Kamniški
Št. 15
Leto XXXVI
Kamnik, 11. septembra 1997
Ob letošnjih Dnevih narodnih noš
Druga septembrska nedelja bo za starodavni Kamnik spet velik praznik, srečanje vseh, ki našo bližnjo in daljno preteklost obujajo tudi za prihodnje dni. Tisoče narodnih noš in desettisoče obiskovalcev od blizu in daleč se bo zlilo na tradicionalno druženje ob pesmi, plesu in običajih naših prednikov.
Prepričan sem, da bodo Dnevi narodnih noš nov dokaz o priljubljenosti Kamnika in seveda gostoljubnosti Kamničanov, potrditev, da razmišljanja o velikih možnostili, kijih ima Kamnik na turističnem področju, niso iz trte izvita. Žal pa enkraten veliki dogodek ni dovolj, da bi Kamnik še bolj približali večjemu številu turistov in obiskovalcev. Dnevi narodnih noš vsako leto postrežejo z novimi rekordi, zlasti kar zadeva število obi-JŠf skovalcev. Upajmo, da bo tudi letos ta-
•>W; /co. Ko smo že pri rekordih, pa naj "VA2"«* omenim tudi rekorden obisk Velike
planine v letošnjem avgustu, saj se je z gondolo prepeljalo več kot 14 tisoč ljudi. Odločitev, da Velika planina mora živeli vsaj letošnje poletje, je bila pravilna. Ob Dnevih narodnih noš je prav Velika planina drugo pomembno središče razvoja kamniškega turizma. Čez nekaj mesecev, prihodnjo pomlad, bomo dobili novo atraktivno središče za zbiranje turistov in športnikov - golf igrišče v Volčjem Potoku. To so torej le trije izhodiščni dogodki oz. kraji, na katerih moramo, ob številnih drugih, graditi naš turistični razvoj. Razumljivo pa je, da moramo bolj kot doslej združiti sile in razmišljali o povezanosti ter sodelovanju.
Upajmo, da bodo letošnji Dnevi narodnih noš dokazali vsaj delček tega in potrdili našo tradicionalno priljubljenost in skrb za vse, ki prihajajo v Kamnik in njegovo okolico.
Župan TONE SMOLNIKAR
Srečno, šolarji!
V ponedeljek, 1. septembra, se je v naši občini prvič podalo na pot v šole preko štiristo prvošolčkov, nekateri še precej boječe. Na njihovo nepredvidljivost moramo biti vozniki še posebej pozorni. Ob prvo-šolčkih pa bomo na prometnih površinah srečevali še preko tri tisoč drugih osnovnošolcev in tisoč sto srednješolcev.
Po besedah komandirja Policijske postaje Kamnik Jožeta Ivkoviča lahko sklepamo, da se je tudi kamniška policija dobro pripravila na začetek novega šolskega leta. Še posebno pozorno spremljajo prometno dognanje prva dva tedna na vseh prehodih v neposredni bližini šol, kjer so šolarji najbolj ogroženi. V akciji varne poti v šolo je sodelovala tudi policijska konjenica - prvi dan v Kamniku, drugi dan pa v Mostah in Komendi. Poleg policistov je za prometno varnost prve tri šolske dni skrbelo pet članov ZŠAM Kamnik. Komandir je z zadovoljstvom poudaril, da prvih deset dni ni bilo prometne nesreče, v kateri bi bili udeleženi otroci in seveda si vsi želimo, da bi bilo tako tudi skozi vse šolsko leto.
K varnosti v teh dneh so pripomogli tudi člani Komisije za varnost
Srečno pot, dragi šolarji, in veliko uspehov v novem šolskem letu vam želimo iz uredništva Kamniškega občana!
v cestnem prometu občine Kamnik v sodelovanju s SPV R Slovenije s postavitvijo opozorilnih tabel »Vozniki, pozor! Spet smo tu!«
Poleg skrbi za varnost Otrok na cestiščih od 7.30 do 8.30 in od 10.30 do 13.40 in po potrebi še kasneje popoldan policisti opravljajo vse svoje druge naloge, vključno s kontrolo voznikov. Vsak dan radaristi iz Ljubljane opravljajo radarske kontrole hitrosti, saj imajo naši vozniki vse prevečkrat pretežko nogo, s čimer ogrožajo sebe in druge.
Delo policista Draga Lazarja, vodjo policijskega okoliša Kamnik (na sliki), sem spremljala ob prehodu za pešce na Ljubljanski cesti pri starem zdravstvenem domu. Ljubeznivo je
pričakal otroke in jim pokazal varno pot preko prometne ceste. Povedal je, da se otroci počutijo varne, če jim kdo pomaga in jih spremlja. Tudi starši vzorno vplivajo na otroke. Pohvalil je njihovo spremljanje prvošolčkov, saj so ti še posebej potrebni pozornosti, kajti stopili so v čisto drugačen svet z velikimi obveznostmi. Policist Drago je pohvalil upoštevanje opozoril s strani voznikov, nekaj pa je seveda tudi takih, ki pred prehodom ustavijo zaradi policista, ne zaradi otrok. Seveda se upravičeno sprašuje, kako takim neobzirnim voznikom stopiti na prste, saj policisti nad njimi ne morejo bedeti vedno in povsod.
VERA iMEJAČ
Eva, Boštjan, Tinkara, Ana in David so veselo razpoloženi zakorakali v prvi šolski dan.
POLETJE GRE ŽE H KRAJU. POČITNICE, ADIJO! JESEN STOJI NA PRAGU, KO V SOLO VSI HITIJO.
Takole so se razveselili novega šolskega leta v reviji Ciciban, jaz pa sem se odpravila v Zgornji Tuhinj in pokukala v tamkajšnjo osnovno šolo. Ko sem jih obiskala, sem ujela le še učence, ki so čakali kombi. No ja, tisti večji »tretčki« in »čctrtčki« so imeli šc pouk. Vem, da so to že resni fantje in dekleta, željni novih znanj, zato se jih nisem upala motiti.
Posebej sem poklepetala s prvošolci. Se spominjate svojega prvega šolskega dne? Pa prve učiteljice?
V Zgornjem Tuhinju letos 1. razred obiskuje 16 učencev in zelo dobro vedo, kakšen je bil prvi šolski dan in kakš-
aj vas jesen ne preseneti/
Pričakajte jo obuti in oblečeni v nove jesenske modele iz trgovine
SC9^0
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
PRAZNIK MARIJE SNEŽNE NA VELIKI PLANINI, h kateri se že od nekdaj pastirji zatekajo s prošnjo za srečno pašo In zdravje živine, je tudi to leto privabil zelo veliko ljudi Po maši ki je bila pred kapelo, je stranjski župnik blagoslovil križ, ki so ga postavili pastirji Več o tem srečanju preberite na 9. strani VERA MEJAČ
Ob začetku šolskega leta
S prvim septembrom so se odprla vrata dveh pomembnih ustanov: osnovne in srednje šole. Tako so se spet napolnile ceste, pločniki večjih naselij z mladimi vseh starosti. Polni so vlaki in avtobusi. Šolarji so s svojimi pogovori oživili vse ulice in trge. Začelo se je novo šolsko leto, pomembno za šolajoče se, starše in državo kot celoto, za prihodnost našega naroda.
Začetek šolskega leta pa bo prinesel tudi težave in stiske marsikaterim šolarjem, učiteljem in staršem.
V Soli naj bi se mladi ljudje izobrazili in vzgojili za ustvarjalno poklicno delo, življenje v skupnosti, zdravo preživljanje prostega časa. Naučili naj bi se kritičnega ocenjevanja ravnanja in vedenja soljudi, dogodkov, idej, informacij. Šola naj bi nove generacije oblikovala v delovne, razgledane, samozavestne, a strpne ljudi, ki znajo svoje zamisli, pomisleke tudi povedati (javno ali zasebno) ali zapisati v materinščini in tujih jezikih in znajo uporabljati sodobna informacijska sredstva. Šolsko izobrazbo in vzgojo naj bi podpirala družina in tudi javna sredstva obveščanja: radio, televizija, časopisje, revije, in-
ternet ipd. Pogosto pa so pogledi šole, družine in javnega obveščanja prav nasprotni. Javne informacije najpogosteje celo umetno pretirano večajo sicer naravne generacijske razlike med starši, učitelji in odraščajočimi mladostniki.
Naše okolje je prepolno informacij. Informacijska sredstva ustvarjajo lažen videz lahkosti in dosegljivosti življenjskega uspeha brez truda, kriminalna dejanja so prikazovana kot nekaj normalnega - dovoljeno je prav vse. Svet okoli nas je pre-nasičen z novimi domačimi in tujimi idejami, ki ustvarjajo občutek človekove vsemogočnosti in pravice do vsega. Veliko je »lažnih prerokov« vseh vrsi: različnih zdravilcev, ki za drage denarje ponujajo nič obupanim bolnikom, vedeževalcev, prodajalcev mamil, razlagalcev novih ver ali sekt, pravih kriminalcev in še bi lahko naštevali. Cilj vseh teh je samo denar. Cenjena sta nasilno in prostaško govorjenje in vedenje. Sredstva javnega obveščanja povzdigujejo ljudi brez posebnih odlik in sposobnosti, prožnost življenja. Ceste so prepolne dragih avtomobilov nove buržoazije - od kod ji denar? Vse je samo
videz. To je ena stran, druga stran so ljudje, ki se s trdim delom in skrajno skromnimi plačami prebijajo skozi življenje, kmetje, upokojenci, pošteni obrtniki, strokovnjaki v tovarnah in ustanovah, dobri zdravniki, učitelji, duhovniki, znanstveniki, ljudje, ki brezplačno delajo v različnih društvih, pomagajo alkoholikom, zasvojenim z mamili, obupanim, starim, žrtvam nasilja, neozdravljivo bolnim - njihova javna priljubljenost je sicer majhna, vendarle so zgled mladim in upanje, da je vse drugo le stranpot, prehodna kriza.
Protiutež vsemu temu naj bi bila šola. Ali ji nismo naložili preveč? Ali ni iluzija, da bi zmogel učitelj vse to, čemur nista kos družina, država z zakonodajo? Ne, saj ni nič novega pod soncem, samo drugače je. Starši morajo podpirati dobra prizadevanja učiteljev, negativne strani pa odklanjati tako, da se ne razvrednoti delo učiteljev nasploh. Dobra šola si mora prizadevati za resnično dobro svojih učencev. Oni pa se bodo svobodno odločili za takšno ali drugačno življenje.
MARJETA HUMAR
na je njihova prva učiteljica.
»Prvi dan so nam otroci iz 3. razreda pokazali igrico o revni in bogati spalni srajčki. Jedli smo lortico, ki je bila velika,«, je bila navdušena Ana Jcras, njena sestrica Tinkara pa je dodala: »Pa kresničke in rumene rulke nam je razdelila nova učilelica«. O njej je bilo največ govora, »lepa je in lepo oblečena. Je zelo prijazna in se vsak dan pripelje iz Kamnika.« Tako sta učitelico Bojano Hribar ocenili Eva Drolc in Urška Goltnik. Boštjan Kodra pa je bolj sramežljivo dodal: »Je pa tudi huda. Danes nas je okregala, ker smo nekaj 'razmetali.« Med nami je bil David Drčar, ki je prikimal Evi, ko je rekla, da je šola lepa, čeprav je stara in da je v šoli lepo. Njemu je najbolj všeč to, da ima nove knjige in veliko zvezkov. Dobil je novo puščico in torbo... Vsi otroci so bili veseli, navdušeni in polni energije.
Šolsko leto se je začelo tudi za vse ostale učence in dijake in želim jim, da bodo tudi oni vse leto tako zadovoljno žareli kot omenjeni novinci. NATAŠA HRIBAR učiteljica OŠ 27. julij
kOč na
i i»*        JU* s\j      //•"*
ČAS ZA NAKUF OZIMNICE I
Srečatije podeželskih žena in deklet Tuhinjske doline
Žene in dekleta iz Zgornjega Tuhinja so v sodelovanju z Društvom podeželskih žena in deklet Tuhinjske doline in Kmetijsko svetovalno službo - enota Komenda v soboto, 19. julija, pripravile srečanje v Zgornjem Tuhinju. Njihovemu prijaznemu vabilu so se odzvali tudi številni gostje, med njimi naj omenimo župana Toneta Smolnikarja, podpredsednika občinskega sveta Antona Hočevarja, poslanca v državnem zboru Maksa Lavrinca, predsednico Zveze kmetic'Slovcnije Mihael o Logar, vodjo H KS Domžale Francko Fugger in številne druge.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Da ženske, podpirajo tri hišne vogale, pa še dve tretjini četrtega, sta z žaganjem bukve na meter za pripravo »klafter« dokazali Justa Geosstni In Rezi Kodra. VERA MEJAČ
Naslednja, 16. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. septembra. Prispevke oddajte do srede, 17. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. septembra.
Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404), kjer dobite meso za vaš piknik, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
Dva kamniška gimnazijca med dvanajstimi najboljšimi maturanti
Odkar je bila zadnjič prenovljena slovenska gimnazija, so se zvrstile tri mature. Na kamniški gimnaziji pa je letos zaključila šolo štiriinštiridese-ta generacija, Iz podatkov po treh zaporednih maturah je mogoče potegniti nekaj zaključkov, šole se lahko primerjajo med seboj, vsaka pa lahko tudi analizira svoje delo in uspešnost.
Kamniška gimnazija je vedno veljala kot dobra. Uspešna pa je tudi pri sedanjem modelu gimnazije in mature. Tako je bila po maturitet-nih in drugih rezultatih v letu 1995
Katja Paiadin
druga v Sloveniji, na vrhu pa tudi lani. Za letošnje leto še nimamo dovolj podatkov o medsebojnem merjenju šol, zagotovo pa so tudi rezultati letošnjih maturantov zelo dobri.
V letošnji generaciji ni nihče »padel«, le dve dijakinji pa imata popravni izpit. Pozitivnih jih je torej 98,3%, če upoštevamo še enega priključenega maturanta iz lanske generacije pa 97,1%, kar je za 13% več kot v vsej državi. Dijaki so dosegli povprečno 19,5 točke ali dobrih 8% več, kot je bilo slovensko državno povprečje. Dijaki, ki v petih predmetih skupno dosežejo 30 in več točk, takih je v vsaki generaciji za dober odstotek,
pa prihajajo z gimnazij, ki zmorejo doseči tudi zelo kakovosten pouk. Trije kamniški gimnazijci so letos dosegli tak uspeh, Iva Hafner, Katja Paiadin in Mitja Luštrek. Katja in Mitja sta opravljala maturo na višjem nivoju in prav pri vseh predmetih dosegla najvišjo možno oceno ter magični skupni rezultat 34 točk. Takih dijakov je bilo med 8090 slovenskimi maturanti letos dvanajst.
Skoraj 18% kamniških maturantov je na maturi doseglo povprečno oceno pet ali več. Razen treh, ki so jih že navedli, so to še: Lenka Tekavec, ki je tridesetico zgrešila za eno točko, sledijo Luka Podjcd, Simon Ber-lec, Urška Koce, Marko Štempihar, Aleš Žiberna, Irena Žnidar, Matejka Kalušnik, Boris Gantar, Katarina Hafner, Marta Krumpestar, Barbara Ja-nežič, Helena Kaker, Sneža Mihajlo-va, Mateja Ocepek, Vesna Puketa in Boštjan Poglajen.
Povprečno število točk na dijaka je na naši šoli znašalo 19,50, v Sloveniji pa 18,25, povprečna ocena kamniškega maturanta je bila torej prav dobro. Zadnji po točkah so dosegli po 13 ali 14 točk (za pozitivno oceno je potrebno imeti najmanj 10 točk).
Če letošnjo maturo primerjamo z lansko in predlansko, lahko ugotovimo, da so dijaki vse boljši pri tujih jezikih, posebno pri angleščini, dvigujejo pa se tudi ocene pri vseh družboslovnih predmetih. Tega smo posebej veseli, saj šola v pouk jezikov vlaga posebno veliko. K maturi na višjem zahtevnostnem nivoju matematike ali angleščine se je prijavil približno po en razred dijakov. Razen enega so vsi odlični ali prav dobri.
V točkah izraženi maturitetni us-
POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
V Poslovno informacijskem centru Občine Kamnik s septembrom nadaljujemo z brezplačnim svetovanjem in sicer:
TOREK: 1& do
SVETOVALEC: KJE:
KAJ:
TOREK: 16. do
SVETOVALEC: KJE:
KAJ:
SREDA: 14. do
SVETOVALEC:
KJE: KAJ:
SREDA: 17. do
SVETOVALEC: KJE:
KAJ:
SREDA: 17. do
SVETOVALEC: KJE:
KAJ:
16. ure
Darinka Prešeren, dipl. oec. Poslovno informacijski center Občine Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443. Informiranje o razvojnih spodbudah Sklada RS za razvoj malega gospodarstva ter drugih skladov, aktivnostih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, infomiranje o sejmih, poslovnih konferencah ter mednarodnih projektih finančne in tehnične pomoči.
17. ure
Prof. dr. Mark Otto
Poslovno informacijski center Občine Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443, 817-069 (predhodna najava).
Svetovanje s področja elektrike, elektronike in tehnologije 16. ure
Nucleus Consulting d.o.o., Robert Potočnik, dipl. oec.
Cankarjeva 3, Kamnik, tel.: 817-529 Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega, svetovanja poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli,... 19. ure
CORAL d.o.o., Kamnik, Karol Svetic Poslovno informacijski center Občine Kamnik , Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 Svetovanje s področja Zakona o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini, itd.
Statusno oblikovanje poslovanja za s.p., d.o.o.....
19. ure
DATA-Z d.o.o., Mirjana Zajnelagič, dipl. oec. DATA-Z d.o.o.
Medvedova 10, Kamnik, tel.: 817-226. Področje vodenja poslovnih knjig Davčna zakonodaja, finance
KJE:
KAJ:
ČETRTEK: 16. do 17. ure
SVETOVALEC:   g. Janez Novak, notar g. Janez Novak, notar Glavni trg 20, Kamnik, tel.: 817-153 Področje pravne ureditve poslovanja samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. PONEDELJEK: 16. do 17. ure ČETRTEK: a do 9. ure, lahko tudi prej pokličete SVETOVALEC:   VAREKA, Igor ing. Jenko, s.p.
Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost KJE: VAREKA
Potok pri Komendi 3B, tel./faks: 841-479 KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno
varnost za ekologijo, za kakovost po ISO 9000
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica SaSa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik F:ranci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311.2iro račun: Bistrici, d.o.o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
peh pa je tudi vstopnica za univerzo, ni pa vse, kar mora tja kot popotnico odnesti bodoči študent. Na kamniški gimnaziji zato dijakov nikakor ne pripravljamo samo na maturitetni izpit, ampak je znaten del pedagoškega dela, to je pouka, interesnih dejavnosti, ekskurzij, tečajev, raziskovalnega in kulturno umetniškega dela, namenjen splošni pripravi na študij ter splošni in še posebej kulturni rasti mladega izobraženca.
V osrednjem slovenskem dnevniku smo zasledili izjavo predsednika republiške maturitetne komisije dr. Budina, da maturanti nadpovprečne in izjemne ocene dosegajo predvsem na gimnazijah, ki po posebnem selek-cijskem postopku pridobijo najboljše ter izjemno uspešne in visoko motivirane osnovnošolce. Tudi pri nas je dobra polovica vpisanih prvošplccv iz vrst osnovnošolskih odličnjakov, druga polovica pa je po uspehu in po rezultatih preizkusov iz matematike in slovenskega jezika precej »pisana«, motivacijo pa je potrebno še močno okrepiti. Rezultati naših maturantov pa so taki ali boljši kot na omenjenih gimnazijah.
Plinifikacija
Najprej poznati stroške, šele potem o posojilih
Čeprav je bil sestanek naročnikov plinskih priključkov, ki ga je sklical predsednik sveta KS Duplica Ivan Pohlin 28. julija, namenjen samo seznanjanju s pogoji za pridobitev ugodnih posojil iz ekološkega sklada, se je navzlic temu večina razprav prek sto udeležencev v kulturnem domu Duplica vrtela okrog stroškov, kijih ho zahtevala plinska instalacija znotraj vsake hiše.
Predstavnik NLBje najprej prisotne seznanil s pogoji, kijih je potrebno izpolniti za odobritev posojila. Vse potrebne podatke in obrazce bodo interesenti lahko dobili na sedežu banke Domžale in njene podružnice v Mengšu (zakaj tega ni mogoče urediti v Kamniku, ni bilo jasnega odgovora!), nekatere informacije pa tudi vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih KS Duplica v kulturnem domu. Povemo pa lahko, da je eden od pogojev za to posojilo, da bo naročnik že prihodnje leto sklenil pogodbo o odjemu plina, lorej, da bo plin začel uporabljati. Posojilo pa bodo lahko najeli tudi samo tisti, ki sedaj kurijo drva ali premog, ne pa tisti, ki uporabljajo kurilno olje.
Torej se bo na ta način krog možnih dobitnikov posojila precej zožil. Veliko je bilo govora o neurejenih lash niških problemih v stanovanjskih blokih in o potrebnih soglasjih lastnikov stanovanj za izvedbo plinskega priključka. S strani predstavnice Adriaplina Jakšetoveje bilo pojasnjeno, da za izgradnjo priključka zadostuje soglasje 51% lastnikov stanovanj in da za dokaz lastništva
ne bo treba predložili izpiskov iz zemljiške knjige, pač pa le kupoprodajno pogodbo za stanovanje. V upravni enoti pa bo treba na podlagi predloženega projekta, ki ga bo izdelal pooblaščen projektant, in druge dokumentacije pridobiti potrdilo o priglasitvi del, ne pa gradbenega dovoljenja. Kaže pa, da bo največ težav z dimniki, zlasti tam, kjer bodo posamezni lastniki stanovanj želeli obdržati peči na trdo gorivo. Stroške razvoda po stopniščih do posameznih stanovanj pa bo nosil Adriaplin. Ker Adriaplin sedaj želi pripeljattplinsko omrežje do slehernega bloka, ljudi vseeno zanima, koliko jih bo stal ta priključek. Ali bo moral vsak lastnik stanovanja, kijih je na primer v nekem bloku 47 (Jelovškova 19), plačati po 21000 SIT ali pa bodo upoštevali le dejanske stroške priključka. Na to vprašanje je bilo rečeno, da bodo predstavniki Adriaplina še odgovorili.
Glede izvajalcev notranjih instalacij, ki ga bo lahko izbral vsak naročnik sam, med kamniškimi izvajalci, ki ima ustrezne ateste, je bila omenjena Zarja Kovis.
Adriaplin bo v kratkem v posebni brošuri, ki so jo
dobili vsi naročniki, podrobno pojasnil vse postopke za pridobitev potrebne dokumentacije za izvedbo plinske instalacije, v njej pa bodo tudi pojasnila o ostalih vprašanjih v zvezi s plinifikacijo in dobavo plina.
FRANC SVETUJ
Mitja ■ Luštrek
Letos so bile povprečne ocene pri vseh predmetih višje od državnega povprečja, pri večini predmetov tudi visoko nadpovprečne: pri kemiji (za 0,75 ocene), pri fiziki (za 0,74 ocene), na osnovnem nivoju matematike (za 0,70 ocene), pri ekonomiji (za 0,57 ocene), pri geografiji (za 0,56 ocene), pri zgodovini (za 0,51 ocene), pri filozofiji (za 0,41 ocene), pri slovenskem jeziku (za 0,37 ocene), pri psihologiji (za 0,32 ocene) ter na osnovnem nivoju angleškega jezika (za 0,21 ocene). Pri ostalih predmetih so bile približno eno desetinko ocene nad povprečjem. Za višji nivo matematike in angleškega jezika pa smo že zapisali, da so vsi dijaki, razen enega, dosegli eno od dveh najvišjih ocen.
Po posameznih predmetih so imeli največji delež pravilnih odgovorov naslednji dijaki: pri filozofiji Marko Štempihar in Sabina Dogič, pri geografiji Robert Kržišnik, Urška Koce, Brigita Grcgorič in Špela Razpotnik, pri psihologiji Boris Ko-zlevčar, Barbara Janežič in Boštjan Poglajen, pri zgodovini Katja Paiadin, Marko Štempihar in Katarina Hafner, pri sociologiji pa Lenka Tekavec. Pri naravoslovnih predmetih so bili pri fiziki najboljši Mitja Luštrek, Iva Hafner, Aleš Žiberna in Simon Brleč. Pri kemiji je bila najboljša Irena Žnidar, nato Iva in Katarina Hafner, Mitja Luštrek, Helena Kaker in Boris Gantar.
Oktobra se za vse začenja študijsko leto. Lani se je 80% naših dijakov uspelo vpisati po svoji največji želji, letošnje podatke pa še zbiramo. Želimo si, da bi bilo čimveč uspešnih tudi takrat, ko bodo morali med študijem in po njem pokazati tisto, kar jim je dala gimnazija zaradi mature in, kar je še bolj pomembno, izven maturitetnih točk.
Mala hidrocentrala - ob Snoviku
ljani so v naši občini ustanovili Društvo lastnikov malih hidrocentral. Eden izmed njenih članov je postal tudi Srečko Urankar, po domače Burjev iz Snovika. Že pred 23. leti je ob potoku Snovik pod svojo hišo zgradil majhno hidrocentralo, ki izkorišča energijo tega hudourniškega potoka. Rad nam je predstavil svoje izkušnje, ko smo ga te dni obiskali.
Najprej smo si ogledali nekaj kvadratnih metrov veliko hišico ob potoku, v ka-
s pripombo, da je treba seveda upoštevati njihove stroške z vzdrževanjem omrežja in podobno. V kolikem času se torej precej velika naložba v tako centralo izplača. »Če ne računam velikega števila ur lastnega dela, pač pa samo material, bi se morala izplačati približno v desetih letih obratovanja.«.
Spregovoriva tudi o trenutno aktualnih problemih lastnikov malih elektrarn. »Sedaj je ena najpomembnejših stvari prido-
Srečo Burja v svoji mali hidrocentrali
teri se vrti generator moči 22 kW oziroma 30 ks. Poganja ga lakoimenovana Ban-kijeva turbina, kije podobna mlinskemu kolesu, čeprav premer ni večji od 30 cm. Vodo iz potoka zajema s 500 metrov dolgo in 25 cm široko cevjo z višinsko razliko 32 metrov. Turbino je izdelal Samo Stankovič iz Kamnika. Generator oddaja višek energije v nizkonapetostno javno omrežje 3 x 380 voltov.
»Čeprav je potok hudourniki, nam to ne povzroča posebnih težav. Poskrbljeno pa je tudi, da je na delu od zajetja do centrale vedno dovolj vode v potoku, da ribe lahko preživijo J pravi Srečo, »poleg celotne domače oskrbe z energijo (cca 300 kWh na mesec) pa oddamo letno v javno omrežje okrog 58.000 kWh.«
Zanima nas seveda tudi cena, po kateri dobi plačano energijo. »Elektrogospodarsko podjetje plača za to energijo 60% njihove prodajne cene,« se glasi odgovor,
bitev potrebne koncesije za izkoriščanje vode. To pa bo kot kaže zelo dolgotrajen postopek. Na primer Osolnik iz Hruševke je celi dve leti urejal zadevo, da je sedaj prišel do koncesije in dobil dovoljenje za obratovanje.«
Poleg lega pa lastnike malih elektrarn čaka še ureditev statusa. Kot nam je dejal Srečo Urankar, bo moral zaradi tega postati samostojni podjetnik (s. p.), čeprav je sedaj kmet. »Ja, tako je, izpit iz varstva pri delu sem že naredil,« je zaključil Srečo.
Vsekakor lahko rečemo, da so te naše male hidrocentrale zelo koristne, saj lahko veliko pripomorejo k reševanju naših energetskih zagat. Vprašanje pa je, ali bodo njihov položaj in njihovo pripravljenost za vlaganja v gradnjo novih elektrarn znali spodbuditi ali vsaj ne zavirati s preobsežnimi birokratskimi postopki...
FRANC SVETEL!
Spominsko srečanje ob spomeniku padlih prvoborcev
Zgodovinski dogodki ne gredo in ne smejo iti v pozabo. Narodno osvobodilni boj, ki se je razplamtel v Sloveniji, je na Kamniškem že na samem začetku zahteval mlada življenja. Ob Titanovi brvi sta v noči na 27. julij padla mlada človeka, borca Mlakar in Miklavčič. Občina Kamnik je v spomin na te dogodke slavila občinski praznik vse do leta 1994. Ne glede na spremembe pa se vsako leto srečujejo ob tem dnevu borci, aktivisti NOB, mladina in drugi, ki želijo ohranjati plemenite ideje in cilje iz časa NOB.
Na svečanosti 26. julija se je zbralo veliko ljudi. Zveza borcev je pripravila lep kulturni program, v katerem so sodelovali pevci Solidar-
Po končanem kulturnem programu je spregovoril predsednik občinske borčevske organizacije Janez Prezelj, se zahvalil županu za njegove tehtne besede, zahvalil se je vsem, ki so sodelovali v programu in v nadaljevanju izpostavil zlasti naslednje:
Današnje srečanje priča, da spomin na žalostno, a ponosno poglavje v našem boju na smrt in življenje za svobodo slovenskega naroda še ni ugasnil. Upajmo, da bomo dočakali čase, ko nam ne bodo grozili s podiranjem spomenikov, z odvzemom dneva OF, da nam ne bodo grozili z razbitjem partizanov na dobre in slabe, saj ni mogoče, da bi dežela, ki je prepojena s krvjo bor-
Župan Tone Smolnikar govori o pomembnosti obdobja NOB
nosti iz Kamnika in kulturna skupina Pridenmožic.
Uvodno besedo v programu je povzel župan Kamnika Tone Smolnikar. Govoril je o pomenu dogodkov pred 56. leti, ki je bil čas enotnosti in junaštva v boju proti okupatorju. Spomnil je tudi na današnje razprtije v občini, kar gotovo ne prispeva k izboljšanju splošnega stanja.
cev za svobodo, za katero so trpeli in umirali partizani, naši ljudje po koncentracijskih taboriščih, talci in druge žrtve nacifašističnega nasilja, bila tako ponižana in poteptana.
»V narodnoosvobodilnem boju 1941-1945 je bil pod vodstvom OF storjen odločilen korak na poti k osamosvojitvi, brez katere danes tudi lastne države ne bi imeli.«
STANE SIMŠIČ
Razstava koz in ovc v Kamniku
V času Dnevov narodnih noš v Kamniku si lahko ogledate razstavo koz in ovc, ki jo že šesto leto zapored pripravlja Kozjerejsko društvo iz Kamnika.
Videli boste okrog 50 koz - sanske, srnaste in burske pasme. Živali na razstavi bodo ocenjene in jih bo možno tudi kupiti.
Razstava bo 13. in 14. septembra na sejmišču ob Cankarjevi cesti, takoj za mostom ceste za Kamniško Bistrico. Med razstavo pa boste lahko tudi jahali, saj bosta vedno na razpolago dva osedlana konja s strokovnim vodstvom.
Vabljeni!
V POSLOVNO INFORMACIJSKEM CENTRU OBČINE KAMNIK SO NA VOLJO
Prijavni listi za pridobivanje pomoči, ki je sestavni del javnega razpisa (Ur. list št. 45/97 in časopis DELO, dne 18. 7. 1997) za:
- kreditiranje projektov na področju malega gospodarstva iz sredstev, pridobljenih iz naslova Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine
- odobritev jamstev za investicijske kredite.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Gradnja telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini gre h koncu
Na vprašanje svetnika Toneta Rajsarja v zvezi s stanjem izgradnje telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini, o Čemer smo že poročali, je investicijsko tehnična služba Telekoma 23. julija odgovorila, daje objekt v zaključni fazi in da bodo z vključevanjem naročnikov pričeli po 10. avgustu 1997.
V pojasnilu, ki ga je podpisal Pavel Žakelj, dipl. ing., pomočnik generalnega direktorja Telekoma, je še rečeno, da je bilo s pogodbo med občino Kamnik in Telekom Slovenije dogovorjeno, da bo občina sofinancirala izgradnjo TK omrežja v Tuhinjski dolini. Sovla-ganje se nanaša na celotni sistem TK omrežja in ne samo na optični kabel. V tej pogodbi se je Telekom Slovenije, PE Ljubljana, obvezal, da bo celotni objekt zgrajen v dveh fazah - zaključek prve faze do 30. 6. 1997. Zaključek druge faze ni ogrožen, do kasnit-ve prve faze pa je res prišlo, za kar se Telekom opravičuje in pristavlja, da so bili za kasnitev tudi objektivni vzroki, ker so gradbeno dovoljenje za del trase optičnega kabla med Lazami in Mot-nikom dobili šele v maju 1997.
VSuhadolah se ne zbirajo odpadki iz ostalih občin
Svetnika Janeza Repanška zanima, če se na račun občine Kamnik vozijo na zbirno sortirao postajo v Suhadolah in potem na deponijo Barje tudi odpadki iz drugih občin, kjer Publicus pobira smeti. Količina odpadkov na Barja je namreč omejena. Vpra-
šal pa je tudi, zakaj se v jamo na sortirni postaji vozi clektrofiltrski pepel sumljive kakovosti.
Župan Smolnikar je svetniku posredoval odgovor Publicusa z. dne 28. 5. 1997. v katerem je rečeno, da se na račun komniške občine ne vozijo odpadki iz drugih občin niti na deponijo Kuje niti na zbiralno sortirno postajo v Suhadolah.
Leta 1994 in 1995 je bil iz TETO Ljubljana brezplačno pripeljan clektrofiltrski pepel, za katerega je ustrezno dokumentacijo izdelal Institut Jožef Štefan. Uporabljen pa je bil za zgornjo površinsko zaščito in na odlagališču inertnih odpadkov ter za podlogo pod asfaltno površino, namenjeno za kompostiranje.
Iz priloženega odgovora Inšpektorja za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor RS z dne 4. 7. 1997 pa je razvidno še, »da je nekoliko povišano ozadje radioaktivnega sevanja zaznati le na sami površini odlagališča pepela, po nekaj deset metrih pa ga sploh ni mogoče več izmeriti. Navadno se taka odlagališča rekultivirajo oz. prekrijejo s peskom, zemljo ali asfaltirajo, lako da se jakost doze zniža pod nivo naravnega sevanja. Treba pa je ponovno pripomniti, da elektrofiltrskega pepela na deponiji Suhadolc niso odlagali, temveč so ga uporabili za prekritje inertnih odpadkov, nato pa površino rekultivirali, delno pa prekrili z asfaltno površino«.
Za večjo prometno varnost šolarjev na Duplici
Po mnenju svetnika Braneta Goluboviča naj bi za večjo var-
nost šolarjev na prehodu za pešce pred tovarno Stol na Duplici na obeh straneh prehoda namestili hitrostne ovire.
Župan Smolnikar je v zvezi s tem posredoval pojasnilo komisije za tehnično urejanje prometa, ki soglaša s tem, da so za šolarje posebno nevarne prometne površine v neposredni bližini šol. Zato je bil letos v precejšnji meri realiziran projekt umirjanja prometa z. namestitvijo hitrostnih ovir pred več tovrstnimi objekti v naši občini.
Ob ogledu omenjenega dela Ljubljanske ceste je komisija ugotovila, da je tu preglednost razmeroma zadovoljiva, hitrost vozil pa je omejena na 50 km na uro. Res pa je, da gre za veliko gostoto prometa in s strani brezobzirnih voznikov za nespoštova-nje prometne signalizacije. Prehod za pešce pri Stolu je sestavni del večjega križišča in ne dopušča predlagane rešitve (namestitve hitrostnih ovir na obeh straneh prehoda za pešce). To vprašanje bo treba rešiti v okviru celovitega prometnega urejanja Ljubljanske ceste, pri čemer bi bilo treba tudi na tem delu lokalne ceste poskrbeti za semafo-rizaeijo križišča oziroma vsaj za postavitev semaforja, ki pešcem omogoča varnejše prehajanje prometno močno obremenjene ceste. To pa je povezano z znatnimi finančnimi sredstvi, zato navedene rešitve ne bo mogoče takoj uresničiti, pač pa bo treba počakati na zagotovitev potrebnih sredstev v občinskem proračunu.
(fs)
Spomenik Gašperju Križniku v Motniku
Priznanje vnetemu zbiralcu slovenske slovstvene dediščine
V okviru letošnjega krajevnega praznika Motnika, ki so ga obeležili z že tradicionalnim 13. mot-niškim sejmom in športnimi prireditvami, so Motničani letos posegli tudi v svojo zgodovino in postavili spomenik svojemu rojaku Gašperju Križniku, zaslužnemu zbiralcu slovenske slovstvene dediščine.
Doprsni kip, delo kamniškega kiparja Miha Kača, ki stoji v parku sredi Motnika, sla odkrila kamniški župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Motnik Ja-
nez Trebušak, pokrovitelja slovesnosti. Gašperja Križnika in njegovo delo pa je zbranim udeležencem v daljšem sestavku (19 strani) predstavila dr. Marija Stano-nik, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Gašper Križnik je bil rojen 5. januarja 1848 v Motniku, umrl pa je 26. novembra 1904. Začel je kot čevljar, kasneje pa si je omislil trgovino. Že zgodaj, ko je bil star dvajset let, je začel zbirati pravljice, pripovedke in ljudske pesmi iz domače okolice. Mnoge pesmi so mu povedali tudi njegovi vajen-
Ob spomeniku Gašperju Križniku sta predsednik KS Janez Trebušak in predsednik Turističnega društva Motnik Jože Semprtmožnlk
Opozorilo občanom!
Občinska uprava Občine Kamnik v težnji po zagotavljanju optimalnega stanja prometne varnosti ponovno opozarja lastnike zemljišč, na katerih ob cestah rastejo žive meje, grmičevja, sadna in gozdna drevesa, da obrežejo žive meje in grmičevja na dovoljeno višino ter odstranijo veje dreves, ki segajo v cestni svet oz. na površine za pešce ter tako zmanjšujejo preglednost cest in drugih prometnih površin. Prav tako je potrebno odstraniti vse ob cestah postavljene predmete, ki prav tako zmanjšujejo preglednost cest, križišč ter križišč z železniško progo, ali otežkočajo varno hojo pešcev po prometnih površinah.
30. člen Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik (Uradni lisi RS, št. 47195 in 38196) določa, da je dovoljena višina živih mej, ograj in drugih objektov 0,70 m. Odmik (varovalni pas) od končne točke prečnega profila ceste je v naseljih 1 m, izven naselja pa 3 m.
V primeru nespoštovanja veljavnih predpisov bodo pristojne službe ustrezno ukrepale.
Ivan Pristovnik tajnik Občine Kamnik
ci. Leta 1874 so v Celovcu izdali njegove Slovenske pripovedke iz. Motnika. To je bila prva slovenska zbirka pripovedk v narečju in edino njegovo tiskano delo. Križnik ni bil samo vnet zbiralec gradiva, pač pa je do snovi imel tudi živo razmerje. Dopisoval si je z mnogimi znanstveniki svetovnega slovesa, največ pa z Rusom francoskega imena J. B. De Cor-tenavem. Zato se velik del Križ-nikovega gradiva nahaja tudi v ruski akademiji znanosti. Nekaj njegovih zbranih ljudskih pesmi in pripovedk je objavil tudi ljubljanski Dom in svet, kjer je bila objavljena tudi edina doslej znana fotografija (po njej je Miha Kač izdelal doprsni kip. op. p.).
Po mnenju dr. Stanonikovc Križnikovo delo še ni v celoti ovrednoteno. Zato je predsednik Turističnega društva Jože Semprimož-nik dejal, da bodo ob prihodnjem slovenskem kulturnem prazniku s sodelovanjem dr. Stanonikove, prof. Eraneta Drolca in drugih v Motniku pripravili simpozij o tem pomembnem zbiralcu slovenskega narodnega blaga. Izrazil je željo, da bi se tega simpozija udeležili tudi sodelavci znanstvenih ustanov iz. Sant Peterburga, Zagreba, Gradca, Maribora in Ljubljane, kjer hranijo Križnikova dela.
Župan Tone Smolnikar je domačinom čestital ob krajevnem prazniku in k odkritju spomenika zaslužnemu krajanu. Povedal je tudi, da je iz Ljubljane prišla dobra novica, da bodo letos ali pa v začetku prihodnjega leta zasadili lopato za novo obvoznico mimo Motnika. Da je ta resnično potrebna, so se udeleženci slovesnosti prepričali, saj je v času prireditve prevozilo Motnik več kot sto avtomobilov z registracijami CE, MB, SG, kar kaže, da luhinjka že postaja obvoznica za Trojane.
Po blagoslovitvi Križnikovega spomenika in podelitvi priznanj najboljšim ekipam tekmovanja v malem nogometu je s krajšim kulturnim programom slovesnost zaključil moški pevski zbor Lipa s Trojan. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku so pripravili svet KS, Turistično društvo, Kulturno društvo in Športno društvo Motnik. Žal je zaključno slovesnost nekoliko motil popoldanski dež. Kljub temu pa so se mnogi obiskovalci proti večeru zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka.
F. SVETEU
Vi sprašujete, župan odgovarja
J. M. iz Most sprašuje, kako je s prevozi otrok v šolo Moste.
Gostota prometa je vedno večja, zato so tudi otroci na poli v šolo bolj ogroženi. Ministrstvo za šolstvo in šport je prav zato v 56. členu Zakona o osnovni šoli opredelilo dodatno pravico do povračila stroškov prevoza učencem, ne glede na oddaljenost od šok, če pristojni organ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poli v šolo.
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Kamnik je na podlagi navodil in kriterijev svojo nalogo opravila v februarju letošnjega leta. Ob pripravi na organizacijo prevozov otrok smo poskusili upoštevati tudi želje staršev v posameznih KS. Seveda prevozov nismo mogli organizirati tam, kjer za to niso zagotovljeni pogoji. V KS Podgorje in KS Zg. Črna so krajani zato sami priskočili na pomoč in odstranili vse tiste ovire, ki smo jih ob poskusni vožnji z
avtobusom ugotoviti.
I. septembra je tako prvič zapeljal šolski avtobus kar na treh novih poteh: v Gozd, skozi Podgorje in od Krita mimo Gmajnice, Gore in Komende do šole v Mostah.
Največ otrok se ho prevažalo na zadnji progi. Tako bo imela OS Komenda Moste kar 141 vozačev, kar bo močno vplivalo tudi na organizacijo pedagoškega in ostalega dela v šoti.
S temi prevozi pa nismo rešili vseh problemov. Ogroženi so tudi otroci iz Žej, ki morajo pešačiti oh regionalni cesti Moste-Vodice in prečkati ze-ly prometno cesto Kranj-Mengeš. Za le otroke nam še ni uspelo dobiti prevoznika. Zato ob tej priložnosti vabim vse, ki bi lahko pomagali rešiti ta problem.
Žal se ob reševanju lako občutljivih problemov, kišo običajno prežeti z močnim čustvenim nabojem, pojavijo tudi napačne interpretacije, ki so predvsem posledica premajhne informiranosti. V izogib slabim občutkom posameznikov naj povem, da občinski svetniki o prevozu otrok v šolo
niso razpravljali ali glasovali,
ker je to področje v skladu z Zakonom o osnovni šoli v pristojnosti Oddelka za družbene dejavnosti. Seveda pa imajo možnosti, pristojnosti in obveznosti pri odločanju za opravljanje nevarnih poti v šolo. Program aktivnosti moramo poslati tudi na Ministrstvo za šolstvo in šport.
V občini Kamnik se v šolo vozi z avtobusi ali kombiji okoli 700 učencev, zato predstavljajo stroški prevozov kar precejšen zalogaj občinskega proračuna, ki bodo do konca koledarskega leta krepko presegli načrtovanih 19 milijonov tolarjev, kar ho potrebno popravili v rebalansu pivruču-na.
115-letnica delovanja kamniških gasilcev
V tednu od 19. do 23. avgusta je Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik praznovalo H5-letnico svojega delovanja.
Aktivnosti ob praznovanju tega visokega jubileja smo začeli z Vročo torkovo linijo na CATV Impulz, kjer so štirje naši člani predstavili delovanje društva in naše plane za prihodnost.
V sredo popoldne je bila izvedena prikazna vaja na stavbo Občine Kamnik. Požar je bil v hodniku pred sejno dvorano, v kateri so zasedali vrli kamniški svetniki. Na pomoč jim je prihitelo 32 naših članov in članic v šestih vozilih. Izvedli so dva notranja napada skozi stavbo in en zunanji napad preko avtolestve. Svetnike pa so spustili na ulico s pomočjo prta skozi okno sejne sobe Ogenj je bil uspešno po-gašen, svetniki na varnem, mi pa smo hiteli organizirati še ostale prireditve v čast našega praznika.
V petek pa smo sklenili meščanom pokazati, da poleg trdega dela poznamo tudi zabavo. Zičeli smo ob 19. uri na parkirišču pred tovarno Titan. Želeli smo obuditi spomin na gasilsko igro, ki so jo začeli igrati leta 1957 ob praznovanju 75-let-nice delovanja društva. Avtorja tedanje igre sta bila gospod Berlec in ing. Dolenc. Igranje igre, ki sta jo poimenovala gasilska igra z žogo, se je razširilo na področje tedanje Ju-
Krvodajalska
akcija 23.
in 24. septembra
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo, ki bo v torek, 23., in v sredo, 24. septembra 1997. Odvzem krvi bo na Zavodu za transfuzijo krvi Slovenije v Ljubljani na Šlajmerjcvi 6.
Za krvodajalce pripravljajo posebni avtobusni prevoz po naslednjem razporedu:
torek, 23. septembra
ob 6. uri - odhod z avtobusne postaje Kamnik, s postanki do Duplice
ob 7.30 - odhod z avtobusne postaje Češnjice, s postanki v Lazah Šmartnem, Vrhpolju in postajališčih do Duplice
ob 10. uri - odhod iz Kamnika s postanki do Duplice
sreda, 24. septembra
ob 6. uri - odhod z avtobusne postaje Kamnik in postanki do Duplice
ob 7.30 - odhod iz Črne s postanki v Stranjah, nato naloži potnike v Tunjicah in nadaljuje vožnjo s postanki do Duplice
ob 10. uri - odhod iz Kamnika, postanki do Duplice, nato pelje do Križa v Komendo in Moste
Po odvzemu krvi bodo avtobusi krvodajalce prepeljali nazaj na izhodiščne postaje.
STANE SIMŠIČ
goslavije. V zadiijih letih pa je zamrlo. Vendar nismo našli tako velikega prostora, kot' ga v opisu igre predlagata avtorja. Zato smo pro-
ca tekmovanja. Tekmovanje je bilo na trenutke, kljub obilici hladne vode zelo napeto in vroče. Vendar smo dobili zmagovalca, katerega v
Prikazna vaja na stavbo občine Kamnik
stor nekoliko zmanjšali, zmanjšali smo tudi število igralcev in prikrojili pravila, djt so ustrezala novim pogojem. Zaradi spoštovanja do prvotnih avtorjev smo igro tudi preimenovali v vodni nogomet. Bistvo igre je, da moštvo spravi veliko usnjeno žogo v nasprotnikov gol. Za dosego tega cilja pa smejo igralci uporabiti edino vodni curek.
Ko je napovedovalka prebrala navodila za vodni nogomet, se je začelo tekmovanje, za katerega naj ppudarim, da je bilo družabnega in nikakor ne tekmovalnega značaja. Med seboj so se pomerile ekipe gasilskih društev Srednje vasi. Križa, Kamniške Bistrice in Kamnika. Kmalu po začetku pa so se pojavile težave, ki pa smo jih dokaj uspešno reševali. Največ preglavic nam je povzročila usnjena žoga, ki je pokala kot za stavo. Vendar smo bili dobro pripravljeni, zato smo imeli dve žogi in več duš. Vendar je bilo vse zaman. Današnji pritiski v ceveh so mnogo višji od nekdanjih in to je botrovalo temu, da so spustile vse duše naših žog. Naša dobra pripravljenost pa je splavala po vodi še pred koncem prve igre. Vendar se nismo dali. Priskrbeli smo si plastično žogo, ki je zdržala do kon-
duhu družabne igre ne bomo objavili. Važno je, da smo se imenitno zabavali tako tekmovalci kot tudi gledalci. Zadovoljni z uspešno izvedbo smo si obljubili, da se drugo leto zopet snidemo in odšli pred gasilni dom. kjer je bil postavljen šotor, v katerem je že potekal kamniški žur. Okoli 1500 ljubiteljev dobrega žura je plesalo v glasbenih ritmih zabavne skupine Gimmy 5 in pevca Jasmina Stavrosa.
V soboto pa smo začeli bolj slovesno. S parado po glavni mestni ulici smo Kamničanom predstavili 16 praporov, 30 pionirjev in mladincev, 110 članov in članic ter 22 vozil našega, okoliških in prijateljskih društev. Za strumni korak je poskrbela kamniška godba, za poživitev naših vrst pa 15 predstavnikov narodnih noš. Parado smo zaključili pred gasilnim domom, kjer smo imeli slovesnost, na kateri sta nas poleg drugih uglednih gostov pozdravila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije g. Eory in kamniški župan g. Smolnikar. Po končani slovesnosti pa se je začel zabavni del, to je tradicionalna veselica z jedačo, pijačo in bogatim srečelovom.
SIMONA OBLAK ZORKO
Šolski center Rudolf Maister Kamnik
z dovoljenjem Ministrstva za šolstvo in Sport R Slovenije objavlja
prodajo uporabnih in ohranjenih šolskih klopi in stolov po orientacijski ceni (ki se glede na ponudbo lahko zviša ali zniža):
1.800 SIT za šolsko klop in 900 SIT za šolski stol.
Pisne ponudbe pošljite na naslov Šolski center Rudolf Maister Kamnik, Novi trg 41 /a.
Objava velja do razprodaje.
Svetu krajevne skupnosti Moste
Predlog za izločitev dela občine Kamnik
V maju smo na občinski svet Občine Kamnik posredovali pobudo, da se območje krajevnih skupnosti Komenda, Kriz in Moste izloči iz občine Kamnik in da se ustanovi nova občina Komenda, s sedežem na Glavarjevi v Komendi. Pred obravnavo pobude na občinskem svetu je KS Križ podala pisno izjavo, da se strinja z izločitvijo in ustanovitvijo nove občine. Na seji občinskega sveta je svetnik Vinko Ovijač iz Most podal stališče sveta krajevne skupnosti, da se le ta strinja z izločitvijo in ustanovitvijo nove občine, alternativno pa je svet KS Moste za priključitev k Občini Mengeš. Občinski svet Občine Kamnik je z enim glasom proti sprejel sklep: »Občinski svet občine Kamnik predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da začne postopek za izločitev dela občine Kamnik in ustanovitev nove občine Komenda.«
Pred obravnavo pobude na občinskem svetu je bila s strani Vinka Ovijača večkrat izražena pobuda, da se KS Moste s strani KS Komenda posreduje »ponudba« za novo občino Komenda. Kol primer je izpostavil ugodno ponudbo občine Mengeš. V dosedanjih razgovorih s sosednjimi občinami, z. županom Občine Mengeš, smo izvedeli, da v Mengšu te ponudbe ne poznajo. Kljub temu pa smo, zaradi vztrajanja občinskega svetnika Vinka Ovijača, sprejeli odločitev, da vam ponovno skušamo pojasniti razloge za ta korak, ki so bili že povedani, napisani v gradivu za sejo občinskega sveta, v Kamniškem občanu in povedani ob predstavitvi pobude na občinskem svetu. Gre za povsem enostavno dejstvo, da je Občina Kamnik prevelika in da ne rešuje naše skupne problematike s svojim profesionalnim kadrom in jih moramo zato mi sami, ljubitelj-
sko, v svojem prostem času, z znanjem in prizadevanjem, ki ga imamo ali pa tudi ne.
Naše povezano področje ne moremo prepustiti ad hoc reševanju kamniške lokalne skupnosti, saj je skupnih problemov veliko in jih je potrebno sprotno reševati. Kaj vse je skupnega, kaj vse nas združuje, ni potrebno poudarjati, ker se tega večina nas zaveda: vodovod, kanalizacija, ceste, telefon, kabelski sistem, pokopališče, kulturna dediščina, pošta, zobozdravstvena ambulanta, zdravstvena ambulanta... To je naša ponudba. Urejamo jih skupaj in naj ne bo vse breme urejanja in odgovornosti na Komendi, v Mostah pa se (primer: kabelski sistem, pokopališče, šolska pot) na to skorajda požvižgate. Takšni so namreč konkretni rezultati pri zbiranju pristopnih izjav za kabelski sistem v delu Most in v Suhadolah, neime-novanju članov v skupni gradbeni odbor za pokopališče, zbiranje soglasij za šolsko pot.
V naši »ponudbi« se dotikamo tudi nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva na komendskem področju. V Komendi ne moremo mimo dejstva, da bo devetletka tam, kjer so otroci. To je v začetku devetdesetih letih potrdil tudi Izvršni svet Občine Kamnik in s prioriteto Občinska skupščina občine Kamnik.
In kaj sta potrdila omenjena organa in Ministrstvo za šolstvo in šport? Investicija za dograditev šole v Komendi se izvaja v treh fazah: prizidek k OŠ Komenda, telovadnica pri OŠ Komenda in nadgradnja obstoječe šole v Komendi.
Za vse navedeno je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
V letu 1994 je kamniški izvršni svet sprejel poročilo o stanju šol v Mostah in Komendi. Navedeno poročilo v gradbenem smislu ni ravno dober obet za zgradbo v Mo-
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23
1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176 infocenter.kamnik-1@siol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
mttm
STALNA RAZSTAVA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA SLOVENSKEM
Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647, 817-662
IZBOR AVTOPORTRETOV MIHA MALEŠA
Razstava ob 10. obletnici sllkarjeve smrti v Maleševl galeriji.
Informacije: Kulturni center Kamnik - Maleševa galerija, telefon: 831-616, 817-647, 817-662
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK vabi Petek, sobota in nedelja od 12. 9.-14. 9. 1997, Kamnik - staro mestno jedro, 27. DNEVI NARODNIH NOŠ. Vsako soboto, od 9. dp 13. ure, Kamnik - staro mestno jedro
- BOLŠJI SEJEM, prodaja starin in starih predmetov. Informacije: TD KAMNIK, g. Primož Hieng, tel.: 832-011, 831-077, 0609/636-960
MLADINSKI CENTER KAMNIK vabi vsako soboto, od 9. do 1Z ure na Šutno na OTROŠKI BOLŠJI TRG - LIKOVNE DELAVNICE. Informacije: ga. Helena Sterle, tel.: 815-477
VELIKA PLANINA - Zaklad narave d.o.o. vabi Nedelja, 14. 9.
KVALIFIKACIJE TEKMOVANJA HITREJŠI OD SVOJEGA SEDEŽA NA SEDEŽNICI Sobota, 20. 9.
TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Nedelja, 21 9. PASTIRSKE IGRE Nedelja, 21. 9.
FINALE TEKMOVANJA HITREJŠI OD SVOJEGA SEDEŽA NA
SEDEŽNICI
Nedelja, 28. 9.
ČISTILNA AKCIJA s pripravo na prvi sneg
Informacije: Velika planina - Zaklad narave d.o.o., tel.: 831-425,
817-202, in TIC Kamnik, tel.: 831-470
Do 30. 9.
Galerija Majolka - RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL TATJANE LUZNIK ŠKUFCA - ODSEVI in MATEVŽA ŠKUFCA - TIHOŽITJA. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure.
Informacije: Majolka, tel.: 831-081
ŠPORT
Teniški klub Kamnik vabi Sobota, 13. 9.: TURNIR RODEX Sobota, 20. 9: VIP TURNIR Nedelja, 21. 9: MASTE RS KLUBSKI Sobota, 27. 9: ZAKLJUČEK LIGE
Vsi teniški turnirji se odvijajo v Kamniku. Informacije: Teniški klub Kamnik, g. Anton Jeras, tel.: 817-679
Nedelja, 14. 9.
Atletski stadion v Kamniku
VI. MEDNARODNI TURNIR FITA-STAR
Informacije: Lokostrelski klub Kamnik, g. Dušan Letnar, telefon: 831-256, 811-511
slah, še zlasti je pudarjeno, da je objekt dotrajan in da je temeljni problem v tem, ker objekt leži v depresiji pod cesto, ob obilnejšem deževju v kletne prostore vdre meteorna voda.
Pred občinskimi svetniki je gradivo, ki v strokovnem smislu opredeljuje razvoj osnovnega šolstva na našem področju. Odbor za družbene dejavnosti občinskega sveta je predlagane sklepe že podprl. Za nas vse je najpomembnejše stališče odbora za družbene dejavnosti, da se na podlagi strokovnih izhodišč podpira devetletna šola v Komendi in šestletna šoal v Mostah, kar seveda v ničemer ne spreminja, v investicijskem smislu, sprejeto prioriteto odpravljanja dvoizmenskega pouka v občini Kamnik. Naša prizadevanja bodo sledila temu programu, saj se zavedamo, da mora biti tudi v Mostah čimprej zgrajena ena telovadna enota.
Kot vidite, ne želimo ovinkarili, želimo biti odkriti do vas, saj vemo, da lahko le na ta način tudi vnaprej, vendar dejansko skupaj, urejamo in rešujemo skupno problematiko.
Ob koncu ponavljamo temeljni poudarek pobude. Preveč je stvari, ki nas že desetletja povezujejo. Nekaj krajevnih zdraharjev na vseh straneh skupnih projektov niso mogli dosedaj in jih tudi v prihodnje ne bodo mogli onemogočati. Mar ni za vse nas škoda, da nas je 14,6% prebivalcev celotne občine Kamnik in da dobimo iz občinske blagajne le malo več kot 1% in za kakih 10% obljub.
S spoštovanjem!
TOMAŽ DROLEC Predsednik sveta KS Komenda
Ministrstvu za promet in zveze
Krajani Žej o neurejenih cestnih razmerah
Krajani Žej pri Komendi (občina Kamnik) želimo dobiti odgovor na vprašanje, kdaj bodo zgrajeni pločniki ob cesti Moste-Vodice in ustrezna cestna ureditev križišča v Mostah.
Verjetno vas zanima, zakaj to sprašujemo. Sprašujemo zato, ker je omenjena cesta zelo obremenjena, vozniki divjajo skozi naselje s hitrostjo, ki daleč presega 60 km (kolikor je dovoljeno glede na oznake, da je to naselje). Policija ne ukrepa, oz. zelo malokrat vidimo policijski avto, ki bi mogoče vsaj malo »umiril« voznike. Znano je, da je bilo na tem območju že kar nekaj hudih prometnih nesreč: voznik je povozil motorista, ki je zavijal levo (dobil zelo hude poškodbe), voznik je povozil otroka s kolesom, ki je peljal ob robu ceste in dobil hude telesne poškodbe...
Nikjer nobenega znaka o omejitvi hitrosti, nikjer nobenih cestnih ovir (tim. ležeči policaji), nikjer nobenega ogledala, kaj šele semaforja. V vasi starši sami postavljajo opozorila, da so v bližini otroci. Policija pride ob nesreči, potem še mogoče dvakrat v letu, ali pa tudi ne!
Prekipelo pa nam je, ko je v soboto, 16. 8. 1997, voznik opla pridivjal po cesti iz smeFi Most in zadel 18-letnega motorista, ki je zavijal levo in se še vedno bori za življenje (dobil je hude poškodbe glave).
Je mar človeško življenje res tako malo vredno? Je pomembnejši prepir med KS Moste in KS Komenda, kje bo stala 9-letna osnovna šola? Šola naj stoji na taki lokaciji, da bodo imeli otroci bližjo in varnejšo pot do šole, da ne bo treba zaradi prometnega kaosa staršem voziti otroke v šolo, ali pa s strahom gledati na cesto, kako bo njihov malček prišel domov!
Krajani, zbudimo se in storimo nekaj za našo vamost, predvsem pa varnost NAŠIH OTROK! Ali niso otroci naše največje bogastvo? Dokazano to krajevnim, občinskim in republiškim veljakom.
Res je, da smo krajani podeželja, vendar nismo tako neumni, da bi si dovolili tak način reševanja pro-
blemov, češ saj je še čas, saj lahko počakajo, ni še tako kritična situacija. NI RES!!
Ali mogoče kdo kdaj SLUČAJNO prebere v Nedelu rubriko »Dražba za...«, kjer so največkrat opisani ljudje, ki so doživeli hudo prometno nesrečo in so invalidi?
Bo potrebna res smrtna žrtev ali celo več zaradi nevzgojenih, objestnih voznikov in neurejenih cestnih razmer? Zamislite si, da bi vaš otrok hodil v šolo po tako nevarni cesti, kot je ta. Kaj bo šele jeseni, ko se bo pričelo deževje in pozimi, ko bo sneg.
Ste se mogoče že peljali po tej cesti zjutraj med 7. in 8. uro ali popoldne med 15. in 17. uro? Pridite si pogledat kolono avtomobilov, ki večkrat stoji do začetka oz. konca vasi, oglejte si kaos na križišču v Mostah! Zelo zanimivo! V tem času policije ni niti blizu! Ne želimo si kakšnih specialnih ukrepov, želimo si le varnosti na cesti!
Razmišljajte kaj o času, ko bo zaradi popravil zaprta cesta na Trojanah in bo ves promet iz štajerske smeri preusmerjen skozi Tuhinjsko dolino po cesti skozi Žeje in Vodice, kjer je priključek na avtocesto.
.Ne zatiskajmo si oči in ušes z obrazložitvijo, da ne moremo sami nič storiti! Ne bodimo egoistično zaprti čudaki, ne obnašajmo se, kot da se nas to ne tiče!! Stopimo vendar skupaj in zahtevajmo tisto, kar nam pripada!
Ob glasovanju za plačevanje samoprispevka se ni nihče upiral, vsak je mislil, da bomo iz tega denarja nekaj zgradili oz. pridobili, sedaj pa se niti ne ve, kje je naš denar! Kar prepirajmo se. drugje bodo ta čas gradili šole, ceste, pločnike itd. Poznate pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!?
Bo potrebno res zapreti cesto (pa čeprav z barikadami) ali se bodo ustrezne institucije zganile in pričele reševati tako perečo problematiko, kol so pločnik, cesta, semaforji...?
Lep pozdrav,
Krajani Žej pri Komendi (podpisi so v uredništvu)
Po Koželjevi poti z gorskimi vodniki
Novice iz SKD
Kamniški gorski vodniki in Turistično informacijski center občine Kamnik so pričeli z medsebojnim sodelovanjem že na sejmu Alpe Ad-ria. Tedaj so gorski vodniki, ob diapozitivih, prvič predstavili svojo dejavnost tudi širši publiki.
Tako smo se v nedeljo, 17. avgusta, kamniški lokalni vodniki Turistično informacijskega centra občine Kamnik podali na ogled Koželje; ve peš poti in naravnih znamenitosti doline Kamniške Bistrice. Vodila sta nas gorska vodnika Marjan Kregar in Radivoj Nadvešnik, ki sta nam želela predvsem prikazati njihov način vodenja, ki je primeren tudi za povsem običajne turistične skupine ali šolske ekskurzije.
Izlet smo pričeli pri Iverju, od koder smo se odpravili proti Kamniški Bistrici po desnem bregu reke. Spoloma smo naleteli na kar nekaj ostankov piknikov, kar pa v narav-
Kopišnice in še posebno Mali in Veliki Prcdaselj, kjer je reka izdolbla zelo ozek prehod, v najožjem delu širok komaj pol metra in globok 35 metrov.
Pri Jurju, kjer se Koželjcva pot zaključi, sta naša vodnika prikazala postavitev in delovanje zasilne žičnice preko reke Kamniške Bistrice, s katero so se najbolj korajžni tudi popeljali. Sama žičnica je vzbudila precej zanimanja tudi pri drugih obiskovalcih.
Nato smo pot nadaljevali mimo lovskega dvorca, katerega načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, ter skozi spominski park, ki je posvečen vsem umrlim v Kamniških Alpah. Kmalu smo prispeli do Žagane peči - ledeniškega balvana v bližini spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrško sedlo. Tu sta vodnika poskrbela za primerno varovanje, nato pa smo vsi udeleženci, na
Enomesečne počitnice so pri kraju in tudi Slovenski krščanski demokrati smo že krepko začeli z delom. Pripravljamo se na jesenska zasedanja občinskega sveta. Predvsem se bomo zavzemali, da bo občinska uprava čimbolj učinkovito in dosledno izvajala programe po občinskem proračunu.
Iz vseh predelov naše občine že zbiramo realne potrebe, predloge za občinski proračun za leto 1998. Potekajo tudi priprave za letošnje volitve v državni svet in za predsednika republike. Z ostalima pomladnima strankama skušamo najti za te čimboljše skupne kandidate. Seveda že tudi teče evidentiranje kandidatov SKD za člane občinskega sveta in za župana
za lokalne - občinske volitve v prihodnjem letu.
Še ta mesec, v nedeljo, 28. septembra, prirejajo Slovenski krščanski demokrati svoj vsakoletni tabor, tokrat v Postojni. Tega tabora, kakor tudi vsakoletnega izleta Krajevnih odborov SKD in OO SKD Kamnik, ki bo predvidoma v sredini oktobra, se bodo člani in prijatelji SKD na Kamniškem udeležili v čimvečjem številu. O obeh potovanjih (z avtobusi) bodo članstvo in prijatelji SKD še podrobneje obveščeni. Informacije pa bodo kmalu na voljo tudi pri vseh tajnikih oz. predsednikih Krajevnih odborov SKD ali poverjenikih SKD in tudi na tajništvu OO SKD Kamnik, tel. 831-716.
Iz tajništva OO SKD Kamnik
Občanov komentar
Smeti - odraz naše civilizacije in kulture
Kdor je prepričan, da bi s cesto na Veliko planino reSil problem odvoza smeti, se moti. Do parkirišča v Mačkinem kotu vodi dobra gozdna cesta, po kateri je celo dovoljen prevoz za vsa vozila. Tudi prevozna je za vsa vozila, razen za večje avtobuse in vlačilce. Obiskovalci, ki so se do tja pripeljali, so se na parkirišču podpisali po starem slovenskem pregovoru: kjer se osel valja, tam dlako pusti.
Namesto da bi smeti odpeljali z avtomobili v dolino, kar pri vseh tistih konjih, ki so skrili v motorjih ne tako slabili avtomobilov, ne bi bil praktično skoraj noben poseben napor, so jih nametali v Iri zarjavele sode in po tleh. S hribov in planin planinci in hribovci že nekaj časa svoje smeti odnašajo s seboj'v dolino in to peš v svojih nahrbtnikih. Kako pa to delajo motorizirani obiskovalci Velike planine, na srečo res ne vsi, pa govori žalostna slika na parkirišču.
Glede na ta dejstva se kaj lahko zgodi, da bi, če bi bil splošno dovoljen promet z motornimi vozili tudi po Veliki planini, ta postala eno samo veliko smetišče. Iz avtomobila lahko tako hitro kaj pade kar »samo po sebi« ven, da voznik oziroma pomiki tega niti ne »opazijo«.
Če bi bil vsem dovoljen promet z motornimi vozili (teh je že sedaj na Veliki planini, Konjščici, Mali planini in Gojški tako in tako precej preveč), bi takrat verjetno delavci žičniškega sistema, ki sedaj s samokolnicami redno odvažajo smeti iz ličnih hišic za smeti v turističnem naselju in jih nato z gondolo vozijo v dolino, to delo raje prepustili tistim, ki bi se do smetnjakov pripeljali z avtomobilom oziroma tovornjakom, hi prav možno je, da bi bilo stanje tako, kakršno je na parkirišču v Mačkinem kotu.
Bojč
Spust po zasilni žičnici preko reke Kamniške Bistrice (foto: Marjan Kregar)
no pokrajino prav gotovo ne sodi. Vodnika sta nam vseskozi razlagala naravne zanimivosti, vsekakor najbolj mikavni predeli poli pa so slap
Takoj zaposlimo monterja centralnega ogrevanja ali instalaterja vodovodnih napeljav. Zaželene delovne izkušnje.
Inf: 0609 636-473, 721-202.
naše veliko zadovoljstvo, uspešno splezali na vrh. Za konec smo se odpravili še v zatrep doline, imenovane Konec, od koder je lep razgled na Gamsov skret in okoliške vrhove. Prišli smo tudi do Sivnice, ki je največji balvan v Kamniških Alpah ter nazadnje še do lxpega kamna, prav tako balvana, na katerem stoji zelo razgledna lovska koča.
Vsi udeleženci se našima vodnikoma, Marjanu in Radu, še enkrat najlepše zahvaljujemo in si želimo, da bi v bodočnosti še bolj sodelovali, kar bi prav gotovo prispevalo k bogatejši turistični ponudbi Kamnika in okolice.
MARIJA BRNOT
Rjaštt sodi, polni odpadkov, ki so raztreseni tudi po tleh, sprejmejo obiskovalca Velike planine, ko se pripelje v Mačkin kot.
Ženske smo se odločile:
Za življenje po meri dostojanstva!
O podaljšani delovni dobi, plačanem materinstvu, splavu...
V zadnjem času so Slovenijo dobesedno preplavile vse mogoče pobude, ki naj bi posegle v socialni in nacionalni ustroj države in družbe, konkretno pa se nanašajo na ženske.
A le če izhaja iz resničnih potreb ljudi in če je strokovno in politično dobro premišljen.
Toda zadnje pobude bi težko ocenili za takšne.
Podaljšanje delovne dobe za ženske zaradi »diskriminacije« moških, ki morajo delati pet let dlje - da! A če gre le za odvzem »privilegija«, ki bo preprečil, da se pokojninski sistem ne bo čez nekaj let sesul kot hiša iz kart. A argumenti, s katerimi predlagatelji zagovarjajo svojo pobudo, so poniglavi in posegajo v dostojanstvo žensk.
Še hujšega »obdelovanja« smo ženske deležne kar se tiče svobodne odločitve za rojstvo otrok. Tokrat se pojavljamo v vlogi rešiteljic narodovega obstoja! Konkretno, da bi nas bilo Slo-
Mnogt otroci in mladi ljudje so kot popki, ki venejo, namesto da bi rastli in vzcvetalL.
vencev dovolj, če bi o rojstvu naših otrok - odločali tisti, ki jim gre le za statistično varno število naroda, ki zagotavlja razcvet in obstoj. Mar res?!
Odslej tudi ženske 40 let delovne dobe?!
Prihodnost bo pokazala, če bomo ženske res rešile pokojninski sistem pred potopom. Težko sprejmemo takšno odločitev, še posebno če imamo v mislih ženske, ki delajo v proizvodnji, v večizmenskem delu, celo ponoči. Zato so sramotni argumenti, zapisani v »izhodiščih« predlagatelja, ki za primer, kako kmalu se lahko ženska upokoji, navaja prav te. Poglejmo si, kako opisujejo neenak položaj spolov:
»Tako se lahko zavarovanka s 35 leti pokojninske dobe, ki se je zaposlila pri 18. letih starosti, zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem starostno upokoji že pri starosti 45 let in po uradnih statističnih podatkih mortalitete pričakuje, da bo pokojnino uživala 34 let. Moški, ki je redno študiral in služil vojaški rok do 28. leta, se lahko upokoji šele pri 63. letih in lahko pričakuje le 14 lel uživanja pokojnine.«
Če se strinjamo, da načelno ni pravično, da bi eni morali delati dlje kol drugi, zakaj je potrebno tako drastično pretiravanje?
Prav lahko bi si izbrali primer poslanca, ki se - brez izobrazbe! - upo-
koji pri 45 in statistično pričakuje uživanje pokojnine 32 let, in žensko, kije zaradi porodov štrudirala do 28. lela starosti, se kot univerzitetna profesorica upokojila pri 70. letih in bo - statistično - pokojnino uživala 9 lel. Je mar naš življenjski cilj - uživanje pokojnine?!
Primer, ki ga je izbralo ministrstvo za delo, je zanimiv prav zato, ker je očitno hotel prikazali tipičnega moškega in žensko. ONA, neuka, se zaposli pri osemnajstih letih, opravlja delo, kije zaradi specifičnosti ovrednoteno drugače od običajnih del, ima namreč beneficirano delovno dobo... ON, izobražen, je seveda študiral, kot dober državljan odslužil vojaški rok, se pokojninsko zavaroval pri 28. letih (za pridnega študenta nekam pozno) in se upokojil pri 63. letih. Razlikuje očitna! Ženske živimo predolgo, to je statistično dejstvo!
Zakaj država uporablja tako diskriminacijski argument!?
Čeprav ženske dalj časa prejemajo pokojnino, stanejo državo manj kot moški. Med vsemi starostnimi upokojenci je žensk nekaj več kot polovica (55%), njihova povprečna pokojnina pa znaša samo tri četrtine pokojnine moškega. Hkrati s ■J;   palico ponujen tudi korenček
v   :>:.■ //',<
gatelji ovili v »celofan«, •     so poleg palice ponudili še korenček. A samo nekaterim w   ženskam. Tislim, ki bi S   rodile zadostno število J otrok.
Poigravanje z mislijo o plačanem starševstvu je nevarno. Še posebno, ker z zavarovalno dobo nima nič skupnega, še manj pa s starševstvom. Kajti moški so iz te igre »izključeni«. Zakaj, če se borimo proti njihovi »diskriminaciji« kar se tiče delovne dobe. Pa tudi sicer imajo moški pomembno vlogo pri odraščanju in vzgoji otrok. Torej je kot starševstvo mišljeno izključno materinstvo? Želijo moški plačati ženskam rojevanje? Bedasto in ponižujoče!
Bi pa država res lahko naredila veliko, če bi storila nekaj reda pri zaposlovanju mladih žensk. Menda res ne računa, da bodo brezposelne diplomantke rojevale za pokojnino?
A to je že drug problem. Oglejmo si ga pobliže! Pridelovalke otroki V zadnjem času si nekateri Slovenci močno trudijo, da bi nam - ženskam -obesili krivdo zaradi »drastičnega« upada novorojenih državljanov in državljank in nam pripisali lahkotnost odločanja za odpravljanje še nerojenih otrok.
Pravilno ugotavljajo zagovorniki prepovedi splava (ž izbrisom 55. člena Ustave, ki dovoljuje svobodno odločanje o rojstvu otrok), da Slovenci umiramo več, kot je potrebno! A ne zaradi splavov! Koliko država stori za srečno materinstvo, za srečno starševstvo, koliko za zmanjšanje umrljivosti zaradi bolezni odvisnosti, prometnih nesreč, samomorov?! Za toliko tisoč alkoholikov, narkomanov, za skoraj tisoč samomorilcev?
Skratka, ne predlagajo javne akcije za srečnejše in varnejše življenje živih, ampak le predlagajo, kako »pridelati«
VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, NOVI TRG 26B
SPOŠTOVANI STARŠI!
Enote v vrtcih Antona Medveda so zasedene in kar precej staršev je ostalo brez varstva. Edina možnost, ki vam jo lahko ponudimo, je vzgoja v enoti Pedenjped na Jakopičevi 27.
Starši, ki to enoto že poznate, veste, da je v tej enoti prijetno. Otroci so deležni vzgoje, dvakrat na teden pa imajo tudi angleške urice. Dopoldanski oddelek je zaseden. Svojega otroka pa lahko še prijavite v oddelek, kije odprt od 12.30 do 16.30. Pisne prijave sprejemamo do zasedenosti oddelka.
Vse ostale informacije dobite na tel. št. 831-327 ali 817-621!
več novih ljudi! Torej naj bi ženske postale »pridelovalke« novih, ki bi nadomestili umrle in povečali število Slovencev. Kot da novi ljudje lahko nadomestijo izgubljene, umrle?!
Kaj pa žensko dostojanstvo?
Slovenska ustava nima določbe o splošni vrednosti človekovega dostojanstva, kar je njena bistvena pomanjkljivost, ugotavlja dr. A. B. Skoberne.
Zato je 55. člen ustave tisti, ki ženski daje vsaj to možnost, da ohrani dostojanstvo odgovorne osebnosti, ko se ne odloči za rojstvo spočetega otroka, če mu ne more zagotoviti osnovne varnosti in preživetja ter srečnega otroštva. Zato je »sramotni« 55. člen ustave sramoten le za tiste, kijih skrbi le uradna statistika »pridelanih« otrok.
Za vse, ki se odgovorno odločajo za število otrok, so otroci največja slovenska vrednota. Odločajo se zanje le, če jim lahko nudijo varno in srečno prihodnost. Za vse, ki so brez dela, brež stanovanj, brez rednih dohodkov, brez perspektive, je takšna odločitev silno težka.
Splav je za vsako žensko »kalvarija«. Kajti vsaka (hotela ali ne) se mora soočati z moralo in vestjo. Brazgotina ostane vse življenje. Vsaka, ki se je zanj odločila, ve, da seje odločila za manjše zlo od večjega. Zato je dušebrižništvo predlagateljev za ukinitev pravice do svobodne odločitve nepotrebno. Kot je nepotrebno in daleč od resnice, da prihaja do splavov največ zaradi neurejenih žensk.
Statistika...
Od leta 1982, ko je bilo v Sloveniji največ splavov, številka vsako leto pada. V petnajstih letih seje zmanjšala z 21.185 na 10.218 dovoljenih splavov na leto, torej kar za polovico. Hkrati z zmanjšanjem splavov seje zmanjšalo tudi število rojenih otrok in sicer s 30.000 na začetku osemdesetih na lanskih 18.814.
Torej 584 splavov na 1000 živoroje-nih otrok.
Daleč najmanjše število je na Nizozemskem-le 101 splav na 1000 rojstev otrok, pa je splav lahko dostopen, naredijo pa ga do 24. tedna nosečnosti (v Sloveniji do 10. tedna).
Torej ni mogoče kriviti »dostopnosti« do splava. Problem za število splavov je treba iskali drugje. Najverjetneje v rušenju socialne varnosti konec osemdesetih let. Negotova prihodnost mladih prav gotovo ne vzpodbuja k rojevanju otrok. In rezultat je povsem odgovorna odločitev, da jih raje nimajo. Pa naj si skrbniki nacionalne prihodnosti mislijo, kar hočejo.
Ne gre zanikati, da hi se dalo še kaj storiti pri ozaveščanju mladih. Za varno spolnost! Osveščanja ni nikoli dovolj in preveč. A po drugi strani ni zanemarljivo dejstvo, da je na sterilizacijo treba počakati do 35. leta starosti. Čeprav je poseg pri ženski bolj zapleten (opravijo ga pod splošno anastezijo na kliniki) kot pri moških (pri katerih traja le nekaj minut, opravijo pa ga kar v ambulanti), se v Sloveniji sterilizira le kakih 100 moških na leto in kar 2000 žensk.
Tudi tu je »žrtev« odgovornosti prepoznavna!
Plačano materinstvo, ne hvala!
Več kot očitno je, da predlagatelji poskušajo vse za poceni nabiranje političnih točk. Pa naj si bo to »olajšava« - vnovčenje materinstva pri upokojevanju ali podaljšanje porodniškega dopusta...
Da, tudi tu se pojavljajo dobrohotni predlagatelji - pri podaljšanju porodniškega dopusta!
Za otroke se bodo odločali mladi, ki sijih bodo lahko »privoščili«. Ali se bo mlada ženska, brez varne zaposlitve ali brezposelna, odločila za otroka? Porodniškega dopusta pa sploh ne more izkoristiti. Zanimajo le delo, ne pa to, da bo lahko koristita porodniški dopust, pa tudi ne daljna prihodnost, ko bo lahko šla v pokoj eno, dve ali več let preje?!
Za hitro in požrtvovalno pomoč pri gašenju požara se iskreno zahvaljujemo sosedom in gasilcem PGD Srednja vas,
Matetovi iz Srednje vasi
Zato »plačano materinstvo« (ugodnosti pri upokojevanju in podaljšanje porodniškega dopusta) nima povezave z stvarnostjo. Bo pa tak ukrep že povečal socialno razslojevanje, saj ljudje z »dna« (brez zaposlitve) teh socialnih »prejemkov« ne bodo mogli izkoristiti. Tudi kmetice ne in ženske, ki so svoje življenje zapisale gospodinjstvu in varni vzgoji in varstvu otrok...
Pač pa bi z denarjem za tri mesece porodniškega dopusta lahko zgradili tisoč socialnih stanovanj na leto. Tam bi v stiski našle mir in dovolj življenjskega upanja tudi matere, ki po lelu in pol v materinskem domu nimajo kam.
Gre torej za diskriminacijske argumente!
Naj si (predvsem moški) še tako prizadevajo za argumentiranost njihovih predlogov, ni mogoče spregledati njihove diskriminacijske vsebine.
Disciplinirati žensko, da bo rodila dovolj otrok, da bo zadovoljila »statistično nacionalno varnost«, sprejela pravico do podaljšanega porodniškega dopusta samo na »papirju«, ker je pač ne more izkoristili, ali pa bo zaradi nje izgubila delo, si pustila vcepiti »dobrohotno« miselnost, da je slaba, nečule-ča mati, če je pri novorojenem otroku le do starosti enega leta, da je »neodgovorna«, če se otroku odpove (splavi), ker mu ne more zagotoviti varne prihodnosti, se imeti za »neurejeno«, kjer je zanosila in potem splavila, da gre (le) za njeno »pohoto« in tako dalje in tako dalje vse do zrelih let, ko ho bolj »pridna« mati svojo pridnost »žela« pri upokojitvi z letom, dve, tri preje kot tiste, manj »pridne«.
Žensk, ki so zaman hrepenele v svojih najlepših letih, da bi zanosile in imele otroke, ne želim omenjati, kajti poniževanja je zanje že tako ali tako dovolj.
Njim gre le pravica, da postanejo enakopravne moškim kar se tiče dolžine delovne dobe! Da bo pravici zadoščeno: če je v nebo vpijoča krivica, da ženske živimo dlje kot moški in uživamo sadove svojega dela (pokojnino) tako doollgggoooo, da je ogrožen nacionalni pokojninski sistem!?
Zato predlagani ukrepi tako sramotno odmevajo po Sloveniji, ki si pravzaprav po vsem tem Slovenk in Slovencev več sploh ne zasluži!!
Naj bo predlagateljem prav ali ne, ženske se bomo še naprej odločale za življenje po meri - dostojanstva.
IVANA SKAMEN
Prav vsi so se vrnili z medaljami
Vsako leto poteka Specialna olimpiada in letos so bile v Škofii Loki že 4. letne igre Specialne olimpiade za Gorenjsko.
Verjetno se Se spominjale, da smo lani take igre priredili v Kamniku. Naj povem, da na Specialni olimpiadi tekmujejo zmerno, teže in težko prizadeti otroci, mladostniki in odrasli. Glede na svoje sposobnosti so razdeljeni v kategorije.
V Škotji Loki so se 31. maja v atletiki, elementih košarke in elementih namiznega tenisa pomerili tekmovalci z Gorenjske. Poleg otrok iz oddelkov vzgoje in izobraževanja
MET ŽOGICE:
Roman Zlobko - I. mesto, Primož Žmavc - 2. mesto, Tina Grintal - 1. mesto, Marica Hribar - 3. mesto
SKOK V DALJINO Z MESTA:
Marjan Burja - 1. mesto
Tekmovalci so se res izvrstno odrezali. Bili so se boljši kot lani, ko smo mislili, da bolje sploh ne more biti.
Vsi smo računali na Marjana in TomaŽa, ki sta nas že razvadila z visokimi uvrstitvami, nekaj tekmovalnih izkušenj pa so imeli tudi Primož, Roman in Tina, medtem ko smo posebej ponosni na Urško in Marico,
Udeleženci 4. letnih iger Specialne olimpiade za Gorenjsko (z leve proti desni): Urška Gruber, Marica Hribar, Tina Grintal, Tomaž Pire, Marjan Burja, Primož Žmavc tn Roman Zlobko
na OŠ 27. julij Kamnik so bili prisotni še športniki iz naslednjih ustanov: Sožitje Mengeš, Dom Matevža Langusa Radovljica, OŠ Helene Puhar Kranj. OŠ Antona Janše Radovljica, Sožitje Škofja Loka, OŠ Polde Stražišarja in VDC Kranj.
Kamničani so tekmovali v atletiki in vsi so osvojili medalje v svojih kategorijah:
TEK 200 metrov: Tomaž Pire - 2. mesto, Marica Hribar - 2. mesto
TEK 50 metrov:
Primož Žmavc - 1. mesto, Roman Zlobko,- 2. mesto, Urša Gruber - 1. mesto
ki sta tokrat prvič tekmovali.
K dobrim uvrstitvam so pripomogle specialni pedagoginji Milenka Brajer in Tanja Ivanjko-Kovačič, ki sta z otroki v šoli kot njihovi razredničarki, in športna pedagoginja Jasna Lampe, ki spremlja in vodi otroke pri športni vzgoji.
Vsi so se veselili uspehov in našli so še eno potrditev, ki je resnično vredna življenja. Drznila si bom in mladim atletom še enkrat čestitala v imenu vseh Kamničanov in seveda v svojem imenu.
NATAŠA HRIBAR, učiteljica na OŠ 27. julij Kamnik
Ljudski plesi ne smejo v pozabo
Pregovor »Upokojenci nimajo časa!« v veliki meri drži. Ne samo, da so mnogi skrbni in ljubeči varuhi svojih vnučkov, tudi drugače žele zapolniti vrzeli in obogatiti jesen življenja.
noge niso več tako poskočne, saj je naša povprečna starost 3 krat 20 let, vendar nam zagnanosti ne manjka, zato smo hitro napredovali in osvojili ljudske plese naše širše okolice, ki jih pokažemo v
Folklorna skupina upokojencev iz Kamnika z vodjem Francem Poljanškom in zetom Jagodicem. (Foto: Stane Simšič)
Kamniški upokojenci imamo v svoji organizaciji zares dovolj možnosti, da se vključimo v raznotere aktivnosti. Nekateri pa radi tudi zaplešemo. Posebno so nam pri srcu ljudski plesi. Prav zato smo pred dobrim letom naprosili znanega strokovnjaka za ljudske plese FRANCIJA POLJANSKA iz Mekinj, ki se je veliko let razdajal in vodil številno skupino mladih folkloristov iz Kamniške Bistrice. Ti so z velikim žarom predstavljali plesno kulturo naših prednikov na mnogih nastopih doma in v tujini. Rade volje se nam je odzval in nas z veliko mero potrpežljivosti učil prvih plesnih korakov. Resda naše
dveh spletih ob zvokih harmonike Jožeta Jagodica.
Vsi imamo tudi svoje praznične noše, ki jih s ponosom oblečemo.
Imeli smo že kar nekaj javnih nastopov, med drugimi tudi na razstavi cvetja v Volčjem Potoku in v Cerkljah na Gorenjskem.
Najlepše pa smo bili sprejeti na Kmečki ohceti v Semiču. Ta idilična belokranjska pokrajina, polna gričev in dolinic s štrlečimi skalami, skromnimi njivicami in malimi vinogradi ne nudi izobilja tem pridnim in prijaznim ljudem. Ne manjka pa jim dobrosrčnosti in preprošči rte, kakršno smo čutili in občudovali na vsej prireditvi, ko se je po starih običajih poročilo pet
i^SSSKSSSSSSSJSS^^m^^ paTOV.
harmonikarjem Jo-       Še jim bo
mo zaplesali, če bodo žele li, pa verjetno še kje, kjer cenijo spomine naše preteklosti, kamor sodijo tudi ljudski plesi.
MARIJA GOLOB
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WORD EXCEL (20 ur)
ACCESS (20 ur)
INTERNET (8 ur)
CORELDRAvV, PHOTOSHOP, AUTOCAD... STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
In memoriam
Motor je ugasnil
Malo čudno mi jc, Ljubljančanu, pisali v spomin vašemu someščanu; kot da bi vam površen turist predstavljal znamenitosti vašega kraja. Toda imel sem ga rad.
Kako rad sem se ustavil v njegovi po oblancih dišeči mizarski delavnici v Kamniku. Brleča žarnica ni dajala svetlobe, ampak samo poudarjala sence in po visokem prostoru je donel hrup starih strojev ter se mešal s tleska-njem njihovega muzejskega jermenskega pogona. Ponavadi me Stane Čeh, sklonjen nad kosom lesa, ni ne videl ne slišal. Pa sem ga nekaj minut kar pustil in sam počasi tonil v preteklost, dokler ni dvignil glave: »O, Ljubljančan.«
Kdo od zagnanih motociklistov ga ni poznal, kdo ni imel kdaj pri njem opravka s kakšno leseno rečjo? Po poklicu mizar, toda poklican za motociklista. Eden prvih in največjih zbiralcev motociklov pri nas. Ste potrebovali kakšen del starega motorja, hoteli zvedeti, kakšen uplinjač je sploh pravi zanj ali kakšna je njegova tipična težava? Če vam Stane ni mogel pomagati, vam je preostala samo še tujina. Ste bistroumnega, žilavega starca poskušali pregovoriti v prodajo katerega od njegovih biserov? Ni bilo lahko, kajne.
Tudi sam sem ga spoznal iz enakih nagibov pred kakšnimi dvajsetimi leti. Na začetku je bil z vsakim zadržan, pa se je sčaso-
ma odtajal in pričel pripovedovati; čez čas je morda celo pokazal svojo zbirko. V dveh sobah so bili ne-
pregledno tesno stisnjeni kovinski heroji preteklosti, nekateri močno invalidni, vsi pa osvetljeni z. enakim sencometom, kot je črnil delavnico. »Hja, t kola je.«
Potem sem začel zahajati k Stanetu kar tako, na klepet. Takrat je bil še živ njegov močno slabovidni brat Loj-l& ze, eden prvih meha-
% nikov Tomosa in se-
1l veda prav tako mo-tociklistični navdušenec. Vsrkaval sem ure molociklistične in kamniške zgodovine in bil priča alkimiji pretvorbe nekdaj pekočih in bolečih izkušenj mladih motoristov v plemenite, gosto tekoče in sladke spomine mo-tociklističnih veteranov.
V četrtek, 3. julija, se je sedeminosemde-setletni Kamničan sam spremenil v lebdeč spomin. Če so nebesa, si bo Stane gotovo namesto kril skušal pribaranlati lep AJS iz. dvajsetih let. Nai mu ga dajo!
Njegova obsežna zbirka je skoraj v celoti ohraniena in dostopna obiskovalcem v zasebnem motociklističnem muzeju na Vranskem. Tako bo Stane Čeh za vedno privijačen na svoj železni spomenik.
ANDREJ KRBAVČIČ
In memoriam
Francetu Pogačarju
Vsi, ki smo Te imeli radi, smo Se posebej globoko prizadeti izvedeli, da si 14. avgusta utrujen omagal v Svoji zadnji bitki. Žal se ni uresničilo naše upanje, da Ti bo tudi tokrat uspelo - a pred leti prerano slovo Tvoje življenjske družice Ti je zadalo pregloboko bolečino.
S Tvojim odhodom smo Kamničani zopet izgubili enega naših vrednih sinov. Kot diplomirani gradbeni inženir - statik si v svojem skoraj tridesetletnem službovanju pri najimenitnejši projektni organizaciji v Sloveniji, pri Slovenija pro-
iektu v Ljubljani, ustvaril celo vrsto izrednih del. Kot konstruktor si sodeloval pri izgradnji naših vseh treh železarn: na Ravnah, v Štorali in na Jesenicah. Bil si tudi konstruktor pri izgradnji IMV-ja v Novem mestu, Salonita v Anhovem, v mlinu Žita v Ljubljani, pri gradnji žage v Glinu v Nazarjah, pri vrsti vzgojno varstvenih zavodov, med drugimi npr. tudi v Zalogu, pa v Polju, pri gradnji šole na Grmu itd. Bil si tudi glavni konstruktor pri postavitvi hotela Krim na Bledu in pri enem Tvojih najzahtevnejših in najmarkantnejšlh objek-
tov - Jiotelu Cliff-Bernardin, položenem ob skalnato ostenje.
Vse to Tvoje delo je odlikovala kvaliteta in hitrost. Kmalu si postal eden vodilnih statikov, po upokojitvi vrhunskih statikov drmana, Beleta in Smre-karja pa celo glavni statik tega 200-članskega biroja.
Za znanje, potrebno za opravljanje tako odgovornega dela, si se moral zelo potruditi. K temu Ti je gotovo pomagala Tvoja prirojena nadarjenost, vestnost, natančnost in izredna delovna vnema. Vse to si očitno podedoval po Tvoji skrbni materi Ani, roj. Cevc, in očetu, učitelju Andreju, katerima si se rodil leta 1927. Oče ti je umrl že 1941. in vojna vihra je odpeljala od Vašega doma na Grabnu oba starejša brala. Komaj štirinajstletni fant si moral prekiniti redno šolanje na gimnaziji. Zaposlil si se pri Titanu. Za zasebni študij pa si porabil že takrat večino popoldanskega in večernega časa.
Leta 1945 si bil vpoklican k vojakom. V takratni JA si bil polni dve leti. Tvoja na volitvah pošteno izražena zavrnitev takratnega totalitarnega režima je bil tisti čas že zadosten razlog, da so Ti podaljšali služenje z večmesečnim prisilnim delom.
Po vojaščini si se takoj lotil zamujenega študija. Ob intenzivnem učenju in velikem odrekanju si naredil privatne izpite za preostalih šest razredov gimnazije in maturiral. Že leta 1949 si se vpisal na gradbeno fakulteto v Ljubljani. Študiral si z zelo dobrimi ocenami, čeprav v zelo skromnih materialnih razmerah, brez kakršnekoli štipendije in leta 1956 postal absolvent.
Da bi si vsaj nekoliko popravil svoj gmotni položaj, si izkoristil od oblasti dano možnost in se leta 1956, tako kot takrat mnogo drugih naših študentov,
odločil za delo na zahodu, v tujini. S Tvojimi solidnim strokovnim znanjem in zavzetim delom pri nemškem nadzornem inženirju v Stuttgarlu si se kmalu uveljavil, pa tudi pridobil praktične izkušnje. Čeprav si imel v Nemčiji lepo zaposlitveno prihodnost, si se po štirih letih raje vrnil v domovino, v Kamnik. Kmalu nato si diplomiral in se zaposlil v Slovenija-projektu, kjer si služboval vse doleta 1988, do Tvoje upokojitve.
Z veliko osebne angažiranosti si si v šestdesetih letih zgradil v Kamniku lep lastni dom. V tem sta leta 1971 z ženo Tjašo začela skupno življenje, v katerem sta se Vama rodila Ana in Peter.
Ob veliki zaposlenosti (večkral celodnevni) v redni službi Ti seveda ni pre-oslajalo dosti prostega časa. Pa vendar si tu tam le mogel nameniti kako uro za naš Kamnik. Tako si bil svoječasno aktivni član sveta za urbanizem in komu-nalnogradbene zadeve na občini. Občasno pa si pomagal tudi pri športu, zlasti pri odbojkarskem klubu in to organizacijsko pa tudi strokovno (npr. pri konstruiranju stebrov za razsvetljavo na odbojkarskih igriščih ipd.).
Besede Tvojih nekdanjih sodelavcev ob slovesu so povedale vse: »Vestnega, poštenega, odličnega sodelavca In dobrega prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu.«
Naj bodo te Tvoje kvalitete, tudi Tvoja izredna delavnost, natančnost, vzor vsem nam, še posebej pa mladim. Njim more biti Tvoje zavzeto delo dokaz, da je moč v življenju pošteno kaj ustvariti le s trdim in vestnim delom.
Ker si bil vseskozi tud veren, krščanski mož, naj v upanju tudi mi ponovimo besedi, ki Ti jih je kot zadnji, ob darovanju pogrebne sv. maše na Žalah, izrekel Tvoj najstarejši brat, duhovnik, misionar g. Andrej: »France, nasvide-njek
V imenu Tvojih dolgoletnih prijateljev MILAN WINDSCHNURER
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
Mladostnik in delo
Delovna samodisciplina, zlasti če je povezana z odpovedovanjem, je mladostniku težko dosegljiva. Za to obdobje namreč pravimo, da je indiferentnost (mlač-nost) do dela naravni korak mladostnikovega razvoja. Tudi nestrpnost, ko hoče vse na hitro narediti, je značilnost te dobe, zato hlastno lovi različne dejavnosti (množica interesov), ne da bi jih želel in utegnil dokončali. Zna pa se tudi umakniti in pasivno spreminjati delo drugih, ne da bi ga zamikalo sodelovati.
V današnjem času, ko mladostniki večino svojega dela opravljajo za pisalno mizo (pouk in domače naloge), zanje tudi ni pravega razmerja med psihičnimi obremenitvami in fizičnim udejstvovanjem. Z načinom šolanja preobremenjujemo duševnost, tudi s številnimi nepomembnimi dejavnostmi in nebistveno učno snovjo, ne poskrbimo pa za fizično razgibanost in zdravo telo.
V delo mora biti vtkana ljubezen
Kot zgled ljubezni do dela že otrok brezpogojno potrebuje zgled od svojih bližnjih, mladostnik pa mora tudi doživljati veselost dela in »žar premagovanja« delovnega napora. Zal je teh zgledov danes premalo. Iz otroškega spomina se vse prepogosto oglašajo nevesele izkušnje, da so starši odhajali od doma zaradi dela (otroci delovnih zgledov niso videli), doživeli pa so odsotnost staršev. Ko sta se starša vrnila iz službe in so ju otroci potrebovali zase, se preutrujena in sitna starša velikokrat nista zmogla odzvati otrokovim potrebam in to zaradi njunega dela doma. Otroci pa so se čutili prikrajšani za pozornost, nežnosti, ljubezen in to zaradi dela. Ko bi se otroci radi pogovarjali in igrali s starši, se ti ukvarjajo z gospodinjstvom, urejanjem bivalnih prostorov in drugimi deli. Ko je bil mladostnik razpoložen za pogovor, je bil pogosto odpravljen z izgovorom: »nimam časa« in vse to zaradi dela. Vse polno izgovorov »zaradi dela« nosi otroški spomin, ker starši po večini ne znajo več delati skupaj z otroki. Potem pa se čudijo, da mladostniki ne sprejmejo več delovnih navad od svojih bližnjih in tako vedno znova poslušamo (od učiteljev, staršev), da mladina nima delovnih navad.
Mladostniku je delo kot skupna akcija blizu, iz kulture dela pa smo to razsežnost skoraj izbrisali, ker delo povezujemo predvsem z ekonomskimi procesi prido-bitništva in individualno zadolžitvijo. Ti procesi so mladini tuji, čeprav se ne odrekajo dobrinam, pridobljenim po uspešnem delu.
Mladostniki ne marajo kopičenja, ne potrebujejo zalog, ne znajo videti oddaljenih ciljev. So pa polni iluzij o svoji uspešni delovni karieri. Pomanjkanje mladostniki zelo težko prenašajo, ker to ni več splošni pojav, temveč stiska posameznih manjših skupin prebivalstva; ne znajo pa še povezati nujnost dela z obstojem dobrin.
Delo kot veselo služenje
j Delo kot veselo služenje, sodelovanje, komunikacije ob delu, danes manjka. Redko kje imajo priložnost mladi videti veliko veselosti in sreče ob delu. Vendar le, če se bodo otroci in mladina napajali z zgledom »dela z radostjo« in »delo kot veselo služenje«, bodo razvili prave delovne navade Če pa se bodo srečevali z delom »za ljubi kruhek« v ravnodušnosti ali celo odporom ali kot z »napornim garanjem«, dela ne bodo mogli vzljubiti in pojma »delovne navade« ne bodo mogli ra^ zumeti, zlasti če rezultati ne bodo služili njim (in to takoj, ne pa da bi čakali rezultate na daljši rok).
Delovna vzgoja se je močno spremenila. V skali socialnih stilov, kjer smo v raziskavi opazovali odnos do najvilalnejšega področja dela za mlade, to je izobraževanje in jutranji začetek, so mladi pretežno odgovorili: »Zjutraj se težko zbujam in dogaja se mi. da večkrat zamudim šolo«. Odrasli so se odločali za odgovor: »Vstajal sem tako zgodaj, da sem v miru pozajtrkoval in pravočasno prišel k pouku«. Starejši pa so odgovarjali: »Vstajal sem zgodaj in pred odhodom v šolo še marsikaj postoril«. Če velja ljudski rek, da se dan ravna po jutru, je že jutranji zagon in odgovornost pri živečih generacijah doživela precejšnje spremembe. Krajevnih razlik pa v odnosu do dela ni, razlike so le glede na izobrazbo in posamezne sloje prebivalstva.
DR. ANGELCA ŽEROVNIK
Dobrodelni koncert Karitas
»Smo sredi življenja, polnih stisk in trpljenja, brez ljubezni in topline...« S temi besedami jc začela dobrodelni koncert Karitas v Uršulinskcm samostanu, v Mekinjah mlada in obetavna napovedovalka Urša Tome.
Dobrota pa napravi življenje • bolj znosno, odpravlja zlo. V julijskem večeru so nastopajoči, obiskovalci in sponzorji, skušali odpreti svoja srca z dobroto. Tomaž, Plahutnik nas je s citrami popeljal v koncert, katerega izkupiček je bil namenjen letovanju otrok, ki ga pod vodstvom dr. Martine Bernot organizira Karitas in za pomoč NINU. Z nastopom nas je razveselilo tudi najstarejše slovensko društvo Lira z zborovodjem Marjanom Ribičem. Z Josephom in Tino Malala in prijateljem iz Japonske Mucanom smo se za kratek čas preselili na afriško celino z izvirnimi instrumenti: bobni, kitaro, sudino s krica krico. Našemu vabilu so se z veseljem odzvali tudi pevka Marta Zore, mladi kitarist Jaka Svoljšek, flavtistka Andreja Humar. Božo Ma-tičič je poskrbel za ozvočenje, obenem pa je Joži Kališnik spremljal s harmoniko. S petjem in glasbo sta nam olepšala večer. S Slomškovo pesmijo »Delo dneva«... smo vsi skupaj zaključili lep večer. Ostal nam bo v spominu. Začutiti je bilo »nekaj več« kot ponavadi, združeni smo bili v DOBROTI.
Gospod, nauči me umetnosti majhnih korakov! Ne prosim za čudeže in vizije. Gospod, temveč za moč, ki jo potrebujem vsak dan.« (A. de Saint Exupery).
na Flerin Domžale, Spruk, Občina Kamnik, Marjeta Humar, Vr-tačič - kleparstvo, Boštjan Homar, Kočna, Vrankar, Štebc. Karitas se je iz mekinjskega sa-
Sedemnajst otrok iz občine Kamnik je preživelo teden sončnih počttnic v Izoli Hvala vsem, ki ste jim to omogočili
Program dodatnih dejavnosti v VVZ Anton Medved Kamnik
Tudi v šol. letu 1997/98 bomo v VVZ Anton Medved organizirali dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik. Prijavnice dobite v vseh enotah Antona Medveda in jih oddajte čimprej na Upravo VVZ, Novi trg 26b. Prijave sprejemamo tudi v vseh ostalih enotah.
Hvala vsem sponzorjem koncerta:
Kulturna skupnost Kamnik, Impulz, Radio Ognjišče, Vetorazzi Stranje, Krajevna skupnost Mekinje, Športna zveza Kamnik, Gasilsko društvo Srednja vas, Cvetličarna Lap, Lekarna Kamnik, Lekar-
mostana preselila na Raspov prehod 2 (bivši vrtec). Uradne ure: sreda 16.-17. ure. Oblačila trenutno ne sprejemamo.
TAJNIK MŽ KARITAS KAMNIK METKA MALI
KRAJ - ENOTA - tel. št.	VSEBINA DEJAVNOSTI	VZGOJITELJICA	ČAS	STAROST OTROK
ROŽLE, 831-327, 817-621 Novi trg 26b	TEIjOVADBA CICIBANOVE URICE CICIBANOVE URICE IGRAIJJE URICE	Milena Urankar, Eda Čadež Jožica Klemen Janja Lederer Martina Dajčar	četrtek 17.-18.30 četrtek 17.-18.30 petek 15.30-18. torek 16.-17.	5-6 let 3-4 leta
PESTRNA, 815-800 Groharjeva 1	ZAPOJMO SKUPAJ -glasbena delavnica CICIBAN TEIjOVADI USTVARJAJMO SKUPAJ	Breda Podlipnik, Milena Lampret Majda Kranjec Jelka Lelnar	sreda 15.-16. torek 16.-17. četrtek 15.-16.	5-7 lel 5-7 let 5-7 let
MEHURČKI, 841-320 Glavarjeva 35 CEPETAVČEK, 831-573, Nevlje	CICIBAN TEIjOVADI CICIBANOVE URICE LIKOVNA DELAVNICA	Ema Hacin, Mojca Zakrajšek Slavka Zlebir Olga Prešeren	torek 17.-18. petek 15.30-18.30 2x mesečno ob četrtkih 16.-18.	4-7 let 4- 6 let 5- 6 let
OŠ Marije Vere, 813-979, Duplica	CICIBAN TELOVADI	Helena Friškovec, Milena Lampret	sreda 16.30-17.30	4-7 let
KEKEC, 815-572, Stranje	CICIBANOVE URICE	Frančiška Grilje	petek 15.30-17.	4-5 lel
OŠ Šmartno, 847-001, Šmartno	CICIBANOVE URICE	Simona Matjan	petek 15.30-17.	4-6 let
OŠ Tunjice, 832-504, Tunjice	CICIBANOVE URICE	Ljuba Lajmiš	sreda 16.-17.30	4-5 let
OŠ Motnik, Motnik	CICIBANOVE URICE	Ljuba Lajmiš	petek 15.-16.30	4-5 let
a I tera
Hribar & SteblaJ, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE
V šolskem letu 1997/98 razpisujemo naslednje tečaje za otroke In odrasle:
• angleščina - začetni, nadaljevalni, konverzacija
• nemščina - začetni in nadaljevalni
• latinščina - začetni za učence 8. razreda
Tečaji za otroke - 50 ur (1x na teden po 2 šolski uri). Tečaji za odrasle - 70 ur ali 40 ur (1x na teden po 3 šolske ure).
Vsi tečaji bodo v popoldanskih ali večernih urah v prostorih OŠ Frana Albrehta v Kamniku.
Nudimo plačilo na obroke, popuste, lanske cene tečajev za otroke, predvsem pa dobre učitelje in znanje.
Informacije In prijave: 831-117 aH 825-312 (od 15. do 19. ure).
Matična knjižnica Kamnik
Za knjižne molje
Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce
Ko sedite pod hrastom, ne bodite vi, bodite hrast, v gozdu bodite gozd, na travniku bodite travnik, med ljudmi bodite z ljudmi
(S. Tamaro)
Mnogi smo prebrali že veliko knjig in čeprav bo morda slišati kot fraza - le nekaj knjig ostane z nami celo življenje, spremljajo nas na vsakem koraku, saj se zares dotaknejo globin našega srca. Takih knjig ne preberemo samo enkrat, pač pa večkrat, saj nam vsakič znova pripovedujejo o nečem, kar je ostalo skrito našemu srcu pri prejšnjem branju. Nedolgo tega sem odkrila tako knjigo. Pravzaprav me je pritegnil že sam naslov - Pojdi, kamor te vodi srce. Da naj grem tja, kamor me vodi srce? Ali sploh vem, kam me vodi? No ja, najprej me je srce vodilo prebrati knjigo.
Knjiga je pravzaprav dnevnik oz. pisma gospe Olge, ki jih piše svoji vnukinji. Zanimivo je, da se vs^to dogaja na Opčinah, torej v naši neposredni bližini, od koder je tudi pisateljica Susanna Tamaro.
Olga nam na straneh knjige razgrne svoje srce in svoje življenje. Ol-gin dnevnik nastaja zaradi tega. ker bi rada svoji vnukinji (katero vzgaja) pokazala, da je vredno živeti samo tako, da sledimo svojemu srcu. Vnukinja (v knjigi brez imena) je odšla v Ameriko, ker je hotela biti
neodvisna in hkrati pozabiti na svoje korenine.
Olgino življenje je bilo polno padcev in ponovnih vzponov. Rodila se je v družini, kjer je bila zelo pomembna zunanjost, kjer njeno srce ni moglo biti tisto, kar je bilo že vseskozi, saj ga je zasenčila materialnost in nujno podrejanje staršem. Vseskozi je hrepenela samo po eni stvari - po brezpogojni ljubezni. Poročila se je dokaj pozno, ko je imela čez trideset let, s človekom, ki ga je sicer imela rada, a ne s srcem. V zakonu sta se z Augustom kmalu drug drugemu oddaljila, Olga pa je še bolj hrepenela po izpolnitvi v ljubezni. Tako je na njeno pot stopil Ernesto, v katerem je takoj spoznala človeka svojega srca. Ljubezen ju je prevzela in Olga se je prvič v življenju počutila zares ljubljeno. Rodila se jima je tudi hči Ila-ria, ki pa je bila popolnoma drugačna od svoje matere. Mati jo je vzgajala drugače, kot so vzgajali njo, puščala ji je vso svobodo, toda Ilaria je rabila nekaj drugega, zato sta se mati in hči vedno bolj oddaljevali. Ilaria je postajala bolj in bolj zaprta vase.in mati ji ni mogla pomagati, saj ji ona ni dopustila.
»Nekdo, lahko že veter, te nenadoma zažene v reko, in ker si iz takšne in ne drugačne snovi, ne potoneš, ampak se obdržiš na površju; že to te navda z zmagoslavjem in tako začneš brez pomisleka brzeti; drviš, kamor te nosi tok; zdaj pa zdaj te ustavi kakšen kamen ali splet korenin; nekaj te voda premetava sem in tja. nato pa reka naraste, osvobodiš se in nadaljuješ pot; ko se tok umiri, plavaš na gladini, ko pridejo brzice, se potopiš, ne veš, kam te nese, pa saj se tudi sprašuješ ne; kjer je reka najpočasnejša, s pogledom
ujameš pokrajino, bregove, grmovje; bolj kot podrobnosti vidiš obrise, barve, kajti prehitro drviš, da bi videl kaj več; s časom in kilometri pa se bregovi znižajo in reka se razširi, še vedno ima bregove, toda ne za dolgo. »Le kam grem?« se tedaj vprašaš, pred tabo pa se že odpira morje.«
Ilaria je zelo dolgo živela z lažjo, da je Augustova hči, mati ji tega ni povedala, misleč, da bo tako celo družino zavarovala pred polomom. Nekoč pa sta se Ilaria in Olga sprli in materi je ušlo, kdo je Ilariin pravi oče. Ilaria je bila že po naravi zelo begava in nemirna, zato tega ni prenesla - z avtom se je zaletela v drevo, tako kot se je pred leti njen oče. Tako je Olgi ostala llariina majhna hči, misleč, da se ji je ponudila še ena priložnost, da nekoga vzgoji v srečnega človeka. Toda šele zdaj, na starost se je začela zavedati, da je sreča njene vnukinje odvisna predvsem od nje same in od tega ali bo sposobna slediti svojemu srcu. - Takole pravi Olga svoji vnukinji na koncu knjige: »Ko pa se bodo pred tabo odprle številne poti in ne boš vedela, po kateri bi šla, nikar ne izberi kar na slepo. Usedi se in počakaj. Vdihni globoko in z zaupanjem, tako kot si vdihnila takrat, ko si prišla na svet; ne dopusti, da te kaj zmoti, ampak čakaj. Samo čakaj. Bodi pri miru, čisto tiho in prisluhni srcu. In ko ti naposled spregovori, vstani in pojdi, kamor te vodi.«
Tudi pred nami se še odpirajo številne poti. Ne vemo, po kateri naj gremo, da bomo srečni in ljubljeni. Morda nam je odgovor nakazala Susanna Tamaro - poslušajmo svoje srce in mu sledimo, kamor nas vodi.
SABINA ACCETO
Z Liro po deželi tulipanov
V nas je bila še radost nad doseženim drugim mestom na mednarodnem tekmovanju v italijanski Rivi, ko smo lanske jeseni pričeli načrtovati novo mednarodno gostovanje. Možnosti je bilo več, morda oditi v Italijo na novo tekmovanje, se v podobni konkurenci pomeriti na Madžarskem ali ponovno oživiti prijateljska pevska druženja z nizozemskimi pevci iz Ulfta in nemškimi iz Dulmna.
Najbrž smo nekateri člani izvršilnega odbora PSPD URA pred odločitvijo v mislih podoživljali »vseh tisoč vaj«, s katerimi nas je pred tekmovanjem v Rivi obdaril dirigent Marjan Ribič, zalo smo se odločili v en glas: »Gremo na Nizozemsko,« misleč, da bodo priprave na Utrnejo »mačji kašelj«.
Pa ni bilo tako, ne v organizacijskem in ne v pevskem smislu. V organizacijskem odboru so se najbolj odrezali predsednik Marjan Novak in dirigent Marjan Ribič, ki sta bila pogajalca in informatorja naših gostiteljev, Bojan Klemene, vodja poti in vestni shranjevalec dogodkov na magnetni trak, ter Janez Krt st., Lojze Pele in France Poljanšek, ki so imeli na vesti bolj posvetne zade-
ve, skrb za prazne želodce, usklajevanje številčnega stanja ter zbiranje dogovorjenega prispevka, ki smo ga pevci dali v skupno blagajno. Še zahtevnejše delo pa nas je čakalo po predstavitvi koncertnih programov. Pet koncertov, od lega dva s sakralno vsebino, in v naših koncertnih mapah se je znašlo kar petdeset novih pesmi. K sreči sla povabilo na sedemdnevno gostovanje sprejela ludi bivši dirigent zbora in priznani haritonist prof. Samo Vremšak ter odlična sopranislka Dragica Čarman, ki sta nam pomenila veliko razbremenitev zaradi krajših oddihov med solističnimi koncertnimi vložki, poslušalcem pa prijazno popestritev, ki so jo znali nagraditi z dolgimi aplavzi.
Prve dni aprila so bile priprave končane, devetega pa smo odrinili na pol. Vožnja do karavanškega predora je minila v sproščenem vzdušju, ki pa ga je prekinil avstrijski carinik s pregledovanjem potnih listov. Eden je bil premalo, a ravno dovolj, da nas niso spustili čez mejo. Janez jim je sicer za identifikacijo ponujal zdravstveno izkaznico in devizno knjižico, pa ni pomagalo, treba je bilo poklicali domov in kasneje še k so-
OBČINA KAMNIK, Glavni trg 24, Kamnik
objavlja,
na podlagi Zakona o javnh naročilih (Ur. list RS, št. 24/97) JAVNI RAZPIS ZA NAKUP PROSTIH STANOVANJ
1. Kupec je Občina Kamnik, Glavni trg 24.
2. Predmet razpisa je nakup prostih stanovanj, ki se nahajajo v občini Kamnik, v skupni vrednosti cca 21.000.000,00 SIT.
3. Prednost pri izbiri bodo imela prosta manjša, starejša in cenejša sanovanja.
4. Ponudniki so lahko pravne ali fizične osebe.
5. Ponudniki morajo v vlogi navesti:
- ceno stanovanja s prometnim davkom (2%)
- kdo je lastnik stanovanja
- starost in velikost stanovanja
- rok izročitve stanovanja
6. Vlogi morajo ponudniki priložiti dokazilo o lastništvu stanovanja t. j. z. k. izpisek ali pri notarju overjeno pogodbo o pridobitvi lastništva na stanovanju, ki ga prodajajo.
7. Ponudniki morajo ponudbo poslati najkasneje v dvajsetih dneh po objavi, v zaprti kuverti z oznako »Razpis za nakup stanovanj objavljen v Kamniškem občanu« na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24.
8. Odpiranje ponudb bo javno, tretji delovni dan po izteku razpisnega roka, ob 10. uri v sejni sobi št. 9, O bčine Kamnik, Glavni trg 24.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 20 dni po odpiranju ponudb oziroma po potrditvi izida razpisa na Občinskem svetu.
Vse podrobnejše informacije ponudniki dobijo na Občini Kamnik, Oddelek za okolje In prostor, tel.: 817-087.
OBČINA KAMNIK
sedu, ker so doma pretrdo spali. Budnica je le uspela, Janez je prišel do svojega potnega lista, mi pa čez mejo.
Po približno petnajstih urah vožnje smo preko Milnchna, Nilrnberga in Frankfurta prispeli v Giessen, kjer so nas sprejeli pevci iz pobratenega moškega zbora »Heiterkeit 1878«. Srečanje je bilo prisrčno, čeprav smo si v tem trenutku bolj želeli srečanja s tekočo vodo in svežimi oblačili. Očitno so prebrali želje v naših očeh in nas odpeljali do penzi-onov. Približno petnajst se nas je iz avtobusa izkrcalo nekaj kilometrov iz mesta, ob veliki turistični kmetiji. Od vsega sem najprej opazil kupe gnoja, kokoši in prašičke, ki so se veselo sprehajali v ograjenem vrtu. Debelo sem požrl slino in si mislil, da »Balkance« pač nameščajo njihovemu slovesu primerno. Razočaranje se je počasi začelo umikati zanimanju, ko smo hišo zagledali tudi z druge strani, v ekstazo pa smo padli ob vstopu v sobe. Pevci, ki so imeli s seboj soproge, so dobili prostorne in okusno opremljene apartmaje, drugi pa smo se »morali zadovoljiti« s predsobo, sobo in kopalnico, katerih oprema in kakovost se lahko povsem enakovredno primerja z našimi vrhunskimi hoteli. V podobnem razpoloženju smo dočakali tudi večer in naš prvi koncert.
S programom dvajsetih pesmi smo nastopili v prostorni okrogli cerkvi sv. Al-bertusa. Številni obiskovalci so navdušeno sledili izvajanju pretežno sakralnih skladb, med katerimi so jih najbolj navdušile izvedbe gregorijanskega koralnega napeva Iz 10. stoletja »Kyrie«, »Nun danket alle Golt« Johanna S. Bacha in v nadaljevanju »Večerni zvon« skladatelja Frana Ferjančiča. Pevska tradicija in dovršen nastop gostujočega slovenskega zbora sta napravila na publiko velik vtis, posebnega aplavza pa sta bila deležna oba solista in Primož Krt, kije z orgelsko spremljavo okrepil izvajanje »Staro-slovenske maše«.
V kritiki, kije naslednji dan izšla v dnevnem časopisu, je avtor med drugim zapisal: »Vzorno lepi tenorji so se zlili z drugimi glasovi v vzvišen zvok zbora in nam pričarali skladbo do brezmejnih razsežnosti. Z brezhibnimi vstopi in zaključki so nam Slovenci dokazali, da spadajo med zbore na najvišji tehnični ravni. Dirigent Marjan Ribič je s ločnim niansiranjem suvereno vodil izvajanje in morebitne težave preprečil še pred njihovim nastankom. Zaključek koncerta je bil kronan z dodatkom »Oj Triglav moj dom«, slovensko posvetno pesmijo, kije v omembe vrednem koncertnem večeru izzvenela s človeško sijočimi harmonijami«.
Nadaljevanje prihodnjič MATIC ROMŠAK
Poletni kulturni utrip na Starem gradu <■
Želva med grajskimi razvalinami
Obiskovalce Starega gradu je letošnje poletje prijetno presenetila razstava slikarskih del v zgornjih prostorih tamkajšnega gostišča. Za razstavo svojih del na tako »visoki ravni« so se odločili člani likovne skupine Želva, ki deluje v Ljubljani v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Vanjo je vključenih 13 članov, med njimi so tudi tri zdravnice, njihov mentor pa je akademski slikar in restavrator Miran Erič. V skupini sodelujejo tudi trije naši občani: Slavica Gams, Jernej Hribar in Lojze Štros.
Med mlajšimi po stažu v tej skupni je Dupličan Lojze Štros, ki se je svojim kolegom pridružil pred enim letom. »Sicer sem se poskušal s slikarstvom ukvarjati že prej. Ker sem rojen v Bohinju, najraje slikam naravo. Tudi v Kamniku in okolici najdem veliko lepih motivov,« nam je dejal Lojze, ki je bil zaposlen v Stolu, svoje znanje pa je prenašal tudi na mlajše v poklicni šoli za mizarje. 64 akvarelov in oljnih slik je od 12. julija do konca avgusta pritegovalo poglede številnih izletnikov, od najmlajših pa do najstarejših, ki so svoje vtise s pri-
znanji zapisali tudi v knjigo, obenem pa izražali podporo pripravljenosti oskrbnikoma gostišča Zdenki in Jožetu Jerasu, da sta omogočila takšno razstavo. Res, kot pravijo poznavalci, je bila to prva razstava med starograjskimi razvalinami. Kot pa nam je povedala Zdenka Jeras, bo-
do življenje v gostišču visoko nad Kamnikom v prihodnje še popestrili s podobnimi prireditvami.
Likovniki Želve so razstavo te dni že prenesli v KUD France Prešeren v Ljubljano.
F. S.
Lojze Štros na razstavi na Starem gradu med svojima upodobitvama rojstnega Bohinja in kamniškega Malega gradu
Fotografske vaje v slogu Marka Trobevška
Kako je mogoče vsakdanjo stvarnost videti in tudi predstaviti vedno znova drugače? Pa še kako je to mogoče. V to nas prepričujejo ne samo politiki in politikanti, pač pa predvsem Vaje v slogu Raymonda Queneauja, francoskega pisatelja, ki je banalen dogodek iz mestnega avtobusa predstavil v veliko slogovno različnih, čeprav zelo kratkih tekstih. In ne nazadnje Marko Trobevšek, profesor slovenskega jezika s Križa, kije pripravil fotografsko razstavo
Vaje v slogu in že z naslovom priznava povezanost s Qu-aneaujem. Njegove fotografije zastavljajo vprašanje, kako je mogoče posneti isti motiv v isti kompoziciji in tehniki brez bistvenih naknadnih posegov tako, da vsebina vendarle ne bo ista. Motiv na fotografijah je kozarec, vsakič drugače predstavljen. Razstava zanimivih fotografij je bila odprta od 1. do 24. avgusta.
B.P.
Razstava »Golice 97« v pizzeriji Murka
Kar na žalost nikdar ni uspelo nobeni kamniški uradni kulturni instituciji, je končno uresničilo uredništvo Stranjskih novic. Zgodila se je namreč prva slikarska kolonija v občini Kamnik. Na Golicah v Tuhinjski dolini je od 13. do 15. julija 1997 potekala 1. slikarska kolonija »Golice 1997«.
Na starodavni domačiji Pri Knapu na Golicah, kije eden redkih tovrstnih še ohranjenih etnografskih spomenikov na Kamniškem, sta nova gospodar in gospodarica prijazno na široko odprla vrata ustvarjalcem in umetnosti. Tako se je zbralo lepo število likovnih ustvarjalcev, predvsem kamniških likovnikov, ki so tri dni ustvarjali in se zabavali v lepem in človeku prijaznem okolju.
Seveda je v tako prijetnem vzdušju nastalo lepo število likovnih del, ki so jih udeleženci kolonije pokazali na slikarski razstavi v pizzeriji Murka v Mekinjah. Na razstavi, kije še vedno na ogled, se predstavljajo bolj ali manj znani likovniki iz Kamnika in bližnje okolice. Sodelovali so: Brane Bičanič Hudobilnik, Galeb Ba-iee, Stanka Baloh, Dika Dolenc, Lojze Kalinšek, Dušan Lipovec, Tanja Mezga, Marko Novak, Nataša Pevčevič, Vesna Rake)', Tomaž in Andrej Schlegl, Matic, Matevž in Du<ian Sterk. Razstavljena dela so v različnih likovnih tehnikah, prevladujejo risbe, akvareli, gvaši in akrili. Tematsko pestra razstava obsega krajine, vedutne poglede, figurativne motive in portrete ter svobodnejše in inovativne slikarske pristope. Kvalitetna razstava je vsekakor vredna ogleda. Na svečani otvoritvi 22. julija 1997 v Murki je za kulturno zabavni program poskrbel Rjoveči cirkus Braneta Hudobilnika z gosti.
DUŠAN UPOVEC
MATIČNA KNJIŽNICA VABI
Vsak torek ob ia url; PRAVLJIČNE URE, začetek 7. oktobra s pravljico HOPEK SE UČI PLAVATI (cena posamezne pravljične ure je 300,00 SIT).
Vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18. url PRAVLJIČNE URE v prostorih knjižnice Šmarca, prvič 6. oktobra s pravljico MEDVEDEK, 0 ČEM SANJAŠ? PRAVLJICE VODI PRAVLJIČARKA JANA VERLINŠEK.
Vsako sredo od 13.30 do 15.30: VILA ČIRA - ČARA s prof. Rosano Kleln-dlenst Premk
Primerrno za šolske otroke. Slikanje na svilo, ustvarjanje lutk iz filca in lutkovna predstava, izdelovanje jaslic, pustnih mask, nakita... Cena: 4.000,00 SIT (vključno z materialom), če je vpis celoleten, upoštevamo popust (3.600,00 SIT na mesec), 20% popust za drugega otroka, 30% popust za tretjega otroka. Začetek t oktobra!
Vsako sredo v septembru od 13.30 do 15.30: ZAČETNI TEČAJ SLIKANJA NA SVILO ZA OTROKE. Vodi prof. Rosana Kleindlenst Premk. Spoznavanje osnovnih tehnik. Cena: 4.000,00 SIT. VSE PRIJAVE: PIONIRSKI ODDELEK KNJIŽNICE
PRAVLJIČNE URE na POTUJOČI KNJIŽNICI. PRAVLJICE BO VODILA PRAVLJIČARKA HELENA STERLE. Otroci bodo vnaprej obveščeni, na katero postajališče bo Helena pripeljala pravljico.
Obveščamo vas tudi, da je spremenjen urnik za potujočo knjižnico!!! PONEDELJEK
SELA: pri gasilskem domu 5.00 do 16.30
SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 LAZE: pri sedežu krajevne skupnosti 17.30 do 18.00 ZGORNJI TUHINJ: Zg. Tuhinj 21 18.15 do 19.15
8. in 22. september 9. In 23. februar
6. in 20. oktober 9. in 23. marec
3. in 17. november 6. in 20, april
I. , 15. in 29. december        4. In 18. ma(
12. in 26. januar 1., 15. in 29. junij
TOREK
ŠMARTNO: pred osnovno šolo 15.00 do 16.00
ČEŠNJICE: pri trgovini 16.15 do 17.15
ŠPITAUČ: pred spod. avtobusno post. 17.30 do 18.00 MOTNIK: pri gasilskem domu 18.15 do 19.30
9. in 23. september 10. in 24. februar
7. in 21. oktober 10. in 24. marec
4. in 18. november 7. in 21. april 2, 16. in 30. december 5. in 19. maj
13. in 27. januar 2, 16. in 30, junij
ČETRTEK
VRANJA PEČ: pri šoli 15.00 do 15.30
BISTRIČICA: pri znamenju 16.20 do 16.45
OKROGLO: pri mostu 16.45 do 17.00
STAHOVICA: na parkirišču pred Calcitom  17.15 do 18.15 TUNJICE: pri šoli 18.30 do 20.00
II. in 15. september 12. in 26 februar 9. in 23. oktober 12. in 26 marec 6. in 20. november 9. in 23. april
4. in 18. december 7. in 21. maj
15. in 29. januar 4. in 18. junij
PETEK
ČRNA: med bloki ŽAGA- trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jurčku GOZD: pri gasilskem domu 12. in 26. september 10. in 24. oktober 7. in 21. november 5. in 19. december 16. in 30. januar
15.00 do 16.00 6.15 do 16.45 7.00 do 18.30 18.45 do 19.15
13. in 27. februar
13. in 27. marec
10. in 24. april
8. in 22. maj
5. in 19. junij
8
11. septembra 1997
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE
Kamniški OBČAN
Srečanje podeželskih žena in deklet Tuhinjske doline
(Nadaljevanje i/. 1. strani)    t 4fcp-,» '.^MltfilHHBHflMBHDHH
I Obiskovalci so se skupaj s krneč-   h ^J*......
kinu ženami in dekleti zbrali v v „.   .      , , m   r      .. . . .       p* ,\.' •   »*,f. J?
Marijini cerkvi v Zgornjem Tuhi-   !•»        < SIJ   '*j "     " \ * i'i^^'lfl
nju. Članica društva Bernarda Je-glič je ob prihodu in odhodu iz cerkve igrala na ogrle, po prepolni cerkvi je donela Marijina pesem Marija skoz' življenje voditi srečno znaš..., ki jo je sleherni prevzeto prepeval.
Predsednica Društva podeželskih žena in deklet Tuhinjske doline Ivi Vrankar in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Marta Kos sta v prisrčni dobrodošlici predstavili delo in življenje kmečkih žensk v teh krajih. Namen njihovega srečanja je bil dati večji pomen kmetici, materi in dekletu na podeželju, ki s svojim trdim delom prispeva, da ostaja zemlja obdelana in da je ta popotnica za naslednje rodove. Kmečka žena je tista, ki skrbi za dom, družino, moža in v zadnjem času tudi vse bolj za delo na kmetiji. Ob vsem tem pa si.zna vzeti tudi čas zase. Pozdravili sta takšna srečanja, ki življenje na deželi lepšajo, saj se tako med seboj spoznavamo in gradimo nova prijateljstva. Bernarda Jeglič je predstavila zgodovino in sedanji utrip živ-
V motniški poletni šoli
MAK spodbuja mlade k spoznavanju jezikov in računalništva
Anton Krivec je prikazal izdelavo skodel - »šinklnov«.
SreCko hajde in Zdravko Baloh sta ob pomoči tuhinjske mladine prijazno postregla s telečjo obaro iz domačega kotla.
* Predsednica društva Ivi Vrankar ob hčerki Mateji in vnukinji Tjašt Spredaj sedi Jožica Hribar, ki nas je na Lipljah presenetila s pravo kmečko malico.
Olga in Mihaela Pirš sta se ob štedilniku spremo sukali in ajdovi žganci so k obari dobro teknili
ljenja v Zgornjem Tuhinju, domači župnik Mihael Kališnik in umet-nik-samouk Janez Ahčin, ki izdeluje in obnavlja kipe in druge znamenitosti cerkva, sta predstavila znamenitosti cerkve v Zg. Tuhinju. Tajnica društva Angelca Burja je predstavila program in vse zbrane povabila na prireditve tega dne. Prijetna druščina se je nato odpravila na Liplje, kjer smo občudovali starodavni prikaz ročnega spravila lesa. Po malici domačega kruha z zaseko ter hruševo vodo smo se vrnili v dolino in nadaljevali z ogledi ročnih spretnosti tuhinjskih mojstrov   po   starih običajih.
^fjj OBMOČNA OBRTNA Cg| ZBORNICA KAMNIK
Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik,
vas vabimo, da nas obiščete na Dnevih narodnih nos v Kamniku in na Obrtnem sejmu v Celju.
VV\   TRGOVINA   » *
TRei?y
KAMNIK
Šutna 16 tel. 831-703
Najbolj pestra izbira spodnjega perila v Kamniku je še vedno v trgovini Mery.
Zase ali za bližnje lahko izberete čudovite spalne srajce, pižame, tople nogavice, puloverje...
Ob Dnevih narodnih noš se vključujemo v turistično ponudbo Kamnika in vas pričakujemo tudi v soboto in nedeljo.
Angelca Burja, ki je tudi tajnica ^društva, in Pavli Koncilja, članica ^Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, st prizadevata za pestro društveno življenje. Spremljali smo delo sedlarja Janeza Berleca, Jože in Srečo Bajde sta pokrivala slamnato streho in še marsikaj zanimivega so pripravili pridni prebivalci Tuhinjske doline.
Srečanje se je nadaljevalo na kmetiji Pirš, pri Brancetu. v Zgornjem Tuhinju. Kdor je želel, se je popeljal s konji in lojtrnikom po prelepi Tuhinjski dolini.
Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, ki že peto leto združuje 150 in več žensk, se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način omogočili to srečanje, še posebej pa vsem krajanom KS Zg. Tuhinj, saj je ob pripravi tega srečanja delala cela vas, staro in mlado.'
VERA MEJAČ
PNEUMATIC CENTER
Kamnik, PTC Perovo 27, telefon: 061 812 878
akcijska
ponudba
popusti do
pnevmatike (*»> JDMJIVMjOM* (JO 1 5C alu. platišča.............................................
'OZNJ A \Z
Dve zastavi (rta eni je velik makov cvet, ki ga obkroža napis Društvo MAK) plapolata pred nekdanjo Ka-dunčevo gostilno sredi Motnika in opozarjata mimoidoče, da se v tej hiši letošnje poletje nekaj dogaja.
Res je, tu se dogaja marsikaj zanimivega in poučnega, predvsem pa vredno posnemanja. Nekdanja gostilniška soba se je spremenila v prijetno učilnico, v kateri si je med poletnimi počitnicami nabiralo jezikovnega in računalniškega znanja veliko od šest do desetletnih otrok iz Motnika in okolice.
O tej zanimivi, za otroke brezplačni, poletni šoli nam je pripovedovala
JELKA KADUNC - ustanoviteljica društva MAK: Šola je nepridobitna in ne želimo konkurirati drugim, želimo se meriti le v kakovosti..
Takole so vsak torek in četrtek v štirih starosmih skupinah sedli za računalnike, ki so tudi najmlajše kar hitro ubogali
njena pobudnica in ustanoviteljica društva MAK Jelka Kadunc: »Moj oče Matevž in mati Angela sta nam otrokom stalno govorila, koliko lahko človeku pomeni znanje«. Pokazala je na napis pod očetovo sliko z njegovimi besedami: »Ta zadnjo smreko bom posekal, če bo treba, da se bodo otroci lahko šolali...«
Zato je lani skupaj s še nekaterimi somišljeniki ustanovila Društvo v spomin staršev Matevža in Angele Kadunc za spodbujanje jezikovnega izobraževanja, nadarjenosti in ustvarjenosti otrok in mladih - MAK. V statut društva so med drugim zapisali, da je to nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki želijo s svojim delom omogočiti otrokom s podeželja dostop do najrazličnejših oblik izobraževanja. V ta namen namerava društvo oblikovati tudi poseben sklad.
Letošnja poletna šola, 22. junija jo je odprl Andrej Engelman, državni sekretar za proračun in ustanovni član društva, potem ko so tudi s sodelovanjem sponzorjev uredili in opremili učilnico z računalniki in drugimi učili, je naletela na zelo velik odmev med krajani Motnika in sosednjih krajev. Računalniški krožek je obiskovalo 40 otrok, jezikovno šolo angleščine pa 35 otrok.
»Bilo je poskusno leto, zato naše dejavnosti nismo propagirali širše,« pravi Jelka Kadunc, »vesela sem, da so se odzvali starši in otroci iz Laz, Tuhinja, iz Zajasovnika in iz drugih krajev.«
»Rišemo, pišemo, računamo in se igramo,« je dejal osemletni Davor, ko je z miško priklical na monitor pisane like. Tini iz Bele pa je najbolj pri srcu matematika. Tudi Primož iz Tu-
hinja pravi, da se je matematike z računalnikom veliko prijetneje učiti kot pa iz zvezka ali knjige.
Osemletna Verica iz Motnika, po mnenju mentorjev najbolj redna in samostojna, pravi, da jo računalnik že kar uboga in zato z. njim zelo rada dela. S tem je soglašal tudi mentor Zlatko Okovič iz Slovenskih Konjic, ki dvakrat tedensko zelo rad pride med mlade v Motnik. Za pestrost poletne šole pa poskrbijo tudi znani gostje. Tako so se mladi šolarji že srečali s pisateljem Tonetom Partljičem, ki je tudi član društva MAK, Lidija Šega jim je povedala nekaj o Evropi, ki ni bav bav, Bernarda Avsenik pa jih je popeljala po sledovih Inkov in podobno.
Jelka Kadunc je na koncu še povedala, da je zelo vesela, ker so ljudje bili pripravljeni pomagati pri udejanjanju te zamisli. Zato so lahko program letošnje šole v celoti uresničili. »Veliko sta mi pomagali učiteljici Vida Kovačič in Mojca Kolar s podružnične šole v Motniku. V materialnem smisTu pa so nam pomagali Ministrstvo za šolstvo in šport, Center za informatiko pri Vladi RS, ki nam je posodil nekaj računalnikov, in še nekaj drugih sponzorjev, ki bi se jim rada posebej zahvalila.«
Tri računalnike pa je ustanoviteljica društva kupila sama. Malce zagrenjeno pa je na koncu pristavila, da se 22. junija, ko je bilo odprtje šole, kljub
DRUŠTVO MAK, Društvo v spomin staršev Matevža in Angele Kadunc za spodbujanje jezikovnega izobraževanja, nadarjenosti in ustvarjalnosti otrok in mladih, Motnik 36,
se iskreno zahvaljuje sponzorjem za denarno in materialno pomoč, s katero so podprli delovanje prve poletne jezikovne in računalniške šole, ki je potekala od 30. junija do 31. avgusta 1997 v Kadunčcvi hiši št. 36 v Motniku. Naši prošnji so se z velikim razumevanjem odzvali:
Ministrstvo za šolstvo in šport. Republike Slovenije, Vlada republike Slovenije, Center za informatiko. Sindikat kmetijstva in živilske industrije (ZSSS), Lj., Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (ZSSS) Ljubljana, Sindikat gostinstva in turizma (ZSSS), Ljubljana, Tiskarna Kalipso, d. o. o., Ljubljana, Papirnica Vevče, d. o. o., Mercator grosist, Ljubljana, Mizarstvo Zaje, s. p., Ljubljana, Duka, d. o. o., Vipava, TIP, d. o. o„ Ljubljana, Gorenje, d. o. o., Velenje, Beti Oblačila, d. o. o., Metlika, Elektro-servisi, d. d., Ljubljana, SPOJ Int., d. o. o., Ljubljana, KPMG Slovenija, d. o. o„ Ljubljana, Kompas Holidays, Turistično podjetje, Ljubljana, DZS Šolski epicenter, Ljubljana, Center Oxford, Cankarjeva založba, Ljubljana.
Zahvaljujemo se tudi vsem krajanom, ki so pomagali pripraviti družabno srečanje ob otvoritveni slovesnosti in posebej Elegarjevi mami in gospe Betki Piskar, ki sta pripravili zelo okusen obed za vse udeležence.
številnim vabilom ni odzval nihče iz kamniške občinske hiše...
Vseeno pa je polna načrtov za prihodnje: omenja postopno razširitev jezikovne šole z nemščino, španščino in francoščino, otroško formo vivo pri podružnični šoli s sodelovanjem re-zbarskega mojstra Franca Dobnika in še mnogo drugih zamisli.
Ob zaključku letošnje poletne šole je ustanoviteljica in predsednica društva MAK Jelka Kadunc v biltenu optimistično zapisala: »Naredili smo prvi korak. Če je pol cilj, bo v tolikšni družbi ljudi dobre volje tudi korak trden in zanesljiv...«
Prizadevni gospe Kadunčevi in njenim sodelavcem želimo, da bi te svoje, za mladi rod v dolini pod Meni-no pomembne zamisli, v celoti oživela.
FRANC SVETELJ
dao.
Proizvodnja, inženiring in trgovina
1241 Šmarca-Kamnik
tel. in faks: 061/810-090, 810-095, 811-573
Okna, vrata in zimski vrtovi
□FIN STR A
Ponujamo vrhunsko kakovost izdelkov, ugodne cene, sezonske popuste ... in
NOVOST - UGODNI KRATKOROČNI KAKOR TUDI DOLGOROČNI KREDITI!
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE
11. septembra 1997 9
Praznik Marije Snežne na Veliki planini
Pastirji, žičničarji in gostinci so v tednu od 6. do 10. avgusta, ki so ga po kapelici na Veliki planini poimenovali Teden Marije Snežne, pripravili dvojno turistično prireditev: romanje k cerkvici Marije Snežne in Planšarski dan. Obiskovalcem so pastirji razkazali pastirske bajte, prikazali nekdanje in sedanje življenje pastirjev na plani-
»Staro in mlado se na planini je zbralo...«
Krav, ki so se pasle po velikoplanm-skih pašnikih, ni vznemirila množica obiskovalcev, ampak so se jim celo radovedno približale.
ni ter pastirske igre, gostinci pa so poskrbeli za značilne velikoplanin-ske jedi.
Največ ljubiteljev Velike planine se je zbralo v nedeljo, 10. avgusta, pri masi pred kapelo Marije Snežne, ki je bila obnovljena pred devetimi leti. Sledila je blagoslovitev križa, ki so ga postavili pastirji s planine. Prireditev se je zaključila z glasbo in plesom. Prizadevni organizatorji so poskrbeli za pestrost prireditev, tako je lahko vsak obiskovalec užival po svoji izbiri.
VERA MEJAČ
Naša zlata jabolka
Kdaj se bomo Slovenci zavedli, da imamo doma pri hiši, pred nosom, po celi Sloveniji za nas najboljše sadje - naša zlata jabolka! Rajsko sadje!
Že tisočletja nazaj je jabolko predstavljalo RAJ! Jabolko rdeče sočno, dehteče, zrelo sem - glej, sezi po meni in me pojej!
Takemu klicu se človek ne more upreti. Ne, ne! Ni se treba upreti! Nasprotno! Treba je seči po njem in ga z užitkom pojesti! Čim večkrat! Na drevesu dozorelo nam da v najkrajšem času energijo in vse potrebne snovi, ki jih naše telo potrebuje. Domača jabolka so nekaj
drugega kot uvoženo sadje, katerega so zelenega in nedozorelega potrgali, ga proti gnitju poškropili s strupenimi škropivi in ga potem prisilili, da je brez sonca pod nenaravnimi pogoji dozorelo.
Sadež, ki je dozorel na drevesu, je zakladnica SONČNE energije, je odlična hrana in nam daje na najlažji način vso potrebno energijo z vsemi aminokislinami, vitamini in rudninskimi snovmi, obenem z vsemi
odkritimi in neodkritimi pomembnimi elementi v sledeh, tako da smo lahko prepričani, da dobimo najboljše prehrambne snovi v surovem in živem stanju.
Takšni sadeži so naša jabolka, saj vsebujejo sadni sladkor, jabolčno in druge kisline, pektin, celo nekaj beljakovin, minerale, encime in vitamine. Od vitaminov vsebujejo veliko C vitamina, A, BI, B2, B3,' B6, PP idr.
Ker vsebujejo vse te snovi, lahko rečemo, da so jabolka popolno hranilo. Če pojemo 3 do 5 jabolk, bomo zadovoljili dnevno potrebo po vitaminu C.
Zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov, encimov in predvsem pekti-nov pa so tudi zdravilna.
Pektini v črevesju posesajo škodljive snovi, jih »odnesejo« iz črevesja in celo bakterije se spojijo z njimi in jih izločijo s stolico. Preprečujejo kopičenje holesterola v krvnih žilah in deloma preprečujejo sklerozo oziroma arteriosklerozo.
Jabolka torej dobro delujejo na prebavo, proti zaprtju, črevesnemu in želodčnemu katarju, čiru, hemoroidom, pospešenemu bitju srca, iši-asu, slabokrvnosti, nervozi, depresiji, glavobolu, kašlju, boleznim zob in dlesni, dobro delujo na kožo, na delovanje srčnih mišic.
JEJMO JABOLKA!
Jabolko je zjutraj zlato! To je star pregovor, ki še vedno drži. Zakaj?
Sadje je zelo lahko prebavljivo. Pravzaprav se sadje ne prenavlja, ampak se direktno asimilira, saj je v bistvu že predelano. Prav v tem pa je bistvo zdravilnega učinka sadja na telo, saj lahko energijo, ki jo prihranimo pri tako nezahtevni presnovi, izkoristimo za vse nujne procese čiščenja in obnovo nezdravih tkiv in organov.
- velika izbira
- zelo ugodne cene
- uvoz iz Španije
velika izbira akcijske cene
možnost obročnega odplačevanja do 5 čekov brez obresti!
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK,
Šutna37, tel. 061/811 555
METALKA TRGOVINA
Slunnifc'i trgovina t tradicijo
Ker je sadje torej zelo lahko prebavljivo, ga moramo jesti na prazen želodec. Najbolje seveda zjutraj na tešče. Če ga jemo preko dneva, ga moramo jesti vsaj pol do ene ure pred obrokom, npr. pred kosilom. Takoj po kosilu pa nikakor sadja! Če jemo sadje po težjem obroku (krompir, meso, kruh, cmoki, fižol ipd.) - to je hrana, ki rabi za prebavo 3, 4, 5 ur in več, sadje pa največ eno uro, pride do naslednjega: zaradi velike količine sicer pomembnega sadnega sladkorja začne hrana, ki je že prisotna v prebavnem traktu - vreli (brbotati, ropotati, napenjati) in nehote postaneš »žganjar-na« z vsemi posledicami, ki so zelo neprijetne in imajo lahko posledice tudi za zdravje. Ni čudno, da potem pravijo nekateri: »Ne morem jesti sadja, me tako napenja.« Sadje se mora uživati kot MONO hrana,, to pomeni, da naenkrat jemo samo ENO vrsto sadja!
STOPIMO V LEPI DAN S SOČNIM JABOLKOM V ROKAH!
Imejmo jih vedno na mizi in tudi v avtomobilu, da lahko sežemo po njih!
NAJBOLJŠI KIS JE KIS IZ ZRELIH JABOLK!
Vse te dobre lastnosti pa veljajo le za jabolka, ki niso škropljena s strupenimi škropivi.
KAR VSEBUJE STRUP, NE MORE BITI DOBRA HRANA, KAJ ŠELE ZDRAVILO!
Za jabolka s starih jablan, ki niso bila še nikoli škropljena, bi se morali ljudje tepsti - ne pa da propadajo in gnijejo po starih sadovnjakih, po bregovih in dobravah.
Ohranimo stare jablane! Še bomo cenili jabolka s teh jablan!
Jabolka jejte vsak dan,
da boste zdravi, vitalni in lepi,
kar vam iz srca želi
DRAGICA FRIEDL
Zeleni Kamnika bodo letošnjo jesen prevzelt vlogo posredovalca med kmeti, ki imajo neškropljena jabolka In bi jih radi prodali In kupci, ki bi takšna jabolka radi kupili. Kmetje In kupci -javite to Zelenim Kamnika do konca septembra oz. čim prej - osebno alt po telefonu: 831-001
Pogled na Center Kamnika s Starega gradu (kdor ni vešč plezanja po krušljivem In spolzkem svetu, naj ga ne gre preverjat') B. POLLAK
Ob krajevnem prazniku
Sosedska pomoč v Tunjicah živi že sto let (II)
O prireditvi s praznovanjem stoletnice ustanovitve Društva samopomoči Tunjice smo na kratko pisali v prejšnji številki Kamniškega občana, ker je bil ta pomemben dogodek tik pred izidom časopisa.
Že tretjič zapored so Tunjičani praznovali 19. julija. Ta dan so izbrali v spomin na 19. julij 1897, ko so njihovi predniki na ustanovnem zboru sprejeli pravila Društva samopomoči, ki so se ohranila v nespremenjeni obliki do danes. Čeprav obstajajo različne vrste, zavarovanj, pride pomoč najprej in najhitreje od sosedov in sovaščanov. Osnovno načelo teh pravil je pomagati prizadetemu v nesreči. Ta medsebojna pomoč seje ukoreninila in povezuje Tunji-čane tudi na drugih področjih življenja in dela na vasi.
Na slovesnosti seje predsednica sveta KS Tunjice Joži Petek vsem krajanom zahvalila za vzorno delo v domačem kraju, saj so nekaj dni pred tem z lastnimi sredstvi in delom asjdlttrali okolico šole in igrišče pod njo. »Veliko opravljenega dela za skupno, dobro in kvalitetnejše življenje na vasi je tisti kamen v mozaiku kraja, ki nas vse skupaj tesno povezuje. Želim, da bi vsako delo, ki ga naredimo za skupno dobro, pomenilo majhen praznik, saj nas tudi v prihodnje čaka kar veliko problemov, kijih bomo morali, tako kot do sedaj, skupaj začeti in v skupno zadovoljstvo tudi dokončati. Prav zaradi tega je prav, da smo enkrat letno zbrani vsi, ki nam ta kraj veliko pomeni in ga s skupnimi močmi želimo napraviti še lepšega. Vsem, ki ste se zbrali, želim prijetno počutje in mnogo veselja in zabave,« je poudarila Joži Petek.
Številne zbrane sla pozdravila tudi
Šestletni Martin Zalazntk tn dveletni Tilen Sitar sta na veselici dokazala, da obvladata plesne korake.
Kamnik Medvedova 6 fax: 832-865 tel.: 832-865, 14-08-216
liTTTle
ENGLAND CLUB
vabi
* MALČKE • ŠOLARJE • DIJAKE • ODRASLE
da se vključijo v naslednje jezikovne tečaje:
* ZAČETNE IN NADALJEVALNE
(angleščina, italijanščina, nemščina)
* OSVEŽITVENE, KONVERZACIJSKE
(angleščina, nemščina)
* PRIPRAVE NA MATURO
(angleščina, nemščina) Vpis in informacije: tel 832-865, 14-08-216
Tesarja Jože Zobavnik, po domače Strehov, tn Spodnji Golobov France sta prikazala ročno tesanje, ki so ga nekdaj obvladali na skoraj sleherni domačiji. Jože je kljub 86 letom prava grča, kar dokazuje tudi njegov prvi vzpon na Trtglav lansko leto za njegov 85. rojsmi dan.
V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Urša Klemene tn Valentin Zabavnik, je že po tradiciji sodeloval Tunjiškl oktet Justin Klanšek, predsednik Društva samopomoči Tunjice se je vsem (lanom zahvalil za zvestobo in pripadnost
župan Tone Smolnikar, ki je pohvalil prizadevnost vodstva KS in vseh Tunjičanov, ter domači župnik Pavle Juhant.
Lepo je spremljali življenje in delo združenih in solidarnih Tunjičanov, ki so gotovo vzgled krajanom drugih krajevnih skupnosti v naši občini.
VERA MEJAČ
Jože in Mihela Čimžar ter Tone Vrhovnik so tudi letos na žaru spekli okusne dobrote.
SUZUKI KAMNIK
^   /ff/Š4d,.o. ^
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
SUZUKI
SUZUKI
ALTO SVVIFT
BALENO 1,6 GL/3V 4x4
BALENO 1,6 GLX/4V 4x4
BALENO VVAGON 1,6 GLX/5V 4x4
BALENO 1,3 GL
BALENO VVAGON 1,6 GLX
BALENO VVAGON 1,3 GLX
BALENO 1,6 GLX/4V
BALENO VVAGON 1,6 GS, ABS, SSCC
BALENO VVAGON 1,6 GLX, ABS, klima
VITARA CABRIO - platnena In trda streha
SAMURAI CABRIO
VITARA V6
VITARA TD
od 13.990 DEM j Od 15.990 DEM od 24990 DEM od 26.990 DEM Od 31.990 DEM od 20.990 DEM Od 25.990 DEM od 25.490 DEM od 23.490 DEM Od 24.990 DEM Od 27.990 DEM od 29.900 DEM od 22.490 DEM od 39.990 DEM od 42990 DEM
Ob nakupu v septembru vas čakajo bogata darila.
AVTOSALON - TRGOVINA, KORENOVA POT 3, KAMNIK, TEL./FAKS: 815-057 _
Iz torbe Krištofovega Pepeta U
Z avtobusom za šank...
No, pa smo končno preživeli to dolgo kislo poletje. Pa je bilo res kislo, vsaj za nas Kamnik mislim. Saj se v našem mestu v naročju planin, razen sobotnega porajajočega se bolšjega sejma, ni kaj dosti dogajalo. Iz vode so nas nekoliko potegnili vrli gasilci s svojimi veselicami, Se posebej kamniški, ki so praznovali 115-let-nico. Ob tej priložnosti so uprizorili tudi reševanje ljudi iz »goreče« občinske hiSe. Medtem ko so uradniki tekli po stopnicah, pa je le občinski tajnik Ivo zbral toliko poguma, da se je spustil po platneni drsnici proti Planinki, čeprav sije med potjo malo »zasmodil« kožo na rokah. Pravijo, da ga bodo zalo gasilci nagradili
Občinski tajnik ho je gasilski jubilej počastil tudi s skokom z okna občinske hiše, zato so mu vzeli mero za čelado.
s posebno čelado, za katero so mu mero že vzeli kar na odru med slovesnostjo, kot vidimo na sliki. Sicer pa bi mu taka če-' lada prišla kar prav. kadar jih bo dobival po glavi.
Ne gre pa seveda prezreti velikoplanin-skih pastirjev in njihove prireditve ob Ma-
rijinem prazniku, kjer se vedno tare ljudi. Zal pa, kot kaže, še vedno premalo skrbijo tudi za to, da bi oslale dni Številni obiskovalci planine dobili kako latvico kislega mleka. Tako sta recimo v sredo, 11 avgusta, dve desetini Štajercev v največji opoldanski vročini gagali od bajte do bajte in zaman iskali to planinsko dobroto, čeprav je šef pastirjev javno zagotavljal, da bo na planini letos vsega dovolj...
No, pa so zato novi gostači na Šimnovcu priredili konec avgusta dneve piva in golaža, da bodo ljudje vedeli, kaj so prave velikoplaninske specialitete. Na dneve kislega mleka, ajdovih žgancev in »masuneka« pa naj turisti kar lepo pozabijo.
Ko smo že pri planini, moram reči, da so našim občinskim možem lahko za zgled, kako se dela reklama za turizem, naSi sosedje Lučani, ki so na meji med občinama na Štajerskem Raku ob poti proti Veliki planini postavili veliko tablo s panoramskim imgledom na Zgornjo Savinjsko dolino. Posebej pa še napis z dobrodošlico v občini Luče. Niti najmanjša oznaka pa ne kaže, da je na tej strani ena največjih slovenskih občin, da o oznakah ali smerokazih za poti na toliko opevane naše planine ne govorimo...
Pohvaliti je treba tudi prizadevne Mot-ničane, ki vsako leto sredi poletja pripravijo motniški sejem in svoj praznik popestrijo tudi z drugimi prireditvami, letos z odkritjem spomenika Gašperju Križniku. Ijepo pa bi bilo tudi, če bi kak mlad Mot-ničan ob tej priložnosti v domačem narečju povedal kako od številnih ljudskih pe-
smi, kijih je zbiral prizademi čevljar Gašper pred sto in več letu
V tem poletju pa se je marsikaj dogajalo tudi na dnigem koncu naSe občine. Denimo, bife Planet Kamnik na Duplici je poslal že tako popularen, da bo nekoč lepa zelenica pred Mercatorjem zaradi parkirane pločevine kmalu postala podobna zemljišču na planetu Luna. Zadnjič se je nekdo hotel kar z avtobusom pripeljati za Sank, vendar ga je k sreči ustavila breza... Okoliški stanovalci pa vedo precej povedati tudi o »meteorUih« v obliki pivskih ste-
Kamnik v naročju Velike planine, Velika planina v naročju občine
Kaj nam pa morejo - pločevina zaseda še zadnjo zelenico na Duplici..
klenic, ki v nočnih urah letijo po zraku okrog Planeta in na bližnje balkone...
Sicer pa se bodo v kratkem spet zgodili dnevi narodnih noš, brez katerih Kamnik ne bi bil to, kar je. Spet bo priložnost za kakšno kupico ali kozarček, če nam bodo Solarčki pustili Se kak tolarček v žepu... Morda Se nekaj o našem prometu. Pravijo, da so leteči policaji na Ljubljanski bolj Blažev žegen, saj jih zlahka preskočiš, če malo bolj pritisneš na plin. Tudi z odpiranjem zapor na Šumi ni več nobenih težav. Na Šutno se da priti z avtom brez dajjinca, samo nekdo se pred teboj zapelje z motorjem ali celo s kolesom in vrli Sulenski stražar se bo ponižno ug-reznil v zemljo. Za popravilo stražarja v Petruškovi ulici pa se že nekaj časa nihče ne zmeni. Kaj nam pa morejo, si prepevajo nekateri, samo občinska vreča pa seje na ta račun že krepko osušila. Morda pa bi se na teh mestih kdaj le pokazal tudi kak živi policaj... Pa lepo pozdravljeni!
KRIŠTOFOV PEPEII
Nikakor nc gre prezreti prizadevanj in uspehov, ki jih naS župan v Času svojega županovanja udejanja v Kamniku in okolici. In to v Času, ko je potrebna velika občutljivost in gospodarnost, kajti na področju lokalne samouprave je marsikaj nedorečenega.
Zato pa se ob vsem tem lahko vprašamo, od kod človeku, ki dokaj spretno in modro krmari v kalnih vodah dnevne politike, zamisel, da v času počitnic in dopustov (meseca avgusta) pošlje v podpis dogovor o zagotavljanju pogojev za obratovanje žičniške infrastrukture na Veliki planini in političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu občine Kamnik.
Ker županu megalomanstva in šarlatanstva po dosedanjem delu ne moremo pripisati, lahko samo ugibamo, kateri »brigadir« se skriva za njegovim hrbtom, »ki Zeli s samo-kolnico reševati Veliko planino v dobi računalništva in avtomatizacije«, da zakonitosti tržne ekonomije sploh ne omenjamo.
Kajti župan je v spremnem dopisu skromen in skrivnosten. Piše: »V prilogi vam pošiljamo dogovor o zagotavljanju pogojev za obratovanje žičniške infrastrukture na Veliki planini, ki je bil pripravljen na podlagi zaključkov sestanka dne I. 7. 1997 o problematiki družbe Velika planina - Zaklad narave d. o. o. Prosimo vas, da dogovor preučite in nam ga podpisanega vrnete do 30. 8. 1997.« In to je vse!
Skratka, nc pove, kje in kdo je bil na tem sestanku prisoten (strokovnjaki???), niso zapisani zaključki in na koncu ne daje možnosti - dialoga! Da seveda o tem, da politične stranke niso pristojne za kakršnokoli odločanje, sploh nc govorimo. Četudi je na ta način »župan« želel le podporo političnih strank, je seveda takšna pot mimo zakonitega in demokratičnega.
Besed o Veliki planini je preveč, dejanj premalo
Poletje se bliža koncu in na vrsti je kamniška jesen. Narodne noše, politične zdrahe in seveda Velika planina bodo označili konec parlamentarnih počitnic. V LDS smo prejeli kar nekaj pošte na račun Velike planine, žal pa nobena ne ponuja rešitve. So le orodje za razna obračunavanja med Kamničani. Naše mnenje je, da je za iskanje krivcev (in tu jih je veliko) Se dovolj časa, če pa želimo rešiti podjetje Velika planina, bi morali vse napore združili. Posredujemo vam naSe mnenje.
Znana so naša stališča, saj se že nekaj časa trudimo, da bi se zadeve izboljšale. Bili smo med tistimi, ki so amandma pri proračunu podprli. Zal nas je bi-'o premalo. Pripravljeni smo podpisati dogovor, ki bo rešil Veliko planino. Dogovor, ki nam je poslan v podpis, pa žal to l ni. Pazljivo smo ga obravnavali na sku-' bnem sestanku izvršnega odbora in po-i danskega kluba. Posredujemo vam naše i ugotovitve.
f ] 1. Potrebno je prenehati z enačenjem i družbe Zaklad narave - Velika planina i ZNVP) in planino kot ozemeljsko celoto. J Planina bo preživela tudi brez ZNVP, le-I \a pa brez planine ne.
2. Občinski svet občine Kamnik je že ečkrat obravnaval perečo problematiko INVP, sprejel sklepe, ki pa vsaj v večini liso realizirani. Izvrševalec sklepov je žu->an in ne politične stranke. Ko bodo skle-it, ki so že izraz politične volje strank, .
uresničeni, potrebe po dogovoru sploh ne bo.
3. Status družbe ZNVP Se vedno ni resen. Dokapitalizacija ni izvedena, na registrskem sodišču zadeve niso urejene. Uprava družbe je začasna, poslovnega načrta in vizije razvoja ni. Zupan je upravitelj občinskega premoženja in po statutu dolžan vestno gospodariti. Položaj in mesto župana nalaga ureditev problematike.
4. Podatki o stanju družbe ZNVP, ki jih dobivamo iz urada župana, se iz meseca v mesec spreminjajo. ZNVP ni lastnik nepremičnin, naslednji mesec pa je. Razne investicije so nujne, čez mesec pa ne več, dejanskega stanja pa ne pozna nihče.
5. Skupščina družbe ZNVP deluje kot razglašen orkester. Normalno je, da nadzorni odbor in posledično uprava ne poznajo več smeri, v katero je potrebno iti. Predlagamo, da se skupščina razpusti in kot predstavnik edinega lastnika družbe župan odgovorno nastopi. Dogaja se, da predsednik skupščine družbe ZNVP v vlogi politika in predsednika občinskega sveta nastopa proti interesom družbe ZNVP. Torej kot predstavnik lastnika, to pa je občina Kamnik, ne more nastopati. Po statutu občine je zastopanje interesov občine naloga župana.
6. Velika planina je prišla do le faze zato, ker že vrsto let prevladujejo zasebni interesi nad občinskimi. Lahko razumemo planSarje, da imajo posebne interese,
ki jih je potrebno upoštevali v čim večji meri, ne moremo pa razumeli, da vplivni lastniki vikendov na planinah delujejo proti obdavčitvi. Ne pobira se turistična taksa, s katero bi lahko financirali obnovo infrastrukture. Logika, da je občina dolžna vikendaSem urediti vse, ti pa naj ne vračajo ničesar, je v Kamniku že stara stvar. Skrivanje vikendašev za planša-rijo se bo moralo prenehati. Ne razumite nas narobe! Podpiramo turizem na Veliki planini, podpiramo tudi oddajanje hiš, nismo proti zaslužkom, vendar če bi le del tega denarja, ki se na planini obrne, tam tudi ostal, bi bil problem mnogo manjši.
7. Problem nihalke in sedežnice in njunega financiranja pa bo ostal. Če je župan prepričan, da je to prometna infrastruktura, mora od družbe ZNVP zahtevati, dajo odstopi v občinsko last. S tem preide financiranje v proračun. Seveda pa se postavi vprašanje smisla družbe ZNVP, kije bila ustanovljena tudi zato da upravlja s temi napravami.
8. Zupan kot upravljalec dobro ve, da je njegov predlog v »DOGOVORU« nezakonit. Občinski svet in politične stranke ne morejo s sklepom prerazporediti 15 mio SIT. To se lahko naredi le z rebalansom proračuna. Sklep, ki naj bi ga v septembru sprejel občinski svet, je le pesek v oči javnosti in zaposlenim. Poslanski klub LDS vas je že ob proračunu opokoril na napake, kijih je storil s svojim amandmajem. Predlagali smo, da takoj pripravile
rebalans proračuna v tej točki in obljubili, da bomo to podprli. Še vedno mislimo tako in pozneje, ko bo lo storjeno slabše bo za družbo ZNVP. Krivde se ne da prevaliti na politične stranke, saj sta statut in poslovnik popolnoma jasna.
9. Točko »DOGOVORA«, v kateri župan obljublja, kaj bo v uradu župana storil, čakamo z enoletno zamudo.
NEKAJ MISU ŽUPANU
00 LDS Kamnik bo storila vse, kar je v njeni moči, da do zaprtja žičniškega sistema ne bi prišlo. Podprli bomo vse predloge, ki bodo situacijo peljali v mirnejše vode. Ob pomanjkanju vizije razvoja in pa v iskanju krivcev, »da nisem storil, kar bi po zakonu moral«, ne bomo sodelovati. Vse izredne seje občinskega sveta in podpisovanje dogovorov in načrtov so nepotrebni in odveč. Storiti je treba, kar je že dogovorjeno in šele potem je možen korak naprej. Vedno se bodo naSli strokovnjaki in ugledni možje, ki bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov ponujali rešitve. Na potezi ste vi, gospod župan. Ne prelagajte svojih pooblastil na druga ramena.
Ponujeni dogovor ne rešuje družbe ZNVP, ne zagotavlja sredstev, potrjuje le že sprejete sklepe. Podpis ali nepodpis ne spremeni ničesar. Naredite rebalans in realizirajte že sprejete sklepe, za katere imate konsenz občinskega sveta. Besed o Veliki planini je preveč, dejanj premalo.
Pa lep pozdrav in uspešno delo vam želimo.
Stane Zamik Demitrij Perčlč v imenu 00 LDS Kamnik tn poslanskega kluba LDS Kamnik
Sporni »dogovor«, pod katerega naj bi se podpisali tudi Zeleni Kamnika, smo posredovali (s ciljem pridobitve strokovnih mnenj) nekaterim strokovnjakom.
Čeprav za svojimi pisnimi in ustnimi mnenji stojijo ž imeni in priimki, ne želimo omenjati njihovih imen. Ne želimo jih po nepotrebnem izpostavljati kajti v Kamniku je vedno prisotno in običajno, da strokovoni argumenti (in njihovi avtorji) niso kos nestrokovnosti dnevne in uradne politike.
Stroka o »dogovoru«
Vsi po vrsti so si edini, da je predlagano gradivo oz. »dogovor« zelo slabo in pomanjkljivo ter v prvih šestih točkah zavajajoče in popolnoma neresno pri naštevanju vzrokov in posledic morebitne ustavitve nihalke. Gradivo ima en sam cilj: pridobiti soglasje (dolgoročno) vseh strank za finančna sredstva proračuna, brez obveznosti tako občine Kamnik kot »dona-torja« kot družbe Velika planina -Zaklad narave d. o. o. kot »prejemnika«.
Strinjamo se, da je za razvoj Velike planine nujno potrebna sodobna in varna nihalka ali katerakoli druga vrsta žičnice. Ne drži pa trditev, da večina pastirjev, bajtarjev in tudi turistov uporablja to pot. Ocena o številu obiskovalcev (250.000 na leto), se nam zdi skrajno pretiravanje, toda v gradivu je tudi zapisano, da se jih približno 60.000 pripelje z nihalko, torej le dobra četrtina. Zakaj smo toliko?!
Pašništvo na Veliki planini je bilo že zdavnaj pred žičnicami. Neutemeljeno je pisati, da bi zaustavitev nihalke in sedežnice močno vplivala na zmanjšanje zanimanja za pašo, še manj pa, da bo pašništvo izumrlo!
Skrajno neresna je trditev, da obvarovanje žičniškega sistema daje " možnost dodatnega popolnjcvanja občinskega proračuna, kajti če je temu tako, zakaj se te možnosti ne izvajajo že sedaj?!
Ob dobri organizaciji in ob ustreznem vodstvenem kadru družbe bi imeli vsi zaposleni dovolj dela in še za koga bi se našlo. Zato je trkanje na zavest davkoplačevalcev o grozeči brezposelnosti devetih delavcev v družbi navadna manipulacija. Nihče v Kamniku se ni spraševal, kaj bo in je z delavci Otoka, Ideje, Stola... Preko tisoč jih je že izgubilo delo, nekateri so še vedno brez sredstev za preživljanje... Se je pa pri zaposlenih družbe vredno vprašati, kdo družbo vodi! O tem, torej o strokovnosti, vodenju in odgovornosti - v dogovoru ni zapisane niti besede?! Kot tudi ne, kakšna je sploh še varnost »predpotopne« žičniške infrastrukture, ki je zopet pred tem, da ne bo dobila obratovalnega dovoljenja!
Postavlja se preveč dilem, vprašanj, pomislekov
Da bi takšen »dogovor«, kot ga je župan posredoval v podpis političnim strankam (sam je tega že podpisal), ne more biti podlaga za dolgoročno zagotovitev sredstev za sanacijo Velike planine.
Naj naštejemo samo najpomembnejše:
- Kaj je imela občina Kamnik (finančno) od Velike planine (zato je potrebna dolgoročna analiza)?
- Ali je res samo občina Kamnik (beri davkoplačevalci) dolžna zagotavljati potrebna sredstva za obnovo infrastrukture (kaj pa vikenda-
ši, bajtarji, gostinci...)?
- Ali ima družba Velika planina izdelan plan prihodkov in odhodkov za naslednje srednjeročno obdobje, koliko bo potrebno poleg lastnih virov pridobiti še dodatnih sredstev in za katere namene?
. - Kdo bo pripravil dolgoročni načrt oz. program (vanj bi morali biti zajeti vsi porabniki), ki bo narejen na osnovi mnenj strokovnjakov in ne bo izvajanje odvisno od vsake nove občinske politike oz. občinskega vodstva?
- Zakaj se ne pridobi ustreznega strokovnega vodstva, ki bo tudi odgovarjalo za porabo sredstev?
Kam so šla že odobrena sredstva?
30MIOSIT bo morala plačati občina kot lastnik: kredit v višini 150 MIO SIT, ki je bil najet oktobra 1995 pri SKB in ga bo treba vrniti do leta 2000 - z obrestmi, seveda. Kam je šlo 15 MIO SIT sredstev, najetih s strani Ministrstva za okolje in prostor (najeta za generalno popravilo)? Poleg teh je občina Veliki planini v letu 1995 'nameniti še 10 MIO SIT in še 6 MIO SIT v letu 1996.
Kako so se porabila omenjena sredstva?
Na kakšni podlagi se v »dogovoru« določa za leto 1997 - 15 MIO SIT?
Kje so predračuni za sanacijo stebrov, ali obstaja razpis za sanacijo stebrov? Kaj se »skriva« v postavki 9 MIO ŠIT? Navaja se zavarovalnica, banka, dosedanja sanacijska dela na sedežnici, elektrika, telefon, celo pravniki'?'??
Kdo bo prejel I MIO SIT sredstev za izdelavo »plana aktivnosti« oz. »elaborat razvoja«, ki bi že moral biti podlaga za kakršenkoli dogovor?'??
Iz navedenih razlogov je posredovano gradivo popolnoma nesprejemljivo za kakršnokoli odločitev o dodelitvi sredstev. Potreben je jasen elaborat celovite sanacije s prikazom vseh finančnih posledic, z vključenimi dodatnimi viri (ne le proračun). Predvsem pa postaviti strokovno in odgovorno vodstvo, določiti odgovornost direktorja družbe (med podpisniki predlaganega »dogovora« ga sploh ni!) in morebitne sankcije za neuspeh.
Za konec le še to!
Sodelovanje in pomoč strokovnjakov pri reševanju Velike planine je nujna! Tudi brez strokovne ocene o stanju žičniških naprav nc bo šlo!
Zeleni Kamnika ne nasprotujemo ureditvi razmer na Veliki planini, nasprotujemo pa načinu, kot ga predlaga župan v »dogovoru«. Kajti ta ne upošteva stroke - ne finančne, ne ekonomske, ne tehnične, ne varnostne...
Ne omenja državnih organov, ne Združenja žičničarjev, v katerega Velika planina sploh ni vključena!
Ne želimo namreč biti soodgovorni še za kaj hujšega, kot je vse večja »črna luknja« v občinskem proračunu. Veliko ljudi namreč nihalke in sedežnice na Veliko planino ne uporablja, ker se ne počutijo varne!?
To pa je že razlog, zaradi katerega apeliramo na vse občinske svetnike, naj sledijo našemu zgledu!
ZELENI KAMNIKA IVANA SKAMEN, predsednica
Odmevi - Pisma - Mnenja
vi
Odprto pismo vodstvu šole Komenda Moste
/ Spoštovani
t Včeraj, 1. septembra 1997, sem bil neprijetno presenečen, ker se le več staršev nižje stopnje osnovne šole iz Most obrnilo name z vprašanjem, zakaj sem preprečil prevoz njihovih otrok s kombijem iz Most, jiuhadol in Zej v šolo Moste. Kot edini od občinskih svelnikov naj £1 glasoval proti prevozu teh olrok v Solo in s tem preprečil že načrtovani prevoz. To informacijo so dobili starši od učiteljice prvošolcev v prisotnosti ravnateljice in policista!
I Resnici na ljubo Vam moram imedati, da nisem sodeloval, niti nisem bil povabljen na nobeno sejo, na kateri bi razpravljali o pre-1'ozu šolskih otrok in kol mi je znano, take seje tudi ni bilo. Prav lako udi nisem na noben drug način vplival na organizacijo prevoza ol-pk; za te priprave sem prvič slišal pred Štirimi dnevi, ko me je g. ^amin med nekim pogovorom mimogrede vprašal, če vem za koga,
1 i bi imel kombi za prevoz otrok iz Zej do Most, iz ostalih vasi naj hi otroke vozil avtobus. Odgovoril sem mu, da ne vem za nikogar, ki bi imel primeren kombi, da pa teh 500 metrov (kolikor je od (.ritišča pri Kralju do Zej) ne bi smelo bili problem za avtobus, saj lahko v Zejah obrne nazaj. Več o teh prevozih niti ne vem.
2 Prosim Vas, da starše otrok tistih razredov, v katerih so bile interpretirane gornje neresnične informacije, pismeno obvestite o resnici. yVamen tistih, ki so si izmislili gornje neresnice in jih, kot mije znajo, Sirijo tudi izven šole, je brez dvoma povsem jasen. Obtoževati ne-Uoga slarSem, da je preprečil varen prihod njihovih otrok v Solo, je zelo huda zadeva. Posebno, če s tem hočejo obrniti pozornost od Mojega početja.
t Ob tej priložnosti bi Vam rad Se povedal, da sva oba občinska svetlika iz Most v zadnjih treh letih porabila kar veliko časa in energi-
je v prizadevanjih za bolj varen prihod olrok v Solo iz smeri Suha-dol: za izgradnjo podhoda pod brniško cesto pri šoli in semaforiza-cijo križišča pri trgovini v Mostah. Na večkratno najino zahtevo je bil v projekte za rekonstrukcijo ceste dodan ludi pločnik od Most do konca Zej. Vemo, kaj seje dogajalo s krožiSčem, novi zakon o stavbnih zemljiščih omogoča reSitev tudi tega problema. Osebno sem bil prepričan, da bo cesta skozi Moste do letošnjega septembra obnovljena in vama tako za šolske otroke kot ostale udeležence v prometu. Posebno še, ker je velika večina prizadetih lastnikov zemljišč takoj dala soglasje. Obnova cesle skozi Moste se bo pričela z izgradnjo novega mostu, prav tu pa se je zataknilo, ker se je po besedah pripravljalcev det eden od mejaSev pogajal s figo v žepu in postavljal vedno nove in nove pogoje. To je storil tudi v juliju, takrat sem osebno kontaktirat med pripravljala del in njim. Tako je odšla zadnja možnost, da bi most zgradili letoSnje poletje. Denar, namenjen za Moste, je tako odšel drugam. Imeli bomo srečo, če bo do gradnje mostu prišlo Se letos. Prav iz tega razloga in zaradi varnosti je krajevna skupnost Moste od Družbe za državne ceste zahtevala, da se regionalna cesta skozi Moste zapre za tranzitni promet. Imam občutek, da obnova ceste skozi Moste postaja žrtev lobija, ki si prizadeva za selitev Sole iz Most. Kot ste bili lahko videli v TV tedniku, naj bi bila neurejena cesta v Mostah glavni razlog za selitev Sole! VINKO OVIJAČ
Spominska slovesnost ob bivšem prazniku občine - ne pozabimo, kdo je bil okupator
Kot vsako leto smo se tudi letos julija poklonili spominu na prvi dve žrtvi fašizma na Kamniškem, na dva mlada fanta, ki sla dala življenje za lo, da sem jaz tukaj, da živim in da sem se navsezadnje lahko udeležil le proslave ob bivšem prazniku občine Kamnik.
Dan po prazniku sem premišljeval, kdo vse od občinskih politikov je bil odsoten (po vsej verjetnosti so bili vsi na dopustu) in ugotovili da na dan, ki smo ga do nedavno praznovali kot občinski praznik, ni bilo ne predsednika občinskega sveta, ne podpredsednikov, niti delegacije občinskega sveta. Vendar je odgovor, zakaj jih ni bilo, čisto preprost V Kamniku je na oblasti pomlad. Pomlad je sicer za večino ljudi najlepši letni čas, toda v političnem smislu pomlad pomeni nasprotno. Pomladniki so bili vsi žrtve »komunističnega režima«. Bili so kaznovani in so morali hodili v Solo, na fakulteto, delati magisterij, hoditi v službo, v sindikalna počitniška naselja, prejemati regres, graditi hiše, vzeti v uporabo družbena stanovanja in skrbeti za njih ter nato Se plačati, da so jih obdržali. Bilo jim je težko.
Res Skoda, da se nisem rodil deset let prej, leta 1959, da bi bil lahko zatiran kot oni. Potem se mi prav gotovo ne bi pripelilo, da moram biti sedaj v novi družbi socialni problem, da lahko dobim stanovanje, ker ga z mojo srednje dobro plačo ne morem dobili niti kupiti. Vendar mi ni težko živeti v kapitalističnem sistemu.
Ti tako imenovani zaliranci komunističnega režima so pokazali, koliko jim je do dveh mladih fantov, ki sta dala življenje, »da so bili lahko oni kaznovani«, da se ne bi več ponovil fašizem in z njim vsa koncentracijska taborišča. Kaj se je dogajalo prva leta po vojni, nima prav nobene zveze s smrtjo teh dveh fantov, ki sla se zavedala, da so tujci in njihovi domači prijatelji zasedli našo domovino in izvajali genocid. Toda nekateri ne morejo mimo tega in tako se leta 1997 zgodi, da se vodilnim iz občinskega sveta ne zdi vredno udeležiti proslave v spomin na prvi dve žrtvi fašizma v občini Kamnik.
Priznati moram, da me je pozitivno presenetil župan, k i seje kot edini od vsega ljudstva izbranih samovoljnih voditeljev kamniške občine udeležil proslave in tudi spregovoril. Vendar župan, kot župan,
spet ni mogel mimo tega, da del njegovega govora ne bi bil političen in ni imel s proslavo nič skupnega. Na taki proslavi se ne nabira političnih točk, če pa se jih že, jih dobiš že s tem, da si lam. Ostalih občinskih funkcionarjev pa ni bilo na proslavi zato, ker to ni njihovo volilno telo. Sramota. Tukaj ni Slo za volilno telo, ampak za spomin na dva mlada fanta, kiju je umoril okupator in za spomin na obdobje, iz katerega naj bi se vsi nekaj naučili. Ravno zato je meni nerazumljivo, da so se občinski funkcionarji na podlagi lega, da ne gre za njihovo volilno telo in da potemtakem to ni njihova stran, odločili, da se proslave ne bodo udeležili. Jaz vem, da v lem primeru ni različnih strani. Je le ena stran, boj proti fašizmu, boj proti genocidu, ki se je izvajal nad slovenskim narodom do leta 1945 in sta se ga mlada fanta zavedala ter to plačala s smrtjo. Določeni ljudje pa se tega Se danes ne zavedajo oziroma jih njihov nagon po ohranitvi oblasti sili, da se obrnejo v drugo smer in poskušajo spremeniti dejstva.
Pa še besedo o kamniških medijih. 0 vsaki pasji procesiji obveščajo in poročajo, o tem, kulturno zgodovinskem dogodku pa jim Se obvestila o tem, kdaj je, ni bilo vredno napisati. Hudo mije, ker se je ludi v Kamniku počasi začelo spreminjanje medvojne zgodovine.
Na koncu lahko ugotovim, da so kamniški mediji sami sebi v namen oziroma v namen določenim političnim skupinam ter da bodo čez nekaj let fašisti tisti, ki so ga hoteli iztrebiti. Toda jaz in stranka, katere član sem, ne bomo dovolili neki militantni stranki in njenim priveskom zavestno spreminjanje medvojne zgodovine. Jaz osebno pa se bom preko vseh zakonitih sredstev boril, da se ne bo nihče v mojem imenu ali v imenu tistih, ki me podpirajo, opravičil Nemčiji za napade na njeno vojsko v Sloveniji od leta 1941 do leta 1945. BRANE GOLUBOVIČ ml.,
član Občinskega sveta občine Kamnik
Kamniški OBČAN
ŠPORT - PLANINSTVO
11. septembra 1997
Planinski
TEČAJ PROSTEGA PLEZANJA
V oktobru letos namerava AO Kamnik organizirati osnovni tečaj za prosto plezanje, ki bo namenjen predvsem otrokom osnovnih sol, od 1. do 8. razreda. Tečaj bo potekal predvidoma v Kamniku na umetni plezalni steni. Vodila ga bo ALENKA ZLATNAR, ki je prva kamniška inStruklorica za Športno in prosto plezanje. Poskusila bo dobiti tudi pomoč od vrhunskih prostih plezalcev (Staneta Zidana iz. Ljubljane in UroSa Perka iz Kamnika, ki je trenutno nedvomno eden najboljših prostih oziroma Športnih plezalcev v Sloveniji.
Obvestilo bo objavljeno v oglasni omarici kamniškega PD na Sutni, verjetno pa tudi po šolah, podrobnejše informacije pa lahko dobite tudi po telefonu, številka 061 727-234.
ALPINISTIČNA ŠOLA
Tudi letos je AO Kamnik sklenil organizirati alpinistično šolo, ki naj bi potekala podobno kot prejšnja. Organizacijski vodja bo Robert Po-ličnik. Teoretična predavanja bodo predvsem v prostorih PD Kamnik na Šutni 42, praktične vaje pa v plezalnih vrtcih na Starem gradu in na Perovem. Ture so predvidene tako v Kamniške kakor tudi v Julijske Alpe in še kam drugam. Točen začetek bo objavljen v oglasni omarici PD Kamnik. Takrat bo znan tudi delež stroškov, ki naj bi ga prispevali udeleženci (zavarovanje, mate-
rialni stroški, prevozi itd.) in ki ga sedaj ocenjujejo na pkoli 40.000 SIT, plačljivih v več obrokih.
KAMNIČANI V NEPALU
OSNOVNI TEČAJ ZA VODNIKE NMA
Konec avgusta je v Nepal odpotoval Bojan Pollak, član kamniškega AO, da bi tam vodil osnovni tečaj za vodnike nepalske planinske organizacije. Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ki že od leta 1979 sodeluje z nepalsko planinsko organizacijo (NMA) v izobraževanju njenih članov za hojo, plezanje in tudi vodenje v hribih, je tudi letos NMA zaprosila za izvedbo tega tečaja. Z njim je odšel Se Vlado Schlamber-ger iz Medvod, v začetku septembra pa jima bosta sledila še zdravnik Miha Zajec iz. Slovenj Gradca in Jože Zupan«iz Ltškega.
V letih 1979, ko je bil prvi tečaj, in 1980, je takrat Se Jugoslavija kot v tehnično pomoč Nepalu, seveda pa tudi za afirmacijo države, zgradila v Manangu zgradbo, v kateri so se nato skoraj vsako leto odvijali tečaji, ki so jih vodili slovenski inštruktorji. Na ta način se je vedenje o takrat še Jugoslaviji, sedaj pa Sloveniji, Sirilo in se še širi po svetu.
Jugoslavija je tem tečajem nudila stalno, čeprav ne tudi obilno pomoč, saj se je dobro zavedala, koliko tako delo pomeni. In te sadove, žal še vedno, poskuša pobirati srb-sko-črnogorska federacija tudi s svojim uradnim nazivom.
O športu malo drugače
Nekaterim je šport le nepotrebno zlo v življenju, zato gumb na daljincu pritisnejo tisti trenutek, ko slišijo in vidijo besedo šport. Tudi v časopisu jim je športu namenjen prostor nepotrebno zapravljen, bolj bi jim ustrezali kuharski recepti, nova čistilna sredstva, borza dela, tečajni listi ali nesreče, ki so se zgodile drugim. Tudi telesna dejavnost jim je nujno zlo. Vendar je šport žc skupek telesnih in tudi miselnih dejavnosti, potreben človeku v sedanjem času.. Hiter, živčen tempo življenja, ko le za trenutek lahko najdemo delček časa zase, naj bo namenjen tudi športu. Šport ni le brezobzirno pehanje za sekundami, metri, točkami. Skozi šport se potrjuje osebnost, pa naj bo to šport mladih ali v zrelih letih, ko se že začne mora EMŠO številke.
Vseeno pa se nekateri predpostavljeni v našem javnem življenju Se vedno premalo zavedajo, da Sport in s tem športne prireditve niso    namenjene pridobivanju
dobička, čeprav nekateri gledajo prav skozi žep. In brez športnih prireditev, ki so neobhodno potrebne nadaljnjemu zagonu zdravega načina življenja, bi šport izgubil listi pravi namen. Ker zgledi vlečejo. Žal tudi slabi. Ker prevečkrat se dogaja, da takšne in drugačne veselice, ki se končajo vemo kako. preveč enačijo z športnimi prireditvami. Šport je koristno zapravljanje časa za tiste, ki ga imajo preveč, da jim potem ne hodijo po glavi drugačne, manj koristne in manj zdrave misli, kajti glava brez cilja je prazna glava. In na tistih je, ki imajo oblast in davkoplačevalki denar, da v tej smeri naredijo več. Da ne bo Slovenija mamilandija, pivolandija, ampak hapvlandija. Seveda pa lo velja predvsem za tiste, ki športa ne poznajo, vendar odločajo o njegovi usodi. Vseeno naj premislijo, kaj delajo.
METOD MOČNIK
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI
CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.)
- trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel...
* USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni
in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu In požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo do konca septembra, na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278.
Država Slovenija od svoje ustanovitve za to, razen nekaj prospektov, še ni prispevala enega samega tolarja. Če bo odnos slovenskih politikov do same države in tistih, ki jo utrjujejo, skrbijo za njen ugled na osnovni, človeški ravni, tak, kot je bil doslej, bomo Slovenci kmalu znani po svetu predvsem in samo zaradi mamilaških, tihotapskih in podobnih afer. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo ljudje, ki vodijo to sodelovanje in s tem tudi utrjevanje slovenske države, izgubili voljo do dela, saj je vedno teže zbrati tiste tri milijone tolarjev, kolikor stane sodelovanje in prenos znanja. To pa še posebej, ker hočejo slovensko mesto zavzeti Francozi in Avstrijci, ki imajo pri tem ustrezno pomoč svoje države!
Na srečo pa so se tudi letos, kot vedno doslej, našli ljudje, ki so razumeli to potrebo po pomoči in promociji Slovenije, ki jim država Slovenija ni bila samo prazna beseda na koncu jezika. Tako so tudi letošnjo humanitarno in promocijsko akcijo podprli prevsem HYUNDAI AUTO TRADE, ki je generalni sponzor letošnjega tečaja in je tako pokril vse glavne stroške, pa tudi druga podjetja in posamezniki, ki so prispevali razni material in opremo: Akademski slikar ALOJZ BERLEC iz Kamnika, ANAPURNA - trgovina Ljubljana, BAYER PHARMA Ljubljana, CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE Ljubljana, DUMO d. o. o., Ljubljana, ETIKETA Žiri, FOTOL1T Celje, FOTO-STUDIO STANE KLEMENC Ljubljana, INDUPLATI-CAMPING d. o. o.. Zgornje Jarše, ITU-MM SPORT FASHION - trgovina Ljubljana, KMETIJSKA ZADRUGA Laško, Mestna občina Slovenj Gradec, MONT Kozje, PIVOVARNA Liško, PLANIKA Kranj, PORENTA Škof-ja Loka, TOSAMA Domžale, TITAN Kamnik. SCALA-ZARJA Petrovce, SPLOŠNA BOLNIŠNICA Slovenj Gradec, SVEČARSTVO IN MEDI--ČARSTVO IONE ŠTELE Kamnik, VEPLAS Velenje in tudi KAMNIŠKI OBČAN  z objavo sponzorjev.
Bojč
Lepi uspehi kamniških motokrosistov
Pričenja se jesenski del državnega prvenstva v motokrosu. Fantje iz. kamniškega kluba SITAR PNE-UMATIC TEAM so bili tudi v času »počitnic« zelo aktivni. Vrstile so se mednarodne pozivne dirke, pokal ALPE-JADRAN   v superkrosu
Mlad, perspektiven motokrosist Tadej Korošak s svojim mehanikom
in dirke za evropsko prvenstvo v razredu do 80 in 125 cm3, svetovno prvenstvo v Orehovi vasi.
Zelo odmeven rezultat je dosegel naš tekmovalec Tadej KOROŠAK na dirkah EP v razredu do 80 cm' v Italiji, Franciji in Estoniji, kjer je osvojil skupno 4. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej in lep uspeh slovenskega motokrosa v konkurenci 90 tekmovalcev iz 23 evropskih držav. Zmagal je Francoz Steve BONI FACE. Ker so tovrstne mednarodne dirke povezane s potovanji in ogromnimi finančnimi
sredstvi, je tu potrebna pomoč kluba.
Manj uspeha so imeli letos tekmovalci na EP do 125 cm'. Roman JELEN, Rok SITAR in Robert GO-LEŽ so sodelovali na dirkah na Poljskem, v Franciji, na Češkem in Italiji, vendar zaradi močne konkurence in hudega tempa, ki ga narekuje dirka, niso uspeli osvojiti točk. imeli pa so tudi težave s poškodbami.
Primož GRKMAN je v juniju na dirki za svetovno prvenstvo v Orehovi vasi odpeljal dirko do konca in osvojil zelo solidno 29. mesto.
Zadnjo avgustovsko nedeljo je bil v dirki ALPE-ADRIA CUP naš dirkač Roman JELEN v razredu do 125 cm' v Astiju v Italiji z atraktivno vožnjo skupno drugi, Borut KRIŽAN pa na devetem mestu. Sodelovali so tekmovalci iz Italije, Hrvatske in Slovenije.
Na mednarodni tekmi v Lembergu pri Rogaški Slatini je v razredu 125, 250 in 500 cm' v konkurenci 28 tekmovalcev Rok SITAR na tehnično izredno zahtevni progi dose-
gel skupno peto mesto. Tudi mladi tekmovalci so v razredu podmladka 60 in 80 cm' osvojili prva mesta v državni konkurenci.
V točkovanju državnega prvenstva so tekmovalci v razredu do 80 cm' odpeljali 6 dirk. Na prvem mestu je z veliko prednostjo naš tekmovalec Tadej KOROŠAK.
V razredu do 125 cm' je v konkurenci 26 tekmovalcev po sedmih dirkah v vodstvu Robert GOLEŽ, Roman Jelen je kljub poškodbi na četrtem mestu in bo še upajmo v naslednjih treh dirkah za DP pridobil mesta višje, Primož GRKMAN je na 6. mestu, Rok SITAR pa kljub poškodbi v Lenartu na 7. mestu, njegove realne uvrstitve na posameznih dirkah pa so okrog petega mesta.
V razredu do 250 cm' je naš najboljši Janez. JUHANT po izredno dobri vožnji v spomladanskem delu prvenstva trenutno na 4. mestu, vendar se je na dirki ALPE-ADRIA v Slovenskih Konjicah na treningu poškodoval in žal zaključil letošnje državno prvenstvo.
Tudi v razredu podmladka naših najmlajših tekmovalcev do 60 in 80 cm' se mlada 8-lctni Matevž I RT in 12-letni Miha MARN uvrščata do tretjega mesta in sta trenutno na drugem mestu oz. 3. mestu v točkovanju tekem za DP.
Naslednja dirka bo 7. septembra v Šentvidu pri Stični, 21. septembra v Slovenskih Konjicah in finale letošnjega DP 28. septembra v Orehovi vasi pri Mariboru.
BARBARA SITAR
NTK Komenda v drugi ligi
Kolesarsko poletje
Vida Uršič je v St. Johannu na Tirolskem Se četrtič postala svetovna veteranska prvakinja. Pred tem je zmagala Se nekaj dirk na avstrijskem Štajerskem, doma v Prekmurju in v Rogaški Slatini.
Zadnjo nedeljo v septembru bo v organizaciji Calcil Ročk Shox te-ama spust z gorskimi kolesi za slovenski pokal s kamniškega Starega gradu. Atraktivno za gledalce, navijali pa bomo za domača favorita Al-jošo Martinjaša in Sandija Srdarja. Vsi ljubitelji gora pa ne pozabite na dva gorska teka. V nedeljo, 14. septembra, bo drugi gorski tek na Grintovec, najtežji gorski tek v Sloveniji. Poleg lanskih udeležencev so nastop že napovedali nekateri odlični Italijani, ki bodo napadali čas lanskega zmagovalca Marjana Zupančiča: 1.29.45. Teden kasneje bo na Veliki planini finalni tek »Hitrejši od sedežnice Šimnovec-Gradišče«. V tej zanimivi preizkušnji se bodo pomerili vsi, ki so v avgustu in septembru že uspešno opravili kvalifikacije na isti razdalji.
METOD MOČNIK
Niste dobro prebrali naslova. Ne, to letos še ni uspelo nogometašem, kar bi jim tudi vsi privoščili, ampak igralcem namiznega tenisa, ki že vrsto let vse močneje in bolj zavilo udarjamo po beli namiznoteniški žogici. Žal pa smo večini bralcem Kamniškega občana povsem neznani.
Tako nam je postopoma, od starta v ljubljanski rekreativni ligi pred leti, preko sušne lanske sezone, ko smo se komaj še obdržali v tretji ligi, uspelo v sezoni 1996/97, kjer smo v konkurenci enajstih ekip končali na drugem mestu, le točko za zmagovalci, moštvom Kajuha Slovan III iz Ljubljane. S tem dosežkom smo napredovali v drugo ligo, to je pod sam vrh rekreativnega namiznega tenisa v ljubljanski regiji.
Barve NTK Komenda, edinega tovrstnega kluba v kamniški občini, zastopamo in branimo igralci iz Komende, Most, Suhadol, Križa in Domžal. Treniramo in tekmujemo v telovadnici OŠ Moste. Neprimerna razsvetljava (letos smo sami kupili in zamenjali deset neonskih luči) in različne mize (dve smo naredili sami) nc ustrezajo zlasti »razvajenim« igralcem drugih ekip, ki se v takih
pogojih ne znajdejo najbolje, za nas pa mora biti to »prednost domačega igrišča«. Poleg rednega igranja v ligi se udeležujemo turnirjev in tekmovanj na najvišjem nivoju (Kajtthov memo-rial, državno prvenstvo za veterane). Ob zaključku ligaškega tekmovanja sami organiziramo klubsko prvenstvo, ob koncu vsakega leta pa sedaj že tradicionalni novoletni turnir, ki se ga lahko udeležijo registrirani igralci pa tudi tisti, ki jim je igranje namiznega tenisa le občasna zabava ali rekreacija.
V novi sezoni, ki se bo začela sredi septembra, si predvsem želimo obstati v drugi ligi, hkrati pričakujemo več razumevanja za namizni tenis od tistih v občini in kraju, ki režejo tolarsko pogačo. V bližnji prihodnosti si želimo prostor v novi komendski telovadnici, da bi nam v bodoče ne slabi, ampak dobri pogoji predstavljali prednost domačega terena.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem iz OŠ Moste, ki ste nas brezplačno sprejeli pod svojo streho, saj brez vašega razumevanja NTK Komenda ne bi bil v drugi ligi.
PAVEL ŠKRLEP
ENA«JSTMEXROVKjE
težak, ^redvs finančno,
:em   organizacijsko in
Aljoša Martinjaš na spustu z gorskim kolesom.
Andreja Mali je zmagovalka slovenskega pokala gorskih kolesarjev v krosu. Sedaj se že posveča smučarskemu teku. Nives Sitar je po smoli na zadnjih tekmah na 6. mestu v skupni razvrstitvi pokala.
Aljoša Martinjaš je na evropskem" prvenstvu v spustu z gorskimi kolesi, ki so ga pripravili v francoskem Metabiefu, osvojil 80. mesto, kar je bila najboljša uvrstitev slovenskih reprezentantov.
Točno 100 kolesarjev se je javilo organizatorjem članom Calcit Ročk Shox teama za vpon z gorskimi kolesi iz Kamnika na Veliko planino. Po eni uri in 29 minutah je Boštjan Brelih iz. Idrije prvi prikolesaril do cilja na Zelenem robu. Mimogrede je dobil Se leteči cilj na Kranjskem Raku, na Gozdu pa tretjeuvrSčeni Borja Jelič. Med člani je bil Peter Karadža 7., MM 8., Tadej Trobcvšek 11., Mirko Sedušak četrti med mladinci.
Simon Berlec je presenetil na dirki na Mangartsko sedlo in zmagal med mladinci. Sandi Srdar je takoj po odstranitvi mavca z noge na državnem prvenstvu v spustu z Jošta osvojil 9. mesto. Jure Kukovič je bil 14., Aljoša Martinjaš pa z dvema padcema 15.
UVRSTITVE
Ekipe NK Kamnik so v tekmovalni sezoni /996 - /997 dosegle uvrstitve: člani 8. mesto, mladinci in ekipa starejših dečkov so bili 12., kadeti pa so se uvrstili na .?. mesto. Končni izkupiček ekip pomeni manj, kot so v pričetku sezone načrtovali člani kluba in navijači. Svetla izjema so standardno dobri kadeti. V opravičilo mladincem in starejšim dečkom, pa velja zapisati, da so tekmovali v visokih rangih prve in druge lige, ki zahteva vsestransko organiziran in strokoven pristop k nogometu.
START V NOVO SEZONO
NK Kamnik bo v tekmovalni sezoni /997-9S startal le z dvema ekipama: z ekipo članov in starejših dečkov. To je posledica pomanjkljive organizacije kluba, denarnih razmer in neodgovornih članov uprave kluba, ki so dopustili in omogočili odhod številnih kvalitetnih igralcev mladinske in kadetske ekipe v okoliške klube. Čimprejšnji sestanek vseh zainteresiranih je nujnost. Najbrž pa stanja ne bi popravila niti skupščina kluba z navzočimi predstavniki občine in športne zveze, kajti priprave za prvenstvo so mimo.
NOVA TRENERJA ČLANSKEGA MOŠTVA
Na čelu članskega moštva je prišlo do spremembe: nova trenerja sta že uveljavljena dvojica PoljanSek - Slevec. Pomagal jima bo igralec Smajo Bekrič, ki se po dolgi odsotnosti vrača na zeleno
polje. Njegov taktični recept: zadaj bunker, sredina z dolgimi žogami in tek.
STARŠEM STAREJŠIH DEČKOV
Po treningih, ob ponedeljkih, sredah in petkih, se oglasite pri vodji ekipe g. Habjaniču. Razlog je tehten: sodelovanje z ekipo. Množica nadebudnih mladih igralcev potrebuje dodatne pomoči.
IZSKOČIU Z VOZA
Če lahko pohvalimo strokovno-trenerski delež nekaterih članov NK Kamnik, kjer je vajeti navzdol drvečega voza spretno obdržal trener Andrej Vavpetič, tega ne moremo trditi za nekaj dosedaj vidnih članov vodstva kluba in za posamezne igralce članskega moštva. Izskočili so z 'voza, ko je bilo to najmanj potrebno, l'ričetek nove sezone bo za klub
DOKTOR
Zaključek tekmovalne sezone je posameznim nogometašem prinesel neljube težave - poškodbe sklepov. Na njihovo srečo je njim in klubu priskočil v pomoč ortoped dr. Marko Kralj. Tudi. v športnih krogih znani zdravnik trdi, daje z namensko gojeno telesno pripravljenostjo možnost tovrstnih poškodb zelo zmanjšana.
PRIHAJA ROBERT JEGLIČ?
Popularni »Roberto« je bit opažen na prvih treningih belo-modrega članskega moštva. Ali bo spet igral za NK Kamnik? Uspeli smo dohiti njegov komentar: »Belo-modri dres je moja največja želja. Razgovori s klubom še potekajo. Usklajujemo le Se malenkosti«
M. M.
vpisuje v plesne tečaje
Kulturni dom Vir: 25. 9. in 26. 9. od 17. do 19. ure Fit-Top Mengeš: 26. 9. od 17. do 19. ure Kamnik: vrtec Rožle - Novi trg: 29. 9. od 16. do 17. ure
AVDICIJA za skupini jazz-show dance-a
Kulturni dom Vir: sobota, 20. 9., ob 10. uri Fit-Top Mengeš: petek, 26. 9., ob 17.30
Informacije po telefonu 0609 635 783.
12      11. septembra 1997
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Kamniški planinci ob Dnevu kamniških planin in 100-letnici Cojzove koče
Poletni meseci niso le priložnost za oddih in druge počitniške aktivnosti, ampak tudi za različna planinska srečanja in obletnice.
Planinsko druStvo Kamnik je pripravilo vsakoletno srečanje Dan kamniških planin na Kamniškem sedlu 20. julija 1997. Na srečanje je prišlo kar nekaj sto planincev, ki so preživeli prijetno razpoloženje kljub težavam zaradi okvare tovorne žičnice. Program je vodila Danica Simšič, pesem Roka Lapa Jc marsikoga pritegnila, da sc je pridružil prijetnim planinskim glasovom. Dele-
pripravili vse, da je prireditev zelo lepo uspela. V programu so sodelovali pevci Lire iz Kamnika pod vodstvom g. Krta, nastopil je harmonikar Božo Matičič, ki jc tudi oskrbel ozvočenje, citrar Tomaž Plahut-nik in seveda pevec iz vrst Kamniških kolednikov Janez Majcenovič ter Podokničar.
Na slovesnost je prišlo veliko planincev, več kot 700. Že dolgo ni bilo tako velikega obiska.
Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je govoril o zgodovini Cojzove koče, kamniški župan Tone
Podpisovanje sporazuma o lastninjenju Cojzove koče
žen je bil spontanega priznanja, kar velja za tudi za trio Lire. S stihi Franceta Steleta iz knjige Nalivi svetlobe je Danica v programu še bolj približala gore našim srcem. Po nagovoru predsednika PD Kamnik Slavka Rajha so zbrani zapeli še nekaj planinskih pesmi. Po zaključku so se planinci ob varstvu Gorske reševalne službe in skrbni akciji zdravnice Martine Brnot zadovoljni vračali na svoje domove.
Naslednja za PD Kamnik pomembna prireditev pa je bila 31. avgusta na Kokrškem sedlu. Tega dne so planinci pripravili lepo in zanimivo prireditev ob 100-letnici Cojzove koče na Kokrškem sedlu. Že prej je izšla posebna brošurica, ki opisuje 100-letnico dogajanja, razvoj koče, širitev in dograjevanje. Brošuro je s sodelavci pripravil Sašo Sar-navskv. Obiskovalci so zelo radi segali po njej, zato jo je kmalu zmanjkalo.
Že na predvečer, t. j. 30. avgusta, se je v koči zbralo precej ljubiteljev gora. Marljivi društveni delavci pa so
Smolnikar je čestital planincem za vzorno vzdrževanje koče in dejal, da je ta koča največji hotel v kamniški občini. Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar je govoril o pomenu gorništva, njenih bodočih nalogah, zlasti pa seveda o delu kamniškega društva in 100-letnici koće. Med PZS in PD Kamnik je bil dosežen sporazum o lastnini Cojzove koče. Dogovor o tem sporazumu sta pred številnimi planinci podpisala Andrej Brvar in Slavko Rajh.
Prireditev je zelo dobro povezovala Marinka Uribovškova, ki je v program vključila tudi Marijo Golob s stihi Franceta Steleta. Še prej je bila posebna pozornost namenjen 82-letnemu Nacctu Golobu, ki je 100-krat prispel na to sedlo in je tudi vodil gradbena dela pri širitvi koče. Spomnili so se tudi prisotnega nekdanjega nosača Jašova. ki je pred gradnjo žičnice na svojih plečih z nošenjem živil oskrboval planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu.
STANE SIMŠIČ
MEGATRIATLON 97
3 To tekmovanje, katerega gostitelja sta Pulj in Medulin, in v katerem \ sodeluje tudi Miro Kregar in je sestavljeno iz teka, plavanja in kolesarjenja, , bo potekalo tudi skozi Kamnik.
;   Kamničani boste tekmovalce na kolesih lahko spremljali v soboto, 13. .septembra, med 4. in 8. uro zjutraj, ko bodo peljali skozi Tuhinjsko dolino j v smeri proti Mostam. Že sedaj vabljeni k spodbujanju kolesarjev, ki bodo imeli za seboj že 510 prevoženih km.
DIJAKI u Študentski Servis
KAMNIK
Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim ali izrednim statusom Glavni trg 23, pri Občini, tel.: 817-058
POMEMBNO
zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
./Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku tudi po TELEFONU ali INTERNETU
/Odprto tudi OB SOBOTAH od 9h do 12h Odpiranje tekočih računov na servisu Velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje J Študentski krediti
KO zumiHA m DOVOU...
Izposojo kombija
OMAKI, ŠTUDENTJE, SPOROČITE NAM SVOJ E-MAIL HOME PAGE: HTTP://www.studentski-s-domzale.si
Nekaj možnih tur na območje Sta-rega gradu, Špice in Tolste gore
Energetski
Za začetek bo opisanih nekaj možnih tur na območju Starega gradu. Špice in Tolste gore. To je območje, ki je Kamniku po eni strani zelo blizu, po drugi strani pa je zaradi svoje relativne višine in močne pogozdenosti za nekatere pohodnike in sprehajalec lahko že precej zahtevno. Zato jc to območje obdelano malce podrobneje, ker je pri roki in ker nudi, res da z malce več napora, zanimiva doživetja, predvsem pa ob ustrezni vidljivosti tudi veličasten razgled.
Stari grad je tako markantna točka, da se ga splača večkrat obiskati, saj je razgled z njega resnično lep in zanimiv. Nanj vodita dve običajni stezi in cesta, vendar je možnih veliko kombinacij, tako da bi se za vsak dan v tednu lahko našla druga. Če pa se skom-binira še s Špico in Tolsto goro, bi se skoraj vsak teden v letu lahko nanj vzpeli po vsaj delno drugačni kombinaciji.
Predvsem območje Starega gradu in Špice je za prebivalec Kamnika zelo zanimivo in so ga celo hoteli zaščititi s posebnim odlokom. Vendar so strokovni pripravljala odloka premalo prisluhnili domačinom in zato na srečo
naredimo tudi okoli 290 višinskih metrov namesto običajnih 200 do 210.
NORMALNI ODSTOP
Od zahoda dostop praktično ni možen, ker prepada pobočje v skalnih skokih in je tudi močno krušljivo. Zato je gibanje v njegovem območju za nevajenega in neizkušenega zelo nevarno.
Zato pa je dostop z jugozahodne oziroma južne strani enostavnejši. Ta je po drugi svetovni vojni, ko so vrli kamniški planinci na razvalinah, kjer so Nemci med vojno postavili bunker, zgradili planinsko postojanko, postal osnovni dostop, saj je bila pot celo markirana prav od železniške postaje Kamnik-mcsto mimo Flereta, Kna-fličevc tovarne in gostilne »Pri Amerikancu«.
Danes pa običajno začnemo na obvoznici nasproti vodomerne postaje, ki je na drugem bregu Kamniške Bistrice. Po nekaj stopničkah naravnost v breg, da se steza takoj nato obrne proti jugu. Po njej navzgor, precej strmo, s precej še bolj strmimi bližnjicami. Po osmih oviiikih se steza usmeri proti vzhodu. Prcdno zavije nazaj, se
STARI GRAD (1), VELIKA ŠPICA (2) IN TOLSTA GORA (3)
po eni strani in žal po drugi strani z odlokom ni bilo nič. Toda ravno to območje je eno od tistih, ki je za turistični razvoj Kamnika zelo zanimivo. Ze pokojni Zor-man, ki je kupil gostišče na Starem gradu, je imel zanimive ideje: pokrit bazen v kotanji na južni strani med razvalinami, pa smučišče s snežnimi topovi s Špice, jahalne konje na kmetiji, sprehajalne in jahalne steze, pa morda celo vzpenjačo.
Špica je bila včasih pomembno zmajarsko vzletišče.
Tudi Tolsta gora je že bila v turističnih načrtih. Njeno severno pobočje bi bilo prav primerno za smučišče, seveda ustrezno urejeno in zasneževano s snežnimi topovi, za kar je bila izdelana že idejna zasnova.
Komur duša zaželi, da jo pogosto priveze, ta naj hodi na Stari grad. V gostišču bo prav gotovo našel kaj primernega. Kdor hoče malo več gibanja in še kakšnih drugačnih pogledov, se naj povzpne na Veliko Špico. Kdor si pa zaželi samote, je bo prav gotovo še nekaj časa našel na Tolsti gori.
STARI GRAD (585 m)-I
Vzhodno od Kamnika, pravzaprav starega mestnega jedra se dviga vzpetina, ki daje svojevrsten pečat tudi samemu mestu. Je poleg Kalvarije, Malega gradu in seveda mogočne kulise na severu. Kamniških Alp, eden njegovih naravnih simbolov. Ker je tako blizu in vedno prisoten, a ga samo poredko obnavljajo, je prešel že povsem v podzavest: če bi ga ne bilo, bi vsi vedeli, da nekaj manjka, vendar ne takoj in ne povsem natančno, kaj pravzaprav manjka.
Če odštejemo cestni dostop (iz Kamnika okoli 4 km, od česar je več kot polovico asfaltiranega), so ostali dostopi dolgi od 20 minut do pol ure; če gremo zelo zložno, tudi nekaj več. Z raznimi ovinki lahko ta čas tudi precej podaljšamo, posebej še, če gremo po »stari poti« in se vmes povzpne-mo še na Špico. V tem primeru
Sadike vrtnih jagod in jabolka za ozimnico prodam.
Jenko, Mlaka 16, Komenda
ji z desne priključi steza proti Špici. Mi pa gremo levo navzgor in nato desno, da pridemo na zahodni rob travnika oziroma pašnika. Tu gremo lahko naravnost in levo mimo kmetije (tam so imeli včasih hudega psa prav ob planinski poti) ali pa že prej levo navzgor - obe stezi se združita tik pred grajskim vhodom. Do vrha je nato še hoja v območju razvalin.
Ta dostop ima tudi manjšo varianto. Pri tretjem ostrem ovinku, kjer se steza za hip položi, zavijemo z ovinka naravnost strmo navzgor. Po kakšnih tridesetih metrih strmine se steza položi in nato položno preči južno pobočje do razredčenega gozda. Tu se ji z desne pridruži uhojena steza od Zdravstvenega doma. Levo strmo navzgor še kakšnih štirideset metrov do križišča. Levo pride gor steza z obvoznice, desno gre steza na Špico, naprej in na levo navzgor pa steza na Stari grad. Po njej do vrha.
IZ NOVEGA TRGA
Pri zdravstvenem domu mimo spomenika pesniku Balantiču navzgor po asfaltirani cesti okoli 100 m do hiše s številko Novi trg 32. Tu levo in mimo Gadarja po gozdni cesti do njenega konca in levo strmo navzgor po shojeni stezi (steza tik ob strugi potočka se po nekaj desetih metrih slepo konča) do steze, ki pride gor z obvoznice (»normalni dostop«). . Če pa ne gremo po tisti stezi, ki pride gor z obvoznice, ampak zavijemo desno, pridemo po približno 50 metrih do prvega križišča pri (običajno) suhi strugi potočka. Naravnost navzgor gre steza po ovinku v Novi trg oziroma po zahodnih in južnih pobočjih Špice. Mi gremo levo po desni (oro-grafsko levi) strani struge. Po nekaj deset metrih pridemo do drugega križišča: desno zavije steza, ki se po kakšnih štiridesetih metrih združi s stezo (bližnjico), ki pride s prvega križišča in nato deli: navzdol v Novi trg in navzgor po zahodnih in južnih pobočjih Spice.
Nadaljujemo levo po stezi in ko se ta spet deli, gremo levo. Desna steza vodi na Špico. Levo navzgor in čez žico pridemo do luže oziroma korita za napajanje živine. Po kolovozu gremo še okoli 50 m levo navzgor da pridemo na cesto in po njej ali levo mimo kmetije na Stari grad. B. POLLAK
(nadaljevanje prihodnjič)
Primerjava energetskih virov
PRIMERJAVA ENERGENTOV
V tabeli je primerjava med aktualnimi načini ogrevanja po posameznih stroških:
IN V. STROŠKI ZA INDIV. ZGRADBE	ZEMELJSKI PLIN	KURILNO OLJE EL	TEKOČI NAFTNI PLIN
toplovodni kotel	+	+	+
regulacijski sistem	+	+	+
plin. priključek s štev.	-	+	+
skladiščenje goriva	+	-	-
interne instalacije	-	+	-
skladiščni prostor		-	-
kotlovnica	+	-	-
stroški goriva	+	+	-
predplačilo za gorivo	+	-	-
stroški pomožne en.	+	-	+
izkoristek sistema	+	-	+
komfortnost sistema	+	-	-
stroški ogrevanja	+	+	+
življenjska doba	+	-	+
čiščenje kotla, dimnik	+	-	+
čiščenje sklad, goriva	+	-	-
nastavitev gorilnika	+	-	+
priprava tople vode	+	+	+
ostali stroški	+	=	-
Opomba: - ostali stroški (zavarovanje, pregled cistern in tlačnih posod, člstene dimnika,...) - pomen oznak: + prednost - slabost
- Moderna plinska trošila imajo programirano in avtomatično regulacijo proizvedene toplote, oboje se spreminja glede na potrebe, kar omogoča visoke izkoristke 92% (pri premogu do 60% in kurilnem olju do 85%).
- Sodobna plinska trošila omogočajo varno in avtomatsko regulacijo ogrevanja.
- Velika izbira plinskih trosil (od štedilnikov, grelnikov, plinskih seval do kotlov) omogoča zadovoljitev vseh potreb, saj s tekočim plinom lahko kuhamo, ogrevamo, priprava tople vode. Z njimi lahko pokrijemo več kot 80% vseh potreb po energiji v gospodinjstvu.
- Za plinska trošila ne potrebujemo posebnih prostorov in tako prihranimo prostor, ki ga lahko uporabimo za druge namene.
- Plin znižuje gradbene stroške, saj so instalacije enostavne in do zgradbe plinske cevi vodimo v zemlji in v objektu nadomelno ali podometno.
- Tekoči naftni plin lahko zamenjamo z zemeljskim plinom ne da bi menjali plinska trošila ali instalacijo. Po priključku na plinovod zemeljskega plina imamo tekoči plin za rezervo ali rezervoar prodamo.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 831-470, odprto vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure
Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a
Telefon: 817-210, 817-516 817-538, 817-494
vabi
k vpisu v naslednje izobraževalne oblike:
1. Osnovna šola za odrasle - 6., 7. in 8. razred (za osnovno šolo je šolanje brezplačno!)
2. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas
vabimo k vpisu v smeri:
- PRODAJALEC (za dokončanje šole)
- EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
- POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti delovne prakse)
3. Gimnazija za odrasle (vodeno samoizobraževanje)
4. Priprava na maturo
- samostojni program posameznih predmetov ali poglabljanje znanja za dijake
5. Tečaje tujih jezikov
- nemščine I., II. in HI. stopnja - 60-urni
- angleščine I.^fopnja in konverzacije - 60 ali 40-urni
- francoščina za otroke do 12. leta - začetni 30-urni
6. Računalniške tečaje
- osnovni tečaj DOS in WS - 15-urni
- urejevalnik besedil Windows-Word 6.0 - 20-urni
7. Tečaj higienskega minimuma
- osnovni in obnovitveni tečaj (s pričetkom predvidoma v septembru)
Prijavite se do 20. septembra 1997, vsak dan, razen petka, od 10. do 16. ure.
Če želite pridobiti izobrazbo v navedenih programih, vam bomo upoštevali vaše dosedanje šolanje, izdelali program in vam svetovali. Naša spričevala se na zunaj ne bodo razlikovala od spričeval v redni šoli.
BALOH
INTERNATIONAL C R A F T & DESIGN DOMŽALE
vabi k sodelovanju dinamične in inovativne sodelavce na delovna mesta:
t KOMERCIALIST (2 mesti)
- končana V. ali VI. stopnja izobrazbe
2. KOMERCIALNO-ADMINISTRATIVNI REFERENT (2 mesti)
- končana V. stopnja izobrazbe
3. ROBILEC TALNIH OBLOG (1 mesto)
- končana osnovna ali poklicna šola ustrezne smeri
Od kandidatov pričakujemo znanje uporabe računalnika (Word, Excel), znanje angleškega jezika in vozniški izpit Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih in v starostni skupini od 22 do 35 let (moški) in od 27 do 35 let (ženske). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter tri- do šestmesečnim poskusnim delom.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejemamo na naslov; BALOH d.o.o., Domžale, Kajuhova 14, 1230 DOMŽALE s pripisom »oglas*.
Vabilo velja do zasedbe delovnih mest. _
UDŽKA
(več kot piesna šola ^ 064/415-500
V KAMNIKU
V DVORANI OSNOVNE SOLE FRANA ALBREHTA
PRIČETEK ZAČETNIH TEČAJEV v četrtek, 18. septembra
ob 1640
ob 1730 ob 1830 ob 1930
MALA PLESNA ŠOLA ZA PREDŠOLSKE OTROKE OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred PLESNI TEČAJI ZA MLADINO IN ODRASLE
PRICETEK 3. STOPNJE v torek, 16. septembra - isti
termini kot za začetnike
VPIS IN PRIJAVE: Pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v Osnovni šoli Frana Albrehta.
Zamudniki tudi na 2. vaji!
Zaposlimo KV mizarja.
Telefon: 817-825, 816-320.
Lokal na kamniški obvoznici oddam v najem. Inf. v uredništvu, tel.: 831-311.
SIL
EST
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba stol) tel.: 813-397, faks: 811-979
Prodajamo:
1. Zazidljivo stavbno zemljišče v industrijski coni (za gospodarske namene) na Duplici pri Kamniku, v skupni izmeri cca 25.894 m2. Zemljišče se proda kot celota ali po delih. Cena je 4.900,00 SIT za m2.
2. Poslovni stavbi na Duplici pri Kamniku - skladišči s funkcionalnim zemljiščem. Cena je 23.250,00 SIT za m2 oz. 52.900,00 SIT za m2 skladišča in za zemljišče 4.900,00 SIT za m2.
3. Del poslovnih prostorov v objektu »Kulturni dom« na Duplici pri Kamniku. Cena za 1 m2 objekta je 30.000,00 SIT ter 2.000,00 SIT za 1 m2 zemljišča.
4. Počitniške objekte v Barbarigi in Njivicah na Krku (R Hrvaška) ter Kranjski Gori in Čatežu. Cena za posamezno enoto (garsonjera oz. hišica) je od 2 do 3 mio SIT.
5. Zazidljivo stavbno zemljišče v Motniku - dvorišče v izmeri 1256 m2. Cena je 2*000,00 SIT za 1 m2.
Navedene cene so orientacijske.
Sprejemamo ponudbe za nakup oz. prodajo nepremičnin.
Informacijo o predmetu prodaje in o ogledu lahko dobijo interesenti vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure na tel. (061) 812-211, int. št. 220 - Učakar ali 813-397.
LADA d£>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
. *   KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV K nakupu novega vozila vam pomagamo z ugodnim kreditom na 3 ali 4 leta.
TUDI STARO ZA NOVO! ~^ZZ
tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313
razvojni zavod
podjetje za poslovne storitve. d.d. Blatnica I. I236 Trzin
POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT "MALIN" v Radomljah
Naprodaj stanovanja od 30,00 m2 - 90,00 m2 (tudi duplex)
Na voljo se nekaj poslovnih prodajnih prostorov v: POSLOVNO PRODAJNEM CENTRU v DOMŽALAH
POSLOVNEM CENTRU PIRAMIDA v OIC TRZIN
Poslovni prostori v I. nadstropju od 78,00 m! do 155,00 m'
Informacije: 061/ 16-21-030
AVTOŠOLA BORTAN, SMARC A tel.: 811-012
organizira BREZPLAČNA TEČAJA CPP za voznike A, B in H kategorije v novih prostorih avtosole (nasproti avtobusne postaje v Šmarci) s pričetkom
v PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA in
v SREDO, 15. OKTOBRA, obakrat ob 10. in 18. uri.
Prijave in informacije po telefonu: 811-012 vsak dan od 10. do 20. ure.
POSEBNE UGODNOSTI:
- brezplačni tečaj CPP
- brezplačni društveni izpit
- kreditiranje vožnje
- vse učne pripomočke posojamo brezplačno
- ura vožnje A kategorije (motor) 2.500 SIT
- ura vožnje B kategorije 1.700 SIT
Vozimo na avtomobilih R5 in GOLF diesel ter motorno kolo 125 ccm.
Začetek vožnje pri vas doma, v šoli, službi ali po dogovoru.
POLIGLOT
- ANGLEŠČINA
- NEMŠČINA
- ITALIJANŠČINA
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
INFORMACIJE 723-089, 9.-13. in 16.-19. VPIS 1.-15. 9. 97     Ljubljanska 110, Domžale
Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670
Za vas smo pripravili
• jedi po naročilu
• sobotna, nedeljska in praznična kosila
• naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC
• razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado...
• v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina
Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure.
Dobrodošli!
11
• C/®
Cs.p.
JB|£ dimnika rstv o
mtel.: 0609 626 061
Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža SCHIEDEL dimnikov. Novogradnja, sanacija dimnikov
in tudi samo svetovanje! Vrtanje dimnikov in vstavljanje tuljav iz nerjaveče pločevine
(^(mietimi studio
Vam v sodobno opremljenem in umirjenem ambientu nudi:
- nege obraza in dekolteja s kozmetiko MATIS
- profesionalno ličenje
- izjemno učinkovito štirifazno proticelulitno nego
- limfno drenažo, ultrazvočno terapijo in elektroterapije
- vodenje shujševalnih programov po metodi - MONTIGNAC
- aromaterapije
- depilacijo po sistemu HAIRAWAY
- izdelovanje umetnih nohtov z akrilatom - 0P1 in gelom -. ALESSANDRO
- sončenje v odličnem sodobnem solariju
NOVO! kitajska masaža telesa.
NE PREZRITE! POSEBNA UGODNOST V SEPTEMBRU!
Rezervirajte si svoj termin za BREZPLAČNO demonstracijo TUI-NA ročne masaže za sprostitev telesa In duha, odpravljanje glavobolov in Izboljšanje zdravja
Moste 89F (pri Komendi) tel.: 061 841-538
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO
MARJETA PAJEK
Kamnik, Tunjiška 1 (pri Cesarju) Telefon: 061-832-829
Odprto vsak dan od 8h do 12h in od 14h do 19\ sobota od 7h do 12\
Obiščite nas, prijazne frizerke vas pričakujemo!
I~ Ob Dnevih narodnih noš I L_ 20% popust s tem kuponom! _j
I KAMNIK
ŠUTNA 72 tel.: 813-896
- EKSPRESNA   IZDELAVA FOTOGRAFIJ
- FOTOGRAFIRANJE  POROK,  ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE
- FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL
Odprto non-stopod 830 do 19. ure, ob sobotah      od 8™ do 12. ure.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- semena vrtnin in poljščin (travnodeteljna mešanica, črna detelja, lucerna, jara grašica)
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) in sladkorja (117 SIT/kg)
- menjava pšenice za moko
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMELJEM0 IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27 a, Ljubljana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU:
16 83 700
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag.
I. TRSTENJAK, dr. vet med
STOB, d»o*o*
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
- cement 636,50 SIT/vreča
- apno 400,00 SIT/vreča
- maltit 615,00 SIT/vreča
- na zalogi modularna opeka, hidro in termo izolacije, armaturne mreže, betonsko železo In drugi gradbeni material NOVO!
FASADA ROTHERM komplet z zaključnim slojem (5 cm) 1.680 SIT/m2.
Cene so s prometnim davkom. Možnost prevoza.
kOčna
VSE ŽIVILSKE PRODAJALNE IN DISKONT
AKCIJSKA PRODAJA ARTIKLOV:
JESEN JE CAS ZA NAKUP OZIMNICE!
Tudi letos vas Sadna drevesnica KOČNE Kamnik od 20. 9. dalje vabi k
nakupu ozimnice:
JABOLKA
HRUŠKE
KROMPIR
ČEBULA
ČESEN
OZIMNICA ETA
Vse na enem mestu - v Sadni drevesnici Kočna na Ekslerjevi 6 v Kamniku, « 813-352; vsak delavnik od 8. do 17. ure in ob sobotah do 12. ure. Druga prodajna mesta: vse živilske prodajalne Kočna in DISKONT KOČNA na Perovem; vsak dan od 7. do 19.30, ob sobotah do 13. ure.
CENE SO UGODNE. NUDIMO VAM TUDI MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA!
NOVA MODA CET 812-570)
S ŠUMENJEM LISTJA POD NAŠIMI NOGAMI, BOMO PRAV KMALU TUDI OBLAČIIA ZAMENJALI ZA JESENSKA - ZATO BODITE POZORNI NA IZREDNO UGODNO PONUDBO TERMO VALURJA:
• POTISKANI TERMO VALUR - CENA: 1.663 SIT
• ENOBARVNI TERMO VALUR - CENA: 1.495 SIT
KOMPOT ANANAS, koščki, 825 g	199,70	MLEČNA ČOKOLADA, 80 g	89,80
GRIOTTE,240 g	628,70	GRIOTTE, 360 g	943,00
FRIZER LAK ZA LASE, 300 ml	471,20	MAC HO PENA ZA BRITJE	313,90
HAY MILO ZA TUŠIRANJE, 200 ml	296,20	ČOKOLINO 200 g	199,60
MOKA STARI MLIN, Ikg	79,30	MARMELADA MARELICA	345,90
NAMIZNO BELO VINO	191,40	POMARANČNI SIRUP, 11	286,80
SOK HAPPY DA Y ORANGE, 11	170,30		
TITAN MERKUR     815 -552)
* PRALNI STROJ CANDY C431 55.240 SIT - 5% popust na gotovino
* GLASBENI STOLP SONY MHC CRX70 74.938 SIT - 5% popust na gotovino
* RP POSODA, 12-delna, 3 slojno dno, stekleni pokrovi 14.990 SIT
* RP POSODA, 12-delna, 3 slojno dno, RP pokrovi 14.690 SIT
POHITITE - ZALOGE SO OMEJENE!
Dežurstvo v SEPTEMBRU:
Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini METKA (831-424) in MOSTE (841-138).
NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). »
DNEVI NARODNIH NOŠ: TIP-TOP, DELIKATESA, MODNA HIŠA in DROGERIJA bodo odprte: sobota od 7. do 19.30 in nedelja od 7. do 11. ure.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
Delo na sejmih nudimo
komunikativnim osebam. Zaželene izkušnje iz direktne prodaje. Samo delavni pokličite tel.: (061) 554-040 aH (064) 742-551.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIH
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
ob sobotah
od 10. do 12. ure.
r
i «fssafl ssftssss «w$« -mm s
i"!
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72
Poslovna enota Kamnik
Trg talcev 1, tel.: 817-788
Poslovna enota Komenda
Glavarjeva 1, tel.: 841-003
1/ nosi hraniCno kreditni sfuzBi vam nudimo zaupanje, zanesljivo, varno ingospodarno urejanje vasifi denarnifizadev. .
Poslujemo po sodobnih načelih in s posluhom do vsakega komitenta.
Nudimo vam: vodenje tolarskih hranilnih vlog, žiro račune za samostojne podjetnike in občane, kratkoročne in dolgoročne tolarske vezave, ugodno kreditiranje...
Na blagajnah HKS lahko plačujete s položnicami.
Odprto od 8. do 14. ure.
m mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm w
Za vso družino najdete modno oButev V prenovCjeni trgovini
"1
I L
UfLIUi
Trgovina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546 Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
V času narodnih nos vam nudimo 10% jjotovinslg. popust!
AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM
Marjan Vrankar
Kamnik, Novi trg 26/a * tel./fax: 817-767, tel.: 847-203
OB 10. OBLETNICI DELOVANJA SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM NAŠIM POTNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA ZAUPANJE.
ŽELIMO, DA BI ŠE NAPREJ Z NAMI POTOVALI PO NAKUPIH V ITAUJ0 IN NA MADŽARSKO, NA ENODNEVNI IZLET V GARDALAND 20. IN 27. SEPTEMBRA NA ENODNEVNI IZLET V M0NCHEN NA OKTOBERFEST, 4. OKTOBRA
Pokličite nas tudi za prevoze organiziranih skupin po domovini in tujini. _ _
J
GOGA, s.p.
KAMNIK, Perkova 13, tel./faks: 061 811-358
DOBAVA MONTAŽA, TOČNA NASTAVITEV, VZDRŽEVANJE OUNIH GORILCEV IN AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA
MONTAŽA, ZAGON IN SERVIS PLINSKIH OGREVALNIKOV JUNKERS IN BUDERUS.
PREDELAVA KURJENJA S TRDIMI GORIVI NA OGREVANJE S KURILNIM OLJEM ALI PLINSKIMI GORILNIKI
GOZD
LJUBLJANA
LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO:
ODKUP LESA
na kamionskih cestah in na panju
PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih:
hlodovina listavcev in iglavcev 30 dni celulozni les iglavcev in drva      60 dni
Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravljamo: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela
Informacije:      Uprava podjetja - 12 53 130 telefaks: 210 729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana
Lokalni odkupovalec:
KLANČNIK DARE, Loke 8A, Laze v Tuhinju telefon: 832-046, mobitel: 0609 631-044
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost nakupa gospodinjskih aparatov na 10 enakih obrokov brez obresti ali na 5 enakih obrokov s 5% popustom.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Brezplačna dostava.
Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
KOD i
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7 1225 Lukovica
	O	P	El	L ■©■ V DOMŽALAH	
avtotehna WD@				in KOSEC a*.*	SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, tel.: 061/715-333
PRODAJA VSEH MODELOV OPEL, SERVIS IN NADOMESTNI DELI, AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE UGODNI KREDITI za vse modele OPLOV: Corsa, Astra, Vectra, Frontera, Sintra -r^«. «/ '           '             '                                TOM + 5%   Avtotehna VIS KOSEC - tehtna odločitev z dobo odplačevanja    do 4 let    OPEL & MOj naslednji avto					
izdelujemo:
cvetlična korita kamine, fontane ograjne elemente tlakovce, plošče, robnike tople grede, kompostnlke škarpne elemente vinogradniške stebre kanalske laške z mrežo peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
MALI OGLASI:
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-662.
V okolici Kamnika kupim zazidljivo parcelo od 700 m2. Plačilo v gotovini takoj. Tel: 815-640.
Motorno kolo 14-M menjam za kolo z motorjem ali prodam. Šahovski računalnik MK prodam. Tet 817-288.
V varstvo sprejmem 1 ali 2 otroka na mojem ali vasem domu, tudi čistim in pospravljam hišo. Tel.: 7/6-6/6 od 19. do 20. ure.
Lepo enosobno opremljeno stanovanje 36 m2 z balkonom v Kamniku oddam. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo pod »Atraktivno«.
Prodam večjo količino blaga za žensko, moško in otroško konfekcijo za vse letne čase po zelo ugodni ceni Tel.: 7/6-6/6, od 19. do 20. ure.
Iščem delo ekonomskega tehnika, 10-letne izkušnje. Ponudbe pošljite na uredništvo pod »Sposobna«.
Garažo na Kranjski cesti, oddam. Tel.: 811-864.
Izredna ponudba
PALOMINIH
IZDELKOV
po najnižjih cenah!
GAJ, Svetčeva pot 3, Kamnik, telefon: 815-781.
Izvajamo gradbeno-zidarska dela in strojno ometavanje za notranje omete po ugodnih cenah. BIHI d.o.o., Zlato polje 2, Kranj, telefon: 064 211-534,041626-643.
ki/sit
mm glib
Kamnik, Fužim 6, « 832-994
9.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 9.0O-1ZO0
JEAN5 3LUE FETROL, &IG &OBS - 3.990 Bit
RAZPRODAJA OTROŠKEGA PROGRAMA]
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeli, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 80. letu življenja je odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
ALOJZ BALANTIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem Titana za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala dr. Logarju za zdravniško pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Merčunu za lep poslovilni govor, pevcem Solidarnosti za zapete žaloslinke in g. Zajcu za zaigrano Tišino. Najlepša hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
julij 1997
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči,
le mamin nasmeh na ustnicah nikoli ne zbledi!
ZAHVALA
Ko je prenehalo biti plemenito srce naše mamice, stare mame. sestre, tete in svakinje
MARIJE LOMOVSEK .
roj. LIPOVŠEK, p.d. Borštnerjeve mame iz SteMjevka št. 5 (1. 8.1920-23. 7.1997)
ste bili z nami v najtežjih trenutkih sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, svece in za svete maše ter nam izrazili pisno in Ustno sožalje. Iskrena hvala g. Župniku Francu Balohu za ganljive poslovilne besede in za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala g. Frančišku Hribarju za.poslovilni govor ob odprtem grobu in Mengeški godbi. Prav posebna zahvala sosedom za njihovo nesebično vsestransko pomoč, osebju ZD Kamnik, posebno zahvalo dr. Jani Plavcevi in patronaZni sestri Marinki Resnik za obiske na domu in strežnemu osebju Doma poćiiku v Mengšu in g. Stanetu Maliju. Se enkrat vsem imenovanim in neimenovanim in vsakomur posebej prisrčna zahvala. Ohranite naso mamico v lepem spominu!
Vsi njeni
Stebljevek. Laze v Tuhinju, Kamnik, Mlaka pri Komendi, Mengeš, Ljubljana, julij 1997
Ljubezen nam podaril je Gospod,
da bi odkrili v njej obraz in v njem spomin,
ki v večnost srečno vodi nas
in v kraj resnic,
kjer človek se Se rad zazre v nebo, da čaka jate ptic.
ZAHVALA
Vsem, ki ste se množično poslovili od
FRANCA JUHANTA
se zahvaljujemo. Hvala g. Jožetu Kvasu in duhovnikom. Hvala za darove, ki ste jih namenili za obnovo cerkve, zlasti krajanom Tunjic in Senturške gore, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za izraze sožalja in molitve. Posebna zahvala kolektivu Doma starejših občanov Kamnik, ki ste v zadnjih tednih lepo skrbeli zanj. Tudi pevcem prisrčna zahvala za ubrano petje in vsem, ki se ga boste Se spominjali v molitvah.
Žalujoči: vsi njegovi
Moste, Rova, Domžale, Tunjice, Kostanj, Buenos Aires, _ Cleveland, New York, avgust 1997_
Za boljše počutje in hojo vam
HEBA Selan in Selan, Mengeš Slovenska 18 (ob glavni cesti Kamnik-Ljubljana) tel.: 739-839
NUDI:
- celotno oskrbo vaših stopal: odstranjevanje utiščancev, kurjih očes, trde kože, vraščencev.
Izdelava ortoz.
Vsa kozmetična sredstva proti glivičnemu obolenju, suhim, razpokanim, prepotenim, vročim, hladnim, pekočim, utrujenim stopalom
- sončenje v šolanju Ergoline
- depilacijo
ponedeljek, sreda, petek: od 15. do 20. ure torek, četrtek: od 9. do 13. ure
u mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm »
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon, tor, čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, Izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okraenimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno eteklo...
Tvoja ljubezen in dobrota se je vklesala v naSa srca tako močno, da je tudi čas izbrisal ne bo.
ZAHVALA
V 45. letu življenja nam je smrt iz naše družine iztrgala skrbnega, ljubečega moža in očeta
j JANEZA SLAPARJA
I iz Šmartna
Ob teh najbridkejših dneh našega življenja ste nam stali ob strani in nam pomagali dragi sorodniki, g. župnik, sosedje, ga. Milka Aleksič, Janezovi sodelavci in prijatelji, Andrejina učiteljica in njeni sošolci - za to smo vam iz srca hvaležni. Hvala tudi za podarjeno cvetje, sveče, darove za maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi obema župnikoma za lepo pridigo in pogreb ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi.
Žalujoči: žena Slavi, sin Bojan, hčerki Mateja in Andreja, mama, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
julij 1997
NI te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v Sumoti voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer bil si prej.
(O. Zupančič)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, pradedka in tasta
JOŽETA SPRUKA
iz Zg. Stranj 41
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala dr. Pfajfarjcvi in reševalni ekipi Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Dolenčevi, patronažni sestri Miji, gospodu župniku Berčanu za opravljen obred in predstavniku ZB za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Stranje, Križ, Moste, Bistričica, Hrib, julij 1997
Bila si dobra žena, skrbna mati in zlata babica. Nikoli nisi gledala nase. Nesebično si nam delila svojo ljubezen in dobroto. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal s/mmin.
ZAHVALA
Mnogo prekmalu, v 64. letu življenja, nam je kruta bolezen vzela našo drago ženo, mamico in babico
JOŽICO OCVIRK
z Duplice pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem Jakopičeve 13, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, naši mami pa darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi gospodu Jermanu za poslovilni govor, pevcem za odpete zalostinke in g. duhovniku za pogrebni obred.
Vsi njeni
Duplica, Podgorje, Nova Gorica, julij 1997
I
KARP DEKOR
Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 817-369
• TALNE OBLOGE
• UGODNA PONUDBA POSTELJNINE, SRAJC, PREHODNIH JAKEN, TRENIRK...
• UGODNO: komplet odeja + vzglavnik 8.148 SIT
• KVALITETNI JOGIJI Z 10-LETNO GARANCIJO
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA!
l^u^ vetiicarna
Šmarca (zraven Taberne), tel.: 814 -376
UGODNA PONUDBA LONČNIC IN OKRASNIH LONCEV!
* VENCI,  IKEBANE, SVEČE
* SUHI ARANŽMAJI
*RESA, MAČEHE, KRIZANTEME V LONČKIH, TRAJNICE, HEBE...
Nudimo vam tudi domiselne poročne Šopke, avtošopke, konfete, darilne šopke in aranžmaje za posebne priložnosti, aranžiranje z naravnimi materiali. Odprto od 9. do 19. ufe, ob sobotah od 9. do 13. ure.
i, rfr. ,fri ,-ft, rfr, ,ft. .-ft. ,-ft,    ,fr, ffr. rir. ,-fr. .iv. rih rfo .fr, .fr, ffr, .-fr, ,<■ \; rfri ift, rfri rfh ,-fr. .ft, rfh rfri ift, ifti rfr, ,i
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA KRIVEC
iz Stolnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijatejem, sodelavcem Zarje ovis in KIK Kamnik za podarjeno cvetje in sveče, za svete maše, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete zalostinke.
Vsi njeni
julij 1997
Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi.
ZAHVALA
V 93. letu življenja nas jc zapustila draga mama, stara mama in prababica
AVGUSTA VOLARIC
iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb, g. župniku in pevcem.
Vsi njeni
Švedska, Avstrija, julij 1997
Ni smrt listo, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC MAROLT
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, julij 1997
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejSe. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 46. letu življenja za vedno zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, zet, stric in svak
PETER TONIČ
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih spoznanja krute resnice stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, za denarno in vso drugo pomoč. Hvala tudi patru Franciju za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega Petra imeli radi in ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njegovi
julij 1997
Jo 26. septembra oziroma
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova Va TRGOVINA tel. 722-107
SUPER PONUDBA:
- pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej
- štedilnik s steklokeramično ploščo od 85.574 SIT naprej
- BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT
NOVO:
* pralni stroji Gorenje simple&logical §
* steklokeramična plošča - 2 raztegljivi kuhalni mesti
* Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* barvni televizorji
* sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita
15 % gotovinski popust! Možnost nakupa tudi na 3 obroke z 8% popustom ali na 5 obrokov s 5% popustom.
Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. VPft4 VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE!
- brezplačni preventivni pregledi
- brezplačno pranje vozil
- testne vožnje
- demonstracijska vozila RENAULT POMOČ
- zabavni program ob dobri jedači, pijači in glasbi
- UGODNOSTI ob nalnipnfltel.: (064) 4
DNEVI ODPRTIH VRAT, OBIŠČITE NAS! od 11. 9._do 13. 9.
vozila RENAULT
PRESA d.o.o. Cerklje
RENAULT
FINOMEHANIKA LIVARNA ORODJARNA
TLSJ
(u/ehagf)
KRMAVNAR
SADARJEVA 3, KOMENDA S/FAX: 061/841-072 mobitel (0609) 633-408 636-506
Izdelujemo in montiramo tudi varnostna vrata in prečne zapore po ugodnih cenah!
Obiščite nas na obrtnem sejmu v Celju v hali C!
kovinOtehna
w A; ® rit•
OPR€MPI Mengeš, tel.: 061/737-006 T6HNIKR Mengeš, tel: 061/737-147
• barvni televizor Grundig 71 cm T70-740 TEXT
• barvni televizor Vojager 51 cm TTX ......................... • zamrzovalna skrinja LTH 3001
*\wl)Q^2 šjs^.,       • sušilni stroj Gorenje TA 1110 G
Narodne noše so praznik za nas, za Slovence, za druge in še za vas. Naj to vabilo velja,
vmm®mm
v Mengšu hitro, kar se da, kjer vas čaka nova akcija!
zmak
. *• Podaje *at*t-**'*
• pralni stroj Gorenje WA 906 X
• pralni stroj Gorenje WA 911 X
• kompresor 241 -1901 pretok---------..... -
• vibracijski vrtalni stroj KD 350 RE B&D
• jupol 6 kg
• prašek REX - refil, 3 kg------------
• kolesa Rog in Cinzia - stalni 10% jesenski gotovinski popust
V času Dnevov narodnih noš 11., 12. in 13. septembra, nudimo izjemen 10% gotovinski popust za vsak nakup nad 1.000 SIT!
IZREDNO UGODNA ČEKOVNA PRODAJA IN VISOKI REDNI GOTOVINSKI POPUSTI
DANČNI KREDITI PA ŽE ZA T + 3%