MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprivai Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , relefon 3440 In 2499 lahaje rasen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po ceniku « Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani , Poštni čekovni račun it. 11.400 19 JUTRA 99 Protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov Borba za znižanje in maksimiranje najemnin za stanovanja IN POSLOVNE LOKALE. . ^ Petek zvečer je bil v veliki dvorani Uvovarne »Union« veličasten i>rotestni shod proti previsokim najemninam za Sl<*novanja ter obrtne in trgovske poslovne lokale, katerega je sklical nalašč ^ ^ namen sestavljeni akcijski odbor, v aterem je bilo zastopanih 22 stanovskih ln strokovnih organizacij. Shod je ob Pnsotnosti okoli 3000 ljudi otvoril in vo-' S. Rudolf Tumpej, ki je obenem natopil tudi kot prvi govornik. Ostro je ?zigosal sedanje nevzdržno stanje na-j®*»nin za stanovanja in poslovne lokale, _1 bo postalo po 1. aprilu, ko bo državno radništvo prejelo nove, znižane plače, bolj nevzdržno in usodno. Zato je ne-, bnodno potrebno, da se stanarine in na-Je.oinine urede in maksimirajo z veljavam državnim zakonom, ki bo vseboval Kazenske določbe za vse tiste, ki se mu ae bi pokorili. Obenem je zahteval tudi uvrstitev Maribora v prvi draginjski raz-red. Stanovanjske najemnine se morajo Maksimirati v razmerju, ki bo v skladu 2 današnjimi plačami, odnosno zaslužki uslužbencev, delavcev ter manjših trgovcev in obrtnikov. K današnji gospodarski krizi morajo prispevati sorazmer-n° vsi stanovi brez izjeme. Ce se to grajanje ne bo pravilno in naglo reši-‘0, bodo najemniki stanovanj in poslovnih lokalov prisiljeni seči po samoobrambi. . Za njim je nastopil g. Josip Petejan, ki jo uvodoma obrazložil potek in rezultat ®eograjske ankete, ki stanovanjskega vPrašanja ni niti rešila niti ublažila, nato ie obrazložil ukrepe, ki bi bili potreb-5l’ da se končno doseže zaželjeni uspeh. ' uuovanjsko vprašanje je eno iziried ^važnejših, ker ž njim je v najtesnejši vsa javna higiena in morala. Se-yr;l1ie najemnine so pri nas skrajno kri-lctle, blazne in pogubonosne za posa-■eznike in za celokupnost. Razmere med ■ijeiimikl in lastniki postajajo od dne do Oe bolj napete, zato je skrajni čas, da Js ie za vsakega prva in naj-dm- .življenjska potrebščina, Zato je ,, n°st vseh,, predvsem .pa oblasti, da ®:v|tl|o vso pozornost stamovanjskemu vnxaniu' važno pa je tudi nml, ^ trgovskih in obrtnih poslov-n lokalov, ki so y najemu. Ža ara,i silnega in nepričakovanega zni-Ja dohodkov vseh delavcev, državnih uslužbencev, obrtnikov in trgovcev ter zaradi pretiranih najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki že davno niso več v skladu z zaslužkom najemnikov, je resno ogrožen gospodarski obstanek velikega dela prebivalstva in s tem obstoj sedanjega družabnega reda. Samolastno določevanje pretirano visokih najemnin po hišnih gospodarjih pa nasprotuje tudi načelu enakopravnosti državljanov, ker bremen ne razdeljuje enakomerno. Vsi pozivi oblasti, predvsem bana Dravske banovine in mestnega načelstva v Mariboru, da se neznosne najemnine znižajo in vsi napori najemnikov, da se omili stanovanjska kriza, so ostali zaradi skoraj soglasnega odpora hišnih lastnikov brezuspešni. Zaradi tega je, po zgledu skoraj vseh ostalih kulturnih držav, postala zakonita zaščita gospodarsko slabejših najemnikov proti brezvestnemu izkoriščanju nekaterih hišnih gospodarjev, tudi pri nas neizogibno potrebna in nujna. Ta zakonita zaščita naj se izvrši tako: Za najemnike zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov naj se uvede maksimiranje na podlagi najemnin 1. julija I. 1914. po relaciji 1:10 (l krona = Din 10). Uzakoniti se mora, da spadajo stanovanja, obrtni in trgovski lokali kot neob-hodno potrebna življenjska potrebščina v zakon za pobijanje draginje. Hišni gospodar ali najemnik, ki zahteva ali ponuja višjo najemnino, se kaznuje po zakonu o pobijanju draginje radi navijanja cen — če ni podan dejanski stan odem-štva — z zaporom in z globo, ki zapade y prid fonda za zgradbo cenenih stanovanj. Dokler ne stopi ta zakon v veljavo, se zniža dosedanja najemnina s 1. aprilom 1932 vsem najemnikom za toliko odstotkov, kolikor znaša procentualna izguba njihovih dohodkov. Z ozirom na dejstvo, da je Maribor eno izmed najdražjih mest v državi, ter prekaša osobito v draginji najnujnejših življenjskih potrebščin vsa mesta, ki so v prvem draginjskem razredu, zahtevamo, da se Maribor uvrsti s l, aprilom 1932 v prvi draginjski razred. Neobhodno potrebna je tudi takojšnja sprememba obstoječe uredbe o ocenjevanju vrednosti stanovanj državnih civilnih uslužbencev v tem smislu, da;se določene najemnine zmanjšajo . najmanj za 50%. Če pa je stanovanje del službenih dohodkov, ali pa stanuje uslužbenec v njem le zaradi službene potrebe* naj za tako stanovanje ne plača nikakršne najemnine. Banovina naj takoj revidira in zniža najemnine v svojih poslopjih, in sicer najmanj v isti izmeri, kakor so bili znižani dohodki. uslužbencev. Mestna občina mariborska naj istota-ko zniža najemnine v svojih mestnih in občinskih hišah, posebno pa cene zasilnih stanovanj, v katerih stanuje itak gmotno najšibkejše prebivalstvo. Mestna občina bodi z nizkimi najemninami sploh zgled hišnim posestnikom. Pozivamo vse najemnike v vsej državi, da se pridružijo naši akciji za znižanje najemnin ter s tem pripomorejo k pravičnejši razdelitvi gorja; in bremen, ki nam jih prinaša današnja doba. Vsi najemniki stanovanj in poslovnih lokalov mesta Maribora pa izjavljajo soglasno, da smatrajo to resolucijo kot zadnji poskus, da se reši pereče vprašanje Sklicanje podunavske konference KONFERENCA SE SESTANE PO VELIKI NOČI V AVSTRIJI ALI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. — FINANČNA POMOČ PODUNAVJU. LONDON, 21. marca. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da se bo konferenca o Ponudavju, na kateri bodo zastopane Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Romunija, sestala že kmalu po Veliki noči. Vabila bodo razposlana te dni. Konferenca najbrže nc bo niti na Dunaju niti v Pragi, kakor se je prvotno nameravalo, ampak v enem izmed avstrijskih ali češkoslovaških letovišč. Udeležili se je bodo tudi zastopniki onih velesil, ki so pristale na predlog Tardieuja in Simona, toda samo kot opazovalci, ker se smatra, da se morajo prizadete države sporazumeti najprej same, brez vmešavanja in pritiska velesil. Velesile bodo med tem pripravile načrt za sanacijo gospodarskih razmer v Podunavju. Prizadetim državam bodo dovoljeni kratkoročni krediti, in sicer še pred osnovanjem podunavske gospodarske zveze. Ti krediti se bodo pozneje pretvorili v dolgoročne. Nato bodo pa sledile še druge ugodnosti, o katerih velesile še razpravljajo. BEOGRAD, 21. marca. Naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se je včeraj po dvomesečni odsotnosti vrnil iz Ženeve, je izjavil časnikarjem, da je popolnoma izključeno, da bi Francija dovolila Avstriji in Madžarski finančno pomoč preden se ne napravi red v gospodarstvu obeh držav. Harzburška fronta je obnovljena HUGENBERGOVCI IN DOMORODNI BOJEVNIKI ZA HITLERJA. NASTOP PRI VOLITVAH V PRUSIJI. SKUPNI BERLIN, 21. marca. Tiskovni urad nemških nacionalcev objavlja: Naš predlog, naj bi se obenem z volitvami v Prusiji in v nekaterih drugih pokrajinah izvedle tudi nove državnozborske volitve, dočim bi ožje predsedniške volitve odpadle, je bil zavrnjen. Naši vzroki, ki so nas vodili pri prvih predsedniških volitvah v boj proti Hindenburgu, se niso spremenili. Dokler ostane v državi in v Prusiji sedanji režim, smo in bomo proti njemu. Njegova zmaga pa je bila zaradi velikega števila zanj oddanih glasov že pri prvih volitvah odločena« Vsaka aktivna udeležba nemške nacionalne ljud- ske stranke pri ožjih predsedniških volitvah bi bila zato brezpredmetna. Nemška nacionalna ljudska stranka in njeni črnobelordeči sobojevniki se zopet pridružujejo harzburški fronti. Sedaj je za pas najvažnejše, da si osvojimo Prusijo. Tu je pot do zrušenia sedanjega režima v Nemčiji. BERLIN, 21. marca. Združene domorodne zveze Nemčije so sklenile pri ožjih predsedniških volitvah soglasno glasovati za Hitlerja. Obenem so pa naglasile, da se s tem nočejo trajno vezati niti na njegovo niti na katero drugo stranko. Velik požar v Tržiču pri Trsiu TRST, 21. marca. V noči od sobote na nedeljo je iz še neznanega vzroka pričelo goreti v arzenalu ladjedelnice v Tržiču. Zaradi močne burje se je ogenj tako naglo širil, da so se gasilci iz Trsta, Gorice in od drugod morali omejiti le na čuvanje sosednih objektov. Pri gašenju so sodelovali tudi vojaki, miličniki in delavci. Ogenj je oddelek za železniške vagone docela uničil in znaša nastala škoda več ko 2 milijona lir. Pri gašenju je bilo ranjenih več gasilcev, vojakov in miličnikov. ZOPET PROMETNE TEŽKOČE V LIKI ZAGREB. 21. marca. Novi snežni viharji, ki so v soboto in v nedeljo divjali v Liki, so zopet zasuli železniško progo. Promet jc od včeraj zjutraj ustavljen in bo vozil prvi vlak Zagreb — Split zopet rednp šele drevi. Pri Zrmanji je bilo davi —16 stopinj Celzija. DELO SKUPŠČINE IN SENATA. BEOGRAD, 21. marca. Narodna skupščina je v soboto sprejela zakon o likvidaciji žitnega režima. Vlada pa ji je predložila tudi že zakonski načrt o maksimiranju obrestne mere in zakon o zaščiti kmetov, o katerem bo skupščina razpravljala na današnji seji. Istočasno je senat dokončal načelno debato o proračunu, katerega je soglasno sprejel. KATASTROFA LETALA. LOS ANGELES, 21. marca. Neko prometno letalo je včeraj popoldne treščilo na zemljo. Trije pasažirji in 11 oseb, ki so bile v trenutku katastrofe na ulici, je ubitih. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Hladno, tuintam oblačno. najemnin mirnim in zakonitim potom. Ce bi ostal tudi ta poskus brezuspešen, izjavljajo solidarno, da se bodo s 1. aprilom 1932 poslužili v obrambo svojih državljanskih in človeških pravic samoobrambe s tem, da bodo sami znižali najemnine sorazmerno z znižanjem svojih dohodkov od 1. oktobra 1931 dalje, t. j. za 30%, v kolikor presegajo zlato pariteto 1 krona :10 Din.« Ta resolucija se odpošlje po posebnih deputacijah ministrskemu predsedniku Petru Živko vičul ministru za socijalno politiko, ministru za finance, predsedni-štvii senata, predsedhištvu narodne skup ščine, klubu narodnih poslancev, klubu senatorjev, banu Dravske banovine dr. D. Marušiču, mestnemu načelstvu v Mariboru, Društvu hišnih lastnikov v Mari- boru in osrednjem-u tajništvu delavskih zbornic v Beogradu. Za deputačijo v Beograd so bili določeni gg. Rudolf Tumpej, Josip Petejan, Andrej Oset, Mirko Feldin, Anton Mohor in Miho Vahtar, dočim bodo Društvu hišnih posestnikov izročili sprejeto resolucijo gg. Josip Petejan, dr. Travner, dr. Pečovnik in Rudolf Tumpej. Na shodu se je obenem obnovilo tudi Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico, h kateremu se je že takoj prijavilo 509 elanov. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. Anton Brandner, dr. Adolf Pečovnik, Josip Petejan, Rudolf Tumpej, dr. Vladimir Travner, Lojze Doležal, Miho Vahtar, Anton Mohor, Anton Peteln, Andrej Oset in Mirko Feldin. Stran ■ 2. Joiefovanle Mariborčanov v ietu krize JE BILO KO PO NAVADI VESELO, KRIZE TA DAN NI BILO. Mariborski »VE C ER NI K« Jutra •Zdi V M a f i S o r a, 3ne 21. III. 1932- Kriza naj se gre solit! Še vsako leto smo 'bili na ta dan dobre volje in smo se luštno imeli, pa bi se letos ne? In starih lepih šeg in navad se je treba držati. Tako so si dejali Mariborčani in tako so tudi storili. Jožefovat v Studence, to je bila parola na praznik častitljivega pa-trona slovenske dežele za mlado in staro, pa hajd vse na noge! Pa čeprav je bil letos sv. Jožef še v zimskem plašču in niso pihljale tople pomladanske sapice, ki naredijo srca tako vesela, ni bilo zato razpoloženje nič slabše. In se ni noben kislo držal. Saj si je tudi jutranje kislo vreme preko dopoldneva nadelo prijaznejše lice, no, in popoldne je posijalo celo solnce, sicer bolj medlo, sijalo je pa le! In seveda povzdignilo dobro voljo... Pa je bil velik dirindaj. Že zgodaj popoldne so ljudje kar trumoma peš in z avtobusi hiteli k Sv. Jožefu, kjer so že spotoma vabili razni »štanti«, a tudi ni manjkalo beračev, in beračic. Velik živžav je bil že pri prvem velikem vrtiljaku. A še večji pri toboganu, okoli katerega se je vse gnetlo. Tam je bil sploh kolosalen hec, pravcat cirkus. — Ob cesti je stalo mnogo stojnic in se je dobilo vsega, kar srce poželi: od parfumov in mila pa do kose, brusov, vseh mogočih'patentov; med ljudmi pa So hodili Ribničani s suho robo, ki pa menda letos ni Bogve kako šla v denar, ker je bilo tradicionalno pretepanje s kuhalnicami prepovedano. A saj vemo, ka- ko je s prepovedmi. In je marsikatero dekle odneslo domov modrikast hrbtek.. Na levi strani ceste pa je bil postavljen majhen šotor, na katerem je bila naslikana ženska s tremi nogami. »Največja senzacija tega veka: Ženska s tremi nogami!« je vpil mož, ki je vabil noter, le noter gospoda moja! Iz občinstva pa mu je nekdo odvrnil: »To ni nič, moj pes jih ima štiri!« Splošen krohot. Vseeno je marsikak radovednež odrinil tista dva dinarja, da vidi to »senzacijo«. Velik dren je bil tudi pri tabli »Viva-rium«; za dva dinarja je bilo mogoče videti pravega nilskega krokodila in štiri metre dolgo kačo. Seveda je tudi tu padla marsikatera zbadljiva v zabavo občinstva in na jezo lastnika, ki je kljub temu zaslužil lepe denarce. Malo naprej je pa stal — cirkus; animo za ta cirkus je delala godba na pihala. No, da, instrumenti so izgledali, kot da bi bili v kitaj-sko-japonski vojni, muzikantje tudi niso bili iz konservatorija, toda rešila je svojo nalogo častno in cirkus se je polnil. Tu so v črno oblečenega moškega ukle-nili z verigo, ga vtaknili v vrečo, jo zavezali in potlej je črni mož sam prišel iz vreče. Silna atrakcija — cirkus ni imel prazne blagajne. Bilo je tudi mnogo »strelišč«, saj je pokalo kot na fronti. Od zakrinkane ženske pa si lahko zvedel vso svojo bodočnost, vseskoz svetlo in rožnato... Šele kasno zvečer je ponehal dirindaj pri Sv. Jožefu, ki se je deloma nadaljeval tudi v nedeljo. Otvoritev avtomatskega bližja. Agilna podjetnika gg. Valjak in Guštin sta obogatila Maribor za novo moderno napravo, avtomatski bife, katerega sta otvorila v novi palači Hranilnice Dravske banovine v Slovenski ulici. Slavnostna otvoritev za povabljene goste je bila v soboto, 18. t. m. dopoldne. Udeležili so se je med drugimi magistratni svetnik g. Rodošek, zastopnik politične oblasti g. dr. Vrečer, zastopnik sanitarne oblasti g. dr. Jurečko, zastopnik hišne lastnice g. dr. Kovačec, zastopnik Zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln, gg. inž. Šlajmer in inž. Jelenec, ter zastopniki tiska. Povabljene goste je pozdravil g. Valjak, sledila pa je mala zakuska. Za javnost je bil bife otvorjen v soboto popoldne in je takoj postal prava pravcata atrakcija. Naval gostov je bil oba praznika tako velik, da je tudi sicer avtomatični bife težko vsem postregel. Nov grob. V Skokah je na Jožefovo preminula v visoki starosti posestnica Ivan Plomber-gerjeva. Pokojnica je bila mati agilnega predsednika strelske družine v Skokah. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje! Smrtna kosa. V preteklem tednu so umrli v Mariboru: Marija Šmigočeva, viničarka, stara 73 let; Alojzija Polšetova, zasebnica, 77 let; Ivan Pivec, dijak, 14 let; Slavica Matičeva, hčerka skladiščnika, 2 leti; Olga Žižkova, hčerka mizarskega pomočnika, 1 leto; Tomaž Kapun, viničar, 76 let; Ivan Smolej, strojevodja v pokoju, 62 let in Marija Deutschmanova, viničarka, 78 let. Naj počivajo v miru! Službeni list dravske banovine objavlja v 22. številki zakon o konvenciji o mednarodni uniji za pomoč, uredbo o prometu s filmi, nadalje pravilnik o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, pravilnik o taksah pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Deputacija mariborskih najemnikov, V kateri so zastopani vsi sloji, državni in privatni nameščenci, vse delavstvo, trgovci, gostilničarji in obrtniki, odpotuje danes popoldne v Beograd, kjer bo iz ročila na petkovem shodu sprejeto re solucijo merodajnim činiteljem. Deputa-cijo tvorijo gg. Rudolf Tumpej, Josip Pe-tejan, Anton Mohor, Andrej Oset, Miho .Vahtar in Mirko Feldin. Avtobus za Ptuj. Zaradi sejma v Ptuju v četrtek 24. t. m. bo vozil ta dan mariborski mestni avtobus v Ptuj kot navadna Dnevna govorica 4 Orlow v Veliki kavarni. Praznik naše obrtne mladine. Naša obrtna mladina je praznovala praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa prav slovesno. Ob deveti uri se je zbrala v lepem številu v Narodnem domu in odšla korporativno k maši v frančiškansko cerkev. Po svečanem cerkvenem opravilu se je s svojimi učitelji ponovno .vrnila v veliko dvorano Narodnega doma, kjer se je razvila prava slovesnost. Med drugimi, ki so nagovorili .mladež, je bil tudi prof. Fink, ki je v očetovskih besedah vzbujal in krepil zavest mladih vajencev in vajenk ter jim podžigal veselje do učenja in dela. Med posameznimi točkami pa je pridno igral tambura ški zbor mladine, ki zasluži vso pohvalo. Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v ponedeljek 21. marca ob 20.15 zvečer predava v okviru slovenskega cikla g. dr. France Stele iz Ljubljane 'o češčenju Jezusa Krista v slovenski umet nosti, — o najlepših umetninah, ki jih je ustvaril naš umetnik tekom stoletij -pri upodabljanju Krista. Skioptične slike! V torek, dne 22. marca ob 20.15 zvečer bo pa spominska proslava lOOIetnice smrti največjega nemškega genija — Goetheja. Njegovo osebnost, miselnost in pisateljsko delo bo orisal g. prof. dr. Fran Sušnik. Razne nezgode. Na Jožefovo je padla pred Veliko kavarno služkinja Alojzija Marinškova tako nesrečno, da se je hudo poškodovala na glavi in obležala nezavestna. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. V bolnišnico se je zatekla po pomoč tudi delavka Justina Cvirnjak iz Kamnice. Njo je močno ugriznil neki pes v levo nogo. — Na zaledenelih tleh je spodrsnilo včeraj v Krčevini viničarju Francu Janžekoviču, da je padel in si hudo poškodoval desnico. Tudi njega so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Policijska kronika. Danes dopoldne sta bila aretirana dva moška, ker sta beračila brez dovoljenja. Policiji je bil prijavljen tudi neki, Pavel K., ki je snoči grdo pretepal svojo ženo. Hčerka gostilničarja Senekoviča na Ko-' ^ s5 izbiral druščino po mili volji. Vsaka vrata moralo dekletce; iri pomoglo mi je. nisi nje soprog. Poskrbi, da bodo ž njo dobro postopali, so ^ bila odprta". Iskal sem svoj ideal žene med an- • »Ko sem se, naslanjal na šibka, pleča, me je pre« •. - /.- n-- i- "• ' ‘ •• ' x:-:' -L“ '"•'S druga kri mi je zaplala v srcu, se je morala vilica vrniti, da .ie ____________________________________________________________________ sicer bi bila odprhnila od mene id m udobno, skrij pred ljudmi, kako nizko je pala, m slišal glas, videi stas, ki *mi je obetal uresničenje mojih gledal bi bil z odkritim obžalovanjem za njo, kako jo zapusti! sanj; a takoj Sem‘-spoznal svojo prevaro. Ne misli, da izginja za grmovjem. Cul s-em te, Jana, kako si se bila »Vse sklepe in ukrepe tiste ure sem izvršil. Oče sern ;ska! dovršenosti, telesne ali duševne popolnosti! vrnila tisto noč domov, četudi bržkone nisi opazila, iti brat sta bila svetu utajila mojo ženitev, ker sem Hrepenel sem le po ženi, £i bi bila prikladna zame, kako šem misli! nate, in te čakal. Drugi dan sem te do-jirna že v prvem pismu razodel, kako sem naletel. Ve- k{ j,j bila nasprotje tiste Kreolke. A zaman sem ko- bre pol ure opazoval, kako si se z Adelko igrala na doč, kaj me čaka. sem ju zaklinjal, naj o moji nesreči prnei po njej_ y obilici žen nisem se nameril niti na hodniku. Snežilo je in nista mogli na piano. Sedel molčita. Ko je moja žena začela slabo živeti, sta se je eno> rj bi jo bil hotel — da sem bil tudi povsem prost sem v šobi, vrata so bila le priprta, mogel sem le začela sramovati. Na moč sta se trudila, da bi mojo _ zasnubiti. Dovolj sem vedel o grozotah, nevarnostih slišati in videti. Morala si paziti na Adelko, a tvoje zvezo utajila, nikar da bi jo sama razglašala. jn -prekletstvu neskladnega "zakona. Razočaranje me je ™sli so bile bogve kje. A strpljiva si le bila. Janiča. »Odvedel sem jo torej na Angleško. Pot s tisto obrezumilo. Poizkusil sem z razsipnostjo — ne z raz- Klepetala si z gojenko in jo zabavala. ,.o je odšla, nakazo v spremstvu je bila grozna. Neizmerno sem košjein, ki sem ga črtel, kakor ga črtim še dandanes, si ;Se globoko zamislila in se. začela izprehajati po hod* bil vesel, ko sem navsezadnje dospel v Thornfield ker jc bilo razkošje glavna napaka moje indske Me- dn>ku. Kadar si šla mimo kakega okna. si pogledala in jo spravil na varno v tajni sobi tistega tret- saline. Ukoreninjena mržnja do nje in njenih grehov v metež, poslušala stokajoči veter in spet sanjavo šla jega nadstropja, kjer demon prebiva zdaj že d,eseto me je vedno brzdala v vsaki nasladi. Zabava, ki se je svojim potem. Mislim, da tisti prividi pri" belem d/ievu ieto. Le težko sem ji našel varuhinjo, ki bi bila dovolj bližala razvratu, me ie spomnila žene in. njenih zmot niso bili temačni. Oči so se ti včasih zadovoljno za- zanesljiva in ki bi bila molčala o strašni tajni. Saj je fo-pobegnil Sem drugam. svetile; bila si male razpiljena,!nič bridkega, žolčnega imela, boiuica tudi svetle dni, ki jih je pa uporabila le samemu mi ni bilo orebiti Poizkusil sem te- b n' mos!o čutiti srce; tvoj pogled je razodeval mla* za to, da me je strašno BTatila in preklinjala. Končno fej dnt^Tbice Prva kisem si jo bil S je dostrto zamišljenost, ko duša na voljnih krilih sledi sem najel bolničarko v grimsbyskem zavetišču ki ji ^ Cejina y ^ zopet'tak korak v življenju, ki še poletu .nade v idealna nebesa.'Glas gospe Fairfaz, Ki ie bilo ime Grace Poole. Ona in ianaf Carter sta bila ga ^]0Vek pozneje sramuje, če misli nanj, Sedaj že veš, le govori a v vezi s hišno, te je vzdramiil iz sanj; in edina, ki Sta poznala mojo skrivnost. Gospa t*airfax kdo jfc bjI t(j m kako jg končala najina idila> IrT)ela kako si se sama sebi namazala, Janiča! Precej pa-je nemara kaj sumila, a dejstev samih ni mogla doznati. • naslednici- Lahihio Giacinto in Nemko Klaro meten Je bl! tisti nasmešek, ki mi je posvetil v tvoja Orače ni bila napačna bolničarka; ali radi svoje hibe. “g; "g"razmišljanja, kakor bi dejal: ..Moje sanje so res lepe, ki' je le posledica njene težke službe in ki je ni moči k - ^ednoV? Qiacinta je bila neznačajna in nasilna- ? smem pozabiti#, da sanje niso .resnica. Rožnato r:e* izločiti, se je dal« večkrat upeharit in prekaniti, ker M sem jg sit.v trcll mesecih. Klara je bila poštena in °° m cvfctoc raj imam v d.uši, zunaj sebe pa vidim le blaznica je zvita in lokava ter hudobna. Nikoli mi a doigočasna, brez duše in prehladna, izkratka: pot.j" v daljavi pretijo črni oblaki.« Po* ni spregledala greha svoje varuhinje, nekoč je skrila prav njd p0 mojem okusu. Le presrečen sem bil, ko ,e a Ji1 ' Pr;lhcje in poprosila gospo Fairfax za kako nož, s katerim je zabodla svojega brata, dvakrat si je sem .Q ej . } odpraviti s precejšnjo vsoto, s “?*?• Mots;la si izračunati tedenske izdatke za gospo* prisvojila ključe, da je potem pobegnila ponoči iz sobe, k-afero si skupila trgovino. Toda vidim Ti na licu, Jana, dmJstyo ali kaj takega. Bil sem hud nate, da si mi šla v kateri jo čuvamo. Ko je ušla prvič, me je hotela v. da y tem hipu ne dobro 0 meni. Imaš me za ,zpred 0CK moji postelji sežgati, drugič je strašila v tvoji spalnici, trdosrčnega, breznačajnega podleža, kajne?« o 1 ~ —----------——------------ > —* Zahvali«,* sc Bnm. k, tc ,e ocuv.1: oktaUa .s, » ,PrI res, sir, ne spoštujem Vas več kot svoje dni. Ali se Vam ni zdelo prav nič nepošteno, da ste OTVORITEV PODRUŽNICE Vljudno obveščam cenj. odjemalcem, da jezo na poročni tenčici, vzbudivši v ujej spomin na lastne lepe dni. A strahoma mislim na to, kaj bi se bilo v. „. „ utegnilo dogoditi v tisti noči. Srce mi zastaja, ko se *lvel* na_jak prej z eno ljubico m nato z spomnim, da je nagibala tista ženska, ki se je zakadila cln’?.°- Zdaj pa sovorite o tem . ot o svari, t je davi v mene, v gluhi noči svoj zaripli obraz čez gne- sama p° seba« . , J . ™ zdo moje golobic^.« , »Iaki so blli ^daj. moji nazori. A tako življenje sem z današnjim dnem v »In kaj ste potem storili, sir, ko ste opravil ž se mi je kmalu uprlo.. Bilo je le podlo životarjenje in mm »_s --fig—a X§ a njo? Kam ste tedaj odšli?« mkok ,vetč. bl na liotej ,zagazi,1 ,v takotiblato-.Ce ,S1 vzdI- ¥ F 01 UliCl SV.8 ssk li čprn ntznnii! nntpm Tana? Postal sem divii zujes,ljubico, r.lsi me boljsi kakor tisti, ki si najme suz-ogenj Kam sem čdSel? Potoval sem križem sveta kot nja, Oba sta manj vredna človeka. Občevahje z manj »tvoril podružnico, v kateri dobite vsa-večni popotnik. Šel sem na celino in se potepal po vrednimi ljudmi te ponižuje. Zdaj sovražim že sani Jovrs no sveže in prekajeno meso, ka-weh njenih državah. Moj večni smoter je bil. da bi spomin na cas, ki sem ga prebil s Celino, Giacinto m kor tudi razne mesne konzerve, kakor našel dobro in naobraženo ženo, ki bi jo mogel ljubiti k-Iar®,<; . ' pro ?ja. ”! v Jurčičevi ulici 3, in ki. bi bila nasprotij tiste furije, ki sem jo bil ostavil Čutila sem resnico teh besed. lako bi gledal ne- v priznano najboljši kakovosti in po mz-v Thornfieldu .« ko^ riame> z istimi čuvstvi v srcu, ki so sedaj tam one- kih cenah. »A saj se niste mogli več ženiti, sir?« čaščala spomin na tista revna dekleta, ko bi kdaj do- Maribor, 20. marca 1932. »Bil sem sklenil, da se oženim, in sem bil uverjen. zaloila nase in postala njih naslednica. Nisem mu poda sem upravičen v to! Nisem imel nakane, da bi koga vedala. kar sem si mislila, saj je zadostovalo, da sem prevari!, .kakor sem tebe. Hotel sem mirno razkriti Prišla do spoznanja in se ga zavedala. Vtisnila sem si svojo' preteklost 'in odkrito snubiti. Bil sem tako uver* V srce, da bi me čuvalo v hipih skušnjave, jen, da imam pravico ljubiti in biti ljubljen, da prav »No, Jana, zakaj.nič več ne rečeš, »in potem, -sir?« nip nisem dvomil, da bom našel ženo, ki bo pojmila n'sern P,H kraju, /idim, da me še vedno obsojas. moj položaj in -me vzela navzlic prekletstvu, ki me A naj pridem stvari do jedra. Minulega januarja sem je težilo-« se vrm* na Angleško, ker so me klicah domov nujm Anton Tavčar tovarna mesnih izdelkov in jkonzerv Vabilo na :š- »In potem, sir?« opravki. v . . i, , . v T »Bil sem se rešil vseh ljubic, bil sem slabe volje «Kadar tako poizveduješ', Jana, se ti moram sme- nuja nd je bjja ogorčena radi neskladnega, potepu-jati. Odpiraš oči kot plašna ptica in se stresas, ka- jkegaf pustega življenja, vsa potrta in razočarana; kor bi ne mogla učakati mojega odgovora in bi mi ga mrzjj sem ijud; zlasti žene, ker sem že bil povsem hotela čitat iz lica. A preden nadaljujem, mi povej, obupaii da bom kdaj našel pametno, zvesto, ljubečo kaj si hotela reči s tistim »in potem, sir?« To je talca ^eno besedica, ki »jo često uporabljaš in ki je bila povod, »Mrzlega zimskega popoldne sem prijezdil v bli-da sem toliko s teboj kramljal.« 2jno Thornfield-Halla. Strašen kraj! Nisem pričakoval sHotela sem reči: »Kaj se je potem zgodilo? Kaj tamkaj ne miru ne ugodja. Na hayški stezi sem ugledal se Vam je potem pripetite? Kaj je bila posledica tega samotno dekle, ki je mirno sedete na prelazu- Jezdil ali Onega pripetljaja?« sem tako brezbrižno mimo nje, kakor mimo bršljana »Povsem prav. Kaj bi Še hotela vedeti?« onkraj pota. Prav nič nisem slutil, kaj mi bo nekoč to m ti M SOKLIČ larihor '~UB»sw!U MOt , Za nas ;;Dinar" 'cupujemo proizvode dojnačih znamk ( Za Vaš denar dajemo Vam blago najboljše kakovosti in zato tudi jamčimo 23-* taitopnilo s« iprejmeie najpregtadnejša karioteke Soklič, Maribor Tel.2510 Dostojni 2—4 članski rodbini oddam takoj enosobno kletno stanovanje ter meblirano sobo v mestu. Ponudbe na upravo pod »Dbstojnost«. 892 Kupujte svoje potrebščine pri nailh inserentih l Oddam opremljeno solnčno sobo s prostim vhodom in električno lučjo. Magdalen- ska ulica, SO. 942 redni občni zbor članov trgovskega greraija ki se bo vršil '• v sredo, 30. marca 1932 ob pol 20. uri v zgornji dvorani hotela „Orel“ v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora in njigovor načelnika. 2. Poslovno poročilo za leto 1931. < 3. Blagajniško poročilo za leto 1931, 4. Poročilo računskih preglednikov. > 5. Sklepanje o proračunu za jeto 1932 ter določitev letne gremijalni doklade. 6. Volitev nadzornega odbora. 7. Poročilo o novem obrtnem zakonu. 8. Sklepanje o prodaji ali popravilu hiše v Slovenski ulici 22, kot Simon Novakove ustanove. 9. Sklepanje o obligajornosti Bolniške blagajne samostolr nih trgovcev po novem obrtnem zakonu. 10. Sklepapje o predlogu načelstva za izstop iz Zveze trgovskih gremiiev. 11. Predlogi po § 18. gremljaljiih pravil, katere morajo člani vsaj 3 dni pred občnim zborom predložiti načelstvu-. 12. Raznoterosti. _ Ker se vslea kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tem zborovanju ne more čitati, leži isti vsem članom v gremijalnl pisarni na vpogled. Vsed sklepa načelstva ima plačati vsak član, ki neopravičeno od Občnega zbora izostane, v smislu § 24. gremijalnih pravil gl "bo v znesku Din 30.-—. V slncaiu. da bi ta za 5420. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Maribor, dne 14. marca 1932. 945 Gremii trgovcev, Maribor Načelnik: Vilko Welxl s. r. ' . -'i.jATjiiBBir ib i iiiy Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubiianl; predstavnik izdajatelja ih urednik: JOSIP'FR. RNAFLIČ v' Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ' STANKO DETELA v Mariboru