar storiti, da bi mu rešili življenje. Tako je umrl naš vladar. Ministra .Barthoua so odpeljali v \ojaško bolnišnico, da ga operirajo. Bani, ki ju je imel, nista izgledali smrti o nevarni. Tekem operacije pa je začel močno krvaveti; poskusili so s transfuzijo krvi, a zaman. Po hudih mukah je ob 17.40 umrl. Na posledicah zadobljenih ran je umrla tudi Marija Dubrec, ki je bila med občinstvom. Zelo nevarno ranjeni so general Georges, policijski inšpektor Galy in neka Yolanda Fa rris. Iiesno rtnjenih je šest oseb, med njimi jugoslovanski general Aleksan der Dimitrijevič, lahko ranjen pa je francoski admiral Berthelot. Pni mrtvem zločincu so našli potni list, izdan v Zagrebu in glaseč se na ¡me 35-lctnega trgovca Petra Kalemo na. Iz poli ega lista je bilo razvidno, da jo zločinec prišol 28. septembra iz Švice v Francijo. Na roki ima bajo '.otoviran znak makedonstvujuščih. Policija išče nekatere ljudi, ki so menda namenoma povzročili zmedo m bi bilo torej verjetno, da so bili z morilcem v zvezi. ŽALOST V JUGOSLAVIJI Vest o umoritvi kralja Aleksandra, ki je prispela tako iznenada vprav v Trenutku, ko je javnost pričakovala poročil o slavi;ostneiii sprejemu vladarja na Francoskem, je globoko pretresla ves jugoslovanski narod. Množice nemih in potrtih ljudi so se zbirale pred uredništvi listov ter pričakovale podrobnejših vesti od jugoslo vanskili novinarjev, ki so kralja spre mljali na potovanju. Vsa gledališča, kinematografi in druga zabavišča so se takoj zaprla in v znak žalosti so Lile v sredo zaprte vse trgovine, vsi uradi, šole itd. Iz zvonikov vseh cerkva se razlega žalostno petje zvonov. Vlada je odredila 6-mesečno narodno žalovanje. Iz vseh krajev sveta prihajajo v Beograd sožalne brzojavke in ves civilizirani in pošteni svet se zgraža nad grdim zločinom. Zemeljski ostanki kralja Aleksandra na poti v domovino V osrednji salen marseilleske pre-fekture so v sredo zjutraj postavili dva mrtvaška odra, na katera so položili trupli kralja Aleksandra in ministra Barthoua. V mesto 6e je pripeljala kraljica Marija v spremstvu bivšega ministrskega predsednika Herriota. Izvedela je bila žalostno novico, ko je bila v vlaku, ki jo je peljal proti Franciji. Vest jo je tako pretresla, da se je o-nesvestila ter je morala nadaljevati pot v spremstvu zdravnika. Ob prihodu v Marseille jo je čakala ogrem-na množica ter se ji spoštljivo poklonila. Kraljica Marija se je takoj odpeljala na prefekturo ter je ostala sama več ko pol ure ob mrtvaškem odru, i a katerem je počivalo okrvavljeno truplo njenega soproga. Popoldne ob 16. so prenesli zemeljske ostanke jugoslovanskega vladarja na "Dubrovnik"; v sprevodu so šli tudi francoski državni predsednik ter štirje ministri. Na brod se je vkrcal mornariški minister Pietri, dočim se je maršal Petain odpeljal v Beo grad po kopnem. Zastopala bosta pri pogrebu francosko vlado. -"Dubrovnik" jo takoj nato odplul do Splita ga bo spremljalo dvojo fran roških križark in dvoje rušilcev. splitsko pristanišče prispe so danes o—o—o LOUIS BARTHOU Poleg kralja Aleksandra se je zgru dil ranjen tudi francoski zunanji mi nister Barthou; iz ran, ki sta mu ju povzročili krogli je močno krvavel in vprav izkrvavetje je bilo vzrok nje gove smrti. Vlada v Beogradu je objavila proglas, v katerem obvešča narod o tragični smrti kralja Aleksandra ter o-benem iavlja, da je zasedel prestol, v skladu z določbami ustave, .njegov prvorojeni sin Peter II. Ker je novi kralj mladoleten, bo do njegove polnoletnosti izvrševal v njegovem imenu vladarsko oblast regentski . svet, katerega tvorijo .princ .Pavle, bivši prosvetni minister Radenko Stanko-vič in ban savske banovine dr. Pero-vič. Tako je določil kralj Aleksander v oporoki, ki jo je spisal januarja t.l. na Bledu. Louis Barthou se je rodil pred 72 leti v kraju Oloro-Saint-Marie, v fran r-oskih Pirenejih, kot sin preprostih staršev, ki so ga dali šolati, ker so videli, da je fant nadarjen. In to je v resnici tudi bil. Po dovršenih pravnih študijah se je začel udejstvovati na političnem polju. Star je bil komaj nekaj črez dvajset let, ko je bil prvi krat izvoljen v parlament začel ie politično karijero, v kateri je kaj hitro napredoval. Kot 32-leten mladenič je že postal minister in tik pred vojno je bil tudi načelnik vlade. — Prav posebno pa je zaslovelo v svetu njegovo ime v zadnjih mesecih, ko se je kot zunanji minister Doumer-govega kabineta pokazal za res izredno sposobnega diplomata. Po miselnosti in po zreli treznosti svojih let prepričan miroljub, se je bil lotil z vso svojo vztrajno žilavostjo dela za uresničenje velikega načrta: združiti zadostno število držav v blok, ki Li bil v stanu že v kali zatreti vsako možnost :n vsako misel na vojno. Sre di tega dela ga je doletela morilčeva krogla. Francija je z Barthouom zgubila velikega državnika, ki se je bil \sega posvetil delu za domovino. Barthou pa ni bil samo politik. Bil je tudi učenjak, član Francoske akademije znanosti. Posebno se je zanimal za zgodovino in spisal je tudi cclo vrsto knjig. Dasi je bil izrazil željo, naj bi ga pokopali na čim bolj preprost način, je vlada pa le sklenila, da ga pokopljejo danes, v soboto, po njegovem zasluženju. Krvava revolucija na Španskem Komaj se je doznala sestava novega Lerrouxovega kabineta, ki ima de sničarsko tendenco, so se združile vse levičarske stranke v boju proti vladi. Vodstvo delavskih sindikatov je takoj proglasilo splošno protestno stavko, ki je bila samo znamenje za oborožen upor proti državnim oblastem. Z bliskovito naglico se je revolucija razširila po vsej španski deželi in v mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med vstaši in civilno gardo ter vojaštvom. Položaj je mahoma postal zelo resen, ko je predsednik Katalonije pro glasil pred veliko množico naroda neodvisnost svoje ožje domovine. Izgledalo je, da se je španska republika začela rušiti. Vlada je v soboto proglasila preki sod za vso državo. Ker ji je vojska ostala zvesta, se ji je, tako vsaj izgleda za sedaj, posrečilo polagoma obvladati položaj. V Barceloni je general Batet obkolil vladno hišo s svojimi vojaki ter jo dal obstreljevati tako dolgo, dokler se člani revolucionarne vlade niso vdali. Več drugih revolucionarnih voditeljev, — med njimi bivšega ministrskega pred sečnika Azažo, so oblasti zajele. !V torek se je sestal parlament, seveda brez levičarskih poslancev. 0-dobril je postopanje vlade ter odgo-dil svoje zasedanje, dokler se ne vzpo stavi spet red v državi. Vlada je nastopila proti upornikom z najhujšo ostrostjo. Približno 500 o-seb je padlo v bojih in kakšnih 2.000 jih je ranjenih. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni z« svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoč» cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osodo 5085 '•iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii'',! Banco Argentino de Ahorro y Edificaciones DIREKTORIJ PBEDSEDNIK: Sr. José Félix Ratto veleposestnik, bivši ravnatelj zavoda "Banco de Córdoba" Podpredsednik: Tajnik: Sr. Facundo Escalera Dr. Carlos Ernesto Deheza Bivši preds. zav. 'Banco deCór- Pravni svetnik zavoda "Banco doba', prodsed. d.d. "El Comer- Alemán Transatlántico", pred-cio de Córdoba" in drž. poslanec sednik .d. d. "El País" BAVNATELJI: Sr. Fermín V. Yñarra Kontreadmiral Alfredo G. upravitelj zav. "Banco Español ?®*lbrán predsednik Pokojninske blagaj-del Rio de la Plata' v. p. bivši no (Caja do jubiiacioncs y i>en- podprods. zav. 'Bco. de Córdoba' siones) Dr. Aquiles Villalba Profesor medicinské fakultete RAVNATELJI-NAMESTNIKI: Ing. Eduardo Deheza Sr Artur0 Bouquet Minister javnih del pokrajine Córdobo estanciero Dr. Fernando García Montano Bavnatolj zavarovalno družbe "San Francisco" Pregledov, računov: Pregledn. namestnik: Sr. Tristan A. Malbrán, notar Sr. Mariano Goicoechea CENTRALA: CORDOBA, seb ranjenih. Iz Evrope so , prišli Z motornikom "Oceanio" so dospeli dne 8. t. m. sledeči rojaki: Gospa Bregant-Gomišček Ljudmila skupno s svojo materjo Bregant Ano f.tr svojo hčerko Vido, doma z Goriškega. Gospa Ljudmila je soproga gospoda Benedikta Gomiščeka,, lastnika dobroznanega slovenskega zavoda "LIPA" v Villa Madero. rialna sredstva, ki naj mu -omogočijo uspešno poslovanje. V razpravo so posegli gg. Dabinovič, Dr. Veljanovič, Toškovič, arh. Sulčič in dr. K besedi se je oglasil tudi izseljenski izasla nik g. Alija Kazazič, ki je bil dal po-pobudo za to akcijo. Zahvalil se je najprej odboru za njegovo energično akcijo in za izvršeno delo, nakar je podčrtal razliko med prejšnjima pa-tronatoma in onim, ki se snuje. Obrazložil je, da je v preteklosti zakulisno delo posameznikov rušilo temelje te ustanove, ker so posamezniki iskali v delu patronata politični kapital za svoje osebe. Tega bi pa ne bilo več v novi ustanovi, ki bi jo bilo treba exsnovati, zakaj v humani ustanovi ni mesta za politiko, marveč mora hiti nje edini cilj ta, da pomaga brez poselnim in bednim izseljencem. Akcijo za ustanovitev patronata bi bilo treba pospešiti, ker je za izseljenca Patronat nujno potreben. Izrazil je prepričanje, da bi se potrebna denarna sredstva mogla najti v koloniji sami. Postavljen in soglasno odobren je bil nato predlog, da vstopi v pripravljanj odbor tudi g. Nikola Dabinovič. Končno je bilo sklenjeno, da naj odbor čim prej pripravi vse za ustanovni občni zbor, ki naj bi odobril pripravljena pravila ter izvolil defini tivno vodstvo Zaščite. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakem svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Takšnih marljivih prijateljev, Tu skrbe za razširjenje našega lista, i-mamo precej in smo jim iskreno hvaležni za njihov nesebični trud. Vsak, ki opozori svojega znanca na Novi list, nam že zaradi tega naredi uslugo,, ker je v notranjosti dežele še mnogo takšnih rojakov, ki žive osamljeni na estancijah ali pa v krajih, kjer ni drugih naših izseljencev, pa še nič ne vedo o Novem listu. Ko takš nemu rojaku pišete, ne pozabite omeniti našega glasila! Storili nam boste uslugo. "Pred kratkim sem bil v Buenos Airesu in slučajno naletim na Vaš list, prej še neznan. Zelo se mi do-pade. Ako bi mi ga hoteli pošiljati..." (P. N., Isidro Casanova). "Slišal sem, da izhaja ta list in cie vem za sigurno pravi naslov, zato pišem na Banco Germánico in vas pro-sim, da mi pošljete Novi list..." (M. M., Alta Gracia). "Izvedel sem za Novi list. Prosim, da mi ga pošljete. Naročnino Vám potem takoj dostavim. Enega pošljite tudi ria naslov..." (A. M., C. Riva-davia). Včasih pošta sitnari, pa prihajajo protesti, ne samo po telefonu, marveč tudi pismeno. To je tudi znak, da našemu človeku, ki se mu je Novi list priljubil, nekaj manjka, ako-lista ne dobi: "Nisem prejela zadnje štev. Novega lista. Želela bi, da mi jo pošljete..." (J. B., Capital). ■ , "Že nekaj časa mi izostaja Vaš cenj. list. Mogoče, da je prenehal, ali ga pa pošta ne de>stavlja?... Zal bi mi bilo, da lista ni več, veselilo pa, da je zopet vse v redu". (A. K., Sao Paulo, Brazil). . ..... "Oprostite moji zamudi zaraeli zakasnele naročnine Ako ste mi Jist u-stavili, pošljite -mi še morebitno zastalo številko.....Prav res je, da se dobrega lista človek nikoli ne naveliča. Škoda, da ne izhaja vsaj dvakrat na teden, za kar bi bil zadovoljen plačati tudi kaj več". (L. R., Plaza Huincul). Nimajo pa vsi takšne smole, da bi jim pošta nagajala: "Pošiljam Vam priloženi ček za obnovitev naročnine na Novi list, ki mi po svoji trezni vsebini jako ugaja in sem ga tudi zmerom točno prejemal". (A. K., Caroya). Za marsikaterega, ki živi ločen od svojih rojakov in leta in leta ne sliši slovenske besede, je Novi list srčno pričakovan prijatelj. Tako je bil tudi že od prvih številk dalje za re>-jaka L. P., ki je v Cnel. Baigoria živel pet let v neslovenski družbi. To se mu je prav močno poznalo, ko nas je pred meseci obiskal v našem uredništvu. Prišel je bil iskat družinico, ki je prispela iz Evrope. Prav trdo mu je šlo po naše in ves je bil v zadregi, ko je videl, da se mu jezik, ki se je bil že odvadil izgovarjati slovenske besede, prav močno zapleta, te dni nam je pisal: "Ne zamerite mi, da sem malo zakasnil z obnovitvijo naročnine. Sáj Vam je morda znano, kako je na kme tih v spomladanskem času, ko imamo dela črez glavo. Novi list se mi prav dopade. Dokler bo izhajal in dokler bom živ, bom njegov naročnik. Veliko krat se spominjam na Vaše pismo, v katerem stegne vpraševali, ali se mi je že razvozljal slovenski jeziček. — Včasih me kar jeza poprime, ko se spomnim na tisti krat, ko sem bil pri Vas in nisem mogel govoriti slovensko. Sedaj pa, ko je tu ženka in otrok, ž» gre." Listnica uredništva S. P. Pismo sem prejel in odgovarjam na tem mestu to le: Tvoja uža-Ijenost je po vsej priliki v zvezi z oz-kosrčnim gledanjem na pravice, ki jih ima vsak kritik. In glavna izmed teh pravic je, da pove svoje mnenje, ki se nikakor1 ne more v vsakem slučaju strinjati z mnenjem drugih ljudi. Kritika ni evangelij, rriarveč je samo mnenje, ki skuša biti objektivno, a jé samo subjektivno, osebno, ker ga pač pove en sam človek. Svojega osebnega mnenja pa jaz v tej zaelevi ne morem poveclati, pri najboljši volji ne, ker igre, ki jo omenjaš v svojem pismu, ne'pozhárri in bi jo inoral torej čitati, ali: pa vsaj v celoti slišati. — Ti veš, da na pr; Cankarja prištevamo med največje naše pisatelje. No, pa ga je kritika svoj čas hudo napadala zaradi prav tistih njegovih del, ki jih danes slavimo, ter mu očitala pokvarjenost, razuzdanost in celo — blaznost. In dotič-nih kritikov ni nihče radi tega spravil na drugi sveti Torej tudi našega satrudnika, ki se je podpisal s "ko", ne bomo razčetverili,. dasi je njegovo mnenje tako hudo različno od Tvojega. Da si mi zdrav! — V. K. Štorklja ju je obiskala V pondeljek je štorklja obiskala našega rojaka Vinkota Lebana iz Črnič ter njegovo soprogo Gizelo in jima prinesla zdravo krepko deklico. Srečnim staršem čestitamo! Vrnila se je zopet v naso sredo tudi gospa Marija Černe-Novotni, rodom iz Grgarje. Na novo je tudi dospela gospa Kristina Podgornik-Leban s hčerko Marijo in sinčkom Ivanom, z Goriškega. Prišla je med nas nadalje G. Lut-man Bratič Marija, iz Gorice, ter končno gospa Tomšič Cergol Ivanka, iz Bača pri Svetem Petru na Krasu. Z istim motornikom je prišlo 12 na-iih bratov in sester iz Jugoslavije, med katerimi tudi gospa Berkovič s hčerko Bosando. Gospa Berkovič je soproga Petra Berkoviča, brivca iz naše paternalske brivnice, ter je doma iz Veleluke, otok Korčula. DELO ZA USTANOVITEV PATRONATA Začasni odbor, ki je imel pripraviti vse potrebno za osnovanje Jugoslovanske Izseljenske zaščite (Patronata), je izpolnil nalogo, ki mu je bila poverjena ter je za v soboto zvečer f\ t. m. sklical sestanek ožjega kroga takinih, ki so pokazali razumevanje za zaščito naših izseljencev ter izrazili pripravljenost, pomagati pri tem človekoljubnem in narodnem delu tudi z gmotno podporo. Sklical je ta sestanek z namenem, da poroča o izvršenem delu. Zbralo se je približno 20 oseb iz naše kolonije. Kot prvi je govoril predsednik pripravljalnega odbora g. Go-bič, ki se je zahvalil prisotnim za odziv ter i ato s toplimi besedami pozdravil odpravnika poslov g. dr. A. Mišetiča, ki se je bil tudi odzval pozivu. Izrekel mu je iskreno zahvalo da je šel odboru v vsakem oziru na roko z dejanji in nasveti glede njegove težke in delikatne naloge . Govoril je nato sam g. dr. Mišetič ter se zahvalil tako odboru kakor poe dincem za započeto akcijo v pomoč našim izseljencem; obljubil je, da bo tudi nadalje storil za stvar vse, kar bo v njegovi moči. Naglašal je potrebo takšne ustanove v naši koloniji ter je apeliral na prisotne, naj nadaljujejo svoje delo v pravcu, v katerem so ga začeli. Razvila se je živahna diskusija glede organizacije patronata ter glede možnosti, da se dobe zadeistna mate-*************************** I Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Í Kaj pišejo naši naročniki Od časa do časa je prav, da damo tudi našim naročnikom besedo; onim naročnikom namreč, ki nam ne pošiljajo daljših dopisov, marveč samo v kratkih pismih povedo svojo misel, svoje mnenje, svoj nasvet. Tega že dalj časa nismo storili, pa hočemo danes nekoliko popraviti zamujeno ter pobrskati med pismi, ki smo jih prejeli v zadnjih tednih. Marsikaj takšnega je v njih, kar ne zanima samo nas, ki smo se nekako zarasli z "Novim listom", marveč tudi širši krog naših prijatelj ev-bralcev.. Vedno več dokazov prejemamo, da je "Novi list" priljubljen ne samo med naročniki, marveč tudi med takšnimi rojaki, ki se iz enega ali drugega razloga (radi brezposelnosti, ali pa ker je na list že naročen prijatelj, ki stanuje v bližini) niso nanj naročili; od takšnega rojaka smo prejeli naslednje vrstice: "Pred kratkim sem govoril s prijateljem in mi je rekel, da bi se na-v ročil na "Novi list". Prosim, da mu ga pošljete parkrat na ogled". (I. G., Córdoba). "...ker se mu list jako dopade, me je prosil, naj Vam jaz pošljem naročnino, ki jo tu prilagam." (J. P., C. Ri-vadavia). Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172» i **************************** KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Izseljensko društvo „Tabor" uprizori v soboto, 27. oktobra, ob 21'. uri, v dvorani 'Garibaldi', ulica Sarmiento 2419, farso v treh dejanjih Pohujšanje v dolini šentf lor janski od IVANA CANKARJA OSEBE S D to. Alvarez 2288, esq. Trelles 2 • • i :...........................:i Krištof Kobar, imenovan Peter, potepuh, umetnik in razbojnik Ivan Matujarc Jacinta, družica njegova Mary Lipičarjeva Župan Matko Simčič Županja Helena Godina Dacar Bernard Primožič Dacarka Marija Mavec Ekspeditorfca Roza Zorn Učitelj Šviligoj Ivan Berginc Notar Andrej Volarič Štacunar Valerij Godina Štacunarka Pepea Kodelja Cerkovnik Martin Keber Debeli človek Stane Rijavec Popotnik, sirota iz doline šentflor- janske Aleksander Vodopivec Zlodej Srečko Špula Režija: Karlo Tišlar V soboto, 13. t. m., »Hlapec Jernej" v. ul. Acevedo 1353, ob 9. zvečer ;'• 'v :'-vX:-:'. ... - y - H M ' i mr- F**?* m 1P ^ ■lil K S M 0, / '' m /'-' ' ¿X " i. • ' ''■> ;■ ./• . «. • . . . . M gjf # "2r VÍ i v -mm W)M mlšm "Vfí-V. -V y j&w: k ■ M'P-i Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI « Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načina. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Goreči parnik "Morro Castle", na ¡katerem je izbruhnil požar, ki je povzročil 133 človeških žrtev JML + i¡L Jf ** * ÜT ★ <ČT ZAKAJ ZVEZDE MIGLJAJO? !Še danes je razširjeno mnenje, da migljajo stalnice, premičnice pa ne. — To je naziranje, ki so ga opazovanja že davno zavrgla. Kadar stalnice močno migljajo, migljajo gotovo tudi planeti, samo da je njih mi-gljanje dosti mirnejše in ga prosto oko vselej ne opazi. — Všasih zvezde ob obzorju naravnost poskakujejo, migljanje planetov pa se kaže samo v spremembah svetlobne moči. Od kod ta pojav? V bistvu je soroden nemiru sončnih žarkov, ki se odbijajo z razgibano vode na strop ali &teno. Gibanje zračnih plasti, njih medsebojno mešanje in pri tem na- KROJAČNICA IN TRGOVINA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča ^ FRAN LEB AN Avda. del Campo 1080 U. T. 69-3102 Buenos Airer stajajoče različne lomne prilike so vzrok zvezdnega migljanja, ki se kaže v drhtečih gibih, v spremembah svetlobne moči in spremembah barve. Ta pojav ni brez pomena za naše življenje. Kadar zvezde močno miglja ja, je to znak, da so višje zračne plasti zelo nemirne, temu nemiru pa sledijo vremenski preobrati. Natančno opazovanje zvednega migljanja bi nam v tem pogledu torej lahko rabilo za napovedovanje vremena. # * # * # * D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI VABI vabi vse rojake in rojakinje na ponovitev društvene prireditve, ki se bo vršila v nedeljo, 21. oktobra t. 1. v dvorani "Ukrajina", ulica 82, štev. 1533, Barrio Inglés. Začela bo točno ob 4. pjpoldne. SPORED: t. Otvoritev (godba). 2. Dekl'Amacija. 3. Pogled v nedolžno oko (oklet). 4. Plani.i&ka roža (oklet). 5. Deklamacija. 0. Veseloigra s petjem v treh dejanjih: MOČ UNIFORME. Po sporedu plesna zabava. — Vstopnina i jičajna. — Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. K številni udeležbi vabi Odbor. Dram. odsek Izseljenskega društva "TABOR" uprizori 27. oktobra POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v dvorani "Garibaldi", ulica Sarmiento 2419. K* >) K ZA POUK IN ZABAVO 5 Ptice kot napovedoval» ke vremena Znanost o vremenu je zadnja desetletja gotovo zelo napredovala, ni pa še dosegla popolne gotovosti v svojih napovedih. Brezžične napovedi zadevajo v splo šnem pač vremenske prilike ali pokrajine, ne morejo pa dosti upoštevati posebnih prilik manjših dežel in poedinih mest. Nobena vremenska napoved ne more z absolutno toinost-tjo povedati, da-li bo v kraju poslušalca ali čitatelja meteorološke subri-ke v listih v naslednjih 24 urah sijalo solnce ali padal dež. V tem oziru živali človeka prekašajo, kar ni čudno, saj so z naravo bolje povezane. Najbolje pa se obnašajo v tem oziru menda ptice, te prebivalke ozračja. V svojih peresih, ki «o za vlago zelo občutljive, nosijo najboljše hidrometre s seboj in kar jim ti pokažejo, se izraža v obnašanju ptic. Ni slučaj, da eo neki stari narodi smatrali vrane za svete živali, ki vidijo v prihodnost. Njih svojevrstno krakanje, ki napoveduje pač prav tiste nesreče, ki so bile za tedanjo kulturno stopnjo človešstva najvažnejše: naravne katastrofe, vihar in nevihte. Davno preden je človek zagledal znamenja bližajočih se neviht, dajejo vrane in tudi druge ptice svoja svarilna znamenja, tako zelena žolna, ki jo Angleži imenujejo "dežna ptica", z zateglim, tožečim klicem, ki ga je e.aleč slišati. Sinica zapoje na način, ki spominja na zvok žaje ali pile, šči-nkavec pa leta razburjeno naokrog in se oglaša z neko pe»sel:no melodijo. Ne tako šumno, a vendar dovolj jasno izražajo kavke in škorci svoje slutnje bližajočega se neurja. V jatah ostavljajo odprti svet in brzijo proti gozdovju. Če zadevajo lastavi-ce s krili vodovje rek in ribnikov, je to znamenje za dolgo deževje. Če pa letijo v presekanih progah tik I K v nad zemljo, pri čemer neprestano vreščijo, je to znamenje za nevihto. Močan veter ali nevihta se bliža, če silijo žerjavi v tlom. Krik 60ve med de žjem naznanja lepo vreme. Kadar o-pazimo čuka podnevi sedečega v senci velike meje, smo lahko gotovi, da nas čaka deževno in vetrovno vreme. Štorklje se selijo prej nego običajno, kadar je pričakovati zgodnje zime. Kraljički se bližajo pred takšni mi zimami človeškim bivališčem in si iščejo zavarovanih gnezd za mrzle rini. Te ptičke žive običajno samotarsko, a pred hudimi zimami jih je videti v večjih družbah. Tudi domača perutnina se razume na vreme. Kadar kokoš čuti, da se bliža dež, sedi mirno in vleče peresa skozi kljuh, gosi brez prestanka ga-gajo, race tekajo naokrog in udarjajo s perutmi po tleh. Seveda se živalske vremenske napovedi omejujejo na kratke roke, kvečjemu na 24 ur. A v teh mejah so presej zanesljivo dopolnilo človeškega vremenoelovja. Zgodi se pa lahko, da se tudi ptice zmotijo. Kako ravnaj s knjigo Pazi na svoje knjige! S tem dokažeš, da si res prijatelj knjig. Kdor s svojimi knjigami ravna brezbrižno, ni vreden, da jih ima. Osnuj si svojo lastno knjižnico. To pa z nakupom skrtno izbranih posameznih knjig, ne pa tako, da bi si pridržal od drugih izposojene knjige. Steklenica s konjakom ne spada v knjižno omaro; duševno cvetje in vin ski cvet se ne ujemata. Knjigožrci so ljudje, ki bero po dva najst ur vkup, ne da bi se ozrli. Ti sami sebi kvarijo veselje nad branjem, ker polagoma otopevajo. Treba je odmora za razmišljanje o tistem, kar smo brali. Oslovska ušesa v knjigah so nedopustna; kdor jih v svojih 'knjigah vendarle prenaša, zasluži, da mu zrastejo. V St. Paulu, v Združenih državah, je policija ustrelila v boju Dillinger-jevega pajdaša, nevarnega zločinca, ter obenem aretirala tijegovo 21-lojtno prijateljico Opal Mélico SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak |e dobrodošel - Ex libris ali knjižno znamenje mora imeti "vsak prijatelj knjig. Osebno posestno znamenje v lastni knjigi podvojuje zavest lastnine in veselje nad njo. Prijateljstvo nas ne obvezuje, da bi drug drugemu posojali pol svoje knji žnice. Ob tem se natadno razbijeta oba — knjižnica i prijateljstvo. Mastni madeži v knjigah so hujši od lukenj v nogavican. Denarja je treba za nakup knjig. Postavi v svoj proračun potrebno postavko. Ni treba bogve kako velikih vsot, tudi z malim moremo marsikaj doseči. Šaljivost, ob kateri se smejemo in jočemo, nam preganja vsakdanje skrbi. Zato v tvoji knižni zbirki ne smejo manjkati mojstri pristnega humorja. Hasek boš imel od branja le tedaj, ako si zapomniš: Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat bral, sploh ni vredna, da bi jo bral — še manj, da bi jo hranil v knjižnici. Roke si umij, predno sežeš po dobri knjigi. Čitanje je vsaj tako slovesen opravek, kakor uživanje jedi. Jej ali čitaj! Oboje hkratu ne gre. Če pa to vendarle delaš, vedi, da škoduješ svojemu duševnemu in telesnemu zdravju. Vsaka stvar ob svojem času. Ne smemo hoteti imeti vsega naenkrat. Kritiki so ljudje, ki med drugim Kako to delaj, moraš sam uganiti. Bralni znak si daj napraviti po svo jem knjižnem znamenju. Bralni znak niso vžigalice, glavniki, svinčniki, noži, škarje, kodrci ali igralne karte. Nakup novih knjig povzroča obilo veselja. Vendar pazi, da s tem ne iz-zoveš zavisti pri bližnjiku; strupena kritika bi ti utegnila skaliti vso radost. Red bodi v tvoji knjižnici. Kar notranje spada skup, mora tudi skupaj stati... Boleti te mora, če kateri izmed tvojih ljubljencev stoji na glavi. Šare ne maraj! Slabe vezave, iztrganih istov v tvoji zbirki ne sme biti. Tudi knjigovez mora živeti. Muka, grenka muka je, če človeka med književnim užitkom motijo vsak danja vprašanja. Razloži to svojcem. Sicer pa: česar nočeš, da bi drugi tebi storili... Obrobne opazke ne spadajo v knjigo. Če želiš svojo lastno mnenje pismeno izraziti, zapiši ga na poseben list in položi v knjigo. Slabo, zelo slabo boš sanjal, če dolgo v noč v postelji bereš. Duševni hasek od takega branja je zaradi u-trujenosti zelo dvomljiv. Razen tega si kvariš oči. Sodi samo o knjigah, ki si jih v resnici sam čital. Ali pa si nemara ne znaš ustvariti lastne sodbe? Posojati knjig pravzaprav ne bi smeli. Resničen prijatelj knjig sploh nima pravega užitka s knjigo, ki ni njegova last. Širi umevanje in ljubezen do dobrih knjig in do umetnosti čitanja. — tudi knjige ocenjujejo. Seznani se z njihovimi mnenji, toda ohrani svoje lastno mnenje. Izrezuj in zbiraj književne ocene in oglase o novih knjigah, da boš vedno inael pregled. MUSSOLINI-JEV GOVOR Preteklo soboto se je vršilo veliko fašistično zborovanje v Milanu. Listi pišejo, da se je zbralo 'okrog pol milijona ljudi, ki so se pripeljali iz vseh krajev Italije, da slišijo ducejev govor. Načelnik italijanske vlade je povedal že znano reč, da kapitalistični sistem proizvodnje ne odgovorja več današnjim potrebam ter da je v raz-sulu. Obrazložil je, da je bodočnost v rokah delavstva in obenem 6eveda zagotovil, da bo samo fašizem mogel priboriti delavskemu sloju največje pravice. Govoril je tudi o zunanji politiki. Glede Francije je dejal, da se odnoša-ji boljšajo. Prav nič pa ni zadovoljen z Jugoslavijo ter je hudo zameril jugoslovanskim listom, da so v odgovor na fašistična izzivanja odgovorili z zafrkacijo na račun toliko slav-Ijenega italijanskega junaštva. Dejal je, da so napadi jugoslovanskega tiska hudo zadeli italijansko občutljivost ter je korajžno zatrdil, da je italijanska vojska vsak čas pripravljena dokazati svoje junaštvo vsakemu, ki o njem dvomi. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES g U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z G= zdravo In domačo hrano od $ 2.— j§ dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 g DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI | Rojakom in rojakinjam se pri- B poroča j| E. KRAVANJA {j ^SISMSJElčMEia^^ • Gj E [3 ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO. NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami— Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ S.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIO ppI2 i 1W0 SATI DARUJEM povečano sliko v barvah xa vlakih 6 fotografij, ki itanejo od $ 3 dalje. NaS atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires ŽENSKI KOTIČEK SN K >> K Prejete knjige in revije S Andrej V Gabršček: Slovenci" 'Goriški Mati in bolno dete Vsak razboriti človek mora priznati, da v bolezni jadikovanje in stokanje nič ne pomaga. Razumna in vestna mati ne bo čakala prekriža-nih rok ob bolniški postelji svojega v.troka, kako slabi in gine. Ne bo se brigala za praznoveine nasvete in neumne predsodke; ako vidi, da je otrok v nevarnosti ter njene izkušnje in njeno znanje ne zadošča, se obrne čimpreje na edino pravega pomočnika, na zdravnika. V veliki večini bolezni zdravniška veda lahko pomore malemu bolniku ali mu vsaj olajša trpljenje. Neuspehi zdravnikovi izhajajo prav često iz tega, ker se ga roditelji prepozno spomnijo, — šele takrat, ko je že vse izgubljeno, ali mu premajo zaupajo in se ne ravnajo točno in natančno po njegovih navodilih. Svojega otroka mora mati opazovati, da takoj zazna v primeru bližajoče se bolezni na njem izpremem-Lo. Dete ne ve, kje ga boli in v prvih letih življenja ne a.a izraziti svajih tugob. Zato zpozna mati otroške bolezni le potom opazovanja svojega o-troka. Seveda mora tudi vedeti, kakšni so začetni znaki posameznih bolezni, kako se počasi in tajno razvijajo. Budno materino oko hitro opazi porudelo, obledelo, vročo ali mrzlo ko žo na detetovem telesu, izpuščaj, kako oteklino, izpremembe na obrazu, blesk oči, nemirnost, hitro in površno. dihanje, hripavost glasu, kašelj, težko in nenavadno požiranje, neurejeno prebavo i. dr. Gotove kretnje in nenavadno držanje otroka kaže, da ga nekaj boli v ustih, v glavi, v prsih, v trebuhu, kosteh... Pri večjih otrokih se javlja prihod bolezni že v ;'zpremembi njegove narave: prej poslušen otrok je naenkrat razdražljiv in uporen, prijazen in zgovoren postane mrk in slabovoljen, na sicer tihem otroku se kaže nenavaden nemir. Vse to so pogosto znaki bližajoče se bolezni, ki jo je mnogo lažje spouiati in zato tudi zdraviti, ako je mati te pojave že takoj v začetku o-pazila. Ako se je otrok z dobro vzgojo naučil, da gleda v zdravniku svojega prijatelja in dobrotnika, je zdravljenje zelo olajšano. Razvajen, pomehkužen otrok bo v bolezni trpel mnogo več in dalje časa. Zato mati otroka že v nežni mladosti nauči, da zna odpirati usta, kadar mu je treba bogle-dati v grlo, da zna grgrati, si izpirati usta in er.ažiti zobe. Predvsem pa naj ga uči pokorščine; otrok se mora zavedati, da mu hoče mati in vsa nje-1 gova okolica le najbolje in se mora, zato brez krika in vika pokoriti materinim in zdravnikovim navodilom. Brez joka mora jemati zdravila, ki inu jih zdravnik predpiše, saj mora biti uverjcn, da je to le v njegovo korist. Vse to pa treba privzgojiti otroku že prej, kajti bolezen ni čas vzgajanja. Ako dete nikakor ne mara vzeti zdravil, tedaj pač ni druge pomoči, rego da mu nežno toda krepko stisnemo nosek in mu hitro vlijemo zdra vilo v usta: požreti bo moralo, da pride do sape. Bolje je sicer, ako to nasilje ni potrebno, toda ni tako strašno, kakor se občutljivim materam morda zdi. (Ž. Cvet.) FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih Sest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud IZ BUENOSAIRESKE KRONIKE Ker ga ni marala več V hiši' štev. 3355 ulice Alvarez Tho-mas, kjer sta stanovali sestri Helenina in Marija Facioll, prva star 25, in ilruga pa 30 let, se je zgodila pretekli petek žalostna tragedija. Alejandro Suárez, 24 let stari pismonoša, se je nil zagledal v Hermino in tudi dekle je kazalo, da ga rada ima; zadnje časa pa se je ta njena ljubezen docela ohladila, ko je izvedela, da je neozdravljivo bolan. Nič več ni hotela vedeti zanj in na Suáreza je to tako vplivalo, da je sklenil maščevati se. V petek popoldne je prišel v hišo, kjer sta stanovali sestri. Vnel se je 1 repir in ko se je fant prepričal, da ne more imeti nobenega upanja več, je vzel iz žepa revolver ter ustrelil najprej Marijo, o kateri je menil, da Migljaji za hišne gospodinje Da olje izgubi pri kuhi neprijeten vonj. ga razbeli, potem vrzi nanj košček kruha, ki vzame ves duh nase. Ko je kruh rumen, se je tudi vonj po-izgubil. Ker je olje mnogo bolje oz. zdravejše od masti, naj bi "Se naše gospcKiinje navadile uporabljati ga Dorothy Hill, slovita atletka iz Los Angelesa, hoče uvesti novo športno lodelo za goli namesto masti. Kdor ne prenese samega olja, zanj treba vzeti polovico olja in polovico presnega masla ali masti. Najboljše je fino olivno olje. Jako dober okur ima olje, nomešano s slanino. Na olju lahko pražimo, pečemo, parimo in celo cvremo razne mesne in močnate jedi. ZA NASE KUHARICE ŠOKOLADNA TORTA Zmehčaj v pečici 12 dek šokolade, primešaj 6 dek presnega masla, 12 dek sladkorja in žlico vode. Dobro zmešaj in prideni 6 dek moke ko si ji primešala Vi pecivncga praška, ter trd sneg šestih beljakov. Speci z namazanem, z žemeljnimi drobtinami posipanem tortnem modlu pri zmerni vročini. Ohlajeno torto nadevaj s kremo ali z marmelado ali jo oblij z gla-zuro. Dobra jo pa tudi brez vsega tega. je sestro nahujskala proti njemu; zadel jo je v glavo tako, da se je takoj mrtva zgrudila. — Nato pa je sprožil še dva strela proti Hermini in jo težko ranil. Ko je prihitela policija, zločinca ni bilo več; pobegnil je. Ranjeno Hermino so prepeljali v bolnišnico Pirovano; njeno stanje je nevarno. Morilca je policija dobila v nedeljo. Aretirali so ga ter ga odvedli v zapor. Suárez je zločin priznal. Prometne; nesreče V ponedeljek sta trčila na križišču ul. Independencia in Quintino Bocayuba kamijon, katerega je vodil Marius He ller, in avto, ki ga je šofiral Fco. Fi-sile. Karambol je bil tako hud, da sta odletela s kamjona dva delavca Fidov Stankov, 28 let star, in 52-let-niR. Čov. Prvi je prišel pod kolesa in ga je kamjon tako poškodoval, da je na mestu izdihnil; njegov tovariš pa se pri padcu težko ranil. Oba voznika je policaj aretiral. * Istega dne je na križišču ulic L. Além in San Martín avto povozil neznanca, čigar istovetnost doslej še niso mogli ugotoviti. Zadobil je tako težke poškodbe, da je bil takoj mrtev. * Na višini 1434 ul. Lima sta pa trčila v nedeljo pekarski voz in colectivo 7. Tudi druga knjiga Andreja Gabršč-ka o Goriških Slovencih je živ dokaz, s kakšno vztrajnostjo in vestnostjo je naš goriški publicist zbiral in zbral gradivo za zgodovino tega dela našega naroda ter tako otel pozabi celo Pri tem je zgubila življenje neka ženska, ki je slučajno stopala po ulici, dve pasantki pa sta bili težko ranjeni. V obupu José Mininni, 47-letni zakonski mož — stanujoč s svojo ženo Marijo na Avdi. La Plata 1687,, je bil že več ča-.sa bolan in ker je videl, da gre z njegovo boleznijo vedno slabše, se ga je vsak dan bolj loteval obup tako, da £o ga začele preganjati samomorilne misli. V nedeljo zjutraj se je odločil za ta nesrečni korak. Ko je bila žena še v postelji ter je še spala — hilo je 4.30 zjutraj — je vzel samokres ter sprožil kroglo najprej njej v glavo, nato pa je še samega sebe usmrtil. Mininnijevo strel ni zadel smrtno, I za P«*£uek teh temeljivih marveč je bila le težko ranjena. Pre peljali so jo v bolnišnico Penna. Življenje si jej vzela vrsto važnih, pa tudi onih manj važnih dogodkov, ki jih moramo poznati, ako si hočemo ustvariti v vsakem pogledu jasno sliko o nedavni preteklosti goriške dežele. Kakor v svoji prvi knjigi, tako navaja avtor tudi v drugi posamezne dogodke v kronološkem redu, kakor so se dogodili leto za letom. Slog njegovega pripovedovanja je živahen, ves čas zanimiv, in človek ne čita njegove knjige samo z radovednostjo, marveč tudi z resničnim užitkom. Vse važno in odlično delo, ki so ga izvršili Goriški Slovenci na narodnem, prosvetnem in gospodarskem polju, se pri čitanju Gabdščkove knjige obnavlja pred nami v vseh svojih podrobnostih; prikazujejo se nam obrazi naših mož, ki jih je bil čas morda že nekoliko zabrisal v našem spominu, pred očmi se nam vrstijo prizori iz našega narodnega dela in nedela na Goriškem, kakor se je razvijalo od feta 1901. dalje do novejšega časa, skozi dobrih dvajset let. Tako i spretno je Gabršček znal zbrati gra-1 divo, s takšno živahnostjo nam ga je podal. Knjiga je posvečena g. banu dravske banovine dr. Dragu Marušiču ter sta na uvodnem mestu objavljeni pismi, ki jih je avtor prejel od dr. Ma-rušiča ter g. senatorja Ivana Hribarja, ki je bil dal Gabrščku vzpodbudo knjig, v katerih bo vsebovana zgodovina našega ljudstva na Primorskem. V svojem pismu pravi dr. Marušič: "Niti najmanj ne dvomim, da bodo zavzemale Vaše knjige v vseh naših javnih in zasebnih knjižnicah odlično mesto. Saj bodo še pozni rodovi si Pierina Bottari, stara 30 let, se je s samomorilnim namenom vrgla raz azoteje hiše štev. 615 na ulici Herre-ra, kjer je stanovala. Priletela je na se®ali P° níih' da si Predočii° živ" Ivorišče sosedne hiše ter obležala1 lj£,1ie in delovanje naroda, ki ga je po svetovni vojni doletela tako neza-služena usoda". mrtva. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. Kneginja Jusupova (na levi) je tožila filmsko družbo Metro G. M. radi obrekovanja njene osebe V filmu "Rasputin" ter dobila v odškodnino četrt milijona dolarjev. Na desni strani slike je njena pravna zastopnica Holzmannova Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Polno zasluženih priznanj je tudi pismo senatorja Hribarja: "Dejal sem", pravi, "da si ustvaril epohalno delo. Tej označbi pač nikdo ne bo mogel oporekati. Tvoji obsežni knjigi bosta namreč neobhodno potrebni pomagali vsakemu zgodovinarju našega naroda, ker sta verno zrcalo vseh političnih bojev ter gospodarskih in kulturnih prizadevanj naših z izredno brihtnostjo in bistroumnostjo ob-larovanih rojakov ob bregovih Soče, Vipave in Hublja ter na trdih kraških tleh. Viva cien anos V Buenos Airesu je začela izhajati nova revija, mesečnik, ki hoče na poljuden način širiti smisel za zdravje in seznanjati širše plasti čitate-ljev s pravili higiene. Revija, katere ustanovitelj in ravnatelj je dr. Arturo León López, je zelo moderno urejena ter bogato opremljena s slikami. Posamezna številka 20 ctvs. DIPLOMIRANA CENJENI BRAVEC! V obljudenem okraju Villa Devoto, kjer je naseljenih mnogo Vaših rojakov, Prodajam zemljišča in hiše za vsak okus in vsak žep, z velikimi plačilnimi olajšavami. Kupite tudi Vi tu svojo hišico! Živeli boste med svojimi rojaki ter boste imeli lepo naložen svoj denar, kajti VILLA DEVOTO ima v glavnem mestu najvišjo lego, ima izvrstna prometna sredstva in se tudi v tr-govskom oziru močno razvija. Obrnite se na moj urad v ul. LOPE DE VEGA 3126, kjer boste vljudno sprejeti. Dam popust pri proviziji vsakemu, ki se predstavi s tem oglasom. F. CARUSO - Lope de Vega 3126 50—3502 U. T. "'II H' Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. 000001010102010200010102000002000102000001000000010202000100020201 POLIZINEJSKI ČAROVNIKI Alain Gerbault, francoski "samotni mornar", ki se potika v mali jadrnici, pravi orehovi lupini, po neskcnčni o-ceanski gladini, se je zopet oglasil iz Polinezije. — Pripoveduje pravljične zgodbe o domačih čarovnikih in zdra vnikih na teh blaženih otokih. Stvari, ki jih je videl, so tako nenavadne, da ni v stanju Gerbault presoditi, koliko prevare ali zvijače je bilo zra ven in koliko v Evropi nepoznanih nadnaravnih zmožnosti". Zato samo podajala lastna doživetja brez vsakih pripomb ki pojasnil: "Starec je rekel, naj mu dam katerikoli droben predmet izmed onih, ki jih vedno nosim s seboj. Potegnil sem svoj prstan s kazalca in se tega takoj skesal, ker je vedež visoko dvignil roko in zagnal moj prstan daleč v morje. Ni se zmenil za moj dolgi obraz in očitke, temveč je nekaj Šepetal in mrmral. Zatem me je molče povabil v svoj čoln. Čim svabila kakih 50 metrov od obale, se je starec nagnil in neprestano mrmraje pričel gledati valove. Nenadno je stegni! ro ko in privlekel iz vode drobno ribico. Razparal jo je z nožem in iz trebuha potegnil moj prstan. Osuplo sem gledal to novo izdajo legende o Polikra-tovem prstanu. Starec se mi je smejal." Drugič je stal Gerbault z istim ve-dežen ob robu palmovega gaja. Visoko nad njima je letala velika ptica. Starec je zažvižgal in večkrat v krogu zasukal glavo. Ptica se je počasi pričela spuščati in naposled obsedela v travi samo nekoliko korakov dale?. Prepričal sem se, da je bila kakor o-mamljena. Lahko bi jo bil pobral. A starec je zopet zažvižgal. Ptica je o-živela, prhnila v stran, odprla jieroti in takoj švignila v nebo. Letela je tako hitro, da nama je na mah izginila izpred oči. Zahvala Gospodična Štefka Švara, iz Komna na Krasu, ki je prišla med nas z Neptunijo, se tem potom prav lepo zahvaljuje g. Franju Faganelu za vse, kar se je potrudil, da je hitro ki u-dobno potovala. Zopet štorklja 4. t. m. je štorklja obiskala našega »■aročnika, tovariša Jožefa Kogoja ter njegovo soprogo Marijo in ju obdarovala z lepim in zdravim dečkom. — Srečnim staršem čestitamo! Mlademu Kogoju želimo najbolje zdravje! MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paterna) POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers). ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVščEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 TIENDA "SAN JORGE" Lastnik: J. ABDELNOR Star prijatelj naše kolektivitete. Ugodne cene in pogoji. Obiščite nas in sklicujte se na ta oglas. Dobite popust. TI NOGA STA 5550, esq. Feo. Bauza. * ti ★ lir * ^r PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V oktobru:.. 18. Rayern 19. Avila Star in H. Patriot 23. Belvedere, Siera Nevada 25. Cap Arccna 26. Karguelen Proti Evropi odplovejo V oktobra: 17. Oceania, Alcantara in Lipari 18. H. Rrigade in Mte. Rosa 24. Avila Star 25. Rayern 25. Cabo S. Agustin 27. Cap Arccna. VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 9.00 100 lir 33.10 100 ilingov 72.00 100 mark 157.00 1. funt št. 19.00 100 fr. frankov 25.60 100 čsl. kron 16.20 100 dolarjev 386.00 Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........S.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman...... 1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.98 Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....120 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1-50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. # + & * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * ti * ti * ti A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje) "Kaj se kremžiš, bratec," ga je vprašal Kirila Petrovič, "ali ti moja naprava ni všeč?" — "Ne!" je odgovoril surovo Dubrovski. "Pasji dvorec je čudovit, toda dvomim, če imajo vaši ljudje tako dobro življenje kakor vaši psi." Eden izmed pikerjev se je razhudil: "Mi se, hvala Bogu in našemu gospodarju, ne moremo pritoževati nad svojim življenjem, res je pa, da bi marsikak gospod rad zamenjal svojo pristavo z eno teh pasjih koč. Tu bi bil vsaj sit in na toplem. "Drznemu odgovoru svojega sluge se je Kirila Petrovič gromko zasmejal in za njim so se zahohotall tudi gostje, čeprav je večina njih čutila, da se opomba pikerja tiče njih samih. Dubrovski je prebledel in ni ničesar odgovoril. Prav tedaj so pirinesli Ki-rili Petroviču v košari pravkar skotene cucke; on je izbral dva izmed njih, ostale je velel' vtopiti. Med tem je Andrej Gavrilovič neopaženo izginil. Ko se jo Kirila Petrovič vrnil iz avo jega pasjega dvorca in sedel k zajtrku, je pogrešil Dubrovskega in se je spomnil nanj. Ljudje so javili, da se je Andrej Gavrilovič vrnil domov. Trojekurov je ukazal iti za njim in ga takoj pripeljati nazaj. Nikdar, kar je pomnil, se ni podal na lov brez Dubrovskega, ki je bil izkušen in to- čen poznavalec pasjih vrlin ter zanesljiv razsodnik vseh slučajnih, lova se tikajočih sporov. Sluga, ki je hitel /a njim, se je vrnil, ko so sedeli že za mizo, in sporočil svojemu gospodu, da ga Andrej Gavrilovič ni slušal ter se ni hotel vrniti. Kirila Petrovič se je, po svoji navadi že razburjen zaradi pitja, razsrdil in poslal vdrugič prav istega slugo, naj reče Andreju Gavriloviču, da bo gospodar za vedno 7. njim sprt, če se ne vrne na Pokrov sko. Sluga je spet odhitel. Kirila Petrovič je vstal od mize, odslovil goste in se odpravil spat. Drugi dan je bilo njegovo prvo vprašanje: "Ali je Andrej Gavrilovič tu?" Izročili so mu pismo. Kirila Petrovič je ukazal svojemu pisarju, naj ga čita na glas, in čul je naslednjo vsebino: Milosrčni gospodar moj! Do tedaj ne nameravam priti na Pokrovsko, dokler mi ne pošljete Pa-ramoške, da me prosi odpuščanja, a od moje proste volje je odvisno, če ga kaznujem ali pomilostim; jaz ne trpim, da bi se z menoj šalila Vaša služinčad, niti ne trpim tega od Vas, kajti jaz nisem kak burkež, temveč star plemič. Ostaja pripravljen na u-slugo Andrej Dubrovski. Po današnjem običaju etikete, bi bilo to pismo samo nekoliko nedostojno, toda ono je razjezilo Kirila Petroviča, ne zaradi sloga ali sestave, pač pa zaradi vsebine. t'Kako", je kričal Trojekurov in skočil bos iz postelje. "Svoje ljudi naj njemu poši- ljam prosit odpuščanja. On naj jih svobodno kaznuje ali jim odpusti. — Kaj mu je vendar padlo na um! On pač ne ve, s kom se prereka. To mi bo poplačal! Da bo vsaj vedel, kaj se pravi iti nad Trojekurova." Kirila Petrovič se je oblekel in odšel na lov s svojim običajnim spremstvom. Toda lov je slabo izpadel, ves dan so opazili samo enega zajca in ga preganjali. Prav tako se je ponesrečil obed na polju pod plafito, ki končno ni bil' po okusu Kirila Petroviča, ki je kuharja pretepel, nahrulil goste in namenoma jezdil z vsem svo jim spremstvom kar čez polje Dubrovskega. 2. poglavje. Preteklo je par dni, ne da bi se zmanjšalo sovraštvo med obema sosedoma. Andrej Gavrilovič, ki se ga je loteval brez njega dolgčas, je izlival svojo jezo v najbolj žaljive izraze, kateri »o, čast vestnosti navzočih pleničev, dospeli še bolj dovršeni in popopolni na uho Dubrovskega. Vsako upanje na spravo se je razblinilo. Dubrovski je enkrat obvozil svoje malo posestvo in ko se je bližal brezovi hosti, je čul udarce sekire ter za minuto potem tresk padlega drevesa. Pohitel je na lice mesta, kjer je našel pokroveke mužike, ki so opustošali njegov les, ko so ga opazili, so začeli bežati, toda Dubrivski je s svojim voznikom mega ujel ter privedel zve zanega v svoj dvorec; poleg tega sta mu pripadla tudi dva nasprotnikova konja, ki jih je kot zmagovalec ople-nil. Dubrovski je bil neizmerno srdit. Do tedaj so ljudje Trojekurova, ki so Lili na glasu kot razbojniki, niso u-pali krasti po posestvu Dubrovskega, ker so vedeli, kako tesna vez čiruži z njim njihovega gospodarja; zdaj je Dubrovski spoznal, da se hočejo okoristiti z razdorom med obema, zato je oklenil proti vsem obsedno stanje. — Ujetega po pretepal s svežimi šibica-mi, ki jih je sam urezal v gozdu v ta namen, a konja je obdržal in ju smatral za svojo živino. Novica o tem dogodku je že isti dan prišla na uho Kirili Petroviču. Bil je popolnoma iz sebe in v prvem izbruhu jeze je hotel' z vsemi svojimi ljudmi na Kistenevko, tako se je imenoval gozd njegovega soseda, da bi jo opustošil, porušil do tal in oblegal gospodarja v lastnem dvorcu, saj taki čini pri njem niso bili redki, pa je svoje misli naenkrat u-smeril drugam. Hodeč s težkimi koraki po sobi se jo ozrl slučajno skozi okno ter videl trojko, ki je obstala pri vratih; izstopil je človek v usnjeni kapi in volneni suknji ter idšel v pritličje k upravniku. Tro jekurov je spoznal v njem prisedni-Ka sodišča Sabaškina in ga ukazal pozvati. Čez minuto je stal Sabaškin pred Kirilo Petrovičem ter napsprot-no klanjajoč se udano čakal, kaj mu bo povedal. "Zdravo! Kako se že imenuješ", vpraša Trojekurov, "zakaj prihajaš k nam?" "Potoval sem v mesto, Vaša eksce-•cnca," je odgovoril Sabaškin, "in sem se mimogrede oglasil pri Ivanu Demjanovu, da zvem, če ni morda za me kakih ukazov." i"Raš prav si prišel... Kako se že imenuješ? Potrebujem te. Pij vodko in poslušaj!" Tako laskav sprejem je prijetno iz-nenadil prisednika, ki se je priporočil za vodko in poslušal z napeto pazljivostjo Kirilo Petroviča. "Imam soseda," pravi« Trojekurov, "malega posestnika, grobijana. Hočem mu vzeti posestvo. Kaj misliš o tem?" v "Ali nima Vaše velerodje nikakih kakršnihkoli dokumentov?" "Nesmisel, bratpc! Kakih dokumen tov ti je treba! Gre samo za to, da bi mu vzeli imetek bodisi z listinami ali brez njih." "Težko, Vaša ekscelenca." "Vsekakor! To posestvo je spadalo nekdaj, k nam. Svoj čas je bilo kupljeno od nekega Spičina ter potem prodano očetu Dubrovskega. Ali bi «<* tu ne moglo zagrabiti?" "Težko, vaše visokorodjel Gotovo se je prodaja izvršila postavnim potom." "Pomisli, bratec, in dobro prebrskaj!" "Co bi vaše visokorodje moglo dobiti na katerikoli način od soseda zapiske, na podlagi katerih je ta prišel v posest svojega imetja, bi naposled..." "Razumem! Toda pri nekem poža ru so mu zgoreli vsi papirji." "Kako, Vaše visokorodje, papirji «o zgoreli? To je za vas še boljše. V tem primeru izvolite nastopiti postavno pot, brez vsakega dvoma bo izpadlo, kakor želite!" (Dalje) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" i UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.